15. številka. Ljubljana, v sredo 20. jannvarja 1897 xxx. leto. Izhaja vsak dan sveter, izimii nedelje in praznike ter velja po poŠti prej« man »v s t ro-og e r s k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mtseV 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld, ta četrt leta ti gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&Ujanie na dom računa se po 10 kr. na mesec, po HO kr. za Četrt leta. — Za tnjc deUle toliko več, kolikor po&tnina znafin. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., će te oznanilo jeOerkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veJki.it tiska. Dopisi naj se izvole fnnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu fct. 12. Dp r a v n 111 v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklr roncije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenci in štajerski dež. zbor. Praški »Narodni Listv" so minoli teden h poročili vest, katera je v celi nađi državni polovici obudila veliko zanimanja, v nemških političnih krogih pa tndi precejšnje vznemirjenje, sporočili so namreč, da se slovenski deželni poslanci štajerski zopet, pripravljajo na izstop, da mislijo zopet začeti abstinenčno politiko, ako jim konservativci ne pre paste* deželnoodborniškega mandata iz knrije kmet* skih poslancev. Ta vest je krožila po vseh listih, umevno je torej, da smo željno pričakovali avtentičnega poja-Bnila, bodi potrdilnega ali zanikalnega, toda slovenski poslanci Štajerski molče in tndi njih glasila niso de nič določnega povedala. In vendar je atvar velike načelne važnosti ter zasluži, da glede nje natančno in nedvoumno preci* zajemo svoje stališče. Nemška večina Štajerskega dež. zbora stoji od začetka ustavne dobe na Btališčn, da žive na Štajerskem pač „posamičniki, kateri govore slovenski", da pa ni kompaktne mase, katera bi imela kot posebna narodnost kaj narodnopclitičnih pravic, najmanj pravico, ekaistrati kot narod. Tega načela bo ja nemška dsželnozborska večina vedno držala in se po njem ravnala in prav zategadelj, ker je bila ta večina povodom borbe za celjsko utrakviscično gimnazijo nas ve to vala resolucijo, zasnovano na podstavi tega načela, izstopili so slovenski poslanci iz deželnega zbora. Od tega izstopa pa do zopetnega vstopa v deželni zbor se je s slovenske strani ves čas, posredno in neposredno, povdarjalo, da slovenskim poslancem ni mesta v dež. zbora, dokler ta ne da Slovencem kar jim gre, zlasti dokler ne dobe svojega zastop nika v deželnem odbora in v deželnem šolskem sveta. Vsakdo je pač mislil, da zahtevajo to slovenski poslanci v dokaz, da se je nemška veČina dež. zbora odrekla načela, da Slovenci na Štajerskom sploh nimajo pravice do eksistence kot narod, v dokaz, da pripozna eksistenco slovenskega življa v štajerski kronovini. Prisiliti dež. zbor štajerski, da to pripozna, je pač tako važna stvar, da je vredna, začeti radi nje abstinenčno politiko. S tega e'ali$ča sodeč, smo z nnemo podpirali štajerske deželne poelance, ko so vodili abstinenčno politiko, a ko so se vrnili v dež. zbor, jim tega nismo zamerili, mislec, da jim je obljubljena podpora v dosego njih namena, prisiliti dež. zbor, da prizna malo številce slovenskih poslancev kot zastopnike slovenskega naroda, na katere se mora posebe ozirati in jih ne sme več upoštevati jedino le kot imetelje nekaterih kmetskih mandatov. Tako priznanje slovenskega naroda na Štajerskem bi dobilo najboljšega Izraza, ako bi dež. zbor volil bodisi že jeduega samega ali dva slovenska poslano v dež. odbor in ako bi dež. odbor poslal tudi jednega Slovenca v dež. šolski svet. „Narodi i Listv* so sporočili, da mislijo slovenski pcslanci izstopiti iz dež. zbora, ako jim konservativci ne prepuste deželnozborskega mandata iz kurije kmetekih pcslancev. Ako je to resnično, potem so slovenski poslanci opustili princip, na katerem je bila zts ovana njih abstintnčna politika. Slovenci na Štajerskem si ne bodo nikdar smeli zadovoljiti, da jih samo nemški konservativci priznajo kot narodnost, to zahtevajo in morajo zahtevati od dež. zbora, kakor morajo 2ahtevati od dež. odbora, naj pošlje v dež šolski svet jednega Slovenca kot zastopnika slovenskega naroda. Štajerski konservativci so se že pred leti dogovorili s slovenskimi poslanci, da bodo skupno postopali pri vt 1 t vi v dež. odbor in jedenkrat vanj poslali slovenskega, drugikrat nemšk okonservativ-nega zastopnika. Pozneje so se pač usedli na svojo besedo, a ko bi zdaj tudi Slovencem koncedirali deželnoodborniški mandat — kakega pomena bi to bilo ? Dotični deželni odbornik bi bil pač odbornik iz kurije kmetskih poslancev, ne pa zastopnik slovenskega naroda, naj bi t adi še tako goreče zastopal slovenske interese, princip, na katerem stoji deželno-zborska večina pa bi ne bil predrt. Štajerski Slovenci zahtevajo, naj dež. zbor njih poslance upošteva tudi kot zastopnike druge, v deželi bivajoče narodnosti, to pa se zgodi le, če dež. zbor voli slovenskega poslanca v d/,, o ibor ne pa kaka posamezna kurija iz milosti ali prijateljstva in zato je nato mnenje : Za deželnoodbcmiški mandat iz kurije kmetskih poslancev ne smejo slovenski poslanci ostati v dnž zboru, zaradi njega jim tudi ni treba zapantiti dež zbora, pač pa morajo koj pobrati kcpita, če jim dež. zbor ne da zastopnika v dež. odboru in v dež. šolskem svetu. Koroški Slovenci pa šolstvo. (Govor po 1 Kob lar j a v državnem zbora dne 5. t. m. po stenograf, zapisnika) (Konec.) V nasprotju z odlokom z dne 24. junija 1894. št. 543, s katerim je bilo določeno središče za šolo obveznega okraja, kakor sem zgoraj omenil, v nasprotju z deželnim šolskim zakonom, kateri zahteva pri ustanovitvi kake šole gotovost vseh pomočkov za nje vspevanje, dovolil je predsednik dež. šolskega sveta, da se določi za nastanjenje slovenske ljudske šole razpalo poslopje, katero je služilo v začetka reji sviloprejk, pczaeje kot vojašnica za silo, in potem pa, ko so jo vojaki morali zapustiti, kot bolnišnica za nalezljive bolezni in sicer zaradi svoje lege na skrajni periferiji mestne občine. (Cujte!) Krik zgražanja prešinil je vrste slovenskih starišev, da se hočejo s silo izgnati njih otroci iz mesta, če hočejo biti deležni javnega ponka. Sta-riši razložili so natanko v svojih rekarzih na visoko c. kr. ministerstvo, da ne merejo, tudi če bi 89 to raspalo poslopje prezidalo v šolsko palačo, pošiljati svojih otrok tje, ker ono poslopje zaradi svoje ekscentrične lege in zaradi slabega prihoda za jedino slovensko šolo v (lonci absolutno, ni porabno. Občina se je podvizala, v najhujši zimi, v decembru in januvarju, popraviti to poslopje, kajti dražega s slabejo lego ni bilo najti, in njeni organi ho je pregledali. LISTEK. E r n a n i. (Lirična drama v štirih dejanjih, spisal J. M. Piave, preložil A. Kun tek, uglasbil O. Verdi.) Po slavni tragediji Viktorja Hnga »Hernani* ■pisal je F. M. Piave libreto Verdi jevi operi „Krafni", katera je znana po vsem svetu in slovi kot jedna najkrasnejših oper našega veka. Prvič se je opera „Ernani" pela v gledališča Fenice v Benetkah dne 9. marca 1844. 1. Dejanje se vrši 1. 1519., deloma v Aragoniji, deloma v Abeno in v Saragossi. Prvo dejanje ee vrši v Aragonijskih gorah v taboru razbojnikov, kateri se brezskrbno razveseljujejo in popivajo pojoč: Hej, brate le pij! Le pijlj Ni v vinu skrbij, V njem alaBt le imaft! Kaj hočemo banditi, Če nimamo piti, Će polnih ni čas? Zamišljen se približa banditom njih vodja Er-nani. Ker se ne meni za njih veselje, ga vprašujejo zvedavo kaj mu je: Zakaj, glavar, bresmožen StrmiS tako p red-se? Glej avoje nas brate, Vsi dajemo sate Blago in srce. Dej, kaj naj storimo, Kam naj nstrelimo, In brž se vse zgodi. Ni bitja na sveti Da ne bi ga streti Utegnili mi! Ernani se zahvali banditom za njih ljubezen in naklonjenost in jim pove, v lepi ka vat ini kaj mu tare srce: Kot biser, ki na cvet uvel Ob zori pade v dufio, Mladenke mile zableBtel Pogled mi v trpečo je du&o. Dil prvi jo srca to utrip, Utrip ljubezni, čegar slast Občutim se sedaj ! Oh, stari Silva pa roku Drzen po nji izteza; K poroki jutri pojde ž njo, Da sklene ju zaveza. Oh, to da pogubo, to da mi smrt, Od žali bi pal strt. Bratje, po njo. Banditje so koj pripravljeni izvršiti drzni naklep svojega vodja, čim jim ta pove, da ga ljubi izvoljena mladenka. Tedaj na mesto V grud hitimo po nevesto! Kadar noč na zemljo pade Boj pred grad se nas prikrade, Noži nafii te branili Bodo proti vaaki sili Brž, Ernani, tvoja deva, Nam na pot kot zvezda Beva. Za plačilo hrabrih del, Bodeš nje ljubav prejel. Ernani: V bol, prognanstvo gre t menoj, Ona angelj resni bo moj Oh ti, ki žijem zato, Ti daj mi dneve zlate, Kar mi sovraštvo vzelo kdaj Ljubezen spet mi da. Če se sladko uaamejefi, Milo besedo mi dejes Kar je srce trpelo kdaj Ernani več no zna. Razbojniki z Ernanijem na čela odidejo v tem ko pade zaveBa. Prvega dejanja druga polovica v Elvirini sobi. Elvira je sama in poje jako priljubljeno kavatino: Noč se se bliža in Silve ni Se tukaj ! Oh, da ne pride več! Ta nadležni starec Sledi kot zla prikazen vedno za mano In ljubav mi razkriva, A v srci mi Ernani jedino prebiva! Ernani, Ernani, ljubeč moj Bede nečastne me reši! Zbeživa! Čo vzameS me s seboj, Pa se mi žal uteBi! Čez bresdna in pečine strme Naj skupna pot nama gre, iole ravno tamkaj. Ona pođržavi tamkaj od nemškega .Schulverein a" podpirano Solo, in stvar je opravičena. Ali ima vlada pravico, napraviti ljudske iole na državne troske, ali pa nima nikake; v prvem slučaja, naj tadi za Slovence napravlja Sole, v dra -gem pa naj tndi Nemce pasti, če drugače ravna, potem ravna pristransko in nepravično. (Pritrjevanje !) Samo še nekaj besed spregovorim o ljudskih šolah na Štajerskem. O teh šolah govorilo se bode še na drugem mestu. Omenjam samo, da je bil pred kratkim govor o neki šoli na Štajerskem, namreč o oni v Pekrah, pri upravnem sodišča. V Pekrab je nemški .Schulverein" ustanovil šolo, s pomočjo nekega dunajskega odvetnika. V občini je po zadnji štetvi 11 Nemcev, drugi stanovniki so vsi Sloveoc1. Dovoliti moramo, če ustanovi kako privatno društvo nemško šolo, toda pri Pekrah se je mislilo na to, da bi občina to od nemškega „Schulvereina" ustanovljeno šolo , prevzela kot tako. 1 i kaj je napravila nančna uprava? Strinjala se je s tem, in občina je bila prisiljena, pritožiti se pri upravnem sodišču, kjer je tudi dobila svoje pravo I Učna uprava je tedaj pri tem propadla. Iz tega je razvidno, kako je naučna uprava slovenskemu narodu v resnici sovražna, in kako z vbemi ertdstvi deluje na to, da avede nemške šole, da s pomočjo teh germanizuje slovenski narod. Moje mnenje je, da mora biti temu jedenkrat konec, kajti slovenski narod je sicer potrpežljiv narod, toda njegove potrpežljivosti bode tudi jedenkrat konec. (Pritrjevanje.) V IJuM jaiii. 20. januvarja. Čehi na pariški razstavi. .Narodai L^tv11 so priobčili Člaaek, v katerem naglašajo, da se Čehi razstave v Pariza ne morejo udeležiti, ako se zanje ne odkaže posuben oddelek. ('' - razstavijo v avstrijskem oddelka, so njih izdelki smatrajo za nemške in se ž njimi povečuje nemška slava. Čehi merajo za se razstaviti, da bode svet vedel, kaj je plod njihovega dela. — Avstrijskim Nemcem nič prav ne ugaja, da bi č hi za-se razstavili. Čđ ne bode čeških izdelkov, bode avstrijski oddelek mnogo ubornejši. Svet bi ni/goil se le prepričati, da avstrijski Nemci nikakor ne prekašajo cehov v kulturnem oziru. Ženske v okrajnem šolskem svetu. Le-voviki učitelji in učiteljice volili so te dni voditeljico neke. meščanske šolo v okrajni šolski svet Govori se, da deželni šolski svet ne misli ugovarjati volitvi žensko v okrajni šobki svet. To je prva zastopnica učiteljskega stanu v okrajnem šo'skem svetu v Avstriji. Vaekiko je zanimivo, da je baš v Galiciji najprej ženska emancipacija toliko prodrla, da volijo žensko v tako korporacijo. Volilni pritisk na Ogerakem M nolo je že nekaj časa, kar so bite volitve, a še vedno prihajajo nove stvari na dan, kako je vlada delala proti ljudski stranki na Ogerskem. Uprava graščine grofa Festeticsa v Orehovici je naznanila kmetom, da ne da zemlje v najem in lesa ne proda iz gozdov kmetom, ki ne bodo volili učnega ministra Vlasicea. Dva kmeta sta kupila bila neki hrast, a so jima vrnili denar, ko so zvedeli, da sta s ljudsko stranko volila. Ker pa kmetje v tem kraja nimajo lastnih gozdov, je vidno, da so kmetje bili prisiljeni voliti učnega ministra. Hranilnici v čakovci in Psstaka sta stojim upnikom saukasali učnega ministra voliti, če ne iztirjata svoje tirjatve. Pri tacih razmerah te ni čuditi, da je bil učni minister sijajno voljen. Nemški konzul \r Tokia je pristen nemški mož, ki bi bil bolje na mesta za guvernerja v Kameruna O .idu bi morda celo proslavil nemško kulturo, kot so jo že nekateri dragi nemški uradniki. Na Japonskem pa nikakor ne marajo mirno gledati čudnih navad tega moža. Na ulici je brez povoda udaril nekega dijaka po obraza. Japonski listi zahtevajo, da se ta surovina zaradi tega odpokliče. Japonsko ministarstvo unanjih stvarij je v tem ozira se nekda že obrnila do nemške vlade. Najbrž bode ta konzul kmalu moral Japonsko ostaviti. Ce tudi bi vlada formalno ga ravno zaradi tega ne odpokli-cala, a vendar ga ne bode mogla dolgo pustiti na dosedanjem mestu, ker se je popolnoma onemogočil in zgubil vso spoštovanje japonskega prebivalstva. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 20. januvarja. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči izredno sejo, katere se je udeležilo 21 občinskih svetovalcev. Otvorivši sejo naznanil je župan Hribar, da se je — izvršujoč predlog obč. svet. dr. Maja-rona — podal k c kr. fiaančaema ravnateljstva ter skašal izposlovati, da se 25letna davčna oprostitev podeli tudi tistim po potresu prov z točenim prezidavam, katere je ukrenil ali ukrene mestni magistrat, a reklo se mu je, da se tej želji ne more ustreči. Bilo bi torej umestno, da se vlože prizivi proti takim odločbam fiaančaega ravnateljstva, da potem ministerstvo načelno rešt to vprašanje. Občinski svet vzel je poročilo na znanje. Župan Hribar omenjal je našim čitateljem znanega žalostnega slačaja, da so pred nekaterimi tedni izginili štirje slovenski ribiči iz tržaške okolice. Šli so na lov; pozneje našli bo se pač njihovi čolni, a o ribičih ni nikakega sleda. Skoraj gotovo je, da so jih umorili laški ribiči iz Cbioggije, ki si tam neutemeljeno prisvajajo pravico ribištva. Gosp. župan podelil je potem besedo obč. svet. dr. Tavčarju. Vsak, ki ima le kaj srca — rekel je leta — čuti z ubogimi trpini, ki so postali žrtva laškega nasilstva; na najlepši načn izrazimo svoje sočutje, ako ee spomnimo vdov in sirot teh nesreč-nežev ter jim naklonimo če tudi le majhno podporo. Govornik predlaga, da se v ta namen določi zaesek 100 gld. Predlog bil je soglasno vzprejet. Obč. svet. Tur k stavil je nujni predlog: Ob činski svet izraža željo, naj bi c. kr. vlada pri podeljevanja olajšav onim obrtnikom in trgovcem, ki imajo vračati povodom potresa prejeta državna posojila, postopala sporazumno z mestnim magistratom, oeiroma občinskim svetom. Pri razdelitvi podpore ozirala sa je vlada preveč na mnenje zasebnikov in tako se je pripetilo, da so dobili pogosto p nI poro taki, ki je baš niso bili potrebni, nasprotno pa sa je podpora v nekaterih slučajih odrekla takim, ki Dne 20 januvarja so šolo odprli, do katere bi imeli otroci pri svojem štirikratnem obisku 8 km hoda na dan; najdalje stanujoči pa imeli bi na dan 20 km. hoda. Izmej 480 otrok, kateri so prišli k vpisovanj a, bilo je vzprejetih okoli 360; druge pa so z ničnimi vzroki odklonili. Izmej vpisan h je v začetka samo jeden otrok obiskoval šolo, pozneje pa trije, dočim so vsi drugi izostali. Truda je bilo treba, da so se dali pregovoriti slovenski stariši k poniževalnemu potu iz mesta na periferijo mestnega ozemlja k vpisovanju Ta pot in poleg tega v slabem vremenu, jih je le priganjal k sklepu, da ne puste otrokom obiskovati te šole. Visoka c. kr. centralna vlada je bila le v tem ozirn napačno objavljena, da je namreč neobisko-vanje te šole nasltdek tgitacje. Ravno nasprotno je bilo; agitacije je bilo treba, da so se stariši dali pregovoriti k jednokratnomu potu iz mesta k za vrženi vojašnici in s;cer zaradi vpisovanja in varovanja svojega prava do javne ljudske šole. Visoko c. kr. ministerstvo je b:lo po rekarza slovenskih sfarišev, zaradi nepostavne izvolitve mesta za novo šolo, prisiljeno z odlokom z dne 16. decembra 1895. štev. 29.621, o tem pcslopju objaviti svoje mnenje. To je konštat ra'o, da c merjeno poslopje z* stalno nastanitev .šole ni prikladno, in je odločilo, da se mora brez ugovora za stalno, prikladno nastanitev potrebno ukreniti. C. kr. deželnemu šolskemu svetu pe je zaukazalo, da deluje, če ja potrebno, tudi s silnimi i«« ;stvi na to, da se vse potrebne priprave zvrže takoj, eventuvelno, če ne bi bilo dob ti prikladnega prostora, napravi potrebae kotake za zidanje novega poslopja. Kaj je po tem ministsrskem ukazu z dna IG. decembra 1895. deželni šol-jki svet. napravi, kaj je napravila občina? Do 15, septembra 1890 , to je do začetka šolskega leta 189G 97. prav nič. Namestnik se trudi, neobiskovanje Kat nelijeve vojašnice predočiti kot demonstracijo, zaradi katera naj ostanejo Slovenci brez šole vsaj do 15. septembra 1897. /.Uibeg se mu je posrečilo visuki centralni vladi to svoje mnenje kot resnično naslikati. Sedaj se prepirati občina in država, kje naj se nastani slovenska šjla, mej tem pa je 520 s'ovens'nh otrok brez javnega šolski ga pouka. Ker pa Katiuelijeve vojašnice (šole v njej) še sedaj nihče ur) obiskuje, meni namestnik, da se morajo Slovenci še kaznovati z jedooletno odložitvijo šole. Župan goriški je najbolj označil to ntvar, da je baje dejal: „Stvar bomo toliko časa odkla-dali, kolikor časa nam v to pripusti vlada". Te besede so popolnoma resnične: Ob'ina odklada in se obotavlja, in vlada pripušča, ona vlada, katera drugje čisto drugače postopa, tako v Ljubljani, Zadru itd. Pri tem, ko viaoka vlada ne pozna nikakega sredstva, da bi brez obotavljanja slovenskim goriškim otrokom pripomogla do zakonito opravičene sole, ni prav nič v zadregi pri napravi nemške i _<-._ In rajski hode vsak mi kraj Kamor stopim s tabo kdaj. Elvira olide. Na to nastopi kralj ter ukaže služabnici, naj pokliče Elvire. Ta pride, na kar sledi nasledni duett: Elvira: Sire' Kako? Vi sami! Ob takem časi ! Kralj : Som ljubezen pot mi kaže. KI vira: Ne, ljabezon Vas ne vodi. Kralj: Ikaj pravil? Znaj kralj ne laže! i .1 vira : Trosim Vas, hitite od todi! Kralj: Pojdi z mano! lil vira: Hog me hrani! : Kralj : Tvoja me lepota mika, Tebe ljubim! KI vira: Ne, čust mi brani '. Kra»j : Dvoru bodes čait in dika. i vira : Nc, končajte! Kralj: Kaj, kralj te prosi A bandit jo ženin tvoj ? Elvira: V dusi vsakdo tajnost nosi! Kr*lj: Pojdi, prosim te z menoj ! Precej takrat sem te ljubil, Ko sem videl tako te v cveti. Mir za vselej sem izgubil Tebe r.num samo na sveti. Čuj, Elvira, kaj mojo željo, , Zgolj ljubav ti moj bo dar; Oh srečo samo, slast in veselje Ti obeta tvoj kralj, tvoj car! Elvira: Kri ponosna Aragone, Kralj, po žilah gorko mi tečo Znaj sijaju zlato krone To srce so rado odreče. Ni do krono nikdar mi bilo, Do ljubavi ni mi te, Ljubezen Vasa je darilo, Oh preveliko, preslabo /a-ino. Kralj hoče Klviro šiloma odpeljati, a ta se mu upre in v tem hipu vstopi Ernani. Sledeči tercet je jako znamenit: Kralj: Ti, Ernani! Da ti bi, to čuti Duša zdajci, ko srd jo ohjomlje; Da, Ernani, ti razbojnik si kruti, Ki pustošiš tc nesrečne zemlje. Če le mignem, pa bode po tebi Vboži torej, a pazi da prej Meni jeza so dvignila ne bi Zbeži, varuj se kralja odslej. Ernani: Kaj poznaš me? Torej nisi zabil, Da sovraštvo me polni, osveta; Čast in bogastvo si ti mi ugrabil V m 11 rt je pahnil tvoj oče mi očeta. Z mano aezaa, da smrt se bolj mi dražiš, Kralj, pohlepno po deklici mi tej Z mano IjubiB, a mene sovražiš! Pojdi, pozivljem na boj te, kralj, naprej! Elvira: j Ne, ljubezni mi zvesto no znani, Srd, ki dušo obema razdvaja Znajta, kdor ljubi, zla me tudi brani, OnečaSčat me v dom no prihaja Sama aehe prebodem, če razpalja Vpričo mene Brd vaju se poslej, Ne ljubimca in tudi ne kralja Ne poznam več v UBodni uri tej. V tem hipu nastopi Elvirin ženin don Silva. Sveta jeza ga prešine, ko zagleda v nevestini sobi dva tajca, in da sa jima maščnje za storjeno mu sramoto, pozove svoje ljudi, naj tujca nmore. Na srečo pride kraljev spremljevalec. Zdaj izve Sdva, da je jeden tujec sam kralj. Prosi ga seveda odpuščanja in kralj mu odpusti ter mu naznani, da hoče prenočiti v njegovem gradu. Ernaniju rese kralj, da ga hoče rešiti in ga predstavi kot svojega zaupnika, a Ernani se je oprl in obljubi, da se mu maščuje za vse, kar je storil njemu in njegovemu OČetu. (Dalje p rib,) bi jo bili iivo potrebovali. Govornik se boj', da bi ae ulf gnilo to ponavljati pri podeljevanju olajšav. Župan Hribar je naznanil, da se to, kar zahteva občicski svet. Turk. faktično že vrši in da finančno ravnateljstvo vsako tako profinjo predloži mestnemu magistratu v poročanje Obč. svet. dr Tavčar izjavi, da bi bil Torkov predlog koristen, če bi finančna uprava bila zavezana, držati se strogo nasvetov mestnega magistrata v tak h zadevah Gospod župan, ki gre v kratkem na Dunaj, naj bi se naprosil, da v tem zrn i si u posreduje pri finančnem ministerstvo. Obč. svet. S vete k omenja, da je finančnemu ravnateljstvu izjava mestnega magi etcata vselej prdlaga za take rešitve. Obč. svet. Žitnik izrekel je obžalovanje, da se pri od merjenju davkov ni oziralo na obrtnike, ki so bili po potresa prizadeti. Pri glasovanju bil je nujni predlog cbč. svet. Tnrka vzprejet z dontavkom obč. svet. dra. Tavčarja. Potem prešlo se je na dnevni red ter je obč. svet. dr. Tavčar poročal o prošnji Ivana Grajžarja, liišnega posestnika v Vegovih nlicah, za izbrisno dovoljenje servitute, ki je vknjižena pri posestvu Kurola kneza Turjaškega. Poročevalec omenja, da je leta 1G40 grof E*gelbreht Turjaški, ko je zgradil svoj knežji dvorec in v to svrbo potreboval tudi nek oliko mestnega oz;dja, izdal posebno list no glede servitute, ter predlaga, naj se mestnemu mag stratu naroči, da primernim potom preišče, kak pomen ima ta servituta; prcitja Ivana Grajžarja pa naj se odkloni, ker isti ni opravičen za tako prošojo. Predlog obveljal je brez ngovora, isto tako tudi predlog obč. svet. G ogole, naj se proti g. Francu Bahovcu postopa pravdnim potom, kur si je ptom demoliranja prej njegove hiše v Trubarjevih ulicah, katero je kupila mestna občina v regulacijske namene, neopravičeno prisvojil okna, vrata in druge stvari ter jih radovoljno neče povrniti. Obč. Bvet. Žagar poročal je o zopetnem nasvetu županovem, da se odkaže prevoznikom stojišče blizu ir.fanterijske vojašnice. V seji dne 23. decembra I ni odklonil se je bil tak nasvet, ko je poročevalec cmend, da se je prevozniška zadruga izjavila proti temu. Zoano pa je, da ljubljanska prevozniška zadruga neče prav nič umeti prometnih zahtev napredujočega in precej hitro razvijajočega se mesta, temveč se udaja čisto nazadnjaškim alu-ram, kar najbolje dokozuje nje gorostasna zahteva, da se opusti stojišče ob južnem kolodvoru glede ponočnih osebnih vlakov. Poročevalec predlagal je v imenu odseku, naj se za poskučnjo napravi za želeno stojišče, za katero prosi tudi poveljoištvo 27. pešpolka. — Obč. svet. Turk pravi, da je na svetovano stojišče čisto nepotrebno, ker se čast niki 27. polka jako malo vozijo. Pri glasovanju obveljal je predlog policijskega odseka, k........ prih ) Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. januvarja. — (Uspehi .Slov Lista".) Prejeli smo naslednji dopis: Sklicevaje se na § 19. tisk. zakona sprejmite sledeči popravek podpisanih: Ni res, da pošiljam svoja poročila kot primarij deželne bolnice njenemu vodstvu izključno le vemfikem jeziku. V JLjubljani, 19. januvarja 1897. Dr. V. Gregorič, primarij deželne bolnice. — Podpisano vodstvo potrjuje na zahtevo gosp. prim. dra. Gregoriča, da on ne poroča vodstvu izključno le v nemškem jeziku. "Vodstvo dobrod. dež. naprav v Ljubljani, 19. januvarja 1897. Dr. pl Valeata Marchthurn. — M -mo laktom o izključnem nemškem dopisovanji dra. Gre-goriča zvedeli iz ust njegovega kolege. Iz „popravka" je vrhu tega posneti, da vsaj včasih primarij dr. Gregorič dopisuje vodstvu nemški, kar se pač ne poda možu, ki je zastran slovenskih d opisov in napisov pri dragih tako strog — najedenkrat postal. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Prihodnja slovenska predstava bo v petek, in sicer se bode pela Parmova opera .Ksenija", po opori pa nastopijo „Sestre Barriason", katere bodo pele več točk. V nedeljo se bode zopet igrala priljubljena burka s petjem ,To je dekle!" — (Slovensko gledališče) Pri sinočni reprizi Parmo ve opere .Ksenija* je občinstvo Šele prav spoznalo krasote te skladbe ter oduševljeno prirejalo skladatelja lepe ovacije. Poklicalo ga je večkrat na oder, kjer mu je bil vročen velik Io-"vnrjev venec s krasnimi trakovi, intermezzo pa je moral orkester ponoviti. Žal, da se drngi del opere ni pel tako fino in točno kakor prvi, kazilo pa je efekt tudi to, da se niso slišale niti orgije iz cerkve niti petje v cerkvi mudečih se menihov. Pred opero se je igrala bnrka fKje je meja", katera pa ni ugajala, deloma tudi zategadelj ne, ker je bila jako slabo študirana. Zadnja točka, nastop »sestre Bar-iisonu, sodi pač samo v predpastoem časa na oder. lavrstna jo bila gdčna. Polakova, ki je svoje kuplete pikantno prednašala in jsko gracijozno in Elegantno plesala. Sploh so „sestre Barrison* uga- ja'o, dasi se r»I*-si nteo povsem posrečili, pač ker ni bilo dovolj skušenj. Prihodnjič pojde stvar gotovo prtciznejše Gledališče je bilo razprodano. — (Letos ne bo trgovskega plesa) Sklep, da se za letos opusti trgovski ples, kateri je trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu vrgel vsako leto precejšnjo svoto, se motivira s tem, da prirede letos drag« društva mnogo plesov. Uzrok to pač ni, pravi uzrok je ves drug. Ker upamo, da narodni trgovci ne bodo odnehali, nočemo o stvari še zdaj razpravljati, da ne bo nepotrebne zdražbe, želeti pa je, da se ples priredi. — (Vinarjev ni.) Piše se nam: čudili smo se, ko smo zadnjič v „S'ov. Narodu" čitali, da vinarjev ni, d* vinarjev manjka; kajti iz najboljšega vira smo čuli, da ima tukajšnja cesarska blagajnica, ki je dobila nalog, kolikor le mogoče vinarjev mej občinstvo spraviti, že dlje čas a v s/ojih pokiadnicab toliko t>*ga drobiža, da ga, kakor dosedanja skušnja kaže, niti v 150 letih no bo porabda Stranke ue vinarjev s tako silo in tako dosledno branijo, da ob prilik.h, ko pridejo k bla gajmei po dvavi nareki drobiž, in se jim • •> 1 strogega ukaza ponudi polovica dvavmarske ga, polovica pa vinarskega drobiža, gredo raje brez drobiža iz blagajnice, kakor da bi vinarje vzele, dasi-tudi dva vinarski drobiž prav živo potrebujejo. Slučaj tedaj, da bi kje vinarjev no imeli, jo prava bela vrana in pripisovati 1* temu, da ss vinar le malo kje rabi, in pravili so nam mnogi f rtfikantje, da mnogo strank pri nakupu smodk ah pa poštnih iu drugih tiskovin niti vinarja ne vzame ali pa mesto jednega komada kupi dva, le da ni treba vinarja vzeti. Tu nam pride na misel slušaj, ki se je pripetil nedavno pri nekem peku. Stranka js namreč položila na mizo za k< s kn.li • Stirt vinarje, a pek ji potisne jih nazaj, rekoč: vi obdržito va3e vinarje, jaz pa svoj krua, kaiti tega drobiža ne morem rabiti, brez zaccere! T«* diobiž se pri občinstvu ni udomačil in sa tudi nn bi, ker se sploh le redko kdaj rabi. Država ga hoče s silo spraviti mej občinstvo le zaradi itv a, da bi maskirala nevednost tistih gospodov pri zeleni mizi, ki o faktčnih potrebah prometa niti pojma nimajo in si pustili drobiža po deset in po jed nem vinarji toliko nakovati, da 80 z njim vse blaga nce prenapolnjene in ga n;ti v 150—200 letih porabili ne bolo. — (Klub slov biciklistov „Ljubljana") ima v četrte* ob S. uri zvečer v spodnji fca«anu .Narodnega doma" svoj redni ob":ni zb ir. Daevni red: s) Predsednikov nagovor, h) tajnikovo p ročilo, o) blagajnikov.) porodilo, d) volitev odbora, c) sluPajnusti. Odbor pozivlje dane k mnogobrojni udeležbi. — (Prvo občno podporno društvo z \ upokojene uradne hl (je — skupina L ubijana — pod pokroviteljstvom nadvojvode Riinerja prir-di v soboto 23 januvarja na koript dru^cveni blagajnici v kaminskem steklenem salonu dobrodelni ven ček s sodnlovatvecn godbe ptšpolka L^pold II. št. 27. Ti venčki so bili vselej dobro obiskani m tako je tudi letos pričakovati mnogoštevilne ude-Užbe. UdtopoicH ee dobivajo iz priiaznnnri v plavni tobačni trifiki, kaker tudi v tobačni tr fini v S^ien-burgovib ulicah in zvečer pri blagajnici. Udopaico veljajo 50 kr. za osobo in rodbidoke ustopuice za 3 osobo 1 gld. _ — (Imenovanje.) Notarski kandidat gos >od Marko Pusbnik je imenovan notarjem v Vipavi. — (Podobe Josipa Jurčiča) tiskane v „Narodni Tiskarni™ na b*4 trd popir v velikosti kabinetne fotografije, dobijo fie pri litijskih Slovenkah, ako se jim posljn v poštnih znamaah ali pa s poštno nakaznico za jedno podobo najmanj 20 novčičev za družbo nv. Cirila in Metoda. — (Litijsko prostovoljno gasilno društvo) priredi svojo letošnjo predpustno veaelico dne 1. svečana zvečer ob 8. uri v proatonh g. Dreota na politi v Litiji. — (Koncert v Ilirski Bistrioi.) Novoustanovljeni tamburaški klub „Ilirski Vila" priredi s sodelovanjem domaČega pevakega zbora pod vodstvom kapelnika in skladatelja V. G. Brož a iz Sušaka v nedeljo 27. januvarja v prostorih Jelov-šekove gostilne v Ilirski Bistrici koncert po naslednjem vzporedu: 1. V. G. Brož: .Naprej Slovenci", koračnica »Ilirsko Vile", tamburaški zbor 2 F. S. Vil bar: „Slovenec in Hrvat", moški zbor. 3. V. G. Brož: »Pod slavjanskim krovom*, fantazija slavj. pesem, tamburaški zbor. 4. I. Hajdrih: „Jadransko morje", moški zbor. 5. V. G. Brož: , Nazdravice mornarah*, fantazija veselih mornarskih pesmij, tamburaški zbor. 6. Iv. pl. Zaje: rl boj", moški zbor. 7. V. G. Brož: „Na valoviti jadranskega morja", valček, tamburaški zbor. 8 Hubad: „ Narodne pesmi": a) „Ko !>' sodov ne b'io", moški zbor. b) „PrišIa"je miška", moški zbor s spremlje-vanjem tamburaškoga zbora. 9. Šaljiva loterija. 10. Prosta zabava in ples. Zičetek ob 8 ari zvečer. Ustopnina za osebo 80 kr., za družino 1 gld. 20 kr. — (Dež. glavar štajerski grof VVurm-brand) mora biti mej Štajerskimi Nemci sila nepriljubljen, menda še bolj nego mej Slovenci. V nedeljo je bil v Gradci velik ljudski shod, kateri je protestoval proti nekim Wurmbrandovim načrtom. — (Dršavnozborske volitve na Goriškem.) Vladajoča laška klika je v velikem straha, ker js jela izgubljati zaupanje furlanskega prebivalstva. Pri dopolnilni drž ivnozborski vol t vi meseca novembra je kandidat goriške klike dr. Marani premagal furlanskega kandidata la s pomočjo državnih uradnikov. Ker so se slovenski poslanci pri nekih prilikah potegnili za koristi furlanskega prebivalstva, in je to začelo še odločnejše se potegovati za svojo neodvisnost od goriških matadorjev, prosili so ti namestnika R naldinija pomoči. Ču;e Se, da mej namestnikom in laško kitko posreduje namestnikova mati. Goriška gospoda upa, da jo namestnik in dež. glavar grof Franc Coronini rešita pri predstoječih volitvah in jej pomoreta do zmage, na ljudstvo, na volilce s im< . pa se prav nič ne zanaša. — (Tržaški iredentovci in državnozborsks volitve.) Pol. društvo „Progreseo", ki je središče tržaških ir-^dentovcev, je imelo dne 18. t. m. svoj občni zbor in je sklenilo, naj se stranka nd-deži letošnjih držav nozborskih volitev in naj v ta »amen zasnuje evoj poseben volilni odbor. Doslej s* pro-gresova stranka ni udeleževala državnozborskih volitev, da pokaže, da ne zmatra državnega zbora svojim parlamentom. Kdor bi zmatral sklep tržaških iredentovcev za dokaz, da so se sprijaznili s Avstrijo in da več ne škilijo v sosedno kraljevino, bi so pač hudo motil. * (Grozna nevarnost) Strokovnjak svetov« nega imuna, dvorni svetnik Dras h i je izjavil, da ce je zid o bat', da se v Indiji razsajajoča kuga za-n tudi v niše kraje. Zanese h • lahko z dveh strani]: čez Trst in sicer po Lloylovih parnikih in pa čes ti i-iin po bosanskih romarjih, vračajočih se iz M ike, V Majavi sta še dve osebi za kugo umrli. Grozna bolezen h • torej E/ropi že bliža la skrajni čas jo, da evropdko države Laj ukrenejo zop3r to nevarnost. * (Sam si je nastavil past ) Pri 38 topni« carskem polku v Ojeka službujoči Ilija Bihe je bil že trikrat pobeijn 1 od vojakov, zato so se njegovi predpostavljeno zelo čudili, da si je t* dnd sam Oglasil. Vtaknili so ga v zapor in Bdič je bil s tem povsem zndov •jen. Mislil je pač, d* se ne bo mhče bngil za to, k*j jo počenjal, odkar je pobagnil, a motil so je. Poizvedovanja so dogaala, da je Bilič k. t vojašRi begun storil več roparskih umorov in tatvin in se nam ovadil vojaškemu obUstvu, da uteče preganjajočim r»a orožnikom. * (Znamenit turističen uspeh.) Aighški učenjak Fuzgarald in švicarski hribjlazsc Zurbriggan sta sa 24. decembra napotili na — vrh 24 O00 čhsijev visjke, v južni Ameriki ležeče gore Akonkagua. To je najvišja gora v ceh Ameriki, na katere vrh še nikdar noben človek ni prišd. Zurbriggen je že 14 t. m. prišel na vrh, Fdzgerald pa pride gor v nekaj dneh Ta turistični uspeh obuja največje zanimanje. Darila.: Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila iu Metoda: Čaška družba v „Nt ii«* bolehnve vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnt-ga okusa in preizkušenega učinka je t el oznato vino lekarj aPiccolij a v Iijublj ani (Dunajska cesta), li (44—3) priporočeno od mnogih zdravnikov. — I'ol literska steklenica velja 1 gld., pet pol liturskih steklenic 4 gld. 60 kr. Taimo-Chiiiiii tinktura za lase okrepcuje in ohranjuje lasi Me in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr. Jetllus. zaloga (90—2) lekarna M Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I zra\en mesarskega mostu. Meteorologično poročilo. s a a -* Čas opazovanja Stanje barometra v mm. linpB-ratura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 19 9. zvečer 789 7 2 6 si. jvzh. oblačno «0. 7. zjutraj 7115*6 0 1 sr. jvzh oblačno 0-6 n 2. popol. 736-7 -02 sr. svzh. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 3'4', za 5*8' nad normalom.. ZDuLZia-jslsza. "borza, dne 20 januvarja 1897. 8kupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/« ... Ofrerska zlata renta 4a/,...... Ugerska kronska renta 4 . , . , Avstro-ogerske bančne delnic« Kreditne delnice........ London vista.......... Nemški drž. bankovci za !•)<) mark SO mark........... SO frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini......... Dne" 19. januvarja 18(J7. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. Državne Brečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 188 , Dunava rog. srečke 5° 0 po 100 gld. . . 128 , Zomlj. obč. avstr. 4'.',°,0 zlati zast. listi . 99 , Kreditne srećke po 100 gld...... 198 , Ljubljanske srečke......... 2:'. , Badolfove srečke po 10 gld...... :'.\ , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 157 , Tranivvav-druit. velj. 170 gld. a. v. . . . 481 . Papirnati rubel|......... 1 . 101 gld. 75 102 p — 12."i ■ 85 101 f 15 122 o 90 99 * 65 958 9 — 374 rt mmm 119 g '.» 1 58 ff 75 tt 75 o 0 52 45 ff 25 b s 66 kr. — kr. 50 . 25 , 60 50 , 50 . 27-/4 ! Z na deželi, prometa 12 000 gld., ne odda pod ugodnimi potr.o|l. — Več pove g. T. JI al I j. v Ljubljani, Hradeckega cesta št 20 (125—1) Ces. kr. avstrijske jftj državne železnice Izvod iz voznega reda TrelJa-vTaogra. odL 1. okto"bra 1S96. Naetopno omenjani prihajalni in odhajelni Aaei >iinui«iil so I ■rf)l:..>irr«.l. c.-r K!, m -Reining t Mtnjr, Idnc, na Dunaj tii Anutatten. — Ob 7. tui 10 min. ajutraj oaobnl vlak t Trbli, Pontabpl, Beljak, Celovec, Krenaene feete, Ljubno, Dunaj ; ćea Belatbal t Holnograd, ćea Amitetten na Dunaj — Ob i i uri 60 min. dopotudne oiobnl vlak t Trbia, Pon tabel, Beljak, Oa lovea, Ljubno, Selathal, Dunaj. — Ob 4. url popoludne oeobni Tlak ▼ Trbti BeljAk, CeloTeo, Ljubno; čea Selatbal v Hnlno«ranl Tlak. Prihod v I,*n'»l)aiio (juž. kol.). Proga Iz Trbiža. Ob 6. ari 69 min. ajutraj oiobni vlak a Dunaja tIb Amatetten. Lilpakeffa, Prage, Francovili varov, Karlovih varuv, lloba, Marijin ib v»rov. Plauja, Budejeriu, 3otuo,rrada, I.iuca, Stevra, (imundena, Iachla, Auaaeea. Ldubna, Oolove», Beljaka, Kraniomfeate — Ob 11. uri -J "> min. Jopoludu* oeobni Tlak a Dunaja Tla A••>.•..••..•••!. KarloTih TaroT, lloba, Marijinih varor, Plinja, BudeJeTio, Holno|{r»da, buiua, Htoyra, Pariaa, Ueneve, Ouriha, Rre i/oin*. Itiomoata, /.«11» na Jeaeru, Letiil-Oa*toln>, I.Jubna, OelOTOa, I.tuoa, Pontabta — Ob 4. uri 66 min. popoludne oauhni Tlak a Dunaja, Ldubna, Helathala, Beljaka, ColoToa, KruiEeuifvat«, Pontabla. — Ob 9. uri 4 min. »v...oaobni Tlak a Dunaja ti* Anutcttuu, la l.jubua, KelJaka, Celovca, Pon tabla Pros;a la Novega mesta in iz Kooevja. Ob ti. url ltf min. ajutraj rnruaul Tlak. — Ob 9. uri SS miu.^pc poludue meianl Tlak. — Ob 8. uri 96 min. aTečer meianl Tlak. 3dliod Is I.|nblJMnn (drž. kol.) v Kamnih. Ob 7. uri "i3 min. ajutmj, ob 3. url 6 min. popoludne, ob 6. ni BO min. aTečer, ob 10. tiri 86 min. aTeuer. (Poaletlnji vlak le t oktobra ob nedeljah in praanlkih.) Prihod v l.)iit>l juuo (dri, kol.) Is Kamnika. Ob 0. ari 66 min. ajutraj, ob M. uri 15 min. dopotudne. Ob 9. ur 10 min aveoer, ob S. uri 66 nun. iveoer. (PoaleduJI vlak le T oktobra ob nedoljar in praanlkih.) Nagrobnevence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—3> priporoča Karol Recknagel. Notarski kandidat alovenskega jezika zmožen, ee tcskof namesti. Ponndbe z rtferencami in naznambo zahtevano pla<*e naj se pofttljajo: Karol pl. ltlebler, c. kr. notar v Celovcu. ril2—3j (119-aj stara 15 let, zmožna slovenskega in nemfikega je. zika v pisavi, kakor tudi račonstva, lA«^e meata kot učenka v prodajalnici. Ponudb« na upravniitvo BSlov. Naroda-. ^ Planlstinja ^ baronesa Brauaecter-Beriiez dr lavno preakuiana (71—3) poučuje glasbo in tri jezike. 0a9~~ Dohaja tad i na dom v rodbine. ~W Več se Izve v Iieoninum v Vodmatu. Dobro obiskovano pivarno v Ljubljani če mogoče z ledenico išče dober gotov najemnik. Ponudbe pod Ci. N. 2tt na upravnižtvo „Slo> ve'iHk'ga Naroda*. (122—2) «1 !©tsv xxs\ imajo sknsene in viuoko čielane Kaiserjeve karamele iz poprove mete najboljši pripomoček preti pomnil k un|ii m I ii si I, l»olen|u želoX< o P X ■0 o X o ■d ■aH C "5" -i— 55 i Naznanilo za trgovce in podjetnike! Zaradi odpotovanja in osnove velike parne pralnice v večjem hrvatskem uu-htu (z lastno hifio) prodam svojo z obilnim delom in z najnovej-tiin kouufortum preskrbljeno, pod tvrdko Pctcosig t£ Kovačič nahajajoco bo strojno pralnico zdrnžeuo s kemično ćlatllnloo, barvarljo Ln tlskarljo, po Jake nizki oenl. Ponudbe do 25. t. (12H1 m. meni samema. v Šelenburgovlh ulicah št. 6. c/3 Špecerijsko blago in delikatese P. n. Usojava ee najuljudneje naznanjati, da sva v novi h:ši na vogalu Resljeve in Sy. Petra ceste otvorila svojo trgovino B špecerijskim blagom ia deliliatesaini. \ Isto tam se nahaja najina Potrudila ae bova z najboljšim blagom post reči p. n. odjpmalce in zadovoljili p. n. goste z z izbornimi mrzlimi Jedili in z izvrstnimi vini. Z zagotovilom hitre in točne poetrežbe in velespoBtovanjem (126—1) Kham & Murnik, Razne vrste klobas, šunk, rib, sira i. t. d. CD Izdajatelj in odgovorni urednik: Joeip Nolli. Lastnina in tiak „Narodne Tiakarne*. EQV 00