252. številka. Ljubljana, v petek 2. novembra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Irbaja vsak dan zvečer, izirnši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o-o ge r s ke de že le M vse leto 15 gld., za pol letu h zid., /a četrt leta i gld., za ■jden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 Rld. M kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mes.ec, po 30 kr za četrt leta. — 'L-. tuje dežele toliko več, kakor poštnina UMta Za oznanila plačnje se od četiristopne p. tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., 5c se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. 1 »opisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — CredniStvo in a p r a v n i s t v o je v Gospodskih ilicii št. 12. D p r a v n i 5 t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. Tudi sedanja srbska ustava ni slaba, volilna pravica je precej razširjena. Dobro bi se bilo lahko vladalo s sedanjo ustavo, da se ni vedno pristranski tolmačila in zlorabila. Njene jedina napaka je bila, da je kralj imenoval četrtino članov. Pa ta napaka bi se niti Sutila ne bila, da je Milan res ustavni vladar. Z imenovanjem kroninih deputatov, bi ne bil popravljal izida volitev, kakor je navadno delal, temveč vselej poklicni v zbornico le po nekaj zaslužuih mož raznih strank. Bog ve, če nova ustava ne bode imela kake podobne pomanjkljivosti, za katero še njeni stvaritelji dobro vedeli no bodo, a se bode pozneje pokazala. Morda bodo upeljali dve zbornici. Tu je zopet nevarno, Če bode kralj imenoval vse člane ali pa večino članov višje zbornice. To bi mu dalo novo orožje v roko, da bi vladal s parlamentom neparlamentarno. Vse nepovoljne mu sklepe dolenje zbornice bi gorenju zavrgla. Kralj bi na videz pri tem bil čisto neutralen in razpustil bi skupščino, ker bi se zbornici sporazumeti ne mogli, kar bi morda še obžaloval. Morda kdo poreče, saj tudi v Avstriji, Angliji in Italiji vladar imenuje člane višje zbornice, a vendar parlament, posluje precej povoljno. Tu je omeniti, da so v teh državah strogo ustavni vla-durji in do gorenje zbornice navadno dosti ne upi i-vajo. Drugače bi bilo v Srbiji, kjer kralj hoče absolutno vladati in vlada tako stras tno nasprotje mej strankami. Vsaj vidimo celo na Danskem, kjer je narod bolj izobražen nego v Srbiji, kako kralj tepta s tem ustavo, da se poslužuje v boji s parlamentom jedne zbornice proti drugi. Kaj podobnega utegne doživeti še Srbija. Vse stranke se pripravljajo za volitve. Itadi-kalci bodo povsod postavili kandidate svoje. Vsem vladnim organom razposlal se je ukaz, da naj se ne utičejo v volitve. Ker je pa v Srbiji že navadno, da se izda kak nasprotni tajni ukaz, liberalci in radikalni nič prav ne zaupajo, da bi se uradniki ravnali po kraljevej obljubi, iu osnovali so kontrolne odbore, ki je bodo nadzorovali iu zaradi vsacib ne-pravilnostij se takoj pritožili pri kralji. Pa vzlic temu bodo težko volitve svobodne. Zaradi tega nam ni zameriti, če mislimo, da je veselje v Belemgradu prezgodnje, kajti vse zlo ne tiči v ustavi, ampak kje drugej. Poročilo finančnega odseka o zopetni zgradbi deželnega gledišča. (Poročevalec dr. Mosolir.) (Kunec.) Koliko da naj znaša ta zaprošena pripomoć, ni povedano v ulogi. Stvar jo torej ta: obče je priznana skrajna potreba, da se skoro v Ljubljani sezida novo gledišče; ni misliti, da bi se hotela tega privatna spekulacija lotiti; glediško društvo pripravljeno je rešiti to nalogo, pa le pod pogojem brezplačne oddaje jednega dela deželne imovine in nadaljne podpore iz deželnih sredstev. Će pa nikakor drugače ni mogoče postaviti novega gledišča, kakor da dežela k temu doprinaša žrtve, bi donašalo deželi več prida ter tudi bulje osiguralo glediško podvzetje, če dežela soma zidanje gledišča v roke vzame. Potem uji tudi ne treba odstopati del svojega prvotnega premoženja in odločevala bode o nadaljni pripomoči pod vzet ju po svoječasni meri deželnih sredstev ter po meri spoznane potreb" in zagotovljeno nji bode nadzorstvo nad zavodom izobražeuja kot deželni napravi. Po tem premišljevanji moral je priti finančni odsek do prepričanja, tla se bode dežela ognila le veliki škodi, ako sama zgradi novo deželno gledišče in da je torej odbiti predlog glediškega društva, kolikor se tiče zgradbe gledišča, ker za deželo ni koristen. Kar se tiče finančne strani vprašanja, odločevala so v 11 n; l 11 c 111 • 111 odseku naslednja uvaževauja: Glede tega, kako spraviti k temu podvzetju potrebnih sredstev, bilo je pred vsem držati se načela, da pri tem deželnega zaklada — glede na slab gospodarsveni položaj dežele — nikakor ni v pošte v jemati. Da je mogoče glediško zgradbo s svoto 190.000 gold. postaviti, zagotovljeno je tehniškim pritrjenjem deželnega inženirja Hraskega. Finančni odsek ni imel povoda, jemati za podlago katero drugo zgradbeno svoto. Vsled pripomoći deželnega stolnega mesta deželi ni skrbeti, kako bo dobila primerni prostor za zgradbo. Finančni odsek se pridružuje povsem dotičnim izpeljavam deželnega odbora ter je ravno tako mnenja Revizija ustave v Srbiji. Veliko veselje je bilo zavladalo po vsej Srbiji, ko je bil kralj poklical Rist.iča na krmilo. Podobno veselje je vladalo mej radikalno stranko, ko se je poklical njen pristaš na vladno krmilo. Toda v ob' 1 slučajih je bilo veselje le kratko. Pokazalo se je, da kralj Milan ni imel resne volje, nastopiti drugačno politiko, nego mu jo je bil predpisal tedanji ljubljenec njegov Garašanin. Hotel se je le pridobiti liberalce in radikace za načela svoja in tako utrditi si prestol svoj, ki se je pa bil že večkrat precej omajal. Ko se je pokazalo, da bi liberalci in radikalni začeli izvrševati svoj program, da torej neso voljni popustiti svojih teženj, je je kralj hitro odslovil. Rističa je odstranil s pomočjo radikalcev, ki zaslepljeni ne«o umeli, da je kralj hoče le zlorabiti v namene svoje, radikalno ministerstvo je pa odpravil z izgovorom, da so njega nakane nevarne za državo. Jednako veselje, kakor je bilo zgoraj omenjeno, vlada sedaj v Belemgradu, ko je vladar obljubil revizijo ustave. Posebno mej radikalni je velika radost. Liberalci stvari nekoliko trezneje sodijo kar že dokazuje, da njih glnvni list še ni ničesar spregovoril o kraljevem manifestu. Predvčeraj zvečer je bila v Belemgradu velika razsvetljava in baklada, katere se je udeležil cvet intelegence naroda. Kralj je s prestolonaslednikom prišel na balkon in velika množica ga je z veseljem pozdravljala. V imenu Belgrajskih meščanov pozdravil je kralja veletržec Pavlović zahvaljujoč se mu, da se je odločil za revizijo ustave, zagotavljajoč, da bodo pri tem delu vsi podpirali vladarja. Kralj mu je zagotavljal, da je njegovo jedina želja, osrečiti narod, kakor le želi kdo, ki je sam nesrečen, osrečiti druge. Delati hoče le za blagor in velikost Srbije. Priporočal je pa vsem strankam slogo. Sedaj, ko še odsek za revizijo ustave, katerega je kralj na željo vlade pomnožil za 15 članov in mu imenoval 12 tajnikov, ni začel dela, je to veselje pač prezgodnjo. Kdo ve, če kralj ne želi z revizijo ustave le dobiti večjo moč v roko. Saj se dosedaj tudi ni oziral na ustavo. Malokatere volitve so se vršile svobodno. Če mu večina ni bila po godu, je hitro razpustil zbornico, ki bode le njemu poslušno orodje. LISTEK. Ukrajinske dume. (Češki napisal E. J e 1 i n e k; poslovenil Podvidovski.) IV. V ljubi niskom hrepenenji. (Konec.) To noč po tej imeli so jasno o Ljubči na krov Efimčine koče sedel je takoj po polnoči rdeči petelin. V jednej uri dobil je rdeči plamen ves Efimčin imetek, od Česar do prvega jutranjega svetanja ni ostalo ničesar razven kup pepela in gromada oglja. Iz plameneče koče ušla je jedina Efimka. Njeno belo telo krila je le prosta obleka. Vse ostalo izginilo je v pepelu; ne le bela, bogata koča, marveč i dragoceni niz, lesketajoča se oblačila, vse, vse . . . Efimka zato ne obupa, niti ne plače, ne želi niti koče niti ostalega imetka, kakor da bi jej bilo dosti jedne stare obleke. Nesreče ne preklinja, poži-galca ne išče . . . Tudi sodišča ni zahtevala in ni iskala požigalca. Ljudje so le majali z glavami pomenljivo in šepetali divne reči. Jedina stara Hana vzkliknila je glasno : „Oj, ta nespametnica!" Pred večerom tega dne bdel je Ivan zopet v trstji. Ni saujaril več o bajkah, premišljeval je le o resničnosti. Njegov pogled zastajal je ostro na onem mestu, kjer se mu je zjavila pred dnem in nočjo Edinka, in misel njegova pomikala je dalje, dalje k dobravam. Tu najedenkrat, ko je legal večerni mrak na step in luna zasvetila na obzoru — zašumelo je zopet v trstji. Ivan ustane plašen. Kakor pred dnevom in nočjo zopet razstopi so visoko protje in razsedino napolni ladijca. Tudi bela, vitka postava prikaže se na ladijei. „Efimkal" zaklical je takrat Ivan prvi ime devojčino. Ali Efimka je stala tiho in ni se odzvala z besedo. Le revna, stara obleka vesela je na mehkih njenih ramenih. Ni je krasilo več bogata tkanina niti svetli niz. „Etimka!" ponavljal je goreče Ivan. Ali stoprv ko je tretjič začula svoje ime, vzdignila je devojka svojo glavo in uprevši jo k Ivanovej šepetala je ljubeznjivo: Izpremenila se je v pepel moja bela koča in v plamenih izginil je ves moj imetek. Reci, ali zdaj še ne veruješ?" nTi si ogenj sam podložila! Požigalka!" izrekel je iz sebe Ivan kakor v polusnu. Efimka je pokimala mirno z glavo. „UboŠtvo ti nesem v doto! Tako te ljubim!" Brzo pa je naslonil raztužene molodec svojo glavo na njedra raztuženi devojke. Vzdihnila sta: „Blagoslovi naju Bog!" * *■ * Po treh nedeljah nesel je vesel glas iz lesenega stolpa vaške cerkve vest po širokej stepi, po dobravi in trstji, da ob stopnici žrtveniškej kleči molodec z molodico: Ivan z Efimko. In Gospod ni odrekel blagoslova. da bode spraviti denarna sredstva za zgradbo po požrtoval nosti vseh faktorjev. Taras za zgradbo novega gledišča pripravljeni zaklad je tako-le sestavljen: a) zavarovalnin i po izplačan j i privatnim ložnim lastnikom ptistoječih zavarovalnih zneskov znaša . . . . ".......40950 gld. b) skupilo prodanega gtediškega pogorišča ........... 20000 „ c) obljubljena subvencija deželnega stolnega mesta........ 15000 „ d) blagajnične gotovine glediškega zaklada koncem leta 1887 . , . . . 240<> „ skupaj . 84370 gld. Zneska pod a) in d) porauožila se bosta v letu 1888. po obrestih, in skoro ni dvombe, da bi se moglu za gledališko pogorišče kaj več dobiti, kakor znaša pod b) postavljeni zuesek. V primeri k potrebni svoti . . 190000 gld. kaže se, da manjka zgradbenemu za kladu še..........105G30 gld. Ta nedostatek bilo bi pokriti v prvi vrsti z zbiranjem pri prijateljih in dobrotnikih gledišča. V tem pogledu jemati je pred vsem v poštev mestno občino Ljubljansko, koje se v prvi vrsti tiče obstanek gledišča v Ljubljani, da bo kaj več v ta namen darovala; potem kranjsko hranilnico, ki je vsak čas pripravljena podpirati kulturne in humanitarne namene deželne, in slednjič glediško društvo, kojemu se na tu način najboljša prilika daje, da zasleduje svoj statutarni smoter. Se ostalemu nedostatku pa bi se v okom prišlo, ako dežela denar na posodo vzame, ali pa potom kake druge ugodne finančne operacije. Ako ne drugače, vzeti bi bilo v ta namen po štiri od sto obrestno posojilo, ki bi se z letnimi zneski v 401etih vračevalo ter eveutuelno zavarovalo na glediškem poslopji. Letni splačevalni znesek znašal bi v tem slučaji 5000 gld., ki |bi se pokrival z glediškimi dohodki, oziroma z dohodki glediškega zaklada. Iz glediškega zaklada bilo je dozdaj povprek za glediške namene uporabljivega čistega letnega dohodka blizu 1700 gld. V novem poslopji namerava se blizu 60 lož napraviti. Če se ceni povprek najemnina jedne lože na gotovo mali letni znesek 100 gld., dobilo bi se na jemnine vsako leto 6000 gld. Ugovor, da to ni mogoče, se najbolj spodbija, če se pomisli, da je v starem gledišči bilo 69 lož, ki so povprek le-ta, ali prav za prav še mnogo večji letni najemni znesek donašale, in sicer mnogo večiega ob času, ko še ni komite privatnih ložnih lastnikov v zvezi z deželnim odborom uplival na osodo glediškega pod vzetja. Ta najemninski dohodek in letni čisti dobiček glediškega zaklada dajeta skupaj porabljivi letni fond 7500 gld., kojega po odbitku anuitetne svote 5000 gld. Še 2700 gld. ostaje. Ta presežek ostajal bi deželnemu odboru, da iz njega odloči letno podporo glediškemu podvzetniku, ki je znašala dosedaj, uračunši njemu pripuščeue lože, 2200 do 2500 gld. vsako leto. Ker torej zamore dežela , kakor se je pokazalo, znova sezidati deželno gledišče tudi brez deželnih sredstev ter ima potom take izpeljave tudi zagotovljen velik dobiček, da bode pretekom 40 let v izključi j ivi in neobremenjeni lasti poslopja, ki ji bode zanaprej donašalo lepe letne obresti, priporoča finančni odsek predloge, katere smo v našem listu že objavili. Politični razgled, Notranje dežele. V L j ubija u i 2. novembia. Pri dopolnilnih volitvah za Praški mestni zbor so Mladočehi zopet dosegli znatne uspehe. Zmagali neso le v tretjem razredu v Starem in Novem mestu, kakor dosedaj, temveč pridobili so tudi tretji razred na Mali strani. V prvem razredu Starega in Novega mesta ni dobila nobena stranka absolutne večine in so bile ožje volitve mej Staro čehi in Nemci. Tudi dr. Rieger je prišel v ožjo volitev, kajti manjkalo mu je dvanajst glasov do večine Ta neuspeh je hudo potrl Staročehe. Novi gnlislii namestnik grof Badini je pri vsprejemu metropolita Sembratoviča obetal, da se smejo zanašati Rusini na podporo njegovo, ako bodo vedno gojili avstrijsko in katoliško mišljenje. Dosedaj so se Rusini bali, da bode novi namestnik zatiral nji- hovo narodnost, ker je znan pristaš poljske pleme nitaške stranke. Sicer pa še tudi sedaj mso brez strahu, kajti ne vedo, kako bode držal namestnik besedo svojo. Poljaki večkrat kaj pristranski sodijo stvari in že rabo ruskega pravopisa smatrajo radi za državi sovražno početje. Vnaiije rtove. Mučim se od ruske strani opetovalno lago-tavlja, da se je vlak, s katerim se je vozil car, i*- ponesrečil, trdijo oemdiri in angleški listi, da je ro najbrž delo nihilizma. Mi nećemo izreči nob me sodbe, temveč hočemo počakati, morda se stvar bolj pojasni, sedaj je še v neko temo zakrita. O svojem času bili smo omenili, da so bolgarska oblastva bila zaprla ru.sk kavasa v Varni, ker je bil napal dva bolgarska podčastnika, ko je bil pijan. Ker je konzul nnuiški, pod katerim varstvom so sedaj ruski podložnik) v Bolgariji, za hteval, so mu izročili kavasa. Nemški konzul ga je pa izročil ruskemu veleposlaništvu v Carigrad, da stvar preišče. Preiskava |e pokazala, da kavas ni bil pijan, in da sta ga bolgarska vojaka izživljala s tem, da sta nesramno zabavljala proti ruskemu carju. Umrl je palačni maršal bolgarskega kneza grofa Grenand. Njegov sluija našel ga je mrtvega v postelji. Bolehal je že dlje časa za neko boleznijo srca. Sebranje je v znamenje sožalja pre trgalo sejo. Ko se snide zbornica ruiiiuiisku, se bode nekda ministerstvo nekoliko prenovilo. Ker je vo Ijenih mnogo konservativcev, bode se število konservativnih elementov v ministerstvu pomnožilo, da se bode potem vlada z večjo sigurnostjo mogla opirati na zbornico. Predsednikom zbornice hoče voliti večina Laskarja Caturgiu, predsednik senata bode pa najbrž general Floriscu. V Atenah vrše se velikanske slavnosti povodom petindvajsetletnice vladanje kralja gr.šl« ejra. Prišlo je mnogo tujcev, kakor se ceni, nad 25.000, mej njimi mnogo zastopnikov grških kolonij v inozemstvu. Tako je prišlo več sto Grkov iz S mirne. Vsi listi so izšli olepšani in v člankih poudarjajo politični, kulturni in gospodarski pomen tega slavlja. V 1'riisiji so bile te dni dopolnilne volitve za deželni zbor. Po do sedaj došlih nam poročilih se razmerje strank \ deželnem zboru ne bode dosti premenilo. V Berolinu voljeni so največ svobodomiselni volilni možje, in sicer jih je voljenih nad 500 naprednjakov več nego do sedaj. Vladi to gotovo ni prav po volji, da v baš v prestolnici zje-dinjene Nemčije dobiva opozicija vedno večje zaupanje. Vladni listi se pritožujejo, da baš uradniki tako malo prihajajo volit in priporočajo, da bi se silili k volitvam. Dopisi, Iz lliaua 48. oktobra. Dan 21. oktobra bil je tudi za Ihance pravi gospodov dan, ker se praznovala 401etnica cesarjeva. Na predvečer oznano-valo je pokanje topičev in nad jednourno zvonenje, bengalični ognji in krasni kresovi, ki so razsvetljevali z mlaji okrašeno lepo občino, kaj posebnega. Na slavnosten dan, pa se je blagoslovila zunaj cerkve ob navzočnosti 175 šolskih otrok nova šolska zastava s spominskima trakovoma, pri tej priložnosti so otroci zapeli dvoglasno molitev in cesarsko pesen. Popoludne ob 8/4 na tri pa je šla šolska mladež z občani in mnogimi gosti z Domžalsko godbo iz cerkve na slavnostni prostor, kjer so otroci po slavnostnem govoru deklamovali, govorili in peli v veliko rat I os t vseh pričujočih. Ko so se otroci obdarili z 80 knjigami in 95 podobicami, katere je daroval g. župnik Janez Dolžan, različnimi jedili in vinom, vrnili so se domov z lepim spominom na ta dan. Gostje in obran1 pa so se zazveseljevali mej raznimi napitnicami v pozno noč v tukajšnji izvrstni gostilni pri „Navžarji", poslušajoč krasne slovanske skladbe, ki jih je imenovana godba svirala. Da se je slavnost zaključila tako dovršeno, gre hvala v prvi vrsti gospodu župniku, krčmarici Ani Sojer, posestniku Janezu Kokalj, Domžalski godbi in vsem ostalim občanom, ko se pripomogli z lepimi darovi. Domače stvari. — (Obiskovanje grobov) bilo je letoB velikansko, veliko tisoč ljudij obiskalo je sv. Krištofa grobišče. Ker je lani oviral neprestali dež, predlanskim pa je bilo obiskovanje zaradi epidemije zabranjeno, skrbel je letos vsakdo, da je dragim svojcem, ki na pokopališči smrtno spanje spe, okrasil mogile in ^ ? jib dostojno spominal. Grobovje bilo je pa tudi velelepo z raznimi venci, trr' svetil kami, lučicami cvetlicami in rastlinami odičeno in podobno je bilo veliki pisani livadi. Posebne zanimanje je vzbujal spomenik Levstikov in Raičev, kjer je bilo vedno polno gledalcev, prav lepo so bili okrašeni grobovi Vodnika, Bleivvoisa in Jurčiča, kakor tudi dr. Zamika, ki ima prav lep spomenik v podobi sarkofagh z granitno ploščo, na kateri je napis. Čitalniški pevski zbor pel je pri „Sokolski piramidi" tri zbore, društvo »Slavec" pa pri križi sredi pokopališča. - (Občni zbor „ Pisateljskega društva) so je vršil 31. oktobra zvečer. Predsednik gospod dr. Vošnjak spominjal se je prerano umrlega društvenega tajnika, profesorja Antona Raiča, katerega izgubo najbridkeje čuti „Pisateljsko društvo" Opravljal je tajniški posel od pričetka društva vestno in marljivo in naj b 11 pripomogel do lepih uspehov pri raznih slavnostih, ki jih je društvo priredilo. Pa ne samo naše društvo, ves slovenski narod mu bode ohranil hvaležen spomin. Odbor je zato bil sklenil, da se njegovo truplo položi v rako, v kateri počivata njegov strijc, nepozabni Božidar Raič in Levstik. V znak sožalenja ustanejo vs' navzoči in kličejo „Slava Raičevemu spominu!" V odbor se volit; g. učitelj in šolski nadzornik A. Ž u mer in g. Igu. Žitnik, urednik „Slovenca", ker se je g. Vaso Petričič zaradi mnogih d runih opravil bil odpovedal odborništvu. Potem se je sklenilo, da bode društvo prirejalo, kakor prejšnja leta, zabavne večere. Prihodnii zabavni večer bode v sredo dne 7. novembra v steklenem salonu narodne čitalnice. Želimo mnogobrojne udeležbe. Zlasti pričakujemo, da se oni krogi, ki so v prvi vrsti poklicani, da stoje v vrstah „ Pisateljskega društva", ua primer profesorji našr? gimnazije, ne bodo odtegovali društvu, katerega blagi namen je nabirati sredstev v podporo slovenskim pisateljem ter s tem pospeševati slovensko literarno delavnost. — (Slovensko gledališče.) Po starem ob.čaji imeli smo včeraj zopet Raupacbovo igro „Mlinar in njegova hči" na odru. Igrala se je dobro, jako dobro, glavni ulogi mlinarja Crnota (g Kocelj) in njegove hčere Marijce (gospdč. Zvonarjeva) bili sta izborni, tudi vse drugo osobje je vrlo sode lovalo, vender pa se ni moglo prikrivati, da se je igra ta vender že preživela in da ne vzbuja več toliko zanimanja, da bi napolnila gh-dališče. Obisk ni bil ugoden, občinstvo zlasti galerijsko bilo je s predstavo zelo zadovoljno. — (Ulanci), ki bi bili imeli včeraj oditi v Beljak nazaj, dobili so protipovelje in ostanejo še v Ljubljani. — (Tatvina.) Predvčerajšnjo noč ukral je neznan tat iz stanovanja Matevžeteve (Nr. 1) gosti lničarke, gospe Sporerjeve, denarja in zastavni list za zlato uro, vsega vkupe v vrednosti 500 gld. Tat je dobro vedel za ključe, ž njimi odprl, po zvr-šeni tatvini pa zopet zaprl stanovanje in je položil na prejšnje mesto. — (Tatvina). V noči mej 29. in 30. oktobrom ukrali so neznani lopovi Žab k ai ju na Raki ter mu baje odnesli hranilnično knjigo s 700 gld. in nekaj gotovib denarjev. Mož je naznanil tatvino dotičnomu oblastvu in žandarmeriji. — (Nasledki pijanosti.) Janez Leben iz Babnegorice pri Polhovem Gradci doma, napil se je bil žganja ter se po noči v torek, hotevši na hlev spat, zvrnil z vrha lestve vznak, ter takoj mrtev obležal. — (Srečni volovski skok iz vagona.) Bogati Čifut Prister v Zagrebu poslal je v Trst 11 „bošakov", kar ni postavno za jeden vagon. Štiri-nogači bo se baje radi tesnobe sprli in 5 „bošakov" (bosenskih volov) poskakalo je mej Brežicam in Vidmom iz vagona, ne da bi se kateri kaj telesno poškodoval. Romali so peš do Vidma; 3 so v Veliki vasi pri Vidmu, jeden pa celo v Videmskem farov-ške m hlevu. Peti bošak je pa pete odnesil, kam ? — (Akademično društvo „Slovenija") izbralo si je v svojej seji 29. oktobra 1888. sledeči odbor: Predsednik; stud. iur. Miha Murko; podpredsednik stud. iur. Viljem Sch\veitzer; tajnik stud. iur. Viktor Zupane; blagajnik stud. iur. Ivan Hočevar; knjižničar stud. phil Anton Peterim; Arhivar stud. iur. Oskar Dev; odbornik stud. iur. Fran Rekar; namestnik Anton Furlan. — (Akademično društvo „Triglav" v Gradci) ima svojo drugo redno zborovanje v soboto dne 3. novembra v gostilni „zura Bchwarzen Adler". Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. KoneČna volitev novega odbora. 3. Poročilo revizorjev. 4. Javljanje k predavanju. 5. Pogovor o Preširnovem večeru. 6. Slučajnosti. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli! — (Iz Šentjurja prišmariji) Vspored 8lavnosti v spomin 40letm^a vladanju Nj. Veleča-stva cesarja Frana Jožeta I. in blagoslovljenja nove šolske zastave dne 4. novembra 1888.: 1. Na predvečer, v Boboto dne 3. novembra t 1. slovesno zvo-nenje pri farni cerkvi in pri podružnicab, razsvet Ijava hiš, streljanje s topiti, umeteljni ogenj in zažiranje kresov na bližnjih gričih. 2. V nedeljo zjutraj ob 10. uri slovesna sv. ma^a z zahvalno pesnijo, po sv. maši blagoslovhVuje nove šolske zastave. To popoludanski službi božji zasajenje sjiomeniške lipe pred cerkvijo, slavnostni govor, ki ga bo govoril gosp. Ignacij Valentinčič mestni svetovalec v Ljubljani. 4. Pogostovanje šolske mladine in razdelitev knjižic Fran Jožef I. Št. 14") praes. Slavno uredništvo „slovenskoga Naroda"! v Ljubljani! Št. 243 ^Slovenskega Naroda" z dne 22 t. m. prinaša mej »domačimi stvarmi" neko notico o šolski obravnavi na Travi z nadpisom „Čujte, čujte" ! Ker vsebina te notice ni istinita, naprošeno je slavno uredništvo, na podlagi §. 19 tis. zak., naj blagovoli sledeči popravek sprejeti v prihodni številki. I. Ni res, da so pri dotični obravnavi občinski zastopniki sklenili, da bodi pouk na novi šoli utrakvi-stičen. II. Ni res, da odredjenemu zastopniku c. kr. okrajnega šolskega Bveta kočevskega in voditelju dotične obravnave, c. kr. vladnemu koncipistu De-perisu, sklep občinskih zastopnikov Travljanov ni bil po godu. III. Ni res, da je prigovor j al, da bod pouk le nemški in da je, da bi se svojo srčno željo prodrl, iz žepa pismo nemškega „Schul-vereina" vzel, v katerem poslednji Travničanom ponuja 1300 gld., ako bode pouk samo nemški. — Temveč je le toliko res: ad L K dotični obravnavi so bili povabljeni vsi vaščauje vsega šolskega kraja, da se izjavijo o novi šoli, torej ni mogoče pri obravnavi govoriti o sklepu občiuskili zastopnikov; torej tudi ni mogoče ad II. da ne bi bil omenjeni sklep g. voditelju obravnave po godu. Izjave, vaščanov niso nanj provzročile nikakoršnega utiša v predstoječem slučaji tem manj, ker učnega jezika ne določuje uiti on, niti vaščauje, temveč po §. 6 zakona z dne 14. maja 1869, drž. zak. štev. 62, c. kr. deželni šolski svet. ad III. Nikakor mu ni prišlo na misel in tudi ni njegova stvar, ljudem tako ali nasprotno prigovarjati — Njegova stvar je bila le, dosedanje uradne spise in razglas c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 20. septembra 1888 štev. 474, razložiti vaščanom, jih zaslišati in zapisati njih izjave, kar se mora zgoditi pri vsaki komisijonalni obravnavi, in kar se je zgodilo tudi takrat. Iz tega sledi, da je bila njegova dolžnost, med drugimi spisi prebrati tudi uže tri leta trajajoče obravnave Travničanov z nemškim »Schul-vereinom* in 3 leta staro ponudbo, s katero je nemški „Schulvereiu" na prošnjo Travničanov samih dovolil podporo 1300 gld. — V tem slučaji je bilo temveč potrebno, vse vaščane primerno poučiti, ker je omenjena ponudba stavljena le za slučaj, ako bo učni jezik le nemški. Da se pa taki uradni spisi ne hranijo v žepu, je vsakemu znano. — Tako postavno postopanje zastopnika c. kr. okrajnega šolskega sveta se pa more smatrati za „agitacijo" za nemški „Schulverein", ako tudi morda ni bilo nekaterim prijetno, poslušati prejšne izjave in prošnje Travljanov. To pa se mora Še opomniti, da je ravno pri dotični obravnavi bilo vsakemu svobodno, izreči svoje mnenje in željo, ker je voditelj vsakega večkrat povabil, da naj brez ozira na izjave drugih naznani, kar se mu zdi dobro. — Samo tako je mogoče, da dobi c. kr. okrajni šolski svet zanesljivo in natančno podlago za svoj sklep C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne 28. oktobra 1888 predsednik: Thomann. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 2. novembra. Povodom predvčerajšnje razsvetljave metalo se je iz množice kamenje v okna avstrijskega poslaništva. Takoj pričeta preiskava dokazala, da se ni nameravala iiikaiv-na demonstracija, ker se je tudi v okna druzih mra vt |,nih hiš metalo kamenje. Dogodek bode torej brez vseh posledic. Vsa zadeva se je takoj prijateljski poravnala. Harkov 1. novembra. Pri včerajšnjem prihodu carja in carice v Moskvo in pri odhodu bile so velikanske ovacije. Carska dvojica obiskala ranjence. Narodno-gospodarske stvari. Razdelba .skupnih zemljišč in uredba dotičnih skupnih pravic do njih uživanja iu oskrbovanja (agrarske operacije). Deželni zbor kranjski se je že prej ko pr. d '20 leti pečal s vprašanjem, kako bi se skopni pašniki razdeljevali na primeren način kmetijstvu na korist. Ali načrt dotičuega dež zakona, katerega so takrat sklenili, ni bil potrjen. Še le v zasedanji deželnega zbora 1 1886/87. se je ta stvar uredila na podlagi državnega zakona dno 7. junija 1883. leta in dobil je nov načrt deželnega zakona tudi potrditev z Najvišjim odlOČUom t dne 2G. oktobra 1887. Ta zakon, ki je proglašen v deželnem zako niku 1. 1888., št. 2, pa se ne tiče samo razdelbe skupnih pašnikov, ampak zadeva, kakor tudi prej omenjeni državni zakon, razdelbo skupnih zemljišč v obče in uredbo skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja („ agrar ske operacije"). Izvršilna ministarska naredba k temu zakonu je prišla na 8vitlo v deželnem zakoniku 30. avgusta ob jednom z razglasilom deželnega predsednika na Kranjskem, s katerim se je določil prvi september 1888. 1. kot dan, katerega zadobi deželni zakon 26. oktobra 1887. svojo veljavnost. Kot oblastva v stvareh „agrarskih operacij" poslujejo 1. zapriseženi „e. kr. krajni komisarji za agrar ske operacije" (do sedaj sta postavljena dva, jeden v Ljubljani, drugi v Radovljici); 2- „c kr. deželna komisija za agrarske operacije" v Ljubljani, kateri je načelnik deželni predsednik ; 3. C. kr. ministerska komisija v poljedelskem ministarstvo na Dunaji. Po določ lih deželnega zakona z ine 26. oktobra 1887. 1. in izvršilne naredbe smejo se razdeliti : 1. zemljica, glede katerih ali a) mej bivšimi graščinskimi gosposkami in občinami ali nekdanjimi podložni ki, kakor tudi mej dvema ali več občinami obstajajo skupne pravice do njih posesti in uživanja, ali b) katera vsi ali samo nekateri občani jeden ali več občinskih oddelkov, soseščin ali podobnih poljedelskih združeb (vrst kmetov, posestnikov hiš s posebno ustanovno pravico, singularistov in dr. t.) skupno ali premenjevalno (drug za drugim) uživajo vsled tega, ker so sami sosedu o udje, ali ker se kot soposestniki štejejo za soude, aH ker so soupravičeni glede spolovin-skih ali premenjevatnih zemljišč ; 2. zemljišča, katera so kot občinsko blago (ne občinsko premoženje) po določilih občinskega reda uživajo skupno ; 3. zemljišča, katera so se v zvrševanji cesarskega patenta z dne 5. julija 1853. 1. (drž. zak. št. 130) odstopila, da so zdaj v posesti kakšne vasi, občine ali skupnosti u|»ravičencev. Razdelba skupnih zemljišč je ali glavna razdelba ali nadrobna razdelba. A) Glavna razdelba skupnih zemljišč, to je njih razdelitev 1. mej bivšimi gosposkami na jedni in občinami ali bivšimi podložniki na drugi strani, ali 2. mej župauijaini ali občinskimi oddelki, ali 3. mej župnijami ali občinskimi oddelki na jedni in mej poljedelskimi združbami (mej vrsto kmetov, posestnikov hiš s posebnimi ustanovnimi pravicami, singularistov in dr. t.) na drugi strani — se mora zgoditi na prošnjo (prouzročitev, provokacijo) te ali one zgoraj navedenih strank, mej katerimi je izvršiti razdelitev. Kadar izhaja prouzročitev (prošnja) od nekdanjih podložnikov, od kakšnega občinskega oddelka ali poljedeljske združbe treba je k ttmu najmanj polovico vseh do skupnega uživanja upravičenih nekdanjih podložnikov, oziroma članov občinskega oddelka ali poljedelske združbe. Prouzročitev, ki izhaja od kake županije se mora opirati na sklep občinskega odbora, katerega je potrdil deželni odbor. Prouzročitev v imenu občine ali občinskega oddelka sine uradoma uložiti tudi deželni odbor sam. Ji) Nadrobna razdelba skupnih zemljišč, to je nadaljna razdelba pri glavni razdelbi pripalega Bkupuega deleža, ali skupnega zemljišča v obče: 1. mej uekdanjimi podložniki, ali 2. mej člani poljedelske združbe (vrsto kmetov, posestnikov hiš i. dr. t.) ali 3. mej soupravičenci do spo. jvinsVih in preme-njevalnih zemljišč se zvrši tudi samo na prošnjo (prouzročitev), katera mora izhajati najmenj od polovice vseh upravičencev do skupnega uživanja. Prouzročitev glavne razdelke ne obsega v sebi prouzročitve nadrobne razdelbe; nadrobna razdelba se mora, ako se že,i, da bi »e zvršila stikoma z glavno razdelbo. izrekoma prouzročiti. Jednome ali smgularne razdelbe, to je odde-Ida in izobčila jednega ali več soupr avbencev tako, da ostali soupravu'enci ostanejo v skupnosti, m možno prouzročiti po tem zakonu, in prepušča se posameznim snupravičencem doseči tako poravnavo po določilih XVI poglavja II dela občnega državljanskega zakona. Uredba skupnih jiravic, katere se tičejo uživanja m oskrbovanja prej omenjenih vrst skupnih zemljišč, zvrši se tudi navadno samo na prouzročitev, m le v nekaterih doiočenih slučajih po uradni poti. Kadar hoče najmanj pobi vica vs-b do skupnega uživanja upravičenih zahtevati glavno ali nadrobno razdelbo, aH uredbo, tedaj je dotično prošnjo uložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik pri političnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani in v Radovljici tudi pri dotičoem kraj nem komisarji) pri kakem advokatu ali pri kakem c. kr. notarji, da jo takoj pošlje načelniku deželne komisije. Prošnja mora obsesati: 1. vsaj splošno oznamenilo dotičnega skujmega ozemlja. 2. dozdevno število neposiedno udeleženih. 3. imena prosilcev. Deželna komisija skrbi za to, da se prošnja DO političnem okrajnem oblastvu, po krajnem komisarji ali po posebne.u odposlanci v toliko dopolni in pojasni, v kolikor je potrebno, dajo more potem pretresovati sama. Da |>a more deželna komisija, oziroma da moreta krajna komisarja svoje delovanje kmalu začeti in brez zamude nadaljevati, zelo bi bilo želeti, da ulož e vse stranke, katerim jo za razdelbo al i uredbo skupnih zemljišč kaj mar, kakor hitro mogoče dotične svoje prošnje. Kako je prošnje narediti in kje jih uložiti, je zgoraj povedano. ———— — — — -" ~ iMJUsii m Mtojl (331—252) j v za vse leto gld. 4.60; za pol ieta gld. 2.30; za četrt ieta gld 1.15. l.isiniču upravnlMtvu: Gosp. J. K. v Kozjem: Vaša naročnina je poravnana do 10. decembra. Loterij ne »reeke 31. oktobra. V Brnu: 73, 13, 5, 70, 28. T u J c i : 1. novembra: Pri Slonu : Krans, \Veiss b Dunaja. — Schrever iz Pakraca. — Candidiiii iz Kranja. — Kundiitscli iz Pontebe. — Hodnik iz Trsta. — Rant Iz Stranske vasi. — Purlani iz Tolmina. — Solleti iz Trsta. Pri Muli«-! : Kohouez, Bnhatsch, Gericb, Lehman, \Veiss, Nouberger I Dunaja. — Bartol iz VVanisdorfa. Pri nvMtrlttkeui ceimrji: Sakso iz Domžal. — Juvančič iz Zalegal>ga. t mrli so v KJnt»lj9 let, Manje Terezije cesta št. 7, za kapi i". 31. oktobra: Reza Kucler, posestnica, 69 let, Tržaika cesta št. 21, za plačnico. — Antonija Mali, delavčeva hči, 17 let, Frančiškanske ulice št. ti, za Hrigtovo boleznijo. — Gregor Ambrožič, delavec, 64 let, Dunajska cesta št. 31, za oslabljen jem. — Marija Navijan, gostija, 78 let, av. Petra cesta št. 48, M oslabljoujein. V d e ž e1n e j bolnici: 29. oktobra: Amalija lleller, kurjačeva žena, 27 let, za krvotokom 31. oktobra: Marija Cerue, gostija, 71 let, za oslabljen jem. Meteorologi čil 0 poročilo. 9 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 30. okt. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 742 ti aim. 740 o mm. 740 2 mm. 10*0 1G«°C 9 0° C brezv. z. j z. al. jz. megla jas. jas. OoC mm. dežja. 31. okt. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7399 mm. 738 2 ram. 7383 mm. 2-8° 0 lBuu C 9*0° C si. svz. z. jz. si. jz. jas. jas. ja0. 0-00 mu. dežja. Srednja temperatura 8'7° in 9-5°, za 0-9° in 4'0° pod normalom. ID-u-z^eujsl^a, borza dne* 2 novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta Zlata renta .... 6% marčna renta . ■ Akcije narodne banke. Kreditne " "iie . . . London ...... Srebro ....... Napol....... C. kr. cekini .... Ncra&ke marke . . . včeraj — danes gld. 82-25 — gld. 82-20 82 GO — n 8265 n 109 80 — a 109-75 97-80 — 97-80 r» 871 — — i, 873-— v 31190 — n 310 40 n 12120 — 9 12P45 n —•— — » —•— * 98IV. — ■ 9-62'/, 5-77 — n 5-77 * 59 42'/, — 59-22'/, 1 Prežalosrnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prij teljem in znancem, da je Bi gu vsemogočnemu dopadlo. našo prt'ljul»ljfiio, nepozah-Ijivo sestro, oziroma svakinjo in teto, gospodičino MARIJO GREGORIČ, dines ob 3 ,8, uri zvečer po kratkoj a mučnej bo-|e/.ni, previđeno s sv. zakramenti /a umirajoče, v 84. letu njene starosti k sebi v boljše življenje poklic ti. Truplo predragi pokojne pokopano bode v soboto dne .'J. novembra ob 9. uri zjutraj na tu-k a i šn j em pokopali M i. Sv. maše zadušnice se bodo bvale v tukajšnjih cerkvab. Nepozabljivo pokojno priporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v blag spomin in molitev. 748) Krfiko, dne 31. oktobra 1888. I rtiii in liun GregorlO* brata. — Vini <«re-uoric. sestra. - Franja tirrgori«-. svakinja. — I.uiiiuila in Iri vratnih. «e-lodciiili. nieliuriiili in ohistnili H*tU zn ~> h. pri kataru, liripa\o*ti, kapljanji, posebno za on oke, poleg tega pa rndi (736—1; jako fina namizna voda s posebno dobrim okusim, brez vseh organičnili in želodec oto/.ujočih primesi. V l.juhl juni gn prodaja JI. E. Siipau: v Kranj i: F. »olonc: v Olji: .1. zlatic. VIZITNIGE priporoča .Narodna Tiskarna". po tiizkej ceni. Prostovoljna dražba. Dne 5. novembra t. I. prodajal se bode parceloma tudi pod nastavljeno ceno po Bodnijskem potu— i/ zapuščine Jakoba Hočevarja — mlin Kolicevem št. 22 pri Kamnika. Z izvrstno vodno silo, tudi za druge in-dustrijalne namene pripraven, hiša in poslopja s ..fundus instructusu-om vred, po klicani ceni 11.599 gld. 15 kr.. dalje njive, travniki in gozdi. — Ara (vadium) 10% nastavi j eue cene — Tretjino kupnine plačati je v 14 dneh, ostalo v 2 mesecih. Nadaljni pogoji noi/.vido* naj se pri okrajni sodni j i na Brdu. — Dnu 7. novembra bode dražba premičnih stvarij (716— ) ILUSTROVAN za leto 1889. Uredil, izdal in založil IDrstgrotia^. HKCriTostr. Dobiva se v ,.\aro«lni Tiskarni" in v bukvami .1. IMontiui-jevi v Ljubljani. — Cena lo Kr.. po pošti 15 kr. Vsebina: Popolen.kalendarij, koledar, kateremu so pridojana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hile. Sedanji vladarji evropski. Splošne določbe c. kr. pošto. Brzojavni cenik. Lestvica tn pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. •-- Zabavni del i Btiridesetletnloa vladanja Cesarja Frana Josipa l. Naši zas užni možje. Bolja pota Slovencev. Na sveti večer, Sffleftnice. — Naznanila. BsHs^Sst^^^^^^^^^^^^sa^a^^s^JSa^BB Tovarniški knjigovodja želi z lopo. iJdlfrosnii« Slavonko stopiti v pove Josip Vitlir \ I.« stals št. I na Ooiiii j«. I, eni. (734—2> Praktikant ali postarno dekle, ki je v kupčiji z mešanim blagom vsaj nekoliko izurjeno in zanesljivo. vsprejme se takoj v prodajalnico ne deželi. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (745—1; Št. 17.455. Stanovanje! ■•723—3) V poslopji meščanske bolnice v Ljubljani (Kres ji) in sicer v II. nadstropji, z razgledom proti škofiji, odda se takoj stanovanje, obstoj.če iz 4 sob, jedne sobe za posle, kuhinje, shrambe za jedi in kleti. Ustne ali pismene ponudbe vsprejema v uradnih urah podpisani magistrat. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 20. oktobra 1888. VELIKA Najpovejia velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 98.000 srečk, od , , i 49.100 srečk, /a žrebanje določeni skupni kapital znaša kot llHJVerJl <• i fek V lUtJNrc lie- j« Mlueaji ponuja velika od llaia-Imr-Ke «lr .;•»«■ /.» j a nieeii u denarna loterija. Specijelno pa: jI prem. a mark k i- 00000 1 dobit, a mark 200000 la.....tk......* 100000 V ponedeljek dne 12. novembra 1888. I. se bode v moji kleti v Gornji Polskavi (blizu žel. postaj Račje ali P rag e r s k o, Spodnji Stajer) okolo 700 veder vina, večjidel starine (Jeruzalemske in Polskavske), mej temi tudi izvrstna vina 1885. in 1886. leta potom licitacije prodalo. 20°/0 kupnine takoj, odvožnja kakor se bode dogovorilo. Tudi se bode nekoliko mlade Živine Mill-thalerskega pokolenja prodalo. (749-i^ Dr. Dominkuš. 75000 70000 65000 55000 50000 40000 30000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 888 dobit, a mark 500 3010!) dobit, a mark 148 16991 •ni.it. a mark ;'>oo, 200, 150, 127, 100, 94, 07, 40, 20. 1 dobit. B mark X dobit, a mark \ dobit, a mark 9 U dobit, a mark 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark X dobit, a bark i dobit, a mark O dobit, a mark 20 d(ddt. a mark 56 dobit, a mark jlvf** dobit, a mark 200 dobit, a mark »i rt — dobit, a mark 9,345.(305 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredbu, da se vseb 49.100 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.900 mark, poraste v dragem razredu na 55.000, v tre tj ni na 80.000, V četrtem na 05.000, v petem na 70.000, v šestem na 75.000, v sedmem pa eventuveluo na 500 000, specijelno pa na 800*000, 200,000 mark itd. Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležit vi te velike denarne loterij«. Oastiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih aH pustnih markah Tttdl se denar labko pošlje po poštnej nakaznici, na željo so naročitve iz vtič tudi proti pustnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalnu srećka ;iv. v. gld. 1 poloviea originalne srečke av. v. gld. 1.7*». 1 eelrlina originalu«' srečlie av. v. gld.—.1M>. Vsak dobi originalno ITOtko i državtdm grbom v roke in oh jednem aruilni načrt žrebunja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak lidele/.etiec uradno, z utis-neuim državnim grbom, listo dobitkov. Ouliitki se točno pu nuertu izplačajo pod državnim jumstvam. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne Ogajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotičuo vsoto povrniti. Na željo bc uradni načrti žreliauju naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa prod 15, novembrom 1888. nam doposlati. (700—51 VALENTIN & C0„ Bankgeschaft, Izdajatelj in odgovorni urednik: Drugotiu Hribar. LKKtMtiu m t>sli .Narodne Tiskarni: 4L 2L