Leto LXl
Poltnfna plačana v jotoTfnf
V Ljubljani, v nedeljo, dne 12. septembra 1937
Stev. 209 a Cena 2 Din
Naročnina mesečno	^^	^^^^	^ ^^^^^	^	Cek. račun: Ljub-
jfrif— ^^ M*mm W \ J* * ^ f M *	«
Hig^ m f ||yr /V C .ss
^^^	JU^^+J	^	^^^ Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi nl.6/111	——^	jeva ulica štev. 6.
Telefoni oredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-9* — Izhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka ia dneva po praznika
Borba propadajočih
Kaj je JNS, posebno pa njen slovenski del, vidimo z vso jasnostjo sedaj, ko se je v borbi proti konkordatu morala popolnoma razgaliti. Znano ie, da eo tisti krogi srbskega pravo-slavja, ki so se v prvi vrsti uprli sporazumu med našo državo in kutoliško cerkvijo, že od početka naše države politično usmerjeni v smislu velesrbske državnopolitične in kulturne ideje. Po konkordatu ni ogrožena srbska pravoslavna cerkev, ki ima zasigurane v svoji ustavi .vse svoie pravice ter uživa ugodnosti, katerih po konkordatu katoliška cerkev ne bo imela. Pač pa se je katoliški cerkvi v kon'kordatu priznala njena enakopravnost, oziroma se ji bo priznala, ko bo konkordat končnoveljavni zakon, dočim so ostale veroizpovedi v naši državi to enakopravnost dosegle že pred njo. Odpor izvestnega dela pravoslavnega cerkvenega vodstva ter onih političnih elementov, ki srbsko pravoslavno cerkev istovetijo z bivšo srbsko narodno državo, izhaja zato izključno iz razloga, da po konkordatu ta cerkev tudi s strani državne zakonodaje ne bo več privilegirana državna cerkev, ki daje državi njen značaj in jo tudi v političnem in kulturnem življenju usmerja, ampak da bo samo enaka med enakimi. S tega stališča je ta odpor, čeprav ni upravičen, ker živimo danes v Jugo-
tega stališča je
ni upravi«
slaviji, v kateri so združeni različni jugoslovanski narodi s tremi različnimi verami, pa kolikor toliko razumljiv. Preteklost se bori z bodočnostjo, velesrbstvo so nahaja v zadnji borbi z jugoslovanstvom kot idejo popolne narodne, kulturne in gospodarske enakopravnosti Srbov, Slovencev in Hrvatov. Popolnoma drugače pa je treba motriti stališče, ki ga je zavzela v tej borbi JNS, ki si je že od začetka naše države prisvojila patent za edino pravo jugoslovanstvo in demokracijo.
Kakor hitro ie izbruhnil spor med najbolj konservativnimi krogi srbske pravoslavne cerkve in političnimi ostanki velesrbstva na eni strani, pa med sedanjim vodstvom države na drugi strani, se. je JNS iakoj pridružila prvi fronti. Pa ne samo to, prevzela je tudi vodstvo velesrbske opozicije in borbo zanesla na ulico ter v njej izrabila vse verske svetinje pravoslavja, ki so morale odslej stopiti v službo politične opozicije zoper sedanjo vlado. Tega pa JNS ni storila samo in zgolj zato, ker bi rada vlado dr. Stojadinovič-Korošca strmoglavila, pa naj si bo že s katerimkoli sredstvom, ampak tudi zato, ker borba veleerbske miselnosti zoper novi čais in razmere popolnoma odgovarja tudi njeni lastni politični miselnosti. l">okaz za to so vsi članki in vse beležke našega »Jutra« ter vsega JNS tiska v Sloveniji fsploh, kakor tudi vseh organov JNS v državi, ki so v borbi zoper konlkordat obenem raz-orleli vso notranjost, duha in resnični politični in kulturni program jeenesarstva. Lažniva krinka jugoslovanetva je padla z obraza te klike in zagledali smo njeno pravo proti-iugoslovansko velesrbsko reakcionarno lice. Katolištvo so označili kot manjvredno vero, proslavljali pravoslavje kot edino nacionalno vero v naši državi, kateri gre duhovno in kulturno vodstvo naroda in države, jo označevali kot edino jamstvo za izenačenje Slovencev in Hrvatov s Srbi v eno edinstveno »svetosavskoc nacijo ter proglasili katoliško miselnost Hrvatov in Slovencev kot nasprotno tej narodni in državni ideji, ki ima biti vodilna i-deja jugoslovanske države. Njihova borba zoper konkordat, češ da daje katoliški cerkvi nezaslišane pravice, da ogroža svobodomisel-stvo, da ni bil predložen v pravem trenutku itd., sc je razgalila kot borba zoper slovenstvo in hrvatstvo, ki naj bi kot manjvreden in nadzorstva potreben element ne užival dejanske ravnopravnosti v državi, ampak naj bi se podredil hegemoniji enega plemena (da govorimo v »Jutrovem« jeziku), dokler ne bo popolnoma oropan svoje narodne samobitnosti in kulturne osobitosti. Zato je tudi razumljivo, da se je 'JNS znašla z ostalimi opozicijskimi skupinami proti sedanji vladi, to je pristaši Davidoviča, zemljoradniki in Ljotičevimi fašisti, ker so tudi ti v tej gonji pokazali, da so v korenini velesrbske hegemonistične miselnosti, čeprav se sicer z JNS nahajajo v hudem političnem nasprotju. Z eno besedo, znašla se je kaj pisana družiia, ki jo pa vso preveva sovraštvo do slovenstva in hrvatstva ter do pravega jttgo-slovanstva, ki ga izpovedujejo vsi resnično napredni in kulturni Srbi, ki so zvesto ostali na strani dr. Stojadinoviča v edino pravem pojmovanju jugoslovanske vzajemnosti in bratstva na podlagi resnične narodne, verske in kulturne enakopravnosti.
Divja in brezobzirna ter nemoralna gonja zoper vlado je propadla. Vsi trezni elementi v naši državi, naj si bo na srbski ali na slovenski in hrvatski strani, so si bili takoj na jasnem, kakšne posledice bi _ moglo roditi gibanje, ki ga je hotela opozicija razpihniti naravnost v državljansko vojno v času, ko je bolj ko kdaj potrebno konstruktivno delo na politični okrepitvi naše države na znotraj in na zunaj, na gospodarskem dvigu in državljanski vzajemnosti. Vsak Jugoslovan, ki ima v resnici narodno in državljansko zavest, je imel priliko spoznati, kako so se zbrali v tej gonji zoper nujno potreben in koristen državni zakon, ki ga ne more pogrešati nobena demokratična država, ljudje, ki nimajo prav nobenega nc skupnega ne posamičnega programa pozitivne vrednosti. Vsak resničen jugoslovanski patriot je videl, da ima opraviti s kupom čisto negativnih ljudi in razdiralnih političnih teženj brez ozira na državno skupnost. Kdo bi mogel izročiti državo taki opoziciji, v kateri ni nobene edinosti, nobene državne misli, nobenega skupnega gospodarskega in socialnega programa, ampak jih je združil za hip sumo skupen pohlep po oblasti in po razdiranju tega, ker se je s toliko težavo ustvarilo pozitivnega v času, ko se po dveletnem delu sedanje vlade vračamo v normalne razmere. ki vodijo v uresničenje enakopravnosti vseh Jugoslovanov. demokratične vladavine in tcnieijiiega ozdravljenja ter napredka našega gospodarstva in ljudskega blagostanja. V besnenju tc pisane opozicije, ki
Japonski protest v Moskvi
Sovjeti so ga odbili
V Tokiu pravijo, da je postal položaj „zeto resen"
Tokio, 11. sept. b. Sovjetska vlada je odklonila protest japonske vlade zaradi zaplembe številnih japonskih ribiških ladij. Izjavlja se, da je japonski poslanik v Moskvi dobil ponovni nalog, da v imenu svoje vlade vloži še ostrejši protest. Dogodek razlagajo listi kot novo poostritev med Sovjetsko Rusijo in Japonsko. Ta protest japonske vlade smatrajo politični krogi kot zelo resen, ker vse kaže, da bodo vojne operacije v srednji Kitajski zavzele mnogo večji obseg, kakor so prvotno Japonci pričakovali. V tem primeru smatrajo, da se bo Rusija popolnoma zanesljivo vmešala v spor.
Po zadnjih vesteh so ruske vojne ladje zaplenile ob korejski obali nadaljnih 27 ribiških ladij. Zaradi novih represalij sovjetske Rusije je zavladalo v Tokiu veliko vznemirjenje.
Peking — japonski
Tokio, 11. sept. b. Vse področje okrog Pekinga se je spremenilo v veliko japonsko operativno oporišče. Neprestano korakajo močni oddelki japonske pehote, konjenice, topništva in motorizirane čete. V najkrajšem času bodo Japonci začeli odločilno ofenzivo s severa.
Japonske okrepitve, ki so prispele v teku tega tedna, znašajo 250.000 mož. Istočasno so Japonci nagromadili med Pekingom in Tjencinom ogromne množine vojnega materiala. Po mnenju mednarodnih vojaških strokovnjakov prehajajo japonske vojne priprave daleč okvir, ki je potreben, da se stre saino kitajski odpor. Vse kaže, da je Japonska zelo previdna in se je pripravila na vse. Š položajev južno in zapadno od Pekinga prihajajo vesti, da so japonske čete, ki vodijo vojne operacije v pokrajini Šensi, naletele na močen odpor južno od Kvatunga, kjer se vrši koncentracija japonskih čet. V sosedni pokrajini šensi so pričele napredovati rdeče kitajske čete, ki so se priključile nan-kinški vladi. Te čete prodirajo vzdolž železniške proge, ki vodi v Hongkev, kjer se nahajajo glavne skupine japonskih čet.
Štab poveljstva japonskih oddelkov na severnem Kitajskem razglaša, da so Japonci davi okoli treh zavzeli Marang. Japonski vojaški krogi poudarjajo veliki pomen tega uspeha. 37. in 38. kitajska divizija, sestavni del 29. kitajske armade, se upirata v utrjenih postojankah prve obrambne črte južno od Tieneina. Z zavzetjem Mašanga se je pritisk japonske ofenzive ob železniški progi Pu-kao-Tiencin še povečal.
Japonci bodo bombardirali vsa prometna sredstva
Šangaj. 11. sept. b. Vrhovno japonsko vojno poveljstvo je objavilo, da bodo japonske vojaške sile v bodoče brez izjeme napadale vse kitajske transporte in preprečile pošiljanje novih okrepitev z juga. Zaradi tega je zavladala v mednarodnih političnih krogih velika skrb. Splošno pričakujejo, da bo prišlo do novih mednarodnih sporov, ker je japonsko vojno poveljstvo izrecno poudarilo, da bo bombardiralo vsa prometna sredstva: avtomobile, železniške vlake in letala. Sicer bodo japonski letalci dobili nalog, da spoštujejo nekitajske transporte, ki pa se morajo japonskim oblastem po-preje prijaviti, ker sam nevtralni znak ali zastava ne bosta zadostovala.
Tokio. 11. septembra. A A. Štefani: Japonski vojni minister je izjavil zastopnikom tiska, da je položaj na Kitajskem zadovoljiv. Rekel je, da japonske čete tolčejo kitajske čete v vseh odsekih. Vendar pa mora japonski narod računati z dolgo vojno.
Tokijski list »Asahi« poroča iz Šangaja, da se je v južnem delu Singkianga zbrala armada 25.000 muslimanov, ki korakajo proti kitajskim komunističnim četam.
vAsahi« priobčuje izjavo, ki jo je dal včeraj vojni minister general Sugiuma.
Upajmo, pravi Sugiuma v tej svoji izjavi, da bo ofenziva naših čet kmalu rodila ugodne sadove. Utegne se pa tudi zgoditi, da bo treba zaradi nekaterih okoliščin te operacije izpremeniti. Pripravljeni moramo biti na vsak položaj in tudi na to, da utegne vojna dolgo trajati.
Japonski listi ne priobčujejo nobenih napovedi o trajanju same vojne. List vlločihoči« piše tole: Japonsko ljudstvo je pripravljeno tudi na daljšo dobo sovražnosti.
šangaj, 11. septembra. AA. (Havas) Po poročilu iz Šangaja prodira 60.000 Kitajcev rdeče armade severno od Šensija proti Sujanu, da okrepi kitajsko armado pri Sansiju, ki se umika pred napadi japonskih oddelkov ob železniški progi Pejping-Sujan. Prednje čete te kitajske armade so prispele že južno od Sujana.
Na 10 milj dolgi fronti med Paočanom rtičem Ljultom se vrše srditi boji. Japonci in Kitajci so vrgli v boj težko topništvo. Mnogo vasi je v plamenih. Topniški dvoboj se vrši tudi v odseku Ri-husunge, kjer skušajo Japonci prodreti z boka proti Kjanu. Njihova prizadevanja so doslej ostala brez uspeha. Japonska izvidna letala so letela nad Kutungotn. niso pa mogla odkriti kitajskih baterij, ker so dobro skrite med trsjem.
Kitajski poročevalski urad Central News javlja, da so kitajske čete vnovič zavzele križišče južno od železniške proge IVjping Sujan med Kalganom in Jankavom. Gre za kitajski napad s strani. Kitajske čete hočejo predreti japonske postojanke.
Sporazum v Nyomt
Anglija in Francija nadzirala Sredozemlje Sovjetska Rusija se ne bo vmešavala
Nyon. 11. seplentbra. c. Po popoldanski seji se je pravkar izvedelo, da je bil med vsemi delegati konference dosežen popoln sporazum glede varnosti plovbe na Sredozemskem morju. Ta sporazum določa naslednje:
1.	vsaka država izvaja kontrolo v svojih lastnih teritorialnih vodah;
2.	na Sredozemskem morju izvajata kontrolo Francija in Anglija;
3.	podmornica, ki bi bila ujeta in opažena izven teritorialnih voda svoje domovine, ho pozvana. dn naj takoj pove svoje znake, sieer se bo i njo postopalo kot z roparsko ladjo in se bo potopila.
Nvonska konferenca je zasedala tako rekoč vso noč. Na nočni seji so se sestali skoraj vsi delegati. Jugoslavijo sta v prostorih francoske delegacije na tej konferenci zastopala Purič in Subotič.
Dopoldne so strokovnjaki takoj začeli izdelovati načrt sporazuma po francoskih in angleških predlogih. Strokovnjaki so delali od 11 do 13.20, ko je v Hotel des Bergnes prišel Litvinov.
Dopoldne so se na Subotičevem stanovanju sestali zastopniki držav Balkanske zveze in sicer Purič, Antonescu, Ruždi Aras in Merides. Istočasno je bila tudi konferenca med Edenoni, Del-bosom in Litvinovim.
Opoldne je Delbos priredil kosilo na čast vsem delegatom Nyonske konference, popoldne pa je bila zopet skupna seja vseh delegacij.
Najvažnejši dogodek na včerajšnji seji sredozemskih držav je vsekakor sporočilo sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova, da bo sovjetska Rusija, ne da hi čakala sklepa te konference, sama ukrenila potrebno v varstvo svojih
Kolera med Japonci
Japonci zasedli Macong južno od Tjencina Kilajci potiskajo Japonce nazaj pri Sangaju
London. 11. sept. TG. Reuterjev urad poroča iz šangaja, da je med japonskimi četami, ki so pred nekaj dnevi zasedle mesto Paoran severno od Šangaja, izbruhnila kolera. Dvajset mož posadke je že umrlo na tej bolezni. 80 mož pa umira, več sto jih je pa obolelo. Vest o koleri je povzročila zaskrbljenost, kajti v znanih zdravstvenih okoliščinah, ki vladajo po pristaniških mestih Kitaja. je
verjetno, da te bolezni ne bo mogoče zajeziti. Japonske vojaške oblasti no izdale silno stroge odredbe o pobijanju kolere. Istočasno pa izjavljajo japonski vojaški poveljniki, da so Kitajci povzročili obolenja s tem, da so zanesli med japonske čete bolezenske bakterije kolere. Kitajska vlada je tn odloriin zanikala. Vsekakor pa divja kolera dalje.
objema vse negativne elemente rxl komunistov preko skrajnih levičarjev in starinskih llavi-dovičevih demokratov do pristašev buržiijskc diktature g. Petra Živkoviča, Ljotičevih oboževalcev nemškega nacionalizma in najkonser-vativnejših mistikov velesrbstva. se je videla samo enu težnja, namreč težnja po diktaturi, katere smo sc leta 19^5 tako srečno iznebili, da se začne nova dobu v življenju jugoslovanskih narodov. Kdo. ki ima odgovornost, ki sc ravna po svoji vesti in mu je na srcu naša državna skupnost ter sloga Jugoslovanov, bi si upal izročiti krmilo države taki družbi, zato da bi se vrnili časi, ko so bili narodni voditelji internirani, so propadali v ječah ali se potikali po inozemstvu, ko je ljudstvo bilo oropano svojih političnih strank in vsake politične svobode te.r najosnovnejših državljanskih pravic, ko je vsakemu poštenemu človeku grozila ječa in ko so ljudstvo strnhovale oborožene bande jugoslovonskega fašizma? Kdo bi mogel prevzeti nase odgovornost, da zaupa vlado Živkoviču, Jevtiču ali Ljotiču, da bi se namesto realnega in pozitivnega dela na gospodarskem polju, na polju socialne zakonodaje |m politične pomiriivr in spora/uma začelo pusto prerekanje, surovo nasilje, pra/no deklamacije in eksperimentiranje, medtem ko
je sedanja vlada že v kratkem časti pokazala, da je bila edino ona zmožna potegniti naš državni voz iz politične anarhije in nasilstva, iz najhujše gospodarske krize na.ših stanov in iz divjega medsebojnega sovraštva v novo dobo, ko se bodo jugoslovanski narodi združili v pravo demokratično skupnost.
Opozicija si zdaj pomaga naprej z letaki, sramotilnimi pamfleti in ostudnimi klevetami, ki jih tudi slovenska JNS pridno širi. V teh letakih pristaši Živkovičeve diktature in Pik— Ijevega narodnega delovanja ljudem tudi grozijo, češ gorje vam, če mi pridemo spet do oblasti! Toda vse te laži in grožnje, ki pomenijo zadnje napore elementov, ki ugašajo ter ne morejo uiti svoji neizogibni usodi, da popolnoma izginejo, ne bodo podaljšale življenja kliki, ki je divgospodarila. Kajti naše ljudstvo dobro pomni čase. ko so bili jugo-slovenski nasilniki na krmilu in so gospodarsko blagostanje nagega ljudstva upropastili, kakor so uničili tudi njegovo politično svobodo in enakopravnost. Gore psovk in izmišljotin ne morejo ustaviti vztrajnega in resnega dela vlade na izboljšanju našega gospodarstva in vposiaviivi ljudskih svoboščin ter čim večjem ugledu Jugoslavije v zvezi evropskih narodov.
interesov. Smatrali so, da bi ta izjava mogla dovesti do novih resnih sporov. Toda do tega ni prišlo.
Nenavadno nagel sklep na konferenci v Nyo-nu proti »piratskim napadom na Sredozemskem morju« je v britanskem tisku v Londonu napravil ugoden vtis in veliko zadovoljnost.
Kaj bo med Italijo in Rusijo
Rim, 11. septembra, b. V diplomatskih krogih z največjim zanimanjem pričakujejo, kakšne korake bo storila italijanska vlada glede spora s sovjetsko Rusijo. Položaj je zaenkrat nespremenjen. Rusija je izročila italijanski vladi dve protestni noti, ki jih je italijanska vlada energično odbila. Italija sedaj pričakuje, kaj bo storila sovjetska Rusija, oziroma, kako bo sporočila na njeno odklonilno obnašanje. Pričakovati je, da se Ik> spor rešil tia temelju italijansko-niskega prijateljskega pakta, v katerem S f> predvideva rešitev morebitnih sporov, ki bi nastali med obema državama. V tem paragrafu pa je določeno razsodišče. Ker pa Italija zastopa stališče, da ne more biti nobena arbitraža, ker se spor tiče samo sovjetske Rusije in Italije, je malo verjetno, da bi se zadeva kmalu izgladila. Italijanska vlada bo bržkone odklonila tudi morebiten sovjetski predlog, da se spor reši v smislu gornjega člena. V italijanskih političnih krogih so prepričani, da ni Velika Britanija dala pobudo sovjetski Rnsiji za njen nastop, temveč Francija, ki se ji je posrečilo dokazati, da Italija in Nemčija ne želita sodelovanja z ostalimi državami ia vzpostavitev varnosti in reda v Sredozemskem morju.
Nyon, U. septembra. AA. (Štefani) Po poro-čilih agencije Štefani so zdi, da je sovjetski delegat na nyonski konferenci predlagal sodelovanjo sovjetske mornarice v nadzorstvu v Sredozemlju, in sicer vzhodno orl Malte. Kaže, da je ta zahteva sovjetskega zastopnika ustvarila v britanskih diplomatskih in pomorskih krogih nervoznost. Znano je, da je Velika Britanija že od nekdaj nasprotovala vsaki sovjetski intervenciji v Sredozemskem morja.	■*
V Niirnbergu
Niirnberg. 11. septembra. AA (DNB) Voditelj rajha in kancler Hitler je imel pred nemško mladino, zbrano v starem stadionu, govor, v katerem je med drugim dejal, da jo eilj nemške vzgoje takšen narod, da bo mogel vzdržati tudi v najhujših dneh. Želimo, da bo naš narod zdrav in čvrst, je rekel Hitler, telimo, da bodo imeli vsi Nemci pravi smisel za resničnost tn svobodo. Samo sposol>en narod more biti svoboden.
Vodja Hitler je enoči govoril tudi pred 140.000 političnimi voditelji stranke. Pred njimi se je vilo 34.000 zastav. Hitler je v svojem govoru rekel, da stranka ni samo na papirju.
Parit, 11. sept. TG. Havas poroča, da je »dopust« gospodarskega diktatorja Schachta trajnega značaja. Sfharht jc bil strmoglnvljen in sicer, kot pravi Havas, na zahtevo nemške vojske, kj ji je bil Seharht zapreka v oboroževanju. Krotek častnikov, ki nživa Goringovo zaupanje in ki je Seli v h ta odstranil, sestavljajo sledeče osebe: polkovnik L8b, ki je man pn svojem izreka, da Nemčija ne potre buje surovega masla, marve* topove, nadalje pol knvnik T h o ni a s, ki je znan pn svojem geslu o »popolni vojni« in je med najbolj vplivnimi častniki generalnega štaba, ter končne polkovnik von Hanneeaen, ki je vodilni strokovnjak nemške armade sa nabavo surovin. V tej tvezi poročajo nadalje, da je padel tndi šef nemškega generalnega štaba general Beek pri Hitlerju v nemilost, ker «e njegova naziranja t naredno-sorialistično stranko niso vedno krila, in da bo njegovo mesm zavzel mani hitlerjevski general Reirhenau. ki pripada bitlerjevskemn gibanju ed njegovih počelkov.
smrti
koroškega narodnega mučeniha
V HodSšah so Mihi Habihu odkrili spominsko ploščo
Celovec, 9. septembra 1937.
V Ilodišah je bilo slovesno odkritje spominske plošče za rajnim slovenskim fantom Habi-hom. ki je bil pred enim letom žrtev ljubezni do slovenske matere. Na slavnost so prišla slovenska pevska društva iz Brnce, Loge vesi, Bilčovsa, Ško-fič, Kotmarevasi in llodiš. Prišli so tudi po en zastopnik iz Roža, Podjune in Zilske doline. Po blagoslovitvi plošče je iiuel govor hodiški župnik gosp. Stare, ki je razlagal ljubezen do naroda in doma, ljubezen, ki jo ukazuje vera. Nato so zapeli hodiški j>evci »Vigred se povrne«, nakar je nastopil skupen pevski zbor 80 pevcev s pesmijo »Blagor mu« in a pesmijo >Oj l>oberdob<. Pokojnega Habiha svak se je ]>otem zahvalil vsem udeležencem za obisk in za poklonitev spominske plošče. Na plošči stoji pod imenom in rojstnimi )>odatki pokojnega sledeči izrek: >Hiša očina, ljuba mamica, ob da b najdov še kedaj oba.« — Tovarišu t&ntje-pevcil
Tiha je bila slovesnost na grobu: Zadonela jc slovenska žalostinka in nekaj kratkih nagovorov je sledilo — vse skromno in mirno, kakor jc skromno in mirno življenje koroškega ljudstva na njegovi zemlji. Človek ima često vtis, kakor bi »e to ljudstvo hotelo oproščati pred svetom, da je že od nekdaj doma na tej zemlji. Kakor bi hotelo verjeti oholemu tujcu, ki sc ponaša kot gospodar in gospod, čeprav si je svoje pravice prilastil le s silo in lokavostjo. Kdaj bo to ljudstvo vzkipelo od samozavesti in ponosa, kdaj so bo zavedlo svojih pravic in jih zahtevalo z odločno, jasno besedo: to je naša zemlja in na svoji zemlji hočemo biti sami gospodarji!
Ob grobu mladega pevca klonejo glavo! Mogoče na čast njegovemu spominu, a mogoče tudi v rahlem brezupju. Saj je bodočnost tako negotova in neznana. Človek bi hotel zaklicati v to nemo brezupje: Možje in fantje, dvignite glave, visoko in ponosno, bodočnost je Vaša! Samo trenutno vlada mrak med nami. A to ne more trajati večno, nekoč mora vendar jiosijati sonce in tedaj se l>o morala sila umakniti pravici, nasilje ljubezni. Tedaj se boš vzravnal, ti ponižani rod, in nikoli več te ne bodo upognili. Bodi močan v trpljenju, da boš vreden svobode!
Poteklo je leto dni, odkar je padel kot žrtev nasilja nad nemočnim narodom slovenski pevec Mihej. Veselo je popeval tisti dan v Logi vasi. kjer se je zbralo na stotine ljubiteljev slovenskega petja. Bil jc to pravi praznik slovenske koroške pesmi. In Mihej je zapel tudi tisto razposa-
jeno »Pojdain v Škutče.. .< Tedaj pač ni mogel
slutiti, da bodo ravno Škofiče odločile njegovo usodo.
2idane volje se je zvečer poslovil od tovarišev in krenil proti domu — v hodiške Rovte ali kot pravijo tam — v Rute. Skoz Škofiče mora, seveda, saj je hodil tod že tisočkrat ob vsaki uri. Toda to noč je ta kraj skrival v sebi zle naklepe, ki so se že davno prej skovali v hodiških gozdovih... Narodna mržnja je bila duša teh načrtov, orodje pa se je lahko našlo, ln Mihej Habih pade kot žrtev.
Zahrbtno sa ga napadli, hojazljivei. S koli so ga pobili, od zadaj in v noči. ko so mislili, da je izdihnil, so ubijalci pobegnili. Toda Mihej je bil krepka, zdrava natura. Še enkrat se je prebudil k življenju in doprinesel rudei: t razbito lobanjo je krenil na skoro tri ure dolgo pot — domov. In je pri»pel. Toda to je bilo tudi njegovo poslednje junaštvo.
Poklicani zdravnik je priznal, da je stanje bolnika popolnoma brezupno. Imel je prav. še istega dno jc Mihej utihnil in 7. njim je utihnila njegova pesem. Na tisto nedeljo je zapel zadnjikrat »Pojdam u Škufoe .. .<
Na njegovem grobu vene ob obletnici jesensko cvetje — včeraj šc sveže in duhteče. Tako je doletelo tudi Miheja: včeraj še svež in krepak, mlad in poln življenja — danes ga ni več. In vendarle ni umrl. Njegovo mučeništvo je pognalo novo življenje, bolj trdno in človeški roki nedosegljivo. To novo življenje je iz njegovega trpljenja vzklilo v naših dušah in sedaj raste, ker mu slovenska pesem vliva vedno novih sil. M i huje v duh bdi nad koroškimi vasicami in bodri svoje nekdanje tovariše in tovarišice: »Bratje, sestre, ne klonito, vztrajajte! Vaša pesem Vas vodi k lepoti in Vas teši. Ljubite jo, kot sem jo ljubil jaz! Kajli veliko je ljubezen, ki daruje življenje.«
Pevski zbor v Skoličah na Koroškem dovoljen
Celovec. 11. septembra 11>37.
Priliv zaradi prepovedanega pevskega shoda v škoficah jc bil od nadzorne oblasti ugodno rešen, ker se je prepričala, da je okrajno glavarstvo po stopalo proti zakonu in prepoved tolmačilo i izzivalnimi in žaljivimi razlogi. Pevska prireditev bo torej t nedeljo, dne 19. septembra ob treh popoldne. Ker jc bila prepoved prireditve velika reklama za njo, se obeta velika udeleiba.
Slovenci na Holandskem
Iz razgovora s prof. Wautersom
Prof. C. W. W a u t e r s iz Heerlena na Holandskem, ki sc jc mudil s slovenskimi izseljenci v Sloveniji, je našemu poročevalcu pred svojim odhodom na Holandsko radevolje da! nekaj podatkov o Slovencih v njihovi deželi. G. Wauters je imel pred tednom v frančiškatisski dvorani tudi predavanje o holandskih političnih zadevah ter je tudi tam omenil, da Slovenci pomenijo veliko propagando za Jugoslavijo v tujini in ne samo kot odlični delavci, ki 6e zelo dobro ponašajo, temveč skušajo tudi r svojih kulturnih zvezah zainteresirati javnost za Jugoslavijo. Zdaj te misli izpopolnjuje s sledečimi vrsticami: Predvsem so tu poizkusi zanimivi in velike vrednosti zaradi folklorističnega bogastva. Čeprav so ti Slovenci že več let na južnem Holandskem, prav tako dolgo kakor Poljaki, Madžari, Čehi in Avstrijci ni do pred dve leti nihče od teh pomislil, da izkoristijo to bivanje, da domorodcem sami pokažejo nekaj svoje lastnih pesmi in plesov. Kot folklorista me to stanje ni zadovoljevalo. Zato 6em priredil predavanje na temo: pesem o delu v svetovni literaturi, kar mi je prožilo priložnost, da omogočim prvi nastop ino-zemcev. Ta nastop je bil resnično velik dogodek ter je imel tako velik uspeh, da ga je katoliški nizozemski radio prenašal po vsem svetu. Nato so se vršile predstave v petju in plesu vse pogosteje, tako da se je t mesecu avgustu 1930 moglo vršiti že mednarodno folkloristično slavje v Schevvenin-genu, kjer so odlično sodelovali tudi Jugoslovani, Cehi, Poljaki, Nemci in Francozi. Časopisi (Agge-meen Handelsblad. Maasbode, Haagschc Courant, Residentiebode) so pisali obširno o teh prireditvah O priliki narodnega praznika na Holandskem se je na velikem Marktplatzu v Heerlenu vršila prireditev vseh narodnih plesov pred več tisočglavo množico, in prav tako tudi ob priliki zaToke prince-rinje Julijane s princem Bernardom, pri katerih so sodelovali poleg domačinov, Poljakov, Čehov itd . tudi Slovenci plesali svoje pleče in peli narodne pesmi v svojem jeziku. V tem času so ustanovili tudi slovenski kvintet, ki ga predstavljajo glasbeniki: Rudi Ravnikar (violina), Franc Selič (kitara), Franc Schiller (citre), in brata Markon (akordion). Ta kvintet jc dosedaj že večkrat žel posebno priznanje, zlasti ob jugoslovanskem narodnem prazniku leta 1936. Petje je vodil najprej Franc Mayer, pozneje pa p. T. van Velzen, gospodična Slavica Baje pa je vodila ženske zbore. Stalno so ti zbori in orkestri v zvezi s Čehi. zlasti ker sta ti dve grupi, oziroma njihova predsednika Slovenec Miha Štrucelj in Čeh V. Zahgradnik, s pomočjo učitelja Faniheljka izdelala največ programa za te lolkloristične plese in petje. Slovenci in Čehi so si postavili načelo, da bodo skušali z nastopi v svojih nošah, s plesi in narodnimi pesmimi zainteresirati Holandsko za lepote svoje domovine. Češki poslanik dr. S. Krno sc zelo zanima za to delo svojih rojakov, dočim si Slovenci še prav do današnjega dne morejo pomagati sami. kakor si vedo in znajo. Delo teh Slovencev in navdušenje ter požrtvovalnost predsednika Društva sv. Barbare g. Mihe Štruclja, zasluži vsekakoT večjo pohvalo, plačilo in podporo (pri tem opozarjam, da vse do danes morajo Slovenci na Holandskem vse stroške za note, instrumente, obleko itd. nositi sami). Težko se je pa brez teksta in instrumentov naučiti novih plesov, prav tako po-
Dunajska vremenska napoved. Mrzlo z obilnimi padavinami.
Zagrebška vremenska napoved. Nestalno, deževno in hladno vremo. V gorskih krajih morda •neg.
Zemunska vremenska napoved. Oblačno m deževno vreme ho vladalo po vsej kraljevini. Ponekod bodo nevihte. Prevladoval bo dokaj močan zapadni in jugozapadni veter. Toplota t>o občutno padla.
večini tudi manjka prava narodna noša, kajti $tro-> ški so itak veliki. Jaz sem svojim dobrim Slovencem na Holandskem obljubil izkoristiti priliko, .-n posredovati za to pri avtoritetah. Upam, da So Slovencem kmalu v tem pogledu pomagano ter bodo mogli svojo propagando nadaljevati in poglobiti. Če bom s tem uspel, bo moje delo za ho-lancske Slovence obilno popiačano.
Zahvaljujem sc uredništvu »Slovenca«, da mi je dalo priliko izpovedati te misli in poudariti svoje prijateljstvo do mojih slovenskih sodržavljanov. Na predvečer mojega odhoda na Holandsko izkoriščam to priliko, da izrazim predvsem svojo zahvalo resničnemu prijateljskemu sprejemu, ki sem ga bil deležen v vseh krogih v lepi Sloveniji in v vsej Jugoslaviji. Bivanje v vaši deželi je bila resnična prijetnost in skušal bom v svoji domovini s svojo propagando podpreti delo vaših rojakov v moji domovini.
Domači odmevi
Pomirjenie
»Samouprava« se peča na uvodnem mestu s spominskimi zaduinicami za pokojnega patriarha
Varnavo, ki so bile 4. septembra po vseh pravoslavnih cerkvah naše države. Te proslave so povsod ostale v mejah dostojanstvene resnobe ler so sc opravile v popolnem redu in miru. 4. septembra je bil zato dan razočaranja za opozicijo, ki je dobila dobro lekcijo. 4. september je pokazal, da je doba pomirjenja prešla svoj zaključni štadij in da se je pravoslavje v duhu vzvišene tradicije te cerkve zavedlo. da pravoslavni hrami ne smejo in ne morejo biti politične arene, ki naj bi služile političnih ciljem skrahirane JNS in belgrajske združene opozicije, k' predstavlja pravo sračje gnezdo. Velika večina pravoslavnega svečeništva že stoji na stališču, da cerkve rie smejo izkoriščati politiki in da parastosi ne smejo biti politični shodi.
Firma se men;a — duh ostane
Na podlagi informacij Slovenca«, ki so sc izkazale kot popolnoma pravilne, se bavi »Obzor« t. oživitvijo velesrbstva v naši državi v obširnejšem članku. Kot jako značilno smatra, da je prevzel pokroviteljstvo nad srbsko omladinako organizacijo »Srbska straža«, metropolit Dositej, ki vodi srbsko patriarhijo. Program -Srbske straže«, ki se namerava razširiti na vso državo, je istoveten s programom JNS. ki je velesrbski pod firmo jugo-slovenstva. Prav tako kakor ta velesrbska organizacija je tudi JNS vedno tajila obstoj hrvatskega vprašanja, češ da je to vprašanje že rešeno po načelu edinstvenega jugoslovenskega naroda. Sele, ko je bila JNS strmoglavljena z oblasti, jc izjavila, da hrvatsko vprašanje obstoji in da ga jc treba re-širiti, toda to hrvatsko vprašanje za JNS v bistvu ni hrvatsko vprašanje, ampak po izjavah JNS samo gospodarsko in socialno vprašanje hrvatskega ljudstva, ki mora biti gospodarsko In socialno enakopravno, dočim v narodnem pogledu JNS tudi danes Hrvatov nc priznava. Načelo velesrbskih društev, da so Srbi poklicani braniti pridobitve svojih prednikov in ičititi Jugoslavijo, kakor piše njihov organ »Jugoslavenska miaao«, je tudi načelo JNS, ki je vedno naglašala hegemonijo srbstva pri ustanovitvi in ohranitvi naše države, kateri je in mora biti vedno vtisnjena srbska miselnost.
Osnovanje »Srbske straže« je — kakor poudarja »Obzor« — brez dvoma v zvezi z gonjo proti konkordatu. To nam potrjuje tudi dejstvo, da je prevzel pokroviteljstvo nad velesrbsko organizacijo metropolit Dositej. Zanimivo je, da hoče »Srbska straža« po državi ustanoviti svoje podružnice pod imenom »Bratstev«. Obstojajo namreč pravoslavna bratstva na čisto verski podlagi, ki ob priliki srbskih pravoslavnih praznikov romajo po cerkvah in samostanih, njihov zaščitnik pa je škof Nikolaj, ki je eden glavnih ideologov pravoslavja kot nacionalne vere velesrbstva. Dositej je s svojim pokroviteljstvom nad tem »Bratstvom« zašel na čisto politično polje. Visoki pravoslavni hierarhi so se a tem indentificirali z načelom. da hrvatsko vprašanje »ploh ne obstoja, da snro vsi edinstvena nacija, ki Se mora voditi v duhu srbstva in pravoslavja, in da sta katolištVo ter slovenstvo in hrvatstvo v naSi državi manjvredna činitelja r naši državi. Vidimo torej, da tzvesHii višji krogi pravoslavne cerkve odkrito izpovedujejo politični program JNS, ki ga mešajo s pravo-,slavjem.
Čisto pravilno pripominja na to »Obzor«, da nc obstojata hrvatsko in slovensko vprašanje zaradi tega. ako ju kdo priznava ali ne. To vprašanje je slovensko vprašanje dejanskega življenja in bo obstojalo, dokler ne bo pravilno rešeno. Ne bo ga mogoče spravili s sveta ne s surovo silo, ne s potvarjanjem zgodovine. To vprašanje ni teorija, ampak je naša zgodovina, naš življenjski interes, naše narodno čustvo in naš položaj. Obžalovati je samo, da sc s protihrvatskim in protislovenskim stališčem istovetijo nekateri krogi pravoslavne cerkve, kar ni v korist ne države nc v korist pravoslavja samega.
KataSonci pri Francu
Ločen mir med Katalonijo in nacionalisti
Pariz. 10. sept. TG. Agencija Havas poroča iz Biarritza. da so se lainkaj sestali v vili »La Kregate« trije zastopniki generala Franca in trije zastopniki, ki so časnikarjem izjavili, da imajo pravico govoriti v imenu katalonske vlade. Svojih imen Katalonri niso izdali. Razgoveri so trajali res dan. Ko so se Katalonri vračali iz vile. so dejali, da razgovori še niso koneani in da se v kratkem času zopet vrnejo. dn jih nadaljujejo.
Poučeni ljudje pravijo, da so se katalonski u-stopniki pogajali z predstavniki generala Franca o pogojih, da bi se sklenil loeen mir med nacionalistično Španijo in Katalonijo.
• • «r w «|
Po bojiščih
Salamanca. 11. septembra. A A. Štefani: Snoč-nje uradno poročilo vrhovnega poveljstva pravi:
Severna fronta: Na leonski fronti naše čete prodirajo vkljub strašnemu vremenu. Zavzeli smo več postojank. Zaplenili smo tri možnarje in 200 pušk. Zaplenili smo tudi skladišče orožja in vojaških oblek. Včeraj je prešlo na našo stran 30 miličnikov.
Na aragonski fronti je sovražnik napadel naše postojanke pri železniški postaji Princesa. Napad je bil odbit.
Na ju in i Ironti je bilo streljanje nekoliko živahnejše Na našo stran je pribežalo 10 miličnikov in 3 častniki.
Saotauder, 11. septembra, b. Nacionalistična križarka »Almirante Scrvera« ter dva torpedna ru-šilca. ki izvajajo blokado v vodah Gijona, so bom-bordirali včeraj važne vojne objekte na asturski obali. Nacionalisti čna letala so večkrat letela nad Dijonom in metala proglase v katerih pozivaio orc-bivalstvo, naj izroči mesto brez borb.
Rdeča poročila
Madrid, 11. septembra b. Vladne čete so prešle v ofenzivo na vseh sektorjih z izjemo na severu, kjer s« sedaj asturski rudarji energično branijo pred Gijonom, ki ga ne nameravajo brez borb izročiti nacionalistom. Doslej so nacionalisti na »evernem bojišču napredovali »koraj brez vsakršnega odpora. Asturslci rudarji so se umaknili na zelo močno obrambno črto in »o prepričani, da bodo na njej zadržali nacionaliste, ki zaradi močne vladne olenzive na drugih sektorjih ne bodo
mogli zavzeti Gijona. Ako pa bodo nacionalisti
vztrajali na tem. da zavzamejo G'jon, pa bodo istočasno z njegovim padcem vladne čete zavzele Sa-ragoso.
Prvič v državljanski vojni se je včeraj rdečim četam posrečilo pri Kartagcni potopiti sovražno podmornico. Podmornica se je pojavila pred Kar-tageno ter se pripravila, da napade neko vladno ladjo, ki ee ie pripravljala, da odpluje iz luke. Obalne baterije so takoj pričele hudo obstreljevati pod mornico ter jo zadele. Podmornica se je takoj potopila, na površino pa jc prišla velika množina olja, znak, da je bila podmornica zares uničena.
Šahovski turnir
na Semmeringu
Na praznik, dne 8. t. m. 6e je začel v hotelu Panhaus na Semmeringu velik mednarodni šahovski turnir, ki je danes v ospredju zanimanja šahovskega sveta. Na turnirju sodelujejo: Fliskases (Avstrija), Reševski (USA), Capablanca fKuba). Flohr (Češkoslovaška), Keres (Estonska), Fine (USA), Petrov (Letonska) in Ragozin (Rusija).
Prvi dan turnirja jc prinesel odločitev samo v dveh partijah: Reševski jc po 6-urnem boju v 55 potezah komaj dobil igro proti Petrovu. Damski gambit je Reševskega spravil v veliko časovno zadrego, iz katere se je komaj izmazal. Nadalje je Eliskases v damskem gambitu v 39. potezi dosegel progi Rogozinu remis. Capablanca je igral proti Fineju 7 ur (igro bo za Capablanco težko dobiti). Damski gambit Flohra proti Kercsu jc bil odložen, ima pa Keres boljšo pozicijo.
Stanje točk po prvem dnevu: Reševski 1 točko, Eliskases in Rogozin Capablanca, Fine, Flohr in Keres po 1 visečo partijo, Petrov 0.
Drugi dan turniria je prinesel nepričakovano zmago Reševskega nad Eliskasem Reševski je že bil v slabšem položaju, vendar je Eliskases, ker ga je »basal« čas, izgubil damo. Igra Pelrov : Capablanca ie končala remis. Angleška partija Rogozin : Keres je končala vkljub duhoviti igri Keresa remis. Končno je prišel še tretji remis v mirni igri Flohr : Fine pa 25. potezi.
Viseča partija Capahlanca-Fine, ki ie bila prejšnji dan stala boljše za Capablanco, je ostala nedo-
Belgrajski velesejem odprt
Belgrad, 11. septembra, m. Danes ob 10 dopoldne je bil svečano otvorjen prvi belgrajski sejem pod pokroviteljstvom kralja Petra II. Otvoritvi je prisostvoval kraljevi namestnik dr. Radenko Stan-kovič, belgrajski nadškof msgr. dr. Ujčič, trgovinski minister, gradbeni, kmetijski, vojni, poštni minister, minister za telesno vzgojo, dalje vsi belgrajski akreditirani inozemski poslaniki, številni inozemski delegati ter predstavniki gospodarskih krogov iz vse države. Slovenske gospodarske kroge sta zastopala dr. Fran Windischer ln inl. Tomo Knez. Svečana otvoritev se je vršila v reprezentativni dvorani paviljona »Putiiika«. Predsednik sejma Milan Stojanovič je imel daljši govor, v katerem je dejal, da zavzema sejem zdaj 14 ha, da pa je rezervirano za sejem še 22 ha, da bo sejeta imel, ko bo popolnoma dograjen skupno 36 ha. Dozdaj so stale investicij« za sejem 16 milijonov dinarjev, pri čemer niso upoštevane investicij« privatnikov. Belgrajski velesejem bo stopil v viteiko tekmo z ljubljanskim in zagrebškim velesejmom t«r dejansko tako pospešil našo notranjo in zunanje trgovino. Za dr. Stojanovičem je govoril župan mesta Belgrada Vlada Uič, za njim pa trgovinski minister, ki je poudaril velik pomen belgrajskega sejma za naše gospodarstvo. Kraljevi namestnik Radenko Stankorič je proglasil nato Tel«—jem ca otvorjen. Gostje so si nato ogledali najprej italijanski paviljon, ki ga je otvoril italijanski minister brez listnice Alberto Pirelli, nato češkoelovafki paviljon, ki ga je otvoril češkoslovaški poslanik na našem dvoru Girsa, nato madžarski paviljon, lei ga je otvoril Alt, madžarski poslanik ter ostale paviljone. Pred vsakim inozemskim paviljonom je vojaška godba zaigrala državno himno dotične države. Paviljonov je skupno 22. Veseličnega prostora na belgrajskem velesejmu ni.
Upravnik mesta Belgrada je izdaj naredbo, da za časa trajanja velesejma v Belgradu, to je od 11. septembra do 21. septembra lahko ostanejo gostilne in kavarne odprt« vso noč, trgovine pa so lahko odprte cel dan, tudi itn. opoldne.
Osebne vesti
Belgrad. 11. septembra, m. Postavljene so ta Ifogodbeno poštarice pošte Straža pri Novem mestu: Bakan Vera, Suhor: Čretnik Cecilija, Draga-tuš: Skok Nada in RaČe pri Mariboru: Topolnik Elza.
Belgrad, 11. sept. m. Napredoval je za svetnika 6. stop. pri ravnateljstvu za gozdove v Ljubljani
ing. Franjo Muni. Premeščen je po službeni potrebi
ing. Dominik Cerjak, svetnik 5. skupine iz okrajnega načelstva v Novem mestu na gozdarsko ravnateljstvo v Ljubljano.
Stalinov teror
Moskva, 10. septembra. TG. »United Prem« poroča, da j« Stalinovo »čiščenje« zajelo sedaj tudi področje sovjetskega poljedelstva in j« bflo zadnje čase nsmrčenih veliko kmetskih »preku-
cuhov«.
Tako so bili v »•vernem Kavkaza v SalsJtu na
smrt obsojeni 4 irvinozdravniki, 7 drugih pa j« bilo obsojenih na izgon r Sibirijo, ker eo škodovali živinoreji po kolhozih. V Gajzinti v Ukrajini so bili usmrčeni trije osumljenci, v Bakuju tudi trije. V Azovu stoji pred sodiščem 20 višjih poljedelskih uradnikov in bodo verjetno mi astreljeol
V	okrožju Krasnojarsk jc bilo	obsojenih 10 višjih strankinih vodij, med njimi predsednik stranke Dimrtričenko m okrožni tajnik Vasilijev. »Krasnaja zvezda« pravi o njih, da so bili protirevolucionarnega duha.
O okrožju Ostrovskem pri Pskovu j« bilo n. istih razlogov ustreljenih sedem višjih strankinih uradnikov.
V	Vorošilovskn so cfasodili
na smrt in nstreriiH osem oseb »zaradi sovražnega stališča do režima
in do poljedelskih kolhozov«.
V	Novopavlovskaji so ustrelili štiri člane državne komisije za nadzorovanje poljedelskih strojev, ker so bili športiani za nasprotnike sovjetska države.
V	Blagodarnojem so obsodili na smrt in takoj usmrtili štiri osebe, med katerimi ee nahaja tudi predsednik organizacije »Diktatura proletariata«.
Iz Obvolžja poroča saratovski list »Komunist«, da je bil tamkaj proces proti petim škodljivcem sovjetske države in da so v6eh pet obsodili na 6mrt. To sc jc zgodilo v okrožju Pelrovsik.
Iz Minska poroča komunistični list »Rabočij«, da je zadnje tedne stalo pred vojaškim sodi&čem 14 oseb, ki so bili osumljeni, da so člani trockistič-ne družine, ki je delovala proti Stalinu. Vseh 14 so ustrelili.
V	Minskn «o tudi zaprli predsednika svet«
ljudskih komisarjev za Belo Rusijo tovariša Voiko-viča. ki je bil na to mesto postavljen šele pred dvema mesecema. Prejšnji predsednik Černjakor je »napravil samomor«. Tajna policija je priprl« tudi 27 državnih uradnikov in vodij komunistične stranke, ker jim skuša dokazati, da podpirajo sovražnike obstoječega režima.
Bogota, 11. septembra, b. Vlada Columbijc je odobrila Trockemu prihod v državo. Trocki se namerava v Columbiji stalno nastaniti. Zunanji minister je izdal poročilo, da ni nobenih težav za pri» hod Trockega, ker je dal jamstvo, da se ne bo ak^ Hvno bavil s politiko.
končana in so se šanse Capablance zmanjšale. Flohr in Keres sta se zedinila brez boja za remis.
Stanje točk na konca drugega dne: Reševski
2, Flohr, Keres, Rogozin po 1, Capablanca in Fine po pol točke (in še viseča partia).
Tretji dan je prinesel zanimive borbe, ki so trajale zelo dolgo v noč. Flohr jc z angleško otvoritvijo in krasno končnico s trdnjavami v 54. potezi premagal Petrova. Igra Reševski-Rogozin je zaradi stalnega šaha, ki ga je dajal Rogozin, končala po 62. potezi remis. Vkljub boljši poziciji Keresa proti Fineju je partija v 41 potezi končala remis. Naj-dalje pa je trajala igra Capablanca-Eliskases. Mladi Avstrijec je dosege! tako pozicijo, da je igra po 7 urah morala ostati nedokončana.
Stanje točk po tretjem dnevu: Reševski 2 in pol, Keres in Rogozin 1 in pol, Fine 1 (1 viseča partija), Capablanca pol (1 viseča partija), Eliskases pol (1 viseča partija), Petrov pol točke.
Končno 4. kolo bo odigrano v nedeljo. Capablanca in F,uwe sta sporočila pismeno semmerinške-inu prireditvenemu odboru, da sta sklenila pogodbo, po kateri se Euvvc obvezuje, da bo v primeru svoie zmage proti dr. Aljehinu — oktobra do decembra 1937 — nastopil na nov hni 7» svetovno prvenstvo v poletju 1938 v Buenos Airesu.
'OSJECKA LJEVAONICA
ŽELJEZA i TVORNICA STROJEVA D. D.
Orjaška električna centrala na Soči
Gorica, 9. septembra.
Ze parkrat sem čital v časopisju o električnih centralah, ki se grade ob Soči, zato sem se pred nekaj dnevi nalašč napotil v Ročinj, da si na licu mesta vsaj deloma ogledam dela pri elektrarni pod Doblarjem, ki so sedaj v polnem teku. Povedati moram, da sem bil koj pri pogledu na zunanji obseg dela zavzet in začuden: delo je veliko, tehnično globoko zamišljeno in dela čast podjetju, ki ga ustvarja. Meril sem večkrat peš cesto, ki pelje iz Ročinja proti nevarnemu ovinku pod Doblarjem in potem naprej po ozki Soški dolini proti Podselom. Kako bi si bil moral le v sanjah misliti, da se bo v tej ožini, ki daje prostora samo cesti, globoki Sočini strugi in večinoma v pobočju zaritim železniškim tračnicam, zgradila mogočna električna centrala. In vendar se to godi: moderna tehnika je tudi tukaj, kakor sicer že marsikje drugod, skrita v globino zemlje. Ko sem po približno stometerskem rovu prišel v notranjost doblarskega rebra, sem ostrmel: zazdelo se mi je. da sem v Postojnski jami: Pred mano je zijala, zavita v temačen mrak podzemeljskih žarnic, velikanska, v živo skalo vsekana in | vdolbena jama, v kateri bo centrala te močne j električne napeljave. Ne znam meriti s prostim očesom, toda zdi se mi, da mi je ljubeznivi sprem-
Veliko deževje povzroča
ljevalec pravil, da je ta jama, ki ji pravijo delavci kameron, nad 60 metrov visoka, okrog 36 metrov široka in nad 40 metrov dolga. V njo vodijo od raznih strani in v raznih višinah številni rovi, ki služijo vsakovrstnim potrebam dela In napeljave same. So rovi, po katerih se odvaža razstreljeno skalovje in gru^č, po drugem bodo spustili v glo-bočino turbine in druge stroje, tretji so namenjeni zračenju, najvažnejši je pa vsekakor predor, po katerem bo pretekla v to podzemeljsko čarovnijo gonilna sila naše sinje, bistre Soče. Tam gori pri Podselih, par kilometrov nad Doblarjem proti Sv.
Luciji grade iez, ki bo zajel Sočino vodo in jo poslal doblarski centrali' po predoru, ki ga vrtajo vštric državne ceste v pobočjih na desni 6trani.
Dela v jami za centralo, v raznih rovih, v predoru za vodo in pri jezu so v polnem razmahu. Zaposlenih je okrog 700 delavcev. Jama za centralo in tudi rovi bodo preoblečeni z betonom, jama bo dobila pa še posebno navrhno obleko iz opeke, da bo varovana pred mokroto. Za konec naj povem, da je tlak jame pet metrov pod gladino Soče, ki teče ob pobočju, in bo odtekala voda iz centrale po rovih, ki so pet metrov nižji kot sedanja struga. Res, 6e sc hočete načuditi moderni tehniki, pridite jo pogledat še do časa k slikoviti Soči. Škoda samo, da je ta tehnika pri vsej svoji čudovitosti tako mrzla.
Nevarnost jesenskih povodnji
Ljubljana, 11. septembra.
Prvi dnevi septembra so kazali, da bo jesen jako lepa in da se bodo naši kraji obvarovali pred velikimi jesenskimi povodnjimi. V petek popoldne pa je pridrvel z zapada val dežja, ki je mahoma spremenil lepo vreme v nalive. Od popoldne v petek do danes so se vrstili nalivi, ki 90 povzročili naglo naraščanje glavnih rek in njenih pritokov. Značilno je, da je nad Ljubljano padlo od petka do včeraj zjutraj 107.2 mm dežja, kar je za ta čas ogromna množina padavin. Takih padavin, kakor letos sploh ne pomnimo že desetletja in tudi ne petdesetletja.
Včeraj popoldne so se začeli vrstiti nalivi za nalivom, eden je bil hujši ko drugi. Kako silni so bili ti nalivi, jasno izpričujejo narasli potoki in tudi reke. Ljubljanica je tako silno narasla, da jo stari Barjani kmalu ne pomnijo. Vodomer pri Fužinah, ki je eden najtočnejših zaznamovalcev povodnji, je danes opoldne že zaznamoval naraščanje Ljubljanice za 2 m 30 cm nad normalo, kar je nekaj nenavadnega. Še včeraj dopoldne je bilo tam vodno stanje popolnoma v redu, skoraj pod normalo. In v 24 urah je Ljubljanica tako silno narasla, da je pri Fužinah že dosegla bregove. Pri znanih Slapab, ki so navadno ogrožene od povodnji, jc Ljubljanica že davi prestopila bregove in poplavila tam vse njive in travnike. Prav tako je poplavila kraje pri izlivu v Savo. Kakor nam sporočajo z Barja, je Ljubljanica že prestopila svoje bregove v f"rni vasi in v Podlipah. Pod vodo pa so že kraji nizdol od Vrhnike, okoli
Bevk in dalje. Sreča je, da so spravili ljudje prve jesenske pridelke, toda vedno je še na njivah mnogo pridelkov, ki bodo sedaj močno oškodovani.
Tudi Sava močno narašča. Deževni val se je razprostrl nad vso banovino in je pričakovati, da bo ponekod povzročil še hujše povodnji. Kar kmetu niso vzele poletne ujme, toča in druge vremenske neprilike, grozi sedaj našemu kmetu še jesenska povodenj. povzročena po stalnem deževju.
Na tako imenovani Spici so napravili poseben jez, da bi popravili znameniti Grobarjev prekop. Zaradi lepega vremena so ga popolnoma osušili in zaprli, tako da so lahko delavci te dni popravljali dno prekopa. Zaradi deževja so morali sedaj ta dela popolnoma opustiti, ker jim je voda, prihajajoča iz gornjega toka iw.drla jez in je celo odnesla en čoln. Povzročila je znatno škodo.
Kakor nam poročajo iz raznih krajev Notranjske, je tam včeraj divjala velika nevihta, ki se v Ljubljani odraža v tem, da je Ljubljanica silno motna in rjava. Zlasti veliki nalivi so bili v okolici Logatca.
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolieo, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ort. rec. S. br. 10474/».
Konec stavke v Trbovljah
Trbovlje, 11. septembra.
Delna stavka, ki se je začela v četrtek popoldne, se je v teku noči in v petek zjutraj razširila na vse obrate trboveljskega rudnika. Končno pa se je s centralo TPD dosegel sporazum in so šli rudarji v petek popoldne ob 4 že na delo v jame.
Dotični rudar, ki je bil odpuščen in radi katerega sc je stavka začela, je dobil samo 14 dnevni dopust. Stavka ni pričela toliko iz simpatije do odpuščenega tovariša, ampak je bila izraz splošne nevolje radi razmer posebno sedanjega mezdnega sistema. Kljub temu, da vse dni delajo, je zaslužek bolj pičel. Radi tega so že tudi napovedana nova pogajanja, da se akordne postavke pri plačah spremenijo.
Na Mali Šmaren je v cerkvi sv. Petra v Ljubljani pel svojo novo mašo g. Stanko Natlačen, sin našega bana g. dr. Marka Natlačena. Na sliki vidimo g. novomašnika na čelu velikega »prevoda v spremstvu smjega očeta in matere na poti od doma t cerkev.
Veliki vojaški manevri
Okoli Kolpe se bodo vršiti največji manevri, kar jih je doslej bilo v Jugoslaviji
Poleg čisto vojaških namenov imajo ti manevri še propagandni namen V ta namen bo dovoljeno krajevnemu prebivalstvu, šolski mladini z učitelj-stvom, raznim športnim, kulturnim in drugim podobnim mladinskim nacionalnim organizacijam prisostvovati manevrom. Vojne oblasti žele na U način ustreči izraženim željam prebivalstva, da tudi pri tej priliki manifestirajo svoje simpatije do naše vojske.
Naše časopisje bo imelo na manevrih rvoje akreditirane dopisnike in poročevalce. Ti časnikarji bodo mogli o poteku manevrov naglo in natančno obveščati. Tudi naše radio postaje bodo o naših velikih manevrih eproti obveščael vco javnost.
Iz Julijske krajine
Cerkveni koneert pri mojstru Vodopiveu v Krombergu
i
Dne 22. avgusta je obiskal cerkveni pevski zbor iz Rojana v Trstu prijazno župnijo Kronberg pri Gorici, kjer pase poredne ovčice in sklada in poje naš odlični in neumorni skladatelj Vinko i Vodopivec. Izleta se je udeležilo 32 pevcev in pevk s tremi goslarji, ki so pri blagoslovu popoldne nudili domačinom in številnim Goričanom j prijeten glasben užitek. Dobro razpoloženi zbor je s toploto zapel litanije in več drugih pesmi po večini tržaških skladateljev. Kronberški mojster nam je ponovno zatrdil, da je bilo proizvajanje brezhibno, prvovrstno. Tudi domačini in Goričani so biil zelo zadovoljni in od mnogih strani smo čuli, da bi bilo iskreno želeti, da bi se taki obiski večkrat priredili in medsebojno vračali. Zlasti so poslušalci občudovali sopran-solo ge. Elize Valen-tinuzzi in bas g. I. Kluna, ki je že večkrat nastopil v milanski »Scali<.
Mahničev nečak umrl. V Trstu je umrl pomorski kap itan Matej Bole iz ugledne Boletove i družine v Rojanu. Pokojni je bil 41 let star in je bil j sin sestre velikega slovenskega kladivarja, torej | Mahničev nečak. Prerano ia nepričakovano umrli Matej, ki je užival spoštovanje in ljubezen vseh, ki so ga poznali, je v prejšnjih letih potoval z znano Consulichovo ladjo »Saturnia«, v slednjem času pa s tovornimi ladjami družbe »Italia« na progi Italija-veletok Amazonas do mesta Manaos — 500 milj po reki navzgor. Pred kratkim pa je obolel in se je moral podvreči operaciji jetrnih kamnov, a je na posledicah operacije umrl. Pokopan je bil ob obilni udeležbi hojanskih someščanov, ki bodo poštenega moža ohranili v častnem opominu. Žalujoči vdovi in osiroteli hčerki iskreno sožalje.
Slepec smrtno udaril slepca. Iz Brestovice na Krasu poročajo: 15 letni slepec Vladimir Pahor iz Brestovice se je hodil v sosedno Opatijo učit orgla-nja na cerkvene orgle. Pred dnevi je bil zopet tam. Ko je stopil iz cerkve, je našel tam svojega slepega tovariša, 15 letnega fantiča B., ki je doma ravno tako iz Brestovice. »Dajva se boksati«, nagovori B. svojega sotrpina Vladimirja; v zavodu za slepce «o se namreč učili tudi boksati. Vladimirju se pa ni hotelo in je predlog zavrnil. B. je pa v svoji deški objestnosti kljub temu zamahnil proti tovarišu, a ga je tako nesrečno zadel ob vrat, da mu je pretrgal žilo dovodnico. Pri nesrečnem Vladimirju je nastopila polovi&na kap in so ga v brezupnem etanju prepeljali v bolnišnico.
Prostovoljna sodna dražba
v zapuščino pokojnega F u r 1 a n Rudolfa, posestnika v Ljubljani, Žitnikova ulica št. 8, spadajoče hiše v Žitnikovi ulici št. 8 in pripadajočega vrta, zemljišča, pod vlož. št. 215 kat. obč. Gradiško predmestje, bo v pisarni podpisanega sodnega komisarja v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 6 v soboto, dne 25. septembra 1937 ob 10 dopoldne.
Dražbeni pogoji so na vpogled istotam med uradnimi urami, ogled hiše in tozadevne informacije daje upravitelj hiše na licu mesta dnevno med 4 in 6 popoldne.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1937.
Hafner Mate,
javni notar kot sodni komisar.
Jože Anžur
bo izročen sodišču
Kakor znano, je bil v zvezi z roparskim umorom Ivana Ostreža na dramatičen način aretiran znani grešnik Jože Anžur. Ljubljanska policija ima zbranih precej niti, ki se sumljivo zapletajo okrog Anžurja. toda Anžur trdovratno zanika, da bi sploh imel kakšno zvezo z zločinom. Policija bo morala zbrali neovrgljive dokaze, če hoče, da bo premagala njegovo trdovratnost. Zaenkrat bo Jožeta An-furj« irro£i!» sodišču, »ama bo pa še naprej poizvedovala in zbirala dokaze.
IC MILO
posebno blogo in učinkovito čudo-vifego vonjo
Armadni general Milovanovič
Naša vojna uprava je sklenila, da se bodo letos vojaški manevri vršili v večjem obsegu. To bodo največji vojaški manevri naie armade izza vojske. Manevri se bodo letos vršili na obeh straneh reke Kolpe na ozemlju med Karloveem, Metliko, Novim mestom, Kočevjem, Brodom na Kolpi in Ogulinom.
S predhodnim premikanjem vred bodo manevri trajali 10 dni, glavni maneverski dnevi pa bodo med 21. in 26. septembrom.
Vodstvo manevrov je izročeno predsedniku vojnega sveta armadnemu generalu g. Milanu Milo-vaaoviču, kateremu je za načelnika štaba dodeljen pomočnik glavnega generalnega štaba divizijski general g. BraSič Ilija.
Priprave za izvedbo teh velikih manevrov so že v polnem teku. Zlasti pa bo vojna uprava pri teh manevrih gledala na organizacijo službe v zaledju, posebno še v pogledu redne in dovoljne preskrbe io prehrane vojaštva.
Divizijski general Brašič
f Gospa Ivana Hubadova
Ljubljana, 11. septembra
V petek je v Ljubljani v visoki starosti 75 let pokojno zaspala v Gospodu ga. Ivana Hubadova, vdova po gimnazijskem ravnatelju.
Z gospo Hubadovo odhaja k Bogu po plačilo vzorna slovenska krščanska žena, katere življenje je bilo posvečeno Bogu in bogato krščanske delavnosti. Pokojnica izhaja iz znane in ugledne družine Paužlerjev v Kranju, kjer se je rodila 1. februarja 1862. Leta 1885. se je poročila s tedanjim gimnazijskim profesorjem Josipom Hubadom, s katerim je živela v vzglednem zakonu 21 let Z veliko ljubeznijo in v strogem krščanskem duhu sta vzgajala 6 otrok, od katerih živita le še dva, sin dr. Josip Hubad, načelnik upravnega oddelka banske uprave, in hčerka Finca, soproga predsednika apelacij-skega sodišča dr. Golie Vladimirja. Po rani smrti svojega soproga — 1. 1906. — je padlo nanjo vse breme vzgoje in preskrbe otrok. Po moževi smrti se je preselila v Ljubljano, kjer je do smrti bivala pri svojem zetu.
Gospa Hubadova pa ni bila samo vzorna krščanska mati, ampak se je tudi dobro zavedala dolžnosti slovenske krščanske žene. Zato jo vidimo v prvih vrstah predvojnega slovenskega krščanskega ženskega gibanja, ki ga je zlasti oplojala s svojo nenavadno živahnostjo in borbenostjo. Bila je ena tistih redkih slovenskih krščanskih žena, ki se ni strašila za svoje krščansko prepričanje boriti in se tudi žrtvovati. Živahno pa se je udejstvovala tudi na dobrodelnem polju in to zlasti med svetovno vojno, ko so razmere naravnost kričale po krščanskem karitativnem delu. Posebno mnogo je pomagala pri Ljudski kuhinji v Ljubljani, za katero je neutrudno nabirala prispevke. Še v visoki starosti pa je živahno sodelovala pri gospejni kon-gregaciji oo. jezuitov.
Do visokih let je blaga pokojnica ohranila nenavadno bistrost in živahnost duha kljub temu, da je po vojni začela bolehati. Zadnja leta se je počutila najbolj srečno v krogu svojih vnukov in vnukinj ter s svojo bogato življenjsko izkušnjo bdela nad njih rastjo in vzgojo. Vdana v božjo voljo je prenašala svojo bolezen ter včeraj v krogu dragih svojcev izdihnila svojo plemenito dušo. Bog, čigar večnostna načela so ji bila vodilo v njenem vzglednem krščanskem življenju, jo bo poplačal za vsa njena bogata dela.
Pogreb pokojnice bo v nedeljo ob 4 popoldne Izpred hiše žalosti Bleiweissova cesta št. 5 na pokopališče k Sv. Križu. Blagi pokojnici naj sveti Večna luč. sinu g. načelniku dr. Josipu Huhadu, hčerki ge. Finci in zetu, predsedniku apelacije, g. dr. Vladimirju Golji ter vsem užaloščenim vnukom in vnukinjam ter drugim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožaljel
Drobne novice
Koledar
Nedelj«. 12. septembra: 17. pobinkoStna nedelja. Ime Marijino. Macedonij, šk.; Val. — Her schel naf)oveduje spremenljivo vreme
Ponedeljek, 13. sept.: Frančišek K., spoznava lec; Notburga, devica.
Novi grobovi
+ V Št. Vidu pri I.ukovici je po kratki bolezni umrl g. Franc Gostič, posestnik in krojaški mojster. v 77. letu starosti. Bil je dolgoletni cerkveni ključar cerkve Sv. Vida in dolgoletni naročnik »Domoljuba«. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj na št. vidsko pokopališče. Bog mu daj večni mir in pokoj I
Osebne vesti
= Napredovanje rezervnih častnikov na rojstni dan kralja Petra II. Napredovali so v čin majorja san. stotniki I. razr. dr. Štefan Mecger, dr Marko Gros in dr. Marijan Derkos; v čin stotnika II. razr. peh. poročniki Dragotin Bregant, Dragotin Hrašovec. Rudolf Resnik in Rajko Omčikus; števši od 10. marca 1924 v čin stotnika II. razr. pehotni poročnik Franjo Gartlgruber, v čin poročnika peh podporočnika Oton Bajzer in Ivo Pertot ter topniška podporočnika Pavel Šuler in Bori« Treo; števši od 23. marca 1925 v čin poročnika peh. podporočnik Maksim Gucunski; števši od 6. septembra 1926 v čin stotnika II. razr. san. poročnik dr. Josip Mu-ster; števši od 17. decembra 1927 v čin stotnika
I.	razr. peh. stotnika II. razr. Radoslav Ferjančič in Franjo Pajtler; števši od 28. junija 1928 v čin stotnika I. razr. zrakoplovni stotnik II. razr. Emil Gri-sold, v čin stotnika II. razr. peh. poročniki Franjo Kečkemeti, Štefan Kunert, Vilim Miler, Štefan Štan-fel in Oton Mašek in san. poročnik dr. Milan PeT-ko; števši od 15. avgusta 1929 v čin stotnika II. razr. peh. poročnik Dragotin Lastrič, topniški poročnik Ivan Magušar in inž. poročnik Ivan Neran-čič; števši od 17. decembra 1929 za nižjega voj. uradnika I. razr. ekon. stroke nižji voj. uradnik
II.	razr. Bogomir Golumbovski; števši od 6. decembra 1930 v čm stotnika I. razr. san. stotnik II. razr. dr. Branko Šljivič in za nižjega voj. uradnika 1. razreda ekon. stroke nižji voj. uradnik II. razr. Ilija Tonkovič; števši od 17. decembra 1930 v čin stotnika I. Tazr. san. stotnik II razr. dr. Viktor Štacul in v čin poročnika topniški podporočnik Bela Lang in zrakoplovni podporočnik dr. Adolf Režek; števši od 28. junija 1931 v čin stotnika I. razreda peh. stotniki Franc Škof, Emanuel Josin, Roman Bartol, Etbin Bežek, Bogdan Pogačnik in Andrej Koren t; števši od 21. decembra 1931 v čin poročnika inž. podporočnik Josip Kvadranti in topntiko-tehnični podporočnik Leo Knez; števši od 6. septembra 1932 v čin stotnika I. razr. peh. stotnik II. razr. Ignacij Kavec tn san. stotnik II. razr. dr. Aleksander Stajnfl; števši od 17. decembra 1932 v čin poročnika peh. podporočnik Ivan Sobota, topniški podporočn. Ivan Grginčevič in sodni podporočnik dr. Aleš Stanovnik; števši od 17. decembra 1933 v čin poročnika peh. podporočnika Anton Sanko tn Jožef Sartor, inž. podporočnika Hans Hempt in Pavel Šiftar ter zrakoplovni podporočnik Matija Miholek; števši od 31. decembra 1934 v čin poročnika peh. podporočniki Nandor Otenbaher, Stsnko-Vladimir Hrovat, Emil Jakob, Vilmoš Sič in Bela Trupel, topn. podpor. Bruno Daič in Friderik Lorber. konjeniški podpor. Milan Bacak, inž. podporočnik Karol Jonke, Ivan Mastinšek in Jožef Rus, int. podpor. Pavel Kolar, sanit. podpor, dr. Ferdo Grcepič in sodni podpor, dr. Josip Trgovče-vič; števši od 31. decembra 1935 r čin stotnika I. razr. lekarniški stotnik II. razr. Peter Tore, v čin poročnika peh. podporočniki dr. Drago Štoka, Leo Garzaroli, Anton Ferlinc, Martin Vajgand, Ciril Prosen, Albin Ban, Anton Laner. Franjo Svoboda in Filip Kizel, topniški podpor. Ciril Arko, konjeniški podpor, dr. Bogumil Imenšek, ini. podporočniki Nikolaj Rudi, Miloš Ajdačič Stan«lav Maček in Artur Švarc, int. podpor, dr. Avgust Lekaris, san. podporočnika dr. Georg He« in dr. Bogdan Brecelj in za nižjega voj. uradnika III. razr. ekon. stroke voj, uradnik IV. razr. Adalbert Koser; števši od U. decembra 1986 v čin stotnika I. razr. lekarniški stotnik III. razr. Drago Šipuš; števši od 31. decembra 1936 v čin poročnika peh. podporočniki Franjo Šamanek, Milan Kren, Mikloš Singer, Jožef Berdnik, Oto Hofbauer, Štefan Singer, Janez Rozman, Janez Belec, Matija Tnstenjak, Lavoslav Polak, Franc Šušteršič, Rudolf Jančar, Jožef Tratnik, Silvester Fajdiga, Friderik Presinger, Josip Sič, Franc Nadai, Emanuel Francuz, Jo«. Ladislav Kaufman, Velimir Kanovnik, Zvonimir Špoljarič, Mihael Vener. Anton Kovačič, Vilhelm Lah, Matiia Vilfan in Josip Medvešek, topn. podpor. Kurt Bil, konjeniška podporočnika Friderik Maček in Evgen Govedič, inž. podporočniki Vladimir Karba, Leon Jerovec, Joško Beloti, Ivan Zivic m Pius Žužek, zrakoplov, podporočniki Boris Valenčič, Julij Frid in Dušan Breznik, int. podpor. Vincenc Košak in Leon Eržen, san. podpor, dr. Leon Kac, dr. Alfred Rajmund in dr. Mihael Miler, san. podpor, mornarice dr. Dušan Makiedo, vet. podpor. Imre Bukovec v čin inž. poročnika tehn. stroke mornar, ini. podpor. Dragotin Ašer in za nižiega voj. uradnika III. razr. ekon. stroke rižia voj. uTadnika IV. razr. Feliks Bih ali in Maks Ričer; itevši od 15. avgusta 1929 v rin stotnika II. razr. san. poročnik dr. Franc Klar; števši od 31. decembra 1934 v čin poročnika peh. podpor. Stanislav Vidovič; števši od 31. decembra 1936 v čin poročnika peh. podpor. Milan Herak; vštevši od 1. aprila 1937 t čin majorja strojni stotnik I. razr. Rudolf Nusdorfer; šlevii od 1. decembra 1935 v čin sodnega podporočnika naredniki dijaki Viktor Lendle, Milenko Kangrga, Josip Vedriš, Fedor Kiselički, Pavle Holender, Konstantin Pahani. Danilo Diugan, Alfred FišingeT, Peter Šurlan, Gorčm Peceli. Branko Manfredo in Milan Vomačka in itevši od 11. decembra 1936
v čin sodnega podporočnika naredniki dijaki Ivan Gromes. Anton Znidar, Jožef Globelnik. Vladimir Zličar, Rudolf Pestevšek, Milan Lampret, Marijan Grim« in Ervin Krajner.
V
Ljubljana
Komenskega ul.4 Tfllefon M. Sfifl
Dr PranePfrraar
»f-prmtrij Hrtrj. (k t > Ordlnlrm ■ U.-i.
— Na banovinski kinetijsko-gospodinjski ioli v Mali Loki, p. Velika Loka na Dolenjskem, se prične novo šolsko leto dne 4. novembra t. I. tn konča 30. septembra prihodnjega leta. V šolo se apreje-m iio samo kmečka dekleta. Med šolskim letom ni mkakih počitnic. Učenke stanujejo v zavodu, kjer se vrši tudi pouk Oskrbovalnina znaša 350 din na mesec Kmečkim dekletom, katera zaradi težkih gospodarskih razmer ne morejo plačati cele oskrbo-valnine. podel;uje kralj, banska uprava primerne
štipendije, ki te ravnajo po premoženjskih in družinskih razmerah. Dekle, ki želi vstopiti v iolo, mora biti stara najmanj 16 let, popolnoma zdrava, nravno neoporočena Lastnoročno pisani prošnji, ki nai bo kolkovana z 10 dinarskim banovinskim kolkom, naj se priloži: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. nravnostno spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. obevzno pismo staršev ali varuha, da plačajo 6troške šolanja (kolkovano s 4 dinarskim banovinskim kolkom). Prosilke, ki žele štipendije, morajo priložiti še premoženjski izkaz z uradno navedbo zemljiškega davka (potrjeno od davčne uprave) ter gospodarskega stanja staršev ali njih namestnikov. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneie do 30. septembra t. 1. naravnost vodstvu banovinske kmetijsko-gospodinjske šole v Mali Loki, p. Velika Loka.
—	Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, ptujsko okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek 6. septembra v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom.
—	_ Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite /jutraj na pruzen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
—	Letalska loterija. Jugoslovanski Aero-klub Naša krila« prireja letalsko loterijo, katere čisti
dobiček bo namenjen odgoji pilotov. Žrebanje srečk te letalske loterije bo vsekakor 12. decembra letošnjega leta. Ker klub »Naša krila« želi izobraziti čim večje število pilotov ter nakupiti v ta namen čim več novih letal, je zato velike važnosti za razvoj našega letalstva, da bi bil uspeh te loterije čim večji. Saj bo od njenega uspeha največ odvisno, ali bo klub mogel svoj veliki namen doseči. Zato sc vsi, ki so dobili srečke naprodaj, naprošajo, da bi bile srečke razprodane. S tem bodo najbolje podprli naše jugoslovansko letalstvo.
VAŠ DOM BO UDOBEN
če ga opremite z okusnim pohištvom zlasti s stoli domače tovarne
REMEC-CO., DUPLICA-KAMNIK
—	Za 100 letnico Slomšekovega molitvenima .Življenja srečen pot« dobite knjigo za 14 din v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
—	Mostič v Mednem je te dni obogatel z nOyo napravo, ki jo bo vsakdo z navdušenjem pozdravil. Kakor mu je bila streha, ki jo je dobil lansko jesen, nujno potrebna, da se lesena konstrukcija zavaruje pred vremenskimi neprilikami za dolgo vrsto let, pa se ie pokazal s tem nov nedostatek: prava egiptovska tema, da 6i se ponoči komaj pretipal na drugi breg. Da je tu pa tam kdo odnesel tudi kako bnško, je skoro samo po sebi umljivo. K 6reči pa kronika doslej ni mogla zabeležiti kakega hujšega karambola. Upajmo, da ga poslej tudi ne bo, kajti mostič je dobil zdaj pošteno razsvetljavo. Po prizadevanju agilnega odbora Prometnega društva Medno-Tacen (recite: Medno-Vikrče) je mestna elektrarna podaljšala elektrovod od postaje na mostič, ki je dobil na vsakem koncu in v sredi po eno žarnico, seveda primerno zavarovano, da ne bo kakemu nepridipravu v napoto. Srednja žarnica je baS zaradi tega zavarovanja precej nerodno nameščena, da se skoro vsa svetloba razgubi med tramiči, pa bo tako vsaj v miru ostala. 2eleti bi bilo samo ie, da bi bil osvetljen tudi nevarni ovinek nad mostom, ali pa, da se napravi tam primerna ograja. Kakor čujemo, je društvo plačalo samo napeljavo, tok pa bo dobavljala mestna občina brezplačno, kar je gotovo vse hvale vredno. Hvale vredno pa bi bilo tudi, če bi železniška uprava kaj kmalu poskrbela za par klopi na postaji, ki je že delj časa brez njih. Promet je tu zlasti ob praznikih izredno velik, ljudje pa, ki morajo čakati na zamujene vlake včasih po celo uro, nimajo kam sesti. Po pravici upamo, da tudi ti ne-dotfitatlci kmalu izginejo in da ne bo potreba ponovno opozarjati nanje. Z dobro voljo m uvidevnostjo pojde tudi to gladko od rok.	—z—
Zopet na velesejma
Lu t z peč/, Ljubljana - Šiška
—	Prostovoljna gasilska četa na Črnučah pri redi danes preelavo 25-letnice svojega obstoja. Ob pol 3 popoldne sprejem tovariških čet pred ga
6ilskim domom na Cunučah. Ob 3 nagovor in razdelitev kolajn zasluženim članom. Nato bo prosta zabava na vrtu g. Karola Flerina na Cfnučah. pri kateri sodeluje godba Škrjanček iz Šmartna. Va bimo vse. zlasti pa okoličane, da v obilnem številu pridejo k naši proslavi. V slučaju zelo slabega vremena se prireditev preloži na nedeljo dne 19. septembra. — Odbor.
—	Most rez Savo in Krko pri Brežicah bo radi popravila zaprt za vsak vozni promet od ponedeljka 13. t. m. ob šestih zjutraj do sobote 18. t. m. ob istem času.
—	Rekorden obisk je bil te dni v Kamnišk. Bistrici. V nedeljo in na narodni praznik je obiskalo bistriški izvirek nad 1500 izletnikov in turistov. oba dneva pa med njimi nad 600 kolesarjev, tako da je bil po bistriški cesti ves čas izredno živahen promet. Kljub temu pa ni bilo nobene nesreče. Planinsko slavje, ki je bilo v nedeljo v Bistrici, je ob ugodnem vremenu lepo uspelo Službi božji, ki je bila dopoldne v kapelici, je prisostvovalo več 6to izletnikov, popoldne pa se je razvijata prijetna zabava, ki je bila. kar moremo pohvalno omeniti, brez najmanjšega incidenta. Tudi v planinah ni bilo kljub velikemu obisku nobene nesreče.
—	Poslednji? se pozivajo člani in članice, nai javijo svoje točne naslove kakor tudi način zapo-slenja. ker jih dr ti št vo potrebuje radi važnih ukrepov. Sedanji dmStv. imenik je starejšega datuma, vsled česar marsikateri naslov ni pravilen in popoln. Spremembe lahko javite tudi nn društvenem «estnnku. ki se bo vršil v četrtek 16 t. m. ob 20 v običajni dvorani restavracije Zvezda. Predaval bo na splošno željo g. Viktor Pirnat o naših pomorskih tržiščih. Predavanje bodo pojasnjeval« številne
skioptične slike. Ker se bodo na sestanku pobirale tudi prijave za razne jezikovne tečaje, je upati, da ho udeležba polnoštevilna. — Društvo absolventov
drž. trg. šol.
Sobam samo " i ■ ■■ Stedljive
Lutz peč/, Ljubljana VII, telefon 32-52
—	Novi sveiek »Ljudskega odra«, ki izide v
nekaj dneh, obsega 40 strani, in prinaša: načelno važni Kuretov članek »Sodobni ljudski oder«, zatem praktična navodila glede sporeda iger v p red božičnem času. Sledi vrsta iger in nastopov: za spomin bratov onkraj mej Juračevo »Srečanje« in GašperšiČeve »Opomin«, za misijonsko nedeljo igro »Sveto poslanstvo«, za praznik Kristusa Kralja Kuretovo * Igro o gospostvu sveta« in Kr. K.—a »Nazaj h Kristusu Kralju«, za Krekov spomin Lovren-čičevo deklamacijo »Kreku«, za izseljensko nedeljo Petančičevo dekliško igro »Žena * srcem«, za mesec oktober Brochetov »Rožni venec otrok«. Slede ostale bogato založene rubrike: >Narodni običaji« s poročili, »Odrska tehnika« s člankom in slikami o uporabi papirja na odru, >Kostum« s slikami judovskih in rimskih noš, > Maska« s tečajem v šminkanju, »Domača igrska kronika« s poročili z vseh strani (statistika, naši uspehi, Narodno gledališče. Radio, Slovenska scena itd.), »Nove igre«, »Strokovno slovstvo«, »Razgledi«. — Posamezni zvezek bo veljal v knjigarnah 15 dinarjev, letna naročnina (6 zvezkov) znaša samo 80 dinarjev. Naročila naslavljajte »Založbi ljudskih iger«, Ljubljana.
—	Opozarjamo na današnji oglas prenovljene ljubljanske trgovine s papirjem, šolskimi in pisal-niškimi potrebščinami Mat Gerber, Kongresni trg 4, Ljubljana.
—	Po zadnji modi, najnovejših krojih, izdeluje modni salon Ivan Dovian, Sv. Petra e. 81.
—	Razpis lieitacije. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v »Službenem listu« št. 69, 70 in 71 licitacijo oddaje del za napravo municijskih skladišč v Gorici pri Celju, ki se bo vršila dne
17.	t m. v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani. Natančnejši pogoji eo razvidni v »Službenem listu«.
—	V Službenem listu Kraljevske banske uprave dravske banovine od U. t. m. je objavljen »Pravilnik o oddajanju državnih žrebcev javnim in zasebnim napravam in zasebnim konjerejcem za plemenitev in uporabo« in »Odločba o izpremembi v cestnih prehodih«.
—	Angleška zavarovalnica »RoyaI Exchange Assurance« (glavni zastopnik za dravsko banovino r Ljubljani ini. Joško K o b i) se je preselila na R e ■ 1 j e v o cesto štev. 16, telefon 22-60, poštni predal 376.
—	Redno vpisovanje v državno priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se vrii 10., 11., 12.,
13.	in 14 septembra dnevno od 9 do 12 in od 15 do
18.	Redni pouik ee prične 15. septembra ob 8. — Ravnateljstvo.
—	V Gorico—Trst ob svetogorskem romanju.
14.	do 15. septembra. Osebne prijave s fotografijo so mogoče do 13. t. m. dopoldne pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Vse šolske in tehniške potrebščine ima v bogati izbiri Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg), lcjer boste z vsem postreženi v Vašo popolno zadovoljnost. Opozarjamo tudi na njen današnji oglas.
—	Izšla je povečana, obilno ilustrirana Številka družinske revije »Zike«. Vsebina je naslednja: Lo-vren&ič: Jesen; Ingolič: S splavarji po Dravi in Donavi; Bačar: Krvniki in mučitelji med živalmi; Lafcadio Hearn: Poulična pevka; Rene Pinon: Ali mleko pospešuje raika?; Pirnat: Kako se je Mar-tinek selil na oni svet; Valmigčre: Sedem hčera Kanigujevih; Oroslava: Prvi intervievv. Sledi zdravniška posvetovalnica za bolno deco, ki jo vodi primarij dr. Dragaš in »Gospodinjski kotiček«, ki prinaša obilo priktičnfli nasvetov. Družinsko revijo »Zi'ko« prejema brezplačno vsak interesent, v glavnem pa druži v svojem krogu vse ljubitelje Zike. (Zika je žitna kava iz rži in ima pred navadno ječmenovo kavo vse tiste prednosti, ki jih ima rž pred ječmenom: neprimerno boljši okus, večjo redilnost, ugodnejše delovanje na prebavne organe, predvsem pa večjo količino sladkorja.) Če želite stalno prejemati list »Ziko«, pošljite tri kontrolne listke, ki jih najdete v Mkgskih zavitkih žitne kave Zike, na naslov: Pražarna Zika, Ljubljana.
ProC s Črnilnikom!
Nobenih umazanih prstov več fn vendar stalno
lepa - enakomerna pisava!
Zastopstvo:
Soennecfteiiitvlli ?:SV"ifc Iv. DonaC
trgovina s papirjem, šolskimi in tehničnimi potrebščinami LJubljana
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča gg. katehetom sledeče pridige sa stroke: Burger, Jugendkansel, 227 str., nevez. 44 din; Bur-ger, Kinderspiegel, 176 str., nevez. 15 din, Burger, Neue Kinderpredigten, 179 str., nevez. 39 din; Dor-ner, Litnrgische Kinderpredigten, 79 str., nevez. 17 din; Dorner, Kinderpredigten, 71 str., nevez. 17 din; Dorner, Neoe Stnnde des Kindes, 236 str., vez. 54 din; Fahnenbrueh, Der Gottesdienst de« Kindes, 104 str., nevez. 27 din; Haibach, Neue Exhorten, 214 str., nevez. 55 din; Hofius, Kleine Gottesstreiter. Predigten und VortrSge. 17. zvezek. 135 str, vez. 36 din; Krajewski, Christns bei den Kindern, 157 str., vez. 36 din; Meyer, Bx ore Ia-fantium. Kinderpredigten in der Kindersprache. 134 str., nevez. 33 din; Miinch, Naher sum gottli-chen Heiland. 84 str., nevez. 33 din; Pelz, Nene Folge Kinderpredigten, 207 str, nevez. 39 din; Pete, Kinderpredigten, 138 str., nevez. 33 din.
Dr. Plevnik, Radovljica
od 12. sept. zopet redno ordlnira St. Peter pri Novem mesta
God je pičil 9. t. m. 26 letno Alojzijo Virant s Pahe. V vinogradu, ki je last tukajšnje župne cerkva, so ženske žele muljavo. Kar se požene gad, ki j« bil neopaieno ovit okrog neke trte, proti imenovani delavki in jo useka v desno roko pod laktom. Pičeno so takoj oddali v novomeško bolnišnico.
1. septembra se je poslovila od naa učiteljica gdč. Lojzka Medved. Odšla je na novo službeno mesto v Gomiljskem. Le dve leti je bivala med nami, pa je mnogo dobrega storila kot izvretna učiteljica, vzorna vzgojiteljica m marljiva delavka. Naši ljudje bodo vrlo gospodično ohranili v najlepšem spominu.
Denar ponareja neki France k Češnji«. Vliva kovance po 10, 30 in 50 din. Ze meseca aprila so mu orožniki pobrali pripravo za ponarejanje, on sam pa jim je ušel ter sedaj nadaljnje svoj poeel. Skriva se po novomeški okolici zdaj tu zdaj tam in dela veliko preglavic orožnikom. Njegovi izdelki se venomer pojavljao med ljudmi. Tako je n. pr. ob romarskem shodu na Male maše dan na Trški gori spet prišlo precej njegovih kovancev v promet.
V Komendi grade
nov prosvetni dom
Kamnik. 11. septembra.
Pred dvema letoma nas je Komenda presenetila s krasno ureditvijo prostora pred cerkvijo in z edinstvenim spomenikom padlim faranom, zdaj pa spet gradijo v Komendi prosvetni dom, ki bo največji in najlepši v kamniškem okraju. Ko je naša prosveta zadihala spet svobodno življenje, se je v Komendi takoj pokazala potreba po novem prosvetnem hramu, ki bi odgovarjal prosvetnim težnjam vse okolice in v katerem bi našli prostor tudi razna gospodarska društva in uradi. Dosedanji društveni dom, ki je bil samo začasna adaptacija nekdanjega gospodarskega poslopja, je bil potreben tako temeljitega popravila, da bi bilo za to treba seči precej globoko v blagajno. Zato so se občani rajši odločili za novo stavbo.
Za novi dom so dobili najlepši prostor, kar jih je v Komendi na razpolago. Zasluga za to gre g. župniku Zabukovcu, ki je odstopil njivo v zameno za njivo župana g. Strcina in g. MejaCu, ki je takisto prepustil njivo za stavbišče, na katerem se danes pod delom pridnih rok dviga ponosna stavba, da bo že do zime pod streho.
Novi dom bo obsegal 580 kv. metrov zazidane ploskve. Celotna stavba bo podkletna, visoko pritlična in enonadstropna. V kletnih prostorih bo kopalnica, čitalnica in gospodinjska šola, v pritličju sobe za društvene namene, občinsko pisarno fn pošto ter velika dvorana z balkonom in 7 metrov širokim odrom, ki ho segal 12 m v globino. Dvorana bo merila 11 X 13 m in bo v njej prostora za 1000 ljudi. V prvem nadstropju bodo sobe ta posamezne odseke in organizacije, tako da bo ta dom združil pod svojo streho vse kulturne in gospodarske organizacije velike komendske občine in bo po svoji praktični ureditvi eden najlepših v Sloveniji. Načrte zauj je napravil domačin g. Boštijan Belcijan. ki vodi tudi vsa dela. Njegov lepi gasilni dom v 1'redosljah mu je zagotovilo, da bo tudi komendski prosvetni dom. zidan v domačem slogu, impozantna stavba, ki ho v ponos občini in občanom. Vsa stavba bi brez opreme stala nad 850.000 din, če bi se delo oddalo. Odbor pa razpolaga le z manjšo vsoto, ki pa je zamrznjena v hranilnici. Izvedel je akcijo in pozval rojake Sirom domovine, ki so se tudi odzvali, nekateri tudi z večjim zneskom, kakor pa Iti kdo pričakoval. Kdor daruje 1000 din v gotovini ali 1500 din v prepisu, bo ustanovni član in bo njegovo ime vklesano v avli prosvetnega doma Prispevke p« pričakujejo Koniendcani Se od gorenjskih hranilnic vsaj s prepihom vlog.
Vse hvale je vredna požrtvovalnost domačinov,
ki z zgledno vnemo tudi s kulukom pomagajo pri dograditvi svojega prosvetnega hrama. Zadnjič smo videli celo šolsko mladino, kako vneto pomaga pri delu, tako da bo tudi ona doprinesla svoj delež k domu, v katerem bo črpala izobrazbo. Odbor se pod uspešno inicijativo priljubljenega župana g. Ivana Strcina trudi, da bo nova stavba že do zime pod streho in da ji zagotovi finančno pomoč. Tako nam bo prihodnje leto Komenda spet pripravila lepo presenečenje z blagoslovitvijo ponosnega kulturnega žarišča, ki bo v čast in ponos lepi komendski občini in njenim požrtvovalnim občanom.
Platonova „Država" v slovenščini
Doklerjev prevod Platonove »Države« — v
subskripciji pri Slovenski šolski Matici
Eno najpomembnejših občekulturnih in pedagoških klasičnih del je Platonov spis »Politeja«. Knjiga, ki razpravlja o pogoju, pod katerim še danes vsaka država najbolje prospeva, t. j. zakonitost, knjiga, ki zahteva notranji preporod posameznika v blagor države, ki razpravlja o odgoji vladarja in v kateri je izraženo načelo, naj duh vlada nad materijo, razum nad goni, knjiga, ki razpravlja o vzgojnem smotru, o psihologiji, spoznavni teoriji in etiki, gotovo še ni zastarela, je kulturno še vedno zanl-vima in živa, je idejno zelo bogata in bi radi obča-kulturnih. socioloških in pedagoških vidikov gotovo tudi kot prevod pomenila obogatitev slovenskega znanstvenega slovstva, ki ga imamo take malo. Po mnenju poznavalcev je »Politeja« iz starega veka največje in najpomembnejše filozofsko in pedagoško delo. Zato bi pokazali Slovenci le svojo kulturnost, če bi omogočili izdajo tega, po vsebini in obliki veličastnega kulturnega dela.
Prevedel j« »Politejo« ravnatelj v pokoju gosp. Anton Dokler, znani poznavalec antične in pedagoške kulture. Prevod je po mnenju strokovnjakov (dr. J. Debevec) točen, lep, se gladko čita in je povsod umljiv. Gospod ravnatelj ga je trikrat predelal.
Slovenska šolska Matica vabi na subskripcijo tega dela. Subskripcija traja do konca oktobra. Delo bo obsegalo okrog 25 pol. Cena bo od 35 do 40 din. Priiave na subskripcijo ie poslati na naslov: Slovenska šolska Matica v Ljubljani, Komenskega ulica, šola na Ledini.
Dve novi verski umetnini
Brez dvoma smo Slovenci prav na tem polju zelo bogati. Da to ni pretirana ugotovitev, nam je pokazala zadnja razstava cerkvene umetnosti ob priliki evharistifnega kongresa. Saj je vsakega presenetila tako po izbranih delih, kakor po odlični in visoki kvaliteti.
Kot novomašni dar je prejel Stanko Natlačen prekrasen srebrn kelih — delo mojstra Plečnika in čisto svojevrstna zamisel. Ka"kor je oblika enostavna, je vsebinsko izredno bogata. Iz gladkega osmerokotnega podstavka se spenja stebriček dvakrat prekinjen z votlimi prijemi. Okrasje pa tvorijo fino izdelane majuskule z dvojnim besedilom. Spodnji prijem ima besede iz pristopnih molitev — pristopil bom k oltarju božjemu, k Bogu, ki razveseljuje mojo mladost — zgornji pa besede iz slavospeva »Magnificetc: Quia fecit mihi magna, qui potens est — Zakaj velike reči mi je storil, ki je mogočen.
»Zveza večjih sestric sv. Klarec pa je dobila sedaj svoj prapor. Bi moral že letos za sv. R. T. iti venkaj, pa je prišla bolezen in ni mogel biti
izgotovljen. Načrte je napravil na prošnjo dosedanjega voditelja P. Romana, ing. ar h. Janko O m a h e n — nad vse posrečeno. Na kratkem in lahkem drogu priklije križ, ki ga objemata roki Kristusova in Frančiškova. Zaključi ornament navzdol — dvoje križcev, ki objemata Srce. Ban-derce samo pa je iz zlatozelenega brokata; krasno spreminjasto in nosi na eni strani: mlado dijakinjo, ki moli sv. R. T., na drugi strani sv. Frančiška z golobčki, hotena aluzija na sliko švicarskega mojstra Fritza Kunza. Oboje je aplikacija bogato z zlatom, srebrom in svilo izvedena. Ob straneh zlate spletene sponke s trojnimi čopki in zlatimi resami. Vezenino so izvršile z znano skrbnostjo in dovršenostjo »Šolske sestre« v svojem novem domu na Lončarski stezi. Kovinske dele — deloma pokromano in pozlačeno zaeno s kelihom pa je izvršila zelo solidno in vešče tvrdka, ki se kaj dobro vpeljuje — Brata Zmuc na Tyrševi cesti 23.
Praj>or bo za praznik sv. Frančiška z vso svečanostjo blagoslovljen. Spored proslave svoje-časno še prinesemo.
Ob koncu ljubljanskega poletja
Ljubljana, 11. septembra.
Kakor vse kaže. so poletne počitnice pri kraju: mareikdo si jih je šel privoščit v obmorska kopališča, seveda, če mu je to dovoljeval mošnjiček, mnogi 60 jih zaradi preskromnih plač uživali kar
olji......
doma. Ti so 6e morali pač zadovoljiti z domačimi naravnimi kopališči ob Savi, ob Sori in ob Ljubljanici, toda letošnje poletje ni prineslo strastnim kopalcem in vnetim nribolazcem tistih zaželjenih
sončnih dni, ki so si jih želeli, kakor ni bila smučarjem preveč naklonjena letošnja zima. Zdaj ko smo vsi sfiet večinoma zbrani doma. upamo, da nam bo jesen naklonila nekoliko lepih vedrih in sončnih dni. Bilance letošnjega poletja pa so marsikod pustile obup. Toča je ponekod uničila kmetom poslednji up, povodnji 60 uničile polja, ki so obetala najboljše.
V Ljubljano samo se vrača spet življenje, kakor 6e kaže na jesen. Lepi septemberski dnevi so bili milostni velesejmu, da je lepo uspel, ljudje iz bližnjih in daljnih krajev so 6i prišli ogledat naše gospodarske novceti, vsakovrstne razstave pa so nudile obiskovalcem do6ti vpogleda v snovanje našega naroda, ki razodeva žilav boj vsepovsod za osamosvojitev. Bodisi naš industrijalec ali obrtnik, oba sta pokazala, kar zmoreta najboljšega. V okviru možnosti so 6e naši časnikarji dostojno oddolžili spominu prvega 6lovenkega časnikarja, Valentina Vodnika, očeta slovenskega časnikarstva. In ob sprehodu po misijonski razstavi smo pohiteli v mislih tja, kjer širi naš slovenski misijonar blagovest brastva in prinaša v tuje kraje prve početke krščanske kulture. Veliko in težko je to delo naših ljudi tam v Indiji! In čimdalje časa hodiš po velesejmu, tembolj vidiš napredek našega naroda na vseh področjih.
Živahnost pri gradbenih delih — precej gradbenih del je bilo letos započetih, mnoga pa že od prej čakajo dovršitve — je bilo prav letošnje poletje opaziti tako v mestu samem, kakor tudi v bližnji mestni okolici. Obrisi bodoče monumen-talne zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice se že kažejo. Vse kaže, da bo zgradba dograjena naslednje leto, današnja Državna študijska knjižnica pa se bo lahko vselila šele leta 1930, ko 6e bodo prostori dobro osušili. Zdaj so gradbena dela že dosegla gornje nadstropje. Z novo zgradbo bo ustvarjen naši slovenski kulturi prvi hram, kjer bodo dostojno shranjeni dokumenti naše kulturne preteklosti, najstarejše knjige in rokopisi.
Prav tako se bliža h kraju tudi gradnja državne šolske poliklinike in gradnja prizidka h ki-rurgičnemu oddelku splošne državne bolnišnice. Gradbena živahnost je letošnje poletje zajela zlasti sredino mesta, kjer 60 podrli starodavno Majer-
jevo poslopje ob Frančiškanskem mostu, v katerem jc bila nameščena tiskarna Slovenija. Namesto te stare stavbe bo zrasla nova moderna zgradba, sedanja Wo!fova ulica pa se bo za dobro mero razširila in odprla pol živahnejšemu prometu.
lam ob pošti, kjer je stal starodavni hotel in kavarna Slon, se zdaj dviga velika železna roka, visok železni vzvod, ki 6e pre-peljava na železnem vozu po tračnicah in ga usmerja posebni usmerjač. nameščen v nalašč za to urejeni hišici. Novo tehnično dvigalo prevaža gramoz in ga donaša na določena mesta, kjer je to potrebno. Kaj|5ada je novo tehnično čudo, ki je prvič v naši Ljubljani, našlo mnogo vernih gledalcev, ki z zanimanjem slede kretnjam te železne roke. Najbrže še letos misli začeti z gradbenimi deli tvrdka Bata, ki misli zgraditi visoko šestnadstropno zgradbo nasproti pošti, prav tako pa je že tudi urejen prostor nasproti Nebotičnika ob Gajevi ulici, kjer bo banka Slavija postavila moderno visoko poslopje.
Izmed naslednjih manjših gradbenih del moramo omeniti preurejevanje Aškerčeve ceste, dokončno urejajo delavci breg Ljubljanice v Trnovem, razširitev Dolenjskega mostu, v zvezi s tem pa popravljajo tudi strugo v Gruberjevem kanalu, kjer je voda preveč izpodjedla dno in je bila nevarnost, da pritisk stranskih zemeljskih plasti poruši obrežje. Na vodi so 6 pomočjo dveh čolnov uredili pripravo, s katero zdaj dno Gruberjevega kanala zasipavajo, da bo s tem vsaka nevarnost odstranjena.
Razne prezidave glavnega kolodvora jasno izpričujejo potrebo po njegovi poglobitvi. Letos so preuredili vežo. uredili več novih oken za prodajanje voznih listkov, podaljšali pa so tudi peron. Seveda pa zahtevajo koristi mesta Velike Ljubljane, da se kolodvorski objekti pomaknejo iz sredine mesta na periferijo proti severu. Da je mestna občina prevzela vzpodbudo za poglobitev kolodvora v svoje roke, s tem je samo dokazala, da je zadnji ča6, da se reši naše kolodvorsko vprašanje. Eno izmed važnih del gospodarskega značaja na periferiji mesta pa je gradnja jx> Plečnikovem načrtu velikih gospodarskih poslopij po Plečnikovem načrtu ob cesti v Mestni log. Ob tej cesti gTade sestre Vincencija Pavelskega veliko ekonomijo, ki bo lahko vzor vsem takim velikim gospodarskim podjetjem.
Z vsemi zgoraj omenjenimi gradbenimi deli se je našim delavcem nudila kolikor toliko možnost skromnega zaslužka. V mestu se opaža jesensko razpoloženje, mladina se je vrnila z dežele v šole, v uradih 6e opaža večja delavnost in tudi naša kultura 6e razgibava. Operno gledališče je že za-
1'reknurski prosvetni tabor t Morski Soboti: Mnuiice na Selezniški postaji pričakujejo prihoda
gostov.
Duh. svetnik in župnik Močnih Franc 60 letnih
Sv. Štefan, 9. septembra.
Dva in dvajseto leto gre mimo njega, ko je začel na novo orati ledino med Štefančani. Naš, vase zaprti kraj je dobil mnogo svetlejši odsev, ko je višja duh. oblast imenovala za župnika pri Sv. Štefanu častitega gospoda jubilanta.
Fare v šmarski dekaniji so v splošnem, tičoč se gospodarsko-kulturnega značaja, na jako primitivni podlagi. V taka naselja je treba res pravih kremenitih značajev, neustrašenih in neklonljivih mož, da prekvasi narod gospodarsko socialno, pa še bolj duhovno.
Brez pretiravanja lahko trdimo vsi poznavatelji g. duh. svetnika, da je bil in je trden pionir narodov vse v pozitivnem smislu. Če ocenimo njegovo javno in duhovno delo iz glavnih vidikov, moramo nepristransko priznati, da je njegov trud nadpovprečen, da sloni njegovo delo na taki višini, ki temelji le v globoki in trdni veri v »Onega«, ki je smoter in »Cilj« nas vseh.
Dela pričajo! To pa taka, ki zapuščajo nevidne, ali jasne spomenike! Naše Katol. jjrosvetno društvo, M arijina družba sc ima zahvaliti za svoj obstoj le gospodu jubilantu. On je obenem duša tukajšnjega zadružništva, on vodi in je tajnik tukajšnje posojilnice, aktiven član in tajnik novega cestno- režijskega odbora Grobelce-Sv. Štefan in zvest pristaš mladega Gasilskega društva.
Če to in še mnogo drugega gledamo in iz vidika pravega razumevanja upoštevamo, moramo priti do zaključka, da pripada g. župniku v teku dva in dvajsetih let plodu in žrtev polnega dela vsa nedeljena velika hvala! Nesebičnemu delu bodi priznanje, hvala, odlikovanje, Bog pa plačnik! Ko praznujete 15. t. m., prečastiti, svojo šestdeseto jesen, prejmite v imenu vseh, ki Vas cenimo, glo-
Tvojega otroka spadajo tudi
s(dmois(<$e,
SARGOV
KAL0D0NT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
boke čestitke z željo, da Vam »Plačnik« vrne v obilni men to, kar ste dali na žrtvenik naši župniji, javnim ustanovam, posebej pa še naši šoli. Bog Vas naj ohrani v naš' sredi še mnogo plodonosnih let! Eden izmed mnogihl
Starodavni Ptuj vabi Slovence
Ptuj — iz davnih časov taborišče in trdnjava Rimljanov, Keltov. Gotov, Hunov, Langobardov, mesto sredi Dravskega polja, zastraženo z Dravo, daleč vidnim grajskim gričem in gradom, je od prvih početkov bilo tudi važna postojanka naših prednikov. Najdene gomile na gradu o tem pričajo. Mesto in okolica je trpelo od navala Madžarov in prvi turški naval na našo zemljo je pridrl do mesta. 16 tisoč Slovencev je takrat odšlo v turško sužnost; nato so sledile jjočasne a zagrizene borbe, ki so postajale toliko ostrejše, kolikor bolj je tuji živelj »čutile, da se bliža konec njegovi hegemoniji in prodiranju v našo zemljo.
Sedaj so ti boji za nami.
Ptuj je slovenski! Slovenski je po zaslugi katoliške duhovščine, ki je kakor povsod, tako tudi na Dravskem in Ptujskem polju znala ohraniti vero in narodnost svojemu ljudstvu. Simboličen predstavnik tega dela je nepozabni veliki škof dr. A. M. Slomšek.
V nedeljo, dne 19. septembra bo Slomškovo
Vuševni delavec
rabi Rogaško Slatino, ki ga obvaruje pred škodljivimi posledicami mnogega sedenja.
ka Matltia
čelo s predstavami, drama se pripravlja na otvoritev sezone, in številni odri izbirajo najprimernejše igre, s katerimi bodo zabavali ob zimskih dneh občinstvo. Kavarne in kinematografi bodo 6pet zasedeni, zunaj pa je jesensko deževje že začelo z nalivi. Kaj zato, če je prišla že jesen na obisk in če tudi že listje rumenu V*ak letni ča6 ima na sebi nekaj lepega.
prosvetno društvo v Ptuju v spomin, trajen opomin ter v spodbudo k nadaljevanju tega dela blagoslovilo svoj novi društveni prapor, ki nosi na eni strani sliko velikega Slomška, na drugi pu sliko minoritskega samostana s kipom Device Marije.
Dva simbola, oba močna dovolj, da bodeta tudi v bodoče zamogla čuvati dvojni karakter naše zemlje, da je bila, da je in da bo vedno ostala slovenska in katoliška.
Tema dvema osnovama naše narodne bitnosti je posvečen ta naš tabor.
__ Dne 19. septembra bo Ptuj novo taborišče mož, ki hočejo delati in živeti na svoji zemlji tako, kot se to spodobi slovenskim sinovom slovenske zemlje.
Vabimo na to našo zaključno taborno manifestacijo, da bomo na njej dovolj močno jx>vdarili svojo voljo, da hočemo jiolno enakopravnost nc le v dolžnostih, ampak tudi v pravicah.
Tabora se bodo udeležili notranji minister dr. Anton Korošec, minister za telesno zgojo dr. Ro-gič, minister dr. Krek, prevzvišeni Škot dr. Ivan Tomažič, ban dr. Marko Natlačen in drugi od-ličniki.
Na predvečer bakljada po mestu. Dne 19. sept. od 7 do 8 zjutraj zbiranje pred kolodvorom in v obeh drevoredih, nato ob pol 9 slavnostni sprevod skozi mesto z mimohodom do slavnostnega prostora na tržnem trgu, kjer bo ob pol 10 blagoslovitev prosvetnega novega prapora in pontifikalna sv. maša s pridigo, ki jo 1k> daroval g. škof. Pojo 300 pevcev.
Po sveti maši zborovanje, nato pa skupen in urejen odhod do telovadišča,
Popoldne ob 2 slovesne večernice v minorit-ski cerkvi, točno ob 3 pojioldne pa športno telovadni nastop našo mladine.
Bog živil
Pripravljalni odbor.
Prekmurski prosvetni tabor v Mmrski Soboti; Stotine toleaarjev m feto slavnostnega spre veda.
vesti
1 Oh 15 letnici smrti gosp. Janka Preroka bo v frančiškanski cerkvi v pondeljek 13. t. m. ob 7 maša-zadu&nica.
1 Kongregacija gospodov Mniorjer pri frančiškanih ima jutri ob navadni uri svoj redni sestanek
—	Voditelj.
1 Dramski odsek frančiškanske prosvete v Ljubljani vabi gospode in gospodične, ki imajo veselje do igranja na odru, da se zglase v ponedeljek 13. ali v torek 14. t m. ob pol sedmih zvečer v društvenih prostorih, Skrabčeva soba, vhod iz Frančiškanske posaie, zadnja vrata, levo. Nastopi bodo na novem odru Frančiškanskega konvikta. Opozarjamo, da se bodo igre režirale pod strokovnim vodstvom člana Narodnega gledališča, zaradi česar se bo vsem udeležencem nudila hkrati dramska izobrazba.
1 Kongregaeija ta gospe pri sv. Jožefu se nde-leži danes 12. L m. popoldne ob štirih pogreba umrle članice, gospe Ivane Hubad-ove. Zbirališče na Rleiweissovi eesti, nasproti banske palače. Pridite polnoštevilno!
1 Vokalni koncert velikega formata. Pevski zbor sv. Cirila in Metoda iz Zagreba bo imel dne 4. oktobra v Ljubljani velik vokalni koncert, pri katerem bo pel oni odlični spored, s katerim je dosegel pravi triumf in občudovanje na svoji turneji po Italiji, Švici in Franciji, kamor je bil povabljen od francoske akademije za muzikologijo in Zveze francoskih zborovodij. Ta izvrstno disciplinirani in izborno uvežbani zbor je Ljubljani znan že od svojega zadnjega nastopa v Ljubljani, zato opozarjamo na njegov koncert že sedaj.
1 Vpisovanje v brezplačno gospodinjsko nadaljevalno šolo v Mostah bo dne 14. t. m. ob 20 na osnovni šoli v Mostah. — Vodutvo.
I Večerni kuharski tečaj ki ga priredi ženski odsek Sentpetereke prosvete, se bo pričel dne 1. oktobra. Priglasiti 6e je treba do 20. t. m. pri gc. Velikonja, Sv. Petra cesta 93, kjer se dobe tudi podrobnejša pojasnila V6ak dan od 10 do 12 in od 15 do 18 popoldne.
1 Jezike poučuje staroupokojenec z najboljšim nspehom in sicer francoščino in nemščino po dve nrt enkrat na teden proti honorarju deset dinarjev, dvakrat na teden po dve uri pa po osem dinarjev.
—	Latinščino poučuje 6amo srednješolce nižjih razredov. Naslov pove tajništvo »Slovenca«.
ZOBOZDRAVNIK
DE. SAVO PIRC
zopet redno ordinira
1 Zapis do £sL doplfiovaci školy j Ljubljani
kana se v pondeli 13. IX. 1937 v 15 hod. r budovž mžstskčho lycea, Bleivveisova 23.
1 Aškerčeva eesta bo med Emonsko cesto in Gorupovo ulico do nadaljnega radi tlakovanja zaprta za ves vozni promet
1 V Ljubljani so umrli od 3. septembra do 9. septembra 1937: Faganel Leopold, 66 let, sodni paznik v p., Kongresni trg 2, Dukič Joahim, 71 let, sluga, Vidovdanska e. 9, Sapi ja Danilo, 60 let, ravnatelj Mestnega pogrebnega zavoda, Bežigrad 10, Merkuž Branko, 2 leti, sin zidarskega delavca, Cesta dveh eesarjev, baraka 273, Gaberšek Peter, 56 let, invalid, Breg 16, Galič Marjeta, 2 meseca, hči mizarskega pomočnika, Vič, baraka 10, Stular Marija, roj. Logar, 68 let, zasebnica, Tyrševa c. 91, šterk Terezija, 52 let, kuharica, Dalmatinova ul 2, Okršlar Ivana, roj. Bezlaj, 31 let, žena torbarskega mojstra, Dravlje 191. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Rozman Vinko, 35 let, brusač, Vrbovci 14, obč. Dobrova pri Ljubljani, Muhič Cecilija, 30 let, žena posestnika, Ambrus 36 pri Novem mestu, Pozaršek Marija, roj. Piškur, 25 let, žena mestnega delavca, Rudnik 75, Ovijač Ana, 60 let, obč. uboga, Gameljne pri St. Vidu, Gorjanc Antonija, roj. Primic, 64 let, žena čevljar, mojstra, Jap-Ijeva ull 2, Zabukovec Pavel, 6? Tet, žandar. narednik v p., Triglavska ul. 34, Pavlič Marija, 1 leto, hči delavca, Zvezna ul. 8 (Moste), Jakopin Ana, roj. Skodlar, 44 let, žena delavca. Cesta dveh cesarjev 169, Bartl Marija, 62 let, vdova železničarja, Jesenice, Obrtniška ul. 11, Alič Matevž, 76 let, dninar, Vič 48.
Dr. med. Eleonora lenho-Groper
redno ordinira od 8—1 Miklošičeva eesta 13/11.
1 Zahvala. Namesto venca na grob Ivane Hio-badove je darovala gospa Hilda Sušnfltova, vdova po ministru, Vincencijevi konferenci Srca Jezusovega 100 dinarjev.
1 Kino Kodeljevo, tel. 31-62. Dane« ob S in S in jutri ob 8 dva sporeda: Marika R8kk m Hana Sonker v velefilmih »Duet« in »Vesela mornarica«.
1 Nasilen razgrajač. Predsnočnjim okrog 8 je po Sv. Petra cesti razgrajal neki zasebni uradni Janez K., doma tam nekje z Viča. Nadlegovat j« celo mimoidoče, tako da je slednjič prišel stražnik. Ko ga je hotel legitimirati, se je vlegel na tla m začel psovati z najbolj prostaSkimi izrazi tso naSo upravno oblast od ministra do zadnjega policaja. Šele ■ pomočjo drugega stražnika je bilo mogoče razgrajača spraviti do prvi policijske stražnice.
Zobozdravnik
Dr. Josip Muster
Novi trg 4
ordinira od 15. septembra naprej od 8.—12. ure in od 14.—18. ure
1 Dva ponesrečenca. V fjubljansko botottnico so danes pripeljali dva ponesrečenca z dežele. Ko-lanski vajenec Petrič Ivan je včeraj dopoldne ▼ kolaraki delavnici mojstra Volca Ivana v Starem trgu po nesreči zašel z roko v transmisijo stružnice, ki mu je .odtrgala palec na desni roki in mu precej zmečkala tudi roko samo. — Delavec Rakovec Franc iz Šenčurja pri Kranju pa je včeraj tako nerodno zaprl vrata, da je prišel z levo roko med vrata in podboje ter si jo zlomil.
1 Trgovina krzna Srečko tj.ipaine je preselila svoje poslovne prostore na Aleksandrovo c. ŠL 4, drugo nadstropje. Telefon 3737. Dvigalo na razpolago. Vhod iz pasaže.
— Pet novih iger izide v j*vem zvezku »Ljudskega odra« prihodnji teden: Za spomin bratov onkraj meja Marije Gašperšičeve »Opomin«, za misijonsko nedeljo igra v petih slikah «S*eto poslanstvo«, za praznik Kristusa Kralja Kuretova »Igra o gospostvu sveta« m Kunstljeva »Nazaj h Kristusu Kralju«, za izseljensko nedeljo pa Davorina Pe-tančiia »2ena s srcem«. Poleg tc^ga ie bogato založene in opremljene druge rubrike. Posamezni zvezek obsega 40 strani in bo veljal v knjigarnah 15 dtnarjev, letna naročnina (6 zvezkov) pa znaša samo 80 dinarjev. Naročila naslavljajte "Založbi ljudskih Mer«. Li ubiram*.
1 Državno priznani enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem savedu v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno od 9—12 in od 15—18. Tečaj je priznano najboljši in najstrožji. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti Šolnina 110 din ali 230 din. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
1 Pri »Bobenrku« nov moftl
KINO KODELJEVO tkle!FO^ Sl-K
Danes ob 5. in 8. uri in jutri ob 8. uri dva sporeda
Marika Rbkk in Hans Sonker v velefilmih »DUET« in »VESELA M 0RNARICA«
I Šolska leto na dri. konc. trgovskem nčilišču »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska eesta 15 prične 14. septembra. Tega dne se zberejo učenci v šol. prostorih. Dne 15. septembra je otvoritvena služba božja, 16. septembra je redni pouk. Ker je letos otvorjena še ena nova učilnica, se sprejme še večje število dijakinj in dijakov. Vpisovanje traja do 16. septembra redno vsak dan. Šolnina zmerna!
1 V hotelu »Slon« so kljub adaptacjji tujske sobe na razpolago. Vhod iz Frančiškanske ulice 3.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo: mr. Bakarčič, sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva eesta 20, in mr. Gartus. Moste-Zaloška eesta. V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. T.ohinec, ded., Rimska eesta 31.
Gledališče
Opera: Začetek ob 20.
12. septembra, nedelja: Amaconke. Izven.
Za Jegličev akademski dom so darovali
so darovali: Mestna hranilnica ljubljanska 100.000 din, Kat. akad. starešinstvo 500 din namesto venca na Jegličev grob, Kat akad. društvo Danica 150 din namesto venca na Jegličev grob, Kat. akad. društvo Savica 150 din namesto venca na Jegličev grob, Kat. akad. društvo Zarja 150 din namesto venca na Jegličev grob, Svele Anton, izseljeniški duhovnik, Aumetz, 500 din, Župni urad v Koprivnici 10 din, dr. VI. Berglez, Brežice, 100 din, Župni urad Ribno, 40 din, Cernilec Janez, župnik, Cerklje, 20 din, Bizjak A, Radovljica, 20 din, Franc Vovko, župnik, St Peter pri Nov. mestu, 50 din, Milač Simon, profesor, 25 din, ing. Božič, Ljubljana, 50 din, Janez Meršolj, župnik, Reteče, 25 din, K rajne Jakob, Vuhred, 50 din, E. Trstenjak, prof., Slovenjgradee, 50 din, dr. I. Kačar, Ljubljana, 100 din, dr. Hadrijan Kokolj, Brezje, 20 din, Erzin Leopold, Sv. Križ pri Litiji, 10 din, Pinbach J., Ra-teče-PIanica, 50 din, dr. C. Potočnik, 100 din, Juvan J., župnik, Ljubno, 10 din, Banov, zdravilišče Rogaška Slatina, 100 din, Val. Sitar, župnik, Preddvor, 100 din, dr. T. Bajee, Ljubljana, 100 din, dr. Fr. Ambrožič, Župni upravitelj, Turjak, 50 din, ing. Funkl A., Ljubljana, 20 din, dr. J. Sile, Ljubljana,
20 din, Anton Kolarič, profesor, Ptuj, 100 din, Vidmar V., Novo mesto, 20 din, ing. L Majce, Ljubljana, 50 din, dr. J. Bezlč, Kranj, 50 din, dr. J. Vidic, okr. načelnik, Ptuj, 50 din, dr. J. Koren, Zagreb, 100 din, Župni urad Vrhnika 20 din, Župni urad Vitanje 20 din, dr. Lovro Bogataj, ban. svetnik, Ljubljana, 100 din, Jerič Ivan, župnik, Tur-nišče, 20 din, Okrajna hranilnica Slovenjgradee (mesto venca na grob dr.-ju A. Bratkoviču) 100 din, F. Sušteršič, župnik, Selca nad Skofjo Loko, 20 din, Hafner J., župnik, Moravče 20 din, F. Polak, župnik, št. Janž na Dravskem polju, 10 din, F. Rakun, Kram, 50 din, A. Rant, tajnik Stola sedmorice, Zagreb, 100 din, Ign. Mulej, župnik, Trbonje, 10 din, dr. Fr. Štele, Ljubljana, 20 din, J. Bambič, župnik, Polica, 50 din, Messner Ivan, dekan, Marenberg, 50 din, dr. Cesnik Ivo, Ljubljana, 100 din, Župni urad Boh. Bistrica 20 din, dr. Fr. Visintin, Zagreb, 25 din, dr. Filip Orel, Ljubljana, 100 din, Ivana Burgar, Hraše, 100 din, Občina Ambrus 50 din, dr. Lujo Koser, Celovec, 100 din, Neimenovani 1000 din, LovSin Fr., župnik, Rakitna, 25 din, Občina Stari trg, Slovenjgradee, 25 din, Levstek A., starešina okrajnega sodišča v SI. Konjicah, 50 din, I. Sabi-nek, Vrtiče, 5 din, Msgr. St. Premrl, Ljubljana, 100 din, Župni urad Kotlje 20 din, Lajnšic A., župnik, Sv. Martin pri Vurbergu, 20 din, Sociper Anton, Ponikva ob j. ž., 25 din, Kmet M., župnik, Čatež, 10 din, dr. Fr. Jaklič, Ljubljana, 50 din, ing. Mila-vec, Ljubljana, 50 din, Župni urad Kranjska gora
10 din, dr. Gr. Pečjak, prof., Ljubljana, 100 din, Ivan Franke, župnik Zapoge, 50 din, Leber I., župnik, Vuhred, 10 din, Tavčar J., Loka pri Zid. mostu, 50 din, Župni urad St. Danijel nad Prevaljami 25 din, Kramer Fr., Babna gora, 10 din, Fr. Vidmar, župnik, Višnja gora, 20 din. Priglasilo se je tudi vefi podpornih članov, ki plačujejo po 10 din mesečno.
Vsem darovalcem se odbor akcije za Jegličev akad. dom iskreno zahvaljuje in prosi oproščenja, ker se je zahvala vsled počitnic nekoliko zakasnila.
Akcija za Jegličev akad. dom.
Srednje šote se zopet odpirajo
Ljubljana, t!, sept,
Spet se bodo odprle srednje šole in mladina, ki jo v poletnih mesecih odšla na dvomesečni oddih, bo spet napolnila razrede. V mestu se opažajo mladi obrazi dijakov, svež dotok mladih sil, željnih znanja, bo zavaloval po učilnicah. Pričelo »e bo novo šolsko leto, v torek pa se bo po naših srednjih šolah pričel redni pouk.
Novo šolsko leto naklada staršem novih skrbi, novih stroškov za šolske potrebščine, profesorji pa bodo tudi to novo šolsko leto poklonili vso skrb za vzgojo in izobrazbo mladega naraščaja. Tudi letošnje vpisovanje je pokazalo, da je naša mladina željna znanja in da je prav nič ne ovira pri njenem vpisu na gimnazij« bojazen, kam po dovršenih študijah.
Posrečilo se nam je dobiti podatke iz dveh gimnazij, ki naj vsaj v slabi luči pokažejo, da mladina čedalje bolj zahteva svoje, naval v šole pa je še zmerom velik. Tako je letošnji vpis na Poljansko gimnazijo, ki se čedalje bolj spreminja v žensko, dosegel visoko številko 1139. Značilno je, da študira zdaj na gimnaziji samo še 80 fantov.
V ljubeznivem razgovoru z ravnateljem g. prof. Osano smo izvedeli nekaj zanimivih podatkov o tem, kakšno je stanje na naših gimnazijah. Na Poljanski gimnaziji se n. pr. kaže tendenca, da se spremeni v žensko gimnazijo predvsem zaradi tega, ker zdaj nimamo v Ljubljani nobene državne ženske popolne gimnazije. Mestna realna gimnazija (licej) se postopoma spreminja v državno in je v petih letih ne bo več, za zdaj pa se kaže težnja, tako nam je. pojasnil g. ravnatelj, da se ženska gimn. spopolni ali pa še ena na novo ustanovi. Letos se je vpisalo na Poljansko gimnazija 189 deklet in jih j« bilo zaradi prevelikega števila potrebno oddati 24 na državno žensko realno gimnazijo (licej). Glede študij® današnje mladine in glede bodočnosti, je g. direktor
Pesem Marija Pomagaj
Bog ve, koliko tisočev Slovencev so objeli že veličastni oboki cerkve Marije Pomagaj na Brezjah! In koliko slovenskih pesmi je že odmevalo pod temi oboki I Ali vedno smo nečesa pogrešali, vedno smo čutili neko vrzel pri veliki izbiri prelepih slovenskih Marijnih pesmi. Nismo še imeli izrazite pesmi, ki bi se nanašala posebej in samo na Marijo Pomagaj, ki bi Mariji naštela vse potrebe in vse okoliščine, ko smo predvsem potrebni njene pomoči. S pričujočo pesmijo je ta vrzel izpolnjena. Pesem je resnično prošnja slovenskega naroda k Zavetnici Slovencev: k Mariji Pomagaj na Brezjah.
Napev je zelo star, vzet iz naroda. Posebno ga pojo v Slovenskih goricah in v Prekmurju. Pesem je harmoniziral strokovnjak za ljudsko petje g. dr. Franc Kimovec. Ce jc on pesem sprejel, jo gotovo že nekaj vredna, jc gotovo ljudska. Novo besedilo je napravil drugi strokovnjak, pesnik himne za evharistični kongres: P, Krizostom Seko-vanič O. F. M.
To novo pesem Marije Pomagaj prinaša danes naš list »Slovenec«, da bi jo kmalu znal vsak Slovenec. Pesem je tako privlačna, da bo šla zmagovito med naše ljudstvo in bo kot vihar zajela vsa srca. Ce pri pesmi drugo kitico izpustimo, se lahko poje ob vseh prilikah.
>tmjum~ & t e^ZmevtCA
_ _	_ - flčAct,
ny.	S.ofCcudLaKi ^APJLA.
"1<ma/. , -ju,	ovam.' Siuj^tj^jbi-/Utv Jb/io.t^laj.ptrve,
OJ VSCu 'ruvrru jblauc^o^Lovi,( j lfpc Movvrvvu A ^ai/iui^l
1 v^tiv plo^C^^fuAj
» /topv/K(KA-^fUn*.tfd «W- £<x r»C" „ 5	tr foMvvv tih Atftr- far dv.
fo /duL	nrUu, .fa.a.rvL	ivi,.
j	v •	ja/u, - Ax/-
f«-




I f 1
U, fimM^ ruMJV. k, ti,	-	^^
naglasil, da je današnje stanje p>ač težko, ker nedo4 staja strokovnih šol tako za žensko kot moško mladino, gimnazija sama, kakor je danes, pa je le malo primerna za izobrazbo ženske mladine. Na vprašanje, kako je b preobremenjenostjo učnih moči po srednjih šolah, je g. ravnatelj odgovoril da se banska uprava trodi, da se to stanje izboljša, vendar pa se pomanjkanje učnih moči na Poljanski gimnaziji zdaj ne čuti. Učni prostori so res ueprimerni, ker je poslopje starega tipa in je bilo poslopje prvotno zgrajeno le za 400—600 dijakov, medtem ko mora zdaj poslopje sprejeti vase več ko 1000 dijakov. Da je bilo to mogoče, je bilo potrebno mnogo prostorov preurediti v učilnic«, tako fizikalno dvorano in kabinet, kar pa ni prav nič čudno, saj je pravilno grajenih učilnic na zavodu komaj 14. Pouk moti tudi to, da se mora zaradi pomanjkanja prostora pouk deliti na dopoldanski in popoldanski. Znano je namreč, da je učenje in j>oučevanje popoldne za dijake in profesorje zaradi večje ali manjše utrujenosti otežkočeno. Pozimi je popoldne kmalu mrak in je treba zgodaj prižigati luč. Ko se bo licejska knjižnica preselila v novo zgradbo, bo zavod pridobil prccej novih prostorov in bo pouk potem v mnogem oziru precej olajšan.
Na vprašanje, kaj misli g. ravnatelj ▼ splošnem o naši sodobni mladini, smo čuli kaj odkrito mnenje. Današnja mladina se skoraj v vseh pogledih loči od starih generacij. To je danes popolnoma druga doba. Danes vpliva na mladino vse naše življenj«. Današnja mladina teži za osamosvojitvijo in nima toliko strahu pred avtoriteto, kakor smo ga imeli še mi kot dijaki. Danes vpliva v mnogem oziru na mladino politično življenje, saj sme da
očita, toda v splošnem je naša mladina odkrita in poštena. G. ravnatelj je zaključil s tem, da jnladini ne more nič drugega želeti, kakor to, da piride po svojih študijah do poštenega zaslužka in kruha.
Zdaj, ko se nanovo odpirajo mladini šolska vrata, ko mora en sam zavod sprejeti dnevno vase 1383 dijakov, kolikor se jih je n. pr. vpisalo na L drž. gimnazijo ▼ Vegovi ulici, želimo mladini v novem šolskem letu mnogo uspeha, saj nam iz norih mladih generacij rastejo novi upi.
iga |
Udeležite se velikega
prosvetnega tabora v Ptuju
dne 19. septembra 1937
Središče ob Dravi
Dostojno je proslavilo naše Prosvetno društvo v nedeljo dne 5. t m. dvajsetletnico 6mrti narod-nega organizatorja in voditelja dr. Jan. Ev. Kreka. Slavnostni govornik vlč. g. župnik p. Alfonz Kle-menčič nam je uvodoma v izbranih besedah podal lik moza, ki je vse svoje življenje posvetil blagor slovenskega ljudstva in naše narodne države Jugoslavije, dasi mu njenega rojstvo ni bilo usojeno dočakati. Sledila je dr. Krekova ljudska igra »Turški križ«. Je menda to najlepše dra-mat6ko delo pokojnikovo. Igralci so svoje vloge dobro podali, ugajala sta zlasti odpadnik »Dihur* in Ribntčan »Strtgalica«. Tudi 06tale vloge so bile v dobrih rokah, le tu in tam 6e je pri 6kupinah poznalo, da 60 igralci imeli premalo časa za vaje kar je razumljivo, ker je igrala sama kmečka mladina, ki mora od jutra do večera trdo delati Nikakor nam pa ni razumljivo obnašanje nekaterni-kov, ki so, menda vračajoč 6e iz neke druge prireditve, skušali dati duška svoji namišljeni naprednosti s tem da 60 med igro pred vrati Dru-
^VNIMl Anm« ftiir,'. imii:	___I._,;
.	---- ----- *- — *fitv	viau i/m-
stvenega doma divje vrnili in vriskali. Občinstvo v dvorani povečini kmečki ljudje, je (ako obnašanje z ogorčenjem vzelo na znanje. Tudi to smo opa
Zlil. da sn nririditm r^-o-.-!; nH: t.:__I ■ J ...
...» ---i----. 7.	-"-"J*-" t	(u B1IIU UIM
zih, da eo prireditev prezrli oni, ki naše ljudi in ®^amzacije poznajo in potrebujejo le ob »gotovih
Smrtna kosa. Nagle smrti je umrl v soboto dne 4. t. m. upokojeni železniški delavec g. Mlinaric Anton. V jutro se je zdrav odpeljal v Zagreb obiskat sina pri vojakih, a ga je v Cakovcu zadela kap. Pokojnik je bil vrl krščanski mož, ki je vse svoje življenje s trdim zelezničarskim delom služil kruh sebi in svojim otrokom, katere jc vzorno vzgojil. Pred kratkim je slopil v zaslužen pokoj, a ga ni dolgo užival. Prepeljali eo ga v domači kraj. kjer smo ga v ponedeljek 6. t. m. ob lepem številu prijateljev in znancev položili v grob, poleg pred šestimi meseci umrle žene. Naj počiva v miru!
Slaba letina. Da je tudi nam polje oklestila toča in da smo imeli sredi poletja povodnji, kakršnih najstarejši ljudje ne pomnijo, niti poro čati nismo hoteli, ker smo Središčani znani kot tihi in potrpežljivi ljudje. A posledice teh vremen 6kih neprifik so pa take, da nas resno skrbi Krompir bo na njivah segtiil, koruza obeta pičel
f>ridelek, a ozimine 6mo pa pridelali komaj lo-iko. da bo za seme za prihodnje leto. Sadja, v kolikor ga ni pobila toča. nc gre v denar in tako naš kmet res z skrbjo zre v bodočnost.
Enoletni trgovski tečaj
pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2
naznanja, da lw> tudi letos zaradi velikega zanimanja in vpisa
otvoril paralelko
Reflektante, pa tudi vse one, kj so si mesto na našem zavodu že rezervirali, opozarjamo, da traja čas rednega vpisa samo še do srede, t. j. 15. septembra.
Vodstvo in učno ospbje kvalificirano, pouk vzoren, disciplina najboljša. Položaj loga privatnega trgovskega učilišča je edinstven v središču mesta s svojimi velikimi, bigijeničnimi učilnicami in strokovnimi zbirkami. Učni načrt, pravilniki in veljavnost izpričeval je bila odrejena za ta zavod — kot prvemu v Sloveniji — s pravilniki ministrstva trgovine in industrije in z odloki kralj, banske uprave. Vpis in pojasnila dnevno od 9—12 n od 13—18. Šolnina
110 oziroma 230 dinarjev.
Tabor pri
Na Mali Šmaren so Svetinje, poleg soseda Jeruzalema najlepša razgledna točka Jeruzalemskih goric, doživele zopet dan, ki se je globoko zarezal v spomin in mišljenje vseh, ki so se v množici 2000 fantov in mož velikonedeljske de-kanije, pa tudi od bližnjih in daljnih krajev udeležili verskega tabora, ki se jx> organizaciji, udeležbi in izvedbi brezdvomno lahko šteje med najbolj uspele podeželske tabore.
Na predvečer so brez nehanja pozno v noč pritrkavali svetinjski zvonovi, po okoliških hribih pa so navdušeni fantje zažgali preko 2» mogočnih kresov, baklje in 10 m visoki križ, na katerem so po fantovski iznajdljivosti ludi gorele baklje, da je v velikanske razdalje pričal zavednost prleških mož in fantov ter klical, da se prihodnji dan zberejo vsi okoli edino odrešilnega Križa.
Na praznik so se med neprestanim pritrkavanjem okoli pol 9 začele od vseh koncev proti Svetinjam zgrinjati neštevilne množice ljudi z navdušeno pesmijo na ustih in trdno vero v srcih. | Posebno pozornost je vzbujala četica ormoških fantov v krojih, ki jih je večina zbranih videla prvič.
Ves takozvani prostor med šolo in cerkvijo j& bil eno samo neutešeno pričakovanje. Ko je >topil na fiopolnoma svojsko, okusno tribuno pred šol. vrati rojak, prof. dr. R. H a n ž e I i č in v
Svetinjah
trdih, jedrnatih besedah pribijal stavke večne Resnice. Mogočno so odmevale iz moških grl med sv. mašo, j<i jo je na prostem opravil domači dekan F. Bratušek, stare ljudske pesmi, številno ženstvo pa je krepko pomagalo.
Po sv. opravilu se je. ves nasmejan od zadovoljstva in veselja nad svojim dobrim in odličnim moštvom, pojavil na tribuni stari in junaški borec dekan in ves mladostno poživljen trgal iz svojega srca besede pozdrava svoji preizkušeni armadi, ki ga tudi v najtežjih časih ni zapustila. Prebral je pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku, ministru dr. Korošcu, prevzv. lav. vladiki dr. I. J. Tomažiču ter vsemu našemu banu dr. M. Natlačenu, ki jih je ljudstvo z burnim vzklikanjem odobravalo. Pozdravil je na tribuni navzoče odličnike, gg. ptujskega sreskega načelnika dr. V i d i c a , prof. Prijatelja iz Maribora, prof. B i t e n c a iz Celja, zbrano duhovščino in domačega župana P u č k a . ki je prišel na čelu celokupnega oiičin-skega odbora. Nato je dal besedo glavnemu govorniku, prof. Prijatelju, ki je uskočil mesto nenadoma obolelega g. F. Teraeglava, urednika iz Ljubljane. Govornik je v skrbno izbranih, prepričevalnih besedah razlagal napelo posluša-jočim tabornikom temelje, na katerih naj gradi naše kmečke prebivalstvo svoje življenje v svoj in dobrobit celokupnega slov. naroda, nad katerim bdi Bog. — G. prof. B i t e n c je v nekaj stavkih oix>zoril starše na dva tabora, ki si osvajata mladino. Nad Slovenci tabor pekla ni imel nikoli moči in naši starši skrbno pazijo, da ohranijo seme našega naroda za njivo božjo. — Nato je dobil besedo akademik S t. Kociper, ki je z odločnostjo, večkrat prekinjen od navdušenih fantov, priliva! goriva gorečim poslušalcem.
Po zborovanju je kakor silen vihar, ki podre vse ovire, zagrmela himna »Povsod Boga«, da se je tresel svetinjski hrib kot izraz živega dogajanja v srcih tahorečih. ki so se poživljeni razhajali, v dušah pa so jih žgale besede akademika Kocipra, ki ne ugasnejo.
V spomin Tonetu Svajgerju
Tone! Planine in avgustovo solnce so tudi Tebe izvabile in navezale nase. Nisi se zadovoljil z uživanjem od spodaj, marveč si poln navdušenja mladeniško razigran poskušal tudi nanje, na vrhove ... po smrt...
Izgubil si mlado življenje v gorah. Nisi bil izkušen, zato si v borbi z goro jtodlegel, ko si so vračal z vrha, ko Ti je na snežišču spodletela noga in si po snegu odšel v smrt — v večnost. Pla-ninke si imel za pasom, ko so Te našli, planinke za ]>asom, nasmeh na ustnih, dušo pa pri Njem, ki Ti jo je vdihnil.
Soaolca sva bila, pa ne samo sošolca, prava iskrena prijatelja. Skupaj sva hodila, spoznavala drug drugega in se dodobra spoznavala. Bil si zdrav slovenski fant poln svežega humorja in dobre volje. Na Prisanku si se ubil, obvisel na skali. Enake smrti je umrl ludi Hinko na Sarlesu, tudi on se je ubil v gorah. Vajini življenji in vajini smrti sta 6i bili enaki. Enakih sta bila značajev, oba klena, zdrava, pa polna neskaljene srečne mladosti. Obema Vama je ugasnilo mlado življenje v bližini Njega, ki Vama ga je dal, obema v kraljestvu orlovent.
Odšel si Tone, in ni Te več, toda Tvoj duh lebdi med nami. Ne: »v miru počivaj«, temveč »na svidenje« I Ti kličem Tone, ker sem bil Tvoj resničen prijatelj!« — Stanislav.
Domshe torbice, potne hovCke, ahtovhe
prvovrstne in najceneje izdeluje Conder Vlnho, torbarstvo, sedlarstvo, jer menarstvo, Ljubljana. Igriška nI. 3, zraven dram. gledališča. Sprejema tudi popravila.
Železniki
Prosvetni labor Selške doline v Železnikih bo dne 18. in 19. t. m. združen s proslavo 25 letnice doma, pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena.
V	soboto 18. IX. ob 20 v Jegličevem dontu igra »Veriga«.
V	nedeljo 19. IX. ob 8 zbirališče in sprejem gostov na Cešnjici. Ob pol 9 sprevod v Železnike. Oh 10 pred cerkvijo sveta maša. Po sv. maši tabor, na katerem govorita g. profesor Jakob ftolar, in g. inž. dr. Matija Zumer. Popoldne ob 2 večernice, ob 3 telovadni nastop, nato ljudska veselica.
Za udeležence tabora vozijo avtobusi od vseh vlakov iz obeh smeri, od Kranja in Ljubljane, in sicer za polovično ceno. To je proga Škofja Loka— Železniki in nazaj 12 din.
Vsi zavedni katoliški Slovenci vljudno vabljeni.
Dva velika vloma v Ljubljani
Vlomilci so zopet začeli strašiti
po
Ljubljana, 11. septembra.
Nekaj časa smo imeli v Ljubljani mir pred večjimi tatvinami in vlomi. Kar 6e je zgodilo na kriminalnem polju glede protipravne prisvojitve tuie lastnine, so bile manjše tatvine, ki so jih opravili bolj tatovi in tatiči iz priložnosti, ne pa poklicni svedrovci. Nocojšnja dva vloma, zlasti oni v Pau-schinovo trgovino v Wolfovi ulici, pa sta bila izvršena tako, da je opravičen sum, da so bili na delu poklicni »strokovnjaki«, ki se dobro razumejo na moderno vlomilsko tehniko. Upamo pa, da bo ljubljanska policija kos tudi tem tičem, ki jih ni tako lahko prijeti in še težje jim kaj dokazati, da bo znala obvarovati naše mesto pred nadaljnjimi vzne. mirjenji.
Vlom v Vollovi ulici
Ko so davi prišli na delo uslužbenci trgovine porcelanom Pauschin v Wolfovi ulici, so našli liko železno blagajno v pisarni trgovine odprto
8
ve!
in prazno. Takoj so alarmirali policijo, ki je začela preiskovati vlom. Po podatkih lastnika g. Knebla ie izginilo iz blagajne: zlata ura, par zlatih uhanov z briljanti, par zlatih uhanov z nenavadno velikimi briljanti, zlata zapestnica z dukatom, zlata broša z velikim demantom, okrog 10 zlatih prstanov z briljanti, damska ovratna verižica s tridelnim obeskom, zlata damska zapestnica in okrog 1600 din gotovine v kovancih. Skupna škoda znaša blizu 50.000 din.
Ni bilo težko ugotoviti, kako je vlomilec prišel v trgovino. Biti pa je moral re6 spreten in dobro opremljen z vlomilskim orodjem ter je moral najbrž natančno poznati načrt trgovine in njenih prostorov. V trgovino je vdrl zadaj z dvorišča. Najprej je moral opraviti z oknom v delavnici. Ubil je debelo hrapavo šipo, katere ni mogel prerezati z diamantom, toliko, da je mogel z roko odpreti zunanje okno. Notranjo navadno šipo je enostavno izrezal s pomočjo diamanta, nakar se je spravil nad glavno oviro, železna polkna, s kateremi je okno od znotraj hermetično zaprto. Imeti je moral na razpolago izvrstno orodje, da je v več milimetrov debelo železno ploščo izrezal odprtino, skozi katero je mogel potem odriniti zapah. S tem je odstranil glavno oviro. Toda do železne blagajne v pisarni je vodila pot še skozi dvoje zaklenjenih vrat. Ena je odprl z vitrihom, pri onih pred pisarno pa je enostavno razbil ključavnico in jo tako rekoč izTuval iz obojev. Železna blagajna v pisarni je bila zgrajena tako, da se je na videz zdela nepremagljiva, toda za moža, ki je z lahkoto odstranil toliko ovir, da je prišel do nje, ni predstavljala preveč trdega oreha. Z orodjem, s katerim je užugal železna polkna, je odprl tudi blaga jno in jo temeljito izpraznil. Pri delu 6e je mož tudi užejal; na oknu je opazil zelenko, v kateri je mislil, da je vino. Toda bila je le kisla voda, ki si je je privoščil nekaj kozarcev. Policija je takoj povzela niti suma in je menda že na sledu drznemu in spretnemu vlomilcu. Policija obenem svari občinstvo pred nakupom dragocenosti, ki so zgoraj omenjene in prosi vse, katerim bi kdo ponujal zlatnino sumljivega izvora, da ji takoj sporoče.
Vlom v šentpetersho iupnišče
Deževno noč od petka na soboto so izkoristili vlomilci tudi za obisk v pisarni šentpetrskega žup-nišča. Vlomili so z vrta in pri oknu v pisarno odstranili železno mrežo. Iz pisarne so odnesli nad 2000 din gotovine. Pri svojem delu so bili previdni, tako da služkinja, ki spi pri sosednem oknu, ni ničesar slišala. Zelo prav pa jim je tudi prišlo deževje, ki je dobro ščitilo njihovo delo. Policija vneto poizveduje za vlomilci.
Vaše perilo In Vaš žep
čuva. Vašega zaupanja vredno, poceni in domače
HUBERTUS
milo. — Uporabljajte ga!
Viničarji so zborovali
Ljutomer, 0. septembra.
V nedeljo dne 5. t. m. je bil v Ljutomeru 17. redni občni zbor Strokovne zveze viničarjev združen z viničarekim zborovanjem. Zastopniki 6kupin Zveze ter viničarji iz bližnje in daljne okolice 60 prihiteli v tolikem številu, da so komaj našli prostora v 6icer zelo obširni dvorani Katoliškega doma.
Gospoda bana, ki se povabilu Zveze ni mogel odzvati, je zastopal ljutomerski okrajni načelnik g. dr. Farčnik, ki eo ga zborovalci ob prihodu navdušeno pozdravili.
Jugoslovansko strokovno zvezo sta zastopala njen načelnik tov. Srečko Žumer iz Ljubljane in strokovni tajnik Peter Rozman iz Maribora. Zborovanja so 6e udeležili tudi zastopniki delavstva, 6latinski iz Radinec, poljedelski iz Cveua, opekarski in 6tavbinski iz Ormoža in Ljutomera. Občni zbor in zborovanje je vodil načelnik Zveze tov. Andrej Mir, ki se je po pozdravih spomnil v kratkih in prisrčnih besedah leto6 umrlega slovenskega velikega škofa dr. A. B. Jegliča, ki bi ga mogli imenovati tudi delavskega škofa in nad-r>astirja
Po izčrpnih poročilih članov načelstva 60 se zaporedoma oglašali delegati skupin ter navajali primere in dejstva, kako 6e po vseh krajih Slov. goric ponekod ravna z revnim viničarekim delavstvom
Zatem je imel govor tov. 2umer, ki 6e je spomnil v uvodu blagopokojnega dr. Janeeza Ev. Kreka ob njegovi dvajsetletnici smrti, ter ga postavil v govoru za zgled poštenega nesebičnega delavca. Kot drugi je govoril lov. Rozman Peter o viničanskem vprašanju, ter prav izčrpno izvajal v čem obstoji viničarsko vprašanje in navede! tudi nekaj smernic, da se sedaj tako pereče vsaj deloma ublaži.
Navzoči so 6e govornikoma s prav burnim ploskanjem zahvalili.
Po govorih ie prečital tov. Košnik Jožef resolucijo. ki je bila sprejeta.
Odkritje spominskega stebra pisatelju dr, Ivanu Tavčarju
Dne 10. septembra t. I. bo pred rojstno hišo pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja v Poljanah nad Skofjo Loko odkrit sjx>minski steber 6 pisateljevim bronastim poprejem. Pobudo za postavitev spominskega stebra je dala pred leti Slovenska matica, izvršitev pa so omogočili s svojimi prispevki poleg Matice predvsem Mestna občina ljubljanska. Odvetniška zbornica in Ljubljanska kreditna banka. Spiominski steber po postavljen po zamisli prof. arhitekta Plečnika, pisateljev portret je izdelal akad. kipar Božidar Pengov.
Spored odkritja dne 10. t. m. je naslednji: ob tričert na 9 dojx>ldne poklonitev na grobu pi6a-lelja dr. Ivana Tavčarja na Visokem. Ob pol 10 dopoldne sprejem gostov v Poljanah, ob 10 dopoldne služba božja v župni cerkvi, ob 11 slavnostno odkritje spominskega 6tebra pred Tavčarjevo rojstno hišo. Udeležence pozdravi poljanski župan Ivan Debeljak, nato govori uvodno besedo predsednik Slovenske matice dr. Dragotin Lončar, slavnostni govor pa govori slovstveni zgodovinar, prof. dr. Anton Slodnjak. Slede pozdravi za6top nikov raznih kulturnih društev, petje, poklonitev vencev itd. Udeleženci naj pridejo k odkritju v civilnih oblekah.
Vabimo vse, da se slovenskega odkritja udeleže ter počaste sf>omin velikega slovenskega pisatelja in zaslužnega politika dr. Ivana Tavčarja.
— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam obrani zdravje in mladostno svežost.
Spominski križ na Storžiču. ki je bil postavljen preteklo nedeljo.
S prosvetnega tabora v Mostah: Varšek od mednarodne vrste na krogih. Njegov premet v zraku.
Sklepna pobožnost na Dobrovi
Romarje, predvsem Ljubljančane opozarjamo, da je danes pričetek sklejme pobožnosti že ob 3 pojioldne. Najprej pridiga prevzvišenega g. škofa, potem zadostilna molitev in nato procesija z Najsvetejšim. Med procesijo naj vsi prepevajo najbolj znane evharistične pesmi. Po procesiji v cerkvi pete lilanije M. B. in zahvalna pesem. Da se bodo mogli prav vsi udeleževati pobožnosti v cerkvi, bodo zvočniki prenašali škofovo pridigo in litanije. Vsa današnja pobožnost ima namen zadoščevanja za bogoskrunstvo, ki je bilo izvršeno v cerkvi na Dobrovi. Sv. Rešnje Telo bo izpostavljeno ob 9 naprej do zaključka pobožnosti. Vsi se pridružimo armadi božjih prijateljev tem tesneje, čimbolj sovražniki skušajo žaliti božjo Ljubezen.
Jesenice
Danes predvaja kino »Krekov dom« ob 3 in
pol 9 zvečer L. Tolstega »Ano Karenino«. Poleg še Foxov žuraa! in drugo.
Novo mesto
Knjigovodski tečaj za odrasle dnevno popoldne otvori 13. septembra Trgovski tečaj. Prijave dnevno.
Pogled v notranjost »Slovenčevega« paviljona na velesejmu.
Drava odnesla most pri Muti
Maribor, 11. septembra. Iz Dravske doline je prispela vest o veliki katastrofi, ki se je pripetila danes zjutraj v Vu-zenici .Drava je porušila most, ki veie Vuzenioo in Muto. Do nesreče, ki bi bila skoraj zahtevala tudi človeško življenje, je prišlo na sledeči način: Snoči so pripeljali splavarji splav, katerega so privezali nad mostom k bregu. Privezali so ga pa najbrie slabo, ker ga je Drava, ki je zaradi deževja močno narastla, ponoči odtrgala ter ga odnesla. Splav je nosila voda povprek ter ga je treščila okoli 2 ponoči v sredino mostu. Ta most je že precej slab ter so se prav aedaj vršila na njem večja popravila. Nesreča je hotela, da je pritisnilo splav vprav na najslabše nosilce, ki so bili že vsi precej prepereli ter bo jih sedaj nameravali izmenjati. Na vse zgodaj zjutraj so ljudje opazili, kaj se je ponoči pripetilo ter so naglo organizirali pomoč, da rešijo most. Ker je Drava neprestano naraščala ter je splav vedno bolj pritiskalo na nosilce mostu, so morali hitro delati.
Engelbert Figer se je spustil po stebru na splav, da bi ga razbil ter tako omogočil, da ga
voda odnese. Komaj pa je pričel r delom, je naenkrat most zaječal ter se zrušil, tramovje in hlodi pa so zagrmell na splav ter pokopali pod seboj rigerja. Most se je zrušil v dolžini 35 metrov ter je splav podrl v tej dolžini tudi vse stebre, na katerih je most stal. Splav je i>otem odnesla Drava s seboj s ponesrečenim Figerjem vred. Nesrečnež je ležal pokopan pod tramovjem ter so vsi mislili, da je ie mrtev, ker ni bilo slišati nobenih klicev na pomoč.
Drava je nesla splav proti Marenbergu ter bi bil najbrie povzročil na mostovih še vee nesreč, če ga ne bi bili ljudje pri Viiingi nad Maren-bergom pravočasno opazili. S čolni so ae zapeljali nanj ter ga spravili k bregu, kjer so ga privezali. Na splavu so našli Figerja, katerega je tramovje močno poškodovalo, vendar bo najbrie 06tal iiv. Zdravnik v Marenbergu mu je nudil prvo pomoč. Nesrečo je povzročila ogromno škodo, saj bo treba za popravilo mostu več sto tisoč dinarjev. Najbolj je prizadeta Muta, ki je sedaj popolnoma odrezana od železnice ter morajo ljudje in pošta sedaj po dolgem ovinku oa postajo v Vubred.
Mariborske vesti
m Mestna organizacija Jugoslovanske radikalne
zajednice v Mariboru je imela v teku enega tedna 4 sestanke svojih vodilnih pristašev: v soboto 4. septembra za meljski okraj pri Birtiču, v torek 7. septembra za graško predmestje v gostilni Stiberc,
v četrtek 9. septembra za I. in IV. okraj pri Vohu na Koroški ceeti in v petek 10. septembra za mag-dalenski okraj v gostimi Furlan na Pobrežki cesti. Na sestankih so poročali: podžupan 2ebot, obč. svetniki Hrastelj, Stabej, Veronek, Sluga Ln Aljan-čič ter gg. Semenič, Jamšek in drugi. Na teh sestankih se je ugotovilo, da je strankina organizacija v Mariboru dobro izvedena od moža do moža.
VSE ZA ŠOLO V CIRILO V i
ra 77-letni starček — ubijalec. Tragičen dogodek se je pripetil v Gorici pri Pragerekem. Pri posestniku Jakobu Predikaki s« je zbralo nekaj sosedov, med njimi tudi 77-letni prevžitkar Anton Čelofiga, ki je imel že več let spor z železniškim kurjačem Alojzem Mohorkom iz Sp. Gorice. Mo-
m »Zavod ia vzgojo deklet«. Kakor smo ie
poročali, otvarjajo šolske sestre v Mariboru s tekočim šolskim letom nov tip dekliške šole, ka-
»
Klavirji, pianini
svetovnih znamk Stingel. Ehrbar, Seiler, Forster; tudi na obroke in na posodo v veliki izbiri pri M. B i n e r I e, Gosposka aliea 66-1.
kršnega smo doslej v Jugoslaviji še pogrešali. Ker naše srednje šole po svojem namenu in ustroju ne nudijo dekletu tega, kar bo predvsem rabila kot žena in mati, so pošiljale boljše družine svoje
Kmečki tabor v Zagorju: del množice aa trgu pred zborovanjem S. septembra.
,,Čudna zidava
ceste na Jamnik"
Kropa, 10. eept.
Pod zgornjim naslovom je »Jutro* v št. 207 z dne 3 sept. I. 1. objavilo članek o graditvi ceste Kropa—Jamnik, ki je tako resnicoljuben in stvaren, da bi mogel celo pregnati težke skrbi Ju-trovega podlistkarja Franceta Feriov. ki se ob 140-letnici slovenskega časnikarstva, v isti številki »Jutra« vprašuje, »če bo narod vzdržal resnico in pravico«.
9o višini naklade
horko je namreč kupil od Čelofiga posestvo, ni pa mu dajal prevžitka, katerega je bil po pogodbi dolžan. Nesreča je prinesla Mohorka k Predikaki.
Ko je Čelofiga zagledal Mohorka, je prijel za nož ter navalil nanj. Zadel ga je z rezilom v vrat, nato pa je zbežal. Mohorko je zasledoval Čelofigo, spotoma je hotel nanj streljati iz samokresa, ki pa je zatajil, potem pa ga je dohitel ter sta se nekaj časa ruvala, dokler se Mohorko zaradi prevelike izgube krvi ni zgrudil na tla. Pragerski zdravnik dr. Klasinc mu je nudil prvo pomoč ter odredil prevoz v bolnišnico, kjer pa je Mohorko umrl. čelofigo so orožniki aretirali in dejanje prizna, zagovarja pa se z močno razburjenostjo.
„Obnova" - F. Novak
kompletne stanovanjske opreme, sprejema vsa naročila v novih prostorih v
Jurtitevtul.6. MARIBOR, lelclon 29-0»
m Ogenj uničuje. V Velki je zgorelo gospodar-«ko poslopje pocestnice Amalije Jauinik ter znaJa škoda 30.000 din. Orožniki *o aretirali neke osebo zaradi suma požiga.
m Nevarna ptička aretirana. Policija je aretirala na nekem dvorišču v Melju 17-letno Justino P. iz Ptuja, ki je prišla v nedeljo v Maribor, pa je v tednu enega tedna pokradla 3 kolesa, razno perilo, knjige in druge predmete. Dejanje je priznala ter so jo oddali sodišču.
Spored priljubljenih izletov »Putnika« v Mariboru z luksuznimi avtokari: September: Dne 16. v Graz, jesenski velesejem, vključno vizum 1000 dinarjev: 17.—20. Innsbruck in Grosglockner, popo-len aranžman 1100 din; 18.—19. Graz, veselejem, vključno vizum 110 din; 19.—22. Dolomiti in Benetke, popolen aranžman 900 din; 25.—27. Brno, mednarodne avtomobilske dirke, vožnja 400 din. — Oktober: 1.—5. »Miinchner Oktoberfest«, popolen aranžman 1100 din, prijave do 22. septembra. — Prospekti, informacije in prijave »Putnik — Maribor. — Turistične lire, potovalne marke, vee valute in vozne karte!
m Slovenski prosvetni tabor v St. Ilju v Slov. goricah se vrši danes v nedeljo, dne 12. septembra, ob vsakem vremenu. Prostor za tabor je v St. Ilju tako prirejen, da slabo vreme ne bo prav nič motilo. Tudi popoldanski telovadni nastop se bo vršil ob vsakem vremenu. Udeležencem iz Marihora in okolice sporočamo, da vozijo vlaki v Št. llj dopoldne ob 7 in 10. Za one. ki dopoldne nikakor ne morejo v St. llj. vozi vlak ob 13. Vlaki bodo toliko ojačeni, da bodo vsi udeleženci dobili prostora. Tudi nazaj iz Št. 11 ja so ugodne zveze ter bodo tudi ti vlaki ojačeni. Avtobus pa ne bo vozil, ker so itak zveze z vlaki dovolj primerne. Mariborčanom svetujemo, naj se po možnosti peljejo vsi r. vlakom ob 7 ali vsaj ob 10. V Št. Ilju bo sv. maša in pridiga na prostem z začetkom ob 9, potem pa sledi tabor. Popoldanski nastop naših fantov bo po večernicah. Pri slavnostih sodeluje godba iz Maribora.
Primarij dr. LU T M AN
n* ordinira do 4. oktobra 1937
in razširjenosti dnevnika med knpujočim občinstvom se ceni vrednost in rentabilnost njegovih oglasov za našega trgovca in obrtnika. — Med slovenskimi dnevniki zavzema kot uspešni oglasni organ
prvo mesto „6lovenec"!
To potrjujejo številne laskave izjave naših inserentov sirom države, pa tudi iz inozemstva
hčerke v razne inozemske zavode. To višjo izobrazbo pa bo dajala dekletom nova šola mariborskih šolskih sester. »Zavod za vzgojo deklet« ima 4 letnike, vendar tvori vsak letnik zase nekako zaključeno celoto, tako da more gojenka vstopiti v šolo samo z.a 1 leto. V I. letnik se sprejemajo dekleta od 14. leta dalje. Kot predizobrazba se zahteva: 4 razredi realne ali klasične gimnazije, 4 razredi meščanske šole ali višja narodna šola. Izjeme so dovoljene. Posebna pozornost se posveča: učenju jezikov (slovenski, srbohrvatski, ' nemški, francoski, po želji tudi angleški in češki 1 jezik), dalje predmetom pedagoške skupine ter praktičnim predmetom (gospodinjstvo, nega malih otrok, ročno delo, risanje, glasba itd.). Prijave 1 se sprejemajo do 20. septembra. Točnejše informacije daje zavod šolskih sester, Maribor, Stros-j smajerjeva ulica 15.	.
nampl Moderni plašči, elegantne obleke, I VUIIIC! Izdelovalnica
_TRGOVSKI POM, MARIBOR
m Prijavite se čimprej ia gledališkega aho-nenta. Za nizko vsoto, ki jo odplačujete letos v osmih saporednih obrokih (oid 8 din navzgor) prejmete 14 dramskih, 7 glasbenih predstav in en koncert. Letos se bodo po daljšem prestanku zopet vršile redne operne predstave. Repertoar je skrbno izbran ter bo tako v drami, kakor tudi v opereti in operi pester in ustrezajoč na vse plati. Ker je letos osem obrokov (lani le sedem), l>odo mesečni obroki sorazmerno niiji od lanskih. | Ionskim abonentom ostanejo njihovi dosedanji se-deii rezervirano do sobote, 18. septembra.
se bo začela že v soboto zvečer. Spovedovanje, pridiga, cerkveno ljudsko petje, spovedovalo se bo vso noč. V nedeljo bo več 6v. maš. Ljubitelji cerkvice na Gori Oljki bodo ta dan lahko občudovali nova okna. ki jih je izdelala »Sloga« v Ljubljani, kot poseben vzor cerkvene umetnosti. Planinci in izletniki pohitite v nedeljo na prijazno Goro Oljko.
c Prosvetni tabor v šmartnem v Rožni dolini, združen s slovesno blagoslovitvijo »Slomškovega doma«. Dane« ob 9 dopoldne bo sv. maša, nato tabor. Govore g. senator Smodej, celjski župan g. Mihelčič in drugi. Ob 3 popoldne telovadni nastop mladine.
KINO METROPOL
tn 10 thorovalcev = 10 odbornikov ali »nacionalna omladina stopa na plan«. Omladinska organizacija JNS je tudi v Mariboru »stopila na plan« ter je imela te dni občni zbor, o katerem je »Slovenski Narod«, z.a njim pa Se ostalo napredno časopisje navdušeno pisalo. Izvedeli smo, kako je bilo v resnici s tem zborovanjem. Poleg peterih vidnih privržencev JNS se je udeležilo zborovanja vsega skupaj 10 omladincev. Vseh teh deset zbo-rovalcev je bilo potem izvoljenih v odbor, ki bo imel pač lahko delo, ker se bo lahko vedno celokupno članstvo zbralo k sejam odbora.
m Slomškova nagrada podeljena. Knkor z.na-no. je mariborska mestna občina svoječasno določila večji znesek, ki se bo vsako leto isplačal kot »Slomškova nagrada t 7,n najboljše literarno ali splošno kulturno delo. V četrtek je imelo razsodišče za podelitev te nagrade svojo sejo, na kateri je bil izbran prvi nagrajenec Slomškova nagrada se mu bo izročila na Slomškovo obletnico dne 24. septembra s primerno slove-nostjo v sejni dvorani mestnega magistrata.
m Dvodnevni tečni za konserviranje sadja in zelenjave se vrši dne 17. in 18. septembra na vinarski In sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. dO 12 in od .144. do 18. ure. IJdeW.bo se prijavi ravnatelju šole z dopisnico.
Celje
c P. Linus v bolnišnici. Znani spovednik preč. pater Linus je zbolel. Leži radi šena v izolirnici celjske bolnišnice. Želimo mu, da bi prav kmalu ozdravel.
c Mestna občina celjska razpisuje nabavo
25 komadov betonskih cevi 26 cm za ureditev obcestnih jarkov med državno cesto in Majdičeviin mlinom na Spodnji Hudinji. Morebitna pojasnila in proračunski pripomočki se dobijo na poglavarstvu »oba št. 21. Pravilno kolkovane ponudbe je treba vložiti v zaprtem ovoju v vložišču mestnega poglavarstva soba št. 9 do vključno 20. septembra 1937 do 11 dopoldne.
c Sestanek in matere. Drevi ob 6 bo sestanek za matere v kapeli čč. šolskih sester. Po sestanku ee naj tiste, ki se hočejo udeležiti izleta na Brezje, prijavijo in plačajo znesek 60 din.
c V evidenci celjske borze dela je bilo prijavljenih 10. septembra 28« (217 moških, 69 žensk) brezposelnih, 81. avgusta pa 271 (208 moški in 68 žensk). Delo dobijo: 6 hlapcev, 1 oskrbnik, 3 mizarji. 1 kolnr, 1 Žagar, 4 čevljarji. 1 krojač, 5 dekel. 8 kuharic, 3 »luikinje, 1 natakarica in 9 kmečkih dekel.
c Romarska slavnost na Gori Oljki. Romarski shod na Gori Oljki ho v nedeljo 19. I m Pobožno«!
Danes ob 16.15, 18.15. 20.30 Na starem Dunaju (Im alten VVien); ob 14 matineja »Tarzan«. Ponedeljek zadnjikrat »Na starem Dunaju
e Žrtev električnega toka. V petek okrog 8 zvečer se je v Zagradu pri posestniku čečku smrtno ponesrečil rudniški delavec Jožef Kolar. Pri napeljavi električnega toka, je v eni roki drial stikalo, v drugi pa električno iioo. Pri stiku pa je prišel v dotik s tokom, ki ga je ubil. Pokopali ga bodo na okoliškem pokopališču.
e številne nesreče. Na Ponikvi je padel po stopnicah 9-letni železničarjev sin Pšeničnik Mihael in si pri padcu zlomil v zapestju desno roko. — Tepeš Marija, 65 let stara posestnikov« žena iz Kle-novea pri Humu ob SotU je vozila opeko. Voz se je prevrnil in kolesi eta ji zlomili nogi. — V Parii-Ijah pri Braslovčak si je pri padcu zlomil levo nogo posestnik Babič J. — V Vitanju ie pri podiranju drevja zlomilo deblo desno nogo Mavbar Pavlu. — Vsi ee zdravijo v bolnišnici.
Skgvtski klub Rovarjev Celje ima dane« ob pol devetih v mali dvorani Narodnega doma 2. redno skupščino. Prijatelji skavteke ideje vabljeni!
c Prijatelji tuje lastnine. Pretekli teden je nekdo zmaknil z voza izpod kozolca posestnika Karla Slokana na Lavi pri Celju dvoje 7 m dolgih vrvi in 3 povezne verige v vrednosti 600 Din. Policija je aretirala tudi 3 ženske, ki eo v celjski okolici kradle poljske pridelke in jih prodajale v meetu. Izročila jih je sodišču.
Stara Loka
Danes. 12. septembra, bo dobila Stara Loka goste. Prišli bodo člani in članice dramatičnega odseka Društva Kamnik in nam bodo v prostorih Starološkega doma uprizorili krasno dramo iz svetovne vojne »Stilmondski župan«. Prva predstava bo popoldne ob pol 4, druga pa zvečer ob pol 9. Vsa okolica naj v nedeljo prihiti v Staro Loko, da s čim večjo udeležbo pokažemo Kamničanom svojo hvaležnost. Igralci so prvovrstni, drama zares lepa, zato bo vsak odhajal zadovoljen. V prvi vrsti pa se naj goitovanja udeleže člani Staroloikega prosvetnega društva, ker «o tudi naše člane v nedeljo 5. t. m. v Kamniku in Mekinjah lepo sprejeli, ko so gostovali § •C'r~>*o!cera«. Na svidenje!
Kako je z zadevo? Iz Jamnika do Krope ae
gradi 4 m široka gorska cesta, ki bo dolga kakšne 4 km. Jutro pravi, da je bila povod za cesto brezposelnost JamniČanov in Kroparjev. Sej ni resi Razlog za graditev je stvarna potreba boljie prometne zveze med Jatnnikom in Kropo, od česar bo imel večji del koristi le Jamnik. Saj so Jam-ničani cesto želeli in zahtevali že pred vojno, ko so imeli manjši promet ko danes in ko še nihče — upamo, da tudi »Jutrov« dopisnik — ni bil brezposeln. Vaak, kdor je kdaj hodil iz Krope na Jamnik, bo pripoznal. da je ceeta krvavo potrebna in bi oblast dosedanjo pot iz razlogov javne varnosti morala zapreti. V ostalem pa je krivda velike potrpežljivosti ljudstva in splošne zapu&če-nosti krajev, da tako potrebna cesta ie davno prej ni bila dograjena.
Kdo cesto gradi? Pametni ljudje iz Krope in Jamnika, ki so se za stvar zavzeli, so našli razumevanje pri banovini. Le-ta delo v glavnem financira, z manjšimi zneski pa pomagata tudi cestni odbor v Kranju in Radovljici. Delo je vodeno in nadzorovano od strokovnjakov, ki jih po potrebi pošilja ban. uprava, in je zato popolnoma odveč akrb »Jutrovega« dopisnika, kaj bo a cesto spomladi. Sicer bi pa to mogel ugotoviti na kraju samem ie minulo pomlod. Vse delo se izvršuje skrbno in z veliko varčnostjo. Trditev, da ao se z brezposelnimi fondi okoristili posestniki iz Jamnika, je laž, ker so ti delali brezplačno in dali na razpolago tudi iivino in vozove. Lai je tudi, da je dosedaj porabljenih ie nad 100.000 din, ker so vsi dosedanji krediti znesli samo 68.000 din, kar je znatno manj, kot je stalo popravilo eeste v Podnartu pod bivdo upravo okr. cest. odbora. G. dopisnik naj nam rajši pove, ali so Mi morda ti stroški v splošno javno korist.
Omeniti je treba, da nova cesta ne bo toliko služila tujsko-prometnim interesom, kot stvarnim, gospodarskim potrebam omenjenih krajev. Bo to obč. cesta I. reda, ki jo bo po dograditvi morala vzdrževati občina sama. Zato pa ima ona tudi pravico, da po nasvetu strokovnjakov odločuje, kje naj bo cesta izpeljana. Razumemo, da je »Jutrov« dopisnik ia vsako možnost, ki M Kropo izključila od nove eeste. Toda tega ni pomislil, da bi Kropa pri drugačni možnosti ne sodelovala in pa, da bi Jamničani pri svojem prometu s Kropo, ki je skoraj ves njihov promet, še nadalje tvegali svoje in svoje živine življenje ter vosill po kroparskih strehah — seveda, če bi ljudje to dopustili.
G. dopisnik! Bliia se jesen in nI več daleč zima. Od vseh ugotovitev, ki ste jih v »Jutru« navedli samo ta ni lainjiva: Izrabite lepe jesenske dni in po novi cesti na Jamnik. Ne bo Vam žal. Ob pogledu na krasote slov. zemlje Vae bo vsaj za hip zapustila Vaša ozkosrčnost in bo6te spoznali, kako ste malenkostni. Ako pa le na vsak način hočete veljati ia strokovnjaka v cestnih zadevah, pa prosite svojo občino naj Vas nastavi za cestarja na poti od Fuchsove brvi do Kamnc-gorice. Potrebno in koristno delo boste izvršili in kar bo od Vas zelo lepo, pometali boste pred svojim pragom.
50 let slovenske katoliške prosvete na Pohorju
V nedeljo, 5. septembra f. 1. ie praznovalo Kat. prosv. društvo v Ribnici na Poh. 50-letnico svojega obstoja. Ta svoj zlati jubilej je društvo slavilo skromno, a zato tem bolj prisrčno. Zjutraj ob 6 je bilo med »v. mašo skupno ev. obnajilo članstva. Ob 10 slavnostna pridiga o katol. pro-jsveti, ki jo je imel g. dr. Maksimilijan Držečnik. Sv. mašo je daroval č. g. novomašnik iz Gornje Radgone Alojzij Kovačič. Popoldne je bila v Katoliškem donru proslava. Pevski zbor je ubrano zapel. Slavnostni govornik domači kaplan gospod Jaka Sem je najprej očrta! zgodovino društva. Prvi odbor društva 6o bili: Filip Streiher (pred«.,) Jakob Kavčič, kaplan, Luka Držečnik (oče sedanjega predsednika g. Luka Držečnikaj, Lipe Miklavc. znani svoiečasni gospodarski delavec in pisatelj, Peter Miklavc. ki je pod psevdonimom Podravski prevajal romane iz slovanskih literatur, in končno g. Jože Ozvald, ki edini še živi od vseh prvih odbornikov. V začetku ao bile velike težave, saj je bilo takrat nemčurstvo v Ribnid moda. Ko je hotelo društvo prirediti nedolžno »Županovo Micko«, so to preprečili odločujoči krajevni faktorji. Prva igra je bila »Kje je meja?« Od leta 1920 do danes je društvo priredilo okrog 40 iger. Ima svojo knjižnico m prostore v Kat. domu. ki je last cerkve. Zloglasni diktatorski režim JNS je 17. februarja 1933 društvo razpustil, a je bilo 24 junija 1933 spet dovoljeno. — Oovornik je nato povdarjal, da je društvo raslo iz dveh osnov: iz katolištva in slovenstva. In tudi v prihodnje bo šlo iz teh dveh osnov in po potih, ki so jo začrtali naši narodni velikani: Slomšek, Krek, Jeglič.
Sledila je duhovni Gheonova igra »Sultanova
hčerka in dobri Vrtnar«. Igralci so se globoko vživeli in igro podali tako, da bo vsem ostala dolgo v spominu. Vsi zabavljači proti take vrste igram morajo spričo takih umetniških — katoliških lepot utihniti. L)udge s tako igro žive in se zamislijo vase, kar se je videlo na gledalcih. — Bog naj tudi v bodoče blagoslavlja nadaljnje delovanje društva!
Ali ste ze poravnali naročnino?
Lepote naše zemlje
Portal katedrale v Trogiru
Pielro Orselolo II. z brodovjem in stopil tu s Kreši-mirom, bratom hrvaškega kralja, v zvezo. Ta zveza je dala pozneje to, da so se rimska mesta pomešala s slovanskimi prebivalci. Dokaz temu je to, da je že I. 1177, ko se je papež Aleksander lil, ki ga je preganjal Friderik Rdečehradec, izkrcal v Zadru, kjer je pel v katedrali »Tedcum« v slovenskem jeziku.
Slapovi Krke
V	mesto gremo. Izložbe so še zaprte. Počasi se prebujajo. Park je majhen, prijazen, lepo urejen.
Približa se nam šofer. Pokaže na avto in reče:
»Slapov Krke še niste videli. Popeljem vas. Časa dovolj do odhoda ladje.«
Spogledali smo se. Šofer pa je že odprl vratca avtomobila.
»Kaj hočeš,« je skomignil Zdravko 7. rameni. »Vratca je že odprl, to se pravi, da moraš sesti.«
Iu smo sedli.
Motor je zdrčal in kmalu smo bili na Krasu. Strašna puščava nas je iznenadila. Rrazgotinast obraz in nabrekla lica kakor v strašnih mukah umirajočega človeka, se nam jn zdela pokrajina, strmeča s kamnitninii očmi v nebo. Usta nehote obmolknejo in v mislih vstaja strašna beseda svetega pisma:
»Prokleta l>odi zemlja zavoljo tebe...« —
Avtomobil obstoji.
»Kaj je to? Ali nam je, nepoklicanim, vendarle dovoljeno pogledati za hip v izgubljeni raj? Ali nas zasmehuje filta morgana?«
Skočim iz avta. N:i robu prepada stojimo. Globoko, globoko tam doli med strmimi, žollimi, pečinami, se smeje zelenoobrobljeno čudovito jezero. »Raj, iz katerega je človek izgnan,« nam je bilo v mislih.
Tako mora bili prijetno in sladko |M>poluiku po puščavi, če po dolženi mučnem potovanju naenkrat naleti na oazo in se odpoči je v senci palm, kakor je bilo nam v tem trenutku.
V	tem krasnem jezeru je zaradi skalnatih ovir zastala Krka. Gledamo. Šumenje slapov pa nas miče dalje... Gremo daljo. Vidimo kaskade, po katerih skačejo, kakor po stopnicah, valovi reke Krke. Ne pada voda, kakor navadno pri slapovih, temveč se razdeli v neštete posamezne stopnice in splošen vlisk je čudovito slikovit. Oblak vodnega prahu se blesti v vseh mavričnih barvah in plava nad grmečim padcem valov. Kabel veter ga nosi na breg med listje in ga hladi. Tam ropota nekaj mlinov, ki spreminjajo pšenico v moko.
Lepa si simfonija sredi puščavo.
Ali treba je k ladji. Avlo drči in se ustavi pri parniku. Še pol ure.
šibenik je nekakšna mala Ženeva, šteje nekai nad 8IKH) prebivalcev.
Kakor trde zgodovinarji, je bil Šibenik I. 1116 pod gospodstvom kralja Bele Ogrskega., Beneški vojskovodja Falien mu ga je vzel. Ali 1. 1163 ga je Benečanom zopet vzel Štefan III., ki je dal mestu privilegije, kakor Splitu in Trogiru. Za časa Rimljanov je bil šibenik mala naselbina. V času hrvatskih kraljev se je zelo povečal.
Težki časi pa so planil na Šibenik sredi XVII. stoletja. — L. 16-17 ga jo oblegal bosanski uaša Mohamed.
(Iv. Vuk.)
hhhhhmhhi^HBHHHB^HM
V boj za naše časopisje! Zahtevajte povsod naš list!
Šmihel nad Mozirjem
zgrajena šele v prvi polovici 1<>. stoletja. Poleg Ie|K>te jo poveličuje še to. da je bila posvečena od svetniškega škofa Slomška. Posebno jo krasi njen veliki zvon. ki je edini večji zvon v širni okolici, ki ni postal žrtev svetovne vojne.
Tod3 želiš si ogledati naravna čuda in lepote Šmihela! Kar brž nazaj ob vznožje hriba, samo čez vodo in cesto, pa že spet v hrib po precej strmi stezi v tako zvani »Kanečki žlih«. Naenkrat zazija pred teboj velika odprtina v zemlji, ki je obokana z močnim skalovjem. Malo strah te bo, pa kar prižgij svetilko (brez katere ne hodi), pa se brez skrbi spusti po kamnitem pobočju kakih 50 m in 6i na dnu. Tu vidiš na desni malo kristalno jezerce, ki ni globoko, vendar, če zanj ne« veš, prav lahko vanj zagaziš. Na levo pa ti je odprta velika dvorana, kakih 20 m dolga in 8 ao 10 m visoka. Tu se zoži in se dalje zopet razširi v drugo slično dvorano. Stene in obok so lepo beli; od njih kaplja voda, ki nareja kapnike v najrazličnejših oblikah. Ako se zanimaš za podzemne tajnosti, ti morem na teh planinah jioka-zati še več sličnih jam. ki vodijo v zemljo. Gori na vrhu tako zvane *Pleške planine« najdeš prepad navpično v zemljo. Ce vržeš vanj kamen, čuješ še minuto za tem votel grom iz prej-uda, kar izpričuje nepopisne globine. Ce greš sedaj čez planino proti Mozirski l<oči. najdeš zopet vdrtino v zemlji, ki ji pravijo »ledenica«. Iz te vdrtine vodi v zemeljsko globino manjši rov. iz katerega prihaja tak hlad, da sneg notri nikdar ne skopni. Tik pod Mo/irsko kočo pa najdeš imenovano »Mesarsko lopo«, kateri še tudi nihče ni šel do dna. Poleg opisanih jam je še na teh planinah več takih vdolbin in bi 6e v vseh teh rovih našlo gotovo mnogo zanimivosti, ko bi jih raziskal izvežban raziskovalec. O vseh teh jamah krožijo med liudmi razne legende in pravljice. Zanimivo je tudi to, da so pod vrhom te planine vse naokrog studenci v skoraj enaki višini. Sklepajo o veliki votlini sredi planine, iz katere se izteka voda jx> raznih studencih.
Posebna odlika teh planin pa je že opisani sloveči razgled. Komaj čakajo smučarji prvega snega. Takrat na teh navidez mrtvih planinah vse
oživi.
Ob vznožju Medvedieka pa stoji pod »Hle-viščem« znana Mozirska koča. ki je stalno oskrbovana. SPD je v povojnih letih to kočo obnavljalo in f>o potrebi je 1. 1030 dogradilo še eno pomožno poslopje. Sedaj pa se pripravlja za graditev večjega tnristovskega doma. S kolikim trudom bo to delo SPD združeno, da doseže začrtani cilj. Mnogo bi pocenilo to zgraditev ko bi že bila na razpolago cesta iz Mozirja v Šmihel, ki bo te dni zatrasirana.
Šmihel — skriti ,,biser" gornje-grajskega okraja
Otroški vorlčkl naj- Dvokolesa,	Šivalni stroji
novejših modelov motorji,trlclkljl pogrezljivi Po selo nitki ceni! Ceniki trankol ..TRIBUNA" P. BATJKt. UUBMANA. Karlovtka 4
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26
Rajši se jx>brigaj, ker nimaš miru, da nam kdo kaj zgodovinskega pove o Trogiru.
Me veseli,«: je rekel Zdravko. In ni bilo dolgo, ko se je vrnil s kapitanom.
>Ne zamerite, gospod kapitan! Slovenci smo in radovednost nam ne da miru. Radi bi vedeli nekaj zgodovine od tam!«
Pokazal je z roko na Trogir.
A tako?!... Veseli me,« je rekel kapitan. »Grški kolonisti, tako j>ripovedujejo zgodovinarji, so se nastanili na otoku in mu dali ime Traugu-rin. To bi po naše [»menilo nekakšen kozji trg, kozja vas. Plinij sam imenuje mesto Trau, znano po svojem mornarju. Bizantinci so ga imeli v oblasti. Ker ga pa niso mogli dovolj ščititi, so ga 1. 872 proglasil za neodvisno mesto in je Hrvatom plačevalo majhen davek. L. 997 je prišel beneški dož
'Nisem mogel j>ovedati vse zgodovinske resnice Gorenjske,« je rekel Zdravko, stopaje iz avtomobila. »Pa spregovorim o priliki.«
Hvala,« se je odrezal Matevž.	j .
Stopili smo v Trogir. Nekoč je bil. kakor sedem vasic Kaštelov. trdnjavica, ki so stale v bran proti Turkom, v službi Benečanov. Povsod so videti krilati beneški levi — evangelist Marko z odprlo knjigo in napisom:
»Pax tibi Marko, evangelista meus.«
Kako so Benečani razumeli tisti s pav, govori zgodovina.
>,Trogir je eno najznamenitejših mest, nam je pripovedoval cicero, ki se nam je ponudil, ko
Za natančnejši ogled tega kraja ti priporočam pot proti Sv. Križu, ki te vodi 6koraj po ravnini. preko šumečih smrekovih gozdov in si čez pol ure pri deročem potoku Libija, ki se 6 šumnim pozdravom poslavlja od kraja, z vso brzino izlivajoč se po skalni 6trugi navzdol. Zanimiv je njegov izvir, katerega moreš videti, če greš še četrt ure ob njem po cesti, ki je njegova spremljevalka od izvira do izliva v Savinjo. Tu vidiš, kako zagleda la potok beli dan, ko vre voda iz velike skalnate odprtine in to v taki moči. da je takoj 6po6obna za pogon žag in mlinov. Ta potok ie obenem tudi meja med župnijama Šmihel in Belo vodo ter med okraji Gornji grad — Slovenjgradec. Zaeno pa si tu ob vznožju stožčastega, 1040 m visokega skalnatega hriba; na vrhu stoji znana romarska cerkev Sv. Križa. Ko si že tu, ti ne bo žal, če greš preko vode še pičlo urico gori na vrh, da si ogledaš to prelepo cerkev, ki ie bila
smo stopili v Trogir. Znano je kot tako že čez 2000 let. Večina biš je starih in zalo se povsod najdejo motivi iz prejšnjih benečanskih časov. Lepa dvo- in trikotna rimska okna, 6kulptirane balustrade in balkoni pričajo, da je to mesto videlo znamenite čase in še živi.
Še dalje v preteklost pa sega na dvorišču sv. Nikolaja vzidan grški fragment iz III. stoletja po Kr., ko se je Trogir še imenoval Traugurion.
Poleg »benočanske lože« — poslopja, kjer so sodili — stoji bazilika sv. Martina s tremi ladjami. Sedaj je posvečena sv. Barbari.
Stolna cerkev v Trogiru je zidana v začetku XIII. stoletja na mestu, kjer so 1. 1123 Saraceni poruSili katedralo. Bila pa je končana šele 1. 1(500 v slogu, kakršnega ima zdaj.
Glavna vrata so narejena v najlepšem romanskem slogu Srednje Evrope. Delal jih je domačin, umetnik Radovan. kakor pravi izročilo in novejše izkopine, sestoji del scenerij, ki so na teh vratih od Marijine cerkve v kraljevskem Bihaču.
Notranjost cerkve je razdeljena z dvema vrstama dvojnih stebrov v tu ladje. Pred prižnico je grob in napis na njegovem pokrovu govori, da tu od 1. 1343 počiva vladar Trogira. ki ga zgodovina večkrat omenja: Mladen Šubič, Croatorum Clipens.«
Na levo je kapelica sv. Ivana Orsini. Dva marmornata angela držita v krasni marmornati rakvi Ivana Orsinija, ki je bil od 1. 1062—1111 trogirski škof. Med okni stoje kipi apostolov. Samo enajst jih je, ker je dvanajsti prenesen na stolp, da zastopa enega od štirih evangelistov.
Znamenite predmete nam je pokazal cerkovnik. Mašno obleko — plašč iz rdečega žameta, z zlatom pretkan, narejen iz plašča Turkinje, žene bogatega paše... Potem žitni klas iz slonove kosti, dve mašili knjigi iz pergamenta. krasno pisani, štolo iz XI. stoletja, na kateri je Kristus z dvanajste rimi ajx>sloli. Nadalje srednjeveško škofovsko kaj>o, ki je, kakor trdi legenda, narejena iz plašča, ki so ga nosili kralji pri kronanju in ki ga je pred 670. leti Trogirčanom daroval v zahvalo za izkazano gostoljubje Belo IV., ubežni ogrski kralj. Zaradi mongolskih na|iadov je namreč moral zbežali in je nekaj časa živel v Trogiru.
V Trogiru je bilo vseh cerkva 21, a so že vse v razvalinah. In ko smo si ogledovali razvaline, nismo verjeli, da je to bil prostor, kjer so nekoč ljudje molili k svojemu Bogu, tako je bilo vse razmetano in polomljeno.
Mornariška vrata z morske strani so slikovita posebnost Trogira. Še vise na tečajih stara, z železnimi zobmi okovana vratica. Še je nad vrati majhen lev sv. Marka, o katerem pripoveduje legenda, da je bila knjiga-evangelij, ki jo drži zdaj v rokah zaprto, nekoč odprta. Zaprl se je evangelij, ko je |>adla republika beneška.
•
Ladja, ki vozi med Trogirom in Splitom, je bila pripravljena, da odpluje. Poslovili smo se od cicerona. Ko smo bili že na krovu, nas je še opozoril na most-vrala, ki veže mesto Trogir z otokom Čiovo. Na obeh straneh je most iz kamna, v sredini pa je zeleno barvana konstrukcija, ki se dviga in pada in tako odpira vhod in izhod v Trogir z morske strani. Zdaj so je most ravno dvigal, znamenje da odplujemo.
Ko je bila ladja iz Trogira, jc most zopet sedel.
»Kakor graščaki pri nas nekdaj,« je rekel Zdravko in
ki Ajdovski se gradeč imenuje,
Zgodovinski Trogir in slapovi Krke
al komaj vrata so odprta, vname se strašni boj, ne boj mesarsko klanje,
Valjhun tam s celo jib močjo objame...« •Bodi tako dober in nehaj,«, jc zaprosil Matevž.
Za one, ki še niso čitali zanimivih spisov dr. Mišiča in ne obiskali kraja, je Šmihel še čisto tuj slovenski svet. Tudi' zgodovinsko je kraj malokje opisan. Gotovo pa je naseljen najmanj 1000 let, ker je cerkev sv. Mihaela stara nad 300 let.
Od šmihela na zahodno 6tran pa se razprostira po strmih, a radi krasnega razgleda 6lovečih pobočjih, kat. občina Sv. Rodegunda, podružnica šmihelska. Sedanja, še skoraj nova cerkev, stoji na mestu, kjer je bila nekdaj grajska kapela tamoš-njega graščaka, kojega gradu sledovi so še vidni. Tu se je lela 1824 rodil tudi znani Florijan Vo-dovnik, pioznejši Siegenfeld, sin preprostih staršev. Ker je bil posebno nadarjen in prežet s pesniškim duhom, ki je p>ozneje večkrat opeval svojo mater in dom, je vstopii v gimnazijo v Celju. Umrl je leta 1SS4 v Gradcu. Pesnikoval je večinoma v nemščini. Pač lahko umljivo, saj 6e. za slovenščino takrat na gimnaziji skoraj nihče ni brigal.
V |>redvojnih letih, pravijo starejši gospodarji, smo pač laže gospodarili kot dandanes, kdor je le hotel, ni prišel v obupne razmere. Grozni pa so jim še spomini na svetovno vojno, ki seveda tudi temu kraju ni prizanesla iu ga prizadela zlasti po izgubi mož in fantov, kakor malokje. saj je 8?a ondotnega prebivalstva vzela življenje.
Na pobudo »Slovenskega plan. društva«, predvsem »Savinjske podružnice« v Celju, obiskuje kraj vedno več in več izletnikov. Prebivalci, kakor jim je krai mil in drag, si v obilnosti dela in gospodarskih skrbi niti mislili niso, kako cenijo tujci, ki prihajajo iz naših in tujih mest. ta kraj in si želijo v njegovem objemu oddiha.
Ce 6i v Šmihelu, vidiš na razpotju pri cerkvi kažipot, ki ti kaže proti severu k Sv. Križu in Črno, na zapad pa k Mozireki koči na planine.
Omenim naj, da SPD že dolga leta polaga vso skrb na to, da so pota markirana, vsako razpotje pa je opremljeno 6 potrebnim kažipotom.
Kraj Miklove Zate
Lepi so kraji slovenskega Korotana, njegove planine, gore in griči, sinja voda številnih jezeri Neko posebno idilo vsebujejo naše vasi, naši kmečki domovi s slavnimi izročili in svojevrstnim življenjem. Pridi med nas in odprla se ti bo skrivnostna knjiga, iz katere boš razbral, zakaj je bila Koroška nekdaj središče slovanskega življa, zakaj jo imenujemo »zibelko« Slovenstva, in kako se je zgodilo, da je kraj »kjer očetje so naši sloveli i tužni Korotan.
Ostanimo danes pri jiokrajini, ki je od prve avstrijske postaje — 1'odrožčire — le pičlih 20 minut oddaljena, in slavna jx> Miklovi Zaliki in kre-menitega Roža 11 a Mirka, Svatnc. Kraj leži deloma v majhni kotlini, ljudstvo je nekam jx>sebnega ložanskega tipa, ki se zovejo v Št. .lakobski okolici kot »Podkrejčani«. Neki posebni priglas ima tamkaj to ime, morda se v nekoliko krije z vsebino »krajnskega Janeza . Znamenite pa so Svatnc. ker se odigrava tamkaj življenje junakinje Miklove Zalike in hrabrega Mirka. Saj tukaj šc stoji dom Serainika. rožanske korenine, natn znane iz igrokaza Miklova Zala , ki jc bila čestokrat podana v zadnjih mesecih na šentjakobskem odru. Pohištvo, na katerem gospodari zavedni Seraj-
nikov Jozej s svojo mlado nevesto, na zunaj nikakor ne napravi vtisa starodavnosti, po notranji sezidavi poslopja pa bi postavil hišo za par stoletij nazaj. Rodil se je v nji tudi rojak Ivan Se-rajnik, sedanji župnik v Kotljah.
Nedaleč od Serajnikovih pa je posestvo, ki nosi še danes domače ime >pri Tresoglavu«, baje dom, kjer je stanoval oni Žid s hčerko, hinavsko Alniiro. — Če slediš poti dalje, ki pelje nekoliko navkreber, mimo travnikov in polj. prideš k Mi-klovim, do doma Miklove Zalike. Starodavno, bogato kmečko hišo krasi na desni strani velika podoba sv. Florijana. Danes je hiša popravljena, ima krasno lego in je obdana z mnogimi sadnimi drevesi. — Značilen za Svatne jc vaški prostor s starodavno lipo, ki nudi vaški otročadi dobrodošlo skrivališče. Tu stoji tudi cerkev sv. Uršule, ki sc nadzorujoče dviga s svojim stolpom preko borih kmečkih streh, od tamkaj motri delovanje in nehanje vaščanov že dolga stoletja, kajti postanek preproste, stare, častitljive cerkve sega daleč v srednji vek. — Hladna senca bližnjega cozda te vabi, zato greš dalje. Dospel boš do kakih 200 ni visokeca hriba, ki ima za seloj bogato zgodovino. — V časih Zale jc obdajalo ta hrib močno zidovje, z visokimi stolpi, razvaline nekdanjega, mogočnega gradu. Tu so gosjiodovali v 12. in 13. stoletju slavni vitezi Rasi, 110 katerih je dobila Rožna dolina baje svoje ime. Prostorne, široke dvorane, ki so bile v času Zale in turških vpadov še ohranjene. so služile Rožanom za zborovalnice in za pribežališče, široki hodniki so vodili iz stolpa v stolp in vezali dvorano z dvorano. Pod zidovjem se je nahajala ona klet. v kateri je našel lakomni Žid Tresoglav zasluženo smrt. Pripovedujejo danes, da je vodil ob vznožju tega vršiča podzemeljski hodnik do Strclčeve kmetije, ki je danes v rokah žilavega, zavednega .lozeja Kajžiiika. Danes ie obrasel hrib z visokimi bori in smrekami, le kratek ostanek zidu nam še priča o sjx>minih preteklosti.
Sicer je ljudstvo tamkaj konservativno, ljubi stare šege in navade, za katere je najbolj tipična požigovanje »pusta« na pustni torek. Ob kriku, rožljanju zvončkov in pustnih rogov, ob smehu in zabavi zažgejo iz slame in koruznih sloržev izdelanega pustnega »možat. To so jiode-dovali Podkrejčani od svojih pradedov in je gotovo še poganskega izvora. Zanimivo je, da te navade ni v vsej bližnji okolici.
Vabimo vas. bratje onstran meje, pridite, ker vemo, vaši obiski nas bodo vzbujali k delavnosti, poživljali nam bodo omahujočo, nejasno zavest. Glavno pa bo: čim l>olj globoko bo spoznanje slovenskega človeka, slovenske narave, tem trdnejšo oporo in zaslombo ho pomenilo to za slovenski Korotan. Mnogi so prišli z nepoznanjetn med nas. a vračali so se z zadovoljnim spoznanjem, da je naša zemlja del slovenske zemlje, ki je dandanes s svojim ljudstvom bolj ogrožena kot nekdaj. —i—
MLADI S LOVENEC
Mladi Slovenec
Moja mati je Slovenka in Slovence
oče. Jaz sem zvest njun sin in zvest učenec.
Jaz mladika 6em prastare korenine
in zaveden sin slovenske domovine.
Za pravice poteptanih se bojujem,
laž, krivico in hinavstvo zaničujem.
Jasnega, odločnega jaz hočem boja!
Ne bojim se, pa čeprav me svet obsoja!
Vsakemu povem resnico brez prevare — pa recite: ali nisem fant od fare?
Marija Brenčič, Podlipe pri Vrhniki.
Slon in miš tekmujeta
(Afriška basen.)
Miš je nekega dne na robu gozda srečala slona.
»Odkod pa, odkod, duobljanček?« jo je dobrodušno pobaral slon.
»Iz palminih listov sem iztisnila tekočino, dobro, oh, predobro vino,« je odgovorila miška.
»Kaj? Ti piješ vino?« se je začudil slon.
»Zakaj pa ne? Pa še kako rada ga pijem!« se je nasmehnila miš in se obliznila.
»Taka drobna miška, kot si ti, se vendar opijani, če pije vino,« je rekel slon.
»Kaj še! Ti bi bil pijan, ti, jaz pa še dolgo ne!« je rekla miš in se junaško potrkala na prsi. »2e z marsikom sem pila za stavo in vselej sem zmagala. Ondan sem stavila s povodnim konjem in tudi dobila. Tudi ti boš prej pijan kot jaz, če pijeva za stavo. Sprejmeš?«
»Sprejmem!« je pritrdil slon.
»Na svidenje torej jutri zjutraj!« je rekla miš in odhitela po svoji poti.
Ponoči pa je zbrala miš vso svojo žlahto in ji povedala o svoji stavi s slonom. Rekla jim je:
»Jutri zjutraj pridite na dogovorjeno mesto pod onim velikim drevesom, da mi pomagate. Slona moramo premagati!«
»Pridemo!« je v en glas zaoril mišji zbor.
Drugega jutra sta se sestala miš in slon na dogovorjenem kraju. Oba sta privalila vsak svoj sod vina od palme.
Za to svečano priložnost si je miš nataknila klobuk s perjanico na glavo.
Miš je napolnila dve posodi z vinom. Prvo je obdržala zase. drugo pa je dala slonu in rekla:
»Začniva!«
Izpila sta vsak svoj del.
»Ti jc všeč?« je vprašala miš.
»Pa še kako!« jc odgovoril slon.
»Pijva dalje!« je predlagala miš.
In spet sta nagnila posodi in izpila.
»Dobro znaš piti!« je slon pohvalil miš.
»Menda!« je rekla miš in ponosno vzbočila prsi. Danes boš doživel čudež, da bom izpila slo takih posod. Samo trenutek me počakaj, prosim! Pridem takoj nazaj!«
In miš jc izginila za drevesom.
Tam je nataknila svoj klobuk s perjanico drugi miši in ta se je vrnila k slonu.
Sem že nazaj!« je rekla slonu. »Pijva dalje!«
Miš je že nagnila posodo in izpila vino v dušku. Slon jo je gledal in kar ni mogel verjeti svojim očem.
Tako so se miši neprestano menjavale.
Slon tega ni mogel opaziti, ker je vsaka miš imela na glavi isti klobuk s perjanico.
Sonce se je že nagnilo na poldne.
Slonu so pričele z rilca kapljati debele potne kaplje.
Nazadnje že ni mogel več stati in je moral sesti.
»Kaj ti je?« ga je vprašala miš.
»Nič. Samo sonce sem hotel malo opazovati.«
»Kaj boš s soncem?« je rekla miš. »Raje pijva, drugače ne bova mogla do večera pospraviti vsega vina.«
In je spet nagnila posodo in v dušku izpila.
Tudi slon je moral izpiti.
Nenadoma je rekel slon:
»Ne vem, kaj mi je. Drevje mi je pričelo plesati pred očmi. Ali tebi tudi?«
Gugalnica
se ves dan veselo: polž posodil jima je svojo hišo belo ...
Vlak drvi v
Elcspresni vlak je drvel skozi ameriške pragozdove. Neki gospod je drža! v roki knjigo in gledal skozi svetlo okno v mimo švigajoča drevesa. Bilo mu je dolčas. Obrnil se je k sopotniku in nadaljeval prekinjeni pogovor:
»Ne, nekakor ne! Ni dobro biti preveč prijazen s podrejenimi. To utegne imeti slabe posledice.«
Železniški ravnatelj, ki mu je sedel nasproti, je zmajal z glavo in ga zavrnil:
»Nimate prav! Če je človek dober s podrejenimi, lahko marsikaj izve. Se nikoli mi ni bilo žal, če sem nižjemu uslužbencu privoščil prijazno besedo. Včeraj, kmalu polem, ko je vlak zapustil New York, sem tudi govoril s takšnim podrejenim, kakor mu pravile. Vi ste spali, jaz pa sem Izvedel zanimivo zgodbo. Ali jo hočete slišati?«
»Zakaj ne? Mi vsaj dolgčas ne bo!« je odgovoril sopotnik.
Železniški ravnatelj je začel:
»Mož, ki vam je včeraj preščipnil vozovnico, je bil prej strojevodja. Danes je prestar za to. Tiste čase je vozil v Rocky Mountainsu (pogorje v Ameriki).
Nekega jutra je bil na svoji lokomotivi spet pripravljen na odhod.
»Oče!« je tedaj zaklical neki glas.
Pogledal je ven. Njegov sin je stal spodaj. Splezal je na lokomotivo in se z žarečim obrazom vrgel očetu okoli vratu.
»Oče. danes imamo izlet! Cela šola.«
»Tako?« se je začudil oče.
»Res. In peljemo se s tvojim vlakom,« je ponosno povedal sin. »Oče, pomisli, celo šolo boš vozil. Ali smem ostati pri tebi na lokomotivi?«
»Ne!« je odločno prepovedal oče. Fant si je namreč vtepel v glavo, da postane strojevodja, starši pa bi ga radi izučili za doktorja.
»Pusti me, oče. naj 06lancm. Saj bom priden! Samo gledal bom, kako strežeš stroju. Učitelj mi je dovolil.«
»Drevesa stoje čisto na miru in ničesar takega ne vidim!« se je rogala miš. »Zdi se mi, da nisi več trezen. Vino ti je udarilo v glavo.«
Slon je hotel nekaj odgovorili, toda ni več mogel, ker je prav v tem hipu vrgel iz sebe vse vino, ki ga je izpil. Nato se je iztegnil po tleh in pomolil vsi štiri od sebe, kakor bi bil mrtev.
Miš je sklicala svojo žlahto in ji rekla:
»Pridite in glejte, kaj se je zgodilo! Pila sem s slonom za stavo in ga premagala. Poglejte ga, kako se valja v svoji pijanosti po tleh.«
Slon je bil hud in bi najraje miš zdrobil v prah. Ker pa je ležal na hrbtu, tega ni mogel storiti.
Tako je prekanjena miš "prezvijačila močnejšega od sebe.
Neprijazni gost
Nič kaj prijazen gost — rogač je h gobi priletel, ham! s kleščami grozanskimi za nos jo je prijel...
pogubo ...
Fant je tako proseče gledal očeta, da mu ta ni mogel odbiti prošnie.
»Prav! Toda zapomni si, da je to prvič in zadnjič.«
Deček je kar žare! od veselja. Vlak se je premaknil. Sprva je vozil počasi, potem čedalje hitreje in nazadnje je drvel, da so drevesa, plotovi in hiše kar frčale mimo. Zunaj je sijalo sonce, oče je vodi! lokomotivo, sin je pa gledal. Včasih je pogledal skozi okno. Nenadoma se je obrnil k oč^tu:
»Kakšen vlak pa nam vozi nasproti?«
Oče se je prestrašil. Pogledal je ven in obraz mu je postal mrtvaško bled. Njegov vlak je vozil pravkar navkreber. Proga je imela samo en tir. Nobenega izhoda ni bilo. Starec je trd od strahu šc enkrat pogledal skozi okno. Nobenega dvoma ni bilo. Z največjo brzino je drvel po gorskem pobočju drug vlak. Tisoč misli se je kresalo v očetovih možganih. Kaj naj stori? Tristo otrok 60 mu izročili v varstvo.
Starec je videl: deset vagonov tovornega vlaka brez lokomotive je drvelo navzdol. Najbrž so se med vožnjo odtrgali od 6vojega vlaka in zda; brez vodstva drve v pogubo sebi in drugim. Deset težko naloženih tovornih vagonov ...
Oče je mislil, da bo zblaznel. Pogledal je svojega sina in videl, da 6luti, da razume nevarnost.
Strojevodja je z vso silo zavrl. Vlak se je ustavil.
»Fant!« je poklical svojega sina. Njegov glas je bil od razburjenja ves hripav. »Ali vidiš ta vzvod?«
»Vidim, oče!« je odgovoril fant.
>To je zavora,« mu je razložil oče, »Sedaj bom vozil vlak nazaj. Z največjo hitrostjo. Poznaš tisto staro, debelo bukev v bližini Elmsforda?«
»Poznam!« je pritrdil fant.
Ko vlak zdrvi mimo tega kraja, pritisni z vso močjo vzvod navzdol. Si razumel?«
»Sem!« je kratko odgovoril sin.	I
Starec je krepko stisni! ustne. Njegov obraz je poetal trd kot jeklo. Vlak je z blazno hitrostjo drvel nazaj po poti, po kateri je privozil. Bežal ie pred smrtjo, ki se je spremenila v deset pošastno rdeče pobarvanih tovornih vagonov. Nevzdržno kakor hudournik, ki podira vse, kar doseže, so vagoni drvelt po hribu navzdol — bliže, zmerom bliže.
Potniki so spoznali, kakšna nesreča jim preti. Kriki 6mrtne groze so pretresli ozračje. Otroci so jokali, ženske tulile, moški kričali. V ves ta hrup se je mešalo drdranje koles, ki so drvela po tračnicah kot blazna.
»Pri bukvi pritisni vzvod navzdol!« jc še zakričal 6tarec in skočil z drvečega vlaka. Stisnil je lopato, 6 katero je drugače grebel po žarečem premogu, krepkeje v roke in stekel nasproti tovornim vagonom. Tam spredaj je kretnica, tam se odcepi slranska proga proti opuščenemu rudniku. Te proge že dolgo niso več uporabljali in jo je ostalo samo še kakih petdeset metrov. Toda kretnica je še zmerom na svojem mestu in starec je hitel proti "jej.	(Konec prihodnjič.)
Lačni Arabec
Arabec se je izgubil v puščavi. Več dni je taval po vročem pesku in ni mogel najti pravo poti.
Pritisnila sta žeja in lakota. Hudo je trpel in komaj še vlačil noge za seboj. Po hudih naporih je prišel do studenca, kjer so potniki napajali kamele.
Ob studencu je zagledal popotno torbo, Razveselil se je, ker je mislil, da bo v njej našel
živila.
Odprl jo jc in kdo popiše njegovo žalost, ko je videl, kaj je v njej. Tožil je, da bi se ga kamen usmilil:
»Joj meni, nesrečnežu! Namesto kosa kruha, ki bi mi utešil lakoto, je v torbi samo drago kamenje. Čemu mi bodo dragotine, ko 6i ne morem z njimi kupiti kruha?«
Tonček in konj
Tonček je na vso sapo pritekel k mami in raz« burjeno vzkliknil:
»Mama, danes sem pa videl, kako je neki mož delal konja!«
»Ne govori takšnih neumnosti!« se je razjezila mama. »Kako bo delal konja?«
»Pa je le res, mama. Ko sem jaz prišel tja, je bil konj že čisto narajen, simo žeblje mu je še zabijal v noge!« se je odrezal Tonček.
Kako pravimo in kako bi bilo v resnici •. •
„Nai ga brcne koktja!..."
Kotičkov 6lriček se včasih hudo razburi in raz« jezi. Rahlo poboža mizo s svojo ogromno pestjo?
bums! in zarobanti, da se zabliska pri jasnem nebu; Pa nikar ne mislite, da pri tem zakolne tako grdo, kot znajo n. pr. mili nam bratje z juga, Kaj šel Njegova najhujša »kletvica« jc: »Naj te brcne ko-klja!« Kako bi bilo, če bi se njegova kletvica uresničila, vidite na sliki, ki jo je narisal Slavko Žerjav, učenec IV. razreda v Ljubljani.
STRlCKOV KOTIČEK
<MM<uniiiMHiniwiuNiiiMiuiwMiuiii<iiiiMiiiiitiiiuiitiiMniniHiiiwiiiiiiiiN
Dragi Kotičkov striček! — 2e dalj časa prebiram z vso pozornostjo Tvoj kotiček, pa — kakor vidim — se iz našega kraja nihče ne oglasi. Zato sem se opogumila jaz in Ti pošiljam to drobno pisemce.
Doma sem v malem mestu ob hrvatski meji. Nekateri, ki prebivajo onkraj Gorjancev, nas imenujejo Hrvate. Pa nismo. Pri nas govorimo čisto slovenščino in smo pristni Belokranjci. O tem ee lahko prepričaš, če prideš jeseni k nam na trgatev. Boš videl, kako sladko grozdje zori po naših vinogradih!
Upam, da je to moje pisemce zadosti majhno, da bo šlo neopaženo mimo groznega žrela Tvojega
koša.
Sprejmi mnogo, mnogo pozdravov od Pa vi-ce Stuparjeve, učenke V. razreda v Metliki.
Draga Pavlca! — Vidiš, takele deklice so mi všeč, ki si upajo vedno in povsod reči, da so Slovenke po narodnosti, čeprav bi jim nekateri radi dopovedali, da niso Saj so celo Prešerna hoteli napraviti za največjega pesnika dravske banovine, kakor veš, in tudi to si gotovo že slišala, da je neka učena 'dama« po radiu presenetila vesoljni svet z odkritjem, da 60 na Go-sposvetskem polju ustoličevali — jugosloven-s k c kneze. Danes pa sem nekie staknil še lepšo cvetko, ki je zrastla na vrtu človeške zaslepljenosti in hlepčevske ponižnosti. V kraju, ki leži prav blizu Ljubljane, je pred tremi leti (torej takrat, ko v časopisih niti besede »slovenski narod« n;«mo smeli napisati!) neka slovenska gospodična pripravljala deklice za javen nastop. Eni izmed deklic je naročila rt; se nauči narodni pehem -Venček na glavi se . . .« Ker pa io je beseda »slovensko« dekle na koncu bodla v oči, ie deklica morala pesem deklamirati lakole:
Venček na glavi se bliska ti s kitice rožic zelenih,
dravobaneko dekle...
In sem prepričan, da se je vrla dravobanska gospodična že čisto resno ukvarjala z mislijo, da bi tudi besedilo prelepe narodne pesmi »Slovenk« sem«, spremenila takole:
Dravobanka sem,
dravohanka čem ostati, rodila mene je J i V C b : * V a mali...
Tale naš ubogi, mali slove"6ai narod je res vsega pomilovanja vreden! Komaj za pest nas je še, pa se še ta peščica preklja med seboj, ali smo Slovenci ali nismo... Medtem, ko se nekateri (ki so navadno najmanj poklicani za to) prerekajo za oslovsko senco, pa naši pesniki, pisatelji, učenjaki, slikarji, kiparji, skladatelji in drugi na lihem ustvarjajo dalje in bogatijo našo kulturno Tast ter se presneto malo zmenijo za vsa širokoustenja ljudi, ki bi vse, kar je slovenskega, najraje za skledo močnika prodali.
Ali si bila na novinarski razstavi? Če si bila, se gotovo nisi mogla dovoli načuditi, koliko dnevnikov, tednikov in mesečnikov eo naši predniki v teku nekaj desetletij natiskali in izdali. Celo znameniti časnikarji iz vseh delov sveta, ki 60 te dni obiskali Slovenijo, so bili prijetno presenečeni, ko so videli, kaj zmore slovenska sposobnost in podjetnost. Dakler imamo takšno bogastvo pisane besede, je ni sile na svetu, ki bi mogla naš mali slovenski narod zbrisati z obličja zemlje!
Res imamo za mejami polno ljudi, ki so bili s silo odrezani od našega narodnega telesa: res jc po svetu razkropljenih na tisoče in tisoče naših izseljencev, ki so odšli s trebuhom za kruhom; res je še med to peščico, ki je ostala v mejah današnje Slovenije, mnogo takšnih, ki so brez vsakega narodnega ponosa, brez vsake narodne zavesti, — a kar jih je ostalo zvestih tej zemlji, temu jeziku in temu narodu, li koreninijo globlje kot hrast in ga ni viharja, ki bi jih mogei izruvati! Tudi za vas, ki vas onkraj Gorjancev hočejo prekrstiti v Hrvate, se prav nič ne bojim — dokler bodo belokranjske malere rodile tako zavedne slovenske deklice, kot si Ti.
Na grozdno trgatev (ne: vinsko, ker vina nihče ne trga!) bi od srca rad prišel, pa sc bojim, da bi potem zavladala po Beli Krajini strah in groza, kot sta zavladala takrat, ko je krvoloJni furek vdrl čez mejo. Sladko belokranjsko grozdje imam namreč tako strašno rad, da bi ga pri priči pozobal vsega, kar ga zori po vaših sončnih goricah. Namesto da bi se veselili nad mojim prihodom, bi bridko jokali in še bolj bridko škripali z zobmi ler -nSn-ltili:
-Kaj pa jc tebe treba bilo, dete požrešno, dete grdo?!«
\ak, takšne nesreče vam pa res ne privoščim, >ato bom raje kar v željah poromal med vas. Domišljijo imam bujno, zato upam, da se bom tudi v duhu nazobal grozdja do mile mi volje.
Prisrčno oozdravliena! Kotičkov striček.
Dragi kotičkov striček! — Že dolgo Ti nisem nič pisala. Upam, da zaradi tega nisi hud name.
Zdaj sem na počitnicah na Pohorju v Visolah pri Slovenski Bistrici, kjer mi zelo ugaja. Prosim, pridi me kaj obiskat! Prišla Te bom čakat na postajo s konjičkom, če se ga ne boš preveč bal.
Vsak dan željno čakam »Slovenca« zaradi povesti »Tripercsna deteljica«, katera mi je zelo všeč. Ali veš, ljubi 6triček, če se bo ta povest od Mirka Kunčiča srečno končala? Daj, prosim Te, vprašaj gospoda pisatelja, saj ga gotovo dobro poznaš. Rada bi namreč videla, da bi 6e Peter, Nande in Jožek srečno vrnili k staršem.
Upam, da mojega pisma ne boš vrgel v koš. Hudo sc mi boš zameril, če boš to storil! Če prideš k nam, bova napravila lep izlet k Sv. Trem kraljem v Tinje. Boš videl, kako lepo je Pohorje! Ali misliš, da je meni tukaj kaj dolgčas? Prav nič. Igram sc s pastirčkom Edijem, ki je prav prijazen fantiček in n psičkom Bobijem. Če bi njemu preblizu prišel, bi Ti kmalu hlače pomeril, tako je hud
Prisrčno Te pozdravlja Tvoja Ma r j e t i c a Kresnik. učenka IV. razr- šentjakobske šole v Ljubljani.
Draga Marjetica! Tudi Tvoje prijazno povabilo moram na svojo najljutejšo žalost odklonili, in sicer odkloniti zato (v večno sramoto mi bodi povedano!), ker sc konjičkov na vso moč bojim. Sem namreč s konjički nedavno doživel nekaj tako strašnega, da mi še zdaj ob mislih nanje trepeta in šklepela pero. Takole je bilo, če Te zanima:
Po južnih krajih sem kolovratil, bogami, in ko sem zvečer položil svojega rojstva suhe kosti na umazano ležišče v neki koči, so — hop, hop, hop! — nenadoma pridivjali skozi vrata pobesneli konji. Kot listja ino trave jih je bilo, bogami. in na nogah so imeli kot trnje bodeče podkve in v ustih kot šivanke prioslrene zobe. Pošastno so se mi zare-žali v obraz, vratolomno so zaplesali okoli mene in me suvali s kopiti in grazli z zobmi do krvi. Grozno je bilo, ti rečem! Z vsemi štirimi sem se jih otepaval in milo tulil v črno noč: 'Na pomoč! Na pomoč!« Šele proti jutru, ko jc zlata zarja potrkala na okno, so se prestrašeno razkropili in postajali čedalje manjši, čedalje manjši. . . Odprl sem oči in — sem se prebudi! in sem videl, da konji, ki so me tako zbadali tn grizli, niso bili konji, nego so bile — stenice! Kot listja in trave jih je bilo .. . Odsihdob sc konj strašno bojim in mi niti na misel ne oride. da bi še kdaj šel v južne kraje, bogami,
pa tudi k vam ne, ker mi tudi Ti e konjičkom
groziš!
Ongavega M. K., ki piše »Triperesno deteljico«, sem na Tvojo željo pobaral, kakšen bo koncc povesti. Pa je mož kar na lepem postal gluh in nem in ni zinil ne bele ne črne. Samo z ramo je skomignil in z roko je dal nekakšne znake, iz katerih sem razbral, da vrli pisatelj zaenkrat še sam ne ve, kaj naj bi s paglavci napravil. Hotel sem mu pomagati iz zadrege in sem mu svetoval, naj jih pošlje v luknjo ali pa v poboljševalnico, kjer naj jim pošteno izprašijo hlače, da si bodo frkolini zapomnili, kdaj so hoteli postati grozanski razbojniki! Pa sem slabo naletel. Vrli pisatelj je nenadoma spet dobil dar govora in se je razburil, da so mu iz oči švigali ljuti bliski, iz grla pa bobnel preglušujoč grom: »Da le sram ni, efj in fujl Ali nimaš nič srca, nič vesti? Z luknjami in poboljše-valnicami in batinami ne boš ubogih dečkov spravil na pravo pot! Čisto drugače je treba s takšnimi izgubljenčki ravnati, kruha in ljubezni jim je treba dati, pa ne bodo iskali 6reče drugod! Pika!«
»Uf, kako si danes nasajen!« sem <i še upal reči, potlej pa nič več, kajti je razkačeni gospod pisatelj udaril ob mizo, da je zagrmelo, kakor da bi 6e raztreščila bomba. Zračni pritisk me je odnesel skozi vrata in sem padel naravnost v žrelo svojega koša. Za las, za droben las je mankjalo, da me požeruh nemarni ni pohrustal! Je namreč že zelo kratkoviden, pa je bil trdno prepričan, da je padlo vanj veliko pismo, ne pa jaz. Komaj, komaj sem mu dopovedal, da pismo vendar nima častitljive brade in edinega lasu na glavi in kar je še takšnih vidnih znakov na moji junaški postavi. Da bi ga koklja. ali sem bil jezen! Pri priči sem mu šel kupit debele naočnike, da me ne bo mogel nikoli več zamenjati 6 pismom.
Da je pastirček Edi prijazen fantiček, Ti rad verjamem, glede psička Bobija pa si še nisem na jasnem, kakšnega je značaja. Prebridke imam iz-kušnie z raznimi Mukiji in Bobiji! Že štirje so mi doslej hlače pomerili, samo pomerili — novih p« mi ni sešil nobeden izmed njih Jako slabi so mi to krojači, bogami, in tudi vaš Bobi najbrž ni nič boljši.
Zdaj me pa pero že pošteno boli, zato končam. Zbogom in lep pozdrav! — Količkov striček.
Razlika med bliskom in elektriko
Učitelj: »No, Janezek, povej, kakšna je razlika med bliskom in elektriko?«
Janezek: »Za blisk nam ni treba nič plačati!«
© R V Ž I N A
Moji otroci mi niso všeč
(To i« spisala »neka mati« v listu »American Mer-cury« in je jako drzno, zaeno po odkritosrčno raz mišljanje.)
Mati sem štirih otrok Dvajset let 6em se dan in noč ubijala za četvero bitij. Danes, prvikrat po dvajsetih letih, sem sama in morem V60 to dobo nrasojati s primerne razdalje.
Dvajset let dolgo sem nemogoče stvari storila, da so bile mogoče V družini je bilo mnogo težkoč. težava j« sledila težavi — in izhod iz njih — je bil nemogoč Vendar sem bila kos temu izhodu. Zdaj pa mi je zadosti vsega tega. Ce bi prišli moji otroci k meni (pa ne bodo prišli!) in bi mi rekli: «Zbo-gom, mati, zdaj bomo živeli svoje življenje brez tvoje in očetove pomoči,« bi,jim odgovorila: »Pozdravljeni in Bog z vami!«
Ni mi žal, da sem imela otroke Brez otrok je življenje ženske le polovičarsko. Tudi mi ni žal let, ki 6em se v njih z njimi ubijala. To spada k materinstvu. Toda — moji otroci mi niso všeč. Ce odkrito opazujem Jurija, Ano, Ralaela in Simona, moram priznati, da ne morem niti o enem izmed njih reCi. da je plemenit, častivreden, zanimiv ali posebej meni potreben. Najprej o Juriju! Ko mu je bilo eno leto, se je 6vet vrtel krog njega. Bil je posebno ljubek otrok a zahteval je kar vsega člo veka zase Ce se ozrem nazaj, 6e čudim, da ni prišel na 6vet e ščipalnikom na nosu in da niso nilc njegove prve besede vprašanje jx> — če je sploh kaj takega na 6vetu — viskoziteti mleka! Zakaj, razvil se je v nekaj povsem posebnega. Njegov oče pravi, da je veleum. Nekoč mi ie rekel: »Jaz bi bil rad znanstvenik a moj oče 6i kaj takega ne more privoščiti.« No, njegov oče bi 6i bil zares mogel kaj boljšega privoščiti in mi vsi skupaj, ko da je Jurij postal znanstvenik. Moj mož je kar zapo vrstjo opustil 6voj klub, svoj dopust in v6e svoje posebne zabave, toda Jurijevi načrti rastejo in rastejo. Saj je Jurij prav za prav štedljiv, varčen človek a edino, kar ga zanima, je znan«tvo in tu ne pozna nobene varčnosti. Ce bi ga dobila kje v kaki družbi, bi me ničesar ne vleklo k njemu. Ce bi ga kaj vprašala, 6tavim da bi bil pri devetih izmed desetin vprašani tako zatopljen v svoje misli, di mi sploh ne bi dal odgovora Kar vidim se. kako bi vprašala hišno g06jx>: »Kdo pa je ta čudoviti mladi gospod?«
Ana ima 06emnaj6t let in nepojmljivo mi je. kako da sva z možem dobila tako hčer. kot je Ana. Prav do dna je j>ovršna. Na ničesar drugega ne misli ko ni obleke in kar po ure preseSi pred svojo mizico z zrcalom. Njene prve besede, ko niti še govoriti m znala, so bile. ko sem jo oblekla v novo krilce: »Ej>a obeka« — »Lepa obleka« je ostalo geslo njenega življenja. O sebi misli, da ie za zgled čednosti in goer>odinjetva, ker časih po maga prah brisati Ana misli, da naj Rafael, najin drugi sin. nosi Jurijeve stare obleke in Simon naj nosi Rafaelove in da je zame — ko sem že itak ob koncu svojega življenja — dobra vsaka stara krpa. Vse. kar je novega, bodi zanjo kupljeno za na-iinto edinf in !ejx> hčer Ce bi dobila Ano v družbi, ko bi ee površno pogovarjala z gospodiči. bi se obrnila od nje m se rajši približala tistemu dekleta ki .je imelo solzne oči ko so igrali Cajkov-skcjga aOiiato.
Rafaelu je sedemnajst let. O Rafaelu se ne da nič določenega povedati. Svojega drugega sina nič ne poznam Medtem ko 6va se z možem trudila, da sva Simona, najmlajšega ohranila pri življenju sva Rafaela zanemarjala. Ko sem bila to spoznala, sem ga hotela lani vzeti s 6eboj na počitnice, da bi bila 6ama z njim a družina njegovega prijatelja ga ie povabila na Irsko. l'o je bilo: vozni listek na ladji, tretji razred, na Ireko in nazaj in še kaj denarja. Zdelo se je nemogoče. Vendar mu z možem nisva hotela f>okvariti veselja — odpeljal se je. Ce bi Ralaela dobila v kaki družbi, bi ga komaj opazila. Zanima se samo za svoje sovrstnike. Nobene zveze ni med nami.
Simon je deset let mlajši ko Jurij. Bil je ko angelček in seveda ljubljenček vse družine. In potem je nenadoma ohromel. Tiste tedne, ko je ležal Simon v bolnišnici, ni bilo za naju z možem nobene druge stvari na svetu ko Simon. Družina, trgovina, doni. vse druge dolžnosti, vse je 6pIahnilo v nič 6pričo 6trašne skrbi za njegovo življenje. Izdatki so bili grozotni. Dala 6va poslednji novčič svojih prihrankov. Tisočaki so se tajali ko sneg na soncu A prišel je dan. ko je Simon spet sta! na svojih nožican. na dveh tenkih paličicah. Naslednja leta so bila vsa izpolnjena s tem da je jiostal s kopeljmi telovadbo, masažo vsaj približno tisto, kar je bil pred boleznijo; sleherno željo smo mu kar
brali z oči in mu jo izpolnili. A ta leta so napravila iz njega samoljubnega. majhnega tirana, ki je bil strah vse hiše. Zdaj ga z možem skušava j>očasi pripraviti vsaj do znosnega vedenja. To leto smo tako odločili, da bo Ana. ko je končala študije na univerzi, odšla v neki tečaj in se bom laz popol noma posvetila Simonu. A tedaj je prišla njegova botra tn je rekla: »Prizadevata si na v6e načine, da spravljata starejše tri v šole. a Simon, ki bi jih bil najbolj potreben, mora ostali doma. Jaz bi dala Simona za leto dni z doma in bi jiotem videla, kaj bo iz njega Zdaj je že torej, da more to pre nesti.« Tako se je zgodilo, da je hiša po dvajsetih letih — prvikrat prazna.
Moje življenje je bilo tako napolnjeno z otroki, da sem se žc bala. kako mi bo brez njih. Le kako bom mogla prebiti en sam dan. ne da bi slišala: »Mama, kje so pa one modre nogavice?... Tiste bele kravate ,pa ni bilo iz perila ... Drugi vsi smejo, jaz pa ne... Mamica, kaj naj pa zdaj jjočnem?« — A že pi vo jutro, ko sem bila 6ama. sem spoznala, da se mi ne bo treha bati samote. Hiša je bila moja. zauie je bila tu. Vse čudovito, blesteče se jutro je bilo darilo zame. »Živi ga. jx>-srkaj ga. ko da bi bilo poslednje tvojega življenja!«
—6e je zdelo, da mi govoru
Moji otroci, nič ne rečeni, saj so prijetni, a če jih presojam kol ljudi in ne kot mati in članica te družine, moram priznati: Ce bi mi bilo dano. naj izbiram, tudi enega svojih otrok si zase ne bi izbrala!
Kakšne nevarnosti
pretijo gospodinji
V železniškem vagonu, v tramvaju, ko prekoračimo cesto, v avtobusu — povsod nas more zadeti kaka nesreča —. a na te smo skoraj priprav Ijeni in tudi pazimo, da se nam kaj ne pripeti.
Toda, ali je gosjx>dinja v lastnem domu varna spričo čudovitih slučajev? Ali more biti gospodinjstvo nevarno? Pomislimo najprej, kaj se more pripetiti gospodinji (ali kuharici) pri kuhi! Ko reže meso ali kruh. si more raniti prste, roko in ko odpira konzervne škatlice, si lahko naredi hudo rano. Namesto da konzervne škatlice odpiramo z dletom in kladivom ali s kuhinjskim nožem, imejmo rajši poseben »odpirač« za konzerve. Celo taka preprosta reč. kot je odpiranje steklenice, nas more hudo raniti, če se odkrhne vrat steklenice in s svojo ostrino rani do krvi. Neka energična gospa je 6 sklonjeno glavo tako vlekla zamašek iz steklenice. da je v velikem loku zamahnila in si z lastno pestjo zdrobila nos. Neka druga je z ostrim nožem tako krepko prerezala nitko, da si je s konico ranila oko in tretja si je z mesorez-nico odrezala konec prsta.
Izmed domačih nesreč so vsak dan na vrsti opekline. Ce zliješ mrzlo vodo naglo v razbeljeno mast, brizga okoli in te opeče. Opekline pa jx>v-zročijo zares pekoče bolečine in tudi hudo gnojenje Ali na primer, podpišeš s tintnim svinčnikom kako jx»trdilo. pa ti skoči drobec svinčnika v
K I
Žamet za okras
Lep mehak žamet, ki »e sveti ali je brez blteka. moreš našiti na obleke za okra*. Poskusi in okrasi kako pražnjo ali pa domačo obleko z njim!
K L I T N A K O N K K K t 1 .1 A
Masiek,
MARIBOR
prfnaftii vedno iiairmvtvK*'
Paradižnikova mrzla omaka
Gosti paradižnikovi mezgi primešaš malo olja Oiladkaš nsoliš dodaš gorčicc .r. pol kozarc« be lega vina (ali labolčnega soka) >maka mora bit jako gr»ia. Daš jo na «trklen Krožnik obloži* okrog j razpolovljenimi v trde Kuhanim, iajci in okrasi i zelenimi listi solate
Pripravna obleka za na cesto
Preprosto obleko, ki ni kričeča moreš uporabiti za razne prilike. S spremembo okraskov. 10 moreš obleči jeseni ali poleti in moreš krilo s kako lepo bluzo imeli celo za pražnje prilike Na slik. ie obleka, ki more imeti dolge ali kritne rokave Lepi so robčki na prsih, krilo je nalahno zaokroženo in it prav pravilno dolgo.
\ A.INOVEJSF MODNE TKANINE
Guv***
J Vianui" aktura
Mlečne madeže iz temnega volnenega blaga odstraniš z enakodeino zmesjo salmijakovega cveta in vode m še ščepec soli zraven Ko to zmes do bro pretrese.- v kozarcu, pomakaj vanjo volneno krpico m drgni po madežih.
oko. Takoj moraš k zdravniku, sicer nastopi zastrupljen je.
Povsod prežijo nesreče na gosf>odinjo: naj ne zlije petroleja nikdar v še gorečo svetilko, naj 6i rokavic ne pere z bencinom blizu toplega štedilnika ali gorečega plina! Sicer na6'anejo strašne eksplozije in opekline do smrti. Na w;ako steklenico v gospodinjstvu je treba prilepiti etiketo z napisom kaj je v njej. Tako je nekoč neka gospo dinja točila v kozarec rumeno barvasto solno kislino in njen mož, ki se ni zmenil za vonj tekočine. jo je izpil in čez nekaj dni v strašnih mukah umrl. Prav dožnost vsake gosjiodinje je, da vsako jedko tekočino označi z napisom na dotični steklenici.
Prav tako se večkrat pripetijo nezgode zaradi elektrike. Paziti je treba na to. da nikoli ne privijemo žarnice v svetilko, če je elektrika odprta Pri žarnici pazi, da 6e v dotiku z njo ne dotakneš njenega kovinastega roba na vrhu! Ko likaš z električnim likalnikom. pazi na kontakte in žice in vrvice! Ce si v kopalni banji, ne dotikaj 6e go rečih žarnic! Dalje nastanejo nesreče, če z eno roko primes kak električni aparat, ki deluje, in z drugo roko kako kovino, ko telefonski, plinski ali vodovodni del!
Ali je še kaj nevarnega v gospodinjstvu? Ne pozabimo omeniti za6trupljenja s plinom, ki nastane, če je plinska gumijasta cev že krhka. — Tudi f>oo!jena in fiološčena tla v sobi so nevarna Kako lahko ti spodrsne! Pazi na previdno hojo! In tako bi naštevali brez konca in kraja, kje vse 60 nevarnosti v gosjjodinjstvu. Nevaren ie razbit krožjnik, okrušen kozarec, zarjavel nož in kajenje v postelji. Gospodinja more z natančnim redom omiliti vse te preteče nevarnosti — kar je tudi njena brezpogojna dolžnost.
In če se kaj pripeti, koliko smeš brez zdravnika storiti? Ne preveč! 2al, zdravnika ni moči vedno koj dobiti. Torej: če komu teče kri iz nosa. naj pokoncu 6edi in dobi mrzel obkladek na tilnik Ce kdo krvavi iz 6vežih ran: obveži s primerno obvezo, ki mora biti v domači lekarni. Da bi dajali pajčevine na rano ali kresilno gobo. ilovico, nikar — s tem rano 6amo zamažemo in zastrupimo! Ce 6e kdo rani v glavo dajmo le či6to tančico (gaze) na rano. Na majhne ranice kanimo malo joda; na opekline z borovim vazelinom namazano tančico! Na vsak način bi morala znati vsaka gospodinja v majhnih primerih na hitro jiomagati. preden pride zdravnik. — in imeti vsaj za prvo sik) nekaj zdravil in obvez doma!
MOD A
Svetujem ii:
Imej črno-belo progasto srajčnato bluzo; v izrez za vratom pa denes pisano ruto (temno modro ali roza).
Imej žametast klobuk zvončaste oblike, ki je na levi drzno privihan navzgor, na desni pa navzdol.
Črne čipke so na belih oblekah japo moderne
Imej h kostimu bluzo, ki je vsa v volanah.
K črni obleki deni rdeč pas —; obleka je ko prerojena.
Jopica jesenskega kostima je lahko napol dolga, malo vijugasta in more biti tudi iz drugačnega blaga kot krilo.
Rokavi bodo imeli spet zapestnice (manšete)
Ce imaš več otrok, ni treba da 60 vsi enako oblečeni »ko krajcarji«. Lahko ima ta deklica mo der plašč, druga sivega; fantek rjavo obleko, drug; modro in slično —. tako da 6e barve oblek lepo ujemajo. Seveda — če vse to moreš imen!

Odtisi otroških prstov. V Ameriki mislijo, da bodo s tem preprečili ugrabljanje otrok, če bodo imele policije čim več odtisov njih prstov, da bodo tako lažje našli otroke V nekem mestu je na ta način že 400 otrok uradno določeno.
KUHA
Paradižnikova omaka —
kakršna bi morala biti
Ze zadnjič smo pisali o paradižnikovi omaki. Saj je prav preprosta zadeva, bi kdo rekel, sleherni otrok jo lahko skuha. Pa ni res! Prav malokdaj dobiš zares dobro paradižnikovo omako. Največkrat je podobna rdečkastemu močniku in je kiselkasta. Paradižnik je p« nekaj, kar spominja na — paradiž!
Najprej navodilo domače kuhe! Za tri osebe.
Potrebuješ 4 do 5 zrelih paradižnikov. Razčetveriš jih. iztiebiš in sok odstraniš. V kožici razbeliš mast ali žlico otia in daš vanjo paradižnike in čebulo, ki mora biti razrezana na velike rezine. Vse daš na hud ogenj. Ko so paradižniki že opečeni. daš pokrov na kožico in pustiš, da 6e četrt ure nalahno dušijo, — brez vode! Potem pretlačiš razkuhano goščo skozi prav gosto sito.
Ko se paradižniki dušijo, pripraviš omako iz masti ali presnega masla z malo moke, ki jo prej žvrkljaš v vodi. Sem dodaš pretlačeno paradižnikovo goščo in sesekljano čebulo. V6e dobro premešaš, osoliš in popopraš. Dodaj še malo pa prike, lavorja, peteršilja in pustiš, da 6e 25 minut nalahno kuha. Ce bi se preveč vkuhalo. priliješ malo juhe ali gorke vode. Preden daš na mizo, vzameš vse začimbe, ki se niso razkuhale. ven.
Navodilo za francosko paradižnikovo omako!
V kožico daš rezino surove gnjati. ki je na kocke razrezana in žlico masti. Dodaš razrezan korenček in sesekljano čebulo; to naj zarumeni. Potem dodaš deset razpolovljenih iztrebljenih paradižnikov in vse prav dobro jtfemešaš. Dalje še lovor-jev list, soli in popra. Pokriješ kožico in naj se tako dolgo kuha, dokler se paradižnikov sok ne vkuha. Nato doliješ pol litra juhe in žlico razžvrk-Ijane moke. Ko se še četrt ure kuha. vse 6kozi go-6to 6ito pretlačiš.
Dobra paradižnikova omaka je prijiomoček. da moreš vsakršni ostanek mesne jedi okusno pogreti. Izborna je omaka k rezancem vseh vrst. To zlasti vedo Italijani, ki imajo makarone vedno v paradižnikovi omaki. Ta omaka spada tudi h kuhanim riham in mesenim cmokom. Ali z rižem. ri-žotom! Povsod je uporabna, mimo tega jako zdrava in otrokom še posebej koristna!
Jajčni cmoki.
Majhne cmoke skuhaš, oplakneš z mrzlo vodo, opražiš na presnem maslo in jih poliješ z raz-tepenimi. osoljenimi in pojx>pranimi jajci, potreseš s petršiljem. mešaš, da se jajca na fiol strdijo.
J*
»Lej ga. lej, staiokopitueial«
BnffiflRHNjfi
■ < A >;vv $$:Jtl&fESi 1
Športna arajca
ki jo vidiš zgoraj na levi, je za odrasle lante in jo narediš ali iz črtastega poplina ali iz svile za moške srajce. Kupiš 3 m blaga v širini SO cm
Srajca za ponoči
je spodaj na desni. Narejena je iz belega blaga in obš;ta c primernimi progami. Kupiš 335 cm blaga, ki je široko 80 cm. (Za odrasle lattte )
Kopirni svinčnik
Kar iznenada zapaziš madež kopirnega (tint-nega) svinčnika na obleki Odkod je ie? Ce kdo ošili svinčnik, pa padajo praški naokrog. Ce ti pade v oko. sc lahko zastrupiš m nastane težka bolezen /atorei ni nikoli dovolj previdnosti pri :em svinčniku in je bolje, če ga otroci sploh nimajo Ce ga že imaš. ošili g,i ua kos papirja in previdno rvij papir «kujiaj in vrzi v štedilnik. Madeže pa odstraniš, če jih drgneš s čistim alkoholom.
Pravni
Hiša na še neprepisani parceli. M. Z. K. —
Svaka ste naprosili, da je za vas kupil stavbišče in da nadzira ter plačuje delavce za zgradbo hišice. Za stavbno dovoljenje ste pa sami zaprosili pri občini. Stavbišče se še ni prepisalo na vas, ker je prodajalec medtem zbolel. Sedaj je pa upnik vašega svaka zarubil zahtevek, ki ga ima vaš svak do prodajalca stavbišča do prepisa zemljišča. Vprašate, če res more 6vakov upnik zaseči stavbišče in hišico, ki ste si jo 6ami s svojimi sredstvi zgradili. — Za dolgove, ki jih ima vaš 6vak. lahko njegovi upniki zarubijo le svakove premičnine, nepremičnine ali terjatve in pravice. Ce je tedaj svak kupoval 6tavbišče za vas, kot vaš pooblaščenec, potem 6te z nakupom le vi, ne pa vaš 6vak, pridobili pravico do stavbišča. Prodajalec sveta je torej dolžan vam izročiti listino, sjjosobno za prepis prodanega stavbišča. Ta zahtevek, ki ga imate v> do prodajalca, ne more 6vakov upnik zarubiti. Ce vam prodajalec noče 6cdaj izročiti take listine, ga lahko tožite. Preskrbite si ubožno spričevalo in zaprosite pri okrajnem sodišču, da se vam da zastopnik revnih, ki bo za vas vodil to pravdo pri okrožnem sodišču.
Kdo trpi škodo v stanovanju. S. M. L. — Oddali ste v najem stanovanje. V pogodbi je tudi zapisano, da mora 6tranka vsako poškodbo, ki jo zakrivi, sama poravnati. Ob izselitvi ste ugotovili, da 6ta počeni dve šipi na oknih in v parketnem podu je temen madež, ki se ne da odstraniti razen z zamenjavo deščice. Vj>rašate, če in kako morete bivšo stranko prisiliti, da vam poravna škodo. — Za navadno obrabo stanovanja najemnik ne odgovarja. Saj zato plačuje najemnino. Ce se je napravila v stanovanju škoda po naključju^ mora nositi škodo hišni gos|x»dar. Le če najemnik namenoma ali zaradi malomarnosti kaj poškoduje, je dolžan povrniti škodo. V tožbi, ki jo pa morate vložiti najdalje tekom enega leta po izselitvi stranke, morate trditi in tekom pravde tndi dokazati, da je škoda nastala zaradi krivde najemnika, 6icer ne bo obsojen na povračilo škode.
Nepotrebna in nenaročena električna luč. M. J. L. L. — Za naročilo šivalnega 6troja veljajo pismene določbe naročilnice, ke ste jo jx>d-pisali tvrdkinemu potniku. Ravno tak šivalni stroj z vsemi tam navedenimi pritiklinami 6te naročili za določeno ceno in tak stroj 6 takimi pritiklinami je bila dolžna tvrdka vam dobaviti. Ce se je med pritiklinami nahajala v naročilnici tudi električna luč, potem jo je morala tvrdka dobaviti in vi io morate sprejeti, ne glede na to, da vam ta električna luč ne hasne. ker 6ploh v vaši vasi še ni elektrike. Ce pa take luči ni bilo v naročilnici navedene med pritiklinami. pa jo je tvrdka kljub temu dobavila in zaračunala, potem bi morali takoj pri sprejemu šivalnega stroja in pri sprejemu računa lo grajati ter tvrdki sporočiti, da luč ne sprejmete in da ie tvrdki pri vas na razpolago. Potem vas tvrdka ne bi mogla prisiliti k plačilu nenaročene luči. Ce ste se pa šele kasneje nekoč izjavili napram potniku, da luči ne marate in da je tvrdki na razpolago, ni dolžna tvrdka. da to prepozno reklamacijo vpošteva in sle dolžni pla čati celotni v računu navedeni znesek.
Priložnostni nakup
letnega blaga ti din, erep za ženske obleke, se dobi pri TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska št. 15.
Plačan, a še neprepisan tvravnik. I. M. Š. —
Kupili 6te travnik in je kupno pogodbo napravil prodajalčev pooblaščenec, kateremu ste tudi izplačali celo kupnino. Prodajalčev pooblaščenec se je zavezal, da bo tekom 3 mesecev prepisal na vas bremen prosto travnik, ki ima pa še sedaj po treh letih vknjiženo večjo terjatev kot je znašala kup nma Vprašate, kako bi čimpreie postali tudi zemljeknjižni lastnik travnika, ki ga že vživate. — Pogodbo ste napravili z lastnikom, ki ga je zastopal pooblaščenec. Dolžnost lastnika je torej, da izpolni vse, za kar se je jto pooblaščencu zavezal. Tožiti morate sedaj lastnika kot prodajalca, da vam oskrbi potrebne listine za bremen prosti prepis prodanega travnika. Ce pa sta prodajalec in njegov pooblaščenec brez sredstev, potem ste pač oškodovani, seveda po lastni neprevidnosti, ker ste zaupali denar prodajalcu pred izvršenim zemlieknjižnim prepisom.
Skupna pot na pašniku. S. J. o. J. ž. — Poprej skupen pašnik je bil razdeljen pred 10 leti med 13 solastniki in se je takrat napravila 6kup-nostna pot med razdeljenimi pašniki, ki je vknjižena kot 6kupna last, vseh 13 solastnikov. Eden izmed teh solastnikov namerava na svojem travniku poleg razdeljenega pašnika sezidati klavnico, ki je že oblastveno dovoljena. Vprašate, če lahko za dovoz materiala za zgradbo, uporablja skup-nostno |X»t ali ne. — Skupnostna pot je pač solastnina vseh 13 posestnikov. V'6i ti skupaj imajo pravico določati, kako se sme jvot uporabljati. O tem odloča večina glav ki se ne štejejo po osebah, ampak po razmerju deležev solastnikov. Ce bo tedaj večina za to, do ba zvozil po tej poti mesar vse potrebno za novo klavnico, mu manjšina teh voženj ne more prepovedati.
Stroški odpovedi in deložacije. A. P. L. — Ce 6te stranki odpovedali, pa kljub pravomočni od-jiovedi ni hotela prostovoljno zapustiti stanovanja, bi bili morali pri sodišču predlagati izvršbo s prisilno izpraznitvijo stanovanja. V tem predlogu bi lahko zaznamovali tudi svoje stroške in stavili predlog na rubež premičnin zaradi plačila teh stroškov. Velika večina hišnih gospodarjev pa je zadovoljna, da odpovedano stranko čimpreje spravi iz hiše in 6ploh ne zahteva povračila svojih stroškov na kolekovini itd., ker stranki nič ni vzeti. Ce je stranka imela s stanovanjem vred v najemu tudi vrt. je dolžna istočasno z odpovedanim stanovanjem izprazniti tudi vrt. Iz vrta 6me stranka pobrati vse. kar je sama sadila, ne glede nato, če je dozorelo ali ne. Kar stranka jx> odselitvi pusti na vrtu. s tem lahko razpolaga gospodar.
Razočarana nevesta M. L. L. Poročili ste se, ker ste verjeli obljubam, kako lepo bosta živela v ožji domovini moža. Napravili ste si z lastnimi prihranki pohištvo, perilo in kuhinjsko opravo in šli z možem na jug. Po par mesecih ste sprevideli, da se ne morete privadili v popolnoma druge razmere in ste se ,z možem sjTorazumcli. da greste nazaj v Slovenijo s svojimi stvarmi. Sedaj se je mož premislil in vam ne pusti ničesar
......................urnimi.....ODREŽITE mm......murnu..........minimum
•BRIT8KIT STEtmfcE«''
I odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim ie priložen tale odrezek
I Slovenec", 12. septem. <937 f
s	S
atllillltlllll IIIIIIIIIIIMIHIlilllHIllliniHIIIIIMIIIIIIIIIIlItlllinitMllllinMIHIflllllUlIllllllllllimiMIIII^
nasveti
odpeljati s seboj. Vprašate, kdo j« lastnik vaših v zakon pripeljanih stvari. — Ce nimata z možem nobene notarske pogodbe, potem ste pač vi lastnica vaših stvari, kot pred zakonom. Mož je opravičen, da vam brani, da ga zapustite, 2ena je pač dolžna, da sledi možu v njegovo bivališče. Dokler zakon ni ločen, ne smete, brez tehtnega razloga moža zapustiti in toliko časa ne morete za zakonsko skupnost določenih stvari možu vzeti. Po izrečeni ločitvi, ali pa f>o sporazumni privolitvi v ločeno bivališče, smete z vsemi 6vojimi stvarmi zopet prosto razjx>lagati.
Po zemljemercu določena meja. B. F. B. S sosedom sta bila zgovorjena, da si bosta neko sporno mejo v gozdu sama uredila. Sosed pa je naprosil zemljemerca, da je uredil mejo te parcele kot je sam želel, ne da bi vas o tem obvestil. Vprašate, če lahko zoper tako postopanje ugovarjate ali pa ste dolžni mejo priznati. — Mejo lahko oba mejaša sjiorazumno uredita, brez sodelovanja drugih oseb. Od zemljemerca ugotovljena meja pa je za oba mejaša obvezna le tedaj, če sta se oba pismeno zavezala, da bosta priznala po zemljemercu ugotovljeno mejo. Ce torej niste podpisali z mejašem tozadevne izjave, da priznate po zemljemercu ugotovljene meje, ni za vas obvezna meja, kot jo je ugotovil zemljemeree, ampak se držite stare meje. Če pa je ta meja res nejasna, potem morate, če se s sosedom sama ne moreta sporazumeti, kar bi bilo najcenejše, zaprositi sodišče, da vam sodnik določi sporno mejo.
Vodovodne cevi v tujein svetu. B. F. B. Pred več leti so sosedje, ne da bi vas vprašali, napeljali studenec z vašega travnika po ceveh v svoje domove. Vprašate, ali res zamorejo priti v neomejeno oblast do studenca in kako bi vi to preprečili.
—	Morda so sosedje že imeli priposestvovano pravico hoditi po vodo na vaš studenec. Če so pa potem brez vašega privoljenja napeljali po vašem svetu lastne cevi za vodovod, pomeni to novo služnost za vaše zemljišče. To novo služnostno pravico, napeljavo cevi po vašem svetu, bodo sosedje pri-posestvovali s 30 letnim mirnim uživanjem. Če torej cevi še niso 30 let v vaši zemlji, lahko zahtevate od sosedov, da jih odstranijo. Če jim pa nočete braniti vode, ampak hočete le primerno odškodnino za razkopavanje sveta ob priliki popravil, potem povabite vse sosede k sodišču in tam naj podpišejo jioravnavo: 1. da priznajo, da nimajo pravice polagati vodovodnih cevi po vašem svetu, 2. da jim pa to dovolite do prekiica in 3. da se zavežejo za vsakokratno razkopavanje sveta plačali primerno odškodnino.
Pogojno obljubljena parcela. R. F. M. Žena se je ob priliki sporazumne ločitve zakona pri sodišču zavezala, da prepusti v last svoji prvo-rojeni hčerki stavbno parcelo, če se ne bi zakonska skupnost tekom enega leta obnovila. Še pred potekom leta se je žena vrnila k možu. Vprašate, če lahko mož zahteva prepis parcele na otroka, ker zakon le ni tak, kot bi moral biti. — Žena ni dolžna prepustiti pogojno obljubljeno parcelo otroku, ker ni nastopil pogo.i, ki je bil dogovorjen. Zakonska skujmost se je še v prvem letu obnovila in s tem žena zopet lahko svobodno razpolaga s svojo parcelo.
Strohnjeni stropniki Š. L. G. Po dveh letih so postali stropniki novozidane stavbe neuporabni, ker so strohneli in je bil s tem ves strop uničen. Kdo je dolžan trpeti stroške za obnovitev stropa.
—	Po izvedencih morate najpreje ugotoviti, kaj je vzrok strohnjenju stropnikov. Če je bila hiba v lesu, je odgovoren za škodo graditelj, če pa je vzrok kaj drugega, n. pr. zamakanje na stavbi, potem trpi škodo hišni gospodar. Odškodninski zahtevek proti graditelju, oziroma dobavitelju nezdravih tranov je uveljaviti tekom 3 let od za-znanja škode.
Posledica ločenega življenja. V. L. R. Žena je od svojih staršev prevzela posestvo in živi z otroci pri starših na tem posestvu, mož pa radi službe živi v drugem kraju. Mož daje ženi redno mesečno potrebni denar za preživljanje družine, žena pa ostaja za gospodinjstvo dolžna po trgovinah, a denar uporablja na drug način za nepotrebne izdatke. Vprašate, ali je mož plačnik za ženine dolgove?? — Kot zakonski mož ste dolžni plačati dolgove žene, ki jih je napravila za rodne gospodinjske nakupe. Če mislite, da žena z gosjiodinjskim denarjem prav ne razpolaga, pa ji določite, v kateri trgovini naj kupuje na knjižico in ob mesecu vi plačajte ta račun. Ostalim trgovcem v kraju pa povejte, da ženi na vaš račun v bodoče ne smejo ničesar dati na up. — Stroške, ki jih ima žena radi prepisa posestva staršev zadenejo le njeno imovino in vi niste dolžni teh stroškov za ženo plačati. Kolikor ste s svojim denarjem zboljšali posestvo ženinih staršev, v upanju, da postanete z ženo enkrat solastnik toliko smete tozadevni polrošek, v kolikor ga je moči vzeti v naravi, zahtevati zopet nazaj. Menda tega ne boste storili, saj bo žena itak zapustila posestvo otrokom! — Če se z ženo ne morete sjiora-zumeti, pri kom da naj živijo otroci, bo o tem na vaš predlog odločilo varstveno sodišče.
Materina dediščina. A. B. C. V letu 1931 je umrla mati, ki je bila solastnica posestva z očetom. K zapuščinski razpravi ste hili klicani tudi vsi že polnoletni otroci in oče, vendar ste otroci prepustili očetu, da je šel sam in vse uredil. Kako, se tedaj niste brigali, ker niste potrebovali denarja in ste se na očeta zanesli. Sedaj bi pa radi zahtevali od očeta materino dediščino, pa vprašate, kako bi šlo lo najkrajšim potem. — če ne morete k sodišču, kjer se je vršila zapuščinska obravnava po jx>k. inateri, pojdite k domačemu okrajnemu sodišču in zaprosite na zapisnik, da vam lo sodišče pribavi spis od zapuščinskega sodišča. Ko bo prišel spis, ix>sle iz spisa razvideli, koliko znaša vaš dedni delež po materi in kdaj da je zapadel v plačilo. Nato ojioninite očeta na izplačilo. — Glede dednega deleža, ki je pripadel, a še ni bil izplačan med tem umrlemu bratu, pa morate kot zakoniti dedič pri sodišču, v čigar okolišu je brat umrl. zaprositi, da se o tej bratovi imovini vrši zapuščinska obravnava. Ker brat ni imel potomcev, ste zakoniti dediči do polovice zapuščine še živeči oče, do polovice pa vsi ostali bratje in sestre po enakih delih.
Otroška negovalka. J. M. Vprašate, če veljajo določbe naredbe deželne vlade za Slovenijo iz leta 1921 o hišnih in gospodinjskih poslih tudi za otroške negovalke. — Po našem mnenju ne. Na-redba govori o poslih, ki opravljajo gospodinjska dela proti plačilu v gosjxxliiijstvu gospodarjevem in so sprejeti v njegovo družino. Otroške negovalke opravljajo j>a svojevrstno delo. ki se ne more smatrati kot gospodinjsko delo. Zaposlitev hišnih poslov je mišljeno kot dalj časa trajajoče službeno razmerje tudi za več let in jc po 10 letih določena odpravnina, dočim se otroška negovalka sprejme le k otrokom za krajšo dobo in imajo le-te svoji strokovni izobrazbi primerno višjo plačo kot hišni in gospodinjski posli.
»prijeten obračun zaradi neplačane preživnine. Z. G. K. V letu 1922 ste bili sj>oznani za nezakonskega očeta in obsojeni v plačilo mesečne preživnine otroku. Kmalu potem je nezakonska mati začela ljubezensko razmerje z drugim, in se
je čez par let poročila s tretjim. Po vsem tem ste
se poročili tudi vi. Ves čas niste plačevali vzdr-ževalnine, ker vas niti mati niti sodišče za to ui terjalo. Sedaj po 15 letih ste dobili od sodišča poziv, na zahtevo nezakonske matere, da morate plačati vso zapadlo vzdrževalnino od leta 1922 dalje. Vprašate, če ni ta zahtevek zastaran. — Preživninske terjatve zastarajo v treh letih. Nezakonski otrok lahko od vas zahteva po svojem varuhu le preživnino za zadnja tri leta, vse drugo je že zastarano. Če pa je nezakonska mati od leta 1922 dalje vzdrževala vašega nezakonskega otroka z namenom, da bo od vas zahtevala povračilo teh izdatkov, ki ste jih po postavi bili dolžni trpeti kot oče, potem zastara lak zahtevek nezakonske matere šele v 30 letih. V pravdi bo morala pač mali dokazati, da je res imela stalno uainen zahtevati od vas povračilo vseh izdatkov za otroka.
Nesrečen mož in oče. I. S. D. Imate priličuo pokojnino, da bi mogli z ženo lepo v miru živeti. Zaradi že odraslih otrok, ki si ne poiščejo zaslužka in hočejo še vedno na vaš račun živeti, pride večkrat do domačih prepirov, ker daje žena otrokom jiotuho in vam jih je čisto odtujila. Vprašate, kako bi prišli do miru in kaj bi morali ženi plačevati, j če greste proč od doma. — Če ste do starosti potrpeli, potrpite še za naprej. Če je pa res življenje doma nevzdržno, jc boljše, da se umaknete, seveda I
H VSAK nima toliko denarja, da more potovati o ^^^	kopališče
TODA
VSAKDO bt mor a t dati za zdravje letno 100—150 ainarjeu m piti mesec dni mesto druge vode
Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci.
v postavni obliki. Če bi kar tako ženo zapustili, vas lahko toži na ločitev zakona po vaši krivdi. Zato vam svetujemo, da vi tožite ženo na ločitev zakona zaradi njenih žalitev, ki se stalno ponavljajo. Ko bo vaš zakon ločen le zaradi krivde žene, ne boste dolžni ženi plačevali preživnine. Tedaj se bo pač žena morala premisliti, ali naj gre z otroci,
I ali se naj povrne k vam. Če je zakon sodno ločen, se zakonca vsak čas lahko združita. Ženo, brez otrok, boste ysak čas lahko zopet sprejeli k sebi iu bo morda potem znosnejše življenje.
Kmetijski nasveti
Za ozimno pšenico ni hlevski gnoj. A. M. S.
Ker imate slabo njivo, katero nameravate zasejati z ozimno pšenico, bi radi vedeli, če jo lahko jto-gnojite s hlevskim gnojem. — Za jjšenico hlevski gnoj ni posebno prikladen, ker j>o njem to žito prebujno poganja, dobi šibke bilke in spomladi kaj rado poleže. Razen tega se v njem rad razbohoti plevel, ki potem duši rastline. Ce 6e vam zdi zemlja prerevna m ji primanjkuje dušika, ledaj jo sedaj jeseni pred oranjem pognojite s 60 kg apnenega dušika na oral, pred setvijo jx> s 150 kg super-fosfata. S tema gnojilama bo pšenica bujno pognala, toda utrdila si bilke, plevel pa ne bo mogel preveč škodovati.
Obvarovanje volne pred molji. I R. S. — V volni, ki 6te jo imeli v vreči na podstrešju, so 6e zaredili molji Odkod so prišli ti škodljivci in kako se jih je obraniti? — Molje, črvičke. zarejajo mali metuljčki, ki letajo v toplejšem ča6u od maja naprej, zlasti v večernih urah in polagajo svoja jajčeca na volno in volneno tkanino. Iz teh jajčec se izvale črvički, ki se hranijo z volno in jo raz grizejo. Enako 6e naselijo na preji, na suknu, na volnenih oblekah itd. Ti črvički se zabubijo v mešičke, ki so prilepljeni po stenah, tam |>rezimijo in maja meseca se preobrazijo v male metuljčke. — Borba proti njim obstoja v tem, da zgodaj spomladi stene osnažimo in uničimo nabrane mešičke. Nikar ne takih smeti vreči na smetišče, ker s tem se ta škodkjivec ne uniči, ampak na ogenj z njimi. Molji se najrajši zarejajo po nesnažnih, oziroma premalo snažnih prostorih. Snaga. zrak. prepih in 6once so glavni nasprotniki molja. Volno in prejo ubranimo pred njim najbolje s tem, da jo spravimo večkrat na zrak in sonce, ter jo ob tej priliki dobro stepemo in očistimo. V ostalem jo je pa hraniti v čistih in snažnih prostorih. Pogosto prezračevanje v letnem času pa je glavno obrambno sredstvo proti moljem v volni, preji in obleki.
Gnojenje izčrpanih njiv z umetnimi gnojili. I. B. P. Jeseni nameravate zasejati več oralov njiv z ržjo in pšenico, pa bi morali pognojiti zemljo, ki so vam jo najemniki precej izčrpali. Hlevskega gnoja pa nimate. Želite vedeti, s kakšnim umetnim gnojilom bi naj gnojili. — Če je zemlja res izčrpana, tedaj potrosite na en oral 100 kg apnenega dušika, 150 kg superfosfata in 70 kg kalijeve soli. Apncni dušik potrosite po njivi še pred oranjem ter ga potem zaorjite. Superfosfal in kalijevo sol pa lahko zmešate 6kupaj ter potrosite po že pripravljeni njivi pred setvijo ali pred brananjem, da se zmešata z zemljo. Pozneje pa skušajte njivi dodati hlevski gnoj.
Odprava preobile čreslovine (tanina) iz sadnega kisa. R. J. D. p. P. Če in kako je mogoče iz sadnega kisa odpraviti preobilico čreslovine ali tanina, da bi bil ocet manj trpek in poraben za uživanje? — Da je v oetu preveč tanina ali čreslovine je vzrok temu to, ker ste v ta namen uporabljali preveč nezrelo sadje. V bodoče morate sadje pred predelavo pustiti vsaj 6—10 dni na kupu, da se zmedi. Ako bi imeli z bolj žlahtno pijačo opravka, potem bi vara priporočali čiščenje z želatino, kakor to opravljamo pri vinu in sadjevcu (25—50 gr želatine na 100 1 vsebine). Želatina povzroči, da preobilica tanina v pijači (kemično) zakrkne, da se tvori usedlina. Pijača postane potem lepo čista in bolj pitna. V danem primeru bi pa bilo najbolje, da vržete ta kis ponovno na 6veže tropine od zrelega sadja, Na ta način boste zboljšali tak ogaben kis najpriprosteje. Včasih si pomagajo gospodinje v takih primerih tudi tako, da tak trpek kis sproti (pred uporabo) segrevajo (prevrejo) in ga primešajo potem med navadnega.
Dober jesih iz sadja (sadnih tropin in olupkov). A. L. Lj. Kako se da iz jabolčnih olupkov doma napraviti dober kis, da se pozneje ne pokvari in da je za rabo? — Varčna in preudarna gospodinja ali pa gospodar, ki prideluje dovoli sadja, mora skrbeti, da si pripravi zadostno količino kisa iz sadnih odpadkov. Iz sadja pridelamo najboljši in najokusnejši kie. To delo je tako preprosto, da ga lahko vsakdo opravi. Na odraslega človeka računamo, da porabi skozi vse leto okoli 10—12 1 oeta S to osnovo mora gospodinja pri napravi kisa računati. Za izdelavo oeta je važno sledeče: "eore-močna in nep.rešibka alkoholna pijača ocetne bakte rije, gorkota in mnogo zraka; s iem :e vse povedano. V danem primeru postopajte takole: jabolčne olupke nakvasite z vodo, da bodo dobro vlažni (pa ne preveč) v primerni posodi (škafu, kadi). Včasih, ob lepem vremenu, pustimo vse skupaj na miru tudi teden in še več dni, dokler ne okusimo, da so se olupki ekisali sami od sebe. Paziti je, da ne pride nesnaga ali kaj drugega zraven. Še boljše pa je, da nakvašene tropine čez dva ali tri dni iztisnemo (sprešamo) in tako dobimo sok. Pijači primešamo nekoliko starega oeta (na en škaf zadostuje pol litra) ler vse skupaj prenesemo na topel prostor. Pomniti je, da ne sme biti posoda, kjer si pridelujemo kis, zaprta in do vrha polna. Taka pijača se skisa žc po par dneh (8—12 dneh), ko se lepo očisti, jo pretočimo v primerno posodo (v manjšem gospodinjstvu najbolje v zelenke). Kis v tej ali oni posodi moramo hraniti na hladnem prostoru.
Priprava pokvarjene posode za sadjevec. P. I. Ž. Imam nekaj pokvarjenih sodov, ki se jih ne upam zadosti pripraviti za sadjevec. Slišal 6cm, da se da
Priporoča se šperijalna mehanična delavnica za popravilo koles, šivalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, pokrouianje. poniklanje in emajliranje.
IlVrMe Justin Gustiniii, Maribor
Tattenbachova ulici, nasproti Narodnega doma
Trgovina koles, otroških vozičkov, pneumatike in vseh nadomestnih delov. Nakup in prodaja rabljenih strojev, železa, kovin i. L d.
j vsak sod, tudi ocetno kisel, p>orabiti za sadjevec, i ali celo za žganje, ako se prevleče notranjost s parafinom. — Vsak sod se da pripraviti za pijačo, l ako je lc v ostalem dober, da ni že preperel in ( drugače pokvarjen. Sploh se pri gospodarstvu pre-i malo pazi na prazno posodo, zato se tudi kvari, ker leži bogve kje po šupah ali podstrešjih in se šele tik pred uporabo vzame v roke in v naglici popravi. Od tod toliko pokvarjene pijače po domačijah. Kdor ima količkaj potrpljenja, spravi vsak sod v pravo stanje. Plesnive sode je treba na primer najprej suhim potom postrgati, izplakniti, močno za-žveplati in čez par dni z vrelim (-1—5%) sodovim lugom zakuhati in z mrzlo vodo oprati. Druge sode zadostuje samo s 6odovim lugom zakuhati in izplakniti. Umni kletar pa se v takem slučaju poslužuje parafina. Vsak tak sod, pa četudi je plesniv, parifiniramo. V ta namen moramo sod poprej dobro segreti. Potem vzamemo čist, bel parafin in ga se-grejemo na čez 100 stopinj Celsija. Za 1 kvadratni meter površine zadostuje 6 dkg čistega parafina. Stopljen parafin vlijemo v segreto posodo in jo povaljamo, da se v notranjosti enakomerno prevleče s tanko plastjo parafina. Vsak parafiniran sod lahko potem uporabljamo za ohranjevanje pijače. Pomniti pa je, da se v tak prazen sod nikdar ne sme ulivati vrele vode, ampak le mrzla, da se splakne in očisti. Najbolje pa je to, da vam para-finira 6od kakšen 6odar, ako je v bližnini.
Razmnoževanje kaktej. A. L. C. Kot velika ljubiteljica kaktej bi se radi poučili, kako je z njimi pravilno ravnati, kdaj jim odtrgati mladike in kdaj jih razmnoževati, kdaj presajati in kdaj jim gnojiti. — Kakteje lahko začnete razmnoževati že konec junija vse do jeseni na ta način, da jim porežete mladice Te postavite kake štiri do pet dni na sonce tako, da se rana popolnoma posuši. Potem jih posadite v pesek, ki ste mu primešali nekaj apna ali pa fino zdrobljenega morta. V tem pesku se bodo vkoreninile in prihodnje leto jih presadite v primerno peščeno zemljo. Odrasle kakteje se presajajo v svežo zemljo vsako drugo, tretje leto, ker v tej dobi zemljo izčrpajo. Gnojiti jim navadno ni treba. V poletnem času zahtevajo več sonca in primerno vlago, medtem ko prestanejo zimo, ne da bi jih bilo treba preveč namakati.
Ohranitev sladkorja pred pokvaro. I. I. G. Koliko časa se obdrži sladkor v kockah v zabitem zaboju v zračni sobi, ne da bi se pokvaril? Je-li se je sploh bati, da se kako pokvari? — Sladkor v kockah v zabitem zaboju se na zračnem prostoru lahko ohrani pred pokvaro mnogo let; sploh se ne more pokvariti, dokler ne pride vlaga do njega. Topiti se začne le tedaj, če pride do njega vlaga bodisi v obliki vlažnega zraka ali megle, dežja ali vode. Dokler ostane 6uh, se ne more skvariti.
Suhe gobe
kupujemo stalno vsako množino.
Marko Jungwirth, Praga XII.
Londyn ska 18 — Teleron 281-74 Brzojavni naslov: JUNGMARK Praha.
Pravilna naprava ansilaže — kisle krme. A. M.
R. Ker se vam je lani kisla krma pokvarila, želite vedeti, kako je pravilno postopati z zeleno krmo, da se bo ok:sana dobro shranila. — Za kisanje zelene krme nam najbolj služi zelena koruza in trave, ki imajo obilno sladkorja. Vmes pa lahko zmešamo tudi liste pese, zelja in repe ter deteljo, ki se same slabo kisajo. Pravilno postopanje oki-sanja obstoji v tem, da se to čira hitreje izvrši in da se pri tem razvija čim manj škodljivih smrdljivih snovi ter ne gre preveč hranilnih snovi v izgubo. V ta namen je potrebno čim manj zraka in čim hitrejša tvorba mlečne kisline. Zrak pospešuje dihanje rastlin in razvoj škodljivih bakterij in plesni. Da se ta kolikor mogoče iztisne, je treba vloženo zeleno krmo dobro stlačiti. Presuho jc težko dobro stlačiti, zato naj vložena vsebuje najmanj 65% vode. Če je krma zrezana, izstopi prej iz nje sok in izpodrine zrak. Ne sme pa biti preveč vodena (nad 857o vode), da ne bi vsebovala premalo sladkorja, ki je potreben za hiter razvoj mlečne kisline. Ta nastaja namreč sladkorja po delovanju bakterij mlečne kisline; in tega sladkorja ima največ zelena koruza. Sladkor je raztopljen v rastlinskem soku, zato je tem bakterijam ljubše, če so rastline, ki jih hočemo okisati, zrezane, da iz njih izstopi sok. Ako je enkrat v ansilaži 1—2% mlečne kisline, zamori ta skoro vse vrste bakterij in zavaruje tako krmo pred pokvaro. Če se pa mlečna kislina prepočasi razvija, tedaj lahko dobe v njej premoč škodljive bakterije, ki tvorijo ocetno, masleno in mravljinčno kislino, gnilobo in razkroj beljakovin. Taka ansilaža je skvarjena in neužitna. — Pri okisanju krme jo moramo torej dobro stlačiti in skrbeti, da ima zrak v njo čim manj dostopa. Vložena krma naj ima dovolj vode, ki naj izpolnjuje praznine. Rastline je zrezati, da čim prej izstopi sok iz njih in izpodrine zrak. Krma ne sme biti preveč vodena, da ne bi vsebovala premalo sladkorja, ki je potreben za hiter razvoj mlečne kisline. Tudi se ne sme ansilaža preveč ogreti, ker tedai postanejo beljakovine težje prebavne. Če v kupu ni preveč zraka, tedaj se to tudi ne more zgoditi. Če bodete upoštevali ta navodila, boste dobili zdravo in tečno kislo krmo.
Naročajt in čitajte naša katoliška dnevnika »Slovenec« in »Slev. dom«
»Moj ljubi Ivko!« — Si napisala? — »Moj ljubi Ivko!« — napiSi mu... Le kar piši, jaz ti bom pa povedala, kaj moraš napisati. Zdaj pa takole napiši: »1» moj ljubi Ivček!« — Le to ti rečem, veš, soseda, bodi vesela, da nimaš otroki — Zdaj pa napiši: »Tako, ti moj ljubi otrok,« napiši, »ali je tvoja mati zato garala...« Stoji — Ne, tega ne napiši! Če sem zanj garala, sem rada garala! — Kaj pa je to takega, če sc mati izgara za svojega otroka? — »Moj ljubi otrok,« napiši.,. On, on šele gara! Dan in noč študira in mora še tujim otrokom vtepati v glavo, česar sc v šoli niso naučili. In Bog vč, ali ima zadosti jesti in mogoče njegova soba niti zakurjena ni. Če je sploh kdaj zakurjena! — Seveda, kje bi se mu pa še ljubilo pisati! — In zdaj takole napiši: »Ljubi Ivko!,< — Včeraj je žc tri tedne preteklo, odkar nam ni nič pisal. Ali veš, soseda, kaj je to? — Seveda, dosti dela ima. Pa mogoče, da je tudi bolan, kdo ve! — O,, ti moj ljubček, pa kar sam med štirimi stenami!
—	Zdaj pa take napiši: »Ljubi Ivko!,« piši, »ali U ni, dragi moj otrok, nič hudo, ko mora biti tvoja mati tako dolgo v skrbeh zate?« — Veš, soseda, jaz sem mu že po enem tednu brzojavila in on mi je koj drugi dan poslal odgovor — tudi brzojavko. »Sem zdrav,« pravi, »vse je v redu.« — A zdaj bi moralo vendar priti tudi kako pismo, da bi vedela, zakaj mi ni nič pisal. Mogoče je to, da si misli: brzojavka je tudi odgovor. Otrok mi jasno in razumljivo povč: »Sem zdrav, vse je v Tedu!« — Toda če si mati, ali ni mati zmeraj v skrbeh?
In zdaj takole napiši: r Oh, moj ljubi Ivček, otrok moj!« — Moj brihtni Šmonca je seveda že potuhtal, zakaj nič ne piše: ker nima kaj posebnega. Torej — on čaka, da bi se kaj posebnega zgodilo, Posebnega? — Kaj pa je posebno, soseda, to te vprašam! Ali ni največ to, da je zdrav?
—	A očetje tega ne občutijo tako kot matere! — On ti gre v tvornico, 6e pogovori s tem, se pogovori z onim, brklja okoli, in poglavitno: njegove misli 6e mu ne vrtijo ves dan krog ene in iste stvari in on si ne muči vsak hip oči s pogledom za pis-monošol
Zdaj pa le pazi, kaj ti povem! A to te prosim, soseda, rotim le pri vsem, kar ti je sveto: glej, da boš tole posebno lepo in razločno napisala: »Ljubi Ivko,« piši, »kar se tiče L.« — le kar napiši samo L. — on bo že vedel, koga mislim — »— bi pa ona že morala,« mu piši, »zares vedeti.«
—	Nak, rajši takole napiši: »— bi pa ti moral žc vedeti.« — Pa zakaj ti ne bi kar koj povedala, soseda, saj te imam rada ko lastno sestro. Oženili s« misli, razumeš? Oženili! — Oh, ti moj ljubi Bog, ali jc lo zdaj zanj? — Saj še pri vojakih ni bil! — Nekakšna Lela mu brenči po glavi! To je pisal v zadnjem pismu, v tistem, ki je prišlo pred tremi tedni. Nekakšna Lela, kaj jaz vem, čigava je, kaj je-' Pj PMtpravi: »Jaz jo imam rad in sem sklenil, da JP viajnem!« — In kaj storim jaz, trapa neumna, šavra .Semasta, da bi me! — Namesto, da bi mu lepo. rekla: »Ljubi moj otrok, pameten si, veš
kaj je zate dobro in kaj nu — pa grem in mu napravim pridigo! — Jaz, reva, mu hočem Š|j>vo zasukati! — Šmonca mi je bil precej rekel: »Pomisli, stara, kaj počneš, saj veš, saj on tam ludi nima nič dobrega!« — Pa ne, jaz nisem prej mirna, dokler vsega iz 6cbe ne stresem!« — »Mislili smo, da boš storil to, mislili smo, da boš storil
ono!« — Pa ne, jaz ti čvekam: »Kdo bo tvoje sestre pomožil? Ali naj se tvoj oče svoj živ dan ubija po umazanih delavnicah? Ali naj tvoja mati do smrti pere perilo tuiih ljudi? — In kako bpš neki to naredil — in odkod boš vzel denar za lo? — Saj imaš eno samo srajco, tisto, ki jo imaš na sebi in tkto, ki jo imaš v perilul« — Skratka: oslarije, same oslarije! Otrok pa, kajpa, noče več pisati. Užaljen je, kakopa!
Zdaj pa še moj Šmonca ves dan robanti name: »Jutri,« mi pravi, »bo že prolesor in ti mu naštevaš, koliko srajc ima! — Zdaj boš pa lahko čakala, dokler se bo domislil kaj pisati!« — In sc jezi in se mi roga: »Mislila si,« mi pravi, »zakaj si pa mislila?! Kaj sva pa zanj še storila? Na svet sva ga spravila in zdaj je prišel tisti čas, da mu za to veliko dobroto pošljeva račun! In ti si mu ga poslala, In kaj zahtevaš zato od njega? — On bo obema sestrama doto pripravil! Šc dobro, zares, da ga nisva obdarila s štirimi, šestimi, osmimi sestrami!
—	In čisto pozabila si. da mora že od mladega jesti kruh s tujih miz ir da se zdaj vzdržuje z tnštruk-cijami in da ima pasje življenje!« — »Kakor da bi mogla pozabiti na to, moj ubogi Šmonca!« sem mu rekla. »Si,« pravi, »pozabila si!« — in je zmeraj bolj hud. Pa zmeraj eno in isto: »Mislila si! Pa lc na kaj si mislila? — Da nas bo vse iz revščine potegnil!
—	Pa čeprav si pri tem vso mladost ožulji! Kajpa: on nima pravice biti mlad ko njegovi vrstniki!« — Pa ti vpije in preklinja, kakor da bi mu bilo prav, če se Ivko oženi, pri tem pa ga slišim ponoči, kako sc obrača v postelji in ti ne more očesa zatisniti kakor tudi jaz nc. Ko pa zjutraj vstane, začne že spet robantiti in ves svoj srd name zlivati. Jaz pa
—	reva uboga — molčim. Kaj si hočemo, taki so pač moški...
No — in zdaj mu pa takole piši: »Ljubi Ivko!«, piši... Kaj sva nazadnje napisali? — Tako, tole: »Vedeti moraš,« piši, »da tvoja mati...« Torej: poglavitno je, da bo srečen, pa naj si bo tista Lela tudi ciganka! To mu, prosim, povej — in prav posebno lepo moraš tole kako sestaviti, veš, tako, da bo sprevidel in razumel in mi odpustil! »Tvoja nevedna mati,« napiši ali kaj podobnega. Napiši tudi da smo že vsi začeli štediti, da bi tisti Leti kupili kako lepo darilo. Naj nam on piše, kaj bi jo posebno razveselilo. Pa da obe sestri, piši, nekaj praV lepega delata zanjo, za tisto Lelo. In piši mu, da obe radi govorita o svakinji in sta veseli, da jc brat srečen. Oh, kako jc to neumno, da 6c zdajle spet jokam! To 6pravi mojega Šmonca v tako jezo, da kar zdivja in take govori, če se mi to primeri, in pravi, da sera neumna in da norim. — Ali pišeš zdaj ti6to o 6estrah? Prav! Reci mu, da sc veselita in da brata prosila, da naj jima kmalu pripelje svakinjo, a da naj nam prej piše, da bomo stanovanje okrasili zanjo. In prav kmalu naj nam pošlje njeno fotografijo. Piši mu: »Moj ljubi Ivček, otrok mof; tvoja mama dobro vč, da moraš zdaj še več delati in da ji ne utegneš pisati in da ji še dolgo ne boš mogel pisati. Zato ti pa pošilja še to karlo, ki ji je naslov napisala naša soseda Pepa,« '— Kaj rie, Pepa, saj boš to storila? »Treba je le," da jo podpišeš. In nikar ne bodi več hud na svojo nevedno mater.« Pa pozdrave od Micc in Dobrinke. In napiši, da se očetu dobro godi. »Najbolj pa tc ljubi in poljublja tvoja mati.«	(Srbohrv. Žak Konfino.)
Tekma z volkovi
Pozimi leta 1844 sem se mudil v Mainui, najsevernejšem delu Združenih držav Severne Amerike, in sem imel dovolj prostega časa, da sem ga lahko posvetil velik del divjim zabavam v tej še lako uialo obljudeni deželi. Nobena izmed njih pa me ni bolj mikala'ko drsanje. Samotna in globoka jezera v. tej severni državi, ki ob strašnem mrazu tamkajšnjo zime po veo mesecev popolnoma zamrznejo, nudijo ljubitelju te zabave najboljšo priliko zanjo. Čestokrat sem si nataknil svoje zarjavele drsalko in zletc! po bleščeči sc rečni gladini, da mi je srce kar močneje utripalo. Na enem teh izletov pa sc mi je pripetil dogodek, katerega ee se sedaj z grozo spominjam.
Zapustil sem hišo svojega prijatelja vprav preden se je zmračilo, da se z drsalkami spustim kos poti po krasnem Kennebecu, ki teče tik mimo vrat. Večer je bil lep in jasen. Mlaj jc sijal na poledenele smreke, ki so obrobljale breg — prava viliuska slika. Vsa priroda je bila tod v tisli tišini, v katero se včasih tako rada pogrezne: voda, zemlja in nebo se je zdelo kol potopljeno v najpokoj-nejši mir.
Preletel sem morda dve milji po reki navzgor, ko sem prišel do kraja, kjer sc je stekal v reko majhen potok. Zavil sem vanj, da preiščem njegov tok. Stoletni borovci in jelke so se bočili nad njim in tvorili vedno zeleni obok, ki se jc bleščal in iskril v zimski obleki; vse je bilo temno pod tem

-Saj ti ne moreni niti povedati, kako te imam , rad! Prava liubezen molči.*
Ah, nc! Prava liubčzcn govoii /. očetom.
obokom, toda bil sem mlad in brez strahu, in ko sem pogleda! v to umeteljno podobo večnega pragozda, mi jc srce od veselja ulrij>alo. Moj divji hura je zadonel po gozdu in prisluhnil sem zvoku, ki je vedno znova odmeval, dokler sc ni spet vse pogreznilo v molk. Le sem m lja je kakšen samotni ptic oplazil s perotmi vitko jelko.
Mogočni knezi gozda so stali tod, ko da bi jih nc moglo upogniti i,ič razen časa. Mislil sem o tein, kolikokrat se je pač skrival za temi drevesi indijanski lovec, kolikokrat je puščica z njegovega loka zadela jelena ob tem potoku in kako se je marsikaterikrat moral razlegati njegov divji klic zmage. Opazoval sem sove, kako so plahutale nad menoj, in zadrževal sem sapo, da bi slišal njihovo skovikanje v daljavi.
Iznenada pa je zadonel glas, ki se ml je zdel. da mi prihaja k nogam iz Iydu. V začetku glasen in grozen, se je končaval v eno samo enolično cviljenje. Preblode! sem. Nikdar poprej ni slišalo moje uho takega zvoka; imel sem ga za nekaj nadzcin-skega, za hrušč, ki ga poraja kakšen prebivalec pekla — tako neizrekljivo divje mi je zazvenel v tej globoki samoti. Zdajci sem zaslišal, kako pokajo veje na bregu, kakor da lomasti žival; kri mi je udarila v glavo v tako silnem navalu, da me je zapekla koža, in čutil sem vsaj olajšanje, da imam opraviti s stvarmi pozemskega izvora, ne pa z duhovi, kakor sem si bil skraja predstavljal. Moč volje se mi je povrnila in ozrl sem so okoli sebe po sredstvih za obrambo. Mesec je sijal skozi odprtino, po kateri sem bil stopil v gozdno temo, in ker se mi jc zdelo to najboljše sredstvo za svojo rešitev, sem planil notri kot blisk. Razdalja je znašala komaj tri slo čevljev in težko bi bila la-stavica prekosila hitrieo mojega bega. Ko pa sem obrnil oči na breg, sem lahko opazil dva temna predmeta, ki sta po bliskovito šinila po gošči, tako hitro, da sta me skoraj dvakrat prekašala. Po tej hitrici in kratkem laježu, ki sta ga od časa do časa ponavljala, sem nenadoma spoznal, da sta dva, mnogo strahu povzročitjoča siva volka!
Nikdar poprej nisem naletel na katero teh živali; po tem pa, kakor so mi jih bili opisali, sem imel malo veselja, da bi se z njimi seznanil. Njihova neukročena divjost in neutrudljiva moč. za katero sc jc zdelo, da je del njihove narave, prestraši vsakega popotnika, ki ga zaloti noč. S svojim ueulrudljlvim galopom, ki lahko upeha sovraštvo psa in lovcev ogenj, zasledujejo ljudi, da jih samo smrt lahko loči od njih. Grmovje, ki jc obrobljalo breg, je letelo ob meni naglo kot blisk, ko sem švigal mimo nn svojem begu. Skoraj bi bil dosegel izhod iz drevesnega obloka, le šc sekundo, pa bi bil prilično na varnem, ko se je pojavilo krdelo "ovili zasledovalcev tik pred menoj, na bregu, ki se jo dvigal približno deset čevljev visoko. Nisem imel časa, da bi bil premišljeval; skloni! sem glavo nizdol in zdrval dalje. Volkovi so poskočili; toda glede moje hitri.-,e so se vračunali, skakali so za menoj, doč.iin je drvel plen, ki je bil predmet njihovega upanja, venkaj na gladino reke.
Nagon uio je vodil po poti domov. Lahki sueini kosmiči so sc mi drobili na železju drsalk in že
»eni mislil, da sem svojim zasledovalcem prilično odnesel pete, ko mi je njihovo divje tuljenje povedalo, da so mi apel za petami. Nisem ae ozrl. čutil iHsem niti veselja niti bojazni, le misel nu dom. na vesele obraze, ki so čakali, da se vrnem, na solze, če bi me no mogli več videli, to me je venomer prešitijalo, in tedaj m- je vsa sila mojega duha in telesa obrnila samo in izključno k temu, da uideni. Marsikak dan mi je minil na drsalkah, nikdar pa si nisem bil mislil, da mi bodo kdaj edino sredslvo, da se rešim. Vsako minuto lili je pravil iajež mojih zasledovalcev, da so mi tik za petami. Prihajali so bližo in bliže; slišal sem korake njihovih nog na ledu in mislil, da lahko čutim njihov globoki dih. Sleherni živec in sleherna mišica vsega mojega telesa je bila skrajno napeta.
Tisti trenutek-sem se ozrl. prestrašen po neznani senci, naokrog, in opazil, da se mi je pridružil neki drugi drsalec. Tudi glede njega sc je zdelo, da ga pode;! toda niti juz niti on nisva imela loliko sape, da bi zinila besedo.
Drevesa ob bregu so se zdela, da plešejo v nejasni svetlobi, in že se me je začela prijemati omotica. Gonja je bila neznosna, glasovi mojih zasledovalcev pa so bili taki. da so vzbujali grozo — tedaj pa me je nenadoma neprostovoljen obrat zanesel iz smeri. Volkovom tik za nama, ki niso bili v stanu zdržati ali se obrniti, pa je spodrsa-valo, da so padali in drčali še dober ko* proge naprej. Iz krvavih gobcev so jim viseli jeziki, njihovi beli -zobje so se iskrili, temne pisane prsi jim je pokrivala pena. in ko i--o švignili mimo naju, so jim žarele oči in so tulili od besa in gneva. Nenadoma ee mi je porodila misel, da ta slučajni dogodek smotreno izkoristim, da jim uidem — to se pravi, da bi se jim venomer izmikal, kakor hitro bi sc približali, ker jih tvorba njihovih nog ovira, da bi tekli po ledu drugače kot v ravni črti. Tedaj sem imel ravno toliko sape. da sein svojemu neznanemu spremljevalcu sporočil ta načrt, katerega jc takoj odobrit. Temu primerno sva ravnala.
Spomenike, grobnice, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju
Franjo Kunovar
pokopalISte S«. Krit UUDUANft
Volkovi pa čim so postali spet gospodarji svojih nog, so se znova obrnili proti nama. Gonja se je na progi petdeset čevljev dolžine po toku roke spet obnovila. Takoj so nama bili spet za petauii, ko sva opisala lok iu pustila svoje zasledovalce, da so zdrevili mimo. Z enim samim pogledom sva so sporazumela o skupnem manevru. Divje tuljenje je pozdravilo najin obrat in volkovi so spet s svojimi zadnjimi kraki spodrsnili po gladkem ledu, oblikujoč popolno sliko nemoči in onemoglega besa. lako sva pridobila približno tri sto čevljev pri vsakem obratu. Dvakrat ali trikrat sva uiaue-ver ponovila in volkovi so bili od trenutka do trenutka beenejši, pa tudi bolj upehani. Bila sva rešena. Nabajaia sva se sedaj nasproti hiše in krdelo pastirskih psov, katerih pozornost je povzročil hrušč. se je divje zapodilo i/, svojih koč. Volkovi so opustili svoj blazni tek in se, videč, da jim je ušel plen, spustili v beg. Opazovala sva jih, dokler ni®o njihove temne postave Izginile za bližnjim gričem.
Zdaj šele sva si lahko nemo podala roke. Hitela sva v sobo in sedaj mi je moj hitro pridobljeni prijatelj pripovedoval, da je zdravnik in da jo hotel iti k bolniku, ko so ga nenadoma napadli volkovi in ga |>ogiiali za menoj. Bil je mnenja, da mi dolguje rešitev življenja, dočim sem si jaz priznal, da sem čutil z njegovo prisotnostjo znatno olajšanje zaradi preatanega strahu in se znova opogumil. Dovolj, bila sva rešena.	(W. Einden.)
Gluhe besede
Stara mati jc sedela pri oknu; pozibavala se je v giigalnikii in je gledala v nebo s črnimi oblaki.
»Zmeraj sem 6e bala, da bi ne živela predolgo in glej —, zdaj sedim zares prav brez potrebe in sem vsem v nadlego.«
Velika, tigrasta mačka je dvignila pametno glavo, razprla oči in skočila na pručico zraven gugalnika. Svilena dlaka se ji je naježila. Tedaj se jc stara mati strahotna zdrznila. Plamteč blisk jc bil razparal temno steno oblakov. A grmenje, ki je sledilo etreli. je ni prav nič preplašilo, medtem ko se je mačka prestrašena 6krila pod stol.
Zdaj je stara mati zagledala na cesti vitko, dekliško postavo, ki se je trudoma upirala viharju. Prve debele kaplje luide ure so čofotale na dekleta. •Pogledala je navzgor in je namignila z roko. Stara mali se ji je nasmehljala.
»Hvala Bogu, še kar dobre oči imam. To je bržkone Andereenova Sali, vnukinja moje rajne prijateljice. Le kako ti pride naenkrat semkaj?«
Sinja postava je izginila in 6tara mati se je spet gugala sem in tja. Iznenada se je začudena ustavila. Nekdo je prišel v sobo. Sali Andersenova! Lica so ji bila mokra od dežja. Črn šop las, ki ga ji je bila sapa potegnila izpod klobuka, ji jc ležal preko čela in ji pokrival levo oko.
Stara mati se je nehala gugati in jc opazovala dekleta; Videti jc bilo. da sc je dekle dosti jokalo, zakaj njene oči so bile rdeče in zatekle.
»Na vsak način se moram s kakim človekom porazgovoriti,« jc rekla Sali, »jaz, to se pravi, midva, sva sc nedavno preselila semkaj v bližino. V tem delu mesta nimam še nobenih prija-
teljev. Pa sem 6e spomnila vas! Danes sem namreč sklenila, da zapustim Edvarda, svojega moža. Tako ne gre več!« Za hip je pogledala na deževno
cesto iu spet nadaljevala: »Davi sva se strahovito sprla. Komaj jc bil odšel v pisarno, sem 6i pripravila kovčeg. Odpeljala se boni z vlakom ob pol sedmih in se preselila k teti Rozi. Toda v stanovanju mc ni več 6trpclo! Morala sem priti, da se razgovorim!« Ugriznila se jc v ustnice, da bi zadržala solze, ki so ji privrele v oči, medtem ko je gledala v vedro lice stare matere.
»Ljuba moja.« je rekla stara gospa, »jako si razburjena. Skušaj sc pomiriti. Pojdi sem. pri-sedi!« Smehljaj stare gospe je bil ljubezniv in dobrohoten.
Stara ura v kuhinji je počasi odbila uro. Sali jc sedla se naslonila nazaj in zaprla oči.
V tisti vili ob morju, kjer sta bila z Edvardom preživela medene tedne, je bila stenska ura, ki je prav tako bila. Sklonila se je naprej ili kar bruhnilo je iz nje: »Tako dobro mi dene. da govorim 6 človekom, ki me tako razume kakor vi.«
Nastal je kratek prcmolk. Potem jc previdno tipaje spregovorila stara gospa:
»Da, da, le lepo mirno obsedite. jaz vam pa skuham čaja. Obisk takega lepega, mladega bitja je zame resnična radost. Oprostite me, prosim, za hip!«
Andersenova Sali jc gledaLi za 6faro gospo, ki je izginila v kuhinjo. Vslala je in se radovedno
ozirala po sobi. Na kaminu je 6tala obledela (oto grafija 6 sliko neke poroke. V 6rcdi je bila 6tara mati v svatovskem oblačilu, tako mlada še in ponosno 6e smehljajoča! Zraven je bila druga foto-
grafija. Stara mati s svojim možem na dan zlate poroke. Petdeset let zakonskega življenja! Ali jc to sploh mogoče? Izraz blaženosti na obeli stare-
Hladna jesen že prfhata . . .
Varujte se prehlada!!!
Nudimo Vam odgovarjajoče jesensko blago za obleke in površnike v raznih kvalitetah; na >.e'jo Vam izgotovinio obleko ali površnik prvovrstno jn po meri tudi pri nas v lastnem ateljeju
PRAGO SCflWW jUJLgASM*
kili je zajci Saline poglede. Spet so ji solze privrele v Oi l
Ko je prišla stara mati s čajem v sobo. je dobila Sali. kako jc božala mačko.
»Izvrsten je ta vaš čaj,« jc rekla Sali. ko je dvignila krhko porcelanasto skodelico k ustnicam, •in to, da sle me tako ljubeznivo sprejeli, mc kar hladi v duši. Kako domače je pri vas!«
Spet se je zazrla na mokro ceslo in je zavzdihnila. rekoč:
»Spočetka je bi! Edvard ko angel z menoj. Zdaj se je ves spremenil. Vse se je spremenilo. Priznam, da jako dosti dela. A vedno pa vendar ne morem soglašati z njim! Zdaj je vsega konec.«
Nekam oklevaje je dejala stara mati: »Razumem, razumem.« Vzela jc velik albuni z mizice kraj sebe.
Pokazala jc sliko prav majhne gospe, rekoč: Ko ste vstopili v sobo. sem pravkar prelistavala
ta album.« Pokazala je na sliko prav mlade gospe in vprašala: »Ali bi me spoznali tule? Takrat setn bila pevka. Prerokovali *o mi sijajno bodočnost, a jaz sem se poročila 6 L redom Abnerjem.«
Njene mile oči so sc zasvetlikale in nadaljevala je: »Takrat 6va bila jako moderen, mlad par. Spočetka se nisva nič kaj sporazumela. Na obeli straneh je bilo precej upornosti in ošabnc«fi. Nihče ni hotel popustiti. Saj vemo, kako je lo! A slednjič sva pa le petdeset let potrpela drug z drugim. In se je izplačalo! Koliko sreče bi bila zamudila, če bi se bila ločila!«
Ko je govorila, je obračala lis! za listom in Sali jc videla spominke na inozemska potovanja, na svečanosti, maškarade, na počitnice ob morju z otroki in na druge srečne, še ne tako daljne dogodke. Solza je zdrknila na neko stran. Sali je upala, da je stara mati ni videla.
Nato je v 6obi vse utihnilo. Obe 6fa dolgo molče sedeli druga ob drugi pred debelim albumom. Mahoma je v kuhinji bila ura fri.
»Zdaj pa moram iti,« je dejala Sali in drhteč smehljaj ji je hušknil čez obraz. »Mislim, da bom dala tej sobi ime »pristanišče upanja«. Tu 6em sem se zatekla in rešila, kakor se ladje zatečejo v zaliv, da uidejo nevihti. Zdaj grem domov, da pripravim kcKilo. Oprostite, prosim, ko lako naglo bežim!«
Stara mati jc smehljaje se dejala: »Le šc kaj kmalu pridite! Ko bi vedeli, kako mi malo mladosti dobro dene! Saj sem tudi jaz še mlada, dasi mi tega tli videti.«
Njen smeh je bii glasan in vesel.
»Zares nisem za nobeno rabo več tia svetu, mucika,« je zavzdihnila stara gospa, ko je Sali odšla »Tega malega dekleta je nekaj težilo, to sem dobro videla, lako rada bi ji bila pomagala, a jaz sem gluha. veš. mucika, tako strašno gluha, da nisem niti besedice razumela, kar je rekla! Zal. niti besedice, veš, mucika!« (E. II.Gale.)
DOLENJSKE TOPLICE
železniška postaja Straša-Topltce
Nalučinkovltejše Radio termalno kopališče 38" C zdravi sigurno revmattzein sklepov ln mišic, bolezni »lvčnega sistema, ženske boletnl, organlčne motnle srca ln krvnega obtoka, razne posledice zlomlleiitli kosti Itd. — lesenskn vion« od 1. septembra do 31. oktobra. 10 dnevna pavšalna penzl|a I. razred Diu 800-—, 20 dnevna Din 1.100--. V tem pavšalu )e vračunana prvorazredrfa soba ln prehrana, kopeUl s perilom, enkratni zdravniški pregled m vse takse. Zahtevajte polasutla ln prospekte od uprave.
Zviti huzar
Neki huzar je v zadnji vojni prav dobro vede!, da je kmet, ki mu je šc! po cesti nasproti, prejel 100 goldinarjev za seno in jih je hotel zdaj nesli domov. Zato ga je prosil, naj mu kaj malega podiri za tobak in žganje. Kdo ve, ali bi sc ne bil zadovoljil z nekaj novčiči! Toda kmet se je rotil na žive in mrtve, da je pravkar zapravil svoj poslednji nov-čič in je popolnoma suh. »Če bi le ne bilo taico di-lcč do naše postojanke.« je odvrnil huzar, »bi bilo obema pomagano. A če nimaš ti nič in jaz nič, morava oba k .svetemu Alfonzu'. Kar nama bo danes dal, to si bova po bratovsko razdelila.« .Ta »Alfonz« je bil kamniti kip v neki stari, zapuščeni kapclici kraj poljske steze. Kmetu ni bilo spočetka nič kaj všeč, da bi stopil na to romarsko pot. A huzar se ni dal pregovoriti in jc tako vneto zatrjeval spotoma svojemu spremljevalcu, da ga sveti Alfonz ni še nikoli zapustil, da jc kmet začel se sam upati vanj. Bržkone jc bil v tej zapuščeni kapelici kak huzarov tovariš, kali? Še kajl Zares je bil tu kip svetega Alfonza, ki sta oba predenj pokleknila in huzarju je bilo videti, ko da prav pobožno moli. »Zdajle,« je zašepetal huzar kmetu v uho, zdajle mi je svetnik namignil!« Vslol jc, pristopil h kipu, nastavil uho na njegove ustnice in se je radostno povrnil k svojemu spremljevalcu. »En goldinar mi je že podaril, nemara ga imam ze v žepu.« Kako se je kmet začudil, ko jc vojak zares potegnil goldinar iz žepa (ki ga jc imel pa že prej v žepu) in je lepo po bratovsko dal polovico kmc'u, kakor »ta sc bila zmenila. Tedaj sc je kmetu posvetilo. Jako mu je bilo všeč, l<o jc huzar to se enkrat ponovil. V drugo je šlo prav tako kakor prvič. Zdaj pa je prišel vojščak šc dosti boli vesel od svetnika. »Ti, sto goldinarjev nama jc zdaj sveti Alfonz podaril! V tvojem žepu morajo biti!« — Kmet je pobledc! ko zid, ko je to zaslišal in se ie spet gvišal, da nima niti novčiča. Toda huzar je tiščal vanj, naj lc zaupa svetniku in n ij pogleda v žep. Sveti Alfonz ga ni še nikoli premolil. Rad ali nerad, — je moral svoje žepe obrniti in izprazniti. Tistih slo goldinarjev je res prišlo ns dan. In čc jc bil prej »prejel pol goldinarja od zvitega hu-zaria. je moral tudi zdai delili z njim svojih «to tfoldinariev in nobene prošnie niso nič r»l»i<l»
|W Fcderau )
Kurenčhuva Nešha ma tud beseda
Jest na vem. kuku je tu, de mam jest u žeulejn smeri taka smola, koker de b me Buh sam zatu na svet l puslou. de smola ukul pubiram. Nej sc ie ubrnem koker se čem in kamer se čem. smola m je prec spet za petam. Smole se pa člouk še ubrant na mo-
cH JP^ 'M re io b 80 ia Se tku ra(J-
}) Kene, smole se na vid, koker, recimo, kašna bouba. Če je bouha čluvek le mal preveč nadležna, ja holt ujame, pa ji urat zavije. Pol ma pa spet en čas gmah, dokler mu na začne druga nagajat. S smola sa pa use drgačen križi in težave. Kene, smole nubeden preh na vid, de b s ji lobka kam umeknou, al pa kej druzga z no naredu, de b se ja znebu. De se te smola drži, zamerkaš šele tekat, ke s že ves osmolen, prouzaprou, ke se t je že kej tacga zgudel, ke b mou raj, de b se t ne. Noja, pol pa tku ni več za pumagat, če se na glava pustauš. De mam pa jest res smola, vam bom pa prec zdejla črn na bel dukazala. Če pa pugervate, pa lohka tudi prsežem de mam res smola.
Sej se mende še usi dober spuminate, kašna strašna smola sem mela jest tekat, ke sem bla namenena, de bom šla u Zupanuva jama ferbec past. Tramvaj, ke voz dol na Dulejnsk kuludvor, me je tekat tku strašen nabunku, de nisem bla za u Županuva jama. Še u špetau b me prou gvi-šen na maral. Zadenč. sej še ni douh ud tega, sem pa kar naenkat u enmu časupise brala — jest časupise še zdej rajš berem, koker de b jih čitala — de sa zdej tista tramvajska proga, ke pele ud rotnža. pa not dol na Dulenjsk kuludvor, že tku fajn zrihtal, da se ni nubene nasreče več za bat. Tku pa leti, sa pisal, koker svet Elija u nebesa. Še zaspi člouk not, če ga bouhe na nadlegujeja.
Časupisem pa člouk more verjet, ke je use črn na belem, če prou že iz lastneh, pa tud iz drugeh skušen verna, de nas jenesarsk časupisi večkat tku mojstersk nafarbaja, de b nubeden an-štrajhar na inogu sojga dela bulši upraut. Noja, T>ol sevede se ni nč za čudet, de sem se tud jest pestila zadenč nafarbat.
Tu je blu pa tkula. Ke je šlu že bi preke konc mesca, nisem mela prou nč druzga več pr hiš, koker sam še inal kaše. Sevede, z gnarjam sem bla pa tud že čist pr konc. H sreč ma pa moj mož tku strašen rad gobuva kaša. de b glih tku rad uineru za gobuva kaša. koker kašen je-nesar za dumuvina, al pa še rajš. Pa sem s tkula mislela: kar na Goluc bom šla. de bom mal gob nabrala, pa bom nardila za večerja mal gobuve kaše. Za kusiu mama tku preke konc mesca zmeri sam kufe. S tem bom nardila može spet enkat vesele. Zame bo pa tud dober, če l>om pršla spet enkat mal na Ift. Letaš tku nekamer na moreni, ke je tak ureme, de ni za nekamer. Zdej
ene par let sem, mama Sluvenci, nej s bo šta-jarsk, al pa krajnsk, že taka smola, de b člouk ta narrajš kar scagu, če b na mou še drugeh skrbi. Kene, kar nam glih toča na pubije, nam pa voda udnese. Kar nam gusence na pužreja, nam pužreja pa tist, ke sa še bi pužrešen, koker gusence. Sevede, mi zjania pa sam u Ift, koker de b čakal, kdaj nam boja začele |>ohane piške, al pa kašne druge dubrote letet u nafa. Dubrota pa koker vam je lohka znan, na pride nekol kar sama h čluvek. Tu se ja more znat regirat, koker šufer autumubil, drgač se zasuče kar naenkrat na druga plat, pa maš ena figa. Dubrota, nej bo že taka al pa tak ja zmeri velik naj mahne dol preke juge, koker de b ostala lepu pr nas duma. Jest na veni,' kua je tu za en uržah, al ji je pr nas prehladnu, al je pa kej druzga tacga, de se nam še na sajna. Smola se pa pr nas čist dober pučut.
No, pa pestima že enkrat dubrota prgmah. Sam z jezikom, pa če ga še tku stegujenia, ja na homa prvabil nazaj h nam. Nej vam raj puvciii, kuku je blu prouzaprou zadenč z moja smola.
Asten, koker sem vam že puvedala, sem se jest namenila, de bom šla na Goluc gobe nabirat. Ke je pa Goluc precej deleč ud nas, sem se pa pred rotužain kar ajnfoh skubacala na tramvaj, ke m že zavle kurjeh učes na kaže, de b se spušala na tku douga pot. Pa s tramvajam se tud mal preh pride du gob, koker pa če greš h nogam. Tkula ene par metru je še šlu tku, koker se za en tramvaj šika. Jest sem bla kar vesela, de sa ga tku zrihtal. Kar naenkat sina pa že spet začel not u tramvaje tku kuzouce preubračat, koker de b ruel vaje za tista japonska oliinpijada, ke bo šele čez ene tri leta. No, in preden sma prskakal pti Dulejnsk cest ke du konca, sem mela pa že spet use kusti pulomnene in iz tramvaja se nisem mogla več sama izkubacat. H sreč sa ta nasreča videl tist iblajtari, ke na Dulejnsk šrang švercarjeni na prste gledaja, pa ud autumuhilu cestne dauke ajnkasiraja. Ket pravoveren kristjani, ke zmeri rad prskočja sojnui hliženmu na pumuč, sa hiter prskučil h tramvaje, me zadel na rame in me nesel not h Marenčet na vrt, ke jim je blu še ta narbl na roka. Pa zalu sa me mende tud h Marenčet zanesel, ke je Stari ja. U štari, koker Ide pranja, se člouk tku velik preh pa tud bulš pu-cajta, koker u iblanskem špetale.
Ke sa ms prnesel ke na vrt, me puložel pred salonam na ena douga miza in me začel močf pu glau, iti kaj jest veni kod še use, sem se pa hmal tulk zbrihtala in h seb pršla, de sem jim rekla, nej me nekar uzuni pu glau na močja, ke glava mam čist dobra. Sam čcva mam use zahumatane ud tistga prekubecvajna u tramvaje. Nej m raj prneseja ene pu litra cvička, de se bom mal pu-kroftala. pa bo dober No, pa sa me uhugal. Še jezika jim ni blu treba preh pukazat, koker se ga more dohtari, preden mu zapiše areni je. Ke sem tistga pu literčka spila, m je pa kar udlegel. Ampak tulk dober m pa še ufeeglih ni blu, de b šla lohka na Goluc gohe nabirat. Kar lam sem raj ostala in še pu literčka naručila. Bo pa holt moj mož enkat sama kaša večerju. Zavle tega ga tud na bo konc. Sej še mene ni, ke sem zavle negaveh gob tulk u tramvaje pretrpela, de me je še dons groza.	k. N.
Šah
Končni rezultat amaterskega turnirja v Skop-lju je bil: Preinfalk 10, šorli, Poljakov, Bidič in Busek 9. Lešnik 8. .lonke, Jerman in Popovič 7 in pol, Savič 7, Švab 6, Prokopljevič 5, Cerer in Martinič 4 in pol. Hedži 1 in pol. Novi mojster je torej postal član LŠKa A. Preinfalk, ki je že dolgo poznan kot eden najboljših slovenskih amaterjev in od katerega moremo pričakovati še lepe uspehe. Tudi ostala dva slovenska amaterja Šorli in Lešnik sta dosegla lep uspeh, tako da je naš šali na
turnirju v Skoplju povečal svoj ugled.
*
Končna lista udeležencev velemojstrskega turnirja na Semmeringu, ki se je pričel 8. t. m., je bila: Capablanca, Eliskuses, Fine, Flohr, Keres, Petrov, Ragozni, Reshevsky in rezervi Rasbdan in L. Stei ner, če bi bil slučajno kdo od prvih osmih zadržan. Po programu turnirja bodo prva štiri kola odigrana v hotelu Panhans na Semmeringu, ostaja pa v Badenu pri Dunaju. Turnir je dvo-krožen, t. j. vsak udeleženec odigra z vsakim dve partiji in vodja turnirja je pa svetovni prvak dr. Kuvve s pomočnikom Spielmannoin. Za 4. in 5. september je bilo določeno, da odigra dr. Euwe z Reshevskym dve turnirski partiji, po končanem turnirju pa Capablanca s Flolirom na Dunaju. Turnir l>o zelo važen, ker so Capablanca, Flohr, Reshevsky, Fine in Keres vsi resni kandidati za svetovno prvenstvo in bodo seveda skušali povečali svoje izglede za osvojitev svetovnega prvenstva. Posebno važna bosta rezultata, ki jih bosta dosegla Capablanca in Flohr. Tudi ostali trije udeleženci turnirja Eliskases, Petrov in Ragozin so vsi prvorazredni mojstri, tako da bo borba na tem turnirju zelo težka in se rezultat nc more predvidevati.
•
Po turnirju na Semmeringu bo zopet kmalu zrlo važna šahovska borba, revanžni matrh med Aljehinom in Euvvejem. Splošno prerokujejo, da bo zmagovalec zopet Euwe, ker ne pričakujejo, da l>i imel Aljehin še dovolj krepke živce za tako težko l>orl)o, ki bo trajala najbrž zopet več mesecev. (iolovega seveda ni nič in ni izključeno, da lio Aljehin presenetil zopet s svežostjo, kot že parkrat v zadnjih letih. Igrala bosta seveda oba nasprotnika lioljše, ker je Euwe napredoval in Aljehin opustil preriskantno igro, s katero jc zgubil svetovno prvenstvo. Aljehin v zadnjih nastopih na Seiiimeringu in na velemojstrskem četveroma-tehu v Nemčiji sicer ni pokazal posebne forme, kar ni važno, ker je jasno, da je štedil moči za mnogo važnejšo borbo z Euwejem. V nekaterih partijah ie pa kljub temu pokazal svojo staro formo in to ravno proti najmočnejšim. Iz turnirja na Semmeringu prinašamo danes partijo z nevarnim Mike-nasoin. v kateri Aljehin očividno ni igral z vso svojo silo in Mikenas je to spretno izkoristil.
Aljehin — Mikenas.
1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4, g7-g(S: 3. g2-g3, Lf8-g7; 4. Lfl —g2. d7- d5; 5. c4Xd5, Sf6Xd5; t!. Sgl — f3, 0-0; 7. 0—0, c7—c5; 8. e2 -e4, Sd5— KJ; 9. o4 —eo. K f ti—do; 10 d4Xe5, Sb8—ali; 11. u2—a3. Sa6Xc5; 12. b2—1>4, Sc.")—eG (Mikenas zelo rad igra otvoritve po svoje in mu je v tej partiji že uspelo, da je postavil belega pred težke probleme. Beli ni mogel dobiti premoči v središču in se mora že celo brigati za pešca eo, ki ga črni stalno ograža.) 13. Lcl—b2. a7—a5; 14. b4—b5 (boljše bi bilo enostavno Sbl—c3), Dd8—d7; 15. Ddl—e2, Tf8—d8. 16. Sbl—d2 (sedaj je bilo Sbl —c3 že potrebno). Se6— T4f 17. De2-c4 (vzeti bi bilo slabo, ker bi skočil še drugi konj na f4 in dama na g4 z močnim uspehom), Sf4Xg2; 18.
KglXg2, Dd7-h3+; 19. Kg2—hI, Lc8-e6 (grozi Sd5—e3); 20. Dc4—e4. Le6—f5; 21. De4—e2, Dh3 —g4; 22. Tfl—el (grozilo je Sd5—f4 in po gXf4 TXd2!), Ta8—c8; 23. Sd2—e4 (lo je težka napaka. Potrebno je bilo Tal—cl), Lf5Xe4 (Mikenas je tu spregledal silno potezo Tc8—c2!, ki bi hilro odločila partijo v njegovo korist); 24. De2Xe4, Dg4X e4; 25. TelXe4, Tc8—c2: 26. Lb2—d4, Tc2—c4; 27. Te4—e2, g6—g5; 28. h2—h3, h7—h5; 29. Ld4— b2, g5—g4; 30. h3Xg4, h5Xg4: 31. Sf3-d4. e7-e(>; 32. Te2—e4 (beli se je dol :o branil in je prišel celo do malega napada), Sd5—cd; 33. Lb2Xc3, Tc4Xc3; 34. Te4Xg4, Kg8-f8; 35. Tg4—e4, Td8— d5; 36. Sd4—e2, Tc3—c2; 37. f2—f4, Td5-d2; 38, Ta1—el (črni je dobil za pcšca močan napad), Kf8— e3; 39. a3—a4, Lo7-f8: 40. Khl —g2. LfS— 14: 41. Kg2—h3, Tc2—a2; 42. Kh3—g4 (lo je odločilna napaka, ki stane belega figuro. Potrebno je bilo Se2—cl). Td2—b2; 43. Tel—cl. Tb2Xe2; 44. Tel—c8-f, Ke8—e7: 45. Te4—c4, f7—f5+; 46. e5Xf6+ e. p.. Ke7Xf6; 47. Tc8—c7. e6—e5: 48. Tc7Xb7, e5Xf4; 49. g3Xf4, Te2—g2+; 50. Kg-I-f3. Tg2— 12+; 51. Kf3-e3. Ta2—e2+: 52. Ke:5-d3. Te2—e6: 53. Tc4—c6, Tf2—f3+; 54. Kd3-d4, Tf3Xf4 + ; 55. Kd4—<15. Tf4—f5+; 56. Kd5—d4, TelXc6; 57. b5Xc6, Kfti—e6; 58., Tb7—b5, Tf5X bo; 59 a4Xb5, Ke6—d6; 60. Kd4—c4, Kd6—c7; 61. Kc4—b3, Kr7—b6; 62. Kb3—c4, Lb4—d6; 63. Kc4—d5, I.d6—b8; 61. Kdo—c4, Lb8—c7 in beli se je vdal. Aljehin se je kljub izgubi figur še krepko branil, toda partije seveda ni mogel rešiti, ker je Mikenas igral zelo previdno.
Razvezano snopie
Kje je MMarija
na Belem produ?"
Kjer se danes razprostira Kranjska gora, so rastli v davnih časih neprehodni gozdovi. Le ju/na 6tran te doline je bila jxikri!a s peskom — reka, ki dobiva svoje vode izpod velikanov Julijskih Alp, ga je bila nanosila iti po njem sama dobila svoje ime: Peščenica — Pišnica. Široko si je bila za črtala 6vojo strugo in še dandanes je videti njen levi breg. pod katerim so 6i ljudje pozneje |jo-stavili svoje domove. Mirno je potekalo tod živ Ijenje prvih prebivalcev. Le tu in tam jih je predramilo iz tihega življenja spremstvo kakega imo-vitega kneza, ki se je vozil po potu, držečem iz ni/e ležečih krajev Kranjske, skozi dolino v Kanalsko dolino in naprej v Italijo ali nazaj v Zil-sko dolino.
Ob tej poti, na obronku proda je stala cerkvica, posvečena Materi božji, ki 6e jc imenovala Marija na Belem produ. Tako se je p°,em imenovala tudi naselbina. Ime Beli prod se je pozneje omejilo te na južnovzhodni del vasi, med Logom, desnim bregom Pišnice in žel. progo. V listini iz I. 1793 6em našel za ta predel ime: na Vilem Prodo. Še zdaj pravijo 6tari ljudje temu delu vasi »Na produ«. Vzr>oredno 6 tem vulgarnim imenom so se pa razvila imena, k; so jih uporabljali pleme nitaši v svojih pismih in listinah: Cronovvc (lela 1112), Chraynau. Cranau. Cronau. Kronan in vzporedno s tem najdemo pri Valvazorju tudi že Crain gora. Creinska gora. — Marija na Belem produ ic bilo torej med prvimi imeni za Kranjsko goro. Pripovedujejo, da je dala zidati cerkev sama španska kraljica, kateri se je v sanjah prikazala Marija in ji naročila, naj zida cerkev na Belem pro-
Ztogovna hrižanica
V vsak prostorček vstavi po en besedni zlog. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtali ter pomenijo:
Vodoravno: 1. sadno drevo, 3. leposlovna oblika, 5. druga beseda za svojat, 7. druga beseda za zaspanost. 10. visoko gozdno drevo, 12 skrajšano moško krstno ime, 14. jugoslovanska reka, 10. naročeno šolsko ojjraviio, 17. čas v letu, 18. zdravilna vrtna rastlina, 19. egiptovsko božanstvo sonca, 20. nekdanji primorsko hrvaški knez. 21. jed iz prosa. 22. občutek želodčne praznine. 23. znamenje vladarskega dostojanstva. 24. vrsla maščobe, 25. drago blago, 26. velika stavba. 28. glinasta posoda za shranjevanje pepela umrlih. 30 izraz za urjenje, 32. poseben prostor v gledališču, 34. človek, ki je brez zaslug prišel do visoke časti ali po naključju do bogastva, 36. del drevesa. 37. kraj severnovzliodno od Rajhenburga, 40. morski ropar, 42. špansko mesto, 44. pritličje 45. konjski hlapec, 46. domača žival, 47. ameriška država. 49. kes kake razbite stvari, 51. opravilo, 53. del nekdanje Besne. 55. jugoslovansko mesto, 57. nebni jeziček, 58. preobrat, 61. plesnoba na vinu, 63. fizikalna priprava, 65. kraj vzhodno od Moravč, 66. slovenski narodni junak. 67. geometrijski izraz, 68. kraj 6evernozahodno od Velikovca, 70. izraz za drobnjavo, 72. tujka za tvrdko, 74. obvodna žival, 76. tujka za pisatelja zabavljic. 78. kamenje za obdelovanje, 79. prodajalna umetnih dišav. 82 .tujka za množico. 84. telesna napaka, 86. južen sad, 87. prebivalec kraja severno od Ljubljane, 88. del roke. 89. psovka za ničvrednega človeka, 91. tujka za pojasnilo. 93. izraz za vojaški vpoklic. 95. dekorativna jxisoda, 97. gornji del glave, 99. majhna domača žival, 100. kraj pri Pe-trinji, 103. severna slovenska reka. 105. svilo-prejkin izdelek. 107. natančno odmerjena časovna doba. 108. ruska boljševiška organizacija, 109. hrib med Savo in Moravčami, 110. jugoslovansko mesto. 112. azijsko višavje. 114. del glave. 116. slovenski umetnostni zgodovinar. 118. druga beseda za osamljenost. 120. izraz za nevernika, 121. stara votla mera. 122 severna italijanska reka, 123. šjiortna prireditev. 125 južnoameriška močvirna žival. 127. grški čudaški modrijan, 129. priprava za merjenje. 130. pisalna potrebščina, 131. tujka za trgovskega pomočnika. 132. 6rednji del noge. 134. enota italijanskega denarja. 136. tujka za gladino. 138. preprosto glasbeno orodie. 140. glasbeni izraz. 141. vrsta jvokrivala. 142. vrsta lesa, 143 gora v kateri jx> pripovedovanju spi kralj Matjaž, 144 del oddelek
Navpično: I. ustna tekočina, 2. važno mesto v Albaniji, 3 kraj pri Višnji gori. 4. izraz za niažo, 5 celota vremenskih pojavov v kakem kraju. 6. afriška žival, 7 štajerska reka 8. nauk o dolžnostih proti sebi in bližnjemu. 0. utrjen kraj, 10. cclota tovornega blaga. II. ples 12 jugoslovanska reka. 13 severnoevropski |x>lotok. 14. na-takarski vajenec 15. mehka snov, 23. prebivalec večjega gorenjskega kraja, 24. zimsko prevozno sredstvo. 25 domača žival 26. sveti jezik južnega budizma. 27 otroško papirnato pokrivalo. 29. vrsta jed; 31. kraj na Sorškem jiolju 33. mizarsko orodje. 35. premikanje zraka, 36. prodajalec
po hišah. 37. spleteno cvetje ali zelenje, 38. tuje ime azijske države, 39. slovenski dijaški list, 41. nekdanje azijsko mesto, 43 indijanska lovilna priprava, 44. grško mitološko bitje, 45. vrhnji del telesa, 46 vrh severno od Višnje gore, 47. zastopnik najnižjega družabnega sloja v Indiji, 48. ud družine. 50. izumirajoča žival. 52. oseba iz Sa-vinškove povesti: »Izpod Golice«, 54. posebno ozka družba, 56. zaničljiva beseda za nezmožnega človeka, 57. kmečko orodje, 58. drobno kamenje,
59.	skrajšano moško krstno ime. 60. del ladje, 62. drag kamen, 64. izraz za zemeljsko privlačnost, 65. poljski pridelek, 66. duhovski pripravnik. 67. počitek, 68. grški otok, 69. morske skale. 71. pokrajina v južni Aziji, 73. izraelska čudežna jed,
75.	tujka za podstavo, 77. poljski sadež, 78. kraj južno cd Ormoža, 79. iz lesenih deščic umetno sestavljena tla. 80. merilna priprava, 81. proseno zrno, 83. jugoslovanska reka, 85. hranilna tekočina, 86. lepljiv drevesni izcedek, 87. kovaško orodje, 88. kraj pri Šent Juriju ob juž. železnici, 89. nevestina oprema, 90. italijansko pristanišče. 02. izraz za mavec. 94. tržišče za vrednostne papirje ali blago, 96. del živalskega telesa, 98. mlinarska potrebščina. 90. pravopisno znamenje, 100. bat, 101. oblika zemeljske jx>vršine, 102. raztrgana cunja, 104. zgodovinsko najdišče ob Savi, 106. pekovski izdelek, 107. del lesene ograje, 108. vojaški oddelek, 109. pripadnik potujočega ljudstva. 110. 6tar izraz za majhen denar. 111. 6lab tek. 113. južna rasilina, 115. večje mesto v severni Italiji, 117. nočna ptica. 119. boginja 6mrti pri 6tarih Slovanih. 120. cerkveno opravilo, 121. v gospodinjstvu uporabljena voda, 122 kos lesa, 124. sladek gozdni sad. 126. vrsta trave. 128. Velikonjeva zbirka novel 129. del telesa. 130. spodnji del noge, 131. oglar=ka naprava, 132. kmečko orodje (množina), 133. večji kraj v hrvaškem primorju. 135. slovenski mladinski pisatelj, 137. čebelarski pridelek 139. večje madžarsko mesto ob Donavi.
Rešitev hriianice
z dne 5. septembra
Vodoravno: 1. boj, 4. okus, 8. krona. 13. mik. 16. Ibar. 17. opal, 18, osa. 19. Tara. 20. lonec, 21. otava, 22. vohun, 23. okel. 24. era. 25. sito, 27. seno. 29. Rož, 31. spone. 34. vaja, 37. Pan, 39. Abel. 41 Oto. 43. gaza. 45. riba. 47. naval, 48. ekipa. 50. liznn, 51. Iran. 52. elan, 53. Ina. 54. Jona. 55 Jan, 57. atom. 59. Avala. 61. dan, 63. Anam. 66, Alah 60. ata. 71 Laba. 73. kozel, 75. Ulaga. 77. bober, 79. Avar, 80. oči, 81 Nora, 82. čaka. 83. Nil. 84. Atena. 85 Dane 86. tat.
Navpično: 1 bil, 2. obok. 3. janež, 4. orel. 5. Koc. 6. upor. 7. satan. 8 klas. 9. rov, 10. osat. 11. navoj. 12. Atos. 13. mali, 14. Irun, 15. kanon 23. Oranija. 24. epoleta. 26 iva, 28. epizoda. 30. obara. 31. slana, 32 Otelo, 33. Egtna, 35. Azana. 36. arija 38. abuna. 40. Eva. 42. Oka, 44. Ala, 46 Ana, 49. Piva. 56. nazal, 58. malin,
60.	Laban 62. Narat. 64. Novi. 65. mera, 68. Ha-na. 70. tara, 71. Loče, 72. beka, 73. kam, 74. Lot,
76.	god 78. bat.
du. Pravijo pa tudi. da je bilo prvotno ime za Kranjsko goro Borovška ves«. Podstava temu imenu je 6tar bor, ki je stal kakor prijx>vedujejo, na mestu, kjer stoji zdai cerkev. In prebivalci še dandanašnji imenujejo sebe Borovce, ne pa Kranj-6kogorce. kot bi bilo pričakovati.
Cerkev je bila najbrž sezidana že v 12. stol., in 6icer v romanskem 6logu. Stolp, jvostavljen iz peščenčevih kvadrov in ki stoji še danes, je stal poleg cerkve (campanile). Pa je bilo |irvotno svetišče kmalu premajhno in so naibrž že v 14 stol. postavili drugo v gotskem slogu! — Hitro so polnili naseljenci lo dolino ko je že I 1362 takratni oglejski patriarh Ludovik pisal radovljiškemu župniku pismo, v katerem mu naroča, naj postavi v Kranjski gori vikarja. Spadala je namreč takrat vsa Dolina fvod radovljiškega župnika. Ljudje še v tej dobi pri|xivedujeio. da so v prvih časih vozili mrliče pokopavat v Rodje (RrMine pri Radovljici). V cerkvi je stal kip Matere božje — pribežališče grešnikov, ki so ga pa pozneje zamenjali z drugim, ki predstavlja Marijino vnebovzetje, ki je |iatron žii|5ne cerkve. Slari kip je pa zdaj shranjen v rutarški kapelici nasjvroti cerkve Srca Jezusovega Prevelika razdalja med Radovljico in Kranjsko goro ter povečanje števila prebivalcev sta bila vzrok da je vikariat kmalu postal župnija. Gotovo je bilo to pred I. 1469 — takrat se omenja župnik Mathias — a nikakor ne pred I. 1440. Leta 1558 se omenja: »die Ptarr bev vnser lieben Fraucn in der Cranau«. Pod faro so spadale vasi Gozd (Waldt), Srednji vrh (Mittenjierkh),
Log (se omenja takrat »vnter Cranau«), Podkoren, Rateče do 1. 1781 in Bela peč do srede 17. stol. Zdaj je mogoče zaslediti 26 župnikov nazaj. Leta 1676 jc :mela fara 1953 duš, a zdaj čez 1600 — seveda brez Rateč in Bele peči.
Cerkvi so prizidali leta 1758 stranski oltar, ki je posvečen sv. Jožefu. Na steni visi slikarja La-verja ojlnata slika, ki predstavlja smrt sv Jožefa. Oltar Srca Jezusovega 60 pa zgradili 1 1828. Zal. da 6ta obe stranski kapeli v novoromanskem slogu in tako v hudem nasprotju s svetiščem samim, ki je v gotskem slogu. Takrat so tudi ladjo cerkve same podaljšali in jo zvezali z zvonikom. Do takrat je bila med svetiščem in zvonikom lopa. nad katero so imeli spravljen »božji grob« in kjer so se fantiči skrivali. Popravili so tudi lok pred pre-sbiterijem, ki je bil prej lako nizek, da ga je bilo mogoče s palico doseči. Vsa dela je vodil takratni župni upravitelj Janez Soklič. Prenovljena je bila notranjščina cerkve I. 1900. ko jo je preslikal slikar Matija Bradaška iz Kranja.
Do lela 1870 so okrog cerkve jvokopavali šc mrliče. Novo pokopališče je dal napraviti med ljudstvom splošno priljubljeni župnik Blaž Artel.
To bi bil jiovršen zgodovinski opis župne cerkve v Kranjski gori. Vas sama privablja od leta do leta več in več letoviščarjev iz Jugoslavije, kakor tudi iz inozemstva.	(-e -č.)
Oglašujte v »Slovencu«!
Odgovor na anketo:
O j, le šole/
Z« DM Slovence je šolstvo večje važnosti kot ca katerikoli drugi narod: v Avstriji je bilo do pred nekaj leti orožje proti našemu narodnemu obstanku, le polagoma je prehajalo v naše roke, torej v našo korist. Pa tudi v Jugoslaviji so ga naši jngo-tloveai hoteli uporabiti ta »postopno likvidacijo« slovenščine. Poleg te duhovne plati pa j« za nas te
materialna: Slovenci emo — tega se zavedajmo! _
berači med drugimi narodi. Ogromna večina stariev nima svojim otrokom dati drugega kot šolo, »dalje naj ci pa eam pomaga, kakor sem si jaz moral« — drugega pri nas ni mogoče reči. Kaj bo torej naša mladina v življenju doeegla, o tem poleg osebne nadarjenosti in drugih pogojev odloča v glavnem šola: ne smemo se pa tolažiti — recimo — • splošnim nivojem na gotovem ozemlju. Destvo je namreč, da imamo pri nae tuj kapital, ki nastavlja rvoje ljudi. Kako bo nai človek vzdržal tekmo z gospodarsko in duhovno premočjo tujcev? Kakšno stališče bo dosegel v lastni državi, ko smo ee ie s nemško šolo slabo uveljavili! Seveda gre to zadaje na račun našega narodnega značaja in ne znanja, toda ksko bo šele, če tudi znanja ne bo?
Mislim, da moramo biti hvaležni uredništvu »Slovenca«, da je dalo prostora za šolsko rpraitnje. ki ne zadeva samo ozkega kroga bralcev kakšne revija. Razen tega je izredna prilika, da si povemo, česar bi si marsikaj oe mogli. Kar takoj pa povem, da si brez avtonomije — to šolske — izboKšanja našega šolstva ne morem zamisliti: šola gre v korenine narodne duše in v njih se mors zasidrati Torej mora biti najprej slovenska. Kaj nam pomaga, da 'mamo 20 let v Mariboru »narodne« šole, ko se učitelj, zaveden Slovenec, ne npa navduševati mladine za slovenstvo? Tam gori ie namreč edino važno: katri jezik govoriš? Jugoslovanskega jezika ni in če učitelj ne more v mladini vzbuditi ljubezni do sladkih glasov slovenščine, če je ne more prepojiti s slovensko kulturno zavestjo, ostane samo ie drugo: nemškutarstvo. Tertium non datur. Odtod bridko spoznanje, da mi niti onega orožja ne moremo izkoristiti, ki ga imamo. Torej avtonomija pred vcem. —
Kakšno pa je sedaj stanje šolstva? Predvsem šola ne vzgaja značaja, kar bi moralo biti prvo. Družina ima seveda tudi svojo mogočno besedo pri tem, toda šola vživlja učenca v večjo življen^ko skupnost, kakor to more ozki družinski krog, in je saradi tega dragocena priprava z« bodoče državljane. Tu bi si dovolil opozoriti naše poklicne pedagoge, naj najdejo koga med seboj, ki bi študiral angleško vzgojo. Poznam samo enega gospoda izmed meščantkoioltkega učiteljstva, ki zaradi znanja angleščine to študira; med profesorji ni nobenega, če se ne motim. In vendar so Angleži ali če hočete Anglosaksoni že nekai stoletij mogočni gospodi sveta in sami priznavajo, da jim je to dala njihova vzgoja značaja. Tu ni prostora za dokazovanje, naj zadostuje to vabilo. Seveda e tem ni rečeno, da tmemo iti mimo Skandinavcev in Nizozemcev, ki edini še spadajo poleg Francozov po mnenju Angležev v vrsto civiliziranih narodov. Mi smo medtem že izpadli iz vrste polciviliziranih. Toda vprašanje vzgoje je odvisno od avtonomije — tudi duhovne — še mnogo bolj kot vprašanje znanja, ki se mi zdi razmeroma še lahko.
Znanje, ki ga dajejo naše šole — omejil se bom na univerzo in srednje šole — nedvomno pada zelo močno in bo ie bolj. Kje eo vzroki? Začnimo od zgoraj. Na univerzi stojimo pred problemom znanstvenega naraščaja ia sistema študij na filozofski takulteti: govoril bom le o tej, ker njeni absolventi poučujejo na srednjih šolah. Glede naraščaja smo zelo na slabem in z gotovostjo je računati na to, da bo ntvo naše univerze v splošnem zelo padel, ko bo šla predvojna generacija profesorjev iaz 10 do 15 let v pokoj. Žalostno je, toda resnična: v Avstriji smo imeli brez svoje univerze znanstvenike, ki so imeli kvalifikacijo za nemške univerze, in to ne samo morebiti za slavutiko, danes pri gotovo manj strogih pogojih nimamo naslednikov niti v onih strokah, kjer smo dosedaj imeli kapacitete. Ne bom trdil, da je beda v dijaških letih temu kriva: strada se manj kakor se je nekdaj. Toda če to je, milo rečeno, malo vzpodbujevalno, da docent, mož z 28—35 leti, začne svojo karijero s VII. skupino, kar mu *nese« 1800 din mesečno v Ljubljani, izredni profesor (med 35—50 leti) pa po novem začne s IV. 2. s plačo 2800 din. Človek pri teh letih ima pravico — vsaj dosedaj to še ni bilo prepovedano — da se poroči in ;ma otroke. Opozarjam javnost, da stanujejo docenti ljubljanske univerze v enosobnih stanovanjih, drugi imajo v dvosobnih poleg svoje družine še starše, brate ali sestre; da nekateri vse to vzdržujeio samo s svojo plačo. Kje naj ti ljudje, ki si šele gradijo svojo bodočnost, konkurirajo s svojimi stareišimi, kje z inozemskimi znanstveniki, ko nimajo mirnega kota ne doma ne na univerzi, ko nima kniiig ne univerza ne oni sami. In mimogrede še glede tehnične fakultete: kako morete zahtevati od mladega, res sposobnega in-ženjerja t družino ki ima v praksi vsaj 3000 din poleg stanovanja, razsvetljave in kurjave, da gre na univerzo za docenta s 1800 din v Ljubljano in začne s 30 ali celo 36 leti državno službo: da je na tehnični fakulteti potreba tudi po praktikih, tega pač ne bo nihče tajil. Zaradi teh plač — naglašam, da
nihče ne zahteva bogve kaj, ampak le minimum — bo na univerzi čedalje več honorarnih predavateljev brez habilitacije, to se pravi ljudi, ki opravljajo dve službi. (Da jih kdo ne bo zavidal, povem, da zaslužijo v enem letu 2000—4000 din, če opravljajo službo enega celega moža; knjige si pa lahko sami kupujejo! stran po dinarju.) Ti*li bo znanstvena kvalifikacija mlajšega znanstvenega naraščaja manjša zato, ker bo manj študiral v inozemstvu kakor so starejši: ne bo živih vzorcev, ne bogatih knjižnic. Brez denarja ni kulture — prej ali slej, brez kulture ni naroda.
Poleg profesorjev je pa ie močnejši faktor na univerzi: to je sistem, po katerem sluiatelji morajo itudirati. Za filozofsko fakulteto je belgrajski profesor Djala pred nekaj leti ugotovil, da je temeljito zgreien. To, da mora slušatelj po 4. semestru delati izpite, nato po 6., končno po 8. diplomski izpit, ie ni napačno: recimo, da je s tem prisiljen itudirati. Toda namesto, da bi bili ti izpiti neobhodna podlaga za študij stroke, so marsikdaj čisto drugi predmeti, brez vsake zveze z glavno stroko: študija ne podpirajo, ampak ovirajo. Kdor ima veselje za neko stroko, ne pride do poglobitve. Naše iolstvo je od vrha do tal popolnoma zgrešeno; učence polnijo z vsem- mogočimi predmeti in pozabljajo na staro preprosto pravilo: non multa sem multum. Malo, pa tisto dobro Kaj koristi mlademu profesorju, če ima izpite iz 5 predmetov, če pa se ni mogel — poudarjam, ni mogel — poglobiti niti v enega samega? Stvar ie namreč človeško popolnoma razumljiva: prve štiri semestre študira za tako imenovani c-izpit (ki včasih ni z njegovo stroko sploh v nobeni zvezi); naslednje leto pride na
vT»to tvarina b-izpita. Zadnje leto — eno celo _
pa zajema z veliko žlico znanje — navadno kar dveh predmetov, manj bi bilo pri tem 6istemu premalo. Kakšno ie to znanje potem normalno, o tem ni treba gotovriti. Ko dobi službo ,če jo dobi, je zadolžen, plače ima 1100 din — v Ljubljani prvi dve leti 1300 potem 1100 —, s čimer na knjige niti misliti ne sme. S tem je njegova strokovna izobrazba perfektna. Gimnazijske knjižnice kupujejo znanstvene lpjige le izjemoma, strokovnih revij tudi n«.
Preidimo sedaj na znanje srednješolca, ki ga je dobil od takega profesorja — pripominjam: oba sta žrtvi sistema, ker sistem dela ljudi. Kako naj n. pr. poučuje živ jezik učitelj, ki ga sam ne zna praktično, ali če ga je znal, ga ne more vzdrževati na višini — vsaj povprečni —, ker ne more v inozemstvo? Toda tudi sposobni profesorji so skoro brez moči. Vzemimo za primer francoščino, ki se jo učijo od 1. do 8. razreda. Kratek račun nam bo povedal, kakšen humbug je današnja šola. Tedensko io tri ure, t. j. vsak drugi dan po eno uro, ki traja 45 minut Ker je na leto reci in piši po 180 iolskih dni (počitnice, razni prazniki itd.) in je francoičioa le vsak dnigi dan, znaša to 90 ur. Odštejte 8 iolskih nalog in 8 poprav, dobimo 74 ur. Za spraševanje vzemimo samo 6 ur, ostane za poučevanje in vaje 68 ur po 45 minut, t. j. 51 ur po 60 minnt. V osmih letih torej približno 400 ur (vmes so pa počitnice po tri mesecel). Zdaj pa, prosim, sedajte ri na
tuje povelje h knjigi skozi 1 leto 1 mesec in 5 dni po eno uro aa dan, bodite pri tem včasih malo ne-raipoloženi, potem pa bomo videli, koliko boste vi znali. Znano je, da današnja mladina ne zna v resnici nobenega jezika — tudi slovenskega slabo. Ne zna pa tudi ne matematike: manjka časa. Tipično za naš tistem je namreč tudi to, da izganja predmete, kjer ve rarrija razum, glavno besedo imajo oni predmeti, kjer zadostuje poslušni sistem; uničili to pouk klasičnih jezikov in matematike. To zadnje so iz 8. razreda klasične gimnazije kratkomal-o izvrgli. Ali ie to mogoče francoski zgled?l Francotko je v našem iolstvu samo ie beseda: iarlatanstvo. Tu je za naio bodočnost, kar ae tiče znanja, največja nevarnost: naia mladina te v šolah ne more naučiti solidnoeti. Dela pač in te nauči, toda sistem ji n« da videti temeljnega dela, v*e je samo dirkanje za predpisa«o učno snovjo, profesorji pa delajo kot za itavo zapisnike, sezname, statistike, pišejo rede v beležnice, vpisnice, dijaške knjižice in tpričevala t itevilkami in betedami, črno in rdeče; med učnimi urami zbirajo prispevke za spomenike ia imajo predavanja o znanih in neznanih.
Poleg omenjenega je pa gotovo kriva na današnjem stanju tudi premala izbira. Vzemimo srednjo šolo: kmet ne zmore več stroškov, d« bi študiral sina v mestu, vendar je na Štajerskem bolje kot na Kranjskem. Značilno je, da je t kmetov aulo dobrega naraščaja; danet prihajajo z dežele večinoma tinovi gostilničarjev, mesarjev, trgovcev, malih uradnikov, to je iz itevilčno zelo omejenega družabnega kroga. Kmet je tkoro izključen. Pač pa pošiljajo v i o le tinove — in tudi že hčere — oni kmetje, k! jih doma ne morejo prehraniti, čei v i mestu bo že kako: o kvalitetni izbiri ni več govora. | Da te bo na ta način poglobil prepad med meščanskim uradoiitvom m kmečkim ljudstvom, to bo imelo pri mali narodni zavesti prvega za sloventtvo usodne posledice.
Če te j« zmanjšal dotok kmečke mladine, je pa silno dorastel dotok mettne: samo na poljantki gim. naziji v Ljubljani je približno toliko učencev, kot jih je bilo pred vojno na vseh kranjskih gimnazijah. Medtem ko te je predvojno srednješolsko dijaitvo — recimo 2000 dijakov — na Kranjskem rekrutiralo iz približno 400.000 ljudi, se današnjih 8000 dijakov na istem ozemlju zbira — ne izbira — r ogromni večini iz mettnega prebivalstva, dobrih 100.000. Razmerje je torej 1 : 16. Večje itevilo iolanih ljudi v mestih, lri to že dokazali svojo sposobnott, na kvaliteti šolske mladine ničesar ne izpremeni, ker taki so tudi pred vojno že pošiljali svoje otroke v srednje šole. Pač pa mora danes v srednjo šolo vsa mladina, ki je pred vojno ila v meščanske šole. Odkar so degredirali to šolo — v Srbiji je ni bilo —, je zdrknila nujno v njeno vlogo srednja šola: nižja realna gimnazija z malo francoščine, toda brez one tolidne, praktične meščanskošoleke izobrazbe je žalostni spaček-nailednik one, malo škodi, pa nič ne koristi.
Naivno bi bilo misliti, da 6i bo kdo tedaj, po končani anketi, kaj k srcu vzel: rajši narobel »Slovenec« ve, kako je bilo z anketo o nemščini. Toda upajmo, da ie ni vseh dni konec! Zato pa le na dan z besedo! Od časa do časa je potrebna velika »žehta«.
Prepričajo se o prvorazredni kvaliteti nove
Delavska zadeva pred obrtnim sodiščem
Občina in delavske plače
V dokaz, kako more javna satanova aH občina vplivati na boljši položaj delavcev, navajamo tale primer, Id ga je pred leti obravnavalo obrtno sodišče.
Občina je sklenila, da postavi novo zgradbo. Razpisala je zmanjševalno javno dražbo za gradbena dela. Zelo važna točka v pogojih pa je bila ta, da graditelj zaposli nekvalificirane delavce iz domače občine in jim mora plačevati najmanj po 3 dinarje na uro. Bilo je sedem ponudnikov in seveda je delo prevzel samo eden, ki je pristal na pogoje. Delo se je pričelo, pri gradbi je bilo zelo živahno, delavci eo bili zelo veseli, med delom so si celo žvižgali ali peli; bilo jih je povprečno po 20. Hvalili eo župana, da je pameten in socialno čuteč mož, saj do tega časa ni imel noben delevec tako visoke plače, kvečjemu po 2 do 2.50 din na uro. Tako je šlo veselo naprej, vesele so bile tudi žene in otroci, ker so jim možje ob plačilnih dneh prinašali po nekaj dinarjev več kakor prejšnje čase.
Nenadoma pa se je zaradi nepojasnjenega razloga stavba podrla in delo je prenehalo za nekaj tednov. Nato se je gradbe nadaljevala, zaposleni so bili skoro vsi tisti delavci iu so pri prvem izplačilu dobili tudi ie po 3 dinarje od ure. Gradbeno podjetje je imelo seveda zaradi nezgode veliko škodo in je del te ikode hotelo odvaliti na delavce. Kmalu po prvem izplačilu je podjetje razglasilo vsem delavcem, da se od sedaj dalje znižajo plače na 2.50 dinarja na uro, če pa kdo ni zadovoljen, bo pač moral zapustiti delo, pa bodo prišli Hrvati. Pri tem je podjetje mislilo najbrže
j muslimane iz južnih krajev, o katerih je znano, da < radi delajo za nizke plače.
Ko eo delavci zvedeli za ta ukrep, so godrnjali, se pritožili pri županstvu, vendar eo pa znižano plačo sprejemali vsakokrat brez protesta, ker eo upali, da bo že župan uredil zadevo. Upravna seja pri občini je stvaT preirešetala m sporočila podjetju, da se mora ravnati po pogodbi, zaposliti samo domače delavce in jim plačevati po 3 dinarje od ure. Podjetje ni na to nič odgovorilo, marveč še nadalje plačevalo delavcem po 2.50 din na uro.
Ko je bila zgradba postavljena m službeno razmerje pravilno razrešeno, so delavci zahtevali razliko za vsako opra-. ljeno uro po 50 par, toda podjetje te malenkosti ni hotelo plačati, marveč se je rajši spustilo v pravdo; 18 delavcev je tožilo. Menda bo vsakemu, količkaj socialno čutečemu či-tatelju jasno, da so delavci pravdo dobili. Podjetje se je sklicevalo na to, da so delavci molče pristali na znižanje mezde s tem, da so prejemali brez protesta znižane mezde. To pa ni bilo res, saj eo se pritožili pri županu, pa tudi če bi bili izrecno pristali na to, ne bi bil tak pristanek za nje obvezen, ker bi bili pristali na znižanje plače samo zato, ker bi se bili bali, da ne izgube službe. Lahko tedaj rečemo tudi mi, da ie bil dotični župan, ki se je medtem že preselil k Bogu, res pameten mož, ki je s svojim zelo lahko izvedljivim ukrepom vsaj nekoliko olajšal bedo najbednejših tvojih občanov.
Ali ne bi zn&biti druge javne korporacije pri oddaji del mogle posnemati tega vaSkega župana?
gumijaste podpetnice.
4 ■ • • t I. I • 4 e I • h.
Dobe ae pri vsakem čevljarskem mojstra
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Nedelja, ti. leplembra: 8 Vesel nedeljski pozdrav (ploiče) — t Can, Trume, poročila, spored — 9.15 Pre not cerkvene glasbe iz franč. cerkve — ».44 Verski govor (g. dr. Ciril Fotočnik) — 10 Kadijtkl orkester -
11 Prenos otvoritve I. umetnostne razstave kluba .Neodvisnih« iz Jakopičevega paviljona. Otvoritveni govor govori nkad. slikar Zorun MuSi« — 11.30 Otroška ura (vodi gdč. Manica Koinanova) — 12 Duet bratov Golobov — 13 Cas, vreme, poročila, »|x>rod, obvestilu
—	13.15 Pevski koncert gdč. Pavle llergotove, kolora turne operne pevke. Pri klavirju Darko Zupanih — 1« Z« kratek čas (Sodeluje kvartet Fantje na vasi in Maudolinistični trio) — 17 Kmet. ura: Pripravimo se na trgatev (g. Franjo Kafol) — 17.SU Rezervirano za preno« tekme harmonikarjev iz ljuhlj. velosejma — 1* Radijski orkester — lp Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.80 \'ae. ura: Od plemena do narod« in naclje (S. Djokif. Zagreb) — 19.50 Pk»ne točke nn klavirja (plošče) — 30.06 I.eharjev večer, prenos z Dunaja — 21.46 PloSče — 22 Cas. vreme, poročila, spo red — 32.15 Prenos lahke glasbe i velesejma.
Ponedeljek /J. septembra. 12 Glasbene »like daljnih dežel (filoiee) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 1.1.15 Valček /.« valčkom (plošče) — 14 Vreme, borza — Ifi Prenos žrebanja gl. dobitka drž. razr. loterije iz Zagreba — 19 Cas. vreme, poročila, stHired, obvestila — 1(1.30 Nac. nrm: Hrvatska v za četku XVI. stoletja (Arsen Vencelidee, Zagreb) -19-50 Dunajski napevi (ploSče) — 20.10 Odnos naše mladine do glasbe (g. Dragotin Cvetko) — 20.30 Kmečki trio — 21.15 Za plesi: Radijski jazi, vložke poje g. M. Premelč — J2 Cas. vreme, poročila, spored — 22.1S Rad. orkester.
Torek, H. leptembra: IS Ii čeSkih logov in gajev (ploSfte) — ie.4fl Vreme, poročila — 13 Cas. spored, obvestila — 18.15 Radijski orkester — M Vreme, borz«
—	1» Cas. vreme, poročila, spored, obvestilu — 19.311 Nac. ura: O Jesenskih manevrih (Andrlja Božanovlčl
—	19.50 10 minut zabave — 2» Hartnonlstl pojo (pl.) — J0.10 Podpore v zavarovanja ra starost, onemoglost in smrt (g. Rudolf Smorsu) — 20.30 Koncert. Sodeluje gdč. Milica Polnjnarjeva (sopran) ln Operni Srnine!
—	22 Cas. vreme, poročila, spored — S2.1.1 Radijski orkester.
Drugi programit
Nedelja. 1J. septembru: Zagreb Dunaj: «.f*> Le-harjev večer — Budapeita: 'JO Vesel večer; JI Jazz; 22 Sinfonlčni koncert; 23.15 Ciganska glasba — Praga: 19.1.1 I.ahka glasba; 20.20 Opereta; 32.35 Kavarniška godba — V ar lova: 30 PloSče; SI P<wter program: 32 Vokalni koneert — Nemške pontaje: 20 Narodnostn i-allstlčnl kongres v Niirnbergu — Strantbnurg: 32 Prenos koncerta belgijskega nacionalnega orkestra s pa rlške svetovne razstave.
Ponedeljek. 17. septembra: Zagreb: 20 Zagrebški kvartet: .11.30 Tamburiee — Dunaj: 20.85 Vojaška godba: 21.80 Bachove skladbe; 22.30 Zabavni koncert — BudapeSta: /9.2# Harmonij; 20.15 Večerni koncert — Dunaj: 22.80 Zabavni koneert radijskegia orkestra — KOln: 24 Koncert vojnSke godbe — Ktinigeberg: 21.00 Fanfare — I"nriava: 22 Poljske pesmi.
Torek, 14. septembra: Zagreb: 20 Operni prenos — Berlin: 20.10 Zabavni koneert radij, orkestra — lludn-peita: 31 Rigoletto, opera — Dunaj: jn.lo Klavirski koneert - Hamburg: H.l( Dve pestri url: 22.30 Za-havna in plesna glasba - Monakovo: 19 Plošče — Prana: 22.20 Planinski koncert — V ar Sava; ?1 .Don Car-lost, opera - Verdi.
»SlovenCevo" podružnico
■Jubilanti, Turteva cesfa
(palača Poštni dom)
Pariška pisma
Francoska Katoliška akcija
Predhodnik *par encellence« Katoliške akcije v Franciji je bil organizator katoliške aktivnosti v versailleski škofiji m»gr. Gibier. Kot zaključek
zirale vse francoske škofije Cerkev v Franciji ima dovolj socialnih in karitativnih društev, toda v škofiji in državi ni med njima nobenih vezi. nobenih skupnih načrtov in statutov. To je škoda. Organi-zirajmo cerkev v Franciji za dobrodelnost in za Katoliško in socialno akcijo. — In res smo fran coskim katoličanom po pravici očitali, da niso zmožni velikih in enotnih akcij kljub toliki požrtvovalnosti. zato pa tudi v javnosti niso imeli tistega vpliva, ki bt ga sicer lahko
Potreba neke enotnosti se je šc posebej pokazala, ko so s splošno obnovo katoliškega življenja rasle njegove organizacije in ko so se po zgledu Belgije začele živahno pojavljati stanovske organizacije mladine, v prvi vrsti Ž06izem. Kdo bo ta gibanja vodil, kdo jim določal cilj in pot, kdo odstranjal težave, ki bodo nujno nastale v stiku s sorodnimi organizacijami, kdo bo dajal za vse škofije važne in enotne smernice laičnemu apostolatu itd. To važno vlogo jc prevzela I. 1931 centrala Francoske Katoliške akcije, ki je bila ustanovljena od francoskih kardinalov in nadškofov v Parizu kot stalni posredovalec med hierarhijo in katoliško aktivnostjo laikov cele Francije. Pod vodstvom školov naj koordinira, smotreno vzporedi delavnost tolikih društev, proučuje nova pota apostolata.
j zbližuje in zedini nekatera društva in reši težave.
; Tri leta po ustanovitvi Franc. kat. akcije je njen
f lavni tajnik kanonik Courbe pisal o duhu koor-inacije, ki mora odlikovati vse voditelje katoliške aktivnosti. Brez tega duha 6e Kat. akcija ne bo niti začela niti razširila. Ker 60 izbrani voditelji imeli ta 6inisel. smo tekom kratkih treh let doživeli, da 60 se težave olajšale, da je prišlo do zbližanj, da smo privedli organizacije do tesnih zvez. da smo mnogo združili. Mir je vladal ali V6aj končno bil dosežen ravno radi tega smisla za koordinacijo in če gremo stvari do dna, le priznajmo, da tu ne gre za diplomacijo, niti za srečno taktiko, ampak za uveljavljanje temeljnih kreposti duhovnega življenja, ponižnosti in ljubezni. »Učite 6e od mene. ker 6em krotak in iz srca ponižen,« je rekel Jezus.
»Naloga franc. Ka-t. akcije,« mi je izjavil eden njenih voditeljev v odsotnosti glavnega tajnika, abbč Sturm. »ni ta da ustanavlja nove organiza cije, ampak da vodi v 6mislu Kat akcije to, kar že obstoja. Francozi neradi pustijo to, kar eo zgra dili. Zato so ji tudi škofje ob ustanovitvi skrrnio zagotovili vso svobodo svoje akcije v škofiji, kar je popolnoma v smislu bistva Kat. akcije in za obstoj dosedanjih organizacij. Sicer pa novih organizacij ni treba ustanavljati ko vendar vs« gibanja stanovske Kat. akcije, kot jo želi sv. oče. že imamo. Treba je bilo samo nekoga, ki naj vse to v neki centrali med seboj poveže, ki naj daje pobudo tistim gibanjem, ki so boli potrebna m tistim škofijam, ki jih še niso upehale. Vedeti je treba, d* je celo žosizem v nekaterih škofijah naletel na hud odpor hierarhije, toda pod vplivom centrale Kat. akcije, ki izvaja smernic« vsen kardinalov in nadškofov, so tudi odpori sedaj z lahkoto premagani Tu je treba iskati razloga. d» se sedaj kat aktivnost po vsej državi dosti enotno razvija in bo kmalu zajela vse škofije.«
»Katere organizacije imenujete organizacije ! Kat. akcije?,« <em ga vprašal. »Vse, ki se nam
n"aviio in hočejo biti z nami v stiku. Sedaj jih akin 100. Vendar pa v delo in organizacijo vseh društev neposredno ne posegamo in jim puščamo največjo svobodo, posebno tistim, ki so 6amo župnijska ali omejena le na meje ene ali druge škofije; škof in njegov odbor Kat. akcije je tam odločitven. Mnogo tesnejše je naše sodelovanje in vodstvo pri takozvanih medškofijskih organizacijah, ki jim dajemo tudi V60 podporo in pobudo. Prav posebno nočemo napraviti za organizacijo Kat. akcije Kat. nacinalno federacijo za može, ki jo vodi general Castelnau. Za žene se nam je že posrečilo združiti dve veliki ženski organizaciji v skupno Žensko ligo Kat. akcije, ki ima že par milijonov članic. Za mladino hočemo prevzeti kot organizacije Kat- akcije znana vam specializirana gibanja JGC, JAC^ itd.). V bistvu teh gibanj samih pa je že, da imajo vse liste bistvene lastnosti, ki ji ti mora imeti organiziran apostola) kat. laikov za cilje Kat. akcije. To pač pazimo, da pravemu duhu ostanejo zvesti.«
■■Lastnik ustanov za zdaj Franc. Kat. akcija torej nima?« »Pač.« ml odgovori prijazni abbč Sturm vesel, da je prišel v področje, ki mu je še bližje. »Franc. Kat. akcija ima po pravilih pravico ustanoviti centrale oz. podcentrale za kako posebno važno delo. Sedaj obstojati predvsem dve taki centrali. Najprej je bilo ustanovljeno vrhovno vodstvo za kat. šolstvo in vzgojo, ki je v rokah odličnega delavca v Kat. akciji pomožnega škofa v Versaillesu. msgr. Rirhauda. Njegova desna roka je ahbč Radenac. Ce pomislimo, kako važno delo ima izvršiti ta odbor pri oblasti in škofijah, ra zumemo njegovo potrer»o. Zal. ne bo mogoče z voditelji govoriti, ker je vse na počitnicah. Drugi vrhovni odbor pa vodim sam, to je odbor za kino in radio. Deloma vključujemo v svoj tednik >Cbo
isir« tudi literaturo, toda to delo že dolgo let odlično vrši abW Betlehem s svojo »Revue des Lec-tures«. Moja naloga je, da z versko-moralnega stališča sledimo kinu in radiu in v tem smislu obveščamo in organiziramo katoličane po vsej državi.« — »Ali so v tem smislu mogoči kaki vidni uspehi?« »Več, kot bi človek mislil. Vendar pa jc velika razlika med kinom in radiom. Kinopodjetni-ki in posebno proizvajalci so že močno začutili, da filmi, ki jih odklonimo mi, ne uspevajo tako kot prej. Zato se na nas že zelo ozirajo, nas vprašajo mnogokra! za mnenje in pazijo na produkcijo. V zvezi smo 3 podobnimi akcijami drugod Pri vas je ni. Pri akciji za kat radio je delo težje ker ni mogoče organizirati poslušalcev. Vendar pa ih opozarjamo na kat. program in posebno se trudimo. da je vedno več katoliških emisij. V tem oziru smo prodrli deloma že pri državnih postajali. Poleg teh dveh je še poseben oddelek Kal. akcije za tisk ki ga bo razložil njegov vodja abbe Oui-zeri*. Pozdravljeni in glejle. da ostanemo v zvezi, sai se bor:mo za iste cilje.«
Nato sem si v spremstvu abbe Ouezčrixa ogledal centralno stavbo Franc. Kal. akcije, ki jo od ene 6trani omejuje bazilika presv. Srca. rxl druge karmelit6ki samostan in jc laka njena lega na slavnem montmarterskem griču zelo pomembno določena. Kakor je bazilika vsak dan bolj duhovno središče Francije, tako naj bo Kat. akcija vsak dan bolj ognjišče apostolskega dela. V palači Kat. ak cije so nastanjeni njeni voditelji, tajniški prostori, arhivi, sobe za zborovanja in seveda kapclica: vse lepo novo. veliko, pripravljeno sprejeti v»6e šc mnoeo nove živahnosti, ki ni daleč.
Ko sem odhajal, sem imel vtis velikega in potrebnega dela. ki ga je ? Kat. akcijo dobila katoliška Francija. In poireb« močne in zdrave ccntrale kat aktivnosti z» slovenske razmere mi jr bila živo pred očmi ...	av.
Iskalci zlata z Aljaske brez zlata
po svetu
Ko nam je zgrmel tovor z zlatom v globine in nam je umrl tovariš, smo vedeli, da iz te globine ni več rešitve! Ze sam pogled v brezno, nam je šel skozi mozeg in kosti.
Ubogi, ubogi Nikolaj! Še pred nekaj urami, je ves srečen pripovedoval — o sreči, ki ga čaka doma — sedaj pa mrtev počiva v večnem snegu.
Z nepopisnim trudom pridobljeno zlato — počiva z zvestim konjičem na dnu brezna. — Dolgo nismo mogli ostati na tem mestu, pričel je tuliti strašen orkan, z največjim trudom smo se plazili po vseh štirih naprej. Na pol premrzli, smo si po- . stavili proti večeru — šotor. — A radi groznega |
v tej grozni sneženi vihri. S poslednjimi močmi sva prispela v dolino na ravan.
Težki sivi oblaki »o viseli kot velike plahte nad nama in snežilo je neprenehoma.
Rešitev je blizu
Bila sva na koncu svojih sil, vedela nisva ne naprej ne nazaj. V silnem obupu sva pričela streljati v zrak v dobri nad i, da, ako je kakšno božje bitje v bližini, nas bo vendar skušalo rešiti! — Mraza je bilo toliko, da bi ti roka zmrznila, ako bi jo pomotoma položil na puškino cev.
Angleški parnik za prevažanje vojaških čet »Dunera« je te dni odplul iz Southamptona, da pripelje novih ojačenj v angleško kolonijo Hongkong. »Dunera« je na tem potovanju prvikrat na morju.
mraza nismo mogli spati. Težki medvedovi kožuhi, privezani na živinče — ki smo jih rabili v hladnih nočeh, — so izginili s konjičkom vred v nenasitno globino. Proti jutru smo pustili, da nam postajajo udje trdi, neokretni. Le z največjim naporom smo se pričeli pomikati dalje. — Bila je to prava trnjeva pot!
Nikoli bi ne veroval, koliko energije in moči je v človeku, ki beži pred smrtno nevarnostjo!
Strah pred smrtjo ti da novih s^ in moči, da nečloveško vztrajaš.
Smrf tovariša
Po nekaj urah hoje smo se prijetno ugreli, zopet smo čutili gorko kri po žilah. Sklenili smo potovati tudi ponoči — saj dolina ni bila več daleč od nas.
Odpočili smo se le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebni čaj in ogreli konzerve. Pa šc to ouhodno potrebni čaj in ogreli konzerve. Pa še to je trajalo premnogo časa!
Preden otajaš prepečener in dovolj ogreješ mesno konzervo, prične od pota segreta obleka na telesu zmrzovati, mraz prične tresti človeka in le hitra hoja te reši bele smrti. Prisiljeni smo bili segrete konzerve med potjo jesti, a v par minutah meso zamrzne in je trdo ko kamen.
Amerikanec Stimson je začel vidno pešati. Vedno je zaostajal, le z veliko silo sva ga naprej vlekla naprej.
Končno se je vsedel v sneg, da se nekoliko odpočije. Vse najino prigovarjanje, da bi ga spravila naprej, je bilo brezuspešno.
Nos mu je pobledel in tudi na rokah sva opazila znake ozebe. Pričela sva ga drgniti s snegom, ogrnila sva ga z kožuhi, sploh, storila sva vse, kar je bilo v najini moči. A vse prizadevanje — da bi ga ohranila pri življenju, je bilo zastonj!
Čez dve uri, ni dal ubožec nikakega znaka življenja več od sebe.
Tudi midva brez kožuhov, sva občutila zastoj krvi.
Pobrala sva kožuhe z mrtvega tovariša Iz šo-tornih palic, sva izrezala majhen križcc in mu ga vtaknila med zmrzle prste.
Mesto Gijon ob a6turij6ki obali, ki so ga nacionalistične čete obstreljevale in se je vnel hud boj z letali
Pri sebi je imel še precej dolarjev, katere je shranil njegov tovariš, da jib izroči domačim.
Našla sva tudi materino pismo z malo sliko — Matere božje.
Piše mu: >čuj me, dragi sinko, odkar si odpotoval na sneženo Aljasko, nimam ne miru ne
pokoja. Danes sem imela pretresljive sanje. Videla sem Te mrtvega med večnim snegom in ledom. Pošiljam Ti blagoslovljeno sliko Matere božje.
Ona naj Te spremlja na vseh Tvojih potih !<
Kakor je bilo razvidno iz poštnega pečata dobil je pismo na sveti večer v mestu — Davson-
City.<
Pomolila sva pred mrtvim tovarišem, v roke mu stisnila podobico in materino pismo.
Rada bi saj nekaj časa ostala pri umrlem Stimsonu, a otrpli udje so naju resno opominjali, da postane vsak odmor usodepoln tudi za naju. Orožno je bilo najino nadaljno potovanje. Udarec za udarcem sva preživela. Pa saj sama nisva vedela, kje sva. Ali sploh prideva do človeških bivališč? Živčevje nama jc odpovedalo
Streljanje je bilo brezuspešno. Mračiti se je pričelo, skoraj je napočila črna arktična noč, polna groze in strahu.
Pri sebi sva imela še nekaj rešilnih raket in jih z zadnjim upom pričela spuščati v zrak.
Ze čez nekaj minut sva opazila rdeče plame-nice v zraku, znak, da se nama bliža rešitev!
Kmalu so prišli naši rešitelji, in naju spravili v tople prostore »Zadružnega doma* v mestecu Salchake obreki Tanana.
Šele sedaj sva uvidela, da sva bila ves dan krožila v bližini mesteca, a snežni metež naju je pojx)lnoma zmešal. — Po nekaj tednih sva toliko odpočila in popravila, da sva pričela trezno misliti o vseh grozotah, ki sva jih preživela. — Na tovarišu sera opazil čudno spremembo.
Postal je tih, miren, nobena stvar ga ni več veselila Po vse dni je presedel v najini skromni sobici. Ponoči se je prebudil iz težkih sanj, zamišljeno je zrl v strop in pričel milo jokati. — Njegov telesni ustroj ni bil kos doživljajem, ki sva jih v zadnjib dneh preživela. Živčevje je ubožcu odpovedalo!
Čez nekaj dni se mu je omračil um.
Oddali so ga v bolnišnico, a revež se ni več zavedel, kako grozno je nesrečen. — Bolezen se mu je tako poslabašala, da so ga odpeljali v dal-nje mesto Richardson v norišnico.
Ostal sem sam
Bi! sem tako beden. uniSen. v tako teSkem duševnem naf<rojenju, da bi se razjokal sam nad seboj. Kako dobro bi mi dela tolažljiva beseda prijatelja; a 6em ga na grozen način izgubil in sem izgubil pridobljeno bogastvo...!
Ni bilo človeka, ki bi me bil razumel. Denar tovariša so izročili meni, bilo je nekaj sto dolarjev, a zelo, zelo malo za dolgo zimo sredi Aljaske.
Vedel sem, da se v tem zakotnem mestecu ne bom mogel preživeti, zato sem se vdinjal k večjemu ameriškemu podjetju v mestu King za pasjega gonjača. Na sankah smo prevažali razno blago v mesto Fairbanks.
Vendar nisem ostal dolgo v tej mučni službi, ostal sem v Fairbanksu. Saj se je dalo v tem prometnem mestecu vedno kaj zaslužiti. Na stotine ljudi prihajalo je po veletoku Jokon (Yukon) in potem jx> reki Tanana v Fairbanks. Ves ta narod je prišel iz daljne Amerike, da tu prezimi in se sj>omladi razprši na vse štiri vetrove — po zlato.
Kako bi mogel človek tem ubožcem dopovedati, kako neizrečeno nevaren je ta posel, koliko tisočev in tisočev je našlo namesto bleščečega se zlata strašno smrt v večnem snegu in ledu!
Sleparska reklama
Prebrisani gostilničarji imajo nalašč plačane
ljudi, ki ubogim zaslepljencem pripovedujejo oele bajke o zlatih zakladih.
V Fairbanksu je kar armada ljudi, ki žive od danes na jutri. Tu se baha prišlec, kako silno je obogatel, v dokaz kaže kocke čistega zlata, izposojenega od brezvestnega gostilničarja. Tam se oglasi drugi in privleče iz žepov skrbno v pergament-ni papir zaviti zlati prah; takoj pristopi tretji in s šopom dolarjev v roki kupuje zlato od njega.
Je pa vse to dogovorjena komedija.
Ni čuda, da prišleci na račun bodoče sreče zapravljajo tako težko prisluženi denar v Ameriki.
Neki večer sem sede! v družbi šestih Američanov, prišli so iz San Francisca. Komaj so čakali spomladi, da gredo iskat — zlato kovino. Pripovedoval sem jim o sreči in nesreči, ki sem jo imel s tem prokletim zlatom.
Na vsak način so me hoteli spraviti s seboj. Zmrazila me je že sama misel, kaj šele, da bi se še enkrat podajal v smrtno nevarnost!
Vso zimo me je vzdrževala šestorica zalo, da sem jim natančno orisal zaznamovano pot od reke
(Slovenec jx>pisuje svoje doživljaje.)
Tanana do izvirka. Bog ve, »o li imeli boljšo srečo kakor jaz?
Naprej I
Z vlakom sera se odpeljal k morju do mesta ' Sevvard. Še pred nekaj leti zakotna naselbina Indijancev, je danes spremenjena v glavno mesto pokrajine. Ravne, široke ulice z ličnimi stavbami kar presenetijo človeka V srednjih šolah dobiš Ja j>once, Eskime, da celo Indijance Trgovine so večinoma v rokah Amerikaucev in Japoncev. Imajo pa tudi bogati Eskimi dobro založene prodajalne. Tudi nekaj^ zelo bogatih Rusov je tu naseljenih. — Premožen ruski trgovec s kožami, Vasilij Kopnilov, me je vzel s seboj (ko sera mu povedal svoj križev pot po Aljaski) v mesto — Sitka. Tu je imel zalogo kož. Sitka (rusko ime) lepo, prikupljivo mesto, ima prikladne zveze s Kalifornijo in s San Franciscom.
Velike ameriške družbe služijo [>oleti lepe j vsote s prevažanjem ljudi na Aljasko Z le Ame-rikancem lastno reklamo vabijo ljudi v svoje nenasitne mreže. Tisoče in tisoče večinoma ubogega proletariata gre vsako leto v to deželo zlata, a le zelo ma'o se jih vrne srečnih z zlatom v žepu nazaj.
Ameriške Benetke. Kako čistijo zlato
V Sitki nisem ostal dolgo. ujx>rabil sem prvo priliko in se odpeljal v mesto Juneau, ki leži prav pod velikanskimi snežniki. Skoro jx>!ovico mesta je sezidana na ogromnih deblih zabitih v morje — torej nekake male Benetke. — Ulice in ceste so napravljene iz debelih hrastovih desk. Juneau je najdražje mesto na Aljaski, saj so v bližini največje zlate minese, rudarji zaslužijo ogromne zneske, ker so pa cene življenjskim potrebščinam in tudi oblačilu pretirano visoke, ne ostane ubogemu rudarju skoraj ničesar. Največ zlata izkojv Ijejo v bližnjem mestu Douglas. Tu so sezidane velike kasarne za delavce. Zlato kopljejo noč in dan, največji rudokopi so globoko pod morjem.
Tudi po avstrijskih krajih so bile nedavno hude povodnji
vrne. — Vsi moji upi so splavali po vodi. Ko so čez nekaj dni prinesli Sepiča s strtim prsnim košem v bolnišnico, kjer je tez mesec, dni umrl, sem bil v dolgi Aljaski brez krova in tudi brez denarnih sredstev — na cesti!
Na japonski ladji
Vdinjal sem kot kurjač na japonskem parniku >Cberi-Manu. Parnik je odplul v mesto Kobi na Jaj)ouskem.
Do sedaj sem bil navajen na severni mraz, a lačen želodec me je prisilil delati v neznosni vročini.
V veliko žrelo parniškib kotlov je izginilo dnevno kar tone premoga. Radi velike vročine smo delali le v spodnjih hlačah. V veliki posodi smo imeli ledeno mrzlo vodo, s katero smo si oblivali gornji del telesa. — Mesto Kobi sem dobro poznal, le skrbelo me je, kako 6e bom brez denarja prerinil nazaj do Vladivostoka.
Prizor na šangajski cesti, kamor so pravkar padle letalske bombe.
Huda železniška nesreča v NeuMu (v Nemčiji),
je bilo 14
Zlata ruda je pomešana med drobnim peskom. Okoli petdeset mlinov čisti ogromne kupe peska, skozi stotine rešet preide pesek, dokler ne ostane ▼ zadnjih sitih rumen, čisti prah — zlato. Delavci so strogo nadzorovani, v teh delavnicah je pač več. nadzornikov kot delavcev.
Mnogo naših ljudi je zaposlenih pri družbi »Tradewell Goldo Mining Company<. Se največ iz hrvatskega Primorja. — Dokler je rudar zdrav, je vse v redu. Ko pa zboli, gleda družba, da se ga kar najbolj poceni odkriža.
Na stotine je še danes naših ljudi na Aljaski, večinoma so pohabljeni, brez roke in noge, ki bedno žive, da, ki naravnost stradajo, — a »domovina« je pozabila na te bedniake.
Stanoval sem pri so rojaku Sepiču iz Kastva. Povedal mi je, da pozna mojega rojaka Božiča, ki se je preselil iz Seatla semkaj. Božič je postal vodja tesarjev in zasluži s sinom lepe novee. A tudi tu mi ni bila sreča naklonjena.
Pri direkciji rudnika sem zvedel, da je Božič zaposlen v notranjosti Aljaske in se pred zimo ne
Gospod profesor ...
kjer ee je iztiril romarski vlak za v Kevelaer in ljudi ubitih.
Japonski mornarji so me poučili, kako se lahko brez denarja iz Kobija vrnem nazaj na Rusko. Po nasvetu mornarjev sem si pustil rasti brado in lase.Obleka je pa itak imela sto krp na
sebi. Prišedši v Kobi, sem dobil nekaj nad sto jen denarja.
Odšel sem, podoben bolj cestnemu razbojniku — kot poštenemu delavcu na ulico. Po nasvetu mornarjev, sem stopil na glavni ulici k policistu in mu pokazal svoje, iz Rusije spravljene nepomembne listine.
Pregledal je papirje — a razumel ni ničesar. Potolkel sera se po prsih, rekoč: »Ruski boljševiki Kakor strela iz jasnega neba, so te besedo vplivale na moža postave. Prijel me je za špe-hasti rokav in me vlekel do' drugega policista. Menda sem menjal deset jx>licistov, preden so me oddali na komisariat na glavni policiji.
Tam so mi pobrali zasluženi denar. Stražnik me jeodpelja! v >banjo< in ko sem se do čistega opral, so me obrili in ostrigli. Dobi! sem popolnoma novo sj>odnjo in gornjo obleko, tudi prav lične platnene šolne so mi preskrbeli.
Drugi dan sta me odpeljala dva detektiva v pristan. Tam je čakal velik japonski parnik. Razen japonskega napisa je imel tudi tablo z ruskim napisom: »Kobi—Vladi vostok« I Oddahnil sem se. Na parniku sem dobil melo arestovsko kabino. Izročili so mi tudi 50 jen, ostali znesek so uporabili za mojo obleko. Vožnjo in hrano sem imel zastonj. Preden smo prišli v vladivostoško pristanišče, me je poklical parniški kapitan k sebi, dal mi je roko in rekel v lepi ruščini: »Zdravstvuj, tovariš! Vedi, da imamo mi vedno in f>ovsod usmiljenje z revnim človekom, ne oziraje se na njegovo politično mišljenje — in to sino tudi pri tebi v polni meri dokazalil<
(Aleksander Ličan.)
Kje je prehrana najcenejša
Zveza narodov je pred nedavnim ustanovila poseben odbor, ki ima proučevati vprašanje prehrane v raznih državah in podati o tem končno poročilo »vetu Zveze narodov. Dve leti dela sta dovedli do tega, da je odbor sedaj sestavil in objavil svoje sklepno poročilo, ki pa temelji v marsičem na treh dosedanjih poročilih, o katerih smo že poročali pri nas zlasti, ko je prvo poročilo obravnavalo vprašanje naših pasivnih krajev. Omenjamo, da je član tega odbora g. Edo Markovič, glavni ravnatelj Privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije.
.. Sklepno poročilo odbora, ki je izšlo v posebni knjigi, obravnava vprašanje prehrane v zvezi z higieno, kmetijstvom in gospodarsko politiko. Poročilo vsebuje naslednja priporočila vladam včlanjenih držav, da bi doDilo prebivalstvo dobro prehrano:
I.	Z vsemi sredstvi je treba pospeševati znanstveno proučevanje, da se tako dobi najboljši režim za vsako državo z ozirom na gospodarsko sestavo, klimo in prehranjevalne vire.
Najnovejši izsledki glede prehrane naj se ▼stavijo v učni program medictncev m ravno tako naj bodo vsi, ki se pečajo z zdravstvom naroda, o njih poučeni.
3,	Uvesti je treba vzgojo in propagando občinstva glede prehranjevalnih vprašanj.
4.	Pomagati ie treba higienski organizaciji Zveze narodov s tem, da se njena poročila realizirajo.
5,	Pospeševati je treba mednarodno sodelovanje pri vzgoji, propagandi in izmenjavi izsledkov glede prehrane.
6,	Proučiti je treba vse ukrepe, ki so potrebni, da bo imelo prebivalstvo one količine hranil, ki so mu potrebne, posebno mleko.	i
7.	Posebno j« treba skrbeti za prehrano ne- | zaposlenih.	»
8.	Da bi imeli ukrepi in propaganda ter vzgoja glede prehrane največji uspeh, je potrebno, da »e upoštevajoč interese producentov zasigurajo vsemu prebivalstvu potrebne količine dobre prehrane po primernih cenah. Racionalizirati je treba trgovino in razdelitev hranil in pospeševati sodelovanje med zadrugami in drugimi organizacijami producentov in konzumentov.
9.	Tehniko analize in kontrole življenjskih potrebščin je treba v mednarodnem obsegu kolikor mogoče unificirati.
10,	Ugotove naj se standardni tipi za posamezna branila po njih kakovosti.
II.	Prouči naj se vprašanje, če so potrebni za izboljšanje prehrane ukrepi splošne gospodarske in trgovinske politike, posebno pa naj 6e pospešuje kmetijska produkcija za zadovoljitev racionalne prehrane.
£
13. Ustanovi naj se povsod poseben osrednji organ za enotno vodstvo in usmerjanje vsega dela glede izboljšanja prehrane ljudstva.
13.	Študira naj ee razmerje med nacionalno rehrano in modernimi standardi racionalne pre-
rane itd.
14.	Izboljša naj se statistična služba o produkciji in porabi živil.
16. Končno priporoča odbor, da naj vse države pomagajo Mednarodnemu kmetijskemu zavodu v Rimu pri zbiranju podatkov o produkciji, konzumu in cenah živil.
Poročilo vsebuje nadalje celo vrsto zanimivih statističnih podatkov, izmed katerih posebej navajamo še naslednje:
Kje je prehrana najceaejia
Sklepno poročilo navaja na str. 234 tabelo o cenah najvažnejših živil v mesecu oktobru 1936 v številnih državah, izraženo v ivšcarekih frankih. Pri tem so vzete za podlago iste kakovosti, da v tem oziru tabele ni mogoče kritizirati. Skupno upošteva tabela tale živila: pšenično moko, goveje meso 2. vrste, svinjsko mast 2. vrste, slanino, mleko, sveže maslo, sveža jajca in ribe. Statistika navaja za nekatere države povprečja več mest. Tako tudi za našo državo navaja statistika povprečno ceno vseh teh predmetov za 5 mest. Same absolutne številke ne kažejo tako lepe slike, kot jo je izračunal londonski »Economist« z dne 4. septembra 1937. Vzel je povprečno ceno za 20 držav kot 100 in pri tem ugotovil sledeče:
Skupni indeks za nadrobne cene omenjenih živil je znašal v primeri s povprečjem za vseh dvajset držav:
Argentina 53 Estonska 54
l.e tonska 62 Poljska 69 Madžarska 75 Jugoslavija 86 N. Zelandija 87
Danska	91
Belgija	94
Avstralija	99
ČSR	99
Holandija	101
Švedska	101 Holandija 108.
Anglija	113
Avstrija	122
Francija	123
Švica	130
USA	148
Nemčija	178
Iz tega sledi, kar tiče prehrane, da spada naša država med najcenejše države. Smo daleč za povprečjem. Ta mednarodna statistika nam potrjuje, da je pri nas življenje samo, kar tiče prehrane, brez drugih stroškov cenejše, kot v drugih zapadnih evropskih in velikih državah. Še cenejša pa )e prehrana pri naših kmetijskih sosedih. Škoda, da v tej statistiki manjka še Romunija. Grčija in Bolgarija, ki imajo ravno tako živila zelo poceni. Edino, kar je pri nas nad povprečjem, so cene rib.
Kriza francoskega franka
V četrtek je za široko publiko nenadoma izbruhnila zopet kriza francoskega franka na svetovnih tržiščih. Velike težave, s katerimi ee bori Francija, so dale slutiti, da tudi sedanja politika po tolikih devalvacijah ne bo mogla brez ogromnih naporov vzdržati tečaja franka na sedanji nizki višini. Predvsem je krizo pripisovati dejstvu, da je francoski izravnalni sklad iz neznanih razlogov prenehal intervenirati ▼ korist franka. To je privedlo tud| do take razlage, da so sredstva,, sklada izčrpana nj da je zato prenehal z intervencijami. Kapital ■ie začel zopet bežati iz evropske celine na Angleško in v Ameriko. Na drugi strani je viden beg kapitala tudi v tem, da traja na pariški borzi še vedno dvig tečajev delnic, posebno pa inozemskih. Državni papirji pa so sc nasprotno držali slabše.
Zadnja dva dni je francoski frank padel v Londonu za celih 6 odstotkov. K temu je pripomniti za primerjavo, da je zadnja devalvacija znašala samo 4.6 odstotka in da je sedanji padec v primeri s to devalvacijo prav velik in vzbuja skrb. Tu niso pomagale tudi velike količine zlata in deviz, ki jih je Francija metala na trg, da prepreči padec franka. Računajo, da je moral francoski izravnalni fond dati dnevno poldrug milijon dolarjev zlata, po drugi verziji, pa n« stotine milijonov frankov. Pritisk je bil tolik, da se padec ni dal ustaviti. Razpoloženje glede franka je vidno tudi v deportnih tečajih za frank, ki znašajo 18—20 odstotkov za tri mesece.
Češki listi posebno poudarjajo, da je sedaj tečaj francoskega franka skoro isti kot češke krone. Na pariški borzi je bil v petek za va'uto 100 frankov za 100 kron.
Ugodni razvoj državnih financ
Poročali smo, da 60 znašali dohodki v juliju letos 901.7 milij. din (lani julija 777.7 milij., proračun za julij 1937 909.17 milij.), izdatki 861.4 757.05. oz. 900.17) milij. din. Skupno so znašali državni dohodki v prvih 4 mesecih proračunskega leta 1037-1938 3.500.65 (lani 3.00537 milij., proračun 3.636.67 milij.), izdatki pa 3.109.3 (2.607.6, oz. ; 636.67) milij. din.
Bilo pa je v juliju še mnogo dohodkov za rai in računskega leta 1936-1937 in 6icer 33.4 milij. din, izdatkov pa 49.6 milij. din, tako da izkazuje skupno računsko leto 1936-1937 za prvih 16 mesecev dohodkov 10.360.0, izdatkov pa 9.585.5 milij. din. Ni pa ta račun še zaključen, ker imamo obračunati še mesec avgust 1937, da dobimo popolno sliko državnega gospodarstva v računskem letu 1936-1937.
★
Konjerejska razstava v Belgradu. Dne 12. in
13. t. m. bo v Belgradu prva vsedržavna konjerejska razstava, na kateri bo okoli 300 konj iz vse države, največ iz donavske in savske banovine, ker imata ti dve banovini najbolj razvito konjerejo Iz Slovenije bo razstavljenih samo 6 konj medjimurskega tipa, in sicer 6 plemenskih kobil in 4 žrebci. Te živali so bile predhodno izbrane za razstavo v Slovenski krajini, na dravskem polju in Slovenskih goricah. Poleg konj kmetske reje bo mogoče videti tudi konje državnih in zasebnih konjaren. Konji iz Slovenije eo bili v torek natovorjeni na postaji Litija. Ob priliki belgrajske razstave bodo tudi razne Sjjortnc prireditve. Pokrovitelj razstave Nj. Vis. knez namestnik Pavle.
Izvoz koruze iz Švice. Iz Curiha poročajo, da je prišlo po poročilu Švicarske obračunske blagajne do sporazuma med našo državo in Švico, po katerem bo naša država dobila gotove količine koruze, iz katere donesa bi bile plačane stare terjatve. Predpogoj za to kupčijo 6 koruzo je, da švicarski upniki izjavijo pripravljenost plačati za 25% višjo ceno na ta način, da popustijo do 25% zneska terjatev. Poročajo tudi, da je bilo takih izjav upnikov dovolj za sklenitev kupčije.
Konferenca v oktobru. Agencija Jugoslovanski kurir poroča, da bo najbrže za oktober sklicana vsedržavna konferenca organizacij naših bank, ki bi se pečala z vprašanjem sanacije naših bank. Večina bankirjev misli po tein poročilu, naj bi Narodna banka prevzela njih kmetske in industrijske terjatve, Drž. hipot. banka pa hipotekarne terjatve.
Hrvatska industrija. Dne 0. t. m. je bila seja
upravnega odbora Zveze indu6triicev za savsko banovino pod predsedstvom g. Vladimirja Arka. Na 6eji so predvsem razpravljali o novi pavšalni vozarinski faksi, ki j>omeni novo obremenitev motornih vozil. Združenje industrijcev je 6torilo vse, da 6e ta taksa ukine za prevoz 6urovin, potrebščin in lastnih proizvodov. V nekaterih primerih je bila ta taksa odmerjena izredno visoko, po par lisoč din, pa tudi do 15.000 din. V drugih krajih /Ofiet pa se odmerja na zna*no nižji podlagi. Olede akcije belgrajskih induelrijcev z nabavljalno zadrugo je omeniti, da se ni v to zadrugo pri-
glasila za člana niti ena industrija s področja zagrebškega združenja. Zadruga kot osrednja ustanova nikakor ne more odgovarjati potrebam naše industrije in obstoja celo strah, da bi bilo delo take zadruge škodljivo za industrijo savske banovine. Nadalje zagrebško združenje protestira proti temu, da se zadruga naziva Zadruga industrijcev kraljevine Jugoslavije. Ce bo potreba, 6e bo industrija savske banovine organizirala 6ama kot zadruga industrijcev v savski banovini.
Povečanje vareške železarne. Pred nedavnim je Ravnateljstvo drž. rudarskih podjetij naročilo za Vareš nov plavž, ki bi imel biti dovršen že 1. aprila 1938. Zaradi tega so 6e izkazale za potrebne tudi nove investicije, za kar je že odobrena vsota 6 milij. din. S temi novimi napravami 6e bo produkcija vareške železarne povečala od 150 ton dnevno na nad 200 ton dnevno in bomo lahko tudi izvažali surovo in lito železo. Tudi je že poskrbljeno za nova tržišča in 6icer v Angliji.
Produkcija Trepče v avgustu je znašala 54.700 tone rude, iz tega 5961 svinčeneega koncentrata in 6.174 cinkovega koncentrata. V Kopaniku je bilo predelanih 6.879 ton rude in pridobljeno 723 svinčenega ter 855 ton cinkovega koncentrata.
Lieitaeija. Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani razpisuje za 15. oktober prvo ofert. licitacijo za zgradbo novih prosrtorov za prometno službo na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
Zbor upnikov: v zadevi Dovečarja Franca, trgovcev v Mariboru 27. septembra ob 11.
Potrjena prisilna poravnava: Zorko Vinko, trgovec v Mariboru za 25% v 12 mesečnih obrokih.
D. D. banka ispremevi svoje ime. »Deutsche Bank und Discotitogesellschaftr v Berlinu, kratko imenovana D. D. banka, je sklenila izpremeniti svoje ime zopet v >Dcutsche Bank* brez dodatka
-	und DiscontogesellschafU.
Dobave. Strojni oddelek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 14. septembra ponudbe za dobavo raznega materiala za električne napeljave.
Licitacije. Ofertalna licitacija za dobavo svežega govejega mesa za potrebe vojaštva za čas od 1. oktobra t. 1. do 81. marca 1938 bodo: Dne 13. septembra v intendanturi štaba dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani in Slov. Bistrici, dne 15. septembra v Mariboru in Boh. Beli, dne 17. septembra v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani. — Dne 20. septembra bo pri Dravski stalni vojni bolnišnici v Ljubljani licitacija za dobav-ljanje hrane za bolnike za čas od 1. oktobra f. I. do 31. marra 1938 (telečje meso, mleko, jugurt, cikorija, marmelada, suhe čeSplje in suho grozdje.
—	Dne 4. oktobra bo pri upravi smodnišni»> v Kamniku licitacija za dobavo 60.000 kg paratina
Borza
Dne 11. septembra 1937.
Denar
Ta leden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 4239 milij. din v primeri s «482, l't.073, 6700 i n 5273 milij. din v prejšnjih tednih
Curih: Belgrad 10, Pariz 15.48, London 21.53, lsew York 436.871, Bruselj 73.30, Milan 22.90, Am-
Danes zadnji dan
jesenske razstave
Ljubljana, 11. septembra.
Kaj hitro so minuli dnevi jesenske razstave na ljubljanskem velesejmu. 11 dni je poteklo, le malo motenih od vremena, pa si je ogromno število naših ljudi, pa tudi inozemcev, ogledalo jesensko razstavo, na kateri je toliko kulturnih razstav. Sedaj je prišel zadnji dan razstave, katerega ne sme nihče zamuditi. Obeta se nam zelo velik obisk, j>osebno, če bo lej>o vreme. Tudi iz inozemstvo je najavljenih več večjih skupin za obisk.
Vkljub slabemu vremenu je bil danes obisk razstave posebno dopoldne dober. Prihajale so številne šole s svojimi voditelji iz vse slovenske dežele, da si ogledajo novinarsko razstavo ter misijonsko razstavo. Tudi v kupčijskem oziru je videti, da se približujemo koncu razstave, ker se sedaj delajo zaključki, ko je ogled ž« lahko končan in izbira dovršena.
Tekmovanje
harmonikarjev
Med posebnimi prireditvami v nedeljo je tekmovanje naših harmonikarjev, ki je bilo doslej obi-
čajno na praznik, letos pa je preneseno na zadnji dan razstave. Harmonikarji bodo tekmovali v 7 skupinah ter jih je prijavljenih ž« prav lepo število. Predtekmovanje se začne že ob 9., ko bodo izbirne tekme, zaključno tekmovanje bo pa ob 15,
torej popoldne. Tekmovalci, oziroma zmagovalci bodo dobili lepa darila. Tako sta za prvo nagr na razpolago dva krasna pokala, od katerih lahko
preide eden v stalno last onega, ki bo trikrat zaporedoma zmagal na teh prireditvah, drugi pa v last onega, ki b; petkrat, pa tudi v presledkih dobil prvo nagrado. Pripravljenih pa je še tudi lepo število drugih okusnih daril, predvsem godal za zmagovalce. Zanimivo je, da je letos veliko novih imen med tekmovalci, prijavljene pa so tudi kar cele skupine, kar bo še bolj vzbudilo zanimanje občinstva.
Danes zvečer sc zapro vrata velesejma in obeuem neha življenje »Ljubljanskih Novic<, ki se tiskajo v paviljonu >N<. Kdor si želi še va« izišle številke, jih lahko samo še danes priskrbi v upravi >LJ. Novic« v paviljonu »N<.
Pogled v zgodovinski del razstave slovenskega tiska.
Kdo so najboljši evropski lahhoatteti
Sedaj, ko zaključujemo letošnjo lahkoatletsko sezono, si oglejmo še listo desetorice najboljših evropskih labkoatletov. — Šestkrat stojo na čelu Finci, štirikrat Nemci, trikrat Angleži itd. — Liste v- 17 disciplinah izgledajo takole:
100 m:
JQ.4 Osendarp (Nizozemska), 10.4 Sweeney (Anglija), 10,4 Gyener (Madžarska), 10,4 Hornberg (Nemčija), 10,5 Ternstrom (Švedska), 10,5 Borch-nieyer (Nemčija), 10,5 Neckermann (Nemčija), 10,6 lianni (Švica), tO,6 Holmes (Anglija), 10,6 Strand-berg (Švedska).
200 m:
< 21,3 Pennington (Anglija), 21,4 Osendarp (Nizozemska), 21,5 Hiinni (Švica), 21,6 Holmes (Anglija), 21,6 Page (Anglija), 21,6 van Beveren (Nizozemska), 21,6 Hornberger (Nemčija), 21.6 Ner-ckermann (Nemčija), 21,6 Gjenes (Madžarska), 21,6 Tammisto (Finska).
400 m:
47,5 Roberts (Anglija). 47,6 Ilarbig (Nemčija), 48,3 Gassovvski (Poljska). 48,4 Lanzi (Italija), «,4 Hamann (Nemčija), 48,6 Tammisto (Finska), 48,6 Robens (Nemčija), 48,7 Barnes (Anglija), 18,7 Linnboff (Nemčija), 48,7 Kisters (Nemčija).
800 m:
1:50,5 Lanzi (Italija), 1:50,9 Harbig (Nemčija), 1:52,2 Brown (Anglija), 1:523 Linnboff (Nemčija), 1:52,4 Handley (Anglija), 1:52,8 Kucharski (Poljska), 1:52,8 Mertens (Nemčija), 1:53,00 B. Anders-son (Švedska), 1:53,1 Collver (Anglija). 1:53,2 Szabo (Madžarska), 1:53,3 Eichberger (Avstrija).
1500 m:
3:51,0 Wooderson (Anglija), 3:51,2 Beccalt (Italija), 351,4 Jonson (Švedska), 3:51,8 Szabo
f\tar1.4peI,.l Q.K.QO c~l.---... I------ /v--xj:-\ o.er/i
v..»»™ (Francija), c.^,-, Nilson (Švedska), 3:55,6 Sarkama (Finska).
6000 m:
14:28.8 Maki (Finska), 14:30,0 Askola (Finska), 14:31,2 Lehtinen (Finska), 14:31,2 Kurki (Finska), 14:32,4 Salminen (Finska), 14:33,8 Szabo (Madžarska), 14:35,0 Lamsa (Finska), 14:38,2 Piispa-nen (Finska), 14:42,0 Ward (Anglija), 14:43,0 Iso-Hollo (Finska).
sterdam 239.425, Berlin 1711.70, Dunaj 79.30 do 82.05, Stockbolm 111, Oslo 108.20, Koponhagen 96.10, Praga 15.20, Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Alene 305, Carigrad 3.25, Bukarešta 952, Helsingfore 130.375
Vrednostni papirji
Dunaj, 11. septembra. Zaradi vesti o občutnem nazadovanju tečajev na newvorški borzi Je
tudi dunajska borza jx>slovala brez jx>sebnega veselja in v oslabeli tendenci. Okrepila se je edino Trboveljska. Na koncu borznega sestanka so bili doseženi boljši tečaji kol v začetku. Beležili so (v oklepajih včerajšnji lečaii): Donavhko-savsko-jad-ranska 63.30 (63 40), avstrijske stuvbne srečke iz leta 1926 17.10 (17.26). delnice: Creditanstalt-Bankverein 279 (281), Narodna banka 161 (164) Steg 28.30 (28.65), Slemens-Schuckert 15850 (165.50), My Stevveag 28.90 (28.90), Magnesit 9150, Trboveljska 28.50 (28.15), Alpina 51.10 (52.80), Rima Murany 98.40 (99.50), Steyr-Daimler-Pueh 23750 (210), Semperit 81.65 (82.60).
Živina
Mariborski sejem 10. septembra. Na svinjski sejem js bilo pripeljanih 300 svinj. Cene so bil* »ledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 90 do 110 din, 7—9 tednov stari 100—130 din, 3—4 mesece stari 140—170 din S—7 mesecev stari 215 do 340 din, 8—10 mesecev stari 350—440 din, 1 lelo stari 650— 740 din 1 kg žive tri« 6_? SA
t kg mrtve tet* «—11 din.
10.000 m:
30:06,6 Salminen (Finska), 80:15,0 Lehtinen (Finska), 80:34,2 Askola (Finska), 30:49,4 Tamila (Finska), 30:11,2 Lfimsa (Finska), 31:17,0 Keleu (Madžarska), 31:84,2 Chapellc (Belgija), 81:35,4 Gebhardt (Nemčija), 31:38,8 Muscbik (Avstrija), 31:46,0 Virtanen (Finska).
110 m zapreke:
14.2	Finlav (Anglija), 14,3 SjCstedt (Finska), 14,5 Lidman (Švedska), 14,6 Wegner (Nemčija),
14.7	Thornton (Aeglija), 14,8 Caldana (Italija),
14.8	Beschctznik (Nemčija), 14,8 Kumpmann (Nemčija), 15,0 Maddicas (Grčija), 15,0 Glaw (Nemčija),
15.0	Brasser (Nizozemska).
400 m lapreke:
53.3	HOllig (Nemčija), 53.4 Kovače (Madžarska), 53,6 Scheele (Nemčija), 53,8 Bolim (Nemčija),
54.1	Kurten (Nemčija), 54.4 Bosmans (Belgija), 54,5 Joye (Francija), 54,6 Barnes (Anglija), 54,0 Stdckle (Nemčija). 54,9 Areskoug (Švedska), 51,9 Mayr (Nemčija), 54,9 Nottbrock (Nemčija).
Skok v višine:
2,00 Weink5tz (Nemčija), 1.97 Kotkas (Finska), 1,97 Kalima (Finska), 1,95 Periisalo (Finska), 1,95 Lundquist (Švedska), 1,93 Person (Švedska), 1,93 Oedmark (Švedska), 1,93 Gehmert (Nemčija), 1,92 Galanda (Češkoslovaška), 1,92 Kuuso (Estonska).
Skok ob palici v višino:
4,07 Proksch (Avstrija), 4,06 Zsuffka (Madžarska), 4,04 Larson (Danska), 4,08 Schneider (Poljska), 4,01 Julius Muller (Nemčija), 4,00 Bezell (Švedska), 4,00 Haunzwickel (Avstrija), 4,00 Lind-blad (Švedska), 4,00 Ramadier (Francija), 4,00 NVebster (Anglija).
Skok v daljave:
7,90 Long (Nemčija), 7,47 ABmus (Nemčija), 7,47 Stenqvtet (Švedska), 7,45 Maffei (Italija), 7,41 Otto Berg (Norveška), 7,41 Tooinsalu (Estonska), 739 Leichum (Nemčija), 7,85 V61mke (Nemčija), 731 Hanke (Poljska), 7,80 Luoma (Finska).
Troskok:
15,29 Raiasaarl (Finska), 15,22 Ilovaara (Finska), 15,12 Luoma (Finska), 14,92 Ziebe (Nemčija), 1438 Luekhaus (Poljska), 14,81 Tabai (Ita-"°!,man° (Poljska), 14.51 Milanese (Norveška) W0,,ner Opcija), 14,51 Ilaugland
Diska:
Ko*Vm finska), 50.50 Oberweger (Ita-J-'"V X4J Schrftder (Nemčija), 49,68 Sylla« (Gr-W ££ »He?Val1 (SvedBk»>. 49.14 Bergh (Švedska), 4903 Andaranon (Švedska), 48.82 Noel (Francija) , 48 42 Kulltzi (Madžarska), 48.37 Hilbrecbt (Nemčija).
Krogla:
l	(NemWja), 15,78 BHrlund (Fin-
L . l.'!6 Sreek (Estonska), 15.69 Trlppc (Noin-StoOck (Nemčija), 15,40 Konrad (Nemčija), 15,38 Daranyi (Madžarska), 15,36 Douda (Češkoslovaška), 15,27 Gierutto (Poljska).
Kopje:
74,78 Nikkanen (Finska), 73,34 Jarvineu (Finska), 71,65 Attervval (Švedska), 70,48 lasak Estonska), 70,22 Varszegi (Madžarska), 08.20 Toivonen (Finska), 68,20 Rnne (Finska), 67.79 Sippala (Finska), 67,62 Lund.uist (Švedska), 66,91 Mikkola
Kladivo:
«0.57 OCallaghan (Irska). 56.68 Hcin (Nem-čija), 54,66 Blaok (Nemčija), 54,44 Lutz (N«mČi|a) 54,02 Greulich (Nemčija). 63,40 Heino (Finska), 52,60 Knotck (Ca»kod<waškn). 5257 Kufner (Nemčija), 52,46 J ari »on (Švedska), 52,41 Llnnč (Sv)
Šport
Današnji nogomet v Ljubljani
Igrišče Primorjas
Ljubljana s SI arija (Sarajevo) Prvenstvena liga tekma ob 15.45
Predtekma: Ljubljana, jun.
ob 15.
Hermes, jun.
Mariborski šport
Spored za nedeljo, dne 12. septembra 1937:
Ob 16: prvenstvena tekma I. razreda: SK Železničar : SK Oradjanski, Cakovec — na igrišču Železničarja; predtekma rezerve.
Ob Iti: prvenstvena tekma I. razreda: ISSK Maribor : SK Rapid — na igrišču Rapida.
Čudno je, da se mariborski klubi ne morejo sporazumeti, da bi enako, kot v drugih večjih mestih in važuejših tekmah (Zagreb, Belgrad) svoje tekme odigrali v skupni režiji na istem igrišču. Občinstvo bi jim bilo nedvomno hvaležno, imeli bi pa tudi sami veliko korist od tega. Kaj dela mariborski okrožni odbor LNP?
Celjski šport
Lahkoatletski meeting na Spodnjem Lanoviu. Danes ob osmih zjutraj bo pričetek propagandnega lahkoatletskega meetinga, ki ga priredi SK Jugoslavija. Prijavilo se je lepo število atletov in pričakovati je zanimivih borb. Prijatelji športa vabljeni I
Nogomet. Danes ob pol 5 bo na Glaziji začetek podzvezne prvenstvene tekme med SK Celjem in SK Atletiki. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in je pričakovati napete borbe, ker nastopita oba kluba z izpopolnjenima moštvoma. Sodil bo g. Čamernik iz Ljubljane. — Ob 15 bo tekma mladinskih moštev.
Lahkoatletski miting
SK Javornika
Na lahkoatletskem mitingu, ki ga je priredil SK Javomik z Rakeka za 6voj 12. športni dan, ki so se ga udeležili lahkoatleti iz Begunj, Cerknice, Logatca, Vrhnike in Rakeka, so bili doseženi sledeči rezultati:
100 m: 1. Šušteršič Milan (R) 11,6; 2. Vilar Drago (L) 11,8; 3. Jurca Ivan (V); 4. Drenik Franc
(B).
Krogla 6 kg: 1. Vidmar Edo (L) 12.81 m; 2. Braniselj Franc (C) 12.71; 3. Šušteršič Milan (R) 12.08; 4. Urbas Viko (R) 12.04 itd.
Skok v višino: 1. Braniselj Franc (C) 1.60 m; Vidmar (L), Drenik (B) in Skulj Jože (R) vsi 1.50 m.
Štafeta 4X100 m: 1. Rakek (Šušteršič, Jaklič, Škulj, Urbas) 49,2.5; 2. Kombinirana štafeta Vrhni-ka-Cerknica-Logatec — 4 m zadaj.
Disk: 1. Lipavic Josip (B) 31.05 m; 2. Braniselj
(C)	30 m.
Skok v daljino: 1. Braniselj (C) 5.76 m; 2. Šušteršič (R) 5.73.
Skok ob palici: 1. Jaklič Franc (R) 2.50 m; 2. Drenik (B) 2.30 m,
Kopje: 1. Drenik (B) 40.90 m; 2. Lipavic (B) 38.27 m; slede: Vidmar, Vilar, Braniselj in Jaklič.
Švedska štafeta je odpadla, ker 6e je zanjo priglasilo le domače moštvo.
Kakor je videti, so doseženi rezultati leto za letom boljSi. Notranjska si počasi, a skrbno vzgaja nov lahkoatletski kader, ki nam pokaže svoje znanje in sile na vsakoletni Športni reviji, t. j. na Ja— vomikov športni dan.
Ljubljanski motociklisti
v Zagrebu
Pieali smo že, da 6e je minulo 6otooto izpred ljubljanskega nebotičnika odpeljalo v Zagreb na velike tamošnje motocikli6tične dirke 13 Herme-sovih dirkačev. Po 6rečno prestani vožnji v tovornem avtomobilu z motorji vred, 60 ti navdušeni popolnoma zaprašeni športniki — čeprav jih je na 150 km dolgi progi temeljito preguncalo in pretreslo — prispeli ob pol 19 v Zagreb na dirkališče »Miramare«, kjer so bili od zagrebških športnikov in prisotnega občinstva, ki je pravkar prisostvovalo treningom, tako prisrčno in navdušeno sprejeti, da so morali v nafovorjenem avtomobilu napraviti celo pozdravni krog po dirkališču. Na poizkusni trening našim dirkačem sploh ni bilo tisti večer misliti, kajti ura je bila že pozna in le malokateremu se je posrečilo, da je U6pel napraviti par krogov po dirkališčni progi. Naslednjega dne zjutraj ob 8 uri je bil najavljen še zadnji trening, ki se je začel z polurno zamudo in pri čemer je bilo na dirkališče pripuščenih le par glavnih dirkačev. Brez vsake poizkusine vožnje je 06tala večina ljubljanskih dirkačev in prav čudno je, da so 6e nekateri še precej dobro odrezali na sami prireditvi kot 60: Kovačič Drago. Kavčič Virgilij, Gabron Zlatko, šušteršič, Hriber-nik Kari, Zaje, Hobacher Walter, Puhar, Sebenik Rado. Starič Ludvik, Mihelčič Jože, Skaberne Peter, Skopec (ki je 6icer dobro podkovan tako v tehniki kakor volji, a žal mu pač razmere ne dopuščajo do dobrega motorja). F^rav tako je imel tuai 6molo priljubljeni Ljubljančan Janko Šiška, ki 6e zaradi dveh padcev ni mogel plasirati v ospredje. Da 60 6e Ljubljančani dobro držali dokazuje tudi to. da 60 odnesli 6 6eboj v Ljubljano kar de6et lepih nagrad od mogočih tridesetih, ki so bile na razpolago. Te nagrade bodo te dni razstavljene v izložbi tvrdke Iv. Jax in sin.
Kar se tiče našega »Letečega Kranjca« naj omenimo 6ledeče: v Zagrebu je ta naš ljubljenec «ia6topil na novem »Gjap« motorju, od katerega 6i je tako on, kakor tudi mnogi simpatizarji, obetali zelo mnogo. Pri prevzemu motorja je ta brezhibno funkcioniral, ko pa 6e je v nedeljo popoldne, pojavil na dirkališču k poizku6nim vožnjam, je na par krogih že dobil defekt v srednjem kroglic nem ležaju. Odpeljali so motor hitro k bližnjemu mehaniku, ki mu je za 6ilo nekaj popravil, tako da je Ludvik 6 precejšnjo zamudo lahko prišel na dirkališče in 6e udeležil dirke. Vožnja pa ni trajala dolgo, kajti motor je odpovedal in Sitarič je moral z ogorčenjem opustiti vsako tekmovanje. Pa četudi bi njegov motor bil popolnoma v redu, ga je v Zagrebu čakala huda in ostra konkurenca v osebi ZagTebčana Uroiča, ki se je za dirko tako temeljito pripravil, da bi mu Starič le 6 težavo
Eariral. Izgleda, da se bo za naprej »Letečemu iranjcu« pridružil še »Leteči Hrvat«, kar bo zanimanje za motorizetn le bolje dvignilo.
Kaj naj rečemo o 6ami organizaciji prireditve? Po vseh znakih 6odeč je prireditev izpadla dokaj dobro in tudi številno občinstvo je bilo z njo
Igrišče Jadrana:
SK Slavija : SK Mladika, II. razred., ob 8. SK Mars : SK Kranj, I. razred., ob pol 10. SK Jadran : SK Reka, I. razreda, ob 11.
Igrišče Hermesa:
SK Korotan s SK Grafika, prvenstvena, ob pol 11.
zadovoljno. Pri izvrševanju različnih funkcij so pomagali tudi naši Ljubljančani z g. inž. Jax-om, g. Ciglarjem ter g. kranerjem na čelu, kjer se je 6 6vojo požrtvovalnostjo posebno odlikoval navdušeni motoristični športnik g. Rupena.
Ni pa ravno dobro to, da 6mo namesto okrog 100 prijavljenih konkurentov, kolikor jih je bilo naštetih v programih, videli na dirkališču le kakšnih 37 in od teh je bilo 6amo ljubljanskih Hermežanov 14 Precej dirkačev je bilo prijavljenih tudi iz Maribora, a prišla 6ta reci in piši — le dva; ljubljanska »Ilirija« je poslala le enega.
Ostalo večino je tvoril Motoklub »Zagreb«. Kje 60 pa vsi ostali?? Priporočati bi bilo več pozornosti pri sprejemanju prijav in sestavljanju programa.
Ker bo v Ljubljani dne 17. oktobra t. 1. kot tradicionalna vožnja za Seumgov memorial her mežanska dirka na Ljubljanski grad. upamo, da ne bo prijavljenih 100 dirkačev, a kar jih bo, bodo sigurno nastopili, za kar z gotovostjo jamčimo.
Kako so se borili za svetovni rekord v skoku v višino
50 let je na čelu Amerika. — Zakaj so Črnci
boljši?
Pred kratkim je v stockholmskem stadionu amerikanski zamorec Melvin Walcker zboljšal svetovni rekord na 200 m in s tem potolkel od svojih črnih tovarišev Johnsona in Albrittona svetovni rekord, ki 6ta ga imenovana branila. Omenjeni črnec pred letom dni pri izbirnem tekmovanju niti ni bil izbran v ameriško moštvo, ki je nastopilo na berlinski olimpiadi. Tedaj je zmagal v Berlinu Johnson s skokom 203 pred obema amerikanskima zastopnikoma Albrittonom in Thurberjem, ki 6ta oba preskočila 2 m. Pri tetošnjih amerikanskih prvenstvih je prišlo nič manj kakor 6 Črncev v ožje tekmovanje. Zmagal je Albrittcm s skokom 2.044 m pred Walckerjem in Johnsonom. Amerika pa ima še pol ducata drugih skakalcev, ki preskočijo 2 m za njimi pa še polno naraščaja, ki 6e zelo približuje tej znamki.
Pri zadnjem meddržavnem dvoboju Nemčija-
naicv »kocii i m. ^.aio j je mogoče, da dosegajo v tej športni panogi. Pre v višino pa ne datira
Francija ie Nemec Weinkotz, kot prvi nemški skakalec 6kočil 2 m. Zato je bolj nerazumljivo, kako o zamorci tako visoke mere 'remoč Amerikancev v skoku pa ne datira iz novejše dobe. Svetovni rekord v tej disciplini je že 50 let last Amerike, potem, ko je v letu 1878 Amerikanec Page s skokom 1.93 m osvojil Ameriki svetovni rekord. Eno leto pred prvimi olimpijskimi igrami, to je leta 1895 je zboljšal Amerikanec Sweeney svetovni rekord na 1.973 m. To je bil za takratne čase izreden uspeh in tega rekorda celih 17 let, do leta 1912 nihče ni mogel izboljšati. Horine (Amerika) je prvi
Ereskočil 2 m. Štiri leta po tem je njegov rojak eeson prišel na 2.014 m. Leta 1924 je znani atlet Osborn, zmagovalec v desetoboju in skoku v višino na pariški olimpiadi skočil 2.03 m. Leta 1933 je zopet drug Amerikanec po imenu Marty, preskočil 2.045 m in lansko leto pred olimpiado pa sta prišla Johnson in Albritton na 2.07 m.
Amerika je 6koraj na vseh olimpiadah, iz-vzemši one v 1. 1906 in 1932 zasedla prvo me6to v skoku v višino. V zadnjih letih so pa začeli prav posebno prednjačiti zamorci. Ta razvoj je treba pripisovati raznim okolnostim. Predvsem je treba vpoštevati, da so ti ljudje zelo visoki, na primer Walcker meri 1.96 m. Potem je pa treba iskati vzrokov v hitrosti in posebnem čutu za ritem, katerega posedujejo Črnci v veliki meri. Zdi 6e pa, ali bolje povedano zelo verjetno je, da najvišja meja še ni bila dosežena. Walcker in Johnson sta prepričana, da bo6ta ob ugodni priliki okočila 2.13 m.
Radijske postaje vsega sveta
Vam v nedosegljivi jakosti in zvočni lepoti prinašajo samo aparati svetovne znamke
HORNVPHON
Vsa valovna območja — poljubno spremenljiva selektivnost — fiziološko pravilen regulator jakosti — izpopolnjen zvočnik za vse zvočne frekvence — nastava z magičnim križcem — skala z imeni vseh postaj — moderne oblike najčistejšega stila.
Posebno stikalo zmanjša porabo toka za 40%!
Zastopstvo za Slovenijo:
RADIO-PEGAN, TvrSeva 12
Hidravlično prešo
za olje kupim alt pa celo pripravo za Izdelavo olja lz koščlc. Adolf Zlčkarj Zagreb, Vrhovec 1.
čebele
s panji A. 2. ln navadni* ml kranjtčl kupim večjo množino, šanca, Ljubljana 7, Medvedova 25. (k)]
Jabolka
namizna, vagonske kolN čine, posebno »Kanada«,; ponudite takoj pod »Ex-J port« podružnici »Slov.« v Celju.	(10]
Staro zlato, zlato zobovje
In srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2
tir ar
Cfnbliana, Miklošičeva 14
PncpctnftHl
■ UlJULfl I UliSl0venskipensionMi,an°
W W H mM	središče, bližina Duomo
Doma^r, postrežba, ugod v Ljubljani, veliko okoli 4 ha, s tovar-j ne cene. - Vončlna, Via
niškimi objekti, naprodaj. Interesenti naj pošljejo 6voje naslove upravi »Slovenca« pod »Ugodna lega« P 14686.
Sacchl 7, telefon 89094.
Širite »Slovenca«!
Cunje
Krojaške odrezke, atari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kup) vsako množino
ARBEITER • MARIBOR
Dravska 16
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega soproga, očka, sina, brata, strica, svaka, gospoda
PRIMARIJA DR. HUGONA ROBIČA
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem za izraze sožalja in za darovano cvetje.
Prav posebno se zahvaljujemo g. primariju dr. R a d š e 1 u in g. dr. II o u š k i za požrtvovalno pomoč, vodstvu in upravi bolnišnice ter ostalim gg. zdravnikom in častitim sestram za njih trud v poslednjih dneh.
Nadalje se zahvaljujemo zastopniku g. bana, predstavnikom vojaških oblasti, zdravniškega, sokolskega in lovskega društva ter strelski družini, zastopstvu avto-kluba in Jadranske Straže, kakor tudi čč. šolskim sestram in vsem prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo gospodom govornikom za poslovilne besede! Maribor, dne 11. septembra 1937.
ANICA ROBIČEVA IN SORODSTVO
mm
Kason
brez voza kupim. Clhlar, Ljubljana, Tyrševa 69. k
Jezice
vagonske pošiljke,	kupujem. Drago Hadl,	Novo mesto.	(k)
Železne sode
za 200 litrov in več, kupimo večje število. Ponudbe z označbo ceno ln stanja pod 47.325 na Pu-bllcltas, Zagreb.	(k)
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Brzoparilnik
rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Brzoparilnik« St. 14491.	(k)
Zobata kolesa
približno 210 ln 39 cm pre* mera ln os 12 cm premera^ 3 m dolžine ter transmi-sljo 75 mm v dolžini S do 8 m, z jermenteami za. pogon žage - kupi Teh-i nična pisarna, Ljubljana^ Pražakova 8.	(k)|
Staro železo, baker,
medenino, kovinske odpadke kupujem. Grudnlk^ Ljubljana, Dravlje. Telefon 22-89.	(k);
»Excenter« prešo
za 40—70 ton pritiska ku^ pim. Ponudbe na uprava »Slovenca« pod »Ekscen--ter« 14.402.	(k)]
I
Pohištvo
i
Spalnico
kompletno, dobro ohra* njeno, kupim. - Kos, Poljanska cesta 20. (š»
Jedilnica
iz svetlega hrasta, dobro ohranjena, poceni naprodaj. Gregorčičeva ul. 2 levo, I. nad., Maribor. (š)l
Spalnica in kuhinja
zaradi odpotovanja naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14665. (š)|
Kupim
večjo količino la. kravjega kuhanega masla. » Priporočam vsem banat-sko moko Biser kot najboljšo. — Obrnite se na Muhameda Pašlča, Tuzla.
Modroce
posteljno mreže, železno zložljive postelje, otoma-nc, divane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik • Mestni trg 13 Ugoden nakup morsko trave, žime. cvtlha za modroce In blaga za prevleke pohištva
Umrla nam je naša ljubljena soproga, mati, sestra, teta, gospa
HAVLIČEK VANČI
soproga trgovskega skladiščnika,
previdena s tolažili svete vere za umirajoče. — Nepozabno jiokojnico spremimo, na njeni zadnji poti v ponedeljek, dne 13. septembra 1937, ob 5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. septembra 1937.
Žalujoči
Drago, soprog; Stojan in Ljubo, sinova; (Jenovela Irt. sestra in ostalo sorodstvo
Umrl nam je naš ljubljeni, zlati oče, soprog, stari oče, bral, stric, tast in svak, gospod
MIHA HAFNER
Pogreb našega dragegi bo v ponedeljek, 13. septembra, ob 15 izpred hiše žalosti šiška, Polakova ulica 13 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, 14. septembra, ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi v Šiški.
Ljubljana, dne 11. septembra 1937.
Žalujoče rodbine HAFNER - SLA MIC - DOKTORIC in ostalo sorodstvo
Malt oal aii
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjskl oglasi Din 3*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
UNION
Fmstelovmt nim
Kozak in slavček
▼ glavnin vlogah: Svetislav Petrovi« in Jarmila Novotna
SLOGA
Veliki kriminalni film
Za ceno življenja
Oari tudwlf Dlei, Kltty Jantzen, T«o Umen
TEl.
21-24
MATICA
OAMELLE DARRIEUX, no»nana li nepoiabnlh fllmov .Mavsrllng" in .Taras Bulba', v najnovejšem ttluin velikega veaeiia ln brlg mladosti...
Klub zallafrltenm deklet
Predstave danes ob 16., 17., 19. in JI. uri
nm!
Krojaški pomočnik
Išče zaposlitve pri boljši firmi. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje, (a
Službo gozdnega čuvaja
lSče boljši kmečki fant, atar 28 let. Ponudbe pod »Čuvaj« St. 14.309 upravi »Slovenca«.	(a)
Službo viničarja
vlnogradnega, Išče boljši kmečki fant, star 38 let. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vlniear« 14.810. (a)
Natakarica
atara 2« let, pridna ln
poštena, Išče službo kjerkoli. — Marica Gregorlč, LJubljana. Sv. Petra cesta 43, pritličje, desno. a
Izurjena perica
kt zna dobro prati, Išče stalno službo v Ljubljani brez hrane In stanovanja. Naslov v upravi »Slov.« pod a«. 14.401.	(a)
Mizar
K obrtnim listom. lSče službo poslovodje. — Gre tudi kot pomočnik. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14499.	(a)
Kuharica
pridna poštena. krščan-•ka, vošča gospodinjskih del. Išče službo na Gorenjskem. I. Koder, Medvode 60.	(a)
Dekle
pošteno In zvesto, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. Išče službo. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Zvesta« 15-3.	(a)
Dekle
srednjih let, snažna ln čista, Išče službo kot samostojna gospodinja najraje na Gorenjskem. Ponudbe podružnici »Slov.« v Kranju.	(a)
Starejša ženska
vajena kuhe ln vseh hišnih del, z boljšimi spričevali, Išče službo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva kuharica« št. 14492. (a)
Prodajalka
stara 23 let, pridna in poštena, želi premenlti službo v trgovini z meš. blagom. Gre tudi v trgovino a čevlji ali manu-fakturo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« P 14.428.	(a)
Absolvent gozdarske šole
• triletno prakso In Šofersko diplomo, vešč pisarniških In terenskih del, abstinent tn nekadilec — želi premenlti službo s 1, oktobrom. Cenj. ponudbe, upravi »Slovenca« pod »Marljiv ln zanesljiv« St. 12.8::8.	(a)
Sržavni uradnik
■poKojenec srednjih let, verzlran v vseh administrativnih poslih, perfek-ten v srbohrv. ln nem-ščlnt, z dobrim konceptom. zmožen trg. korespondence, knjigovodstva, bilance, Išče primerno celodnevno, poldnevno ali nekn.turno zaposlitev na dan. Gre tudi v okolico. Ponudbe upravi »Slov.«
»Vestnost« 14.42!. a
Službo sluge
aH kaj podobnega t S 6 c
fant z dežele. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14.433.	(a)
Absolventka
učiteljišč* — z znanjem nemščine ln srbohrvaščine. skromna ln marljiva, Išče mesta vzgojiteljice. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Skromna« 1544.	(a)
16 letna deklica
ltmetska, z dokončano šolsko Izobrazbo — Išče mesto učenke v trgovini. Sla bi tudi k družini ali v gostilno, da bi se naučila kuhati. — Naslov: Stoje, Trojane.	(a)
Kontoristka
perfektna slovenska ln nemška korespondentka, knjlgovodkinja bllanclstka samostojna v vseh pisarniških delih, želi menjati službo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pridna moč 1937« št. 14634.	(a)
1000 dinarjev
in tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem material prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »HEMIPA«, Pančevo, Brače Jovanovlč br. 20.
mm\
Vajenko za pletiljstvo
takoj sprejmem. Tyrševa cesta 37.	(v)
Učenka za šivanje
se sprejme. — »Juljana«, Gosposvetska cesta 12. v
Frizersko vajenko
sprejme salon Albin Vre-ček, Ljubljana 7, Celovška cesta 30.	(v)
Vajenko in vajenca
'/.a čevljarsko obrt takoj sprejmem. — Ljubljana. Mlrje 4.	(v)
lluzfeodobe
čevljarskega pomočnika
sprejmem. Omahna Luka, Hrib, p. Lukovlca. (b)
Več čevljar, pomočnikov
za zblto delo — sprejme Roblek, Akofja Loka. (b)
čevljarski pomočnik
za boljše delo dobi mesto. Cadež, Skofja Loka. (b)
Služkinjo
ataro 11—80 let k| »na kuhati, takoj sprejmem. Ljubljana, Tržaška s. 1*.
Krojaškega pomočnika
za velike komad« takoj sprejme Joško Gaberšck,
krojač. Griže pri Celju, b
Pleskarskega vajenca
ln pomočnika takoj sprejme Prine, flmlhel, Novo
mesto.	(b)
Več čevljar, pomočnikov BnaSSno, SIPU0Ž?X.
Vajenca (-ko)
za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.«78.	(v)
Vajenka
za šivanje zgornjih delov (šteparlca) se sprejme. -Dolenc Janko, Barvarska steza «.'	(v)
Trgovine
kakršnekoli stroke se želi proti plačilu Izučiti absolventka trg. šole. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kjerkoli« St. 14621. (v)
sprejme za stalno Grlic & Corap., Novo mesto. (b)
Dva čevljar, pomočnika
takoj sprejme Zorman Janko, Ruše.	(b)
Mizarskega pomočnika
sprejme takoj Cepeljnik. mizarstvo, Vižmarje 46.
Pomočnika
sedlarsko - taškarskega — sprejmemo. - Tovarna K.
Zorn, Lepodvorska 23. b
veščo
samostojne kuhe in drugih del, sprejmem. Kre-nos. trgovina, Zalog, (b)
Šoferja-mehanika
po možnosti generatorja, takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« 14.690.	(b)
Služkinjo
snažno, pošteno, zanesljivo, staro II—18 let, sprejmem. Povšetova 4 a, Ko-deljevo.	(b)
Hlapca in fanta
(17—18 letnega), vajena poljskega dela In konj, sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14631.	(b)
Postrežnico
pridno, pošteno, vajeno dobro kuhati ter hišnih In vrtnih del. sprejmemo. Naslov v upravi »Slov « pod St. 14659.	(b)
Perfektno kuharico
mlajšo, sprejmem. Oferte v upravo »SI.« pod »Dobra plača« št. 14270. (b)
Hlapca-
vajenega vseh kmečkih del. sprejmem. Zg. Slška št. 29.	(b)
čevljarski pomočnik
vajen zbltlh in šivanih del - dobi stalno službo. Mehle Konrad. Tržič, (b
Pletiljo in Šiviljo
samostojne moči, sprejme »Luna«, Maribor, Glavni trg 24.	(b)
Kolarskega pomočnika
ilobro Izurjenega, ln dva vajenca sprejme Anton štern, kolar, Rače. (b)
Samskega vrtnarja
sprejmemo. Pismene ponudbe upravi graščine llabach, Trzin.	(b)
Perfektna sobarica
dobi stalno službo 1. oktobra 1937 pri Viljem Albrecht, pekarna, Ptuj.
Šteparico
in čevljarskega pomočnika sprejme takoj Joško Tratnik, Velike Lašče, b
Mesarskega pomočnika
dobrega delavca in pre-kajevalea. sprejme Dolni-Oar, Poljanska cesta 51.
Krojaškega pomočnika
z večletno prakso, sprejmem v stalno službo. — Dollnšek Karol, Kamnik.
Fanta od 16 do 20 let
za prodajanje pretlskanih ročnih del, sprejmem proti primerni proviziji. - S kolesom imajo prednost. Prpdtisk, trgovina, Smar-ska 15. Moste-Ljubljana
Samostojno kuharico
ki kuha okusno In zna opravljati vsa hišna dela, takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delam z veseljem« štev. 14.875.	(b)
Zelo sposobno sobarico
kl je posebno snažna In ki govori nemško, sprejmem. — Predstaviti se na avstrijskem konzulatu (Tyrševa cesta 81) dne 15. septembra (v sredo) med 3. In 5. uro pop. (b)
Kuharica
z dobrim letnim spričevalom se sprejme. Dol-ček. Gosposka ulica 27, Maribor.	(b)
Donašalec
vojaščine prost, z dolgoletnimi spričevali — se sprejme v kavarni »Jadran«, Maribor.	(b)
Kamnoseka
ki je vešč tudi v umetnem kamnu, sprejmem. Bačntk F... kamnoseštvo, Moste, Ljubljana.	(b)
Krojaškega pomočnika
za velike kose, starejšega, za prvovrstno delo, ln učenca takoj sprejme Slabe Ludvik, Kranj, (b
Dva čevljar, pomočnika
za zbita in mešana dela takoj sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši. — Kolnlčar, Duplje. (b)
VARILCA
za avtogensko varenje (Autogenschwelsser) no vlh parnih kotlov do 60 atmosfer, Išče Fabrika vagona v Slav. Brodu. -V ponudbi navesti dosedanje službovanje. (b)
3 čevljarske pomočnike,
šteparico In umblgarlco takoj sprejme A. Cernllec, Kranj.	(b)
Mizarski pomočnik
dobro Izvežban, za stavbeno ln pohištveno mizarstvo, se sprejme. Nastop takoj. Ivan Oltorn, splošno mizarstvo. Skof-ja Loka 38.	(b)
Dekle
pošteno in zanesljivo, do 30 let, vajeno tudi kuhe. dobi takoj službo. - Ponudbe podružnici »Slov.« Maribor pod »Zanesljiva« št. 15.047.	(b)
Vzgojiteljica
perfektna v nemščini, najraje absolventka učiteljišča, se sprejme k trem otrokom v starosti 6—10 let. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Ljubiteljica otrok« št. 14367.	(b)
Samostojno damo
vdovo ali upokojenko — sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu in gospodarstvu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Hišna po-sestnlca« St. 14660. (b)
^udi-zet
moške iHizmr!
Celo resnični jnnaki kremžijo včasih obraz v bolečini, ko stoje redno vsako jntro pred ogledalom in si izbrijajo brado; večkrat pa si dajejo duška svojim bolečinam tndi z jav-kanjem in kletvicami. Tema mora biti enkrat konec!
Kdor se, predno ae namili, dobro namaže s Solea-kremo, ki vsebuje kožo krepilni kolesterin, dobi takoj gladko ta voljno kožo, preko katere drsi jezilo lahko'in brez bolečine. Po britju zopet Solea-kremo. Potem ne bo več rdečih obrazov in boleče kože!
Kdor se redno umiva s Solea milom, dovaja e tem koii aktivnega lecitina, jo dela odporno in elastično,' • eno besedo: Solea daje obraza prožno, gladko in svet« lice. Za moške velja v dvojni meri: Zdrava koža je lepa koža!
J
mile ia krema
-5-3-
brez trošarine
Šofer
dober vozač, trezeq. vljuden. pošten, dobi službo po dogovoru za avtotaksl. Ponudbe v upravo »Slov « pod št. 14249.	(b)
Župnišče na deželi
takoj sprejmo mlajšega hlapca. 17 letnega, pridnega in poitenega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.443.	(b)
Denarni zavod v Sloveniji
razplsut« mesto
praktikanta
Pogoji :
1.	Dovršen* trgov, akademija ali stična srednja
šola.
2.	Odslužena vojaška doba Starost ne preko 24 let.
Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« v Mariboru pod »Praktlkant«.
Zakonski par
se Išč« za majhno posestvo v Gorskem Kotoru, poljedelci, kl so sposobni opravljati vsa dela pri gospodarstvu s sadjem tn "rtjpijavo. »-Plamene "ponudbe pod 47292 na »Pu-bllcltas«, Zagreb. (b)
Hotelski vratar
dobi zaposlitev. Upošteva se primerna Izvežbanost, znanje jezikov in položitev kavcije. Ponudbe s lu-ednjlmi in rojstnimi podatki ter z naznačbo višine kavcije upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv ln trezen vratar« 14.691 (b)
Sprejmem
več metlarsklh strokovnjakov za samostojno Izdelavo metel. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in z zahtevo plače na naslov: Prva beogradska radloni-ca sirkovlh metli. Knez Danilova ulica 22, Beograd. '	<b)
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10, tel. S7-61.
100.000 din posojila
iščem na posestvo v Ljubljani. vredno 700.000 din proti vknjižbi na varno
mesto in proti 8—10%
obrestovanju. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Varnost« št. 14036. (d)
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni In takojšnjemu Izplačilu — I z p o s 1 u j e vse bančne denarne, kreditne In blagovne posle najkulsntneje
ALOJZIJ PLANINŠEK
trg ag bančnih poslov Ljubljana. Beethovnova ulica 14-1 — telefon 35-10
Družabnika
aH družabnlco za pohištveno trgovino, s potrebnim kapitalom 10—30.000 din, Iščem. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Kapital« P 14.697.	(d)
Denarne posle:
Posredovani« Kreditov -vnovCenle vin« za vaaolSno gotovino - Nalome kapitala Poravnave - Upravo nepremičnin - Davtne napovedi — Inlormactie - Ureditve, revizije, bilance, ln stamo hnntroln lcnJ t,ovodstva ter vse diune trgovsko gospo darake pošla iiveae
SVETOVALEC
koneesllonirsnn trgovsko - gospodarska
posiovalnlca U. Kova 616 v LJubljani.
Cesta 29. oktobra štev. T.
Mlinarja (kašarja)
sprejmem. V poštev pride samo tista oseba, kl je popolnoma samostojna v pripravi prosene in ajdove kaše, po možnosti, da Je neoženjen. Ponudbe s prepisom spričeval na: I. Horvatlč, Zagreb, IUca br. <9.	(b)
Poslovodja
večje podružnice na deželi, samski, s popolnim znanjem manufakture, galanterije, špecerlje In že-leznine, prikupen, vešč slov. In nemškega Jezika, zmožen položiti kavcijo, se takoj sprejme aH najpozneje do 1. oktobra t. 1. Ponudbe s točno navedbo dosedanjega službovanja poslati upravi »Slovenca« pod »Vesten« 14.855. (b)
4000 din posojila
Iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe pod »Vrnem 1 maja« 14.423 upravi »Slovenca«. (d)
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40
vnovčuje HRANILNE VLOGE bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po najvišji dnevni ceni.
Hranilno knjižico
Praštedlone, Ljubljanske kreditne ali Mariborske mestne hranilnice do dinarjev 100.000 kupim takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tovarna Ruše«.	(d)
Dobrosrčna gospodična
se naproša za posojilo okoli 16.000 din za Izplačilo kupljenega posestva Kot 25 let star samski uradnik Jamčim za vrnitev v enem letu in za tajnost. Ponudbe s popolnim naslovom v upravo »SI.« pod »Vinograd In sreča« št. 14627.	Cd)
Učenca za trgovino
mešan blaga, pridnega, poštenih kmMsklh staršev, s dovršeno meščansko šolo, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ubogljiv« 14.411. (v
Vajenko
s primerno šol. Izobrazbo, lepega vedenja, sprejme trgovina z mečanlm blagom v ljubljanski okolici
s hrano |n stanovanjem v hiši. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Trgovska vajenka« št. 1600«.	(v)
Kdo vam bo sporočil vse novice U taline,
hler biva nad 350.000 noSlh rojahovv
Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima Zalo je naj bolje, ako si takoj naročite mesečnik
..izseljenski vestnih Rafael"
ki na osmih straneh poroča o življenju in delu nošfh bratov in sester v hijini Naročnina znaša letno za lugoslavi|o 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din
Naročite si ga in pišite še danes na naslov:
Oprava Izseifensheaa vestnlKa Rafaela, Lloblfana, TurSeva 52
Vnovčujem
hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10
STROGI
Lokomobila
eca 60—80 HP sa 10 atmosfer se Išče. Pismene ponudbe pod »471 94« na Publlcttas. Zagreb. (k)
Mladega pta
nepopadljlvega, čuvaja, sprejmejo dobri ljudje. -Ponudbe upravi »Slov« pod »Psiček« 14.432. (j)
mm
10 dinarjev
vas stanejo 3 legltlmaclj-ske slike Lelca film. Foto Pavlovčič, Poljanska 12.
Pretipkujem
ter Izvršujem preCrtoval-na načrtovalna in kopirna dela solidno po zmernih cenali. Leo Kovačlč, LJubljana. Za Gradom 11. (a)
Kožuhovino
najugodneje kupi In strokovno izdela Dolenee Josip, Ljubljana. Sv Petra cesta 19, tel. 22-62. (t)
Pozor!
Na novo sem odprl ko-vačnlco (fužino) poleg mestne klavnice. Izdeloval bom vse vrste sekire In lemeže Is najboljšega jekla. Popravila ln brušenje. Se priporoča Aleš Demšar, akofja Loka. — Sprejmem vajenca.
I%iik
Abiturient-odličnjak
lnstrulra vse predmete za hrano tn stanovanje, oz. samo za stanovanje. Ponudbe upravi »81.« pod »Pouk« št. 14099. (u)
Abiturientka
gimnazije poučuje v«* predmete od 1. do 7. razreda realne glmnastj« po zelo ugodni eenl. Cenjen« ponudbe upravi »Slov.« pod »Odllčnjaklnja«. (u)
Lepega mladega pu
knplm. Pasme Bernardine«. Naslov v upr »81« pod *t. 14668.	(k)
črni doge
pse. dva mesecu stare, z rodovnikom, proda Janko Arnuš, Gosposvetska 12. Maribor.	(j)
Čitajte in širite »Slovenca v.
Italijanščina
konverzaclja. gramatika, literatura, trgov, korespondenca. se poučuje na Mlrjti 15. visoko prltllčj« (četrta vila za obrtno šolo).	(g)
Inštruktorje«
energično, sa nrano ns stanovanje Iščem k učenkam nižje gimnazijo. — Vprašati pri : Malgaj. Kolodvorska 30.	(.u)
Ruža Slaisova
blv. prof. konservatorlta. poučuje klavir privatno od najnižje do vlrtuozn« stopnje. Kdečn hiša, VIII. stopnjlšče.	(u)
Gospodično
perfektnlm znanjem notnščlnc. sprejmem za poučevanje k 5 letnemu etroku. Naslov oddati v upravo »Slov.« pod 16014
Tristanovanjsko hišo
novo, proda Anton Struc, Gradec, Litija.	(p)
Vinogradniško posestvo
s lepo trgatvijo naprodaj. Naslov v podružnici •Slovenca« v Celju, (p)
Vrtnarsko posestvo
s tristanovanjsko hlio —
prodam v Ljubljani. Cesta. na Loko 22.	(p)
Lepe stavbne parcele
na Ježicl naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 14622.	(P>
Enonadstropno vilo
r» periferiji LJubljane -prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod »t. 13925. (p)
Lepo pritlično hišo
v šentpeterskem okraju prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.421. p
Stanovanjsko hišo
&U vilo kupim v LJubljani. Ponudbe pod »400 tiso«« 14.431 upravi »Slovenca«.	<P)
Hišo z vrtom
vodovodom ln elektriko, v lepem kraju Gorenjske -prodam za 40.000 din. — StrahlnJ 71, p. Naklo. (P)
Parcelo
■ treh strani ograjeno, elektrika in vodovod, prodam v Zeleni jami. Vo-rina, Hrvatski trg 1. (P)
Enonadstropna vila
v Ljubljani naprodaj. — Ponudbe na upravo »SI.« pod značko »Na periferiji« it. 14633.	(p)
V Novem mestu
naprodaj tri hiše v prav dobrem stanju. Cene din 60.000 do 125.000. Foizve se pri Jos. Kleindlnst, Novo mesto, Prešernova ulica 1.	<p)
Večstanovanjsko hišo
kupim v LJubljani. Ponudbe z navedbo ccne poslati na naslov: Jakob VrščaJ, Otovec IS, Črnomelj.	(p)
Posestvo
na prometnem kraju, na katerem sem vodil dolga leta gostilno, zaradi starosti prodam. - Korošec, mkola, Pragersko. (p)
Dvostanovanjsko vilo
enonadstropno, na najlepšem delu Bežigrada, prodam za 320.000 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.349.	(p)
Posestvo
bTlzu Grobelnega, okrog 15 oralov, redi se lahko 7 glav živine, prodam. -Pojasnila daje Jakob Ko-vačlč, Hrušovec, Sv. Jurij ob Juž. žel.	(p)
Lepo posestvo
na periferiji mesta Ptuja, obstoječe iz dveh poslopij, velikega sadovnjaka ter njive, prodam. Primerno tudi za obrtnika. Dopisi na : Heldenkumer, Rabelčja vas 23, Ptuj.
Posestniki zemljišč!
Kupim 20 oralov zemlje, na kateri bi redil 10 glav živine, ne preveč oddaljeno od šole, cerkve In ceste. - Prevzamem tudi posestvo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 14.380. p
Mesarijo
s hišnim poslopjem prodam na prometnem kraju, četrt ure od Maribora., za 28 000 din. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(p)
V Brežicah
ln okolici ao naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-poseetva. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice.	(P)
Ugoden nakup!
Dobro znana restavracija pri kolodvoru v Bistrici nad Mariborom, brez konkurence. Je zaradi smrti žene ln visoke starosti lastnika pod ugodnimi pogoji naprodaj. Natančnejše Informacije pri lastniku Hermanu Posti, Bistrica. p. LitnbUž. (P)
Za tovarno!
Mlin na 6 kamnov, žaga. njiv ln travnikov 7 oralov, aljajna vodna alla.
ob železnici in državni cesti na Gorenjskem, hiša, gospodarska poslopja naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Nujno«.	(p)
Enosobno stanovanje
pritlično, oddam z oktobrom. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.6(1. (č
Dvosobno stanovanje
oddam mirni stranki. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.373.	(č)
Dve enonadstropni hiši
novi, na Trnovskem pristanu v Ljubljani, masivno zgrajeni, naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod it. 14652.	(p)

Krasno vogalno parcelo
v stiku Povšetove in ceste na Kodeljevo, v Izmeri nekaj nad 900 m', prodam. Resnim reflek-tantom za nakup parcele daje potrebne Informacije stavbenik Ivan Brlcelj, Slomškova ulica 19. (p)
Stanovanja
IŠČEJO:
Samsko stanovanje
išče za oktober mirna gospodična. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.694.
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami. eventuelno tudi kabinet, išče stranka brez otrok za november. Ponudbe pod »November« št. 14.424.	(c)
Upokojenec
brez otrok Išče v Ljubljani sončno stanovanje 2—3 sob. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod 14.412. (c)
Lepo stanovanje
enosobno, s kabinetom ali brez. Iščeta zakonca brez otrok za november. Ponudbe upravi »Slovenca, pod »železniški uradnik« št. 14.406.	(c)
ODDAJO:
Sobo s kuhinjo
oddam. Dravlje 146. (č)
Sobo s kuhinjo
oddam. Savlje 73. (č)
Sobo in kuhinjo
oddam za oktober. Zelena jama, Vodnikova ul. 32.
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Vodovodna cesta 77.	(č)
Enosobno stanovanje
v I. nadstropju takoj oddam. Cerkvena ulica 21.
Enosobno stanovanje
tako] oddam. Smartinska cesta 6.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam z oktobrom. Mala čolnarska ulica 4. (č)
Sobo in kuhinjo
oddam takoj ali s 1. oktobrom. Velika čolnarska ulica 15.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam ob Tyrševl cesti za »Produkto«, Stožice 158.	(č)
Krasno stanovanje
komfortno, štlrlsobno, takoj oddam. - Aleševčeva cesta 29.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddam s 1. oktobrom. — Sv. Križ 71, poleg Kuno-varja.	. (6)
Dvosobno stanovanje
oddam oktobra - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.366.	(6)
S souporabo kuhinje
oddam boljši osebi sončno prazno sobo s posebnim vhodom, za oktober. Bolgarska 17, visoko pritličje. desno.	(s)
Dvosobno stanovanje
v okolici LJubljane, blizu kolodvora, oddam za 200 dinarjev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14480.
Dvosobno stanovanje
v bližini nove gimnazije, oddam z novembrom — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.050.	(£)
Samsko stanovanje
garson. sončna lega. v mirni ulici v središču mesta, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« ped št. It.701.	(O
Trgovski lokal
primeren za čevljarsko ali krojaško obrt, oddam ■ 1. oktobrom. Vpraiatl pri hlinlku Lepodvorska ulica 3.	(n)
IŠČEJO:
Že vpeljano mlekarno
vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mlekarna« 14.364. (m)
Trgovski lokal
vzamem v najem na Miklošičevi, Sv. Petra cesti ali v okolici trga. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 15004.	(m)
Pekarno
na prometnem kraju vzamem v najem. Le resne ln detajlne ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Promet« 14.317, kjer dobite tudi naslov. (m)
ODDAJO:
Obrt za javno kuhinjo
oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.377. (t
Oddam
večjo delavnico takoj In manjšo 15. oktobra. Mestni trg 9, mirna obrt. (n)
Gostilno v Kočevju
oddam v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavcija« 14.365. (n)
Parna pekarna
v Ljubljani se odda v najem. »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25.	(n)
Mesnico
ali trgovski lokal s stanovanjem In kuhinjo — oddam. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prometna točka« št. 15018.	(n)
Trgovino
z meš. blagom, na jako prometnem kraju na Gorenjskem. oddam takoj v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovina« št. 146,10.	(n)
Dobro idoča pekarija
se odda takoj ali pozneje. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Dober promet« it. 14476.	(n)
Trgovski lokal
oddaja v svoji zgradbi na
Miklošičevi cesti št. 20 v najem Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Ponudbe z navedbo najemnine ln obratovanja Je nasloviti na upravo Okrožnega urada.
V sredini Bleda
2 minuti od Park Hotela ln Hotela Toplice, oddam zaradi preselitve na najbolj prometni točki zelo dobro vpeljano trgovino specerlje, delikatese ln galanterije. Pogoj prevzem zaloge in inventarja -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Center Bleda« 14481
IŠČEJO:
Podstrešno sobo
Išče mirna vdova, točna plačnica, alt sobo kjerkoli. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zadovoljna« 14.677.	(s)
Zakonca
iščeta opremljeno sobo, event. dve majhni sobici. Najrajši v bližini Mlrja ali Rožne doline. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Zračno«.
Prazno sobico
iščem v mestu za takoj alt pozneje. Ponudbe upr. »Slov.« z navedbo cene pod značko »Sobica« št. 14653.	(E)
ODDAJO:
Lepo prazno sobo
oddam. Vhod posebej. — Staretova 31, Trnovo, (s)
Lepo sončno sobo
pri učiteljišču, oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod it. 14667.	(a)
Lepo opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Gllnce, Tržaška cesta 19a.	(s)
Dve dijakinji
sprejmem v dobro oskrbo po zmerni ceni. Pomoč pri učenju. Gosposka 10-1. D
Mirnega sostanovalca
brez hrane, sprejmem. — Polzve se pri Orešlč, Vegova ul. 8, I. nad. (a)
Parketirano sobo
s posebnim vhodom, v visokem pritličju, oddam. Kopač, Zg. Šiška, poleg šole.	(s)
Na Mirju
oddam lepo opremljeno ln strogo separlrano sobo po zmerni ceni. Marmontova ulica 27.	(s)
Prazno sobo
z uporabo kopalnice oddam eni osebi, starejši gospodični ali gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »SI.« pod št. 14639.
Lepa soba
v strogem centru, sepa-rirana, uporaba kopalnice, mirna lega, pri stranki brez otrok, se takoj odda. Več: Resljeva št. 4 ali telefon 25-67.	(s)
Novoopremljeno sobo
oddam dvema gospodoma (dijakoma) s 1. oktobr.. Reber 7.	(s)
Prazno sobo
veliko, sončno, parketirano, s krasnim razgledom na ulico ln s kopalnico -oddam 1. oktobra. Center mesta. Polzve se: Stro-janšek I.., trgovina pri »Zvonu«, Pred škofijo 21, Ljubljana.	(a)
Dva dijaka
sprejme v lepo. sončno sobo Rozman, Miklošičeva 22/1.	(D)
Sončno sobo
oddam 2 dijakoma. Ka-stelic, Rimska c. 2, blizu univerze.	(D)
Dijaka (-injo)
sprejmem v mirno, sončno sobo. Bližina vseh šol. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14473.	(D)
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje. P. Welss, Smoletova ulica »t. 13.	(D)
Dva srednješolca
sprejmem na stanovanje brez hrane. — Naslov upravi »SI.« pod St. 14632.
2 dijaka
nlžješolca - sprejmem v vso oskrbo v lepo, mirno sobo v centru. Cena niz ka. Plevnlk, Novi trg 1, III. nadstr.	(D)
Dijaka
začetnika ali nlžješolca sprejmem na stanovanje In hrano. Klavir na razpolago. Maribor, Vrbano-va 26. pritličje.	(D)
Gospa
sprejme nlžješolca ali nlžješolko v vso oskrbo in pomoč prt učenju. Imel bo strogo nadzorstvo ter vso materino ljubezen in nego. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.689. D
Dijaška stanovanja
z ali brez oskrbe Iščemo za več dijakov <-inj) od 300 din dalje. - Pismene (ne osebne) ponudbe takoj danes z navedbo cene in ostalega na Chrl-stofov učni zavod, LJubljana, Domobranska cesta 15.	(D)
I
Automotor
i
Tovorni avtomobili
rabljeni, v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj Coplč, Vrbanova 12, Maribor.	(t)
Avto »Saurer«
tovorni sa 3 tone, z generatorjem na plin, dobro ohranjen, naprodaj. Ogledati pri Ed. Suppanz, Pristava.	(f)
Indian-Scout
s prikolico, zelo lep tn masiven ter malo vožen, 600 ccm, trošl samo 5 lit. bencina, prodam. Resljeva cesta št. 4.	(f)
ČE
POTREBUJETE
TISKOVINE
ILUSTRACIJE. TABELE. KATALOGE. PROSPEKTE ITD., PA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKI TEHNIKI NAJ SE 1ZVRŠF
IZVOLITE SE OBRNITI NA
NAŠE PODJETJ E. V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE VEDNO RADEVOLJE NA RAZPOLAGO
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
V	LJUBLJANI
BRZOJAVNI NASLOV: JUGOTISKARNA, LJUBLJANA
GRAFIČNO-UMETNIŠKI ZAVOD,
V	KATEREM SO ZASTOPANE VSE PANOGE TISKARSKE STROKE
BAICROTUK ♦ OFPSET IN LlTOgPAEtKl TU* ♦ KE. MlgRAFI JU {izdeloval-HKA KUfEVEY> KHrfKP-
TU* - ENO- IN VEČBARVNI ♦ KNJIGOVEZNICA
VSA GRAFIČNA DELA IZVRŠUJE LEPO. SOLIDNO IN TOČNO TER PO UMERJENIH CENAH PRORAČUNI NA RAZPOLAGO
Motorno kolo >Puch<
št. 250, v prav dobrem stanju, ugodno naprodaj. Galjevlca 13. Ljubljana, f
Moško obleko in trenehot
prodam. Poljanska 49. (1)
Šolske torbice, nahrbtnike
v veliki Izbiri, priporoča
IVAN K R A V OS
Maribor. Aleksandrova 13
Za šolarje
obleke, perilo. Hubertus plašče Itd. Dober nakup. Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.	(1)
Šivalna stroja
krojaški In ženski, 1200 din, naprodaj. Gradaška ulica 8.	(1)
Kolesa in šivalne stroje
kupite najceneje v trgovini »Triglav«, Resljeva cesta 16. Stara kolesa ln stroje vzamem v račun. 1
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. O. PICCOLI. LJubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Šivalni stroji
pogrezljlvl, kot novi, po ceni naprodaj. Vzamem tudi stare v račun. Ponudbe upravi »Slovenca.« pod »Ugodno«.	(1)
Sode
ima naprodaj gostilna Grah, Celje, Dečkova cesta.	(1)
Žage:
remscheldske gaterlce — vodne, tračne, kakor tudi vse vrste orodja In okovja si nabavite ugodno pri
»JEKLO« Stari trg.
Več voz gnoja
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14493
šivalni stroj »Singer«
z okroglim čolnlčkom — proda Rehar, Trnovski pristan 22.	(1)
Kislo zelje, repo, sarmo
prvovrstno, po konkurenčni ceni. dobavlja vsako množino Homan, Sv. Petra cesta 81, Ljubljana. -Telefon 35-39.	(1)
Močni vinski sodi
dobro ohranjeni, s 300 do 400 litrov, naprodaj. — Hotel »Orel«, Maribor. (1
Zaradi preselitve
prodam kompletno zvočno aparaturo po zelo ugodni ceni. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Tonaparatu-ra« št. 14481.	(1)
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu JANKO, urarju v Kamniku. Sutna, nasproti farne cerkve.	(1)
Dobijo se
hruške maslovance, tepke ln zimska Jabolka vsake količine po nizkih cenah. Ponudbe: Sadjar, poštno ležeče Tržišče.	(1)
Jagnjedov les
naprodaj v bližini postaje Brežice. Informacije na občini Sv. Križ prt Kostanjevici.	(1)
Skrbite za zimo
In zanimajte se za Košar-Jevo vino, sadje ln grozdje! Sv. Bolfenk pn Središču ob Dravi.	(1)
Hišna telefonska eentrala
znamke Siemens, z 2 zunanjima številkama ln 16 vzporednimi aparati, poceni naprodaj. Polzve se pri stavbeniku Brlclju Ivanu, Ljubljana, Slomškova ulica 1».	(1)
Il lesensko setev
priporočamo prvovrstno pšenico, rž, Ječmen ln zimsko grahoro. FRAN POGAČNIK d. z o. z., LJubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta št 33 Javna skladišča (Balkan)
Fige za žganjekuho
po ugodni ceni na zalogi.
»Zaloga južnega sadja«, Ljubljana, Tyrševa 48. 1
Lepe breskve
obrane, prodaja po 4 din kg, franco vsaka postaja, najmanj 50 kg, Noušak, Boa. Dublca.	(1)
Lahek gik
eleganten, poceni naprodaj. Krlvanek, Maribor, Loška ulica 2.	(1)
Singer, Pfaff
in drugi, skoraj popolnoma novi in stari šivalni stroji po zelo ugodnih cenah naprodaj pri
»Promet«
nasproti krlžanske cerkve
»Singer« šivalni stroj
skoraj nov, prodam za tretjtnsko ceno. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 14661
Sadni mlin
skoraj nov, prodam. Maček, gostilna, Cankarjevo nabrežje 17.	(1)
Krompir
dobavi po 55 para kilogram Rigler, Pragersko.
Kočijo s sankami
prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14641. (1)
Ugodno naprodaj
pupe, pulti, likalnlkt ln mize ter plinski štedilnik. Slška, Polakova ulica 7.
Železno zložljivo posteljo
še dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upr. »SI « pod it. 14338.	(1)
Šivalni stroj
najnovejše nemške znamke, ugodno naprodaj »Pri Makedoncu«, - Ljubljana. Kolodvorska ulica. (1)
. Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, LJubljana, Kodeljevo, Povšo-tova 10, telefon 26-91. (1
2 veliki in 3 manjše preše
za seno. 70 kg kudeljne vrvi, 1 cm debele, ugodno prodam. — Polzve se pri Slovenla-Transport, LJubljana, Miklošičeva cesta.
8 mecesnovih sodov
na vrata, po 600 litrov, prodam aH zamenjam za jabolka al) Jabolčnlk. — Alojz Jeraj, Rečica ob Savinji.	(j)
Dežni plašči
največja Izbira od 180 do 440 din; otroške pelerlnce od 65 din naprej; huber-tusl damskl In dekliški od 160 do 290 din - nudi F. I. Gorlčar, LJubljana, Sv. Petra cesta 29. (1)
Modroce
peresnlce, kauče, otoma-ne, zložljive postelje, spalnice, kuhinje dobite najsolldneje ln najceneje
Pri
F. Sajovic
komisij, zaloga pohištva LJubljana, Stari trg it. 6
Pozor!
Mizarji, ključavničarji -mehaniki! Naprodaj raznovrstni rabljeni stroji za vse obrti po najnižji ceni, v najboljšem stanju. Stroji za vsakega ln za vsak posel. Kdor potrebuje kak stroj ln želi kupiti, naj se nemudoma obrne na upravo »Slov « pod št. 14626.	(1)
Manufakturo
za Jesen v veliki Izbiri ln po solidnih cenah nudi ugodno
Oblačilnica za Slovenijo
LJubljana, Tyrševa c. 29 (hiša Gospodarske zveze) Do preklica nudimo raznovrstno blago tudi na hranilne knjižice članle Zadružne zveze. LJubljana
Velike nagrade
za obiskovalce novinarske razstave
Uprava »Slovenca«, .Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« bo razdelila med obiskovalce razstave slovenskega časopisja na ljubljanskem velesejmu
Dala bo:
4 60 nagrad
10 obiskovalcem »Slovenca« celo leto brezplačno 20 obiskovalcem »Slovenca« 6 mesecev brezplačno 100 obiskovalcem »Slovenca« 1 mesec brezplačno
10 obiskovalcem »Slov. dom« c e I o 1 e t o brezplačno 20 obiskovalcem »Slov. dom« 6mesecev brezplačno 100 obiskovalcem »Slov. dom« 1 mesec brezplačno
100 obiskovalcem »Domoljnba« celo I e 1 o brezplačno
★
100 obiskovalcem Bogoljuba« celo leto brezplačne
★
Nagrajence bo določil žreb.
Pogoji:
L Vsakdo, ki se hoče udeležiti nagradnega žrebanja, mora obiskati paviljon, ▼ katerem razstavljajo podjetja, ki so v okrilju K. T. D. in kjer bo vsakdo lahko dobil obširen pregled vsega našega tiska, zlasti »Slovenca«, »Slovenskega doma «, »Domoljuba« in »Bogoljuba«.
2.	Kdor hoče sodelovati pri žrebanju, mora kupiti en izvod časopisov, ki bodo v našem paviljonu naprodaj.
3.	Obenem s kupljenim časopisom bo prejel vsakdo brezplačno krasen prospekt z lepimi Bilkami v bakrotisku, ki ga je natisnila Jugoslovanska tiskarna. Prospekt bo opremljen s številko in z žigom naše uprave in ga je treba dobro shraniti. (Nenumerirao prospekt bo na razpolago tudi drugim obiskovalcem naše razstave.)
4.	V nedeljo 19. septembra bomo objavili Izžrebane Številke in vrste nagrade. Kdor bo Imel na svojem prospekta Izžrebano številko, naj prospekt s svojim natančnim naslovom pošlje na »Propagandni oddelek Slovenca« v Ljubljani, nakar mu bomo list takoj začeli pošiljati. Onim, ki so že naročniki naših listov, pa bodo izžrebani, bomo odgovarjajočo naročnino knjižili v dobro.
Uprava
»Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«.

MmLMdiL t
Na sliki vidimo tloris razstavnega paviljona podjetij, ki so v okrilju KTD (časopisni konzorcij, tiskarna in knjigarna) in prostora V paviljonu M, kjer bo klišarna Jugoslov. tiskarne v obratu
Vsa naročila (naročnina in oglasi)
za naše liste »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« se sprejemajo na velesejmu v našem paviljonu poleg paviljona M. Ondi so Vam na razpolago tudi vsi navedeni časopisi. Istotam dobite tudi vse informacije, tičoče se naročnine in oglasov.
II
Obrt
Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk tn moriograme bttro izvrši Matik & Ml-koš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Urarska delavnica
za cenena popravila. Prevzamem tudi preclzljskc ln komplicirane ure. - P. Čuden. Prošernova ul. 1.
Sode
VEeh velikosti izdeluje najceueje Ledlnek Pavel. Maribor, Gozdna ulica 6, Magdalena.	(t)
Glasba
fattplaftn pouk v 'i
nam
R0LD
HE1NEL&I
to/, tvornice
H/R1B0R „ 102
Dober glasovir
lepo doneč, železna konstrukcija, poceni naprodaj. Novi tre 5, I., levo. (e)
mol dnorla do«
mucke!
PloSCe, gramofone,ra 110 gramofone radie 1 aparate Itd. prodaja-I mo po ugodnih cenab tudi nn nltroHe.
Dobro ohranjen cimbal
prodam. Šiška, Polakova Ulica 7.	<g)
Klavirja • vijoltne
tiurrc. iiiohucr harmoniko, strune in vse glaslillnr potrebščine kupite poceni prt
R.Warbinek, Dom glasbe
Ljubljana. Miklošičeva 4.
GIASB21A
violine, šolske 68 -Gilare 120. Mandoline er normonihe slovit ili
znamk (Soprani, Holiner. Emona) Izredno poceni
noDic
Pasaža Nebotičnika ocielie si brernbifin« na»e tene, predno se odločile za nahun drugič.
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
\ussm\
Šestcevni radioaparat
»Slord« 1934 naprodaj za S000 din. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (1)
Ženitbe
Fant-posestnik
išče znanja v svrho takojšnje ženltvo s kmečkim dekletom, kj bi Imelo vsaj 20.000 din, od tega polovico v gotovini. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Sreča« 1 4.427. (ž)
Gostilnicarka-posestnica
vdovRv 4 S 4et stara, s precejšnjo gotovino, želi poročiti HtarejficBa goapo-da, državnega uraduika ali njeno stroke. Ponudbo upravi »Kloveneo« pod »Sreča« 14.372.	(3)
Ženitna ponudba
Zaradi pomanjkanja znanja se želi seznaniti v svrho ženltbe ln postavitve lastnega doma 24 let star trgov, pomočnik v. dekletom do 25 let starim s primernim premoženjem Ponudbe, čo mogoče s sliko. ki se na željo vrne. na upravo »Slovenca« pod značko »Zvest« St. 14497.
Gospodična
inteligentna, trgovsko na-obražena, z gotovino, bi poročila resnega, značaj-nega gospoda, nad 32 let starega, s sigurno eksistenco. - Ponudbo upravi Slovenca« pod »September 1937« 14.703.	(ž)
SVEŽOST PRI PREBUJENJU!
Kako je prijeten občutek, ko sc zjutraj prebudimo z dobro odpočilimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode .Soir de Pariš" Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina ie dvojno partumirana z Vašim priljubljenim znamenitim parfumom .Soir de Pariš" Bourjois.
BOURJOIS
* Soir de Pariš ★
Agncs Oiinther:
89
Dušica - Rožamarija
Marga ga narahlo udari po roki: »Sobe si imenitno opremil. Ne mogli bi 6i kaj lepšega želeli. In to južno sonce! Gojila bi tu gori rezede!« »Cvetlični čar bo objemal to sobo šele v pri-
'fc
hodnjem letu. kakor si bo zamislila Rožamarija Zdaj vaju j)a povabim v svoj i razvidite. kako je vse to nastalo.
»Hočeva priti, če nimaš tam kakih nekrščan-6kih nagih žensk, — mislim, da jih zovete akte —.«
»Hočem ti prizanašati, teta Ulrika!«
»Ako 6odim po tem, kar sem nocoj doživela, bi se temu ne čudila.«
»O prosim, mar sem te naslikal kot akt?«
Teta Ulrika dvigne v zamokli grozi svoje roke proti nebu, kar je povzročilo, da se je Ro/amarija znova vsa preplašila.
Nap>očila jc divna jesen in dobri teti sta 6C v svoji podstrešni sobi sončili kot mački. Resni obraz tete Ulrike sc je že davno razvedril pod vplivom milobe in ljubeznivosti Rožamarije. llarro trdi. da izginja na njenem obrazu dnevno guba in da bo moral zaradi tega njeno sliko popraviti.
Ali si je Rožamarija prvo dobo svojega zakona tako zamišljala? — Toda osvobodila se je večne mučne navzočnosti svoje mačehe in pri svojem dragem llarru se počuti tako srečno in blaženo. Teti je ni60 ovirali Brž se je izgubil njen prvotni strah pred njima in presrčno ju je vzljubila. Bodeči sta res bili te dobri «t.iri duši, ki sta sc znali po otroško veseliti.
Toda Harro ni bil več tako veder kot nekdaj. Imel je kot v Bordigheri svoje čudne ure. Potopil •e je v slikanje velike jesenske slike in po več ur dnevno ga ni bilo ua izpregled. Tudi je bilo videti kot bi se ogibal nemotenih sestankov z Rožamarijo.
Ce 6e je morda Rožamarija zaradi tega v globini svoje duše začela vznemirjati; že jo je nenadoma s 6vojo prekipevajočo ljubeznijo in nežnostjo znova pomiril, toda počel se je v njej jx>rajafi strah in drhtenje pred nekim nepoznanim. To so bile Ic lahne sence na njenem sinjem nebu. ki so se pa brž razpršile.
Kneginje še ni bilo na obisk. Ko je minilo osem dm po poroki, je knez prvič prijezdil in je prihajal odslej dnevno v Thorstein. Ob krasnem, milobnein jesenskem vremenu je sedevai na široki terasi pred obednico nad vrtom. V vrtu so bile doslej šele sveže, zelene tratinc in z rumenim peskom posute poti. 1 oda tam ob pobočju jc videti zlatordeče vrhove gozdnih dreves. Pa tudi drugi zlaiordeči gozdovi se svetlikajo v daljavi tja do najbolj oddaljenega Odengozda. katerega objema rahlosinji nadih.
Tu sedi knez s svojo hčerjo, ki se ukvarja z umetnim svilenim vezenjem ter se sonči na duši in telesu. Teti 6e prikažeta, pa zopet izginita. Harro prihaja le za trenutke.
Knezovi lasje so skoraj hipoma osiveli in vedno več in značilnih gub se pojavlja v njegovem obrazu. Zmeraj podobnejši jx>staja svojim naslikanim pradedom.
Ko je padel prvi 6ncg. 6ta se teti morali vrniti v svoj zavod katerega je teta Ulrika vodila modro in z izredno nepristranostjo
Ob tem času 60 gozcini delavci v Braunecku pripovedovali neverjetno novico, da so videli v gozdu grofa Thorstcina. ko je nosil na hrbtu svoje slikarsko stojalo. Oblečen je bil v svoj jopič iz lodna in na glavi mu je sedel klobuček, ki že v tretje izpreminja barvo. Bil je to razvalinski grof od nekdaj in ni mu bilo videti, da si je medlem pridobil zlato hišo in dražestno princeso. — Zaradi zlatih mozaikov, ki so bili v tej pokrajini docela neznani, so imenovali thorsteinsko hišo .zlato hišo'. —
Težko 6e je ločila Rožamariia od tet. Posebno je bila vzljubila bodljikavo Ulriko. Iz nje je izža
revala nežna dobrodušnost, ki se je skrivala za njeno borbenostjo.
Zdaj je bila Rožamarija sama v 6voji toliko zaželjeni zlati hiši. Iz stolpa brauneškega gradu je tudi izginila belomodra zastava in luči v prostrani zgradbi so ugasnile. Le v delovni sobi upravitelja domen je še brlela lučka.
Zunaj pa jc padci s snegom jx>mešan dež na bodoči vrt Rožamarije, na zelene grede in rumene poti, na gole kroner hrastov in bukov ob grajskem hribu.
Rožamarija sedi v izbi za kuhanje in veze. Vse jutranje dolžnosti je že izvršila. Obiskala jc kuharico, ki se je vsa nevoljna ukvarjala z neznatno pečenko in s pudingom in ie bila nezadovoljna, ker nima prilike, da bi mogla pokazati vse svoje kuharske umetnosti. Za odhajajočo mlado gospodinjo je zagodrnjala: »To bi lahko pripravila tudi dekla, če jo princesa k temu priuči!«
Za Lizo ni bilo najti primernega dela, kajti velike oniare 60 napolnjene z novimi stvarmi. Zdaj šiva modre in rožnate poletne oblekce, kajti Rožamarija hoče osrečiti z novo oblekco vsakega otroka, ki se je narodil v vasi Thorstein. Toda vse te obleke naj bodo enake, da /ene ne bodo druga drugi zavidale.
I larro pa se jc zaprl v 6voj atelje, kjer dovr-šuje pravkar svojo sliko.
Rokam Rožamarije 6C zelo mudi igia se svetlika! Zunaj pada =ncg vedno gosteje, zelene grede imajo že belo odejo.
Ce bi lc ne vladala tu tolika tišina! Sneg pada tako tiho. v hiši je tudi vse tiho! V Braunccku je bilo drugače. Tani so vedno odmevali koraki j>o kamnitnih galerijah. V njeni bližini je opravljala Liza svoje delo, nekje je zalajal kak lovski pe* ali pa je kak voz zaškripal po prastarem dvoriščnem tlaku.
Kar sc na vezenini Rožamariji pojavita dva mokra bisera. Vsa prestrašena dvigne svojo glavo. Ce bi te kdo videl! Solze v tej hiši! V tej prekrasni hiši. nekaj korakov od Harra oddaljena!
^Rožamarija! Ne doinišljui 6i, da žaluješ /a očetom, ki je pravkar odjiotoval v Berlin ah morda za lesenim vozom, ki ropoče po brauneškem tlaku!«
Vezenina ji je padla iz rok. Glava z zlatima kitama, ki ji visita prosto čez raine. kloni na njene roke.
Zunaj sneži. Krokar se oglaša na visoki hoji. Toda brž raznrostre svoje peruti in odleti. Rožamarija zopet avigne 6voj dražestni obraz.
»To je sramotno! Rada bi vedela, čemu 6e prav za prav pritožuješ!« Toda njena duša toži: »Med menoj in Harra lega koprena, ki se dan na dan zgoščttje. Ce stegnem svoje roke za njim, pose/ein v pajčevino! In njegove svetle oči sc vedno bolj oddaljujejo. Mora biti nekaj na meni, kar ljubi in nekaj, česar se boji. Moj Bog. boji se me! Je nekaj na meni, kar ga straši!«
Kar se zravna ter se izprehaja po svojem s toliko ljubeznijo ozaljšanem svetišču. Svoje mile oči ima uprle v tla. svoje ozke roke pritiska na sence, kot bi se hotela ubraniti misli, ki 6o sc na" valile nanjo
»Da me ljub!, lo občutim, če se dotakne moje roke; njegove oči gore, kadar se sklanjam nad svojim delom. In vendar ne dovoljuje, da ostanem v njegovi bližini. Zaklenil je svoja vrata pred menoj in vendar mora vedeti, da ga nočem motiti pri delu Kaj je vendar strašnega na meni? Kc sem bila še otrok, so trdili, da sem tajinstvena, da vidim mrtve. Toda zdaj ne vidim ničesar več. Ne najlejvšega. ne Gizele. Je nekaj na mojih rokah in na mojih laseh, kar ga navdaja z grozo«
*Oh, to še ni vse,« nadaljuje duša. »je šc nekaj, kar ga trpinči!«
»To niso le koprene, to je železna slena. ki se skriva za njimi. Moja duša išče njegovo, pa je nc najde več. Bridka in sladka obenem je postala moja ljubezen Zakaj sem bila toliko časa slepa in sem se skrivala pred lastno dušo ter nisem poslušala njene tožbe?«
novost — proti dežju In snegu impregnirani športni plašči v ..Fischgraten" vzorcu VIA III Ilj I iiikli^hs Vahhvaipn! lSM C po Din 6SO-— nudi v elegantnem, lepo prlstolaločem krofu damska konfekcija l*0lULIIlv LjKIDljClfldi ItOllSlC^llS ll § d
ZA DAME
Šolske potrebščine
zvezke, mape, risalne bloke in deske, risalno orodje, peresa navadna in nalivna, peresnike in peresnice, svinčnike, nahrbtnike, aktovke itd. kupite najceneje v trgovini
H.NICNAN, LJUBLJANA. Kopitarjeva ulica 2
KONCEM SEPTEMBRA
OTVORITEV NOVE MANIIFAKTURNE TRGOVINE
ZA DAMSKO IN MOŠKO MODO
LONČAR-RAŠICA- STARE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 3
SAI50N 1938
mm
Ob 100 letnici obstoia
trgovine s pisalniškimi potrebščinami, pisarniškimi potrebščinami ter papirjem
se priporoča trgovina
MAT. GERBER
Ljubljana, Kongresni trg Stev. 4
ob novem stopnišču, koncem Wolfove ulice
MDIOVflL
ObbflflO ic NEKAJ ZASTOPSTEV!
«« LJUBLJANA, DALMATINOVA UL. 13.
Ili™
LJUBLJANSKI VELESEJEfl V A Y. H iT. 801-3
Triperesna deteljica
Spisal M. Ranči č. — [Instrirai M. Sedet.
^»Kain pa ta vrata držijo?« je vprašal Jožek in žarek upanja ie posvetil v njegovo srce. >Ne-mara je tukaj kakšen izhod?«
>Ne, to so ječe!< je ugotovil Nande, ko jc odprl prva vrata in pogledal v notranjščino.
itnil?D	poceni in solidno izdeluje
f!™'"®	Ivan Habl{, t.P.tnm
O I O m a n e	Ljubljana - Poljanska c. 17
m O d r O C e	Sprejemam popravila
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24/L, razpisuje na dan 8 oktobra 1937 pismeno dražbo za ca. 8550 plm bukove hlodovine in ca. 15.180 prm bukovih drv na panju v območju šumske uprave razlaščenih gozdov v Kočevju, revir Travnik in Podstenice. — Razglas, pogoji, tiskovine in jx>ja6nila se dobijo pri gornjih upravah.
z o
u -i
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24/1., razpisuje na dan 8 oktobra 1987 pismeno dražbo za ca. 3300 plm bukovine na panju v območju šumske uprave razlaščenih gozdov Kočevje, revir Kočevje, Grčarice A in B. — Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornjih upravah.
ZAHVALA. Ob probrldk! tn preranl Izgubi našega nepozabnega sina in brata
BOŽA
SEDMOŠOL.CA
se zahvaljujemo vsem, ki so ea spremili na njegovi zadnji poti in ga obsull s cvetjem tn venci. Prisrčno ee zahvaljujemo g. A. Ferlužarju ln č. g. kaplanu Mramorju lz Šmarja, ki sta mu nudila na kraju nesreče prvo pomoč in tolažbo, ter gg. zdravnikom ln čč. sestram v splošni bolnišnici za požrtvovalni trud, ohraniti ga pri življenju. Najlepše se zahvaljujemo g. prof. P. Erženu za ganljiv poslovilni govor, ln vsem prijateljem in znancem, k| eo nam ob teh težkih trenutkih Ntall ob strani ter sočustvovali z nami.
V Kranju, dne 11. septembra 1937.
Žalujoča rodbina LUD, ERJAVCA, prometn. drž. žel.
Elektromotorji novi ln rab ijeui za vse napetosti veono v veliki ubil i na prodaj. Lastna delavnica za previlanle ln Dopravl|an|e dinamov. avto dinam, elektromotorjev ter vseh eiekcroapar&tov. - Izvr-Sulem vse električn« initala clje sa razsvetllavo m pogon
ELEKTR0P0DJETJE FRANJO PERČINLlC Ljubljana, Gosposvetska K
Cviček
pravi, dolenjski, dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Tel p fin stev 2^-73
CeMoidnc ščite za vrata!
naročajte pri
FR. ZRNEC
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1
Ječa je bila majhna, visoko na steni pa je bila ozka odprtina, zavarovana z železjem. Skoznjo je prodirala rahla dnevna svetloba in padala naravnost v kot, kjer je bilo svoj čas nekakšno ležišče za samotne jetnike. Dečkoma se je nudil grozen prizor: v kotu je na golih tleh ležal okostnjak, s stene pa je visela dolga veriga, v katero je bil jetnik okovan.
»Tega so pustili, da je od žeje in lakote umrl!< se je zgrozil Nande. »Gotovo jc to eden izmed upornikov, ki so se hoteli otresti grajskega jarma. <
Jožek je bil presunjen v dno srca. Zakril si jc oči in potegnil Nandeta ven.
»Ne morem gledati teh strašnih reči It je rekel in spet mu je šio na jok. Obšle so ga tesnobne slutnje, da tudi njega utegne doleteti enaka usoda. En dan ali dva bo že še nemara prestal brez vode in hrane, potem bo pa obležal in ne bo več vstal...
Molče, v težke misli zatopljena, sta dečka odšla dalje. Rov je postajal čedalje bolj mračen. Vsak kamen je pričal o strahotah preteklih dni.
,SLOVENEC«, podružnica: Miklošičeva cesta it. S
Konkurs
Štab mornarice v Zemunu je razpisal pod M. A. št. 25.707 od L septembra 1937 konkurs za sprejem kontraktualnega zdravnika-specialista za bolezni v ušesih, grlu in nosu, za stalno mornariško bolnico v Meljinah (Boka Kotorska).
Pogoji so natančneje razpisani v Službenih novinah in v Službenem vojnem listu. Prošnje se sprejemajo do 31. oktobra t. I.
BREZ VODOVODA!
Veselje In vedrost zdravje in svelost
so prednosti higijenske kopeli.
rcRom
Dobivajo se v vsskt telesni trgovini alt
direktno prt tovarni ..Ferollm" Vlnkovel
V mestih in vaseh, kjer ni vodovoda
odlično služi
„EER0LIN"
patentirana automatska peč za kopalnice, ki daje hitro (čez 25 minut) in po-ccni (50 para) toplo kopel.
Proizvodi:
..rCROLin" Vinhovd
Minimalno nabavno cena. nobenih siroShot ia in$talacl|o.
Prospekt, poillta na sabtevo
brezplačno ..FEROLIM" VlnkOTCI
PERJE
mešano po 8 Din, kemično čiščeno po 25 Din, prvovrstno od 45 Din dalje dobile pri »LUNA«, Maribor, Glavni trg št. 24
»KAPPEL« PISALNI STROJI
so najmoderneje Konat u-iranl, trajni In * cenah bre» konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predvajanje. Rabljeni pisalni stroji ae vzamejo v za-meno. 6amoprodaJa pri tvrdki:
Kleindienst & Posch
Maribor Aleksandrova cesta 4«
'Dijaki Kam? Starši Gebnične potrebščine
risarsko orodje, računala, trikotnike, nalivna peresa in vse za Solo dobite
pri
0lovi jelojti , mtiani
Za dijake tehnike in srednje tehnične šole posebne ugodnosti.
Javljamo tuzno vest, da nas je za vedno zapustil, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod
ANTON KOCEJ
višji sodni oficial
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 12. septembra ob y, 6 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin I
Ljubljana, Vel. Lašče, Mokronog, Idrija, 11. sept. 1937.
VIDA, soproga, roj. STRAH; ANTON, VIDA, JANEZ, otroci in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Za mnoge dokaze odkritega sočutja za časa bolezni in smrti naše ljube sestre, gospodične
MARIJE JEREB
trgovke v Trebnjem
izrekamo tem polom najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom in čč. sestram v šlajmerjevem domu za njih veliki trud in skrb, kakor tudi č. sestri Alberti, ki ji je neumorno stregla v njeni težki bolezni dolge mesece na njenem domu. Dalje najlepša hvala g. dr. Dereaniju, ki ji jo lajšal trpljenje, častiti duhovščini, g. dekanu Tomažiču za vse tolažilne obiske za časa bolezni, kakor tudi za ganljivi govor ob grobu, g. kanoniku Ferjančiču za spremstvo, cerkvenim organizacijam, gasilski četi, pevcem, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in počastili njen spomin. Vsem Bog plačaj I Trebnje, dne 8. septembra 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
'HM/J**: ■
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor C«nM