LETO XXI. — Številka 5 Ustanovitelji: občimkc konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, fikofja Loka in Tržić — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DEL( KRANJ — sobota, 20.1.1968 MOfr. ^ Cena 40 par ali 40 starih dinarjev \^HHlHBbk List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. ^^*^^l^mo^^L 0d 1 januarja 1958 kot poltednik. tŽ^SAk. Tz/iar 0d 1 januarja 1960 trikrat tedensko. ^^Qwjfotog0fflyf^ Od 1 januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah LJUDSTVA ZA GORENJSKO Javna tribuna o privatnem delu v Tržiču Najprej je treba ugotoviti, kdo so pravi obrtniki <>7nitorelc' Januarja. je izvršni odbor občinske konference j>£DL v Tržiču organiziral javno tribuno o privatnem delu, Katere so se poleg predstavnikov republiške im zvezne konference SZDL in predstavnikov občine udeležili tudi privatni obrtniki in zastopniki obrtnih organizacij. V uvodni besedi se je član republiške konference in član izvršnega odbora SZDL Tržič Štefan Brezavšček dotaknil po-'■avitnih problemov, ki danes tarejo obrtništvo. O davčni Politiki je dejal, da ta danes ne predstavlja učinkovitega orožja proti raznim nepravilnostim na področju obrtništva, zato 1 hilo potrebno organizaciji davčne uprave posvetiti več Pozornosti, tako njenim kadrom kot njihovi strokovnosti. Jako bi morala postati davčna služba samostojna, odgovorna 'n učinkovita. Pri tem pa je treba spremeniti tudi odnos med ayčnim zavezancem in davčno upravo, sama zakonodaja pa aj bi bila republiška, vendar dopolnjena z občinskimi pred-P'Sl. ki bi konkretno določali in urejali vprašanja. Torkova javna tribuna o osebnem delu v Tržiču je bila zelo živahna, saj tako konstruktivne razprave že dolgo nismo '•šali. Deloma so k temu pripomogli navzoči obrtniki, ki so naštevanjem praktičnih primerov dokazali, da se živo zanihajo za probleme in zato tudi ni manjkalo predlogov. Tako tno slišali mnenja, da moramo pri ocenjevanju obrtništva Pogledati posamezne obrtnike, tako imenovane »prave« obrt-'*e. ne pa tiste, ki imajo »obrt« le popoldne in največkrat s A Z* mtr'm zaslužkom. Zato bi bilo potrebno stabilizirati .anii položaj obrtništva in zagotoviti pogoje za njegov raz-oj. Pri razvoju obrtništva pa se pojavlja ta problem, da je rtniško delo v večini primerov še ročno, zato tudi ne v?remo primerjati storilnost obrtnika z storilnostjo delavca industriji. Danes si industrija prizadeva za 7 - urni delavnik, "ledtem ko obrtnik, ki ne dela več kot 10 ur, sploh nima r 02nosti za razvoj svoje dejavnosti. Tako bi morali najprej k i ]}tl vpra§anja, kdo so obrtniki, kaj in kako delajo, kajti lako se bomo lahko izognili posameznim posplošitvam, češ rtnik je, in gotovo dobro zasluži. Kot že rečeno, je bilo nio i razr>rave ° popoldanskih obrtnikih, pri katerem bi Dol.3 °^'na ugotoviti, katero popoldansko delo je potrebno, ki ..Cg. l?8a pa bi bilo potrebno jasno in določno reči ljudem, Hi*** imeti popoldansko obrt, ali naj imajo samostojno obrt, pa Pa da dopoldne delajo v gospodarski organizaciji, popoldne •zdelujejo takšne izdelke, ki dajejo hiter zaslužek. (ja fr' obravnavi davkov so se udeleženci javne tribune zavzeli, dolrJ rnoran biti ''S*' obrtniki ki imajo dosti vajencev, deležni st^°^en'h davčnih olajšav, saj vemo, da danes vajenec pred-lerji J.a tako za obrtnika kot za industrijo samo stroške. Ob vsi JC P°lreDrio poudariti, da so na javni tribuni ugotavljali Vsem° vrst'- da je sedanji vajeniški sistem neustrezen pred-Zat uarac*' tega, ker je šolanje premalo povezano s prakso. terTl morali učno dobo razdeliti za posamezne obrti, pri b0 , pa dati več pozornosti praktičnemu pouku, kajti le tako 0 č' vajenec seznanjen s svojim dolom že med samim 'anjem. V Pa, • • , . Obrt x pravi Je tekla beseda tudi o modernizaciji dela v indu fVU' **r' tem smo su^a'i zanimive ugotovitve, da naša bi|j str'Ja nima posluha za izdelavo takšnih strojev, ki bi da s r'nikom vsak dan v pomoč, zato pa tudi ni čudno, g0Voe.Vse delo omejuje na ročno in s tem seveda ne moremo m0rr.J 1' ° visoki produktivnosti v obrtništvu. Tako bi se dih t3 na^a industrija zgledovati pri naših avstrijskih sose-imajo kup raznovrstnih naprav za potrebe obrtništva. jev i^aSanje kreditiranja je eno izmed pomembnejših pogo-m02na nadaljnji razvoj obrtništva, zato je treba preučiti vse deiav^j0b'ike kreditiranja obrtnikov oziroma razvoja njihovih 8e 'J3,'10"^ javne tribune so obrtniki izrazili željo da bi tijenjk; at sestajali s predstavniki občinske skupščine in °dpa i,Upravnih organov, kajti le s tesnim sodelovanjem bodo Dai*.Ci- .številna sporna vprašanja, ki se danes v obrtništvu Jav|JaJO. V.Guček štafeta mladosti z Djerdapa tef8 Se^' centralnega komito HZveze mladine Srbije so *Smni, da bo letošnja štafeta mladosta krenila z Djerdapa, z gradbišča hidroelektrarne. Posvetovanje predsednikov gorenjskih občin V četrtek je bilo v Skofji Loki posvetovanje predsednikov občinskih skupščin Tržiča, Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Lcke, Kamnika in Domžal. Razpravljali so o nekaterih skupnih problemih. Tako o letovanju bolnih otrok na morju, o vprašanju marž v Gorenjskih lekarnah Kranj, o organizaciji zdravstvene službe na Gorenjskem, o politiki obdavčenja in o vprašanjih ustanovitve konference za habilitacijo, rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov na Gorenj, skem. Glede letovanja bolnih otrok na morju so vsi predstavniki podprli kranjski zavod, ki skrbi za letovanje otrok v Novigradu. Zavodu so očitali, zckaj ne pošilja otrok na Debeli rtič, kjer imajo slovenske zdravstvene ustanove center za zdravljenje otrok. Menili so, naj ti otroci še nadalje v poletni sezoni letujejo oz. se zdravijo v Novigradu, ker je občinska skupščina v Kranju v ta dom vložila precej denarja. Po sezoni pa bedo otroke pošiljali na Debeli rtiič. Strinjali so se tudi, da občinska skupščina Kranj zastopa vse druge občine v primeru sporov med zavodi za socialno zavarovanje in zdravstvenimi domovi glede poravnave raznih stroškov. Seveda pa ta dogovor velja ob poprejšnjem posvetovanju z občinami — soustanoviteljicami. Gorenjske lekarne Kranj naj predlože višino marž za svoje poslovanje, ki jih bodo potem preverili in potrdili. Pogovarjali so se tudi o organizaciji zdravstvenih domov na Gorenjskem, predvsem glede referenduma v ZD Skofja Loka, ki je bil proti priključitvi. Menili so, naj bi to zadevo uredili najkasneje do 1. marca. Zavzeli pa so se tudi za enotno davčno politiko na Gorenjskem. O tem bo govora še na posvetovanju predsednikov in načelnikov za finance gorenjskih občin prihodnji teden v Domžalah. Povezali' se nameravajo tudi z občinami na ljubljanskem in celjskem področju, da bi bilo področje z enotno politiko obdavčevanja čim večje. Glede ustanovitve konferenc^ za habilitacijo, rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov na Gorenjcem so me- nili, naj bi bila ta v sklopu komunalnega zavoda za zaposlovanje delavcev v Kranju. Ustanovna konferenca naj bi bila marca, poprej pa naj komunalni zavod za zapo- slovanje pripravi vse potrebno. Po posvetovanju so si predsedniki ogledali tovarno klobukov Sešir v Skofji Loki. S. Jesenoveo Milijon kredita za fiat 750 Interna banka Zavoda Crvena zastava je sporočila, da bo od petka, 19. januarja, dalje kreditirala prodajo avtomobilov Zastava 750 ugodneje kot do sedaj. Kupci bodo lahko dobili posojilo v višini milijon starih dinarjev z odplačilom na 30 mesecev, 20-odstotnim pologom in 8 in pol-odstotno obrestno mero. Posojilo lahko najameta tudi dva člana družine, ča eden od njiju ne bi izpolnjeval pogojev za najetie kredita (kreditna nesposobnost). Vsem članom SZDL občine Radovljica Sklep skupščine občine Radovljica, da v celoti reši problem prostorov za osnovno šolstvo najkasneje do leta 1974, so občani sprejeli z velikim razumevanjem. Zbori volivcev, ki so bili to pot dokaj dobro obiskani, roditeljski sestanki po vseh šolah ter mnogi drugi razgovori z občani so v celoti podprli sklep občinske skupščine Za zgraditev treh novih šol na Bledu, v Bohinju in v Radovljici ter za dograditev šol v Begunjah, v Lipnici in v Lescah je potrebno 2 milijardi in 30 milijonov S din. Denar za to bodo prispevali: občinska skupščina vsako leto 80 milijonov S din, delovne organizacije vsako leto 120 milijonov S din in občani s samoprispevkom vsako leto 9C milijonov S din. Občinska konferenca SZDL poziva vse volivce, da v nedeljo, 21. januarja, glasujejo ZA samoprispevek za gradnjo Sol z zavestjo, da bo le na ta način možno v tem, razmeroma kratkem času zagotoviti naši mladi generaciji ustrezno izobrazbo v sodobnih šolskih prostorih. KO GLASUJEMO »ZA« SAMOPRISPEVEK, GLASUJEMO ZA NASO LEPŠO PRIHODNOST, GLASUJEMO V DOBRO NAŠIH OTROK, GLASUJEMO ZA TISTO, KAR NAJBOLJ ŽELIMO SEBI IN TISTIM, KI JIH IMAMO NAJRAJE. S TO ZAVESTJO IN PREPRIČANJEM POJDIMO V NEDELJO VSI NA VOLIŠČA! Občinska konferenca SZDL Radovljica Šest novih avtomatskih telefonskih central Kranj, 19. januarja. — Danes sta podjetje za PTT promet Kranj in tovarna Iskra iz Kranja sklenila pogodbo, da bo kranjska Iskra do konca 1970. leta izdelala za PTT podjetja 6 novih avtomatskih telefonskih central v vrednosti 800 milijonov starih dinarjev. Zmogljivost teh central bo znašala 4760 priključkov. Z dograditvijo novih avtomatskih telefonskih central se bo na Gorenjskem 1970. leta število priključkov tako skoraj podvojilo in jih bo okrog osem tisoč. Po zgraditvi teh central bo avtomatska telefonska omrežna skupina Kranj (064), ki pokriva vso Gorenjsko, delovala v enotni tehniki. Sedaj je namreč ta omrežna skupina zgrajena iz različnih tehnik. Tako bo 1970. leta na Gorenjskem koračno tehniko zamenjala koordinatna (crossbar) tehnika. Omrežna skupina Kranj ima danes na Gorenjskem 17 central, hkrati pa je od 1. junija lani prva in zaenkrat edina omrežna skupina v naši državi, ki je popolnoma avtomatizirana. Prav tako je zanimiv podatek, da pride danes na Gorenjskem na sto prebivalcev 8,2 telefonskih aparatov, medtem ko v državi zaenkrat prideta okrog dva telefonska aparata na sto prebivalcev. Tako se danes Gorenjska že lahko primerja s sosednjima državama Avstrijo in Italijo. A. žalar 1114 Pred jutrišnjim referendumom v radovljiški občini Grdi barvni diapozitivi Jatri vsi na volišča! — To bi bila lahko obrabljena fraza iz povojnih let naše zgodovine, vendar je ne smemo tako razumeti, Zakaj šole so potrebne, koristne vsakomur, zato je tudi dolžnost vsakogar, da po svojih najboljših močeh prispeva zanje — Ker so šole slabe in stare ter neustrezne za sodobni pouk, je treba zgraditi nove Na zborih volivcev in na roditeljskih sestankih, ki so bili v radovljiški občini pred referendumom za gradnjo no-v'h šolskih prostorov, so Iju-dje gledali barvne diapozitive. Če na vabilih za predavanja, ki jih prirejajo delavske univerze in turistična društva, piše, da bo predavanje z barvnimi diapozitivi, je udeležba boljša. Ljudje radi gledajo barvne diapozitive, saj jim v lepih barvah pokažejo kraje, o katerih govori predavatelj. Pod imenom barvni diapozitivi si ljudje predstavljajo nekaj lepega, pestrega, to je prava paša za oči. Na zborih volivcev in na roditeljskih sestankih pa so občani radovljiške občine gledali grde barvne diapozitive. Barve so bile sicer lepe, tisto, kar so prikazovali, pa ne: šole, detajle šol, stavbe in prostore, v katerih si nabirajo življenjsko modrost naši najmlajši. Občani so videli, da te šole niso takšne, kakršne bi morale biti za sodoben pouk. že sicer vejo, da niso, a na slikah je vse »lepše«, izdvojeno iz okolja, zbrano na enem kraju. In veliko jih je bilo, ki so se takrat v zatemnjeni dvorani šele prav odločili: Da, res je, v takih prostorih dolgo ne more iti več naprej, ne sme iti! Potrebne so nove šole. Nujno potrebne. V radovljiški občini so neustrezni šolski prostori na prvem mestu v spisku, kjer piše, kaj občina še ni uredila. Na prvem mestu v »črni knjigi« piše: šole. Vendar tega perečega problema nI mogoče rešiti s skopimi sredstvi iz občinskega proračuna, v katerem je denarja premalo že za najnujnejše tekoče zadeve, kaj šele za tako obsež- ne investicije, kot so nove šole v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici pa dograditev šol v Begunjah, Lip-nici in Lescah, šole so namenjene občanom in občani morajo zdaj priskočiti na pomoč s samoprispevkom. MORAJO, če hočejo imeti šole. Ali pa ne — in šol ne bo. Ne da jih ne bo — takšne bodo še naprej, kakršne so zdaj, kot jih prikazujejo barvni diapozitivi, za katere je težko 1 reči, da so lepi. Druge alternative ni, drugih realnih možnosti za financiranje še lep čas ne bo. Jutri se boste odločali. Do. bro premislite, preden boste obkrožili »za« ali »proti« na glasovalnem listku. »Za« pomeni nove šole v nekaj letih, »proti« pa stare šole, kakršne ste videli na barvnih diapozitivih. A. Triler O ponovnih volitvah direktorjev Kranjska občinska skupščina in družbenopolitične organizacije so že konec minulega leta začele s pripravami na ponovne volitve direktorjev. Tako sta oba zbora občinske skupščine že konec decembra na predlog družbenopolitičnih organizacij sprejela posebno priporočilo in ga poslala vsem delovnim organizacijam v občini, v katerih bodo letos ponovne volitve. V četrtek pa je bila v Kranju seja zbora delovnih skupnosti, ki 60 se je udeležili tudi predstavniki delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij. Na seji so razpravljali o izvajanju priporočila občinske skupščine. Opozorili so, naj bo letošnja reelekcija čimbolj demokratična, podpredsednik občinske skupščine Janez Sušnik pa je med drugim v uvodnih besedah poudaril, da reelekcija ni čas za obračunavanje, ampak čas za temeljite gospodarske in samouprav, ne ocene delovnih organizacij. Zato so izdelali tudi posebne kriterije, ki naj bi samoupravnim organom v delovnih organizacijah pomaga- li pri razpravan reelekciji. Prav tako so na seji priporočili, naj se delavski sveti pri ocenjevanju oziroma razpravi poslužujejo podatkov strokovnih in drugih služb. Zbor delovnih skupnosti pa je nazadnje sprejel sklep, da bodo februarja razpisali delovna mesta za direktorje v manjših delovnih organizacijah v občini, ker za te niso potrebne tako obširne priprave. Za večje delovne organizacije pa bodo razpise objavili kasneje. A. 2. Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj Pogovor s predsednikom krajevne skupnosti Kamnik Tesno sodelovanje med občino in krajevno skupnostjo šila, ko bodo imele vse krajevne skupnosti točno določene delovne programe. Seveda pa ti programi ne bi smeli bili le zbir želja, temveč bi morali pri tem upoštevati tudi možnosti za reševanje določenih vprašanji bodisi da gre za asfaltiranje neke ulice ali pa za kakšna drugačna komunalna dela.«" Omenili ste, da bodo delov-programi krajevnih skupnosti znani prihodnji mesec. Katere bodo poglavitne značilnosti teh programov? »Čeprav' bomo o delovnih programih krajevnih skupnosti začeli razpravljali šele pri" hodnji mesec, pa lahko že sedaj vidimo nekatere značilnosti. Tako bo v delovnih programih prav gotovo dosti razprave o tem, ali bomo razpisali referedum o samoprispevku za postopno asfaltiranje 26 kilometrov dolge ceste Kamnik-Motnik-Ločica. To cesto naj bi gradili P*i let s sredstvi iz samoprispevka (če se bodo občani na referendumu odločili zanj), i* občinskega proračuna, s prispevki gospodarskih organi* zacij in cestnega sklada. % programu bo tudi dosti poudarka Organizaciji otroškega varstva, posebno še, če bomo res prešli na nov de-1 lovni čas. Nadalje bomo posvetili pozornost urejanju parkov in nasadov v Kamniku, še posebno pa si bo*-mo prizadevali za to, da bi krajevne skupnosti lahko uporabljale sredstva iz prispevka za mestno zemljišče. S tem bi se tudi sredstva krajevnih skupnosti — dose-daj dobivajo le 2-odstotni prispevek od bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih močno povečala in s tem bi lahko tudi več naredili kot do sedaj. Pri tem pa menimo, da morajo biti sredstva, ki so jih dali občani za namensko uporabo, pravilno razdeljena in uporabljena, ravno tako pa morajo biti dela kvalitetno narejena.« \'. Guček V kamniški občini imajo 20 krajevnih skupnosti, katerih predsedniki se bedo v začetku prihodnjega meseca zbrali na skupnem posvetovanju, na katerem bodo sprejeli letošnji program dela krajevnih skupnosti, pomenili pa se bodo tudi o nekaterih skupnih akcijah vseh krajevnih skupnosti v kamniški občini. O delu krajevne skupnosti Kamnik, o odnosu med krajevno skupnostjo in občino ter o vprašanjih, ki tarejo občane, smo se pogovarjali s predsednikom kamniške krajevne skupnosti Oskarjem Grzimčičcm. Tovariš predsednik, kaj bi lahko rekli o delu vaše krajevne skupnosti v lanskem letu? »Lani smo največ poudarka posvetili temu, da so bila sredstva iz samoprispevka občanov za asfalitranje mestnih ulic in cest v Kamniku pravilno uporabljena in da so bila dela res kvalitetno opravljena. Ravno tako smo opozarjali občinsko skupščino oziroma njene pristojne službe na potrebe v naši krajevni skupnosti. Tu je Šlo predvsem za vzdrževanje čistoče in urejenosti mestnih ulic, parkov, nasadov, izdelavo raznih vodovodnih priključkov ln ureditev razsvetljave za Kranjsko in Cankarjevo cesto v Kamniku. S pomočjo občinskega proračuna pa smo tudi zgradili v Pero-vem nov most čez Bistrico.« Kaj lahko rečete o odnosih občinske skupščine in krajevnih skupnosti? »Čeprav še niso dokončno urejene pristojnosti krajevnih skupnosti, konkretno nase, pa lahko rečem, da so odnosi z občino v redu, saj ima občina oziroma komuna zmeraj razumevanje za naše želje in potrebe, vendar se večkrat ustavi pri sredstvih, katerih pa — kot veste — zmeraj primanjkuje. Glede pristojnosti krajevnih skupnosti pa naj omenim še to, da se bodo ta vprašanja gotovo re- mmmrnm KRANJ, TRG REVOLUCIJE * Naročnina po stari ceni dve veliki žrebanji 12 N DIN ZA POL LETA, TUJINA 20 N DIN 24 N DIN ZA CELO LETO, TUJINA 40 N DIN ZA VSE NAROČNIKE V MAJU IN SEPTEMBRU, LE DA STE PORAVNALI POLLETNO NAROČNINO. ČAKA VAS PRESENEČENJE! GLASILO SZDL ZA GORENJSKO berite GL AS Ob posvetovanju o zasebnem delu v Radovljici Odvečne razprave Odkrivamo Ameriko, ki jo je odkril že Kolumb (kot so nas učili v šoli), pred njim pa že vikinški pomorščaki — Proč s predsodki, pa bo manj dilem! — Pogajanje za davke ni politika (ali Pa je, ampak slaba) — Prebrati je treba ustavo in statut Zveze komunistov Jugoslavije, pa nam bo takoj vse bolj jasno Tisto, kar je bilo pred letom dni skoraj še tabu, presedana stvar, tisto Je pravzaprav uzakonila že naša "stava In tisto Je zapisano v statutu Zveze komunistov Jugo»lavlje. Mi pa zdaj vihravo odkrivamo Ameriko ln smo na sestankih zelo pa-metnl, ko ugotavljamo, da Osebno delo z zasebnim« 8redstvi za delo nI nujno ne-sociallstlčno, da Je potrebno, da 8a Je treba pospeševati, ^ssbno delo pa sploh ne bi P°menllo nikakršne nevarno- st' za socialistični družbeni red ob pametno izdelanem davčnem sistemu, takšnem 3,1 podobnem, kakršnega "ttajo vse razvite kapitalistične države. In namesto da Potem, ko smo enkrat na štednih sestankih ugotovili, da le zasebno delo potrebno, da Ka Je treba pospeševati, da lma družba od njega korist, Pa Je edini resnejši probam pri tem formiranje "strežne davčne politike, s ^tero bi zajemali dohodek ui Preprečevali pretirano bogatenje, posebno pa špekula-c,Je, namesto da bi se potem lotM davčne politike ln načr-tov o nadalnjem razvoju za-sebne obrti, gostinstva itd. °a določenih področjih (ob-c*nah), se vedno načelno razpravljamo o »zasebnem de-'u z zasebnimi sredstvi za J«1««. Mar niso taki sestanki in take razprave mlatenje Prazne slame? Včasih si ml zdi, da predsodki Se vedno botrujejo tem razpravam. Predsodki, da z *asebnlm delom ogrožamo družbeni sektor, da ogrožamo uaš socialistični družbeni raz-V°J- Morda je za nekatere po reIorml malce prehitro za-Pthal nov veter, pa kar ne VeH kam s stališči, ki 1,h naučili so se . prej, ki so se 81» Z "Jimi, ki so jim pre-■ v meso ln kri. Na ]jj . .Posvetovanju v Radov-•T 'v,JC "okdo loP° povedal: 1 bi in politična na-statut Zveze in predsednik stvar: "ekern govoru so te jala m sc u d°slej izva" K°muni Tito istov že o °krog zasebnega dela j. pred leti pravilno postavi-t0' S "'kogar ni bilo, ki bL č uvajal, ki bi kontroliral, se 1— • • spr*-~ izvaJajo zapisana in ni eJ°ta stališča. Nič drugoga treba, kot izpopolniti davčni sistem tako, da bomo ta stališča lahko izvajali. V tem je ves problem. Potem ne bo špekulantov in pretiranega bogatenja na račun izkoriščanja tuje delovne sile. Samo primer, da nobene kontrole res ni bilo: ko je inšpekcija prijavila davčno utajo in bi pristojni forumi morali ustrezno ukrepati, ni bilo iz tega nič, vse se je izrodilo. Učinkovit davčni sistem, tak, kot jih imajo drugje — pa bo problem hitro rešen!« Ma posvetovanja smo slišati tudi mnenje, da pri urejanju davune politike za privatnike ne kaže biti preveč pameten, da ne kaže začenjati delo od začetka, ko pa imajo v tujini toliko zolo učinkovitih davčnih sistemov, iz katerih je treba samo prepisati tisto, kar je uporabljivo za nas, še kaj dodati, če je treba, in spremeniti, pa je delo opravljano. In slišali smo tudi kopirana stališča višjih forumov, kako bi bi'o treba v zasebnom delu začeti počasi uvajati samoupravljanje in kako naj bi to izgledalo. Pa je potem razprava pokazala, da so te le bolj samo stališča na papirju, da v zasebnem delu še zlepa ni pričakovati samoupravljanja, da so to iluzije, da pa je pametno misliti na neke vrste delniških družb, ki bi se v razviti zasebni obrti na primer lahko pojavile. Seveda je jasno, da ddništvo ni samoupravljanje. Spremenjena politika do zasebnega dela je zelo prav prišla tistim, ki jih hudo skrbi povečana nezaposlenost. 2e računajo, koliko ljudi bi se v privatnem sektorju lahko zaposlilo, če bi nekoliko razrahljali dosedanje vezi, če bi pospeševali razvoj zasebnega sektorja. V Radovljici so ugotovili v poroeilu za posvetovanje, da »imajo obrtniki angažirane poleg svojih družinskih članov še približno po enega mezdno zaposlenega, vključujoč vajence«. Iz tega takole sklepajo: »Na osnovi že sedaj veljavnega cenzusa (mezdnih delavcev) bi jih lahko imeU štirikrat toliko ali teoretično okoli 1000 več. Praktična možnost znaša okoli 500 prostih delovnih mest, če upoštevamo povpraševanje po obrtnih uslugah in značaj posameznih obrtnih dejavnosti. Sedanja relativna visoka stopnja povpraševanja po Neprijetnosti z vodomeri obrtnih storitvah kaže, da se približno toliko več storitev tudi opravi. V sedanjih razmerah to povečano povpraševanje delno zadovoljujejo obrtniki z dovoljenji za opravljanje stranskega poklica, v veliki večini pa tako imenovani šušmarji, predvsem redno zaposleni v svojem prostem času. Njihove usluge so lahko 30 — 50% cenejše, ker ne plačujejo družbenih dajatev na opravljene usluge, lahko so pa tudi kvalitetne, ker uporabljajo sredstva in izkušnje iz svojega delovnega mesta v družbenih delovnih organizacijah. Zato lahko menimo, da ti ljudje s svojo iniciativo zapirajo možnost, da bi se v obrti redno zaposlilo 500 delavcev, začenši pri vajencih, pomočnikih in kvalificiranih mojstrih.« V razpravi pa smo slišali, da si glede zaposlovanja pri zasebnikih delamo precej utvar. Kdo danes ni zaposlen? Podatki kažejo, da to niso obrtniki, obrtniki pa bodo potrebovali obrtnike. Izraženo je bilo tudi stališče, da je treba tako imenovane popoldanske obrti zbrisati 7. dnevnega reda. Kdor ima to obrt, naj se odloči: ali bo resnično samo obrtnik ali pa bo delavec v podjetju. Precej so govorili o va;encih: da imajo preveč počitnic, da se jih boji vsako podjetje, da bo treba pogoje za sorejema-nje vajencev v podjetjih in pri privatnikih izenačiti, da vajenca ne more imeti nekvalificirana gospodinja, ki pa se ukvarja z obrtjo itd. Kaj je torej bistveno? Predvsem: proč s predsodki, proč z nekoristnimi načelnimi razpravami, proč s prepričevanjem samih sebe, da je zasebno delo potrebno, da zapolnjuje vrzeli, ki jih družbeni sektor ne more zapolniti! Namesto vsega tega pa se je treba lotiti tistega dela, ki edino lahko kaj pomaga k razčiščevanju sedanjih neurejenih odnosov ln k napredku ter normalnemu sožitju družbenega in zasebnega de'a! Predvsem pa se je treba najprej lotiti urejanja davčnega sistema, ki bo oster, učinkovit, sposoben takoj ukrepati, zakaj »glihanje« za davke, ka kor Je nekdo rekel v razpravi, to je nemogoč davčni sistem. Andrej Triler Pred dnevi Je hud mraz razen drugih nevšečnosti tudi povzročil, da so nekaterim lastnikom stavb v kranjski občini zmrznili vodomeri. V Komunalnem podjetju Vodovod v Kranju smo Izvedeli, da so njihovi delavci morali v zadnjih dneh zamenjati kar 46 vodomerov. Zvedeli smo tudi, da je največ vodomerov zmrznilo zunaj mesta — po vaseh. Najpogostejši vzrok, da zmrzne vodomer je, da jih lastniki niso dobro zavarovali pred mrazom; posebno še, ker večina lastnikov jaškov z vodomeri nima dobro pokritih. Ko pa vodomeri zmrznejo, pa navadno lastniki z nepravilnim taljenjem sami povzročijo še večjo škodo. Znani so namreč primeri, da lastniki zmrznjene vodomere talijo z vročo vodo. To pa največkrat poškoduje še me hanlzem, ki Je lz plastična mase. V tem primeru so potem stroški popravila skoraj tolikšni, kolikor stane nov vodomer. Zato v podjetju Vodovod v Kranju svetujejo vsem lastnikom stavb, da jaške in vo-mere dobro zavarujejo pred mrazom (največkrat že zadostuje, da so jaški dobro in neprodušno zaprti). Će pa se že zgodi, da je vodomer zmrznil (v tem primeru navadno poči steklo na vodomeru) potem Je najbolje, da lastnik takoj o tem obvesti Komunalno podjetje Vodovod. V podjetju so nam tudi povedali, da popravilo zmrznjenih vodomerov plačajo lastniki sami. Poprečno pa stana popravilo enega vodomera sedem do osem tisoč starih dinarjev. A. 2. Na cesti Kranjska gora—Vršič prikaz hitrega in modernega čiščenja snega V drugi polovici februarja bosta Cestno podjetje Kranj in Avtocomerce iz Ljubljane, ki je generalni zastopnik za-hodnonemške tovarne Daim-ler Benz, na cesti Kranjska gora - Vršič (do Erjavčeve koče) prikazala, kako se lahko hitro in z najrazličnejšimi modernimi stroji očistijo visoki snežni zameti in plazovi s cest. Tovarna Daimler Benz se je odločila za to, da bi tako prikazala vsestransko uporabnost njenih strojev za čiščenje snega. Znano je, da so na cesti Kranjska gora - Vršič tudi po deset metrov visoki zameti in da prav zato minula lota ta cesta ni bila očiščena in zato neprevozna vse do začetka maja. Letos bo torej cesta očiščena že februarja. Ker pa je tovarna izbrala za ta prikaz ravno cesto Kranjska go- ra - Vršič, kjer bo takrat tudi dosti smučarjev in turistov, bo to tudi neke vrste turistična prireditev oziroma zanimivost. Čiščenje snega s tovrstnimi stroji bo prvo v naši državi in bo namenjeno predvsem predstavnikom jugoslovanskih cestnih in komunalnih podjetij. Zvedeli smo, da bo tovarna Daimler Benz dala za to čiščenje dve specialni vozili Unimog z najrazličnejšimi priključnimi stroji. Predvidevajo tudi, da bodo cesto Kranjska gora - Vršič, na kateri je precej visokih žametov, očistili v treh dneh. Pri tem pa ne bodo prerezali smučišč, ki gredo čez cesto. O tej, predvsem za strokovnjake za ceste in komunalo, zanimivi prireditvi bomo še pisali. A. 2. Krajevni odbori rdečega križa pred letošnjimi krvodajalskimi akcijami V krajevnih odborih rdečega križa v kranjski občini so se takoj po novem letu začele priprave, da bi krvodajalske akcije v marcu in aprilu dobro uspele. Tako so na Beli sklenili, da bodo za zbiranje prijav za oddajo krvi polog svojih aktivistov naprosili še člane ZB ter drugih organizacij ter večkratne krvodajalce. Februarja pa mislijo organizirati zdravstveno vzgojni tečaj. Krajevna organizacija rdečega križa v Stražišču je imela v src do, 17. januarja, redno letno skupščino. Ortoped dr. Marjan Sirnik " je imel ob tej priložnosti zanimivo predavanje o boleznih v križu, išijasu in poškodbah hrbtenice. Po predavanju so na skupščini ponovno izvolili za predsednika dr. Janeza Bajžlja. V februarju mislijo organizirati tečaj prve pomoči za prebivalce StražišČa. Na skupščini so menili, da bodo letošnje krvodajalske akcije uspešne, saj krvi zelo primanjkuje. Dr. Sirnik je pri tem povedal, da so zaradi pomanjkanja krvi tudi na ortopedski kliniki v Ljubljani morali preložiti nekatere operacije. J. Cehovin Avto na Bled, motorna kosilnica in pralni stroj pa v Kranj Pri žrebanju vezanih hranilnih vlog in vlog za stanovanjsko varčevanje Gorenjske kreditne banke Kranj dne 15. 1. 1968 na Jesenicah so bile izžrebane naslednje številke: Varčevalci vezanih hranilnih vlog: Poslovna enota Jesenice 10759 televizor 11385 transistor S0199 rečna ura 11217 jedilni pribor Poslovna enota Kranj 9768 motorna kosilnica 12218 pralni stroj E479 televizor 24P41 televizor 23568 žensko kolo £540 žensko kolo 14468 transistor 20654 transistor 25873 transistor 11124 transistor 17713 transistor 1C330 rečna ura 7104 rečna ura 12892 rečna ura £292 rečna ura 12041 rečna ura 1304 ročna ura 19273 rečna ura 23459 rečna ura 8£f 2 ročna ura 2/984 rečna ura 50641 jedilni pribor 18324 jedilni pribor 22162 jedilni pribor 7ft84 jedilni pribor 25732 jedilni pribor 25612 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 23915 hranilna knjižica Z vlogo 100 N din 12172 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 361 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 19737 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 7074 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 12501 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 19833 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 17490 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 12482 hrani!na knjižica z vlogo 100 N din 14202 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 50287 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 23451 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 13457 hranilna knjižica ♦ z vlogo 100 N din 25673 hranilna knjižica z vlogo 100 N din Poslovna enota Radovljica 20577 osebni avto »Skoda« — 1000 MB 20234 televizor 5837 žensko kolo 2310 B transistor 2919 B transistor 5472 rečna ura 6052 ročna ura 20495 jedilni pribor 20403 jedilni pribor 20922 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 2337 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 3650 hranilna knjižica z vlogo 100 N din 931 hranilna knjižica z vlogo 100 N din Poslovna enota Školja loka 4688 televizor 6602 moško kolo 30383 transistor 5961 ročna ura 7122 jedilni pribor Poslovna enota Tržič 6339 moško kolo 6478 rečna ura 6147 transistor 5780 jedilni pribor 6664 hranilna knjižica z vlogo 100 N din Stanovanjsko varčevanje Jesenice 13 transistor Kranj 9—4 denarna nsgrada 1.000 N din z vlogo 100 N din 8—55 denarna nagrada 700 N din 8— 16 denarna nagrada 700 N din Radovljica 9— 36 transistor 8—5 denarna nagrada 500 N din Škofja Loka 8— 12 transistor 9— 11 denarna nagrada 500 N din Tržič 8— 20 9— 19 transistor transistor RECEPT ZA MAMICO! NA 1 ŽLICO PRAŽENIH OVSENIH KOSMI-CEV ZLIJETE POL LITRA VROČEGA MLEKA IN KUHATE OD 3 DO 5 MINUT. TAKO KUHANI SO PRAV OKUSNI IN POSEBNO DOBRI ZA ZAJTRK ALI VEČERJO. 15 let že »zabava« Kranjčane Bil je sam v svoji kabini in pripravljal filme za popoldanske predstave. Skoraj, da se naju je prestrašil, ko sva vstopila. Razumljivo. Drago Planinšek ni vajen sprejemati obiske na delovnem mestu, čeprav je tako rekoč le nekaj korakov oddaljen od množice gledalcev, je vedno sam v kabini. Hitro smo se sporazumeli in pripravljen nama je bil povedati nekaj o svojem poklicu. »Kot kinooparater sem zaposlen v kranjskem kinematografskem podjetju že od 1952. leta. Sicer pa sem že pred tem (od 1. 1945) honorarno vrtil filme v takratnem Kinu Kranj. Najprej sem delal v Iskri, ker pa me je zanimal film, sem se odločil za ta poklic oziroma to delovno mesto.« Potem ste se pa v teh več kot 15 letih najbrž prevrteli že precej filmov? »Ne vem sicer, koliko jih je bilo. Lahko pa sami izračunate, vsaj približno. Recimo, da je vsak film dolg poprečno 2800 metrov in da ga vrtim trikrat na dan. Pomnožite to s 365 dnevi in še s 15 leti pa boste videli, koliko metrov filma sem pre-vrtcl za Kranjčane.« Kot kinooperater si vsak film lahko res dodobra ogle- date. Sicer pa, aH ni to, da si včasih en film ogledate tudi po 20-krat aH pa še več, že malo dolgočasno? »Predvsem moram vsak film gledati z zanimanjem in to vedno, ko ga predvajam. Res pa je, da gledam film drugače kot gledalci v dvorani. Zame je namreč bolj pomembno dobra slika na platnu, kot pa dogajanje. Drugače pa imate kar prav. Kot gledalec v dvorani sem si z ženo ogledal samo en film, pa še takrat samo pol. Potem pa sem zadremal.« Kor so filmi na sporedu vsak dan, ste najbrž tudi redkokdaj prosti. AH vam je bilo zaradi tega že kdaj žal, da ste se odločili za ta poklic? »Mislim, da brez filma ne bi mogel. 15 let jih že predvajam in do sedaj še nikdar nisem silvestroval doma, vselej v kabini.« Sicer pa pravi Drago, da danes kinooperaterski poklic ni več tako težak ot včasih. Sedaj v obločnico ni več ugrajen mehanizem na oglje Ln tudi kinoprojektorji tovarne Iskra so tako kvalitetni, da so večje napake tako rekoč nemogoče. Včasih pa je bilo delo lahko celo nevarno. Vendar pa kinooperater tudi danes ne more držati med Pred predstavo je treba film dobro pregledati predvajanjem filma križem rok. »Se tako se včasih zgodi, da ljudje mislijo, da je operater kriv, če je na platnu kaj narobe. Res je, da včasih kakšni napaki botruje operaterjeva trenutna nepazljivost, vendar pa je večini napak kriva slaba filmska kopija.« Sicer pa je Drago z obiskovalci kina kar zadovoljen. Samo nekateri medklici mladih v dvorani ga včasih mo tijo. Vendar pa meni, da tega niso toliko sami krivi, kot pa slabi (predvsem kriminalni filmi), ki pa jih ti najraje gledajo. »Velikokrat bi bilo bolje, da mladina takšnih filmov ne bi gledala.« A. žalar Strogo zaupno vam povem, da je voda mokra. Strogo zaupno, razumete, samo za vas, ne za širšo javnost, ne za delavce — samoupravi j avce. Kaže, da Narodna banka SFRJ zelo ljubi okrožnice, M so strogo zaupne. To sem zvedet na izredni seji centralnega delavskega sveta Iskre, na kateri so prejšnji teden razpravljali o težavah v zvezi s spremembami deviznega in carinskega režima. Poročevalec na seji, direktor nabavne organizacije Iskre Vladimir Sodin, [e Z zelo opaznim poudarkom v glasu in z neprikrito "?mio nekajkrat omenil »strogo poverijive« okrožnice, *l so jih dobili v zvezi s spremenjenimi, zaostrenimi Predpisi od Narodne banke. Nekajkrat je celo citiral "ekatere odlomke iz njih. Strogo zaupno seveda — pred vsenti člani centralnega delavskega sveta in številnimi gosti! Gre za spremenjene devizne in carinske predpise, *' fskri niso bili znani do 5. januarja, ki pa seveda ^ !a{° od začetka leta naprej in celo za nazaj. Reprodukcijski material iz uvoza, ki so ga naročili že lani, l*zi na carini in čaka blagoslova iz Beograda. Caka, d° ga bodo smeli ocariniti in potem poslati podjetju (ki medtem lahko počne kar hoče — ali pa nič). In n?v} carinski predpisi, nove carine (poprečno za H višje od prejšnjih) še niso bile znane, po starem pa Ra niso dovolili ocariniti, je bilo treba seveda po-Čakati, Povečanje carin bo Iskro veljalo letno skoraj P°t milijarde starih dinarjev, približno toliko pa tudi spremenjeni predpisi o uvozu reprodukcijskega blaga, kupno torej milijardo starih dinarjev. Vendar se na K/j niso razburjali toliko zaradi teh sprememb, koli-or Zaradi zavlačevanja z objavo predpisov. Prav zaradi cga zavlačevanja bodo nastale velike težave, zato so 'oi 5«/i sprejeli sklep, da bodo od zvezne administracije Zahtevali prehodne določbe za čas, dokler se ne preide a nov devizni in carinski režim. V tem času, do raz-elitve devizne kvote, je treba sprostiti carinjenje, sicer 0 Proizvodnja stala, škoda bo zelo velika. Po čigavi krivdi? List iz beležnice » Strogo poverljivo « Narodna banka je Iskri, denimo, poslala'okrožnice 0 omejevanju plačil v tujini, o plačevanju naročenega reProdukcijskega materiala vnaprej, pri naročilu, torej Pred dobavo itd. Vse strogo zaupno, zraven pa na neki °krožnici piše, da Narodna banka ne garantira takojš-plačil niti do 1000 dolarjev. Take reči upravičeno Povzročajo razburjanje in težave v podjetjih. Ljudje Se sprašujejo, zakaj tako zavlačevanje z objavljanjem &Premenjenih predpisov, zakaj administrativno omeje-anJe blagovne menjave s tujino (to ne pomeni, da s'n° stabilizirali zunanjetrgovinsko bilanco.'), zakaj iz yta V leto, iz meseca v mesec skoraj novi predpisi itd. se to /e, milo rečeno, neresno. V Iskri samouprav-la)'ci zahtevajo kazni za odgovorne ljudi v zveznem "okratskem aparatu in povrnitev škode, ki je nastala aradi omenjenih sprememb in postopkov. Nekateri 0 se na seji smejali, ko so sprejeli ta sklep, te vejo, akajl Morda so jih izkušnje naučile, da so sprejeli 2^1* sMep, da pa iz tega ne bo nič. Poudarili pa so, lf tdko neodgovorno eksperimentiranje naperjeno da Prot . " intencijom reforme in proti samoupravljanju in Podpira centralizacijo. i0,y,se skupaj okrog strogo zaupnih okrožnic je še iko bolj smešno ob podatku, ki sem ga zvedel v izv *vti.'c'- Takrat, ko v nekem podjetju, ki veliko 'a^a in torej potrebuje tudi veliko reprodukcijskega yj? r'°la iz uvoza, še niso vedeli za spremenjene de-tu i carmske predpise, so že prihajali predstavniki I"' firm in jim ponujali blago za leto 1968. Pri tem p0 Poudarjali, da vejo, da bo letos težje, da bodo uJ!°J* za ttvoz strožji, ampak — kljub temu, če bodo delati in izvažati... OMinff t0 samo str°go zaupno, prosim! Voda je mokra, Pak tega ne smete nikomur povedati! Andrej Triler Na novi trgovski hiši v Skofji Loki bodo delavci čez nekaj dni postavili smrečico .LOM Že nekaj časa ima krajevna skupnost škofja Loka na Mestnem trgu nabiralnik za predlog« in pripombe občanov. Ta primer je prav gotovo vreden posnemanja tudi v drugih gorenjskit občinah Čeprav je že dolgo od tega, ko Je padel prvi sneg, pa se Je škofjeloško komunalno podjetje Remont šele v sredo, 17. januarja, »zbudilo izzimskega spanja« in začelo z buldožerjem odstranjevati led pred glavno avtobusno postajo. Se vedno pa Je dosti snega in ledu na cesti čez Mestni trg in v drugih mestnih ulicah Večletno uspešno sodelovanje z glasbeno šolo Široka dejavnost kranjske plesne in baletne šole Začetki kranjske baletne šole segajo v leto 1955. Prva leta so bila zelo naporna, toda že po treh letih je šola toliko napredovala, da je lahko pripravila samostojno predstavo. Ker pa ni bilo na voljo ustreznega strokovnega kadra, je dejavnost nokoliko upadla. Ponovno je plesna in baletna šola oživela leta 1962, ko je s sklepom bivšega občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev postala samostojna skupina. Danes je v okviru njene dejavnosti še pionirska plesna šola, plesna športna dejavnost in mladinski nedeljski plesi. Baletna šola je imela v preteklem letu 76 gojenk, razdeljenih v nižjo in višjo skupino. V nižji skupini so vključene tiste gojenke, ki so se šele pričele spoznavati z osnovnimi elementi baleta, medtem ko so v višji skupini baletke, med katerimi nekatere obiskujejo šolo tudi že po tri, štiri leta in več. Pred tremi meseci je pouk baleta prevzela Milica Buh. Kot je v pogovoru povedala, je bilo sprva težko, ker je gojonkam manjkalo osnovnega znanja. Toda že po treh mesecih sistematičnih vaj so gojenke lepo napredovale. Tako je v sredo, 17. januarja, na glasbeno-baletnem večeru nastopila višja skupina baletne šole z baletom iz La-•odjega jezera P. I. Čajkov-skega v koreografiji Milice 3uh. Kljub razmeroma majhnemu znanju je nekaj mlajših baletk že toliko napredovalo, da so lahko nastopile s starejšimi vrstnicami. Skupno z glasbeno šolo je lani izvedla tri javne produkcije in nedavni skupni nastop je bila še ena manifestacija plodnega večletnega sodelovanja med obema ustanovama. V pogovoru s člani baletne šole so le-ti izrazili prepričanja, da se bo sodelovanje z glasbeno šolo ne le nadaljevalo, ampak tudi okrepilo. Še posebno toplo bi pozdravili sodelovanje z mladinskim godalnim orkestrom, ker bi njihov balet z živo glasbeno spremljavo mnogo pridobil na učinkovitosti. Do naslednje javne produkcije upajo, da jim bo uspelo pripraviti polurni program, proti koncu šolskega leta pa nameravajo izvesti samostojni baletni večer. široko dejavnost je pokazala tudi plesna šola, katere namen je uvajanje mladine v družabne plese. Sedemnajst tečajev, od tega 6 nadaljevalnih in 11 začetnih, je obiskovalo skeraj tisoč tečajnikov, ki se niso spoznavali le s standardnimi plesi, temveč tudi z latinsko-ameriškimi in modnimi plesi. Lep uspeh je zabeležila pionirska plesna š:;'a z dvestotimi tečajniki, povečini iz višjih letnikov osemletk. V okviru delovanja šole so nadalje mladinski nedeljski plesi, ki jih je bilo lani 33. Udeležilo se jih je okoli 18.000 mladink in mladincev. Ples je vsako nedeljo popoldne od 16. do 20. ure. Do srede decembra je bife za plesalce prodajal alkoholne pijače, z novim letom pa so to zaradi manjših incidentov ukinili. Že četrto loto deluje plesno športni klub. Napredek pri tej dejavnosti je počasen, kajti komaj se kakšen par uvrsti v A razred, se povezanost med plesalcem in plesalko ali skrha ali gre plesalec k vojakom ali pa pride vmes bolezen in je tako ves trud zaman. Trenutno ima klub 6 začetniških in 4 starejše pare, od katerih je en par na lanskoletnem kvalifikacijskem turnirju v Zagorju dosegel A razred, drugi par pa B. Sodeloval je tudi na nedeljskih mladinskih plesih, ko je plesalcem prikazal nekaj modernih plesov. Dušan Stanjko Ob začetku gledaliških gostovanj na Bledu in v Radovljici V dveh središčih radovljiške občine, v Radovljici in na Bledu, so že začeli z rednim gledališkim sporedom za leto 1968. Prva uprizoritev je bila minuli torek v Radovljici, medtem, ko bo na Bledu prva v soboto, 20. januarja. Radovljičani so z zadovoljstvom sprejeli predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega Veter v sasafrasovih vejah, medtem ko bodo na Bledu v soboto igrali člani Drame SNG z izvirnim slovenskim odrskim delom Delavnica oblakov. Organizator gledaliških predstav — zveza kullurno-prosvetnih organizacij občine Radovljica — je hkrati z začetkom sezone uspešno končal akcijo za zbiranje sredstev od delovnih organizacij na radovljiškem območju, medtem ko se je nekoliko zataknilo pri podjetjih blejskega območja. Pričakujejo pa izdatno podporo občinske skupščine ter republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Predstave sq v Radovljici in na Bledu že stekle, zagotoviti pa bodo morali še nadaljnja sredstva. V Kropi pa bodo z akcijo šele pričeli. Tamkaj nameravajo pridobiti za sodelovanje poleg Mestnega gledališča iz Ljubljane predvsem tudi kranjsko in jeseniško gledališče. Poleg Krope bi zajeli tudi sosednji Podnart, ki ima prav tako vse možnosti za gledališka gostovanja tudi večjih skupin. Pri ZKPO Radovljica so pred nedavnim ustvarili sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Vanj bodo zbirali vsa namenska sredstva za gostovanja gledališč, to pa predvsem od delovnih organizacij in skupščine in raznih drugih darovalcev sredstev za kulturo. V upravnem odboru sklada bodo sodelovali predvsem ljudje iz podjetij in kulturnih ustanov. To bo tudi nekakšna oblika sodelovanja med podjetji in ustanovami ter kulturnimi organizacijami na področju kulture. J. B. V Kranju bodo danes odprli razstavo o odporniškem gibanju v Avstriji 1938 -1945 V galeriji Mestne hiše v Kranju bo danes, v soboto, 20. januarja, otvoritev zelo zanimive razstave z naslovom Odporniško gibanje v Avstriji v letih od 1938 do 1945. Razstavo je pripravil dokumentacijski arhiv avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju, muzej ljudske revolucije iz Ljubljane pa je prispeval gradivo o avstrijskem bataljonu, ki se je boril v vrstah naših partizanskih odredov. Zanimiva razstava pomeni potrdilo že starega medsebojnega sodelovanja med našo državo in sosednjo Avstrijo. Otvoritve danes ob 18. uri se bo razen predstavnikov skupščine občine Kranj in družbenopolitičnih organizacij udeležil tudi ge- neralni konzul republike Avstrije dr. Heinrich Ricsen-feld iz Ljubljane, predstavniki dokumentacijskega arhiva z Dunaja, predstavniki pokrajinskega odbora borcev odP°" ra iz Gradca in številni drugi povabljeni gostje. Razstavo v Kranju, v galerijskih prostorih Mestne hiše, je Prl" pravil Gorenjski muzej. Vabimo vse, ki se zanimajo za to problematiko, »a otvoritev razstave o avstrijskem odporniškem gibanju danes zvečer ob šestih v prostore Mestne hiše na Titovem trgu v Kranju. To bo nedvomno pomembna kulturno politična manifestacij* in nov dokaz tesnega medsebojnega sodelovanja dveh sosednih držav. -a Zahteve slovenskih slavistov Pred kratkim so slovenski slavisti na svojem občnem zboru sprejeli več sklepov, med katerimi so tudi naslednji: # Paziti je treba na to, da bodo učbeniki in priročniki za vse predmete izhajali brez jezikovnih, pravopisnih in tiskovnih napak. % Na naših šolah ne bi smeli uporabljati tuje jezičnih učbenikov. Napišejo naj ustrezne izvirne ali pa naj dobre tuje učbenike prevedejo. # Tudi na vseh visokih in višjih šolah naj uvedejo slovenski knjižni jezik z izpitom kot obvezni predmet. KRANJ — V ponedeljek, 15. januarja, sta pred polno koncertno dvorano delavskega doma nastopila 23-članski pevski zbor DPD Svoboda iz Podnarta in 70-članski mešani zbor kranjske gimnazije. Oba zbora vodi prof. Matevž Fabjan. Nastop ni bil samo prikaz dejavnosti in afirmacije obeh zborov, temveč tudi primer lepega sodelovanja med obema glasbenima skupinama. Prav majhna povezanost med posameznimi kulturno-umetniškimi skupinami pa je v veliki meri vzrok stanja, ki za kranjsko kulturo, še posebno za glasbeno življenje, nikakor ni zadovoljivo. (D. S.) — Nfa sliki: gimnazijski zbor na enem izmed svojih nastopov # Vodstva šol naj skrbijo za dobro opremljeno šolsko knjižnico in zbirke učil. # Slavisti so tudi zahtevali, naj slovenski poslane« govorijo v materinščini, ka-dar nastopajo v zvezni skup' ščini. O Vsi javni napisi in obvestila morajo biti napisana * pravilni slovenščini. # Tudi tovarne morajo svoje izdelke opremljati i vodili, kontrolnimi in jau1' stvenimi listi, napisanimi v slovenščini. # Zadnja pomembna za*1' teva slavistov pa je bila, naj ima slovenska televizija svoj I slovenski dnevnik. Vse otroške in šolske oddaje naj bodo samo slovenske, da se D° jezikovno mišljenje in izražanje najmlajših pravilno razvilo. »Delavnica oblakov« na Bledu V soboto, 20. januarja, b° na Bledu prva abonmajsk3 predstava v sporedu za leto 1968. Gostovala bo ljublja*' ska Drama z DELAVNI^0 OBLAKOV Mihe Remca. Začetek bo ob 19.30, vstopa pa je še dovolj na razpolag0' Delo je partizanska drama i(t obravnava problem borcev kmetov ln njihov delež NOB, hkrati pa veliko P°v o današnjem človeku in govih težavah in navzkrižJ1 Prav zategadelj bo zelo z3 nimiva za najširši krog £lc dalcev. J. B. SOBOTA — 20. januarja 1968 GLAS * 7. STRAN mm Te dni do svetu mm Karači, 13. januarja — Predsednika Tita je na letališču pozdravil predsednik Ajub Kan. Predsednik Tito s« bo mudil na obisku v Pakistanu dva dni. VV;ishington. 14. januarja — Podpredsednik ZDA Hubert Humphrcv jo v nekem govo-ru opomnil demokratsko ■franko, naj bo bolj enotna glede vietnamsko politike, si-*r bi nesoglasja v stranki utegnila povzročiti poraz Predsednika Johnsona na novembrskih volitvah. Rim. 15. januarja — V katastrofalnom potresu na zahodnem delu Sicilije je po Podatkih umrlo 300 ljudi. 0|«>H 1100 pa jih pogrešajo. Nihče nc ve, koliko ranjenih in mrtvih je le pod rušr\ i-nami. Tla se še vedno niso "mirila. Na tisoče ljudi je ostalo brez strehe. vVashington. IG. januarja — Republikanski kandidat za ameriškega predsednika guverner Romney jc na svoji Predvolilni turneji v nekem govoru izrazil mnenje, da bi vHnamski problem resili tako, da bi nevtralizirali celotno področje Jugovzhodne Azi- Phnom Penh, 17. januarja — Več kot 200.000 ljudi je Priredilo predsedniku Titu navdušen sprejem v glavnem •nestu kamboške dr*ave. kamor je iz Pakistana priletel "a uradni obisk. Rim, 18. januarja — Od ^eh strani prihaja pomeč Prizadetim krajem na Siciliji, j* Ljubljane je odpotovala v R'm ekipa specialistov za i-^•ntifMcacijo žrtev potresa, ki jO pošilja zvezni odbor rde-*a križa. Ncw York, 19. januarja — Časopis Ne\v York Times pi-5e v zvezi s podanico predsednika Johnsona ameriškemu ljudstvu, da je ameriški Pr»Hlsednik zavrnil vsako uDanje. da bi ameriška vlada pozitivno odgovorila na nedavno mirovno pobudo se-Vernovietnamskc vlade. Reograd, 18. januarja — Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je sporočil, da se bodo prve dni Prihodnjega tedna začeli v Parizu pogovori jugoslovanskih predstavnikov z zahod-nonems-kimi o ponovni nave-**vi diplomatskih stikov. Beograd, 1!). januarja — Na današnjem plenarnem sestanku CK ZK Srbije so za no-VeKa sekretarja izvolili Petra Stamboliea namesto dosedanjega sekretarja Dobrivoja Radosavljevita. Ljudje Poslanstvo predsednika Tita Pravkar končani obiski predsednika Tita v Afganistanu in Pakistanu niso samo obrodili plodnih rezultatov, ampak kažejo tudi na to, da krepitev neposrednih stikov in razvijanje vsestranskega sodelovanja med narodi predstavljata v teh težkih trenutkih našega časa nujno pot, na kateri se gradi mir oziroma vodi borba za mir. Predsednik Tito se mudi sedaj v Kambodži, nato pa bo odpotoval še v Indijo, Etiopijo in Združeno arabsko republiko. Te dežele, čeprav geografsko zelo oddaljene, imajo z Jugoslavijo precej skupnega. Prizadevajo si pri sodelovanju, medsebojnem razumevanju in graditvi skupnih osnov akcij v korist miru in napredka. Z večino teh dežel ima Jugoslavija odnose, ki so se pravkar izvili iz okvirov običajne diplomatske in trgovinske izmenjave. Sedanji obisk predsednika Tita bo nedvomno prispevek k krepitvi stikov in možnosti, ki jih do sedaj iz raznih razlogov ni bilo. Prizadevanje za mednarodno sodelovanje, h kateremu Reševanje meteorologa z Bjelašnice Vse radijske postaje so sporočile, da so se v soboto, 13. januarja, napotile proti meteorološki postaji na 2160 metrov visoko Bjolašnico reševalne ekipe. S postaje so namreč prejeli nujen poziv, da je nevarno zbolel meteorolog Duško Cigoj. Dve ekipi reševalcev, skupaj jih je bilo štirinajst, sta se zgodaj zjutraj odpravili iz Sarajeva proti zasneženi Bjelašnici. Temperatura je bila 25 sto. pinj pod ničlo, veter pa je pihal s 175 kilometri na uro. Sunki vetra so včasih dosegli tudi do 200 kilometrov na uro. Na Bjelašnico se jc povzpelo le sedem reševalcev, ker so imeli posebne čevlje za hojo po ledu. Pobočje Bjelašnice je bilo namreč gladko kot steklo. Pot jc bila tako naporna, da so na primer za dva kilometra, ki sta jih še ločila do meteorološke opazovalnice, potrebovali celih pet ur in pol. Na poti je enemu od reševalcev zmrznil obraz in se jc moral z dvema spremljevalcema vrniti. Drugi štirje reševalci so se z bolnikom vračali po strmem in zalcdeinelem pobočju do vznožja. Tam je čakal zdravnik, ki so mu od mraza zmrznile noge, vendar je vzdržal. Dal je meteorologu prvo pomoč. Od tu naprej so bolnika peljali v posebnem snežnem čolnu do 16 kilometrov oddaljene planinske koče, kjer je že Čakal vojaški avtomobil, ki je odpeljal Duška Cigoja v vojaško bolnišnico. Tam so ga takoj operirali. V grlu se mu je nabiral gnoj, da je komaj še dihal. V planinski koči je čakal na reševalce tudi oče Dušana Cigoja. Ni imel besed, da bi se zahvalil reševalcem, ki so v tako težkih skoraj nemogočih razmerah rešili sina. Išče vojna tovariša Dne 22. 4. 1944 se je odpravil iz jetnišnice v Celovcu transport dvanajstih jetnikov. Mod njimi smo biU trije Slovenci. Vsi trije smo bili obsojeni zaradi pobega iz nemške vojske. Ne spominjam se višine kazni za oba tovariša. Jaz sem bil obsojen na pet let težke ječe. Vodil nas je podoficir in ne vam več, ali so bili trije stažarji ali dva. Z železniške postaje v Ce'ovcu smo se odpeljali v smeri proti vzhodu — proti ruski fronti. Zaradi porušenih mostov in poškodovanih komunikacij smo potovali počasi in smo prve dni maja 1945 prispeli v bližino češke meje, kjer naj bi nas oddali neki vojaški enoti. Iz vzhodne smeri smo slišali rusko artilerijo, iz zahodne smeri pa zavezniško. Preden so nas utegnili oddati, jc sledila kapitulacija. Mi trije smo skupaj potovali nazaj proti domovina. Spotoma smo si preskr- beli oivilno obleko in se na vse načine reševali poskusov, da bi šli v vojaško taborišče, kamor so nas hoteli spraviti zavezniki. Govoril sem dokaj dobro nemški, kar mi je prav prišlo. Povrhu tega sem si preskrbel zemljevid, za orientacijo. Nekje v Avstriji smo se ločili, ker sem se jaz odločil za smer Maribor, onadva pa za smer Celovec in naprej za Jesenice oziroma Radovljico. Pri slovesu sem jima dal zemljevid, ker sta me prosila zanj. Govorila sta le malo nemški in sta se bolj zanesla na zemljevid. Pozneje se nismo več videli. Prosim oba tovariša, če bosta brala te vrstice, naj se mi javita. Ne samo. da bi ju potreboval kot priči, ampak sploh bi bilo zanimivo, po tolikem času v mislih spet prehoditi pot iz Celovca proti ruski fronti in nazaj. STANE BOZTC S k ofja Loka Novi svet 6 leži večji del sodobnega miroljubnega sveta, šc posebno pa še neuvrščene dežele, mora temeljiti na istovetenju skupnih interesov in teženj v borbi proti nasprotjem v mednarodnem dogajanju. Eden izmed največjih problemov sedanjega časa jc brez dvoma prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami. Ni nova ugotovitev, da prav iz te razdelitve sveta — na razviti in nerazviti del — Izhaja večina problemov in nasprotij. Ni slučajno, da so hila na programu pogovorov vietnamski problem in kriza na Bližnjem Vzhodu, poleg vprašanj obojestranskega sodelovanja v vseh deželah, ki jih je predsednik do sedaj obiskal. Ti problemi bodo predmet pogovorov tudi v deželah, ki so še na programu predsednikovega potovanja. Skupni pogledi na aktualne probleme mednarodnega dogajanja, ki so jih ugotovili na pogovorih v Kabulu in Ravalpindiju, so nov pomemben prispevek h krepitvi miroljubnega sveta in iskanju poli za mir in enakopravno sodelovanje med narodi. in dogodki ^^^^ ^ Pred kratkim je zimsko kopališče v Kranju kupilo 8 novih sušilcev las, ki so namenjeni predvsem mladim plavalcem. Poleg tega pa so tudi znižali ceno za sušenje las od sedanj i h 50 S din na 20 S dinarjev Tatinska tolpa Pred kratkim jc francoska policija ujela več tatov, ki so že dalj časa domiselno kradli denar iz avtomobilov. Petorica tatov je obtožena, da so nakradli za okoli 20 milijonov novih dinarjev blaga in denarja. Delo so si vedno razdelili. Eden je postopal po banki, ki so jo izbrali in opazoval stranke. Ce je kdo dvignil večjo vsoto denarja, jc dal dvema pajdašema znak, naj mu sledita. Ta dva sta na motornih kolesih sledila žrtvi z denarjem. Pred semaforjem sta navadno hitro preluknjala eno izmed gum na žrtvinem vozilu. Zrak je seveda začel uhajati, zato je voznik ves jezen ustavil in zamenjal gumo. Tačas pa sta tatova ukradla iz avtomobila aktovko z denarjem in izginila. Povozil jo je lasten avto Na svetu se zgode tudi neverjetne reči. Tako je morala devetnajstletna Norvežanka v bolnišnico, ker jo je povozil lasten avto. Avtomobil je zapeljala v garažo, nato je izstopila, da bi zaprla vrata. Ker pa je pozabila pritegniti ročno zavoro, je pričel avto drseti proti njej. Skušala jo je zaustaviti, vendar zaman. Na srečo poškodbe niso preveč hude. Tomo gre ves zamišljen po ulici. Sreča ga Nino in vpraša, kaj mu je. »Veš, premišljam, če ima limona kljun.« »Pojdi no,« pravi Nino »jasno, da ga nima.« »No,« pravi Tomo, »saj se mi je zdelo, da sem zjutraj stisnil kanarčka v čaj.« Beti^ek • 35 • Salon so uredili svojčas ob otvoritvi igralnice in je bil na razpolago samo Strong-bridgcu, ki je veljal za njenega lastnika. Ko je vstopil mož ■ konjsko glavo, je vladal v salonu popoln molk, kajti Strong-bridge je bil Cornerju na njegov pozdrav le molče prikimal in ga s kretnjo roke povabil, naj sede. On sam jc sedel na drugem koncu sobe sredi slikovite skupine sobnih palm, ker ni imel rad, da bi se mu kdo preveč približal. Čeprav je v Cornerju od jeze vse vrelo, se je vendarle molže uklonil in sedel na drugi konec sobe h kaminu. Naglo je z ostrim pogledom premotril Strongbridgeja in znova si je moral priznati, da je mojster v umetnosti maskiranju. Danes si je nadel temno lasuljo z osivelimi senci ter melirane brke in vse je bilo popolnoma naravno. Corner je bil skoraj prepričan, da mu sedi nasproti čisto tuj človek. SIcer je tega moža videl že v najrazličnejših preoblekah, toda vsaka je bila tako popolna, da je bilo nemogoče najti sploh kako značajno pole.:o resnične osebnosti, ki se je krila za njo. »Končno bi pa le rad vedel, kakšni ste pravzaprav v resnici,« je dejal izzivalno. Strongbridge se ni ganil, niti oči ni odprl in je le rahlo pozibaval nogo, ki je tičala v elegantnem lakastem čevlju, »čudne so vaše želje,« je rekel hladno. »Morda bi enkrat tudi radi pokusili, kakšnega okusa je ciankalij?« »AH naj bo to grožnja?« je razjarjeno vprašal cnooki. »Kakor želite. To je odvisno od tega, če vas bo vaša otročja radovednost speljala tako daleč, da boste začeli počenjati neumnosti. Jaz bi na vašem mestu ne poskušal kaj takega.« V njegovem glasu je tičalo nekaj tako grozljivega, da je pretreslo celo Cornerja. Sklonil }e glavo in molčal. »Pripraviti se boste morali, Corner, da boste v naslednjih dneh za nekaj časa prevzeli vodstvo blagovnice »Pri tisoč rečeh«, je dajal Strongbridge odločno. »Vem, da o poslovanju ln trgovstvu ne razumete nič, toda to niti ni potrebno. Osebje je tako izvežbano, da teko posli sami ob sebi. Vaša naloga bo samo zastopati Mrs. Irvine, da podjetje ne bo brez šefa. Podrobnejša navodila boste še prejeli od mene.« »In kaj se bo zgodilo z Mrs. Irvine?« je vprašal Corner presenečeno in nezaupno. »To pa vam nič mar! — Morda bo odpotovala, recimo — na oddih.« Ta vest je spravila Cornerja čisto iz sebe. »Dobro, vendar v tem primeru z mojim sodelovanjem ni treba računati,« je dejal razburjeno, »in . . . « »Kakor hočete,« mu jc ravnodušno padel v besedo Strongbridge, »kaže, c"a bi se raje oprijeli drugega posla, toda opozarjam va.i, da bi utegnil biti ta posel precej dolgotrajen in pa dolgočasen, ker bo po mojem preudarku trajal kakih pet let. Corner, dam vam tri minute časa, da stvar še enkrat premislite.« Iz žepa je potegnil u.o in zrl na kazalce. Corner se je skrčil, kot da ss pripravlja na naskok, vendar je mirno obsedel, le strupeno je zasikal: »Teh pet let vas bo salo glavo!« »Seveda,« je popolnoma mirno odgovoril Strongbridge, »če se ne bom pazil. Menim pa, da vso skrb za to lahko prepustite meni.« Phelips je bled in trepetaje poslušal razburljivo prerekanje in menil, da je treba poseči vmes. »Mirujte, Corner,« je kliknil, »pred pol ure ste ml tožili, kako nam gre zadnje čase vse navskrlž, zdaj pa, ko bi se bilo treba o tem pogovoriti, se prerekate in ugovarjate.« Corner na te očitke nI odgovoril, stisnil je ustnice in nemo zrl predse. Predvsem je hotel zvedeti kaj več o novem načrtu. Nadvse ga je zanimalo, kaj namerava Strongbridge z Mrs. Irvine. To žensko je že od vsega začetka štel za svoj delež pri plenu ln nikakor ni bil voljan prepustiti to nagrado komu drugemu. Vse njegove divje, nebrzdane strasti so hrepenele po tej lepi ženski in pripravljen je bil sodelovati pri vsem, kar bi utegnilo pogubiti Muriel Irvine, le ona sama je morala ostati v njegovih rokah. Strongbrid-geovo namigovanje o odhodu Muriel Irvine jc vzbudilo v njem sum in strah, da ne bi izgubil dragocenega plena. Končno pa si jc dejal, da morda gleda prečrno in da se bo vse Izkazalo kot nekaj povsem nedolžnega, zato je sklenil, da bo počakal. »Za vas pa imam nekaj drugega,« se je Strongbridge obrnil na Phelipsa. Za enega prihodnjih večerov mi lahko izposlujete sestanek s Hubbardom. Recimo tu, v zelenem salonu. Sicer pa bosta tudi vidva s Corner-jem lahko poleg. Ko pa vama bom dal znamenje, bosta izginila.« »Nevaren dečko to!« je dejal Phelips in si nejevoljno gladil pleSo. »Pred dnevi si je le nekaj trenutkov ogledoval ruletno mizico in takoj odnesel dober zalogaj.« Strongbridge je malomarno prikimal. »Ravno zaradi tega pa bi rad govoril z njim. In še zaradi nekih drugih zadev,« je pristavil s pomenljivim nasmeškom. »Ali bo ostal v podjetju?« je Živahno vprašal Corner. »To bo popolnoma odvisno od vas,« >e Je nasmehnil Strongbridge, »saj boste vi šef 1° boste lahko storili, kar boste hoteli. Opozarjam vas pa ...« je nadaljeval s povzdiguj«' nim glasom, »ne počenjajte nobenih netim* nosti! Tista reč v Hubbardovem stanovanju je povzročila le nepotreben hrup. Prepusdte v bodoče take reči meni, mislim, da se nanje bolje razumem kot vi.« »No, saj bomo videli,« se je drznil Corner spet ugovarjati. »Predvsem pa že končno P0' vejte, kako naj se izvede zadeva v podjetju Mrs. Irvine. Saj vendar ne morete zahtevati od mene, naj se česa lotim, ne da bi vedel» kaj tvegam.« Gospod s Skidemore Castle je počasi odprl oči ln jih s čudnim izrazom uprl za nekaj trenutkov v nestrpnega Cornerja. »Tega tudi ne zahtevam. Domneval pa sem, da ste dovolj pametni in boste uganili za kaj gre. Opro* stile, če sem se motil! — Po današnjln izkušnjah,« je nadaljeval s strupenim sni*' hom, »boste pač razumeli, da se moramo za Mrs. Irvine nekoliko bolj brigati. Ne bilo bi dobro, če bi jo prav zdaj prepuščali tuji"1 vplivom. Zato jo bom spravil nekam, kjer ue bo nevarnosti zanjo.« »Kam?« je hotel vedeti Corner. »Na varno,« je odvrnil Strongbridge. »M*' slim, da je bolje, če za kraj ne ve preveč ljudi, bilo bi prenevarno, če izpeljemo stvar še tako spretno, moramo biti vendar priprav" ijeni, da bodo o odhodu ljudje govorili in se zanimali zanj. Posebno pa se bodo obračal' na vas in zato bi vas rad obvaroval Pret' kako neprevidnostjo. (Nadaljevanje) Z našo ekspedicijo na Pamir Na vrhu Pik Lenin 7134 m visoko v divjem Pamirju je zaplapolala jugoslovanska zastava. Zgodilo se je to 14. avgusta lani. V šestčlanski ekspediciji, ki jo je vodil predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, je bilo pet naših najiskušenejših alpinistov, takih, ki so že neštetokrat preskusili in dokazali svojo sposobnost, vzdržljivost in spretnost v izredno težkih vzponih in navezah po ledenikih, snežnih zametih in zamrznjenih previsih. Bili so to Pavle Dimittrov, Franci Ekar, Amte Mahkota ter Barbka in Peter sčetinin. Jugoslovani so bili tokrat prvič gostje pamirskih velikanov. Alpiniada je bila organizirana in posvečena počastitvi 50. obletnice oktobr-slke revolucije. Udeležilo se jo je 9 ekspedioij, predstavnic raznih dežel in narodov. Med vsemi pa se je naša od- prava izredno izkazala z najtežjimi vzponi in navezami ter svoj načrt tudi uspešno I opravila. Najtežjo navezo sta opravila Mahkota in Ekar. Kranjčanom se ponuja prilika, da se vsaj v mislih po-vzpno z našo odpravo na ta sedemtisočak. V okviru vsa-kotedenskega rednega predavanja, ki ga prireja Planinsko društvo Kranj vsak torek ob 19. uri v delavskem domu, bo prihodnji torek, 23. januarja, na vrsti Pamir. Sami udeleženci odprave — dr. Miha Potočnik, Franci Ekar in Pavle Dim it rov bodo ob 200 pazljivo izbranih barvnih diapozitivih pripovedovali svoje vtise in doživetja tako o tamkajšnjih ljudeh in njihovem življenju, o konjenikih in nomadih ter o njihovih vzponih v tihi ledeniški svet. Premiera te prireditve je bila že v Ljubljani, kjer je doživela izreden uspeh. E. F. Križankp, številka 19 1 2 3 5 6 7 8 9 10 11 ■iz 13 ■ 16 18 19 21 22 23 25 2(o n 29 31 32 Miha Klinar: Mesta, ceste1 Domo III. DEL Nebo je njegov prestol in zer P°l( mesto mojega bivanja mi boste d° prerok. Kakšno hišo mi boste P^i vsega tega?---- O dobro si je zapomnila tev fas' Stefankinem rojstvu, ko ji je dr^au i ji bo prav Stefanka prirasla k sr,cj, je kasneje že večkrat kesala, vse $ takratnih besed: Lučka, ki ne ve' vedela, da je ugasnila ... ^ No, in takrat je bivši, že dolg<> J ko je otroka krstil, prebral sedmer Takrat je prvič slišala, da bog n' ■0[ ali hišo. Pa so ga zaprli in ga »V takega boga sem verovala- A ljudem, ki drže človeštvo na vaje 11 ' I in ga napraviti za svojega hlaP^r davno nekoč, ko še mene ni ^ igtJ bilo že celih dvanajst let čez stoM,' ■' starejša ženska na Tolminskem, * j-jtj Da, tako je govorila njena Pra*{J približno tako velika kakor tale J sama prababica in ki mu bo *a ^ ^ stoletja, če bo dočakala tako s^at. m »Pa je ne bom. In prav, da J $ rekla. Toda danes ji je tako bUd j j> lepo živeti, če vidiš, da kri tvoj^ ^ liakor ti in da je nesreča te krvi 1 je bila tvoja nesreča.« ^ Tako pregiba ustnice, dokler neba in najvišjih gora, ožarjene ^p> okviru okna, ozirajočega se Pr01 Potem se stemni. Nihče ne prižiga luči. Nihče ne misli na jed. Nikogar ne muči spanec. s$ Nikogar ne odreši težkih mi* VODORAVNO: 1. velikani, 7. gora na Kozjanskem, po njej se imenuje tudi partizanska pesem, 12. mestece pri Kruševcu v Srbiji, 13. drugo ime za otko, 14. kisle jedi in pijače, 15. podoba, sestavljena iz barvastih kamenčkov, 16. francoski pisatelj (pravo ime Jean Schopfer), 17. mestece v Beneški Sloveniji, 18. veletok v zahodni Evropi, 19. gospa, odlična dama (angl.), 20. otok v severnem Jadranu, 23. mesto na Japonskem, 25. tuje žensko ime, 26. skupina alpinistov v stenah, 28. dvočlenik, 29. narkoza, 30. jedače, hrana, 31. prislov, 32. slovenski pisatelj (Lojze). NAVPIČNO: 1. ime srbskega književnika, njegove pesmi imajo revolucionarno vsebino (Davičo), 2. visoki vrhovi, 3. zloglasno ustaško taborišče med vojno na Hrvatskem, 4. rjav konj, 5. klica, 6. naš samoglasnik in srbski soglasnik, 7. madžarski književnik, ki je deloval kot naturalist (Sandor, 1863 do 1924), 8. zelenica v puščavi, 9. nepogrešljiv gospodinjski aparat, 10. otočje na Japonskem (Japonsko morje), 11. sodobna bolezen, 15. žensko ime, 17. pokrivalo, 19. srbski knez v kosovski bitki, 21. drevesni izcedek, 22. dolina pod Triglavom, 24. rastlinski zarodek, 25. opera Giuseppa Verdija, 26. del obraza, 27. ime avtomobila tovarne Citroen, 28. nabiranje, 39. Inicialki slov. pisatelja iz Brda pri Lukovici. GLAS * 8. STRAN ^0T\ - 20. januarja 1968 9. GOSTOVANJE DUNAJSKE REVIJE NA LEDU 8.—18.11. 1968 Z NOVIM PROGRAMOM EPISODEN AVTO PROMET GORENJSKA KRANJ VAS PELJE V CELOVEC PREKO TRBIŽA NA POPOLDANSKE PREDSTAVE OB 14.30 odhodi iz Kranja predstavo: ob G. uri sobota 10. II. 68 sreda 14. II. 68 sobota 17. II. 68 Vabi vas dunajska glasba in dunajski šarm i ♦ Vsako tretjo soboto dopoldan pa izleti v Trbiž t Informacije: Kranj poslovalnica Turist telefon 21-563 Tržič telefon 71-268 S*OJI, stmdja-fTAVBENO OKOV?EVEN° Josef Strauss VILLACH - BELJAK PRODAJA NA VELIKO -Gasvverkstrassc 7 PRODAJA NA DROBNO -Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42.60 61 in 68 53 Tudi v zimskem času dobite mrzla in topla jedila ter vseh vrst pijače v gostišču DOBRČA Brezje en kilometer od glavne ceste Se priporoča! Vreme KAM — samo k \r\in Uof|flttfl v Laghi — Fužine UUtU ITIUUUUU galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti in zadovoljni boste Strožemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju Velika zimska razprodaja! TEKSTILA, OBUTVE, KONFEKCIJE, PLASTIKE v trgovini KOMETTER B O R O V L J E — pri cerkvi V trgovini lahko dobite tudi za dinarje — IN din je 2 šilinga — Govorimo slovensko OBIŠČITE NAS Vremenska slika: Mod zahodno in srednjo Evropo s« je zgradilo področje visokega zračnega pritiska, ki usmerja atlantske frontalne motnje proti Skandinaviji. Temperature danes (v petek) ob 13. uri: Brnik —2, Planica + Sji Jezersko + 2, Kredarica —12 stopinj Celzija. Napoved za soboto in nedeljo: V soboto bo spremenljivo oblačno vreme, ponoči in dopoldne v nižinah megla. Najnižje nočne temperature od — 2 do — 6, ponekod do — 10 stopinj; najvišje dnevne nekaj nad ničlo. Ob koncu tedna bo še suho vreme. Večjih ohladitev še ne bo. čeprav se bodo najvišje dnevno temperature nekoliko znižale. Tudi v začetku tedna trajnih padavin ni pričakovati. Snežne razmere na Gorenjskem: žičnica Krvavec 70 cm; žičnica na Velilko planino 70; žičnica Zelenica: Ljubelj 55/ vrh Zelenice 70; žičnica na Vogel 100; žičnica na Spanov vrh: spodaj 30, sredina 30; vrh 20; Kredarica 43; Dom na Komni 60; Rateče-Planica 45j Bohinj 50; vlečnica v Martuljku 55; Bled 30; Pokljuka 100; Jezersko 30; Litostrojska koča 90;. Vse žičnice in vlečnica obratujejo; sneg je zmrznjen.' tOJ Q394 Tri dežele eno gospodarsko središče • Drei Lander, ein Wirtschaftszentrum • Tre paesi, un centro economicoj EGA TRGOVSKA HIŠA V ZIMSKI MODI športni izdelki Villach — Beljak športna oblačila Vsak dan neprekinjeno odprto od 8 do 18. ure Ob sobotah od 8. do 18. ure Kot vedno kakovostno in poceni Turistične informacije e Bohinj — V hotelu na Voglu bodo imeli od danes (sobota) naprej vse zasedeno; zasedene bodo tudi brunarice. V drugih hotelih v Bohinju i« v zasebnih turističnih sobah je še dovolj prostora. Žičnica na Vogel, sedežnice in vlečnice obratujejo. % Bled — Med šolskimi počitnicami bo na Bledu še nekaj prostora v hotelih Jelovica, Park im Lovec. Nekaj prostora je tudi v ogrevanih sobah pri zasebnikih. Blejsko jezero je zamrznjeno. Žičnica na Stražo obratuje vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure. % Kranjska gora — Do 2. februarja so v Kranjski gori zasedeni vsi hoteli in skoraj vse zasebne turistične sobe. Motel bo zaseden do 3. februarja. V Podkorenu in Gozd-Martuljku je od 20. januarja naprej vse zasedeno. Na Vršiču bo od 20. januarja zasedena Erjavčeva koča; Prireditve d> V Bohinjski Bistrici bo danes (sobota) ob 8. uri san-kaško tekmovanje za pokal »turizma in gostinstva« na sankaški progi Belvedere. V nedeljo ob 8. uri pa bodo imeli sankaško tekmovanje z mednarodno udeležbo za pokal Bohinj. 9 Ma Bledu bo jutri (nedelja) cb 8. uri slovensko prvenstvo v kegljanju na ledu. Q V Kranju bo v nedeljo, 21. januarja, ob 14. uri tekmovanje v smučarskih skokih za pokal mesta "Kranja. Tekmovali bodo na preurejeni skakalnici na Gorenji Savi. © V nedeljo bodo v Križah, Tržiču in na Zelenici odprli smučarsko šola, ki bo trajala deset dni. (9 Podjccje Ljubljana Transferi prireja 21. januarja na V.Mki planini »beli dan«. Obiskovalci se bodo lahko ves dan smučali na vseh vlečnicah za ca novi dinar. med šolskimi počitnicami pa bosta odprta Mihov dom in Koča na Gozdu. V obeh domovih je še prostor. Obe se-dežnici in vlečnice v Kranjski gori obratujejo. Odprto je tudi drsališče. Cesta čez Vršič je prevozna samo do hotela Erike. V hotelu počitniške skupnosti Alpe-Adria v Kranjski gori je vse zasedeno. Nekaj prostora ima Alpe-Adria še v Planici, medtem ko je na Mežaklji še dovolj prostih mest. Cesta na Me-žakljo je prevozna z verigami. V Ratečah je med šolskimi počitnicami vsa zasedeno. 9 Radovljica — Prostor je v Šlandrovem domu in pri zasebnikih. Dom na Goški ravni nad Radovljico je odprt; od Radovljice je oddaljen 12 km, cesta pa je plu-žena. Valvasorjev dom Pod Stolom je odprt od 21. januarja do 5. februarja. Prostih je 40 postelj. # V Begunjah na Gorenjskem, v Zapužah, Zgoši, Polj-čah in Zgornjem otoku je TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! dovolj prostora v gostilnah in pri zasebnikih. Smučarska vlečnica v Begunjah obratuje. Q Tržič — V Tržiču, Podij ubclju in na Ljubelju je povsod dovoilj prostora. Planinska domova na Kofcah in na Zelenici sta med počitnicami zasedena, žičnica na Zelenico obratuje. 6 Kranj — Prostor jc v obeh hotelih in pri zasebnikih. Tudi na Joštu v hotelu na Šmarjetni gori in v Preddvoru je dovoilj prostora. V Domu na Krvavcu je še nekaj prostih postelj. Nekaj prostora je tudi v Domu na Jezerskem in pri zasebnikih. Smučarska vlečnica v Preddvoru obratuje, jezero Čnna-va pa je zamrzni j eno in primerno za drsanje. Opreme za smučanje in drsanje izposoja hotel Grand Hrib v Preddvou. Zimsko kopališče v Kranju je odprto vsako nedeljo od 7. do 19. ure, vsako sredo, petek in soboto od 9. do 13.30 ure in od 15. do 19. ure, vsak četrtek pa od 15. do 19. ure. 6 Kamnik — Prostor je v zasebnih turističnih sobah. Hotel šimnovec na Veliki planini je zaseden do 28. januarja. Dnevni penzion v hotelu šimnovec skupaj z vozovnico za sedežnico in vlečnico stane 50 novih dinarjev. Planinski dom v Kamniški Bistrici bo zaseden do 20. januarja. V drugih dneh bo v njem dovolj prostora. SOCIETA "DARV/IU Trst PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4/I-II GENERALNO ZASTOPSTVO ZA VSE DRŽAVE ZA URE DARVVIL IN ARETTA Generalno zastopstvo DARVVIL vam nudi največjo izbiro zlatega nakita iz 14-, 18- in 22-ka-ratnega zlata, izdelanega v 42 svetovno priznanih industrijah zlatega nakita. Za vsak nakup zlatih predmetov dajemo popolno garancijo za čistoto, težo in ceno. Zlati nakit od 650 lir dalje za 1 gram! Villaeh — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri £ se ne skrčijo 0 ni potrebno likati 9 ne napenjati L0ĐR0N Velepapirnica :L ci i yy 'i Villaeh - Beljak, HauptpJatz 25, telefon (042-42) 41-26 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin — Pisalni stroji — Ves pribor za tehnično risanje Kupujte dobro - - kupujte pri SAN0NIG VIL L A C H, AM SAMONIG - ECK C/B Pevski zbor France Prešeren (Nadaljevanje) Proslava se je zavlekla do teme in vrvež po Klavni cesti se kar ni polegel. Komaj smo našli Čas, da smo se šli preobleč v svečane kroje, saj je bil pred nami še »gala« koncert v farni cerkvi Schin op Geula, kot je napisal Limburgs Dagblad. prav ste prebrali. Prešernov zbor je nastopil v farni cerkvi in menim, da je bil to eden izmed najboljših koncertnih nastopov ženskega, moškega in mešanega zbora France Prešeren v tujini. K te-je nedvomno pripomogla izredno zvočna in resonančna notranjost razsežne cerkvene ladje, v kateri se je zbralo skoraj tisoč poslušalcev iz Schin °P Geula, Valkenburga in Brunsuma z vsemi krajevnimi odličniki in našim veleposlanikom dr. Nin-č'ćem. Pevci smo stali pred zagrnjenim oltarjem. Mogočno in veličastno so se odbijali igrivi akordi slovenskih in jugoslovanskih pesmi pod visokimi °boki te južnoholandske cerkve. Naš koncert je Jemala južnoholandska radijska družba R.O.Z. in naslednji večer smo imeli priložnost, da smo v Polurnem radijskem sporedu poslušali 9 izbranih naših pesmi, ki so najbolj ugajale holandski družbi- Izredno čist radijski prenos tako po dikciji 1(01 tudi po zvoku je samo potrdil ugotovitev o nadpoprečni akustičnosti notranjosti cerkve. Tudi tu Je odlično tolmačila naš koncertni spored v nizozemskem jeziku rojakinja Stefica Žužek. Ne zdi se mi potrebno poudarjati-spontanega navdušenja Poslušalcev, ki se je najbolj stopnjevalo ob za-jdjučku koncerta, ko sta združena moška zbora lz Kranja in Shin op Geula zapela našo Plovi, plovi P°d vodstvom dirigenta zbora Inter nos. Čeprav Je koncert trajal do pol 23. ure, se še kar nismo rn°8li razi t i in šele, ko sta se poslovila in odpeljala atnbasador dr. Ninčič in Stefica 2užek, smo odšli spat. Drugi dan našega bivanja je bil izpolnjen s Pestrim sporedom. Po odličnem zajtrku so nas avt°busi odpeljali v pol ure oddaljeno, nam pevcem že dobro znano letoviško mesto Valkenburg. stavili smo se kakih 10 minut pred mestom na '•Petini — na Canbergu, da bi položili venec na anikajšnji spomenik, ki so ga postavili v počastijo. 300 padlih holandskih patriotov iz II. svetovne o.)ne. Na tej intimni slovesnosti sta govorila pred-_ avnik holandskega društva bivših bojevnikov in • "kretar tov. Košir. Naš pevec Grašič Ivan je anosno deklamira! znano Pesem slovenskega par-,Zana> zbor pa je zapel partizansko Tam na Pu-n, Na tej slovesnosti je tolmačila govore p ^ bivša pevka Nada, ki je sedaj že dve leti i/, "j?4;0113 s holandskim novinarjem g. Schmcetzom la f?r'ena' Seznanila se je z njim na naši pred-ni S u k°ncertni turneji v Brunsumu, tolmač prvih Tak"1 mccisebojnih izjav pa sem bil prav jaz. K-k* Scrn kil povabljen tudi na njun prvi izlet. / 0 Prav jc, da sem odklonil povabilo, njuno se-nj^n,anie' brez mojega posredovanja in tolmače-boH brez dvoma bolj pristno, predvsem pa šeo' ncP°srcdno. To pot nas je spremljala od na-odht Pl istanka na holandskih tleh pa do našega a> saj smo ji prinesli košček domovine. t,,jCasoPis Limburgs Dagblad od 3. 10. 1967 je o s0 DSV,0cvanos'i poročal pod naslovom Jugoslovani U&ol vencc na spomenik žrtvam na Canbergu ri>n C'v an' iuSoslovanskcga zbora France Prešc-Int 'z Kranja, ki je pravkar na obisku pri zboru pol^j1" nos '7- Schin op Geula, so v ponedeljek do- CankC P°'°/iIi venec na spomonik žrtvam na nhergu pr ■ Martin današnj pnik, pr p0udaVk 'Stl^neg'' terorJa> bi rad povzdignil s Partizan*111' sto'imo Prec* grobovi tukajšnjih žrtv0v'.1IJ0v' ^' so s kijubovalnostjo in vztrajnostjo 'n neod ^ar so rnogM žrtvovati za svobodo lepšo h 1'1'nost' c'a bi njihov narod užival mirno, •eognrt nost J"goslavija in Holandska sta "sko med seboj zelo oddaljeni deželi, toda ,0rj|°A^U Pri Valkenburgu. Pri tej priliki je go-n0st j ar'in Košir. Med drugim jc dejal: Pomemb-sp0m a.na^niega dne, ko polagamo venec pred ta ?-aradi"n} »-Pr^ ^nterim so padli holandski patrioti v bližnji preteklosti sta oba naša naroda doživljala enako kruto usodo in se borila proti istemu napadalcu na njuno svobodo. Prav zato smo si danes tako blizu. Spoštovanje in čast vsem padlim borcem za svobodo! — Jugoslovan Grašič Janez je nato deklamiral pesem Boža Voduška pod naslovom Pesem slovenskih partizanov. Po tej slovesnosti je bil v občinski jami Valkenburga sprejem, ki je bil posebno animiran. Jugoslovani so si popoldne še ogledali tovarno Mosa v Maastrichtu, tov. Košir pa je medtem obiskal mestno hišo v Valkenburgu. Nad navedenim člankom je Limburgs Dagblad priobčil precej veliko sliko, ki kaže našega tov. Koširja v družbi župana g. F. Breekpota iz Valkenburga v znameniti valkenburški jami ob sprejemu, ki ga je tu priredil za Prešernovce g. Breeckpot, naš dobri znanec. Že dvakrat je bil z zborom Inter nos v Kranju, predlanskim pa nas je prav tako sprejel v jami. To je v Valkenburgu ena največjih turističnih atrakcij. Vhod v jamo je iz samega središča mesta. Pod mestom so izkopani več kilometrov dolgi rovi in razsežne podzemeljske dvorane v temnosivo ilovico posebne vrste. Ti rovi so stari že skoro sto let, v njih pa so neznani umetniki — slikarji in kiparji naslikali razne prizore iz holandskega življenja, zlasti iz pustnih karnevalov, ki se običajno zaključujejo v tej jami. Ker se temperatura v jami ne menja, služi jama zlasti v poletni sezoni za razne prireditve na čast tujim gostom. Valkenburg je sorazmerno majhno holandsko mesto, v katerem je vsaka druga hiša hotel ali vsaj restavracija, pa tudi toliko trgovinic s turističnimi spominki zbranih na kupu še nisem videl v nobenem manjšem letoviškem kraju Evrope. Poleg tega so spominki v teh trgovinicah pretirano dragi, tako so nas opozarjali naši holandski prijatelji, češ da bomo imeli drugačno izbiro in cenejšo priložnost za nakupe jutri v Hcerlenu. Tako smo si ogledovali pretežno le izložbe, le redki so vstopili in kupili kak spominek. Poznam precej slovenskih in primorsko-dal-matinskih letovišč in marsikatere okusne domače spominke že prodajajo pri nas, vendarle menim, da bi vsak izdelovalec naših spominkov dobil na Holandskem nešteto idej, kakšne materiale, kakšne oblike in predmete je moč uporabiti in izdelati v turistične namene. Seveda je vmes tudi dokaj kičasta navlaka, toda kdo si upa trditi, da imajo vsi turisti izbrušen okus. Pravzaprav nam je ostalo le malo časa za potepanje po Valkenburgu in ker je začelo še deževati, smo vsi z veseljem sledili povabilu no kosilo pri bratu g. Saldena, ki ima tu svoj hotel. Zunanjost te hiše ni prav nič pomembna, zelo vabljiva in po srednji Angliji izredno udobno opremljena pa je notranjost hotela. Ko smo si pri izdatni pozornosti lastnika hotela in njegove soproge ter pri značilno hitri postrežbi z dobrim kosilom utešili lakoto, smo sedli v avtobuse in se odpeljali v kako uro oddaljeno mesto Maastricht, industrijsko, trgovsko in upravno središče limburške pokrajine. Nekaj od središča smo se ustavili pred veliko moderno tovarniško stavbo in veliki napis nam je pojasnil, da je to tovarna porcelana Mosa. Ogled te tovarne porcelana, podobnih pa je v Maastrichtu še nekaj, je trajal dobre tri ure. Tudi za nas laike je bil to zelo koristno izrabljen čas. Odpeljali so nas najprej v upravni stavbi v drugo nastropje v veliko sprejemno dvorano, kjer nam je obratni inženir z modeli in slikami obrazložil zelo poljudno celoten proces proizvodnje v tej tovarni od osnovne surovine do gotovih proiz. vodov. Nato smo si ogledali več proizvodnih hal, hodili mimo modernih električnih peči, raznih tekočih trakov in ogromnih sušilnic in tako sledili vsej proizvodnji do dvorane, kjer so bili razvrščeni razni oblikovalni in brusilni stroji. Najdlje smo se ustavljali pred delovnimi mizami visoko kvalificiranih oblikovalcev raznih porcelanastih posod, posodic, vaz, krožnikov, skodelic itd. ter opazovali izredno njihovo spretnost, ko so dajali že gotovemu izdelku iz porcelana poslednji blišč z zlatimi ali barvastimi obrobami, vijupami, slikami, ki dajejo holandskemu porcelanu poseben čar in ceno med ljubitelji porcelana. Na koncu ogleda so nas peljali še v posebno razstavno dvorano z udobnimi fotelji in najlepšimi eksponati — izdelki tovarne Mosa. Tu so bili zbrani res le izredni izdelki, odlikovani z raznimi odličji na evropskih in celo svetovnih razstavah. Vrnili smo se v prvotno sprejemno dvorano in vsak član zbora In spremstva je dobil v dar in za spomin okusen štirioglat pepelnik iz porcelana. Še hranim doma papirnat zavitek za sladkor z napisom »Porselein-en Tegelfabriek Mosa — Maastricht, moj pepelnik pa ima vžgano sliko kužne hiše v Maastrichtu iz 1775. leta. Ko smo se že pozno popoldne vračali skozi središče mesta Maastricht, smo se ustavili pred policijsko prefekturo. Želeli smo zvedeti za naslov hotela, v katerem je v teh dneh prebivala posadka našega letala. V nekaj minutah je dežurni na policiji povedal ne samo hotel, temveč tudi številke sob in tudi vzpostavil telefonsko zvezo s kapetanom Krumpakom, ki ga je predsednik zbora tov. Zore Novak povabil skupno z obema stevar-desama na večerno proslavo v Schin op Geulu. Pevci zbora Inter nos so našemu zboru pripravili ta večer pravo, razkošno pojedino in poslovilno zabavo s plesom. V verandi hotela je družina Salden pripravila pravo kulinarično razstavo izbranih kuharskih dobrot vsake vrste, v sosednem velikem šotoru pa se je zbralo par sto domačinov. Vesele in poskočne je igral trio, napravljen v različne jugoslovanske narodne noše, sestavljali pa so ga naši priseljenci, ki jih je v Holandiji že kar precejšnje število. Po obdaritvi članov pevskega zbora Inter nos s spominki iz Slovenije, ki jih je pripeljal s seboj naš pevski zbor, so nam holandski pevci pripravili še eno presenečenje in nam predvajali dva barvna filma posnetkov iz njihove turneje v Sloveniji. Z užitkom smo jih spremljali po njihovi poti od Salzburga do Kranja, pa še naprej v Ljubljano in Portorož, kakor tudi na poti domov v Schin op Geul, pri tem pa smo se iz srca nasmejali raznim komičnim prizorom, ki jih ustvari samo življenje na taki turneji brez posebne prizadevnosti režiserja. Vendar je treba tudi priznati, da je filmski amater pri sestavi teh filmov pokazal dokaj domiselnosti in režijske spretnosti. Nadvse prisrčni so prizori na vrhu Krvavca v snegu, ko se ti otroci ravnine kepajo in prevračajo po snegu, pa še kopica drugih prizorov iz vesele pivske druščine. V sproščenem, tovariško prisrčnem pomen-ku, pri plesu in pri dobri jedači in pijači so prehitro minevale ure in skoraj ob svitu so zadnje skupine odšle k počitku. Zadnji dan našega bivanja med Holandci smo večinoma porabili za to, da smo se z vlakom odpeljali v sosedno mesto Heerlen, ki leži na skrajnem jugovzhodnem koncu Holandije, že v bližini holandsko-belgi jske in holandsko-nemške meje. To mesto je bilo med II. svetovno vojno precej porušeno in mestno središče je skoro čisto novo z visokimi modernimi, poslovnimi stavbami. Heerlen ima tudi nekaj velikih trgovskih hiš in v spremstvu naših holandskih prijateljev smo obiskali prav te in tu tudi zapravili zadnje ostanke naše devizne kvote, ki pa je komaj zadoščala za razne drobne nakupe in za zapitke v moderni kavarni-restavraciji na ploščadi 6 ali 7 nadstropne trgovske hiše. Vsi pevci — kadilci in nekadilci — smo nakupili znamenite holandske cigare za osebno rabo in za obdaritev domačih. Kot posebnost naj omenim, da sem v mnogih izložbah že videl nove televizorje znane holandske firme Philips za barvno televizijo, ki pa so tudi za holandske prilike še zelo dragi. Moj holandski spremljevalec Jo me je opozoril na Angleže in Amerikance, češ da se je del NATO oboroženih sil preselil iz Francije v to holandsko mesto, kar pomeni za Heerlen porast blagostanja, čeprav vlada tudi v Holandiji gospodarska recesija. Po vrnitvi v Schin op Geul smo obiskali še nekatere domačine v njihovih domovih, kar prehitro pa je prišel čas ločitve in ob 17.10 smo po prisrčnem slovesu že odleteli z letališča Beck v domovino. Konec Hubert Korošec m južni Hotandiji Kdo bo prej ? Veliki načrti male kinematografije Pred dnevi so se v jugoslovanskem tisku pojavile vesti, ki obveščajo bralce, da so se v beograjskem proizvodnem filmskem podjetju Avala film odločili posneti skupaj s češkoslovaškimi filmskimi delavci film o sarajevskem atentatu. Režiser filma bo PuriŠa Djordjevič. Snemati bodo začeli že v začetku februarja. Iz skoraj povsem zanesljivih virov pa tudi iz časopisnih novic, pa je možno razbrati, da so se v sarajevskem Bosna filmu že povsem pripravili na snemanje filma s popolnoma isto tematiko, le da bo režiser Orson VVellcs, ki se pri nas dlje mudi in ki prav sedaj snema v Gornjem Vakufu z Velj-kom Bulajičem, režiserjem Bitke na Neretvi. Prav tako končni proračun za Bitko na Neretvi še ni znan in je seveda tudi verjetno, da bodo stroški za snemanje tega filma še narasli Takih in podobnih vesti, včasih manj, včasih bolj preverjenih in največ seveda povsem resničnih je zdaj, po prodoru jugoslovanskega filma v svet, v našem tisku precej. Cena, ki jo bomo morali plačati za ta uspeh, bo torej kot kaže velika. Priče smo doslej največjim, po izdatkih za posamezni film, filmskim poiskusom. Ni pomembno, avtorji gredo mimo tega, da naši filmski delavci nimajo velikih izkušenj pri snemanju »velikih« filmov, ki naj bi pritegnili gledalce z igralskimi imeni, širokim platnom in bogatim dekorjem. Tudi gredo mimo tega, da so sredstva, ki jih dajejo posamezni republiški skladi izredno majhna in da si dežela, kakršna je naša, ne bo mogla privoščiti kinematografije po zgledu zahodnih držav. Ne! Zvezdništvo, megalo-manstvo, konkurenca, ki pravzaprav nima pravega vzroka in vrsta drugih, negativnih in za naš film prav malo koristnih pojavov, vse bolj in bolj prodirajo v našo filmsko proizvodnjo. Težko bi zapisali, da ni prav, da se je ena izmed filmskih hiš odločila posneti film o sarajevskem atentatu, po knjigi Vladimira Dedije-ra. Vendar pa ni razumljivo, zakaj sta se kar dve producentski hiši odločili posneti film s to tematiko v istem času! ! In če še dodamo, da bosta oba filma brez dvoma krepko segla v producentske blagajne, potem lahko tudi že razmišljamo o smrtnosti tako enega kot drugega načrta. Res je! Jugoslovanski film si je v proteklem letu nabral na mednarodnih festivalih v tujini za cel kup nagrad in priznanj. Ne gre mu jih odrekati, saj jih je brez dvoma tudi zaslužil. Vendar je treba ob vseh teh nagradah in priznanjih, ki jih je dobil, pridati še to, da ne gre le za filmsko bero lani, temveč, da je lanskoletna filmska proizvodnja kvalitetno plod dvajsetletnega dela naših filmskih delavcev. Dvajset let, pa naj o filmih, ki smo jih snemali dolga leta po vojni, sodimo tako ali drugače, je naš film iskal in si utrjeval pot, po kateri je stopal. Naši filmski delavci, od filmskih tehnikov, scenaristov reioijjriev in igralcev. so si v teh dvajsetih letih nabrali izkušenj, ki so jih tako privedle do uspehov tako pri gledalcih in kritikih. Zdaj, po uspehih, ki so jih dosegli, pa bodo kot kaže spremenili tok svojih prizadevanj in uvedli v kinematografijo z dobrimi in slabimi pojavi vse tisto, kar je značilno za proizvodnjo zahodnih kinematografij. Razumljivo je, da žele komercialni direktorji filmskih hiš zagotoviti filmom, ki jih posnamejo, finančni uspeh. S prehodom na rentabilno gospodarjenje v sleherni gospodarski organizaciji lahko za svoje delo najdejo tudi politična in ekonomska opravičila. ki so vlože-ki bi igral Toda Zbiralci perja, producentu vrnili vsa na sredstva, niso film bil posnet z velikimi skimi imeni in bogato kaši rano scenografijo. Niso torej film, ki je bil preprosto povedano, posnet po kalupu, ki so ga že davno izdelali v ameriških filmskih hišah. Podobno lahko trdimo za marsikateri jugoslovanski film iz lanskoletne filmske proizvodnje. Zdaj, ko so avtorske skupine nekako našle pot skozi zamotane hodnike pisarn kar naravnost v filmski atelje, je toliko manj razumljivo, da je vse več in več »velikih« filmskih načrtov, ki že vnaprej z velikim predračunom silijo avtorje v koncesije in prilagajanje okusu poprečnega gledalca pri nas in v tujini. Film ni star! Mlad je, pa vendar je že dolgo tega, odkar so prvi filmski teoretiki spoznali, da je film lahko tudi industrija, da pa je predvsem umetnost. In zanjo ne morejo veljati pravila, ki jih narekuje tržišče in tudi ne zakoni ponudbe in povpraševanja. Kaže, da v filmsko proizvodnih hišah pri nas pozabljajo na to ugotovitev. Upanje, da bodo avtorji, ki se zgornjega dejstva popolnoma zavedajo, šli mimo načrtov pro-ducentov, ki zahtevajo za neki filmski projekt tudi zagotovilo v komercialnem uspehu, morda ni iheupraviec io. Predvsem ne zato, ker so z vsem svojim delom doslej do-katali na.-sprofno. B. špntjc Iz poljskega filma VValcvvska in Napoleon Prihodnji teden v kitiu V prihodnjem tednu bodo na sporedu v kranjskih kinematografskih dvoranah štirje premierski filmi. Najbolj zanimiv in skoraj verjetno je, da bo imel tudi največ gledalcev, je poljski film VValcvvska in Napoleon. »Ta film, ki poleg vsega šteje med najbolj bogate kostumske flime, kar so jih v zadnjem času posneli, bi najlaže imenovali duhovito in veselo variacijo na zgodovinsko in dovolj znano ljubezen med cesarjem Napoleonom in poljsko grofico Marijo Wa-levvsko,« piše v katalogu distribucijskega podjetja Vesna film, ki je film uvozilo. Po svojem žanru spada film med komedije, je v barvah in na širokem platnu. Scenarij zanj je napisal Andrzej Jarecki, režiral pa ga je Leo-nard Buczikovvski. V glavnih vlogah igrajo: Beata Tyszkie-vvicz, Gusta\v Haloubok, Ju-liusz Luszczevvski in Anna Ciepielovvska. Francoski film Zarotnik Matija Sandorf, so avtorji posneli po romanu Julesa Verna. Distributerji pCšetjo, da je to vznemirljiv akcijski film, prepleten z mojstrsko posnetimi masovnimi scona-nami, romantičnimi avanturami, borbami in dvoboji. Film je v barvah in na širokem platnu. Dalj časa je že minilo, odkar v naših kinematografih ni bilo španskih filmov. Kdo-ve kakšne škode sicer ni zaradi tega, vendarle pa so imeli ti filmi precej gledalcev in marsikomu, bolje bi bilo, če tega ne bi mogli zapisati, so bili všeč. Zdaj si bodo tisti, ki so jim ti filmi všeč in ki jih radi gledajo, lahko ogledal film z naslovom Jastreb iz Častile. Vsebina, malce romantična — kot vedno, sega v špansko zgodovino. Spet se bo poja. vil skrivnostni neznanec, ki je po krvi plemič, vendar mu tega ne priznajo. Rad bi si spet pridobil pravico do svojega zakonitega nasledstva. Tako se bo torej pred nami razpletala akcijska, z mečevanji pomešana zgodba, o poštenem plemiču in seveda tudi lepih plemkinjah. —■ Film je v barvah. Za ameriški film Upor Apa-čev — vvestem, smo lahko v reklamnem lističu distribu-terskega podjetja prebrali samo to, da gre za film, ki se popolnoma drži klišejev tega žanra. Mi lahko še dodamo, da je po vsej verjetnosti to film s tekočega traku vvesternov, da skoraj gotovo zato ni posebno zanimiv in da je, kot vsi ti filmi, v barvah in na širokem platnu. -š V nekaj vrsticah V Nevv Yorku so objavili anketo, v kateri je sodelovalo 15 znanih ameriških kritikov. Za najboljši film leta so ocenili ameriški film Bon-nie and Clvde. Drugo mesto je zasedel Anton ioni s filmom Blovv up. XXX Ante Babaja, avtor Breze je dobil od fonda za napredek kulturnih dejavnosti SR Hrvaške najvišje priznanje in denarno nagrado 30 milijonov starih dinarjev. Po 23 milijonov pa sta dobila filma Vatroslava Mimice in Fa-dila Hadžiča Kaja, ubil te bom in Protest. XXX Aleksandar Petrovič, režiser, in scenarist Zbiralcev perja, je že začel snemati svoj novi film, ki zaenkrat še nima naslova. Tako so demantirane vesti, da bo Petrovič, po ponudbah, ki jih je prejel iz tujine, snemal za eno izmed tujih producentsikih hiš. XXX Igor Pretnar, slovenski gledališki in filmski režiser, ki je pred leti posnel Prežihove Samorastnike, snema v Skopju za Vardar film in Avalo film. Scenarij za film, ki ima naslov Trije in resnica je napisal makedonski pisatelj Kole Cašule. 1 XXX 15. februarja bo začel Vla- dan Slijepčevič snemati svoj novi film Golobnjak. To je mladinski glasbeni film, za katerega je napisal besedilo pesmi Dušan Radovović, pel pa jih bo Arsen Dedič. XXX Beba Lončar, ki se že dlje mudi v tujini, je demantirala ve^ti, da bo igrala Svet-lano Stalin v filmu, ki naj bi ga posneli po njeni knjigi spominov na svojega očeta. XXX Generalni direktor Jugoslavija filma Dejan ObradoviJ je zanikal, da bi festival V Puli spremenili v mednared' ni filmski festival. XXX In še novica iz Rima z:t tiste, ki jim je všeč Anthonv Quin. Zdaj igra v filmu z naslovom Ribičevi čevlji duhovnika. Kranjsko kinematografsko podjetje je ob koncu preteklega leta izvedlo nadvse zanimivo in kolikor je znanu doslej, (udi prvo anketo v naši državi med obiskovalci kina. Podatki, zdaj že obdelani, se zde včasih skoraj neverjetni. O anketi bomo seveda še pisali, za zdaj pa naj navedemo le lestvico filmov, ki jih gledalci najraje gledajo. Na prvem mestu so ameriški filmi, slede jim francoski, angleški in skandinavski, italijanski, nato jugoslovanski. Na šestem mestu so nemški in avstrijski filmi, na sedmem japonski, osmem poljski in češki, na predzadnjem — devetem mestu pa so sovjetski filmi. Filme drugih proizvodenj so gledalci uvrstili na deseto mesto. Posebej zanimiva je uvrstitev jugoslovanskega filma. Kaže, da je vsaj deloma postal zanimiv tudi domačini gledalcem šele po uspehih v tujini. Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Goren' Koleda na Poljšici Jj PrtPovedovanju starejših ljudi na Poljšici želim opisati koledo Kol hP 8tar °bi**J v božičnih praznikih okrog novega leta. Dri r ^C danes ze skoraj povsem pozabljena, le na Višelnici ^rjah se je ta običaj ohranil še do lanskega leta. Pri opl s°vanju" *e bom v glavnem omejil na vas Poljšico — mojo rojstno Sein Oejno sam poznam običaje in navade okrog kolede, saj pr, nekajkrat po vojni še sam koledoval, več pa povzemam po PriskVtt!OVanju stareJs,h Uud|. ki mi 8 svojimi spomini radi rubrik na P°moc> saj vedno poudarjajo, kako radi berejo pros, G°renjski kraji in ljudje. Zahvaljujem se jim in jih hovi"1. 13 nadaljnjo pomoč pri opisovanju življenja v nji-,V| mladosti in še prej. Zgorte1^*3 »Pada v faro kovani,. rje; obi<5aJi <*> k0" >eh ^tak*11 60 Dili P° drugih va-NteSr. kot na Poljaci. Naj Zgorni/ druge vasi tofare: P°!jsica W SPodnje Gorje, PDO^J t krnica, Zgornje in in zli Ze' sPodnJa, Srednja Vi*olnic Radovna. Mevkuš, F"*eiW Podhcm ter nekaj niki. ^atrata, Zabošt, Per-Za najpreI!0datke ° koledi sem se mami na.potij k Orcvčevi • Mariji Langus-Micki, stari 77 » 18. uri 23. januarja špan. CS film VVALEVSKA IN NAPOLEON ob 18. uri, kulturna zabavna prireditev MODA IN POPEVKA ob 20. uri Kranj STOR2IC 20. januarja jap. barv. CS film SKRIVNOSTNA SLUŽBA ob 15. in 17. uri. franc. film GALIA ob 19. uri. premiera polj. barv. CS filma VVALEVSKA IN NAPOLEON ob 21. uri 21. januarja jrp. barv. CS film SKRIVNOSTNA SLUŽBA ob 14. in 20. uri, italij. barv. CS film SEDEM ZLATIH M02 ob 16. uri. arm-r. angl. barv. CS film LIKVIDATOR ob 18. uri 22. januarja amer. angl. barv. CS film LIKVIDATOR ob 15. url, jap. barv. CS film SKRIVNOSTNA SLUŽBA ob 17. uri, italij. barv. CS film SEDEM ZLATIH M 02 ob 19. uri 23. januarja franc. barvni CS film ZAROTNIK MATIJA SANDORF ob 15., 17. in 19. uri ■ll 11111)11 SVOBODA 20. januarja franc. barvni CS film ZAROTNIK MATIJA SANDORF ob 19. uri 21. januarja franc. barvni CS ilm ZAROTNIK MATIJA SANDORF ob 15. in 17. uri Cerklje KRVAVEC 20. januarja amer. barvni film TRIJE NAREDNIKI ob 19. uri 21. januarja amer. barvni film TRIJE NAREDNIKI ob 16. in 19. url SOBOTA — 20. januarja 12.55 Smuk za moške (Ev-rovizija) — 16.35 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 17.00 Otroški cirkus Billvja Smarta (RTV Zagreb) — 18.00 Vaterpolo Dinamo : Mladost (RTV Beograd) — 19.00 TV Obzornik, 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Poklici — humoreska (RTV Beograd) — 21.35 Videofon — glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.50 Gideon — serijski film 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 19.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (R1V Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 21. januarja 9.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.20 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Borisa Franka in Jožeta Krežeta (RTV Ljubljana) — 9.55 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.40 Hrestač — balet, 11.25 Na zapuščenem otoku — film (RTV Ljubljana) — 13.00 Slalom za moške (Evrovizija) — 14.10 Prenos športnega dogodka, 14.45 Propagandna oddaja, 15.00 Nadaljevanje prenosa športnega dogodka (RTV Zagreb) — 15.45 Smučarska FIS-a tekmovanja na Pohorju, 16.45 Sejem mode 68, 17.00 Dvanajst milijonov -— film, 17.45 TV kažipot, 19.05 Bonanza — film, 19.55 Cik cak (RTV Ljubljana )— 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana )— 20.50 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 22. jan. 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Potovanje po Aziji, 18.00 TV Obzornik. 18.30 Znanost in tehnika (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Poklicno usmerjanje, 19.40 Vokalno instrumentalni solisti (RTV Ljubljana) — 21.10 Teme z varijacijami (RTV Beograd) — 21.40 T V dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost, 18.50 Reportaža (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Za- greb) — 21.00 Prenos italijanske TV TOREK — 23. januarja 16.40 Francošči na (RTV Beograd) — 18.05 Poročila, 18.10 Risanka, 18.25 Razlike med slovenskimi narečji, 18.50 Tiskovna konferenca, 19.30 TV obzornik, 20.00 Cik cak, 21.40 Po petem kurirč-kovem festivalu, 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Svet na zaslonu, 19.00 Biseri glasbene literature, 19.15 Oddaja o premetu, 19.45 Propagandna cddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 24. januarja 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Ljubljana) — 17.20 Poročila, 17.25 Serijska lutkovna igra (RTV Skopje) — 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Ne črno, ne belo (RTV Beograd) — 19.05 Popularna glasba (RTV Skopje) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 21.35 Zadnji dan, prvi dan, 22.05 Hokej Jugoslavija : ZR Nemčija, 23.25 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Spored JRT (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 25. januarja 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 17.10 Poročila, 17.15 Tik tak (RTV Ljubljana) — 17.30 Oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik, 18.20 Naši zbori, 18.45 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 19.05 Splet — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Cik c.aik (RTV Ljublja. na) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.35 The golden gate quartet — II. del, 21.55 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri, 18.20 Spored JRT, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 26. Januarja 11.30 Francoščina (RTV Beograd) — 17.25 Poročila, 17.30 Moj prijatelj Flicka, 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Glasbeni zas-lon (RTV Beograd) — 19.05 Pesmi in pisma iz varšavskega geta, 19.35 Niso samo rdeče rože, 19.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.35 Poročna obleka — film. 22.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Glaisbeni zaslon (RTV Beograd )— 19.05 Objektiv 350 (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV Tržni pregled V KRANJU Jabolka 1 do 1,30 N din, krompir 0,70 do 0,80 N din, kislo zelje 1,80 do 2 N din, kisla repa 1,60 N din, korenček 2 do 2,20 N din, črna red-kev 1,40 do 1,50 N din, rdeča pesa 1,50 do 1,70 N din, rdeč radič 8 do 10 N din, zaklana perutnina 10 do 12 N din, svinjsko meso 10 do 12 N din, med 12 do 13 N din, orehova jedrca 20 do 22 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 4 do 5 N din, čebula 3 N din, česen 8 do 10 N din za kg; kaša 3,50 do 4 N din, ješprenj 2 do 2,59 N din, oves 0,60 do 0,70 N din, proso 2,50 do 2,70 N din, pšenica 1 N din, ajdova moka 4 do 4,50 N din, koruzna moka 1,80 do 2 N din, fižol 3,50 do 4 N din za liter; jajca 0,65 do 0,80 N din. Loterija Poročilo o srečk, ki je žrebanju 3. kola bilo 18. I. 1968. Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 0 4 31200 504 77790 404 296320 2.004 720010 2.004 11 8 44921 500 66981 500 79241 400 379801 2.000 52 8 45052 508 74422 1.000 97822 400 33 10 43 20 63 8 5183 200 76293 500 445533 2.010 64 8 61114 400 71744 500 391504 50.000 620334 2.000 932394 2.000 05 8 00525 400 17815 1.000 28455 400 515315 2.000 6 4 54016 404 57686 504 73056 1.004 293666 100.004 708906 30.004 07 10 33817 400 54647 400 179687 10.000 993717 2.000 8 4 17058 504 32448 404 94028 1.004 172658 10.004 079 100 519 50 51199 500 65299 500 473299 2.000 94197» 2.000 Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 21. januarja, ob 10. uri za IZVEN URA PRAVLJIC Lovska družina »JELOVICA« daje v zakup lovsko kečo na Taležu — Jelovica. Izklicna cena za sezono v letu 1968 je 6000 N din. Interesenti naj vložijo do 28. 1. 1968 pismene ponudbe na naslov: Lovska družina »Jelovica«, Radovljica, p. p. 34. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA oddelek za notranje zadeve bo prodajal na ustni javni licitaciji naslednje najdene predmete: kolesa, ure in fotoaparate Licitacija bo v četrtek, 25. 1. 1968. leta z začetkom ob 8. uri v prostorih graščine, I. nadstropje v Radovljici. Ogled najdenih predmetov je pred začetkom li" citacije. Knjižni program zavoda Borec za leto 1968 1. Matevž Hace: ZADNJI OBISK 2. Ivo Zorman; CEZ DVAJSET LET BO VSE DRUGAČE 3. Franček Majcen: TUDI BESEDA JE BILA OROŽJE 4. PREBUJENJE (izbor partizanske proze, ki jo je zbral in uredil Emil Cesar) 5. Jože šmit: KOLESELJ IN CEDILIKE 6. Fitzrov Macleau: VOJNA NA BALKANU 7. Karel Pichlik: IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA V BOJ PROTI VOJNI 8. Herbert Feis: CHURCHILL, ROOSEVELT, STALIN 9. Jaques Delarue: ZGODOVINA GESTAPA 10. Dušan Hamžik, Jiri Pražak: ATENTAT NA HEYDRICHA 11. VVilrred Burchet: DRUGA VSTAJA V VIETNAMU 12. Dušan Kalič: ZATEMNJENA STRAN 13. Vlado šegrt: KRI NA KAMNU 14. France Križnar: NE VDAJ SE, FANT Cenjene bralce bomo o kratki vsebini, vezavi in ceni knjig obveščali sproti ob izidu knjižnih del iz programa za leto 1968. Knjige naročajte pri Zavodu Borec, Ljubljana, Beethovnova 10/11. Pl Prodam KONJA, 8 let sta-rtga, Dvorje 44, Cerklje 196 Prodam ŽREBICO in VOLA Po dve loti stara. Ambrož 9, Cerklje 197 Prodam PRTLJAŽNIK in dve GUMI z zračnicami za f,at 750 po ugodni ceni. Govc, Kokrica 236 198 Prodam OBRAČALNIK za Scno, primeren za konjsko ali traktocsko vleko. Jama 16. Kranj 195 KRANJ metrsko blago zavese Pri Kranjcu Cankarjeva 7 Prodam visoko brejo TELI-L°. Kovte 12, Podnart 203 Prodam dva PRAŠIČA do i30 kg težka. Trboje 22, Smlednik 201 Prodam nov električni RA-P'ATOR. Sifrer Jerica, St. L°ka 1, šk. Loka 202 M'ado KRAVO s teličkom Prodam. Pungert 12, Sk. Loka 203 Prodam 4 PRAŠIČE od 60 65 kg težke in tri 6 ted-»tare. Lahovče 39, Ceik-'je 204 Prodam KRAVO, ki bo čez J m<*cc teletila. Kristane Janko, Sr. vas 13, Šenčur 205 .Prodam JABOLKA voščon-**■ Šenčur 165 206 Prodam MAGNETOFON ph,1'Ps.stereo, mihli fidelity J, trakovi. Praprotnik Jože, Na2orjeva 4, Kranj 207 Prodam KRAVO, dobro ""carico. Ovsiše 21, Pod-nart 208 k Prodam kompletne DRSAL-s čevlji št. 30. Hudover- lk. Gradnikova 1, Kranj 209 y Prodam KRAVO s teletom. Brnik 7, Cerklje 210 ^odam rabljeno komplet-'.° SPALNICO z vložki (cma-a modelna). Naslov v oglasim oddelku 211 Prodam skoraj nov elek-lr'čni ŠTEDILNIK EKA. ajlgerŠič Vili, Ravne 20, Trto 212 P'odam zazidljivo PARCE- 1.0 ^ V f~i A u------ -- t'tktrik 1 '°"