33. številka. Ljubljana, v soboto 9. febrnvarja 1901. XXXIY. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimS! nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za svstro-ogrske dežele aa vse leto 25 K, za pol eta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, sa jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za posojanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujo deželo toliko vec", kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10;h, Ce ee dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska, — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice št. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga št. 12. »Slovenski Narod" telefon it 34. — .Narodna Tiskarna" telefon št 85. Ubogi Hrvatje! Pred otvoritvijo državnega zbora kon-statoval je naä list v članku .Orlando fu rioso" na diktatorju kranjskih klerikalcev prve zanesljive znake očitne megalomanije in tačas smo v svojem velikem krščanskem usmiljenju izrekli 9e upanje, da naj bi iz-venkranjski slovenski in hrvatski državni poslanci ozdravili za časa to hudo bolezen. No, ta naša nadeja se ni izpolnila. Ne da bi bili imenovani rodoljubi odklonili to človekoljubno delo; lotili so se istega z vso vnemo, a mrzel curek — v tak'b slučajih doslej vedno zanesljivo zdravilo — dosegel je tu ravno nasprotni učinek, in mesto da bi se bil streznil in pomiril naš Otlando farioso, stopila je njegova bolezen v še hujši stadij, v oni — donkišotstva! Kdor dvomi o zanesljivosti te naše diagnoze, naj preSita v predsinočnjem „Slo-vencu" don — SusterSičev manifest na — hrvatski narod! „Razpor mej slovenskim in hrvatskim narodom1', tako se glasi naslov tej historični emanaciji, ki bo brezdvomno napravila najmogočnejši utis na celo srednjo Evropo. — Za Božjo voljo, kaj se je pa zgodilo ? — tako so se pač s strahom vpraševali v četrtek brumni čitatelji „Sloven-čevi", piečitavši bojno napoved NJEGOVO hrvatskemu narodu. Nekaj strašnega. Zastopniki hrvatskega naroda v dunajskem parlamentu niso hoteli biti slepo orožje plemeniti ideji Susteršičevi, da spravi sebi na slavo in nikoir lr na korist voditelja napredne stranke slovenske na parlamentarni „Isolirschemel", ter tako s pastirjem udari čredo, temveč so se, spoznavši slovansko srce Šusteršičevo, preko njegove glave (Njegove!) združili v bratsko kolo s slovenskimi naprednjaki. In ne dovelj t?ga! To hrvat sko-slovensko kolo mu ni le snedlo „lepega mnogoštevilnega kluba", s katerim je že vnaprej gajžljal „osamljeno liberalno trojico ali četverico8, ukradlo mu je tudi, sprejemši v svoj program še izrecno to, kar je bilo LISTEK. Belomodri plesni redovi. Ni še minilo celih osem dnij, odkar sem izrekel na temle mestu proroške be sede, da se vrne dr. Šuteršič že v kratkem s hudim maškaradnim mačkom med svoje volilce, — in moje prorokovanje se že izpolnjuje. Takoj po prvem prizoru parla mentarne predpustne komedije na Dunaju je dobil Šusteršič grozovit nahod; ščiplje ga po želodcu, ki se mu punta in krči, in glava ga boli, kot da se je opijanil z naj slabšo brozgo Vencajzove kaznovane .ošta-rije". Da, Šusteršič ima strašnega moralnega političnega mačka. In moralni mački so, pravijo, najtežje kurirati. Maček dr. Šu steršiča je tak, da mu vse kapljice gospoda lekarnarja Levateka ne bodo prav nič pomagale, in če poje" pacijent vrhu vsega Se ducat najstarejših „arnikov". Dä, da, moje prorokovanje se je obneslo sijajno ! Ali, g urednik, nikari ne mislite, da sem kak modem hiromant, ki zna proroko-vati po črtah roke ali po kakšnih drugih znamenjih. (Šusteršičeve roke namreč — hvala Bogu! — nisem držal še nikdar v svoji, pa si tega tudi ne želim, ker je baje zelo umazana) Moje prorokovanje je temeljilo na vse bolj „domačih" sredstvih ter *e je naslanjalo na vse bolj navadne, a tem zanesljivejše znake. In ti maki so mi že itak ob sebi umevno — krščansko kulturno naziranje, najboljše orožje zoper svobodomiselno stranko slovensko, očitanje protikrščanstva. Na ta način očitno in celemu svetu dokazovati, da sta .krščanstvo" in „rimski klerikalizem" dva popolnoma različna pojma — to je vendarle preveč! In to njemu v brk, ki je že pred desetimi leti s testamentom pokojne Ovijačeve dokazal urbi et orbi, da pravilno nmeva krščanstvo le On, kar dokazuje vendar že njegova velikanska politična karijera, sloneča na tem testamentu in jednakih katoliških dejanjih. To njemu, komur je podložno od ljubljanskega knezoškofa pa do zadnjega kaplana vse, kar nosi na Kranjskem črno suknjo, komur celo srdito rožljanje s težkimi verigami nklenjenega jednega Detele, jednega Povšeta itd. izvablja k večjemu pomilovalen nasmeh; to njemu, izkušenemu dempterju vseh upornih kranjskih katoliških levov! Ne, to je preveč! Ona štajerska poslanca, ki sta se drznila upreti so njegovemu „Sic volo", prepušča sicer, zanašajo se na eksaktno delo prižnice in iz-povednice, milostno sodbi njunih .volilcev", a s Hrvati hoče drugače pometati. In tu se pričenja drugi Stadij šusteršičeve megalomanije — donkišotstvo. Vsako politično otroče med nami ve, da so bili glede parlamentarne taktike vsi veljavni klerikalni poslanci druzega mnenja, nego dr. Šusteršič. Vsi so bili za jednoten klub, v katerem bi bilo prostora vsem jugoslo vanskim poslancem, a ukloniti so se morali .Njegovi" volji, kajti v takem klubu bi on ne bil mogel biti prvi, in to je bilo odločilno za — jugoslovansko politiko naših klerikalcev. Zvesto ob strani mu je jahal le predsednik zaslovelega vinogradniškega dr j Štva, pokorni Sancho Panei — Vencajz, ki je naglašajoč na adreso izvenkranjsk'h poslancev IV. skupine nepremost ni kontrast »agrarnega* programa kranjske katoliSke stranke ,s kapitalističnimi tendencami kranj skih liberalcev", popolnoma pozabil na sta dejali: Šusteršič gre na Dunaj po gotovo blamažo! — To bi Vam bil lahko povedal že danes teden, ali prenagliti se nisem hotel, zakaj Šusteršič ima končno vendarle dva silna zaveznika: sv. Duha in škof* Jegliča, ki bi mu mogla pomagati tudi iz največje stiske ... No, zaveznika sta ga pustila na cedilu, in prorokovanje mojih znakov se je uresničilo. Dr. Šusteršič se je že v prvem tednu svojega komediantovstva na Dunaju korenito blamiral. V tem smo složni vsi Slovenci in Hrvatje, klerikalci in liberalci, dä, celo posl. PovSe nam potrdi to, ako bi ga hoteli pra&ti. Ali znaki — znaki, ti Vas zanimajo, kaj ne? Ne prikrivam jih več; tu-le jih imate. Tistega dne, ko je odhajal dr. Šusteršič na Dunaj, sem bil slučajno 'na kolodvoru. In takrat se je skokoma pridrvila kočija Iz nje je planila dolga oseba dr. Šusteršiča, za njim pa je stopila iz voza njegova milostljiva gospa soproga. Po-streščki so se vsuli na kovčge in škatlje. Ali tedaj se je pripetila prva nesreča — prvi znak bodoče blamaže. Milostljivi go spej dr Susteršičevi je padla iz rok lepo-bela škatlja, butila z vso silo ob tla in prednji del škatlje se je odlomil. Po tleh pa so se vsuli rameni in beli trakovi svile ... Kri je bušknila v lice milostljivi gospej generala klerikalcev, in v največji zadregi je stekla na peron. Z menoj je bil slikar Matko, tisti roveljavni pregovor, da v hiSi obešenca ni varno govoriti o vrvi! — Vsi drugi naši klerikalni poslanci so pa pretekli teden grizli brezupno v svoje verigo, tega nihče ne bo utajil. In vzlio temu je ofioialni organ klerikalne stranke moral predsinočnjim na povelje dr. Šusteršičevo proklamirati, „da so zastopniki hrvatskega naroda s tem svojim činomodprli zevajoč propad mej slovenskim in hrvat* skim narodom". Kdo je v tem slučaji .na rod slovenski"? Blamirani dr. Šusteršič in nihče drugI In resen dnevnik, organ velike stranke je osužnjen takemu političnemu don Kišotu na milost in nemilost, se mora na povelje blamirati pred celim slovanskim jugom, ker je blamiran i On! Oitali .veljaki" klerikalne stranke in zlasti starejši, ki se Se dobro spominjajo, da sta bila prva pr/oboiitelja brvatsko-slovenske solidarnosti Hribar in dr. Tavčar, in to v času, ko jeden ŠusterSič niti OčenaSa Be ni znal v slovenskem jeziku, v nemSkem pa ne več; da je bil naS list prvi, v katerem je visoko plapolala zastava hrvatsko slovenske ideje Mi s sijem in Mahničem na žalos in jezo — ti .veljaki* morajo pokorno molčati v očigled takim izbruhom skrajne politMtoe megalomanije. .Seid mir gegrüsst.lhr Edlen von Bra-bant In s tem bi bili končno lahko pri kraji s to predpnstno emanacijo političnega komedijanta na Kongresnem trgu. Narod hrvatski se bo menda že oddahnil od groznega udarca, kateri mu je zasekal z bridkim mečem .Slovenčevega" papirja oni .slovenski narod", reprezentovan v osebi izvoljenca tistih 38000 zavednih ovčic, katere je prignala dne 12 decembra p. 1. na volišče sama in pristna narodna zavednost, ne pa morda farovSki bič. Ostalim klerikal* nim poslancem pa tudi ne moremo braniti, ako se v svoji skromnosti čutijo srečne in blažene že v senci Šusteršičeve — blamaže. Toda na nekaj bi jih le opozorili v interesu morale in poStenja. Jeden „spiritus negans", ki nikdar ne zine, ne da bi napravil maliciozne, strupene opazke. , Ali jih vidiS — plesne redove za bal pri papeževem nunciju na Dunaju?" Tako me je vprašal. .Saj vendar veS", je dejal, .da bo dr. Šusteršič ondi plešo-reditelj!?" In odSla sva na perona ... Dr. Šusteršič je tekal razburjen z belosivo popotno čepico ob vlaku sem ter tja. Togoten in nervozen je bil, ker nikakor ni mogel najti primernega kupeja. Sprevodnik je že pri ganjal, a kupa Se vedno ni bil izbran. Ko pa ga je dr. Šusteršič končno vendarle iz taknil, padla mu je — pomagajočemu mi lostljivi gospej soprogi po strmih stopnjicah v voz — malone čepica z glave v blato... Strašno slabe volje sta se odpeljala, — in čudno ni, znakov bodoče nesreče se je nakopičilo v par minutah toliko, da bi bil jaz na njegovem mesta ostal rajSi kar doma. Ali Šusteršič ni ostal, ni se zmenil za vsa .mala ornima", in to se je maščevalo nad njim in nad vso klerikalno stranko. Naklep, da izolira čvetorico liberalnih drž. poslancev, ae je Šusteršiču izjalovil docela. Z največjo težavo in z najhujšim teroriz mom je sklepal klub, v katerem pa ni nobenega Hrvata, in v katerem manjka dvoje najodličnejših Štajercev. Le 21 .jo* grov4 je mogel zbrati okoli sebe in le a predrznim terorizmom se jim je vsilil — — kaj ne, g. posl. PovSe? — za načelnika. Ljudje pa pravijo, da ne bo dolgo, ko se jedini železni zob ima tisti donkiSotski meč, ki ga vihti VaS diktator nad tostranskimi Hrvati. Onih par stoti aoč forintov, katere je izposodila .Ljudska posojilnica" (ali naj mari rečemo njegova?) v hrvatsko Istro! Z odpovedjo tega slovenskega denarja preti prozorno dovelj med vrstami svojega .manifesta". Mari ima v resnici to moč ? ... Ne, tega ne moremo verovati, kajti sicer bi vsi ostali klerikalni možje kranjski ne bili vredni, da jim narod slovenski in hrvatski pljuneta v zobe. Tako sodimo mi, ŠusterSičevi .židovski liberalci". —II — Rojaki ob mejil S Štajerskega, 7. febrnvarja. Zgodilo se je politično hudodelstvo, usodno za nas in za naSo bodočnost. Slovenska in s tem jugoslovanska delegacija v državnem zboru je razklana, ministri se nam zopet lahko zaničljivo rogajo: .Slovence iščemo, a jih ne najdemo." Toda niti iskali nas ne bodo več, ker je Sra Ba-denijeva, ki je rabil te besede, minila in nastopila druga, nam in Slovanom v obče nasprotna. Zadnji teden smo upali in se bali. Čakali smo, da zmaga zdrava pamet in narodni egoizem jugoslovanski in podleže osebna ztrast v očigled navalu german-atva, ki nam resnejše preti nego kdaj poprej. .Jugoslovanski klub" — Slovenci — Hrvati —- Srbi — bi štel do 30 Členov, bil bi torej jeden izmej večjih v sedanjem parlamentu, reprezentiral bi kompaktni avstrijski slovanski jug v narodnem ozira in bi bil močan jez nasproti pangermanskim in iredentističnim stremljenjem. Vlada bi ga ne mogla prezreti, velikokrat bi odločeval v parlamentu, bil bi faktor v eventualni večini, a tudi v opoziciji, s katerim bi se računalo. To bi vse lahko tako bilo, v pomoč in tolažbo rojakom ob meji; naSe meje, ki se krčijo, bi si vsaj nekoliko oddahnile. Toda to ne sme biti, ne more biti! mu izneveri Se osem poslancev, in potem jih bo imel — o nesrečna Številka! — samo 13. Že radi slabih, nedelikatnih dovtipov se bo moral potem dr. Šusteršič odločiti, najti sredstvo, da klub pri tej Številki ne ostane. Manj ali več, samö — 13, to ne gre! Tak klub, s tako nesrečno Številko nikakor ne more na bal pri papeževem nunciju, kar bi bilo tem bolj obžalovati, ker ima milostljiva gospa dr. Šusteršičeva plesne redove že pripravljene ter je dr. ŠusterSič naStudiral dva jako originalna ,,fi. nala" za čvetorko. Kot dobrosrčen Človek želim torej iskreno, da se broj ŠusterSičevih „krSöan-skih demokratov" ne zmanjša na tako podlo Številko, kajti kočno milostljiva gospa dr. ŠusterSičeva vendar ni spremila gospoda soproga na Dunaj radi slovenske politike, nego radi plesa. Kot galanten mož, ki ne dela nobenega razločka med liberalnimi in klerikalnimi ženskami, med soprogami mož „krScan-ske" ali „krScansko-demokratiöne" podlage, apeliram torej na ŠusterSičeve „jogre": Vztrajajte v svojem klubu vsaj tako dolgo, da mine bal pri papeževem nunciju, da porabi gospa dr. ŠusterSičeva svoje be-Iorumeneplesne redove, in da se izkaže dr. ŠusterSič kot generalni plesoreditelj s svojima novima, docela, originalnima „fiaaloma"! Šele potem ravnajte tako, kakor Vam veleva čast in želja VaSih volilcev! Radivoj Veselko. Zakaj ne? Čnjte in strmite in obupujte'. Ker je ta in oni list takrat in takrat tega in tega razžalil! Kakor da bi za žalitve v časnikih ne bilo mogoče drugo zadoščenje nego to, da se zada najhujša rana narodni politiki, da se oslabi vpliv delegacije lastnega naroda v nič 1 Če je to .katoliška" politika, tedaj je vsaka lopovščina, vsako izdajstvo — „ka-liško"!! Če je tako postopanje zahteva „kato toličan8tva", tedaj mi obmejni Slovenci ne poznamo nujnejše potrebe za naš narod in za našo čast in poštenje, nego: Uničiti in iztrebiti za vedno tako .katoličanstvo" iz našega naroda! O ironija ironij! Stupidna zasleplji vost in satansko strastna fanatična zlob-nost, ki bi je pošten človek ne pričakoval med divjaki — ker ti tudi ljubijo svoje pleme, svojo kri nad vse! — nikari pa ne v .katoliški" ali celo .krščanski" stranki! .Slovenec" poroča .zmagonosno*, da so .naši poslanci" .značajni, krepki in nepopustljivi" ter jim častita, da razdirajo — svojo lastno hišo. To je nekaj tako groznega, da bi se človek za glavo prijel! To je najostudnejše brezdomovinstvo, nago, golo v vsi svoji grdobi! In to pokrivajo ti Jadaši slovensko-narodne politike s firmo katoličanstva! Ali se ne zgražate nad tem, kako se mora pristuditi vsakemu, ki ima le Se iskrico ljubezni do svoje zemlje, taka firma, ki naj pokrije take smrdeče cunje, kako jo mora iz dna duše sovražiti? Ali vam je to prav, ali hočete baš to izzvati, da bi imeli kaj posla, ker ste sicar s svo jimi frazami o .verskem boju" popolnoma nepotrebni? Za lečo prvenstva je vrgel vodja brezdomovinske klike na Kranjskem, Šusteršič — ta nam celjskim Slovencem najzoprnejša prikazen, ki se je kdaj pojavila v politiki — edinost naše narodne po litike na Dunaju ob tla, uničil je naš vpliv, da zadosti svoji nezmastni strasti zoper svojega političnega nasprotnika. In to naj bo zopet postulat .katoliškega" programa? Mi strmimo nad počenjanjem teh grdih skrunilcev božjega svetišča. To početje mora spraviti vero v nevarnost, če je sploh kaj v to sposobnega na zemlji. Ali mislite, da s svojim nenavadnim izdajalskim početjem pridobite kaj za versko stvar? Bridko se motite! Nasprotni efekt boste doživeli! To je gotovo, kakor je dvakrat dve štiri. Če nam klerikalizem ne da nobene koncesije v narodnem oziru, tedaj je padla zadnja vez, ki je ščitila dosedaj še marsikaj, kar je v vašem interesu. Če se klerikalizem roga narodnim idejalom in eksistenčnim potrebam našega narodnega programa, tedaj je vse to, kar se je zgodilo zoper njega, malenkost napram temu, kar pride. In devet Bonaventur ne popravi tega, kar je pokvaril jeden Šusteršič, ta „fremdes Gebiet" naše narodne politike I V svojem najlastnejšem interesu bi morali stati klerikalni politiki na stališču celokupne slo venske narodne politike na Dunaju, Če tega nočejo ali ne smejo, pride dan plačila tem preje! Rojaki! Obupna čustva so nam narekovala te vrste. Mirno ne smemo gledati Škodljivcev našega obstoja. Preden se gre na sovražnika, se morajo domači škodljivci in zlobneži odstraniti, sicer je vojska nemogoča. Vzdignite se in prote stujte kakor en mož zoper take .zastopnike" našega naroda, ki hočejo zastopati sebe in svojo strast, ne pa interesov našega naroda! Protestujte zopar brezvestno, izdajalsko početje špekulanta Šusteršiča, zoper provzročitelja razkola v jugoslovanski delegaciji, zoper brezdomovinsko kliko, ki pošilja take ljudi v centralni parlament in jim še častita na njih „znaöajnem in krepkem delu"! Sovraštvo vseh narod nih slojev, zaničevanje vseh poštenih, nesebičnih rodoljubov mora po mesti te ljudi iz našega javnega življenja, sicer zaslužimo v polni meri konec, do katerega nas ti »naši poslanci" gotovo dovedejo s svojo .politiko" prej ali slej! _ Erinija. V LJubljani, 9. februvarja Iz parlamenta. GrofMoriö grofVetter von der Lilie, ki je bil s 360 glasovi (med 474 oddanimi) voljen predsednikom avstrijskega parlamenta, je član srednje stranke morav-skega veleposestva. Prvi podpredsednik P rade, ki je bil izvoljen 241 glasovi, je član nemške narodne stranke. Drugi podpredsednik dr. Za če k je bil izvoljen z 209 glasovi in je član češkega kluba. O nalogah drž. zbora poročajo, da pride najprej na vrsto državni proračun. V na slednjih sejah se bode stavil predlog, naj se odgovori na prestolni govor z a d r e s o. Ta predlog se bode bržčas odklonil, vendar pa bode dal povod za veliko politično debato. Nato pride na vrsto investicijska predloga, ki bode povzročila razgovor o gospodarsk ih razmerah naše države. Po tej debati se bodo vršile volitve delegacij. V stranki nem. naprednjakov se izvrši velika secesija. Poslanci iz se verne Češke, na čelu jim dr. Pergelt, za-puste stranko, ker stoje na antisemitskem stališou ter se pridružijo menda nem. na rodni stranki. Balkanska zveza. Il Sredca poročajo, da pride srbski kralj Aleksander v kratkem v bolgarsko prestolico, da vrne knezu Ferdinandu po set, katerega mu je napravil v Nišu. V sredskih političnih krogih pripisujejo že danes temu bodočemu posetu A^ksandra velik političen pomen, zlasti z ozirom na skupno brzojavko, katero sta odposlala ta dva balkanska kneza carju Nikolaju. Tajna zveza med Srbijo, Bolgarijo in Črnogoro se baje sklene že v kratkem, Pogajanja, ki so za ta namen še potrebna, pospešuje ruska diplomacija z največjim pritiskom. „Agramer Tagblatt" poroča, da je dobil srbski ministrski predsednik Jjvanovic veliki križ „rumunjske zvezde", katerega mu je prinesel rumunjski poslanik Maurocordato; rumunski ministrski predsednik Carp in zunanji minister M irghiloman pa sta dobila srbski veliki križ belega orla. Ta odlikovanja se takisto spravljajo v zvezo z bal kansko konvencijo. Učiteljstvo na Španskem. Špansko časopisje se v zadnjem času zopat mnogo bavi z žalostnim stanjem šolstva in z veliko bedo učiteljstva. Plače so sila majhne — komaj 180 učiteljev ima po 2000 peset na leto — a še te skromne plače se redno ne izplačujejo. Nekateri učitelji niso dobili že tri leta nobene plače ker dotične občine baje nimajo dovelj dohodkov; seveda, za boje z biki jim pa denarja ne primanjkuje. Pred tremi Jeti je bil objavljen neki uradni izkaz, ki je razglasil svetu sramotno resnico, da dolgujejo občine ubogemu učiteljstvu 9 milijonov peset. Od tedaj se je dolg seveda zopet povečal. Učiteljska zveza v Španiji je poslala sedaj vladi prošnjo, v kateri slika neznosno stanje učiteljskega stanu ter prosi za povišanje plač ter za izplačevanje taistih pri drž. blagajnicah. Doslej so namreč dobivali učitelji svoje plače doma, v svojih občinah, v obč. uradu. Nekateri učitelji pa so naprosili vlado za dovoljenje, da smejo - beračiti! Izmed 33/4 mil. šolskih otrok ne more posečati šole niti ker manjka šot To stanje je pač sramotno za kulturno državo! No, seveda, velika vplivnost Španske duhovščine deluje le za lepe in bogate cerkve ter za dobropiačane župnije, ne pa za kulturo in za kulturc-nosce. Vojna v Južni Afriki. Sir Elward Clarke, bivši član spodnje zbornice za Piymoth in generalni pravd nik ministrstva Salisbuy, je na občnem zboru konservativnega društva londonskega volilnega okraja Holborn govoril o vojni z Buri. Clarke je dejal, da treba Bure za vsako ceno pognati iz Kaplandije. Ko se zgodi ta neobhodni pogoj, naj se poskusi, končati vojno častno in zadovoljivo. To pa se ne sme zgoditi samo z mečem. Nobene koristi nima Anglija, ako vlada nad puščavo. An glija ne želi opustošene pustinje, nego hoče vladati nad pridnim, redoljubnim narodom. Barom naj se stavijo pravični in pošteni mirovni pogoji, in sicer popolna amnestija za vse, brez ozira na osebo ali dostojanstvo, ki so nosili orožje proti Angliji. Zajamči naj se absolutna jednakoat v državljanskih pravicah iu dolžnostih. Oranju in Transvaalu naj se dosedanja samouprava kolikor možno zakonito obrani. Clarke je prepričan, da bi taki pogoji kmalu omogočili časten mir in skorajšnje pomirjenje v anektiranih državah pod angleSko nadvlado. Vsekakor naj se stavijo ti pogoji, ker sicer bo Anglija sokriva trp-lj enja in nepotrebnega podaljšanja te atraSne vojne. Govor so sprejeli konservativci s spoštljivim molkom. „Daily Mal" in ,Daily Newa" pozdravljata ta govor kot znamenje časa. Nadejati se je, da ne ostane brez vtiska na angleški narod ter na Cham-berlaina in sodruge. — General Brabant je imenovan višjim poveljnikom angleških Čet v Kaplandiji. Od operacij proti Burom se poroča, da je imela na zahodu severno Klip fonteina kolona Bura Hertzoga 2 t. m. daljši boj z Angleži, in da je kolona Colembrander pregnala Bure iz mesta 7an Rynsdorp, se verno Clanwilliamsa. Angleške čete so sta cionirane večinoma v Namaqualandu, ker se boje, da bi dobivali Buri od morja sem živila. Dewet pričakuje baje ob reki Oranje oddelek Liebermanna, s katerim skupno namerava vdreti v Kaplandijo. Imela bcdeta 5000 mož Iz Kapstadta poročajo, da izganjajo angleške konjeniške čete z uspehom Bure iz Kaplandije. Tega seveda niti v Londona ne verjamejo. Dopisi. Iz Radeč na Dolenjskem, 7. febr. Pred nekaj čisom je „Slov. Narod" poročal o nepremišljenem imenovanju novih častnih občanov. Čutimo se primorane dotičnemn članku še nekaj pripomniti. Vi h tega, da je to imenovanje častnih občanov gg knezoškofa Jegliča dc. Kreka, kaplana Smolnikarja in dr. Šusteršiča nepremišljeno in ima z ozirom na diž volitve za narodno napredno stranko soaebno občine Radeče sovražen značaj, zatro3ila je tukajšnja klerikalna garda pod pokroviteljstvom Ždndre nesramno lažnjive in obrekljive listke pod napisom: „Dragi soobčani'. Nekaj moramo na to vendar odgovoriti, čeravno dobro vemo, da to tukajšnjemu ajmohtu nič ne stori, ker ima toliko sramote kakor pes strahu. V tem tisku se piše: Kakor Vam je znano, je občinski odbor Radeški izvolil enoglasno štiri častne občane in sicer pre vzvišenega gospoda knezoškofa dr. Jegliča, državnega poslanca gosp. dr. Šu-Šteršiča, bivšega državnega poslanca gosp. dr. Kreka in gosp. stoinega vikarja Luko Smolnikarja v Ljubljani. Občinski odbur sklepal je s tem pod predsedstvom župana Viljema Brunschmida, in sklep je bil eno glasen: nihče ni ugovarjal, tudi župan Brun-scbmid ne. Že iz enoglasnosti tega sklepa se razvidi jasno, da so bili vsi občinski odborniki, uštevši župana, o umestnosti tega sklepa popolnoma prepričani. — Na to odgovarjamo: Ni res, da bi bil občinski odbor izvolil gori imenovane gospode enoglasno za častne občane, kajti nikdo ne more dokazati, da je bil g. župan Viljem Brunschmid glasoval za ta predlog, katerega je stavil možicelj v občini iz najbolj raztrgane koče (vzor kmetskega gospodarja, ki v 20. letih svojega gospodarjenja nič za podedovano posest storil ni) za ta predlog je bil res takrat iz samih inteligentnih? mož obstoječi občinski zastop skupaj Vi = 12, šest jih je manjkalo, toraj ni bilo treba županu po §. 46. obč. reda odločilnega glasu oddati, kar tudi ni storil, in vsled tega se ni to imenovanje eno glasno izvršilo, kar tudi sejni zapisnik priča. Dr. Žlindra pa še na blagohotno vednost poroča, da se častni občani ne volijo, ampak da se jim ta čast le podeli in da mora predsednik obč. seje le tatet glasovati, če je na obeh straneh jednako glasov. V tem listku se dalje poroča: „S sklepom občinskega odbora so se pa gotovo strinjali vsi pametni in treznom'sleü občani in so se ga srčno veselili". Ko se je ta list koval in tiskal, vedela je klerikalna garda, da je že 273 davkoplače valcev in volilcev občine Radeče vložilo proti tem nezaslužnem imenovanju protest na kompetentno mesto; to je toraj jasen dokaz, kako se je občina tega imenovanja, katero ji je nove stroške na Jožilo — veselila. Nadalje se opisujejo v tej nesramni sapi zasluge, ki jih imajo no vopečeni, gorimenovani častni občani za občino Radeče na Dolenjskem. Da bi imeli ti gospodje specijelno za občino Radeče kako najmanjšo zaslugo, tega ne more živa duša dokazati, kaj Se treznomialeči človek pripoznati. Tudi če bi iskali zasluge z mikroskopom, jih ne najdemo, pač pa delajo vsi Štirje častni občani nato, da bi se med mirnimi Kranjci od njih že zane teni prepir Se povečal: to je tista posebna dolžnost in zasluga gospoda knezoSkofa, kateri tako imenitno posnema božje besede. „Mir ljudem na zemlji". Gospoda Smolnikarju se pač mora neka zasluga pripoznati: on je namreč tnkajšnje traci-jalke k večji hinavščint spodbudil, dr. Krek in Šusteršič za občino Radeče tudi nimata nikakih zaslug, če sta pa kramarskemu konsumu in sušični posojilnici nasvete dajala, da bi ta društva iz zadreg rešila naj jih volijo tam za častne ude. Tega vsega pa ne štejemo našemu vrlemu | odboru v zlo, kajti župan je bil prepričan, da se bo pri odobritvi sejnega zapisnika ta točka ovrgla, zato ker naši gosp. oj. borniki nepremišljeno vse potrdijo, kar kdo predlaga, in potem skušajo ovreči, če jim kaj ne vgaja. Ali to pot se mu ni posrečilo. Raz-, pisal je novo cdborovo sejo in po prefi-tanju zadnosejnega zapisnika predlagal da se vse druge točke odobrijo, točke o nepremišljenem imenovanju častnih občanov pa naj se ovrže. Pri tem so mu pomagali trije gospodje odborniki, ko je dokazal, da ta korak ni bil na pravem mestu, in da se bodo občani gotovo uprl', ko bodo zve deli, kako se po nepotrebnem denar trosi, in kako slabo občinski odbor za blag.: istih občanov skrbi, ki z obč. nakladami vse občinske stroške pokrivajo. To je kl<-: kalno črno kri tako razburilo, da je svetovalec § iz nec?ga umazanega, raztrganega lista, in ne iz lastne pameti, hotel doka zati, da je bilo to imenovanje popolnon; > umestno. Ta list mn je bojda neizkušen pobiö „Plazarjev M gl" napisal. i Klerikalne strasü ni bilo mogoče i ' krotiti, in župan je bil primoian sejo ključiti. Da pa naš občinski odbor rad svoje sklepe ovrže, evo vam dokaz. Leta 1899 pri sestavi občinskega proračunu predlagal je nek odbornik, naj se vpelje pasji davek. Predlog je bil jeinoglasno sprejet. Ko je bilo treba plačati takso pro tivili so se in protestirali predlagatelj sam kakor nekaj dcuzih odbornikov na vse načine zoper ta davek. To naj bo dokaz ve leuma (!) radeškega občinskega zastopa. Res, krasen občinski odbor, ki se vozari na občinske stroške v Ljubljano tožit tukajšnjega nadučitelja (in to zato, ker ni hotel s svetovalčevo družino v ožjo vez stopiti) ter tudi z drugim jednakim postopanjem občinski denar zapravlja, davkoplačevalcem (trgovcem obrtnikom in kmetovalcem) pa leto na leto višje občinske doklade nalaga. Dr. Šusteršič je po .,Slov Narodu' sprevidel, da res nima nikakršne zasluge za občino, zato poslal je tri tedne po imenovanju 200 K z opombo: za Ra deške uboge. Občani nimajo od tega nikakoršnega dobička, reveže pa ni iz uboštva rešil, pač pa imajo občani nepotrebne stroške za diplome. Splošno se smatra, da si je dr. Šu steršič s tem zneskom podeljeno mu čast ku pil in plačal Če je i3ta na prodaj in če si jo vsak tujec ne da bi občanom kaj koristil, lahko kupi, naj to prodajo občinski odbor raz piše, da se občina vsaj nekoliko dolgov reši. S previsokimi dokladami preobloženi občinci radeški se opozarjate, naj se pri bodočih volitvah s sladkimi, lažnjivimi besedami in obljubami klerikalne stranke ne puste premotiti, ter da naj se ne izvoli tako neveden odbor kot je sedaj, koji je naloži! 56% občinskih naklad, pasji davek in vrhu tega dela še nepotrebne stroške. — Na predni narodni občinci radečki. Iz Dolenje vasi, 7. februvarja. Volitve so minule, kajne, gospod kaplan Žužek, toda Vaše obljube, da pošljete precej po volitvah na napade .Slovenskega Naroda" popravek oziroma dopis v .Slovenca" ali .Dihurja", še vedno niste izpolnili. Vrgli ste puško v koruzo; ali je grozdje pre kislo ? Saj pa v cerkvi raz lečo, kjer mi ne , moremo odgovarjati, imate .korajžo". Tam nastopate s popravki. In še kakšnimi! Ogenj in žvepljo bruhate na nas liberalce, da se brumne ženice kar zgražajo ter .po cerkvi zdihujejo; ne vemo pa, velja li to zdihovanje nam ali pa vašej sovražnosti To tudi rečemo, da sploh ne velja za 5, rečem pet liberalcev take vojske in toliko krika! Iz cerkve ste nas že davno izgnali, prokleto se motite, ako mislite, da nas bodete s .Semami", .faloti*, .sodrgo", .debelini trebuharji", .dolgosukničarji" zopet ▼ cerkev privabili. Ne, pa ne! Nam očitate, da liberalci spodkopujemo ugled cerkve, vere in duhovščine. Menimo pa, da je ravno nasprotno, da ste Vi HT Dtljt v prilogi. T« Priloga »Slovenskemu Narodu" št 33, dn6 9. februvarja 1901. tisti. Vse vam je, vse, bolj sveto, kakor to, za kar bi se morali resnično zanimati. Kako se vedete v spovednioi? Je li to dostojno olikanega, katoliškega dnhovnika, ako napada ženo razumnega in pobožnega kmeta, ker je ta nekdaj .Rodoljuba" pre biral in ali niste, ker se je-ona upala ugovarjati Vaši podivjani strasti kot ranjen lev kričali, da se je po cerkvi razlegalo in so se ljudje spogledovali ter se božjemu namestniku čudili. „Mars, baba" ni navadna beseda za odvezo, ako ste jo pa vi upe-Ijali, ter je aprobirana, potem jo še naprej lahko rabite. Žalostno! Toraj tudi od spo-vednic ste pričeli ljudi poditi. Se ve, to ne nese! Sploh je pa znano, da Vam spoved preglavico dela, saj vam tudi tretji red ne ugaja; župnik boče po vašem izreku »celo vas z vrvjo prevleči", župnik je namreč zelo vnet za tretji red, pa škcf baje tudi ! Naš Nace je prišel do prepričanja, da bode moral, kadar bode šel po Ljubljani, hoditi z na cči potegnenim klobukom in še .Kmetijske stranke" ne bode mogel ustanoviti, ako se bode tako pisalo o njem. Malo pozno S9 je domislil. To bi bil moral sicer radi različnih .kameleonad" že davno storiti, a že da je prišel vendar enkrat do nekega prepričanja jo nekaj. Bolje nekaj prepričanja kakor nič. Sicer se pa neki, ne vem kako prizadeti gospodje pritožujejo, da smo preveč osebni. O raca na vodi! Lej, Iej, kako so mirni, kadar se jim malo sapo zapre, sicer so pa hujši ti klerikalci, kakor hijene. S kako slastjo in s kakim satanskim veseljem segajo z raznimi komentari po družbinskih nesrečah, — mesto da bi jih zakrivali s plaščem krščanske usmiljenosti ? Ne delajo li z vsemi sredstvi, da uničijo moralno in gmotno svojega političnega nasprotnika? Ne denuncirsjo li mirnih učiteljev — zato, ker po njihovem prepričanju niso dovelj .odkritosrčni6? Zapomni naj si toraj prizadeti gospod tudi to, da ne sprejmemo od njega nikakršnih mirovnih posredovanj, in da ne maramo nikakega paktiranja. Mi smo bili izzivani — toraj zob za zob. Radi mene se lahko ravna po sv. pismu: Ako te kdo udari po levem licu nastavi mu še desno, — a jaz se bodem to premislil. Gospoda Žužek' in Nace — vidimo se Se pri Filipih. — Jadviga. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. februvarja. — Šusteršičev klub. .Slovenec" naznanja z veliko radostjo, da broji .Slovanski centrum" sedaj 21 členov. Pristopili so mu namreč tisti poljski poslanci, ki nikjer drugod niso dobili strehe. Najprej so se ponujali narodnim Malorusom, potem naprednim Slovencem, potem hrvatsko-slovenskemu klubu, a ker jih nikjer niso marali, so se končno zatekli v Šusteršičev klub. Tam sede zdaj ti opozicionalci poleg vladnih Malorusov, tam sede v bratski slogi tisti, ki so bili voljeni s pomočjo bajonetov in tisti, zoper katere so se bajoneti rabili, vsi pa imajo za predsednika dra. Šusteršiča. — .Slovenec0 tudi poroča: .Izvolili so se tudi načelniki iz raznih kronovin. da so zastopane v predsedstvu vse narodnosti. Za Čehe je izvoljen dr. Hruban, za Rusine Barwinski, za Primorce dr. Gregorčič, za Štajerce Berks, za Poljake Szajer." — To poročilo nam razkriva dr. Šusteršičeve pojme o narodnosti. Šusteršič pripo-znavs pač Čehe, Rusine in Poljake za narodnosti, Slovencev pa ne pozna, nego samo .kranjsko ljudstvo", štajersko narodnost in primorsko narodnost! — Otročjeneumen izgovor? .Slovenec" je dne 5. t. m. priobčil Skadalozen in žaljiv dopis zoper ljubljansko žensko telovadno društvo in gospo dr. Tavčarjevo, včeraj, torej dne 8. t. m. pa je obelodanil, »izjavo" v kateri pravi: „Ta dopis je uredništvo zavrglo, ker se ž njim ne strinja. Prišel je v tiskarno po pomoti, ker se je zamešal med druge rokopise, ki so bili odneseni v Tiskarno. Zato naSe uredništvo, ki je prepozno spoznalo to pomoto, izjavlja, da se z njegovim besedikm ne strinja." — Raca na vodi, .Slovenec" pa ina! To izjavo je „Slovenec" priobčil dan potem ko je iz naSega lista izvedel, da pride radi zadevnega sramotilnega dopisa pred porotnike. Ko je izvedel, da je tožen, je nakrat naSel, da se z dopisom ne strinja, in da je priSel .po pomoti" v tiskarno, prav kakor bi pri .Slovencu" pobirali rokopise iz uredniškega kosa. Dokler „Slovenec" ni vedel, da pride pred porotnike, se je pa popolnoma strinjal s dopisom. Dopis je izSel dne 5 t. m. Če bi bil res prišel pomotoma v list, in če bi se uredništvo res ne strinjalo ž njim, bi bilo to takoj, torej dne 6. ali 7. t. m. izjavilo. Toda uredništvo je molčalo, prav nič se ni zme nilo, da bi bilo dalo žaljenim damam zadoščenje ter s tem dokazalo, da mu je včerajSnjo izjavo narekoval le strah pred sodiSČem. Tako manevriranje je pač otročje neumno. — Podkupljiv list. PiSe se nam: .Slo venčevo" podtikanje, da je .Edinost" za denar pisala zoper češko obstrukcijo, rae spominja starega pregovora: .Wie der Schelm ist, so denkt er von anderen". Do slej je .Slovenec" jedi ni list, o katerem je dokazano, da je njegovo politično prepričanje bilo že na prodaj. .Slovenec" je namreč pred nekaj leti priobčil politične notice o Bolgarski, katere so bile plačane od neke židovske banke, in s katerimi se je delalo reklamo za bolgarske srečke. .Slovenec" je bil torej ies podkupljen. Odkar se je to razkrilo, očita kaj rad drugim, da so .inspirirani", da bi vsaj ne bil osamljen v svoji sramoti, a doslej s takimi sumničenji ni dosegel druzega, ka- \ kor da se je vselej pogrela njegova afera z bolgarskimi srečkami. — Obsodba Vencajzovega vinogradniškega društva. Skoro leto dni je tega, kar se je v Vencajzovem .Vinogradniškem druStvu na Glin-c a h" razkrilo znano veliko tihotapstvo, vsled česar se je potem začela obširna dohodarstvenosodna preiskava. Stvar je bila pri raznih instancah, tudi pri finančnem ministrstvu, kjer so različni gospodje v tej zadevi trkali. Naposled je prišlo vendar do končne sodbe. Vinogradniško društvo je bilo spoznano krivimvečkrat pojasnjenega tihotapstva in obsojeno na 1000 K globe in na plačilo 2134 K 79 v. užitnine. Sodba je prav mila, a že iz nje se spozna, kako obsežno je bilo tihotapstvo, ki ga je storilo druStvo pod vodstvom takrat aktivnega c. kr. dežel-nosodnega svetnika in takratnega prisednika c. kr. dohodarstvenega sodišča Ivana Vencajza. In ta mož je Se danes p o s 1 a n e c! — Volilne sleparije pri sodišču. Danes se je vrSila pri c. kr. deželnem sodiSču tukaj kazenska razprava zaradi sleparij pri volitvi dr. Šusteršiča v V. volilni skupini t mestu. Obsojeni so bili Emil Bizjak na tri tedne,Franc Markič in Iv. Karnelj vsak na 10 dni zapora. Bizjak je slednja dva zapeljal, da sta Sla za druge volit dr. Šusteršiča. — Kaplan KržiSnik v Trnovem pri li. Bistrici se je včeraj v „s1 j vencu" mo gočno razkoračil, ker je g. Aškerc na pod lagi njegovih pisem v našem listu dokazal, da je rajni dekan Vesel imel spisano neko dramo. KržiSnik pravi, da seje Veselova drama našla in poslala g. dr. Štoru. To nas prav veseli, toda g. Aškerc tega vendar ni mogel vedeti. Če bi bil vedel, bi se pač ne bil oglasil z dokazom, da je Vesel dramo spisal, in ko bi bili mi vedeli, da se je drama poslala g. dr. Štoru, bi Aškrčevega dokaza ne bili priobčili, ker bi bil brezpredmeten. To je vender jasno kot beli dan. KržiSnik trdi, daje nam neki gospod pisal, da se je drama naSla in poslala g. dr. Štoru. Na to konstatujemo samo, da nismo dobili nikacega takega poročila. S tem so pač ovržene zmedene zabavljioe KržiSnikove. Jezica tega možička na naS list nas prav nič ne že-nira. KržiSnik je „bud", ker smo povedali svoj čas, da sta on in dragi trnovski kaplan Veselovega konja rabila za agitacijske vožnje in ga tako zgarala, da se je prodal za razmeroma majhno ceno, da sta torej KržiSnik in njegov tovariš oškodovala dražbo sv. Cirila in Metoda za lepe gol-dinarčke. — Čudno, čudno I Katoliška cerkev vabi pravoslavne že cela desetletja, naj vstopijo v katoliško cerkev nnijatskega obreda, češ, da bodo sicer pogubljeni, slovenskim katoličanom pa grozi .Slovenec", da jih vzame hudič s kostmi in s kožo, ako store to, kar cerkev sama pravoslavnim priporoča! — Obrtnik brez patenta je stolni vikar Luka Smolnikar v Ljubljani. V .Domoljubu" je naznanjeno: „LurSko vodo, zanesljivo pravo, ima v zalogi 0. g Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani, ki jo na željo razpoSilja tudi po poŠti". — Spoštovani Luka Smolnikar ima torej celo kupčijo z lurSko vodo, in ker pravi „Do moljub", da mu vedno dohajajo vprašanja, kje se dobi ta voda, je pač opravičen sklep, da izkoriSča Luka Smolnikar babjeverstvo priprostega naroda prav intenzivno in sicer .gewerbsmässig", ne da bi bil svojo obrt naznanil magistratu, in ne da bi kaj davka plačeval. Poživljamo magistrat, naj stori proti temu obrtniku svojo dolžnost tako, kakor stori proti drugim. — Vzoren kaplan. Iz Razdrtega se nam piše : V nedeljo, dne 3 t. m. je za ukazal g. župnik svojemu kaplanu, naj gre maSevat na Razdrto. Toda kaplan se je nanj zadri: .Ne grem v tisto brezversko vas, kakor tudi v Šmihel in v Orehek ne." Ali ste Vi, g. kaplan, kak dušni pastir? Še za pastirja pri koštrunih niste, ako imate take nazore o svojih dolžnostih. Pri nas imamo le vsake kvatre po jedno nedeljsko mašo, dasi se pridno pobira bera in nesejo štifcane maSe 300 K na leto. Če pa misli kaplan, da bo s takim postopanjem Razdrto strahova!, se jako moti. Razdrto se od nekdaj imenuje .Podnanoška skala" in — Ricmanje ni daleč od tod? — Tolovajstvo na Gočah. Deželno sodišče nadaljnje preiskavo z zasliševanjem nebrojnih prič. V sredo zvečer ob 10. uri odpeljali so orožniki eksmisionarja Fer-jančiča v preiskovalni zapor v Vipavo. Takoj naslednje jutro brzojavil je o tem dekan Erjavec Škofu, ki se bo gotovo potrudil, da bi tega tička zopet izpustili, ali vsaj v tisto celico v Sv. Križu zaprli, kjer se je hrenovSki kaplan za vročo ljubezen, ki je meso postala, pokoril. Le na avstrijskih tleh more se zgoditi, da se puati v .dušnem pastirstvu" duhovnika, kakoršen je pobesneli eksmisionar, ki je s svojim fanatizmom malo da ne tri vasi do verske blaznosti pripravil. Ob času misionov pokaže se ta bolezen spo-radično, v GoSki kuraciji postala je pa vsled neprestanega in vsakda njega hujskajočega vplivanja hudo epidemična, in pristojne oblasti bi bile v vsaki drugi državi že davno odstranile vzrok temu bolehnemu pojavu, ki more roditi pri obstoječem razburjenju in sovraštvu le Se nova hudodelstva, čemur bode pritrdil celo sam .stric" Habe, ki je znal v .nekatoliSkih" časih tako spretno spletkariti, da se ni nikdar izvedelo, kdo je farovž z blatom onesnažil ali okna pobi), dokler je v njem prebival sedanji njegov prijatelj košanski župnik Hladnik. — Izpred vipavskega sodišča. Nekaj slučajev iz praks« adjunkta Polenšeka: Klerikalni kurat Žn i dar Si č, ki bi bil za borih 10 krajcarja v rad .nekaj" videl na tiste j ženici, katero je bil njegov pes ugriznil, obsojen je i il te dni pri aodiSču v Vipavi na 10 kron globe in na 7 kron odškodnine ženi, ki je bila osem dni vsled zdravnikove izjave nesposobna za delo, in ki je 18 dnij potrebovala za zdravljenje. Istodobno bila je obsojena liberalka Semič iz Šent Vida na 50 kron globe, ker je pripovedovala, da sta se dva Gorenjoa izrazila, da ne kupita v Št. Vidu vina, ker je tam znani UrSič doma, ki je baje petiot za maSno vino prodajal. Neimoviti liberalec Stemberger z Goč obsojen je bil nedavno na 60 kron globe, ker je bil eksmisionarja FerjanČiča na vse mogoče načine opsoval, pri Čemur treba upoštevati, da je Ferjančič vsaki dan dražil in izzival; drug neimovit liberale o s Goč, ki je jedva desetinko Stemberger je vih psovk zoper FerjanČiča porabil, bil je pa obsojen na 240 kron globe, in na plačilo stroškov dvakratnega zastopstva po odvetniku is Ljubljane; ta zadnji obsojenec je jeden najodločnejSih naSih pristašev na Gočah. Sličnih slučajev je Be več. — Pri ooljskem okrožnem sodišču vladajo kričeče razmere. Kakor znano imeli so ljubljanski turnarji dno 1. svečana v ljubljanski kazini neko slavnost, katere se po viSjem ukazu niso smeli udeležiti častniki, in pri koji ni smela sodelovati vojaška godba. Seveda, kjer je treba hajlati, ne smejo izostati Celjani, in pa — celjska godba, ki je priila iz Celja v Ljubljano na turnarako slavnost čudom smo se pa čudili, ko smo na celjskem kolodvora med nemškimi mu-zikanti v petek, ko so odhajali v Ljubljano opazili nekaj ces. kr. so (i ni j -kih slug in pisarjev celjskega okrožnegain okrajnega sodišča, Se večje čudo pa je, da so kar dva dneva ostali v Ljubljani. Torej država plačuje zato svoje sluge, da hodijo muzicirat in hajlat na turnarske slav-nostl Ali imajo tako malo dela, da se kar za dva dneva lahko brez dopusta odstranijo ? Muzicirajo naj ob prostih urah, pa tudi ne pri pangermanskih slavnostih! Zdi se nam, da je najboljša kvalifikacija za mesto uradnega sloge ali pisarja v Celju, če je dober muzikant ali velik hajloveo, če tudi ne zna dosti slovenščine. Predsednik „Musikvereina* v C^lju je neki sodni uradnik, čegar oseba in mišljenje nam je porok, da imajo v njem ti c. kr. hajlc-muzikanti — v prostih urah pa sodnijski uradniki — dobro zaslombo. — Taki slučaji so baje na dnevnem redu; seveda je to mogoče le v Celju. — iz o. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega Prva letošnja redna seja dne 25 januvarja vršila se je kakor sledi: Zapisnikar je poročal o rešenem tekočem gradivu izza predzadnje seje. Pri ti priliki sa jo sklenilo, da se za nekega učitelja, ki prostovoljno mladino poučuje, rezljati les, še enkrat pri občinskem sv6tu prosi nagrade, dasi je bila prva taka prošnja odbita! Učitelju Frančišku Ga le tu se je priznala tretja, Bagelbertu Ganglu prva službena starostna doklada počenši s 1. janu-varjeni 1901. Prošnja nekega učitelja za denarno podporo se priporoča c. kr. deželnemu šolskemu svetu ter se predlaga v to svrho primerna svota. Poziv deželnega šolskega sveta, naj se mestni šolski svet izrazi, bi li ne kazalo uvesti na meščanskih šolah in na treh viSjih učnih stopnjah ljudskih Šol poseben red za vnanjo obliko pismenih izdelkov, reši se v pritrjilnem tem smislu. Končno se sklene, da je na II. mestnem otroškem vrtcu poleg vrtnarice namestiti Se posebno voditeljico z izpričeva-lom zrelosti za občne ljudske šole, ter se vzame na znanje, da je ta posel pripravljena brezplačno prevzeti učiteljica Marija Marouto va. — Nepotrebna odredba. Mestni šolski svet je odredil brez seje (take odredbe so nezakonite), da bodi v febru-varju in marcu vsak četrtek dopoludne po tri ure šola, da se na ta način nadomesti onih enajst dni, katere so zamudili otroci zadnji čas, ko je bila šala zaradi Skarla tinke zaprta. Torej Šestletni otročički, ki so preboleli Skarlatinko, bodo morali dan na dan posedati v zaduhlih šolskih prostorih, namesto, da bi se vsaj enkrat v tednu kre-tali na prostem ter si v svežem zraku krepili zdravje! Zdravstveni svet, kje si? Učiteljska zastopnika kje sta? Zakonito prosti četrtek je namenjen Šolski mladini in učiteljstvu v odmor in počitek. Če je kdo kaj zamudil v teh ednajstih dneh, si lahko pomaga na ta način, da nadomesti manj važne predmete z važnejšimi. Ljubljansko učiteljsko društvo pa opozarjamo, da stori potrebne korake pri naučnem ministrstvu, oziroma pri upravnem sodišču, da se v bodoče zakonito prosti dnevi ne bodo jemali mladini in učiteljstvu. — Odlikovanje. Gospodu dr. Janku Benediku, c. in kr. polkovnemu zdravniku 2. vrste v Ljubinji, podelil je cesar zlati križec s krono povodom požrtvovalnega delovanja o veliki epidemiji. Mlademu rojaku iskreno čestitamo! — Slovensko gledališče. Jutri, v nedeljo 10. t. m. igra se popoldne ob pol 3. uri zadnjikrat „Charleyeva teta" in zvečer ob 7. uri „Vrban Debeluhar". V torek, 12 t. m. prvikrat „Lohengrin". — Sokolova velika maskarada. Nervet opus!" dela se neumorno in bodo slikarska dela, katera izvrSuje spretna roka domačina umetnika, skoro gotova. Koj drugi teden bodo pričeli dekoraterji svoje delo in bodo pričarali čudovite stvari v Sokolovo dvorano, da je ne bo spoznati, tako bodo spremenjena v duhu novega stoletja Vabila se tudi že razpošiljajo. Če bi kdo morda ne dobil vabila, kar je pri toliki množici mogoče, naj se blagovoli obrniti na odbor „Sokola". — Veliki pustni korzo. Opozarjamo čestito občinstvo tem potom Se jedenkrat na jutrišnjo veliko „Slavöevo maskarado" v „Narodnem domu", katere začetek je ob 7t8 uri zvečer. Poleg slikarskih del katera je izvrSil gosp. K. Kramar Bič izbornoin katere veličastno predstavljajo del mesta od Prešernovih uho tja do Mestnega trga in ljubljanskega gradu, na katerem plapola povodom korza velika trobojnica, so se odlikovali tapetniki s svojimi dekoracijami, posebno s krasno urejenim „salonom". Nekaj povsem izvirnega pa so veliki balkoni za gledalce na oni strani dvorane, kjer do sedaj se ni bila za občinstvo pristopna, tako daje Marijin trg povsem moderno v regulacijsko črto postavljen. Iz cirkusa ,Barnum* je ravno došel, nalašč za ..pustni korzo" klovn „Bici Pavo de Pero" s svojo družbo, ki bode izvajal nedosežne vaje, tako na tleh kakor na dresiranem konju. Na korzu bodo svi-rale kar tri godbe, jedna za ples, druga za spremstvo „Brne", seveda ta bode bolj „navzarska", tretja pa moderna „Gigerl -ska kapela". Torej povsodi čez glavo zabave, tako da so se morali Že sedaj „pri belem volku" prostori znatno razširiti. ViSek korza bode brezdvomno dosegel sprevod mask, kateri se bode pomikal po vseh gori navedenih ulicah in trgih, in to seveda v „Narodnem domu". Vstopnice za korzo dobivale se bodo v nedeljo ves dan v restavraciji „Narodnega doma" spodaj na desno, častito občinstvo opozarjamo, da bode dvorana Čez dan zaprta, torej ne-priatopna, vsled končnega Čedenja in druge ureditve, zvečer pa tudi največji udeležbi povsem na razpolago. — člani „Sokola" se opozarjajo, da se odzovejo prijaznemu vabilu, katero je doSlo druStvu za jutrišnjo maskarado pevskega drultva „Slaveo", katere se udeleži deputacija „Sokola". člani depntacije se zbirajo do pol 8. ure v restavraciji v „Nar. domu" na desni v pritličja. — Pevskega društva „Ljubljana" redni občni zbor vrSi se v nedeljo dne 17. t. m. ob 2. uri popoldan v restavracijskih prostorih .Narodnega doma", z običajnim vsporedom. Nadalje odbor društva vabi vse svoje člane, da se jutrajšnje maskarade bratskega društva .Slavec" v kolikor mogoče večjem številu vdeleže. — Gosp. Orželski v Zagrebu. V četrtek 14. t. m. in v soboto 16. t m. bo gostoval na zagrebškem odru g. Orželski v vlogah Maksa („caroatrelec") in Sylvaina („PuBcavnikov zvonček"). — Na rednem občnem zboru kluba slov. bloiklistov „Ljubljana", ki se je vršil v sredo, dne 6. februvarja, je bil izvoljen per acclamationem gosp. dr. Jenko predsednikom, odborniki pa sledeči gospodje: Devčič, Gombač, Gogola, Kavčnik, Mühlbauer, dr. Souvan, H. Zbrizaj in Žužek; za revizorja gg. Vesel in Vernik. Iz tajni kovega poročila smo posneli, da je klub priredil v tem letu 2 dirki, ki sta prav povoljno uspeli, da je napravil na dirkališču igrišče in 2 „Lawn-Tennis" prostora, katerih so se klnbovi členi pridno posluževali, kar je pripomoglo, da je večerno življenje na dirkališču bolj živahno postalo; dalje, da je klub priredil tudi nekaj izletov, ki se pa vsled apatičnosti nekater nikov niso tako obnesli, kakor bi bilo želeti in kakor se je to v prejšnjih letih vršilo, da se je klub oziroma njega odbor udeležil tudi Prešernove slavnosti v Ljub Ijani in konečno, da se je tudi popravila streha na tribuni in mah hišici in tudi dirkališka proga. Tajnik je omenjal tudi, da je odbor nameraval napraviti več zabavnih večerov, a ni mogel tega izvršiti, ker je bil klub primoran poravnati nekatere prav važne stvari. Upati in želeti je pa, da se v tekočem letu, ko so glavni zadržki odstranjeni, spravi društveno življenje spet v nekdanji živahni tir, in da se ta monotomno8t in raztresenost v klubu odpravi. Klub šteje sedaj 113 rednih ter 23 zunanjih in podpornih členov. Is blagajnikovega, jako vestno in točno sestavljenega računskega sklepa, je posneti, da kljnbu tolikim iavanrednim stroškom, stoji klub na dovolj trdni gmotni podlagi in se bo premoženje znatno zboljšalo, ako se letna najemščina za dirkališče, ki znaša sedaj 1400 K, primerno zniža. Glasom bilance znaša klubovo premoženje 3073 K 21 h. — Obe poročili sta se vzeli odobruje* na znanje. Debati, ki je sledila tema poročiloma, je postala prav živahna Mej drngimse je sklenilo, da se v leto 1902 nepravi z zadrugo druga, za klub ugodnejša pogodba, dalje, da se priredijo 3 dirke in sicer prva koj meseca maja, druga meseca junija ali v prvi polovici julija, tretja pa septembra. Odbornika g. nadinženerju Žužeku, as je izrekla po- sebna zahvala za njegovo vsestransko požrtvovalnost pri napravi „Lawn-Teunia" prostorov. — „Slovensko čebelsrsko društvo" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sadežem v Ljubljani, nepričakovano dobro napreduje, vsaj ima že prav bliža 700 udov. Za našo čebelorejo, ki ja zelo važen del kmetijstva, in ki je bila nekdaj zelo razširjena, pa je v zadnjem polstoletju močno propala, je to društvo največjega pomena, zlasti, ker izdaja vsak mesec strokoven list .čebelarja", ki daje potrebne nasvete o naprednem čebelarstvu. Letna udnina (s „čebelarjem" vred 2 kroni) naj se pošilja blagajnika g-Avg. Puciharju, faktorju Blasnikove tiskarne v Ljubljani. — Občni zbor čebelarskega društva bo 18. t. m. ob pol 10. uri v „Mestnem Domn" v Ljubljani. — šoštanjski nemškutsrjl bi tudi radi imeli po zgledu nekaterih ponemčenih trgov svojo nemško šolo. Manjka jim samo Be dvojno: denarja in — nemških otrok. Za denar že pridno beračijo ter jim je nemški .Schalverein" tudi lepo svoto obljubil vsega pa ne more, ker bi se mu preslabo poplačalo. Seveda bi trebalo tudi novega šolskega poslopja, za kar so postavili 40000 kron v proračun. Ker bodo tudi razne oblasti šle na roke domišljavim nem-Skutarjem, je pač mogoče, da se naseli ta — nebodigatreba v Šoštanju. Za otroke bodo skrbeli — zaslepljeni okoliški Slovenci Pozor, merodajni krogi! — Slovensko politično društvo „Po-zor" v Ptuji izvolilo ai js pri glavnem zbora dne 7. febrnvarja 1901. sledeči odbor: predsednik g. prof. Josip Želenik pri Sv. Vrbanu; podpredsednik g. dr. Ante Brumen; blagajnik g. dz. Tomo Horvat; tajnik g. Miran Lorber; odborniki g. Karol Zupančič, g. Vinko Berjak, vsi v Ptuji; g. Alojs Sata, župnik pri Sv. Marjeti; namestniki g. Sken-der Pintarič, g. Mihalj Brenčič v Ptuji, in g. Josip Sinko, župnik pri Sv. Lovrenca v Slov. Goricah. — Mesto Idrija flteje po zadnjem ljudskem Štetju 5712 prebivalcev, proti 5084 v leta 1891. — Mestne kopel. Od 20. do 26 pro-senca t 1. oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 362 kopeli, in sicer za moSke 309, (prsnih 206, kadnih 103), za ženske 53, (prSnih 7, kadnih 46). — „Fovš denar v Ljubljeni". Neki tukajšnji denarni zavod je predvčerajšnjim obvestil policijo, da se v Ljubljani dela .fovfl denar", in to v sredi mesta, v najbližji okolici policije. Ovaditelj je sam videl, kako so se delali s .američansko ma-Binco" novi lepi desstaki, ki so bili brez dvoma ponarejeni, ker so imeli isto serijo. Tudi za razdajalo« ponarejenih desetakov je vedel ovaditelj povedati, in jeden izmej teh je celo dober znanec policijskega šefa. Misliti si morate, kaka razburjenost je zavladala na policiji. Telefon je .Spilal", in naje-dsnkrat so bila po detektivih in policajih oblegana poslopja, kjer je bila kovačnica za denar, in kjer se je nahajal dozdevni ponarejale« stotakov, desetakov in petakov. Leta je začuden gledal detektiva, ko ma je dejal, naj gre takoj na policijo, kjer bode nujno o neki stvari zaslišan, in Be čudneji obraz je napravil, ko se mu je povedalo, da so ga naznanili, da dela .fovS denar", in da se bode pri njem izvršila hišna preiskava. Začudenje se je kmalo spremenilo v smeh in nesrečni ponarejevalec je priznal, da ima doma .jux. mašinoo", s katero je svoje prijatelje farbal, da dela denar. V dražbi de tektiva je Bel po .maSinco" in jo prinesel na policijo, kjer je pred -visoko oblastjo pokazal . svojo farbarijo in fabriciral .fovfl" petak. — „Jeden kraljev, jeden slep, ekupaj vsndrsts po svet", sta pela danes ponoči v .Rokodelskem doma" kraljevi delavec J. I. in slepi godec H. K, Gostje so se jih naveličali in ja postavili na zrak ter po snega povaljali Nastal je na ossti vsled tega prepir, kateremu j« naredila konec policija. — štiri Štefane vina ns „puff" js vzela v neki gostilni na Zaloški ossti de* lavka K. Z. na ime neke hišne posestnios v Vodmatu in je vino popila v dražbi svojih prijateljev in prijateljic — Nove luč. Opozarjamo nase čita-telje na današnji insetat tvrdks A. Lenner o petrolejskih žarnicah Kakor smo imeli sami priliko se prepričati, Je nova loč jako močna in čisto bela Gorite se pritrdi lahko as vsako svetilko. To loč je posebno pri- poročati za kraje, kjer ni plinove ali električne lnči, ker je tako lepa in dobra kakor Auerjeva plinova luč, katero popolnoma nadomešča. Jeden liter petroleja zadošča za 15 ur, torej je luč pri vsej lepoti tudi jako po ceni. — Razpisane službs. Mesto postnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu ▼ Prastranku (HI. razred, 4. stopinja) politični okraj Postojna proti pogodbi in kavciji 400 K, letna plača 550 K; uradni pavšal 140 K, ia letni pavšal sa slugo, kateri se ima določiti sa vzdržavo pesne zveze med Prestrankom (železniška postaje) in sedežem urada ter za dostavljanje poštnih pošiljatev v kraju poštnega urada. Prošnje v treh tednih na poštno in brzojavno vodstvo v Trsta. _ * Župnik — veleizdsjsleo. Župnik Kindermann v Suniperku na češkem je govoril učencem V. razreda meščanske Sole med krSčanskim naukom o cesarju Jožefu IL tako grdo, da je bil v tajni obravnavi obsojen na 3 mesece zapora. * Papežev blegoslov ni mogel obvarovati zavarovalne dražbe .Unio catholica" sleparjev. Lvovski generalni zastopnik družbe Thumen, ki ima papežev red, je te dni radi poneverjenja in goljufije v preiskavi. Družba, katere Slani smejo biti po pravilih samo katoliki, ima več židovskih agentov. * Dunaj ima 1,635.647 ljndij. V tem številu vojafitvo ni vračunjeno. Leta 1890. je bilo na Dunaju 22651 aktivnih vojaSkih oseb. Dunaj se je pomnožil v desetih letih sa 3843 hiš in za 293 750 ljndij. * Krvava državno zborska volitev. Sedmograško mesto Maros Vasarhely Šteje sicer le 30.000 prebivalcev, a ima dva drž. poslanca. Bn mandat je imel nesrečni pl Lukacs, bivSi ogrski trg. minister, ki se je kot komisar razstave v Parizu iz ner-voznosti vrgel v Dunav. Drugi mandat pa je imel Bernardy, aedanji mestni glavar. Prvi mandat je dobil liberalec župan Ge-reb. Volitev se je izvršila mirno. Za dragi mandat pa sta se borila liberalec ravnatelj hranilnice Tauszik in kandidat neodvisne stranke Bedöhazy. Volilna borba je bila ljuta. Ko pa se je proglasil izid in je zmagal Bedöhazy, je začela množica demonstrirati, psovati orožnike in jih ometavati s kamenjem. Ker bombardiranje ni hotelo prenehati, je ukazal nadporočnik Gömory orožnikom, naj ustrele*. Ljudstvo je bežalo in kričalo, a že so prodrle kroglje 4 osebe in ranile 6 drugih oseb teSko. V parlamenta so napravile opozicionalne stranke SzellovemuTministrstvu radi tega dogodka prav hudo uro! " Osušils v dimu šestero otrok. Iz Štetina poročajo: Na posestvu Schwangshagen pri Wolinu je bila neka gospa S. več Ist nastavljena kot gospodinja. Uživala je sploSno spoštovanje, in šele v zadnjem časa se je začelo govoriti, da je morala roditi in svoje dete skriti. Preiskovalni sodni uradnik Pauli je naSel 6 otroških truplec, ki so bila posušena v dimu in zavita v platno. Ženska je priznala, da so otroci njeni, ter da jih je narodila in pomorila takoj po rojstvu tekom deset let. 31. januvarja so morilko zaprli. * Svatbene evečenosti v Hssgu. Nizozemska kraljica Viljemina se je poročila z vojvodo Henrikom meklemburškim. Svatbene svečanosti v Haagu so se začele 1. t. m- * 60 ljudij zgorslo. V Baku so se — kakor poročajo iz Petrograda — unela skladišča s petrolejem. Petrolej je poplavil delavsko hiše, ki so vse zgorele. V plamenih je našlo svojo smrt 60 oseb; 60 jih je bilo bodo opečenih. Nad 400 delavskih družin je brez kruha. * Strsins ststistiks. »Minneapolis Tribune" priobčuje grozno statistiko: V Zje-dinjenih državah je bilo 1. 1900. usmrčenih 115 nedolžnih ljudi. Med temi je bilo 107 zamorcev, ki so bili večinoma linčani. Tekom 16 let je bilo v Zjedinjenih državah lineanih 2583 oseb, torej poprečno 161 na leto. * Koliko zidov Je na svetu? Židovski list, ki izhaja v New-Yorku, „Jovish Journal" računa, da js vseh Židov skupaj 8,679000. Na Evropo jih pride 6,400000, in sicer: na Rusijo 2,060.000, na Avstro-Ogrsko 1,869000, na Nemčijo 597.000, na Turčijo 850000, na Romunjsko 300000, na Francosko in Alžir 170.000, na Anglijo 150.000, na Belgijo in Holandijo 100.000, na Bolgarijo 25.000, na Italijo 45.000 Ži- dov. V Aziji jih živi okoli 800.000, in prar toliko jih je v Ameriki. V Afriki je okoli 660000, a ▼ Avstraliji 190000 Židov. Naj-bolj je požidovljen Newyork, kjer je 350.000 Židov, v VarSavi pa jih Je 231.678^ Zanimiva je vsekakor ta statistika, a Se zanimivejSa bi bila ona, ki bi povedala, kje Židov — ni. Književnost. — Janka Kersnika zbrsnl spisi. Zvezek 1, sešitek 2. Agitator. Roman. Cana 2 K 50 v., po pošti 2 K 60 v. Is. vime platnice za oba seSitka izidejo kon-cem tega meseca. Roman .Agitator* je prav za prav 2 del romana .Cyclamen' ter tvorita oba skupaj celoto. Obširnr bomo govorili o tem duhovitem romanu u našega socialnega in političnega življenja v listku. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9. februvarja. Poslanec vitez Berks je danes izstopil iz Šusteršičevega kluba ter os'.tane začasno izven vsake zveze. Šmarje pri Jelšah 8. februvarja. Živel hrvatsko-slovenski klub! Čast dr. Ploju in Robiču! Berks in Žičkar zapustita dr. Žlindro! Štajerski slovenski državni poslanci nimajo s kranjskimi mračnjaki v jednem klubu biti, sicer se volilci zahvalijo za take zastopnike in bodo ž njimi kmalo obračunali! Napredni volilci. * Dunaj 9. februvarja. .Slovenčeva* brzojavna vest, da je iz Novega mesta došel protest zoper izvolitev poslanca Plantana, je popolnoma neresnična. Dunaj 9. februvarja. .Wiener Ztg* prijavlja umirovljenje dvornega svetnika Šukljeja, kateremu je bilo tem povodom izrečeno najvišje priznanje. Dunaj 9. februvarja. V torek predloži vlada poslanski zbornici budget, ki ga pojasni s posebnim ekspozejem finančni minister Böhm, potem rekrutni zakon, načrt zakona o kmetijskih zadrugah in načrt o sirotinskih blagajnah ter končno 58, na podlagi § 14. izdanih a še ne odobrenih zakonov. Dunaj 9. februvarja. Parlament bo zboroval do 22. marca. Zasedanje se odgodi po volitvi delegatov in kvotne deputacije. Državnemu zboru slede zasedanja deželnih zborov, koj po teh pa se snide zopet državni zbor Delegaciji se skličeta spomladi. Dunaj 9. februvarja. Posl. Pergelt je izstopil iz nemške napredne stranke, ker je ta sprejela nekaj zidov. Nje^ govi somišljeniki, katerih je osem, mu še niso sledili, pač pa sklenili, da bodo v antisemitskih zadevah hodili z nemškimi nacionalci. Praga 9. februvarja. Posl. Herold je ponudeno mu predsedstvo češkega kluba odklonil. Petrograd 9. februvarja. Požar v Baku je pogašen. Zgorelo je 34 milijonov pudov surovega petroleja. Škode je 6 milijonov rubljev. Doslej se je našlo 56 mrtvih, ki so se pri tem požaru ponesrečili, na stotine pa se jih še pogreša. Zavarovalne vesti. C. kr. priv. obč. zavarovalnica Assicurazioni Generali v Tratn ustanovjjena v letu 1831. (203—2) (Olsvno zastopstvo za Krsnjsko v Ljub-Ijsnl, Gradišče štev. 4.) V teku 1. 1900. se je vložilo pri tem druStvu 13091 življenskih zavarovalnih ponudeb v zavarovalni glavnici 98 milionov 155-293 K 36 vin. ter izdalo 10.980 polio v zavarovalni glavnici 84,101.886 K 75 vin. Jamčni zakladi draStva znašajo čez 170 milionov kron. Društvo je izplačalo od svojega obstanka do konca 1.1900. svojim zavarovancem več kakor 661 milionov kron odškodnine. -J-----r.,., r,,,..,., ..„., „ ,„, ,.,„»„„,„„, „,„ mi mJL, j Pozor! I V ponedeljek, dn6 II. februvarja 1.1., I ob pol devetih zvečer sestanek t v „Narodnem domu". Lokel — i I druga soba na desni strani. Darila Druibl «v. Cirila In Metoda so od 90. janu-Tarja do 6. februvarja t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in druBtva: Upravništvo »Slov. Naroda" zbirko 177 24 K in prispevek Šišenske podružnice 65 80 K, Jos. Vrtovec v Vel. Žabljah iz nabiralnika 3 K, posojilnica v Gor. Radgoni 20 K, obCina Vič 20 K, županstvo Lesce 5 K, Fr. Badolf v Črnem vrhu iz nabiralnika 211 K, podružnica Gorenjska Dolina v Kranjski gori 120 K, Ant. GabrijelčiC na Brezjah dar mosenjskih Mohor-janov 5 K in zbirko 5 K, županstvo Vremski Britof 20 K, posojilnica v SinCivesi iz nabiralnika 334 K, kapi. Jos. Vodoiek v Rajhenburgu zbirko 10 K, dr. Fr. Jankovič v Kozjem zbirko 14 K, zezska podružnica v Kobaridu 68 44 K, mestna občina Črnomelj 10 K, županstvo MoSnje 20 K, uredništvo „Slovenca* zbirko 6 K in prispevek Sentpeterake moSke podružnice v Ljubljani 160*20 K, c. kr. davkar v p. Jos. Jeglič v Idriji 5 K in županstvo Sv. Peter v Savinski dolini 10 K. Blsgsjnlstvo družbe sv. Cirila In Metoda. Uprsvnlstvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gospa Ana Blaž v Mozirji nabrala "mej napredno - narodnimi Mozirčani 27 K 50 vin. (radi pomankanja prostora imen darovalcev ne moremo priobčiti mesto družbi sv. Mohorja z motivacijo: „Dokler nas kapelan udnino za Mohorja družbo bo nabiral. Nikdo izmed nas taisto več kot član ne bo podpiral. Ti pa sveti Mohor ne zameri to Cirilu in Metodu, ker prispevke svoje darovali tudi tvojemu smo rodu." — Gosp. Blaže ZafoSnik, uradnik banke „Slavije" nabral v veseli družbi pri „Lloydu" 4 krone z geslom: »Slovenci, kakor Buri se bojujmo, In vse za jezik materni žrtvujmo!" — Gorenjski lovci v gostilni pri Mikužu 10 K. — Skupaj 41 K 60 vin. — Živeli! Za Prešernov spomenik. G. med. Alfonz Serjun nabral 15 K 60 vin. o priliki izleta Trigla-vanov v narodne Ruse v družbi dičnega ondot-nega župana g. Dr. Gorišeka. — Gosp. Ana Blaž v Mozirji nabrala mej narodno - naprednimi Mozirčani 27 K 60 vin. (radi pomanjkanja prostora imen darovalcev ne moremo priobčiti) mesto družbi sv. Mohorja. — Skupaj 42 K 50 vin. — Živeli i Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-ovo francosko žganje in sol", ki je takistu bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, -da se priliva kopelim. Steklenica K 1*80. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (2—2) Hladilen In bolečine olajšujoč, vmhUo vnetje zadržujoč uspeh, kateri vpliva ugodno na zacelitev ran, ima prasko domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, vsled česar se razširja vedno hitreje tudi v najnižjih slojih. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! b II (6) ^Zakonito vpisana Svetovno znani ruski karavanski čaj bratov K. in C. Popoff v Moskvi. varstvena znamka. Najfinejša znamka. Dobavitelji več evropskih dvorov. V izvirnih zavojih se dobivajo v vseh dotičnih finejših prodaj alnicah (2063—19) Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 69. Dr. pr. 10B8. V nedeljo, dne 10. februvsrjs 1901. Začetek, ob \,3. url. Fopoludanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Tretjikrat v sezoni: Gharleyeva teta. Grama v treh dejanjih. Spisal Brandov Thomas. Poslovenil *V Režiser A. Dobrovolny, Št. 70. Dr. pr. 1089. Začetek ob 9. url. Prvikrat v sezoni: Vrban Debeluhar. Pustna gluma v petih dejanjih. Spisal Kotzebue. Režiser Anton Verovšek. Prihodnji predstavi bodeta v torek in četrtek, dne 12. in 14. februvarja, obakrat velika roman-tiSka opera Wagnerjeva: „Lohe ngrin". Umrli so v Ljubljani: Dne 2. februvarja: Jurij Jankovič, posestnik, 40 let, Kolodvorske ulice St. 27, jetika. Dne 4. februvarja: Doroteja Zdravje, delavčeva hči, 1 leto, Martinova cesta st. 10, Črevesni katar. — Uršula Herman, tesarjeva žena, 41 let, Dunajska cesta St. 35, jetika. Meteorologično poročilo. VUUu nad morjem lOf S m. Srednji mnbal tlak 71« o mm. i öas opa- Stanje L s1 a u baro- s£ Vetrovi Nebo I} ja o zovanja metra is r v mm. II 8. 9. zvečer 7383 0-2 si. sever oblačno | 9 7. zjutraj 7399 -04 si. sever oblačno * 2. popol. 7393 36 si. sever del. oblač. V O Dunajska borza dne 9. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah .... 9880 Skupni državni dolg v srebru .... 98*40 Avstrijska zlata renta....... 11810 Avstrijska kronska renta 4*7, .... 98*25 Ogrska zlata renta 4*/,....... 118 25 Ogrska kronska renta 4'/...... 9390 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1693 — Kreditne delnice......... 674*25 London vista.......... 240-60 Nemški državni bankovci sa 100 mark. 11747'/. 20 maok............ 83*61 90 frankov........... 1918 Italijanski bankovci........ 90*16 C. kr. cekini........... 11*31 Ljubljanska kreditna banka Laibacher Creditbank v Špitalskih ulicah št 2 menjalnica v pritličju ■prejema vloge na hranilne knjl- ilee ter iste obrestuje po 4 •/. od vlog-e d*'eine dviga, •V, rrntnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama. Ljubljanska kreditna banka Implača Sadi večje avote kres odpovedi. (11-33) Zunanjim vlagateljem so na željo poitno hranilnične položnice na razpolago v svrho poštnine proste vpoSUjatve zneskov. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našega ljubega nepozabnega očeta, strijca in soproga, gospoda Frana Šinkovca c. kr. davkarja v pok. danes ob 7. uri zjutraj, po kratkej, a mučnej bolezni, v 51. letu svoje starosti poklicati na oni boljBi svet. Truplo drasega ranjcega se bode v soboto, dne 9. svečana t. 1. ob V« 6. uri popoludne v nisi žalosti, žabjek St. 6, svečano blagoslovilo in potem na pokopališče k sv. Krištofu preneslo in položilo k večnemu počitku. Sv. maSe zaduSnice se bodo brale v župni cerkvi pri sv. Jakobu. Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, 8. svečana 1901. (309) Žalujoči ostali. kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih o n al in prebavil, pri protlnu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (26—•) Najboljša dijetetična in osveževalna pijača. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lssnik-u in v vseh lekarnah, večjih Spece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (300-1) Srednja včerajšnja temperatura 02', normale: -09'. z vrtom proda se iz prosto roko v Kranji. Vefi se izve na Poljanskem nasipu št 14, I. nsdstr., ali pri mizarskem mojstra M. Ažmanu v Kranji. (266-2) Malis - in kosemebi (tudi za Primorsko). Ponudbe pod ^ nifitvo „Slov. Naroda" išče mesta S." na uprav- (308) pri porota kot najbolj!« sredstvo p.oM kašlju in hripavosti. Zavoj samo 50 vinarjev. Zalogo imata v Ljubljani M. Leustek lekarnar in U. pl. Trnkocay lekarnar. (1931—7/2) (13-32) Hajd' na beli vrh planine, Kjer solnca žarek sneg topil Tu gor' mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi, In vriskam, da od skal odmeva: »Pozdravljena, prelepa zemlja I Pozdravljen, krog sneženih glavi Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta Mlauerja 99rSTz«l0lamw^ S C«, fcr. avstrijska jfe držam žaiaznlca. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. februtarja 1901. leta. Odkod li Ljubljan« jnž. kol. Proga 6ei Trtii. Ob 12. uri 24 m po noci osobni vlak v Trbii, Beljak, Celove«, Fran-Mnifest«, Ljubno; eez Selzthal v Aueace, Solnograd; čes Klein-Beifling v Steyr, v Line; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; cex Selzthal v S vinograd, Ino-moat; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fienzenzfeste, Ljubno; eez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost. B regent, Čarih, Osnevo, Pariz; eez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlova vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbii, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto in Zocevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straia-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straia-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano jut. kol. Proga ii Trbiia. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja eez Amstetten, Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pitna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Bedaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plana, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Qeneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak t Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ii Novega meita in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod is LJubljane drž. kol. v g**m"ilj-arcl proda se po nizki ceni Poljanska cista it. 6, spodaj disno. Gostilna in prodajalna z opravo vred odda se v najem takoj v veliki vasi 1 uro od Ljubljane. Kje, pove upravništvo ,Slov. Naroda". in vse osobe, katere imajo znanja, ae i m rejo takoj povsod proti vlaiokl proviziji za prodajo čisto novega patentnega predmeta. Ponudbe pod Šifro „Guter \ebenver-dlentstf< P*. S. iS«" tvrdki Rudolf Homo v PrzRl. (283—2) !!! Restavracija v provinci]! jako dobro poslujoča z letnim prometom 35.000 gold. do 40.000 gold. združena s trgovino delikates, je zaradi družinskih razmer na prodaj. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda4'. (306—1) Naznanilo, Spodaj podpisana si usojam vsem častitim gospem uljudno naznaniti, da sem se preselila na Poljansko cesto št. 21 ter se tem potom nsjardneje zahvaljujem za izkazano zaupanje priporočajoč se i nadalje. Velespoštovanjem Marija Altmann (306-1) babios. V nedeljo, dne 10. februvarja tamburaški koncert v prostornem salonu pri Travnu na Gltncah. Udarja tamburaški klub „Krim" Viiko-Glinške čitalnice. Zaöefek ob 4. uri popoludne. Vstop prost Torllo ae bode sveže Koelerjevo msrrno pivo, prlstn»dole-aJnk«, latrl-Janak« In ■«•Jerkat vlzta ter postreglo ■ tforklml Is* mrall-zel Jedili po stiski eeztl. (310) K mnogobrojnl udeleibi uljudno vabi Janko Traun. fyojzij Podboj c. kr- davčni kontrolor Alojzija Podboj »m* Jfratner _A ljubljana, dni tO, februvarja 1901. *CTre.čLrLO d-o-voljena. (301) posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 priporoča In namešča le boljše službe iskajoce vsake vrste (mozke In i**n»U*) ko LJubljano In drugod. — Fotnlna tukaj. — Vestna In kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. TI Največja zaloga mnogovrstnih semen strokovnjaško urejena, obstoječa iz 305 vrst najboljših zelenjadnih, poljskih, krmskih in cvetličnih semen katera so za nase kraje najbolj ugodna, in za katerih pristnost in dobro kaljivost jamčim. Velika zaloga mnogovrstnih cvetlic & k v loncih za sobe itd. JL JL Nadalje se priporočam za izdelovanje \%m i vence? svežih in suhih, s trakovi In naplwi, vse po najnižjih cenah. üosrato llustrovan cenik, za leto 1901 dobiva se nit znhtrvanje brezplačno in Trankovono. Za obilno naročevanje se priporočam z odličnim spoštovanjem (.296—1) Alojzij Korsika. Ljndevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Iluitro-(2692) vasi ceniki zastonj. (5) • o i V hiši št. 12 na Marije Terezije cesti ase (199—3) pritlični prostori na ulico za kako pisarno ali za trgovino s 1. majam 1901. Vpraša naj sa istotam v I. nadstropji. Veliki krah! % New-York in London nista prizanašala % niti evropski celini ter je bila velika to-varna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleSko klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vili«- iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria easie za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za «'-aj; 1 kom. najtin. sipalnice za sladkor. | 49 komadov skupaj samo a". «•««. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, Eg da leta inserat ne temelji na •il. —llrnEt&wl slepariji jfs£? zavezujem se s tem javno, vsakemu, ka-g^-k teremu ne bi bilo blago všeč, povrniti fe3| brez zadržka znesek in naj ni kdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—18) A. UIR$€HB£RG-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji ii., Rembrandtstr. 19/M.Jelefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo tO kr. % £ T» Pristno le z zraven natisnjeno varst- I t' veno znamko (zdrava kovina). Izvleček lz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako [zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik. Zvršilna prodaja. V torek, dne 19« svečana lOOt ob 9 uri predpoldne sa bode v hiši št. 20 na Sv. Petra cesti v Ljubljani zvrsilnim potom prodala pokret-nlna Jožefa Sclircy, obstoječa v dragocenem pohištvu. Kupci morajo denar takoj v gotovini položiti; ped tretjino cenila se ne preda nič. (306) „Andropogon' je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast Ion. katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena i-, zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje los in odstrani prahoje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 6 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—20) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 K.. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9 Glavna razpošiljatev pri iznajditelju: JPo H^jrjri^nann Zgornja Poljskava. Preprodajalci popust Zaloga v LJubljani pri g. Vaso Petričič-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranji. Pri žlezah, škrofeljnih, angleških bolezni, kožnih izpuščajih, boleznih v vratu in na pljučih, starem kašlju, za slabotne, bledične otroke priporočam zdaj zopet zdravljenje z mojim pri jub-Ijenim, povsod znanim in od zdravnikov mnogo priporočenim (2iU6—9) Lahusena jodožeeznatim . jetrnim tranom. Po svojem jodoželeznatem pridevku najboljši in najboljše učinkujoči jetrni tran. Presega na zdravilni moči vse jednake izdelke in novejše medi-kamente. Okus jako fin in mil, zato ga veliki in mali radi jemljo brez odpora in ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo 50 000 steklenic, kar najbolje priča za dobrost in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval. Cena 3 krone. Zahteva naj se vedno jetrni tran iz lekarnice Lahusen v Bremah. Samo tedaj je pristen. Dobiva se vedno svež v Ljubljani v Orlovi lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji pomagaj, Reseljeva cesta pri mesarskem mostu, v lekarni Cabr. Piccoli-ja na Dunajski cesti. restitucijski fluid. C. in kr. priv. voda za umivanje konj. Cena steklenice K 2 80. Že 40 let se rabi v dvornih konjarnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih za ojače-nje pred in za okrepčanje po velikih naporih, pri zvinjenjih, okorelosti kit i. t. d., vsposoblja konja za izredna dela v trainingu. Pristen samo z gorenjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogereke. — Glavna zaloga: Franc Iv. Kwizda c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj okrožni lekarnar v KORNEUBURGU pri Dunaju, i. (1363-10) TTaals d.a.23. 3 Tre ž i pustiti küsfi pri Rudolfu Kirbisch-u slaščičarju na Kongresnem trgu. Istotam tudi fina desertna ter namizna vina, likerji, konjak, kompoti, marmelade, čajno pecivo, cakes, suhoi itd. itd. (74—85 „3'"renidenE>latt", „X.albarhrr Zeitung-in „OxtdeuflMelie KuiitlsHiaii** se oddajo v drug;* roUr. Čudovito po ceni! 315 komadov za samo gld. 1'85. Elegantna ura, za tri leta zajamčena, s pozlačene. verižico, čudovito lep smotkin nastavek z jantarjem, 1 jako krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 jako eleganten prstan z imitiraniir. briljantom za gospode in dame, 1 krasna gartu tura obstoječa iz manšetoih, ovrataiš^ih in prsnih gumbov s patentnim zaklopom, 4 komadi pristnih platnenih žepnih robcev, 1 jako eleganten niklast, žepni pisalni k z angleškim mehanizmom, 1 krasn-J toaletno zrcalo v etuiju s finim česalom, 1 jakJ elegantna pariška brosa najnovejše facone, 1 fino vezana beležnica, 20 kom. korespondencah komadov, 1 ff pisalo, 74 kom. finih angleških peres, in še 200 kom. raznih stvari, ki se vse potrebu jejo v hiši, se dobiva le še malo časa proti -pošt nemu povzetju, ali če se denar naprej pošlje, pH eksportni tvrdki H. Spingarn, Krakov poštni predal L 36. Ako se odvzameta 2 zavoja, dodam brezplačn lep žepni nož z dvema rezaloma. Za neugajajoči se vrne denar. (242—;!' Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD _ tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln Most (Brüx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec..........., 195 Moja tvrdka je odlikovana 8 c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2(511—16) {£2" Huttrorani katalog zaslon/ in jiostnine prottn I © © Petrolejska žarnica (patent Pittner) Alfred Lenner na Dunaji. Prednost: Gorilo se lahko pritrdi z vija kom na vsako svetilko in se prihranv mnogo petroleja, ker se porabi samo en liter navadnega petroleja v 15—16 urah. Najpriprostejše izvrševanje. Brez smradu in brez nevarnosti. Čista bela luč za aor 80 sveč močna. ***** (280_2; Zastopnik kaže to luč nekoliko dnij od 6. do 9. ure zvečer v hotelu „prl Maliču (Stadt Wien) v gostilniški sobi, in pride tudi na dom, ako se to želi. ■•-iX:.-i>,.^.^:--..- - ' ■ 'v, z: - Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestnje hranilne vloge po 4f|«°|0 brez odbitka rentnega davku, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne. (2693- 6) Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. Ljubljana št. 13. Velika zaloga steklenine, porcelana! svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 6 Pristen okusen jetrni tran ä 70 h. — ä 1 K. Jelkino Francovo žganje a 1K 20 h. JTf Pulcherin-Creme iritP dela kožo lepo, či- j{£ \> ^ J^fi&. sto, gladko in £ fino; a 1 K, jr^~ ^? stekleniöica #J> zaposk a 90 h. Jedlnl IzdelatelJ 5 Mr. Ph. Mardetschlaeger lekarnar tm kemik. Fozoz na. l«lc»jaaJjšlEO o I Blaž Jesenko Ijubljana, Stari trg št 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 6 l»o ■aaeJnalJfe f Ha cen Ivan SM stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih cenah. Blelkle in t to stroko spadajoča popru- _wlla izvršuje dobro In eeno. 6 ■V Vnanja naročila ae točno izvr8e\ *W ■ Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o cenah brez primere. Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blage je znanp^ dobro in se prodaja po to varni h Uli» cenah. Sukneni ostanki 6 različnih -vrmt za polovico cene. Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto. 71 Prodajalka z9 mešano trgovino se išče na deželo. Ponudbe pod naslovom „Trgovlna" sprejema upravništvo „SIov. Nar". (304—1) Razglas. Okrajni cestni odbor v Radečah na znaDJa, da se bo vršila dno 18. svečana t. 1. dopoldne ob 10. uri, v prostorih načelnika gosp- Franca Juvančiča v Radečah št. 26 pa manjsevalna dražba za oddajo del pri preložitvi ceste pri Št. Janžu pod Gomilo. Delo bo znašalo več tisoč kron. Načrti in pogoji se lahko vpogledajo pri načelniku okrajnega cestnega odbora v Radečah št. 26. Okrajni cestni odbor v Radečah -2) dne 31. jannvarja 1901. Načelnik: F. Juvančič. %-a. kašelj in katar so Kaiserjevi m** prsni uspešno sredstvo, kar se pr!poznava notarsko overovljenimi z ---- spričevali. Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju, hripavosti, kataru in zasliženju. Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnköczyju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. Najboljša desertna vma vinogradniške družbe #7„ACHAIA" T*' v Patrasu. Glavne znamke: Mavrodaplme (rudeče In sladko) Achajec (belo in ne sladko). Glavni zastopnik: G. J. Srfirauth Dunaj, IX., Frankgasse 4. Zaloge v Ljubljani imajo: M. Mardetschlä-ger, lekarnar; Jos. Mayer, lekarnar; Gabrijel Piccoli, lekarnar; J. Buzzolinl, trgovina z delikatesami: Edm. Kavčič, trgovec; Alojzij Lilleg, trgovec. (146—4; Razglas. Vsied sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani kot nadvarstvene oblasti z dne 23 grudna 1900, opr. št. P 222 00 20, naznanjam s tem, da je večje zneske gotovega denarja nedoletnih varovank Antonije in Marije Vilfan iz Črnuo št. 19 dobiti na posodo na zemljišča ali nepremičnine proti zakoniti varnosti v smislu §§. 195—200 ces. pat. z dne 9 avgusta 1854 drž. zak. št. 208. Ako bi se točno izpolnovala določila dotične posojilne pogodbe, ki bi se sklenila, bi se posojilo skoro 20 let ne odpovedalo. Natančnejša pojasnila se lahko v navadnih uradnih urah od danes naprej poizvedo v moji pisarni. V Ljubljani, dne 26. januvarja 1901. HDr. Fr. Stor (203—3; »el-mr«*««.!!* -v Ii|nbl|aui. -pttl Založena 1847. Založena 1847. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 6 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Tovarn« ustanovljena 1. 1890. Anton Sodia, puškar v Borovljah (Ferlach) Koroško priporoča pušk« in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom. fi»i»«B«;laa.U«v«»t«B s Trorevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Pu&ke so c. kr. uradno preizkušene. Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitSča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. flaV~ Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno in franko. -ajsa (1963—21) Tokajski mestni grb vpisana varstvena znamka „Križ s kačo na treh gorah" Najfinejši in najmi-lejši konjak je Tokajski konjak z gorenjim tokajskim mestnim grbom iz prve tokajske tovarne za konjak v Tokaju. Zlate medalje so mu podeljene: V Parizu, Bordö-u, Niči, Hagu. Londonu, Bruselju, Čikagi, na Dunaji, v Berolinu itd. Zalogo ima: (2618-6) Karol Rebul, lekar v Slov. gradcu. Zaslužek. Dostojne, zgovorne osobe lahko vsak dan dobe postranski zaslužek (250—3) 5 do lO kron Naslovi naj se pošiljajo pod „O. R. 12" v Brno (Moravsko) poste restante. po ceni, pripraven za kurjavo sob in za industrije, brez smradu, se razpošilja za vse postaje južne in koroSke, kakor tudi ogerskih železnic po 32 kron za vagon s 100 met. centi od postaje Skale (Skališ). NaroČila sprejema (180—6) Šaleški premogokop v Velenji. (Schallthaler Kohlenbergbau in Wüllan.) CHOCOLAT ~ SUCHAED Svetovna razstava 1900 GRAND PRIX HaTaaJvlšj«5 odlikovanfe. Št. 48 Pr- Razpis služeb. (302-1) Mestni magistrat ljubljanski vsled sklepa obč. sveta z dne 5. t. m. razpisuje v popolnitev t§tlužt>o koncipista s prejemki V. činovnega razreda in eventualno tudi službo konceptnega praktikanta z letnim adjutom 1200 kron. Posebni zahtevi za podelitev teh siužeb sta: 1. dovršene pravne in dtžavnoznanske študije in z dobrim nspehom prebiti trije teoretični državni izpiti. 2. Z dobrim uspehom napravljeni praktični izpit za politično poslovanje. Izjemoma se smejo pa tudi prosilci z dovršenimi jnridičnimi Študijami in 2 državnima izpitoma vsprejeti pod tem pogojem za konceptne praktikante, če se v teku 1 leta izkažejo, da so z dobrim uspehom prebili tretji državni izpit. Taki prosilci se zaprisežejo šele potem, ko zadoste temu pogoju; ob svojem vstopu pa obljubijo le molčljivost (§ 30) ' V teku 2 let po dnevu zaprisege mora za konceptno službovanje vsprejeti uradnik z uspehom napraviti praktični politični izpit, sicer se ga, če mu obč. svet ne dovoli daljšega roka, lahko odpusti iz mestne službe. Pred uspešnim praktičnim političnim izpitom napredovanje v konceptni službi nikakor ni dopustno. Izjeme od zgoraj omenjenih določeb so dopuščene glede tacih služeb katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške zvedenosti in za katere se tudi v državni službi ne zahteva sposobnost za politično poslovanje. (§ 29 odst. 2 obč. r.) Z dokazili opremljene prošnje vlagajo naj se pri mestnem magistratu do 28. dno februvarja lotos. 2v£estn.I 3M.aglstrsit Hj3-UL"blja,ri.i dne 7. februvarja 1901. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (24—6) Fernolendt crema za naravno usnje. Dobiva se C. kr. •V priv. povsodl tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- IfT Oi T?--—«!--Ji ~W sti pazi naj se natančno na moje ime soJT Mb. £ ClllOiOIlCu. ~a»ej *y »i» •*» »A» rl» ri. »1» cA. »1» •!■» »i. rin F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih [oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-Coni in najpovo^nejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. »f» *ft »f. *ft Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann uxar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur Blatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najflnejie kvalitete po nizkih cenah. IfcTovoatI ▼ žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 6 Popravila Izvršujejo najtočneje. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Ped trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografiEnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča poprsvlla In vnanjs naročila točno In ceno. _ _ 6 Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko HUGOIHL v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. L Velika zaloga 6 suknenih ostankov. J ■■SBHBBMnnBa1 97 do 300 goldinarjev na mesec I lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in poSteno brez ka-' pitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest._ (2497-10) Vsak dan. sveše pustne krofe priporoča slaščičarna in pekarna Jakob Zalaznik ,3 e> Stari tm-fjr &tev. 21._ Pekarija obstoječa čez 20 let, z vsemi potrebnimi prostori in opravo (pripravna posebno za začetnike), odda se pod prav ugodnimi pogoji takoj ali pozneje. — Pojasnila daje J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. (226-b) aaaa Tarst.znamka: Sidro, aaaa^ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 iz »lehterjeve lekarne v Praaji priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo: po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. (J498-11) Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sldro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. RlehterJeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete centa B. I G. • ■ < • 11111 [ 111 n 11111 6\ 1 Malinčev sirup * lekarnarja Piccolija w Iijnbljaiai se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih laDut^5 malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nepresežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. L (1368-23) Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju z K 5 30. Hotel Virant. - ■- V nedeljo, 10. februvarja 1901 domača plesna veselica. Začetek ob 7. url zvečer. Vstop prost. Točilo se bode Mreherjevo marčno pivo in kot speelj ali tet h priljubljeno Hock-pivo naravnost Iz soda. K mnogobrojnemu obisku vabi Fran Oii*i^ (303) hotelir. oddam zaradi bolehnosti takoj svojo staro-znano gostilno in mesnico na trgu v Litiji, najrajäe oboje skupaj ali pa samo mesnico. (255-3) Ivan Batis. s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo- reley-lasmi dobila sem jih vsled 14me-sečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so naj-slovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, po uspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld., 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po posti - .ju vsMk. dan, ako se znesek naprej pošlje mfitmtmB a|j pa s poštnim povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. (193—3) Ana Csillagf Dunaj I., Seilergasse št. 5. Stanovanje na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, ležeče v I. nadstropju in obstoječe iz 5 sob mej temi jedna balkonska, « pritiklino, se odda s 1. majem t. 1. (2G0-5) Natančneje se izve pri hišniku, Kongresni trg št. 12, atl pa v pisarni užit. zakupa, Dunajska cesta št. 31. Ugoden nakup. Lepa, na novo zidana, enonadstropna hiša na deželi v bližini mesta Ljubljane, v jako veliki župniji, s trgovino z mešanim blagom ter krčoio se radi posebnih vzrokov s skladiščem blaga vred za nizko ceno tO.OOO K proda. — Skupi se vsak dan od 80—120 K. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (2499-10) P raško domače mazilo Iz lekarne i B. FRAGNER-ja v Pragi £ je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah ä 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Baz pošilja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 158, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 6 2 pušic, ali za gld. 2 30 6,1 pušic, ali za gld. 2 48 9 2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže O-lav-aa, zalogfa: B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna ,.pri ernesn orlu*' Praga Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnköczy, M. Mar-b detschläger, J. Mayr. 1742-12 Trgovina z raznim jedilnim in kolo-nijalnim blagom na deželi je na prodaj ali pa se odda na odstotke od čistega dobička po 30%. {2S2 Pripravna je posebno za mlade poru-čene ljudi. Kavcije treba 500 kron. Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda" Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York. I'riliodnje otlplutbe: 14. febr. Rotterdam lOOO dopoldne. 21. febr. Amsterdam 3-oo popoldne. 28. febr. Statendam 10-30 dopoldne. 7. marca Potsdam 2-30 popoldne. Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam B302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (88-5 Cene v prvi kajiti od 264 K naprej j izprista-drugi kajiti od 228 K „ j nišča-III. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10, za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. Važno! «. Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce Itd. H«!. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, vsakovrstna zelišča in korenine, tudi po Kneippu, ribje olje, redilne in posi-palne moke za otroke, kemikalije raznih vrst, dišave, toaletne predmete, fotograflčne aparate in potrebščine ter kirurgična obve-zila itd. itd. 4 5K» živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno i. t. d. Oblastv. konces. oddaja strupov. Vsakovrstna srsdst7a za desinfekoljo. Vnanja naročila izvrSujejo ae točno in solidno. Drogerija Anton Kane Ljubljana, Se'enburgove ulice št. 3 W« «j» i » M = * dozori @d ponedeljka, 4. svečana nadalje nahaja se moja zaloga klobukov tih moje glaone prodajalne nasproti trgooine usnja tardke S. Seaniga. SpoStovanjeni (261-2) ß. S. {Benedikt, fant. ženini in neveste! Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, občeznano veliko izbero vsakovrstno zlatenine in srebrnlne v secesiji, posebno poročne prstane prave Miiranke žepne ure, budilke, stenske ure, protone itd. itd. Xamizne oprave (Besteck) in najboljše Šivalne stroje vse to po najnižjih eenali in z Jamstvom. Vabim na obilni obisk In ogled z vsem spoštovanjem (101—9) styriä* Fr. Čuden. urar in trgovec, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 0 Pristne jt vi *§a 1*: o 1860 P.A. P. M" DETEPByPl^ Varstvena znamka. \ ° (2289.17) se dobivajo 1»*» stalnih cenah pri tvrdkab: J. S. Benedikt, K. Karinger, H. Kenda, Ant. Krisper, V. Petričič, K. Becknagel, Pr. Szantner, P. M. Schmitt. vil1 Zahvala. Zahvaljujem se vsem častitim gostom za doslej mi izkazano naklonjenost na obisku moje gostilne, katero sem oddal svojemu bratu Avguštinu — katerega cenjenim gostom najprijaznejše priporočam, ker se bode skrbno potrudil dosedanjo postrežbo v vseh zadevah tudi nadalje ohraniti. Ob enem naznanjam vsem čast. od-jemnikom, da se bodem odslej pečal samo z vinsko trgovino na debelo ter se ista nahaja kot doslej v prostornih, vsem zahtevam umnega kletarstva ustre-zajoöih nramovih moje hiše št. 139 v Spod. Miški, kamor prosim vse poštne posiljatve adresirati. Možno mi bode vedno solidno in ceno postrezati svojim čast. od* jemnikom, in radi tega se nadalje priporočam za obilna naročila. (240—2) Z odličnim spoštovanjem Alojzij Zajec s soprogo. x x X X X X X X X X X X X X X X * Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem od svojega brata Alojzija prevzel veleznano dobro gostilno na Rimski cesti št. 4 ter čast. gostom zagotavljam, da se bodem potrudil za najtočnejšo postrežbo in sicer z vedno svežimi gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem času, ter se priporočam za cenjena naročila hrane v hiSi in izven hiše po primerni ceni. Točijo vse kot dosedaj najboljši dolenjski evieek, istrska in goriško vina ter hrvaški pelinkovee, kakor razne najboljše vrste starih vin v steklenicah, ter vedno sveže Keiniiic-hausovo moreno pivo. Olslej je tudi na razpolago posebna soba za društvene seje, prijateljske sestanke, ter za prirejanje raznih veselic v majhni skupini, kakor tudi za svatbe. Za mnogobrojen obisk se naj topleje priporočam z 0(j]ignim spoštovanjem Avguštin Zajec, gostilničar. TidajattiJ to odgovorni uradnik: Joiip Nolll Lastnina in tisk .Narodni Tiskarn«*. J2