Poštnina plačana v gotovim
Leto XV., štev .249
Ljubljana, nedelja 28. oktobra 19)4
Cena Z.— Din
(Jpravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica o. — reieton fit. 3122. 8123. 3124. 3125. 3126. Inseratm oOaelefc: Ljubljana, Selen* burgova ul 3. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor. Gosposka ulica
St 11 - Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. - Telefon St 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub-Ijana št 11 842 Praga člalo 78.180, Wien št 105 241
Naša sveta pravica
Jugoslovenska javnost je sprejela včeraj s posebnim zadoščenjem zlasti tudi oni del vladne deklaracije, v katerem je ugotovil ministrski predsednik Uzunovič, da ne sme nihče nase hladnokrvnosti po strašnem marše jskem zločinu tolmačiti kot znak nedelavnosti ali ravno-dušnosti. Gotovo ni zavednega jugoslovenskega državljana, ki ne bi iskreno in odločno pritrdil besedam sivolasega jugoslovenskega premiera, »da bo kraljevska vlada z vso odločnostjo stremela za tem, da se marsejski zločin popolnoma pojasni in da se zaradi neobhodnih sankcij dožene, kdo vse je zanj odgovoren. Treba je napraviti konec zločinskim početjem proti naši državi in nedovoljeni strpnosti napram zločincem in njihovim zločinskim nameram. Kraljevska vlada ve, da more v tem ozira računati ne le na podporo svojih prijateljev in zaveznikov, temveč na podporo vsega civiliziranega sveta!«
Te trezne in resne besede so bile govorjene iz duše slehernega Jugoslovena ter niso samo deklaracija vlade, marveč deklaracija vsega, v dušo užaljenega jugoslovenskega naroda, ki terja danes svojo sveto pravico pred obličjem vsega civiliziranega sveta. Jugosl oveni smo od zaključka svetovne vojne pa do zadnjih hudih dni neštetokrat dokazali svetu, da smo eden najmiroljubnejših narodov in eden glavnih pobornikov miru v Evropi. Tega. nam ne morejo več odrekati niti naši najbolj zagrizeni sovražniki.
Kdo bi naštel vse trenutke težkih preizkušenj naše miroljubnosti od dni. ko s« nam za zelenimi mizami krojili naše meje ter postavljali mejnike sredi naših polj, pa do dobe sistematične akcije plačanih izdajalcev in izzivačev. ki so zahrbtno ubijali našo deco, žene in može po naših vlakih. Bili so trenutki, ko smo nad žrtvami brezvestnih propa-lic v sveti jeza stiskali pesti. Ohranili pa smo mirno kri ter se zadovoljevali z rezultati preiskav, ki so dokazale, da prihajajo vsi ti peklenski stroji, parabelu-mi in bombe iz istega vira. Pričakovali smo kot pošteni »balkanski seljaki«, da se bo ob pokanju peklenskih strojev, ki so trgali v kosce nedolžne ljudi, zdramila civilizirana Evropa ter rekla svojo odločno besedo. Dočakali pa smo samo, da je vstal v Ženevi neka delegat ter obtožil nasilstva in rovarjenja — nas!
Medtem je plačana ban da poklicnih morilcev in sadistov nemoteno dalje opravljala svoj posel ter razširila mrežo svojega zločinskega delovanja skoro na vso Evropo. Treba je bilo strelov v Marseilleu, ki niso pogodili samo Jugoslavije in Francije, marveč so bili sproženi tudi direktno v evropsko mirovno idejo, šele sedaj se je Evropa prebudila iz svoje letargije in z grozo spoznala, kako globoko so že segle korenine onih, ki hočejo z bombami in revolverskimi streli preprečiti veliko delo pomirjenja med narodi in državami.
Kako bo civilizirana Evropa poleg splošne najostrejše obsodbe, ki jo je že izrekla, tudi praktično reagirala na marsejski zločin, se danes še ne da reči. Kaj pričakuje jugoslovenski narod, pa je včeraj jasno in vsakomur razumljivo povedal predsednik Uzunovič. Avtoritativno je govoril v imenu milijonov jugoslovenskih mož, žena in dece, ki so izgubili s svojim Viteškim kraljem sobor-ca, voditelja, brata in očeta. Za nas ne more biti dovolj, da je udarila roka pravice zločinskega morilca na licu mesta in da se nahaja v marsejskih zaporih nekaj brezpomembnih kriminalnih tipov, ki bodo odgovarjali pravici za svoje sodelovanje pri najpodlejšem atentatu zgodovine. Mi pričakujemo od Evrope, da nam bo pomagala pntirati na svetlo one mračne sile, ki so sklenile, organizirale in finansirale marsejski zločin. Poiskati in ugotoviti jih ne bo pretežko, samo dobre \olje vseh onih evropskih činiteljev bo treba, ki še verujejo v kulturo in civilizacijo, ki še priznavajo moralna načela, brez katerih je obstoj človeštva nemogoč .
Jugoslovenski narod iskreno želi mir ter je pripravljen doprinesti za njegovo okrepitev poleg že doprinešenih, če bo potrebno, še novih žrtev. Nihče pa ne more pričakovati, niti zahtevati od nas, da pristanemo na to, da se pokrije s plaščem prizanesljivosti peklenski umor najdražjega in najboljšega sina našega naroda umor našega velikega in nenadomestljivega voditelja. Naša sveta pravica je, če zahtevamo od Evrope, da se izvede preiskava o marsejskem atentatu objektivno do konca in se ugotovijo vsi njeni pravi izvori in krivci. Zlasti pa se morajo ustvariti zanesljive garancije, da bodo v bodoče za vedno preprečile zločine, kakršnim smo bili priča v zadnjih letih in ki so dosegli svoj žalostni višek v Marseilleu. Potrebno je tudi, da se v mednarodnem pravu za vse obvezno definira pojem političnega zločina, ker ie več kakor paradoks, da se lahko skrivajo danes pod plaščem političnih beguncev prav običajni zločinci, ponarejevalci denarja, falzifikatorji javnih listin in pocestni razbojniki, ki za nekaj grošev ubijejo človeka sredi ceste in belega dne.
S svojo treznostjo in discipliniranostjo smo pretekle dni zadivili svet. Potrebno pa je bilo, da ga je včeraj opozoril pred-
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
ZAROTNIKOM PREDE VEDNO HUJE
Da pospeši preiskavo zaradi atentata v Marseilleu, bo zahtevala Francija za enkrat od Italije soočenje aretiranih zarotnikov s Pa-
veličem in Kvaternikom v Turinu
Pariz, 27. oktobra, p. Ker so francoske preiskovalne oblasti prepričane, da bo do Izročitve Paveliča ln Kvaternika potekk) še nekaj mesecev, so predložile francoski vladi druge ukrepe, da bi se preiskava kar najbolj pospešila. Bati se Je namreč, da bi se sledovi za še neprijetimi soudeleženci zabrisal; in da bi doslej še nearetirani teroristi mogli pobegniti, soočenje aretiranih atentatorjev Pospišla, RaJ.ča hi Kralja s Paveličem bi Kvaternikom pa smatrajo francoske preiskovalne oblasti za neobhodno potrebno.
Zato so preiskovalne oblasti predlagale notranjemu ministru Marchandeauju, naj bi francoska vlada posredovala v Rimu, da bi se omogočilo soočenje atentatorjev s Paveličem in Kvatern"kom v Turinu. V francoskih krogih upajo, da se italijanske oblasti temu ne bodo upirale. Soočenje atentatorjev s Paveličem hi Kvaternikom ]e tembolj potrebno, ker vsi triie soglasno izpovedujejo, da sta bila Pavelič in Kvaternik glavna iniciatorja zločina in da
sta ona dva najela morilce ln Jim naročila izvršiti atentat. To bi tudi italijanskim oblastem olajšalo postopanje zoper Paveliča in Kvaternika v pogledu francoske zahteve po izročitvi, ker bi se na ta način pred Italijanskimi sodnimi oblastmi najlažje ugotovila krivda obeh zločincev.
Notranji minister Marchandeau Je pristal na ta predlog preiskovalnih oblasti ter je imel popoldne v zvezi s tem dolg razgovor z zunanj m ministrom Lavalom. Tudi zunanii minister je pristal na to akcijo ter bo francoski poslanik v Rimu de Chambrun še danes prejel navodila, da v tem smislu posreduje pri italijanski vladi. Če bo Ka-1'janska vlada ugodila tej želji francoskih preiskovalnih oblasti, se bo soočenje zločincev izvršilo že prve dni prihodnjega tedna. V tem primeru bodo vse tri atentatorje pod strogim varstvom hi oboroženim spremstvom prepeljali v lurin hi i'h soočili na turinskem sodišču s Paveličem in Kvaternikom.
Perčevič je bil aretiran po povratku lz Italije
Aretirali so ga šele na zahtevo francoskih oblasti, ko se je vrnil iz Turina od Paveliča
Dunaj, 27. oktobra, v. Enako kakor Madžarski je tudi Avstriji pre skava zaradi Paveličevih teroristov skrajno neprijetna zadeva. Znano ie, da so imeli teroristj v Avstriji prvo pribežališče in da so uživali do L 1929 vso naklonjenost avstrijskega klerikalnega režima. Piedobro je še v spominu pisanje »Reichspošte«, ofjcielnega glasila bivšega avstrijskega kancelarja prelata Seipla sn poznejših klerikalnih režimov, ki je kot edini avstrijski, iist vestno ponatiskoval vse klevete iz Pavelič-Perče-cevega »Griča« jn drugih klevetniških pu-blikac j skupine plačanih Izdajalcev, dodajajoč svoje lastne ocvirke, zabeljene s staro mržnjo do Jugoslovenov. Nobena tajnost nI, da Je šef avstrijske špijonaže ge-neralmajor Ronge z naslado podpiral teroristično akcijo prot! jugoslavljl, za svoje zaupnike pa Ki Imel bivšega polkovnika Perčeviča ta generalštabnega polkovnika Dujiča. Perčevič je vestno sodeloval pri vseh terorističnih akcijah, preskrboval teroristom lažne potne liste in jim dobavljal po potrebi tudi orožje in denar. Spričo tako visokih zvez je bilo razumljivo, da so mogli teroristi na Dunaju početi, kar so hotelj in kljub ponovnim protestom jugoslovenske vlade se jim ni nič zgodilo. Šele L 1929. ko so s svojimi peklenskimi stroji v vlakih razburili ves svet, so postali avstrijski vlaol neprijetni in }hn ie nasveto-vala, nai se presele drugam. Pavelič Je takrat odšel v Italijo, Perčec na Madžarsko, Perčevič hi Dujlč pa sta ostala v Avstriji In vzdrževala zveze. Desna roka teh teroristov fe bil zunanie-politični urednik »Relchsposte«. bivši polkovnik Adam, ki je sedaj v svojstvn državnega podtataika komisar za propagando fn ima v svoji oblasti ve« avstrijski tisk. Zato ni čudno, če so ne-
kateri, posebno klerikalni listi do zadnjega časa objavljali klevetnlške članke proti Jugoslaviji, »Reichspost« celo tik pred marseilleskim atentatom. Takrat pač niso mislili, da se Do vse to tako kmalu razkrilo. Takoj po atentatu, ko se je začela preiskava proti teroristom po vsej Evropi, so tudi na Dunaju izvrš".; racijo na jugoslovenske ljudi, toda pregledovali so le korektne jugoslovenske državljane, dočim so znan.; teroriste pustili pri miru in jim dali priliko, da se skrijejo. Silno neprijetna ]e bila zato zahteva francoske policije, naj poiščejo aretirajo polkovnika Perčeviča, o katerem ie dokazano, da Je preskrbel atentatorjem že ponovno lažne madžarske potne liste. Sprva so se izgovarjali, da je Perčevič odpotoval jn da ga ne morejo najti, toda francoske oblasti se niso pustile tako kratko odpraviti in so dunajski policiji sporočile točen naslov Perčeviča ter tudi dan ln uro, ko se bo vrnil lz Italije, kamor Je odpotoval takoj po atentatu. Spričo strahotnih odkritij o rovareniu ln delu teroristov se sedaj avstrijske oblasti seveda niso mogle več skrivati. Morale so aretirati Perčeviča. Prijeli so ga na meji, ko se Je vračal lz Italije, kjer se je mudil v Milanu ln pozneje tudi nekaj dni v Turinu na obisku pr; — Paveliču!
Vaš dopisnik se je informiral pri rnero-dajnih krogih, ki so pot.rd.Mi, da je Perčevič zaprt na Dunaju ter je uvedena proti njemu preiskava zaradi marseilleskega atentata, znač lno pa je. da doslej te vesti nj objavil še nobeden avstrijski list lz enostavnega razloga, ker je to prepovedal stari prijatelj in klevetnišk) sotrudnik Perčeviča, polkovnik Adam, komisar za tisk ta propagando.
Servazzl ubit ?
Perčecev naslednik na Janka puszti, aretirani Servazzl, Je na skrivnosten način izginil
Budimpešta, 27. oktobra, p. Takoj po mar-seilleskem atentatu je bila med drugimi izdana tudi tiralica za zloglasnim Servaz-zijem, ki je bil desna roka Perčeca in glavni organizator ter nadzornik terorističnega taborišča na Janka puszti. Na zahtevo francoske policije, da ga aretirajo, so madžarske oblasti najprej odgovorile, da ga sploh ni na Madžarskem in da je docela neznan. Med tem pa so bili aretirani posamezni člani Paveličeve - Perčeceve družbe, ki so točno izpovedali, da se je Servazzi pred njihovim odhodom, par dni pred atentatom mudil na Janka puszti in da se nahaja na Madžarskem. Po dolgotrajnem »iskanju« so naposled madžarski listi pred dvema dnevoma poročali, da je bil v Budimpešti aretiran človek ki ie identičen z iskanim Servazzijem. Takrat se je reklo, da so Servazzi ja zaprli in odvedli v neko vojaško taborišče, danes pa se je razširila v Budimpešti senzacionalna vest, da je Servazzi brez sledu izginil. V zvezi s tem so se pojavile verzije, da so ga
seclnik Uzunovič, naj tega našega samo-zatajevanja ne razume napak kot izraz ravnodušja in nedelavnosti. Jugoslovenski narod ne posega v pravice in mir nikogar. Z iisto pravico pa zahteva od vsakogar drugega, da ga pusti pri miru. Velika odgovornost pada na vse one, ki so v prvi vrsti poklicani čuvati red in mir v Evropi, ako nočejo tvegati, da se po kakem novem Marseilleu najde narod, ki bo imel slaibše živce, kakor jih je v svoji nesreči imel jugoslovenski, in krenil na pot. ki bo vodila Evropo in civilizacijo v prepad.
*odstranili<r. ker je preveč vedel in bi mogle postati njegove Izpovedi za madžarske uradne kroge skrajno neprijetne. Vseh teh vesti seveda ni mogoče kontrolirati, ker odklaniajo madžarske oblasti vsako pojasnilo.
Pariz, 27. oktobra, d »Petit Parsien« ki se bavi z aretacijo skrivnostnega človeka v Budimpešti v zvezi z marseilleskim atentatom piše. da je biia madžarska policija opozorjena na zanimivo sled. ki bo jo budimpeštanski pol cisti tudi pričeli takoj slediti. Ta preiskava je naalo dovedla do aretacije, o kateri nravi jo. da ie važna, o kateri pa ni nobenih drugih podatkov. Po nekaterih domnevah gre za Iva Franka, voditelja frankovske stranke, v kateri ip bil tudi Pavelič. po dru?;h pa ie bi! aret-ran Perčec. ki je na Madžarskem organiziral taborišče na Janka puszti Končno so tudi mnenja da je bi' aretiran Perčecev naslednik Servazzi. ki je ž'vel v Budimpešti pod imenom Janosza Szendreva.
O Perčecu prav »Peti* Parisien«. da je v oočetku leta obolel in da se je zdravi! v nekem sanatoriju Od tedaj manjka o njem sledi in čeprav je igral vnžno vlogo v marseilleskem atentatu ni znano kie je sedaj Odkar Perčec ni mogel več upravljati taborišča na Janka ouszti mu je bil imenovan za naslednika Servazzi »Petit Parisien« iklepa da je bil v Bud mnešti aretiran Servazzi ki je stanoval v Atilin' ulici št 81 v elegantnem in modernem poslopju Pred tednom dm je bržkone v strahu nred aretacijo /aoustil s svojo ženo to stanovanje in se n» več v njem pojavil Med tem ie midžarsk« noMciia iz-vršila v stanovanju Tanosz* Szendreva-Servazzija preiskavo Stanovanje dveh elegantno opremljenih sob, za kateri je pla-
čeval na leto 1800 pengov (18.000 Din) najemnine, je bilo seveaa prazno. Kljub temu se zdi, da so policisti našli v njem dokumente. ki so jih zadostno informira! o skrivnostnem in dvojnem življenju Szen-dreya, kar je tudi omogočilo njegovo aretacijo. Ko se je Servazzi naselil s svojo ženo meseca julija v Atilini ulici, se je prijavil kot zvoznik zelenjave in sadja. Szendrey je bil rojen 1. 1889. v Szegedinu. Postave je srednje, ima kostanjeve lase io podolgast obraz. Čudni trgovec ni imel pisarne in ni prejema! nobene pošte v svoje stanovanje, vendar pa je bil večkrat odsoten po dva ali tri dneve ter je mogel v tem času vzdrževati zveze z raznimi teroristi, katerih vodstvo mu je bilo poverjeno.
Preiskava bo omogočila ugotovitev, kakšna je bila njegova vloga v marseilleskem atentatu. Že sedaj se zdi. da so teroristi odšli iz Madžarske po odredbi njihovega neposrednega predstojnika Servazzija oziroma Szendreya.
Informacije
italijanskih listov
Trst, 27. oktobra č. Popoldanski listi objavljajo nove zanimive informacije o nadaljnjem poteku preiskave zaradi marseilleskega atentata. Včeraj so policijski organi na raznih krajih izvršili zopet nekaj novh aretacij. Tako so na zahtevo francoske policije turški varnostni organi v Carigradu aretirali neznanca, ki »e je skušaj skrival izkrcati s parnika, ko je prispel v pristanišče. Zatrjujejo, da je bila ta oseba zapletena v zaroto proti kralju Aleksandru.
Po neki pariški informaciji so izsledili tajinstveno plavolasko na Korziki Dne 14. t. m. se je namreč pripeljala s poštnim parnikom v Bastijo. V javnih lokalih je predvsem hvalila atentatorje, naslednji dan pa je skušala odpotovati v Sardinijo. Tik pred odhodom so jo aretirali policijski organi, ki s® prepričani, da so prijeli že dolgo iskano tajinstveno žensko, zapleteno v atentat.
O Mariji Tredtovi, ki Je bfla aretirana
pred dnevi, zatrjujejo pariške vesti, da sa je mudila, preden je pobegnida iz Borde. auxa, tudi v Parizu, odkoder je imela telefonski razgovor z Barcelono. V tem ra*-gOvOru je čestokrat rabila, ime Kramer. Tudi njen potni list, ki je bil ponarejen, kaže na to, da je tajinstvena ženska, ki jo že nekaj dni iščejo, vendar pa doslej ne eni ne drugi še niso mogli dokazati zveš s teroristi.
Medtem je odposlanec Jugoslovanskega notranjega ministrstva Simonovič dal na razpolago marseilleskem u preiskovalnemu sodniku vse podatke o terorističnih orga nizacijah na Balkanu, kakor tudi o delo. vanju Paveličevih separatistov. Prei&fcoval-ni sodnik bo na podlagi teh podatkov lahko ponovno utemeljil svojo zahtevo glede izročitve Paveliča in Kvatei nika.
Francija še ni zahtevala izročitve
pariz, 27. oktobra p. Bim^l dopf*nIk »TempSa« pOroča Svojemu listu, da italijanska vlada dosjej še ni dobila francoske zahteve po izročitvi Paveliča ln Kvaternika. Ako bo do tega prišlo, bodo Italijanske oblasti točno proučile pravne norme in mednarodne običaje ter temu primerno po. stopale, že v naprej pa izjavljajo, da to vprašanje ne bo povzročalo prav nobenih težkoc. za primer, da bi iz kakršnegakoB vzroka morale italijanske oblasti odklonit) zahtevano izr°čitev, prideta P»veli6 ta Kvaternik, ako se dokaže njuna krivda, pred itaIijansko Sodišče in bosta v tem pri. meru okusila v^o trdoto italijanskega ka. ženskega zakona, ki je napram političnim zločincem strožji kakor pa zakf^i katerekoli druge države.
Vanča Mihajlov interniran
Carigrad, 27. oktobra p. Znani voditelj bolgarskih teroristov Vanča Mihajlov je interniran na maloazijskem otoku Casta. m uri. Turške oblasti še ne vedo, kaj bodo z njim storile. Prvotno so mu dovolile politični azil in so odklonile zahtevo bolgarskih in jugoslovenskih oblasti po njegovi izročitvi, odkar pa je prišlo na dan. da je zapleten v zaroto proti jugoslovanskemu kralju in v marsedlleski zločin, so v skrajno neprijetnem položaju tem bolj, ker se vse druge države branijo sprejeti Mihajlova v svoje varstvo. Vanča Mihajlov sam živi v stalnem strahu, ker se boji maščevanja svojih nasprotnikov, četudi je pod strogim policijskim najdzorstvom, nepiro-stano prosi, naj mu dodele še posebno nostno stražo.
Zaslišanje očividcev atentata
Ranjeni general Georges in šofer kraljevega avtomobila o trenutku atentata
Marseille, 2/. oktobra, d. Zdravstveno stanje generala Georgesa, ki se je vozil v istem avtomobilu s pokojnim kraljem Aleksandrom in zunanjim ministrom Barthou-jem in ki je bil pn atentatu hudo ranjen, se je pričelo znatno boljšati, čeprav še ni bil povsem izven nevarnosti za življenje. Včeraj ga je prvič zaslišal preiskovalni sodnik, kateremu je o atentatu med drugim izjavil:
Sedel sem pred Nj. Vel. kraljem Aleksandrom in Louisem Barthoujem na malem sedežu. Množica je vzkl kala Nenadoma je skozi kordon skoči! neznan človek na stopnice avtomobila na desni strani. Videl sem, kako je naperil samokres proti prsim pokojnega kralja Skočil sem kvišku, da bi mu odbil roko. Počila sta dva strela. Kralj je omahnil na naslonjalo avtomobila. V tem trenutku je morilec naperil samokres proti meni. Začutil sem. kakor bi me udarilo v prsa, ter sem omahnil. Imel sem še čas videti Barthouja kako je tudi on omahnil na sedežu, nakar sem se onesvestil. Kako se me odnesli iz avtomobila, se ne spominjam.
Ko sem se osvestil, sem se znašel v tej sobi. Se zelo jasno mi je v zavesti izobli-
čen demonski obraz morilca, ki sera ga videl samo za trenutek. Zdi se mi, da terorist ni meril na Louisa Barthouja in da j« bil zadet s kroglo, namenjeno kralju. Morilec se je okrenil proti meni, ker sem skušal odbiti njegovo roko iz voza.
Šofer avtomobila, v katerem se je vozil pokojni kralj Aleksander, je izpovedal, da ni videl atentatorja, ko je skočil iz nmo ž ce in stekel proti avtomobilu, začutil pa ga je naenkrat za seboj na desni strani. Ko se je obrnil, je videl široko odprte oči in strašen pogled. V zavesti so mu ostale samo te oči. Ko je skočil morilec na stopnico, se je z levo roko prijel za stebrič sredi avtomobila, preko katerega j« bila potegnjena streha, ki je bila odprta.
V desni roki je držal revolver, ki ga je naslonil na levo roko im sprožil, šofer pravi, da je takoj spustil z desno roko volan ter zagrabil za seboj morilca oboli vrata in mu pritisnil glavo ob prednje steklo, ki je bilo skoro povsem spuščeno ter dvignjeno samo za tri prste. Pri tem se je morilec močno poškodoval na vratu. Takoj nato ga je fctfii polkovnik Piolert udaril s sabljo, vendar pa je imel morilec še toliko časa. da se je irtrgal m ustreMl na generala Georgesa.
KUc po zadoščenju
Močni odmevi deklaracije naše vlade—'Celo madžarski listi zahtevajo popolno razčiščenje MarseiUea
Pariz, 27. oktobra, p. Celokupni francoski tisk obširno objavlja deklaracijo jugoslovenske vlade in poudarja v komentarjih popolno upravičenost stališča, ki ga je zavzela jugoslovenska vlada v pogledu razčiščenja marsejskega zločina. »Temps« se bavi v uvodniku s to deklaracijo in hvali zmernost, ki jo je tudi pri tej priliki pokazala jugoslovenska vlada. Deklaracija ne vsebuje nobenih groženj, a zahteva po razčiščeni« marsejskega zločina ie več kakor opravičena. Odgovornost za ta zločin se mora ugotoviti m krivci morajo prejeti zasluženo kazen. V tem pogledu mora iskreno sodelovati vsa Evropa, kajti marsejski zločin Je razkril, da akcija teroristov nI naperjena samo proti Jugoslaviji, marveč proti vsemu evropskemu miru.
Budimpešta, 27 oktobra, p Veliko pozornost je vzbudilo, da vsi madžarski listi obširno objav!'ajo deklaracijo ki jo je včera; pred Narodnim Dred-stavništvom oodala vlada ? Uzunovi-ča. Orsjan mimstrskesa oredsednika »Pest? HirlaD« dodaie deklaraciji, ki jo objavlja v celoti daljši komentar, v katerem pravi, da bodo iziave 'ueoslo-venskega mimstrskega predsednika zlasti pa njegova odločna zahteva, da
se do kraja razčisti marsejski zločin, naletele vsepovsod na odobravanje. Stališče jugoslovenske vlade je popolnoma upravičeno in razumljivo. Zločinci ne smejo ostati brez kazni. Pri iskanju resnice sme jugoslovenska vlada računati na vso podporo vsega kulturnega sveta.
3trah pred Evropo
Budimpešta. 27. oktobra. w. O včerajšnji izjavi jugoslovenske vlade prav »Pester Llovd« v svojem uvodniku: Nič ni bolj razumljivo in bolj upravičeno kot žalost. ki se je pokazala v vsej Jugoslaviji zaradi tragične smrti kralja Aleksandra, ki je. kakor se zdi. povzročia, da je popustila ostrost v dosedanjih d ferencah v jugoslovenskem narodu Javno mnenje Madžarske brezpogojno odobrava sklep jugoslovenske vlade da se popolnoma pojasni marsejsk atentat, kar je tudi v interesu Madžarske Čeprav je morilec ma-cedonski terorist, čeprav je bilo emigrantsko taborišče v Janka puszti likvidirano že pred 7 meseci in so novinarj . ki so bili tamkaj usotovili da n' več nobene sledi o emigrantih «e vendarle onaža tendenca, nanrtiti de' odija za ta zločin Madžarski* Madžarska vest pa je mirna ter ne g'eda samo docela mirno na rezu'tate preiskave, temveč ima interes na tem. da se odkrijejo vse zveze marsejskega atentata.
Izvolitev stalnih odborov v skupščini in senatu
Obe zbornici sta se včeraj definitlvno konstituirali — Seje Narodne skupščine so za nekaj časa odgodene, senat pa se bo v ponedeljek še enkrat sestal
Beograd, 27. oktobra p. Obe zbornici
Narodnega, predstavništva sta se danes dokončno konstituirali z voldtvijo stalnih parlamentarnih odborov. Volitve so v se-naLu potekle gladko, ker je bil med vsemi skupinami dosežen sporazum in je bila vložena za vse odbore samo .po ena kandidatna lista. V Narodni skupščini pa obe, sicer no-catni opozicijski skupini, Jugoslo-venaka narodna strana ln Narodni seljački klub nista hotela pristati na kompromisni predlog JNS. Zato so se v skupščini vršile volitve poimensko, pri čemer pa se je se. veda anova pokazala kompaktnost JNS in breopomembnost maloštevilne opoziicije, ki je kljub temu, da se ji je pridružil kot kandidat tudi g. Alojzij Pavlič, dobila v odborih še manj mest, kakor ji jih je ponujal Iz koncilijantnesti in v svrho manifestacije popolne solidarnosti poslanski klub JNS.
Senat
Seja senata se je pričela ob 11. Po odobritvi zapisnika so bile rešene razine manjše zadeve Med drugim je bil odobren bolezenski dopust senatorju dr. Janku Rajar-ju. Senator dr. šuperina je zahteval od predsednika, naj zaščiti opozicijske ^ senatorje pred omalovaževanjem tiska, ki noče prinašati njihovih govorov. Predsednik dr. Tomašič je odgovoril, da to sicer ne sroaida v njegcKvo območje, da pa bi poizkusil intervenirati, če bi mu bil javljen kak konkreten -primer. Tega pa doslej ni bilo. Nato je senat prešel na dnevni red: izvolitev stalnih odborov. Ker je bila vložena samo ena kom-promčsna lista, so se izvršile z aklamacijo. Reizultat je naslednji:
Verifikacljski odbor: predsednik dr. An. te Pavelič, izmed senatorjev dravske banovine pa sta izročena dr. Gustav Gregorin kot član in dr. Valentin Rožič kot namestnik.
Administrativni odbor: predsednik dr. Krsta Radovanovič, član ,pa med dragimi *dr. Janko Rajar.
Imunitetni odbor: predtsednik &r. JosEp šilovič, član dr. Vladimir Ravnihar, namestnik dr. Janko Rajar.
Ocfbor za prošnje in pritožbe: predsednik Atanasije šola, med člani pa dr. Valentin Rožič.
Finančni odbor: predsednik dr. Daka Popovič, &r. Vladimir Ravnihar kot član ter Ivan Hribar kcit. namestnik.
Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja bo v ponedeljek 29. t. m. ob 17. Na ■dnevnem redu je žrebanje polovice izvoljenih senatorjev, katerim po preteku triletne dobe poteče mandat.
Naredita skupščina
Seja Narodne skupščine se je vršila isto. časno s senatno. Predsedoval je podpredsednik dr. Hasanbcgovič. Na njegov predlog so bile vse »cialne brzojavke, ki jih je sp-rejela Narodna skupščina od inozemskih parlamentov, sprejete v stenografski zapisnik. Po rešitvi raznih formalnosti je bilo odobreno poročilo verifikacijskega odbora, ki je ugotovil, da pride kot naslednik pokojnega Vasilija Grdjida v Narodno skupščino njegov namestnik seljak Todor Blagojevič iz Bukoviče, srez šavrnič-ki Sledilo je čitanje raznih interpelacij. Med drugimi je interpeliral kmetijskega ministra narodni poslanec Perko zaradi prodaje posetva Frica Zemljiča v Ljutomeru. Kmetijski miniister je obljubil odgovor, ko bo zadevo preiskal.
Sledile so volitve skupščinskih odborov. Ker se opozicija ni hotela sporazumeti z večino enotne liste, se je vršilo poimensk0 glasovanje. Za vsak odbor so bile vložene Po tri liste: JNS, Narodne stranke in Se-Ijačkega kluba. JNS je dobila seveda ogromno večino !n imajo opozicijske skupine le po enega ah' dva zastopnika v posameznih odborih. Rezultat volitev je naslednji:
Verifikacljski odbor: lista JNS z nosilcem dr. Milamom Markovičem je dobila 191 glasov in 19 mandatov, lista Narodne stranke 9 glasov in 1 mandat, lista Seljač-kega kluba pa 9 glasov in 1 mandat. V odbor so med drugimi izvoljeni Vekoslav Spindler in inž. Fran Pahernik kot člana ter Ljudevit Pivko in Kari Gajšek kot namestnika.
Administrativni odbor: lista JNS 181
glasov in 19 mandatov, lista Narodne stranke IS glasov in 2 mandata, seljački klub pa ni dosegel niti količnika Med drugimi so izvoljeni v ta odbor Ivan Prekor-šek in Albin Koman kot člana ter inž. Fr. Pahernik in dir. Bogumil Vošnjak kot namestnika.
Imunitetni odbor: lista J1NS je dobila 197 glasov in 19 mandatov, lista Narodne stranke 9 glasov :n 1 mandat, lista seljač. ke stranke pa 13 glasov in 1 mandat. Med drugimi so izvoljeni Rasto Pustcslemšek in Kari Gajšek kot člana in Josip Benko kot aa.mesmik
Odbor za prošnje in pritožbe: lista JNS je dobila 192 glasov in 19 mandatov, lista Seljačkega kluba, katere nosilec je bil posl Alojzij Pavlič, pa 12 glasov in 1 mandat, lista Narodne stranke 9 glasov in 1 mandat. Med drugimi so izvoljeni Ivan Hajdi-njak in Alojzij Drmelj kot člana ter Ivar Lončar in Dako Makar kot namestnika.
Finančni odbor: lista JNS je dobila 192 glasov in 25 mandatov lista Narodne stranke 19 glasov in 3 mandate, lista Seljačkega kluba pa 21 glasov Ln 3 mandate.
Na listi JNS so izvedeni: dr Niko Perič Ilija Mihajlovič, dr Slavko šečerov, dr. S"vetislav Popovič, dr Velizar Jankovič. dr. Bogoljub Kujundžič, Ivan Mohorlč. Pa-vao Matija, La V.av Hanžek, Joca Selič. Miljutin Stanojevič, dr Oton Gavrilovič. Stevo Djirič, Lovro Petovar, Vlaida Mile-tič. ignjat Stefa^-dČ, dr. Filip Lazarevič, dr. Ante Kiit»**t1č. Dobrica Jovovič, Marko Petrovič, dr. Oton Gavrančič. Mihajlo
živančevič, Mihajlo Jevtl« tn dr. GJuro Ostojič kot člani, med namestniki pa med -drugimi dr. Albert Kramer, Anton Krejči in Anton Cerer.
Dnevni red je bil s tem izčrpan. Odbori se bodo v najkrajšem času konstituirali. Prihodnja seja Narodne skupščine bo sklicana pismeno.
Seja poslanskega kluba JNS
Beograd, 27 oktobra, r. Pod predsedstvom g. Nikole Uzunoviča, predsednika Jugoslovenske nacionalne stranke in poslanskega kluba JNS se je vršila včeraj od 19. do 21. ure seja plenuma poslanskega kluba JNS. Na dnevnem redu seje j« bilo konstituiranje kluba in določitev klu-bovih kandidatov za stalne skupščinske odbore.
Sejo je otvoril predsednik Uzunovič, ki je v daljšem govoru orisal vso težino smrti Velikega kralja ter pozval vse navzoče narodne poslance, da se posvete najresnej-šemu narodnemu delu in . državnim poslom.
Po govoru predsednika Uzunoviča je bilo soglasno zopet izvoljeno dosedanje pred-sedni:štvo kluba narodnih poslancev JNS za dobo nove skupščinske per ode. Ravno tako soglasno so bile odobrene tudi vse kandidature za stalne skupščinske odbore. Potek klubove se je je hil najzgovornejši dokaz, kaka enodušnost vlada v vrstah voditeljev Jugoslovenske nacionalne stranke, ki ima danes v našem političnem življenju večjo odgovornost in vlogo kakor kdaj doslej.
Proti
preobilni debelosti
uporabljajte tamo neškodljive
Slatinske tablete
za hu ji anje
Id jfb proizvaja apoteka Mr. Bahovec
? Ljubljani iz naravnih mineralnih -»oii in zeliščnih ekstraktov.
'ahtevaite v Vaši lekarn samo prave nekod I ji ve Slatinske tablete Bahovec.
Mala doza (100 tablet)
46 Din, velika doza (200 tablet)
74 Din.	Reff. br. 88B. IS- L USt
Venec Narodnega predstavništva
Beograd. 27. oktobra- p. Kakor emo že
poročali, ee bo v ponedeljek poklonilo Narodno predstavništvo na grobu Viteškega kralja Aleksandra na Oplencu. Danes eo orinesli v Narodno skupščino velik erebm venec, ki ga bodo senatorji in poslanci položili na kraljev grob- Venec je ves iz srebra ter teh»a 6.7 ksr. Visok je 1.50 m. širok pa 1 m. Sestavlien je iz srebrnih lovorje-vih listov, v sredini pa ie zlata hraetovs vejica. Na vencu je 1 kg težak zlat trak, na katerem je vgravirano: >Viteškemu kralju Aleksandru I. I7edinitel.ii! — 1934 — Narodno predstavništvo kraljevine Jugoslavije.« Venec je v okusno izdelanem zaboju, ki ima na pokrovu inicialke pokojnega kralia in velik srebrn križ.
Na češkoslovaški praznik
Češkoslovaški narodni praznik. zgodovinski 28. oktober, je vedno tudi za nas Ju-goslovene spomnski dan. Nobeno leto, pa morda čut bratstva in prijateljstva med našim in češkoslovaškim narodom ni bil globlji kakor letos, ko obletnica postanka ČSR ne bomo obhajali s slavji, svečanimi prireditvami m manifestaijami. Našo domovino objema globoka žalost, s hvaležnostjo pa 9mo sprejeli uteho, ki je bila za nas v iskrenem in ganljivem sočustvovanju bratskega in zavezniškega naroda.
Ginjeni smo čitali poročila o spontanem žalovanju v vsej bratski republiki, ko je dospela vest o tragični smrti našega Velikega kralja. To ni bilo nič organiziranega, nič umetno narejenega; žalost je bila pristna, pristne pa so bile tudi v ogorčenju stisnjene pesti. Tako občuti samo lastna kri, in če je resničen stari pregovor, da se pravo prijateljstvo prezkuša v nesreči kakor zlato v ognju, potem je bil znova na manifestanten način doprinešen dokaz, da je češkoslovaško prijateljstvo za nas pravo, čisto zlato.
Češkoslovaško-jugoslovenska vzajemnost ni morda samo lopo doneče geslo m ne izvira iz meglene abstrakcije slovanskega sorodstva kakor so: ga radj naglašaki obojni naši prednik' v prvih dobah narodnega prebujenja. Naša zveza ni šele sad prevrata m osamosvojitve; ona je v dolgih desetletjih preizkušeno soboievn-ištvo. trajajoča iz časa skupnega ponižanja, ki je z neločljivimi sponami prikovalo oba naroda drugega k drugemu.
Ne bomo se vglabljali v historične retni-niscence, nastala bi knjiga če bi hoteli pri-kleati v spomin skupne borbe za ohranitev narodne eksistence, za odpor proti nasilju, kateremu bi bili skoro gotovo podlegli, ako bi bili hodili ločeni vsak po svoji poti. Zavest, da smo eno. pa je jeklen>-la naše s le in omogočila, da smo izšli kot zmagovalci iz neenakega boja-
V taboru antante ie vodil veliko politiko osvobojenja podjarmljenih narodov centralne Evrope Masaryk, mož širokega pogleda ki je že davno spoznal važnost jugoslovenskega problema za bodočo novo Evropo. Ze izza predvojne dobe si je pridobil za jugoslovenstvo pomembne zasluge, ko pa je med vojno zasledoval ve-Hki politični cilj osvobojenja, je iskal zvez tudi z našmi predstavniki v inozemstvu. Kakor je bila naša politika izven takratnih državnih mej skuona in solidarna, tako so se znašli tudi doma požrtvovalni voditelji nacionalne revolucije v sikupnem delu. Zgodovina češke in jugoslovenske mafije živo priča o medsebojn h zvezah, o skupnih nevarnostih, pa tudi o skupnih uspehih.
Taiko je prišel končno češkoslovaški 28. oktober 1918 prvi udarec zmagovite nacionalne revolucije Takoj mu je sledila pro-klamacija naše svobode, ustanovitev narodne vlade v Ljubljani m svečani prelom zveze z Avstrijo m Habsburgom v Zagrebu.
Narodno osvobojenje ie naše in češkoslovaško skupno veliko doživetje in ne more biti niikdar pozabljeno. Bilo je sad v prakso prestavljene prisege: »Zvestoba za zvetobo.« Iz teh premis neposredne vza-jemn* preteklosti je izhajala naravna posledica. da se je življenje obeh osvobojenih narodov razvijalo v vzporedni smeri in da so se tesni medsebojn1 stiki organično razvijali naprej. Odločujoči voditelji obeh narodov so spoznali in razumeli nauk zgodovine m nadaljevali politiko bratske vzajemnosti.
Prerano umrli kralj Aleksander je bil prepričan zastopn:k in voditelj te politike, k- je obema narodoma garantirala varnost in uspešen razvoj ter jima pridobila visok ugled v mednarodni skupnosti. Konsterna-cija nad nenadno smrtjo Velikega kralja, ki je vso češkoslovaško republiko pretresla in zavila v žalost, je utemeljena tudi v spoznanju težke izgube, ki je zadek češkoslovaški narod sam
Dve politični tvorbi sta za vedno zvezani z imenom kralja Aleksandra, Mala antanta in Balkanska zveza ki še čaka na izpopolnitev z vstopom Bolgarske. Obe zvezi sta dokazali svojo upravičenost do obstoja in vidno napredujeta v vedno večji konsolidaciji in poglobitvi. Njuno tesnejše zbližanje je vprašanje najbližje bodočnosti.
Na vse to moramo misliti, ko se v duhu pridružujemo proslavi češkoslovaškega narodnega praznika. Svoboda, ki je takrat postala dejstvo, je najžlahtnejši sad skupnega dela in medsebojne zvestobe. Ohranili jo bomo neokrnjeno in neskaljeno, če bomo ostali zvesti načelom, v katerih znamenju smo jo pridobil1
Veliki kralj in slovanstvo
Ljubljana, 27. oktobra.
Na predvečer največjega češkoslovaškega narodnega in državnega praznika je v našem radiu predaval predsednik Jugoslov.-češkoslovaške lige v Ljubljani g. dr. Egon Starš o češkoslovaškem praznik.i osvobojenja in slovanski usmerjenosti blaeopokoi-nega kralja Aleksandra-
Predavatelj je dejal med drugim: S svojo neizmerno žalostjo za svojim pokojnim Vodjo je naš narod dokumentariono dokazal, da hoče tudi v bodočnosti slediti visokim idejam in ciljem, ki mu jih je začrtal nesmrtni kralj. V teh tako turobnih dneh emo našli v zlati etoetolpni Pragi, pri bratskem češkoslovaškem narodu, toliko eočuv 6tvovanja in žalosti, toliko dokazov globoke zvestobe in ljubezni,, da čutimo tudi mi v tem hipu srčno potrebo, izraziti vsa i po radiu zlati Pragi in bratskemu češko6lov. narodu in državi iskreno prijateljsko zahvalo in naše. mogoče danes še srčne Se. še iskre-nejše in toplejše čestitke k narodnemu in državnemu prazniku!
In v danih okolnostih. je izvajal nadalje predstavitelj naših Jugoslov.-češkoslov. lig, ne moremo Jugoeloveni bolje proslaviti praznika češkoslovaškega naroda, kakor da se ob tej slavnostni priliki spominjamo našega Viteškega kralja kot enega največjih Slovanov in ocenimo njegovo veliko delo za zbližanje slovanskih narodov.
Nato je dr. Stare v daljšem govoru karak-teriziral s slovanskega vidika delo Velikega kralja za notranjo utrditev Jugoslavije, za izgradnjo močne slovanske države ter označil njegove velike simpatije do Čeho-slovakov in do Masaryka in dr. Beneša še posebej. Dalje je predavatelj poudaril slovanski pomen kraljeve iniciative za zbližanje z Bolgari in iz nje potekajoče vedno tesnejše delo v tej emeri, delo. ki odpira Slovanetvu na Balkanu nove. lepše vidike.
Nato je dr. Starš spregovoril nekoliko toplih besed v češkem jeziku. Svoj govor je zaključil zopet v slovenščini: >Kakdr ena sama velika rodbina, se Jugosloveni z radostnim srcem pridružujemo narodnemu in državnemu prazniku bralefltega češkoslovaškega naroda.«
Zahvala italijanskega princa
Beograd, 27. oktobra AA. Zunanje nv-nistrstvo je dobilo od italijanskega poslaništva tole verbalno noto:
No nalogu Nj. kr. Vis. princa Emona Savoiskega-Aoste. vojvode Spoletskega, je kraljevskemu italijanskemu poslaništvu čast sporočiti kraljevskemu zunanjemu ministrstvu toplo zahvalo Nj. kr. Visočan-stva za veliko pozornost, ki so mu jo izkazale kraljevske oblasti za njegovega bivanja v Jugoslaviji, prav tako pa tudi izraze njegovega globokega občudovanja za vzorni red, ki je vladal pri veličastnem pogrebu toli obiokovanega kralja Aleksandra I.
Huda železniška nesreča
Varšava, 27. oktobra. AA. Na progi Varšava — Radom kjer popravljajo progo, je delavski vlak trčril v železniški stroj. Hudo ranjenih je bilo 16 delavcev.
ZA LASTNO IZDELOVANJE ALKAL1ČNE VODE ZA PRE5AV0 DOMA
Ojačenje Balkanske zveze
Prilagoditev Balkanske zveze organizaciji Male antante — Ponovna manifestacija solidarnosti vseh držav
Beograd, 27. oktobra, d. Prihodnja konferenca sveta Balkanske zveze, ki bo od 30. oktobra do 1. novembra pod predsedstvom grškega zunanjega ministra Maksi-rnosa v Ankari, bo:
1.	Ponovno mani testirala solidarnost Balkanske zveze, ki je bila poudarjena na sestanka njenih zunanjih ministrov 19. oktobra v Beogradu.
2.	Poudarila ki poglobila Istovetnost politike Balkanske zveze s politiko Male antante.
3.	Izdelala politični in gospodarski statut Balkanske zvez« po zgledu statuta Male antante.
V političnih krogih se splošno poudarja solidarnost Grčije z resolucijami zunanjih ministrov Balkanske zveze, ki so bile sprejete 19. oktobra, ker so bili še pred nekal časa izvršeni od gotove strani poizkusi, da bi se grška polit ka tolmačila, kakor da se ne strjnja povsem s politiko Balkanske zveze.
S pomočnikom zunanjega ministra dr.
Puričem. ki je davi odpotoval v Airkaro kot zastopnik zunanjega ministra Jevtiča, sta odpotovala tudi turški m grški poslanik v Beogradu. Iz Aten ie že včeraj odpotoval v Ankaro grški zunanji. minister Maksimos v spremstvu ministra za narodno gospodarstvo Pesmazogla. Kakor znano, je nt-mtmski zunanji minister Titulescu prav tako že na poti v Ankaro
Sofija, 27. oktobra AA. Ob 16.40 sta prispela z orientnim ekspresom v Sofijo 'na potu v Ankaro pomočnik zunanjega ministra Božidar Purič in osebni tajnik zunanjega ministra Slavko Kojič. Do bolgarske obmejne postaje jima je prišel naproti jugoslovenski poslanik Cincar - Mar-kovič in ju spremil do Sofije.
Na sofijski železniški postaji sta g. Pu-riča v imenu zunanjega ministra Bato?ova pozdravila njegov pomočnik g. Todor Hristov in šef protokola Stoilov, nadalje uradniki Jugoslovenskega. poslaništva v Sofiji s poslaniškim svetnikom dr. Dragom Božo-vičem in z jugoslovenskim vojaškim odposlancem generalgtabnim polkovnikom Vasilijem Petkovičem na čelu.
Orientacija Poljske
Odmev Gombosovega obiska na Poljskem v
skem tisku
Budimpešta. 27. oktobra- g. Dane* ae je
pod predsedstvom ministrskega predsednika Gombosa sestal ministrski svet, čigar 6eie eo se udeležili vsi člani vlade in tudi zunanji minister Kanva. Na seji je ministrski predsednik GombOs poročal o uspehu svojega potovanja v Varšavo, zunanji minister Kanya pa o svojih razgovorih v Rimu in na Dunaju.
Pariz. 27. oktobra, č. >Echo de Pariš* se v svojem današnjem uvodniku ponovno ha vi e potovanjem ministrskega predsednika Gombosa v Varšavo in pravi med drugim:
Zadržanje poljske vlade nam mora pokazati pot. po kateri moramo nastopiti v naših odnošajih napram Italiji. Že lani eo naši državniki trdili, da je Francija podpisala pakt o sodelovanju štirih velesil le zato. da bi si tako pridobila Italijo, dejansko pa ie ta pakt zahteval od Francije mnogo žrtev. Vsakomur ie znana ohladitev odnošajev med Malo antanto in Francijo, Italija pa s podpisom tega pakta nikakor ni bila pridobljena, kakor se ie kmalu potem tudi v praksi pokaralo. Ko bi se danes Francija zaradi Italije zopet oddaljila od Male antante Is zato. da bi pridobila Italijo, bi se nedvomno zgodilo najmanj to. kar se le zgodilo lani. Mi bi izruibili Malo antanto. Italije pa ne bi pridobili. Zato moramo še enkrat poudariti, da mora Italija, Fe želi sodelovati s Francijo, zlasti v srednjeevropskih zaderah, predvsem prekiniti svoje dosedanie zveze s Madžarsko.
Kako sodijo Bolgari
Sofija, 27 oktobra, č. Tudi v bolgarskem tisku je potovanje madžarskega ministrskega predsednika v Varšavo dalo ponovno
Vsi,
ki bolujete na iolčnem kam-nu,
pijte redno nekaj tednov zjutraj na te-šče po dve do tri čaše Rogaške slatine »Donatc vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika.
povod za zanimive razprave o razpletu političnih razmer v srednji Evropi- V »Miru« poudarja Antonije NSkolov, da kaže prav to, kar bi naj bilo najvažnejše izmed varšavskih sadov, da Gombos na Poljskem ni dosegel nič posebnega. Če se ne upošteva konvencija o intelektualnem sodelovanju, ki je ena najcenejših in najznačilnejših oblik, v katerih prihajajo do izraza dandanašnji diplomatski odnošeji med državami, je rezultat varšavskih razgovorov dejansko enak ničli, kajti od želja, ki so jih izrazili poljski in madžarski državniki v svojih izjavah, pa do realizacije posameznih vprašanj je še zelo dolga pot.
Gombosov poset pa dobi povsem bolj pomembno lice, če se primerja z mednarodnimi dogodki, ki so se pripetili prav te dni. Madžarska se je spričo marseilleskega atentata nenadoma znašla pred izolacijo. V jugoslovenski prestolnici sta zasedala najvišja politična organa Male antante in Balkanske zveze. Beograjski razgovori so se v glavnem nanašali na mednarodni položaj po smrti kralja Aleksandra. Nekoliko bolj jasno povedano, so se nanašali predvsem na Madžarsko Madžarska, ki je bila tedaj silno vznemirjena, se je prestrašila, da se ne bi v Beogradu sprejel' vso drugačni sklepi proti njej. Zato ni nič kaj čudno, če je Gombos. ki se je še pred mesecem dni obotavljal glede odhoda v Varšavo in je madžarski tisk nekajkrat celo poročal, da sploh ne pojde v Varšavo, naglo odpotoval na Poljsko Toda ministri Male antante in Balkanske zveze so bili zeio previdni m ravno njihova previdnost je prepreč la polj-sko-madžarsko zvezo.
V drugem članku navaja Hst, kako Je poljski ministrski predsednik Kozlowski dejal, da se Poljska in Madžarska neposredno zanimata za ureditev gospodarskih odnošajev v srednji in vzhodni Evropi Vsi poizkusi, da b: se to vprašanje rešilo, ne da bi se upoštevali vzajemni odnašaji med Madžarskv« in Poljsko, bodo ostali brez uspeha. Ta izjava, pravi list, nas je postavila pred nov korak neodvisne poljske politike. ki pomeni stvarno izenačenje poljske, madžarske, avstrijske in italijanske politike glede srednje Evrope. Poljska je doslej stala ob strani in se ni vmešavala v srednje-evropska vprašanja, prav varšavski sestanek pa naj bi bil otvoril tudi v tem pogledu novo poglavje poljske politike.
Volitve v Rusiji
Moskva, 27. oktobra. AA. Predsednik izvršilnega odbora sovjetske zveze Kalinin je v nekem svojem govoru poudari pomen skorajšnjih volitev v Sovjetski uniji. Sovjetski državljani, je dejal Kalinin, bodo morali pri teh volitvah odobriti zunanjo politiko Sovjetske un je. ker ie položaj na svetu precej resen. Sovjetska vlada s svojo zunanjo politiko podpira vsak korak, ki stremi po okrepitvi miru. Pri volitvah v vseruskj sovjetski kongres too imelo po uradni stat stiki volilno pravico 90 milivo-nov državljanov
Poneverbe v ukrajinski pravosodni službi
Moskva, 27. oktobra, d. V preiskavi pri ljudskem kom sarijatu za pravosodje v ukrajinski republiki so ugotovili, da sta zastopnik glavnega državnega tožilca Razva-dovsdci ter nadzornik državnega tožilstva Tiverovski ogoljufala državo za 1.220.000 rubljev. Pri poneverbah le bila udeležeaa cela vrsta višjih pravosodnih uradnikov v Ukrajin-. Nadalje so ugotovili, da sta bivši ukrajinski pravosodni komisar Poljakov, ki je sedaj ukrajinski Ihidski komisar za občinske zadeve, in njegov bivši namestnik Svinko. ki je sedaj glavni komisar za socialno zavarovanje v LTcrai ni. vedela o teh goljufivih manipulacijah. Med uradništvom ljudskega komisariiata za pravosodle so bilo izvršene mnogoštevilne aretacije.
Novosadska deputacija na Oplencu
NOvt S«d, 27. oktobra č. Novosadska mestna uprava Je s pomočjo nacionalnih organizacij uvedla akcijo za odhod večje deputacšje iz Novega Sada na Oplenac, da ae pokioni spominu velikega kralja. Udeležencev se je priglasilo toliko, da so mo. rali aranžirati poseben vlak; ki je davi odpeljal več sto Novoeadčanov pod vodstvom narodnega poslanca dr. Sekuliča in mest-nega načelnika Borote proti Beogradu in ArandjeJovcu.
Egiptska vladna kriza
Aleksandrlja. 07. oktobra č. Kriza vlade, ki je nastala v Kairu zadnje dni je sedaj odstranjena Kralj Puad je imenoval za novega eeiptskega predsednika vlade Zi-vara pa§o.
Strašna smrt
Maribor, 27. oktobra V Dravogradu se je pripetila včeraj grozna smrtna nesreča. V znani Gollovi rafineriji za olje so bili zaposleni delavci pri montaži destilacijskega kotla Kotel je bil težak okrog 2000 kg in delo jim je šlo le počasi od rok. Med demontiran jem je pa po nesrečnem naključju 201etni delavec Jakob Mihelič zašel pod kotel. Njegovi tovariši so mu sicer takoj priskočili na pomoč in so ga potegnili izpod kotla, vendar je bilo že prepozno. Nesrečnežu je zmečkalo prsni koš in levo nogo. Bil je sicer še živ in so ga takoj prepeljali v bolnišnico v Slo-venjgradec, kjer je pa takoj umrl.
ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO
Požar sred! mesta
Ljubljana, 27. oktobra Okrog 12.40 in kakih pet minut pozneje sta dva strela z Gradu naznanila prebivalstvu, da v mestu gori. Naglo se je raznesla, vest, da je začelo goreti v skladišču znane tvrdke s semeni Sever & Comp. na Gospo-svetski cesti.
V kleti je bilo pri sušenju gob zaposlenih več delavk. Gobe suše na najmodernejši način na plin m jih nekako konzervirajo za eksport v Ameriko, kamor gre večina tega blaga Pri sušenju je pa menda odpovedal manometer in plinska peč se je preveč segrela, tako da se je kazalec gibal iped 80 in 90 stopinj, namesto normalno na 40. Ker tega ni nihče opazil, so se preveč segrele cevi in vnele so se lese. ki so se na ■njih presušavale gc-be. Delavke so se ustrašile, nato so pa zmetale lese z gobami po tleh m začelo se je močno kaditi, da se je dim valil iz kleti. Dim ie vzbudil pozornost hišnih prebivalcev in prestrašena je ga Ru-sova, soproga mestnega fizika dr. Rusa, telefonirala na reševalno postajo, od koder so prihiteli poklicni gasilci na pomoč.
Čeprav n' bilo velike nevarnosti in je bil ogenj skoraj že pogašen. so gasilci vseeno napeljali cevi in preprečili razmah požara. Ker se je močno kadilo, so se morali tudi opremiti 9 plinskimi maskami. Skoda znaša le okrog 5000 do 6000 Din
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno in megleno v zaledju, vedro v Primorju in gorskih krajih. Dunajska vremenska napoved sa nedeljo*
Najbrž bo izginila megla, večji dvig temperature
Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Oblačno bi megleno vreme nad ved-Jim severnim delom države, -
Ljubki prizor, ki ga kaže naša slika, se je odigral v juniju 1931, ko je blagopokojni Viteški kralj obiskal PBtvice. Učenki, ki ga je pozdravila s pesmico, je naenkrat zastala beseda---ni šlo in ni
šlo naprej... zmedla se je in bridko zajokala. Tedaj je Viteški kralj objel srčkano dekletce in rekel županu: »Ona je vse znala, sirota! Nikar ne joči, dete! Pi si moja dobra devojčica!« — Nežni prizor je ganil vse prisotne in ga ne bodo pozabili nikoli — slika sama pa je zelo redek spomin na Viteškega kralja.
Viteški kralj za univerzitetno knjižnico
Anuiteta 1 milijon Din na njegovo pobudo
dami Tavčarjevi, da se bo za to
Ljubljana, 27. oktobra. Akademska akcija za univerzitetno knjižnico objavlja:
Slcrsenska javnost je bila že s itevilnlmt poročili v listih informirana o spomenici, katero je podpisalo do 70 gospodarskih, gtrokovnih in kulturnih institucij po vsej Sloveniji, v kateri se predstavniki slovenskega naroda obračajo na kralja s prošnjo, ttaj se zavzame za upravičene zahteve slovenskega naroda po univerzitetni biblioteki.
Na prošnjo akademikov ljubljanske unt-verze je konec septembra ga. dvorna dama Franja Tavčarjeva izročila spomenico osebno biagopokojnemu kralju Aleksandru I. v roke ter ob enem informirala Nj. Veličan-etvo o obupnem stanju Licealne knjižnice in o nujni potrebi po univerzitetni biblioteki.
Blagopokojni kralj Je na podlagi predio-fenega materijal a uvidel nujnost gradnje univerzitetne biblioteke in obljubil gospe
dvorni zavzel.
Po zadnjih Informacijah iz Beograda Je prosvetni minister, ki je bil letos že odločno odklonil predlog rektorata za anuiteto za univerzitetno biblioteko, na intervencijo blagopokojnega kralja Aleksandra I. spremenil svoje stališče in predlagal anuiteto od 1,000.000 Din za univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Predlog prosvetnega ministra je osvojil tudi gospod finančni minister.
	KAJ JE
F	inwm
	
Naši kraji in ljudje
Tak je bil smehljaj Viteškega kralja!
Jubilej župnika g. Janka Barleta
Pred 25 leti je prevzel župnik g. Janko Barle vodstvo župnije sv. Jakoba v Ljublja-
Kaj cenijo moški
AS ia kroj obleke zares najvažnejše, kakor večkrat pravijo mnoge ienet Mo-i ki pazijo najprej na lep obraz in negovane roke. Žena, ki ve kaj hoče, ve tudi kako to doseže. Ona neguj« obraz in
Priobčujemo sliki dveh posebno pomembnih velikih žalnih manifestacij: Zgoraj vbor prebivalcev Kočevja in okolice, spodaj pa zbor obmejnega prebivalstva T Gornji Radgoni, kamor so prišli tudi Nemci iz avstrijske Radgone.
Ne samo iz Slovenije, temveč todi iz raznih dragih krajev Jugoslavije, kjer bivajo naši rojaki v različnih službah, je prejelo uredništvo »Jatra« poročila o poraznem učinku marsejske tragedije in sHke o velikih žalnih prireditvah. Priobčujemo sliko iz Danilovgrada, majhnega črnogorskega mesteca. Tu se je zbralo prebivalstvo mesta in od daleč iz okolice. V nemem sprevodu so nosili po mesto sliko blagopokojnega Viteškega kralja. V popolni tišini in globoki žalosti je ljudstvo spremljalo vladarjevo sBko. Ves ta sprevod je napravil na vse prisotne nepozaben vtis. Ves dan so ljudje molče postajali po uHcah in se *	šele proti wč«a pwwnjenl rnriffl na iwJb
Žalno zborovanje v Polju pri Ljnbljani
formatu 25 X 36 cm po 15 Din. Reprodukcije bodo umetniško izvršene, točno po originalu, ki ga je napravil septembra letos akad. slikar Jakac na kraljevskem dvoru na Bledu. Dal čistega dobička je namenjen za umetniški fond. Slike se naročajo pri kulturnem oddelku mestne občine v Ljubljani.
Lojze Dular - 60Ietnik
Upravnik Glavne bratovske slcladnice v Ljubljani g. Lojze Dular slavi čil in zdrav
svoj 60. rojstni dan. Slavljenec se je rodi*
ni. V 25 letih svojega župnikovanja si je pridobil mnogo zaslug za župnijo, njeno cerkev in za župljane. k' danes z iskreno radostjo čestitajo svojemu župniku.
Ugledna nemška revija o jugoslovenski umetnosti
V zadnji številki znanega obzornika »HluStrierte Zeitung«, ki izhaja vsak teden v Leipzigu, je objavil ugledni nemški umetnostni kritik dr. Alfred K a h n prav toplo pisano poročilo o sodobni jugoslovenski umetnosti (»Gegenwartskunst in Jugoslawien«) Pisec podaja najprej kratko zgodovinsko skico jugoslovenske umetnosti, ki je že v 12. in 14. stoletju doživela prvo dobo svojega procvita, nato pa prehaja k oznaki našega modernega umetniškega dejanja in nehanja. »Svetovna vojna je pospešila razvoj,« tako piše nemški kritik, toda takrat seveda še ni bilo enot. no izoblikovanega jugoslovenskega umetniškega tipa. Umetniki so po veČini študirali v Monakovem in na Dima ju nekateri v Parizu. A nadčloveško doživetje borbe za narodno neodvisnost jih je ne samo čvrsto spojilo v eno. temveč je tudi ustvarilo neki svojstven jugoslovenski umetniških slog, ki ga tujec morda še hitreje prepozna kakor domačin. V tem slo.
gu Je izražena resnobnost Srba in smisel za široko formo, ki ga imata Hrvat in Dal-matinec, preko vsega pa je razprostrta tista večna otožnost slovanst?a.« Besedilo ponazorja 9 smiselno izbranih m tehnično odlično uspelih reprodukcij del sodobnih hrvatskih in srbskih slikarjev in kiparjev,
Ivana Meštroviča, Tomislava Krizmana, Ljube Babiča, Jože Kljakovica, Djoke Mazali da, Maksimilijana Vanke, MTadena Jo-siča in Dragomira Glžšiča. O slovenski moderni umetne sti članek ne poroča, kar bo pač v zvezi s tradicionalno našo kulturno skromnostjo.
»Ljubljanska Jadranska straža Vrhovnemu čuvarja Jadrana« — tako se Je glasil poslednji pozdrav ljubljanskega Oblastnega odbora z vsemi ogrankl JS Viteškemu kralju Aleksandra L Uedinitelju na venca, ki ga je ponesla posebna delegacija v Beograd Poleg 3 odbornikov so bili v tej delegaciji po dva zastopnika Podmladkov JS na vseh srednjih šolah s svojimi zastavami. Prednja slika nam kaže venec z zastavami in delegati. Na venca vidimo prej omenjeni pozdrav in na krajših trakovih imena 80 krajevnih odborov JS na območja ljubljanskega
Oblastnega odbora.
SIEMENS prodaja tudi na obroke
RADIO TELEFUNKEN
aparate iz prve roke v lastni prodajalni
Telefunken »MARSCHALL"
auper-aprejemalec za vse valovne dolžine a fading-kompenzatorjem
Din 6.200.—
JUGOSLOVENSKO SIEMENS D. IX LJUBLJANA, Tjrševa cesta la-H
m Maribor: Radio Starkel, Tt\
Svobode.
je bilo izrazit primer ljnbezni in zvestobe do domovine in vladarja, ki fivi v srcih vsega prebivalstva ter se spontano izraža ob usodnih dogodkih. Občina ima velik del revnega delavskega prebivalstva, Id je ob vladarjevi smrti najiskrenejše izražalo svojo togo in zvestobo. Slika je posnetek banodoskega sdrMraflra
g. dr. Jenka
v Jurka vaai pri Novem mestu, v Ljubljani pa službuje že od leta 1907. ter je deležen največjega zaupanja in pr znanja od upravnega odbora bratovske skladnice, dočim ga delavci-rudarji čislajo kot svojega očetovskega prijatelja. Blagemu možu m požrtvovalnemu rodoljuba želimo še mnogo srečnih
Izplačilo „Jntrove" zavarovalnine
vdovi finančnega podpredsednika Antona Kovačiča, ki je padel na Komu kot žrtev poklica
kršne je mislila uprava »Jutra«, ko je uvedla zavarovanje svojih naročnikov.
Zahvala
Ob nesrečni smrti mojega moža Kovačič a Antona, podpregledniika finančne kontrole v Radečah, mi je zavarovalna družba »Jugoslavija« v Ljubljani brez odbitka izplačala zavarovalnino 10.000 Din iz »Jutrovega« zavarovanja naročnikov. Družbi, zlasti pa upravi »Jutra«, ki je uvedla to plemenito zavarovanje svojih naročnikov, se najprisrčnejše zahvaljujem.
Kovačič Rozalija v Radečah
Nj. Vel. kralj Peter n.
Po tem Jakčevem portretu izidejo z najvišjim dovoljenjem si ke v bakrotisku Nj. Ve4. kralja Petra LL in sicer v velikem formatu 70 X 50 cm po in 75 in v manjšem
Ljubljana, 27. oktobra.
Letos zadnjo nedeljo avgusta, ko je bila na Kumu velika množica ljudstva iz okolice, je bil tja poslan tudi finančni podpreglednik g. Anton Kovačič iz Radeč, da bi preprečil prepovedano razpečavanje alkoholnih pijač. Ko je podpreglednik Kovačič ponoči mirno sedel pred gostilno, so planili nanj neki razdivjani fantje, ki so se prej pretepali ter dali opravka tudi orožnikom, in ga tako hudo ranili, da je revež 27. avgusta izdihnil v ljubljanski bolnišnici.
Anton Kovačič je bil star 38 let in je njegova tragična smrt izrazit primer nepričakovane najhujše nesreče, na ka-
Viteškemu kralja

Drobni spomini na kralja med narodom
Spomini na bivanj® blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja med Slovenci segajo daleč nazaj, prav do leta 1909., ko je prLšei prvič na slovenska tla, in to v Rogaški Slatini. Tu je bival tri tedne, sicer sinkognito«, vendar so kmalu vsi gostje poznali srbskega prestolonaslednika. Drugič je prišel pokojni kralj med Slovence 1. 1912., in sicer spet v Rogaško Slatino. Tretjič pa je prišel dne 26. junija 1920. med nas kot regent. Sedanji generaciji je še dobro v spominu triumfalni sprejem vladarja, ki je stopil po stoletjih sužnjosti na osvobojena slovenska tla, in ki ga je klical narod sam.
Najožje vezi pa so se ustvarile med bla_ gopokojnii» kraljem in Slovenci, ko si je po svoji poroki izbral našo ožjo domovino za svoje stalno letno bivališče in odpotoval takoj po svatbenih svečanostih v Beogradu dne 8. junija 1922 na Bled. Se preden je vstopil blagopokojni kralj v grad Suvobor, ga je prijetno tznenadil star narodni slovenski običaj; zakaj Gorenjci, domačini, so napravili svojemu ljubljenemu vladarju sšrango*. Bila sta kmeta Vinko Jan iz Zgornjih Gorij in Alojzij Papler iz Bohinjske Bele ki sta »šrangala«. Jakob KocjančiC iz Zgornjih Gorij in Jožef Zaje iz Zgornjih Gorij pa sta držala iz cvetja spleteno »šrango«. Prva dva sta natočila kraljevskemu paru vina. Kralj je vidno iz-nenaden in veselo presenečen trčil in napil: »Pozdravljam slovenske kmetovalce, ki jih iskreno ljubim. Vesel sem prišel po poroki najprej med nje!« Kralj se je nato, sledeč
Slovenski šegi, tudi »odkupil«.
*
Kadarkoli je blagopokojni kralj pozneje Itd val med Slovenci zlasti ob počitnicah, se j« vedno domače kretal med njimi, pazno in budno opazoval narodovo življenje in mišljenje ter pogosto dela' izlete po naših krajih. Na take izlete in z njimi zvezane dogodke kroži še dandanes mnogo zanimivih anekdot, od katerih naj navedemo in obnovimo vsaj najbolj značilne:
Tako se je nekoč pripeljal blagopokojni kralj Aleksander I. z Bleda v Ljubljano in dospel na Tržaško cesto. Tam je zagledal dečka, ki je prodajal rdeče jagode v košku. Poklical je dečka in ga vprašal, ali mu proda jagode. Seveda je bil deček takoj zadovoljen. Kralj je vzel košek, spravil ga v avto, dečku pa izročil stotak. Deček je stal z bankovcem v roki gledal in čakal. Ko pa je dal kralj znak za nadaljevanje vožnje, se je začel deček na ves glas jokati. V ti-istem hipu je prišel mimo neki gospod in vprašal dečka, zakaj joče. Pa je fant odvrnil, da mora prines.ti košek domov, sicer bo tepen. Gospod je dečku dopovedal, da je vendar dobil za vse skupaj sto dinarjev, vendar se deček ni dal potolažiti. Nato se je kralj srčno nasmejal, iztresel jagode v
papir in vrnil dečku košek.
*
Drug zanimiv dogodek je v spominu našim Gorenjcem, ko je kralj Aleksander nekoč obiskal zdravilišče na Golniku. Pomotoma je ob tej priliki za vozil avtomobil na napačno cesto ter se na lepem znašel pred kmečko hišo Uršičevo. Stari oče Uršič je imel baš nekaj opravila na dvorišču, ko je vstopil kralj in ga vprašal, ali ima kaj jesti. Kralju so prinesli surovega masla, mleka in klobas. Kralj je vsekakor mislil, da je v gostilni. Ker pa kmet, ki kajpak ni poznal Nj. Veličanstva, ni hotel vzeti pla. čUa za prigrizek ga je kralj povabil v avtomobil. Pri prvi gostilni v dolini je kmet opozoril odličnega gosta, kje je dobro vino ter naročil liter vina. Kmet je hotel na vsak način sam plačati, češ da voznik, ki ga zastonj vozi, ne sme imeti poleg tega se stroškov. Kralj pa je račun sam poravnal, a kmetu je skrivaj potisnil v žep tisočak in listek z imenom »Aleksander«. Ko se je kmet vrnil domov, je ves navdušen pripovedoval o prijaznem in odličnem tujcu. Ko pa je slučajno segel v žep in izvlekel bankovec s kraljevim listkom, mu je vsa stvar postala na mah jasna. Družina je kajpada morala še dolgo časa pripovedo. vati vsakomur o tem.
Poleti 1922. se je peljal pokojni kralj v avtomobilu na Dolenjsko. Cestar šmuc na Malem Ločniku pri Turjaku je baš po skromnem kosilu počival pod orehom pri svoji hiši. Ob eni popoldne zagleda cestar nenavadno lep avto, ki se pelje mimo, pa se zopet vrne nazaj proti hiši. Kar pritečejo otroci in kličejo: »Inženir so prišli«. Cestar je šel na vogal hiše in zagledal v avtu višje oficirje. Iz voza je stopil sluga in nagovoril cestarja: »Tu je Nj. Veličanstvo in izvoli kositi na vašem vrtu, če imate mizo in nekaj stolov.« Cestarjeva žena in sluga
sta znosila na vrt mteo in stole. Kralj pa se je prijazno pogovarjal s cestarjem, ga povpraševal po otrokih in daroval najmlajšemu zlatnik za dvajset frankov. Visoka gospoda je šla nato kosit. Kralj se je spomnil najstarejšega dečka Franceljna. Po dolgem iskanju so ga dobili na podstrešju, kamor se je skril. Mislil je, da so prišli Italijani, ker so imeli sablje. Kralj mu je velel, naj nastavi klobuk in mu naložil pomaranč, čokolade in torte. Domača hčerka je nato prinesla kralju šopek cvetic in dobila v dar tri stotake. Seveda je bila aboga cestarjeva družina vsa srečna in je še dolgo pripovedovala o tem izrednem dogodku. Cestar je zagotavljal, da je kralj vse lepši v naravi kakor na sliki.
Za časa svojega bivanja na Bledu se je vozil blagopokojni kralj mnogo skozi okoliške vasi in kraje, tako da so poznali otroci njegov avto že po glasu. Ob takih prilikah so ga vedno navdušeno pozdravljali. Ko se je peljal nekoč skozi Radovljico, je sklenil dvanajstletni Polde Vogelnik iz Predtrga, da bo posebno počastil kralja. Na domačem vrtu je natrgal najlepših cvetlic, jih povezal v šopek in poleg dal listek z napisom: »Počastim Vaše Veličanstvo! Leopold Vogelnik iz Predtrga št. 9.« Ko je slišal, da se kralj vrača nazaj na Bled, je deček tekel k cesti in vrgel šopek kralju. Priletel mu je na prsi. Kralj ga je ujel, se smehljajoč obrnil proti dečku in mu mahal s šopkom v pozdrav, dokler ni izginil avto v daljavi. Tretji dan po tem dogodku se je igral deček z ostalimi otroki na cesti. Kar se pripelje avto in se ustavi v bližini dečkove hiše. Iz voza stopi oficir in vpra. ša otroke, kateri je Leopold Vogelnik. Otroci so mu ga pokazali. Ta se je pa prestrašil in hlače so se mu začele tresti: kaj bo le zdaj! Oficir pa je dečka prijazno vprašal, ali je on tisti, ki je vrgel kralju šopek in ali je kaj priden. Boječe je pritrdil. Nato je izročil oficir dečku lepo srebrno uro, ki mu jo je poslal kralj in ga opozoril, naj vedno ljubi in spoštuje svojega kralja in naj bo priden doma to v šoli. Deček je bil tako razburjen in vesel, da je skoraj pozabil, zahvaliti se za lepo darilo. Ko se je oficir odpeljal, ni bilo ogledovanja in spraševanja ne konca ne kraja. Bliskoma se je raznesla novica po Radovljici to okolici. Srečni deček je moral stokrat povedati vse podrobnosti in pokazati uro.
*
O priliki nekega dvornega lova je straži! ob cesti od Bleda vojak. Dolgočasil se je in zahotelo se mu je kajenja. Z vil si je cigareto, ko pa je segel v žep, ni bilo vžigalic. Ozrl se je naokoli, ali ni morda v bližini kak človek, toda zaman. Kar za-di ceste in dvigne roko. gleda v daljavi avtomobil, se raskorači sredi ceste in dvigne roko. Šofer je avto ustavil. Vojak seveda nI vedel, da sedi v avtomobilu kralj. Zato je na njegovo vprašanje, kaj hoče, moško odoovoril: »Pa va. tre mi treba, brate!«
Kralj se je prijazno nasmehnil in po-stregel vojaku; nato ga je vprašal, kaj dela tu na cesti. — »Pa znaš, brate, stojim na straži. Kažu, da če se ovde voziti kralj.« — »Kamo da se vozi?« — »Valjda u Beograd, a ne znam tačno, nisu mi niš ta kazali.« — Kralju je ta pomenek očividno ugajal, pa Je nadaljeval: »Pa kako je s kraljem? Da-li ga poznaš?« — »Kako da ga poznam? Nikad ga nišam video.« — V tem se je kraljev adjutant nagnil iz avto. mobila in zafiepetal vojaku: »Eto, to je naš kralj!« — Vojak je pogledal ravno, dušno predse in rekel: »E brate, kakav kralj! Da Je to naš kralj, ne bi ja sada pušio!« Ko pa si je bolj pozorno ogledal prijaznega gospoda to ga v duhu primerjal s sliko v vojašnici, je treščilo vanj kakor z jasnega neba spoznanje. Sapa mu Je zastala, izbuljil Je oči, cigareta je pa kar sama padla iz roke. Kralj se je posmejal —
in avto je oddrdral dalje po cesti.
*
Pa tudi v ostalih delih nafle države pri. povedujejo razne zanimivosti o pokojnem kralju. — Pri Srbih velja kum ali boter kakor najožji sorodnik. Kum uživa pri
družini veliko spoštovanje in se zato smatra kumstvo za veliko 5a-»t. Kum Je pri Srbih brezpogojen zaupnik družine, njen svetovalec to varuh otrokom, ako postanejo sirote. On tudi rešuje domače in rodbin, ske spore, nesporazume in prepire. Kum Je ali krstni ali »šišani«, tisti, ki prvi ostriže otroku lase. To je zelo stara, a še dandanes narodna navada.
Leta 1920. je prišel regent Aleksander v Sarajevo. Nekega jutra je jahal iz mesta t
Hidže, namenjen k izviru reke Bosne. Od Eidža do izvira je šel peš. Njegovo spremstvo je bil preprosti narod, ki se mu je pridružil to ga spremljal. Na potu je stopil v kmečko hišo. Seveda je bU domači gospodar ves srečen ko je zagledal na pragu svoje hiše regenta Aleksandra. Prijazno, prav po domače ga je povabil v hišo to mu postregel. Regent Aleksander se Je neprisiljeno razgovarjal z družinskimi člani, ki so živeli to prebivali skupno v zadrugi, kakor je to pri Srbih še dandanes navada. Kar zagleda regent majhnega dečka, vnuka domačega gospodarja.
»AH hočeš, da bom Jaz tvoj tiflani kum?« je vprašal regent Aleksandra.
Kajpada je otrok prikimal, odrasli so pa od veselega presenečenja onemeli, ženske so ganjene zaradi regentove ljudomilosti celo začele jokaj. Domači gospodar je prinesel škarje to regent Aleksander je po starem srbskem običaju ostrigel dečka okcx.
B vratu ter na ta na£kt postal »SSani kum« v preprosti kmetski srbski hiši.
Okoli Broda pripovedujejo: Seljakinja Marija Repačeva iz Martinske vasi pri Si~ sku Je prosila za avdienco pri kralju Aleksandru Ko je prišla v sprejemno sobo, kjer so bili zbrani ministri in ostali odlič-niki, je čakala na kralja. Z naglim korakam je stopil v sprejemnico lep mlad mož, pristopil h kmetici to jo vprašal: »želite li vi govoriti z menoj?« Takoj je kmetica spoznala kralja Aleksandra, pozdravila ga je in mu oddala pleteno košarico, okrašeno z rožmarinom in s trobojnico. Kralj je rade volje sprejel darilo, peljal kmetico do sedeža ta ji prijazno rekel, naj mu pove svojo prošnjo. Prosila ga Je za svojega bolnega brata, ki Je bil pri vojakih. Kralj je obljubil, da bo uslišal njeno prošnjo, na_ zadnje pa ji je izročil v dar košarico, umetno zlatarsko delo iz čistega zlata in srebra. Ganjena se je seljakinja razjokala, doma pa ni bilo ne konca ne kraja pripovedovanju o ljudomilem sprejemu pri kralju Aleksandru.
Jugoslovenskemu
Jugoslovenskemu sokotstvul
Razkrita Je tajna odvratnega zločina, izvršenega nad našim Velikim Kraljem Mučenikom. Teroristična akcija, ki je v službi revizionizma. je poizkušala, da z marseljskimi streli, namenjenimi našemu Viteškemu kralju Ujedinitelju, razruši državno tn narodno edinstvo jugoslovenskega naroda
Zločinska roka je uničila življenje narodnemu K'atju. ki ga je hvaležni narod z največjo podaniško vdanostjo, z neizmerno bolestjo (n ljubeznijo položil v Pan-teon večnega življenja, toda ni uničila duha naroda in ideje državnega in narodnega edinstva.
Jugoslovenski narod živi in bo živel svoboden in ujedinjen. Ideja svobode in edinstva, ki je stoletja živela v dušah ve likih narodnih sinov in v Velikem Kralju Mučeniku. živi sedaj že v vsem jugoslo-venskem narodu.
Grozoviti zločin izvršen nad našim Vitel jem, je pretresel duše in izzval bol. sol• tel jem. je pretresel dušo in izzval bol. solze tn glasno ihtenje vsega našega naroda V te) narodni boli. v teh solzah tn v tem ihtenju vidimo sveti simbol naše narodne etike, ki mora z njo biti prožeto vse naše državno življenje Sokolstvo smatra, da bo Jugoslavijo očuvalo in dvignilo samo ono delo, ki mu je izhodišče etično pojmovanje naroda, izraženo v teh tožnih trenutkih v bolestnem kriku ogorčene in užaloščene narodne duše.
Vi, jugoslovenski Sokoli, bodite kot poosebljena narodna misel tudi v bodoče čuvarji državnega in narodnega edinstva, ki ga je posvetila Kraljevska kri. S svojimi novimi napori in s svojim delom do-kaiite, da stoji za našim Mladim Kraljem Petrom I/, edinstven in nedeljiv ves jugoslovenski narod, ki bo branil in ubranil pred napadi naših neprijateljev svojo svobodo in edinstvo z vsemi svojimi močmi —- tudi za ceno največjih in najtežjih žrtevl
Sporočite vsem, da bo silbviti val nacionalne solidarnosti zdrobil vse, kar bi se postavilo na pot konsolidaciji, napredku in varnosti našega naroda in naše Domovine/
Z vero v Boga pojdite na tvorno deto! Čuvajte nad čistoto sokolske misli, zberite okrog sokolskih praporov vse prekaljene nacionalne moči, ki v njih živi duh Ju-goslovenstval Podvojite svoje sokolske napore, bodite pripravljeni na vse žrtve in tako odslej kakor ie doslej
ČUVAJTE JUGOSLA VlJOl Z dravol
Beograd, dne 22. oktobra 1934.
Uprava Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije.
Vsem bratskim sokolskim župam, društvom in četam
V teh težkih dneh neizmerne tuge in žalosti, ki jo prenaša ves jugoslovenski narod z veličastno moralno močjo Majke Jugovidev, prevzemata naša sokolska srca in vse naše sokolsko bistvo dva velika in močna občutka: brezmejna bolest za izgubljenim Voditeljem naroda, Kraljem-He-rojem in Kraljem-Mučenikom, a enako brezmejna ljubezen, zvestoba in vdanost do nove zvezde vodnice našega naroda
sokolstvu
in naše domovine: do našesra vzvišenega Mladega Kralja Petra Drugega Karadjor-
djeviča.
Velika dela zahtevajo ttid> velike žr-tve. Za veliko delo Osvobojenja in Ujedi-njenja, za veliko in močno Jugoslavijo, je bila poleg ogromn h žrtev, ki jih je doprinose! jugoslovenski narod, potrebna tudi še največja žrtev: morala je teči sveta Kraljeva kri Viteški Kralj, ki je preživel vse strahote vojne in ki se je povrnil kot Zmagovaiec i«i UjedinitelJ, je padel — zadet od zločinske roke — pr: -izvrševanj*! zgodovinske dolžnosti Voditelja naroda kot Kralj Mirono>ec m Mirotvorec. želeč osi-gurat" mir in srečno bodočnost tako svojemu narodu kot vsemu človeštvu. Neumorno, neustrašeno in do samoodrekanja požrtvovalno vršeč svojo vzvišeno Kraljevsko poslanstvo, je vsem nam pa tudi vsemu svetu dal za večne čase nenadkriljiv pr mer dolžnosti, žrtve in ljubezni do Naroda iti Države. Popolnoma si svesti veličine Njegove tragične herojske osebnosti, občuttno tudi veličino izgube, ki nas je zadela, in zato je naša žalost neizmerna in naša bolest neprebolj"va.
Toda zločinski streli, ki so utrnili življenje Viteškega Kralja, so premalo močni, da pogode cilj, ki so vanj merifj: Jugoslavija. velika, močna in nedelj va, ki so ji bile namenjene poslednje besede Velikega Kralja, živi močno Hi krepko, njedinjena kakor nikdar poprej v bolest: in strahovitem pravičnem gnevu. Jugoslovenski narod pa, izvršujoč sveto naroč k) Kralja Mučenika se v krepkih vrstah zbira okrog svojega Mladega Kralja, ki je nanj prenese! svojo brezmejno ljubezen, vernost tn vdanost pripravljen za nove čine in nove napore. Delo Velikega kralja, naša svobodna in uiediniena Domovina, le sveto ln nedotakljivo Njegov simbol je naš d'čni Krall Peter II.. naša nada ta naš ronos. Njegovi smo vsi f z dušo i s telesom. Njegovo je naše življenje!
S tem občutki smo spremili mJ Sokoli svojega Kralja na Njegovi poslednji poti do Kralleve zadužbine na Oplencu. S temi občutki se vračamo sedaj k svetem« pozivu svojega življenja: da zbiramo pod sokolskimi prapori vse najboljše moč'j našega naroda in da bomo s svojim tvornim delom in zgledn m življenjem vedno budni čuvarji Jugoslavije, pripravljeni na vse, tudi na največje žrtve.
S temi občutk; bomo pričakali letos tudi naš veliki sokolski m narodni prazn;'k, Prvi december, ki mora biti ves v znakti globokega spoštovanja in hvaležnosti senci Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedtaitelja ter brezmejne ljubezni, zvestobe in vdanosti našemu dosedanjemu starešini, sedanjemu Mlademu Kralju Petru II- Karadjordje-viču.
Da bi se celotno jugoslovensko Sokolstvo čim dostojneje pripravilo za ta svečani dan. Izvršni odbor Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije odreja:
1. da naj se na dan Prvega decembra
t L vrše po vseh sokolskih ecTnicah — društvih m četah — samo svečane seje in to po navodilih, ki bodo v ta namen po-sebe izdana;
2.	da naj se ob tej priliki izvrši svečana zaprisega vseh sokolskih pripadnikov Njegovemu Veličanstvu Kralju Petru II. in to na nač n in po obrazcu, ki bo pravočasno objavljen;
3.	da se tega dne izvede široko zasnovana socialna akcija v korist »Socialnega fonda Viteškega Kralja Aleksandra L Uje-dintelja«, ki je osnovan pri Savezu in pri poedinih župah in to po na vod lih, ki bodo predpisana s posebno okrožnico;
4.	da naj se na ček) vsakega službenega in zasebnega sokolskega pisma uvrste Kraljeve besede: »Guvaite Jugoslavijo!« in da naj se v času narodne žalosti konča vsako sokolsko pismo z besedami: »Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju!«;
5.	da nai vse edin:ce pravočasno izvrše vse priprave za čim veličastnejso prvode-cembrsko manifestacijo, ki naj v vsakem pogledu odgovarja važnosti ln pomenu tega dne in naše sokolske organizacije.
Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I. UjedinHelju!
Naj živi naš d?£ni Kralj Peter H. Ka-radjordievičl
Zdravo!
V Beogradu, dne 22. oktobra 1934.
Za Izvršni odbor Saveza SKJ I. namestnik starešine: E. L. Gangl, s. t.; tajnik: A. Brozovič, s. r.; predsednik prosvetnega odbora: dr. VL Belajčlč, s. r.
Sreska kmetijska razstava v Murski Sobcii
Murska Sobota, 27. oktobra
PrejSnji ponedeljek je bila otvorjena. Zaradi žalostnih dogodkov je bila preložena za cel teden Ob navzočnosti predstavnikov oblastev so se zbrali v Sokolskem domu člani pripravljalnih odsekov poleg številnega občinstva. Pokrovitelja razstave g. bana je zastopal g. inž. Zidan-šek.
VeHk vtMk je na navzočne napravil govor poslanca g. Benfca, ki oe je zahvalil vsem, ki so pripomogli do tako lepe izložbe, posebno pa g. banu. »Marseilleski zločin nam je vzel našega nalvečjega kmečkega zaščitnika in nam ni ta razstava v veselje, nego v žalost, ker smo izgubili Onega, ki smo ga najbolj ljubili.« V teh besedah g. poslanca je bila izražena vsa bol našega prekmurskega kmeta in ni čudno, da so besed« izzvale solze v oči.
Po skromni otvoritvi ee je vršil ogled razstave, ki je bila nameščena v prostorih Sokolskega doma. Okusno urejena razstava Je Zbudila povsod priznanje ta občudovanje. Videl si prav vse, kar prideluje naše Prekmurje, orjaške buCe, sladkorno peso, krompir vseh vrst, fižol, lečo. orjaške glave zelja, vse vrste žita. Vmes pa so bili še tudi razstavljeni zanimivi do. mačl lončarski izdelki, različne vrste domačega platna, razne pletenine ta uisano stkane domače preproge. Veliko zanimanje so vzbujali tudi različni pridelki bano-vinSke kmetijske šole v Rakičanu. Vzdolž po sredini glavne dvorane Je bOo razstavljeno najrazličnejše sadje, ki Je našlo številne kupce. Desno stran dvorane je zavzelo učiteljstvo, ki Je razstavilo pridel-Ke svojih šolskih vrtov Poučen Je bil pogled na vse vrste pridelkov. Poleg sadja smo videli nazorno razstavljene različne vrste cepljenja, različne vrste bolezni na sadju, načrte šolskih vrtov in Izdelke otrok, nanašajoče se na kmetijski pouk. Šolskemu nadzorniku g. Velnarju, ki je vo-dil organizacijo tega oddelka, k uspehu čestitamo.
Prav isto velja tudi za v bližini nameščen čebelarski oddelek, ki ga je z vso skrbjo to velikim znanjem aranžirala ga. Faflikova. Na obširnem sokolskem odru je bil nameščen gozdarski oddelek. Mnogo pozornosti je dalje zbujal oddelek, ki ga je opremila tvornica dušika v Rušah. Tudi naše vinarstvo je imelo svoj oddelek.
Zasluga, da je bila vsa razstava tako smotrno urejena, gre zlasti gg. inž. Miku-žu, inž. Eiseltu, agr. Dularju to vsemu ostalemu razstavnemu odboru. Obisk je bil vse dneve velik. Kmetovalci od blizu ta daleč se niso mogli dovolj pohvalno izraziti o razstavi Posebno velik je bil obisk šolske dece. Edino en nedostatek je imela razstava premalo časa je bila dostopna občinstvu. To je mnenje vseh.
igErrj
Vzpon dveh naših dijakov na švicarske vrhove
Švicarske vrhove Monte Rosa, Breithorn In Matterhorn sta letos v avgustu zmagala dva 17-letna dijaka iz Maribora. Lep in svojevrsten rekord dveh čilih mladeničev, ki sta se povzpela tako daleč brez vodnika. Preprosti i8kreni opis njune poti objavljamo v naslednjem — (drugi del bo sledil ob tednu):
Priprave
Ni mi bilo še 15 let, ko sem postal turist. Tedaj sem orvič stopil v kraljestvo Zlaio-roga in vzljubil planine tako, da komaj pričakujem vsako leto trenutka, ko jih lahko zopet pozdravim in pobitim v njih višine. Dasi še nisem do dobra spoznal naših prelepih planin in sem obšel samo nekatere zanimive poti, sem vendar zaželel spoznati še nekaj vel i častne jšega. Različna alpinistična predavanja eo me podžigala v želji, da bi prehodil in preplezal del švicarskih Alp Razodel sem svoje misli .n želje prijatelfj Econu. ki je že priznan športnik, in ta je bil takoi navdušen za moje načrte. Tako ee je pričela trnjeva pot k uresničevanj"J smelih sanj.
Vse leto eem inštniiral in zbiral denar, da sem ob koncu šolskega leta imel približno dovoli denar ia Ko s*»m e tem rešil gmotno fltran Izleta eem moral še fizično. Zato sva napravila v družbi t Radom tri plezalne tare v Julijskih Aloah. od katerih je bil« glavna Jalovec (Hornova smer). Seveda eva rabila za švicarske Alpe boljšo opremo kot v Julijskih. Nabavila sv« cepin dereze, šotor zalogo živil in druge rnanPe stvari Po dolgem trudn sem zbral in j redil tudi potrebne ootn» liste Končno ie napočila težko pričakovana ura odhoda 8 težkim nahrbtnikom in kovčegnm oprtanj sva vstopila soboto 11. avtrieta ^Hrtraf cfc 3. v brzovlak. Še nekai resnih
opominov od skrbnih staršev, in vlak je oddrdral proti jutri. Po šesturni prijetni vožnji 6va bila v Trstu, kjer sva se ustavila za 2 uri, d« si ogledava življenje v pristanišči. Prekooceanski velikan, ki je ravno odhajal, je privabil orecej ljudi, sicer pa eo vse ogromne naprave počivale. Opoldne sva nadaljevala pot do Benetk in tu posetila umetnostno- zgodovinsko rasstavo, ki je nama naklonila 70 "»/• pop .usta na vseh italijanskih železnicah. Povzpela sva se tudi na stolp znamenite Markove cerkve. odkoder se nudi diven razgled čez vse mesto. V mraku sva šla na kolodvor in ee odpeljala ob 20. dalje
V Milanu sva samo prestopila in takoi drvela naprej. Ko sva na meti opravila običajne formalnosti, sva kmal j za eimplon-skim tunelom prispele v Visp. kjer eva izstopila ob 3. z jutra i in nato malo podre-mala v čakalnici. Ob 6 sva vstopila v zer-mattski vlak S precejšnjo brzino ie zapustil začetno postalo ta odbrrel po navadnih tračnicah, dokler ni opešal pri prvi strmini. k«er so zato prišli do veljave zobci Zaman sva se ozirala na levo in desno, da bi ugledala sorske velikane; megla je ležala do dolfne in deževalo ie.
Bila sva že obipana: če* kai bo. če oreme kmalu ne zjasni Po dvf»h urah vožnje skozi Številne tunele nad prpnadi in skozi idilične poroke vasi svn prispela » Zermatt Dež ie ponehal, toda megla
ie vedno pokrivala vrhove. Na peronu jo stala dolga vreta hotelskih jslužbencev. ki eo samo čakali na migljaj tujca, da mu odvzamejo prtljago. Midva eva jo mahnila v središče Zermatta. zložila oba kovčega in nahrbtnika skupai kraj ceste in eva šla iskat veek na drugo stran, kje bi našla cenejšo sobo. Dobila sva jo v hoteli »Per ren« za 2.50 fr., kar ie tu najcenejše.
Ko eva znosila v eobo svoje stvari, sva Sla ogledovat znamenito gorsko letovišče (1620 m). Gotovo presenečajo vsakega tujca številni krasni hoteli, ki zakrivajo se preostale koče domačinov. Trgovine so odprte tjkaj od 7. zjutrei do 11. zvečer in trgovci imajo kar po cestah izloženo evoje blago, ne da bi kdo pazil nanj: zaipajo tujcu. Ker je bila ravno nedelja, sva imela priliko občudovati najelegantnejše toalete :ia promenadi. Pri tem naju prav nič ni motila okolnoet. da sv« bila sagia najneele-gantneje oblečena. Na vsak korak eva srečala kakega turista, čisto naravno: saj ie Zermatt izhodišče v najvišje in najlepše evropske vrhove Seznanila sva se e priletnim vodnikom ki se je ponudil, da nari popelje na vrh Matterhorna. Čeprav eva izjavila, da hočeva doseči vrh brez vodnika, name je rade volje dal pojasnil; na številna vprašanja. Kar čudno se mi je zdelo, da nisem srečal niti enega berača Popoldne sva ae povzpela, da si boli razgibl.ie-va ude. do najbližje koče »Thee-Haaie":. ki je že 1992 m visoko ln odkoder ee odpira krasen razgled na Matterhorn. Breithorn in drige gorske velikane.
Matterhorn le Se bil zavit v meglo, toda fcv. rxar trenutkov se nama le odkril v vbpI svoV veličastnosti, da sva obstali kakor prikovana- uzrla sva ga prvič Komaj ga le Egon ujel na fotografsko plo«čo ie vrh snet zavil v meglo Nazai sva hodila mimo mogočnih slapov in brzic. N«»dn-nad Zermattom 'e ooraien maih*n skalnat hrib in v tem ograjenem pmutoru gojijo kozoroge Misleč na težko turo eva
se vrnila v hotel.' Vzela eva bila sicer zložljiv šotor seboj, da bi si tako prihranila prenočišče v hotelu. Toda vožnja najj je precei izmučila in hotela sva se spet enkrat pošteno naepati Pripravila sva torej vse potrebne stvari in jih zdevala vBak v svoj nahrbtnik. Klinov nisva vzela e seboj, ker nama je vodnik rekel, da jih ne bova rabila.
Vreme onemogoči prvi naskok na Matterhorn
V ponedeljek naju je zbudilo 5ele pozno zermattsko solnce: ura je kazala že deveto. Hitro sva ee oblekla, nekaj malega poiedla in se oprtala e težkima nahrbtnikoma. Še cepin v roke in hajd na pot Solnce je pripekalo, ko sva jo mahala oroti Hornli-Hutte-Komaj stopiš iz Zeimatta. si že v gozdi, ki pa ne sega nad 2000 m. Med potjo sreča vaš številne majhne okrepčevalnice, ki ti nudijo izvrstno švicarsko mleko za 0.40 fr. čašo- Srečavala sva tudi številne turiste »malega kalibra«, ki povsod prevladujejo in ne gre jo dalje kakor do koč: tu ;e zadnja postaja in okrepčevalnica za tako uboge želodčke Solnce ni bilo več tako neiemiljeno. nebo se je že spet pooblačilo in ni obetalo nič dobrega.
Opoldne eva prišla v hotel >Lae noir« (2589). ki leži ob istoimenskem jezeru in je bil poln letoviščarjev. Pojedla eva juho in šla dal-e Pot (e tako imenitno narejena, da lahko do »Cabane du Cervin« (3298 m) jahaš Po peturni hoji sva prišla do te znamenite koče Tik ob njei stoji hotel BHvčdSre. ooln letoviščarjev dasi eo cene sorazmerne izredni višinski legi Turistov i*» malo v hotelu, večina fih gre v kočo Koni»i svo prestopila nien orag. se ie nebo etemnilo in kmaii ie bril nfcolj oglov mrzH vihar in zanašal dpbele snežinke S skrbio sva vsak trenutek hodila r>red kočo gledat kako le z vremenom t^fl «n»»žUo ie dalfr" in n! biln izgleda n« bn1?S«» vrem*.
Partije k? so prišle ta dan t vodniki. eo epet odhajale, ker eo vodniki izjavljali.
da bo Matterhorn ves teden nedostopen. Kljub tem avtoritativnim izjavam nisva obupala. Po skromni večerji sva vse nepotrebne stvari vzela iz nahrbtnika ta jih dala v košaro, ki jo ima tu vsak turist svojo- Tako — nahrbtnik je pripravljen. Zvečer sva še pomagala prikupnem i oskrbniku brisati ooeodo. potem sva šla spat. Ponoči se !e snegu pridmžila še toči. ki i? nekaj časa ropotala po pločo«' naeia strehi, da m mhče spal V koči je bilo mrzlo in čeprav sem imel tri odeije Jie je vendar zeblo. (14. VIII.) Ko sva drugo jutro ob 4 vsta'a, sva v'dela skozi okno, da ie snega nrecej zapadlo in da vse zavilo v gosto meglo Zlezla sva nasaj pod odej««. Ob 8 sva šla epot gledat. Ce7'.ju eo škripali v sveže znpadlea. snega, ki po-pi>lncma prebein Maf:erborn. Zaenkrat res ni bilo misliti, da bi ca naskoč'la. Uafd nazaj v i>«{o! Ke- je osk'lyi!k M v Zermatt sire strni gospodarili in t> n.fu tako zbližalo z ostalimi turisti. Kar hitro srn s- postali prijateljsko iskreni tovariši ta zavladalo je naipriretnejše razr položenje Turisti eo bili vseh narodnosti in če ee nismo mogli sporazumeti smo si pa kazali s prsti; smeha je bilo dcueolj.
Po obedu so eni umivali posodo, jo brisali in pospravljali, drjgi pometali in sna-žili. da je bila koča brž v nailenšem redu. Dopoldne ie že spet snežilo. Ker za par dni naprei ni bilo nobenih izgledov za turo in ker nisva imela zadosti provijanta. sva se odpravila nazsi v Zermatt Vrnila oa se nisva po Isti poti. amoak čez Staffelske Alpe Med potjo sva natrgala cel šop pla-nink. ki tam rpsfpio kar med travo, na kater* se pase živina Zvečer sva bHa v Zermattu Oklenila sva da bova izrabila Čas dokler n<» postane Mattprhom spet dostojen tttri«t«m za drugo turo. pri ka-tor? ni neobhodno potrebno l^oo vreme. Zedinila sva se. da greva na Monte Roso in Breithorn.
Pregled uspehov dr. šmlda na Vačah
Letošnja odkritja o življenju Ilirov v naših krajih
Letošnja raziskovanja na Vačah so našo
znanost razveseljivo obogatila^ Protdr. Valter Šmid je del svojih pocitnic povsem posvetil razkopavanjem. Že več letj»nha a
k nam neumorni znanstvemk -z Gradca in
je ravno njegova zaslug*, da nami je odkrri tudi naselbine starih I'rov;-do pred leti so nam b:la znana le njih g mik, ki ?o še dobro vidne n. Lestini, ozem
ljico pa so že tndi takrat na vso moč častili. To nam dokazuje ostanek kameni tega vrča — amfera se menda menuje — ki ga je žejni Vačan pobasal v starem Lytusu — današnji Litiji — kakemu čolnarju, tovore-čemu vino po Savi. Na ramenu ga je odnesel nato domov, ter ga je vtaknil s konico v pesek v kleti, in ga je hodil tjakaj vneto čuka t.	•
Starost grobov na Apnu so presodili po lepih lončenih posodah, da spadajo v 6. ali
tudi naselbine starih II hor. -	ie-
ti so nam bila znana le njih grobišča, go-Lf? ti 5, le dobro vidne na Lestini, ozem-Hn tik ceste z Vač proti Mediji n Zagorju.
ljVarlji" znanstvenik je odkril naselja na	______________________
»lanotah Zgornje in Spodnje Krone nedaleč 5. stoletje pred Kristom. Neka druga go-nd ljubke gorske cerkvice na Slemšiku, ki mila na Ravn h njivah, ki leže pod Mač-kraliuie nad Vačami, vidna pa je tudi da- kovcem na previsu Zasavja, Moravske do-leč no savskem žlebu. Po dr Šmidovi za- line m Kandrške doline pa je starejša, iz Ifij vemo zdai. da ie bilo na Spodnji Kro- 7. stoletja, iz halstatske dobe. V njej so glavno ilirsko taborišče. Tod so imeli j nash ovratnice, železno, na Vačah izdela
' _	i tv.L____1 f ^c.l/^m b-^vapiip
no ločno fibulo, bronasto puščico in črno lončeno posodo.
tudi že v stoletjih pred Kristom kovačije in fužine. Pa prav imenitne izdelke so kovali gori. Saj vodijo sledovi vaških fibul — znanih lepotičnih izdelkov stare dobe — oor do Krania in po Savi do Zidanega mosta. Ves ta trgovski okoliš so zalagali podjetni Vačani z <zdelki iz svojih kovačnic.
Doslej je bilo odkritih 17 hif in kovačnic, pri letošnjih izkopavanjih dve hiši in tri kovačnice.
Kot posebno zanimivost navajamo, da }e
imela ena teh hiš izravnan tlak, ki je služil za ležišča Na njej so tudi dobro vidni ostanki ožganih tramov hišnih sten. Nad vse zanimiva ie bila tudi kovačnica, ki je bila 80 cm vsekana v živo skalo ter tudi s skalovjem obložena. Naš arheolog je mnenja. da je bila v rabi do začetka r mske dobe. Kovačnica je merila v dolžino 4 metre in 2 metra v širino. V njej so našli predmete iz halstatske in rimske dobe. Naše kovače bo zanimalo, da so bili že pred ti-«»oč!etji »kolegi« opremljeni s strokovn mi pripomočki. Tudi oni so se posluževali svi-ia za varenje železa, da se bolje zveze. Poleg sviža so našli naši kopači posodo. 20 cm visoko, v kateri je bila še plast bronaste žlindre. Najdba potrjuje, da so imeli
Vačam povsem »moderno« opremljene ko- .	......
vačije. Posoda je del topilnika — v nekda- Vaško ozemlje je bilo povezano s cesto, nji litijski topilnici so dejali takim pri- « J« Peljala v kraje ob Savi - k današnji pravam »šmelctigel«.	Ut» m T *»ednje Kresnice odnosno Ver-
Ss-veda so vaški kovači delali tudi v bm- ne* na nasprotnem bregu današnje kresni-ou Najdena je bronasta zapestnica, neko- ske železniške postaje. Na Gornjem Logu, liko pokvarjena. Solidni vaški izdelovalec I ™.,mo katerega pelje današnja cesta iz Li-Sepotičja ni hotel s spačkom kvariti do- t,JC,v Vernek, pa so tudi našli bronaste brega imena svoje tvrdke. pa ga je zavrgel predmete iz 8. stoletja pred Kristom. Od v kot Posebne specialitete izpod rok va- vfc je vodila takrat višinska pot mimo Cve-ških kovačev pa so bile igle, obročki in I teza in Rovišč na Sv Goro — oba kraja zapestnice.	sta ,blla *f Z t dobi naseljena - in na-
Leto* je preiskal naš neumorni dr. Smid PreJ Proti Srtrahovljam pod Sv. Goro, v
" " je bilo staro »zlake in dalje proti Trojanam, od tam pa
pred Kristom. Ali v njegovem času. ao Vače že propadle. Na višku so bile med 7. in 4. stoletjem. Za svojo pomembnost ee imajo zahvaliti klimatičnim razmeram, ki so vladale takrat po naših krajih. Ozemlje okrog Trzina in Domžal, ki je zapiralo pot cesti s 6evera proti jjgu. ie bilo močvirno. Graditelji cest eo naleteli zato tam na hude ovire. Ozračje ie bilo pred davnimi leti v teh krajih zaradi močvirnih tal zelo nezdravo. Zato eo speljali cesto s Trojan po Medijski dolini na Sveto Goro. še najbolj ljubeznivo izletniško točko današnjega Zasavja, in naprej proti Vačam, ki eo bile na prelomnici dveh dolin in zato tudi važne kot vojaška postojanka. Okros njih ee ie razvila pomembna kovaška industrija in eo Vače štele okrog 5C0 do 600 prebivalcev. — za tiste čase že eila pomemben kraj.
Kakor
/VrtV >
pravkar zapadli sneg .
Če ravnate s perilom po Schichtovi metodi, ne ostane na njem niti sled nesnage. Tudi ne more: zakaj Ženska hvala razkroji nesnago čez noč tako, da drugo jutro s Schichtovim terpentinovim milom z lahkoto operete perilo!

vso okolico, in je ugotovil, da naselje izredno obsežno. Raziskovanja »o ovrgla staro domnevo, da so bila grobišča k) na Lestini.
Na njivi Apno pod Slemškom (na jugozapadu) so odkrili gomilo s 25 grobovi. V veliki večini so bili tam okostnjaki, le tupatam je ležala žara s pepelom.
Po okostnjakih fcodeč so bili Uirci krepki, stasiti ljudje. Merili so povprečno v višino 1.70 m do 1.80 m in celo več. Najdbe na njivi Apno bodo zelo koristile naši antropološki vedi. Doslej namreč drugod niso našli dosti okostnjakov iz starejše železne ali halstatske dobe. Saj so v tistih dobah mrliče le sežigali. Tu pa je nekaj skeletov in 12 lobanj zelo dobro ohranjenih
V gom li so bili tudi pomembni predmeti, ki so jih dali umrlim po tedaniem običaju v grob. Izkopane so jantarjeve in steklene koralde, vijugaste fibule, prstani, zapestnice in uhani — vse iz brona V dokaz, da so bili v gomili tudi vojščak;, pa govore izkopane sulice, sekire in noži. ki so ležali pri moških okostnjakih.
Sulice so bile dolge po 30 do 50 cm. Po takratnih običaj h so zažigali gnnade na gomilah ob gotovih dnevih v počastitev spomina umrlih. Tudi pri tej gomili so našli na obodu ostanke ogla in pepela. Vernim ilirskim dušam so razen kadila in luči žgali ob smrtnih in spominskih dnevih tudi razne predmete in jedila, ki so jih prei ljubih in č slali v življenju.
Eden izmed letos odkopanih grobov pa kaže vso krutost tedanje dobe
Bil je to grob moža in žene, ona je bila bogato okitena z uhapi, prstani in jantarjevimi koraldami in vijugastim' zaponkami, zapestnico pa je imel tudi njen mrtvi mož. Oba sta bila položena v grob proti vzhodu. Pod hrbtom in glavo obeh so našli pepel. Vsem mrličem iz odličnejših h š so dajali tiste čase pepel iz domačega ognjišča v spomin na dom. Pod obema okostjema pa je ležal še drugi mrlič. Ta je bil brez glave in je ležal obrnjen proti svojima gospodarjema. Mrlič je bil namreč suženj, ki so ga ob smrti gospodarja umorili in pokopali z njegovim lastnikom zato, da bi mu služil še na drugem svetu
Vse lobanje v gomili na njivi Apno imajo ohranjeno popolno zobovje. Ob pogledu na zdrave zobe. ki so jih nosili pred tisočletji, ko niso poznali dentistov in vrtaln h »trojev, zobnih praškov in krtačic, zavidaš njih lastnike za te dragocenosti Takrat pač niso poznali trafik in tobaka. .. dobro kap-
naprej proti severu.
Vače so bile s kraji v savski dolini stalno v živahnem stiku, saj so pošiljali svojo robo z brodniki po Savi navzgor in navzdol.
Sava je bla že važna prometna pot v tistih časih. Saj je bežal mimo naše Litije pravljični junak Jazon in so se skozi naše kraje •vpirali v vesla njegovi Argona vti.
Danes tako skromni Vernek pri Kresnicah je bil tiste Čase znamenit Ln važen kraj, kjer je stal Neptunov tempelj in so ee mu hodili priporočat za erečo na vodni poti številni takratni brodarji. Pred Neptunoirt je kraljevala v Vemeku boginja Aclšalnta, rečno božanstvo, patrona veslačev keltskih in ilirskih dob Boginji Adealuti eo postavki svetišče tudi nižje ob eavskem toku. kjer je danes mala vasica Sava pri Hrastniku. Dr. Šmid je odkril sledove Adealutinega temrpla pri Hrastnikj tik pred svetovno vojno.
Zdaj imajo v cerkvici na Savi pri Hrastniku za patrona sv. Miklavža, ki je prevzel pokroviteljstvo nad brodarji v krščanski dobi. Vzdolž Save kar mrgoli cerkva in kapelic, ki eo posvečene patronu brodariev. Vačani eo torej svoje izdelke tovorili po reki Savi jx>d budnim nadzorstvom boginje Adsalute in kasneje vsemogočnega Neptuna.
Pri letošnjem izkopavanju eo naleteli na Vačah tjdi- še na nekatere dmge predmete: našli eo nekai jelenovih rogov, kar dokazuje, da ie bilo Zasavje že takrat lovski paradiž. Nekaj živalskih kosti, predvsem domačega goveda pa so našli predelanega v orodje, v šila in podobno.
Jantar, ki eo ga prav vieoko eenile v tistih dobah ne eamo vaške gospe in gospodične, temvef vse ženetvo tedanje dobe, eo prinašali trgovci 6 severa. Za denar ga niso prodajali, eaj takrat niso poznali novcev v današnjem pomenu. Vsa tedanja trgovina je obetoiala v zamenjavaniu.
Najlepši jantar živo rdeče barve so prinašali iz Samlanda pri Konigsbergu.
Trgovska pot za tovornike jantarja, ki 60 prihajali e severa in šli proti jugu, je vodila čez Vače, od tam j>a proti Italiji, in je šla z Vač na Litijo, odnosno Vernek. nato do Ljubljanice in do Vrhnike. Tam eo naložili robo na dvokolesne vozičke, kakršne so takrat sploh uporabljali in 60 na njih peljali tovor po cesti ekozi Hrišico, Ajdovščino in dalje Tako nam pripoveduje grški zgodovinar Strabo. ki je živel v 1. stoletju
Ko pa se je pokrajina pod Trojanami med Lukovico, Domžalami in Ljubijano osušila, so potegnili po njej cesto, ki je vezala sever z jugom po ravnini.
Pot ekozi Vače je prišla zaradi težjega dostopa v pozabo in s tem so pričele propadati tudi Vače. ki so jih polagoma pričeli trgovci in kovači zapuščati Neko dobo eo bile povsem zapuščene, in se je takrat zabrisala vsaka sled za davnimi prebivalci-Le po nakliJČju eo našli prvo potrdilo o prebivalcih pred tisočletji. Pred polstolet-,i:em eo našli vaški pastirji starinski obroček, ki so ga i-zrile krave in koze iz zemlje. medtem ko so ee j>astirčki zatopili v evoje igre in eo živali neopaženo prevračale zemljo.
Obroček ie prišel v roke tudi takratnemu vaškemu nadučitelju Perucijj, ki ie epoznal v naidbi staro zapestnico; Na pašniku je pričel kopati tudi Perjci. ki je našel še več takih starinskih predmetov. Ob priliki jih je pokazal takratnemu litijskemu glavarju Kostenecku. ki fe sporočil o izkopaninah ljubljanskem j muzeju. Ravnatelj Dežmaji ie pričel pred polstoleijem smotreno f^iškovatj Vače. v$a prizadevanja do poslednjih <tob pa niso odkrila drugega kakor le gomile, zadnia počivališča starih Va-čanov, domnevno "Keltov.
Hudo zamotana zadeva! Grobov so našli več tisoč." nikjer pa ni bilo sledu o naselju in domovih starih domačinov- Šele pred leti nam je to-uganko razvozljal dr. Šmid, učeni profesor graške univerze in ravnatelj arheološkega oddelka štajerskega deželnega muzeja, ki sicer ni _ po imenu in 6lužbi eodeč tujec, ampak naš ljubezniv domačin s prijaznega Gašte.ia . nad Kranjem. Njegova je zasluga, da ee odpira koprena. ki je zakrivala 6krivnosti davnih dob našega Zasavja. Svoji domovini je etoril odlični jče-njak neprecenljivo uslugo, zlasti pa še Va-čanom in vsemu okolišu. On nam je razkril, kdo in kako je živel pred Kristom v naših zasavskih krajih. Prav dr šmid je ovrgel domnevo, da eo živeli na Vačah Kelti- Ne, davni predniki tod eo bili Iliri.
Plod letošnjega raziskavanja — več zabojev izkopanin — je poslal učeni
To je vse delo, ce perete po
SCHICHF"
METODI
domača izdelka
ST. a ¥-3«-
kopač v ljubljanski muzej, ki hrani vse te dragocenosti.
Raziskavama omogoča našemu iskrenemu prijatelju kr. banska uprava, ki bo omogočila tudi izda.io knjige o etarib Vačanih in njihovi dobi Ob časj nedavnega kopanja 6e je mudil pri dr. Šmidu na Vačah tudi docent tehnične fakultete ljubljanske univerze inž. Josip Č r n i a č. ki bo vso naselbino Ilirov kartografiral.
Nestrpno pričakujemo dr. šmidovo knjigo. v kateri nam bo nanizal vse. kar je zasledil v teku poslednjih let. Hvaležni eo mu zasavski kraji in gotovo vea naša javnost za njegova odkritja. Nai nam dvigne še ostale zanimivosti \i naročja naših krajev, kamor jih ie ekrila davnina.
Litija, konec oktobra 1934.
Jože Župančič.
Aretacija pustolovca Vinka Stoklasa v Solnogradu
Ljubljana, 27. oktobra
Avstrijski listi so pred dnevi poročali, da so na bavarskem kolodvoru v Solnogradu prijeli nekega sumljivega elegantno oblečenega potnika ki je prihajal iz Monakovega Pri njem so našli kar dva potna lista, enega na ime »Slavko Kost«, drugega na ime »Vincenc S'okam«. V rokavu srajce so našli 250 nemških mark in več čekov, glasečih se na marke. Aretiranec se je delal prav neumnega in se je celo bahal, da mnogo ve o marsejskih atentatorjih in ponarejevalcih potnih listov Prepeljali so ga na Dunaj in tam pridržali v zaporih deželnega sodišča. Prav hitro so dognali, da je »Slavko Kost« splošno znan mednarodni pustolovec in goljuf, ki je bil že nad 15krat kaznovan zaradi raznih manjših in velikih sleparij, kakor tudi zaradi ponarejanja listin. Slovi kot eden najspretnejših ponarejevalcev javn h dokumentov. Nekateri listi
UCi Vam ic $nana NI VEA
lota §a teCvAno
'Bita lepa, biti vitka ln ravna, korakati veselo ln razpoloženo, z lahkim korakom, sveže in elastično — to je želja nas vseh. Tu vam pomore Nivea-šola za vzgojo telesa: 12 dobro premišljenih vežb, ki jih lahko vsakdo izvede. Te poživljajo telo. ustvarjajo veselje do življenja in radosten telesni občutek. Ta prospekt lahko dobite v lekarnah, drogeiijah in parfumerijah ali pri tvrdki: JugosL P. Beiersdorf Co. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica štev. 24.
Lepa in vitka NIVEA	za te^esno vzgojo
so navajali., da gre za nekega »Stocklaasa« rojenega l 1889. v »Zetal in Holland«. Ti pustolovec si je na svojih pustolovskih po hodih po raznih državah Evrope prisvajai prav doneče in blesteč«* naslove, izdajal s« ie za veletrgovca in Importerja za Jugoslavijo, za zdravnika dr. J. Wanka in za in-ženjerja kemije. Nastopal So tudi kot diplomatski zastopn k neke driave. t
Ljubljanski policiji se je posrečilo do gnati identiteto mednarodnega sleparja. Jc Vinko Stoklas, rojen 26. junija 1889 v Že-talah, občina Št. Andraž v Halozah, brea stalnega bivališča in poklica. Od raznih sodišč je bil kaznovan zaradi slepar j in ponarejanja listin. Pustolovsko je nastopa! i Opatiji in drugih obmorskih letoviščih tet izvabljal letoviščar jem lepe vsote. Let« 1932. se je pojavil tudi v Ljubljani. Nasto pal je kot veletrgovec s sadjem. Z raznimi trgovci je zaključ 1 sklepe za nakup jabolk, grozdja in drugega. Posrečilo se mu je, da je nekega trgovca na račun kupčije ofrnažil za večjo vsoto. Pri drugih, ki so bili previdnejši, se mu je izjalovilo. Po li-stih je tudi inseriral, da :šče kavcije zmožnega skladiščnika Dobil je več ponudb, toda vsi skladiščniki, ki jim je pisal, da jih sprejema v službo proti položitvi kavcije 6000 Din, so s cer službo sprejeli, izročili pa so mu za kavcijo le garancijska pisma. Ko so pustolovcu postala v Ljubljani tla prevroča, jo je popihal čez mejo * Avstrijo in potem v druge države. Ljubljansko okrožno sodišče je takoj, ko je bila proti Stoklasu podana ovadba zaradi goljufij, izdalo tiralico za nj m. In zdaj bc Stoklas najbrž izročen ljubljanskemu sodišču, da bo z njim obračunalo sJeparije ii leta 1932.
Smrten padec z voza
Šmihel, 27. oktobra Pred dnevi ee je peljal na dvovprežnem vozu s Trške gore proti domu posestnik Franc Vidic iz šmihela, oče številne družine. Zaradi slabega pota in ker je sedel zadaj na sori. je mož izgubil ravnovesje m omahnil na tla. Padec je bil tako nesrečen, da si je mož zlomil hrbtenico. Zavoijo te hude poškodbe je ponesrečenec v petek zjutraj umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji.
Res žalosten pogreb
Na popravek g. župnika Leopolda Brzina od Sv. Križa pri Litiji, ki smo ga priobčili v torkovi številki »Jutra« pod gornjim naslovom, nam je poslal g. Rado Mi-glič. župnik v pokoju, izjavo, v kateri pravi, da popravek g. župnika Erzina ne odgovarja dejstvom m da vsebuje vrh tega proti njemu toliko krivičnih očitkov, da si bo poiskal zadoščenje pred sodiščem.
Jesenski dan v kraljevem lovišču
Kamnik, 26. oktobra
Gosta megla je legla na dolino in duši samotno družbo • po lepi bistriški dolini. Mraz in vlaga glodata človeka do kosti- Vee je tiho. le od časa do časa zadoni skozi meglo zamolkel strel: delavci, ki gradijo ceeto v Kamniško Bistrico, razstreljujejo poslednjo sKalo pod Kraljevim hribom. Še dva. morda tri dni in položen bo temelj cesti v vsei dolžmi od klanca pri Gaberju pe do Kopiš Sredi novembra bo cesta gotova in bistriška dolina odprta velikemu promet j.
Pred Bistrico je konec megle in človeku ee zdi. kakor bi ga nevidna roka nenadno pahnila v paradiž. Iz meglenega moria vstaia na desni in levi gozd. bistriški dom na idilični zeleni trati pri izvirku se blešči v zlatih žarkih, za njim pa strme v višino razsekani vrhovi naših skalnatih velikanov ki ee kop!:elo v lastni krasoti. Nad vso to lepoto bistriškega raja pa je razpeto sin-e nebo lake čisto in jasno, kakor ni nikoli v poletju Solnce pripeka in sneg kar vidno zgineva s skalnih grebenov kristalna enežnica pa se v ozkih curkih zaganja čez skalovie in po tesnih globelih nadaliiiie do« v dolino Noben vetrič ne mot> skrivnostnega olaninskega miru
Onkra' ;7vira sameva v alnhi tišini umi-ra-oče ieeeneke narave kraljevi lovski dvo ree Solnce. ki se je sklonilo žp peto k tlom in trudno hiti zimi nasnroti obžarja pročelje in pošilja tople žarke skozi odprta »kna visokega nadstropja. Pod prvimi
smrekami je majhna utica. ki so jo v otroškem veselju spletli iz vejevja mali princi, ko eo 6e v letošnjem poletju radovali izleta v lepo planinsko naravo. Streho, pokrito z zelenim mahovjem je prvi sneg upognil. cvetje, s katerim so kraljeviči okrasili svojo utico. pa je ovenelo in žalostno odpada-V mrtvaški tišini ee otožno eklanjajo k tlom črne zastave in človek j se st'sne srce v trpki bolesti: umrl je gospodar, umrl j« naš kralj, nikoli več ea ne bo v bistriški dvorec.
Družba, ki koraka proti Proseškemu jarka, obuja spomine na vladarjevo bivanje v Kamniški Bistrici. Na veliki. 9 metrov visoki in 15 metrov dolgi skali, ki stoji povsem na samem in ie oo široki razpoki dobila v ljudski domišljiji ime Žagana peč, ie nekdo nanieal z 20 cm vieokimi. daleč vidnimi črkami:
Slava vitezu Aleksandru I Pla. ninci bomo čuvali Jugoelavijo!
Napie ie okrog in okrog okrašen z zelenjem in zadnjimi jesenskimi cvetkami Tu ie bil kralj Aleksander na povabilo SLD na orvem lov» v Kamn;šk' Bistrici v decembru 1921 Lovska sreča je bila vladariu mila Ustrplil ie gamsa ki je ime! krasno rogovje morda najlepše kar le padlo gamsov v Kamniških planinah
Po uepHem lovu ae ie kralj na povratki od Žagana neči nroti Bistrici vsedel na na vadne drvarskf- sani e katerimi vozijo pozimi hlode- Vozaču ki je sedel spredaj ln ■^odil sani po te^lafeni snežni noti. kra-
ljevo spremstvo naročalo, naj vozi počasi in previdno. Vozač se ie 6trogo držal naročila in sanke eo počasi drčale proti Bistrici. Na vrhu dolge strmine pa ee krali obrne k vozaču:
—	Ali ne gre hitreje?
—	0, gre. Veličanstvo, eamo boiiim se, da Vam ne bo prav
—	Ne boj se zame. Poženi!
In sanke so švgnile po etrmini. da ee je kar kadilo za njimi. Kraljevo spremstvo, ki je šlo naprej, je začudeno gledalo, ko so zdrvele po pot; eanke. s katerih je kralj ljubeznivo odzdravljal Ko ie kralj v B:stri-ci stopil s sani je zadovoljen pripomnil:
—	Sijajno ie bilo. dečko!
V letu 1931. ie že imela bistriško lovišče v naiemu uprava dvomih lovišč in 23. avgusta 1931 ee ie kralj po oooravlieni vozni poti pripel jal za avtomobilom na svoj dr uri lov v Kamniško Bietrioo Lov je bil v Beli ob najkraeneišem vremenu in je uspel v vsakem pogledu Naslednie leto ie vladar petkrat prihitel v bistriško dolino Prvi lov 1 avgusta ie bi' posnet za zvočni film S kraljevo dvojico eo bili v Kamniški B:etriri tudi mnogi visiki gosti kj eo se udelpž'1* lova-
Lepota Bistriške doline ie tako navdušila vladarja da si ie izbral Kamniško Bistrico ža svoie najlribše lovišče, v katerem si <e dal zgraditi tudi lovski dvorec Zgradil ga
■p 7>n načrtih arhitpktn Plp^nitn |;iiV'*n»t-
ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO
stavbenik g. Matko Curk. Ko ei je kraljeva dvojica pri evojem prvem obieku v letu 1933. ogledal dvorec. 6ta bila kralj in kraliica zelo zadovoljna z izbiro prostora in zamislijo zgradbe in sta izrazila priznanje projektantu in graditelja. Tudi lani je krali zelo pogosto prihitel z Bleda v Bietnco 'n v lovišču je bilo več velikih pogonskih lovov. Kralja, kraljico in njihove goste eo stalno spremljali na etoiišča ravnateii dvornih lovišč g. inž. Ciril Dimnik in šumarji eg. Ogris. KofoL Hanzlowski. Presl in drugi-Nt Vel kralju ie bila lovska sreča v Kamniški Bistrici vedno izredno naklonjena Priboril s: ie vp? krasnih lovskih trofe',. ;z katerih ie bilo oač najlep<° še vedno »•rtgovie gai.isf. ki ga ie bil ustreli! na svo •"ra prvem !orj v 1 1921 ^oro Pnakn tro-feio ie lob;l lani 28 avgusta v dolini BpIp pod Repniško steno ki bo odslej noeila 'me: Aleksandrova etpna.
Poleg naravnih krasot bistriškp doline iri lovskpga bo<ra«tva vplitpga * *v:ria e Nj VpI krali Alpkeandpr zelo cenil tudi vodo <7 izvirka Kamni5kp B;etriee Ko ee ie ne toč rrači!1 s svojim sr>rpmr>tv>->>n / lova ee <- ustavil ob izvirku in z zanimanjem op.a /. "al k: kr i* »kalnih razpok- rp 'n^nenie n B on c*1 orpel-akirp	pp rhira t
-*"*rem en < ragdno rplpn^m tolmun i >b n<vtii c^kodp' sr>pt nH^ti -inli? -io not' k;
i' !C	IP^ib	»rrJ0	Rf
p krali '>nil ča5o kr^pino ff^fp in mrrl" ■od* "•» izvile? mit jp lakr> •igaiala da er •nu i*) ! morali vedno no®'-v-1* j,a mizt pri obedu. Tndi b« ?e hil na Bleda, ie imel n*{*V(«	it b??triSk»w tx>frk» kamor
so jo vsak drugi dan prišli iskat t Bleda.
Lam 16 a\susta je bil bla ropoKojm krali >loksance- La lovu pod Braio. K-. je opazoval E-anu-e in ei izbiral ra^enšega ea-mca za etrel 1(- visoko nad njim v kothčla, med
• nreko goro in Kamniškim Se bom od»ek-n?l eir<! Ko eo kralju povedali da ;e bil na dei i divj5 lovec, se je samo nasanhniL, r>kel f-a n- nič Tudi ko ie 1 -tje izpred dvorca v Bieirici opazoval i/anin», <ci so žarele v_ve-j lepoti vročega poletnega dne. ;e v Kticib divji lovec strei U na gamsa in na k nt g k zbežal po skal-nu pr:*! za-p-idu Krai.a pa to ni zinoflo pri opazova-mu divjega sorskega sklada k s svojimi strmimi zasekanimi stenam objema bistriška kot,,no Kdo bi ei takrat mislil, da vla-iar zadniič občuduje lepoto našega gorečega sveta in ee za vedno poslala od tfjb-Ijpnib Kamniških Alp. v katere 'e tako rad z?ha al na prijetno loveko razvpdrilo.
Zdaj np bo vp? našega viteikpga vladar-ia v Kamniško Bistrico, a v slehernem srru bo ostal evptel sponvn na najvišjega prijavlja našega olaninskega kraia. Dokler bo mogočna Žagana opč kljubovala naravnim ■"'lam bo r m>np strme etpne odspvala na-5a zaobljuba: Planinci bomo čuvali Juso-«!aTi:of
Človek ee vrača iz Bistrice poln čudnih, »tožnih misli ki ee jih np more iznpbiti. Iz svetlega solitčnega bistriškega raia vodi -v>t «ppt navzdol v me^lpno morie ki ga nnbpn vpfri? ne prpmaknp od tal Sp preden 6e zaveš, ni več Paradiža, po katerem si hodil. Le megla teži djšo in ovija dolino m temnim, nenrodirnin* plaščem. — IZ,
■
Q)a boste (epi in imeti sveže ustnice : i :
uporabljajte vsak dnevni Cas naše novo Črtalo
ustnice
ROUGE PASTEL A LA BIOCARMINE
To divno prirodno barvo je odkrila tvornica Bourjois in Jo
izključno samo ona proizvaja.
Naj že Jeste ali pijete ali poljubljate, barva nstnle ostane
nespremenjena.
OURJOIS
PARFUMEUK PARIŠ
Depot: BELA V A R V , Z A G RE B. SmICIklasova ul. 23
Domače vesti
Kralj — junak
V najnovejšem zvezku zagreDŠke »Nove Evrope« je v nekrologu blagopokojnemu kralju objavljen tudi tale odstavek iz razgovora s slovečim kiparjem Ivanom M e-etrovičem.
»Nedavno, — je pripovedoval Meštrovic, — ob priliki zadnjega obiska kralja in kraljice v Zagrebu in v zvezi z znanim atentatom, ki se mu je kralj le Po naključju izognil, sem ga v daljšem razgovoru opo. zarjal. da naj se bolj varuje. Dejal eem, da ga narodni sovražniki neprestano zale-zujejo ker vidijo v njegovi osebi pooseb-Ijenje Jugoslavije, ki bi jo hoteli smrtno zadeti.
Tedaj mi je kralj dejal:
i Kaj storiti? Dobro vem, kaj se mi lahko vsak hip primeri. Na t0 moramo biti pripravljeni. Toda motijo se tisti, ki mislijo, da bodo zadeli Jugoslavijo, če zade-rejo mene. Tudi jaz sem samo človek, a Jugoslavijo so gradili mnoai pred menoj In b0 sam0 še silneiša. če tudi jaz padem za njo«.
Tudi Dimitriju Ljotiču Je biagopokojni kralj Izjavil ob neki Priliki podobno. Dejal
je:
»Mar mislite, da se ne zavedam nevarnosti, ki se vanjo podajam? Dobro vem. da lahko padem. Moja smrt bo nesreča za me osebno In za mojo rodbino. Vendar — to nI važno. Narod me ne drži na tem mestu zaradi tega, da bi sedel prekrižanlh rok in da bi skrbel za to kako bom sam živel...«
Pri megli, mrazu, vetru, proti nečistočam in staranju kože je najpopolnejše sredstvo
KAMILČNA KREMA „KAMILA"
Bobi se povsod po Din 10.— za škatljico. Glavna zaloga v Ljubljani »Venus« pred pošto.
» Zahvala Nj. Vel. kraljice Marije. Na
prošnjo g- Jože-ta Č-opa je minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dT. Novak izročil Nj. Vel. kraljici Mariji sliko Triglava s črno zastavo. Od ministra dvora g. ifflana Antiča je prejel zahvalo, v katsrt Je lavsdeno, da je Nj. Vel kralli. ca. glnjena od !epe rodoljubne geste g. ^opa izrazila svojo zahvalo ter odredila njeno sporočilo.
♦ Ustanovitev mornariškega fonda Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Predsednik mestnega poglavarstva v Dubrovniku dr. Mi-cič je dobil pismeno obvestilo od upravitelja zapuščine Marije, vdove Račičeve, ki daje občini aa razpolago 250.000 Din v obveznicah vojne škode za ustanovitev mornariškega fcoda, ki bo nosil ime blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. V pismu je navedeno, da je nakazani prispevek določen v duhu besed pokojnega vladarja, ki je pri svojem obisku v Dubrovniku govoril tudi o dolž-
promei :ej iu-we con« is od 14—IS
nosti, ki so združene s ponosom nad nekdanjo veličino Dubrovnika in nad poslu-gami prednikov. Fond naj začne poslovat; že v začetku leta 1935 in njegova sredstva naj se uporabljajo za podpore revuim mornarjem, njihovim družinam, vdovam in sirotam. Fond bo vodil predsednik mestne občine v Dubrovniku.
♦ Krasen portret Nj. Vel. kralja Petra II V založbi dvornega fotografa Ronaya v Beogradu m v vzorni reprodukciji Delniški tiskarne v Ljubljani je pravkar izšel velik s rasen portret Nj. Vel. kralja Petra II Reprodukcija predstavlja mladega kralja v sokolskem kroju in je nedvomno najlepša zmed vseh fotografij, kar se jih je doslej pojavilo na trgu Velikost znaša 70X50 cm Založnik je prejel dovoljenje z najvišjega mesta Prodajo te slike, ki bo najlepši okras ne le uradom, marveč tudi zasebnim stanovanjem patriotičnih državljanov je prevzela za dravsko banovino Ti. skovna zadruga v LJubljani Podrobnejše podatke lahko posnamejo čitatelii iz oglasa v inseratnem dolu današnje številke
■
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SI ž KI. — Telefon 33-87.
Zanimivi film iz življenja londonskega bogataša
Njegova senca
RONALD COLMAN in lepa ELI S A LAND1 v glavnih vlogah
Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. v ponedeljek ob 7. in 9 uri zvečer
Dopolnilo Paramountov zvočni tedmfc PRIDE!	PRIDE
Aliana z Elizabeto Bergner
8165
♦	Aleksandrove liPe. Iz Loč pri Slovenskih Konjicah poročajo: Da bo ostal tudi poznim rodovom trajen spomin na zgodovinske zasluge in na mučeniško smrt viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. smo sklenili, da vsadimo na najlepših prostorih v Ločah. Žičah, Sv. Jerneju in Zbelovem lipe. ki bodo trajno pričale o naši jugoslovenski zvestobi. Te lipe, »Aleksandrove lipe«, posadimo takoj, ko bo čas sajenja dreves Vsadili jih bcmo kar najbolj slovesno ob sodelovanju vseh društev in korporacij.
♦	Diplomiran je bil na ljubljanski univerzi novinar g Milan Zadnek i® LJubljane z diplomskimi izpiti iz pedagogike, filozofije in francoščine čestitam"!
♦	Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je poPolniti mesto suplenta za srbohrvaščino Prosilci nai predlože svoje prošnje z vsemi dotkumenti do 2. novembra t. 1. ravnateljstvu zavoda.
♦	Iz službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 87 z dne 27. oktobra objavlja navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1935/36 plačevanje blagovnih terjatev Rumuniji, ratifikacijo raznih mednarodnih pogodb izpremembe o pravilniki o ribanskib pristojbinah na nbareke izkaznice. objave banske uprave v pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz »Službenih Novin«.
♦	Vsem sreskim učiteljskim društvom JUU. JUU sekcija za dravsko banovino objavlja: Ker traja globoka žalcst za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. do 21. novembra, se do tega časa odgodijo vsa društvena zborovanja Ona sreska društva, ki so sklicala zborovanje že v »Učiteljskem Tovarišu« za 3. odnosno 10. novembra, naj obvestijo svoje poverjenike na poedinih šolah, da so zborovanja odgode-na. Zborovanja se smejo vršiti le tedaj, če imajo izključno komemorativn; značaj, vsa ostala pa šele po 21. oevembru.
♦	Nemčija se zanima za dalmantlnska vina. Letošnja trgatev v primorski banovini je dala okrog 900.000 ali pa še več hektolitrov vina, dočim je lanski pridelek znašal povprečno 660.000 hektolitrov. Računa se, da je v samem splitskem srezu iznašal pridelek preko 100.000 hi, kar je najmanj za 15.000 hi več kakor pa lani. Po izjavah vinogradnikov bi bil letošnji pridelek še za kakih 10 odstotkov večji, če se ne bi bila pojavila peronospora. Vinogradniki polagajo velike nade na zanimanje, ki ga razni nemški prekupci in podjetniki posvečajo letošnjemu pridelkn. V Splitu so zastopniki nekih nemških tovarn že napovedali nakup večjih zalog vina, ta katerega bodo delali žganje in kis.;
♦	Zakaj je toliko slabega vina na tržiščih. Vodja enološke postaje prof. Kajtner v Zagrebu je, kakor je »Jutro« že poročalo, podal obširno izjavo o ponarejenem in pokvarjenem vinu Tej 9voji izjavi Je ipotem dodal tudi pojasnilo, zakaj je toliko slabega vina na naših tržiščih. Vino se ne kvari samo v slabo urejenih gostilnah, temveč tudi pri producentih, ki jim ravno tako kakor gostilničarjem manjka strokovno znanje o vinogradništvu in kle. tarstvu. Revni producenti skušajo produ-cirati čim več ter svoje proizvode vnov-čiti čimprej. Pri toliki revščini naših vinogradnikov — revnih . kmetov — so brez uspeha vsi nasveti in pozivi, naj skrbijo Pri svojem pridelku v prvi vrsti za dobro kakovost Zlo bi bilo odpravljeno le tedaj, če bi se mali vinogradniki združevali v zadrugah, ki bi Jih vodili strokovnjaki. Tudi enološka postaja v Zagrebu bi morala dobiti večje področje, večja pooblastila in izdatnejša gmotna sredstva, da bi bila kos svoji velevažni ln splošnosti koristni nalogi.
♦	Split kot važno turistično središče. Letos je. Split v veliki meri pridobil na svoji važnosti kot turistično središče. Od 1. julija do 30. oktobra Je splitska želea-niška postaja odpremila proti Sinju in Zagrebu 47.382 potnikov, dočim je potniški urad izdal vozovnice za preko 55.000 potnikov V drugem tromesečju je bilo na splitski železniški postaji preko 44.000 potnikov, v tretjem tromesečju pa je prispelo v Split s parniki in motornimi vozili preko 93.000 potnikov.
♦	Novi prostori gasilske zveze v Beof-gradu. Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije v Beogradu je preselila svoje poslovne prostore iz Travniške ulice 1-1. v ulico Kralja Ferdinanda št 21, II. nad., v palačo Jadranske podunavske banke. Telefonska številka pa je ostala ista, namreč št. 29.528.
♦	Proti motnjam prometa na liški železniški progi. Doslej se je vsake zime pripetilo, da so snežni zameti ustavljali promet na železniški progi po Liki in da je bil Split večkrat tudi za več dni Jn ponovno odrezan od zaledja V proračunu prometnega ministrstva pa je letos določena tudi vsota od 3 milijonov dinarjev za postavljanje branikov snegu na nevarnih mestih liške proge Ti braniki so do 5 m visoke ograje fe lesa in armiranega betona Branike bodo postavljali na oni strani liške proge, ki jo vsako zimo burja zasuje s snegom Z braniki bodo ostali tiri zavarovani, ker bodo na nje padale na ravnost le manjše količine snega, dočim t>o od burje nanešen sneg ostal na drugi strani branikov ln se ne bo mogel kakor doslej že v nekaj urah visoko nakopičiti na progi
♦	Zapuščen grob rodoljuba. V vasi Vo
Ijincih je zapuščen grob tamošnjega žup lika Mate Ivaniševiča k1 Je bil znan kot <vw1oljub In zbiralec narodnih pesmi In pripovedk Vneto s* je udejstvoval v Vu kovaru tudi kot član planinskega društva Njegovi nekdanji prijatelji ln sotmdnfkl
Vsi znaki kažejo, da bo letos huda rima«
Zato opozarjamo vse trgovce in konzumente
Radenske,
da svojo potrebo za čas zime krijejo že
pred nastopom mraza zato, ker je odpo-šiljanje vode pozimi združeno s prevelikim rizikom. Ce voda na poti zmrzne, je uničena cela pošiljka s steklenicami vred. Ko se zalagate za zimo, ne prezrite izpopolniti svoje zaloge z Radensko, ki je potrebna za Vaše zdravje in pijačo tudi pozimi.
so uvedli sedaj akcijo, da bi bil zaslužnemu rodoljubu postavljen dostojen spomenik v Vodjincih.
♦	Blagim srcem! Podporno društvo slepih v Ljubljani prosi blaga srca. da bi podarila kake že rabljene citre, da bi S njimi obdarilo svoje slepe člane, ki bi se radi izučili na ta instrument.
♦	Silvestrovanje na Madeirl. Nordden-tseher Lloyd, Bremen in Hamborg-Ameri-ka Linle priredita od 22. dec 1934 do 5 jan 1935 božično potovanje v Španijo. Maroko, na Kanarske otoke in na Madeiro. Informacije pri »Putniku«. Ljubljana
Doprsna slika Nj. Vel. kralja Petra n.
(V sokolskem kroju)
Izdelana v bakrotisku v velikosti 70X50 po originalu dvom. fotografa Ronaya iz Beograda. Slika je umetniško dovršena in jo priporočamo vsem državnim uradom, društvom in privatnikom. Cena Din 60.— po pošti Din 8. —več. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgo-va ul. 3. in pri njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. 8864
♦ Krojna knjiga. Izdal jo Je obrtni učitelj Knafelj Alojzij Knjiga je Izborno urejena, vezana je v platnu, tisk pa na lepem in dobrem papirju Ako pogledamo v notranjost knjige, vidimo takoj, da je izšla izpod peresa strokovnjaka Lepo obli. kovani kroji, čiste risbe in način razlage je dokaz prave dovršenosti. Avtor knjige pričenja s svojo razlago prav tako, kakor mora pričeti krojač ali šivilja v praksi, n. p. najprvo, kako je treba obleko pomeriti, dalje pa. kako se mora po dob'jen', meri narisati kroj in to tako pregledno, da interesentom ne bo težko razumeti. — Tiskana je tako, da je poleg vsake risbe tudi popis kroja, kar daje učencu lažji
ŽE SO LET
uporablja na milijone ljudi v mestu in na deželi
KREMO ZA ČEVLJE
ld vsebuje pravi terpentin in je dvakrat tako izdatna kot cenene vodene kreme.
Pri mokrem in hladnem vremenu vzemite
šmolovo gumitran
mast za usnje, ki napravi usnje prožno in nepremočljivo.
in hitrejši pregled. Knjiga obsega 156 strani. ima preko 100 slik, najrazličnejše kroje z raznimi oblikami in dve konfencijsiii Tabeli, za obleke in perilo Ker bo ta knjiga po svoji bogati vsebini našim krojačem in krojačicam in tudi učiteljem in učiteljicam obrtno nadaljevalnih šol Izbcen pripomoček pri jihovem delu, upamo, da bodo prav pridno segali po nji posebno še, ker Je avto njige -ed svojimi koleg* že itak "znan kot Izvio^.i strokovnjak Knjiga je izšla v slovenskem in si bobi vaškem jeziku, kar je treba še posebno pozdraviti.
♦ Kaj pomenja podatek v mednarodnih dekalumenlh? Znanstvena raziskovanja v fabrikacijski tehniki žarnic streme že dalje časa za tem, da se doseže kar najgospo-darnejša razsvetljava na ta način, da se na eni strani poveča svetlobna množina, na drugi strani pa zmanjša poraba učinka Nove Tungsram D žarnice pomenjajo v tem pogledu znaten lapredek, kajti s pomočjo nove konstrukcije, nitke, ki Je zvita v dvojni vijačnici. se Je posrečilo povečat! svetlobno množino do 20% Da bi se s tem dosežena večjs gospodarnost že vna"pTej
2elodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesju, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice, s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefova« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Fran7 Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
MARLENE DIETRICH
tn njene hčerke Marije Sieber
VSA LJUBLJANA GOVORI O
najnovejfiem ln najprtvlačnej&em
MONUMENTALNEM RUSKEM VELE FILMU
CARICA VSEH IRUSOV
Monumentalno veledelo posneto po dnevniku carice Katarine IL — Mar-lena Dietrich. kot naivno dete, razočarana žena in ljubimka iz maščevanja.
Režija: Josef von Sternberg
Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24
Predstave danes ob S., 6., 7.15 ln 9.15 uri zvečer Predprodaja od 11.—12.50 are.
jasno spoznala, so žarnice po njihovi svetlobni množini označene z mednarodnimi dekalumemi in ne kakor doslej po porabi učinka v wattih Pojavlja se tako v našem življenju nov pojem — dekalumen — ki bo v kratkem ravno tako znan, kakor na primer konjska sila ali meter »Lumen« je merilo za svetlobno množino, ki jo daje moderna žarnica Ker pa je ta enota zelo majhna, se uporablja v praksi enota, ki je enaka vrednosti: dekalumen Doslej Je bila na žarnicah navedena samo poraba učinka v wattih To pa ni zadostovalo za presojanje kakovosti žarnice Poleg porabe učinka je treba vedeti predvsem tudi svet. lobno množino, ki Jo žarnica oddaja, kajti kakovost žarnice je odvisna od ugodnega razmerja teh dveh faktorjev Kdor kupuje fimico. mora vedeti ne samo. kolik učinek porabi temveč tudi. koliko svetlobe oddaja za ta učinek To Je sedaj že vnaprej na vpogled pri Tungsram D žarnicah z novim podatkom v mednarodnih dekalumenih in s podatkom v wattih žarnice, ki nimajo podatka v dekalumenih. hočejo prikriti svojo majhno svetlobno množino ln nI izključeno. da v razmerju s porabljenim nčin kom oddajajo le polovično »vetlobno množino.
♦	Večni koledar — druga Izdaja se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
♦	Blaznikova »Velika Pratlka« za leto 1935 je izšla letos že devetdeseti*. Za ta
jubilej Je prav lepo in primerno opremljena Znano je, da hočejo imet! Slovenc' samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v Inozemstvu, v Ameriki. Av-strijt. Nemčiji. Italiji itd Ta edina prava toi res domača pratlka se naroča pri tiskarni I Bi a sni v nasled v LJubljani
Nevidni stezniki in nedrčki pariškega in dunaj. modela. I. SalaJ, Aleksandrova 2-L
♦	Nevaren slepar Vogrinee Ferdinand iz Ljutomera, ki je bfl že devetkrat kaznovan, je pobegnil iz bolnišnice v Mariboru, kjer ee je zdravil po naročilu uprave moške kaznilnice Odsljžitj bi moral še nekaj mesecev kazni, kar mu pa ni dišalo Zato je pobegnil. Izdajal se fe za vojaškega narednika iz Niša in izvabljal od ljudi hrano in denar, kar naj bi po lastnem zagotovilu nesel vojakom, e katerimi skupaj služi. Dal se fe celo od nekega kmeta s paketom vred. ki mu ie bil izročen za kmetovega sina, peliati na postal v Središče, kjer pa je bil aretiran in oddan v za/pore sreskega sodišča v Ormož i.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, mig-Ijanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni oibtok.
♦	Pergamentne In craquele senčnike najnovejših oblik nudi papimca M. Tičar, Ljubljana.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar. vab In pllslra tovarna JOS. REICH.
♦	Darujte Podpornemu društvu aloplh.
Ljubiiana, Pod Trančo 2-111.
♦	Redno uživanje Radenske je za vaše zdravje nujno potrebno.
Iz Ljubljane
n— Žalno cerkveno opravilo univerze.
V stolni cerkvi sv. Nikolaja ie imela včeraj ob 11. univerza kralja Aleksandra zadušni-co za evoiim velikim pokroviteljem. Cerkveno opravilo ie opravil ororektor univerze dr. Matija Slavič. Zadušnici so prisostvovali celotni profesorski zbor. -jradništvo in nameščenci univerze in zastopniki vseh akademskih društev.
n— Žalna svečanost Sentpetrske okralne organizacije JNS ee je vršila v petek 26. t m- zvečer ob navzočnosti številnih pripadnikov društva Pcsebna soba pri Zupančiču ie bila žalni prireditvi primerno okrašena. Drjštveni predsednik Josip Turk je v lepih besedah očrtal bolest članstva, ki je izgu; bilo v Vitezu Aleksandru I. svoj veliki vzor Jmak solunski in mučenik albanske Golgote nam fe po dragocenih življenjskih izkjšnjah in še orav posebej « svojo tako tragično smrtio pokazal, kako se mora delali. trpeti in žrtvovati za domovino in nesmrtne ideje miru in pprave med narodi Njegovemu svetlemu spominu bodi — večna slava! Par minutni pobožni molk Je bil veren izraz velikega spoštovanja in trajne hvaležnosti, ki jo hočemo ohraniti našemu dobrem j pokojnemu kralju Aleksandru l. Uediniteliu. — Ob koncu žalne manifestacije je zbor izrazil svojo vdanost Nj. Vel-
kralju Petru II	, .
u— žalna svečanost za padle In umrle
vojake Iz svetovne vojne ientpetrske fare
se bo vršila 1 novembra Spored: ob pol 11. v šent/pe trski cerkvi sv maša. pri kateri pojo združeni pevski zbori fe Most. Hru-šice. šmartna in ljubljanski pevci šentpe-trškega okraja Po maši žalne molitve pri spomeniku ob cerkvi govor ln petje žalo-stlnk Vabimo vse bivše vojake, pa tudi druge Sentretrčane, da se v največjem številu udeleže svečanosti ln da prinesejo cvetja vence In svečlce k snomenlkn ter se tako oddolžijo spominu vojnih Srtev Svečanost Prlrede združene skupine bole vn i* ov Sen tnet.r sike f umi i je
u— 2aln» Jadranski večer v snorolu bla-eopokojneea kralja priredi krajevni odbo'" TS v sede 31 t m ob 20 v dvorani De ■avsfce zbornice na M1ki«S'čevi cesti Spo -ed- 1 Počastitev Izreče predsednik g Poeačnlk Josip 2 Chonln* »žalna korač ilca« *zva1a 11'olnn ?elerničqrsko elnsbe in ilmifvr	pod vodstvom dir g
Sreteta 3 C«'1»i« Pe+efTi* »F-ece quomodr moritur lustus« KJ1e1 kako umira pravični) Vpn	: »Peatl mortul«. Vzvaja
Akademski cevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Marolta F. 4. Sipomineki govor župnika, pisatelja g. Finžgarja F. 5. Satt-ner: žalni stavek iz kantate »Oljki«, isrva-Ja Narodno železničarsko glasbeno društv0 »Sloga« pod vodstvom dirigenta g. Svete-la.
Danes ob 3., 5., 7. in 9.15 premiera
Joane Crawfordove »USODEPOLNI DNEVI"
Ni je brigala sedanjost, niti preteklost. živela sta iz dneva v dan. V naročju ljubimca je mislila na drugega.
ZVOČNI KINO IDEAL
Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.—
u— Spominu vojnih žrtev! Globoko je vkorenlnjena v našem ljudstvu pieteta do mrtvih. Tjdi preminili v svetovni vojni niso pozabljeni. Vabimo meščane, da tudi letos prinesejo cvetje in prižgejo lučke na skupnih vojnih gomilah. Tradicionalno žalno slavje na vojaških grobovih ee bo letos vršilo tako-le: Ob 15 40 se zberd v zastraženem gozdičku okoli judenburškegn spomenika vsi združeni pevci; vojaška godba otvori žalno prireditev z religioznim kora-lom; garnizijski kurat g. Ivo Maračič pozdravi umrle jjgoslovenske kadrovce; pevci pod taktirko g. Prelovca zapojo >Vigred<; bivši vojni kurat g. Bonač bo govoril žalni govor; rog pozove k molitvi: kratek moLk e tiho molitvijo, ki ga preseka častni strel iz pušk; bivši vojni kura tj odmolijo cerkvene molitve ;n odpoio >Reši me. o GočT>od!<; pevci pofaste junake s pesmijo bojnih poljan >Oj Doberdob«; godba zaključi turobno slavje, nato razhod. Na dan 2. novembra pa vabimo vse Ljubljančane k slovesni maši - zadušnici za vse naše fante in može v frančiškansko cerkev ob 9. — Združene bojevniške organizacije v Ljubljani.
ZA HLADNO VREME
Vam nudi v veliki izbiri in konkurenčnih cenah obleke, zimske suknje, trenchcoate in hubertus plašče
Josip Ohip, Ljubljana
Bogata zaloga perila iz lastne tovarne »Triglav«. Trgovski prostori: Stari trg 2, Pod Trančo 1 in Kolodvorska ul. 8. 8733
u— Na vernih duš dan bo v veliki uni-onskl dvorani žalni koncert, ki ga izvaja ljubljanska Glasbena Matica v počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra i. Uedinitelja. Koncert Glasbe, ne Matice naj bo žalna umetniška prireditev za vse sloje ljubljanskega prebivaL stva. Peviski zbor fzvaja pravoslavno črno mašo OPELO, ki ga je komponiral sklada-teli Stevan Hristič. Oipelo je veličastna, resna skladba, ki Jo je izvajal Matični zbor tudi o'b smrti kralja Petra I. Zbor vodi ravnatelj Polič. V drugem delu nastopi pod vodstvom L. M. škerjanca godalni orkester Glasbene Matice, ki šteje 48 članov. Izvajal bo pet resnih skladb, med njimi dve Adamičevi in sicer »2aIobno koračnico« in »Na grobu«. Začetek koncerta ob 20. Sedeži od 2o do 6 Din, stojišča po 5 ir 3 Din se dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Pravkar so prišle v promet
razglednice z našimi pravimi narodnimi nošamL Serija obsega 12 razglednic in stane 10 Din. Posamezni komadi po 1.50 Din Dobe se po trgovinah ali pa v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljub-IjanL 8288
u— Ljubljanskim pevcem! Na nedeljsko dopoldansko skušnjo za nagrobnice na praznik Vseh svetih, ki se bo vršila ob 10. dopoldne v Hubadovi dvorani v Glasbeni Matici, prinesite tjdi note za Devovo >Vi-gred se povrne« in Z. Prblovčevo >Oj Doberdob!« — Uprava Hubadove fupe.
u— Obletna maša zadušnica po pokojnem g. prof. Jožku Bernotu bo darovana T frančiškanski cerkvi -30. t. m. ob 10.
u— V nabiralnih dneh, ki Ju priredi mestna občma 3. in 4. novembra v prid otrokom brezposelnih ln drugih potrebnih ljubljanskih občanov^ bodo mestui delavci ln uslužbenci prodajali kupone po 1 ln 5 in 10 Din, obenem pa bodo pobirali tudi darove v naravi, ponošeno obleko, perilo, obutev, posteljno opremo, odeje, razna živila Itd. Kdor namerava kaj darovati, naj napiše na listek, na katerem naj navede, kaj namerava darovati, svoj natančni naslov in event čas. kdaj naj pride nabira, iec po darovane predmete Preglejte in prelščlte že sedaj svoje omare, in jedilni-
KLOBUKE
za jesen, v najnovejših barvah, raznih modnih oblikah, vsakovrstne kakovosti (kvalitete) ter športne čepice v lepi izbiri nudi po zmernih cenah trgovina klobukov
Mirko Bogataj
LJubljana, Stari trg 14. Solidna postrežba! Sprejemajo ce popravila/
Ogl jene kr tačice
dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev in aparatov domača tvrdka
Ivan Paspa ! sinovi
Zagreb L poštni predal štev. 60
ne shrambe, da boste, ko pride nabiralec, te vedeli, kaj morete darovati. Hvaležno ee sprejme vse!
u— Ameriška miss Jugoslavija se vrača v Ameriko. Gdč. Lilijana Kuharjeva, ameriška miss Jugoslavija, ki je na povabilo Cumard-linije pred tremi meseci pripotovala v Jugoslavijo, da obišče domovino svojih staršev, se je snoči z brzovlakom od>peljala 3>reko Beljaka, Innsbrucka, Ziirioha in Pariza v Cherbourg. da s« vkrca na &. s. »Aqurtanio« za povratek v domovino. Na postaji se je od simpatične gospodične, ki je sicer rojena Američanka, a je oa kratkega bivanja v naših krajih našla v Sloveniji in Jugoslaviji svojo prvo domovino, poslovil številen krog prijateljev in znancev in bilo je mnogo cvetja, mnogo iskrene grenkobe za slovo. V petek je tukajšnje zastopstvo Cunard-linije priredilo v hotelu »Metropol« svoji gost.inji intimen poslovil. nI večer, ki sta se ga poleg šefa zastopstva g. Milavca z go. soprogo in gdč. tajnico in drugih povabljencev udeležila tudi ljubljanski dopisnik newyorškega »Glasa naroda«, znani pijonir slovenske izseljenske kolonije t Ameriki .g. Rem« in izseljenski nadzornik g. Fink. V prijetnem krogu so izrekli miss Kuharjev! nekaj pozdravnih besed gg. Rems, Fink, slikar Bamibič, Milo. vee in zastopnik »Jutra«. Naposled se je ona sama v prisrčno izbranih besedah za-
Danes senzacljonalni film
PODZEMLJA
FIlm napeti vsebine ter najdrznejših podvigov
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri Cena 4.50 in 6.50 Din
hvalila vsem, ki so ji kakorkoli bili ob strani v teh dn©h, predvsem šefu Cunardo-vega zastopstva, in je na koncu dejala, da ima poslej dva doma: enega v Ameriki, enega pa je našla tu. Miss Kuharjeva se je pebližje seznanila z vsemi kraji naše dežele in države, zlasti z Gorenjsko pa z morjem im Dalmacijo in odhaja z najboljšimi vtisi čez Ocean. V Parizu se bo spotoma ustavila za 3 dni, čez morje bo potovala 5 in pol dneva, nato pa se bo mudila nekaj časa še v New Torku, kjer jo sprejme zastopnik linije g. Ekerovič. Simpatični, pristno slovenski ameriški miss Jugoslavija iskreno želimo srečno pot in: Na oko ra jšn je svidenje!
L.epe moderne spomenike ima razstavljene in jih o nizki ceni odprodaj«
Kunovar Franjo
kamnoseško Kiparsko podjetje. Ljubljana, pokopališče Sv Križ. Telefon št. 27-87.
u— Pa bomo le gradili šolsko polikliniko! O stari pravdi za zgradbo nove šolske poliklinike, ki se vkljub temu, da je denar zanjo že zdavnaj pripravljen v Hipotekar-ni banki, zavoljo raznih formalnih zadržkov vleče že cele sezone, smo že nekajkrat poročali. Gradba, ki je bila po načrtih tehničnega oddelka Higienskega zavoda spočetka proračunana na vsoto 2,100.000 Din. je bila pred meseci že oddana na javni licitaciji s popusti za 1,700.000 Din. Medtem pa je bil uzakonjen novi tip opeke in banska uprava je razveljavila prvotni načrt. Zdaj &e tehnični oddelek banske uprave bavi s preosnovo načrta na podlagi nove opeke, kar bo trajalo po vsej priliki kakšna dva meseca. Nato bodo gradbena dela vnovič razpisana, in ko bo licitacija potrjena, bodo spomladi vsekakor začeii kopati temelje v Aškerčevi ulici. Zidava z novim tipom opeke bo izlicitirano vsoto še nekaj znižala.
STROKOVNO POSTREŽBO IN NASVET, NAJVEČJO ZALOGO IN SOLIDNE CENE V DAMSKIH PLAŠČIH DOBITE LE V
KONFEKCIJI PAULIN, LJUBLJANA KONGRESNI 5.
V imenu 21 sodelujočih društev sporoča »Branibor«, da se narodnoobramhna dneva ne bosta vršila 10 in 11. novembra, temveč pozneje. Prosimo vsa društva, naj se intenzivno pripravljajo in ukrenejo vse potrebno, da bo manifestacija v vsaki občini uspela kar najlepše. Datum prireditve bomo najbrže lahko določili že čez teden dni. — Osrednji odibor društva »Branibor« v Ljubljani.
u— Ali ste že slišali slavnega baritonista
Lawrencea Tibetta v velefilmu »Ljubezen Mihajla Petrova«, ki se bo danes ob 11. dopoldne predvajal v Elitnem kinu Matici na programu ZKD. To filmsko delo je prava umetnina. Pokaže nam življenje ruske aristokracije pred vojno. Pred nami se pokaže kos onega ruskega življenja, ki je bilo in je še danes zapadhjakcm velika uganka širokogrudna ruska duša stop' pred nas, zavrže vse predsodke in družabno navlako ter sledi nagonom srca. Vstopnina 3.50. 4.50, 5.50 in 6.50 Din.
POLANGORSKA MAČKA
gornja polovica črne, spodaj bele barve s košatim temnim repom, je ušla, ko je Wla pred tedni oddana v Rožno dolino. Vljudno ae naproša, kdorkoli ve. kje se nahaja živalica. da sporoči to proti dobri nagradi na naslov: dr. Maicen. Miklošičeva cesta št. 34-11
n— Tečaj za smučarsko telovadbo. Tečaji za smučarsko telovadbo SPD se pri-čno v sredo 7. novembra ob 19. uri v drugI državni realni gimnaziji na Poljanah, vhod iz Cirll-Metodove ulice. Prijave sprejema pisarna SPD na Masarykovi cesti št. 14-1 med uradnimi urami, člani naj se izkažejo pri vpisu z Izkaznico.
u— Kruh v Ljubljani za enkrat ne bo podražil. Zagrebški listi so pred dnevi javili, da nameravajo zagrebški peki po. dražiti kruh, če se bo podražila krušna moka. Kolikor ve naše tržno nadzorstvo, ljubljanski peki ne nameravajo podražiti kruha, ker so cene kruhu v Ljubljani itak nekoliko višje kakor v Zagrebu.
u— Od novembra dalje bodo mesnice ob nedeljah zaprte. Tržno nadzorstvo je obveščeno, da je Združenje mesarjev in pre-kajevalcev sklenilo, da bodo tudi letos od 1. novembra do 1. aprila 1935. mesnice ob nedeljah popolnoma zaprte. Prav tako ne bodo mesarji prodajali mesa na stojnicah v šolskem drevoredu. Zato pa bodo mesnice in stojnice ob sobotah odprte do 19. zvečer.
u— Sobotni trg je bil kakor običajno založen s sadjem. Dovoz jabolk je bil prav velik, okrog 30.000 kg raznih vrst po 2 do 3.50 Din. Dovoz jabolk s štajerske je velikanski, kar je znak, da je izvoz minimalen in skuša vsak sadjerejec jabolka na kak način vnovčiti. Hrušk je od tedna do tedna manj in so po 3 do 7 Din kg. Kostanja je še obilo. Iz Dobrunj, Iga in Gorenjske je bilo do 20.000 kg krompirja po 0.70 do 0 75 Din kg. Zeljnate glave so bile po 0.75 Din komad, vsega 22 voz. Trg je bil tudi z drugimi živili dobro založen. Cene so stalne. Izmed gob je mnogo lisičk in sivk, malo pa jurčkov; zadnji čas so se pojavili »čebul ar ji«. Raznesle so se govorice, da so se ljudje zastrupili z gobami, kupljenimi na trgu. Mogoče je bilo pač kakšno zastrupljenje s »čebularji«, če jih rodbina ni znala primerno pripraviti, saj v dobri pripravi so prav okusni. V tem pogledu torej ni krivda tržnega nadzorstva, ki vselej točno nadzira prodajo gob. Saj jih je bilo psred dnevi konfisciranih več kg, ker so bile že stare in gnile, ali pa slabe.
n— Oparili sta se. V bolnišnico eo pripeljali iz Most 271etno Jjlko Slamičevo, soprogo gradbenega tehnika, in njeno eno leto staro hčerkico Vojico. Otrok je kobacal okrog štedilnika, na katerem je stal lonec vrele kave. Pri tem ie otrok prijel za ročaj, lonca in ga prevrnil. Vrela vsebina je pljueknila otroku v obraz in život. Mati je izkušala lonec odbiti, a je tudi vanjo pljusknila tekočina in sta tako zdaj mati in hčerka e h idimi opeklinami v bolnišnici.
u— Prvovrstna Izbrana vina kakor tudi žganja priporoča dellkatesa - buffet Jane, židovska ulica 1.
n— Jenkova plesna šola v Kazini prične danes 8 »popoldanskim tečaiem« od ool 4. do 7. V ponedeliek szačetniški tečaj« ob 20. Novinci — dame in gospodje. ee še sprejemajo. V torek >spopolnjevalni tečaj« za spretneiše plesalce. Posebne ure in informacije dnevno od 11. do 13. in od 15.. do 19.
It Maribora
a— Meškova proslava v Narodnem gledališču odpovedana. Na ponedeljek 29. t. m. najavljene Meškove proslave ne bo, ker jo je zabranila banska uprava v Ljubljani.
a— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 29. t m. ob četrt na 21. bo v okrašeni predavalnici najprej spominska proslava za umrlim kraljem Uedin;teljem. V njegovo počastitev bo govoril predsednik Ljudske univerze g. inž Kukovec Nato bo greba o splošni situaciji Evrope leta 1914. predaval naš odlični zgodovinar dr. Ljude-vit Hauptman. univerzitetn-' profesor iz Za-feto snov bo nMaVieval predavatelj v torek 30. t. m. Pridite!
a— Srebrna poroka. Danes slavi srebrno poroko višji davčni kontrolor in taksni referent g. Jože Sever. G. Sever se je pričel že kot dijak udejstvovati pri narodnih dru štvih in se je vsepovsod, kjer je služboval, pridobil velike simpatije. Z ženo, ki mu je najboljša življenjska družica, sta vzgojila štiri otroke v strogem sokolskem duhu. Številnim čestitkam se priključujemo tudi mi!
a— Iz železniške službe. Z mariborskega glavnega kolodvora sta oremeščena že'ez-niška uradnika m sicer Leopold Zavadlav v Ljubljano, Jakob Prevolsek pa na Jese-nice.
a— Na dan Vseh svetih. Na dan žalovanja, ko polagamo cvetje na drage grobove, naj nam bo misel na naše pokojne zvezana z darovi. Ta darila naj veljajo naši deci. naši bodočnosti, ki naj zdrava prevzame dediščino naših dni. Zato prispevajmo nekaj za Počtnišlki dom kraljice Marije na Pohorju. Naš dom, ki nudi letno velikemu številu slabotne dece pomoč in okrevanje, je še v marsičem izpopolniti. Manjka mu marsikaj. Da se nam čim nrei posreči izpopolniti to našo lepo, z napori postavljeno institucijo v zavod, ki bo popolnoma ustrezal svojemu smotru, bomo započeto delo vztrajno nadaljevali. V ta namen bodo tudi letos članice Ženskega društva v Mariboru na dan Vseh svetih izvedle zbirko — štetje obiskovalcev grobov. Darujmo ob vstopu na pokopališče za naš Počitniški dom kraljice Marije, pomagajmo naši deci, čuvajmo jo.
a— Gledališki drobiž. Abonentje, ki še niso dvignil' izkaznic, naj to store čimprej. Sprejmejo se še vedno novi abonentje.- — Premiera Wildeove igre »Idealen soprog« in prvi nastop nove članice Save Severjeve. bo drevi. V torek ponove letos prav posebno uspele Cankarjeve »Hlapce«, v sredo pa »Idealnega soproga«. Na praznik Vseh svetnikov zvečer ponove »Hamleta«. Režiser Milan Košič študira kot naslednjo dramsko novost Alsbergovo psihološko dramo »Konti kt«.
a— Žalostna smrt. V Vetrn teki ulici se se je snoči okrog 17.30 obesil v svojem stanovanju 451etni Žagar Jakob Vidovič. Njegovi domači so ga našli obešenega in so takoj poklicali reševalce, pa tudi zdravnika na pomoč, vendar pa je bila vsaka pomoč zaman Vidovič je bil že mrtev. Kaj ga je gnalo v tako žalostno smrt. ni znano. Vidovič je b i znan po vsem Mariboru kot Žagar, ki je dolga leta žagal s cirkularko no mestu.
a— Včerajšnji živilski trg je bil obilno naložen, saj so kmetje pripeljali 32 voz zaklanih svnj. 76 voz poljskih pridelkov in 31 voz sadja. Bila sta na trgu tudi dva voza lesenega in več voz lončenega blaga Obilna izbira se je nudila dalje na perotnin-6kem trgu. kjer so prodajali gosi in purane po 30 do 60 Din. kokoš? na 20 do 35 Din par piščancev pa po 12 do 40 Din Krompir so prodajali po 75 par. čebulo po 1 do 1.50 Din, česen po 1 do 6 Din jabolka po 2 do 5, hruške po 4 do 8, grozdje po 5 do
12 Din. Cene mleku in mlečnim izdelkom
to jajcem se niso izpremenile.
a— V mariborsko bolnišnico so pripeljali več ponesrečencev. Tako iz Floderšnice 381etnega viničarja Konrada Krauta, ki ga je njegov sosed viničar Alojzij Breznik v hudem prepiru obstreliL Krogla je Krautu prebila nadlahtnico. V mariborski tekstilni tovarni se je pri delu hudo ponesrečil 29iet-ni delavec Karel Volner. Bil je zaposlen v barvarnici, kjer se je nevarno opekel na rokah in na spodnjem delu života. Na Janže-vem vrhu pa je pri delu padel 40Ietni delavec Florian Satur tako nesrečno, da si je zlol 1 desno nogo. V Mariboru v Prečni ulici stanujoča žena krojaškega mojstra Terezija Juteršnikova je padla doma s stola in si zlomila levico.
Iz Celja
e— Za sP omeni k blagopokojnemu kralju Aleksandru I. v Celju je izročil tovarnar g. Le>o Kudiš v Celju odboru Jadranske straže 1000 Din. Odbor se mn najtepteje zahvaljuje in upa, da bo našel mnogo posnemovalcev.
o— Potovanje prebivalstva celjskega sreza na Oplenac. Sreska organizacija JN;S v Celju bo pomladi organizirala potovanje prebivalstva celiskega sreza na Oplenac, kjer se bo prebivalstvo poklonilo manom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelia.
e— širši odbor občinske organizacije JNS za Celje-okoHco bo imel jutri ob 19. važno .sejo v gostilni g. Permoizerja v Ga-berju. Ker je na dnevnem redu vprašanje združitve občin, je potrebna udeležba vseh odbornikov.
e— Otvoritveno predavanje na Ljudskem vseučilišču v risa'/nici "deške meščanske šole bo jutri db 20. Predaval bo minister v p. g. dr. Vekoslav Kukovec lz Maribora o Slovencih leta 1914. Opozarjamo da to zanimivo predavanje.
e— Petje na pokopališčih. Na pTaznik Vseh svetih bodo združeni moški zbori Celjskega pevskega društva »Oljke« in »Celjskega Zvona« peli žalostinke na pokopališčih in sicer ob 15. na okoliškem, ob 16. na mestnem in nato na vojaškem pokopališču. Skupna pevska vaja bo v četrtek 1. novembra ob 11. v Narodnem domu. Note je treba prinesti s seboj.
e— Umrl je v Ljubljani g. Rudolf Jurič, večletni plačilni natakar v Celju. Bodi mn žemljica lahka!
e— Celjski čahoveki klub bo priredil v sredo 31. t. m. v hoteln »Evropi« brzotur-nir za mesec oktober. Prijave se naj vpL šejo v poslovno knji®o CŠK v kavarni »Evropi«.
e— Samo do 31. t. m. Je čas, da obnovite srečke drž. ranedne loterie v podružnici »Jutra« v Celju.
PRIDE!
PRIDE!
BEGUNEC
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 zvočni velefilm »Kavalkada« in zvočna predigra.
e— Plesne vaje trgoysklh nameščencev se zaradi splošnega žalovanja za to sezono ukinejo.
Iz škofje Loke
NAZNANILO!
Vljudno naznanjam, da sem otvoril
novo trgovino
s špecerijo in deželnimi pridelki v Škof ji Loki na Mestnem trgu štev. 28 v prostorih, kjer se je preje nahajala pošta.
Cenj. občinstvu se za obisk svoje trgovine toplo priporočam, zagotavljajoč vse cenj. odjemalce solidne in točne postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem
8815	žebre Franc.
Iz Kranja
r— Fond kralja AleKNandra L V spomin blagopokojnega kralja se je osnoval na kranjski gimnaziji fond kralja Aleksandra za podpiranje revnih, pridnih dijakov. Fond se bo zbiral iz prispevkov dijaštva, profesorjev, meščanov im vseh prijateljev mladine. Apeliramo na kranjsko meščanstvo, da nabiratelje za fond blagohotno sprejme.
r— Osebna vest. Orožniška četa kranjskega sreza je po odhodu majorja g. Cvet-koviča ostala nekaj dni brez svojega poveljnika. G. Cvetkoviča, ki je odšel v ša. bac, je nasledil major g. Camil Oemanagič, ki je prišel iz šabca. Novemu komandirju, ki posebno ljubi planine, želimo v Kranju obilo uspehov.
r— Napredek kranjske domače industrije. Kljub hudi borbi za obstanek se mlada kranjska industrija zlasti v tekstilni stroki lepo razvija. V vrsti domače tekstilne industrije se zlasti uspešno uveljavlja Prahova tovarna. G. Prah je letos poleti sezidal v Lokarjevem gozdu na Prim-skovem novo tovarno, obstoječo iz dveh večjih objektov in bo zapustil dosedanje le provizorično za tovarno adaptirane prostore poleg Narodnega doma. 2e dalj časa se vrši selitev strojev in ostalega inventarja iz stare v novo tovarno, kar bo kmalu končano in se bo potem v novi, prostorni tovarni pričelo intenzivnejše delo. Za Primskovljame, ki so večinoma zaposleni pri g. Prahu, bo še tem bolje, ker bodo imeli delo doma.
r— Občni zbor krajevne proti tuberkulozne lige v Kranju se 25. t. m. ni vršil, temveč bo 29 t. m. v telovadnici državne gimnazije v Kranju ob pol 19.
r— Mostovi na jeaerski ce»tL Nedavna nenavadna po vodenj v kokrški dolini je spet poškodovala mostove na cesti Kranj-Jezersko. Najbolj je prizadet in nevaren za promet Celarjev most pri km 18.250. Zato je kr. banska uprava prepovedala vožnjo preko njega s težo nad 2.000 kg, dokler most ne bo popravljen, kar se bo predvidoma zgodilo do pričetka novembra. Pred povodni jo bodo kokrški mostovi varni, ko bodo vsi betonirani.
Iz Kamnika
ka— Lep dokaz ljubezni do vladarja.
»Jutro« je že poročalo o primeru pred nekim odvetnikom v Ljubljani, ko je tožitelj ob pretresljivi vesti o smrti vladarja odpustil svojemu nasprotniku in odstopil od tožbe. Na še lepši način pa je poudaril svojo ljubezen do vladarja neki kmečki očanec iz okolice Domžal ali Trzina pred

Dolžinska enota.
Enota sa porabljeni tok.
jtiaj:je &uruen. ?
Enota za sretlobno množino.
J&uk dzka&unea ?
Večja enota: 10 1 n m * n o v.
Z dekalumeni označene zelo gospodarne TUNGSRAMD žarnice dajejo ved svetlobe za manjše stroške, ker Je njihova nitka zvita v dvojno vijačnico. ŽARNICE
TUNGSRAMD
nitka v dvojni vija£nici - svetlobna množina v dekalumenih.
Srebrno žaro z jugoslovensko koroško zemljo Izpod Pece je ponesla v Beograd in potem dalje na Oplenac posebna delegacija iz dravograjskega sreza. O njeni poti
smo poročali včeraj v daljšem članka.
kamniškim sodiščem. Tožil je svojega soseda za odškodnino, ki jo je ob neki priliki povzročil na njegovi lastnini. Mož je bil v svoji pravici in toženec bi moral plačati odškodnino. Ko pa je sodnik pričel z obravnavo, se je tožitelj obrnil k sod. niku: »Zaradi strašne nesreče, ki nas je zadela s smrtjo našega Vladarja, vse odpustim sosedu in prosim, da ne bi bal nič kaznovan.« Preprosti mož je govoril te besede v globoki ginjenosti, da so bdli vsi navzočni osupli od presenečenja, S tem je na najlepši način dokazal, kako globo-ko v srce ga je pretresla smrt našega dobrega vladarja.
ka— V dolini megla —v planinah solnce. Težka nepredirna megla, ki pokriva doline, sega samo do višine 500 do 600 m. V, Kamniški Bistrici že sije najlepše solnce, planine pa so brez najmanjše sence oblačka. Ker mirnega ozračja ne moti veter, je v planinah tako toplo, kakor v poletju. Toplomer doseže na solncu 37 stoptnj C ln ponekod še več. Krasen Je v tem času pogled iz višine na megleno morje tx kar terega molijo vrhovi gričev. Kamničani imajo najbližji in najlepši izlet na Qo®d ali k Sv. Primožu, ki je že visoko nad meglo.
ka— »Veronika Deseniftka« v Radomljah.
Agilnl radomeljski Sokol Je že lani s uspelimi predstavami dokazal, da je njegova igralska družina visoko nad povprečnostjo podeželskih gledaliških odrov. Za otvoritev letošnje sezone so Radomljani naštudirali Župančičevo »Veroniko Deseniško«. Prva predstava bi morala biti že 14. t m. a je bila preložena na današnjo nedeljo.
ka— Kino Kamnik predvaja danes ta Jutri film G ran d Hotel. V glavni vlogi iETa Greta Garbo.
Iz Zagorja
z— Žalna manifestacija zagorskih športnikov. Zaradi sklepa upravnega odbora JN1S v Beogradu se morajo zapriseči vsi nogometniki, fumkcijonarji in sodniki pod-savezov in klubov. Zagorski športni klubi eo sklenili, da izvrše ta svečani akt skupno na športnem igrišču v Zagorju. Zaprisega bo danes točno ob pol 15. Govor bo 10 minut prej. Po prisegi bo nogometna tekma med zagorskimi klubi za fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Občinstvo vljudno vabljeno, da prisostvuje žalni manifestaciji.
Iz Trbovelj
t— »Kralj Aleksander I. in Jadran«. Pod »tem naslovom priredi krajevni odbor Jadranske straže v počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja spominsko predavanje 31. t. m. ob 19.30 v Sokolskem domu. Združena tukajšnja narodnoobramhna društva (Ciril-Metodova družba. Jadranska straža, Klub koroških Slovencev, Organizacija jugoslov. emigrantov Sokol in Legija koroških borcev) vabijo članstvo in ostalo prebivalstvo trboveljske doline, da se spominskega predavanja •v največjem številu udeleže. Vstopnine ne <bo.
t— žalnih manifestacij za blagopokojnlm Viteškim kraljem Uedlnlteljem se je udeležila vsa trboveljska dolina. Posebne žalne seje so imela vsa narodna društva, med njimi tudi Sokol tn reservni oficirji. Odposlane so bile ttfdi sožalne brzojavke.
JOŽE HAUCK, zasebni uradnik
GIZELA DOLINŠEK, hčerka posestnika poročena.	8865
Trbovlje, 21. oktobra 1934.
t— žalna seja Kola jugoslovenski h sester. V torek 16. L m. se je sestal odbor k žalni seji. Predsednica je navzočnim ponovno očrrtala grozoto zadnjih dni ter jih pozvala, da z izvrševanjem poslednje kraljeve želje »Čuvajte Jugoslavijo!« najlepše dokažejo svojo globoko vdanost njegovemu nasledniku, mlademu kralju Petni ii. KJS je odposlalo k pogrebnim svečanostim v Beograd svoje zastopnice, ki so se dan po pogrebu poklonile manom mučenlškega kralja tudi na ODlencu. V znak žalosti ne priredi letos KJS nikake zabave. V poča-ščenje spomina Viteškega kralja Aleksan-
dra UediniteUa bo obdarilo trboveljske siromašne otroke in stare siromašne ženio«. V ta namen bo ziblralo med prebivalstvom potrebne prispevke z listki po 1 tn 5 Din. S tem bo delovalo v smislu Njega, ki Je imel za siromake zmerom odprto srce la odfarte roke.
I
PRIDE!
PRIDE!
BEGUNEC
Iz Hrastnika
h— Z zimo prihaja zopet beda v našo do» lino. .Zaradi pomanjkanja naročil je bilo Obratno vodstvo steklarne primorano ugasniti veliko steklarsko peč ali »banjo«. Delalo se bo odslej le še na mali banji in mali peči na lonce. Zaradi te omejitve dela bo mnogo pomožnih delavcev popolnoma brez posla. Steklarji bodo pa delali menjajoče le 6 dni v 14 dneh. Tekom <zime ni nobenega upanja na izboljšanje položaja steklarni. Bati se je samo, da se ne bi okrog novega lete obrat popolnoma usta-
Iz Novega mesta
n— Zaradi požiga tretjič pred eodnlkL
V petek se je pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Romih, že tretjič vršila kazenska razprava proti 39 letni dninarici Idi Božlčevi iz št, Runerta, ki Js obtožena, .da je 12. avgusta lani zažgala veliko gospodarsko poslopje grofa Barba na Rakovniku, zaradi česaT Je imel lastnik okrog četrt milijona dinarjev škode. Oh-dolžena Je bila tudi, da jo je za ta zločin, nekdo podkupil. Obtoženka je ?•<> pri prvih dveh razpravah podala tako zmedene izjave, da je sodišče dobilo pomisleke o ravno, vesnosti njenega duševnega stanja. Siprič® tega je bila obtoženka oddana v opazovaL nioo. Na podlagi ugotovitev zdravnikov psihiatrov in pa zaradi nezadostnih dokazov jo je sodišče oprostilo krivde iA kazni. Edini njen zagovor na razpravi v petek »o bile besede, da je pri zadevi tako nedc^nat kakor predsedujoči sodnik sasi
n— Igralci državne razredne loterije sS obveščajo, da so srečko II. razreda 29. kola dospele in naj jih dvignejo v podnžnict »Jutra« na Ljubljanski cestt.
Iz Ptuja
j— lz srečke organizacije JNS. Predsedstvo JNS v Ptuju sklicuje za nedeljo 4. novembra ob 8. zjutraj v spodnji dvorani Narodnega doma -v Ptuju sestanek vseh občinskih organizacij v ptujskem okraju. Na sestanku bo poročal narodni poslanec g. Lovro Peto^ar o političnem položaju. Sestanka naj se udeležijo vsi predsedniki in tajniki občinskih organizacij in ostalo članstvo.
j— Jadranska straža v Ptuju priredi v to-Tek dne 30. t m. po naročilu IO v Splitu komemoracijo za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Komemoracija se bo vršila ob pol 7. zvečer v prosvetni dvorani v »Mladiki« skupno s podmladkom JS. Udeležba za člane obvezna.
j— Ogenj je uničil 100 let staro hišo. V skromnih razmerah sta živela zakonca Reg-Vart Matija in Marija v Dežnem, ki sta si kupila staro hišico in nekaj polja. Ker pridelki niso. zadostovali za hrano, je mož hodil tudi na dnino. Dne 24. t m. je bil mož fca zaslužkom v Rogaški Slatini, doma pa Sta bili žena in hči. Ze v trdni noči ju je ■zbudilo neko čudno prasketanje in z grozo sta opazili, da jima gori nad glavama. Komaj da sta si še rešili življenje, ves dom pa je uničil ogenj. Uboga družina je ostai 'la brez vsakih sredstev.
Iz Ljutomera
lj— Prožnja. Kolo jugos.ovenskih sester je pripravilo lepo otroško igro, s katere uprizoritvijo je hotelo dobiti sredstvo za božičnico siromašni deci. žalovanje po bla-gopokojnera kraliu Uedinitelju }e to name. ro preprečilo. Zato pa bo kolo to dni pobi. ralo po hišah prostovoljne prispevke in prosi, naj nikdo ne zavrne sester nabiTalk. ampak nai daruje po svojih mo^eb v spomin, viteškega kralja in v olajšanje bede najubožnejših našega kraja.
RETINA
NOV FOTO-APARAT NA POTI K ZMAGI!
KODAK-„RETINA"
Mojstrsko delo. Omogoča ram S6 posnetkov tees trota na enem filma pri športa, na
domu, na potovanja ln ponoči. Cena
Din 1.590.
Oglejte si ta aparat pri fototrgovcn. Možnost plačila na obroke. UPORABLJAJTE VEDNO KODAK-PANATOMIC-FILM
Gospo
Kaže trgovstvo je z velikim zadoščenjem sprejelo vest, da je ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo in na osnovi § 63. finančnega zakona izdal ure<tbo, ki prepoveduje ustanavljanje trgovin v velikem obsegu, odnosno velikih trgovskih magazinov (Warenhauser) po 3-odet. čl. 140. obrtnega zakona, kjer ee trguje z blagom raznih strok, razdeljenih po oddelkih in po vrstah blaga in v prostorih, ki obsegajo več kakor eno nadstropje. Prepovedano je tudi razširjenje obstoječih trgovin velikega obsega, bodisi glede uvedbe novih strok ali razširjenja prodajnih pro^ štorov. Ze obstoječe trgovine velikega obsega morajo v roku meseca dni prijaviti splošnemu upravnemu oblastvu prve stopnje stroke, s katerimi so doslej trgovale. Ta uredba je izdana za dobo dveh let.
Kakor znano, je dala povod za izdajo te uredbe »stanovi tev družbe »Ta-ta«, ki je namerava fa o tvoriti in urediti v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu in Osijekj' velike trgovske magazine, kjer bi se prodajalo vsakovrstno blago v obliki takozvanih magazinov z enotnimi cenami. Ta družba, za katero stoji inozemski kapital, je bila ustanovljena samo z glavnico enega milijona Din. čeprav bi za ureditev ša»tih velikih trgovskih magazinov potrebovala 60 do 70 milijonov Din. Glavnica je bila vpisana v tako nizkem zneska oči vidno le glede na naše davčne predpise.
Ker je družba že vršila priprave, da uredi tak velik trgovski magazin v Novem Sada, so stpnovske organizacije trgovcev v naših velikih mestih napravile nujne korake. da preprečijo to namero. S tem vprašanjem ee je bavila tudi konferenca vseh jugoslovenski h trgovsko - industrijskih zbornic, ki ee je vršila v začetku oktobra v Zagrebu- Ta konferenca ie ugotovila, da vlada v vrstah trgovcev in ostalih gospodar stvenikov v vseh večjih mestih veliko vrne-mirjenjf zaradi namere ustanovitve velikih trgovskih magazinov. kar bi ogražalo obstoj širokih trgovskih slojev in velikega dela srednjega stanu. Zato je soglasno sklenila, naprositi kraljevsko vlado, da prepove ustanavljanje velikih trgovskih magazinov. obstoječim pa prenove nadaljnje širjenje. Tudi Centralno predstavništvo jugoslovenskega trgovstva se je odločno uprlo tej nameri in je predsednik Centralnga predstavništva g. Nedeljiko Savič napravil w potrebne korake, da se ta namera prepreči, kar ie končno tudi uspelo in fe vlada izdala zahtevano prepoved za dobo dveh let.
Ukrep naše vlade ni samo upravičen 8
stališča, življenjskega obstoja našega trgovstva. Dosedanje izkušnie z velikimi trgovskimi magazini v inozemstvu so pokarale, da so koristi takih trgovin v velikem obsegi pogosto le navidezne, zlasti odkar so se pričeli ti veliki trgovski magaaini vedno bolj pretvarjati v trgovine z enotnimi ce-
Od Zveze j jgoslovanskih hranilnic smo prejeli:
Približuje ee zopet mednarodni praznik štednje. V vseh deželah kulturnega sveta se praznuje 31 oktober z razmišljanjem o načinu in sredstvih, kako razširiti in poglobiti med občinstvom smisel za pametno štednjo. Naš blagopokojni in nepozabni Viteški kralj Aleksander I. Tedinitelj, je 31. oktobra 1962. ko se ie v naši državi prvič očitneje obhajal ta praznik, zapisal te-le resnična in vsega uvaževanja vredne besede:
»Varčevanje je temelj sreče vsake drn-iinc in vsake države ter njune gospodarske srobode in samostojnosti-«
Ta jedrnati izrek našega viteškega kralja je postal geslo vseh naših samoupravnih hranilnic, potrebno pa je. da postane geslo in zvezda - vodnica vsem Jugoslovenom. Oprta na to vzvišeno geslo hoče Zveza jugoslovanskih hranilnic delovati z vsemi silami na to, da se dvigne in razžiri smisel za varčevanje med vsemi ljudskimi sloji.
V to svrho je Zveza storila vse potrebne korake, da ee tudi pri nas čim dostoineje proslavi X. svetovni dan varčevanja. Objavil in razposlal ee bo po vsej državi proglas, ki so ga poleg Zveze fjgoslovanskih hranilnic v dravski banovini in Saveza šte-dionica kraljevine Jugoslavije podpisali tudi Zveza češkoslovaških ter Zveza poljskih hranilnic, tako da bo ta proglas objavljen v vseh teh treh slovanskih državah. Vršila se bodo tudi predavanja v radiu in po šolah. Savez štedionica kraljevine Jugo-slaviif. je naprosil vodilne osebnost? in strokovnjake v L*ospodarsko - finančnih vprašanjih, da se izrazijo o pomenu varčevanja in o načinu sodelovania na te«m polju.
Predsednik poljske Narodne banke Wl-Wr6blewski piše: »Delaven človek se navadno vse svoie življenje peha za boljšo bodočnost in v tem vrven hi pogosto uničuje svoj mir in celo svoje zdravje. Z vztrajno in razumno izvajanim varčevanjem pa ee polagoma znebi morefih skrbi, ker mu stalno naraščajoči prihranki dopuščajo, da sine brez trahu zreti v bodočnost.«
Češkoslovaški finančni minister dr. Karel Trapi je zapisal: >Z varčevanjem ee omogoča kredit, ki oplaja podjetja, a dohodek podietij je podlaga novemu varčevanju. Vsakdo, ki pametno varčuje, omogoča drugim delo in pomnožuje blafostanie naroda.«
Guverner češkoslovaške Narodne bankf, odličen učenjak in bivši finančni minister dr. Karel Engliš ie zapisal: to-le: VPri nns ie velika brezposelnost. Okrog pol milijona l.irudi znhtPva namesto podpor dela in plače. Za sestavo svobodnih delavnih in investicij je potreben svoboden de*
ar s t vo
nami po ameriškem vzorcu. Gotove vrste blaga, ki gre v večjih količinah, so ti trgovski magazini prodajali dejansko nekoliko ceneje, vendar ne baš v korist konsumenta, ker je tako najcenejše blago vedno, kakovostno najslabše. Sicer pa v cenah v primeri z detajlnimi trgovinami ni razlik.
Detajlni trgovec, ki mu je na tem, da so njegovi stalni odjemalci zadovoljni b kupljenim blagom, običajno ne drži takega najslabšega blaga. Obstoj velikih trgovskih magazinov pa je pogosto prisilil tudi de. tajlne trgovce, da so proti stroji volji, samo iz konkurenčnih raizlogov pričeli dTia-tl v svojih trgovinah enako kvalitetno slabo blago. Izkušnja pa uči, da blago, ki ima zelo nizko ceno, ni vedno najcenejše, zlasti če upoštevamo tudi trpežnost.
Te slabe posledice konkurence velikih trgovskih magaainov a cenenim toda kvalitetno slabim blagom se prej v normalnih razmerah niso tako občutile, kakor danes. Kupec, ki je bil enkrat speljan na led se je drugič (premislil gledati samo na ceno in ne tudi na kvaliteto. Zadnja leta, fco je v zvezi z gospodarsko krizo občutno padla kupna moč konmumenta, pa je velikim trgovskim magazinom v inozemstvu znova uspelo privabiti materialno šibko kupujoče občinstvo. Zato so v raznih državah delovanje velikih trgovskih magazinov zelo omejili. Nemčija je i-adala poseben zakon za zaščito detajlnega trgovca, po katerem ni več dovoljeno ustanavljanje velikih trge ikih magazinov ali trgovin z enotnimi cenami in je zakon vladi dal možnost, da Po potrebi ustavi delovanje obstoječih trgovskih magazinov. Tudi češkoslovaška je prepovedala ustanavljanje takih velikih trgovin x enotnimi cenami. Lz navedenega je razvidno, da naša vlada ni izdala prepo. vedi zgolj zaradi tega, da zaščiti detajlnega trgovca, temveč v enaki meri zaradi tega. da ščit4 konsumenta. Konkurenca med detajlnimi trgovci je danes brez dvoma v vseh strokah tako velika, da je že zaradi tega konsument v polni meri zaščite« in se vsako blago dobi zlasti v velikih mestih v vsaki zahtevani kakovosti in ceni.
Navedfoe ustanovitelja družbe »Ta-ta«, češ da bo a ureditvijo teh velikih trgovskih magazinov pomagala reševati gospodarsko krizo, je dovolj prozorna ln naivna, prav tako trditev, da bo omogočila emancipacijo od uvoza iz inozemstva, saj je znano, da tudi naš detajlni trgovec prodaja vedno domače blago, če se le to blago pri nas izdeluje. Na te naivne trdStve odgovarja včerajšnji »Jugoslovenski Lloy*d>, da ne dovoljujemo, da se nam na ta način servirajo gradovi v oblakih. Mi nfsmo ko-lonijalni prebivalci niti ne bomo dovolili, da postane naša država katerakoli kolonija.
narni kapital in tega nam manjka Kako si ga pridobimo? Izvor vsakršnega novega kapitala je zaslužek in varčevanje. Varčevanje ustvarja bol^o bodočnost vsakemu poedincu, ki štedi, kakor tjdi niegovi družini in vsemu narodu. Vaičnost je temelj gospodarskega napredka in socialnih naprav. Danes ne smemo računati na pomoč tujega kapitala, marveč si moramo potreben kapital preskrbeti sami. Prvi in temeljni pogoj za nove prihranke je zaupanje in prepričanje, da se vrednost z delom in znojem pridobljenih prihrankov ne bo zmanišala- To je »»upanje in vera v stalnost domače valute in r finančni naprede* države.«
Predsednik Zveze češkoslovaških hranilnic dr. Rihard Krofta pa se je tako-le izrazil: »Ako zasledujemo razna sredstva, e katerimi skuša svet premagati obče gospodarske težkoče. vidimo, da ne pridemo do uspeha, ako se ne ravnamo po preekuženi resnici, da »e «golj i varčevanjem ustvarjajo temelji za zdrave gospodarske rasnie-re. Ako bo povsod zavladala štedlfivost. b« nastal red v vsem gospodarstvu. Varčevanje je tisto, ki ustvarja temelje narodnega premoženja in čim večji razmah njegov je v interesu vsega Slovanstva, ki bo le po tej poti utrdilo svojo veljavo na mednarodnem poprišču.c
fz povedanega in w ekošenj, ki smo si jih tekom dolgotrajne denarne in gospodarske krize nabrali, sledi, da ee kriza ne bo ublažila in odplavila sama od aebe, kakor so nekateri optimisti mislili, ampak tu je treba aktivnosti, treba je poguma in dela, treba je imeti vedno pred očmi, da bodo denarni zavodi gospodarstvu vedno potrebni.
Gibanje zaposlenosti v posameznih strokah
Dodatno k že objavljenim podatkom o gibanju skupnega števila zavarovancev pri OUZO v Ljubljani v mesecu septembru objavlja sedaj okrožni urad še podatke o gibanju zavarovanih članov v posameznih strokah. Kakor smo že poročali, se je od avgusta na september število zavarovancev skoro neb stveno zmanjšalo, in sicer za 64 na 82.995. V posameznih strokah pa je od avgusta na september prišlo do večjih sprememb. Nazadovala je predvsem zaposlenost v gostilniških obratih (v zvez t 7 zaključkom tujske sezone), in sicer za 348 članov al? 9 6 odst. Nazadovala je tudi zaposlenost v industrij! kamenja in zemMe za 273 članov in v gozdnožagar9k> industriji za 196 članov. Nadaljnje povečanje naraščanja zaposlitve pa opažamo \ tekstilni industriji,
kjer je število zavarovanih delavcev in nameščencev ponovno naraslo za 291, tako da je doseglo število 13.201. Povečanje za 209 zavarovancev beležimo nadalje pri gradnji
cest in vodnih zgradb, za 173 v oblačilni industriji in za 108 v čevljarski mdustrui V primeri z Lanskim septembrom je bilo letos v septembru število zavarovancev za 4010 večje in v primer s predlanskim septembrom za 3796 zavarovancev. V posameznih strokah pa opažamo naslednje spremembe. V tekstilni industriji je v primeri z lanskim septembrom naraslo število zavarovanih deLavcev za 2253 ali za 20.6 odstotkov, nasproti predlanskemu septembru pa znaša prirastek kar 4232 zavarovancev ali 47 odst. Kemična industrija belež nasproti lanskemu septembru prirastek zavarovanega članstva za 304 člane ali 19.6 odst., oblačilna industrija za 249 (6.4 odst.), gozd-nožagarska industrija za 297 (4.6 odst.) in industrija kamenja in zemlje za 185 (4.6 odst.). Relativno znaten prirastek zaposlenosti beležimo Dri občinskih obratih, kier je število zavarovancev naraslo nasproti lanskemu septembru za 224 ali 16.3 odst. Manjšo zaposlenost nego lani v septembru pa beležimo v čevljarski industriji za 160 zavarovancev (— 5.3 odst.). v kovinski industriji za 148 članov (— 2.4 odst.), v industriji za predelavo lesa 94 (— 2.7 odst.) in pr zasebnih prometnih podietjih za 106 ali 12.7 odst
Gospodarske vesti
= Jadranska plovidba je imela te dni na Sušaku 10. letno skupščino delničarjev. Na skupščini je imel pred prehodom na dnevni red predsedn k dr. Edo Grgič toplo občuten spominski govor k tragični smrti blagopokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja. Po soglasno sprejetem poročilu uprave, je skupščina odobrila znižanje dosedanje glavnice 120 milijonov Din (odnosno 12 milijonov zlatih Din) na 72 m ti ionov Din, razdeljenih na 120.000 delnic z nominaio 600 Din. Opuščeno je dosedanje računanje v zlatih dinarjih in se odslej delnice glas* na 600 Din v j>apirju (doslei 100 Din v zlatu). Občni zbor je pooblastil upravo, d« lahko izvede ponovno zvišanje glavnice na 120 mil jonov Din z vpisom novih delnic. Za predsednika družbe ie bil znova izvoljen dr. Edo Grgič, za podpredsednika pa dr. Aleksander Gorup in Božo Banac. Tudi člani upravnega odbora so ostali isti. kakor doslej. Plovni park družbe je tvorilo ob koncu preteklega leta 63 edinic s 24.761 bruto registrskimi tonami. Družba je last-n ca znanih potniških pamikov »Prestolonaslednik Petar« (1726 ton). »Jugoslavija« (1370 ton), »Karagjorgje« (1204 tone) in »•Ljubljana« (936 ton). Kakor smo že nedavno poročali namerava Jadranska plovid-ba zgraditi še en nov parnik tipa »Prestolonaslednik Petar«, ki bo Imel kabine s 150 posteljami za potnike. Ta parnik bo štirinajstdnevno vozil iz Sušaka preko P reja v Carigrad in bo sprejemal na prevoz tudi blago. — Prav tako si namerava po vesteh iz Splita »Jugoslovenski Uovd« nabaviti nov velik in modern turistični parnik, ki bo »vzdrževal promet t egiptskimi lukami
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 2.0 milijona Din nasproti 2.7, 4.8, 5.3 in 5.4 milijona Din v zadnjih štirih tedn h. Na deviznem trgu »mo pretekli teden opazili znatno okrepitev deviz Newyork in London (po prej"^ji dolgotrajni oslabitvi). Deviza London, ki je sredi prejšnjega tedna notirala v Curihu 14.93, se je povzpela že na 15.22. Deviza Newyork pa je v istem času narasla od 304 na 306.25. S tem v zvezi sta se na našem svobodnem deviznem trgu okrepila tako funt kakor dolar. V privatnem kliringu notira sedaj angleški funt 228 do 229. Beograjsko »"Narodno blagostanje« poroča, da je bilo na beograjskem privatnem deviznem trgu povpraševanje po svobodnih devizah minimalno in so se pretekli teden posli vršili na bazi 15 do 15.10 Din za švicarski ifrank. Tej pariteti ustreza tečaj dolarja 45.70 do 46.20, francoskega franka 3.03 do 3.0550, lire 3.94 — 3.97, nemške marke 18-50 in češkoslovaške krone 1.85 Din (pri kompenzacijah 1.90).
Devize.
Curih. Pariz 2052. London 15.2150, New-york 306-3750, Bruselj 71.60, Milan 26.2450, Madrid 41-8750, Amsterdam 207 65, Berlin
123.30,	Dunaj 5715, Stockholm 78-40, Oslo 76.50, Kobenhavn 67.90. Praga 12.8075. Varšava 57.90, Atene 2.93, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12.23, London 26.76, Milan 46 08, Newyork
537.31,	Pariz 35.56, Praga 21.87, Curih 175.57, 100 S v zlata 128 S pap.
Efekti.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.80, Državne železnice 14-80, Trboveljska 13.25, Alpine-Montan. 9.80.
Blagovna tržišča
hmelj
+ Žatec, 27. oktobra. Nakupovanje hmelja je bilo pretekli teden prav živahno, čeprav se ni mogla razviti prava hosa. Zaradi ž vahne kupčije so se cene nekoliko okrepile, zlasti v pogledu ocenjevanja kakovosti. Na deželi se danes plačuje žate-ški hmelj po 1750—2050 Kč za 50 kg. Zaloge pri producentih so že min malne in je računati, da bo v najkrajšem času ves pridelek prodan.
Izletniki, letovisčarji, pozor
Krasen užitek, polni oddih, nudi vam šmarjetna gora pri Kranju na Gorenjskem. Lepe, zračne, aolnčne tujske sobe. Krasni izprehodi, mikaven razgled na vse strani Točna postrežba. Letovtščarjem z daljšim bivanjem poseben popust. Vsi dobrodošli. Se najvljudneje priporoča
restavrater F. KORITNIK.
Šmarjetna gora,	<5828
žito.
+ Chieago, 27. oktobra. Začetni tečaji: Plenica: za december 96.625, za maj 96-25,
+ Winnipeg, 27. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica; za oktober 76.1250, za december 76.6250.
+ Novosadska blagovna borza (27. L m-) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška okol- Sombor in Novi Sad. južnobanatska 109 — 111; srednjebaška in eornjebaška 111 — 113; baška. ladia Tisa 121 — 123; ladja Begej 119 — 121; slavonska. gornjebanatska 110 — 112; sremska 114 — J16. — Oves: baški. 6remski in slavonski 72 — 74; baški ladja 82.50 — 85-— Ri: baška 102.50 — 105. — Ječmen: baški. sremski. 65/66 kg; jari. 67/68 k2 120
Danes bodo športniki naše domovine dali slovesno zaobljubo. Z njo ae bodo obvezali s svojo športno častno besedo, da bodo ob vsaJti priliki sledili poslednjemu sporočilu svojega velikega pokojnega pokrovitelja.
Ljubljana ne bo zaostala za dragimi našimi športnimi središči. Prireditev se v rži na igrišču Primorja. Na igrišču se bodo zbrala moštva vseh ljubljanskih klubov v športnih dresih. Za njimi jod o stali drugi verificirani igralci klubov. Pr*>d tribuno se bodo zbrali tudi vsi športni funkcionarji, člani podsavessa, jodniSke sekcije, funk cionarji klubov.
Točno ob pol treh bo radio prenašal slovesno zaobljubo, ki jo bo izvedel predsednik JNS na igrišču Jugoslavije v Beogradu. Potem bo izvršil zaobljubo ljub-
do 122.50. — Eorusa; baška in sremska 79 — 81; baška in sremska, nova sušena 64 — 66; za december - januar 59 — 61; banatska. nova, sušena 62 — 64; sremska. sušena, ladja 71 — 73. — Moka: baška, banatska (v oklepajih 6remska in slavonska): >0g« in »Oge« 187.50 — 207.50 (185—195); »2« 167.50 - 187.50 (165 — 175); »5« 147.50 do 167 50 (145 _ 155); >6« 125 - 145 (122.50 - 132.50)- »7« 110 _ 112-50): .8« 97.50-102.50 (97.50-102.50). Otrobi: baški, sremski 79 — 80; banatskj 76 — 78. — Fi-Sel: baški, sremski bHi 130 — 132.50.
BOMBAŽ.
Liverpool. 26. oktobra. Tendenca mirna in stalna. Zaključni tečaji: za oktober 6.70 (6-71), za december 6.69 (6.70).
T
ljanskih športnikov predsednik podsaveza g. dr. Janko Kds«.
Po tem svečanem aktu bo dal sodnik znak za začetek tekme Ilirija : Primorje. Kluba pošljeta v to borbo svoji kompletni prvi garnituri in bo gotovo tekma — po običaju srečanj med tema rivaloma — zanimiva in napeta. Priporočati je toliko igralcem kot občinstvu, da nsti trenutka ne pozabijo na značaj prireditve, tako da bo ta potekla v vsakem pogledu vzorno.
Ljubljansko športno občinstvo se vaM, da poseti polnoštevilno prireditev in s tem podpre njen veliki namen: ustanovitev zaklada Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja.
Za vstopnino so določene popularne cene. Naproša se občinstvo, da pride na. igrišče že ob 14 Jo.
Službene objave LNP
(Seja u. o. 23. X. 19S4.)
Na znanje se vzame, da sta ASK Gorenjec (Jesenice) in SK Radomlje iz Radomelj sprejeta med redne Kane JNS.
Klube, katerih igrišča še niso verificirana, pozivamo, da igrišča v najkrajšem roku predpisne urede ter prijavijo pod. savezu verifikacijo, da bo mogla za to določena komisija igrišča pregledati.
Sklene se zaprositi JNS za spremembo svoječasne odredbe glede plačila stroškov za zunanjega sodnika, ako ga zahteva samo en klub.
Na podlagi sodnijskega poročila ae uvede postopanje proti članu u. o. g. Kačarju.
Vzame se na znanje demisija člana p. o. g. Peroviča zaradi prezaposlenosti ter se mesto njega kooptira v p. o. g. Sušnik Josip.
(Seja k. o. 25. oktobra 1934.)
Navzoči- Kralj, Logar, Tršan, Božič, inž. Kuljiš, Tomšič. Kosirnik. Galof, Bucik, Grabrijan.
Suspendira se po § 55 kaz. prav. Valentin Ciuha Reka, s pozivam, da se zgla. si na prvi prihodnji reji k. o., ki bo objavljena. — Kaznuje se po § 54 kaz. prav. Franc Suholežnik. Jugoslavija, z enomesečno zabrano igranja. Všteje se mu suspenz ter mu je kazen že potekla 26. oktobra 1934. Akt o tej zadevi se izroči u. o. v nadaljnji postopek. — Kaznujejo se po § 51 kaz. prav. igraikn Emil Ribič, Franc Udovič, Stane žnideršič (vsi Svo. boda, Ljublj.), Milan Lazar. Lado Bačak. oba Primorje. Tone Lasič. Hermes, Oskar Rfhtar Ilirija. Hinko Rihtar, Sloga, Lj., s šestmesečno zabrano igranja. Kazen jim poteče 27. aprila 1935. — Zabeleži se izključitev Avgusta Klanftnika na tekmi Hermes : Reka 8. septembra 1934. — Na prijavo pooblaščenca Panonije k. Betetta se uvede kazensko postopanje proti gosp. Raouflu Peterki in g. Turku. — Zaradi pomanjkanja dokazov se ustavi postopanje proti Ludoviiku Podbrezniku, Drava. Prav tako se u3tavi postopanje proti Rudolfu Varlu, Drava. — Izključitev Emanuela Gorška. Atletiki, iz kluba se dostavi JNS v potrditev. — Kaznuje se po § 18 kaz. prav. Vili Marčec, Rapid, s 14-dnevno zabrano igranja. Kazen mu poteče 10. novembra 1934. — Kaznuje se po § 18 kaz. prav. Simon Papež, železničar, s 14-dnevno zabrano igranja. Kazen mu poteče 20. novembra 1934. — Kaznuje se po § 18 kaz. prav. Vinko Glavič, železničar, s 14-dnevno zabrano igranja. Ktzen mu poteče 10. novembra 1934. — Zabeleži a", izključitev Ivana Vinška, Svoboda, Lj., na tekmi Grafika : Svoboda 30. sept. 1934. — Kazmuje se po § 24 kaz. prav. Joso Nin-kovič, Slo»a, LJ., z dvomesečno zabrano igranja. Kazen mu poteče 27. decembra
1934.	— Zabeleži se izključitev Maksa Pavška, Korotan, Lj., na tekmi Korotan : Mars 7. oktobra 1934. — Zabeleži se izključitev Maksa Tume, Slovan, na tekmi Hermes : Slovan 7. oktobra 1934. — Pozove se na prihodnjo sejo v svrho zaslišanja Viki žitnik. Ilirija. Na isto sejo se povabi ss. g. Dolinar. — Kaznujejo se po 5 51 kaz. prav. z uporabo § 13 kaz. prav. Rihard Dohr, Josip Toth, oba Panonija, Franjo Laczi, Mura, s trimesečno zabrano igranja. Kazen jim poteče 27. januarja
1935.	— Na prošnjo Slovana se ustavi postopanje proti Ervinu Kolariču, Slovan, ki se je pokrenilo na prijavo istega kluba. — Kazenska zadeva Ivan Kert, korotan, Kr., se preloži na prihodnjo sejo. Korotan. Kr., se poziva, da dostavi že zahtevani zapisnik o zaslišanju tekom osmih dni. sicer se bo stvar položila a. a. — V istem roku naj pribavi zapisnik o zaslišanju Amater za Roberta šušterja (izključitev lz kluba), sicer se bo tudi ta zadeva položila a. a. — Uvede se po sklepu u. o. postopanje proti Tonku, Šoštanj, v zvezi z Incidenti o priliki tekme Šoštanj : Olimp 23. septembra 1934.
LTTP. (Službeno.) V ponedeljek ob 20. seja upravnega odbora. Na sejo se vabijo gg. Drovenik Franci, Lojk, Kovač in DjL novskl v svrho zaslišanja. Udeležba za vse odbornike obvezna. Seja bo v posebni sobi restavracije Emona.
Svečana zaobljuba celiskih nogometašev bo danes popoldne na Glaziji v Celju. Ob 14.15 se bodo zbrali na Glaz ji vsi funkcionarji Okrožnega odbora LNP in celjskih nogometnih klubov ter vsi nogometni sodniki in aktivni tgralci. Ob 14.30 bo nagovor o blagopokojnem velikem kralju •n narodnem edinstvu Ob 14.40 bo radijsk-' prenos govora predsedn;ka JNS z Beograda, nato na svečana 7aob1i"ka Ob 14 SO se bo pričela nogometna tekma med SK Celjem in SK Atletiko v korist fonda Viteškega kr\Lja Aleksandra L .Uedinitelja.
Vsi funkcionarji in verificirani lgrafd
SK Celja naj se zberejo danes ob 13.45 pri garderobi na Glazji.
Vsi člani poverjenišva sekcije ZNS v Celju naj bodo danes ob 14. na Glaziji zaradi zaobljube.
Zaobljuba športnikov v Litip. V nedeljo se vrši tudi v Litiji — kakor v vsej državi zaobljuba vseh športnikov. Vabimo naše prijatelje, da se v polnem števhi udeleže te slovesnosti, katera se vrši točno ob 14.30 na igrišču SK Litije. Po zaobljubi se vrši tekma dveh moštev domačega kluba. Vstopnina gre v korist »Fonda Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja«.
žalna svečanost jeseniških sportnikov. Danes ob 14.15 se bodo zbrali na športnem igrišču Bratstva na Jesenicah vsi funkcionarji in nogometaši SK Bratstva in ASK Gorenjec, da se poklonijo spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Ob 14.40 bo na športnem igrišču radijski prenos govora predsednika JNS iz Beograda. Sledila bo slovesna zaobljuba vseh sportnikov novemu krafcju Nj. Ved. Petru H. Ob 14.50 se bo pričela predtekma, ob 15.55 pa glavna tekma SK Gorenjec I. : SK Bratstvo I. v korist fonda Viteškega kralja Aleksan-
Idra I. Uedinitelja. Vse priprave za to svečanost vodi g. Jože Cinkovic. Vsi športniki se pozivajo, da se ravnajo točno po predpisanih navodilih in določenem ča^u. Ob Slabem vremenu se bo svečanost vršila Ob istem času v prostorih Krekovega doma,
SK Ilirija (nogometna sekcri}a). Vsi verificirani igralci SK Ilirije se zberejo za današnjo žalno manifestacijo do 13.45 pred garderobo na Stadionu, kjer se mo. rajo javiti načelndiku sekcije. Moštvo, ki je določeno za tekmo s Primcrjem, mora biti v garderobi ob 13.30 ln ob istem času se vabijo tudi gg. odborniki sekcijskega načelstva. Točna udeležba je najstrožja obvezna. — (Smuška gimnastika.) Ker je zara-cS večjega števila obiskovalcev prostor v garderobi drsališča premajhen., bo odslej smuška gimnastika v telovadnici šole na. Grabnu na Cojzovi cesti (med št. Jakobsikim mostom in Emonsko cesto) vsak ponedeljek in četrtek za dame ob 18.30, za gospode ob 19.30.
SK Mar9. Danes ob 13.45 naj »e javijo vsi verificirani igralci g. načelniku pred Stadionom zaradi skupnega odhoda na igrišče k zaobljubi. Prvo moštvo nastopi v opremi. Opremo preskrbi gospodar. Za reditelja se dofl^a Igo, ki naj se javi službujočemu odborniku g. Novaku. Istočasno naj pride tudi ves odbor.
SK Svoboda, Ljubljana. Danes Ob 8. morajo biti na igrišču Slovana Marc, Ska. pin, Skrjanc, Sušnik, Zupan, Dežman, Drapek, žnideršič, Sedan, Bačak. Legiša, čuk; ob 9.15 pa Gor ene, Hahicht I, Kan-nikar, Šuštar, šaka, Nace, Samar, JakSe, Jančigar, Vinšek in Franci.
TSK Slovan. Danes ob 8. morajo biti na našem igrišču Jerančič, Kobal n, Pešl, Por, Batič, Smrekar. Sinček, Makovec, Stojkovič, Galle, Ključec, Vidic, Stojano. vič in Jovanovič. Ob 9.30 pa Vasiljevič, Dečman, Kobal, Martinčič, Gandi, Kola. rič, Turna, Jankovič, Gerjol, Vodišek in Rozman.
SK Sloga. Vsi verificirani igralci morajo biti danes ob 9.30 v prostorih zadruge. Ob 13.15 mora biti I. moštvo v gostilni Smolej pri igTišču Slovana. Funkcio. narjs kluba in ostali se zberejo ob 14. za igriščem Primorja. Popoldanskih sveča-nosti se morajo brezpogojno udeležiti vsi.
SK Slavija. Vsd verificirani nogometaši se morajo javiti danes ob 13.30 pred garderobo na Stadionu tajniku g. Punčohu zaradi udeležbe pri žalni manifestaciji. Na obleki žalni znak.
SK Domžale. Danes ob 14. strogo obvezen sestanek pred spomenikom kralja Aleksandra za vse odbornike tn verificirane igTalce Igralci I. moštva naj bodo točno ob 13.30 v garderobi prJ Orehku: Stiftar, Tošo, Klančndk. Marko, Roman, Oto, Frank, Bitenc. Mičo, Vinko. Amon, Miha, Hugo.
Smučarski klub Ljubljana ima 29. t. m. ob 20. v restavraciji Zvezda (pritličje) svoj VI. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Poročila posameznih funkcionarjev bOGO nudila mnogo zanimivosti iz klubovega delovanja. Vabimo članstvo, da se udeleži občnega zbora v čdm večjem številu.
Slalom klub 84. Tehn. odsek. Tekmovalci ae obveščajo da se vrši danes kondicijski marš. Zbirališče pri Cankarjevih brezah ob 14. Gimnastika se vrši vsak torek in četrtek ob 18.3« v paviljonu >1« na velesejmu. Veslanje bo odslei samo še ob sobotah kakor običajno. Opozarjamo tekmovalce. da vsi, ki brez vzroka ne bi po. sečali treningov, ne bodo prišli v poštev pri sezonskih prireditvah.
Prepoved ustanavljanja
velikih trgovskih magazinov
Mednarodni praznik štednje
i* O R
Čuvali bomo Jugoslavijo!
isanes ob 14.30 zaobljuba nogometašev, ob 14.50 tekma Ilirija:Primorje

Kraljestvo mode
Obleka poklicno zaposlene ženske
fPtaTJlvo je, da skuša vsaka žena čim lepše učinkovati,■ in tako se zgodi, da so fcenske pisarniške obleke često manj preproste, kakor bi morale biti; to pa je ne. dvornno velika napaka, kajti simpatična preprostost srpada med glavna pravila za ženske, ki so zaposlene v poklicu.
S tem pa seveda še ne mislimo trditi, da bi pisarniške obleke morale biti neokusne in dolgočasne. Ravno pri delu se mora žena dobro počutiti, ln katera žena se počuti zares dobro v obleki, ki se ji ne prilega?
Predvsem je treba paziti na to, da je delovna obleka udobna in da nas ne ovira v kretnjah. Tudi pretežka ne sme biti, saj eo simpatične le tiste obleke, ki jih komaj čutimo na telesu.
Tvorivo mora biti izredno trpežno, ker mora obleka ob pisalni mizi mnogo zdržar ti, zlasti ker jo nosimo vsak dan.
Izbeno barve moramo dobro prevdaritl. Nikakor ne smt biti vsiljiva, ker človeka v pisarni posebno neprijetno dime pogled na kričečo obleko. Izogibati se moramo preveč svetlih barv, ki so dovzetne za vsak madež; pa tudi pretemne barve se ne izkažejo dobro v neizogibnem pisarniškem prahu. Svetle garniture so na delovni obleki jako okusne in praktične!
Na linijo delovne obleke ne vpliva toliko dnevna moda, temveč jo obravnavamo predvsem z vidika praktičnosti Tukaj prev'adujeta preprosti obliki plaščne obleke ter obleke s kazasom Lepi pasovi so še vedno priljubljeni. V splošnem naj učin. kuje delovna obleka preprosto, vitko in prikupno.
Nekaj lepih modelov te vrste vidite n* aaši skici.
Kaaor smo že piej omenili, so p' ts^-ne obleke posebno priljubljene Takšno ob'e-ko izdelamo iz drobno vzorčastega biaga. Spodnji rob kriia je resast, prav tako je okrašen stranski žtp. Enostranski pas tvorijo tri ozke usnjene proge, ki jih ob strani zapenjamo z drobnimi zaponkirni K tej obleki z aekoliko pokončnim ovratnikom nosimo enobarven šal. ki dobro pri-stc:a k obrazu in Ki je zlasti ob hlalnem vremenu jako praktičen (3 skica).
Enako preprosto plaščno obleko pred-očuje naša prva skica. Tukaj je široki pas iz blaga in na robovih opremljen z dolgimi resami, život je zapet s tremi učinkovitimi sponami, zanimiv je trikotni ovratnik. Ozko krilo je postrani nekoliko preklano, da ne ovira hoje (1. skica).
K najbolj priljubljenim delovnim oblekam letošnje sezone spada naš zadnji model, ki predstavlja obleko s kratkim, našo bčastim kazakom. Nazobčano krilo so. glasa s kazakom m z malim nazobčistim žepkom na životu. Preprost dečji ovratnik barvast usnjen pas in gumbi enake barva izpopolnjujejo to okusno in smotreno ukrojeno obleko (zadnja skica).
Dolg kazak, ki ga imenujemo »tunika*, ▼idite na naši drugi skici. Tukaj je posrečeno združena ideja kazaka z zamislijo plaščne obleke. Posebno pažnjo zasluži
vrsta svetlih gumbov, ki postrani zapenjajo tuniko, širok pas, sestavljen iz dveh različno barvnih usnjenih prog, ter zanimiv vratni izrez, ki ga obrobljata dva svetla volančka. Ta k Vi a -bleka ni primer na samo za v pisarno, temveč nam izvrstno služi, če hočemo n. pr. po pisarni v kavarno ali v gledališč«, pa ni časa, da bi se preoblekle.
Kroie po meri
iz najnovejših žurnalov, kateri so damam na razpolago, izdeluje
modni salon ROZMAN, Dvorni trg 3,
(poleg Univerze).	6855
Leseno okrasje
je tako učinkovito, da si je r najkrajšem času osvojilo mnogo ženskih src. Posebno lep je nakit iz plemenitega lesa, ki ima vdelane kovin as te ornamente. Tako imamo
n. pr. lesene gumbe s pozlačenim kovina-stim robom, lesene prstane, obite z zlatimi žebljički, lesene zapestnice z motivi iz ko-vinastiih ploščic Tudi leseni obeski s ko-vlnasto ornamentiko so jako apartni. Razen tega nam obetajo še različne zaponke v isti tehniki.
Ovratnik v obliki sklede
Po dolgi modni dobi brez ovratnikov nam prinašajo modni saloni z občudovanja vredno vnemo najbolj čudne ovratnike, kar smo jih kdaj doživeli. Poleg tako. svanih »vojaških« ovratnikov, »kočija-
PRED NAKUPOM KRZNA SI OGLEJTE OBILNO ZALOGO TVRDKE
L. ROT, krznarstvo
Ljubljana, Mestni trg št. 5 NIZKE CENE!
škib« ovratnikov, »cevnatih« ovratnikov imamo sedaj še skodeličaste* ovratnike, ki imajo zares obliko široke sklede Moderni obliki tega ovratnika odgovarjajo krzneni prsni žepi in vitke, dolge krznene man-šete.
Zimska sezona. Centralna kurjava.
Radiotermalno zdravilišče
Dolenjske toplice
pri Novem mestu Izbomi uspehi zdravljenja, posebno pri rev-matizmu, išiasu. protinu (gihtu», živčnih ter ženskih boleznih Moderna električna terapija. Tekoča hladna in topla voda v sobah. Na željo tudi serviranje v sobah.
Zdravniška posvetovalnica
M. D. Prirastek, ki je nastal na licu zaradi slabega zoba, operira lahko vsa kirurg oziroma strokovnjak za bolezni ust. Na vseučiliški kliniki v Zagrebu (šalata) obstoja tudi posebni oddelek za čeljustne bolezni. — M. T. M. Trda koža na rokah in na peti, ki začne srbeti in nato razpoka, so verjetno ozebline. Priporočamo 2 odstotni jod-glicerin. katerega namažete po umit-ju na neusušeno kožo, da ne postane preveč suha Jako dobra je — če utegnete — diatermija, pa tudi obsevanje z Rontgeno-virni žarki ali pa višinskim soncem. Proti srbenju se uporablja mentolov špirit. — L M. Pri slabem spanju vsJed živčne izčrpanosti je potrebno, da se gibate mnogo na svežem zraku. Zvečer se ogibajte težkih jedi in alkoholnih pijač, pač pa učinkuje ča. ša piva včasih pran,' dobro. Uspavalno in pri tem dobro na živce delujejo zvečer kopeli z ogljikovo kislino; potrebne domače preparate za to dobite v vsaki lekarni. Hormonski preparati in posebno sredstva ea spanje pridejo v poštev samo v skrajnem slučaju in po odredbi zdravnika, če vam je mogoče, spremenite za nekaj časa okolico ali pojdite na potovanje. — Keloid. Ker nastanejo keloidi na podlagi splošne dispozicije, operativno zdravljenje zaradi nevarnosti, da se tvorba zopet ponovi, ni priporočljivo. V poštev pride elektroliza, diatermija, radij in Rontgen, za vas je posebno zadnje izvedljivo. Pri tem se pa lahko tudi poskusijo obliži živega srebra. — F. V. Razlikujemo dve vrsti Cankarja: mehkega ln trdega; lahko je pa tudi mešani. Prvi Je primeroma lahko obolenje, drugi je pa sifilis, po opisu zdravljenja sodeč tudi pri vas. Točno se morate držati vseh pred. pisov zdravnika, če ste ubožni, je zdravlje. nje v državnih ambulatorjih ali pa pri bolniški blagajni brezplačno, na vsak način pa obvezno če se boste dobro zdravili, se ni bati posledic. — Prehlad, če vzamete takoj pri prvih znakih prehlada (nahoda), torej pri prvem kihanju in splošnem neprijetnem občutku 1—2 kapljice jodove tinkture v pol čaše vode se v mnogih primerih lahko napredovanje bolezni takoj ustavi. Tudi drugI dan se še lahko enkrat vzame jodova tinktura, vsaka nadaljnja uporaba tega sredstva je pa, posebno če je bolezen že napredovala, brez smisla in celo škodljiva.
Radio
Nedelja 28. oktobra
LJUBLJANA 8.: Resna glasba na ploščah. — 8.45: Poročila--9.: Orgelski koncert (Blaž Arnič). — 9.30: Versko predavanje (p. Regalat Cebulj). — 10.: Prenos iz stolnice. — 11.: Ob 601etnici Fr. Ks. Me-ška (prof. Anton Oven). — 11.30: Radijski orkester (resna glasba). — 12.: Cas, poro. čila, radijski orkester (resna glasba). — 14,: Prenos prisege jugoslovenskih šport-nikov. — 16.: Reja golobov (Petelin Ivan).
—	16.30: Radijski orkester, vmes poje resne speve g. Marjan Rus. — 20.: Nacionalna ura: Balkanska vojna. — 20.30: Brahm-sove resne speve poje gdč. Korenčanova.
—	21.: Celo solo igra Bogi Leskovic. — 21.30: Radijski orkester. 22.: Cas, poročila, nadaljevanje koncerta.
ponedeljek 29. oktobra
LJUBLJANA 12.30: Resna glasba na ploščah. — 12.50: Poročila. — 13.: Napoved časa. — 18.: Higiena pozimi (Franja Zajc-Boškovičeva). — 18.20. Radijski orkester.
—	19.: Nacionalna ura: S ima Miljutinovič Sarajlija. — 19.25: Zdravniška ura (dr. B. Magajna). — 19.50: Jedilni list, program za torek — 20.: Komorni koncert: flavta, fagot, klavir. — 21.: Radijski orkester. — 22.: čas, poročila, plošče (resna glasba).
PRAGA 17.45: Čelo. — 19.30: Prenos iz Brna. — 20.: Cembale. — 20.15: Večer Ludvika štura. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30 Janačkove zborovske skladbe. — 20.15: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.: Večer lahke glasbe. — 21.: Orkestralen koncert. — DUNAJ 12.: Plošče. — 16.10: Iz zvočnih filmov. — 17.45: Arije in pesmi,
—	20 45- Prenos koncerta iz Turina. — 22.50: Lahka glasba. — 23.50: Plošče. — BERLIN 20.10: Operni večer. — 23.15: Skladbe za violino in klavir. — KONIGS-BERG 19.: Orkester. — 20.10: Mešan program. — 21.: Orkestralen koncert — 22.40 Lahka glasba iz Monakovega. — STUTTGART 20.30: Pesmi in anekdote iz mornarskega življenja. — 20.50: Slušna igra.
—	22.30: Mešan glasbeni program. — 24.: Orkestralen koncert. — BUDIMPEŠTA 19. Violinski koncert. 19.45: Maloruska umetnost. — 22.: Ciganska kapela. — 22.50 Koncert opernega orkestra. — RIM 17.10: Orkestralen in pevski koncert. — 20.15: Plošče. — 20.45: Verdijeva opera >Falstaff«
Torek 30. oktobra
LJUBLJANA 11.: šolska ura: Jadranski dan f Viktor Pirnat). — 12.: Resna glasba na ploščah — 12 50: Poročila. — 13.: Napoved časa. — 18.: Otroška ura (Zdravko Ocvirk) — 18.20* Država kot najvišja organizacija (N O.). — 18.40: Radijski or. kester — 19.20: Nacionalna ura: Ciril Metodova družba — 19.50: Jedilni list program za sredo. — 20.: Fr. Ks. Meško »Pri Hrastovih« drama. — 21.30: čas, po. ročila in radijski orkester.
PRAGA 19 30: Prenos Blodkovih spevoiger »2it-k« In »V vodnjaku« iz Narodnega gledališča. — BRNO 19.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19.30: Zborovski kon-cert. — 20.: Plošče. — 21.: Operni večer. — 22.: Orkester. — DUNAJ 12: Koncert du-nalskih simfonikov — 15 40: štiri/ročne kla virske skladba — 1610: Plošče — 17.05-Koncertna ura — 18.50: Lahka glasba — 20 05- Prenos opere iz eledališča — 23.: Lahka er'asba — BERLIN 20 10: Orkestra len koncert — 22.25: Mozartova glasba. — K5NIGSBERG 19.: čelo kvartet. — 20.10:
Pester program. — 21.10: R. Strauss: Sim-fonia domestica. — STUTTGART 20.10: Zabaven program. — 20.50: Koncert orkestra. in solistov. — 24.: Virtuozne violinske in klavirske skladbe. — BUDIMPEŠTA 19.30: Prenos Wagnerjeve opere »Rensko zlato«. — 22.20: Ciganska kapela. — 23.20 Godalni kvintet. — RIM 17.: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče.
« A
Svetovni prvak dr. Aljehin odide v kratkem zopet na pot okoli sveta. Najprej se bo ustavil v Indiji, kamor se je lani za stalno povrnil mladi velemojster Sultan Khan. O božiču se bo udeležil turnirja, ki ga priredi ob priliki svoje 100-letnice avstralska preštolica Melbourne. Kot edini gost med domačimi avstralskimi mojstri bo imel svetovni prvak seveda lahko delo. Nato bo nadaljeval pot preno Japonske in Amerike. — To bo že drugo dr. Aljehinovo potovanje okoli sveta. Prvo je dovršil v letih 1932-33. Prineslo mu je nedvomno zelo velik finančni in moralni uspeh. V najrazličnejših delih sveta je vzbudil novo šahovsko življenje, povsod je bil sprejet z največjimi častmi. Tako se mu ni težko odločiti, da se za dalj časa zopet loči od Evrope. Morda mu bo tudi prav, da mu nekaj časa ne bo treba igrati na evropskih turnirjih, na katerih je v zadnjem času, poleg sijajnega uspeha poleti v Curihu, pokazal včasih tudi nekaj nesigurnosti, tako na pr. na olimpijadi lani v Folkestonu ln letos v Hastingsu, kjer je zasedel samo drugo mesto za Flohrom. šele jeseni prihodnjega leta bomo torej najbrž imeli zopet pri'-' o, da vidimo svetovnega prvaka v težki borbi, ko bo nastopil v ma-tehu proti dr. Euweju, ki ga je izzval na boj za svetovno prvenstvo. — Na poti okoli sveta bo igral dr. Aljehin najbrž večinoma samo simultanke in ekshibicijske partije, ki pa bodo gotovo ogromnega propagandnega pomena za šah. Morda pa bo le njegov prihod dal kje priliko za prireditev večjega turnirja. O projektu velikega mednarodnega turnirja v Mehiki so nedavno poročali ameriški listi.
•
Match Brno-Bratislava se je vršil preteklo nedeljo v Bratislavi Zmagalo je Brno 8% : 6%. Na prvi deski je porazil Pokor-ny (Brno) dr. Fazekaša. Med sedmimi tekmami je to doslej že peta zmaga Brna.
«
Braopotezni turnir za prvenstvo praških klubov je bil odigran 20. t. m. Udeležilo se ga Je 24 moštev, vsako z 8 člani, skupno torej 192 igralcev. Zmagal je š. K. Dobru-sky, za katerega je igral na prvi deski velemojster Flohr.
•
Eden izmed številnih predturnirjev za veliki moskovski turnir se je vršil v Tiflisu. Udeležil se ga je kot gost tudi Dunajčan Kmoch, pa je zopet slabo odrezal. Delil je s 7 točkami (iz 13) skupno z Ragozinom in Rauzerjem 3.—5. mesto. Prvi je bil Go-glidze z 9%, drugi Makagonov z 8.
Partijo, ki jo prinašam, mi je poslal z mednarodnega turnirja v Linzu zmagovalec prof. Becker.
Otvoritev z damskim kmetom. Bell: van Doesburgh črni: prof. Becker
1.	Sgl—f3	Sg8—f6
2.	d2—d4	d7—d5
3.	e2—e3	c7—c5
4.	c2—c4	c5 : d4
5.	e3 : d4	Sb8—c6
6.	Sbl—c3	Lc8—g4
Z zamenjanimi potezami je sedaj nastala znana pozicija iz Caro-Kannove obrambe.
7.	Lfl—e2
To zanimivo potezo je prvič igral litovski mojster Mikenas v partiji s Flohrom na olimpijadi v Folkestonu lanskega leta. Z njo pripravlja beli prav za prav žrtev kmeta, kajti če črni odgovori dc4:, ne more beli izgubljati tempa z 8. Lc4:, temveč že mora, kakor je to storil Mikenas, igrati 8. d5!, Lf3:, 9. Lf3:, Se5, 10. 0—0 z zelo iz-gledno igro za belega. O korektnosti tega gambita teorija še ni izgovorila zadnje besede.
7..........e7—e6
črni si torej izbira na videz solidnejšo potezo, ki pa bi mogia biti zanj tudi zelo nevarna.
8.	Lcl—g5
Mesto tega je igral namreč dr. Aljehin v neki konzultacijski partiji lani v VVashing-tonu c4—c5! in dosegel kmalu dobljeno pozicijo s prodorom kmetov na damskem krilu: 8. c5!. Le7, 9. 0—0, 0—0, 10. Le3, Se4, 11. Db3. Morda je proti tej varijanti imel črni pripravljeno kakšno ojačenje. toda po igrani potezi 8. Lg5 prihaja celo beli v slabšo pozicijo.
8..........d5 : c4
Saj d4—d5 sedaj ni več nevarno.
9.	Ddl—a4	Dd8—a5!
Parira grožnjo Se5 in grozi zamenjavo
dam, nato pa Se4 in Lbl-f. Beli pa seveda tudi ne more igrati 10. Da5:, Sa5:, ker bi bil potem kmet na c4 dokončno krit.
10. Da4 : c4
Najbolje.
10. ... #	Sf6—e4
Seveda ne Lf3:, 11. Lf3:, Dg5:. radi li
Lc6: + .
12. Lg5—e3	Lf8—M
12.	Tal—cl	0—0
13.	0—0	Se4—f6
Zanimiva ideja, črni Je lepo razvil svoje
figure, sedaj pa se vrača s skakačem, da zasede po možnosti važno polje d5, pred izoliranim kmetom d4.
14.	a2—a3
Slabost te poteze črni zelo poučno izkoristi. Bolje je bilo Tfdl.
14..........LM : c3
15.	Dc4 : c3	Sf6—d5!
16.	Dc3 : a5
Bolje je bilo Db3. Po igrani potezi pa Jo bela pozicija že slaba.
16..........Sc6 : a5
črni skakači stojijo izvrstno, črni grozi igrati Sb3 in nato Tc8 ter zasesti c-linijo.
17.	b2—b4	Sa5—b3!
Ta dobro preračunana, navidez riskantna poteza odloča partijo.
18.	Tel—bi
Izgubi kvaliteto, je pa še najbolje, ker daje belemu vsaj protiigro, kakor nadaljnji potek pokaže. Na 18. Tc2 bi bil črni igral Tac8, 19. Tc8:, Tc8:, 20. Tbl, Tc3, kar bi dobilo kmeta na e3 ali d4. Ali pa 18. Tc2, Tac8, 19. Lc4, Lf5!, 20. Tb2, Tc4:, 21. Tb" Tfc8 in nato Tc3.
Lg4 : f3
Sd5 : eS Sb3—d2 Ta8—b8 Tf8—d8 Sd2 : fl
18. • • • •
19.	Le2 : f3
20.	f2 : e3
21.	Lf3 : b7
22.	Lb7—a6
23.	Tbl—cl
24.	Kgl : fl
Končnica za črnega nikakor ni lahko dobljena.
24..........Td8—d7
25.	Kfl—e2	Kg8—f8
26.	Ke2—d3
Ta napaka pa pospeši konec. Pravilno Je bilo Tc5, ker bi preprečilo sledeči prodor.
26..........e6—e5
črni more prodreti samo na kraljevem krilu, kjer ima kmeta več. Z napadom na kmete v centru si pripravlja ta prodor.
27.	La6—c8	Td7—d8
28.	Lc8—a6	Tb8—b6
29.	b4—b5	f7—f5
30.	Tel—c5
Na 30. Tc7 je hotel črni igrati f4!, XL Ta7, fe3:, 32. Ke3:, ed4:+.
30..........e5—e4-f
31.	Kd3—c4	Tb6—f6
32.	g2—g3	g7—g5
33.	La6—b7	h7—h6
34.	Lb7—c6	f5—f4!
35.	g3 : f4	g5 : f4
36.	e3 : f4
Ne 36. Le4:, radi fe3:, 37. Kd3, Td4:!L 38. Kd4:, e2, 39. Tel, Tfl.
36..........Tf6 : f4
37.	Tc5—e5	e4—e3!
38.	Te5 : e3
Na 38. Ld5 bi bilo prišlo Tfl!, 39. Kd3 (ne 39. Te3: radi Tcl-f), Tel!
38..........Tf4 : d4+
39.	Kc4—c3	Kf8—f7
40.	Te3—g3	Kf7—f6
41.	Tg3—f3+	Kf6—g5
42.	Tf3—f2
Več izgledov je dajalo 42. Tn, Td3+, 43. Kb2, Td2-f, 44. Kcl!, Th2:, 45. Ta7:. Tf8, 46. Tg7+ in Tgl. Po igrani potezi ima črni lahko delo.
42« • • • •
43.	Kc3—c4
44.	Tf2—b2
45.	Lc6—d5
46.	Ld5—c6
47.	Kc4—b3
48.	Kb3—b4
49.	Kb4—b3
50.	Kb3—a2
51.	Ka2—b3
52.	Lc6 : b5
53.	Tb2—g2 +
54.	Tg2—b2
55.	Kb3—b4 beli se vda.
Td4—<13-f-Td3 : a3 h6—h5 Ta3—al Tal—cl-f Td8—d3+ Td3—d4+ a7—a6! Td4—a4-f-a6 : 65 Ta4—a? Kg5—h4 Tel—c5 Tc5 : b5+!
Vasja Pire.
St. 5012, kovinasta Anker-Ohišje, pravi Svicanilrl »troj št. 5013, ista z nutto SMtSntmUa
kom in kazalci.....Dt»
St. 5030. anlo Oa«. pniifauo tank« remontoir, chmn«ii*4t AXO, elegantna, ohMJe (a lim— pflrh nta
H. SUTTNER
Lj» 6 Lastna protokol Iran« >nMM v v
Ceaik sastenj In po&uina
Mladost v steklenici
V polstoletnem delu so učenjaki odkrili način za odpravo starost'
nih težav in za obnavljanje mladosti
Kakor smo na kratko že poročali, je profesor Ružička v Curihu odkril način za sintetično pridelavo moškega spolnega hormona. Dovršil je s tem delo dveh generacij znanstvenikov v zadnjih petdesetih letih. njegov uspeh je eden največjih uspehov znanosti vseh časov.
Skoraj petdeset let je tega, ko je stari profesor Brown-Sequard na znameniti seji Pariške zdravniške družbe 1. 1889 stopil na oder in izrekel pomembne besede: »Gospodje, pomladil sem se! Vbrizgnil sem si ekstrakta iz bikove žleze in si pridobil s tem novo življenjsko silo, novo mladost, novo voljo do iela in sreče. Nič več starosti in starostnih težav! V tem bikovem ekstraktu je eliksir večne mladosti!« Vsi so na starem profesorju opazili veliko spremembo in njegove navdušene besede so vž?ale vse. Problem pomladitve je bil videti rešen, na najpreprostejši način tega sveta. Toda potem ta način pred kritičnim eksperimentom ni vzdržal. Brown-Sequard bi si bil lahko in-
jdciral katerokoli drugo snov in efekt bd bil skoraj isti: avtosugestija mu je pomagala več nego žlezna snov. Danes ve mo, da je bil učenjak na pravd poti, ko je slutil, kaj prinaša novo mladost; ni bil pa na pravi poti, ko jo je iskal v žlezah — tam jo je vse premalo, da bi mogla zadostno učinkovati. Poskusne živali, ki so jim jo vcepili tako, kakor si jo je vcepil sam, so odrekle — ker niso sposobne av-tosugestivnih vplivov.
Zdelo se je, da smo za dolge čase daleč od obnovljene mladosti in da morda nikoli ne pridemo do nje. Tedaj se je lotil dve desetletji pozneje istega problema ne«i drugi učenjak sloviti prof. Steinach na Dunaju. Ta je spoznal, da je imel pariški učenjak v bistvu prav, samo da do tega bistva ni segel Najprvo je treba odkriti tisto snov samo. ki daje organizmu mladostne sile In tako se je lotil proučevanja in eksperimentiranja od začetka, v desetletnem delu je postavil danes tako ponosno zgradbo, ki jo predstavlja nauk o no-
Zanimivosti od vsepovsod
Plesalka v pavki.
Nenavadna nezgoda se je primerila italijanski plesalki Palmetti v nekem rimskem gledališču. Med izvajanjem neke točke jo je žar reflektorjev tako oslepil, da je zašla preko roba odra in padla v orkester, baš v pavko, ki se je pod nieno težo vdrla. Plesalka se je pri tem občutno poškodovala.
Sloni — baletke.
Indijski krotilec Nasaman je v Kalkuti sestavil skup no 24 slonov, s katerimi hoče potovati okrog sveta Ti sloni kažejo baje naravnost čudovite dresurne sposobnosti. Posebna njihova točka je »ruski ples«, v katerem očitujejo izredno gracijo in eleganco. Nasaman bo s temi sloni nastopal tudi po evropskih prestolnicah.
Ribe ujele ribiče.
Iz Osla poročajo, da je majhen ribiški parnik pri otoku Falsoju zašel v tako gost roj slanikov. da se mu je vijak vrtel ne več I v vodi, ampak v samih ribah. Moral se je ustaviti. Nevarnosti ni bilo seveda nobene, pač pa so imeli ribiči tako bogat lov, kakor še nikoli.
Vsakemu kupcu avtomobila psa.
Neki newvoršk>i prodajalec luksuznih avtomobilov si je izmislil originalen način za vabo kupcev. Razglasil je, da dobi vsak kupec pri njem psa »povrhu«. Kakšn h dvajset izredno lepih psov je razstavil v svoji izložbi. Trgovec pravi, da mu je ta reklamna deia števi.lo klientov skoraj podvojila. Posebno ženske, ki bi rade avtomobil, se zanimajo za njegove pse.
čebele v hlačah
Groteskna zgodba potujočega čebelarja
Nekoliko postaj od Budimpešte je stopil v osebni vlak, ki voz proti Gyomroju. kmet. ki se je videl sopotnikom že od vsega poč etika nekam sumljiv Obstal je sredi voza in se obračal neodločno na vse strani, razen tega je imel v rokah z belim prtom pokrit koš ki se ga očitno ni upal položiti na tla. Končno je možakar le našel pripraven prostor pri oknu, postavil koš rahlo pod klop, udobno sedel in takoj zaspal.
Spal je kakšno uro, ko je mahoma planil pokonci se začel zvijat' in vpiti, naj ženske takoj odidejo iiz oddelka, ker si mora na vsak način sleči hlače Seveda so ga vsi začudeno gledali, a kmetič ni čakal, da bi jih začudenje šele minilo, temveč je hlače začel enostavno odpenjati, nakar so vse ženske jadrno pobegn le v sosedni oddelek Nekoliko mož pa se je vrglo na čudnega kmeta da bi mu preprečili njegovo nespodobno dejanje a jih je v hipu pometal na tla, tako se ie tudi tem zdelo pametneje uiti. Trenutek nato so bila vsa okna na eni strani vlaka polna glav. ki so gledale začudeno ali prestrašeno, kako se znoreli možak sklanja skozi okno svojega praznega oddelka in vihti hlače besno po zraku. Ta prizor p0 ni trajal dolgo. Od nasprotne stran je privozil brzovlak. ki je hlače enostavno odnesel s seboj, malo
pozneje pa se je osebni vlak ustavil na postaji v Gyomroju.
Iz njega so planili sprevodniki in hiteli v pisarno poročat, kakšnega čudnega potnika imajo v vlaku. Tja je takoj odšlo nekoliko orožnikov, ki so moža pozvali, naj izstopi. Pa to ni bilo tako preprosto. V sa-mh spodnjih hlačah ni hotel nikamor, šele potem, ko so ga za silo ovili z odejo, se je dal mirno odvesti v pisarno. Poklicali so zdravnika, da bi preiskal njegove možganske sposobnosti.
Zdravniku ni bilo treba, da bi bil velik psihiater, zadeva se je takoj razčistla: Kmet je hotel namreč nekega prijatelja, bi živi nekoliko postaj dalje in ki je vnet čebelar, razveseliti s posebnim darom, s celim panjem čebel. Panj je nosil v košu. Med tem ko je spal. so čebele našle luknjo skozi katero so ušle. Takoj ob luknji je bila hlačnica, ki je žival ce tako zamikala da so se s svojo matico vred naselile vanjo. Sčasoma pa jim je postalo tam neudobno, razdražile so se in začele moža neusmilieno pikati v meča. Vse ostalo je jasno. Množiica potnikov, ki se je zbrala pred pisarno, je udarila v smeh, ko je zvedela, za kaj gre. Nato sta vlak z nekaj zamude in kmet z izposojenimi hlačam; nadaljevala svojo pot.
Visoke zavarovalnine
Koliko je vredno njih življenje • • •
Človek, ki med vsem" Američani in menda tudi zemljani najvišje ceni svoje življenje, je nedvomno gospod Dupont. ki se je dal zavarovati za okroglo 360 milijonov dinarjev. Po njegovi s<mri bodo njegovi dediči tedaj prav udobno živeli že samo od te zavarovalnine.
Znani ameriški flmski industrialec Wil-liam Fox trna isto tako visoko mnenje o vrednosti svojega življenja. Zavarovati se je dal za 340 milijonov dinarjev Avtomobilski kralj Chrvsler se ceni na 2^0 milijonov, znani filmsk- te^alec John Barrvmore pa še vedno na 100 milijonov F;lmski zvezdniki in zvezdnice so v tem pogledu sploh zelo prešerni. Norma Talmadge se je zavarovala n. pr. za 60 nrh ionov. Douglas Fairbanks. njegova žena, Harold Llovd in Gloria Swanson pa vsak za 50 milijonov.
Skromen je že Henrv Ford. čigar zavarovanje ne znaša nit: 40 milijonov dinarjev a kako je s starim Rockefellerjem, novinarji niso mogli ugotoviti. Pravijo, da ni hotela bržkone nobena zavarovalnica prevzeti rvziko z njim.
Sicer pa takšna zavarovanja niso običajna samo med ameriškim mogočniki v tem ali onem pogledu, temveč tudi med evropskimi, čeprav seveda v skromnejši meri. Tako si je dala slovita pariška revijska zvezda Mistinguette svoje noge zavarovati za baino vsoto, mnogi znani artisti so si na podoben načn zavarovali svoje ude, sloviti klavinsti in gos^či pa roke. Pred kratkim smo čitali o filmsk' igralki, ki slovi po svojem nasmehu in ki si je dala zavarovati ta — nasmeh.
Strupeni plini
na Japonskem
Neki angleški list ki izhaja na Kitajskem. objavlja, da ima niponsko vojno ministrstvo v rokah patente ra izdelavo 65 različn h strupenih plinov od katerih rabi eden za uničevanje žuželk vsi drugi pa so namenjeni vojnim svrham Eden med te-nv plim je baje sposoben predreti tudi najboljšo plinsko masko m najtrdnejše zaščitno oblačilo.
Zora uoda
proti sivim lasem!
Ne Barva, temveč vraCa sivim lasem prejšnjo naravno barvo Ta*, ufc.
Odobre.na od mgijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št 2392-933 Kot za zdravje popolnoma neškodljiva Uspeh sigurni in trajen Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL
ZAGREB. Radičeva (Duga) ulica 32
Pri naročilu navedite vašo naravno Darvo las.	63
Nedolžne bakterije
Lajik misli da so vse bakterije povzročiteljice kakšne bolezni, toda to je zmota. Nasprotno, velika vrsta življenjskih pojavov v našem telesu, kakor tudi v naravi je odvisna le od sodelovanja koristnih klic. Znani primeri so n. pr. alkoholno vretje sladkorja nastajanje kislega mleka ali pa predelava zemeljskih snovi v hrano za rastline s pomočjo raznih vrst bakterij, ki ži ve v koreninah Tudi razni procesi v na. šem črevesju se doeraiaio s sodelovanjem koristnih bakterij Potrebno je tedaj raz likovat5 dve vrsti teh mikroorganizmov zajedalske (saprofitne) in bolezenske fpa-togene) klice °rve so za človeka neškod ljive. če ne celo koristne.
Senzacionalna tatvina na Poljskem
Iz Varšave poročajo da so v Horcovu neznane ukradli model aparata za desinfek-cijo s strupenim- plin- okuženih ozemeli Aparat je 'zumi1 nek4 uradnik *amknišnje tovarne z« dušik Model so odnesl4 iz nje govega stanovanja a vse druge modele in načrte so pustil: nedotaknjene.
Pristopajte fe »Vodnikovi družbi"
tranji sekreciji in o hormonih, raziskal je
posebno delovanje spolnih žlez, eksperimentiral je z njimi in dosegad prav čudežne uspehe. Spreminjal je samce v samice, samice v samce, spreminja« je živalim sekundarne spolne znake, presaditev žlez je bila njegova čarovna formula, s katero so potem še drugi dosegali neverjetne uspehe. Povsem samostojno je prišel do podobnih rezultatov na nekoliko spremenjen način pri ljudeh sloviti Rus prof. Vo-ronov.
Nauk o hormonih je zavzel važno mesto v življenju kemične znanosti. In nekega dne je prišla vest da je kemikom uspelo pridelati ženski spolni hormon v čisti obliki iz kličnih žlez. Toda tu ga je silno malo. tako malo, da bi morali poklati na stotine živali, če bi ga hoteli iz njihovih žlez pridobiti v zadostnih količinah. Isto tako je z moškim hormonom. Toda nekega dne so odkrili kemiki veliko izdatnejši "vir za oba hormona v seči. Tu ju je bilo toliko, da so mogli mirno eksperimentirati z njima in jima pretipati kemično sestavo. Danes vemo, da sta v bistvu ista snov, z isto kemično sestavo Cie Hm O2, ki se le v svoji zgradbi (in zaradi te v svojih učinkih) ločita drug od drugega. In s tem je bila dana možnost da bi ju poskusili umetno sestavljati v poHubnih količinah, ne da bi bili navezani na hekatombe živali in na seč. Prof. Ružička je odkril to fa. brikacijo mladostnega eliksirja na tekočem traku. Pridelal je bel. kristalni prašek. ki ga bo moeroče v dog^ednem času dobivati po lekarnah za majhen denar kakor katerekoli druge praške ali zdravilne tekočine.
Sodba gospodinj je:
za pranje le izdatno »Hubertus« milo in samodelujoč pralni prašek »Perion«. Izdelka slovenske tvornice!
ZA SMEH IN KRATEK CAS
»Anica je tako bleda. Kaj ji neki manjka?« — »Rdečilo!«
•
»Oče, zakaj je Bog ženo nazadnje ustvaril?« — »Zato, ker bi drugače vse drugo zahtevala.«
•
Učitelj: »Prašič je zelo koristna žival. Iz glave delamo žolico, noge nam dajejo krače. ščetine krtače in ... nu. Peterček, ali poznaš še kaj prašičkovega, kar izkoriščamo?« — »Da — ime uporabljamo kot žaljivko.«
•
»Arh:med,« je oital učenec, »je skočil v kopalni kadi pokonci in zavpil: Hevreka!« — »Trenutek,« ga je prekinil učitelj, »kaj pomeni hevreka?« — »Hevreka pomeni: našel sem!« — »Dobro, a kaj je našel Arhi-med?« Učenec je malo pomislil, nato iz-
jecljal: »Milo, gospod učitelj!«
•
»Imel sem čudovite sanje: Sprehajal sem se ob brbljajočem potočku s prekrasno deklico. Oči so ji bile bolj snje od vijolic, glas bolj srebrn od brbljanja potočka, bila je tako dražestna in ljubezniva...« — »Pa je imela stalno službo?« ga je prekinila spremljevalka.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Po revoluciji v Asturijl
Kakor smo prošli teden podrobno poročali, so imeli v Oviedu kratkotrajen komunistični režim. Ta slika z dvorišča univerze v Oviedu izpričuje, kakšni neredi so v istem
času pretresali deželo
Radio — vremenski prerok
Kdor ima radijski aparat, ne potrebuje barometra
Kolikokrat smo se že jezili, ko smo med izvajanjem kakšne krasne skladbe po radiju in med zanimivim predavanjem hipoma postali žrtev strahovitega prasketanja, cviljenja in sikanja iz zvočnika ali pa je postajala oddaja nenadoma tišja in tišja, dokler ni povsem utihnila.
To je najslabša stran brezžičnih prenosov, a kakor ni zla, ki bi ne imelo tudi nekaj dobre prmesi, tako tudi ni radijskih motenj, ki bi se ne dale v dobro uporabiti. Vsi vemo, da so rad jske motnje v tesni zvezi z vremenskimi prilikami. Nad to resnico je župnik Bahner na Češkoslovaškem presedel mnogo mesecev, beležil je način in silo motenj ter vreme naslednjega dne ter prišel do zaključka, da je mogoče z radijskim sprejemnikom z lahkoto določiti vreme za najmanj naslednjih 24 ur. Njegovi izsledki so sledeči:
Čist sprejem torej tišina v ozračju, pomeni stalno lepo vreme. Vztrajno prasketanje napoveduje veter in pooblačitev. Ostri, kratki poki med prasketanjem pomenijo še dež. in sicer tem močnejši, čim hujši so poki. Treski med prasketanjem značijo bližnjo nevihto.
Fadingi so za vremensko napoved prav tako pomembni, kakor so šumi in ropoti. Če se pri sprejemu inostranskih postaj ne
pojavljajo, je to znak lepega vremena, posebno če manjkajo tudi šumi in ropota. A če daljne postaje, ki jo drugače dobro ču-ješ, ne moreš »uloviti«, tedaj si khko gotov, da se bo vreme skazilo. To pravilo ima pa dovolj čudno izjemo, ki je Bahner sam ne more pojasnitrl: ob ščipu ne velja.
Poslušalcem ra.dija je znana še ena vrsta motenj, ki spominja na fadinge. Pri teh motnjah postaja sicer ne molkne popolnoma, pač pa moč njene oddaje niha; zvočnik zdaj tuli, zdaj pa spet seslja. Vremenska napoved za ta primer je preprosta: spremeni j vo, posamezne plohe, nevihte.
Če je oddaja bližnjih kakor daljnih postaj enakomerno in vztrajno zelo močna, napoveduje zatohlo vreme, vlažno, toplo in sivo. Slaboten sprejem velikih postaj, pomešan s pokanjem m prasketanjem veli, da se za jutri oboroži z dežnikom, ker bo lilo v škafih. To vreme bo ostalo potem tako dolgo, dokler ne boš slišal iz zvočnika zloglasnega žvižganja.
Bahner pravi, da je v teh napovedih 80 do 90 odst. sigurnosti. Seveda pa se moraš čuvati, da bi prave ozračne motnje zamenjal z motnjami, ki jih povzroča kakšna cestna železnica, električni masažni aparat tvojega soseda al.i kakšno drugo zlo te vrste.
Od snažilca čevljev do milijonarja
Fantastična sreča zalega siromaka
V našem času so mogoče vsakovrstne stvari. Te dni je postal samostojen milijonar n. pr. mlad mož, ki je še pred nekoliko leti opravljal v Niči posel snažilca čevljev.
Pietro Bernardini je bil zal mladenič, marsikatero žensko oko se je uprlo vanj, ko je dan za dnevom stal na ulici, da bi svojim klientom snažil čevlje. Nekega dne se mu je približal razkošen avto. V njem je sedela starejša dama Američanka. Po.
Kako pomagaš
onesveščencu ?
Omedlevica se javlja z močnim zeha-njem, pobledenjem in znojem Včasih je zunanji vzrok izguba krvi iz rane. Tu velja v prvi vrsti ustaviti krvavitev. Potem položiš onesveščenca tako. da mu noge ležijo višje nego glava, da more kri spet v možgane. Obraz in zlasti senci se odrgnejo z mrzlo vodo, jesihom ali vinskim cvetom. Zelo poživljajoče vpliva vinski cvet, ki ga daš onesveščencu duhati na koščku vate.
Ko se pacientu vrne zavest, mora še nekaj časa mirno ležati, da se mu omedlevica ne ponovi. Skrbi za to. da pride svež zrak do njega, eventualno s pahljanjem. čim more požirati, mu daj konjaka, vina, čaja ali Hoffmannovih kapljic. Ne daj mu pa pijače, dokler je v nezavesti, če traja omedlevica več kakor tri minute, pozovi zdravnika.
govor med njima je trajal nekoliko minut, nakar je Bernardini na poziv dame ostavil svoje priprave na cesti, stopil v avto in se z damo odpeljal.
Američanka se je dala v velikem kozmetičnem zavodu najprvo pomladiti, nekoliko tednov pozneje se je v senzacijo mednarodne družbe poročila z bivšim čistilcem čevljev. Potem sta odpotovala na Angleško in ker ne pride nobena sreča nikoli sama, je ameriška milijonarka tu kupila srečko irske državne loterije in zadela 50.000 frankov.
Pred nekoliko tedni je Američanka umrla in Bernardini je postal edini dedič njenih milijonov. To pa še ni vse. Njegova fantastična kariera je opozorila nanj neko filmsko družbo, ki mu je predlagala dobič-kanosen kontrakt. Družba upa. da bo iz njega v kratkem napravila drugega Rudolfa Valentina. In Bernardini je ponudbo sprejel.
Nenavaden srčni roman
Milijonarjeva hči v ognjenem irelu bogov
Vsakdo zadovoljen!
Pridite, izberite pri nas blago za oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek, površnikov in su-kenj ter z nizkimi cenami.
Drago Scfiwab, Ljubljana,
A le k androva cesta.
Ameriški list- poročajo o dramatičnem srečnem romanu mlade Američanke ki je v fantastičnih okoliščinah iskala smrti in jo tudi našla.
Lilian Frashova je bila edina hčerka chi-caškega velemdustrijca, a se je razvila na-vzl c vsej razneženosti, s katero sta jo obdajala starša, v vzor ameriškega dekleta, ki je svoj čas pametno razdelila med študij m šport Pred letom dni se je seznanila s 33 letnim vseučiliškim asistentom in vodjo geološkega seminarja dr Nicholsonom Mlada človeka sta se zaljubila z vsem ognjem drug v drugega sklenila sta da se-poročita in dekletov4 starš se na noben način niso upirali temu načrtu Preden bi se poročil, pa se je hotel Nicholson proslaviti še s pomembnim znanstvenim dejanjem
Na japonskem otoku Ošimt se dviga ognjenik ki je od nekdaj bfl na posebnem glasu med domačin Vulkan stalno deluje in njegove neprestane erupcije so dale prebivalstvu povod za legepdo da je v njegovem ognjenem žrelu bivališče podzemeljskih božanstev Ta božanstva vab'jo smrt niike k seb' in jih ubijajo V sedanjih časih le malokdo še verjame takšnim bajkam dejstvo pa je da ma ognjenik Maha ra Jama na Ošinr prav magičen vpl v na samomorilne kand date zlast4 na mlade nesrečno zaljubljene Dare Od vselei so t v njegovem žarečem drobovju skal4 nai krajše pot' na on svet <«mo v zadnien desetletju se je ubilo « skokom v ognien* žrelo preko 'V)0 ljudi Npkega dne se it odločil guverner otoka za energičen ukrer -n ie da' ognjenik zast^ažit- Navzlic mu pa se posameznim samomorilnim kandidatom še vedno posreči, da spleza io na vrh
ognjenika m se strmoglavijo vanj.
Nicholson se je že leta bavil s proučevanjem vulkanskih pojavov, a sedaj je hotel svoje delo kronati z eksped'icijo, kakršno je poskusil svoječasno že geolog Kerner, ko se je spustil -f žrelo ognjenika Strombolija. Nicholson si je zbral Maharo Jamo. S težkim srcem je njegova zaročenka privolila, da odpotuje tja. Slu tla je nesrečo Toda nesreča je prišla v drugačni obliki, nego si je predstavljala Mladi učenjak je dospel v Jokohamo in se je moral tu proti svoji volji ustaviti Zavratna bolezen mu je napadla oči, zaman je bila vsa umetnost specialistov: nekega dne je izgubil vid Štiri n dvajset ur pozneje je segel mladi mož po samokresu
Vest o njegovi tragični smrti je spravila Frashovo skoraj na oni svet Zbolela je. a ko se je dvignila s postelje ji je ostala globoka melanholija ki jo je oropala vsega zanimanja za svojo okolico Hotela je samo to. da bi obiskala grob svojega zaročenca v Jokohami Po dolgem oklevanju so starši v to privolili V spremstvu neke so rodnice je odpotovala tja Prva dva dn je Dosvetila obiskom groba, tretji dan je izginila.
Štiri dni pozneje je zagledal neki stražar » večerni uri na pobočju ognjenika Mahare lame mlado dekle ki se je vzpenjala pro-" vrhu Takoj se je snusti' za nio Na njegove kl'ce ie pofvtelfl nroti vrhu stražar se je spustil v tek Skoraj jo je dotekel. ko je zasledovanka dosegla vrh n pred liegovnv očm4 n'on'19 v 5rp|o Rešitev ie ^'la >zk'ii'čena Rogov Mflhare .Tame so *pet priv/ibip žrtev v svoie kraliestvo Bila je to. kakor se je pozneje izkazalo, Lilian Frashova
ANEKDOTA
Adela Sandrockova je nekoč v zadnjem trenutku prevzela vlogo Jokaste v Sofok-lejevem »Ojdi.pu«. Zaradi kratko odmerjenega časa ni utegnila prečitati tragedije, ampak je memoriirala samo svojo vlogo Ko se je dvignil zastor. ie s krasnim patosom Igrala Jokas-to. da bi pa le dobila vtis o ce-icm ideji tragedije, je sledila pr-dstavi izza kulis. Nenadoma pa je izbruhnila: »Fej, kakšno vlogo vendar igram? Saj ta svinja, ki jo predstavljam jaz, ima vendar razmerje z lastnim sinom!«
VSAK DAN ENA
»Ali vam smem ponuditi cigareto?« »Hvaležno odklanjam, ker ne morem prenesti dima.«
s s a bb s
KlKlB KiK K KlHIBIB
m es s e s s
e3
e s s be a
s s
5 5
KADAR KUPUJETE
RADIJSKI APARAT
pazite na naslednje lastnosti, ki Jih mora imeti moderen aparat:
1. Enako Cist in naraven glas za govor in glasbo.
2.	Popolno ločljivost.
3.	Sprejem vseh valov: torej poleg normalnih in dolgih še kratkih.
4.	Praktično skalo z napisnimi imeni postaj.
5.	Pripravo za tiho nastavitev (indikator, senčni merilec jakosti itd.).
6.	Samodejno izravnavo fadingov.
Naši aparati „Radione", „Minerva", „Eumig", »Standard", „Orion" i. t, d. odgovarjajo vsem tem zahtevam. — Zahtevajte ponudbe!
S
^(ftctdiO^f reg. zadr' ' o. z. v Ljubljani §
^	MIKLOŠIČEVA CESTA 7. E8
m
-aBBfflEaBBBaEaBBBBBBBaBBaBaBaBaBaEBfflBafflBB Svečani žalni koncert v operi
»Eroica«. ž njo ni komponist hote! proslaviti in v tonih utelesiti delo in moč enega samega moža, ampak silno voljo, moč k delu, ne en sam junaški čin, tudi ne le eno junaško življenje, ampak v splošnem vlteštvo, junaštvo, veličino, ki je dana le enemu, izbranemu izmed milijonov.
Po krajšem odmoru smo slišali v koncertni obliki iz Wagnerjevega Parsifala s solisti Fr. Bernot-Golobovo, J. Betettom. R. Primožičem in St. Marčecem ter pomnoženim opernim pevskim zborom Svečano daritev (prvi finale) ter »čar velikega petka«, dva zaokrožena glasbena odlomka izredno prikladna po svoji široki, mistični svečanosti za našo žalno priliko. Oba dela sta bila izvajana v znameniti izklesanosti in globoki pobožnosti. Zelo zanimiva, zlasti po svoji instrumentalni barvitosti je bila nadalje skladba B. Leskovica »Vidiš te naše križe«, tretja iz Al. Gradnikovega cikla »De profundis«. Plemenito, gorko občuteno skladbo je s spremljevanjem orkestra pela ga. Zlata Gjungjenac-Gavellova. Svečanost je zaključil Bravničarjev »Hymnus Slavdcus« (na koral Primoža Trubarja: »Kristus je od smrti vstal«) ter v mogočnih akordih simbolično prikazal, da žrtev, ki jo terja od nas smrt, ne more biti zaman, da mora voditi v novo življenje, lepše in srečnejše, kakor tudi ne sme biti zaman krvna žrtev in smrt našega blagokojnega vladarja, s katero nas mora privesti v mirnejšo in srečnejšo bodočnost naše velike domovine Jugoslavije.	—C.
V petek zvečer je operno gledališče znova, otvorilo že v začetku tako tragično prekinjeno letošnjo sezono s svečanim žaln.im koncertom v počastitev spomina viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja. še nikoli se ni naš gledališki hram v časovnem toku svojega obstoja oael v tako veliko in tako iskreno tugo, kakor včeraj. V ozadju razširjenega odra je bila črno drapirana niša z doprsnim kipom blagopokojnega vladarja obdanim z zelenimi palmami im svetilkami. Venec črnih zaves je visel raz vrsto srednjih lož, razsvetljava žalno pridušena, občinstvo v globoki črnini, tiho, zamišljeno. Brez pompoznih, vsiljivih zunanjih znakov, umetniško umerjeno, plemenito odtehtano je bilo žalno lice našega gledališkega doma.
Svečani koncert bi moraJ otvoriti z govorom ban g. dr. D. Marušič, ker pa je on po uradnih poslih pozvan nenadoma v Beograd, je njegov govor prečital namestnik upravnika g. P. Golia. V možatih, krepkih besedah nam je predočil osebnost velikega blagopokojnega človeka, državnika in ljubljenega vladarja. Srbska junaška narodna pesem — je nadaljeval govornik — pripoveduje, kako so trije srbski kralji gradili kraljevsko mesto. Zla vila jim je sproti razdirala njihovo delo. In dejali so. da bo zamogla samo krvna žrtev premagati to zlo. živa se je dala nato zazidati najmlajša kraljica ter je še pri odprti zidni razpoki dojila svojega sina. Stavba pa je prispela do ponosnega vrha. Kakor ta kraljica, tako je dal tudi naš nepozabni vladar svoje življenje za svoj, za naš dom, in s krvjo, ki je privrela iz njegovega srca je nahranil ob svoji smrti vse nas, da bomo v ljubezni, bratstvu, edinosti gradili do velike časti in slave svoj dom, veliko in močno Jugoslavijo. S trikratnim klicem »Slava blagopo. kojnemu vladarju« je govornik zaključil svoje besede.
Pomnoženi, tmpozantni operni orkester je nato pod vodstvom ravnatelja g. M. Poliča izvajal »Eroico« (3. simfonija) L. v. Beethovena. Ko je Beethoven, vnet častilec Napoleona, v katerem je videl ideal junaka za svobodo, čul o uzurpatorskih podvigih Bonaparta. je pretrgal naslovno stran in 3. simfonija je postala »junaška simfonija, kompenirana v počastitev velikega moža. In za nas sedaj ni bil nihče večji mož. kot naš nepozabni vladar. In če katera mogočna skladba mogla bolj do. stofno in v skladu z njegovo osebnostjo proslaviti blagega, nenadomestljivega pokojnika. teda* ^ ♦-« bila Beethovnova
žalnemu koncertu v operi je prisostvovalo mnogo občinstva. Gospodje so bili v smokingih in frakih, dame v črnih večernih toaletah, nekateri v krojih in svečanih uniformah. Navzočni so bili predstavniki V3eh ljubljanskih oblasti ter raznSh kulturnih m gospodarskih korporaclj. Med drugimi so bili prisotni: podban dr. Pirk-majer, divizijski general Cukavac, mestni predsednik dr. Puc, predsednik apelacij-skega sodišča dr. Vrančič s podpredsedni-kom dr. A. Gradnikom, višji drž. pravd-nik dr. Graselli. zastopniki univerze rektor dr Ramovš, prorektor dr. Slavič, univerzitetni prof. dr. G. Krek, železniški direktor Cuigmus in- predstavniki ostalih direkcij. policijski upravnik V. Keršovan in mnogi drugi. Posebno ložo so zasedli zastopniki sokolsftva, vsi v krojih, s podsta. rosto Ganglom na čelu. Razpoloženje je bilo turobno svečano in vsa prireditev je zapustila najgloblji vtisk.
Reoertoar
DRAMA.
Nedelja. 28. ob 15.: Praznik cvetočih češenj. Izven. Zna-lno znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Orlič. Izven. Ponedeljek, 29.: Migo, dekle z Montparna-
sa. C. Torek. 30.: Zapito.
Sreda, 31.: Velika no? Premiera. Sreda-Četrtek. 1. novembra: Mlinar in njesrova bči. Izven.
OPERA.
Nedelja, 28.: Hovanščina. Izven. Znižane cene
Ponedeljek, 29.: Zaprto. Torek. 30.: Jenufa A. Sreda. 31-: Hovanščina. Četrtek. Četrtek, 1. novembra: Hoffmannove pripovedke Izven.
V Rostandovj drami »Orlif« utemeljuje avtor trditev, da otrod genialnih Ij^ii ne podedujejo vselej njihovih vrlin- Pokazal je Napoleonove?- sina vojvodo Reiche.tadt-skega kot mladega, a ne močnega sanjača, ki ne more zaradi šibkosti značaja in rahlega zdravja slediti vzoru očeta, ker ie plod korz'danske in degenerirane avstrijske krvi. Tragika mladega človeka, ki je v boju z mladostnimi sanjami o slavi in kompleksi manjvrednosti, je dominanta te historične drame Niegov nrotipol ie avstrijski dvor pod vodstvom Mettemicha. ki obvladuje s svojim ostrim razumom habsburško dekadenco <n drži v rokah vse nitke poli-tičnfh »Tiletk. V molove tor.e tragedije vojvode Reic^tadtfikega zveni svetla pesem gardista Flambeauia predstavnika verno FranHie. vdan" geniju Napoleona ki žrtvj-fe vee za njegovega sina Vojvodo Reich-stadtsVegn igra g Jan Metternicha g Le-var Flambeauia g. Cesar.
Prihodnja premiera bo Strindbergova drama, pasionska igra v režiji Cirila De-bevca.
Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan. Šalov itd., sžuri-ranje, entel vložkov In čipk, p red tiskati je, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & MikeS, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.	129
GOSTILNIČARJI?
Nudite gostom najsijajnejše Jugoslovensko
BERMET-VINO
Črnino iz Frnfike gore.
V sodčkih od 50 litrov naprej ga poSilja
B. MARINKOV,
Sremski Karlovci. Fruška gora.
Mesarska in prekajevalska zadruga v Osijekir
nudi na prodajo cenj. odjemalcem izdelke svojih zadrugarjev v prvovrstni izdelavi osobito garantirano čisto
svinisko mast
soljeno ln suho slanino v vsaki količini po dnevnih cenah. Vprašanja prosimo poslati na predsednika zadruge gosp. Dragotina Grubiča, mesarja in klobasarja. Osijek I., Strossmayerjeva ulica 50. 8816
Zoper izpadanje las in prhljaj,
ns napravi mastnih las in ima prijeten duh. Priporoča se za vodno ln trajno oncjula-djo.
pčtrole
Hatiii
Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodajajo ga vse trgovine te stroke
Zastopstvo: H. MAYER IN DRUG, Zagreb.	154
Zahtevajte
v lastnem interesu samo
Perma-Tex
original ameriški gum...
5 letno jamstvo.
Naročite — čitajte frLJUBLJANSKE ZVON"
(DeMca izbira
blaga za moške in ženske obleke in plašče, barhentov, flane?e. kam-brika, finih Sifonov in vseh vrst belih tkanin, volnenih in flanelastih odej
solidno blago
Vam nudi vedno v najnovejših vzorcih, v vseh kakovostih, samo trpežne vrste, sploš. znana tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU"
Lingarjeva nI. — Pred Škofijo v lastnih prostorih.
Zaradi jako velikih nakupov izredno ugodne cene.
Prosimo oglejte si naše izložbe!
Štev. 5068-1934.
8868
RAZGLAS
Mestna občina celjska namerava prodati od vlož. štev. 218 d. o. Celje dvonadstropno stanovanjsko hišo Vrvarska ulica št. 1 v Celju ter z njo združeni del visokopritlične hiše v Kocenovi ulici št. 9, skupaj s pripadajočim zemljiščem.
Posestvo obsega parceli 299-1 in 299-4 v izmeri 424 m«, od katerih je 274 m2 zazidanih, 150 m2 pa je dvorišča.
Hiša Vrvarska ulica št. 1 obsega 6 stanovanj, Kocenova ulica št. 9 pa 3 stanovanja. Mesečna najemnina vseh oddanih prostorov
znaša Din 3.750.—.	_
Ponudbe naj se vlagajo pri mestnem poglavarstvu do vključno
8. novembra t. 1.
MESTNO POGLAVARSTVO CELJE, dne 22. oktobra 1934. 8868	Predsednik: DR. GORIC AN, s. r.
d a v r i I ov i če v a
salama
(novo blago)
popolnoma zrela
RAZPIS
Občina Kočevska Reka srez Kočevje, razpisuje pogodbeno
mesto
pomožnega delovodje (zvaničnika)
šolska izobrazba najmanj štiri razrede srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl-7 ln 8 uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti tekom 15 dni po objavi tega razpisa v »Jutru« pri tej občini. Začetna mesečna plača je Din 600.—.	8834
OBČINA KOČEVSKA REKA, dne 23. oktobra 1934, št. 2922.
Dobi se y vseh boljših trgovinah.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Zahvala.
Ob bridki izgubi mojega ljubljenega, nepozabnega sina, gospoda
MIHAELA URANIČA
KROJAŠKEGA MOJSTRA
se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, najiskreneje zahvaljujem. Posebna hvala č. duhovščini, Sokolskemu društvu in Gasilskemu društvu in pevcem iz Stražišča ter vsem darovalcem krasnega cvetja, ki so ga poklonili na njegovo zadnjo pot.
Stražišče prt Kranju, dne 28. oktobra 1934. 8859
žalujoča mati DOROTEJA URANIČ ln družini MODRIC
in GORJANC.
Uspeh
za
uspehom
žanje kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega«
Ttal e«*«« ntrliunik*'
8ENT J A KORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.15. Nedelja. 28 : Rokovnjači.
MARIBORSKO GLEDALI5CL
Začetek ob 20. Nedelja. 28.: Idealen soprog. Premiera. Bloki.	_
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja 2 stanje barometra, 3 tempe ratura. 4. relativna vlaga v odstotkih 5 smer tn brzina vetra. 6 oblačnost 1—10 7 padavine v mm 8 vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 27- oktobra LJubljana 7, 770.7, 4.4, 93, 0, 10, H megle 0.2; Ljubljana 13 770.5, 6.0. 88. 0, 10, —, — Maribor 7, 770.6, 3.0, 90. 0, megla, lz me. gle 0.1; Zagreb 7, 770 4, 7.0, 80. NW2, 10. —, —; Beograd 7. 770.2. 7.0; 90. NW1, 10, megla, — —; Sarajevo 7. 771.1, 2.0; 90. NI, 10. megla, —, —; Skoplje 7. 769.4, 3.0.
90, 0. 0,--; Kumbor 7. 767 5. 11.0. 90.
0, 0,'—, —: Split 7. 767.2. 12.0. 80, NE2. 2. —. —; Rab 7. 767.7. 12.0. 70. 0. 0, —, —:
Rogaška Slatina 7, —, 6.0, 93, 0, 10, megla,
» •
Temperatura: LJubljana 6.4. 4.2; Maribor 9.0. 3.0; Zagreb 9.0. 7.0; Beograd 9.0. 7.0; Sarajevo 130. 2.0; Skoplje 18 0. 0.0; Kumbor —. 11.0; Split 20 o, 12.0; Rab —. 11.0; Rogaška Slatina 8.0, 6.0.
Vremenski pregled ?7 t m.: Ciklon se je obdržal nad Južno Evropo Islandsko ln severnimi morji V južn* Evropi prevladuje vedro, v severni deževne ln oblačno vre me — V Jugoslaviji Je megleno v severnih In srdnjih delih države vedro v Pri. morju v Južnih in vzhodnih krajih Dežja ni bilo Okrog Pie-ja ie nekoliko mra7a M?nlmum v Pkr.iju —5, maksimum v Splita 20.
Krojači in
šivilje!
KROJNA KNJIGA za DAMSKE OBLEKE
in perilo, ki ima 157 strani in preko 100 risb je izšla. Zahtevajte prospekt. Naslov:
KnaSelj Alojz
krojni učitelj, Ljubljana, Križevniška nI.
8836
vseh vrst stalno na zalogi pri
Gospodarski zvezi
v Ljubljani.
ža iesei* u*
smo napolnili naše prodajalne z veliko izbiro
SUKNO
za črne obleke in sukne. Modni kam-garni za damske pla šče ter raznovrstno drugo manufakturo nudi po ugodnih cenah
Oblačiinica za Slovenijo
Ljubljana, hiša Gospodarske zveze. Državnim in javnim nameščencem tudi na obroke. Sprejemamo tudi knjižice članic Zadružne zveze. 8867
(Mck
za gospode, dečke in deco
PROD

SOKO
U
Zimski plašči, raglani, ulstri, treneh-koati, kratki suknjiči (mikado), posebne hlače, športne čepice in obleke, otroške mornarske obleke in plaščki (ratine), dijaške tn mornarske čepice, raznovrstni damski plašči itd.
po izredno nizkih tovarniških cenah
Posetite čim prej prodajalno
SaUa-oMelc
in ti — brez obveze nakupa —
oglejte naše proizvode! *
Vi se boste čudili .
veliki izbiri odlični izdelavi neverjetno nizkim cenam
L N K
OBLEK
LJUBLJANA: Sv. Petra cesta 23 — Celovška cesta 63 KRANJ: Glavni trg ioz
C E NE MALIM OGLASOM
Po 60 pa* za OetMKlu, Din li.— davna za vsau ogla« in enKratno pristojbino Din 8.— za drtro ali dajanje naslovov piaeajo oni, ki iSfeJo služb Najmanjši znettek za enkratno objavo oglana Din 12,—. Dopisi ln fcenitve se zaračunajo po L>in '£.— za vsako besedo. Din Z.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši zneseh za enkratno objavo oglasa Din '^0. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besfdo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6.— za Sitro ali dajanje naslovov Najmanlši znmph za enkratno objavo oglasa Oin 17.—
Ponudbam na šifre ne prilaga ite znamk! t>e. ee za n reva te oa Oglasnega oddelka »Jutra« n:H *
odgovor priložite Um 5* * znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, alt pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Službo dobi
leseaa i L)Hi daven t uu. ea 511 rc aii dajanje oa •Lova 9 U>n. Najmanjši znesek 17 Din
Prodajalko
moba kavcije, iščem za trgovino au deseti. Možnost ienitve. Ponudbe s »rito da oz! ar. ni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna« 31189-1
Služkinjo
pridno io pošteno, ki zma tudi kuhati, sprejmem na Mirju. Veretovškova 27/1.
315484
Nemška stenografi-nja in strojepiska
im.rje.ne. dobi par ar popoldne zaposenje. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Porfektna«.
3153M
Krojačico
dobro izurjeno in earoiv stojno v izdelovanju (krojenja in Šivanju) moškega perila za trgovino. sprejmem. Ponudbe na naslov: Trbuljak. Gjurgjievac.
31>48M
Perfektno kuharico
ki b; opnavl:ala tudi druga domača dela. sprejme »a ko j družina v mesfu blizu Ljubljane. Ponudbe »a oglasni oddelek Jutra wd »Solidna stalna ?.'uiž-ba«.	3159M
Služkinio
lfci zma tad.i kuhati — iin
dobro kuharico
Jri samostojno kuha. sprejmem v Verebovskiovi n.T.' oi fe. 27,11.	3J56M
Shižitelja Slugo
'TO jem-ega ve eh hi8nii% del, za Beo<r-ad. — Ponudbe pod »276« na »Propagand«. Beograd. oošt. pret. 409.	3:603-1
Koncertni tenorist in harfinfst
l?čefa imipresa-i:g za Toliko ta-nejo. Potreben kapital. P^mudbe im podružnico Jutra« v Mi pod »100«.	31629-1
Torbar. pomočnika
e Ptanovan jeim in hrano v b® sprejme tako Si.-ocnč Viktor. Zagreb. Savel;« c. St.. 101.	31674-1
Mlado dekle
pošt-eno. ta.koj sp-e:mem za razna hišna dela. kak>or tnd- za ponW v 2«vnVni. IfasJov v vseh posJorn'ini-oab »Jutra«.	31671-1
Kuharica
eaimoM«>:na. v starosti do 45 let. izve za s'užb" v Šelerobtirgovi n.'ici 8t-. 7/1. B-<w>=e'na dok;,eta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomofiniM«.
S168M
Zobotehničnega
praniiKanta
ki mora lineti 4 ra^ed-ne srednje šole, sprejmem. Predstaviti se: Dentist Paiovec, Kongresni trg 14. 3i6bi-l
Kontoristinjo
z znanjem popumoma samostojne slovenske ln nemške korespondence sprejmem. Plača po dogovoru, z vso oskrbo v hiši. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Ju tra« pod šifro »Kontori stinja«.	31647-1
Prodajalko
ki je tudi deloma vajena gostiln« sprejmem na deželo v Savinjski dolini. — Ker bo ime'a blagajniški posel sama je potrebna kavcija. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Energična«.	31573-1
Iščemo zbiralce naročil!
rudi take ki že orodaj-o jo trgovcem vn pekom mo ko Ponudbe naslovit* oa Separator Ljubljana po štn: preda. 307. Znamk" ca od gov or 1	166 1
2 bandažista
in I ortoped ista
prvovrstne moč? iščem za Zagreb. Naslov v vseh po slovalnicab »Jutra«.
31323-1
Gostilniško
pošlo vod inio
ali poslovodjo z osebno p-avico. :ščem i januarjem 1935 za prevzem sezonske ga obrata (iz'et išče) v ko oališčn ob morju. Pismene oonudbe na naslov: I Pro *en Hercegovac kod Belo-vara.	31475-1
Prodajalko
staro od 18 do 26 let. zgovorna vsestransko izob'a ženo. čiste preteklosti, vedele in prkupljive znna njoet-i. iščem za manufak tnrno <o modno -.rgovino Samo resnično sposobne na pošljejo ponudbe s sliko in znamko za odgovor na og'asni oddelek Jutra »od »Bodočnost sigurna« 31535-1
Vzgojiteljico
(učiteljico) veščo nemščrn.e in k'a vi rja sprejmem k 2 ■Urokoma v starosti 6 in 9 'et. Ponudbe s sliko na og'as. odd-elek »Jutra« pod šifr« »Sa-mo mlajša solidna moč«	3:1553-1
Izurjene šivl!?e
sprejme »Lana«, tekstilna tovarna n« Rimski cesti 2 31716-1
Dekle
ecjmipatično in čed i, ki iima vesel ie do goeti-line. staro Ka 30 K z 1000—1500 D:n kavcijo sprejmem. — Kavadi se lahko tudi kuhati. Nas'ov v vseh poslovalnicah »Juit.ra«.
3169S-1
G Th Rotman:
Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta okoli sveta
114
Zdaj n| bilo o begu nobenega govora več! Do kolen sta tičala v blatu in še ve. sela sta bila, ko sta ju redarja potegnila na suho. Potovanje okoli sveta, ki je trajalo natanko tri noči in tri dni, je bilo zdaj res končano. Ko so ju posušil^ so jima dali redarja za spremljevalca, in ta ju je po železnici odpeljal domov, kjer so jima korenito izprhali hlačke. Saj sta bila bogme zaslužila!
Mizarja
(dolovod.o) — kakor tudi
pleskarja
po možnosti z izipiticnm speci ja i ista v imhiraaju lesa, sprejmemo takoj. Takojšnje ponudbe na Prvo produktivno zadrugo mizarjov — Šoštanj.	31677-1
Barvarja
spretnega za barvanje bombaževe ln volnene preje takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Spretni barvar«.	31717-1
Natakarico
pridno in pošteno sprejmem tafcoj ali s 1. nov. Hotel Lončar. Tržič.
31746-1
Dobro dentistinik)
ki dela tudi ostale posle, išče obitelj brez otrok. Plača dobra. Za pogoje se je obračati pismeno s sliko na naslov: Doktor Nikola Petrovič, le-kar, Kolarčeva 1. — Beograd.	31765-1
Pletiljo
»orejmem proti dobri plači. — Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod š'fro »Prv« moč«.	21791-1
Gospodična
s srednješolsko trg. izobrazbo. dobra Sipnič-eva. a. zmožna v o e h psarni.ških dei, vajena vsakega de'e prosi za skromno zaposle-nje kot proda alka. vzgojiteljica ali podobno. Zahtevek eknojnen. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Potrpez Mva, pošteno«.	315T2-2
Upokojenka
simpatična, srednjih let — želi skupno gospodinjstvo s so!idn:m upokojencem-D"-pise na podru-ž. »Jutra« v Mariboru pod »Dosmrtna oskrba«.	31638-2
Pekov, pomočnik
veš? vseh del. ieii ka-morko'i premeni-ti sliuiSo. P^nnudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje«.	31€S2-2
Mlado dekle
15—17 let staro Gorenifoo Hprejimem na majihroo ktn*' tijo in gostilno na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.-a« pod »Otv-eoi'-k« 15—17 I.c	31785-1
Biagajničarko
in skladiščnika
nprejmemo. Soortoo iz^■e?-bon ima prednost. Ponudbe na ogl. oddeek Jurtra pod značio »Pošten"5''«.
31781-1
$ofer-mehan!k
zmo?,en pop-avil in kavcije. :5če slu-žbo. Naslov v vseh posiovaiinicoih Jnr-a.
31651-2
Miaden?č
star 28 let. priden in polten. želi kak-šnokoli službo. Ponud;l>e na ogabni oddelek »Jutra« pod š;fro »Roke za vse«. 31719-2
Uradu ika-
crganizatoria
veščega pisarniških poslov po možnosti z zavarovalno prakso. 'Sče-mo. Ponudbe pod «Kav-ciia« na ogl. odd. »Jutra«.	31812-1
Pečar, mojstra
z nekaj kapitala, dobro vpejanega pri stra.nkah — siprejmem edi eventuetae-ga prevzema obrti. Hiittig. Celje, Giavmi trg šjev. 8.
31834-1
Plačilno natakarico
s kavcijo Iščem za solidno padjetje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva natakarica«.
31817-1
Pletiljo
sprejmem takoj tudi kot družabnico z malim kapitalom za veliko kopališče gornjega Jadrana, brez konkurence. Naslov pod »Dobra bodočncst« na ogl. vdd. »Jutra«.
31831-1
Kuharica
s 50JK) Din gotovine, se sprejme takol k dv°ma zakoncema, katera imata svolo mesarl'o. Vse dr"eo po do-ovoru. Ponudbe na pndr. »Ju+^a« v Cellu pod zn*»*i-o: »Varnost«.	31840-1
1 nin 2D1r /a Slfrc aH iatante oa
slova 5 Oin NaimantS me<>p(t »7 nin
Brivski vajer.ec
ki se že 2 leti uči. bi rad premeni! mesito — z vso oskrbo. Dio'inar Tone. Sto-žice št. 128 — Ljub'a na.
31587-44
Trgovsko vajenko
pošteniih kmetsl;:h staršev. m'0čno io zdravo, k.i ima vsaj en razred sredmre šole, sprejme ta.koj F-anc Sto!s. trsovina mešan-egn blaea. Studenec pri Sev-nicf.	31606-4(4
115
A drugo jutro sta dobila očeta poziv, naj Se s sinčkoma zglasita na policiji. Tam so po slovesnem nagovoru izročili vsakemu 2250 dinarjev. Ta denar je bil nagrada za ovadbo tatov; samo odškodnino za Potnike na brodarjevem čolnu so bili odtegnili. Konja, ki se je bil sptašil, so bili nazadnje ustavili v neki oddaljeni vasi, in ubogi ljudje so imeli res velike troške, da so prišli domov.
Vajenko
za tipgovino mešanosa blaga sp-e;me takoj Kosmus J'OS;p. Nova cerkev, noš^a Vojn.ik pri Celju. 3163344
ismmm
feseds 50 para Din za iilrc aH da naslova 3 uid Na)
-nsnlft- »neself i? Oin
Za vzgofiteljtco
pri fini družini išče mesto a.bsolventinija trgovske ter gospodinjsko šole, zm."®na srbohrvaškega, slovenskega im nemškega jezike ter klavirja. Ponudbe na ogl. oddelek »J-utira.« pod šifro »Samo pri otrocih«.
31491-2
Mladenič
pošten, zdrav in močara. z dobrimi večletnimi spričevali, išče službo skladiščnika, sluge ali i.r.iosa.nta. Položi lahko 8000 Din kavcijo v gotovimi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Značko »Zanesljiv 23« 31552-2
Natakarica
želi premeniti službo 1« v bolj&o gostilno ali bufet. Ponudbe na p"dniš. Jutra v Ma'i'born pod šifro »Zanesljiva«.	31567/2
Mlinarski pomočnik
mlad. priden im pošten, išče službo. Pojasnila daje Jernej Peti ič. Radeče pri Zidanem mostu. 31570-2
Knjigovodja
z večletno prakso, samo-sto!en bilanci M in kore-s^>o«idenit za s^bohrva^ski
in n em*ki 'eizik. išče na-meS?en;e. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Perfe&ten kinjigorvod:a ■.
31605-2
Inteligenten
mladenič
želi službe pri starejšem. bolehnem gospodu ali kot vzgojitelj k otrokom. Govori elovensko-
srbohrvatsko. deloma nem"-ko in Je vajen korespondence. Vešč je tudi negovanja, kuhanja, pospravljanla, likanja ln šivania. Nastopi takoj klerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
31715-2
Montažo meh. Jacquard statev
prevzamem. event. grem za mojstra Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zag-eb«. 31455-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke — verzi ran manufak'iirist. dober proda :a ec -šče službo v boljši trgovski hiši Gre t.ud: za pornika Razpo'aga z event potrebno kavcijo — Cenj iopise na og'as od delek »Jut.ra« pod značko »Pomočnik«.	31493-2
Lesni m»n?mi1ant
s kavcijo, dolgoleten samostojen vodja industrije, 'šče mwo. Ponudbe ne ■iglae oddelek »Jutra« no d »KnMgovodja in ko^espon-dent«.	31546-2
Pr«vski nomočnf^
dober binbi Stuiceir, stnt 23 (e<t, išče nameščene za ta-koi a'i po dogovoru. — Ivan Lonča-evič. — salon Sat>nšetk. Čmometlj.
.HI 675-2
vešča trajne vodne ln
železne ondulacije ter manlkiranja išče stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šilro »Stalno 22«. 31795-2
lesedB l Dm davefc 2 nin 2a Slfro ali da lan le na
slova Oin. Najmanlši enesek I ■ nin
Prepisovanje
na stroj
prevzam-em na dom Naslov pustiti v of.ae. oddelku »Jutra«.	3;..92-3
9J£SSS333k
irespda I Din daveK 2 nin ia Sitrc aii dajanje aa slova 3 Um Najmams «nespk 1'i Oin
Trgovski potnik
dobro uveden v vsej Sloveniji, reprezentativna oseba, išče mesto v v^a-kl stroki. F:ks ali provizija. Ponudbe: L6wy Sandor, Koprivnica.
31786-5
Trgovski potnT<
po v6ej Sloveniji dobro vpePan. iščo zastopstvo. Ponudbe na po-iruž. Ju.tra » Celju pod šifro »Dob'O vpeljan«.	31S38-5
Otroške vozičke
iportoe ^.ob^ke igračne. tnctklje koes«. t* malo i ena rja »olidno Blag«, m mo prt
S. Rebolj & drug,
Ljubljana Go6put>vet«k« t &L ia	84
Površniki
trenchcouu. usnjem njifci itd. Najboljši pri Preskerju. Sv. Petra c.
mS-ikihp
St. 14.
135-6
Kmetovalci!
Kupujte domače ceneno umetne gnojilo mlete ncinove tropine. KI
vsebujejo iaiamčeno najmani 4.5 dc t>.5 odst. dušika Dobavlja Jih p»o ceni 40 Oin za 100 kg franke vreče 'rankc tovarna dokler trata zalo ga Tovarna oUa m tropin Hrovat ln Komp Ljubljana rvrševa ce-«t.8 la III	31256 6
eseda • l >Uj aaveg t i)u
■a šifre ali dajanje as iova 9 um Nujtiiaii znesefc II Din nn»ic< 19 m p
Klavirski pouk
po nizki ceni. Sv. Petra nasip 41.	3C672-4
Peči na žasrovino
najbol^ega sistema bi oe povzročajo nobenega smna iu zd^-luj* ter rav.io5.ila n» 8 Inevrvo oosknšnjo R Jake! j Bled 31402-6
Ugodna prilika
Sa.mo še do 6. novemSva proda :a.mo suJio robo po e^oboko znižanih c-enah. RartnJ Anton. Tjrševa cesta St. 31.	31731-6
Enseignement
particulier
de fran^ais et d' alle-mand. Lecture, gram-ma.re, conversatlon etc. Wolfova ul. 10/2i6ne escaller, au second.
31714-4
Nemško
konverzaeijo ln teorijo, po amezno ln v skupinah poučujem. Cena 30 do 40 Din mesečno. Informacija od 1. do 4. ln zvečer. Salendrova 4. n. nadstr.	31745-4
Pouk francoščine
iščem za ljudskošolca. — Ponudbe s h ^norarjem na og'asni oddelek »Jn.tna« pod šifro »Francoščina«.
31753-4
Kuharica
p-ileima. zves*a im poSte-na, želi s*iužbo pri man:ši k^šča.nski d*užrni. — Ponudibe p-osi na 0^'as. oddelek »Jn.t.ra-« pod značlko »Zvesita in poštena«.
31727-2
Natakarica
pridna in pofitena. Išče mesto v boMšem lokalu. — Grem tudi Izven T.jubUane. Nastopim takol al! prvega. — Ponudbe pcKi »Bol1*a moč« na ogl. odd. »Jutr*«.
81737-2
Brivski nomočnik
mlad. voiašMne prost, dober delavec v moški stroki in bubi striženju, išče slnžbo za 6. novembra. Ceni. ponudbe na ra-iov S. Friščič. Ljubeljska 7. 31728-2
Hlsoec
va'en vsega de>. pliižbo h k.on!e<m. Xn»1ov v vseh poslovalnicah .Tn^-a 317168-2
Tr^vski pomočn%
tzvež;ban v Sr>ece-i.:i, tri-nn.faJrtiuri te železnini. polten. dob»r račumar, prosi k'erko''i zaposlitev. Gre za en mesec na po'Vikušin!o h-e-no'.".*no. Pcrnidbe na pod-užnico ».Tut.ra« v Trbovljah pod šifro »PeS+en« 31764-2
Lecons de Frarc^s
par dame f-amca;se. G-n.m-maire. Conve-sa.^on 50 Di-nif par mois. Pu;ha-:"-a 5, pritličj«.	31775-1
Učitelja
za harmofi^o
iš^em. Pismene ponudbe na o?l. odd. »Jutra« ood »Diatonlčna«
31783-4
Šoferska šola
I. OaH^r^^^k
Ittši Vomvnr ra šof^>.-«ke ianite. L**r-b' 'ana. S^^t^Ve-'i ir,:ea štev. 6 — Sapica..	3181D-J
Učl+^-iro
5s?!<>im z« tv>."k v fra.niC.eWt-ni '.n anvff-ie^-Vi. — Ponudbe z navedbo bn^o-ar-'a na p<r'ap".! »Juitra« pod »Temr'".fe«.
Sps<»d8 1 D1n davek 1 Din ?a šifro ali datanle na slova S Din Naimanlši jnesev 11 Din
Patol. anatomije
Ribbert-ov«. novejšo izda ,0 kupim. — Ponudbe na nsr'«s oddelek »Jutra« t»od »Študij«.	31472-8
Želim nameščence
pr* mirni, dobri rodbini ali sami osebi: vešča sem dobre kuhinje in splošnega gospodinjstva: rovorim tudi nemško. — Cenj. oferte pod »Zna-čajna gospodinja«.
31848-2
Katero plemenito srce
v Ljubllani ali izven b!
kakorkoli pomagalo akademiku — fllozofu-odilčniaku. D oni se pod »Hvaležno srce« na ogl. odd. »Jutra«. 21897-2
Fant
vojaščine prost, s dobrt-mi spričevali, išče mesto v trgovini za delavca sluge ali kaj primernega. — Ponudbe pod »Zdrav« na ogl. oddelek »Jutra«.	31813-2
Samostojen
knfigovez
z večletno prakso v inozemstvu, išče mesto. — Kordas. Metelkova 5.
31830-2
Mlfldj Irulipirlffl
bi snremenlla službo nabrale v kak" mlekarno <cl bi lo tudi pozneje odlomila. Pnlo^m tudi kavcllo. — Ponudbe nn o? 1. odd. »Jutra« t>^d »Mlekarna«. 31832-2
inoeda I Din dav^lt 2 Din za Slfrc ali dajantr na «lova S Oin Najmanti im«sp|t 1*1 mn
Lovsko puško
brn-B-minj. repe t: "ko v etniu p-oda Kovač, Poljanska c. ŠU 39.	31530-6
Pozor
Vsi, ki imajo nesrečo, da se v njihovem staraova.njn na ha :a jo ščurki in rusi — 2"«dbr-!vi pod:otoiki, ki hočejo pri različnih adnp'n-oi:ah odpra\"i'ti tudi fo go'azen. naj iiiporabl.ja:o edi.no »Rusib«. ker se sa-mio a tem sredstvom to zo-la.zen zanesljivo popolnoma uniči v par dneh. Cena 30 Din. G'a^no zastopstvo: Marko Stuhec. O-mož — Preprodajalci -popus*.
31577-6
Trboveljski
portlandcement
betonsko železo, dimne cevi ln kolena, ostrožga-no vrhniško opeko za dimnike, samot ilovico in mivko za popravilo
Deii in štedilnikov, strešnike, lepenko, katran Itd. nudi poceni železnlna Koutnv. Medvedova 28 (Šiška).
81725-6
Valvasor
In |ov«k;» tw5Va
naprodni v Križevnišlki ni. St. lfl/II — dopoMaceike e.	31761-6
Kopalne kadi
otroške ter za sedne kopeli nudi na'ceneje klepar A. Cokert. LJub-Ihna. Vidovdanska 1. Kupim pa primož ter st-ol za ob'^bl1enje. — < Slckenmaschlne).
31762-6
O+roškj voz^ek
srVbok. dobro ohranjen, ugedno naip-oda: v Mostah — Na k'a.r.č.ku štev. 3.
31835-6
2 otročka vozička In čivabil stroj
zelo irgod.no naprodaj. — N*»*Tov v vseh pos' 0-iTe'ni-ca-h »Jut-a«.	318"3-6
Prodam:
postelio z nočno omarico otomano. 2 ženska pla*^a moški plašč. — T*leiwelsova cest a i Ul.. 5.	31826-6
i««eda I nin da »rt 2 ntn
za šifre ali dajanje na siova s Dm Naimanis enesek n nin.
Peč
d-^bro ogreva Iko, ku.pim za delavnico. Naslov v V6eb poslovalnicah »Jutra«.
31-558-7
Morske ribe
tedensiko trideset kilogramov rabim za gostilno. — Pon-udbe na og'os. oddelek »Jutra« pod »Prvi vir«.
31614-7
Plato voz
Kun&e za tovor in samke za luksus. vse dobro ohna-ni-emo, kupim. Ponudbe na og'as. oddelefe »Jutra« pod »Podj-et/nilc St. 22i3«.
316!»-7
Posteljo
kompletno, m :«n)f	či-
sto. rtrodam. Sv. Pet-a c. št. 49. levo.	31688-6
Ribolov
kot samosto:en revir — v okolici L'iib' 'nne usodno proda.m. Pismene ponudbe ne oa^asni oddelek Jutra pod »Ribolov«. 317.13-6
32 X 6
©lašče in nove zračnice 34 krat 7 nanroda.1. Ponudbe pod »Dobro ohra-nleno« na ogl. odd »Jutra«.	31707-6
Globok vo7»op,v
skoral nov. prodsm za 800 Din tn otroSVi ko-5ek na kolesih b P+nln Kocbek — Palača vtvto. rila.	31837-#*
rijinisVp lrloK.,tro
'7/lelii'e ITI o^eoh^Vn'® MI rp.^^1 e-ne fe^^re ne -*h'+-e:e
lin poc.e<ni modfistinja v Go-»poslri nlici 5. SIT^-C
Školjrkast umivalnik
ema:liran, knpi takoj brivski salom Polamc v Kopitarjevi nlioi 1. 317111-7
Elektr. števec
dvojnotarilnl 3 krat 380/ 220. 50 per. 3 krat 75 amp. z direktno vzgra-leno pretikalno uro z elektr. navilanlem in z zavoro proti obratnemu toku. Ponudbe na I. De-tiček. Velenje. 31641-7
NAJNOVEJŠE
RADIO
APARATE
odlične kakovosti po nizkih cenah
po ugodnih plačilnih pogojih
mesečno
Din 265.-
mesečno
Din 165.-
Vam nudi
" SUPER-iND l/C TA XCE "
PHILIPS
zastopstvo
H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova c. 6
Zahtevajte brezplačni cenik!
Sprejemanje Donravil!
Interesente
za male ekonomične vozove opozarjam, da so dospeli novi 1935. modeli svetovnoznanlh angleških avtomobilov znamke »Morris«. Na oeled vabi zastopstvo: Viktor Bohinec. LJubljana Tvr-ševa cesta 21. 31685-10
Oblačila
<eseda i Din davek 2 nic <sa šifre ali iaiantr aa «iovb 6 Din Naimanlš-nmvii >nn
Suknjo ali površnik
dobro ohranjeno kuitr reven družinski oče. — Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Sufcn ja 96«.
3:613-13
Spalnice
mod-eme, ia orehove korenine. pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobile najceneje pri And' ovne. Kom-emekega ulit. 34.	31733-12
Pohištvo
popolnoma novo (spalnico » i poet el jama samsko sob« in kuhinjo) radi preselitve po nizki ceni 'akoj prodam — Vodovod^« ^ pritličje.	31740-12
Črno suknjo
nmijeno. e krzneoo podlogo, ki s« la.hko odpne, malo rabljen«, prodam — Primerna za šoferja. Na ogled pri kro:aškem mojstru Habetu. Ljubjana 7. Verovškova 22. 31640-13
Vaša garderoba
bo elegantna 10 no traja la leta (e jo daste v li kanje, čiščenje io popravo oarolikalnict. modne mo ateljeju Josipu Bocu. Kolodvorska ul 6 Na1 bo jša in najcenejša ob novljalnca oblačil 218-13
Damski modni atelje Josipina Iglic
LJubljana. Gajeva 8/m.
Izdeluje: Plašče od 160 Din dalje, kostume od 160 Din dalje svil. obleke od 120 dinarjev dalje, volnene obleke od 120 Din dalje, navadne obleke od 60 dlnarlev dalje, krila od 60 Din daDe, bluze od 60 Din dalje. 30845-13
Nov damski kožuh
(bizain. hrbti) ugodno prodam. Oražnova 3 1.
8OO-13
Pohištvo
.-Seseda I Din davpk 2 Din ?b šifro ali dajanje na *tova S Dtn Naimanjs 1, mn.
Več oprav
ku.hin.tik.li um »paioih. in 4iCBf m stikih e,po pleska n:h. arasiovii u>i kavka ik: oreB oa;m<>dt>rn<;.4t ta ione prodam Josip Kik n:k ig Šiška 51 (pod bnbom)	30335-12
Uradne liste
letnike 1919—'!>23. vezane ali nevezane kii.ni.mo Ponudbe nn Združenje feov-cev t Kranju. S1634-7
seseda I Dtn davek 2 Din w šifre ali dajanje na
;|ova 5 Din Najrnanlš znesek 17 nin
Avto
De Sotto (Crvsler) pet-sed.ežno lim-uzina. v najboljšem stanju brez popra-via, radi premajbne freik-vemce ugod.no naprodaj. — Troger Jože. Mozirje.
31574-10
Motorno kolo
»Indan Scout«. brezhibno, ki rabi 4 1 bencina na 100 km. 2 cilind.ra. za sprejemljivo leno proda Her-fort. Kodeijevo. pošta Moste pri Ljubi,:a.ni. 3:069-10
Rabljene avtomobile
v Jako dobrem stanju raznih znamk- Plymoutb Chevrolet. Oakland. Buick. Oldsmobll ee ugodno proda. Oglejte st Jih ali zahteva t te ponudbe orl tvrdkl- Viktor Bohinec. Llubljana. Tjrfieva cesta 21.
31684-10
Moderna spalnica
ivova. hrastova,	ugodno naprodaj Anton	Omak, mi-zamkii mojster	na Polzeli pri Celju.	31487-12
Pohištvo
Na obroke in na branime knjjižice. — špera.ne orehovo spalnice, črešnj-eve
š>I>erane ...... 2800 Din
pleskane ..... 1600 ., omare ....... 400 „
postelje ...... 200 „
nočne omarice . . 130 „ kuhinjsko oprave . 850 „ kuhinj, kredence . 4clr> „
vložki . ...... 90 „
madraei ...... 230 ,,
Sprejemajo 6e vsakovrstna popravila po kion.kurenčwih cenah. Vse drugo pohištvo dobit« najceneje sauio pri nrzarstvu »SAVA«. Kolodvorska uJica 18, Mrkloii-č-eva cesta 6. Telefon 2790.
31789-12
Pohištvo
belo pleskano, za sobe, kuhinjo ln gostilniške mize. umlvalne garniture itd. prodam zaradi selitve. Aleksandrova 4. III. nadstr., vrata 15.
31798-12
~seds 1 Oin a»»en i! nit. '.a Slfrc ali dajanje na Hova > Din Naj man zneceb 1 r-)ln
Vloge
Mestne ljub .«.m>ke 10.000, Mestne kamniške 6000 in Kmetsk-e za Ljubi, ano ia okolico, prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značfco »Prodam«.
31586-16
Večjo gotovino
vložim v eoiidmo podjetje. Side-iovanje je pogoj. — M molja. Zagreb. Martiče-va 14.	31580-16
Vložne knjižice
Zadružne zveze ali Mestne hranilnice, od 100—150.000 kitnim. Ponudbe ne og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Knjižica«.	31610-16
Vložno knjižico
Jadransku Podunavske ran k« v Ljubljani — 100.000 Din. k norm Ponudbe na o?lae .>ddeiek »Jutra« pod šifro »Prilika 15818)4«.
31176-16
Za nakup trg. 'iše
:šfem lružabnika Potre bes ka pi ta. od SOO.OOO lo 400.000 Din R z ko •zkij-u 6 en Ponudbe na .j^.asn ■»ddeiek »Jutra« ood 5'f'-r-»Plod- .nosno«	31536 16
Hranilno knjižico
MestJie h-ani!n.ice Maribor (50.000 Din) prodam na zmerne obroke. aLi pristopim k solidnemu podjetju kot komipanjon. — Dopise pod »Vlogo 11« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
316:4-:«
Vlogo
Ljubljanske ki-editme banke, Di.n 12.000 in 6000. prodam za 100% vrednost proti mesečnemu odplačilu Din 1000. Nasov v vseh posliova.liftica.h »Juitra«.
31678-16
Hranilnica Krško
opci lička nom.inalc 13V.1AI0 Din, proda.em za 66.000 za gotovo. — Ponude na og'.3x>. oddelek »Jutra« pod »liroj 66.000«. 31655-iti
Iščem posojilo
na liioo loo.uUO U.n gotovine, vknjižba na prvo mesto. Ponuabe na ogl. odd. »Jutra« pod si-lro »Kredit«. 3x702-16
20—30.000 Din
potrebujem za podvojen trgovski obrat v zimski sezoni, največ za dobo treh mesecev. Obresti plačam v naprej 20 odst. Nasiov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31659-16
Bančne vloge
Okrajna Siov. Bistrica 30.000. Hran. ln posojilnica St. Vid nad Ljubljano 35.000 ln Mestna hran. Krško do 100.000 prodam za gotovino najboljšemu ponudniku. — St. Praznik, Zagreb, — Varšavska 6. 31704-16
Bančne vložne knjižice
k u pu; emo proda jamo na j ugodneje. Dajemo posojila nanj« ter vzamemo vlog-« p.<eojila prot: povišane m o Miča ju m nazvečji va.r a osel Ravno 'ako vse •*iaie rrednoetne aa-pirjt lzpa čil« takoj t gotovi ni Naročila t dežerfe szvr Sujemo najveetnejše. Po »lovu: zavod 4. d.. Za greb Praška n,. 6/11- te-efoo inter. 38-38-
236-1«,
Moderne spalnice
t psibo in ogedalom po 2200 Din prodaja Josip Goljar. Gospoevetska c«t»ta »t. 13.	81747-12
Pozor!
Spalnice, jedilnice, kuhinje 1z mehkega, trdega tn vezanega lesa v naj novejši obliki dobite najceneje pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov Vegova ul. 6, dvorišče.	31738-12
Posojila
na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo Preko 2000 zadružnikov
Pučka šteiona Zagreb
Naš zastopnik Zore Rudolf. Ljubljana. Gleda ilška ul 12 Telel 38-10 Pismeni odgovor 3 Din ?namka	239-16
Posredujem denar
na hranilne kniižice
°»eh le namili tavodov
Rudolf Zore, Liubllana
Gledališka 12, t«Cef 38-10 «4160-16
Vlogo
Mestne ljubljanske kropim takoj. Ponudbe na ogiasmi oddelek »Ju.tra« pod šifro »Do 10.000«.	3174(4-16
Hranilne knjižice
Kmetske hranilnice in Mestne hranilnice ljubljanske ali banovinske, tudi podeželskih zavodov, članice Zveze slovenskih zadrug ln Zadružne zveze kupim takoj tudi večje vloge proti takojšnjemu izplačilu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Razdelitev volila 300.000«.
31752-16
Iščem financirja
za ustati-ovitev podjetja, — katero Se ne obstoji T Jugoslaviji. Ponudbe ok ogas. oddeiek »Juitra« pod mačko »100 %«. 31793-16
Vložno knjigo
Mestne hranilnice MerU** (35.000 Din) kapiim proti gotovini. Ponudbe na po-družmico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Maribor«.
31643-16
K najem
ie*ed8 I Din davek i din, -a šifre alt dajanje na -lova 6 Din Najmanjši Trnese* 1 nin
Večje stanovanje
s prostornimi delavnicami,
pripravno za ob:tn:ka ali industrijo, odda Zaje. Vič, Dolga nioet.	3:S14~17
Trgovino
z mešajiian b.&gosn oddam takoj v najem z aM brca za.oge, radi preselitve. — Trgovina je dobro vpeljana. Pu-ncor VinSko. Sloveinj-gredec.	31575-dff
Ureditev dolgov
vse trg o .i>K.G-ourbiie nasvete, konkurzne zadeve, tihe in sodne
poravnave
sestavo jta.kuiacij, tr-govsKih proračunov ln oiianc, vpeljavo knjigovodstva, pieskrbo družabnikov ln
kreditov
ugodno, varno in rentabilno naložbo kapitala, v gotovini in
hranilnih knjižicah
vam oskrbi zaupno in kulantno edina koncesl-onirana koraercijalna pisarna: Zaje J_,ojze, Ljub-ijana, LrieaaiLaJia ul. V. ielelon 08-I8.
"U. 60-16
Hranilne knjižice
1h- -	uujllavui suiivo-
dOV prodamo m jih damo tudi proti mesečnemu oapra-evanju. Mizarstvo »sava«, Miklošičeva fe.	3i7tt7-16
Kupimo knjižice
Meai/iie nraui111.ee za manjši ali večji znesek proti takojšnjemu piaci-iu. ivl-zarotvo »Sava«, — Miklošičeva o.
31788-16
Kot družabnica
pristopim k mau..ši obrti s ku.pi.ta.om 3'J—W.000 Din Želim osebno sodelovati. Dofjisv na ogiasni odde ok »Jutra« pod »Druža..«nka« 318C&-16
Kupim knjižico
KmetoKega hranilnega in posojilnega doma okori 3oOO Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šilro »Kmetski 3000« 31771-16
Knjižici
Mestne hranilnice ljubljanske po 100.000 in 15.00J posodim na vknjižbo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Po-poinoma varna vknjižba« 31815-16
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40, kupuje in prodaja hranilne knjižice, državne vrednostne papirje itd. po najugodnejših cenah. Za odgovor 3 dinarjev znamk.
31844-16
Autopodjetje
sprejme starejšega družabnika z nekaj kapitala. ki Je dobro vpeljan pri strankah Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Eventuelen prevzem«.
21835-16
Brivnico
dobro vpeljano, v Težjem trgu pod ugodnim« pogoji oddam v na.ean ali prodam Nasov v oglasnem oddelku »Jutra«.	313S3-17
Pekarno s trgovino
na lepem prometaem krajši oddam ugodno v najem. Dopise na podnuž. »Jirtra« v Mariboru pod »Ugodno-« 31623-17
Trgovino
mešanega blago oddam takoj pod ugodnimi pogoji v najem samski osebi. — Naslov v vseii poslovalnicah »J u;tra«.	31646-ilir
Gostilno
Da prooK-tncim kraju v VA-ždrni večjtga tuga ofc državni cesti odiiam v n-a-jem_ Ponudbe na og"!a«ii oddelek »JiC.a-t .pod šifro »Zeio ugodiva pruika*.
3164S-ilff
Gostilno
s pripra v IJ.UE- ,okaii aa trg"j.viuo, na Bledu oddaa takoj v najeaa. Ponudb« na oglasni oddelek J pod žličko »Prav ugodiao« 31609-17
Trgovino
lepo, dooro vpeljano, oddam v prijaanem kraju Savinske doline pri lar-nl cerkvi v najem. Besni agilni reflektantl naj pošljejo ogl. odd. »Jutra« naslov pod »Dober promet«.	31645-17
Gostilne-pekarije
oddaja v najem ali prodaja Posredovalnica — Maribor, Slovenska ulica 26. Za odgovor 10 dinarjev.	31676-17
špecerijsko
trgovino
dobro vpeljano, z blagom ln inventarjem, na prometni točki, dam v najem oziroma prodam. Najemnina nizka — plača se lahko deloma tudi s hranilno knjižico. Cenj. ponudbe na naslov »Porto kasa«, poštni predal 150, LJubljana.
31751-17
Trgovino
z mešanim biagom, dobro vpeljano in gostilno isto tako v industrijskem prometnem kraju, dam takoj v najem. Ponudbe poslati na oglas, odd. »Jutri« pod »Trgovina in gostilna«.
31766-17
Odda se tasoj
v najem:
Prvovrstno etlrlsobno stanovanje v I. nadstropju Scherbaumovega dvora ln prostoren trgovski lokal z možnoet-1o najboljše Izložbe. — nasproti mestnega gradu. Vtrra^a*-' n*- Mori. borskem kredKnem zavodu. Maribor. Gralskl trg 5.	31845-17
Lokali
jesena i Oln aaves i die Ea S liro ali dajanje aa Blova S Uin. Najmanjš ■nesek 17 nin.
Lo' al
pr:pravecj za brvvn»oo a!i kij dragega, na prometnem vogalnem prostoru oddam. Pojasnila daj« Vre Djak, Rožna dolin«, oe*t« VI1/2 i	31726-29
NASE PREPROGE IN PERZDANCI
so čista volna, stalni ▼ barvi ter impregnirani zoper molje.
Lokal
s ^ Sč »m, event. tod; e sobo odd ax v C:g!erj«<vi uljci 30.	3J615-19
Gostilno
* Te'iki3iii pno«ton in ke-
gljižčem. s post«
hi&i,
na ze!o promet« točk: bii-zri Maribora takoj prodam Nas'ov pri podrui. »Jutra« v Mariboru.	31S-27-19
Lokal
g tsvbo in Hetj», na naj-p-onietjD.(>jž,i točki oddam. — Poizve ee t drogeriji »Hermes«. Miklošičeva 30.
31fift4-19
Skladišče
p-ip-avro> r,a obrtivlca odda »Vetius«, pred požto.
311661-19
Buffet
dobro vpeljan, v lepem lokalu n» prometni c<»t! b :to eetit-a oddam. Na-p-t v v«eJi pos^ovaln ;cah »Jura«.	Sce5<2-19
Lokal s pisarno
sddain t Pražakovl nJAol 2
Pojasnila nri hišniku — TjnSeva «	31619-19
Skladišče
oartonto. svetio io snbo. 90—100 m*, m prometnem Y-»ja. fcudS Avo-igčno. s« iMe i> t«,koj ali « 1. fe-tfrMTj« Po možnosti e priVjtič-ernim! pisarniškimi prostori, < eno ali divenra sobama. — »Ukod« d d., Ljobijana. T vrneva c. 31.
S16M-19
Kupim
stavbno parcelo, bifeo aH viio t Ljubjaoi. — Ponudbe s ceno in točni m na ogiastii oddelek »Jtttira* pod šifro »Samo »otov i na«.	31912-20
Parcelo
na telo prometnem kraju, pripravno za trgovino ali obrt. prodom. — Pojasnila dajo Rovan, Pod Mežck-!jo, Jesenice. 31644-20
Vrt
na periferiji mesta, dobro zagnojena ln obdelana zemlja, se poceni odda. Prostor pripraven za shrambo zelenjave ter po potrebi stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
31683-20
i
tanoianja
1
Državni uradniKi, Častniki, upokojenci ter privatniki imajo pravico na obroke 12 do 24 mesecev brez povi-ška cen in obresti.
SARAJEVSKA TKALNICA PREPROG SKLADIŠČE ZAGREB, GUNDULICEVA UL. £
seseda i Oln daven t uu> sa 511 rt ai) dajanje oa nova b Oln. Najmanja snesek ••» Din
Trisob. stanovanje
e ko-painico in drugimi pri-takiinaim, v prtdun-tetju iščem za februar termin. Ponudbe na oglas. oddeiek »Jutra« pod šifro »Visoko pritličje«.	31556-21/»
Pozor obrtniki!
Prodam enonad-stropno
stanovanjsko hišo s kleparsko !n ključavničarsko delavnico brez konkurence v tr£U z veliko okolico zaradi družinskih razmer pripravno tudi za trgovca 1n vsako drugo ob»-t. po zelo nizki ceni 54.000 Din. Prevzame se lahko hipoteka. drugo gotovina. — Naslov v oel. odd. »Jutra« pod »Jako redira prilika«.	31660-20
Ooek^rno
nalmodernele ureleno. na umetno sušenje, zidno ln strešno opeko, usodno prodam aH zamen lam za hišo v L'ub-Hani al' dntf">m večjem mestu. Ponudbe na ocl. odd »jTtra« pod tabllnost«.	31709-20
Dvosob. stanovanje
ižčem v bližini Smartinuke ceste. Ponudbe n« og e*ni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačujem točno«.
31673-91 /a
I
2 dvosobni
stanovanj
i vsemi pritiklimcanji po-reni oddam e 1. novembrom 11>".4. — Poizve se: Sma-tlnsia cesra, Pot nn Obrje.	9G 716-21
Enosob. stanovanje
« kuhinjo od-dem takoi Rožni dolini, cesta XV/17 317-46-21
Stanovanje
2 Teflikib. owt. 3 eob, centru metta iščeiin. Ponudbe z navedbo ceno na og-'«t<i. očdeiek »Jutra« pod »Febnmr«.	31650-21/a
Manjše stanovanje ali 2 prazni sobi
iSSe tričlaneka dru.Siaa za ta.koj aii 6 1. noTembrom Ponudb« n« lek »Jutra« plačujem 7«.
oz .'16. o»1de-
pod »Red-tio 31666-31/4
Enosob. stanovanje
puho, 7a d^o orf-bi. i5fem za novemiber ali dt-oem-ber. Ponudbe na os'«^™ oddelek »Jutra« pod Šifro »Solnčno 333«. 31734-21/a
iVllekarno
tefeofj oddani. Obrani »i potreien. Josip Trpia. LjnHjana, CeAvena wi. 19 31719-19
Gostilno
dobro Močo, sred! Ljubljane, takoj oddam. — Polzve se v Rožni ulica *t. 19.	31750-19
Trgovski lokal
moderen, oddam ob pro-»e-trii c«,ti. Jfafilor v vseh pocloviilnicaA »Ju tra^.
3168B-19
Vpeljano trgovino
Kvdja iai b^btumndera, na
Bajprometoejt.1 točiki takoj pr>>da.m. Pooudbe tia o^l. <yl-deiek »Jutr<v« pod šifro »-.amo denar«. S1757-19
Lokal
primeren za krojaSko delavnico odda Bernik, — Linhartova ul. 8.
31749-19
Prostoren lokal
• kletj o, pripravej i ea vyal:o obrt (zlasti mesnico) na prometni točk! odda Fatur, Veftn A pot St. 7.	31778-19
Lokal
M IB^UKV trgovino, s T>cti-*i<mo«n od-iam v Rtalmeffl i^io vi^te™ t	NAPIOV
r vseh rot-Iooaaicab Jnfa 314^-19
Bukov po^d
9 o-ulo. n« Pn1 ».n 'RV em tnr^d^Tr.
pop'ovaJrvioab ».TT^TS« 31SM-30
Vrtno narcelo
v Trnovem. « po''*« n-nvft.	Tr*	t>"0-
lam. rno-nVi« t.inl« na ■'♦»'vbo. Po;aPinriB r Cf-h^e-rt uJM S
Manjši lokal
ta večji e skladiščem, prv »anOTo a!i vez5.no — za obrt ali trgwi.no — oddam V-oi t>voini cesti $t. 1. Poirre se »totanu 31773-13
Pozor!
Takoj prodam zelo dobro voeliano- specerljsko trgovino z velikim prometom na Sušaku. Potrebno 100.000 D'n kapitala v gotovini. Zlata Jama za mlad zakonski par. Polzve se lz prliaznoetl v trgovini Cešnovar-Bez-JaJ, E,e?.ljeva cesta 1.
31804-19
Izkuh
oddam t novim Totjoiu ▼ Kaelov v vse* po-Kovalaica.h »J nt.ra«.
31831-19
Skladišče
«t	na Sv. Jakobi
torri takoj oddam. Dopise no og'a(»ni oddelek Jutra pod značko »prebodi^«.
31777-1«»
Mlekarno
Aoiiro vpeljano odflam. — Naelov v vseh poe-lova^rn-ca,h »Jutra«..	31S08-19
Brivski in frizerski
salon
r CeHn ngodno naprodaj.
Pomidb® n« podnri. Jutra v Celju mačko »Dobra bodočnost«. 31842-19
Gostilno bi trgovino
V centru Ljubljane oddam z 1. Januarlem 1935 Prostor za balin-canje ln vrt na razpolago. V prv! vrsti nrirte-Jo" v poštev Interesenti. k! vvameto skur>no. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Slfro »Gostil nlčar ln trgovec«.
31836-19
lokal 73 fo?itn?cO
na nTimetrem kra'u v LlubUan! vvornpm tako' v nniem Ponuflbe noč »So'r"«»» na pod' »Jutra*. Maribor. 31846-19
Beseda 1 D1n dnvelr 2 Din ra Slfrc ali dajanje os slo^a 9 Din Natman mroel i", nin
Velika hiša
trgovsko stanovanjska. t Ljub!jam nap-odaj. — Ponudb" o« oglasa: oddelok »Jutru« pod »4000 m1«.
31616-20
Dvodnižinsko vilo
fcuT>im v	P.-vrvndb*
na 3fr!a«ii oddelek Jutra pod iilro »I>vodniž ns.lca«.
31819-20
nbrt. v DoTr"a'nb — d a'je
posestvo
kako«- tudi?
hiša z vrtom
na Križu mi! Kamniku naprodaj. Knip?i!a olajSana event. • hipoteko, odnosno f hran. knjižica-»i.i Več se porTve pri Lap Arvtofuu. posestmi k ti v Kamnikn.
31604-20
Enodružinsko hišo
novo. iepo. z vrtom 900 ms pralnico in prit Udiram i. na Viču prodam GotoviTie vsaj 16.000 Din. d.rttgo hipoteka hi knjižice. — Ponudbe pod »Uffodie® na-kup« na ogasmi oddelek Jutra.
31019-20
Sobnemu slikarju
ki bi se rad osamosvojil na deželi ah premenll mesto, se nudi ugodna prilika z nakupom hiše v obrtni vasi na Gorenjskem. Usodni plačilni pogoji. Nas!r>v v vseh posl. J.	31203-20
Cca 20.000 m'
zemljišča
prodam po zeu> upodnii e-^mi tv» lepem prostoru —
bli®n srorenVkepft kolodvora. Vodovod im e'ekjtri:ka v b'Uiin.5. V pož»ev pridejo hidi fcnHižic^ Me«t.tie hra-nilimire ljulbl^TiSike. Vaslov v vseh jioel^raioicr.l] Ju,trn 31:173-20
7a vlo^o
prodamo novozldano hišo, poleg 1 orala zemljišča. cena 110.000 — tik Ljubljane.
Za vlogo Kmetske
prevzemu dolga ln nekoliko gotovine, novozldano trgovsko — obrtno hišo. Cena 620 000. Ljubljana. Realltetna pisarna Adamič. Vošnjakova
Enosob. stanovanje
zračno ln solnčno, za 1. alt 15. novembra. Ponudbe na cgl. odd. »Jutra« pod »Solnčno 22«.
31742-2''a
V Šiški
Iščejo 3 odrasle osebe, ves dan odsotne, dvosobno stanovanje event. enosobno. Ponudbe pod »Redni plačnik 22« na ogl. odd. »Jutra«.
31759-21a
Snažno stanovanie
2 sob iti pritiklin, i 5 5 e majhna družina za ta.koj ali pozneje — mogoče v okolico s"v. Pet.ra. Ponudbe na o?1«*™ oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plačam«.	31767-21/a
Stanovanje
dvo- ali trisobno, s kopalnico. ne daleč, takoi Iščem. Por adbe na ogl. odd. »Jutra« pod čilro »Redno plačujem«.
637-21 a

eseda 3 Din. davek 2 Din šifro ali daianje na lova 5 D'.n Najmanlši zneseS 17 Din
Stanovanje
s"*be krhiiije tokoj odda Savo (Me, res-tavracija, Dev. Mar. v Poijn št, 85.
31500-21
Dve stanovanji
dvo- in trisobno za n<o-fom-h^r odda Triibuč ca Ghneah. Tr^ajika ^sta 6. telefon 2605.	31770-21
Dvosob. stanovanje
taikoj od-la Šinkovec Ti3 Glincah, ce-s-t® V St, 25.
317&4-21
Dvosob. sfanovanie
s kooaltii^o takoj oddam. Ponudbe na o-?'«*- oddelek »Jutra« rH>d »Dvos'0^ro«.
31790-21
Besed« 50 para dave» Oln	«frc »11 da
'anie naslova 3Din Na) maniS' rnesek )? Din
Prazno sobo
i5čem s 1. novembrom. -Ponudbe nn osria«. oddelek ».Jutra« pod »Dvoriščna alii kletna«.	31669-2a'a
Opremljeno sobo
i 5 č e m'a;Si inte^ktualec pri sam<»tojnn dami. Po-nndibe na naslov: Ljubljana. Univerza. Dujanovid Vladimir.	3:595-23/«
Opremljeno sobo
solnčno. na periferiji aii v mestu išče s 1. novembrom gospa z otrokom. £e'i vso osikrbo aii souporabo kuhinje. Ponudbe na oglas, odd^io-k »Jntra« i^d šifro »Nemka«.	31721-23/«
Prazno sobo
evfctrt. e eouiporabo koipa.l-nioe. v centra aii bližnmi iščo nradnik. Ponudbe na o.sr'a8. oddelek »Jutra« pod »Dobro nlačam«. 3n:194-23'a
Stanovanje
d-vo- ali trisobno, solnčmo, e etekieno verando, oddam Ceeta na Rožnik šte-v.
31620-211
Zakonski par
brez otrok
v Mariboru-, dobi prosto Btaw>vet)ij<> in dmige uir-od-noRti ter plačo proti dnevnemu de'u hišnika. Prednost imajo mpokojenci. — Naslov v vseh posiova.lmi-c«h »Jutra«.	31631-31
Stanovanie
eobe in k.nbmie odda.m m !?>0 Din. Poirve so v pekami Duibanič. PovsSetn.-.a cesta, Kodeljevo. 31C67-2I1
št. 4, Ljubljana.
31776-20
Parcelo
Odprodam del vrta, — približno 600 kvadratnih metrov na Mlrju. Cena ugodna. Vprašati pod »Center Mlrja« na ogl. odd. »Jutra«.
21774-20
Zemljišče
ali več stavbišč naprodaj v Trgovskem pristanu proti hranilnim knllži-cam dobrega zavoda. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod š!fro »Nepremičnine«.
SI805 20
Fnodnistrsko hi«o
Drodam. 900 kvadratnih -"etrov vrta. Kurat. — D^aviie bl'm nove šole. T">«ta St. Vid nad ljano	31809-20
Parcele
na Knde'Wpm. tod! o-o+i knjižicam Me*f?M a1! Kmečke prod.im.	3T.
31801-20
Vinofra^l
t rojBTodarsklm noslonlem,
v Sav:T> !«k*	n-ndnrr
za 27.000 D;n. Naslov v vseh poslovalnicah .Tnr-a.
3'«41-20
Trgovsko
velik lokal z lzl^žh^ml. nwrtomp k'et1. 2 pobi. d dam tako' v Kolodvorski ulic! za trezno al' ol«arne Več pri »Posest« Miklošičevi 4
31829-20
Hiše
»»atiovftriiske trgovske -lle Dosp«=tvB In nnrep-v vsph dolini mos+B ln
'VotlffP nn norort-^rh CP--BTI nm^«'« P.on"+e+nq -,'eflrnfl Arfomf?5 Tjlub-lana Vožnjakov« 4 i 31312-20 I
Dvosob. stanovanie
s kabinetom in vsemi t>ri-tiklinami, zr'o prostorno, popolnoma renovira.no. takoj odda Fatur. Vpčna pot št. 7 — Pod rožnik.
31777-211
Dvosob. stanovanje
takoj oddem. Poizve se v trafiki na Karlovski cesti št 6.	31769-21
Opremljeno sobo
zajtrkom ln kosilom Išče gospod okros Ljud-
skeea aoma oziroma cerkve Sv. Jožefa. Ponudbe na ogl. oddelek r Jutra« pod sM-b'ora-na«.	31756-23a
»seda 1 nin davpk 2 Din :a šifre ali daiante na ova 5 Din Nalmanlš' znesek 1? Oln
Za 200 Din
oddatri takoj aili -s I.- novembrom lepo sobo 2 1 ali 2 poste: jama, elektriko. separatnim vhodom s stopnic i.n tekočo vodo. Šivalni stroj na rcapolago — 9pod,nja 5i5ka, Gorica uilics 31 (ob goren:siki že ločnici).	S1320-23
Pisarniško sobo
mnimo, v I. nadsitroipju, e separalraim vhcdoim. odda drogeri;a Hermtfi, Miklošičema cesta 30. 31695-33
Prazno sobo
•olnčmo. parke-tirano. e po-»e brnim vbodo® oddam ia 150 Din. Nae'.or v vs<4 ooslovainicaJi »Jutra«.
3:768-23
Sobo
Mtw.rirano, « »omporabo
kopalnice, t centru mesta oddam. Nafclov v vseh po-slo-v»Jelkah »Jutra«
31755-23
Opremljeno sobo
solnčno, • kiavirjem, na
žeijo tudi i zajtrkom oddam 8 1. novembrom na Sv. Petr» nabira štev. 43.
31818-23
Boljšo sostanovalko
» hra,»o aii brez sprejmem N"a» o<v v vseh poslovaJmi-nah »Jurtr««.	31824-Š
Sobico
poenol oddam. Narfmr ▼ poeiovalnicah Jutra.
81792-23
Prazno sobo
oddam takoj v Pc^lmilSča-'»ovi ul. 22, L»ub':'a.na VII '»1790-23
Opremljeno sobo
popoluom« s^-parirano, takoj oddam. Nasto-v v vseJi poslova!oica4i »Jutra«.
31794-93
Sobo
lepo opremljeno, « po^b-nim vh"dom. za 250 Din takoj oddam. Oglodati popoldne. Srediin« 5, Prui«.
31780-23
Sobo
lepo oprem! jeno, oddatt uiookojenou na MikloSčevi cesti 34.11, levo. 31KS-23
Sobo
v eerntr-n mesta takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
sises-as
Sobo z 2 posteljama
lahko s aouiporafoo kuMraje oddam v centru mesta. — Na«!.cw v vseh poelovalinP cah »Jutr»«.	91687-23
Ooremlteno sobo
zračno iin poetično, e hrano poceni oddaim v ctoroo-eki nlici št. 1«1. 31681-23
Prazno sobo
r nori rili <^ddam poapo-
d'čni v Zg. S:ad ?ro — Pod hribom. 31811-63
Sostanovalca
aprejimetn po nrernfi ceni v lepo eobo iredi meeta-Vafilov v veeh poe'ora 'iri-
cah »Jut:*«. 818(K-23
Lepo sobo
x uporabo kopalmice — ▼ centru mesta takoj oddam Naslov v vseh poe'ov«.'m-cah »Jutra«.	31796-23
Sobico
a posebnem vbodom, T H-
!a n« Mirju oddam v5so-ko^olki. Bocgišičeva ul. 5.
31914-23
Vdova železničarja
»ta-« 37 let, t malo pokojnino, brez otrok, »e želi seznaniti t dri. bemcem. Dojšse na podružnico »Jutfa« v Mariboru pod šifro »Vdova«.
31506-35
Poroke
veeb stanov in ver posredujemo najd^skrettiej-e im najsoiidnejfc Obrnite se na nas s polnim zaupanjem. Prospekte in navodila mz-poši 1 j« mo prot i na k a z i i u 10 Drn v poštnih znarniab v naprej. »Fideec, Zagreb, Tkalčičeva 4. 31578-28
Glasbila
■esedb i Oln aaves 2 Din ia sirrc aH dajanje oa
-lova & Oln. Najman,s zneuci 17 Dtn
Kratek klavir
čm, skoro nov iJf«*endor
fer, krasen g' ae, poveoi proda Do.bn».jc, Maribor, T«twsiibaciove nsic« 21-
31630-26
Dve prazni sobi
ra poslov™ lokal ali stanovanje, v še'en-bnr!TC»vi rriici oddam. Ponudbe na oglaeni oddelek »J utra« pod mačk o »550«.
31830-33
V Celiu
v Oblakovi n.lici 9ter. 23. vi'« Ločtiikar, oddam e 15. novembrom 2 kTasmi. opremljeni, parketirami sobi a coatraln o kur.!avo.
31839-23
Upokojenca
r	oskrbo sprejme
ma.njSa družina. Nasloiv ▼ vseh poslovalnicah .Tntra, 81741-33
Gosoodično
sprejme samostojna dama na sM-nova.nje t vsio oekrbo. Naslov v vseh p^elo-va'nicah »Jut™«. 31695-23
V Dukičevem blok«
oddam sobo t vsetn k<wn-fo-tom in hrano za 660 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Juitra.«.
31706-93
Sobo
io iepo cprrtrijeoo
in kabinet
nporabo kopalnice, r nre®tn oddani so'idni in etapni osebi. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 31700-23
Opremljeno sobo
veliko, oddam v hiši Gospodarske zveze, Tyrfieva 29 II, za enega aH dva gosnoda s 1. novembrom Kos.	31692-23
Opremljeno sobo
6 posebnim vhodnim oddaim takoj ali s 15 novembrom Nn«'o<v v veoh poslovalnicah »Jutra«.	311688-23
Sostanovalko
sprejme samostiojina pospa. Prednost šivilje ali držaiv-rre uradnice. — Nas'ov v vseh poslovalnicah »Jutra« 31686-23
Dvosob. stanovanie
oddam. Sotesk* Štev. io.
31753-21
Enosob. stanovanje
suho in zračno, oddam takoj somo od-neli družini. Sp. Šiška. Kavškova ce-'-sta št. 51.	31810-21
Gospodu uradniku
oddam lepo opremljeno ln separlrano sobo ev. z vso oskrbo v lastni vili blizu banovine. Ponudbe pod »Sporazum« na ogl. odd. »Jutra«.
31784-23
Separlrano sobo
lepo, v strogem centru, oddam stalnemu gospodu ali dami. Kopalnica, lift. Ogled od 11. do 15. ure. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
31697-23
Poslužujte se
cenenega prenočevanja t novo renovimnem hotel« »Soča«.	31613-23
Lepo, solnčno sobo
z vso oskrbo. b!iin oni-verze oddam eneaivu ali dvema dijakoma, oziroma mlaja ima gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	31518-23
Sostanovalca
s hrano ali bre« sprejme prija7/iMi stranka v xračno io prav okusno opremljeno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
31739-63
Lepo sobo
©erutrn me«ta oddam 1 aH 2 gospodoma. Naslov v reei poenovataicah Jutra 31T35-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom takoj odda Rat>W — Po^lai^ek Marmontove VL 3174S-23
JJM
(pj»eda 2 Dtn davek 2 Dtn sa Slfro ali dajan)* na <lova 5 Din Nalmanjft'
tnassir m nin. Jnrfst
Jell aponnaitd d«,m«, ki b1 mu pomagala dovršiti študij pod pogojem keene.&e ženrltve. — Cefflj. dopise s sliko na og'asn<i oddelek »Jutra« pod »Zoačajoostc.
31607-24
Intelektualec
3rt let star. lastnik lepega graščinskega posestva, zelo simpatične in prijetne zonanjo«ti. visoke elegantne postave, ločen ne po lastni krivdi, želi poztKvn-stvo vsled ženrt-ve s premožno inteligentno gospo dično, trdovioo ali ločenko t d-o-bro vrgo:o. Dota osigu-ana t vknjižbo, oziroma po želji staršev. — Dopise s sliko ali brez na oglas, oddelek »Jw-a« pod značko »Srečno nak'uč:e«.
31507-35
Dekle
staro 22 leit, dobro gospo-dTnja-kuba.rics. °e žeii poročiti z boJ./Bim gospodom — obrtnikom ali železničarjem. Ponudbe p-"si na og^s. oddelek »Jutra« pod šifro »Zeiira lasten dom«.
31663-25
Poročiti se želi
podleten obrtnik z gospodično, trgovsko ali gostilniško Izobrazbo z nekaj denarjem v starosti od 20 do 26 let. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tajnost strogo zajavo^e^a« 31642-25
Katera tnrovčeva hči
bi hotela poročiti moje <ra sina z dobroldočo trgovino ter bi mu v skunnem delu pripomogla do večjega u«T>eha. Ponudbe z optsom ln naslovom al' brez na o?!, odd. »Jutra« pod šifro »Stroga ta '•""«+,« 31654-25
Tri Gorenjke
lete matija • tremi planinci. Dopise a sliko na og^ae. oddelek »Juta-a« pod šifro ».Planika, Rododen-d.ron. Marka«. 31656-24
Trgovec
dobro altulran, želi spoznati enako gospodično, ki bi res Imela veselje do trgovine. Ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Sijajna bodočnost«.	31653-24
Duša!
V brvem f^nem hr*p«wm?<i čaViim ndaoo — Ijnibrm le Tebe!	31335-34
tffiHfli
Beseda i Din davek i Din -a Mfrr ali -Jn'*n'* ne slova S Din. Naltnanjšs ■osssk V0 Dtn.
Trgovec
bi poročil gospodično, ki poseduje nekaj pVovine — radi povečanja obrata. Dopis« na podružnico Jutra v Celju pod inačico »Dobra partija«.	31635-25
Trgovec
in posestnik
petdesetih let, pravoslavne vere, zdrav, soliden, z 200.000 Din kapitalom ln 2000 Din mesečnimi dohodki bi vzel In poročil solidno vdovo brez otrok, ki razpolaga z gotovino. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zenltev«. 31657-25
Želim spoznati
9?—40 let starega gospoda — svetovalca v poslovnih zadevah. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Rešitev premoženja«.
31729-25
Varana
r lakoBtt, žeii v svrtvo tolažbe iskrenega prijatelja. Ponudbe na og'asn.i oddelek »Jutra« pod »Tiha •■reva«.	31730-25
Izgubljeno
iieseda i Din dav-g i uit,
ta Slfro ali dajan is na slova S Din. Najmanjši enesek 17 Oln.
3000 Din
dobi pošteni najditelj zapestnice spominske vrednosti lz velikih amethystov. obdanih z malimi svetlimi kamenčki. Prijava v odvetniški pisarni L. Tornago, — Ljubljana, Kralja Petra trg 2.	31736-28
Stanovanie
5—Gsobno. v centru mesta takoj oddam. Ponndbe na otros. oddelek »Jut-n« i>od »Strogi center«. 33S06-21
Dvosob. stanovanie
s kopalnico za 750 Din oddam s 1. decembrom v Rožni dolini, tik mestne meje, Pojasnvla da-ie Košir na Aleksandrovi c-ceti 2/V 31630-31
Podpritlično
stanovanje
kramo, suho, oddam s 3. novembrom v Mostah — Zelena joitna. PreSe-nova ulica 15.	31679-21
2 komfortni
stanovanji
solnčnl, vsako obstoječe lz treh sob ter vsemi prltlk!'naml ln centralno kurlavo. odda s 1. novembrom Penzijskl fond advokatske ln notarske komore v Dvor-žakovi ul. 10. 31694-21
A R I T A S"
Posmrtnina, dota, starostna preskrba. OPOZORILO:
Vsi, ki ste rojeni 1. 1855, 1860, 1865, 1870, 1875, 1880, 1885, 1890, 1895, 1900, 1905, 1910, 1915, 1920 in 1925, pristopite v zavarovanje »KARITAS« vsaj do 15. novembra 1934. Ce bodete pristopili pozneje, bodete pri istem mesečnem prispevku zavarovani za znatno manjši znesek.
Ne odlašajte!	8861
Zavarovanje »Karitas« je popolnoma varno!
Jamstvo Din 50,000.000.—
»KARITAS«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice.
Več trisobnih
stanovan'
z vsem komfortom ln prlt:klinaml. v centru mesta oddam s 1. novembrom. Tnformaclle-Gatev, ui_ §t. 5. sobq št. 220.	31696-21
V Mengšu
vidam «Vinovan:e J d« 'avn*p-A — za ^st^no o.bM Vnrašsnjs pod »S»anr>vfl na oglasu! odd^ek •Jntra«.	31(174-21
PRODAJA
20.831.10 kg rashodovane hartije i 1134 kg sprovodnih listova sa naljep-ljenim i ponlštenim poštanskim markama.
Direkcija pošta i telegrafa u Sarajevu na osnovu reSenja Mini-starstva P. T. Br. 63.014 od 18. septembra t. g. prodače putem ofer-talne licitacije na dan 3. decembra t. g. 20.831.10 kg rashodovane hartije bez poštanskih maraka i 1134 kg sprovodnih listova sa na-ljepljenim i poništenim poštanskim markama. Svi sprovodni listovi, koji su izloženi prodaji snabdeveni su odgovarajučom vrednošču sa poništenim poštanskim markama i medju njima nema sprovodnih listova i drugog papira bez maraka.
Uslovi za ovu prodaju mogu se videti u Ekonomnom otsjeku Direkcije pošta i telegrafa u Sarajevu, soba broj 124, ili kupiti uz cijenu od 20 Din na zbirnoj blagajni pošte Sarajevo L gdje se po-laže kaucija svakog radnog dana u kancelarske časove i na dan licitacije do 10 sati, i to naši državljani 5%, a strani 10% od po-nudjene cene.
Iz kancelarije Ekonomnog otsjeka TMrekrifa poŠta I telegrafa
n Sarajevu broj 51.010-34.	8835
Aktovko
eem Jigubil na Emonpfci
cesti. Najdite'j naj jo proti nagradi odda na Rimski cesti št. 2/III — levo.
31758-38
Klavir
(Bfisendorfer) — dobro ohranjen, se poceni proda. Ogleda se lahko pri Ranzinger, Ljubljana.	31690-26
Živali
seseda I om davek i Oln ia šifro ali dajanje aa siova s Om. Najmanlš' -nese* II nm
Več kanarčkov
harca.rjer, dobro pe-vc« — zaradi pomanjkanja prostora po zelo nizki ceni proda Franc Cerne, Salo pri Žirovnici, GoremSčfco.
3169337
Črn doberman
majhen, ki eJ-iSi na ia »Bob«, se je mg-uitil na poti ii Mednega do vasi
Seničica. Javiti no Reslije-vi ceeti 28.	31701-27
Ovčjaka
3 mesece starega pr»da Baje Amtoin, Miosve, Ma-renčičeiva ttiic-a šte-v. 5.
91T06-S7
Male papige
raznobarvne, krotke, pripravne za učiti govoriti ter starejše za va-lenje ln
kanarčke
čistokrvne harcarje, Izvrstne pevce, rumene. Se kaste tn čisto bele barve poceni proda Kos. LJubljana. Nunska ul. 3 31722-27
Informacije
■ seseda I Dtn davek 2 Din
sa suro ali dajanje na slova 3 Om. Najnmnja-znesek 17 Oln.
Preklic!
Podpisani prekilcujem vse neresnične obdolil-t.ve, katere sem lznesel o delegaciji Skupine Bo-levnlkov iz . Trbovelj
prilikom pogreba NJ. Vel. kralja Aleksandra I. Uedinitelja v Beoera-du ter se tem potom zahvaljujem Bojevnikom iz Trbovelj, da so odstopili od sodne poti. Obenem pa naprošam vse. napram katerim sem lznesel te obdol-žltve. da ne raznašajo teh nepremišljenih besed naprej, ker so neresnične. MeSko MIlan. — rudniški kanclist. T^bov-I1e.	31772-31
Preklic!
Podp^ani prekličem Iti žalujem vse žaljiivke. ki »em jih izr-ekel napram gosmodu Litbe] Drago i® Dobretija. ObSs^u^ tndi. da sem mu dal kloftjto dne 3R. ju-'i:a 1934. ter se mu zahval ;u'em. da je odsto-t>;! od kazenske ovadbe. — Maribor. 27. cfct. 1934. — TskraS Hen-"k. 3"«f7-31
Dražbe
ieseda 1 Din davpk 2 Din :a šifro ali dajanje na-lova 5 Din. NalmanJSl znesek 17 Din
Objavljena dražba
premičnin dne 29. t. m, pri Sv. Ani, poŠta Tržič. se ne vrči.	31680-32
stroji
tessda » Oln daveK 2 Dlu ea Slfro ali dajanje na slov. 5 Din. Najmanjž' BDesek i* nin
Pisalni stroj
najnovejše tipe — dobro ohranjenega kopjroo. Ponudbe na og'asnri oddelek »Jutra« pod Šifro »Stroj«.
31541-29
ČevU. šivata! stroj
£e malo ra.WJ<«, poceni naprodaj v Vegovi trllci it. leil, iovo. 3CC68-28
Pletiini stroj
St. 8. dober, n^vvKjo na-prodaj. Naslov v veeh poslovalnicah »Jutra«.
31703-2»
šivalni stroj
pogreaijiv. itopa. Stika itd.
pooeni naprodaj v Dvo rakovi oiici	3T. levo.
3:6:?-29
Pisalni in šivalni stroj
dobro ohranjena proda Boii«, Rimska eojta
81728-39
Obrt
deseap se para davs» - Dtn u Mtro al) da 'anje aasicva 3 Din Raj ■nanlSf rasssk 19 Otn
Gumi nogavice in gumijasti pasovi
v ve.! i.kd za»'ogi. — AdeJ« Besedn.ik, Ljnihiijasia, Se-Veofcargonu ulica	6.
31706-440
Damske klobuke
dobite najceneje v wn"orm »Mia«, Pasaža nebotitoika, Aleksamdrova 4. P-omra^il* 30 Din.	a:ai6-30
Vrednote
Heseda I Dtn davek i Din ea Slfro alt dajanje a. slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Srebrne krone staro ziato in srebro
k a p a j • rafinerija ftragiti
kovin t Ljubljani. Cirei* ulica S&ev. 86 — vbod a Vid rvdajjske eeste (prt go
< rp.iar U ožina).	70
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eeoab
CERNE — juvelier
Ljubljana, Wotfora nliea 3
Kislo zelje, repo ln carmo
p^omCM, pO breekodka-renčo: fteic vsako maoiino lobavtja Roman. Ljubljana. Sv. Pe>ja cesta 83. — TeJefoo 27-66.	817-33
r»r»
l»Mi»ccut t uui aavea i za ftifro aH dajanje naslova S Din Najmanju ■mnel 17 ntn.
Z orehi in jedrci ter namiznimi jabo&i
se oskrbi za £lmo vsaka
specerljska trgovina, dokler so še poceni. Razpošilja jih v vsaki množini najceneje tvrdka S oper Franjo, Hrastnik.
11712-34
Ia zimska jabolka
skrbno odbrana ln sortirana po sortah ln kakovosti ter trpežnostl, stalno v zalogi po zmernih cenah. Pri odjemu nad 100 kg večji popust. — Oglejte si veliko sadno razstavo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3.	31658-34
Jabolk za mošt
Interesenti i« r*%) jarri^e pri
frrnfki Franjo S o p e r r Hrastoi&a.	917BMM
Razno
rieseda I Din davek 3Dtn. za šifro ali dajan)« aa-siov. • Dtn. Najmanj« znesek 11 Dtn.
Vse govori
da se za male solds dost reči, samo pri
»Promet"
v Ljubljani dobi! Ravno tam se vse proda, kar kdo doma ima.
8866
Zlato, srebro, platin
kupuje po najvišjih dnevnih cenab Mariborska aflnerlja zlata — Maribor. Orožnova ulica 8.	230-35
Orehova Jedrca
oči&čena, od 5 kg doije fco. 16 Din razpoši ja De-eider Goldgruiber, Gra&iiii-oa, Vrbctka bentoivina.
31«o:-S3
Štajerski krompir
vsake vrste nudimo franko vagon kg od 30 para naprej. Breaičič, Tpagereko.
ai<a&-33
Kislo zelje
repo novo, prvovrstno, ln cele glave za sarmo v sodčkih dobavlja po
Brezkon kurenčnl ceni Gustav Erklavec, Ljubljana. Kodeljevo 10. te let on 25-91.	203-33
Kupil U 2000
drevesc
Nujne ponudbe na
Hinko Bauer
ZAGREB,
Ilica 26.
8837
VATO
v tablah ta ca odeje.
Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik!
ARBEITER
Maribor 29
NAGLO SREDSTVO, DA ZADQBITE SIJAJNO BELE ZOBE IN ZANOSEN NASMEH.
J

Začnite snaSti robe s KOLYNOS-om. VMeB boste kako naglo zadobite belino in blesk, zaradi katerib ste se toliko divlll drugim. Videli boste, kafco bo Kolynos polepšal vaše zobe kot noben drag izdelek. Prepričali se boste v najkrajšem časn, v koliko so vam postali zobje bolj beli. Poskusite s K olj-nosom počenši z današnjim dnem.
&OLYNOS zpaaIobe
Pred zimo si nabavite pravočasno po nizkih cenah šivane in druge odeje!
Trgovski dom Stermecki Vam nudi:
Din 90.— 94.— 105.— Šivane odeje iz ko-
tona in ruša Din 125.— 128,— 170.— Šivane odeje iz
finega klota Din 30.— 391,— 88,— flanel odeje Din 150.— 225.— 254.— volnene odeje Din 47.— 57.— 63.— konjske odeje Din 206.— 251.— odeje za na voz in avto
TOOVSn-DOM
^OVAfiflA-t€0LA • II • tJHR
Celje »t. a*.
Zahtevajte takoj novi veliki ilustrirani cenik, ki ga dobite brezplačno in v katerem najdete vse, kar potrebujete. — Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.

Marceli« Tinayrei
41
Upornica
Roman
Bližnjih prijateljev ni imel. Mati mu je bila zdavnaj umrla, oče, bivši višji pravosodni uradnik, je pa živel na svojem posestvu na deželi. Nič v Noelovem govorjenju in mišljenju ni kazalo, da bi bila nanj vplivala ljubljena ženska.
Živel je sam, prost in veseleč se svoje prostosti. Pri tem pa nikakor ni bil odljuden. Ljubil je Pariz, kjer se je rad kaj časa pomudil in ki ga je rad spet zapustil. Mnogo je hodil v gledališče, skoraj vsak večer je bil kam povabljen. Časih je drugi dan pripovedoval Jozani o taki večerni zabavi in kdaj pa kdaj je med razgovorom pripomnil: »Pri večerji sem imel jako zalo sosedo.«
Kadar se je Jozana vrnila v svoj skromni domek, je v duhu neredko zagledala gospoda Delysla za sijajno mizo, z lepo sosedo zraven sebe. Kaj je govoril?... Kakšen je bil videti?... Ali je bil podoben tistemu Noelu, ki ga je poznala? Ali je tudi v sosedo upiral tisti pogled, jasen, bleščeč in raven kakor meč, pogled, ki se ji je še dolgo potem zdelo, da čuti njegov breztelesni dotik?
Stisnjena v svoj slamnati naslanjač, omamljena od toplote in brnenja plinove pečice, je Jozana izpustila odprto knjigo ali pričeto vezenje iz rok. Mislila je:
»Zdajle so vstali izza mize... moški so v sobi za gospode, ženske v salonu. Prepričana sem, da se gospod Delysle razgovarja z ženskami...«
Kak večer si je tudi mislila, da sedi njen novi prijatelj pri sve-tiljki ob kaminu, takisto sam kakor ona, v svojem stanovanju na Plače des Vosges, čigar visoka okna, obložene stene in pohištvo ji je bil že mnogokrat hvalil.
»Nikoli ga ne bom videla v njegovi domačnosti... Skoda! Ni ga resničnega prijateljstva brez složnega občevanja, in takšno občevanje je med moškim in žensko, ki sta oba še mlada, skoraj ne-
„21M A"
KONJSKA STRUNA (Rosshaar)
2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki
FRANC J E Š E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju.
Vzorci franko!	Ustanovljeno 1768.	Cene nizke.*
ČISTO POLT
diotfeže-te t e.nem dr^f-h tedmi s pomoZfO giaeo-vite bioitsike »Kure luščenja«. Ne-opazijifio za oiio Inoo obuairitje-te kožo in temeljilo &er oa imerom odstranjujete prišče, ogTce, mozolje, luJuijičavo. tr-do, naaBt.tto svetlečo ee. ovenelo kožo in znake staranja. Uaoeb m neškodilgiiivoet jajamčemi. Ge.rn.itura 120 Din. Vc^afco uri!« škoduje polta. Vzemite ze uDiTvaiHje 14« Vta«1© liimaono^o Emulzijo. Velika mektenic« 50 Din. Za čaščenje in rezš:rj«nje por za od pravo šmmke in osveženi j« polt! je nenadlkrilljiivo mandljpvio mleko »Aslami« Din. _ Originale SCHRODER - SCHENKE raop-jšilja Omniia. oddelek 1/3, Zagreb. Gundii liče-ve ulic« or 8. 1. k«u. — Poštnina, če se plača na.prej 7 Dira. povzetje 14 Din. — Zahtevajte brezplačno ilustrirani katalug.
P H M J* M
Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko.
Dobavlja se v vsaki množini
E. Vajda, čakovec
Telefon štev. 59, 60, S, 4.
CENE PERJA ZELO ZNI2ANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
ZAHVALA
Za premnoge dokaze sočutja ob priliki bridke izgube naše dobre, nepozabljene matere, vdove
^fze Jzsitifo
se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so se potrudili ublažiti našo neizmerno tugo.
Dolnja Lendava, dne 26. oktobra 1934.
8827
žalujoča rodbina.
čitajte „Jutrove" male oglase, ki imajo vedno uspeh!
KUPUJEMO
„RIBNIČAN" po Din 2.— za kg,
samo od naših članov.
GORENJSKI KMETJE VČLANITE SE PRI
Kmetijski okrajni zadrugi v Kranju.
šolo ljubezni,
sreče in obojestranskega zadovoljstva imenujejo
NOVI KATALOG ŠTEVILKA 3
ki vsebuje: Pripomočke za polno življenje v zakonu (za moške in žene). Pariške gumaste novosti za intimno zakonsko življenje, diskretne potrebščine za moderno damo in gospoda, zaščitna sredstva za gospe in gospode, interesantne pariške specialitete. pariške fotografije in druge razne predmete, ki so za vsak zakonski par nujno potrebni! Ta nad vse zanimivi katalog s številnimi slikami razpošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez vsakega naslova tvrdke za 10.— Din. (Denar ali poštne znamke! Prospekt »SALUS STAN DARD« (patentirano mehanično sredstvo, izumljeno po zdravniku ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno) razpošiljamo diskretno za 10 Din (poštne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsakega naslova.
Zastopstvo »Salus«, Zagreb 6, Jo.. Samostanska ulica št. 11.
snogoče... A morda je bolje tako... Saj nisva iz istega družabnega kroga. Njegova dodga potovanja naju bodo seveda tudi ločila. Prej ali slej se bo oženil... Zato je bolje, če se ustavi na pragu mojega življenja! Da si prihranim razočaranje, moram biti proti njemu zelo prijazna, a tudi zelo previdna.. .c
Tako se je branila prijateljstva, ki jo je nezavedoma odvračal od občutka njene samote, od njene žalosti in njenega ljubezenskega gorja... Nič več ni prebirala Mauricevih pisem, ki jih je hranila v predalu.
Nič več se ni vpraševala: >Kje neki je ta mah? Ali je srečen s svojo ženo? Ali me je zdaj čisto pozabil?... Ali ga bom še kedaj videla?«
Namesto da bi rila po mlačnem pepelu spominov, je videla, kako se razgoreva rahli, čisti plamenček čuvstva, ki ga še ni poznala ...
Mnogokrat je po takih večerih dobila od Noela pismo ... Torej sta bila v istem trenutku mislila drug na drugega!... Nekoč ji je poslal z uradne slavnostne pojedine zlatoobrobljen jedilnik, ki je bil s svičnikom napisal nanj nekaj besed:
»Dober večer vam voščim, spoštovana gospa in prijateljica! Pravkar se uliva name politična zdravica... Mar bi bil pri vas! Vaša uredniška sobica mi je pred očmi kakor krasna zelenica v puščavi... Do svidenja jutri...«
Mnogokrat je Jozana mahoma začutila željo, da bi mu tudi sama pisala, iz potrebe, da bi govorila z njim, ali pa, da bi nadaljevala razgovor, ki sta ga bila prekinila. Pričela je pismo: »Spoštovani gospod...« Ne. tesa očrovora ni marala.. »Spoštovani gospod in prijatelj...« Ne! Najrajši bi bila kratko in odkrito zapisala »Dragi prijatelj,« pa se ni upala. Nato mu je pisala brez ogovora, kar je ni spravljalo niti v najmanjšo zadrego, saj ni takih pisem nikoli oddala...
In po dvakrat ali trikrat na teden je govorila z Noelom. Kaj je vleklo tega mladega človeka k ženski, ki ni bila Bog si ga vedi kako lepa in in je živela v skromnih razmerah in je bila pogosto žalostna pa zmerom nekoliko skrivnostna? Nikoli ji ni dvoril, ni-
koli ji ni rekel, da je 'lepa, mamljiva in duhovita. A strastno ee je zanimal za njeno osebnost, njen značaj, njene opravke, njeno življenje, njeno preteklost, in to zanimanje je bilo podobno nekakšnemu nagnjenju, ki z njim narava vleče dušo k duši.
Foucartove besede so navdajale njeno srce z nemirom. Danes je pričakovala Noela...
Nazadnje je prišel, ves vesel:
»Pri vas je tako prijetno ... Zunaj pa vesoljni potop ... Kako
se imate?... Dobro?— Ali se ne pretezate z delom?___Hotel
sem priti že včeraj; pa ni bilo mogoče! Večerjal sem z mogočniki tega sveta pa sem zakasnil. Preden sem se oblekel, je bilo treba napisati še kup pisem ... Oh, kako sem vesel!«
»Zakaj?«
»Zato ker sem tu... Drugače mi je zdaj povsod pusto... Spleen se me loteva... prvikrat po dveh letih... Še delo me ne more ozdraviti...«
»Dolgočasite ee, ker se vam predobro godi.«
»Ta je pa lepa!«
»Ljudje, ki so zelo nesrečni, se nikoli ne dolgočasijo. Delo in skrb za vsakdanji kruh jim ne dasta, da bi razčlenjevali svoje duševno stanje. Ce ima pa človek tako prijetno življenje kakor vi, gospod i_>elysle, če živi samo zase in misli samo nase .. .<
Noel se je zasmejal:
»Kar epikurejca me imenujte, samozadovoljnega filistejca in sitega kapitalista.«
»Dolgočasite se, ker živite nenaravno življenje... Človek |H sebično, a vendar družabno bitje. Oženite se!«
»Iz sebičnosti?... Iz družabnega nagona?... Ne!... Rad bi... Rad bi se lotel kake zelo težke naloge, postal veli mož, dvignil svet s tečajev, osrečil človeštvo ali ga spravil na kant! Ko sem hodil v šolo, sem zmerom sanjaril o tem da postanem Don Juan ali Napoleon... Življenje se mi je zdelo dirka z zaprekami... In pozneje sem ljubil na potovanjih vse, kar je bilo neznanega, vse pustolovščine in nevarnosti... Ljubil sem težko dostopne kraje in ženske, ki se niso dale osvojiti...«
Oototo	t«**
l	°r Je
C" ***


TiVAP OBLEKE
šivalni stroji od Din 1600.— naprej
Otroški vozički od Din 200.— naprej
Dvokolesa od Din 950.— naprej
»Sachs« motorji od Din 5000.— naprej pri »TRIBUNA«
F. BATJEL, LJUBLJANA
Karlovška c. 4. Ceniki franko.
Zahvala.
Za vse izraze iskrenega sočutja povodom prerane izgube našega dobrega očeta, starega očeta, gospoda
IVANA MARCHIOTTIJA
TRGOVCA IN POSESTNIKA
kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, za nad vse častno spremstvo k %'ečnemu počitku izrekamo našo
najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 27. oktobra 1934.	8833
Žalujoči ostali.
RAZPIS
Občina Videm Dobrepolje, srez kočevski, razpisuje službo delovodja-pripravnika in službo pomožnega delovodja. Za prvo službeno mesto se zahteva dovršeno srednjo šolo. za drugo pa dovršene štiri razrede srednje šole.
Prosilci naj se obrnejo s tozadevnimi prošnjami, opremljenimi s prilogami, ki jih navajata člena 7 in 8 banovinske uredbe o uslužbencih (Službeni list z dne 17. IH. 1934 št. 184-22» na občinsko upravo najkasneje do 30 novembra t. 1. Služba je pogodbena, dokler ni odobren od banske uprave v smislu § 90 občinskega zakona sestavljen Statut, nakar se potom razpisa obe omenjeni mesti zasedeta pragmatično.
Vse pravice in dolžnosti uslužbencev so razvidne iz citirane banske uredbe in občinskega Statuta, ki je vsakemu prosilcu na vpogled v občinski pisarni
Mesečna plača za pogodbeno službo je določena za delovodjo-pripravnika Din 900 n za pomožnega delovodjo Din 600.— Uprava občine Videm Dobrepolje, dne 4 oktobra 1934 St 4202
Uprava ohofrie Videm Dobrepolje,
dne 24 oktobra 1934
•Predsednik obClnp- Strnad Jote.
Blaeralnik Hren Anton	8819
GLASBIL!)
ppisnona
F cSo od/a ;
_umefruKčro__
Krt NflCPOPOLNEJSR in cenejša
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILOALNA TVRDKA
Fm S£K!NEIDi£RL
izdelovanje &ua5bil i« glasahnirl pritekuin
ZAGREB, Tiikclieeva uMO/c
Violine__od I)in?1?mvzgopl Havaisks k.bare.
Kitare___- -148.- IjL^ic£L9.
Mandoline.,. 98.- - fcStf Harmonike - - rO.- - | najce, .aje.
oiNIK
ZRHTEVRJF& "^hUP
Laglji start, manjša poraba bencina s
Champion
SVECICAMI
Glavno zastopstvo
in skladišče
ROBERT VEINBERGER
Zagreb Oajeva uL lfl.
6359
NA KRIŽIŠČU CENTRUMA LJUBLJANE
oddamo v L nadstropju
komfortno
e
obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 8839
NAJFINEJŠO POPOLNOMA NARAVNO
SLIVOVKO
vinsko žganje, tropinovec kakor tudi vse druge vrste alkoholnih pijač dobite po zelo ugodnih cenah v vsaki količini, najboljši kakovosti, v jakosti od 20—60% pri veležga-njarni sadnih žganj
FILIP FRELIH, KARLOVAC
Ponudbe in vzorce pošljemo na zahtevo.
8692
AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK
ZDRAV IN VESEL
dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit. pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po malo žiičico okusnega »Energina«.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v polti trških steklenicah. 1 steklenica Din 35.—.
(Reg. S. br. 4787-32)
JlAMSKE PLAŠČE
kupite najceneje pri
F. I. GORSČAR, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 29.
Na zalogi velika izbira športnih zimskih, od Din 220.— naprej, črni v raznih temnih modnih trrvah od Din 400.— naprej; uekliški v vseh velikostih od Din 180.— naprej: otroški od 2 let vse velikosti od Din 110.— naprej. Na zalogi tudi vsa ostala lamska in otroška konfekcija lastnega izdelka. — Vljudno Vas vabimo, da si ogledate konfekcijo pri nas. predno kupite drugje ker boste najholiše noptr^ženi. 8802
(Jrelnje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskardo d. d. kot tiskarnaria Franc Jezeršek. — Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.