Celje. 3. AVGUST 1972 — ¡¡^TEVII.KA 31 — I.ETÍ) XXVT — CENA 1 DIN ILASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec ¡vet osmih občin REPUBLIKA KASNI lialco je s pnpravLjemmi jKumenti o regionalnem P^'o- 'ûTskem planu za območje tpublike S RS? Ka] zahteva ¡t^beni dogovor o načelih za paianje prekrškov in v od- ftništvu? Ah bo celjsko ob. tačje začelo še letos s smo- [no uporabo sredstev za in- Џгсгје v srednje šolstvo, še osebej po odločitvi izvršne- B sveta, da namem tri stare iilijarde za te namene? Ceh- Џ območje je dobilo iz te- p vira 375 starih milijonov 'o so vprašanja, ki jih je na fsedeljkovi seji v Sloven- Ш Konjicah pod voastvom Ú Franja Tepeja prestregel tet osmih občin širšega celj- tega območja, 0 nekaterih elementih regi- 'élnega prostorskega plana 1 v uvodu govoril Milan Na- rudnik. direktor zavoda SRS I regionalno prostorsko pia- kanje Povedal je, da bo v ^.embru pripravljeno celot- p gradivo o nadaljnjem P^o- irrskem razvoju Slovenije in namenski uporabi površin tood je doslej že izdal ne- i; zanimivih publikacij. Mea Ш dokument splošne za- tove regionalnega prostor- tepa razvoja in gradivo Druü- noekonomska izhodišča za Upodarjenje s prostorom in I varstvo okolja Zavod ie ^Шг Slovenijo v 13 stuaii- Ш razvojnih središč in tuai fedlagal razvoj cestno-pro- Шеда omrežja, urbanega Иетеа in izkoriščenja pro- '^а glede na razvoj nekate- ' gospodarskih dejavnosti ^ Milan Naprudnik ni na- ^bneje osvetlil položaja Њке regije v zasnovah re- alnega prostorskega pla- 1. ^4eleženci seje sveta osmih ^in so menili, da v repub- j^i kasnimo pri pripravi teh ^^mentov. V nekaterih ob- so osnovni dolgoročni razvoja že domišljeni, a ^eciö niso usklajeni z izhodi- regionalnega prostorskega '^'ia, ker bo razprava o tem stekla šele v septembru. Pred- stavniki občin so tudi kritizi- rali neenotnost republike v pri- zadevanjih pri oblikovanju re- gionalnega prostorskega plana. Med posameznimi republiški- mi skladi in ustanovami, obči- nami, urbanisti in dejavniki, ki razmišljajo o izkoriščanju prostora m mu krojijo podo- bo, ni dovolj povezanosti. Ta- ko prihajajo do odločitev, ki niso primerne Svet osmih ob- čin se je zavzel, da naj re- publika določi samo enega no- silca celotnega regionalnega prostorskega planiranja, ki naj bi povezoval in usmerjal delo vseh zainteresiranih. Prav tako so še sklenili, da se bo- do vse občine celjskega ob- močja vključile v razpravo, ko bodo objavljeni in sprejeti dokumenti o regionalnem pro- storskem planu. Sodelovali bodo tudi pri oblikovanju medobčinskega programa raz- voja prostora. V zunanji svet pri Zavodu SRS za regional- no prostorsko planiranje so imenovali Marjana Ašiča. In odgovor na drugo vpra- šanje? Svet osmih občin ne sogla- sa v celoti г vsebino družbe- nega dogovora o kadrovski po- litiki v sodstvu. Meni, da so Občine dolžne skrbeti za ob- činske pravosodne ustanove, republika pa naj prevzame ce- lotno odgovornost za okrožne pravosodne ustanove. O problemih investicij v srednje šolstvo smo že poro- čali. Republika je nedavno na- menila Celju za rešitev prob- lemov v srednjem šolstvu 375 starih milijonov. Dobi jih, če do prve polovice avgusta pred- loži projekt investicije in za- gotovi 70<'/o soudeležbo. Celj- ska regija bi morala zbrati približno 875 stnnh milijonov. Poleg tega morajo biti repub- liška sredstva izkoriščena do konca leta. Svet je sprejel sklep, da naj Laška, moztr- -.ka, konjiška, šentjurska, šmarska, žalska in celjska ob- čina na sejah svetov za finan- ce odločijo, ah bodo iz sred- stev za leto 1973 krili ustre- zen delež za predlagane inve- sticije (za šolski center za blagovni promet, za šolski in- dustrijsko kovinarski center v štorah in morda za srednjo tehniško šolo). Vsekakor bi bi- la velika škoda, če se občine ne bi odločile pozitivno, kajti sredstva so v hudi aenarni stiski res prišla kot naročena. Na koncu seje sveta osmih občin širšega celjskega ob- močja je po šestmesečnem mandatu odložil predsedniško funkcijo Franjo Tepej, ki je ugotovil, da je svet na dobn poti za še boljše delo. Za no- vega predsednika so, kot to predvideva ustanovitveni akt spet za šest mesecev, izvolili Nestla žganka. J. V. Ko pride mesec julij, opazimo v Pratiki oznako za začetek »pasjih dni«. To pa pomeni, da je peklensko vroče in nekaterim je usojeno, da so pri svo- jem vsakdanjem delu izpostavljeni tej vročini. V letošnjem juliju se ne mo- remo posebej pohvaliti z vročino, saj je bolj aprilski. Vendar je Ingradov zidar Franc BUKOVŠEK kar priznal, da se pošteno poti na betonskih plo- ščah, ki jih gradi s tovariši. Njegove besede je potrdil tudi njegov pomoč- nik pri delu, vajenec II. letnika Martin RAZGORŠEK. Foto: D. Medved Slovenske Konjice SAMOPRISPEVEK ŠE ENKRAT Konjiška občinska skupšči- na je na svoji zadnji seji v preteklen. tednu enoglasno sklenila in podprla predlog o podaljšanju samoprispevka za nadaljnjih pet let. V Slovénskih Konjicah so leta 1968 razpisali referendum in napravili program, za ka- terega uresničitev pa je zmanj- kalo denarja. Gradbene storit- ve so se v temi času povečale za 80%, zato bo zmanjkalo de- narja za dograditev telovadni ce v Ločah in Zrečah. Verjet- no bodo ta primanjkljaj krili iz občinskega proračuna, ker bi radi prišli ob novem pro- gramu, ki ga predvidevajo za nadaljnjih pet let, pred obča- ne s čistimi računi. Potrebe po družbenem stan- dardu so tudi v Konjicah vsak dan večje, zato so začeli raz- mišljati o podaljšanem samo- prispevku, Računajo, da bi z njim, vključno s posojili, zbra- li 20 milijonov dinarjev, kar bi pokrilo dve tretjini potreb, ena tretjina pa bi ostala ne- pokrita za naprej. Pri teh od- ločitvah so bili odborniki mnenja, da ne smejo zajema ti s preveliko žlico, temveč le toliko, kolikor mislijo, da bodo zmogli To miselnost so odborniki zastopali enotno, razhajali pa so se v mnenju glede prispevne stopnje. Ve- liko jih je bilo za to, da bj morali prispevno stopnjo di- ferencirati, češ naj tisti, ki veè zaslužijo, tudi več prispe- vajo. Kot merilo pa naj bi vzeli obdavčitve občanov. Ker niso bila mnenja o tem izkri- stalizirana, jih bodo še pre- učili. Odborniki so poudarili, da mora biti program, za ka- terega bodo podaljšali samo- prispevek, temeljito izdelan, da S3 ne bodo ponovile napa- ke, ob katerih ljudje negodu- jejo. Občinska skupščina je na svoji seji potrdila še predlog sveta za šolstvo o sofinanci- ranju srednjega šolstva, pri čemer je bila mnenja, da naj bi to stvari sistemsko uredila republika. Sprejeta sta bila še zazidal- na načrta za Vitanje in Zreče, pri katerem je bilo nekaj po- mislekov v zvezi z lokacijo novega pokopališča v Zrečah. Odborniki so oba načrta po- trdili. Z. S. AERO ZA POMURJE Nedavne, huüe poplave, ki so prizadejale Pomur- je in so povzročile hudo materialno škodo, so spro- žile tudi široko humani- tarno akcijo po vsej Slo- veniji. številne delovne or- ganizacije so se že odzva- le vabilu ter prispevale svoj delež k čimprejšnje- mu saniranju škode in na- stalih razmer. Na zadnji seji delavskega sveto, bi- la je minuli petek, so o pomnrju razprav- ljali turi i v Aeni v Celju in sklenili, da borlo kot pomoč poplavljencem na- kazali pet milijonov sta- rih dinarjev. Upamo, da bo gesta Ae- ra kmalu dobila posnemal- Z urednikove mize v redakciji nič novega. Oh, vroče nam je! Toda kljub temu je v torek pn tehničnem uredniku toliko gradiva, da že NT postaja preskromen po obsegu. Kar prelistajte darmšnjih dvajset strani, pa boste sami uvideli. In vendar bomo poskrbeli za eno novost. V prihodnji številki Novega tednika bomo začeli z novo rubriko. Njeno ime: Ali poznamo svoj domači kraj? Vsakič bomo objavili zanimivo fotografijo kraja, vlice, spomenika ali hiš z vašega območja, vi pa boste morali ugo- toviti, kaj slika predstavlja. Tudi nagrade bodo. Denarne, tako da vaš trud ne bo zastonj. Danes pa ne pozabite prebrati vaše zgodbe Klic življenja, repor tažo o mednarodni otroški vasi Otroci so povsod doma in zapis o tabornikih v Kokarjih. Pa, pridno pišite, prostora je dovolj. Ali imate kak predlog za roman, ki bi ga začeli objavljati jeseni? VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št. 31 — 3. avgust 1972 IZSILJEVANJE PREDNOSTI J02E ZORKO, 40, iz Ce- lja, se je peljal z avtomobi- lom iz centra Celja proti Voj niku. Ko je pripeljal po Ma- riborski cesti do križišča z Dečkovo cesto, je zavil v le- vo, na Dečkovo cesto, s tom pa ]e grobo izsiljeval pred- nost vozniku motornega ko- lesa FRANCU SIMONICU 20, iz Ptuja, ki je pripeljal iz smeri Vojnik. Zaradi tega je prišlo med njima do čelnega trčenja. Pri tem je motori- stova sopotnica OLGA MA- LEK, 19, iz Desternika pri Ptuju padla z motornega ko- lesa рк) cesti in pri tem do- bila pretres možganov m po- škodbe v zapestju. Prepelja- na je bila v celjsko bolniš- nico. ZLOM DESNE NOGE DRAGO RAMSAK, 21, iz Šmartnega v Rožni dolini, je vozili z osebnim avtomobilom iz Vojnika proti Ljubečni. Ko je pripeljal v Arclin, je nena- doma zapeljal na skrajno de- sno in trčil v betonski steber mostne ograje. Pri tem je dobil sopotnik JANKO RAZ- GORŠEK, 21, prav tako iz šmartnega, zlom desne no- ge, druga sopotnika, ED- VARD GROBELNIK, 25, iz Šmartnega, in STANKO KRAMER, 23, iz Velenja, ter voznik DRAGO RAMšAK, pa so dobili nekaj odrgnin lažjega značaja. Vsi štirje so bili prepeljani v celjsko ool- nišnico. V AVTOBUS JUSTINA JOŠAR, 42, iz Sevnice, je pripeljala na zo- ženi most na Cesti v Lašk") v Celju. Ko je pripeljal naspro- ti z avtobusom voznik il,UD- VIK ZIMERL, 29, iz Sloven- ske Bistrice, je prišlo do trčenja, ker voznik avtobu- sa ni upošteval prometnega znaka »Odstop prednosti vo- zilom iz nasprotne smeri« in je zapeljal na most. Pri tr- čeju sta bili lažje poškodo- vani voznica osebnega avto- mobila JUSTINA JOŠAR in njena höi JUSTINA JOŠAR, 19, iz Sevnice. Obema je bi- la v celjski bolnišnici nuđe- na zdravniška pomoč. Po- škodovani st^ bili obe vo- zili. Skupna materialna ško- da znaša 20.000 Ndin. PREVELIKA HITROST VIKTOR OZIMIC, 35, iz Šmarja, ki je na začasnem delu v Zvezni republiki Nem- čiji, se je peljal z osebnim avtomobilom iz Celja proti Šmarju. Vozil je s preveliko hitrostjo in ko je na Halerje- vem klancu pripeljal v desni ovinek, je bila hitrost tolikš- na, da ovinka ni zvozil. Za- peljal je tako, da je s spred- njim delom vozila prevozil neprekinjeno belo òrto. Prav v tem trenutku je nasproti pripeljala z osebnim avtomo- bilom nemška državljanka GISELA DRESKORNFELD, iz ZRN, pravilno po desni strani cestišča. Voznik OZI- MIC je s sprednjim delom vozila trčil v vozilo DRE- SKORNFELDOVE in uničil levo stran vozila. Telesnih poškodb ni bilo, na obeh vo- zilih pa znaša materialna škoda 13.000 Ndin. OTROKA JE ZADEL LAVOSLAV LEVSTIK, 60, iz Celja, se je peljal z oseb- nim avtomobilom skozi Le- tuš proti šentrupertu. Cez cesto je nenadoma stekel otrok JANKO JAGER, 5, ki se je izmuznil varuhinji. Vo- znik ni uspel zaustaviti vozi- la in je otroka zadel in ga zbil рк) cestišču. Otrok je obležal v nezavesti m je bil odpeljan v celjsko bolniš- nico. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA DUŠAN HRIBERŠEK, 33. iz Celja, je vozil s tovornim avtomobilom v koloni iz Ce- lja proti 2alcu. Pred križi- ščem v Drešinji vasi, kjer se je začela kolona vozil, je zmanjšal hitrost. Ravno ta- krat pa je za njim pripeljal s precejšnjo hitrostjo in v prekratki varnostni razdalji voznik osebnega avtomobila ALDO BON, 29, iz Nove Go- rice, in trčil v zgoraj nave- deni tovornjak. Pri trčenju je dobil sopotnik v osebnem avtomobilu, STANE BER- NARD, 19, iz Celja, lažje te- lesne poškodbe in je bil pre- peljan v celjsko bolnišnico. CELJE JURIJ KOLŠEK in GABRI- ELA ZORKO, oba iz Celja; J02E MLAKAR iz Štor in EVA HORJ.\K iz Pečovja; LAŠKO VENCESLAV LIPEC, dela- vec in MARIJA KEPA, gospo- dinja, oba iz Obrežja pri Zi- danem mostu; MARJAN PRAŠNIKAR, mizar in MAR- JANA PINTERIC, trgovska pomočnica, oba iz Ljubljane; VILJEM KOZMUS, tekstilni tehnik in ROZALIJA LAPOR- NIK, telefonistka, oba iz Laš- kega; MIHAEL KOVAČ, kiju čavničar, Požnica in JOŽEFA OJSTERŠEK, trgovska vajen- ka, Brstnik; FRANC OJSTER- ŠEK, mizar in KAROLINA OJSTERŠEK, gospodinjska pomočnica, oba iz O j strega. SLOVENSKE KONJICE ANDREJ KUZMAN, 24, Zg. Zreče in MARJETA SKERBI- NEK, 20, Slovenske Konjice; ŠTEFAN LESKOVAR, 23, Ca- dram in MARIJA KUBOT, 20, Zg. Zreče; BLA2 PODER- GAJS, 25 in JOŽICA ROŠER, 19, Brdo; MILAN CELCER, 25, Gabrovnik in HELENA KROPEJ, 19, Brdo; VINCENC KOROŠEC, 26, Stranice, in JUSTINA BOBIK, 23, Sloven- ske Konjice; ALOJZ GABER, 25, Kolačno in MARIJA PE- TELINŠEK, 23, Kolačno SLOVENSKE KONJICE — ZLATA POROKA JAKOB VIDECNIK, 78, in CECILIJA VIDECNIK, 72, oba iz Sp. Prelog ŠENTJUR PRI CELJU AVGUŠTIN TANŠEK, 35, delavec, Primož in JUSTINA LIPOVEC, 36, Radovljica CELJE 24 dečkov in 29 deklic LAŠKO 1 deček in 2 deklici SLOVENSKE KONJICE 2 dečka in 2 deklici ŠENTJUR PRI CELJU 1 deklica ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček in 1 deklica CELJE MARIJA CSNAR, 52, Unter- pullendorf — Avstrija; JER- NEJ BERTONCELJ, 66, Celje; ANTON ARSENJUK, 50, La- homno; JOŽEFA JAKOŠ, 69, Svrževo pri Sevbici; FRANC PINTAR, 69, Prebold; JANEZ SOLAR, 57, Prihova; DOMI- NIK KRULEČ, 48, Pristova; FRANC ROMIH, 65, Zg. Hu- dinja; RUDOLF LESKOVAR, 40, Tolsti vrh; LAŠKO JOŽE TOPOLE, 71, upoko- jenec, Male Breze; MARIJA PLAHUTA, 65, gospodinja. Breze nad Laškim; AMALIJA MAČEK, 71, gospodinja, Laš- ko; SLOVENSKE KONJICE Stranice; NEŽA FINK, 73, ALOJZ LAPORŠEK, 61, ŽICE; RUDOLF LESKOVAR, 40, Tolsti vrh; ŽALEC MARIJA" HLASTEC roj. Traunčkar, 44, gospodinja, Griže; DIONIZIJ JAMŠEK, 61, upokojenec. Polzela; LU- CIJA ZUPAN roj. Ocvirk, 76, gospodinja. Grajska vas; VIN- CENC BRINOVEC, 59, inva- lidski upokojenec, Podvrh; UNION: od 3. do 6. avgusta italijansko-ameriški barvni film »Obračvm opolnoči« od 7. do 9. avgusta ameriški barvni film »šerif iz Dodge City j a« METROPOL: od 3. do 6. avgusta italijansko-nemški barvni film »Smrt trka dva- krat« od 7. do 8. avgusta francoski barvni film »Vesele počitnice« od 9. avgusta dalje ameriški barvni film »Mož iz Arizone« DOM IN LETNI KINO: od 3.do 4. avgusta italijansko— španski barvni film »Ringova vrnitev« od 5. do 7. avgusta ameriški barvni film »Jezdec — mašče- valec« od 8. do 9. avgusta italijan- sko—bolgarski barvni film »Odpadnikova ljubica« DOBRNA: od 5. do 6. avgu- sta francoski barvni film 1 »Vesele počitnice« Z AVTOM V VPREGO IN KRAVO MATIJA BRGLEZ, 48, ^z Tratnega, se je peljal z vpre- go Lz Stopč proti Grobe! nem pravilno po desni strani ce- ste. Prišlo je do srečanja z osebnim vozilom, ki ga je vo- zil IVAN LAMPRET, 29, iz Frankolovega. V tem trenut- ku je za LAMPRETOM pripe- ljal voznik osebnega avtomo- bila zahodnonemške registra- cije, BOŽO SATLER, 3'б, ki je na začasnem delu v ZRN, ki je nameraval prehitevati voznika LAMPRET A. Ker je bila cesta preozka, je z de- snim delom avtomobila zadel LAMPRETOVO vozilo, z levo stranjo pa voznika vprege in kravo in ji zlomil zadnjo no- go v kolenu. Materialna ško- da znaša 5.500 Ndin. BRANKO JERANKO S CELJSKE TRŽNICE Kaj je novega na tr» Pravzaprav nič, kajti vse, j smo lahko kupili na ój, prejšnji teden, lahko kupj, tudi zdaj. Prodajalci vsepovsod nas pridno osj bujejo s sadjem, ц nj avo in ostalim in p, zares se ni bati, da bi I5, sen dan zmanjkalo bres| ali solate. Nekatere cene ostale nespremenjene, nei tere pa so se znižale. Ta lahko ceneje kupimo čeb; in paradižnik, ki sta po 4, din, kumarice po 2—4 ^ kolerabo in korenček po din ter peteršilj po 5. din, nespremenjeno ceno se Ц ponaša stročji fižol, ki je vedno po 6—8 din, rdi pesa po 3 din, krompir 2 din in špinača po 15 d Od sadja je največ bi pev po ceni 6—8 din, tm po 6—10 din, ne manjka še sliv FK) 5—6 din, lub« po 5 din, grozdja po 10 (, marelic po 9—10 din in bolk po 4—6 din. Cena jajčk je od 0,85н din. Gobe še vedno delajo dr bo zelenjavi, cena pa se j je zmanjšala, saj so ajdn^ zdaj po 20—40 din in lisü po 10 din. LETOVIŠČE »GORAN- SAVINJA« v MAKARSKI cena dnevnega penziona samo od 36.— do 50.— din! Vse informacije in rezer- vacije dobite pri MTP »POPOTNIK« v Celju, Gledališka 2 STE V DENARNIl TEŽAVAH? Uredništvo NOVEGA TI DNIKA vam nudi dob« zaslužek. V meseci avg:ust, september in okti ber, po dogovoru pa tid še naprej, iščemo hom rame sodelavce za uličn prodajo našega časnih Ulična prodaja pride v po štev v občinah Celje, Slo venske Konjice, Šentjur Šmarje, Velenje in Žalec V teh dneh začnemo tud z veliko akcijo za zbiranj novih naročnikov. Ce vas to delo zanima ii če hočete dobro zaslužiti se oglasite v našem urei ništvu, Gregorčičeva uI.S Celje. Umnik Mitja (16) v današnjem prispevku bomo spregovorili o ix)- klicnem usmerjanju deklet in začeli s predstavljanjem nekaterih poklicev, za ka- tere služba poklicnega u- smerjanja meni, da so pri- merna tudi za dekleta. Vsebina današnjega pri- spevka prihaja morda za mnoge pozno, vendar je treba povedati, da je še mnogo mladine nevključe- ne in to predvsem deklet. Nič kaj spodbudne slike ne predstavljajo dekleta, ki še vedno trkajo na vra- ta zavodov za zaposlovanje in iščejo še prosta učna mesta ah možnosti vpisa v kakšno srednjo šolo. Že takoj na začetku naj po- vem, da ima Kmetijski šol- ski center v Cel.ju še do- volj prostora — za pribli- žno 25 učencev, če pa bo še kaj možnosti v stroj- nem oddelku tehniške šo- le, bo to znano takoj po 25. avgustu. Pedagoški šol- ski center ima polno za- sedeni obe svoji šoli — srednjo vzgojiteljsko in pedagoško gimnazijo, ena- ko je na ekonomskem šol- skem centru, na šoli za blagovni promet, šoli za zdravstvene delavce. Od ostalih šol do zaključka redakcije nismo uspeli do- biti takšnih informaci i. In sedaj nekaj besed o u- smerjanju deklet. Poklicno usmerjanje de- klet v tako imenovane »moške« poklice je vse bolj aktualno. Ne samo zato, ker dekleta povpra- šujejo največ po že nasi- čenih poklicih kot n. pr. prodajalke, šivilje, frizer- ke ipd., ampak imamo tudi opraviti z velikim — iz le- ta v leto ponavljajočim se — deficitom moške mla- dine v vrsti različnih strok in poklicev Vse dosedanje metode poklicnega usmer- janja deklet v nakšne stro- ke, ki so zaenkrat v do- meni fantov, niso rodile kaj prida uspehov Kljub temu, da dobro vemo, ka- ko so dekle ,a lahko uspe- šna v vrsti poklicev kot n. pr. orodjar, kovinostru- gar. finomehanik elektro- mehanik, avtoelektrikar, pohištveni mizar, lesni de- korater ltd., je še vedno najpomembnejši vzrok za nevključevanje deklet v te poklice že tradicionalno konservativno gledanje na ta problem. Po drugi stra- ni pa je interesantno, da veliko število delovnih mest nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev v »moških« poklicih zase- dajo prav ženske — pona- vadi prav tiste ki niso imele možnosu vključitve v uk oziroma jim te mož- nosti nismo dali takoj po končani osnovni šoli. Po raznih tovarnah opravlja- jo sedaj mnoga težja in tudi mani plačana dela s področij t. i. »moških« po- klicnih dejavnosti, kot so kovinska, lesna, elektro in podobne stroke. Mnogi kri- vijo za nevključitev deklet v »moške« poklice tudi na- čin šolanja v naših poklic- nih šolah, kjer se je že zgodilo, da se je peščica pogumnih in sposobnih deklet enostavno »izgubi- la« med samimi fanti, skratka ni uspela Nekate- ri so zato predlagali usta- navljanje dekliških oddel- kov v okviru posameznih F>oklicnih šol. No, v glav- nem dalje od ugotavljanja In priporočanja, razen red- kih izjem, nismo prišli. Kljub temu smo v redak- ciji mišljenja, da v naši rubriki predstavimo nekaj poklicev, za katere še po- sebej velja, da so primer- ni tudi za dekleta, oziro- ma bi v teh poklicih de- kleta lahko uspevala tako kot fantje, če ne celo še bolj. Dane.i predstavljamo poklic KOVINOSTRUGAR- JA! Natančno obdelovanje ko- vin zahteva sposobnosti. ki jih lahko ceio pogoste- je najdemo pri dekletih kot pri fantih. Četudi se razne stružnice med seboj lahko zelo razlikujejo, je le vsem skupen tehnični način struženja. Obdelova- nje raznih strojnih delov poteka tako, da se z na- tančnim vodenjem rezalne- ga noža, ki je vpet na pre- mičnih saneh stroja, po- stopno odvzema kovina delu, ki ga obdelujemo, pri čemer se obdelovani del vrti. Delo zahteva po- zornost, spretnost in na- tančnost. Strugar dela sto- je v zaprtih prostorih. O- pravlianje stružnic zahteva razen zdravih nog in sto- pal zlasti hitro reagiranje, usklajeno delo obeh rok in oči, dobro presojanie prostorninskin odnosov in oblik normalno ostrino vida. široko usposobi ien strugar la.tiko dela tudi na drugih obdelovalnih stro- jih Učenje za strugarja traja 3 leta, glavni stro- kovni predmeti v šoli pa so: strojno risanje in strojni elementi, stroie- slovje, tehnologija materi- ala in obdelave, mehnnika. elektrotehnika in račun- stvo. Možnosti za zaposli- tev strugarjev so ugodne, saj dobrih strugarjev pov- sod priman iku je It. 31 — 3. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 3 Primer „Cestno podjetje" l'retl nekaj dnevi je za- grebški komite /K naročil (»iRimizacijam ZK v neka- terih deloviiili organizaci jah, naj preučijo notranje odnose, posh)vno politiko, inoialno in politično od- ¡joxornost vodilnih delav- cev za določene pomanj- kljivosti in prekrške ipd. — skratka, od komuni- stov je zaliteval konkret- no akcijo. In kakor je tak po/iv simpatičen in mu radi pritrdimo, vendarle kaže na pi)jav, s katerim |)(Miio smeli vse manj so- lila.šati. Zakaj? V celjski .javnosti se že nekaj časa javno (na se- stankih) in med ljudmi (v po.çovorih) razmišlja, po- govarja, natolcuje in vpra- šuje, kaj se dogaja v celj- skem Cestnem podjetju. Ve se, da je pošlovan,je in deU) pregledala SDK. Prav tako se ve, da je več, ve- činoma vodilnih delavcev zasliševala uprava javne varnosti. Kakšno gradivo je izdelano, kaj v njem piše, če je kdo za kaj kriv ali ne in podobno, vedo le posamezniki, jav- nost pa mnogo domišlja. In marsikdo že stežka pri- čakuje, kdaj bo kost za glodanje vržena na cesto. No, in v tem je pro- blem. To je tisto, kar de- lamo v naši samoupravni in politični praksi narobe. Narobe je namreč, ker po- litične organizacije in sa- moui)ravni organi v Cest- nem podjetju samokritič- no ne ocenijo celotne za- deve in javnosti ne povedo, kaj .je res in kaj ni res. Organizacija ZK se .¡e že sestala, kar pomeni, da .fe najbrž d(» nekaterih po- manjkljivosti že oblikova- la sv(»,ja stališča. Prav! Sedaj pa bi morali stopiti še korak dalje in z jasno, odgovorno oceno javnost seznaniti, kaj b(»do storili. Zakaj vedno v takih pri- merih, ko navadno posta- ne,jo bolj ekskluzivni. k(»t to v resnici zaslužijo, ča- kamo in dajenu» prilož- nost za vzrast govoricam, govoričenjem In hotenjem, ki so praviloma zlonamer- na? Naša samoupravna prak- sa zahteva oodpred- sednika za področje družbe- nih služb, ki pa bi naj to funkcijo opravljal tudi v na- slednjem obdobju. Sedanji mandat se namreč počasi iz- teka in bi skoraj ne bilo umestno, če bi za nekaj me- secev volili človeka na to odgovorno delovno mesto, ' M. Božič VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU SPOŠTOVANI TOVARIŠ JANEZ KO- VAČIČ, REFERENT ZA PROSVETO PRI OBČINSKI SKUPŠČINI ŠMARJE PRÍ JELŠAH Skoraj vsi problemi v šmarski občini sovpadajo z nerazvitostjo celotnega območja in jih je s tega stališča tudi treba obrav- navati, Ni ga menda pod- ročja, pri katerem ne bi govorili tudi o pomanjka- nju sredstev, o borbi za osnovne življenjske potre- be itd. To velja za ceste, gospodarstvo, ki je najbrž edino, ki kar uspešno re- šuje svoje probleme z zdru- ženo močjo, in predvsem tudi za šolstvo. Šolstvo o katerem nameravam v pri- čujočem vprašanju jjovori- ti, je ena izmed osnovnih težav občine. Seveda je po- hvalno, da je občina uspe- la v razmeroùna kratkem obdobju obnoviti skoraj vsa šolska poslopja in po- staviti celo nexaj novih. Pri tem me zanima, ob ne- davnem hrupu, ki se je dvignil zaradi katastrofe v šmarski šoli, kaj bo z no- vim šolskim poslopjem v Šmarju pri Jelšah, Vsa za- deva se je končala nami-eč talko, da je požrtvovalna učiteljica Agica Jelenko do- bila nekaj priznanj, vse skupaj pa je, kakor kaže, ostalo na mrtvi točki. Vsi pa vemo, da je nova Sola v Šmarju nujno potrebna. Naslednje, kar me zani- ma, je čedalje veöji osip očiteljskega kadra. Znan je primer, da je os-novna šo- la v Kozjem izgubila kar osem ljudi, ki bodo v jese- ni odšli na nova delovna mesta zaradi tega, ker v Kozjem nimajo ustrezale izobrazbe, na delovnean mestu, kamor bodo prišli, pa bodo s sedanjo izobraz- bo imeli večjo plačo ia boljše delovne pogoje. Vabimo vas, da гхат ob- širneje razložite problema- tiko šmarskega šolstva s poudarkom na osipu učen- cev in njihovo možnostjo zaposlitve tea- nadijnje izo- brazbe, MILENKO STRAŠEK ŠPORT MED DELAVCI Gozdna šola v Mozirju je tuüi letos gostiteljica letnega tečaja za športne referente, ki že dru- gič zapored prišli iz različnih de- lovnih organizacij Sdrom .Slove- nije. Ttičaj je organiziral Partizan Slovenije v sodelovanju z Visoko šolo za telesno kulturo in repub- liškim sindikalnim svetom. Delovni program obsega teore- tična predavanja, dve tretjini pa sta posvečeni praktičnemu delu, kjer .se tečajniki spoznavajo s športnimi igrami, vajami na orod- ju, aktivnostmi v naravi, sezna- nili pa se bodo tudi s praktični- mi napotki za organizacijo ori- entacijskih pohodov. Ckilotni pro- ram, v katerih ti športni referen- Visoke šole za telesno kulturo, aato ni najbolj prilagojen razme- ram, v katerih ti športni referen- ti delajo. Prav zato si želijo, da bi jih orgartizatorji tečaja obi- skali v delovnih organizacijah, pripravili nove ustreznejše progra- me, seveda pa bi jim z lastninil izkušnjami pomagali tudi sami. Morda bi potem tudi v delovnih organizacijah samih pokazali več razumevanja in dobre volje, ka- dar j« potrebno žrtvovati nekaj prostega časa za športno aktiv- nost. Za letni tečaj športni)» referen- tov se je prijavilo samo S8 šport- nih delavcev iz vse Slovenije. Za- nimivo bi bilo izvedeti, zakaj je ta številka tako porazno nizka, ko pa vemo, da je skoraj v vsa- kem večjem kraju Slovenije vsaj eno podjetje, vabila pa so prejele prav vse delovne organizacije. Or- ganizatorji tečaja upajo, da bo pozimi, ko bo tečaj v Ljubljani, od'/jv športnih referentov večji, saj je skia.fni ča«, da športno živ- ljenje prične bolj poguinno utri- pati tudi med našimi delovniiid ljudmi. ,M. VOVK Gostinci govorijo CENE NISO VPLIVALE v Savinjski dolini se go- stinci ne morejo pohvaliti s Pi'istno vinsko kapljico ali "^'T^igimi domačimi specialite- zato se morajo druga- potruditi, da bi privabili "Oste. Mnogi so se odločili ^ -sveže ribe, drugi so po- ^Krbeli za zabavo s plesom, ?%eč med njimi pa si sku- ^^ obdržati goste z dobro po- ^'režbo in zmernimi cenami, je zadnje čase bolj tež- saj je sprostitev cen rav- na gostinskem področju l^^-'vzročila precej negotovanja slabe volje, med gosti se- J'öda. o novih cenah in o Jihovem delu smo povpra.ša- gostniske delavke v Savinj- dolini. Zupan, b4e S^vinj- magazin, Prebold: »števi- lo naiših obiskovalcev se za- radi povišanja cen ni zmanj- šalo, K nam prihajajo pred- vsem delavci, ki bi težko po- grešali svoj vrček piva, zato pač odštejejo zanj nekaj de- set par več. Precej nezado- voljni pa so ljubitelji kavi- ce, ker morajo za skodelico plačati L50 starih dinarjev, to pa je kar 80 par več kot pred podražitvijo,« Sabina Plevčak, lastnica znane gostilne ob šempetr- skem mostu: »Zaradi višjih cen so se gostje zelo pritože- vali, vendar je bila podra- žitev potrebna, saj smo prej delali skoraj zastonj. Gostov imamo veliko, bilo bi jih pa še več, če nam bi bilo vreme bolj naklonjeno, saj smo se za lokacijo ob Savinji odlo- čili zaradi kopalcev. Za mno- ge goste je zanimiv tudi naš delovni čas, ker imamo od- prto od 10 ure dopoldne do dveh zjutraj, ko so drugi lo- kali že zaprti,« Štefka štampar, Gostilna pri kolodvoru v Žalcu: »Zvi- šane cene nam gostov niso pregnale, nasprotno, vedno več j-ih imamo, saj moram iz- dati, da je temu vzrok odprto pivo, ki smo ga pred dnevi pričeli točiti, nekaj novih go- stov pa »imajo na vesti« tudi skuše in sardele, ki jih ve- dno sveže pripravimo po na- ročilu, Po združitvi s Savinj- skim magazinom iz Žalca sta nam ti dve novosti privabili mnogo gostov, zato bomo za- nje kmalu pripravili še kakš- no presenečenje, na jedilniku, seveda.« M. V. Krajevna skupnost Laško KOMUNALA, CESTE... Na kra,)evni skupnosti La- ško ima.}o nekaj težav, ki pa jih rešijo s pomočjo družbe- no-političnih organizacij aH s pomočjo občanov in samo- prispevka. Gotovo .¡e največ- ji problem komunala in kra- jevna skupnost se trudi, da bi uredila kanalizaci.jo in sna- go v Laškem. Sedaj _regulii-a- jo potok žikovca, in ko bo- do ta dela končana, se bo tu- di to vprašanje rešilo. Regu- lirana bo tudi Savinja od mestnega do železni.škega mostu in tako bodo v veliki meri preprečene poplave. Mo- rali bi začeti s sistematskim odvozom smeti, da hi uredi- li snago v mestu, pojavlja pa se zopet vprašanje, kako do- biti sodoben smetarski voz. S cestami so težave kot povsod, delno pa bodo tudi te rešili. Asfaltiranja .je po- trebna Kidričeva ulica, ki bo dobila javno razsvetljavo. Pri zemeljskih delih bodo prosto- voljno sodelovali I^aščani. Predvidevajo, da bo asfalti- rana še cesta Laško — Ma- rijagradec s pomočjo samo- prispevka. Pred kratkim pa .je že bila otvoritev razširje- ne in popravljene ceste v Bre- ze. Pri popravljanju te ce- ste so sodelovali vaščani in krajevna skupnost Breze. Iz sklada za uporabo mest- nega zemljišča bo urejen Aškerčev trg, ki ga bodo olepšali Ï zelenicami. Krajevna skupnost .se lah- ko pohvali tudi z uspehi. Prejšnji teden je bil v vasi Kuretno dograjen vodovod. Vaščani so prostovoljno dela- li 4324 ur. Rdeči križ pa jim je prispeval cement. Ob ot- voritvi so priredili »likof«, na katerega so povabili tudi predstavnike Krajevne skup- nosti in Rdečega križa. Ob potoku Žikovca bo do druge jeseni zgrajen vrtec, za katerega so projekti že iz- delani. V roku dveh tednov pa bo odprta TRIM steza v smeri vasi .lagoče na levem bregu Savinje, kjer naj bi urediti rekreacijski prostor. Krajevna skupnost .je mla- dini v Laškem dovolila upo- rabljati spodn,je prostore v Domu Dušana Poženela, kjer so si mladi uredili disco- kîub in tako imajo svoj pro- stor, kjer .se lahko zabava- jo. D JK.ÍCIC AKTIVNI UPOKOJENCI Kozjanski upokojenci so se že nekajkrat izkazali s svojo dejavnostjo. Skoraj vsako leto prirede vrsto izletov v razne kraje naše domovine, nekate- ri med njimi pa se še vedno aktivno vključujejo v delo v svojem, kozjanskem okolju in posvoje prispevajo k boljšemu razvoju tega kraja. Kot krona vsega pa bo ne- deljsko razvitje društvenega prapora ob 14, uri v novi dvo- rani gasilskega doma v Koz- jem, Po razvitju prapora bo prosta zabava, igrali pa bodo Fantje iz Vojnika. Ker so koz- janski upokojenci gostoljubni ljudje, vabijo na razvitje pra- pora in zabavo tudi vas, zato: »Nasvidenje v nedeljo v Koz- jem!« 4.*trM« NOVI TEDNIK St. 31 — 3. avgust 197^ Posebna šola je zgrajena NAJVEČJA PRIDOBITEV Plavalni bazen v novi šoli Še dober mesec nas loči in vrata posebne šole bodo prestopili presenečeni učenci, ki kajpak ne pričakujejo vse- ga udobja, ki jim ga bo nudi- la nova šola. Prejšnji prostori na Vrunčevi ulici so bili v stavbi Prve osnovne šole. Z novo posebno šolo sta oba za- voda le pridobila, saj bo lah- ko končno tudi prva osnovna šola uvedla kabinetni pouk, ki ga prej zaradi pomanjkanja prostorov ni mogla. Tudi na prvi osnovni šoli je v teh dneh živahno, saj bodo prostore, ki jih je prej imela posebna šola, morali primerno pre- urediti. Prostori v novi poseb- ni šoli so že dokončno urejeni. Prejšnji teden so namestili vanje tudi pohištvo. Urejajo le še okolico šole. že na zunaj je stavba zelo moderna. Sama zgradba me močno spominja na vrstne hišice. Temno rjave stene šo- le se lepo ujemajo z okoljem. Prej je bila lokacija na kateri stoji zdaj šola namenjena go- stujočim cirkusom in lunapar- kom in prostor je bil neizko- riščen. Odgovorni niso slučaj- no izbrali to lokacijo. Tudi učilnice so urejene privlačno in funkcionalno. Razredi so manjši kot na običajnih šo- lah, kajti na Posebni šoli je v enem razredu maksimum 15 učencev, v nižjih pa celo 9. Učencem pa ne bo na razpo- lago le učilnica, kot v prej- šnji šoli, ampak bodo imeli tudi prostore, ki bodo name- njeni razvedrilu. Tako bo v novih prostorih modema telo- vadnica s tribimo, kjer bodo občasno tudi tekme namenje- ne javnosti. Moderna šola po- trebuje moderno kuhinjo. V bližini kuhinje je jedilnica, ki pa se z lahkoto preuredi v dvorano z odrom. Najbolj pa bodo presenečeni učenci, ko bodo v severnem delu stavbe zagledali čudovit zimski bazen. V novih prostorih bodo dijaki res lažje širili svoje znanje in dosegali boljše uspehe. Zani- malo me je, kaj pravijo o tem v šoli. Ker je bila ob mojem obisku ravnateljica na dopu- stu, je na moja vprašanja od- govarjal njen pomočnik, prof. Alojz Kežman: Kdo financira gradnjo in kakšna bo približna cena? Gradnjo šole financira sklad za financiranje določenih družbenih potreb pri Skup- ščini občine Celje, na podlagi družbenega dogovora gospo- darskih organizacij. Poleg te- ga nam je odobren kredit 126 starih milijonov, ki nam ga je dala Skupnost za otroško var- stvo Socialistične republike Slovenije. Trenutno se ureja tudi kredit pri Republiški izo- braževalni skupnosti, ki bo znašal 291 starih milijonov. Celotni stroški gradnje znaša- jo: šolska oprema 125 milijo- nov, komunalna ureditev s priključki in ureditev okolice 145 milijonov. Seveda pa tu niso predvidene podražitve. Kdaj bo slovesna otvoritev zgradbe? Slovesna otvoritev stavbe bo 31. avgusta ali pa 1. septem- bra. Zgradbo bo otvoril pred- sednik občinske skupščine Ce- lje ing. Dušan Bumik. Boste v novih prostorih uve- dli kabinetni pouk? Kabinetni pouk ne bo uve- den, ker ga predmetnik po- sebnih šol ne predvideva, niti ni primeren za usposabljanje mentalno prizadetih otrok. Kaj boste storili s starimi prostori? Stare prostore smo prepu- stili 1. osnovni šoli in VEKS. Zakaj ste se odločili ravno za lokacijo ob Ljubljanski ce- sti? Lokacija je bila izbrana za- to, ker je bilo potrebno, da je zavod v centru mesta. V novi šoli bodo med cV gim tudi vozači iz drugih krajev. Zato je potrebna lokacija v centru mesta. Za koliko dijakov bo prosto- ra? Imeli bomo enoizmenski po- uk. Predvidevamo, da bo pro- stora za 360 dijakov. Poleg od- delka za lažje mentalno pri- zadete, bomo uvedli tudi nov oddelek za težje prizadete, ki ga v prejšnjih prostorih ni bi- lo. Za te bomo uvedli celo- dnevno varstvo. Se bo zavod še naprej ime- noval »Zavod Ivanke Ura- njekove Šola bo še vedno ohranila prejšnje ime, saj med drueim obsega Judi internat v Dobrni in na Golovcu. Ob mojem obisku so bile šolske klopi še prazne, toda čez dober mesec bo okoli njih že veseli živžav otrok. BRANKO JERANKO Krajevna skupnost Zavodnje MARLJIVI LJUDJE Krajevna skupnost Zavod- nje nad Šoštanjem se ubada z mnogimi problemi, sicer pa se njena aktivnost vidi na vsa- kem koraku. Njen predsednik je Franc Anželak, ki je tudi letošnji občinski nagrajenec OF. Priz- nanje je dobil za neutrudno delo tako pri organizaciji SZDL, kjer je bil dvanajst let tudi blagajnik, kot za dva- najstletno delo v krajevni sku- pnosti. Dokler se ni šola v Za- vodnjah pridružila šoštanjski, i je bil tudi osem let predsed- nik šolskega odbora. Anželak je oče šestih otrok, med ka- terimi je najstarejši predsed- nik domačega mladinskega ak- tiva. Že dlje časa v kraju in oko- lici govorijo o asfaltiranju se- dem kilometrov dolge ceste do Zavodenj. To je hrati tu- okrajne skupnosti. Računajo, da bodo dela drugo leto le opravljena. Nekaj denarja za modernizacijo ceste bo pri- šlo iz samoprispevka, drugi delež pa računajo, dobiti iz republiškega cestnega sklada. Sicer pa bodo k skupnim stroškom prispevali tudi sa- mi, zlasti kmetje z lesom, za.posleni pa z denarnimi pri- spevki- Zgradili so tudi več kra- jevnih cest, zdaj pa se ukva- rjajo s cesto proti Šentvidu, za katero je premalo sred- stev. Milijon starih dinarjev je prispevala občina, to pa di največji problem te vaške je le sedmi del potrebnih stroškov. V Zavodnjah so pred kra^ kim dobili telefon in že , kratkem jim je nekajkrat prišel pošteno prav. Lani so tudi zaključili grj ditev vodovoda, tako da ^ z vodo preskrbljena vsa vi ška gospodinjstva. V prihodnje bi radi uredi li ši javno razsvetljavo ¡j med drugim povečali poJto pal išče. K uspehom krajevne sk^Ij^ nosti je treba dodati še ur^ ditev prosvetnega don^ zgraditev manjšega bazeiij za kopanje, popravilo stano, Vanja za učitelja, adaptacijj šolskega poslopja itd., Ko pa bo zgrajena asfaltjj cesta iz Šoštanja do Zavo dei:rotnik, razsodnik pri častnem so- dišču, tajnik srasilikeea Iruštva že 50 let, in nji- hov član, ne da bi kdaj gasil, nosilec ne vem ko- likih odlikovanj, vedno zvesti član SZDL in drugih družbenih funkcij, dolgo- letni član ZK, še vedno aktivni pri krajevni skup- nosti v Vitanju. Napred- njak za vse življenje, za- govornik vseh tistih, ki jim je bil tenak kos kruha že od rojstva odmerjen, uspe- šen, če je bilo treba potr- kati na vrata nemškutar jev, če je šlo za nadarje- nega učenca, strog do svo- jih podrejenih in neázpro- sen v svoji načelnosti. Trd bodi, neizprosen mož je- klen, Levstikovo spozna- nje, je krojilo tudi nje- govo usodo, ki je pred predvojnega učitelja naj- večkrat postavljala take načelne pregrade, če je usklonil hrbet, če se je zapisal vladajoči stranki, je bil najbolje sprejet. Drugače pa, če si obdržal vzravnano hrbtenico se je začelo preganjanje. Peščena ura časa je Fra- nju Rejcu nasula že 74 let. Ko se zmca kotalijo v pet- insedemdeseto, je še vedno ves čil in zdrav, še potu- je na morje k hčerki, še obišče brata v Šentilju, še najde čas, da pokramlja z vaščani ob kupici ruj- nega vinca, še vedno ves aktiven dela v inižbpn'h organizacijah. Za svoje de- lo je letos prejel prizna nje Osvobodilne fronte v konjišiki občini. Priznanje za svoje življenjsko delo. ki je nepozabno poveza no z Vitanjem in njegovo okolico. cSe nadaljuiet FRANJO REJEC prejema priznanje It. 31 — 3. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 5 Bralci pišejo PRIKRAJŠANI Naše podjetje — LIK Savinja — je zelo velik iz- voznik na domača in tuja tržišča, kar prinaša veli- ke dohodke. Zato se mno gl delavci vprašujemo, za- kaj smo prikrajšani za de- lovne obleke, ki jih daje- jo v podjetjih, kjer so manj bogati. Zvesti delavci PREVEČ DRVARNIC stanujem v občinski hi- ši. Moja sosednja stranka s tričlansko družino ima že dve drvarnici, a si je napravila še tretjo pred mojim oknom. Drvarnica mi dela v snegu in dežju še več vlage, poleg tega pa mi jemlje svetlobo. Ali lahko zahtevam, da sose- da tretjo drvarnico odstra- ni in kje naj se pozani- mam za pojasnilo in рк)- moč? M. J., Celje Odgovor: Najboljše bi bilo, da se zmenite z so- sedo. Ce to ne bo poma- galo, pa se oglasite pri predsedniku krajevne skupnosti. Morda bo on Lahko kaj pomagal. Če ne bo, pa vam bo svetoval, kaj lahko še storite, će vam je tret.ja drvarnica zagrenila življenje. ŠENTJURČANI IN OKOLJE Večkrat pišete o marsi- čem zanimivem, zato bi tudi jaz rad napisal nekaj besed o našem Šentjurju. Letos je turistično in ole- pševalno društvo Šentjur razposlalo v vsako hišo listke, na katerih je pisa- lo: Spoštovani občani Šent- jurja! Vsi radi živimo v Šentjurju. Razveseljuje nas pogled na prelepo oko- lico, na hiše, še bolj pa smo veseli, če vidimob hišah lepo urejeno okoli- co z nasadi in vrtovi, pol- nimi rož. Poskrbimo, da bo tako tudi v prihodnje. Vprašujem se, če so to spodbudo sprejel tudi na Stanovanjskem komunal- nem pKDdjetju v Šentjurju. Res je lepo, kar si ure- dijo občani ob hišah. 5e stopiš v kakšno staro hi- šo, ki jo ureja Stanovanj- sko komunalno podjetje, pa vidiš, da daje podjetje slab zgled občanom. Kar poglejmo hišo št. 103 v Šentjurju. Ni čistoče pri vodi, v drvarnici je nesna- ga itd. Direktor podjetja je obljubil, da bodo sta- nje spremenili, a se to še ni zgodilo. Nekdo bi jih moral opozoriti, da tak- šno urejanje našega okolja ni v redu. Zvesti bralec iz Šentjurja KRITIKA Prečital sem opravičilo v 26. štev. Novega tednika z dne 29. junija 1972 na stra- ni 3. Verjamemo, da se v uredništvu močno jezite zaradi tiskarskega škrata, vendar se mi bralci nika- kor ne jezimo na vas. Pri- pravljeni smo se namreč odločno bojevati zoper njega — šlirata, saj vam je istočasno zagodil na isti strani levo, kjer je zapisal, da se v bifeju pri železni, ški i>ostaji ustvari mnogo turistov, prej ko se poda- jo peš na Goro Oljko. Koliko je resnice? Preči ta j te sami in ugo- tovili boste, da ne laže vaš bralec oz. naročnik. Udovič Ivan Vrhe MOŽ — ALKOHOLIK Sem redna bralka Nove- ga tednika, stara sem 67 let. Imam moža alkoholi- ka. Mož je star 62 let in nesposoben za gospodar- stvo, nepismen je in zra- ven imam še take sosede, da mu strežejo z alkoho- lom, ker nimajo do mene nobene uvidevnosti. Ko sem ga neki večer iskala pri sosedih, so mi rekli, da moža ni tam. Ko sem sosedo prosila, da naj mu nehajo streči s pijačo in da to zanj ni dobro, je re- kla, da je dal 5.000 S din na račun in da je to že zapil. Obljubila je, da mu sedaj ne bodo več dajali pijače. A mož še vedno hodi tja, stalno je pijan in govori, da on lalüío vse zapravi. Imava že odrasle in po- ročene tri otroke, ki so vsi v službah, midva pa sva sama. Ko plačujem davek, mu to še omeniti ne morem, ker pravi, da ni treba plačati akontaci- je. Sosedi mu tudi napač- no govorijo. Dvakrat več izračimajo na moj skrom- ni dohodek od mleka od ene same krave. Hlev se bo itak kmalu zrušil, po- tem pa še krave ne bom mogla imeti. Ko sem Krajevnemu ura. du v Kozjem predložila zdravniško spričevalo, da je mož 100 "/b nezmož«! za delo, mi je tajnik rekel, da mi bodo pomagali; pri zemljiškem dav.ku so mi priznab olajšave za 50 %, za zdravstveno zavarova- nje pa je bila druga akon- tacija 2П.ПОО Rn Po 40. daj sem še vedno redno vse plača.a, sedaj pa ne bom mogla več. Obdelo- valne zemlje je 35 arov, vsega skupaj pa 5 ha in še to sama ne morem več obdelovati Tudi sama sem obnemogla in vedno jem- ljem zdravila. Sem obupana, zato se obračam na vas s prošnjo, da mi svetujete, kaj mi je storiti. Svoj delež pri tem imajo tudi sosedi., ki mu strežejo s pijačo in mi s tem še otežkočajo položaj. V upanju, da mi boste odgovorili in svetovali, se vam že vnaprej zahvalju- jem. Predvsem pa me za- nima, če ima Krajevni urad pravico postopati na tak način z menoj. Obupana bralka na Kozjanskem Odgovor: lz pisma žal ne moremo razbrati, kaj vam je storil Kra,ievni urad v Kozjem. Predlaga- mo vam, da se oglasite tu- di na šmars^' üm poveste vse težave n za- prosite za olajšave ali za pomoč. Moža pa pošljite zdravniku. Morda tudi ne bi bilo napačno, da se na Krajevnem uradu še en- krat pomenite, kaj bi lah- ko storili za vas. če ste v tako težkem položaju. Ko boste opravil vse te raz- govore, se ponovno ogla- site. VEČ O MLADIH Najprej vas prav lepo po- zdravljam V imenu nas mladih vas prosim, da v tednik vključite nekaj po- govorov z mladino ali pa kaj podobnega. Sicer pa smo z Novim tednikom ze- k) zadovoljni. Pri nas doma naročamo - Novi tednik že odkar je izšel. Prej smo ga brali kot Celjski tednik. Tu pam pošiljamo ku- pon številka 23. Upam, da ne boste hu- di, ker vas takole nadle- gujem. Povedala sem vam željo nas mladih. Marinka Šmarčan Odgovor: Draga Marin- ka, ali misliš, da pišemo še premalo o mladih? Oglasi se tudi Ti, pa vas bo vse več, ki boste sku- pno z nami urejevali in bogatili naš časnik. Pov- prašaj mlade v tvojem kraju, kaj delajo, kaj jih tare. kaj bi radi orçani- drali, kam odhajajo na po- čitnice in nam o tem piši. VEČ PROSTORA KMETOM Priznam, da se je Novi tednik zelo izboljšal. To- da, veste ne bi bilo prav nič narobe, če bi več pro- stora namenili nam, kme- tom. Mi se prav nič ne ra- zumemo na razne športe, zato pa bi nam bili razni nasveti zelo dobrodošU. Lahko bi pisali o tem, ka- ko naj delamo, da bo pri- delek večji, saj vsi živimo od zemlje. Julija je bila huda vročina — ali bo tu- di huda zima? Kar julij narobe napravi, noben me- sec ne popravi. Suša vza- me kos kruha, mokrota pa tri. V času setve se zani- majte, katere vrste pšeni- ce imajo na zalogi, ter po- ročajte tudi o ceni pše- nice. Rozi Mihelčič Šentjur Odgovor: Vaše pismo bom s posebnim ^seljem prebral Juretu Krašovcu, našemu novinarju, ki je zadolžen za pisanje o kme- tijstvu. Saj ste opazili, da smo začeli s tednikovimi pomenki s kmeti? Nadalje- vali jih bomo, ko se naš novinar vrne z dopusta. Za predloge — hvala! Pišite še! KJE SO ZASTAVE Ko sem se v jutranjih urah, 22. julija sprehajal po šentjurskih ulicah in opazoval naravo, ki se je po obilni plohi p>onoči spremenila v prekrasno sončno jutro, sem z ža- lostjo ugotovil, kako so nekdaj zavedni šentjurča- ni pozabili na praznik dan vstaje slovenskega naroda. Če se spomnimo pet ali deset let nazaj, so se ta- krat sklicevali masovni se- stanki, na katerih se je med drugim razpravljalo tudi o ureditvi okolja za takšne praznike, še pose- bno je bilo poudarjeno, da se morajo ob takšnih pra- znikih razobešati zvezne oziroma republiške zasta- ve. Nekaj let se je to iz- vrševalo. Danes pa ... Zal, to vse propada. Vodilni funkcionarji ne zahtevajo, da se to izvaja, posamez- niki pa se sami tudi ne si)omnijo na svojo dolž- nost. Kot sem že zgoraj ome- nil, me je pri opazovanju šentjurske okolice priza- dela slaba urejenost, še bolj pa me je prizadelo to, da tri četrt Šentjurja, ki se razvija v mesto, ni imelo za tako {x>memben praznik, kot je vstaja slo- venskega naroda, razobeše- nih slovenskih zastav. Isto sem opazil že na dan bor- ca 4. julija, vendar' sem ča- kal še na dan 22. julija. Sedaj pa res ne morem biti več tiho, ko vidim, da vsi občani, zlasti še vi- dni funkcionarji, z vese- ljem čakajo dela prost dan, da ga vsak риз svoje izkoristi: Eni pri urejanju svojih vikendov, drugi za šport itd. Da bi se pa kdo spomnil na republiški pra- znik in razobesil zastavo, mu še na misel ne pride. Na koncu naj omenim še bo, da če že tudi posa- mezniki razobesijo zastavo, jih največkrat narobe, ker niso pozorni na to, k-^ se slovenske in zvezne za- stave razobešajo. Tako so na dan vstaje 22. t. m. na novem zdravstvenem do- mu v Šentjurju katerega otvoritev je bila dan po- prej, viseh dve slovenski zastavi obrnjeni na robe, kar predstavlja republiko Srbijo Takšne in še mar- sikatere pomanjkljivosti se dogajajo po Šentjurju. Upam, da bo ta članek pri- zadete podžgal, da bodo v bodoče Imeli več spoštova- nja do zvezniii in republi- ških praznikov. Zaveden Slovenec in star šentjurčan POJASNILO Zobotehnične ambulante v Šentjurju in zobotehničarka v Jurkloštru V zadnji št. NT je bilo v zapisu ob novem domu zdravja v Šentjurju ome- njeno, da ima dom tudi tri z^otehnične ambulan- te; v pismih bralcev pa je bilo omenjeno, da je ordi- nirala v Jurkloštru zobo- tehničarka. To sta dve ne točnosti, ki delata zmedo med ljudmi že nekaj časa. Pravilno je namreč, da so v novi šentjurski Zdrav- stveni postaji tri zobo- zdravndške ambulante in en zobotehniški laboratorij in da je v Jurkloštru delala zobozdravnica dr. šmid-Kalajdžiski Andreja. Ob tem mi dovolite, da malo razložim, kdo oziro- ma kakšni profili delajo v zoboiädravstvu. Vsak paci- ent se najprej sreča z zob- no asistentko oziroma in- strumentarko, ki se bo kmalu preimenovala v se- stro stomatološke smeri. Ona je sodelavka zobo- zdarvnika in dentista, ki pacienta zdravita vsak рк) svojih sposobnostih. Tu pa je razlika. Dentist ima višjo šolo in je usposob- ljen za zdravljenje zob in vstavljanje protetičnih na- domestkov (protez in mo- stičkov), zobozdravnik ali stomatolog pa ima visoko šolo аИ fakulteto kot zdra- vnik in je usposobljen рк)- leg zdravljenja zob, vstav- ljanja protetičnih nado- mestkov tudi za zdravlje- nje ustne votline, oprav- ljanje kirurških posegov v ustni votlini in za regula- cijo zob. Na podlagi odtisov in načrta, ki ga vzame in iz- dela dentist ali zobozdrav- nik v ordinaciji pa v zo- botehniškem laboratoriju zobotehnik izdela protetič- ni nadomestek. Mislim, da je zmeda na tem področju prej v ško- do kot pa v korist zobo- zdravstvenim delavcem in pacientom, zato sem podal to obrazložitev. Na koncu pa še odgovor Ludviku Štuhcu iz Jurklo- štra. Zobozdravnica dr. Šmid- Kalajdžiski Andreja ne ordinira v Jurkloštru zaradi porodniškega dopu- sta, ki pa se že izteka in bo tako kmalu začela or- dinirati tudi v Jurkloštru. VrzeU, ki nastajajo zaradi porodov in bolezni, ne moremo popolnoma pokri- vati, ker je zobozdravni- kov, zlasti pa zobnih asi- stentk očitno premalo, za- to prosimo za razumeva- nje. Odgovorni zobozdravnik za občino Šentjur Dr. Zabukošek Franc FRANC GUBENŠEK Ob 50-letnici gimnazijske mature Pri tem se nič ш bilo ču- diti, če je pri učenju pri- šlo do tvorjenja slovenskih heksametrov (šestomerov) po pravilih onomatopoe- tičnosti (ïK) Verbinčevem Slovarju tujk: podobno- glasje) m onomatopoije (рк) Verbincu: enakoglas- je). Tako so nastali novi heksametn, ki s svojo vse- bino niso imeli nobene zveze z resničnim pome- nom izvirnega besedila. Ta- ko imam v spominu le še dva taka verza, in sicer prvega Menm aeide thea .. itd. v onomatopoetični obliki: Meni ne uideta dva, poglej jih no, Ahileos. Po- tem pa še (menda 30.) verz tudi onomatopK)etično: Oženit se ne da, ker na vrat se mu delajo bule«. Pri tem ^e ostala beseda »bulé« nespremenjena in pomeni »svet«. Na približno tak način je pretopi j ena tudi znana Schillerjeva p>esem »Was rennt das Volk, was wa- elzt sich dort . .«: Kaj re- na folk, kaj bolea se, рк) dovgüi gasah sem pa kje? Se štirca Rodos v ognja flamah? Ravnatelj Emilijan Lilek nam je v zgodovinskih urah mnogo prip>ovedoval o Zrinjskem in Frankopa- nu. Nikola Zrinjski (rojen 1620) je bil hrvatski ban od 1647. Po vasvarskem miru (s Turki) je postal osrednja figura zarote. Ni- kola se je ukvarjal tudi s pesništvom in je (v mad- žarščini) napisal pesnitev »Sirene jadranskega mor- ja«. Dne 18. 11 1664 je umrl zaradi poškodb, ko ga je raztrgal nastreljeni divji merjasec. V jeseni 1664 se je zaroti pridružil njegov brat Pe- tar, r. 1621. Zaroti se je pridružil tudi Fran Krsto Frankopan, ki je bil prav tako nezadovoljen in ogor- čen zaradi nemške pK>liti- ke in nasilja na Hrvat- skem. Razen nekaterih Ma. džarov se je zaroti pridru- žil štajerski fevdalec Era- zem Tattenbach. Zarotniki so iskali pomoči od zunaj (v Franciji, Poljski, Tur- čiji), a je niso dobili. Za- rota je bila nevešče pri- pravljena. šele po 6 letih so začeli organizirati obo- roženo vstajo, toda bilo je že prepozno. Zarota je bi. la izdana, celo zarotnik Nadasdy je bil med izda. j alci, ker je vse povedal cesarju Leopoldu I. (vla- dal 1658—1705). V takih razmerah sta šla Petar Zrinjski in Franko- pan 1. 1670 na Dunaj, da bi si izprosila pomilosti- tev. Toda so ju zaprli in po sojenju 30. aprila 1671 obglavili v Dunajskem No- vem mestu. Tattenbacha so zvijačno prijeli in ga 1. 12. 1671 tudi obglavili. Razjvaline njegovega gra- du še stojijo pod Konji, ško goro nad Slovenskimi Konjicami. S ceste so do. bro vidne Josip Jurčič je napisal roman o Ivanu Erazmu Tattenbachu, ki ga imenu- je »historičen roman iz se- demnajstega veka sloven- ske zgodovine«. Ta roman je izhajal najprej kot pod- listek v »Slovenskem na- rodu« od 1. I. do 15. III. 1873, nato pa je štirinajst dni kasneje izšel v F>oseb. ni knjigi. Na koncu romana pravi Jurčič bralcu, da je nje- gov roman kratek obris zgodb moža, ki je padel (čeprav je imel mnogo člo- veških napak) vendarle za veliko idejo, ki bi, če bi bila uresničena, bila pre- drugačila slovensko in vso slovansko zgodovino. V svojih spominih na Josipa Jurčiča pripovedu- je dr Josip Vošnjak o ' tem, kako je Jurčič snoval ta roman. Jurčiča je pose- bno zanimalo to, da je Tattenbach mislil združiti vse slovenske dežele, to se- veda ne z narodnega stali- šča, ker v tistem času ni bilo o narodnosti ne duha ne sluha. Prof. ЕтИјап Lilek je raziskoval življenje obeh hrvatskih narodnih juna- kov Zrinjskega in Franko- pana in ugotovil, da po svojem značaju in obnaša- nju nista bila taka, da bi bila zaslužila toliko veličja in slavljenja, zlasti se Frankopan ni obnašal v za- poru preveč častno in zna- čajno. Ko so Hrvati 30. I. 1919 prepeljali njune zemeljske ostanke v Zagreb skozi Ce- lje, se prof. Lilek, ki je ostal dosleden v svojih zgodovinskih dognanjih, sprejema na postaji ni ho- tel udeležiti in je to tudi v šoli naslednjega dne po- vedal. Mnogo let kasneje sem spet prišel v stik z njego- vimi dognanji, vendar se ne bi strinjal v celoti z njegovimi stališči. Zrinjski in Frankopan sta postala in ostala hrvatska narodna junaka m vzornika skozi dolga desetletja. Zaradi ne- katerih njunih (izpričanih) slabosti ne bi bilo kazalo preostro jemati njunega veličja, ki ju je takrat ob- dajalo, zakaj, v razdobju do konca prve svetovne vojne sta v tisočih in tiso- čih Hrvatov dvigala naro- dno zavest in zavednost in krepila odp>or in odpornost proti zatiralskim Nemcem (in Madžarom). Tako pač obledijo njuna slabost in hibe, zlasti še tiste na kon- cu v zap>oru. Od nič manj ko 89 dija- kov, ki so se vpisali v prvi razred prve nižje sloven- ske gimnazije v Celju 1895, sta še danes živa dva ča- stitljiva veterana: upokoje- ni sodnik okrožnega sodi- šča v Novem mestu Mijo čemoš in upokojeni od- vetnik v Laškem dr. Fran Roš. Obema prav iskreno čestitamo za 69-letnioo nju. ne mature! (KONEC) 6. stran NOVI TEDNIK Št. 31 — 3. avgust 1972 NIZANJE USPEHOV Vseplošna prizadevanja kolektivov, da bi se kar najbolj učinkovito vključili v tok stabilizacij- skih gibanj, imajo to pozitivno posledico, da so gospodarski dosežki v celjski občini več kot za- dovoljivi. Obseg industrijske proizvodnje še na- prej narašča in tudi v juniju beležimo pomembne rezultate. Med najbolj razveseljive novice pa moramo šteti dejstvo, da je v stalnem porastu tudi izvoz. Pisali smo že o lepih rezultatih, ki so jih celjska podjetja dosegla ob štartu. Nizanje uspehov se nadaljuje, kar je vredno vse pohvale. Celj.sko gospodarstvo do- življa v tem letu po- membno fazo razvoja. Mnoge delovne organiza- cije dosegajo zelo lepe dosež- ke, kar vse kaže med drugim tudi na to, koliko se kolektivi trudijo, da bi čimprej stabili- zirali naše gospodarske raz- mere. Tudi v mesecu juniju nI v celem prvem polletju so in- dustrijska podjetja dosegla pomembne dosežke. Obseg industrijske proizvodnje je bil za 7,4 odstotka večji kot v mesecu maju in za skoraj 5 odstotkov večji kot v lan skem juniju, še bolj zanimiv p>a je podatek, da je bila pro- izvodnja v juniju kar za 11,8 odstotkov večja od povprečne mesečne proizvodnje lanskega leta! V celoti pa je bil rezultat letošnjih prvih šestih mesecev večji za 4,1 odstotka, kot pa ga je industrija dosegla v lan- skem polletju. Vendar pa ve- lja pri tem opozoriti, da je fi- zični obseg kljub temu ven- darle nekoliko pod predvide- vanji, kar je v glavnem posle- dica izpada v barvasti meta- lurgiji in v kovinski industri- ji. še vedno pa sodi med najuspešnejše črna metalurgi- ja (beri Železarna štore), ke- mična industrija (beri Aero) ter raznovrstna industrija, ki je ni moč razporediti po po- sameznih panogah. V glavnem velja skupna ugotovitev za prvo polletje, da bi bili doseženi gospodar- ski rezultati nedvomno še lepši, če bi bila normalnejša oskrba z repromaterialom, če ne bi bilo problemov okoli likvidnosti in ne nazadnje, če bi bilo med podjetji več ne- posrednega proizvodnega so- delovanja. Posebno velja to za kovinsko predelovalno in- dustrijo. še nadalje pa celjsko gospo- darstvo dosega izredno po- membne izvozne rezultate. 2e sam start v to leto je veliko obetal, čeprav je obstajala tudi določena bojazen, ki pa je ni več. Tempo rasti izvoza praktično ni popustil. Tudi v juniju je celjsko gospodar- stvo izvozlio za preko mili- jon in pol dolarjev svojih iz- delkov. Poudariti velja, da je bil junijski izvoz ta polovico višji kot v lanskem juniju. Taki rezultati pa so pripomog- li tudi k lepim polletnim do- sežkom. V letošnjem prvem polletju je celjsko gospodar- stvo izvozilo za 68,1 odstotka več kot lani v prvih šestih mesecih! Torej za več kot polovico več. Tega mnogi niso pričakovali, čeprav je treba po drugi strani povedati, da načrtovalcem letošnjega pla- na ni bilo lahko, ko so postav- ljali sorazmerno visoke po- stavke. Niso se ušteli. Pollet- in plan sicer ni v celoti izpol- njen, saj je bilo doseženo nekaj več kot 47 odstotkov planiranega izvoza, vendar ne obstoji bojazen, da to do kon- ca letâ ne bo doseženo. Pri tem pa moramo nujno upo- števati, da je letošnji plan za skoraj pet milijonov do- lar iev večji, kot je bila lan- sk(^;tna realizacija. Skratka, lepi dosežki! Med podjetji, ki dosegajo največji iavoz so še vedno Cinkarna, ki prednjači, sledi- jo pa ji Železarna, LIK Sa- vinja in EMO. LIK Savinja je letos sploh izredno uspe.šen na področju izvoza. Ne gre samo za to, da so v tem kolektivu močno povečali le- tošnji plan, temveč tudi za to, da so ga v prvem polletju že uresničili preko 72 odstotkov. Vi.sok odstotek realizacije let- nega plana so dosegli tudi v Zlatarni, vendar gre v tem primeru za vrednostno veliko manjši izvoz, kot pa je to primer v LIK Savinja. Prav gotovo pa kaže ob teh prizA- devanjih pohvaliti še Aero, ki pred leti sploh ni izvažal, letos pa se uveljavlja na tem pomembnem področju. V pr- vem polletju so dosegli sko- raj polovico letnega plana iz- voza, ki so ga za leto;?, plani- rali nekaj manj kot tričetrt milijona dolarjev. Ce bo ko- lektiv Aera tudi v prihiKinjem letu povečeval izvoz v takš- nem odnosu, kot ga je letos, potem se bo že drugo leto uvrstil med pet največjih iz- voznikov v celjskem gospo- darstvu. To pa je povsem ne- kaj drugega, kot je bilo v mi- nulih letih! Skratka, dosežki prvega pol- letja so dobri in ohrabrujoči. Upamo lahko, da jih dopust- niška meseca ne bosta preveč pokvarila in da bo tudi drugo polletje tako uspešno. Ce bo, potem bo letošnje leto,— leto pomembnih gospodarskih do- sežkov. To pa je izrednega po- mena! BERNI STRMCNIK KAKO DOLGO ŠE? 'Prebivalci hiše številka 16 na Tomšičevem trgu v Celju iiiso najbolj navdušeni nad ssnetiščeom, odnosno bolje re- četio odHagališčem papirja, ki ga ima podjetje Slovenija Mer- kur v neikakšni luknji tik vrat stranke, stanujoče v pritličju. Povedala so nam, da se je že nekajkrat zgodilo, da je malo maixjkalo, da. se ni gomila pa- pirja in kartonskih škatel za- netila. Posledice so seveda ja- sne: v nevarnost bi prišla ce- ie htóe, I njo vred p« tudi stanovalci. Menda so stano- valci hiše že nekajkrat opozorili podjetje Slovenija Merkur, naj pyapir odstrani, iz òei>ar pa seveda ni bilo nič. In še Čisto na koncu: luk- nja, v katero odlagajo odpadni papir in kartonske škatle ni- kakor ni v okras sicer še do- bro ohranjeni stavbi in dvori- šču, ki ni zaneanarjeno. Naj- bolj bodejo v oči zlomljena vrata, ki komajda še visijo na tečajiih. Bolje rečeno — slo- nijo. Store USPEHI NAVZLIC TEŽAVAM Četudi se bori,Hi l mnogi- mi težavami, .s« štorski žele- zarji dosegli v prvih šestih mesecih letos zadovoljive re- zultate. Letno proizvodnjo * višini ton so v prvem polletju urt\sničili s 1(H).988 ton ali 49 «Mist. Realizacijo so dose.gli s 4«.2.4 odst., izvoz pa z ;í8 odst. PosloMiih stro.škov niso dosegli po načrtu, mar- več le 40.9 odst. Iz poročila, ki ga .je na delovni konferen- ci ZK železarne imel .gene- ralni direktor Tugomer Voga pa je še razvidno,- da so imeli v prvih petih mesecih letos manj zaposlenih kot <¥0 predvidevali. V odstotku je znašala zaposlitev 98..ЧЗ. Z nenehnim prizadevanjem .jim .je uspelo znižati zaloge osnovnih surovin, medtem ko pri polizdelkih niso v celoti uspeli. Gotova proizvodn.ja ne predstavlja težav v zalogah. Pri nedokončani proizvodnji veže.)o obratna sredstva 2.3 dni, pri dokončani pa dva dni. Vezava pri dolžnikih je 59, pri upnikih pa ;i8 dni. V tem ¡^o dosegli precej.šnje izbolj.šan,ie. Stanje blokade žiro računa je še vedno nezadovoljivo, čeprav so dosegli vidno izbolj- šan.ie. V načrtu za izboljša- nje likvidnosti Imajo pred- videno mesečiro kvoto, koliko .smejo potrošiti za nabavo materiala, za uvoz. transport itd. Komercialni «iektor Ima še posebno obveznost za pri- liv tekočih sredstev ter za zman.jšanje upniškega Sn dolžniškega odnosa. Posebna skupina pa teden.sko sprem- lja stanje likvidnostnega na- črta, preusmerja blago fi- nančno sposobne.jšim kupcem in ustavlja d»i)bave blaga vsem. ki dolgu je.jo nad 90 dni. V načrtu namreč Imajo, da bi do prvega novembra dosegli likvidno stan.je v po- si ovan,ju. RU turizem Ljubno ob Savinji je tisti kraj v Gornji Savinjski dolini, ki vse bolj dobiva na ugledu turističnega sre- dišča; Ljubenci pa so tudi vsakoletni organizatorji tradicionalnega flosarskega bala, prireditve, ki ohranja narodopisne značilnosti nekdaj močno raz- »/ejanega savinjskega splavarstva. SPLAVARJI IN HMELJARJI V soboto, 5. in nedeljo, 6, avgusta bosta kar dve veliki in tradicionalni turistični prireditvi v Savinjski dolini: flosarski bal na Ljubnem in dan hmeljarjev v .sempeiru oziroma ob Braslovškem jezeru. Obe prireditvi sta se že močnu uveljavili in lahko rečemo, da imata stalne obiskovalce. Zato je šikoda, da sia letos ob istem času. Na Ljubnem bodo začeli dvanajsti flosarski ImI v s«, boto z večerom med flosarji. Nedeljski spored ostaja več ali manj običajen. Dopoldne bo promenadni koncert godbe na pihala, za tem pa še šahov.ski turnir gornjesavinjskih šahistov. Popoldansko slavje se bo začelo ob dveh s po- vorko splavarjev in drugih. Kot vsako leto bodo tudi le- tos pokazali udiranje flosa, vožnjo z njim in sevetla flosarski krst. Savinjski hmeljarji so se letos odločili za nekoliko spremenjen vozni red. Glavna prireditev bo tokrat v so- boto zvečer v hmeljarskem domu v Šempetru, kjer 1ин1в podelili priznanja najboljšim slovenskim hmeljarjem, ra- zen tega pa izvolili hmeljsko princeso. Drugi del slavja bo v nedeljo ob Braslovškem je«eru. BOGOMIR SUPIN Iskati med aktivnimi najaktivnejšega, med prid- nimi pridnega, je verjet- no težko. Zavedajoč se težke izbire med mnogimi prizadevanji Lucani, ki že vrsto let delajo v dobrô- bit in napredek svojega kraja, smo »e kljub te- mu odločili za moža, га čigar ime je v Lučah po- vezanih veliko uspešnih krajevnih akcij. BOGOMIR SUPIN je upokojenec, odbornik skupščine občine Mozirje in aktivni delavec v svo- jem kraju. Nikjer, kjer se dela, ne gre brez tega moža, ki je ure in ure svojega prostega časa po- svetil napredku in razvo- ju kraja. Ni je pomemb- nejše akcije in teh v Lu- čah v povojnih letih ni bilo ravno malo, v kate- ri ni alctivno sodeloval. Med najaktivnejšimi pa je tudi še danes. Mirnega obraza, trdih, vendar toplih potez in ži- vih oči ter ves čas nasme- jan, mi je sedel nasproti, ko mi je pripovedoval zgode in nezgode svojega burnega in bogatega živ- ljenja. Kruh svoj vsak- danji si je pričel služiti kot navadni gozdni dela- vec. Pridnost in nadarje- nost, predvsem pa njemu lastna vestnost in natanč- nost sta ga kmalu prived- li do tega, da je zvest dru- žinski tradiciji tudi on krenil v gozdarski poklic, šel je v Maribor v goz- darsko šolo, vendar mu je po dveh letih zmanj- kalo prihrankov, s kateri mi Se je šolal, pa mu je takratna gozdna uprava v Nazarjih pomagala s poso- jilom, ki ga je kasneje, po končanem šolanju, od- plačeval. Po šoli se je za- poslil pri Revir nem vod- stvu v Lučah ter oprav- ljal razna dela v obsežnih gozdovih Zgornje Savinj- ske doline. Gozd je bil od nekdaj njegovo delov- no področje in ves se mu je posvetil. Ob vsem tem pa je seveda našel čas tudi za potrebe kraja. Po vojni, preživljal jo je v domačem kraju, je bil zaposlen pri Kmetijski zadrugi, ko pa so gozdo- vi prešli v upravo Gozd- nih gospodarstev se je tja prestavil tudi Bogomir. Leta 1965 je bil upokojen in od tega časa dalje se v glavnem posveča druž- benemu delu in seveda svojim vnukom, ki mu jih otroci čestokrat zaupajo v varstvo. Z ženo Francko pa tudi rada skrbita za- nje, vsaj dolgčas ni pri hiši . . . Se vedno je zvest delu v Gasilskem društvu in pred nedavnim je prejel priznanje za 40 let aktiv- nega dela. V okviru kra- jevne skupnosti skrbi ^a gospodarske zadeve in kar težko bi našli bolj pri- pravnega človeka za to Kajti, če zna kdo obrača- ti skupen denar v prid vseh, potem je to prav gotovo Bogomir. Rekel mi je, da bo počasi izpre- gel, meni pa se zdi, da še ne bo tako kmalu. Kajti ljudje njegovega kova ne poznajo počitka, ne miru- jejo, dokler je treba še kaj postoriti in tega kljub velikim dosežkom v zadnjih letih, tudi v Lu- čah še vedno ne manjka. Trenutno teče v kraju ve- lika akcija za asfaltiranje vseh vaških ulic. Tudi tu je Bogomir zraven, kot je bil poleg pri elektrifika- ciji celotnega kraja. To je bila nedvomno ena največ- jih tovorstnih akcij v do- lini in Bogomir se je s ponosom spominja. Bogomir, počitek naj bo tudi za vas! BERNI STRMCNIK obrazi Naš izlet NA OKREŠEU »Za ljubitelja narave je največji užitek, če more obču- dovati prirodne lepote v njihovem prvotnem, ud človeka čim manj dotaknjenem stanju.« S to resnico je pn>i. Va- lentin Stante pred leti (Planinski vestnik l!MO, .št. 10) predočil mik prvobitne narave ter alpsk^a sveta in vzduš- ja, ki ga nudd Okrešelj. Pred tridesetimi leti zapisana ugo- tovitev velja v glavnem — k sreči — še danes, zato je bržčas prav, da ko izbiramo cilj našega vikenda aii kraj letnega oddiha, še kdaj pa kdaj opozorimo na Okrešelj. Predvsem zaradi njegovih telesu in duhu delovnega člove- ka prepotrebnih, a hitro dosegljivih dobrin, kot so zrak in mir in naravna pozaba dolinskih skrbi... Nekoč so v ta planinski raj, že pred vojno proglašen za narodni park, na zgornjem delu Logiirske doline, ainfi- teatjralno obdanim od Brane (2253 m), furske gore m), Rinke (2451 m), Križa (2429 m) in Mrzle gore (2202 m) pešačili iz Solčave 4 ure, od Piskemikove^a zavetišča, predhodnika današnjega plariinskega doma, pa 2 uri in ÎX>1. Danes je za vzpon v ta tihi svet (1378 m) med zeleni- mi zaplatanri rušja in melišč pod belimi stenami in ožar- jenimi vrhovi, potrebnih le pičlih 45 minut hoje, preostali čas pa izgubimo v avtu ali avtobusu na cesti, ki se tako s kranjske kot s koroške m štajerske smeri konča pod veličastnim, 80 m visokim slapom Savinje pod Okre.šljetn. Utrujenost od avtomobilske ali avtobusne vožnje lah- ko preženemo v idiličnem bifeju turističnega društva Sol- čava na koncu ceste, ali pa šele po prvih desetih minutali hoje skozi brdnato bukovje, v wjlovem gnezdu« (kadar je odprto), uživajoč hkrati prelep razgled na slap in okohco, po nadaljnjih 35 ali 40 minutah po nenevarni pian:nstó poti pa nas že sprejme Frišaufov dom. (dr. Johannes Fri- schauf, graški vseučiliški profesor, planinosl^v-x;, razisko- valec Savinjskih Alp in prijatelj Slovencev', 1H37—1924)- Gostoljubno planinsko gostišče je po svojem prvotnem zatočišču (1876) staro že skoraj six) let. Zagotovilo nadvse zadovoljive gostinske oskrbe je podano že v dejstvu, da vodi postojanko dolgoletni in popularni oskrbnik raznih planinskih koč in domov, skrbni Gusti Tajhmajster. SaniO nekaj cen: kosilo (domača juha, lepa telečja pečenka, so- lata, domač ljubenski kruh) din 25,00; kompot din porcija (zgledne velikosti) jabolčnega i^avitka din 4,00- »turška« din 2,00 itd., cene alkoholnih pijač gorski vi.šin' primerne, toda ne pretirane. Sicer p:i najbolj z^ovom" priča o privlačnosti te planinske točke število njeoil' obiskovalcev, ki se je letos že davno povzpelo čez t-^^ tisoč, in pa seveda številni avtomobili z vsemi možnu'^ jugoslovanskimi in tujimi registracijami, ki parkirajo t»" njenem vznožju... Tistiim turistom brez av'x>mobila pa še v>zni r^ Izletnikovega avtobusa: odhod ig, Celja ob 7.40, povra!^ ÍKpod slapa ob 18.15. O" It. 31 — 3. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 7 îjidani most 70 let ^odbe na pihala 2elezničarska godba Zidani (lost je na slavnostni seji ob jnske skupščine sprejela ,jî^rado občine Laško - 2. ulij« zaradi dolgoletnega ak- ivnega dela. Letos bo godba f okviru krajevnega praznika , Radečah praznovala 70-let jico obstoja. In takrat se bo- jo vsi spomnili tistih prvih [orakov leta 1902, ko je bila 2 vrst železničarjev ustanov jena godba, ki je še do da jes ohranila tradicijo železni ^ske godbe, saj so v njej jami železničarji. Začetek je bil težak, sami so si morali uupiti obleke in instrumente. Takratna sestava godbe pa je bila do razsula Avstrije pred vsem vojaška. Zašla je tudi v težave, ki bi jo skoraj pri- peljale v razpad, toda to se. zahvaljujoč takratnemu ka- pelniku Francu Plazniku, ni zgodilo. V drugi svetovni vojni je bila godba v ilegali. Uspelo ji je tudi skriti arhiv pred okupatorji. Z velikim veseljem so pričakaU osvo- boditelje in po vojni je ni bilo prireditve, predvsem že- lezničarske, v Zasavju in na Dolenjskem pa tudi рк) vsej Sloveniji ne, kjer ne bi so- delovala. Igra tudi na tradi- cionalnih prireditvah, saj je na Kmečki ohceti stalen gost, seveda pa igra na proslavi Dneva železničarjev v Ljub- ljani. Res se ne morejo pri- toževati, da premalo nasto- pajo. Hudo pa je z vajami, saj jih je vseh 30-35 g.xlbe- nikov in je res težko orga- nizirati vaje tako, da bi bili na njej vsi. Nekako že gre, bolj težko pa je dobiti mlajše člane godbe, saj mladina ne kaže zanimanja zanje ш ne- rada žrtvuje svoj prosti čas. Sicer igrata dva mlada fanta med starejšimi tovariši, med katerimi se jih lahko nekaj pohvali z več kot petdesetimi leti delovanja, rekord pa je gotovo p>ostavil godbenik, ki je zvest igranju že 57 let. Da- nes je kapelnik godbe Alojz Oovnik, ki je aktiven glasbe- nik že 52 let, godbo pa vodi od leta 1954. In zdaj je še tu velik vpra- šaj, ki se mu pravi denar. Godbeniki so zadovoljni z vsako denarno pomočjo, le- tos pa se še posebno zahva- ljujejo Transportnemu pod jetju Ljubljana, saj si bodo prav z njihovo p>omočjo kupi- li nove umforme in odprli nov glasbeni dom, kajti prej- šnji je bil res dotrajan. Z denarjem jim vsako leto po- maga še občinska zveza kul- tumo-prosvetnih orgamzacij in pa 1000 podpornih članov. Zelezaiičarska godba Zidani most zelo uspešno sodeluje s sosednjimi godbami Laško in Radeče. Večkrat so že pri- pravih skupne koncerte, letos v septembru pa bodo skupno z železničarskimi godbami iz Divače, Celja, Maribora ter delavnice Boris Kidrič prire- dili revijo godb v Radečah. Najbolj pa bo ovekovečeno delo godbe z izdajo kronike, ki bo obsegala trt dele. V njej bodo predstavili razvoj želez- nice, delo godbe od ustano- vitve do danes in razvoj Zi- danega mosta. Kroniko bodo opremili s slikovnim materi- alom, kar bo še bolj poživilo in ovrednotilo izdajo kronike, ki je še večoega pomena prav letos ob obletnici godbe. Vsem godbenikom želimo še veliko let tako uspešnega de- la in zadovoljstva ob dose- ženih uspehih! DARJA JEJCIÒ Celje Dogovori o kadrovski politiki V Celju predvidevajo, da bodo sprejeli družbeni dogo- vor o enotnih osnovah kad- rovske politike v občini do konca leta. Posebna delovna skupina, ki jo vodi Stane Po- lajnar, je bila zadolžena, da pripravi osnutek družbenega dogovora. Osnutek je pri- pravljen in ga bodo v sep- tembru najprej obravnavale družbenopolitične organizaci- je, organ celjske občinske skupščine, samoupravne inte- resne skupnosti in drugi za- interesirani delavniki. Do- polnjen in vsebinsko bogatejši osnutek oodo nato obravna- vali še v or ganzaci j ah zdru- ženega dela in se tudi od- loóih za îx>dpis ali proti nje- mu. Vsebina in določila очпи: ka govore o več problemih: Ü osnovah kadrovske puat.;- ke, o štipendiranju in pri- pravništvu, o zaposlovanju novih delavcev, o vodilnih kadrih in ponoraem izboru, o kadrovskih službah in imi- graciji delavcev, o dolžnosti podpisn-c dogovora, o izva- janju nalc^ in dogovorjenih sanacijah. Dogovor naj bi med dru gim določal, da bi organiza- cije združenega dela v celj- ski občini do marca prihod- njega le'^a izdelale in spre e- le srednjeročne programe kadrovsKe puLtike na üüivjvi lastnih razvojnih programov. Eno izmed predlaganih do- ločil zahteva, da naj podpis- nice dogovora zagotovijo us- trezno strokovno zasedbo mest v kadrovskih službah. Pri podeljevanju štipendij pa bodo štipendijski skladi in kadrovske službe upoštevali podatke o socialnem položa ju kandidatom', o njegovem intelektualnem potencialu, o študijski smeri in doseženih rezultatih dosedanjega šola- nja oziroma študija. In še ena zanimiva zahte- va dogovora — organizacije združenega dela bodo do marca prihodnjega If^tn nrv lagodile akte o sistematiza- ciji delovnih mest zan;eva:n srednjeročnega programa ka- drovske politike. PRIZNANJE ZA JAGODICA — Akademski slikar Stane Jagodič, doma iz majhne vasice Brecljevo pri бтагји pri Jelšah, je nedavno dosegel še en lep Uspeh. Na IV. svetovnem festivalu humorja in satire v Italiji, je dobil prvo nagrado za najuspešnejšo foto satiro. Ljubno Flosarji vabijo Kot že enajsto leto zapo- red bo tudi letos prvo ne- deljo v avgustu na Ljubnem ob Savinji v Gornji savinj- ski dolini tradicionalni Flo- sarski bal, na katerem bodo obudili spomine na čase sa- vinjskega splavarstva, ki je čestokrat terjalo "celega, ne- ustrašnega in odpornega moža. Po drugi strani pa je bilo skorajda vedno preple- teno s šalo, humorjem, po- tegavščino in razigranostjo. Začetki savinjskega iiosarstva (spiavarstva) segajo tja v petnaj- sto in šestnajsto stoletje, saj naj- demo v starih urbarjih gornje- grajske goeposčine že v letu 1600 na Ljubnem od Savinje, rodbinsko лпе Flosar, katerega koren izvira iz splavarske dejavnosti. Nato lahko vseskoz. do leta 1946 zasle- dujenx) vzpone ш pauce Ijuoen- ske fiosanje, ki pa je tistega leta zavoljo vse veojega in hitrejšega tehničnega ter splošnega druá'oe- nega naipredka povsem usahnilo. Splavai'stvo ш ix'.o v Gornji sa- vinjski doUni n.kdar pristno kot dejavnost zaae, zaključena celota, marveč je biio vedno sestavni del širše gospodarske aktivnosti, ki je obsegala: sečnjo, spravilo in plav- Ijenje lesa ter žagarstvo s tesar- stvom Tako je bilo splavarstvo zadnja laza ceioiiitega gospodar- skega procesa, katerega predmet je bil les Prebivalci teh krajev so se tri, šiiri stoletja nazaj ra- zen s kmetijstvom, vinogradništ- vom in obrtjo (zvečine strojarstvo in čevljarstvo) ukvarjali izključno z lesom, ki je bil tako osnovmi vir dohodicóv. Vse do 19. stoletja so morali flasarji plačevati, oziroma dajatj tudi desetino, ki je bila odmerjena v v;š;ni ene desetine desk splava, kasneje pa je stara Avstrija prav tako pred- pisala določene davščine, vendarle je splavarstvo tudi v veLki meri instituc:oiuil;zirala (lütnik splava je moral imeti za votinjo posebno dovoljenje) ter mu po drugi strani podelila celo vrsto praviic in svo- boščin, ki so vsebovale celo na- vedbo. da se je morala rečna la- dja na Savi ali Donavi splavu umakniti, ki je nato net>virano nadaljeval pot. Savinjski flosar je v teku časa zahajal vse dlje in dlje ter v prvi polovici 19. stolet- ja zašel celo v bližino Črne- ga morja — v Kalafat рл tudi do mesta Bistric, ven- dar se po letu 1880 ni spu- stil preko Djerdapa, kajti v tem času so tudi tod pričeli s sečnjo in spravilom lesa ter gradnjo žag, tako da se je tržišče lesa nekoliko okr- nilo. Pričetek splavarske pK>fci je bilo običajno in najpreje Ljubno ob Savinji, kasneje pa tudi ostale savin::'-o na- selbine vse do Polzele in Žalca, na gornjem koncu pa kot že rečeno Ljubno, če- prav je v začetku tega stolet- ja nek splavar »zavezal flos« celo v gorskem predelu »Za Duple«, ki leži nekoliko niž- je od Luč in koder vsebuje stniga Snvin;'e vse polno br- zic ter tolmunov, posejanih z ostrim in vcMkim skaio-v- lem. Manjši splav (samec) je običajno vseboval 16 kubikov rezanega ali tesanega lesa; od desák so uporabljali najpogosteje pet debelin, za katera navajam domača splavarska imena: »podn- ce«, »trifirklčne«, »colarce«. Kot sredstvo za vezavo le- sa so do leta 1903 uporab- ljali »trte« (brezíwo .šibje), kasneje pa žico, kar je veza- nje silno olajšalo in hkrati omoipročilo večjo hitrost ve- zave ter jamčilo dokajšnjo trdnost splava. Na flosu ;e bila obvemo tudi ličmo iz- delana koliba, v kateri so so bile shranjene vsakovrst- ne flosarske potrebščine 'er hrana in pijača. Na obeh koncih splava sta bila pritrjena dva »veslonka« (vesli), s katerimi sta kr- marila: spredaj »prednjak« in zadaj ».-iadnjek«. Do Letu- ša so običajno (odvisno od višine vode — sicer do Ce- lja) peljali samo en íplav, .menavan »samec«, naprej pa so zvezali po dva, enega za drugim skupaj in tako sta pot nadaljevala le dva mo- ža), dva pa sta se vrnila domov. Isto so storili tudi v Radečah ali Kr.-^-f^m. i ler niso na Roglici zvezali vseh splavov enega gospo- darja skupaj (tudi čez 20 in čez), ki jih je potem vodilo štiri ali pet ljudi, podrejenih izkušenemu splavarju, po- imenovanemu: »savski krma- niš«, kateremu je bila na ci- lju zaupana tudi prodaja le- sa. V nedeljo, 6. avgusta bo- mo torej na Ljubnem ob Sa- vinji obudili spomine na ča- se savinjskega flosarstva; priča bomo tudi >Kxiiranju flosa« (splavitev v vodo), splavarskega krsta in razve- drili se bomo ob šalah in potegavščinah z vesele strani flosarskega življenja. TONE PIKL E^on Kunej 60-letnik Predvčerajšnjim je prof. Egon Kunej proslavil svo- jo 60 letnico. Skorajda bi bilo odveč omenjati, kaj vse pomeni ta naš pred- vsem prosvetni delavec za celjsko glasbeno in sploh prosvetno življenje. Njego- vo delo je namreč na tem področju neprecenljive vre- dnosti, pa naj SI bo to pn vodenju glasbene šole, pev- skih zborov, koncertne po- slovalnice, Mladinskega pevskega festivala ali pri pedagoškem delu. Po maturi na celjski gi- mnaziji in diplomi na kon- zervatoriju v Ljubljani mu je bilo prvo službeno me- sto v Šibeniku, kjer je or- ganiziral glasbeno šolo, me- šani gimnazijski zbor in vodil zbor »Kolo«. Po voj- ni je prišel v Celje, kjer je na gimnazi]i ustanovil mladinski mešani zbor ter ga vodil polnih 20 let. Z nemajhnim uspehom. Leta 1946 je bil imenovan za ravnatelja celjske glasbene šole, kar je še danes. Od 1. 1949 pa vodi tudi celj- ski moški komorni zbor, s katerim je dosegel veli- ko uspehov doma in v ino- zemstvu. Nagrade na po- membnih tekmovanjih, ki jih je ta glasbeni ansam- bel dobil, so bile največja zahvala in vedno nova spodbuda za jubilantovo predanost glasbi. Preda- nost, ki je najprej ljubi- teljska, potem profesional- na. Za to predanost in se- veda tudi strokovnost je bil nagrajevan večkrat: 1960 Prešernova nagrada, 1965 šlandrova nagrada. 1969 Gallusova plaketa, 197o Red dela z zlatim ven- cem. Naj želimo prof. Egonu Kuneju, doajenu celjskega glasbenega življenja in na- šemu jubilantu mnogo zdravja, umetniško boga- tega življenja in veliko let' „Ne, (e^a pa res ne vem!" V Celju je bila pred krat- kim odprta v Studijski knjiž- nici razstava o celjskem gra- du, ki bo trajala skoraj en mesec. O tej razstavi smo lahko prebrali v časopisu, lahko smo slišali po raiiu. Kaj pa tisti, ki niso poslu- šali radia in ki niso tisti te- den kupili časopisa? Tisti ve- do za to? Vedo, da je ta raz- stava zelo pomembna, saj je Stari grad ponos mesta Ce- lja? Najbrž ne vedo, vsaj tak vtis sem dobila, ko sem si nadela masko nevedneža, ho- dila po mestu in ustavljala ljudi. Nekaj Celjanov gotovo ve za razstavo, toda o/rega pa res ne vem!« Po kakšnih štirih brezuspešnih poskusih naj- ti v Celju belo vrano, ki mi vedela odgovoriti na vprašanje. sem se obupno zazrla v nasproti prihajajo- čega moza. »A bi lahko pove- diUi, kaj je zdaj v študij.ski knjižnici? Kakšna razstava?« Odgovor je bil kot iz topa: »Ne vem, pa kar tja pojdite in s: o.glejte. Pokažem vam pot!« Potrpežljivo sem sledi- la napotkom prijaznega člo- veka, se zahvalila in jo po- pihala. Seveda ne v Studij- sko knjižnico, ampak na de- tektivski lov. No, pa sem le naletela ne nekoga, ki mi je lahko nekaj več povedai. »Ja. veste, bral sem v ča- sopisu. kakšna razstava je, pa ne vem«. Vsekakor vzpod- buden odgovor in morda bi celo naletela na koga, ki bi se prismejal: »Ta ra/^tava je o celjskem gradu!« Tixla z akcijo sem prt^ie- hala, kajti v ušesih so mi zvenele same nikalnice in resno sem se abala za svojo glavo. Preden pa lahko na- redim zaključek, da Celjiuii malo vedo o dogajanju okoli sebe, se moramo vprašati, zakaj je tako. Gotovo bi bilo dragače, če bi nas izza vo- gala pozdravil lep plakat, ki bi nas povabil na razstavo. Tefea pa sem zaman iskala. D. J. 8. stran NOVI TEDNIK Št. 31 — 3. avgust 1972 Zanimiva odisejada v juliju sem se hotela 2iaposIiti. Na novo organiyùrun celjski Studentski servis mi je prišel prav in med skrom- no izbiro različnih možnih zaposlitev je bilo zbiranje na- ročnikov za Novi tednik zame najbolj primerno. Spreje- la sem. Ze t«daj sem slutila, da mi bodo pri tem delu krojili dneve ljudje, ki jih bom srečala; ziito sem se ne koliko bala. In res nikoli doslej nisem v, enem dne\ai go- vorila s toliko ljudmi, od znotraj videla toliko tovarni- .šikih obratov ali bolj spoanala delavski vsakdan kot zdaj. Pričela sem svojo »odisejado«. Brezciljno sem stopala po cesti in ni mi bilo jasno, kam naj grem in kaj naj ljudem rečem. Na ser\'isu sem dobila nasvet, da se bolj splača vprašati v delovnih kolektivih kot pri ljudeh do- ma. Stopim do najbližje tovarne. Imajo kolektivni do- paist. Potem do velikega obetaraega poslovnega poslopja, Dovolijo mi vstopiti. Plaho sprašujem: »Prosim, oprosti- te, aü hočete naročiti Novi tednik?« Spomnim ,se, da bi pravzaiprav morala govoriti in govoriti, ampak z jezika noće nitd besedica več. Mrk pogled in odgovor, »Ne, hva- la« mi dajeta občutek, kakor da prosim miloščino. Res, rada grem proč. Sledijo spet drugi ljudje, .nošici in žen- ske, prijami in mračni obraai. »A da bi se naročil? No, pa se bom!« Kaj res? Ne morem verjeti, ampak prvega naročnika imam! Preveje me optimizem in ne dam si vze- ti volje. Znanec v nekem podjetju mi je zelo koristil. Pope- ljal me je po vsem podjetju od delavca do delavca — očit- no brez škode zase in zame. Ljudje so poslušali moj več ni »Oprostite, ali hočete ...?« se mi smehljali in pripomi- mjali neumnosti kot npr. »Ja, če mi pridete časopis do- mov prebrat« ali pa »... če mi ga vi prinesete«, postav- ljali vsakovrstne nesprejemljive pogoje in nesramne pri- pombe. Nekdo je celo napisal izmišljen naslov na naro- čilnico, na kar pa so me njegovi sodelavci opozorili. Po- tem sem naletela na kroničnega alkoholika, ki je nemočno z ribjim pogledom zrl predse in dišal kot sod žganja, ven- dar je bil šS toliko pri moči, da je prostovoljno izpolnil karton. Nekaj korakov od njega so štirje nadebudni mla- deniči kartali, čeprav ni bil odmor. Delavec 'rednjüi let, ki sem ga že skoro prepričala, mi je tako zameril, ko sem ga poklicala »stric«, da ni maral več slišati za Novi Ted- nik. Užaljeno je izjavil, češ da mu otroci večkrat tako rečejo. Drugi so me spraševali za Čik in Start ;n se pri boževali nad pomanjkanjem pornografskih slik, nekateri so hoteli Družino in Ognjišče. V nekem pretežno moškem kolektivu se je nekdo zelo zanimal za male ogl'^se v No- vem tedniku, ker bi hote'1 na vsak način dobiti ženo. Ker je takoj podvomil v svojo srečo in uspeh z oglaS':wn, ni hotel časopisa. Bilo je ravno v jedilnici in od ene izrned mii- je po osnovnošolsko priletela vame kepa iz papirja. Eden izmed predeta\Tiikov naših južnejših repliblik je ho- tel, da grem z njim {K) svetu in da bo takoj nrfxial hišo, če le želim. Pri vratarnici naslednjega podjetja so mi re- kli, da je nevarno iti v delavnice. Opozorilo bi naj bilo potrebno zaradi delavcev, vendar ni bilo iako hudo. Te- men fant z brado in zelo globokim pogledom nie je ne- koliko preveč vsiljivo vabil na »kavico«, toda na Novi te- düiik se ni hotel naročiti. Dnjgi so se izgovarjali, da so nepismeni, nekateri pa so se zlagali, da časopis že imajo. Spdoh je to zelo pogosta laž; če bi bili vsi ti odgovori re- snični, verjetno jaz ne bi bila potrebna. Tovarne, kjer vratarji ne puste v obrate, imajo navad- no spredaj poslopje s pisarnami, kamor je vstop pK^st. Tudi te sem prehodila in ugotovila, da so ljudje v pisar- nah večinoma zelo nedostopni in nezainteresirani za ča- sopis. Zato sem hotela priti v ozadje. Nekje mi je neki uslužbenec rekel, da smem po v^eh prostorih, drugi pa. da ne. Poskusila sem, pa se- ni obneslo; kmalu mi je ne- kdo zelo avtoritativno povedal, da moram ven. Kar pa se tiče moje ugotovitve o pisarnah, ima tudi izjeme. Nekje sem prosila za vodo, pa sem dobila sok, drugje spet so mi rekli, naj vstopim in nekdo mi je prijazno zabrusil, da če ga še enkrat vprašam, bo še tisti izvod, ki ga na- roča, odjavil. Rekla sem mu, da mu to pač ne piše na nosu. K sosedom, ki .so se kasneje izkazali kot zelo prijaz- ni, sem prišla slabe volje in nestrpna še od tega, ker so me prej poslali ven. Tistih večnih neizogibnih osebnih pripomb, s katerimi so me pozdravili, nisem mogla pre- nesti in sem nekomu povedala svoje mnenje. Imela sem vtis, da mu je šlo do živega. Kljub temu smo se čez de- set minut lepo pogovarjali in smejali, pa še nekaj se jih je naročilo. Pogostili so me s pivom in celo do druge, bolj oddaljene tovarne sem se pripeljala. Večkrat se mi je kdo ponudil, da me pelje v mesto in ta pozornost me je vedno navdajala z dvojnimi občutki: bala sem se ne- znanih ljudi in jim obenem bila hvaležna, ker so me od dolgotrajne hoje bolele noge. To vse se je dogajalo medtem ko sem zbrala 73 no- vih naročnikov za Novi tednik. Pcj mojem j-.menju bi moral ta časopis prodreti v vsako celjsko družino, saj je vendar naš, mi ga oblikujemo in za nas je tiskan, še lx)m povprašala med Celjani in okoličani in upam, da se bo še veliko ljudi odločilo zanj. Kaj neki me še čaka na tej poti? Marja Berce, študentka prava v Krajevna skupnost Žalec KOMUNALA - TRD OREH ZA VSE Poletje je pač čas dopustov in marsikje so pustili delo ob strani, ter (xišli nabirat moči za manj pasje dni. To pa ne velja za Krajevno skupnost v Žalcu, kjer smo .se pogovar- jali z njenim tajnikom Ivö- nom Otavnikom. Krajevna skupnost ima še vedno največ problemov za radi komunalne ureditve, kar neprestano zahteva novih рк)- pravil in številnih izboljšav, pa naj gre za ceste, mestno razsvetljavo ali urejena otro ška igrišča. Sredstva, zbra- na iz prispevkov za me.stna zemljišča so preskromna, za- to je potrebna .še dotacija ob- činske skupščine. Žal pa v.se to ne zadošča za uresni- čenje dvoletnega plana Kra- ј€Ч'пе skupnosti, zato so mo- rali zaprositi za pomoč tudi delovne or.ganizacije. Odziv je porazen in člani sveta so upravičeno zaskrbljeni, s^aj ne vt4io, kje bi najbolj smo- trno porabili pet sto starih ti- .sočakov, namesto 18 milijo- nov, katere bi lahko zbrali, če bi delovne organizacije imele le vsaj malo posluha za tovrstne prošnje. Seveda pa je ob tem razumljivo, da so same tudi uporabnice stori- tev, za katere mora skibeti Krajevna skupnost, da o nji- hovih članih sploh ne govo- rimo. Potrebno bi bilo, da bi se pfxijetja na območju Žalca vsaj malo zamislila ob družbenem standardu svojih delavcev. Morda bi potem la- že prispevala svoj delež, ki ni tako pretirano velik. Kljub vsemu v Žalcu niso obupali. V mejah možnosti viresičujejo načrt dela za le- tošnje leto. Tako je zgrajena brv preko struge Savinje in naredili so ograjo preko brvi potoka • Godomlje. Treba bi bilo še v času počitnic as- faltirati šolsko telovadno igrišče, saj je sedaj, prekri- to samo z lešem, za uporabo neprimerno. Zapletlo pa se je ob lastništvu zemljišča, ker namerava Kmetijski kombi- nat Hmezad, ki je pravni la- stnik, v nekaj letih na tem prostoru zgraditi nove po- slovne prostore. Zadeva je ostala nerešena, na Krajevni skupnosti pa se sprašujejo, kje bodo imeli učenci pouk telesne vzgoje jeseni, kajti šolsko igrišče ne ustreza os- novnim zahtevam. V teku so pripravljalna dela za asfalti- ranje ceste na zaselek Spod- nja Ložnica. Ob vsem tem skrbijo za redna vzdrževalna dela, ki zajemajo popravila cest, jaškov m javne raz- svetljave, vzdrževanje otro- ških igrišč ter urejanje po- kopališča. Prizadevnosti in dobre vo- lje je torej dovolj, pohvalijo se lahko tudi z mnogimi uspehi, .še enkrat pa velja poudariti, da bi v Žalcu Krajevna skupnost naredila še veliko več, če bi Imela več denarnih sredstev. M. VOVK Celje 1ÍLADI - AKCIJA IN IZOBRAŽEVANJE će hočemo pregledah us- pešnost dela Občinske konfe- rence ZMS Celje, moramo pregledati njen akcijski pro- gram, njegovo realizacijo in uspešnost izvedenega dela, kot ga čuti mlad človek v tovarni, šoli in krajevni sku- pnosti. Izhajajoč iz sprejetega pro- grama Ob K ZMS Celje iz sep- tembra lanskega leta, se vi- di temeljna usineritev dela mladih v Celju. Ta odločno zavrača pcnzkuse, da se Zveza mladine spremeni v organi- zacijo za šport in kulturo, ampak mora težiti k idejno- političnemu delu in nadalje- vati z reorganizacijo, spreje- to na 8 kongresu ZMS. Kot vsa leta nazaj se tudi v tem obdobju čuti močna aktivnost mladih v konkret- nem akcijskem delu. Pripra- ve različnih proslav in kul- turnih programov, ponovna izvedena kulturna manifesta- cija »Naša beseda«, masovno športno tekmovanje mladih iz delovnih organizacij, spre- jem Titove štafete, udeležba ?ia igrah BiE, lokalne delov- ne akcije in druge priredit- ve v izvedbi aktivov ZM da- jejo pečat aktivnosti v Zve- zi mladine. Jasno pa se vi- di, da pri tem delu niso za- jeti V.4Í interesi širšega kroga mladih in da to ne more hiti celotna dejavnost ObK ZMS Celje. V zvezi mladine moramo iskati različne poti dejavno- sti, da bo v njih mlad človek čцtil interes do družbenega dela in da ho v Zvezi mladi- ne našel svojo usmeritev. V tem iskanju novega in bolj- šega je izzvenela misel na laiiski programski konferenci, da je treba poleg akcijskega upoštevati tudi idejno-politič. no delo. Ocenjevanje položa- ja, v katerem se nahajamo mladi, sprejem stališč mla- dih ob posameznih procesih v naši družbi, zavzemanje in reševanje problemov in težav, v katere prihaja mlad člo- vek pri svojem delu. oživ- ljanje dela mladih v aktivih Zveze mladine, to naj hi bi- la idejno-politična vprašanja in naloge v tej usmeritvi. Vendar opažamo, da teh stva- ri v celoti nismo realizirali oziroma posameznih vprašanj nismo rešili, kot smo si jih začrtali. Ne iščemo opravi- čila, vendar takšno delo za- hteva dovolj kadrov — uspo- sobljenih in izkušenih za takš- no delo, pravilen sistem in način dela in pravilen pri- stop k reševanju teh vpra- šanj. A vsega tega v OhK ZMS Celje ni bilo čutiti. Predsed- stvo ObZMS Celje je bilo v stalnih kadrovskih težavah. Člani predsedstva so bili pre- obremenjeni z akcijskim de- lom in nazadnje — "rutiti je bilo premajhno povezavo de- la med aktivi ZM in predsed- stvom ObK ZMS. Nemogoče je pričakovati, da bo vse te probleme Zveza mladine danes ali jutri rešila. Dosti je bilo slabosti, ki so se pojavljale pri našem de- lu. To pa ne poîneni. da v našem delu ni bilo doseže- nega nič novega, boljšega in naprednejšega. Tudi te stva- ri so vidne in so prisotne med nami. Pri naši vsebinski usmeritvi pa je nujno, da jo gradimo na spoznanjih in do- sežkih v preteklosti. Kritič- na ocena nekaterih slaho.4ti pa naj bo zagotovilo, da se to v bodoče ne bo več nonavlia- lo. FRANCI RAMŠAK Fran Ros SPOMINI NA OKUPACIJO ŠOLA JE BILA KASARNA IN JEČA Težko je hodil, nogo in roko je imel v obvezah. Skril sem ga v klet. Ležal je v dolgem zaboju za ku- pom premoga. Tam ?em kuril centralno peč in je bilo dovolj toplo, še isto jutro so Nemci prebrska- li za njim vse hiše .ikrog bolnice. V šoli pa ga niso iskali, saj je pred njo noč in dan stal njihov stražar. Petnajst dni sem skrival partizana in mu no&il hra- no v klet. Sestra iz bol- nice mu je nekajkrat po- slala zdravnika Slovenca, da ga je preobvezal. Ne kega večera se je že sko- raj ozdravljen pK>slovLl in ponoči izginil nazaj k par tizanom. Pomagal sem mu rešiti življenje. Tisto poletje mi je nek- do kar skozi okno vrgel drobno pismo, ki mi ga je napisal moj starejši sin Miloš. Iz Ljubljane je bil odšel v partizane in se je boril proti Italija- nom. Spominjam se: vstopil sem v učiteljsko zborni- co. Tam je sedela mlada nemška učiteljica, ki je učila pi-vi razred, in jo- kala. Vprašal sem jo, če ji lahko v čem pomagam. Potožila mi je, da v raz- redu ne more doseči no- benega uspeha, ker noben otrok ne razume njenega jezika! To je bilo dobro dekle, pa sem jo tola:Ml,. da bo vojne itak nekoč konec in Se bo vsakdo lahko vmil v svoj doma- či kraj. — Ali mislite, da Nemčija ne bo zmagala? me je vprašala. — Me- nim, da bo zmagal bisti, ki se bori za pravico, sem ji (xivmil in me je nekam čudno pogledala. šolski upravitelji in učitelji so se pogosto me- tXjavali, klicali so jih v vojsko. Bil je tudi neki upravitelj Waldbauer, ta je rad pil in vinjen je raz- sajal. Nekoč mi je grozil, da me bo dal zapreti, ker ga ne pozdravljam z dvig- njeno roko in.klicem Heil Hitler! Spet je nekajkrat pre- nehal pouk v tem našem poslopju, šola se je mo- rala umikati žandarjem, potem vermanom in spet slovenskim družinam, ki so jih še kar naprej seli- li. Kaj vse je ta hiša pre- trpela! že leta 1!M1 so v Sta- rem piskru streljali tal- ce, več sto pa jih je izkr- vavelo še v naslednjih le- tih. In oilo je v novem- bru 1942, ko so po celj- skih ulicah . vodili ujete partizane in jih potem razkazovali ob truplih mrtvih tovarišev pred na- rodnim domom. Tja so učitelji peljali mladino, da bi videla to zverinstvo. Ivančka nisem pustil od doma. Tisti dan je prele- vai v jKistelji in zvečer ga je prišla gledat nj^ova učiteljica, da bi videla, ali je res bolan. In ni čudno, če me je Ivanček nekoč vprašal: — Alii so partiza- ni zares podobni divjim žiRi^alim? To jim je pripo- vedovala učiteljica! Večkrat sem našel na ulicah okoli šole raztre- sene letake. Z njimi je Osvobodilna fronta klica- la Slovence v boj proti okupatorju. Partizanov je bilo vedno več in so Nemci imeli z njimi ostre spopade. Tepeni so bili pri Stalingradu in še Ita- lija se jim je izneverila. Vse več slovenskega go- vorjenja je bilo spet sli- šati v samem mestu. Uči- telji niso mogli več kaz- novati vseh otrok, ki so med seboj govorili slo- vensko. Postajalo jih je strah . .. — Sovražniki utegnejo bombardirati tudi Celje! so se Nemci bali. Na mnogih krajih in tudi рк) .šolskih dvoriščih so priče- li kopati jarke za kritje in velike podzemeljske bun- kerje. Tudi učitelji in od- rasli učenci so krampe in lopate vzeli v roke pa še mene so poklicali zraven. Partizani so se pojavlja- li že povsod, šola je spet prenehala s poukom, da so v njej dobili prostor nemški vojaki, кд so odha- jali v boj proti njim. Vse bolj vroča so okupatorju postajala tla pri nas! Alarmi zaradi napadov iz zraka so bili že prav pogosti. Morala sva z že- no pomagati uči1.eljem, ki so šolske spise, knjige in zemljevide nosili v prit- ličje in klet. Po podstreš- ju in hodnikih smo pri- praviU dovolj vode in pe- ska, da bi gasili, če bi bomba zažgala šolo. Neki vojak je pri tem preveč brskal po podstreš- ju in je izza tramovja na svetlo privlekel kup slo- venskih knjig, k si-eči ne taistih, ki so bile zavite v zastavo. Upravitelj me je poklical k sebi in se drl nad menoj, češ da skri- vam slovenske knjige. Se- veda sem bo tajil. Prav tedaj pa so v mestu zatu- lile tovarniške sirene in naznanile letalski napad. Hitro smo se razbežali. Tisti dan smo skupaj z učenci tri ure prebili v podzemeljskem bunkerju. Medtem je upravit.elj po- zabil na najdene knjige. Zvečer sem jih prenesel v klet in zakopal med pre- mog. Menil sem, saj dol- go ne more več trajati, pa naj te ljube naše sloven- ske knjige kar tam poča- kajo, da nam vsem sku- paj napoči svoboda. Ivančku sem jih dajal po- tem, da jih je doma bral in jih še prijateljem poso- jal. Ko me je upravitelj čez več dni vprašal po teh knjigah, sem se mu izgovoril, da mi bodo po- trebne poziimi, ko bom kuril peč. Se nadaljuje It. 31 — 3. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Njihovo življenje je materinstvo POGUMNO SKOZI TRDO ŽIVUE- NJE NEŽA BEZOVNIK, stara je 55 let, živi na kmetiji, kjer se pravi po domače v Smrečju. Ne ona, ne mož nista bila tu doma, saj Je ona Dežmanova, pol ure je hoda do bja, on pa je Tevčev. Neža se je pred mnogimi leti sem gori v Smreoje priženila, vendar ji je mož že po štirih me- secih umrl. Z njim je ime- la le najstarejšo hčer, vseh preostalih deset otrok, sku- paj jih je rodila kar enajst, pa so iz drugega za- kona. Nekaj časa je Neža рк) smrti prvega moža še zdržala sama, vendar je kmalu ugotovila, da ne bo mogla gospodariti. Grunt je terjal moške roke. še posebno tu, v teh strmih bregeh. Vojna vihra je divjala, ko sta se vzela z Janezom in pričela gospodariti na novo. Pridno sta garala od zore do mraka, pridno de- lala za družino, ki se je večala iz leta v leto. Pa je Neža zopet kmalu ostala sama. Mož je odšel med partizane m dolgi meseci so minili,^ preden je zvede- la, da je še živ. Sicer pa so vojna leta prinesla obi- lo skrbi in tegob. Mati Ne- ža se spominja dneva, ko so se "pred hišo pojavili Nemd. še preden je lah- ko karkoli podvzela, že so bili v hiši. Odpeljali so jo, kljub temu, da je bila hiša polna otrok. Na policiji v Lučah so jo zadržali čez noč in še naslednji dan, ko je tudi mati prišla pro- sit, da naj jo izpustijo, če že zaradi drugega ne, vsaj zaradi otrok ... Spustili so jo. Zaprli pa so jo prepro- sto zaradi nekega majhne- ga lističa. Velikokrat so se v hiši oglasili partizani, ni- koli niso odšli praznh rok. Tudi nekaj dni pred are- tacijo so bili tu Dala jim je, kar je mogla, inten- dant pa je terjal, da mu je podpisala listič, ki je do- kazoval, kaj in koliko hra- ne je i2iročila partizanom. Intendanta so Nemci taAn nekje nad Ljubnem ujeli, zajeli pa so tudi njegovo dokumentacijo, ki je bila za marsikoga usodna ... Tudi mati Neža je vsa rojstva opravila doma, pra- viloma brez babice, največ pa je pomagal kar mož, je povedala. Predno bi babi- ca prilezla tija gori v te hribe, je bilo že vse oprav- ljeno. Vsi otroci so zdravi in vseh enajst še živi. Naj- starejša hči, ki je še iz pr- vega zakona, je stara .32 let, najmlajši pa bo letos oktobra dopolnil petnajst let. Kljub temu, da v Smreč- ju nikoli ni bilo pomanj- kanja, pa je bilo za mater Nežo včasih le kar težko. Še zlasti se spominja, ko- liko težav ji je povzročala voda, še posebej pozimi, ko jo je v škafu nosila na glavi z grabna. »Bolj, ko sem šla piroti hiši, bolj je bilo strmo, pa še padla sem dostikrat...« se spo- minja Neža in nehote si seže z roko v lase in si med črnimi kodri popravi sivi pramen, ki ji sili na čelo. Tudi po petnajstkrat na dan se je namerila s škafom v graben, da je znosila domov dovolj vode, ki je pri hiši nikoli ni bi- lo dovolj .. Danes je seve- da vse drugače. V kuhinji je vodovod, v kotu pa ti- ho brni svojo p^sem pral- ni stroj Gorenje, ki dela veselje sleherni gospodinji, tem, tu gori v hribih pa še posebej. Grunta še nista prepisa- la in zaenkrat gospodarita še kar sama, pa bosta kmalu odložila, saj prid- nih rok, vajenih kmečkega dela, pri hiši ne manjka, čeprav so se številni otro- ci raztepli vse do Nemčije in Italije. Kmetijo pa je dolini približala tudi cesta in na dvorišču ob hlevu se je šopiril sinov Volks- wagen ... Tiste rdeče jagode, mati Neža, so pa res bile brus- nice in moje skrbi so bile čisto odveč, sicer pa tudi vaših ni bilo treba, kar poglejte se, kako lepo je »izpadla« slika! Berni Strmčnik Gorenje MALI SKI STROJI Kolektiv tovarne gospodinj- ske opreme Gorenje je po po- godbah o poslovnem in teh- ničnem sodelovanju s Švicar- sko firmo Rapid in avstrij- sko firmo Steyer vključil v svoj proizvodni program tudi manjše kmetijske stroje. No- silec proizvodnega dela spo- reda bo obrat Gorenja v Mu- ti, v njem pa bodo sodelo- vala tudi mnoga ko'operantska pod,jcrn- vilen. V. S. ^ ... zmikavte, tatove, kri- voprisežnike, lažnike, go- ljufe so privezovali na sredi trgov k prangarjem) da so jih videli In sra- motili tržani in kmetici... Tako v srednjem veku. Povprašajte svoj samou- pravljalski čut, svoj oseb- ni moralni kodeks: Koga iz današnje zgodbe bi privezali k sramotnemu stebru? Bodite porotnik in nam sporočite svoje mne- nje. XIV. NADALJEVANJE PIŠE MILAN SENIČAR Vsak dan se delček prebivalstva Geytona preseli na morje ali v plani- ne, delček pa se vrača stiskajoč prija- teljem roke in polni vtisov o cenah, tem presnetem vremenu, zaradi katere- ga nismo tako rjavi (ampak sivi za- radi cen) in podobno. Ceyton je skra- tka dopustniški. Prav zares ni čudno, če ljudje hiti- jo iz Ceytona drugam, iskat zabave in kulturnih prireditev. Navsezadnje sta se v Celju ohranili v poletnih mesecih samo dve veliki kulturni prireditvi: v večernih urah na vrtovih gostišča Ko- ^er in Kolodvorske restavracije. Ob določenih dnevih se jih pridruži še glasba na vrtu Ojstrice, ki »največje- mu bloku« (nekateri pravijo, da je največji zaradi stanovalcev) v Malga- jevi ulici v Celju igra brezplačno tja do'22. ure zvečer. Gremo torej na morje. V hotelu B kategorije naročimo »pr- ženo jaje«. Čakamo točno eno uro. Prav radoveden sem, kako bi bilo s prijateljem, ki za večerjo poje osem pečenih jajčk. Verjetno bi jih moral naročiti že pri zajtrku, da bi bile pe- čene do večera. Dovolite nasvet: Nikar ne zaupajte prospektom. Ta- ko sano prebrali za hotel Kristal v Uma^, da ima »tri sopstvene otvore- I» bazene i vlastitu plažu«. Vsa čast jim, mojstri pretiravanja. Tisti trije bazeni so trije peskovniki za otroke, lastna plaža pa je del pristanišča v Umagu. In Če si domač človek, ti bo- do še naredili prijetno uslugo: dali ti bodo sobo totoo nad hotelskim ba- rom, tako da lahko od polnoči do ju- tra brezplačno spremljaš kompleten barski program. Če si pohleven kot ovca, boš lahko poslušal vse noči, do- kler si na morju. Le iz recepcije te spremljajo radovedni pogledi, vprašu- joč, kdaj ti bodo popustili živci. Ko ti, niso nič začudeni, ampak ti hitro ponudijo drugo sobo, nato pa čakajo na naslednjo domačo žrtev. Slovencev je veliko na morju. Ne- prijavljenih, v vikendih, v bungalovih, hotelih in drugod. Ko sva z delavcem iz okolice Ceytona stala pred fanta- stičnim hotelom A kategorije, sem trdno prepričan rekel: »Tu pa ni naših ljudi.« »Beži, beži, moj direktor je tu že štirinajst dni,« me je zavrnil. Vračajte se s Pohorje ekspresom. Čudovit vlak, s katerim je železnica resnično naredila uslugo potnikom, škoda le, da prodajo več kart, kot je sedežev in prihaja med potniki do ne- ljubih prepirov. Te bi morda lahko iz- gladilo osebje, vendar se nam po enem primerku vsiljuje misel, da ni pre\'eč kvalificirano. Dekleta, ki jim nekate- ri pravijo »stevardese«, so čedna, ven- dar jim do tega naziva še marsikaj manjka. Primer: potniki so vljudno prosili eno od njih, da bd za seboj za- pirala vrata med dvema oddelkoma. Zaradi skladišča v zadnjem delu vago- na je namreč prišla mimo vsakih ne- kaj minut. Ko je dekhca t» čula, jih je še bolj odprla ter tresnila z njimi »Kaj boste vi meni,« si je gotovo mislila. Malo prej je sprevodnik kre- gal ix>tïiika, ki ni zaprl vrat. Torej za osebje ne velja. (nadaljevanje sledi) JAGHÂDr ZA DÉLO v Zgornji Savinjski do- lini je turistični kraj, ki je poleg lepot poznan da- leč naokoli po naši domo- vini tudi po lepotah svoje cerkve in njenih notranjih slikarijah še posebej. No- ben turist, ki ga sem za- nese pot, ne bo izpustil iz rok prUike in ši oglulal te najzanimivejše umetniš- ke stvaritve v gornjesa- vinjskih cerkvah. Seveda je pa tudi tu ta- ko kot marsikje druçjod, da ne more biti stalno na razpolago človek, ki bi ra- dovednim turistom nbraz- lagal vsebino, pomen m lepoto slikarij ter V4e osta- lo, kar sodi zraven. To vlogo je v kraju prevzel upokojeni učitelj, ki že leta in leta, iz ljubezni do starin in umetnosti, iz lju- bezni do kraja, razlaga za- nimivosti vsem, ki to žele in seveda, če je takrat, ko ga pokličejo, kje v bližini. Ze leta to dela in še nik- dar ni pomislil na to, da bi dobil za to kakršnokoli ^ nagrado... Pa se je primerilo, da je prišel v razgovor z ne- kom, ki menda nekaj ve- lja v okviru občinskega turizma. Besedovali so o vsem pomembnem in ne- pomembnem. Pa se spom- ni ta tovariš z občine, da hi hilo lepo in prav, če bi temu »turističnemu entu- ziastu« le podelili nagrado za toliko let brezplačnega dela. To mu tudi omeni. »Le kaj hi s tem,« se hrani upokojeni učitelj in doda: »Saj nisem delal za- radi nagrade in tudi v bo- doče bom to še opravljal. Gre za naš kraj in to je najpomem hnejše!« »Ne, nagradüi te bomo, saj to delaš že več kot deset let. Ni vrag, da ne bomo zmogli. Bom že jaz uredil. Deset jurjev boš dobil.. J« Pa je prišel mimo drugi mož, ki menda še več ve- lja v okviru občinskega turizma. Slišal je obljubo svojega sodelavca in videl presenečen obraz njegove- ga sogovornika. Rekel je: »Nič ne bo z nagrado, kje bomo pa denar jema- li ....'« Sedaj ie bil upokojeni učitelj že drugič zaprepa- ščen. Najprej so mu »ob- Ijubüi« deset starih jurjev nagrade, že to ga je bo- lelo, sedaj pa zve, da še teh nimajo, če jih nimajo, kar naj jih imajo, on jih ne potrebuje. To je nagra- da, ki žali... Koliko lep- še je bilo, ko nihče ni o tem nič govoril. Bemi Strmčnik mini reportažni NAJSTAREJŠA V ŽALCU Verjetno hi vam vsak Zalean vedel povedati, kje je dom najstarejše Zalean- ke. Njen dom je že celih triindevetde- set let hiša na šlandrovem trgu v Žal- cu. Letos bo praznovala najstarejša Žalčanka Ana Zuža že triindevetdeseti rojstni dan. žuževa je sorodnica slikarke Jelice Zuža. V njenem stanovanju visita dve njeni stvaritvi: Portret deklice v rde- čem tonu in Tihožitje s cvetjem. Na steni visita še portreta lastničinih star- šev. Ana Zuže izhaja iz znane žalske rodbine. Pri svojih letih je še zèlo aktivna. Nekoliko ji že pešajo noge, bere pa brez očal. čas si krajša z branjem ča- sopisov, ima pa tudi precej obiskov. Pred kratkim je imela pljučnico in zdravje je nekoliko slabše. Kuha si še sama, predno je zbolela, pa je še kdaj pa kdaj šla v mesto. Težko ji je pred- vsem, ker so vsi njeni vrstniki že pod rušo. V Zalcu živi le še ena njena vrst- nica. Med pogovorom rada obuja spo- mine na mlajša leta. V Celju ni bila že dve leti, kajti pn vožnji ji postane sla- bo. Spomni pa se mladih dni, ko se je s starši peljala v Celje s konjsko vpre- go. V času mojega obiska je gostiteljica praznovala svoj god. Imela je mnogo daril, y njenem., stanovanju je nekoliko hladno, saj je hiša že zelo stara. Za hi- šo ima še precej velik vrt, ki pa ji ga obdeluje neka ženska. Med pogovorom občutim, da je kljub visoki starosti še vedno vedra. Ni res, da starost naredi ljudi otožne. Opazujem starkin obraz, ki je poln gub. Vseeno pa jih kaže dvaj- set let manj. Pripoveduje mi in pripove- duje. Zdaj vem, koliko vedo starejši. Dan se približuje večeru. Tudi z živ- ljenjem najstarejše Zalčanke je podob- no, vendar naj ta večer še traja vrsto let, ki naj јг minejo v sreči, zdavju in zadovoljstvu. BRANKO JERANKO Medobčinska gasilska zveza Delegati občinskih gasilskih zvez na ustanovnem občnem zboru medobčinske gasilske zve. ze v Celju 10. julija. ^ Foto: F. Mauer Po večmesečnih pripravah so se pred kratkim zbrali de- legati občanskih gasilskih zvez na ustanovnem občnem zboru medobčinske gasilske zveze s sedežem v Celju. Medobčinska gasilska zveza združuje naslednje občinske zveze: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje prt Jelšah, Velenje in Žalec; ustanovljena pa je bila z nalogo, da koordinira delo med občinskimi zvezami, da skrbi za strokovno vzgojo ga- siLsfcih kadrov, da nudi stro- kovno pomoč pri strojniških tečajih, kakor tudi pri med- občinskih nastopih, proslavah in prireditvah. Upravni odbor sestavljata po dva delegata iz vsake ob- činsike gasilske zweze, le iz Celja so trije. V prvi dvelet- ni poslovni dobi bo zvezo kot predsednik vodil inž. Jože Оогиа, Vili Spat bo tajnik, Anton Mackošek pa blagaj- nik. — Na fotografiji: delega- ti občinskih gasilskih zvez, ki so se udeležili ustanovnega občnega zbora medobčinske gasilske zveze. F. MAUER KJE SI, PETER MEDVED? Odborniki velenjske občin- ske skupščine So morali na zadnji seji, v ponedeljek, 31. julija, potrditi spremembi dveh odlokov. Oba odloka so sprejeli konec decembra lani in računali, da bosta s pravo- časno objavo v domačem ura- dnem vestniku veljala od 1. januarja leDos. Toda, ker je pri izdaji uradnega glasila na- stala zamuda, se je formal- no zataknilo tudi pri njuni uveljavitvi v pr.^ksi. Zamuda pri objavi uradnega vestnika je bila 21 dni. In tako .so odb'ornilii morali sprejeti spremembo v besedilu odlo- ka, ki pravi, da velja od dne- va po ob,javi v uradnem li- stu in ne od 1. januarja. Vse prav in lepo. Zakoni- tost je treba spoštovati na vsakem koraku. Tomu ni kaj oporekati, kvečjemu opozoriti, da bi bilo takih spodrsljajev čim manj. Toda ta velenjski .spodrs- ljaj zasluži drugačno obrav- navo, ker je dobil svoj od- mev na poti, ki ,je več kot nenavadn a, zlasti za zdajš- nji čas, ko na vsakem kora- ku opozarjamo in spodbuja- mo k javnosti dela, k odkri- tivnu in poštenemu obravna- vanju vseh vprašanj. Ta spodrsljaj .je namreč republiškemu ustavnemu so- dišču sporočil Peter Medved iz Leituša št 93. Ko so priza- deti ifikali tega tovariša, ki se dobro spozna na spošto- vanje zakonitosti, so ugotovi- li, da ni »medved«, marveč »zajec«. Gre namreč za ano- nimnega človeka, kdo ve, iz katerih vrst, ki se ne piše niti Medved niti je doma v Letušu. In vendar taisti Med- ved z veliko pozornostjo spre- mlja delo velenjske občinske .skupščine. Očitno nima po,gu- ma, da bi na napake opo- zoril tam, kjer so nastale, in morda celo pomagal pri nji- hovem reševanju, marveč jih pod tujim Imen'om sporoča republiškemu čuvarju zakoni- tosti. Škoda, saj bi z aktiv- nim delom doma lahko na- pravil več kot pa za pla- ščem anonimnosti! Vprašuje: BORIS MLINAR Odgovarja: RUDI HROVAT Dvanajst let je minilo, od- kar so v Velenju odprli nov, lep kulturni dom. Kar deset let je direktor tega doma Rudi Hrovat. Ravno to leto se največ ukvarjajo s popra- vilom stavbe. Lani so celotno poslopje na novo prekrili, le- tos pa je že skrajni čas, da odpravijo nevarnost, ki na- staja ob odpadanju fasadnih plošč. Kako boste odpravili nevarnost? Ce bi fasado na- pravili čisto na novo, bi to bilo predrago. Zato bomo plošče poizkusili priviti. Kdo bo to delo opravil? Delavca bo težko dobiti, ker nihče ne popravlja rad starega. Kje boste diobili denar za popra- vilo? Glede na to, da dobimo letno skromno dotacijo od kulturne skupnosti za naše ix)trebe, bomo morali v po- pravilo vložiti tudi ogromno svojega denarja. Kaj pa no- tranjost doma? Potrebno bi ga bilo prepleskati in popra- viti stole, ki so razmajani. Kje boste dobili ostali denar, poleg dotacije kulturne skup- nosti? Mnogo si bomo lahko pomagali z delom naše ti- skarne. Želimo jo razširiti, vendar nekateri temu naspro- tujejo. Imate še kakšne te- žave? Preurediti bo potrebno svetlobna telesa na odru. Se- veda težave še nastopajo, jx)- izkušamo pa jih odpravljati sproti. Kako so obiskane pri- reditve? Vse prireditve so dobro obiskane, čutiti je, da se je v ljudeh vzbudila po- treba po kulturnih priredit- vah. Ko smo pred kratkim pripravili osem gostovanj slo- venskih amaterskih gledališč v tednu, so bile vse pred- stave dobro obiskane. Koliko prireditev ste pripravili v tem letu? Sedaj se sezona zaklju- čuje. Organiziranih je bilo okoli dvesto sedemdeset pri- reditev. Bi jih lahko pripra- \ili &г več? lAhko, vsak dan eno. Vprašanje pa je, če bi Velenjčani tako bogat pro- gram tudi sprejemala. ŽELJKO DOBOVIŠEK - DOKTOR ZNANOSTI Šentjurčan in Celjan hkrati dipl. inž. Željko Dobovišek, profesor na strojni fakulteti v Sarajevu, je pred kratkim postal doktor znanosti. Svoje delo je zagovarjal pred med- narodno komisijo, čestitamo. NOVA TRIM STEZA Zdaj, ko smo sredi Trim akcij in ko si vsi želimo os- vojiti TRIM značko, ko vsak pospešeno hodi, skače ali plava, so v Laškem v teku priprave za otvoritev nove TRIM steze, ki bo urejena okoh 20. avgusta. Težko je bilo najti primeren teren, vendar so ga priredi- telji le našli s pomočjo Gozd- nega gospodarstva. Steza je blizu zdravilišča na pobočju Huma in je dolga tisoč me- trov. Imela bo sedemnajst postaj, na katerih se bodo ljudje, ki si želijo »zdrav duh v zdravem telesu«, lahko raz- gibali. Teren je že skoraj pripravljen, postaviti morajo le še športne naprave. Pri ureditvi nove TRIM steze sta se zelo izkazala lesno-indu- strijsko podjetje Bor in rud- nik Laško, z lesom in očišče- valnimi deli pa je pomagalo Gozdno gospodarstvo. Prvotno so nameravali ste- zo urediti v Rimskih Topli- cah, toda zaradi oddaljenosti je niso. TRIM steza v La- škem pa je blizu mesta in zato pristopna širšemu kro- gu ljudi, ki si želijo malce športne dejavnosti. Najbrž bodo prihodnje leto tudi Ra- deče pričakale podobno ste- zo. ZAENKRAT BREZ IZDATKOV Samoupravni organi sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov v celjski občini so polno zaži- veli. Tako je imela skupščina sklada v razmeroma kratkem času že dve seji. Na prvi se je konstituirala in izvolila de- vetčlanski upravni odbor. Vtem ko je bil za predsed- nika skupščine izvoljen Bojan Volk, sekretar občinske kon- ference SZDL, so za predsed- nika upravnega odbora izbra- li Marjana Ašiča, podpredsed- nika občinske skupščine. člani skupščine so na drugi seji sprejeli statut sklada in program dela. V delovnem na- črtu za prihodnje obdobje za- vzemajo prvo mesto priprave na gradnjo osnovne šole in vrh tega pa tudi priprave otroškega vrtca na Otoku, načrtov za graditev prizidkov pri osnovnih šolah v Vojniku in na Polulah. Izredno pomembna je ugo- tovitev, da se sredstva sklada zbirajo po predvidenem na- črtu in da je sklad do 18. julija letos zabeležil 1,472.951 dinarjev dohodkov. Izdatkov sklad v tem času ni imel!' Nadzor nad vplačevanjem prispevkov v sklad ima služba družbenega knjigovodstva. PONOVNA ZAUPNICA TUGOMERJU VOGI Delavski svet železarne Što- re je na svoji zadnji seji po- novTio imenoval za glavrul direktorja podjetja Tugo^ ■ ja Vogo, ki je sicer že a ' najst let na tem položaju ' Predlog komisije za to I novanje so člani delavsi;, sveta in predstavniki druj^j^ političnih organizacij spr^; ' z odobravanjem. V tem j : meru gre za ponovno гац| co strokovnemu delavcu ¿e je v železarni že od 1948. | џ in je po zaslugi prizadeva, ji in strokovne sposobnosti ja vzemal čedalje odgovoriu Џ položaje v podjetju. NA GRADU VEČ. TUJCEV Znano je, da je stari j tretja najbolj obiskana t stična točka v Sloveniji, i ' malo nas je, kako so na du zadovoljni z obiske^ | teh dneh, ko je turistična f zona dosegla svoj vrh. i Na Starem gradu se pi j žujejo predvsem nad slai ^ vremenom, ki ga v teh ^ i kar noče biti konec. Тц i pa prihajajo kljub slabi > vremenu. Prihajajo tudi v s jih skupinah. Zanimivo je, = pride na grad več tujih | domačih turistov in tako ■ drži ugotovitev Janeza ] j zerja, ki je v TT napisal, ; prihajajo na grad le dos j turisti. Največ gostov js i Amerike, ZRN, Avstrije, 1; ; je. Nizozemske in celo iz] ^ čije. Da pa bo grad še i i popularen in da bo priha I še več gostov, je nujno trebna restavracija gradд jo je že nakazal Zavod zai i meniško varstvo in je na i i gled na razstavi v štud i knjižnici. ¡ LJUBLJANSKA BANKA V GOR. GRADU v drugi polovici prejšnj mesesca so v Gornjem gn odprli tako imenovano pon no poslovno enoto celjske družnice Ljubljanske bai Enota dela v prostorih sproti gostilne Trobej, si pa je odprta ob ponedelj od 13..30 do 16.00 in ob če kih od 11.00 do 14.30 ! Enoto vodi Angelca Hriberf To je zdaj že 24. enota a ske pKKiružnice Ljubljani banke na širšem celjsk območju. CVETLIČNA RAZSTAVA Hortikultumo društvo Mozirju prireja v dneh 4.—avgusta cvetlično i stavo, ki si jo bodo ogl« najbrž tudi mnogi Celj4 ki jih zanima hortikult|4 Čeprav smo o tem že РЧ v našem časniku, bi vas di opozorili, da bo prav radi tega, ker vsi Celjani' majo svojega prevoznj sredstva, celjsko hortikul» no društvo organiziralo i voz v Mozirje. Na ovetÜ^ razstavo bodo šU z avtt" som v soboto, 5. avgusta' 15. uri izpred železniške f staje, prijave pa bo spr" mal tovariš Budin, ki ga' ki jih zanimajo rože in ^ urejena okolja hiš, do" poznajo. HOTEL „LOŽA" KOVA PRIDOBITEV SSVALJE ^sako leto je večje število Ijanov in okoliških prebi- icev, ki se odločajo za let- oddih v idilični NOVALJI otoku Pagu. Kot smo zve- li pri obeh potovalnih agen- ah v Celju, »KOMPASU« in IZLETNIKU«, se je letos nji- lovo število še povečalo . Največja atraktivnost NO- JTALJE, ki privablja toliko eših delovnih ljudi, so še edno njene prečudovite pla- p, idilično mesto, borovi go- dovi tik morja, znani paški dr in ceneno vino ter ne na- ladnje seveda znana gosto- ljubnost otočanov. Z letoš- ijim Prvim majem pa je NO- iTALJA ob hotelu Liburnija pridobila še hotel »B« kate- gorije, ki se imenuje »LOŽA«. Stoji v samem pristanišču in je po svoji arhitekturni plati pravo remek delo. Čudovito se namreč zliva s staro arhi- tekturo mesta NOVALJE! številni, ki so spoznali le- pote plaž STRAŠKO, CASKA, VRTIC in še zlasti ZRĆE, ki je nekaj edinstvenega (pravi raj za otroke i, se vedno zno- va vračajo v to lepo in čisto mesto. Nič čudnega torej, če je med turisti tudi vedno več občanov naše regije. Ce vas NOV AUA pobliže zanima, bo- ste dobili vse podrobne infor- macije v enem izmed obeh celjskih potovalnih uradov! AVTOBUS DELAVCEM še ni tako dolgo, ko smo ! našem tedniku pisali o tem, ia bodo ukinili tri avtobus- ie proge na Kozjanskem. In- formacija se je izkazala za oAresnično. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da so kljub temu na Kozjanskem še vedno problemi ne samo s cestami, pač pa tudi z avtobusi in lekam čudnim ravnanjem, da öe rečem samovoljnim. N^iko- гаг nočemo obsojati, ugota- vljamo le, da morajo delavci, ki se vozijo z delavskim av- tobusom iz Virštanja, večkrat pešačiti, ker mnogokrat za- mudi, neredkokrat pa se zgo- di, da ga enostavno ni. Vzro- ki za takšno ravnanje so menda različni. Pravijo, da se dostikrat pokvari avtobus. Govore tudi, da je avtobus na razpolago za izletniške vo- žnje. Takrat enostavno ne vo- zi. Kadar je pokvarjen, tudi ne vozi. Ko ga popravljajo, ima zamudo itd. Pri vsem tem mora delavec, ki že tako ali tako od dela doma in v tovarni ni ne vem kako spo- čit, lepo pešači. Dobro bi bilo, če bi dali tej progi six)doben avtobus, da se ne bi pokvaril vsak dan. Naši dopisniki Marta Gk)lež, dijakinja ekonomskega šolskega cen- tra v Celju, doma s Pro- seniškega, je naš redni so- delavec. Večkrat se oglaša v rubriki Bralci pišejo, pa tudi sicer napiše kaj o živ- ljenju na šoli ali v doma- čem kraju. Res je pridna! Šentjur MLADINCI MERXA PONOVNO DELAJO Trgovsko podjetje Merx ima razpredene svoje poslo- valnice in enote širom po Sloveniji. Tako ima svojo sindikalno podružnico tudi v Šentjurju. Kot po ostalih podjetjih je tudi v šentjurski podružnici Merxa precejšnje število mladih. Kar 50 od- stotkov od tega je učencev. Ti učenci in mladinci so bili do pred kratkim prepuščeni samim sebi. Toda od sedaj naprej ne bo več tako. Po dveletnem premoru so na no- vo izvolili predsednika in od- bor in pričeli z organiziranim delom. Za novega predsedni- ka so iz^ra'liM Francija ško- berneta. O delu aktiva je Franci odgovoril na nekaj vprašanj. »Franci, kako se počutiš kot predsednik mladinskega aktiva«? »Zavedam se, da je moja naloga izredno težka, ker je treba po dveh letih ponovno organizirati mladince po oko- liških poslovalnicah, ki spa- dajo pod našo organizacijo. Po drugi strani pa se mi zdi funkcija predsednika zelo za- nimiva, ker sem tako vedno v stiku z ostalimi mladmci in jim lahko po svojih močeh tudi pomagam«. »Ti si še učenec. AH te pri tvojem delu kaj ovirajo«? »Zaradi mojega p>oložaja, ker sem še učenec, se ne mo- rem in si tudi ne upam pre- več ukvarjati z našo dejav- nostjo. Veliko razumevanje za našo organizacijo ima di- rektor, ki nam zelo pomaga. Drugače pa moram vse nalo- ge opravljati sam zunaj de- lovnega časa, ker naš odbor še ni preveč vpeljan v delo. Druga težava pa je v tem, ker so člani odbora razkropljeni po okoliških poslovalnicah«. »Bi lahko povedal, kaj ste do sedaj že naredili«? »Organizirali smo seminar za praktični del izpitov za na- še učence, ker smo bili prej pred izpiti prepuščeni same- mu sebi. Seminar je bü pod strokovnim vodstvom, tako da smo opraviH izpite s pre- cej boljšimi ocenami kot do- sedaj. Veliko število mladin- cev je sodelovalo na sindikal- nih športnih igrah. Tudi tam smo dosegli precej dobre re zultate«. »Kaj vse obsega vaš pro- gram dela«? »Program dela smo spreje- li na našem drugem sestan- ku. Ni pa preveč obsežen, ker je bilo mnenje vseh, da je boljše dobro realizirati krajši program dela^ kot pa da obširnega ne bi izpolnili. Obsega pa seznanjanje mla- dincev o finančnem poslova- nju podjetja, šport, semi- narje, izlete. Organizirati mi- slimo foto krožek. Glavna na- ša naloga je strokovno uspo- sabljanje mladincev in zelo tesno sodelovanoe z ostalimi aktivi, še posebno z matič- nim aktivom, ki je v Celju«. »Kaj bi bi naredil, če bi bil predsednik ZM v Šentjurju«? »To je precej težko vpraša- nje. Najprej bi moral imeti ob sebi mladince, ki bi bili voljni delati v mladinski or- ganizaciji. z raznimi športni- mi igrami in kulturnimi pri- reditvami bi k sodelovanju privabil še ostale mladince v Šentjurju — take, ki bi bili zar gotovo pripravljeni priskočiti na pomoč. Tesno bi tudi so- deloval z ostalimi družbeno- političnimi organizacijami. V glavnem, to bi bila zelo odgovorna in nehvaležna na- loga«. žalostno, toda resnično je, da je to za enkrat edini aktiv ZM v Šentjurju. Delo tega aktiva je lahko za vzgled in vzpodbudo mladincem po ostalih aktivih v Šentjurju, ki pa kot kaže še vedno »spi- jo«. Upati je, da bo kmalu boljše in da bodo tudi osta- li mladinski aktivi zaživeli. B. OSET Praznični dnevi, 22. julij. V Celju ni mesa, ni zelenja- ve. Gospodinje se jeze, vsi pa godrnjajo nad s^abo pre- skrbo, malomarnostjo in kaj vem, kaj še vse. Enako je tudi v Ljubljani. Ljudje se sprašujejo, kdo je kriv m za- kaj je tako. — šli smo v Savinjsko dolino, da bi tam poizvedeli, kako je bilo pri njih v teh nesrečnih praznič nih dnevih. IVAN TOMAŽIC, Savinjski magazin, Žalec podružnica Prebold: Pri nas je bilo v redu. Me- so nam dobavlja EMONA, ki svoje posle opravlja redno, vendar kljub temu ne tako, kot bi si želeli. Mesnine Ce- lje ne morejo zadostiti rašim potrebam. Sadje nam dostav- lja Koper, nekaj pa Agropro- met Celje. No, v teh dneh nam je primanjkovalo ba- nan, z mesom i>a je še kar nekam šlo. ZINKA 2LAUS, Savinjski magazin Šempeter: Meso dobivamo ia Kme- tijskega kombinata Žalec in moram reči, da ga je bilo v tistih dneh dovolj. Prav tako je bilo tudi s sadjem, ki ga imamo vedno dovolj na zalo- gi. K nam so hodili po sad- je, meso in vse ostalo celo iz Celja, da v Žalcu in ostalih krajih v Savinjski dolini ne govorim. ANICA KOŠEC Samopo- strežna trgovina Žalec, Sa- vinjski magazin: Kar se sadja tiče, se ne morem pritoževati, imeli smo ga dovolj. Pač pa je bi lo bolj kritično z mesom, ki nam ga dostavljajo iz Ljub- ljane in Ptuja v nezadostnih količinah. Pripomniti je tre- ba, da. bi mi svoje potrebe lahko krili, če ne bi bilo oko- ličanov. JANKO RAJH, Mesnine ŽALEC: Za Žalec je biLo mesa do- volj, neslo nas je to, ker so po meso prihajali od dru- god, predvsem iz Celja. Zmanjkalo ga je popoldne, vendar smo ga zvečer že do- büi. Meso nam dostavljajo Mesnine iz (üelja in smo še kar zadovoljni z njimi. GEZA METKOVIĆ, Trgov- sko podjetje Savinja, Mozir- je: Mesa je bilo dovolj. Ponj so prihajali iz cele Zgornje Savinjske doline, a ga kljub temu ni zmanjkalo. Dostav Ijajo nam ga mesnine Celje. Slutil sem, da bo naval pa sem si ga p>o malem rabav- Ijal cel teden. Niòem se pre- varal. Menim, da se kupcu lahko ustreže, če človek hoče. V Mozirju niso imeli te- žav niti s sadjem. MILENKO STRAŠEK 12. stran NOVI TEDNIK Št. 31 — 3. avgust 1972 Kokarje, majhna vasica v Zgornji Savinjski dolini, je bila od 15. julija naprej gostitelj mladih tabornikov. Pravzaprav niti ne vasica. Po njej se imenuje samo tabor, ki ga ima tod odred iz Celja, Odred druge grupe odredov. Tabor sam ždi tik gozda in šotori-hišice v gozdu se zde skoraj kot igračke. Lepšega kraja si taborniki niso mogli izbrati, kot je prav ta. Tukaj lahko dan za dnem uživajo v vsem, kar jim lahko narava, ki jo ljubijo in poznajo, kot le malokdo, nudi. Tukaj so gobe, je gozd, živali in vse tisto, česar v mestu, sredi betona in izpušnih plinov, nimajo in kar pogrešajo, kot po- greša človek vodo in kruh. Celjski taborniki skupaj z njihovim vodjo, Jože- tom Krebsom, so sila gostoljubni ljudje. Ne samo zame, ki sem z njimi prebil popoldan in noč, pač pa tudi za taborniški odred Heroj Pinki iz Beo- grada, ki se je v teh dneh mudil pri njih in užival njihovo gostoljubje. LEPO JE V TABORU Ko sem se izvil iz objema gozda, ki me je spremljal vseskozi od glavne ceste in se po položnem kolovozu kar naenkrat znašel pred ta- borom, sem malce obstal in se razgledal naokoli. Tam, v taboru so me že opazili in radovedno pogledovali sem- kaj, na mojo stran. Sredi tabora sem videl lepega, meh- kega kužka, ki se je veselo igral z medvedki in čebeli- cami. Tako pravijo taborniki pionirčkom in pionirkam. Marsikaj pametnega jih na- učijo, tele medvedke in če- belice. Tudi to, da je treba naravo spoštovati, da je tre- ba ljubiti živali in še marsi- kaj. Vsega tega si seveda nisem sam izmislil, sami so mi zaupali te resnice, ki jim jih vceplja v glavo njihov do- bri znanec iz platnenih mest, Jože Kerbs, ká se je ob mo- jem prihodu motal okoli ku- hinje. Prišel sem ravno prav in tudi časa za pogovor nisem imel, ker so se taborniki, I>ostrojeni v čete, pravkar pripravljali na spuščanje za- stave. BEOGRAJČANI SO ZADOVOLJNI Tik pred spanjem smo po- sedli po dolgih smrekovih hlodih in mladi so mi govo- rili o življenju v taboru. Ne bi vam govoril, da je to živ- ljenje lepo, ker to veste tako ali tako sami, da je polno presenečenj kot je gob v go- zdu po dežju in da je nena- zadnje — tudi ustvarjalno. Taborniki morajo tudi delati, spoznavati skrivnosti narave, hodiM so na izlete, seznanjali so se z revolucionarno prete klostjo Savinjske doline. Ko- zjanskega, kjer so tudi bili in končno, v najkrajšem času narediti ogenj tudi ni špas. Med mladimi je sedel čisto sam zase Dušan Pilipovic vo- dja beograjskih tabornikov. Prisedel sem in ga zmotil v njegovih mislih. Na trati pred zastavo so se tri čebelice ig- rale s kužkom Erisom. »čeprav tri leta sodelujemo s celjskimi taborniki, sem. vendarle prvič tukaj. Kaj naj rečem kot to, da je čudovi- to. To je najboljša beseda. Največji problem je vsekakor vreme, najbolj pa me veseli, da je vse tako dobro organi- zirano, za kar gre seveda ve- lika zasluga Jožetu in Mariji Krebs.« Še o marsičem sva se po- govarjala z Dušanom, starim partizanom, ki se prav kot Krebsov Joža vsako leto zno- va vrača v tiste dni. »Največ- ja radost, vsaj zame in ver- jetno tudi za vse ostale, je bila, ko smo obiskali Titov rojstni kraj Kumrovec,« je razpredal Dušan, potem pa sem odšel, malce se je že mračilo, na jaso, kjer so se Tejka, Lidija in Irena igra- le s kužkom Erisom. KOSILO RASTE V GOZDU »Vsako leto pridemo sem, veste, pa kužka imamo, pa zajčke, štirinajst zajčkov. Ju- tri jih boste videli, ko bo svetlo,« so čebljale vse tri in se kar kosale, katera bo povedala prej. Noč je padla na tabor, pe- sem je utihnila in odšli smo s Krebsom v dolino. Naslednji dan sem moral izpolniti obljubo, dano Lidiji, Tejki in Ireni in odšel gle- dat zajčke. Čisto prav so imele tele majhne deklice. Ta- ko lepih zajčkov že dolgo ni- sem videl. Hoteli smo ujeti vsaj enega,. pa ni šlo. Niso pokazali' nikakršnega razume- vanja. Da bi me vsaj malo po- tolažile, so mi pokazale maj- hno globel, v kateri je bila velika votlina in kjer je men- da tudi zlato. Moral sem jim verjeti, ker se je res lepo svetlikalo in ker so tako pre- pričljivo govorile. »Veste, tudá gobe nabira- mo in jih potem pijemo za kosilo in še FKJceni nas pri- de,« je malce îx>modrovala Tejka in spet sem ji moral verjeti, sploh še, ker sem kar naenkrat skoraj stopil na lisičko. »Pa okoli hodimo in ogenj kurimo,« je poklepetala Lidi- ja. Bili smo v Velenju, potem nas je striček Jože peljal v Dobrno, pa na Frankolovo, Ко^ zje, na Planino in povsod nam je govoril. Lepo zna go- voriti striček Krebs. Za praz- nik vstaje smo imeli tabor- ni ogenj pa za občinski pra- znik Celja tudi.« ' Ne smem pozabiti, čisto na koncu, da mi Lidija ne bo zamerila, da so bili tudi v Lo- garski dolici in na čreti ter na Golteh, kjer ji je menda bilo grozno všeč. Ko sem sredi dopoldneva odhajal, sem še imel prilož- nost videti zajčke. Nekdo na robu gozda je vodil za vrvico kužka Erisa, Lidija, Irena in Tejka pa so se iz- gubile bo.gve kod. Nisem se niti utegnil posloviti. MILENKO STRAŠEK Povsem razumljivo je, da je prav kuhinja središče življenja v taboru. Tam se zbirajo piav vsi po vrsti, tudi oba Krebsova in se malo poigrajo s kužkom. Popoldne na Šmartinskem jezeru PRGIŠČE LEPOT... Pravzaprav je prišlo kar iznenada, čeprav ni bilo nobena skrivnost. Vsi smo vedeli zanj pa kljub temu, je stopilo v sredino pozornosti šele z nastopom poletja. ŠMARTINSKO JEZERO privablja številne obiskovalce. Mnogi se podajajo tja ob nedeljah na urico prijet- nega veslanja po skritih zalivih med drevesnimi vršaci. Še več je ribičev, starih prekalje- nih in novih, ki nerodno vihte palice, pa kljub temu ne ostajajo praznih rok. Čeprav še povsem neurejeno, iz dneva v dan privlači številnejše obiskovalce in vedno več jih bo, zato ni čudno, da hite s postavljanjem nekaterih objektov. Ob pomolu, kjer so se ob plavajočem privezu lahno po- zibavali čolni, so ob majhni mizici sedeli krepki fantje, ožganih hrbtov in pridno po- segali po jedi in jo zalivali s pijačo. Malicali so. Nisem še dodobra pristopil, že so me povabili, naj prigriznem, naj popijem kozarec vina. Mali- co so izkoristili tudi za manj- še slavje. Vinko Tanjšek je godoval . . . Nekoliko višje, pod z go- zdom obraslim polotokom, se vidijo na tleh obrisi bo- doče čolnarne, katere te- melje kopljejo fantje. Poza- nimam se, kako in kaj m že mi prične pripovedovati FRANC KOSAK, čolnar m dolgoletni ribič: »čolnarno gradimo, saj sedaj še vesel nimam kam shraniti, pa tu- di pred dežjem se ni kam skloniti. Fantje so prišli po- magat, pa kar hitro napre- dujemo. Postavili bomo manjšo montažno hišico, ki bo služila kot čolnarna, v njej pa bo tudi manjši prostor, fci ga bodo uF>orabljali ribi- či.« Tako pojasnjuje Košak, mem pa uhaja pogled pn je- zeru ... Daleč proti jugu rahlo va- lovi plavo zelena jezerska vo- da. Levo in desno so števil- ni zalivi, ki se kot dolgi ro- kavi zajedajo daleč med gozdne obronke. Redki sonč- ni žarki se odbijajo od valov in z leve je pravkar priplul svetel čoln, v njem pa tanta, ki si dajeta duška s poganja- njem vesel. Povsod okoli blaga tišina, le listje v kroš- njali lahno šumi, ko preko obsežnega jezera zapiha po- poldanska sapa. »Tista skupina ljudi tam, doli, poglejte skozi daljno- gled« mi pravi FRANC LE- VEČ, ribiški čuvaj, »to pa so naši mladinci, ki imajo tam svoj revir in danes riba- rijo. Kar poglejte jih kako krepko vihte palico in uži- vajo v ribolovu ...« Da, Ri- biška družina iz Celja, ki za- enkrat še edina načrtno skr- bi za Smartinsko jezero, ima močan podmladek in iz dne- va v dan je več mladih san- tov, pa tudi kakšno dekle se najde \'mes, ki se včlanjajo med ribiče in v prostih urah pohite na bregove Smartin- skega jezera, kjer uživajo v ribolovu, svežem zraku in spokojnem miru. »Preko 26 kilometrov obale ima celotno jezero in povsod je prehodno, kajti steza vodi okrog in okrog,« mi pojas- njuje Franc Leveč in nada- ljuje: »Sicer pa je jezero tako založeno z ribami kot redko- katero daleč naokoli. Ribi- ška družina je vložila vanj okoli 70 ton rib, računamo, da jih mora trenutno biti že preko 100 ton.« »Zanima me, kakšen je uplen. S čim se lahko do- slej pohvalijo ribiči, ki so ri- barili tod?« vprašam. »Letos smo imeli že čedne ulove, šumar Vili iz Ljubečne je aprila ulovil krapa, ki je imel celih 11 kilogramov, do- bili pa smo tudi že večjega, celih 12 kilogramov je imel,« je povedal čolnar Franc Ko- šak. Prepustil sem fante njiho- vemu delu in stopil do brega. Veliko ribičev je bilo tega po- poldneva, ljudi vseh p>oklicev in iz najrazličnejših krajev. Avtomobilske oznake, zgoraj v gozdu parkiranih avtomobi- lov, pa so naznanjale, da je Smartinsko jezero poznano tudi drugod, ne samo v Ce- lju. Opazoval sem dvoje Ma- riborčanov, ki sta lovila ob meni. Medtem, ko je prvi motril svoj plovec, ki se je od časa do časa potopil in končno zginil ix>d vodo, je drugi na štoru mešal koru- zne žgance in kruh — priprav- ljal je vabo. Prvi je izvlekel krapa Bil je podmerski, previdno ga je snel in spustil nazaj v bistro jezersko vodo. Povprašal sem jih, kako jima je tod všeč, pa sem zvedel, da sta redna obiskovalca da sta nad jezerom in okolico navdušena In da bosta seve- da še in še prihajala. Vrnil sem se k čolnarnici, sedel na rob gozda in opazo- val mirno jezersko površino. Po levem zalivu je neslišno pridrsela jadrnica, se v ele- gantnem loku zaobrnila (vi- deli se je, da je lastnik do- kaj vešč zahtevnega ravna- nja z jadrnico) in se usmeri- la proti jugu. Iznad gozda na desni je v nizkem preletu pri- letela štorklja in s pKJčasnimi zamahi širokih kril dopolnje- vala jezersko idilo. Povedali so mi, da sta se dve za stal- no naselili tod in da ju je po- gosto videti, kako križarita nad jezersko gladino. Prise- del je čuvaj, Franc LEVEČ, pa sem ga pobaral o krivo- lovcih, kako je kaj z njimi, me je zanimalo. »O. seveda tudi ti so, toda le redki so, ki jim uspe, da jih ne zalotimo. Tisti pravi se ponavadi odpravljajo na delo zgodaj zjutraj ali pa po- zno zvečer. Tudi to ne po- maga, preko 90 odstotkov jih pK>lovimo, potem pa sledijo seveda ukrepi in kazni.., Naš cilj pa je, da se ljudje vključijo v družino, da òvoje prispevajo k nadaljnjemu razvoju jezera, saj je tako lepo tukaj,« je zaključil, pri- slonil daljnogled k očem, se poslovil m krenil k fantom, ki so ravnokar končavali de- lo. Temelji za пото čohiarno so nared ... Nobenega dvoma ni. Smar- tinsko jezero p>omeni za Ce- lje veliko pridobitev in po- memben rekreacijski objekt. Naporom ribičev, članov celjske ribiške družine, se bo moral pridružiti še kdo, da bodo ob jezeru čimprej zra- stU potrebni objekti, da se uredijo dovodne ceste (če- prav tudi sedaj niso ravno slabe), kajti jezero ima ne- dvomno veliko perspektivo. Počasi bo kazalo tudi ob ne- deljah in praznikih uvesti ka- kšno direktno avtobusno pro- go iz Celja do jezera, kajti veliko jih je, ki bi se prera- di zapeljali tja. Ob nedeljah jezero zaživi in obala je polna družin in več- jih skupin, ki se tod zbirajo na piknikih. Svež zrak, lepo- te jezera in njegovo okolje, čolnarjenje in ribarjenje je več kot bi si kdo lahko že- lel... Ko boste imeli prvi prosti čas, se o tem prepričajte sami! BERNI STRMCNIK Dolgoletni ribič FRANC KOŠAK, ki že opravlja na šmartinskem jezeru «lolžnost čolnarja. Povedal je, da je posebno ob nedeljah tod veliko obiskovalcev. ((Foto: B. S.) It. 31 — 3. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 13 okometaši Î delu t »Ml mesec nas loi i «d /a- la tekmovanja v ilrugi zve- rokometni ligi. Kako se iravljajo pri KK C]olju za 0 sezono? Na dveh poljih, ba je urediti igrišče Tihuno, upravno zgradbo ianiturije ter poskrbeti za cmo, na drugi strani pa se- il kar najbolje pripraviti po /a naporna tekmovanja, eneraeija rokonietašev, ki skoraj povsem zamenjala idanje zvezne ligaše že pri- 1 vadi. (Havni trener je še no Zagrebčan Bambir, ki pomaga vratar Margue, ba pa bo seveda čim- j rešiti vprašanje profesi- Jnega trenerja pri klubu, .sicer ni mogoče delati po TŠnemkoli načrtu. Zavedati je namreč treba, da klub sestavljen samo iz ligaške pe, ampak tudi iz pionir- mladinske, morda žen- ! ipd. Za vse to pa je seve- potreben profesionalni tre- '. Odborniki si na vse kri- e prizadevajo, da bi jim uspelo, želimo jim mnogo |H"ha. Saj bi bila velika ško- čc bi predvsem zaradi tega imeli več tistih uspehov, jih je celjska športna pub- a vajena od rokonietašev. Letos bo tekmovalo v za- dni skupini druge zvezne kometne lige 12 ekip. Od »jstih tekem bodo Celjani seni igrali šest tekem doma, t pa zunaj. Tekme na skal- kleti bodo na sporedu ved- Í v soboto zvečer, prva že I X. z ekipo Sevnice, ki je t letošnji prvak Slovenije nen.iala v drugi ligi rokume še iz Slovenjgradca. Zani- ivo je tudi to, da je ta kon- renca RSJ spremenila odlo- lev o tem, da bi naj zvezna kmovanja v rok<»nietu prišla dvorane. To pa pomeni, da letos Celjani lahko brez rbi borijo za najvišjo uvr- tev, ki pel.le do tekniova- a v prvi zvezni ligi. NOV TELO- lADNI DOM Rudi Bajee je letošnji nagraje- c Oàvobadiine Fronte v velenj- Í občini Nagrado je prejel za oje prizadevno družbeno peli- no delo od leta 1956 dalje Ker je Rudi Bajeo predsednik lovadnega društva Partiy.an šo- itij. smo ga prosili, da nam ive nekaj o delu tega dnižt va o problemih, ki pri delu na- ijajo. Začeli smo pn telovadnici, ki I zgrajena iz občinskega samo- Ispevka. Zgradba, ki bo kon- riH do leta 1973, bo omogočila, i se bo v Šoštanju športno delo I^spešilo in napredovalo. Za daj iščejo primeren načrt, ki bo Igovarjal sred.stvom, ki so na zpolago. Urediti bo treba tudi , kjer bo telovadnica stala. Prod- äena je med novim, kulturnim im^xm in kopališčem. Z izgradnjo sa objekta bi imeli lahko pouk 1е.чпе ragoje v telovadnici tudi lajši, ki pa so bild za to do se- j prikrajšani. V novem telovad- ni domu se bodo lahko tudi Rimi odvijala razna športna sre- nja, kar v starem ni mogoče. je takih učiteljev zelo ma- ' v Šoštanju, ker jih tudi šole ' šolajo tako, da bi bili lahko 'leg tega, da so trenerji, tudi Stelji mladine, za cicibane, kot liartinco kaj pa fir^anciranje telovadnega ništva Partizan Šoštanj? Ta neidanji problem so v tej fganizaciji odlično reàili. Par- ían Šoštanj dobiva sredstva od *rmo elektrarne Šoštanj pod po- ljem, da jih sproti obvešt'ajo ' kaj denar porabi. Težko pa je, ' mora društvo kupovati iz tega ^атја tudi vsa orodja. Po bese- ^ Rudija Bajea naj bd se na ^Mn.4iki .skupščini nujno odprl ¡*seben sklad za društvene objek- da bi se vzdrževali iz teh sred- Ч M. B. ,ŠE ШО TUNKALI.. / Plavalna šola je v Preboldu postala pojem prizadevnosti, pridnosti in uspehov. Že pet let zaporedoma si nadebud- ni kratkohlačniki v plavalnem bazenu nabirajo znanje o os- novnih plavalnih veščinah. Nekateri med njimi še niso do- rasli šolskim klopem, v plavalni tečaj pa so jih z veseljem sprejeli. Veseli in ponosni, da znajo plavati, pa niso samo otro- ci. V šoli v Preboldu je odstotek neplavalcev padel na manj kot 20 odst., to pa je uspeh, s katerim se lahko po- hvali le malo telovadnih učiteljev na osnovnih šolah v Sloveniji. Seveda pa ne smemo pozabiti na starše, ki po končani plavalni šoli svojim malčkom brez skrbi dovolijo, da se kar sami hodijo kopat v bazen, kjer jih vedno čaka prijetna družba sovrstnikov. Male nadebudneže smo obi- skali sredi vročega dopol- dneva, ko je sonce neusmi- ljeno pripekalo in s svojimi žarki »zaznamovalo« prav vsakogar, ki se ni pravočas- no umaknil v varno in hlad- no senco. Ob bazenu je bilo tudi sicer precej »vroče«, saj so se mladi plavalci preizku- šali, kdo bo hitreje in bolje preplaval 50 m prosto. Poz- neje smo izvedeli, da so kot običajno za konec plavalne- ga tečaja pripravili med naj- boljšimi malo tekmovanje. »Res je, prav danes konču- jemo s peto plavalno šolo na našem bazenu«, nam je povedal profesor telesne vzgoje na osnovni šoli v Pre- boldu, Edi Vidmajer, ki je srce in duša te plavalne šo- le. »Letošnji štirinajstdnevni te^aj je zajel 80 šoloobvez- nih otrok, med njimi je bilo na začetku kar 62 neplaval- cev, imeli pa smo tudi 25 predšolskih otrok. V prvi skupini so se naučili plavati skoraj vsi, pri najmlajših pa je uspeh 80 odst. Ta tečaj je bil še posebno zanimiv s pedagoške strani, saj smo celotni program izdelali na osnovi pet letnih izkušenj in ga povsem prilagodili razme- ram, v katerih delamo. Zanimivo je, da so skoraj vsi vaditelji, plavalni »učite- lji« torej, izšli prav iz te plavalne šole. Sedaj se kot srednješolci radi vračajo na bazen, kjer je njihova po- moč zelo dra,gocena. Med nji- mi smo srečali tudi Staneta Skoka, dijaka celjske gim- nazije, ki je dobro znan kot mladi atlet, ki mnogo obe- ta. Mudilo se mu je k mizi za zapisnikarje, zato je bil bolj redkobeseden: »V pla- valnem tečaju sodelujem že drugo leto, zagotovo pa bom prevzel skupino neplavalcev tudi prihodnje leto. Delo je bolj odgovorno kot naporno, saj je včasih potrebno pre cej časa, da mladi neplavalci premagajo strah pred vodo. Med našim klepetom so neprestani žvižgi piščalke od- rezavo klicali na start nove tekmovalcev. Prav nič se niso dah motiti, ker so na vsak način skušali ugotoviti, kdo je najboljši. To pa ni tako nepomembno, ker gredo prav ti »najboljši« na na- nagradni izlet na Triglav, kar pa ni malo, če vemo, da mnogi med njimi niso imeli priložnosti »pogledati« on- kraj obronkov Savinjske do- line. Uroš Vidmajer je najmlaj- ši novopečeni plavalec. Ko- maj je izpolnil š^t let, pa že zna plavati pod vodo, tu- di plavati se je skoraj nau- čil, zaradi lega »skoraj« in zato, ker je njegov očka »glavni« med plavalnimi uči- telji, bo Uroš prihodnje po- letje vse sončne dneve zago- tovo preživel ob bazenu. »In kaj ti je bilo najbolj všeč?« .smo ga vprašali. Uroš se je navihano nasmejal in brez razmišljanja povedal: »Skoki na glavo!« Da, prav ste pre brali, soki na glavo za male- ga Uroša niso uganka, ki bi jo mogel gledati od daleč. Tudi Olga Vidmajer^ (z Urošom si nista prav nič v sorodu) je pogumna dekjica. »V plavalni šoli sem prvič Ш zelo sem vesela, ila sejn se naučila plavati. Všeč so mi igrice z žogo, seveda pa tudi jaz znam skakati na glavo.« Darja Trivan, siara osem let, se je sprva sra- mežljivo presedala na mok- rem stolu, potem pa zelo od- kritosrčno priznala: »Naj- bolj smo se smejali,*ko smo tunkali tovariša!« Tudi Ne- vraika Gorjup se je naučila v plavahii šoli marsikaj in pri- znala je, da bi ji bilo pošte- no dolgčas, če v teh vročih dneh ne bi bila ob bazenu. Ob koncu našega obiska smo še enkrat poiskali vod- jo plavahiega tečaja. Edi ja Vidmajerja. »Seveda smo ve- seli, da je tudi tokrat delo teklo po programu in smo plavalno šolo zaključili ze- lo uspešno. Nagajalo nam je le vreme, ker so mnogi tre- ningi pionirske vatei-polo šole, ki je sestavni del pla- valne šole, padli v vodo in bomo z delom ^nadaljevali še v avgustu. Takrat bomo ime- li tudi prva prijteljska sreča- nja z ekipami iz drugih kra- jev, prihodnje leto pa bodo naši tekmovalci postali člani republiške lige v vaterpolu. Moram pa povedati, da nam je pri uresničitvi našega pro- grama veliko pomenila go- stoljubnost uprave Weekend naselja - Savinjski log, ki nam je brezplačno zagotovi- la sezonske karte za vse udeležeaice tečaja in s tem znatno zmanjšala naše stro- ške. V imenu vseh otrok se jim za razumevanje toplo zahvaljujem«. Odhajali smo v prepriča- nju, da je plavalna tradici- ja v Preboldu na dobri po- ti, seveda tako dolgo, ko bo- do zanjo skrbeli tako priza- devni ljubitelji plavalnega športa. Miloj ka Vovk \a CÌI.ÌU je bilo pošteno vroče, .saj je mlade plavalce iKvleg soma pošteno xçrela« tmli radoví'dnost kdo bo prvi. UTRUJENA ATLETIKA Petkov atletski miting je bil sicer napovedan s precej- šnjo mero reklame, vendar pa moramo pri2aiati, da lju- bitelji atletike, kolikor jih je pač bilo na tribunah celjskega atletskega stadiona niso bili kdovekako zadovoljni. Napovedane mednarodne konkurence skorajda ni bilo kvalitetnih disciplin pa tudi ne. Tek na 1500 m, ki naj bi bila poslastica mitinga — šlo je namreč za drugega člana državne reprezentance — je prinesel slabo borbo in pov- prečne rezultate, med kateri- mi pa sta bila za celjsko atle- tiko svetli točki Svet in Lisec. Kocuvan v teku na 400 m ni blestel in je bil v odsotnosti najboljših dveh štiristometra- šev šele tretji, vendar mu bo sreča (beri zvezni kaipetan) verjetno vseeno naklonjena da bo bo v sklopu štafete 4x400 metrov le odpotoval v Mün- chen na letošnji največji se- stanek športnikov. Ce k tej ugotovitvi dodamo še to, da je bilo na sporedu še nekaj povprečnih disciplin s povpre- čnimi izidi (tudi celjskih atle- tov), je bilo to skoraj vse, kar se je pretekli petek popoldan dogajalo na stadionu Borisa Kidriča. Atletski reprezentanti, ki so precêj časa trenirali na celj- skem tartanu, se bodo po bal- kanskih igrah nanj še vrnili, da bi za uspešen nastop na olimpijadi bili kar v najbolj- ši formi. Upajmo, da se jim bo to tudi posrečilo, čeprav vemo, da se bo (vsaj morala bi se) vrsta jugoslovanskih iz- brancev do odhoda na olim- pijado gotovo nekoliko skrči- la. Upajmo le, da ne na škodo obeh celjskih izbrancev, ki morata biti v reprezentanci že zaradi tradicije, ki jo ima celjsko atletsko zastopstvo na vseh olimpijskih igrah. Sicer pa poglejmo še nekaj rezultatov iz mitinga, ki je bil prejšnji petek — moški 100 m: 1. Pisič (CZ) 10,7 .. .5. Str- nišar (KI) 11,3; 400 m: 1. Ubo- ri (Sp) 47,2, 2. čikič (CZ) 47,3, 3. Kocuvan (KI) 47,3; 1500 m: 1. Vukmanovič (Rad) 3:46,0 2. Andjelov (CZ) 3:47,0 3. Svet (KI) 3:49,1, 4. Koprivica (Sa) 3:49,1, 5. Djordjevič (CZ) 3:50 ,8, 6. Lisac (KI) 3:50,9 itd.; skok v daljino: 1. Milek (Tr) 1. MUek (Tr) 743 ... 5. Lešek (KI) 667; krogla: 1. Ivančič 19,05 . .. Mijač (KI) 13;78 m; — ženske 100 m: 1. Lazarevič (Sr) 12,2 . . .4.Marolt (KI) 13,0; 400 m 1. Bašič (Sa) 54,6 .,. 3. Urankar (Kl) 57,8; disk: 1. Papier (Tr) 45,62 ... 4. Kaste- lic (Kl) 39,50 itd. E. G. jšportne vesti JADRANJE Celjski jadralna kjub je ponovno povečal svoj avio-park. Po kon- čantsii .svetovnem prvenstvu v Vršcu je osrednja zveza odstopila odlično jivdralno letaio С1л1- standarr celjskemu aeroklubu za nji- hovo pomoč na svetovnem prvenstvu Celjani so namreč svoje ja- dralno letalo Cij-us 17 m odstopili jugoslovamski reprezentanci za svetovno prvenstvo S tem se je količina jadralnih letal v Celju povečala na dvanaj.st Tc oa je tud: bilo potrebno, kajti Celjani imajo trenutno mnogo novih tečajnikov m mladih jadralcev, ki pridoma koristijo v.sak p'ost' čas in lepr vrane Piane Peperko, člai. niiše reprezentance se je vrnil v Celje. V dobrih .sedmih dneh se je popolnoma pozdravil. Pravi jaa, da ;ma .sedaj j-adranja za nekaj časa dovolj. Slaba organizacija na svetov- nem prvenstvu pa je opravila svoje Jugoslovanu so zaradi tega dosegli mnogo sla!)Si re-z-ultat. gostje iz ti:jine pa so zapustili Vrfnnc. s slabimi .sponi.ni jk STRELJANJE strelci Celja ne po<'ivajo. I-/ ledna v teden se vrstijo tekime doma in na tujem. Na občinskem prvenst\ru v streljanju z MK puško standardne in proste izoire .so imel- n-ijboljši odlične rcKUltate. V odsotnosti 1. Jagra ki je v tem orožju zelo dober, je zmagal v standardni puški Seršen (Celj?) s 52fi krogi pred Dečmanom (.^tore) in Jeramom (Celje). V konkurenci s puško proste izbire je najboljšo r«iuUat doisegel Dečman (Store), ki je zadel 542 krogov. V Vojniku je bilo meddruštveno tekmovanje v MK puški. Zma- gali so strelca Hrastnika ki so zadel; fitìo krogov. Celjani so bili drugi s krogom manj. Med posamezniki sta najboljši rezultat do- segla ■— Stesi (Hrastnik) in Seršen 'Celje) oba 177 krogov. Najboljši celjsk- strelec v ma.okalibrsikem orožju Tone Jager je kot član republiške reprezentance sodeloval v dopisnem dAt)boju proti Moravski, čehoslovaški strelci nisc dobili dovoljenje za prihod v Ljubljano in se je dvoboj od\";jal dopisno. Zmagali so strelci Slovenije Jagei je bil v .streijar.jii z MK puško proste izbire četrti s 1084 krogi, pri oiîiînpijskem matohu pa celo tretji s .586 krogi od Ш možnih. jk TENIS Celjski tenLsarji nimajo sreče z vremenom. Sodelovali so na odprtem prvenstvu Kranja, ki je bilo prekinjeno zaradi dežja. Zato se bodo ponovno pomoril v soboto ;n nedeljo v (3elju na odprtem pi-venstvu Celja Kl,'ub temu pa so Celjani le floseglá uspeh. Pionir Aleš Pip3n je namreč .sodeloval na Bergantovem memorialu v Ma- riboru V igri posameznikov .se je uvrstil v četrtfinale, poleni ko je premaga; Prenduliča (j-O, 6:0 ter Santiča 6:0, 6:2. V četrtfinaiu je izgubil proti Mariborčanu Zailhoferju 6:2, 4:6, 1:6 Pipan pa je na.ivečj' uspeh dosegel v ign mešanih dvojic. Tu ,)e s tekmovalko Olimpi j*- Gaber.%kovo osvojil drugo mesto, MeSapi par je najprej premagal sledeče pare: Miloševič-Rupar 6:1, 6:0, Ka- čer-Santič 6:4, 6:1 in par Ahlin-Strniša 6:3, 6:2. V finalu Sta po- kleknila proti zniagovalcu. Virak-Zaithofer 2:6, 3:6. jk GOKART Po daljšem odmoru letos ропотоо nastopa celjski .^MD Slavko Slander znani celj.sk; tekmovalec v go-cartu Franc Gajšek. Do sedaj je bilo na sporedu pet ko. državnega prvenstva. Celjski tekmovalec je trenutno med tekmovale' kategorije do 100 com šesti. Največji uspeh je dosegel v Novi Gorici, ko je osvojil drugo mesto. Ostali uspehi: Domžale —- št^sto mestr. Ljubliana — deseto mesto m Ilir- ska Bistrica -— devetnajsto mesto Do konca prvenstva bo Prane Gajšek nastopil še v Ptuju (v nedeljo), Mariboru, Varaždinu, Ko- privnici in Kopru Vrli Celjar pričakuje v konč-nd razpredelnici uvrstitev med najbolj.šo swterico. jk NOGOMET Med celjskimi nogometaši n nič novega. Branko Paviča in Uba- Vič pričakujeta ш treninga v trening boljšo U(ieležbo. Nekateri igxalci so še vedno na odmoru in tako še nimata moštva s katerim bi laliko igrala pnjateljsk»' tekme. Olimp je sicer na boljšem. Toda te dni je trener Ubavič odšel na trenerski seminar v Ljub- ljano in so priprave zato nekoliko okrnji^ne. Paviša pa ima težave z igralci. Še vedno mu prim^injkuje v^sa.; polovica igralcev prvega moštva jk KONJENIŠKI ŠPORT Celjski tekmovalci v preskakovanju ovir s kooiji nadaljujejo s svojimi uspehi. Na 87. konjskih dirkah v Šentjerneju so v konku- renci najboljših tekmovalcev konjeniških klubov osvojili ekipno zmago. Med poeameaniki je Vlado Rančigaj zmagal s konjem Ko- bro, Pi-anc Mežnarič pa je z Regentom osvojil tretje mesto. jk DVIGANJE UTEŽI Koncem preteklega tedna str. prišla na zadnje priprave v Vele- nje najboljša jugoslovaaska dyigalca Uieži Jrankar in Herenčič. Poleg njdju sta še zvezni t.renei in trerer iz Sovjetske zveae, ki bosta skušala oba naša dvigalcr» čim bOije pripraviti za nastop na olimpijskih igrah Zanimivo je. da sto oba naša dvigalca, pasebno Herenčič diokajšnja optimista glede s\'Oje uvrstitve na najve<:ji letošnja športni prireditvi TRIM VESTI Cel mesec avgust bosta na kopališču ob Ljubljanski cesti гемг- virani dve plavalni progi za plavanje za športno značko Trim. Vsak ponedeljek in petek ob 17.ter soboto in nedeljo ob 10. uri . bodo ljubitelji plavanja lahko »odplavali« 50 m, kar bo veljalo tudi za letošnje sindikalno prvenstvo Možno pa se je dogovonitd tudi t» tekmovanje iz\'en določenega? čaj>a. 14. stran NOVI TEDNIK Št. 31 — 3. avgust 1972 Brzdaíte svoí ¡ezik! (Nadaljevanje in konec) Najljubši zdravnik pnme- rov za grozno zavijanje čen- čavih in obrekljivih ljudi je »primei grške obleke« kot ga imenujejo z bridkim na- smehom. »Vse skupaj bi bila šala,« pravi on, »če bi pri tem dva dragocena človeka skoraj ne umrla.« Lepo, mia do ženo nekega duhovnika so videli - tako se je šušljaio v klubu — kako je v meseci- ni v župnijskem vrtu plesala, oblečena v kakor dih tanki grški obleki Ena izmed zelo uglednih gospa, ki redno za- haja v klub jo je sama vi- dela Medrem ko so se mož- je ob tem pripovedovanju do solz nasmejali, njihove dame pri kavi niso bile nič kaj navdušene nad tem: izbrale so s! med sabo pritožni od- bor in napisale pismo ško- fu, da ga obveste o tem škandalu. Na srečo pa je imel zdrav- nik ta hip priložnost, da je posegel v celo zadevo. 2up- nikova žena je ležala za pljučnico. Prehladila se je, ko je tisto mesečno noč. pre- den je šla spat, odkrila, da je njen španjel ostal nekje zunaj. Pokey, tako je bilo psu ime, je imel navado, da je hodil na sosednjo doma čijo in se tam igral z velikim domačim psom. V belem ko- palnem plašču Je hitela od doma — to je bila »grška ob- leka«. Njeno iskanje, njeno tekanje po vrtu, da bi našla Pokeya in ga ujela, je bil »ples«, ka'^erega priča je bi- la soseda. Potem ko je zdrav nik pritožnemu odboru po- jasnil vso ro reč, ta ni odpo- slal pismo škofu. Toda me m Je bilo tesno, ko sem si predsta\4jal. kaj bi utegnilo biti iz vsega tega,« je rekel Skoraj vsak je že kdaj pri povedoval take zgodbe dalje večkrat popolnoma nepremî šljeno. Ko pa je tako pnje^ no nekoliko poopravljati! To da prehitro pozabljamo, kj'' je meja nedolžnim in alob nlm opravljanjem. To mejo bi morali upoštevati mnogo bolj. kot jo sicer — zato nam niso potrebni psihologi, tu di ni treba, da .что sami pst hologi, potrebna nanfl je sa mo vest. Hanr.ah More, v svojem ča su znana pisateljica in filan- trop v Angliji ni ničesar bolj sovražila kakor čenče. Ka- darkoli ji je kdo izmed obi- skovalcev začel pripovedova ti kaj neprijaznega o drugih ali je škodoželjno ponovil kakšno opazko, je imela na vado, da je tistega prijela za roko in mu rekla: »Pridite, pa bova šla tja in vprašala, če je to res.« Samo odločen preklic je mogel energično damo zadržati od tega, da ga ni gnala k njegovi žrtvi. Ven dar bi bilo za večino izmed nas bolj praktično ubrati drugo pot, ki jo je neki an- gleški možakar priporočil že pred sto leti: »če ti pride kaj slabega o drugih na uho, od- tegni polovico in potem še enkrat polovico — ostalo pa obdrži zase.« Vaša zgodba - o mladi vdovi Klic živlienia Oh notranji četrti kopen- hagenskega pristanišča se vi- je široka krožna cesta, ki se imenuje Vestervold; nova je in dokaj samotna. Malo hiš je tu, malo cestnih svetilk m zlepa ni videti človeka. Celo poleti se tam zelo poredko kdo sprehaja. Prav. Včeraj zveče'' sem pa na tej cesti le nekaj doživel. Nekajkrat sem že stopil po pločniku sem in tja, ko mi je prišla nasproti dama. Si- cer ni bilo videti nikogar. Svetilke so že prižgane, kljub temu pa je dokaj mračno, za- to ne morem razločiti obraza te dame. Je pač ena teh noč- nih tičic, si mislim in stopim mimo nje. Oh koncu ulice se obrnem in grem nazaj; tudi dama se je okrenila in spet jo srečam. Mislim si. Nekoga pričakuje, pa poglejmo, kdo bo to. In spet grem mimo nje. Ob tretjem srečanju pa sem se odkril in jo nagovoril. Do- ber večer! Ali na koga čaka- te^ Zdrznila se je. Ne . . . da, nekoga pričakuje. Ali bi dovolila, da se ji pridružim, dokler ne pride ta. na katerega čaka?" No, kar prav ji je. Zahvali se mi Za pozornost. Sicer pa reče, nikogar ne pričakuje, samo malo se sprehaja, ker je tu tako tiho. Skupaj sva pohajkovala in se pričela pomenkovati o ne- pomembnih rečeh:^ ponudil sem ji, da bi se oprijela mo- je roke. Oh, ne! se je hranila in od- kimala. Stvar me je pričela dolgo- časiti. Ob tej slabi razsvet- ljavi je nisem mogel prav vi- deti. Prižgal sem vžigalico, da hi pogledal na uro in ko sem vžigalico dvignil, je tudi njen obraz bežno razsvetlila. Pol desetih, je pripomnila. Zadrhtela je, kot bt jo zmrazilo. Izrabil sem prilož- nost in vprašal: Saj vas zebe, ne bi hoteli stopiti na kozarček? V resta- vracijo Tivoli ali v Narodno kavarno? Hvala, zdaj ne morem ni- kamor, saj vidite, je odvrnila. Tedaj šele sem videl, da je imela na klobuku dolg, črn žalni pajčolan. Oprostil sem se, da tega zaradi mraka nisem opazil In način, kako je sprejeta moje opravičilo, me je takoj prepričal, da ne spada med ženske, ki se vsako noč spre hajajo po cesti. Spat sem ji ponudil roko, češ da bo tako topleje. Sprejela je in se me okle- nila. še nekajkrat sva se spre- hodila po ulici gor in dol. Prosila me je, naj spet po- gledam na uro. Nekaj čez deset je. sem re- kel. Kje stanujete? V Gam le Kongevej. Zadržal sem jo. Vas smem spremiti do hiš- nih vrat? Ne, to ne gre, je odvrnila. Ne, tega ne smete storiti. — Vi stanujete v Bredgadeu? Odkod to veste? sem vpra- šal presenečen. Vem, kdo ste, je odgovo rila. Premor. — Hodila sva г ro- ko v roki in prispela do bolje razsvetljene ulice. Stopala je naglo, njeni dolgi pajčolan je frfotal. Rekla je: Prosim, pojdiva hitreje. Ob njenih hišnih vratih v Gamie Kongevj se je obrni- la, kot hi se mi hotela zahva liti za spremstvo. Odprl sem ji duri in ona je počasi vsto- pila, ob tem pa se ozirala za menoj. Z ramo sem nalahko odsunil vrata in ji sledil. Te- daj me je prijela za roko. Nobeden izmed naju m iz- pregovoril besedice'. Sla sva po stopnicah in obstala v prvem nadstropju. Sama je odklenila vrata sta- novanja in še ena vrata, me prijela za roko in vedla s se- boj. To je morala biti soba, slišal sem, kako je tiktakala ura. Dama je ob vratih za trenutek obstala, me nena- doma objela ter me trepeta- joča vroče poljubila na usta. Prav na usta. Sedite zdaj, je rekla. Tu je zofa. Prižgala bom luč. Prižgala je luč. Ogledal sem se, zmeden in radoveden Znašel sem se v veliki, izred- no okusno opremljeni sobi; odprta vrata so vodila v več stranskih prostorov. Nisem prav doumel, s kakšnim člo- veškim bitjem sem se tu zna šel, in sem rekel: Kako prijetno je tu! Stanu- lete tukaj? Da. to je moj dom. je od- vrnila. Vaš dom? Torej ste doma- ča hči? Smejala se je in rekla: Ne, ne. Stara ženska sem Koj boste to videli! Odložila je klobuk s pajčo- lanom. No. poglejte me! je rekla in me znova objela, nenado- ma. kot gnana od nevzdržne sile. Dal bi ji dvaindvajset do triindvajset let; na desnici je imela poročni prstan, torej je mogoče zares poročena. Prikupna? Ne. Pegasta in ma- lone brez obrvi. Toda iz nje je valovila divja življenjska sila in njena usta so bila iz- redno lepa. Rad bi jo vprašal po ime- nu, kje je njen mož — če ga res ima; rad hi bil vedel, v čigavi hiši sem: a brž, ko sem odprl usta, se je trdno pri- vila ob mene in mi prepove- dala vsa radovedna vpraša- nja. Ime mi je Ellen, je rekla. Vam smem kaj ponuditi? Nič ne dé, lahko pozvonim. Poj- dite samo za ta čas tja no- ter, v spalnico. Sel sem v spalnico. Svetil- ka iz jedilnice jo je medlo osvetljevala. Opazil sem dve postelji. Ellen je pozvonila in zahtevala vino, čul sem. kako je hišna pomočnica vino pn nesla in se spet odstranila, čez nekaj časa je Ellen prišla v spalnico. Obstala je pn vratih. Stopil sem ji za ko- rak nasproti, ona pa je vzkliknila in se mi tisti hip približala . .. To je bilo včeraj zvečer Kaj se je potem zgodilo? Potrpi, še marsikaj. Danes zjutraj, ko sem se zbudil, se je evitalo in dnevna luč je pronicala ob obeh straneh zastora v svalnco. Tudi Ellen se je zbudila Utrujena je vzdihnila m se mi nasmeh- nila. Njene roke so bile bele in baržunaste, grudi kipeče. Nekaj sem li zašepetal. ona pa mi je s svolimi ustnicami zaprla u^fa. nema r nežni vrisrčnosti Danilo se je. Dve un kasneie sem se na- prafiljal, tudi Ellen je listala, se počasi oblačila, bila že obv.ta In zdaj sem doživel nekaj, kar me še ta trenutek spreletavala z. grozo kot stra- hotne sanje Stojim ob umi- valniku in EV.en ima opravka v sosednji sobi: ko odpre vra- ta. se obrnem in ji sledim s pogledom. Mrzlo mi zavnje nasproti od tam na steža j od- prtih oken in sredi sohe. na dolgi mizi, zagledam truplo. Truplo, ki leži v krsti, helo odeta truplo moža s sivo bra- do. Koščena kolena mu štrli- jo kvišku kot dv>oje besnih pesti, ki sta stisnjeni pod mrtvaško rjuho, njegov ob- raz pa je ves rumen in groz- liiv. Vse to vidim v io.mi dnevni svetlobi. Okrenem se . 4L ne reijein niti (jeseac. ^ Ko se je EUen vrniLu, леп) ' Oli oblečen m pripravljen г^ | odhod. Komaj sem se tolikii obvladal, da sem se odäVQi njenemu oojemu. Opravila at ^ je do kraja, ker ine je tio, '' tela spremiti v vežo. Nisein "i nasprotovat, nisem pa tuci) ^ mogel spregovoriti. Spoaaj j veži se je pritisnila ob stem, da je ne bo kdo videl, in za šepetala: Na svidenje! Jutri? sem vprašal oklevt, je. Ne, jutri ne! Zakaj ne jutri? Molči, dragec, jutri morai k pogrebu, sorodnik je umrl Tako, zdaj veš! Pa pojutrišnjem? Da, pojutrišnjem. Tu v vi ži te bom čakala. Na svide nje! šel sem . . . Kdo je ona? hi kdo ji mrlič? Kako je stiskal pesti in kako sta se mu ustna ko- tička grdo in hkrati sinešno povesila! Pojutrišnjem m spet pričakuje. Naj grem spel k njej? Odhitel sem naravnost j kavarno Bernina, kjer sem prosil za adresar — in ga od- pri: Gamie Kongevej, številki ta in ta, v redu, tu je ime. Počakam, da prinesejo m tranje časopise in planem ш dnevnik, da bi pregledâ osmrtnice. Da, in tudi najden njeno, prva je v dolgi vrsti, v velikih črkah: PO DOLCA BOLEZNI JE VČERAJ PRE- MINUL MOJ MOŽ V SVOJEM 53. LETU. Naznanilo nosi da^ tlim predvčerajšnjega dne. Dolgo sedim in premišljn- jem. Mož ima ženo, ki je tn deset let mlajša od njega, več let je bolan in nekega dne umre. In mlada vdova si oddak ne. K H. Wikciìd za vse l'ovariiš Piidanič ima v poUjol.iu -iXKl'OS^OFK 71' vrsto iPt res zavidljiv položaj. Naj so mu stro- kovnost taUo чИ drusat't' spoilbi- ¡ali. stola mu nihče ni spodmak- nil. Vse, kar je prav. Pred leti so nekateri delavci zaradi nekakš- nih malverzaí'ij zagnali tak hrup, tak vihar, da bi še froro prevrnil. R.tzvedelo se ,je, da .}e dobil komercialni direktor okoli dvaj.set starih milijonov doleoročneija po- so.jila. /akaj? Za vikend! Oni, ki ,iih je bilo prav tako okoli dvaj- set — pa niti ficka. V tol.ižbo in obrambo .{e bilo dano ns oglasno desko, da tovari.š Pridanič ne da vikenda, marveč ,fe to sodobna stanovan.jska hiša. če pa jo .je postavil tja k mor.ju, ,}e n.jegova stvar. líazlafo so podpisali vidni funkcionarji, med njimi celo se- kretar ZK. ki je prinisai: — Tovariš, tovarfš Pridanič ima 7.Л podjetje »Vsakposvoje« nepre- cenljive za-sluge! — Kake zaslu.çe neki? Nas, de- lavce je oškodoval! Da, sekale so strele, bliskalo se je, çrmelo, toda strele so rezale v prazno. Dobro, če že ni take in drugačne strokovnosti, sta tukaj poštenost in prizadevnost, in ne uazaduje human odnos do vseh in v.sega v podjetju. Ko so na sestanku ZK razpravljali o social- ni razliki v pod'etju, .je veliko- dušno položil roko na srce In se odrekel stif starim tisočakom. \i pnbledci, ko bo v-sakega prve- ga potepnil namesto št-st tisoč sa- mo pet tisoč novih dinarjev. Pa ako ,ie česa kriv, .saj so tu razne inšpekcije, ki so v podjetju stal- no prisotne! In kaj so odkrile? Bore mal«. No, tiste drobne na- pakice — milijonček Ror ali dol —- pa že niso taka reč. Vsak normalen človek ^reši, celo papež se kdaj zmoti. Pa se ne bi tovariš Pridanič, ki je od plave do peta založen z delom in raznimi Tunkci- .jami? Ljudje, pamet v roke in ne obtožujte nedolžnih! Nikar ea ne zjnerjajte s trotom, parazitom. dol>ičkar.jem in podobno. Recite mu čebela, mravlja, ne pa volu- har, mramor in Se kak nečeden vzdevek. — N.jegov vikend je požrl pet- starih niilijiwiov! rohnijo delavci svojo pot in se ne dajo pretentati. Tovariši, bodite strpni. Vsak di- nar bo vrnil. Tudi procente. Pri- znajte, da je tovariš Pridanič eden tistih državljanov, ki denar ceni, ga spoštuje, zna z njim ravnati, ga obračati v pravo smer. Pa še vi shranite vsak dinar, vsako pa- ro. Odrecite se vsem dobrotam tega sveta, imeli boste tri take vikende. Razumljivo pa je. da se tovariš Pridanič kot predstavnik renomiranega podjetja VS.IKPO- .SVO,ÍK vsemu zares ne more od- reči. On mora potovati v inozem- stvo, sprejemati tuje partnerje, jih gostiti In podobne stvari. Ce jih sprejema in gosti v svojem viken- du — njegova stvar. In najčešće potuje s svojim mercedesom. Mi- slite, da je tak avto zastonj? Pre- klemano .je moral stiskati, da je prihranil tistih trinajst starih mi lijončkov. Se vam ne zdi smešno, da bi se vozil takle človek z na- vadnim fičkom? Ha, ha, ha — ki«" pa! In dnevnice? >lar naj lačen tava po svetu, spi pod milini ne- bom? će je kdaj kaj zahteval, ,je bila to zahteva ruiikcionar.ja in ne človeka, ki je nadvse redo- ljuben, skromen. — Pted leti je v Olju kupil pet- sobno stanovanje! /akaj, če zida stanovanjsko hišo ob morju? go- drnjajo delavci. Kako ste čudni, ne smešite pod- jetja in samega sebe! Ali veste, se spomia.iate, kako vam je že ob prvih očitkih odgovoril? — Kolegi, moj vikend je v.sako- mur na razpolago, moj vikend je hiša za vse! No. že nekaj let se v njean vsa- ko leto zvrste številne družine, ki se rade predajajo morskemu son- cu, ki znajo in zmorejo uživati s čudovitih balkonov vso lepoto slovenske obale. In vsaka družina bi mu za tistih nekaj dni rada odštela tistih nekaj deset tisoča- kov. IJuhčki moji. zastonj še ma- ček šapke ne stegne. Zato, dragi kolegi, ne bodite tako hitri, ne opletajte z jeziki levo in desno. PremisUte, položite roko na srce, globoko zajemite sapo in izdih- nite . .. DR V(K> КиМ1Ж Pozno popoldne je. Toplo se oblečem in že hitim na- vkieber po vinogradu proti vitkim brezam, ki sainouie rastejo visoko na vrhu hriba. Vzamem knjige izpod paz- dulie, jih odložim in se vle- žem na bok. Eno izmed njih '-xiprein na prvi strani. »Učim se« poglavje za poglavjem. Kmalu me začne premagova- ti dremavica; zato naslonim glavo, pKJino težkih misli pred bližajočo se maturo na od- prto knjigo. Zaspati ne morem, kajti veter neusmiljeno piha okrog mene in prip>ogiblje sedem mogočnih brez, da kdaj pa kdaj zastočejo kot cmenv>gel človek. Ljubim te breze. Postale so mi prijateljice. Veliko uric preživim med njimi. V pri- jetni senci mi nudijo ugoden prostor za učenje. In danes jih veter tako grozno muči. Maje jih zdaj na levo, zdaj na desno stran in še naprej in nazaj. Močno se bojim, da jih ne bi polomil. Debela dežna kaplja me udari po glavi in kmalu za njo še druge. Vstanem, po- berem knjige iznad mokre trave in iščem zavetje pod krošnjo najvišje breze. Ven- dar, zaman. Kljub temu se naslonim na belo deblo in opazujem divjanje vetra. Veje me udarjajo po glavi, vendar se ne umaknem. Vse skrom- no rastlinstvo okrog mene se bori z vetrom. To je hud boj, boj vsake najmanjše travne bilke, najmanjšega brezovega lističa. Pogledam v nebo. Od vzho- da priganja veter, kakor orač vola z bičem, težke oblake na zahodno stran neba, kjer jih kopiči v ogromno temno gmoto. Na vzhodu se prične svetliti in pričakujem, da se bo zdaj, zdaj prikazal košček čudovite nebeške modrine. T;xia zavesa iz oblakov, ki jo je zagrnila, je predebela in je tudi tako sunkoviti veter ne more odgrniti. Nato se ve- ter zlobno poigrava. Oblalce, ki jih je pred nekaj minuta- mi pregnal na zahod, prižene spet nazaj, potem pa jih ena- komerno porazdeli po vsem nebu, da postane skoraj mračno. Tudi meni ne prizana.ša. Zaganja se vame in mi vča.sih za hip onemogoči dihanje. Zavedam se, da sem močnej- ša od njega in vztrajam. Red- ke, toda debele dežne kaplje mi ovlažijo dolge lase, vendar ne odidem. Oko se mi spet ustavi na zaliodni strani neba, kjer po- staja čedalje temneje. Veter goni »na kup« oblake najraz- ličnejših oblik in vseh odten- kov sive barve. Gledam jih, kako ge združujejo in meša- jo. Kakor podobe svetnikov se mi zdijo. V domišljiji vi- dim njihova telesa, oblačila in zrem v njihove čudne ol> raze. Dolgo tako gledani. Osvfr stim se šele ob ognjen<;ni blisku, ki prepara sivo nebo. Sledi močan grom in zemlji zadrhti. Oblaki ne zmorejo več težkega tovora. Ulije s« močan in gost dež. ZablisW se in zagrmi vdnigo. Groza pred bližajočo se ne- vihto me odtrga od zame naj- lepšega koščka narave. Bli- ska se in grmi čedalje huje. Poslavljam se od brez in jiUi govorim: »Bodite trdne i" močne kakor hrasti! Ne d-ajte se ukloniti!« S hitrimi koraki se pribli- žujem domu in stiskam pesH- Skoraj sem prepričana, d« bodo moje prijateljice kljU' bovale vetru. Med potjo pa zaslišim močan pok. Negóte vo se obmem nazaj in s st ra- hom preštevam breze. »Sed* mero jih mora biti«, si pra- vim. »Res, vse še .stojijo«, ve- sela ugotovim. Sprašujem se> »Kaj potem pomeni ta pok?* Oko mi na hitro preleti bli^' nji gozd in najde odgovof Zlomljen je vrh največj* smreke. 2e precej mokra stečem ^ kuhinjo, kjer so že zbrani vsl domači in s strahom pri('9" kujejo, kaj bo prinesla ^^ vihta. Morda točo, morda P^ vodenj... V vsak dom NOVI TEDNIK It. 31 — 3. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 15 ^ova mednarodna otroška vas na Golteh OTROCI SO POVSOD DOMA [^sto jutro so se vsi otroci idnarodne otroške vasi od- jvili iz lepega belega bloka Velenju v sosednjo šolo, ;r so dobili zajtrk in začu- , ravno tisto jutro, ko smo mi pripeljali, da bi preži- li z njimi nekaj prijetnih ie, so se povsem točno in ez vsake zamude odpravili a izlet. Naravnost na Golte, ič nam ni preostalo druge- I kot da smo krenili proti oštanju in dalje proti Mo- irju. Nikjer nismo dohiteli vtobusov, a ko smo prišli o spodnje postaje v Zekov- u smo si oddahnili. Zunaj o se na soncu greli naši stari nanci, mali Japončki, ki smo ih spoznali že prej v Celju. Иај so zvedavo strmeli v mrekove gozdove košate mo- irske planine in pričakovali, idaj se bo po debeli žici pri- libala velika rumena gondola, à jih popelje na vrh. In pr- 'ič so bili pred takšnim za- limivim doživetjem. Kmalu so le zbrah še drugi in le na idhod je bilo treba počakati. Cas pa je bil dragocen, zato le je kar precej kuštravih iavic nagnetlo okoli točajke t bifeju in je vsak srkal rumeno oranžado, kar jim je pri nas bilo še posebej zelo »šeč. ČUDNA NAPRAVA Vrata so se zaprla, v gondo- li je zazvonilo in že smo se pričeli vzpenjati nad smre- Itove vrhove. Nosovi enajst- letnikov so .se prilepili za umazane šipe, marsikdo pa si ni upal pogledati v zevajo- fe globino iK)d gondolo, ki se ie pri vsakem stebru zazibala 'takor stara barka kapitana ßila na razburkanem morju, ^epričan sem, da si je mar- ^kdo od mladih nadebudne- žev z vseh koncev sveta želel stopiti čimprej na trdna tla, čeprav se je morda maloprej junačil s prijatelji, kakšen junak bi bil v kakšnem Ver- novem »Potovanju na Luno«. Deklice so bile bolj molčeče in vsi so si oddahnili, ko smo pristali. To pa še zdaleč ni bilo konec zanimivim doživet- jem, kajti že jih je čakala vlečnica, da jih popelje na Stare stene, kjer sicer ni bilo snega, a je bil čudovit raz- gled, pa spet čudovita zibajo- ča vožnja. Že pri samem »vkrcevanju« v sedeže ni manjkalo smeha. Vsi so nam- reč prvikrat videli to čudo, ki »pobira« ljudi in jih vozi v hribe, da jim ni treba sopi- hati po strminah in si gristi kolen. Vlečnica je krožila, se- deži pa so ostajali prazni, kajti nihče si ni upal sesti nanje. Potrebna je bila po- moč in krepke možate roke so zgrabile kar prvega in ga posadile na sedež m že se je odzibal navkreber. Potem pa je kar šlo in z lic je zginil strah, po širni trati pa se je jel razlegati prešeren smeh. ŠPAGETI NA GOLTEH Ko so se vrnili, je bila re- stavracija Izletnikovega hote- la v hipu polna. Kmalu so bile vse mize zasedene m nihče ni preveč gledal kam je sedel. Se je pač že poznalo nekaj tedensko drugovanje in otjroci so ponovno potrdili dejstvo, da so pK)vsod doma, kamor pridejo. In resnično bi lahko bila takale medna- rodna otroška vas postavlje- na na vrhu Himalaje, nič jih ne bi motilo. Ukvarjali bi se drug z drugim, pozabili na svoje domače probleme ... Sicer pa je vedno tako: kar je pri sosedu, to je vedno bolj imenitno. Zažvenketale so žlice in vi- lice in pričela se je velika pojedina. Potem so prinesli špagete in obiskal sem malo Emanuelo iz sončne Italije, da bi jo slikal, kako na vrhu Mozirske planine uživa ob špa- getih. Najprej je pojedla vso solato, potem pa joj, ubogi špageti, neumorno jih je se- sala in se smejala mojemu slikanju. ,James Allison iz Anglije ji je medtem »sunil« kos kruha, mala modrooka Ney Susanne iz Nemčije pa je pomotoma zapičila svojo vilico v njegovo solato. PRIJATELJI . . . Da, mednarodna otroška vas je eno samo prijateljstvo. Si cer pa je bil to tudi glavni namen te vasi. Otroci pa so pokazali vso tisto svojo nepo- sredno prisrčnost, ki že poča- si prehaja v nekakšno najst- niško muhavost, zvedavost in pomembnost. Združevanje otrok z različnih dežel je po- kazalo, kako hitro se lahko prilagodijo drug drugemu in neštetokrat so si segli v roke, prisegli prijateljstvo, oblju- bili pisma, ko se bodo vrnili na svoje domove in pa seveda, ostali bodo spomini na nepo- zabne trenutke, ki so jih pre- živeli skupaj. Med drugim so pri nas videli Postojnsko ja- mo, Logarsko dolino, odpravi- li pa se bodo še na Bled in še kam. Toda to še zdaleč niso zdolgočaseni turisti, ki iščejo atrakcije in opravičilo za svoj vnaprej plačan penzi- on. To so otroci, ki si seveda želijo najrazličnejšo pašo za oči, vendar v bistvu le ves čas posvetijo drug drugemu, celotni družbici... Na Golteh je počasi jelo primanjkovati sonca in nepri- jeten veter je kdaj pa kdaj potegnil čez planjavo. Ney, Perla, Merilyn, Janez, Sei, Jeff in še drugi so se odpra- vili peš do stare koče. Mo- rali smo se posloviti od njih, pa sicer nas niso niti opazili, da nas ni več. Bili so zatop- ljeni v svoje besede in kret- nje, ki so jim na najbolj ne- posreden način pomagale k boljšemu sporazumevanju in prepričali smo se, da je mar- sikdo med njimi resnično med govorjenjem spoznal, da je pozabil, da ne govori v svo- jem jeziku. Upamo lahko, da se bomo naslednje leto pK>novno videli. Vendar v urejeni vasi, ki ne bo tako improvizirana kot letošnja, da so se že po nekaj dnevih na hitro posajena dre- vesa pred novim blokom že posušila. Razumemo izredno prizadevne pedagoge v Velenju ki so se v teh dneh v celoti angažirali in vložili mnogo truda v delo. To delo je ne- precenljive vrednosti in upa- mo, da jih bodo razumeli tudi tisti, ki naj bi pravočasno za- gotovili sredstva za otroško vas v naslednjem letu, ki bi seveda služila tudi združeva- nju otrok i!z cele Jugoslavije. Tekst in slike: Drago Medved Cisto nekaj posebnega j«» takale naprava, ki te i>opelje n» vrh planine. Je skoraj bolj /animiva od velike gondole . .. ilfrida Ambrožič: »Ves čas osvetimo otrokom.« ¡ Mala Italijanka .je morala ' priti na Mozirsko planino, I da je dobila .svo.je špagete. Hm, kako tekne . .. Prav vsi otroci Otroške mednarodne ßoletne vast is Ve- lenja si èele, da bi kar največ ćar,a preživeli v naravt, med zelenjem in cvetjem, kjer rumeni sončni žarki obarvajo cvet- ne listke bolje veselo m živopisno. Vreme jim sicer m najbolj naklonjeno, vendar pa niso preveč slabe volje, ker je pro- gram kljub temu ostal zvest njihovi največji želji. Tudi ob našem otfisku jih ni bilo doma. Odpeljali so se proti znanemu turističnemu središču Golte nad Mozirjem. Po kosilu nam je komaj uspelo, da sino za mizo zbrali vse vodje, ki so iz enajstih držav pripeljali male radovedneže in se obvezali, da bodo les mesec skrbeli zanje. »Vzgled in vodenje odraslih sta za mlade zelo pomembna, posebno, če gre za najmlajše«, so si bili edini vsi, »vendar smo se odločili, da jih ne bomo omejevali z lastnimi vred- notami in sodbami, saj je glavni namen bivanja v otroški vasi, da se otroci med seboj spoznajo in z.ažive kot ena dru- žina«. Prvi skupni ugotovitvi so kar v en glas dodali, da se pri nas počutijo i-elo dobro, predvsem pa so navdušeni nad prelepo pokrajino, »saj toliko cvetja in zelenja pri vas res nismo pričakovali«, je povedala Michi Vamanaka iz Japonske. »Preseneča ms tudi, da ste uspeli v Sloveniji ohraniti toliko zelenja, ko vidimo, da tudi pri va.s rastejo vedno nova na- selja«. je ugotovljal Daniel Schools iz Belgije. Zelo nas je zanimalo, kakšno predstavo so imeli o naši deželi, predno so pri-sli k гмт. Margareta Otero s Filipinov je pričakovala, da so življenjske razmere pri nas revnejše, da ljudje živijo v slabših, nesodobno opremljenih stanova- njih. »Bali smo se, da bomo povsod naleteli na omejitve, da si ne bomo mogli ogledati vsega, kar nas zanima, celo o po- litičnem pritisku« smo razmišljali«, je odkritosrčno odgovorit Peter Erke Kurnweis »Seveda smo zelo veseli, da je pri vas vse boljše m veliko bolj svobodno kot smo pričakovali, zato se bomo prihodnjič laže in z večjim veseljem odločili za bi- vanje ori vas«, Je še dodala Margarita Otero. V nadaljevanju pogovora so nam povedali, da so otroci iz mednarodne vafi povsem odrezani od svoje domovine in pstalega sveta, saj so premajhni, da bi jih zanimalo doga- janje izven njihovega otroškega sveta, polnega novih dožive- tij in spoznanj. »Za nas ni prav nič važno, kje smo, kaj se okrog nas dogaja, glavno je, da smo skupaj, da se naučimo prijateljsko živeti skupaj, pa čeprav na vrhu Himalaje«, je navdušeno poiasnjevala svetlolasa Karen Hintz iz Danske. »Ker smo pa le še pn vas, imamo tudi nekaj pripomb oziroma želja, ki bi lahko poenostavila bivanja v otroški va- si«, se je oglasila Andrea Wolj iz ZDA. »Zelo ugodno bi bilo, če bi se vse življenje lahko odvijalo v eni zgradbi aH pa na enem zaključenem prostoru, tako bi tudi otrokom ostalo več prostega časa, ki bi ga lahko izkoristili po svoje, z manj na. zorstva odraslih pa bi se z notimi prijatelji lahko spo- razumevali bolj sproščeno«, je razprtdala svoje misli Andrea. Daniel IZ Belgije je opozoril, da se prijateljstvo otrok z nji- hovim odhodom iz Otroške mednarodne vasi šele pričenja, saj otroci z veseljem odhajajo na počitnice k novim prija- teljem, ti pa se tifdi ne branijo, ko ie treba obisk vrniti. Svoja nOva doživetja pa vodje delegacij posredujejo tudi okolju, kjer živijo, največ v obliki predavanj in s prikazo- vajem diapozitivov. Mladi vzgojitelji so se razgovorih, .i porazu me vali so se tudi s kretnjami in pogledi, saj ni bilo časa, da bi vsi po- vedali vse pripombe, želje in vtise. Nehote smo dobili ob- čutek. da se med seboj odlično razumejo in sodelujejo. To so potrdili tudi sami in zagotovili so nam, da so k temu mnogo prijjomogli dobri pogoji in odlična organizacja. Se- veda pa je vse skupaj omogočilo, da je Otroška mednarod- na vas v Velenju lahko uresničila svoje poslanstvo. MILOJKA VOVK nekaj izjav smo pobarali vodje skupin; na sliki: Andrea Woolf iz 7AÌ.\, Miehi .lani» iz Japonske, Kareu Arite is Uatustee in Margarita Othero ki daljnjih 1 iJ¡i>inov. (od proti levi) Takole so se otroci pripravljali na vkrcanje in zabave ni manjkalo, le Jamesu iz Anglije je zagrenila i/guba jt^ice ua SiarUi »ianali prešerno veselje — pa tudi n« to je kmaiu po- zabU 16. stran NOVI TEDNIK Št. 31 — 3. avgust 1972 štijrimj očmi- HČERKA IMA FANTA K^em vaša redna bralka in prosim na to pismo hi- ter odgovor. Imam edmo hčerko, ki je stara 17 let in se uči v veleblagovnici T za pro- dajalko. Ko sem jo pred- lani peljala na upravo, da sem podpisala učno pogod- bo, so imeli tam lep, po- učen govor. Dobro sem sli- šala, ko je tovariš šef de- jal, da vajenka ne sme imeti fanta saj bo časa iovolj, ko bo pomočni- ca. Ves čas učenja do zdaj moja hčerka ni nobenega poznala, zdaj pa sem zve- dela od drugih, da se se- staja s fantom, ki ga jaz sploh ne poznam. Ko sem to zvedela, sem bridko na ves glas zajekala, njo pa seveda pošteno skregala. Zakaj ne bi ubogala svo- jih predpostavljenih tako, kot oni zahtevajo? Zelo me skrbi, kaj bodo rekli na upravi in v šoli, če izve- do. Klicali bi me na upra- vo, hčerka pa bi dobila ukor. Vsa sem obupana. Ker dobro vem, da so fan- tje takšni, da parkrat slad- ko govorijo, nato pa si že nekaj »omislijo«. Tista nekaj »omislijo«. Tista mi- sel« pa je za dekleta lahko zelo nevarna, obupna in iaz tega ne dovolim. Mishm na bodočnost, kaj bi bilo, ako bi se hčerki kaj zgodilo? Iz šo- le bi jo vrgli, iz podjetja, sorodniki bi se nad me- noj kregali, zakaj je ni- sem opominjala, sosedi bi se smejali, jaz pa bi vsa obupana tavala naokrog. Fant, ki ga jaz sploh ne poznam, pa bi hčerki obr- nil hrbet in je ne bi po- gledal več. Takšna je fan- tovska navada, takšnega dekleta pa ne pogleda no- beden več. Jaz sem joop>o- zorila in ponovila, da so na upravi povedali, da va- jenka ne sme imeti fanta, nato se je ona jokala in mi rekla, da 00 šla pod vlak ali pa si bo žile z britvico prerezala, če jo bom sekirala še naprej. Kaj-naj storim? Lepo pro- sim, svetujte mi! Zaskrbljena, obupana mama Obupani mami bi za uvod rada svetovala, da naj se spomni na star slovenski pre- govor, ki pravi, da se »župca« nikoli tako vroča ne poje, kot se skuha. To pomeni, da tre- nutne krize in stiske njene hčerke, ki povzročajo mamin obup, niso tako strašne kot na prvi pogled kaže. Vaša hčerka, spoštovana to- varišica, ima že 17 let in če- prav .so na upravi podjetja mnenja, da dekleta ne smejo imeti fanta, se ljubezen ne ozira na njihove direktive. Le- ta so tu in tista, ko je rado- vednost največja, zato bi bilo neumnost dekletu bratniti fan- ta. S takim načinom, da ji boste strogo prepovedovali sha- janje z njim, boste današnjo situacijo še bolj zakuhali. O tem govori veliko zgodb, toli- ko življenjskih in napisanih povesti, da bi bilo odveč po- navljati spet stari izrek, da prepovedani sad najbolj vleče. Poizkušajte drugače! Mati ste in zato zmorete vse za svoje- ga otroka! Čeprav morda niste navajeni na intimne pogovore z vašo hčerko, poizkusite vi najti pot do nje. Približajte se jI X lepo besedo, razložite ji vse nevarnosti, ki groze mlademu dekletu (pa ne glej- te no odnose med dekleti in fanti tako črno!), povejte ji tudi, da na upravi ne bodo hudi, če bo imela fanta, a bo v službi vseeno na pravem me- stu. (V tisto, da bo dobila ukor, pa najbrž ne verjamete ne vi, ne jaz). Ne bodite tako načelni, ne skrbite za svoj ugled, edina vaša misel naj bo le sreča vašega dekleta. Ta pa bo zasijala, če boste vi našli pravo pot do nje, ona pa do vas. Če pa boste vklju- čili še hčerkinega fanta (tako boste imeli tudi priliko, da ga spoznate), pa ne bo prere- zanih žil, še manj na kakšne misli na skok pod vlak. Mislim pa, da se .je obup že malo ohladil, ko ste pismo napl.sali, zato močno upam, da je že od takrat »stanje« manj napeto. Vem, mati ste in pre- žeti ste z bojaznijo do dekle- ta, ki si utira pot v življenje. In vsi starši smo že taki, da hočemo svojim otrokom pri- hraniti najmanjše razočaranje. Pa je tudi to potrebno, da se otrok zlomi, pobere in gre spet naprej. Želim vam v iekanju poti vse najlepše! NATAŠA zenin ^ ; vsakdan VEČERNA ROMANTIKA NA MORJU Ko greste na morje, naj- brž ne mislite samo na sonce in morsko vodo, temveč tudi na večerno za- bavo. Obenem pa si želite, da bi bile najlepše. Tiste, ki rade pletete, si napletite bluzico s trikot- nim hrbtnim izrezom. K bluzi oblecite široko, nab- rano krilo v ciganskem stilu in živobarvnim vzor- cem. Tiste, ki rade nosite kratka krila, oblecite ob- leko, pri kateri naj bo zgornji del širok in naj pada čez pas. Spredaj pa se naj zapira z majhnimi gumbki. Krilo naj ima spodaj široke volane. S pričesko si ne delajte pro- blemov! Na glavo si zave- žite ruto — kot turban in jo pri ušesih okrasite z veliko rožo. Nekaj posebnega boste v »dimijah« z živim bar- vnim vzorcem in z mo- drčkom v barvi, kot je vzorec na hlačah. Pri ma- ke-upu ne bodite skope in si na veke nanesite mav- rico barv, ustnice in nohte pa r)oii'^a'"te z rdečo šminko in lakom. VIZJAK JANA It. 31 — 3. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 17 Kaj je povedal direktor Cinkarne BANKE - Ni še dolgo tega, ko smo v našem časniku pisali o nekaterih letošnjih dosežkih in problemih kolektiva celjske Cinkarne. Korekture cen nekate- rim proizvodom so delno omilile situacijo v podjetju, vendar ključni pro- blemi še nadalje ostajajo nerešeni. Zamrznitev cen povzroča izgubo, zato je razumljivo, da se kolektiv bojuje z velikimi težavami. Poleg tega pa je v zaključni fazi tudi izgradnja novega obrata titano- vega belila, za katerega vemo, da je skupna naložba z Nemci. Osrednji problem, ki tare kolektiv Cinkarne, so denarna sredstva, predvsem pa problem obratnih sredstev. Krediti za le-te so bili že od nekdaj področje Stalnega interesa. JUGOBANKA je nedavno tega podvzela nekatere ukrepe, ki v mnogočem olajšujejo položaj Cinkarne. V zvezi S tem smo naprosili za izjavo direktorja Cinkarne, tovariša KLINGERJA, ki je povedal naslednje: »CINKARNA je zaključila jlletno poslovanje z izgubo ^ 650 milijonov. Razlogi za , izgubo so že poznani. Za- fznjene cene so trajale prak. ¿no do konca prvega p>ol- ¡tja. Ponovno si ob tem p>o- ^vljamo vprašanje, zakaj je ^trebno zamrznjene cene leči tako dolgo, da mora odjetje poslovati z izgubo. V podjetju smo v zaključni izi izdelave rebalansa plana, odjetje je moralo zaradi prememb cen in le delnega »ševanja problema pristopiti raktično k izdelavi finančne- a plana za drugo polletje, in jcer tako po količini, kot 0 cenah zaradi tega, ker pro- lem nekaterih cen ni rešen 1 bo prišlo do ponovnih pre- likov glede obsega proizvod- je, ki bo ponekod nekoliko išja, drugod zopet nižja. Cene ■ekaterih naših artiklov so se listveno spremenile, kar pa e bila po naši oceni tudi edi- ta pot. Izdelava omenjenega rebe- insa plana bo v končn: fazi ökazala novo finančno situ- icijo v podjetju in na tej snovi bo potrebno poiskati )ota in načine za pokritje iz- [ube iz prvega polletja, ki je lastala zaradi vplivov od zu- laj. Smatramo, da bo treba lekaj ukrepov, in sicer maksi- nalno, kar bo mogoče, pod- reti tudi znotraj podjetja, lelno pa bo seveda potrebno poiskati ustrezne rešitve tudi 5d zunaj. Med drugim bo po- trebno postaviti tudi vpraša- ttje po zahtevku za kompenza- cije, saj nedavni zakon o for- miranju cen predvideva, da imajo podjetja, ki poslujejo t izgubo zaradi zunanjih de- javnikov, torej ne po lastni krivdi, pravico do kompenza- cije. Kot druga naloga pa, ki stoji pred nami, je čimprejš- nja izgradnja titandioksida, îa kar je potrebno poiskati vse možnosti, da bi ta objekt račel čimprej proizvajati, da bi se aktivirale te precejšnje milijarde, s čimer bi se v pri- hodnjem letu olajšalo celotno poslovanje. Tretja pot, ki jo je potreb- no pri tem ubrati, pa je tudi v tesnem sodelovanju z banč- nimi institucijami, predvsem pa z Jugobanko. Ob tej pri- ložnosti smatram za potrebno, da opozorim na to, da se je odnos Jugobanke do Cinkarne v zadnjem času spremenil. Vse kaže, da je tudi Jugoban- ka prišla do zaključka in ugo- tovila, da se Cinkarna trudi, da iščemo načine in pota, da bi prišli iz te nezavidljive situ- acije, ki vlada v podjetju že skoraj štiri leta. Prvi rezultati tega sodelovanja, oziroma po- zitivne j šega gledanja Jugoban- ke so danes tu. Jugobanka je bila prva institucija, ki je odobrila še dodatne podražit- ve ob zadnji devalvaciji ko- nec leta in vse ostale podra- žitve. Kreditni odbor Jugo- banke v Beogradu je 28. ju- nija odobril sredstva za dog- raditev titandioksida v višini preko 12 milijonov dinarjev z razmeroma ugodnimi kredit- nimi pogoji. Prav tako je od- obril izdajanje garancije za 260.000 dolarjev, za nabavo še dodatne opreme in istočasno sprejel sklep, da je potrebno že danes za leto 1973 rezer- virati obratna sredstva v vi- šini preko 15 milijonov kot trajna obratna sredstva za obrat titandioksida. S tem je Jugobanka rešila vse s strani Cinkarne predlagane zahtev- ke, za dokončanje obrata ti- tandioksida. Seveda pa je sklep kreditnega odbora Jugo- banke pogojen z zaprtjem ce- lotnega kroga, torej tudi s tem, da bodo odobrile potreb- na sredstva tudi ostale bančne institucije. Istočasno je kreditni odbor podaljšal kredite za trajna ob- ratna sredstva Cinkarni Celje od sedanjih pet na pet in pol let, tako da imajo že vsi ob- stoječi krediti status trajnih obratnih sredstev. Tudi v tem pogledu je bil zahtevek Cin- karne v celoti upoštevan. Na- dalje je kreditni odbor na že omenjeni seji odobril tudi 10 milijonov za obratna sredstva, ki bodo omogočala normalno poslovanje podjetja, seveda pod določenimi pogoji. Med drugim se podjetje zavezuje dati na razpolago prosta de- vizna sredstva v obdobju pet- najstih let, drugi pogoj pa je v tem, da mora Cinkarna zmanjšati svoje terjatve do kupcev v višini 65 milijonov dinarjev. V tem pogledu Ju- gobanka ni v celoti izpolnila naših zahtevkov, saj je Cin- karna zaprosila za 20 milijo- nov kreditov, kar je bilo zma- njšano za polovico. Se težji pa je seveda drugi pogoj, to- rej zmanjšati terjatve do kup- cev, kar je v sedanjih pogojih praktično nemogoče. Mi ima- mo namreč precej proizvodov široke potrošnje, pri čemer se moramo prilagajati zahte- vam trga. še težji problem pa je v tem, da je izredno težko opravljati kontrolo pri ustavitvi dobav določenim kupcem, ker kupci ki nimajo denarja, iščejo poti, kako pri- ti do blaga, ki ga sicer kupujejo pri nas, preko raznih trgovskih hiš. To one- mogoča izvajanje pritiska na kupce, sredstev je vse manj v obtoku in vse to nas navaja s strahom, kako bomo izpol- nili ta zahteven pogoj Smatramo, da je kljub te- mu Jugobanka pokazala do- ločeno gesto in pripravljenost za reševanje problemov Cin- karne, prt čemer bo treba še iskati načine za reševanje vprašanja obratnih sredstev. Mislim, da se Jugobanka za- veda, da ima v našem podjet- ju vezanih precej sredstev, pri čemer pa je edina mož- nost, da jih v čimkrajšem ča- su dobi nazaj v tem. da pa- metno sodeluje s podjetjem. Cinkarna je, kakor je znano, kompleten komintent Jugo- banke, zato je prav, vsaj tako mislimo mi, da nam Jugoban- ka v tej situaciji tudi pomaga. Osebno mislim, da je Jugo- banka v danem trenutku op- ravila, kar je bilo potrebno, vendar bo potrebno še urediti določene stvari. Razgovori o nekaterih problemih že tečejo in ker je bil storjen že prvi korak, bodo drugi preostali koraki po mojem mišljenju še lažji in da bo sodelovanje med obema partnerjema po- tekalo znatno boljše, kot je doslej. Ob tej priložposti naj nagla- sim še to, da je dokončanje titandioksida do konca leta imperativ za podjetje in da je to pogojeno z rešitvijo ko- mpletne finančne konstrukci- je, kar pomeni, da je treba, kot je bil postavljen rok. to je do 15. avgust, najti defini- tivne rešitve še pri preostalih kreditorjih, kjer pa je stvar že več ali manj pripravljena. Izjema je Ljubljanska banka, ki pa tokrat malo zavlačuje, kar bi lahko imelo posledice tako za podjetje samo, kakor tudi za vse bančne institu- cije.« 18. stran NOVI TEDNIK Št. 31 — 3. avgust 1972 It. 31 — 3. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 19 v vsaki številki Novega tednika vam bomo postavili eno vprašanje. Napisali ali obkrožili boste odgovor, za katerega boste prepričani da je pravilen. Odgovore na kupone pošljite na uredništvo Novi tednik Celje, Gregorčičeva 5. do ponedeljka. S tem že sodelujete pri žrebanju _ V žrebanje bomo uvrstili vse odgovore — pravilne in nepravilne Toda z na- gradami LIBELE in KERAMIČNE INDUSTRIJE L1BÜJE bodo nagrajem le listj izžrebanci, ki bodo pravilno odgovorili. Pet izžrebanih igralcev г nepravilnimi odgovori pa bo prejelo knjižne nagrade Torej — vsak teden 15 nagrad za naše bralce m bralke v novi N1 igri. In še posebne nagrade za nove naročnike Za vse nove naročnike, ki se bodo naročili na NT г naročilnico, ki .jo bomo objavili vedno na tem prostoru pa bomo pripravili vsake tri tedne še posebno žreban,je — za Libelino konvektorsko peč ali pa za maser Skupno torej čez 500 nagrad Libele in Keramične industrije Libo.je za nove na ročnike in bralce. In še SOO knjižnih nagrad NT. TaivO pisanih odgovorov pa že dolgo ne! Bralka Erika iz Celja nam je takole napisala: »Naj sem še taKo razmišljala, како naj svojo težavo ir skrb vnesem v drobno rubriko s kuponom, nisem našla prave rešitve. Zato sem S" odločila, da »am svoj odgovor sporo- čim v pismu Saj ne boste imeli mnogo dela. Skušal, bom biti sratka m jedrnata in če bo šlo bonr svoj p'-ob em strpala že kar na prvo stran Moj naivečji problem je namreč v tem. da s; silno želim kuhinjsko tehtnico Libe'a moj: kuponi pa pridno letijo v koš « In v taKem slogu dalje. Draga Eri- ka nikaT ne izgubite poguma. Kdor čaka, dočaka Zato pridno pošiljajte kupone in prav gotovo vas bo žreb končno obiskal. In kako je žreb odločil? Nagrade prej- mejo- Vera Sviga. Ljubljanska c. 33, Celje Joif^ Ra'tma.ier, Nušičeva 4, Celje Retuznik Rudi, Blato 14. Slovenske Konjice Jeranko Ana Zidanškova 9, Celje Stanka Zupan, Hrastovec 4«, Velenje Irer.a Pucelj, Ljub'ianska 2, Velenje Franc Kolar V na tO, Dobrna Nušs Mrak Ša'-pnovičeva 5 b, Celje Stoletno pratiko dobijo po pošti: Marija Hodnik, Ljubljanska 20, Celje Rado Jug. Šentjur pri Celju Frenk Perko. Pek°rr,a — Merx, Velenje Ljubo Lampret. Ü1 ta:cev 5, 2alec Marra Uranjek. Biok upokojencev 2, Žalec KONVEKTORSKO PEC prejme: Stanko Gril. Liboje 166, p. Petrovče . In katere skrbi vas še tarejo? Takole ste odgovorih: dolga pot v službo, mmam sta- novanja dolgčas, ker sem doma, kdaj bo 7 Polulah nov most, /ččno naraščanje cen, oh dinarčki pegr na obrazu po porodu, kako priti do denarja za nov hlev, nimam težav ker so počitnice, imam preveč kilo- gramov, odvoz smeti, nikoli nisem izžreban, denar nimam skrb кчг zame skrbijo starši, EM^ še ni jdgovoril glede reklame, kako spoznati dekle, "ia oo dobra žena itd Res, cel kup prijetnih hudomušnih in veselo pi- krih odgovorov. NOVO VPRAŠANJE ZA VAS l4 sedaj novo vprašanje! Kater novi rubri Si oi dali vi prostor v Novem tedniku? Odgovore iop'.snice s kuponi pošljite na uredništvo do 7 l 'gusta 1972. Istega dne ob 17 ur se dobimo z ižzrebanci v uredništvu. Izdelki KERAMIČNE INDUSTRIJE — Liboje so v številnih izvedbah tako pestri, da najdejo primerno mesto v vsakem stanovanju Uporabni so v ku hin,ji - dekorativni v ostalih pro- storih. S KAVNIM SERVISOM za turško kavo bo v.saka gospodinja gostom ne- hote izrazila, naj se počutijo sproščene. Priročnost in dekorativnosi te po- sode sta odliki, ki naj navdušita vsako gospodinjo Industrijska prodajalna KERAMIČ- NE INDUSTRIJE LIBOJE je odprta ob delavnikih od 8. do 18. ure. tudi ob sobotah. Športne referente iz 13 slovenskih delovnih organizacij smo v družbi njihovih vaditeljci srečali, ko so prišli na kratek izlet na znano turistično točko Golte nad Mozirjem. Tudi tako prijetne stvari sodijo v njihov delovni program. Foto: D. Medved Z demonstracijo kmetijskih strojev Rapid v Muti ob Dravi je Gorenje prikazalo del tiste- ga, kar namerava osvojiti v proizvodnji skupaj s švicarsko firmo. Na posnetku: traktor je zaoral zemljo. Medtem ko je stroj odkrival sveže plasti zemlje, se je delavec spre- hajal ob njem in ga pustil povsem »svobodnega«. íFnfo; M.B.) ZAKAJ NE BI OSTAL? »Rad bi, da bi ostal, ta naš dvestoletni mlin. Svoje je sicer opravil, vendar nI kar za vstran. Nič se še ne ve, kakšni časi bodo prišli in ponudil bom občini ali pa narodni obrambi svoj mlin, da se ohrani, kajti v primeru vojne, če bodo veliki mlini in skladišča porušeni, bi naš mlin lahko dajal dragoceno blago. Tako mi je pripovedoval stari partizan JOŽE RE- MENIH s Skornega št. 1 Šmartno ob Paki. Domači- ja stoji ob Paki, kjer se razstezata star in utrujen mlin pa žaga, ki še danes veselo reže. Ob njej je tu- di glavni dohodek pri hi- ši. Mlin je utihnil pravza- prav že pred štirimi leti. Glavni mlinar je bil oče Jožetove žene Angele. Bi la je pri tej hiši tudi doma in je po smrti svo- jega očeta Ivana Košca sama miela do leta 1968. Mlin je kupil že Angelin stari oče okoli leta 1890 in 3d takrat do leta 1963 je bila pn Koscu mlmai'ska obrt. Tako so tekla leta in obrt je cvetela, da je bilo kaj. Kmetje so pri- hajali tudi iz mozirske strani in vozili cele vozo- ve žita v mUn. Največ so mieli pšenico in koruzo, vse to pa zdaj opravijo manjši električni mlini, ki jih imajo kmetje sami po domovih. Med zadnjo vojno so se vsa štiri leta mlinska ko- lesa neumorno vrtela. Cez dan so prihajali v mlin Nemci po moko, ker so imeli v bližnji Paški vasi postojanko. Ponoči pa so bili gostje partizani in mlin pri Pečenikovem Je- su je dajal kar lepo šte- vilo vreč za borce. Sicer pa je bila to stara parti- zanska hiša in to je bil pravzaprav vzrok, da je Remihov Jože danes go- spodar pri tej hiši. Nam- reč, kmalu v začetku voj- ne je odšel v partizane in tako prišel leta 1943 v K.ošcev mlin, kjer je hčer- ka Angela pomagala oče- tu Ivanu. Jože se je zagle- dal v mlado mlinarico in ni ga bilo treba več veliko prositi, da je zahajal v mlin. Vojna se je počasi a vztrajno pomikala h kon- cu in prišel je dan osvo boditve. Jože je še vedno zahajal h Košcu in konč- no sta se v januarju 1948. leta z Angelo vzela. Pa se je Jože še spom- nil, da je tik mimo nji- hovega mlina, ki stoji ob železniški progi šoštanj— Šmartno ob Paki, peljal ;oreč vlak, ki so ga zažgab partizam. Toda to še ni vse. 2e kmalu, nekaj let po vojni, se je hitra in vijugasta Paka zapeni- la ob padcu treh vagonov v strugo. Vlak je iztiril. V enem vagonu so bili krajniki, v drugem celulo- za in v tretjem usnje. Velika poplava 1954. leta je že resno ogrožala jez, mlin in žago, vendar je vse vzdržalo. Velika po- vodenj pa se je čez dve leti ponovila in takrat je jez popolnoma razdejalo, mlin pa je bil povsem pod vodo in ga je Jože leto pozneje moral vsega ob- noviti, tako da je zdaj po- lovica lesenega, polovica pa je betonska. Jez je zdaj tudi močan in Jože pravi, da bo morala biti peklenska voda, ki bi ga zdelala tako kot pred leti. Jože ima dva otroka. Sina Petra in hčer Cirilo. Vendar nihče od njiju ne bo mlinar. In Jože se je odločil, da bo naslednjo pomlad mlin porušil, še prej pa bo stopil na ob- čino, da se pomeni, kako bi bilo, če bi njihov mlin pri Pečenikovem jezu še lahko obstal, kot nekak- šen varuh in obljubljena dobrota. Morda se mu iztekajo zadnji meseci? JOŽE REMENIH Žuličev mlin v Prožinski vasi, o katerem smo pisali v prejšnji številki. 31 NOVI rE3>NIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poátni predal 161; Naročnina m oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik: Jože Volland; Tehnični urednik: Drago Medved — iledakcija: Milan Božič Edi Goršič. Jure KraSovec, MUan Senlčai Zdenka Stopar, Milenko StraSek. Bemi Strmčnik — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk in kiiSeji: CGP »Delo« LJubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke I din - Tekoči račun .5011167/2 CGP tDELO« LiuhI jana - Tel uredništvo 23-69 in 31-05 mali oglasi in naročnine 28 00