Poštnina plačana y gotovini. Leto XIX., št. 183 Ljubljana, torek 9. avgusta 19)8 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122 3123, 3124» 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien št- 105.241. Mednarodni položaj V večjih središčih evropske politike sta se optimistična in pesimistična presoja mednarodnega položaja v zadnjem času zelo naglo izmenjavali. Spremembe razpoloženj so se v glavnem pojavljale kot odmevi dogodkov na vseh kritičnih točkah Evrope in sveta. Valovanje med trenutnim zatišjem in novimi napetostmi je že dve leti značilna oznaka mednarodnega razvoja španskega vprašanja, nekaj podobnega pa opažamo tudi v razvoju dogodkov na Daljnem vzhodu, kjer vzbuja vsaka nova iskra bojazen pred razširjenim požarom, ki bi morda ne ostal več omejen samo na azijski kontinent. Zanimive prehode iz skrajne pesimistične presoje v nekoliko bolj optimistično gledanje na položaj, četudi s precejšnjimi pridržki, kaže tudi razplet tako zvane sudetske krize. Razume se samo po sebi, da gre v vsem samo za bežne, trenutne presoje, narekovane po tem ali onem trenutnem preokretu; zato jih velja upoštevati le z znanim pridržkom, »če ne nastopi kaj nepričakovanega«. Tako smo na primer po odmevih Run-cimanovega prihoda v Prago brez pomislekov zabeležili, da je Evropa Run-cimanovo misijo sprejela kot olajšanje splošne napetosti, ki je v zvezi s sudet-sko krizo zajela ves naš kontinent v drugi polovici maja. Najbolj splošno se novi položaj, ki je s tem nastal, označuje kot pomembna »pridobitev na času«. Nekateri listi so to pridobitev kar brez ovinkov tolmačili tako, da je nevarnost vojne odstranjena »vsaj letošnje poletje in najmanj tja do jeseni«, kolikor se lahko že sedaj predvideva, da bo trajala Runcimanova misija v Pragi. V primerjavi letošnjega poletja s prejšnjimi izvajajo mnogi zelo optimistične zaključke tudi glede na splošni mednarodni položaj, češ: leta 1935. poleti nas je držala v splošni napetosti abesinska vojna, leto nato je izbruhnila španska državljanska voina, ki je še vedno ni konec, lansko poletje pa se je vnela iaponsko-kitajska vojna, ki se prav tako še vedno nadaljuje: vsi znaki kažejo, da nam bo letos izbruh nove vojne prihranjen in že v tem smemo ugotoviti znaten naoredek ... Novi spor na Daljnem vzhodu med Rusijo in Japonsko je pomenil vsaj v začetni fazi omaajnje te rožnate domneve. Navzlic vsemu pa še vedno prevladujejo nade v mirno rešitev tega konflikta in zdi se, da so v tem primeru celo realno osnovane, ker izhajajo iz upoštevanja položaja in interesov obeh držav, zapletenih v konflikt. Mirnejša presoja mednarodnega položaja se kaže zlasti na evropskem za-padu. tako v Parizu kakor v Londonu. Angleški in francoski državniki so si v soboto in nedeljo dovolili celo svoj »weekend«, kar smatrajo v poučenih krogi za značilen simptom umirjene atmosfere. vendar se niti Bonnet niti Halifax nista preveč oddaljila od glavnega mesta. Večji optimizem Londona in Pariza navezujejo v nekaterih krogih na čedalje tesnejše sodelovanje med obema zapadnima velesilama, ki se spet aktivnejše uveljavljata v evropski politiki, tudi na onih področjih, ki jih sodobne krize neposredno ne zajemajo. Na splošno zelo ugoden odmev solunskega sporazuma med Bolgarijo in Balkansko zvezo, ki je še bolj utrdil prepričanje o pomirjenju Balkana, se vrednoti kot drug pomemben znak olajšanja evropske napetosti. Značilno se v tej zvezi z vseh strani napoveduje tudi bližnje izboljšanje odnošajev med Malo antanto in Madžarsko, kar naj bi prineslo potrebno olajšanje tudi v srednjo Evropo. Poročilo budimpeštanskega poročevalca pariškega »Tempsa« o naraščajoči madžarski pripravljenosti za sporazum, »odkar je tudi Rumunija začela urejati manjšinsko vprašanje s posebno zakonodajo po češkoslovaškem vzoru in je po solunskem sporazumu olajšana tudi sporazumna ureditev vprašanja madžarske vojaške enakopravnosti«, je vzbudilo v evropskih diplomatskih krogih veliko pozornost, ki je tem bolj razumljiva, ker se bliža konferenca Male antante. Runcimanova misija v Pragi se slej ko prej pretežno ugodno komentira. Punciman hoče najprej temeljito proučiti ves kompleks vprašanj, ki jih je sprožila sudetska kriza, potem pa namerava osebno sodelovati pri pogajanjih za dosego kompromisa. Vse te naloge krijejo v sebi ne le ogromno odgovornost, temveč tudi mnoge ovire, težave in nevarnosti. Ena izmed prvih težav, na katero so prav te dni opozorili mnogi evropski listi, je skrivnostna Henleinova odsotnost. Šef sudetsko-nemške stranke ni bil niti pri prihodu lorda Runcimana v Prago, niti pri sprejemu, ki ga je lord Runciman dal zastopnikom sudetskih Nemcev. O Hen-leinu se trenutno sploh ne ve, kje je. Po poročilih listov je ugotovljeno samo to, da ga na Češkoslovaškem ni. Učinek te odsotnosti na Runcimana in njegove sodelavce baje ni bil posebno ugoden. Nekaj optimizma vzbujajo končno tudi direktni napori za pomirjenje med RUSKO - JAPONSKI SPOR ZAVZEMA VEDNO VEČJI OBSEG Hov sestanek japonskega poslanika v Moskvi z Litvinovom, ki pa prav tako ni prinesel zadovoljivega rezultata Moskva, 8. avg. AA. japonski veleposlanik Sigemicu in komisar za zunanje zadeve Litvinov sta imela snoči daljši razgovor o obmejnih incidentih pri čangku-fengu. Litvinov je izrazil svoje obžalovanje, ker so Japonci nadaljevali sovražnosti tudi po diplomatskih razgovorih 4. avgusta. Dodal je, da so sovjetske čete med tem časom potisnile Japonce z ozemlja, ki je last Rusije. če bi Japonci prenehali napadati sovjetske čete, bi bilo mogoč« narediti konec oboroženim spopadom. Sigemicu je odgovoril, da Japonska sploh ni kršila sovjetske meje ter da japonske čete niso nikdar prve napadle, pač pa so samo branile mandžursko ozemlje. Japonska mora izraziti svojo pripravljenost, da se prenehajo vojne operacije samo pod dvema pogojema in sicer: 1. da se ustvari status quQ na kraju spopada in 2. da sovjetska vlada izrazi pripravljenost razgovarjati se o demarkacijski črti na svojem obmejnem ozemlju ter prepusti ves spor diplomatskemu reševanju. Litvinov je odgovoril, da sovjetska vlada ne more dati konkretnih obljub glede te. ga vprašanja, dokler se ne bo umaknil zadnji japoiski vojak na drugo stran obmejne črte, ki je bila določena v kunčun-ski pogodbi ter j? označena na priloženem zemljevidu. Glede končnoveljavnega sporazuma pričakuje, da bo Japonska priznala brez vsake razprave sovjetsko mejo. Sigemicu je nat0 predlagal, naj se vojaške operacije ustavijo ter da japonske čete obdrže svoje sedanje postojanke, ali pa da se umaknejo na gotov0 razdaljo od sporne točke pri čangkufengu, ki bi ra ta način začasno ostala nekak nevtralen pas, dokler kaka mešana komisija vojaških strokorvnjkov ne bi uredila tega vprašanja. Litvinov je kategorično zavrnil ta predlog ter ponovil zahtevo, da se mora vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred 29. julijem, torej pred dnem, ko so si Japonci osvojili višine pri čangkufengu. Sigemicu je odgovoril, da so sovjetske čete 11. julija prve zavzele področje Čangkufenga ter da se vzpostavitev statusa quo ne more nanašati na 11. julij. V političnih krogih mislijo, da se da rezultat včerajšnjih razgovorov med Sige-micom in Litvinovom orisati takole: 1. Moskva zahteva, naj se vse japonske čete umaknejo čez reko Tum en in ustavijo vojaške operacije. 2. Moskva predlaga samo konec sovražnosti, noč« pa umakniti svojih čet, kakor je predlagal Sigemicu. Novi boji okrog čangkufenga Tokio, 8. avg. o. Kakor poroča »International News Service« so ruske čete ponovno napadle japonske postojanke pri Čangkufengu. Davi so se pod zaščito topov in letal skušale približati japonskim postojankam, vendar pa so se po japonskih poročilih vsi napadi izjalovili v obrambnem ognju Japoncev. Včerajšnje vesti iz Moskve, da so bili Japonci pregnani s postojank pri Čangkufengu, japonsko vrhovno poveljstvo deman-tira. Po poročilih japonskega poveljstva na Koreji so ruske čete prešle mejo ob 2. zjutraj. V početku se jim je posrečilo približati se japonskim postojankam, vendar pa so bile prisiljene vsled hudega navzkrižnega ognja, da so se ob pol 7. zjutraj umaknile. Na bojišču je ostalo veliko število mrtvih in ranjenih. V zadnjih treh dneh so Rusi podvzeli po poročilih vrhovnega poveljstva na Koreji nič manj kakor pet napadov na japonske postojanke, ki so pa biili vsi odbiti. Na mnogih krajih so se Rusi približali japonskim postojankam do 200 m ter se nato za- velesilami. V zvezi z obiskom italijanskega maršala Balba in francoskega letalskega generala Vuillemina v Berlinu so se znova pojavile napovedi o razgovorih za sklenitev zapadnega letalskega pakta. Po odmevih te akcije v Parizu in Londonu pa se zdi, da stvar tako daleč še ni dozorela. Angleški listi postavljajo glede Nemčije pogoj za sleherni sporazum ureditev sudetskega vprašanja, glede Italije in uveljavi j en ja ž njo sklenjenega sredozemskega sporazuma pa zbližanje s Francijo. Od obojega smo za sedaj še precej daleč. Kot pozitiven doprinos k evropskemu miru smemo za sedaj vrednotiti samo večje angleško zanimanje za dogodke v srednji Evropi, s katerim koraka vštric tudi značilno opazovanje tega predela po ameriških diplomatih, kakor je to zgovorno pokazal obisk ameriškega berlinskega poslanika v Pragi ob koncu preteklega tedna. Poleg naznačenih kriz pa ostajata slej ko prej odprta še dva problema, španski in palestinski, ne da bi glede njiju mogli postaviti nove prognoze. Isto velja tudi o japonsko-kitajskem sporu. Na splošno bi torej z nekoliko rezerviranim optimizmom smeli reči, da smo v nekakšnem zatišju, v katerem se skušajo vsi kar najbolj zavarovati pred novim viharjem, ki o njem nihče ne ve. od kod in kdaj lahko pride kopali, toda v spopadih na nož so bili pognani nazaj. Zaradi ugodnejšega strateškega položaja so imeli Japonci manj izgub kakor Rusi. Razen neprestanih napadov na japonske postojanke so ruska letala bombardirala razne kraje v Koreji in Madžuriji. Po poročilih vrhovnega poveljstva v Koreji so izvršili Rusi že več sto letalskih napadov. Moskva, 8. avg. o. Službene vesti trdijo, da so Japonci v zadnjem času po pogajanjih poslanika Sigemica s komisarjem za zunanje zadeve Litvinovom, ko je obstojala možnost za mirno rešitev nastalega spora,, hudo obstreljevali pri Hantaškem jezeru ruske postojanke s topovi vseh vrst kalibra. Rusko topništvo je na napad odgovorilo ter prisililo japonsko topništvo k molku. Japonska pehota je skušala pod zaščito hudega topniškega ognja napasti ruske strelske jarke, po štiriurnem boju pa so vsi ti poskusi propadli. Nato so ruske čete prešle v protinapad in očistile rusko ozemlje sovražnikov. Tokio. 8. avg. AA. Po poročilu japonskega vojnega ministrstva o spopadih pri Čang-kufensu, je padlo 6. t m. 70 Japonskih vojakov, ISO pa jih je bilo ranjenih. Žrtev včerajšnjega dne je bilo 200. Sovjetske iz« gube cenijo na 1.500 mrtvih in ranjenih. Sestreljenih je bilo 6 sovjetskih letal ter uničenih 100 bojnih avtomobilov. Poročilo pravi dalje, da so Rusi danes ostali po .večini na istem mestu. Poskušali so le nekaj protinapadov, ki pa niso uspeli. Vpad ruskih čet v Korejo Tokio, 8. avg. o. Prvič v japonski zgodovini se je pripetilo, da so tuje čete vdrle na japonsko ozemlje. Po poročilih vojnega ministra so včeraj ruske čete vdrle 800 m daleč na korejsko ozemlje. Nadaljnje vesti poročajo, da so ruska letala v severnem korejskem mestu Kajkou ubila dva meščana. Po japonskih trditvah se Rusom ni posrečilo zavzeti japonskih postojank pri čangkufengu. Po japonskih poročilih iz Hsingkinga. je rusko vojaštvo skušalo izkopati med Po-graničnajo in Tonkingom za mandžursko mejo strelske jarke, vendar pa so jih ja-ponsko-mandžurske čete prisilile k umiku. Znatno poslabšanje položaja Pariz, 8. avg. b. V pariških diplomatskih krogih spremljajo z napeto pozornostjo raz voj dogodkov na Daljnem vzhodu, kjer se je položaj po zadnjih vesteh zopet poslabšal. Francoski strokovnjaki za vprašanja Daljnega vzhoda izjavljajo, da zavzema ru. sko-japonski spor že obseg, ki presega prvotni lokalni značaj. Današnji »Temps« piše: če se bodo dogodki razvijali kakor od 31. julija dalje, ne bo več dolgo trajalo do izbruha sovražnosti med Rusijo in Japonsko. Dočim je šlo sprva samo za napade in protinapade, v katere so bili zapleteni razmeroma majhni oddelki oborožene sile, si sedaj stojijo nasproti že znatne vojne edi-nice. Naj bo vzhodna diplomacija še tako spretna in fina, vendar skriva ta položaj v sebi nevarnosti, ki jih v danem trenutku ne bo mogoče preprečiti in bo prišlo med obema državama do resnega spora. Presenetilo je slednjič tudi dejstvo, da komunikejev z bojišč sedaj ne izdajajo več v Moskvi, temveč že pri generalnem štabu prve, namreč vzhodne armade, kar podpira domnevo, da gre za prave vojne operacije. Ar akt o vojni nevarnosti Berlin, ' 8. avg. AA. Japonski prosvetni minister general Araki. prejšnji voj,ni minister, je posebnemu dopisniku časopisa ^Berliner Tageblatta« izjavil da je po nje« govem mnenju možno rešiti spor med Japonci in Rusi na miren naein, če pa bo Rusija še dalje izzivala Japonce, bo Japonska začela pravo vojno. Vojna na dveh bojiščih, je dejal Araki, nas ne plaši. Po mos jem mnenju bo še pred koncem avgusta prišel odgovor na vprašanje wojna ali mir« Ideološke razlike, ki razdvajajo Rusijo in Japonsko, kakor tudi stalna pomoč, ki jo daje Rusija Kitajski, more v ostalem prej ali slej dovesti do vojne. ponci pred otvoritvijo pogajanj umakniti svoje čete. Razen tega je Litvinov trdil, da je Japonska istočasno, ko je skušala z Rusijo urediti incident na enem kraju mandžursko-ruske meje, zakrivila na drugem kraju nove spopade. Tako je japonski oddelek s tremi strojnicami blizu Gro-dekova nenadoma napadel ruski oddelek. Litvinov je obtoževal japonsko vlado, da si skuša v mirnem času prisvojiti rusko ozemlje ne glede na nevarnost, da ubi prišla s tem v odprti spor z Rusijo. To je najbolj resna stran trenutnega položaja. Japonski poslanik je odgovoril, da so obdolžitve sovjetske vlade neutemeljene, in je poudarjal, da so bile japonske čete stalno samo v defenzivi, pri čemer pa so bile prisiljene braniti mandžurska tla. Litvinov je tem trditvam ugovarjal, češ, da nihče v Rusiji ne namerava napasti japonskega ozemlja, toda v bodoče se Rusi- Iriiaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—^ Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg: St. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo Ja pri sličnih incidentih ne bo več omejevala samo na proteste. Rusija ne bo več dovolila, da bi ostala obstreljevanja obmejnih straž ali delno zasedanje ruskega ozemlja po japonskih četah nekaznovana, temveč bo nastopila z najbolj drastičnimi ukrepi ter se pri tem poslužila tudi topov in letal. Japonska vlada mora prisiliti svoje čete v Kvantungu in na Koreji, da bodo spoštovale zapadno mejo, ker je že čas, da s« prenehajo večni incidenti in spopadi. V tukajšnjih političnih krogih so dale te ostre besede sovjetskega komisarja za zunanje zadeve povod za domnevo, da ra-merava Rusija v dogledni bodočnosti poslati na japonsko-mandžursko mejo močnejše motorizirane čete. Odgovor sovjetske vlade so v ostalem proučevali na po-ßebni seji vodilni člani japonske vlade. Rusko-japonski spor in Anglija London. 8. avg. w. Glede rus&o-japonske_ ga spora izjavljajo v odločilnih angleških krogih, da zaenkrat v situaciji ni nobene spremembe, kakor tudi ne v stališču, ki ga glede tega zavzema angleška vlada. Prav tako dozdaj angleška vlada ni prejela nobenega predloga za posredovanje, zatrjuje 6e pa. da bi to prišlo v poštev le v prime« ru. če bi za posredovanje prosili obe nri. zadeti stranki. Nemčija za sklenitev vojaškega pakta z Italijo Sklenil naj bi se ob priliki oficielnega obiska italijanskega kralja v Berlinu Pariz, 8. avg. o. »Ordre« se bavi z napovedanim obiskom maršala Balba v Berlinu in pravi, da je v ozadju ponovno načrt o zaključitvi pakta štirih, le da bi se tej zamisli dal drug okvir. Najprej bi bilo treba prepričati Anglijo, da so totalitarne države miroljubne, ter pripraviti angleško vlado do zadovoljive ureditve češkoslovaškega, vprašanja, ki zanima predvsem Nemčijo, kakor tudi ureditve španskega vprašanja, ki zlasti zanima Italijo. Balbov obisk v Berlinu napoveduje tudi še nekaj povsem novega. V dobro poučenih berlinskih krogih ni nobena tajnost več, da bi radi italijansko-nemško prijateljstvo pre tvorili v zavezništvo. Italijanski kralj naj bi oficielno obiskal Nemčijo in naj bi ob tej priliki proglasil, da je politična os Berlin— Rim postala tudi vojaška. Menijo, da značaj tega zavezništva ne bi bil defenziven. Obisk maršala Balba v Berlinu po potovanju generala Russa, šefa štaba fašistične milice, je zelo značilen in se v Parizu ter Londonu vprašujejo, ali ne zahteva pripravljajoča se vojaška zveza med Italijo in Nemčijo še tesnejšega vojaškega sodelovanja med Anglijo in Francijo. V podobnem smislu objavlja tudi Sauerwein v pariškem »Soiru« dopis iz Berlina, po katerem namerava kancelar Hitler ob priliki že določenega obiska italijanskega kralja v Berlinu doseči zaključitev vojaškega pakta med Nemčijo in Italijo. Razlog za to naj bi bilo spoznanje, da je bila Nemčija v kritičnih dneh 20. in 21. maja brez zaveznika, ker dosedanja pogodba z Italijo ni bila zadostna. Vojaška zveza je po mnenju berlinskih krogov neobhodno potrebna, da bi mogli računati s pomočjo Italije v vsakem primeru. Nadalje poroča »Soir«, da grade velike utrdbe na vseh nem ških mejah do Vzhodnega morja. Trdijo, da se hoče Nemčija zavarovati proti vsakemu presenečenju z vzhoda in zapada, za primer intervencije proti neki državi, vendar pa meni Sauerwein, da bo Nemčija še nekaj časa vodila zmerno politiko. Baje svetuje zlasti maršal Göring zmernost zaradi česar so za enkrat izključena vsaka presenečenja od nemške strani. Berlin, 8. avg. AA. O priliki skorajšnjega obiska italijanskega maršala Balba v Berlinu piše »Angriff«, da mu bo Nemčija izkazala čast kot zvestemu in preizkušenemu Mussolinijevemu sodelavcu. Tudi vaje, ki jih bo priredilo o priliki obiska maršala Balba nemško letalstvo, bodo izraz poča-ščenja, ki ga izkazuje Nemčija velikemu italijanskemu pilotu. Pobuda angleških poslancev za sporazum z Italijo Poslanica 60 angleških poslancev predsedniku italijanske vlade Mussoliniju Rim, 8. avg. b. Mussolini je sprejel v posebni avdijenci polkovnika Ročka, ki mu je izročil v imenu 60 angleških poslancev poslanico, v kateri izražajo angleški parlamentarci nade, da bo angleško-italijanski sporazum v kratkem uveljavljen. Njegovo uveljavljenje bi po njihovem mnenju pomenilo važen doprinos k trajnemu miru v Evropi, postavljene pa bi bile ž njim osnove tudi za vsestranski razvoj italijanske Vzhodne Afrike ter za ureditev odnošajev med italijanskimi in angleškimi kolonialnimi posestvi. Angleški parlamentarci izražajo nadalje v poslanici svoje prepričanje, da želi večina angleškega naroda obnovo angleško-italijanskega prijateljstva, o katerem se pač lahko reče, da je v poslednjih 80 letih predstavljalo enega izmed najbolj preizkušenih elementov evropske politike. Zato je povsem razumljivo, ako se na obeh straneh kaže precejšnja nestrpnost zaradi nesrečnega zavlačevanja uveljavljanja novega sporazuma, ki pa nima nič skupnega z voljo obeh pogodbenikov. V nasprotju z drugimi tendencami v angleškem parlamentu ceni skupina na poslanici podpisanih poslancev pravo vrednost lojalnosti, ki jo je italijanska država pokazala v izvedbi od nje prevzetih obveznosti. Mussolini je izrazil svoje zadovoljstvo za. radi te geste angleške parlamentarne skupine ter je pooblastil polkovnika Ročka, naj vsem podpisnikom poslanice sporoči, da v vsem deli njihovo mišljenje v pogledu ita-lijansko-angleških odnošajev. Tudi on upa, da bodo ti odnošaji takšni, kakor so ugotovljeni v sporazumu z dne 16. aprila, ki likvidira preteklost. Mussolini izraža končno nado, da bo sporazum lahko v kratkem uveljavljen. Japonski diplomat o položaju v Rusiji Pariz, 8. avgusta, b. »Temps« poroča iz Tokija, da je tretji tajnik japonskega poslaništva v Moskvi, Saburo Ota, ob svojem prihodu v Tokio dal naslednjo izjavo o položaju v Rusiji: Kakor vsi Japonci, ki prebivajo v Rusiji, sem tudi jaz mnenja, da je Rusija zelo močna. Sovjetska unija nadaljuje politiko, katere namen je, da se položaj ne bi poslabšal. Razmere pod Stalinovim režimom so precej konsolidirane in se povsod čuti, da prebivalstvo goreče dela. Izjave japonskega zunanjega ministrstva Tokio, 8. avg. w. O nadaljevanju bojev okoli Čangkufenga je objavil zastopnik zunanjega urada nekatere nove podatke. Kakor zatrjujejo, so bili boji od 2. do 6.30 zjutraj japonskega časa posebno resni in tako hudi, da so se Japonci in Rusi spopadli z bajoneti. Okoli 6.30 so se baje Rusi umaknili. Prvič, je naglas il zastopnik zunanjega urada, so imeli v teh spopadih na obeh straneh velike izgube. Tudi o odgovoru, ki ga je dal ruski zunanji komisar Litvinov na japonske predloge, so se zvedele nove podrobnosti. Rusija vztraja na stališču, da morajo Ja- Mala antanta in Madžarska Budimpešta, 8. avg. o. >8-0rav Ujsag« poroča o bližnji konferenci Male antante in pravi med drugim, da bodo na njej razpravljali nedvomno tudi o ukinitvi vojaških do» ločb trianonske mirovne pogodbe. Po nekaterih informacijah bodo na konferenci proučili celo predlog, da bi se^ sklenila pogodba o nenapadanju med državami Male an« tante in Madžarsko. Bethlenova akcija za sodelovanje z Anglijo Budimpešta, 8. avg. o. Bivši min. predsednik Bethlen vrnil iz Londona ter je takoj nato obiskal min. predsednika Imredy ja. V madžarskih političnih krogih pričakujejo da bo po tem razgovoru prišlo do zboljšanja madžarsko-angleških odnosov. Glede na borbo proti nemškem« vplivu m zanj, ki se vodi na Madžarskem, in glede na dejstvo, da je Bethlen izrecno nasprotnik nacizma, pripisujejo politični krogi največji pomen njegovemu razgovoru z Imredyjem. Ker se je Italija, kakor menijo, iiHM^a odpovedati svojemu vplivu j Po- dunavjra na ljubo Nemčiji, ima sedaj Anglija največji interes za gospodarske stike z Madžarsko ter je po Bethlenu poslala razne gospodarske predloge. Menijo, da bodo te ponudbe izhodišče za novo gospodarsko zbližanje med Madžarsko in Anglijo. V ostalem priznavajo v madžarskih političnih krogih, da so nacistični elementi na Madžarskem zelo močni, ter primerjajo položaj Imredyja celo s svoječasnim položajem bivšega kan celar ja Schuschnigga. Angleška gospodarska centrala za Balkan London, 8. avg. o. Na seji interministè-rialnega poverjeništva, ki ima nalogo proučiti razširjenje trgovinskih odnošajev med Anglijo m državami v jugovzhodni Evropi, je bilo sprejetih nekaj važnih sklepov. Predvsem so sklenili sklicati konferenco zastopnikov gospodarstva iz balkanskih držav, na kateri naj bi se proučile vse možnosti za nadaljnja angleška dolgoročna posojila posameznim balkanskim državam Sprejet je bil tudi predlog za ustanovitev posebne gospodarske centrale za Balkan, ki naj bi neposredno skrbela za razširjenje trgovinskih odnošajev med Anglijo in Balkanom. Pričetek Rundmanovìh razgovorov v Pragi V sredo se bo sestal s predsednikom vlade dr» Hodžo, njegovi sodelavci pa so bili že včeraj ves dan v stikih z zastopniki sudetskih Nemcev Praga. 8. avg. h. Lord Runciman in so« proga sta se danes malo pred 13. uro vrnila v Prago. Z včerajšnjim weekendom na Češkoslovaškem sta bila zelo zadovoljna, posebno pa je lordu ugajal lov na postrvi, s katerim se ie zabaval popoldne. Delovni program tega tedna bo natančno dollooen v teku današnjega večera. Prva delovna konferenca med lordiom Runcima-nom in dr. Hodčo bo najbrže v sredo. Jutri bo deputacija nemške soci a ! no*d emokrat _ ske stranke pod vodstvom poslanca Jakscha predložila Lordu Runcimanu pismeno spomenica Med štabom Runc.inianovih sodelavcev in zastopniki sudetsko-nemške stranke so bili razgovori že danes ves dan. Konrad Henlein sam do zdaj še ni osebno stopil v stik z Runcimanovo misijo. Tudi ministrski predsednik dT. Hodža in prezident republike dr. Beneš sta preživela včerajšnji in današnji dan izven Prage na oddihu. Minister Derer o manjšinskih zakonih Praga, 8. avgusta. AA. (ČTK) Včeraj so imeli politiki vseh strank več shodov. Minister za socialno politiko Nečas se je udeležil shoda čsl. socialnih demokratov v Nachodu, podpredsednik stranke na. rodne edinosti Hodac v Jilemicah, pravosodni minister Derer in minister Tučny pa v Košicah. Minister Derer je med drugim izjavil, da bodo novi zakonski predlogi vlade dali narodnostnim manjšinam takšne pravice, kakor jih nimajo v nobeni drugi državi. »1 Times14 in Runcimanova misija London, 8. avgusta. AA. »Times« pišejo, da je že v nekaj dneh svojega bivanja na češkoslovaškem lord Runciman dokazal, da je človek na svojem mestu. Zdi se, da se mu je posrečilo pridobiti si zaupanje vseh, vendar pa bo moral še nekaj časa ostati na češkoslovaškem, predno bo mogel s popolnim uspehom končati svoje poslanstvo. Dr. Hledko odpotoval v Gdynio - Praga, 8. avgusta, h. Danes je vodja slovaške ameriške delegacije dr. Hledko odpotoval v Gdinjo na Poljskem, od koder se bo vrnil v Ameriko. Dr. Hledko je vzel s seboj v Ameriko tudi znano pittsburško pogodbo. Dr. Krofta pojde v Ameriko Praga, 8. avg. d. Kakor poročajo listi, bo zunanji minister dr. Krofta v drugi polovici avgusta odpotoval v New York, kjer se bo udeležil svetovnega mladinskega kongresa od 16. do 24. avgusta. Razen dr. Krofte bodo prišli na kongres tudi predsednik francoske poslanske zbornice Her-riot, yorski nadškof, lord Robert Cecil in admiral Byrd. Franco? lispelt ob Ebru Franco ve dete so med Mequinenz© in Fayonom zavrnile republikance do Ebra Saragosa, 8. avgusta d. Francove čete so na fronti pri Ebru med Mequinenzo in Fayonom pričele v soboto protiofenzi-vo, ki se je v glavnem posrečila Republikanska fronta je bila v tem odseku na več krajih prebita ter so se morali republikanci umakniti skoro do Ebra Ofenziva se je pričela v zgodnjih jutranjih urah po močnem topniškem obstreljevanju Ob 10. dopoldne so Francove čete zavzele goro Auts. ki je važna strateška točka na tem področju. Po tem dogodku so se začeli republikanci umikati do Ebra Francove čete so v soboto zajele 2 do 3 tisoč republikancev. ki so razen tega pustili na bojišču približno 2000 mrtvih. Na ta način so nacionalisti zasedli področje v kolenu Ebra med Mequinenzo in Favonom Napad Francovih čet je otvorilo ! 100 tankov. Glavni stan v Burgosu je objavil, da se ie včeraj dopoldne nadaljevalo čiščenje na fronti pri Ebru, ko se je posrečilo zavzeti poslednjo postojanko republikancev na desnem bregu. Ozemlje, ki so ga Francove čete zasedle v soboto in v nedeljo, je veliko nad 100 kvadratnih kilometrov. Letalski napad na Valencijo Valenoija. 8. avg. AA. Snoči ob 28.40 so sirene objavile da se približujejo Francova letala. Protiletalski topovi eo začeli streijati nanje, čim so se pojavila. Letala eo bombardirala pristanišče. Italijanski ranjenci Žrtve spopadov Rim, 8. avg. A A. Boilničarska ladja »Aquile«« je včeraj pripeljala v Neapelj 633 ra« njenih italijanskih prostovoljcev iz Španije. Savezna prosvetna šola SKJ Beograd, 8. avgusta, e. Danes dopoldne ,je bila otvorjena prosvetna šola saveza SKJ. To je že šesti tečaj, ki ga je priredil savez pod vodstvom saveznega prosve-tarja prof. Miloša Stanojeviča. Otvoritve ;5o se udeležili tudi zastopniki češkoslovaškega, bolgarskega in ruskega Sokolstva. ČOS je zastopal inž. Vladimir Slavik, Ju-r.ake Boris Vasiljev, ruske Sokole pa Vag-ner. Gostom so vsi prisotni priredili zelo prisrčne ovacije. Z otvoritve so poslali vdanostne brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke namestnikom starešine Ganglu, Gavran-čiču in Belajčiču. Uvodni govor je imel nato drugi namestnik staroste Gjura Pa-unkovič. Med slušatelji je največ učiteljev, profesorjev in uradnikov. Slušateljev je 62, slušateljic pa 10. Zastopane so vse sokolske župe razen tuzlanske in cetinjske. šolski urnik priča o zelo intenzivnem delu. Vsak dan bodo slušatelji tudi telovadili po 2 uri. šola je v Študentskem domu. Njen namen je izobraziti učitelje in sokolske delavc? za vodstvo župnih prosvetnih šol. Savezna šola bo trajala do £0. avgusta. Na njej bo predavalo 15 strokovnjakov. Slušatelji se bodo ob zaključku odpeljali na Oplenac in obiskali grob blagopokojnega kralja Aleksandra I. Ze. dinitelja. Na Avali bodo počastili tudi spomin na žrtve osvobodilnih vojn pred •spomenikom Neznanega junaka. Beograjski Sokoli na Oplencu Beograd. 9. avg. e. Včeraj je strokovni odbor sokolske župe v Beogradu obiskal Oplenac. V kripti so prižgali svečo in z enominutnim molkom počastili spomin na kralja Petra Osvoboditelja in kralja Aleksandra Zedinitelja. Prìnc Poniato wski v Kotoru Kotor, 8. avg. e. V Kotorsko luko je prispela grška jahta >Kima«, s katero pot.uije po Jadranu princ Andrej Poniatowski s svojo rodbino. Za časa svojega bivanja na našem Jadranu namerava napraviti tudi daljši izlet z avtomobilom po obrežju vse do Skadrskega jezera. Obisk bolgarskega kral)a v Londonu London. 8. avg. h. »Evening Standard« poroča, da bo bolgarski kralj Boris prišel v London, kjer bo skušal dobiti kredit angleških tvrdk za dobavo letal, avtomobilov in orožja. Kralj želi, da bi se poživili odnosa ji med Bolgarijo in zapadniini silami. Kakor insnijo, bi bil zaradi zaključitve bolgarske? ga pakta z Balkansko zvezo sedaj najbolj primeren trenutek za obisk kralja Borisa v Londonu, ki eo ga napovedali že pred nekaj meseci Radičeve smrti Zagreb, 8. avg. o. V Zagrebu kakor tudi po vsej deželi so imeli danes zadušnice ob 10 obletnici smrti Stjepana Radiča. Glavne službe božje v katedrali so se udeležili tudi Radičeva rodbina, inž. Košutič in drugi prvaki HSS. (Dr. Maček je prisostvoval za-dušnici v Kupincu). Pred katedralo se je nato sestavil sprevod, ki se je odpravil na pokopališče, kjer so položili venec na grob Stjepana Radiča. Bilo je tudi nekaj govorov. Trgovine in drugi lokali so bili dopoldne 2 uri zaprti. B ograd, 8. avg. e. Davi je bila v katoliški cerkvi v Kronski uliei ob priliki 10 letnice smrti Stjepana Radica maša zadušnica, ki so se j« udeležili tudi voditelji združene opozicije Ljuba Davidovič, Miša Trifunovič, Joca Jovanovič, dr. Milan Gav-rilovič in drugi. Štiri nove meščanske šole v Sloveniji Beograd, 8. avgusta. AA: Prosvetni minister je izdal odlok o otvoritvi tehle meščanskih šol v dravski banovini: v Domžalah (kamniški okraj), v Gornji Radgoni, v Kranju in v Slovenskih Konjicah. V meščanski šoli v Domžalah bo v začetki1 šolskega leta 1938/39 vpisovanje učencev v prvi in drugi razred, drugod pa samo v prvi razred, ker se bodo višji razredi od prli postopno prihodnja leta. Iz državne službe Beograd. 8. avg. e. Napredovali so za vi šjeea kmetijskega svetnika v 4-1 dr. Miroslav Debel jak pri banski upravi vrbaske banovine, za katastrske pomožne geometre v 9. pol. skup'ni uradniški pripravnik5 Emil Rasinger, Fran Polovsek. Viktor Gril Bogomil Pregelj. Josip Umek 'n Hugon Žitnik v Ljubljani. Premeščena sta bila višja veterinarska svetnika v 4-1 Josip Stupar iz Celja v Mur5 sko Soboto, Filip Kulterer pa od banske uprave v Ljubljani v Celje. Upokoieni so bili: višja poštna kontro-lorka v 6. poL skupini Justina Rihteriič v Celiu. vlakovodja v 9. pol. skupini Peter Bučar in strojevodja v 8. pol. skupini Ignac Skrhal, oba pri železniški direkciji v Ljubs Ijani. Prepovedan časopis Beograd, 8. avgusta, e. Z odločbo notranjega ministra je prepovedano uvažanje in razpečavanje časopisa »Naš žurnal«, ki izhaja v ruščini v Parizu. Smrt znanega filmskega igralca Stockholm, 8. avg. w. V eni tukajšnjih bolnic je umrl znani filmski igralec Warner Olajnd, ki je bdi znan najbolj zaradi svojega nedosegljivega prikazovanja Kitajcev. V znanem filmu Šanghaj Express je bdi Olaitd partner Marlene Dietrich. I člani kraljevskega doma v Ljubljani Ljubljana, 8. avgusta. AA. Danes ob 11.30 je bila v pravoslavni cerkvi v Ljubljani žalna svečanost za pokojnim grškim in danskim princem Nikolajem, očetom Nj. kr. Vis. kneginje Olge, ki je umrl pred 6 meseci. Svečanosti so prisostvovali Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. velika kneginja Jelena, Nj. Vis. kneginja Olga, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kneževiča Aleksander in Nikola, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. Beležke 10 letnica Radičeve'smrti Za desetletnico smrti Stjepana Radiča, ki je Izdihnil 8. avgusta 1928. so objavili hrvatski listi daljše članke. >Hrvat$ki dnevnik« je objavil uvodnik dr. Mačka, naslovljen »Večni duh Stjepana Radiča«. V njem pravi predsednik HSS. »da si je pokojni Stjepan Radič postavil za cilj svojeea življenja oživotvoriti ideal svoje matere, ki je pripovedovala svojemu sinu. da bodo nastopili boljši in lepši časi šele takrat, kadar bo izpregled.il veliki slepec, to je hrvatski narod. Pokojni Radič je po5 svetil vse svoje življenje delu za prosveče-vamje in napredek hrvatskega kmeta. Predvsem je hotel narod osvoboditi vsakega strahu. In zato je romal iz zapora v zapor. Cesto je žel tam trnje, kjer je sejal zrnje. Danes nihče ne more ločiti Stjepana Radica od njegovega hrvatskega naroda. Stje* pan Radič še vedno vodi svoi narod. Vodi ga včasih s 6ilnejšim, včasih s počasnejšim tempom. V vseh etapah in v v>seh narodnih nastopih pa se vidi, da hrvaški narod ne pozna strahu, kakor ga ni poznal pokojni Stjepan Radič.« Desetletnici Radičeve smrti Je posvetil celo številko tudi organ njegovega sina Vla_ dimirja. »Narodni val«, ki pravi. >da je bil pokojni Stjepan Radie duša vsega dela stranke. Z njegovo smrtjo je nastopila izguba in praznina, ki je ne bo mogoče nis koli izpolniti. Zato ni čudno, če se nahajamo Hrvati danes v takem položaju. Primerjajmo samo delo velikega pokojnika e tem kan se danes dela. Tisočkrat sem že slišal, odkar sem se vrnil iz emigracije: »Ako bi bil predsednik živ, vse bi bilo drugače«. Hrvatski narod vse bolj občuti iz« gubo, ki ga je doletela s smrtjo Stjepana Radiča.« Priprave za prihod dr. Mačka v Beograd V zvezi z nameravanim prihodom dr. Mačka v Beograd so imeli voditelji beograjske združene opozicije te dni več sestankov in konferenc, na katerih so razpravljali o njegovem sprejemu. V soboto je bila seja osrednjega odbora bivše demokratske stranke za mesto Beograd. Na njej so govorili Ljuba Davidovič, Milan Grol in Božidar Vlàjié, ki je obširno poročal o notranjepolitičnem položaju in razgovorih z vodstvom Kmetsko demokratske koalicije. Na konferenci je bilo sklenjeno, da priredi združena opozicija dr. Mačku ob prihodu v Beograd čim lepši sprejem. V nedeljo je dospelo v Beograd veliko število uglednih pristašev združene opozicije iz srbijanskih delov države. Na sestanku z njimi je bilo dogovorjeno, da organizirajo po podeželju pristaše za pot v Beograd ob priliki dr. Mačkovega prihoda. Sarajevska »Jugoslovenska pošta« objavlja poročilo svojega beograjskega dopisnika v zvezi z obiskom dr. Mačka v Beogradu. Dopisnik pravi, da so mu izjavili v krogih beograjske združene opozicije, da so tekom zadnjih razgovorov z dr. Mačkom poskušali dobiti od njega interno izjavo, s katero bi pristal na odložitev vprašanja revizije ustave do kraljeve polnoletnosti. Na ta način bi bil zelo olajšan položaj združeni opoziciji pri njeni akciji med narodom, kjer vlada velika rezerviranost v vprašanju revizije ustave. Dr. Maček ni pristal na zahteve beograjske združene opozicije, pač pa je obljubil, da bo v svojem govoru delegatom vseh -kupin beograjske združene opozicije temeljito pojasnil hrvatske zahteve in jim označil način, kako jih je mogoče zadovoljiti. „Hrvati ostanemo putarji" »Hrvatske n ovine« iz Siska pišejo: »Na nekem shodu JRZ je dejal m°d drugim bivši minister Djura Jankovič. da se ustroj fugoslavije ne more spremeniti. Gospod minister naj ve, da ostanemo Hrvati pri ovojih zahtevah in da ne bomo popustili orav nič, dokler ne bodo izpolnjene. Današnja hrvatska vseučiliška omladina Je sita vsega, kar prihaja iz Beograda. Pristaja na federacijo in jo pozdravlja kot nujno zlo. Strahovito otročje je trditi, da ni mogoče spremeniti tega, kar je bilo storjenega v zadnjih 20 letih. To, kar je bilo do sedaj storjeno, je treba spremeniti n spopolniti tako, da bo onemogočena vsaka hegemonija in da bodo zadovoljni vsi trije narodi, ki tvorijo našo državno skupnost, če se to ne bo zgodilo, potem bomo ostali Hrvati puntarji tudi naprej in ne bomo raorda že danes, ali jutri zadovoljni niti s federacijo več.« Sarajevska »Jugoslovenska pošta« objavlja te misli sisaškega lista ,ki tolmači mišljenje frankovcev brez vsakega komentarja. Zadnji dnevi „Keichsposte" »Pariser Tageszeitung« javlja z Dunaja, da bo v kratkem prenehal izhajati tamoš-nji dnevnik »Reichpost«, dolgoletni organ avstrijskih krščanskih socialistov. Z dnevnikom »Reihsposto« bo ugasnil list, ki je zapisan tudi v jugoslovenski zgodovini s črnimi črkami, saj je bil skozi desetletja sejalec sovraštva proti Jugoslovenom. V »Reichsposti« so imeli zvesto pomočnico tudi hrvatski »ustaši« z dr. Paveličem na čelu. Hrvatski rasizem Po hitlerjevskem vzgledu so začeli tudi hrvatski frankovci propovedovati nekako hrvatsko rasistično ideologijo. Na vse načine bi radi dokazali, da so Hrvati nekaj čisto drugega, kakor ostali slovanski na- ■ rodi ln prav za prav sploh niso Slovani. 1 Obisk jugoslovenskih novinarjev v Maribora 2e včeraj amo na kratko poročali o mariborskem obisku novinarjev iz vseh pokrajin Jugoslavije. Zbrali so se v Mariboru, da ob otvoritvi Mariborskega tedna in ob začetku jubilejnih proslav ob dvajsetletnici Jugoslavije podrobneje spoznajo probleme in potrebe naše eksponirane severne meje. Vabilu ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega udruženja so se odzvali novinarji iz vseh ostalih sekcij, tako da jih je bilo v Mariboru okrog 50. Poleg Ljubljančanov so bili zlasti številno zastopani Zagrebčani. Ob 10. dopoldne so se novinarji zbrali v zgodovinski dvorani mestnega magistrata. Po kratkem pozdravnem nagovoru pred sednika ljubljanske sekcije Stanka Viranta sta mariborski župan dr. Alojzij Juvan m predsednik Mariborskega tedna dr. Lipoid dala zbranim predstavnikom jugoslovenskega tiska nekatera važna pojasnila in opozorila. Zupan dr. Juvan je najprej očrtal pomen posameznih razstav letošnjega Mariborskega tedna, na katerih se zrcalijo uspehi mariborske vsestransko produktivne sile. Omenjal je nacionalne borbe v Mariboru v predvojni dobi, ko je nemška manj šina popolnoma potlačila slovensko večino, ki se je iz zaledja zlivala v Maribor. Mestna posvetovalnica, v kateri so se sedaj ob 20-letnici Jugoslavije zbrali jugoslovenski novinarji, je bila v predvojni dobi izhodišče načrtov proti našemu rodu in naši krvi. če se ob 20-letnici ozremo na obstoječe stanje, se nam odkrivajo številne potrebe naše obmejne pokrajine. Maribor potrebuje še nov most čez Dravo. Treba je samo motriti promet ob državnem mostu, da se človek prepriča, kako nujno potreben je že nov most. Naše obmejno vinogradništvo je v takšnem stanju, da je pomoč nujno potrebna. Obmejni nacionalno kulturni in gospodarski problemi pa se tudi prav živo prepletajo tudi s socialnimi vprašanji, saj nam nudijo Haloze sliko pretresljivega ubo-štva in revščine. Tukaj se slovenski človek v potu svojega obraza peha v službi tujca, ki je njegov gospodar in ki je lastnik večine vinogradov in posestev v revnih Halozah. Sam Maribor pa ima najtoplejšo željo in je tudi v polni meri. upravičen, da se uvrsti v prvi draginjski razred. To je vitalna potreba obdravske prestolnice, ne stike med kupcem in prodajalcem, ampak Znana so »odkritja« teh ljudi, da so Hrvati potomci Gotov in da jih na Slovane veže samo kasneje prevzeti jezik. V svoji včerajšnji številki si je te neresne rasiste privoščil »Hrvatjki dnevnik«, glavno glasilo dr. Mačka. Proglasil je nje in njihove rasne teorije za smešne in jim nato med drugim napisal: »V Zagrebu je mnogo prebivalcev ne-hrvatskega pokolenja, ki pa so se že zdavnaj asimilirali, kar je samo znamenje, da je naš narodni organizem zdrav. Sedaj pa nimajo naši rasitični modrijani bolj pametnega dela, kakor izključevati iz hrvatskega občestva vsakogar, kdor nima vseh prednikov Hrvatov. Ti ljudje si menda ne domišljujejo, da nas je Hrvatov že preveč na svetu. Pri tem pa celo zahtevajo, da jih smatramo za nekake »velike« Hrvate. Število teh čistunskih modrijanov je da-leko manjše, kakor pa Hrvatov z nehr-vatskimi imeni. Za hrvatski narod bi bilo gotovo manj škodljivo, če bi odpadli od njega ti čistuni, kakor pa pošteni Hrvati, katerih predniki so se naselili med hrvatskim narodom, ga vzljubili in se z njim krvno in čustveno povezali ter dali hrvatskemu narodu cel niz zaslužnih rodoljubov.« Vozni red v nebesa Očetje trapisti v Rajhenburgu so natisnili moderno vozovnico. Izdelana je na ličnem kartonu in v Rajhenburgu ter menda tudi na drugih božjih potih se prodaja pobožnim romarjem. Vozovnica ima sledeče besedilo: »Vozni red v nebesa.« Odhod: Ob vsakem času. Prihod: Kadar Bog hoče. I. razred (ekspres): Krstna nedolžnost, mučeniška smrt, ali natančno izpolnjevanje evangeljskih svetov (radovoljno ubo. štvo. vedno devištvo, radovoljna pokorščina duhovnemu predstojniku). n. razred (brzovlak) : Prava spokor-nost, neomajeno zaupanje v Boga, izvrševanje dobrih del (molitev, post, miloščina). m. razred (navadni vlak): Izpolnjevanje božjih in cerkvenih zapovedi ter stanovskih dolžnosti. IV. razred vozi le izjemoma in zelo poredko): Spreobrnitev na smrtno uro. Opombe. 1. Listki t» nazaj ae ne izdajajo. 2. športni in izletni vlaki ne vozijo. 3. Otroci, ki še nimajo pameti, se vozijo zastonj, pa le tedaj, ako so v naročju svoje matere sv. cerkve . 4. Potniki se prosijo, naj ne jemljejo s seboj druge prtljage, ko samo dobra dela, drugače lahko vlak zamudijo, ali pa bodo na predzadnji postaji (vice) neprijetno zadržani in bodo imeli velike sitnosti 5. Vsak potni list mora imeti žig posvečujoče milosti božje. 6. Med vožnjo lahko vsak potnik prestopi iz nižjega razreda v višjega, nikakor pa ne narobe, ker bd to bilo smrtno nevarno in je zato prepovedano. Prvi protižidovski ukrepi * v Italiji Rimski »Tevere« objavlja seznam 78 nemških židovskih pisateljev, ki so pobegnili iz tretjega raj ha in se nahajajo sedaj v emigraciji. »Tevere« zahteva od rimske vlade naj prepove v Italiji razpečavanje njihovih knjig. Na listi so med drugimi oba Manna, Feuchtwagner in Zweig. Dalje opozarja rimski list italijanske knjigarnarje naj prično računati pri razpečevanju in zalaganju knjig s fašističnimi rasnimi načeli. »Regime Fascista« pa predlaga uvedbo rodovnikov za italijanske rodbine, dočim zahteva rimska »Tribuna« za Zide uvedbo posebnih izkaznic, s pomočjo katerih bodo lahko pristojne oblasti nadzorovale njihovo kretanje po Italiji. Mnogo pozornosti je vzbudil v Italiji tudi odlok ministrstva prosvete s katerim se prepoveduje vsem inozemskim Židom obiskovanje italijanskih srednjih in visokih šoL le iz socialnih ln gospodarskih, marveč V enaki meri iz državnih in nacionalnih razlogov. Na enak način je župan dr. Juvan nanizal še več drugih problemov in potreb Maribora in okolice. Predsednik zadruge Mariborski teden dr. Franjo Lipoid je najprej omenjal moralni pritisk, ki se čuti ob meji- Maribor je danes potreben intenzivne pažnje in skrbi. Dejstvo sosedstva ogromne države nalaga vsem dolžnost skrbeti za Maribor, zlasti tudi novinarstvu. Da se Mariboru čim bolj pomaga, se je v letih težke krize sprožila misel Mariborskega tedna, ki je povsem izpolnil pričakovanje. Mariborski teden ni samo gospodarska revija mariborske delavnosti, ampak tudi revija kulturnega snovanja, saj so se ob priliki Mariborskih tednov vrstile kulturne prireditve, ki so močno povzdignile kulturni sloves mesta. Mariborski teden ni pridobitna ustanova, ki naj ustvarja je prvenstveno propagandnega pomena v službi interesov Maribora, v službi tujskega prometa, ki je med osnovnimi pogoji uspevanja ter napredovanja Maribora. Velikanske važnosti so v tem oziru naše ceste, ki so žal v žalostnem stanju. Dogaja se, da prihajajo tujci k nam do Maribora, pa se potem obrnejo nazaj, ker ne marajo s svojimi vozili na naše ceste. Naša banovina predstavlja vrata v našo državo, Maribor pa je ključ v teh vratih. Posvečajmo radi tega Mariboru čim večjo skrb in je tudi jugoslovensko novinarstvo naprošeno, da pri tem vneto sodeluje. Veliko odobravanje vseh navzočih novinarjev je razodevalo čvrsto voljo za sodelovanje v službi Maribora in njegovega zaledja ob severni meji. Pomembne so bile besede, ki jih je v zahvalo za pozdrav in sprejem spregovoril predsednik JNU dr. Branko Sokolic. Izjavil je, da ne bi niti beograjski, niti zagrebški niti ljubljanski velesejem mogel zbrati tolikega števila novinarjev iz vse države, kakor jih je prihitelo sedaj v Maribor. Jugoslovenski novinarji se dobro zavedajo, kaj nam je Maribor. Zavedajo se, da ni ob Mariboru samo meja Slovencev, ampak tudi Hrvatov in Srbov. Jugoslovensko novinarstvo izvršuje svojo dolžnost v polni zavesti odgovornosti poklicnega novinarskega dela. Predsednik Mariborskega tedna dr. Lipoid, podpredsednik g. Rudolf Golouh in ma riborski podžupan g. Fran že bot so popeljali novinarje po vseh razstavah Mariborskega tedna. Velik vtis je naredila na vse zlasti impozantna kulturna razstava, ki kaže silni razmah Maribora in bivše mariborske oblasti v 20 letih svobode. Z zanimanjem pa so si novinarji ogledali tudi vse druge oddelke Mariborskega tedna, posebno cestno razstavo, ki nazorno govori o potrebi zboljšanja cestnega omrežja v obmejnem predelu in vsej Sloveniji. Le pičlo polovico na razstavi zavzemajo predmeti, ki so zbujali pozornost že na ljubljanski cestni razstavi, več ko polovica razstavljenega gradiva pa je novega, tako da so prišle še bolj do izraza, težnje in potrebe našega severnega predela. Opoldne je Mariborski teden priredil novinarjem skupno kosilo v restavraciji Velike kavarne. Predsednik dr. Lipoid je v svojem nagovoru označil propagandno poslanstvo Mariborskega tedna v zvezi z nacionalno in državno propagando, ki jo izvaja novinarstvo. Predsednik beograjske sekcije JNU g. Gavro Pilič se je zahvalil v imenu novinarjev in je poudaril, kako so oči vseh jugoslovenskih novinarjev zlasti v zadnjih mesecih uprte v Maribor. Podpredsednik Mariborskega tedna g. Rudolf Golouh je še posebej opozoril na veliki razmah kulturnega ustvarjanja v osvobojenem Mariboru ter označil svobodo kot osnovni element vsakega napredka. Popoldne so se novinarji odpeljali najprej na Tezno in tam nekaj časa prisostvovali krasno uspelemu letalskemu mitingu, o katerem je podrobno poročalo že ponedeljsko »Jutro«. Potem so obiskali še Mariborski otok, katerega kopališke naprave so vzbudile nedeljeno priznanje in občudovanje ter zlasti pri Zagrebčanih in Beograjčanih rodile željo, naj bi tudi ti dve največji mesti v državi sledili mariborskemu vzgledu tn oskrbeli svojemu prebivalstvu slične institucije neprecenljivega zdravstvenega in te-lesnovzgojnega pomena. Pred razhodom je še mestna občina povabila novinarje na poslovilno večerjo. Pripravil jo je enako okusno, kakor že opoldne kosilo, znani mariborski restavrater in kavarn ar g. Klesič. V imenu Maribora so spre govoril župan dr. Juvan. podžupan Žebot in predsednik dr. Lipoid, v imenu novinarjev pa Niko Smolčič iz Zagreba, bolgarski novinar dr. Todor Simeonov iz Sofije, ki se mudi na študijskem potovanju po Jugoslaviji, ter Stanko Virant iz Ljubljane. Z večernimi vlaki so se novinarji vrnili na delo v svoja mesta. Seja vodstva novinarske organizacije Ob priliki novinarskega izleta v Maribor je bila tam tudi seja centralne uprave, vrhovnega vodstva Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Sejo je vodil predsednik JNU dr. Branko Sokolič, udeležili pa so se je delegati vseh petih sekcij. Razpravljali so o momentanem stadiju novinarskega penzijskega zavarovanja in o raznih tekočih organizacijskih in stanovskih zadevali. Angleške podmornice zapustile Boko Kotorsko Kotor, 8. avgusta, e. Osem dni je bila v Boki Kotorski usidrana eskadra angleških podmornic. Danes je skupno s svojo matično ladjo zapustila Boko in odplula proti jugu. Pred odhodom je poveljnik eskadre obiskal poveljnike Kotora, Boke Kotorske in bokeljskega arzenala. Nocoj ali jutri prispe v Boko druga eskadra angleškega vojnega brodovja. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved. Postopna razjasnitev v severnozahodnih krajih, delno oblačno vreme ponekod v ostalih predelih. Toplota bo po vsej državi nekoliko padla. Zagrebška: Nebo se bo pooblačilo, ponekod bo deževalo, v splošnem bo vreme hladnejše. Dunajska: Pretežno jasno, morda ponekod nevihta, »JUTRO« št. 183 3 Tforék, & TOI 1939. Maši kraji in ljudje Praznik obmejnega sokolstva Ob veliki udeležbi ljudstva je Sokol v Dolenjem Logatcu proslavil 30 letnico svojega obstoja Sokolsko društvo v DoL Logatcu je v soboto in nedeljo proslavilo 301etnico svojega obstoja z vsestransko uspelimi prireditvami na zletu obmejnega sokolstva, ki eo se ga razen vseh obmejnih društev ude_ ležili tudi številni sokolski zastopniki iz di. Takoj po otvoritvi proslave s 30 raketami Sq se na telovadišču razvrstili vsi telovadci domačega Sokola in sestavili številko trideset kot simbol proslave društva. Po slavnostnem govoru in državni hinmi so se nato naglo zvrstile ostale to- Stik sokolskih oddelkov in vojske pred domom ISjrtMj&ne in drugfe krajev, celo iz Trbo-sxitj ia daljne Ribnice ,ter nekaj tisočev »»rodnega, občinstva, ki je posebno v nedeljo popoldne napolnilo do zadnjega, kotička ves obširni prostor pred ponosnim ©okolskim domom. Odsotnega prvega namestnika staroste SKJ br. Engelberta Gangla je zastopal starosta Sokola Ljublana br. Kajzelj, M je zletu prisostvoval tedi v knenu svojega, društva ter župne spirava Navzočna sta bila tudi župni načelnik in načekiica, z večjimi delegacijami pa bo bila razen obmejnih zastopana tcrS eokolska društva Ljubljana I, Ljubljana-Vič, Ribnica in zlasti močno tudi ßckol Trbovlje, ki je poslal na zlet svojo dobro godbo. V'&eh nedeljskih prireditev «e j® udeležil tudi posL Pleskovič. Idrijski rojaki so se v velikem številu udele-filti predaje svojega prapora deci domačega Sokola. Po treh delegatih je bil zastopam tudi Savez jugosL emigrantskih društev. Večerna akademija v soboto Jubilejne prireditve so se začele že v soboto zvečer z veliko telovadno akademijo na prostem in z ognjemetom, že to prireditev, ki je v vsakem pogledu odlično uspela, je posetilo nad tisoč lju- čke lepega sporeda akademije, o kateri lahko rečemo, da je bila najlepši trvod k nedeljskim prireditvam, ki so tako po udeležbi telovadcev kakor občinstva, predvsem pa po duhu, v katerem so potekle, presegle vsa pričakovanja. Budnica, prihod gostov, sprevod V nedeljo je bil ves Logatec že zgodaj pokoncu. Na obrazih si domačinom laiko | bral ,da je ta dan njihov praznik. Ni bilo skoraj hiše, ki ne bi razobesila velike jugoslovenske zastave, toda velika večina jih je okrasila še z malimi zastavicami prav kakor ob največjih narodnih praznikih. Logatec je v nedeljo pokazal svoj pravi obraz Da j« bil od nekdaj trdna rar cionataa postojanka, to je bilo marsikomu že znano, v nedeljo pa je z vsem neprisiljenim poudarkom odprl tudi svoje srce in znova potrdil, da je zanesljiva sokolska trdnjava ob meji. Budnica je razigrala domačine, ki so V slavnostnem razpoloženju pričakovali goste iz drugih krajev. Nekaj jih je prišlo že v soboto zvečer ter s prvima dvema ljubljanskima vlakoma v nedeljo zjutraj, največ pa s prvim popoldanskim vlakom. ko je z vojaško godbo na čefe krenil veük sprevod s kolodvora proti telovadišču. Tam so se med tem vršile skušnje, ki *ih je spremljala godba trboveljskega Sokola. Okoli poldne je nebo nekoliko ponaga-jalo, toda ob uri nastopa je bilo czračje mirno in hladno, kot nalašč za nastop na prostem. Tako se je v najboljšem razpoloženju tisočglave množice približala ura glavne prireditve. Razvitje dveh praporov, javni nastop Ob 3. popoldne se je v očarljivem nastopa razvrstilo na telovadišču pred glavno tribuno pred Sokolskim domom 494 telovadcev s šestimi vodniki, sredi med njimi pa se je uvrstil burno pozdravljen oddelek naše vojske pod vodstvom por. La-ziča. Starosta domačega društva, agitai tor. éenica je pozdravil telovadce in zbrane zastopnike prvega namestnika staroste SKJ, župe in ostalih društev od blizu to daleč ter številne zastopnike oficirskega zbora, posebno toplo zdravico pa je iz. rekel plzenskemu prof. Holečku Vladisla-vu, podpredsedniku plzenske češkoslovaško-jugoslovenske lige, funkcionarju pl-Benskega Sokola in plzenske Sokolske župe, ki je izrabil svoje bivanje med Slovenci sa udeležbo na zletu našega obmejnega soikotetva. Občinstvo je izrabilo to priliko za navdušene manifestacije brat. säd republiki. Po pozdravu naši zastavi je sledila predaja praporov naraščaju in dc«i Sokola v Doi. Logatcu. Naraščajskemu prapora, ki «o ga izdelale članice domačega, društva, Je kumovala društvena načeOnica sestra Fami Vidmarjeva, dočjemu praporu, po-kjonjesiemu od članov bivšega idrijskega Sokola, ki so ta dan proslavljali 401etnico i ustanovitve svojega druStva, pa J6 ▼ rtu odsotnega prvega namestnika starosta SKJ br. Gangla kumoval skupno a s. Ett-vorinko Deželovo br. Kajzelj, starosta ljubljanskega Sokola. Po tej lepi svečanosti, W je posefano v drugemu delu marsikomu izvabila solzo iz oči v spominu na lepe čase tesnega sodelovanja med idrijskimi in logaškimi Sokoli, se je s telovadišča skozi Dol. Loga-tec razvil impozanten sprevod, v katerem je korakalo 869 Sokolov z župnim jezdnim odsekom na čelu ter z vključenimi idrijskimi Sokoli, ki so korakali s praporom bivše idrijske župe. V sprevodu sta korakali dve godbi, godba dravske divizije z oddelkom vojske in sokolska godba iz Trbovelj. Za Sokoli v kroju se je uvrstilo v sprevod tudi veliko število Sokolov v civilu, številno pa je bdlo tudi zastopstvo emigrantov. Ob navdušenem -vzklikanju in pozdravljanju narodnega občinstva, ki je tvorilo gost špalir, ter obsipanju s cvetjem se je sprevod v vzorni disciplini -vrnil na telovadišče. kjer se je kmalu nato začel javni nastop, otvorjen s pozdravom državni zastavi. Vsi nastopajoči oddelki so bili deležni pohvale in toplega priznanja s strani občinstva, navdušenje pa se kar ni hotelo poleči, ko se je pokazala na telovadišču vzorna vrsta, ki je izvajala najprej krasne proste vaje, nato pa -iva-krat orodne vaje. Brezhibno je nastopila tudi naša hrabra vojska pod vodstvom por. Laziča. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko so se krepki junaki v hitri izvedbi razvrstili sredi telovadišča v obliki črke A. Zelo so občinstvu ugajale tudi praške vaje članov in članic. Po zboru vseh oddelkov tn nagovoru župnega načelnika br. Lubeja, je bil s himno »Hej Slovani« m koračnico »Ler.a-prej brez miru.. .< je bil zaključen ofi-cielni del proslave, kateremu je sledila prosta zabava. Le prezgodaj se je bilo treba posloviti od družbe, ki je v njej utripalo narodn0 zavedno, sokolsko srce. DoL Logatec nam je vlil poguma: Naša meja stoj trdno! Le naprej brez miru... Ob izročitvi praporov Nova sokolska prapora s svojima zastavonoši ma Strela je v eni noči zanetila 6 domačij Katastrofalne hude ure v ptujski okolici Ptuj, 8. avgusta. Prebivalci ptujske okolice s strahom pris čatknjejo najhujše, čim opazijo, da se zbirajo na nebu čmi oblaki, saj nikdar ne mine huda ara brez ognja, toče ali smrtne nesreče. Po hudi dnevni »parici so se tndi v so* boto zvečer začeli zbirati na nebu temni oblaki in okrog 2.L je nastal hud v'har. Bliski so švigali, močno je grmelo in večkrat je tudi treščilo. Ob 22. se je posvetil prvi ogenj. Strela je udarila v hišo posestnika Maksa Slatiča iz Bukovcev, občina Sv. Marko nižje Ptuja. Naenkrat je biLa vsa hiša v ognju. Gospodarja ni bik) doma, drus žino pa je prebudil močan tresk iz spanja. V zadnjem hipu so ee redili iz goreče hiše ter prestrašeni in obupani gledali, kako jim ogenj uničuje domačijo. Gasilski ceti iz Bukovcev in Stojncev ognja nista mogli pogasiti, pač pa ste. ga omejili, da se nd razširil na druga poslopja. Slatičevim je gorela hiša, gospodarsko poslopje in sploh vse imetje. Rešili so si golo življenje. Škodo cenijo nad 40.000 din. dočim bo zavarovat i nina znašala le kakih 6.000 din. Pri posestniku Petru Primožiču pri Sv. Marku so v strahu in trepetu opazovali skozi okno požar in pomilovali unoge pogorei-ce. In spet je treščilo — Primožičev skedenj pa so objeli ognjeni zublji. Gasilska četa iz Ptuja, ki je bila klicana v Bukov» ce, se je tu ustavila in posrečilo se ii je, da je s pomočjo gasilskih čet od Sv. Marka in iz Zabovca obvarovala pred ognjem Pri_ možičevo hišo in druga poslopja. Posestniku Primožiču je zgorel hlev s skednjem do tal, uničeno je vse gospodarsko orodje ter krma, v hlevu pa je zgorela tudi ena krava. Ob istem času ste zgoreli ena domačija v Šikolah in ena v Lančevi vasi, ogenj pa so videli v isti noči še na dveh mestih v Halozah. Pol stoletja že del u\e CMD, darujmo še za pot stoletja! Nasi Amerikantf se poslavljajo S snočnjim braovlakom je preko Jesenie odpotovala večja skupina ameriških rojakov, ki so prebili nekaj tednov na oddihu v starem kraju. Preko oceana so prispeli k nam s parniki Francoske linije, deloma 8. junija, deloma 1. julija, tako da so imeli dovolj časa za odpočitek in za spoznavanje domovine. V sredo se v Le Havru vkrcajo na luksuzni prekomornik »Nor-mandie«, v ponedeljek zjutraj pa bodo v New Yorku stopili na ameriška tla. S to skupino, v kateri je 25 rojakov, odhaja tudi vodja izleta g. Kollander. V četrtek pa se poslovi od Ljubljane druga skupina ameriških Slovencev, ki se vrne preko oceana z velikim modernim parnikom »Ile de France«. Prepričani smo, da odnašajo rojaki iz svobodne Slovenije v svobodni Jugoslaviji najlepše vtise, in ko jim želimo srečno pot preko velike luže, hkratu želimo da bi še večkrat prišli pogledat k nam in bi tako obe veji naroda tostran in onstran oceana sklenili med sabo čim trdnejše vezi. Zlatomašnik AIScnz Svet častni član ptujske Narodne čitalnice DiV 2. t. m. je imel zlato mašo priljubljeni fe zaslužni duhovni svetnik g. Alfonz Svet, župnik obsežne župnije ptujske okolice. Ob tej priliki so se mu jx>-klonili številni prijatelji. Svoje čestitke mu je izrekla Narodna čitalnica v Ptuju. Zglasila se j« pri njem deputacija, sesto-ječa iz predsednika dr. Fcrmevca, podpredsednika Senčarja in dr. Mrgoleta. Predsednik mu je čestital k visokemu jubileju in mu nato sporočil, da ga j? odbor Narodne čitalnice na svoji seji imenoval soglasno za svojega častnega člana. Dr. Fermevc je prosil jubilanta, naj sprejme to imenovanje v znak globokega spoštovanja in v znak priznanja njegovih zaslug, ki si jih je pridobil kot narodni delavec v Ptuju in v ptujskem okraju. Slavljenec je najstarejši še živeči član Na. nxta.e čitalnice. Clan je od leta 1889., ko je čitalnica slavila svojo 25letnico in je njen član še dan-es, ko je stopilo društvo v svoj? 75. leto. Narodna čitalnica je ponosna, da šteje med svoje člane mnoge odlične narodne delavce, med njimi vnetega borca iz dobe narodnih taborov župnika od Sv. Barbare v Halozah Božidara Rajiča in pa g. Alfonza Sveta, ki nam ga je usoda ohranila v vrstah čitalničarjev zdravega in čilega do današnjih dni. Deputacija mu je želela, da bi še mnogo let deloval v smislu programa Narodne čitalnice za slož-nost vseh ptujskih Slovencev, kar je pač v sedanjih časih velika potreba. Duhovni svetnik g. Alfonz Svet se ja rodil 1. 1858. v Drešinji vasi pri Žalcu. Gimnazijo j« študiral v Celju, bogoslovje v Gradcu ln na Dunaju in je bral novo mašo v Ptuju. Kot kaplan je prišel v Ptuj 1. 1889. in s presledkom dveh let, ko je služboval na Dunaju, bil nato stalno v Ptuju, odnosno v ptujskem okraju. V tej dolgi dobi si je pridobil mnogo zaslug kot buditelj narodne zavesti slovenskega ljudstva. Deloval je zmerom v smislu načel Narodne čitalnice, ki ima namen družiti pod krovom svojega Narodnega doma ptujske Slovence. öestitkam k jubileju se pridružuje ves narodni Ptuj. Smrtna žrtev električnega toka Maribor. 8. avgusta. Tragična nesreča ee je zgodila včeraj v Fra mu. Popoldne so imeli framski gasilci veselico na prostem, kjer so zavoljo rez-svetjlave že poprej napeljali električno žico. Zaradi popoldanskega neurja pa So se ljudje zatekli pred ploho v gostilno. Ko je nevihta ponehala, so neki otroci splezali na jablane in začeli klatiti jabolka. Nenadoma pa e je odtrgala električna žica in pas (fla na 121etno viničarjevo hčerko Liziko Kovačičevo. ki je bila pri priči mrtva. Na pomoč ji je prihitela njena mlajša 10-letna sestrica, toda stik z električno žico je postal usoden tudi zanjo. Streslo jo je in padla je kraj sestrice. Takoj so prihiteli gasilci in ji z umetnim dihanjem rešili življenje, med tem ko je bil pri ubogi ! Liziki ves trud zeman. Barakarje razganjajo • t • LJubfjnna, 8 avgusta Povojna stanovanjska mizerija je bila masti števiinih barakarskih kolonij, ki so zrasle na periferiji mesta. Največja med njimi je bila v Gramozni jami za Bežigra- Ta barakarska naselja so biLa zaprav ena sama podoba pomanjkanja. Za silo zbite hišice, podobne velikim zabojem so neredko dajale streho številnim rodbinam. V aiaibem vremenu in pozimi ni bilo moči Barakfirji pobirajo iz razvalin svojih siromašnih domo**, kar bo še s pridom uporabljivega v novem domovanju dom, nekaj manjka pa na Kodeljevem. Seveda so se siromašni barakarji zatekli na periferijo mesta v upanju, da si bodo v bližini mogli služiti vsaj toliko, kolikor je, nujno potrebno, da ohranja človeka pri življenju. vlagi ki mrazu ubraniti pot v notranjost Tako so moraii posebno otroci in starejši prezebati dneve m noči in največkrat v lakoti pričakovati toplejših dni, ki so jim pregnali vsaj eno mnogih nadlog. Poslednja leta se je Ljubljana raztpübnila v vse strani. Tam, koder je bila včasi periferija, so nastali novi mestni okraji. Drugo za drugo so se morale umakniti barakarska naselja novim hišam: šolam, vilam, cerkvam. V Gramozni jami so podrli že polovico barak. Ostale pridejo kmalu na vrsto. Nova ljudska šola, ki so jo postavili v jami, je potrebna še šolskega vrta in igrišča pa tudi sicer razdrapane barake ne spadajo ▼ njeno bližino. Sedaj ao na vrsti barakarji n» Kodefje-vem. Ko »o ai ti siromaki tod postavljali svoje kolibe, izramžrrane vagončke m barake pravljičnih izgledov, seveda niso mislili, da jih bo kdaj pregnalo razširjajoče se mesto. Vile so pričele rasti iz tal, sedaj jih je že lepo število. Barakarji «o se nakrat znašli v soseščini in družbi imenitnih viL Tolažiti ao da jih ne bodo tako kmalu pregnali od tod, saj imajo umi ju »posestva« na swettt, določenem aa novo cesto. Tolažba pa je tudi edina, ki človeku ostane na kraja "weh tegob. Pred par dnevi so prSR delavci * občine in nesftno dekržirafi be-rskarjec znosili ao jim na prosto, kar je prenosljivega Mfoc «Aniuijačfe, «tote, potice, ponekod tudi kakSno podobo, iS jfe videla lepše čase, drugod anpet otroške voOESke, zfeba s Inventarjem ki beez njega. Mestni delavci so uradni možje in nS, da bi se daH olirai rifjafi po vCfcanjs nebogljenega pet zavod za vzgojo slepih otrok v Zagrebu. Ta zavod je bU ustanovljen že leta 1895. in je uspešno deloval do leta 1920., ko je bil preseljen v Popovaco in sedem let po« zneje likvidiran. Leta 1928, pa je odbor nekdanje zagrebške oblasti zavod spet ustanovil in morali so prepotrebno učilišče in zavetišče obnoviti s temelja. Zavod se je vrnil v svoje staro poslopje na Ilici in šeie v nekaj letih s0 bili urejeni vsi oddelki. Zavod posveča veliko pozornost ročnemu delu. glasbi in petju. Nekateri bivši gojen« ci zavoda že študirajo na glasbeni akademiji v Zagrebu in bodo v kratkem dosegli kvalifikacijo glasbenih pedagogov. Nekaj bivših gojencev pa nadaljuje študije na normalnih srednjih šolah. Tako je letos šest slepih študentov na zagrebški klasični gimnaziji uspešno napravilo izpite za po dva razreda skupaj. Zavod prireja večkrat nas stope svojih gojencev in razstave njihovih izdelkov. Lani so slepi gojenci napravili tudi eno ekskurzijo v Slavonijo, drugo pa v Dalmacijo. V sedanjih razmerah stori zavod vse. kar je mogoče, a dosti uspešnejše bi bilo njegovo delovanje, če bi zgradili zanj vsem pedagoškim in higienskim zahte« vam ustrezajoče poslopje. - - Koža so Vam ne lušči, temveč lep® porujavi, če uporabljate TSOHAMBA FII. Drogerija Gregorič drzoz. Ljubljana, Prešernova 5. * Trboveljski slavčki na oddihu na Gorenjskem. Trboveljski slavčki odhajajo te dni na kratek oddih na Gorenjsko, ki ga bodo hkratu izkoristili za vrsto koncertnih izletov. Bivali bodo v šoli v Škofji Loki, mimogrede pa bodo nastopili na Jesenicah (13. t. m.), naslednji dan bodo gostje Železni carskega mladinskega doma v Gozdu« Martuljku (15. t. m.), nato pa bodo koncer» tirali v SokOlskem domu na Bledu (16. t. m.). Številnim gostom, ki so napolnili letos vsak kotiček na Gorenjskem, 6e bo nudila lepa prilika, da se seznanijo z našo narodno in umetno pesmijo, ki jo Trboveljski slavčki pod vodstvom dirigenta Avgusta Šu« lieo.ja tako dovršeno Dodajajo. S tem bodo poslušalci podprli male rudarske pevoe, saj gre eisti dobičetk njihovih nastopov za stroške njihovega letovanja. * V Rim in Firenze (od 3. do 8. septembra z brzim vlakom). Cena prevoza, prehrane, krožne vožnje z avtobusom po Rimu, raznih vstopnin in kolektivnega potnega lista, vodstva itd. je 1.250 din. Zahtevajte takoj podrobne prospekte v Okornovi izletni pisarni, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! Pri Ijndeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—i žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josef ovo vodo! Oel reg S. Or 15 48V*5 * Romarji, ki mislijo potovati na Ople- nac v skupinah več ko 20 oseb, lahko dobe na odhodni postaji brez posebnega dovoljenja vozni listek s 66 odstotnim popustom do železniške postaje Arandjelo-vac ali Mladenovac. Ista ugodnost velja tudi za vrnitev iz Arandjelovca ali Mla-denovca. * Nekdanji vodja beograjskega muzeja je umrl. Upokojeni upravnik srbskega muzeja v Beogradu Peter Pavlovič je umrl po kratki bolezni. Rodil ee je leta 1864. v Poža-revcu, gimnazijo in filozofijo Je dovršil v Beogradu, strokovne študije pa na Dunaju in v Zagrebu. Nekaj let je bil srednješolski profesor v Beogradu in drugih krajih, leta 1897. pa je postal kustos geološkega zavoda nekdanje beograjske velike šole. Leta 1901. mu je bilo poverjeno vodstvo takrat usta« no vi j enega Muzeja srbske zemlje v Beogradu. Kot ravnatelj muzeja je bil upoko« jen leta 1926. Za ustanovitev in ureditev muzeja je imel velike zasluge, važne so bile tudi njegove številne razprave m geografije Ln geologije. Srbska akademija v Beogradu ga je izvolila za svojega rednega. Jugoslovenska akademija v Zagrebu pa za svojega dopisnega člana. * Mednarodni medicinski kongres. V začetku prihodnjega meseca bo v naši državi XI. mednarodni kongres za zgodovino me« dicine. Priprave za ko-ngres ima na skrbi odbor, ki deluje v Zagrebu pod vodstvom znanega zagrebškega zdravnika dr. Thalerja. Začetek mednarodnega kongresa, katerega se bo udeležilo nad 150 uglednih me-dicincev iz inozemstva, bo v Zagrebu, nada« ljevanje pa v Beogradu. Ker so kongresisti namenjeni tudi v Dalmacijo, se bodo iz Beo« grada odpeljali v Sarajevo, priredili tudi tam kongresno sejo, kongres pa bodo za« ključili v Dubrovniku. Ta mednarodni zdravniški kongres zaseda prvič v naši državi in je pokroviteljstvo kongresa prevzel Nj. Vis. knez namestnik Pavle. obvaruje kožo od ranjenosti vsled ležanja in mokrote ogga * Devetnajsti kongres združenja zvanični« kov finančne kontrole kraljevine Jugoslavije bo 14. in 15. t m. v Splitu. V tej orga« nizaciji je organiziranih nad 5.000 aktivnih finančnih uslužbencev, premoženje združenja pa znaša nad 7 milijonov. V dobi Svoje« ga obstoja je organizacija na posmrtninah izplačala že okrog 6 milijonov, na raznih podporah pa en milijon dinarjev. Vse to premoženje se je zbralo s prispevki članov in znaša mesečna članarina povprečno 16 do 18 din. Nekaj let že predseduje društvu Marijan Klobučar, ki ima velike zasluge za razvoj in uspešno delo te stanovske organizacije. * Imenovan je bil za veterinarskega pripravnika pri sreskem načelstvu v Jabukov-cu v moravski banovini g. Benulič 3Iarijan, veterinar-volonter iz Kočevja. * Vpisovanje v Trgovsko učilišče in ste« nograiski institut Robida^ Ljubljana, Trnovska ul. 15., se prične 15. t. m. Pišite po prospekt! * Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih, od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnila brezplačno. Lastni dijaški internat. * Nagradno tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev na Ljubljanskem velesej-mu bo letos na nedeljo 11. septembra. Tekmovanje bo v sedmih skupinah: dia-tonična harmonika; kromatična harmonika; mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. leta starosti na diatonični ali kro-matični harmoniki; profesijonali; proizvajalci in trgovci harmonik; ansambli; tekmovanje za prehodni pokal na diatonični in kromatični harmoniki in za naslov ju-goslovenskega prvaka za leto 1938/39; posebna skupina za one igralce, ki so na dosedanjih tekmovanjih že prejeli kako nagrado. Prijavni rok bo zaključen s 1. septembrom t 1. Prijave sprejema urad ljubljanskega velesejma, ki pošlje na željo vsa potrebna navodila brezplačno. * Temelj zadružnega doma v Visu. Te dni so slovesno položili temeljni kamen za« družnega doma v Visu, ki ga gradi viška vinogradniška zadruga iz svojih sredstev in s podporo poljedelskega ministrstva. Zadružni dom na viški otali bo imel poleg potrebnih prostorov za transport in predelavo grozdja ter velike kleti, kamor bodo lahko spravili kakih 6.000 hI vina, tudi prostore za preizkuševalni laboratorij, za pi« sarne, dvorano za zborovanja zadružnikov, stanovanje za varuha doma in še druge prostore. Zidava in ureditev zadružnega doma je preračunana na 1,500.000 din. yJSk\ p Ha kv(tm mi desner r4evomnile na to ter trdijo, da ne bo dežja, dokler bo Tonič ležal zvezan v grobu. Pod vodstvom vražark so vaščani že dvakrat hotel i od kopati grob. a je župnik s TX>močjo razsodnejših ljudi to preprečil. Če ne bo dežja, se prav lahko zgodi, da bodo Toniča le izkopali. * Sovaščana so pretepli, ker je pomagal arheologu. V Novem gradu Podravskem je pred dnevi ravnatelju zagrebškega arheološkega muzeja prof. Hofillerju pomagal pri izkopavanju zgodovinskih predmetov kmet Peter Trnski, ki je že sam odkopal marsikatero arheološko znamenitost ter jo izročil v varstvo muzeja. Peter Trnski je napreden kmet in zelo se zanima za zgodovinske najdbe. V pogledu naprednosti pa je daleč za njim večina vaščanov, ki vidi v zgodovinarjih sovražne tujce, ki odnašajo v zemlji skrite zaklade. Ko se je oni večer Trnski vračal z dela domov, so ga iz zasede napadli neki vaščani, ga odvlekli na koruzno polje in tam hudo pretepli. Pozno v noči je našla tam hči ranjenega očeta, Trnski, ki je žrtev ljudske nevednosti, leži zdaj v koprivniški bolnišnici. Razveseljivo je tudi število novih stanovanj, ki so bila zgrajena v letih od 1926. do 1937. V tej dobi je bilo skupno urejenih 449 stanovanj s 4 samskimi sobami. Te številke ne izčrpajo seveda vse gradbene delavnosti v povojnem Mariboru. K temu pridejo še ceste, ureditev pločnikov, modernizacija komunikacij, kanalizacije itd. To delo je vtisnilo Mariboru pečat, ki uvršča našo obdravsko prestolnico med najlepša, najčistejša in najmodernejša mesta v naši državi. Ob 20-letnici Jugoslavije je bilanca mariborske gradbene politike, ki je ustvarila nešteto novih četrti in pravcatih predmestij, takšne vrste, da je Maribor na to lahko ponosen in da se mu ni treba bati očitkov, da so ta leta v svobodni državi potekla brez vidnih uspehov vztrajnih, sistematičnih prizadevanj. Odločilni činite-lji so v teh dveh desetletjih vseskozi oči-tovali tendenco, čim več storiti, da bi bil Maribor čim lepši, čim vabljivejši. Otroci zažgali velik kozolec Starši na deželi se premalo brigajo za svojo deeo Kozje, 8. avgusta V soboto je nenadno začel goreti nad 30 metrov dolgi kozolec dvojnik, last občine Kotzij. Požar se je naglo Širil po zgradbi, ki je postala v teku petih minut velikanska bakla. Kopalci v bližjem kopališču, M so prvi opazili požar, se iz prvega iznenadenja še niti niso zavedli, ko je bila že vsa ogromna zgradba v plamenih. Kozolec je bil nabito poln pšenice in drugega žita in sena, kar vse je bila last tukajšnjega restavraterja g. Podlinška, ki je imel občinski kozolec v najemu. Pod-Knšku je zgorelo za nad 70 mernikov žita l nza okoli 2000 kg sena in slame, tako da tipi samo Podhnšek najmanj 7000 din škode. Skoda na stavbi sami pa znaša najomaaij 30.000 din. Kozolec kakor tudi žito v njem nista bila zavarovana. Kozjanski gasilci, ki so takoj pritekli na pomoč, so se morali omejiti le na rušenje goreče stavbe in polivanje gorečih tramov, ker je bila vsaka možnost udušitve požara izključena. Požar so po dosedanjih informacijah zanetili otroci, katerih je bilo kakor običajno tudi ta dan polno pri občinskem kozolcu, kamor se hodijo igrat. Bilo bi želeti, da starši posvečajo večjo pozornost svojim otrokom, ki stikajo brez nadzorstva po raznih stavbah okoli trga. Dejstvo, da je zavoljo razposajenih otrok prišel marljiv gospodar ob ves letošnji pridelek, občina Kozje pa ob veliko stavbo, naj bo vsem posestnikom v opomin, da svoje zgjradbe strogo nadzorujejo Oče in sinko sta kradla na debelo Poleg očeta so aretirali tudi mater štrigova, 8. avgusta podlogo ducat šipk za kolesa in še razne Trgovec g. Senčar Metod v štrigovi ima i reči, ki prihajajo v poštev pri popravilu dobro urejeno trgovino. Ker je njegova trgovina razsežna, saj obsega špecerijo, ma-nufa.kturo in železnino, ima tudi velik trgovinski lokal. Senčar je imel v svoji trgovini že od svojega začetka kot stalnega delavca izučenega mehanikarja Ferda Saga-ja, ki je mnogokrat pomagal v trgovini, sestavljal kolesa, jim nadomeščal nove dele. Bil je pri hiši kot domač in se je trgovec tudi v polni meri nanj zanesel. Poleg tega pa je ob potrebi opravljal tudi službo trgovčevega osebnega šoferja. Vsi so ga smatrali za poštenjaka, ki si je služil svoj kruh zgolj s svojimi marljivimi rokami, da je preživljal svojo ženo in 9-letnega sina. Kakor po navadi je bil Fer-do Sagaj tudi 4. t. m. pri Senčarju na delu. Proti večeru je prišel tja njegov sinček. Deček je hodil za očetom po trgovini in dvorišču. Naenkrat pa je g. Senčar opazil, da je imel deček nalito polne žepe. Poklical je fantka k sebi in v tistem trenutku mu je padel izpod predpasnika zvonec za kolo. Začel je fantka preiskovati ter je našel pri njem različne malenkosti, ki ^ so bile vzate v njegovi trgovini. Fantek je takoj priznal, da mu je dal to oče. Zadevo so takoj sporočili orožništvu, ki je Sagaja preiskalo ter našlo v suknji za koles, s čimer se je Sagaj tudi baviL Aretaciji Sagaja je sledila hišna preiskava, kjer so našli velik zaboj s predmeti, ki jih je v teku dveh let, kar je priznal, nanosil Iz Lutblfane a— Sprejmit© praške konservatoriste. Da» nes ob 13.18 prispejo v Ljubljano člani opernega pevskega zbora praškega držav« nega glasbenega konservatorija, ki bodo nastopili zvečer v ljubljanskem radiu s posebnim koncertom, na katerem bodo izvajali predvsem češke in slovaške narodne pesmi. Jugoslovensko-češkoslovnška liga v Ljubljani opozarja občinstvo na ta koncert, obenem pa prosj občinstvo, da g"osie iz te* Škoslo vaške sprejme v čim večjem številu na kolodvoru. Obiščite kopališče Ilirije ! Stalno topla in kristalnočista voda! Sodoben komfort! Višek higijene! POZOR ! Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni! u— Umetnostna ruzstava v Jakopičevem paviljonu. Opozarjamo na umetnostno razstavo, ki je bila otvorjena v soboto dne 6. t. m. Razstavlja 21 najbolj priznanih slovenskih umetnikov, in sicer s 159 deli. Najbolj razvajeni okus najde svoje in že pri včerajšnjem obisku je bilo možno opaziti, da se publika izlepa ni tako zadovoljna vračala od razstave kot vprav sedaj. Omamljajo Jakopič, Vavpetič, Pavlo-vec, Bulovčeva, Gaspari, Cuderman, za-divlja Kralj, Cargo in vsi, ki so v ta sveti hram dali na vpogled svoje bisere. Oddolžimo se jim in obiščimo razstavo, ki traja do 16. t. m., in sicer od 9. do 19 Vstopnica, ki je permanentna, služi tudi za polovično vožnjo. Ker je razstava kulturno ogledalo Slovencev, naj bo številni obisk istočasno kulturno spričevalo nas vseh, da znamo ceniti svoje umetnostne pridobitve. Dr. IVAN FINTAR zopet redno ordmira u— 251etnico poroke praznujeta danes g. dr. Anton Požar, višji davčni kontrolor v p., in njegova gospa soproga Terezija, roj. 2ivic iz Skopega na Krasu. Jubilantoma najprisrčnejše čestitamo. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, TELEFON 41-79 Film SEVER KLIČE predvajamo v torek, sredo in četrtek ob pol 9. uri. V dopolnilo: Paramountov zvočni tednik in koloriran film. SOKOLI! Posedajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: Klic Matterhoma Ali ljubljanski tramvaj nima stalnih linij in stalnih cen? To vprašanje je nekdo v našem listu 27. julija naslovil na električno cestno železnico, ki nam pa je sedaj poslala pojasnilo, da so v nedeljo 24. julija čakali na kolodvoru na prihod izletniškega vlaka z Gorenjskega, ki je imel veliko zamudo, trije tramvajski vozovi in sicer prvi za Vič, drugi za Moste in tretji za šiško. Vsi vozovi so imeli napisne table z označbo, v katero smer peljejo, poleg tega so pa sprevodniki še opozarjali potnike na to, kam peljejo vozovi. V voz, ki pelje v šiško, je res vstopil neki gospod z damo prav v trenutku, ko so se vozovi že pripravljali za odhod, in zahteval dva vozna listka do Gradišča. Sprevodnik mu je izdal listka do Gradišča ter hkrati opozoril potnika, da voz pelje v šiško in da se z njim lahko pelje samo do kavarne »Evrope«, kjer bo moral prestopiti. Ko je pripeljal voz za šiško do kavarne »Evrope«, sta bila na postajališču še oba voza za na Vič in Moste in bi potnik lahko prestopil na voz za Vič ter se peljal do Gradišča. Sprevodnik torej pri tem nima nobene krivde. u— Kolonija podmladka Rdečega križa se vrne iz Bakra danes z dolenjskim vlakom. ki pride na glavni kolodvor ob 20.38. I KINO SLOGA — Tel. 27-30 I IX. Beethovnova simfonija in Händelov oratorij v filmu „Poslednji akord" (Lil Dagover, Villy Birgel) Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. iz Senčarjeve trgovine. V zaboju so biti sestavni deli koles, različni ključi, milo, svinčniki, radion, kaša, robci, klešče in mnogo drugega, kar premore trgovina, v vrednosti 5.000 din. Aretirali so tudi Sa-gajevo ženo, otroka pa so prevzeli v oskrbo orožniki. Sagaj priznava tudi to, da je kradel že dve letL Vprašanje je, komu je dobavljal sestavne dele koles in drugo, česar sam ni mogel uporabiti. Brez dvoma se bodo odkrili tudi odjemalci. škrlatinka v samotni dolinci Štiri obolele otroke so odpeljali v bolnišnico — Davico je udušilo cepljenje Litija, 8. a-vgusta še pred meseci so bila obolenja za davico in Skrlatinko v našem srezu kaj pogosta. Potem sta bolezni popustili, te dni se je pojavila škrlatinka v skriti dolinici pod širmanskim hribom na robu Litije. Tam stanujejo öoparjevl Ko se Je počutil bolnega prvi otrok, domači niso niti mislili, da imajo v hiši nalezljivo bolezen. Nekaj dni nato je obolel že drugi otrok in so poklicali zdravnika iz Litije. Ugotovljena bolezen je bila škrtatinka, zato so zdravstvena oblastva poklicala ljubljansko reševalno postajo, ki je odposlala do öoparjevih reševalni avto in so oba botai-ka odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Nekaj dni nato pa so Ooparjevi a strahom opazili, da sta obolela zb Se dva otroka. Iz Litije dogli zdravnik je tudi ta dva poslal v ljubljansko bolnišnico. Nedavno pa je izvedel ljubljanski higienski zavod po vsem našem srezu obvezno cepljenje zoper davico. Leteče komisije iz Ljubljane so oepüe deco in mladino od 2 do 36 let. Izvršili so okrog 12.000 cepljenj. Uspeh cepljenja se že pozna. Po statistiki, ki jo vodijo na tukajšnjem sreskem načelstvu, je obolel za davico v poslednjih mesecih le en otrok. Kakor je ugotovila preiskava, bolnik pri zadnjem cepljenju ni prišel pred komisijo, ker so ga domači zatajili. Prepričani smo, da ibooso s stalnim cepljenjem zatrli to hudo otroško bolezen, ki je terjala v našem srezu doslej že mnogo HuirtuSi primerov. >JUTRO« Št. 183 5 ToreE, 9. Vitt 1538. u—. Združenje gostilniških podjetij ▼ I a— Velika Nedelja pod rodo. Kad Tigo- Ljubljani ponovno vabi članstvo, da se ude« J viščem pri Veliki Nedelji se Je včeraj do_ leži v polnem številu proslave 20-letnice Ju- " .......... " goslavije v Mariboru 14. t. m. Podrobnejše informacije v pisarni združenja. Telefon št 42«86. u— Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v četrtek 11. t. m. ob 14. izlet v Žab» nico, Spodnje. Srednje, Gornje Bitnje, Stra-žSoe in Šmartno pri Kranju. Zbirališče na Kongresnem trgu. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11. Avtobus 22 din. n— Knp prometnih nesreč. Nedelji se je poznalo, da je bila prva v mesecu — v me« stu in v okolici je bil ves dan živahno razgiban vrvež. Ž njim v zvezi pa je bila tudi kopa prometnih nesreč, katerih žrtve je včeraj in predvčerajšn jim sprejel kirur_ ški oddelek v svojo oskrbo. Do hudega karambola je prišlo v nedeljo na državni cesti pri Notranjih goricah. Ključavničarski pomočnik Ludvik Skubic se je z dvema to« varišema na motornem kolesu odpeljal na izlet, pa ee je neki avtomobilist zaletel vanj, da mu je prizadejal precej hude poškodbe. Z motornega kolesa je padel tudi 39-letni posestnik Dominik Tršan s Ceste ob dolenjski železnici in se nerodno poškodoval po glavi in po rokah. Prav tako je moralo v bolnico nekaj ponesrečenih kolesarjev: 22-letni delavec France Nagode iz Rovt nad Logatcem, 38«letna trgovka Mara Andiovičeva z Gallusovega nabrežja in 32-letina žena inkasanta mestne elektrarne Štefanija Kržisnikova, ki je pri tovarni >Stora« ta;ko nesrečno padla, da sd je prebila loba* njo in obležala nezavestna. Iz Celja e— Za izredno sejo mestnega sveta nes ob 18., vlada v javnosti živahno zanimamo«. Mestni svet bo razpravljal in sklepal o energičnih ukrepih proti katastrofal« nemu onesnaževanju Savinje po izvestnih industrijskih podjetjih. e— Umrl je v soboto zvečer v celjski bolnišnici v starosti 69 let višji finančni pre« g-lednik v pokoju g. Andrej Arh iz Celja. Pokojni je bil značajen in odločno nacionalen mož. Zapušča ženo ter sinova Rudolfa in Antona, ki sta uslužbena kot radiote« leerafisit« pri naši trgovski mornarici in sta sedaj na potovanju. Pokojnika, ki je bil dolgo vrsto let naročnik naš e sa lista, eo položili včeraj popoldne na mestnem pokopališču k zadnjemu počitku. Bodi mu ohra_ njen lep spomin, svojcem nage iskreno sožalje ! KINO UNION. — »ROMAN SLEPARJA«. Film igran na Dunaju 5 mesecev. (Saša Guitri). e— Mrtvec na travniku. V soboto okrog 12.30 so našli otroci mrtveca nà Majdiče-vem travniku ob plotu Olimpovega športnega igrišča na Spodnji Hudinji. Ljudje so spoznali v mrtvecu Slletnega delavca Ludvika Galeta z Lave pri Celju, ki je bil od časa do časa zaposlen pri nekem oeij« skem stavbeniku. O najdbi so obvestili celj« sko policijo. Kmalu sta prispela mestni fizik g. dr. Podpeoan in vodja policijskega kriminalnega oddelka nadzornik g. Zavec. Zdravnik je ugotovil smrt zaradi kapi. Ga« letovo truplo so prepeljali na bolniško po- niemfmS^f rS?^ TT* f^V k I nimajo prilike trenirati v bazenu, temveč TT T in S? tj- h v tekoči vodi. v-Savinji. Tudi v skokih v V Sbrto fSLfJlt demtunran špirit. d videli nekaj prav lepih in tež. h.f>b^0,Z,:utrajJ'SO.Sa Vlde\1 moeno vmje- kih izveclb. Program. Id ie obsegal 14 točk. poldne utrgal oblaik in bližni potok je teko silno narasel, da je prestopil bregove. Voda ee je razlila po vasi ln je ponekod stala nad pol metra visoko. Gasilci iz oko« lice so prihiteli na pomoč in pričeli črpati vodo iz kleti in niže ležečih stanovanj. Poplava je povzročila precejšnjo škodo. a— Požari brez konca. Na Ravnem pri Prevaljah je zanetila strela požar, ki je upepelü gospodarsko poslopje posestnika MiheLaznika. V Velikem Mislinju je zgorela delavska kolonija dr. Pergerjevega podjetja, škoda znaša okoli 70.000 din. a— Strela je zanetila hišo posestnika Ivana Godca ter Branka šošterja v Starem Logu pri Pragerskem, Godec ima okrog 80.000 din škode, Sošter pa 50.000 din ško« de. &— Požari brez konca. Zgorelo je gospodarsko in stanovanjsko poslopje posest-mice Jožefe Trojner iz Spodnje Korene, ki itrpi 30.000 din. škode. V sobotnem neurju je strela zanetila celo vrsto kozolcev in gospodarskih poslopij na Dravskem polju in v Slov. goricah. Med drugim je udarila v stanovanje šentiljskega orožniškega (narednika Zupana in v gospodarsko poslopje posestnika Kušarja v Spodnji Ložnici. a— Bogata »žetev. Nekaj ur pozneje so ga našli mrtvega. Alkohol je zahteval svojo žrtev. e— Drzna tatvina v Prešernovi ulici. Včeraj popoldne je stopil Jurij Kovač, de« lavec v samotni tovarni v Štorah, v neko trgovino v Prešernovi ulici. Pred trgovino .ie pustil svoje kolo in aktovko, v kateri je :mel 900 din gotovine in več pisem, last samotne tovarne v Štorah. Ko je stopil iz trgovine, je ugotovil, da mu je neznan storilec medtem ukradel s kolesa aiktovko z denarjem in pismi. e— Pri snaženju okna si je prerezala žile. V soboto je snažila 231etna žena cinkarni, škega delavca ga. Amalija Doboviškova z Ostrožnega pri Celju okno v svojem stanovanju. Nenadoma je izgubila ravnotežje in udarila z levo roko po oknu. Zdrobila je š;po in si pri tem prerezala žile v levem zapestju. Iz Maribora a— Zadnja pof vzornega šolnika. Ob veliki udeležbi sorodnikov, čestilcev in stanovskih tovarišev je bil na magdalenskem pokopališču pogreb Ivana Reicha. Ob grobu je spregovoril tople poslovilne besede stolni dekan dr. Fr. Cukala, ki je tudi opravil pogrebne molitve in ki je bil pokojnikov ljudskošolski učenec. Vrli Jadranovci so mu zapeli v poslednje slovo turobni žalostinki. Pokojni I. Reich je 40 let vzgajal mladino v nacknalnem duhu, službujoč pri Mali Nedelji, na Gomilskem, pri Sv. Bolfenku in Št. Janžu na Dr. polju. Vzgoj en kot dijak v taborni dobi je neustrašeno vztrajal pri svojem nacionalnem, jugoslovenskem prepričanju. Graški zapori so mu leta 1914 sicer zrahljali zdravje in živce, niso pa mogli streti duha. ki je živel v njem do zadnjega utripa. Naj mu bo lahka rodna žemljica, ki jo je vse življenje tako goreče ljubil. a— Lepa pravoslavna svečanost. Te dni je bila pri novi zgradbi pravoslavne cerkve Lazarice na Jugoslovanskem trgu prisrčna svečanost mariborskih pravoslavcev. V navzočnosti polnoštevilno zbranih pravoslavnih vernikov m predstavnikov starokatoli-ške cerkvene občine v Mariboru z župnikom Šegulo in F. Čošem je prota Simon Ivoševič blagoslovil petero križev, ki so jih dvignili na kupole. a— Jubilej darovalca krvi. G. Ladislav Vybiralik iz Maribora je obhajal te dni svojevrsten jubilej, ko je petdesetič daroval svojo kri za zdravje bližnjega. Topot je dal kri za g. Jakoba Lovreca iz Slov. goric. a— Vlomilska zalega. V Kočni pri Pragerskem so še neizsledeni vlomilci odnesli posestniku Juriju Ertnerju zlatnine, obleke, ure, čevlje in druge predmete v vrednosti 5000 din. a— Nesreča motociklist a. V včerajšnji številki smo poročali o nezgodi znanega dirkača podporočnika Glebova ob priliki nedeljskih motociklistianilh dirk na progi Maribor—Kamnica. Pri omenjenih dirkah se je ponesrečil tudi znani zagrebški dir-ikač Uroic, ki je pri ovinku pri kamniški cerkvi padel tako nesrečno, da si je stri ključnico in levo roko. kih izvedb. Program, ki je obsegal 14 točk, je bil zaključen v dobri uri, kar priča, da je bila tudi organizacija v pravih rokah. Tekme so veljale tudi kot izbirne za sestavo reprezentance, ki bo tekmovala 20. in 21. avgusta v Rogaški Slatini z ostalimi župa« mi. Ob tej priliki moramo izreči tudi zahvalo upravi kopališča v Rimskih toplicah in društvu Rimske toplice, ki sta nam eia v vsakem pogledu pri organizaciji tekem na roko. .Doseženi so bili naslednji rezultati: 100 m prsno, moški naraščaj: 1. Penso-glio Ignac. Trbovlje 1.41.4; 2. Božič Milan, Celje«matica 1.43; B. Fantin Ivan, Trbovlje 1.45.4; 4. Ložar Rado, Celje I. 2.15. 100 m prsno, člani: 1. Božič Stanko 1.35.4; Celje-matica; 2. Mežnarig Stanko, Celje-m. 1.46.8; 3. Lapajne Bogo. Zagorje 1.48.8. 83.33 m prosto, ženski naraščaj; 1. Ve« dernjak Milena, Rimske toplice 0.27.2; 2. Ložar Nikolaja, Celje I. 0.27.4; 3. Cergol Rada Celje-m. 29.08; 4. Furlan Vida. Celje I. 35; 5. Mozetič Pavla, Celje I 0.38. Članice 33.33 m prosto: 1. Cergol Zdenka, Cel.je«m. 0.29.4. Člani 100 m prosto: 1. Ferlež Saša, Žalec 1.11.4 (!); 2. Pertot Stanko Celje-m. 66.66 m prosto moški naraščaj: l. Nencfl Alojz, Celje-m. 0.44; 2. Knop Ljubo, Celje« matica 0.46.9; 3. Miloševi č Romi, Celje-m 0.53.2; 4. Roža j Robert. Trbovlje 0.55; 5. Ložar Rado, Celje I 1.02; 6. Pungerčan Franc. Trbovlje 1.06. 66.66 m prsno: ienski naraščaj: 1. De« lakorda Mileva, Celie^m. 1.10.6; 2. Ložar Nikolaja. Celje I 1.12.2; 3. Vedemjak Milena Rimske t. 1.16; 4. Cergol Rada, Celje-m 1.17.3. 66.66 m hrbtno moški naraščaj: 1. Nendl Alojz, Celje«m. 0.58.9; 2. Vizjak Janez, Žalec 1.00; 3. Podlogar Jože, Trbovlje 1.01.6. Člani 66.66 m hrbtno: Ferlež Saša, Žalec 1.01.7. 3x66.66 m mešano, člani: 1. Žalec 3.04.9; 2. Celje-matica 3.16.8. 33,33 m prosto moška deca: 1. Zidaašek Joško, Celje L 0.24; Karba Avgust, Celje-matica 0.29.2; 3. Jerin Zoram, Celje-matica 0.32.6. Skoki v vodo;, ienskf naraščaj: Mozetič Pavla. Celje I 41 točk. Moški naraščaj: 1. Uranič Zdenko 166.8; 2. Šip Ljubo 156.1; 3. Roža j Roik 132.9, vsi Trbovlje. dani: 1. Ferlež Saša Žatec 210.9 točke; 2. Plevčak Ernest, Celje I 133.6. Ženski naraščaj je absolviral tri skoke, moški naraščaj pet, člani šest skokov. MED ZAKONCI Žena: — Nočem te več videfi, vrnem se k materi. Mož: — Prepozno, drago dete. Tvoja mati je pravkar pobegnila k babici... PROFESORSKA — Rad bi govoril z gospodom profesorjem. — Ga rti doma. Odpotoval je. — Tako? Lepo ga pozdravite in recite mu, kadar bo prihodnjič spet potoval, naj vzame seboj tudi glavo in naj je ne pozabi zunaj na oknu.,* »Jutro« je že v nedeljski številki poročalo, da je oddelek za gradnjo železnic pri prometnem ministrstvu razpisal za 7. september ofertno licitacijo za dela pri gradnji prvega odseka normalnotirne proge Črnomelj—Vrbovsko, in sicer od km 0 do km 8.840. Na liciticiji imajo pravico sodelovati samo domača podjetja Kakor je znano predstavlja proga Črnomelj—Vrbovsko del projekta železniške zveze Slovenije z morjem. Vprašanje te zveze Slovenije z morjem je postalo za nas življensko važno kmalu po zedinjenju, ko je prišla pri določitvi novih državnih mej železnica St. Peter—Reka-Sušak pod Italijo. Že v zakonu o Blairovem posojilu od 23. julija 1922 je bila v § 4. uvrščena gradnja železnice Kočevje—Stari trg—Vrbovsko in St. Janž—Sevnica. V ta namen je zakon o Blairovem posojilu predvideval 2 milijona dolarjev s pripombo, da se bodo nadaljnja potrebna sredstva krila iz prvega nadaljnjega posojila, ki bo sklenjeno za gradnjo železnic. Denar, ki je bil zasiguran z Blairovim posojilom za to železnico, pa je bil potrošen za druge svrhe in borba za novo železnico se je znova pričela. Točno 16 let potem, ko je bil sprejet zakon o Blairovem posojilu je prometno ministrstvo izdalo razpis o gradnji prvega le 8.8 km dolgega odseka železniške zveze na Vrbovsko, ki pa ne poteka, kakor je bilo vedno predvideno iz Kočevja, temveč iz Črnomlja, medtem ko se naj zveza s Kočevjem gradi pozneje. Celotni projekt železniške zveze Slovenije z morjem obsega namreč tri proge: glavno zvezo od Kočevja do Vrbovskega, kjer se nova železnica priključi na obstoječo železnico Zagreb—Sušak. Ta nova, 58 km dolga železnica iz Kočevja do Vrbovskega naj bi ustvarila predvsem zvezo bivše kranjske z morjem. Obenem je bilo predvideno, da se zgradi zveza med novo progo Kočevje—Vrbovsko in Črnomljem v dolžini 26 km, ki naj bi ustvarila zvezo bivše Štajerske z morjem, in sicer skupaj s projektirano zvezo Sevnice s Št. Jan-žem v dolžini 12 km. Gradnja železniške zveze Slovenije z morjem je dobila drugič pravno osnovo z uredbo o gradnji novih železnic od 24. maja 1927. Ta uredba je določala, da se imata graditi normalnotirna proga Kočevje—sušaška proga in Št. Janž—Sevnica, in sicer iz že sklenjenih posojil odnosno iz novih posojil, ki se bodo še sklenila. V jeseni leta 1927. je bila končno določena trasa proge Kočevje—Vrbovsko. Naslednje leto je direkcija za gradnjo novih železnic na podlagi licitacije izročila ljubljanski tvrdki inž. Dukič, da izdela podroben projekt za progo. Ta projekt je tvrdka Dukic izdelala že leta 1929., odobren pa je bil še istega leta. Z nastopom gospodarske krize, ki je imela tako hude posledice za naše državne finance, je prišlo vprašanje gradnje te proge zopet na mrtvo točko. Sele leta 1935 je pod vlado Bogoljuba Jevtiča prišla znana uredba o financiranju velikih javnih del zaradi oživljenja narodnega gospodarstva in je bila v program železniških gradenj iz enomilijardnega kredita uvrščena proga Št. Janž—Sevnica, ki se že gradi. Naslednje leto pa je izšla uredba o tra-siranju in gradnji novih železniških prog in načinu njih financiranja, v kateri je med železniškimi progami, ki se bodo gradile poleg onih, ki so v gradnji, normalnotirna proga Črnomelj—Vrbovsko, medtem ko proga na Kočevje, ki predstavlja zvezo Ljubljane in bivše Kranjske v morjem ni prišla v ta program. Prometno ministrstvo je dalo progi Črnomelj—Vrbovsko prednost pred progo Kočevje—Vrbovsko očitno le iz finančnih razlogov, kajti proga Črnomelj—Vrbovsko je dolga le 47.5 km, medtem ko bi bila proga Kočevje— Vrbovsko za 11 km daljša. Morda so bili merodajni tudi oziri na progo Sevnica— Št. Janž. ki se je takrat že gradila. Čeprav je v uredbi o trasiranju in gradnji novih železniških prog. ki se imajo graditi, na prvem mestu proga Črnomelj— Vrbovsko, je naša železniška uprava v zadnjih dveh letih, odkar je izšla uredba, pričela že graditi druge železnice, ki imajo poznejši vrstni red. tako železnico Kraljevo—Cačak, Požarevac—Kučevo in Met-kovič—Ploče, kakor tudi železnico Kur-šumlija—Priština, ki je v uredbi med onimi progami, ki se naj šele trasirajo. V zadnjem času pa so bile tudi že razpisane licitacije za gradnjo posameznih odsekov velike transverzalne proge Banjaluka— Valjevo. Z gradnjo proge Črnomelj—Vrbovsko doslej ni bilo mogoče pričeti, ker do zadnjega niso bile izvršene vse priprave. V dneh 14., 15. in 16. julija t. L je posebna komisija šele opravila političen obhod proge v zvezi z vodopravno, stavbno in razlastitveno razpravo, in sicer na ozemlju, kjer bo tekla proga od Črnomlja do meje savske banovine. Sličen obhod proge za oni del, ki bo šel po savski banovini, pa je bil od 19. do 26. julija. Kakor rečeno, bo znašala dolžina proge Črnomelj—Vrbovsko 47.7 km. Od tega odpade na progo, ki bo tekla po dravski banovini, 22 km in na progo, ki bo tekla po savski banovini, 25.7 km. Na delu proge v dravski banovini je predvideno dvoje postajališč, in sicer Dragatuš in Vinica. Pri Fratrovcih preide proga po velikem mostu preko Kolpe v savsko banovino. Na področju savske banovine pa je predvidenih troje postajališč. Od skupne dolžine 47.7 km kolikor bo znašala dolžina proge Črnomelj—Vrbovsko, odpade na odsek, na katerega se nanaša licitacija, 8.8 km t j. 18.5% celotne proge. Gospodarske vesti = Pravilnik o izvrševanju obrti brez staL nih poslovnih prostorov. Včerajšnje beograjske Službene novine objavljajo pravil« nik o izvrševanju obrti brez stalnih poslovnih prostorov, ki se nanaša na steklorezce in oknarje, brusilce, kotlarje, solmčniikarje in dežnikarje, piskrovezce, popravljalce pločevinaste posode, fotografe za tako zvano naglo slikanje ter popravljalce hišne oprave, ki prodajajo predmete in jih tudi popravljajo. = Podružnica Ljubljanske kreditne ban« ke v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da bo Ljubljanska kreditna banka po siklepu upravnega sveta ustanovila v Beogradu svojo podružnico, ki bo prva podružnica slovenskega denarnega zavoda v naši prestolnici. Obenem je upravni svet sklenil likvi« dirati podružnico v Novem Sadu. = Družba »Aeroput« je naročila ▼ Ameriki dve veliki letali. Iz Beograda poročajo, da je družba Aeroput naročila te dni pri ameriSki tvrdki Aero Construction Rukhen Lokhid dve potniški letali tipa »Elektra« za ceno 6 milijonov din. Družba ima že 4 taka letala, ki so se zelo dobro obnesla. NaroČilo teh dveh letel je v zvezi z nameravanim razširjenjem letalskega prometa v prihodnjem letu. Ameriško podjetje bo obe letali dobavilo do februarja prihodnjega leta. = K aferi zaradi Električne zadruge v Šiški. Kakor smo že poročali, so člani Električne zadruge v Šiški na sporočilo načelstva, da jim je članstvo prenehalo, ker prejemajo sedaj električni tok od mestne elektrarne, odgovorili, da ne priznavajo tega črtanja članstva odnosno izključitve. Tudi smo že omenili, da so danes člani zadruge bolj kakor kdaj prej odločeni boriti se za svoje pravice in ne bodo odnehali, dokler ne bodo imeli prilike sami odločati o vseh spornih vprašanjih in o usodi zadruge. Kakor dozna-vamo, je veliko število članov to svoje stališče že pismeno sporočilo obema podpisnikoma g. Šaleharju in g. Babniku. V zadnjem času pa skušajo redki pristaši g. Šaleharja in g. Babnika begati zadružnike, naj ne podpisujejo nikakih izjav, češ da jim bo to povzročilo škodo in stroške v zvezi z nameravano tožbo pri sodišču. Drugi zopet raznašajo vesti, da je rok za tako izjavo že potekel. Temu nasproti moramo^ ugotoviti, da izjava, ki pravi, da zadružnik ne priznava prenehanja članstva, nikakor ni v zvezi z nameravano tožbo in da seveda zaradi tega ne more povzročiti nikomur nikakršnih stroškov, pač pa si lahko vsak zadružnik s tako izjavo varuje svoje pravice. Prav tako ni res, da bi moral vsak posamezni zadružnik tako izjavo podati v 14 dneh od dneva, ko je sprejel sporočilo. Pravila zadruge tega nikjer ne predpisujejo in takega roka v našem primeru sploh ni 14-dnevni rok je v pravilih predviden samo v primeru, kadar se po členu 4, točki 3. na skupni seji načelstva tn nadzorstva po predhodnem zaslišanju zadružnika izreče izključitev dotičnega zadružnika, nakar mora dotični zadružnik v 14 dneh po dostavi pismenega obvestila vložiti pritožbo na občni zbor. Seveda mora biti zadružnik obveščen z rekomandiranim pismom ali pa mora "prejem obvestila potrditi. V našem primeru pa sploh ne gre za izključitev po ČL 4. točka 3. pravil, temveč za sporočilo, da je zadružniku prenehalo članstvo. Dopis se pri tem skücuje na čl. 4. točka 8, kar pa Ja dorata ìwnprarièaoo^ ker prejemanje toka od mestne elektrarne, ki ga je povzročilo načelstvo samo, ne more biti vzrok prenehanja članstva. Zato naj vsi člani zadruge, ki še niso dali svojega ugovora proti sporočliu o prenehanju članstva, to zaradi zavarovanja svojih pravic čimprej store, da ne bi kdo pozneje smatral, da so sprejeli na znanje črtanje iz članstva in da to sprejemajo in odobravajo. = Dobra hmeljska letina v CSR. Zadruga hmeljskih trgovcev v Žatcu poroča, da je stanje hmeljskih nasadov mnogo obetajoče. Če bo vreme nadalje ugodno, bo leto« šnja letina po kakovosti, kakor tudi po količini, prav dobra in ne bo zaostajala za lansko. V zgodnjih legah bodo pričeli z obiranjem 20. avgusta, v splošnem pa 23. in 25. avgusta. Tudi žateško hmeljsko združe« nje poroča, da je vroče in euho vreme po« speSBo rasvof limefjAe nrtBn» b» wetje že prehaja ▼ kobuie. = Obtok bantoveev FftaAe bank« je prekoraèU MO milijard. Najnovejši izkaz Francoske banke od 28. julija zaznamuje prvikrat prekoračenje obtoka bankwveev preko 100 milijard frankov. Dne 28. julija Je namreč znašal celotni obtok bankovcev 101.1 milijarde franko*. Pri tem pa mora^ mo upoštevati, da se je gibal obtok bankovcev ie pred devalvacijo v letu 1936. na viéim preko osemdeset milijard in da je medtem izgubil francoski frank polovico svoje prejšnje zlate vrednosti, tako da po« večanj« celotnega obtoka glede na obseg devalvacije si znatno. 8. avgusta Na ljubljanski borzi so WH. danes angleški funti v privatnem kliringu zaključeni po 238. V zagrebškem privatnem kliringu Je bil promet v angleških funtih po 238. medtem ko «o se gräld boni nudili po 29.25. Nemški klirinški čeki so nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani 14.61, v Beogradu 14.5750 in v Zagrebu prav tako 14.5750, odnosno za 15. september 14.50 in za 15. november 14.56. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 485 (v Beogradu je bil promet po 484). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. DEVIZE' Ljubljana. Amsterdam 2381.16 - 2395.76, Berlin 1747.53 — 1761.41, Bruselj 736.70 — 741.76, Curih 996.45 — 1003-52, London 212.86 — 214.91, New York 4323.51 — 4359.82, Pariz 119.17 — 120.61, Praga 150.24 — 151.34, Trst 228.25 — 231.33. Curih. Beograd 10, Pariz 11.98, London 21.3775, New York 437-125, Bruselj 73.9250, Milan 22.99, Amsterdam 238.55, Berlin 175.30, Dunaj 33, Stockholm 110 20, Oslo 107.40, Köbenhavn 95.40, Praga 15.08, Varöava 82.25, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. PM'1'1 Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 484 — 485, 4®/o agrarne 61.50 — 63, 4% severne agrarne 62.75 bL, 6°/» begluške 92.75 — 93.50, 6% dalm. agrarne 91.75 — 92.50, 7% invest. 99 den., 7«/0 stabiliz. 98 den., 7% Seligman 99 den., 7»/o Blair 93 — 9425, 8°/o Blair 98 den.; delnice: Narodna banka 7250 den., PAB 228 den^ Trboveljska 180 den., šečerana Osijek 115 bL, Osiječka ljevaonica 180 — 220, Du. brovačka 350 den., Oceania 770 bL, Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 483.50 — 484.25 (484), 4»/o agrarne 62.50 — 63, 4»/e severne agrarne 61.75 den. (62), 6% begluške 93.50 — 94 (93), 6% dalm. agrarne 92.25 — 93 (92 ) 7% invest. 99.50 — 100, 7®/« Seligman 99 bi., 7°/o Blair 93.50 — 94 (93.75), 8"/o Blair 98 — 98.50, Narodna banka 7275 — 7300. tečaji S .75, za Blagovna tržišča «TO r-P Chicago, 8. avgusta. Zajetni pšenica: za 66pt 64.625, za dee. 6* maj 69.125; koruza: za sept. 54.125. -F Winnipeg, 8. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 73.75, za dee. 72.50, za maj 75.25. +' Novosadska blagovna borza (8. t. m.)* Tendenca prijazna. Pšenica; nova (78 kg); baška 146 — 150; sremska 145 — 149; banatska 146 — 152; potiska 152 — 159; Koruza: baška 128—130, banatska 125 do 127. Oves: baški 114 — 116. slavonski 115 117. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 135 — 140. Moka: baška >Ogc in JOgg< 255 — 265; >2< 235 — 245; >5< 215 — 225; >6« 195 — 205; >7« 165 — 175; »8< 110 — 1155. Fižol: baški sremski v vrečah 117.50 — 125. Otrobi: tiaški sremski 92.50 _ 97.50. '+ Budimpeštanska terminska borza (8. L m.) Tendenca nespremenjena. Koruza: za avg. 18.62—18.64, za sept. 17.80—17.83 za maj 13.96—13.97. Posebni vlaki k proslavi 20 letnice Jugoslavije v Mariboru Maribor, 8. avgusta. Iz Kamnika mesto dne 13. VIII. ob 21.20 „ Jarš Mengeša „ m 21.43 „ Domžal „ „ 21.51 „ Ljubljane gL koL „ „ 22.40 Prihod v Maribor gL koL 14. VIII. ob 1.45 S tem vlakom potujejo iz Ljubljane tudi Dolenjci in NotranjcL Z Jesenic dne 13. VTIL ob 21.00 Iz Žirovnice m m 21.14 „ Lesc Bleda „ „ 21.22 n Podnarta Krope m „ 21.45 „ Kranja * » 22.01 „ Škofje Loke * » 22.14 „ Ljubljana gL kol. „ „ 23.00 Prihod v Maribor gL kol. 14. VIII. ob 1.55 Iz Trbovelj dne 14. VIII. ob 3.30 Iz Hrastnika dne 14. VIII. ob 3.38 Prihod v Maribor gL koL 14. Vin. ob 5.36 Iz Celja dne 14. Vin. ob 4.30 Prihod v Maribor gL koL 14. Vin. ob 5.46 Iz Šoštanja dne 14. Vin. ob 3.40 „ Šmartna ob Pa ki „ „ 3.59 „ Polzele Braslovč „ „ 4.08 „ Št. Peter v Sav. doL „ „ 4.15 m Žalca m n 4.23 „ Petrovč * w 4.27 „ Celja „ „ 4.48 Prihod v Maribor gL kol. 14. Vm. ob 6.20 Iz Zre« dne 14. VIII. ob 3.55 Iz Slov. Konjic „ „ 4.18 Razen tega bo vozil še redni potniški vlak št. 8231. ki odhaja iz Slov. Konjic ob 4.58 in prihaja v Poljčane ob 5.45_ Iz Poljčan dne 14. VTIL ob 5.50 Iz Slov. Bistrice n_ n 600 Prihod v Maribor gL kol. 14. vm. ob 6.28 Iz Brežic dne 14. Vni. ob 3.40 Videm Krško Rajhenburg Bianca Sevnica Radeče Rimske Toplice Laško Štore Sv. Jurij 3.50 3.56 4.03 4.12 4.30 4.57 5.07 5.25 5.32 Prihod v Maribor gL koL M. VTIL ob 6.38 Iz Rogatca dne 14. VIE ob 4.40 „ Rogaška Slatina „ „ 4.53 „ Kostrivnica Podplat » „ 5.07 „ Mestinje _ _ „ „ 5.11 „ Šmarje pri Jelšah „ m 527 „ Št. V5d pri Grobelnem „ „ 5.40 „ Grobelno „ „ 5.56 » Ponikva „ „ 6.08 EK&cd v. Maribor gi. fcqL M. SUL d> 6JB Iz Ljubljane gL koL dne 14. VIH. ob 3.30 „ Dev. Marija v Polju „ „ 3.37 „ Zalog h „ 3.41 „ Kresnice H „ 4.00 » Litija „ „ 4.10 Prihod v Maribor gL koL 14. VIH. ob 6.46 Iz Ljubljane gL k. dne 14. Vitt ob 3.50 Prihod v Maribor gL koL 14. VTtt ob 7.14 Iz Ptuja dne 14. Vitt ob 4.35 „ Hajdina „ „ 4.42 „ Sv. Lovrenca na Drav. polju „ 4.53 „ Cirkovce dne 14. Vitt ob 4.58 Prihod v Maribor kor. k. 14 Vin. ob 5.29 Iz Murske Sobote dne 14 VIII. ob 3.12 „ Beltinci „ „ 3.24 „ Dokležovje „ „ 3.31 m Veržej „_ „ 3.38 Prihod v Maribor kor. k. 14. Vin. ob 6.04 Iz Gornje Radgone dne 14. Vitt ob 3.38 » 3.48 „ 3.56 » 4.03 » 4.12 99 4.32 4.53 „ 5.03 „ 5.11 „ 5.15 5.25 Slatina Radenci n Hrastje Mota „ „ Bučecovci „ „ Križevd pri Ljutomeru „ Ljutomer „ m Zero vinci „ Ivankovci „ n Pavlove! B „ Pušonci „ „ Ormož Prihod v Maribor kor. k. 14. Vitt ob 6.33 Iz Cakovca dne 14. Vitt ob 5.10 n Središče „ „ 5.26 „ Velika Nedelja „ „ 5.47 „ Osluševci „ „ 5.54 „ Moškanjci „_ „ 6.02 Prihod v Maribor kor. k. 14. VITI, ob 7.05 Iz Prevalj dne 14. Vitt ob 4.30 „ Guštanj Ravne ,,_ „ 4.36 Prihod v Maribor kor. k. M. VITI. ob 6.08 Iz Velenja dne 14. Vin. ob 3.55 „ Gornji DoHČ » „ 4.25 „ Mislinja * „ 4.33 m Dovže „ „ 4.41 „ Slovenj Gradec „ „ 5.01 „ Dravograd Meža „ „ 5.37 Prihod v Maribor kor. k. 14. Vitt ob 6.51 Udeleženci s proge Trbonje do Rus uporabljajo redni potniški vlak St. 9011, ki odhaja iz Dravograda Meže ob 5.59 in prihaja ▼ Maribor kor. koL ob 7.22. Udeleženci s proge St Tlj—Pesnica uporabijo redni potniški vlak št 9611, ki odhaja lz St UJa ob 7.12 in prihaja v Maribor gL kdL ob 7.38. Skupina Koroških borcev potuje iz Ljubljane glav. feoL 14. Vin. z vlakom JL m, M odhaja is TjaWjnrtR db 038. iKTCOTO« Si 183 6 ToréS, 9. VOT. 1938. Japonci proti Rusom Anglež o sokolskem zleta Dvs drlavnOca Angleški prosvetni minister lord Stan-hope se je pismeno zahvalil češkoslovaškemu ministru za narodno zdravje ln telesno vzgojo Ježku za gostoljubnost, ki so Je bili deležni zastopniki angleške vlade na mogočni manifestaciji sokolstva v Pragi. »Angleški zastopniki,« piše lord Stanhope, »so se na sokolskem prazniku mnogočepa naučili, kar bo pripomoglo, da se bo tudi telesna vzgoja na Angleškem spravila na višino, ki ste jo na Češkoslovaškem že dosegli.« Smrt režiserja Stanislavskega Japonske strojnice zasledujejo premikanje ruskih čet pri čangkufengu novo dobo v postavljanju mej. K mejnikom prihajajo sedaj še betonirani jarki, zaklonišča, ki jim bombe ne morejo do živega, in strogo vojaško zavarovanje. Navzlic prijateljstvu med Francijo in Belgijo pa je meja med obema državama najstrožje zavarovana. Vzrok je tihotapstvo, ki je vodilo v ostalem do skrbne stražne službe tudi med Francijo in Švico. Meja, ki zbuja največ strahu, pa je po vsej priliki meja med Rumunsko in Sovjetsko zvezo. Tu je širok pas zemlje brez gospodarja, ki je zaščiten na obeh straneh z bodečo žico in na katerega ne moreš stopiti brez skrajne nevarnosti za življenje. Navzlic temu se kakšnemu tihotapcu ali beguncu iz sovjetskega paradiža tu in tam posreči, da se splazi skozi to »črto smrti«, kakor jo imenujejo. Da-li mu pomaga pri tem spretnost ali pa podkupovanje, to je težko reči. poveljnik japonskih vojaških oddelkov na mandžursko-ruski meji Moldavi] — 93. prvina Odkritje mladega romunskega učenjaka v področju fizikalne kemije Na zadnji seji pariške akademije znano « sti je prof. Jean Perrin sporočil, da je mlad rumunski raziskovalec, Horia Hulubei, odkril 93. prvino po razpredelnici Mendele-jeva. To prvino so doslej samo slutili, niso je pa mogli odločiti. Holubei je več let proučeval samo redke zemlje in tako mu je počasi uspelo pride« lati novo prvino, pri čemer je rabil nov spektrograf. V spomin na svojo ožjo domo« vino. v katere prestolnici Jaesyju se je leta 1897. rodil, je Holubei to prvino imenoval >moldavij«. Rumunski učenjak je do« cent na vseučilišču svojega rodnega kraja in je v Parizu v področju fizikalne kemije sodeloval 6 prof. Perrinom, nagrajencem z Nrbelovo nagrado Ln ministrom za znan« j tv e no raziskovanje v prvi vladi ljudske fronte. Nov plavalni rekord V 17 urah je ženska preplavala 4à km dolgo progo Jenny Kammersgaardova, slovita danska plavalka, je lahko vesela, da je preplavala v rekordnem času in na rekordno dolžino Vzhodno morje med Gjedserom in Warne* mündejem. ter si pridobila s tem nov lo« vorjev venec, kajti med tem je švedska plavalka Sally Bauerjeva prekosila nje lanski rekord, ko je danska plavalka preplavala Kattegatt. 20«letna Švedinja je starta« la s severne obale otoka Seelanda in je dosegla jütlandsko obalo južno od G-renaa-ja. Vso progo je preplavala v 17 in četrt ure, proga pa je dolga 46 km. Morski toki so bili plavalki v njeni nameri, da prekosi rekord Kanimersgaardove posebno ugodni. Pogumna Jenny se je mo« rala boriti s Kattegattom nič manj nego 29 ur, preden je dosegla jütlandsko obalo. Ne« ugodni toki pa so ji bili progo takrat podaljšali na 90 km. Seveda pa se je morala Švedinja od časa do časa bonti z zelo visokimi valovi, tako da jo je nekolikokrat napadla morska bolezen. Vse težave pa ji sedaj bogato poplačuje slava in poleg drugih nagrad dobi tudi nagrado 5000 kron. ki jo je razpisala neka danska tvrdka za tistega, ki bi prekosil lanski rekord Kam« mersgaardove. Bauerjeva je v ostalem šved-sika prvakinja na dolgih plavalnih progah in za crawl na 400 m. Pri njenem sedanjem uspehu je zanimivo tndl to, da je za premaganje Kattegatta v tako kratkem 5a« su uporabila samo crawl. Ves New York je bü pretekli petek pod vtisom viharnega sprejema, kd so ga v domovini priredili »oceanskemu letalcu proti lastni voijd« Corriganu. Tisk je posvetil mlademu možu celostranske slike in po več strani člankov. O navdušenosti in prešernosti Newyorča« nov nam nazorno govorijo podatki mestne« ga urada za čiščenje ulic. Po teh podatkih so rabili deilavci po sprejemu več ur, da eo pospravili papirne odrezke, ki so jih lju_ dje metali z oken nebotičnikov, ko se je Corrigan v slavnostnem sprevodu vozil proti mestni hiši. Težo teh papirčkov eo ocenili, kakor ob vseh podobnih izrednih pri« Ukah, na 1900 ton. dočim jih je bilo ob sprejemu Lindbergha po njegovem epohal« nem poletu čez Ocean »samo« 1750 ton! Corrigan je v ostalem zavoljo navala navdušenih častilcev na njegov voz dobil težko poškodbo na prsih. Ta poškodba je prekinila za nekaj časa nadaljnji program sprejemov. Moral je namreč za nekoliko ur v posteljo. K temu intermezzu poročajo, da je Corrigan pred hotelom stopil iz svojega voza. Tedaj so množice predrle kordon in navalile nanj. V trenutku je bil tako za. klinjen v množico, da se ni mogel ganiti. Policija si je z nasiljem utrla pot do njega in ga osvobodila. Corrigan ee baje boji, da so mu ljudje pri tej priliki zlomili dve re-bri. Kakor smo že poročali, je »klub lažnivcev« v Los Angelesu »zračnega cigana« za< voljo njegovih pri povesti ob prihodu na Irsko imenoval za svojega častnega člana. Predsednik tega kluba ga je nazval »naj* večjega lažnivca na svetu«. Do tega naslova je prišel, ker je ob svojem pristanku noi Irskem dejal, da je v Kaliforniji, ne pa na Irskem. Ljudje so se božansko zabavali tudi nad njegovim pripovedovanjem, da mu je kompas po poti »norel« in da 6e lednih sveč na svojem aparatu ni bal, ker je bil vzel s seboj tri metre dolgo palico, da bi jih odbijal. Vse te vesele laži so mu priskrbele častno Članstvo v klubu lažnivcev. Kitajska ima samo 250 milijonov prebivalcev Pozornost vzbujajoč članek francoskega učenjaka V nekem francoskem listu objavlja dr. A. Legendre, znanstvenik, ki velja za avtoriteto v vprašanjih Kitajske, članek, v katerem trdi, da šteje prebivalstvo te dežele samo 250 milijonov duš, ne pa 485 mi- Odprava k „beli lisi" Iz danske prestolnice 'je odpotovala te dni odprava, ki obišče Grenlandsko in ki si je zastavila posebno zanimivo nalogo. Mladi vodja te odprave, Knuth, in urednik Munck nameravata raziskati belo liso na grenlandskih kartah, pamreč Pearyjevo deželo. Pri tem hočeta najti odgovor na arheološko in etnografsko vprašanje, kako so prišli Eskimi do severne Vzhodne Grenlandije. Menijo, da so potovali preko Pea-ryjeve dežele in da se da s to preselitvijo pojasniti, da je v štirinajstem in petnajstem stoletju cvetoča eskimska kultura v ozemlju Thüle nenadno izginila. Tok žarečega stekla V neki steklarni v francoskem kraju Ri-ve-de-Gier se je pripetila huda nesreča. Zavoljo velikanske vročine se je razpočila ena izmed peči, v kateri so talili steklo, in s silnim truščem se je zlila prava reka žarečega stekla skozi delavnice, ki so se deloma zrušile, deloma pa postale plen požara. Med delavstvom je nastala strašna panika, toda človeške žrtve ni bilo po čudežu nobene. Skoda zaradi potresa Iz Aten poročajo, da je zadnji potres na Grškem porušil 1340 hiš. Za pozidanje porušenih domov bo treba nad 50 milijonov drahem, človeških žrtev je bilo 58. S Hudičevega otoka v žrelo morskega volka Ponesrečen beg kaznjenca z Alcatraza Neki kaznjenec po imenu Corner, ki bi moral na ameriškem »Hudičevem otoku« Alcatrazu, nekoliko milj od San Franci-sca, presedeti dvajsetletno ječo, je z lopato pobil nekega paznika in skočil potem z visoke skale v morje, da bi splaval do obale. Njegov beg so pa opazili in so ga začeli zasledovati z motornimi čolni, še preden so pa prišli do njega, se je pojavilo nekoliko somov. Kaznjenec je v trenutku postal žrtev njih nenasitnosti. V te- Šestnajst „Stalinov" Dunajski internist prof. dr. Eppinger Je pokojni rumunski kraljici materi Mariji, kakor poroča ameriški novinar McKenzie, opisal svoja precej nenavadna doživetja v Kremi jn. Tja so ga poklicali, da bi pre-iskal Stalina. »V resnici,« pripoveduje, »sem pre Iskal Šestnajst Stalinov. Vsi so nosili precej isto preprosto obleko, vsi so bili približno Stalinove starosti in iste postave. Niso bili napravili nobenega poskusa, da bi obrazne poteze spremenili in mislim, da vem, kateri med njimi je bil pravi Stalin. Bü pa je, milo rečeno, izreden doživljaj. Ko je eden izmed mož slekel suknjo svoje uniforme, je padla s kovinskim ropotom na tla. Mislim, da sta bila v njej dva samokresa. Diagnozo sem napravil za vseh šestnajst Stalinov... « Prof. Eppingerja so tudi pozneje redno klicali v Kremelj in na poteh tja in nazaj je zdravil tri kraljice. Postani in ostani član Vodnikov * 4jL*jLffc£l~ » ku enega meseca je bil to že tretji poskus bega z Alcatraza, a vsi so se izjalovili, ker je ta kaznilnica sredi morja vendarle pre-budno zastražena. Ameriški berlinski poslanik v Pragi AmeriSkl poslanik pri berlinski vlacB, Hugh Wilson, je te dni obiskal ČsL prestolnico, kjer je imel sestanke z vplivnimi češkimi čbdteljL Basgovarjal s« je tudi z lordom lijonov, kakor običajno mislijo. Dr. Legendre je osnoval svojo cenitev na posebne študije in izkušnje o odstotku otrok, ki v poedinih kitajskih družinah ostanejo živi in dosežejo zrelo starost. Učenjak pravL da je umrljivost na Kitajskem zavoljo večnih epidemij, lakot in revolucij dosti višja, nego običajno mislimo. Otroška umrljivost znaša 60 odstotkov. Iz vseh zanesljivih podatkov je sklepati, da prebivalstvo Kitajske hitro nazaduje, ne pa narašča, kako? trdijo drugi viri. Za Francoze, ki so morali zapustiti Španijo Francoska poštna uprava je spravila v promet novo znamko za 65 centimov. Prodajala pa se bo po 125 cent, nje izkupiček pa pojde v prid francoskim beguncem iz Španije ANEKDOTA Napoleon je prisebne odgovore pri drugih cenil, a tudi sam si jih je pogostoma privoščil. Nekega dne je prišel k njemu mlad častnik in ga prosil za napredovanje, češ: »Mislim, da s^ izrezan iz istega lesa, iz katerega se delajo sposobni višji častniki.« — »Nu, dobro,« je odgovoril Napoleon, »ko bom potreboval višjega častnika iz lesa, se obrnem na vas.« VSAK DAN ENA »Za božjo voljo! Mici, gospod mi pravkar sporoča, da je ustrelil ogromnega ki-" j£»Passiag Show«^ Med mejami so velike razlike Kakor poročajo iz Moskve, je tam umri slavni režiser Stanislavski, soutemeljitelj Hudožestvenega teatra. UčakaJ je 75 let. Z Nemirovičem-Dančenkom je v mladih letih ustanovil gledališče, ki je neslo slavo ruske gledališke umetnosti širom sveta. Zadnja leta je preživljal Stanislavski iy miru in je pisal gledališke spomine. Hideki Tojo Lord Runciman v razgovoru s predsednikom češkoslovaške vlade. dr. M. Hodžo Corrigan od samega navdušenja raufen Norost ameriškega občinstva — 19C0 ton papirja na ulicah Edini celini z urejenimi mejami sta Evropa in Severna Amerika <2e opazujemo na zemljevidu državne meje petih celin, je videti, kakor da je vse v najlepšem redu. Vsak mejnik stoji na svojem mestu, če pa pomislimo na nedoločne meje med Mandžukuom in Severno Kitajsko, med Kitajsko in Sovjetsko unijo, spoznamo kmalu, da so meje lahko zelo različne stvari. V Afriki so praktično le vlade britanskih posesti na jugu celine, ki lahko točno navedejo, kje se končuje njih področje in kje začenja področje drugih kolonialnih sil. V Južni Ameriki je težko dobiti deželo, ki bi ji bile meje točno določene. Odtod neprestane vojne med interesenti. V Aziji stvar ni nič boljša. Tako je n. pr. med Indijo in Afganistanom širok pas, ki mu ni nihče pravi gospodar. Edini celini, kjer so meje kolikor toliko dobro začrtane, sta Evropa in Severna Amerika. Nemara najbolj znani mejnik sveta stoji v neki go-ličavi vzhodno od Sverdlovska (bivšega Je-kateringrada). To je »poslovilni kamen« na meji med evropsko in azijsko Rusijo. Stotisoči pregnancev so potovali mimo njega v Sibirijo. Najboljša meja v tehničnem smislu je menda meja med Zedinjenimi državami in Kanado. Od Woodskega jezera v Minne-soti do Pacifika je meja tu brez »naravnih« oporišč naznačena z železnimi mejniki, ki pripadajo od milje do milje izmenoma obema državama. Ti mejniki so dva in pol metra visoki in na vsakem je napis »Londonska pogodba. 30. okt. 1818«. Dalje na zapadu so rabili kamne in skozi gozdove so izsekali široke mejne pasove. Stroški za to razmejitev so znašali po današnji vrednosti okrog 80 milijonov dinarjev in to ni dosti, če upoštevamo vso dolžino. Ko so pozneje med Montano in Kanado zavoljo čestih prestopkov živinskih čred na tuje ozemlje postavili 700 km dolgo žično ograjo, je samo ta požrla 45 milijonov dinarjev. če se obrnemo spet na Afriko, naletimo na mejo iz bodeče žice na jugu Libije. Postavili so jo Italijani zavoljo pogostih napadov roparskih plemen iz Sahare in je dolga okroglo 1000 km. Ograja je visoka dva metra in sega še poldrug meter v tla. Stroški so znašali vštevši mejnike, ki so jih postavili na vsakih 5 km, nad 250 milijonov dinarjev. Najdražja meja vseh časov je prosluli, nad 2500 km dolgi kitajski zid. Če bi ga hoteli danes zgraditi, bi stal s stolpi in vrati vred okrog 10 milijard dinarjev. Celo Hadrianov nasip ali zid Pitkov od New-castlea do Carlislea bi veljal danes po nekem računu 500 do 600 milijonov frankov. Trdnjavska veriga od Belforta do Longwi-ja, slovita »Maginotova črta«, je odprla Z rajske Floride gtiri očarljive ajp^riške mladenke preživljajo počitniške dneve v kopališču Miami Malfarai pregled ' K. Stanislavskij ^ Svojemu staremu prijatelju Fedorju ;šaljapinu je po krajšem presledku sledil v večnost eden izmed velikih in uspešnih reformatorjev ruskega gledališča Konstantin Stanislavskij (Konstantin Serge* jev Aleksjejev). L. 1863 v Moskvi rojeni potomec premožne rodbine »kupcov«, sin patriarhalnega Rusa in vnuk franco-«ke igralke Varleyeve, je že zgodaj občutil globo-ko zanimanje za »deske, kipo^ menij0 svet«. Posvetil se je n« le praktičnemu režiserstvu, marveč tudi teoretičnemu razglabljanju dramatske literature sn problemov dra«maturgije. Stanislavskij je kmalu zaslovel v moskovskih kulturnih krogih kot »gledališki človek« izredno finega čuta za odrsko stvarnost, kot novo-tar temeljito podprtih pogledov na nove naloge dramatike in zlasti še na umetnost odrske uprizoritve. Velik dan v življenju Stanislavskega Je bil tisti dan L 1897, ko sta z Vlad. Nemi-rovičem-Dančenkcm napravila podlago za skupno delo, t. j. za ustanovitev neodvisnega gledališča, ki bi se strogo podredilo njunemu nazivanju in njunim skupno izdelanim načelom umetniške igre. Sporazum med tema dvema gledališkima teoretikoma in praktikoma je obrodil rano-2X> sadu in je po pravici načel novo poglavje v zgodovini ruske gledališke umetnosti. Neodvisno gledališče, ki se je predvsem podredilo Stanislavskemu, je dobilo Lme Moskovskij hudožestvenij teater — Moskovsko umetnostno gledališče. V ru-:ski gledališki kulturi je le malo preobratov tolikega pomena. »Hudožestveniki« so postali v teku časa ena najboljših gledaliških skupin na svetu. To, kar so dajali s svojo igro, je po svoji čudoviti popolnosti prekašalo vse pojme o realistični sceni, v njihovem odrskem realizmu Je bilo več kakor resničnost: bilo je umetnostno doživljeno, v krasno ansambelsko igro zajeto življenje. Hudožestiveniki sicer niso takoj prepričali gledalcev, ki so bili preveč vajeni patetičnih teatrskih gest in slikovitega dekora. Toda po nekaterih .danes že zgodovinsko slavnih uprizoritvah se jim je odprla pot k pravim triumfom. K. Stanislavskij je spisal o svojem gledališkem življenju eno najdragocenejših memoarskih del te vrste »Moje življenje v umetnosti«-. Tu so posebno lepa tista poglavja, v katerih pripovedujejo o začetkih in prvih bojih Hudožestvenega gledališča s tradicionalnim okusom, z našopirjeno, neresnično teatraliko na odru. Mnogo takih spominov je ohranjen tudi v korespondenci pisatelja A. P. čehova in v spomi- nih nekaterih vodilnih igralcev MHT. Ko so Hudožestveniki prinesli tudi k nam, čeprav že v nekoliko razredčeni obliki, poezijo svojega odrskega realizma, je bila v naših listih pogosteje beseda o metodah in načelih danes že pokojnega Stanislavskega. Znano je, da je ta genialni dramaturg dosegel Odrsko popolnost svojega ansambla samo z radikalnimi sredstvi, ki se niso ustavile niti pred pragom zasebnega življenja in osebne svobode. Podredil je svoje sodelavce železni disciplini, ne da bi zaradi tega zatrl njihovo individualnost. Gledališko delo je pojmoval sila resno in zahteval zanj takih priprav, kakor jih zahteva versko udejstvo-vanje. Ustvaril jo iz gledališča svetišče, vendar ne tako, da bi ga povzdignil nad stvarnost in njene zakone. Uprizoritve čehovljevih in Gorkega dram so ostale vsem, ki so jih kdaj videli, še desetletja v toplem spominu, za katerim ostaja nostalgija kakor za krasnimi kraji in močnimi doživetji. »Tri sestre«, »Na dnu«, »Striček Vanja«, »češnjev vrt« ... koliko čudovitih gledaliških večerov! že 1. 1906 je šel MHT na turneji po Evropi in imel tudi tam, kjer ljudje niso razumeli niti besedice ruski, vprav triumfalne uspehe. Pisali so o razodetjih, o višku, ki ga ni več mogoče prekoračiti i. t. d. Stanislavskega odrska linija ni sicer ostala ves čas ista, saj je v poznejših letih popravljal realizem s psihologijo in poezijo, enotna pa je ostala njegova osebnost in ista je bila njegova vera v poslanstvo gledališča. Po veliki revoluciji so rusko gledališče obvladale nove smeri in z njimi nove individualnosti, kakor sta Meyerhold in Tairov. Eksperimente so delali na drugi podlagi, v luči novih idej in z izkušnjami, ki so jih prinesla zlasti nova tehnična sredstva. Stanislavskij in Dančenko nista več stala v ospredju, vendar je tudi novi režim priznal zasluge obeh mojstrov za razvoj ruskega gledališča. Nekdanji slavni »Hudožestveniki«, ki so igrali »Strička Vanjo«, so se razkropili po vsej Evropi, le nekateri so varovali v Moskvi tradicijo MHT in jo skušali prilagoditi novemu življenjskemu stilu, nov* socialni stvarnosti. Med njimi je bil tudi Stanislavskij, ki je sedaj zaključil svojo življenjsko pcet. v zadnjih letih je lahko spoznal, da je tudi mnogo mlajši Meyerhold doigral in stopil v ozadje. Tako je življenje. Lahko je pa spoznal še to, da kvas hudožestveniških idej ni meril še vedno učinkuje v razvoju ruske gledališke umetnosti. Zapiski Zagrebški »Književnik« 0 Češkoslovaški. Znana hrvatska revija »Književnik«, ki iz« fiaja v redakciji Milena E urni an a je pravkar izdala 7. in 8. zvezek posvečen v celoti češkoslovaški republiki ob njeni dvajsetletnici. Urednik je napisal za to številko uvodnik »Temelji naše solidarnosti s Če? hoslovačkom t. Ti temelji so trije: sentimen-talno«romantiani, ideološki .in realno politici i. Du rman označuje vsakega izmed njih. Med ostalimi članki utegnejo zanimati prispevki Adama Pribiceviča, dr. Srgjana Bu« disavljeviéa, Setona Watsona, dr. Ivana Esi. ha. dr. B. Adžija, B. Vračarevica in drugih. Brabko Kreft je prispeval pregled delovanja vodilnih praških gledališč. Med članki &o tudi značilni odlomki iz spisov prezidenta dr. E. Beneša in pisatelja Karla Čapka. Obilni so prevodi iz poezije in lepe proze. Tu so zastopani Josef Ilora, Jarosflav Seifert, Petr Bezruč, Fr. H nI as, Anton Sova, J i ri Wolker, V. Nezval. Stanislav K. Neu« mann. Milo Urban. Vladislav Vančura, Karel Novy in Ivan Olbracht. Zanimiva je tu« di vrsta interviewov, ki jih je Vlad. Jurčič opravil s češkimi in slovaškimi pisatelji. Vzpodbudna je bibliografija čeških in slovaških del, ki so prevedena na srbski ali hrvatski jezik. (Upoštevane so samo povojne izdaje, vendar so tudi tu ostale nekate« re očitne vrzeli). Češkoslovaški zvezek hrvatskega »Književnika« je pomenljiv do* nesek k spoznavanju Češkoslovaške, njenih problemov in njene duhovne kulture. Publikacija je tem važnejša, ker je izšla v sonce« in kaže konflikte na rusko-japonski meji. Aktualna tema priča obenem o vedno večjem prodiranju nacionalnih in patriotič-nih idej v novo sovjetskorusko tvorbo. Sofijski obzornik »Slavjanska beseda« je prinesel v pravkar izišlem tretjem zvezku poleg prevodov iz poezije Iv. Bunina in člankov o pokojnem Šaljapinu sestavek o češko-bolgarskem slikarju, pred meseci umrlem Ivanu Mrkvički. Zanimiv je tudi članek bivšega generalnega konzula Dimi- trija Jocova »Srbija in Bolgarija«, kakor I tudi dr. Hr. Gjulemetora prispevek »Na beograjskem ßejmuc 0 Milana Rakiéu prinaša »Meridiano di Roma« v številki t dne 7. t In. informativni sestavek iz peresa Luigi j» Salvisi ja, ki je tudi pre-vel kot primer pesniške umetnosti pokojnega poeta in nekdanjega rimskega poslanika Jugoslavi* »Iskreno pesem«. __ Spomina avtorja »Marija Koinhove«. Francozi v daljni Kanadi slave letošnje poletje spomin pisatelja Louisa Hémona, ki je umrl pred 25. leti. Ta Francoz je oveko-večtl sebe in francoske kmetije v Kanadii z eno najlepših kmečkih povesti v francoski literaturi »Maria Ohapdelaine«. ki jo j® dr. Anton Debeljak pred leti prevedel v slovenščino z naslovom »Marija Kožuhova«. Hémon je bil po rodu Bretonec, kri pa ga je usoda zanesla v Kanado. Tu je o njeni trdi zemlji i.n francoskem naseljencu, ki jo obdeluje, napisal knjigo n&navadno močnega naturalističnega značaja. Hémonova pri« povedna mojstrovina, ki je danes tako znamenita. da obstoji >La Socióté des Antis òe Maria Chapdelaine« (Društvo prijateljev Marije Kožuhove), izprva ni oarola občin« stva. Citatelji so Hpmonu očitali, da prikazuje kanadskega Francoza pretirano s temnimi barvami. Kritika pa je takoj opazila lepote in odlike te knjige, ki jo danes uvr« ščajo med najizrazitejše sadove francoskega ruralističneaa stremljenja in obenem med izraze toplih vezi, ki družijo francoske naselbine v Kanadi s staro domovino. Katere italijanske književne novote na-b bolj zanimajo? Iz tedenskega pregleda, ki ga prinaša o prodaji novih italijanskih knjig »Meridiano di Roma«, posnemamo, da izmed leposlovnih del najbolj zanima Broc-chije-v novi roman »Tramonto delle stelle«. Izmed esejističnih ali poučnih spisov je še vedino na prvem mestu senzacionalni živ« ljenjepis d'Annunzia (»Vita segreta di d'Annunzio«), ki ga je bil spisal dolgoletni taj« nik »snežniškega vojvode« Tom Antongini. Ljubo Babic, Pod italskim nebom. Ljubka knjižica na eecelih sto straneh, ki je izšla v Mali knjižnici Matice Hrvatske, je v sezoni potovanj in turističnega štiva dvojno aktualna. Eden najpomembnejših hrvatskih slikarjev je v esejeki obliki obdelal vtiske iz Italije. Ljubo Babičje že ponovno opozoril na svoje spretno in fino kultivirano pero. Njegova zgodovina novejše hrvatske umetnosti je delo, v katerem se z lepim uspehom združujejo znanstvenik, lite rat in likovnik; te tri sestavine nahajamo le pri redkih piscih takih knjig, odiod mnoge posebne kvalitete in značilnosti dosedanjega največjega, spisa Ljube Babiča. V knjižici »Pod italskim nebom« je ostal pisec pesnik in slikar. Pesniške elemente zaznavamo v oblikovanju sLikarjevih izrazito slikarskih vtiskov, predvsem v stilistični kvaliteti, ki kaže Baibičevo za slikarja kar nenavadno kulturo besednega izraza. Po tolikih piscih, ki so zapustili o Italiji potopisna dela trajne vrednosti, je Bahiceva knjižica delo. ki daleč prekaša reportaže in se pridružuje (najboljšemu, kar obstoji veaj na slovanskem jugu o opevani deželi sonca in umetnosti. Poglavitna značilnost Babičevih potopisnih esejev je njegovo čisto likovno, za baWitost ta oblikovno slikovitost, videnih stvari dovzetno opazovanje italijanske prirode, mest in umetnostnih naprav. Babič opisuje predvsem Florenco Rim in Benetke, nenavadno svež pa je tudi njegov opis Caprija v sestavku »Tarantelle, danza gaja«. Onim. ki so potovali po teh mestih, bo či-tanje Babičevih impresij nudilo poseben užitek. Evropski rekorder Aharth - na Ljubelju? Za velike gorske motociklistiČnr dirke Je vsak dan večje zanimanje Tajništvo Motokluba Ilirije nas obvešča, da je pravkar prejelo brzojavko ®ve-tovnoizn anega rekorderja Italijana Carla Abartha, ki je trenutno v Svici in zahteva takoj razpis in prerez ljubeljske tekmovalne proge, ker oi se rad udeležil jubilejne mednarodne motodirke na Ljubelj, 15. t. m. Carlo Abarth je vozač svetovnega kova, za kategorijo športnih motorjev s prikolico. V zadnjih dveh letih črtamo njegovo ime na čelu rezultatov vseh največjih svetovnih dirk. — Kakor znano pa je vrhovna evropska motociklistična federacija odredila, da se letos peslednjič vozi na dirkah s prikolicami, ker se v tej kategoriji dogaja preveč nesreč. Tako je mojstru motorja s prikolico Abarthu letos zadnjič dana prilika, da pokaže svojo vratolomno drznost in to je tudi vzrok, da se udeležuje skoro vseh večjih dirk. Abarthova udeležba na Ljubelju bo za ljubeljsko prireditev največja pridobitev, saj nam bo tu dana prilika gledati svetovnega mojstra v smrtnonevarni borbi za sekunde. Tajništvo Ilirije mu je vse željene ljubeljske načrte odposlalo z zračno pošto in z zanimanjem pričakuje prijavo »mojstra prikolice« Abartha. Do dirke je še — 6 dni! © T šala in resnica o ženski tekmi Ženski nogomet f e za zabavo, mi pa primeren za športno udejstvovanje Ljubljana, 8. avgusta Pa smo le dočakali! Včeraj smo imeli priliko videti, kako so igrali nogomet naši predniki. V dovršeni obliki so ga nam predvajale moderne žene in dekleta. Prikazovanje je bilo vzorno. S tempom časovne leče so se pred nami odigravali dogodki, da jim je lahko sledil tudi lajik. Videli smo prve početke udarjanja žoge z nogo v naj-primitivnejši obliki. Seveda noga ni zmerom zadela žoge, toda tako je bilo tudi pri naših prednikih, čistih strelov takrat še hrvatskem kulturnem kremi kjer'so sevča- 1 prevladoval je tako imenovani si oglašali kaj enostranski,' kSdfei ta S^J^^fS l.^f!" akdonarni nazori o CSR (prim. pisavo »lir, vatske smotre«). Želeti bi bilo da bi se tudi slovenske revije v podobni obliki £pom« nile dvajsetletnice CSR, ne da bd pri tem kajpak pozabile na dvajsetletnico Jugoslavije Slovaški literarni mesečnik o jngosloven-ski literaturi. »Venkov« poroča, da je gla; silo Slovaške matice, mesečnik »Slovenské pohl'ady posvetilo najnovejšo dvojno števil- nogometnem žargonu strel, ki mu ne vesta ne odpošiljatelj, ne naslovljenec točne smeri. To je prepuščeno žogi, ki si lahko po svobodni izbiri določi svojo pot. Občudovali smo tudi prve znake razumništva v nogometu : žoga naj leti v določeno smer. Danes pravimo temu kombinacija. Naši predniki so posvečali pažnjo tudi nogometni tehniki. »Stoping« ni lahka zadeva, pa so ga naša vrla dekleta kljub temu razmeroma dobro obvladale. Kakor na filmskem lr^ iim/ìQiMTfl^ —i-• t i , i "ia uvuiu uuviauaie. r*.aitor na iumsKem v^J nr^ZZ J1' Zv^k,obsega traku so se pred našimi začudenimi pogledi vrsto prevodov nn vec orisov n.irSiVi I . .......... 0 . -'rs to prevodov in več orisov naših slovstev. Tako prikazuje slovensko literarno eodob« nost dr. Tine Debeljak. 70 letnica Paula Claudela. 6. t. m. je minilo sedemdeset let. kar se JO rodil v Ville« neuve sur Fin znameniti francoski pesnik Claudel. Še vedno neumorno del,ujači mistik in poveličevalec srednjega veka se je uveljavil v slovstvu svoje domovine predvsem kot dramatik, v drugi vrsti pa kot pesnik cisto svojskega izraza, ki so ga stilistično inspirirali sv. »pismo stari latinski obred-niki in srednjeveški religiozni pisatelji. Izmed Claudelovih dram je pri nas najbolj znano »Oznanenje Mariji Devici«, ki ga je prevedel Anton Debeljak. V tej drami obuja skrivnostno lepoto srednjega veka in njegovih gotiönih katedral V zadinjih letih je vzbudila posebno pozornost Claudelova drama o Krištofu Kolumbu, katere besedilo je francoski modernist Milihaud uporabil za svojo tehnično in glasbeno drzno, v vsakem pogledu avantgardno opero. Ta pesnik hi« men ta sodobnih psalmov je bil dolga leta v francoski konzularni in diplomatični službi. Vzhod mu je navdihnil fino iabntšene črtice »Poznanje vzhoda«. Po vojmi je bil poslanik v Tokiu, Washitagtonu ta Bruxel« lesu. Odtod je stopil v pokoj, ki ga pa posveča intenzivnemu literarnemu delu. Angleški pisatelj W. B. Maxwell je umrl v Londonu, star 78 let. Nova sovjetska opera s patriotiöno vsebino. Sovjetski skladatelj Leon Knipper je na podlagi Pavlenkovega romana »tNa dalj« nem vzhodu grmi« izdelal opero, ki jo odlikuje izrazito patriotiična ruska, narodno-obrambna tendenca. Imenu je se »Vzhajajoče volasa branilka uporabila trik hazenašice in ujela žogo z roko. Sodnik je neusmiljeno pokazal na belo točko 11 m od gola in že je bilo 2 : 0 za Brno. Zagrebčanke pa niso klonile. Marica Cimpermanova, ki so jo Ljubljančani kot staro znanko nenehoma vzpodbujali, je v solo teku znižala na 2 :1. Kmalu nato je bivša rekorderka v metu krogle, Bernikova Fanči, v drugič potresla nasprotno mrežo. Po odmoru se stanje ni več izpremenilo. 2oga je postajala vse preveč svojeglava in tudi streli, čeprav so bili izredno ostri, niso hoteli doseči golove črte. Gledalci so se izredno zabavali. Na tribuni smo opazili nekdanje nogometne zvezdnike in internacionalce, kakor Perško in Ferderberja. Zlasti slednji je bil zelo navdušen in je ves čas hrabril Zagrebčanke. Tik pred koncem je tišino na igrišču zmotil otroški jok. Pa je otroka nekdo potolažil, češ, samo malo počakaj, saj bo mamica takoj tukaj. In res je sodnik odžvižgal in je dete steklo za mamico v garderobo. Ženska nogometna tekma, ki je precej razgibane naše športne duhove, je zdaj srečno za nami. Gledalci te nove nogometne prireditve so zapuščali igrišče zelo različnih nazorov: nekateri, češ da ta igra ni za žensko, nekateri, češ naj imajo veselje, brcanja in tekanja za žogo tudi dekleta, neka- i a fì t —__x . T—t .. — .. , kazali zlati časi nekdanjega nogometa, ko je veljal »oxford« za višek nogometne tehnike. Leva zveza Brna je nekajkrat krasno nakazala ta udarec, žal je letela žoga komaj 5 m previsoko in približno 10 m vstran ter je ni bilo mogoče doseči z nogo. Kljub temu smo bili zadovoljni, saj smo bili priča problemov s katerimi so se borili pradedje, i teri,"čei7a'Jfe Ta TeT slednji prav priiet-ko so orali nogometno ledmo. Naši pred- nn ' L - , . . J', lJrdV pr,jei niki so bili menda tudi nepreračunljivi in TJ^ ■ dru?ace\ B,l° Je rafPrav v gotovem pogledu izredno trmasti. Nika- j "a;vec;em športnem dogodku. kor niso mogli doumeti fizikalnega zakona, - .. e glede n.a vse> kar smo videli in sli' ki ga danes pozna vsak otrok, da namreč f?" 1X3 teì tekmi> pa se mi odločno postav- istočasno na istem mestu ne moreta biti mn " --"!h J-------- dve telesi. Po vsej sili so hoteli »driblati« kar skozi nasprotnika. Priznati moramo obema enajstoricama, da so nam ta del nogometne zgodovine pokazale dovršeno. In potem razantni start! Dih nam je zastajal ob pogledu na silovito brzino. Kajpak je bilo to mogoče le s časovno lečo, ki se je skozi vso tekmo vlekla kakor rdeča nit. Menda je berlinski olimpijski film v tem pogledu nenadkriljiv — pri nas ga žal še nismo videli — toda prepričani smo, da so posnetki s časovno lečo v tem filmu v primeri z današnjim prikazom, samo senca. Blizu 900 gledalcev je bilo priča edinstvenemu dogodku na zelenem polju ljubljanskem V začetku so bile zastopnice Brna v premoči in so diktirale »peklenski« tempo. Prvi gol je bil plod krasne kombinacije notranjega tria Brna in obrambe Zagrebčank. žoga je »bliskovito« letela od napadalke do branilke in se je končno znašla v mreži. Spet so bile Moravanke v napadu. Idealen »kvargelj« je spravil žogo visoko proti nebu, žal pa je zagrebška pla- Ijamo v tabor onih, ki trdijo, da nogometna igra ni primerna za žensko mladino. Saj je še cela vrsta drugih športnih panog. v katerih tudi ženska mladina lahko dobi primerno priliko za udejstvovanje. Sploh je nerazumljivo, zakaj peščica že tako maloštevilnih žensk v našem športu sili v panogo, ki še med moškimi ne spada med najbolj neoporečne, bodisi s telesno ali duševno vzgojne strani. Naša ženska mladina premalo goji sporte, našim dekletom je treba gibanja na zraku in soncu ter v prosti naravi, toda nogometno igrišče in naporno igro z žogo na njem naj prepusti moškim. To velja tudi za onih nekaj, ki so prepričane, da jim delamo krivico.* Če ne morejo drugače, naj se enkrat pomešajo med gledalce in slednjič nikoli več ne bodo med igralci/ Postani in ostani £lan Vodnikove družbe! Še o jubileju Kluba slov. kolesarjev v Celju Celje, 8. avgusta Klub slovenskih kolesarjev v Celju je slavil v nedeljo svojo 40-letnico. Ob tej priliki je bila prirejena 16. zvezdna kolesarska dirka v Celje, o kateri smo poročali že v ponedeljski izdaji »Jutra«. Ob 11.30 se je začela v Narodnem domu slavnostna seja Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. Predsednik Kluba g. Mirko Fajs je pozdravil navzoče zastopnike civilnih in vojaških oblastev, predvsem župana g. Mihel-čiča, zastopnika sreskega načelstva g. Rejo. zastopnika komandanta mesta g. kapetatia Iliča, zastopnika komandanta vojaškega okrožja g. kapetana Barkoviča, zastopnika komandanta 39. pp. g. kapetana živkoviča, glavnega tajnika Koturaškega saveza g. Ferrarija, častnega člana in ustanovitelja kluba, učitelja v p. g. Franja Kranjca, ustanovnega člana kluba g. Franja Jošta, predstavnike ljubljanskega in mariborskega kolesarskega podsaveza in celjskih športnih klubov ter ustanovitelja zvezdnih dirk v Celje in velikega kolesarskega organizatorja, klubovega častnega člana g. Jakoba Gorjanca in vse ostale udeležence. V svojem poročilu je predsednik omenil, da manjka klubu kronika, ker so bili njegovi spisi med svetovno vojno uničenL Klub je bil ustanovljen 1.1898. kot odsek celjskega Sokola in se je 1.1903. osamosvojil. Kljub velikim oviram se je uspešno udejstvoval .. kot nacionalna športna organizacija. Neovirano udejstvovanje je bilo klUbu omogo-čeno, šele po osvobojenju. Predsedniku g. Fajsu je v zadnjih letih uspelo zagotoviti klubu nadaljnji obstoj in krepko udejstvovanje, tako da pristojni forumi danes upoštevajo in cenijo celjski kolesarski sport. V Celju bi bilo potrebno urediti moderno kolesarsko dirkališče, celjski kolesarski sport pa bi naj bil deležen večjega razumevanja in primerne podpore občine in drugih činiteljev ter javnosti. S slavnostne seje sta bili poslani vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru n. in pozdravna brzojavka ministru za telesno vzgojo dr. Mileticu. častni član in ustanovitelj kluba učitelj v p. g. Franjo Kranjc je iznesel nekaj spominov na delovanje kluba od ustanovitve do pričetka svetovne vojne. Ustanovitev kluba je bila ideja pokojnega odvetnika in narodnjaka dr. Josipa Vrečka. V klubu so se že v prvih letih z veliko vnemo udejstvo-vali narodnjaki dr. Josip Sernec, dr. Ivan Dečko, Peter Majdič, dr. Fran Mayer, dr. Juro Hrašovec in dragi. Prvi predsednik kluba je bil dr. Josip Vrečko, drugi dr. Mayer, tretji pa g. Franjo Krajnc. Klub je prirejal izlete in dirke na Vransko, v št. Juri; ob juž. žel., v Ljubljano, Zagreb in razne druge kraje in se z uspehom udejstvoval kot nacionalna športna organizacija. Govornik je ob zaključku želel klubu plodo-nosno udejstvovanje v korist domovine in države. Klubov častni član g. Jakob Gorjanc, pionir slovenskega kolesarskega sporta, je poudaril, da se vrši slavnostna seja na onih posvečenih narodnih tleh Narodnega doma, kjer so se pred desetletji zbirali poleg slovenskih narodnjakov tudi slovenski kolesarji. Takrat so hoteli osnovati Zvezo ju goslovenskih kolesarjev. Ker pa avstrijske oblasti tega niso dovolile, se je osnovala Zveza slovenskih kolesarjev. V Savinjski dolini je bilo mnogo zavednih slovenskih kolesarjev, ki so se morali udejstvovati samo l'ho in na skrivaj, ker so narodni na-sprot. tki na vse načine ovirali njihovo delo. 'Zveza slovenskih kolesarjev je priredila 8. avgusta 1897. kolesarsko dirko na progi Trst—Celje, na kateri si je takrat priboril prvenstvo g. Jakob Gorjanc. Takrat so pričakovali narodni nasprotniki slovenske kolesarje zunaj Celja s koli, poleni in žeblji. Gosp. Gorjanca so morali spremljati orožniki do Narodnega doma, ki ga je oblegala renegatska drhal. Tudi zvečer so morali orožniki spremljati Gorjanca do kolodvora. že takrat je vladalo iskreno prijateljstvo in tesno sodelovanje med ljubljanskimi in celjskimi slovenskimi kolesarji. Ob zaključku je govornik apeliral na predsed-sednika g. Fajsa. naj tudi nadalje skrbi za prospeh in napredek Kluba slov. kolesarjev v Celju. Nato so čestitali klubu ob jubileju gg. župan Mihelčič v imenu mestne občine, Reja v imenu sreskega načelstva, kapetan Barkovič v imenu predstavnikov vojske in tajnik mariborskega kolesarskega podsaveza g. Rudolf Steinbtichler, Id je izročil klubu lepo spominsko darilo podsaveza. Ob zaključku je predsednik g. Fajs razglasil glavne rezultate zvezdne dirke in izročil lepe pokale, ki so bili določeni za zmagovalca na vsaki progi. tefcmoronjfc. T SCWbO 2»,.* nedeljo ob 9. dopoldne. Spored: 50 m prosto junior^, SO m peo-sto seniorke, 100 m prsno juniorji, 100 m hrbtno seniorji, 200 m prosto seniorji, 3X50 m mešano juniorke, 4X50 m prosto juniorji, 100 m hrbtno juniorji, 50 m prosto juniorke, 100 m prosto seniorji, 100 metrov prsno juniorji, 50 m hrbtno juniorke, 100 m prsno juniorke, 4X50 m seniorji, 200 m prosto juniorji, waterpolo. Pravico udeležbe imajo vsi klubi člani LPP, ki so poravnali vse svoje obveznosti napram savezu in podsavezu, s svojimi verificiranimi tekmovalci. Tekmovalci, ki so v katerikoli disciplini startali na kateremkoli delu drž. prvenstva, na podsa-veznem prvenstvu ne smejo startati. V jimiorskih disciplinah smejo startati samo oni, ki so rojeni leta 1920 ali kasneje, ostali so seniorjL Vsak klub mora za po-edino točko prijaviti neomejeno število tekmovalcev, toda samo eno waterpolo mostno. V waterpolu startajo lahko samo seni orii. Skoki bodo v kopališču UirijP v ponedeljek 22. avgusta. Skoki: juniorke skačejo tri poljubne skoke, višina 3 m, juniorji 4 poljubne skoke iz najmanj dveh različnih skupin, višina 3 d. Seniorji 6 poljubnih skokov iz najmanj treh različnih skupin, -višina 3 m ali 5 (poljubno). Vsi skoki morajo biti izbrani iz tabel pravilnika za skoke JPS. Prijavnina znaša za osebo in točko 2 din za štafeto 5 din, za water-polo moštvo 20 din. Prijave je poslati najkasneje do 18. avgusta do 18. tajniku LPP (Jesfli Jufij, Ljubljana, Florjanska 42.). Vse zakasnele prijave in prijave brez prijavninp se ne bodo upoštevale. Kovač je premagal Smerdn-j a 6:3, 2 : 6, 8 : 6. Včerajšnja kvalifikacijska tekma med Iliri janom Smerdujem in Kovačem (HAŠK) se je po dramatični dve-urni borbi končala z zmago Zagrebčana. S to zmago se je Kovač kvalificiral za reprezentanco, ki bo nastopila konec tedna v Varšavi v tekmi za srednjeevropski poka!. Oba igrača sta bila ves čas povsem enakovredna, vendar se je pri Smerdujn pokazala utrujenost od napornega tekmovanja za drž. prvenstvo in ni nudil običajne ostre igre. Moštvo, ki ,je določeno ta tekmo S Poljsko je sedaj naslednje: Mitič, Bado-vauovič, Kukuljevic n. Kovač, verjetno bosta o<»;>otova!a kot rezervi tudi oboleli Bal-lada in Smerdu. Ekfpa odpotuje drevi. SK FieKa-; Drevi ob 20. seja upravnega odbora v gostilni Oblak na Tržaški cesti. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 18. strogo obvezen trening I. in n. skupine. Načelnik. Razpis plavalnega prvenstva ljubljanskega podsaveza v ljubljanski Koleziji Prvenstvo LPP za leto 1938 bo v soboto 20 ta v nedeljo 21. avgusta ▼ športnem kopališču v Koleziji v Ljubljani. Prvi dan bodo predtekmovanja, drugi dan i Torek 9. avgusta Ljubljana. 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Problem graditve naših cest (inž. E. Udovič). 19.50: Deset minut zabave. — 20: Plošče. — 20.10: Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (g. Jože Gre-gorič). — 20.30: Koncert zbora konserva-toristov iz Prage. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Iz dobrih starih časov Sreda 10. avgusta Ljubljana 12: Uverture (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.15: Polke in valčki (plošče). -— 14: Napovedi. — 18: Koncert Radijskega orkestra. — 18.40: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje inšpekcije drž. obrambe. — 19.50: Plošče. — 20: Pevski koncert g. Jožeta Gostiča, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 20.40: Podokni-ce (plošče). — 21: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert dveh kitar (gg. Antunovič in Har-šlag). Beograd 17.20: Orkester in plošče. — 20: Petje in humor. — 21.30: Srbske in ruske pesmi. — Zagreb 20: Prenos iz Ljubljane. — 22: Ples. — Praga 19.30: Operni prenos. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.30: Lahka godba in ples. — 21.10: Cho-pinove skladbe. — 22: Plošče. — Sofija 19.15: Prenos opere »Aida«. — 22.10: Pester spored. — Dunaj 12: Plesi. — 16: Orkestralni koncert. — 18.20: Mozartove in Wolfove skladbe. — 20.15: Družabni večer za mladino. — 22.30: Dunajska glasba. — 23: Lahka godba. — 1.00: Kakor München. — Berlin 19: Glasba za zabavo. — 20.10: Pester spored. — 22.30: Lahka in plesna muzika. Rečem Vam: TA HRANA ZA KOŽO 2 BIOCELOMJEČUDOVIltf To dokazuj^ da se koža da hraniti Moj zdravnik mi je dejal, da se B i o c e 1, vsebovan v tej posebni hrani za kožo, pridobiva iz skrbno izbranih mladih živali. Globoko prodre v Rožo in dovaja ji hrano, ki je potrebna, da postane čvrsta,^ sveža in mlada. Biocel je iznašel neki glasoviti profesor dunajskega vseučilišča. Zdaj je Biocel kombiniran z rožnato kremo Tokalon baš v pravem razmerju, da lahke redi kožno tkivo. Uporabljajte to kremo zvečer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon. V S dneh Vam bo pokazala pot, da se rešite napak svoje polti ln ohlapnih mišic lica. Pri poizkusih, ki jih je dr. Stej-Bkal napravil na klinflrf dunajskega vseučilišča pri ženah od 55 do 72 let, so gube Izginile v roku šestih tednov. vjtjtro« st 183 8 Toref , 0. VUL 1938. JACKSON GREGORT: HČI SOLNCA Roman. Globoko pod sabo je zdaj zagledal poslopja na farmi Bruceja Westa. Bila je široka, lahno valovita ravan, prerasla z bujno travo, povsod, kjer je prihajala voda na dan, so se zbirale skupine dreves. Podoba je bila, da farma ni tako obilno namakana kakor Zoraidino posestvo, a je bila vendar dovolj plodna, da je priklenila nase pogled poznavalca. Lepih, ravnih polj je bilo na pretek, a kar je bilo glavno — farma je ležala čisto na samem. Kdor je bil tu doma, njemu je bilo daleč do razburljivega direndaja sveta. Kdo bi se torej čudil, da je bil Bruce tako navdušen za svoj dom? Gore in griči so obkrožali njegovo posestvo, visoki, kakor da svod počiva na njih. Ko je Kendric tako jezdil dalje, mu je prišla njegova najdražja pesem na ustne: Širna je zemlrja, sinje nebo — počakajva, draga, da bo solnce zašlo. »Dvajset milj daleč skozi samo tatinsko in roparsko drhal«, si je rekel na tihem. »Nobene pre-graje, ki bi človeku zapirala pot. Da, ta dežela je paradiž, kolikor ni pekel zrasel iz nje. Nobena reč ni tu napol, nobene sentimentalnosti nikjer.« A iz-nenada se mu je pomračil obraz. »Uboga mala stvarca«, je rekel. »Ce bi mi Bruoe lahko dal samo 261 pol ducata vrliH cowboyev, takŠnlfi, da se tucfi vraga ne boje!« A njegova upanja ▼ tej smeri niso letela visoko. In ko je trčil na prvega izmed Westovih ljudi, so mu dodobra splahnela. Bil je Indijanec ali kvečjemu mestic, sršečih črnih las, trdih potez, oči kakor kamen. Kendric ga je poklical; okrenil se je v sedlu in počakal. »Kje pa je Bruce West?« je vprašal. V odgovor je človek malomarno dvignil roko in pokazal po dolini navzgor. Ust pa ni izvolil odpreti. »G r a c i a s, a m i g o«, se je nasmehnil Kendric in jezdil dalje. Živ krst v Spodnji Kaliforniji bi ne utegnil biti tako presenečen, kakor je bil Bruce West, ko je Kendric iznenada obstal pred njim. Bil je pravkar na tem, da z dvema izmed svojih ljudi spravi trumo mladih, divje razigranih konj pod pristrešje pri hiši. Prvi trenutek ni verjel svojim očem, potem pa je dal duša svoji radosti. Visoko je zavihtel široki klobuk in planil proti Kendricu, kakor bi se bal, da se bo redki gost okrenil in izginil. Smejal se je na ves svoj pošteni mladeniški obraz. »Jim, stari prijatelj moj!« je kričal. »Od vraga sem vesel, da te vidim!« Ko sta se prepoznala, je Bruce pogladil svoje prve brčice in na nosu si mu bral zavest, da bo kmalu dosegel volilno pravico. Bilo mu je nekaj na d triindvajset let. Od svojih stodevetdeset fun-ov je bil medtem nekaj izgubil, a ni bil videti starejši niti za en sam dan. Kendrica je občudoval z vso silo nepokvarjenega mladeniškega srca. »Kaj pa ta bojni okras, dete moje?« je vprašal Kendric, ko sta si stiskala roke. Bruce je imel ob [ sedlu pripeto puSko, ob pasa pa se mu je v torbici ' zibal velik vojaški samokres. Bruce se je zasmejal. Bil je tako razpoložen, da ni bil niti malo dostopen za slabo voljo. »Ne, tega ne nosim samo zaradi lepšega, stari prijatelj moj«, je odvrnil. »Tu in tam so človeku potrebne takšne reči. Tu sem se trdno zasidral, z vsem, kar premorem in kar sem. Človek mora iti svojo pot ali pa ga življenje postavi k steni. Hej, Gaucho!« je zaklical in se zavrtel v sedlu. »Odženi s Toniom žrebeta domov. In reci Castru, da nas je danes počastil španski kralj. Najboljše naj pripravi, kar zmoreta kuhinja in klet. Proti poldnevu pridemo k obedu. Stopi z mano, Jim, da ti pokažem najimenitnejšo živinorejo, kar si jih kdaj videl.« Pojezdila sta naokrog, da si ogledata polja, vodne naprave in staje. Bruce jei mei ves čas prvo besedo. Z lahkotnim navdušenjem je govoril o svoji posesti, o svojem delu, o načrtih, ki jih hoče uresničiti vsem zaprekam nakljub. Kupil je bil šest tisoč ekrov zemlje. To in pa nekaj živine brez prave pasme, ki se je pasla tam, je spočetka bila vsa njegova imovina. Potem pa je vzel pri najbližji banki, v El Oju, veliko hipoteko. S tem denarjem je najel še sosednja zemljišča, tako da je imel zdaj na razpolago kakšnih desettisoč ekrov. Potem je začel gojiti živino izbranih plemen. Pri razmerah, ki so vladale na trgu, je izlahka obogatel čez noč. »Samo da bi mi le dali mir«, je pripomnil. »Kdo?« je vprašal Kendric. »Dežela kajpak še ni pomirjena«, je rekel Bruce. »Odkar sem tu, se vrstijo neprestani nemiri. Če že ni revolucije, pa uganjajo politiko in to je na- t zadnje ista reč. Pa roparske bande se klatijo okrog, I po veČini bivši vojaki, ki jim oblasti ne morejo do živega. Samo poglej tja proti goram! Povej mi, katera vlada bi mogla preiskati vsak canon, vsako plast zemlje, da bi razgnala gnezda te drhali? Ti razbojniki mi zadajajo največ skrbi, Jim! Človek mora biti zmerom na preži, da ga ne presenetijo z napadom. Mnogokrat sem bil že na tem, da pustim vse to in grem. Pa je vendarle velika dežela, polna vseh možnosti. A kar največ velja — zdaj si še ti prišel!« Oči so mu sijale. »Vse ti dajem na razpolago, česarkoli si poželiš, Jim, pa bova skupaj ustvarjala zgodovino. In pri tem si bova napravila denarja na kupe.« V Kendricu je bila domišljija dovolj živahno razgibana, da so ga marnile besede. Pa vendar ni smel pozabiti, da ga ta trenutek tarejo druge skrbi. »A svoje sosede poznaš?« je vprašal. »Tako, površno«, je rekel Bruce. »Pa vendar dovolj, da vem, kam meriš. Najbližji so tile z ranche da Montezuma, dvajset milj odtod. Gospodar vsega je tvoj stari prijatelj Ruiz Rios. To sem ti že v pismu sporočil. Ničesar slabega ne morem reči o njem, prisežem pa, da se prav tako rad ukvarja s krajo živine kakor s čimerkoli.« »Toda hacienda ni njegova last«, je menil Kendric. »To je vseeno. Farma je neke žene, njegove se-strične, se mi zdi. A ona je skoraj po vse leto zdoma in Ruiz dela, kar ga je volja.« »Ali dame same še nisi nikoli videl?« »Ne, nikoli. Pa tudi ne čutim niti malo hrepenenja, odkar vem, da je z Riosom iste krvi.« »Razsedlajva, prižgiva cigareto in malo pokram-ljajva«, je predlagal Kendric. Mali oglasi Beseda 1 Dia. daveì: 3 Din.; za šifro all dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hotel-pension Riviera Kastel Stari „žt na mor.; ki obali. Do. mača in tuja kuhinja. Najboljša dalm. vina. — Zajamčeno čiste sobe. Pension 45 din. Zdraviliška taksa 2 din. 18304-38 ES HBBOSkI i KSS23 Beseda 1 Din, davek 3 Dirt; za šifro ali daja DJe nasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Viničarja ki razume vsa vinogradniška. dela, sprejmem. Ponudbe poslati na drogerijo Franjo Petrony, Varaždin. 18630-1 Natakarico (servirko), sprejmem takoj. Gostilna, Tyrseva 31. 18628-1 Pekovskega pomočnika ki bi raznašal tudi kruh, treznega, pridnega in zanesljivega, dobrega delavca, roiaščine prostega, iščem. Jezeršek, parna pekarna, Zaloška c. Moste. 18623-1 Oi roško negovalko sprejmem k l6mesečnemu dečko. Predpogoj je znanje fcnhanja za otroka. Ponudbe s sliko, ki se vrne, na podružnico Jutra Maribor pod »Zanesljiva«. 18232-1 Kuharico sprejmem za delavsko kuhinjo in gostilno. Prednosl imajo stare ženske, od 40 do 50 let. Nastop 15. av gusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18611-1 mmi Vsaka beseda 50 par; davek 3 din ; za šifro ali dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 12 din. Brivski pomočnik z mojstrskim izpitom, išče stalno službo. Nastop pc dogovoru. Ponudbe na naslov: Joško Tašič, Misi i nje. 18606-2 Gospodična inteligentna, vešča pisarniških del, stenografije, hitra strojepiska, z znanjem tudi nemščine, išče mesta za takoj. Gre tudi za blagaini-čarko. Ponudbe na mariborsko podružnico Jutra »Nimam sreče«. 18609-2 timiitiirmßnmiRTmniiiiüfinmiinniinfniinnminiifiiir Vajenci(ke) Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja a J e naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Krepka deklica v 16. letu, poštenih staršev, ki že ima 7 mesece'» učne dobe v špecerijski trgovini, želi mesto vajenke v mešani trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna 320«. 18626-44 OLL Vsakovrstno zlato kupuje po najviäjlh cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, Wolfova ul tPrtodam Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vino odlične vrste, belo in rdeče do 100 hI prodam po dnevni ceni. M. Bartulič, Videm, Krško. 18250-6 Razno pohištvo se proda v sredo 10. avgusta ob 6. uri na Stolbi št. 8 (preje vila Rasberger). 18600-č Obrt Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aU daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Moderne ondulacije vodne m trajne, špecijalno barvanje las, po solidni ceni strokovno izvrši salon »Strgar«, Miklošičeva pri kolodvoru. 18615-30 INSERIR AJTE V »JUTRU« Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne tal- tedne loterije nsasr 18327-16 Dvosob. stanovanje oddam za september samo mirni stranki brez otrok. — Ogled od ponedeljka dalj« Novi trg 5-II., levo. 18560-21 Iščem posojilo v knjižicah Kmečke hranilnice v Ljubljani 60.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Posestvo«. 18484-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Enodružinska hiša v lepem kraju naprodaj Primerno za upokojenca. Več se poizve v pe karni Ivan Zakelj, Gore nja vas. 18350-20 Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 Enostanovanj. hiša sestoječo iz 3 sob, kuhinja, kopalnice, garaže, s centralno kurjavo, veliko delavnico, vrtom, vodovod, elektrika, prodam. Ljubljana Glince. Vprašati telefon 23-71. 18311-20 HIŠA za 1,350.000.— din v sredini centra Beograda v sami Dosite jevi ulici, samo 20 hišnih številk oddaljena od Državne hipotekarne banke. Edinstvena priložnost za naložitev denarja. Hiša je zgrajena zelo solidno, nova, 20 let oproščena davkov. Stanovanja so manjša, kakršna se v Beogradu zelo iščejo in katerih v Beogradu še zelo primanjkuje; stanovanja so z 2 sobami, predsoba, kuhinja, kopalnica, shramba, angleško stranišče in vse ostalo. Zagarantirana letna renta (fin 160.000.— Oglašena hiša s popolno garancijo donaša kupcu čisto rento po odbitku vseh režij 11%. V gotovini je za kupnino potrebnih samo 600.000.— din, a ostalo se lahko prevzame kot dolg Hipotekami banki s 6% na 25 let. Prodaja BOVAN BEOGRAD, Knez Mihajlova 5, palata »TA-TA«, tel. 27-9-78 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje čisto, solnčno v I. nadstr. z balkonom v bližini glavnega kolodvora se takoj odda. Cena je solidna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18429-21 Enosob. stanovanje takoj oddam za ceno din 280 Malo sobico eni gospodični za 110. Zabjek 10. 18619-21 Eiios-b. stanovanje ulično pritličje n klet, oddam novembra dvema poštenima osebama — blizu Mestnega doma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »400 din«. 18601-21 Sobo odda Sobo prazno ali opremljeno, s uporabo kopalnice v I. nadstropju, v mirni ulici sredi mesta oddam takoj. Ogled od 14. do 16. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18629-23 Čisto sobico z dobro domačo hrano, oddam. — Solnčno sobo za dve osebi, s hrano, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18627-23 Sobo s posebnim vhodom v centru mesta oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18620-23 Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Solnčno zračno sobo z oskrbo pri boljši rodbini v Mariboru, oddam 2 dijakinjama. Vrt, kopalnica, klavir na razpolago. Ponudbe Anončnemu zavodu SAX, Maribor, pod »Bližina šol«. 18602-22 Opremljeno sobo s posebnim vhodom na Aleksandrovi cesti takoj oddam za din 250. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18622-23 Din 60.— znaša mesečno odplačevanje za znameniti orig. »ARDA« otroški voziček. - Brezplačen katalog z največjo izbero v državi in zajamčeno najnižjimi cenami, ker jih kupite naravnost od izdelovalca. — Prevoz do vas plačamo mi. »ARDA« - Beograd, Palmotičeva 12. Sobe išče Besed« 1 Din. da«es 3 Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Naj manj -Si snesek 17 Din. Sobo za pisarno na Tyrševi cesti iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zj pisarno«. 18468-231 Izgubljeno Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aU daja nje naslova S Din. Naj Gospodično okna, ki ie v nede-jo popoldne v slaščičarni Petriček prejela napačni dežnik, se opozarja, naj ga vrne istotam, ker ie poznana. 18621-28 poleg Ijo p< Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti aU barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 — Sveciolilat laica Iz življenja na deželi Iz Krškega kr— Tradicionalni kmt £k| praznik združen z velikimi konjskimi dirkami na zgodovinskem Krškem polju, ne bo 14. in 15. t. m. zaradi proslave 201etnice Jugoslavije v Mariboru, temveč 8. septembra. Dirke se bodo vršile v večjem obsegu kakor doslej. Hkratu bo razstava konj in govedi. kr— Videm postaja lepši. V zadnjem času je več Videmčanov popravilo in oče-dilo tudi na zunaj svoja poslopja. Poleg rastoče nove tovarne, ki jo je kajpak omeniti na prvem mestu, se je spet postavila agilna restavraterka Roza Kune-jeva, ki je zgradila na kolodvoru novo poslopje za okrepčevalnico ravno nasproti postajnega izhoda. Železnica je popravila in obnovila lično leseno ograjo tik izhoda Mestni gospodarski odbor krški je na prošnjo prizadetih obnovil škropljenje ceste tudi na štajerski strani od mosta do gostilne Pepce Cetinove, tik železniškega prelaza. kr— Razširjenje ceste. Banovinsko cesto od hiše pok. Krieger j a Antona do Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeti ! f Umrla nam je naša ljubljena soproga, dobra mati in sestra, gospa Marija Perkon roj. ROJC Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 9. t. m. ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. avgusta 1938. KAROL, soprog; DRAGO, sin; MALČI, sestra in ostalo sorodstvo Dotrpela je naša srčnoljubljena, predobra mamica, gospa Marija Kopriva Pogreb bo v sredo, dne 10. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križa. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 8. avgusta 1938. m? MOTORNA KOLESA od 100 do 600 ccm eno leto garancije vse rezervne dele Motor-Lotz Maribor, Cankarjeva Med mestom in deželo oosredaje »Jutro v« mali oglasnik Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe. Tisoče zahval prejema »MORANA« Lasje presta- TAKOJ izpadat!-- IN ZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU — ODSTRANI PRHLJAJ Ud. JACA IN HRANI LA5NE KORENINE- POŠILJAMO PO POVZETJU-STEKL.DIN.50- Buršičevega vrta razširja sreski cestni odbor. kr— Vlom v kopališče. V kabine kopa-liščnega poslopja, ki je last Tujsko prometnega društva v Krškem, se je splazil neznanec in odnesel zalogo kopalnih oblek. Najbolj je prizadeta rodbina odvetnika dr. Ivana Stanovnika, ki ji je zginilo za okoli 500 din kopalnih potrebščin. Iz Trbovelj j— Podmladkarji Jadranske straže so se vrnili. Dne 23. t. m. zvečer so se vrnili podmladkarji JS na gimnaziji, 26 po številu, s sinjega Jadrana, kamor jih je vodil profesor g. Veselko. Večina izmed njih še nikdar ni prekoračila ozkih mej Slovenije, zato so zdaj toliko bolj uživali krasoto našega morja. Ko so 15. t. m. odpotovali, jim je železniška uprava dodelila direkten vagon Ptuj—Split, katerega so jim v Zagrebu priključili k brzemu vlaku, da jih dolgotrajna vožnja ni preveč utrudila. V Splitu so se nastanili v moderno urejenem Doma Jadranske straže, ki ima za 160 oseb prostora in znaša prenočnina za osebo le 5 din. V teku dvodnevnega bivanja v Splitu so si ogledali Dioklecianovo palačo, etnografski muzej in druge splitske znamenitosti. Nato so odpotovali na Jelšo v Dom Jadranske straže »Zagreb«. Tu je podmladkarje sprejel živ vrvež 300 podmladkarjev JS. zbranih iz vse Jugoslavije. V domovem kopališču so se naši s kopanjem in z vožnjo v čolnih kar tri dni razveseljevali. Za uspeh tega potovanja ima največ zaslug tukajšnji agilni odbor Jadranske straže, ki s svojimi podporami že več let omogoča mladini ia Ptuja in okolice ekskurzije k morju. Iz Ptuja j— Cesta Ptuj—Maribor nujno potrebna popravila. Na državni cesti I. razreda, ki drži iz Ptuja v Maribor, je posebno v zadnjem času, ko se je usmeril avtomobilski promet iz Češkoslovaške čez Madžarsko in preko Ptuja v Maribor, postala zelo živahna. Cesta, ki je bila že prej v obupnem stanju, je zdaj čisto razorana. Upravičeno se zgražajo nad njo domači in tuji avtomobilisti. V interesu tujskega prometa vljudno prosimo bansko upravo, da bi čimprej poslala na to cesto komisijo, ki naj bi ugotovila nedostatke. KOSTANJEVICA. Lep sestanek naprednih fantov. V nedeljo 31. julija je bil krasno uspel sestanek krajevne organizacije OJNS v Kostanjevici. Dopoldne ob 10. se je zbralo lepo število naših naprednih fantov v gostilni tov. Bučarja. Bil je lep pogled na zborovalce, večinoma kmečke fante in može. To je živ dokaz, da se kmečki fantje prebujajo iz sna in resno stopajo v politično življenje. Po pozdravu tukajšnjega predsednika Emila Poloviča je pred sednik sreske organizacije g. Ivan Vanič iz Krškega v lepem govoru razložil zboro-valcem pomen organizacije in njenega dela. Sledil je živahen razgovor in sestanek je potekel v splošno zadovoljstvo navzočih. Le naprej brez miru za boljšo bodočnost naše Jugoslavije. MUTA. Kdorkoli pride v naš kraj, postane pozoren na vodovodni stolp, ki stoji sredi gornjega trga kakor svetilnik v širnem oceanu. Marsikdo bi si mislil, kolik blagor je omenjena zgradba za naš kraj, saj je njen namen ta, da preskrbu, je gornji del trga z dobro in ceneno pitno vodo. Ne zanikamo, da so imeli takratni graditelji tega stolpa idealen namen, čeprav je marsikateri hudomušnež koval na račun stolpa dovtipe. Toda poleg tega, da sega plačilo te pompozne naprave prav občutno v žepe davkoplače/al-cev, tudi sedanja rigorozna odmera in izterjava vodarine zbujata splošno in upravičeno nezadovoljstvo. Sedanji lastniki s« sicer opirajo na dejstvo, da je banska uprava odobrila sedanjo odmero in izterjavo, toda upoštevati bi se moralo, da je naš kraj pasiven, voda iz vodovoda je povsod, tudi v bogatejših krajih, cenena. Mislimo, da ne izdajamo javnosti nikak-šnih tajnosti, če na tem mestu povemo, da je delovanje našega vodovoda vse prej kakor zadovoljivo. Pojavljajo se razne napake že kar periodično. Koristno bi bilo, da bi poklicani činitelji posvetili tej zadevi več pažnje. ZAKLETI GRAD JJrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — £a Narodno tiskarno d, d. kot tiskamaga Fran Jeraa. — Za jnseratni del je odgovoren Alojz Novak«—. ysi s Ljubljani,