tovrstne geografske prob lem atike m arsikdaj dokaj težko razum ljivi. R avno to pa je verje tno glavna odlika učbenika , ki daje tako vsestranski pogled na posam ezne p ro ­ blem ske sklope. K tem u prispeva tudi m nogo bolj enakom erno upoštevan je am eriš­ ke, nem ške in tudi neka te re druge tu je literatu re . V tis je , da avtorica želi odpirati š te­ vilna, predvsem najbo lj ak tualna vprašan ja in se izogibati ponavljan jem vsebin iz drugih podobnih knjig. Sam a že na začetku uvoda pravi, da je naloga knjige četvor- na: p rikazati, kako h itre sprem em be v prostorski organizaciji m est in m estnih siste­ mov vplivajo na vsebino proučevan j, p rikazati pluralistični pristop od klasične nem ­ ške in francoske šole do analitične urbane geografije , ki jo im enuje »W achtum sdiszi­ plin par exellence«, te r p rikazati podobo p rostorske organizacije m est in m estnih si­ stem ov, slednjič pa obsto ječe raziskovalno stan je p rikazati v smislu deduktivnega ob­ likovanja teo rije , induktivne raziskovalne dejavnosti in norm ativnih ciljev. O bsežnem u uvodu, v katerem so obrazložena nekate ra osnovna teoretična izho­ dišča in koncepti pristopov k p roučevanju m est, sledi prikaz jed rn ih vsebin urbane geografije , od klasifikacije m est in m estnih obm očij, m odelov m estnega razvoja in obm estja , m estnih sistem ov in ekonom skih elem entov m estnega razvoja do u rbaniza­ cije in sistem a centraln ih krajev. D rugo obsežno poglavje pa že sega korak naprej v p rob lem atiko struk tu re in procesov v m estnem pros to ru , od upravno-ekonom skih dejavnikov, urbanističnega načrtovan ja , ekonom ske sestave m est do celo tnega spek tra segregacijskih elem entov. Z aključno poglavje govori o sistem u naselij in o urbanizaciji nasploh. Pri svojem dolgoletnem znanstveno-raziskovalnem delu na področju urbane ge­ ografije si je L ichtenbergerjeva izoblikovala številne teo retične pristope in m odele , ki jih je v večjem številu v knjigi tudi p rikazala. G lede na navedeno šte jem o knjigo L ich tenbergerjeve za nadvse koristen prispevek k poglobljenem u in kom pleksnem u poznavanju urbane prob lem atike , koristno tudi za sosednje in druge stroke , ki se ka­ korkoli ukvarja jo s proučevanjem m estnega p rostora . M irko Pak G eografičeskoe obosnovanie ekologičeskih ekspertiz, M oskva 1985, str. 2Ü8 V izdaji m oskovske univerze je pod redakcijo Z vonkove izšel zbornik petnajstih člankov, ki sestav lja jo m onografijo , nam enjeno m etodološkim vprašan jem . T a se na­ našajo na sestavo ekspertiz za večje gospodarske načrte , predvsem na njihovo ge­ ografsko u tem eljeno zasnovo te r sploh na vlogo, ki naj jo im a pri tem geografija . M o­ nografija p ravzaprav problem atizira analizo in ocen jevan je vplivov na naravno oko­ lje. D otika se tudi eko loško perečih proizvodenj in za te nam ene obravnava uporabo kart m anjšega m erila. N a prim eru Sovjetske zveze prikazu je shem e ekoloških eksper­ tiz za reševanje industrijsk ih kom pleksov črne in barvne m etalurgije te r energetike. Publikacijo je spodbudilo dejs tvo , da se v SZ in drugod po svetu po jav lja v zad­ njem času vse več del, obravnavajočih vp rašan ja , ki se tičejo vplivov različnih gospo­ darskih in drugih posegov človeka v naravno okolje . G re po tem takem za dela , ki jih pogosto označu je jo za ekološke eksperize, ocene , p reso je , osnove ipd. Z born ik je razdeljen na tri dele. V prvem se sedem prispevkov različnih avtorjev ukvarja s fiziognom ijo ekološko-geografske ekspertize in z njenim i izhodišči. V d ru ­ gem delu pet prispevkov obravnava geografsko zasnovo ekoloških ekspertiz in n jiho ­ vo m etodo pri različnih vrstah gospodarskih načrtov , m edtem ko je tre tji del posve­ čen ekološki ekspertiz i, nam enjen i rekreacijsk i organizaciji ozem lja te r oblikovanju naravovarstvenih con, ko gre za razm estitev industrijsk ih kom pleksov. N aslednji p ri­ spevek obravnava kartografsko zasnovo ekoloških ekspertiz , ko gre za km etijska ob­ m očja. Z adn ja štud ija pa v okviru ekološke ekspertize obravnava ekonom sko o cen je ­ vanje vplivov na okolje. U vodom a so seveda načeta tudi vprašan ja o sam em pojm ovanju in vsebini eko ­ loške, ozirom a ekološko-geografske ekspertize. N akazani so pom isleki glede obeh term inov. U strezneje bi bilo zato govoriti o geografskih nalogah in geografski zasnovi ekoloških ekspertiz , pravzaprav o njihovi eko loško-geografsk i usm erjenosti. O snov­ na naloga geografske ekspertize naj bi bila po K osm ačevu »preverjan je kvalitete p ro ­ storskih inform acij« , ozirom a »inform acij o lokaciji«. Po m nenju av torjev so naloge geografskega dela ekološke ekspertize zelo raz­ novrstne. Segajo od ocene geografskega položaja načrtovanega o b jek ta do njegovih vplivov na naravno okolje in do vprašanj stabilnosti pokrajine glede na zunanje obrem enitve (naravne in an tropogene) pa do upoštevanja lastnih sil, ki jih im a n ara­ va, da nevtralizira posledice negativnih posegov. Tu gre zlasti za opredelitev po ten ­ ciala naravnega sam očiščenja pa tudi za reševanje takih vprašan j, ko t so »efekti« kom pleksnega učinkovanja okolja na pokra jino pa tudi »efekt« njihovega sosedstva. Po m nenju avtorjev im a posebno m esto v ekspertiz i regionalni p ristop , posebno pri ekspertnem m odeliran ju , saj naj bi ekspertiza ravno na ravni regije vsklajevala eko ­ nom ske plane z ekološkim i m ožnostm i okolja in varstvom narave. R egionalni p ristop , ki je , kakor p o udarja jo av to rji, posebnost geografske znan­ osti, u tru ju je tudi položaj geografije v okviru ekspertize , zlasti tak ra t, ko gre za s truk tu rno oceno naravnega oko lja , in seveda tak ra t, ko je po trebna kom pleksna ge­ ografska regionalizacija ozem lja. G eografske m etode na tak način prispevajo k znanstveni zasnovi ekspertn ih ocen pa tudi sam a geografija naj bi se pri tem bogatila teo re tično in praktično. Posebej so ob ravnavane osnovne m etode za neposredno ocen jevan je vplivov na oko lje , m ed njim i m etoda kontro ln ih listov, m etoda m atric, m etoda m rež, m etoda prekrivan ja shem ozirom a kart, kvantitativna m etoda, m etoda m odeliran ja , vse seve­ da s prikazom njihovih dobrih in slabih strani. E den izm ed prispevkov obravnava »landšaftno« karto Sovjetske zveze ko t osno­ vo za izdelavo ekoloških ekspertiz . T ake karte so nam reč izraz potencialn ih lastnosti naravnega oko lja in zato osnovni e lem ent ekspertnega proučevanja pri p reso jan ju različnih gospodarskih načrtov. V SZ zato stalno naraščajo po trebe po landšaftnem kartiran ju v različnih m erilih. Po izraženem m nenju naj bi landšaftna karta dajala do ­ volj zanesljive predstave o no tran ji struk tu ri, kontrastnosti in m ozaičnosti pokrajine te r o dinam ičnosti n jenih povezav in o zvezah naravnih terito ria ln ih kom pleksov raz- ličih rangov. O dražala naj bi, sk ra tka , kvalitativno karak teristiko terito ria ln ih kom ­ pleksov. L egenda karte sloni zato na struk tu rno genetični klasifikaciji landšafta , za kartografsko eno to pa ji služi pokrajinski tip , pojm ovan kot celokupnost individual­ nih (konk re tn ih ) landšaftov, ki se od liku je jo po genetski hom ogenosti in enotipski s truk turi. Z anim iv je prispevek o ekološko-geografsk ih predpogojih za razm eščanje en e r­ getike v SZ. P rikazuje regionalizacijo največjih dopustnih moči te rm oelek tra rn glede na pogoje za širjen je njihovih emisij v a tm osferi, zlasti ekološke značilnosti učinko­ vanja e lek trarn v različnih pokrajinsk ih tipih. T erm oelek trarn iške em isije nam reč bolj p rizadenejo a luv ialno-sandrske ravnine kakor m orenske pokra jine s puhličnim i glinam i in iglastim gozdom . Sive in črne prsti lestostepskih in stepskih pokra jin pa jih razm erom a dobro nev traliz ira jo , m edtem ko naj bi žveplove em isije v suhostepskem pasu vplivale na solonce in njim sorodne prsti celo pozitivno. Pom em bne so razlike glede goriva te rm oelek trarn (kisle ozirom a bazične em isi­ je ) . Z a to im ajo T E na m azut v lesostepskem in stepskem pasu ekološko prednost pred drugim i pogonskim i viri. Ko pa gre za trdo gorivo, so posledice v različnih tipih naravnih pokrajin spet d rugačne. T ako im ajo T E na prem og eko loško-geografsko prednost v gozdnem pasu, k jer se uveljavljata izpiranje in kisla reakcija prsti. E ko loško-geografske ekspertize naj bi to rej poudarja le ekološke (sam očistilne) zm ogljivosti oko lja glede na tipologijo naravnih pokra jin (landšaftov), pri čem er so pom em bne zlasti njihove k lim atske, pedološke in vegetacijske po teze te r s tem pove­ zane značilnosti ekološkega krožen ja snovi in energ ije . K er publikacija načen ja vrsto m etodoloških in drugih vprašanj t.im . p rognostič­ ne geografije in op red e lju je , v čem je geografski delež ekoloških ekspertiz , je posred ­ no zanim iva tudi za našo ekološko-geografsko p rob lem atiko , čeprav izhaja iz d ru ­ gačnih načelnih in stvarnih osnov, nam reč iz usm erjenosti na dopustne em isije in iz velikopotezne prirodnogeografske conalnosti Sovjetske zveze. D arko R adinja (haracteristiks and Delim itation o f Nordic and M ountainous Areas. N ord ia 20. G eographical Society o f N o rth ern F in land , O ulu 1986. 142 stran i, 68 k a rt, 5 slik , 22 diagram ov in g rafikonov. 20 tabel. Z born ik prvega sim pozija Študijske skupine za razvoj gorskih in subpolarn ih ob ­ m očij, ki je po tekal od 20. do 26. avgusta 1985 v G uelph -S udbery , v kanadski Sever­ ni O n tariji, je izšel kot posebna izdaja N ord ie-pub likacije G eografskega društva Se­ verne F inske. Simpozij je bil posvečen tem i: Z načilnosti in om ejitev nordijsk ih in gorskih obm očij. Z born ik prinaša 14 razprav , uredil pa ga je L eo K o u t a n i e m i . G lavna razprava se ukvarja s proučevanjem kriterijev za om ejitev po larn ih - »nordijskih« obm očij. M. C h a b o u r jih je opredelil na prim eru Skandinavskega po lo toka , upoštevajoč naravne in ekonom ske značilnosti. F izično-geografske značil­ nosti, elem ente in dejavnike je preučilo in opredelilo več avtorjev . U . V a r j o je oz­ načil po larno klim o, n jene vplive in učinke. S. T h u k a n e n se ukvarja z om ejitv ijo k lim atsko-fitogeografskih regij v po larn ih obm očjih , upoštevajoč k lim atske, bo tan ič­ ne, pedološke in geom orfološke značilnosti. L. S o m m e r s je obdelal kon tinen ta l­ na šelfna obm očja v po larn ih predelih in opredelil njihov pom en. Z opredelitv ijo družbenogeografske prob lem atike se ukvarja jo štirje avtorji. M. H ä k k i 1 a je proučil širjen je in krčen je km ečkih naselij na Severnem Finskem po drugi svetovni vojni. H. J u s s i l a je osvetlil pom en m ehanizacije pri regionalno raznolikem km etovanju . E . S i u r u a i n e n pa je p redstavil posledice socialnih sprem em b na razvoj odročnih predelov. H . V o 1 k m a n n pa je na p rim eru Srednje F inske ovrednotil stopn jo urbanizacije ru ra lne regije. P odobne s truk tu rne ekonom ­ ske a lternative za p rihodnost ugotavlja U . W i e b e r g tudi za Severno Švedsko. P roblem atik i gorskih predelov so posvečeni trije prispevki. Švicar W . L e i m - g r u b e r je višinsko coniral kan ton Fribourg in opredelil gospodarsko usm erjenost in pom em bnost posam eznih delov te r zan je označil sp rem in jan je gospodarske usm er­ jenosti v zadnjih štiridesetih letih. G orske regije Z ahodne K anade je om ejil in v njih očrtal d ružbene dejavnosti K anadčan M. S u n d s t r o m , m edtem ko je F. D o h r s ko t politični geograf načel historično tem o in osvetlil geopolitični pom en Z akarpad- ske U kra jine . P rob lem atik i z dom ačih k rajev , k je r se je odvijal sim pozij, sta bili nam enjen i dve razpravi. Pripravili so ju geografi iz un iverzitetn ih cen trov v Severnem O ntariju . C. T a p e r in O . S a r r i n e n sta preučila finsko-kanadske m igracije v O n tarijo in njihove oblike. M. T o u g h t o n in S. H a r n e y pa sta ovrednotila pom en sp re­ m in jan ja km etijstva v Severnem O n tariju . , , , . J 1 1 J M etod V ojvoda