PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice ST. — NO. 2211 Eaiered m m*mdvojo družino prihranil oziroma določil le 11,882 delnic, in le tem je dal volivno pravico. Torej bo vse to ogromno avtno cesarstvo i v nadalje ostalo posest Fordove dinastije. vštevši njegov takozvani pa šteje le okrog 150,000 mož. Amerika je pomagala Franciji v njeni vojni za ponovno podjarmijenje Indokine z orožjem čim je bil Hitler poražen, oziroma, takoj ko je Japonska kapitulirala. Toda ljudstvo Indokine francoske nadvlade noče in svojo revolucijo proti nji vrši pod komunistično znamko. Voditelj upornikov /e v Moskvi vzgojen komunist Ho Ci-minh in na njegovi strani je nova kitajska komunistična vlmda. Naš dr-žavni tajnik Dean Acheson jo je posvaril, da naj se ne umešava v Indokino in se tudi ne, ne zaradi našega svarila ali zato ker se ne bi hotela temveč zato ker ima preveč svojih skrbi. Toda zakaj pa se mi umeša-vamo v Indokino? Čemu pomagamo Franciji držati 22,000,000 ljudi naprej v zasuinjenju? Zakaj oboro- ^UolT^Z^Z žu/emo njene vojake, da more Kitajce ter druge doma- podedovala okrog dvajset mili- Čine V Indokini? icn«v dolarjev. Njegovi otroci An« n-: — k- a i M. I . .. ' *e So kdai d«,alJ « de- Cesar 8ao Dai ne bi ostal niti en dan v vladi, nar? Ne. Po današnjih zakonih ako ne bi imel okrog in okrog svojega dvora fran- J® »Jlhov, neglede kaj se je zgo- coske armade ter ameriške "moralne" in materialne -ila * tisoči de,avc®v» ki so v podpore. Enako tragično vlogo igra naša vlada še marsikje, npr. v Malajih. Tudi to je dežela v Aziji — anale du ni bil° samo po *5 na dan ika kronska posest. A AyUjasama je danes prečka, \ ^ t^t^Ztt da bi mogla sama nadvladati milijone ljudi, ki se bore za osvoboditev izpod njene pete. Upor malajskega ljudstva proti Angliji traja že dve leti in kot obt» čajno, je nazivan za "komunistično vstajo". Trumano-va administracija pa je proti komunizmu vsepovsod -torej pomaga Angliji tudi na Malajih. Ta in prejšnji mesec so se začele velike pošiljatve municije tudi v Francijo in v Italijo. Komunistična pro- ™ i ♦ »v ^ Deset štej prej, preden v jezi _______(Konec "^strani.)_ 'rečeš kaj. Stavkam ni konca ne kraja—čemu? cah grehe vsem odpusti. kaz^e^ko T^p^cijo'pa^o^se ANTON SABEC je v Am. Do- duhov> uhladili tu in tam — le movini odgovoril s komentarjem da Je Jugoslavija morala plačati visoko odškodnino. Ne sicer da bi jo morala, a izprevidela je, da je to bilo najbolje zanjo. Kajti ameriške čete ter ameriška letala so skoro povsod po Evropi. Med Avstrijo ter Trstom fronte. na Proletarčeve komentarje in da ne bo mislil, da smo jezni nanj radi tega, ga v tej številki ponatiskujemo. Vendar pa smo mu dali drugačen naslov, namreč da je njegov ugovor "glas z druge strani". Torej če ne že izl Je komaJ uro vožnje. Toda čemu sovražne, pa saj iz nenriiateliske in kaJ nai >3čeJo ameriški letal- Fordovih tovarnah zapravili svoja življenja. In veliko naših lojakov se spominja, da pri For naganjanja. Zato pa ima Ford toliko denarja in njegovi delavci pa večinoma le dolgove na svoje hiše. ci na sovjetskih teritorijih? Ako bi prišlo kako sovjetsko letalo v našo deželo, pa naj bo v Alas- ko, ali v New York, v Washington, ali v Oregon, bi ga naši dečki nemudoma pognali na tla. Torej radi tega incidenta ne bo vojne. Saj za sedaj še ne. A vendar se baš z letalstvom najbolj pripravljamo nanjo. CIKASKI SUN-TIMES poroča, da naši industrialni magnati pomagajo diktatorju Franku v Kdor je prepričan, da ima prepričanje, se mu ni treba nikdar bati, da ga mu kdo ukrade, ali ga mu odnese vihar. potekla Tekofa Itevilka Proletarca i* 2211 Ako jt Itevilka tik VAftEGA imena n* NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednor kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prikranite nam s tem pri delu in na poštnini! Pri Alles Chalmers v Milwau- zoper unije, ki so bile obdolžene, keeju se je že dolgo tega vršila da so pod "rdečo" kontrolo. stavka, ki je trajala mesece. RS#; 4mt Ulo_______.. . , »»ti na stavki tri mesece in Vsa propaganda v monopolskem . , . . . , tisku je trdil., da je Mvoien. V* \ £ fc"'"»vWjeud.rec. edino po krivdi VomuniMov." L^u T ™?? n Slifno so propagandist! pri- ,e,° " '*t0m' ie ie ve*" povedovali o stavkah v Clevelandu, v rudniških revirjih, v tekstilni industriji na jugu itd. Nato sta Philip Murray ter Walter Reuther s "komunisti" pomedla (bili so večinoma le pustovolci z rdečo znamko), toda stavke se še vedno dogajajo in tudi dolgotrajne so. Npr. stavka v tovarnah Chrysler korporacije, ki se je pričela januarja in izgleda, da bo končana brez kake pomembne zmage za unijo. Vodstvo stavke, z udarec. Ne "rdečkarji" in ne konservativci, kakor sta Philip Murray, Walter Reuther, in pa tudi taki, kakor je William Green, John L. Lewis itd., niso še nikoli resno posegli'v vprašanje, kako industrialne spore reševati brez stavk. Vzrok je, ker so vsi zoper neodvisno delavsko politično akcijo. Vsi trošijo veliko denarja iz blagajen svojih unij v voliv-nih kampanjah — toda samo v prid kandidatov demokratske in nati prav tako mrze tudi če si je tudi Chryslerjeva korpora-sovražnik rdečkarjev, kot mrze cija saj za letos ob svoje profite. kadar kje kako stavko "rdečkar-1 Toda v borbi so ji pomagale dru-jf vodijo. av|ne drllibe, jeklarski kar- Pri Chryslerju se je šlo od tel, banke, stavkarji pa so pike- Reutherjem na čelu, je kajpada republikanske stranke. Po volit- začetka stavke največ za penzi-je. Naj bodo po f 100 na mesec, je zahtevala unija, mezdo naj se nekoliko zviša in dano naj bodo delavcem nekatere druge koncesije. Up vodstva unije avtnih delavcev, da se bo Chryslerjeva korporacija podala v resna pogajanja in da sploh ne bo prišlo do stavke, se je izjalovil. Reu-therju ni kazalo drugega kot iti v boj. In ko je stavka trajala 2e skoro tri mesece, je kompanija potrošila stotisoče dolarjev za oglase v velikih dnevnikih in magazinih, kako 1 . uil " - ----------"'""'"magazinih, kako da je ona za pričakovalo triumfalen izid, že vah Pa v*e v takonoda- *.iUll, ',a„ ltl V" / . radi tega, ker kompanija ni ^ hrez moči, ker isvoljeni pos- Pen,IJ*kl p,an da * mogla označevati voditelje stav-1 ,anci in senatorji nehajo biti ke za "rdečkarje" in "subven- "prijatelji unii" čim so dobili neže \ A vzlic temu je šla kom- j panija v boj proti konservativ- Stavka pri Chryslerju je lah-(li iprejemljivi. nemu vodstvu umi* avtnih de- ko posebno konservativcem v Borsljani so rekli, da vilic te-lavcev s tolikšno silo kakor prej) unijah nauk, da te finančni mag-j mu bo bitko izgubila unija dasi tirali. Penzije bodo delavci Chrys-lerjeve korporacije dobili—ako bodo takrat, ko bi imeli biti do njih upravičeni, še uposleni. A iz skušenj mnogih premogarjev ter drugih delavcev vemo, da če te delodajalec le more izriniti iz službe prej nego imaš pravico dobiti pokojnino, si na cesti. Nekatere družbe se t« iznebe z "od-škodnino" in s tem, ko ti jo da, nimaš do svojega bivlega delodajalca, ki te Je vrgel na cesto, po postavi nobene tirjatve več. Unije so v zmoti, ko se sedaj toliko bavijo z zahtevami na kompanije za penzije. ko vendar Ijena vsak hip dati vanj trideset vedo, da edine jamčene penzije milijonov dolarjev, seveda pod bi m0jfIa nudm ^ svojimi pogoji, ki pa sa unijo, in posebno za Reutherja niso hi- pak treba je člane držati v uniji in če ne ho zahtev sa to ali ono, kdo ve, morda bi se nflvo-ličall plačevati asesmente.« » BOLIVIJSKA VLADA je prepovedala "komunizem" in pognala v zapor okrog sto "rdeč-karskih" voditeljev. To so večinoma predstavniki unij. Delavci v Boliviji so veliki reveži—gre jim trda, so brezpravni in živeža le za silo dobe. Ce kaj rečejo zoper take razmere — halo, "komunist si!" Resničen vladar Bolivije je kartel, ki kontrolira kositer. Bolivija je na njemu naj- Španiji'"ozdravit"'njegovo jek-bogatejša dežela, a dobički iz ko- (Konec na 3. strani.) Nekaj o naših stvareh Citatelji Ameriškega družinskega koledarja se o njegovi vsebini zelo povoljno izražajo. Res, izšel je pozno, ampak saj to vendar ni pratika — kar vedno poudarjamo. Pritožujejo pa se kajpada razpečevalci in to jim v našem uradu nihče ne za-mer*. To hibo bomo popravili letos, ker ljudje so navajeni, da mora koledar iziti pred božičem — kajti drugače sploh oii "koledar". r Ampak saj imamo koledarje skoro na vsaki steni, pa nič vsebine v njih. Samo številke. Ugotavljamo, da nikjer ne dobite toliko čtiva za tako majhen denar kakor v Ameriškem družinskem koledarju. Priredba društva Zvon, št. 70, Ameriške bratske zveze je suajno uspela. Vršila se je minulo nedeljo, v šolski dvorani SS v Chicagu. Nastopil je pevski zbor France Prešeren, bilo je par kratkih govorov, igrala je na kitaro Antoinette Krapenc, pel je tenorist Thomaš Cukale in nato pa smo poslušali tri-dejansko komedijo "Moč uniforme". Spored Je trajal preko šeste ure. Dan je bil lep in udeležba obilna, dasi je bilo v dvorani še nekaj prostora. Saj še za kakih sto ljudi. Bilo bi dobro, če bi se naši rojaki za take priredbe res toliko zanimali, da bi bila dvorana natrpana — kakor pravimo po naše — do zadnjega kotička. ^ na- V Detroitu se pripravljajo na otvoritev Slovenskega rodnega doma. En slovenski dom v Detroitu ie imajo, namreč na zapadni staani, ta pa je zgrajen na John R. Rd. Dom je bil sicer že prej, a bil je prikladen le za shajališče, za seje in majhne veselice, ter shode. Vzelo je nič koliko truda, čudno je, da se v teh časih sploh ie kje upajo graditi slovenski dom! V Detroitu so se te naloge lotili ie v drugič in v obeh so uspeli. Slovenski delavski dom na zapadni strani je dal prostor že neštetim priredbam in tudi eden največjih zborov JSZ se Je vršil v njemu. A še večji in zelo moderen pa je novi dom na John R., v katerem se bo vršila tudi prihodnja konvencija SNPJ. Čestitke vsem, ki se trudijo, da delavnosti našega ljudstva v tej deželi ne zamro. Minulo nedeljo se je vršil v Clevelandu koncert pevskega zbori "Zarja". Poročila o njemu ko to pišemo še nimamo. Uverjeni smo, da Je bil uspešen in še bolj pa, da je bil spored prvovrstna podan ' of'' i /TiI«" < » • i PROLETAREC L18T ZA INTERESI DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, HI. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1 75 za četrt leta $1.00. 7 Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev v Itevilki naslednjega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday- by the Yugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Established 1906. Wisconsina. ki ni prav do konca spoznal, kako so ga vlakli ta nos. Nabrali no okrog $#0,000 Novoustanovljeni dnevnik ie je imenoval ''Chicago Daily Record". Budenz je postal njegov slavni uradnik. List so tiskali tam kjtr je bil in je le tedaj tiskan feole-tarec. Budnez je delal v nji samo par ur pred polnočjo in imel v ta namen sobo sam zase, drugi njegov štab — bilo ga je ctl roj, pa je imel veliko sobo. Ko so zmašili list, so odšli. Z Jožetom Draslerjem pa sva pri$la po polnoči'na vrsto za vlaganje Proletarca v forme. Ze prej, in posebno pa v onih dneh je ta list komuniste svaril, da njihov glavni urednik ni njihov Iskren predstavnik in ne njegov štab. A poslušali niso. Ko so zapravili nabranih $80,000, so bili vsi odslovljeni — a ne pa Louis Budenz. Foster in Browder sta ga najela k Daily Workerju v New York za upravnega urednika (managing editor). Tam se je skrivoma začel paj-dašiti z jezuitskimi klerikalci, in kar naenkrat se je izpreobrnil V "katoličana" in pomagal zveznim prosekutorjem v tožbam proti njegovim prejšnjim tovarišem, ki so ga tako visoko plačevali. Ta Louis Budenz je torej še v ospredju in bo komunistom še veliko nagajal. Potem je tu še en drug bivši komunist — Wittaker Cham-_ . . . ■ , bers. Tudi on je imel v partiji visoke službe, dasi ni še nikoli bil 2301 8. Lawndale Avdnu. , CHICAGO 23' ,LL ™ drugega kot agent provokator. Je Jako sposobent ^i nek! telephone: KOckwell Z-Z864____kapitalistični reviji so mu po izstopu iz komunistične stranke plačevali $30,000 na leto, kar ni malo. On je spravil v "kašo" in ob zaslužek že precej liberalcev, ker so se v času, ko smo bili v vojni, družili s prijatelji sovjetske zveze — sedaj pa je to že samo ob sebi dokaz, da je vsakdo že vsled takih prijateljskih zvez "sub-verznež", če ne še kaj hujšega. In potem je tu — da se članek preveč ne nu vleče — Matthew Cvetič. Komunistični tisk ga napada, hrvaški, slovenski in angleški, in to tako zavajalno, kot da on i>i bil še nikoli nič drugega editor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. __Foreign Countries: One Year $3 50; Six Months $2 00. PROLETAREC VOHUNSTVO IN RENEGATSTV0 V KOMUNISTIČNEM GIBANJU potu, ko prejmete ta list. Ifoličani zravep/J Well, ne< farmacevtih predpisih je naj. Akron, Ohio — Joseph lrman kol,ko (asa so bi,i "kato- | vedja onkratna dota 1 gr. <2 ta------licani zraven ', vem pa, da sem bleti), oziroma dnevno 3 g. (6 je ponovil naročnino, poslal zne- . , -1- - - in dal listu .v ••k za koledar in dal listu v "" zraven toliko časa> do' podporo 50c ' kler nIsem nad vsak dvom ugotovil, da je Sans čisto prepro- Maple Heights, Ohio — Frank sta in navadna frontna organi- Volkar je poslal naročnino za začija najhujše totalitarske dik- Andy Hochevarja, ki je prispe- tature sveta, ki hoče zagospodoval listu za pirhe $1.1 tablet). Otrokom damo le polovico, oziroma četrtino tablete 3 do 4 krat dnevno, kar je odvisno od starosti otrok. llerminie, Pa. — Antonu Zor-niku so ponovili naročnino sledeči naročniki: Frank Ambro-zich, Crafton Branch, Pa.; Peter Bregant, in Michael R Kumcr, Universal, Pa. M R. Kumer je prispeval listu v podporo $2. Nadalje Joseph Krmel, Pittsburgh, Pa., in A. Zornik je svojo tudi obnovil. Četudi Zornik potoži glede zdravja, vendar vedno giblje in skoraj vsak teden pošlje kake naročnine.* Zdaj naj pa še omenim in se ob enem zahvalim vsem, ki so se oglasili na pisma katera sem pred kratkim časom odposlal. Cafiaspirln To zdravilo je aspirin, kateremu dodajo nekaj kofeina. Italijanski proizvod ima ime "Rofei-na". Splošno ima popolnoma iste lastnosti kakor aspirin ter ga uporabljamo tudi za zdravljenje onih bolezenskih pojavov, ki jih zdramimo z aspirinom. Vendar moramo upoštevati, da povzročijo večje množine aspirina lahno in pogosto utripanje žile. Dodatek kofeina pa to prepreči; kofein Viamreč poveča krvni pritisk ter zmanjša utripanje. Nasveti in odgovori ljudskega zdravnika Ze več let imam na n^- R. P.: Harry Bridges je bil obsojen na pet let zapora Podvržen je ob enem odvzemu njegovega ameriškega državljanstva in deporta-ciji v Avstralijo, kjer je^bil rojen. Njegov zločin? __ Da. to je vprašanje! Postavno je njegov prestopek to, da ko kot špi'on in Provoka*or. Menda imajo svoje ljudi za backe, kajti je leta 1945 dobil državljanski papir, je prisegel, da ni bil ne prav istega Cvetiča so isti» ki «a sed®J denuncirajo, hvalili in mu takrat, ne nikoli prej, član komunistične stranke. Dve priči, ki jih poveriali vsake sorte odgovorne službe v svojem pokretu skozi mora imeti vsak prosilec za državljanstvo, sta izpovedali enako. I 04 leta 1941 pa do Pri*etka 1949- k<> j* bil pozvan, od FBI nam- Obe sta obsojeni z njim vred. Bridges je bil na slični obravnavi že prej. Sodišče se je uve-rilo, da se mu obtožbe ne more dokazati ter ga je oprostilo. Sele na podlagi tega sodnega odloka je Bridges vprašal za naturalizacijo in jo dobil. Toda zvezne sodne oblasti še niso mirovale. reč, za pričo pred kongresni odsek za raziskovanje protiameriških aktivnosti. * Ze leto prej je komuniste v zapadni Penni Proletarec svaril, da imajo na svoji plačilni listi nekoga, ki jc špijon proti njim — in to iz razloga, ker smo študirali zapisnik omenjenega kongresnega odseka o aktivnostih Slovanskega ameriškega kongresa za Čemu so se toliko gnjavile z njim? Zato, ker so jih v to pri- zapadno Penno. So kaj porajtali? Nič. Sedaj pa se tajnik ASK. tiskale parobrodne družbe na ameriškem Pacifiku. Bridges je sijajen organizator, dobil si je pristašev iz šole nekdanje unije IWW in potem iz vrst komunistov. Delal je revoluciarno in uspel. Njegova unija pomolskih delavcev, ki ima okrog 75,000 članov, si je izvojevala priznanje in delodajalci si niso znali zoper njo pomagati z drugim kot obtoževati Bridgesa, da je "komtmist". Po vsem videzu njegovih aktivnosti — ker se je točno držal p'arti-Jine linije, je to tudi bil. A dokaza, da je v resnici tudi njen član— v kateri sedaj nihče več ne ve. kdo je kdo, namreč kdo je iskren tega ni bilo mogoče iztakniti. Namreč ne v raznih prejšnjih obrav- komunistin kdo je komunist le zato, ker je član partije in ob enem George Pirinsky togoti v svojih angleških člankih, češ, da je Cvetič "Slovene American degenerate" in njegov tovariš, isto-tako bivši "zaupni" komunist George Dietze pa "German-American stoolpigeon." Čemu je George Pirinsky baš ta dva provokatorja porival toliko naprej, dokler se nista razgalila? Mar ne zato, ker jima je verjel, da sta iskrena "revolucionarja"? Nekaj je narobe v partiji. nav^h proti njemu. A parobrodne družbe še niso mirovale. Bridges je izposloval za delavce svoje unije veliko izboljšav in profiti prizadetih korpo-racij so bili vsled tega toliko nižji. Tako je prišla tožba proti Bridgesu znova naprej in tokraj z vso silo. Ne zato, ker je sposoben unijski vodja — ampak radi tega, ker je leta 1945 s prisego zatajil, da je ali da je bil kdaj član komunistične stranke. __ 1 • Obravnava proti njemu je trajala nad 80 dni. Stala je mnogo desettisočakov zvezno vlado in pa prav tako tudi unijo. Porota se ni mogla zediniti, da-li je Bridges kriv, ali nekriv, skoro pet dni. A končno je v nji le prevladalo mnenje, da je lagal, ko je rekel, da ni in da ni še nikoli bil član komunistične stranke. Biti njen član, to je sedaj, od kar smo v mrzli vojni z Rusijo, smatrano za zločin. Justični department s svojo detektivsko agencijo FBI ima v komunistični stranki ter v njenih "frontnih" organizacijah veliko agentov, ki so ob enem tudi na plačilni listi vlade, ne samo organizacije, v katerih so si dobili odgovorna mesta. Ko je zvezni sodnik v prejšnji (ne v zadnji) obravnavi odločil, da se Bridgesu ni dokazalo, da je bil član partije, se je justič vleče plačo za svoje "revolucionarstvo" tudi od zvezne vlade. Z UPRAVNIK0VE MIZE Anton Udovich Najbrž — da jaz ne razumem ubija demokracijo sveta in za-teh stvari, ali jih pa nikdo pra- kaj. vilno ne raztoJmači? V mislih Ošvrkni s svojim mazincem one, ki so kriv» one, ki zatirajo resnico in pravico, a dvigni tega trpina sveta, ki ga tisočletja bi-čajo in zatirajo, postavi ga na imam namreč demokracije. V neki reviji sem čital, da je Argentina demokratična država, v drugi sem čital, da Španija demokratično postopa z ljudmi in j noge. dvigni mu glavo in reci se tudi želi imenovati za demo- mu — "otrok moj, ne boj se, saj kracijo. V Rusiji trdijo, da je si človek, pojdi in živi kot člo- tam demokracija, ravno tako v Jugoslaviji. In v Ameriki se kaj radi postavljamo znjo. Presneto, da so me te trditve vek, spoštuj svojega bližnjega kakor samega sebe". Ako te ne bo razumel, vlij mu malo onega—o saj veš kaj potrebuje, __ enmalo zmešale in vrgle s tira, saj si vsega mogočen — in ako ni department na pobudo parobrodnih družb potrudii iskati nove ker m°je Pojmovanje o demo- t0 storis' 1)020 mobom vcde1' dokaze za novo obravnavo. kraciji je popolnoma drugačno Zasnovana kot že omenjeno - je bila zelo dobro. Slo se Kl^brž - T ^ptn" je, ali je prisegel pravično, ali po krivem, ko je dejal, da ni član demokracija jc nemogoča do- CP. Za priče proti njemu je državni tožilec pozval nič koliko oseb. Vse so ga obremenile. A glavne priče zoper njega so bili bivši komunisti — deset po številu. Nekateri izmed njih so imeli v svoji stranki zelo odgovorna mesta. Porotniki so upravičeno smatrali nekatere izmed teh prič za navadne vohune, za agente provoka-torje, a končno je le obveljalo dognanje, da Bridges taji, da ni kar v resnici je. Sedaj je kaznovan, vložen je priziv na višje instance in spet bo treba tisočakov za njegovo obrambo. Kako da je toliko špijonov in ovaduhov v komunistični stranki? Čemu se iz nje vlači toliko renegatov? Saj vendar to ni nobena politična sila! Torej zakaj ji tisk, pa vlada in radio posveča toliko pozornosti? Iz enakega razloga kakor drugje po svetu. Srna-ti ana je za služabnico Kremla — torej za služkinjo Moskve. In ker smo zdaj že dolgo v mrzli vojni, je proglašen za komunista ali pa za sopotnika vsakdo, ki je bil kdaj v kaki radikalni skupini, ali se družil z liberalci, ali pa še posebno če je imel za Sovjetsko unijo kdaj kako prijateljsko besedo. V minulih tednih rohni proti "komunistom" posebno wiscon-sinski bigot republikanski senator McCarthy. Za tarčo si Je vzel posebno visokega zveznega uradnika, ki mu Je ime Owen Latti-more. On je veščak v azijskih zadevah. Ker je svoji vladi pred letom ali dvema po pravici poročal, da je Člang Kaiftkov režim na Kitajskem izgubljen, pravi McCarthy — nu — vidite, ali ni to razlagal natačno tako kakor komunistična stranka? Obdolžil ga Je vrh tega, da jc on (Lattimore) vrhovni sovjetski "špijon" v Zcd. državah, veleizdajalec in kdo vedi kaj še vse. V teh trditvah proti Lattimorju in drugim obdolžencem, ki Jih je imenoval v svojih denuncijacijah, jc šla McCarthyju že jako trda — ker ni imel dokazov. Končno jih jc iztaknil v renegatskih Komunistih. V pomoč si jc dobil posebno enega izmed njih, ki smo ga v Proletarcu že velikokrat omenili. Njegovo ime jc Louis Budenz. Nekoč je urejeval "socialistično" revijo, bila je njegovo maslo — "Labor Age". V nji se je predstavljal za levičarskega socialista in napadal v stranki vse od kraja, tudi "levičarja" Normana Thomasa. Tedanji vodja komunistične stranke, Earl Browder, si je mislil — "ha, to bo človek za nas . . !" Pridobili so ga na svoje sestanke, ga najeli za izvajanje njihne taktike, a nikjer ie ni smel izdati, da je prestopil h komunistom. Browder in tovariši so tedaj zasnovali veliko kampanjo za Ostanovitev "naprednega" delavskega dnevnika v Chicagu. Temu hiranju dQneskov je načeljeval neki napredni kongresnik iz i * * • * • da si saj ti demokratičen in s tem bi dokazal, da si ga ustvaril po svoji podobi. Samo to prošnjo mi usliši, pa le ne bom prosil kler se vsi ljudje ne "zavedajo ,nifesar ve*' P®* Pa ti bom hva- svojih pravic in ob enem dolž- na vek°maj. nosti, dokler niso vsi priprav-1. Zdaj pa s todtnski« poroči- ljeni žrtvovati vsak svoj del in 1oTt napreJ: , kolikor mogoče enakomeren del, . Ne vem» ah so Prazniki, ali da bi se vsak počutil osramočen J*vreme "držalo pošto, da jo je ako bi izkoriščal svojega bliž- ? mal° ta teden in tako bo tudi poročilo krajše. vati in je deloma že zagospodovala nad vsemi poklici in panogami človeškega življenja ter naredila iz človeka brezpravnega sužnja svojih diktatov in svojih muh! Za to dognanje si ne lastim nobene posebne ostrosti duha, ker je to dejstvo danes vsakega otipljivo. Tudi Zaitzu! Predvsem Zaitz u! Ne samo Sansu, tudi Amer. slovanskemu kongresu sem bil svoječasno "prijazen," pa sem tudi njemu obrnil hrbet že davno prej, kot je Zaitz v Proletarcu ugotovil, da je Ameriški slovanski kongres navadna podružnica Moskve . . . Ali je Zaitz prespal vso dol-Šicer se je odzvalo le 21*\ od dobo po "osvobodilni" vojni v kurJa očesa, ki me tudi bo-onih, katerim sem pisal, ne vem Jugoslaviji? — Ali ne čita sve- Vsak mesec grem k pediker kaj je z drugimi. Hvaležen sem -1----— z----J i 11,1 ............. zato, ker z odgovorom dokažejo, da so upoštevali ono sporočilo. Ko bi naročniki vedeli koliko sitnosti prihranijo oni, ki so točni, bi najbrž večji odstotek od njih bil točnejši. Jaz ne mislim, da to delajo iz hudobije, pač pa iz malomarnosti. Prosim vse one, ki sem jih zadnje čase obvestil, da se priglasite. Ne delajte mi brezpotrebnega dela in listu stroške s tem, da bi ponovno pošiljal podobna pisma. Ce pa mislite, da bom kar pozabil na vas, se pa motite — prej ali slej bo sleherni prišel na vrsto. Ko bi jaz v teh vrsticah apeliral na malčke od dveh do osmih let starosti, bi ne pričakoval posebnega uspeha, ker pa apeliram na treznomisleče čitatelje tega lista, upam, da bo odmev stoodstoten. Saj se list ponaša, da piše za misleče ljudi! Radoveden sem če kdo ve za sledeče naročnike: John Turk, Buhl, Minn.; Frank Povhe. Ely. Minn.; Frank Jeniker, Butte. Mont.; John Bombick, Elcorn, Minn. Vzrok, da iščem te ljudi zdravilo, ki ga dobimo za malo, Tfslf* m/ nA rira, je, ker včasih kdo umrje, pa nam denarja in brez recepta v le- "" Jf'© ni nič znano o tem in radi tega karnah. Aspirin se imenuje nem-1 1 g% list kar naprej pošiljamo in ga ški izdelek, italijansko zdravilo V C/IOVO Z kdo drugi prejema. To se je popolnoma iste sestave kakor nam pripetilo že nekajkrat, ra- aspirin pa se imenuje "Rodina". di tega bomo polagoma izvrstili Aspirin se v vodi težko topi, taka imena in prosimo one na- topljiv je šele v 300 delih vode. ročnike, ki vedo kaj je z ime- te od leta 1899 dalje uporab- tovnega in domačega časopisja Ju» toda kurje oko zraste znova, o "svobodi" in "demokraciji," čeprav imam obutev vedno pre-ki vlada v "ljudski republiki" cej ohlapno. Se morda ne bi da-Jugoslaviji? Ali ni prebral še lo za vedno odpraviti te nad-enega pisma od deset-tisočerih, lo8e? ki jih pisarijo naši ljudje svoj- Odgovor: Vi gotovo dosti hočem v Ameriki? — Ali vsi ti la-j dile in ste precej zaposleni; za žejo? — In, aTi ni slišal ali pa odpravo take nadloge, kot je va-v Prosvetinem zapisniku pre- " bral za jugoslovanski režim poraznih izjav glavne odbornice SNPJ. Mrs Prašnikar o Jugoslaviji, kamor jo je poslala na oglede sama SNPJ? Svindlu o kumunistično-tota-litarskih nebesih na tem svetu sa, pa je potrebno dosti časa za nego nog in malo hoje. Kadar vam pediker odpravlja kurje oko, pusti vedno še notri kore-niko, ki vas v kratkem času "osreeči" z novim kurjim očesom. Kako iztrebimo koreniko? Potehi ko vam je pediker od-ne bo nihče več nasedel! Prav Pravl1 kurJe oko- napravite do-tako ne frontnim organizacijam ma topl° nožno ^pel. ki vam komunizma, pa naj imajo še ta- omehča kožo« na kurje oko pa ko blagoglasna imena in naj- stavite enega tistih pripomočkov lepše poslikane kulise, zakaj proti kurJim očesom, ki jih pro-spoznane so za to, kar so: __ daJaj° vseh lekarnah. To po-Potemkinove vasi! . . —Tone Šabec OSNOVNA ZDRAVILA Aspirin je izredno razširjeno navijajte tolikokrat, da bo ko-r^iika mumificirana in jo boste s ponovno kopeljo z lahkoto odstranili. Ves trud pa bo zaman, če si nog ne boste negovali z vsakdanjo kopeljo in higienič-nim obuvalom. — Dr. S. M. vwvww%v%w.sw.%%%%wwvw% novammi, uradu, za ležni. da to sporoče temu kar bomo zelo hva-< njega, da bi res bili — "vsi za enega in eden r.a vse". Do danes tega ne vidimo nikjer, ljudje se izrablja do skrajnosti in se jih menda bo — dokler se bodo pu stili. Posameznik ima zelo malo besede, ako postane malo bol glasan, se ga označi za nevarnega javnemu miru in se znjim tako tudi postopa. Razni veščaki iznajdejo stroje in razno mehaniko, ki deluje tako natančno in popolno, da se je včasih kar čuditi tej dovršenosti. A da bi kdo iznašel sistem, po katerem bi se dalo vse harmonično izpeljati, je najbrž nemogoče. Vendar po vseh božjih in posvetnih zakonih bi moral človek biti ono bitje, kateri se ne bi smel po kolenih plaziti, ali celo po vseh štirih, da bi sc hli-nil in klanjal onim, katerim ustvarja vso udobnost, kar si jo more um zamisliti. Učiti bi bilo treba tega človeka, da naj pokonci hodi, sa} je bil zato tako ustvarjen, da naj gleda resnici in pravici v obraz, brez bojazni, brez Famoponiževalno-sti. Saj pravijo, da pred Bbgom smo vsi enaki, torej zakaj bi se med seboj hlinili, čemu jemali temu bitju oblast, da je enakopraven, zakaj ga podjarmili in največkrat še v božjem imenu, pili iz nJega kri — in zato vam mora biti Se hvaležen! Zakaj se to godi — bože moj, razsvetli mi um, da bom razumel, kdo San Francisco, Calif__Frances Mahkota je obnovila naročnino. Kar me je dirnilo v njeni pošiljki je to ko naslovija nas z "Gospodje" — saj ko bi me videla ta naročnica v tovarni, bi mi vse kaj drugega rekla, ne pa gospod. Aguillar, Colo. — Joseph Ko- Icnc je obnovil naročnino ob enem pa vprašuje, kaj je s koledarji: To vprašanje je za jto izdajo rešeno, ker zdaj se razpošiljajo — sicer je nam nemogoče poslati vse v enem dnevu. Paonia, Colo. — John Sukle je poslal znesek za Kernov Ame- riško-Slovenski slovar. « ' Waukegan, 111. — Anna Mah-nich jc poslala članarino Prosvetni matici za gospodinjski odsek Slovenskega Narodnega Doma v omenjenem mestu, znesek $12. Poleg je dodala prispevek listu za pirhe od Franka Mihev-ca $2. Naj še dodam, da tale dekleta ali ženske v gospodinjskem odseku niso samo zavedne —pač pa so tudi dobre kuharce, to sem se že sam prepričal. St. Louis, Mo. — Theresa Speck pe ponovila naročnino in prispevala listu za pirhe $1. Gowanda, N.Y.—Jim Dekleva je poslal naročilo in znesek za >et koledarjev s pripombo, da jih naj kolikor mogoče hitro pošljem. Upam, da bodo že na GLAS Z DRUGE STRANI ljamo aspirin kot zdravilo proti vročini, glavobolu in revmati-zmu. Aspirin se v kislem želodčnem soku le malo razkraja in šele v črevesju razpada v svoje sestavine. Zato je učinek aspirina nekoliko zapoznel. Vendar se ga radi poslužujemo, da si z njim lajšamo revmatične bolečine, prehlad in razne pojave u . , , influence. Kljub temu da nam Komentar na komentar|e znižuje telesno temperaturo, ni Frank Zaitz, urednik Prole-1 priporočljiv za jetične. Njim po-tarca, poroča v svojih "Komen-! vzroča aspirin zelo močno po-tarjih" omenjenega lista tudi o tenje. Če zaužijemo nad 5 g resignaciji Antona Sabca od aspirina.se kažejo znaki zastrup-uredništva tednika "Glas SDZ". U*nja. Tozadevno pravi Zaitz: "Anton Pri zdravljenju z aspirinom Sabec je torej drugi urednik ne smemo uživati alkalne mine-glasila slovenske podporne or-jralne vode ter sode bikarbone. ganizacije, ki je resigniral. Pr-1 Tablete vsebujejo 0.50 g aspi-vi je bil Molek. Sabec je "Glas rina- Običajno jih jemljemo z SDZ" dobro urejeval, je fino v°d° po 1 do 2 na dan. Pri gla-podkovan" v literaturi in ne- vobolu in vročini zadostujejo kaj č&sa je bil prijazen tudi SANSu, namreč v.onih dneh, ko so bili tudi katoličani zraven. Radikalec Anton šc nikoli ni bil — torej se je spor med njim in odborom dogodil pač vsled svojeglavnosti enega ali drugega." O Frank Zaitzu mi je znano, da je bil pošten in objektiven urednik; njegove časnikarske sposobnosti sem že ponovno na-glašal zasebno med prijatelji, Javno pa v ocenah publikacij, ki so izšle pod njegovim urejevanjem Kakor izgleda, je v zadnjih dveh ali treh letih prenehal biti prvo kakor drugo. Da svojih sposobnosti kot časnikar in voditelj ne more več uveljevati, mi je docela razumljivo, zakaj načel in idealov, ki so na* celi črti zgrešeni in s proletarskega, socialnega ter splošno človeškega stališča nesprejemljivi in nevzdržljivi, ni mogoče uspešno in prepričevalno zagovarjati, niti ni mogoče logično pobijati njim nasprotnih argumentov. Tu sc torej kljub ostrosti duha in peresa ne da ničesar doseči! — Ni mi pa razumljivo, zakaj se je odpovedal svoji objektivnosti, zakaj če bi se ji ne, ne bi zapisal, da sem bil samo toliko časa prijazen Sansu, dokler so 'bili ka- Kako to, da unije toliko apelirajo — "registrirajte se in volite" — nič pa ne povedo kako in čemu — lo mi nikakor ne gre v k lavo.' Kaj pomaga če se v volilnem seznamu registriraš in , o « ui . nato glasuješ, ko pa vseeno zma- dnevno 3 tablete aspirina. Pn ga ista reakcija kakor zmerom' hudem revmatizmu pa jih vza- Le kako da se delavstvo nc namerno tudi 7 in več. Vendar je uči glasovati za svoje koristi pau 0 *ehka množina, katero namesto za interese drugih, tu-lahko določi le zdravnik. Po di tega ne zapopadem. ameriški družinski koledar LETNIK 1950 CENA SAMO $1.50 Naročila naslovite PROLETAREC i 2301 So. Lawndale Av« , Chicago 23, III. t AMERIKA RAZDAJA 0R02JE VSE KRIŽEM KOT DA JE TO IGRAČA (Konec s L strani) paganda upravičeno pripoveduje, da to oboroževanje ni toliko proti Rusiji kot zoper delavstvo — oziroma za zavarovanje kapitalističnega gospodarskega reda. Dne 8. maja se bo vršil v Londonu sestanek vna-njih ministrov Anglije, Francije in Zed. držav in glavna točka dnevneqa reda bo, kako zajeziti širjenje komunizma v Aziji. Oborožena vstaia ie ie več mesecev v teku na Filipinih, v Burmi je civilna vojna, Kitajska je izgubljena za zapadne sile, le Japonska je še obvarovana za svojeqa cesarja in za stari red — po zaslugi zelo spretnega konservativnega ameriškega vrhovnega poveljnika MacArthurja. Toda - naj se vnanii ministri teh treh sil še tako posvetujejo, ljudstva nočeio biti več v podloiništvu stare sorte. Na tej strani trdijo, da jim bo pod komunizmom še slabše. A vendarle silijo vanj, ker smatrajo, da slabše kot je ne more biti. In pa da ko izginejo izkoriščevalci, bo vendarle upanje, da se bo vsem, ki delajo, v bodoče bodjše godilo. Ameriška vlada ne stremi držati mase ljudi v bedi, zato da se bi njihni izkoriščevali bleščali v siju-toda nima izbere. Naša republika je nastala z revolucijo, oieklenila se je s civilno voino, v kateri je bilo odpravljeno telesno suženjstvo, toda drugod po svetu pa podpiramo koruptne vladarje in njihove ministre in s tem si nakopavamo sovarštva množic, kar v Washingtonu čutijo, a so svojo politiko zavožili v toliko reakcionarne toke, da jim ni povratka iz njih. Zakleli smo se reševati propadajoči stari red in bomo prej ali slej tudi mi propadli v njemu. Kajti mu-nicija, pa če je še toliko nudimo, ga ne bo rešila. ■ar J m m ALI želite svojim p/^ed|jbcyn čimveč moralnega in gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETJ\RCyi neznan, dokler ni bil nedavno zavratno napaden in umorjen Bil je "politišen" v Kansas Ci tyju (Mo.) in je v lokalni godlji veliko pomenil. Posebno še, ker ga sedaj družijo (republikanci namreč) tudi s Trumanom—češ. da so vsi skupej en "gang" To bi še šlo. A na dan prihajajo druge "krukarije" — in res je iz vseh teh odkritij, umorov in razkritij graftov razvidno, da imamo v tej deželi samo eno stranko, ki pa je radi taktike razdeljena na dvoje in obe se bohotita v graftu. že v žerjavico po kostanj." I Nemccm pred noiom in tu poj- Zadnjic pa si rekel," je o- de vse v najlepšem redu pomnila Mica, ki se je nečesa po Da bo tako, o tem ni dvomil, naključju spomnila, ' da bodo Ze je potegnil mejo, kaj bo vze-Nemci najprej naklestili Angle- la Nemčijo in kaj bo dobila Ita- Grace Fallow Norton: mlin Nekoč je bil mlin, in ta mlin je ljudi, ki so ga zgradili, preobrazil čisto po svoje. Čudne vrste mlin je bil to, in v čudni deželi, boste rekli in to je resni- ca Tisti, ki jih jc mlin preobrazil po svoje, so videli drug v drugem, kako so popačeni. Nekateri izmed najpopačenejših so nekoliko razumevali svojo nepopolnost, toda mnogo je bilo Ukih, ki niso zapazili te nepopolnosti, pa so ostali napram vsemu indi-terentni__% Poleg teh je bilo nekaj zelo lepih. Ali tudi od teh je bilo le nekaj, ki so poznali pomen lepote, drugi zopet ne. Čudno ljudstvo v čudni deželi, boste rekli — in to je resnica. i i In med te ljudi so prišli glasovi iz puščave in so jim klicali, naj obžalujejo svojo popačenost. In res so obžalovali. Vzlic temu nas dela nepopolne. Menjati moramo mlin." In tisti, ki so med drugimi poznali vrednost svoje lepote in so želeli, da jo izpopolnijo, in tisti, ki so poznali svojo nedovršenost so se podali na delo, da preustro-je mlin. Čuden mlin v čudni deželi, boste rekli — in to je resnica KOMENTARJI (Konec s 1. strani.) larsko industrijo. Dobil je v ta namen baje velika posojila in pošiljali mu bomo železno rudo —menda iz afriških rudnikov, j Vzrok? Franco je odločen anti-komunist — torej je vreden vse |boraks| Cisti boraks tvori bele kristale, ki na zraku razpadejo. Ta snov služi v najrazličnejše namene. Ženski svet bo zanimalo predvsem to, da se poslužujemo za nego telesa raztopine borak-sa ter raznovrstnih praškov, ki vsebujejo boraks. Boraks je namreč razkuževal-no sredstvo in nam služi tudi v farmaciji. To šibko razkužilo u-porabljamo predvsem za izpiranje oči in grgranje. V ta namen napravimo 3'7 raztopino borak-sa. Tako imenovana boraksova kozmetično mila vsebujejo 3 do 5\ boraksa. Med kozmetične kopalne dodatke spadajo raznovrstne soli, vsebujoče boraks, ki jih raztopimo v vodi, v kateri se kopljemo. Tak dodatek je tudi čisti boraks, ki vsebuje nekaj dišav. Nadalje uporabljamo boraks pri spajanju kovin ter pri izde lo vanju stekla Z dodatkom boraksa k drugim surovinam dobimo steklo, ki je dokaj odporno za toplotne spremembe. Na ta način so izdelana laboratorijska stekla, v katerih lahko kuhamo razne tekočine Z boraksom ter še nekaterimi drugimi snovmi izdelujemo emajl ter glazuro (osteklinai za prekrit je keramičnih izdelkov. V strojarstvu n. pr. Miško Kranjec: far a Svetega Ivana podpore. In res gre temu člove- obdeluieJ° z boraksom, živalske ku zelo po sreči. Najprvo sta ga koie' Preden Jih stroje. Nadalje postavila v sedlo Mussolini in boraks dobro pralno in čistil- Hitler, z odobritvijo Vatikana no sredstvo Boraks je važen se- seveda, sedaj pa ga vzdržuje stavni deI nekaterih čistilnih "zapadna demokracija". Kardi- snovi Svetl° ld&rano kuhinjsko nal Spellman je tega jako vesel. LOV NA SPIJONE je po dru- • . , ,. ... . ... i gi svetovni vojni mednarodna je mlel mlin dalje in jih popa-!"kuca J pohištvo najbolje očistimo z mešanico uprašene krede ter raztopine boraksa. čeval. Med njimi so se slišali glaso Ne moreš v USSR, da Ju V kcmij te ne bi sumil, za špijona zašle ^ tvo™c«h. "eke ' vane perborati. Te v veliki mno- (Nadaljevanje.) Naj je Konrad Sušnik živel še tako brezskrbno življenje, ne da bi se bil zmenil za vse dogajanje na svetu, razen da je nad vsem zabavljal, je zdaj prišel tisti trenutek, ko ni mogel več stati ob strani, celo ko je vse to že davno pričakoval. Po padcu Francije se je Sušniku zazdelo, da je vojna ie tako rekoč končana. Angleži so pobegnili iz Evrope na svoj otok in bodo prisiljeni skleniti mir. Zakaj, fc? ni leto, kar se je začela vojna in v Evropi ni več bojišča. Nemci so zbrisali sramoto miru v Ver-saillesu. Postali so neomejeni gospodarji Evrope. Po vseh teh uspehih je ni več sile, ki bi jim še mogla kljubovati in jim preprečiti, da urede svet po svojih načrtih. Res čepi na vzhodu zagonetna sfinga Rusija. Toda zdaj, ko je Francija padla v štirinajstih dneh in ko je Rusija ime-ia težak opravek s Finci, si bo premislila Ljubši ji bo mir kakor pa poraz, ki bi ga vsekakor doživela. Z zmago nad Francijo je Nemčija postala gospodar Evrope, torej tudi Jugoslavije. Versa i I lesa ni več. Ni več pogodb iz leta 1918 In če pogodb ni, tudi Jugoslavije ni, ker je bila plod tistega miru. Ta stvar je bila pravniku Sušniku docela jasna. Konrad Sušnik je docela naravno sklepal, da bo prišlo do miru med Anglijo in Nemčijo in da bo Nemčija prevzela uspdo vseh drugih držav v Evropi v svoje roke. Preureditev Jugoslavije je bilo zanj samo vpra- ROMAN k njen mož. Sicer pa je bilo Mici že kar dolgčas v življenju in si je želela spremembe Vsa ta mesteca, po katerih se je potikala, od Slovenskih goric pa notri do Srbije, mesteca s svojimi gostilnicami, kjer možje nesnažno kvantajo, kjer Mica misli samo, kako bi mogla nekaj zase ukrasti, da bi ze, nato pa še Ruse. Kaj pa če Rusi to sprevidijo, pa si premislijo in ne bodo čakali, da pride do tega?" 'Ali si pametna, Miča," je lija. Ce Italija dobi Kranjce, je to docela v redu. Kranjcev ni mogel. S Štajerci pa se bo dalo delati. IP Da, čas je tu in cas je. da Kon-odvrnil Konrad. "Rusi vse to rad začne delati. Doslej sicer ni sami dobro vedo, ampak, to je, da nič ne morejo ukreniti. Ne gre, da bi se oni kot boljševiki glihali z največjim kapitalijti sveta. Po mojem je v tem zgodovinskem trenutku najbolj pa, metno, da se Nemci in Angleži pobotajo in oboji udarijo po boljševikih. Ti so najbolj nevarni svetu. Nemci pa so tako vedno iskali angleškega prijateljstva, le da so ti bili zaslepljeni!" Zdaj pa oprosti, mučko," je rekla Mica, imel nikakih posebnih ciljev, toda jasno mu je postalo, da mora on postati gospodar pri Svetem Ivanu. A da mu bo vse uspevalo, si mora biti dober z ljudmi. Preprosti ljudje bodo še Sli.-Vedel je, da pričakujejo Nem-* cev. Nazadnje pa je sodnik in ljudje so cesto iskali pri nJem nasvetov, pa ga bodo zdaj podprli. Druga stvar pa je z inteligenco in sploh z boljšimi ljudmi/ O učiteljstvu si je bil na jasnem, da ne more ostati pri Svetem grem kuhat. Saj midva pri vsem tem tako nič ne ljubi Konrad nikdar ne dognal! moreva Ali boš kavo, ali čaj?" I Ivanu. Večino bo treba poslati* vse to ji je zdaj že mučno pre- "Čaja nikar," je odvrnil Kon- v taborišča, ker bi samo škodo-sedalo in si je želela še nečesa, rad "Praznega ne morem, z vali« Ostane lahko samo Rož-* preden zaključi svoje življenje, j žganjem pa bi me zjutraj dušil, man, ki ima tu svojo hišo in ki' Zakaj nazadnje — Mica si je A čakaj* še to moram povedati, se bo rad pokoril. Klemenčeva, morala priznati — v svetu ni il Angleži mi ne gredo in ne gre- .. za te he poskrbi' Smona bila več mikavna niti s svoio do iz *lave' Mcral h0"1 v Mari- PožlJo na Kranjsko. Toda kaj s bor, da poizvem, kako mislijo starim Plavškom? naši ljudje." Kaj je s teboj, Plavšek in s "Pa sva se komaj vrnila—." tvojimi Zvoni? Kaj je s tvojo, Nič ne pomaga. Bom pa po- bv*lo slovenski kulturi? Kaj s i nnAi..«l »• Itmiim ___I' _____n svojo preprosto pregrešnostjo. Pa si je tako po dolgih letih želela vrnitve k Svetemu Ivanu, kjer so se ji ljudje zdeli še nepokvarjeni. To se pravi, tam je bil greh tleJ počival. tvojim nacionalizmom? nekaj doccla drugega kakor po svetu. In nazadnje . . . Sveti Ivan ji je hranil toliko lepih spominov na njena dekliška leta! Tisti ljudje še vedno živijo, nič bi ne škodilo, če bi se mogla kdaj z njimi srečati. Ne. saj Mica ni mislila na Sva-be. ko si je želela nazaj k Svetemu Ivanu, še zmenila se ni zanje, pač pa si je Mica želela docela drugih stvari. "Veš kaj, Konrad," je tedaj F^cj se Sušnik ni mnogo zme-» zaprosila Mica, "nič nimam pro- nil zanJ< a zdaj bo treba tudi o ti, samo ment boš vzel seboj. tem odločati. Plavšku bi Že še Obleke moram nakupiti, prilPrivo^^» kljub vsemu. Toda Pod lesku ni nič primernega. Pa nJegove "gnadljive", kakor jo se popeljiva skupaj!" je imenoval Podlesek, ni mogel. "Vedel sem. draga Marjetica " Babnica se J* proti njegovi Mici je zagodrnjal gospod Sušnik. tako zviška vedla! da brez tvojega nadzorstva ne A kaJ Je s teboj, Podlesek; bom mogel nikamor. Ko si bila slari žandar0 Da je baraba, to je' mlada, nisi bila tako ljubosum- Sušnik dobro vedel. Nekoč je' na " izdal Avstrijo in se kar sprijaz- "No no!" sc je nasmehnila nil z Jugoslavijo! Sokol, nacio-< Ko je torej Sušnik rekel; Zdaj Mica. "Moje nadzorstveni bila nallst> župan, poleg pa samo ra-, pa zares greva nazaj, je Mica tako visoka ograja, da bi ti ne čunar, pacek, in se bo prvi sku-' videl prek . . . Zdaj pa grem." šal prilepiti, če bo le mogel. Nos "Pa mi Miho pošlji, ko pride," vzkliknila: "Hvala Bogu, da naposled vendarle! Tako sem žc sita vsega sveta! Tam je pa še vedno •epo". Konrad tudi s tc strani ni ugovarjal; pri Svetem Ivanu, je sanje kaj kratkega časa Pri tej mislil« ne treba tako paziti preureditvi pa bo Slovenija kot nanj° Tam ni takih ljudi, del nekdanje Avstrije priklju-j * čena k Nemčiji, " | "Aber jaa!" je rekel nekega jutra Konrad ženi, ko se je zbudil in premišljal. "Zdaj bi že moral biti sklenjen mir. Ti prekleti Angleži! Kaj pa še čakajo! Po tem sramotnem begu!" "Ampak, mucek," je rekla Mi pravijo svojo obliko'in se & Tsw » " p™ ^?*,*' T"" P™ke. Poleg tega pa se šajo bodisi s postom ali pa , po- 8 ' 4Buda£estl žujemo perboratov tudi zHaz- jedinami. In res so se postilUn hut k i ,t i^I ,' S ,n P,r- Prav leh Anglež,h. tako kakor slfw / u mlb'.1 Sam Ne> mu je bila voljna likati perilo, prnmnn K i Nikdar ni pokazala dolgočasja Sl°rrDSk'h "jegovih političnih Leah. n»k t i |CrS Kf" Bil je vedno prepričan, da ga na- PM , h Tra: °r^a' Peto posluša in tudi razume, za-S:^11?"' Ko^Celja. kaj pritrjevala mu je med nje- Ker predsodki niso zidani na razumu, jih je z logiko nemogoče uničiti. '— Tyron Edwards. Šoštanja in bog ve, kje še vse, sami Sušniki. Posestniki hiš, trgovci, lastniki vinogradov, gruntov, tovarn. V nemških statistikah Sušnikov na slovenski zemlji so vodili tudi Konrada. Kakor drugi, je tudi Konrad dajal denar, bil celo na sestankih in včasih jc obiskal svoje "znance" v Mariboru. Kajpa da se Mica ni upirala ničemur, kar je pametnega iz-tuhtal Konrad. Njeni starši so sicer bili zavedni Slovenci, toda tokrat bi najbrž z vsemi drugimi pri Svetem Ivanu nestrpno pričakovali Švabcv in tako b| ji niti lastni oče in mati ne mogla zameriti, da je mislila kakor PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 $t Street CHICAGO I, ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: C Anal 6-7172-6-7173 < ZA LICNS TISKOVINI VSIH VRST PO ZMfKNIH CENAH SE VEDNO OMNITE NA UNIJSKO TISKAftNO AORIA PRINTING COMPANY Tel. Michigan 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, IU. PROLETAREC SE TIS«(A PRI NAS govim modrovanjem. Toda Mica je v resnici mislila vse kaj drugega. "Kaj bi sc grenil življenje 7 njimi! Po mojem je stvar o-pravljena in mir se lahko sklene danes ali jutri." "Ni tako, draga deklica," je odvrnil modro gospod Sušnik. "Stvar jc v tem, da Angleži lahko zavlačujejo, vmes koga še potunkajo v vojno, nazadnje pa se toliko pripravijo, da se bodo mogli braniti. In lahko se zgodi, da še boljševike nahecajo proti Nemcem. Ti ne poznaš Angležev. Ko bodo videli, da so zgubljeni, bodo to zgubljeno stvar ponudili Rusom. Ampak jaz mislim, da bodo Husi toliko pametni, da ne bodo šli za Angle- NE ČAKAJTE^ da prejmete drugi ali tretji opomin o pčtečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost je naročil gospod Sušnik. Oblečena v dolgo jutranjo haljo, ki pa je bila žc oguljena in nad trebuhom umazana je Mica odšla. Konrad se je zleknil na hrbet, podložil roke pod glavo in mislil dalje o "prekletih En-glendarjih", ki se niso hoteli pobotati z Nemci in so tako njemu povzročali toliko skrbi. Potem pa je spet premišljal, na kak način pojde vprašanje z Ju-goslavvijo. ali zlepa ali z vojno. Vojna bi po njegovem mišljenju bila neumnost. Naposled pa nikdar ne veš, kaj ti balkanci mislijo. Tistega, kar so zadnje čase po Jugoslaviji tako hrabro govorili: "Tujega nočemo, svojega ne damo", se Sušnik ni bal. Kri-, čanje! Sušnik je trdil, da sc Hrvatje ne bodo tepli. "Za Srbe nikdar!" O oficirjih je vedel, da so rezervni za nič, aktivni pa podkupljeni. V tem pogledu je bil, vsaj kakor je mislil, "dobro informiran". Le o Srbih je sumil, da pojdejo v gore kot čet-niki. Toda Slovenija — ta leži ima za take stvari. Morda že celo kaj voha o Sušniku? Hinavski je dovolj, da zna skrivati. Ampak, Sušnik ti bo vendarle dal živeti. Pregnal te ne bo, pač pa razorožil! In nazadnje: Pod-leska in Plavška potrebuje za— preferanso. Bomo videli. Pa ti, Koren? Kaj je s teboj? Kaj si storil v Avstriji, da si moral pobegniti? Ali si bil V angleški službi? Treba bo sneti krinko z obraza! ' (Dalje prihodnjič) Otroški jok Mnoge našo stare tetke trde, da joče novorojenček čestokrat brez vzroka A to ne drži! Lahko sc kaj takega pripeti odraslemu, toda otroku nikdar. Novorojenčkov jok jc vedno znak, da nekaj z njim ni v redu-Skrbna mati ga ne bo pustila jokati češ naj le joče, tako si bo okrepil pljuča, ampak bo pogledala za vzrokom, in če ga sama ne bo našla, se bo zatekla k zdravniku. 2-OGLASEVALCE V PROLETARCui I I vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da JJ" jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, m^ j ij ker oglašajo v Proletarcu ................................................. j , PRISTOPAJTE K j SLOVENSKI NARODNI j PODPORNI JEDNOTI Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 37*4 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7 «12 OFFICE HOURS: t:2»i to 4 P.M. (Exccpt Wed., Sat. ftntf Sun.) •:S# to 8:3t P.M. (Except Wed., Sa). artd Sun.) Reatdeact: tt 1 Shinston Rd^ Riverside, III, ftinnt Riverside 2212 NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Nartxnlnt ta Združene driave (isviemii C h leaf a) In Kanado $8 0® na leto; 14.00 ta pol leta; $2.00 ia četrt leta: «a Chlcaffo In Cook Co., $9.50 2» celo leto; $4.75 sa pol leta; ta inoiemstvo $11. Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS O m A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of th« Workers • OFFICIAL ORGAN OF i. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2211 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., April 19, 1050 VOL. XLV Leading British Surgeon Takes Sfrassen for a Ride Decent British physicians have rebelled against the shocking propa gonda which is being circulated in this country against health insurance. Sir Heneage Ogilvie, a distinguished surgeon, in an article in the British "Medical Journal," official organ of the British Medical Association, says Britain's health scheme, undoubtedly has its faults but that certain United States citizens, masquerading as impartial investigators, evidently came to Britain "with the idea of finding out everything bad about the service." After these polite preliminaries, Sir Heneage takes off his gloves and addresses himself to the "Reader's Digest" and a gentleman named Harold Stassen. ★ ★ * Readers of LABOR will recall F irold; He started as a brilliant "farm boy" up in Minnesota. In those days he was a great progressive. He was elected governor and immediately formed a combination with the grain gamblers of Minneapolis and they started to finance his campaign for the presidency. When Harold came out of the G.O P. convention "all washed up," his Big Business friends made him president of the University of Pennsylvania. What Harold doesn't know about the duties of an educator would probably fill the Congresisonal Library, but he hasn't paid much attention to his work at the university. Instead, he has been running arouild the country making speeches and indicating the "itching" to run for President in 1952. ★ * * In the meantime, he made a trip to Britain to write a series of articles for the "Reader's Digest." smearing health insurance LABOR regrets to say it, but the "Digest" has become one of the slimiest propaganda publications in the country and Harold's articles on health insurance have measured up to the "Digest's" low standards. Sir Heneage Oglivie has read two of these articles and here is his comment. "Both articles pay little more than lip service to veracity." That's a very polite way of saying that Harold and the 4 Reader's Digest" have been indulging in some tall lying. Oglivie has taken a look at the medical setup in this country and is not impressed. He says: "The large American hospitals which are not state-owned, or limited to paying patients, are in the red ' They are increasingly worried over it." ★ * ★ In one field we lead the world, according to Sir Heneage, and that is in research and the best of our hospitals are "very good indeed " He takes this parting shot: ' But there are also a number of doubtful clinics, hungry for customers, and a host of untrained specialists and iake consultants hovering on the outskirts and ready to prey on any sick man who strays from the fold. Many men who would not pass scrutiny as specialists have admitting right' to the best hospitals." ★ . ★ ★ Ogilvie takes the position that it is evident the world over that ii' we ar^ to have a adequate health service the state must participate. The only question, he says, is: "If and when it does, what part should it take?" If American doctors would dismiss their high-priced propagandists, and if such publications as the "Reader's Digest" would stick to the truth, instead of trying to scare people, Uncle Sam could undoubtedly frame a health program fair to doctors, patients and the taxpayers—^ Labor. Don't Settle for "Welfare REFLECTIONS By Raymond S. Hofses BY THIS TIME it should be apparent that the only things the pro-capitalists of America and the world are able to win are elections, arguments and wars. In terms of human welfare, social sanity and individual serenity they are clear and consistent losers This is nowhere more apparent than right here in these United States where free enterprise is making its last desperate stand and where, despite a mighty potential for plenty and security, the number of jobless millions is mounting, corporations are pyramiding their profits, young men and women are finding it difficult to secure opportunities for useful work and the buying power of forehanded workers' dollars is shrinking steadily. However, our pro-capiltaists are arguing lustily, and to an appaling degree successfully, in an effort to convince the common man that the trouble is not capitalism at all, but "socialism." THE WORD "APPALLING" is used to describe the pro-capitalists' success in befuddling the minds of the people because the degree of class conflict, human slavery, and general all-around collapse toward which the world is patently headed at the present time is going to be matched by the ability of capitalism's defenders to convince most Americans that socialism is the devil to be feared. People who can be persuaded to glare at what they believe is socialism will fail to see where capitalism is taking them. And so they will 'be rendered incapable of taking the kind of action that is necessary to end the real cause of their troubles. i failure of capitalism that put many millions of people on bread-lines back in 1929? The answer is obvious. The socialists never had the power to try out their program in this wealthy nation. It was capitalism which brought us that one. WORLD WAR II: A continuation of World War I. Why had the statesmen of the victorious U. S. A. and her allies been unable to use their great power to make a peace that would last. It was because they were determined to shape the future to the rules of a private-profit economy within which goods are made for sale and profit instead of for use and human welfare. That was why it became necessary to waste more blood and treasure! And why must we now waste our substance in world politics that threaten yet another war . . . why must we develop "Hell Bombs" . . . why are we heading into another session with unemployment . . . why are we taxing ourselves to fight a cold war all around the world and to bolster business here at home? The question answers itself. It is because we have held fast to capitalism and are determined to adjust our policies and principles to the class inequalities that capitalism breeds that these things are happening to us! // Anti-administration forces^ — mostly Republicans — blundered when they spoke disparagingly of the Truman administration's social program When they called it the "welfare state" they gave t h e Democrats an opportunity to ask what in the world is wrong with welfare and to point to the fact that providing for the general welfare was one of the constitutional purposes of our government in the first place. However, while mosl Americans want their government to promote human welfare, it is a mistake to describe Democratic policies by that name. - It is not for the welfare of peoples that they should be exploited at the point of production to make profits for an owning class and then give a few sops to keep them contented. Currently there is a wrestler who delights video fans by that kind of "welfare" when after figuratively tying his opponent in knots, he humanely applies the necessary Jerks and pressures to straighten out his fallen adversary. When workers are first exploited and then given a little of the loot to keep them happy, that is not welfare While such government measures as housing and medical care are much better than nothing at aH. they must not be permitted to reconcile us to the original class injustice that makes it necessary for a capitalist-minded administration to "go paternal." Certainly, workers should accept government "welfare" and ask for more. But they should not settle for a capitalist welfare state." Nothing less than a profit-free economy and a classless society should satisfy self-respecting humans. And we can have just that when we use our political power to socialize the nation's resources and then use those resources to produce abundance for ourselves instead of for the profit of owners. A crutch is an article of ' welfare" for a man with a broken leg. But should the ruffian who cripples us be forgiven just because he comes across with a crutch? Leon Blum FRANCE: In spite of bitterly cold rain and hail, over twenty thousand Frenchmen stood in the cold with bared heads to honor Leon Blum. F^nch socialist leader who died at the age of 77 recently. Socialists throughout the world joined to honor this militant Socialist leader and leading French intellectual who courageously defied Vichy France and Hitler and turned his own "trial" into a trial of fascism by his bitter court attack on the Nazis and their French stooges. BESIDE THE POINT (From The Nation) With all the apocalyptic writing that's going on, everyone will be prepared with the proper ironic comment should the world really be destroyed by manmade weapons. But if the end comes in a more traditionally imagined manner—say, by a brush with a good-sized comet—we'll all be caught flat-footed and un-philosophical. In that event we suggest that, habits being what they are, the press of the Day Before will handle the approaching calamity somewhat- as follows: New York Times END OF WORLD FORESEEN IN 24 HOURS # Stock Prices Tumble to Record Lows New York Journal-American F. D. R. PLANNED WORLDS END AT YALTA Sensational Story of an Ex-FBI Agent New York Daily News BIG BANG TOMORROW SERIES OFF—NO WORLD New York Post . STARTING TODAY: "WILL YOUR DAUGHTER BE SAFE IN GEHENNA?" ;<•.' A Timely Expose of Lechery n Limbo Daily Worker CAPITALIST WORLD DOOMED U. S. S. R. to Trim Five-Year Plan Variety NO PIX BEYOND STYX Bulletin of the American Astronomical Society Scientific readers will remain calm, realizing that Earth, after all, is not one of the major planets, like Jupiter or Neptune. Chicago Tribune WORLD TO BLOW UP— Voters Hail End of Democratic Misrule; McCormick Bomb Shelter Faces Test • • • According to a dispatch in the New York Herald-Tribune. the People's Front of the city of Split in Yugoslavia sent this message to Premier Tito shortly before the recent election in that country: Full of joy and enthusiasm, we inform you that we have decided to elect you to be our candidate—there are no limits to our endless happiness. The pride of our workers to be able to vote for the greatest, wisest, and dearest son of our people cannot be described in words. Deeply convinced that you will accept our decision, we promise you that the ditizens of Split will come out 100 per cent to the election in order to elect as their Deputy to the Federal Assembly the best of the best, their groat teacher, Comrade Tito. It now appears that practically everybody in Yugoslavia voted the Split ticket. A Socialistic U.S.A.? LETS CONSIDER A few examples. What are the major evils that have afflicted the world during the past half century and what caused them to happen? WORLD WAR I: We have a very high authority to back the contention that the war that began in 1914 was capitalism's baby. Woodrow Wilson, the war president told us: ". . . the seeds of modern war are rooted in commercial and industrial rivalry." What kind of rivalry? Why, capitalist rivalry, to be sure! It was capitalism that produced that war! , THE 1929 DEPRESSION:. Was It the success of socialism or the The Great Awakening A beggar stood by the house of God. At the sacred door one morn; And the wind was sharp with winter's teeth, As he shook in his rags forlorn. The organ pealed within the church A hymn of warmth and cheer; And the beggar smiled as a beggar will Who has no God to fear. The rich man brushed him rough aside. The toiler spake awhile; 1 The widow dropped her widow's mite— ' The courtesan n smile The organ pealed in thund'rous praise The saints on flowers trod; And I looked beneath the beggar's r rags And there revealed—stood God. Legislation nas been introduced in Congress to select a committee of 12 to choose a site and execute a design for a memorial to the contribution of Americans of all faiths and racial origin to victory in World War II. -|i-- My girl doesn't use face powder. She uses flour. When she gets hot, she breaks out ,in biscuits. Here's How Laws Are Made Before a bill becomes a law it may have to go through 24 different stages on Capitol Hill. In commenting on this situation, Sen. Hubert H. Humphrey (D., Minn.) points out* % "Our legislative procedure ... is in itself a rather time-consuming one, and prevents speedy action. It does, however, ensure full debate and an opportunity for all to be heard " Let's trace a bill which is introduced in the House and finally makes its way to the statute books: 1. A Congressman introduces his bill, say, to build a new bridge over a river in his district. 2 The bill is referred to the proper committee. 3. A subcommittee is appointed to study the measure. 4. Public hearings are held. Persons for and against the project are heard. Expert testimony of the Or LABOH Br^t iK^BOED HOUSING FOR VET-BRANS IN EVERY SECTION cf the Country is 66ing ?UBH&> SY AFL CONS1KUC-1VX UNlOrtS. -TWENSW SKaN wilt 66 PLACED ON all residential buitfms UM06R TH6 v/ETBRAKJS' ttoo^a s xx>ioo FM01HlftUNI0tf law.? in-me BE ST HAT*-AT AII Prices, a flAOCdDlttr. subcommittee research staff is presented. 5. The subcommittee reports the bill to the full committee. 6. The full committee studies the measure and finally reports it to the House. 7. The bill is placed on the proper House calendar to await its turn for consideration. 8. The measure is debated. It can be passed, rejected or sent back to committee for further changes. 9. If the bill is passed by the House, it is sent to the Senate. - 10. In the Senate the measure is referred to the proper committee. 11. A Senate subcommittee is set up to study the measure. 12. Once again public hearings are held. 13. The Senate subcommittee sends the bill to the full committee. 14. The full committee studies the measure and finally approves it. 15. Then the bill is given a place on the Senate calendar. 16. At the proper time the full Senate debates the measures. The Senate may pass a bill differing somewhat from the one approved by the House. 17. Then the measure goes to a conference committee made up of Senators and Representatives. 18. The conference committee agrees on a measure which it thinks will be accepted by both Houses. 19. The bill agreed on by the conference committee goes back to the House and Senate. 20. The House must vote on the conference bill. 21. The Senate must vote on it also. 22. If both House and Senate agree on the conference measure, then the final bill goes to the President. 23. The President decides whether he should sign the bill, thus making it law, or veto it. 24. If the bill is vetoed, the House and Senate can enact it into law by overriding the veto with a two-thirds majority in both Houses. Of course, anywhere along the line in the legislative procedure the bill may be killed by a vote of a subcommittee, a full committee or either house. In recent issues of the Saturday Evening Post, Time and other magazines a fullpage ad has appeared with a big, black headline reading: A SOCIALISTIC U. S A !" This headline is under a mop of the U. S on which ore 209 white dots. These dots, says the od copy, "mark an electric power plant now operated or financed by our federal government. Every black dot shows where onother government power plant is being built, expanded or proposed ... a long step toward a socialistic U. S. A." These costly ads are being financed, they say, by "America's business-managed, tax-paying Electric Light and Power Companies." These ads, obviously, are part of an all-out attack by private profit light and power companies on FEA cooperatives. But it is more than that. It is an all-out attack on the farmers who are members of those cooperatives. Those farmers, according to the profit utilities, are Socialistic. Why? Because they have gotten together cooperatively to provide themselves with some of the advantages of modern life which electricity has made possible. You have to get pretty low down in order to convince yourself that such activity is Socialistic. But apparently the profit power companies have got there. It is, of course, similar to the line which the National Tax Equality Ase'n has taken against all kinds of cooperative«. In the NTEA view any business activity which farmers and other* people carry on together for their mutual benefit is Socialistic. Simultaneously, a booklet entitled ' Socialism in America," has appeared It is published by the U. S. Chamber of Commerce, and it has a preface by Harry A Bullis, of General Mills, Inc., who is chairman of the Chamber's committee on economic policy. "Socialism may come to America, but its coming is not inevitable " Bullis says. $ Well, we should like to suggest to Mr. Bullis that the coming of Socialism to America IS inevitable unless Big Business stops getting even bigger and concentrating even more economic power in a few places. That tendency, we submit, is the greatest influence toward National Socialism at work in the country today. None are so blind as those who cannot see that such democratic businesses of the people as cooperatives are operating to prevent, not hasten, the advent of such National Socialism.—MIDLAND COOPERA-TOR, David Douthit, editor. Election By-Product So much has been written about the British elections in the press in this country that we are going to make only one comment and this is on an aspect of the elections that has received too little consideration. We refer, of course, to the high percentage of British voters who turned out and went to the polling stations to cast their ballots for the candidates of their choice. According to final figures approximately 85 per cent of the British eligible voters actually east their vote« This is a remarkable high percentage and one in which the British can take very great pride. Compare this 85 per cent with our own showing. In the Presidential elections of 1948 our people cast something like 52 per cent of the eligible votes. In some states the showing was woefully low. In one Southern state less than 14 per cent of the potential voters cast their ballots. The highest average going to the polls was ^et by the citizens of Utah when three-fourths of the citizens voted. A democracy will remain dynamic and virile only if it is true to its traditions of freedom and the privilege of voting is one of the greatest in our heritage of liberty. We should take a lesson from the British and cast our ballots heavily—we should approach the 85 per cent mark.—The International Teomster. PEOPLE DO IT By Henry Jones 524 Airmen Killed Flying accidents cost the five* of 524 Air Force members last y*ar, according to a Defense Department report This was less than the 1947 total. Some crooks at Sydney Mines Nova Scotia, had the problem of carting a safe up the main street of the town to where they could blow it open. They drove a hearse to the place they were looting, loaded the safe, drove with appropriate solemnity through the town while the citizens respectfully doffed their hats. Some equally dishonest people, also wanting to get away with something, plan Loyalty Day demonstrations at which the National Association of Manufacturers, the AFL, the Chambers of Commerce, the CIO, and various nationalistic organiiatioos, will attempt to exploit the respect people have for the concept "loyalty," to cover up what they are trying to take away: Not merely the »wag that comes from exploiting the working class, but the self-respect 'of the working class that should this year he shown in the biggest demonstrations ever of working class solidarity, and working class antagonism to both cliques of war-mongers. We respectfully suggest that you be a bit more alert to this cover-up than were t h e folks at Sidney Mines, N S. * * * Further evidence that man is a fairly good critter who should not be wiped out as a mistake by the Hell-bomb, comes from the National Council of Family Relations. Socialogists have pointed out that with the decay of every civilization the family tends to become "atomistic," tfhe relations between its members down to an irreducible minimum, and disintegrating with much else of social life After World War I there was much talk of this process going on; but now, report the specialists of this body, "we arc witnessing the rebound from the disintegration of family life in the 1920'i" . . , marriage proving happy enough to check growth of divorce, more homes, especially owner-occupied homes, more young couples with children, and last year more toddlers got baby brothers and sisters Ihan ever before, in U S A. Here, and at the ends of the earth, and in the bombed out areas. people within the four walls of whatever they call home are trying to bring about some of the human good will and co-operation and rationality that becomes increasingly lacking outside their four walls. What luck they have depends to a dangerous degree on what happens outside the little patch they have something to say about. They are good creatures who will survive and deserve to survive if only they don't let the sharks who cook up such things as those Loyalty Day parades, get the best of them. To make things work right inside their four walls, they'll have to fix them up outside those walls, and on the same principles fo solidarity, and doing things because they make life more satisfying, that they apply inside their walls. Folks shouldn't get stumped about economics; it's just the word the Greeks had for housekeeping. AFL Clipsheet Almost Ignores Story Winning by the UMWA of new wage contracts with important gains, over the entrenched opposition of all anti-labor forces, was the biggest story in years to everybody — except the AFL's official clipsheet. This publication, which the AFL sends to all labor jounutla and newspapers, flew lato a great state of calm and gave tka outstanding UMWA story a fomr-and a-half Inch Item just as though It concerned some local union report of a victory la an NLRB election. Evidently, the masterminds of the APL art loathe to let their memberafclp know that there la a union that ran make a fight and aecompitrii something. Incidentally, the top story in this same issue of the clip-sheet treats of a theoretical essay by ArL economists who, after prolonged research, came to the conclusion that wage increases serve to increafe consumer purchasing power. Tht« earth-shakihg discovery rated a big type headline in contrast with the actual achievement of the UMWA. %