33. StnllkL I UiMiMi, f petek. 11. feknipji 1916. XLIX. Ido • .Slovenski Narod* vetja T Lfnblfttiil na dom dostavljen: celo teto naprej pol leta četrt leta na mesec t 4» • K 24— : 1= v upravništvu preje man: celo leto naprej .... K 2*— pol leta......n-— četrt leta . . . , , 5.50 na mesec . . . . . . 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crsdnlttvo: KnaHova ulica iL 5 (v pritličju levo,) telefon at 34. Iskala vsak dan xva4er laviomei netfelfe ia prednika. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 Via., za trikrat ah večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpiavniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t &, to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. —^—— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Naraaaa tiskarna" telefon st. 85. .Slovenski Narod* velja 90 poštls za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta m m ... 13 — četrt leta m „ •*• • 650 na mesec m m .' « • 230 za KemHjka v Nišu, pričetek nove, mnogo betajoče bodočnosti sedaj ujedinjene Bolgarije. Izrazil je svojo iskreno željo, da na} plemeniti, hrabri nemški narod konča vsiljeno mu gospodu nepremagljivih nemšk:h rantirana sila in varnost nemške države. Napil je zmagoviti nemški ar-B in njenemu prejasnemu voditelju. NemSko časopisje poudarja pomen sestanka obeh vladarjev. Nem-(a spremlja sijajni razvoj Bolgarije z iskrenimi prftafjeskfaai stapati- jami. »M. N. N.« poroča iz podučenih berlinskih krogov: Formelno je obisk bolgarskega kralja v nemškem glavnem stanu le pro^iohisk za poset cesarja Viljema v N:šu. Vendar pa je dovoljeno sklepati, da se pri tej priliki razpravlja v nemškem glavnem nu tudi o važnth po 1111 č n i h in vojaških vprašanjfh. Položaj v Albaniji. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Naše prodiranje ob seve-roalbanski obali se vrši gladko. Naše prednje čete so zasedle višine ob južnem bregu reke Išmi ter so le še en dan hoda odaljene od Drača. Zapovecmik italijanskih čet je prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi bojnimi silami četverozveze v Albanift med katerimi se nahajajo tudi Esad pašine čete, ki so se umaknile na VaJono. Ostanek srbskih čet, ki se nahajajo v Albaniji (kakih 20 tisoč mr>ž) odhaja na Krt*. Pariški »Journal« pravi, da odide na Kri tudi Esad paša s svojimi vojaki. Po poročilih italijanskih littov, se bližajo Avstrijci Draču, pred katerim so se vjšile že ponovne praslfce med av- strijskimi iii ital iskimi predstra-žami. V severni Albaniji vlada sicer popolna anarhija. Albanci se zbirajo v malih tolpah in napadajo Srbe in Italijane, kjerkoli nalete nanje. Otok Fano zaseden. Pariz, 9. februarja. (Kor. urad.) Petit Parisien poroča s Krfa, da je oddelek francoskih vojakov zasedel grški otok Fano, severno Krfa. Pred Solunom. »Temps« poroča: Francoske čete se nahajajo ob grški meji v ozki dotiki s sovražnikom. »Petit Parisien« poroča iz Soluna dne 7. ieUnmja: Na vzhodnem delu francoske fronte v Makedoniji so se pojavile v zadnjem času številne nemške kavalerijskc patrulje. Nemci so pripeljali tudi mnogo svoje pehote in so postavili ob grški meji mnogo na novo došle artiljerije. Turški in bolgarski konzul sta zaposlila Kavalo, kar da sklepati, da se bo napad skoraj pričel. Macken^en se nahaja Še vedno v Nišu. V nasprotju s poročili četvero-zveznih listov, poročajo iz Berlina, da se pri Doiranu niso vršili nikaki boji. Napoved bolgarske ofenzive preti Solunu. »Az Est« je dobil na Dunaju naslednji komentar k znanemu članku bolgarskih »Narodnih Prav«, ki napovedujejo bolgarsko ofenzivo proti Solunu: Bolgarski ofici jalni krogi so smatrali za potrebno, da razprše nezaupanje, ki še vedno vlada na Grškem proti Bolgariji. Gotovo je, da je ententa grški narod tako razsrdila, da bodo Grki z veseljem pozdravili bolgarsko armado, ki jih pride osvobodit četverozveznih nasilnosti. Bolgarski voini minister o solunskem vprašanju. Bolgarski vojni minister, general Najdeno v, je izjavil poro rvalcu sofijskega »Utra«: Naj pripravljajo Francrzi rn Angleži pri Solir 1 karkoli, uničenje naših sovražni 0* se bo s tem morda zavleklo, pa ne preprečilo. Čim bo solunska akcija pri kraju, bo vojna za Bolgarijo v toliko končala, da se bolgarska armada ne bo udeležila bojev na drugi n frontah. Vesti, da pošljemo svoje čete v Egipt, ali pa na zapadno a-' vzhodno fronto, so izmišljotine. Le če se nas napade na Balkanu, se bomo branili. Napačne vesti iz Bolgarije. Sofija, 9. februarja. (Kor. urad.) Ag. Tel. Bulg. Agence Iiavas poroča, da je izbruhnila v Plovdivu vstaja. Rcuter javlja iz Soluna, da so se pojavile med Bolgari in Nemci velike diference glede ofenzive proti Solunu. — Vse te in podobne vesti vzbujajo v Bolgariji le smeh. Odmor v zasedanju sobranja. Sofija, 9. februarja. (Kor. urad.) Sobranje je prekinilo svoje seje do prihodnje srede. (Menda z ozirom na odsotnost ministrskega predsednika Radoslavova, ki se nahaja v nemškem glavnem stanu. Op. ured.) Italijanski radikale! o položaju na Balkanu. V tajni seji dne 4. februarja so nekateri člani itaJijanske radikalne stranke z okrožnico lahtevall, da naj se skliče parlament v svrho razgovora o položaju. Salandra tej želj! noče ustreči. Nekateri člani so izjavili, da se je balkanski položaj tako izpremenil, da more Italija na Balkanu mnogo več izgubiti, kakor W pridobila z zmago nad Avstrijo. Romunljci prsti odločitvijo. Haag, 10. februarja. »Petit Parisien javlja: Romunski Iik;ti smatrajo, da je položaj zelo resen. Neki odlični list piše, da se bo bodočnost Romunije že prihodnje dni odločila. Bnkareški listi »Ziuva piše: Dvojna politika Romunije, ki kaže centralnim đržavan obraz neprijazne nevtralnosti, ententi pa smehljajoče lice mnogo obetajočega prijateljstva, se ne bo dolgo držala. Smatrati je, da centralne države ne bodo ostale ravnodušne napram nevtralni državi, ki čaka le na trenutek, da bi se svoje nevtralnosti o d k r i ž a 1 a in centralne države zahrbtno napadla. V teh okolnostih je prav lahko mogoče, da so centralne države že storile gotove korake, da si pridejo glede romunske politike na jasno. Nemški poslanik Bnsche je v torek dolgo konferiral z ministrskim predsednikom Bratianom. V sredo se je vršil večurni ministrski svet. katerem* se pripisuje posebna važnost. D*j£ški nemiri v Romuniji. Kakor smo *voj čas poročali, so intervencijom-sti^ ii dijaki na univerzi v Jassvju preprečili neko predavanje germanofilskega profesorja Ariona. Vseučiliški senat je dijake kaznoval ter odredil, da se vrši predavanje 14 dni pozneje. Nacionalistična dijaška društva se temu ukrepu niso hotela pokoriti. Zato so bila od rektorja razpuščena. Kakor javlja >P. L.«, so vsled tega nastali dijaški nemiri. Vseučilišče v Jassvju so morali v torek zapreti. Iz grške zbornice. Atene, 9. februarja. (Kor. urad.) Agence Havas. V polnoštevilno obiskani zbornici je prečital Skuludis vladino izjavo, da bo stremela politika vlade predvsem za tem. ohraniti narodne sile in varovati narodne interese. To politiko odobrava večina naroda in vlada jo bo nadaljevala, navzlic pritisku, ki ga bo narod hrabro prenašal. Posl. Popp je razvijal drugačne nazore. Odgovarjal mu je minister GunarJs, ki je razpravljal o programu vlade. Grške vojaške priprave. Kakor znano, je poklicala Grška pred nekaj dnevi nove vojake pod orožje. Četverozvezno časopisje je s tem ukrepom jako nezadovoljno. — Rimski »Popofo d' Italia« izjavlja naravnost, da so te priprave naperjene proti četverozvezi ter se huduje, da Grška na tak način plačuje svoj dolg hvaležnosti za nudeno ji financijalno pomoč. Vesti o Venizclosovih intrigah. Preko Carigrada prihajajo že zopet znana poročila o intrigah Ve-nizelosa, ki da hoče strmoglaviti dinastijo ter s pomočjo entente odtrgati .Makedonijo od Grške. Minister Gunaris da je začel sedaj te notranjepolitične intrige ostro pobijati. Sestavil je posebno komisijo, v katero je pozval policijskega šefa, atenskega mestnega poveljnika, načelnika generalnega štaba (?) in mornariškega ministra (?). Ta komisija je izdelala spomenico, v kateri se izreka za proklamiranje obsednega stanja. Kralj je ta predlog odobril in Gunaris je v zbornici naznanil, da je treba državi nevarno agitacijo čim najpreje zatreti, sicer bo Grška gotovo propadla. Voin AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fini. m • * ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 7. f e b r u a r j a. V Trentinu in Karniji navadno delovanje artiljerije in naših izvidnih oddelkov. S cele soške fronte se poroča o naraščanju topovskega in letalskega delovanja s strani sovražnika. Naša artiljerija odgovarja ljuto na ogenj in prisiljuje sovražna letala, da se držijo v veliki višini. V odseku pri Zagori, srednja Soča, je eden naših letalcev drzno napadel dve sovražni letali in ju pognal v beg z ognjem svoje strojne puške. Iz vojnoporočevalskega stana se poroča glede na vest italijanskega generalnega štaba o letalskem napadu pri Zagori, da tam sploh ni bilo ni kakega letalskega napada. Neko naše letalo je res opazilo na nekaj kilometrov razdalje nekega sovražnega letalca, ali izvršilo je svojo nalogo povsem neovirano. V celem odseku pri Plaveh ni bilo nikakega letalskega napada. Ob soški fronti. Iz vojnoporočevalskega stana: Italijani so izstrelili zlasti na Griže brdo, na hrib Sv. Mihaela in na Kal-varijo vsega skupaj dosedaj pet vagonov težkih granat in niso mogli doseči ničesar kljub ogromnemu številu vojaštva; Naše pozicije so nes- premenjene. — Pod neprestanim ognjem izdelujejo vojaki zavetja. Samo to izredno požrtvovalno delo je omogočilo, da se raztezajo čez Kras kritja, ki dajejo pred granatnim ognjem mnogo sigurnejše zavetje kakor na vrhovih stoječe vasi, na katere streljajo neprestano. Za fronto so barake, kjer se odpočije izmenjano vojaštvo. V teh barakah je kolikor mogoče poskrbljeno za udobnost. Naše čete so trpele zlasti radi pomanjkanja vode, sedaj je vode dovolj. Vsak bataljon dobi pitne vode, čaja in kave. Vsak polk si preskrbuje živila sam, da se olajša uprava. Vsak polk ima sam svojo tovarno za klobase; gorke jedi Je mogoče do-nasati samo ponoči. — Po končani Četrti soški bitki ni posebnih dogodkov. Poročalo pa se je, da so Italijani vdrli v naše pozicije pri Sv. Martinu. Pustili so jih naši do 30 korakov, potem so jih obsuli z ročnimi granatami in prisilili, da so tekli daleč čez svoje lastne pozicije. Baje je gledal ta beg tudi vojvoda d' Aosta s svojim štabom.Cadoma je tudi poročal, da je bil naš napad pri hribu Sv. Mihaela odbit. Ta napad je izvršil en sam mož, ki je 10 mož broječo italijansko stražo uničil z ročnimi granatami. Kako Jo na Doberdobu. »Neues Pester Journal« podaje sliko italijanskega bojišča ter pravi, da na Doberdobu mnogi znaki kažejo, kako vedno bolj narašča nervoz-nost v italijanski vojski. Reflektorji delujejo vse noči. Italijanska infan-terija polaga vedno več žičnih ovir. Naši letalci so opazili, da Italijani 7 kilometrov za fronto izdelujejo betonirane obrambne pozicije. V tehničnih poslih so Italijani jako spretni, njihove utrdbe so izborno izdelane, ker imajo ob:k> tehničnih čet. Oni Čakajo na našo ofenzivo. Infanterij-ski častniki nosijo oklope, ki ščitijo glavo in telo ..in dajo polno varnost pred puškinimi kroglami. Oklop pa jih ovira v gibanju. Italijani so sedaj zaposleni z izdelovanjem in utrjevanjem svojih pozicij, od časa do časa pa uprizore demonstracije, da bi nas uverili, kako se pripravljajo na peto ofenzivo. S popolnim zaupanjem v vojake, ki se bore na italijanski fronti, se moremo sigurno zanesti, da se razbije sramotno tudi prihodnji napad, kakor dosedanji, ob železnem zidu doberdobskem. Francoz o položaju ob Soči. General Berraux izvaja v »L' Oeuvre«, da je četverozveza zahtevala od Cadorne. da mora brezpogojno vzdržati fronto ob Soči. Francoska se boji katastrofe, ako bi sovražnik po prebitju fronte ob Soči prodiral proti Savoji. Ta načrt bi bil vsekakor dalekose-žen, ali organizacija sovražnikov more izvršiti tudi take naloge. — No, torej sedaj tudi na Francoskem sprevide-vajo veliko silo Avstro - Ogrske, katero so pred vojno slikali za trhlo, onemoglo državo ter jo razdeljevali, kakor se je komu baš zdelo. Švicarski glas o italijanski fronti. »Bund« pravi glede položaja na italijanski fronti, da italijansko ar-madno vodstvo nima za balkanske operacije niti enega bataljona, kajti ono je navezano sedaj, kakor nikdar poprej, da ima alpsko in kraško fronto zasedeno popolnoma do druge in tretje črte, da je varna pred presenečenjem. Razna znamenja kažejo, da Italijani izdelujejo nove pozicije v svojem ozadju. Proti nemški prevladi v Evropi. »Popolo d' Italia« piše: Vojaški uspehi so za nas zadovoljni, kar smo dosegli, je razmeroma boljše, kakor kar je dosegla kaka druga vojujoča se armada. Ali zadovoljni nismo z diplomatičnim delovanjem. Naša vojna ni samo nacijonalna, glavni vzrok nista Trident in Trst, amoak vojna je naperjena proti nemški prevladi v Evropi. Pri nas je dosti ljudi, ki izvajajo brezmiselne sklepe iz tega, ker ni bila Nemčiji vojna napovedana. »Italija naj sklene mir z Avstrijo.« Bern, 10. februarja. Italijani, ki so se mudili zadnje dni v Bernu v kupčijskih zadevah, slikajo notranji položaj Italije za jako neugoden. Pravijo, da v Italiji ljudski krogi izražajo mnenje, da naj Italija sklene mir z Avstrijo. Brland t U 1, Rim, 10. februarja. (Kor. urad.) Ministrski predsednik Briand, minister Bourgeois, državni podtajnik Thomas in ravnatelj političnih zadev zunanjega ministrstva de Margerie so dospeli sem. Na kolodvoru so jih sprejeli ministrski predsednik Salandra, zunanji minister Sonnino in druge oficijelne osebe. »Ternps« se bavi z Briandovim potovanjem v Rim in izvaja, da se je želelo to potovanje na eni in drugi strani. Briandov vladni program mora ovenčati končno pridruženje Italije. Onostran Alp pa se sodi, da poset francoskega ministrskega predsednika šele pojasni aliirancem italijanske napore, ker o pravi vred*, nosti italijanskih žrtev Se nimajo zadostne slike. V tem stiku omenja list tudi dvoumno stališče Italije nasproti Nemčifi radi izostale vojne napovedi, tolaži pa se s tem, da se je Italija izrekla sa popolnoma solidarno. »Tempa« se končno dotika ranimi stičnih tendenc irvestnih ktoaoti v Stran 2. .šLOVfcNSKI NAKOU-, dne 11. februarja 19i6. 33. Štev. (taliji. katere pa Salandrova vlada snergično pobija. Namen Briandovega potovanja v Rim. »Secolo« pravi, da ve iz ust Brianda samega, namen njegovega potovanja v Rim. Namen je ta, da izpopolni edinost in enotno delovanje eetverozveze, zlasti hoče doseči, da se oživi ministerijalni vojni svet, katerega se morajo udeleževati poslaniki in drugi zastopniki združenih držav. Odločilna faza vojne. Italijanski listi se bavijo obširno l Briandovim posetom. »Corriere della sera« pravi, da prihaja za če-tverozvezo čas vstopa v odločilno fazo vojne, da se naredi konec zmotam, sporom in anarhiji v političnem in vojaškem delovanju, ako četvero-zveza sploh še hrepeni po zmagi in da ima v tem zmislu italijanska vla-ia kategoričen mandat. Cadorna se izogiba Brianda. Iz Turina poročajo, da se je Cadorna pred Briandovim prihodom vrnil iz Rima na fronto. Ka} W pomenilo novo ministrstvo v ItallB? Pred Briandovim posetom je italijanska vlada sporočila v Pariz, da nima več meči, da bi se mogla aspešno ustavljati raznim strujam, ki nastopajo proti njej. Govori se že o novem ministrstvu, o kabinetu Car-eano. Sonnino bi ostal na svojem mestu. Sicer so se izvršile že ministrske izpremembe v vojujočih se državah, ali vzroki so bili političnega enačaja, v Italiji pa bi pomenila iz-prememba kabineta manifestacijo ljudstva proti vojnemu vodstvu in proti vojni. Pomanjkanje discipline in zaupanja v vlado. Corriere- se hudaje na one, ki go "rnjajo in kritizirajo vsako reč, češ, da ie naraščajoča manija nevarna, kajti iz kritike nastane dvom. tz dvoma obupavanje, in kdor obupava, ie pripravljen tudi bežati. Med takimi ljudmi se dobijo sedaj dobri moščani. ki so prvotne z veseljem pozdravljali vojno, celo oficirji in vojaki, ki so bili na dopustu, so trudni m naveličani jarkov in hočejo kar na mestu zmagati. Vspričo takega razpoloženja naj se ne govori o italijanski nestalnosti in lahkomišljeno-sti, ampak o pomanjkanju discipline in zaupanja v vlado in oblasti. Intervencijonisti rrotl Salandrl. Intervencijonisti očitajo Salan-iri, da se vedno bolj odteguje lju stvu novih moči. Vse vojne stranke bodo imele posebne seje, da bodo razpravljale o vprašanjih bližnje bodočnosti in prisilijo vlado, da si po-:šče stik z ljudstvom. »Avanti« pravi, da vedno resneje stopa v ospredje vprašanje, kako naj se pribori potrebna zmaga, in tu vlada ne more pogrešati pristašev Giolittijevih. Moč italijanske ulice. Nacijonilisti nadaljujejo s svojo ostro kritiko Salar.r ovega ministrstva in hočejo izločiti nekatere ministre ter jih nadomestiti z nacionalisti. Salandra pravi: ali odstopimo vsi ali nobeden! »Secolo« ostro prijema Salandro in pravi, da je golo hinavstvo, da se sklicuje na parlament, v maju ni nič vprašal po parlamentu. Ali kakor ga je takrat moč" uliee varovala proti Giolittiiu in ?ra pozvala nazaj, tako ima ulica moč, da ga odstrani. Ako se sklicuje ni parlament, je opravičen sum, da dela na to. da se spo^rijazm z Oiolitti-iem, ki Še vedno obvlada parlament, o vojni pa sodi tako, kakor poprej. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. »Bance d' Italia^ je pooblaščena izJdati 20 milijonov lir bankovcev po sto lir in štiri milijone po 50 lir. V Cengio blizu Savone je eksplozija uničila novo municijsko tovarno. V bližini Benetk je eksplodirala letalska bomba, katero so našli ribiči. Osem oseb je težko ranjenih. »Avanti« obsoja, da je vlada kar natihoma črtala iz že tako neznatnega šolskega budgeta dvajset milijonov, radi česar pa se niso to pot prav nič razburili ne demokratje, ne republikanci in ne reformni socijalisti. Vojska italijanskih analfabetov se tako pomnožuje v vedno večjo slavo »latinske kulture^. Giolitti je dospel v Turin par dni po Salandrovem odhodu. Na kolodvoru ga ]e sprejel turinski župan. Prihodu se pripisuje političen pomen. m . V Bielii so se sestal! zastopniki raznih društev, da protestirajo proti neznosni draginji plina. Plinarna ie postavila sedaj za kubični meter plina ceno 45 centezimov. V gorenjeitalijanskih industrijskih podjetnh je brez dela 23.000 delavcev, ker je zmanjkalo premoga. V Casteliamare je bila municij-ska tovarna, ki jt nastavljala za delavce« tamo take ljudi, U ao plačali poprej 2000 frankov vstopnine. Kot delavci municijske tovarne so bili oproščeni vojaške službe. »Delali« so v tovarni Študentje, trgovci m sinovi bogatih družin. Ves upravni svet je sedaj nekam izginil. Vojna z Rusijo. BOJI PRI PREDNJIH POZICIJAH. Dunaj, 10. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. V Voliniji in ob vzhodnogališki fronti je sovražnik razvijal večjo delavnost proti našim prednjim stražam. Pri armadi nadvojvode Josipa Ferdinanda Je pošiljal opetovano na raznih točkah poizvedovalne oddelke, močne do enega bataljona proti našim varstvenim črtam. Zlasti v odseku gorrjeavstrijskega pehotnega polka št. 14 h prišlo do hudih bojev prednjih straž, ki so trajali tudi čez noč ter se končali s tem, da smo sovražnika popolnona prepodili. Pri nekem okorni za kateri so se vršili posebno hudi boji, smo našteli kakih 200 mriv>h Rusov in mnogo sovražnikov vjel«. Tudi pri naših prednjih stražah, severo - zapadno od Tar-nopola, so se vršili v noči na danes ljuti bel*. Zopet so Rusi napadli že zadnjič omenjeni okop, « protinapadom pa srno jih preoocFn. Ob bes-ar?bski me:i \q vrglo hrvatsko domobranstvo neki ruski batalkm iz dobro izgrajene prerije pozicije p^oti glavni poz::!|i nazsi. Namestnik načelnika generalnega štaba Pl. H o f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROĆILO. flHlHa, 10. februarja. (Kor. ur.) \Yoi'fov urad poroča: Veliki glavni stan dne 10. februari?.. Vzhodno bojišče. Pri armadni skupini generala von Lmsfngena in pri armadi gene- rala grofa Boitunerja so avstro-ogrske čete brezuspesile napade slabotnih sovražnih oddelkov. Vrhovno armadno vodstvo. • a " RUSKO URADNO POROČILO. 8. februarja. V okolici Rige so streljali Nemci s težko artiljerijo. Naša artiljerija je odgovarjala uspešno. V pozicijah pri Dvinsku je bil topovski ogenj in ogenj pušk manj živahen kakor navadna. Pri De-mensklm jezerom se je poskusil močen nemški poizvedovalni oddelek približati našim jarkom. Ogenj naših pušk ga je prepodil. V Galiciji se je razvila na fronti ob srednji Stripi cela vrsta manjših bojev med našimi in sovražnimi poizvedovala'. Pri ( ^zieczku je poskusil sovražnik prodreti pred prehode čez reko, naš ogenj pa ga je vrgel nazaj. Nabori v Rusiji. »Rječ« poroča, da je izdal notranji minister predpise glede naknadnega prebiranja vseh za vojno shlžbo nezmožnih iz letnikov 1888. do 1*05. Japonska municija za Rastjo. Preko Curiha poročajo: Pooblaščenec Sazonova in noblaščenec japonskega ministrstva sta podpisala v Tok iju pogodbo, ki zagotavlja Rusiji kupno pravico za municijo in živila. Otvoritev ruske dume. Iz Petrcgrada poročajo: V prvih sejah ruske dume poda novi ministrski predsednik Stirmer programa tično izjavo, Sazonov pa ekspoze o pol'tičnem položaju. Sedmi dan se začne proračunska razprava. Zarado bojišče. NEMŠKO URADNO POROČILO. Bareftfc 10. februarja. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 10. februarja. Zapadno bojišče. Severe - zapadlo od Vimy so iztrgale naše čeie Francozom večji kes ]arka ter so zopet osvojile eno izmed poprej izgubljenih vdrtin v okolici Neuviiie. Ugrabili smo pri tem 52 vjetnikov in 2 strojni puški. Južno od Somme smo odbili več francoskih delnih napadov. Tik severno Becanuencourta se je sovražniku posrečilo, ustaliti se v malem deki nr'rera na-rga najspredne5šega jarka. Na višini Cornbres smo z raz-strelj^niem zasuli sovražen rov za m!ne. Francoska razstrelitev severovzhodno cd Celles v Vogezih ie bila brezuspešna. Vrhovno armadno vod :vo. NOV N \PAD ZPAKOPLOVSKT NA ANGLIJO. BeroIIn, 10. februarja. (K r. ur.) VVolffov i:r*r* poroča; Veliki g?avni stan dne 10. februarja. Dne 9. februarja ?e metalo nekaj naših rnornarlšMh letalcev -nnogo bomb na pristanišče, tovarniške naprave in vola«n»co v Panisgnie, južno od izliva Themse. Še? mornariš^za admiralskega štaba. London, 9. fe-iruarja. Vojni urad poroča: 4. popoldne sta se žala dva nemška plana obali Kenta. minut pozneje so fKor. ur.) Ob pol p r i b 1 i -hidro-Nekaj padle 3 bombe na polje v bližini Ramsgate in 4 bombe v bližini neke šole vBroad-stairsu. — Od zadnjih so tri eksplodirale. Izgub človeških življenj n i b i 1 o. Tudi baje ni bilo škode, razen na oknih. London, 9. februarja. (Kor. ur.) Glasom uradnega poročila sta bili pri zračnem napadu na obal včeraj ranjeni 2 ženski n 1 otrok. Več mornariških in vojaških zrakoplovov se je dvifmilo k napadu na sovražna letala, ki so se takoj umaknila. O kakem boju v zraku se ne poroča ničesar. Proti napadom »Zeppelinov« na Anglijo. V angleškem parlamentu se pripravlja močno gib?.nje za maščevanje napadov »Zcppelinov« na Angh'jo. Poslanci zahtevajo, da se že enkrat obramba organizira do najvišje popolnosti in da se pripravi vse za nepeino ofenzivo proti Nemčiji Jmk so mnenja, da je najboljše, če se vsa ta obramba združi v eni roki. Nekateri poslanci zahtevajo, da se od ^Zeppelinov« storjena škoda povrne iz sovražnikove lastnine na Angleškem. Baje bo v kratkem imenovan poseben minister za takoplov3t vo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 7. februarja popoldne. Čez noč ni zaznamovati nobenega pomembnega dogodka. 7. februarja zvečer. V Belgiji je naša artiljerija uspešno obstreljevala okop Vauban pri Het Sašu in sovražne jarke pred Steen-straatom. V Artoisu je provzročil ogerj naših baterij silne eksplozije v nemških črtah pri St. Laurentu (severovzhodno od Arrasa). Med Oiso in Aisno smo razdejali neko sovražno stražnico pred gozdom Our«-camps. V Champagni je provzročiio obstreljevanje naše težke artiljerije v sovražnih zgradbah pri Challeran-gu velik požar. Na ostali fronti artiljerijski boj. & februarja popoldne. Južno od Somme je obstreljeval naša rrtilierija neki vlak med Roveiem in Chaulnesom. V Argonih smo zažgali pri St. Hubertu 1. pri Vaunuoi-su pa tri mine. Na ostali fronti je bila v.rz mirna. 8. februarja zvečer. V Arto>u precej živahen artiljerijski boj severovzhodno in jugovzhodno od Neuvillc-St.Vaasta. Južno od Av"c smo razpršili neki pehotni od-delrk. B-iru La^signvja je artiljerija močno poškodovala sovražne naprave. Severno od Tropvona in na visoki planoti Vauclcrc severno od Berrv au Baca, smo obstre!jevali premikajoče se sovražne čefe. V Argonih nadaljujemo aspešno bol z mi-^mi. Pri Courte Chnu^ee smo s tremi minami razdrjrh" sovraži •r;a. Pri HT1e Pftortt smo zrcali eno mino. V Vogezih je bombardirala naša artiljerija sovražno taborišče jugovzhodno od Miinstra pri bTirz-bsehu in ju^no od Altkircha. Popoldne je vrg^l neki da^konosni nrm-*k* top tri fr^^tr na BeTfort in okolico. O^trelievnli smo vojske naprave v Pornaohu pri Mu"nausnu. Belgijsko poročilo. 7. f e b r u ar j a. Od časa do časa artiljerijska delavnost na raznih točkah naše fronte. Nsše baterije so uničujoče obstreljevale sovražna dela in rrp*rn^a!ne postojanke. 8. februarja. Artiljerijsko delovanje se oživlja zlasti v pokrajini med Pervvso in Drxmuidnom, kier smo razpršili mnogo sovražnih delavcev. ANOI ESKO URADNO POROČALO. 8. februarja. Na obeh straneh artiljerijsko delovanje med An-ctq in Socnmo ter sevamo od kanale La Bassee. Pomembna bojna delavnost v okolici Hooga. Francosko zrakoplovstvo. Za ravnatelja vojaškega letalstva v vojnem ministrstvu je bil imenovan ravnatelj pirotehnične vojaške centralne šole, artiljerijski polkovnik Regnier. Nova vojna letala. Glasom poročila »Central News« iz New Yorka, gradi sedaj neka ameriška firma trikrovnike s stroji po 1000 konjskih sil. Ta letala letajo do 200 milj na uro, dolga so 60 čevljev, težka 8000 funtov. Poleg posadke morejo vzti ta letala s seboj 3000 bomb in 2 do 3 tope kalibra 3 palcev. Potreba enotnega vodilnega organizma. Francoski državni podtajnik Thomas je v pogovoru z dopisnikom Secola« hvalil pred vsem Francijo, kako skrbi za izdelovanje vojnega materijala. 7=0.000 delavcev je zaposlenih, potem pa izrazil nado, da pride do tesnejših zvez z Italijo. Italija daje Francozom težke avtomobile, Trancija Italijanov topove. Sedaj treba ustvariti enoten vodilen organizem, ki izpopolni izmenjavanje in tudi moralično poglobi čut skupnosti. Angleške trgovske odredbe. Angleški trgovinski urad je izdelal zakoniki načrt, ki prepoveduje uvoz tobaka in sadja ter omejuje uvoz lesene mase. sladkorja in ječmena za pipovarne. Zaloga tobaka na Angleškem zadostuje baje za dve leti. Trgovski urad namerava utesni-ti porabo papirja s tem. da zahteva davek na plakate in reklamne letake ter višjo poštnino za tak** tiskovine. Zaloga ječmena in koruze za desti-lerije zadostuje baje za tri leta. Vsled prepovedi uvoza sadja, je prost približno 1 milijon ton v prekmorskem prometu. Niti polovica vojne. Tz OttaTve: Kanadski mmistrski predsednik je predlagal podaljšanje zakonodajne dobe parlamenta za eno leto ter pri tej priliki izjavil, da po njegovem mnenui še m smo prestali niti polovice vojnega Časa. Boii na morju. TRI ANGLEŠKE VOJNE LADJE POTOPLJENE. Koln, 9. februarja. (Kor. urad.) »Kolnische Ze!tung« poroča: Razen male angleške križar-ke t>C a r o 1 i n e«, sta se na reki Humber povodom zadnjega zrakoplovskega napada potopila še oba r u š i 1 c a d e in »Nit h«. Iz Christianije prihaja isto poročilo, z ćostavkom. da je to najbrže delo podmorskih čolnov. NEMŠKA SPOMENICA NEVTRALNIM DRŽAVAM. Nemška vlada je poslala nevtralnim državam obširno spomenico glede postopanja proti oboroženim trgovskim lad;am. Spomenica opozarja na dejstvo, da je angleška vlada že leta 1913. pozvala angleške paroplovne družbe, da naj oborože svoje ladje, kar se je tudi zgodilo. To so rudi nemške križarke takoj ob izbruhu vojne konstatirale. Angleška vlada je zastopa načelo, da je smatrati te njene ladje za mirne trgovske ladje. dokler rabijo orožje samo za obrambo, tuje ladje pa je stavila v isto vrsto, kakor vojne ladje. Nemška vlada pa je mnenja, da je smatrati oboroženo trgovsko ladjo za vojno ladjo, pa naj bo oborožena tudi samo za napad. Vsak vojni nastop kake trgovske ladje je proti mednarodnemu pravu. Oboro-žerje angleških trgovskih ladij se je tekom vojne nadalje izvedlo in se je konstatiralo, da so te ladje kratko-malo prehajale tudi v napad, dostikrat pod napačno zastavo. Enako r'-lajo tudi zavezniki Anglije. Angle-Ska admiraliteta je dala tem ladjam nodrobna navodila za napad na nemnke podmorske čolne. Tako mora trgovska ladja načeloma streljati, ne glede na to, ali je podmorski čoln kaj ukrenil ali ne. Naroča se, da mora ta ukaz ostati tajen, ker vedo, da je prot' mednarodnemu pravu. Ker vs^ed t era sovražne, s topovi oborožene trgovske ladje nimajo nobene pravice več, da bi jih bilo smatrati za trgovske ladje, bedo dobile nemške pomorske vojne sile po kratkem roku. ki se oz!ra na interese nevtralnih držav, ukaz, da ravnajo s takimi Ndjaml, kakor z vomimi ladjami. Spomenici so priklopljeni tozadevni akti. Avstrija se pridružuje postopanju Nemčije. Enako spomenico je izdalo c. in kr. zunanje ministrstvo dne 10. t. m. nevtralnim državam. Spomenica ponavlja uvodoma v fitmfki anomeaici navedena dejstva ter sporoča, da so dobile avstro-ogrske pomorske vojne sile ukaz oborožene sovražne trgovske ladje smatrati za vojne ladje V interesu nevtralnih držav pa se bo tako postopalo proti tem ladjam šele od 29. februarja 1916 naprej. ITALIJANSKO POROČILO O ZADNJEM NASTOPU NAŠEGA BRO-DOVJA. Rim, 10. februarja. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: Avstro-ogrsko brodovje je zadnjih 48 ur obnovilo svoje brezuspešne poskuse proti našim pomorskim vojnim silam v južnem Jadranskem morju. Dne 6. t. m. popoldne je zasledoval neki naš torpedni lovec v spremstvu neke zavezniške križarke neko sovražno letalo in nekega tor-pednega lovca, tipa »Husara, ter ga obstreljeval, pri čemer je prodrl nas torpedni lovec tik pod forte Kotora, ki so začeli streljati na njega zelo gosto, toda brezuspešno. Isti dan je zasledovala in obstreljevala neka zavezniška križarka štiri sovražne torpedne lovce, jih prisilila, da so se umaknili ter poskusila pozneje pred Dračem napasti neki podmorski Čoln, čegar torpednemu strelu se je bila izognila. Dne 8. t. m. je napadel neki drug podmorski čoln pri rtu Lagni italijanski torpedovki, ki so odgovorile s ponovnim metanjem bomb, ko sta se bili izognili torpednim strelom. Isti dan popoldne in pod enakimi okolnostmi in z istim uspehom se je končal drug napad podmorskega čolna na nekega francoskega torpedne ga lovca, ki je dodeljen našemu brodoviu in križarki ob albanski obali. Neresnične vesti o nemških ladjah. Preko Šviee poročajo iz Rio de Janefra: Nemškim ladjam, ki so bile internirane v južnoameriških pristam-šč;h, se ie posrečilo, prevarati angleške križarke, ki so jih morale stra-žiti. Zapustile so pod zastavo Zedi-njenih držav pristanišča. Sedaj plovejo po Atlantskem in Velikem oceanu. K temu poročilu prfstavlja VVolffov urad: Nemške ladje se nahajajo še vse v južnoameriških pristaniščih. Poročila, da so zbežale, so zlagana in najbrž sovražna zvijača. Obstreljevan parnik. Preko Rcvtterdama poročajo, da ie neki podmorski Čoln obstreljeval novi angleški pamik »Citv of Mar-seille«, ki obsega 8250 ton in je ravno odplul v Indigo. Oddanih je bilo 12 strelov, ki so bili vsi prekratki. Parnik je imel s seboj 175 potnikov, med njimi 35 žen m otrok. Rusko poročilo s Črnega morja. 8. februarja. Naše ladje so uspešno obstreljevale sovražne pozicije ob obali. Ob anatolski obali so imele naše torpedovke boj z neko turško obrežno baterijo, škode niso utrpele nobene. Neki turški podmorski čoln jih je brezuspešno napadel. Skupina naših hidroplanov je napadla z velikimi bombami pristaniške naprave v Zunguldaku. Italijansko brodovje odplulo Iz BrindJsl. Holandski listi poročajo 10. februarja: Italijansko brodovje je odplulo iz Brindisi neznano kam. Prod mednarodnemu pravu. »Norddeutsche Allgem. Zeifg.* prrobčuje 24 slučajev, v katerih so bili nemški in avstro - ogrski podaniki proti mednarodnemu pravu aretirani na nevtralnih ladjah. Vsega skupaj je bilo na ta način aretiranih v 34 slučajih kakih 3500 oseb. Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. 9. februarja. Ob fronti v Kavkziji se rri pripetilo nič pomembnega. Dne 6. februarja je obstreljevalo rusko brodovje pristanišče za premog v Zunguldaku, ni pa napravilo nobene škode. Neka sovražna ladja za vzietanje zrakoplovov, ki se je udeležila te akcije, je bila cd nekega našega podmorskega čolna torpedirana. — DardaneN ska fronta. Dne 7. februarja je oddala neka križarka na višini Jeni-šeir 10 strelov proti pobočju pri Te-keburnu, ne da bi bila dosegla kak uspeh. Naša artiljerija je pognala v beg neko sovražno letalo, ki je poletelo dopoldne preko Sedil Bara. Neko drugo letalo, ki je letelo popoldne čez isti odsek, se je odstranilo vsled ognja naše artiljerije ter zbežalo, ker je je pregnalo neko naše letalo, na Imbros. Napad francoskih letalcev na Smirno. London, 9. februarja. »Daily News« poročajo h Aten: Poročila iz MUUeo wavUQ» da le vietaj obne- :vala flotilja francoskih aeroplanov ;jnirno z bombami. O povzročeni kodi ne javljajo ničesar. (usko poročilo iz Kavkazije In Perzije. 7. februarja. — Kavka-i j a. V pokrajini ob obali so prekorile naše čete Arhavo ter vrgle |0vražnika rz cele vrste jarkov, ki jih bili zgradili v več nadstropja. )b severnem bregu jezera Van smo [asedli pokrajino vzhodno od Adil-[jeve (južno od Melasgerta). — erzi j a. Vrgli smo sovražnika v iližini Kengaverja nazaj. Ruski poraz v Perziji Neki turški list poroča, da so \\\\ Rusi v nekem boju pri Sančbula-v Perziji poraženi in so imeli ve-ike izgube. Umakniti so se morali Sančbulaka. »ase 15centimeterske havbice v Turčiji. Dne 3. februarja so dospele v ;arigrad naše 15 centimerterske »avbice. ki so odločilno sodelovale )ri bojih na Galipoliju. Pod poveljstvom stotnika Manovška se je vrnila parada pred Enver pašo, nakar |e sledila v artiljerijski vojašnici v 'eri velika patriotična slavnost v -'-rrradu bivajočih Avstrijcev in :'25ti šolske mladine. Kakor znano, ;c nahajajo pri naših havbicah na irskem bojišču tudi mnogi sloven-vojaki. krizo rosd Ameriko M IfemflJo porsunana? Vest še nI potrjena. fz Washingtona poročajo, da je slučaju Lusitanije« upati na ugodno rešitev. Predsednik Zedinjenih Iržav smatra zadnji nemJki predlog jot skoraj popolnoma sprejemljiv. — ed Nemčijo in Z e d i n j e n i -državami je prišlo v lavnih točkah do s p o -a z u m a. Reuter poroča fz New Yorka: fsti izjavljajo v svojih poročilih, da ameriška vlada nemške pogoje v |bistvu akceptirala. Wo4ffov urad pristavlja: Ber-inski uradni krogi niso ':e dobili nikakega potr-J ' 1 a. da bi bila ta vest |resnična. Kazne politične veti. =r Ameriško oboroževanje. Iz Vasningtona poročajo uradno, da je lat sprejel zakone o ustanovitvi adiedelnice ob kalifornski obali, kjer 'c bodo gradili dreadnoughti. ter za-o zvišanju števila kadetov na nornariSki akademiji v Annapolisu -a 300. svne vesti. — Odlikovanje. Nemški cesar je -odelii generalu v on Kovessu, po- • eljnrku naše balkanske armade, nemško vojaško odlikovanje, pruski red »Pour le merite«. — Odlikovanje. Sekcijski svet- v tiskovnem oddelku ministr-a predsedništva, Rinald C u 1 i č, bil odlikovan z redom železne one III. razreda. Isto odlikovanje 1 dobil predstojnik c. kr. korespon-ienčnega urada, vladni svetnik Er-sest Pick. Oficirski križ Franc Jo-*efovega reda je dobil predstojnik ^tenografskega urada v državnem ^ru, vlad. svet. Josrp F 1 e i s c h-b e r. — Odlikovanja pri rudniškem ravnateljstvu v Idriji. Poleg odlikovanja dvornega svetnika gosp. BH-eka, sta dobila rudniška svetnika lohor P i r n a t fn Bogoljub S 1 a -i k naslov in značaj višjih rudni-ih svetnikov. — Srebrn zaslužni ^ec s krono je dobH rudniški pod-uradnik Fran Božič. — Posojilo v Nemčifl. Driavno-»rska komisija za kontrolo držav- h dolgov na Dunaju je Imela vče-^ejo, katere se je udeležil tudi rančni minister Leth. Komisija je denila, da sopodpiše najetje poso-a pri nekem konzorciju v Nemčiji, iterega posojila se bo za »daj vze-za 1272 mUijonov mark. — Vojne ooklade državnih urad-' ov m oslužbencev. Cesarska naredba z dne 8. februarja 1916 določa, a ni dovoljeno, zarubiti doklacU ki h dobe državni uradniki in uslu-i enci ter osobje državnih železnic, — Kolk ovan je prošenj za opro-:ev od vojaške ali črnovojniške lužbe. C. kr. finančno ministrstvo je Iredilo, da morajo biti prošnje za • prostitev od vojaške ali črnovojnV-&e službe kolkovane z 1 K na vsako polo, priloge pa s 30 vin. N«kol- <\ ane prošnje se ne rešujejo, ali pa kratkim potom vračajo strankam — Vzajemno vojno botrstvo. Korespondenca dunajske mestne uprave poroča, da prevzameta nemška država in monarhija vzajemno botrstvo za kraje, ki jih je sovražnik opustošil. Dunajsko mesto je prevzelo botrstvo za vzhodno prusko mesto Ortelsburg, ogrska vlada prevzame botrstvo tudi za neko vzhodno prusko mesto, Nemci pa prevzamejo velikopotezno pomožno akcijo za Gorico in za neko ogrsko mesto, katero se šele določi. — Pergine, južno Tirolsko. Po-lentarji so nam poslali dne 20. jan. dve granati 32 cm kalibra v Calda-nazzo, baje so hoteli iz nas guljaž napraviti; ali v naše veselje ni nobena eksplodirala. Granati so naši veščaki previdno izpraznili in prepeljali v Pergine, kjer bodo postavljene pred poštno poslopje v večni spomin. Granati sem s svojim metrom zmeril; zunaj so dolge 120 cm, znotrajna dolgost votline S2 cm, premer 16 cm, težka je 320 kg. Najraje bi eno vzel s seboj ob srečni vrnitvi v milo domovino in dal v Kozjem na trg postaviti za spomin, kakor imajo v Brežicah za spomin težko verigo iz stare zgodovine. Mi se le veselimo, da se polentarjem namen ne posreči. Milim rojakom iskrene pozdrave na zeleni Stajer. — Josip Gorišek. vodja: Martin Kink, Anton Kolbl. Tomaž Štampar, F. Grubtč, F. 2upevc. Štefan .furman. Avgust Fila, I. Stefur, Andr?j Skerlec, Jakob Molan, Peter Senica, Ivan Fekonja, Fr. Dolamič, Kramberger i. dr., črno-vojn tki. — Srčne pozdrave vsem prijateljem in znancem kakor tudi bralcem »Slovenskega Naroda* pošiljajo z vfsokih gora južnega bojišča. — Josip Windischer. Novo mesto; Schveiger Ciril. Košiček Josip, Pan-čič Jakob, vsi rz Novega mesta: Po-linar Fran. Ljubliana; Boštjančič Iv., Gorica: Poje Fran, Kočevie; Brdavs, Vavta vas; Požene!j Ivan, Ljubljana; Cankar Ivan, Bizavik. — Zahvala. Velikodušnemu dobrotniku, gospoda Fortuni, veleposestniku in trgovcu v Zatičnl na Dolenjskem, se za vnovič poslano sadje za ranjence v c. kr. rezervni bolnišnici (tobačna tovarna) prisrčno zahvaljuje in se še nadalje priporoča v blagonakMnjenost. — Maruša dr. Košeninova. — Ir Ribnice. Tukajšnjim damam ?>Rdečega križa«, ki se skrbno in z usmiljenjem zavzemajo za ranjence, zlasti gospodičnama Franci in Angeli Kljun, bodi izrečena tem potom najprisrčnejša zahvala. — Oton C h r i s t o f. — NssHna rekvtzitorja živine. Piše se nam iz kamniškega oKraia: Pri nas sta pobirala po hlevih dva živinska mešetarja živino, zlasti krave. Kmetom «ta izvabljala živino pod pretvezo, da jo rekvirira ta za vojaštvo. Kdor jhna ni hotel dati živine zlepa, sta mu pretila, da bo »vojaško ustreljen«. Ker pa nima nihče drugi kot vo^ke kom!s?is Dravlee. rekvirirati živino, so j h kmetje kmalu spoznali za na«!1ne slerarie ter ovadili orožništvn. Oba mešetarja sta že pod ključem pristojnega e. kr. sodišča. — Zc^c^rn oddata krompr*i° ~>rl mestni aprovlzacUl. Mestna apr vi-zacija bo zopet oddajala kroaapir iz svojega skladišča v »Mestnem do-muT, jn sicer jutri, v soboto od