Naročnina mesečno
15 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ra inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica; Novo me« t o.
S£OVENEC
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega H izvora: Unione Puhblicit& Italiana S. A., Milano.	s
Izhaja T tak dan sjatral razen ponedeljka la dneva po praznika, Uredolltvo In iprifii Kopitarjeva 6, Ljabllana. :
Redazlone, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. Telelon 4001-4005.
AbbonametiUi Mete 15 Lire; Estero, meta 20 Lire, hdiuone domvnica, anno 34 Ure, Eatero 50 Lire. C C Fj Lubiana 10.650 per gli abbo-namentii 10449 per le inierzioei.
Fllialet Novo meeto.
Concessionaria escluslva per la pubbliclti di provenienra italiana ed eitera: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 643
Boji pri Tminiju in v južni Lidiji
Bombardiranje Malte se nadaljuje
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Naše sile so napadle in odbile močne sovražne patrole, ki so prodrle v področje Trni-n i j a.
V Južni Libiji so saharski oddelki živahnimi boji odbili sovražne motorizirane oddelke. Letalske sile, ki so jim pomagale, so s strojnicami obstreljevale in bombardirale sovražnika, ki se je naglo umaknil in je pustil v naših rokah nekaj ujetnikov in nekaj oklepnih vozil.
Eno angleško letalo je bilo uničeno na
tleh.
Angleška letala so bombardirala Ben-g a zi in povzročila težko škodo na nekaterih zgradbah; žrtev ni bilo.
Energično se je nadaljevalo letalsko napadanje proti otoku Malti. Nemška lovska letala so sestrelila en »Wellington« in en »Hurricanc«.
Odlikovani letalci
Rodos, 6. marca. AS. Hitler je danes podelil sledečim letalskim oficirjem železni križ II. razreda za njihove zasluge pri bombardiranju in tor-pediranju v Sredozemlju: kapitanu Carlo Emanuele Rascaglia; poročniku Giulio Cesare Vraziani; poročniku Giuseppe Cimicchi; poročniku Carlo Cippo Terelli; poročniku Carlo Fagioni in ooroč-niku Marco Marchini.
Japonci so zasedli Batavijo
Na Javi so se izkrcali novi japonski oddelki - Nov japonski uspeh na Filipinih - Več sovražnih letal uničenih
Tokio, 6. marca. AS: Glavni cesarski stan poroča, da so japonske čete snoči prispele dn Bata-vije in da so v teku noči navzlic srditi sovražni obrambi mesto popolnoma zasedle.
Buenos Aires, 6. marca. AS: Kakor poroča radio San Krancisco, so Japonci zasedli Batavijo.
Tokio, 0. marca. AS. Poročajo, da japonske letalske sile tesno sodelujejo s suhozeinskimi silami pri bojih na Javi. Japonska letala so napadla letališče v Randoengu včeraj že drugič ter uničila pet sovražnih letal, tri druga pa močno poškodovala. Danes zjutraj so sovražni >llurrirani< skušali dvakrat izvesti nenadni napad na neko japonsko letališče. Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih in le eno japonsko letalo je bilo uničeno.
Saigon, 6. marca. AS. Poročila iz Hangoona ptavijo, da so Japonci zasedli železniško progo med Rangoonom in mestom Lašio.
Saigon, ti. marca. AS. Neko radijsko poročilo pravi, da so Japonci dosegli popolno nadzorstvo okoli otoka Jave kot tudi v zraku in še nadalje izkrcujejo nove čete, ki podpirajo neustavljivo japonsko prodiranje. Ameriški radijski komentatorji potrjujejo, da je položaj nizozemskih čet na Javi vedno težji.
Sajgon. 6. marca. AS. Radio Bandoeng poroča, da so se na otoku Javi izkrcali novi japonski oddelki.
Tokio, 6. marca. AS. Zasedbo Znmboanga, mesta na skrajni zahodni točki otoka Mindanao (v sestavu Filipinov) je naznanilo včerajšnje japonsko uradno poročilo in s tem povedalo, da so Japonci zasedli drugi važni otok med Filipini, ki je znan po svojih bojevitih prebivalcih in po svojem bogastvu, ki je največje med Filipini. Po svojem nnrnvnem značaju in po zemljepisni obliki je otok silno značilen in ima zelo različno podnebje. Cez otok se vlečejo ogromni gozdovi. Na odseku pri Bugdinonu je zelo razvita živinoreja. Na drugem koncu otoka je znano vrtnarstvo, zraven pa so razsežne
Nemško vojno poročilo
Zopet 12 ladij potopljenih v ameriških vodah
no
Hitlerjev glavni stan. 6. marca, Nemško vrhov-poveljstvo objavlja: Na različnih odsekih vzhodnega bojišča so bili pri zopet naraščajočem mrazu v srditih bojih odbiti krajevni sovražni napadi. Sovražnik je imel pri tem težke izgube. Več sto je bilo ujetih.
Težko topništvo jo nadaljevalo obstreljevanje vojaško važnih ciljev v Petrogradu.
4...in 5. marca je izgubil sovražnik na vzhodnem bojišču skupno 61 tankov.
Bojna letala so ponoči učinkovito napadla trdnjavo Se b a stopo I, kakor tudi vojaško važne zgradbe v središču mesta M o s k v c.
V morju okoli Anglije je letalstvo potopilo ROOO tonsko trgovsko ladjo. Nadaljo so bile podnevi napadene barake na juž. obali otoka, v pret. noči pa preskrbovalna podjetja v pristanišču P o r 11 a n d.
Kakor je bilo že sporočeno v posebnem poročilu, so nemške podmornice v severnih in srednjih ameriških vodah zopet potopile 12 sovražnih ladij z 82.500 tonami, med njimi 7 velikih
Jietrolejskih ladij. Pri teh napadih je bil potop-jen razen tega tudi velik ameriški rušilec in dve nadaljnji ladji sta bili poškodovani s torpedi.
V Severni Afriki so oddelki letalstva napadli angleška letalska oporišča kakor tudi železnice v Egiptu v prostoru Fuka el Daba.
Pri napadu na Malto so bombe težkega kalibra zadele naprave na letališčih in na prostorih, kjer so spravljene sovražne podmornice.
Berlin, 6. marca. AS: Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so bili številni sovjetski napadi na bojišču ob Doncu zadnje dni odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Sovjeti so v nekem kraju pustili na bojišču nad 500 mrtvih. Nemško letalstvo je bilo zelo delavno in je izzvalo velike nerede v sovražnikovem zaledju.
Ruski delavci v Nemčiji
Berlin, 6. marca. AS: Izvedelo se je, da bodo to leto zaposlene v Nemčiji skupine delavcev iz Ukrajine in Bele Rusije. V zasedenih krajih so bili na raznih mestih ustanovljeni popisovalni uradi. Popisovali bodo specializirane delavce, ki bodo šli na delo v nemške rudnike. Prva skupina iz Krivega Roga je že prispela v Nemčijo.
Preprečen atentat na člane kitajske vlade
Nanking, 6. marca. AS. Kitajska vlada v Nan-kingu je pravočasno odkrila in preprečila načrt ca atentat na predsednika Vančingveja, na zunanjega ministra Suminija, na finančnega ministra Cefseuhaja ter na mornariškega ministra generala Janyuintao. Atentat so pripravljali agenti čangkinške vlade; dva glavna atentatorja, to je podpolkovnik Huttingyen, na službi pri glavnem orožniškem stanu, ter poročnik Cengkesing, na službi pri telesni straži, sta bila zjutraj ustreljena, dva vojaka, ki sta bila zamotana v to zadevo, pa sta bila obsojena na 15 let ječe. Proti devetim drugim obdolžencem je bila uvedena razprava, ki je v teku.
Romunsko-slovaško prijateljstvo
Bukarešta, 6. marca. AS: Slovaško vojaško odposlanstvo je pod vodstvom generala Turanka obiskalo vojnega ministra in mu izročilo slovaško vojaško odlikovanje. Nato je odposlanstvo odšlo k ministrskemu predsedniku, ki mu je Turanek prinesel pozdrav slovaškega predsednika Tise in slovaške vojske. Maršal Antonescu je odgovoril in poveličeval prijateljstvo med rorunskim in slovaškim narodom.
Riomski proces
Riom, 6. marca. AS: Včerajšnji, kakor tudi predvčerajšnji dan procesa, je bilo ves čas zasliševanje bivšega letalskega ministra La Chambra, ki je odklonil celotno odgovornost na svoje predhodnike, na svojo tehniko, na industrijce ter na generalni štab.
čiščenje med angleškimi oficirji
Lizbona, 6. marca. AS: Po poročilih, ki so prispela iz Anglije, je angleški vrhovni vojni svet izdal važen odlok zaradi tega, ker mnogim oficirjem manjka moč in iniciativnega duga: odločil je, da je treba zbrati in objaviti celo vrslo tehnične in moralne poučne snovi, ki naj bi spremenila nesposobne oticirje v dobre častnike. Angleški listi, ki objavljajo ta odlok, upajo, da bo s tem povečan tehnični nivo angleških oficirjev. Angleški vojni svet je med drugim tudi sklenil postaviti v administrativno službo vse oficirje od poročnikov naprej, ki so konec leta 1941 izpolnili 45. leto starosti.
Smola »črne borze« v Solunu
Solun, 6. marca. AS: Solunska policija je na podlagi ovadbe obkolila kavarne na ulici Aleksandra Velikega in našla središče >črne borze«. Na en sam mah je bilo prijetih 1200 oseb, ki bodo strogo kaznovane.
gumijeve plnnta/e, dočim so pri Agusnnu in Sorignu močni rudniki.
Tokio, 6. marca. AS. Japonski glnvni stan poroča, da so opazili blizu otoku Ogasavaru iz otoške skupine Bonin 1000 km južno od Japonske, okrog 30 nasprotnih letal. Bombe, ki so padle na otok Minami llorišiiua, so povzročile le majhno škodo.
Tokio, 6. marca. AS. Japonsko poveljstvo na Malajskem polotoku javlja, da je sedaj končno število ujetnikov, zajetih v Singapooreju, 90.000, med katerimi je bilo 48.000 mož Britancev, 42.000 pa Indijcev. Zajetih je bilo tudi 300 poljskih topov, 98 protiletalskih topov, 45 trdnjavskih topov, 108 brzostrelnih topov, 180 možnnrjev, 63 protitankovskih topov, 2330 strojnic, 773 avtomatičnih pušk in 750.000 pušk. Razen tega jc padlo v japonske roke 19.000 avtomobilskih vozil, 133.000 ton pogonskega olja, 1030 lokomotiv in železniških vozov vseh vrst. Število ranjencev v samem mestu se je dvignilo ua 11.000, med katerimi je 7000 Britancev. ' nadaljnjih 18 sovražnih leta'.
Manilla, 6. mnrea. AS. Poveljstvo japon. sil na Filipinih pravi, da se že vidi, kako se libpinski vojaki v sestavu severnoameriške vo,tke, vojskujejo brez navdušenja. Boji se bijejo na polotoku Batangu in na otoku Cerregidorju. Družine teh vojakov so začele pošiljati pozive, naj se vdajo in vrnejo domov. V tukajšnjih vojaških krogih sma-trajo takšno povabilo, ki ga je podprlo tudi japonsko poveljstvo, kot zelo viteško krelnjo napram nasprotniku.
Japonska letala zopet nad Avstralijo
Tokio. G. marca. AS: Glavni cesarski slan objavlja. da so 3. marca japonska letala bombardirala Broome. kjer so uničila 28 avstralskih letal. Druge japonske letalske skupine so napadle \Vynd-ham. Japonska mornariška letala, ki deluiejo na Javi in na Sundskem morju, so sestrelila, oz. uničila 3fi sovražnih letal in pri napadu na Bandoeng
Sožalja za Vojvodom Aosto
Rim, 6. marca. AS. Vojvodinja mati d'Aosta je Duccju poslala tole brzojavko:
»Kralju in domovini je moj sin podaril svoj um, svoje delo in svoje življenje. 1 o njegovi največji žrtvi delim z vsemi plemenitimi italijanskimi materami ponos najvišje daritve in najgloblje bolesti.
Italijanskemu narodu in njegovi oboroženi sili ter Vnm, ki ste toliko sočustvovali z menoj v moji sedanji bolesti, ljubljeni Duce, ki ste nedavno izkusili podobno izgubo in ob tem izražate svojo prisrčno in visoko misel, se zahvaljujem z vsem srcem.< — Aosta.
Rim, 6. marca. AS. Združenje tujega tiska ie po svojem predsedstvu izrazilo svoje globoko sožalje zaradi smrti vojvode d'Aosta ministru za ljudsko kulturo. V našem novinarstvu, je dejal predstavnik tiskovnega združenja, je pokojni vojvoda veduo imel posebno n;esto. ker so bile v njem vedno zdrržene knežje in voditcljsike sposobnosti. Bil je pogumen, a hkrati tudi zelo dober. Vsi tuji novinarji, je zaključil predstavnik, se pridružujejo globoki narodni žalosti.
Miinchcn, 6. marca. AS. Vsi nemški listi prinašajo spominske članke o pokojnem vojvodi d'Aosta ter objavljajo njegove slike in z besedami globokega občudovanja popisujejo njegovo življenje in zlasti hrabro delo, ki ga je opravil v vzhodni Afriki. »Volkischer Beobach-tor< poudarja, da so po njegovih velikih stra-
teških in voditdjskih sposobnostih hrnbrc italijanske čete tako čudovito kljubovale nasprotnim silam v vzhodni Afriki, ki so bile močnejše in bolje opremljene od njih. Zaradi borb pri Kerenu in Arabi Alagiju si je pokojnik pridobil občudovanje vsega sveta. Po zmagovitem od|>oru hrabrih čet. ki jih je vodil on, so naspiotnikom bili prekrižani načrti in ustvarjeni pogoji za sedanje prilike v Libiji. Knez Sahare, pravi omenjeni list, je storil vse, kar je bilo v človeških močeh do zadnjega diha in zapustil sijajno dediščino, ki l>o ostalo večna med italijanskimi vojaki.
Sofija, 6. marca. AS Bolgarski listi obširno pišejo o smrti vojvode d'Aosta in hvalijo njegove visoke vojaške kreposti, kolonialne sposobnosti in vdanost domovini. Njegovo sliko so razobesili po mnogih trgovinah v mestu. Najvišji vladni in dvorni predstavniki eo se odpravili v italijansko poslaništvo, da bi v imenu kraljevem in narodovem izrazili ?ožalje. Kralj Boris je odredil posebno žalovanje na dvoru. 12. marca bo maša zadušnica v katoliški stolnici v Sofiji.
Carigrad, 6. marca. AS. Turški listi pišejo na vidnem mestu sporočilo o 6mrti vojvode d'Aosta v Nairobiju. Njegova smrt je napravila globok in bolesten vtis zlasti v italijanski naselbini v Cari-giadu, kjer so junaška dejanja pokojnikova spremljali z obči.dovanjcm in navdušenjem. Italijanska poslopja v Carigradu 60 razobesila zastave na pol droga.
Tssno sodelovanje med Italijo in Nemčijo bo zagotovilo sadove zmage
Mnnakovo, 6. marca. AS. Rimski dopisnik lista »Miinchener Neueste Nachrichtent, Egon Iley-mann, piše ob konferenci italijansko-nemškega društva, ki so se ga udeležile številne politične in vojaške osebnosti, o prispevku Italije k sedanji vojni. Ko je opisal vojne dogodke od začetka vojne ter hrabrost italijanskih vojakov na vseh bojiščih, kakor tudi izredno važnost Italije v balkanski vojni in pri zmagoviti nemški vojni v Rusiji in ko je poudaril velikansko važnost italijanskega letalstva pri bojih za zasedbo Krete, je lleymann poudaril, da je Sredozemlje zaradi odličnih pomorskih italijanskih uspehov, ki ne puste nobenemu angleškemu konvoju priti do Malte, sedaj popolnoma zaprto za angleško brodovje. Italijanska vojna sila stalno narašča in vse Italijane navdaja odločna neminljiva volja do zmage. Govornik je zaključil, da se Nemčija in Italija medsebojno vedno spo-polnjujeta in da bo Italija tudi po zmagi postala sila kar pripada temu inteligentnemu in delovnemu ljudstvu. Sodelovanje med tema dvema prijateljskima narodoma mora biti popolno, kajti le tesno sodelovanje med Nemčijo in Italijo bo lahko v celoti zagotovilo sadove zmage in miru.
Obupen klic avstralskega poslanika v Washingtonu
Rim, 6. marca. AS: Podoben govor, kakor ga je imel Litvinov z namenom, doseči čim večje sodelovanje med Anglijo in Ameriko, je imel avstralski poslanik v \Vashingtonu Casey. Casey je izjavil, da Avstralija potrebuje nujno pomoč, če naj se upre težki nevarnosti, v kateri se nahaja. Obra-
Nemška obrambna črta ob francoski obali
Onemogočila bo napade z morja in padalske napade
Berlin, 6. marca. AS. Pretekli teden ]'■ bil dokončan drugi pas obrambne črte, ki je v celoti dolga 220 km in se vleče ob severni francoski obali. Vrhovno poveljstvo je pri teh delih zaposlilo inženirje specialiste in utrjevalne tehnike in je s tem ustvarilo novo trdno obrambno pregrajo. V prvem pasu obrambne črte, ki jo je gradila pehota s pomočjo ženijskih oddelkov takoj prve mesece po zasedbi, so specialisti za utrjevalna dela sedai spremenili v betonske utrdbe. Razen tega_ so i v tej utrdbi močne topniške baterije z najdaljšim
dosegom, ki so vse izvrstno zakrite. V črti so tudi blindirana zavetišča. Tehniki in vojaški strokovnjaki so znali najti izhod pri vseh terenskih tež-kočah in naravnih ovirah, ki so se jim sproti pojavljale. V tem obrambnem sistemu so posadkam zajamčili redno dobavo vode z zgraditvijo vodnjakov in manjših vodovodov. Razen tega je nemško vrhovno poveljstvo poskrbelo vse potrebno za preprečitev morebitnega vpada sovražnika z morja, kakor tudi napada sovražnikovih padalcev.
fajoS se na Anglijo in Ameriko je minister rekel, da nič ne pomaga zatajevati, da vojna v Tihem morju dobro napreduje, če v Avstralijo nujno ne bodo poslali ladij, letal, topov, orožja in vojaštva. Casey je dejal, da Avstralija navzlic vsem svojim naporom ne more rešili vojnih problemov, če ne bo dobila pomoči, ki jo potrebuje, in če hočejo, da naj bo izhodišče za operacije proti Japonski.
Nagli postopek v Bolgariji
Sofija, 6. marca. AS: Pravosodni minister Je predložil parlamentu zakonski predlog, ki predvideva med drugim ludi nagli postopek v procesih zoper zločine po zakonu o zaščiti države, ustanovitev koncentracijskih taborišč in prisilno delo. Kar se tiče javne usmrtitve, je v zakonu rečeno, da je ta novost potrebna zaradi sedanjega vojnega stanja.
Mobilizacija novih letnikov na Angleškem
Lizbona, 6. marca. AS: Iz Londona se je izvedelo, da je bil včeraj izdan kr! odlok za vpoklic v vojaško službo vseh moških od 41. do 45. leta. Dosedanja meja za vojaško službo je bila 41 let. Imenovani odiok se nanaša tudi na ženske od 20 do 30 let.
Nov val mraza na Švedskem
Stockholm, 6. marca. AS. Nov val mraza je zajel celo Švedsko. Ponekod so nastale velike snežne nevihle, ki so zavrle železniški in cestni promet. Blizu Stockholma je kazal včeraj toplomer 40 stopinj pod ničlo.
Ameriški državni dolg
Berlin, 6. marca. AS: »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše o proračunu Združenih držav za tekoče leto in pravi, da da »ameriško ljudstvo drago plačalo Rooseveltovo vojno«. Pričakuje se, da bodo konec, tekočega proračunskega leta narasli ameriški državni dolgovi na 110 milijard dolarjev in da Morgenthauov načrt predvideva podvojitev dosedanjih davkov, ki jih bodo morali plačevati nameščenci in delavci, kar bo naravno poslabšalo življenjsko raven delovnih stanov.
Nadzorstvo nad judovskim kapitalom v Romuniji
Bukarešta. 0. marca. AS. Državni podtajnik /a romunizacijo je dal zastopnikom tiska nekaj izjav o nadzorstvu nad 2000 tujimi judovskimi predstavniki kapitala v znesku 20 milijard levov.
Z vsega sveta
Španija
V Barceloni je silen požar v pristanilču uničil skladišča. Ker je bilo v skladišču mnogo olja, se je požar še hitreje širil. Gasilci so šele po sedmih urah omejili požar. Škodo cenijo na približno milijon pezet.
Silovit vihar je divjal ob španski obali. Razburkano morje je vrglo na breg nekaj ostankov neznanega parnika, ki se ja moral razbiti nekje v bližini. Ker je bilo morje zelo razburkano niso mogli poslati na morje pomoči
Danska
Objavljeno je bilo, da jc brazilska vlada zaplenila šest danskih parnikov s skupno 21.000 tonami, ki so bili zasidrani v pristaniščih Santos, Belice, Rio Grande in Victorla.
Italija
Agencija »Mediterrano« objavlja podatke o
ugotovitvah tehnikov za zveze med Padom in Donavo. Zveza med Padom in Donavo se bo v glavnem dosegla vzdolž Vipacca, kjer bi dosegla višino 300 m nad morjem. Čez Carso bi bil zgrajen prodor, ki bi bil dolg 30 km in ta prodor bi se končal pri Vrhniki, odkoder bi se po Ljubljanici dosegla zveza s Savo, po Savi pa do Donave. Na prodornem delu med Vipacco in Vrhniko (to bi bila največja dela vsega načrta) bi plovba trajala šest ur.
Švica
Zvezna vlada je sklenila uvesti poletni čas v Švici dne t. maja. Tedaj bodo v vsej Švici pomaknili ure za eno uro naprej.
Slovaška
Slovaško vojaško zastopstvo se te dni mudi
. Romuniji. V Romuniji so vojaškemu zastopstvu povsod priredili prisrčen sprejem.
Egipt
Egiptska vlada je sklenila izvesti volitve v
senat takoj po volitvah v parlament. Izvolili bodo tretjino senatnih članov, ki jim poteče funkcijska doba. Volitve v parlament bodo dne 24. marca, v senat pa 26. marca. Prva seja novega parlamenta bi morala biti koncc meseca.
Japonska
Japonsko prosvetno ministrstvo je objavilo, da se za vse južne pokrajine, ki so jih zasedle japonske čete, pripravljajo izdaje knjig v japonščini. Besedilo pa bo vpoštevalo navade posameznih zasedenih pokrajin. Knjige bodo prirejene tako, da nc bodo koristile samo mladini, ampak tudi odraslim. Na Filipinih in na Malajskem polotoku bodo v šole uvedli japonščino namesto angleščine.
Francija
Pred nemškim vojnim sodiščem ▼ Parizu se te
dni vrši razprava proti sedmim komunističnim teroristom. Med njimi sta dva Žida, vsi pa so izvrševali sabotažna dejanja in atentate na pripadnike nemške vojske. Obtoženec Hanlet je izjavil, da je delil komunistične letake in jc zbiral člane za teroristične skupine in pripravljal tajne sestanke. Ta komunist je izjavil, da so francoski komunisti po izbruhu vojne med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo prejeli nalog iz Moskve za nastope proti zasedbenim oblastem. Vsi obtoženci so delali po navodilih odposlanca kominterne, nekega Brucstleina. Obtoženec Peitler je izjavil, da so prejeli ukaz, da naj pobijejo čim več častnikov in vojakov. (Gazetta del Popolo).
Iz Nemčije se je vrnil v Pariz veleposlanik Scapini. V Nemčiji se jc z oblastmi pogajal o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na francoske vojne ujetnike.
Nemške vojaške oblasti so dale lz bivše Ma-ginotove črte na obalo ob Atlantiku prepeljati
velike količine gradiva. Gradivo so zlasti prepeljali v področje ob Rokavskem prelivu.
Zdravnik dr. Vincet je iznašel zdravilo proti tifusu. O svojem odkritju je poročal Znanstveni akademiji v Parizu. Zdravijo »lasti uspešno pobija 'ifoidno vročico.
Kolumbija
Silovit požar je uničil velik del mesta Men-
dales v Kolumbiji. Škoda je velika.
Argentina
Buenos Aires preživlja zelo razburljive ure. Na železniški postaji je bilo te dni več železniških voz, ki so pripeljali strupene kače iz pokrajin ob Chacu v glavno mesto. Kače so bile določene za medicinski kemični institut. Nekaj zabojev pa ni bilo pravilno zaprtih in so kače pobegnile v mesto. Prebivalstva se je polastil velik strah, Dve največji kači so ubili v nekem zasebnem stanovanju. Redarji pa sedaj lovijo kače po parkih, vendar brez velikega uspeha. Kače so najbrž pobegnile v kleti in druga skrivališča in jih bo težko najti.
Bolgarija
V boju z volkovi je padel neki bolgarski podčastnik v bližini Burgasa. Podčatnik se je vračal domov na dopust. Na poti so ga napadle tolpe volkov, ki se zaradi silne zime in velikega snega drže človeških bivališč. Ko ga je napadla prva tolpa, je izvlekel sabljo in štiri volkove pobil, ostali pa so se razbežali. Toda kmalu nato ga jc napadla šc ena skupina volkov Nesrečni podčastnik pa ni mogel izvleči iz nožnice sablje, ker je strjena kri na rezilu zamrznila. Volkovi so ga raztrgali.
Vojaško sodišče je obsodilo na smrt devet uradnikov zaradi komunističnega rovarjenja, 14 uradnikov pa je bilo obsojenih na ječo. Sodišče pa je 10 obdolžencev oprostilo.
Madžarska
Madžarski zunanji minister je podpisal sporazum, ki je bil sklenjen s Slovaško in se nanaša
na izseljence iz obeh držav.
Hrvatska
Ker se sneg tali, je začela Sava zelo naraščati. Debele plasti ledu udarjajo ob mostove. Ledene plošče so popolnoma uničile most pri Brčkem in je bil prekinjen tudi železniški promet. Skoda je zelo velika
Grčija
Grška policija zelo zatira črno borzo. V Solunu je nedavno policija obkolila neko kavarno, kjer je bujno cvetela nedovoljena trgovina. Prijeli so 1200 oseb, ki so nezakonito trgovale z živili.
m v..
Turčija
Sveže pečenega kruha ne bodo smeli več prodajati v Turčiji. Kruh bodo smeli prodajati šele 24 ur potem, ko je bil pečen. Na ta način mislijo prihraniti 30% od običajnega kruha
Kitajska
Oblasti v Nankingu so odkrile priprave za atentat na predsednika kitajske vlade v Nankingu Vančingveja, na zunanjega ministra, finančnega ministra in mornariškega ministra. Priprave za atentat so vodili plačanci Čangkajškove vlade, ki so dobili na svojo stran dva višja orožniška častnika. Vsi prizadeti pripravljale! atentatov so bili ustreljeni
Java - osrčje Nizozemske Indije
Po zadnjih poročilih so Japonci obko-4ili otok Java z vseh strani in so se izkrcali na več krajih odkoder z nezmanjšano silo prodirajo v notranjost dežele.
Java, otok ognjenikov in mogočne tropske lepote in rodovitnosti, je najvažnejša pokrajina nizozemske kolonijske posesti v Malajskem otočju, ki je skupno 54 krat tako velika kot evropska Nizozemska. Navzlic svojemu velikemu pomenu je Java najmanjši otok Vzhodno-indijskih otokov ali štirih velikih Sundskih otokov. Prebivalstvo Jave je dva in polkrat tolikšno kot prebivalstvo ostalih Sundskih otokov skupaj, ki so trinajstkrat večji kakor Java. Skupa j z otokom Madura. ki se na severovzhodu tišči Jave, meri Java 131.441 kvadr. kilometrov in ima 42 milijonov ljudi, med njimi 200.000 belokožcev. Pri tem ne smemo pozabiti, da nazivajo v Nizozemski Indiji tudi številne mešance belce. S svojimi 319 ljudmi na vsakem kvadr. kilometru je Java najbolj gosto obljudena dežela svet«, torej še bolj kot Belgija, Japonska in Nemčija. Tn nenavadna ljudska gostota je naravnost gospodarsko čudo, saj prebivalstvo še davno ni odvisno od industrije, ampak se preživlja skoraj le z visoko ruzvitiin poljedelstvom. Resnično ni na vsem svetu nobene enako velike pokrajine, ki bi se glede rodovitnosti mogla primerjati z Javo
Več ko 40°/o zemlje obdelane
Visokemu številu prebivalstva ustreza gospodarski pomen Jave. Trsni sladkor, kava, čaj in gumi so razen dragocenega tropskega lesa in odličnih rokodelskih izdelkov Javancev poglavitno izvozno blago, čeprav zavzema riž, poglavitno živilo 42 milijonov, prvo mesto poljedelske proizvodnje. Mimo tega je riž edino živilo, ki ga je treba uvažati (največ iz Birmanije. Tajske in lndokine), ker celo trikratni pridelek na leto in rodovitna ognjeniška zemlja in marljivost Kitajcev in Javancev ne zadoščajo, da bi imel otok dovolj riža. Prav zato tudi ni čudno, da je več ko 40 odstotkov zemlje obdelane, medtem ko je na Borneu in Sumatri samo 4—8 odstotkov obdelane. Poljedelski pridelki so različni, saj obsegajo mimo riža še: ruzne tropske sadeže, ko-
Gospodarstvo
Pravna veljavnost Karte dela
Čl. 7 kr. ukaza z dne 3. maja o ustanovitvi Ljubljansko pokrajine je določal naslednje: Kraljeva vlada je pooblaščena objaviti na ozemlju Ljubljanske pokrajine ustavo in druge zakone Kraljevine, kakor tudi izdajali predpise, ki so potrebni za njih vzporedltev s tamkaj veljajočo zakonodajo in z ureditvijo, ki se določi po čl. 2 tega zakona.
Na osnovi tega je bila razširjena veljavnost ustave Kraljevine in nekaterih najvažnejših zakonov tudi na področje Ljubljanske pokrajino z ukazom, ki je bil objavljen v rimskem Uradnem listu z dne 0. februarja. Med drugim je naštet tudi zakon, s katerim je dana pravna veljava Karti dela, ki ureja osnovno zakonodajo v delavskih in strokovnih zadevah.
V naslednjem priobčujemo besedilo zakona z dne 30. januarja 1941-X1X o pravni vrednosti Karte dela.
»Čl. 1. Ugotovitvene izjave Karte dela tvorijo splošna načela pravne ureditve države in dajejo usmerilni kriterij za razlago in uporabo zakona.
Čl. 2. Pooblastilo, dano vladi Kralja in Cesnr-ja z zakoni od 23. dec. 1923-11 in 24. dec. 1925-IV za objavo novih kodeksov in koordinacij le-teh s tozadevnimi določili glave istih snovi, ki so vsebovane v drugih zakonih, je razširjeno tudi glede na njih koordinncijo z zakoni, izdanimi v izvršitev Karte dela, in z onimi, ki so jo dopolnili ali delno izpremenili, določa pos. določila. Pooblastilo, dano vladi Kralja in Cesarja, je na splošno razširjeno k bolj organični zakonodajni ureditvi urejenih snovi s pomočjo koristnih sprememb, spojitev in odprav različnih določil, vsebovanih v kodeksih in prej naštetih zakonih.«
Prepoved prodaje vrednostnih papirjev na Madžarskem
Budimpešta, 6. marca. AS: Madžarska vlada je izdala odlok, ki prepoveduje prodajo ali cesijo vrednostnih papirjev, ki so registrirani in ki no-tirajo na borzi. Finančni minister lahko tudi prepove prodajo papirjev, ki ne notirajo. Lastniki delnic anonimnih družb morajo svoje delnice prijaviti finančnemu ministrstvu. Prav tako morajo
madžarski državljani prijaviti finančnemu ministrstvu svoje vrednostne papirje, ki jih imajo v inozemstvu.
Švicarsko-turiki trgovinski pogovori
Ankara, 6. marca. AS: Začela so se pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Švico in Turčijo. Odposlanstvi obeh držav sta se včeraj
sestali v prostorih zunanjega ministrstva.
*
Ilranilnica v Žari. Z dekretom Duceja, objavljenem v rimskem Uradnem listu, je ustanovljena v Zari hranilnica z naslovom: Hranilnica dalmatinskih pokrajin; objavljena so tudi pravila nove hranilnice
Donava preplavila bolgarsko mesto Vidin
20.000 ljudi brez strehe
Sofija, 6. marca. s. Huda nesreča je zadela mesto Vidin, ki leži na desnem bregu Donave v severozahodni Bolgariji. V rečni soteski 6e je namreč nabralo ogromno skladov ledu, da 6e je voda zajezila in vd,-la čez bregove. Zalila je vse mesto. Voda je dosegla višino ireh metrov in pol nad gladino mestnih cest. Veliko število hiš je bilo preplavljenih. Vse prometne, telefonske in brzojavne zveze so bile prekinjene. Notranji minister Ga-bovski, ki je mislil priti v mesto, je moral ostati zunaj. Številna letala so metala bombe na ledene sklade. Toda to bombardiranje ni rodilo pričakovanih uspehov. Voda je še bolj naraščala. Piloti, ki so leteli nad poplavljenim področjem, so pripovedovali, da so videli velike skupine prebivalcev, ki so 6tegovali roke 6 streh svojih hiš. Okrog 10 tisoč ljudi je zapustilo mesto v zadnjem trenutku, preden se je voda razlila po mestu. Iz Sofije 60 poslali tri tovorne vlake pontonskega materiala in čolničev, da bi rešili še ostalih 10 tisoč ljudi, ki 60 06tali v mestu Potem 60 iz Sofije poslali še en sanitetni vlak in dva vlaka oblek ter toplih jedil za nesrečnike Posebni vojaški oddelki 6o bili poslani , proti me6tu, da bi pomagali pri reševanju.
kosove orehe, »ameriške« lešnike, kakao, fižol, sojo, indigo, kinin itd. Te bogate pridelke je moči le deloma in le zato spruviti iz zemlje, ker je velik del polja umetno — namočenega.
Jave ne nazivajo zaman z imenom »rajski otok Nizozemske Indije« in semkaj so se stekali številni potniki iz vseli delov sveta, ki so jih privabile lejiote javanskih pokrajin. Povsod dvigajo razčefedrune gore, po 2000 in 3000 m visoke, svoje vrhunce v sinje tro[*»ko nebo. Večina teh slikovitih gora so ognjeniki, ki se iz njih žrela noč in dan dviga dim in strupeni plini. Na Javi je več ko 100 ognjenikov in od teh jih pač 20 vedno deluje. Najlepši in naj-1ki I j obiskan je pa 2400 m visoki ognjenik B r o m o. A že več rodov ne pomnijo ljudje, da bi bili ognjeniki kaj nevarni in zato se dandanes vzpenjajo obdelane njive in vrtovi prav do žrela ognjenikov. S cestami irl ozkotirnimi železnicami so bile povsem razkrite pokrajinske lepote tega oblagodarjenega otoka.
Vročina, ki na belokožce tako razkrajajoče v|iliva (X) ravninah in obalah, se že v višini 750 m umakne osvežujočemu, skoraj evropskemu »jesenskemu hladu«; s tem uspehom, da so si premožnejši Nizozemci v zadnjih letih zgradili na višavju htingalovve, kjer prebijejo svoj konec tedna. V tej višini, od 800—1200 in, so tudi neizmerni čajevi nasadi s pražarnami, vrtnarijami in sadovnjaki, kjer rastejo evropske rastline in evropsko sadje.
Posebne lepote, ki polagoma prehaja v cvetočo trojieko pokrajino, so mesta na Javi. Glavno mesto je Batavija; Surabaja je vojno in trgovsko pristanišče. Tangerang, S e r a n g , B a n d o e n g , S a m e r a u g , S a 1 a-tiga spadajo k najlepšim mestom v Aziji. Večidel javanskih hiš je enonadstropnih in skoraj vse so obdane s prekrasnimi, pestrimi vrtovi, okrog njih pa so visoka, senčnata drevesa.
V	poslednjih letih pa, ko so cene zmeraj bolj rastle, so postale hiše bolj in bolj drage in slabše, a vrtovi so se zmanjšali in niso več tako negovani.
Lepa so javanska mesta seveda le tam. kjer stanujejo Nizozemci. Tam |>a, kjer živijo v svojih mestnih delih Kitajci, mohamedanci in hin-ditjci in izvršujejo izdelke svojih očetov, tam je neznosna nesnaga orienta in je tak smrad in tuk hrušč, da jih kak Evropejec komaj prenaša. Tu stoji lesena koča poleg lesene koče, ki so vsem tem mnogim družinam hkrati stanovanje, delavnica in prodajalnica. Ulice so tod ozke, nosači in prekupčevalci se drug oh drugega zadevajo in oštevajo f>o svojem navadnem, slikovitem načinu. Tu delajo moški v delavnicah, ženske kuhajo v kuhinjah, otroci se pa igrajo po ulicah.
Na Javi ni nobenega velikega mesta in Batavija je s svojimi 440.000 prebivalci največje mesto. Jake lepo in zanimivo je pohajkovati zunaj med njivami, v palmovih gajih, visoko zgoraj v skalnatih gorah. Na srednji Javi so visoko v gorah, pri Jakjakarti, velikanske razvaline templja Boro-Bodur, ki je eden najbolj privlačnih točk turistov in eno največjih budističnih svetišč, ki so ga bili zgradili še v 8. stoletju.
Prastara kulturna dežela
Ze dolgo prej. preden so prišli Evropejci, je bila Java gosto naseljena, imela je svojo cvetočo kulturo in jako ruzvite, umetniške kneževine. Hindujci so bili tisti, ki so otok v prvem krščanskem stoletju odkrili in zasedli in so Javi dali čudovito kulturo, šele proti koncu 14. stoletja so prišli iz Indije mohamedanci, ki so bili prvi odposlanci velikega mo-gulu iz Delhija. Okrog leta 1595 so se pojavili prvi Nizozemci na Javi, ki so 1. 1602 ustanovili družbo »Dutch East India Companv«. Leta 1610 so dobili od Javancev dovoljenje ustanoviti blizu Batavije faktorijo in trdnjavico. Ker so Nizozemci tako izrabljali Javo, to menda Jajx>ncem ni bilo všeč, toda ni jim uspelo, da bi bili Nizozemce pregnati z otoka.
V	času Napoleona so se pred Batavijo pojavile celo francoske ladje in so ondi razvile svoja banderca. To je bila za Angleže ugodna prilika, da so prišli na Javo. Leta 1816 pa so Angleži vrnili Javo Nizozemcem. Naslednje stoletje je bilo v znamenju navadnega kolonij-skega razvoja, krvavega nasilja in podjarmlje-nja domačinov, na drugi strani pa onemoglih prekucij, ki so usodo domačinov še poslabšale.
Smrtna kosa
Danes je umrla v Zavetišču sv. Jožefa gospa Marija Smon, Pogreb pokojne bo danes ob pol štirih z Žal na pokopališče pri Sv. Križu. Naj ji sveti večua luč. Preostalim naše iskreno sožalje I
Prerok ruskih nesreč: Grof Witte
Dne 13. marca 1915 . je nenadoma umrl v | Petrogradu grof Sergij j Witte* Vzrok smrti: tvor na možganih. — Francoski veleposlanik ] v Rusiji Mavricij Paleo-1 logue je takoj brzojavil j to novico svojemu zu-1 nanjemu ministru Del-casseju in je k novici dodal še besede: »Tako je izginH velik spletkar.« Ta cinična sodba ' — tako po obliki kakor J tudi po vsebini — jc bila s francoskega stali- j šča v bistvu jKipolnoma I točna. Grofa Witteja je izbruh svetovne vojne presenetil v Biarritzu. Stari ruski velikan se je vrnil v domovino in je tam takoj začel z obsežno propagando, da naj Rusija hitro konča vojno z Nemčijo in z Avstroogrsko in vse to je seveda razburjalo zastopnika francoske republike v Petrogradu. K.aj bi se zgodilo s Francijo, ki je z velikimi težavami ob Sonimi in na Mami zadrževala del domske vojske. če bi izginil »ruski valjar« na vzhodu in če bi se vse nemške in avstroogrske sile razilile na zahod? Toda grof Witte
Grof Witte
Članek je iz revije »Popoli«, piscc Federico Curato.
je bil tak človek, da se je zanimal samo za usodo Rusije in tega ni zakrival niti v razgovorih s Paleologuejem, s katerim se je razgovarjal dne 10. septembra 1914 in jc z veliko odkritostjo in skoraj surovo imenoval svetovno vojno »neumno pustolovščino« in »neumnost«, ki se mora kmalu končati. Bil je praktičen človek in je odklanjal vsa ideološka načela in je zato tudi odklanjal tiste, ki so trdili, da ima vojna med Rusijo ter Avstrijo in Nemčijo kakšno ideološko podlago. Ni verjel v rusko poslanstvo na Balkanu, izjavljal je, da so to »romantični prividi, ki niso več moderni« in ni veroval v bralstvo med Rusi in južnimi Slovani, ki da so »slabo krščeni Turki«. Odklanjal jc misli o razširjenju imperija in je govoril, da ima Rusija v svojih mejah že preveč Nemcev, Poljakov in Židov. Prav tako se 11111 je zdela neumna misel za zasedbo Carigrada in Davdanel, dasi je to bil velik sen Petra Velikega in vseh ruskih carjev, in teli načrtov sploh ni upošteval. Ker tedaj svetovna vojna za Itusijo ni imela nobenega cilja, ni grof Witte zanjo videl nobene druge rešitve kakor tole: 1 vojno je treba hitro končati. To pa celo za ceno velikih notranjih j pretresov, ki se jim po njegovem mnenju ne bi bilo mogoče izogniti.
Kdo je bil ta mož, ki je s svojo smrtjo napolnil z veseljem 1 carjevo srce, srca ruskih ministrov in državnikov v zavezniških državah? Rodil se je v Tiflisu v Georgiji, in sicer 17. jun. 1849. Oče jc bil po rodu iz Baltika, tedaj' nemške krvi, mati pa je bila iz ruske plemiške rodbine, in sicer iz rodbine knezov Dolgorukih. Njegova mladost je bila zelo razgibana in je imel mnogo ruskih, švicarskih, nemških in francoskih učiteljev. Ko je bil vpisan na tehnično fakulteto v Odesi, mil je umrl oče, družino pa je zajela finančna katastrofa. Težki položaj jc premagal samo z neukrotljivo železno odločnostjo. Ko je diplomiral, je vstopil v službo pri guvernerju v Odesi, kmalu nato pa je šel v železniško službo. Bil jc preprost prodajalec voznih listkov na neki postaji, vendar l>a je bil kmalu nato imenovan za ravnatelja večjega prometnega urada.
Železniško vprašanje je bilo tedaj izredno važno v Rusiji. V tej ogromni deželi so bile železniške zveze skromne in pro-u"»Uia sredstva še skromnejša. Za mladeniča, ki je bil odločen
in voljan, je bilo mnogo dela na razipolago. Vendar pa je bil začetek nesrečen. Ker se je zgodila železniška nesreča približno 200 km od Odese in je bilo pri tem ubitih 100 oseb, je bil Witte, dasi ni bil za nesrečo odgovoren, obsojen na štiri mesece ječe. Vlada je morala zadostiti nezadovoljstvu javnega mnenja in zato so žrtvovali grofa Witteja. Vendar j)a se je kmalu nato lahko zopet izkazal, ko je za časa vojne med Rusijo in Turčijo odlično vodil železniški promet proti romunski meji. V kratkem času je bil dvakrat odlikovan in je bil nazadnje imenovan za ravnatelja železniške družbe za ves ruski jugozahod. Bil je j>od neposrednim nadzorstvom finančnega ministrstva.
Pod njegovim vodstvom je železniška družba, ki je bila pasivna, kmalu postala aktivna. Železniška nesreča, katere žrtev je bil carski vlak in pri kateri se je car Aleksander III. rešil samo zairadi svoje orjaške moči, je bila vzrok nove \Vittejeve nesreče. Imenovali so ga za preiskovalca nesreče in jc odkril, da je nesreča nastala, ker je vlak vozil s preveliko hitrostjo. Tedaj se je car Aleksander spomnil, da je isti Witte dva meseca pred nesrečo ugotovil, da carski vlak vozi s preveliko hitrostjo, vendar pa se tedaj car Aleksander ni »menil za VVittejevo opozorilo. Car Aleksander je \Vitteja nagradil na ta način, da ga je imenoval za ravnatelja železniškega oddelka v finančnem ministrstvu, v letu 1892. ga je imenoval za prometnega ministra, nekaj mesecev I nato pa za finančnega ministru. Tako se je začela \Vittejeva državniška pot in enajst let je VVitte vodil finančno ministrstvo in v ruskih financah izvedel reforme, ki 60 jih v ruski zgodovini nato navajali pod posebnim jioglavjcm: Wittejeva doba.
Predvsem je v letu 1894. sklenil z Nemčijo trgovsko pogodbo, ki je veljala za deset let. S to pogodbo je \Vitte uvedel red v trgovini med Nemčijo in Rusijo. Do tedaj je Rusija morala plačevati za izvoz žita v Nemčijo velike carine, nemški stroji pa so naravnost poplavili ruski trg, ker zanje ni bilo nobenih carin. Ker je zaščitil ruske industrijske proizvode s carinami, je AVitte ogromno pospešil razvoj ruske industrije in vpostavil ravnotežje med ruskim in nemškim gospodarstvom.
(Dalje)
Gostinstvo je od nekdaj cvetelo
v Ljubljani
Velika Ljubljana ima sedaj okrog 100.000 prebivalcev in je najvažnejše prometno središče ne samo za pokrajino, ampak tudi za promet, ki se usmerja iz srednje Evrope proti jugu in zahodu. Zato ni nič Čudnega, če je gostinstvo v Ljubljani doseglo lep razvoj. Ljubljana razpolaga s 7 sodobnimi hoteli, 9 restavracijami, 15 kavarnami, ki vse v prvi "rsti služijo obiskovalcem Ljubljane. Ljubljančani sami zahajajo radi tudi v gostilne. Teh je zelo mnogo, namreč 239. Poleg tega premore Ljubljana še 49 bifejev in 16 krčem in vinotočev. Vsega skupaj je torej nad 300 gostilniških obratov v Ljubljani. Če preračunamo, koliko prebivalcev — Ljubljančanov pride na en gostilniški obrat, vidimo, da ima vsakih 300 Ljubljančanov lahko svojo gostilno. Na prvi pogled se zdi to izredno mnogo. Vendar temu ni tako, če primerjamo te številke z gostilnami in prebivalstvom v stari Ljubljani.
Prednosti gostiln v stari Ljubljani
V prejšnjih stoletjih je bila Ljubljana izredno važno prehodno mesto za ves promet proti Trie-steju. Zato je v razmeroma majhno Ljubljano prihajalo vedno mnogo tujcev, ustavljali pa so se tudi vsi vozniki, ki so tovorili proti Triesteju in še naprej v Udine. Ta izredno živahni tujski promet je seveda že v prejšnjih stoletjih omogočil hiter in velik razvoj gostinstva v Ljubljani. Pa tudi sicer ve povedati zgodovina, da so Ljubljančani zelo ljubili dobro kapljico. Poleg tega so se ljubljanski gostilničarji v prejšnjih stoletjih znali prav dobro zavarovati pred konkurenco v okolici Ljubljane. Stari zapiski, ki omenjajo v zgodovini Ljubljane prvič gostilne, izvirajo iz leta 1488. Tedaj okrog Ljubljane celo miljo daleč ni smela obratovati nobena gostilna. Ta prepoved je bila tako stroga, da ni bilo mogoče ustanoviti v tem okolišu gostilne niti pri fari, niti pri graščini. Obratovati so smele ie stare gostilne, ki so pravico do te obrti že podedovale. Ker je bila Ljubljana tedaj zelo majhna, so imeli Ljubljančani od te prepovedi veliko korist. Tujec v ljubljanski okolici ni mogel dobiti vina in je torej hočeš — nočeš moral priti v Ljubljano.
Strogo nadzorstvo in policijska ura
Obratovanje v gostilnah stare Ljubljane je bilo seveda strogo urejeno po predpisih, ki jih je izdajala mestna gosposka. Ohranjen je županov ukaz iz leta 1564., ki ohravnava obratovanje v gostilnah. Tako tedaj v Ljubljani nobena gostilna ni smela biti odprta čez deveto uro zvečer. Gostilničarjem je bilo strogo prepovedano dajati pijancem pijačo. Postopačem in pijancem pa je bilo prepovedano po gostilnah posedati in igrati. Po deveti uri ni smel na ulicah nihče kaliti nočnega miru. Prepovedano je bilo petje, vriskanje in go-denje. Prav ta prepoved je veljala oh nedeljah med mašo in pridigo. Med službo božjo so zaprli vse gostilne in hudo kaznovali gostilničarja, ki je ta čas dal kakemu gostu jedi ali pijače. Celo tuji popotniki so morali počakati na konec službe božje. Gostilničarji so morali vsakega tujca takoj naznaniti županu. Torej je tudi že pred 400 leti bila vpeljana dolžnost prijavljanja. Leta 1564. so bili slabi časi in je zato župan v vseh gostilnah prepovedal točiti žganje. Še bolj strogo nadzorstvo pa so imele gostilne v kužnih časih. Kadar je grozila kuga, ni smel gostilničar sprejeti nobenega tujca pod streho. Prav čuden pa je bil ukaz iz ieta 1562., ki je prepovedoval meščanom dajati mlatičem, koscem in dninarjem vino. Tudi na polje ga poljskim delavcem ljubljanski meščani niso smeli pošiljati.
Kazni za krokarje
Da so Ljubljančani tudi že pred 400 leti ljubili vinsko kapljico, dokazuje celo inomoški shod poslancev leta 1518. Na tem shodu so bile določene prav ostre kazni za pijance. Tem in tistim, ki bi jim dajali piti, so zapretili,. da jih bodo zaprli v celico za norce, ter jih imeli v njej zaprte tri dni ob kruhu in vodi. Ta kazen je veljala za navadne ljudi. Plemiče in druge boljše gospode pa so kaznovali v denarju. Globa je znašala 6 goldinarjev. Leta 1568. je sklenil mestni svet, naj se vrše ženitovanja in obedi skromno, botrinje pa so bile sploh prepovedane. Policijska ura do devetih zvečer pa je veljala še v začetku 18. stoletja. Leta 1743. je bila šele podaljšana na deseto. Kljub temu pa stari zapiski pričajo, da ko krokali Ljubljančani marsikdaj čez dovoljeno uro. Tako so leta 1748. zasačili ob eni ponoči v gostilni dva razgrajajoča dijaka. Prvega so zapodili iz šole, drugega pa zaprli za osem dni, ker je obmetaval stražo s kamenjem.
Veliko število gostiln
Gostilničarski obrt je bil v starih časih kaj donosen, pa ne samo za gostilničarje, tudi za
mesto. Leta 1701. je trdil župan, da si pomagajo meščanje ravno z vinotočem in da jih večina živi od zaslužka v gostilnah. Leta 1725. je imela Ljubljana ie 394 meščanov v tedanjem pomenu besede, in vendar jih je skoraj četrtina, namreč 64, imelo vinotoče. Leta 1792. je imela Ljubljana nekaj nad 10.000 prebivalcev. Bilo pa je v njej in v predmestjih 162 gostiln in vinotočev, torej približno polovico toliko kot danes, ko je Ljubljana desetkrat večja. Od teh gostiln jih je bilo 47 v mestu, 22 na Poljanah, 31 v Šentpetrskem predmestju, 19 v kapucinskem predmestju, torej v okolici sedanje Zvezde, 26 v Gradišču, 7 pod Gradom v okolici sedanje Streliške ulice, po 5 pa v Kra-kovem in Trnovem.
Cene nekdaj
Ljubljanski gostilničarji so že od nekdaj točili dolenjska vina, ki so šla edino v Ljubljani dobro v denar. Poleg tega pa so uvažali v Ljubljano tudi iz Gorizije in Istrije. Drugi kraji so dolenjska vina le malo upoštevali. Gorenjska nad Kranjem je pila le vina iz Friulija. Gorenjska
pod Kranjem pa je bila navdušena za štajerska vina. Pod štajerskim vinom pa so prodajali marsikdaj tudi hrvaška vina, ki so jih pripeljali po Savi. Zanimiva je preglednica cen za bokal vina iz lela 1719. Dolenjec je veljal 9 do 12 soldov, vipavec 18 soldov, prošek 24 soldov, muškatelec 30, beli in črni teran 18, refoško 24 soldov. Pivo je bilo tedaj po 5 soldov.
Koliko so pospravili v Ljubljani pred 150 leti
Kaj vse je pospravilo 10.000 Ljubljančanov in tujcev, ki so prihajali v mesto pred 150 leti, pove najlepše statistikn od dohodkov iz davščine na izločeno vino. Od 1. novembra 1787 do 31. oktobra 1700 je znašala pristojbina od bokala vina (približno poldrug liter) pol krajcarja. V treh treh letih je mestna blagajna dobila na tej davščini 22.664 goldinarjev in 50 krajcarjev. Na eno leto pride torej povprečno 7558 goldinarjev 16 krajcarjev. Leta 1791. pa je ta davščina vrgla celo 9685 goldinarjev 11 krajcarjev. Ce preračunamo, koliko bokalov so torej Ljubljančani spili 1. 1791., vidimo, da so jih pospravili 1,931.600, kar znese približno 2,700.000 litrov. Pred to ogromno številko se pri današnji veliki Ljubljani konzum vina zdi kar majhen, saj je lansko leto Ljubljana pospravila vina komaj prav toliko, čeprav je desetkrat večja.

Posadimo čim več sadnega drevja
Mnogo sadjarjev je že v lanski jeseni posadilo mlada sadna drevesa, drugi pa so počakali do pomladi. Ti imajo sedaj najprimernejši in zadnji čas, da poskrbe vse potrebno za nov nasad.
Jame in vso potrebno zemljo je bilo treba že v jeseni ali med zimo pripraviti, priostriti in obeliti kole in pripraviti kompost. Tudi sedaj lahko še vedno skopljemo jame za saditev. Toda prst ni tako dobro obdelana in prevetrena in zemlja se v jami ne more pravočasno sesesti in tako je treba pri sajenju več previdnosti, da ue pride drevesce pregloboko v zemljo.
Če je sadno drevo slabo in nepravilno posajeno, nam zlepa ne rodi in zaradi tega marsikdo zgubi veselje do sadjarstva. Kdor hoče sadno drevje res gojiti in ne samo imeli, mora predvsem paziti, da so drevesca pravilno posajena. Preden pa sadimo, moramo izbrati primeren prostor, ki odgovarja tako glede lege in zemlje dolični sadni sorti.
Prav v kratkem poglejmo, kam naj sadimo posamezne sorte. Hruške zahtevajo zavetne in tople lege z dobro in globoko zemljo. Jablane niso za lego tako občutljive in rasto dobro tudi na samem, a potrebujejo mnogo boljšo prst. Orehi uspevajo le v toplih zavetnih legah, kjer se ni bati poznih slan. Marelice posadimo ob zavetne stene na vzhodni ali jugovzhodni strani, le v vinorodnih krajih na prosto.
Ko smo določili drevju primerno lego, se moramo odločiti za pravo razdaljo. To je najtežje, ker bi vsak rad imel že na majhni površini čim več sadnih dreves. Vendar moramo vedeti, da pregosto sajeno drevje slabo uspeva in zaradi tega tudi ne rodi kot bi moralo. Poleg tega pa postane pregosto sajeno drevje bolno, grdo razra-ščeno, pretegnjeno in tudi škropiti iu gnojiti ga ne moremo tako kot je potrebno.
Na planem, kjer imamo več prostora, tudi sadna drevesa bolj razmaknjeno sadimo, drugače pa moramo pri pravokotni saditvi posaditi jablane vsaj 8 do 10 m, hruške pa tudi 10 m vsaksebi. Ako sadimo v vrste, lahko drevesa pomaknemo bolj drugo k drugemu, zato pa razmaknemo prostor med vrstami od 15—20 m. Breskve, češplje, slive, višnje in marelice sadimo 5—6 m narazen. Točno ugotoviti pa se pravo razdaljo nikakor ne da tako na daleč. Najprej je treba poznali sorto, da sploh vemo, kako razsežno krono napravi. Poleg tega se je treba ozirati tudi na to, kaj pridelujemo, oziroma gojimo pod sadnim drevjem. Na zelenjadnem vrtu moramo razdaljo povečati, da dobe rastline dovolj svetlobe, prav tako tudi na njivah in travnikih. Torej moramo zgoraj omenjene more smatrati kot le nekakšno skrajno mejo, čez katero ne moremo brez škode za sadno drevje.
Ko smo se končno odloČili glede lege, zemlje in razdalje, uredimo vse potrebno za nasad. Na določenih mestih izkopljemo jame, ki naj bodo 1.20 m široke in 60—80 cm globoke. Nikakor pa ne sme jama segati do podtalne vode I V tem primeru ne sadimo drevesc v jame, marveč napravimo primeren nasip. K jami navozimo primerne vrtne prsti, potrebnega komposta in gnoja. Predno pričnemo saditi postavimo na sredo jame kol in jamo zasujemo skoraj do polovice z vrhnjo dobro prstjo, ki smo jo prej zmetali iz zemlje in jo po potrebi še premešamo s kompostom. Ko jamo polnimo, zahodimo posamezne plasti, da se zemlja že sedaj usede. Če smo že meseca februarja ali še prej zasuli jamo, nam prsti ni treba zahoditi.
Sedaj pa pride najtežje in sicer določiti pravo višino pri sajenju, da se drevesce z zemljo vred ne bo pregloboko usedlo. Navadno ga uravnamo tako, da pride del, kjer prehaja deblo v korenino (korenjača) za kakih 10—15 cm nad normalno površino zemlje. Bolje je, da ostane drevesce za nekaj centimetrov više posajeno, kot pregloboko.
Drevescu v jami lepo razpeljemo na vse strani korenine, mednje pa zatlačimo dobro vrine prsti ali komposta. Nato nasujemo te zemlje toliko, da so korenine pokrite in zemljo narahlo zahodimo. Na vrhu denemo okrog gnoj, vendar tako, da gnojni kolobar ne sega do debla. Vse skupaj pa Se zasujemo z zemljo, ki je bila vzela z dna jamo in napravimo kolobar, ki naj visi navznoter, da se deževnica in voda pri zalivanju izteka k drevesu. Ta kolobar naj ima velikost obsega jame. Posajeno drevesce narahlo privežemo in prav izdatno zalijemo.
Preden posadimo spomladi drevesce, ga moramo na vsak način primerno obrezali. Res je sicer, da bo obrezano drevesce kako leto kasneje rodilo, a to ravno hočemo, dn se drevo prej okrepi, pravilno razraste in šele nato rodi. Na ne-obrezanih drevescih se veje razpotegnejo, so slabotne in vse skrivljene, tako da niti sadu ne morejo obdržati.
Spomladi obrežemo drevesce tik pred saditvijo. Najprvo obrežemo in odstranimo vse poškodovano korenine in sicer naj bo rez navpična, da je rana čim manjša. Manjše korenine in koreninice čim bolj varuj! Zapomniti pa si moramo, da čim bolj smo primorani prikrajšati korenine, tem bolj je treba tudi krono obrezati.
Za krono zadostujejo pri lepem in zdravem drevesu 3—4 stranske veje. Pri slabo rastočih sortah jih pustimo navadno le 5. Pazimo, da so veje pravilno razvrščene na vse strani, vse od-višne odstranimo.
Zelo važno je vprašanje, za koliko naj skrajšamo veje pri saditvi mladih drevesc. Tudi tu je kočljivo na daljavo svetovati, ker je pač vsako drevesce drugačno. Na neobrezanem drevescu so zgornje veje največje, zato jih tudi najbolj pri-režeino. Čim niže gredo veje, tem krajše so, zato jih tudi mi vedno manj prikrajšujemo. Celotno obrezano drevesce naj ima obliko ne preveč nagnjene strehe. Vedeti pa tudi moramo, da so očesa v sredi vejic najprimernejša, ker so dobro razvita in dovolj odporna, zato režemo tako, da ostanejo srednja očesa na koncu obrezanih mladik.
Veja voditeljica mora biti najdaljša, vsaj za 10—15 cm daljša od drugih. Stranske vejice režemo tako, da ostane oko na zunanji strani, veja voditeljica pa naj ima oko v nasprotni smeri od prejšnje rezi, da se deblo izravna
M. J.
\ Aleševi mami v spomin
(Govor ob grobu.)
Spoštovana gospa, dobra mama Aleševa*
Odkar ste zatisnili dobre oči, mi hodi na spomin zgodba, ki nam jo pripoveduje sv. Luku i
Apostolskih delih. V Jopi je bila kristjanka pc imenu Tabita. Rila je polna dobrih del in je delila obilo miloščine. Tiste dni pa je zbolela in umrla Umili so jo in položili v zgornjo izbo. Ker pa s« učenci slišali, da so Peter mudi blizu ondi, so poslali k njemu dva moža s prošnjo: Ne odlašaj priti k nami Peter je vstal in šel z njima. Ko je priše, so ga peljali v zgornjo izbo in pristopile so k njemu vse vdove ter s solzami v očeh kazale plašče in oblačilu, ki jim jih je delala in delila Tabita, ko jc bila še med njimi. Peter je vse odpravil ven, |H)kleknil in molil. Nato so je obrnil proti truplu in rekel: »Tabita, vstanil< Tabita je odprla oči in ko jo zagledala Petra, je sedla. 1'etei ji je podal roko in jo vzdignil.
Ta zgodba mi bodi na um, odkar ste zatisnili svoje dobre oči. Saj je tudi Vas, poleg vseh drugih vrlin, bila predvsem sama dobrota in odšli sto tako'hitro od nas. Saj, kdor Vas jo videl še zadnjo čase vse vso telesno tako čvrsto in čilo in duševno tako vedro in šegavo, bi mislil, da ste se lo ra dva, tri dni zaprli svojim znancem in prijateljem v svojo izlw>, in si komaj more misliti, da stf legli v grob k svojemu inožu Antonu, ki Vam je v svoji bolezni naročal, da pridite le kaj kmalu za njim, a Vas je vendarle moral čakati celih 17 let.
Za Vami žalujejo nelo nečak Tone in Številno sorodstvo, marveč tudi premnogi gostje, ki jim je bila Vaša hiša pravi Emavs, kjer so dobivali poleg dobrega okrepčila po vrhu še dober svel in prijazno besedo, ki sta dostikrat več vredna ko vse drugo okrepčilo, gostje, ki danes premnogim ni dano, da bi Vam zaklicali poslednji zbogom. Žalujejo za Vami premnoge dobrodelno ustanove, ki ste jih vsevdilj radi podpirali; razno fjotrebne cerkve, žalovali bi za Vami še naši farni patroni, 6veti Kocijani, ki 6te vedno tako razumevali njihove potrebe, zlaeti še zdaj, ko smo jim razširjali hišo; žalovali bi za Vami, če Vas ne bi z Vašo smrtjo sprejeli v svojo sredo. Žalujejo premnogi reveži in siromaki, ki so pri Vas vselej našli razumevajoče srce in odprte roke.
Naj se Vam zahvalim za vse dobrote v imenu naših farnih verskih in dobrodelnih ustanov; v imenu revežev in potrebnih našo fare; v imenu naših farnih patronov. ki jih izprosite. naj svoji cerkvi kmalu obude Vas vredno naslednico; slednjič naj se Vam zahvalim še v svojem imenu, da ste mi po smrti moje drage matere bili nekako druga mati in ste mi stali ob strani zlasti v bridkostih, ki jih je bilo dovolj in ki so mi jih prizadevali predvsem tisti, ki so za to imeli najmanj vzroka, ali vsaj najmanj pravice.
Ce o kom. velja o Vas lejia slovenska prislo-vlca, da ste bili dobri kakor kruli. Moči za vse te dobrote pa Vam jo dajal tisti božji kruh, ki sto ga uživali slednji dan in ki nam ga daje tisti, ki je hodil po svoji domovini in dobrote delil. Tisti, tudi upamo, da tro nad Vami v piolni meri izpolni) svojo obljubo: Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.
Blaga gospa, dobra Aleševa mama, počivajte v Bogul	Janez Pucelj, župnik.
Temeljita pomoč
Nov zverinski umor »partizanov«
Ljubljana, 5. febr.
Te dni je po divjaški besn06ti »partizanov« prišlo do uboja cele družine. Zločinci so, preoblečeni v vojaško obleko obmejne straže, vdrli v hišo 42 letnega mizarja Ivana Urbanca ter zverinsko ubili družinskega poglavarja in njegovo 21 letno hčer Ivanko, drugo 19 letno hčerko Marijo pa pustili težko ranjeno. 15 letni sin Ivan, ki je edini preživel žalostni umor, se je mogel skriti pred oč- j mi partizanov, ki so razmeearili Urbanca in nje-	Za nič je tisti pes, ki ga lahko primeš za
govi hčerki.	' rep.
; Samo malo še počakaj! Tu spodaj bom vsak
• trenutek gotov, nakar ti bom takoj prišel pomagat. 1 *
KULTURNI OBZORNIK
Smrt treh franooskih pisateljev
Zadnje tedne so v Franciji umrli trije znani pisatelji: namreč: romanopisec Louis Bertrand in Marcel Prevost ter pesnik Maurice Magre.
Maurice Magre je rodom iz južne Francije, iz Languedoca, rojen v Toulousi 1. 1877. Kot pesnik je začel razmeroma zgodaj ter je že do 1. 1906 izdal štiri zbirke pesmi. Pisal je tudi v prozi ter je izdal sedem knjig povesti, dočim njegovo dramat-sko udejstvovanje ni imelo velikega uspeha, ker je bilo samo na oder prenesena lirika. Prav zaradi tega njegovega prefinjenega simbolizma in lirizma se ni obdržala nobena njegova igra na odru. Kot pesnik pa spada med znane francoske simboliste fin de siecla ter bo njegovo ime živelo v zgodovini francoskega pesništva.
Bolj znan v inozemstvu je bil Marcel Pržvost, ki je bil pravo dete Pariza, v katerem se je rodil 1. 1862. Do leta 1890 je bil zaposlen kot inženir, šele potem se je ves predal književnosti ter je postal eden najbolj popularnih modernih francoskih pisateljev v svetu. Prevodi so se kar širili ter imamo .tudi Slovenci marsikaj prevedenega izpod njegovega peresa. Prvi roman se je imenoval »Le Scorpion« (1887), na kar so sledili »L'Automne d'une femme« (1893) ter »Les Demi Vierges« (1894). Ta dela so znana po svoji enostranski erotičnosti ter predstavljajo pravo pariško vzdušje fin de siželejevega polsveta, dekadence in seksualne romantike. Po letu 1900 sc je precej izmotal iz tega omamljivega seksualnega ozračja ter je začel rea-lUtiinej« gledati na okolico in jo opisovati. Tako
je potem dobil glas enega najboljših analizatorjev družabnih in zlasti psiholoških zapletov in kompleksov, kakor se kaže v romanih »Les vierges fortes«, M. et Mme Moloch, Feminiatž, Le Re-traite ardente 1922) itd. Neke svoje romane je tudi sam priredil za oder ter so imele velik uspeh. L. 1909 je bil izbran za člana Francoske akademije na mesto dramatičnega pisatelja Sardouja.
Kot tretji pa je umrl znani katoliški pisatelj in znanstvenik Louis Bertrand, rojen 1. 1866 v Spin-courtu ter je bil vseučiliški profesor književnosti v Aixu, potem pa v Afriki v Alžiru, kjer je dobil tudi okvir za svoje zgodovinske romane, med katerimi je najbolj znan Sanguis martyrum (1918) »Kri mučencev«, ki jo je tako mojstrsko pred leti poslovenil dekan Rejec. Ta roman je po Quo vadisu najboljša povest iz prvih časov krščanstva, ter bi zaslužila, da bi se kar najbolj razširila med bralci. Ali ga ne bi kazalo ponatisniti v Slovenčevi knjižnici? Ob njej je Bertrand tudi konvertiral, oziroma je doba že plod konverzije, do katere ga je pripeljal študij sv. Ciprijana, ki mu je nudil tudi snov preganjanja prvih kristjanov v Kartagini. 2e prej je napisal še več povesti, da jih imenujemo samo po naslovih: Le sang des races (1897), La Cina (1901), Le Rival de Don Juan (1903), LTnva-sion (1907). Pozneje za Krvjo mučencev pa je napisal naslednje knjige: LTnfante (1920), Jean Per-bal (1926). V teh svojih deloma zgodovinskih romanih je Bertrand najboljši naslednik Flaubertove literarne metode in njegovega realističnega romana, natančnega, na študijah temelječega opisa ter nazornosti. Tako je tudi Bertrand postal mojster sloga, zlasti še govorniškega sloga. Te odlike imajo tudi njegovi potopisi (Mirage Oriental, 1909, Livre de la Mediterannče 1913) ter življenjepisi svetnikov, ki jim je posvečal veliko pozornost in študije, tako knjige o sv. Avguštinu, o sv. Tereziji, ter tudi o Ludviku XIV. Ud 1. 1924 je Luis
Bertrand tudi član Akademije znanosti in umetnosti v Parizu, ki je tako v kratkem izgubila dva svoja nesmrtnika
•
Hrvatski književnik Vilko Ivanuša ob priliki slovenske predstave Remčeve Magde v Zagrebu.
Igralska družina Slovenske Kmečko-delavske 6loge v Zagrebu, ki jo vodi Davorin Petančič, je uprizorila Remčevo Magdo. Istočasno pa je izdala tudi program v obliki nekakega Gledališkega lista, v katerem je nekaj uvodnih besed napisal prof. Joža Gregorič o vsebini in 6mislu Magde, nato pa hrvatski književnik Vilko Ivanuša nekaj besed kot uvod v uprizoritev Magde v Zagrebu. Tu govori o 6voji ljubezni do 6loven6ke književnosti in kulturnega življenja 6ploh, katerega je vedno 6 simpatijami spremljal. Mnogo let je tudi pisal jx>-ročila o slovenski kulturi jx> hrvatskih listih ter 6e udeleževal V6eh 6lovensko-hrvatskih kulturnih manifestacij. Ta ljubezen se mu je sedaj še okrepila. Omenja tudi iz zgodovine sodelovanja hrvatskega in slovenskega naroda ob Gubcu, pisateljev pa ob Šenoi, ki je motiv za svojo najlepšo novelo Karanfil s pjesnikova groba vzel na Prešernovem grobu. V zadnjem ča6u 6e je tem zvezam posvetil zlasti Ivo Kozarčanin, ki je pred letom tako tragično umrl. Nato pa pove zanimiv 6jx>min na njeno hrvatsko uprizoritev v osiješkemu gledališču. »Ta drama m> je ostala v globokem sjjominu, odkar sem jo prvič videl pred kakimi tremi,, štirimi leti. S 6vojim realizmom in globoko problematiko je napravila name silen vtis. Dramo so uprizorili osiješki igralci v režiji Hinka Tomašiča Pavla je igral Milivoj Gamza, Magdo Nevenka Veselinovič. Petra pa Ivo Leiner. Scensko opremo je izvršil Gj. Petrovič. Režija, izvedba in 6cena so bile na višini. Neki prizori so mi ostali še doslej nepozabni. Predvsem oni prizor ob 6rečanju 6 Pesni-
kom. Gledališče pa je bilo fa večer 6koraj prazno: široki publiki nista bila avtor in njegova drama jx>znani. O odličnem komadu in igri 6e je poučilo šele jiotem jx> pozitivnih ocenah. Toda mi maloštevilni, ki 6mo 6e tedaj udeležili premiere, smo bili nagrajeni z umetniškim užitkom za zaupanje v avtorja in njegovo umetnino.« Tako je Magda dosegla v Osijeku moralen uspeh, še večjega pa v Zagrebu. 2e prej pa 6o jo igrali tudi že v Skoplju. Tako je ta slovenska drama uspevala v tujini. Ali bi ne kazalo igrati tudi kakšne Remčeve drame v Ljubljani? Morda »Magdo«, ki je že 6voj ča6 imela U6peh, predvsem pa bi nasvetovali »Kirke«, ki pri na6 še ni doživela krstne predstave, pa 6e mi zdi najboljša Remčeva igra poleg za en
večer prekratkih »Užitkarjev«.
*
Zbirko politične literature pod naslovom Vojna v Evropi je najxivedalo založništvo Mondadori. V nji hoče v velikih kvartih r>o 180 6trani dati j>osamezne preglede najnovejše svetovne vojne 6 kronološkimi fiodatki ter zemljepisnimi kartami kakor tudi mnogimi slikami. Napovedani so sedaj (rije deli in sicer naslednji eešitki: I. skupino začenja uvodni zvezek Caria Scarfoglia: Pred sedanjo vojno. Nato pa slede: »Poljski zgled« (In-dro Montanelli), »Nevihta nad fjordi« (Anonim), »Usoda nižinskih dežel« (Virgilio Lilli), »Vojna nad Alpami« (Sandro Volta in Giorgio Cabella. II. skupina: »Novi Atenci« (Carlo Bernari), »Usoda Belgrada« (Paolo Monelli), »Strele nad Kreto« (Vero Roberti), »Od zahoda do vzhoda po Sredozemlju« (Aiberto Mondadori). III. skupina: >Okno v Evrofio« (Oiovanni Artieri), »Rdeči trg« (Lamberti Sorrentino), »Topovi in žito« (Salvatore Aponte) ter »Vojska na pesku« (Bruno D'Agostino.) Zvezki posameznih 6kupin bodo povezani * samo knjiga
fUKace
Koledar
Sobota, 7. mnrca: Tomaž Akvinski, spozna-valec in cerkveni učenik; Gavdioz, sjioznava-lec; Evbul, mučenec; Revokat, mučenec.
Nedelja, 8. murca: Tretja postna nedelja. Janez od Boga.
Nov! grobovif
+ V Sori pri Medvodah je 1. marca v 86. letu starosti mirno v Gospodu zaspal posestnik Lovrenr Čertanec in bil pokopan 3. t. m. v Sori. Pokojniku večni mir in pokoj, sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Vseučiliška organizacija v Ljubljani
razpisuje skupno z Italijan. Kulturnim Institutom natečaj za monografijo z naslovom: »Kraljevi ukaz z dne 3. maja 1941-XIX, štev. 291, o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine in njegovi odsev) na italijansko slovenske kulturne odnose. Natečaj je na-mnnien članom Vseučiliške organizarije in Italijanskega Kulturnega Instituta. Monografije, ki niso napisane v italijanskem jeziku, ne smejo presegati več kot petnajst strani, pisanih na stroj in morajo biti oddane do 30. aprila 1942-XX zaupniku Vseučiliške organizacije v Ljubljani, dr. inž. Carri. Predložene monografije bo presodila komisija, sestavljena iz predstavnika Visokega Komisarja, rektorja vseučilišča, zaupnika Vseučiliške organizacije, ravnatelja Italijanskega Kulturnega Instituta, enega vseučiliškega profesorja in profesorja italijanske zgodovine na vseučilišču. Dvema najboljšima monografijama bosta podeljeni dve štipendiji za brezplačno dvomesečno bivanje v Italiji v poletni dobi. Omenjeni štipendiji podeljuje Ekscelenca Emilio Grazioli. Za eventualna pojasnila se morajo udeleženci natečaja obrniti na zaupnika Vseučiliške organizacije v Ljubljani.
Izšla je važna knjiga: Dr. F R. GRIVEC
Po pravici smo ponosni na starodavne brižinske spomenike, priče našega jeiika kakor so ga govorili naš' pr ade li pred tiscč leti. A doslej še nismo imeli nobene polju Ine izdaje leh pomembni spunenikov nase preteklosti. Nova izdaia brižinskib spomenikov, ki jo je oskrbel dr. Fr. Grivec pa je ša toliko pi rneni-bnejša, kfr poljudni 8'oe združuje z zniin-tveno natančnostjo in po laia odločilno važne nove izsledke. Obenem pa živahno osvetljuje umetniško govorniško književno obliko drugega spomenika ter zanimivo pojasnjuje njegovo izredno globoko versko vsebino. Sledovi sv. Cirila in Metoda so mojstrsko vtisnjeni našim najstarejšim književnim spomenikom, tako da jih uvrščajo, med najznačilnejše odlomke krščanske književnosti, vredne pezornosti in proučevanja meJnarodne znanosti, nadvse pa pomenljive za našo
zgodovino in književnost. Nova poljudna izdaja hrižinskih spomenikov nam vse to prav živo pojasnuje ter dopolnuje z izredno važnimi novimi znanstvenimi dognanji. Vsak slovenski izobraženec nai bi to knjigo pazljivo prebral
in ji utiral pot v širše sloje našega ljudstva. Cena: broširana lir 12—, kartonirana lir 18"—. Ljudska knjigarna v LJubljani
—	Slovesno praznovanje papeževega škofovskega jubileja. Glavni odbor, ki pripravlja po vsej državi proslave 25-letnice škofovanja sedanjega papeža Pija XII., je že končal svoje delo. Glavni funkcionarji osrednjega odbora so spored predložili tudi sv. očetu, ki ga je odobril s pripombo, naj bodo proslave skromne in v skladu s časi, ki jih preživljamo. Te dni pa se povsod spominjajo tretje obletnice, odkar je bil izvoljen papež Pij XII.
—	Durejeva hčerka odlikovana. Pred nekaj dnevi je bila v Uradnem listu objavljena odredba, po kateri je bila odlikovana z bronasto kolajno za vojaške vrline Ducejeva hčerka Edda, soproga zunanjega ministra grofa Ciana. Utemeljitev odlikovanja pravi, da se je grofica Ciano prostovoljno prijavila med sestre Rdečega križa in je nudila svojo pomoč ranjenim vojakom na albanskem bojišču. Ravno ko je bila na bolniški ladji ob obali, so priletela sovražna letala in z bombami obsula ladjo. S poškodovane ladje so morali hitro odnašati ranjene vojake, ki so jih malo prej vkrcali, da bi jih prepeljali v domovino. Pri reševanju ranjencev se je grofica Ciano hrabro vedla in je zapu-
stila ladjo šele tedaj, ko so rešili vse ranjence, kar jih je bilo mogoče rešiti.
—	Učite se strojepisja — Novi strojepisni tečaji (dnevni in večerni) [irično 9. marca. Pouk |>o desetprstnem sistemu. Največja moderna strojepis-nira. Informacije, prospekte daje: Trgovsko uči-liščo »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
—	Stenografski tečaji — novi—se prično v ponedeljek 9. marca. Vpiše se lahko vsakdo. Posebni oddelek za dijake-inje. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
—	General Giuseppe Miiller umrl. V vzhodni italijanski Afriki je v starosti 55 let umrl general Giuseppe Miiller, ki ga je pred leti odlikoval vojvoda Aosta, ki je sedaj skoraj istočasno umrl. Odlikovan je bil za zasluge pri zavzetju Berbere, Rajni general Miiller je sodeloval v libijski vojni, v svetovni vojni in v dveh zadnjih vojnah za pridobitev imperija.
—	Drugi vojaški kurat padel v Rusiji. Italijansko časopisje poroča z vzhodnega bojišča, da je tam padel v prednjih vrstah tudi vojaški duhovnik don Davoli, iu je bil kurat pri tretjem hersaljorskem polku. Davoli je bil že drugič na bojišču in je z vojaki delil dobro in slabo. Ko je polk, pri katerem je opravljal svojo službo, prešel v boje, je šel z niim in v prednjih vrstah ga je doletela tudi smrt. Poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji je predlagal Davolija v posebno hrabrostno odlikovanje za njegovo neustrafenost. Davoli je drugi italijanski vojaški duhovnik, ki je padel na ruskem bojišču.
—	Nov komet odkrit. V Faenzi so v observatoriju Bendandi med opazovanjem zadnjega luninega mrka v noči od preteklega ponedeljka na torek odkrili doslej še nezaheleženi komet.
—	Nemščina obvezen predmet v grških trgovskih šolah. Grški prosvetni minister je odredil, da se na vseh trgovskih šolah v Grčiji uvede nemščina kot obvezen učni predmet

< sfi CVS*; i
1 Pouk na Mestni ženski realni gimnaziji in na Mestnem trgovskem tečaju se bo nadaljeval v ponedeljek, 9. marca, v j>oslopju Mladike po dosedanjem urniku.
1 Fatma in Avguštin, dvoje čistih, v mladi, nekaljeni ljubezni vžganih src, sta glavni osebi misijonske drame »Puščava bo cvetela«, ki jo bodo ponovili v frančiškanski dvorani v nedeljo, 15. marca ob petih popoldne. Dejanje se odigrava na zgodovinskih tleh velikega krščanskega misleca sv. Avguština. Vso igro prepleta globoka krščanska misel žrtve in samoodjiovcdi iz ljubezni do Boga in do ne-umrjočih duš tisočev poganov, ki ječe v temi nevere. Misijonski poklic je v njej prikazan v vsej svoji lepoti in tegobi, v vsej požrtvovalni in nesebični ljubezni. — Ker je pri zadnjih predstavah premnogo ljudi odšlo, ne da bi dobili vstopnice, in je zanimanje tudi za to predstavo zelo veliko, prosimo, da si vstopnice, ki so po 5 in po 3 lire, oskrbite v predprodaji pri Sfiligoju. — Družba za širjenje vere.
1 Abonenti reda A bodo imeli v soboto ob 17.30 predstavo romunske komedije, ki jo je napisal Vic-tor Eftimiu: »Človek, ki je videl smrt«. V tej trj-dejanki pisatelj duhovito ironizira provinoialno življenje, njegovo majhnost in nepomembnost. Vanj zanese potepuh razburjenje, dejavnost in konflikte. Nasprotje med njegovo in meščansko miselnostjo ustvarja temelj za koncept zapleta. Igrali bodo: Cesar, Gabrijelčičeva, Šimcičeva, VI. Skrbinšek, Raztresen in Jan. Režiser in scenograf: inž. arh. Bojan Stupica.
1 Zabavna in vesela mladinska igra P. Golie »Princeska in pastirček« bo uprizorjena v nedeljo ob 14 po cenah od 10 lir navzdol. V tej ljubki in pestri igri spozna mladina dogodivščine princeske in pastirčka, ki uideta skupaj v gozd in doživita nenavadna presenečenja. Zabavni veterani, šsgavi kuharček, botra Šuma in gozdne živali prispevajo svoj del k učinku igre. Režiser: prof. Šest Scenska glasba: dr. Cerin.
1 Abonenti reda B bodo imeli v soboto ob 17 predstavo Donizettijeve komične opere »Don Pa-stjualec. Peli bodo: Pasqualeja — Betello, Malatesto — Janko, Ernesta — Sladoljev, Norino — namesto obolele Ivančičeve — Mlejnikova, notarja — Jel-nikar. Dirigent: A. Neffat. Režiser: R. Primožič. Inscenator: inž. arh. Franz.
Potovanie kranjskega plemiča po ifialiii (1649-1651)
(Konec.)'
Naprej je potoval Jurič v Lucco, »republiko«. Mesto s tremi vrati odpira samo ena vrata tujcu, ki mora povedati svoje ime. »Če so v kakšnem kraju,« pravi baron, »stroge straže, so tukaj, zakaj, dasi je kraj majhen, vendar je vsako noč do 300 oboroženih mož na straži, tu pač velja: .Libera Lucca tremit, du-cibus vicina duobus.'« Tu je naletel na posebno previdnost proti požarni nevernosti. Glede tega pripominjo: »Takoj pri obzidju je veliko poslopje, trdnjava, citadela, ki je določena pekom, v njej' je 9 peči, kjer pečejo. Ko je kruh pečen, ga nosijo domov ali v posebno shrambo, to se godi zato, da se varuje pred ognjem, ki je že večkrat izbruhnil zaradi pekov in povzročil veliko škode.« Skozi P is to j o je Jurič dospel s svojim spremstvom v Prato, eno izmed 4 najimenitnejših trdnjav v Italiji, in nato v C a s t e 1, tri milje od Firenze, prelep zabavni vrt velikega vojvode s krasno palačo, kamor zahaja poleti velika vojvodinja z mlado gospodo na svež zrak. Baron ga imenuje zemeljski paradiž, zaradi lepih vodometov.
Firenze imenuje »po splošnem mnenju najlepše mesto, ne le v Italiji, temveč na vsem krščanskem svetil«. Poudarja da ima to mesto lepe vrtove, ceste in plemiške palače — teh okrog 1600 — med trgovci so zlatarji in ki kupčujejo s svilo, najimenitnejši. V vojvod-ski palači je občudoval vojvodov namizni pribor, iz čistega, kovanega zlata umetno izdelan in razne dragocenosti, med njimi umetno uro, v kateri poteka sonce s planeti skozi vse leto, potem Kristusovo trpljenje, umetno izdelano, ocenjeno na 60.000 kron, poklon cesarja Ferdinanda II. velikemu vojvodu, tudi prelepe iz-
BojiSče v Libiji; Uničen angleJki tank na ironti v MarmarikL

delke iz ebenovine, darovane princu Matiji na cesarskem dvoru. Ves navdušen je bil Jurič v palači Pit t i, ki je tako okrašena, da je ni mogoče dovolj opisati. Zelo ga je zanimala ja-halnica in poleg stoječa menažerija. Po opisu mnogih ostalih znamenitosti v Firenzi, zlasti cerkev, citadele, zvonika, Palazzo della Signo-ria itd. pravi: »Dobro vem, da ni vse zaliavno opisano, zato so knjige tukaj, kakor Scotus in druge, opisujem le to, kar sem videl s svojimi očmi.«
Naši popotniki so se poslovili 20. aprila od Firenze in odpotovali čez Fiorenzolo v Bolo-gno, »kjer smo morali dolgo časa čakati na ugoden veter, 11. maja smo se vkrcali na lad jo za Trieste ter bili dva dni na morju, prišli 13. maja v Trieste, ki pripada mesto s pristaniščem Nj. Veličanstvu cesarju«. Jurič hvali tukaj lepo trdnjavo, dobro opremljeno z mu-nicijo in moštvom. V času njegove navzočnosti so baš zidali jezuitsko cerkev, »lepo stavbo, ki pa bo po vsem videzu počasi dozidana.«
Odpotovali 60 iz Trie6ta 15. maja na konjih do Vrhnike, nato po vodi do Ljubljane, kainor so srečno dospeli že 16. maja 1651. Tu so malo
Eočivali. »Ker se je nahajal — tako zaključuje aron Jurič svoj obsežni dnevnik — njegova milost gospod grof pl. Blagaj s svojci v Toplicah, smo takoj prihodnji dan na vse zgodaj odpotovali in prišli še tisti dan v Struge, dan pred praznikom Ascensionis Christi. ki je bil 18. maja, odjezdili z velikim veseljem proti Toplicam, misleč, da bomo prišli še do sv. maše, ki pa je že minila, potem sem najvdanejše poljubil svoji srčno ljubljeni nevesti roko, nato svojemu milostnemu gospodu očetu in gospe materi ter sem pozdravil po dolžnosti vse svoje nnvzočne prijatelje in znance ter tako zaključil svoje potovanje z veselim svidenjem. Vsemogočni Bog daj svojo milost in blagoslov, da bi to potovanje ne bilo le v korist moje duše in večnega zveličanja, temveč tudi v slavo in čast domovine. Amen.«	D.
1 Slovenski gledališki konzorcij je poklonil namesto venca na grob predsednika A. Praprotnika 1000 lir za podporo najpotrebnejšim slovenskim igralcem. Združenje gledaliških igralcev se za velikodušni dar toplo zahvaljuje.
Gledališče
Drama. V soboto, 7. marca, ob 17.30: Človek, ki je videl smrt. Red A. — V nedeljo, 8. marca, ob 14: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Zaljubljeua žena. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
OPERA. V soboto, 7. marca, ob 17: Don Pa-
squale. Red B.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Du najska cesta b; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Radio Ljubljana
Sobota, 7. marca: 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Slovenska glasba (v odmoru napoved časa). 8.15 l'oro-čila. 12.15 Koncert klavirista Marijana Lipovška. 12.35 Trio na klarinetih. 13 Napoved čiisa in poročilu. 13.15 Vojno poročilo. 13.17 Ljubljanski radijski orkester. 14 Poročila. 14.15 l'renos ia Tokia. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Novo plošče Cotra. 18 Velikonja: predavanja za gospodinje: Kuhinja spomladi. 1».30 Poročila v slovenščini, lil.45 Na harmoniko igra Vlado Golob. 20 Napoved časa in poročila. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. 20.40 1'renos, posvočen Madžarski. 21.10 Orkester pod vodstvom Cojaua Adamiča. 22.20 Simfonična glasba. 22.45 Poročila.
Z Gorenjskega
Umrla je v Stari Fužini v Bohinju 37 letna Ivana Štros, ki je zapustila šest mladoletnih in nepreskrbljenih otrok.
Mladina in prostovoljno kmečko delo. Na poziv mladinskega vodje za Gorenjsko, Rauterja, se je zbralo v Radovljici okrog 150 fantov in deklet v starosti od 14 do 20 let. Navzoči so bili tudi starši. Okrožni kmetovalec Mayer jim je govoril o pomenu poljskega dela na Koroškem in o prednostih izmenjave mladih moči v kmečkih podjetjih. Nalo se je mnogo fantov in deklet prijavilo k prostovoljnemu kmečkemu pomožnemu delu.
Na Jesenicah je umrla Antonija Peternel, ki se je že pred desetletji preselila iz Južne Tirolske na Jesenice, ki so ji postale druga domovina.
Koncert komornega tria pod vodstvom profesorja Nasta je bil v Kamniku. Igrali so skladbe HSndla, Haydna, Mozarta, Beethovena in drugih. Koncert je bil prav dobro obiskan.
K pouku za voditelje mladine Karntner Volksbunda se je v Domžalah zbralo 70 voditeljev za okrožje Kamnik. Okrožni vodja Ebner je pripravljal mlade voditelje za delo v Volksbundu.
400 novih članov Karntner Volksbunda je bilo nedavno sprejetih v Mengšu. Dvorana je bila lepo okrašena, sodelovala je mengeška godba, otroci so pa prepevali. Govoril je vodja oporišča Leopold Hopfgarlner.
Nesreča. V tovarni »Intex« v Kranju je skladiščni delavec Bernard Ivan tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico na Golnik.
Kuharski tečaj se je nedavno vršil v Puter-hofu pri Tržiču. Udeleženk tečaja je bilo 32.
S Spodnjega štajerskega
Vojaški koncert v Slovenj. Gradcu. Pred kratkim je koncertirala v Slovenjem Gradcu vojaška godba v korist zimske pomoči. Koncert je bil dobro obiskan in je lepo uspel.
Žetev smrti. V Mariboru je umrla hčerka sprevodnika, Magdalena Hojnik, dalje vdova pisarniškega sluge državnih železnic Elizabeta Paliole v visoki starosti 85 let in 72 letna gospa Marija Gla ser, vdova po odvetniku. V Rošpohu pri Mariboru je umrla 451elna Frančiška Ločičnik, stara 45 let. V Leitersbergu je v 82. letu življenja umrl posestnik Franc Kothbauer, v Celju pa knjigovodja Vincenc Gajsek.
Iz Hrvatske
Preosnova hrvatske vlade. — Poglavnik je podpisal odredbo, s katero je postavil za prosvetnega ministra dosedanjega državnega tajnika v tem ministrstvu, profesorja Ilatkoviča. S tem je profesor Ratkovič prevzel v svoje roke resor. ki ga je do svojega imenovanja za poslanika v Berlinu imel prej Doglavnik dr. Budak. Prav tako je postavljen za državnega ministra Janko Tortič, dosedanji opoilnomočeni minister ter dodeljen za delo v predsedništvo vlade. Janko Tortič je bil prej poslanec ter je v bivši Jugoslaviji vodil zagrebško podružnico belgrajske Avale. Za ustaški pokret je postal zaslužen predvsem s tem, da je pripravljal in vodil vso akcijo za pristopitev odnosno priključitev bivše I1SS ustaškemu pokietu. Istočasno z imenovanjem dveh novih državnih ministrov je upokojen bivši minister za obrt, veleobrt in trgovino Marijan Simič.
Sprejem v čast Poglavniku na nemškem poslaništvu. Ob priliki podelitve najvišjega nemškega odlikovanja, nemškega orla, ki ga ie dobil poglavnik od Hitlerja, je priredil nemški poslanik v Zagrebu v ponedeljek zvečer v nemškem poslaništvu večerjo, na katero je bil po-
vabljen Poglavnik z vsemi svojimi sodelavci, ministri, vojaškimi poveljniki in glavnimi funkcionarji v ustaški organizaciji. Navzoči so bili tudi voditelji nemške narodnostne skupine na Hrvatskem. Veter je potekel v duhu tesnega prijateljstva med obema državama.
Voditeljice ženskih ustnikih organizacij pri Poglavniku. — Poglavnik je oni dan sprejel V6e voditeljice ženskih ustaških organizacij, ki so mu ob tej priliki poročale o delovanju teh organizacij v posameznih pokrajinah. PaveliČ je imel nanje tudi navduševalen govor, s katerim jih je jx>zivol na še večje udejstvovanje, da bo mladina lahko branila vse pridobitve ustaške-ga pokreta.
Enotno blago za obleke. Posebni strokovni odbor je določil enotno blago, ki ga bodo smele izdelovati hrvatske tvornice.
Iz Srbije
Razdeljevanje zdroba za otroke v Belgradu.
Ravnateljstvo za prehrano je pozvalo vse družine, ki imajo otroke, stare od 6 do 18 mesecev, da se morajo prijaviti pri svojem trgovcu zaradi preskrbe z zdrobom. Seznam otrok mora predhodno potrditi pristojna krajevna policijska oblast. Zdrob bodo dobili suino otroci, ki so rojeni ined t. marcem 1040 in 1. septembrom 1941. Kdor bi navedel starejše ali pa tudi mlajše otroke, bo strogo kaznovan.
Poziv vsem gostilničarjem in restavrater-jem. Strokovno združenje gostilničarjev je pozvalo vse svoje člane, da mu morajo čimprej sporočiti, če so vodili sedanje svoje lokale že pred 6. aprilom leta 1041, ali so se pa šele po tem datumu priselili v Belgrad in tam odprli sedanje lokale.
Zaradi hude zime so se v nekaterih srbskih krajih pojavili volkovi. Tako so prišle na postajo čičevac kar štiri zverine. S postajnega območja jih je prepodilo železniško osebje. V doline je prišla iskat hrane tudi druga divjačina. Predvsem zajci, ki so bili ponekod že tako sestradani in izmučeni, da so jih kmetje lahko lovili z rokami.
Srbski minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je dosedanji Dom narod, zdravja v čnčku spremenil v Ždravstveno jiostajo ter jo priključil Domu narodnega zdravja v Kra-ljevu.
Petrolej za pšenico. V Paračinti so pričeli deliti kmetom petrolej. Vsaka domačija ga dobi določeno količino. Namesto z denarjem morajo kmetje plačevati petrolej s pšenico.
Dosedanjo živinorejsko postajo v Arandje-lovcu je sedanja srbska oblast opustila, namesto nje je pa kraju preskrbela veliko drevesnico.
Združenje srbskih mirnodobskih vojnih invalidov lahko nadaljuje svoje delovanje. Omenjeno združenje je dobilo tozadevno dovoljenje od nemških vojaških oblasti. Predsednik združenja je Rajko Jovan.
Novi državni muzeji na Hrvatskem. Za Zagrebom dobi zdaj državni muzej tudi Osijek. Novi državni muzej bo prevzel tamošn ji mestni muzej ter ga bodo še s[>opolnili z novimi kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki iz Slavonije. Državni muzej bo pa sedanja hrvatska državna uprava ustanovila tudi v Sarajevu.
odrijančka
DNEVNiK PALČKA
Sicer se je pa vse dobro izteklo, ker opeklina ni bila huda. Do večera je bila peč gotova. Prislonili smo lestvico, zakurili peč, in zlezli po lestvici na vrh peči.
»Joj, joj, jaz pa nekaj slišim,« se je mahoma oglasil Indijanček. »V peči nekaj šumi.«
Nekaj jih je pristopilo in prislonilo ušesa k peči.
»Res je,« je dejal Pikec, »tudi jaz slišim.« Prestrašili smo se.
»Pogledati je treba, kaj da je to,« je dejal Bradač. »Mogoče smo pozabili odpreti kako zaklopko ali dimnik.«
Mornarček in on sta brž zlezla s peči. In še jaz za njima — hvala Bogul
V neznanem Jemenu
Z ruskega bojišča: Italijanski oddelki kljub snežnemu viharju napredujejo in zavzemajo
nove postojanke
Roj mravelj napade! znanstveno ekspedicijo
Najbogatejša arabska oaza ,
Dokler ni leta 1935 izbruhnila jako kruta voj- ' na med kraljem Hedžasa in Nedžda, med Ibn Sau-doin in vladarjem Jemena, Yahijem Hamidom ed Dinom, ni vedel 6vet skoraj nič o tej deželi, čeprav je bila že v predkrščanski dobi in v naslednjih stoletjih do 6edanjo6ti v središču zgodovinskega dogajanja v Prednji Aziji. Najhujše bitKe so bile za Temen, ki je v 6vojem rodovitnem delu nemara ta- | ko velik kot Švica in ki so mu v starem veku dali ime »Arabia felix«, 6rečna Arabija.
Prebivalstvo »vroče zemlje«
V puščavskih jx>krajinah vzdolž obale, ki jim pravijo Arabci zaradi ondotne vročine »Tehama«, to je »vroča zemlja«, je zdaj jako mešano prebivalstvo, a najbolj 6liči zamorcem, kar izhaja od mncv gih, iz Afrike prišedših ah v Jemen kot 6užnji prodanih zamorcev. Prebivalstvo je splošno na najnižji stopnji kulture, 6aj zaradi neplodovitosli zemlje in razen majhnih zaslužkov v pristaniščih, nima nobene prilike za zaslužek in živi v nepopisni revščini. Mimo tega je pa vse življenje in nehanje v pustinjskih obrežnih jx)krajinah, ki se raztezajo v v širini več ko 100 kilometrov med obalo in vzporedno tekočim visokim gorovjem, piod vplivom za Evropejca neznosne vročine, ki meri piovprečno 55 6topinj in več. Vročina, v zvezi z vlažnim, soparnim ozračjem, jx)vzroča, da 60 domačini, ki itak nič radi ne delajo,v nekakšnem brezbrižnem stanju. V6i moški in tudi ženske žvečijo zato mlade, malce grenke jx>ganjke in liste majhnega grmiča »ghatt«, ki zaradi velike množine alkaloida vplivajo poživljajoče in mamilno. To žvečenje je j»o vsej Arabiji jako razširjeno.
Vendar je dosti še drugih značilnosti, ki posebno poudarjajo življenje v pristaniških mestih in v Tehami. Ko je nemški časnikar Deut6ch, ki je v več člankih popisal te kraje, prvikrat prišel v Hodeido, je zagledal nekaj korakov pred 6eboj Arabca srednje starosti, ki je kar cepnil na tla in negibno obležal, ne da bi 6e bil kdo zmenil zanj. Nič hudega sluteč je planil k revežu, da bi mu pomagal r.a noge. Tedajci je 6kočil k njemu neki moški, ki ga je nasilno odstranil in mu kriknil edino besedico svojega angleškega jezikovnega zaklada »plague«, kar jTomeni ondi toliko kot kuga in kolera. Res je bil to primer kolere, ki so jo zanesli romarji za v Meko, kateri se v Hodeidi ustavljajo. V Jemenu, kjer ljudje niti pojma nimajo o desinfekcii6kih sredstvih in o profilak6i, se take kužne bolezni večkrat razširijo. V teham6kih mestih imajo časih v vsaki hiši bolnike in mrliče. Arabci se divje branijo, da bi jih dali iz hiše. preden ne opravijo svojih obrednih in mrliških ceremonij.
Zaradi žgočih sončnih žarkov in jx>manjkanja užitne vode je potovanje jx> Tehami, ki morajo jio njej jiotovati vse karavane na poti z gorovja in na gorovja, velikanska muka. Treba pa je prepotovati Tehamo, kdor hoče priti v velika mesta Sanaa, Amran, Dhamar, Yerim. Ibb in Taiz, ki ležijo na 2200 m visoki planoti. Niti ponoči ni potovanje nič olajšano, ker tulijo krog taborišč divji pustinjski psi in šakali in ogražajo kamele, mule in osle. ki jih poganjači že podnevi itak preveč mučijo. Ne-številna 60 okostja živali, ki obrobljajo pota in so tako rekoč kažipoti za romanje 6kozi puščavo v Tehami.
Glavno mesto in bogati pridelki
Ko je karavana po večdnevni hoji prispela do visokih gora, tedaj se začne težavno vzjienjanje po 6trmih, drzno zavitih serpentinah, ki vodijo večkrat mimo več sto metrov globokih, navpično odrezanih prepadov. Nato dosežejo karavane več ko 3000 m visoki greben arabske visoke planote. Zdaj je že lažje dihati, ker soparno, vlažno ozračje iz Tehame ne prodre tako visoko. Nato vodi j>ot več ko ti6oč metrov navzdol, da se na drugem koncu doline 6pet povzpne na 3300 m visoko gorovje in 6e 6f>et spusti nizdol do višine 2260 m, kjer je glavno mesto Kanaa. Tu je središče pravega Jemena, najbogatejšega in najbolj rodovitnega dela dežele, ki se razteza po vec 6to kilometrov proti 6everu in jugu nizdol do višine 1000 m. Tu na planoti in v hribih in med njimi ležečimi dolinami z rekami uspevajo v izobilju vse evrojiske in trojčke vrste sadja in sadežev, j>osebno še svetovno znana arabska kava, dalje banane, granatna jabolka, vinska trta, riž, sezam, žafran, tobak, mira in kadilo. Žito lahko požanjejo tri- do štirikrat na leto, seno in krmo pa skoraj V6ak mesec. V 6podnjih delih pokrajine uspevajo le poljski pridelki in trnje, v Tehami pa samo kakteje in dateljnove palme.
Tu zgoraj je domovina najbolj dehteče pijače sveta, in sicer kave, ki so jo prej po izvozni luki Mokka j*} vsem 6vetu poznali pod imenom kava Mokka. Še pred kakimi 70 leti je ondi živelo kakih 40.000 ljudi v razkošju in bogastvu, o čemer še zdaj pričajo razvaline številnih palač in drugih lepih 6tavb. Ko se je pa to pristanišče preveč za-
sulo s | »kom in so zoprni vetrovi onemogočili sleherno plovbo velikih ladij, se je prebivalstvo skoraj vse izselilo, tako da biva zdaj tu le kakih 1000 ribičev v najhujši bedi 6redi ostankov nekdanjega bogastva.
Življenje in šege v Jemenu
Kava je vir povprečnega bogastva pridelovalcev kave in veletrgovcev v mestih, ki 6 6krajno natančnostjo in skrbnostjo jx>šljejo za izvoz sleherno zrnce in ki 6ami nikoli ne pijejo kave. Pijejo pa neki čaju |x>dobni izcedek in luskine kavnega zrnoa. Izcedek nazivajo »Kešir«. Mnogo rajši izdajajo svoj zaslužek za -ghatt«, ki jih spravlja v omotično, 6 čudovitimi sanjami prepreženo stanje, ko po ves dan ždijo in jjodremavajo in imajo zato čas le za najnujnejše opravke. Tako leži breme dela in skrbi za otroke na slabotnih plečih izgaranih žensk, ki naglo ovenejo in so že s 25. do 30. leti starke. Deklice se pomožijo že z 10. do 12. leti, prav za prav jih starši ženinom prodajo, moški pa se poženijo, ko imajo 12 do 15 let. O kakem družinskem življenju ni v vsem Jemenu ne duha ne sluha. V bližini redkih karavanskih potov živi prebivalstvo ne|xipi6no preprosto. Njih poglavitna hrana sb nekakšni tanki mlinci, ki jih narejajo iz črne moke »durra« (nekakšno proso). Te mlince pomakajo v vročo ovčjo mast. Za kurivo imajo »Kille«, to je zme6 iz gnoja domačih živali, posebno konjskih fig, od kamel, goveda in drobnice in iz slame. Vso to zmes izoblikujejo ženske v plošče, ki 60 za prst debele in ki jih posušijo na soncu. V mnogih, bolj oddaljenih pokrajinah niso ljudje prav nič vedeli o kakih vžigalicah, o papirju, svinčniku in mnogih drugih predmetih iz našega vsakdanjega življenja, ker jih zares nič ne potrebujejo. Ker skoraj vse prebivalstvo ne zna ne brati ne pisati, seveda nimajo potrebe po pisarniških potrebščinah. Za oblačila imajo moški in ženske posebej za Jemen narejeno modro blago, ki gre koj ob barvo in 6e barva prime kože. Tako se na vlažni koži napravi polagoma modročrna umazana 6korja, ker se Arabci nikdar ne umivajo. Prebivalstvo je tako revno, da ima le cunje na sebi, ki si jih tudi jionoči ne slečejo in se v njih uležejo kar na tla na ovčje ali kamelje kože. Tako bedno in brez vsake radosti je to njihovo življenje, da razen mrtvaških pesmi ne poznajo nobenih pesmi ali kakih glasbil.
Malo manj žalostno in enolično je življenje v mestih, kjer si bogataši za drag denar kupujejo najslabše proizvode gramofonske industrije, ki jih dajo vrteti po ves dan in polovico noči. Sicer jio-teka življenje brez sprememb, ker ljudje prav nič ne vedo o ostalem 6vetu in tudi ničesar ne pedo iz sveta, ker ne znajo ne brati ne pisati in so arabski listi, ki časih zaidejo v Sanao, določeni le za vladarja in njegovo okolico. Za ta mesta so značilne mnoge, iz najstarejših časov izvirajoče mošeje z vi*kimi minareti in večnadstropne, jako visoke hiše, ki pa njih svojska in okrašena pročelja niti ne morejo dostojno vplivati v ozkih in vegastih ulicah. Lepi ornamenti označujejo meje f>osameznih nadstropij, kakor tudi beli, blesteči se vložki in okvirji krog oken in vrat. Bazarji je-meti6kih mest ni6o prav nič zanimivi in le redkokdaj zapaziš ondi kak lep izdelek domače umetne obrti, kakor zlasti zakrivljena, z zlatom in s srebrom okrašena bodala in umetniško izdelane vodne pipe »nargile«, kar vse 6i morejo kupiti le najbogatejši Arabci. Sicer je V6e samo prazna, mednarodna šara in celo preprog in tkanin je malo v bazarjih, saj so Arabci preleni, da bi jih izdelovali. Vsi tekstilni izdelki so v rokah jemenskih Judov, ki pa morejo zaradi 6voje brezmejne revščine kuf»vati le maloštevilne in cenene izdelke. Izdelujejo pa v Jemenu jako lepe izdelke iz 6rebra,
Paragvajsko časopisje je v zadnjem času objavilo poročilo o strašnem dogodku, ki ga je doživela znanstvena ekspedic.ija botanikov pod vodstvom dr. Henevidesn. Ekspedic.ija se je pred kratkim podala na pot ter se je pomikala ob reki Rio Aragvay vedno globlje v pragozd. Za lažjo potovanje je imela na razpolago posebne avtomobile, ki so lahko vozili tudi po drugače neprehodnih potih in grmičevju.
Globoko v pragozdu je ekspedlolja odkrila velik polotok, ki je bil prebogat najrazličnejšega tropskega rastlinstva, ki ga dotlej botanika sploh še ni bila poznala. Tu so si člani ekspcdicije postavili šotore in se zadržali dalj časa. Pri znanstvenem raziskovanju so jim pomagali tudi domačini, ki so imeli svojo naselbino nekaj kilometrov dalje. Domačini so jim nosili tudi hrano, v zamenjavo so pa dobivali tobak in žganje.
Nekega dne so se člani ekspedioije zopet hoteli podati na delo. Toda že v bližini svojih šotorov so opazili na milijone črnih mravelj, ki so se kot mesojedci vedno bolj bližale šotorom. Vsi člani te eks-pedicije so se kar naenkrat znašli v smrtni nevarnosti, ker je bilo mravelj toliko, da so se valile druga čez drugo vedno bliže. Da bi se rešili, so hitro zažigali pred svojimi šotori grmičje in ostalo suhljad ter so jih stalno polivali z bencinom, da je ogenj lahko zajemal vedno večje obsege. Toda mravlje so tudi ognja niso zbale in so ga hotele pre-
ki 6i ga pridobivajo iz 6rebra tolarjev Marije Terezije, ki jim služijo tudi za denar. Iz bližnjega gorovja prihajajo v Sanao lepi, pisani karneoli, ki jih ondi na preprost in težaven način obrusijo in jih kot tako zvane -kamne iz Meke* prodajajo v Evropo in Orient, kjer 60 jako priljubljeni in imajo veliko ceno.
Ce bi bile prometne zveze izboljšane in bi bile tako rodovitne a oddaljene jx>krajine odprte prometu in trgovini, j>otem fci Jemen ne bil samo najlepša, ampak tudi najbogatejša oaza Arabije.
Italijanska vlada je tej papeški ustanovi tudi od svoje strani z dekretom od 4. decembra 1930 priznala značaj pravne osebnosti
Potrebe po novih cerkvah
Morda se na prvi hip čudno sliši, da je v Rimu, ki ima skoraj 500 cerkva, nad 200 kapel in okrog 80 oratorijev, potreba graditi nove cerkve. In vendar je temu tako. Nekdanje cerkve in kapele so vse v starem mestu, ki je imelo 1. 1911 le I 542.000 prebivalcev, V zadnjih 30. letih se je pa ! rimsko prebivalstvo skoraj potrojilo in je novo | mesto, ki je nastalo izven starega Avrelijanovega I mestnega obzidja po obsegu vsaj še enkrat bolj obsežno kakor je staro mesto v mestnem obzidju. Že ! leta 1931. je Rim imel milijon prebivalcev, a sedaj ima že nad 1,400.000 ljudi. Na splošno računajo, da se je v zadnjem desetletju mestno prebivalstvo pomnožilo s presežkom rojstev nad umrlimi vsak mesec povprečno za 1000 duš, s priselitvijo iz ostale Italije v Rim pa mesečno za 2000. Tako napreduje mesto vsako leto za več kot 30.000 novih prebivalcev.
Potem je mestna uprava iz arheoloških ali urbanističnih razlogov podrla mnogo hiš v starem mestu; veliko palač je bilo določenih za razne druge namene in jih ne uporabljajo več za stanovanja; premožnejši ljudje pa se selijo iz starih hiš sredi mesta nn mestno periferijo, ker žele stanovati bolj udobno in v bolj zdravih stanovanjih. To so trije vzroki, da je v starem mestu dejansko vedno manj stanovalcev, vedno več pa v novem mestu. S tem so pa nastopili novi dušnopastfrski problemi. Kajti če vzamemo kot središče mesta i Kvirinal ali Kapitol. je periferija oddaljena že 10 do 12 km. Kljub dobrim prometnim sredstvom ni mogoče misliti, da bi ti ljudje z obrobja mesta | redno hodili k maši v mestno središče. | Veličastne baziliko sredi Rima so postajale vedno bolj prazne, kakor da bi bile sezidane le za
gaziti. Ker so prihajale v tako velikih množinah, so ga na več mestih tudi pogasile in zadušile. Znanstveniki so tako stali brez moči pred grozečo nevarnostjo. Tedaj so so spomnili domačinov ter so jih pričeli klicati s streli iz pušk in revolverjev. Ti so takoj razumeli njihovo prošnjo in so jim prišli nn pomoč s svojimi čolnički ter jih na ta način rešili gotove smrti.
Nekaj dni zatem sc je znanstvena ekspedicija vrnila nn mesto, kjer je imela postavljene šotore. Na tistem kraju, kjer so prej stali veliki razpeti šotori, so ostali samo še predmeti, ki so bili iz lesa ali železa, vse ostalo so mravlje požrle, tako tudi dragocene, dotlej šo neznane tropske rastline. Mravlje niso pustile niti platnene strehe na avtomobilu
Največja žoga
Do sedaj največjo žogo na svetu so izkopali v bližini japonskega mesta Kioto. V premeru je imela dva metra. Napravljena je bila iz neke svilene tkanine, napolnjena pa je bila z neko vrsto vate. S to žogo so igrali jiosebno igro, katere glavna značilnost je bila ta, da je bilo treba žogo odbijati s celini telesom.
Homer in poljub
Vsak, kdor je le bral Homerjevo Odisejo, Je gotovo opazil, da Odisej po dvajsetletnih blodnjah po vrnitvi domov ni poljubil svoje zveste Penelope. To pa ni prav nič čudnega, ker stari Grki poljuba sploh niso poznali ter ga zato ne najdemo tudi v llomerjevih pesnitvah, i
Anekdote
Na enem svojih potovanj po inozemstvu je prišel pisatelj Pirandello v spor z železniškim čuvajem. Da bi ga hitreje rešil, je stopil čuvaj k postaje-načelniku. Ta je prišel k Pirandellu v sami srajci z zavihanimi rokavi. Pirandello ga je samo bežno pogledal, nato je pa spustil ploho besedi. Med drugim je dejal: >Kaj, vi še trdite, da ste postajenačel-nik? Kako si sploh upate kaj takega trditi? Povejte to svoji sestrični, ne pa merii, ki dobro poznam jx>-stajenačelnike. Postajenačelniki nosijo predpisano uradno uniformo in ne izgledajo kot mesarji.«
Postajenačelnik je brez besedi obstal. Jezno je odšel na svoje stanovanje ter sc pravilno oblekel. Nataknil si je tudi čepico, nato se pa zopet pojavil pred Pirandellom. Ta ga je veselo pozdravil: »Dober dan, gospod postajenačelnik. Veseli me, da se lahko z vami seznanim. Veseli me tem bolj, ker me je malo prej hotel nek paglavec prepričati, da je on postajenačelnik. Toda jaz sem takoj uvidel, da on to ni.«
*
Ko je nekoč Bismarck hotel odpustiti nekega državnega tajnika, ga je vprašal stari cesar Viljem: »Kaj pa imate proti možu, saj vam vendar ni ničesar storil?« Bismarck je odgovoril: »Proti njemu osebno nimam ničesar, toda za mesto, ki ga upravlja, je preneumen.< — »Ah, kaj,« je dejal nato cesar, »pri vas so vedno vsi ljudje neumni. Mene imate tudi za neumnega, pa kljub temu ostanem na svojem mestu.«
ogled radovednih turistov in za nekaj redkih velikih cerkvenih svečanosti. Nasprotno pa je prebivalstvo obsežnih mestnih četrti, kakor se imenujejo Appio, Savoia, Prati, Vittorio Emmanuele, Sa-lario, Monte Verde, Garbatella, Centocelle, Citta Giardino in drugod ostalo brez cerkva in brez dit-hovnikov. Leta 1911 je bilo v Rimu za 542.000 prebivalcev 54 cerkva, torej Še vsekakor primerno število. Leta 1921 jih je bilo za 700.000 še vedno 02, kar b| še tudi šlo. toda 1931 je za milijon ljudi bilo le M fara, kar je gotovo premalo. Pri tem je zlasti treba vpoštevatl neenakomerno porazdelitev vernikov na fare. Nekatere fare so štele le po 2000 do 3000 vernikov, celo večji del, — medtem ko so druge fare imele po 40000 in več prebivalcev.
Potem se je tudi v Rimu pokazalo kakor fe marsikje drugod, da je kljub velikemu številu duhovnikov, ki žive v mestu, primanjkovalo dušnih pastirjev. V Rimu je večji del klera bodisi svetnega bodisi redovnikov zaposlen v osrednjih uradih pri upravi Cerkve, v učnih zavodih ter v raznovrstnih službah pri vodstvu cerkvenih redov in karitativnih ustanov. Tako prebivalstvo mestnega obrobja ni imelo ne svojih cerkva ne svojih duhovnikov in je bilo izpostavljeno nevarnostim protestantizma in modernega poganstva.
Pod rimsko škofijo spadajo tudi nekdanja predmestja (suburbs) in pa precejšen del kampanje ali kakor jo tudi imenujejo Agrn Romano. Tudi prebivalstvo teh krajev, ki ga ni mogoče šteti k pravemu rimskemu mestnemu prebivalstvu, je naglo naraščalo. Leta 1931 ie okoliškega mestnega ljudstva bilo šele 37.000, a leta 1986 ie 225.000, Več teh okrajev so kasneje združili 7. mestom, pa je sedaj še vedno izven mestne uprave nad 100.000 ljudi, k| spadajo pod rimsko škofijo. Tudi za te okoličane je nuino bilo treba poskrbeti v dušnopastirskem pofcledn. ker so bili še bolj zap«» HČeui kakor rimski meščani.
(Dalje,
Arabci v puSčavI.
Nove cerkve na periferiji rimskega mesta
Rim, marca.
»Omenili ste mi«, tako mi je razlagal mons. Pietro Ercole, glavni tajnik ustanove za gradnjo novih cerkva v Rimu, »da ste se svoj čas zanimali in popisovali graditev cerkva v pariškem »rdečem pasu«, kjer sta kardinala Dubois in Ver-dier v nekaj letih pozidala nad 100 lepih novih cerkva in poizkusila znova pokristjaniti tamošnje prebivalstvo, ki je zašlo v moderno poganstvo. Da, tamkaj je naloga duhovnikov, da poiščejo vernike in jih znova [»vedejo v cerkev. Mi v Rimu nismo še, hvala Bogu, tako daleč. Pri nas so Še vedno verniki, ki iščejo duhovnika. Verniki so, ki nas prosijo, da jim zgradimo cerkve v predmestjih in jim pošljemo duhovnikov. In kadar zgradimo kako novo cerkev, vedno je ljudstvo hvaležno in tudi v dejanju dokazuje svoje veselje, da je dobilo svojo lastno faro in svoje duhovnike. Te značilnosti nikar ne pozabite, če boste pisali 0 graditvi novih cerkva v rimskih predmestjih.«
Tako mi je razlagal prijazni monslgnor, kateremu moram biti hvaležen za mnogo podatkov, ki ml jih je dal na razpolago za pisanje tega članka.
Pobuda sv. očeta
Ne vem, koliko je vplivalo grandiozno delo pariških škofov, da se je s podobno akcijo pričelo tudi v Rimu — in Če .je sploh kakšna medsebojna vzročna zveza, ker so razmere v Parizu z njegovim St i r i mili jonskim prebivalstvom in faraml jx> dvesto in tridesottisoč dušami bile gotovo čisto drugačne kakor v veliko manjšem Rimu z mnogimi cerkvami, kjer ljudstvo nI nikdar bilo tako zapuščeno v dušebrtžniškem pogledu kakor v pariškem »rdečem pasu«, Dejansko pobudo za graditev cerkva v Rimu je dal papež Pij XI. s posebnim »Motu Proprio« z dne 5. avgusta 1930, s katerim jo
ustanovil »Pontificium Opus praeservandac Fidci novisque Romae templis extruendis«. Ta papeževa ustanova za ohranitev vere in zidanje novih cerkva v Rimu je po besedilu dekreta pravna osebnost, ki zavisi neposredno od papeževe oblasti. Njen dejanski predsednik je pa papežev generalni vikar za mesto Rim, trenutno kardinal Francesco Marchelti Selvaggiani, generalni tajnik pa mons. Pietro Brcole, ki ima svoj urad v palači rimskega vikariata in ki vodi podrobno delo te ustanove.
Papežev odlok izrecno omenja, da ima ustanova dve panogi: Ena je nadaljevanje dela, ki ga je započel že Leon XIII. in ki ima namen z vedno časovno primernim' dušnopastirskim delovanjem zajeti ljudske množice in jih ohraniti kot žive ude katoliškega vernega občestva. Druga panoga, ki pa je s prvo najtesnejše povezana, pa ima za cilj zgradnjo novih cerkva v Rimu in jih opremiti kot župne cerkve tudi s potrebnimi pomožnimi poslopji; po potrebi razkosati nekdanje fare, nakupiti potrebna zemljišča in urejevati pravne zadeve s civilnimi oblastmi.
Tisti, ki zida nove cerkve po rimskih predmestjih, je torej omenjena papeška ustanova, ali na kratko Sveta stolica, kakor se običajno govori. Dejansko jih pa zida papež, ki je rimski škof in čigar skrb mora biti za urejeno dušnopastirske razmere v njegovi škofiji.
Odkod pa denar? Že ustanovni dekret omenja dva denarna vira: a) prostovoljni prispevki rimskih vernikov samih, ki se jKibirajo po vseh rimskih cerkvah vsako leto drugo nedeljo v postu; b) darovi iz celega krščanskega sveta. — Odloči-len je drugi vir, ker iz samih rimskih zbirk ne bi bilo motroče zaraditt tako ogromneera dela (dosedaj še ni nobena zbirka dosegla 100.000 lir), čie-ar 6troški že zdaj presegajo sto milijonov lir.
Stran (J
✓SLOVENEC«, sobota, 7. marca 19-12-XX.
Fraucenco Perrtl
79
Neznani učenec
fcgodoviuski roman U Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lnvr«nč.l&.
»Slušal bom,« je rekel čez nekaj trenutkov molka »Zapustil boni vojsko, kakor mi ukazuješ, a vedi, Poncij Pilat, da 6torim to zdaj, ko sem kot rimski vojak izvršil nalogo, ki si mi jo naložil. Ukazal 6i mi, naj pokončam Eleazarjevo tolpo in sem jo pokončal, čeprav sem vedel, da se bori v njegovih vrstah moja mati. V poročilu o moji kriv-dri poročaj tudi to cesarju, da ne bo, ker je bil prijatelj mojega očeta in me je vedno ščitil, mislil, da 6fni nevreden svojih dedov.«
Ko je to rekel, je odložil orožje in vse znake ter odšel iz tablina kakor premaganec.
Tretji del VESELO OZNANILO Učenik upanja 1.
Ko je umrla Varilija in je tako žalostno končala njegova mati in ko je še zapustil vojsko, se je zcelo .Marku Adoniju, da je 6vet izgubil zanj V60 lepoto in vsr vrednost.
Zaprl se je v 6voji hiši v gornjem mestu ter imel kakor v težkih sanjah vedno pred očmi zadnje dogodke in prebil je nekaj dni, zatopljen v naj-globlic žalost.
Spomin na mater v Trikongijevih rokah z okrvavljenim obrazom in raztrganimi prsmi, misel na grozni kup glav gorečnikov tned grmičjem in zlasli podoba zapuščene Varilije v čolnu galilejskih ribičev, v katerem je bila vsa bleda in izmučena, ka-
kor sužnja, vse to ga je tako grozno prevzelo, da 6e ni mogel potolažiti in ne umiriti.
Zaman je bil stari Megakles vedno okoli njega in ga skušal z nauki 6voje mrke filozofije pripraviti do tega, da bi V6e vdano prenašal. Marko se mu je često nejevoljen izog»il in 6e predal neovirano loku spominov, zakaj, kakor se zgodi večkrat ob najhujši bridkosti, so mu najžalo6tnejši spomini bili v največjo tolažbo.
Iz utrujenosti in omame, ki ga je prevzemala ob teh žalostnih podobah in spominih, 6e je končno zdrznil; nagonsko je začutil potrebo po obrambi svojega notranjega življenja in 6e je zalo otresel zamaknjene o;opelos'i ter 6e zatekel k veselim spominom.
Kakor hrepeni žejni po vodi, 6 takim hrepenenjem je obnavljal srečne čase, ko sta bila z Varilijo še v Rimu in sta 6e prvič srečala v lepih prostorih Valerijevega doma.
Z vsem ognjem se je spominjal mlade neveste svojega sorodnika Valerija Messala, ko je prišla v novo hišo z vsemi poročnimi obredi, pri katerih so bile navzoče najuglednejše rimske matrone, kar mu je ostalo — deček je bil še tedaj in je moral biti med sužnji — v spominu kakor pravljična poroka na kraljevskem dvoru, o kakršnih pripovedujejo razne zgodbe in pesniki: slavnostni sprevod, obredi, cvetlični venci, ona pa bleda in nekam žalostna. kakor bi šla k žrtvovanju same sebe.
Potem je mislil na čas, ko novojx)ročenka ni sprejemala nikoear in se ni nikomur nasmehnila in je bilo v veliki hiši, kakor bi vladala nad njo mora. In potem njegovo drugo srečanje z njo, nekako mesec dni |>o poroki. Z vzdihom se je spomnil, kako se je začudil in vztrepetal, ko ga je ob ribniku v vrtu Varilija |x>gledala. se mu nasmehnila in pn pobožala po obrazu in no laseh.
Od tistega dne se mu je Variliia, kakor bi se odlegnila mračni vsakdanjosti, približala, ga je ho-
tela imeti pri sebi, je čula nad njim in je skoraj same zaradi njega opravljala posle hišne gospodinje. In on, ki ga je ščitila dotlej neznana tnlada žena, je tedaj prvič občutil čar in milino ženske skrbi, v kateri so bile vse stopnje ljubezni, prija-te'istva :n materinstva.
Videl se je ob njej v vrtu, ko sta brala grške pesnike in sanjala o prihodnosti, ki jo je slikala z očarljivimi barvami upanja.
»Pripravi se na 6mrt...« ga je učil Megakles.
Varilija pa mu je odprla vrata mesiianskega pričakovanja. Svet je bil žalosten in poin hudobije in bridkosti, a kraljestva hudega in bridkosti naj bi bilo kmalu konec in svet naj bi postal srečnejši, prenovil naj bi 6e v znamenju nekega božanskega D'tja.
Tako mu je bilo tedaj, kakor bi ga vodila draga oseba iz teme v 6amo svetlobo pred neskončno obzorje, odkoder prihajajo kakor valovi vesele pesmi in praznični glasovi.
Proti obzorju tega srečnega 6veta ga je vodila za roko. Sanjala sta, da vstopita vanj plesaje kakor dva mlada zaljubljenca, da bosta 6kupaj veselo zaživela jx>d varstvom veselega boga, ki bo izbral med ljudmi 6voje izvoljence, da bodo v vsej svobodi deležni njegovega veselja in njegove 6lave.
Tudi ob žalostnem trenutku slovesa mu je to obljubila.
Spomnil se je, hrepeneč po tolažbi, trenutka, ko sta se tistega daljnega svetlega jutra marčnih kalend ločila in so eipali škrjančki izpod neba bisere svojega jasnega žgolenja in 60 med travo jioganjale vijolice. Videl jo je, kako je vstopila skozi nizka vrata v grobnico Kvintilijev v sinji tuniki, z diademom iz zlatih škržatov v laseh in s čašo mleka v rokah kakor pvečenica, ki gre k tajnemu obredu. S[x>mnil se je. kako so ji drhtele roke in kako hrepeneče so bile njene oči, ko ga
je zagledala za neko krsto, spomnil se je drhtenja njenih ustnic, ko so iskale njegove in šepetale sladke besede njune tako čiste ljubezni: »Adoma, ocelle mi...«	,
In pred kratkim, ko jo ie pričakoval v Palestini, je sanjal, da jo je tako vroče objel kako« takrat, da je čutil, kako 60 njene ustnice ponovile te sladke besede, ko je, pregnanka, pnbežala v njegovo pregnanstvo in ni, čeprav plemkinja, oklevala, vtisniti si v obraz znamenje sužnje, samo da bi mogla k njemu in bi z njim živela.
In še 6e je spomnil, kako je bilo, ko ji je obupan ob misli, da jo bo moral zapustiti, predlagal, da bi se oba usmrtila, a ga je prijela za roko, ga peljala na prag grobnice, mu pokazala pelja, preko katerih je vel dih pomladi, in rekla: »Poglej, kako je lep svet, ki se obnavlja v Dioni-zovem znamenju. Darovala 6va 6e božanskemu duhu veselja in ti hočeš umreti?« In zdaj je mrtva, preden je prišel duh veselja, da bi preobrazil 6vet.
Kje je Varilija, kaj je ostalo od nje, kam je šla njena duša, ko 6e je ločila iz lepega telesa, ki ga je še videl mrtvo v ribiškem čolnu? Svet se ie prerodil in cvetje je bilo tedai med travo v popkih, da bi zacvetelo v novo pomlad, a Varilija naj bi se nikdar več ne vrnila, nikdar več naj bi je ne videl, nikdar več naj bi ne videl žara njenih oči, iz katerih mu je tako nežno govorila njena duša. Je li mogoče, da bi ta nebeška luč za vedno ugasnila?
Zdaj blodi njena bleda duša, prazna senca med sencami, ob bregovih rek v podzemlju in ne more je priklicati v življenje z nobeno žrtvijo in za nobeno ceno. Obljubil j« je na pragu v pregnanstvo, da bo njegova ljubezen nesmrtna, a kakšen smisel naj ima ta ljubezen, ko je kakor glas brez odmeva, kakor brezupno hrepenenje po nemogočem?
Spori
Pogovor z »legendarnim« Zamoro
V šp< -tu gre vse hitro, čez noč postaneš slaven in če imaš srečo, da traja slava štiri ali pet let, te prištevajo med legendarne junake. Potrebno je samo, da igraš v moštvu, ki gostuje zdaj v Madridu, zdaj v Berlinu, v Rimu, Pragi, Budimpešti, da te vidi pol milijona ljudi in tla pišejo stoteri dnevniki o prisotnosti duha, srčnosti — ali pn vsaj o sreči, ki te je spremljala, ko si odbijal in podil žogo, ki je imela na velikem igrišču samo en cilj: smukniti mimo vratarja v mrežo. Tisti, ki brani dobro, po-stane popularen, ki brani sijajno — slaven. In če \ r;i svojo službo duhovito, pa šc s paradami po vrhu, tedaj začnejo ljudje govoriti o »ljubljencu«, do katerih imajo športniki_ prav takšno pravico kot ljudje, ki se navdušujejo za filmske junake.
Zamora jc junak zelenega polja. Široki svet je zvedel za njegovo ime šele po olimpijskih igrali v Antwerpnu. Pozneje je nasto-pal kot vratar španske državne reprezentance po vseh evropskih središčih. Igral je res duhovito in če bi prešteli vse roke, ki so mu ploskale, bi jih bilo več milijonov.
Sedaj jc Zamora trener španskega nogometnega prvaka A. C. Aviacion iz Madrida. Nedavno ga je obiskal znani nogometni sodnik Estardius, ki jc objavil tale pogovor z gosjio-dom Za moro:
»S svojim poklicem sem popolnoma zadovoljen,« je začel Zamora. »V zadoščenje mi jc, da je moje delo dobro nagrajeno. Kot trener bi želel vzgojiti jato 15 letnih nogometašev čisto j>o svoji izbiri in lastnem okusu. V glavi imam načrt, da bi delal s takimi fanti, jih treniral že od začetniškega udarca naprej.«
»Kaj misliš, ali gre pri nogometu za nadarjenost, ki jo imaš ali nimaš že v zibelki, ali pa jo mogoče, da se vsakdo lahko vzgoji za dobrega nogometaša?«
»Prepričan sem, da se veliki nogometaši rodijo.«
Zamora, ki govori o nogometu kot zaljubljenec, je nadaljeval: »Naloga trenerja jc težka. Če noče izgubiti avtoritete učitelja, mora temeljito obvladati vse probleme, ki so v zvezi z nosometno igro. Spoznati se mora v taktiki in teliniki igre, posenno dobro mora obvladati tehniko r-vnanja z žogo, imeti pa mora tudi nekaj pojma o psihologiji igralcev. Pogoj za dobrega trenerja je, da je sam igral nogomet.«
»Kdo so bili tvoji učitelji?« ga je vprašal sodnik Estardius.
Zamora jc omenil najprej španskega trenerja Paca Bruja, zatem pa Alfreda Scnaffer-ja, ki je učil revolucionarno igro Hungarije (Alfred Schaffer je sedaj trener Rome.)
»Ali je res, da si proučeval s svojimi učen ci različne sisteme igranja?«
»Tako je. Vsekakor vpliva na igralce po mirljivo. če poznajo določene lastnosti nasprotnika, njegove vrline in slabosti. Svojim učencem dam določena navodila... toda marsikdaj
34
Oporoka osmih bojevnikov
»Na noge, Bazil! — Niti ene minute ne smeva zamuditi! Vzemiva tvoj voz — je ur-nejši. — Pojdi va!«
V nekaj minutah sta že v Stuartovem športnem avtu.
»Kam?« Bazil razburjeno vpraša, sproži in požene.
»V London!«
Voz kar drvi ter tako naglo švigne okoli ogla. da Ilammonda na stran vrže. Že sta na deželni cesti. Bazil vedno hitreje vozi, vmes pa venomer trobi. Ljudje pred avtom beže s ceste ter kolnejo, za njim pa žugajo s pestmi.
»Hitreje, hitreje, Bazil!« zakliče Hammond, ko pridirjata iz mesta.
>Se bo zgodilo!« mirno odgovori Bazil. »Za kaj pa gre?«
»Za šest tisoč funtov.«
»Hvala za pojasnilo!«
»Bravo, Bazil! Sto in deset!«
Po deželni cesti knr letita. Bela luč iz žarometov sveti daleč naprej. — Vendar ni lahko vzdržati take brzine brez nevarnosti zase in za druge. Voz za vozom prehitevata, Hammond pa vsakokrat naglo pogleda tuji avto, ko švigneta mimo njega naprej.
»Ali zmoreš šc kaj več, Bazil?«
»Zmorem.«
»Poskusi! Ko bova v predmestju, bova morala bolj počasi voziti.«
Hammond se z levico krčevito oprijemlje svojega sedeža ter nepremično strmi v kazalo,
ŽT Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramar«
se zgodi kakor dijakom z latinščino, da prehitro jKizabijo, kar sem jih učil.«
»Kuj misliš o napredku španskega nogometa ?«
»Brez dvoma je naš šport na liniji vzpona. Imamo spet prav dobra moštva. Zgubili smo nekaj pomembnih tekem, pridobili pa smo na vigranosti, ki je boljša. Dandanes ne polagamo več vsega na inspiracijo pocdinca ali na silovi-vost celote. Uvideli smo, da je nogomet vprašanje moštva, celote. Kr lu, prnv kmalu bo našla Španija spet stike z nekdanjimi sijajnimi mednarodnimi uspehi.« (Mi pa se bomo kaj kmalu prepričali o moči španskega nogometa, saj bodo odigrali letos več mednarodnih tekem. Op. ur.)
Športna društva Ljubljanske pokrajine
Pooblaščenec CONI-ja sporoča, da so bila po odredbi Visokega Komisarja št. 31, ki je bila objavljena v uradnem listu 21. lebruarja, priznana naslednja športna društva:
SK Ilirija, Ljubljana, SK Planina, Lj., SK Hermes, Lj„ SK Moste, Lj., Goli klub, Lj., SK Ko rotan, Lj., SK Mladika, Lj., Kajak klub, Lj., Alpin ski športni klub Skala, Lj., Alotoklub Ilirija, Lj. SK Grafika, Lj., SK Slavija, Lj., SK Jadran, Lj. SK Mars, Lj., SK Svoboda, Lj., Smučarski klub Polž, Lj., Smučarski klub Ljubljana, Lj., Smučarski klub Golovec, Lj., Kolesarsko društvo Zarja, Lj., Kolesarsko društvo, »Ljubljana«, Lj., Kolesarsko društvo »Edinstvo«. Lj., SK Vič, Lj., Nogometna zveza, Lj., Smučarsko društvo »Planica«, Lj., SK Novo mesto, Novo mesto, SK Ribnica, Ribnica, SK Črnomelj, Črnomelj, SK Stari trg, Rakek, SK Borovnica, Borovnica, SK Ribnica, Ribnica, SK Ja vornik, Rakek, Kolesarski odsek Ilirije, Novo me sto, SK Elan, Novo mesto, SK Vinica, Vinica, ve slaški športni klub Ljubljana, Kolo jahačev in vo začev, Lj., Društvo strelcev na golobe, Lj.
Društva, ki niso našleta v tem seznamu, lahko zaprosijo za priznanje tekom 8 dni 6 tem, da pošlje jo prošnjo pooblaščencu CONI-ja ter v njej nave dejo: 1. seznam voditeljev in za vsakega podatke očetovstva, rojstva in stanovanja; 2. prepis pravilr nika; 3. naslov 6edeža in špiortnih naprav, ki 60 v rabi in 4. seznam šjiortnega dela, 6 katerim se bavijo.
Vogt-Musina v Berlinu? Državni športni vodja von Tschammer je dovolil, da smejo potovati profesionalni športniki od časa do časa tudi v mesta, ki so oddaljenejša od 50 km. S tem v zvezi čitamo, da delajo v Berlinu na tem, da bi imeli za veliko noč dolgo pričakovano boksarsko tekmo med nemškim prvakom srednje težke kategorije Vogtom in italijanskim prvakom Musino. Zmagovalcu tega dvoboja bodo podelili naslov evropskega prvaka.
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob nedeljah In prainlMU ob 10.30.14.30.16.30. tn 18.30
Znameniti in priljublieni Charles Langhton v filmu
Potepuh z otoka
KINO UNION - TEL. 22-21
Fosco Glachetti v filmu močne in napete vsebine
Tropski orknn
Hubi Palma, Mino Doro, Osvnblo Valenti Danilo Calnmal KINO SLOOA - TEL. 27-30
Najbolj priljubljena igralca Alida Valli in Amadeo Naziari v odlični romant. komediji
Neopravičena ura
KINO MATICA - TEL. 22-41
Mali oglasi
V malih oglasili velja pri Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—,
Eri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. lavek se računa posebej. — Male oglase ie treba plačati takol pri naročilu.
B Službe Bj|Km»ime!
Dobe:
Kuharico
samostojno ln varčno takoj sprejmemo k dvema gospodoma. Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod : »Samostojna gospodinja« štev. 1461.	b
BStanovaniaft
Jttcto:
Dvosobno stanovanje
z ali brez opreme, Iščem za april. Ponudbe: Ska-berno hotel Strulcel.

Diamonfosfat »FLORA«
sol za gnojenje hišnih in vrtnih cvetlic. Zelo vam bodo uspevale. Razpošilja po pošti in železnici: »Petronafta«, Ljubljana, Tyrševa cesta 35 a.
Prazne steklenice
vinske, vseh vrst, vsako količino, plačamo najbolje Rupena, Tavčarjeva 6, telefon 88-47.	b
Kupim
večjo množino sveže repe iz zaslpnice. Biti ne sme zmrznjena, zelena in pre-drobna. J. Oražem, Pre-dovičeva 5 Moste.
Kolesu
Kolesarji
kupite si praktični »ELO« držaj za dežnike na kolesih, za ceno 25 lir, pri »Petronafta«, Ljubljana, Tyrševa cesta 35 a. Raz pošilja se tudi po pošti po povzetju.
Citajte »Slovenca«
Coia si po* fare
ion 12 lire?
Kai lahko storiš
z 12 Urami!
Compernre un automoblle, nn panfllo, una polliccia, un corrcdo, una biblioteca t SI, puoi avere tntto HA ed altro aneora per soic 12 Lire, sc acquisti nn biglletto della l.ot-trria «11 Tripoli e se sarai uno dei fortunatl vincitori dei numerosi e ricchi premi che sa-ranno ostratti in Koma il lOMaggio p. v. Gia 22 possessori di un biglietto delle l.otterle jirecpdenti sono diventati milionari risehiando dodici lire.
Potrpbbe essera 11 tuo turno! Acqusta oggi stesso un biglietto.
Kupiš auto, jahto, krzno, opravo, knjižnico! Da, vse to in Se kuj drugega imaš lahko samo za 12 lir, če si nabaviš srečko loterile Tripo-lis in se uvrstiš nicd srečne dobitnike Številnih bogatih oobitkov, ki bodo izžrebani v Rimu 10. maja 1.1.
2e 22 imejiteljov srečke ir. prejšnjih loterij je postalo milijonarji, ker so tvegali 12 lir. Lahko si sedaj na vrsti ti! Se danes si nabavi srečko!
/A LOTTERIA DI TRIPOLI
Pouk
Italijansko konverzacijo
Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Per-fektna« št. 1485.
B Pllakl j
Reven dijak
išče zajtrk (zastonj) pri dobrosrčni družini alt pa ustanovi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1448. r
kjer kazalec leze na sto dvajset... in potem počasi naprej.
»Koliko?« čez nekaj minut vpraša Bazil, ne da bi pogled obrnil 6 ceste.
»Sto trideset.«
»Več ne zmore.«
Hammond molči in 6o mu mar le avtomobili, ki zaostajajo.
»Kam v lxmdonu?« vpraša Bazil.
»Policijsko predsedstvo.«
Zdaj sta že pr' prvih hišah, ki so vedno gostejše, in Bazil mora brzino zmanjševati.
»Hm.« godrnja. »Saj imava samo še pet in sedemdeset kilometrov brzine.«
»Le kar še zmanjšaj jo, Bazil. Londonska prometna policija te že iiak nič kaj lepo ne gleda.«
»Sem mislil, da se mudi.«
»Mudilo se je, Bazil. Zdaj se lahko počasneje voziva. Kar sem hotel videti, sem videl. Morilec končno postaja nervozen.«
»Ta je pa dobra! Ali sem mar zato moral tako naglo voziti,«
»Zato — da. Skrbelo me je, da ne bi oni utegnil poprej priti v I/indon ter skriti dokaze, ki jili potrebujem. Zdaj me ne more več dohiteti.«
»Morda je pa vendarle pred nama prišel v Ixindon, če se je jioprej odpeljal. Kaj pa ti je, Lion? Na desni roki krvaviš?«
»Na pot pred seboj gtlej. Bazill Moj krvavi prst ti ni nič mar! V svoji nepotrpežljivosti sem vzgriznil vanj. ko si tako počasi vozil.«
»Ne čenčaj! Ali te je kdo obstrelil?«
»Malo že, pa sem vesel tega.«
»To ti pu rad verjamem,« se posmeline Bazil.
»Ne, dečko, zares mislim! Tale mala praska mi bo gotovo še kar prav prišla pri pogajanjih, ki me zdajle čakajo pri šefu kriminalne ]>o-licije.«
xxn.
»Ne morem, Hammond ... prav za prav ... ne upam si.«
»Ne bi si bil mislil, da imate to besedo v svojem besedišču, 6ir Gregory.«
»Saj sem jo šele zdajle siprejel vanj, Hammond.«
»Morate mi dati dovoljenje, da se odpre, sir Grcgory!«
Sir Gregory, vsemogočni šef kriminalne policije z dolgimi koraki meri svojo veliko pisarno.
»Ali smem kaditi, sir Gregory?«
»Kar, Hammond!«
»Hvala! To živcem dobro stori.«
»Živci? — Ilm! — Sem mislil, da te besede ni v vašem besedišču, Hammond.«
»Saj sem jo šele zdajle sprejel, ko vidim, da hladnokrvnemu dvojnemu morilcu nočete dati vrvi okoli vratu, čeprav veste, da kuje še druge umore.«
Sir Gregory obstane pred Hammondom.
»Ne pozabite, Hammond... da se moram na več reči ozirati kakor pa vi: na javnost — časopisje...«
»... in na 6\ojo 6lužbo,< ga mirno prekine Hammond.
»Na svojo službo — res, da tudi! Pa na njo sem nazadnje mislil.«
»NSpak ste me razumeli, sir Gregory. Prav zaradi tega, ker sc morate tudi na javnost ozirati, mi morate ugoditi. Vaša služba bi 6e nam-
reč prav hudo zamajala, če bi morilcu pustili, da se izmuzne.«
»Hammond, vi ste edini človek, ki mi sme kaj takega reči.«
»Zato pa sem tudi izrabil to svobodo, sii GregO'ry. Vam je treba pač krepko dokazovati, preden se vdaste.«
»Nc bom se vdal, Hammond!«
»Boste!« Hammond je to besedico izgovoril kakor bi bil z bičem usekal.
Policijski šef predrzneža osuplo pogleda.
»Poslušajte me, Hammond! Prišli ste k meni z noro zahtevo, ki je z ničemer drugim ne morete podpreti kakor zgolj s celo vrsto raznih indicijev, sestavljenih iz teorije in psihologije... kar jc vse duhovito in bistroumno zamišljeno, kakega oprijemljivega dokaza pa nimate niti enega...«
Sir Gregory umolkne ter si srdito grize ustnice.
Ilammond pa =e mu glasno zasmeje.
»Prav imate, sir Gregory, oprijemljivega dokaza res še ni; saj 6em pa prav zaradi tega k vam prišel.«
»Obžalujem,« sir Gregory odločno odgovori, »pri nas imamo pač svoja trdna načela, ki jih ne morem pustiti vnemar...«
»Tisto je pač resničnol — Bogu bodi po-toženo! — Kolikokrat sva že s Kennedyjem o tem govorila, pa se nikoli nisva sporazumela. Kako naj bi se pač bila, ko celo sam šef te okostenele ustanove nima niti iskrice domišljije...«
»Dovolj je, Ilammond! Ko bi se ne oziral na svoje dolgoletno prijateljstvo z vašim očetom, bi bil že davno pozvonil po koga, ki naj bi vam bil pomagal po stopnišču navzdol...«
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenlit