51. številka. Ljubljana, petek 4. marca. XIV. leto, 1881.
slovenskTnarod.
Izhaja vsak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali za a\ »ti o-ogerske de/.elc /a celo h-io 1'*, «r|., Z5l l,»ta H #1., za četrt leta 4 #1. — Za Ljubljano brez poftiljanja na doni za relo leto 13 gld., sa četrt leta [i pld. .10 kr., za en mesec 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom »e računa 10 kr. za mesec, 30 kr. zh četrt leta. — Za tuji- dežele toliko ver, kolikor poštnina iznaša. - Za gospode ne itelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld T)0 ki., po pošti prejemali za četrt leta o gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste o' kr., če, se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t ran k i nit i. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolniaimvj hiši gledališka stolba". Opravništvo, na katero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. admii: istrativne stvari, je \ rNnrodnej tiskarni*4 v Kolmanovej liiši.
Nemškega „schulvereina'' agitacija na Kranjskem.
V dunnjskej „N. Fr. Pr." od vtorka beremo: „Nemški „sehulverein" namerava odslej, vsled poročil, ki so mu došla, svojo pozornost obračati v ve like j meri provinciji K ran j sk ej. Položaj tamošnjih nemških etiklav je močno v nevarnosti, več še pred jednim desetletjem cisto nemških krajev, kakor S dri ca (Zarz) in Nemški rovt (Deutsch-ruth) je uže popolnem za nemštvo izgubljenih; drugi kraji so v nevarnosti, da se fanatičnemu Daskoku Slovencev udajo. Te kraje podpirati, in sicer krepko in izdatno, šteje društvo za jedno najvažnejših svojih nalog."
Napovedana je torej nam kranjskim Slovencem nemška šolska vojska. „Vsled poročil, ki so došla" na Dunaj od tu, od ljudij Schrev jevega resnicoljubja, hote dunajski „schulver einlerji" podpirati kranjske Nemce, ki so od ljutih Slovencev obkoljeni in v velikej nevarnosti poslovenjeni biti. In napoveduje se nam, da bode ta nemško-šolska invazija v našo deželo zoper nas „krepka in izdatna." Vojska je torej napovedana v primernih nemških m-perlativih, prav kakor Be spodobi za nemško-liberalno Don Quixotterijo, kakoršna je cela stvar, kar bomo precej dokazali.
Kakor je Sel slavni vitez iz Manche na domišljene in v istini neživeče sovražnike v borbo, tako se tudi dunajski „sehulverein" na sovražnika napravlja, ki nikomur nič neče. Zlagana in izmišljena je namreč vsa motivacija, zakaj je te nemške šolske podpore za kranjske nemške „enklave" treba. Na Kranjskem Slovenci nohenej šoli nemškega prebivalstva nič ne prizadevajo. Nemških enklav
0 potresih.
(Čital v akad. društvu „Sloveniji" cand. prof. J. M.)
Razdejanje glavnega mesta Hrvatske, Zagreba, je zopet pouzročilo iskanje po uzrokih in prikazih, kateri nastajajo pri potresih. Pa žalibog, potresi se ne dajo naprej naznaniti, in tudi če bi to bilo mogoče, ne ustaviti. Človeška moč more ukrotiti povodnji z reguliranjem teka in povišanjem obrežja rek in njihov ili pritokov, pa proti potresom sedaj ne vemo nobenega pripomočka.
Da pa pravih uzrokov potresov do sedaj še ne poznamo, je krivo najbolj, ker je pri- ■ kazen tako zamotana in izvira iz take globine, kamor nikdar nobeno človeško oko ne bo dospelo, in potresi tudi tako nepričakovano nastanejo, da navadno ne moremo takrat mirno misliti in prevdarjati.
Sonce in Nemškega rovta pa niti nij, in laž je nesramna. da sta bila ta dva kraja še pred desetimi leti nemška ! To je mogel na Dunaj pisati le kak „deutsch-krainerski" slepar. Pred desetimi kakor pred dvajsetimi leti sta bila Sorica in Nemški rovt uže tako čisto slovenska ko sta dan denes. Da so nekdaj bili Brizinški škofje, kot graščaki in fevdalni gospodarji Škofje Loke, tu nekaj svojih nemških kmetov naselili, to je res. Ali ti so uže dav-naj ravno po tistem procesu izginili, kakor so se slovanski Prusi in Pomorci ponemčili. Zdaj so Soričanje Slovenci in nobena laž jih ne pienemči nazaj. V Soiici ali v Nemškem rovtu zarad tega zdaj nemško šolo ustanoviti, ker je nekdaj tu nekaj nemških naseljencev bilo, bilo bi ravno tako pametno, kakor če bi mi Slovenci zahtevali, naj se v Windisch-Matrey v Tirolih, ali v Pusterškej dolini ali v Ljubnem in Muriškej dolini na Štajerskem ustanove slovenske šole, ker so še nedavno tamošnji ljudje samo slovenski govorili, a so bili potlej ponemčeni.
Sa m o Kočevje je v resnici nemška enklava. In o tej se domišljamo, da je lani enkrat tukajšnji kočevski agitator in nemški ščuvaj, ki sliši na ime Linhart, javno v kazini lagal, kako je v nevarnosti pred slove-nizniom, čeravno nobenemu Slovencu ne pride na misel ni jedne kočevske mačke sloveniti poskušati. Naj bodo in naj se uče Koče va rji kar hote, nam nič mari, da nas le oni pri llliru puste. Če Kočevarji misle, da so v kakej nevarnosti, naj se slobodno dajo podpirati. Mi jim piivoščimo, da bi prav mnogo od „schulvereina" dobili, vsaj bi se jim ne bilo treba toliko po svetu prebijati za denar. Samo da naj gledajo, da bodo res oni sami  dobili, ne
Ker mi pravili uzrokov nij mogoče navesti, hočem tedaj omeniti le v kratkem glavne hy poteze o potresih in njihovih uzrokih.
Temperatura zemlie raste tem bolj, čem globokeje pridemo. Središče ali jedro zemlje je najbrž ognjeno tekoče in njegova tvarina je gotovo železo in druge teške kovine. Trda skorja je v primeri s premerom zemlje (lTlfi milj) jako tanj ka; le kakih 20 ali malo več milj debela.
Naša zemlja je minljivo, to je, svojo prostornino manjšajoče telo. S tem si uže lehko razlagamo vse premembe zemeljske površine; se ve da ne smemo popolnoma prezirati delujočih ozračnih močij. Za skrčevanje naše zemlje imamo več ko dovolj dokazov in v tem so si tudi vsi geologi jedini.
(ilavne prikazni počasne skrčitve si lehko predočimo s kavčukovo kroglo. Vsled skrčenja se narede na njej jednake gube, grbi, doline,
pa da bi v žepih agitatorjev obviselo. Kajti pregovor pravi: kdor 1 a ž e , t a t u d i krade, če ima priliko. Poročevalci dunajskemu „scliul-vereinu" iz Kranjskega so lagali in sleparili. Torej če oni sami denar v roko dobodo, kdo vam je porok, da ga v svoj žep ne vtaknejo kajti: „kdor laže" itd.
Sicer pa moramo vso to delavnost „schul-vereinsko" s pozornim očesom paziti in spremljati! Ono se opira na laž njivo premiso, daje nemštvo pri nas zatirano. Zato ne smerno tudi verjeti, da hoče le braniti svoje, temuč moramo sumiti, da hoče grabiti naše, da hoče Slovence poskušati nemčiti s pod-kupavanjeni učiteljev itd. Tu pa bode trebalo energičnega in brezobzirnega našega upora, kjer koli se kaj tacega pokaže.
Po I i t i <• n i ra z iC I<m1.
V Ljubljani 3. marca. Deputaciji   riiiuajMltili   šiiideiMoi ,
ki je šla h grofu Taaffeju zavoljo študentov, ki so bili v uječi, je odgovoril nrinisterski predsednik: ,,Ta demonstracija bi se ne bila smela zgoditi. Živimo v pravnej državi, in umeli je lehko, da se taki poulični ekscesi ne sinejo trpeti. Sicer pa poznate tudi zakon o imuniteti, ki brani poslanca Ravno tako se ima braniti vsak poslanec zunaj dr/avnega zbora in njegovega prepričanja se mu ne sme motiti s pouličnimi ekscesi. A ne samo kot poslanca, tudi kot dunajskega meščana ima Lienbacherja braniti zakon. Da so študente /apili. to je čisto postavno. Pritegujete se o samovolji policije; samovolja bila bi to, ako bi bo fitudetje pred dovršenim preiskava njem iz zapora iz pustili."
Poslanec Lienb.-icher Izjavlja v „Va-terlandu", di* so nočni Skandal naredili zapeljani  dunajski študentje   in da se dobro ve,
sedla itd., kakor na našoj zemlji, o kate rej trdimo, da se vsled olilajenja skrčuje.
Strjena zemeljska skorja se pa mora vsled skrčitve razpokati, kakor na pr. voščeno svečo le nekoliko lehko skrivimo, potem se pa razpoka. Jednake razpoke pogosto z..pazimo mej kamenjem. Nastanje take razpoke, reže, takega prepada ali ulomka pa gotovo pouzročuje večje ali manje potrese zemlje. Po tem potu si lehko razlagamo potrese in nastanje gorovja. Ognjenikom se pa na ta način pot pripravlja.
Vsled razpokanja zemlje nastajajo tedaj potresi; torej je vse jedno, ali upliva solnce in mesec na potrese, ali je zemeljsko jedro ognjeno tekoče, popolnoma ali malo otrpneuo ali le pogojno otrpneno. Da je v sredi naše zemlje tvarina ognjeno tekoča, imamo do sedaj res največ dokazov, čeravno to vprašanje tudi še nij rešeno.
Potres tedaj nij nič druzega, ko pretres večjega ali manjšega dela zemeljske skorje,
kdo da so zapeljive: Dalje pravi, da uzrok tega pouličnega škandala nij bda njegova izjava v državnem zboru, nego uzrok je stvar sama, katerej on služi in katera bode liberalcem v oči.
Nemški list „Kbln. Ztg." po p smu turškega oficirja tako-le piše o Iztočnem vprašanji: V Carigradu se sodi, da je vojna z Grecijo neizogibna, če tudi nijso vlasti izpregovorile Se svoje zadnje besede. Turčija Be neprenehoma pripravlja za boj in tudi denarja dobiva zdaj več ter ga bode še več dobila z glasovitim prisilnim posojilom. O Angle-škej se v Carigradu različno sodi; jedni sodijo, da bi zdaj na krmilu stoječa stranka na Angleškem rada videla vojno mej Turčijo in Grecijo. — Po drugem viru pa je Anglija po polnem pristopila k evropskemu koncertu in da turški sultan samo zarad tega goji mirovne želje, ker mu manjka denarja, sicer da bi bil ukazal udariti na Grško. Po celej Turčiji se davki neusmiljeno strogo izterjavajo. - Grkom so tudi Angleži vse upanje vzeli, da bi dobili vse ono ozemlje, katero jim je prisodd berlinski kongres.
Rusko - kitajska pogodba določuje, da Rusi oddade Kitajcem jeden del Kuldže, zato pa plačajo Kitajci Rusom odškodnine v denarjih ter vojno odškodnino; meja mej Amu-rom in Usurijem se bode popravila in sklenila trgovska pogodba mej Rusijo in Kitajsko.
O novem umoru na Irskem se javlja preko Londona: V Ballinrodu je bil na cesti umorjen sodnijski registrator Bearne. Morilca nijso dobili. V noči od 28 februarja do 1. marca pa je nekdo petkrat ustrelil skozi okno na spečega connetabla Scotta v Tyrwilyji.
O boerskej zmagi nad Angleži v J užnej Afriki poroča v „Standard" očividec, da Angleži nijso bili zmagani zarad tega, ker jim je primanjkalo streliva, ampak ker so boerci izvrstno streljali in pokazali silno hrabrost. — Angleški polkovnik Fraser je ušel boercem ter se vrnil v angleški ostrog. 330 Angležev je mrtvih in ranjenih. 2000 boercev je pričelo boj z Angleži, 2000 jih je pa čakalo še v re-servi. — General Colley, ki je tudi pal v bitvi, je star še le 46 let, ter je se svojim napadom na boerska utvrjena mesta nepremišljeno segel v mirovna dogovarjanja mej boerci in Angleži. — Angleška vlada je ukazala, da se v Natalu izkrca 1000 pomorskih vojakov. Ti imajo nalog kolikor mogoče hitro marširati na bojišče.
Dopisi.
Iz Tržiča 1. marca. [Izviren dopis.] (Zdravniške razmere na deželi.) Konec pretečenega leta je naš zdravnik g. Linhart umrl in je bila njegova služba precej hitro od c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji razpisana. Ker se je bilo bati, da bi mi kakor preje po smrti g. Pirca dalj časa brez zdravnika ostali, so tukajšnji mestjani g. deželnega predsednika
kateri nastane vsled sunljaja, poskušanega ali dovršenega raztvorjenja skladov. Izvir delujoče moči je včasih le kakih 40 —70klm. pod zemljo, pa razširja se potem na vse strani skozi kamenje na površino. Hitrost Širjenja potresnega valovja je 300—500 m., tedaj večja kot najhujšega viharja, a zelo je odvisna od kakovosti kamenja, skozi katero se potres širi. Trda skalnata zemeljska skorja bo torej hujše razdejana, ko mehka ilovnata. Kako daleč se širi potres, lehko razvidimo iz tega, da je Lissabonski potres (1. novembra 1755) pretresel 4 krat toliko sveta, kakor ga obsega cela Evropa.
Mali potresi so jako pogosti; zemlja se lehko zaziblje in ne nastanejo posebni nasledki; pri močnejih se pa podirajo dimniki, razpadajo zidovja, sesedajo hiše; zemlja se razpoka, da, podsipajo se celo gore; studenci usahnejo za vselej (spremene namreč svoj tek vsled nagnjenja kakega sklada), pritekajo novi, blatna
s posebno vlogo prosili, da bi se preje ko mogoče novi zdravnik za naš trg in okraj imenoval. Sedaj uže tretji mesec teče ali od novega „dohtarja" nij duha ne sluha. Naš trg šteje blizu 3000 in celi okraj črez 6000 prebivalcev, ali ves okraj je brez zdravnika. — Vlada, katerej smo radi vsi pokorni, bi se mogla vendar tudi na deželo ozirati, in kar se imenovanja novega zdravnika za naš okraj tiče, tem bolj za to skrbeti, da ne bi ta kraj dolgo časa brez zdravniške pomoči ostal, ker naš zdravnik ne dobi plačila iz c. kr. blagajnice, ampak od okrajnega zastopa. V teku tega meseca se bodo volitve za naš občinski zbor vršile. Bati se je, da bode vse pri Btarem ostalo. Naše zdanje občinske razmere so prava „paseha-vvirtschaft"! Naši mestjani sicer pravijo, da hočejo nove moči v občinski zbor voliti. — Ve-deremo!
X Notranjskega 1. marca. [Izv. d op. | (Vesteneek.)   Te dni sedimo vkup: dva velika župana in razni domači možje.   Pogo- j varjamo se o Vesteneeku in njegovem okno-pobijanskem junaštvu. Nekdo iz mej mož meni, da bi morale naše občine kakorkoli litijskemu županu izraziti  svoje zaupno   priznanje, ker tako možato brani čast in postavo itd.   Ve- ; steneck nij samo lokalnega pomena, nego ; on je splošne deželne promembe gorje. On je nek tipus. On je našemu srcu, našemu narodu več ; gorja prizadejal, nego kdor si koli bodi. Kako , je teptal pravico in resnico pri volitvah v trgovinsko zbornico ? Kako se je vedel v deželnem zboru V  Kaj bi on našemu narodu Se le škodoval, ko bi kdaj   pri drugem vetru in po znanih 1 o j t r i c a h  prišel na merodajnejše površje!? Magari do svitlega cesarja bi se moralo, da se znebimo tacih nevarnih parkljev, s katerimi se uže zdaj naši otroci uče moliti. Možje, kaj je počel liberalni Izrael pri znanej malostuej  aferi v Šantljevej   veži?   No mož je stvar motiviral z britko resnico!
H*; slovenskega Stajerja 20. febr. [Izv. dop.] (Iz učiteljskih krogov.) Abecednik za slovenske ljudske šole, sestavila A. Razinger in A. Žumer, natisnil in založil Ig. v, Kleinmayr & Fed. Bamberg, cena 20 kr. je, kakor uže znano, visoko naučno minister-stvo za rabo na slovenskih ljudskih šolah potrdilo. Abecednik ima 80 stranij ter obseza tvarino, ki se ima po učnem redu v prvern šolskem letu učiti. Prirejena je knjiga po najbolj razširjene! pisalno-čitalnej metodi; tvarina je razdeljena 1. v prvotne vaje v čitanji in 2. nazorni nauk s primernimi berili. Vsa tvarina za vaje  v čitanji  in nazorni  nauk je
bruhanja nastajajo, kakor lansko leto v Banatu in sedaj pri Ilesniku.
Pa ne le suha zemlja se potresa, ampak tudi morje, posebno na obalih. Morski otoki zginejo za vselej in ravno tako nastajajo drugi.
Mer potresa, preiskovana na razrušenih poslopjih, je porabil M al le t, hitrost širjenja pa pl. S e e b a c h, in sicer ne brez vspeha, za določevanje izvira in središča potresov.
Nekatere kraje potresi jako pogosto obiskujejo, kakor vulkanom sosednje kraje, pa le pred in mej bruhanjem ognjenika. Taki potresi , so očividno v zvezi z njegovim bruhanjem; zo-vejo se tudi vulkanični potresi in pa lokalni. , Ti potresi nastanejo vsled silnega napora plinov in vodenega para, ker ne morejo skozi malo žrelo hitro uiti.
K lokalnim potresom prištevamo tudi vsled l podzemeljskega razpada in sesedanja nastavše,
premišljeno in dobro uredjena samo berila za nazorni nauk imajo tu in tam preobširne stavke obsegajoče premnogo besedij, kar je spominu še nezmožnih prvencev pretežuvno. V Abecedniku ali Začetnici so po pedagogičnih pravilih na mestu le kratki, nerazširjeni stavki. Glede slovnice so na strani 25 besede mas-1 o, ves-lo, kleš-če nepravilno razzlogovane. V berilih Mlado jagnje str. 64 in Vošilo str. 80 so pa mnoge pismenke v primeri z onimi v prvih čitalnih vajah jako neslične, kar bi vsakako ne smelo biti. Tudi nekatera berila so oziroma na varstvo vida predrobno tiskana n. pr. Poslušaj dober svet, „Bog vse vidi" Mlado jagnje, Cvetice, Ženjica, Bučelica in golobček Vošilo, in uganjke.
Želeti je torej, da bi se v drugem natisu v tej zadevi Abecednik popravil in da se potem v vse narodne šole na Slovenskem upeljal: kajti v tem Abecedniku uredjena tvarina, močan papir, lična oblika in primerna cena, ga užcfc za upeljavo v slovenske Šole sama priporoča. K.
Domače stvari.
— (Požar.) Piše se nam z Grosupljega: Dne 28. m. m. ob 9. uri zvečer je pri nas v nekej hiši žena delala špehovko. Špeh se baje vname in kmalu se prikaže ogenj na strehi. Hiša je zgorela, vendar so hrabri gasilci zabranili, da ogenj nij prouzročil že večje nesreče.
— (Ubil) je kmetski fant France Ale-ševec iz Bukovca, okraj Vrhnika, kmetskega fanta Gregorja Dolenca 2. januarja 1881. V gostilnici so pil? in Dolenec, kateri je razgrajal, je bil od drugih fantov ven vržen. A prišel je nazaj in spodil ga je zopet gostilničar, Ale-ševec pa je šel za njim in ga je deset korakov od hiše s polenom udaril dvakrat po glavi, da se je Dolenec takoj mrtev zgrudil. Obsojen je bil Aleševec pred ljubljansko poroto na tri in pol leta teške uječe, poostrene s postom in tamnico.
— (Na cesti oropal.) Od Kranja proti Predoslem je kmetski potepuh Kopač Aleksander t družbi še jednega oropal starega moža. Vrgla sta ga na tla in mu vzela bukvice, v katerih je bilo 10 gld. papirnatega denarja in nekaj sodniških pisem. Iz žepa pri kamižoli pa sta mu vzela mošnjiček z 2 gld. 60 kr. Kopač je se starim možem prej v gostilni pil, zato ga je oropani izpoznal, druzega pa nij mogel izpoznati. Kopač je pred ropom bil ukradel s pristave g. Peter Majerja pol voza in ga prodal. Obsojen je bil Kopač, ko so porotniki obe vprašanji jednoglasno potrdili, zarad ropa in tatvine
kateri večkrat naš podzemeljskih jam polni kraški svet pretresajo.
Pravi in najhujši so pa potresi, ki nastanejo vsled premene in usada skladovja; omejeni so pa bolj na ozemlja, v katerih nahajamo zmedene zemeljske sklade; nastajajo tedaj najrajši v pogorjih. Največ srednje-evropskih potresov je v resnici tudi v Alpah in v Apeninu, kateri uže zunanje kažejo zelo zmedeno skla-dovje; tudi Karpate lehko sem prištevamo, akoravno so uže bolj enako zložene. Ozemlja, katera so se uže v novejših časih posedala in se zopet vzdigujejo, kakor Sicilijo in zapadno obal južne Amerike, tudi mnogi k tej prikazni prištevajo in trdijo, da se to godi vsled mnogobrojnih potresov. Pa uzroki te sekularične usede in vzdigovanja so drugi. Cordillere omeje proti vzhodu strašne chilenske potrese; v zvezi so . gotovo s tem gorovjem. , (Dalje prih.)
na Sest let teške uječe, poostrene s postom in tamnico.
— (Trg Vojnik) pri Celji ima po zadnjem Stenji 596 prebivalcev, a mej temi jih je 145 (!) zapisalo nemški jezik kot občevalni, drugi so se kot Slovence oglasili.
— (Od likvidacijskega odbora nesrečne banke „Slovenije") se nam piše, da se notica, ki jo je naš list pod napisom: „Žrtva banke „Slovenije" prinesel 1. marca, v katerej se pripoveduje, da je „domoljubni fajmošter Svetličič v svojem času kupil mnogo akcij banke „Slovenije", in zdaj, ko jih je moral doplačevati, požrle so mu res njegov prihranjeni denar", ima tako popraviti: „Ranjki Svetličič je leta 1874, ko se je banka ustanovila, pprostovoljno" (kako pak, kdo je trdil protivno?) 10 delnic kupil in je tudi prvo doplačilo brez vse pravde, brez vse sile, tedaj prostovoljno plačal. Drugo doplačilo se je od ranjcega res zahtevalo, a!i plačal ga nij, ampak je vsa dotična svota 300 gold. Se do sedaj v ostanku in bo to tudi ostala. (To se ve: kjer nič nij, tam je cesar pravico izgubil. Ur.) Tretjega doplačila pa likvidacijskemu odboru nikdar v misel nij prišlo od gospoda Svetličiča zahtevati, katerega ravno tudi nij plačal in od njega tudi nikdo zahteval nij." Kakor naši bralci vidijo, ta „popravek" ne popravlja nič stvarnega, ampak stvarno to potrjuje, kar je naš dopis pravil. Sicer pa tudi zadnje „Novice" naše poročilo potrjujejo z besedami : nVrli rodoljub bil je res žrtva nesrečne banke „Slovenije", ki mu je vzela vse njegovo imetje". S tem basta!
„Sokolova"   maskerada v ljubljanske j čitalnici.
Pustni vtorek je pokazal, da se število Kurentovih čestilcev v Ljubljani nij zmanjšalo. Da pa letos tudi zdolenji restavracijski čital-niški prostori nijso bili tako nekrščansko nabiti z radovednimi gledalci, to je prouzročil sklep Čitalniškega odbora, ki je odredil na prošnjo „Sokola", da se ima čitalniška gostilna na pustni vtorek zvečer za navadne goste zapreti, nje prostori pa prepustiti „Sokolovej" maskeradi. S tem je nameraval „Sokolov" odbor odpraviti ono tesnobo, ki je vlanBko in druga leta vladala na ta dan v čitalniškej dvorani, misleč s«, da bodo maske potem imele tudi zdolaj prostora, da se bodo zabavale tudi tam, kjer je tudi sviral oddelek vojaške godbe.
Mnogim se je čudno zdelo, da čitalniška dvorana nij bila „Sokolovej" maskeradi pri merno ozaljšana. Tapeti, ki so krasili vlansko leto dvorano, bili so letos degradirani ter so krasili letos vežo. V enem oziru pa je „Sokolov" odbor res priležno ukrenil: znano je, da je malokatera gostilna tako prilična, da se človek prehladi, kakor ravno naša čitalnica. V tem obziru je bilo na maskeradi bolje. Ker so bila vezna vrata v gostiino zaprta in je bil vhod iz gostilniške veže v zgorenje prostore tudi zaprt ter so bila v čitalniškej veži narejena še posebna vrata za ta večer, nij bilo čutiti onega nevarnega prepiha, kakor druge-krati, kar je splošno zadovoljstvo povzdignilo.
V svojem včerajšnjem kratkem poročilu smo uže omenili, da se je „Sokolove" maske-rade udeležilo nad 700 ljudij. Kdor pa ve, da Čitalniška dvorana nij ravno posebno velika, in ako še povemo, da je velika večina udeležencev tiščala skupaj zmirom le v dvorani, potem si lahko predstavlja, kaka gnječd je bila notri. Do tretje ure zjutraj nij bilo govoriti o plesu, če rples" dobrohotno ne ime-
nujemo počasno cincanje in kimanje, suvanje s komolci na levej in desnej, posebno zadaj. S spodnjimi prostori vendar „Sokolov" odbor onega nij dosegel, kar je ravno nameraval, da bi maske uporabljale tudi restavracijske prostore. Vse so tiščale do polunoči skupaj samo zgoraj. O polunoči je bil odpočitek, tačas pa je res vse pritisnilo v gostilniške prostore; a zdaj zopet vsi udeleženci zdolaj nijso dobili prostora in ker zgoraj za krčem-sko postrežbi nij bilo nič priskrbljeno, moral je marsikdo potrpeti brez večerje.
Nekatere maske so bile letos posebno krušne, a opaziti je bilo, da je pričel ženski svet le preveč posnemati moški, kajti skoraj polovica gospij in gospodičin je bila v plesov-nej opravi; moških pa od leta do lete. prihaja več n('maskiranih, v Črnej obleki. Vse jedno pa je bilo število maskiranih obojega spola še veliko ter so bilo maske sem in tja jako dragocene. Grup je bilo letos malo, razen grupe čitalniških pevcev kot srednjeveški nemški (!) „lanzknechti" in grupe Mohamedanov nij bilo druge opaziti. A ker je prišla samo jedna Mohamedanka, trdil je hudobni svet, da seje zdaj svet na Turškem presukal, da imajo zdaj T ur k in j*1 — hareme, ne Turki.
V obče je prevladala na maskeradi slovanska nošnja. Poleg krepkega Poljaka videli smo elegantno Poljakinjo, ruski kmet je spremlja) vitko Srb i njo.
Krasni sta bili posebno Indijanka in Španjolka, a zastopan je bil tudi srednji vek v „rokoko" opravi. Tudi „domin" je bilo na maskeradi veliko krasnih in dragocenih. Nežne Kranjice v belih pečah so čarale oko občudovalca a marsikatero žensko oko sta imse potegnila Dražili j anec in atlet.
Sicer je pa tudi najodličnejših mask teško opisati, kajti v gnječi je zdaj zginila ta maska a na nje mesto je prišlo deset drugih. Naj zadovoljujejo te kratke črtice.
V obče je bila maskerada sijajna in zabava živahna do belega dne. Slišalo pa se je letos preveč švabščine, kar je res neprijetno udarjalo na uho. — ka.
Izpred porotnega sodišča.
(Roparsk  umov  va   Loršhrm brdu.) (Konec.)
Pri Galoviču so se našle stvari, katere so bile lastnina zakonskih Grege in Marije Mrak namreč ruta, in suho svinjsko meso. O mesu sta ljubljanska izvedenca, mesarja Valentin Herman in Josip Virant, izrekla, da je s tistim mesom, katero je pri umorjenih še ostalo, popolnem enoHčno. Zlagan ali vsaj neutemeljen je izgovor Galovičev, da je hotel iti 3 ure daleč posojila iskat k neznanemu človeku in da mej potjo, ko gre iskat posojila, kupi svinjskega suhega mesa za 1 gld. 65 kr., kar še dober kup nij bilo.
Franc Galovič pa je bil tudi v stanu roparski umor izvršiti, kajti on je bil jedini tuji človek, kateri je živel z zakonskima Marijo in Grego Mrakom v prijaznih razmetali. Galovič je po izjavi priče Janeza Kržišnika mnogokrat pri njima prenočeval. On je poznal dobro stan njiju premoženja in je lehko prišel vsako uro v njiju hišo.
Galovič pa je bil ob času, ko se je zločinstvo izvršilo, od briške službe odstavljen brez posla, poln dolgov, in njegovo imenje, hišna oprava je bila uže popolnem zarubljena, tedaj je gledal in delal le na to, na vsak način dobiti kaj denarja.
Tudi je sumljivo, da je Galovič, ko je videl voz, na katerem se je peljala sodniška komisija na kraj zločinstva, od ceste zbežal in se skušal v travi in v žitu tik ceste skriti, kar izpovedavajo priče sodniški adjunkt Kern, pisar Kregar in voznik Sifrer.
Zato/eni Galovič taji vse.
Priče, katerih je bilo skozi dva dni jako mnogo zaslišanih, potrde vse, kar zatožba navaja.
Zdravniška izvedenca dr. Ar ko in dr. Sežun izpovedavata, da je morilec moral po umorjenih kar hipoma in v naglici sekati in da je večina ran bila smrtnih. Stara sta bila umorjena oba vsak nad 70 let in sta umrla ali na odtoku krvi ali pa na otrpnenji možgan. Dr. Arko pove, da pri sodniškem ogledu, pri katerem je bil on navzočen, nij bilo moči nikjer najti jednega kosa odsekanega prsta umorjene Marije Mrak.
Državnega pravdnika namestnik g. Pajk vpraša Galoviča, ali nij on ko je kot sluga mej hudodelci na ljubljanskem gradu večkrat slišal, da če ima človek od umorjenega človeka kost pri sebi, da mu ne more sodnija do kože, in da se nima bati zapora, morda sam spravil kos prsta, da bi se tako zavaroval. Galovič odgovori, da o tem ničesa ne ve. Do pis loškega župana (slovensk dopis) o Galoviču pove, da je bil pijančevanju udan in sploh nerednega življenja.
Zagovornik advokat dr. M o š e mej obravnavo naglašuje, da je bil Galovič uže v ljub-Ijanskej norišnici in prebere se zdravniško spričevalo dr. Bleivveisa o njem.
Državni pravdnik se strinja v svojej za-tožbi skoraj popolnem z zatožnim spisom. Omenja, kako grdo ravnajo roparji in morilci posebno v Loškem Bodnijskem okraji ter spominja porotnike na umor lastnega očeta, ki se je sodil v lanskej sesiji in na umor sodnika Kravsa.
Državni pravdnik porotnike poziva, naj potrde prvo glavno vprašanje, da je Galovič izvršil roparski umor pri zakonskih Grega in Marija Mrak. Ako ga bode potrdili, odpade drugo dodatno vprašanje, ali je Galovič le sodeloval in pripomogel pri tem umoru.
Zagovornik zatoženčev, dr. Moše, v juri-dično in retorično dovršenem govoru, zanikava, da bi se bila dokazala krivda zatožencu. Ako-ravno ne more zatoženec natanko dokazati, kje je bil, vendar iz tega ne sledi, da ne bi bil mogel nikjer drugod biti kot na Lovčjem brdu. Dr. Moše obžaluje, da je državni pravdnik sklioaval se na dva druga roparska umora, da bi s tem deloval na mišljenje porotnikov. To nikakor ne spada sem in denes se ima soditi samo, kdo je morilec zakonskih Mrakovih.
Porotniki (načelnik Vaso Petričič) zanikajo 8 6 proti 0 glasom prvo vprašanje, da bi bil Galovič sam dovršitelj roparskega umora, pač pa pritrde" jednoglasno drugo vprašanje, da jo Galovič kot pomagalec sokriv roparskega umora. Ko Galovič sliši razsodbo porotnikov, pravi predsedniku, da ga naj le kar obesijo, kajti nedolžen ne bode mogel nobene uječe pretrpeti. Obsojen je bil Galovič na šestnajst let teške uječe, poostrene s postom, tamnico, samotnim zaporom in trdim ležiščem.
Dunajska borza 3. marca
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   TJ gld. 70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    ...   76 „   — „
Zlatu renta.........89   „   95 „
1860 drž. posojilo......130 „20 „
Akcije narodno banko.....81f> „   — „
Kreditne akcije.......289 „   oO „
London..........117 „60 „
Napol...........9 „   29 „
C. kr. rekini........5 „   52 „
Drlavae marke.......r»7 „30 „
Št. 741
(110—3)
Razpis javne dražbe.
Po sklepu c. kr. pomnoženega okrajnega šolskega sveta zidalo se bode novo šolsko hišo v Cerknem.
Delo, cenjeno na 8035 gld. 82 kr., oddalo se bode po javnej dražbi.
Dražilo se bode dne 10. marca t. 1. od 10.—12. ure zjutraj pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Tolminu ustmeno; sprejemajo se tudi postavno kolekovane pismene ponudbe.
Načrti, prevdarek in pogoji so razpoloženi pri c. kr. okrajnem šolskem svetu.
Kdor se udeleži dražbe, položi 400 gold. kot vadium.
C. kr. okrajni šolski svet si pridržuje pravico od podanih ponudeb ono sprejeti, katero spozna za najugodnejšo.
C. kr.
Šolski svet t Tolmina,
dne 10. februarja 1881.
Tulci.
1. marca:
Pri Momt: Schuller z Dunaja. — Trentzl iz Kočevja. — Lentlar iz Vasarhclv. — Birman iz Gradca.
Tri t Maver iz Švice. — Glaninger, Svo-
boda, Deutscher, Blau z Dunaja. — Kotnik, Majer iz Vrhniko. — Juriczek iz Gradca.
Loterij me irecke.
V Gradci 26. februarija: 77, 72, 11, 9, 15. Na Dunaji 26. februarija: 29,   6, 20,   1, 33.
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odločno najboljšo zdravilo zoper protin ter wm«fli«'m, truanje po wllh, hole-1 Une v križi ter zirrih, oteklUvo, otrpnrl« M<fe in hite itd., malo časa če ne rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno . zahval. Zahteva naj se aamo .,cvetvi zoper'' traa>\Jc jto tir, Muliću." z zraven tiUife-ftim znamenjem ; 1 steklenica SOkr., pra- | vega prodaje aamo (72—8)
lekarna „|iri samorogu" J. pl. TrnkoajjV
na mostnem trgu it. 4 v Ljubljani. '
2 milijona frankov izgube.
To velikansko svoto so izgubili veliki  itlagattiiiH iiitcrnntionalVM rennls Kue de lCivoli s tem,  ker so se pariSke tuilerijo porušile ostanek te velikanske zaloge prodaje so 70% pod kupno ceno, tedaj skoraj zastonj in traje likvidiranje
samo še kratek čas.
Prosimo čestito čitajočo občinstvo, naj to jako ugodno priliko porabi ter naj si naroči čeBa samo za poakušnjo, da se prepriča o poštenosti, solidnosti in silno nizkih cenah blaga, ki so jo dobilo iz vseh dežel sveta.
V dokaz imf Mtrožje soliunoHti naj —In /i Izjava* da Me javno cavežemo vzeti nazaj ter zamenjati z drugo vsako reč. ki 1*1 ne ugajala.
Rlago ae vsak dan trikrat odpošilja alt proti pripoMlanju novcev ali proti poMtneiuu povzetju, puMilja »e a c. kr. pošto, b železnico ln po parobrodili ter »e za pripoalanje nle ne raeunl.
Žepne ure
od lit uri (vodefroi iz Cleiifa v Švajei.
Vsaka ura je fino repaalrana, na trenotok regulirana, tor so jamči za 3 leta.
Najboljše in najcenejše ure sveta!
Krasna ura nn valjar iz najtožjoga nikol-arobra, na sekundo ro-pasirana, z zastonj pridodano verižico od pravega doublo-zlata, medaljonom, kljtičicom in baršunastim etuijom, prejo gl. 15, zdaj samo gl. 5.TiO.
Žeptia um iz ponarejenega zlata, na minuto regulirana, a zastonj pridodano fino vorizieo od pravega doublo-zlata, medaljonom, ključicem in baržunastim etili-jem, aamo gld. 3.50.
Krasna ura na sidrce Iz težkega srebra, na sekundo regulirana, z zastonj pridodano verižico od pravega doublo-zlata, medaljonom in baršunastim otui-jein, prejo gt. 21, zdaj samo «1 12.
lSlotnn srebrna ura na sidrce, puncovaua v c. kr. kovnici, s 16 rubini, razen tega na novem električnem potu pozlačena, od pravo zlate je ne razloči noben zlatar, na sekundo regulirana, preje gl. '27, zdaj samo gl. 12.00.
Remontoir žepna ura, od dnuble-zlatu, na držku broz ključa ca navijati, z nnraerušljivim amerikanskim kolesjem, na sekundo regulirana, z lolotniin jamstvom, prejo gl. 20, zdaj samo gl. 10.60.
Prava srebrna remontoir ura, krasno delo, iz pravoga lalot-nega puneovanega Hrebra, z lOletnim jamstvom da gre izvrstno, ura za večnost, prejo gl. 27.50, zdaj samo gl. 16.
Fina emailovnna urn na bitje, za najlepše Btanovaujc, jako krasna, gl. 3.H6.
Regulirana urn budnica z ropotuljo, tudi kot namizna ura, prejfl gl. L9, zdaj samt) gl. 4:60.
število ur je omejeno, kdor želi tedaj imeti za malo novcev izvrstno uro, ki povsod najmenj stane tetirikrat veo, naj ee preje ko mogoče obrne na zdolaj oinnteno firmo.
Svileni dežniki
(iz Milana v Italiji).
1 italijaunk diagonnl-clotb-dežnik z zvončkom od kitajskega srebra in lino rozljano palico, prejo gl. 1.50, zdaj gl. 2.25.
1 najfinejši dežnik od prnve svile z zvončkom od kitajskega srebra in fino rozljano palico, prejo gl. 0, zdaj samo gl. t.
Dežni plašči od prozevine in ogrtači.
(Amerika.)
Oni izvrstni dežni i>li»s«-i so zaradi svojo vrednosti odlikovani h 16 medalijami, a zaradi svojo dvojno Bvrlio, za dož kot kaput, za lopo vreme kot eloguntut moderni ogrtači za nositi jo najboljša in najprakticpejša obleka. Ti dvojni kaputi so stali prnjo gl. 1H ter bo zdaj za čudno malo cono od gl. H.30 dobivajo. Maj nikiio nn opusti naročiti si to obleke, posebno ker se dobiva vsako velikosti.   Krasna kapuca znstotij.
Tega še nij bilo! 2000 komadov
pravih angleških p 1 a i d o v za pnt.
(London).
Ta za doma in pot noobbodiio potrebna reč bo priporoča silno p. n. prebivalcem to deželo. Vsi plaidi so zo prodajo samo slučajno k nam došli, so iz najfinejšo ln najtežjo nngleško plaid-tkaniue, jako veliki in široki, tudi kot potno pokrivalo za ii| ••trebiti in ko jedno leto kasneje moro bi človek iz tu izvrstno tkanino napraviti colo gardorobo. 1'roje so stali gl. It, zdaj samo gl. 7.
4000 tucatov
francoskih hatistnih žepnih rut
Pariš).
Vso obrobljeno z Oxford-robovi, dob»5 se za čuda nizko cono gl. 2 tuuat; samo robi jen je je skoraj toliko užo stal«.
Volnena obleka za zdravje.
Največ builib novarulb bolozuij izvira iz prohlajonju, če prido človek bitro z gorkoga nn mrzli zrak ln čo jo človek premalo oblečen.    Nase /imsliii   olllilello  i/  J»ni; I <»-pm I«■ n 1 -
volne Je ieiliiio K«tovo tireilNtvo, <ln Me človek ob*
lai-uje   |>r<-lilj<|<-iij;i   in   nj«-^ii   /lili    p. »s I «•<! i «•.   ker so
upira vsakoj spremembi toplino iu truplo jodnakoinorno tojilo (dirani v najhujfioj vročini in najostrojšem mrazu. Kdor tedaj ljubi svojo zdravje, kupi naj si to oblačilo od anglo-patont-volno. 1 mitrlo-iiuteiit-volnene lilare is gospodo ali gospe samo
1 gl. Najpotrobnišo za bogatina in siromaka. 1 mijrlo-pulenl-volnena srajca za gospode in gospo samo
1 i/1   Klogautuo ln propotrebno vsakemu. 1 mitrlo.pftteiit-volneii živolnik, propotrobno, gl. 1.30. JI pure iin^ii.-piiieni-v olnenili natilon <\. praktično in
norazr., samo gl. 1. SI pure niiKio-]>it<cnl-i olnenili nogovic, krasno vozano,
goste in gorko, vsi 3 pari  samo gl. 1.60, v vseli barvah, tudi
progaste.
1 mrež isl -oi-nK živolnlk za gospodo iu goBpo, neobboduo
potreben vaitkciiiu naj si jo bogat ali reven, odličen zarad svojo
praktičnu vrednosti, samo gl. 1.20. 1 llaneliiNt živolnik, nov izdelek, čista ovčja volna, jo tnko
i/.i.ili i.   da človok druzoga ne potrebuje,  vsako barvo,  gl. 2.60.
Nij boljšega kot je tu životnik. I  I,onimi %ini*k <*g'ii siiliiiu ah diimt-, rdeče, modro, bolo,
violet, čistu ovčja volna, samo gl. 8. 1 pur lov*kili iMi^<tvic.  posebno jiiiley.nn za vsacoga, kdor
ima pO  zimi ziiiiiij opraviti.   Velikost   črez stegno,  par samo
gl. 1.75. \-Hiik naj bi si naročil takih nogovic.
Najobmamljivejši, najfinejši ponarcji ui
briljantni lišp.
luiHterilum i o llrazilija.)
Ta svetno  poznati  lišp, ki se označuje od največjih poznavalcev umetnin   tega sveta kot najuspešniše, kar bo je doslej v tej stroki izdolavulo, jo radi svojega solnčnega obrusa v to na-moiijon,  da so  za drage novce kupljeni pravi lisp izpodrine, kor ni jeden zlatar celoga svota ne more teh ponarojonib briljantov od pravih razločiti, ako jih ne podvrže prejo najnatančiiejoinu preiskavanjti.   Celi lišp okovan jo s pravim doublc-zlatoiu. 1 briljantni prstan, najnovejša in najfinejša zlata fasonasamo gl. 2. 1  par briljantnih tiimnov, /. jednim  ali dvoma  bi- erom » v ponarejenem srebrnem okovu, gl. 2.50. 1 briljantna brosn z voč nogo 80 kameni, gl. 2.50. 1 briljantni medaljon, najlepša fasona zlata, samo gl. 2.60. 1 briljantni križec za vrat v lopoj obliki, samo gl. 2. 1 briljantna narokvica samo gl. 3, jako obmumljiva. 1 briljantni dijndem ali spona za lase gl. 2.20. 1 par briljantnih pripetijukov   za laso gl. 2.60, najmuderuiso toga sveta.
1 verižica za okolo vratu is double-zlnta, najfinejšo bum-tsko
plotivo, prejo gl. 10, zdaj samo 2.60. 1 kratka verižica za uro, iz doublo-zlata, prejo gl. 6, zdaj
gl. 1.60.
2O0O tucatov amerikanskih
svilenih natikačev in nogovic.
1'lnladt lphi.i v .Vlil«'ril*i.)
Najbolj zdrava nošnja, ker hladi nogo iu vsesa pot, t) parov gl. 2.60, nogovic 8 pare gl. 1.60. So jeduobarvouu, v najnovejših modernih barvah, modro, rozu, rdeče, »ivo. rtijavo itd., tudi progaste in velike vrednosti po zimi.
Blago od britanija srebra.
(Iz NhefUelda na Angleškem.)
liritaniJa-nrebro Je Jetlina na se. tu poHUtfeča kovina, ki za HOlrtne upora/'« bela on ta ne, kot pravo 1,'i-lotno »reltro. tfatntitvo Je tako uotovo, tla a« it trm Javno ohvemu-Ji'mo, novee takoj liittrez zaprek* naz<\) itatl, oko M namitmo orodje or.rnelo.
18 komadov britanija - srebrnih nožev, vilic, žlic, po 6 komadov,
vseh 1H knmailov t-kupaj gl. 3.76. ti britanija-srebrnih ohetlnih ilir, teško blago, Harno gl. 1.25. li takih žliric za kavo, preje gl. 8. zdaj Htvmo 60 kr. 1 britanija-Breberen zajetnalrn za Juho, prejo gl. 3, sdaj gl. 1.80. 1 britani.ja-srobon i, znjemalec za mleko, prejo gl. 1.50, zdaj 60 kr. 6 britauija-srobrnih tati, prejo gl. 6, zdaj Bamo gl. 1.75. (i jednakih )>o<l.sl<i rkov za nuže, i>reje gl. 4.50 zdaj samo gl. 1.76. 1 tikatljira za slatikor, od britaniju-srebra, prejo gl. 4, zdaj gl. 1.30. 1 par »vernikov od britanija-srobra, prejo gl. 3.50, zdaj 1.30. 1 namizen zvttnre od brltanija-srobru, prejo gl. 4, zdaj gl. 1.43. 1 kozarec za Jajca, prejo «0 kr., zdaj 25 kr. 1 Nolnjak lu poprnJak Hkupaj, preje gl. 2.20, zdaj 76 kr. 1 kara/lmh'U za Jenih ln olje, prejo ^1. 4, zdaj samo gl. 1.80. 1 ivepljeiijak  za   ivejiljeiikc od britanija-srobra,  težak  za na
mizo, prejo gl. B, zdaj samo 95 kr.
Samo jedenfcrat v življenji!
Blago od morske pene.
limui j in Kula.)
])vo veliki fabriki na Dunaji in ua Ilolaudskem sta prišli na nič, zato dobi vsak naročnik blago petkrat couojo 1 fina pipa od umetne morske pene, okovana s pravim
kitajskim siobrom, proje gl. 6, zdaj gl. 1.20. 1 ponarejena cevkn od jantara za smotko in cigarete, v linem haržuuastom otni-ji, ptej gl. 5, zdaj samo gl. 1.20 z otui-jem. Nikoli voč so ne dobi. 1 čibuk-lula s pravo turško covko, lopo in elegantno za vsacoga, kdor kadi, proje gl. 4, zdaj s covko vred gl. 1.50. 1 cevka za smo tke od prave morske pene, b pravim ustnikom od jantaru in umetno izrezljanimi podobami, zdaj vse skupaj samo gl. 1.60. l'/.e etui jo več vredou.
3200 tucatov
svilenih žepnih robcev.
Neapelj v Italiji.)
To žepne ruto nam je na prodaj poslala na nič prišla fabrika, ter so preje stale gl. H tucat, zdaj po samo gl. 6, dokler je kaj blaga. Jamči *f. daje svilu, in ho prosi za hitra naroeihi, ker se to blago skrajno razprodaja, ter so rabi tudi kot reto za okolo vratu. —
Perilo za gospode in gospe.
ItUUlblll•« na < esl.en, .
1 oxford-8rnjcn za vjospode, četvoroBtroka in 2 ovratnika
gl. 1.60.
1 najfineje vezana srajca za uospode iz najboljšega shir-tiuga, gl. 1.70.
1 sd drl it i< i-.smjcn '' gladkimi cotvorostrokimi prsi gl. 1.70. l j d.n lina srajca za <(Ospe s krasno vezanimi podstavki, gl. 1.60. i dolg, krasno ozaljšau korsot za noč, dolg, vozljan, gl. 1.60. 1 spodnje lilaće  za gospe, okrašene s lepim vezljanjom, gl. 1.60.
1 krasno spodnje oblnoilo za ženske, ozalifianc s finim
plicejem, gl. 1.70. 1 francosk moderc od ribje kosti gl. 1.00.
Vse perilo jo najboljši iu trajen izdelek ter jo proje Btalo 4 k rat voč. Pri naročilih zadostuje debel., t vratu po centimetrih. Za iste cene se dobi vse perilo iz teskega porhnnta.
"nnmaoa Tilatrift   tmli ItiimbiirirNko iu Nternberg* UUUUtil.t.  piOibUli1, ^ito, m vatlov, najboljšo platno za družine, 1 komad gl. 5.BO, prodajo bo z jamstvom.   Samo zdaj s u dobi tako po ceni.
Canevas-posteljno perilo,
Bi.
gu prati,
3.70, rdučo karirano
rujavo, modro, violot, vso karirano
gl. 4.50.
sostojeio:  12 damastnih servi-iv in l veliko mizno pregrinjalo. Vso s krasnim cvetličnim dosenoin, prejo gl. 7, zdaj vso skupaj samo gl. 8.80, prupotrobuo roa za vsako hišo.
Namizne garniture, ""n
Z;iv tv.tiiriiiH se J u viki, Ha stvari, ki se ne prilegajo, v/jinieinu luv/. ugovora nazaj ali jih pronieniino, zatu je
Vse blago j»' Izvrstne kvaliteti, večinoni ođlldeno ter je v koristi vsake družine, da hitro naznani, kar potrebuje ter da ne opusti te izredne prilike, ne da bi jo porabila.
HAUPT-DEPOT INTERNATIONALER FABRIKATE
-SLI
II<vtliciisliiirniMtra.^N«' f>. %Vi«kn. ti'«**:<»■■■■ l»«-a- «lc>in opzl>iMc»lB4ifli<»li<kfi l^alaiM.
(105—2)
Izdatelj in un-dnik Makso Armić.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
40
A-C