Uto WL ifevllki U. * V Utidlnd, f snio 24. frtraorja 1926. • Cena Oln 1*50 ^^^^ ^^1 ^^H ^^1 ^^l^^l ^^ft^H ^^^^^^^H ^^^^ ^^^^B ^^H * 'fi ' ^ ' ^^^^^^H ^^B^^B ^^H^^^r ^^H ^^H HM ^^H llfcafa VMk 4mi po?«14a«, IsvmbšI a»Mf« te prmmmUt: — ImihH do 30 petit 4 2 D, đo 100 vnt U 50 p, vetji fnserati petit vrsU 4 D; natice, poslano, izjave, reklaiae, prekUci beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posefoej. — „SlcvtMkl Mar««0' velja letao v Jugoslaviji 240 D, a fnosemstvo 430 D Uprmiitftti KaaUova mllea ite?. 5, prifUftf«. — Telefon stev- 304. Orotfatttvo: Saallova »lica št. 5, 1. asdstropl«. — Toleioa ilev. 34. W Poitnina platana * gotovini. Plemenske fronte Prvi del proračunske debate se bb^a zaključku. Ako bo šio po nacrtu, bo splošna debata jutri končana, nakar se bo v četrtek vršilo prvo glasovanje. Sledila bo na to podrobna razprava o posameznih po&la\ jih, ki mora biti končana do konca marca. Z 31. marcem po-teče sedanja proračunska doba in bi nato na.«topiio v finančnein gospodarstvu države brezp ravno stanje, ako novi proračun do tak rat ie bi bil snrejet. Kakor danes kaže. pa bosta proračun in finančni zakon pravocasno pod streho, ker ni verietno. da bi prišlo prej do krize. Gospoda Pašić in Radić «^ st vsaj začano pobotala: Radić, ker sploh nima na ine na iti iz vlade, vsaj sedai *e ne, Pašić pa, ker za enkrat nima dm-ge^a izhoda. Novih pripravnih zavezni-kov ne more dobiti, namera s sa moradi-kalno volilno vlado pa je naletela i v javnosti i pri drugem ustavnem faktorju na tak odpor. da jo je moral opustiti. KLjub temu pa ne more nihče dvo-miti, da je sedanji položaj trajno ne-vzdržen. Zadnji sporazum med £g. Radićem in Pašsćem ni nič bolj iskren kakor je bil oni sloviti, nedavno objavljeni sporazum med njunima strankama. Na neiskreni bazi pa je uspešno sodelo-vanje nemogoće. Neprestana zatrjeva-nja od obeh strani, da vlada v koaliciji popolna harmonija, ne morejo nikogar prernotiti. Radić in njegova stranka sta pri •voji kapitulaciji slovesno priznala na* rodno edinstvo. Kljub temu nastopata za hrvatsko fronto. Rpikali stoje ofi« cijelno že od nekdaj na stališču narod« nega edinstva. Da delajo v praksi dru* gačc, smo žal le prečesto okusili na fastni koži. Znana je rudi, da ima men* taiiteta velikega dela radikalne stranke mnogo več sorodnosti z velesrbst^om kakor z jugoslovenstvom. Odlični radi* kal ni voditelji to tuđi odkrito prizna* vajo in minister Simonović ie na ne* deljskem shodu kar javno vrgel parolo o srb^ki fronti. Naša SLS pa je i tak že zdavnaj razvila prapor slovenske fron* te. ki ga dviga včasih ćelo vi* je od ka* toliškega bandera. Tako se na prvi hip zdi, da drvimo ▼ kaos plemenske orijentacije našega političnega življenja. Tu Srbi. tam Hr* vati. tsm Slovenci. Nedogledne bi bile posledice take preorijentacije, uničeno vse delo. kar ga je bilo izvršenega za konsolidacijo naše mlade države. Uverjeni pa smo, do do tega ne priđe. Množica prebtvalstva ima danes vse hujše skrbi in nadloge kakor pa so Srbstvo. Hrvatstvo, Slovenstvo. Go» spodarska kriza je vsak dan oštrejša, socijalna beda od dneva do dne večja. Ne ena ne druga ne dela razločka med Srbom. Hrvatom. Slovencem. V Bosni I trpi srbski kmet ravnotako kakor hr* I vatski ali muslimanski, v Dalmaciji stradata Hrvat in Srb enako. v Vojvo* dini so davki enaki za vsa plemena m ▼ Sloveniji enaki za jugoslovensko ali sa* moslovensko orijentirane. Ne bojimo se torej. da bi mogla parola o plemenski razdelitvj prodreti ▼ široke mase. Poprej hi bile možne po* krajinske stranke, ki bi mimogredc morda imele celo gotovo smisel. A trajno so tuđi te nemogoće. Plemenske fronte bodo ostale, ako sploh priđe do I njih, le kratka epizoda ▼ naši * zgodo* I vini, ki nujno vodi do pravega resnid* nega ujedinjenja.____________________ Tirolska razburjena proti zveznemu kanedarjo — Dtuttj, 22. februarj*. Po jKiročrtih rx fnomosta je vsa Tirolska »krajno ogorčen* in nezadovoljna z fx}sxo avstrijskeg« kan* celarja dr. Rameka, ki jo je podal prctekli petek v dunaj*kem parlamentu glede atali* sča Avstrij« napram Mussr»!iniju. V Imstu je bilo Tčermj j*-«tk> gospodarsko rfcorova* nj«, ki p« je knelo irkJjućno polrtični rna* £aj in 9O vm fo^omiki j«> mu neradrrrolj*tm ntd postojanjem «t« •trijake rrerae ri*dt napram MusvoJiniju. Za danes je sklicaa v Inomost velik pro* tc*tni shod, na k*terrga 1*0 pozvane vse politične stranke m katere^a se udelefe ▼ vcjikem iterilu tuđi aodjalni demokrarje. Ta zbor narnfJTfvt sprejet? re*>lucij<», ki *>»tro obsoja stalfiče rveznega kancclarja dr. Rameka napram MuMulrni^n hi kl ob« etjem poriva rrerno vla. d» ali odstopl ali pa naj odiočno brani srete prarice neaw ffccffa naroda oa Tirui^Ltiu. — Rim, 22. febnjarja. 5tefaoi objtvfj«, da )• minJBtrski predaednik % sađpvoij* stvom vxel na znanje ixj#rro rrezne^a km* eelarja dr. Ramcka, :va prihaja obvesiilo, Ua pose-ti zu-n.jr»;i minister dr. Niiičić še pred izrednim zaseđa.njem E>ruštva nar odo v v 2enevi, ki se pzi-čne S- marca t. I., v Parizu ministr-skesa predsednika Brianda. Ta poset opravi»ajo politični in diplo-marični krogi v zvezo s kandidaturo rur.a-n;egii mimstra dr. Nlnčića na mesto predsednika mafTČtfega zasedanja Dru?tva naro-do»v. To kandidaruro forsiraio nekateri dr. Nrnćkrevi prijatetii v iirpzemsn u m pri Dru-štvu nar-odov. — Beograd, 23. februarja. Politični kro-£.1 posvečaio precejšnjo pozornost pogostim j avdijenca-n zunanjega minbitra dr Ninčiča aa dvoru Te avdi'en-cc spra vi ja jo v zvezo z tzredni;n zasedanjem Društva narodov v 2enevi. Kljub paw)vnlm demantijem se še vedno vzdržujejo tuđi vesti, da se priprav-ijajo važm dogodki v na§i zunanH politiki. kj bodo zelo vplivali tue treba pričakovati tesnejše zveze z Ita.I:jo, po drugi pa celo z Italijo in Franci o. Zlasti so se te vesti ponovno pojavile, odkar se je za-znalo. da se namerava dr. Niniić s iran-eoskim miuistr-skim predsednikom in z-jr.an.lim m:Tiistrom Briand-oor šestari. — Beograd, 23. februarja. Nekateri pariški in mestoma nemski listi so priobč'li vesti o vojaški zvezi, ki naj bi bila skle-njeiia med Ita*!.V> rn Jugoslavijo proti Av-striji in ki naj bi sropfa v veljavo za slučaj da se izvede prikl učitev Avstrlie Nemči'i. Pari?ka »Liberte« t« vesti na podlagi po-jasnil iz Bcosrada ranikuje. Označa iih kot netočne. Politično pauza v PmwM Mfletićeva proslava t Novcm Sadtt. — Davidović mipreirlja novo propagando med narodom. — Sku^šč^na počiva. — Beograd. 23. februarja. Radi pro* slave povodom stoletnee rojstva veli* kega srbskega patrijota in voditelja vojvodinskih Srbov Svetozarja Mile* t i ć a Narodna skupščina danes ni de* lovala, ker je več poslancev odpotovalo v Novi Sad- Na proslavi zastopajo Na* rodno skupščino oficijelno skupščinski podpredsednik ćt. S u b o t i ć, skup« ščinski tajnik posl. Stanoje Pa vio« vic in dva radićevska poslanca. Danes dopoMne ni Hlo nikakih važ* nejsih političnih dofiodkov. Predsednik rninstrskega sveta Nikola Pašić se je v ministrskem predsedstvu dalj časa posvetoval z notranjim ministrom Bo* j žo Maksimovićem, ki je zopet ozdravel \ m prevzel vodstvo poslov. V vrstah Davidovićcve demokratske stranke je opažati živahno de!ovanje. Prihodnji mesec nameravajo davidovi-ćevci pTičeti z agitacio med narodom ter prirediti več zborov in šestankov. ; Naipreje odpotujejo v Zagreb na prijateljski sestanek dr. Voja Marinković, Ljuba Mihajlović, dr. Angjelinovič in Milan Nikolić. Tu bodo razpravljali o pripravaii za velik Davidovičev zbor v Zagrebu. Prirediti se ima večji shod tuđi v Sarajevu, kjer nastopi posl. dr. Angjelinović. Poznavalci razmer v Da-vidovićevem klubu zatrjujejo, da davi-dovićevci ne bodo nikjer skušali izzvati konflikta s samostojnimi demokrati, s katenmi žele deloma vzdržati, deloma obnoviti prijateljske odnošaje. V Davi-dovlćevem parlamentarnem klubu se j izvrše tuđi osebne spremembe. Dose-I danji zastopnik moravske^a okrožja i posi. Iiić ima o^istopiti in na njegovo mesto priđe g. Mno.icvić. Ravnotako ima odstopiti posl. Sp^sojevi^, namesto ka-terega ho pozvan komitski vojvoda Košta Pečanac, ki je znan kot organizator komiiskega ustanka proti Avstrij-cem in Nemcem leta 1917. Pred zosednnjem Drošteo norodov Jugoslavija in vstop Nemćije. — Dr. Ninčić bo osebno vodil našo delegacijo. — Obseženprogram zasedjmja. — Beograd, 23. februarja. Pomoćnika zunanjega ministra dr. Jovana Mar-kovića sta včeraj posetila franeoski poslanik g. Grenard in italijanski poslanik g. Bodrcro. Zanimala sta se za stalisče naše države glede vstopa Nemčije v Drušu-o narodo\- in glede vprašanja se-stave naše delegacje. odnosno če pri-sostvnje dr. Ninčić osebno izrednemu zasedanju DruštvTa narodov. Poslaniko-ma je dr. Markovtfc odgovoril. da naša država ni direktno zainteresirana na vpraianja spreiema Nemčiie v Društro narodov, gotovo pa je. da prisostvuje zunanji minister dr. Ninčić osebno temu zasedanju. Zunanji minister odnotuje v Ženevo 7. marca t. 1. Po porocilih iz Berna bo predsedo-vral izrednemu zasedanju Društva narodov japonski delegat baron Ischit Program zasedanja je zelo obširen in so na dnevni red postavljene naslednje zade-ve; 1.) izvrši te v sklepa Društva narodov v vprašanju Iraka. 2.) administracija saarske kotline. 3.) mnenje stalnega mednarodnesa sodišca o vprašanjn ore-ditve razmer ja med delavci in deloda-jalci. kakor to zahteva medna rodni urad dela. 4.) spomenica Društva narodovo o arbitraži in varnostnih paktih, 5.) pri-pravljalna konferenca za razorožitev, 6.) vprašanje odprave suženjstva in 7.) glavno vprašanje: sprejem Nem^iie v Društvo narodov. TRGOVINSKA POGODBA Z ANGUJO — Beograd, 23. februari^ AasleSd po-sfemlc na našem dvoru Cunard je prerc! tz Londona na^-Ddiia. ra pokajanja v vrho skle-nitve novt trgo\inske pogodbe x Juzosla-vijo. Potafamla se jutri prično v smanjeni Tranista^rvu med obema v to pristojnima delegacijama. AKCIJA PROTI JOVANU PLAMENCU — Beograd, 23. februarja. V PodgOTia se 1» vršilo včeraj velfco protestno ztooro* vaii^ trnosrorske mladin«. Zbor je prote-s-iir^ proti reaktivadj! Jovana PlđLT»ei»caw AVSTRIJI pofmdno stjrfistflco o brezposehiostl v Av*-strtri rt mvaJajo. da k bik> sr«di meseca februasTa v AvstrfTf 206.141 brezposelnih. V Gradcu jft je bilo 31.067 In v Celovec 6729. Đresposelnoat se je v meseco feoraariu rvi-%k » M7B. V rnomosfn in v Brczmru se >e bttrpc&elnom nrmn^ata. Brerposelnost » arsđf rneseca Ittrrmr* najbTie otvoritvi 9tavf>inaicc sezone inogffčf zs* ponltt vi «»o£ dila^. I ObČMske voKtve v balkanskih državah _ Sofija, 2S. febroarj«. V v«« kakor 3000 otočinali ao se t nađeljo farrržEe ob. čjxmk» Tolitre, ki ao potekle puvoud v na^lepftem redu in brez vsa3ces& inciideaita. Po dosedanjih rciultatih je vlada dobil* 655 odstotikov addanlh glaeor. — BukareiU, 23. februarja. Po ofld. I jelnlh poročillh so se na Rumunjke izrr-iil« t 8704 občinah občioake volitTe. Znani so r«ultafti iz 6S85 oMia. V 5601 občini ao wnac>te liste liberaine stranke. Opoci-ci^a je zmagaJa v 683 občinah to t 56 obću nah narodne m*nj^ine .Potrebne 00 de do. polnilne v^Htve r 353 občinah Resultati Tolit«r ▼ m*wtfli so sleđeči: v 63 meetlh ina* večtno liberalna stranka, v 50 udruže, na opovidja in v 3 mestili narodne manj-sine. Dfrporniln« voittve 00 §•- potrebne t 30 tne«*J"h. Te »e vri© 27. t. m. BOJKOT NEMCUE ITALIJI — Beograd, 22. februarja. Beogradski listi objavljajo ctoširna poročila o bojkotu, ki ga organizira Nemčija proti Italiji na polju tujskega prometa. NemSke potniSke družbe ht druga društva so se obraile aa splitsko občmo in na Zvezo obmorskih fco-pali§č s pismeno prošnjo, naj po$ljejo prospekte. Ker Ncmd boj kotira jo Italijo, so *c začeli $edai zanimati za naio rivijera Afganistan napovedal vojno sovjetski Rusiji — Beograd, 73. februarja. Iz Kabula (s:Ia%Tio mesto Afsanistan) iavijajo, da je mj nistrskl svet skleoij objaviti vojno sovjetski Rusiji. Obenem je vlada odredila takojšnjo mobilizacijo. Na meji ie sovjetska Rusija že koncentrirala svoje čete. FRANCOSKA POGODBA S TURČIJO — Pariz, 23. februarja. Demantirajo se vesti, da bi Francija z angorsko pogodbo priznala Turčiji kontrolo nad bagdadsko železnico. Angorska pogodba ne vsebujc ni* kakih teritorijalnih določil rarven točne razmejitve. *Mat!n» kategorično proglasa za izmišljene vse vesti, da bi Francija z angor* sko pogodbo bi3a zapletena v mosulski konflikt. POLOŽAJ NA GRŠKEM — Atene, 23. februarja. Proti zarotni-kom uvedena preiskava bo skoraj končana. V zaroto zapleteni oficirji so akoraj po-rxxnoma priznali, dočim voditoe ciTilne osebsncst-i zarote stvar trdonrutno zauikajo. Pred dnsv! je iz Aten pobegnilo 5 vlšjih oficirji, ki so Smeli nalogo pripraviti upor garnizij v provinci. Vseh pet ofidrjev, ki so biM pristaši polirovnika Plasirasa, so vče-raj arettraii in zaprli. Snoči so prp©Ua.li v Ater.e tuđi ujedno O5ebnoat, ki je vzdr-ževala trajne etike med zarotn13U in v Ju-gcslavijo pobeglim poilco\-nikam Plastira-scia- Ministrski predsednik Pangalos ob-javlja, da je na Grškem rziposta-Tijen po-poln red in mir. Modernizacija Turčije Angora, 18. februar ja. k. Zbornica je so* glasna sklenila uvesti švicarski civilni za* kenik v Turčiji. Poligamija se prepove. Vsaka polnoletna oseba ima pravico odio* čiti »t za katerokoli vero. Zbornica hoče še v sedanjem zasedanju odpraviti vse raz* like med prejšnjim zakonodajstvom v Tur# čiji iB med evropskim. Oomžalske senzacije Tragična smrt enoletnega đete-t2. - Poscstnik Premk je bil obit? Snoči so v Ljubljanu v umirajočem stanju pripeljali enoletno dekletce Jožefo O g r i n c, hčerko posestnika i« Stoba pri Dom žal ah. Dekletce je vćeraj popoldne scdclo doma na peci Nenadoma je zdrk* ni!o in pa dio na štedilnik, Ker v kuhinji roenda ni bil nihče navzoč, je dobil nesreč* ni otrok strahovite opekline. Ko so čuli roditelji, ki so bili v sosedni sobi krik otroka in prihiteli na pomoć, so opazili, da so bila krila male Jožice že v plamenu, otrok sam pa ves ožgan. Navzlic temu, da je bil otrok danes zjutraj takoj pripeljan v bol* nico, je ob pol 6. v strahovitih mukah umrL Poročali smo o zagonetni tragediji za* koncev Premk ix Domžal. Kakor se je pr# votno ugotDvilo, je posestnik Andrej Premk zastrupil svojo 501 etno ženo, po pogrebu pa je izgi&H neznano kam. Dne 19. februar* ja so ga našli mrtvega. Sprva so menili, da se je Premk zastrupil, povodom obdukcije pa so ugotovili, da je bil ubit. Premk je imel vso Iobanjo razbito, na glavi so bili videti sledovi težkih miarccv. Umora pok. Prcmka so osumljeni trije mladi fantje iz Sv. Trojice, ki so po njegovem odhodu iz gostilne metali nanj kamenje, kasneje pa so ga verjetno napadli ter ubili. Ista druž* ba je tuđi raznesla vest, da se je Premk sam zastrupil. Orožniki so pri jeli več osumlje* nih fantov m jih izročili sodišču. Slučaj je vsekakor še vedno zagoneten. Ljubljanski dogodki Nezsoda na Ižanski cesti. — Poskušen I vlotn. — Beg od doma. — Naribana sleparka. — Nasllen ponočnjak. Dne 22. t. m. okoif 8. zjutr*j je na potl po Iža-naki oeeitj proti Ljubljani prlpeljala i^~ lahkem enovprežnem vozSc^n possstni-kova hčerka Marjeta Stržifta. Ko je prišla v blizino mitnice, ji je naaproU s tovornim «v Imuobaaom prrvozO taitcrat Adam Levcko Konj se je arvtomob£la nstraAil tn eko^fl v fJtraa. Vos se je prevniil in je Strfiieva padla s njega. Pri p»dcu se je težio po. akodovada na nogu In so >> moram odpelj*ti I v bolnico. Povzročena škoda zn&ša 75 Din, I ker me je obilo dkoli 50 jaje, poles tega pa m Je EJamDo oje voa*. Soferja ne sade. ne nikakm krivda, ker j« mi pravilno in poeat* in je tuđi avto takoj uataril. V noći od 21. do 22. t. m. je neonan Btortlec vkaial vlomfti r barako Katarine Hafner na vogalu B!eiwei»ov© in Vošnjako. ve cevte. Storflec je poknufl ključavnioo, nato pa je, octriđno prepoden, pobegnfl, a« da U aa rtom uspeL Dne 21. t. m. je od doma. pobegrnU 1^-letnl zlaitaraki rajejiec Viktor Hudečeflt Baje je pobegnil v Dalmacijo. Deček je ram. merama velik, dobro razvit, ofcroglega Hca tn kostajijevla las. Oblečen jo v siv sulcnjifi in zelene hlače, na glavi ima rjavo iportno čeipico. K služkinji Pavlj Lastnak, raposleni pn dr. 2. v Gradišću, je prišla 18. t m. neka žensku, katero pozna samo po imenu Cika, in si izposođfla od nje razno oblefco ter perilo v vrednostl 700 Dm. Ker ji đoslej obleke še ni vrnila, La^tnakova sumi, da jo je omenjena Elka okradla. Dne 20. t. m. o"b 23. je pmel pred stanovanje vđove Katarine Ah2in v JernejovJ nlici klaporski mojster Fraaa G. in zahteva!, da mu odpre. Ker vdr.va ni ugodila nje-gori zahtevi, je zaćel G. divje ki-ičatl, razbijal je po oknu In po vratih ter hotel nasiloma vdreti v stanovanje. Polomil Ja ključavnico in napravil 55 Dm škode. G. Jo bU radi kaljenja nočnega miru aretiran. G. Je sploh znan kot nasilnež in razgrajaC lv ima tozademo vedno orpravka « policijo. ANARHIJA V GRCIJI — Beograd. 22. februarja. Pi poročillh iz Aten in Soluna vlada na Grškem prava anarhija. Diktator Pangalos je odpotoval v Solun, da sam osebna vodi varnostne odredbe za vzdrževanic javnega reda in miru. V Solunu je v glavnom tabor proti-revolucijonarjev oz. orcanizatorjev aJtcije, ki je naperi ena prari Pangalosu. Povso<| se vrše mnagoštevilne aretacije. V Solunu je razširjena vest, da Je polkovnik Plastr-ras, eden najodločneiših nasi>romikav Pan-galoscvega režinia pobegnil v Jugoslavifo. OD DANES — TORKA DALJE Cesoričine uijolice kjer nastopi sla\~na fraircoska fftm^ka zvezda RA0UEL. Meller znaša ri fikna »Obljubfjena zemna«* Najdivne'Se toalete v rokoko-5:!..:, rz prvft pariških modnih salonov. — Bogata in raz-ko§na oprema. — Pretresljrva in zelo žara« rnfva vsebina. Z eno besedo poredano: film, k] ie osvoji! Beograd, Zagreb in bf osvojil tuđi Ljubljano. Predstave: 3L, 5„ 7. in 9. uri. Kino Ideal Borzna poročila Ljubljanska borza, Leeui trg: ponudb malo, pcfvpraAefva. nje srednja. Pi*odanili 55 vag. bukonrili pra- Igov 2.51 do 2.60 m, 13.3 kr. 23 kr. 14 cm, fco. vag. naklad. postaja 30 Din; 10 vago. nov 2.50 m, 12.5 kr. 22 ikr. 12.5 po 25 Dia za komad. JHtni trg: Ponudb in povprajševaaij malo; prodan 1 vagon zdrave koroze'fca. Ljubljana 120 Din. 2 in polodst dri. renta za vojno Škodo denar 278, blago 282, zaključki —, Todet. inveat. pos. iz leta 1921 denar 76, blago 77 in pol, Celjska posojilnlca d. d. 200, 205, 202, Ljubljanska krediftna banka 200, 220, Merfcantilna banka 100, 104, Prva hrvatska štedionica. —, —, —, Kreditni zavod 175, 185, Slavenska banka 50, —, Strojne tovar« ne in livame —, 125, Trboveijska prema. gokopna družba,—, —, Nfha Vevče 105. Agrari« 44 in pol — 45 m tet Inozemske borze — Curih. 23. feferuarja. Borza: Beo» grad 9.125, I 'z 18.62, London 25 J7, Neww york 519^0, .-w.an 30^7, Praga 15.575, Du» naj 73^0. — Trst, 23. februarja. Pređbarea. Bco* srad 43.675—43.75, Pariz 89—89.50, Londo« I20J35-21.O5, Newyork 24.85—24.88, Prasm 73^0—73^0. Curih 47S—4S0. Dm^i 350—36^ Strm 2. .SLOVENSKI NAROD, dne 24. februarja 1926______________________________________________gter. gH. Poneoerbe na lififshl poStl PreiakaTa fe ugotovila na pošti v Lftiij velike poncrerbe. — Poštna npnura je oškodovana za 140.000 dinarjer, — Aretacija :i , poštarice. V zadnjem času so se ponovno po-Javljale alarmantne vesti o poneverbah zdaj pri tem zdaj Dri onem oradu. Ker se defravdacije do voini res pojavljajo v mnogo večjem obsegu, kakor smo jih bili vajeni prej, in Ker se zdi da so vsi »tari pojmi o poštenju in morali zelo labilnu je javnost tak im vestern kaj rada verjela. Večinoma pa so se izkazale ali zst popolnoma neresnićne ali vsaj za zcJo pretirane. Kljub temu pa so razni fcotroini organi ves ćas pridno na delu, da pregledujejo poslovanje državnih funkcijonaujev. ki imajo opravka z de-narjem. Na ta način je znatno zmanj-lana možnost defravdacije, a tuđi zmanjšana skušnjava zanjo. Zelo oštra je kontrola pri poštni Upravi, ker je neposredno nadzorstvo nad denarnhn poslovanjem podežels&ih ooštnih uradov razmeroma težko in tnora poštna uprava £e bolj kot kakŠna druga računati na absolutno poštenost »vojih nameščencev. Zato so nepravilnosti na naših poštah razmeroma redke. Ta in tam so jim baje prišli na sled, a so bili blagajniški primnnjkljaji tako majhni. da ni bilo izkliučeno, da so zakrivljeni samo po nomoti. Ker so priza-deti vrh te^a škodo poravnali, za deve nišo imele večjih posledic. Pretekli te-deo pa so zaslediU na pošti v Litiji po-nerverbe v znesku. ki je za naše raz-Snere ie prav lep. Tu je bila izključena Vsaka pomota in oblasti so morale na-Btopiti z vso strosostjo zakona. Včeraj Je bila preiskava končana in tako lahko danes obširneje porocamo o tem ža-losrnem dogodku, ki smo ga omenili že fr včerajšnjem I isu. Vodstvo litijske pošte je bilo že tri leta poverjeno dobro kvalificirani pošt-tii uradnici Zorki BorštnerjevL 27-letni mladenki in dorračinfci iz Liti je. Njen oče je bil nad 30 let v Litiji poštni sel ter je vedno vestno otpravlja] svojo službo. Bii je med litijskim prebival-stvom sploŠno snoštovan in priljubljen. Dobri ljudje so očetu tuđi oripomoglL da je izšolal svojo hčerkn Zorko, ki je nato po končani meščanski Soli že pred vojno vstopila na pošto v Lrtiji. Pred tremi leti je vstopil dotakratni po-5tar Kolbe v pokoj in Zorka Borštner-Jeva je prišla na njegovo mesto. Vodila je pošto prav dobro, da ni bilo proti nje-nema poslovanju nikakih posebnih pri-tožb. Obenem se je posvetila javnemu Idelu v raznih Iitijskih društvih ter je za-IVzemala v litijski javnosti odlično vk>-Bo. Očitali so ;i pač. da nasterpa zelo samovoljno, a ker je bila agilna delavka. % nišo nasprotovalL Vćasih so se, zlasti y zadnjih mesecih. poiavljala tuđi razna emraiičenja, ker se je ljudem zdelo, da Rvi Borštnarjeva bolj »nobel«, kakor trt fi mogla dovoljevati njene sredstva. SJradne revizije pa so našle njeno po-*,—.----------------------------------------------- slova nje v redu in tako so fzrnbfle 20- vorice vsako podla go. Zadnja revizija Je bTa pred tremi mesd. a je tndi našla vse v redu. Prvi sum v pravilnost poslovanja litijske pošte se je pojavil v računski kontroli ljubljanske poštne direkcije. Ugotovila je namreč, da je poštarica ponovno zahtevala za izplačilo večje vsote kot blagajniško zalogo. kasneie pa v obračuni izkazala le manjša izpla-č?!a. Kontrola je orozorila DOštno direkcijo, ki je odredila nenadno in tajno revizijo iitijske pošte, Revizijska komisija je prispela v Li-tijo v ćetrtek z\'ečer z o^ebnim vlakom. Pozvala je Sorštnarjevo, ki je bila ravno pri večerji, naj odpre poŠtno blagajno. Borštnanevi se je se posrećilo, da je dobila od neke^a znanca večjo vsoto denarja. a bila je mnogo premajhna, da bi mogla kriti ogromni primanjkljal. Revizija, ki jo je vodil inspektor dr. Va-gaja in ki je trajala v četrtek pozno v noć in se na dalje vala naslednje dni, je namreč ugotovila primanjkljal nad 160 tisoC Din. Z izposojenim denarjem ie Borštnerjeva pokrila okros: 20.000 Din. a še vedno je ostalo nad 140.000 Din. V petek poštna blagajna v Litiji radi preiskave ni poslovala in tako so prišle v javnost prve vesti o reviziji in seve-da že tuđi Rovorice o Doneverbi. Ljudje pač silno hitro obsojajo, tuđi če nimajo doka zov, a v tem prrmeru so imeli žal prav. Borštnarjeva je priznala, da je z denarjem nedopustno maninulirala in tako zakrivila deficit. Komisija jo je ševo da takoj susi>endirala, sicer pa pustila v prostosti. Preiskavo so nadaljevafi v soboto, v nedeljo m včeraj. Ls:otovila k brez-dvomno krivdo Barštnarjeve in komisija je podala službeno ovadbo sodi^ću. Preisko valni soćnik dr. Troje je sin oči ovadenko zasli^al na njenem domu. Uveril se je o istinitosti ovadbe in ji zato na;y>vedal aretaciio. Bila je na to oči vid no že pripravljena, ker je SDre-jela aretaci^> docela mirno in je brez odpora ođšia v zapor litijske^a okraj-neza. sodišća. Preiskavo bo sedaj nadaljevala sod-nija. doćim jo bo poštna uprava s svoje strani tnenda lahko že zaključila. Prvotna sumnja, da so morda udeležene tuđi druge pošte, se k sreći ni obistinila. Po-neverbe so bile namreč izvršene zelo enostavno in bi jim poštna uurava prižla srotovo že poprej na sled. ako se Bor-štnarievi ne bi pri vsaki reviziii posrećilo, da si je pravočasno preskrbe'a de-nar. s katerim je primanikljaj pokrila. Bržčas v svoji naivnosti sploh ni mislila države oškodovati, ampak je bila uver-jena, da bo vzeti denar zor»et vrnlla. Baje se je znana^ala na bo^atesra sorod- Bika v Ameriki. Seveda pa jo vse to ne more opravičiti. Da je vzbndila aretacija v Litiji in okolid ocrpmoo senzacikn je tnnevno, saj je bila Boritnarjeva povsod znana bi je zavzemala v litijski družbi odlično mesto. Kat dobra in radodarna družab-nica ie bfla tuđi nrecej priljubljena. Kaj jo je dovedlo do nesrečnft manipuladj, ni jasno. Res je imela le borno plačo kakor vse njene kolesinje, a živela je pri svoji materi, ki je vodila oskrbo ko-spodinjBtvm in obe bi se lahko za silo preživljali. Nerešena ugartka ostane tuđi. kam fe Borštnarjeva dala ves denar, ki predstavlja za njene razmere pač ogromno vsoto- 2ivela je res preko svojih raz-mer, a ne toliko, da bi rabila in potrošila tako velike zneske. Po Litiji se širiio vesti o nekih nesrečnih zvezah. ki jih je baje BoTŠtnarjeva imela in katerih žrtev da je postala. Ali in v koliko so te sro-vorice resnične, bo pokazala selu na- Vi ocmhoHe 1 fe ne verjamete, dt eden pa« ao^ivlc s žigom bi cnamkd (idečo, modro tH zlato) traja kakor ttirj« pari drugfh Zato kupite eden par hi pre-pričajte se. Doblvajo ae \ jKodajaJnah. aa-c Q Položaj v Avstriji Dunai 22. febr. Politična situacija v avstrijski repu-bliik ni preveč rožnata. K velikim gospodarskim in socijalnim skrbem priha-jajo §e vedno novi politični zapletljaji, ki grene življenje današnji vladi g. Ra-meka. Konflikt z Italijo Avstriji ni bil prav nič ljub in javnost se je odđahnila, Ko ga je kancler s svojim diplomatsko spretnim govorom v glavnem odboru parlamenta likvidirah prtiza.e pa mi-slijo Tirolci, ki so po italijanskih faši-stovskih metodah bolj pri zađe ti m živo sočustvujejo s svoj.mi rojaki cmstran Brenerja. Njim je Ramckova i/;ava vse preveč međia, premalo narodna. Kar javno protestirajo proti vladi in sklicu-jejo protestne zbore. Že v ncdeljo so <;e vršili, napoveđujejo pa še nove, še vec-je. Pojavlja se ćelo že zapet nekćan^a deviza za oćcepitev od Avsirije in priključite v k Bavarski. Dunajski vladi bi bili morda ti protesti dobrodošli, ker bi se lahko na nje sklicevala ori eventualnih intervenciiah v Rimu. Ako pa postane protestna akcija resra, je stvar s-cveća druRaXna, ker tvori;r> Tirolci jedro današnje vlai-ne koalicije. Zato ni izključeno, da po-vzroči tirolsko protestno gibanje resno notranjepolitično krizo v Avstriji. Neljubi so dunajski vladi tuđi do?:od-kf» ki so se odigrali včeraj v Gradcu. Ne samo. da živi v prijateljskih odno^a-jih z židovskim velekar>it?Iom, srrašijo k> £e bolj možne mednarudne posledice. V mednarodnem svetu nišo nikdar pozdravljali pn*ržidov?kih izgredov in Avstrija ima \>nc najinani povoda briski-rriii banćne ru seojnike v Parizu in Londonu. Vrhu tecea so dvijrnili velfk kra-val seveda tuđi socijalisti, ki potrrabijo vsako priliko, da r^najrajnjo dnnnšnji vladi, (jraške izgrede bodo izrabili tem bolj. da potisne jo malo v uzadie zanimanje za se vedno nerešeno afero jrlav-ne^a urednika VVeissa. 2 inirovne konferencs Sobotno predavanje v »Soči« je bilo murda najinteresantnejše letošnje se-zije. Dvorana je bila precej polna, bila bi pa gotovo do kotička natrpana, ako bi se vsaj naša inteligenca bolj zanimala za dogodke na mirovni konferenci v Parizu, ki so bili za naš narod tako usodni. Univerzitetni nrof. g. dr. L. Ehriich je podal plastično sliko situacije na pariški konferenci in nodrobne-ga razvoja primorskega ter koroškega vprašanja. Pet predstaviteljev velesll ie tedaj odločalo usodo narodov. Vsak od teh treh je prinesel seboj svoj last- do mentaliteto in politično ozadje. Ame-riški delegati so pojmovali vsako vpra-šanje ix> araeriško, Angleži po angle-ško. V koroškem vprašanju Je imel glavno besedo ameriški ekspert Mais, kateremu so bili Slovenci manj vreden narod. Loj naše delegacije, obstoječe iz 3 Srbov, 2 Hrvatov in 2 Slovencev, za naso Primorsko in Koroško je bil radi tedanje situacije, neorijentiranosti in radi nezadostne ormravljenosti naše delegacije zelo težaven, temboli ker so Itljani uporabijali vsa mogoča sredstva, da so ovirali, zavijali in zavlačevali ugodno rešitev naših vpraSanj. Pod-kupili so proti nam vse pariško časo-pisje. ter s tem onemogočili tozadevno agitaciisko in informativno delo naše delegacije. K vserau temu pa je bila za nas še posetrao usodna odsotnost slo-vanske Rusije. Edino Francozi so z vsemi močrni podpirali naše težnje. O Trstu m Primorju ni bilo niti guvora. to je bil ideal Italijanov, za katere?a so Sli y vojno. Ćelo do koroškega plebiscita je prišlo sele na energični nastop naše delegacije pred podpisane mirovne po^r^be in s pomočjo Clemenceauja in \Vilsona. i G. predavatelj je očrtal vse to z razumrtimi podrobnostmi. srranskimi in zakulisnimi dogodki s tako natanč-nostjo, da so udeleženci večera z vidno napetostjo poslušali predavanje, na kar je sledila burna zahvala občinstva. Prosveta Repertoar Narodnega gledališca t Ljubljani. DRAMA. Torek, 23. zaprto, Sreia. 24.: Deseti brat. D. Cetrtek. 25.: Profesor Storicin. A. Peiek, 36. zapr:o. (Gostovanje v Celju.) Soboia, 27.: Ohrt gospe VVarrenove. F. OPERA. Torek, 23.: Srce z lecta, Poziv na ples. CapncCiO espagnole. A. Sreda, 21.: Zvedave ženske. C. Cetrtek. 25.: Ve£ni mornar. B. Petek, 26.; Tosca. D. KcRiorni večer konservatorija ^"če^aj5nji komorni večer sta posetila pomoćnik ministra prosvete g. Andrić in inspektor ▼ minstrstvu prosvete g. Čekić. Poslušala sta CesaivFranckovo sonato v a^ duru, ki sta jo prcđnaiala na go&li Karei Rupel, na klavirju Zora Zarnik. Ta dva ve* lenadarjena konservatorista, prvi učenec prof. Slaj^a, druga učenka prof. Ravnikat malodane že dovršena umetnika, sta utrdila slovcs svojih učiteljev, ker sta Francka predstavila v tako popolnem predavnju. da sraemo \* bodaćc od nju pričakovati dose* go najviših utnetniških ciljev. Zarnikova je nato temperamentno in s prijetno učinku* jočo lahlcoto igrala še sama Beethovnovo «Sonata appassionata». H koncu »ta nasto* pila Se druga dva konservatorista: šuster* Šič Vinkos očeuec Slaj1*« in Valjalo Marta, ucen'ca Ravnika z Dvofakovo Sonatino, op. 100. Tbdi ona sta pod vodstvom svojih pro* fesorjev D\T>fako našudirala in predavala prav odlično. Pred vsem drugim nas mora veseliti iskrena vzajemnost dela dveh naših naj* boljš h profesorje^ konservatorija, gg. Rav* nika in ŠIsjsa. S tem delom bosta dvignila tuđi interes za domaćo komorno glasbo ter mnčno pripomogla k krepkejsemu razmahu našega orkestralnega podviga. Vzgojila pa bosta trdi samozavesten. odličen soHst^en narašćaj. Že danea lahko rečemo, da SIo* venija, t. i. šola Glazbene .Matice in nje* ne<*a konservatorija zalaga orkestre, opere itd. ostale Jugoslavije s svrvjimi absolventi. Upravii5efio borno kmalu lahko imenovali Slovcnijo konservatorij Jugoslavije, kakor se imenuje češka konservatorij Evrope. Prav lepo uspeli komorni večer pa je, žal, privabi! le piČlo ste vilo poslušuiccv. Treba bi bilo pri nas res tuđi za najbeljše stvari cirkuske reklame. —č žBeležnica KOLEDAR. Danes: torek, 23. februarja 1926; kato* ličani: Peter D., ČudomII: pravo!jvni: 10. februarja: Maralampije; muslimani 10. ša* bana 1344; židje: Q. adara 5t>86. Jutri: sreda, 4. februarja 192o: katoli* čani: Matija, Divka; pravoslavni: 11. febm« arja: rnu^liinaTii: t. Šabana 1344: židje: 10. adara 5686. DA\\4ŠXJE PRIREMTVE. Gledalište: opera ob pol 20. eSrce i« lecta1*; drama zaprta. Kino Maticu: «Madame Sans Gene». Ljubljanski dvori r.Madame Sans Gene: Kino Idecl: «Ccsaričine vijoHcc*. Čas pred» stav vl-3. plakatih in v in5«ratih. JU7RIŠSJE PRIREDITI7E. Gledališče: opera ob pol 20. «Zvedave žene*, drama ob 20. «Deseri brat». Kino Matica: *Madame Sans Genc^; Kino Ideal: «Ce5ančine violice». — Cas pred?stav na plakatih in v in>eratih. pGslo\'ilni večer generalnega konzruln c!r. Benesa v Kaziii ob 20. DEŽVRSE LEKARSE Torek: Bahovec, JurČicev trg, U star. Svrw. Ptra ce>ta; Jost, Spodnja Šiška. Ce^ lovška cesta. Sreda: Sušnik, Marijin trg, Kuralt, Go» sposvetska cesta. Nezgoda na Ižanski cesti. — Poskušen vtom. — Beg od doma. — Navihana sleparka. — Nasilen ponočnjak. Sokol — Sokol I. V soboto 27. t. m. ob 20. uri pređava na Taboru t>r. ZupauČ^'č o »Katolici zem v srednjem velai«. Opozarjamo in TObtmo na predavanje vee člane. — Prc-•vetni odsek. — Sokol I. v Ljubljani. Preminu! je ▼ eploini bolnici naš član brat Alojzij Janp. žič. Pogreba se uđeleZhno v civilu s so-ioiakrm znakom v sređo 24. t. m. 6b pol 3. mi papolđne iz đežeL bolnice. — Odbor. — Bratom in sestram ljubljanskih sokolskih društev! V sr«?>do dne 24. t. m. pH-redljo JSS, Jugoclirvensko - češkoadovaška Ligra in Češka Obec v Ljubljani posloviini ^ečer generalnemu konzulu CSR dr. Bf-nešu v dvorani Kazine. Zaće1;el£ ob $. uri. Pozivljaimo Va*. da ee udeležite tega veće. ra t Var najv«^-jem Stervllu. — Starešinetro JSS. Ljubljanski Sokol opozarfa svojV članstvo na odnodnico konzula <*"SR brata dr. Orokarja Beiieša, k1 se vrsi jutri, v ere. do ob 8. rvecer v veliki dTiorani »Zvezde*. Prlitte v čim večjem Števfin, da se do. Btojno po^lovimo od svojega ui>tanavnep;i Člana. Zdravo* — Odbor' 24In Pcziv Novembra L 1924. je brea «3edu izg\nUa bivSa moja shižkinja Terrezlja KoAič, doma te Kolka prt Hrastniku. Stanuje nekje v ljubljanski okoltn", ne more p«, nih^Be ugo. tovit!, kje se nahaja. Istoćasno je odšel z doma tu41 njen bivši gospodar, moj mcž Ivan Trelc, ld j«? zapusti! reč nepre?krbljenih otrok In se perem n! več brl^al za. r*:>. Tudl njegovo sedanjo bivali^e r-i znano niti sainiji niti pollctji. Zato profim vsakega, ki s3tičajn> ve, Icje stannjfta imenovana dva ali pa eden od rjjth, da ml to sfioroči. M. Trelc. Selo St. 21. pošta Moste pri Ljubljani. Na vprašanja naših obiskovalcev odeovarjamo tem potom, da ie film, ki ga od danes naprej predvaja „EZIIfO LJUSLJA?iSH! DVOR" najnovejši film s slovilo amenško filmsko igralko Giorifo £wanson v glavni vlogri. Gloria Swanson nastopa samo v tem filmu, ne pa tuđi v drugih fi'mih istrga imena, ki pa so že starejšega datuma in so bili v Ljubljani deloma že predvaJani. Kino «LJU3LJANSKI DVOR» Telefon 730. DanUo in njegovi prijatelji pri sobotni gratulacaji t dramskem giedaliču. Jack Lctiđon: 44 Roman treh src — In vendar ima ta stari Blackston prav. Zakone so ljudje rjrenaredili in prikrojili rx> svoje. V pravosodju je najvažnejše srce. ne pa razum, pravičnost^ ne pa logika. Zakoni so zdaj samo za ošr!jivo poklonila starcu, ki j je bil sicer šlep, vendar je pa čutil s svojim čudovito razvitim sluhom vsako kretnjo. Nato je od- grni'a zaveso iz odej in stopila iz votline. Na vsaki ; strani vhoda v votlino je sedel peon. Oba sta bila ! oborožena s puškami in lovskimi nozi. Ko sta čula j njeno povelje, sta v stala in se poklonila — ne nj i, . temveč nevidnemu izvoru vseh zapovedi. Eden je « udariJ s topim koncem sekire po kamnu. na ka- i terem je sedel, in se sklonil, da bi Iažje slišal. Ka- j men je pokriva! rudonosno žilo, ki se je vlekla skozi vse pogorje. Tam na nasprotnem hribu, od-koder je bil krasen razgled po Kordillerih, je sedel v ogromnem gnezdu neke čudne ptice-roparice drugi peon. Tuđi on je naslonil uho na kamen in udaril v odgovor s sekiro po njem. Nato je stopil k bližnjemu drevesu, segel z roko v duplino in potegnil za vrv. ki je visela znotraj, kakor cer-kovnik. kadar zvoni. Vse je bilo tiho. Naenkrat se je ogromna. 50 čevliev dolga veja ločila od debla ter se začela dvigati in spušcati, kakor semafor na železnici. Na razdalji dveh milj se je zganilo m odgovorilo na gori stojeće drugo drevo. Crm je bilo to signaliziranje končano, se je zalesketalo na solncu nekje v dolini ročno ogledalo m poslalo povelje slepca v votlini na vse strani. In naenkrat ie vse pogorje oživelo. Na vse strani so šla s pomočjo rudonosne žile solčnih žarkov in premikajočih se vej šifrirana povelja. Enrico Solano je jaha! ta čas čil m zdrav v spremstvu svojih sinov Aleksandra in Ricarda spređaj, za njim pa Leoncie in Henry Morgan. Francis je bil zadnji, ker je hotel na vsak način braniti svoje prijatelje za slučaj nepricakovanega napada od zadaj. Zdaj pa zdaj se je ta ^ ini ozrl in vsem se je poznalo na obrazih, da se boje za Francisovo usodo, Ker Francisa le ni bilo od ni-1 jkoder, se je Henry neopaženo vrnil, da ga poišče. Kmalu na to je tuđi Leoncie obrnila konja, ker jo je zelo skrbelo, kaj je s Francisom. Toda konj, ki je Čutil pred seboj druge^a konja, se ni hotel ukloniti njeni volji. Zarezgetal je in se spustil v galopu naprej. Leoncii ni preostajalo drugega, nego da ustavi in razjaše konja. Snela je konju uzdo in hitela peš nazaj. Sla je tako naglo za Henryjem, da ga je malone dohitela v trenotku, ko je srečal Francisa in peona. Ob mlada Ameri-čana sta ji začela očitati, da tako nepremišlieno tvega svoje življenje. Toda v njunem glasu ni bilo pravega ogorčenja, pač pa komaj zdrževana Iju-bezen. Oba sta napenjala sluh, da ujameta med-sebojne vibracije strastne Ijubezni. Ker je pa ta hip prevladovalo srce nad razumom, sta bila Menry in Francis tako zatopljena v svoje intimne občutke, da ništa niti opazila, kako se je približal iz džungle odred. Kljub temu, da so opazili plemičevi tovariši v njuni družbi ubežnega peona, ki so ga zapeli takoj pretepati, bi se ne bilo obema Marganoma nič zgodilo, če bi bil prisoten plemič. Toda slednjera je mučila že več dni za-poredoma malarija tako, da je moral zaostati. Vendar pa so bili njegovo prijtelji zelo vljudni in prijazni z Leoncio, kakor tuđi s Henrvjem in Francisom. katerima so zvezali samo roke ter se pripravili, da ju odpeljejo tja, kjer so jih čakali kanji JA p!«mič\ Peon je dobil seveda za svojo nepo-korščino takni uredujem na račun poznejših muk. Stev. 44. ________________________ tSLOVENSKI NAROD* dne 24. febniarja 1926. _________________________________ Stran *- Edino prava francosko-nemika izdaja ^ MADAME SANS GENE ^rtfki monumentalni, razkosno opremljcpi film iz dobe slavnega NAPOLEONA I. Roman tepe perice marketenderice in pozneje plem kinje, poln duhovitih dovtipov. Ne zameniati z raznimi amerf« kanskimi filmi istega naslova! Briljantna igra dobro znanih franeoskih in nemških igralcev ter kolosalna režija, bogati kostimi (last pariške?« Louvrea) učinku-jejo na vsakega gledale* nepozabno Vse pomembne scene so posnete le na onih meslib, kjer so se svoječasno v resnici zgodile. Vsted velike dolžine filma predstave točno ob: 3*t 5*t 7«t 9« Pri IHSN pred5tavah prvovrstni umetniški orkester. €mmm Mratfm! Cmnm *m**4mml ELITNI KINO MATICA , Dnevne vesti. V L/abaant. dne 23 februari a /926 — Prometni nrinbtef'. V Zagrebu se Je ▼rtfta v nedetjo komererKa strokovnjaJrov, ki so rmzpravBt.il o ustanovitvi prosvetnih taspektoratov. KoRfcrenci je prećs©dm-al presretni minister Strpan Radić. Navroči 99 bft ?fr*ka sekcija ?e v opozictf ta zato je Se vpraSanje, da-H se spioh udetel* kongresa. Na kongresu bo uprava poročala o delu v pretek'em leta. Na*e profesorsko društvo Je doseglo lani vefk uspeh # tem, da se ie vrtt VII. raed-narodni profesorsk' kongres v Beofrrarabri;n - Drvar«. Po'cz volhev rovera itt^ravne^a in novega radzorMvene^a odfcora je sknpščtna st>tc-irenlTa dosedanje statute in sk!enila. da se dehiKki kapital povija od 2 na 20 miHionov dinariev. Za dirtkiorja tfrga ve-likega lesno-irdastri/skega podjetja * btl i.TKTiovati ćlan vadsnra rad!če\*ske stranke v S«kiver»*ii z. Albin Pr e p e I u h. — Bolezen dr. Lorkovića. Pred deseti-rr! dnevi je zadeia vodnelia Hrvatske zajednice -&T. Lorkovića kap. Od včeraj se naha;a dr. Lnrk^č v atrofiji hi pričakiT>ejo vsak trenotek k: r ->fc. — Sprcmeinha pri našem poslaništv a ▼ Vatikana. Poslanik 4r. Sreodlaka. ki je bil već mesectv na dopustu, ie \čeraj prispel na Stršafc bi je nato nadaiicval potovanje v Rlm. Dr. Srrodfeka teroči poslani^ce posle te ćm novenru poslaniku pri Vatikanu Jev-retra Sirnicu. ix Rirra pornje poslanik dr. Sirodlaica v Berlin, da prevzarre vodstvo našega tamošmega poslaništva. — Reorganizacija šolstva ▼ Prekmorjo. Prcsvetno rrinrstrsn'o je s^lenilo, <3a pri-siopi k reorganizaci.i Ijudsckga in nreščan-skeja šolstva v Prekmurjn, ker so 5o>!slibn rarmeram te pkra^fn« doslei porvre4ati pre-mz'.o jKLŽn'se. Proavetno nuTiIstrstvo je po-zvz\o irariboTskega pros^fitnega inipe;;tor-ia. da redela podrobne predlože take or^a-mzaci'e v rvezi z tračrtcm no\'ih solskili r^ratJb. Na*a tarlstična propaganda v AmerikL Naša vlada j« narofftfa jux"sroven-fkim kox»zala»om v ZdražeirfS državan. da izvede a obsežtto prooasrando v korsit na-Sh Ieiovtić, rlasti za obrsk Jadranskfga •rsof.a. — Vprašanie rew«aaUaci|« pol^dc^^k^ Ka šotsiv-i. V ministrstvu j>"^>©cfe;->:va ">c ^•^še kor..-cnce o vpralaTri^j reoganizacije iX*>eue:^cja iolstva. Konference »o ie ročile neke sfctope. kl se objavix> v kratkem. — Ukaz v rainfetrstri za loma In rud-nike. V mi ni* trs rvu za šume in rudnike Je pervipisan ukaz o feneoovani«, premestit\i in napredovanju večfeia ša dr. Štampar, ki ie za-stopal v nedeljo ministra pri svečani otvo-ritvi no\č oblastne bolnice «a Sa^ako, bo presledoval ta teden v&e saattetne nstano-«n r Hrvatskim Prknori? — Zakon • čebeterstvu. Poijedelsko miftistrstvo ;e odredilo, da se se stane ta teden strckovna komisija, ki bo tzdelala nov oačrt zakona o čebelarsivu. S tem zakonom hoče poljedelsko rrinistrstvo pospešiti će-beiarstvo v naši državi. — Tvici ¥ Opatif. \ Opatiii >e bilo 'e-tos &48 itfjcev. Većlnoma so iz Pra««, Dana ia in Budimpešte. Nckaj je tuđi Zagreb-ča'TTov. Proslava lOeietnlce rclstva Sveto-zarim .Hiiedća. \ No\em Sadu se danes vr-§[ na svečan način proslava I00"etnk:e rojst-va \oditelja vorvođfnskih Srbov Svetozarja Miletića. Iz Beograda sa na proslavo odpo-cavalei mmister ver Misa Trifonović, sin Mik-tićev. narodni poslanec dr. Slatko M i I e t i ć in po!jede!skl mšni^ter Krsta IM i I c t i ć. Narodno skupščino zastopa na te proslavi podpredsednfk Pavlovič, hrvatsko - seljaški kliib dva radičevska po-slanca. Prosla\i prisostvuje tuđi 15 radfkal-r'h pos''ir.«ev ;z \'ojvođine. — Imcflovania ▼ trgovskem šol^tvu. Na virža\ni dvorazredni trgovci soli v L^ito-Ijani je postav! en za profesora v 8.'I. ?n^p. Pcter Modic strokovni učiteij v 3. II. — NalezUive bolezni v ljubljanski obla-sd- Ura*dm statistični pregled o giban^-u rLa-*ezl.Kvih boiezni v ljubljansik oblasti za dobo od 1. do 7. februaria t. 1. navaja. da je bilo v ljubljanski oblasti 22 sluča.;ev Skrla-tirke. na.K'&č slučajev v krskem okraju. 13, iuv Ln*b'*jani 4. Slučajev cšpic je bHo 19 in 29 sdučajev du^Jjivega ka?!ja. DuSl.ivi ka5elj rla-šti razsaja v crnome I skem okrafu, kjer k Inlo prijavljenih \2 slučajev. — flisijenska razstava na Sušrku. V Domu narodneKa zdrav ja na Sušaku >e bila v nedeljo svečano otvur:ena higlien^ka razstava »Mat! in dete«. Polej? na5elnika mi-ni«5rr«n-a za narodno zdravie e umrla včera-1 soprf»ga trgovca in pt^sestnika gospa Frančiika Kašteli a Bila je blaga žena. kl $o jo v^i spostovaf? fn T.mbiH. Pogreb bo v sredo ob 16. popoldne iz mrtvašmee na Stari poti št. 3 na pokopali^če k Sv. Križu. — Danes zjutraj ie preminula v visoki starosti 78 Iet^soprosa pekovske^a rrojstra xa. Genovefa C i z e j. Poko;n;ca je bila znana po svojem dobrem značaju in prijaznosti. Poi;reb bo v četrtek ob po! 3. pcpoldne Iz hiše žalosti Za!okar?eva ulica I!. — Včerai zjutrai k umrla v Ljubliari Pavlina D i e t z, ro,*c?ta Cfaulandi de MayIIy v staTOSti 74. iet. Svo;ci so izsi bili z neno smrt>o zanes-IHvo ofsoro, ki jo bodo težko pc?;rešalf. Po-grfb bo v sredo ob po? s. iz hi5e žalosti Sv. Petra C2Sta 22 — Bodi )\m obranjen trafen spanrJn! 2a!uocim rodbinam nzlz sožafie! — VcHka poneverba v Krapujevcu. So-dišče v KraguJevcu je dalo aretirati knjigo- I vo!stvo deco ^o asotov-Hi 3Q slučalev SkrTa-tfnke. — Bivii šef flnančn« oprave pod Ufu-čen. Beogra-dska policia je wet!raU bfv-še«a šefa ftaančne uprave v Rekovcu. bivšega asenta oprave m«sta in pripravnika državneisa sveia Danila Cerovića. Cerovići toži ugrlcdeii trgovec iz Zaiečara, da mu je akradel ve^ ofcveznic votie škode. Cermić 5c te iadajal za vic« - drrektoria JadraiMko-■virfninavske bmke. Preiskava je docnala, da jt Cenovlć res okradel obveznice s^ojctttn 2OSja. V neki javni hfSi je služn ie nad dve leti kot natakar mU<3i Stevo Bišić. Hoč od nedelje na pon&delkk « prebil \* družbi svojega tonrartša natskarja Gjorgja Misiričkesa ter je ž njim hodil !z ene \ drugo javno M5o. Rano zjutrai sta se na svo'i alkoholični turneji astaviia končno v kavarnl »Srbijanac« Oba sta bila it moč-no alkoholizirana in pod vpllvocn velikih množin zaužTtesa vina Je prišlo končno med obema natakarjetna do ostrega preprra. PrepJr '« nastal radi neke deklic«. ki )e služila ^vo? kruh t Ijubeznijo in v katero sta Ma oba dalj časa zaljuMjena. Pričela sta se prepirati in končno je priSlo do krvav e^a obračuna. Gjorgje ie najpreče Steva udaril po obrazu in odšel na ulico. Stevo je lete] za njHi fn ga z nožem sunil v hrbet. Močni G?r>rs:je. klub teim:, c!^ je bil težko ranjen je Sfrevu iz rok vze] nož ter ga f nfim kratkomalo — zakla!. Tnrp'o Stevaii'O-vo so pretresli v boln!co, uoijalca Gtorgja pa so stralmTd od^retlli v zapore zemun-skega sodišča. — Radovlfca. V sredo dne 24. t. m. ofc 8. zvečer bo predavai v Sckolskem domu g. prof Dolžan iz Lhmljasie o temi: »Kako *e nastal s\-ct in človdi«. Vstop prast. Prk:it€ \-si! Sokolsko ffledaliJče uprizori v nedeio d-ne 28. t. m. ob pol 8. zvečer Mol-narjtvo igTO »Vrag«, Jri ?e žela us^ch po \^eft svetovn-ih odrth. 245n — Družba sv. Cirfla in Metoda ;e pre-jela od moške šentpcterske CM. pedružn-ice v LiuM.'ani Din 500, katere je daroval g. L. Zupančič v sporrrin na pokajno iratcr, v isti namen :e pckteml gareiTli tird-i žerrrki šent-peierski podružnici Din 5C0. Nadalje je da-roval za CM. finižbo g. Fr. Medic v po£a-šcenve spomina pokojne gospe Gahrfjele Zupančlć 5G0 Din: v tsti namen so zbrali od-borniki šentpeterskih pod ružnic znesek 220 dinariev. Vsem iskrena hvale! na Ijubljarzskem trgu v posti meda se prodaja dotfi. Da okusiš pravi slaj đeni pa ga v «BUDDHA» čmj. \z Ljiibljane —n Ob priHki odhc&i iz Ljabli«oe je generalni k>nzu! Ceškcslova^ke republike dr. Otakaj Beneš priredil včerai v srebrni dvorani hotela Un:on posJovilni intimnq d-ir.er, katerejg^i so se u^ležili ve';iki župan dr. B a 1 t; č s soprojo, kne^oško« dr. J e z-1 i č, dhizijski kom«ndant Dravske divizijske oblasti general Kalafatovič. dvor-na dama in pređscdnica Kola ja^oslov. šest 2T Fr.iiiva dr. Tavlarjcva, predsednik serentskesa sveta dr- Puc. prorektor uni-verze rartra konziđa D u 1 a r s so-progo in S t r u c e I j. Umetniške točke so z posebne pri;aznosti izvaja]* operna pevka ga. 2 a ! u d o v a, operni pevec gof*pod I. K nit ti in g. kapelnfk K. Bala tka. —li Pravljice. V sre-do dne 24. t. tn. priredi »Atena« v maH dvorani Narodnega doma večer pravljic. ki it namenjea predvsem Solsiki irJađini. Večer obeta biti teredno za-niiniv, ker je poleg recitacije pravljic na spared-J tuđi petie otrošJcih pesmi. Prav-l.iice bo recitirala gdčna. Sturmova. Otro5ke pesmf Adamtča, Musorgskega UdL bo za-pel operni pevec g. S u b e I j, katerega bodo oiroci gotovo dotro razume!! rad! nie-g-ove izredne vakalizacije in kl je s svojo prisrčnostjo najbližji otroškemo čustvova-n u. Pevske točke spremila ^dćna. Marica Vojelftikova. Začetek ob 5. irri po-poMne. 24?n —Ij V družtvn »Soča« predava v sobo-to 27. i. m. v saloau pri Levu Sef higtjen-skega zavoda g. dr. Iv« P i r c o »socijalni I hitfjeni«. To predavanje bo vs*fcovak> dva dda. V prvom fmi velfkimi sicioptfčnmii sHkami. Vabljeni Sočaffi in spioh vsi. ki se za taka poučna, zdravstvena predavanja zanimate. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost. —li Izrcdm občfli zbor Ju«o*lov.-čeho-slov. L!g© v Uobliani se vrši v sredo dne 34. t m. ob 7. zvečer v ma«i dvorani Ka-zine v pnem nadstrop;«. Članstvo se vabi k mnogobrojni udeležbi. Eno uro pozneje se -vrši v ve'tki dvorani Kazine poslo\iini večer iki čast een^ralnemu konzulu 2. dr. O. B e ti e š u. Pnčakovati je, da se botfe narodno občin'tvo odrvalo v velikem številn vabHu prtreditclje\. Vstoia prost. 24ln —Ij Perski zbor Glasbene Matic« v Ljubljani. Skirpne va*c za meceni zbor v to-rek m čerrtek cb 18.50. — Odbor. —li Zdravstvea! izkaz ▼ Ljoblan!. GTa-$om tedeuske-ga zdTa\pstvene^:a iz.ka^a od 15. do 21. t. m. je bilo v tem čii-su covoro-jeni-h o4, w.-đ te:ri rnTtvoTojcni 3, imrlo je ^vupaj 2b oseb. Od teh v zavodili 10. Smrtni vzioki: 1 siirč::i na!ez!.:ive bolezni, 4 je-tika, 2 rak. 5 bdezen na srcu. 2 pljućnica, dnise boic?.ni 6. Na!ezlji\*e bol^rni 2 sVačaja ošpic in 2 d^vice. — Ctrojke ob^etce: KristoSič-SuČar. —li Š!žka. Dar.es v torek >e oi) 2>\ uri rvećer pri Stcpicu ob^ni zbor obeh pcdn:ž-nic CM. dražbe. L'deležite se sa polno-števflno! 247n —li Dndkvo »Treznost« ima s\oi redni sestatiek v sredo dne 24. t. m. ob 1S. uri v brezalkoholni točiliTici. Dne\T,i red: I.) Ja-dke London, kral; alkohola. Predava brat Cerkventk. 2.) OWruba novih člatiov. —li Pojasnilo, Včeraj sn:o poroča"; o Tristerijoznem slačahi -mchann-ia Ladlslava Tomšiča. 5Iuč^*j se ie baje odigra! za ka-varno »Centra!*. Kakor sn^o obveščeni, r>e Je Tomisfč ponesrečil na stanovanju sve'-rsa prijatelja Cker'a na Sv. Petra cesti 43. Kakor /at":u;e Eker, si je TorrišiC sam mstavil nož na prsa in nato n-daril po njem. Kaj je bfl vzrok nepremišMenemu deiari5n, §e nf uffOTovl'eno Iz Ceija. —c Mestno gleđafišče. V peiek gostujemo CIsiri Narcdtiega tledaMšča iz Ljubljar.s. Uprizori se »Petica mojega srca*. —c Iz gtesbenega llrllcnln. Prva javna produkcija ^oencev Glasbcne Matice v Celja se vr$i v mesecu aprila. Nastcplta mla-dlnski ztor in orkester Glasbene Matice. — V nedeljo 14. rrerca cb po! 11. uri dopoiđne se vrši v mali dvorani Ccljskeg domii le-to-ln.e mladinsko predavanje s k(Jncertom pod naslovom »Franco-ska grlasba«. — Dne 16. marca se bo vrSil koncert vijolinista K. S a n c i n a in pianista prof. Hngona K r o e-merja !z Gradca. —c Občeslovensko obrtno drnštvo v Cc!*a 5ma svoj redni obenl zbor v četrtek 4 rcarca v ob 7. uri zvečer v Narođnem domu z r/biSarniai dnevnim redorr, —c Zopet požari. V nedei'o popoldne okroj 3. ie izibruhnil pri posestniku Repin-šeku na Bcnjamin Ipavćevi ulici požar, ki je un'čil streho na Irisi. Na po ćs tres ju ^e z£ore!o okrog 50 stotov sena. Osenj je najbrže naMal od sla-besa dimnika. iz katerega J se ie vnela krma. Škoda je PrecejšTra. in f je deloma krita z zavarovalnino. — V so-boto zvečer sta pcssstnlku Anicnu Medve-j du v Mari i Roki pri Si. Pavlu zgerela dva kozolca in eno gospodarsko pcs!(?pje. Ka&or je osenj nasrai. ni znano. Neve žamtee „Gsram" TvT^dka Osrain prina5a na tržlšće nove žarnice, ki dobro odgovarjajo vsem zahte-vaon normaUsadje. Nova žarnica se ooiavija samo v enotni, c-Iruaiii oblilri brušue, ki tto v krattem Izpedricila tb« dosedaj pri žar-nicah uporabljeue ebU&e h: uske in krog^Ie. NajražnejSa noroct na novi žare i cl Otprem je • patenti zaščitena spiralna žica eta'ne oblike, ki izžareva mnogo več svetl&be, ka-k«r Fse dosezanje žamice z enostavno špJ. ralno žico. Iz tejru razloga treba nove žar-nice uporubijttti samo macirane. Pri razfe-ljevanjti srretloba predajad nara žarnica Osrazn vsem iarnicam s kovinasto sitjo. Nove Žar niče Osram ee bođo izrlelovale v tipih • 15 .25 in 40 vati. Dra drnga tti^a a 60 ta 100 vati a« foročita prometu po-znejc Doslej «o bil« Saraice oznaCevame t HefBerJerlinl evečami. Pri novih žarnicah Osnun aznaČTijejo patroSek toka z vat!. Za konzumenta jKmienl to v toliko prednost, kerr je ceđaj moeo£e razvideti nat&nCai po-trofiek toka, međtem ko to sa stanih žar. Đtcaa si bilo motoCe. i Paneevska pustolovšclna Nad 500 oseb S2 je prijavilo za filmsko solo. Včcraj smo poročali o senzacijonal« nem odkritju v Pančevu, kjer stA brata. Josip in Miian Ccšijarević pod firmo filmske sole ustanovila ali velikopotez* no goljufijsko Dodjetje ali pa ćelo po» družnico za. nakup dekiet v Jugoslaviji. V soboto in nedeljo je policija zasliše# vala oba osumljenca. Do sedaj je ugo* tovljeno, da se je za filmsko solo pri« javio nad 500 mladenk in mladeničev iz vseh krajev naše države. Največ de* klet se je prijavilo iz Osijeka, nadalje j ijz Zagreba, mladeničev pa največ iz 1 Beograda. Nove ga Sada in Subotice. | Prijavljene mladenke, lepe in prikupne j zunanjosti so bile takoj sprejete za ! prve sile, manj simpatične sa ^manjšo vloqe», tretje zopet kot štatistke. Povodom preiskave v stanovanju, oziroma brlogu obeh bratov, je polici* ja našla ćelo kopico zanimivih pisenu aKrakteristično je pisirso Zat^rebcake Teje Linec. Mladenka se je v pismu čudila, čemu zahtevajo direktorji «šo* le» od vsakega člana, da plača 10 Din in da proda se deset kart novim čla* nom po 10 Din. Ali je podjetju, ki raz* pohi«2a s 50.000 dolarji, res to'iko leže* če na desetih dinarjih. Radi tega pisma sta brata Češ?jarević izključila mladen* ko iz filmske sole. na nadaljna njena pisma in zahtevo, da ji vrneta \ poslani denar, pa spioh ništa odgovarjala. Kaj sta Čeljarevića pravzaprav na* meravala. še ni povsem jasno, Morda sta hotela s svojim < filmskim podjet* jem» S3mo izrabiti denar od lahkover« nih mladeničev in deklet, potem je bi* la to pač precej slaba «zarada». Zato je bolj verjetno — in beorfrajska po# licija meni, da ima za to tehtne razloge — da gre za nevarnejši zločin, za l«ros!ulo kupci jo z dckleti. Lepa brata bi pod pretvezo filmskih aneažmanov izvabila lepsa dckleta v inozemstvo, tam pa jih mesfo v filmskih ateljejih* oddjla v javnih hišuh. Afero sta razkrila, kakor srno poro* čali, dva beograjska novinarj?.. ki se jirna je zdela «film5ka šola* v PanČe\-u — sumijiva. Xaj gre sedaj že za j»°-ju* fijo s}\ za težji zločin, vsekakor je to* liko klevetana ^novinarska radoved* no^t* rodila zopet enkrrt dofcs-r sad \xx preprečilo mnocio nesreč. Soort Haik (Zagreb).Jugoslavija 3:2 (2 : f>, Kakor snoo vćt-raj i>o:oCt";, je Hr.r.k r.^pr!« ^akov3.DO v Preograda zmagal n^i4 državnim prvakom Jugcrs^avijo. Fa*:l\ je n:\siapU v »Icic^:: ;a?Tavi: Frirlericti. Kcri, Kunst, Marjfi-novi.-?, KolikaS, Križ, G-rđenić. Vinek, Babir, Asić, Jf-ren. Jugoslavija: Ni. kolić, Ivkori«?. Tcdorović, Micdonović, P*. trovin Krii, Koiihaš ne na vi akti. V f-Tv^ra.j Bfv»:m* xla-sti Ieva ertr^ua z Vivefrcm. Jugosiavtja je i^lrala plabo. Npf.fl po izotopu Petk^Tića je lzsubll na prndv^niofctL V e-brembi đober NikciM*?. protf konrn pa 5* pmpu5>tfl. NaJ-flab&i del moStva je Mla. krinka vrfela. V na-Tađu še najboijšt Jovcuorić, Luturić ia Djiiri5 r-a s*a rastreMaila sigurne ^aitse. VođsTvo J« dosegla .7 u gegavi ja. t 9. m:nutJ po Jovanoviću. V 20. je Babič izesačil. V 26. minuti Petkorič p.*s.tarr! na 2 :1. PoJ-f&s. Po pavzl Hašk neprestano na-pa^a. V 32. minuti Vhek paralizira in v 43. mSnnti isti gralec doseže vodstvo za Ha^k, Kor. iterji 5 : 4 za Jusos'!arijo. — Stanje prvenstva na Dunajv. Ama« teure 13 tekem, 21 točk, S'.ovan 13, 17, Ra* pid 12, 15, Admira 12, 14, Simmering 13, 14, \V. A. C. 13, 14, Sportkluh 12, 13, 1'. A. C. 13, 13, Vicnna 12, 12, Hahoah 72, llf Wac!:er 13, 11, Rudolfshiigel 13, 5, Hcrtha 13, 4. — Nov rekord v smuikih skekih je po* stavi! Nrorvežan Tulin Thams, ki je sT:očil 70 m daleč. Izrven konhurence je skočil Noi* vezan S. Rund ćelo 70.5 metra. Današnje vreme- ^ — Kranjska gera ob 7. zjutraj: Temp«» ratura — 3P C, barameter ss dviga, brez Ob* Iak<7T, miro, brez vetra; sren. 10 cm. — Bohinjska Bistrica, ob 7. zjutraj. Temperatura ~r I6 C, jasno, brez vetra, fm zimski sport neugodno. > ' >¥cilo>s H Mmddvck» katerim >c porečov« prodaj«, v ot^bv I^bvv^^HM Jtv^mMtm W9 99f9tnQKQ pOCUH OOĐrOk ODlim SC ¥t* —ittgu MIpe^ Ako for«# lettc, do se Vam prodofa obfoo poveća • !**• dufcn a» tat Mttobt ftovdfufte Vok frgovtie. OSRAM *^^ *$%* Stran 4 _______________________________________^SLOVENSKI NAROD« dne 24. februar ja 1936. Stev. 44. Gospodarstvo Vprašanje davčne reforme davna skupščinA Centrale industrijskih fcocporacij je bda t petek koočana; med drugima je sprejeta tuđi reaolucij*, ki ae panaja na neposredne davke in aamouprav* fra davene doklade. Revolucija se glasa: Z oetrom na ncsorazroenio ob remenje* »>e s oepoarednimi davki, z državnima in aa# moupravuimi davćnimi dokl&darni. prosimo Icraijervo vlado in narodno skup&ćino, da ferr* vsakega nadeljnega zavlačevanja pred* ioH novi zakon o neposrednih davkih% s ka« fterfcn se bodo da-rčoa bremna pravično ta goakrjpaerno razdelila na vse pridobitne atroke. Dokler ne stopi v veljavo nova d*v# fena reforma, proaimo, da se oiajšajo bre* aiena, ki so najtežja, posebno nepravična bremena kot je davek za privatne uradnike * fr Srbiji, Bosu m Hercegovini, v Hrvatski * te Vojvodini, ki z avtonomnimi dokladami ▼ečkrat masa nad 50 % od ceJokupnih do* Kodkov; potrebno je. da se artooomna d*v-£oa dokiada mak«imira s 100 %. Kar se tiče dohodarine, ki znaša pri dohodkih nad 50 tfcofc dinarjev, 17.16% poieg ostalih dav. kor In doklad. prosimo, povsem ne« Knaten dd prebivalstva ncrazroeroo mnogo bolj nego ostalo prebivalstvo. Zato zlasti prosimo kraljevo vlado in Sarodno skup* fčino, da najodločneje nastopi za to, da se Ir gospodarstvu samoupravnih teles u\*ede pcftrebno štedenje in da se samoupravna bremena pravične je razdele na vse stoje pre* btvalsfva, Z&to prosimo, da se izvede člen 132. predloga finančntga zakona za leto 1926/27; će to ne bi bilo mogoče, je potreb* no ome j i ti ivtonomnc doklade, v katerem slučaju bi bilo predvsem potrebno maksi# dirati občmske doklade na davek privatnih armdnikov.* Dalje je skupščina centrale industrijskih korporacij sprcjela tuđi resolucijo glede za* kona o pobijanju nedopuščene špekulacije. Trn revolucija se glasi: «Z orirom na me dna rodno gospodarsko konferenco, ki jo pripravlja DruStvo naro» dov. prosimo kr. vlado, da posveti posebno pozornost vsem vprašanjem. ki so s tem v zvcii, in da pravočasno pripravi za to po* trebni materijal. Ob tej priliki izjavljemo, da amo odloČno proti vsakemu sistemu di* ferencijalnih carin, V vprasanju nacrta zakona o pobijenju pedovoljene špekulacije glavna skup* čin a konstatira, da bi predložitev fakega zakona bila povsem neaktualno, zlasti v današnji sploŠrti poslovni depresiji. S policifskimi od* redbamt we ne morejo regulirati certe živa tjenfskim potrebsčtnam. Glavna skupSčina ae popoinoma pridružuje resoluciji konfe* usce tastopnikov pridobitnih organizacij, %& |» bfia aprejeta januarja t. 1. v Zagrebu. Proti novetnu nacrtu zakona o v pobijanju draginje fliarrfriiHfo, sprejeta na občnetn zboru Zves« obrtafli zadrug ▼ Ljubljani. Sprioo Škodljivih posedic, ki jih ima za fceio cetokujmo obrtnost izva:anie dotočil aKikooa o pobijanju draginje in brervestne Spekulacije z dne 30. decembra 1921, ki tako težko ogroža dobri sioves našega obrtništva hi trgovsrva in IzpcKiMia ugled celo-kupnesa našegra podjetništva v inoz&n:«stvii. ne da bi mosel ta zakon kakorkoli ublažiti položaj na u na razpola-go. zato ni današrtih razmer presojati po onih med in neposredno po vojski. Ako so bili med vojno, ob času pomanjkanja živil policijski predpisu ki so urcjrvali ajirovćza-cijo, moeoče na mestu, danes absolutno nišo već. Vsek poiziciis prHaino vplivati na UTeditev aprovlzao^skih razmer potom policijsko - adarinistrstrvnih mer, bi pomenil saaio ravirati naravni razvoj ta osrrožati materi^elno in nx>raioo leffahte obrtnike i« trgovce, katerifa položaj je sprtčo latentne poslovne stagnacije v depresije že ftak xelo težak tn jexh-a zoosliiv. Zlasti opozarjamo na vtHko kvaraost ia ^kra/no slabe rezultate maiksinuranja oen. ^kodijive poslenice dosedanjih poizkusov bi morale svarKi pred vsako novo enako me-ro. Ma&sžmiran.^ ceu, zlasti oiaksimiraoie s strani kooziimentov - laijikov, kafcor to pred vide va novi nacrt, ki ne morejo imetl potrebnega preci eda tržnih ra*zmer, bi moralo sanx> poroasati zakoniti trgovini in ve-nžništvu- Zato moramo resno svariti pred novifmi takirm poizkusi, ki se običajno trpo-r abljajo samo kot sredstva za preganj anie ki ži^osanje legitimnih obrtnilcov m trgov-cev. ki danes z veliko energijo in tmtioen, duševnim in telesnim, jedva vzdržujeio svoje obrate. Ne protidrasinjsfce naredbe, am-pak odprava vseh, predvsem tarifno-želez-njškrh fn carinsko - prometnih zaprek, Id danes pre*pre, državni račun »časne raamenjave S48.S, državne terjatve 179,9 (4- 48,5), rasne obveznosti 427,3 (—20.5), drfavno terjatre za zaMarvljene domene 2,138,3, sažijo sa kn-pov«nje »lata 76,5; »tiipad 8,002,4. —g U radni tečaj i dinar ja za mare. PW naučno minlstratvo Je dolodto za mare «ie. de^e urađae tečaje: 1 napoleoođor 218, 1 turfika Kra 247, 1 angleSki ftiint 276, 1 dolar 56.60, 1 kazutttek* dolar 56.85. 1 alata nem. marka 13.80, 1 poljski rfort 7.C5, 1 ar-ttrijeki Bđlng 7.98. 100 fnac fmn&or 207. 100 fevic. fitmlDorr 1693, 100 tt. Hr 22«, 100 t)«^«^*^11 tnjMkor 238, 100 bolaitd^lrtfo godi. dinarjcv 2270, 100 romunskili lejev 24.80, 100 balgarsJcLh lervov 40, 100 danalkili kron 1520, 100 norvefikah knem 1190, 100 pezetov S00. 100 drahem 80, 100 Kč 168, 1 miKđoa maAt&nfkfh krom 735. TI teč«# reljajjo od 1,—31. marca. g Manufakturna trgovina U 192&. Cm. loltupnl uro* manufakture r na*o drt*TO je cna&al Ian4 27,2B|j#na. razplsuie ponovno oddajo prevoza rađcnesa materijala od postaje Rafcetk do frpalke v Zelšah. NataTičnejši pokoji po razvwtei pri mašinakam odelenju dtret. c^je. Rofk ia polaganje piminib do 8. III. 1926.« do 11 ure. 243n —g Nova tarifa za pr«voz piva. Tarifni odbor gen. direkcije železnic je žzdelal novo tarifo za prevoz piva. Prometni mttndister j» novo tarifo že potrdil. V veljavo bo etopila 8. marca. Vozarina ?e zviša po novi tarifi skoraj za 100%. To povišanje »»dene posebno domaće konzumente. To in ono Utošnja plesiia deviza na Rivijeri Plešite na steklu! Ce bi gozdne vile hotele plesati moderne pleše na svojih gozdnih plešiš^ih, ne bi prišle daleč. Oblike modernih ple-sov so tako zmečkane in komplicirane, da zahtevajo posebno gojena plesišča. Londonski in pariški plesni uianažerji, to je podjetniki plesnih lokalov grade piešisca s posebnimi atrakcijami. da privabijo v svoje lokale člmveč plesal-cev. V pariškem Bois na pr. je lastnik restavracije dal odstraniti pa:4cetno plesišče in ga zamenjal z mramornim. V vročih poletnih nočeh bodo plesali pariški pari rrniGso prijetneje na mra-mornateni plešišču, kakor bi na parket-nem. PlesalcI si morajo pred plesom odrgniti čcvlje s posebno kremo« ker bi jim ciser d'rčalo. V orijentu pa so že od nekoć mramomata plešis^ča v modi in imaio prvenstvo pred ostalimi. Krema k sestavljena iz posebnih orijentalskih zelišč. Na posebno originalno idejo je Pri-šel lastnik ele^rantne^a londonskega bara, ki je zaradi! plesišče svojeffa bara tako, da ie pod tenko parketno plastjo iz lesa dal zaraditi posebne ieklene vzmeti. tako da se plesalci zibaio med Diesom v prijetnih valovih. Se interesantnejše je plesišče ne-kega orijentalskesra restavraterja v Londonu, kjer visi plesišče na velikih verigah. Plesišče se ziblje kakor nihalo, ker povzroča v plesalcih izredno ugodne občutke. Najnove:-ša senzacija prvorazrednih lokaJov na francoskl rivijeri pa so ple-šišča iz stekla. V vseh prvovrstnih ba- T-'Il rT-d Nt7T» ;T1 ^t^"'^ C?rlf>;ri p!cŠC;:> bogati inozemci na plesiščih iz stekla. Pod steklom se naiaajajo raznobarvne električne žarnice. tako da se plesalci premikajo na svetlotai plošci. Izntenja-va svetlobe in barv se vrsi med plesi. To povzroča v plesalcih baje posebne modulacije ritrnov. Jasno je. da priđe jo lepe nose in elegantne plesne kretnje na takih pleSisčih do apartne veljave. Zato je deviza letošnje seziie na Rivijeri: Plešite na steklu! Kongres za žensko vcHIno pravico Od 30. maja do 6. junrja se bo vršil letos v Parizu 10. mednarodni kanscres udruženja za žensko volilno pravico. V udruženju so zastopane vse kulturne države sveta. Konsrresa se bodo udele-žile tndi deleiratinje feministiČnih dru. §tev iz Jtijroslaviie. prvič pa mu bodo prrisostvovaJe tuđi zastopnice prenovoljene Turčije, Perzije. Japonske in Ki-tajske. Kongres bo imei torej res sve-fcoven značaj. Dnevni red je že določen, a je tako obsežen, da ie maloverjetno, da bi kongres v* enem tednu absorviraL zlasti ako pomislkiio, da bodo govorile same ženske. Zborovanje bo na slavnostni seji otvoril prcdsedniK franeoske republike, kar je vsekakor malo čudi* >. ker je znano, da v Franciji rdmajo ženske niti aktivne, niti pasivne voJilne pravice. Feministke bodo razpravljale predvsem o odpravi se-danje dvojne morale, ki velia del om a Š2 v zakonikih. povsod Pa v javnem mnenju za moške in ženske. Zahtevale bodo za ženske iste pravice, ki si jih jemljejo moški oz. za moške iste socijalne dolžnosti, ki jih današnja družba nalaga ženskam. Posebno pozornost hočejo posvetiti tuđi dečjerru vprašanju in pri tem zahtevati spremembo Napoleonovega kedeksa. ki je razun v Franciji v veljavi sz tuđi v mnogih drugih državah in ki ne dovo-Ijuje iskanja nezakonskega očeta. Manifestirale bodo za izenačenje nezakonske dece z zakonsko, za reformo zakonske-ga prava, za t>ripustitev žen v vse državne službe, zlasti tuđi v diplomatsko in upravnopolitično. Glavni predmet razprav pa bo se-veda tvorilo vprašanje ženske volilne pravice v onih državah, kier dosedaj se ni uvedena. V Evropi ie Se devet takih držav: Jugoslavija. Italija. Španija. Portugalska, Francija. Bolgarija. Rumunja. Grčija in Albanija. V ostalih evropskih državah imajo žene že več ali manj ob-sežno voliino pravico in to ćelo na Madžarskem. dasi je tam omejena še r?a zelo ozek krog. Kakor racunajo se bo pariškega kongresa udeležtlo okrojf 10CM) delegatk iz vsega sveia 5 dni brez spanja TeorQe in rekordi ameriških profe-sorjev. AmerUcanci trde, da spr*-> ljudje v E\ropi predolgo. Po njihovem mnenju je to grda razvada in njihovi zdravniki odločno odklanjajo mnenje evropskih kolegov, da pomeni dolgo spanje zdrav-je. Po ameriškem nazoru je spanje gospodarsko zlo. deloma potrebno, nika-kor pa ne v obsegu, kakor je danes v navadi v Evropi. Posebno odločen je v tem oziru amerikanski profesor Mooss, ki uči na George Washington University. Mož pravi, da je spanje samo priučena razvada človeškega rodu, proti kateri moramo nastopiti z vsemi sredstvi, energično in sistematično. Prpf. Moss ni ostal samo pri svojih teorijah, nego je poizkusil tuđi njih praktično izvedbo. V to svrho se je poslužil 4 studentov in 5 študentk. Te svoje učence ie prisili!, da so morali udeti 12 un ne da bi zatisnili oči. Medtem času je izvrševal nad njimi vse mogoče eksperimente: preiskoval je njih pritisk krvi. dihanje, telesno temperaturo in bitje srca. Nato je organizira! med dijaki pravcata tekmovanja proti spanju. Šest parov je vzdržalo 80 ur brez spanja. Profesor N. H. Ficsher, tekmec prof. Mossa, je šel še dalje. On ie na lastni koži Dreiskusil posledice dolgega bde-nja. Sedai pripoveduje svoje doživliaie. V prvih 24 urah je šio vse normalno. Dan in noč je mirno delal v svojem laboratoriju. Drusega dne se je počutil nekoliko utrujenega. Ponoći zlasti med 2. in 4. uro, ko se poleže v vdemestu ropot, je moral napeti vso svojo energijo, da se je zoperstavil spancu, ki ga je hotel obviadati Njegov asistent ga je moral sedemkrat opozoriti. da se ni udal spanju. Tretji dan se je počutil raz-meroma dobro. Volja, da se zoperstavi spanju, je bila živa, toda brez moči. S!e-dečo noč vsa njegova energija ni mnogo zalegla. Čim ga je zapustil asistent, je začel dremati... Asistent ie moral često uporabiti nasilna sredstva, da ga ie vzbudil Cetrti dan že ni motrel več slediti normalnemu delu. Njegov asistent ga je zvećer spremlial v kabaret. Razne brhke plesalke so za nekaj časa obutiile fantazijo protesorja in £a držale pri zavesti. Počasi pa so začele po-jeniati sile. Profesor je zatisnil oči, dva prijatelja sta ga morala držati, da ni omahnil. Glavo so inu močili z mrzlo vodo. Na večer petega dne je došlo do katastrofe. Profesorja so morali položiti v posteljo, kjer je spal nepretrgoma 24. ur. To so samo prvi poskusi. Ameriška profesorja sta sklenila, da nadaljujeta s svojimi eksperimenti. Ženska roparska morilka Pred približno tremi tedni je bil v Linzu v svojem stanovanju usrreljen bivši major in trgovec s ^reprosami Schafranek. Umor, o katerem smo ro-ročali tuđi mi, je bil roparskega zr.a-čaja. vendar oblasti zločinca ni^o mogle najti. Pretekli teden je prispelo na policijo v Linzu pismo, v katerem se neki neznanec javlja, da je umoril Schafra-neka. Splazil da se je v njegovo stano-vTanje, hoteč ga oropati. Istočasno pa je prišel trgovec z neko mlado damo do~ mov. Ker se mu ta ni hotela udati, jo je hotel zlorabiti. On. neznanec je nato skočil iz svojega skrivališča in trgovca ustrelil. Mlada dama je pobegnila. On sam odpotuje prihodnie dni na Dunaj. Upa, da ga nihče ne razkrinka. Samokres je vrgel proč. Povdarja pa, da je mlada dama nedolžna. Policija je v Schafranekovi zanu-ščini našla več pišem, podpisanih z imenom Mirni. Iz pišem je bilo razvidno, da je imela ta Mirni pred dvema le-toma razmerje s trgovcem. Nadalje je policija našla potrdilo o prejemu vso te 2,300.000 avstr. kron. Potrdilo je pod-pisala neka Miči Spiessberger. Policija je primerjala pisavo pišem, pisavo ne-znančevega pisma in ugotovila. da je v vseh slučajih ena in ista pisava. Marija Spiessberger je bila nato y soboto popoldne prijeta. Spr\ra je zanikala, da bi se bila sploh poznala s Schafranekom. Ko pa so ji predočili dokaze r> tem, je — izdala svojo skrivnost Med drugim je rzpovedala, da ji je Schafranek piša U naj ga obišče. V nedeljo dopoldne ga je obiskala. Ko je vstopila, se ji je hotel Schafranek približati. Ogorčeno ga je zavrnila. Ponujal ji je nato tri briljantne prstane, Če ga uslisi. To kf je tako razburilo. da je skočila k omari, na kateri je opazila samokres in je Schafra-neka ustrelila. Pobrala je nato briljante ter 500.000 kron. Neopaženo je odšla na kolodvor hi se odpeljala v Wels. Samokres je vrgla proč. Popoldne se je vrnila v Linz k roditeljem, zvečer r>a se je odpeljala v Salzburg Dva prstana je za-stavila, tretjega je dala zožiti in ga je nosila sama. V Salzburgu je ostala osem dni. Mlad morilka, katero so zasliševali več ur, je bila popolnoma zrušena in so ji morali nuditi okrepčila. Skoro go-tvo je, da si je pravljico o nasilju Schafraneka Ie izmislila, zakaj imela je že pred dvema letoma radi tajne prostitucije opravka s policijo. Le z «NIGRINOM» mazi svoje obuvalo, kakor solnee žarko bo se lesketalo! Me«tnf pogrebni zavod f. . . r S^i t Ljwbl »ni. *•• ' .' . -a ' V globoki žaJosti oaznanjamo, da nsn je aaia srtmo-ljubljtna, dobra soproga, mati, stan mati in taiča, gospa Franžiška Kastelic soproga trgovca Mi posestuHca dne 22. t m. po kratk\ zelo muČnf bolesni, prrvid«oa s toiaffli sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice to v vedo, 24. febr. 1926 ob 4» uri popoldne iz mrtvačnice na Stari poti St 3 na poko-paliSče k Sv. Kriin. V LJiblJ—»I, dne 22. febraarja 1906. Žalnjočc rođbiat: Kašteli«« Blftttj !■ Martaa- Mosko kolo dobro ohranjcao — ku* pim. — Poftuob^ pod «Koio7567» na upi aro «Sk>r. Narodam. Stcžc ribje o^c najboljie namke — te dobi ▼ lckanu dr. G. Pic* coli, Ljubljana, Dunajska cesta 6. — Narobila ae točno irrrtujejo. 205/L Zastupnika iičemo ▼ ▼taJtem knjiL Priprarno za Tsakogar. Potrebe« kapital Din 100. Lep zaslufek. — Ponud« be pod «Postranski mli» ivk» na: Propaganda, re* ldamna d. z e. &, Ljub« ljiHft, SelnburfOTt ulica 7, IL nadstr. 501 ▼9Bln vOfOuHHKMK« nfBBBHfVfli Hi SiSBOHH BMBMBHBHL vB JB HBHi ^HBflB ■HMMV ■tam mama in tt&a, gotpa Pavlina Dietz roj. Oauland de Mayfly daocs ob d. potrti, ptovidnu s m. mtšmmom, ▼ 74. Ma tt—o**, mtrm ▼ ComboJb ■^■#1^X1 B^HV^B^BlaBSr^C ■■■■^■D ■^■^■■■■■■1 laDt iBr VHjBBubIh. SBBHk ^■■v ^■■'^■^■■■■/■■J ■^Bl ^■■M ■■■■■■ ■■IBV^KBiVBBJbc ™ ^WfP ^^"^ g^m^^^^m^m^^^ ^^^^^^m ^^^■■■■■^B ■J^^Br W ■■l^paB^pV^ ^■■■^p ^p^B» ^^^BH ■■■■»■■* ^^W p^^^» ^m^^^m ^^^^^i^l^^r U Ufc tak**. Srjtonectta «, m p pripravne za večjega obrtnika. V hiši se nahaja 1 stanovanje 2 sob, kuhinje in pntiklin, 2 kleti. 2 velika in 1 manjšl poslovni prostor, vodovod in elektrika. Hiša je od* daljena 2 min. od kolodvora Radovljica ter je sodno ocenjena na 140.000 Din. Izklicna cena 80.000 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okr. sodišču v Radovljid. Pojasnila daje last-nica BJInfca Horvat, modlstlnja, Ljubljana, Dal-§ matinova alica 1O./II. desno. - MttM japir mtj) mi ji«. nniir 11————————■■■■■■—■■■■■■aaa«BBB«««BMB«a««B«««BBM Uaaaal 3agtm 2^jM_ma 9m> s^ aMflajoa# tfakaisaac Jbav Jaaadak ** 25a faaantBl oai Kstes Otoa Cadaaof* ■• Val ▼ fitirMjiirf