Št. 5. V Gorici, v tore.k dne 17. jamivarja 1905. Letnik VII, I/.Ikij;i vsu' torek in Mtihoto ob 11. hi i [ir»'il|ii)l(lm' /:i m^slo itT r>L B. uri jj(i| . z;i iif*ž«'lo. Ako pail«» n;i In dncva pra/.iiik iziiln tlitn prt'j ob l>. y.vt'tüt'r. Staute pu [xi^li prt'jfiniiii ;ili v (Jorici 11:1 iloni puftiljan f.»'lol«*tii<) 8 \, pollt'tno 4 K in iVtrllKno 2 K. Proilajas«* v (jorici v t<>- Ltakarnuii Schwär/ v Šolskili (ilicali, Jt'llcrsitz v Niinskil) ulirali in L»4- b a n na VenliJHvt'iii tekaliäcu p<> 8 vin. GORICA (Zjutranjt i/, Ureduistvu in upraynistvo se nahajata v «N a r o d n i I i s k ar n i>, nlica V«lluriiii li. št. 9. DopisK je naslnvili na uredništvo, "glass in iiarnciiitm pa na upravništvo »CloricHf. Oglasi s*i računijo po pt'lit- vrtilah in sicer ako se tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 10 vin., S-krat po 8 vin. Ako se vi'dkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni umlnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). OEČINSKI RED u pokneženo grofouino Gorisho in Gradisho. Četrto poglavje. Ü pudročjii krajevnih občin. PKVI ODDELEK. O o b s e g u j) o d r o r j ;i. § 24. Področje obeinc je dvojno, nam rec": a) lastno in A) izročeno. § 25. Lastno področjc, to je ono, v katerem sine občina, ravuajoča se po veljavnih državnih in deželnih zakonili sama ob sebi svobodno odrejati in raz- polagati, obsega sploh vse, kar bližje zadeva koristi občine in more opravljati in izvrsevali v svojih mejah s svojimi močnii. V tem zniislu spada k tem opravilom posebno: 1. svobodno upravljanje preinoženja in zadev nanašajočih se na občinsko zvezo; 2. skrb za varnost oseb in lastnine; 3. skrb za vzdrževanje občinskih cest, poti, trgov, mostov, kakor tudi skrb za varno in lahko občevanje po cestah in vodali in poljska policija; 4. policija radi živeža ter nadzorstvo nad trženjem in zlasti nad tehtni- cami in merami; 5. zdravstvena policija; 6. policija nad služabnim osobjem in nad delavci kakor tudi izvrševanje poselskega reda; 7. nravstvena policija; 8. preskrbovanje ubožcev in skrb za občinske dobrodelue zavode; 9. stavbena policija in policija radi ognja, izvrševanje stavbenega reda in izdajanje policijskih stavbenih dovolil; 1Ü. upliv, ki se uredi potom zakona- na srednje sole, katere vzdržuje ob- čina, kakor tudi na ljudske sole, ter skrb za zgradbo, vzdrževanje in de- narno zalaganje ljudskih šol z ozi- rom na obstoječa šolska patronstva; 11. spravni poskusi med sporninii stran- kami po zaupnih možeh, izvoljenih izmed občine; 12. izvrševanje prostovoljne dražbe pre- niičnin. — Iz višjih državuili ozirov se morejo zakonodajniin potom do- loceua opravila krajevue policije povcriti v posameznih občiuah po- sebnini vladnim organom. § 2G. Izročeno področje občin, nam- reč njili obveznost sodelovati v svrho javne uprave, je določeno z oln'nimi za- koui in v njili mejali z deželnimi zakoni. DRUGI ODDELEK. Ü p o d r o č j u s t a r e š i n s t v a. § 27. Slarešinstvo je organ, ki sklepa in nadzira v občinskili zadevah. Izvršujoče oblasti starcšinstvo niina. $ 28. Glede gospodarskega poslo- vanja ohčine spada v pretresovanje in sklepaiije starešinstva: 1. vsako razpolaganje z zakladuitn premoženjeni občine in občinskiin posestvom; 2. določevanje nacina, kako je isto rabiti; 3. proračun dohodkov in troškov, ka- kor tudi pokrivanje primanjkljeja ; 4. rešitev letnega ranma ; 5. naperjenje pravd in odstop od uže pričetih pravd; odobritev sklenjenili poravnav, da se stori kouec pravdi; imenovanje pravnili zastopnikov; G. v obče vsa opravila, ki ne spadajo k navadni upravi premoženja. tj 29. Za oskrbovanje opravil, ki pripadajo županstvu v lastnem in izro- čeneni področju, odkaže mu starešinstvo uradne prostore in potrebuo osebje. Kedar bi starešinstvo spoznalo po- trebo, postaviti v to svrho posebne urad- nike in služabnike sklepa o številu istih . in njili plačah, o načinu njih imenovauja ter o njili pokojninah in preskrbninah. I Za občinske tajnike veljajo posebna I določila §§ 31.—41. I § 30. Določila §§ 28. in 29. veljajo tudi za občinske zavode, v kolikor morda ustanove ali pogodbe drugače ne raz- i polagajo. I § 31. V vsaki občini se sprejme občinski tajnik, da stoji na strani žu- paustva oziroma župana pri izvrševanju , lastnega in izročenega področja. 1 Dve ali več sosednili občin se smejo tudi združiti, da sprejmö skupnega tajnika. ' Dotične sklepe občinskega zastop- stva treba je odobriti po deželnem od- boru sporazumno s c. k. namestništvom. 1 V slučajih §§ 112. in 113. se sine nameniti en sam občinski tajnik za vse občine, združene za skupno opravljanje zadev. — \ § 32. Visokost place občinskih taj- nikov določa starešinstvo. ! Kedar se je združilo več občin, da sprejnio v smislu 2., 3. in 4. odstavka § 31. skupnega tajnika, določijo dotična j starešinstva visokost place in razmerje, po katerem mora vsaka občina prispe- 1 vati k tajnikovi plači. Ako ne bi se nioglo med dotičuimi občinami doseči v primernein rolui spo- razuinljeuje. določi tajnikovo plačo in razmerje, po katerem se potrošek po- razdeli med posamezue občiue, deželui odbor. — Tajnikovo plačo določi deželni odbor tudi tedaj, kedar ne bi starešiustvo, katero je poklicauo v smislu prvega od- sta\'ka tega paragrafa, da dolofi v tem predmetu, v primernem roku storilo veljavuega sklepa. § 33. Za tajnika se sme sprejeti le oseba, katera izkaže, da ima potrebno usposobljenost za poslovanje pri ob- čiuskem uradu. Kaj se zaliteva za usposobljenost občinskih tajnikov, določi deželni odbor sporazumno s c. k. namestništvom glede na posebne okoliščine v posameznih obcinali, oziroma se morejo občine v to svrho razvrstiti po raznih kategorijah. § 34. Občinski tajniki morajo iz- pričati svojo sposobnost s posebno pre- skušnjo pred komisijo, sestavljeno iz odposlancev c. kr. uamestništva in de- želnega odbora. Deželni odbor sporazumno z na- mestiiištvom more odrediti, da izpričajo svojo sposobnost za poslovanje tudi sedaj pri posameznih občinskih upravah uslužbeni tajniki s tem, da se podvržejo nalični preskušnji. § 35. V svrho, da se dotičnikom da prilika, pridobiti si potrebno znanje za poslovanje kot občinski tajniki, mo- rejo se držati posebni učni tečaji. Po- drobnosti o pouku, ki se bode dajal v takih tečajih, določi deželni odbor spo- razumno s c. k. namestništvom. Š 36. O vsakem mestu občinskega tajnika mora županstvo ob vsaki iz- praznitvi razpisati natečaj. Natečaj za mesto več občinam skupnega tajnika razpiše deželni odbor. § 37. Vsak tajnik se sprejme na predlog župana s sklepom starešinstva. Kedar bode sprejeti enega tajnika za več občin, sklepala bodo posamezna starešinstva na predlog dotičnih žu- panov. Deželni odbor sporazumno s c. k. namestuištvom določi primeren rok, v katerem bodo morali skleniti starešinstvo oziroma starešinstva o sprejetju občin- skega tajnika; kedar ne bi starešinstvo v navedenemu roku storilo veljaven sklep ali ne bi se doseglo sporazumljenje med starešinstvi raznih občin radi skup- nega tajnika, odloči o sprejetju tajnika deželni odbor sporazumno s c. k. na- niestuištvom. Vsako sprejetje občinskih tajuikov, ki bi uasprotovalo tem določiloin, raz- veljavi deželni odbor sporazumno s c. k. namestništvom. § 38. Z vsakim občinskim lajnikom se sklene službena pogodba* v kateri so napovedane pravice in obveznosti taj- nika. Deželnemu odboru sporazumno s c. k. namestništvom gre odobriti tako pogodbo. Vsak občiuski iajnik mora pied političuo okrajno oblastjo storiti služ- beno prisego. Ako ne bi se v enem mesecu po sprejetju tajnika sklenila iz katerega koli si bodi razloga dotična službena pogodba, stopi na nje mesto irneuovalni odlok dotičnega tajnika za njega urad, katerega izda deželni odbor sporazumno s c. k. namestništvom. § 39. Odpust občinskih tajnikov iz njih službe sine odločiti le deželni odbor sporazumno s c. k. namestništvom in le po predhodnem disciplinarnem postopku. Navedene oblasti ustanovita disci- plinarni red za občinske tajnike. Tudi začasno odstavitev tajnikov od službe sme ukreniti le deželni odbor sporazumno s c. k. namestništvom. § 40. Občinske tajnike, kateri so zakrivili hudodelstvo, pregrešek iz po- hlepnosti ali proti javni nravnosti ali tak prestopek, smatrati je odstavljeiiimi na podlagi dotične pravomočne obsodbe. § 41. Pokritje potroška za tajnike v posameznih občinah se preskrbi, če treba, v smislu § 119. tega občinskega reda. — (Dalje pride.) Dopisi. Iz Sovodeuj, dne 14. jan. 1906. — (Protest proti novemu ob- fiinskemu reda.) — Tadi po naši županiji je zašumelo proli novomu ob- činskemu redu, katerega nam hočejo usiliti Pajer in slovensko - laška li- beralna zveza. Na noben način si ne moremo raztolmaČiti, kaj je nagnilo naše „napredne" in .svobodomiselne" „Ijad- ske zastopnikeu, da so tudi oni v družbi laških liberalcev skašali pritisnili pečat na verige, v katere hočejo vkleniti naSe župane. Povsod vpijejo po svobodi in neodvisnosti, v deželnem zboru pa so ekušali s avojim glasovanjem pripomoči v to, da se prikrajša našim žapanom njih Ob Hublju. Povest. Spisal J a u k o B r a t i n a. (Dalje.) — Danilo, üanilo, kajdelaä? vsklik- nilo je dekle, pazi, drugi so v bližini. — Saj nisi hada, Fani, kaj V — Ne nisem. — Kedaj ae vidiva? vprašal je pn hitro. — — Jutri — da, jatri zvečer na mo- stiča za tovarno. In dala mu je svoje cvetke, on ji jo dar*svojo vtrgano planinko. — Nekdo 8e je ta hip izvil tarn iz gr- '«ovja. Ričl je bil, ki je vea prizor posluäal. — Prekleto, prokleto, rentačil je 8ain se sabo. Poznik je odšel za družbo, a že 11111 je prišel sodnik naproti pevajoč: Uoni sei na planince, Na utnne gor^ — — Priäli so i ostali in zapeli so na r°bu to naSo staro ljubko pesem, da je odmevalo od pečine do peöine. — Juh^, zaukal je sodnik, spodaj •laleö v goščavi se je oglasil pastir: juhe-e. — Sedaj pa nazaj, dejal je Baum, tudi telesne potrebe moramo vzeti v poätev. — Seveda, seveda, gospod Baum, hitel je Ričl v svoji ponarejeni Ijubezni- VO8ti. — Gospa sodnikova je opazila, da ne- kaj ni prav, posebno Poznik je bil dra- gtičen kot preje. — No, v božjem imenu, dejala je sama s sabo, da bi le bilo srečno, jaz jima priroščim. Priäli so do „Anine koče", kjer jih je že čakal hlapecs potrebnim prigrizkom. PoBedli so okoli vodnjaka po mehki trali, Fani je gospodinjila. — Jej, 8mo danes pridni, dejal je sodnik, hm, hm, kaj bo iz tega. Fani je zardela, čutila je, kam meri sodnik in zbala se je, ali ni morda ta kaj opazil. Sicer je bila namenjena tako razodeti materi, a danes äe naj bi ostalo na skrivnem, danes vsaj, če Že ni mo- goče dalje. Ričl je ogledoval dekle po strani, češ, ali te imam punče, kaj si mislilo. A Poznik se je spastil v pogovor z gospo- dom tovarnarjem, da bi prikril svojo raz- barjenost. Rmalu je bilo vse dobre volje. Natočili so vipavca in trčili. — Jej, je to lepo, lepo, tako le sedeti tu, bogme, lepäe kot voditi pravde. En glažok al1 pa dva, To nam korajio da — — Jnhe, in zaukal je kakor Fant na vasi v soboto o mraku. — Sedaj pa le, otroci, nazaj bo treba, dejala je gospa Baumova in vsi so se začeli odpravljati na odhod. Sodnikovka si je spet osvojila Riöla, četudi je kiel na tihem, da naj äkratelj vse babnice pobere. Vsi radostni so priäli izletniki do Predmeje, posedli na voz in äloje nazaj v dolino. Mrak je že lezel preko Čavnja, pastirji so gonili drobnico že proti do- mu in voz je drčal po gladki cesti proti trgu. — Juh6, juhö, je odmevalo Se tu pa tarn od sodnikovega ukanja. VIII. Drugi dan proti mraku je korakal Riöl proli bajti berača Žagarja. — Vrag te poberi, govoriöilje sam se sabo, bo pa vendar treba za^eti dru- gače. Do sedaj sem še vedno upal, da ne bo hudega, a včeraj 1 Da bi ti bil peklenšcek slrl kosti, preden si sem pri- äel. Hm, pravzaprav sem tudi sam malo kriv. Pritisnil bi bil bolj na to struno pri dekletu, morda bi bil kaj dosegel. I, zlodi je to 1 tidina hči, tovarna — in jaz tak butec, in popraskal se je po redkih lasen. Da bi bil, ja, da bi bil, no, pa le öakaj, tega le moža äe lahko spravimo s pota. Če se le posreči. Tako je govoričil gospod nadzornik in njegor žolč se je kuhal, da ie vrelo po vseh kosteh in Žilah gospoda Riöla. — Pa čakaj, pravzaprav hoöem äe enkrat pri njej poskusiti, morda se bo dalo. Če ne, potem pa ... Priäel je do bajte, pred katero je sedel pijani Fida. — O gospod, oni so, oni? Jej, da- nes sem pa res potreben, res. Gospod, za en frakelj nej mi äe dajo. — Jaz bi ti že dal, äe več morda, a sedaj bo menda nov gospod tu doli, nov, in tedaj se ti bo drugaöe godilo. Še iz bajte te bo dal vreči, kakor sem sliäal. — Kaj, kaj? Iz bajte? In Fida je skočil po koncu. Mene iz bajte, kedo? — Tiho bodi, tolažil ga je Riöl. Midva bova že naredila. — Ja, ja, midva, in pijanec je zaöel jokaje objemati nadzornika. Ta ga je ie mislil loputniti, a se je premislil. (Dalje pride.) doaedanja moč in da se jili sprati v po- polno odvisnoat deželnega odbora, v kate- rem imajo Labi večino. Sami aeveda ho- čejo biti avobodni in neodvisni, medtera ko v isti sap!, kakor se vidi, tega ne privosöijo naäim občinam. A najbolj je razburila duhove po županiji vest o plačah, imenovanjih, od- atavljanjih in oblasti občinakih tajnikov, ki se 2e sedaj ponekod oblastno žopirijo in bi rekel tadi županujejo. Kaj bi bilo pa äele potem ?1 Potem ne bo treba niti županov in atareäinatev Toliti. Čemo tadi ? Saj bodo tajniki vse. Tajniki v oböinah bodo kot nekaki nradni komiaarji, proti katerim bodo župani velike ničle. — In kdo bi potem komandiral po nadih ob- Činab? Raki prilepenci, ki so jih drugod poatavili na cealo zaradi raznih nelepib dejanj, kaki zakotni piaači, kateri bi naše ljudalvo žurili do akrajnosli. In pred ta- kimi naj bi ae naši občinarji klanjali? Nikarte ! Nočemo za tajnike lujcev. Taj niki naj bodo domačini, in ako niao do- volj izobraženi, je naloga dež. odbora, da jim preakrbi potreben poduk t občinakem poalovanju. Stareäinstvo aovodenjake županije, zbrano v aeji dne 13. Jan., da ae med drugim poBvetuje tudi glede novega ob- činakega reda, aprejetega v zadnjern za- aedanju dež. zbora, je sklenilo aoglaano uložiti pri via. c. kr. nameatniätvu v Tratu ta-Ie proteBt: „Staresinatvo aovodenjake žapanije najsveöaneje proteatnje proti noverau ob- činskemu redu, aprejetem w zadnjem za- aedanja goriškega deželnega zbora, a ka- teri m ae krati dosedanjaoblast županom, medtetu ko ae tajnikom podeljuje nekaka. nadoblaat, a katero bodo župane v atran potiakali, kajti po novem občinskem reda ne bodo tajniki uradniki županov in sta- rešinstev, arapak deželnega odbora, ka- teri edini bo iinel do njih pravico. Naj- avečanejae protestuje proti temu, da bi imel deželni odbor pravico tajnike na- atavljati in odstavljati, občine pa molčati in tajnike mastno plačati. Sloveano pro- teatuje tadi proti temu, da bi ne smeli apoaobni župani sami tajnikovati, kajti dovolj je, da gredo občinski poßli v redu, pa naj to opravlja sain župan ali pa žu- pan a tajnikom. Županom naj ae dovoli večja avtonomija, večja oblaat, ne pa da se jim še to inalo, kar je imajo, jemlje. Z radostjo pa pozdravlja atarešinstvo mi- ael, da bi se poskrbelo za to, da ae ob- činski tajniki potrebno izobrazijo. Zato- rej prosi podpieano žapanatvo c. kr. vis. vlado, naj ne blagovoli predložili novega občinskega reda, sprejetega v zadnjem zaaedanju gorižkega deželnega zbora, v Najviäje potrjenje." Kakor rečeno, protest je bil aoglaano sprejet. Tako je prav. Ganiti bi ae morala še druga županstva, poaebno v goriški okolici, ki niao äe proteslirala, ne oziraje ae na čvekanje „Soče", katera hoče ne kako opravičevati novi občinski red. Iz županlje Sv. Križa. (N e- koliko odgovora.) — Paglavci, ka- tere si po zaaluženju radi nelepega dejanja z leskovko razgnal, oglašajo ae ti v primerni daijavi, seveda vaak po avoje ter kažejo tako avojo nagoto. Tako ae je zgodilo po naäem odgovoru, v ka- terem smo zavrnili nereanične t r- ditve jariata H. Mrobata, izrečene na shodu v Dohravljah in ponatisnjene v poročilu v „naprednih" glasilih. Mesto da bi nam poakusili dokazati, da alone njib trditve na vsaj navidezni podlagi v njih glavah, cglaäajo ae po našem od- govora z raznih 8trani. Kramar Vrčon je zbežal v Skrilje in od tarn je zvezal nekaj otrobi a trto ter jih odpoaal v „Sočo". Na to atran: nobene besede odgovora, ker ga ni dati na kaj. Svetu- jemo pa Tončka, naj oatane lepo pri avojem „gäeftu*' ter naj nam izračuni iole : A p o 8 o d i soaedu B 20 K za nieaec dni ter dobi za to 1 K obreati ; po koliko odatodkov je obreatoval A sroj kapital ? — Dobravako „Bralno ip pevako druätvo" je imelo z Antonom Vrčonom tndi neke račune, kajti Vrčon je bil LJagajnik. Kdaj in kakp ao ae poravnale natskrižnoBti in na čegav račun? Vr- öono v Skrilje spravite äe kaj, ako va/n je mogoče, kajti zdaj imate celo dobrav- akega učitelja Mermoljo že tarn. S čaaoma spregledajo celo alepci. Glavno besedo na abodu je imel jurist Hrobat iz Dobravelj v Dobravljah, a odgovarja nam zVipavakega „Soča" 31 dec. — iz primerne daljave, kakor smo omenili v avodu. Njegov odgovor je pa dolg in da ne bode mialil, da smo ae zbali nje- gore aofiatike, odgovarjati mu hočemo po- drobno. Pred vaem pa moramo pribiti, da jurist niti ne poakaša dokazati svojih neresničnih trditev na shodu in v poročilu o shodu, ampak poskuša si pomagati a so f i s ti ko, t. j. s figovim perjem, da bi svet ne videl njegovih nereanico govoreöih rnladih oat. Taka uata so oatudna ! Zdaj pa oglejmo si nekoliko fi- g o v i h p e re a, a katerimi si je jurist Hrobat zavil avoja nereanico govoreča uata. 1. ŠaaterSičev sv. duh razavetljnje starejäinstro — trdi jurist. Vedi, mladi jurist, da ae atarejšinatvo pri svojih po- avetovanjih briga in potrebaje toliko Šusteršičevega bv. daha, kakor avojega. Prvi naa ni So nikdar nadlegoval, pač pa poalednji, kateremu pa se le smejemo. 2 Zveati hlapci Rima so starejäine, ker so sklenili popraviti zvonik župne cerkve — trdi zopet juriat Hrobat. Po „logiki" naäega juriata so zveati hlapci Rima tudi liberalni starejšine v Gorici in Tratu, ker ao že večkrat aklepali o popravah zvonikov ; jednaki ao v Ljub- ljani pri vaej naprednoati ; da, celo v Benetkah je sklenilo mestno zaatopslvo, da se sezida celo nov stolp pri cerkvi sv. Marka. NaS juriat Hrobat ima za zveste hlapce od Rima vse take in jed- nake zastopnike občin. Ali ni to čudno ! Glede poprave zvonika, vedi mladi jurist, da je bilo sklenilo atarešinatvo že pred leti. Tudi v „odaekolovce" ae brez- potrebno zadiraš, kajti po tvojem bi moral nadzorovati delo — nobeden ali vai, Starejäinatvo je sklenilo, da bode delo nadzoroval poaeben odsek ter ga pooblastil za marsikaj, kar lahko pride vmea pri popravah. Ker je smel odsek maraikaj prenarediti glede druzega, amel je tudi glede pokritja zvonika s kositrom. Ti vražji kositer, da tako bodeš v oči mladega juriata. Saj ima veliko zvonikov v okolici pokrito glavo a kositrom, a juriali ae drugod ne menijo za tako alvari. Ali je kosiler na naäem zvoniku drugačen, ali jo drugačen jurist Hrobat, kakor so drugi juriati. (Konec prih.) Politiöni preglod. Sklloanje državnega zbora. Uradna „Wiener Zeitung" je pri- občila v nedeljo ceaarsko pismo, a katerim se sklicuje državni zbor na 24. t. m. Nova spravna pogajanja med Čtthl In Nemol. V poalanskih krogih ae govori, da se med zaaedanjem češkega deželnega zbora o Veliki noči začno znova spravna pogajanja med Čehi in Nemci. Konl'eren- cam bo presedoval knez Lobkovic. Srednje sole na Moravskem. „Information" ve povedati, da so a prihodnjim šolskim letom ustanovita v Brnu dve novi državni realki in sicer jedna z nemškim in jedna s češkim uč- nim jezikom. Isti list poroča, da prevza- me država v prihodnjem letu več sred- njih šol na Moravskem v avojo upravo. Sploh, piše omenjeni list, ae spravna po- gajanja med Čehi in Nemci na Morav- skem prav ugodno razvijajo in ae je na- dejati, da se na Moravskem sprava med Čehi in Nemci do konca tega leta do- žene popolnoma, kar bo, po mnenju ialega lista, mnogo uplivalo tudi na spravno akcijo na Češkem. Laiko V8eučlllško vprašanje. Vlada menda namerava preložiti laško pravno fakulteto iz Inomosta v Trident; 3 tern pa ne namerava prejudi- cirati aklepa državnega zbora, ki se.bo v prihodnjih dneh a tern peöal. Trzaäki „Piccolo" prioböuje razgovor 8vojega aolrudnika z naučnim ministrom Hartlom o italijanskem vseučiliškem vprašanju. Minister je pred vsem naglaäal, da še ne more izreči svoje končne sodbe, ker novi ministeraki predaodnik Se ni zavzol nikakega ataiišča zaradi političnih vzrokov in ae še pogaja z voditelji raznih strank. Oni italijanski vaeučiliščniki, ki bodo dokazali avojo nedolžnost pri inomoškili izgredih, ne bodo izgubili aemeslra. Tirolaki italijanski konservatlvcl In vseučillško vprašanj«. V Tridflnta izhajajoči konaervalivni list „Voce Gattolica" piše glede ita- lijanskega vaeučiližča, da ni prav, ako se Itulijani kapricirajo izkljuöno na Trat, ki naj bi bil sedež italijanskega vaeučiliača. Po mnenju tega lista bi ae morali Ita- lijani zadovoljiti, ako jim vlada tudi kje diugje ustanovi vaeučilišče, ker bi se znalo zgoditi, da ga aploh nikjer ne dobe. Pomnoženje avstrljskega vojastva ob Italijanski meji. Olicijozni italijanaki list „HJsercito italiano" piše: „Ne zdi se nam ne- ume8tno opozarjati na odredbe avstrijske vlade, vsled kalerih se nekaj časa aem pomnožujejo vojažke čete ob italijanski meji, posebno na južnem Tirolskem, ob Soči in ob morju. Te odredbf» imajo očividno avoj izvor v neztf.upnosti, ki ni- kakor ne aoglaša z opetovanirni izjavarni o najboljäih odno^ajih, ki vladajo med Avatrijo in Italijo. Tu je le dvojo mogoče: ali niso izjave o najboljih odnoäajih od- kritosrčne ali pa omenjena nezaupnost ni opravičena. Mi seveda nismo v atanu ve- deti, kaj da je na vsem tem in nam ne preostaja drugega, nega da čakamo." Volitve na Ogrskem. Ogrski Rumuni se bodo udeležili prihodnijh državnozborskih volitev v 40 voiilnih okrajih. Izdali so na volilce oklic, v katerem je označen njih program. V tem programu zahtevajo, da ae Ru- muni na Ogrskem smatrajo kot samo- atalen narod, kateremu mora biti zajam- čena možnost razviti se v gmotnem in duäevnem oziru. Izrekajo se proti madja- rizaeiji armade. Spoätuje naj se narodna jednakopravnost. Vpelje naj se obvezni cerkveni zakon ter vaak bodi pHmoran priStevati ae h kakemu veroizpovedanju. Nadalje zahtevajo splošno in tajno volilno pravico. Ogrsko öasopisje ae jako huduje nad „predrznoatjo" Rumunov. Nekateri listi pozivajo cf»lo vlado, naj proti onim, ki ao seatavili tak program, postopa ka- zensko zaradi veleizdajstva. Srbi poatavijo avoje kandidate vdevetih voiilnih okrajih, Slovaki pa v petih. V Liptov St. Mikloäu ao imeli slo- vaAki zanpniki veliko Hkupščino, kjor ho sklenili, da gredo v volilni boj, toda svoje kandidate poatavijo le v tislih okrajih, kjer je zanesljivih 1000 slovaških glasov. Gros Khuen Hedervary, biväi ban hrvatski in sedanji ogrski mi- nister it latero je postavljen za državno- zborskega kandidata v Temešvaru. Zatlranje Poljakov na Pruakem V državnem zboru je razlagal fi- nBiični minister proračun za leto 190f), ki prerokuje okoli 40 milijonov mark prehitka. Med večjimi izdatki je tudi vmoU 750.000 mark kot dispozieijski za- klad viäjemu predsedniku za poapeževa- nje in utrjevanje nemätva med Poljaki. — S tem denarjern se ho kupčevalo — z riuäami. Franco8ka. V aoboto imel je francoski par- lamont svojo sejo, ki je bila jako burna. Na dnevnem redu bila je zaupnica «e- danjemu Cl >mbeaovernu ministeratvu. Slo je namreč za to, ali parlament odobruje vladin program, ali pa ne. Za vladni program «lasovalo je 289 poslancev, proti njemu 279 Combes dobil je torej zase večino 10 glasov. Ta veöina pa je tako neznalna, da je sklenil zaradi tega Combei odstopiti. Cornbesova Iramasonska politika Žugala je spraviti Francosko v največjo nevarnost, zato so pa äe o pravem času nekateri prejänji (lombesovi pristaši odprli oči in se združili a Com- besovimi nasprotniki v namen, da ga strmoglavijo, in kakor se vidi, posrečilo se jim je to tudi. Mlrovna pogodba med našo driavo In Anglesko. Iz Londona poročajo. da sta lord Lrtnsdovne in naä poalanik gros Mens- dorll' podpisala pogodbo o mirovnih raz- podiäcih pri sporih med naäo državo in Angleäko. Rusko-japonska vojska. Ruaki car svoji armadi in avoji in o r n a r i c i. Ruski car je izdal v sohoto na svojo armado in na Rvojo niornarico la le manifest: Japonci so ai osvojili Port Artur. Obramba tra- jala je jednajst meaecov. Slavna posadka bila je čez sedem mesecev odrezana od drugega sveta ter ji je bila vsaka pomoč onemogočena. Mala peücica Rusov, za- npajoč v reSitev, vzdržala je silne so- vražnikove napade, mirno je prenaäala muke obleganja ter druge moraine muke, me(\ lern ko je videla, da ao sovražni kovi vspehi vedno večji. Rasi v Port Arturu niso Stedili ne svoje krvi in tudi ne svojega življenja, in Rusija sledila je junaškim činom svojih sinov s ponosom in ves avet klanjal se je pred njih hrabrostjo. Ali od dne do dne postojale so njih vrste redkejSe, bojna sredstva pohajala so jim vedno bolj, dočim je prihajala sovražniku vsaki dan nova pornoč. In priäel je tudi v reanici dan, ko ao Rusi morali prenehati s avojim junaštvom ter podleči velikanski sovraž- nikovi prernoči. Mirno naj počivajo in vecen bodi spomin padlim branileljera Port Artura! Daleč od Rusije dali ao svoje življenje za Rusijo iz ljubezni do carja in do doinovine ! Tudi vam, ki ste 5^ ostali pri življenju, slaval Bog ozdravi vaSe rane in vam daj moč in dovolj potrp- Ijenja, da bodete zamogli prenaäati nove trde preskusnje, ki vas še čakajo. Naš aovražnik je drzen in močan. Neizmerno težak je boj proti njemu, ki je 10 tisoč vrst oddaljen od vira naših moči. Ali Rusija je mogočna. Za avojega tisočlet- nega obslanka preatala je še hujšc pre- skužnje ter izäla zmagovito iz hujSib nevarnosti, po katerih jo postala äa mn^nejša. Naši nevspehi bo veliki. Mi jili obžalujemo, ali pri vsom tem ne obupajmo. Tnino upam, in to zaupanje ima cela Rusija, da čas zmage ni več dalet:. Bog blagoslovi armado in mornarico, ki sta ml tako dragi tor jima podoli moi', da združeni uničita sovražnika ter povek- Sata rusko slavo ! * ¦ * Poročilo iz japonskega glavnega stana z Liaotunga pravi, da ao ruski od- delki, ki pripadajo očito h konjenižtvu generala Miačenka, z drugirn gardnim pe5- polkom in 12 lopovi napadli japonaki železniški komisarijat pri Niucivangu, a bili ao odbiti ter izgubili nn'tmanje 80 mož. + * Ruski konjeniški oddelki razvijajo južno-zapadno od Liaojanga 7.ivahno de- lavnost; inti hočejo ocito odrezati že- lezniAko zvezo ter utruditi armado No- gijevo, ki ima ojačiti armado maräala Ojame. * * ' V vojaakih krogih v Tokiju ae ne pri^akuje, da bo napad generala Mi- Wenka na Ninčvang in Niuč-atung prov- zročil večih težav. Tudi so izdane od- redbe, da se čelam, ki ao izvedle napad, odreže umikanje. Te čete se morajo torej brzo umakniti, ako nočejo biti ujete. Sodi se, da ao kozaki južno od Liao izvršili velike vežbne manevre, da bi napadli železnico ter da bi vplenili težke topove generala Nogija, ki so na potu na Saho. * + Neki parnik „Messaggerie marittime" jo 12. t. in. izkrcal za Ruae 4000 omotov. I'rciklicuje ae vest, da ao videli na se- verju Madagaskarja japonsko križurko, temu nasproti so zapazili vojne ladij« na z.aj Mdrii obali otoka Mauritius. # „Times" poroča iz Kodanja, da je dal car od svojpga privatnega imetka 2(i() milijonov Irankov za oboroženje trelje eskadre in 130 milijonov pa za celrto eskadro. * * * „Agence Havas" poroča izTientsina, da je 500 kozakov uničilo zaloge Ja poncev v Kaspance pri Niučvangu. * + Iz nizozemske Indije poroßajo, da se japonake vojne ladije nahajajo na ae- verno-zapadni obali otoka Borneo. Črta podrnorakega brzojava iz otoka Labaan, ki leži blizo Borneo, v Singapore že dvanajst dni ne posluje. Domače in razne novice. Za poftorelce v Cepovanu na novo došlo: Neimenovani dobrotnik v Lokavcu 20 K; Jožef Cigoj, župnik v Aidovščini 10 K; Janez Vuga, vikar v Kozani 25 K; Ivan Mozetig, vikar v CrRuglic 6 K; Jožes Ušaj, kurat Banjžice 10 K; župni urad v Tinjanu pri Kopru 12 K; župni vikarijat v Borjani 3t> K; Ivan Pipan, župnik pri sv. Antonu v Kopru 11 K; vikarijat Pliskovca 12 K; župni urad v Zgoniku 17 K; Jernej Kopač, svečar v Gorici 10 K; Andrej Gergolet, župnik v Sv. Lovrencu 30 K ; Franc Franke, vikar v Oseku 15 K 90 v; f«rni urad v Biljani 30 K 69 v. Vsem darovalcem naj najprisrß- nejša hvala. A. Podgornik, J. Rejec, župan. župnik. Mraz. — Zadnjih par dni je postal pri nas mraz zopet nujSi, posebno je bil občulen mraz v soboto in nedeljo, ka- terega je pospeševal severni veter. V nedeljo proti večeru je sicer veler po- nehal, a pri vsem tem imoli smo v noči od nedelje na pondeljek nac] 12 stop. C pod ničlo. Danos zjutraj stno imeli 10 atop. Cl mraza. Bolniki v holnišnici utmiiljeiiili bratov. — Tukajšnja boihišnica nsini- Ijenih bratov je sedaj prenapolnjena z bolniki, tako da jib ne more vsprejemati ?eč. V bolnišnici se nahaja seclaj 25H bolnikov, kar dokazoje, da jo skrajni (•an, da bi začela dežela misliti resno na zgradbo deželne bolniänice. S Trnovega nam pišejo : Včeraj je naše staredinstvo trnovskega župan- stva jednoglasno sklenilo protest proti potrditvi zakona, sklenjenega v zadnjem /.asedanju dež. zbora glede novega občinskegn reda. Oj, dr. Tuma," kje Hi ? Ali imaš tako trdo kožo ? Tzpred smllšca — Neki F. Ga brovaček, železniSki delavec, je, ko j« videl svojega tovariša Černela, da je po- tegnil iz žepa sličieo Malere Božje, začel kleti Boga in Mater ttožjo. To h« je zgo- dilo If), deceinbra in. I. Due 18. istega meseea pa se je podal ta podivjanec na avško pokopališče, snel z nekega na- grobnega križa kos venca, se podal ž njim v krčmo ter se začel babati h svojim junaätvom, ki pa ni še dospelo do ?r- bunca. Ko je porogljivo in nesramno govoril o poavečenih krajih in nnrce bril iz V8(ga, kar je kristjanorn svetcga, vrnil se je zopet na pokopališče, holeč izruti tam nagrobni križ ter celega pri- nesti v krčmo. Kerse mu to ni posrečilo, razbil je par nagrobnib apominkov ter prineael nekaj koačekov v krčmo. Tu kajšnje okrožno kot kazensko sodišče obsodilo ga je zaradi tega na 7 mesocev težke ječe, poostrene z jednim trdim le- žiščem in z jednim poatom vsaki mesec. Na 4 dni strogega zapora je bila obKOjena Katarina Zega iz Rubij, ker je za nekaj časa samega pnstila svo- jega otroka pri ognju, kjer je zgorel. Na 4 mesece ječe je bil obsojenvoz- nik M. Červan, ker je v Ajbi pred neko krlmo tako močno udanl po levi roki nekega Petra Kulina, ki je hotel po sili zleati na njegov voz, da mu je prebil kost pri komolcu. Tatvlna. — V soboto po noči okradel je neznan lopov trafikantinji gosp. Leban pri mestnem vrtu več sto cigaret, nekaj cigaretnega papirja in nekaj dohana ter ji napravil kakih 20 krön äkode. Nesr«'ča. — Jednajslletni učenec Kudolf Medvežčck iz Kanalaje padel raz 4 m visokega zida ter si zlornil levo nogo. Pripeljali so ga v tukajšnjo bol- niänico. Aretlrali so tukaj 39 lelnega be- rn(-& Josipa Mozetiča z Vogrskega za- radi beračenja. Nažli ho pri njem K 1242. Novo dru&tvo. — C kr. namest- niStvo v Trstu je vzelo na znanje pravila „Katoliäkega slovenskega izobraževalnoga društva" v Kamnjah Obdelani kamni popokiili vnled inra/a. — Kakor nam poročajo iz Sol- kana jo tam prav mnogo kamnov, ki so bili obdelani v Nabrežini ter namenjeni za novi železniaki most Čez Sočo pri Solkanu, vsled letošnjega budega rnraza pokopalo. V tukajsnjo nori&mco pripeljali so Josipa Pušnerja iz Kanala. Nesrečnež je omobolen in je postal jako nevaren. Tako je napadel s sokiro nekeya gospoda, ki se je ustavil nekoliko prod njegovo hišo. Domišljal si je, da zalezuje nje- govo Ženo, kateri je tudi s sekiro pretil. Istotako so pripeljali v norišnico 44-let- nega Štefana Stergarja, ki je priäel pred par dnevi na policijo ter hotel po vsi sili, naj ga zsprejo, ne da bi vedel, zakaj. Pred or med Boh. Belo inObrnami bodo ta mesec prevrtali. Odkar je G»- coni poslal svoje ljudi na pomoč, delo izvrstno napredaje. Iz Bohinja so delavci na Boh. Belo in Obrne selijo v velikan- Bkih karavanah. V zadnjih tednih so na- stale na obeh straneh predora cele ba- fakarske vasi. — Na belanskem kolo- dvoru bode zgradila tvrdka Rela & G. velik lesen hotel. Yelikannka podzemska jama. — V BEdinostiu čitamo: Že nekaj časa kroži po Tratu vest, da so v Slivjah pri Ma- teriji razkrili velikansko podzemsko jamo 8 tekočo vodo, enako škocjanski jami; *1> v veliko večjem obsegn. Glasom po- ročil je jama nekaj izrednega tudi z °zirom na znanstveno stran. Raziskovalca, ki sta äla v jamo ob 6. nri zjutraj, vrnila *t* se äe le ob 9. nri zvečer iz nje. Obseg Je baje nepopisen. Kakor čujemo, je tr- ža^ka podružnica „Slovenskega planin- skega društva" že ukrenila v tern oziru Vse potrebno in je že v dogovoru z ob- ^>no Slivjp. Tndi drugs planinska drnätva b<» baje Ž6 na delu. Tatvina v TrtJtu. -— V nedeljo popoludne Mta bila obveäcona zakonska Hadic, ki irnata goslilno na trgo (Havana, da je njuno stanovanje, nahajajoče so v nlici del Angolo, odprto. Šla sta hitro doinov in prepričala sta se, da je nekdo v spalnici odnesel neki vrednostni papir za 1700 kron ter za kakih 100 kron denarja in zlatnine. K sreči niso tatje pogledali pod posteljo, kjer je bila skri- njica, v katori se je nahajalo za kakih lft 000 kron zlatnine in denarja. Ulomi v Trstu so tako množ«1, da je tržaška trgovska in obrtna zbornica zahteviila, da se straže v prosti luki po množe. Ob^iiiHke volitvc v Ptilju. — Včeraj so pričele v Pulju občinske vo litve in sicer v III. volilnem razredu. Hrvatje podajo so pri teh volitvah z vso odločnostjo v volilno borbo. Da bi že pri tern prvom poskusu zmagali, ni sicer prav verojotno, »li dobrojo in neizogibno potrebno, da inerijo Slovani v paljski mestni občini jodenkrat svojo moč z nasprotnikovo tor da jim bode izid te borbo podlaga za prihodnost. Iz za- četka, ko so se začeli puljski Hrvntje pripravljati na te volitve, so se jim lta- Ijani prav porogljivo smejali, ker so bili prepričani, da jim pojde mornarična oblast, kakor Se vedno do sedaj, prav očito na roke. Zadnji čas pa jirn je ta smeh nekoliko poäel, pnsebno zaradi tega, ker je izdalo arzenalno poveljnistvo strog ukaz do vseh podrejenih organov, da ne smojo na nikak način pritiskati ali kakorkoli uplivali na mornariške uslužbence pri volitvah, tako da ti po- polnoma po svoji volji izvršujejo svojo volilno pravico. 0/naniI(» c. kr. finančneg« ravna- teljstva v Trstu z dne I. januvarja 1905, s kojim se znova razglaäajo veljavni roki za plačevanje raznih neposrednih davkov, kakor tudi poslediee zanemarjanja istih. — Finančno ravnaleljstvo naznanja vslod postave z dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23, da se sledeči davki imajo v teh lo rokih plačevati : a) zemljarina v mesečnih obrokih in to prvega vsakega meseca naprej ; b) hišno razredni kakor tudi hišno-najemni davek zunaj mesla Trsta v mesečnih rokih in to prvega vsakega meseca naprej ; v mestu Trstu in okolici pa se mora plaOati hišno-najemni davek 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra; c) 5°/0 davačina od h\i davka prostih radi zidanja ima se v onih rokih, kakor hiäno najemni davek t. j. v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, I. sep- tombra in 1. dfcembra, zunuj Trata pa prvptfa vsakega mesecu nuproj plasiali ; d) obču pridobarina se ima plačati za vsako četrtletjo naprej I. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Isto tako treba plačati pridobarino od jav- nemu dajanju računov podvrženih podjeiij v ätirih jednakih 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočih obrokih ; e) v kolikor so prihodarina no plača na način oznar^ni v § 133, za- kona od 2h. oktobra 1896 dri. zak. 51. 220. t. j. potom odbiika, treba jo je po- ravnati v dveh jednakih 1. junija ler 1. decembra dospevajočih obrokih ; I) osobno dohodarino je plačati s pridržkom določeb ^ 234. zakona od 26. oklobra 1896 drž zak. št. 220 oziroma cesarske naredbo 8. julija 1898 drž. zak. St. 120 v dveh jednnkih 1. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih. Vsled teh zako- nitih odredeb so dolžni vsi oni, ki iz- plačujejo dohodke v ^ 167. ter 168 gornjcga zakona omenjene, ako isti niso zgolj spremenljivi, odtegniti prejemnikom od teh dohodkov predpisano osebno dohodarino in plačarino, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istih rokih in v istih raz- mernih obrokih, kakor izplačevanje pre- jemkov. Kdor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dnoh po pre- teku roka, določenoga za poravnunje vsakega teh davkov, je dolžan plačaii zamudne obresti, če prosežf» posamezni redni davek za vse leto 100 kron. Zamudne obresti se računajo od dnova sledečega roku za vplačanje do dne plačila, tako da pride po 18/U) h na vsakih sto kron vsaki dan, kar se z dolžnim davkom vred potirja Dolžni davek se lahko plača na pristojnem davčnem uradu — v Trstu na mP8tnem davcnem uradu — ali pa na vsakem c, kr. poätnem uradu na čekovni račun dotične davkarije. Slednjič se opozarjajo plačevalci še na sledečo določbo 4j ft. zakona z dne [ 9. maroa 1870 drž. zak. St. 23: „Če bi se ob zaČetku novega davčnega leta še ! ne bil mogel dolžni davek za lo leto posamnim davkoplačevalcem stalno pred- pisati, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku predpisanem za preteklo davčno leto, dokler «e odmerijo novi davki, v katere je potem vi^teti že rzvr^ena plačila". Pasja steklina se je pojavila v c. kr. dvorni žrebčarni v Prestranku. Pes jazbičar je ugriznil gospo Finger. Pes je v nekoliko dneh poginiJ, a uradno so konstatovali, da je bil pes stekel. Gospo so odpeljali v Pasteurjev zavod na Udnaj. Druge pse so stavili pod strogo nadzorstvo. Sedaj se je tudi pri drugih pseh pojavila sumljivost. Uo- kazalo se je tudi, da so priäli iz početka psi v dotiko s praSiči. Te dni so vsled tega na dvorcu pokončali 12 psov, 6 prašičev in 1 mačko, ki so bili vai sum- Ijivi oziroma so se na njih že pojavila znamenja stekline. Prodaja tobaka v Avstriji. — Kakor naznanja finančno minislerstvo, se je leta 1903 prodalo v Avstriji za 221,700.000 kron tobaka, smodk in svalčic, za 5,190.000 kron vec\ kakor leta 1902. Kadenje je zlasti na- predovalo v Galiciji, Dalmaciji in na Kranjskem. Z milijonarko sc je poroftil — Iz Londona poročajo, da se je avstro- ograki podkonzul dr. Ivan Schwegel, nečak poslanca Schwegla, poročil z milijonarko gdč. Smith, katere rodbina j« ena naj- bogatejSih v Brooklyn New Yorku. Dr. Schwegel jo bil nedavno prestavljen v Kapstadt. Oderuški a^enti. — V Budapešti so zasačili nevarno družbo agentov, ki so častnikom in enoletnim prostovoljcmn priskrbovali d(3nar za velikanske obresti. Agentje so dobivali od svojih lahko- miäljenih žrtev pismena potrdila, da so jim posodili donar na postavne obresti, dočim so v resnici bile obresti večje kol glavnica. Ker se je nedavno zopel hotel usmrtiti noki enoletni prostovoljec, ker ni mogel izpolniti agentom dunih obveznosti, izdala se je cela sleparska družba. Z agenti je bilo v zvezi tudi 12 peštanskih zlatarjev. Zaprli pa so samo agente. Prepovcdano je dajanje nnpit- niue v državi Missouri. Kdor da napit- nino, dobi lahko kazen 2000 kron. Poziv sodišča neznanim dedicem C. kr. okraj. sodišče v Ketini (Frohnleiten) naznanja, da. je dne 18. novembra 1904 gospa Frančiška Hampl vdova c. kr. guvernijalnega tajnika v Wanersdorfu št. 3, brez oporoke uinrla. Ker ni teinu sodisču znano, ka- tere in sploh kake osebe imajo do dedščine pravico, zato se pozivljajo vsi oni, ki bi iz kakoršnega koli pravnega vzroka iineli pravico do te dodščine, da se v teku jednega leta in sicer od 24. decembra 1904 naprej naznanijo to podpisanemu sodisču ler se kol dediči islemii in sicer a postavnimi dokazi j)rijavijo. Za oskrbnika dedsčine postavljen je gosp. Jos. Sernec, odveltiik v Ketini. S lein se morajo oni, ki so opra- vičeni do dedščine, pogajati. Oni del dedščine ali pa vsa, ki ne bi bil v zgoraj določeni dobi nobenemu priz- nan in bi se zanj ne oglasil nobeu dedič, zapade potem državi. C. hp. ohr. sodišče v Ketini (Frohnleiten) oddelek I, 24 decembra 1904 Loterijske številke. 11. j.-uiuvarja. Dunaj.....'.26 40 20 37 53 Gradec......36 24 79 44 22 , Uydrove žitne kaue potm« 6 k(. »oi(l|k» 4 K 60 h trtnco. r„DOMACI PRIJATELJ- ZAHVALA. O priliki iieiuidornestiu' i/^uho iiast-ya pi't'ljubljeuega oi'eta JANEZ-a MOZETIČ-a, mizarja In veterana, izrekaiiio tt*in potoin najiskreuejso zalivalo vsem ilrayiin soi'odaiUoin, prijateljcin in znanmn, ki so sc v takn ogrotniK'tu številu udeležili pogreba predra^ega ranjkeya. Pt>- sebnu izrekamu iskreno /alivalu doniačeinu vikarju, č. g. Al. Kovačiču, sl. odboru vet. društva iz Gorice, iiainreč gg. Troštu. Siin- čiču in Palicliu, sl. vet. društvu v Suvod- njah in njega poveljuiku g. ürudeiiu, prebl. g. vitezu Tusi-ju, prebl. g. baruiiu Bianchi- ju, da je dovolil svojini uslužb iicem se ude- leziti pogreba, in sploh vsem domaCiiioin, ki so na zadiijem potu izkazali pokojniku svojo cast. Bog vsem povrni! SÜVÜDNJE, 15. jail. 1905. Žalnjoči ostali. Naznanilo Naznanjam slavnemu obfcinstvu, da se pre selim prih. mesec v lastne prostore in sicer v ulico Haštelj Š. 3Z till leharne Pontoni Se toplo priporočam za obilna naročila PETER COTIČ celjar, Gosposha ulica U. IV. Dr. L. Färber, štabni zdravnik v Gorici, zapisoval je vselej z najboljšim uspehoin osebam, katere so že dlje časa boleliale na živcili železnato vino G. PICCOLI-ja, dvornega /aložnlka Nj.Svetpapeža In lekarja, Ljubljana Pollitrska steklenica 2 K in se vnaiija naročila izvršu-jejo obratno. 4 4 Javna zahvala. O priliki nenadomestne izgube uaše preljubljene matere oziroma sestre KATARINE LEBAN izrekamo tern potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem blagim sorodnikom, prijateljcm in znanccm za obilo udeležbo na njeiii zadnji poti. Posebua livala pa še oniin, ki so nam stali na strani v teh težkih diieli. GORICA, 16. januvarja 1905. Družina Leban-Kuštrin. r MED K a j a in fc e n © - p v i h t e 11 seprodaja na drobno v svečarni J. KOPAČ (Joriea, ulica Sv. Autona St. 7 pu aledecih ct'iiah : iVhnl i/.pihani pomlatlanski beli kg K 1*20 ., „ josi'nski ....,,,, 1'2U 11 v salju........„ „ 1'-- „.cejon.........,. » !'~ I ,, za pitanjc čcbcl ... • „ „ 1"20 L Na debelo pu znža nlh cenah | ^ mizar in 4) lesni trgovec v Pofliori, na vo&ln noveaa fttezniihsia mosta (na cesti, ki peljeproti (Iradiški) ter podružnica za Sfctim ustora pri Pevmi Trsuje tudi z opeko, inia vc- liko /alogo vhakovrstiiHf-a f riln- ^a in niekhe^H lena doiiinc«'LH in tujega, Vfliko zalogo pohist- vii, viuskih posod. Mtiskaluic itd. flnton Kuštrin v Gosposki ulici St. 25, v Gorici, priporoča častiti duhovščini in slavncniu občinstvu v nieatu in na dežuli svojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Ojlon, 1'or- toriko i. dr, Olj«: l.ucca, St. Angelo, Korfu istcrsko in dalmalinsko. 1'etrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2,0,4, 6. Veö vrst riža. Miljsveo« prve in druge vrste, nainri'ö od Vu ^'^ in ob encga funta. Testcniiu1 i/ tvornic»» Žnideršič & ValenCiö v II. Hislriri. Žvc- pli'iike družbe av. (lirila in Mi^loda. Moka i/. MajdiÖHV«ga mliria v Kranju in z Jucbmann-ovcga ˇ Ajdoväöini. Vse blago nrvu vrHtf« Neverjetno nizha cena! 500 kom. za samih gld. 1*85 1 krasna garanl. dohroidoöa ura s H(i urniiu tt'koni in pozlačeno vcrižico; 1 kravalna ifjla /• briljanti Siniili; 1 v ognju po/.lačcn prslan /. imi- (iranim kanmoin za gospoilc ali damt*; 1 krasna garnilura obstojcöa i/ zajx'sUiili, ovralniti in na- prsnib j^uinljov iz «ai*. H°/o /Jala Doubl«*; 6 pristnib plaliM'nih zt'pnih robci'v; 1 clo^. /t'pna pisalna priprava iz niklja; 1 toalclni ctu z ogl<5 kot 2 zavujt'V, darujem vsakernu zavoju tak iiožio. — Za kar ne ugaja si* d,'/a hu/. ilrcvcH», vosčcn«* /,vitk«*iiim^«l najfiiiejše vrnt«* pojak«uiizki <«ni. Anton Ivanov Pecenko. Gorica Veliha zaloga pristnih belih in črhih vin is lastnih in drugih prizna- nih vinogradov. Dotitavlja ua dom iu razpu- šllja po žeUznicl ua vme kraje avntro-ogerHke moiiarnije v«o- dib od B6 1 naprt*J, Na zahtevo puällja tudi uzurce. Zaloga piva „Delniške druhbe adrušeuih pwovaren Žalec-Laški Trg in pieenjskega piva „pra- zdroj" iz aloveče čežke„Me- ščanske pivovarne". Zaloga tedu, kat«*r«*ga ac od daja le uadeb«'lo od 100 kg. napcj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Samo enkrat „-., naj vHhktJo kupiti svoje potrebi5čine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, % in nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, llepšegain kakovosti primerno cenega blaga, i a^kakor se tu dobi. \ Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jeaensko in zimslio sczono v iie«loHegljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno bolo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasno ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domafii čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd Raznovrstno blaao za vezenie itd. D Rudolf Gruntar je otvoril odvetniško pisarno v Tolminu. Banque Hypothecaire et de Prets Franco-Anglaise PARIS - 20-22, Rue Richer PARIS Dovoljujo hitro in kulantno AMORTIZACIJSKA POSOJILA pn 3'/.2 in 4% na prve in druR« stavko do ft/4 iloln c<»niln« vied nosti za dobo od lö do 75 lot. OSEBNA POSOJILA po 41/., in 5% duhovnikom, easlnikom, državnim in zHwobnim uradnikom, trgovcem in industrijalcfim a poroki ali broz porokov za dobo od 1 do 15 let. KONVERZACIJA bančnih dolgov FINANCIRANJE in premenjava podjetij v dclniško družbe. Dopisuje se francosko, angleško, nomSko, italijansko, rusko in Spansko. Pojasnila se dajajo brezplačno. Sprejema hranilne vloge katere obrestujo po 4V2°/0 polumesečnojne- vadignene obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- öuje posojilnica sama. Posojila udoui ua oHebui kredit po 6% in ua vknjižbo po BV«/Q „Centraina posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane K glavnimi in opravil- nimi doleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoöe raöune, katere obrestujepo dogovoru. Uradne ure vwak dau od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludue.