ANKETA
Naše želje
Vsaktlo iztned nas je poln želja, ki jih po-sebno ob novem letu rad zaupa najbližjemu. Kakšne so te želje? Drobne, vsakdanje, polne pričakovanj lepšega jutrišnjega dne. Namen naših srečanj z enajstimi delavci naše občine je bil izvedeti kar največ teh želja. Verjetno je precejšen del želja ostal nedorečen, toda vseeno so izpovedi naših občanov, ki so odgo-varjali na vprašanje, kaj si ob novem letu žclijo na delovnem mestu, oziroma v zaseb-nem življenju, vredni pozornosti.    .   . .¦.
BRICELJ TOMO,
27, kemijski tehnik, SKIP,
Celovška cesta
»Osebno si želim za novo leto krepkega sina, na delovnem mestu pa, da zgradimo v 1974. letu novo tovarniško halo za predelavo poliestra. Ker sam uvajam proizvodnjo iz ar-miranega paliestra, ki zahteva celega človeka, si predvsem želim odpravo ročnega dela in prehod na industrijski način, obenem pa, da bi se SKIP uvrstil vsaj med srednje velike tovarne.«                              -                 /
TUŠAR ALBIN,
54, telefonist, Megrad
(Varnost)
»Zelim si predvsem miru po vsem svetu, saj nam je to osnova za boljše življenje. Da bi bili ljudje bolj pošteni in da bi kljub stal-nim težavam dosegli boljši standard.«
INTIHAR IVANKA.
32, torbarska pomočnica,
Galant
»2elim, da bi bilo v Galantu tudi v pri-hodnjem letu dovolj dela, da bi zgradili novo tovarno ter prešli z ročnega dela na sodob-nejšo strojno obdelavo. S prehodom na dve TOZD (trgovina, proizvodnja) bomo delavke lahko tudi neposredno upravljale, oziroma od-ločale.«
Preberiie še to
Ko je naš sodelavec hodil po podjet-jih, da bi se z enim ali dvema delavce-ma pogovoril o željah in pričakovanjih ob začetku novega leta, je naletel na za-nimive reakcije. V eni od organizacij (trgovski) so mu dejali, da brez odobrit-ve uprave ne smejo dajati izjav, v drugi so dejali, naj malo počaka, saj bo kma-lu prišel direktor, v tretji je razgovoru prisostvoval sekretar... Večkrat so vprašani odvrnili, naj odgovarjajo raje vodilni, ki so bolj vešči. Naj povemo še to, da je novinar že takoj ob prihodu razložil, da gre za anketo o željah obča-nov in ne za odkrivanje kakšnih po-slovnih skrivnosti. Toda odgovori so bili odločni: ne. Torej v omenjeni trgovini uprava odloča o tem, ali bo prodajalka lahko povedala, kaj si želi, ali pa bo morala molčati? Ve morda v drugi de-lovni organizaciji le direktor, kaj žuli delavce? Pa sekretar, ki je nadzoroval pogovor, je mnenja, da bi delavec satn ne znal prav obrniti besed? In ti ljudje samoupravljajo, sami svoj gospodar so, sami odločajo o ustvarjenem dohodku — vsaj tako pravimo. Ali torej po mne-nju uprave trgovine in zaskrbljenega sekretarja niso zreli za takšne naloge? Mala, nedolžna anketa je sprožila vrsto vprašanj, na katera ne vemo odgovora. Morda bi bilo bolje, da bi namesto o željah pisali o tistih, ki skrbijo za svoje delavce,  ki  so  »bolj  vešči« ...
NAGLIČ METKA,
26, prodajalka, Mercator
»Zelim si višji standard in seveda proste sobote. Tako bi več časa posvetila družini, se-daj pa sem vse sobote in dneve pred prazniki v trgovini na zahtevnem delu s strankami. Zelim, da bi vsem žaposlenim materam omo-gočili otroško varstvo, saj plačujemo samo-prispevek, otroke pa nam morajo varovati stare mame.«
BELEC ALADAR,
20, miličnik PM Ljubljana-Šiška
»Zelim, da bi bilo v novem letu čimmanj kaznivih dejanj, da bi bili begavčki deležni več pomoči, da bi na mlade prestopnike vzgoj-neje delovali, da se ne bi več vrnili na kriva pota. Zelim tudi več sodelovanja med občani in organi milice, osebno pa želim kar naj-hitreje doštudirati na Višji upravni šoli v Ma-riboru.«
ŠULER ANITA,
18, PTT uslužbenka,
Pošta Ljubljana VII
»Moja velika želja je čimprej končati štu-dij na srednji PTT šoli, na kateri študiram izredno. S tem bom imela tudi več prostega časa, saj moram sedaj skoraj vse sobote in nedelje presedeti na predavanjih. 2elim si boljše telefonske zveze. saj moram kot telefo-nistka venomer poslušati negodovanja obča-nov, vendar ne morem pomagati, delo z ljud-mi pa me zelo veseli.«
ILENIČ PETER, 35, mizar, Mobilia, Celovška cesta
»Izpopolnjujem se na delovnem mestu in si zato želim čimprej končati študij na delo-vodski šoli. Obenem želim, da bi tudi v pri-hodnjem letu tako uspešno poslovali, saj bo-mo letos kar 70 odstotkov izdelkov izvozili v Zahodno Nemčijo. Načrtujemo novo tovarni-ško halo z najmodernejšimi stroji za obdelavo lesa, v kateri naj bi proizvodnja stekla že konec leta 1974.
KOPAČ FRANČIŠKA,
47, tkalka, Tekstilna tovarna
Medvode
»Zelim si predvsem zdravja, saj je delo v tkalnici težko, živčno in ob velikem ropotu. Ob draginji naj bi se tudi osebni dohodki pri-merno povečevali. Zelim, da bi šlo kolektivu bolje in da ne bi bilo več nočnega dela, ki zelo utruja in se ga predvsem starejše delav-ke kar bojimo.«
RUTAR MARIJA, 25, kuharica, Viator
»V prihodnjem letu si želim še enega otro-ka (sestrico dveletnemu Andrejčku), na de-lovnem mestu napredovanje in uspešen študij na Gostinski srednji šoli v Ljubljani. Zelim si več uspeha na delovnem mestu in pred-vsem boljšega razumevanja med zaposlenim osebjem restavracije.«
REPAR ALOJZ,
34, ekspeditor, TAPO,
Celovška
»Rad bi čimprej pričel graditi hišo, zato želim čimprej dobiti ustrezna dovoljenja. 2e-lim, da bi podjetje tudi vnaprej tako uspeš-no poslovalo, saj imamo vedno več naročil, kot zmoremo narediti. Med delavci naj bi bilo več sloge in razumevanja, saj nam je delo v obnovljenih prostorih sedaj  veliko lažje.«
ELEZOVIČ OSMAN, 33, VKV železokrivec, GIPOSS, gradbišče ob Celovški
»Moja velika želja je, da bi že enkrat de-lavci gradili stanovanja za delavce. Tako pa gradimo »delavska« stanovanja, ki se prepro-dajajo, v njih pa so le redki delavci. Rad bi več delal in več zaslužil, saj je dela dovolj za vse. Veste, če sem hotel priti do stanova-nja, sem moral na delo v Nemčijo — to pa se mi ne zdi pravilno.«