\ Stev, 258 Poflniia jttm f jjjjjM (tati antilt culi prta) V Trstu, v soboto 5. novembra 1921 Posamezna Številka 20 stotink letnik At^i Izhaja — lzvzemši ponedeljek — vsak daa zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiikega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-rfSfvtu — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. — xd-j.itelj in ocjTovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost. _ Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32._ in cel* leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo w Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stofc. osmrtnice, zahvale, poslanice In vafnU po L L—, oglasi dena:nili zivalov' mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. besa ia, najmanj pa L 2. — Oglas i naročnlsa In reklamacije se ooSiliain izkliučao uorav' Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Teieion uredništva in uprave 11-57- Občinske volitve Naša dežela stoji iz nova pred važnim političnim dogodkom. Zopet gre na ljudstvo poziv, da pristopi z glasovnico v roki k volilnim žaram. Uradno občinske volitve sicer še niso razpisane, a ni dvoma, da nas deli od njih komaj še mesec dni. Če so bile (volitve v rimski parlament bučen in vzbur-Ijiv dogodek, ki je dvignil šum daleč preko mej države, so občinske volitve sicer manj šumne, a zato tembolj važne za praktično življenje našega ljudstva. Mi živimo v razmerah, v katerih je volitev občinskega zastopa krajevno često važnejša od volitev v rimski parlament. Kajti če so parlamentarne volitve v prvi vrsti splošnega političnega pomena, je volitev v občinski svet skoro v celi Istri in deloma tudi na Goriškem največje politične, narodne in gospodarske važnosti. Ko govorimo o občinskih volitvah, moramo namreč deliti našo pokrajino na dva dela. Na eni strani stoje občine, položene v strnjeno narodno ozemlje. V teh občinah se narodnostni in zgolj politični boj ne more razviti pri bodočih volitvah. V ospredju bodo stali pač le gospodarski in socialni interesi občinariev. Na drugi strani pa stoje one mnogoštevilne občine, ki se vijejo na narodnostni meji in v katerih se pretaka slovanski in italijanski živelj eden v drugega. teh občinah bo boj za občinski zastop največjega .pomena za celokupni naš narod. Naši najvišji politični in narodni interesi bodo spojeni z volivnim bojem v teh občinah Od izida bo odvisen vpliv in ugled vsega rašega naroda v kraljevini Italiji. Vsako postojanka, ki pade v naše roke, pomeni prirastek naši celokupni odporni sili. Vsaka občina, ki nam jo iztrgajo, je udarec na živo telo celega naroda. Zato bo obrnjena v dneh volitev pozornost vsega ljudstva od Pulja do koroške meje na ogrožene občine uboge Istre, na Trst in Gorico. Tu se stekajo naše žile dovodnice. Na leh mestih nabolj kipijo naši življenski sokovi. Če objamemo v mislih slovanski del Istre, tedaj se nam razgrne pred očmi dežela, Čigar žilovje je na vseh koncih in krajih v tesnjeno, kjer je ves organizem slovanskega ljudstva oviran v svoji življenski funkciji. Sredi naše zemlje, v sredi našega ljudstva se dvigajo občine, katerim neomejeno, trdo, brezobzirno gospodari italijanska manjšina. Ohola italijanska gospoda šviga še vedno bič nad našim kmetskim ljudstvom. Trdno in bahato sede boljše italijanske družine na tilniku slovanskega prebivalstva. Široke množice istrskega ljudstva so oropane naravnih središč svoje krajevne samouprave. Vajeti občinskega gospodarstva drži v svoji trdi pesti peščica italijanskih gospodov. V volilnem boju, ki se bo bil v enem mesecu, bo šel ves napor vladajoče italijanske gospode za tem, da si ohrani svojo nadvlado. Bitka prihodnjega meseca bo huda. Kajti kljub močni opori, ki jo bo našla italijanska manjšina pri državnih oblastvih in v fašizmu, so se bojni pogoji za njo poslabšali. Njena nadvlada je slonela doslej na njenem premoženju. Volitev po razredih je bilo orodje, s katerim se je doslej pov-zpenjala na županske stolce. Ta volilni red se je zrušil. Splošna volilna pravica je vsaj deloma zmagala. Pri prihodnjih volitvah bo sicer polovica vsega odraslega prebivalstva izločena od volilne pravice, kajti ženske še vedno niso postale enakopravne z moškimi, one nimajo še volilne pravice, a kljub temu znači že delna splošna volilna pravica med moškim prebivalstvom velik korak naprej. Če bi ne živeli v razmerah, v katerih živimo, bi bodoče, občinske volitve pomenile popolen poraz in polom italijanske nadvlade v istrskem občinskem življenju. Toda kakor pri volitvah v rimski parlament tako bodo zavladali tudi pri teh volitvah v Italijanih nasilni načini boja. Ne smemo si delati nobenih prevar. Računati moramo z zelo težkimi in resnimi dnevi V enem mesecu se utegne razliti nad istrsko in tržaško ljudstvo polna mera gorja. Ugodnosti, ki jih je prej nudil razredni volilni sistem, bodo skušali nadomestiti z ugodnostmi, ki jih nudi sila. Položaj občin v narodno mešanem ozemlju je tedaj popolnoma različen od položaja občin v vsem ostalem ozemlju. Občinska politika v enem in drugem slučaju mora biti zato različna. Naš nastop bo drugačen v sredini enotnega narodnega ozemlja, drugačen v ogroženih postojankah. Položaj v Istri je neprimerno težavnejši. Občinske volitve v Istri so problem smo trene organizacije. Zbrati je treba vse naše ljudske sile, združiti vse raztresene moči, da bo narod v najhujšem navalu vztrajal na svojem mestu. Naše razpoloženje mora biti razpoloženje človeka, ki je gotov zmage, a naš računajoči razum mora pri organizacijskem delu postopati tako, kakor človek, ki čaka na najhujše napade. Če bo ljudstvo pokazalo pri občinskih volitvah pogum, ki ga je imelo pri volitvah v parlament, smemo zreti najlepšim uspehom nasproti. Jugoslavija Jugoslovenski odgovor na zadnjo noto zaveznikov. — Mobilizacija se nadaljuje DUNAJ, 4. List »Tagespost« je objavil sledeče poročilo iz Belgrada: Kronski svet, ki se je sestal pod predsedništvom kralja Aleksandra, je določil besedilo jugosloven-skega odgovora na zadnjo noto zaveznikov. Odgovor, ki je bil sporočen tudi v Prago in v Bukarešt, vsebuje sledeče zahteve: 1. izvršitev trianonske mirovne pogodbe; 2. popolna razorožitev Ogrske pod nadzorovanjem posebne komisije malega sporazuma, kateri bi predsedoval jugoslo-venski zastopnik. Mobilizacija se bo nadaljevala in vojska bo pripravljena, dokler Ogrska ne izvrši vseh stavljenih predlogov. Jugoslavija vstraja tudi pri zahtevi, da mora Ogrska povrniti stroške za mobilizacijo. Glede beneškega sporazuma stoji Jugoslavija na stališču, da predvideva ta sporazum popravo meje, vsled česar je v nasprotju s trianonsko mirovno pogodbo. Krivci Karlovega puča. ZAGREB, cAgramer Tagblatt» prinaša članek dr. Pavla Szendeja z Dunaja. Člankar trdi, da je glavni krivec Horthy, ki igra že dve leti dvoumno vlogo, je prepričan legitimist ter nosi vedno cesarsko admiralsko uniformo. Švicarski vladi je sporočil, da je Karel še vedno pravi ogrski kralj, in Burško je s Hortyje-vim soglašanjem postalo opora karlistovske zarote. Celo v hipu, ko je prišel Kari na Ogrsko, je Horthy izdal manifest, da je le on upravičen, izročiti moč «Nj. Vel. kralju Karlu IV.» a da tega ne stori, ker bi s tem pahnil deželo v propad. Hkratu je Horthy tajno deloval, da bi pridobil krono zase ali za svojega bodočega zeta, najvojvodo Albrehta. — Drugi krivec je min. predsednik grof Štefan Bethlen, ki je sklenil z vodjo legitimistov, grofom Andrassy-jem pogodbo, da se osnuje enotna vladna stranka pod vodstvom legitimistov. Dan pred pučem je imel v Pečuju javno legitimističen govor, v katerem je priznaval Karla za legitimnega kralja in grozil, da zatre vlada vsako politično gibanje, ki bi hotelo kralja Karla odstraniti. Vlada hoče doseči povrnitev kralja s privoljenjem entente. — Zelo dvoumno vlogo so igrali 3 ent. generali v Šopronju, ter se lahko trd C da so bili botri puča. Zato je priletel Karel v Šopronj! Pariški «Le Figaro* in «Matin» sta se prvega dne po puču odkrito izrekla za Karla: ta velika dva lista pa sta glasilo mogočne vojaške reakcionarne skupine, ki zdaj vladaFrancijo in finačnega kapitala, ki ima ▼ habsburškem podjetju mnogo denarja vloženega. Švicarski uradi so Švico stalno kompromitirali, ker so mešetarili za Karla in mnogo zaslužili. Z demokratičnostjo Švice stoji zelo slabo, ako za to sramoto odgovornih uradnikov ne zapodi. Da se Karlov puč ni posrečil, ie zasluga edinole male entente, a da se habsburško vprašanje definitivno reši, je treba H>.rthyja in njegove pomagače odstranita. JugodSvensko-bolgarake meje BELGRAD, 4. Razmejitvena komisija na iuini meji z Bolgarsko je končala svoje delo od Donave do Strumice. Sedaj pričakuje od poslaniške konference navodila za razmejitev v dolini Strumice. ■talila Svečani pogreb neznanega vojaka t Rima RIM, 4. Cerkev Santa Maria degli Angeli v kateri se je nahajalo truplo neznanega vojaka je bila odprta celo noč. Vso noč so ljudje hodili kropit neznanega mrliča ter so metali cvetje na njegovo rakev. Mesto je bilo že na vse zgodaj v zastavah. Ulica Nazicnale, Eredra in trg Venezia so bili polni občinstva. Od drugih gledalcev se oddvajajo predvsem častniki radi svojih odličij, vojni pohabljenci ter sirote in vdove v zadnji vojni padlih vojakov. Na trgu Venezia je napravljen štirikot, katerega tri strani zavzema vojaštvo, do-čim vršijo službo na Četrti strani nasproti spomeniku karabinerji v paradi. Okoli me.^ta, kjer se bo položilo truplo neznanega vojaka, so postavljeni venci. Desno od tega mesta je pripravljen prostor za kralja, prestolonaslednika in vojvodo iz Aoste, levo pa so mesto za kraljico Jele-no, kraljico vdovo in nadvojvodinjo iz Aoste L dr. Za kraljevim mestom so sedeži za ministrskega predsednika in diplomatski zbor. Vsi povabljeni gosti, ki so se raz-položili po stopnicah veličastnega spomenika, nosijo žalno obleko. Ob 7 uri se je začela maša zadušnica v cerkvi Maria degli Angeli. Maša je končala ob 8'30. Tedaj je tržaški škof truplo svečano blagoslovil, nakar so* nesli rakev iz cerkve in jo položili na topovski voz. Točno ob 9, ko so poknili prvi pozdravni streli, se je začel sprevod pomikati izpred cerkve. Voz s truplom neznanega vojaka je krenil z mesta ob 9'30. Takoj za vozom so vojni minister Gasparotto, mornariški minister Bergamasco, admiral Thaon de Revel, 20 vdov padlih vojakov, zastopstva senata in zbornice itd. Na koncu sprevoda je 1800 zastav raznih društev bivših borcev. Točno ob 10 je prispel voz s truplom neznanega vojaka pred spomenik kralja Viktorja Emanuela. Tu so zbrane zastave polkov in neštetih patriotičnih društev. Ko so bile vse zastave na svojem mestu, je poveljnik rimskega armadne-ga zbora, ki je bil tudi poveljnik sprevoda, dal zatrobiti »Pozor«. Tedaj so se vse zastave priklonile kralju, ki je po vojaško odzdravil. Nato je zasviralo še enkrat »Pozor!« in vse zastave so se priklonile neznanemu vojaku. Nato je bila rakev položena v grob. Kralj je tedaj pristopil k njej in položil nanjo zlato svetinjo za hrabrost. Ob 10*35 se grob zapre in svečanost je s tem končana« Po svečanem pogrebu ae je kralj približal navzočim častnikom in vojakom ter jim je stisnil roko. V Času je kraljica Jelena namignila vojnim vdovam, naj pridejo k njej. Najbližjim je kraljica dala roko in ph je poljubila. Nato so kralj, kraljica, kr. princi in princezinje ter oblastva zapustila oltar domovine. Pri njihovem odhodu jim je množica prirejala burne ovacije. Spopadi med fašisti in komunistom t Benetkah BENETKE, 3. Danes popoldne so naleteli fašisti na mladeniča, ki je nosil v omotu več iztisov tržaškega komunističnega »Lavoratora«. Fašisti so odvzeli mladeniču liste in jih vpepelili- Mladeniča so pretepli. Fašisti so preiskovali tobakarne ter se polaščevali tudi Nittijevega lista »II Paese«. Kar jim je prišlo listov v roke, so jih sežigali po ulicah. Poštnina za v inozemstvo RIM, 2. (S.) Opaža se, da odhajajo iz Italije v inozemstvo pošiljatve, ki niso zadosti frankirane, kar onemogočuje hitro odpravljanje pisem, ker se morajo takšna pisma poslati za overovi janje na tranzitne poštne urade. To je seveda na škodo pošiljateljem in naslovnikom. Vsled tega je j primerno opozoriti, da morajo biti pošiljatve, ki gredo iz Italije v inozemstvo, franki-rana na sledeči način: Pisma: za prvih 20 gramov 60 stotink in 30 st. za vsakih na-daljnih 20 gramov ali odlomek; navadne dopisnice z besedilom 40 stotink; dvo-zložne dopisnice z besedilom 80 stotink in razglednice s samim podpisom. 15 stotink. Za rokopise (manoscritti) do prvih 250 gramov 60 stotink, za vsakih nadaljnih 50 gramov 15 st.; vzorci za 50 gramov 25 stotink, za 100 gramov 30 stoiink in za vsakih nadaljnih 50 gramov 15 stotink, tiskovine za vsakih 50 gramov ali odlomek 15 stotink. ________ __ Ogrska Narodna skupščina. — Vlada predložila zakonski načrt za odpravo pragmatične sankcije BUDIMPEŠTA, 4. Na včerajšnji seji ogrske narodne skupščine je ministrski predsednik grof Bethlen predložil načrt zakona za razprestoljenje kralja Karla in za odpravo nasledstvene pravice vseh drugih članov habsburške hiše. Načrt je bil takoj izročen komisiji za javnopravna vprašanja s tem, da že tekom istega dne predlo svoje poročilo. Nato je bila seja prekinjena Ko se je seja zopet otvorila, je bilo zbornici prečitano poročilo omenjene ko misije. Po seslišanju poročila je zbornica sklenila resolucijo, s katero se poročilo potrjuje. Vsebina tega zakonskega načrta je sledeča: Razveljavljajo se pravice Karla Habsburškega do ogrskega prestola ter se odpravlja pragmatična sankcija. Obenem pa se v njem naglasa, da je ogrski naroc sprejel monarhistično vladavino in da samo on si ima pravico izvoliti vladarja. Ministrski svet je zakonski načrt odobril, nakar je grof Bethlen poslal prepis vsem političnim skupinam v narodni skupščini V pospremnem pismu opozarja ministrski predsednik posamezne stranke na dejstvo, da je. z ozirom na zunanje politični položaj, v katerem se nahaja ogrska država, absolutno potrebno, da se ta zakonski načrt sprejme. da Lloyd George prihodnjo soboto najbrže še -ne bo mogel odpotovati. Obveščeni krogi zatrjujejo, -da je vlada pripravila načrt sporazuma, v katerem se upošteva nedeljivost Irske. Usoda nadaljnih pogajanj bo odvisna od odgovora, ki ga bo dal Ulster. Verjetno je, da se bodo na prihodnji plenarni seji angleško-irske konference, ki se bo vršila te dni, sprejeli temeljni pogoji za sporazum, ali pa bo uradno razglašeno, da se konferenca ne more nadaljevati. Anglija odgovorila na rusko noto o dolgovih LONDON, 3. Neka vest Reuterjevega dopisnega urada pravi, da je angleška vlada 24 ur po sprejemu šifrane note ruske vlade o priznanju dolgov, poslala sovjetski vladi svoj odgovor. Anglija zahteva pojasnilo glede -nekaterih mest v omenjeni noti, ki so bila precej nejasna. Angleška državna banka znižala eskent LONDON, 3. Angleška državna banka jez nižala eskont na 5%. Zastopnik severne Irske na irski konferenci v Londonu LONDON, 4. Sir James Creig, ministrski predsednik parlamenta severne Irske, je poziv angleške vlade, naj pride v London obravnavat položaj Irske, sprejel. Snori je odpotoval iz Belfasta v London. Irska konferenca se pred prihoduiiin pon-d? likom bržkone ne bo sestala. Dobro poučeni politiki pravijo, da ni Sir CVeig v nobeni zvezi s plebiscitom v grofijah Fer-maria^li i a Syrone. Lloyd George odložil svoj odhod v Ze-dinjene države LONDON, 4. Naznanja se, da je Lloyd George, ki je imel odpotovati v soboto na »Aquilonu« v Zedinjene drŽave, odložil svoj odhod. _ Nemčija Nemčija ratificirala mirovno pogodbo z Ameriko BEROLIN, 4. »Lokal Anzeiger« javlja, da sta predsednik Ebert in državni kancelar Wirth ratificirala mirovno pogodbo med Nemčijo in Zedinjenim državami. pri tem smo doživeli zelo težak poraz. Enako razdeljevanje življenjskih potrebščin je postalo glavni vzrok finančne, gospodarske in politične krize. Industrijske koncesije in pogodbe s tujci ne pomenijo drugo, nego vzpostavitev kapitalističnega režima. Ta vzpostavitev je tesno spojena z našo novo gospodarstveno politiko. Mi se nahajamo pred neznano bodočnostjo: vse je odvisno od tega, da vemo, s kom bo šla v bodočnosti masa kmetov: s proletaria-tom ali s kapitalizmom? Vse je odvisno od tega. Kdo bo prišel prvi in kdo bo znal izkoristili novi položaj? Možnosti je dvoje: ali se bo probujajoči se kapitalizem hitro, uspešno in trdno organiziral in nas bo to-rej pognal, ali pa bomo mi, zastopniki pro-letarske oblasti dovolj sposobni, da najdemo oporo v kmetskih množicah in držimo na uzdi kapitalizem. Od izida tega boja je odvisna naša bodočnost. Stojimo pred celo vrsto najtežjih problemov — nadaljuje Lenin. Pred vsem moramo vzbuditi v kmetskih množicah zanimanje* za produkcijo. Istodobno moramo poskrbeti, da bo imel specialist interes, podpirati razvoj in prospeh podjetij, pri katerih je s svojim delom udeležen. Priznavamo tudi, da nismo dosegli doslej v vsem tem niti najmanjšega uspeha. Šele danes začenjamo trditi, da »morajo sloneti vse panoge narodnega gospodarstva na osebnem interesu.« Najbližja bodočnost nam bo dokazala, smo-li sposobni delati za nas same. Če se to vprašanje reši v negativnem smislu, bo sovjetska republika propadla. Naša nova gospodarstvena politika obstoji v sledečem: brigajte se za svoje lastne zadeve. Delajte! Istodobno z nami bodo delali tudi kapitalisti in posestniki koncesij. Opazujte njih način dela in učite se, kako je treba delati. Šele tedaj, ko boste tudi vi znali delati, se bo dal uresničiti komunistični gospodarstveni režim. Največje zapreke, ki smo jih doslej srečali pri vzgajanju ljudskih množic v komunističnem smislu, so sledeče: blebetavost, nevednost, nemoralnost in strašna korupcija med komunisti, ki imajo oblast v rokah. Francija Bekir Sami beg odpotoval s Francoskega ▼ Angoro PARIZ, 3. Bivši minister za zunanje zadeve v aagorski vladi Bekir Sami beg je odpotoval včeraj iz Pariza v Angoro. An-gorska skupščina je sklenila, da pošlje v Italijo, Francijo in Anglijo posebno misijo, ki bo obrazložila zavezniškim vladam turške pogoje za sklenitev miru. Rok za razstoHčenje Habsburžanov PARIZ, 3. Rok za razstoličenje Habsburžanov, ki ga je dala poslaniska' konferenca ogrski vladi, traja en teden začenši s 1. novembra. Rok poteče 8. in ne 7. novembra. Sklepi poslaniške konference. — Habsbur-žani naj se razstoHcijo. — Jugoslavija naj opusti vsako vojaško operacijo t Albaniji PARIZ, 3. Poslaniška konferenca je proučila odgovor, ki ga je dala ogrska vlada na noto zaveznikov 6d 31. oktobra t. 1., ter sklenila pozvati Ogrsko, naj razglasi končnoveljavno razstoličenje Habsburžanov z dnem 7. t. m. Konferenca je proučevala mere, ki so potrebne za internacijo Karla, ter je končno sklenila pozvati Jugoslavijo, naj opusti vsako vojaško operacijo v Albaniji___ AnglUa Angleško odposlanstvo odpotovalo ▼ Washlngton LONDON, 3. Balfour z nekoliko drugih angleških odposlancev, ki gredo na wa-shingtonsko konferenco, je odpotoval včeraj predpoldne v Liverpool, kjer bo vkrcal za v Ameriko, lik pred svojim odhodom je Balfour izjavil nekemu novinarju, da ostane v Washinftonu ves Čas trajanja konference, ako mu bo njegovo zdravje to dopuščalo. Amerika proslava ameriškega neznanega vojaka PARIZ, 4. Listom poročajo iz Washing-tona, da je predsednik Harding izdal na narod proglas, v katerem poziva Amerikance, naj proslavijo spomin na ameriške vojake, ki so padli v zadnji vojni, s tem, da bodo na dan obletnice sklenitve premirja opoldne, t. j. v hipu, ko se bo truplo neznanega vojaka polagalo v grob na pokopališču v Harringtonu, molili dve minuti časa. Harding sprejel italijansko odposlanstvo WASHINGTON, 4. Predsednik Zedinje-nih držav Harding z osobjem Bele hiše je včeraj uradno sprejel člane italijanskega odposlanstva na washingtonski konferenci _ Portugalska Priprave za sprejem Karla in Zite FUNCHAL, 4. Spričo skorajšnjega prihoda bivšega cesarja Karla in bivše cesarice Zite so bili tu ukrenjeni primerni koraki za njun sprejem. Švedska Nesreča na morju KODANJ, 3. Švedski parnik »Nilsgho-va« se je potopil ponoči ob zapadni obali jutlandskega polotoka. Petnajst mož posadke je pri tej nesreči našlo smrt. LONDON, X > držijo glede Izjavlji krogi konferenc« pa« da jo p^fiij |§ Lenin o svojih neuspehih Dne 23. oktobra je imel Lenin na kongresu boljševiških propagandnih organizacij znamenit govor, ki ga je priobčil v ce-oti ruski list »La Cause Commune«. Ker so Leninove izjave važne, objavljamo na tem mestu njegove misli: »Vi si ne morete še napraviti določne slike o oni nenadni spremembi, ki jo je izvršila sovjetska vlada in komunistična stranka v svoji politiki. Začetkom leta 1918 — pravi Lenin — smo menili, da bo mogoče spremeniti gospodarski red države mirnim potom in da bo tudi mogoče organizirati razdeljevanje vseh proizvodov in pridelkov po načelih komunističnih naukov. Toda napravili smo pogrešek. Nato se je dvignila nevarnost meščanske vojne in ia vojna je res izbruhnila ter je trajala do konca leta 1920. Pod vplivom meščanske vojne in vsled pritiska različnih drugih okolnosti, smo zašli v zmoto in napravili sklep, da je treba nemudoma izvesti pre-lod v režim komunističnega razdeljevanja, ri tem smo skušali organizirati istodobno x>uk in razsvetljevanje množic v komunističnem smislu. Uspeh tega poskusa nas je prepričal, da « bil naš korak zgrešen. Sicer pa je bil ta poskus v protislovju z vsem, kar smo bili prej pisali o možnosti da se spremeni kapitalistični režim v komunističnega. Zato smo danes že izvršili strategični umik, da ne doživimo poraza. Poslednji naš korak je bil absolutno neizogiben. Na gospodarskem polju — pravi Lenin — smo poskusili preobraziti kapitalistični *ftWMwUftlw ft»iim v komiinitlifnj rcdtfm. a Opis o volilni imenik Rok za predložitev prošenj za vpis ? volilni imenik za občinske volitve poteče dne 11. t. m. Prošnjo morajo vložiti vsi oni, ki niso bili vpisani pri radnjih državno-zborskih volitvah. Kdor ne more prošnje sam spisati, naj se zglasi čimprej, najkasneje pa do 11. t. m. predpoldne. s sledečimi listinami v uradu »Političnega društva »Edinost« v Trstu, ulici Sv. Frančiška Asiškega 20 L z domovnico, krstnim listom in potrdilom o bivanju. Urad je odprt od danes naprej do 11. t m. vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) nepretrgoma od 8 in pol do 19. tire, tako da je vsakemu dana prilika, da vloži omenjeno prošnjo in doseže vpis t volilni imenik. Nihče naj ne izostane! • ♦ • Šentjakobčanom se bode pisalo prošnje vsak dan od 19. ure naprej v Kon« s um ne m društvu pri Sv. Jakobu. Dnevne vesti * Bratom onkraj mejel Nedeljski »Popolo di Trieste« priobčuje vest iz Splita, da je tamošnja »Omladina« napadla in pretepla monsignorja Maroevicha. Splitski Italijani so se zato obrnili na laškega konzula v> Splitu in zahtevali, naj se pritoži pri jugo-slovenski vladi radi kršenja pravic italijanske manjšine. Konzul jim je odvrnil, da je monsignor Maroevich podrvžen državi SHS in je zato vsako posredovanje v zadevi nemogoče. »Popolo di Trieste« pristavlja temu poročilu lep dostav ek, ki se med drugim glasi: »Divja napadalnost svinjskih pastirjev proti noeboroženim Italijanom, ki so ostali v izdanih deželah, se očividno krepi. Prav nič se ne obotavljamo klicati na alarm in mi se zavedamo, da vršimo dolžnost pravih Italijanov, ako priporočimo Italijanom, posebno pa fašistom tiste individue... itd. Protipritisk bomo izvršili najbrž v najbližjem času in to pot v velikem slogu.« V koliko odgovarja vest iz Splita resnici, ne vemo. Ni izključeno, da je vse skupaj prazen nič. Vendar se nam zdi umestno, da spregovorimo nekaj načelnih besed. Bratom onkraj morja mi gotovo ne more-< mo narekovati in predpisovati, kaj naj delajo in česa naj ne delajo. Oni so sami gospodarji svojega ravnanja. Prav dobro vemo, kako more vplivati naslov »svinjakih' pastirjev«, vržen v obraz celemu hrvatskemu narodu. Za ljudi, ki se ne sramujejo govoriti v takem tonu o najvažnejšem sosednem narodu, je težko imeti drugo nego preziranje. Vendar smo mnenja, da se morajo bratje onkraj morja kljub temu vprašati: Hočemo uravnati svoje zadržanj« tako, kakor nam narekuje trenuten nagili ali tako, da ne bomo Škodovali Jugoslo-i vanom v Italiji Če mislite, bratje, da nam z gotovimi temperamentnimi nastopi ko* ristite, se silno, silno motite. Mi ne zahtevamo od naših bratov ničesar, mi jim no* £emn ničesar ukazovati, vendar se n*sl zdi, da bi bilo lepo, če bi » a m i o d s e b e mislili pri svojem nastopu nekoliko tudi na življenske koristi našega ljudstva. Konferenca v Portorose. »Emisijska banka za Zedinjcne države Evrope«. Gospodarstvena komisija se je sestala danes predpoldne ter je začela proučevati funkcijo, ki se ji je poverila. Za podlago svojim razpravam si je vzela komisija dva načrta, ki ju je predložila italijanska delegacija.'Eden teh dveh načrtov se peča z vprašanjem, kako bi se dosegel med drža-vami-naslednicami sporazum glede izmenjave najbolj važnih proizvodov, drugi z vprašanjem, kako bi se dale odpraviti največje težkoče, ki obstajajo med drža-vami-naslcdnicami glede transportnih sredstev za uvoz in izvoz in ki ovirajo prosti promet med temi državami. Nekateri predlogi iialijanske delegacije so bili sprejeti, "drugi se bodo še obravnavali. Komisija za proučevanje poštne konvencije med drža vami-naslednicami je pretresovala vprašanje, kako bi se dala znižati poštna tarifa za navadno kalcor tudi za zavarovano korespondenco, dalje, kako bi se uredila poštna služba glede vzorcev z gotovo vrednostjo, konečno, kako bi se dal vzpostaviti promet s poštnimi nakaznicami na podlagi povsem nove uredbe. Komisija za transport je imela dve seji ter je med drugim tudi sklenHa opozoriti vlade vseh na-sledstvenih držav, naj od 1. januarja 1922. dalje natančno izvršujejo streska in bern-ska pravila o obratni rabi vagonov in vozil, ki so last poedinih držav. Nato je komisija pričela s proučevanjem mer, ki bi bile pripravne, da se doseže čim obširneje kroženje vagonov in vozil, ki spadajo k vojnemu plenu. Načelnik ameriške delegacije Smith, ki prisostvuje sejam kot opazovalec, je dal razdeliti med člane konference načrt o organizaciji »emisijske banke za Zedinjene države Evrope«. Smithu je poslal ta načrt znani ameriški finančnik Franc Wander-lip. Glede lega načrta je izjavil ameriški delegat, da ga je razdeli* ^mo v svrho splošne informacije. Ors — je rekel Širnih — ni na konferen, Portorose legitimiran, kot bi moral biti, ako bi hotel staviti konkretne predloge za ustanovitev slične banke, tcda načela, ki jih vsebuje omenjeni načrt, se bodo, ako bi jih spoznala konferenca za dobro utemeljena, lahko predložila raznim vladam, da jih proučijo pristojna oblastva in tehniški ve-ščaki. To se bo lahko zgodilo, ako bodo zbrane delegacije to smatrale za umestno in koristno. Ako bi se dovoljno število držav zainteresiralo za načrt take banke — je nadaljeval polkovnik Smith — bodo lahko dotične države podvzele potrebne mere, ki jih zahteva priprava za ustanovitev banke, kakor jo predlaga Wanderlip. Toda jaz naglašam — je zaključil Smith — da nisem predložil načrta kot zastopnik Zedinjenih drža^r, temveč čisto navadno kot oseba in poluradni prisostvovalec pri konferenci, ker mislim, da se mora vsaka ideja, ki stremi za tem, da se Evropa, zlasti pa srednja reši iz finančnega in go-spodarstvenega poloma, v katerem se danes nahaja, predložiti konferenci v Portorose. Izjave polkovnika Smitha so zadostne, da se z njimi natančno označi pomen njegovega nasveta, naj se predloži Wander-lipov načrt konferenci, ter se z njimi razčistijo vesti, ki so bile €vi 5 Recitacije Župančičevih pesmi. 6. prekrasen načrt! j jv Grbec: Ti si globočina mojega srca. Ant. Še bolje bi bilo, da bi vsi oni, ki delajo na Laj^jc-Norčeva jesenska pesem, solospevi. občini in za občino, kar zastonj delati« potem; ? ^ Laiovic. Pastirčki, Kiša pada. Medved bi kar naenkrat izginil prhnankljaj. Gospoda; z medom _ mešani zbor. naj pazijo, da se jim ne zgodi kakor onemu j r80 L, sedeži kmetu, ki ye hotel navaditi svojega osL, d 1 cr^n T bo živel brez hrane. Dajal mu >e namreč vs?.k dan manj jesti in nazadnje Čisto nič. Osel se Izbrani program obeta privabiti obilo obje tako odvadil jesti, ali na žalost je istočasno! činstva tudi iz mesta. Opozarjamo vse Ijubi-' - - telje glasbe in !epega slovstva na ta večer tudi poginil. Vprašanje splošne stavke v Italiji. Tukajšnji »Lavoratore Socialista» piše da tudi socialisti niso načelno proti splošni stavki v Italiji, kaker jo komunisti predlagajo. Vendar pa menijo, da bi v pričujočem trenutku stavka ne imela uspeha in bi torej bila na škodo delavstvu. Omenjeni list poroča« da je bil v Rimu sestavljen odbor, ki se je imel baviti s tem vprašanjem ; v ta odbor so bili iz\'oljeni štirje komunisti in štirje socialisti. Zastopniki socialistov so ba^e predlagali komunistom, naj oni prevzamejo vodstvo in odgovornost za splošno stavko, ako so prepričani, da bo stavka dosegla uspeh. To so komunisti odklonili. «Lavoratore Socialista* piše nadalje, da niso povsod v Italiji razmere tako zrele in tako ugodni pogoji za splošno stavko kakor v na5i pokrajini. Popravek. V št. 46 *Pučkega Prijatelja* t dne 3. t. m. se je v oglasu na volilce, priobče-ntm na prvi strani, v predpredzadnjem odstavku vrinila neljuba pomota, ki kvari ves smisel zakonite določbe. Ta odstavek se mora glasiti pravilno takole: Kdor ima volilno pravico v občini na podlagi davka, ki ga plačuje, ima pravico (pri dr- celo vdove Od Sv. Jakoba. V nedeljo t. m. točno ob 16. uri ira-i pevsko druiivo «Ilirija» pri Sv. Jakobu v Trstu cvej prvi občni zbor po vojni. Šentjakobska mladina hoče nadaljevati delo stare -»Ilirije®, zato prosi vsa bratska društva in prijatelje, da izkažejo s svojim posetocn naklonjenost «Iliriji*. Ob 19. uri bo pod vodstvom plesnega učitelja g. Bizjaka plesna zabava. Ker je Čisti dobiček namenjen za nabavo muziltalij — sličnega društvenega inventarja »Ilirije» prosimo za obilno udeležbo. PreplaČila hvaležno sprejema Pripravljalni odbor. «M2ađika» (štev. 19—20) je izšla. Več o tem jutri! ♦ Danes od 17.—19. in jutri 11—12. se sprejemajo naročila, oziroma naročnina (5.— L) za knjige «Goriške matice* (1. LL Koledar za leto 1922. — Dr, Remec: «Naži ljudje*. — 3. Dr, Lovrenčič: ^Gorske pravljice*). Poverjeništvo »Goriške matice* v Trstu je v ulici S, Fran-cesco