SSG: spodbudne besede * konzulke RS o rešitvi krize Bordonova nova drama v Stalnem gledališču FJK W J^J HvlmT >yjm r\2 Starosta Mali princ v znamenju sodelovanja med generacijami íf VI Lučka Tomsič o zaposlovanju visoko kvalificiranih poklicnih profilov v Italiji, ki pogosto prihajajo iz Slovenije /¿15 Primorski • v T Ce se manjšina cepi na manjšine 999 Poljanka Dolhar Debata, ki je v torek zvečer potekala v tržaški Gregorčičevi dvorani, ni prinesla revolucionarnih odločitev. Predstavniki strank in krovnih organizacij, v katerih se prepoznava večina »aktivnih« Slovencev, so predstavili svoja stališča o manjšinski organiziranosti, nekaterih ustanovah, (ne)potrebnih dvojnikih. Poslušalci so dobili dodaten dokaz, da so ta stališča včasih diametralno nasprotna in to celo med predstavniki istega nazorskega tabora in iste politične stranke. Splošna ocena torkove debate ne more biti pozitivna. Naša manjšina se pod pretvezo pluralnosti vztrajno cepi na nešteto drugih manjšin. Naša skupnost si očitno ne želi ene same organizacije civilne družbe. Prav tako je očitno, da se ne prepoznava v eni sami politični stranki, pa čeprav bi ta rada bila zbirna stranka vseh Slovencev v Italiji. Morda bi bilo bolj konstruktivno, ko bi se s tem (vsaj trenutno) sprijaznili in raje poiskali druge skupne imenovalce, kajti težko verjamem, da naše »manjšine v manjšini« nimajo skupnih interesov. Na torkovi debati je bilo jasno, da med njimi prednjači preživetje naše skupnosti in njenih organizacij. Skupni končni cilj torej obstaja, do njega pa vodijo različne poti. Kdo naj določi katera je prava? Kdo je poklican za to, da sestavi seznam prioritet? Navedem naj samo nekatere možne dileme. Kako naj porazdelimo javna sredstva, do katerih imamo zakonsko pravico? Za ohranjanje poklicnega gledališča ali Primorskega dnevnika? Če je odgovor pritrdilen: kaj smo kot skupnost pripravljeni narediti za njun obstoj in razvoj? Če je odgovor odklonilen: v kateri sektor bi raje vlagali? Morda v dodatne tečaje slovenskega jezika za večnarodne obiskovalce naših šol? V nabavo tisočih slovenskih verzij računalniških programov in korektorjev? V ustanovitev tretje glasbene šole? V združitev vseh zamejskih založniških hiš v solidno, tržno založbo? V »normalnih« družbah skuša odgovore poiskati večina; v demokratičnih družbah skuša pri tem upoštevati tudi mnenje manjšine. Kdo pa predstavlja večino in manjšino naše skupnosti? Brez takega ali drugačnega preštevanja, brez takega ali drugačnega dogovora, bomo težko odgovorili na to vprašanje. Morda bi se morali tudi s tem sprijazniti. dnevnik ČETRTEK, 29. OKTOBRA 2009 št. 256 (19.655) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € pakistan in afganistan - Talibani dramatično stopnjujejo svojo teroristično dejavnost Krvava atentata v Pešavarju in Kabulu V Pakistanu Clintonova, v Afganistanu priprave na balotažo TRST - Začele so se spominske svečanosti Proslave ob 1. novembru Slovenska ministra Žekš in Vlačič na bazovski gmajni in v Rižarni - Poklon padlim tudi po vaseh TRST - Pred nami je 1. november, dan, ko se spominjamo svojih rajnih s komemoracijami in polaganjem vencev k grobovom, spomenikom in obeležjem padlim borcem. Včeraj sta slovenska ministra Boštjan Žekš in Patrik Vlačič obiskala Tržaško: na bazovski gmajni in v Rižarni sta se v družbi predstavnikov nekaterih občin z obeh strani meje, krovnih organizacij SKGZ in SSO, tabornikov RMV in Stranke slovenske skupnosti spomnila vseh padlih. Spominske svečanosti so sicer potekale tudi po bližnjih vaseh, kjer so krajevne organizacije počastile svoje padle. Na 3. in 8. strani rim, trst - Predstavitev poročila Karitas o priseljevanju V Italiji več kot 4,5 milijona priseljencev, v Furianiji-Julijski krajini pa skoraj sto tisoč RIM, TRST - V Rimu in Trstu so včeraj predstavili 19. poročilo italijanske Karitas o priseljevanju, po katerem v Italiji živi preko 4,5 milijona tujih zakonitih priseljencev, ki s svojim delom prispevajo kar skoraj deset odstotkov italijanskega bruto domačega proizvoda. Priseljenci predstavljajo dobrih sedem odstotkov celotnega italijanskega prebivalstva in prebivajo večinoma na severu države. V Fur-laniji-Julijski krajini jih je skoraj sto tisoč, kar je 2,4 odstotka prebivalstva, večina pa jih prihaja iz Evrope. Podatki kličejo k politiki integracije priseljencev, ki so tudi tarča nestrpnosti, ki ji botrujeta ignoranca in predsodek, ki ju je treba premostiti. Na 6. in 8. strani ISLAMABAD, KABUL - Na živahni tržnici v pakistanskem mestu Pešavar je včeraj eksplodiral avtomobil bomba. Pri tem je bilo ubitih 92 ljudi, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih. Do napada talibanov je prišlo le nekaj ur po tem, ko je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton začela tridnevni obisk v državi. V središču Kabu-la pa so včeraj zjutraj talibani napadli neko gostišče, kjer bivajo uradniki Združenih narodov, pri čemer je bilo ubitih 12 ljudi, med njimi najmanj pet uradnikov ZN, kakih 10 pa jih je bilo ranjenih. Šlo je za napad talibanov v okviru ofenzive pred drugim krogom predsedniških volitev. Na 13. strani Tondov odbor s socialnimi partnerji o deželnem proračunu Na 4. strani Riccardo Illy ne bo šel z Rutellijem Na 6. strani Zanimiva razprava v Slovenskem klubu Na 9. strani Razlastitveni postopek vse bolj kamen spotike Na 14. strani V Gradišču avtomobil zbil mladoletnico Na 14. strani Odbojkarsko SP 2010: v Trstu Srbija, Poljska, Nemčija in Kanada Na 19. strani SLOV I K S LOVE N 5 KI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ FORUM Izobraževanje in raziskovanje: ključna dejavnika v kriznem obdobju 2 Četrtek, 29. oktobra 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Čezmejni projekti priložnost tudi za Slovence v sosednih državah Razprava o izzivih in ovirah za učinkovito izvajanje čezmejnih razvojnih projektov LJUBLJANA - Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je včeraj razpravljala o izzivih in ovirah učinkovitega izvajanja čezmejnih razvojnih projektov. Na seji so bili prisotni predstavniki organizacij v zamejstvu, ki se ukvarjajo s čezmejnim sodelovanjem, in ki so ob tej priložnosti izpostavili nekatere težave pri izvajanju programov. Gre za operativne programe čezmejnega sodelovanja, ki se izvajajo v okviru cilja "evropsko teritorialno sodelovanje" na področju kohezijske politike EU. Organ upravljanja programov je služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, le v Italiji to vlogo igra predsedstvo dežele Furlanije Julijske krajine. Do deleža pri črpanju evropskih sredstev za omenjene programe so upravičene tudi slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Za namene pridobivanja sredstev je bil v Italiji tako leta 2004 ustanovljen Euroservis, v Porabju na Madžarskem leta 2006 razvojna agencija Slovenska krajina, na Reki na Hrvaškem pa leta 2008 Urad za Evropo. Predstavniki teh in nekaterih drugih organizacij slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah so na seji, na kateri je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš, predstavili specifične razmere na tem področju v njihovi državi, izpostavili pa so tudi nekatere skupne poteze. Predsednik Slovenske gospodarske zveze na avstrijskem Koroškem Benjamin Wakounig je tako spomnil, da so sredstva iz trenutnega programskega obdobja od leta 2007 do 2013 že skoraj izčrpana. Predsednica Slovenske krajine Marijana Košuta pa je opozorila, da Madžarska ni držala svoje obljube in agenciji ni zagotovila sredstev, ki bi ji zagotavljala petod-stotni lasten delež pri projektih. Člani komisije so soglasno sprejeli tudi več sklepov. Tako komisija uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu predlaga, da se skupaj s službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter drugimi pristojnimi ministrstvi redno sestaja z uradi za Evropo slovenske narodne skupnosti glede izvajanja operativnih programov čezmejnega sodelovanja. Komisija je poleg tega izrazila podporo odločitvi skupnega nadzornega odbora Slovenije in Avstrije, da se vzpostavi sklad za male projekte, iz katerega bi ustanove slovenske narodne skupnosti lažje črpale evropska sredstva. Komisija podoben ukrep predlaga tudi za slovensko skupnost na Madžarskem. V tretjem sklepu je komisija slovenskim predstav- nikom v skupnih nadzornih odborih predlagala, da pri čezmejnih razvojnih projektih prednostno zagovarjajo tiste kakovostne evropske projekte, ki so v korist slovenske skupnosti v sosednjih državah. Slovenski vladi pa komisija predlaga, da sprejme ustrezne ukrepe za ponovno oživitev delovanja mešane komisije o skupnem razvoju med Slovenijo in FJK. V šestem sklepu komisija vladi priporoča tudi večje medresorsko sodelovanje in da se pri pogajanjih s sosednjimi državami na področju čezmejnega sodelovanja bolj vključuje pristojne manjšinske strukture, ki imajo na tem področju veliko znanj in izkušenj. Na predlog predstavnika Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) Rudija Pavšiča je komisija sprejela tudi sklep, da so organi čezmejnega sodelovanja v okviru programa evropskega teritorialnega sodelovanja prednostnega pomena za Slovenijo, tudi z vidika prizadevanja za sožitje prebivalcev ob meji in ohranjanje manjšin in prihodnje vloge Slovenije v evroregionalnih povezavah. (STA) Predsednik Slovenske gospodarske zveze na avstrijskem Koroškem Benjamin Wakounig slovenija - bih - Srečanje Pahor - Spine Prizadevanja za rešitev vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Odnosi med državama dobri - Velik interes za okrepitev gospodarskega sodelovanja LJUBLJANA - Slovenija in BiH se zavzemata za rešitev vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH, ki ostaja nerešeno v sicer dobrih odnosih med državama, sta po pogovorih v Ljubljani včeraj poudarila premier Borut Pahor in predsedujoči svetu ministrov Bosne in Hercegovine Nikola Špiric. Pahor je na novinarski konferenci po srečanju dejal, da mora Slovenija najprej rešiti problem meje s Hrvaško, šele potem bo lahko reševala ostala odprta vprašanja z državami Zahodnega Balkana, vključno z vprašanjem varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Glede reševanja tega vprašanja imata Ljubljana in Sarajevo različne poglede. Kot sta pojasnila Pahor in Špiric, Slovenija vztraja, da ga je treba rešiti preko Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS), kot je določeno v sporazumu o nasledstvu iz leta 2001, ki so ga podpisale in ratificirale tedanje naslednice nekdanje SFRJ, tudi BiH. V Sarajevu si po drugi strani prizadevajo za drugačno rešitev in so v ta namen ustanovili tudi delovno skupino. Špiric je sicer poudaril, da si Sarajevo želi pravične rešitve. Dvostranski odnosi so sicer v vzponu, Slovenija pa je ena najpomembnejših gospodarskih partneric v BiH. Blagovna menjava med državama je lani znašala 900 milijonov evrov. Pahor in Špiric sta se pogovarjala tudi o razmerah v BiH. Špiric je priznal, da so pred njegovo državo še številni izzivi, med katerimi je omenil vzpostavitev notranjega dialoga in vprašanje državnega premoženja. Po mnenju predsedujočega svetu ministrov BiH je napočil trenutek, da BiH več na- redi in manj pričakuje od Bruslja in Washingtona. Kot je še dejal Špiric, mora BiH pokazati, da je kredibilna država, da ni več odvisna od mednarodne skupnosti in da so se politične elite pripravljene pogovarjati o občutljivih vprašanjih ter nadaljevati približevanje EU in zvezi Nato. Špiric se je zahvalil tudi evropski poslanki iz Slovenije Tanji Fajon (S&D/SD), ki je tudi poročevalka Evropskega parlamenta za liberalizacijo vizumskega režima na Zahodnem Balkanu, za njena prizadevanja za pogojno uvrstitev BiH na t.i. schengensko belo listo. Možnost potovanja v EU brez vizumov je po njegovem pomembna za državljane BiH, med drugim zato, ker v javnosti vzbuja optimizem, da je možno rešiti tudi druge izzive, povezane z ustavno in drugimi reformami. Po mnenju slovenskega premiera je zdaj napočil čas, ko mora EU poleg notranje konsolidacije oživiti vprašanje širitve na Zahodni Balkan. V spremstvu ministra za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH Mladena Zirojevica in direktorja Agencije BiH za spodbujanje tujih vlaganj Harisa Bašica je Špiric včeraj obiskal tudi Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS). Tam se je na delovnem pogovoru sestal z generalnim direktorjem GZS Samom Hribarjem Miličem. Špiric je sogovornike obvestil tudi o dogovoru s premierom Pahorjem za obisk v BiH, predvidoma januarja 2010. Pahorja naj bi na obisku spremljala tudi delegacija slovenskih gospodarstvenikov. Predstavniki GZS so ob tem izrazili zadovoljstvo in pripravljenost, da v pripravi obiska aktivno sodelujejo. Kučan glede arbitražnega sporazuma zaupa Pahorju in Turku LJUBLJANA - Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško je v torek komentiral tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan. Kot je dejal, sporazuma še ni videl, je pa prepričan, da ga premier Borut Pahor in predsednik republike Danilo Turk ne bi zagovarjala, če ne bi ščitil slovenskih nacionalnih interesov. Kučan sicer meni, da je skrajni čas za rešitev vprašanja o meji med sosednjima državama, obenem pa je prepričan, da "nam nobena rešitev ne more vzeti pravic, ki smo jih imeli kot republika nekdanje Jugoslavije, torej tudi pravice do dostopa do odprtega morja". Glede celovitosti Piranskega zaliva je dejal, da bi to morali razložiti strokovnjaki, saj sam tega ni nikoli razumel. Glede mnenja staroste slovenske politike Franceta Bučarja o arbitražnem sporazumu je Kučan dejal le, da Bučar očitno pozna sporazum, medtem ko ga sam ne. Sporazum bo lahko bolj podrobno komentiral, ko ga bo videl, je še dejal nekdanji predsednik. Stranka Italija vrednot dobila skupino v FJK TRST - Stranka Italija vrednot bo v deželnem parlamentu FJK odslej zastopana s samostojno svetniško skupino, ki jo sestavljata dva poslanca. Nova skupina je nastala po nedavni ločitvi med Italijo vrednot in gibanjem Občani (nekdanja Illyjeva lista), ki ima tudi dva deželna svetnika. Slednja za sedaj ne moreta ustanoviti svoje svetniške skupine, medtem ko ima stranka Antonia Di Pietra kot stranka v italijanskem parlamentu to možnost oziroma pravico. Piero Colussi in Stefano Alunni Barbarossa iz občanske liste pravita, da je Italija vrednot na zadnjih deželnih volitvah dobila manj glasov od občanske liste, vseeno pa ima pravico do samostojne svetniške skupine. Po njunem je to krivična odločitev, čeprav v sozvočju s poslovnikom deželnega parlamenta. Deželni svet bo »stal« 20,6 milijona evrov TRST - Predsedstvo deželnega sveta je zaprosilo deželno vlado, da v proračun 2010 vključi znesek 20,6 milijona evrov za poslovanje in potrebe parlamenta FJK. Predsednik skupščine Edouard Ballaman je rekel, da omenjena vsota ne bo zadostovala za kritje vseh stroškov, zato se bo svet najbrž poslužil rezervnih finančnih skladov. Ballaman je vsekakor povedal, da so iz proračuna skupščine črtali kar nekaj stroškov. avstrija - slovenija - Pravno nasledstvo Smolle: Avstrija nima možnosti, da bi preprečila vstop druge države v ADP CELOVEC/DUNAJ - Avstrijska državna pogodba (ADP) Avstriji ne daje možnosti, da bi preprečila (ali dovolila) vstop druge države v pogodbo v kakršni koli obliki. To trdi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Karel Smolle, ki je pretekli teden imel razgovor na ambasadi Ruske federacije na Dunaju. Kakor je dejal predsednik NSKS, njegov sogovornik Aleksej Korlyakov sicer konkretnega političnega stališča Rusije do vstopa Slovenije v ADP še ni mogel podati, ker Slovenija še ni poslala ustrezne note v Moskvo. Načelno pa je Korlyakov, na ruskem veleposlaništvu na Dunaju vodja oddelka za notranjo politiko, gospodarstvo in bilateralne odnose, izhodišča in pogoje Slovenije za pravno nasledstvo Slovenije v ADP ocenil pozitivno, je pristavil Smolle. Kot je znano, je vprašanje, ali Slovenija lahko vstopi v Avstrijsko državno pogodbo kot država-naslednica bivše Jugoslavije ali ne, sporno tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji. Eni, predvsem Avstrijci (zunanji minister Spindelegger), menijo, da je ADP zaprta pogodba in vstop katere koli druge državne ni mogoč, drugi spet pravijo, da je pravno nasledstvo v ADP vsekakor možno, saj pogodba urejuje med drugim tudi mejo Avstrije z njenimi sosednjimi državami. Smolle je še pozdravil stališče slovenske vlade in Odbora za zunanjo politiko v slovenskem parlamentu, ki sta vsekakor sprejela sklep, da naj Slovenija pošlje noto o pravnem nasledstvu v ADP depozitarju pogodbe v Moskvi. Vzporedno pa tečejo tudi pogovori s predstavniki držav-podpisnic Avstrijske državne pogodbe. (I.L.) zagreb - Pristopna pogajanja Hrvaške z EU Vesna Pusic: Ob dogovoru s Slovenijo se bodo poglavja še zapirala in odpirala ZAGREB - Predsednica hrvaškega nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj o pristopanju Hrvaške k Evropski uniji Vesna Pusic je včeraj izjavila, da bosta do konca leta pod švedskim predsedstvom EU potekali še dve medvladni konferenci, na katerih bo Hrvaška odprla oz. zaprla pogajalska poglavja, če ji bo uspelo doseči dogovor s Slovenijo. Slovenija ima še vedno zadržke pri odpiranju treh poglavij, je po sestanku članov odbora povedala Pusiceva. "Gre za poglavja zunanja in varnostna politika, okolje in ribištvo," je pojasnila in dodala, da "obstajajo tudi zadržki v zvezi z zapiranjem nekaterih poglavij", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Hrvaška sicer po njenih besedah za dve poglavji še ni dobila poziva za predajo t. i. pogajalskega stališča, čeprav so pogajalska stališča šla skozi nacionalni odbor. Eno izmed njih je poglavje pravosodje in temeljne pravice. Kar zadeva poglavje konkurenca, pa se je Evropska komisija obrnila po pojasnila na države članice, je dodala Pusiceva. Hrvaška sedaj čaka na odziv držav članic EU na nedaven neuspešen poskus rešitve prodaje hrvaških ladjedelnic. "Vprašanje je, v kolikšni meri bodo članice sprejele dejstvo, da je bil razpisan natečaj za prodajo ladjedelnic, ki resda ni uspel, in v kolikšni meri je to zadosten znak, da je hrvaška vlada mislila resno," je pojasnila Pusiceva. Hrvaška premierka Jadranka Kosor se je včeraj zvečer sestala s predstavniki parlamentarnih strank, ki jim je pred- Predsednica hrvaškega nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj o pristopanju Hrvaške k Evropski uniji Vesna Pusic stavila vsebino osnutka arbitražnega sporazuma o načinu reševanje meje med Hrvaško in Slovenijo. Kosorjeva je včeraj še izjavila, da bo, če bo sporazum sprejemljiv za vse, zahtevala razpravo v hrvaškem saboru. "Če v saboru dobim zeleno luč, lahko nadaljujemo. Torej, lahko gremo na parafiranje in podpisovanje sporazuma," je še dejala Kosorjeva. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 29. oktobra 2009 3 rižarna - Polaganje vencev ob 1. novembru Ministra Žekš in Vlačič na bazovski gmajni in v Rižarni Z njima generalna konzuika RS Vlasta Valenčič Pelikan, konzulka Bojana Cipot in predstavniki občin in organizacij z obeh strani meje TRST - Ob zvokih otožne melodije godbenikov pihalnega orkestra Kras iz Sežane je v tržaško Rižarno včeraj zgodaj popoldne vstopila delegacija Republike Slovenije z ministroma za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem in za promet Patrikom Vlačičem na čelu. Po polaganju vencev pred spomenikom bazoviškim junakom na bazovski gmajni sta se ministra udeležila tudi slovesnosti v Rižarni. Spremljali sta ju generalna konzulka RS Vlasta Valenčič Pelikan in konzulka Bojana Cipot, ob njiju pa še vrsta županov oziroma predstavnikov občin z obeh strani meje, Združenja veteranov vojne za Slovenijo ter krovnih organizacij slovenske manjšine SKGZ in SSO, tabornikov RMV in stranke Slovenske skupnosti. Na mestu, kjer je nekoč stala velika krematorijska peč, so v tišini položili vence v spomin na tamkajšnje žrtve in se ravno tako v tišini pomaknili na ogled koncentracijskega taborišča. Delegacija Republike Slovenije je od vodiča izvedela marsikaj o tem, kar se je tu pred več desetletji dogajalo, o nacifašističnem nečloveškem gorju; ob vodiču pa jih je predsednik SSO Drago Štoka seznanil še z novicami o prisotnosti Slovencev v taborišču. Resnici na ljubo je bil marsikdo od udeležencev slovesnosti razočaran, ker nobeden od ministrov ni spregovoril ne pred spomenikom v Bazovici in niti v Ri-žarni; pa tudi minuta molka je izostala. Ministra pa sta sicer medijem na koncu srečanja le spregovorila o občutkih ob obisku tržaških krajev trpljenja in gorja. »Včasih težko določimo, kaj je prav in kaj ni, zagotovo pa lahko trdim, da je to absolutno zlo,« je ocenil minister Vlačič. »To je kraj spomina in tak mora tudi ostati; zavedati se moramo, da samo s spominjanjem na preteklost lahko zaščitimo prihodnost. Ozaveščanje torej z željo, da bi se take stvari ne ponavljale.« Podobnega mnenja je bil tudi minister Žekš, ki je z grenkobo in žalostjo v srcu pomislil na vse, kar so tu doživeli. »Vsak od nas pa ima dolžnost, da prispeva k oblikovanju boljše bodočnosti.« (sas) Ministra Žekš in Vlačič na kraju, kjer je nekoč stala krematorijska peč kroma manjšinski jeziki - V soboto dve prireditvi, na katerih bo v ospredju jezikovna raznolikost Videm prestolnica večjezičnosti Dopoldne posvet o vlogi jezikovnih manjšin v evroregiji, popoldne »srečanje« v FJK živečih jezikovnih skupnosti VIDEM - V soboto bo Videm prava prestolnica večjezičnosti, saj bosta v glavnem mestu Furlanije dopoldne in popoldne na sporedu dve različni prireditvi, ki bosta v ospredje postavili prav večjezičnost, manj razširjene in jezike narodnih manjšin ter njihove izdajateljske, glasbene in kulturne produkcije, ob tem pa tudi pomembno vlogo, ki jo imajo manjšine pri povezovanju različnih skupnosti, deželnih in čezmejnih. Dopoldne bo v sejni dvorani Univerze v Vidmu mednarodni posvet o vlogi jezikovnih manjšin v evroregiji (Il ruolo delle minoranze nell'Euroregione). Organizatorji so Občina Videm, Deželna agencija za furlanski jezik Arlef ( Agjenzie Reg-jonal pe Lenghe Furlane), Mednarodni center o večjezičnosti Univerze v Vidmu (Centro internazio-nale sul Plurilinguismo). Govor bo tudi o vlogi, ki naj bi jo imela bodoča evroregija na področju zaščite manjšin in promocije njihovih jezikov. Furio Honsell Federica Seganti Strokovnjaki za manjšinska vprašanja bodo analizirali sedanje stanje in perspektive za bodočnost tudi v lu- či evropskega razvoja. Uvodna pozdrava bosta v imenu prirediteljev podala videmski župan Furio Honsell in predsednik Arlefa Lorenzo Zanon. Prva predavateljica bo deželna odbornica za mednarodne in ko-munitarne odnose Federica Segan-ti, ki bo spregovorila o projektu evroregije, sledila pa ji bo Fabiana Fusco z Mednarodnega centra o več-jezičnosti, ki bo predstavila pregled jezikov v evroregiji, to se pravi na območju od Veneta vse do Hrvaške in Koroške. Guglielmo Cevolin bo analiziral položaj jezikovnih manjšin z zakonskega vidika. Nato pa bodo na vrsti še predstavniki posameznih manjšinskih skupnosti: Marco Stol-fo za Furlane, Maurizio Tremul in Vito Paoletič bosta predstavljala italijansko skupnost v Sloveniji oziroma Hrvaški, Milan Bufon slovensko manjšino v Italiji, Štefka Vavti in Marjan Sturm Slovence v Avstriji, ladinsko skupnost iz Dolomitov bo zastopala Elisa Zardini, nemško manjšino v FJK pa Velia Plozner. \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kaj ti pomeni Halloween? O Ameriški potrošniški praznik O Priložnost za zabavo O Predvečer dneva mrtvih o Nič poročilo inštituta legatum - Od sosed pred njo le Avstrija Slovenija glede na indeks blaginje dvajseta na svetu NEW YORK - Finska je država z največjo blaginjo, kaže poročilo o indeksu blaginje za leto 2009, ki ga je v torek objavil inštitut Legatum. Slovenija se je glede na indeks blaginje uvrstila na 20. mesto med 104 svetovnimi državami, medtem ko je blaginja glede na ta indeks najnižja v Zimbabveju. Indeks blaginje temelji na definiciji blaginje, ki je kombinacija gospodarske rasti, ravni osebnih svoboščin, demokracije v državi, stopnje sreče in kakovosti življenja. Pri izračunu indeksa so strokovnjaki inštituta Legatum med drugim upoštevali splošno zadovoljstvo z življenjem v državi, BDP na prebivalca, indeks globalne konkurenčnosti, indeks človekovega razvoja, indeks dojemanja korupcije in indeks gospodarske svobode. Najvišje, na osmo mesto med 104 državami, se je Slovenija uvrstila na področjih varnosti ter izobra- ževanja. Kot piše v poročilu inštituta Legatum, je stopnja kriminala v Sloveniji nizka, večina prebivalcev pa se počuti varne. Izobraževanje pa je glede na poročilo na visoki ravni. Kar zadeva demokratične institucije, je Slovenija na 16. mestu, predvsem po zaslugi tega, da so te institucije stare šele 20 let. Na področjih zdravja in upravljanja je Slovenija zasedla 24. mesto na lestvici. Zaradi pomanjkanja neposrednih investicij se je Slovenija kljub nizki stopnji brezposelnosti znašla na 31. mestu. Ker je več kot 90 odstotkov Slovencev zadovoljnih s svobodo izbire, je Slovenija glede na to kategorijo zasedla 33. mesto. Zmeren uspeh na področju inovacij v podjetništvu in nizek delež izvoza visoke tehnologije pa Slovenijo na tem področju uvrščata na 36. mesto med 104 državami. Najbolj je povprečno oceno oz. skupen indeks Sloveniji zbilo področje socialnega ka- pitala - tu je država šele na 44. mestu. Na vrhu lestvice so z izjemo Švice, ki se je uvrstila na drugo mesto, skandinavske države - na tretjem mestu je Švedska, sledita pa ji Danska in Norveška. Na prvih desetih mestih sicer prevladujejo evropske države. Izjeme so le Avstralija na šestem, Kanada na sedmem in ZDA na devetem mestu. Od evropskih držav so pred Slovenijo Nizozemska, Irska, Velika Britanija, Belgija, Nemčija, Avstrija, Francija in Španija, ki je mesto pred Slovenijo, medtem ko je Italija uvrščena na 21. mesto. Od ostalih slovenskih sosed je Madžarska na 27., Hrvaška pa na 35. mestu. Med azijskimi državami se je najvišje uvrstila Japonska, in sicer na skupno 16. mesto, Hongkong je 18., Singapur 23. in Tajvan 24. Na repu lestvice je pristal Zim-babve, pred njim pa sta Sudan in Jemen. Popoldne pa bo na sporedu neke vrste srečanje v Furlaniji živečih jezikovnih skupnosti. Zamisel za to pobudo je nastala ob evropskem dnevu jezikov. V dvorani Ajace na sedežu Občine Videm in pod Ložo Lionello bodo furlanski, slovenski in nemški kulturni delavci, učitelji ter umetniki od 15. ure dalje predstavljali najrazličnejše gradivo. Na sporedu bosta tudi recital poezije in glasbe, vse pa se bo zaključilo z debato o večjezičnosti in večjezičnem izobraževanju. (NM) Šterkov 9:06 začel pot po slovenskih kinih LJUBLJANA - V redno distribucijo slovenskih kinematografov prihaja veliki zmagovalec 12. festivala slovenskega filma, celovečerec 9:06 v režiji Igorja Šterka. Gre za dramo o kriminalističnem inšpektorju, ki preiskuje neobičajen primer, preiskava pa se kmalu sprevrže v ob-sesijo. Zbornik krške škofije za leto 2010 v znamenju denarja CELOVEC - Koroški škof Alois Schwarz je v Toplicah pri Beljaku predstavil Zbornik krške škofije za leto 2010 pod naslovom »Denar. Moč - mamon - mit«. Najvišji cerkveni dostojanstvenik v deželi je ob tem opozoril na »upanje vzbujajoče in nesebično oblikovanje sedanjosti in prihodnosti«, v kateri je denar sicer pomemben, a ni zadosten. V zborniku je tudi prispevek Andreja Kajžnika o umetniku Valentinu Omanu, ki bo naslednje leto praznoval 75. rojstni dan. (I.L.) 4 Četrtek, 29. oktobra 2009 GOSPODARSTVO dežela fjk - Proračunska razprava s socialnimi partnerji Tondo pozval k odgovornosti in širši viziji omejevanja porabe Kljub prispevkom Inps in dodatni zadolžitvi bo zmanjkalo 260 milijonov evrov TRST - »Pripravljamo najtežji finančni zakon v bližnji preteklosti naše dežele,« je te dni delo svojega odbora za pripravo proračunskih dokumentov komentiral predsednik Dežele FJK Renzo Tondo. »Lotiti se tega finančnega je resnično titanski podvig. Manjka nam 240 milijonov evrov in nekje je vendarle treba začeti (s kle-stenjem, op. ur.) ...« je zapisal Tondo v svoji spletni klepetalnici. »Če se dotakneš sociale (welfare, zdravstvo, storitve), priza-deneš najšibkejše kategorije; če klestiš v gospodarstvu, penaliziraš tiste, ki poganjajo razvoj; če se lotiš lokalnih uprav, povzročaš probleme na ozemlju; če ne zagotoviš denarja za naložbe, ne zagotoviš volana za gospodarstvo; če redimenzioniraš raziskovanje, ne vlagaš v prihodnost; če se dotakneš izobraževanja in kulture, ne investiraš v mlade rodove; če ne daš denarja za internacionalizacijo, ne odpiraš novih trgov ... in tako naprej. Prepričan sem, da je ta finančni zakon najtežji v novejši zgodovini FJK.« Včerajšnji pogovori in usklajevanja s socialnimi partnerji so v polni meri potrdili te predsednikove trpke ugotovitve. Zato je Tondo predstavnike delodajalcev in sindikatov takoj na začetku pozval k odgovornosti in k pogumu pri odločitvah, ki morajo sloneti na viziji sistema. Nova je bila že metoda, ki jo je Ton-dov odbor izbral za usklajevanje proračunskih »apetitov«. Tokrat ni šlo za skupno zasedanje vseh gospodarskih in sindikalnih subjektov, ampak za ciljne dvostranske pogovore, ki so se začeli pri sindikatih, sledili pa so z industrijci, obrtniki, trgovci, kmeti, zadrugami, trgovinskimi zbornicami in sejemskimi družbami. »Tokrat ne gre za običajen finančni zakon, kakršnih smo bili vajeni zadnjih 20 let in pri katerih se je dalo marsikaj poravnati s preizkušeno metodo koncertiranja. Tokrat pa je situacija tako zapletena, da so potrebne zelo pomembne odločitve,« je povedal Tondo. Akcijo deželnega odbora po njegovih besedah v tej kritični fazi navdihuje »daljnoviden pragmatizem«, saj so v ospredju globoke reforme, začenši z reformo deželne javne uprave, ki mora postati bolj učinkovita in manj draga. Novi deželni proračun bo imel za približno 10 odstotkov manj prihodkov, in četudi bo v bilanco vpisano 450 milijonov evrov, ki jih država dolguje deželi za davke upokojencev Inps, in dodatna zadolžitev za 200 milijonov evrov, bo v proračunu še vedno primanjkljaj za 260 milijonov evrov. Te pa mora deželna uprava zbrati s krčenjem odhodkov, kar je bistveni problem proračunske razprave. Člani deželnega odbora na včerajšnjem sestanku s socialnimi partnerji odzivi - Delodajalci in sindikati na srečanju s Tondom Socialne partnerje »luknja« v deželnem proračunu vznemirja TRST - »Treba je delati za znižanje davka Irap tistim podjetjem, ki dosegajo najboljše rezultate,« je na srečanju s predsednikom Dežele Tondom in njegovimi odborniki o osnutku finančnega takona 2010 predlagal predsednik deželne Con-findustrie FJK Alessandro Calligaris. Po njegovi oceni je treba davčna bremena preoblikovati tako, da bodo v prednosti podjetja, ki so sposobna dejansko prispevati h konkurenčnosti deželnega gospodarskega sistema. Pri tem je predsednik indu-strijcev FJK navedel podjetja, ki izvažajo, tista, ki ne onesnažujejo, in tista, ki ohranjajo zaposlitvene ravni. Calligaris je tudi prepričan, da je »prav zdaj, v času suhih krav, trenutek za močne odločitve, za izvedbo tistega, česar nismo naredili prej«. »Pomembno je, da pridemo do izboljšanja porabe tam, kjer je največja, kot v zdravstvu, čeprav menim, da so tudi tam rezerve za boljše delovanje,« je dejal Calligaris. »Potem pa moramo vsi narediti korak nazaj in boljše upravljati razpoložljive vire. Podjetnik si mora prizadevati za uspešno podjetje z izobraževanjem zaposlenih, šola pa mora biti bolj kakovostna, kajti živimo v evropskem kontekstvu, kjer smo izgubili nekdanje konkurečne prednosti,« je še povedal predsednik Confindustrie FJK. Deželni sekretar sindikata Cisl Giovanni Fania pa je na srečanju s Tondovim odborom izrazil prepričanje, da je treba » razvoj kombinirati z zdravstvom in socialo, ne da bi postavljali eno področje proti drugemu«. »Deželni odborniki so nas pozvali k odgovornosti, ki pa je mi nismo nikoli izgubili. Odli- čno se zavedamo težavnosti položaja,« je nadaljeval Fania. »Kadar se postavljajo prioritete in sprejemajo odločitve, je treba stvari dobro prediskutirati, kajti 90 odstotkov deželnega proračuna zadeva socialo, welfare in zdravstvo. Naš cilj je ohraniti socialni model, ki je bil s težavo zgrajen,« je sklenil prvi mož deželnega sindikata Cisl, ki je še dodal, da je na razgovorih z odborniki pogrešal perspektive za pokrizno obdobje. Za deželnega sekretarja Cgil Franca Belcija je »napačno začeti finančni manever pri osebju«, treba je »imeti pogum za reševanje pravih problemov«. Tisto, ker sindikalista moti, je zamrznitev novega zaposlovanja, razen v primeru interinalnih delavcev, ki po njegovih besedah stanejo več. Glede krčenja proračunskih sredstev pa Belci pričakuje od deželnega odbora bolj pravično porazdelitev bremen med sektorji. Deželnega sekretarja sindikata Uil Luco Visentinija pa najbolj skrbijo učinki proračunske »luknje« na socialo in na proizvodne dejavnosti. 250 milijonov evrov, kolikor jih manjka Tondu, se mu zdi »grozljiva številka«, ki bo učinkovala na zmanjšanje storitev javnih uprav, sindi,kat pa je kljub temu pripravljena na »celovito razpravo o reformi javnega sektorja v FJK«. V razpravi sta sodelovala še predsednik federacije malih in srednjih podjetij Marco Simeon, ki je opozoril na potrebo po načrtovanju za obdobje po krizi, in deželni predsednik Conf-commercia Giuseppe Pavan, ki je opozoril na potrebo po skupni izbiri prioritet za proračunsko porabo. Zadovoljstvo deželnega odbornika Riccardija za prihod skupine Gruppo Gavio v lesno pristanišče TRST - Deželni odbornik za infrastrukture in transport Riccardo Riccardi je izrazil zadovoljstvo za vstop skupine Gruppo Gavio v družbo, ki bo koncesijsko upravljala tržaško lesno pristanišče. O pozornosti deželne uprave za razvoj tega pristaniškega terminala priča dejstvo, da bo v družbo konce-sionarko z 10-odstotnim kapitalskim deležem vstopila tudi deželna finančna družba Friulia. Riccardi je ob tem zagotovil, da bo Dežela investitorjem, torej tudi Gaviu, nudila polno podporo, saj je prepričana, da se lahko lesno pristanišče uveljavi kot prvo jedro bodoče logistične platforme, ki bo prihodnost tržaškega pristanišča. Na hitrih vlakih bodo potniki pili Illyjevo kavo TRST - Včeraj je začel veljati sporazum med družbama Trenitalia in Illy-caffe, ki predvideva, da bodo potniki na vseh hitrih vlakih (Freccia Rossa in Freccia Argento) pili Illyjevo kavo. Kot beremo v sporočilu tržaškega podjetja, bo vseh 97 vlakov opremljeno z Illyjevimi aparati za kavo po tehnologiji kapsul Metodo Iperespresso za pripravo mešanice Illy, sestavljene iz devetih tipov kave vrste arabica. Metodo Iperespresso je nov sistem, ki so si ga zamislili pri Illycaffe in ga zaščitili s petimi patenti. Namenjen je pripravi kave tako v lokalih kot doma. V videmski pokrajini gradbeništvo v hudi krizi VIDEM - Po ugotovitvah raziskave centra za ekonomske in finančne študije ESG89 so gradbena podjetja v videmski pokrajini »skoraj na robu preživetja«. Lani je zmanjšanje prometa beležilo 68 odstotkov podjetij, 36 odstotkov (v letu 2007 jih je bilo 28 odstotkov) jih je imelo delež finančnih bremen na prihodke večji od 3 odstotkov, medtem ko so podatki o dohodkov-nosti le za spoznanje boljši. EVRO 1,4785 $ -0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. oktobra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 28.10. 27.10. ameriški dolar japonski jen 1,4785 134,76 1,4874 136,91 ruski rubel 43,2360 43,3745 69,8260 danska krona 7,4430 7,4433 0,90775 švedska krona 10,3912 10,2595 8,3850 češka krona 26,365 26,084 estonska krona 15,6466 272,78 15,6466 268,60 poljski zlot 4,2523 4,2033 1,5839 avstralski dolar 1,6327 1,9558 1,6199 romunski lev 4,3004 3,4528 4,2915 3,4528 latvijski lats 0,7093 2,5685 0,7093 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2250 7,2200 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 28. oktobra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,2428 0,3875 0,2806 0,6712 0,57 0,9931 1,2087 1,2275 0,426 0,724 1,008 1,238 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.448,27 € -259,93 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. oktobra 2009 oecd - Postopek včlanjevanja Slovenija izpolnila pogoje odbora za trgovino OECD LJUBLJANA - Na zasedanju odbora za trgovino v okviru procesa pristopa Slovenije k Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) na njenem sedežu v Parizu je bila obravnava Slovenije uspešna, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Podlaga za obravnavo Slovenije je bilo poročilo sekretariata OECD o odprtosti trga v Sloveniji. Na obravnavi so poudarili predvsem transparentnost sprejemanja nove zakonodaje in posvetovanje z javnostjo, pritožbene postopke, postopke na področju javnih naročil, nediskriminacijo in uporabo predpisov, ki najmanj omejujejo trgovino. Ob tem so obravnavali tudi mednarodno harmonizacijo nacionalnih predpisov in ugotavljali skladnosti, pravice intelektualne lastnine in izvozne kredite. Članice odbora so pozitivno ocenile postopek analize odprtosti trga in podprle prizadevanja Slovenije za nadaljnji razvoj na področju trgovinske politike in z njo povezanih politik v skladu s standardi OECD. Obenem so članice odbora sklenile, da Slovenija izpolnjuje vse pogoje odbora za trgovino OECD za članstvo v tej organizaciji. Pohvalile so tudi napredek Slovenije na obravnavanih področjih, zlasti na področju intelektualne lastnine, in izrazile upanje, da se bo Slovenija čim prej vključila in aktivno sodelovala v delu odbora. Mercator s certifikatom AEO LJUBLJANA - Carinska uprava RS je družbi Mercator podelila status pooblaščenega gospodarskega subjekta AEO, s katerim je družba priznana kot varen in zanesljiv partner v mednarodni trgovini. Status ji med drugim omogoča hitrejše in enostavnejše carinske postopke, tako da bo Mercator deležen manj mejnih fizičnih kontrol, nižja bo ocena carinskega tveganja, obravnavanje blaga bo prednostno, poročanje pa bolj preprosto. Postopek za izpolnitev vseh meril za pridobitev certifikata je potekal poldrugo leto, so sporočili iz družbe. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,07 +0,46 KRKA 70,41 +0,36 MERCATOR 27,50 172,41 -0,94 -2,68 TELEKOM SLOVENIJE 333,78 150,02 +0,27 -0,54 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - - DELO PRODAJA - -ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 13,19 -4,35 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 27,43 15,04 -0,18 +0,33 SAVA 470,00 194,21 -2,08 +1,29 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 27,03 +0,52 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 28. oktobra 2009 "2<25 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,277 79,80 -3,04 BANCO POPOLARE 5,99 -2,71 -4,16 BCA POP MILANO 5,06 -2,69 ENEL 4,17 +0,06 FIAT 9,95 -0,68 -6,62 GENERALI 17,64 -2,60 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,8825 -1,20 LUXOTT1CA 16,56 -2,42 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,45 8,75 -4,09 -1,91 PIRELLI e C 0,381 -0,48 -5,10 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,49 -0,75 +0,05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,235 5,70 +0,62 -1,81 TENARIS TERNA 12,18 -5,58 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,695 0,225 +0,75 -50,87 UNICREDIT 9,97 2,27 -3,50 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 77,20 $ -0,34 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. oktobra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.311,60 1.041,20 -0,27 -0,25 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.148,63 -1,09 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 361,93 1.978,66 -1,14 -0,35 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.472,60 -1,91 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 9.762,69 2.059,61 -1,21 -2,67 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.042,63 1.131,43 5.496,27 -1,95 -0,74 -2,46 CAC 40, Pariz 5.080,42 5.080,42 3.663,78 2.444,27 -2,32 -2,14 -5,76 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.152,30 2.835,17 -1,43 +0,01 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.075,05 2.648,98 21.761,58 3.031,46 16.353,40 -1,34 -1,68 -1,84 -2,83 -2,31 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 29. oktobra 2009 5 GLOSA »Južni bratje« JoZe Pirjevec_ Kakor se v mojih letih dogaja, so mi poleti odkrili raka na prostati. Način ravnanja s to boleznijo je raznolik. Sega od klasične operacije do pasivnega čakanja, odvisno od let pacienta. »Wait and see«, kot pravijo z angleškim terminom. »Čakaj in glej.« Rak na prostati se namreč pri starejših moških razvija počasi. Če bi imel deset let več, bi se najbrž odločil za to varianto. Toda, ker mi je dr. Marega vzpodbudno rekel: »Vi ste še mlad«, je bilo jasno, da je treba nekaj storiti. Odločil sem se za srednjo pot in sicer za poseg, ki so ga v zadnjih letih razvili v Munchenu, kjer prostato uničijo z ultrazvoki. Tako sem se prejšnji teden znašal na »Klinikum Harlaching« v enem od predmestij bavarskega glavnega mesta, kjer je pomemben urološki center. Kakor vsaka izkušnja v življenju, čeprav neprijetna, me je tudi ta obogatila in po svoje spremenila. Ker sem imel do sedaj srečo, da hujših bolezni nisem imel, je bilo soočanje z rakom pač prilika za razmislek o lastnem življenju in minljivosti. S katero se je treba sprijazniti. Toda, naj nanizam nekaj vtisov iz bolnišnice v Munchenu. Komaj sem prišel na oddelek, me je sprejel mlad bolničar, po rodu Hrvat, katerega starši so se preselili na Bavarsko, ko je bil še otrok. Komaj sem se po posegu zbudil iz narkoze, sem spet slišal govoriti po »naše«. Poleg mene je v sobi za postoperativno nego ležal gospod, ki se je pogovarjal z bolničarjem, s katerim sem, ko sem prišel k sebi, tudi sam navezal zanimiv dialog. Bil je Musliman iz Bihaca, ki je zbežal pred srbsko ofenzivo februarja 1991 tik pred izbruhom vojne. Baje je odpotoval z zadnjim konvojem, ki je bil še varen. Naslednjega so srbske pa-ravojaške enote že ustavile in ubile nekega njegovega sorodnika. Ta bolničar ni bil brez humorja. Ko ga je kolegica vprašala, koliko jezikov zna, je rekel, da obvlada poleg nemščine še šest: bosansko, srbsko, hrva- ško, črnogorsko, razume pa tudi slovensko in makedonsko. V teh jezikih, razen v makedonščini in slovenščini, sem imel priliko, da se v naslednjih dneh še pogosto vadim: od gospe, ki je zjutraj čistila sobo, do višje bolniške sestre, je bila večina osebja iz bivše Jugoslavije. »Vaše ime je Jože«, je rekla ena od bolničark, o kateri sem bil prepričan, da je Nemka, »tudi moj oče se kliče tako«. »Od kod ste?«, sem vprašal. »S Hrvaške«. »Potem pa ne«, sem menil, »kvečjemu Josip«. Na koncu sva dognala, da je Jozo. Moram reči, da mi je ta jezikovna sorodnost psihološko pomagala, saj je ustvarila okrog mene atmosfero naklonjenosti, ki bi je sicer kot eden od številnih anonimnih bolnikov ne imel. V razmislek pa mi je ponudila tudi vprašanje, kakšna je razlika med nami Slovenci in ostalimi »južnimi brati«. Ker so mi pred odhodom zagotovili, da bom lahko, razen na dan operacije, intelektualno delal, sem vzel s sabo majhno biblioteko o Titu, katerega biografijo zaključujem. V eni od knjig, ki sem jih imel pri sebi, sem našel citat iz Hobsbawna, s katerim se strinjam. Veliki britanski zgodovinar židovsko-češkega rodu je namreč ugotavljal, da je komunizem v agrarnih deželah, kot sta bila Slovaška ali Balkan, dvignil življenjski standard prebivalstva in razbil patriarhalno družbo. V teh okoljih je torej pomenil napredek. »To pa ne velja za Češko in Slovenijo«, sem si dejal, za kateri je bil Titov totalitarni režim zavora v gospodarskem in političnem razvoju. Poleg te razlike med nami in »južnimi brati« velja omeniti še eno: medtem ko smo se mi rešili enopartijskega sistema brez hujših travm, ker smo lahko gradili na tradiciji, vezani na srednjo in zahodno Evropo, so »južni bratje«, med katerimi se komunistični eksperiment ni povsem posrečil, zabredli v krvave medsebojne spopade. Travma, ki so jih ti povzročili, je še živa. Vsaj tako se mi je zdelo v pogovorih z mojimi bolničarji. VREME OB KONCU TEDNA Prihaja nova ohladitev, prihodnji teden poslabšanje Darko Bradassi_ Vremenska slika je v zadnjih dneh zelo stanovitna, kar pa navadno ni ravno sinonim za popolno jasnino, pravzaprav bi lahko prej rekli obratno. Na srečo je pri nas stalno pihljala šibka burjica, zato je kljub veliki stanovitnosti prevladovalo sončno vreme, v Sloveniji pa je bilo razen na Primorskem zaradi odsotnosti vetra kar precej vlage in nizke oblačnosti. V višinah je dosegel naše kraje za ta čas zelo topel zrak, radiosonda iz Campoformida je včeraj namerila ničto izotermo na višini 3800 metrov, kar bi bila normalna vrednost v juliju ali avgustu. Zaradi zelo toplega višinskega zraka je marsikje nastal temperaturni obrat, zato se je v nižjih slojih začel kopičiti težji in bolj vlažen hladnejši zrak. Vremenske razmere so zato bile najbolj ugodne ravno pri nas, prav zaradi šibke burji-ce smo v preteklih dneh namerili najvišje temperature na Tržaškem, kjer se je živosrebrni stolpec povzpel do 21 stopinj Celzija. Kot je znano, se ob spuščanju z višjega zaledja z bur-jico zrak segreva in suši. Anticiklon s toplim višinskim subtrop-skim zrakom se sedaj vzpenja proti skrajnemu evropskemu severu, od koder bo v prihodnjih dneh začel preusmerjati proti Balkanu za ta čas zelo mrzel polarni zrak, ki bo obrobno od severovzhoda dosegel tudi naše kraje. Zato v prihodnjih dneh pričakujemo novo občutnejšo ohladitev. Predvsem noči bodo kar mrzle, občasno pa bo zaradi šibke burji-ce tudi podnevi kar hladno. Najnižje temperature bodo sicer beležili v Sloveniji, kjer se bo ži-vosrebrni stolpec v nočnih urah spuščal pod ničlo, pri nas pričakujemo predvsem v nedeljo in ponedeljek, in to tudi v nižinskem pasu, najnižje temperature do okrog 5 stopinj Celzija, morda ponekod kakšno stopinjo manj, čez dan pa bo do okrog 12 stopinj Celzija. Za ta čas torej, predvsem ko bo pihljala šibka burjica, ne bo ravno toplo. Kakorkoli že, do vključno nedelje bo pri nas prevladovalo povečini sončno vreme z le morebitno občasno zmerno oblačnostjo. Burja bo najmočnejša jutri, ko bo občasno pihala z zmerno jakostjo. V soboto in v nedeljo pa bo povečini šibka, v nedeljo bo postopno ponehala. V prihodnjem tednu se bo vreme znova spremenilo. V ponedeljek kaže na prvi del dolgotrajnejšega poslabšanja, ki bo v naslednjem tednu po vsej verjetnosti zajelo tudi naše kraje. Od severozahoda se bo spustil proti nam hladen severnoatlantski zrak. Prvi, zmernejši del poslabšanja, naj bi se uresničil ravno v ponedeljek, ko se bo v popoldanskih urah povečala oblačnost in se bodo ponekod pojavljale povečini rahle padavine. Meja sneženja bo sprva zaradi še nizkih temperatur na višini okrog 800 metrov, v Sloveniji pa bi ponekod lahko snežilo do nižin. Padavine bodo sicer povečini šibke. Do občutnejšega in dolgotrajnejšega poslabšanja pa naj bi prišlo v drugi polovici tedna, ko se bo proti Sredozemlju spustilo obsežno ciklonsko območje s severnoatlantskim zrakom. Padavine bodo tedaj, kot kaže, pogostejše in močnejše. Temperature pa se bodo zadrževale malo pod dolgoletnim povprečjem. Na sliki: nad Evropo je anticiklonsko območje in trenutno ni večjih vremenskih motenj parma - Ženska pevska skupina Stu ledi »Ženska« slovenska ljudska pesem Skupina je nastopila na 15. izvedbi Državne revije zborovskega petja »Roberta Melegari« - Vsestransko prijetna izkušnja PARMA - Začelo se je pravzaprav že konec junija letos, ko se je Ženska pevska skupina STU LEDI udeležila 12. Festivala Alta Pusteria - Hochpustertal. Na koncertu v Sillianu (v Avstriji) so naše pevke spoznale Mešani pevski zbor Voci di Parma, katerega zborovodja Alessandro Remigio se je še posebno navdušil nad njihovim načinom izvajanja in posebnostjo podajanja ljudskih pesmi. Že takrat se mu je porodila želja, da bi pevke povabil v Parmo. Rečeno-storjeno: in tako so se v soboto, 17. oktobra pevke Stu ledi podale na gostovanje v Parmo, kjer so se v kraju Ba-silicanova udeležile že 15. izvedbe Državne revije zborovskega petja »Roberta Melegari,« v spomin na leta 1988 prerano preminule vsestransko angažirane in priljubljene glasbene pedagoginje. Koncert v nabito polni župnijski cerkvi Janeza Krstnika so izoblikovali trije pevski zbori. Po priložnostni misli v spomin na Roberto je prvi nastopil Mešani pevski zbor Voci di Parma, ustanovljen leta 1978, glavni organizator večera. Po začetni prvi pesmi-molitvi (Preghiera), s katero običajno uvajajo koncerte posvečene pokojni Roberti, so gostitelji, pod taktirko zborovodje Alessandra Remigia, zapeli še štiri pesmi. Za zaključek svojega programa pa so zapeli »Viva la Quince brigada,« borbena pesem iz Španske državljanske vojne o 15. brigadi revolucionarnih prostovoljcev (poznana tudi kot Rumbala). Moramo seveda priznati, da ima domači župnik Don Enzo res veliko mero odprtosti in razumevanja ... Drugi je nastopil Moški pevski zbor Amici della Montagna iz kraja Origgio v pokrajini Varese, ustanovljen leta 1979, ki je pod taktirko zborovodje Raffaela Ceria-nija zapel osem pesmi, med katerimi kar štiri B. De Marzija. Posebno slovesna, čeprav žalostna, je izzvenela »L'ultima not- Pevke Stu ledi med nastopom v cerkvi Janeza Krstnika te,« pesem o tragičnem umiku iz Rusije italijanske okupacijske vojske (alpincev). Zadnje in kot častne gostje večera so se številni in zelo pozorni publiki predstavile članice Ženske pevske skupine Stu ledi, ki so za to posebno priložnost celo oblekle praznično tržaško narodno nošo. Pevke se v glavnem same upravljajo, čeprav jim od zadnje sezone daje strokovne in umetniške smernice pevka Katja Lavrenčič. Po kratkem pozdravu v slovenščini je slovensko ljudsko pesem in v krajšem povzetku pomen predstavljenih skladb podala pevka Dajana Kočevar. Nato so pevke zapele deset pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Prva je zelo ubrano in nežno zadonela tržaška »Zgebljena lebjezen,« kateri je sledila »Va a l'ombra Nineta« v italijanskem tržaškem narečju, posebno moreče je izzvenela prekmurska »Voznica,« ki poje o tragični usodi mlade matere, ki je v trenutku nerazsodnosti storila detomor, zaradi katerega je bila obsojena na dosmrtni zapor. Tragi- čni zgodbi so sledile še nežna »Nina nana,« beneška »Oj božime« in njena furlanska različica »Sdrindulaile,« koroška »Moj oče ma konjička dva,« prekmurska »Vora bije« in »Poljece je že zeleno.« Kot predzadnjo so pevke predstavile še istrsko balado »Kan vsi greste mladetina. Svoj nastop so pevke Stu ledi zaključile z nagajivo »Tene-na Rezijankica,« ki je s svojim vriščečim zaključkom izzvala pravi plaz navdušenja in odobravanja. Kot dodatno zanimivost naj še dodamo, da so organizatorji izdali tudi primerno brošuro s programom koncerta, opisi nastopajočih zborov, itd... Kljub nepoznavanju slovenskega jezika pa je bila res zgledna pozornost in natančnost v zapisovanju slovenskih imen in pesmi, celo z vsemi strešicami na pravem mestu. (!!). Ob zaključku koncerta so organizatorji podelili nastopajočim spominske plakete, priznanja in priložnostna darila. Pred mikrofon je stopil tudi predsednik Tržaške folklorne skupine Stu ledi Marijan Spetič, ki se je organizatorjem in vsem prisotnim zahvalil za povabilo. Med drugim je tudi poudaril, da »vsem vam prinašam prisrčen pozdrav tudi v imenu celotne slovenske manjšine v Italiji, avtohtonega prebivalstva, ki živi in deluje v Italiji a ohranja svojo specifično istovetnost in prav zato lahko svojo različnost in svojo kulturo ponuja drugim, tudi in predvsem večinskemu narodu, kot obogatitev in priložnost za izboljšanje medsebojnih odnosov. V ta namen sta glasba in pesem najboljši ambasador, saj ne poznata ne mej ne pregrad.« Po koncertu je vse nastopajoče seveda čakala še prijetna družabnost. Ni manjkalo tudi obljub in načrtov o nadaljnjem sodelovanju. Nedeljo so pevke in spremljevalci namenili turizmu in si v spremstvu poklicnega vodiča ogledali nekaj glavnih znamenitosti zgodovinskega jedra. Sledilo je še skupno kosilo v družbi gostiteljev. (M.S.) PISMA UREDNIŠTVU Kaj pa podpora Sloveniji? V preteklih dveh mesecih sem zasledil iz vrst Demokratske stranke dvojno podporo vključevanju Hrvaške Evropski uniji. Podporo so izrekli parlamentarci in z dopisom na Primorski dnevnik svetovalec v tržaškem občinskem svetu Stefano Ukmar. Mimo takega ali drugačnega stališča, ki na vsak način bolj malo pomeni, dokler Hrvaška ne bo izpolnjevala pogojev za priključitev v EU, me zanima nekaj drugega. Ima Demokratska stranka tudi stališče do reševanja težav z določanjem kopenske in morske meje med Hrvaško in Slovenijo? Imajo stališče s tem v zvezi vsaj Slovenci, ki so v različnih telesih izvoljeni na listi te stranke? Kakšno je v zvezi s tem nerešenim vprašanjem stališče gospe senatorke Tamare Blažina? In ne samo: je kdo od teh »podpornikov« vstopu Hrvaške v EU pomislil, kako na tako podporo gledajo v Sloveniji, ki je za razliko od Hrvaške naša matična domovina? Lep pozdrav, Dimitrij Križman (dimkrizman@gmail.com) 6 Četrtek, 29. oktobra 2009 ITALIJA / sodstvo in politika - Premier v TV oddaji zatrdil, da je žrtev »komunističnih sodnikov« Predstavniki sodstva zavračajo vnovični Berlusconijev napad »Naše halje so rdeče samo od prelite krvi,« je dejal eden izmed njih - Danes protestna zborovanja stranke Bersani in Di Pietro želita sodelovati RIM - Demokratska stranka ne bo sodelovala na protivladni demonstraciji, ki jo bo Italija vrednot priredila 5. decembra skupno s Stranko komunistične prenove. Med strankama obstajajo pomembne razlike. Toda to ne pomeni, da stranki ne bosta sodelovali, saj se zavedata, da je treba zgraditi alternativo sedanji vladni večini. Tako bi lahko povzeli rezultat prvega srečanja med novoizvoljenim generalnim sekretarjem demokratov Pier Luigijem Bersanijem in vodjo Italije vrednot Antoniom Di Pietrom, do katerega je prišlo včeraj na sedežu Demokratske stranke. Bersani je pojasnil, da demokrati ne morejo sodelovati na demonstraciji 5. decembra tudi zato, ker bi sicer morali biti pri pobudi soudeleženi od vsega začetka. Po drugi stranki pa bosta stranki konkretno sodelovali že na prihodnjih deželnih in upravnih volitvah, pa čeprav bo to odvisno tudi od razmer na krajevni ravni. »Obstaja skupna volja, da bi združevali moči, kjerkoli je to mogoče,« je pogovor povzel Di Pietro. Medtem je svoje nasvete Ber-saniju sporočil prvi sekretar demokratov Walter Veltroni. »Če se bo Demokratska stranka vrnila na stališča socialistične levice ali bo zasledovala veliko koalicijo tudi s skrajno levico, bo tvegala samomor. Potrebno je reformistično zavezništvo, ki se mora oblikovati okrog velike levosredinske stranke,« je dejal v intervjuju, ki ga časnikar Bruno Vespa namerava objaviti v svoji novi knjigi. Toda Bersani je na Veltroni-jeve nasvete rezko odgovoril: »Demokratska stranka gre naprej!« Kar zadeva napovedani odhod Fran-cesca Rutellija, pa je novi vodja demokratov menil: »Trije milijoni udeležencev na primarnih volitvah so jasno povedali, da moramo iti skupaj naprej.« Utrinek iz torkove oddaje Ballaro ansa protest 30 tisoč policistov proti vladi RIM - V Rimu se je včeraj na protestih proti vladi zbralo okoli 30.000 policistov, ki so izražali nasprotovanje vladni odločitvi o zmanjšanju proračunskih sredstev za policijo. Opozarjali so tudi na zastarelo opremo in premalo novih zaposlitev v sektorju. Na protestu so se zbrali predstavniki vseh teles policije iz vse Italije - organizatorji, šest tako levih kot desnih sindikatov, ki predstavljajo okoli 90 odstotkov policistov, so njihovo število ocenili na 30.000. Skupno zmanjšanje proračunskih sredstev tako za policijo, karabi-njerje, gozdne čuvaje in finančno policijo naj bi v treh letih znašalo kar tri milijarde evrov. Poleg tega se policisti pritožujejo nad vse manjšim številom zaposlenih, kar po njihovem ogroža varnost v državi. Letos so zabeležili 1000 novih zaposlitev, medtem ko je 4000 uslužbencev odšlo v pokoj. MILAN - »Vsaka priložnost je dobra za blatenje sodne oblasti in za prikazovanje sodišč kot strankarskih celic, ki jih obiskujejo militantni sodniki in javni tožilci. Nobeno sodišče si ne zasluži takšnih neosnovanih in smešnih oznak, toliko manj milansko.« Tako je sindikalno združenje sodnikov in javnih tožilcev ANM v sporočilu za javnost odgovorilo na napade, ki si jih je predsednik vlade Silvio Berlusconi dovolil v torek, ko je v poznih večernih urah nenapovedano telefonsko posegel v televizijsko oddajo Ballaro po tretji televizijski mreži RAI. Berlusconi se je s svojimi izpadi jezno odzval na dejstvo, da je milansko pri-zivno sodišče v torek potrdilo prvostopenjsko obsodbo Davida Millsa na 4 leta in 6 mesecev zaporne kazni zaradi lažnega pričevanja. Zadeva se od blizu tiče tudi njega, saj je britanski odvetnik po oceni sodnikov lažno pričal v prid sedanjega premerja, ki je za »uslugo« plačal 600 tisoč ameriških dolarjev. »Gre za komunistične sodnike, resnična opozicija v tej državi so rdeči javni tožilci,« je Berlusconi ogor- čeno dejal v oddaji Ballaro. »Resnična anomalija v tej državi nisem jaz, ampak so komunistični sodniki, ki so me prizadeli z brezštevilnimi in neosnovanimi sodnimi postopki, odkar sem stopil v politično areno,« je pristavil. »Mi spoštujemo zakone in ustavo,« je poudarilo združenje ANM v svojem sporočilu za javnost. V njem je tudi napovedalo, da se bodo sodniki in javni tožilci danes zbrali na protestnih zborovanjih po vsej Italiji, da bi izrazili zaskrbljenost zaradi stalnih napadov, ki so jih deležni, izključno zaradi tega, ker opravljajo svojo dolžnost. »Naše halje so rdeče samo zaradi krvi, ki so jo prelili naši kolegi, ki so branili zakonitost in ustavne vrednote,« je dejal milanski javni tožilec Alfredo Robledo. Na nove Berlusconijeve napade namerava reagirati tudi Višji sodni svet. Kot kaže, pa ne bo odprl novih fasciklov, ampak bo z novim gradivom le dopolnil že odprte. »Zadeva je toliko bolj zaskrbljujoča prav zato, ker so napadi na sodno oblast postali nekaj vsakdanjega,« je dejal član Višjega sodnega sveta Livio Pepino. izobraževanje - Zakonski predlog Vlada sprožila reformo univerz RIM - Univerze bodo slej ko prej avtonomne, toda če bodo imele slabo upravo, bodo deležne manjših dotacij. To načelo navdihuje reformo univerz, ki je po daljšem snovanju včeraj uradno stekla. Vlada je namreč na predlog šolske ministrice Mariastelle Gelmini včeraj sprejela zadevno zakonsko besedilo, ki pa ga bo moral odobriti parlament. Obravnava se bo predvidoma začela v senatu. Vsebino reforme sta po vladni seji v glavnih obrisih prikazala Gelminijeva in gospodarski minister Giulio Tremonti. Ena izmed novosti bo uvedba etičnega kodeksa, ki bo določal, katere funkcije so med seboj neuskladjive, preprečeval nepotizem ipd. Po novem bodo rektorji smeli opravljati svojo funkcijo največ 8 let, akademski sveti bodo pristojni za študijske in raziskovalne zadeve, medtem ko bo upravni svet odgovoren za ekonomsko vodenje. Upravni svet bo voljen organ, ki bo imel 40 odstotkov zunanjih članov in njegov predsednik ne bo nujno univerzitetni uslužbenec. Namesto dosedanjih upravnih direktorjev bodo univerze imele ge- neralne direktorje z večjimi pristojnostmi. Profesorji bodo morali overoviti svojo prisotnost: letno bodo morali opraviti najmanj 1.500 delovnih ur, 350 od katerih za didaktične dejavnosti. Sicer pa bodo študentje ocenjevali profesorje. Mladi raziskovalci bodo terminsko zaposleni največ 6 let, nakar bodo postali profesorji ali pa bodo morali zapustiti univerzo. Reforma bo pospeševala klestenje nepotrebnih študijskih smeri, spodbujala bo združevanje fakultet in celo univerz. Univerzam z bilancami v rdečem bo grozila komisar-ska uprava. Za odpravo davka Irap vlada za zdaj nima denarja RIM - Kljub dejstvu, da vlada nima denarja, s katerim bi v finančnem zakonu zagotovila odpravo davka Irap, se vladna koalicija ne da in predlaga blažjo varianto: davek naj bi odpravili le za majhna in srednja podjetja, kar naj bi stalo največ štiri milijarde evrov. Predlog nameravajo parlamentarci Ljudstva svoboščin vložiti kot amandma k finančnemu zakonu, vlada in še posebno finančno ministrstvo pa ne kaže navdušenja oziroma se skuša izvleči iz kaše, ker je problem v finančnem kritju ukrepa. V poslanski zbornici naprej o biotestamentu RIM - Po treh mesecih avdicij in razprav je poslanska komisija za socialne zadeve sprejela kot izhodiščno besedilo tisto, ki ga je odobril senat. Tako se predlog zakona o biotestamen-tu vrača v razpravo poslanske zbornice, kar poleg Ljudstva svoboščin podpirata UDC in Severna liga, medtem ko sta močno proti Demokratska stranka in Italija vrednot. Nič ni zalegla pripravljenost poročevalca Di Virgilia za sprejem admandmajev, ki bi izboljšali zakonsko besedilo, saj njegovi nasprotniki obtožujejo večino arogantnosti in zaprtosti. Berlusconi: Volitve v Laciju skupaj z ostalimi deželami RIM - Medtem ko dober del desno-sredinske koalicije pritiska na vlado za anticipacijo volitev za deželno upravo Lacija, ker ocenjuje, da bi bil negativni učinek škandala, v katerega se je zapletem Marrazzo, tako močnejši, je premier Berlusconi drugačnega mnenja. »Volitve morajo biti na datum, ki je bil določen za prenovo vseh deželnih uprav, torej skupaj z ostalimi deželami,« je Berlusconi včeraj odgovoril na novinarsko vprašanje in dodal, da »anticipacija volitev v Laciju ne bi imela smisla«. Iz Afganistana se bo do božiča vrnilo 400 vojakov RIM - Italija bo do božiča iz Afganistana postopoma umaknila 400 vojakov, ki so v deželi pod Hindukušem pomagali pri varovanju avgustovskih predsedniških volitev, je sporočil obrambni minister Ignazio La Russa. Premier Berlusconi je septembra, po napadu na italijanske pripadnike sil zveze Nato (Isaf), napovedal, da bo Italija iz Afganistana »kolikor se da hitro« umaknila okrog 2800 vojakov od približno 3000. Berlusconi je sicer v zadnjem času svojo izjavo večkrat popravil, in dejal, da bo upošteval stališča zaveznikov. riccardo illy - Nekdanji tržaški župan zanikal pisanje časopisov » Politika me ne zanima« »Nobenega stika ne z Rutellijem in niti s predsednikom tridentinske pokrajine Dellaiem« TRST - »Vse, kar v teh dneh pišejo o meni, so laži oziroma popolnoma neosnovana ugibanja.« Ric-cardo Illy je takole rezko demantiral časopisne novice, po katerih naj bi se pridružil Francescu Rutelliju pri snovanju nove sredinske politične stranke. Prejšnji teden je Illy zanikal, da razmišlja o ponovni kandidaturi za tržaškega župana. Nekateri državni časopisi so poročali, da naj bi Illy v sodelovanju s predsednikom tridentinske pokrajine Lorenzom Dellaiem in z županom Benetk Massimom Cacciarijem podprl Rutellija pri ustanavljanju nove stranke. »Dellaia ne vidim in tudi ne slišim že vsaj eno leto. Politika me ne zanima in tudi sploh ne spremljam, kaj se dogaja na politični sceni. Edina mineštra, ki jo imam rad, je ohrovtova juha,« je dodal Illy. »Tisti, ki me poznajo, vedo, da držim besedo. Trenutno se v celoti posvečam družinskemu podjetju, ki, Riccardo Illy kroma kljub krizi, dosega dobre poslovne rezultate,« je še povedal Illy. Ni sicer popolnoma izključil možnosti takšnega ali drugačnega angažiranja pri naporih za iskanje dobrih kandidatov za javne funkcije, a le kot podjetnik in občan. Illyjevo ime se je v zadnjih dneh dvakrat pojavilo na politični sceni. Prejšnji dan je tržaški senator Giulio Camber na nekem posvetu lokalne desne sredine navrgel možnost, da bo Illy leta 2011 znova kandidiral za župana Trsta. Po primarnih volitvah Demokratske stranke pa se je Illyjevo ime pojavilo v zvezi z Rutellijem in njegovim novim političnim projektom, v katerega naj bi bil vpleten tudi nekdanji predsednik Con-findustrie Luca di Montezemolo. Slednji je sicer ustanovil svojo fundacijo, ki pa ne kaže strankarskih ali političnih ambicij. Illy je bil župan Trsta od leta 1993 do 2001, ko je bil izvoljen v poslansko zbornico. Leta 2002 je dal pobudo za deželni referendum o neposredni izvolitvi predsednika Fur-lanije-Julijske krajine, leto kasneje pa je bil izvoljen za predsednika deželne vlade, ki jo je vodil do lanskih predčasnih volitev. Nato je spet kandidiral in bil poražen. Na njegovo mesto je prišel Renzo Tondo. Illy se je po volilnem porazu vrnil v družinsko podjetje Illycaffe ter po očetovi smrti prevzel vodilno vlogo v njem. migranti - Letno poročilo Karitasa V Italiji živi več kot 4,5 milijona priseljencev RIM - V Italiji živi preko štiri milijone in pol tujih zakonitih priseljencev, ki predstavljajo dobrih sedem odstotkov celotnega italijanskega prebivalstva (na 14 prebivalcev je eden priseljen). S tem je Italija presegla srednjo mejo Evropske unije, ki znaša dobrih šest odstotkov, do leta 2050 pa se število utegne zvišati na dvanajst milijonov ljudi, ki bodo potrebni za delovanje italijanske države. To je bilo rečeno na včerajšnji rimski predstavitvi 19. poročila italijanske Karitas o priseljevanju v minulem letu, v katerem se je število priseljencev povečalo za dobrih trinajst odstotkov oz. za skoraj pol milijona ljudi. Dobra polovica priseljencev prihaja iz evropskih držav (od teh polovica iz članic Evropske unije), sledijo Afričani, Azijci in Američani. Kar se tiče narodnosti, zdaleč prevladujejo Romuni, katerim sledijo Albanci, Maroča-ni, Kitajci in Ukrajinci, večina priseljencev pa prebiva na severu. Več kot polovica jih pripada krščanski veri, medtem ko je tretjina muslimanov. Okoli dva milijona priseljencev je zaposlenih, več kot 187.000 jih ima tudi lastno podjetje, priseljenci pa prispevajo skoraj deset odstotkov italijanskega bruto domačega proizvoda. Narašča tudi število otrok priseljencev (jih je več kot osemsto tisoč). Več kot 50.000 tujcev študira na italijanskih univerzah, šest tisoč pa jih je doseglo diplomo. Podatki kličejo po ukrepih za integracijo priseljencev, saj brez tega ni prave politike o pojavu priseljevanja, medtem ko se pretežno govori o paketu varnostnih ukrepov, je na včerajšnji predstavitvi opozoril predsednik škofovske komisije za migracije in migrante msgr. Bruno Schet-tino, saj prisotnost priseljencev služi razvoju države. Prav tako podatki Karitas ne kažejo na porast kriminala zaradi prisotnosti priseljencev, medtem ko so pogosti rasistični in nestrpni izpadi domačinov. Na to je opozoril tudi predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, po katerem je v Italiji veliko ksenofobije oz. strahu pred tujci, ki predstavlja predsobo rasizma. Pri tem sta glavni oviri, ki ju je treba premostiti, ignoranca in predsodek. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu kriza slovenskega stalnega gledališča - Krizni odbor na konzulatu RS Spodbudne besede na generalnem konzulatu Generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan optimistično gleda na rešitev krize Srečanje na generalnem konzulatu Republike Slovenije: na levi strani člani kriznega odbora SSG, na desni generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan in konzulka Bojana Cipot kroma rossetti - Prispevek tržaške občine Osemdeset tisoč evrov za obnovitvene posege v gledališču Seznam nujnih del je podal Lippi, Calenda in docent Policardi pa sta se posvetila akustiki v dvorani Nekaterim se godi slabo, drugim pa, kot kaže, se obeta več dobrodošlih novosti. Tržaška občina je namreč gledališču Rossetti namenila 80 tisoč evrov, s katerimi naj bi uprava gledališča poskrbela za nekaj nujnih obnovitvenih posegov. Na včerajšnjem srečanju z novinarji je o tem, kar bi bilo treba nujno postoriti v gledališču Rossetti, spregovoril njegov predsednik Paris Lippi. V kratkem naj bi se po njegovih besedah torej začela dela, ki bodo zaobjela posege na znižanem stropu v slačilnicah, zamenjavo strukture za invalide in zaodr-skih vrat, nakup novih vhodnih vrat, saj naj bi bile dosedanje povsem neprimerne za sprejem občinstva ob gledaliških predstavah; vzdrževalnih posegov so sicer potrebna tudi vsa vrata, ki gle- dajo na Drevored XX septembra (vključno z zasilnimi izhodi), urediti pa je nujno treba tudi infiltracije padavin na terasi, ki so že povzročile škodo na ometu in fasadi gledališča. Ko bi občinski »budget« zadostoval, pa bi se lotili še ureditve kanalizacijskih črpalk, ki zahtevajo redne posege vsakih šest mesecev. Ob vseh teh obnovitvenih posegih se je umetniški vodja Antonio Calenda zaustavil tudi pri akustiki dvorane, ki je seveda v gledališču bistvenega pomena za kvalitetno spremljanje dogajanja. Če je akustika ustrezna, se namreč občinstvo popolnoma vživi v prireditev. Danes akustika v dvorani ni optimalna in zatorej je uprava za nasvet zaprosila docenta inženirstva na univerzi iz Bologne Franca Policardija. Slednji je po rodu Tržačan in srčno ljubi domače gledališče, tako da je zanj oz. za njegovo akustiko poskrbel z vrsto koristnih, predvsem pa dokaj poceni nasvetov. Predstavil je študijo, ki je nastala na podlagi ankete, ki so jo opravili med obiskovalci gledališča in drugih mestnih dvoran. Gostje so se pritoževali na primer nad odmevom s konca dvorane; problem so delno rešili že z odstranitvijo aparata za pijače, v prihodnje pa bi bilo dobro, ko bi postavili premične lesene akustične obloge. Siten je tudi ropot, ki ga je slišati s ceste: za to bo treba postaviti dvojna okna, ki bi hkrati koristila k boljšemu ogrevanju dvorane. Ob vhodnih obokih pa bi bilo dobro, ko bi postavili zavese, ki odlično dušijo ropot. Nasvete je Policardi stresal iz rokava, na vrsti pa je sedaj njihova uresničitev. (sas) dan mrtvih - Nadaljujemo s seznamom svečanosti ob 1. novembru Slovesnosti in polaganja vencev v mestu in po vaseh Svetovalci rajonskega sveta za zahodni Kras sporočajo, da bodo položili vence jutri po sledečem urniku: ob 16. uri pokopališče Prosek, ob 16.15 pokopališče Kontovel, ob 16.30 avstro-ogrsko pokopališče, ob 16.45 pokopališče Križ. Sekcja VZPI-ANPI Dolina-Mač-kolje-Prebeneg bo položila vence v soboto ob 15.30 v Zazidu, v nedeljo ob 13.30 v Pre-benegu ter ob 14.30 v Dolini, skupaj s SKD Primorsko pa ob 9. uri k spomenikom padlim v NOB v Mačkoljah, kjer bo zapel nonet Primorsko. SPDT vabi člane in prijatelje v soboto na trg v Boljunec, da se skupaj poklonijo spominu preminulih članov s polaganjem cvetja v njih spomin. S trga se bodo ob 14. uri odpravili na domače pokopališče, k grobu dolgoletne članice Veko-slave Slavec, nato pa še v dolino Glinščice, kjer bodo položili venec k plošči, ki jo je društvo postavilo v spomin na tri padle planince v zadnji vojni. Občina Repentabor obvešča, da bo v počastitev dneva mrtvih občinska uprava položila vence k spomenikom padlim borcem v NOB v nedeljo po sledečem razporedu: ob 14.30 pred spomenik padlim borcem v NOB v Repnu, ob 14.40 pred spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu -sodeluje MoPZ Kraški dom, ob 14.50 na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Uprava Občine Devin-Nabrežina bo v nedeljo položila vence k spomenikom padlim s sledečim urnikom: ob 8.30 županstvo, ob 8.40 v Slivnem, ob 8.50 v Med-ji vasi, ob 9. uri v Štivanu, ob 9.15 v Devi-nu, ob 9.30 v Sesljanu, ob 9.35 v Vižovljah, ob 9.40 v Cerovljah, ob 9.45 v Mavhinjah, ob 9.50 v Prečniku, ob 10. uri v Trnovci, ob 10.10 v Praprotu, ob 10.15 v Šempolaju, ob 10.35 v Križu in ob 10.45 v Nabrežini. Občina Milje bo svoje padle počastila v soboto: zbirališče ob 14.30 na Trgu Marconi, odhod delegacije za polaganje vencev k spomenikom in spominskim obeležjem Alme Vivoda v Trstu, padlim pri Korošcih, E. Marianija, O. Buttoraz in padlim pri Felszegyju, Libera Maura, padlim na Čamporah. Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob dne- vu mrtvih, v nedeljo ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik Edvin Švab; sodeluje Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski, pokroviteljstvo je dala tržaška pokrajina. Odbor za počastitev padlih v NOB od Sv. Ivana in Kolonje in SKD S. Škam-perle vabita v nedeljo ob 11. uri pred spominsko ploščo na pročelju Narodnega doma pri Sv. Ivanu na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Vse udeležence vabimo naj v znak želje po miru s seboj prinesejo cvet. ANPI VZPI Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci vabi na počastitev padlih v NOB v nedeljo. Zbirališče pri Prosvetnem domu ob 9.30. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku na Dunajski cesti, nato pa na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence k spomeniku 71 talcev, Pinka Tomažica in tovarišev, Rozalije Kocjan - Guličeve, petih kurirk in štirih tovarišev v parku ob Kraški ulici. Sodeluje Kostanca Mikulus, pojeta MoPS in CPZ sv. Jernej. / SVET Četrtek, 29. oktobra 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 »Bog ne daj, da bi gledališča ne bilo več!« Slovenska generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan je na srečanju s člani kriznega odbora kolektiva Slovenskega stalnega gledališča dvakrat takole izrazila zaskrbljenost nad usodo osrednje slovenske kulturne ustanove v Italiji, kot jo je sama poimenovala. Ob skrbi in zagotovilu, da bo »Slovenija storila vse, kar bo mogoče, da se bo vprašanje pozitivno razrešilo,« pa so Valentina Repini, Peter Furlan, Lara Komar, Aram Bevilacqua in Nikla Petruška Panizon slišali iz ust najvišje predstavnice matične domovine v deželi spodbudne besede. Dobro je bilo, da sta se reševanja teatra skupno lotili obe krovni organizaciji. Prav tako dobro, in mogoče še bolj, da se je vanj vključil vladni komisar. Pomeni, da je rimska vlada zainteresirana, da se gledališče reši, je ocenila generalna konzulka. Obenem se je pokazala volja italijanskih soustanoviteljev gledališča, da se zadeva uredi. Iz povedanega je sledila logična ugotovitev: »Sem zelo optimistična.« Konzulka Bojana Cipot je »dopolnila« slovensko stran prizadevanj: v zadnjih tednih je bilo ogromno kontaktov z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in kulturnim ministrstvom, dejstvo pa je, da je treba urediti specifiko slovenskega gledališča v okvirih italijanske zakonodaje. Člani kriznega odbora so omenili svoje bojazni. V prvi vrsti krčenje osebja v obliki rezanja sezonskih pogodb (za sezonske pogodbe od devetmesečnih pogodb na sedemmesečne pogodbe, za stalno osebje pa od 12-mesečnih na 10-mesečne), kar bi postavilo teater pod življenjski minimum. Igralski kader je bil v zadnjih desetih letih že itak »razpo-lovljen«: od dvanajstih na sedanjih šest igralcev. Manj kot to ... Izvedenca, ki ju je predlagala tržaška prefektura, bosta do konca meseca izdelala analizo stanja gledališča in dala svoje predloge. Racionalizacija bo gotovo potrebna, a v smislu boljšega planiranja, znižanja števila nadur, so namignili člani kriznega odbora. Kolektivu povzroča veliko skrb še vedno neznan začetek sezone, saj bi prevelik zamik postavil pod vprašaj pravni status stalnosti gledališča. Člani kriznega odbora so nadalje zastavili vprašanje izkoriščanja Kulturnega doma (in sama generalna konzulka je menila, da bi bilo primerno, ko bi postalo nekakšno slovensko kulturno središče v mestu) in menedžersko vodenje ustanove (s koriščenjem evropskih sredstev, trženjem predstav, koprodukcijami ...). Rešitev mora biti sistemska, je poudarila Vlasta Valenčič Pelikan, »da ne bo več vsakoletnega hiranja.« Mogoče je sedaj pravi trenutek za vsaj srednjeročno ureditev, je ocenila. Italija je dolžna omogočiti gledališču, da funkcionira, repertoar pa mora biti zanimiv za ljudi, je dopolnila. Člani kriznega odbora SSG so včeraj na slovenskem generalnem konzulatu slišali spodbudne besede. O dejanjih bo mogoče kaj več izvedeti 9. novembra na slovensko-itali-janskem medvladnem vrhu v Ljubljani. Istega dne se bo v Trstu nadaljevala skupščina članov Slovenskega stalnega gledališča. »Mogoče je to dober znak,« je spodbudno nakazala konzulka Bojana Cipot. M.K. prosek - Jus Bogatec odstopil Rupel novi predsednik Bruno Rupel je spet postal predsednik proseškega odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja. Rupel je prevzel mesto Bogdana Bogatca (na sliki), ki je odstopil s predsedniške funkcije in tudi iz jusarskega odbora. Njegov odstop naj bi bil povezan z usodo športnega centra Ervatti. Rupel, ki je sicer predsednik rajonskega sveta za zahodni Kras, je proseškemu jusarskemu odboru predsedoval že v obdobju od leta 1991 do 2001. Za tajnico jusarskega odbora je bila potrjena Vera Puntar, člana odbora sta še Drago Cibic in Luciano Štoka. 1900 podpisov proti terminalu pri Žavljah Naravovarstvena združenja Italia nostra, WWF in Legambiente so zbrala 1900 podpisov proti gradnji plinskega terminala pri Žavljah. Pobudniki peticije upajo, da bodo s to akcijo vplivali na rimsko vlado in na Občino Trst, da spremenita povoljno mnenje o uplinje-valniku. Naravovarstvena združenja tudi opozarjajo na domnevne nezakonitosti in nepravilnosti v postopku za odobritev načrta za uplinjevalnik. Omenjene organizacije bodo jutri in v soboto zbirale podpise med 15.30 in 19.30 na Trgu Bonifacio ob začetku Drevoreda XX. septembra. Ob tej priložnosti bodo tudi delili posebno številko revije Konrad, ki je v glavnem posvečena prav žaveljskemu uplinjevalniku. Kras: Liga zavrača gradbene špekulacije Severna liga spet grozi, da v tržaškem občinskem svetu ne bo v drugem branju podprla novega urbanističnega načrta. Poslanec Mas-similiano Fedriga, ki je pokrajinski tajnik stranke, sicer pozdravlja nekatera nedavna odprta stališča župana Roberta Dipiazze, od njega pa pričakuje konkretne korake proti gradbenim in urbanističnim špekulacijam na vzhodnem Krasu. Pri tem Fedriga izrecno omenja napovedane gradbeno-urbanisti-čne posege pri Banih in na Padri-čah. Severna liga je v mestni skupščini zastopana z dvema svetnikoma, katerih glas zna biti odločilen pri dokončnem sprejetju novega urbanističnega načrta. Zlasti potem ko so se štirje svetniki desne sredine opredelili za nekdanjega občinskega odbornika Franca Ban-dellija, ki ga je Dipiazza pred nekaj tedni odstavil na pritisk vladnega podtajnika Roberta Menia. 8 Četrtek, 29. oktobra 2009 AVTOMOBILIZEM / karitas - Na tržaški prefekturi predstavitev 19. poročila o priseljevanju V FJK skoraj sto tisoč priseljencev Integracija zagotovilo za varnost Napočil je čas, da priseljenci postanejo državljani - Človekove in verske pravice: pomen recipročnosti V Italiji je preko štiri milijone zakonitih priseljencev, od teh pa jih je v Furlaniji-Julijski krajini skoraj sto tisoč ter še zdaleč niso vir kriminala, ampak prispevajo h gospodarski in demografski rasti Italije. Zato se pojava priseljevanja ne smemo bati, zlasti ne v FJK in Trstu, ki je doživel svoje najbolj plodno obdobje z integracijo in sožitjem ljudi, ki so pripadali različnim kulturam. To je bila osrednja misel včerajšnje predstavitve že devetnajstega poročila o priseljevanju, ki sta ga pripravili italijanska Karitas in njena komisija za preučevanje pojava priseljevanja Migrantes. Tržaška predstavitev, ki je ob množični udeležbi potekala na prefekturi, je potekala sočasno z osrednjo predstavitvijo v Rimu, o kateri poročamo na drugem mestu, poročila, je uvodoma dejal ravnatelj tržaške Karitas Mario Ravalico, pa se ne sme jemati kot sociološki dokument, saj gre v prvi vrsti za pastoralno sredstvo v luči logike sprejemanja. O položaju v FJK je spregovorila Eva Si-curella, ki je dejala, da so v zadnjem letu zabeležili 94.976 tujih priseljencev (štirinajst odstotkov več kot v letu 2007), kar znaša 2,4 odstotka celotnega deželnega prebivalstva. Skoraj sedemdeset odstotkov priseljencev je Evropejcev (26 ods. iz držav EU), ostali pa prihajajo iz Afrike in Azije, pri čemer prednja-čijo Romuni, sledijo pa Albanci in Srbi. Največ priseljencev živi v pokrajinah Videm in Pordenon, kjer je tudi večja koncentracija ljudi iz Afrike in Azije, manj pa na Tržaškem in Goriškem, kjer prevladujejo Evropejci. Priseljenci predstavljajo skoraj dvajset odstotkov vseh zaposlenih v FJK (77.845), za skoraj devet odstotkov v primerjavi z letom 2007 pa je naraslo število podjetij, ki so v lasti priseljencev (4.042). Prav tako je v šolah v zadnjem letu za skoraj deset odstotkov naraslo število otrok priseljencev, dobra tretjina katerih se je rodila v Italiji. Podatke na vsedržavni ravni je v imenu italijanske Karitas predstavil Salvatore Ge-raci, ki je med drugim opozoril, da priseljenci ustvarijo skoraj deset odstotkov italijanskega bruto domačega proizvoda, poleg tega prispevajo tudi k demografskemu porastu prebivalstva, prisotnost tujih študentov in diplomantov na italijanskih univerzah pa kaže na to, da bodo Danteja kmalu poučevali temnopolti učitelji oz. učitelji z mandeljnastimi očmi, prav tako pa ni res, da z naraščanjem števila priseljencev narašča tudi kriminal. Zato je verjetno napočil tudi čas, da postanejo državljani. Problem pa predstavlja novi zakon o nezakonitem priseljevanju, kjer nekatere dežele - med temi tudi FJK - še niso odgovorile na prošnjo, naj potrdijo, da zdravnikom ni treba prijavljati nezakonitih priseljencev, ki se zatečejo po zdravniško pomoč. Da se pojava priseljevanja ne smemo bati, je potrdil tudi tržaški prefekt Giovanni Balsamo, po čigar mnenju je treba zaščititi tako identiteto države gostiteljice kot kulturo priseljencev. Integracija je najboljši način za zagotovitev varnosti, je dejal Balsamo, ki je poudaril pomen Lizbonske pogodbe za oblikovanje evropskega pristopa do pojava priseljevanja, medtem ko je linija Italije solidarnost med članicami EU in sodelovanje z drugimi državami, pa tudi ustanovitev evropskega urada za azil. Kako pa katoliška Cerkev gleda na pojav in na soočanje z njim? Tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi se je v svojem zaključnem posegu oprl na okrožnico papeža Benedikta XVI. Ljubezen v resnici. Poudaril je predvsem potrebo po krepki in daljnovidni politiki mednarodnega sodelovanja, ki je trenutno ni, dalje po sodelovanju med državami gostiteljicami in državami, iz katerih odhajajo priseljenci, nazadnje pa potrebo po uskladitvi različnih zakonskih ureditev za zagotovitev pravičnosti pri pristopanju k vprašanjem, ki so povezana s pojavom priseljevanja. Poudaril je tudi pomen krepitve krščanske identitete Evrope, saj z njo narašča tudi integracija. Tu je msgr. Crepaldi opozoril na pomen recipročnosti: ne gre za to, da se priseljencem prepreči, da imajo svoja verska svetišča, je dejal, kolikor za to, da nekatere države, iz katerih prihajajo priseljenci, začnejo spoštovati človekove pravice in versko svobodo, saj ponekod, če te zalotijo, da imaš pri sebi evangelij, se znajdeš v zaporu. Ivan Žerjal Udeleženci predstavitve Karitasovega poročila so prepričani, da se pojava priseljevanja ne smemo bati kroma Praznik solidarnosti na šoli pri Sv. Jakobu V Kettejevi dvorani v prostorih Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu v Ul. Frau-sin bo danes ob 10. uri stekel Praznik solidarnosti, na katerem bodo učenci v človekoljubne namene združenju Uni-talsi predali sto kilogramov plastičnih zamaškov, ki so jih nabrali na valu navdušenja po zaključenem projektu okolj-ske vzgoje 3 erre, ki je bil posvečen os-veščanju za ločeno zbiranje odpadkov. Projekt, ki se je zaključil maja lani, bodo tudi predstavili na današnjem prazniku, ki ga bodo s petjem in recitacijami oblikovali učenci osnovnih šol Josipa Ribičiča-Karla Široka in Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič, prisotne pa bo pozdravil ravnatelj Marijan Kravos. V Lonjerju danes pokušnja olja V Športno-kulturnem centru prireja drevi ob 20. uri Kmečka zveza pokuš-njo olja. Tokrat glasbena tradicija Kalabrije V Domu glasbe se drevi ob 20.30 nadaljuje niz srečanj z ljudsko glasbo. Mediteransko tradicijo bo tokrat zastopala skupina Banda Pilusa, ki prihaja iz Ka-labrije. dolina - Svečanost domačinov in delegacije iz Slovenije pred občinskim spomenikom Spomin na preteklost Govor županje Fulvie Premolin o odgovornosti in vrednotah - Zapel moški pevski zbor upokojencev iz Brega Ob bližnjih novembrskih praznikih so se včeraj v dolinski občini spomnili padlih v narodnoosvobodilnem boju. Županja Fulvia Premolin in podžupan bližnje koprske občine Alberto Scheriani sta skupno z delegacijo iz Slovenije, predstavniki društev in strank krenila do občinskega spomenika padlim v NOB, kjer so se nekdanji borci postavili na častno stražo, upravi, organizacije in društva pa so položili vence ob obeležje. Moški pevski zbor upokojencev iz Brega je pod vodstvom Manuela Purgerja zapel tri pesmi. Županja Pre-molinova je izpostavila pomen spomina in prepoznavanja preteklosti ter poudarila, da bo velik dan, ko bodo vsi priznali pomen narodnoosvobodilnega boja. V tem pogledu desna sredina Sprevod je krenil še ni obračunala s svojo preteklostjo, do občinskega je ocenila, in pozvala predvsem mla- spomenika padlim de k odgovornosti in spoštovanju v nob v Dolini vrednot in budnosti, kot so bili budni in odgovorni mladi, ki so se uprli črne- kroma mu terorju. repentabor - Svečanost ob Stenah na Colu Učenci zapeli pred spomenikom Delegacija sežanske občine položila venec ob spomenik - V nedeljo se bo občinska uprava poklonila padlim občanom Repentabrski župan Marko Pisani ob spomeniku na Colu kroma Zgodovina in narava sta se - kot rdeče, rumene in zelene barve kraške jeseni - prelivali druga v drugo med včerajšnjo slovesnostjo ob Stenah pod Tabrom na Colu. Ob čudežnem kamnitem naravnem spomeniku domačim padlim v narodnoosvobodilnem boju so se zbrali občinski upravitelji z županom Markom Pisanijem, podžupanom Casimirom Cibijem in odborni-co Roberto Škabar, delegacija sežanske občine, nekdanji borci in učenci osnovne šole Alojza Gradnika. Krajevne organizacije in slovenska delegacija so položile vence spomina ob kamniti pomnik zgodovine. Potem ko so se z minuto tišine spomnili padlih, so osnovnošolci ob vznožju spomenika recitirali in zapeli nekaj pesmi ter se tako spoštljivo zahvalili padlim. Repentabrska občinska bo polagala vence ob spomenike padlim v nedeljo, 1. novembra popoldne, in sicer v Repnu in na Colu ter na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. / SVET Četrtek, 29. oktobra 2009 9 slovenski klub - Dobro obiskana debata v Gregorčičevi dvorani Slovenska manjšina: nič novega pod soncem Iskreno soočanje o manjšinski organiziranosti, ki pa kaže na številna razhajanja Vprašanje manjšinske organiziranosti očitno zanima marsikoga, če je bila v torek zvečer Gregorčičeva dvorana premajhna za vse prisotne (med njimi je bila tudi generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan). Slovenski klub je za govorniško mizo povabil predstavnike tako imenovane civilne družbe (predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO, Rudija Pavšiča in Draga Štoko) ter tistih političnih strank, v katerih se prepoznava večina Slovencev; Demokratsko stranko je zastopal Štefan Čok, Slovensko skupnost Damijan Terpin, Stranko italijanskih in slovenskih komunistov Stojan Spetič, Stranko komunistične prenove pa Igor Kocijančič. Moderator Bojan Brezigar ni želel ponujati iztočnic, ampak je govornikom dal možnost, da predstavijo svoja stališča. V drugem krogu debate pa jim je postavil specifični vprašanji: kdo naj določi porazdelitev javnih sredstev in kdo naj posledično preveri, ali je bila izbira pravilna? Kocijančič je vzel na znanje, da v manjšini ni potrebe po spremembah; pred meseci je namreč izdelal operativni predlog, s katerim je skušal evidentirati potrebe manjšinske organiziranosti, ki pa je naletel na en sam javni odziv. Racionalizacija je po njegovem mnenju nujna in ni mu na primer jasno, zakaj potrebujemo dve glasbeni šoli: ali laiki oziroma katoliki poučujejo klavir drugače? Krovni organizaciji bi morda lahko preverili, če imamo še kaj manevrskega prostora za drugačno porazdelitev sredstev. Štoka je prepričan, da imata krovni moralno moč za preverjanje možnih izboljšav, Slovenci v Italiji pa smo že danes »ka- Govorniki so se strinjali, da so tovrstna srečanja potrebna, zavzeli pa so se tudi za novo fazo dogovarjanj znotraj manjšine kroma kovostna družba«, za katero neenotnost ni problem: članice SSO ne želijo združitve v eno krovno organizacijo, zato »nehajmo jokati, bodimo konstruktivni in se raje borimo proti asimilaciji«. Obvezal se je tudi za kakovostnejše sodelovanje s SKGZ. Pavšič se strinja, da smo med bolje organiziranimi manjšinami, a je prepričan, da vse bolj nazadujemo in »se folkloriziramo«. Lahko bi bili veliko boljši, zato pa potrebujemo razvojno vizijo in nekoga, ki jo realizira: manjšinski forum, ki naj odloča o prioritetah in skupnem interesu. Po njegovem mnenju bi se civilna družba morala združiti, manjšina pa bi lahko že danes za tretjino znižala stroške. Terpin vidi v manjšini željo po zdru- ževanju, vzrok zato, da imamo v nekaterih vaseh po dve kulturni društvi pa je po njegovem mnenju zgodovinski: ločili smo se, ker je bil del manjšine za samostojno politično nastopanje, del pa proti. Predloge za racionalnejšo manjšinsko ureditev naj izoblikujeta krovni organizaciji, preverjanja pa po njegovem mnenju nismo sposobni; učinkoviti bodo vsekakor tisti predlogi, ki bodo zajezili asimilacijo. Terpin je tudi prepričan, da ne moremo ciklično »reševati gledališča in Primorskega dnevnika, če je gledalcev in bralcev vedno manj«. Del manjšine naj ne bi bral našega časopisa, ker ga slednji diskriminirana, tudi zato, ker »poroča z Lune« (po Terpinovem mnenju naj ne bi poročali o velikih denar- nih izgubah, ki jih bodo tržaški Slovenci utrpeli zaradi novega regulacijskega načrta, številni članki, objavljeni v zadnjih mesecih, pa ne kažejo te slike; op. nov.). Spetič bi rad, da bi bila naša manjšina bolj učinkovita, zato pa potrebuje več prozornosti, racionalizacije in participacije. Enotnosti ne moremo vsiljevati z vrha, na terenu pa je marsikje drugače (v Benečiji je na primer enotnost v dejanjih). Čok je opozoril, da politika ne bi smela pogojevati civilne družbe (na primer društev). Manjšinske ustanove potrebujejo predvsem več strokovnosti in kakovosti, prisluhniti pa bi morali tudi mladim: če želimo, da bodo današnji učenci slovenskih šol tudi bodoči uporabniki manjšinskih ustanov. (pd) narodni dom Začetek festivala Iperporti V Trstu se začenja festival Iperporti; tridnevno prireditev prireja tržaški Dom literature (Casa del-la letteratura), ki združuje štirinajst mestnih društev, med katerimi je tudi Slovenski klub. Vezna nit festivala je tržaško pristanišče: pristanišče kot kraj, kjer pristajajo in od koder odplujejo potniki ter kulture z različnih koncev sveta. Danes ob 9.30 bo v dvorani Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu potekalo odprtje letošnje izvedbe. Jutranji sklop bo posvečen prevajanju: ob 10. uri bo beseda najprej tekla o pesnici Carol Ann Duffy (s prevajalko Giorgio Sensi se bosta pogovarjala Darja Be-tocchi in Roberto Cirelli), ob 11. uri pa o slovenskih literarnih revijah Po-etikon in Litera ter o tržaški Alma-nacco del Ramo D'oro (sodelovali bodo Nadja in Ivan Dobnik, Orlando Uršič, Marko Kravos, Mary Barbara Tolusso in Cvetka Bevc). Popoldanski spored bo potekal v kavarni San Marco, kjer bodo ob 17.30 predstavili knjigo Renate Lun-zer Irredenti-Redenti, ki je posvečena intelektualcem Julijske krajine in njihovim avstro-ogrskim mitom. Ob 21. uri bo na sporedu literarno branje predstavnikov hrvaške, grške in francoske skupnosti iz Trsta. Festival bo v soboto kot znano zaključil filozof Massimo Cacciari (ob 18.30 v kavarni San Marco). (pd) zaloznistvo tržaškega tiska Jadranski koledar 2010 Jutri predstavitev v Tržaški knjigarni - Že »nastopil« na Okusih Krasa Jadranski koledar se iz leta v leto posodablja, z željo, da bi se približal čim širšemu krogu bralcev. Tudi v letu 2010 bo na voljo v obliki uporabnega rokovnika in bo ponujal številna zanimiva besedila ter napotke. Založništvo tržaškega tiska je koledar tokrat izdalo v sodelovanju z gostinsko sekcijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in s prireditvijo Okusi Krasa. Na naslovnici koledarja je zapisano "po sadovih ocenjuj drevo, ne po listju", tema letošnjega Jadranskega koledarja je namreč sadje na Primorskem, tako kot je sadje vezna nit jedilnikov restavracij, ki sodelujejo pri Okusih Krasa. O našem sadju, o njegovi uporabi pri zdravljenju in v kuhinji je napisala priznana avtorica etnografskih in kulinaričnih del Vesna Gu-štin, s svojimi recepti pa so prispevali tudi številni tržaški in goriški gostinci. Drugi del Jadranskega koledarja, tradicionalne vsebine, ki nas bodo v letu 2010 vsak teden spominjale na to kar se je pri nas dogajalo v letošnjem letu sta podpisali Majda Guštin Colja in Olga Knez, ki je dodala še veliko zanimivosti iz slovenskega prostora. Ob teh so še številna razmišljanja in prispevki, ki poročajo o ljudeh in dogodkih od Rezije, preko Benečije in Gorice, do Trsta. Priloga Jadranskega koledarja bo, kot običajno, vsebovala raziskavo izpod peresa Norine Bogatec o izobraževanju v slovenskem jeziku v Italiji in bibliografijo Ksenije Majovski, ki navaja vse letošnje publikacije, katerih avtorji so Slovenci v Italiji, ali ki jih je založila slovenska založba v Italiji, ali pa obravnavajo Slovence ali Slovenijo in so prav tako izšle v Italiji. V teh dneh je Jadranski koledar že bil deležen posebne pozornosti na dogodkih, ki so spremljali prireditev Okusi Krasa; v petek, 30. oktobra ob 18. uri pa bo predstavljen tudi v Tržaški knjigarni. Sledila bo pogostitev v Baru Basso in v trgovini Il frutteto, ki jo v okviru Okusov Krasa prirejajo tržaške trgovine in gostinci. šolstvo - Pobuda združenja staršev Križani v Škocjanski jami Snidenje učencev osnovne šole, malčkov domačega otroškega vrtca ter njihovih staršev Združenje staršev osnovne šole A.Sirk in vrtca J. Košuta iz Križa je priredilo izlet v Škocjansko jamo. Tam so imeli skupinsko vodeni izlet, nakar so se napotili peš po učnih poteh Škocjana. Sledilo je skupno kosilo na kmečkem turizmu. NŠK: začenjajo se Otroške urice Po poletnem premoru se vračajo v Narodno in študijsko knižnico Otroške urice - priljubljena bralna srečanja namenjena najmlajšim obiskovalcem knjižnice. V letošnjem ciklusu bo na sporedu šest otroških uric. Pobuda, ki se odvija že šesto leto zaporedoma in ki je namenjena malčkom iz otroškega vrtca ter otrokom, ki obiskujejo prve tri razrede osnovne šole, doživlja iz leta v leto vedno večji uspeh. Mesečna srečanja potekajo po že ustaljeni praksi: med približno enournim srečanjem otroci prisluhnejo pravljici, ob koncu katere izdelajo še priložnostno ročno delce. Otroške urice pa so tudi odlična priložnost, da otroci že od malih nog vzljubijo branje. Poleg poslušanja pravljic, imajo možnost, da sami stopijo v otroški kotiček, kjer si med mnogimi knjigami izberejo tisto, ki jim je najbolj pri srcu, in se tako približajo čarobnemu svetu knjig. Za posebno vzdušje poskrbijo mlade bralke, ki otrokom predstavijo vsakič novo pravljico. Pri branju že vrsto let sodelujejo dijakinje pedagoškega li-ceja A. M. Slomška iz Trsta ter študentke, ki obiskujejo tržaško ali koprsko pedagoško fakulteto. Tako bo na prvo srečanje letošnjega niza prišla v goste Biserka Cesar, absolventka pedagoške fakultete v Kopru, ki bo otrokom prebrala pravljico Klobuk gospoda Konstantina. Radovedni poslušalci bodo lahko izvedeli, kaj se dogaja z gospodom Konstantinom in z njegovim priljubljenim klobukom. Kaj se zgodi, ko nekega dne Konstantin pozabi klobuk na obešalniku, bodo otroci lahko izvedeli danes ob 16.30 v otroškem kotičku Narodne in študijske knjižnice. V Dolini Beseda, glasba, ples ob istrski poroki SKD Valentin Vodnik priredi jutri ob 20.30 zanimiv večer v društveni dvorani z naslovom Beseda, glasba, ples ob istrski poroki. Nastopili bodo člani študijskega krožka Beseda slovenske Istre iz Kopra, ki bodo predstavili 12. številko zbornika Brazde s Trmuna posvečeno istrski poroki. Na isto tematiko bodo pripovedovali istrske štorje, za glasbo in ples pa bodo poskrbeli člani kulturnega društva Šavri-ni in anka Šavrinke iz Gračišča z godci. Predstavitev bosta obogatili razstava bale in umetniških del. Večere, ki jih pripravijo člani študijskega krožka Besede slovenske Istre so vedno zanimivi, pestri, obogateni s kulturno tradicijo in z novimi izzivi. Nastopili so že nekajkrat v Bregu, vsakič z novim programom in vedno uspešni. Tudi v petek v Dolini bo zanimivo in veselo ob podoživljanju istrske poroke. Pobude v Naravoslovnem didaktičnem centru Jutri ob 18. uri bo v Naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici stekla zanimiva pobuda. V organizaciji kluba Triestebella se bo vrstila konferenca Nadležni plevel in škodljive rastline za okolje in za zdravje človeka, s posegi profesorja Livia Poldinija, arhitekta Roberta Ba-rocchija ter direktorja oddelčnega gozdnega nadzorništva iz Trsta in Gorice dr. Alda Cava-nija. Kot vsako prvo nedeljo v mesecu bo 1. novembra Naravoslovni didaktični center za obiskovalce odprt od 9. do 17. ure. V prostorih centra je na ogled tudi razstava akvarelov Ilarie Pe-trussa »Lungo la via«. Vstop prost. Za nadaljnje informacije lahko kličete na tel. št.: 040-3773677. 1 0 Četrtek, 29. oktobra 2009 TRST dttzg žige zoisa - Tradicionalna ekskurzija dijakov bienija Velenje in Logarska dolina skozi gospodarsko, kulturno in naravoslovno lečo Dijaki med drugim obiskali center MIC, Termoelektrarno Šoštanj, velenjski muzej premogovništva in slap Rinka Med obiskom Termoelektrarne Šoštanj / u IN > il «1 m »Mm lili KOT M V dvorani ljudskega doma v Križu od SI.00 dalje vstop prost Im A KRIŽ (TS) - URNIK: ■ /11.00-14.00 in 18.00-24.00 GOSTILNA IpiCERIJA Tel. 040.2209058 zaprto ob ponedeljkih Na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa je postalo že tradicionalno, da se dijaki bienija trgovskega in geometrskega oddelka na začetku šolskega leta udeležijo dvodnevne ekskurzije z namenom, da se prvošolci spoznajo z dijaki drugega razreda, da se vživijo v realnost nove šole in da se dobro počutijo, sočasno pa spoznajo delček prekrasne Slovenije. Tokrat smo se odločili za Velenje in Logarsko dolino. Prva postaja izleta je bil obisk Med-podjetniškega izobraževalnega centra (MIC) v Velenju, modernega centra za izobraževanje dijakov v različnih tehničnih smereh. Ogledali smo si njihove sodobno opremljene učne delavnice in laboratorije, ob koncu pa smo bili deležni še tople malice. Nato smo odšli v Termoelektrarno Šoštanj. Takoj ob vhodu nam je odgovorni razdelil čelade in nas pospremil v sejno dvorano, kjer nam je s pomočjo računalniških posnetkov razložil razvoj, delovanje in nove razvojne načrte za bodočnost Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 29. oktobra 2009 IDA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 16.56 - Dolžina dneva 10.19 - Luna vzide ob 14.42 in zatone ob 1.49. Jutri, PETEK, 30. oktobra 2009 HERMAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,4 stopinje C, zračni tlak 1020 mb, brezvetrje, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,4 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. obrata, ki smo si ga potem ogledali. Po obisku nas je avtobus ponovno odpeljal v Velenje na ogled muzeja o premogovništvu. Tam smo dobili jope, čelade in pravo knapovsko malico, ki smo jo med ogledom zaužili kar v jami. Nato smo se spustili s 120 let starim dvigalom 180 metrov v globino rovov in od tam sta nas vodila vodnik in multivizija od časa začetka rudarjenja do današnjih modernih tehnologij. Ogledali smo si tudi simulaciji potresa v rudniku in nesreče z eksplozijo. Za ta dan je bilo obiskov že dovolj in dijake je čakalo prijetno razvedrilo, kopanje v Termah Topolšica. Po večerji smo odšli v mladinski hotel v Šmartno ob Paki, kjer smo prenočili. Naslednjega dne smo se odpeljali v Nazarje na voden obisk Gozdarskega muzeja v gradu Vrbovec. Spoznali smo kulturno dediščino s področja gozdarstva na območju Zgornje Savinske doline. Vodička nam je nudila nekaj osnovnih informacij o gozdu, nekaj svetovnih poU Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Up«. ARISTON 17.00, 21.00 »Lebanon«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Parnassus - L'uomo che voleva inganna-re il Diavolo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Bruno«; 16.00, 18.50, 21.40 »La battaglia dei tre regni«; 20.10, 22.20 »Oggi sposi«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Michael Jackon's This is it«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.05, 20.10, 21.10, 22.15 »Up-3D«; 15.50, 18.00 »Up«. FELLINI - 16.15, 21.45 »La battaglia dei tre regni«; 18.40, 20.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Lo spazio bianco«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Julie & Julia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.15, 20.15, 22.15 »Parnassus - L'uomo che voleva ingannare il diavolo«. KOPER - KOLOSEJ - 14.20, 16.40, 19.00, 21.20 »Michael Jackson - This is it«; 14.50, 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Žaga VI«; 15.30 »Nadomestniki«; 17.20, 19.30, 21.50 »Počitnice za odrasle«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Oggi sposi«; 22.00 »Ba-stardi senza gloria«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Michael Jackson - This is it«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Bruno«; Dvorana 4: 16.00, 19.00, 20.30, 22.30 »Up«; 17.30, 20.00 »Baaria«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Michael Jackon's This is it«; Dvorana 2: 17.30 »Up«; 20.10, 22.00 »Bruno«; Dvorana 3: 17.30, 20.10, 22.10 »Oggi sposi«; Dvorana 4: 17.45, 20.30 »La battaglia dei tre re-gni«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Julie & Julia«. 9 Šolske vesti DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da od 23. oktobra, delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v ulici Weiss 15. Telefonske številke ostajajo nespremenjene: tel. 040/567144 - 54356, faks 040/350744. datkov o lesu, nato pa smo spoznali orodje, ki so ga uporabljali gozdarji pri sekanju in žaganju dreves, pri prenašanju hlodov v dolino in pri trgovanju z lesom ter njihova zasilna bivališča. Za zaključek nas je čakal še naravoslovni del, prijeten sprehod po eni izmed najlepših ledeniških dolin v Evropi - Logarski dolini. Autobus nas je pripeljal do skrajnega Kota, od koder smo se povspe-li do slapa Rinka, ki je največji prostopa-dajoči slap v Sloveniji. Nazaj grede smo sledili etnološki poti, se zaustavili pri raznih zanimivostih, na katere so nas opozarjali nameščeni napisi: oglarsko kopo pri Planinskem domu, slap Palenk in izvir Črne, ki je drugi izvir reke Savinje. Nazaj smo se vračali s prekrasnimi vtisi, srečni in bogatejši, ker smo spoznali veliko zanimivosti, zasluga gre predvsem gospodu Toniju Jeseničniku, ki nam je ekskurzijo tako odlično organiziral. M. H. S Izleti KRUT vabi 7. in 8. decembra na izlet v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. H Čestitke Naš rocolski slavček na Bazovico je šel žvrgolet, pri Lipi on bas prepeva, pri Zarji pa številke prešteva, z motorjem naokoli mladosten se podi, saj jih komaj 2x30 slavi! Živ jo VALTER in vse najboljše ti kliče klapa dobre pustolovščine. Bila so to še mlada leta, ko tekal rad si naokrog. Od Rocola do Kalaje, to imel si še najraje. Danes pa, ko 60 jih slaviš, rad Bazovcem na pomoč priskočiš. Vse najboljše dragi WALTER ti želimo Sara, Diego, Ingrid, Jan in Renata. 13 Prireditve SLOMŠKOVO DRUŠTVO IZ KRIŽA v sodelovanju z Ribiškim muzejem Tržaškega Primorja vabi na večer na temo »Izvirni slovenski obmorski ribiči«. Predaval bo inž. Franko Košuta v petek, 30. oktobra, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu. 1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capel-la Corale dei Frati Cappuccini« v cerkvi »Sant'Apollinare Montuzza« se bo nadaljevala v soboto, 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel. št. 340-3138982. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI EVALD ANTONČIČ STOJAN vabi vse vašča-ne ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v nedeljo, 1. novembra, udeležijo poklona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaška obeležja padlim bo MoPZ Vesna zapel pred spomenikom in na pokopališču. Odhod povorke od Ljudskega doma v Križu ob 11. uri. OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, Mednarodna šola petja, ki jo vodi Maestro Alessandro Švab, v sodelovanju z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi v sredo, 4. in četrtek, 5. novembra, ob 20.30v dvorano Tripcovich na ogled Puc-cinijeve komične opere v enem dejanju Gianni Schicchi v izvedbi udeležencev akademije. Cena vstopnic 10,00 evrov. Predprodaja pri blagajni gledališča Verdi ter eno uro pred predstavo pri blagajni Tripcovich. Predstava traja približno 1 uro. SKLAD MITJA ČUK: Ob 30. obletnici smrti se bomo spomnili malega Mitje pri maši, v sredo, 4. novembra, ob 19. uri, v domači župnijski cerkvi na Opčinah. Sodeloval bo dekliški pevski zbor Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka. Svoj posebni blagoslov je poslal tudi kardinal Carlo Maria Martini. Toplo vabljeni vsi, ki ste imeli Mitjo radi in vsi, ki verjamete v delovanje Sklada Mitja Čuk in ga podpirate. UH Osmice JOŠKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. 040 -229326. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla osmico. Toplo vabljeni. OSMICA pri Štolfovih, Salež 46, nudimo domače dobrote. Tel. št. 040229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V MEDJEVASI je odprl osmico Boris Pernarčič. Tel. 040-208375. V RICMANJIH je odprta osmica pri Jadranu, tel. št. 040-820223. Toplo vabljeni! Prispevki V spomin na pokojnega Milana Vidali darujeta Žarko in Andreina Ban z družinama 30,00 evrov za SKD Grad od Banov in 30,00 evrov za cerkev Sv. Floriana pri Banih. V spomin na drago mamo Gizelo daruje Božka z družino 150,00 evrov za MoPZ Rdeča Zvezda. Namesto cvetja na grob Milice Križman daruje sestrična Grozdana stubelj 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Slavka Košute in Helene Sedmak daruje Eda Indri 20,00 evrov za spomenik v Križu. Namesto cvetja na grob Gizele Šemec darujeta vida in Silvana 50,00 evrov za SKD Vigred. Darujte za Slomškovo društvo iz Križa v sodelovanju z Ribiškim muzejem tržaškega primorja vljudno vabi no večer IZVIRNI SLOV6NSKI OBMORSKI RIBIČI Predaval bo inž. Franko Košuta Jutri - petek, 30. oktobra 2009, ob 20.00 v Slomškovem domu v Križu S Poslovni oglasi NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. NUJNO IŠČEMO izkušeno cvet-ličarko. 392-0504288 PODJETJE S KERAMIKO takoj zaposli dinamičnega/no sodelavca/ko za delo v prodajnem salonu v Nabrežini. Ponudbe z življenjepisom pošljite na e-mail zaposlitev@rolich.eu 0 Mali oglasi IŠČEM zazidljivo zemljišče na Opčinah za enostanovanjsko hišo v centru Opčin. Tel. št.: 347-7334742. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali kot pomoč starejšim osebam, trikrat tedensko. Tel. št.: 349-6349037. IŠČEM DELO 24 ur dnevno, za nego starejše osebe. Tel. 329-6055490. KOTALKE znamke rollerblade z štirimi plastičnimi kolesci, št. 42, v zelo dobrem stanju, podarim. Tel. 040208989 ali 348-4462664. PODARIM dve mali mucki, stari dva meseca. Tel. št.: 347-4164957 ali 3480937701. PRODAM po zelo ugodni ceni šivalni stroj znamke keiser 6.610, komplet z vsemi pripomočki. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 040-413429. PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM STANOVANJE na Opčinah, 110 kv.m., v dobrem stanju, 1. nadstropje, dnevna soba, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, balkon, shramba, pokrito parkirno mesto. Brez posrednikov. Tel. 349-7878267. PRODAM najboljšemu ponudniku platišča alu (cerchi in lega) 15 col, original audi. Tel. 339-6228540. PRODAM ŠTIRI ZIMSKE GUME s platišči, primerne za avtomobil VW polo, rabljene samo eno leto. Tel. št. 040229404 v večernih urah. / TRST Četrtek, 29. oktobra 2009 1 1 □ Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 3337410475, Loredana:329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040-567144, 040-54356; fax: 040-350744. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se do konca oktobra nadaljuje vpisovanje na tečaje pilates vadbe, ki potekajo na sedežu društva ob večernih urah ob ponedeljkih in četrtkih. Za vpis in pojasnila 040-327327, 340-4835610 (Anica) 040-327062, 328-2767663 (Norma) v večernih urah. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z društvom Benessere prirejajo tečaje lažje telovadbe, namenjen osebam nad 60. letom (primeren posebno za osebe z artrozo, bolečinami v križu, osteoporozo). Tečaj bo potekal v občinski telovadnici v Nabrežini vsak ponedeljek, od 10.30 do 11.30 in vsak četrtek, od 9.30 do 10.30, od 26. oktobra 2009 dalje. Za informacije in vpisovanja se lahko obrnete na Urad za socialne storitve v Naselju Sv. Mavra 124, Sesljan, tel. št.: 040-2017385, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Zbirališče »Za vodico«. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje. Odpade v primeru slabega vremena. Vsakdo naj s seboj prinese tudi potrebno orodje. AŠD SK BRDINA v sodelovanju s smučarsko komisijo pri ZSŠDI, vabi na predstavitev nove elanove smučarske opreme za sezono 2009/2010, ki bo danes, 29. oktobra, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vabljeni!!! COŠ P. TOMAŽIČ, Otroški vrtec E. Kralj in KD Primorec vabimo vašča-ne in prijatelje, da skupaj z nami počastijo padle danes, 29. oktobra, ob 15.30 pred vaškim spomenikom v Trebčah. KMEČKA ZVEZA vabi člane na posvet na temo »Oljčno olje v čezmejnem prostoru: izmenjava dosedanjih izkušenj in skupno iskanje novih poti za nove promocijske pobude«, ki bo danes, 29. oktobra, ob 20. uri v Športno kulturnem centru v Lonjer-ju - Lonjerska cesta št. 267. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Prva urica letošnjega niza bo na sporedu danes, 29. oktobra, ob 16.30 v otroškem kotičku Narodne in študijske knjižnice. Pravljico »Klobuk gospoda Konstantina« bo pripovedovala Bi-serka Cesar. Toplo vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 29. oktobra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek, št. 159). KMEČKA ZVEZA vabi člane na srečanje, ki ga prireja v sodelovanju z Lokalnimi akcijskimi skupinami, na temo »Kmetijske tržnice in prednost neposredne prodaje« v petek, 30. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. KONS - društvo za umetnost, sporoča da je v Kraški hiši v Repnu možen ogled razstave Sorica 2009 do nedelje, 1. novembra, v sledečih dneh: petek, 30. oktobra, od 17.00 do 19.00; sobota, 31. oktobra, od 17.00 do 19.00; nedelja, 1. novembra, od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do17.00. Razstavljajo Jana Pečar, Luisa Tomasetig, Tanja Kralj, Rado Jagodic, Ivan Zer-jal in Robi Jakomin. Pobudo so omogočili Zadruga Naš Kras, Finančna družba KB 1909 in Zadružna kraška banka. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 starosti. Delavnice predvidene v naslednji tednih so: v petek, 30. oktobra: »Tina simpatična nogavička«, »Nelo znani čopič«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD V. VODNIK vabi v petek, 30. oktobra, ob 20.30 na predstavitev 12. številke zbornika Brazde s Trmuna (Istrska poroka). Nastopili bodo člani študijskega krožka Beseda slovenske Istre, pripovedovalca Istrskih štorij in člani kulturnega društva Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča z godci. Ob predstavitvi še dve razstavi. SVETOVALCI RAJONSKEGA SVETA ZA ZAHODNI KRAS sporočajo, da bodo polagali vence v petek, 30. oktobra po sledečem urniku: ob 16.00 pokopališče Prosek, ob 16.15 pokopališče Kontovel, ob 16.30 avstro-ogrsko pokopališče, ob 16.45 pokopališče Križ. UČENCI IN UČITELJI OŠ. F. MILČIN-SKI se bomo poklonili padlim pri spomeniku v Lonjerju v petek, 30. oktobra, ob 10.30. Vljudno vabljeni! ZALOŽBA MLADIKA vabi v petek, 30. oktobra, ob 10.30 v kavarno Tom-maseo v Trstu (Trg Tommaseo 4c) na tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili slovensko izdajo dela Cena domoljubja. O slovenskem prevodu (Mladika, 2009), izvirniku The Price of Patriottism (The Book Guild ltd Sussex, 2005) in italijanskem prevodu Il Prezzo del patriottismo (inizia-tive culturali, 2008) bodo spregovorili avtor John Earle, prevajalka v slovenščino Nataša Stanič, zgodovinarja Gorazd Bajc in Marina Rossi ter urednik slovenske izdaje Ivo Jevnikar. JUS MEDJAVAS obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do sobote, 31. oktobra. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 31. oktobra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. Ples ob zvokih Dua Melody. OBČINA ZGONIK se bo v soboto, 31. oktobra, poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po sledečem razporedu: ob 12. uri proseško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja, ob 18. uri zbirališče v Zgoniku, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Briščiki, ob 18.45 Gabrovec, ob 19. uri Samatorca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. POLAGANJE VENCA V DOLINI GLIN-ŠČICE: SPDT vabi člane in prijatelje v soboto, 31. oktobra na trg v Bolju-nec, da se skupaj poklonimo spominu preminulih članov s polaganjem cvetja v njih spomin. s trga v Boljun-cu se bomo podali ob 14. uri na domače pokopališče, na grob dolgoletne članice Vekoslave Slavec, nato pa se bomo napotili v dolino Glinščice, kjer bomo položili venec pod ploščo, ki jo je naše društvo postavilo v spomin na tri padle planince v zadnji vojni. Vabljeni! SEKCJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG bo polagala vence v soboto, 31. oktobra, ob 15.30 v Zazidu. V nedeljo, 1. novembra ob 13.30 v Prebenegu ter ob 14.30 v Dolini, skupaj s SKD Primorsko pa ob 9. uri pred spomenikom padlim v NOB v Mačkoljah, kjer bo zapel nonet Primorsko. Vabljeni! SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 15. novembra, na Martinov pohod v okolici Bazovice. Pohod vodi Pavel Sossi, sledi veselo Martinovanje v športnem centru Zarja. Vpis do sobote, 31. oktobra, na tel. št. 3470410542. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po družinah. Na Op-činah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Saležu (info: 3408940225 - Madalena). TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v soboto, 31. oktobra, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9. uri pred obeležjem v Ul. Massimo DAzeglio z zaključkom polaganja venca v Rižarni. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo delegacija tržaških Zupanov in Predsednice Pokrajine Trst polagala vence na spomenike padlim v soboto, 31. oktobra, s pričetkom ob 9. uri v Nabrežini pred Županstvom. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini pribl. med 11. in 11.30 uro. V SOBOTO, 31. OKTOBRA, od 18. do 20. ure bodo potekale v ŠKC Lonjer-Katinara skupne vaje za kogarkoli si želi peti pri spomeniku na Katinari na proslavi 1. novembra. ANPI VZPI Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci vabi na počastitev padlih v NOB v nedeljo, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu ob 9.30. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku na Dunajski cesti, nato pa na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71. talcev, Pinka Tomažica in tovarišev, Rozalije Kocjan - Guličeve, petih kurirk in štirih tovarišev v parku ob Kraški ulici. Sodeluje Kostan-ca Mikulus, pojeta MoPS in CPZ Sv. Jernej. AŠZ SLOGA obvešča, da bo potekal tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča ob torkih in četrtkih od 16. do 17. ure v telovadnici srednje šole na Opčinah. AŠZ SLOGA obvešča, da potekajo treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure v občinski telovadnici v Repnu. KD SLOVAN S PADRIČ IN SKD SKALA IZ GROPADE obveščata vaščane, da se bomo v nedeljo, 1. novembra, ob 9.30 v Gropadi in ob 9.45 na Pa-dričah pred spomenikoma NOB poklonili padlim partizanom iz obeh vasi. Nastopil bo domači MePZ SkalaSlovan. Vabljeni! MEPZ SLOVENEC-SLAVEC sporoča, da bo v nedeljo, 1. novembra, zapel nekaj žalostink ob 14. uri na pokopališču v Borštu in ob 15. uri na pokopališču v Ricmanjih. OBČINA REPENTABOR obvešča, da bo v počastitev dneva mrtvih občinska uprava polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB dne 1. novembra po sledečem razporedu: ob 14.30 pred spomenikom padlim borcem v NOB v Repnu, ob 14.40 pred spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu - sodeluje MoPZ Kraški dom, ob 14.50 na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Vabimo vse občane, da se polaganja vencev udeležijo. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB od Sv. Ivana in Kolonje in SKD S. Škamperle vabita v nedeljo, 1. novembra ob 11. uri pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri sv. Ivanu, na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Vse udeležence vabimo naj, v znak želje po miru, s seboj prinesejo cvetico. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo tudi letos polagal skupno z Generalnim konzulatom RS in drugimi organizacijami vence na bazoviški gmajni, v Rižarni, v Go-narsu, na grobu Lojzeta Bratuža ter na grobove in spomenike padlim borcem. Skupno s Slovensko skupnostjo pa bo SSO položil tudi venec v Gropadi na spomenik padlim slovenskim vojakom v 1. svetovni vojni. V NEDELJO, 1. NOVEMBRA, ob 15. uri bo pri spomeniku na Katinarskem pokopališču potekala proslava v spomin na padle. Proslava se bo začela po molitvah. VZPI - ANPI DOMJO in KD Fran Ven-turini vabita na svečanost ob vaškem spomeniku padlim v NOB v nedeljo, 1. novembra, ob 14.uri. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu mrtvih, v nedeljo 1. novembra, ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik Edvin Švab, bivši župan Občine Dolina. Sodeluje Zenski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski. S podporo Tržaške Pokrajine. TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI: tečaj informatike bo potekal v ponedeljek, 2. novembra na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Tel. 040-566360, od 19. do 21. ure. Tečaj fiskalne zakonodaje bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v ponedeljek, 2. novembra zaprti. KRUT sporoča, da bo tečaj 2. stopnje »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami« začel v sredo, 4. novembra, ob 17.45. Prosimo potrdite prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8b, tel. št.: 040360072. KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj delavnice Bachovi cveti v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme od 4. do 29. novembra v Sesljanu 41/d. Zbiranje 4. in 5. novembra, prodaja od 7. do 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 4. novembra, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS ob priliki praznovanja sv. Martina, namerava organizirati v sodelovanju z vaškimi organizacijami razstavo starega kmečkega orodja. Kdor bi rad pripomogel obogatiti razstavo starih predmetov naj se javi v uradu Rajonskega sveta (Prosek 159). AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu »Brdina« - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 0402171189 ali 347-5292058. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, v soboto, 7. novembra, ob 20. uri predavanje na temo: »Jaz sem (Proces individualizacije človeštva in posameznika). Predaval bo dr. Leonardo Marchiori, psihiater pri odseku za mentalno zdravje v Trentu, član Sima (italijanskega združenja antropozof-ske medicine) in predsednik združenja terapevtov Perseo. Na svojih predavanjih in v člankih se dr. L. Marc-hiori z antropozofskega vidika poglablja psihološke in psihiatrične probleme človeka. Vstop prost. KRUT vabi vse tečajnike, ki so opravili Reiki 1. stopnje na tečaj 2. stopnje, ki se bo odvijal na sedežu 7. in 8. novembra 2009. Zahtevan je predhodni razgovor s predavateljico! Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. LETNIKI 1974 so vabljeni na večerjo 35. letnikov, v soboto, 7. novembra, v Repen pri Križmanu, ob 20. uri. Javite se na mail: vecerja74@gmail.com najkasneje do 2. novembra. POT DO DOBREGA POČUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. novembra, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na Ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Francesca Simoni in dr. Giovanni Ambrosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel.: 3284559414, info@melanieklein.org. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 9. novembra. Gost večera bo Predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek. Z njim se bo pogovarjala časnikarka Večera Darka Zvonar Predan. Pred začetkom srečanja bo odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Tri desetletja izrazov Drage. V Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Začetek ob 20.30. KRUT obvešča, da 12. novembra steče začetni ciklus Psihomotorike. Istočasno seznanja, da se ob četrtkih odvijajo srečanja nadaljevalnega tečaja. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040360072. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji do decembra 2009. Tretja iz- mena od sobote, 14. novembra, do nedelje, 6. decembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040-209873. SKD SLAVEC Ricmanje-Log prireja v soboto, 14. novembra, ob 19. uri družabni večer. Postregli vam bomo z okusno večerjo, prijetno glasbo v živo in smehom. Za informacije in prijave: 347-4481432 (v večernih urah). ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14). 30-LETNIKI POZOR: rojeni leta 1979 organiziramo večerjo v soboto, 28. novembra pri Križmanu v Repnu. Za informacije in vpis pokliči, najkasneje do 21. novembra, od 17. do 19. ure: 347-4481432 - Anna za Breg in Milje, 346-5231127 - Andrej za vzhodni Kras in Trst, 339-7619017 - Mojca za zahodni Kras in Trst. Pohiti, ne bo ti žal! OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do 25. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu 2009, ki se bo letos odvijal od 4. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljuncu. Prijavnice in pravilnik dobite na spletni strani občine Dolina ali direktno v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 12.00 ure. PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpi-si tel. št. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure POPE 10.00-14.00. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov dobrodelno@libe-ro.it. 29.10.2007 29.10.2009 Elza Slavec Z ljubeznijo se te spominjajo sin Flavjo (Robert) in vsi tvoji 12 Četrtek, 29. oktobra 2009 AVTOMOBILIZEM / stalno gledališče fjk - Drama tržaškega avtorja Nebogljenost otrok pred kruto sebičnostjo odraslih Prva italijanska postavitev nove drame Furia Bordona, ki je delo tudi režiral V veliki Rossettijevi dvorani v Trstu je od torka, 27. oktobra, na sporedu drama Furia Bordona La notte dell'angelo (Angelova noč), v kateri se avtor loteva danes še posebej občutene problematike nasilja nad otroki. S tem delom tržaški dramatik in režiser potrjuje nagnjenje k obravnavanju tem, ki zadevajo »nebogljene« generacije, kot jih sam imenuje, to je najmlajših in najstarejših; med slednje je spadal protagonist odmevnega nedavnega Bordonovega dela Le ultime lune (Zadnje lune), ki ga je kot zadnjo gledališko vlogo zaigral nepozabni Mastroianni, pred nedavnim pa priznani starosta italijanskega gledališča Gianrico Tedeschi. Obe predstavi je Stalno gledališče Furla-nije Julijske krajine uvrstilo v svoj tržaški abonmajski niz, novo dramo pa je letos postavilo v lastni produkciji. To je prva postavitev v Italiji, saj je bilo delo krstno uprizorjeno v Belgiji, kjer so pred tem uspešno postavili na oder dramo Zadnje lune, ki je tudi sicer doživela veliko uprizoritev, saj so jo prevedli kar v dvajset jezikov. Kakorkoli že, režijo nove drame La notte dell'angelo je Stalno gledališče FJK zaupalo avtorju samemu, ki je sicer tudi priznan režiser in gle-dališčnik sploh, med drugim je bil umetniški vodja deželne gledališke hiše. V vlogah treh nastopajočih likov igrajo Massimo De Francovich, Daniela Giovanetti in Guido Saudelli, poleg tega je pomembno sodelovanje lutkarja Massima Gambaruttija. Pri oblikovanju predstave je sodeloval še scenograf in kostumograf Alessandro Chiti. Ganljiva in učinkovito pisana drama je gledalce na premieri v torek zvečer močno prevzela, kot so dokazali z dolgim končnim aplavzom. Furio Bordon meni, da je nasi- Guido Saudelli, Massimo De Francovich in Daniela Giovanetti na tržaškem odru lje nad otroki še dandanes tabu tema, saj dogodke, ki kdaj pa kdaj proni-cnejo na dan in prikličejo skoraj bolestno pozornost medijev, še zlasti, kadar gre za spolno zlorabo, dojemamo kot nekaj izjemnega. Žal ni tako, nasilje nad otroki v resnici prepleta našo vsakdanjost in se skrito za fasado navidezno normalnih družin izraža v različnih oblikah, ne samo kot spolna zloraba in fizično nasilje, temveč velikokrat kot popolno zanemarjanje otrokovih potreb, kar pusti v žrtvah neizbrisne posledice. A tudi male, navidezno nepomembne nepozornosti, ki jih zakrivi egoizem odraslega, lahko globoko prizadenejo otrokovo dušo in pogojujejo njegovo življenje tudi potem, ko odraste. Trije protagonisti drame Furia Bordona so bili v nekem smislu v otroštvu vsi žrtve egoizma odraslih, čeprav je le enega prizadelo resnično gorje, ki v duši uniči vsako možnost normalne sreče. A kljub nazornemu, ogorčenemu prikazu krute sebičnosti odraslih je avtorju uspelo s skoraj vedrim pogledom na možnost harmonične spravitve z življenjem skleniti dramo, v kateri se prisotnost živih skladno prepleta s prisotnostjo umrlih, Kar se režijskega prijema tiče, je Furio Bordon dal igralcem možnost, da so svojo značajsko naravnanost skladno uglasili z vlogami, ki jih igrajo, tako da je končni rezultat predstava, ki gane v dno srca in daje misliti, obenem pa je tudi zelo gledljiva. Daniela Giovanetti igra osrednji lik psihologinje, ki se predano ukvarja z otroki z duševnimi težavami. V izbiro kariere jo je vodil tudi ne povsem uravnovešen odnos z očetom, zvezdniškim igralcem, ki jo je, morda tudi iz strahu pred težko nalogo, nekoliko zanemaril v letih, ko je potrebovala njegovo pozornost. Massimo De Francovich prepričljivo pooseblja šarmantnega velikega igralca, vase zaverovanega in na videz ciničnega, ki pa zna pronicljivo videti v dušo sogovornika in razumevajoče sprejema njegove pomankljivosti. Guido Saudelli je obupani osem-najstlenik, ki mu ni uspelo premostiti osamljenosti, v kateri so ga v otroštvu puščali starši, in ki o svojih izkušnjah lahko govori lahko le z usti marionete. (bov) ljubljana Ladu Leskovarju Ježkova nagrada Ježkovo nagrado je prejel pevec in šansonjer Lado Leskovar. S svojim žlahtnim razpoznavnim glasom in prefinjeno interpretacijo se je zapisal med klasike po-ustvarjalcev slovenskih zimzelenih melodij. Cenil ga je tudi Frane Mil-činski - Ježek, ki je zanj napisal nekaj besedil, piše v utemeljitvi nagrade, ki jo že 21 let podeljuje RTV Slovenija. Leskovar je na profesionalno glasbeno pot stopil leta 1958, letos pa mineva natanko pol stoletja od njegovega prvega snemanja na takratnem Radiu Ljubljana. Priljubljeni pevec se lahko pohvali z vrsto plošč in številnimi nastopi v radijskih in televizijskih oddajah RTV Ljubljana in pozneje RTV Slovenija. V dolgoletni karieri je Leskovar sodeloval z najvidnejšimi slovenskimi skladatelji Bojanom Adamičem, Jože-tom Privškom, Mojmirom Sepe-tom, Juretom Robežnikom, Urbanom Kodrom in drugimi. Prav to sodelovanje je obrodilo preneka-tere večne zimzelene melodije, med katerimi velja omeniti skladbe Zakaj, Vagabund, Pismo za Mary Brown, Tvoje oči Marija, Nekoga moraš imeti rad, Natalie in Poslednja postaja. Navkljub zavidljivemu opusu pa Leskovar ostaja zvest predvsem poeziji. Je namreč eden redkih, ki prepeva skladbe, nastale po besedilih priznanih slovenskih pesnikov, med njimi so tudi odmevne interpretacije besedil Franeta Mil-činskega - Ježka, je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija. Za Leskovar-ja je po besedah mojstra Mojmir-ja Sepeta »značilna nemirna duša trubadurja, ki se razodeva z raska-vo donečim glasom«. tržaška opera verdi - Simfonična sezona Dober zaključek letošnjega koncertnega niza Trobenta se je oglasila nekoliko pritajeno, njen rahlo zastrti zvok pa se je postopoma okrepil in stopnjeval napetost do bolečega izbruha, s katerim orkester uvede žalno koračnico: kot tragiča izpoved razrvane duše je prvi stavek 5. simfonije v Cis-molu Gustava Mahlerja zarezal svojo neizprosno, turobno obličje, z ostrino in črnino, ki jo godala zaman skušajo ublažiti z blagimi melodijami. Mojster, ki je z orkestrom tržaškega gledališča Verdi že v začetnih taktih pričaral ekspresionistično sliko, je Stefan Anton Reck, dirigent, ki je v naše mesto prvič prišel kot asistent Claudia Abbada pri mladinskem orkestru Gustav Mahler, nato pa je zelo prepričljivo izpeljal dober del Wagnerje-ve tetralogije. Želeli bi si čimbolj pogoste obiske umetnika, ki glasbo doživlja z dušo in telesom ter zna svoj poustvarjalni žar zelo uspešno prenašati na izvajalce: redkokdaj smo slišali tako zagnano muziciranje, rogovi so zarohneli s prvinsko divjino, pretresljiva zmes trobil in tolkal se je večkrat vsula z energijo, ki je izražala popolno predanost partituri in sočutje z eksitencialnim pesimizmom, ki preveva prvi stavek. Nato pa pijana, opojna lepota »Stürmisch bewegt« -viharnega drugega stavka, s skrajno elastično agogiko, v kateri so se prepletale niti odkruškov prvotne zamisli v večplastnih barvnih podobah, godala so zadihala z globokimi strastnimi melodijami. Deroči glasbeni potok je nizal vizionarna sosledja bujne Ma-hlerjeve domišljije brez vsakega popuščanja, dirigent je z izredno izrazito in učinkovito telesno mimiko izpostavil najmanjše podrobnosti, od «keck»-zafrkljivih, izzivalnih posegov pihalcev in trobilcev do nezaslišanih zvočnih zmesi, ki so po dobrem stoletju še vedno vzburljive in moderne. Mahler ni samo brezupna tragika, je tudi ironija, čeprav grenko obarvana, ironično in nostalgično obujanje dunajskih lahkotnih valčkov, ki doživijo v Scherzu nepričakovane metamor-foze: od robatosti rogov do elegantnih potez godal, s pomisleki in zastoji, ki so značilni za skladateljevo snovanje. V kratkem času, ki je orkestru in dirigentu odmerjen za študij, ni bilo mogoče izdelati tehnično neoporečno izvedbo, toda živost interpretacije je krepko odtehtala manjše spodrsljaje. Nato pa Adagietto: melodija, brezkončna melodija, ki lahko komu zveni celo osladna, odkar jo je Luchino Visconti uporabil kot glasbeni komentar filmske priredbe Mannove-ga romana Smrt v Benetkah. Oaza spokojnosti, pa tudi trepetajoča prošnja, ki se sprva plaho, nato vedno bolj plamteče dviga iz orkestra, v katerem igrajo sama godala s srebrnim zvenom harfe, kot bi želel skladatelj podariti pihalcem in trobilcem premor, v katerem si lahko opomorejo in naberejo novih energij za vrtoglavi zaključni Rondo'. Beseda diši po igrivosti, toda Mahler je v igrivost vpletel tudi resnobo fuge, ki venomer spodbuja ritmično naelektrenost do končne, izredno slikovite apoteoze. Mogočna izvedba, h kateri so prispevali vsi solisti, od godalcev preko pihalcev, trobilcev in tolkalcev, ter strumno strnjene vrste, je popolnoma zabrisala medel vtis uvodne skladbe: Schu-mannov Nachtlied za zbor in orkester op.108 bi zaslužil nekoliko več pozornosti, toda tudi tokrat je zbor, ki ga pripravlja Lorenzo Fratini, pel brez prave ubranosti, in orkester ni mogel napolniti ekpresivnih praznin. Izredno dolgi aplavzi in navdušeni vzkliki so sklenili simfonično sezono in povsem zasluženo nagradili odličnega dirigenta in orkester, ki zna pod primernim vodstvom dokazati svoj kvalitetni nivo. Katja Kralj mladinsko-otroške revije - Druga letošnja številka Pastirček jesensko obarvan in vsebinsko raznolik Jesenski meseci so kot nalašč primerni za pisanje in branje o naravi, ki se v tem letnem času predstavlja v najrazličnejših barvah. O bogatem oktobru piše tudi nova izdaja otroške in mladinske revije Pastirček, ki male uporabnike redno razveseljuje z raznolikimi temami, med katerimi posebno mesto zasedajo prav duhovni prispevki. Da je mesec oktober bogat mesec, nas v uvodni besedi opozarja urednik Marjan Markežič, ki nas spomni, da se oktober začne z zavetni-co misijonov sv. Terezijo Deteta Jezusa, temu prazniku sledi god angelov varuhov, rožnovenska nedelja in god sv. Frančiška, velikega zavetnika živali.Prav zadnji praznik je bil povod, da so oblikovalci oktobrskega Pastirčka večji del revije posvetili prijateljicam živalicam, ki se pojavljajo v pesmih in pripovedih rednih sodelavcev te revije. V basni Danile Kamjanc je tokrat mogoče spoznati pujska Bineta, ki je šel v gozd po gobe. Mali in malo večji bodo s povezovanjem številk lahko tudi dopolnili sliko, na kateri bodo zagledali Bineta. Zanimive so tudi krajše pesmice o petelinčku, kravi, teličku, konju, osličku, kozi in psu, ki so nastale pod peresom Vojana Tihomirja Arharja in pod čopičem Paole Bertolini Grudina. Živalsko vsebino ima tokrat tudi poučna rubrika Halo?, ki v tej številki piše o gorilah. Pastirčkovi uporabniki bodo iz prispevka Nine Grudine izvedeli marsikaj zanimivega o tej vrsti opic, ki v višino lahko merijo več kot dva metra in ki za svoje mladiče skrbijo celo štiri leta. Mariza Perat je za to številko Pastirčka prispevala zgodbico z naslovom Bub Buc in mali sivi muc, pripoveduje pa o mucu, ki ga gospodinja vsak dan razvaja s skodelico mleka in malem sivem mucu, ki je zelo pogosto lačen. Poleg živalske tematike je v oktobrski izdaji Pastirčka mogoče brati tudi o glasbi in glasbilih. Damijana Čevdek Jug je napisala zgodbico z naslovom V glasbeni šoli, Barbara Rustja je pripravila prispevek o samoglasnikih, s pomočjo katerih bodo mladi bralci spoznali klavir, harmoniko, kitaro, violino in kontrabas, stalnica Pastirčka pa je tudi tokrat uglasbena pesmica Berte Golob z naslovom Oktoberska. Uredniki so v to številko vključili tudi tradicionalno rubriko nasprotij. Z njeno pomočjo bodo učenci različnih stopenj lahko premišljevali, kako se počutijo, ko so med poukom pozorni, in kako se počutijo, ko med poukom ne poslušajo. Daljno sveto deželo je mogoče pobliže spoznati s pomočjo poučnega prispevka, ki ga je ilustrirala Paola Bertolini Grudina, za prijetno popestritev jesenskih popoldnevov pa bosta poskrbeli tudi pesmica Berte Golob Pika in pesem Zore Sakside Drevo. Ne smemo pozabiti tudi na Fofove dogodivščine v gozdu, do-polnjevanke in križanke, pa seveda na likovno delavnico, ki tokrat upo- rabnikom deli nasvete, kako izdelati oslička in vola. Medtem ko so bralci in bralke v prejšnji številki dobili namige za izdelavo pastirčka z ovčicami, bodo tokrat jaslice lahko opremili še z dvema novima ži-valicama, do božiča pa bodo te jaslice dobile celostno podobo. Pa-stirčkove strani bogati še potopisni prispevek Trije na potepu, v katerem je stric Maks Tjašo in Pastirčka popeljal po Soški dolini, mimo Bovca vse do Krnskega jezera. Poleg vseh naštetih tem je potrebno omeniti še stalno Pastirčkovo rubriko, ki jo sestavljajo spisi in risbe učencev različnih šol. V Pastirčkovi pošti je tokrat mogoče brati o počitniških doživetjih, potovanjih in šolskih ekskurzijah, na čudovitih risbah pa je mogoče občudovati številne jesenske plodove in razne živalice. (sč) / SVET Četrtek, 29. oktobra 2009 13 pakistan - Po nedokončnem obračunu 92 mrtvih in več kot 200 ranjenih Ob prihodu Clintonove krvav atentat v Pešavarju Pakistanska vojska medtem nadaljuje ofenzivo proti talibanom v Južnem Vaziristanu ISLAMABAD - Na živahni tržnici v pakistanskem mestu Pešavar je včeraj eksplodiral avtomobil bomba. Pri tem je bilo po najnovejših podatkih zdravstvenih virov ubitih 92 ljudi, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih. Med žrtvami napada je bilo 19 žensk in 11 otrok, vse žrtve pa so civilisti, so povedali v bolnišnici v Pe-šavarju, od koder so ljudi pozvali, naj darujejo kri. Zaradi velikega števila hudo ranjenih se namreč soočajo tudi s pomanjkanjem krvi. V siloviti eksploziji, ki jo je bilo moč slišati po celotnem mestu, so bila poškodovana tudi v bližini parkirana vozila in izložbe bližnjih trgovin. Po eksploziji je izbruhnil požar. Ena od bližnjih zgradb se je zaradi eksplozije porušila, v ruševinah pa je še vedno ujetih več ljudi. Po poročanju pakistanske televizije za zdaj ni izključena možnost, da je šlo za samomorilski napad. Do napada je prišlo le nekaj ur po tem, ko je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton začela tridnevni obisk v državi. Pakistan sicer v zadnjem času pretresajo samomorilski napadi, v katerih je v zadnjem mesecu umrlo prek 200 ljudi, obenem pa na območju ob meji z Afganistanom poteka obsežna ofenziva pakistanske vojske proti islamskim skrajnežem. Clintonova je napad že obsodila ter zatrdila, da "Pakistan v boju s teroristi ni sam". Napovedala je, da bodo ZDA pakistanskim oblastem stale ob strani v boju proti "skrajnežem, ki ubijajo nedolžne ljudi in terorizirajo celotno skupnost". Njen pakistanski kolega Šah Mehmod Kurejši pa je zatrdil, da napadi, kakršen je bil včerajšnji, ne bodo omajali odločenosti Pakistana za boj proti islamskim skrajnežem. "Ne bomo popustili. Borili se bomo naprej, ker želimo v Pakistan prinesti mir in stabilnost," je dejal na skupni novinarski konferenci s Clintonovo. Tudi generalni sekretar ZN Ban ki Moon je obsodil "grozljiv" napad v Pe-šavarju in izrazil ogorčenje nad izgubo toliko nedolžnih življenj. Pakistanska vojska je medtem v okviru več kot deset dni trajajoče ofenzive v Južnem Vaziristanu na severozahodu Pakistana zadala nov udarec ta-libanom. V napadu na njihovo oporišče je ubila 25 upornikov, s čimer se je število smrtnih žrtev med talibani od začetka ofenzive 17. oktobra po podatkih pakistanske vojske povzpelo na 264. (STA) Razvaline na območju tržnice v Pešavaru po včerajšnjem napadu ansa palestinci Hamas bo v Gazi prepovedal izvedbo volitev GAZA - Palestinsko gibanje Hamas, ki od junija 2007 nadzira območje Gaze, je včeraj sporočilo, da bo na tem območju prepovedalo izvedbo predsedniških in parlamentarnih volitev, ki jih je za 24. januar prihodnje leto nedavno sklical palestinski predsednik Mahmud Abas. Notranje ministrstvo Hama-sove vlade je v sporočilu pojasnilo, da izvedbo volitev na območju Gaze zavrača, ker jih je sklical nekdo, "ki nima pooblastil za tovrstno objavo". Poleg tega po mnenju Hamasa volitve ne morejo biti organizirane brez spravnega dogovora med rivalskima gibanjema - Hamasom in Fatahom palestinskega predsednika Abasa, ki vlada na Zahodnem bregu. Volitve je Abas napovedal minuli petek, potekale pa naj bi tako na Zahodnem bregu kot v Gazi. Na Abasovo napoved se je Hamas že tedaj odzval z ogorčenjem in ostrim zavračanjem in jo označil "za nelegalen in protiustaven korak", pa tudi kot "uničujoč udarec vsem prizadevanjem za spravo med Palestinci". (STA) afganistan - Medtem ko so se pojavili domnevni video posnetki Osame bin Ladna Ofenziva talibanov pred drugim krogom volitev: v napadu v Kabulu ubiti uradniki ZN Domnevni posnetek Osame bin Ladna ansa KABUL - V središču Kabula so včeraj zjutraj talibani napadli neko gostišče, kjer bivajo uradniki Združenih narodov, pri čemer je bilo ubitih 12 ljudi, med njimi najmanj pet uradnikov ZN, najmanj devet pa jih je bilo ranjenih. V rezidenčni četrti Kabula Šar e Nav je bilo slišati eksplozije in streljanje, v delu gostišča pa je izbruhnil požar. Združeni narodi so najprej sporočili, da je bilo med mrtvimi šest tujih pripadnikov misije ZN, a so kasneje število popravili in sporočili, da jih je bilo pet, šesto žrtev pa še identificirajo. Med ubitimi je bil eden Američan, medtem ko identiteta ostalih še ni znana. V posredovanju policije proti tali-banom so bili po navedbah tiskovnega predstavnika afganistanskega notranjega ministrstva ubiti trije samomorilski napadalci, dva pripadnika afganistanskih varnostnih sil in en civilist. Talibani so že prevzeli odgovornost za napad in poudarili, da gre za "prvo etapo" njihove kampanje za destabilizacijo države pred nemčija - Na čelu črno-rumene koalicije Angela Merkel ponovno izvoljena za kanclerko BERLIN - Nemški poslanci so včeraj v skladu s pričakovanji z veliko večino glasov Angelo Merkel izvolili za nemško kanclerko. Merklova bo kanclerski položaj zasedla že drugič. 55-letna Merklova je v bundestagu prejela 323 od skupno 612 oddanih glasov. 185 poslancev je glasovalo proti, štirje pa so bili vzdržani. Merklovi je zmanjkalo najmanj devet glasov iz lastne koalicije. "Sprejemam rezultat in se vam zahvaljujem za vaše zaupanje," se je po glasovanju članom bundestaga zahvalila Merklova, v parlamentarni dvorani pa se je razlegel glasen aplavz. Od oktobra 2005 je bila danes 55-letna Angela Merkel, ki je bila takrat izvoljena za prvo nemško kanclerko, na čelu koalicije z nemškimi socialdemokrati (SPD). Po septembrskih volitvah bo Merklova sedaj vodila črno-rumeno vladno koalicijo nemških krščanskih demokratov (CDU/CSU) in liberalcev. Prva seja kanclerke in njenega 16-članske-ga kabineta je potekala včeraj popoldne, potem ko je vlada prisegla v bundestagu. Ena prvih potez Merklove po ponovnem imenovanju na čelo nemške vlade je bila potovanje v Pariz, kjer se je že sinoči srečala s francoskim predsednikom Nicola-som Sarkozyjem. Danes se bo udeležila vrha EU. Nova vlada obljublja, da bo Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, iz recesije izšla še močnejša in v boljši formi, kot je bila pred izbruhom globalne gospodarske in finančne krize. Koalicija je med drugim napovedala za 24 milijard evrov davčnih olajšav, kar bo sicer Nemčijo pahnilo v še večji javni dolg in kršitev pravil pakta stabilnosti. Merklova je namreč izključila morebitne velike reze v javni porabi, saj bi to po njenem lahko ogrozilo krhko gospodarsko okrevanje. Takoj po ponovni izvolitvi je kanclerka že prejela številne čestitke. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso se ji je med drugim zahvalil za njena "dosedanja prizadevanja za evropsko idejo in njen aktivni prispevek k skupni rasti razširjenje Evropske unije" ter izrazil veselje, da bosta "odlično sodelovala" nadaljevala tudi v prihodnje. Merklovi je že čestital tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, so po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass sporočili iz Kremlja. Med-vedjev med drugim upa na "nadaljnjo širitev ru-sko-nemškega sodelovanja z novo zvezno vlado", sicer pa ceni svoj "osebni odnos" ter "zaupen reden konstruktiven dialog" z njo. nemčija - Prvič v zgodovini Ženska na čelu protestantov ULM - Na čelo evangeličanske cerkve v Nemčiji je včeraj prvič doslej stopila ženska. 51-letna ločenka in mati štirih hčera Margot Kassmann je na cerkvenem zboru v mestu Ulm na jugu Nemčije prejela 132 od skupno 142 glasov, kar pomeni, da bo naslednjih šest let vodila približno 25 milijonov protestantskih vernikov po vsej Nemčiji. Karizmatična Kassmannova, ki je bila edina kandidatka za ta položaj, je na čelu nemških protestantov nasledila 67-letnega Wolfganga Huberja, ki se je odločil upokojiti. Po izvolitvi s prepričljivo večino glasov je Kas-smannova dejala, da "z zaupanjem v Božjo pomoč" sprejema izide glasovanja. Razkrila je tudi, da si bo prizadevala za socialno pravičnost in da bo skušala s posodobitvijo cerkve privabiti nove vernike. Kassmannova, po izobrazbi doktorica teologije, je naslovnice medijev polnila leta 2007, ko je postala prva nemška škofinja, ki je po 26 letih zakona zahtevala ločitev od soproga, sicer prav tako vodilnega člana luteranske cerkve. Ob posvetitvi leta 1999 je sicer postavila rekord, saj je mesto škofa v Nemčiji zasedla kot najmlajša dotlej. Odkar je na položaju škofinje, je med drugim prestala operacijo odstranitve raka na prsih. Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je leta 2003 poročal, da je znotraj luteranske cerkve znana kot "mešanica matere Tereze in Demi Moore". Znana je kot politično aktivna in medijsko spretna. (STA) drugim krogom predsedniških volitev v Afganistanu, ki bo 7. novembra. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je napad obsodil kot "nečloveško dejanje" in ukazal takojšnjo poostritev varnostnih ukrepov za urade mednarodnih organizacij v mestu. Napad je najostreje obsodil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki pa je obenem obljubil, da bodo Združeni narodi "v trenutku, ko si afganistanski narod prizadeva za boljšo prihodnost", nadaljevali svoje delo v državi. Tiskovni predstavnik ZN Adrian Edwards je dejal, da je šlo za "zelo resen napad", kakršnega ZN v Afganistanu ne pomnijo. Dejal je še, da bo treba razmislita, kako bo napad vlival na misijo ZN v državi. Švedsko predsedstvo EU pa je napad označilo za "gnusno teroristično dejanje". Ob tem je izrazilo podporo misiji ZN v Afganistanu in solidarnost s pripadniki misije. Odzvala se je tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je poudarila, da so Združeni narodi nevtralen zastopnik interesov vseh držav članic. "Napad na Združene narode je torej napad na vse nas," je dejala Merklova. Kasneje je eksplozija odjeknila tudi v bližini hotela Serena v bližini predsedniške palače, edinega hotela s petimi zvezdicami v afganistanski prestolnici. Po navedbah afganistanske policije sta v vrtu hotela eksplodirali dve bombi, napad pa ni terjal žrtev. Policija je zavarovala območje okoli hotela, ki je bil že januarja 2008 tarča samomorilskega napada, v katerem je bilo ubitih šest ljudi. Talibani so v soboto ob začetku predvolilne kampanje za drugi krog volitev pozvali k bojkotu volitev in zagrozili z nasiljem vsakomur, kdor se bo volitev udeležil. "Seznanjamo vse ljudi, da ne bi smel nihče sodelovati v tem ameriškem procesu in bi ga morali bojkotirati. Mudžahidi so v polni pripravljenosti, da porazijo ta proces. Vsakdo, kdor bo sodeloval, bo sam odgovoren za morebitne izgube," so talibani med drugim zapisali v sporočilu za javnost. Medtem je ameriška družba Intel Center prestregla posnetke, na katerih naj bi nastopal vodja Al Kaide Osama bin Laden. Posnetke je po internetu objavila skupina as-Sahab, nastali na naj bi ob nedavnem muslimanskem prazniku Eid-Al-Fitru. Če bi bilo vse to res, bi bil to prvi dokaz po več letih, da je Osama bin Laden še živ. 1 0 Četrtek, 29. oktobra 2009 TRST / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Danes se bo zaključilo popisovanje zemljišč nova gorica Za zapor v Solkanu Razlastitveni postopek vse bolj kamen spotike Ena izmed lastnic namerava podati kazensko ovadbo - Pojasnila družbe in županje prostore iscejo nove Komisija iz razlastitvenega urada družbe Autovie Venete bo danes zaključila svoje delo v sovodenjski občini, predvidoma pa bo to storila tudi v goriški občini. Z današnjim dnem bosta torej zaključena ogled in popis parcel, ki bodo razlaščena za gradnjo nove avtoceste Gorica-Vileš. Iz družbe so včeraj sporočili, da vse teče kot pričakovano, kar pa še ne pomeni, da zapletov ni bilo. Eden izmed lastnikov je v torek pričakal komisijo popisovalcev z odvetnikom, Neva Budal, solastnica drugega zemljišča vzdolž načrtovane trase, pa nas je včeraj opozorila, da je avtocestna družba ni seznanila s popisovanjem, da je priporočeno pismo poslala na dom pokojne matere in da so že v soboto zasadili kline na njenem travniku, ne da bi bili lastniki obveščeni. Zaradi tega namerava podati kazensko ovadbo zoper neznance zaradi suma kršenja zasebne lastnine. »Poteptani travnik in zasajene kline sem opazila v soboto, v ponedeljek pa sem se obrnila na sovodenjsko občino, da bi dobila pojasnila,« pravi Budalova: »V tehničnem uradu so mi samo povedali, da občina nima nič pri tem in da se mora vsak lastnik samostojno meniti z družbo Autovie Venete. Ker se mi je zdel odgovor neustrezen in nezadosten, sem se še isti dan obrnila na goriško poveljstvo karabinjerjev, kjer so mi svetovali, da s fotografijami dokumentiram stanje na zemljišču in podam ovadbo zoper neznance. Ogorčena sem nad ravnanjem družbe Autovie Venete, od katere nisem prejela priporočenega pismo o popisovanju zemljišč, ki so ga dobili ostali lastniki. Poleg tega so brez dovoljenja stopili na moje zemljišče in zasadili kline, kot da bi brez dovoljenja vstopili v mojo hišo in delali, kar se jim zljubi. To je očiten primer kršenja zasebne lastnine,« poudarja in dodaja, da je seznanjena s tem, da so priporočeno pismo naslovili na njeno mamo, ki je že šest let pokojna, zapuščinski postopek pa je bil pred več meseci urejen, tako da sta v zemljiški knjigi zapisana sedanja lastnika zemljišča. »To pomeni, da pri družbi Autovie Venete ne vedo, kdo so lastniki zemljišč, ki jih razlašča-jo. Imam pa tudi občutek, da računajo na nevednost in nemoč občanov, zato da razlastitve izpeljejo v svojo korist.« Iz družbe Autovie Venete so zadevo komentirali s pojasnilom, da se da zgoditi, da podatki o lastnikih zemljišč, s katerimi razpolaga družba, niso povsem ažurirani, kar ve- gorica - DS Nasprotujejo kavarnam v knjigarnah »Trgovci in upravitelji lokalov v Gorici že trpijo zaradi ekonomske krize, ki je privedla do zmanjšanja potrošnje, in zaradi politike Romolijeve uprave, ki je lani uvedla ukrep proti hrupu, zato ne potrebujejo dodatnega udarca.« Tako je načelnik Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Federico Portelli utemeljil odločitev opozicijske svetniške skupine, ki je na zadnjem zasedanju občinskega sveta glasovala proti pravilniku, ki omogoča odpiranje kavarn v knjigarnah. »Odbornik Gentile je z večinskimi glasovi dal odobriti pravilnik, ki mogoča odprtje t.i. book caffe tudi v Gorici. DS je načelno naklonjena liberalizacijam, ki privedejo do prednosti za potrošnike, v primeru liberalizacij "na italijanski način" pa je treba biti pozorni na učinke,« pravi Por-telli, po katerem je treba v tem primeru razmišljati tudi o posledicah, ki bi jih dodatna konkurenca imela na že šibak goriški trgovski sektor. Ija zlasti v primerih, ko so bili zapuščinski postopki izpeljani pred nedavnim. To pa nikakor ne pomeni, da ne bi lastnikov v nadaljnjem postopku poiskali. O nameščanju klinov pa so povedali, da so morali to opraviti pred prihodom popisovalcev - od sobote do ponedeljka -, zato da omejijo parcelo, ki bo razlaščena, in da bodo imeli lastniki jasno predstavo o novih mejah zemljišča. Pri tem opravku niso bili dolžni obveščati lastnikov, saj so to počenjali v njihovem interesu, kot je tudi v njihovem interesu ogled zemljišča ob njihovi navzočnosti. Zagotovili so še, da so stopili na zemljišča čim bolj previdno, da ne bi puščali drugih znamenj svojega prihoda. Pretiran se jim zato zdi vsak očitek. Županja Alenka Florenin je potrdila, da postopek razlastitve predvideva neposreden odnos med družbo in zasebnikom, krajevne uprave pa so zadolžene, da omogočijo izvajanje postopkov. V primeru, da družba in lastnik ne najdeta dogovora, občina lahko nastopi kot posrednik. To je predvideno po dogovoru, ki so ga podpisali izredni komisar, pokrajina, župani in organizacije kmetov z namenom, da poenostavijo razlastitve in zagotovijo izplačila. Uporaba slovenščine v postopku je tema interpelacije, ki jo je na občinsko upravo naslovil Peter Černic, načelnik svetniške skupine stranke Slovenske skupnosti. V njej sprašuje, če je občina opozorila družbo Au-tovie Venete, da so Sovodnje vključene v zakon 38/2001, in kaj namerava storiti, da bo zakon spoštovan. Pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek pa pravi: »Žalostno je bilo dejstvo, da so bili oškodovani lastniki sami ob popisovanju zemljišč in da so bili pri tem popolnoma nemočni. To je zgovoren pokazatelj, kako primanjkuje smisla za skupno organizacijo v bran naših skupnih koristi. Zato bo potrebno v nadaljevanju postopka preveriti možnost ustanovitve odbora občanov, ki so tarča razlastitvenega postopka, da pride do čim večje možne obrambe tako posameznih kot skupinskih pravic. Pri tem je temeljna ravno pravica do uporabe slovenskega jezika. To potrebo potrjuje tudi to, kar je včeraj izjavil eden izmed funkcionarjev, ki so sledili razlastitvenemu postopku, in sicer, da se zaradi urgentnega postopka avtocestno podjetje vzdrži dvojezičnega dopisovanja oz. da je bilo dovolj, da je svojčas objavilo splošno opozorilo o razlastitvah v slovenskih medijih. S takšnim ravnanjem se seveda ne moremo strinjati.« gradišče - Prometna nesreča Mladoletnico zbili na prehodu za pešce Štirinajstletno dekle iz Gradišča je bilo včeraj žrtev prometne nesreče, v kateri je utrpelo hujše telesne poškodbe. Dijakinjo, ki so jo sprejeli na zdravljenje v bolnišnici na Katinari, je zgodaj zjutraj zbil avtomobil, medtem ko je prečkala cesto mimo prehoda za pešce v Gradišču. Nesreča se je pripetila okrog 7.30 v Ulici Regina Elena, kjer se na avtobuse goriškega pokrajinskega prevoznega podjetja APT vkrcajo dijaki, ki so namenjeni v goriške šole. Na enega izmed teh avtobusov bi morala stopiti tudi G.Z. (imena dekleta sile javnega reda niso posredovale), ki obiskuje prvi letnik jezikovnega liceja Paolino DAquileia. Ko je mladoletnica prečkala cesto po prehodu za pešce jo je zbil avtomobil znamke Hyundai atos, za volanom katerega je sedel 63-letna D.C. iz Gradišča, ki se je peljala v smeri Trga Unita. Med prvimi, ki so dekletu nudili pomoč, je bil Paolo Toros, bolničar na oddelku za zdravljenje odvisnosti SERT v Ulica Regina Elena, kjer se je zgodila nesreča bumbaca Gorici, kamor je bil namenjen. »Dekle je bilo pri zavesti in se je pritoževalo zaradi bolečin,« je pojasnil Toros. Na kraj je kmalu prišlo osebje rešilne službe 118, zaradi hudih poškodb pa je zdravniško osebje odločilo, da zahteva prihod rešilnega helikopterja. Helikopter je pristal sredi parka v Gradišču, nato pa je dekle odpeljal v tržaško bolnišnico na Katinari. Njeno zdravstveno stanje je resno, v smrtni nevarnosti pa naj ne bi bila. Ulica, kjer je včeraj prišlo do nesreče, je v urah gostega prometa zelo nevarna, predvsem takrat, ko so na desni strani parkirani tudi avtobusi. Ker gre za dijake višjih srednjih šol, ni na kraju niti mestnih redarjev, ki bi urejali promet. In ravno včeraj je občinski odbornik Gianpaolo Cocco na pristojnega pokrajinskega odbornika Mauri-zia Di Mattea opozoril na problem Ulice Regina Elena, kjer se bo promet zaradi del za prekvalifikacijo hitre ceste Vileš-Gorica še povečal. Novogoriško mestno občino je včeraj obiskala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Srečala se je s štirinajstimi ljudmi, ki so se prijavili za pogovor, se-šla pa se je tudi s podžupanjo Darinko Kozinc kot predstavnico občine, s katero je tekla beseda o prednostih in slabostih lege mesta, oblikah informacijske in pravne pomoči za občane, predvsem tiste, ki so ostali brez zaposlitve, in o stanovanjski problematiki. »Posebej smo izpostavili problem zapora v Solkanu, ki je resnično v neustreznih prostorih,« je še povedala Čebašek Travniko-va in izrazila željo, da bi oddelek ostal znotraj občine, a v primernejših prostorih. Obstoječi so namreč premajhni, vključno s povsem neprimernim dvoriščem, še posebej neprimerni pa naj bi bili prostori za pripor. Podžupanja je s tem v zvezi povedala, da si tudi na občini želijo selitev zaporov, ki so jih nameravali pred časom preseliti ob novo-goriško sodišče, kar pa je padlo v vodo. Pojasnila je še, da je v neposredni bližini obstoječega zapora na lokaciji v Žabjem kraju v Solkanu tudi Vila Bartolomei, ki jo bodo obnovili in ki naj bi dala predelu novo vsebino. Povedala je še, da je pravosodni minister med obiskom na mestni občini izrazil pripravljenost za to, da se za zapor pridobi novo lokacijo znotraj občinskih meja, možne lokacije pa ostajajo zaenkrat tajne, saj bi se v primeru kakršne koli objave hitro formirale razne civilne iniciative, ki bi bile proti umestitivi zapora v njihovo bližino. Iz vsebine pogovorov z občani je varuhinja izpostavila problematiko upokojencev. Pritoževali so se nad odločbami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki jim pri odmeri pokojnin ne upošteva opravljenih nadur za delodajalca, pri čemer je delodajalec prispevke odvajal tudi od teh nadur. »Naredili bomo poizvedbo ali je to speficika ZPIZ-a samo na tem koncu Slovenije ali je podobno tudi drugje, tako da bomo to zadevo vsekakor raziskovali,« je pojasnila varuhinja. Eden od sogovornikov pa je izrazil skrb, da bi bili ob sprejemu družinskega zakona, kakršen je zdaj v pripravi, v primeru, da bi oba z ženo umrla, otroci dodeljeni v družino istospol-nih staršev. »Zapisali smo predlog, da bi imeli starši možnost vnaprej odločati o tem, v kakšno družino bodo njihovi otroci dodeljeni v primeru smrti, ki ga bomo posredovali naprej,« je zaključila varuhinja človekovih pravic. (nn) goriška brda - Sklicujejo se na postopke pri spreminjanju prostorskih aktov Avstrijci obupali nad termami Župan vsekakor optimist: »Imamo tudi druge zainteresirane partnerje«- Občina računa na lastno termalno vodo Avstrijska družba Porr, ki je bila pripravljena vlagati v projekt Terme Brda in je skupaj z občino Brda lani ustanovila tudi družbo Hotel in terme Brda, v kateri ima 85-odstotni lastniški delež, občina pa 15-odstotnega, se iz projekta umika. Kot razlog za umik so po besedah briškega župana Franca Mužiča navedli predolge postopke pri spreminjanju prostorskih aktov oziroma namembnosti zemljišč, sam pa je prepričan, da je temu botrovala predvsem recesija, saj velja družba Porr za uspešno, a konservativno družbo, ki se je v aktualnih razmerah očitno ustrašila projekta, težkega med 40 in 50 milijonov evrov. Kljub umiku avstrijskega partnerja, ki je sicer že podpisal predpogodbe za odkup skoraj 5 hektarjev zemljišč med Fojano in Medano, in lastnikom z delnim odkupom že izplačal desetino celotnega zneska, je briški župan prepričan, da bo projekt term v Brdih zaživel. »Imamo tudi druge zainteresirane partnerje, s katerimi se pogovarjamo in peljemo stvari naprej,« je povedal Mužič in dodal, da bodo družbo Hotel in terme Brda ukini- BRIŠKE TERME PO ZAMISLI NAČRTOVALCEV li, da ne bi po realizaciji projekta s katerim drugim partnerjem prišlo do kakšnih lastniških in pravnih zapletov, že v začetku prihodnjega leta pa nameravajo ustanoviti novo družbo z istim poslanstvom. »Stvari morajo biti dovolj zrele, da se lahko govori o terminskih planih in konkretnih imenih podjetij. Te stvari se dogajajo na dolgi rok. Lani smo si skupaj z družbo Porr ogledali dvoje term na Avstrijskem, kjer je od idejne zasnove do realizacije projekta preteklo, v enem primeru deset, v drugem pa celo 12 let in pol. Mi o tem res govorimo že tri do štiri leta, a tako kot so zdaj stvari zastavljene, sem prepričan, da bomo lahko spomladi že povedali kaj bolj konkretnega,« je še pojasnil Mužič in napovedal, da bodo skušali zdaj zagotoviti sredstva za izvedbene projekte, saj imajo idejne že izdelane. Občina nadaljuje tudi z aktivnostmi glede vrtine, s katero naj bi v Brdih prišli do termalne vode. V tem primeru bi opustili nekoliko bizarno idejo o tem, da bi termalno vodo v Brda vozili od drugod. »Na vsak način hočemo, da bi ta vrtina ostala v javni lasti, torej v lasti države ali občine. Pripravljamo elaborat, pričakujemo tudi en ugoden razpis, saj pri projektu ne gre le za vodo za terme, ampak tudi za alternativno ogrevanje s termalno vodo. Naši in avstrijski strokovnjaki zagotavljajo, da termalna voda v Brdih je, kar potrjujeta tudi dve vrtini na italijanski strani, v Tržiču in Gradežu, saj naj bi šlo za isto prelomnico, ki gre preko Brd proti morju, kjer se odcepi v dva kraka,« je zagotovil briški župan in pristavil, da so tam na termalno vodo naleteli na približno 1.100 metrih globine. »Ta projekt načrtujemo s pomočjo Regijske razvojne agencije preko Cilja 3, kjer skupaj z italijanskimi partnerji čakamo na ugoden razpis,« je še pojasnil in dodal, da so tudi nekateri zasebniki zainteresirani za vrtino, pa čeprav so dela ocenjena na milijon evrov. Glede na to, da je lokacija vrtine le dober kilometer od Do-brovega, bi ta vrtina res lahko služila tudi za potrebe alternativnega ogrevanja, zaradi česar mora biti v javni lasti. V zvezi z nahajališčem termalne vode v Brdih je Mužič včeraj povedal, da naj bi se nahajala na globini okrog tisoč metrov, po ocenah avstrijskih strokovnjakov pa celo bližje površju, na približno 850 metrih. »Imamo že dogovor z družbo Nafta Lendava, ki ima ustrezno napravo, ki zmore celo dva tisoč metrov globoko, glede na finančno stanje v občini pa je izvedba vrtine odvisna predvsem od ugodno rešenih razpisov,« je pojasnil briški župan in še enkrat poudaril, da bodo na briški občini projekt peljali naprej do gradbenega dovoljenja, ko bodo iskali ustreznega resnega investitorja. Nace Novak / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. oktobra 2009 15 gorica - Pogovor z odgovorno za osebje pri Mipotu Lučko Tomsič Podjetja se ozirajo po slovenskih inženirjih Visoko kvalificiranih figur ni veliko, Slovenija zelo zanimivo novo tržišče« » Čezmejni trg dela postaja na Goriškem čedalje bolj pomembno in aktualno vprašanje. O tem priča uspeh zaposlitvenega sejma, ki je potekal v torek v Novi Gorici v organizaciji Zavoda za zaposlovanje RS in ki se ga je udeležilo visoko število obiskovalcev iz dežele FJK in iz Slovenije. Med sodelujočimi ustanovami z italijanske strani goriške meje je bilo tudi podjetje Mipot iz skupine finančne družbe KB 1909. V prostorih novogoriške občine je krminsko podjetje, ki posluje na področju visokotehnološke proizvodnje industrijske in profesionalne elektronike, zastopala odgovorna za osebje in upravna direktorica podjetja Lučka Tomsič, ki smo jo zaprosili za pogovor o sejmu, potrebah podjetja Mipot in vprašanju zaposlovanja nasploh. Po vaši oceni je bil prvi čezmejni zaposlitveni sejem uspešen? Pobuda je bila zelo zanimiva. Sejem je presegel moja pričakovanja, saj si nisem predstavljala, da se ga bo udeležilo toliko visoko kvalificiranih ljudi. Prepričana sem bila, da bo na sejmu več oseb z nižjo usposobljenostjo, medtem ko se je tudi na nas, ki smo iskali inženirje ali visoko kvalificirane tehnike, obrnilo kar nekaj udeležencev. V nekaj urah smo imeli 25 kontaktov, izročili pa so nam kar osem kuri-kulumov. Je bilo med temi več Slovencev ali Italijanov? Vse kurikulume, ki so odgovarjali našim zahtevam, so oddali slovenski državljani. Gre za inženirje, elektrotehnike in druge tehnike. Življenjepis so nam izročili tudi trije italijanski državljani, vendar je šlo za arhitekta, geometra in humanista, ki pri nas ne pridejo v poštev. Zamejcev ni bilo, verjetno tudi zato, kar naše podjetje že poznajo in lahko pridejo neposredno v stik z nami. Naš cilj je bilo predvsem preverjanje razpoložljivosti inženirjev, ki jih lahko prej ali slej vključimo v našo delovno strukturo. Teh izobrazbenih profilov namreč ni lahko najti, zato je bil za nas sejem pomembna priložnost, da smo navezali kontakte in ugotovili, kaj ponuja tukajšnje tržišče delovne sile. Kandidate bomo v prihodnje povabili na kolokvij. tržič - Tatvina Izpraznili deset avtomobilov Tatovi so včeraj ponoči v Tržiču ponovno izpraznili deseterico osebnih avtomobilov. Dogodek se je pripetil v Ulici Bari v bližini teniškega kluba, alarm pa so včeraj zjutraj sprožili sami lastniki vozil. Na tržiško policijo se je obrnilo sedem lastnikov avtomobilov, drugi pa so se oglasili pri tržiških kara-binjerjih ali pa so se vdano odločili, da kraje ne prijavijo. Tatovi so se nad avtomobili znesli v noči med torkom in sredo. Bili so zelo hitri, lastnikom avtomobilov pa so povzročili precej škode. V pešcici minut so razbili več šip avtomobilov, ki so bili parkirani v Ulici Bari, v nekaterih primerih pa so v vozila vlomili kar skozi vrata. Iz avtov so odnesli razne osebne predmete, zgoščenke in GPS cestne navigatorje. Ukradeni predmeti niso bili veliko vredni, velika pa je škoda, ki so jo povzročili tatovi na avtomobilih. Do jutra ni nihče opazil ničesar nenavadnega. Nesrečni lastniki so »presenečenje« našli včeraj v zgodnjih jutranjih urah, ko so se odpravljali v službo. Do zadnjega večjega rafala tatvin v avtomobilih je na Tržiškem prišlo marca v kraju Zochet, dokaj pogoste pa so kraje v posameznih vozilih, kjer lastniki pozabijo denarnice, mobilne telefone in torbice. gorica - Ex Border Praznik kulture v finančni stiski Kako je gospodarska kriza vplivala na vaše podjetje in število uslužbencev? Krizo smo tudi mi občutili, bila pa je omejena, ker ima naš sektor različne tipologije uporabnikov. Računamo, da bomo leto zaključili z 10 do 15 odstotkov manj prometa, kar pa je v primerjavi s številnimi družbami, ki so utrpele tudi 40 ali 50-odstotni upad, pozitiven rezultat. Iz-mazali smo se s štirimi dnevi dopolnilne blagajne in nekaj dopusti. Število zaposlenih se je nekoliko znižalo, ker ni prišlo do nadomeščanj in zamenjav, vendar do odpuščanj ni prišlo. Bilo nas je 81, zdaj pa nas je 71. Znižanje se tiče delavskega kadra, ne pa tehničnega, ki smo ga celo nekoliko okrepili. Do znižanja števila delavcev je prišlo delno zaradi krčenja količine dela, delno pa tudi zato, ker smo - kljub Alberto Princis bumbaca Lučka Tomsič (levo), prvi čezmejni sejem zaposlovanja v novogoriški mestni hiši (spodaj) bumbaca gospodarski krizi - investirali 300.000 evrov v novo proizvodno tehnologijo. Se položaj gospodarstva izboljšuje? Velike evforije ni. Nekatera podjetja imajo finančne probleme, ki prihajajo na dan. Kar našemu podjetju zelo pomaga, da obdrži sedanji volumen prometa, je tujina. Mi se precej razvijamo izven Italije, predvsem v Franciji in Nemčiji. Zato tu- di potrebujemo inženirje in druge visoko usposobljene ljudi, ki bi nam z novimi kompetencami pomagali osvajati druga tržišča in nove aplikacije tržišča, izboljšati to, kar že znamo, ali zmanjšati notranje fiksne stroške tako, da preuredimo določene procese in na primer prihranimo na času dobave, kar je danes zelo pomembno. Kaj svetujete goriški mladini, ki se odloča za univerzitetni študij? V vsakem primeru se morajo odločati za to, kar jim je všeč. Nikomur ne gre svetovati, naj študira inženirstvo, če mu ne leži. Je pa dejstvo, da je po tovrstnih profilih več povpraševanja in malo ponudbe. Vsi inženirji, ki delajo pri nas, so iz Trsta ali videmske pokrajine, nihče ni Goričan. Ko iščemo te figure, imamo težave. Iz tega vidika pa je ravno Slovenija zelo zanimivo novo tržišče. (Ale) Med 5. in 8. novembrom bo v Gorici ponovno potekal praznik kulture, ki ga že četrto zaporedno leto prireja združenje Ex Border. Četrta izvedba festivala, ki so jo naslovili Tra_Inganni, bo posvečena prevaram, predstavili pa jo bodo danes na goriški občini. Tudi tokrat obljublja združenje Ex Border bogato in zanimivo paleto srečanj z uglednimi gosti, med katerimi so Gianmario Villal-ta, Maurizio Pallante, Raul Montanari, Paolo Crepet, Massimo Fini, Tomaso Kemeny in Giobbe Covatta. »Naše združenje prireja praznik kulture od leta 2006 s podporo dežele FJK, goriške pokrajine in občine ter Fundacije Goriške hranilnice. Po prireditvah Nudo-Cosmo, Dis_Orienti in Care_Cassandre bo letos na vrsti Tra_Inganni. Čeprav smo s prestižnimi in kakovostnimi gosti, med katerimi so bili Umberto Galimberti, Marcello Veneziani, Stefano Zecchi, Boris Pahor, Slavoj Žižek, Fritjof Capra, Valerio Manfredi itd., vedno zabeležili visoko število obiskovalcev in pritegnili pozornost medijev, se finančna podpora ne viša. Obratno, če izvzamemo nekatere redke primere, se prispevki krčijo,« pravi umetniški vodja festivala Alberto Princis in nadaljuje: »Zakaj praznik kulture v Gorici ne vzleti? Nekatere javne in zasebne ustanove so odsotne in nimajo stikov z realnostmi, ki spodbujajo vitalnost teritorija. Prepričani smo, da se za tem ne skriva le ekonomska kriza, saj bi morali biti prispevki odvisni od rezultatov.« Praznik kulture zato tvega, da bo ostal le v spominu Go-ričanov, saj se bo moral seliti drugam. Združenje je zato pri Čedajski banki odprlo račun za zbiranje prostovoljnih prispevkov, s katerimi bodo lahko »rešili« praznik kulture. Prispevek je treba nasloviti na Združenje Ex Border, bančne koordinate pa so IT 93 E0548412400046570410621. krmin - Prevoz otrok v goriško nižjo srednjo šolo Ivan Trinko S ponedeljkom avtobus Župan zagotovil Bandlju, da je občina uredila še zadnje malenkosti - Kaj pa problem prevoza otrok v slovenske šole v Laškem? Od ponedeljka dalje bo za otroke s Plešivega, iz Ceglega in iz Krmi-na, ki obiskujejo slovensko nižjo srednjo šolo Ivan Trinko in slovenske višje šole v Gorici, končno poskrbljen avtobusni prevoz. Včeraj se je goriški pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj še enkrat srečal s krminskim županom Lucia-nom Patatom, ki mu je zagotovil, da so bile še zadnje malenkosti urejene ter da bo nova oz. podaljšana avtobusna proga Ceglo-Plešivo-Krmin-Gorica začela delovati v ponedeljek, 2. novembra. »Načrtovali smo, da bo avtobusni prevoz zagotovljen že od sredine oktobra, zaradi dežja in nekaterih drugih zapletov pa smo rahlo zamudili. Walter Bandelj in župan Luciano Patat (levo), avtobusna postaja v Ceglem (desno) Občina je vsekakor v torek zjutraj dokončala talno in vertikalno prometno signalizacijo novega avtobusnega postajališča v Ceglem, tablo avtobusne postaje pa je postavilo pokrajinsko podjetje za javne prevoze APT. Urejena je bila tudi postaja pri osnovni šoli na Plešivem, zato se bodo v ponedeljek otroci iz Ceglega in s Plešivega lahko že vkrcali na avtobus v domačih vaseh,« je povedal Bandelj in poudaril: »Nižjo srednjo šolo Trinko obiskuje devet otrok s Ceglega, s Plešivega pa prihajajo trije slovenski nižješolci. Ob le-teh pa sta novi avtobusni postaji namenjeni tudi višješolcem in vsem ostalim uporabnikom javnih prevozov.« Avtobus bo s Ceglega startal ob 7.15, na Plešivem pa bo ustavil ob 7.18. Povratek na Plešivo je predviden ob 14.33, na Ceglo pa ob 14.36. Bandelj se je zahvalil Patatu, ki je pokazal veliko razpoložljivost, pohvalil pa je tudi prizadevnost direktorja prevoznega podjetja APT Giuseppeja Zampierija, ki je omogočil podaljšanje proge. Z včerajšnjim srečanjem med Bandljem in Patatom se je bil torej razrešen vozel prevoza šoloobveznih otrok iz občine Krmin, za katere je do konca lanskega šolskega leta skrbel Mladinski dom. Odprto pa zaenkrat še ostaja vprašanje prevoza otrok, ki obiskujejo slovenske šole in vrtce v Laškem. Združenje staršev iz Romjana je že zdavnaj pozvalo institucije, naj poiščejo strukturno rešitev, otroci pa so poldrugi mesec po začetku pouka še vedno brez prevoza. (Ale) 16 Četrtek, 29. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Potujoča prireditev Starosta Mali princ V znamenju sodelovanja ■ • v • - «v •• mlajše in starejse generacije Posebni gost pevski zbor romjanskih staršev - Prihodnje leto jubilejna, deseta prireditev »Lepo je, da se srečujemo in utrjujemo medsebojne vezi med društvi štirih obmejnih mest - Gorice, Nove Gorice, Trsta in Kopra - in da tem stikom dodamo še malo več zagona tudi v okviru medgeneracijskega sodelovanja.« S temi besedami je predsednik Društva slovenskih upokojencev iz Gorice, Emil Devetak, izrekel dobrodošlico gostom na pevski reviji v Kulturnem domu, ki je bila v nedeljo vrhunec letošnje potujoče prireditve Starosta Mali princ. V dvorani, ki jo je goriška brda Vse manj mladih med planinci Minulo soboto je na Dobrovem potekalo tradicionalno, že 45. srečanje planincev treh dežel, namenjeno vodilnim predstavnikom planincev iz Slovenije, Koroške in FJK, ki ga izmenično organizirajo društva oz. med-društveni odbori iz omenjenih pokrajin. Kot je povedal Bojan Bužinel, predsednik Planinskega društva Brda, ki ima 18-letno tradicijo in trenutno okrog 170 članov, letos pa mu je bila zaupana naloga priprave srečanja, se je dogodka, katerega krovni organizator je bila Planinska zveza Slovenije (PZS), udeležilo okrog 50 vodilnih predstavnikov organizacij, med katerimi je bil tudi predsednik PZS, Franci Ekar. »Letošnja tema je bilo delo z mladimi v planinski organizaciji. Kaj mladi pričakujejo od planinske organizacije ter kako jih vanjo pritegniti, da bi se čimprej vključili in v njej čim več časa ostali,« je povedal Bužinel in dodal, da so bile predstavljene različne aktivnosti in programi, ki jih pripravljajo za mlade. »Izkazalo se je, da so izkušnje zelo različne. V Avstriji in Sloveniji so sicer razmere še kar podobne, v Italiji pa planinskih taborov in podobnih aktivnosti za najmlajše nimajo,« je še izpostavil briški predsednik in dodal, da jim to očitno manjka, ker mladih ne morejo pritegniti. Na srečanju so precej pozornosti namenili tudi negativnemu vplivu računalnika in njegovih vsebin, ki mlade oddaljuje ne le od članstva v planinskih organizacijah, ampak tudi od aktivne udeležbe pri ostalih društvih in dejavnostih. (nn) publika napolnila, so bili predstavniki krožka KRUT, Primorskih zvez upokojencev iz Slovenije in Društva upokojencev Trst, na odru pa so se zvrstili pevski zbori iz vseh soudeleženih krajev. O tem, da je revija potekala v znamenju medgeneracijskega sodelovanja, je bil zgovoren dokaz tudi nastop - letos prvič - mešanega pevskega zbora Starši Ensemble, ki deluje v okviru Združenja staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu. Poleg tega, da je v njem lepo število mladih pevcev, odraža zbor zgledno svežino. Ko je romjanski zbor s spremstvom svojih muzikantov odpel tri pesmi, so bili na vrsti govorniki. Devetak je med drugim povedal, da so po drugem uspelem ciklusu in osmih letih nastopov v nedeljo začeli tretji sklop prireditev Starosta Mali princ, ki jih vsa ta leta prireja KRUT v sodelovanju z goriškim in tržaškim društvom upokojencev ter s Pokrajinskima zvezama Severne in Južne Primorske, tretji sklop potujočega dogajanja med štirimi obmejnimi kraji pa se začenja ravno v Gorici, kjer je leta 2001 potekala prva prireditev. Ob Devetaku sta zbrane v dvorani pozdravila predsednik Zveze društev upokojencev Južne Primorske Marijan Pavlič in njegov kolega iz Zveze Severne Primorske Alojz Vitežnik, ki sta izpostavila pomen skupne prireditve in še zlasti problematiko upokojencev v Sloveniji. Osrednja govornica je bila predsednica KRUT-a, Pierina Furlan. »Prireditev vsakič znova izpostavlja svojo vodilno misel: utrjevati sposobnost živeti v sedanjosti ob upoštevanju izkušenj, ki jih je družbi dalo prejšnje stoletje, ta sporočilnost pa se preko kulture, strpnosti in drugih kanalov prenaša z ene generacije na drugo. Mlajše generacije so danes, tudi na osnovi dela in dosežkov predhodnih generacij, bolj pripravljene in osveščene, kar pa ne pomeni, da so starejše generacije manj sposobne kljubovati novim izzivom časa. Obogatene so namreč z izkušnjami, ki so si jih nabrale v letih. Izobrazba mladih in izkušnje starejših so naveza, ki bo dala pozitivne odgovore na vprašanja in zahteve sodobnega sveta.« Poudarila je še, da »so bila mlada, srednja in tretja generacija v dosedanji družbi premalo povezane, premalo se poznajo in razumejo. Treba je zato ustvariti politične, kulturne in gospodarske pogoje, ki bodo omogočili vzpostavitev te nove solidarnosti... Mladim naj predstavljajo starejši priročnik s praktičnimi primeri iz vsakdanjega življenja, starejšim pa naj bo dana možnost, da dojemajo generacijo prihodnosti, ki bo sposobna spopasti se z novimi izzivi in bo pri zasledovanju napredka ostala zvesta skupnim vrednotam.« Sledili so nastopi mešanega pevskega zbora Maestral Zveze društev upokojencev Romjanski pevci in muzikanti (desno) ter štirje govorniki v nedeljo na odru Kulturnega doma (spodaj) bumbaca mestne občine Koper, ženskega zbora Društva slovenskih upokojencev za Goriško, moškega zbora Fran Venturini od Domja in moškega zbora Šempeter pri Gorici, ki so ob koncu skupaj v mogočnem sozvočju zapeli Vstajenje Primorske. Pesem je spremljala tudi družabnost v mali dvorani Kulturnega do- Naj še zapišemo, da so udeleženci potujoče prireditve preživeli nedeljsko dopoldne v odkrivanju arheoloških zakladov Ogleja, pri čemer so jim pomagali odlični vodniki. Prihodnje leto bo prireditev predvidoma potekala v Kopru, ker pa bo šlo za deseto izvedbo, napovedujejo, da jo bodo napolnili s posebno jubilejno vsebino. nova gorica - Javni zavod za šport brez ključa kotlarne V športnem parku ni ogrevanja Zoper družbo Presta vložili tožbo - Po mnenju odvetnika novogoriške občine povezava med družbama Presta in SGP ni naključna V Novi Gorici je v teh dneh aktualna nova zgodba, ki močno spominja na spor v zvezi s parkirnimi hišami in parkirišči na ulici Gradnikove brigade med novogoriško občino in družbo SGP Gorica, ki še čaka na epilog na sodišču. Na neki način je z njo tudi povezana, saj je bila družba SGP Gorica včasih lastnica družbe Presta Gorica, ki je zdaj v lasti družbe Perota s sedežem v Ljubljani. Tokratni zaplet se vrti okrog kotlarne novogo-riškega javnega zavoda za šport (JZŠ) na dvorišču družbe Presta, ki ogreva objekte bližnjega športnega parka. V družbi Presta so namreč še pred začetkom kurilne sezone samovoljno zamenjali ključavnico kotlarne, ne da bi o tem obvestili JZŠ. Zaradi tega je že ves čas brez ogrevanja telovadnica Partizan z vsemi svojimi dvoranami in prostori pod tribuno novogoriškega stadiona, kjer domujeta tudi Zveza prijateljev mladine in mladinski center, tako da ta teden, ko so šolske počitnice, za otroke niso pripravili nobenih delavnic, kot jih običajno, kar je nekatere starše spravilo v slabo voljo. V tamkajšnjem fitnesu že vse, odkar je pritisnil mraz, prostore ogrevajo na elektriko. Z javnega zavoda za šport so zoper družbo Presta že vložili tožbo zaradi motenja posesti, v kateri zahtevajo vrnitev posesti kotlarne. Na novogoriški občini, ki je ustanoviteljica JZŠ menijo, da je na podlagi pogodbe iz leta 1996 občina lastnica kotlarne. »Ker pogodba ni vsebovala vseh potrebnih sestavin, vknjižba prenosa lastninske pravice v zemljiški knjigi ni bila izvedena. Zaradi navedenega bo mestna občina Nova Gorica sprožila postopek za priznanje lastninske pravice na objektu kotlarne, ki ogreva objekte Športnega parka,« so sporočili. Zgodba je torej zelo podobna tisti s parkirnimi mesti in javnimi površinami v mestu, katerih lastništvo je predmet spotike med občino in družbo SGP Gorica. S Preste nam včeraj niso odgovorili na vprašanja, povezana s kotlarno, odvetnik novogoriške občine Ivan Rutar pa je rekel, da bodo na občini v tej zadevi zagotovo ukrepali, ni pa želel razkriti v kakšni smeri, saj bi se v takem primeru nasprotna stran lažje pripravila na nova zapletanja, kar se je v primeru SGP že pokazalo. Zatrdil pa je, da bodo skušali z začasno odredbo na sodišču doseči nemoteno uporabo kotlarne, in to v čim krajšem času. V zvezi s samim zapletom pa je izrazil še prepričanje, da povezava med družbama Presta in SGP Gorica ni naključna, o čemer se lahko vsakdo prepriča na inter-netnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve, kjer so na razpolago tudi zgodovinski izpiski sodnega registra. (nn) Voznica trčila v avtomobila V torek je v Ulici Garzarolli v Gorici prišlo do prometne nesreče, ki jo je povzročila 78-letna voznica. P.DA. se je peljala s svojim avtomobilom znamke Fiat 600, iz razlogov, ki jih še preučuje prometna policija, pa je izgubila nadzor nad vozilom in trčila v dva avtomobila, ki sta bila parkirana na desni strani ceste. Šlo je za Fiat punto, ki je utrpel večjo škodo, in Peugeot 206. P.D.A., ki se je lažje poškodovala, so z rešilnim avtomobilom službe 118 odpeljali na zdravljenje v goriško bolnišnico. Sklad za samostojnost Danes bo na sedežu goriške pokrajine potekalo srečanje, ki bo posvečeno delovanju sklada FAP (»Fondo per lAu-tonomia Possibile«), ki zagotavlja prizadetim osebam domačo oskrbo in torej možnost, da živijo na domu. Srečanje, ki se bo začelo ob 9. uri, prireja organizacija IDEA Onlus, sodelovali pa bodo upravitelji, socialni delavci in predstavniki društev prizadetih oseb. Knjiga o Craliju v Gorici Danes ob 17.30 bodo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Car-ducci v Gorici predstavili knjigo »Tul-lio Crali a Gorizia (1922-1946)«; o publikaciji bosta spregovorila založnik Marino De Grassi in umetnostni kritik Luciano Chinese. Predstavitev prireja kulturni center Tullio Crali iz Gorice. Patta s svojo knjigo o krizi Drevi ob 18. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici predstavitev knjige Gian Paola Patte »Crisi? Per chi? Il lavoro dimenticato«. Srečanje prireja pokrajinska federacija SKP. Patta, ki piše o ekonomiji za dnevnik Manifesto, je predstavnik sindikata CGIL, bil pa je tudi podtajnik na ministrstvu za zdravje v času druge Prodijeve vlade. Zelenje in urbani razvoj Zelena območja in urbani razvoj bosta v središču današnjega srečanja foruma Agenda 21, v katerem sodelujejo predstavniki iz občin Gorica, Fara, Moš in Sovodnje. Srečanje bo potekalo med 16. in 19. uro v dvorani občinskega sveta v Gorici. Prispevek za glasbeno šolo Goriški občinski odbor je sprejel sklep, s katerim dodeljuje glasbeni šoli Citta di Gorizia 20.000 evrov.Glasbena šola, ki deluje v mestu že več kot 150 let, je občinski prispevek v višini 15.000 evrov že prejela maja, uprava pa je sklenila, da ustanovi dodeli dodaten denar. »Občina želi omogočiti glasbeni šoli, da nadaljuje s svojim programom kulturnih dejavnosti, s katerimi vrednoti in pro-movira Gorico na državni in mednarodni ravni,«je sporočila goriška občinska uprava. Telovadnica Partizan v novogoriškem športnem parku n.n. gorica - Danes v Zupan Brulc z vencem pri lapidariju Tudi letos bo novogoriški župan Mirko Brulc položil venec k obeležju deportiranim v Jugoslavijo v goriškem spominskem parku na Korzu Italia. To počenja že nekaj let. Kot že lani se mu bosta danes ob 9. uri pred spomenikom pridružila predstavnik goriške občinske uprave in prefekture. O svojem polaganju venca k spomeniku deportiranim je Brulc lani dejal, da »je pomembno dejanje, pri katerem nameravamo vztrajati, saj je odraz naše kulture«. Današnja kratka svečanost pred lapidarijem, posvečenim 665 občanom, ki so jih jugoslovanske oblasti de-portirale po koncu druge svetovne vojne, sodi v sklop komemoracij ob prvem novembru; podrobni program svečanosti bomo objavili jutri. V no-vogoriški občini bo osrednja slovesnost pri spomeniku na Trnovem v nedeljo, 1. novembra, ob 11. uri; govornica bo Elvira Šušmelj, direktorica uprave mestne občine Nova Gorica. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. oktobra 2009 17 gorica - Danes Kinema Po barabah kozmonavt Nagrajeni prvenec Susanne Nicchiarelli Po četrtkovem uspešnem začetku s Tarantinovimi Neslavnimi barabami v izvirnem jeziku se nova sezona Gorice Kinema nadaljuje danes z drugim žanrom. Kinoatelje se bo namreč tokrat osredotočil na italijanski avtorski film. V tej perspektivi je izbira padla na film, in sicer celovečerec »Cosmonauta« (Kozmonavt) režiserke Susanne Nicchiarelli, ki bo na ogled ob 17.45 in ob 20.45 v goriškem Kinemaxu. Zgodba je postavljena v leto 1957. Sovjeti so pravkar poslali v vesolje psičko Laiko, devetletna Luciana pa zbeži od obreda svojega prvega obhajila. »Nočem tja, ker sem komunisti«!«, trdi. Razpeta je med spominom na očeta, »pravega komunista«, kot ga imenujejo tovariši v partiji, in epileptičnim bratom, ki jo navdušuje za Sovjetsko Zvezo in tekmo za osvojitev vesolja. V družini se Luciana stalno krega: ne mara krušnega očeta, njegove hiše, njegovega denarja, predvsem pa njegovih poskusov, da bi ji bil za očeta. Gre za dolgometražni prvenec 34-letne Nicchiarellijeve, ki si je pridobila izkušnje med dokumentarci iz Morettijeve delavnice. Brez avtorskih trikov pripoveduje zgodbo o odraščanju, v obliki nežne in ironične pravljice, s pomočjo scenarija same režiserke, ki na gledalca tako učinkuje, da sočustvuje z nastopajočimi liki. Filmska glasba (za katero je Max Casacci, član glasbene skupine Subsonica, priredil priljubljene popevke iz šestdesetih let, kot npr. »Cuore matto«) zadene v polno, predvsem pa je za glavno vlogo posrečena izbira mlade Miriane Raschilla. Čeprav je film »Cosmonauta« dobitnik nagrade za najboljši film na Beneškem festivalu v kategoriji »Controcampo italiano«, se z njim lahko kosa tudi animacijski kratkometražec Sputnik 5, ki ga predvajajo pred filmom in ki ga je režirala sama Nicchiarellijeva. Pripoveduje o pustolovščini po vesolju posebne skupine kozmo-navtov, ki jo sestavljajo dva psa, dve miški in štirideset podgan. gorica - Nocoj v galeriji Ars na Travniku Turkova Zlata vrata v različnih tehnikah V likovni galeriji Ars na Travniku bodo nocoj ob 18. uri odprli razstavo mladega tržaškega slikarja Štefana Turka, ki je svojim 22 slikam dal naslov Portae au-reae, Zlata vrata. Pri Turkovem delu gre v bistvu za nadaljevanje likovnega raziskovanja, ki ima za rdečo nit upodabljanje vrat, včasih čisto kraških, spet drugič samo stiliziranih vrat, vedno pa vrat v različnih, največkrat močnih, sredozemskih barvnih tonih in tudi v različnih likovnih tehnikah. Večinoma gre za mešane likovne tehnike, zanimivost njegove samosvoje likovne upodobitve pa je tudi debelo nanašanje barvnih namazov, katere slikar natančno odstrani, dobesedno »izpraska«, da doseže zaželeno upodobitev. Štefana Turka, ki se bo v Gorici v Arsu drugič predstavil s samostojno razstavo, in njegova dela bo nocoj predstavil Jurij Paljk. Na razstavi se bo tržaški umetnik predstavil z novejšimi deli različnih formatov, gre pa za nadaljevanje zajetnega likovnega opusa »zlatih vrat«, s katerimi je pred dvema letoma tudi opremil Koledar Goriške Mohorjeve družbe. Razstava Štefana Turka Portae Aureae bo odprta mesec dni, nakar bo galerija Ars gostila že tradicionalno razstavo Umetniki za Kartitas, ki je prodajne narave, saj gre izkupiček od prodaje v dobrodelne namene. GORICA Piemonti in Velussi v Kosičevi galeriji V likovni galeriji Kosič v goriškem Raštelu bodo jutri, 30. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo del goriških slikarjev Carla Piemontija in Adriana Velussija, ki ju bo predstavila umetnostna kritičarka Eliana Mogorovich. Likovnika, ki pripadata različnima generacijama, sta poznana v širšem goriškem prostoru in tudi dlje, mlada galerija Kosič v Raštelu pa tudi s to razstavo dosledno uresničuje svoje poslanstvo vrednotenja krajevnih ustvarjalcev. Dobrodelni koncert skupine Abba-zzia Jutri, 30. oktobra, ob 20.30 bo v goriškem Kulturnem domu dobrodelni koncert »Abba Show« s hrvaško pop skupino Ab-ba-zzia, ki bo prepevala uspešnice legendarne švedske skupine. Koncert prireja Rotary klub Nova Gorica pod pokroviteljstvom podjetja Termoidraulica Medeot iz Ločnika in s sodelovanjem Kulturnega doma. Rotary klub Nova Gorica, ki vključuje tudi člane iz zamejstva, je v enajstih letih svojega obstoja zaznamoval okolje. Izpeljal je vrsto dobrodelnih pobud, cilj kluba pa je tudi mednarodno sodelovanje, saj poudarek namenjajo stikom z goriškim in tržiško-gradeškim Rotary klubom. Skupina Abba-zzia iz Opatije nastopa od leta 2005 in jo mnogi uvrščajo med najuspešnejše izvajalke glasbe ansambla Abba. Da te trditve niso iz trte zvite, pričajo številni video in avdio posnetki. Skupina, ki nastopa po vsej Evropi, je pozorna na izvirnost zvoka in na dovršeno izvajanje glavnih ter spremljevalnih vokalov, po katerih so bili Abba tako poznani. Vstop na koncert je možen le z vabili. M Izleti d] Lekarne ä Gledališče KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja v sklopu martinovanja avtobusni izlet na ogled primorskih lepot v nedeljo, 8. novembra. Odpravili se bodo do Kopra, kjer si bodo ogledali mozaike v cerkvici na Markovcu, nato se bodo peljali na ogled krajinskega parka Sečo-veljskih solin in vasi Krkavče. Izlet bodo zaključili na turistični kmetiji; informacije na tel. 338-7956855 (Erika Nardin). KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nuernberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod bo 6. decembra ob 6. uri pri Kulturnem domu v So-vodnjah. Prihod v Nuernberg, popoldan prost za ogled mestnega središča in tržnic; večerja in prenočitev. V ponedeljek odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bambergu; prost popoldan v mestu. Zvečer prihod v Nuernberg. V torek ogled središča z vodičem, prosto za kosilo in nakupe. Vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisi na tel. 349-3666161 (Erik). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prosijo izletnike, ki bodo 7. novembra obiskali Vicenzo, naj do 1. novembra uredijo s plačilom v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398); urnik odhoda avtobusa bo ob 6.45 iz Štivana, s postanki ob 6.50 v Jamljah pri spomeniku, ob 7. uri na Poljanah pred gostilno, ob 7.15 v Dobedobu pred spomenikom in ob 7.30 v Ronkah pri piceriji Al Gambe-ro. ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja družabno srečanje z degustacijo briških vin in večerjo ob glasbeni spremljavi v soboto, 28. novembra, v kleti na Dobrovem. Predviden je avtobusni prevoz v obe smeri z vmesnimi postanki v Štandrežu (pri cerkvi), Sovodnjah (pri telovadnici), Gabrjah (na trgu) in Rupi (pri gostilni Sonja); vpisovanje z obveznim plačilom celotnega zneska poteka na sedežu združenja v Gabrjah vsak torek in petek od 19. do 20. ure do 6. novembra; informacije na tel. 3403423087 (Paolo Braini). DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 29. oktobra, ob 20.45 koncert tria di Parma; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). Ü3 Obvestila U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Michael Jackson's This Is It«. Dvorana 2: »Gorica Kinema« 17.45 -20.45 »Cosmonauta«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Og-gi sposi«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Michael Jackson's This Is It«. Dvorana 2: 17.30 »Up«; 20.10 - 22.00 »Brueno« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Og-gi sposi«. Dvorana 4: 17.45 - 20.30 »La battaglia dei tre regni«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Julie & Julia«. fí Razstave [H Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg E. Kardelja 5) je na ogled razstava slik Natalije Šeruga z naslovom Vrnitev v domači kraj; do 13. novembra od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, zaprto ob nedeljah in praznikih. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN v sodelovanju z rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ZSKP, župnijo Sv. Mavra in Silvestra ter civilno zaščito občine Gorica vabi na sedež društva (v okraju Znorišče v Štmavru) na ogled razstave o nastanku letalstva na Goriškem in razstave modelov letal, ki jih je izdelal Julijan Srebrnič; na ogled do polovice novembra. RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL MARIA DI IORIA je na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici; do 8. novembra vsak dan razen ponedeljka od 9. do 19. ure, v nedeljo, 1. novembra, brezplačen vstop. ONAV (Vsedržavna organizacija poku-ševalcev vin) iz Gorice organizira de-gustacijsko srečanje pri GIV - Grup-po Italiano Vini v Števerjanu danes, 29. oktobra ob 20. uri. Roberta Spe-ronello bo predstavila vina, ki jih pridelajo v vinskem podjetju Rapitala na Siciliji; informacije na tel. 0481-32283 (Daniela Markovič). SEKCIJA SSK IZ SOVODENJ IN SKUPAJ ZA SOVODNJE vabita na srečanje danes, 29. oktobra, ob 19.30 v sejni dvorani občine Sovodnje. Na dnevnem redu bodo politično poročilo in stanje na občini Sovodnje, avtocesta in postopki v zvezi s tem, elektrovod in zadnje novosti, jus, razno. SPDG vabi člane na tradicionalno mar-tinovanje; informacije in vpis in-fo@spdg.eu ali na tel. 320-1423712 (Andrej) danes, 29. oktobra, na zgornjih kontaktih ali od 19. do 20. ure na društvenem sedežu. GORIŠKI URAD KMEČKE ZVEZE obvešča, da je na razpolago občanom, ki potrebujejo pomoč ali svetovanje v zvezi z razlastitvenim postopkom zaradi gradnje avtoceste Gorica-Vileš na območju sovodenjske občine; informacije na tel. 0481-82570 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. AKŠD VIPAVA sklicuje redni občni zbor v petek, 6. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih društva na Peči ob kotalkališču. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 8. novembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih, kjer bo na programu družabno srečanje z Martinovo večerjo in glasbo v živo. Odhod iz Doberdoba ob 16.30 s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štan-drežu. Odhod drugega avtobusa tudi ob 16.30 s trga Medaglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu. Prijave čimprej na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo), 0481-21361 (Ema B.) in 048178061 (Ana); na račun 25 evrov. SLOVENSKO DRUŠTVO KARNIVAL sklicuje redni občni zbor v petek, 30. oktobra, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrjah. 55-LETNIKI IZ SOVODENJ in okolice (letnik 1954) organizirajo v soboto, 7. novembra, družabnost z večerjo in glasbo v restavraciji na Majnici; in- Ab Društvo ARS GALERIJA vljudno vabi na odprtje razstave ŠTEFAN TURK: PORTAEAUREAE Umetnika in njegova dela bo predstavil Jurij Paljk Galerija ARS na Travniku, GORICA DANES, 29. oktobra, ob 18. uri formacije in vpisovanje čimprej v lekarni Marko Rojec v Sovodnjah. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi osnovnošolce in osnovnošolke na jesenski sklop sobotnih likovno-glasbenih ustvarjalnih delavnic pod mentorstvom Jane Pečar in Tanje Gaeta, ki bodo potekale v Kulturnem domu Andreja Budala 31. oktobra ter 7., 14. in 21. novembra med 10.30 in 12.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 328-0309219 najkasneje do 29. oktobra. OBČINA DOBERDOB obvešča, da socialna delavka ne bo sprejemala kot običajno v ponedeljkih, 16., 23. in 30. novembra, pač pa, v sredah, 18. in 25. novembra ter 2. decembra; informacije na tel. 0481-784736. OBČINA GORICA obvešča, da bo zaradi posodobitve računalniškega sistema urad, kjer izdajajo elektronske izkaznice v ponedeljek, 2. novembra, zaprt. OBČINA GORICA obvešča, da ima urad ICI nov urnik: ob ponedeljkih in sredah med 16. in 17.30, ob torkih, četrtkih in petkih med 8.45 in 11. uro. PD RUPA-PEČ vabi danes, 29. oktobra, ob 19. uri na sedež društva v Rupi, kjer bo za udeležence avgustovskega izleta po Španiji prijateljski večer s prikazom diapozitivov Vittoria Selve. TABORNIKI RMV obveščajo, da potekajo sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15. do 16. ure v prostorih društva Jezero; informacije na tel. 349-3887180 (Gabrijel). 0 Prireditve OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v Jamljah 1. novembra polagala vence na grobnico padlih avstrijskih vojakov v prvi svetovni vojni ob 10.45 in ob 11. uri pred spomenikom padlim v NOB; v Bonetih ob 11.15 pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni; na Palkišču ob 11.30 pred spomenikom padlim v NOB; v Vižintinih ob 11.45 v madžarski kapelici; na Poljanah ob 12. uri pred spomenikom padlim v NOB; v Doberdobu ob 12.20 pred spomenikom padlim v NOB. Predstavniki Republike Slovenije, generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu in delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Ko-stanjevica in Šempeter-Vrtojba bodo skupno z občinsko upravo polagali vence na spomenik na Poljanah in na spomenik v Doberdobu. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bodo svečanosti 1. novembra potekale s polaganjem vencev pri spomenikih padlim v Peči ob 9.55, v Rupi ob 10.15, v Sovodnjah ob 10.45, na Vrhu ob 11.10 in v Gabrjah ob 11.35. PODGORSKA SEKCIJA VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom rajonskega sve- ta iz Podgore vabi na svečanost polaganja vencev k spomeniku padlim v narodnoosvobodilni borbi, ki bo potekala v Podgori v nedeljo, 1. novembra, ob 10. uri. Na programu bodo pozdrav predstavnika lokalne sekcije VZPI-ANPI, polaganje vencev s strani rajonskega sveta, borčevskih in krajevnih društev, priložnostni govor, recitacije ter nastop pevskih zborov Soča in Podgora. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Gorica bo polagal vence v nedeljo, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu, ob 11.30 na grobu Lojzeta Bratuža in ob 12. uri na grobu padlim na goriškem mestnem pokopališču. V NOVOGORIŠKI OBČINI bo osrednja komemorativna slovesnost ob spominu na mrtve v nedeljo, 1. novembra, ob 11. uri pri spomeniku na Trnovem. Slavnostna govornica bo Elvira Šušmelj, direktorica uprave Mestne občine Nova Gorica. Pred tem bo ob 9.10 delegacija Mestne občine Nova Gorica položila venec pri grobišču nad Grgarjem, nato ob 9.30 pri spomeniku padlim vojakom na Škabrije-lu, ob 10.10 v Ravnici ter ob 10.25 pri dveh grobiščih na Trnovem. V PEVMI bo 1. novembra ob 9.15 v organizaciji krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje in krajevne VZPI-ANPI polaganje vencev pred spomenikom. Ob priložnostnem govoru bodo sodelovali otroci OŠ iz Pevme z recitalom in pevski zbor Štmaver. Sledilo bo polaganje vencev na skupni grobnici padlim na pevmskem pokopališču, krajevni svet bo položil še venec na grob dologoletnega župnika v Pevmi Antona Rutarja. V ŠTANDREŽU bo v soboto, 31. oktobra, ob 10.45 sekcija VZPI-ANPI iz Štandreža z delegacijo Zveze borcev iz Šempetra-Vrtojbe polagala vence na grob padlih partizanov na štan-dreškem pokopališču. 1. novembra ob 10.45 pa bodo v domu Andreja Budala počastili padle s polaganjem cvetja pri plošči padlih partizanov iz Štandreža, ob 11. uri bo sledila svečanost in polaganje vencev pri spomeniku na trgu v Štandrežu, kjer bo ob pozdravu Vilme Braini v imenu VZPI-ANPI in nastopu vokalne skupine Sraka, govorila Maja Peterin. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev potekalo 1. novembra ob 10.30 pred šte-verjanskim spomenikom na Trgu Svobode ter ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE prireja danes, 29. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave, ki jo je uredil Claudio Bulfoni, ob 25-letnici prenovitvenih del goriške sinagoge. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI prireja danes, 29. oktobra, ob 17.30 na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 v Gorici predstavitev knjige, ki jo je uredila Liliana Mlakar »Tullio Crali a Gorizia (1922-1946)«. SLOVIK prireja forum na temo Izobraževanje in raziskovanje: ključna dejavnika v kriznem obdobju danes, 29. oktobra, ob 18. uri v goriškem sedežu Tržaške univerze v Ul. Alviano 18 v Gorici. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 30. oktobra, ob 18. uri Paolo Roversi predstavil svojo knjigo »L'uo-mo della pianura«. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Odorino Cecotti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 11.20, Clotilde Carrari (ob 11. uri blagoslov v kapeli tržiške bolnišnice) na pokopališču. 1 0 Četrtek, 29. oktobra 2009 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - V 10. krogu A-lige Prerojeni Juventus Dramatični epilog v Neaplju »Stara dama« odpravila Sampdorio - Milan je še v 90. minuti vodil z 2:0 - Udinese prekinil niz porazov Juventus je pokvaril visok imidž Sampdorie, strele eden od petih golov pa je bil tudi German Camoranesi (desno) ansa Izidi 10. kroga Bologna - Siena 2:1 (1:0) STRELCI: Adailton v 16., Osvaldo v 59. in Calaio' (S) v 87. min Catania - Chievo 1:2 (1:1) STRELCI: Mantovani (Ch) v 32., Mascara (11-m) v 42. in Marcolini (Ch) v 60. min. Genoa - Fiorentina 2:1 (1:0) STRELCI: Palladino v 43., Marchionni (F) v 63. in Mesto v 73. min. Juventus - Sampdoria 5:1 (2:0) STRELCI: Amauri v 26., Chiellini v 42., Camoranesi v 50., Amauri v 62., Pazzini (S) v 64. in Trezeguet v 87. min. Lazio - Cagliari 0:1 (0:0) STRELEC: Matri v 50. min. Livorno - Atalanta 1:0 (0:0) STRELEC: Miglionico v 68. min. Napoli - Milan 2:2 (0:2) STRELCI: Inzaghi v 2., Pato v 6., Cigarini (N) v 90. in Denis (N) v 93. min. Parma - Bari 2:0 (0:0) STRELCA: Bojinov v 58. in Paloschi v 66. min. Udinese - Roma 2:1 (1:1) STRELCA: Floro Flores v 21., De Rossi (R) v 42. in Floro Flores v 86. min. Inter - Palermo danes ob 20.45 Po 10. krogu A-lige se ve, da glavni Interjev nasprotnik za »scudetto« najbrž ne bo Sampdoria, ki je visoko izgubila proti Juventusu (5:1). »Stara dama« je igrala kot prerojena. Sinočnji krog je minil tudi v znamenju nerodnih napak vratarjev. Ne, Milanov vratar Di-da ni bil med temi. Nasprotno, igral je zelo dobro in v Neaplju vsaj štirikrat odločilno posegel. Tarči kritik bosta Ata-lantin vratar Consigli in Laziov Musle-ra, ki sta bila obenem glavna krivca za poraz. Čeprav je treba priznati, da tudi napadalci klubov iz Bergama in iz Rima niso bili najbolj razpoloženi. Uspešni pa so bili igralci ostalih ekip. Padlo je kar nekaj »evrogolov« (Bojinov, Cigarini). Juventus je s sinočnjo zmago prehitel Sampdorio in se Interju, ki bo danes (20.45) v Milanu gostil Palermo, približal na -1 točko. Ferrarijevi varovanci so popolnoma nadigrali Del Nerije-vo moštvo. Amauri je dvakrat zadel v polno, po enkrat pa Trezeguet, Chielli-ni in Camoranesi. V Neaplju je Milan čakal dramatični epilog. Potem ko so Leonardovi varovanci v 90. minuti še vodili z 2:0, je za Napoli najprej zmanjšal zaostanek Ci-garini. Hladna prha pa je prišla na vrsto tri minute kasneje. V 93. minuti je izenačujoči zadetek z glavo dosegel Denis. Neapeljski San Paolo je »počil« od veselja. Mazzari je bil evforičen. Napoli z njim na klopi še ni izgubil. Slaba novica za Leonarda: branilec Nesta se je poškodoval že v uvodnih minutah. Drugič zapored je bil uspešen tudi Livorno z novim trenerjem Cosmi-jem. Zmagoviti zadetek je proti Conti-jevi Atalanti dal Miglionico. V drugem delu je Atalantin kapetan Doni precej nesramno in vzvišeno komentiral svojo zamenjavo. »Čestitam za lepoavo potezo,« je ošvrknil trenerja Contija. Slab zgled za ostale. Negativni niz (trije zaporedni porazi) je končno prekinil videmski Udi-nese, ki je na Friuliju premagal Ranie-rijevo Romo. Junak srečanja je bil Floro Flores, ki je dvakrat zatresel rimsko mrežo. Črno-beli niso imeli lahkega dela, saj je Romi (po izključitvi Taddeia je igrala z desetimi igralci) uspelo izenačiti z De Rossijem. Po drugem vodstvu Udineseja pa je Romin napadalec Vuči-nič zgrešil stoodstotno priložnost (dobra dva metra pred gol črto). Z zmago so se varovanci trenerja Pasqualeja Marina povzpeli na sredino lestvice. V Genovi je padla Fiorentina (2:1), doma v Rimu pa Lazio (0:1 proti Ca-gliariju). Z dobrimi nastopi nadaljuje Parma (2:0 proti Bariju) in Chievo (zmaga v Catanii). Lestvica Inter 9 7 1 1 21:6 22 Juventus 10 6 3 1 18:8 21 Sampdoria 10 6 2 2 18:13 20 Parma 10 5 2 3 12:12 17 Milan 10 4 4 2 10:11 16 Genoa 10 5 1 5 18:20 16 Palermo 9 4 3 2 12:9 15 Fiorentina 10 4 3 3 9:8 15 Bari 10 3 5 2 10:7 14 Chievo 10 4 2 4 12:12 14 Udinese 10 4 2 4 14:14 14 Napoli 10 4 2 4 14:16 14 Cagliari 10 4 1 5 11:12 13 Roma 10 3 2 5 16:18 11 Lazio 10 2 4 4 7:11 10 Atalanta 10 2 3 5 9:12 9 Bologna 10 2 3 5 9:15 9 Livorno 10 2 3 5 4:10 9 Catania 10 1 4 5 10:15 7 Siena 10 1 2 7 8:15 5 PRIHODNJI KROG (31.1G.) Juventus - Napoli, Milan - Parma, Chievo - Udinese, Roma - Bologna, Sampdoria - Bari, Livorno - Inter, Fiorentina - Catania, Cagl iari Atalanta, Siena - Lazio, Palermo - Genoa Floro Flores je sinoči dosegel oba zadetka Udineseja na zmagoviti tekmi proti Romi ansa nogomet Trener HIT-a v bolnišnici zaradi infarkta PTUJ - Nogometaši Laboda Drave in Hita Gorice so se na Ptuju pomerili v 15. krogu 1. slovenske nogometne lige. A tekme ni zaznamoval izid (1:1), temveč zdravstvene težave trenerja Gorice Vladana Mlade-noviča. Ta je po zadnjih informacijah v bolnišnici zaradi zastoja srca. Sprva so s Ptuja prišle informacije, da je Mla-denoviča zadela možganska kap, nekaj trenutkov pozneje pa so v bolnišnici potrdili, da je šlo za zastoj srca. Mladenovičevo stanje naj bi bilo zaenkrat zelo resno, a stabilno, zdravniki pa bodo lahko več povedali šele danes zjutraj. PORAZ KOPRA - Izidi 15. kroga 1. SNL: Interblock - Nafta 1:1, Drava - Hit Gorica 1:1, Luka Koper - Maribor 1:3, Domžale - Olimpija 1:2, Celje - Velenje 0:4. D-LIGA - Izidi: Belluno - San-vitese 1:1, Manzanese - Montebellu-na 1:1, Pordenone - Montecchio 2:1, Porfido Albiano - Tamai 1:1. KAZEN - Po izključitvi na zaostali tekmi v Empoliju je nogometni sodnik kaznoval vezista Triestine Cossuja s prepovedjo igranja za dva kroga. NBA - Los Angeles Lakers - Los Angeles Clippers 99:92 (Saša Vujačič: brez točk, skok in ukradena žoga v 4:46 minute za Los Angeles Lakers) Cleveland - Boston 89:95; Dallas -Washington 91:102; Portland - Houston 96:87. NE GRE - Nekdanji nemški nogometni reprezentant Lothar Matthäus (48 let), ki je zajadral v trenerske vode, je zavrnil ponudbo argentinskega moštva Racing Club. VRAČA SE - Ameriška teniška igralka Serena Williams bo po dveletni odsotnosti znova zaigrala za ameriško reprezentanco na finalnem obračunu pokala Fed proti Italiji 7. in 8. novembra v mestu Reggio Calabria. GOLČER - Slovenski kolesar Jure Golčer bo odslej nastopal za ekipo De Rosa-Stac Plastic. Ta je naslednica moštva LPR Brakes. Ekipa bo imela status drugokategornice, vseeno pa upa, da bo nastopala na pomembnejših italijanskih dirkah. tenis V avtobiografiji Agassi priznal jemanje drog NEW YORK - Sloviti teniški vir-tuoz, zdaj športno upokojeni Andre Agassi (39 let), ki je na veliki teniški sceni v svoji bogati karieri osvojil vse možne lovorike, je znova v ospredju medijske pozornosti. Zvezdnik, ki je medijske stolpce polnil tudi s podrobnostmi iz zasebnega življenja, je z razkritjem, da je v času aktivne kariere jemal mamila poskrbel za «potres». Osvojil je osem naslovov na turnirjih za grand slam in je le eden izmed petih igralcev, ki so zmagali na prav vseh štirih največjih turnirjih. Kraljeval je na prvem mestu na lestvici ATP, osvojil tudi olimpijsko zlato kolajno (Atlanta 1996), a je ves svoj zvezdniški kapital postavil pod vprašaj s priznanjem, da je užival prepovedano mamilo metamfetamin («crystal meth») ter da je lagal v pismu teniškim funkcionarjem, ko je padel na dopinškem testu. Trdil je, da je mamilo vzel po nesreči, ko je spil kozarec gazirane pijače pomešane z drogo od svojega pomočnika z vzdevkom Slim, kar pa je bila debela laž, kot je zdaj priznal. S to lažjo je preslepil pro-tidopinško komisijo ATP, da bi si rešil kariero in dobro ime. »Prosil sem za razumevanje in prizanesljivost ter pripisal iskreno. Seveda sem se počutil nelagodno. Obljubil sem si, da je to zadnja laž. Komisija ATP je pregledala primer in ovrgla postopek,» je zapisal zvezdnik. Gre sicer za t.i. rekreacijsko drogo, ki se uporablja za «dvig ener-gije» ali občutek vznesenosti. V avtobiografiji je tudi zapisal, da je «Slim» oseba, ki ga je seznanila z drogo, ko je na mizico odložila majhno količino prepovedanega praška. «Nekaj sem ga zaužil in se ulegel na kavč in razmislil o Rubikonu, ki sem ga ravnokar prečkal,» je zapisal Agassi v av-tobiografiji, ki bo izšla 9. novembra, v ZDA. Agassijeva kariera pa niso bili samo vzponi. Ko je osvojil Olimp v At-lanti, je v letu 1997 sledil boleč padec na komaj 141. mesto na lestvici profesionalnih igralcev, a se je nato pobral že naslednjo sezono in to z najhitrejšo vrnitvijo med deseterico najboljših teniških igralcev v zgodovini ATP. košarka - Union Olimpija prvič v Ljubljani Marusi neznanka le za nepoznavalce LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije bodo danes ob 20.30 začeli prvo domačo tekmo v novi sezoni evrolige. Strateg Jure Zdovc, ki naslednje tri tedne ne bo mogel računati na usluge Vlatka Iliev-skega, opozarja, da je grški Marusi sicer neznanka širšemu občinstvu, a po kakovosti posameznikov in moštvenem duhu še kako nevarna ekipa. Košarkarski klub Ma-rusi izhaja iz predmestja Aten, bolj natančno iz predela, v katerem se nahaja večina olimpijskih objektov, vključno z dvorano OAKA, ki je njegovo domovanje. Čeprav je na košarkarskem zemljevidu prisoten že skoraj 60 let, se je ime Marusi med evropsko elito začelo pojavljati šele v zadnjem desetletju, potem ko se je klub po dolgih letih prebil v prvo grško ligo. Odtlej je stalnica v grški in evropski košarki; leta 2001 je osvojil pokal Saporta, dve leti kasneje je igral v finalu grškega prvenstva in izgubil s Panathinaikosom, leta 2006 pa je nastopil še v finalu grškega pokala. Ekipo je v zadnjih letih vodil legendarni grški igralec in nato trener Panagiotis Janakis, najbolj zveneče igralsko ime, ki si je kruh služilo v Marusiju, pa je Vasilis Spanulis, najboljši strelec Grčije na minulem evropskem prvenstvu in zdaj član Panat-hinaikosa. Tako trener Jure Zdovc kot Sani Be-čirovič dobro poznata zasedbo in klub iz Marusija. «Ko sem bil član Panathinaiko-sa, se spominjam, da so bili dvoboji z Ma-rusijem vedno trdi in negotovi. Klub je postavljen na zdravih temeljih in napreduje iz sezone v sezono. Igra trdo v obrambi, ima vrsto nevarnih košarkarjev, tako da nas čaka zahtevna in naporna tekma. A glede na to, da igramo v Tivoliju, ki bo verjetno poln do zadnjega kotička, razmišljamo zgolj o zmagi,» pravi Sani Bečirovič. Marusi si je nastop v evroligi zagotovil preko kvalifikacij. V dveh tekmah je bil najprej boljši od solunskega Arisa, nato pa še od berlinske Albe. V prvem krogu evrolige je doma izgubil s CSKA Moskvo po trojki Viktorja Kriape v zadnji sekundi tekme. Rimski uspeh v Moskvi Med sinočnjimi tekmami 2. kroga je rimska Lottomatica s 74:69 v gosteh premagala CSKA Moskvo, to pa je nov uspeh po zmagi proti Vitorii. Rimsko moštvo je pokazalo izjemno borbenost, zelo dobro se je odrezal Toure' (13 točk, a največ za goste jih je dosegel Hutson, 15), Lot-tomatici pa je uspelo odbiti uspavajočo taktiko evropskih podprvakov, pri katerih pa nista igrala ne Smodiš ne Langdon, največ točk pa je dosegel Planinič (22). Ostali izid: Oldenburg - Armani Jean 70:79. / ŠPORT Četrtek, 29. oktobra 2009 19 odbojka - Žreb skupin za svetovno prvenstvo 2010 v Italiji Italija in Trst sta lahko zelo zadovoljna Lahka skupina za »azzurre«, Srbija, Poljska, Nemčija in Kanada v dvorani Palatrieste Italija in Trst sta lahko zadovoljna z včerajšnjim žrebom kvalifikacijskih skupin prve faze svetovnega odbojkarskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Italiji od 24. septembra do 10. oktobra. »Azzurri« bodo imeli na začetku zelo lahko pot, saj se bodo v Milanu, poleg z že vnaprej določeno Japonsko, pomerili še z Egiptom in Iranom, to je z dvema od slabših reprezentanc iz bobna A in B. Tržaški organizatorji SP pa so dobili vse, kar so želeli in še kaj več. Dodeljena jim je bila namreč močno pričakovana skupina F s Srbijo in Poljsko, v njej pa bosta igrali še reprezentanci Nemčije in Kanade. To pa je jamstvo, da bo tržaška športna palača Palatrieste med tridnevnim trajanjem 1. faze (25., 26. in 27. septembra) polna: zaradi prisotnosti močne srbske skupnosti v mestu, zaradi relativne bližine Poljske in Nemčije, kar bo v mesto lažje privabilo navijače iz teh držav, pa tudi zaradi tega, ker je skupina ena najbolj izenačenih od šestih izžrebanih. Težko je namreč že vnaprej ugibati o tem, katera izmed štirih izbranih reprezentanc je najšibkejša in ji je torej usojeno, da se od prvenstva poslovi že po prvem krogu tekem. Žreb so po resnici na ljubo dolgi in tudi dolgočasni ceremoniji opravili včeraj v Parku glasbe v Rimu, italijanska skupina pa je daleč najlažja. Egipt je iz bobna potegnil nekdanji selektor reprezentance in utemeljitelj italijanske odbojkarske šole, »posvojeni Goričan«, sicer pa Sicilijanec Carmelo Pittera. Zanimivo je, da je bil v svoji bogati karieri med drugim tudi selektor Egipčanov. Veliko presenečenje bi bilo, ko bi Italija v tej skupini ne osvojila prvega mesta. Če bo tako, bi se v drugi fazi v Catanii pomerila z drugo uvrščeno ekipo iz skupine Bosta za Italijo na SP igrala tudi Loris Mania' in Matej Černic (prvi in tretji z leve)? ansa C in tretje uvrščeno iz skupine F. Naši ljubitelji odbojke se lahko veselijo tudi sestave skupine B, ki bo igrala v bližnji Veroni. V njej so namreč Brazilija, Španija, Kuba in Tunizija, slednja sicer brez možnosti za uvrstitev v drugo fazo. Na SP bo 24 reprezentanc odigralo skupaj kar 78 tekem. V drugo fazo bo napredovalo 18 ekip, ki jih bodo razdelili v šest novih skupin s tremi ekipami, spet bo izpadla le najslabša. V tretji fazi bodo sestavili štri skupine s tremi ekipami, zmagovalci vsake od teh skupin pa se bodo uvrstili v polfinale. Finale bo 10. oktobra v Rimu. Sestava kvalifikacijskih skupin SP 2010 Skupina A (Milan):Italija, Japonska, Egipt, Iran. Skupina B (Verona): Brazilija, Španija, Kuba, Tunizija Skupina C (Modena): Rusija, Portoriko, Avstralija, Kamerun Skupina D (Reggio Calabria): ZDA, Argentina, Venezuela, Mehika Skupina E (Torino): Bolgarija, Kitajska, Francija, Češka Skupina F (Trst): Srbija, Poljska, Nemčija, Kanada Spored skupine F - 25. 9. 2010: Poljska - Kanada in Nemčja - Srbija; 26.9. Kanada - Srbija in Poljska - Nemčija; 27.9. Nemčija - Kanada in Srbija - Poljska. košarka Borut Sila bo igral za Bor Radensko Bor Radenska je izkoristil zadnje dni jesenskega prestopnega roka (ki se zaključi 31. oktobra) za uresničitev pomembne okrepitve. Od Brega, ki igra ravno tako v deželni C-ligi in s katerim slovensko mestno društvo sodeluje na mladinskem področju, je na posodo do konca sezone prišel zunanji igralec Borut Sila, letnik 1981, visok 190cm. Košarkar iz Dolnjih Ležeč pri Divači, ki je pred mesecem dni diplomiral na fakulteti za šport ljubljanske univerze, je v Dolini odigral zadnje štiri sezone, letos pa ga je zamenjal Melvis Hiskič. Vrhunec njegove kariere je bilo nastopanje v 1. slovenski ligi v dresu sežanskega Kraškega Zidarja, v vrstah katerega je tudi zrasel. V torek se je prvič seznanil z novimi soigralci, društvenim in tehničnim vodstvom, včeraj pa je bil registriran in je opravil prvi trening. Trener Andrea Mura in njegov pomočnik Gaetano De Gioia bosta danes gosta oddaje o deželni košarkarski C-ligi po zasebni televizijski postaji TeleChiara Solo-SportFriuli. Enourno oddajo bodo predvajali že isti večer ob 22.30. DANES NA OPČINAH Elanova predstavitev na pobudo SK Brdina Smučarski klub Brdina bo danes, s pričetkom ob 20. uri in v sodelovanju z ZSŠDI, priredil v Domu Brdina na Opčinah (Proseška ulica 109) predstavitev najnovejše smučarske opreme Elana. Odgovoren za prodajo in promocijo pri slovenskem podjetju iz Begunj je nekdanji trener openskega smučarskega kluba Boštjan Gašperšič. odbojka - Under 16 na Tržaškem Derbi za prvo mesto Bor Kinemax po zmagi proti Volleyu 3000 čaka jutri v Nabrežini derbi proti Sokolu/Kontoveli Skupina H Bor A Kinemax - Volley 3000 3:0 (25:11, 25:6, 25:3) BOR A KINEMAX: Pučnik 16, Žerjal 10, Cella 6, Petejan 5, Zonch 2, Vi-sintini 6, Kneipp 3, Hauschild 2, Rabak 1. Trenerka: Betty Nacinovi Združena ekipa Bora in Govolleya je tudi v drugem krogu brez težav osvojila vse tri točke. Srečanje je trajalo pičlih 40 minut, saj so bile nasprotnice povsem nedorasle našim odbojkaricam, ki so vsekakor do konca igrale zbrano. Varovanke trenerke Nacinovi bodo spet igrale že jutri, ko bo na sporedu derbi s Sokolom/Kontovelom (v Nabrežini ob 21. uri). Zmagovalec bo prvi del kvalifikacij zaključil na prvem mestu. (T.G.) Vrstni red: Bor A Kinemax 6, So-kol/Kontovel 5, Volley 3000 1, Lucchi-ni 0. Skupina P Altura A - Bor B 3:0 (25:9, 25:6, 25:15) BOR B: Buldrin, Costantini, Furioso, Ghersi, Olivo, Pillepich, Pincer, Poz-zo, Pučnik, Rabak, Russo, Zonch. Trener: Mitja Gombač Brove odbojkarice so pričakovano izgubile proti Alturi A, ki cilja na uvrstitev v finale tega prvenstva, njene igralke pa so tudi starejše od Borovih. Plave so srečanje začele nekoliko boječe, v nadaljevanju pa so zaigrale zelo borbeno, tako da so se v zadnjem setu domačinkam dobro upirale, a so bile te kljub temu premočne. Gombačeve varovanke so tako zaključile prvi del kvalifikacij na drugem mestu in imajo torej dobre možnosti, da se uvrstijo v skupino zmagovalcev. Prva tekma povratnega dela pa jih čaka 5. novembra, ob 19.30, na šoli Župančič, ko se bodo pomerile z Libertasom. (T.G.) Vrstni red: Altura A 9, Bor B 6, Triestina Volley B in Libertas 0 (Altura A in Bor B s tekmo več). S tekme Bor A Kinemax - Volley 3000 na 1. maju kroma ritmična gimnastika Pri Boru se že pripravljajo za nastope Decembra božična akademija, marca 2010 prvi nastopi v Sloveniji Člani skupine Gymplay ŠZ Olympia so že preverjali znanje Točno mesec dni je pretekel odkar se je v društveni telovadnici Olympie na drevoredu XX.septembra v Gorici po poletnem premoru ponovno pričela - in to že kar deseto leto po vrsti, vadba za predšolske otroke Gymplay. V dejavnost nas je malčkov že več ko 20. Vaditeljice Eva in Valentina Kristančič, Marija Jussa ter pomožna vaditeljica Gioia Innocenti in trenerka Damijana Češčut se tudi letos z dovoljenjem Goriškega didaktičnega ravnateljstva dvakrat tedensko - vsak torek in petek - odpravijo najprej v vrtec Sovodnje, Štandrež, Pev-mo nato pa seveda v oba goriška mestna vrtca. Nas malčke pripeljejo v telovadnico, kjer nam sledijo do konca vadbe, starši pa poskrbijo za pot domov. V torek, 27.oktobra so za nas že pripravili prvi poligon, ugotovili pa so, da prav vsi že znamo preval naprej, sami hodimo po klopi, sonožno skačemo kot zajčki in ne nazadnje- znamo se kotalit kot prave »palačinke«! Najhitrejši sta pri deklicah bili Kea in Sara, pri dečkih pa Danjel in Luka -vsi, in prav vsi pa smo bili nagrajeni s sladko kolajno. Nasljednje preverjanje nas čaka 6.decembra -pravijo, da nas bo nagradil sv.Miklavž! (Gymplayjevci) V začetku oktobra se je pri ŠZ Bor začela nova sezona ritmične gimnastike. Poleg že izkušenih mlajših in starejših tekmovalk trenirajo tudi predšolska ter šolska dekleta tako na Stadionu 1.maja pri Sv. Ivanu kot tudi na Opčinah v večnamenskem prostoru osnovne šole Bevka. Mlajše ritmičarke neposredno preko igre spoznavajo osnove ritmične gimnastike z rekviziti, osnove baleta in osnovne akrobatske prvine. Poleg tega osvajajo motorične spretnosti in sposobnosti, da bi pridobile čim več različnih gibalnih izkušenj ob glasbi in brez nje. Treningi potekajo pod vodstvom dr. Branke Vajngerl ter izkušenih vadi-teljic Petre Dilli in Valentine Oblak, vse pod mentorstvom prof. Olge Pavletič. Vse tečajnice se že pripravljajo na božično akademijo, ko podo predstavile znanje, pridobljeno v prvih treh mesecih vadbe. Tekmovalne skupine pa se poleg božične akademije pripravljajo tudi na tekme slovenskih državnih prvenstev, ki se bodo pričele v mesecu marcu 2010. Vpisovanja se za vsa dekleta, ki bi rada spoznala ritmično gimnastiko, vsekakor še nadaljujejo. 20 Četrtek, 29. oktobra 2009 AVTOMOBILIZEM / nogomet - Ljubitelji Sovodenj Še čakajo na zmago Tudi proti Mossi so se morali zadovoljiti s točko (1:1) - Gola padla v zadnjih minutah Ekipa ljubiteljev Sovodenj mladinski nogomet - Začetniki in cicibani V Repnu derbi Krasu Začetniki Mladosti KO ZAČETNIKI 7:7 Mladost - Sistiana 0:12 (0:3, 0:5, 0:4) MLADOST: Zanier, M. Faidiga, K. Fai-diga, Devivo, Danielis, Devetak, Mosetti, Čav-dek, Persoglia, Trevisan, Cosani, Juren, Gles-si, Serafin, Lavrenčič. Trener: Peric. Začetniki Mladosti so zasluženo visoko izgubili proti ekipi iz devinsko-nabrežinske občine. Trener Paolo Peric ni bil zadovoljen z nastopom svojih varovancev. »Pozitivno oceno si zasluži le vratar Anej Zanier,« je dodal Peric. DANES - 17.30 v Tržiču: Fincantieri -Juventina. CICIBANI Kras - Vesna B 4:2 (2:0, 1:0, 1:2) STRELCI: Smotlak (2), Vidali in L. Car-li za Kras, Golfetto in Zudek za Vesno. KRAS: Gruden, Suppani, Scurri, G. in L. Carli, Vidali, Smotlak. VESNA: Rodella, Dell'Latte, Acharya, Golfetto, Dekovič, Matuchina, Savi, Zennaro, Zudek. Tekma je bila lepa in borbena, oboji so igrali odprto, priložnosti za gol pa je bilo veli- Mossa - Sovodnje 1:1 STRELEC: Ferfoglia v 80. min. LJUBITELJI SOVODNJE: Devetak, Galliussi, Grilj, Piccini (Gorjan), Černic, Peteani Marco (Pahor), Pahor Adam (Ferfoglia), Cescutti, Bellini (Tomsič), Visintin (Fajt), Rig-hi (Peteani Vasja). Trener: Florenin Sovodenjski ljubitelji so v soboto znova zamudili lepo priložnost, da bi dosegli prvo letošnjo zmago. Tekma proti Mossi je bila, kot vedno, zelo občutena in ekipi sta se pomerili ne da bi štedili z močmi. V prvem polčasu so gostje imeli več od igre in se večkrat nevarno pojavili pred domačim vratarjem. Najlepšo priložnost je zapravil Pahor, ki je lepo skupinsko akcijo zaključil s strelom za las nad prečko. V drugem polčasu so se domačini malo zdramili in imeli lažjo terensko premoč. Sodnik je dosodil tu- di dvomljivo enajstmetrovko, ki jo je domači igralec zastreljal mimo vrat. Sovodenjci so se nato prebudili in vnovič pritisnili na plin. Ko je manjkalo deset minut do konca je Ferfoglia po natančnem predložku Fajta lepo streljal in premagal vratarja Mosse. Gostje niso imeli dosti časa, da bi se veselili, saj so domačini po par minutah takoj izenačili. Malo kasneje je sodnik zapiskal konec tekme, neodločen izid pa je konec koncev pravičen izid. V soboto ob 14.30 bo na domačem igrišču na sporedu tekma Ljubitelji Sovodnje - Leon Bianco B iz Krmina. Vrstni red: Inter San Sergio 12, Moraro 10, Leon Bianco B in Turria-co 7, Mossa in Villesse 6, Carosello in Staranzano 5, Chiopris 4, Sovodnje in Cervignano 3, Fincantieri in Fossalon 1, Real Domio 0. Na derbiju med Krasom in Vesno B v Repnu kroma ko. Prvi dve tretjini sta pripadli Krasu, zadnja pa Vesni. Zelo neugodno nas je na tekmi cicibanov med Krasom in Vesno B presenetilo dejstvo, da so mali igralci Vesne svoje Krasove nasprotnike namesto s slovenskim nagovorili z italijanskim pozdravom. Ker je slovenski pozdrav - ne glede na narodnostno sestavo igralcev - eden od atributov, ki slovensko društvo razlikuje od drugih, je potrebno, da se vodstvo Vesne aktivira, da bo prihodnjič drugače. Altura - Breg 5:2 (1:1, 2:0, 2:1) BREG: Franco, Coslovich, Maver, Harej, Brundo, Segarelli (1 gol), Antinozzi, Gruden (1), Lorenzi, Genzo, Gargiuolo, Paiano, Hervat. Trener: Stojkovic. »Fantje so pokazali določen napredek, vseeno pa nisem še najbolj zadovoljen,« je dejal trener Giorgio Stojkovic. Mossa - Juventina A 3:2 (2:1, 1:0, 0:1) JUVENTINA A: Barone, Tonani, Ma-lič, Lutman (1), Sarullo (1), Trevisan, Maras-si, Dario, Prusso. Trener: Colenz. Po izenačene boju je Juventina izgubila v Mošu. Staranzano - Juventina B 2:3 (1:1, 1:1, 0:1) JUVENTINA B: Cossi, Falanga, Terčič, Kerpan (3), Osso, Serplini, Marconato, Willer, Mucci. Trener: Vecchiato. Vse tri gole je pri Juventini dosegel Kevin Kerpan, ki je bil tudi med boljšimi na igriš- Ronchi - Juventina C 2:5 (1:1, 0:2, 1:2) JUVENTINA C: Bigai, Troncar, Balla-rini, Santoriello, Zoggia, Famea, Devetak, Di Modica. Trener: Marchese. Tudi Juventina C je tokrat igrala dobro in zasluženo slavila zmago v Ronkah. Cgs - Vesna A 4:3 (1:0, 0:3, 3:0) VESNA A: Husu, Nabergoj, Košuta, Vas-quez (1), Covarelli, Majcen, Vattovaz, Grison, Bicocchi, Celea, Auber (2). Trener: Bencic. Trener Dario Bencic ni bil zadovoljen z nastopom svojih varovancev. Bencic je predvsem pogrešal koncentracijo. PLANINSKI SVET Planinski pohod in proslava v Baški grapi Petdesetletnico prevzema planinske postojanke na Črni prsti je treba dostojno obeležiti in primerno proslaviti. Tako je sklenil odbor Planinskega društva Podbrdo. Na svečano proslavo obletnice upravljanja koče je zato, v soboto, 24. oktobra, povabil, poleg predstavnikov osrednje planinske Zveze in sosednjih planinskih in domačih kulturno prosvetnih društev, tudi SPDT, ki je zgodovinsko neposredno povezano s planinsko kočo na Črni prsti. V želji, da bi imeli svojo planinsko postojanko, so tržaški planinci že leta 1906 kupili parcelo, zbali denar in leta l913 začeli z gradnjo. Prva svetovna vojna in kasnejša razmejitev sta izničili vse pobude in pričakovanja. Na ruševinah koče na Črni prsti je zrasla vojašnica za stražarje rapalske meje. Po drugi vojni je, z delovno pomočjo SPDT na silo preurejeno vojašnico, do njegove ukinitve upravljalo planinsko društvo iz Mosta na Soči. Potem so pobudo prevzeli Podbrščani in planinsko postojanko, s soudeležbo SPDT, popravili in nadgradili. Leta 1966 so, s soglasjem vseh primorskih planinskih društev, na slavnostni otvoritvi, ki jo je priredilo SPDT, kočo na Črni prsti poimenovali po narodnjaku in ti-grovcu Zorku Jelinčiču, prvemu predsedniku po vojni obnovljenega tržaškega planinskega društva. Stoletna duhovna prisotnost SPDT na Črni prsti in planinska navezanost Trsta z Baško grapo sta zato bili razlog za vabilo Planinskega društva Podbrdo tržaškim planincem na množično udeležbo na proslavi. Za tržaške goste so prireditelji pripravili tudi pohod po vrhovih nad Soriško planino, po katerih je potekala rapalska meja. Tržaške planince - iz- Baška grapa: proti cilju (v ozadju Porezen) abram leta se je udeležilo nad 30 ljudi - je že v Grahovem ob Bači sprejela predstavnica turističnega centra Podbrdo Alenka Zgaga in jim med vožnjo do Petrovega brda orisala zgodovinske značilnosti in naravne danosti Baške grape, okrog 30 kilometrov dolge, ozke doline reke Bače. Omenila je prve naselitve južnih Tirolcev v 12. stoletju, življenjske razmere v tem divjem gorskem svetu in izseljeniške tokove, ki jih je sicer omilila leta 1906 dograjena bohinjska železniška proga. Po kratkem sprejemu v koči na Petrovem brdu so se tržaški planinci peljali na Soriško planino. Tam se je pričela planinska tura. Na krožni poti na Možic, Slatnik in Lajnar, vsi visoki okrog 1600 metrov, je pohodni-ke spremljal gorski vodnik Jože Dak-skobler in jih popeljal do vojašnic, ka-vern, bunkerjev in jeklenih kupol na vrhovih, ki so jih v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na skoraj navpičnih, težko dostopnih pobočjih zgra- dili Italijani za obrambo rapalske meje. V teh vojaških objektih se je zadrževalo tudi po več sto vojakov in današnjemu obiskovalcu se vsiljuje razmislek čemu so služile vse te obrambne gradnje na takratni meji s kraljevino Jugoslavijo Skoraj štiri ure pohoda v strmino na vrh Možica in potem po grebenih in, po robovih pobočnih strmin Slatnika in Lajnarja, dvigajočimi in spuščajočimi se stezami, je bil pravi užitek. Čeprav je pihal močan veter in močil zmrzli dež,so tržaški planinci uživali nepopisne razglede v umitem ozračju na samo Baško grapo, na Porezen, na Črno prst, in nasprotno cerkljansko višavje, tja do tržaškega zaliva. Potešeni s planinskimi užitki in zgodovinsko razlago so se potem spustili po smučarski progi na Soriško planino. Po pogostitvi v planinsko tipični gostilni ob cesti, sta sledila prihod v Podbrdo in ogled stalne etnološko-zgodovinske razstave v prenovljeni Ja- kovni hiši iz 18.stoletja. Višek sobotne proslave pa je bil v šolski dvorani. Pozdrave številnemu občinstvu so izrekli predsednik planinskega društva Podbrdo Tomaž Štenkler, župan občine Tolmin Uroš Brezjan in predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar. Po nastopu pevskih zborov društev Podbrdo in Baška dediščina sta pomembno proslavo popestrila še dva povabljena ugledna gosta, Dušan Jelinčič in Žarko Rovšček. V svojem posegu je Rovšček orisal lik Zorka Jelinčiča, narodnjaka, neustrašnega tigrovca in borca za slovenske pravice. Dušan Jelinčič pa je obudil spomine na dan, ko ga je mati peljala na Črno prst na slavnostno poimenovanje koče po očetu. Nadaljeval je s prikazom in razlago diapozitivov o svojih alpinističnih podvigih in vzponih na osemtisočake Himalaje in Karakoruma ter pripovedoval o izkušnjah, iz katerih je črpal snov za svoje knjige. Zahvala predsednice SPDTMa- rinke Pertot vsem planincem in kulturnikom iz Podbrda za vabilo na pohod in proslavo ter obljuba po navezavi še tesnejših stikov med obema planinskima društvoma, sta za tržaškepla-nince pomenili zaključek polno doživetega planinsko-kulturnega dne med prijatelji v Baški grapi. (L. Abram) Martinovanje SPDT Člani SPDTja se že vrsto let udeležujemo tradicionalnega martino-vanja in praznika kostanjev. Srečanje bo letos 15. novembra v Gabrijah. Zbirališče bo ob 9ih pri vodnjaku v Gabrijah. Sledil bo pohod do spomenika - muzeja v Cerjah. Pohod po gozdni poti bo trajal približno tri ure in pol, pot je primerna za vse. Poskrbljeno bo tudi za krajšo pot. Sledila bo družabnost s kosilom. Prijatelji KD Skala - Gabrije bodo pekli kostanje. Zaradi organizacije vabimo člane in prijatelje, da se čimprej javijo na tel. št.: 040220155 Livio, 3384913458 Franc ali 0481882240 Bernard. Martinovanje SPDG Bliža se 11. november in pri Slovenskem planinskem društvu Gorica, pripravljajo tradicionalno društveno martinovanje, ki bo v nedeljo, 15. novembra. Lani je družabnost potekala v Vipakski dolini, predlanskem v Brdih, letošnja bo na Krasu. Vpisovanje danes od 19. do 20. na društvenem sedežu. Za informacije in-fo@spdg.eu ali mob: +39 320142-3712. PRIREDITVE Četrtek, 29. oktobra 2009 2 1 /- GLEDALIŠČE ribnica - Danes B. Pahor na Škrabčevi ■ v* •• domačiji Na Škrabčevi domačiji v Hro-vači pri Ribnici bo danes ob 18. uri prireditev, na kateri bodo oznanili imena študentov, ki bodo v študijskem letu 2009/10 dobili štipendijo Ustanove Stanislava Škrabca. Častni gost prireditve bo tržaški književnik Boris Pahor, ki bo tudi podelil letošnje štipendije, nato bo sledil pogovor z njim. Ustanova patra Stanislava Škrabca bo letne štipendije podelila izbranim dodiplomskim in podiplomskim študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja. V študijskem letu 2009/10 bodo njeni varovanci postali Danjela Viher, Aleksandra Koleczek, Boris Kern, Mateja Kosi, Andrej Perdih, Kristina Tomc in Judita Tomšič. Škrabčeva ustanova je doslej podelila 36 štipendij študentom izbranih študijskih smeri, ki so se poleg odličnih študijskih rezultatov odlikovali s sodelovanji na znanstvenih konferencah, objavami strokovnih in znanstvenih člankov ter izjemnim akademskim delom. Poleg tega vsako leto s podporo študentu slovenistike na izbrani tuji univerzi popularizira študij slovenščine v tujini. S Pahorjem se bo na Škrabčevi domačiji pogovarjala profesorica književnosti Tatjana Rojc, so sporočili z Ustanove patra Stanislava Škrabca. (STA) bukarešta - Mladinski orkester Srednje evropske pobude Poklon ameriškemu violinistu Yehudiju Menuhinu Mladinski orkester Srednje evropske pobude (CEI Youth Orchestra), ki ga vodi Igor Kuret in je lansko leto praznoval desetletnico delovanja, bo 17. novembra nastopil v dvorani Atheneum Roman v Bukarešti. Takrat se bo mladim orkestrašem pridružil znani italijanski violinist Uto Ug-hi, saj bo priložnost res slovesna: na odru se bodo poklonili spominu nepozabnega ame- riškega violinista Yehudija Me-nuhina ob desetletnici smrti. Ideja o koncertu je sad velike ljubezni do glasbe in hkrati hvaležnosti do tega violinista, ki je s svojimi melodijami marsikomu polepšal življenje. Osebno sta velikega virtuoza spoznala tudi Uto Ughi in Igor Kuret, ki bosta na koncertu mladim poslušalcem postregla z enkratno glasbeno dediščino Menuhina in pa Beethovnovi- mi skladbami. Zamisel o orkestru mladih glasbenikov se je pred desetimi leti porodila dirigentu Igorju Kuretu, ki je želel s svojo umetnostjo preseči etnične, kulturne in verske ovire, v spoštovanju posameznih identitet. Orkester je uresničil pomemben projekt, saj žanje uspehe tako na glasbenem kot tudi vzgojno-izobraževalnem področju. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 29. oktobra ob 20.30 / Furio Burdon: »La notte dell'angelo«. Nastopajo: Massimo De Francovich, Daniela Giovanetti in Guido Saudelli. Ponovitve: Jutri, 30. in v soboto, 31. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 1. novembra ob 16.00. Dvorana Bartoli Jutri, 30. in v soboto, 31. oktobra ob 21.00 / Giuliana Musso, Carlo Tolaz-zi / režija: Massimo Somaglino: »In-demoniate«. Nastopajo: Sandra Cosat-to, Marta Cuscunà, Fabiano Fantini, Riccardo Maranzana, Federico Scridel, Massimo Somaglino. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Do sobote, 31. oktobra / Stalno gledališče iz Kalabrije - Luigi Pirandello, režija: Elisabetta Courir / Il giuoco delle parti, igrajo Geppy Gleijeses, Marianella Bargilli in Leandro Amato. GORICA Kulturni Dom V soboto, 31. oktobra ob 20.30 / »Ra-mayana«; nastopa kitajska opera iz Sin-gapurja. V soboto, 7. novembra ob 20.30 / »Sac-co e Vanzetti«; nastopa teater "Città di Trento". _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 29. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Preme-njave«. Jutri, 30. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Mala drama Jutri, 30. oktobra ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V ponedeljek, 2., v torek, 3., in v sredo, 4. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, Seks in Požrtja«. V torek, 3. novembra ob 9.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V četrtek, 5. novembra ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V petek, 6.novembra ob 10.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. Mala scena Slovensko mladinsko gledališče Danes, 29. oktobra ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. Jutri, 30. oktobra ob 21.00 / Pier Paolo Pasolini: »Amado mio«. Režija: Ivan Peternelj. Koprodukcija SMG in ŠKUC gledališče. V torek, 3. novembra ob 15.00 in ob 17.30 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Cankarjev dom Slovensko Mladinsko Gledališče Danes, 29. oktobra ob 19.00 / Sarah Kane: »Sla«, režija Vito Taufer, prevod Katja Kosi. Danes, 29. ob 21.00 ter jutri, 30. oktobra ob 19.00 / Nebojša Pop Tasic: »Nižina neba ( po Ovidijevih Meta-morfozah)«, režija Jernej Lorenzi, koprodukcija SMG in Mednarodnega festivala Mittelfest Čedad. V torek, 3. in v nedeljo, 8. novembra ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / David Harrower: »Črni kos«, režija: Rene Maurin, nastopata: Ivan Babic in Janez Starina. Šentjakobsko gledališče V torek, 3. novembra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija); režija Boris Kobal. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V torek, 3. do 8. novembra / »Thriller live«.Režija in koreografije od Garyja Lloyda. V ponedeljek, 9. novembra / »Quar-tetto Sine Nomine z A. Pay - Klarinet«. Program: W.A. Mozart - Quintetto K581; H. Dutilleux - "Ainsi la nuit" za loke; J. Brahms - quintetto op. 15. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe V petek, 6. novembra ob 20.30 Chiesa della Beata Vergine del Rosario / »Te-nebrae factae sunt«. Nastopa ansambel Odhecaton: Alessandro Carmignani, Raoul Le Chenadee. Gianluigi Ghi-ringhelli - controtenori; Fabio Furna-ri, Mauro Collina, Vincenzo Di Donato - tenori; Mauro Borgioni - bariton; Giovannni Dagnino, Philippe Roche -basi; dirigent Paolo Da Col. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta V soboto, 31. oktobra ob 20.30 Cerkev Rožnovenske Device / »So sol d'amar-ti«. ženski vokalni trio Lombardo-Be-nigni-Zambruno in Piemonta, na sporedu predvsem pesmi okcitanske tradicije. NABREŽINA Kavarna Gruden V soboto, 31. oktobra ob 21.00 / ob 21.00 bodo nastopale naslednje skupine: Negative Two, iz Ljubljane, domači rockerji The Grinders in Dj Janka Vallo. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 29. oktobra ob 20.45 / Trio di Parma/ Alberto Miodini klavir, Ivan Rabaglia violina, Enrico Bronzi violončelo. V četrtek, 5. novembra ob 20.45 / Ka- tia & Marielle Labeque: »Iberia / Bolero«. GORICA Kulturni Dom Jutri, 30. oktobra ob 20.30 / koncert Abba show s skupino »Abba-zia« iz Reke. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 1. v ponedeljek 2. in v sredo, 3. novembra, ob 20.00Gallusova dvorana / bo nastopala skupina »Perpetuum & The real group« is Švedske pod okvirom Vokal Extravaganza 2009. Danes, 29. in jutri, 30. oktobra ob19.30 Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije. Dirigent: Claude Schnitzler; solist: Lev Pupis, saksofon. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. V Vili Revoltella: je na ogled razstava Carla Fontana pod naslovom »Grandi foglie blu«. Urnik: vsak dan od 15.30 do 17.30, do 8. novembra. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Galeriji Kosič v Raštelu (Travnik 61 - Raštel 5/7) bo jutri, 30. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave slikarjev Carla Piemontija in Adriana Velussija. Predstavila ju bo umetnostna kritičar-ka Eliana Mogorovich; razstava bo na ogled do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Združenje Amici di Israele prireja danes, 29. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave, ki jo je uredil Claudio Bulfoni, ob 25-letnici prenovitvenih del goriške sinagoge. V Galeriji ARS, (Travik 25): bo danes, 29. oktrobra ob 18.00 odprtje razstave pod naslovom »Portae Aureae«, umetnika Štefana Turka. Razstavljena dela in avtorja bo predstavil Jurij Paljk. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA V Kosovelovi knjižnici: je na ogled razstava pod naslovom »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Banka Sulčič. Razstava bo trajala do 14. novembra. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. IZOLA Galerija Salsaverde: do 15. novembra je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Plastos«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mo-horiča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled mo- nografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: od danes, 29. oktobra, do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Masarykova 24: jutri, 30. oktobra ob 20.00,bo odprtje razstave »V 4.380 dneh okoli sveta umentosti« Umetniki: Lada Cerar & Sašo Sedlaček, Alen Florčič, Marko A. Kovačič, Tanja ožetic & Dejan Habicht ter Ivan Ma-rušic Klif. Razstava bo na ogled do 20. novembra. Galerija Alkatraz: v torek, 10. novembra ob 20.00 bo otvoritev razstave umetnika Marka A. Kovačiča »Sub-avkcija«. 22 Četrtek, 29. oktobra 2009 AVTOMOBILIZEM / predstavitev - Nastaja na platformi večje serije BMW 5 GT je veliko bližje seriji 7 kot 5 Na voljo trije zmogljivi motorji - Visoka cena vseh različic topolino Piše se BMW 5 »gran turismo«, bere pa se BMW 7. Avto so kot koncept predstavili že na ženevskem salonu, z njim pa bi hoteli združiti v eno telo lastnosti elegantne limuzine, GT kupeja in SAV-a (sport activity vehicle). Estetsko se Bavarcem, po našem mnenju, ta operacija ni posrečila: nastala je razpote-gnjena mešanica, ki pa vsekakor ponuja dosti udobja za potnike in številne tehnične poslastice ob zmogljivih motorjih. Prednji del novega GT napoveduje nekatere značilnosti bodoče serije 5: maska ima markantno postavljene rešetke maske ter opcijsko LED osvetlitev v značilni obliki štirih obročkov, na to pa so pripeli krepko razpotegnjeno kabino s padajočo streho, s katero so želeli, ne da bi jim to uspelo, ustvariti vtis kupeja. Zadek se zaključi s kratkim repkom in številnimi vzdolžnimi linijami, ki ob majhnem steklu, ki ovira vzvratno vožnjo, še dodatno poudarijo širino. Zadnje luči takoj spominjajo na večjo sestro - serijo 7, katere izpeljanka ta GT v bistvu je, saj je podedovala medosno razdaljo in vso platformo ter tehnične rešitve sedmice. BMW 5 GT sicer je 4-vratni kupe in za to vrsto avtomobila tudi zelo prostoren. Notranjost je kar se da luksuzna, kot je luksuzna limuzina serije 7. Zaradi višje karoserije, višjega sedežnega položaja, velikih steklenih površin in lažjega vstopanja, poudarja občutek prostornosti in udobja. Kot opcija standardni zadnji klopi sta na voljo posamična komfortna sedeža, ki omogočata 10-cen-timetrski vzdolžni pomik in nastavljanje naklona naslonjal. V standardnem položaju zagotavljajo zadnji sedeži potnikom enako prostornost pred nogami kot BMW serije 7, zračnost nad glavami pa je primerljiva z notranjostjo BMW X5. Ko so sedeži zloženi, znaša kapaciteta prtljažnika 1700 litrov. Za lažje nalaganje prtljage poskrbi dvodelni pokrov, kakršnega smo že videli pri škodi superb. Pred voznikom je armaturna plošča s tehnologijo Black Panel ter novi krmilnik iDrive z 10,2-palčnim zaslonom. Osnovni model je 530d, ki ga poganja 3-litrski dizelski vrstni šestvaljnik z 245 KM in največ 540 Nm navora. Najvišja hitrost znaša 240 km/h, pospešek do 100 km/h pa 6,9 sekunde. Povprečno naj bi porabil sanjsko nizkih 6,5 litra. Sledi 535i GT, ki ima vgrajen 3-litrski bencinski vrstni šestvaljnik z dvema turbinskima polnilnikoma (TwinPower). Največja moč znaša 306 KM, navor pa 400 Nm, kar zadošča za pospešek do 100 km/h v 6,3 sekunde in najvišjo hitrost 250 km/h. Paradni konj palete je 550i GT, katerega 4,4-litrski V8 TwinPower premore 407 KM in maksimalnih 600 Nm navora. Najvišja hitrost je 250 km/h, pospešek do 100 km/h pa mine v 5,5 sekunde. Vsi motorji so povezani z 8-sto-penjskim samodejnim menjalnikom. Samoumevne za tak luksuzni model so napredne vozne in varnostne tehnologije. Serijski so: nadzor tlaka v runflat pnevmatikah, večstopenjske zavorne luči, aktivni vzglavniki, prednje, stranske in okenske blazine, zračno vzmetenje na zadnji premi in dinamični nadzor vožnje (ki vpliva na delovanje menjalnika, pedala plina in krmilnega mehanizma). Med dodatno opremo pa najdemo številne sisteme, ki so nam znani že iz večje sedmice. Cene beemvejevega luksuznega GT so seveda primerne zmogljivostim in tehnološki vsebini in niso dostopne za vsak žep. 530d in 535i sta na voljo v različicah eletta in futura: dizelska varianta elette velja 58 tisoč evrov, future pa 64.600 evrov, medtem ko je bencinar nekoliko dražji: eletta 58.500 in futura 65.100 evrov. Zastavonošo serije 5 GT ponujajo samo v različici futura: zanjo boste morali seči nekoliko globje v žep in podpisati ček za 85.400 evrov, kot za garsonjero... Miki miška bo prihajal iz tovarne v Kragujevcu Po fiatu 500 pripravljajo novo mini ofenzivo. Kmalu bo od 'mrtvih vstal' legendarni topolino. Ime še ni potrjeno, a skoraj zagotovo ga bo Fiat uporabil za poimenovanje novega mini avtomobila, ki bo pomenil cenovni in prostorski vstop v Fiatovo ponudbo. Nekatere govorice celo zatrjujejo, da ga bodo izdelovali v Srbiji (se še spominjate yuga?), pohvalil pa naj bi se z vstopno ceno med 6.000 in 7.000 evri. Manj kot tri metre dolgi avtomobilček - Toyotin iQ ima recimo nekaj milimetrov manj kot tri metre - se bo pohvalil še z okolju prijaznejšim motorjem, saj naj bi novi dvovaljnik s tehnologijo MultiAir v zrak izpustil 90 gramov CO2 na prevoženi kilometer. Povsem nov Fiatov agregat bo na voljo v 65-konjski atmosferski in prisilno polnjeni različici z 90 konji. Na fotografijah je Fiatov malček na začetku testiranj v predelani karoseriji Pande. Poslanstvo topolina bo drugačno kot poslanstvo obujenega 500 ali Toyote iQ, ki sicer stavita na čim okretnejše mestno premikanje, a na račun višje prodajne cene. uiga - Italijanski avtomobilski novinarji so glasovali Peugeot 3008 Evropski avto 2010 Francoz se je uveljavil v ostri konkurenci, v kateri so se odlikovali tudi Ford ka, Citroen C3 picasso, BmwZ4, Opel insignia in Volkswagen polo Italijanski avtomobilski novinarji, ki jih združuje stanovska organizacija UIGA, so tudi letos podelili svoje prestižni priznanje »Evropski avtomobil 2010«. Nagrada je tokrat šla Peugeotovemu »križancu« 3008, ki se je prebil v finale skupaj s Fordovim ka, s Citroenovim 3 picasso, z BMW Z4, z Oplovo insignio in s VW polom. Glasovanja se je udeležilo dokajšnje število novinarjev, včlanjenih v UIGA, ki so imeli skupno na razpolago več kot 5.000 točk, kar pomeni, da je s takšno množico glasovalcev in glasov zelo težko manipulirati, za razliko od drugih, morda bolj znanih avtomobilskih nagrad. Zaključna prireditev se je odvijala v Firencah, v okviru tamkajšnjega parka Cascine, kjer si je finaliste in druge udeležence natečaja ogledalo dokajšnje število Florentincev. V igri je bilo 19 modelov avtomobilov, v prodaji med 1. septembrom 2008 in 31. avgustom 2009: ocenjevati pa je bilo treba originalnost projekta, tehnično kakovost, aerodinamiko, estetiko in dodelanost, ne nazadnje pa tudi odnos med kvaliteto in ceno. Vedno bolj pa štejejo tudi varnost, udobje, zmogljivosti in poraba. Skratka, vse značilnosti, zaradi katerih se nekdo odlo- ča za nakup tega ali onega avtomobila. V svojem posegu ob podelitvi Stran pripravil Ivan Fischer nagrade je predsednika UIGA Bono-ra podčrtal, da je bil tokrat prvič nagrajen križanec, ki ni limuzina, ni kombi, ni pa niti SUV, istočasno pa je vse to. Peugeot 3008 je zadel v črno, kupci so potrdili njegov uspeh, kot dokazuje dejstvo, da so v kratkem prodali kar 6000 primerkov tega avtomobila in to obdobju, ki je za avtomobilsko industrijo, kot sicer za vse druge, vse prej kot ugodno, kar je potrdila tudi Patrizia Sala, ki je odgovorna za odnose z javnostjo pri italijanski podružnici francoske tovarne. V 24-letni zgodovini nagrade »evropski avto« je to drugič, da si jo je zagotovil Peugeot. Prvič jo je dobil leta 2007 z modelom 207. Ob robu prireditve, na kateri je bil peugeot 3008 izbran za Evropski avto 2010, so podelili tudi nekatere druge nagrade. Tako je na primer organizacija Autoscout24, ki razpolaga z najbolj številno datoteko rabljenih avtomobilov na spletu podelila svoje priznanje Oplovi insignii, ker je zabeležila največ kontaktov na spletu. Nemška Dekra, v laboratorijih katere testirajo najrazličnejše industrijske proizvode, od avtomobilov do pnevmatik, pa je podelila audiju A6 priznanje kot najbolj zanesljivemu vozilu. Firma Arval, ki razpolaga z največjo floto avtomobilov za najem pa je za najbolj»zelen« avto v leasingu imenovala VW gof plus. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. oktobra 2009 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Pot v vesolje - Opazovanje Zemlje z vesolja Deželni TV dnevnik Lynx, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: Dieci storie di bambini 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10, 1.30 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affrai tuoi 21.10 Nan.: Don Matteo 7 23.25 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 6.25 Aktualno: Capitani in mezzo al mare 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Variete: Scalo 76 Talent 17.20 Nan.: Las Vegas 18.05 Dnevnik - Kratke vesti, športne vesti in rubrike 19.00 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti) 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.35 Aktualno: Palco e retropalco - Not-ti amare ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Chiediscena 12.45 Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in rubrike 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda - Melevisione 15.40 Nan.: Zorro 16.00 Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce - Aspettando la nuova serie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: La maschera di ferro (pust., ZDA, '98, r. R. Wallace, i. L. DiCa-prio, J. Irons) 23.20 Variete: Parla con me u Rete 4 6.50 Nan.: Tutti amano Raymond 7.20 Nan.: Quincy 8.20 Nan.: Hunter 9.45 Nad.: Bianca 10.30 Nan.: Giudice Amy 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.45 17.20 19.35 20.30 21.10 21.50 23.55 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Dimmi la verita (kom., ZDA, '61, r. H. Keller, i. S. Dee, J. Gavin) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Rapimento e riscatto (dram., ZDA, '00, r. T. Hackford, i. R. Crowe, M. Ryan) 0.40 Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Film: Monster (dram., i. C. Theron, C. Ricci) i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nan.: Dr. House (i. H. Laurie) O Italia 1 6.30 8.55 9.30 10.20 11.20 12.15 12.25 15.20 16.20 17.10 19.30 20.05 20.30 21.10 22.30 23.10 13.40, 17.45 Risanke Nan.: Happy Days Nan.: A-Team Nan.: Starsky & Hutch Nan.: The Sentinel Aktualno: Secondo voi 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Gossip Girl Nan.: Il mondo di Patty Nan.: iCarly Nan.: La vita secondo Jim Risanke: Simpsonovi Kviz: Prendere o lasciare Film: Tu la conosci Claudia? (kom., It., '04, r. M. Venier, i. P. Cortellesi, Aldo, Giovanni e Giacomo) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.35, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 9.00 Domani si vedra 11.00 Formato famiglia 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.35 Rotocalco ADN Kronos 13.00 Aktualno: La Provincia ti informa 13.25 Aktualno: Tržaška univerza, Start Cup 2009 13.50 Variete: ... Mescola e rimescola 14.30 Klasična glasba 15.20 Dokumentarci o naravi 16.00 Tg 2000 17.05 Risanke 19.15 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.05 Aktualno: A casa del musicista 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Cold Squad 22.25 Aktualno: Pagine e fotogrammi 22.45 Il Rossetti 23.30 Aktualno: In contatto ...con la Trieste Trasporti 23.45 Nogometna tekma: Empoli - Trie-stina LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Lo sbarco di Anzio (voj., It., '69, r. D. Coletti, i. R. Mitchum, P. Falk) Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District 0.35 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Film: Benvenuti in paradiso (dram., ZDA, '90, r. A. Parker, i. D. Quaid, T. Tomita) Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Lutk. igrani muzikal: Peter Strah 9.40 Otroške pesmice 10.05 Bukvožerček 10.15 Pod klobukom (pon.) 10.50 Oddaja za otroke 11.10 Film: Temna stran lune (pon.) 11.55 Nad.: Dani (zadnji del) 12.25 Nan.: Berlin, Berlin (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Hotel poldruga zvezdica (pon.) 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.05 Kratki dok. film: Vadim na plesišču 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Dolgcajt 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 20.55 Dok. oddaja: 20 let po padcu železne zavese 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 29.10.1991 (pon.) 0.00 Dnevnik (pon.) 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.00 Infokanal (T Slovenija 2 6.30 0.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.00 17.30 To bo moj poklic (pon.) 9.25 Prisluhnimo tišini (pon.) 9.55 Dok. serija: Sanjska potovanja (zadnji del, pon.) 10.45 Turbolenca (pon.) 11.35 Omizje 12.45 Globus (pon.) 13.20 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 29.10.1991 13.40 Po travnikih 14.10 Na lepše (pon.) 14.35 Slovenska Jazz scena (pon.) 7.55 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 16.00 Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor 16.30 Lynx magazin - Oddaja Tv Koper 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Nan.: Želite, Milord? (pon.) 19.00 Družinske zgodbe (pon.) 20.00 Film: Margaret Thatcher - Dolga pot do Finchleyja 21.25 Tranzistor 22.00 Nad.: Ljubice (pon.) 22.50 Nad.: Kriv (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 15.45 16.15 16.50 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 20.00 20.30 23.20 23.55 8.00 9.00 9.05 10.00 10.05 11.00 18.00 18.45 20.00 20.30 21.30 22.45 Dnevni program Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Iz arhiva po vaših željah Potopisi Dok. oddaja: City folk Folkest 2009 Slovenski magazin Pogovorimo se o... 22.30 Lynx magazin Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.10 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Glasb. oddaja: In orbita Film: Un americano in vacanza (It., '46, i. A. Cecchi, V. Cortese) Izostritev Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik Novice 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Mladinska odd.: Na novo Pravljica 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, Kultura, Polje Evrope Pod drobnogledom Koncert: Slavko Ivančič, 1. del Monitor (pon.) radio trst a 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Jezikovni pogovori; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 23.10 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 29. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI Hvala anticiklonu, kii se zadržuje had zahodnim Sredozemljem, bo vreme stabilno. Od petka dalje bodo začeli pihati mrzli tokovi iz severovzhoda, posebno v nizkih plasteh. Območje visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo prehodno slabi. Hladna fronta se od severovzhoda bliža Sloveniji. V višinah se nad našimi kraji še zadržuje topel in razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 16.56 Dolžina dneva 10.19 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.42 in zatone ob 1.49. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo na splošno počutje in razpoloženje večinoma ugoden, le v krajih z dolgotrajnejšo meglo ali nizko oblačnostjo se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavljale manjše težave. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 17,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: 1.26 najnižje -41 cm, ob 7.47 najvišje 48 cm, ob 14.16 najnižje -39 cm, ob 20.11 najvišje 30 cm. Jutri: ob 0.59 najnižje -39 cm, ob 7.27 najvišje 41 cm, ob 13.56 najnižje -29 cm, ob 19.39 najvišje 26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........14 2000 m . 1000 m ..........15 1500 m ..........10 2500 m . 2864 m . UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. KRANJSK O TRŽIČ 4/10 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ZAGREB 7/12 O (NAPOVED ZA JUTRp Nadaljevalo se bo lepo jasno do pretežno jasno vreme. Ne- V noči na petek se bo od vzhoda oblačnost povečala.v koliko hladneje bo. Zapihala bo burja, zlasti ob morju. petek bo v zahodni Sloveniji sončno, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho. glasba - Posnetki zadnjih dnevov kralja popa DubaJ - Dražba agencije Christie's Dokumentarec o Michaelu Jacksonu Najdražje arabsko istočasno viden v vseh kotičkih planeta umetniško delo LOS ANGELES - Štiri mesece po smrti Michaela Jacksona so po vseh kotičkih Zemlje v torek začeli predvajati dokumentarec o zadnjih dnevih njegovega življenja. Uradna premiera je bila v torek popoldne v dvorani Nokia Theatre v Los Angelesu, kjer je bila tudi spominska slovesnost za pokojnim pevcem. Potem je bilo 18 drugih simultanih premier: v Belgiji, Boliviji, Braziliji, na Danskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Madžarskem, v Južni Koreji, na Norveškem, v Peruju, na Poljskem, Slovaškem, v Južni Afriki, Španiji, Švici, Urugvaju, Veliki Britaniji in New York Cityju. Film "This Is It" je nastal iz za okrog 100 ur posnetkov, nastalih na vajah kralja popa za razprodanih 50 koncertov v londonski 02 Areni. Režiser filma je Jacksonov dolgoletni sodelavec Kenny Ortega, ki je tudi reži- ral Jacksonov odrski show. Avtorske pravice za film je hiša Sony Pictures za 60 milijonov dolarjev odkupila od družbe AEG Entertainment, ki je skrbela za promocijo in priprave na koncerte v Londonu. Film je med oboževalci kralja popa našel tudi nasprotnike. Ti so postavili spletno stran This-Is-Not-It.com, preko katere skušajo dokazati, da so organizatorji koncerta podpirali Jacksonovo uporabo drog z namenom, da bi pevec zagotovo nastopil, čeprav je bilo vsem jasno, da ni najboljšega zdravja. Elizabeth Taylor, ena od najtesnejših prijateljic Michaela Jacksona, je film, ki si ga je ogledala v minulem tednu, pozdravila kot "edinstven, najsijaj-nejši film, kar jih je kdajkoli videla". Na svoji strani na Twitterju je zapisala: "Resnično menim, da bi film moral biti nominiran za nagrade v vseh kate- gorijah, kar jih je." Pevca je Taylorjeva označila kot "preroka moderne dobe" in zapisala: "Jokala sem iz čistega veselja nad njegovo od Boga dano nadarjenostjo. Nikoli več ne bo nikogar, ki bi bi kot on." Nekaj članov Jacksonove družine si filma ne namerava ogledati, saj menijo, da bi bilo to preveč boleče. Pevčeva mati Katherine Jackson je na televizijskem program 'Access Hollywood" povedala: "Mislim, da sedaj ne bi prenesla ogleda filma. Vendar pa ga si bom ogledala čez nekaj časa." Pevčeva sestra La Toya pa je izjavila, da dvomi, da bi Michael želel, da ga njegovi oboževalci vidijo na vajah. "Michael je vedno hotel dati od sebe le najboljše," je povedala in dodala: "To je vaja. Na njej ni dal vsega od sebe. Vedno je hotel dati vse od sebe. Takšen je pač bil. Želel je, da ga ljudje vidijo na vrhu." (STA) Ahmed Mustafa, Remembrance and Gratitude DUBAJ - Avkcijska hiša Christie's je na dražbi v Dubaju dosegla najvišjo ceno za kakšno sodobno arabsko umetniško delo. Na dražbi so iztržili 662.500 dolarjev (442.500 evrov) za dvojno ka-ligrafijo Egipčana Ahmeda Mustafe. Skupaj je avkcija navrgla 6,7 milijona dolarjev (4,4 milijona evrov), dvakrat več kot aprila. Dvodnevni dogodek se je končal sinoči, ko so kupcem ponudili dragulje in ure. Pri Christie's se nadejajo, da bodo skupaj tokrat zaslužili 12,9 do 17,8 milijona dolarjev (8,6 do 11,9 milijona evrov). Mustafino delo, ki nosi naslov "Remembrance and Gratitude", je preseglo samega sebe, saj je tokratni nakup po znesku presegel tistega, ki je bil dosežen na podobni avkciji leta 2007. Indijski umetnik Tyeb Metha je za sliko "Untitled (Yellow Heads)" dosegel drugi najvišji znesek, zanjo je kupec odštel 578.500 dolarjev (386.400 evrov), slika turškega umetnika Burhana Dogancayja "Rift" pa je dobila lastnika za 242.500 dolarjev (162.000 evrov). Iranec Charles Hossein Zenderoudi je dražbeni hiši za delo "Kharjee Spirit" prinesel 218.500 dolarjev (146.000 evrov). Kar se tiče nakita, med izstopajočimi eksponati omenjajo par diamantnih uhanov, vsak nekaj več kot 15-karaten, za katerega naj bi iztržili 400.000 do 600.000 dolarjev (267.000 do 400.000 evrov). "Navkljub globalni gospodarski krizi... apetit po umetnosti na Srednjem Vzhodu nadalje raste, isto velja tudi za apetite po umetnosti s tega območja," je povedal Michael Jeha, ki pri Christie's vodi posle na Srednjem Vzhodu. Jeha je novinarjem tudi zaupal, da se je prodaja avkcijske hiše Christie's od prve dražbe leta 2006 v Dubaju povečala za 400 odstotkov. (STA) Moja domača žival Gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali.