GOSPODARSKA GEOGRAFIJA 
IN GEOGRAFIJA NASELI] 
V PODROČJU MED SAVO IN SOTLO 
V L A D I M I R K O K O L E 
m 
• 
• 
Uvod 
Pr ičujoča š tudi ja o gospodarski, predvsem agrarn i geograf i j i 
in o naselbinski geograf i j i slovenskega dela Panonskega obrobja 
med Savo in Sotlo obravnava ozemlje, ki ga smemo po vsej pravici 
šteti med nerazvite p o k r a j i n e Slovenije. To j e ono per i ferno pod-
ročje Slovenije k i ni le kot celota v gospodarskem pogledu med 
na jbo l j zaostalimi, temveč j e tudi med n a j m a n j poznanimi. Četudi 
ga prečka na j ugu ena glavnih prometnih magistral Slovenije, ni 
ta n j e n del širšim krogom nič b o l j znan kakor odročno P rekmur j e , 
ali nemara še man j . Gospodarska, demografska in v mnogih po-
gledih tudi ku l t u rna a t rakc i j a b l ižn je zagrebške metropole j e v 
preteklosti močno ovirala n jegovo povezavo s sosednjimi sloven-
skimi pokra j inami . V kol ikor ni pred prvo svetovnio vojno Zagreb 
pri tegnil in pogosto za vedno odtegnil znaten del izobraženstva 
s tega področja v svojo kul turno sfero, j e bil glavno 'kulturno sre-
dišče za vse to ozemlje oddal jeni Maribor in šele po prvi svetovni 
vojni močneje tudi L jub l j ana . Zdi se mi, da so ta historično-
geoigrafska dejs tva nemalo vplivala, da j e tudi v naši znanstveni 
l i tera tur i ostalo Spodnje Posavje, še bo l j pa Sotelsko in Kozjansko 
tako zapostavljeno. Pičla in skopa j e l i tera tura historičnega značaja , 
še m a n j pa j e to področje zastopano v prirodoslovni l i teraturi . 
Celo omembe po razni neznanstveni, s t rokovni l i teraturi so borne 
in osamljene, danes Jie m a n j kakor v preteklosti . 
Ce j e hudo skromna l i teratura iz drugih znanstvenih področij , 
vel ja to p rav posebe j še za geografi jo. Ne smemo pozabiti, da 
se j e začelo geografsko preučevanje , ki zasluži to ime, celo v ostali 
Sloveniji šele p red n e k a j desetletj i . De jansko j e Sidaritscheva 
š tudi ja o nasel j ih n a Štajerskem, že iz dobe po prv i svetovni vojni, 
prvo delo znanstvenega znača ja v geograf i j i , k i ni povsem pre-
gledno, da za jema tudi to ozemlje. Pa tud i za n j i m j e le n e k a j 
geografskih av to r j ev t u in tam sporadično obravnavalo to področje. 
V t ak ih pr i l ikah j e nastala š tudija o agrarnogeografskih in na-
selbinskih svojstvih in n j ihovi problematiki za ozemlje med Savo 
in Sotlo. Kakor sem poskušal v predhodni š tudi j i o morfološkem 
razvoju tega ozemlja pr ikazat i genezo reliefa in hidrografske mreže, 
t ako j e namen t e študije, da izpopolni geografsko poznavanje n j e -
govega agrarnega gospodarstva in naselij, tore j v onih dveh smereh, 
k i p r a v tu na jbo l j e odražata splošna svojstva. S tem pa ni rečeno, 
da j e s tem že opravljena sinteza geografskega poiznavanja področij 
med Savo in Sotlo, č e p r a v sem pri koncepciji težil tudi za tem. 
Vendar se po drugi strani zavedam, da mnogi problemi, demo-
grafski, historično geografski, gospodarski, pa tudi fizično geo-
grafski, k i sem j ih v osnovnih potezah skušal nakazati v bol jše 
razumevanje geografske analize agrarnega gospodarstva in naselij , 
še vedno čakajo na bo l j deta j lna preučevanja in v nemali meri tudi 
na obilnejši dokumentacijski meterial kot sem ga imel na razpolago 
do sedaj. V teh okoHščinah so vzroki za dvojni znača j te študije, 
k i prinaša i analize nekater ih aspektov geografske podobe te po-„ 
k r a j i n e i poskuša ustvariti osnovo za njeno širšo sintezo. Slednje 
pa brez pretenzij , da b i to tudi že bila, s a j j e vsestransko pre-
tehtana in utemeljena geografska sinteza k o m a j že mogoča celo za 
one slovenske pokraj ine, k j e r j e bilo proučevanje dosti dal jše in 
mnogo b o l j vsestransko. 
Značaj panonskega obrobja med Savo in Sotlo 
Področje med Savo in Sotlo- ni n ikaka prirodna niti gospodarska 
enotna, nobena geografsko enotna regija. To je ozemlje, k i ga na 
eni s trani oklepa Sava od Sevnice do hrvatske meje, na drgi strani 
spodnj i in srednj i tok Sotle in na t r e t j i strani črta, ki poteka od 
zahodnega dela Rudnice preko Planine te r ob zahodnem robu Bo-
h o r j a proti j ugu do Save. Študi ja ne podaja zaokroženo regionalno 
geografsko podobo za ta predel, k a j t i zgora j označeni teritorialni 
okvir ni za to niti n a j m a n j prikladen, sa j ponekod seka na dvoje 
manjše po prirodi in gospodarstvu bo l j enotne predele. Vodilna 
misel te š tudi je j e bila podati geografski profi l skozi del sloven-
skega panonskega obrobja s posebnim o žirom na agrarno gospo-
darstvo in naselja. V središču so t e d a j problemi, moinogokje le 
nakazani, k i so v aniropogeografskem pogledu značilni za to pre-
hodno ozemlje. Zdi se, da j e profil v t e j smeri zlasiti poučen. Tu 
razdal ja k o m a j dobrih dvajse t kilometrov loči ravnino ob sotočju 
Save in Sotle, ki j e že na široko odprta proti panonski nižini, od 
Bohorja, k i j e prav tako že kompaktno povezan del predalpskega 
Posavskega hribovja. Ob enem so tu združeni vsi elementi, tipični 
za panonsko obrobje: v geoimorfološkem pogledu poplavna ravnica, 
višja, v terase razrezana nasuta ravnina in nizko gričevje iz mlado-
terciarnih kamenin, ki p reha ja v višji bo l j hribovit svet; v klimat-
skem ozira visoka poletna temperatura, a manjša množina padavin 
kakor v subalpsikem svetu. V vegetaciji j e značilen prehod od 
prevlade hrasta do prevlade bukve v sestavi gozda. Pa tudi v gospo-
darski usmerjenosti predela, v naselj ih in naseljenosti j e to ozemlje 
le del minogo večjega subpanonskega pasu Jugoslavije. Eden izmed 
namenov t e š t u d i j e j e pa tud i ta, d a p r i k a ž e k a k o so se t e splošne 
poteze izobl ikovale v specifičnih pogo j ih pod roč j a med Savo in 
Sotlo, zlasti p a tudi k j e so vz rok i za n j i h o v o individualnost n a tem 
ozemlju . 
G o s p o d a r s k a u s m e r j e n o s t p r e b i v a l s t v a 
Pre težno a g r a r n o s t r u k t u r o p reb iva l s tva v p o d r o č j u med Savo 
in Sotlo k a r ak t e r iz i r a j o n a j l e p š e poda tk i o pokl icni sestavi pre-
bivals tva, zbran i po t e r i t o r i j ah bivših KLO, ko t j e po istih teri to-
r ia ln ih enotah zb ran tud i ostali s tat is t ični dokumen tac i j sk i mater ia l , 
k a r omogoča številne ins t ruk t ivne p r i m e r j a v e . Poda tk i so vzeti za 
te enote zato, k e r so od vseh, k i so pr iš le v poš tev še n a m a n j š e 
in d a j o možnost za b o l j de t a j l no anal izo z oz i ram na k r a j e v n e 
pr i l ike . Poda tk i o pokl icni s t ruk tu r i p reb iva ls tva po bivših K L O 
imamo na razpolago v rezul ta t ih popisa p reb iva l s tva od 15. ma r -
ca 1948.* Čeprav se j e od t e d a j r a z m e r j e med posameznimi sku-
p inami pokl icev v Sloveni j i zarad i s t o p n j e v a n e indust r ia l izaci je že 
* Teritoriji KLO so razporejeni na spodnji tabeli po enotah, ki so vsaj 
do neke mere geografsko zaokrožene, k je r so prirodne osnove podobne, pa 
različne od sosedstva. Prvo področje, k jer so subpanonske značilnosti naj-
bolj izrazite, je kot pod Orlico med Savo od Vidma dalje in Sotlo pod 
Zelen jakom. Zavzemajo ga B i z e l j s k e g o r i c e , obsegajoče ve® nizek, 
gričevnat svet iz terciarnih kamenin, kjer je vinogradništvo najpo-
membnejša gospodarska panoga, vsled tega jih kaže imenovati po onem 
delu, k je r pridejo te značilnosti najbol j do izraza (to je Bizeljsko, področje 
med Dramlo in Sotlo). Temu predelu se na jugu pridružuje B r e ž i š k a 
r a v n i n a . Sem je vštet tudi Sremič nad Vidmom s svojimi proti jugu 
obrnjenimi pobočji, ne pa nizko podolje pri Ponikvah, kjer ima kmetsko 
gospodarstvo že drugačen značaj. Pri Orlici se upošteva le južna pobočja. 
Zaselki po najvišjih slemenih pa so šteti že pri naslednjem področju, 
S e n o v s k e m p o d o l j u , ki obsega gričevje ob Savi in južna pobočja 
Bohorja, vse do razvodnih slemen. Sem je uvrščeno tudi malo podolje v 
zahodnem delu Orlice pri Križah in Pečicah, ki j e po značaju reliefa pa 
tudi geološko del Senovskega podolja, prav tako po značaju gospodarstva, 
četudi prometno teži na Videm. Deloma sega na to področje tudi ozemlje 
KLO Z dol c, zato podatki o kmetijstvu tu ne kažejo tistega stanja, ki velja 
le za vasi Zdole in Pleterje, kateri pa nedvomno spadata že v področje 
Bizeljskih goric. Prav tako je vzhodni del geografsko enotnega podolja 
med Senovim in Podsredo že v območju KLO Podsreda, ki ga štejem že 
h Kozjanskemu področju med Bohorjem in Rudnico ter dolino Sotle, četudi 
kaže gospodarska struktura značilnosti obeh področij, ki se tukaj stikata. 
Naslednje področje je dolina srednje Sotle z obrobjem ali Srednje S o t e 1 -
s k o. Čeprav manjše, je v toliko meri enotno, da ga kaže obravnavati po-
sebej. Na K o z j a n s k e m je edino Bahor na jugu izrazita ločnica, na 
vzhodu pa ta predel le počasi preide v dolino Sotle. Področje apniškega 
grebena na Virštajnu spada po reliefu sicer bolj h Kozjanskemu, toda v 
gospodarstvu kaže toliko potez vinorodnih goric, da ga kaže šteti k Sred-
njemu Sotelskemu, in je zato navedeno pri dolini Srednje Sotle. Še manj 
so izrazite kakšne naravne meje na zahodu okrog Planine, zato j e meja 
tu potegnjena povsem svojevoljno. Le na severu je niz Rudnice spet bolj 
izrazita ločnica, ki loči Kozjansko od Rogaškega podolja. 
spremenilo v -korist delavskega prebivalstva, j e na našeni ozemlju 
prišlo mnogo man j do izraza, vsa j kol ikor j e mogoče presoditi po 
ustni anketi . K j e r so bile od takra t upravno^teritorialne spremembe 
z združen jem ozemlja posameznih KLO, so ti podatki preračunani 
na obseg leta 1951, da j e tako možna p r imer java tudi z ostalimi 
statističnimi podatki , sicer pa se podatki nanaša jo na obseg iz 
leta 1948. (KLO Pišece, Dedna vas, Globoko.) Poklicno s t ruk turo 
prebivalstva za to leto ponazoru je tabela na str. 11. 
Ker so pr i popisu prebivalstva leta 1948 šteli med delavstvo 
tudi pol jedelske delavce, nam te navedbe ne bi dale točne slike 
o deležu agrarnega prebivalstva. Zato so v tabeli pol jedelski delavci 
uvrščeni med agrarno prebivalstvo^. Po drugi strani pa so gozdni 
delavci šteti med delavstvo na splošno, prav tako delavci a- obrti . 
Podatki o deležu posameznih skupin poklicev so u re jen i tako, da 
so k akt ivnemu prebivalstvu prištete tudi vse vzdrževane osebe, 
ka r poda šele pravo sl iko o de jansk i pomembnosti posameznih po-
klicev. S tem j e el iminirana tudi diskrepanca med znatnejšim delom 
akt ivnega prebivalstva pri kmetskem živl ju in manjš im pr i delavcih 
in zlasti pri nameščencih. 
Agrarno prebivalstvo p reds tav l ja razen v ožjem pasu ob ob-
savski železnici povsod čez % vsega prebivalstva, mars ik je pa še 
več. Sorazmerno j e delež kmetskega prebivalstva zelo visok celo 
v neposredni bližini Brežic in Vidma, k j e r znaša v KLO Brežice 
okolica, Dobova in Stari grad 45—60 % vsega prebivalstva, ali okrog 
Senovega in Rajhenburga , k j e r znaša v KLO Dovško, Veliki kamen 
in Stolovnik še od 55 do 65%. 2e na področju, ki j e k o m a j dobro 
uro ho j e oddal jeno od teh nerura ln ih središč, se delež kmetskega 
prebivalstva dvigne do 70 %, povečini pa še čez 85 %•. Delež okrog 
60 % agrarnega prebivalstva na ter i tor i j ih KLO, k j e r ni industr i je , 
pomeni že, da hodi znaten del prebivals tva na delo drugam (n. pr. 
KLO Dobova in Blanca). Delež 85 % agrarnega prbivalstva pomeni, 
da j e predel povsem agraren, področje, k j e r se preživl ja pre-
bivalstvo s k o r a j izk l jučno od kmeti js tva. Skromen delež ostalih 
poklicov se nanaša le n a razne obrtnike in uslužbence v drobni 
trgovski mreži in administraci j i ter na n e k a j intelektualcev, ki pa 
vsi de l a jo za okolišno agra rno prebivalstvo. To p o t r j u j e j o razmere 
na Kozjanskem in na Sotelskem, k j e r industr i je ali rudars tva sploh 
ni, pa delež agrarnega prebivalstva le pri nekater ih KLO preseže 
90 %, pa tudi izjemoma pade pod 85 %., k a r gre na račun znatnejšega 
deleža gozdnih delavcev. Edinole KLO Kozje i zkazu je manjš i delež 
agrarnega prebivalstva, pač na račun t rga Kozje, k j e r j e delež na-
meščencev znatnejši kot sicer. Dejstvo, da je tako, povsem agrarno 
področje p rav tako v Bizeljskih goricah in tudi v znatnem delu 
Senovskega podol ja , kaže, k a k o malo j e dosedaj posegla v ta predel 
industrial izacija. 
Indus t r i ja pa obrt in rudars tvo le v dveh KLO prež iv l ja ta več 
kot polovico prebivalstva (Senovo in Rajhenburg) , sicer pa doseže 
Od tega po poklicu v odstotkih 
o ~ > 
> 4) 
V O (J 
KLO > x 03 .'u "S a v •j* 
§ 3 o. ^ m
 18 CJ 'Jtja 'as >t« 0) G 
3
 u 
J3 
3 & 
ca 
« a v =3 M a cd t-J2 
za 
O? M a. G O o 
Stari grad . . . . 751 30,2 50,0 7,7 57,7 10,6 1,4 0,1 
Brežice okolica • • 2225 29,9 42,0 5,2 47 ,2 17,4 5,4 0,1 
Dobova 2686 28,6 55,7 5,4 59,1 9,3 2,9 0,1 
Artiče 1656 19,9 63,6 7,3 70,9 6,2 2,7 0,3 
Kapele 1596 9,3 79,8 4,5 84,5 3,4 5,0 — 
Videm 1717 55,7 52,7 9,6 42,3 20,2 5,7 0,1 
Zdole 1040 5,5 80,6 6,8 87,4 5,5 1,7 0,1 
Sromlje 951 2,0 77,4 15,6 93,0 4,1 0,8 0,1 
Pišece (bivši) . . . 1106 7,8 71,1 13,3 84,4 5,4 2,4 — 
Dedna vas (bivši) . 775 12,5 75,9 10,0 83,9 2,5 1,5 — 
Bizeljsko 2596 5,8 75,3 12,2 87,5 5,9 2,8 — 
Stara vas 761 5,1 76,2 10,4 86,6 5,4 2,5 0 ,4 
Globoko (bivši) . . 1565 15,8 74,8 6,7 81,5 5,7 1,0 — 
Stolovnik . . . . 1051 22,5 64,6 5,2 69,8 6,7 1,0 0,2 
Pečice 620 4,5 85,2 8,5 95,7 0,4 1,6 — 
Veliki kamen . . 1552 20,6 65,1 5,5 68,6 8,5 2,5 — 
Senovo 2097 64,8 15,2 1,2 14,4 18,8 1,7 0.3 
Dovško 1044 53,6 55,7 5,6 57,5 7,9 1,2 — 
Poklek 775 10,7 79,5 5,9 85,2 5,5 0,6 — 
Zabukovje . . . . 1430 8,5 75,0 10,5 85,5 4,1 1,7 0,2 
Blanca 1094 28,1 55,8 6,2 60,0 7,0 4,8 0.1 
Rajhenburg . . . 1877 49,6 24,2 5,9 28,1 18,9 6,6 0,8 
Veternik (bivši) . . 351 4,8 92,6 2,6 95,2 — — . — 
Buče 711 5,7 82,9 4,6 87,5 4,1 4,7 — 
Drensko rebro • • 788 5,5 88,9 5,5 94,2 2,5 — — 
Podsreda . . . . 1128 15,5 68,7 7,6 76,5 4,7 5,5 0.2 
Kozje 966 12,2 60,5 5,5 65,8 16,7 5,5 — 
Lesično . . . . . 675 9,6 71,7 2,8 74,5 9,1 6,8 — 
Žusem . . . . . . 1540 7,8 78,2 9,9 88,1 2,4 1,7 — 
Prevorje 895 5,6 86,1 6.0 92,1 5,5 0,8 — 
Dobje 1452 8,5 82,1 4 ,0 86,4 5,6 2,0 — 
Planina 1151 15,6 68,6 6,0 74,6 5,9 5,9 — 
Marof . . . . . . 896 15,9 74,0 ' 7 , 5 81,3 5,2 1,6 — 
St. Vid . . . . . 803 10,0 76,0 6,8 82,8 5,6 1,4 0,2 
Zagorje 561 5,4 82,5 7,5 89,8 4,5 2,5 — 
Podčetrtek . . . . 2081 5,6 77,9 7,6 85,5 5,8 2,9 0.2 
Polje . . . . . . 881 33,8 88,5 5,2 91,5 1,6 5,1 - -
St. Peter . . . . . 2199 5,0 79,5 5,6 85,1 4 ,4 5,4 0,1 
Brežice mesto . . . 1349 27,2 5,8 1,7 5,5 54,2 11,9 1,2 
delež delavs tva le v n a j b l i ž j i okolici teh dveh n e r u r a l n i h nase l i j 
več k o t če t r t ino vsega prebiva ls tva . Zelo ins t ruk t iven j e p r imer 
K L O Videni, k j e r j e edina več j a ' tovarna na tem področ ju , pa do-
seže delež delavs tva k l j u b t emu le 34 %•. Celo v K L O Brežice-mesito, 
k i j e o m e j e n s k o r a j le n a mesto samo, doseže delež de lavs tva k o m a j 
dobro četrt ino. Delež nameščencev pa j e tu s k o r a j točno d v a k r a t 
večji , k a r lepo kaže gospodarski z n a č a j mesta. 
D o danes j e ostalo področ je med Savo iin Sotlo med n a j b o l j 
izrazi to ag ra rn imi deli Sloveni je . Redk i zametki i n d u s t r i j e so- se 
a g r a r n e g a nač ina gospodars tva in ru ra lnega znača j a p r eda l a na 
sploh dotakni l le v skromni meri . K a k o r enakomerna p a j e pre-
vlada k m e t i j s t v a domala povsod n a tem ozeml ju , tol iko b o l j določno 
se k a ž e j o raz l ike v samem z n a č a j u k m e t i j s t v a od p rede la do p re -
dela, v ve l ikem pa od vzhoda pro t i zahodu v soglasju s p r i rodn imi 
svojs tvi ozeml ja . Vinorodne Bize l j ske gorice so že bis tveno različne 
od ž iv inore j skega pod roč j a okrog Planine, vmes p a j e cela vrs ta 
p rehodnih obl ik , znači lnih za p rehod od panonskega v subalp insk i 
način km e t skega gospodars tva. 
R e l i e f 
Med f a k t o r j i , k i odločajo o gospodarski , p redvsem p a o ag ra rn i 
izrabi t a l v našem p o d r o č j u j e relief gotovo n a d vse pomemben. 
O r o g r a f s k e poteze močno- d i f e r e n c i r a j o k l imatske pr i l ike na tem 
razmeroma n e vel ikem ozeml ju in obenem s p e t r o g r a f s k o sestavo 
ta l od loča jo tud i o prs t i in r a s t j u . Pa tud i sicer so raz l ične obl ike 
re l ie fa razl ično p r i k l a d n e za a g r a r n o izkor i ščanje in t u pospešu j e jo 
eno, d rugod drugo panogo gospodarstva. 
Zna tne j ša r a v n a površ ina j e le Brežiška ravn ina v s k r a j n e m 
južnovzhodnem delu na levem b r e g u Save, od Vidma p a vse do 
h r v a t s k e m e j e n a Sotli. V geološkem oz i r a so t l a se s t av l j ena iz ple-
is tocenskih naplavin Save in n j e n i h pr i tokov, to j e iz p roda in 
gline. P r o d n a t a nasipina se u v e l j a v l j a v g lavnem na široko ob 
d a n a š n j i savski strugi , med tem k o n a j d e m o gline in i lovice zlasti 
ob vznož ju g r i čev ja , de loma pa t u d i d r u g j e v m e n j a v i s prodom 
in peskom. V morfološkem pog ledu j e Brežiška r avn ina r azč l en j ena 
v g lavnem v d v e teras i in poplavno ravnico neposredno ob sami 
savski s trugi .1 Ta obsežna r avna površ ina nud i za kme t i j s t vo seveda 
razmeroma ugodne pogoje , venda r d robne ob l ike re l i e fa v zvezi s 
h i d r o g r a f i j o povzroča jo v izrabi t a l raz l ike tudi na sami ravnini , 
k a r b o razvidno k a s n e j e iz pod robne ka rak te r i s t ike . 
Bize l j ske gor ice severno od Brežiške r avn ine p r e d s t a v l j a j o 
živathno razrezan svet n izkega g r i čev ja . Višinske raz l ike med sle-
meni in do l inami k o m a j p r e s e g a j o sto metrov. Dol ine potokov, k i 
1 Kokole V-, Morfološki razvoj področja med Savo in Sotlo. Geograf-
ski vestnik 19-53, str. 176—178. 
t eko izpod Orlice, r a z č l e n j u j e j o s k u p a j s svo j imi s t ranskimi g rapami 
Bize l j ske gorice v š tevi lna s lemena, k i so ob j u ž n e m robu g r i čev ja 
b o l j položna k a k o r b o l j pro t i severu, v sk ladu s pe t rogra f sko se-
stavo. Razen tu p a t a m b o l j p loskih s lemen n a j d e m o r a v n e površ ine 
sicer le v dol inah, k i pa n a splošno niso posebno široke in so 
m n o g o k j e vlažne. Geološka ses tava goric povzroča, da so v jugo-
vzhodnem delu, k j e r so ses t av l j ene n a j v e č iz sipnih f in ih pl iocenskih 
peskov b o l j s t rme in podvržene erozi j i , k a k o r v severozahodnem 
delu, k j e r j i h s e s t a v l j a j o b o l j odporni l a p o r j i in l i tavski apnenci . 
Za gospodarsko izrabo so pomembni s icer tud i m a n j š i skladi l igni ta 
in gl ine ob j u ž n e m robu, k j e r se v pe t rogra f sk i sestavi de loma 
u v e l j a v l j a j o že rečni nanosi.2 
Gričevnat in hr ibovi t relief p r e v l a d u j e tudi sicer n a vsem osta-
lem o z e m l j u med Savo in Sotlo severno in zahodno od Orlice. Orl ica, 
k i j e se t av l j ena p re t ežno iz mezozojskih kamenin , se dv iga nad 
Bizel jskimi goricami s p r e c e j s trmimi pobočj i . Poboč j a p r e k i n j a j o 
le m a n j š i os tanki s tar ih v r a v n j e n i h ploskev, terasnilh n ivo jev , v 
razl ičnih višinah in šele ma n a j v i š j i h v r a v n j e n i h s lemenih n a j d e m o 
spet obš i rne jše b o l j r a v n e ploskve. 
Pro t i zahodu se h r ibov i ta skup ina Orl ice razdel i v severno in 
južno kr i lo , n i ž j i svet med n j i m a pa p re ide v š i roko Senovsko 
podol je . V geomorfološkem ozi ru p r e i d e j o v Senovskem podo l ju 
o ž j e p rodna te t e rase ob Savi n a j p r e j v n i ž j e g r ičev je nad k a t e r i m 
se p a dviga hr ibovi ta gmota Bohor ja , ki že dosega višino 800—1000 m 
in še n e k a j čez. T a k e so v b i s tvu 'poteze re l ie fa od potoka Sevni-
ščine na zahodu p a vse d o Bistrice n a vzhodu v soglas ju s splošnim 
morfološkim razvo jem in t ek tonsko zgradbo področja . 3 Ag r a r n o 
izkor iščanje , k i j e v n iž j em delu še p r a v intenzivno, z a j e m a v viši-
n a h le b o l j obš i rne s t a r e terase , sicer p a so te lege pre težno že 
pod gozdom. 
Pro t i s eve ru se spušča Bohor s s t rmejš imi pobočj i v gr ičevnato 
Kozjansko , k i se razpros t i ra od p lanotas tega r a z v o d j a p r i P lan in i 
p ro t i vzhodu. V ve l ikem se svet zn i žu je p ro t i vzhodu od ca. 600 m na 
zahodu, na 300—400 m na vzhodu, n a k a r se spusti p ro t i š iroki dolini 
Sotle na S r e d n j e m Sotelskem. Bo l j položne oblike re l iefa v pasovih 
iz l a p o r j a p r e k i n j a j o n a Koz janskem s t rme j ša s lemena iz l i tavskega 
apnenca , k i se p r a v t ako vlečejo od zahoda pro t i vzhodu.4 Na južn i 
s t r an i so p r i k l a d n a iza vinograde, na severni j i h pa pokr iva gozd. 
Med spodn jo Bistrico in Sotlo se j e v apmiških in dolomitnih kame-
n inah p rvo tn i planotast i z n a č a j re l iefa b o l j e ohran i l k a k o r sicer 
v t em živahno r azč l en jenem svetu. 
Na S r e d n j e m Sotelskem, med Šempetrom in Podčet r tkom, p re -
h a j a š i roka dolina Sotle v gr ičevnat svet Koz janskega n a zahodu 
2 o. c., str. 174—176. 
3 o. c., str. 171—174. 
1 o. c., str. 179—183. 
v položnih s topnjah , ostankih s tar ih pl iocenskih t e ras Sotle. Dol ina 
sama s široko a luv ia lno ravnico in deloma o h r a n j e n i m i di luvialnrmi 
t e rasami d a j e dob re osnove za kmet i j s tvo t e r s svo j imi obširnimi 
t r avna t imi površ inami zlasti za živinorejo. Položna poboč ja n a 
desnem b r e g u pa so p r ip ravna tudi za vinogradništvo in sadjars tvo . 5 
T e morfo loške poteze ozemlja med Savo in Sotlo p a j e mogoče 
oceniti po vpl ivu na a g r a r n o i zkor i ščan je šele v povezavi s k l imat-
skimi pr i l ikami , k i so v p r e c e j š n j i mer i zlasti v podrobnem, n j ihov 
veren odraz . 
P o d n e b n e p r i l i k e 
Za r a z u m e v a n j e znača j a ag ra rnega gospodarstva so bis tvenega 
pomena tudi k l ima tske p r i l ike . Za Brežiško r avn ino in Bizel j ske 
gorice si moramo ustvar i t i o p o d n e b j u še dosti zadovol j ivo sl iko, 
žal p a ne tudi za ostala p o d r o č j a med Savo in Sotlo. Podatki , k i 
so n a razpolago, so zelo skromni.* Yse do n a j n o v e j š e dobe so nam 
na razpolago le poda tk i meteoroloških pos ta j , k i so že na ob rob ju 
tega ozeml ja (Krško z nadmorsko višino 168 m, Brežice 165 m 
Buče 222 m in Žusem 603 m). Od teh pa s ta le dve (Krško in Brežice) 
mer i l i poleg padav in tud i t empera tu ro , k a r j e posebno škoda, če 
pomislimo, da j e to ozeml je v znatni mer i v inogradnišk i prede l , 
k j e r so p r i m e r n e t empera tu rne p r i l i ke t a k o zelo pomembne. Posebno 
težko, oziroma s k o r a j nemogoče si j e us tvar i t i točno sliko o spre-
mem/bah t e m p e r a t u r e in množine padav in z n a r a š č a n j e m nadmorske 
višine, s a j j e le pos t a j a v Zusmu v neko l iko v iš j i legi. M a n j k a j o 
nam t o r e j p r a v oni podatk i , n a fkatere b i se l a h k o oslonilo v s a j 
okv i rno p r o u č e v a n j e mik rok l ima t sk ih pri l ik , k i so osnova za 
d e j a n s k o razporedi tev k m e t i j s k i h k u l t u r . Poda tk i neka te r ih pos ta j , 
k i so b i le us t anov l j ene v z a d n j i h letih (Planina, S ta ra vas, Bizel jsko, 
Sromlje , Vi rš tan j , Podčet r tek , Pods reda in Sevnica) nam ne more jo 
služit i nit i za or ientaci jo , s a j se n a n a š a j o na n e k a j z adn j ih let, k i so 
bi la po v remenu i tak iz rednega znača ja . Žal tud i niso na razpolago 
poda tk i meteoroloških o p a ž a n j za neka te re pos ta je , k i so delovale 
na t em področ ju v s t a re j š i dobi. K l j u b vsemu temu p a i m a j o po-
d a t k i za pos t a j i Brežice in Krško v s a j pr ib l ižno ve l j avo za Brežiško 
r avn ino in Bize l j ske gorice, poda tk i za Buče za dolino ob s r edn j i 
Sotli, poda tk i za Žusem p a so za Kozjansko . Na žalost pa sta s l edn j i 
d v e pos t a j i mer i l i le padavine , zato si o t empera tu rn ih p r i l i kah n a 
teh dveh področ j ih ne moremo us tvar i t i nobene točne slike. 
Poda tk i o t empera tu rn ih p r i l i kah za pos ta j i Brežice in Kr ško 
kaže jo , da spadata Brežiška ravn ina in Bizel j ske gorice med n a j -
tople jše p rede le Slovenije, z i z j emo Slovenskega P r i m o r j a . V šest-
5 o. c., str. 184—185. 
* Podatki so vzeti iz arhiva Uprave hidrometeorološke službe v Ljub-
ljani. 
najs t le tnem obdobju,* od leta 1925—1940, za ka te ro imamo podatke, 
j e bi la povprečna dnevna tempera tura v Brežicah 10,3° C, v Krškem 
pa 10,5° C, toliko, kot sicer le v na jn i ž j em delu slovenskega Po-
d r a v j a in Pomur ja . Povprečna j u l i j s k a tempera tura znaša v Bre-
žicah 21,2° C, v Krškem 21,0° C, povprečna j anua r ska pa —0,6° C 
oziroma —0,2° C. Pomlad nastopi p r e j ko t v višj ih predel ih proti 
zahodu, s a j že v apri lu znaša povprečna mesečna temperatura v 
Brežicah 10,5° C, v Krškem pa 10,7° C. Jesen mi toliko toplejša kot 
ostali zahodni deli Slovenije. Mesečni povpreček tempera ture za 
oktober j e le 10,6° C oziroma 10,8° C. Za rastlinstvo, posebno pa za 
poljedelstvo, zlasti pa za vinogradništvo, so bo l j pomembni podatki 
o povprečnem številu dni, ko j e maksimalna temperatura večja 
kot 25° C. V Krškem j e bi lo tak ih dni povprečno 64, v Brežicah 54. 
Podatki za Krško kažejo, da j e že ob robu gr ičevja lahko v ugodnih 
legah število teh dn i še p r e c e j večje kot v ravnini, zato se zdi, da 
j e po južnih pobočjih Bizeljskega gr ičevja število dni z maksimalno 
temperaturo nad 25° C vsa j 65, če ne še več, ka r j e seveda zelo 
ugodno za vinograde. V zvezi s tem so p r a v poučni tudi podatki , 
k d a j nastopi jo prv ikra t spomladi in zadnj ič v jeseni povprečne 
dnevne tempera ture 5, 10 in 20° C. Povprečna dnevna temperatura 
5° C j e v Brežicah prvič povprečno 15. marca, zadn j ič 15. novemba, 
v Krškem pa 15. marca, oziroma 20. inovembra. Povprečna dnevna 
temperatura 10° C j e v Brežicah prvič 8. aprila, zadnj ič 15. oktobra, 
v Krškem pa 10. apr i la oziroma 18. oktobra . Povprečna dnevna 
temperatura 20° C nastopi v Brežicah in v Krškem prvič povprečno 
15. j un i j a , zadnj ič pa 5. avgusta. Jesen j e na splošno še razmeroma 
dolgo topla, prehod v zimo pa j e p rece j oster. To pokažejo podatki 
o tem, k d a j povprečno v jeseni in spomladi pade povprečna dnevna 
temperatura pod 0° C. V Krškem sta to 23. marec in 19. november, 
v Brežicah 25. marec in 4. november. Za rastl instvo so pomembnejši 
podatki, k d a j j e zadnj ič spomladi in prvič v jeseni absolutna 
dnevna (oziroma terminska) tempera tura pod 0" C. V Krškem sta 
to 14. apri la in 18. oktobra, v Brežicah pa 3. m a j oziroma 14. oktober 
Seveda j e to le povpreček, in še ta za razmeroma kra tko dobo, a 
vendar pokaže, da so pozne pozobe mogoče še celo v prvi polovici 
m a j a , medtem ko zgodnji mraz v jeseni nastopi razmeroma bo l j 
kasno. 
Padavine so na Brežiški ravnini in v neposrednem sosedstvu 
razmeroma še obilne, četudi j e letni povpreček že med na jmanjš imi 
v Sloveniji, k a r lepo pokaže zatišno lego prot i zahodnim vetrovom. 
Povprečna letna množina padavin v Brežicah (1011 mm), v Krškem 
(1050 mm) in v Kapelah (1061 mm) kaže že izrazit prehod v pri l ike 
panonske nižine. Proti višjemu zahodu seveda množina padavin 
naraste. Povpreček za Buče j e že 1087 mm, vsekakor le malenkostno 
* Podatki so vzeti za to dobo zato, ker je edina, ki daje za vse postaje 
homogene podatke in je tudi vsaj za silo dovolj dolga za primerjavo. 
večji, toda v Žusmu znaša že 1174 mm. Za rastlinstvo pa j e seveda 
mnogo pomembnejša sama razporedi tev padavin preko leta. Podatki, 
k i so na rizpolago, pokažejo, da j e razporeditev p rece j drugačna 
ko t v kontinentalnem os red ju panonske nižine. V Brežicah pade 
v zimski dobi 17 % vseh padavin, v Krškem p r a v tako, v pomladni 
ddbi pade v Brežicah 24 '%, v Krškem pa 25 % vseh padavin, poleti 
pade v Brežicah 26% in v Krškem 28%, na jesensko' dobo pa odpade 
v Brežicah 31 %-, v Krškem pa 32 %' vseh letnih padavin. Domala isto 
r azmer j e j e tudi pr i pos ta jah Buče in Žusem, k j e r razlike niso 
večje kot za en odstotek. 
Prehod iz subpano-nskih pr i l ik v subaipske j e t e d a j že očiten. 
Višek padavin ni več spomladi oziroma v zgodnjem pole t ju , temveč 
že v jeseni (oktober), minimum pa poizimi (februar). Sekundarni 
višek padavin j e v pozni pomladi (maj), sekundarn i minimum v j u -
l i ju , toda le malo izrazit. To pomeni, da j e vegetacija v dobi rasti 
sorazmerno dobro založena z močo. Seveda pa j e absolutna količina 
padavin poleti še vedno p rece j skromna: 75 do 85 mm v nižjem 
svetu in okoli 110 do 120 mm v višj ih legah v j u l i j u . Po drugi strani 
pa j e res, da tudi absolutni mesečni minimum v povpreč ju ni iz-
jemno nizek (35 do 55 mm padav in v ju l i ju ) . 
Za rastlinstvo j e p r a v tako pomemben značaj padavin v vegeta-
ci jski dobi. P r imer j ava podatkov o številu dni s padavinami nad 5 
oziroma nad 10 mm za omenjene štiri k r a j e pokaže, da ni med n j imi 
bistvenih razlik. Število dni s padavinami pod 5 mm j e povprečno 
n a j v e č j e v jeseni (5 do 8 dn i n a mesec), n a j m a n j š e pa pozimi (3 do 
5 dni), znatno pa j e tudi v pozni pomladi in v po le t ju (5 do 6 dni). 
Število dni s padavinami nad 10 mm j e seveda manjše . V jeseni j e 
do 5 takih dni, poleti pa le 3 do 4, n a j m a n j pa pozimi. Te številke 
lepo pokažejo, da j e znača j padavin b l iž je subalpskemu kot panon-
skemu tipu. Padavine so v poletni dobi še dosti pogoste in ne ome-
j ene zgolj na redke nalive. O snežni odeji, k i j e pomembna za 
zalogo vode v prsti , nimamo nobenih zaneslj ivih podatkov. Iz iz-
k u š n j e domačinov pa vemo, da j e le redko sk len jena p reko vse 
zime. Skromni podatki , k i so nam na razpolago, pokažejo, da pade 
povprečno- zadnj i sneg v začetku marca, p rv i pa sredi novembra. 
Iz jemno pa pade lahko sneg že v začetku oktobra, izadnji pa ob 
koncu apri la , k a r pa j e zelo redko. 
Za t ako pomemben fak tor v mikroklimi ko t j e megla, imamo le 
p rav skromne podatke za Brežice, Krško in Kapele. Megla se pojavi 
predvsem v zimski polovici leta, poleti p a b o l j redko, vendar v 
Krškem, k j e r j e dolina Save ožja, b o l j pogosto kot v Brežicah. Isto 
ve l ja p r a v gotovo za vse doline v g r ičev ju pod Orlico, pa tudi v 
ostalih področj ih med Savo in Sotlo. N a j b o l j nevarna rastlinam j e 
spomladi j u t r a n j a in dopoldanska megla, k i ni r e d k a tudi poleti. 
P r a v t a k o skromne podatke imamo- o toči, ki lahko vpliva na pri-
delek p r a v katastrofalno, posebno v vinogradih. Reči moremo le, 
da se p o j a v i pod Or l ico toča s k o r a j vsako leto, seveda predvsem 
poleti, toda le v ož j ih pasovih, enk ra t t u in d rug ič t am. 
Zna ča j podneb j a v celoti kaže vse z n a k e p r e h o d a med kont i -
nen ta ln im p o d n e b j e m os r ed j a Panonske nižine in subalpskim, de-
loma med i t e ransko vpl ivanim področ jem o s r e d n j e Slovenije . K a k o r 
p r e v l a d a j o p r i t empera tu rn ih p r i l i kah panonski vplivi, t ako j e 
z n a č a j padavin pod močnejš imi vplivi od zahoda, ne tol iko glede 
abso lu tne množine, ko t g lede razpored i tve p r e k o leta. Ta dvoličnost 
v p o d n e b j u d a j e t u d i a g r a r n e m u gospodars tvu osnovo za pr ide lo-
v a n j e k u l t u r , k i so znači lne i za subalpsko Sloveni jo i za Panonsko 
nižino. 
Brežiška ravnina in bizeljske gorice 
Področ je , k i se razpros t i ra m e d Orlico, Savo in Sotlo, j e t ipičen 
subpanonski prede l , k i z d r u ž u j e na malem p r o s t o r u v p r i rodnem 
o k o l j u vse t ipične poteze panonskega obrob ja , v g lavnem pa zd ru -
ž u j e dve komponen t i : r avn ino in n izke gorice, k i se n a s l a n j a j o n a 
v iš je h r i b o v j e v o z a d j u . 
B r e ž i š k a r a v n i n a . Značilno za vso Brežiško ravnino med 
Vidmom in Sotlo j e , d a so n j i v e na tem p o d r o č j u s icer v prevladi , 
vendar t r avn ik i po površ in i za n j i m i le p r a v malo zaos t a j a jo , 
s k u p a j s pašniki pa j e t r a v n a t a površ ina celo več ja k a k o r n j i v ska . 
To nazorno pokaže spodn ja tabela. 
Delež zemljiških kategorij v odstotkih 
KLO N j i v e T ravn ik i Pašnik i Vinogradi Gozd 
Stari grad 28,7 13,t 14,9 3,5 35,2 
Brežice okolica 32,5 36,3 9,8 — 17,6 
Dobova • • 31,1 26,4 12,9 0,1 16,9 
Artiče 31,1 27,8 8,3 3,2 19,8 
Kapele 29,1 27,5 12,4 3,4 22,3 
Visok delež t r a v n a t e površ ine j e v vel ikem n a s p r o t j u s Kršk im 
p o l j e m o n k r a j Save, v obeh p r imer ih p a so vzroki v geomorfoloških 
in hidrografski l i p r i l ikah . V razl iko z na debelo s p rodom nasut im 
ter ma lo razč len jen im Kršk im po l j em j e Brežiška ravn ina živahno 
raz rezana in v d e t a j l i h močno razč len jena , k a r j e pokaza l že geo-
morfološki oris tega področ ja (V. Kokole, Morfološi r azvo j pod roč j a 
med Savo in Sotlo. Geografsk i vestnik 1953, s tr . 174—178). Ob vseh 
pr i tokih , k i p r i t e k a j o od vznož ja Orlice, j e svet p r e c e j vlažen in 
ima tud i dosti s labšo prs t k o t p a terasni deli med n j imi . 
Sama n j i v s k a površ ina za rad i tega n i n i k j e r s k l e n j e n a na več j ih 
površ inah. Na n izk i terase pod Vidmom in Libno so vglobl jen i 
os tanki s ta r ih opuščenih meand rov še danes pod t ravo, deloma tud i 
2 Geogra f sk i zbornik 17 
zaradi plitvega isloja prsti, t i j e pr i Vrbinski vasi le n e k a j centi-
metrov debel. Sicer p a j e ta sektor vse do Starega grada in P osje ga 
še d o k a j sušen, k e r izpod Libne, ki j e pretežno iz apnenca, ne pr i -
teka noben potok. D a l j e prot i vzhodu j e terasa med Dolenjo vasjo, 
Spodnjo Pohanco itn Zgornjim Ob režem pretežno pod n j ivami in 
prst j e tu že p rav globoka in rodovitna. L j u d j e imenu je jo to vrsto 
prsti p rh lica. Tudi svet južno- od tod j e d o k a j sušen, prs t pa j e 
p rece j b o l j peščena. L juds tvo jo imenu je peščevka. Stari opuščeni 
meandri so tudi tu pod t ravna to odejo. Onstran Močnika pa j e pod 
robom gričevja vsa višja di luvialna terasa v n j i v a h (pod Artičami 
in Dečnimi seli). Na tem področ ju j e prst n a j b o l j š e kakovosti, zelo 
debela in rodovitna, a ne pre težka. Ljudstvo j o imenuje črmica in 
j e p r imerna za vse po l j ske sadeže. Južno od tod prot i Brežicam pa 
so na vse j niž j i terasi n j i v e in t ravniki močno- pomešani, oh ran jene 
pa so tudi še male zaplate gozda. To j e že oni predel , k j e r j e kmalu 
pod prodnim nasipom v osnovi ilovica, k i ponekod sega tudi do 
površine. Ta t ip agra rne pokra j ine pa se neha na j ugu v bližini 
železniške proge, k j e r se začne svet za oko s k o r a j neopazno zviše-
vati v brežiški pomol, del viš je terase, k i j e vsa j na površini p rek r i t 
s prodom. Tudi tu j e prst isorazmerono dobra prhlica. Brežiški pomol 
j e sko ra j povsem v n j ivah . Prot i vzhodu med Globokim in Brez in o 
so na mokrotnem ozemlju ob Gabrnici in Sromljici le t ravniki in 
pašniki. Le v južnem delu okrog Cundroivca in Bukovška so na 
razrezanem robu nižje terase tud i n j ive , vendar povsod pomešane 
s t ravniki . N j ive p r e v l a d u j e j o tudi na onem delu nižje terase, k j e r 
j e raztreseno nase l je Sela. Prst j e tu povečini s rednje rodovitna 
prhlica, p rav tako okrog G a b e r j a in Malega Obreža. Tudi na jn i ž j a 
terasa ob Savi j e povečini pod nj ivami, razen ob potokih, k j e r j e 
posebno ob Gabrnici širši pas t ravnikov. Prst j e podobne kakovosti 
kot na n iž j i terasi okrog Sel, vendar j e v smeri prot i Savi vedno 
b o l j peščena. 
Edino več je sk len jeno področje gozda j e Dobrava. Da se j e 
gozdno področje obdržalo s k o r a j do danes neokrnjeno, j e vzrok 
v dejs tvu, da so bili dobravski gozdovi s k o r a j v vsem obsegu v po-
sesti brežiške graščine, k i j e ščitila gozd p red krčen jem. Toda v 
novejši dobi so si k m e t j e iz b l ižn j ih vasi vendar odkupili m a n j š e 
robne komplekse in j i h spremenili v n j ive , še na jveč severno od 
Cundrovca in Bukovška, k j e r so nove kme t i j e še danes v nasta-
j a n j u . Na veliko pa so začeli gozd krčit i šele zadn ja leta, potem ko 
j e prešel v državne roke. Kar j e bilo umetno nasa jenih iglavcev, so 
domala do k r a j a posekali in delno že spremenili v n j ive . Ostal j e 
večinoma le hrastov gozd, ki pa ni na jbo l j še kakovosti . 
Položna pobočja Kapelskega griča in terase pod n j im so s k o r a j 
popolnoma izkrčene in sp remenjene v nj ive. Prst j e na na jv i š j ih 
terasnih slemenih še p r ece j debela prhlica, n iž jo teraso z nase l j i 
Slogonsko in Jereslavce pa pokr iva tež ja ilovača. V ožjem pasu ob 
Sotli sami pa j e rodovitna črnica. Zelo močan delež imajo t ravnik i 
v široki dolini Sotle vse od Zelenjaka p a do Velikega Obreza. 
Povsem pod travo (skoraj le kislo travo) so t ako imenovani »jousi«, 
zelo mokrotno področje med Sotlo in Kapelskim gričem. Kl jub dre-
nažnim poskusom, j e ostalo s t an j e do danes nespremenjeno. Ostali 
del doline Sotle severno od tod j e mnogo m a n j vlažen. N j ive in 
t ravniki se tu povsod preple ta jo . Od Rakov ca do Stare vasi t ravniki 
še p rev ladu je jo , k l j u b temu, da j e bila Sotla tu že regulirana. Bol j 
proti severu pa p rev l ada jo n j i v e vzporedno z naraščanjem debeline 
prsti, ki j e v tem delu zelo rodovitna črnica. Prvotni gozd se v do-
lini Sotle ni s k o r a j n i k j e r ohranil . 
Poseben znača j ima področ je na jn i ž j e savske terase oziroma 
poplavnega ozemlja, vse od Vidma pa do izliva Sotle. Še pred sto 
leti j e bi la Sava na tem ozeml ju popoln gospodar. Regulaci ja Savine 
struge v zadnj ih deset le t j ih p r e j šn j ega s to le t ja j e to s tan je teme-
l j i t o popravila v vsem sek to r ju od Vidma do Brežic. Učinki regula-
ci je so se kmalu pokazali . Zaradi močnejše globinske erozije Save 
j e gladina talne vode izdatno padla. Prvotna hidrofi lna vegetacija 
vrb, jelš, hrastov in topolov j e s tem izgubila p r ece j vlage in začela 
degenerirat i . Obenem j e bila s tem dana možnost tudi za kmet i j sko 
izrabo tega področja . Danes j e gozdna površina tu že močno skr-
čena, edini večji kompleks Vrbine, kako r imenu je l judstvo to 
ozemlje, k i j e še ostal pod prvotno vegetaci jsko odejo, j e med Bre-
žicami in Zgornjim Obrežem, vse ostalo pa j e skrčeno na man j še 
zaplate. Krčen je Vrbine se j e nada l j eva lo vse do današn je dobe. 
Gozdno površino so n a j p r e j iz sekal i in požgali gosto grmovje, nato 
pa tam uredil i pašnike ali t ravnike. Ko j e gladina talne vode še 
b o l j padla, so začeli t e t r avn ike tudi spreminja t i v n j ive . Toda prst 
j e v Vrbini zelo slaba, pli tva in peščena. Ljuds tvo j o imenuje sviž-
nica, na n j e j pa kol ikor toliko dobro uspeva le koruza ali krompir , 
seveda samo pr i obilnem gno jen ju . 
B i z e l j s k e g o r i c e 
Drugačno pr i rodno področ je obrobl ja ravnino na severu in se 
od n j e po svoji osnovi za kmet i js tvo močno raz l ikuje . To j e oni pas 
nizkega gričevja, k i se vleče od Sremiča p reko Zdol ob robu Orlice 
vse do Sotle na Bizeljskem. V celoti j e to p r a v izrazita prirodno-
geografska enota, izražena v skupnih svojstvih reliefa, mikroklime 
in prsti . Geološka osnova so po pretežni večini drobni pliocenski 
peski, le tu p a tam so vmes pole gline ali p a debelejšega peska. Po 
potokih s severa j e področje razrezano v celo vrsto slemen v smeri 
sever—jug, vendar relat ivna višina slemen n i k j e r ne presega 150 m, 
povečini pa so slemena le lOOm ali m a n j nad dolinami. Položnih 
pobočij , k j e r bi b i le pliocenske terase bo l j e ohranjene , j e malo, 
obširnejše so le terase ob južnem robu nad Dečnimi seli, Artičami 
in Pohanco, k j e r se v geološki osnovi že b o l j uve l j av l j a debelejši 
2* 19 
prod. in glina. N a j b o l j s t rma poboč j a so ob vznož ju Orl ice, pa na 
Sremiču in Libni, k j e r se v geološki sestavi p o j a v i apnenec. P r s t 
v t em gr ičevnatem ozemlju, j e n a splošno p l i tva in močno izprana, 
posebno, k j e r j e n a geološki osnovi f inih pl iocenskih peskov. Svoje 
pa p r i speva tud i g r ičevna t z n a č a j p o k r a j i n e , k j e r j e n a pobočj ih , 
k i so k o l i č k a j b o l j s t rma, eroizija prs t i zelo močna. Pl i tvo peščeno 
p r s t i m e n u j e l juds tvo k r e m e n e c in j e na g lasu k o t na j s l abša prst , 
k j e r r od i j o p o l j s k i sadeži l e p o izdatni moči. Ob vznož ju Orl ice pa 
n a Libni in Sremiču j e na apnencu mnogo t e ž j a prst , b o l j glinasta, 
za to j i domačini p r a v i j o sl inovka. M a n j težka prst , prhl ica , pok r iva 
b o l j položna s lemena v zahodnem delu g r i č e v j a okrog Arnovih sel 
in Zdol. Gozd pokr iva razmeroma še z n a t n e površine. Po p r i so jn ih 
poboč j ih p r e v l a d u j e hras t , v osojnih pa se u v e l j a v i t ud i bukev . 
Povečini j e gozd na pobočj ih , k i so za n j i v e p r e s t rma ali pa ima jo 
p rep l i t ko prs t . 
N a j b o l j pomembna k m e t i j s k a panoga tega p o d r o č j a j e vino-
gradniš tvo, vse ostalo kme t i j s tvo m u j e le v dopolnilo. Vino j e 
s k o r a j edini pomemben proizvod, k i ostane k m e t s k i m gospodarstvom 
za p r o d a j o . Vpogled v s t r u k t u r o izrabe ta l n a m p a pokaže , d a za-
vzemajo vinogradi v k l j u b re la t ivn i pomembnost i v e n d a r razme-
roma le m a n j š e površine, k a r j e lepo razv idno iz spodn je tabele . 
Delež zemljiških kategorij v odstotkih 
KLO N j i v e Travn ik i Pašn ik i Vinogradi Gozd 
Videm 19,5 14,9 15,7 6,6 34,9 
Zdole 19,3 11,2 7,7 5,0 53,6 
Sromlje 13,2 11,8 9,6 14,3 36,7 
Pišece 12,9 11,6 14,0 8,5 49,9 
Bizeljsko 21,7 16,1 10,0 14,3 31,0 
Stara vas . . . . . . . 32,7 21,2 8,7 7,8 20,7 
Globoko 22,7 17,9 6,3 5,3 41,8 
Delež n j i v j e p r e c e j m a n j š i kot v ravnini , posebno- tam, k j e r 
t e r i t o r i j K L O obsega i zk l jučno le gr ičev je . T u p a d e s k o r a j na 
osmino vse površine. Delež t r a v n i k o v j e na splošno n e k a j m a n j š i 
ko t delež n j iv , č e p r a v j e s k u p a j s pašniki vendar le večj i . K l j u b 
pomembnost i v inogradov pa n j i h o v delež doseže le v n a j b o l j š i h 
p r imer ih 15 % vse površine. Pač p a j e znači len razmeroma velik 
delež gozda, razen tam, k j e r sega ozeml je že v ravnino. Tipičen 
p r imer za razmere v iz rab i ta l v g r i čev ju j e ozemlje bivšega K L O 
D e d n a vas, k i ni segalo ni t i v r avn ino ni t i na poboč j e Orlice. N j i v 
j e obsegalo 14,5%', t r a v n i k o v 19,8%, pašn ikov 15,0%, vinogradov 
15,0%, gozdov p a 33,5 %. Razmeroma visok delež t r avn ikov j e 
posledica g r i č e vnos ti tega ozemlja , k j e r so os tanki v r a v n j e n i h te ras 
že močno razrezani in zarad i t ega malo obsežni. Razen položnih 
slemen in p r i so jn ih poboč i j j e ves ostali svet pod t r avn ik i in paš-
niki , ko l i ko r niso n a j b o l j s t rma in o so jna p o b o č j a sploh pod go-
zdovi. Tudi dol ine in dol inice med posameznimi s lemeni so večinoma 
pod t r a v n a t o odejo , k a j t i n j i v e so le v š i rokih dolinah, k i so m a n j 
vlažne. Zanimiva j e p r i m e r j a v a med površ ino n j i v in površ ino 
vinogradov. Pokaže se, d a j e v inogradov več kot n j i v le v K L O 
Sromlje , s icer pa znaša površ ina vinogradov le v dveh KLO polo-
vico d o d v e t r e t j i n i površ ine n j i v (Bizeljsko, Pišece), sicer pa še 
m a n j . 
Zelo ins t ruk t ivno s l iko o r a z v o j u iz rabe tal , k i tudi živo izraža 
t endence v usmer jenos t i kme t i j s t va v Bize l j sk ih gor icah in Brežiški 
ravnini , nudi p r i m e r j a v a r a z m e r j a posameznih k u l t u r n i h k a t e g o r i j 
v p re tek los t i in danes. Za p r i m e r j a v o so izbrani n a j s t a r e j š i podatki , 
k i so za t o na razpolago, t. j . s t a n j e ob izdelavi f ranc isce j skega k a -
t a s t r a okrog leta 1825, n a t o s t an j e 1896, k i ga p o d a j a avs t r i j sk i 
r e p e r i o r i j iz leta 19046 t e r n a j n o v e j š e s t a n j e ka t a s t r a , k i p o d a j a 
r a z m e r j a v dobi t i k p r e d p r e t e k l o vojno, ponekod p a tudi za po-
vo jno dobo (po rev iz i j i iz leta 1947). Poda tk i so zbrani za neka t e r e 
t ipične ka t a s t r ske Občine in ima jo zato v znatni mer i ve l j avo tud i 
za po pr i rod i podobno okolico. Za ravn ino med Savo in Sotlo j e 
izbrana ka t a s t r ska občina Sela zahodno od Dobove, k i obsega svet 
na n i ž j i in v i š j i terasi od Save, k a t a s t r s k a o b č i n a Mihalovec p a za 
svet ob n a j n i ž j i t e ras i in na pop lavnem ozemlju . Kot p r i m e r za 
6 Leksikon občin za Štajersko. Izdelan po rezultatih popisa ljudstev 
dne 31. grudna 1900. Na Dunaju 1904. 
p o d r o č j e na s t iku ravnine in g r i čev ja so poda tk i za ka ta s t r sko 
občino Ar tiče. Poda tk i za ka t a s t r sko občino D e d n a vas p o k a ž e j o 
r azvo j n a p o d r o č j u n izkega pl iocenskega gr ičevja , poda tk i za ka t a -
s t r sko občino Pišece p a za p rede l ob s t iku n izk ih gor ic in južn ih 
poboč i j Orl ice. Katas t r sk i občini Stara vas in Sušica s ta izibrani za 
p r i m e r j a v o razmer ob s t iku g r i čev ja in dol ine S p o d n j e Sotle. 
Delež kulturnih kategorij od vse površine v odstotkih 
Katas t r ska občina Leio N j i v e T r a v n i k i Pašn ik i Gozd Vinogradi S k u p a j 
Sela . • • • , 1825 17,0 10,6 35,4 33,6 — 96,6 
1896 17,0 9,7 29,6 40,5 — 96,6 
1940 25,6 12,0 16,0 45,7 — 99,3 
Mihalovec . • . 1825 38,5 14,9 15,5 28,1 — 97,0 
1896 42,0 7,7 14,8 — — 67,5 
1940 46,5 7,6 27,4 — — 81,5 
Artiče . . . • . 1825 38,3 20,2 12,9 5,6 3,2 80,2 
1896 47,0 22,9 8,8 14,0 0,2 93,0 
1940 48,1 23,1 8,1 32,3 12,3 95,2 
Dednja vas . . . 1825 25,6 10,7 9,2 20,9 30,1 96,0 
1896 33,2 17,4 11,5 32,6 1,2 95,9 
1940 23,9 17,8 8,9 32,3 12,3 95,2 
Pišece 1825 24,2 24,1 11,3 18,8 11,1 80,7 
1896 34,9 23,3 17,0 21,0 0,9 75,7 
1940 27,0 26,7 12,2 18,8 8,7 94,2 
Stara vas • . • 1825 28,8 34,0 3,5 17,0 8,3 90,6 
1896 36,4 26,6 12,9 13,5 3,1 92,5 
1940 33,5 26,5 8,6 13,3 9,6 91,5 
Sušica 1825 11,2 7,3 3,9 61,9 10,8 95,1 
1896 18,9 7,1 6,7 60,2 4,2 93,1 
1940 13,9 7,3 4,5 53,9 11,9 91,5 
Iz vseh t eh p o d a t k o v j e razvidno, d a j e površ ina n j i v v z a d n j i h 
sto let ih nekol iko naras la , venda r razmeroma le malo; toda b o l j 
v ravnin i k o t v g r i čev ju , s a j k a ž e j o poda tk i za Dedno vas celo 
rah lo z m a n j š a n j e . Na splošno se j e povečal obseg t ravn ikov , razen 
v k a t a s t r s k i občini Mihalovec, k j e r g r e očividno za sprememibo 
t r avn ikov v n j ive , podobno k a k o r p r i ka t a s t r sk i občini Stara vas. 
Zanimivo je , da se j e v s k o r a j vseh omen jen ih ka tas t r sk ih občinah 
povečala nekol iko t u d i površ ina pašnikov. Izredno p o v e č a n j e paš-
n ikov p r i ka t a s t r sk i občini Mihalovec kaže n a sp remembo Vrb ine 
ob Savi, k i j o f rane isee jsk i ka t a s t e r še uvršča med gozdove, v paš-
n ike . P r i ka tas t r sk i oibčini Sela j e vel iko z m a n j š a n j e površ ine 
pašn ikov odraz sp remembe pašn ikov v t r a v n i k e in n j ive , deloma p a 
izraz dejstva, da j e franciscejski kataster uvrsti l med pašnike na jb r ž 
tud i mnogo redkejšega gozda, k j e r so običajno tudi pasli, k a j t i 
sicer j e nerazumlj ivo na ra ščan j e površine gozda (Dobrava), k i so 
j o sicer počasi, a stalno krčili . Seveda j e t r eba vzeti vse te podatke 
z rezervo, k e r so bili pTi raznih revizi jah ka tas t ra upoštevani za 
določitev ka tegor i je zemljišča nekoliko drugačni kr i ter i j i . Se n a j -
b o l j nesporni so, kot se zdi, podatki za vinograde, vendar j e t reba 
vzeti podatke za leto 18% z veliko rezervo, k e r so se p r a v t e d a j 
vinogradi zaradi un ičevanja po peronospori začasno silno zmanjšali . 
Površino uničenih vinogradov pa so prišteli ali k n j ivam ali k t rav-
nikom. K l j u b temu pa nam pr imer java podatkov za vinograde le 
pokaže, da se j e n j ihova površina v zadnj ih sto letih sko ra j povsod 
zmanjšala , razen na Bizeljskem (katastrski občini Sušica in Stara 
vas). Zlasti j e presenet l j iv silen padec površine vinogradov v ka -
tastrski občini Dedna vas. 
Osnovna poteza, k i drži, tudi če upoštevamo problematično 
vrednost nekater ih podatkov, je, da se rodovitna površina ni n i k j e r 
bistveno povečala, če se ni celo zmanjšala. Upoštevanje tega de js tva 
j e bistveno važno za razumevanje značaja kmet i j s tva , pa tudi za 
g iban j e prebivals tva na tem področju. 
Razmeroma zelo skromno povečanje površine n j i v in t ravnikov 
ne pomeni, da ne bi obsta ja la potreba po povečanju ku l turnega 
zemljišča, temveč j e izraz dejstva, da j e bil pr imeren svet z an j e že 
pred dobrimi sto leti s k o r a j povsem izrabl jen, vsa j n a tedanj i rusti-
kalni zemlji . Pač pa j e ostal do na jnove j še dobe gozd celo na 
povsem ravnem svetu v Dobravi, k i j e bi la v posesti brežiške gra-
ščine. Novejšega da tuma j e tudi k r č e n j e Vrbine na poplavnem 
ozemlju ob Savi. V gr ičevju pa se j e gozd ohrani l s k o r a j v celoti 
ko t zaščita prot i erozi j i prsti, toda večinoma le b o l j na osojnih in 
s trmih pobočjih. Zasluga teh gozdov in velikega deleža t r avna te 
površine je , da se erozi ja prst i sploh ni b o l j uvel javi la . Na splošno 
bo mogoče v bodoče pri smotrnem in načr tnem gospodar jen ju iz-
krči t i le p rav redke komplekse gozda na ravnini, mnogo m a n j v 
gr ičevju , toda bistveno povečanje ku l tu rne površine j e nemogoče, 
s a j j e zelo aktualna celo zaščita nekater ih pobočij , k i so hudo pod-
vržena erozij i prsti, z gozdnato odejo. 
P o s e s t n e p r i l i k e 
Pogled v znača j izrabe tal v p r imer j av i s prirodinim okol jem 
dobi za karak te r izac i jo kmet i j skega gospodarstva pravo vrednost 
šele v p r imer jav i tud i s čisto gospodarskimi pri l ikami pokra j ine . 
Dejstvo, d a j e mala posest na splošno v prevladi , v veliki meri 
u smer j a sam način izrabe pr i rodnih možnosti na Brežiški ravnini in 
v Bizeljskih goricah, pa seveda tudi d rug je . Posestna s t ruk tura 
kmetskih obratov j e razvidna iz spodnje tabele : 
KLO 
Odstotek posestev po posameznih kategorijah 
Od 0 do 2 ha Od 2 do 5 ha Od 5 do 10 ha 
Videm . . . . 
Zdole . . . . 
Sromlje . . . 
Pišice . . . . 
Bizeljsko . . . 
Stara vas . . • 
Globoko . . . 
Stari grad . • . 
Brežice okra j . 
Dobova . . . . 
A rtiče . . . . 
Kapele . . . . 
52.3 
28,2 
43,0 
40.5 
47.2 
35.6 
34.4 
51,0 
35.3 
37,9 
26,2 
24.4 
25,8 
28.3 
28.4 
31,9 
35.5 
19,8 
30,1 
28,1 
30,6 
23,1 
38,6 
26,4 
13,6 
19,0 
24,2 
16,5 
25,0 
20,2 
18,8 
28,9 
21,8 
25,8 
17,7 
17,2 10,7 
15,9 
9,2 
7,1 
16,1 
6,8 
15.0 
6,7 
19,3 
3,5 
23.1 
11.2 
5.2 
3,5 
4,0 
4,5 
3,9 
5.0 
3.5 
4.6 
3.3 
6.2 
5.1 
3,8 
Anal iza stat is t ičnih poda tkov o posestni s t r u k t u r i za vse K L O 
na Brežiški ravnin i in v Bizcljskili goricah pokaže, da j e povprečna 
vel ikost posestev p r a v m a j h n a ne samo v v inogradniškem gr ičev ju , 
t emveč t u d i v ravnini . V ravnin i j e povprečna velikost kmetskega 
posestva 4—5 ha, toda značilno je , d a j e celo v povsem ravn inskem 
p rede lu v K L O Doibova povpreček še niž j i , celo n iž j i ko t v vino-
rodnem gr i čev ju , k j e r s e suče povprečna velikost kmetskega po-
sestva med 3% t e r 4% ha. 
Zelo vel ik delež mal ih posestev, ne samo v (bližini več j ih ne ru -
ru ra ln ih središč ko t sta Brežice in Videm, temveč tud i po vsem 
a g r a r n e m gr ičev ju , d a j e zelo močan peča t k m e t s k e m u gospodarstvu, 
s a j p r e d s t a v l j a j o mala posestva do 5 ha s k o r a j povsod od 60 do 
70 %! vseh kmetsk ih gospodars tev ali celo še več. Zelo velik delež 
posestnikov, k i i m a j o le do 2 ha zeml je , pomeni v večini p r imerov 
že, da g re p r i tem za d n i n a r j e , k i j i h j e seveda n a j v e č v g r i čev ju , 
k j e r j e po t reba p o delovni sili v v inogradih zelo velika. Ti k o č a r j i 
i m a j o večinoma le eno ali več mal ih nj ivic, p a k a k kos t r avn ika , 
gozd pa le r e d k o k d a j . Bedno si r ed i jo enega do dva prašiča, večkra t 
tud i k ravo . Za p r o d a j o j i m n e os tane domala nič razen j a j c , pe ru t -
n ine in sočivja t e r eventualno k a k prašič. V znatni mer i so navezani 
na živila, k i j i h dobi jo za svo je delo p r i več j ih posestnikih. Proiz-
vodna usmer jenos t mal ih posestev j e pomembna zato, k e r kljuib 
temu, da delež n j i hov ih posestev od celotne površ ine n i velik, j e 
povečini o m e j e n s k o r a j le n a n j i v sko površ ino in deloma še na 
t ravnike . Za gospodarsko s t a n j e teh mal ih poses tnikov j e značilno, 
da j e pogosto po en član druž ine a l i gospodinjs tva zaposlen tud i p r i 
nekmet skem de lu in s svo j im zaslužkom pr ipomore k p r e ž i v l j a n j u 
•ostalih. Tudi mala posestva od 2 do 5 h a so u s m e r j e n a p redvsem 
v p ro i zvodn jo živil, za p r o d a j o pa j i m ostane v g r i čev ju p redvsem 
vino, v ravnini pa prašiči i n deloma tudi gove ja živina. Sicer pa 
p r o d a j a j o t a k a posestva tud i mleko, j a j c a , pe ru tn ino t e r de loma 
s a d j e in ze lenjavo. Komercialno b o l j pomembna so le več ja po-
sestva n a d 5 ba, k j e r zeml jo tudi b o l j smotrno izkoriščajo . To so 
ona posestva, k a t e r i m p r i p a d a n a j v e č vinogradov, k i j i h i m a j o 
povečini tud i vsi posestniki te ka t ego r i j e iz ravninskega p rede la . 
Glede delovne sile so posestva nad 8 in 10 ha dos t ikra t že navezana 
na n a j e t o delovno silo, d n i n a r j e , k i j i h p l a č u j e j o v d e n a r j u , mnogo 
pa tudi še v n a t u r a l i j a h . Zato tudi več ja posestva po rab i jo s k o r a j 
vso p ro izvodn jo žit doma. Delež n j i v namreč t u d i p r i t eh posestvih 
še vedno ni posebno ve l ik zaradi več jega deleža gozda. Pšenico so 
pred v o j n o le r edk i posestniki pr ide loval i za p r o d a j o , k a j t i celo 
mars ika te r i večj i posestnik j e pšenico> oziroma moko r a j e kupova l , 
n a svo j ih n j i v a h p a pr ide lova l b o l j donosno koruzo, k i j e bi la poleg 
vina glavni v i r dohodkov, al i p a k r m i l a za živino. V dobi po vo jn i 
j e b i lo us tanov l jen ih tud i n e k a j k m e t i j s k i h obdelovalnih zadrug , 
k i so se v g r i čev ju special izirala p redvsem na vinogradniš tvo in 
ž ivinorejo , v ravnin i pa v po l j ede l s tvo in ž ivinorejo , t o r e j v smer , 
k i j o n a k a z u j e j o p r i rodn i pogoji . 
P o l j e d e l s t v o 
P r i p r e m o t r i v a n j u z n a č a j a pol jede ls tva se moremo uspešno na-
sloniti n a d o k a j obilne poda tke k m e t i j s k e stat ist ike LRS. Poda tk i , 
k i so t u uporab l j en i , se n a n a š a j o na s t an j e leta 1951 in so podani 
v obl iki re lac i j , k i nam d a j o v raznih kombinac i j ah p r e c e j š n j o 
možnost za d o k u m e n t a c i j o z n a č a j a kmetskega gospodarstva. 
Način po l jede l s tva in n j egovo usmer jenos t moremo n a j b o l j e 
spoznati iz poda tkov o deležu št ir ih glavnih skup in po l j ede l sk ih 
k u l t u r : žit, i ndus t r i j sk ih rastl in, v r tn in in k rmi ln ih rast l in od 
celotne površ ine n j i v oziroma iz površ inskega r a z m e r j a med n j i -
vami, pose jan imi oziroma zasa jen imi s posameznimi po l j sk imi sa-
deži v o k v i r u teh štirih skupin. Poda tk i i zv i r a jo iz dobe, ko se j e 
k m e t i j s t v o po prehodni dobi povojne obnove že toliko stabil iziralo, 
t a k o d a ima jo n a v e d b e z n a č a j nekakega p r e r eza skozi povprečno 
s t a n j e povo jne dobe. 
Pogled v z n a č a j pol jede ls tva p a n a z o r u j e s p o d n j a tabela . 
Delež posameznih skupin poljskih sadežev v odstotkih 
KLO Žita I n d u s t r i j s k e ras t l ine Vr tn ine Krmi lne r a s t l i ne 
Bizeljsko . . . . 65,0 3,1 17,1 14,9 
Stara vas . . . . 70,4 3,5 16,8 9,3 
Pišece 74,9 0,4 16,6 8,4 
Sromlje . . . . 47,8 1,1 34,6 16,5 
KLO Žita I n d u s t r i j s k e ras t l ine Vr tn ine Krmi lne ras t l ine 
20,3 
2 7 , 0 
20 ,3 
Zdole . . . . 
Videm . . . . 
Stari grad • • 
Artiče . • • • 
Globoko . . . 
Kapele . . . . 
Dobova . . . 
Brežice okolica . 
57 ,3 
50.1 
54 ,7 
69 .2 
64.3 
61 ,9 
63 ,6 
58 ,3 
3 .6 
1,9 
5 ,5 
2 .7 
2,8 
2,8 
2,5 
2 ,7 
15,7 
19,7 
22 ,3 
15 ,2 
16,6 
16,5 
14,8 
23 ,8 
15,5 
19,7 
16,1 
23 ,3 
12,8 
P r i m e r j a v a teh š tevi lk kaže t ako j , da so raz l ike tudi na tem 
m a j h n e m prede lu od k r a j a d o k r a j a znatne. T a k o j pa lahko ugo-
tovimo, da j e delež ž i t so razmerno zelo visok, vendar še daleč od 
one absolu tne prevlade , k i j e ka rak te r i s t i čna za ve l ike panonske 
ravnine . Na t e r i to r i j ih KLO, k i so povsem ali z več j im de lom v rav-
nini, znaša delež žit okrog 60 % od vse n j i v s k e površ ine a l i pa j e 
še neko l iko večj i . Le v K L O Videm, v k a t e r e m j e zna tne j ša indu-
s t r i j a in več delavcev, oziroma pol delavcev, pol kmetov, znaša delež 
žit od n j i v s k e površ ine l e polovico. Pač p a se poveča delež žit v 
g r i č e v j u k l j u b temu, d a j e delež n j i v t u m a n j š i k o t v ravnini . Vzrok 
za to moremo iska t i v težnj i , d a si posestniki v g r ičev ju , k j e r j e v 
o sp red ju vinogradniš tvo in so posestva n a splošno man j ša , zagoto-
v i j o v č im večj i mer i doma osnovna hrani la , k o r u z o in pšenico. 
Vendar preseneča nizek delež žit v K L O S r o m l j e in Zdole, k j e r gre 
z m a n j š a n j e ži tu o d m e r j e n e površ ine na r a č u n povečanega dela 
vr tnin, p rak t i čno vzeto, k r o m p i r j a . Vzrok temu j e zlasti na ozeml ju 
K L O Sroml je vel iko p o m a n j k a n j e zemlje . Vinogradi zavzemajo tu 
več jo površ ino k o t k j e r k o l i v Bize l j sk ih goricah, pa tud i mala 
posestva p r e v l a d u j e j o v t a k i mer i ko t n i k j e r , razen na Bizel jskem, 
k j e r p a j e v dolini Sotle venda r n a razpolago mnogo več n j i v s k e 
površine. Ti mal i posestniki m o r a j o na svoj ih mal ih n j i v a h pr ide la t i 
le ono, k a r neposredno po t r ebu je jo ' za p rehrano , t. j . k o r u z o in 
k rompi r . Isto moremo seveda zaslediti tudi sicer povsod p r i p r a v 
mal ih posestnikih, v K L O Sroml je p r i d e to le n a j b o l j do izraza. 
Delež k o r u z e na splošno j e povsod iz redno visok, v p o v p r e č j u 
viš j i ko t m a r s i k j e d r u g j e v s lovenskem de lu panonskega ob rob ja . 
D e j a n s k o p reds t av l j a t a p rede l začetek velikega, n izkega panon-
skega p o d r o č j a severne Jugoslavi je , k j e r v po l j ede l s tvu ko ruza 
pomeni da leč n a j b o l j pomemben n j i v sk i sadež. E n a k o j e tudi na 
našem področ ju . S k o r a j v vseh K L O na Brežiški Tavnini in v Bi-
ze l j sk ih goricah j e s koruzo p o s e j a n o več n j i v kot z vsemi ostalimi 
ži tar icami s k u p a j . V ravnin i se suče delež koruze med žiti med 60 
in 65 %, čim pr idemo p a deloma že v gr ičevje , se dv igne tudi do 70 % 
in čez. Neko l iko man j š i j e delež k o r u z e na zahodu tega področ ja , 
k j e r se med žiti začne močne je u v e l j a v l j a t i pšenica. 
Koruza ni le glavna hrana za veliko večino kmetskega prebi-
valstva, temveč se j e porabi prece j tudi v sv in je re j i , ki jo v tako 
znatnem obsegu omogoča prav velik pr idelek koruze. Go jen je ko-
ruze v tem področ ju pospešuje cela vrsta okoliščin. Koruza d a j e 
predvsem sorazmerno višji hektarski donos z rn j a kot pšenica (v 
povprečju 14 do 16 q na ha), k a r v zvezi z malo posestjo ni brez-
pomembno. Da l j e se koruza dosti bo l j e prilagodi slabši prsti in suši 
kot pšenica; p r i n j e j odpade tudi nevarnost pomladanskih pozeb. 
Nada l j e j e pomembno, da služijo nj ive, posejane s koruzo, s k o r a j 
vedno tudi za p r ide lovan je fižola, b u č in sončnic kot vmesnih 
kul tur . Zaradi tega s e j e j o koruzo s k o r a j na vsako vrsto prsti, v gri-
čev ju pa po slemenih in dolinah. Ta velika konkurenčna sposobnost 
pr ide pr i načinu našega mešanega pol jedels tva p rav posebno do 
izraiza tam, k j e r so posestva na splošnem ma jhna in j e rentabilnost 
v zvezi s težnjo po samopreskrbi z žitom razumlj ivo še večjega 
pomena. Zato nas ne preseneča, če j e r a z m e r j e pšenice in koruze 
povsod v ravnini 1 :4, v vinorodnem gr ičevju pa doseže v KLO 
Stara vas in Kapele celo 1 :7. Proti zahodu se ta velika razlika 
zmanjša na 1 : 2 (KLO Videm, Zdole, Stari grad). 
Pšenica j e v žitni proizvodnji na našem ozemlju podrejenega 
značaja . V ravninskem delu j e z n j o posejano 15—20 % vseh n j iv , 
v gr ičevju še man j , le okoli 10—15 %. Pač pa se dvigne delež pšenice 
med žiti do ene četr t ine v KLO Videm in do ene t re t j ine v KLO 
Stari grad. Fak to r j e , k i so vzrok za toliko man j š i pomen pšenice 
v pr imer i s koruzo, smo delno že spoznali. Pšenico se je jo k m e t j e 
s k o r a j brez iz jeme le za domačo potrebo, k i pa i tak ni posebno 
velika, s a j j e pr i malih kmetih čisto pšenični k r u h le nedel jska in 
praznična jed. V znatni meri p r ep reču j e jo več je pr ide lovanje pše-
nice čisto pr i rodni fak tor j i . Pšenica uspeva donosna le na bol jš i 
t ež j i prsti , zato j o s e j e j o še na jveč v ravnini, posebno ob vznožju 
gr ičevja , k j e r j e prs t na jbo l j ša . V gr ičevju, k j e r j e prs t na splošno 
dosti slabša, pa ise pšenica ogibl je tudi dolin, posebno ožjih, k j e r 
obs ta ja nevarnost spomladanske pozebe ali r j e v dobi cvetenja. 
Pr ide lovanje pšenice v dolini Sotle ogrožajo predvsem česte pomla-
danske megle. Zgolj obilna moča škodi pšenici ko t tudi drugim 
žitom predvsem v ravnini, k j e r j e prst težja, v gr ičevju, k j e r pre-
v ladu je kremenčasta prst, pa pomeni obilnejša moča zbo l j šan je 
rodovitnosti, k a r se ne pozna le pr i pšenici, temveč tud i pr i koruzi 
in drugih žitih. V gr ičevju se pšenica drži n a j r a j e bo l j sončnih 
slemen in b o l j položnih pobočij , k j e r tudi prs t ni preveč erodirana. 
Donos pšenice na splošno niti n i t ako majhen . V s redn je dobrih 
letih znaša pr idelek povprečno 8—10 q na ha. Toda na na jbo l j š i 
prst i ob vznožjih gr ičevja se dvigne celo do 20 q na ha, seveda le pr i 
dobrem gnojen ju . Na splošno pa donos pšenice na hek ta r zaostaja 
za donosom koruze. N a j b o l j zastopani vrsti pšenice sta bel t inska 
resnica in bavarska pšenica, k i sta se udomačili v tem predelu in 
prilagodili p r i rodnemu okol ju . Sistematično p r e b i r a n j e vrst pa j e 
šele v začetku. Domača proizvodnja pšenice j e p remajhna in si j o 
mora jo razen redkih večjih posestnikov sko ra j vsi ostali po potrebi 
še dokupovati. Po trditvah domačinov pa se j e p red vojno sejala 
pšenica še m a n j kot danes, toda p rece j več detel ja . 
Ostala žita so seveda manjšega pomena, vendar imajo v pr imeri 
s pšenico še vedno znaten delež med žitaricami. Rž zavzema v rav-
nini okoli 6—10 %i vse žitne površine, v gričevju 3—6 %•• Približno 
enako j e razmer je pri ječmenu. Ovsa se je jo na splošno manj . V rav-
nini zavzema le 3—6 %. površine žit, v gričevju pa le 2—4 %L Rži 
se je jo razmeroma dosti zaradi tega, ker uspeva tudi na slabši prsti . 
Splošno pa težnja po pšeničneim k r u h u spodriva pr idelovanje rži, k i 
bi bila na marsikaterem predelu b o l j rentabilna. Pšenico, rž in ječ-
men sejejo le kot ozimino, oves pa le kot jarino. 
Vrtninam j e odmerjeno prece j enakomerno od 15 do 18 % po-
vršine nj iv , le proti zahodu se dvigne delež vrtnin na 22—23 %, v 
KLO Sromlje celo na 34 %. Krompir j e daleč najpomembnejši , s a j 
zavzema 2 /3 do 4/6 ali celo več od površine vrtnin. Ostalo* odpade 
na jveč na zelje, mnogo m a n j na fižol, ki se itak sadi povečini med 
krompi r jem in koruzo, n e k a j pa tudi na ostale vrtnine in vrtno 
zelenjavo. Krompir j e važen del vsakdanje prehrane, čeprav ne v 
toliki meri kot drugje v subalpski Sloveniji. Sadijo ga v glavnem 
povsod, a na jbo l j e uspeva v ravnini med Vidmom in Artičami, p a 
tudi ponekod ob Sotli, k j e r j e b o l j peščena, pa ne preplitva prst . 
Četudi posestniki iz ravnine krompir deloma proda ja jo , se ga 
vendar večina porabi doma za l judsko prehrano, prav dosti pa tudi 
za p i t an je prašičev. 
Za znača j poljedelstva j e značilno', da so n e k d a j mnogo bol j 
razšir jene vrste vrtnin kot leča in bob danes domala izginile z nj iv. 
To zginevanje relikfcnih kul tur priča, da se j e kmeti js tvo razmeroma 
močno moderniziralo, vsa j v okviru možnosti, k i j ih dopušča pre-
vlada male posesti. Edino proso za kašo še danes goj i jo povsod, 
četudi v pr imerjavi z ostalimi žiti le prav malo. 
I n d u s t r i j s k e r a s t l i n e pomenijo v kmetskem gospodar-
stvu p rav malo. Odmer jeno j im j e le 2—4% površine nj iv , edino 
v KLO Dobova 5,5 %, v gričevju j e n j ihov delež na splošno še dosti 
nižj i (KLO Pišece le 0,4). Lan, ki so ga še pred petdesetimi leti 
povsod mnogo sejali in tudi doma predelovali, j e izgubil danes 
skora j vsak pomen. Na njegovo mesto med industri jskimi rast-
tlinami se j e uvrstila sončnica in nekoliko tudi ol jna repica. Sonč-
nice so že pred vojno sejali v precejšnj i meri med fižolom in 
koruzo, sedaj pa j ih skuša jo gojiti v večji meri tudi v čistem 
nasadu. Ta rastlina, k i se dobro prilagodi poletni vročini, j e spričo 
znatne živinoreje in perutninarstva še posebej koristna. Ker j e 
navezana na izdatno gnojen je in sploh na težjo prst, j e pr idelovanje 
v večjem obsegu omejeno na ravnino pod gričevjem okrog Brežic 
in Dobove. Ol jno repioo so začeli pospeševati šele v zadnj ih letih 
in se še ni udomačila. Goj i jo jo sko ra j le na boljši zemlji v ravnini. 
K r m i l n e r a s t l i n e , za umno živinorejo tako važne, pri-
dobivajo na pomenu tudi na tem področju. Čeprav je seno še 
vedno najvažnejše za prehrano živine (razen prašičev), se je detelja 
udomačila že pred več desetletji, v novejšem času pa pridelujejo 
tudi vedno več krmne pese in korenja. Delež krmilnih rastlin v 
ravnini nekoliko presega delež vrtnin, v gričevju pa j e precej 
manjši, sa je tudi živinoreja tam manj pomembna. Skoraj povsod 
odpade nad polovico površine, posejane s krmilnimi rastlinami, na 
raizne vrste detel j in lucerne, sicer pa največ na peso in koienje . 
S t r n i š č n i s a d e ž i , ki j ih povsod omogoča razmeroma 
dolga vegetacijska doba, so k l jub temu sorazmerno manjšega po-
mena, kakor bi pričakovali. V povprečju posejejo ali posadijo z 
njimi le okrog eno šestino do eno petino površine njiv. Velik delež 
njiv, ki j ih vsako leto posejejo s koruzo, ovira močnejše pridelo-
vanje strniščnih kultur. Povsod, k j e r pšenica, pa seveda tudi rž, 
ječmen in oves zavzemajo večji delež nj iv, naraste tudi delež 
strniščnih posevkov. V KLO Videm in Zdole znaša že eno četrtino 
površine njiv, obratno pa v KLO Kapele, Stara vas in Pišece, k j e r 
je delež koruze močan, pade na eno sedmino ali še manj . Od 
strniščnih sadežev sta povsod daleč na jbol j pomembni krimska pesa 
in bela repa, ki sta v glavnem namenjeni za prehrano živine preko 
zime. Nekaj repe vedno tudi nakisajo za ljudsko prehrano. Ajde 
sejejo mnogo manj, posebno malo v vinorodnem gričevju, k j e r je 
po slemenih malo primernih leg za njo. Po dolinah a jde skora j 
ne sejejo, ker j e tu nevarnost jesenske pozebe. V gričevju ne 
zavzema a jda niti desetine površine, posejane s strniščnimi sadeži. 
Nekaj več se je jo a jde v ravnini, k j e r je boljša prst in manj ne-
varnosti za pozebo in meglo. Kljub temu pa a jda v l judski pre-
hrani nima posebnega pomena. Z ozirom na občutljivost in nizki 
hektarski donos j e razumljivo, da a jdo vedno bol j opuščajo in 
in sadijo rajš i krmilne rastline za živino. 
Velik delež krmilnih rastlin in vrtnih priča, da poljedelstvo 
glede izmenjave kul tur na istih njivah ni zaostalo. Če p o m i s l i m o , 
da je tudi delež koruze zelo visok, j e očitno, da j e način obde-
lovanja še dosti intenziven. Kmetje se dobro zavedajo koristi 
pravilnega kolobarjenja in gledajo, da izmenjavajo poljske sadeže 
po svojih njivah kolikor j e le mogoče. Seveda j e usoden zelo velik 
delež malih posestnikov, k j e r j e smotrno kolobarjenje največkrat 
zelo težavno. Posebno koruzo sejejo često tudi po dve leti na isti 
njivi. O kakšnem točno določenem plodoredu pa j e težko govoriti. 
V glavnem menjavajo na istih n j ivah žita in okapavine, pogosto 
tudi deteljo, ki jo običajno pustijo dve do tr i leta. Prav tako pri-
lagojujejo kolobarjenje tudi različnim vrstam prsti. 
Kakor j e bilo razvidno, se poljedelstvo n ik je r ni preusmerilo 
v proizvodnjo za trg, razen pri vinu. Glavna ovira za to je prav 
gotovo prevlada male posesti, v prav izdatni meri pa tudi po-
manjkan je večjih konzumnih središč v bližini. Videm in Brežice 
prideta v tem ozira le p rav malo v poštev. Prvič sta to le majhni 
urbanski središči, drugič pa ima velik delež delavcev in name-
ščencev, ki t am živijo, tudi sam svoje vrtove in kako njivo, k j e r 
pr ide la jo zelenjavo za svojo potrebo, včasih pa tudi krmila za 
p i tan je prašičev. 
Ž i v i n o r e j a 
Živinoreja j e na Brežiški ravnini in v Bizeljskih goricah raz-
meroma znatna celo v vinorodnem gričevju, v ravnini pa postane 
glavna kmet i jska panoga. Živina j e za ravninske posestnike glavno 
proda jno blago, k a j t i le manjš i del posestnikov ima večji dohodek 
od vinogradov. Videli smo že, da j e delež travnikov in pašnikov 
v ravnini sorazmerno visok, poleg tega pa služi tudi znaten del 
n j ivske površine za pr idelovanje krmil za živino. 
O dejanskem pomenu živinoreje si lahko ustvarimo podobo 
s p r imer javo podatkov o številčnem s tanju različnih vrst živine 
do števila prebivalcev. Statistični podatki o popisu živine od 15. ja -
n u a r j a 1951, zbrani po ter i tor i jah posameznih KLO, nam za to pod-
ročje pokažejo stanje, k i lepo osvetli značaj živinoreje. Pr imer java 
odnosa med številom neke vrste živine in številom prebivalstva 
upošteva prvič vse prebivalstvo, drugič pa le agrarno prebivalstvo. 
Prva p r imer java nam pokaže dejanski pomen živinoreje v po-
kra j in i , d ruga pa pomen živine za kmetska gospodarstva. 
G o v e d o r e j a j e na Brežiški ravnini in v Bizeljskih goricah 
prav pomembna, četudi ima sv in je re ja mars ik je še večji pomen. 
V gričevju število glav goveje živine na sto prebivalcev razmeroma 
še ni posebno veliko, s a j znaša le 30—40. Pač pa se dvigne v ravnini 
okoli Brežic. Povpreček pa pade spet v KLO Videm, ki ima velik 
delež neagrarnega prebivalstva. Večje razlike med ravnino in gri-
čevjem pr ide jo do izraza šele, če izvedemo pr imer javo le za agrarno 
prebivalstvo. Pokaže se, da pr ide v vinorodnem gričevju na 100 kme-
tovalcev le 35—45 glav živine, v ravnini pa od 55 (KLO Videm) 
do 65 (KLO Brežice-okolica in Doibova). 
Manjša pa j e zopet razlika med ravnino' in gričevjem v sestavi 
živine. Krave preds tav l ja jo povsod povprečno nad polovico govedi, 
toda v ravnini več kot v gričevju. V KLO Kapele doseže delež k rav 
celo tri četrtine. Delež volov zelo varira, na splošno pa j e volov le 
za eno desetino vse goveje živine ali pa še manj , le okoli Brežic 
in v zahodnem delu (KLO Videm in Zdole) se dvigne na skora j 
eno šestino1. Teleta p reds tav l ja jo okoli šestino goveje živine, ostalo 
pa odpade na drugo mlado živino. Kl jub precejšnjemu pridelku 
krmilnih rastlin pa j e ostala t rava oziroma seno še vedno glavno 
hrani lo za govedo. Otrobi, koruza in krmske rastline pr idejo v 
poštev po večini le za p i tan je volov ali pa za krave. V sili k rmi jo 
govedo tudi s koruznico ali narezano^ slamo. Krml jen je z oljnimi 
tropinami ali ostanki od sladkorne pese do danes n i n ik je r prišlo 
v navado, čeprav so ta izdatna krmila nekateri večji posestniki 
začeli uvaja t i že pred vojno. Živino drž i jo večinoma v hlevu, čeprav 
je tud i paša še povsod v navadi. Na splošno skušajo travnato po-
vršino čim bol j izrabiti za košnjo. Običajno kosi jo povsod po 
dvakrat , seno in otavo, otavšek kot t r e t j a košnja pa j e mogoča iz-
jemoma le v toplih in vlažnih letih. 
Goveja živina ima v vsem kmetskem gospodarstvu zelo velik 
pomen. Celo v vinorodnem gričevju j e p roda ja volov za večje 
posestnike važen dohodek. Razen tega goveja živina največ prispeva 
k zalogi hlevskega gnoja, k i ga posebno vinogradi zahtevajo zelo 
mnogo. Končno pa j e govedo daleč na jvažnejša vprežna žival, ne 
samo voli, temveč skora j še bo l j krave, ki si j ih morejo rediti 
tudi mali posestniki. V ravnini, k j e r i m a j o posestniki mnogo m a n j 
vinogradov, pomen goveje živine še zraste. Posebnim zahtevam, 
ki j ih t e r j a priroda in gospodarstvo, se j e n a j b o l j prilagodila sivo-
gšenična pomurska pasma govedi, ki j e danes n a j b o l j razšir jena. 
Pr ipravna j e kot delovna živina, k rave pa d a j e j o razmeroma še 
dosti mleka, povprečno 800—12001 na leto. Ponekod v ravnini redi jo 
tudi montafonsko govedo, k j e r j e molznost k rav precej večja. Ob 
Sotli goj i jo tudi pinegavsko govedo, v zadnjem času pa se je raz-
širilo tudi pisano zagorsko govedo, k i pa je dosti slabše kvalitete. 
Proizvodnja mleka v celoti ni velika in še ta se porabi skora j 
vsa doma za l judsko prehrano, prece j pa tudi za vzrejo mladih 
prašičkov. Tudi predelava mleka pride v poštev le za domačo 
porabo, a j e prav majhna . Živino so pred vojno prodajal i predvsem 
na sejmih, od kater ih so bili najpomebnejš i živinski sejmi na 
Sv. gorah nad Bizeljskim. 
S v i n j e i r e j a , k i j e t ipična za vse subpanonske predele , j e 
tudi močno razvi ta in j e n a j v a ž n e j š a panoga ž iv inore je . Število 
praš ičev n a 100 preb iva lcev j e na vsem p o d r o č j u znatno, venda r na 
splošno m a n j š e v v inorodnem gr ičev ju , k j e r j e površ ina n j i v 
skromnejša .* V g r i čev ju p r i d e na 100 p reb iva lcev 38—50 prašičev, 
v ravnin i pa 50—80. Pomen s v i n j e r e j e za k m e t s k a gospodars tva se 
lepo pokaže v p r i m e r j a v i , k i upošteva le a g r a r n o prebivals tvo. Na 
100 po l j ede lcev p r i d e v g r i čev ju 40—60 prašičev, ob robu ravn ine 
že več, t. j . do 80, v vsem ravn inskem p r e d e l u pa do 100 in še čez 
(KLO Brežice-okolica celo 126). 
S v i n j e r e j a se m o r a povsod v ravnin i nasloni t i na zna tno pr i -
d e l o v a n j e k rmi ln ih ras t l in , k r o m p i r j a in koruze . Na lOOha n j i v 
pr ide povprečno 180—210 prašičev, venda r v g r i č e v j u več k a k o r 
v ravnini . P r o d a j a p raš ičev j e osredotočena p redvsem na vel ike 
s e jme v Brežicah, k a m o r j i h dovaža jo vsako soboto. P r o d a j a , k i 
j e posebno živahna v pozni pomladi in poleti , z a j e m a s k o r a j le 
mlade živali, k i j i h p r o d a j a j o za vzre jo d rug im. Brežiški sv in j sk i 
s e jmi d a j e j o praš iče za r e j o p redvsem za obsavski ruda r sk i in 
i ndus t r i j sk i bazen okrog Trbove l j , p a tud i za d ruge k r a j e zahodno 
od Brežic. D o neke m e r e g r e d o mlad i prašiči celo v okolico C e l j a 
in na Goren j sko , pa seveda tud i v Zagreb. N a j v e č praš ičev p ro-
d a j a j o posestniki iz ravnine , m a n j p a iz v inorodnega g r i čev ja . 
Statist ični poda tk i o številu praš ičev n a m d a j o le o r ien tac i j sko 
podobo o pomenu p r a š i č j e r e j e od področ ja do področ ja . Ne smemo 
pozabit i , da j e bil popis živine sredi j a n u a r j a , ko mnogi posestniki 
že p r e j z a k o l j e j o pitance, k i j i h r e d i j o za svo je pot rebe . To j e 
zlasti v zvezi z p o m a n k a n j e m domače krme, s a j j o more jo le več j i 
posestniki p r ide la t i dovol j . Isti vzrok, to j e p r e v l a d a male posesti 
in zato p r e m a j h n a p ro i zvodn j a k rmi l , vpl iva v vel iki mer i t ud i na 
to, d a r e d i j o t u k a j v g lavnem le p u j s k e za p r o d a j o v dobi od po-
mlad i do jeseni . T a k r a t so n a razpolago sveža k r m i l a z n j i v in tud i 
mlečnost k r a v j e za rad i bo l j šega k r m l j e n j a večja . Mleko p r ide 
namreč za h r a n j e n j e p u j s k o v močno v poštev. Seveda se s tem 
zman j ša množina mleka , k i b i pr i š la l a h k o v poš tev kot t ržni višek. 
K o n j e r ed i jo le s r e d n j i al i več j i posestniki , zato p r ide na 
100 preb iva lcev v r avn in i n a j v e č 10 glav, v g r i č e v j u pa v s a j po-
lovica m a n j . K o n j e danes vse b o l j izpodriva t r ak to r , k i se j e n a 
ravn in i z a d n j a leta že p r e c e j uve l jav i l . R e j a k o n j j e b o l j ren tab i lna 
le t am, k j e r lahko za n j i h o v o p r e h r a n o izkor i s t i jo tud i kislo t ravo, 
k i j o ostala živina ne mara , -to j e p redvsem na vlažnem ozeml ju 
ob Gabrn ic i in v »jou-sih« pod Kapelami, k j e r so se edino ohrani l i 
večj i kompleks i kisl ih t r avn ikov . Kot de lovna živina de la k o n j u 
* Tu je treba opozoriti, da je bil popis živine, po katerem so številčni 
podatki prevzeti -sredi zime in ni zajel pujskov, ki jih vzrejajo tudi sicer 
med letom in prodajo. Prodaja pujskov je na splošno prav važen dohodek 
kmetskih gospodarstev posebno na Brežiški ravnini. 
hudo konkurenco govedo, k i j e sicer mnogo b o l j vsestransko 
uporabno. 
Ovčere ja in k o z j e r e j a nimata n ikakega gospodarskega pomena, 
s a j n e k a j živali, k i j i h i zkazu je popis v nekater ih KLO, prakt ično 
nič ne pomeni. 
Pač pa j e znaten pomen p e r u t n i 11 a r s t v a. Že v vinorodnih 
Bizeljskih goricah p r i d e na 100 prebivalcev 120—150 glav perutnine, 
v ravnini pa celo 170—200. Če upoštevamo le agrarno prebivalstvo, 
pa se dvigne številka celo na 300 in čez. To j e vsekakor že znatna 
številka, posebno k e r moramo upoštevati, da j e bil popis živine 
sredi zime, k o j e številčno s t an je peru tn ine na jn iž j e . Pomen perut -
nine j e za kmet.ska gospodarstva vseh velikosti prav znaten, ke r 
d a j e p r o d a j a j a j c , in v p rece j šn j i meri perutn ine ko t t ake ne malo 
pomemben dohodek. Pred vojno so j a j c a izvažali v prece jšn j i meri 
tudi v inozemstvo. Na jveč perutnine se danes proda v Zagrebu. 
Posebno noto perutn inars tvu d a j e znatno število rac in gosi. 
Redi jo j i h predvsem zaradi mesa in za prodajo . Ta p e r j a d j e na-
vezana na bližino voda, zato jo j e na jveč na Brežiški ravnini in 
na Bizeljskem. P rece j rac in gosi redi jo pa tudi v gr ičevju, k j e r 
j im izkopl je jo posebne k o t a n j e za vodo. Vendar race in gosi, pa tudi 
purani ne p r e d s t a v l j a j o več kako r 10—15 odstotkov vise perutnine. 
S a d j a r s t v o 
Sadjars tvo j e na področju Bizeljskih goric p r e c e j dobro razvito 
in m a r s i k a j pr ispeva k gospodarskemu pomenu pokra j ine , četudi 
ima še danes vseskozi znača j dopolnitve k ostalim, važnejšim pa-
nogam kmet i js tva . Kolikor moremo presodit i pomen sad ja rs tva 
po številu sadnega drev ja , nam nudi statistika p r a v poučno sliko. 
Ce p r imer jamo število rodnih dreves s kmet i j sko površino, vidimo, 
da j e v gr ičevju sad ja rs tvo p r ece j b o l j pomembno kot v ravnini. 
Na 100 ha pr ide namreč v ravnini 30—35 sadnih dreves, na gri-
čev ju 60—70, na Bizeljskem celo do 90. Ravninske lege so za s a d j e 
m a n j ugodne, posebno k j e r j i h spomladi ogroža megla, kako r j e 
to pogosto v dolini Sotle. Pr i so jna pobočja v gr ičevju, k i se j ih 
d rž i jo tudi vinogradi, pa d a j e j o sad ja r s tvu opt imalne pogoje. 
Jablane so daleč n a j b o l j pomembna vrsta sadnega d rev ja , k a r 
j e razumljivo, k e r so j ab lane na splošno n a j m a n j občutl j ive za 
podneb je in prst, poleg tega pa se jabolka d rž i jo še dolgo v zimo. 
S k o r a j povisod p reds t av l j a jo j ab lane od ene t r e t j i ne do polovice 
vsega sadnega d r e j a . Druga n a j b o l j pomembna vrsta so slive, ki j i h 
ni dosti man j , ponekod (KLO Dobova in Sromlje) pa celo več. 
Znaten pomen sliv v tem področ ju j e odraz velikega sl ivarskega 
področja subpanomskega dela Jugoslavije. Od ostalih vrst sadnega 
d r e v j a so h ruške še n a j b o l j razš i r jene; čimbolj gremo proti zahodu, 
tem znatnejši j e n j ihov delež. Breskve v ravnini s k o r a j ne poznajo, 
3 Geografsk i zborn ik 33 
uvel javl ja jo pa se v vinorodnem gričevju, k j e r so drevesa raz-
tresena povsod med trtami, večkrat skupa j z marelicami, ki pa 
j ih j e le malo. Precej pomebni so še orehi in češnje, k i j ih j e 
proti zahodu vedno več. V celoti pa predstavljajo breskve, češnje 
in orehi skupaj največ eno četrtino vsega sadnega drevja. 
Sadjarstvo na splošno ni na posebno visoki stopnji. Med kmet-
skim prebivalstvom j e še vedno vkoreninjeno mnenje, da je sadje 
pridelek, k i j e le za domačo porabo, za poslastico otrokom ali za 
kuhan je žganja. Ker drevje zgolj za to, da raste, ne t e r ja nujno 
tiste nege, kot n. pr. vinska trta, je nega sadnega drevja večkrat 
močno zanemarjena, skratka opravek drugega reda. Cepljenje z 
boljšimi plemenitimi vrstami sicer ni tako zaostalo, toda o siste-
matičnem gnojenju, čiščenju in škropljenju je mogoče govoriti le 
v posameznih primerih. Šele v najnovejši dobi j e začelo med na-
prednejšimi kmetovalci prodirati prepričanje, da j e lahko sadje 
tudi prav donosen prodajen artikel. Vkoreninjen način mešanega 
kmetijstva nudi še danes specializaciji v sadjarstvu hud odpor. 
Vendar j e uspeh nekaterih priseljencev s Primorskega z manjšimi 
plantažami breskev okrog Vidma zelo vzpodbuden vzgled za sosede. 
Tako j e v zadnjih letih nastalo že precej novih nasadov breskev 
okrog Arnovega sela. Dober odjem, ki so ga imele breskve iizborne 
kakovosti v bližnjem Zagrebu, da je za bodočnost vsekakor še ugodne 
perspektive. Visokokvalitetno sadje, kot so breskve ali marelice, 
ki tu prav dobro uspevajo, bi se moglo z uspehom gojiti po- vsem 
nizkem gričevju. Doslej pa so bila jabolka za prodajo najvažnejše 
sadje. Boljše vrste jabolk kot kanade, voščenke, ontario, renete so 
deloma izvažali pred vojno tudi v Avstrijo. Slabše vrste jabolk, pa 
tudi hruške predelajo večinoma v sadjevec (tolkovec), ki ga pri-
p rav l ja jo zelo dosti, a porabijo skora j le doma. Slive, ki jih je 
razmeroma mnogo, pridejo tudi v poštev za prodajo, še več se jih 
porabi za kuho žganja, ki se dobro prodaja. Na Bizeljskem je 
deloma še danes v navadi lupl jenje in sušenje sliv, ki je bilo pred 
neka j desetletji še dosti pomembnejše, posebno pred prvo svetovno 
vojno'. Takrat so hodili sem rojaki s Primorskega, posebno iz Brd, 
ki so ostali tu nekaj tednov, nakupovali, lupili in sušili slive, nato 
pa j ih odpeljali in prodali. Sadjarstvo na splošno j e na Bizeljskem 
še danes prav pomembno. Prodaja sadja prinaša običajno več do-
hodkov kot katerakoli druga poljedelska panoga razen vinograd-
ništva. 
Razmeroma dolga vegetacijska doba in vroče poletje dajeta 
osnovno za še mnogo večji razmah sadjarstva, pri čemer j e bistvene 
važnosti tudi bližina velikega potrošnega središča v bližnjem Za-
grebu. Pri boljši organizaciji sadjarstva, pa tudi prevoza, bi mogel 
ta predel zalagati s sadjem tako Zagreb, kakor tudi zasavski pre-
mogovni bazen, kamor gre že danes znaten del pridelka. Trenutno 
se bori sadjarstvo z veliko nevarnostjo, ki jo predstavlja vedno 
hujše pustošenje ameriškega kapar ja . Posebno jablane, ki j ih ta 
škodlj ivec n a j b o l j napada, -se -sušijo z grozečo naglico, toda tudi 
h ruške in slive niso o-stale neprizadete. Načrtna borba proti temu 
škodljivcu, k i gro-zi uničiti -sadno drev je , pa j e zaradi raztreseno«« 
d r e v j a seveda težka, tembolj , ke r se j e škodlj ivec naselil tudi po 
raznem grmovju, k i ga ni mogoče vsega škropiti z zaščitnimi sred-
stvi. Zdi se, -da more le uredi tev večjih, s t rn jen ih nasadov vsega 
sadnega d r e v j a rešiti sad ja r s tvo na tem področju pred uničenjem. 
V i n o g r a d n i š t v o 
Poseben znača j kmetskemu gospodarstvu d a j e vinogradništvo 
v vseh Bizeljskih goricah, k i so de jansko eden -izmed tipičnih 
slovenskih vinogradniških rajonov. To vinogradniško ozemlje j e 
zvezni člen v vinogradniškem pasu Vzhodne Slovenije med šta-
je r sk im in dolenjskim vinogradniškem področjem. Tudi po samem 
znača ju vinogradov združu je značilnost obeh, dolenjskega, usmer-
jenega b o l j v kvanti teto, in š tajerskega, usmer jenega v kvali teto. 
Četudi se po pomenu n e more meri t i z vinorodnim področjem 
Slovenskih goric, ne po deležu vinogradov, ne po povprečni kva -
liteti vin, j e vendar p rav važno za p reskrbo prece j šn jega dela 
Slovenije z vinom. 
Razprost ranjenost vinogradov po -gričevju in po pobočj ih 
Orlice j e p rav tipična in lepo odraža pr i rodne osnove, ki so tu v 
marsičem drugačne ko t v Slovenskih goricah. Na žalost moremo 
na jvažne jš i fak tor pr i razporedbi vinogradov, podnebje, posebno 
inikroklimo, spoznati le v zelo približnih navedbah, se pa vendar 
odraža že v sami razporeditvi vinogradov. Ze površen pregled po-
kaže, da moremo ločiti vinograde v dve skupini. V pirvo skupino 
spadajo vinogradi v pasu nizkih terciarnih goric. Tu niso n i k j e r 
s t rn jen i na večjih kompleksih, temveč razmetani po višjih delih 
slemen, k j e rko l i so prot i j u g u obrn jena pobočja b o l j s trma. Večjo 
razšir jenost vinogradov v tem področju o m e j u j e t a predvsem dve 
okoliščini. V prv i vrsti j e važno, da so relat ivne razlike med slemeni 
in vmesnimi dolinami le majhne , s a j znaša ja k o m a j okrog 100 m, 
doline same pa so razmeroma ozke, p rece j zaprte, tako da se t u k a j 
rad zbira hladnejš i zrak in -se tvori megla, tudi kada r j e v ravnini 
pod gr ičevjem ni. Vinogradov j e zato v le-ga-h pod 50 m relat ivne 
višine p r a v malo. Boljše vrste pa se sploh drži jo le bo l j sončnih 
južnih poboči j tik pod temenom slemen. Takih pa j e razmeroma 
malo, k a j t i glavna slemena poteka jo večinoma v smeri od severa 
proti jugu , v glavnem prav položno. Bolj s t rme in b o l j sončne lege 
so zato le izjema. Vseskozi na tem področju nizkih goric se- vino-
gradi pestro meša jo z n j ivami in t ravniki in s k o r a j n i k j e r ne pre-
vladajo. Res pa ne m a n j k a j o s k o r a j n ik je r , s a j j ih na jdemo tudi ob 
robu ravnine tako med Vidmom iin Boj-snim kakor pod Kapelami. 
Seveda pa s-o vina iz teh leg dosti slabša ko t sicer. 
3V 35 
D r u g t ip v inogradniške p o k r a j i n e se razpros t i ra vzporedno 
s p rv im, a v viš j ih legah že na samih j užn ih poboč j ih Orlice, pa 
tudi na Sremiču. Vinogradi so t u s t r n j e n i v več je komplekse, tako 
d a p r e v l a d a j o nad n j i v a m i in t ravn ik i . Ta raz l ika v znača ju vino-
g r a d o v odraža p r ece j d rugačen z n a č a j rel iefa, k i j e na teh področ j ih 
p re t ežno iz apnenca in zarad i tega m a n j razrezan. K j e r se kombi-
n i ra p re težno j u ž n a lega z malo razrezanimi s r edn je s t rmimi pobočj i , 
se v inogradi s t rne jo v domala s k l e n j e n e ploskve. Tako izrazito 
v inogradniško pod roč j e so j u ž n i del Sremiča, P r i so jno poboč je med 
Zdolami in Sroml jami , p a vse podnož je Orl ice med Pišecami in 
Sotlo. Vinogradi s e g a j o s k l e n j e n o do absolutne višine 450 m, po-
samezni vinogradi pa gredo v višino še čez 500 m, vendar j e vino iz 
t eh v inogradov že slabše. V vzhodnem delu, n a Bize l j skem sega jo 
v inogradi le do višine 400 m, k e r se izogiba jo v r a v n j e n i h ploskev 
p r i S t. Vidu in p r i Bukov ju . Vinogradi iz tega pasu d a j e j o n a j -
b o l j š e vino v vsem p g d r o č j u med Savo in Sotlo. Posebno na glasu so 
b ize l j ska vina. Na splošno se lahko reče, da so ob vznožju Orl ice 
op t imalne lege za v inograde v višinah od 300 do 400 m, na Bizel j -
skem. pa so p r a v dobr i v inogradi tudi v višinah 250 in 350 m, t o r e j 
n e k a k o 100 m nad dolino Sotle. 
V celoti se v inogradniško področ je Bize l j sk ih gor ic po pr i -
rodn ih osnovah p r e c e j r a z l i k u j e od Slovenskih goric. Četudi so 
k l ima t ske pr i l ike tu na splošno enako ugodne, če ne še bol j ,* d a j e 
d r u g a č n a k o n f i g u r a c i j a t e rena in n e m a r a še b o l j d rugačne posestne 
p r i l i ke te r d r u g zgodovinski r a z v o j v inogradniš tvu poteze, ki so 
v mars ičem bis tveno d r u g a č n e k o t v Slovenskih goricah. Videli smo, 
d a mala re la t ivna raz l ika med dolinami in s lemeni močno z m a n j š u j e 
obseg v inogradov v n izkem te rc ia rnem gr ičev ju , k i ima sicer po-
dobno geološko ses tavo in pedološko odejo kot Slovenske gorice. 
P r a v tako j e relief večine Slovenskih goric m a n j na drobno raz-
rezan, k a r pomeni, da so ugodne lege za v inograde na splošno b o l j 
obš i rne in številne. N a s l e d n j a razl ika j e v posestnih razmerah p r i 
vinogradih. P r i tem nas seveda ne zanima tol iko splošna posestna 
s t r u k t u r a , k a k o r delež vinogradov, k i niso v posesti domačinov. Za 
Slovenske gorice in Haloze vemo, da j e bi l t am zelo znaten delež 
v inogradov v veleposestniški last i ali pa v lasti t r d n e j š i h kmetov 
iz razmeroma odda l j en ih k r a j e v . V Bizel jskeh goricah so razmere 
b is tveno drugačne . Vinogradov, k i so bi l i do nedavnega v rokah 
veleposestev, j e bi lo v p r imer i s celoto zelo malo, in samo ta vele-
poses tva so imela nas t av l j en ih n e k a j v in ičar jev , še n a j v e č (10) na 
Bizel jskem. V ostalem p a t a p rede l v in i ča r j ev ne pozna. Vzorno 
u r e j e n i h vinogradov, k i so si j i h lahko ured i la veleposestva, j e 
t e d a j le p r a v malo. Šele kmeti js ike zad ruge (talko na Bize l j skem in 
* Dolga vegetacijska doba in topla poletja omogočata na posebno 
ugodnih, prisojnih legah, ki so zaščitene proti severu, celo gojenje smokev, 
kar priča majhen nasad posestnika Šribarja iz Orešja na Bizeljskem. 
v Pišecah) so začele v z a d n j i h letih nač r tna u r e j e v a t i nove sodobno 
u r e j e n e nasade. Vinogradi , tki j i h i m a j o v g r i čev ju posestniki iz 
ravnine , pa se ne r a z l i k u j e j o od ostalih, k i so v last i domačinov. 
Razmeroma n a j v e č vinogradov, k i niso v posesti domačinov, j e 
p r a v v onem pasu, k j e r so vinogradi n a j b o l j številni, t. j . po j užn ih 
pobočj ih Orl ice in Sremiča. Posestniki iz r a v n i n e svoje v inograde 
o b d e l u j e j o sami al i s pomočjo dn ina r j ev , n e da b i se v dobi n a j -
večjega dela v v inogradih za d a l j časa preseli l i v zidanice. 
S k o r a j le kmetska posest v inogradov j e bi la odločilne važnosti 
za n j i h o v znača j . V razl iko s Slovenskimi goricami v tem p rede lu 
ni bilo n ikol i vel ikopoteznega, s is tematičnega p r i l a g o j e v a n j a posa-
meznih vrs t v inske t r t e na p r i rodne osnove, k a r b i omogočilo p r i -
d e l o v a n j e b o l j kva l i t e tn ih vin. Pr i t em ne smemo pozabit i tudi 
posledic ve l ike v inogradniške kr ize ob koncu p r e j š n j e g a s to le t ja . 
Fi loksera , k i j e ogrozila š t a j e r sko vinogradništvo, se j e p rav na tem 
p o d r o č j u p r v a pojavi la , n a j p r e j v Kape lah leta 1881, od tu pa j e 
v n e k a j letih za j e l a vse Bizel jske gorice. Leta 1887 na Bizel jskem 
s k o r a j že ni b i lo več t rgatve . Poda tk i avs t r i j skega leks ikona občin 
za Š ta j e r sko iz leta 1900 pokažejo , da se j e površ ina v inogradov 
t e d a j si lno zmanjša la . Avs t r i j ske oblasti so z namenom, da z a j e z i j o 
ep idemi jo f i loksere, da le celo same posekat i mnogo vinogradov. Ko 
so po t e j ka t a s t ro f i na pobudo b ize l j skega r o j a k a , v inogradniškega 
s t r o k o v n j a k a Ivana Balona začeli v inograde obnav l j a t i na amer i šk ih 
podlagah tr te , j e bi lo poznavan je teh vrst še zelo nepopolno. K m e t j e 
so si iz trsnic, ki so bi le t e d a j us tanovl jene , nabav l j a l i nove sadike , 
k j e r k o l i so j i h dobili, in j i h cepili s p lemeni t imi vrs tami tr te , k i 
novi podlagi često niso ustrezale. Danes cenijo, da j e po v inogradih 
vsa j 40 vrst t rsne podlage in ne m a n j novih plemeni t ih vrst. V vnemi, 
da bi č i m p r e j obnovili svo j e vinograde, so t a k o povzročili, da t r sn i 
izbor danes povečini n i n a j b o l j e p r i l ago jen lokaln im pri l ikam. 7 
Z iz jemo onih vinogradov, k i so bili v lasti bivših veleposestnikov, 
j e ogromna večina osta l ih zasa jena z nesor i i ranimi vrs tami t r t . 
Čistih sor t i ran ih nasadov j e le p r a v malo. P r i t rga tv i del i jo g r o z d j e 
v g lavnem le na belo in črno. Večina vin, k i pridejo1 v promet z Bi-
ze l j skega , pa tudi od drugod s tega področ ja , so nesor t i rana vina. 
N a j b o l j r azš i r j ene zvrsti so modra f r a n k i n j a , moravna , plaveč, 
kavščina, ž lahtnina, k ra lov ina in l ipovščina, od plemeni t ih vrs t 
p redvsem laški rizling, pa tud i zeleni in muška tn i silvanec, šipon, 
m a n j pa j e renskega r izl inga in t raminca. Č e p r a v j e p r ide lek be l ih 
vin v celoti nekol iko večji , p r e v l a d u j e t a b o l j izrazi to le na Bizel j -
skem, k j e r j e sorazmerno tudi še n a j v e č so r t i r an ih vinogradov (v 
celoti pa venda r samo okrog 5 %). Stare, domače vrste t r te so n a 
splošno b o l j odporne in m a n j občut l j ive , zato' j i h n a j d e m o tudi v 
m a n j ugodnih legah. Ke r d a j e j o sorazmerno mnogo večj i p r ide l ek 
7 Andrej Veble, Stanje vinogradništva v brežiškem okraju. Naše go-
rice (5. letnik) 1938, str. 19. 
kot t u j e plemenite vrste, de la jo nj ihovemu sistematičnemu go jen ju 
še vedno močno konkurenco. Te okoliščine so vzrok, da vina iz 
Bizeljskih goric in celo iz samega Bizeljskega v povprečju ne do-
sežejo kvalitete vin iz Slovenskih goric. Toda posamezni vinogradi 
s sortirano t r to in skrbno obdelavo da je jo t u k a j vina, k i so vsaj 
tako dobra kot ona iz Slovenskih goric. Razen na Bizeljskem se 
pridela prav dobro belo in črno vino tudi okrog Pišec in Sromelj, 
pa tudi na Sremiču, k j e r pa rdeča in črna vina že prevladuje jo . 
Način obdelave vinogradov ni bistveno drugačen kot d r u g j e 
v subpanonski Sloveniji. Vinogradi so povsod le po pobočjih in 
v čisti kulturi , le tu in tam j e po vinogradih še prece j sadnega 
drev ja , a sko ra j le breskev, mnogo m a n j marelic in sliv. Da vino-
gradi dobro uspevajo, zahtevajo mnogo nege. V marcu se začne delo 
v vinogradih z rezjo in prvim kopanjem, kar t r a j a tudi še v april. 
Maja j e na vrsti rezanje t r t in škropl jenje , k i se po potrebi večkrat 
ponovi in t r a j a do konca ju l i ja , ko preneha rast t r te in delo v vino-
gradu začasno preneha. Mnogo dela pa j e zopet konec septembra, 
ko se začne trgatev, ki pa jo po možnosti odlagajo tudi na začetek 
oktobra, da grozdje čimbolj dozori. 
Težak problem vinogradništva j e sorazmerno' nizek donos. Trta 
j e v ogromni večini že zelo- stara, s a j z malimi izjemami izvira še iz 
dobe velike obnove v zadnj ih letih pre jšn jega stolet ja; stara je 
tore j 50 do 60 let. Četudi nekatere vrste izkazuje jo izredno žilavost 
in pri dobrem gnojenju in negi še danes dobro rodijo, se v celoti 
vedno bo l j kaže po jemanje rodnosti. Obnova vinogradov j e zato za 
n a d a l j n j i razvoj in procvit vinogradništva bistvenega pomena. Že 
da l j časa se poudar ja potreba po temeljit i preureditvi vinogradov; 
j e pa zvezana s celo vrsto težav.8 Nemara osnovna, na jveč ja ovira 
j e šibko gospodarsko s t an je večine vinogradnikov. Tam, k j e r j e vino 
najvažnejša, če ne skora j edina aktivna postavka v kmetskem go-
spodarstvu, j e posestnikom pač težko za več let izgubiti dohodek. 
Večjih površin vinogradov kot pol ha pa ima le malokdo. Poleg 
iega j e bilo r igolanje že pred vojno zelo draga stvar, za katero 
večina posestnikov ni imela nikoli potrebnega denar ja , s a j so bili 
povečini celo prisiljeni p roda ja t i vino že kmalu potem, ko je do-
zorelo, Podobno je s sistematično izbiro optimalnih leg za vinograde. 
Pr i velikem p r e u r e j a n j u in obnovi vinogradov po invaziji filoksere 
se je na to vse premalo pazilo, čeprav j e bil s tor jen določen korak 
napre j . Predvsem j e značilno, da so teda j opustili vinograde v mno-
gih m a n j sončnih legah in na slabših tleh ter j ih spremenili v n j ive 
in še več v travnike. Mars ikje po strmejših pobočjih v sipkih 
pliocenskih peskih so j ih opustili tudi zaradi plazovitosti, oziroma 
prehude erozije prsti, včasih celo v lepih sončnih legah. Podatki 
katastra pokažejo, da je vinogradništvo doseglo v tem predelu 
kulminacijo že pred invazijo filoksere. Od t eda j j e površina vino-
8 Andrej Veble, 1- c., str. 19. 
gradov stalno, čeprav rahlo padala. Za konkurenčno sposobnost vin 
iz Bizeljskih goric j e pomembno, čeprav negativno dejstvo, da j e 
kletarstvo še zelo primitivno. Skora j vsi hrami so še leseni, kar j e 
za kvaliteto vin seveda zelo neugodno. Ponekod so si skušali po-
magati s tem, da so vsekali kleti po pobočjih v sipke pliocenske 
peske, pr i čemer j e odpadla prehitra menjava temperature. Res pa 
je, da slabo kletarstvo ni imelo tolikega negativnega učinka, ke r se 
vino v veliki večini p roda ja že jeseni ali zgodaj pozimi, doma pa ga 
obdržijo posestniki le za domačo porabo. Proda jo vina so pred 
vojno oskrbovali vinski trgovci, danes pa pod je t j e »Vino« v Bre-
žicah. Deloma j e skrbela za prodajo vina pred vojno tudi vinarska 
zadruga na Bizeljskem. 
G o z d 
Gozd pomeni za kmetska gospodarstva posebno na Brežiški rav-
nini in v Bizeljskih goricah le malo. Delež na gozdnih površinah 
pri velikih, pa tudi pr i srednj ih posestnikih ni posebno velik, mali 
posestniki pa ga skora j nimajo. Več kot 5 ha gozda ima tudi od 
velikih posestnikov le malokateri. Poleg tega so gozdovi, k i so se 
obdržali po strmejših in osojnih pobočjih, v p rav slabem stanju . 
Le redka drevesa dosežejo normalno debelino, k a j t i ves prirastek 
se večinoma tako j poseka za drva. Pretirano zbi ranje l ist ja za stel jo 
ima za zelo slabo posledico, da se s tem odvzemajo gozdu hranilne 
snovi, ki j ih ni mogoče obnoviti. Isto vel ja za košnjo gozdne trave, 
ki j o j e po razredčenih gozdovih mars ik je precej . Proda ja lesa za 
posestnike sploh ni reden dohodek, s a j se povprečno proda le vsako 
generaci jo enkrat večja množina lesa. Skromno zalogo lesa skrbno 
čuvajo za hudo silo, ko ni mogoče prodati k a j drugega. Tako ima 
gozd za kmetska gospodarstva predvsem vrednost nekake železne 
rezerve, ki j o načnejo le ob izrednih pril ikah. Boljši negovani 
gozdovi so izkl jučno le na Orlici, medtem ko so v Dobravi skora j 
popolnoma posekani. To so gozdovi, ki so bili do nedavnega last 
graščin v Pišecah, Brežicah in na Bizeljskem, seda j pa so državna 
last. Za k nunsko gospodarstvo pr idejo le toliko v poštev, kolikor 
dobijo kmet je pri tem n e k a j zaslužka kot tovorniki ali gozdni 
delavci. 
Srednje Sotelsko 
To področje leži na obrobju goric, k i sestavl ja jo Hrvatsko 
Zagorje, k j e r le n e k a j večjih in širših dolin s svojimi ravnimi 
ploskvami prek in ja enolično gričevnato pokraj ino. Dolina Sotle, 
ki j e zadnja proti zahodu, j e že mejno področje k pokraj in i drugega 
tipa na n j en i desni strani. Tu j e svet že višji in mehke oblike reliefa 
vedno močneje izpodrivajo strmejša pobočja in zlasti izraziti gre-
beni iz litavskega apnenca, nanizani v smeri vzhod—zahod. Dolina 
Srednje Sotle odraža tudi v gospodarstvu svojo lego na stiku dveh 
različnih prirodnih pokrajin, pri čemer pa ostane vzhodna kompo-
nenta močnejša. 
V razliko z gričevjem na vzhodu in zahodu je dolina področje 
razmeroma obsežnih ravnih ploskev, saj j e široka tudi več kot 1 km 
na nekaterih sektorjih. Kakor j e bilo razvidno iz geomorfološkega 
orisa, zavzema sama aluvialna ravnica večji del te ravne ploskve. 
Nižje terase ob robu pa so le malo obsežne. To dejstvo je važno 
v zvezi s hidrografskiimi prilikami. Razen v pozni poletni dobi, ko 
je vodno stanje najnižje,9 se po vsakem večjem deževju dvigne 
gladina talne vode, kar pomeni, da postanejo tla vlažna. To pojas-
n ju j e , zakaj so razmeroma zelo veliki deli aluvialne ravnice stalno 
pod travnato odejo. Prst j e na tem travnatem področju razmeroma 
slaba in le plitva, boljša in debelejša je na višji terasi, ki je ne 
doseže več gladina talne vode in k j e r zato prevladujejo njive. 
Boljša je prst tudi ob robu gričevja, toda je že precej težja, ker se 
v njeni sestavi uveljavlja glina. Te j vrsti prsti pravijo domači 
ilovača, oni na višji terasi pa peščevka. Ves ravninski predel je 
danes povsem izkrčen za njive, travnike in pašnike, le še posamezna 
hrastova drevesa pričajo o prvotni vegetaciji. V gospodarskem po-
gledu so- naselja v dolini Sotle neločljivo povezana z gričevnatimi 
pobočji na desnem bregu in moremo gospodarsko izrabo v sami 
dolini razumeti le v povezavi z izrabo tal na bližnjih pobočjih. 
Kmetje iz ravnine imajo tam svoje vinograde in v mnogih primerih 
tudi njive, kmetje s pobočij pa imajo v ravnini travnike in deloma 
tudi njive. Pobočja, ki obrobljajo Sotelsko dolino na desni strani, 
9 Svetozar Ilešič, Vodni režimi v Jugoslaviji. Geografski Vestnik 1947, 
str. 83. 
so vsa močno razčlenjena v celo vrsto teras. Čeprav se le položno 
spuščajo proti Sotli, j e večjih sklenjenih ravnih ploskev le malo. 
Kulturno zemljišče, njive, t ravniki in vinogradi, j e po pobočjih 
pisano pomešano, toda v glavnem tako-, da v nižjem delu prevladu-
j e jo njive, v višjih legah pa se začnejo vinogradi. Podnebje v dolini 
Srednje Sotle ni bistveno drugačno kot v Bizeljskih goricah, vendar 
se poznajo razlike v tem, da j e tn n e k a j več padavin, vegetacijska 
doba pa se začne povprečno teden dni kasneje kot okoli Brežic. 
Isto vel ja seveda tudi za dozorevanje različnih kul turnih sadežev. 
Prst na pobočjih nad dolino- Sotle j e skora j povsod težka, gli-
nasta, l j u d j e j o imenuje jo ilovača ali smolenika. Za pšenico j e ta 
prst še dosti ugodna, pač pa ne p r i j a krompir ju . Peščene zemlje je 
po pobočjih malo, na jveč na apniških slemenih. Gozdna površina 
j e omejena na strma in osojna pobočja. Gozd sestavlja hrast in 
bukev, vendar j e na splošno v zelo slabem s tanju . 
Na takšen priro-dni okvir j e na Srednjem Sotelskem naslonjeno 
agrarno gospodarstvo. Značaj izrabe tal j e lepo razviden iz deleža 
posameznih zemljiških kategorij . Podatki za KLO Šempeter, Pol je 
in Podčetrtek, ki obsegajo vso desno stran doline Sotle, in za bl ižnje 
gričevje nam p o d a j o interesantno sliko. Pregled podatkov pokaže, 
da odpade v KLO Podčetrtek na n j ive 16,7 % površine, na t ravnike 
23,3%, na pašnike 11,6%, na vinograde 5,9% na gozd pa 38,6%. 
V KLO Pol je odpade na n j ive 23,8 %- vse površine, na vinograde 
3,0 %, na travnike 22,7 %-, na pašnike 19,1 % in na gozd 26,4 %. 
V KLO Buče odpade na n j ive 25,7 %, na travnike 23,6 %, na pašnike 
11,9%, na gozd 20,3 % in na vinograde 9,2%. V KLO Šempeter od-
pade na n j ive 21,3 % vse površine, na t ravnike 22,9 %-, na pašnike 
12,2%, na vinograd 3,6%, na gozd pa 36,9 %. Iz tega j e razvidno, 
d a j e celotna površina t r avn ikov več ja kot površ ina n j iv , površ ina 
pašn ikov obsega n e k a k o polovico površ ine t ravnikov, v inogradi p a 
obsega jo okrog če t r t ino do t r e t j i n o površ ine n j iv . R a z v o j izrabe 
ta l v zadn j ih s to letih j e t ud i tu p r a v ins t ruk t iven . Poda tk i za 
ka t a s t r sko občino Imeno p o k a ž e j o t ipično s l iko za predel , k i obsega 
v g lavnem ravnino ob Sotli in m a n j š i del v inogradniškega g r i čev ja 
na zahodu. Poda tk i za ka ta s t r sko občino V i r š t a n j p a pokaže jo 
p r i l i ke v n e k a j v iš jem gr ičevnatem obrob ju doline. 
Delež zemeljskih kategorij v odstotkih 
Kat. občina Leto Njive Travniki Pašniki Gozd Vinogradi Skupno 
Imeno . . . 1825 28,1 34,5 — 15,1 10,3 88 ,0 
1896 27,6 41 ,3 5 ,8 13,6 6 ,6 94 ,9 
1940 27 ,2 3 5 , 6 2 ,3 13,4 7 ,2 85,7 
Virštajn . . 1825 14,4 11,4 7 ,0 32,5 20 ,4 86,5 
1896 20,7 18,4 8,3 26 ,4 22,3 96,1 
1940 20 ,2 19,1 11,2 26 ,2 19,4 96,1 
Površ ina n j i v se j e v dolini za malenkost zman j ša l a , površ ina 
t r avn ikov nekol iko naras la , zman j ša l a se j e tud i površ ina gozdov 
in še b o l j vinogradov. Oči tno j e to re j , da so bi le p r e d sto leti 
možnosti za več je r a z š i r j e n j e obdelane površ ine izčrpane in se j e 
d a n a š n j e r a z m e r j e ustal i lo v g lavnem že t ak ra t . 
Posestna s t ruk tu ra , k i j e razvidna iz s p o d n j e tabele , v b is tvu 
ni dost i d rugačna k a k o r v Bize l j sk ih goricah ali na Brežiški ravnini . 
Odstotek posestev po posameznih kategorijah 
Povprečna 
KLO Od O do 2 ha Od 2 do 5 ha Od 5 do 10 ha Nad 10 ha velikost 
posestev 
Šempeter . . . 29,0 27,0 27,0 17,0 5,6 ha 
Polje . . . . 19,2 29,8 17,5 3,5 5,8 ha 
Podčetrtek . . 33,4 26,0 26,5 14,1 5,2 ha 
Buče . . . . 27,0 26,4 30,3 14,3 5,5 ha 
Kaže se, d a j e mal ih posestev pod 5 ha tudi tu v s a j polovica al i 
več, venda r so tud i več ja posestva od 5 do 10 ha t u k a j b o l j številna 
k a k o r v Bize l j sk ih goricah. Posestva nad 10 ha pa so b o l j redka . 
P r e v l a d a male posesti j e n a j b o l j izrazita v K L O Podčet r tek , pa 
tud i d rugod j e močna in ima za posledico t e ž n j o k a v t a r k i j i v po-
l jede ls tvu . 
Venda r so glede na posestno s t ruk tu ro p r e c e j š n j e razl ike med 
dolino Sotle same in obrobn im gr ičev jem. Navedbe za KLO Pol je , 
k i obsega pretežno dol ino in le man j š i del poboči j , še n a j b o l j e po-
nazoruje jo razmere v dolinskih naseljih. P rav malih posestnikov, 
kočarjev, ki imajo le do 2 ha zemlje, j e tu že znatno manj . Razum-
l j ivo je , da j e kočarjev, ki živijo v veliki meri od dnin, t u k a j m a n j 
kakor v vinorodnem gričevju, k j e r j e potreba po težakih večja. 
V obeh področjih pa so posledice male posesti iste. Večjih res trdnih 
kmetov j e pa na splošno tudi v dolini Soile malo, ka j t i upoštevati 
moramo, da je delež vinogradov v celoti manjš i kakor v Bizeljskih 
goricah. Zato tudi nekoliko manjša povprečna posest v ostalih 
Dele.z yozdx 
od cebtne poOršine 
Petež žita 
od njivskih površin 
dveh KLO ne pomeni, da j e tam gospodarsko s tanje kmetskih po-
sestev bistveno slabše, ke r j e v gričevju vinograd vendar zelo 
pomemben, ponekod glavni vir dohodkov (Virštanj). V celoti dolina 
s rednje Sotle ne izkazuje bo l j ugodnih posestnih razmer kakor 
Bizeljske gorice in v zvezi s prirodnim okoljem tudi t u k a j kmetsko 
gospodarstvo ni bistveno drugačno, čeprav so razlike že opazne. 
P o l j e d e l s t v o . Osnova vsemu poljedelstvu v ožjem smislu 
j e tudi na Srednjem Sotelskem koruza. V vseh KLO na tem pod-
ročju (Podčetrtek, Polje, Buče, Šempeter) j e z njo- posejana dobra 
polovica površine, odmerjene žitom. Vzroki za visok delež koruze 
so isti kakor v Bizeljskih goricah. Pšenice je sorazmerno n e k a j več, 
do ene četrtine posevkov žit, le v KLO Podčetrtek samo enajs t 
odstotkov, pač v zvezi z veliko agrarno gostoto. Same doline se 
pšenica izogiba, na jveč j o se je jo po nižjih, bo l j položnih pobočjih, 
k j e r j e prst tudi tež ja kakor v dolini. Rž, ječmen in oves zavzemajo 
le 5—7 % žitom odmerjene površine. Sejejo j ih tako v pobočjih 
kakor tudi v sami dolini. Skupa j zavzemajo žita okrog 60 % površine 
njiv, industr i jske rastline okrog 3 %-, povrtnine nekako eno petino, 
k rmske rastline pa okroglo eno šestino. Industr i jske rastline pome-
n i jo prav malo. Lan so sko ra j popolnoma opustili, pač pa u v a j a j o 
sončnice in oljno repico. Vrtnine imajo, kakor smo videli, p rav 
znaten pomen, toda devet desetin površine, k i j im j e odmer jena , 
odpade na n j ive k rompi r j a . Krompir uspeva predvsem po terasah 
v dolini Sotle, sadijo ga pa tudi po pobočjih, tam, k j e r j e prst b o l j 
peščena. V l judski p rehran i zavzema važno mesto in ga deloma 
p r o d a j a j o tudi na Hrvatsko. V p r imer jav i s površino pod žiti j e 
delež k rompi r j a na n j i vah p rece j večji kakor v Bizeljskih goricah. 
Od ostalih vrtnin g o j i j o na jveč fižol, zel je in vrtno zelenjavo. 
Krmilne rastline go j i j o na Srednjem Sotelskem v znatni meri, toda 
s k o r a j le deteljo, ki j e povsod vkl jučena v sistem ko lobar jen ja . 
Precejšen pomen pa imajo ostala krmila, repa, pesa in koren je . 
Tudi razni podsevki (korenje, buče) d a j e j o mnogo krmil, p rav 
tako tudi strniščni posevki, k i j ih s e j e jo približno na 15—20 % po-
vršine n j iv . 
S a d j a r s t v o . Ta panoga j e ob Sotli prav pomembna, ne toliko 
v sami dolini, kakor v b l ižnjem gričevju, ( k j e r s ad j e izborno uspeva. 
Na 100 ha kmet i j ske površine pr ide povprečno 60—70 sadnih dreves, 
v KLO Buče do 90, t o r e j celo n e k a j več kakor v Bizeljskih goricah. 
Približno polovica odpade na jablane, t r e t j ina na slive, od ostalih 
so še na jvažne jše h ruške in orehi, češenj in breskev pa j e p rav 
malo. Pred prvo' svetovno vojno so imele slive še dosti večji pomen. 
Tedaj so hodili sem kakor na Bizeljsko vsako leto številni Primorci 
in Furlani , ki so t u k a j nakupoval i in sušili slive. Danes slive kako r 
tudi jabolka p r o d a j a j o v svežem stanju , mnogo pa j ih skuha jo za 
žganje . Ko j e po prvi svetovni vojni nova meja pr imorskim ro jakom 
in Fur lanom zaprla pot v te predele, so se kme t j e vrgli na go jen je 
kval i te tnih jabolk za izvoz. Na jbo l j še vrste jabolk so našle t r g 
predvsem v Avstri j i , slabše vrste jabolk in tudi hrušk pa so pre-
delali v sadjevec, ki so ga prodaja l i predvsem v okolico Ce l j a . 
Ostalo sad je j e povsem lokalnega pomena. Pr i bol jš i organizacij i 
odvoza pa bi moglo da ja t i S redn je Sotelsko tudi p rece j zgodnjega 
sadja , j abo lk pa tudi češenj in breskev, k i t u k a j p r a v lepo uspe-
vajo. 
Z-i v i n o r e j a j e v dolini zelo pomembna panoga, za velik del 
posestnikov celo glavna. Osnova zanjo j e obilje t ravnikov in paš-
nikov v dolini, pa tudi precejšen pridelek krmilnih rastlin sploh. 
Trava j e v dolini povsod prav dobra, četudi t ravnikov ne go j i jo 
redno. 
Govedoreja j e zaradi obilice k rme važnejša kakor prašičereja , 
v celoti p rece j pomembnejša kakor ob Spodnji Sotli. Na 100 prebi-
valcev pr ide celo v KLO Podčetr tek in Št. Peter 50 glav goveje 
živine, v KLO Pol je in Buče, k i obsegata m a n j gričevja, celo čez 60, 
k a r vel ja tudi za vsa nasel ja v dolini sami, k j e r pride na 100 kme-
tovalcev celo do 70 glav goveje živine. Povprečno j e to re j goveje 
živine še enkra t več kakor na Bizeljskem, k j e r j e sicer značaj 
dol ine Sotle podoben. Pač pa j e usmer jenos t govedore je ista. N a j -
več r e d i j o k rave , volov p a le p rav malo. Sivopšenična pasma pa 
tudi t u k a j močno p r e v l a d u j e . Zaradi p rev lade male posesti j e raz-
uml j ivo , d a si m o r e j o vole za vsakoletno p r o d a j o redi t i le n a j v e č j i 
posestniki , pač pa so p red vo jno p r o d a j a l i p r e c e j mleka, k i ga j e 
o d k u p o v a l a p redvsem m l e k a r n a v Št. P e t r u in izdelovala sir in 
p resno maslo. 
Pelež vrtnin 
od njivs ke površine 
Pelež krnskih rastlin 
od njivske površine 
Le malo m a n j pomembna j e s v i n j e r e j a . Na 100 prebivalcev 
p r i d e v K L O P o l j e 74 prašičev, v K L O Podče t r t ek in Št. P e t e r pa 
samo 42 oziroma 53, k a r j e razuml j ivo , k e r j e v dol ini p r e c e j več 
n j i v in zato več možnosti za p r i d e l o v a n j e k r m s k i h rastl in. V gri-
č e v j u , k j e r j e pomembno vinogradništvo, r e d i j o prašiče predvsem 
za domačo p rehrano , k m e t j e iz dol ine p a r ed i jo praš iče v znatni 
mer i tud i za p r o d a j o . 
K o n j r e d i j o p r a v malo, s a j p r i d e j o na 100 prebiva lcev le š t i r je . 
Ker j e kisle t rave malo, j i h z bol j šo t r avo ni v redno rediti . Glavni 
vzrok p a je , da r e j a k o n j v prometne sv rhe ni več rentabi lna . Za 
vprego u p o r a b l j a j o predvsem krave , vole pa mnogo m a n j . V z a d n j i 
dob i i zpodr iva jo k o n j e tudi t r a k t o r j i , k i so se v ravnem delu do-
l ine že p r e c e j uvel javi l i . 
P r a v pomembno j e peru tn inars tvo . V K L O Pol je , k j e r se n a j -
b o l j e o d r a ž a j o p r i l i ke v dolini, p r ide n a 100 preb iva lcev p r e k o 
200 kokoši te r 25 r a c i n gosi, k a r j e že p r a v visoka številka. Na 
o z e m l j u ostalih t r e h K L O i z k a z u j e popis živine s k o r a j še e n k r a t 
m a n j pe ru tn ine , k e r j e p r ide lek žit v dolini znatno večj i k a k o r pa 
v g r ičev ju . Za p r o d a j o p r i d e v poštev živa peru tn ina , še b o l j pa 
j a j c a , k i so j i h p r e d vo jno izvažali v p r e c e j š n j i h množinah. P red 
vojno so gojili tudi zelo mnogo puranov za izvoz v Anglijo. Posebno 
za mala posestva je perutnina p rav važna. 
Ovac in koz sko ra j n ik j e r ne redijo. 
Vinogradništvo je povsod ob Sotli prav pomembno, za mnoge 
posestnike pa j e celo na jvažnejša panoga. Vinogradi se začen ja jo 
uvel javl ja t i po pobočjih v relativni višini vsa j 30 do 50 m nad rav-
nino ob Sotli. Nižjih leg se vinogradi ogibljejo, ker j im škodi megla, 
ki j e pomladi, včasih pa tudi poleti prav pogosta, vsaj v dopoldan-
skih urah. Vendar so vinogradi do relativne višine 80 do 100 m na 
splošno še podrejenega značaja. Šele nad to relativno višino začno 
vinogradi na s rednje strmih pobočjih prevladovati nad njivami in 
travniki, toda le redkokje se s t rnejo v večje komplekse. Ta kon-
centracija vinogradov j e le tam, k j e r se ugodno dopolnjuje več 
faktor jev , kakor v Imenski gorici, pod Križnim vrhom in nad Sre-
bernikom, zlasti pa na Virštanju. Tu so povsod bo l j izraziti grebeni 
iz litavskega apnenca z razmeroma debelo prst jo, ki pa ni preveč 
glinasta in se zaradi tega lažje segreje. Poleg tega so na teh pod-
ročjih pobočja obrnjena naravnost proti jugu. Na osojnih straneh 
se j e povečini ohranil gozd. Zpačaj vinogradov pa je sicer podoben 
kot v Bizeljskih goricah. Sortiranih vinogradov j e le prav malo, 
toda bela vina t u k a j močno prevladuje jo . V omenjenih optimalnih 
legah kvaliteta vin ne zaostaja dosti za bizeljskimi. Seveda pa j e 
takih leg t u k a j precej manj . Glavno vinogradniško področje na 
Sotelskem j e Virštanj, k j e r j e pridelovanje vina tako pomembno, 
da so mu ostale kmet i j ske panoge le v dopolnilo. Na Virštanju ni-
majo vinogradov le domačini, temveč tudi posestniki iz bl ižnj ih 
k ra jev , celo iz okolice Planine. Na Virštanju je tudi edino n e k a j 
vinogradov, ki p r ipada jo nekmetskim lastnikom iz Cel ja in Rogaške 
Slatine. Najbol jš i vinogradi so skora j v sklenjenem pasu v prisojnih 
legah v višini od 240 do 400 m, nižje lege pa so intenzivno izrabl jene 
za n j ive in travnike. Vino se j e prodajalo pred vojno največ v ru-
darski revir okrog Trbovelj , mnogo pa tudi v okolico Cel ja 'in 
Rogaške Slatine. 
Senovsko podolje 
Bizeljske gorice p r e h a j a j o zahodno od Zdol, med Sremičem in 
Orlico v pokra j ino drugega značaja, Senovsko podolje, ki obsega 
vse ozemlje med Bohorjem, Krškim hribovjem in Orlico. To j e 
področje s precej intenzivnim reliefom, k j e r so ravne ploskve 
omejene na mlade terase v dolini Save in na bo l j ali m a n j ohra-
n jene starejše terase, ki se v izrazito stopničasti obliki spuščajo 
k n j e j . Potoki, ki tečejo z Bohorja v Savo, so te terase v teku 
morfološkega razvoja že močno razrezali v vrsto slemen, k j e r pa 
se zaporedje terasnih nivojev še prav razločno opazi. Ti terasni 
ostanki po slemenih so ona področja, k j e r j e danes osredotočena 
večina nj ivske površine. Ta tipična slika, k i jo kaže v reliefu ves 
prede l zahodno od R a j h e n b u r g a in Senovega, j e vzhodno od tod 
nekol iko sp remenjena . Prepros to zapo red j e teras, k i se z n i ž u j e j o 
prot i savski dolini, j e t u izraženo le v viš j ih n ivoj ih , sicer pa j e 
t u k a j dominan tna poteza Teliefa podo l j e med vzhodnim deloma 
Bohor j a in severnim kr i lom Orlice, med Senovim in Podsredo, ter 
d r u g o podo l j e med severnim in južn im kr i lom Orlice, k i se od za-
hoda z a j e d a daleč v n j e n o osrčje , t. j . podol je med Raztezom in 
Pečicami. Severno podol je , izdelano pre težno v apnišk ih kameninah , 
j e mnogo m a n j razrezano, za rad i česar j e t u seveda tud i mnogo 
ugodnih ta l za n j i v e in t ravnike , k i ga p o k r i v a j o s k o r a j povsod. 
V j u ž n e m p o d o l j u j e vzhodni del ob Močniku, k i j e neposredni 
savski pr i tok , m o č n e j e razrezan k a k o r zahodni , k j e r j e v n ivo ju 
300—320 m dosti položnih slemen, k i so p re težno v n j i v a h in t r av -
nikih . Slemena iz t rš ih kamen in v n i ž j e m delu Senovskega podo l j a 
se vlečejo v smeri vzhod—zahod in niso pomembna samo v re l iefu , 
temveč tud i v kmet i j s tvu . Le na n j i h j e namreč n e k a j več vino-
gradov. Dol ine savskih p r i tokov so s k o r a j vse p r a v ozke, zato j e 
v n j i h p r a v malo k u l t u r n e površine, večinoma le t ravnik i . O pod-
n e b j u moremo sklepat i le posredno, k a j t i na vsem področ ju ni 
nobene meteorološke pos ta je . Glede n a to, da se začne vegetac i j ska 
doba ob Savi v s a j n e k a j dni k a s n e j e k a k o r v Brežiški ravnini , više 
p ro t i B o h o r j u pa tudi teden al i več dn i kasne j e , smemo sklepati , da 
so raz l ike vendar že opazne. N a j b o l j š o s l iko o z n a č a j u iz rabe tal si 
moremo t u d i za to p o d r o č j e us tvar i t i iz navedb o deležu posameznih 
zeml j i šk ih ka tegor i j , k a k o r ga kaže s p o d n j a tabela . 
Delež posameznih zemljiških kategorij v odstotkih 
KLO Njive Travniki Pašniki Gozd Vinogradi 
Blanca . . 28,8 17,7 7,8 45,6 2,4 
Rajhenburg . . 21,9 16,1 8,1 39,7 2,4 
Zabukovje . . 12.1 18,5 8,8 55,7 2,7 
Pok 1 e k - Lesko v ec . . . . 12,5 18,7 16,5 55,5 1,9 
Dovško . . 10,8 10,0 18,7 57,4 2,4 
Senovo . . 13,4 16,1 8,1 48,4 1,3 
Veliki kamen . . . . . . 14,3 14,4 19,4 48,2 1,2 
Veternik (bivši) . • • . . 5,7 11,1 16,1 65,3 0,7 
Pečice • - 11,4 11,0 12,4 22,3 1,2 
Stolovnik . . 23,0 19,6 8,7 43,6 1,2 
Tabe la t a k o j pokaže, d a j e delež gozdnih t a l povsod že zelo 
močan, s a j j e gozda povsod več ko t 40 % vse površine. Seveda j e pa 
res, da sega del ozemlja posameznih K L O še visoko v gozdnata 
poboč ja Bohor ja , venda r i zkazu j e tudi K L O Blanca s k o r a j polovico 
površ ine pod gozdno odejo . Vzporedno s tem ras te pomen gozda 
v kmetskem. gospodars tvu. Delež n j i v ske površ ine j e na splošno 
n iž j i k a k o r na Brežiški r avn in i in se suče med 10—15 % vse povr -
šine. D o 20 % ali n e k a j čez se dvigne le v K L O Blanca in R a j h e n -
burg , k a t e r a s ta obsegala še n a j n i ž j e terase ob Savi, k i so dosti 
m a n j razrezane. Bivši K L O Veternik , k i j e p reds tavn ik razmer 
v v iš j ih legah, pa i z k a z u j e celo pod 10% n j i v s k e površine. Pomen 
n j i v skega zemlj išča za s t r u k t u r o kmet sk ih posestev p a b o l j e p r ikaže 
n j e g o v o površ insko r a z m e r j e d o t r avn ikov in pašnikov. V bivšem 
K L O Vetern ik j e t r a v n i k o v d v a k r a t tol iko k o t n j i v , in pašnikov 
s k o r a j t r i k r a t toliko. R a z m e r j e med površino n j i v in t r avna to po-
vršino j e t e d a j s k o r a j 1 :5, t. j . r a zmer j e , k i ga v g lavnem izkazu-
j e j o t u d i vsi v iš j i zase lk i pod Bohor jem. Zelo močen delež t r av -
na tega sveta kaže jo tudi K L O Zabukovje , Dovško in Poklek-Lesko-
vec, k j e r j e t r a v n i k o v n e k a j več kot n j i v , s k u p a j s pašnik i pa celo 
t r ik ra t več. Delež t r avna t ega sveta pr i n j i h j e zato t a k o znaten, k e r 
sega n j i h o v a površ ina visoko v poboč j e Bohor ja , k j e r j e malo n j i v , 
pa dost i t r avn ikov in še več pašnikov. Več n j i v k a k o r t r avn ikov j e 
edino v K L O Blanca in R a j h e n b u r g , venda r j e s k u p a j s pašnik i 
t r a v n a t a površina še vedno več ja k a k o r n j iv ska . R a z m e r j e med 
n j i v s k o in t r a v n a t o površ ino ima t u k a j za preso jo z n a č a j a kmet -
skega gospodarstva tem b o l j rea lno vrednost , k e r j e delež vino-
g r a d o v le p r a v m a j h e n . 
D r u g a č n e k a k o r v Bize l j skem gr i čev ju so v Senovskem podo l ju 
tudi ekonomske razmere kme t sk ih posestev. Povprečna velikost 
poses tev j e p r e c e j več j a k a k o r v Bizel jskih gor icah tudi v n iž jem 
svetu, posebno pa na ozeml ju KLO, k i so segali visoko n a gozdnata 
poibočja Bohor ja . Tud i r a z m e r j e med posameznimi ka t ego r i j ami 
posestev j e t u k a j p r e c e j d rugačno k a k o r v v inorodnih Bizel jskih 
goricah, k a r nazorno pokaže s p o d n j a tabela . 
Delež posestev po kategorijah 
Povprečna 
KLO O d O do 2 ha Od 2 do 5 ha Od 5 do 10 ha Nad 10 ha vel ikost 
posestev 
Blanca . . . . 21,9 24,2 24,5 22,1 6,6 ha 
Rajhenburg ' . 30,4 28,4 22,9 18,3 5,4 ha 
Zabukovje . . 22,3 22,3 16,1 29,3 10,1 ha 
Poklek-
Leskovec . . 26,2 22,1 23,5 28,2 8,5 ha 
Dovško • • — 12,6 37,9 57,9 12,4 ha 
Senovo . . • . 44,3 21,6 23,5 28,2 8,5 ha 
Veliki kamen . 21,8 29,8 25,9 22,5 3,9 ha 
Pečice . • . . 15,1 26,4 27,4 31,1 7,8 ha 
Stolovnik • • 9,0 25,2 25,8 40,0 9,5 ha 
Zlasti j e pomembno, d a j e delež p r a v mal ih posestev do 2 ha t u k a j 
veliko m a n j š i k a k o r na Brežiški ravnin i a l i celo v Bizel jskih go-
ricah, razen tam, k j e r j e znaten delež neag ra rnega ali po lagra rnega 
prebivals tva , k i s icer ne živi od kmet i j s tva , toda v gospodin jsk i 
skupnost i s kmetsk imi d ruž inami in j im t a k o omogoča obs to j na 
m a n j š i h posestvih (KLO Senovo in R a j h e n b u r g ) . V ostal ih K L O pa 
j e povsod že nad polovico posestev, k i i m a j o nad 5 h a zemlje , ozi-
roma povpre rčno eno če t r t ino takih , k i i m a j o n a d 10 ha. Za po-
membne j šo p r o d a j o p r i d e j o v poštev le posestva nad 5 ha, k e r 
v inogradov v t em p r e d e l u že n i več mnogo. M a n j š a posestva usmer-
j a j o svo jo po l j ede l sko p ro i zvodn jo p r edvsem v samooskrbo s h r a -
nili, med ka te r imi s ta k o r u z a in k rompi r n a j v a ž n e j š a . Sicer pa p r i d e 
pr i n j i h za p r o d a j o v poštev v prv i vrst i živina, ne toliko govedo 
kot prašiči , p a de loma j a j c a , s a d j e in k rompi r . P r i večj ih posest-
nikih, k i žita p r a v t a k o ne p r i d e l a j o več k a k o r za svojo porabo, 
d a j e g lavni dohodek p r o d a j a volov, pa tudi prašičev, s ad j a , j a j c in 
n e k a j lesa. 
Vpogled v r azmere med posameznimi zeml j i šk imi k a t e g o r i j a m i 
za ista le ta v preteklost i , k a k o r j e b i lo to podano že v p r e j š n j i h 
poglav j ih , pokaže v g l avnem enake tendence v r azvo ju . Od ka t a -
s t r sk ih občin, k i so b i le izbrane za p r i m e r j a v o na spodn j i tabel i , 
p o k a ž e j o poda tk i za ka tas t r sko občino Blanca r azmere v svetu 
n a j n i ž j i h t e ras ob Savi, poda tk i za ka t a s t r sko občino Zgorn j i Le-
skovec razmere v n iž j em de lu gr ičevja , poda tk i za ka tas t r sk i občini 
Z a b u k o v j e in zlasti Vetern ik pa razmere v v iš jem sve tu pod Bo-
hor j eu i oziroma na n j e g o v i h pobočj ih , p o d a t k i za ka tas t r sko občino 
Veliki k a m e n pa r azmere v podo l ju med Senovim in Podsredo. 
Delež kulturnih kategorij od vse površine v odstotkih 
KLO Leto Njive Travniki Pašniki Gozd Vinogradi Skupaj 
Blanca . . • . 1825 23 ,4 13,9 16,7 36,1 0,3 84 ,8 
1896 27 ,3 16,5 5 ,9 37 ,6 0 ,2 87 ,5 
1940 27 ,2 16,5 6 ,0 37 ,1 0 ,1 86 ,9 
Zg. Leskovec . . 1825 15,6 14,8 7,9 53 ,0 3,3 94 ,6 
1896 15,5 15,2 6 ,3 53,6 6,0 96 ,6 
1940 17,2 16,9 6 ,6 50 ,0 6,0 96,7 
Zabukovje • • . 1825 10,5 11,0 6,9 68,0 0 ,3 96,7 
1896 12,6 13,8 4 ,9 66 ,0 0 ,8 98 ,1 
1940 13,2 14,2 , 5,7 64,5 0 ,5 98,1 
Veternik . • • . 1825 10,0 6,3 14,1 65 ,4 1,5 97 ,3 
1896 10,1 7,7 14,6 65,2 1,0 97 ,6 
1940 9,9 7,8 15,2 64 ,8 0 ,8 98 ,5 
Veliki kamen . . 1825 20 ,4 17,6 18,8 34,6 4 ,4 95 ,8 
1896 24,7 23,3 16,0 30,7 1,5 96 ,3 
1940 25 ,0 25,3 14,3 29,0 2,1 95,7 
4 Geografski zbornik 49 
Pokaže se, da j e površina n j i v v zadnj ih sto letih narasla, ven-
d a r ne posebno izdatno, na jveč za eno četrt ino; edino pr i katas t rski 
občini Veternik, k i obsega že višj i svet, delež n j i v stagnira. Krčenje 
gozda se j e nadal jevalo vse do danes, toda površin, k i bi se dale 
s pr idom pridobit i za nj ive, s k o r a j že ni več. Isto ve l ja za t ravnike, 
ka ter ih površina se j e tudi le malo dvignila, pr i KLO Veternik pa 
celo padla. Razmeroma m a j h n o naraščanje ne pomeni, da v t e j dobi 
n e bi bila narasla potreba po povečanju n j ivskih površin ali t rav-
nikov, temveč j e izraz dejstva, da j e bil pr imeren svet že pred sto 
leti sko ra j povsem izrabl jen. Nj ive so danes posebno v višinah često 
v t ako strmih legah, da bi se j i h racionalno kmeti js tvo sploh iz-
ognilo. Razumlj ivo je, da se j e površina pašnikov nekoliko zmanj -
šala, ka r gre na račun opuščanja paše. Gozdna površina se j e na 
splošno povsod zmanjšala, pa tudi ne bistveno. Pri vinogradih opa-
zimo tam, k j e r so še v kr i t ičnih legah, p rece j šn je zman j šan je (KLO 
Blanca, Veternik), povečal pa se j e nekoliko obseg vinogradov v 
ka tas t rsk i občini Leskovec, k j e r j e za vinograde n e k a j ugodnejših 
leg. V celoti se j e ku l tu rna površina p rav malo povečala. Razmer je 
med posameznimi zemljiškimi ka tegor i jami se j e v zadnj ih sto letih 
nekako ustalilo in ne kaže, da bi ga bilo mogoče v bodoče še k a j 
bistveno spremeniti . Delež gozda j e res še znaten, toda drži se v 
glavnem le na osojnih in strmih pobočjih, k j e r ga ni kazalo odstra-
niti, ker čuva prst po slemenih in pobočjih p red prehudo erozijo. 
Tudi v višj ih legah po Bohor ju so ravne ploskve že izkoriščene, 
strma pobočja pa sko ra j niso za drugo kot za gozd, ki t u k a j v 
kmetskem gospodarstvu p r ece j pomeni. Zdi se, da pr i smotrnem 
gospoda r j en ju ne bo umestno forsirati k r č e n j a gozda oziroma spre-
min j a t i t ravnike v nj ive. P r e j b i kazalo celo opustiti n j ive mars ik je 
na strminah Bohorja , k j e r j e donos itak le skromen. Pa tudi v niž-
j e m gr ičevju j e mnogo n j iv v b o l j strmih pobočjih, k i b i bi la za 
t ravnike dosti bo l j pr imerna. 
P o l j e d e l s t v o kaže v Senovskem podol ju že dosti več sub-
alpskih potez kakor v Bizel jskih goricah ali na Brežiški ravnini. 
Delež žit med nj ivskimi ku l tu rami se suče med 50 in 55 %, čez 60 % 
pa se dvigne le v višinskih predelih, k j e r gre povečanje na račun 
zmanjšanega deleža krmilnih rastlin, k i ga pa v živinoreji kompen-
z i r a jo obsežne t ravnate površine. Sicer pa j e delež krmilnih rastlin 
in vrtnin na tem področju že p rece j višji kakor na Brežiški ravnini, 
v čemer se kaže pr ib l iževanje pri l ikam v osrednj i Sloveniji. 
Prehod v subalpske pr i l ike se kaže na j lepše v deležu posa-
meznih vrst žit od celotne žitu odmer jene površine. Pšenica zavzema 
v viseh KLO od ene čet r t ine do ene petine z žitom posejane povr-
šine, toda delež koruze j e p rece j manjš i k a k o r na Brežiški ravnini, 
povsod pod 40 %, j e pa povečini še nekoliko močnejši kakor delež 
pšenice, ki prevlada le na ozemlju KLO Veliki kamen. Močnejši 
delež k a k o r na Brežiški ravnini in v Bizeljskih goricah imajo tudi 
ostala žita, rž 7—9 %, ječmen 8—14 %, oves 6—13 % žitne površine. 
Pšenico se je jo bol j na težki zemlji, slinovki ali ilovki po gričevju, 
pa tudi na nekoliko m a n j težki prsti — prhlici — po prodnih savskih 
terasah. Po dolinah seje jo na jveč koruzo, ki pa uspeva tudi sicer 
povsod razen v na jv i š j ih legah pod Bohorjem. Pridelek žit k r i j e 
v glavnem le domače potrebe, kolikor se boljša pšenična moka ni 
celo uvažala. Sicer pa j e v l judski prehrani koruza prav tako važna 
kakor v Bizeljskih goricah. Delež vrtnin, predvsem krompir ja , j e 
Delež Koruze 
od vseh žit 
Delei pšenice 
od vseh žit 
vedno bo l j pomemben, čim da l je gremo proti zahodu. V KLO Dov-
ško in Veliki kamen j e vrtninam odmerjena okrog ena šestina vse 
nj ivske površine, v KLO Poklek-Leskovec in Zabukovje pa že ena 
t re t j ina do ena četrtina. Močnejši delež vrtnin v KLO Senovo j e 
seveda posledica večjega deleža neagrarnega prebivalstva, ki do-
vede do večje porabe krompir ja . Sorazmerno je močnejši delež 
vrtnin tudi v KLO Rajhenburg in Blanca, k j e r ta moment podkrepi 
še prisotnost prodnih teras ob Savi, ki so za pridelovanje k rompi r j a 
posebno ugodne in k j e r j e tudi možnost udobnega odvoza po že-
leznici. Posebno instruktivno je razmerje med površinami, odmer-
jenimi k rompi r ju in žitom, kar lepo odraža prehod v osrednje-
slovenske prilike. Medtem ko je na Brežiški ravnini na splošno 5 : 1 
do 7 : 1, se tu zmanjša okroglo na 3 : 1. Industr i jske rastline nimajo 
v gospodarstvu kakega večjega pomena. Njihov delež od n j ivske 
površine znaša 1—3 %. Goj i jo le lan, čeprav j e lanena obleka za 
vsakdanjo nošo, ki j e pred 50 in več leti še prevladovala, danes sko-
r a j popolnoma izginila; domače platno se uporabl ja le prav malo. 
Sončnic goj i jo v čistih nasadih zelo malo, četudi so sicer med 
koruzo in krompir jem zastopane povsod v nižjih legah. Ol jne repice 
4* 51 
pred vojno skora j poznali niso in se je začela uve l jav l ja t i šele 
v zadnj ih letih. Krmilne rastline dobivajo v zadnj ih desetletj ih 
stalno na pomenu. Predvsem goj i jo razne vrste dete l je in lucerne, 
ki j im j e odmerjeno povprečno dve t re t j in i površine pod krmilnimi 
rastlinami. Vedno več pa sadijo tudi peso, repo in krmsko korenje . 
K zalogi krmil za živino prispevajo precej strniščni posevki, kate-
rim j e odmerjena petina do četrt ina n j iv v nižjih predelih, v višjih 
na Bohorju pa precej man j , k e r j e vegetacijska doba kra jša . 
Krmska pesa, repa in korenje s k o r a j popolnoma prev laduje jo med 
strniščnimi kulturami. A j d e se je jo sicer neka j več kakor v Bizelj-
skih goricah, v glavnem v s rednjem pasu gričevja, toda za prehrano 
nima posebnega pomena. 
S a d j a r s t v o v Senovskem podolju j e precej m a n j pomembno 
kakor v Bizeljskih goricah. Skora j v vseh KLO pride na 100 ha 
kmet i j ske površine le 30 do 40 sadnih dreves, to re j skora j polovico 
manj . Samo KLO Dovško in Zabukovje izkazujeta večji delež. 
Manjši delež sadnega d rev j a pod Bohorjem j e izraz nekoliko m a n j 
toplega poletja, pa seveda tudi prece j večjih višinskih razlik v tem 
predelu. Zaradi tega j e delež na jbo l j odporne vrste — jablan — 
t u k a j še večji kakor v Bizeljskih goricah, s a j znaša polovico do dve 
t re t j in i vsega sadnega drev ja . Vzporedno s tem se močno zmanjša 
delež sliv,ki j ih j e povsod, razen v najniž jem delu ob Savi, m a n j 
kakor hrušk, ki so po številu na drugem mestu (povprečno sedmina 
sadnega drevja). Od ostalega sadnega d rev ja pomenijo neka j še 
orehi in češnje, breskev goj i jo več šele v zadnj ih letih, toda le 
v nižjem pasu ob Savi. Za proda jo pr idejo v poštev skora j le ja -
bolka iz gričevja pod Bohorjem. Na splošno imajo posestniki precej 
boljših vrst, ka r seveda pomen sadja za prodajo še dvigne. Proda ja 
jabolk j e za marsikaterega posestnika pomembno dopolnilo n je -
govih dohodkov. Veliko jabolk in hrušk predelajo tudi v sadjevec, 
slive pa p roda j a jo neka j sveže, še več j ih predelajo za žganje. 
V i n o g r a d n i š t v o je v Senovskem podolju postranska pa-
noga kmetijstva, kar pa ne pomeni, da ne bi za posamezne posest-
nike, ki imajo neka j vinogradov, p roda ja vina bila prav dobrodošlo 
dopolnilo v bilanci njegovega gospodarstva. Vinogradi so na splošno 
malo obsežni in se drži jo le nekaterih izredno ugodnih leg v nižjem 
gričevju. V višino pod Bohorjem sežejo največ do 500 m. V glavnem 
so nanizani vinogradi v dveh ožjih pasovih. Prvi pas spremlja južna 
apniška pobočja Bohorja od Reštanja pa vse do Podsrede. Toda 
bol j s t rnjeni so le pri Gor janah nad Koprivnico, k j e r za domačine 
res tudi mnogo pomenijo v celotnem gospodarstvu. Precej vino-
gradov, četudi le majhnih , imajo t u k a j tudi nekateri večji posest-
niki iz sosednjih vasi. Drugi pas vinogradov pa j e po bo l j izrazitih 
in n e k a j višjih grebenih iz apnenca, od Zigerskega vrha preko Ka-
lišovca in Armeza do južnih pobočij severnega krila Orlice okrog 
Križ in Pečic. Nižjega sveta ob Savi se vinogradi izogibajo zaradi 
nevarnosti megle. V toplejših in bo l j sončnih letih j e vino iz n a j -
lepših leg sposobno tudi za p r o d a j o v druga področja , toda v že 
nekoliko b o l j hladnih let ih more zadovoljit i l e domači komzum. 
Rdeča vina v Senovskem podolju močno p rev ladu je jo , četudi ne 
m a n j k a povsem tudi belih vin. Vinogradi so v glavnem precej s tar i , 
s k o r a j vsi nesortirani, k a r seveda ne more vplivati ugodno na k v a -
liteto vin. Značilno je , da ima j o nekater i t rdnejš i posestniki svo je 
vinograde tudi v zahodnem delu Bizeljskih goric, predvsem na 
Sremiču. 
Ž i v i n o r e j a . Znaten pomen, k i ga ima živinoreja v kmetskem 
gospodarstvu Brežiške ravnine, se t u k a j še s topn ju je , s a j postane 
živinoreja glavna kmet i j ska panoga, tako kako r j e tudi sicer v vsej 
subalpski Sloveniji. Pr i tem pa živinoreja zgubi postopno tudi oni 
značilni subpanonski znača j is poudarkom na sv in je re j i in močnem 
perutninars tvu ter se usmeri vedno bo l j izrazito v r e jo goveda. 
G o v e d o r e j a j e tu že tako močna, da število glav govedi na 
100 prebivalcev doseže povpreček za Slovenijo. V večini KLO pr ide 
na 100 prebivalcev 50—65 glav, razen v KLO Ra jhenburg in Senovo, 
nekoliko m a n j tudi v KLO Blanca, Dovško in Poklek-Leskovec. Če 
p r imer jamo število goveje živine le z agrarnim prebivalstvom, pa 
se dvignejo številke v večini KLO do 70, ponekod celo še več. Na 
tem ozemlju pa ne zraste samo pomen govedoreje, temveč j e tudi 
drugače usmer jena . Delež k r a v j e p rece j manjš i kakor na Brežiški 
ravnini a l i v Bizeljskih goricah in se suče od ene t r e t j ine do dveh 
petin, po drugi strani pa je značilno, da j e delež volov t u k a j iz-
da tno večji in se suče od ene petine do ene t re t j ine . V tem se izra-
ža jo razl ike v načinu izrabe tal, k ako r tud i v posestni s t ruktur i . 
Deilež vsa j s r edn je velikih posestev j e t u k a j p rece j večji kakor na 
pr imer v Bizeljskih goricah, in na teh r a j e redi jo t o l e za p r o d a j o 
k a k o r pa krave, k a j t i kakšne trgovsko pomembne predelave mleka 
predel ne pozna, čeprav se mleko iz k ra jev , ki so bliže železnici, 
deloma tudi p roda ja . V zvezi s tem j e značilno, da se pod Bohor jem 
krave mnogo m a n j u p o r a b l j a j o kot vprežna živina, s a j j e volov 
v glavnem dovolj. V večini pr imerov število volov dosega število 
k r a v ali j i h celo rahlo preseže, v veliko razl iko z Bizeljskimi gori-
cami, k j e r j e v vinorodnem gr ičev ju k r a v povprečno desetkra t več 
kako r volov. Na splošno1 j e vzre ja volov za p roda jo povsod glavna 
skrb posestnikov. Manjši posestniki običa jno kup i jo junce, k i j ih 
u p o r a b l j a j o nato za delo, potem spitajo in prodajo , večji posestniki 
pa gledajo, da si vsako leto p r i r ed i jo toliko pomladka, da more jo 
spitati par volov. Ta razmeroma močna govedoreja se nas lanja na 
p rece j šn jo površino t ravnatega sveta, v p rav izdatni meri pa tudi 
na krmi lne rastline, četudi j e res, da j ih upo rab l j a jo v glavnem le 
za k r a v e in p i t an je volov. 
S v i l i j e r e j a j e v Senovskem podol ju še vedno zelo pomem-
ben del živinoreje, čeprav j o govedoreja po pomenu prekaša, vsa j 
pr i večj ih posestnikih. Pr i mal ih posestnikih pa j e običajno p roda ja 
prašičev važnejša kakor p r o d a j a goveje živine. Razen v KLO Ra j -
henburg in Senovo, k j e r redi prašiče tudi znaten del neagrarnega 
prebivalstva, število prašičev povprečno za eno petino zaosta ja za 
številom goveje živine. P r i m e r j a v a števila prašičev na 100 prebi-
valcev kaže, da delež niti n i dosti manjš i kakor v Bizeljskih go-
ricah in se suče med 35 in 45. Če upoštevamo le agrarno prebival-
stvo, znaša celo od 60 do 80 prašičev na 100 agrarnih prebivalcev, 
zmanjša pa se na ozemlju KLO, k i segajo više na Bohor ali na 
Orlico, povprečno na 40 do 50 (KLO Veliki kamen, Zabukovje, 
Poklek-Leskovec, Pečice). Prašiče povsod p roda ja jo , vendar b o l j 
pi tance kot pa pu j ske . Za p i t a n j e prašičev pr ide jo v poštev pred-
vsem krmilne rastline in otrobi, koruza pa le malo. 
O v č e r e j a pomeni tud i v Senovskem podol ju za gospodarstvo 
p rav malo, vendar sorazmerno več kako r v Bizeljskih goricah. Ve-
zana j e na obsežen delež pašniške površine po s t rminah Bohorja , 
k j e r i zkazu je jo KLO, ki segajo sem, od 7 do 12 ovac na 100 prebi-
valcev. De jansko j e ta številka više po pobočjih Bohorja še večja. 
Število ovac po nižjem svetu bliže Savi pa j e prav tako nepo-
membno k a k o r na Brežiški ravnini. Ovce go j i jo na Bohor j u pred-
vsem zato, ker lahko izrabi jo tud i bo l j strme pašnike po pobočjih, 
kamor goveda ne puščajo. Poleg tega pa skromno število ovac go-
veda pr i zimski krmi dosti ne p r ik ra j ša , d a j e pa vendar n e k a j 
volne za domačo porabo. 
Konje redi jo tudi pod Bohor jem malo. Na 100 prebivalcev pr ide 
3 do 5 kon j , t o re j približno toliko kakor v Bizeljskih goricah. Voli 
so kot vprežna- živina v pretežno gričevnatem svetu dosti važnejši 
celo v nižj ih legah, tem b o l j pa više na Bohorju. Poleg tega pa so 
mnogo b o l j vsestransko uporabni in gospodarsko b o l j rentabilni. 
P e r u t n i n a r s t v o j e običajno dopolnilo kmet i j sk ih obratov, 
vendar ni t ako pomembno k a k o r na Brežiški ravnini, s a j pr ide na 
100 prebivalcev le okrog 80 do 120 živali, pa tudi na 100 agrarnih 
prebivalcev ne več kako r 150. Pomembnejše je1 perutninarstvo v 
n iž j ih legah, k j e r j e več nj iv . Tu i m a j o j a j c a tudi precejšen pomen 
za prodajo , posebno glede na b l ižn je industr i jske ali rudarske k r a j e 
(Senovo, Rajhenburg , Sevnica). Deloma se p roda j a tudi živa pe-
rutnina. 
G o z d j e za kmetsko gospodarstvo p rece j važen, ke r j e sko ra j 
vsa gozdna površina na tem področju v kmetski posesti in j e tudi 
s t an j e gozdov bol jše k a k o r v Bizeljskih goricah. P roda j a lesa pride 
v poštev celo za posestnike iz nižjega dela gričevja, seveda ne vsako 
leto. Redno pa p r o d a j a j o les, predvsem drva in jamski les, k m e t j e 
iz višjih zaselkov po Bohorju, k j e r les ni dosti m a n j pomemben 
kakor živina. Glavni potrošnik mehkega lesa j e premogovnik na 
Senovem, neka j pa ga tudi predelajo lokalne žage. Sicer pa so za 
prodajo drva precej pomembnejša, ke r j e iglastega gozda tudi v 
višjih legah na Bohorju le malo. 
Kozjansko 
Kozjansko obsega pas s rednje visokega gričevja v terciarnih 
kameninah nekdanjega sinklinalnega podolja med bo l j kompaktnim 
masivom pretežno apniškega Bohorja na jugu in višjimi vzpetinami 
Rudnice na severu. Prehod v značilnosti subalpinske Slovenije se 
t u k a j izrazito pozna. Razlika med Bučami in Planino je že bistvena. 
Medtem ko j e okolica Buč še vinorodniško področje, j e okolica 
Planine že izrazito živinorejski predel. 
Skladno z morfološkim razvojem je glavna poteza reliefa na 
Kozjanskem postopno zniževanje gričevja proti vzhodu, ne toliko 
zmanjševanje razlik med dolinami in slemeni, kakor postopno zni-
ževanje terena na sploh. Ta reliefni okvir us tvar ja tudi pogoje za 
lokalne variaci je podnebja, ka tere pa moremo ugotoviti sko ra j le 
po vegetaciji, ke r nam podatki meteorološke postaje v Zusmu po-
vedo n e k a j o padavinah, o temperaturi pa prav ničesar. V gričevju 
med Bistrico in Sotlo j e v prisojnih legah hrast še v prevladi, proti 
zahodu okrog Dobjega in Planine pa j e že izjema in na njegovo 
mesto stopi tudi v prisojnih legah bukev, ki popolnoma prevlada 
v osojnih legah. V večjih višinah (nad 600 in 700 m) se po Rudnici, 
predvsem pa po severnih pobočjih Bohorja, že po jav i jo tudi iglavci. 
Vendar pa j e le malo kompleksov čistih iglavcev, a še ti so bili 
umetno nasajeni. V prirodni vegetaciji pa so iglavci, predvsem 
smreke, povsod v višjih legah pomešani z listavci. Očitno je torej , 
da imajo okolica Planine in višja pobočja Bohorja in Rudnice 
precej ostrejše podnebje, zlasti hladnejše polet je, kot pa Buče, ki 
so na široko odprte proti dolini Sotle. Nemara najlepše i lustrira 
ostrejšo klimo na zahodu dejstvo, da nastopi pomlad okrog Planine 
skora j dva tedna kasneje kako r ob Srednj i Sotli in več kakor tr i 
tedne kasne je kot v okolici Brežic. Celo v dolini Srednje Bistrice 
med Pilštanjem in Podsredo nastopi po izkušnj i domačinov pomlad 
povprečno dva tedna kasneje kakor v Pišecah t ako j o n k r a j Orlice. 
Prst j e v tem živahem reliefu, k i obsega tudi različno kame-
ninsko osnovo, od predela do predela zelo različna. V nižjem svetu 
med Bohorjem in Budnico je prst povečini s rednje težka ilovka ali 
ilovača, ponekod tudi n e k a j lažja lapornica, na j t ež ja prst j e v dolo-
mitnem in apniškem gričevju med Št. Petrom na Kozjem (rdeča 
ilovača). P rav dobra prst j e v dolini Srednje Bistrice, pa tudi okrog 
Planine, razen k j e r ni pretežka. Po dolinah j e prst slabša in bo l j 
peščena. Sicer pa j e peščena prsi tudi marsikje v ibolj strmih po-
bočjih. Na splošno pa se spreminja prst z vsako obliko reliefa in 
kamninsko osnovo. 
Kozjansko, ki leži vstran od komunikacijskih linij, j e še danes 
eden izmed na jbo l j izključno agrarnih predelov Slovenije, s a j je 
delež agrarnega prebivalstva t u k a j tako močan, kakor le malokje 
drugje. Kmetijstvo j e z izjemo drobne, čisto lokalne obrti in izko-
riščanja gozda edina gospodarska panoga. Prirodne osnove zanj se 
lepo odražajo v deležu posameznih vrst kulturnega zemljišča, kakor 
kaže naslednja taJbela: 
Delež zemljiških kategorij v odstotkih 
KLO Njive Travniki Pašniki Gozd Vinogradi 
Drensko rebro . . . . . 18,4 30,9 13,4 25,3 7,3 
Lesično . . . 10,4 17,9 12,8 55,1 1,1 
Prevorje . . . 21,5 32,6 17,0 23,3 1,2 
Dobje . . . 18,7 24,7 13,4 30,4 0,4 
Marof 27,1 7,9 50,7 0,1 
Planina . . . 11,7 29,2 8,0 48,2 — 
St. Vid . . . . . . 19,2 10,2 57,8 0,4 
Zagorje 23,4 20,7 31,6 0,5 
Kozje . . . . . . 21,8 11,1 44,2 1,9 
Podsreda . . . 13,6 17,4 18,7 45,9 1,6 
Zusem . . . . . . 21,5 11,2 53,6 1,6 
Podobno kakor v Senovskem podolju, narašča delež gozda, čim 
bol j se oddaljujemo od doline Sotle proti zahodu v višje, bol j hri-
bovite kra je . Medtem ko znaša v vzhodnem delu okrog petino do 
eno četrtino, se dvigne delež gozda v višjem delu gričevja že do ene 
tret j ine (KLO Prevorje, Zagorje, Dobje), še znatno višji pa je pov-
sod, k je r ozemlje posameznih KLO sega višje v pobočja Bohorja in 
Rudnice. Razmerje med posameznimi vrstami kulturnega zemljišča 
pokaže prehod v subalpske prilike še bolj nazorno. Delež nj iv se 
zmanjša od ene četrtine na nižjem vzhodu na eno1 šestino do ene 
petine v višjih predelih. Delež travnatega sveta, k i j e še v KLO 
Drensko rebro skoraj še enkrat večji od površine njiv, se proti 
višjemu zahodu kmalu zviša za tr ikratni obseg nj iv ali še več, pri 
tem pa j e domala povsod delež pašnikov precej manjši kakor delež 
travnikov. Kako j e površina travnikov odvisna od reliefa, lepo 
pokažejo podatki za KLO Planina in Marof, ki ležita že visoko, pa 
vendar zavzemajo pašniki le četrtino travnate površine, ka j t i svet 
j e tu precej manj strm kakor v ostalih KLO, ki obsegajo tudi pre-
dele z isto višino. Zelo poučen za prehod iz suibpanonskih prilik v 
subalpske »o poda tk i o p o j e m a n j u deleža vinogradov od celotne 
površine. V K L O Drensko r eb ro obsegajo vinogradi še k a r znatne 
površine (V14 celotne površine), d a l j e p ro t i zahodu p a se hi t ro 
zniža na 1 do 2 % vse površ ine celo v K L O P r e v o r j e , ka t e r ega 
ozemlje j e razmeroma še na jn i ž j e . D a l j e prot i zahodu vinogradi 
s k o r a j izginejo z iz jemo mal ih nasadov samorodnic, k i pa n i m a j o 
nobenega gospodarskega pomena. 
P r i m e r j a v a d a n a š n j e g a s t an j a z onim v pre tek los t i kaže v tem 
prede lu p r a v t a k o k a k o r d r u g j e med Savo in Sotlo, da se j e da-
n a š n j a razporedi tev k u l t u r n e g a zemlj išča ustal i la v glavnem že 
p red sto leti. 
Delež kulturnih kategorij od vse površine v odstotkih 
Kat. občina Leto Nj ive Travn ik i Pašn ik i Gozd Vinogradi S k u p a j 
Podsreda . . 1825 13,3 14,9 6,9 58,3 9,0 93,4 
1896 15,9 15,3 10,1 58,1 0,2 99,6 
1940 15,7 15,5 10,1 57,8 0,4 99,5 
Drensko 1825 26,9 28,2 9,9 28,3 3,1 96,4 
rebro . . 1896 29,2 29,2 9,1 24,7 4,6 94,8 
1940 31,4 24,6 7,8 24,6 2,7 87,1 
Planinska 1825 28,0 22,8 16,4 20,4 3,6 91,2 
vas . . . 1896 36,3 23,4 13,2 20,4 5,5 98,8 
1940 35,8 24,5 16,3 19,8 3,0 99,4 
V p r i m e r j a v i s Senovskim podol jem ali Bizel jskimi goricami 
p o k a ž e j o podatki , d a se j e delež površ ine n j i v povečal venda r n e k a j 
b o l j izdatno, zlast i še v v inogradniškem p o d r o č j u ka ta s t r ske občine 
D r e n s k o rebro, pa tud i v visoko ležeči 'katastrski občini P lan inska 
vas. Zelo poučna b i b i la tudi p r i m e r j a v a za v r a v n j e n o pod roč j e 
okrog Planine, toda žal za t o ni podatkov. Delež t r avn ikov se j e na 
splošno nekol iko povečal, a n e posebno izrazito. Preseneča, da j e 
naras la celo površ ina pašnikov, pad la pa površina vinogradov, če-
tud i ne bistveno, razen v ka t a s t r sk i občini Podsreda. Ker se p r i 
splošnem, četudi v celoti ne posebno izdatnem n a r a š č a n j u k m e t i j s k e 
površ ine gozdna površ ina ni mnogo zmanjša la , j e očitno, da g re 
p redvsem za izrabo p r e j nep roduk t ivn ih tal, izrabo, k i j o j e po-
kl icalo šele postopno p o m a n j k a n j e k m e t i j s k e površ ine v zvezi z 
n a r a š č a n j e m prebivals tva . Dejs tvo , d a j e gozd danes povsod v 
n iž j ih legah pod 500m in ponekod tud i še čez omejen tudi s k o r a j 
l e na b o l j s t rma pobočja , kaže , da v n iž j em p o d r o č j u gozda ne bo 
mogoče več b is tveno skrčit i . Bol j v r a v n j e n e ploskve, k i bi pr iš le 
v poš tev za n j ive , so v vzhodnem de lu domala popolnoma izkori-
ščene, n e k a j več t akega sveta j e okrog D o b j e g a in Presečnega. 
Načr tno gospodarstvo s k u l t u r n o površ ino t u ne m o r e računat i s 
kakr šnoko l i znatno povečavo, pač pa j e ak tua lna b o l j smot rna raz-
podel i tev n j i v s k e površine. Zaradi p o m a n j k a n j a o rne zeml j e so 
danes n j i v e m a r s i k j e v v iš jem in b o l j s t rmem vetu nego j e p r imerno 
za obdelovanje . Posebno dosti t akega sveta j e po j užn ih pobočj ih 
Rudnice. H k r a t i s s p r e m i n j a n j e m rel iefa in p r i rodn ih pogojev sploh 
prot i zahodu, se v t e j smer i znatno spremeni posestna s t r u k t u r a 
gospodarstva. Že p r i m e r j a v a povprečne velikosti kme t skega po-
sestva po ozeml ju posameznih K L O lepo pokaže postopno na ra -
š č a n j e velikosti posestev pro t i v iš jemu, b o l j gozdna temu zahodu. 
V p rede lu sorazmerno n izkega g r i čev ja med S r e d n j o Bistrico in 
Sotlo povpreček ni dosti večj i k a k o r v Brežiški r avn in i in se suče 
okrog 5 ha, toda prot i zahodu s ta lno narašča in znaša na ozeml ju 
n a j v i š j e ležečih K L O Plan ina in Marof že čez 8 ha. 
Delež kmets&ih posestev po kategorijah (v odstotkih) 
Povprečna 
KLO Od 0 do 2 ha Od 2 do 5 ha Od 5 do 10 ha Nad 10 ha velikost 
posestev 
Drensko rebro . 21,6 32,2 27,4 18,8 5,1 ha 
Lesično . • . . 28,7 28,7 27,3 15,3 5,3 ha 
Prevorje . . . 21,4 43,8 24,1 19,7 6,0 ha 
Dobje . . . 17,0 29,3 24,8 26,9 6,9 ha 
Marof . . . 6,t 32,3 32,8 26,8 8,6 ha 
Planina . . . . 13,2 25,2 33,4 28,2 8,2 ha 
Št. Vid . . . . . 31,8 32,4 21,1 14,7 5,3 ha 
Zagorje . • . 15,3 25,2 32,5 27,0 7,4 ha 
Kozje . . . . 31,2 26,3 33,1 9,4 4,7 ha 
Podsreda • • • 23,7 27,3 29,8 19,2 5,8 ha 
Zusem . . . • 23,2 29,5 33,1 14,2 5,5 ha 
Četudi ma la posestva n a n i ž j e m vzhodu še p r e c e j p r e v l a d u j e j o , 
n j i h o v delež prot i zahodu s ta lno pada , obenem pa narašča delež 
s r e d n j i h in več j ih obratov. K l j u b temu, da delež p r a v mal ih pose-
stev tu ni t a k o visok k o t v Bize l j sk ih goricah, j e venda r mal ih 
posestev pod 5 ha sorazmerno še vedno več ko t polovica, Tazen v 
neposredni okolici Planine. To d e j s t v o pa pomeni pr i d o s e d a j 
s labih možnostih za special izacijo kme t i j s t va (razen deloma pr i 
vinogradniš tvu) p r a v tako, d a večina posestnikov u s m e r j a proiz-
vodn jo p redvsem v p r ide lovan je živil za domačo porabo, k i p a j o 
zaradi p o m a n j k a n j a ornice i tak k o m a j k r i j e j o . Zato p r i d e za pro-
d a j o v poštev predvsem živina oziroma ž iv inore jsk i proizvodi, ko-
l ikor ni na n iž jem vzhodu v neka t e r ih k r a j i h vino tud i še važno. 
Delež k o č a r j e v , k i se p r e ž i v l j a j o v vel iki mer i z dn inami in pro-
d a j a j o le j a j c a , mleko, s a d j e in k a k e g a prašiča, v vzhodnem delu 
ni dosti m a n j š i k a k o r na Brežiški ravnin i in v Bize l j sk ih goricah, 
pa tudi na zahodu ni neznaten . 
P o l j e d e l s t v o 
Še bo l j kot samo razmer je med zemljiškimi ka tegor i jami kaže 
prehod v subalpske pr i l ike r azmer j e posameznih skupin n j ivskih 
sadežev. Delež žit od površine n j i v j e na jveč j i na vzhodu, k j e r 
znaša sko ra j 70 % (KLO Drensko rebro), sicer pa se suče okrog 
60—65 Razmeroma velik delež žit na vzhodu j e posledica man j še 
površine posestev, k j e r si lastniki želijo predvsem zagotoviti koruzo 
in pšenico kot osnovni hranili , živinoreji pa posvečajo man j šo 
pažnjo . N a j b o l j izrazito se pokaže prehod v naraščan ju deleža pše-
nice proti zahodu. Četudi v vsem niž jem delu gr ičevja s koruzo 
pose je jo še vedno več površine kakor s kater im koli drugim žitom, 
n j e n delež vendar n i k j e r ni taiko visok kot na Brežiški ravnini ali 
v Bizeljskih goricah. V višjem zahodnem delu zavzema koruza še 
vedno pomemben delež med žiti, a se vendar uvrsti na drugo mesto 
za pšenico. Podatki o deležu koruze in pšenice za ozemlja nekater ih 
KLO lepo pokaže jo ta prehod. V KLO Podsreda zavzema koruza še 
57,8%i, pšenica pa 25,4% ; v KLO Lesično zavzema koruza 50 %, 
pšenica 31,8 %; v KLO Zagorje zavzema koruza 45,8 %, pšenica pa 
36,7%; v KLO Dob j e zavzema koruza 36,0%, pšenica 38,5%; v 
K L O Planina zavzema koruza 23,0 %, pšenica 41,5 %. Pšenica pre-
vlada nad koruzo v vseh KLO, ki so v višj ih legah (Št. Vid Planina, 
Marof, Dobje , Žusem). Očitno je , da j e temu vzrok ostrejše pod-
n e b j e na zahodu. 
Od ostalih žit j e na jvažne jš i oves, k i ga se je jo povsod p rece j 
več kakor rži in ječmena. Skupno zavzemajo ta žita na zahodu 
s k o r a j še enkra t večji delež n j ivske površine kakor na vzhodu, k a r 
ni le odraz razlik v podnebju , temveč tud i odraz močnejše živino-
r e j e na zahodu. Proizvodnjo žit porab i jo s k o r a j vso doma, le oves 
j e prišel p red vojno v poštev tudi za prodajo . 
Vrtnine zavzemajo razmeroma skromnejš i delež k a k o r v Se-
novskem podol ju . Nj ihov delež se suče od 14 do 18 % površine n j i v , 
do ene četr t ine pa se dvigne v K L O Lesično in Zusem. Krompir 
obsega od tega deleža povsod t r i četr t ine do štirih petin, v K L O 
Zusem celo devet desetin. V primeri s Senovskim podel jeni sadijo, 
v tem predelu na splošno m a n j k rompi r j a . Razmer je med površino, 
odmer jeno žitom in k rompi r ju , j e 1 :6 do 1 :5, brez večjih razlik 
med niž j im vzhodom in višj im zahodom. Da j e delež s k rom-
p i r j e m posa jene površine manjš i , j e posledica večje oddaljenost i od 
neagrarnih potrošnih centrov. 
Medtem ko se delež vrtnin, k i se praktično nanaša s k o r a j le n a 
krompir , od vinorodnega vzhoda proti višjemu zahodu zman j šu j e , 
pa narašča v t e j smeri delež krmilnih rastlin. V KLO Drensko rebro 
j e krmi ln im rastl inam odmer jeno le 11,8 %) vseh n j iv . Dosti več j i 
tudi ni n j ihov delež v nižjem gr ičevju zahodno od tod, toda povsod,, 
k j e r obsegajo ozemlja KLO tudi višji svet, se delež krmi ln ih rastlin 
močno poveča in doseže v KLO Planina in Šv. Vid sko ra j 22 %-
Večji delež krmilnih rastlin na zahodu pa n i le izraz os t re jšega 
podnebja , temveč tudi drugačne usmerjenost i kmet i j s tva v v iš j ih 
legah. Tam j e zaradi velikega deleža t ravnatega sveta glavna pa-
noga živinoreja, in ta j e dovedla tudi do povečanega deleža krmi ln ih 
rastlin med nj ivskimi sadeži. Ke r j e t r ave v višjih legah dovolj , 
odpade na de te l jo sorazmerno manjš i delež krmi ln im rastlinam 
odmer jene površine ko t v Bizeljskih goricah ali tudi na Sotelskem, 
povprečno k o m a j dobra polovica. Ne smemo tudi prezret i okoliščine, 
da j e koruze t u k a j p rece j m a n j in tudi k r o m p i r j a ne posebno 
mnogo, zaradi česar j e t reba za k r m l j e n j e prašičev se ja t i več ko-
ren ja , pese in buč. Za prehrano prašičev prispeva p rece j tud i 
pr idelek raznih strniščnih krmi ln ih rastlin, s kater imi pose je jo 
nekako 10 do 15 odstotkov vse površine n j iv , toda tudi v nekoliko 
višjih legah ne m a n j kot na nižjem vzhodu. A j d a zavzema od t e 
površine le redko več kot 10 %: Bolj rentabi lne krmilne rastline jo-
po vs od izrivajo. 
I n d u s t r i j s k e r a s t l i n e n imajo v področju na Kozjan-
skem danes s k o r a j nobenega pomena. Lan, k i so ga še pred pol 
s tole t jem mnogo sejali , so opustili domala popolnoma. V zadn j i h 
letih so začeli uva ja t i o l jno repico in pospeševati go jen je sončnic 
v čistem nasadu. Ker pa j e malo dobre zemlje, ki j o ti dve rastlini 
zahtevata, j ima j e odmer jena le zelo neznatna površina, n i k j e r 
celih 2 %i površine n j iv . 
S a d j a r s t v o . Na Kozjanskem j e sadjars tvo p rav dobro raz -
vito in tudi p rece j pomeni za gospodarsko vrednost predela. Število 
sadnega d r e v j a j e prece j več je kakor v Senovskem podolju, s a j 
pr ide na vzhodu od 80 do 100 sadnih dreves na 100 ha kmet i j ske 
površine (KLO Drensko rebro), pa tudi sicer j e povsod okrog 50 
do 65, več na vzhodu kakor na zahodu. Razlika v kl imatskih po-
goj ih za sadjars tvo se lepo pokaže v deležu posameznih vrst sad-
nega d rev ja . Jablane so seveda močno v prevladi s 45—65 %\ vsega 
sadnega drev ja . P rav pomembne so tudi slive, ki na vzhodu pred-
s t a v l j a j o približno t r e t j ino vsega sadnega d rev ja , pa tudi okrog 
Plan ine še do eno petino. Sicer so n a j b o l j zastopane h ruške z 10 
do 20 %, več na zahodu kakor na vzhodu. Od ostalega sadnega 
d r e v j a so pomembni do neke mere še orehi, češenj in breskev pa j e 
zelo malo. Za p roda jo pr idejo v poštev s k o r a j le j abo lka pa sadje-
vec iz n j i h in iz hrušk, v vzhodnem delu pa p r o d a j a j o slive in še 
b o l j slivovko. Boljše vrste jabolk so p red vojno celo izvažali. 
Sadjars tvo, k i j e že danes dobro razvito, bi moglo postati gotovo še 
pomembne j še, predvsem jabolka . Posebno na zahodu, k j e r so vino-
gradi le izjeme, bi moglo postati sadje, k i pr i dobri negi lepo uspeva, 
glavno dopolnilo živinoreje. 
V i n o g r a d n i š t v o . Vinogradi imajo večji pomen le v niž-
j e m vzhodnem delu, predvsem okoli Drenskega rebra, Zdol in Zeč. 
Proti zahodu pa so vinogradi omejeni le na p rav posebno ugodne 
lege, na jveč še na južna pobočja v grebenu iz litavskega apnenca 
med Zegrom in Dobležičami. V vzhodnem delu so vinogradi sko ra j 
na vseh proti j ugu obrnjenih pobočjih, toda na splošno n i k j e r 
sk len jen i v večje komplekse. Na zahodu sežejo posamezni vino-
gradi na prisojnih pobočjih do višine 550 m (pri Planinski vasi, 
okrog P revor j a in Zegra ter pr i Št. Vidu), vendar so to že s k r a j n e 
m e j e in vino iz teh visokih vinogradov ni posebno dobre kvalitete. 
V celoti so vinogradi zahodno od Pi lš tanja že bo l j iz jeme brez po-
sebnega gospodarskega pomena. Podobno j e tudi v gr ičevju ob levi 
s t rani doline s redn je Bistrice, k j e r so le v n a j b o l j sončnih legah. 
Vina s Kozjanskega na splošno zaos ta ja jo za bizel jskimi ali sotel-
skimi. Le tu in tam j e v nižjem vzhodnem delu kakšna lega, k i 
d a j e ob pr imerni negi n j im enaka vina. Vinski pridelek v celoti ni 
velik in se sko ra j brez izjeme porabi doma in v na jb l i ž j i okolici. 
Ž i v i n o r e j a . Živinoreja j e v vsem višjem zahodnem delu 
glavna gospodarska panoga, p r a v močna pa j e tudi v niž j ih delih 
in dolini ob s redn j i Bistrici, k j e r j e le v nekater ih k r a j i h pomen 
vinogradništva večji (Dobležiče, Drensko rebro). 
Govedoreja j e p rav dobro razvita tudi v n iž jem vzhodnem delu. 
Povprečno pr ide na 100 prebivalcev 50—60 glav živine na vzhodu, 
okrog Planine pa 70—60. Če upoštevamo samo agrarno prebivalstvo, 
j e številka nekoliko višja. V p r imer j av i z Bizeljskimi goricami se 
t a k o j pokaže, da j e govedoreja t u k a j močna celo> v nižj ih, deloma 
že vinorodnih k r a j i h bl iž je Sotle. Znatno močnejšo živinorejo omo-
goča predvsem precej večji obseg t ravnate površine k a k o r v Bizelj-
skih goricah. Podatki o številu goveje živine kaže jo , da odpade 
na jveč j i delež na krave, vendar n i k j e r več kakor polovico. Volov 
izkazu je popis živine na vzhodu le okrog 5 % od vse goveje živine, 
na zahodu okrog Planine pa že okrog 15 %. Očitno je, da j e ta 
razlika posledica drugačnih potreb v vsa j deloma vinogradniških 
k r a j i h , k a r j e bilo še lepše razvidno za Bizeljske gorice. V zahodnem 
delu p r ide jo za p roda jo v pošte v predvsem pitani voli, povsod pa 
mleko, ki so ga pred vojno mlekarni v Dobjem in Lesičnem pre-
delovali tud i v presno maslo. Okrog Planine pr ide vzre ja volov za 
p r o d a j o še n a j b o l j v poštev, k a j t i t ravnatega sveta j e tu obilo, pa 
tudi krmilnih rastlin p r ide lu je jo več kako r v okolici. Posebno spod-
budno za vz re jo volov okrog Planine so bili v preteklosti zelo po-
membni sejmi za vole na Planini, k j e r se j e prodalo zelo mnogo 
pitanih volov. Kmet je iz okolice Planine do neke mere celo k u p u j e j o 
v sosedstvu mla j šo živino, j o sp i ta jo in nato na teh sejmih prodajo . 
Kakor pomen govedoreje prot i zapadu narašča, tako se zmanj -
šu j e pomen s v i n j e r e j e . V vzhodnem delu pride na 100 pre-
bivalcev še okrog 55 prašičev, število pa pade prot i zahodu na 
40—50, toda večje j e zopet v KLO Planina in Marof, k j e r je več 
n j ivske površine. P raš ič je re ja ima t u k a j mnogo manjš i pomen 
kakor v Bizeljskih goricah, čeprav prašiče p r o d a j a j o povsod, tako 
mlade kot še b o l j pitance. Na splošno d a j e goveja živina večje 
dohodke, razen pri malih posestnikih. 
Ovčere ja v tem predelu ni bila n ikdar gospodarskega pomena. 
Travnatega sveta, k i bi ga druga živina ne mogla izrabiti, t u k a j 
sko ra j ni, korist od ovce pa j e v p r imer j av i z gove jo živino mnogo 
manjša . Ovčere ja j e v stalnem nazadovanju, le po vojni se je za-
časno nekoliko opomogla. Na 100 prebivalcev pr ide povprečno le 
okrog 5 ovac, okrog P lan ine celo do 10. V n iž jem g r i čev ju pa ovac 
s k o r a j ni. 
P rece j šen pomen ima peru tn ina , k i j e pr ide na 100 prebivalcev 
od 100 do 120. Razmeroma m a j h n a p ro izvodn ja žit, večj i obseg pe-
ru tn ina r s tva onemogoča. Za p r o d a j o p r i de jo v poštev le j a j c a , k i 
j i h p a p r e c e j i zvaža jo predvsem v Cel je . 
Izraba g o z d a j e p r a v pomembna ob B o h o r j u in Rudnici . 
V n iž j ih legah, k j e r j e gozd močno izkrčen, pa n ima s k o r a j nobene 
gospodarske vrednost i , razen v ko l ikor d a j e d rva in s tel jo . N e k a j 
več gozda j e v n iž j em delu le med Kozjem, Podsredo in Št Pet rom. 
Več k a k o r lokalni pomen i m a j o edinole gozdovi po Rudnici , od 
kode r p r o d a j a j o p redvsem drva , posebno pa na severn ih pobočj ih 
Bohor ja , k j e r j e tudi že p r e c e j iglavcev. Za k m e t s k a gospodarstva 
v k r a j i h ob severnem vznož ju Bohor j a pomeni p r o d a j a d rv in lesa 
zelo važen gospodarski vir, ki se mu p r i d r u ž u j e j o še dohodki od 
s p r a v l j a n j a t u j ega lesa v dolino. Les iz Rudnice se odvaža do želez-
niške p o s t a j e v Mest in ju , k j e r se deloma tudi p rede la na t a m k a j š n j i 
žagi, les z Bohor j a se pa odvaža iz zahodnega dela prot i Sevnici, 
iz vzhodnega dela pa p r e k o Podsrede v R a j h e n b u r g in na Senovo. 
Populacijski problemi in ag r a rna preobljudenost 
K a k o r j e pokaza l oris pr i l ik v kme t skem gospodarstvu, ima 
p o d r o č j e med Savo in Sotlo še v zelo izrazit i mer i znača j zapr tega 
gospodarstva, k j e r j e indus t r ia l izac i ja k o m a j v začetku, komercia-
l izaci je p ro i zvodn je šibka, av ta rh ične t e ž n j e pa so še zelo žive. 
Korenine tega s t a n j a v kme t i j s t vu so predvsem v veliki p rev lad i 
male posesti, v s t r u k t u r i p reb iva ls tva pa i m a j o te razmere odraz 
v visoki ag ra rn i in po l jede lsk i gostot i, te r k l j u b p o m a n j k a n j u po-
m e m b n e j š e i ndus t r i j e oziroma drug ih gospodarskih virov tudi v 
razmeroma visoki navadi , ar i tmet ični gostoti prebivals tva , k i pa 
po jema, č imbol j s l ab i jo v kmetskem gospodars tvu supanonske po-
teze.* Za p r i m e r j a v o pr i l ik od področ ja do področ ja se moremo 
naslonit i na spodnjo tabelo, k i v pregledni obl iki pokaže razmere 
v gostoti p reb iva l s tva za vse področ je med Savo in Sotlo. 
Gostota prebivalstva po podatkih popisa prebivalstva od 15. marca 1948 
KLO Navadna A g r a r n a Po l j ede l ska 
Stari grad 77 74 138 
Brežice okolica 120 77 171 
Dobova 99 83 184 
* Agrarna gostota pove koliko ljudi, ki se preživljajo od kmetijstva, 
živi na km2 agrarnega zemljišča, t. j. njiv, vrtov, vinogradov, travnikov in 
pašnikov. Poljedelska gostota pa pove, koliko agrarnega prebivalstva živi 
na t km2 njiv, vrtov in sadovnjakov ter vinogradov. 
KLO Navadna A g r a r n a Po l j ede l ska 
Artiče 6 1 1 5 0 
Kapele . . . 7 6 8 8 1 9 4 
Videm . . . 110 8 2 166 
Zdole . . . 6 8 138 2 4 5 
Sromlje . . . 63 118 2 0 7 
Pišece** . . . 55 9 8 2 1 5 
Dedna vas** . . . 9 0 8 1 122 
Bizeljsko . . . 102 1 4 0 2 4 0 
Stara vas . . . 108 128 2 2 3 
Globoko** . . . 6 8 106 197 
Blanca . . . 73 9 3 2 0 3 
Rajhenburg . . . 153 8 0 177 
Zabukovje . . . 4 8 9 7 2 8 7 
Poklek-Leskovec . . . . . . . 4 8 71 2 8 3 
Dovško . . . 61 8 8 2 6 7 
. . . 165 6 0 156 
Veliki kamen . . . 4 3 5 3 187 
Veternik (bivši) . . . 29 8 3 4 3 9 
Pečice . . . 3 6 105 2 6 9 
Stolovniji . . . 7 4 9 7 2 0 7 
Drensko rebro . . . 8 0 107 288 
Podsreda . . . 58 8 9 2 6 9 
Kozje . . . 8 7 105 2 7 9 . 
Lesično . . . 5 0 95 347 
Prevorje . . . 89 1 1 4 3 6 3 
Dobje . . . 8 4 108 3 7 7 
Marof . . . 4 6 7 7 2 9 6 
Planina . . . 4 9 6 7 2 7 1 
Št. Vid . . 4 9 9 6 3 2 3 
Zagorje . . . 61 8 3 2 8 8 
Žusem . . . 68 1 2 2 4 6 5 
Podčetrtek . . . 72 107 2 4 7 
Polje . . . 79 103 2 6 1 
Šempeter . . . 76 101 2 4 2 
Buče . . . 8 8 102 2 0 6 
** V obsegu iz leta 1948. 
Pr imer j ava po različnih področj ih pokaže, da j e gostota pre-
bivalstva v ravnini in nizkem gr ičevju v splošnem zelo visoka in 
p rece j presega povpreček za Slovenijo. 
Najgoste jše j e nase l jena Brežiška ravn ina in Bizeljske gorice, 
k j e r gostota vsa j v polovico KLO preseže 100 l jud i na kvadra tn i 
kilometer, vendar j e t ako visoka predvsem tam, k j e r j e že znaten 
del prebivalstva zaposlen v nekmet i j sk ih poklicih (KLO Brežice-
okolica, Dobova). V s k o r a j i zk l jučno agrarnem področ ju na Bizelj-
skem pa j e gostota čez 100 že izjema, ki j o omogoča prvič močno 
vinogradništvo, drugič pa znaten delež rodovitne zemlje v ravnini 
ob Sotli. Sicer pa tudi t ipično vinorodno področje Bizeljskih goric 
i zkazu je p r ece j manjšo gostoto (KLO Sromlje in Pišece), celo manjšo, 
k a k o r področje ob robu gričevja, k j e r j e delež vinogradništva v 
gospodarstvu manjši , pa j e dosti rodovitnega pol ja (KLO Globoko 
in Kapele), četudi j e delež agrarnega prebivalstva s k o r a j povsod 
e n a k in tudi ni bistvenih razlik v posestni s t ruktur i . Ta p r imer j ava 
pokaže da vinogradništvo za Bizeljske gorice in deloma Brežiško 
ravnino razen na Bizeljskem, vendar ni tako pomembno, da bi 
omogočilo večjo gostoto prebivalstva, če ni na razpolago tudi dovol j 
rodovitnih pol j . To p o t r j u j e tudi dejstvo, da j e agrarna, pa tudi 
pol jedelska gostota v gr ičevju le neznatno večja. Povezanost na-
vadne gostote prebivalstva z agra rno in poljedelsko gostoto j e 
očitna, če p r imer j amo pr i l ike na Bizeljskem (KLO Bizeljsko in 
Stara vas) s področjem ob robu gr ičevja (KLO Artiče), k j e r j e 
ozemlje deloma ravnina z zelo plodno prs t jo , deloma rahlo razre-
zano gričevje. Gostota prebivalstva j e na Bizeljskem še enkra t večja, 
nekako toliko tudi ag ra rna in pol jedelska gostota. To pa že pokaže, 
če upoštevamo le agra rno prebivalstvo, na večjo donosnost n j ivske 
površine (v statističnem smislu, to re j n j iv , sadovnjakov, vrtov in 
vinogradov), t o r e j posledica p rece j b o l j znatnega deleža vinogradov. 
Pokaže se, da na Bizeljskem enaka površina ku l turnega zemljišča 
prež iv l ja sko ra j dvakra t toliko l judi , kakor sicer na obrob ju Bizelj-
skih goric. Z ozirom na navadno gostoto prebivalstva pride to dejs tvo 
še b o l j do izraza, k e r j e v KLO Art iče delež neagrarnega prebi-
valstva prece j večji kakor na Bizeljskem. Agrarna in pol jedelska 
gostota, ki j o i z k a z u j e j o KLO Artiče, j e nadpovprečno nizka, ka j t i 
vse ostalo področje v sosedstvu, k i j e pretežno al i povsem v ravnini, 
i zkazuje že višje številke, k i bol j še pokažejo, kolika j e povprečna 
ag ra rna gostota. Ta znaša ca. 75—85 na ravnini, ter 105—115 v vino-
rodnem gričevju. Pr i tem pa ne gre prezret i dejs tva, da j e zlasti 
na področ ju KLO, k i so bliže železniške proge in večj ih neagrarnih 
središč, razmeroma znaten delež neagrarnega prebivalstva, k i živi 
v gospodinjski skupnosti s svojimi agrarnimi sorodniki t e r tako 
znatno prispeva k uravnovešenju n j ihovega gospodarskega s tan ja . 
Zato smemo smatrati , da pomeni k l j u b sorazmerno nizkem življen-
.skem s tandardu večine posestnikov pr i dosedanjem n a č i n u kmet i j ske 
tehnike agra rna gostota nad 75 v ravnini in nad 90—100 v gr ičevju 
5 Geografsk i zbornik 
že agrarno prenaseljenost. V tem primeru j e prav instruktiven tudi 
primer Dobo ve, ki j e skora j izključno v ravnini in k j e r ima posest 
vinogradov močno podrejen značaj. Agrarna gostota znaša tu 83, 
poljedelska pa 184, torej ni dosti manjša kot v vinorodnem gričevju. 
Pri tem živi od kmeti jstva le 60 % prebivalstva, katerega življenski 
s tandard je prav skromen. Nadal je ne gre prezreti, da v KLO 
Dobova prav mala posestva do 2 ha obsegajo sko ra j polovico vseh 
kmetskih obratov. Zaradi tega se zdi, da je meja za agrarno pre-
naseljenost — agrarna gostota 75 — postavljena p r e j prenizko 
kakor previsoko. V vsem tem področju ne smemo prezreti tudi 
okoliščine, da so dohodki od gozda, k i so sicer v osrednj i Sloveniji 
tako pomembni, tu le minimalni celo za s rednje in večje posestnike. 
Pa tudi za vinorodno gričevje se zdi, da meja za agrarno prena-
seljenost — agrarna gostota 100 — ni pret irano nizka. Četudi po-
kažejo podatki za bivši KLO Dedna vas, da je tam agrarna gostota 
le 81 (oziroma poljedelska 122), k a j t i delež vinogradov od kme-
t i j ske in nj ivske površine j e v tem primeru izjemno visok. Tudi 
p r imer java podatkov za poljedelsko gostoto pokaže, da j e agrarna 
prenaseljenost akutna za vse Bizeljske gorice in Brežiško ravnino. 
Poljedelska gostota 170—190, ki jo izkazuje v povprečju ravninski 
del, j e že razmeroma zelo visoka, relativno sko ra j bo l j kakor polje-
delska gostota od 200 do 240 v gričevju, k j e r predstavl ja jo znaten 
delež nj ivske površine vinogradi. 
Senovsko podolje izkazuje že precej manjšo gostoto prebivalstva 
in k e r j e v glavnem prav tako pretežno- agrarno, seveda tudi raz-
meroma nižjo agrarno gostoto, toda v glavnem večjo poljedelsko 
gostoto kakor Bizeljske gorice, ka r j e povsem v skladu s spremin-
j a n j e m prirodnih in gospodarskih osnov in kaže prehod v pril ike 
v osrednji Sloveniji. Z izjemo K L O Senovo in Rajhenburg, k j e r j e 
izkoriščanje premogovnika dovedlo do večje koncentracije neagrar-
nega prebivalstva, opazimo, da j e gostota prebivalstva na jveč ja tam, 
k j e r so kmeti jski viri n a j b o l j obilni, t. j . v nižjem svetu ob Savi 
in pojema, čim višje v pobočja Bohorja segajo ozemlja posameznih 
KLO. V KLO Stolovnik in Blanca navadna gostota ne zaostaja dosti 
za gostoto na Brežiški ravnini, iprecej nižja pa je ob vznožju Bohor ja 
in posebno v višjih legah (bivši KLO Veternik). Agrarna gostota j e 
v tem področju mnogo bol j enakomerna, nekako med 80 in 100, 
vendar nam ta številka ne da povsem zanesljive slike o agrarni 
nasičenosti. Delež nj ivske površine v pr imerjavi s travniki in pašniki 
zelo koleba, zaradi česar j e možna boljša presoja šele s pr imer javo 
poljedelske gostote. Ta znaša od 170 do 200 v nižjem svetu, k j e r 
razmerje med nj ivsko in t ravnato površino ni bistveno drugačno 
kakor v Bizeljskih goricah, pač pa znatno naraste povsod, k j e r sega 
ozemlje posameznih KLO višje na pobočja Bohorja, povprečno nad 
260—280. Vendar gre ta višja številka v glavnem na račun naselij 
v višjih legah, k j e r pa je poljedelska gostota dejansko še mnogo 
večja, kar priča visoka številka 439 za bivši KLO Veternik (kjer pa 
znaša agrarna gostota le 83). Kl jub temu, da j e agrarna gostota v 
gričevnatem svetu Senovsikega podolja za malenkost nižja kakor 
v Bizeljskih goricah, problem agrarne prenaseljenosti t u k a j ni m a n j 
aktualen, nemara še celo bol j . Četudi j e v nižjih legah pod Bohorjem 
tudi neka j vinogradov, je nj ihov delež vendar neprimerno manjš i 
kakor v Bizeljskih goricah in s tem njihov pomen za agrarno pre-
bivalstvo. Po drugi strani j e pomen gozda, razen pri višjih naseljih, 
tudi t u k a j še skromen. Zdi se, da moremo postaviti kot mejo za 
agrarno prenaseljenost tudi v tem področju agrarno gostoto med 
70—80, razen za višje predele, k j e r pa jo j e mnogo težje postaviti, 
a vsekakor še nižje. 
Na Kozjanskem navadna gostota prebivalstva pojema z od-
da l jevan jem od panonskega obrobja v višje k r a j e na zahodu. V 
nižjem delu gričevja j e na splošno še zelo visoka, čez 80 (KLO 
Drensko rebro, Prevor je , Dobje), posebno ker je to skora j povsem 
agrarno področje. V zvezi s tem j e tudi agrarna gostota visoka, na 
splošnem med 100 in 120, t o re j sorazmerno višje kot v Senovskem 
podolju, k j e r so sicer prilike podobne. Res pa je vsaj v vzhodnem 
delu precej pomembno vinogradništvo, k i omogoča večjo gostoto, 
ka r se seveda pozna pr i poljedelski gostoti. Poljedelska gostota je 
že v nizkem delu znatna in dosega številke n a j b o l j tipičnih vino-
rodnih predelov (nad 200, kot Bizeljsko), nato pa proti višjem za-
hodu narašča do okrog 350. Navadna gostota prebivalstva v drugi 
skupini KLO (Zagorje, Št. Vid, Planina, Marof), ki obsegajo večji 
ali pretežni del višjega sveta, j e skora j za polovico nižja. Agrarno 
prebivalstvo j e tudi v enaki prevladi, toda delež gozda od celotne 
površine j e tudi precej večji. Nekoliko drugače j e z agrarno gostoto, 
ki j e tudi na splošnem nižja, vendar ne mnogo, s a j znaša v pov-
prečju še vedno okrog 80—90, ka r j e pri visoki poljedelski gostoti 
(270—320) še vedno zelo mnogo. Četudi da j e gozd pri višjih na-
selj ih že precej pomembne dohodke, so vendar ti višji predeli prav 
gotovo agrarno prenaseljeni, s a j moramo računati, da je pri višjih 
naseljih pri t e j skupini poljedelska gostota dejansko še višja, taka, 
kakor j o izkazuje KLO Žusem, k j e r preseže 450. Izjema je le pod-
ročje okrog Planine, k j e r j e i agrarna i poljedelska gostota so-
razmerno nižja, kar j e posledica večjih vravnjenih površin s pre-
cejšnj im deležem njiv, pa tudi na jbo l j ugodne posestne s t rukture 
na tem področju. 
Sotelsko izkazuje precej enakomerno navadno gostoto prebi-
valstva okrog 75. Tudi agrarna in poljedelska gostota je prese-
netl j iva enakomerno n e k a j nad 100, oziroma 250. Dejansko je seveda 
v sami dolini Sotle agrarna gostota nižja, ne pa toliko poljedelska 
gostota, s a j j e delež travnatega sveta v primeri z nj ivami zelo iz-
daten. V pr imer javi z Bizeljskimi goricami, k j e r j e pr i približno 
enaki agrarni gostoti poljedelska gostota sorazmerno nižja k l j u b 
močnejšemu vinogradništvu, se pokaže, da j e dolina Sotle agrarno 
prenasel jena še v toliko večji meri. Vsekakor pomeni agrarna 
5* 67 
gostota 90 že zgornjo me jo za agrarno prenaseljenost. Že današnja 
agrarna gostota j e mogoča le zaradi prav nizkega življenskega 
standarda prebivalstva na tem področju. 
G i b a n j e p r e b i v a l s t v a . Znatna navadna gostota prebi-
valstva, posebej pa še velika agrarna gostota, k i pomeni v večini 
primerov že agrarno preobljudenost, d a j e ob poman jkan ju vsakršne 
večje industrializacije temu delu panonskega obrobja med Savo in 
Sotlo oni značaj stagnacije prebivalstva ali celo depopulacije, k i 
t r a j a že več kot tr ičetrt stoletja. 
Pogled na karto gibanja prebivalstva v Sloveniji v dobi od 
1880 do 1931, ob jav l jeno v delu dr. A. Melika (Slovenija I, 2. del, 
str. 406) pokaže, da se j e prebivalstvo v tem področju povečalo edino 
le v ozkem, predelu ob železnici in v bližini Senovega in Rajhen-
buriga. To j e prav ono ozemlje, katero še danes izkazuje bo l j znaten 
delež delavstva, ki j e to povečanje omogočil. Res znatno povečanje 
v t e j dobi izkazuje edinole Senovo, k j e r se j e prebivalstvo povečalo 
za več kakor polovico, ko se j e na veliko začel izkoriščati premo-
govnik. Sicer pa vse ostalo področje izkazuje stagnacijo ali pa celo 
d o k a j izrazito depopulacijo. Pr i tem pa se očitno pokaže, da je bila 
depopulacija na jveč ja prav na Kozjanskem in Sotelskem, na pod-
ročju, ki j e od glavnih prometnih žil na jbo l j oddaljeno. Toda tudi 
t u k a j j e bila depopulacija za več kakor 11 % omejena na nižji del 
tega ozemlja, k j e r po invaziji peronospore marsikaterega vinograda 
niso obnovili in k j e r večje izkoriščanje gozda ni prišlo v poštev. 
Prav izkoriščanje gozda, k i se j e t eda j začelo v večjem obsegu, j e 
vsa j začasno rešilo depopulacije višje ležeče k r a j e na tem področju, 
k j e r j e delež gozda večji in boljša tudi njegova kakovost. Res pa je , 
da so tudi posestne pril ike t u k a j ugodnejše. Značilno je, da se tudi 
okoli Zusma, k j e r doseže poljedelska gostota izredno visoke številke 
(vsaj danes), prebivalstvo ni zmanjšalo toliko, kot v nižjem vino-
rodnem gričevju. Pr imer java po omenjeni kart i kaže, da j e ta gri-
čevnat svet doživel depopulacijo v taki meri, kot le redkokateri 
predel Slovenije razen Bele Kraj ine, pa seveda nekaterih visoko-
gorskih predelov. Razvoj v najnovejš i dobi, od leta 1930 do 1948, 
poznamo iz druge podobne študije.10 Seveda pa g ibanje prebivalstva 
v t e j dobi ne odraža le posledic razvoja, temveč tudi velike pre-
trese v pretekl i vojni. Ne smemo namreč prezreti, da je bila sko ra j 
vsa Brežiška ravnina in Sotelsko med vojno od okupator ja izseljena 
in da j e bilo Kozjansko med vojno hudo opustošeno. Vendar k l j u b 
temu do neke mere pr idejo do izraza težnje, ki so se uveljavile že 
v p re j šn j em razdobju. Na splošno se je depopulacija nadal jevala 
ne samo v nizkem gričevju na Kozjanskem, temveč tudi v večini 
Bizeljskih goric, k j e r j e doslej prebivalstvo samo stagniralo. Toda 
k l j u b vsemu je prebivalstvo v nekaterih k r a j i h naraslo, vendar le 
10 Zrimec, Gibanje prebivalstva Slovenije v razdobju od 1931 do 1948. 
Geografski vestnik 1950. 
p r a v malo. Manjš i padec preb iva l s tva a l i v s a j s tagnaci jo i z k a z u j e 
tudi področ je okrog P lan ine in o s r edn j i del Senovskega podol ja , 
Res izdatno j e naras lo prebivals tvo samo v R a j h e n b u r g u in Seno-, 
vem (nad 60 %) t e r v Brežicah in Vidmu (nad 40 %. P r i splošni stag-
naci j i in depopu lac i j i pa so to venda r le r e d k e iz jeme. Ker področ ja 
o n k r a j Save, k j e r j e bi lo preb iva ls tvo med okupac i jo p r a v tako iz-
sel jeno, ne i z k a z u j e to l ikšno depopulaci jo , smemo sklepat i , d a j e 
zna tne j še z m a n j š e v a n j e p reb iva l s tva na š t a j e r sk i s t r an i vendar v 
g lavnem posledica ekonomskih pr i l ik , p r edvsem a g r a r n e p renase l j e -
nosti. T o p o t r j u j e tudi okoliščina, da gre p r i področ ju , k j e r se j e 
p reb iva l j s tvo b o l j izdatno zmanjša lo (Bizel jske gorice, Sotelsko in 
n iž j i del Kozjanskega) , p r a v za one k r a j e , k i i z k a z u j e j o n a j b o l j 
neugodno posestno s t r uk tu ro in n a j h u j š o ag ra rno prenase l jenos t 
in k j e r j e p reb iva l s tvo tud i v p r e j š n j e m r a z d o b j u n a j b o l j padlo. 
Skromni pr i ras t p reb iva l s tva v neka te r ih k r a j i h j e gotovo posledica 
čisto loka ln ih pr i l ik , razen v okolici naveden ih t r eh ne ru ra ln ih 
središč, k j e r se j e p o osvoboditvi povečala po t r eba po delovni sili 
in k j e r j e tudi že p red vo jno prebiva ls tvo b o l j naraščalo. G i b a n j e 
preb iva ls tva v z a d n j i h sedemdeset ih letih znova odkr iva ono pereče 
s t a n j e a g r a r n e preobl judenos t i , k j e r j e p r i danih pogoj ih ves pr i -
rodni p r i r a s t ek absorb i ra lo i z se l j evan je v b l i žn j e ali d a l n j e sosed-
stvo in v zna tnem obsegu dovedlo d o z m a n j š a n j a preb iva ls tva vobče. 
Za r azmere v a g r a r n e m področ ju med Savo in Sotlo j e nad vse 
karakter i s t ično , d a p r i t em ne gre le za z m a n j š a n j e celotnega p re -
bivals tva, temveč tud i za d e j a n s k o nazadovan j e števila samega 
ag ra rnega prebivals tva . Do p rve svetovne vo jne j e število ag ra rnega 
preb iva ls tva zgo l j s tagniralo, p o z n e j e pa j e začelo d e j a n s k o tudi 
upadati .1 1 P r i dosedan j i h ekonomskih p r i l ikah so b i le možnosti za 
več jo zaposli tev a g r a r n e g a prebiva ls tva v k m e t i j s t v u na tem pre -
de lu izčrpane. P o v e č a n j e a g r a r n e površine, k a k o r smo videli, j e na 
pod roč j u med Savo in Sotlo nemogoče. P r i več j i uporab i modern ih 
tehničnih s reds tev j e s icer še možno dvigni t i p ro izvodn jo v znatni 
mer i , p redvsem z dvigom hek ta r skega donosa, toda mehan izac i j a 
kmet i j s tva , k i se j e b o l j smotrno začela v z a d n j e m času, bo po t rebo 
po delovni sili po d r u g i s t rani močno zman j ša l a , posebe j če upo-
števamo, da b o pr i več j i mehanizac i j i n u j n o t r eba opusti t i mnoga 
p o l j a po s t rminah, k i j i h j e še p r a v dosti in k j e r se s t ro j i ne m o r e j o 
uve l jav i t i . V b o l j gozdnatem viš jem svetu, k j e r t o v o r j e n j e lesa iz 
gozdov nud i k m e t s k e m u prebiva ls tvu še danes v s a j pos t ranski za-
služek, more mehan izac i j a dovest i do istega učinka. Očitno j e t eda j , 
d a j e a g r a r n a gostota p reb iva l s tva na veliki večini ozeml ja med 
Savo in Sotlo že dosegla višek in d a b o pos le j šel r a z v o j v smer i 
koncen t r ac i j e preb iva ls tva v k r a j i h , k i m o r e j o nudi t i d r u g e vire 
11 Ilešič, Agrarna prenaseljenost Slovenije. (Tehnika in gospodarstvo 
IV, 1940, str. 67, 86.) 
zaslužka. To je razvoj, k i ga moremo zaslediti povsod po svetu in 
se je v skromni meri začel tudi na tem področju. 
Področje med Sotlo in Savo je že skoraj tri četrt stoletja pred-
vsem velik rezervoar delovne sile za neagrarna središča na tem 
področju samem, še mnogo bol j pa za sosedne pokrajine. Do neke 
mere pa je pomenilo to v preteklosti tudi za inozemstvo. O tem, kam 
se je izseljevalo prebivalstvo tega predela v zadnjih sedemdesetih 
letih, nimamo nobenih zanesljivih podatkov. V kolikor je bilo 
mogoče zibrati podatke o tem pri domačinih, je mogoče reči le toliko, 
da j e bilo pred prvo svetovno vojno izseljevanje v inozemstvo 
usmerjeno predvsem na VVestfalsko v tamkajšnje rudarske revirje, 
večinoma z vmesno postajo Trbovlje, še več pa Seegraben pri 
Leobnu. Izseljevanje v Ameriko je bilo mnogo manjše. Res, da so 
se nekateri izseljenci vrnili, toda večina je ostala v inozemstvu. 
Precej pa j ih j e dobilo delo pri premogovniku v Trbovljah in sploh 
v slovenskem črnem revirju, k j e r so se stalno naselili. Do neke mere 
so se izseljevali tudi v Zagreb, Celje in Maribor. V Zagreb so od-
haja la služit predvsem kmetska dekleta, ki so večinoma ostala tam. 
Moški so se v Zagreb izseljevali manj, še največ iz Brežiške ravnine, 
Bizeljskih goric in iz Sotelskega. Po prvi svetovni vojni je znaten 
del presežka kmetskega prebivalstva absorbiral premogovnik na 
Senovem, pozneje pa tovarna celuloze na Vidmu. Nove perspektive 
za zaposlitev odvišnega kmetskega prebivalstva nudi pospešena 
industrializacija v novi Jugoslaviji. 
Naselja 
Naselja panonskega obrobja med Savo in Sotlo so po- ogromni 
večini ruralna naselja, saj je to ono področje, kamor so moderni 
vplivi posegli zelo kasno in le rahlo vplivali na njihov značaj. 
Redka so neruralna središča, ki so se v srednjem veku razvila ali 
pa so bila ustanovljena z neruralnimi funkcijami in so mogla svoj 
značaj obdržati do danes; še redkejša pa so ona, ki j ih je vobče 
ustvarila moderna industrijska doba. Tako je to področje ostalo do 
danes po značaju naselij izrazito ruralno, kakršnekoli so sicer 
razlike od predela do predela v načinu razporeditve kmečkih domov 
•in poljske razdelitve. Ze samo prirodno okolje, ki nudi osnovo za 
agrarno izkoriščanje in tako posredno vpliva na značaj naselij, še 
zdaleč ni enotno. Vpliva pa tudi neposredno z ovirami ali pred-
nostmi, ki se kažejo v reliefu, prsti, vegetaciji in hidrografiji in 
katerim se naselja prilagodijo. Ker kmečka naselja prikličejo v 
živl jenje in odločajo o njihovem razvoju in obstoju drugi faktorj i 
kakor pri urbanskih naseljih, kaže, da j ih obravnavamo ločeno, 
četudi se zavedamo, da so med njimi vedno oz/ke vezi. 
K m e t s k a n a s e l j a 
Gosta agrarna obljudenost, k i j o moremo ugotoviti v predelu 
med Savo in Sotlo, j e zaneslj iv znak, da j e to področje kmet i j sko 
intenzivno izrabl jeno v tem smislu, da j e agrarno izkoriščanje za-
j e lo domala vso razpoložljivo površino. Dejansko večjih nenase-
l jenih kompleksov na tem ozemlju sko ra j ni, edino na severnih 
pobočjih Bohorja in Orlice j e gosta naseljenost p rek in jena po 
gozdovih, k j e r s trmina otežkoča kmet i j sko izrabo, pa do neke mere 
v Brežiški Dobravi, k j e r j e veleposest v preteklost i zavrla k rčen je , 
k a r vel ja pravzaprav tudi za Bohor in Orlico. Ozemlje pa se sicer 
ne dviga n i k j e r tako visoko, da bi k l imatske pr i l ike poljedelstvo 
onemogočile, da o izrabi t ravniškega sveta sploh ne govorimo. Če 
de jansko na jv i š j a nasel ja na Bohorju segajo z južne strani le n e k a j 
čez 800 m, j e to le deloma izraz ostrejšega podnebja in slabše prsti, 
v glavnem pa j e tuka j veleposest preprečila k r č e n j e gozdov v višjih 
legah, k j e r bi sicer še bilo prostora za nj ive. Na Orlici in Rudnici 
so na jv i š j a slemena (med 600 in 700m) še v znatni meri poseljena. 
De jansko teda j na obravnavanem področju s k o r a j n i ozemlja, 
k i b i ne bilo pr imerno za namestitev naselij , če izvzamemo- prav 
hude strmine. Vzroke, z aka j se drž i jo nasel ja določenih leg in ogi-
b a j o drugih, moramo iskati t eda j v pr i rodnih značilnostih terena, 
upoštevajoč seveda tudi historične momente. 
V višjih legah, k j e r so slemena b o l j s t rma in b o l j razčlenjena, 
so nasel ja na jveč na ostankih nivojev. N a j b o l j značilna je ta lega 
za višje dele Bohorja , k j e r so terasni nivoj i ločeni med seboj s str-
mimi pobočji. Tako lego imajo nasel ja : Zabukovje, Rebro, Perkuni 
vrh, Ložice, Maršive Ložice, Puste Ložice, zlasti pa Zalog in Ravni 
log v na jveč j i višini. Na Sotelskem se drž i jo nase l ja obsežnejših 
teras povsod v višjih legah (Bojni vrh, Križan vrh in na Rudnici 
zaselka Rudnica in Mala Rudnica). Tudi na Kozjanskem so pogosta 
nasel ja v taki legi. Tu se večina nasel i j drži ostankov starih teras, 
zlasti pa j e tipično izražena ta lega pri nasel j ih Št. Vid pri Planini, 
Zagorje , Sv. Miklavž in Dobje . 
Prav pogosto so se nasel ja , predvsem zaselki, razvrstili po bo l j 
položnih pr isojnih pobočjih. Tako lego imajo na južnih pobočjih 
Orlice nase l ja : Pavlova vas, Podgorje , Orešje , Brezovec. V Senov-
skem podol ju ima jo tako lego: Podvrh, Zgornje Stržišče, Kališovec, 
Sedem, Reštanj , Mrena sela, Gor jane , pa tudi Plešivec visoko na 
Bohorju . Tudi na Kozjanskem so neka te ra nasel ja na prisojnih po-
bočj ih v taki legi, kakor Straška gorica in Krivica. 
Druga tipična lega, v ka ter i se p o j a v l j a j o nasel ja na našem 
ozemlju, j e v gričevnatem svetu lega po slemenih. Tak položaj 
so izbrala predvsem nasel ja v n iž jem gričevnatem svetu, k j e r j e 
vinogradništvo glavna ali v sa j zelo pomembna gospodarska de jav-
nost. N a j b o l j izrazito so nasel ja postavl jena vrh slemen v vsem 
Bizeljskem gričevju od Vidma pa do Sotle. Hiše in gospodarska 
poslopja se vrstijo ponekod tudi po več kilometrov daleč v bolj ali 
manj nepretrganem nizu, četudi so med njimi njive, travniki ali 
vinogradi. Izven Bizeljskih goric, k j e r nimamo več slemen v pri-
bližno enaki višini v tako širokem in sklenjenem pasu, se taka lega 
uveljavi še pri naseljih na Srednjem Sotelskem po slemenih, ki se 
spuščajo proti dolini Sotle. To so naselja: Ples, Hrast je, Lastnic, 
Buče, Brezovec in v razvodnem grebenu med Bistrico in Virštanj-
skim potokom Zdole, Zeče, Klake in Penkovo selo. 
V Senovskem podolju so naselja, razmeščena po slemenih, manj 
izrazita. Tako lego imajo Krajna brda, Zigerski vrh in Zgornji 
Leskovec. 
Po slemenih so naselja tudi v najvišjem delu Rudnice (Rudniča, 
Mala Rudnica, Zaborovec) in na Orlici Dobrova, Pusti vrh, Osredek 
in Javorje. 
V Brežiški ravnini -se držijo naselja predvsem v dveh pasovih, 
ki sta ob stiku dveh različnih prirodnih in gospodarsko-geografskih 
področij. Prvi pas naselij se vleče ob stiku ravnine in gričevja na 
meji med polji in travniki ter vinogradi in gozdovi v gričevju. To 
so velika in povečini prav stara naselja: Videm, Stara vas pr i 
Vidmu, Stari grad, Dolenja vas, Spodnja Po-hanca, Dečna sela in 
Globoko. Vsa ležijo tih pod prvimi višjimi terasami v gričevju, le 
Artiče so zgoraj na robu prve pliocenske terase. Drugi pas naselij 
se vleče ob stiku ravnine s poplavnim ozemljem ob Savi, povečini 
prav na robu diluvialnih teras. Od zahoda proti vzhodu se vrstijo 
naselja: Pesje, Gornji Obrež, Zverinjak, Sv. Lenart, Mostec, Miha-
lovec in Loče. Sem smemo prištevati pravzaprav tudi Zakot in 
Črnec na robu brežiškega pomola nad široko, vlažno in s travo 
poraslo dolino Spodnje Gabrnice, k i j e na široko- odprta v poplavno 
ravnico ob Savi. V ta tip spada tudi Gabr je na robu terase nad 
vlažnim travnatim svetom ob Spodnji Negoti. 
Lega na stiku bolj vlažne aluvialne ravnice in sušne terase ali 
roba gričevja j e nadvse značilna tudi za dolino Srednje in Spodnje 
Sotle. Od Rigonc blizu izliva pa preko Velikega in Malega Obreza, 
Rakovca, Jereslavc, Slogonskega, Zupclevca, Stare vasi, Brezovice 
in vse do Spodnje Sušice na Bizeljskem se vrstijo sorazmerno 
znatna naselja. Prav tako so nanizane v isti legi vasi in zaselki ob 
Sotli severno od Zelenjaka: Kunšperk, Polje, Bistrica (Št. Peter pod 
gorami), Dekmarca, Polje ob Sotli, Sedlarjevo, Prelasko, Golobinjek 
in Imeno. Na Brežiški ravnini so naselja deloma tudi sredi ravnine, 
vendar so to redke izjeme in povečini mlajša naselja (Dobova, 
Brezina, Cundrovec, Bukovšek). 
V gosto naseljenem ozemlju med Savo in Sotlo, k j e r ni velika 
samo splošna in agrarna gostota prebivalstva, temveč so tudi naselja 
sama na gosto- posejana, je v celoti le v manjšem številu primerov 
mogoče govoriti o tipični legi naselij. Dejansko moremo zaslediti 
neki red v razprostranjenosti naselij le na Brežiški ravnini, v Bi-
V- Kokole, Gospodarska geografija in geografija naselij 
v področju medi Savo in Sotlo T. I 
GLOBOKO 
LA 2» vil 
j ; :;• V V . 
p/ )" 
»» ,, . |i5|/'i7 .ir 
LEGENDA 
•-••z travniki 
p pašniki 
L vinogradi 
100 200 300 ti 1 1 
Globoko. Naselje na Brežiški ravnini ob vznožju Bizeljskih goric. Prvotne samotne kmetije z zemljiščem 
v celku so se v zadnjih sto letih z zazidavo ob cesti združile v enotno naselje- Prvotni celki so se ohranili 
povečini še nerazkosaaii. Le v enem kompleksu njivskega zemljišča, ki je bil kasneje izkrčen, najdemo 
pravilne parcele, od katerih pripada vsaki kmetiji po ena 
(Po f ranc i sce j skem k a t a s t r u iz l e t a 1825) 
72/73 
Dolenja vas, Sromlje, Pišece, Curnovec, Piršenberg, Globoko, Sela, 
Bukošek, Cundrovec, Kapele, Dedna vas, Podgorje, Zdole, Prevorje, 
Vrenska gorca in Verače. 
Kmečka naselja med Savo in Sotlo so povečini manjša naselja. 
Pravih strnjenih vasi je malo in te se skoraj dosledno držijo rav-
nega sveta, pa n a j ho v Brežiški ravnini ali v široki dolini Srednje 
in Spodnje Sotle. Na vsem ostalem ozemlju nizkih goric in hribovja 
so naselja skora j brez izjeme manjša. Namesto grupacije kmečkih 
domov v večje, druga od druge jasno ločene skupine, pogosto pre-
vladuje razpršenost naselij in prav tako tudi kmečkih domov. 
Osnovna razlika med strnjenimi in raztresenimi naselji j e marsikje 
tako zabrisana, da so na obrežnih področjih čisti tipi ponekod sploh 
izjema in da prevladujejo različne prehodne oblike med zaselki, 
samotnimi kmetijami in razloženimi naselji, oziroma prehodne 
oblike med celki in poljsko razdelitvijo na grude. 
V a s i 
Pravih večjih vasi je med Savo in Sotlo malo. Ce štejemo v to 
vrsto naselij vsa ona, pri katerih je število kmečkih domov znatno 
večje od deset in k j e r so ti postavljeni več ali manj tesno skupaj, 
moremo ugotoviti, da so vasi skoraj izključno le na obširnejših 
ravnih področjih. Vasi v tem smislu so značilne predvsem za Bre-
žiško ravnino, k je r so v zahodnem in južnem delu dominantna 
oblika naselij. Dal je so vasi še v najnižjem delu Senovskega po-
dolja v Savski dolini po diluvialnih terasah ter v široki dolini ob 
Srednji in delno ob Spodnji Sotli. V ostalem gričevnatem in hribo-
vitem svetu so vasi izjeme, dejansko se le malo razl ikujejo od 
nekaterih večjih zaselkov. 
Vasi, ki j ih združuje v ta pojem le večji obseg in sklenjenost 
kmečkih domov, pa glede na svojo strukturo lahko obsegajo ge-
netsko zelo različne vrste naselij. Med njimi so razlike tako v raz-
poreditvi domov, kakor v organizaciji agrarnega zemljišča, pred-
vsem polja, k i jim pripada. S teh dveh vidikov se pokaže, da so vasi 
na področju med Savo in Sotlo dosti bol j mnogovrstne, kakor bi 
bi sklepali na prvi pogled. Pri opredeljevanju vasi s teh dveh plati 
j e mogoče ugotoviti tudi na tem ozemlju tipe, ki sta jih v naslonitvi 
na primere drugod po svetu mogla pri nas razločiti Melik" predvsem 
za talne načrte vasi, in Ilešič15 za zemljiško oziroma poljsko razde-
litev. S tem pa seveda ni rečeno, da so vse vasi istega tipa med 
seboj po podrobnostih enake, kar tudi ni mogoče pričakovati. V 
nadal jnj ih izvajanjih bodo te razlike prišle še do izraza. 
14 Melik, o. c., str. 132—148. 
15 Ilešič, o. c., str. 14—18. 
Ravno področje Brežiške ravnine je na našem ozemlju glavni 
predel vasi. Glede na talni načrt in poljsko razdelitev pa moremo 
zaslediti pri nj ih neka j vrst vaških naselij. 
V prvo skupino spadajo večja, vsaj sorazmerno obsežna, skle-
njena naselja, k j e r se v poljski razdelitvi njim pripadajočega zem-
ljišča jasno odražajo ostanki starega kolektivnega agrarnega gospo-
dar jen ja . Vasi. ki spadajo v ta tip, imamo na Brežiški ravnini v treh 
skupinah. Prva obsega stare vasi pod Libno ob stiku gričevja in 
prodnate ravnine ob Savi, Stara vas pri Vidmu ima izrazito gručasto 
jedro ob potoku, k i priteče s severa, polje pa je skoraj izključno 
v ravnini. Razdeljeno je na več kompleksov, ker si posamezni 
vaški posestniki delijo svoje parcele. Te so povečini pravilnih oblik, 
toda razmeroma kra tke in široke. Čeprav kaže poljska razdelitev 
povsem jasno na prvotno kolektivno ureditev polja, razpored in 
oblika parcel ne kažeta, da bi šteli to poljsko razdelitev v sistem 
pravilnih delcev, temveč jo moramo pre j uvrstiti v sistem nepra-
vilnih grudastih delcev, ka r poudarja že Ilešič.1" Stari grad ima 
domove prav tako postavljene v izraziti gruči, polje pa je predvsem 
na višji terasi severno od vasi, deloma pa na nižji terasi. Ker poljski 
kompleksi niso jasno izraženi, parcele pa precej nepravilnih oblik, 
j e poljska razdelitev tu že bližja grudam kakor delcem. Dolenja vas 
malo dal je je prav tako gručasta vas. Poljska razdelitev jasno od-
raža več poljskih kompleksov, povečini z zelo pravilnimi, dolgimi 
in ozkimi njivskimi parcelami. Ponekod pa so zastopane tudi krajše 
in širše njive, v celoti pa je poljska razdelitev bliže nepravilnim 
kakor pravilnim delcem. Pesje malo dallje je lep primer grueaste 
vasi, k j e r so domovi postavljeni precej na tesno v gruči ob robu 
terase, na kateri j e tudi prvotno vaško polje, razdeljeno po sistemu 
nepravilnih delcev, vendar pa so posamezni poljski kompleksi manj 
izraziti. Njivske parcele pod teraso južno od vasi so mnogo bolj 
nepravilnih oblik. Tudi Spodnja Pohanca kaže prvotno kolektivno 
razdeljeno vaško polje na treh kompleksih, polje pa je razdeljeno 
le na nekatere kmetije, in to iz gručastega jedra vasi. Ostali del vasi 
ob cesti pa kaže v zemljiški razdelitvi še prvotne celke. Ker parcele 
tudi na osrednjem vaškem polju niso posebno pravilnih oblik, j e 
treba poljsko razdelitev šteti k tipu razdelitve na prvotne grude. 
Druga skupina vasi je na brežiškem pomolu, ki je povsem iz-
krčen in spremenjen v njive. Vas Sv. Lenart tik na robu terase ima 
domove v podolžni gruči, polje pa se širi na terasi vzhodno od vasi 
in je razdeljeno po sistemu nepravilnih delcev. Deloma je polje tudi 
pod teraso, a je prav tako. razdeljeno po istem sistemu nepravilnih 
delcev. Črnec je manjša vas z domovi v izraziti, četudi manjši 
gruči, njive pa so razporejene v izrazitih podolžnih, četudi ne po-
vsem ravnih parcelah po kompleksih vaškega polja na terasi severno 
in zahodno od vasi. Poljska razdelitev je k l jub ravnemu terenu 
16 Ilešič, o. c., str. 58. 
na nepravilne grudaste delce. Pri Zakotu so domovi postavljeni v 
razloženi gruči ob robu terase. Pol je zahodno od vasi pa j e razde-
l jeno na grudaste delce v več poljskih kompleksih. Brezina se od 
ostalih vasi raz l ikuje v toliko, da so t u k a j domovi postavljeni v 
glavnem ob cesti, vendar pa ne tesno skupaj , s a j so med nj imi 
vrtovi, t ravniki ali celo nj ive. Zato smemo vas šteti v t ip dolgih 
vasi v vrsti. Po l je samo pa j e razdeljeno v sistem grudastih delcev, 
k j e r posamezni poljski kompleksi niso jasno izraženi. 
T re t j a skupina prvotnih vasi j e na prodnatih terasah ob Savi 
med Gabrnico in Sotlo. Prvi dve vasi, Mostec in Mihalovec, se od 
ostalih razl ikujeta po isvojem talnem načrtu. Domovi so postavljeni 
na tesno na obeh straneh vaške ceste, obrnjeni pa so z ožjo s t ranjo 
pravokotno nanjo. Le nekateri domovi pr i obeh vaseh so postavljeni 
izven tega pravilnega načrta, vendar tudi tesno ob ostalih. V bistvu 
gre t u k a j pr i obeh vaseh za t ip pravih obcestnih vasi, k j e r se jasno 
pokaže, da so postavljeni kmečki domovi po nekem določenem na-
črtu, k a r j e poudaril že Sidaritsch.17 Polje, k i se v več kompleksih 
razprostira okrog obeh vasi, j e razdeljeno na parcele pravilnih 
oblik, ki pa so sorazmerno k r a t k e in široke. Pol j ska razdelitev 
j e t eda j bl ižja nepravilnim kot pravilnim delcem. Loče so izredno 
lep pr imer sorazmerno velike in tesno sklenjene gručaste vasi, k j e r 
moremo skora j razločiti posamezne vaške ulice.18 Polje, ki se raz-
prostira na prodnatem svetu severno od vasi, pa j e tudi razdeljeno 
v sistem nepravilnih delcev. Rigonce ob Sotli ima jo vaško jedro 
v gruči severno od železniške proge, del vasi, očitno mlajši , pa j e 
v vrsti ob Sotli. Pol jska razdelitev gručastega j ed ra kaže grudaste 
delce. Veliki Obrez na višji diluvialni terasi ima domove postav-
l jene v tesni gruči. Polje, k i j e južno in vzhodno od vasi na nižji 
terasi, pa j e razdeljeno na nepravilne delce. Podoben značaj ima 
tudi Gabe r j e na rotbu terase nad potokom Negota. Prvotno vaško 
jedro j e v gruči, pol jski kompleksi na višji terasi vzhodno in na 
nižji terasi južno od vasi pa j e razdeljeno na nepravilne delce, 
vendar so parcele same še dosti pravilnih oblik. Severno od vasi j e 
v razloženi skupini novejši ka jžarsk i del vasi, k j e r j e parcelacija 
sk ra jno nepravilna. 
Druga vrsta vasi na Brežiški ravnini obsega naselja, k j e r so 
sicer hiše postavljene v več ali m a n j tesni gruči, k i se j e razvila 
ob večjih cestah, toda prostor med nj imi j e bil pozidan šele v no-
vejšem času. Pregled franciscejskih katastrskih map pokaže, da gre 
pri n j ih dejansko za združenje večjih grup prvotnih kmet i j s celki. 
Pri n j ih ni nikake skupne posesti in na delce ali grude razdeljenih 
polj. Artiče so se razvile v vas očitno šele v novejši dobi. Fran-
ciscejska katastrska mapa pokaže, da j e osnova vasi aglomeracija 
6amotnih kmeti j , od katerih so imele mnoge t eda j še povsem aron-
17 Sidaritsch, o. c., str. 45. 
18 Sidaritsch, o. c-, str. 43. 
d i r a n o posest, med n j imi j e 'bilo šele v novejš i dobi pos tav l j en ih 
več novih domov ob glavni cesti, k i gre t u k a j p r e k o klanca . Povsod, 
severno in jugovzhodno od vasi, se j e ag lomerac i ja samotnih k m e t i j 
s s k o r a j nerazkosanimi odpr t imi celki ohrani la še do danes. Glo-
boko i zkazu je p r a v tako p r v o t n e celke, k i so bi l i v dobi f ranc i sce j -
skega k a t a s t r a domala še nerazkosani . P rvo tno samotne k m e t i j e pa 
so bi le pos tav l jene v dveh razt resenih g ručah na obeh s t r aneh 
Gabrn i ce in šele k a s n e j š a zazidava j i h j e združi la v enotno nase l je . 
Edini n j i v sk i kompleks , k i j e r azde l j en na pravi lne , četudi k r a t k e 
n j ive , j e med obema cestama, k i vodita v vas od juga . Vendar gre 
t u za m l a j š o krčevino, k i j e bi la šele k a s n e j e razde l j ena . Na n j e j 
si d e l i j o n j i v e tako' posestniki iz d a n a š n j e vasi Globoko, k a k o r tud i 
iz samotnih k m e t i j severno in vzhodno od vasi. Oč i tno j e b i l ta 
kompleks izkrčen šele mnogo k a s n e j e ko t ostalo zemljišče, k a j t i 
v p ro toko lu k f ranc i sce j sk i ka tas t r sk i m a p i so vse te n j i v e označene 
ko t »Rottacker«, k a r pomeni, da so se l j u d j e t e d a j še dobro spo-
min ja l i , d a gre t u za krčevino. Tudi neka t e re d r u g e n j i v e in zlasti 
pašnik i na jugovzhodnem de lu vaškega zeml j i šča so označeni ko t 
»Rottacker« ali »Rottvveide«; očitno je , d a so j i h izkrčili šele raz-
meroma pozno posestniki iz g r i čev ja na severu, k i j i m te parce le 
p r i p a d a j o . Dečna sela n u d i j o povsem enako podobo k a k o r Globoko. 
Ses to je iz tesnejše ag lomerac i j e p rvo tn ih samotnih k m e t i j ob cesti, 
f r anc i sce j ska ka t a s t r ska m a p a i z k a z u j e le celke, deloma res raz-
kosane, a nobenega kompleksa s p rav i lno r azde l j en imi podolžnimi 
n j ivsk imi parcelami. 
V posebno vrs to nase l i j j e t r eba šteti še Videm in Dobovo. 
F ranc i sce j ska ka ta s t r ska m a p a kaže, da gre p r i Vidmu za t i p s t a r e 
f a r n e vasi, pos tav l j ene v gruči, a z malo obsežnim a g r a r n i m zem-
lj iščem, k i j e zelo neprav i lno razdel jeno , a z n a j v e č j i m deležem 
c e r k v e n e posesti. Nase l j e i zkazu j e t e d a j vse t ipične poteze, k i so 
znači lne za nase l j a te vrste, k a k o r j e to poudar i l Ilešič,10 tudi pr i 
d rug ih genetsko sorodnih nase l j ih na Slovenskem. Povsem podobno 
sliko, t a k o v t ipu n a s e l j a k a k o r v zemlj išk i razdeli tvi , ima tud i 
Dobova, k i j e f a rna vas m l a j š e g a nas tanka . 
Razen n a Brežiški ravn in i j e n e k a j več j ih vasi tud i v dolini ob 
Spodn j i Sotli. Med D r a m l j o in Ze len jakom s p a d a j o sem Stara vas, 
S p o d n j a Sušica, Gregovce, Nova vas in Bračna vas. Glede na ta ln i 
načr t j i h moremo uvrs t i t i med gručas te vasi, vendar j e v današn j i 
podobi nove j ša zazidava ob glavni cesti z n a č a j gručas te vasi p r i 
S tar i vasi in Spodn j i Sušici že p r e c e j zabrisala , t a k o da zlasti S tara 
vas dobiva vse b o l j z n a č a j vasi v dolgi vrsti . Deloma p a gre t u sploh 
za s t a re samotne k m e t i j e s celki, k i so nasta le ob vznož ju g r i čev ja 
bl iže ali d a l j e od ceste, k i j i h j e šele k a s n e j e združi la v s a j de lno 
v eno samo nase l je s s ta r im gručas t im j ed rom. P o l j a vseh teh vasi 
16 Ilešič, o. c., str. 33, 34. 
se razprost i ra jo na prodnem dnu doline med robom gričevja in 
s t rugo Sotle. Četudi j e pol jska razdelitev v velikem pri vseh v si-
stemu nepravilnih delcev, j e mogoče ugotoviti, da so parcele vseh 
trel manjš ih vasi (Gregovce, Nova vas, Bračna vas) m a n j pravilnih 
oblik in tudi nj ihova razporeditev j e m a n j pravilna. Očitno j e to 
posledica dejstva, da so te vasi izkoristile m a n j prikladne, bo l j 
vlažne komplekse zemljišča, ki ga agrarno izkoriščanje ostalih t reh 
vasi sprva ni zajelo. Pa tudi pri ostalih treh vaseh ni izrazitejših 
pol jskih kompleksov. Nj ive pravilnih, podolžnih oblik so le na 
ravnini ob Sotli, pravokotno na n j e n o smer od severa proti jugu . 
Na n j i h pa si de l i jo parcele posestniki iz b l ižn j ih vasi, a ne posebno 
enakomerno. Zato tudi p r i teh vaseh ni mogoče govoriti o- razdelitvi 
na pravi lne delce, temveč moramo prištevati to razdelitev k t ipu 
nepravilnih delcev. Skora j povsem na nepravilne parcele j e razde-
l j eno vaško zemljišče p r i Oreš ju . Nj ive so razkropl jene na prisojnih 
pobočjih južno od vaškega jedra , k i j e postavl jeno v razloženi gruči 
nad n j ivsk im svetom po niž j ih legah. N e k a j bo l j pravilne so parcele 
šele na ravnem svetu ob Sotli. 
N e k a j večjih vasi j e tudi v dolini ob Srednj i Sotli. Po talnem 
načr tu spada jo v t ip gručasf ih vasi; tako Imeno, Golobinjek, Pre-
lasko, Pol je ob Sotli, Sedlar jevo, Dekmarca in Pol je ob Bistrici. 
Nasel ja so postavl jena povečini na rob ravnine ob Sotli oziroma na 
n e k a j višje začetke položnih pobočij. Edino Sedlar jevo j e postav-
l j eno povsem v ravnini, toda na robu nekoliko zvišane terase nad 
strugo Sotle. Vaška po l ja teh razmeroma obsežnih vasi pa obsegajo 
le deloma ravnino^ ob Sotli, k a j t i n j i v e se izogibajo nižjega poplav-
nega sveta. Velik del n j ivskega zemljišča j e p r i n j ih zato na po-
ložnih nizkih pobočjih. Te razl ike v prirodnih svojstvih se razločno 
kaže jo tudi v sami parcelaci j i polja. Pr i vseh j e mogoče zaslediti 
sicer jasne sledove prvotne kolektivne ureditve pol ja , toda oblika 
in razvrst i tev nj ivskih parcel j e nepravi lna in se ne raz l iku je od 
razdelitve na grude, ki j o srečamo pr i prvotnih zaselkih. Bolj pra-
valni kompleksi po l ja s podolžnimi n j ivami so povsod v manjšini . 
Pravi lne jšo parcelacijo, k j e r so pol jski kompleksi jasno izraženi, 
ima le Sedlar jevo in vasica Pol je ob Bistrici. Pr i obeh nasel j ih j e 
bilo na ravnem terasnem pomolu več prostora, ki j e omogočil pra-
vilne oblike. Zato smemo upravičeno šteti pol jsko razdelitev teh 
dveh nasel i j v tip razdelitve na nepravilne delce. K l jub pravilnim 
oblikam so n j i v e povečini k r a t k e in zelo različno široke. 
Bistrica (Št. Peter) ob Sotli, k j e r so hiše postavl jene na terasnem 
pomolu v gruči okrog cerkve, kaže v pol jski razdelitvi tipično po-
dobo stare farne vasi: malo agrarne zemlje, ki j e s k r a j n o nepra-
vilno razpa rceli rana, in z velikim deležem cerkvene posesti v večjem 
bloku. Nekmetske hiše kažejo, da nasel je ni povsem agrarno. Ugodna 
pokra j inska lega ob sotočju Bistrice ter Sotle in ob večji da l jno-
vodni cesti vzdolž doline Sotle d a j e nase l ju danes v rastoči meri 
vlogo manjšega tržnega središča. Le historičnim momentom, obmejni 
legi v -dobi nas tanka j e t reba pr ipisat i p o vse j ver je tnos t i , da na-
se l je v p r e j š n j i h s to le t j ih ni pr idobi lo tud i fo rmalno naziv t rga , k i 
mu p r ipada po n jegovi funkci j i . 2 0 
Vasi se p o j a v l j a j o tudi na man j š ih p rodn ih te rasah ob Savi med 
Brestanico in Sevnico. To so vasi gručas tega t ipa: Rožno, K lad j e , 
Blanca, G o r n j e in Spodn je Brezovo. Nj ihovo p o l j s k o zemlj išče j e 
.skoraj izključno- po ravn ih terasah, vendar posameznih po l j sk ih 
kompleksov ni mogoče razločiti. N j ivske parce le se r azpros t i r a jo 
v vrsti p ravokotno na smer Save oziroma ceste ob n j e j . Parcele pa 
so v g lavnem vendar p rece j široke in zelo razl ične dolžine. Zaradi 
tega smerno prištet i po l j sko razdel i tev teh vasi k t i pu razdel i tve na 
grudaste , enosmerne delce. Iz te splošne podobe izstopi samo vas 
Blanca. P o l j e j e namreč razde l j eno na več kompleksov, od ka t e r ih 
ima na jv i š j i , vzhodno od vasi z nazivom »Devce«, sorazmero zelo 
dolge in ozke parcele. Razdel i tev na delce j e t e d a j tu b o l j j a s n o 
izražena k a k o r p r i ostalih vaseh ob Savi. 
Z a s e l k i 
Zaselki ter m a n j š e skupine kmečkih domov v več ali m a n j tesni 
gruči so v področ ju med Savo in Sotlo nase l j a g r i čev ja in h r ibovja . 
N j ihova razpros t ran jenos t p a vendar n i n ikakor dosledno odvisna 
od rel iefa. N a j d e m o j i h tudi na Brežiški ravnin i med večjimi vasmi, 
p a tud i v gr ičevnatem sve tu niso povsod v prevladi . 
Izrazito področ je zaselkov j e vzhodni del Senovskega podo l j a 
med Brestanico oziroma Dovškim potokom in severozahodnim delom 
Orlice. Zaselki s k o r a j popolnoma p r e v l a d u j e j o tako v severnem 
de lu podo l j a med Senovim in Podsredo, pa tud i v j užnem delu med 
Pečicami in Brestanico. Povečini so jasno- ločeni med seboj, če tudi 
so p r e c e j gosto posejani . P o l j a posameznih zaselkov so med s e b o j 
j asno omejena , v j užnem delu, k j e r j e relief b o l j razrezan, pa so 
m a r s i k j e obdana okrog in okrog od gozda, t o r e j prave krčevine . 
P o l j s k a razdel i tev pr i teh zaselkih j e v vel ikem razdel i tev na g rude , 
ni pa povsod enako izrazita, k a k o r tud i niso vsi zaselki enaki po 
velikosti in po s topn j i sk lenjenos t i . V podo l ju med Senovim in 
Podsredo se jasno- pozna vpliv rel iefa na obliko parcel . Četudi n e 
moremo govorit i o razdel i tvi na delce, so po l j sk i kompleksi raz-
d e l j e n i n a posestnike d o k a j pravilno, parcele p a so razmeroma tud i 
pravi ln ih , podolgovatih obl ik. V to vrs to zaselkov spada jo : Veliki 
Kamen, Mali Kamen, Koprivnica, K lad je , Veliki dol, Leskovec, 
Vojsko, Pok lek in Železno. V južnem delu podol ja so zaselki tudi 
lepo sk l en j en i z izrazito pol j sko razdel i tv i jo na grude . To so za-
selki : Brezje , Anže, Gorica, Ponikva , Anovec, Kos tan jek , Ravne , 
Sremič, Pečice in Križe. 
20 Melik Anton. O mestih in trgih na Slovenskem. Glasnik Muzejskega 
društva, Ljubljana 1939, str. 337. 
Med temi zaselki, k i spadajo nedvomno v vrsto pravih prvotnih 
zaselkov, pa j e tudi n e k a j manjš ih zaselkov, k j e r se zdi, da gre za 
drugotne zaselke. Parcelaci ja njihovega polja j e zelo nepravilna, 
četudi j e pri večini nemogoče zanesljivo ugotoviti prvotne celke. 
To so zaselki Podolje, Ilovec, vse tri gruče Razteza, Postojna, 
Armeško, Šapolje, Podsela, Brezina, Brezova Raven, nadal je tudi 
pri Ravnah Cerine, Gaj , Bučerca (z le malo razkosanimi celki). 
Večina teh zaselkov leži v nekoliko bol j hribovitem svetu, zato je 
mogoče, da j e nj ihova zelo nepravilna parcelacija pol ja deloma po-
sledica zelo neugodnih terenskih prilik, toda okrog n j i h in med 
nj imi j e tudi precej samotnih kmet i j z zaprtimi ali polodprtimi 
celki. Pri veličini teh zaselkov moremo ugotoviti, da gre pri n j ih 
v bistvu za prvotne grupe samotnih kmetij , katerih celki pa so se 
že močno razkosali. Značilen tak primer j e zaselek Brezova Raven 
južno od Pokleka in Raziez, k i oba sestavljata več grup kmečkih 
domov, od katerih pa so nekateri sko ra j do danes obdržali neraz-
kosane celke. 
Nekoliko drugačna j e podoba kmečkih nasel j v zahodnem delu 
Senovskega podolja. Pravi sklenjeni zaselki z zaokroženimi pol j -
skimi kompleksi tu niso v takšni prevladi kakor v vzhodnem delu 
podolja, vendar preds tavl ja jo v celoti glavno obliko naseljenosti v 
tem področju. Izrazito gručasti zaselki z jasno razdeli tvijo na grude 
so: Mrzla Planina, Stranje, Zalog, Završe, Spodnje Stržišče, Sedem, 
Poklek, Doln j i Leskovec, Kra jna brda, Podvrh, Dobje, Čanje, Selce, 
Gradec, Žigerski vrh, Perkuni vrh, Dovško. Med plas t jo prvotnih 
zaselkov z več ali m a n j pravilnimi grudami pa se vr ivajo številni 
drugotni zaselki, k j e r j e mogoče iz parcelacije razbrati, da so na-
stali iz delitve prvotnih samotnih kmeti j . To so- zaselki Maršive 
Ložice, Leskovec, Puste Ložice, Dobrava, Pečje, Komorivec, Kali-
šovec, Likov vrh, Košeni vrh, Prižev dol, Presladol, Jeterna sela in 
Lončar jev dol. Prvotno tesno sklenjeni zaselki se povečini drži jo 
obsežnejših terenskih pomolov in v manjši meri širših delov dolin. 
Značilno je, da j ih j e več v severozahodnem delu, k j e r relief na 
apnencu in dolomitu ni tako na drobno razrezan, kakor v področju 
malo odpornih pliocenskih peskov proti vzhodu (Presladol). Prvotni 
zaselki segajo tudi še visoko na pobočje Bohorja (Perkuni vrh, Za-
log), k j e r j e prvotni zaselek tudi Plešivec, na jv i š je nasel je na 
Bohorju (ca. 900 m visoko). Četudi ga vse naokoli spremlja jo sa-
motne kmetije, j e prvotna razdelitev na grude pri Plešivcu še vedno 
očitna. 
Zaselki in male vasice so- prece j zastopane tudi na Sotelskem, 
k j e r spremlja jo po pobočjih večje vasi v dolini ob Sotli. To so 
zaselki Mali Lastnič, Veliki Brezovec, Mali Brezovec, Krn vrh, Buče, 
Spodnje Verače, Črešnjevec, Trebče, Žagaj in Ples. Njihova skupna 
značilnost je, da so kmečki domovi v precej tesni gruči. Njihovo 
polje j e odprto in razdeljeno po sistemu pravih grud, četudi so 
parce le p o večini p r e c e j neprav i ln ih oiblik. V celoti drži , d a so 
parce le b o l j p rav i ln ih oblik n a b o l j položnih poboč j ih a l i te rasah , 
v b o l j razgibanem t e r e n u pa so zelo nepravi lne . Sistematično u r e j e n e 
n j i v e v več j ih kompleks ih j e mogoče opaziti l e p r i neka te r ih od 
n j i h (Veliki Brezovec, Spodn je Verače). 
Tudi med temi prvo tn imi zaselki se p o j a v l j a j o m a n j š i d rugo tn i 
zaselki . To so p redvsem Bojn ih vrh, Kr ižan vrh, Hra s t j e Pece l j , 
Sela p r i Veračah, Vrenska gorica in K r n vrh. Za te zaselke j e zna-
čilno, da so po večini b o l j rah lo sk lenjeni , kmečk i domovi so raz-
t reseni v posameznih gručah , zeml j i ška razdel i tev pa kaže , d a g re 
p r i n j i h v b is tvu za razkosane celke, k i so se ponekod še ohrani l i . 
Podoben z n a č a j i m a j o nase l j a p o n a j v i š j i h s lemenih Orl ice. 
To so nase l j a Dobrova , Pust i vrh, Osredek , J a v o r j e in Vrhovnice, 
za k a t e r e j e že Sidar i tach pokazal , da g re t u v b i s tvu za razkosane 
ce lke i n p rvo tno samotne kmet i je . 2 1 
Na Koz janskem so zaselki v p rev lad i b o l j k a k o r razodeva po-
vršen pogled po p o k r a j i n i a l i topografska ka r t a . Posebno v severo-
zahodnem de lu med P i l š t an jem in Planino se u v e l j a v l j a j o številni 
p r a v i p rvo tn i zaselki s p o l j s k o razde l i tv i jo na g rude . To so zaselki : 
Spodn j i in Zgorn j i Žeger, P o k o r n a vas, Dob je , Vrh, P lan inska vas, 
Podvine, Gubno, Lopatica, P r e v o r j e , Krivica, Po l j e , Doropo l j e in 
Zagor je . P r i vseh teh nase l j ih j e mogoče b rez dvoma ugotovit i 
p rvo tne po l j ske komplekse , n a k a t e r i h so imeli n j i v e prvotni last-
niki . O b l i k e pa rce l samih p a so močno odvisne od rel iefa. Tam, 
k j e r so p o l j a na b o l j položnih pobočj ih a l i t e rasah , so parce le 
p rav i lne podolžne ob l ike (Planinska vas, Vrh, Zagor je , Spodnj i 
Žeger), t ako d a se že p r e c e j p r i b l i ž u j e j o razdel i tv i n a neprav i lne 
g r u d a s t e delce. P r i ostal ih nase l j ih pa so po l j sk i kompleks i m a n j 
izrazi t i in parce le m a n j pravi lne , po l j sk i kompleks i pa močno ne-
jasn i . Vsi t i p rvo tn i zaselki se po večini d r ž i j o obš i rne jš ih v rav-
n j e n i h p loskev v viš inah 300'—400 m t e r več. V n iž j ih legah, k j e r 
so te rase m a n j obsežne, poboč ja pa b o l j s t rma, se uv r šča jo neka te r i 
d rugo tn i zaselki, k i so cesto še dosti sk l en jen i , s parce lac i jo , k i 
razodeva p rvo tne celke. Ti d rugo tn i zaselki so: Po jasen , Topolovo, 
P reska , Zaravne, Bistrica, Dragomer ič i in Marof . Značilno je , da 
j e okrog n j i h še dost i samotnih k m e t i j z nerazkosanimi celki. 
P o d r o č j e mal ih zaselkov s p r e m l j a tud i Sotlo po Kapelskem 
gr iču in n a te ras i pod n j i m . Nase l j a Podvine, V r h j e in Kapele so 
p r a v z a p r a v samo gruče kmečk ih domov, k i se v rs t i jo p o g lavnem 
in po s t ransk ih položnih s lemenih. Po l j sko zemljišče, k i p r ipada 
posameznim kmečk im domovom, kaže, d a j e d a n a š n j a pa rce lac i j a 
nas ta la z r a zkosavan j em prvotn ih celkov, p r i pa d a j o č i h posameznim 
k m e t i j a m , k i p a so b i l e v e r j e t n o v mnogih p r imer ih pos tav l j ene po 
d v e ali celo t r i s k u p a j . F ranc i sce j ska ka t a s t r ska mapa še označu j e 
g ruče domov z rodbinsk imi imeni , k i se nedvomno n a n a š a j o na 
21 Sidaritsch, o. c., str. 19. 
6 Geografsk i zborn ik 81 
prvotne posestnike. Ponekod pa so se celki ohranili neokrnjeni vse 
do danes. Prav isto podobo kažejo tudi naselja Slogonsko in Jere-
slavec na terasi pod Kapelskim gričem. Tudi tu gre za gruče 
kmečkih domov z razkosanimi celki. Izjema je le zaselek Rakovec 
na robu terasnega pomola nad Sotlo, pri katerem so njive razpo-
rejene po vaškem polju izrazito v sistemu grud, pa tudi je zaselek 
večji in bolj sklenjen kakor gruče kmečkih domov v pre j ome-
njenih naseljih. 
Zaselki niso izjema tudi na Brežiški ravnini sami. Držijo pa 
se značilnih robnih leg vstran od najboljše zemlje na precej vlažnem 
ozemlju. Tak značaj ima Glogov brod, Trebež in Zverinjak, k j e r 
gre očitno za drugotne zaselka, nastale iz samotnih kmetij. Neko-
liko drugačen značaj imajo Sela. Tu sta dve gruči kmečkih domov, 
ki j im pripada zemljišče na terasi ob Savi, razdeljeno v sistemu 
pravih grud oziroma skoraj nepravilnih delcev. Ostale gruče kmeti j 
tega naselja pa so ohranile do danes skoraj nerazkosane celke. 
Samotne kmetije ali manjše gruče domov so raztresene po vsem 
zemljišču severno od obeh strnjenih prvotnih gruč, ki sta postav-
ljeni prav nad ježo višje terase. Očitno gre tu za plast kasnejše 
poselitve, ki j e zajela robna področja dobravskega gozda. Bukošek, 
zahodno od Sel, j e prav tako iz več manjših gruč domov, k j e r 
je posameznim kmetijam pripadalo še močno arondirano zemljišče. 
Poljska razdelitev jasno kaže, da gre tudi pri tem naselju za 
kasnejšo naselitveno plast, ki je zajela robno področje Dobrave, 
vendar pa je razkosanje celkov t u k a j bolj napredovalo kakor pri 
Selah. Zato so tudi gruče kmečkih domov, ki so se razvile iz 
prvotnih samotnih kmetij, nekoliko večje, saj obsegajo po večini 
troje do petero domov. Podoben značaj ima Cundrovec, k j e r j e 
največ domov v nekoliko večji gruči in je prvotne celke zelo težko 
rekonstruirati. 
Bizeljske gorice so v celoti prav gosto naseljene v vsem 
obsegu. Kmečki domovi po slemenih, dolinah in po položnih po-
bočjih so močno razpršeni po vsem ozemlju, toda blizu drug dru-
gega, stoječ zdaj na samem, zdaj v večjih ali manjših gručah vseh 
mogočih oblik. Ta splošni značaj raztresenosti kmečkih domov j e 
do vedel Melika do tega, da je naselja v večini bizeljskega gričevja 
smiselno uvrstil v poseben tip takoimenovanih razloženih naselij. 
Ta klasifikacija pa je upravičena, če nam gre le za splošno karak-
terizacijo današnje podobe naseljenosti. Pri podrobnem premotri-
vanju, k j e r j e težišče v detaljih in genetičnem tolmačenju, pa 
moremo razlikovati na področju Bizeljskih goric dvoje osnovnih 
tipov naselij: prvotne zaselke in samotne kmetije, oziroma vrsto 
prehodnih oblik od pravih samotnih kmetij z zaprtimi celki preko 
rahlejše in tesne aglomeracije samotnih kmeti j do drugotnih za-
selkov s komaj še ugotovljenimi sledovi starih prvotnih celkov. 
Prvotni zaselki so v Bizeljskih goricah razmeroma maloštevilni 
najdemo jih predvsem v zahodnem delu, k je r predstavl jajo na-
dalje vanje starih prvotnih zaselkov iz predela med Brestanico in 
Zdolami. Jasne sledove prvotnih poljskih kompleksov z razdelit-
vijo na prave grude najdemo pri naseljih Lokve in Anovec zahodno 
od Zdol na terasnem slemenu nad Zdolskim potokom. Pri teh dveh 
naseljih moremo ugotoviti tudi še doka j pravilne podolžne njivske 
parcele; tudi sta oba zaselka izrazito gručasta. Podobno parcela-
cijo najdemo pri Arnovih selih, k j e r so n j ive na ravnem dnu širše 
doline Močnika, naselje samo pa je manj tesno sklenjeno. Zdole 
izkazujejo razmeroma še jasne sledove prvotne razdelitve na grude, 
toda njivske parcele so že manj pravilnih oblik, četudi je večina 
polja na precej položnem slemenu. Naselje samo je pa že precej 
raztreseno. Dokaj pravilno parcelacijo na grude ima dalje zaselek 
Volčje. Gornja Pohanca ob Močniku ima njivske parcele močno 
raztresene, deloma po višjih terasah na pobočju Silovca, deloma 
pa v sami dolini, k j e r so sicer pravilne, podolžnih oblik, toda močno 
nesistematično mešane s parcelami drugih naselij. V celoti pa se 
zdi, da gre tu vendar za prvotni zaselek. Parcele nepravilnih oblik 
ima izrazito gručast zaselek Suhodol, k j e r pa je posest posameznih 
kmeti j razmetana po vsem vaškem ozemlju. Nekoliko bolj pravilne 
so parcele pri zaselku Silovec, k j e r j e tudi mogoče ugotoviti prvotno 
razdelitev na grude. 
R a z t r e s e n a n a s e l j a i n s a m o t n e k m e t i j e 
Naselja, k j e r so domovi postavljeni več ali man j osamljeno 
in k j e r j e njihovo zemljišče povsem ali še v veliki meri arondirano, 
zavzemajo na področju med Savo in Sotlo razmeroma zelo obsežne 
predele. Vendar je prav pri te j vrsti naselij točna opredelitev 
mnogo težja kakor pri sklenjenih vaseh in zaselkih. Pri tem je 
treba upoštevati, da so samotne kmetije na jman j stabilne oblike 
naselij in se k a j rade sčasoma spremenijo v večje gruče oziroma 
zaselke. Drugič pa so samotne kmetije male naselitvene enote, ki 
lahko na jde jo prostor sredi med zemljiščem večjih sklenjenih na-
selij. Tudi z ozirom na samo agrarno pokrajino morejo biti samotne 
kmetije razpostavljene v različnih oblikah, k j e r pa ostane vsaj v 
glavnem njihova osnova značilnost, to je arondirano zemljišče. 
Kakor povdarja Ilešič,22 moremo ločiti t r i tipe samotnih kmetij z 
ozirom na značaj pokrajine. Prvič imamo prave samotne kmetije 
z zaprtimi celki, k j e r je kulturno zemljišče kmetije (njive, trvniki, 
pašniki, vinogradi, vrtovi) povsem ločeno od zemljišča sosednih na-
selij po gozdovih. Drugič imamo samotne kmetije, k j e r se kulturno 
zemljišče sosednih kmet i j močno približa, tako da je ne obdaja od 
vseh k ra j ev gozd (polodprti celki). Končno pa poznamo še samotne 
kmeti je na povsem odprtem svetu, k j e r se polje ene kmetije drži 
sosedovega ali pa j u ločijo le travniki. Te razlike so važne v zvezi 
82 Ilešič, o. c., str. 85, 86. 
6 * 83 
s samim značajem naselij, zato j ih je treba na tem mestu posebej 
podčrtati. Povsem značaj samotnih kmeti j imamo le tam, k j e r mo-
ramo ugotoviti zaprte celke. Sicer pa so samotne kmetije običajno 
pisano pomešane z malimi drugotnimi zaselki, s katerimi so v ge-
netski zvezi, toda tako, da ostane spolšna podoba raztresenosti v 
naselbinski sliki. 
Kakor j e povdarjal že Ilešič25 za Slovenijo v celoti, je raz-
širjenost celkov tudi na ozemlju med Savo in Sotlo mnogo večja 
kakor bi lahko sklepali zgolj po razšerjenosti zares osamljenih 
kmetij . Vsaj v osnovi moremo zaslediti prvotne celke pri večini 
razloženih naselij in pri mnogih zaselkih. Ker pa je področje sa-
motnih kmeti j tako težko, marsikje domala nemogoče ločiti od Ob-
močja sorodnih tipov naselij, j e umestno, da si ogledamo njihovo 
razprostranjenost na našem ozemlju skupno. Po veliki večini se 
namreč v današnji obliki raztresenih naselij itak pojavl ja jo zelo 
pomešano. 
Obsežna področja, k j e r so naselja močno raztresena in kažejo 
genetsko na nastanek iz samotnih kmetij , j e večji južnovzhodni in 
vzhodni del Bizeljskih goric. V današnji podobi naselij in zem-
ljiške razdelitve so značilnosti samotnih kmeti j vendarle marsikje 
že precej zabrisane. Toda že vpogled v fransciscejske katastrske 
mape kaže, da so se mnogi celki ohranili do najnovejše dobe skoraj 
nerazlkosani. Samotne kmetije so si poiskale v močno razčlenjenem 
gričevju vse mogoče lege, po slemenih, po terasah, pomolih in po 
polžnejših pobočjih, pa tudi po dolinah. Očitno pa se kaže, da so 
prisojna južna pobočja izkoriščena mnogo bolj kakor osojna severna 
pobočja, k j e r se j e gozd ohranil po večini vse do danes. Naselitev 
je tako na jbol j intenzivna po slemenih, k j e r lahko opažamo tudi 
bolj tesne aglomeracije samotnih kmetij, ki ponekod prehaja jo že 
v manjše drugotne zaselke, ki pa so tudi le rahlo sklenjeni. V takih 
podolžnih, razkropljenih gručah so postavljeni domovi, ki j im pa 
pripada v glavnem arondirano zemljišče, pri naseljih Mali vrh, 
Piršenbreg, Bojsno. Povsod pa so vse naokrog nj ih številne samotne 
kmetije, ki imajo neredko še domala zaprte celke. V celoti pa gre 
pri celkih na tem področju Bizeljskih goric za polodprte, deloma 
pa za povsem odprte celke, k j e r se kulturno zemljišče ene kmetije 
stika s posestjo sosednje kmetije brez vidnih mej, kakor je pač 
napredovalo krčeneje zaplat gozda med njimi. Marsikje pa smemo 
domnevati, da so bili celki že v prvotnem obsegu odprti. Prav malo 
razkosani celki so se ohranili pri naselju Podgorje, ki obsega cel 
pas samotnih kmeti j od pobočij Orlice v terciarne gorice pod n jo 
in še do potoka Dramle. Sredi razloženih samotnih kmeti j se tu ni 
izkristalizirala nobena večja bol j s trnjena gruča, ki bi jo lahko 
označili kot drugoten zaselek. Podoben j e značaj naseljenosti v 
katastrski občini Brezje, Vita vas, Curnovec, Blatno in Dedna vas. 
23 Ilešič, o. c., str. 87. 
Skoraj povsem prevladujejo samotne kmetije, povečini s polodprtimi 
celki, po južnih pobočjih Orlice nad Pišecami. Podobno j e z naseljem 
Rucman vrh. Le Pavlova vas predstavlja večjo gručo domov, k j e r 
pa gre tudi le za drugoten zaselek. Prvotne kmetije po najvišjih 
slemenih Orlice so danes tudi že prešle v drugotne zaselke in j e 
prvotne celke mogoče spoznati le še po parcelaciji. Enega od teh 
zaselkov, Vrhovnico, Sidaritsch posebej omenja kot tipičen primer 
drugotnega zaselka.24 
Pa tudi manjši zaselki so na tem področju prav pogosti, četudi 
ne kaže parcelacija njihovega zemljišča nikakih znakov prvotne 
razdelitve na grude. K zaselkom j ih j e treba prištevati zgolj zato, 
ker so pri nj ih kmečki domovi postavljeni v večjih, četudi le red-
keje sklenjenih gručah. Pregled parcelacije njihovega kulturnega 
zemljišča kaže, da so se nedvomno razvili iz prvotnih samotnih 
kmeti j s celki. Zaselke te vrste najdemo ali po bolj položnih sle-
menih, k j e r so bile prvotno samotne kmetije po vsej verjetnosti 
že od začetka postavljene tu in tam bol j tesno skupaj , pa tudi 
ponekod v širših delih dolin, ki so bile, kakor vse kaže, bol j inten-
zivno izkrčene šele kasneje. Po pobočjih in malih terasnih slemenih 
pa so se celki ohranili povečini več ali man j nerazkosani. V celoti 
pa so drugotni zaselki tudi v južnovzhodnem delu Bizeljskih goric 
le sporadičen pojav, po večini pa še vedno prevladujejo samotne 
kmeti je s povsem ali skoraj nerazkosanimi celki. Področje samotnih 
kmeti j obsega v glavnem katastrske občine Mali vrh, Curnovec, 
Piršenbreg, Dedna vas, Blato, Podgorje, Sromlje, Brezje, Bojsno in 
Vita vas. 
Razmeroma intenzivno vinogradništvo je mnogo prispevalo, da 
se j e današnja podoba zemljiške razdelitve že približala razdelitvi 
na grude. Tudi na področjih, k j e r so se obdržali do danes (vsaj do 
dobe franciscejskega katastra) skoraj še nerazkosani celki, so med 
njimi obširni kompleksi vinogradov, ki so razparcelirani v sistemu 
vinogradniških grud in to ne le med bližnje kmetije, temveč tudi 
med posestnike iz sorazmerno oddaljenih naselij. Mnogokrat se 
drži vinogradniške parcele še kos travnika ali kakšna njiva, ostanek 
opuščenega vinograda ali v bližini njega izkrčenega ozemlja. Vso 
to celotno današnjo podobo razdelitve približa razdelitvi na grude. 
Podobo zemljiške razdelitve na področju samotnih kmeti j in dru-
gotnih zaselkov j e v precejšnji meri odločilo tudi kasnejše krčenje 
gozda oziroma neproduktivnega sveta v okolju prvotnih celkov. Da 
je tako krčenje bilo dokaj intenzivno, pokaže zemljiška razdelitev 
mnogih drugotnih zaselkov pa tudi samotnih kmetij, k j e r imajo po-
sestniki prvotnih celkov (pa tudi razkosanih celkov) poleg več ali 
manj obsežnega kosa arondiranega zemljišča ob domu še posebej na 
enem ali več kra j ih neka j njiv, travnikov ali pašnikov, tako da j e 
lahko tudi več kot polovica posesti izven prvotnega arondiranega 
21 Sidaritsch, o. c., str. 18, 19. 
celka. Tipični taki primeri v Bizeljskih goricah so Sromlje, Pišece 
in Pavlova vas. Poleg večjega kosa kulturnega zemljišča, ki je raz-
kosano v glavnem v celkih, ima naselje še znaten del zemljišča, 
k j e r se zelo pisano meša posest vseh kmeti j naselja. Taki večji 
kompleksi očitno kasneje izkrčenega zemljišča so v Bizeljskih go-
ricah (pa tudi drugod) predvsem v dolinah. Tam moremo povsod 
opaziti večje komplekse n j iv in travnikov, ki so marsikje zelo 
pravilnih oblik, razdeljeni brez vsega reda med posestniki iz bliž-
njih pa tudi nekoliko bolj oddaljenih kmetij . Zlasti tipična je v tem 
pogledu dolina Drarnle, isto podobo pa nudijo tudi doline Gabrnice 
in Sromljščice. Zdi se, da je bila prav okoliščina, da so bile doline 
po vsej verjetnosti izkrčene kasneje, vzrok, da j e bilo v novejši 
dobi tudi več možnosti za nas ta janje drugotnih zaselkov, ki so lahko 
postali tudi večji kakor sosedne gruče samotnih kmetij . 
Samotne kmeti je ne man jka jo niti na Brežiški ravnini, povsem 
jih pogrešamo le v zahodnem in južnem delu, k j e r so večje stare 
vasi s poljsko razdelitvijo na delce. Sicer pa najdemo samotne 
kmeti je povsod med večjimi zaselki v področju med Močnikom, 
Gaberjem in robom Bizeljskih goric, to je na onem bol j vlažnem 
svetu, k j e r smo mogli ugotoviti prvotne samotne kmeti je s celki tudi 
v osnovi današnjih večjih vasi Globoko in Dečua sela. Čeprav sa-
motne kmetije na tem področju niso enako na gosto posejane, je 
mogoče prvotne celke povsod nedvomno ugotoviti. Kjer so se v 
večji meri razkosavali, so se iz prvotnih samotnih kmeti j razvili 
prav mali zaselki, katere smo spoznali že v drugi zvezi (Bukošek, 
Glogov brod). Vse kaže, da je bilo naseljevanje po samotnih kme-
ti jah s celki v tem področju prvotna plast naselij, v ostrem nasprotju 
z večjimi vasmi na zahodu in jugu ob Savi. 
V Senovskem podolju med Sevničino ter Orlico in po Bohorju 
so samotne kmetije prav izrazito zastopane. Ne najdemo- j ih le po 
višinah na Bohorju, temveč tudi v najnižjem delu podolja, k j e r 
segajo deloma celo na prodne terase ob Savi. Kljub temu pa so 
ponekod zastopane v taki meri, da določajo značaj naseljenosti, 
drugod pa predstavl jajo zgolj drugotno plast med večjimi, prvotnimi 
zaselki. 
Samotne kmetije so značilne predvsem za vzhodni del Bohorja, 
ki j e po manjših dolinah in grapah bol j živahno razčlenjen kot 
zahodni. Raztreseni domovi stojijo po slemenih, po bolj položnih 
pobočjih in po terasnih pomolih ter sestavljajo naselja Reštanj, 
Mrčna sela, Veternik in Gorjane. Njihova domena je torej ves 
vzhodni del Bohorja. Vendar pa se prvotni celki še daleč niso 
povsod ohranili nerazkosani niti niso kmetije vedno samotne kme-
t i je v strogem smislu besede. Marsikje je mogoče ugotoviti, da so 
bile že prvotno postavljene po dve tri kmetije bližje skupaj, tako 
da je ta gruča predstavljala že zametek malih zaselkov. Drugod pa 
so se delile tudi prvotno res osamljene kmetije, njihovi celki pa 
so se razkosavali. Zlasti Mrčna sela kažejo že prevlado teh prav 
analih zaselkov z mnogimi razkosanimi celki. Drugod pa so se celki 
ohranil i povsem ali skora j ne razkosani (Ravni log, deloma Veternik). 
Današnja podoba naseljenosti kaže, da j e prišlo v nižjih legah v 
večji meri do razkosavanja celkov kakor v višjih. Gruče samotnih 
kme t i j so po nekod dobile tudi posebna imena, k i so kakor se zdi 
prvotno ledinska imena za tiste lege (Gkie, Božični vrh, Slatina, Log, 
K ranč a vrh). 
Samotne kmet i je so se ohranile tudi v zahodnem delu Bohorja 
med večjimi prvotnimi zaselki, ki segajo tu po obširnejših terasah 
dosti višje kakoT v vzhodnem delu. Toda število samotnih kmet i j 
j e manjše in ostale so mnogo bol j osamljene. Po večini še imajo 
prave zaprte ali vsa j polzaprte celke. V nižj ih legah Senovskega 
podolja so samotne kmet i je še p rav številne, a vendar stopajo v 
podobi naseljenosti v splošnem že v ozadje. V več ali man j s t rnje-
nem področju so samotne kmet i je v nizkem pasu gričevja med 
Brestanico in potokom Dobrova. Kmetije so tu raztresene na gosto, 
a po večini so obdržale arondirane celke. Po dolinah in dolinicah so 
se iz n j ih v večji meri razvili tudi drugotni zaselki z ustrezno par-
celacijo na drugotne grude (Presladol, Srebotno, Jetrna sela). Sa-
motne kmet i je ses tavl ja jo nadal je še naselja Dobrova na strmih 
pobočjih zgornjega dela Dovškega potoka, dal je Maršive Ložice, 
Brezje, vr ivajo pa se sicer tudi povsod med večje prvotne zaselke. 
Običajno so na robu njihovega kul turnega zemljišča, ponekod pa 
tudi samostojno v večjem kompleksu. 
Prvotni celki so pri n j ih večinoma še ohranjeni . Vzhodno od 
Brestanice so samotne kmeti je v glavnem sporadičen pojav, v na j -
več primerih so le na obrobju zemljišča večjih s t rnjenih prvotnih 
zaselkov. Na večjih površinah so samotne kmetije, po večini v rahli 
aglomeraciji , tudi med Dovškim potokom in Brestanico. Deloma so 
gruče samotnih kme t i j t u večje in tvori jo drugotne zaselke z močno 
razkosanimi celki (Raztez, Armeško). Več samotnih kmet i j j e tudi 
sicer med Brestanico in severnimi izrastki Orlice. Tudi doline so 
v glavnem posejane s samotnimi kmetijami. 
Na Sotelskem najdemo samotne kmeti je povsod v višji legi 
gričevja, ki spremlja dolino Sotle na zahodu. Pravi zaprti celki z res 
na samem stoječimi domovi pa so že v manjšini. Po večini j e raz-
kosavanje celkov že močno napredovalo in vplivalo tudi na značaj 
naselij. Posamezno' stoječe kmet i je se povsod mešajo z manjšimi 
gručami in skupa j dela jo videz s k r a j n e razloženosti. Upravičeno je 
Melik prištel na svoji kar t i tipov naselij na Slovenskem ves predel 
med Virštanjskim potokom in Sotlo k tipu razloženih naselij. Prav 
isto podobo pa nudi tudi nižji svet južno od Virštanjskega potoka. 
Večji s t rn jeni zaselki in vasi so pravzaprav le v nižj ih legah bl iž je 
Sotle, le izjemoma se po jav l j a jo tudi sredi področja samotnih 
kmeti j , za kar j e lep primer zaselek Verače. Naselja, ki so genetsko 
vezana na samotne kmet i je s celki, spreml ja jo vso dolino Sopote 
pod Rudnico. Posamezne skupine kmet i j imajo danes tudi že samo-
s to jna imena (Sopote, Slivje, Klake, Orešje), r azk ro j celkov pa j e 
pr i n j i h dosegel že visoko s topnjo in j ih j e ponekod k o m a j še mogoče 
rekonstruirat i , toda s k r a j n a raztresenost kmečkih domov ne kaže , 
di b i šlo k j e za po l j sko razdeli tev na grude. Podoben j e znača j 
nasel i j južno od apniškega slemena na Virš tanju. Vi rš tan j sam j e 
razloženo naselje, toda tu so med samotnimi kmet i jami vmes man j še 
gruče domov. Sela pr i Veračah so tipičen p r imer t ake gruče sredi 
samotnih kmeti j , podobno tudi Pecel. Samotne kmet i j e sp reml j a jo 
d a l j e n a j v i š j e dele pobočja in slemen v gr ičev ju na desni strani 
Sotle. Prvotne celke j e mogoče zaslediti p r i nasel j ih Srebrnik , 
Uras t j e , Križan vrh, Bojni vrh in Vrenska gorica. Prvotna parce-
laci je na celke j e danes deloma zabrisana zaradi razkosavanja , 
deloma tudi zaradi kompleksov vinogradniških grud, k i pok r iva jo 
pr isojna pobočja. Isto moremo opaziti tudi pod Olimsko goro, okrog 
Spodnj ih in Zgornjih Trebč. 
Na Kozjanskem in okrog Planine so samotne kme t i j e raztre-
sene po vsem ozemlju, toda od k r a j a do k r a j a v p r ece j različni 
izobliki. Raztresenost nasel i j v tem gričevnatem ter hribovitem, 
pa gosto nasel jenem predelu j e velika, vendar ne taka , kakor j e 
smatral Sidaritsch, k i j e na svoji ka r t i kmečkih nasel i j večino 
Kozjanskega prištel k področ ju samotnih kmeti j . Ze iz dosedanjega 
pregleda j e bilo videti, da so pravi prvotni zaselki tudi na Kozjan-
skem dobro zastopani, d rž i jo pa se v glavnem povsem določenih 
leg po višj ih terasah in slemenih, v n iž j ih legah pa so samotne kme-
t i j e z n j imi zvezane genetsko sorodne oblike nase l i j v prevladi . 
Razvoj v t eku stolet i j j e sicer ostre razl ike mnogok je zabrisal, 
a pregled katastrskih map pokaže, da j e še mrs ik i je mogoče določiti 
prvotni obseg naseljenosti po samotnih kmet i j ah s prvotnimi celki. 
Razikroj prvotnih celkov in delitev kme t i j pa j e na Kozjanskem od 
predela do predela napredovala do različne s topnje . Izrazito pod-
ročje samotnih kmet i j j e ob severnem vznožju Bohor ja od razvodnih 
slemen Sevniščine pa vseskozi ob dolini Zgornje Bistrice. Samotne 
kme t i j e se drž i jo manjš ih terasnih ostankov, položnih pobočij in se 
lie izogibajo tudi dolinskega dna, značilno pa je, da ne segajo visoko 
v severna pobočja Bohorja , čeprav tudi tam ne m a n j k a ravnih 
terasnih pomolov in slemen. Čez 600m višine sežejo le izjemoma. 
Samotne kme t i j e na jdemo še dosti t ipično izražene ob Zgornji Sev-
uiščini, da l j e prot i vzhodu pa ses tavl ja jo raztreseno nase l je Podlog, 
ki seže že v povi r je Zgornje Bistrice. Večja gruča domov z imenom 
Fužine j e tud i iz jema v splošni raztresenosti kmet i j , po izvoru pa 
i tak ni agrarnega značaja . Samotne kmet i j e sp reml ja jo da l je dolino 
Zagorske Bistrice, k j e r pa so ob cesti vendar postavl jene n e k a j bliže 
druga drugi , vse do Lesičnega, k j e r ses tav l ja jo nasel je Borovec. 
Izrazito nasel je samotnih kmet i j j e še Log na razvodnem slemenu 
med Zagorsko Bistrico in Bistragrabnom. Prvotni celki so se ohra-
nili tudi s k o r a j nerazkosani in domala zaprti k a k o r v Podlogu. 
V dolini sami j e razkosavanje zavzelo nekoliko večj i obseg, vendar 
pa arondiranosti posestev ni bistveno, spremenilo. 
Samotne kmet i j e z več ali m a n j izrazito parcelacijo na celke 
so se ohranile na široko po dolini S redn je Bistrice med Pi lš tanjem 
in Podsredo. Skora j vse piano dno doline j e razdel jeno na velike 
kose nj iv, obdane s t ravniki , vmes pa so posejani domovi, k i j im 
zemljišče pr ipada; tu imamo opraviti t e d a j že s povsem odprtimi 
celki. Ponekod so celki b o l j razkosani, kme t i j e pa v p rav malih 
gručah. Iz same doline sega jo samotne kme t i j e tudi na b l ižn ja 
pobočja, deloma prot i Veterniku, še b o l j pa v gr ičevje na vzhodu. 
N a d a l j u j e j o pa se tudi po dolini Bistrice vzhodno od Podsrede, k j e r 
ses tav l ja jo nasel je Loke. 
Na široko in na gosto so raztresene kmet i j e v gričevnatem svetu 
vzhodno od Bistrice, v smeri proti Sotli. Povsod na jdemo tu pisano 
pomešane vse možne prehode med zaprt imi celki, k i so pa že v 
manjšini , preko aglomeraci j samotnih kmet i j do drugotnih zaselkov. 
Vse to področje j e močno izkreeno in posel jeno domala povsod. 
Razkosavanje celkov j e šlo mar s ik j e t ako daleč, da j e le težko 
ugotoviti me jo med razdel i tvi jo na prvotne in drugotne grude ozi-
roma celke. Ponekod na jdemo tudi večje komplekse nj ivskega sveta, 
razdel jene na p rece j pravi lne podolžne parcele, k i p r ipada jo povsem 
izrazitim samotnim kmet i jam. Razkosavanje celkov pa j e v sploš-
nem doseglo že zelo visoko stopnjo, pa tudi domovi sami so mars ik j e 
postavl jeni povsem v obliki razloženih naseli j , k j e r j e pa prehod 
do osamljenih k m e t i j povečini zelo nejasen. Znača j drugotnih za-
selkov imajo nasel ja : Gradišče, Zaravne, Socko, Ključice, Opečnik, 
Zeče, Klake, Dobrova, Penkovo selo, Okič, Drensko rebro, Doble-
žiče in Dragomeriči. Redki prvotni zaselki so t u k a j osamljen pojav. 
V zahodnem delu Kozjanskega se samotne kmet i j e vr ivajo med 
plast sklenjenih prvotnih zaselkov. P r ev l adu j e jo po pobočjih v 
nižj ih legah in sko ra j povsem dominirajo v dolinah. Seveda pa tudi 
tu ne gre za povsem osamljeno stoječe domove, večidel so to celo 
prav male gruče samotnih kmet i j , povečini z že razkosanimi celki. 
Med nj imi pa j e tudi še dosti povsem arondiranih kmet i j . Tako 
podobo kaže jo nasel ja v vseh dolinah v pov i r ju Bistrice, med Pla-
nino, Žegrom in Lesičnem. S k o r a j povsem p rev l adu je jo samotne 
kmet i je , ponekod v rahli aglomeracij i tudi v Presečnem. Deloma 
imajo značilna imena, k i spominja jo na nj ihovo lego ob vodah. 
Kakor so pokazali pr imeri raztresene naseljenosti v področj ih 
med Savo in Sotlo, ima ta oblika naseljenosti svojo osnovo v prvot-
nih samotnih kmet i jah z arondirano posestjo. Obenem pa j e bilo 
mogoče ugotoviti, da se j e prvotni način nase l j evan ja po samotnih 
kmet i j ah preoblikoval od predela do predela različno intenzivno. 
Delitev prvotnih samotnih kmet i j in razkosavanje nj ihovega sprva 
arondiranega zemljišča, ki odraža not ran j i razvoj tega naselitve-
nega tipa, j e ostalo od k r a j a do k r a j a na zelo različni s topnji raz-
voja. Ugotoviti j e bilo mogoče, da so se prvotne samotne kmet i j e 
po B o h o r j u de l i le sorazmerno le malo, da pa so po n a j v i š j i h sle-
menih Orl ice povsem preš le v d rugotne zaselke. Podobno n a j d e m o 
tudi na Brežiški ravnini p rvo tne samotne k m e t i j e severovzhodno in 
severozahodno od Brežic v zelo različnih fazah razvoja . Med Zveri-
n j a k o m in Ari ičami te r Dednimi seli so ostale s k o r a j ne razde l jene , 
podobno severno od Sel. Toda okrog Bukoška so se iz n j i h razvili 
že j a sn i mal i zaselki. Zelo neenakomeren j e b i l razpad prvotn ih 
samotnih k m e t i j tud i v g r ičevna tem svetu. Ze v samih Bizel jskih 
goricah so razl ike p r i enakem re l ie fu p r a v znatne. P r i P o d g o r j u so 
sc p rvo tne samotne k m e t i j e oh ran i l e domala do danes, pr i Dedn i 
vasi p a so se že p r e c e j deli le. 
Zdi se, d a ti p r imer i kaže jo , d a vzroki, k i so odločali o večj i al i 
man j š i de l j ivos t i p rvotn ih samotnih k m e t i j , v s a j v večini p r imerov 
niso v p r i rodn ih svojs tv ih ozemlja . Le v predel ih , k j e r so samotne 
k m e t i j e pos tav l jene na p r a v s t rma pobočja oziroma male te rasne 
pomole ali ozka slemena, moremo ugotoviti , da se samotne k m e t i j e 
niso delile zato, k e r čisto f izično ni p ros tora za nove k rčev ine (višja 
in b o l j s t rma pobočja na B o h o r j u in Orl ice ter de loma Rudnice in 
Veternika) . Vzroki, z a k a j so se samotne k m e t i j e del i le ponekod 
bol j , ponekod m a n j , m o r a j o bi t i t e d a j v gospodarskih in socialnih 
razmerah preteklost i . Le-te pa so nam v Sloveni j i še malo znane.25 
S e d a n j a s t o p n j a v r a z k r o j u p rvo tn ih samotnih k m e t i j j e b rez 
dvoma m a r s i k j e tudi posledica n j i h o v e različne starosti . V tem po-
gledu moremo ugotoviti , d a so ostale samotne k m e t i j e v Bizel jskih 
gor icah na splošno mnogo m a n j r azde l j ene k a k o r v Senovskem po-
do l ju , k j e r so povečini s t a re j šega nas tanka in so prešle povečini že 
v d rugo tne zaselke. Podobno raz l iko moremo opaziti tudi na Ko-
z j anskem in na Sotelskem. Samotne k m e t i j e so prešle v male zaselke 
predvsem tam, k j e r so med prav imi prvotnimi zaselki, to j e po 
položnih poboč j ih in t e rasah v g r ičev ju . P o dol inah, k i so b i le 
k a s n e j e posel jene, pa so samotne k m e t i j e o h r a n j e n e n e o k r n j e n e 
v mnogo večj i meri . 
Več jo zgostitev hiš oziroma domov na pod roč ju samotnih k m e t i j 
in r az t r e sen ih nase l i j sploh n a j d e m o pogosto okrog cerkev, ne le 
farnih , temveč tud i podružnic . Sidari tsch uvršča takšna , k a s n e j e 
sk l en j ena nasel i tvena »jedra« v poseben tip, k i ga i m e n u j e »Kir-
chengruppe«. Tako gručo okrog cerkve ses tav l ja poleg župnišča še 
šola, kakšna gostilna al i t rgovina in ponekod n e k a j kmetsk ih do-
mov.26 P o u d a r j a , d a n a j d e m o ta t i p nase l i j p redvsem na pod roč ju 
samotnih k m e t i j in n a v a j a n e k a j značilnih p r imerov s področ ja 
Bizel jskih gor ic (Pišece, Sromlje , Kapele, P l e t e r j e — tu misli na 
Zdole — in Anovec, k i pa se, k a k o r kaže f rancisce jsk i ka tas te r , od 
sosednih prvotn ih zaselkov v ničemer ne raz l iku je ) . 
25 Ilešič, L c., str. 92. 
28 Sidaritsch, 1. c., str. 39, 40. 
G r u č e Okrog ce rkva so po pol jski razdel i tvi sorodne s tar im 
f a r n i m vasem in v b is tvu p r e d s t a v l j a j o le m l a j š o fazo pr i r a z v o j u 
t e vrs te sk len jen ih nasel i j . P r i nase l j ih te vrs te j e mogoče v Bizel j -
sk ih goricah v osnovi po l j ske razdel i tve še povsod ugotoviti p rvo tne 
celke, k i p a so povečini že več ali m a n j razkosani . To kaže, da so 
ce rkve nas t a j a l e t u k a j sredi samotnih k m e t i j in so šele k a s n e j e 
okrog n j i h zras la ostala v osnovi nekmečka pos lopja , oziroma 
domovi, k j e r pa so si lastniki sčasoma pr idobi l i t ud i n e k a j zemlje . 
Kakor j e t e d a j pr ičakovat i , j e p rvo tna po l j ska razdel i tev n a j b o l j 
p reob l ikovana pri Pišecah, k i so n a j s t a r e j š a f a ra na ozeml ju Bi-
ze l j sk ih goric.27 P rvo tn i celki so tu k o m a j še zaznavni, ostalo zem-
ljišče, k i ga j e pa le malo, j e r azparce l i r ano s k r a j n o nepravi lno, 
a z vel ikim deležem fa rne zeml j e (po f ranc i sce j skem katas t ru) . P r i 
S r o m l j a h in Kapelah so se prvotni celki ohrani l i mnogo b o l j jasno, 
obe nase l j i pa s ta po svoj i f a rn i f u n k c i j i tudi dosti mla jš i , četudi 
se s icer omen ja t a v zgodovinskih vir ih razmeroma zgodaj.2 8 Zdole 
s p a d a j o le deloma v ta tip nasel i j , k i so v g r u č a h okrog cerkve, 
k a j t i po l j ska razdel i tev p r i n j i h i zkazu je razdel i tev na prvotne 
g rude , n a s e l j e samo pa j e res b o l j razloženo. 
K m e t s k a n a s e l j a i n p o t e k n a s e l i t v e 
P r e m o t r i v a n j e obl ik nase l i j in po l j ske razdeli tve, k i smo j i h 
spoznal i n a panonskem ob rob ju med Savo in Sotlo, sproži t ud i 
v p r a š a n j e o načinu in po teku poselitve na tem področ ju . Obl ike 
nase l i j in zeml j i ške oziroma po l j ske razdel i tve so d inamičen po jav , 
k j e r moramo vedno računa t i s p reob l ikovan j i , k i j i h p r i n a š a j o 
sp remembe v socialni s t r u k t u r i in nač inu ag ra rnega izkor iščanja . 
Za geogra f i j o j e ob upoš t evan ju teh f a k t o r j e v osnovno vp rašan je , 
k a k o so se razne obl ike nasel jenost i nasloni le na p r i rodno okol je . 
Če tud i i z h a j a m o iz d a n a š n j e ob l ike nase l i j oziroma n j ihovega zem-
lj išča, nam j e za r a z u m e v a n j e nas tanka in r azvo ja t r eba poseči 
n a z a j v pre teklos t . Mnogo nam v zvezi s tem pove t ločrt nase l i j in 
način pa rce lac i j e k u l t u r n e g a zemljišča, toda v z a d n j i instanci mo-
remo evoluc i jo nase l i j zanes l j ivo ugotovit i le na podlagi sol idne 
zgodovinske dokumentac i j e . Za o b r a v n a v a n o ozemlje so se ohra -
nil i p rv i seznami nase l i j v u r b a r j i h , k i j i h j e o b j a v i l Kos29 za 
87 Sromlje se omenjajo v zgodovinskih virih prvič leta 1263 (Zahn, 
Ortsnamenbuch, str.431), Kapele-Wogrinstorf (?) pa leta 1249 (Kos, Urbarji 
salzburške nadškofije, Ljubljana 1939, str. 25). Farni središči pa sta postali 
šele mnogo kasneje, leta 1753 oziroma 1786 (Pirchegger, 1. c., str. 153). ' 
28 Kot naselje 6e omenjajo Pišece že leta 1268 (Zahn, Ortsnamenbuch. 
str. 43, kot fara pa leta 1331, tedaj proti koncu sredjega veka (Pircheggef, 
Erlauterungen zum historischen Atlas der osterreichisehen Alpenlander, 
C.raz, str. 152). 
29 Kos Milko, Srednjeveški urbarji za Slovenijo. I. Urbarji salzburške 
nadškofije. Ljubljana 1939. 
področ je s r e d n j e v e š k e posesti sa lzburške n a d š k o f i j e v Senovskem 
podol ju , Bizel jskih goricah in na Brežiški ravnini . Za Koz jansko in 
Sotelsko pa imamo n a razpolago u r b a r j e k r š k e škof i je , k i j i h j e 
ob j av i l I. Orožen,3 0 vendar p a niso na razpolago za vse omen jeno 
ozemlje. Zal so ti u r b a r j i že iz visokega s r edn jega veka (salzburški 
iz let 1309, 1322 in 1448, k r šk i p a iz leta 1404), med tem ko so omembe 
nase l i j p red to dobo v zgodovinskih vir ih povsem osamljene . Za 
dobo p red nas tankom u r b a r j e v se moremo deloma naslonit i t ud i na 
značilnosti k r a j e v n i h imen. 
O preds lovanski poseli tvi n a področ ju med Savo in Sotlo n e 
vemo mnogo. Arheološke n a j d b e , ko l ikor j i h poznamo dos le j iz 
o b j a v l j e n e l i te ra ture , n u d i j o le pr ib l ižne in nepopolne osnove za 
s k l e p a n j e o p reds lovansk ih nasel j ih . 
D a j e bi lo to oizemlje nase l jeno že d o k a j zgoda j v neol i t iku , 
d o k a z u j e j o sicer le osaml jene n a j d b e p r i Šentvidu p r i Planini , p r i 
Žusmu, p r i P o l j u in Bistrici ob Sotli.31 Več j e n a j d b in b o l j so zgo-
vorne iz k a s n e j š i h obdobi j . List Rogatec arheološke k a r t e pokaže 
b o l j pogoste n a j d b e v Senovskem podol ju , k j e r so odkr i l i več 
hal ls ta t t skih grobišč p r i d a n a š n j i h nase l j ih Zgorn j i Leskovec, 
K r a j n a Brda, K l a d j e in Rožno, posamezne p redmete iz te dobe p a 
so našli tudi p r i S t r a n j a h in Vranju . 3 2 V Bizel jskih goricah oziroma 
Da n j i hovem robu so našli p red r imska , ha l l s ta t t ska grobišča p r i 
Libni3 3 in Dobovi.3 4 N a j d b e iz te dobe poznamo tud i iz Bize l j ske 
vasi.35 Na Sotelskem so odkr i l i pTedrimska grobišča p r i Vrenski 
gorci in na Kr ižanem vrhu.3 6 Na Koz janskem p red r imsk ih grobišč 
dos le j še niso našli. Osaml j ena n a j d b a bronas tega šlema pr i Pod-
sredi ne pove mnogo. Arheologi domneva jo zato, da j e bilo Koz jan-
sko p r a v s labo poseljeno.3 7 S k o r a j vsa grobišča in večino d r u g i h 
n a j d b so našli v gr ičevnatem svetu, po slemenih in vzpet inah, ne pa 
po dol inah. Iz tega smemo sklepati , d a so bi la tudi p redzgodovinska 
nase l j a po gričih v Senovskem podol ju , na robu Bizel jskih goric in 
na Sotelskem, t e d a j v legah, k i so v razmeroma mal i nadmorsk i 
višini in leži jo b l izu več j ih rek , Save in Sotle, k a t e r i h dol ini s ta 
očitno odprl i t o področ je poselitvi . 
Tud i o posel i tvi v r imski dobi moremo iz a rheoloških n a j d b 
sk lepa t i le malo. Rimska nase l j a oziroma s tavbe so ugo tov l jene le 
v dolini Save in Sotle ob r imsk ih cestah. V dolini Sotle so bi la pod 
30 I. Orožen, Das Bisthum und die Diozese Lavant. Da,s Dechanat 
Drachenburg. Maribor 1887. 
31 Klemenc-Saria, Archaologische Karte von Jugoslawien. Blatt Ro-
gatec. Zagreb 1939, str. 66, 72, 48, 45. 
32 o. c., str. 37, 35, 52, 54, 60, 66. 
33 Haussmann, Siidsteiermark, Graz 1925, str. 6—9. 
34 Stare F., Ilirsko grobišče pri Dobovi. Arheološki vestnik II/l, str. 62. 
35 Klemenc-Saria, o. c., str. 15. 
36 Klemenc-Saria, o. c., str. 35, 67. 
37 Klemenc-Saria, o. c., str. 6. 
O r e š j e m na Bizel jskem, p r i P re la skem in p r i Bučah, v dolini Save 
p a p r i Rožnem in Dobovi.38 Osaml j ene n a j d b e r imskih novev v ne-
k a t e r i h drujgih k r a j i h ne k a ž e j o n u j n o n a r imska nase l ja . Značilno 
j e , d a so še n a j b o l j pogoste v Senovskem p o d o l j u (Stranje , Zgorn j i 
Leskovec, Brezje3 9) , v Bize l j sk ih goricah in n a Brežiški ravn in i 
(Pišece, Videm, Brežice, Dobova4 0) in n a Sotelskem (Bistrica ob 
Sotli41). N a j d b e Timskih novcev al i d rug ih predmetov, k i j i h j e 
upo rab l j a lo l ahko t u d i p reb iva l s tvo izven r imskih pos to jank , pa 
seveda same zase še ne p r i č a j o tudi o r imskih naselbinah. Izven 
o b m o č j a d n a dolin Save in Sotle j e nedvomno obs ta j a lo r imsko na-
se l je , u t r j e n o oporišče pr i V r a n j u , k i j e v e r j e t n o nas ta lo iz p r ed -
r imske naselbine, gradišča.4 2 Lega na pot i iz do l ine Sevniščine v 
L o n č a r j e v dol, v smeri, k j e r j e n a j b o l j ugoden in n a j b l i ž j i p rehod 
s P lan ine v dolino Save, k a ž e na eventualno m a n j š o p rometno pot, 
k i j e bi la v uporab i še v r imski dobi in j o j e varova la pos to j anka 
v V r a n j u . 
Zdi s e t e d a j , d a se podoba preds lovanske poseli tve v r imski dobi 
n i b is tveno spremeni la in da j e bi lo na koncu te dobe nekol iko b o l j 
nase l jeno le Senovsko podol je , rob Bize l j sk ih gor ic prot i Savi in 
Sotli in n iž je , s r e d n j e Sotelsko. Nas tanek vel ike večine današn j ih 
nase l i j sega po vse j ve r j e tnos t i šele v dobo s lovanske poselitve teh 
k r a j e v . Ta pa se j e seveda mogla ponekod nasloni t i na že p r e j 
obs to ječa nase l j a in n j ihovo k u l t u r n o zemljišče. Za p r e m o t r i v a n j e 
lokac i j e nase l i j iz s lovenske posel i tve nas arheološki viri s k o r a j 
povsem p u s t i j o n a cedilu. Ugotov l j eno j e le s taros lovansko grobišče 
p r i Selah,43 s icer p a smo navezani pos l e j na pisane zgodovinske vire 
in toponomast iko. 
Kos p o u d a r j a , d a se j e v dobi s lovenskega n a s e l j e v a n j a ulegla 
s t a r e j š a kolonizac i j ska plas t Slovencev p redvsem na hr ibovi t svet 
med S p o d n j o S a v i n j o in Savo, izogibala pa se j e r a v n i h in prot i 
vzhodu odpr t ih predelov. Smeri s lovenskega n a s e l j e v a n j a so šle po 
vrhovih, d rža le so se gorskih prehodov, izogibale p a so se obrežnih 
steza ob vodah in dolinah. S ledn je Kos izrecno podčr ta . Ke r so se 
Slovenci ob n a s e l j e v a n j u sp rva izognili ravnin in odpr t ega sveta 
v t eh k r a j i h , smat ra Kos, d a so t e d a j na se l j a po višinah in obronk ih 
s tarejša . 4 4 
Pr i t e m se opira Kos za ozeml j e med Savo na eni s t ran i t e r 
Or l i co in B o h o r j e m n a d r u g i s t rani , t o j e na ozemlje s r e d n j e v e š k e 
38 Klemenc-Saria, o. c., str. 15, 49, 17, 54. 
36 Klemenc-Saria, o. c., str. 60, 37, 54, 16. 
40 Pichler Fr., Archaologische Karte von Steiermark, Graz (brez let-
nice). 
41 Klemenc-Saria, o. c., str. 45. 
42 Klemenc-Saria, o. c., str. 66. 
43 Korošec Josip, Staroslovanski grobovi pri Selah pri Dobovi. Arheo-
loški vestnik V/l, Ljubljana 1954, str. 126, 127. 
" Kos, Urbarji salzburške nadškofije, str. 22. 
posesti s a l zbur ške nadškof i je , p rvens tveno na značilnosti k r a j e v n i h 
imen. P o u d a r j a , d a n a j d e m o k r a j e v n a imena, k i o z n a č u j e j o topo-
gra f sk i po loža j k r a j a , obl ike tal , kakovos t zemlje , značilno r a s t j e 
in živalstvo, to j e imena, k i so značilna za n a j s t a r e j š a področ ja , k i 
so j i h nasel i l i Slovenci, p redvsem severozahodno od č r t e Videm— 
Pišece—Bizeljsko. T a k a k r a j e v n a imena so: Gorica, Ravne, Zdole, 
Loka, Pečice, Brezje , Brezovo, Leskovec, Vran je , Peč je . P r i tem 
tud i že omen ja , d a j e na tem ozeml ju p rev ladu joča obl ika nase l i j 
zaselek. Tud i nas p reg led t ipov nase l i j in po l j ske razdel i tve v ve-
l ikem p o t r j u j e Kosova i z v a j a n j a , obenem pa p o t r j u j e tud i Sida-
r i tschevo m n e n j e , d a j e zaselek n a j s t a r e j š a obl ika n a p o d r o č j u 
n iž j ega h r i b o v j a na b ivšem Š ta je r skem, t e d a j tud i na našem 
ozemlju.4 5 D a pa t ega n i mogoče t rd i t i povsem ekskluzivno, pr iča 
p r imer p r a v n izkih gor ic in g r i č e v j a v Bizel jskih goricah in na 
Orlici . P r i tem pa j e seveda miš l j ena p r v o t n a obl ika nasel jenost i 
ne g lede n a dobo nas tanka . 
Za p o d r o č j e j u ž n o od č r t e Videm—Pišece—Bizeljsko, t o r e j za 
Bize l j ske gor ice in Brežiško ravnino, p o u d a r j a Kos, da so imena 
po p r i rodn ih značilnostih, k i jiih srečamo tako pogosto v Senovskem 
podol ju , sorazmerno maloštevilna, če tudi ne m a n j k a j o popolnoma. 
Na t em p o d r o č j u s rečamo pogosto d ruge vrs te toponomastičnih 
oznak za nase l j a . To so p redvsem imena, k i so ses tav l j ena z »vas — 
dorf« oziroma »selo — Gesiess« in navadno z osebnim imenom. 
V naslonitvi n a podobne p r i m e r e iz j u ž n e Nemči je p o u d a r j a Kos, 
da so t a k a imena značilna za dobo k a s n e j š e kolonizaci je , ko j e bi lo 
mogoče računat i že s s ta lnos t jo t a k o imenovanih nasel i j . Isto ve l ja 
za s tanovniška k r a j e v n a iinena, to j e ona, ki so i zpe l j ana iz pose-
gi vnc ga p r i d e v n i k a osebnih imen s končnico na »ci« oziroma »ovci«.48 
K r a j e v s t ak imi imeni v Bize l j sk ih goricah, na Brežiški ravnini 
in ob Spodn j i Sotli ne m a n j k a . Na podlagi navedenega sodi Kos, d a 
j e ko lon izac i j a področ ja j u ž n o od č r t e Videm—Pišece—Bizel jsko 
m l a j š a k a k o r v Senovskem podol ju , obenem pa tud i ugotav l ja , da 
j e d o n j e pr iš lo v d rug i polovici 12. in v p rv i polovici 13. s to le t ja . 
V zvezi s ko lon izac i jo Brežiške ravnine in Bizel jskih goric pa ven-
d a r opoza r j a , d a neka te ra k r a j e v n a imena tudi n a tem področ ju 
k a ž e j o na s ta r ino (Stara vas p r i Vidmu, Stara vas na Bizel jskem, 
Star i grad , Gradišče p r i Brežicah), iz česar sklepa, da p rede l tudi 
pred 12. s to l e t j em ni bi l neob l juden . V pot rd i lo s k l e p a n j na osnovi 
toponomast ičnega gradiva j e mogel Kos navest i t ud i n e k a j dokazov, 
k i s lone neposredno na zgodovinskih virih, to j e ko lon izac i ja vasi 
Globoko in Zdole v prvi polovici 13. s tolet ja , k i s t a bil i nase l j en i 
iz vasi Wogrinsdorf , k i j o Kos lokal iz i ra v Kapele.4 7 
45 Sidaritsch, Geographie des bauerlichen Siedlung«wesens im ehe-
maligen Herzogtum Steiermark. Graz 1925, str. 38. 
46 Kos, o. c., str. 24. 
47 Kos, o. c., str. 25. 
Pr i s k l e p a n j u o starosti k m e č k i h nase l i j se Kos sk l icu je tudi na 
Sidar i tscheve navedbe o t ipih nase l i j in zeml j i ške razde l i tve v Bi-
ze l j sk ih goricah in zlasti n a Brežiški r avnmi , o m e n j a n jegove na-
vedbe, d a se t u m e n j a v a j o in p r e p l e t a j o obl ike p o l j s k e razdel i tve 
na de lce z obl ikami razdel i tve, k i j e značilna za zaselke, pa gručastte 
vasi z Obcestnimi, razložena nase l j a z zaselki . P r i t em se pa ne 
spušča v v r e d n o t e n j e Sidari tschevih navedb. 
Č e za e n k r a t pust imo ob s t rani Sidar i tschevo prouči tev, nam 
Kosove ugotovitve j a sno kaže jo , da j e bi l znaten del Bizel jskih 
gor ic in Brežiške ravn ine koloniziran so razmerno kasno. Za geogra-
f i j o k m e č k i h nase l i j n a t em p o d r o č j u j e s e d a j bistveno, da si ogle-
damo, v kakšnem odnosu so tipi kmečkih nase l i j in po l j ske oziroma 
zeml j i ške razdeli tve, k i smo j i h spoznal i v p r e j š n j i h poglavj ih , do 
raznih faz kolonizac i je na eni s t rani in do p r i rodn ih svojstev tega 
ozeml ja na d r u g i s t rani . 
Iz sa lzburških u r b a r j e v , k i j i h j e ob jav i l Kos, oziroma iz pr i -
ložene k a r t e salzlburške posesti v 14. in 15. s to le t ju , se j a s n o odraža 
nepose l jeno področ je v severnem de lu Brežiške ravnine, na Kapel-
skem gr iču in v jugovzhodnem de lu Bizel jskih goric. Za ogromno 
večino nase l i j , k i so nas ta la šele prot i koncu s r e d n j e g a veka, 
j e b i lo mogoče ugotovit i , da gre pr i n j i h za prvotno samotne 
kmet i j e , k i so se pa seveda ponekod razras le v d rugotne zaselke ali 
celo v vasi (Artiče, Trebež, Glogov brod, Dečna sela, Cundrovec, 
Bukošek, Globoko, Mali vrh, Pi ršenbreg, Brezje , Bojsno, Kapele, 
Podvine, Vrh je , Slogonsko, Jereslavec in še n e k a j drugih) . Vsa t a 
nase l j a so nastala pač v dobi pozne s r edn j eveške kolonizaci je , k i j e 
šla, k a k o r se zdi, dosledno v obl iki n a s e l j e v a n j a p o samotnih kme-
t i j ah . Ker vsa t a n a s e l j a na široko o b r o b l j a j o področ je dobrav-
skega gozda, j e jasno, da so nastala ob pr i l ik i neke faze obši rnega 
k r č e n j a tega, p rvo tno mnogo več jega gozdnatega področ ja . S k o r a j 
pr i vseh s t a re j š ih nase l j ih , k i s e o m e n j a j o okrog tega mladega 
k rčev inskega ozeml ja že v 14. s to le t ju , j e b i lo mogoče nedvomno 
ugotoviti , d a gre p r i n j i h za p rvo tne zaselke oziroma vasi s po l j sko 
razde l i tv i jo na g r u d e oziroma na delce. To de j s tvo zavrača domnevo, 
da gre pripisovat i neenotnost v obl ikah nase l i j na tem področ ju 
neposredno d rugačn im prirodmim oblikam, k a k o r j e to storil Si-
dari tsch.4 8 Poudar i t i j e t reba, da so p r i rodne okoliščine po vse j 
ve r je tnos t i vendar pos redno vplivale, d a j e bilo to ozemlje koloni-
z lnaro k a s n e j e in dobilo za rad i t ega d rug tip nase l i j in p o l j s k e 
razdel i tve. Oni del Brežiške ravnine, k i ga j e za j e l a t a kasna 
s r edn j eveška kolonizaci ja , j e d e j a n s k o p r e c e j vlažen. Glina j e tu 
kma lu pod površino, prs t pa p r e c e j t ež j a k a k o r v sosedstvu. Ver-
j e t n o je , d a se j e s t a r e j ša kolonizac i ja nasloni la p redvsem na pod-
roč j e r ah l e j š e prs t i na p rodn ih nasipinah ob Savi in se j e t ež j e p rs t i 
in b o l j v lažnemu svetu izognila. Res pa j e tudi , da jugovzhodni del 
48 Sidaritsch, o. c., str. 31 in 35. 
Bizel j sk ih goric, k i j e ibil k a s n e j e koloniziran, ni b is tveno razl ičen 
od severozahodnega. 
. D r u g o m a n j š e področ je , k j e r se še ob koncu 15. s to le t ja n e 
o m e n j a j o nobena nase l ja , j e vzhodno od Brestanice. Danes so t u k a j 
samotne k m e t i j e in mali d rugo tn i zaselki (Armeško, Čerenc, Raztez, 
Pos to jna , Leskovec, Brezova raven) . Oči tno j e tud i t o nekol iko b o l j 
h r ibovi to področ je za j e l a ko lon izac i ja šele kasne j e , p a p r a v tako 
v obl ik i samotnih k m e t i j . 
V zvezi s tem j e važno tud i v p r a š a n j e na s t anka večj ih skle-
n j e n i h vasi v Brežiški ravnini , k i k a ž e j o p o l j s k o razdel i tev na delce. 
Vse te vasi se v r s t i j o v širšem ali ož j em pasu ob poplavni ravnici , 
k i s p r e m l j a Savo (Stara vas, Star i grad, D o l e n j a vas, Pes je , Zgorn j i 
Obrež, Črnec, Brezina, Zakot, Sv. Lenar t , Mostec, Mihalovec, Loče, 
Rigonce, G a b e r j e , Veliki in Mali Obrež) . P r i vseh n a j d e m o v glav-
nem isti način zeml j i ške razdel i tve , to j e p o l j s k o razdel i tev na ne-
p rav i lne delce. P r i t em p a k a ž e j o imena za neka t e r a od teh nasel i j , 
d a g r e p r i n j i h za s t a r e j š a nase l j a (Stara vas, Stari grad) , p r i d rugih 
pa za m l a j š a nase l j a (Mihalovec, Rigonce. P r i vasi Mihalovec po-
u d a r j a Kos, d a kaže na m l a j š i nas tanek i k r a j e v n o ime i talni načr t 
(obcestna vas). P r i tem še p o u d a r j a , da se tu o m e n j a j o v u r b a r j u 
1509 mla j š i naseljenci.4 9 V povsem isti t i p vasi spada tud i Mostec. 
Značilnosti k r a j e v n i h imen nam glede na sistem po l j ske razdel i tve 
ne povedo mnogo. D e j s t v o ostane, d a so vse o m e n j e n e vasi po 
sistemu po l j ske razdel i tve enake , to je , da kažejo- nač r tno smotrno 
uredi tev , pa na j s i g r e t u za s t a r e j š a ali pa za m l a j š a nase l ja . To 
močno n a v a j a k domnevi , d a j e b i l sistem po l j ske razdel i tve na 
delce u t r j e n oziroma u r e j e n v sorazmerno m l a j š i dobi, to j e v času, 
ko so bi le u r e j e n e tudi vasi z izrazi t im, p rav i ln im ta ln im načr tom, 
k i j e znak načr tnega posega v s t r u k t u r o nase l j a (Mostec, Mihalo-
vec). Ilešič50 omen ja p r imere iz Zahodne Evrope (Franci je) , k j e r so 
vasi z razde l i tv i jo na delce nasta le v t a k i obl ik i šele po vel ikih 
vo jn ih opustošenj ih v 16. s to le t ju . Tudi za Brežiško ravnino vemo, 
da j e b i la v začetku 12. s to l e t j a hudo opustošena po ogrsk ih vpadih 
z vzhoda.6 1 Po t e j dobi p a j e sledila v d rug i polovici 12. in v p rv i 
polovici 13. s to le t j a obš i rna ko lon izac i ja ob pr i l ik i , k o j e bi la vsa 
sa lzburška posest v P o s a v j u na novo konsol idi rana. Ker j e način 
po l j ske razdel i tve pr i vaseh Mihalovec in Mostec isti k a k o r pr i 
s t a re j š ih vaseh na Brežiška Tavnini, smemo sklepat i , da j e bi la v s a j 
u red i tev p o l j a pr i n j i h več a l i m a n j istočasna, nas ta la v dobi po 
ogrsk ih napad ih v zače tku 13. s to le t ja . 
V zvezi s t em j e t r eba poudar i t i , d a se v u r b a r j i h za leto 1309 
in 1322 o m e n j a p r e c e j nasel i j , k i so do danes p ropad la . Za neka te ra 
teh u r b a r j i neposredno nakaže jo , d a j i h j e uničilo p r e m i k a n j e 
48 Kos, o. c., str. 25. 
50 Ilešič, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Ljubljana, str. 51. 
51-Kos, o. c., str. 22. 
s t r u g e Save ali Sotle (vas »Graein« pri Brežicah, »Mrawlinach< 
jugovzhodno od Mihalovca, »Cossissovicz« p r i Vidmu, »Lukatsdorf« 
p r i Zve r in j aku , Gradišnica p r i Rigoncah ob Sotli).52 Na p r e m i k a n j e 
s t ruge Sotle k a ž e j o tud i n e k a t e r a nase l j a v dolini pod Zelenjakom, 
k i so b i l a v dobi u r b a r j a iz leta 1404 n a desni s t rani s t ruge, danes 
p a so na levi (Vulčičevo, Prosinec, Čemehovec).53 
Poleg vasi, k i j i h danes n i več, o m e n j a j o u r b a r j i t ud i v na -
se l j ih , k i so bi la ob ogrskih vdor ih hudo pr izadeta , zelo mnogo 
opuste l ih k m e t i j . Domneva t i smemo, da j e p r i Obnovitvi k m e t i j 
oz i roma nase l i j prišlo n e m a r a tud i do p reu red i tve vasi kot tudi 
n j i hovega zemljišča. Zlasti j e t o ve r j e tno tam, k j e r so izginila 
komple tna n a s e l j a in j e n j i m p r i p a d a j o č e zemlj išče p r ipad lo ver-
j e t n o sosedn j im vasem. 
Nas l edn je vp rašan je , k i se odpira, j e , al i so v dobi p r e d 13. sto-
l e t j e m n a s t a j a l e tud i že samotne kme t i j e . Ugotovit i j e mogoče, d a 
se p o j a v l j a j o sledovi nasel i tve p o p rvo tn ih samotnih k m e t i j a h tud i 
p r i nase l j ih , k i se o m e n j a j o že v zače tku 14. s to le t ja , in so zaradi 
tega mora la nas ta t i že p r e j . Tak ih na se l i j ne n a j d e m o tol iko v Bi-
ze l j sk ih goricah in n a Brežiški ravnini , k a k o r v Senovskem podal j u . 
V Bize l j sk ih gor icah k a ž e j o domala vsa nase l j a , 'ki se o m e n j a j o že 
v 14. s to le t ju , p rvo tno zeml j i ško razdel i tev na g rude in b o l j s t r -
n j e n o zazida vo v gručas t ih zaselkih. V Senovskem podo l ju pa se 
v istem času o m e n j a j o mnoga nase l ja , k j e r pokaže zeml j i ška raz-
de l i t ev p rvo tne celke. Kos j e mogel d e j a n s k o ugotoviti , da so ta 
n a s e l j a nas ta la p redvsem v dol inah. D o danes so se s icer povečini 
razv i la ponekod v k a r znatne zaselke, toda že n j i hova imena k a ž e j o 
na p rvo tne samotne k m e t i j e (Lončar jev dol, Žurkov dol, P i rn ičev 
dol, Presladol).5 4 Vse to kaže , da j e b i l znaten del dolin nase l jen 
so razmerno kasne j e . Venda r m o r e m o prvotno razdel i tev n a celke 
ugotovit i t ud i p r i n e k a t e r i h d r u g i h zaselkih v Senovskem podol ju , 
k i niso v dol inah, t emveč tud i po te rasn ih pomolih in s lemenih 
(Brezje, Leskovec, Dobrov i ) . Navedeni p r imer i kaže jo , da se j e 
mora lo n a s e l j e v a n j e p o samotnih k m e t i j a h uve l j av i t i tudi že v vi-
sokem s r e d n j e m veku. Lega t eh nase l i j pa kaže , d a so zasegla po-
večini p o d r o č j a med s k l e n j e n i m zemlj iščem s t a re j š ih p rvo tn ih za-
selkov. Povečini moremo ugotoviti , d a obsega jo nase l j a , k i so se 
razvi la iz samotnih k m e t i j , m a n j ugodne lege. Obš i rne j š e u r av -
n j e n e ploskve so bi le povečini i z r ab l j ene n a j b o l j zgoda j in n a n j i h 
so nastal i p rvo tn i zaselki s ko lek t ivno razdel i tv i jo p o l j a na g rude . 
Samotne k m e t i j e p a so n a s t a j a l e na o b r o b j u p rvo tn ih zaselkov in 
n j ihovega zemljišča. 
52 Kos Milko, Urbarj i salzburške nadškofije. Ljubljana 1939, str. 29 
(glej tudi priloženo karto). 
53 Orožen Ignaz, D as Bisthum und die Diozese Lavant, Dechanat 
Drachenlturg. Maribor 1887. 
54 Ko.s, o. c., str. 23. 
7 Geografsk i zbornik 97 
Vse kaže, da tudi poseli tev de lov B o h o r j a ni bi la enotna. Že p r i 
p r eg l edu oblik nase l i j in zeml j i ške razdel i tve smo videli, da sa-
motne k m e t i j e tu n ikakor niso i zk l jučna obl ika nasel i j . N a j s t a r e j š e 
nase l j e Plešivec kaže vse znake pravega p rvo tnega zaselka, p r a v 
t a k o tudi visoko ležeča zaselka Zalog in Mrzla planina, k j e r mo-
remo tud i ugotoviti p rvo tno p o l j s k o razdel i tev na grude. Plešivec 
se o m e n j a že sredi 15. s to le t ja , istočasno, ko se o m e n j a tud i sosedno 
razloženo n a s e l j e Dobrova , k i kaže povsem nedvomno p o l j s k o raz-
de l i t ev na celke. Zdi p a se, da so samotne k m e t i j e tud i t u k a j na -
s ta lne so razmerno kasno. Veternik , k j e r j e b i la p rvo tna nase l jenost 
i zk l jučno v obl ik i samotnih k m e t i j , se sredi 14. s to le t ja o m e n j a še 
ko t gozdno pod roč j e (Wald in dem Wattar) .5 5 
V raz l iko z Bohor j em p a j e mogoče ugotoviti , d a so b i la n a j -
v i š ja slemena Orl ice nase l j ena p rvo tno i zk l jučno v obliki samotnih 
kme t i j , k i p a so se del i le v mnogo več j i mer i k a k o r v viš j ih legah 
po Bohor ju . V e r j e t no j e t emu vzrok večj i obseg sorazmerno polož-
nega zemlj išča, k i ga j e b i lo mogoče tam izkorist i t i okrog prvotn ih 
celkov. Nase l j a na Orl ici s e o m e n j a j o šele p ro t i koncu s r edn j ega 
veka,56 zato smerno sklepati , da so nastala šele v poznem s redn jem 
veku, k o j e kolonizac i ja po samotnih k m e t i j a h za je la tudi velik del 
Bize l j sk ih goric. 
Nase l j a na Sotelskem se v zgodovinskih vir ih o m e n j a j o povečini 
šele sorazmerno pozno. D o srede 14. s to le t ja se i m e n u j e j o v vir ih 
I r e b č e , Sedlar jevo , Srebern ik , Šempeter , Kunšperk , Buče, D e k -
maroa, V i r š t a n j in O l imje , večina ostalih nase l i j p a se p o j a v l j a 
p rv ič šele v vir ih iz srede in zlasti ob koncu 15. stoletja.5 7 Iz t eh 
poda tkov sklepamo, da so nase l j a v v iš j ih delih g r i čev ja nad dol ino 
Sotle nas ta la sorazmerno k a s n e j e k a k o r sk l en j ene vasi in zaselki 
v dolini in n a prv ih nizkih obronkih . Z iz jemo S rebe rn ika so vsa 
nase l j a , k i se o m e n j a j o p red 15. s to le t jem, s k l e n j e n a gručas ta na -
se l j a , k j e r kaže p o l j s k a razdel i tev p rvo tne grude . Srebern ik , k i j e 
danes razloženo nasel je , nas ta lo iz samotnih kme t i j , p a se o m e n j a 
t a k r a t ko t p rede l na splošno in še ne kot nase l je . Zdi se t eda j , d a 
j e na Sotelskem šla p r v o t n a nasel i tev v obl ik i s k l e n j e n i h nase l i j , 
vasi in zaselkov. Toda v g r i čev ju zahodno od Sotle n a j d e m o med 
nasel j i , k i se v zgodovinskih vir ih p o j a v l j a j o p r e c e j kasno, tudi 
mnogo tak ih , k i kaže jo vse znake prvotnoh zaselkov (Brezovo, 
55 Kos, o. c., str. 34. 
56 Javorje in Osredek okrog 1500, Pusti vrh sicer že 1355, toda le kot 
gora (Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark in Mittelalter. Wien 1895, 
str. 297, 370 in 82). 
57 Omenjajo se Kunšperk 1201 (Zahn, Ortsnamenbuch, str. 108), Olimje 
in Sedlarjevo 1208 (str.368), Šempeter 1275 (str.28), Srebernik 1975 (str.464), 
Virštanj 1275 (str. 498), Buče 1347 (str. 174), Dekmarca 1351 (str. 128), Spod-
n j e in Zgornje Trebče 1352 (str. 176), Žagaj 1404 (str. 408), Brezovo 1450 
(str. 41), Verače, Črešnjevec, Slivje, Ples, Polje, Bojni vrh, Spodnja in 
Zgornja sela, Pecel, Lastnic, Rudnica ca. 1490 (str. 493. 95, 467, 47, 179, 51, 
459, 36, 295, 404), Golobinjek, Buče ca. 1500 (str. 126 in 511). 
\ e r a č e , Črešnjevec , Pol je) . Med n j imi pa so p r a v tako zaselki, k i 
so se razvi l i iz samotnih k m e t i j (n. p r . Sela pr i Veračah). Sklepat i 
smemo t e d a j , d a j e n a s e l j e v a n j e p o samotnih k m e t i j a h za j e lo p red-
vsem ne izkrčena p o d r o č j a n a oizemlju, k j e r so bi l i p rvo tn i zaselki 
s svo j im zemlj iščem sprva k rog in k r o g obdani od gozda, v k a t e r e m 
so k a s n e j e n a s t a j a l e samotne kme t i j e . P r imer p o l j s k e razdel i tve 
v ka t a s t r sk i občini Verače kaže , k a k o so okrog zemlj išča p rvo tn ih 
zaselkov, razparce l i ranega na grude, nas t a j a l e samotne k m e t i j e 
s celki in so zlasti p r i ka sne j šem r a z k o s a v a n j u vedno b o l j redči le 
gozdnate pasove med posameznimi prvo tn imi zaselki . Povsem raz-
uml j ivo j e , da j e ta proces v n i ž j em b o l j položnem svetu napredova l 
h i t r e j e k a k o r v v iš j ih b o l j odročnih legah, k j e r se j e gozd ohrani l 
v večj i mer i in so bi l i tud i celki m a n j razkosani (Bojni vrh, Kri -
žan vrh). 
K r a j e v n a imena nam o p o t e k u poseli tve na Sotelskem ne povedo 
mnogo. Imena Brezovec, Hras t j e , Črešn jevec , Buče, k i b i kaza la na 
s ta ro poselitev, so p r e c e j redka , n a j d e m o pa j i h tudi v nase l j ih , 
k i j i h s e s t a v l j a j o prvotno1 samotne kme t i j e , k i so p a n a splošno 
mla jše . Na mla j š i na s t anek kaže tudi ime zaselka Sela p r i Veračah, 
k j e r moremo zasledit i pr i po l j sk i razdel i tvi p rvo tne celke. Toda p r i 
zaselkih Zgorn je in Spodn je Trebče, k j e r kaže ime p r a v t a k o na 
m l a j š o krčevino, j e bi lo mogoče ugotoviti p rvo tno po l j sko razdel i tev 
na grude . Obe nase l j i se omen ja t a šele p ro t i koncu 15. s to le t ja . To 
n a v a j a k domnevi, d a so prvotni zaselki k a k o r Trebče nas t a j a l i 
tudi še v visokem s r e d n j e m veku, samotne k m e t i j e p a šele v poznem 
s r e d n j e m veku. P r i m e r Trebč in Sel p r i Veračah, k i ležita v dol inah 
pr i tokov Sotle in s ta po vse j ve r je tnos t i m la j š i nasel j i , tudi kaže , 
da so b i l e dol ine pose l j ene n a j b r ž k a s n e j e k a k o r pa obronk i nad 
n j imi . Zdi se, da so bi le ož je doline p r i tokov Sotle pose l j ene t e d a j 
po p rav i lu s samotnimi kme t i j ami , k a k o r k a ž e tudi dol ina V i r š t a n j -
skega potoka . 
Za p r e m o t r i v a n j e odnosa med posel i tv i jo in obl ikami nase l i j i n 
k u l t u r n e g a zemlj išča na Koz janskem imamo na razpolago omembe 
v u r b a r j u k r š k e škof i j e iz le ta 1404.58 P r e d t o dobo se v zgodo-
vinski v i r ih o m e n j a j o le r e d k a nase l ja , mnogo nase l i j pa se p o j a v i 
v vir ih sploh šele p r a v prot i koncu s r edn j ega veka.5 9 
58 Orožen I., Das Bisthum und Diozese Lavant, Dechanat Drachen-
burg. Maribor 1887. V tem urbarju se omenjajo naselje Zeče, Dobležiče, 
Marof, Ješovee, Krivica, Jasen, Prevorje, Lopaca, Plešivec, Dol, Dobje, 
Bistrica, Dragomeriči, Straža. 
59 Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark in Mittelalter. Wien 1893. 
Navaja sledeča naselja (številka v oklepaju se nanaša na stran v knjigi): 
Cirkuse 1287 (98), Presečno 1285 (67), Doropolje 1250 (141), Gubno 1424 (242), 
Drensko reobro 1490 (148), Pečovje 1490 (29), Podvin 1490 (51), Topolovo 
1490 (136), Podipeč 1490 (49), Pokorna vas 1490 (49), Planinska vas 1490 (45), 
Žeger 1490 (420), Gradišče ca. 1500 (226), Šonovo ca. 1500 (428), Straška gorca 
ca. 1500 (451), Vinogora ca. 1500 (504), Zagorje ca. 1500 (408), Št. Vid 1436 
(175). 
7* 99 
Če pr imer jamo zemljiško razdelitev in talni načr t teh naseli j , 
moremo ugotoviti, da imajo naselja, k i se omenja jo že do začetka 
15. stoletja (urbar iz leta 1404 za posestva krške škofije), močno 
različen značaj. Deloma gre pr i n j i h za sklenjene prvotne zaselke 
s pol jsko razdelitvijo na grude (Prevorje, Lopaca, Doibje, Krivica), 
deloma pa za prvotne samotne kmet i je oziroma drugotne zaselke 
(Zeče, Dol, Dragomeriči, Bistrica). Pokaže se tedaj , da so samotne 
kmet i je nas ta ja le na tem področju tudi že pred 15. s tolet jem v prav 
izdatni meri. Če pr imer jamo tudi naselja, ki se omenja jo šele proti 
koncu 15. stoletja, vidimo, da so med nj imi p rav tako prvotni zaselki 
kakor tudi drugotni zaselki oziroma naselja, nastala iz samotnih 
kmeti j . V odnosu do reliefa pa j e mogoče ugotoviti, da so ona, k i so 
se razvila iz samotnih kmet i j , nas ta ja la takoi po gričevju kakor v 
dolinah, vendar so po gričevju posejana med prvotne zaselke, med-
tem ko v dolinah sko ra j povsem prevladuje jo . Pravi prvotni zaselki 
se drž i jo višjih slemen in pobočij. Zdi se tedaj , da navedena dejstva 
govorijo v prid Kosovi trditvi, da j e prvotna kolonizacijska plast 
zaje la predvsem višja slemena in terase, k j e r smo mogli ugotoviti 
predvsem prvotne zaselke, in da so bile doline, k j e r so terenske 
pri l ike m a n j ugodne, bile nasel jene kasneje, in sicer v obliki sa-
motnih kmeti j . Izjema v tem pogledu j e le nižje gr ičevje med Pil-
š tanjem ter Kozjem in Sotlo, k j e r imamo sko ra j izključno samotne 
kmet i j e in drugotne zaselke povsod po slemenih. 
M e s t n a i n t r ž n a n a s e l j a 
V področju, k i j e ostalo vse do danes t ako izrazito agrarno, so 
izjema ona naselja, ki imajo več kakor zgolj kmečki značaj. Gospo-
darski razvoj v zadnj ih sto letih, k o se j e začela bo l j intenzivno 
uvel javl ja t i večja izmenjava dobrin, ko so moderna prometna sred-
stva zanesla na kmečka področja marsikatere urbanske elemente, 
tako v nj ihovem zunanjem licu kakor v nj ihovi funkci j i , j e mogel 
le površno vplivati na značaj naselij. Samo v osamljenih primerih 
pa j e mogel sploh privesti do bistvene spremembe v funkci j i že 
obstoječih naselij . Deloma j e šel razvoj celo- v obratno smer. Svoje 
urbanske funkc i je so začeli izgubljati nekater i trgi, k i so se raz-
vili v dobi fevdalizma. Redka naselja na panonskem obrobju 
med Savo iin Sotlo, k i so imela v preteklosti ali danes urbanske 
funkci je , v svojem novejšem razvoju verno ponaza r j a jo gospo-
darsko in prometno orientiranost tega predela. 
R a j h e n b u r g se pojavi v zgodovini v 10. stoletju t ako j kot 
pomembna strateška postojanka, kot u t r j en grad, k i j e varoval in 
nadziral prometno pot iz ravnin ob Savi proti zahodu.60 Obenem pa 
69 Melik, O mestih in trgih na Slovenskem. Glasnik Muzejskega dru-
štva, Ljubljana 1937. 
j e b i l o b m e j n a t r d n j a v a nemškega cesars tva oziroma n jegov ih fev-
da lcev prot i Hrva tsk i , k i j e ob koncu 10. s t o l e t j a segala vse d o sem.61 
Tržna naselbina pod g radom se p o j a v i šele p r e c e j k a s n e j e v 14. sto-
l e t j u , medtem k o s e v 13. s to l e t j u o m e n j a še k o t vas. Za t ržno 
f u n k c i j o R a j h e n b u r g a j e b i l a važna n j e g o v a lega na križišču, tam, 
k j e r doseže savsko dolino pot, k i vodi iz Sotelskega p r e k o zložnega 
podo l j a p r i Podsredi.6 2 F u n k c i j a lokalnega tržišča, k i j o j e imel 
R a j h e n b u r g vse do zadn jega s tole t ja , j e bi la vendar ome jenega 
pomena. P r i r a z v o j u t ržne f u n k c i j e j o j e n a j u g u ome jeva l a t r a k -
c i j sk i vpl iv Krškega, a p ro t i zahodu ugodne j še ležeča in zgodo-
vinsko staTejša Sevnica, D a t rg ni doživel podobne usode k a k o r 
ostala t r žna središča med Savo in Sotlo, sta bil i odločilni dve oko-
liščini: p r v a j e n j e g o v a lega ob prometni poti, k i j e vezala v e č j e 
p o k r a j i n e , k j e r j e b i la i zmen java vedno živa in obilna. P lovba po 
Savi j e bi la zelo p o m e m b n a vse d o grad i tve železnice, k i j e sicer 
plovbo uničila, us tvar i l a pa j e še bo l j š e pogo je za promet . D r u g a 
okoliščina p a j e b i l a otvor i tev p remogovn ika na b l i žn jem Senovem, 
za k a t e r e g a j e v R a j h e u b u r g u dostop do železnice. Tako s ta želez-
nica in p remog rešila pomen k r a j a , k i se j e razvil ob s t rateški legi, 
se okrepi l in obdrža l dolgo dobo ko t loka lno t ržno središče, a m u j e 
v modern i dobi grozil p ropad . Tržno nase l j e j e s t i sn jeno v ozko 
dolino Brestanice, k i j e v z a d n j e m k i lomet ru svo jega toka vrezana 
v t r šo apniško in dolomitno osnovo. Hiše se s t i ska jo na obeh s t raneh 
ceste n a desni s t r an i potoka, če tudi zaz idava ni p-ovsod s t rn j ena . 
Na levi s t rani , naspro t i s p o d n j e g a konca t rga , tam, k j e r se dolina 
za spoznan je razšir i , j e n a j s t a r e j š i del n a s e l j a Šutna, pod n j o pa ob 
vodi Kantalon. Mla j š i del nase l j a j e v ozkem pasu ob Savi (Za Savo), 
n a j m l a j š i pa j e n a severu ob iz l ivu Dovškega po toka v Brestanico. 
Danes živi R a j h e n b u r g od os tankov s v o j e t r ž n e funkc i j e , k i so 
ostali ko t se jmski dnev i (predvsem za živino), in v obr tniš tvu, k i p a 
v nobeni panogi n i moglo p re i t i v i ndus t r i j o in da t i k r a j u nov 
impulz. Poskus m a n j š e u s n j a r n e j e že p red dese t l e t j i propadel . 
Tova rna čokolade in l i k e r j e v j e šele po nacional izaci j i postala vir 
dohodkov za prebivals tvo. Na ž i v l j e n j e v t r g u j e učinkovi to vpl ival 
šele p remog iz Senovega. Vse do p r v e svetovne vo jne j e nudi l de lo 
predvsem tovornikom, k i so ga na vozovih sp rav l j a l i do Save, k j e r 
so ga n a t o v a r j a i i p r v o t n o n a rečne b a r k e p o d današnjo, železniško 
pos ta jo , k a s n e j e pa n a železnico. Ko se j e pozne j e p r o i z v o d n j a v 
p remogovniku močno povečala , j e pr i tegni l tudi mnogo delovne 
sile iz t rga , zlasti v z a d n j i h letih. P r a v t a k o j e vpl ivala ve l ika 
ka lor ična e lek t ra rna , k i j e pos tav l j ena t a k o j n a severnem robu 
t rga i n d a j e zaposli tev 150 l j udem, povečini iz t rga . S tem pos t a j a 
R a j h e n b u r g vse b o l j gospodarski p r ivesek Senovega oziroma se 
zrašča z n j i m v gospodarsko enoto, k j e r si del i smotrno r azde l ju -
61 Kos, Zgodovina Slovencev, L j u b l j a n a 1933, str . 109. 
62 Melik, O mestih in trgih na Slovenskem. 
j e j o funkc i j e . Premogu se m o r a R a j h e n b u r g zahval i t i tud i za svo jo 
demogra f sko ras t v zadn j ih osemdesetih letih (1870—1948), k o se j e 
prebiva ls tvo t r g a več ko t podvoj i lo (povečanje za 131,6 %). 
S e n o v o se m o r a zahval i t i za razmah v z a d n j i h dese t le t j ih 
i zk l jučno premogu. Plast i ol igocenskega r j a v e g a p remoga ob sever-
nem robu s evn i ško - r a jhenbu r ške s ink l ina le so začeli izkoriščati na 
ugodnih mestih, k j e r p r i d e j o d o površine, že p red 150 leti (v Sro-
botni dolini). Do več jega i zkor i ščan ja pa j e pr iš lo šele po prv i 
svetovni vojni , k o se j e začelo opažat i k r č e n j e zalog v t r b o v l j s k e m 
premogovnem bazenu , in se j e T r b o v l j s k a p remogokopna d r u ž b a 
začela ozi ra t i za novimi, še neizkoriščenimi zalogami premoga, k i b i 
j i h b i lo mogoče k a r se da hi t ro in poceni izkoristi t i . Na Senovem so 
bili t i pogo j i dani. Premog j e t u k a j v 18 do 26 m debel ih plasteh, 
k u r i l n a vrednost p a ne zaos ta ja za t rbove l j sk im, s a j d a j e k i logram 
3900—4600 ka lo r i j . Obenem p a j e nudi lo ag ra rno p r e o b l j u d e n o za-
l e d j e ceneno delovno silo. Nagel r azmah p ro izvodn je v let ih po prv i 
svetovni vo jn i j e našel izraz tud i v f o r m i r a n j u novega nase l ja . V 
bližini sepa rac i j e in s t a r e e l e k t r a r n e na Senovem j e zraslo novo 
de lavsko nasel je , ko lon i j a ob Reš t an j skem potoku, uradniško- na-
se l j e ob Dovškem po toku in vmes glavne u p r a v n e zgradbe. S tem 
j e bi l s red i r u r a l n e p o k r a j i n e u s t v a r j e n skele t n e r u r a l n e g a nase l j a , 
k i se danes vedno b o l j i z p o p o l n j u j e in v k l j u č u j e v svojo sestavo 
os tanke ru ra ln ih nase l i j (staro vaško j e d r o Senovega n a levi s t rani 
Reš t an j skega potoka) . De j s tvo je , da j e še danes vel ik del de lavs tva 
(od skupn ih 1360) iz k m e č k i h rodbin iz okolice, j e h i t re j šo p re -
obrazbo ovira lo vse do danes. P ro le t a r ske rodbine, k i ž ivi jo iz-
k l j u č n o od dela pr i p remogovniku , so še danes v manjš in i , k a r ni 
čudno p r i obra tu , k i j e s t a r k o m a j eno generac i jo . Vsa b l i žn j a 
okolica, posebno pro t i vzhodu in jugovzhodu vse do Podsrede , pa 
tudi R a j h e n b u r g in sosedna k m e č k a n a s e l j a ob Savi, so za ledje , od 
kode r č r p a premogovnik de lovno silo. P ro izvodnja , k i se j e po p rv i 
svetovni vojn i dvignila d o 140.000 ton na leto, a j e k a s n e j e stagni-
rala, se j e p o osvoboditvi podvoj i l a , t ako da se p remogovnik s svo jo 
dosedan jo p ro izvodnjo pr ib l ižno 300.000 ton uv r šča med n a j v e č j e 
v Slovenij i . Senovo zalaga s p remogom predvsem železnico in indu-
s t r i j o deloma Slovenije , a v n a j v e č j i mer i Hrva t ske . Moderni gospo-
da r sk i razvoj , k i ga j e pr ik l ica l premog, pa j e po d r u g i s t r an i komaj, 
v p r v e m s tad i ju . Do danes ni mogel p remog pr i tegni t i k sebi nobene 
indus t r i je , če izvzamemo vel iko novo- t e rmocen t ra lo v R a j h e n b u r g u . 
Ta veliki ob ra t z močjo 12.500 K W j e res mot rno nas lon jen na iz rabo 
m a n j v rednega premogovega p r a h u , a p r eds t av l j a v b is tvu le t rans-
fo rmac i jo obstoječe energ i je . Obi lne še neizkor iščene zaloge p re -
moga, ocen jene n a 73 mi l i jonov ton,63 pa n u d i j o tud i v bodočnosti 
za indus t r i j sk i r azvo j ugodno osnovo, s a j za namest i tev indus t r i j -
03 Munda, Stratigrafske in tektonske prilike v rajhenburški terciarni 
kadunji. Rudarski Zbornik 1939, zv. 2—3, -str. 55. 
•škili obra tov v dolini med Senovim in Rajhenburgom. ne m a n j k a 
prostora , n i t i r eze rv de lovne sile iz ag ra rno p renas l e j ene okolice. 
P reu red i t ev dosedanje , p o k ra tkov idn i p reso j i z g r a j e n e ozkot i rne 
železnice pa bo mora la p r i t i n a vrs to še p r e j . Mogočnemu r azvo ju 
premogovne indus t r i j e se mora Senovo zahval i t i t ud i za rap idno 
popu lac i j sko rast. Na ozeml ju današn jega Senovega se j e prebi -
valstvo v zadn j ih 78 le t ih s k o r a j pošestori lo (narasiek za 597 %). 
V i d e m j e šele moderni indus t r i j sk i r a z v o j dvignil na s t o p n j o 
u rbanskega nase l j a . P o svo j i f u n k c i j i spada med ona nase l j a , k i j im 
j e obsežno indus t r i j sko p o d j e t j e vzelo a g r a r n i znača j , a še n i 
b is tveno preobraz i lo z u n a n j e podobe nase l ja . Osnovo za več j i raz-
vo j k r a j a v z a d n j i h dese t l e t j ih j e da la n a j p r e j železnica, k e r j e 
Videm železniška p o s t a j a za b l i žn j e Krško. T o j e u t rd i lo t ržni pomen 
n a s e l j a — s ta rega f a r n e g a središča, k e že od pos tanka n i imelo iz-
k l j u č n o ag ra rnega znača ja . Že v s r e d n j e m veku j e bi lo pod Vidmom 
pris tanišče ob Savi, k j e r so n a t o v a r j a l i n a l a d j e vino iz b l i žn j e 
okolice. P r a v t a k o pa j e bi l Videm tudi ž ivahno sejmišče. Zdi se, 
da j e l e b l iž ina sosednjega Krškega t u k a j p repreč i la us tanovi tev 
t rga . K l j u b temu, da j e Videm živel do n e k e m e r e v senci Krškega , 
j e bi l že nad dese t l e t j a več k a k o r vas. Glavni f a k t o r v p reobrazb i 
n a s e l j a p a j e ve l ika tovarna celuloze, k i d a j e delo 330 de lavcem 
in k i j i b o v k r a t k e m sledila še vel ika t o v a r n a ro tac i j skega p a p i r j a . 
Nadpovprečna vloga nase l j a z ozirom n a b l i žn jo ag ra rno okolico se 
kaže v močnem p o v e č a n j u preb iva l s tva v zadn j ih 87. letih (pove-
č a n j e za 74,1 %). 
T r i j e t rg i v dolini S r e d n j e Bistrice v r azda l j i 12 k m so iz jema, 
tki j e n e moremo razložit i iz današn j i h pr i l ik . Ta i z jema pa tud i 
zavrača Sidari tschevo mnen je , d a so trgi in mesta nas t a j a l i na 
ozeml ju bivše Š t a j e r s k e v več ali m a n j enakomern ih r a z d a l j a h ko t 
regionalna središča a g r a r n e okolice.64 Melik p o v d a r j a , da j e p r i n j i -
hovi lokac i j i b i s tveno sodeloval s t ra tešk i moment . Ne smemo pre -
zreti , d a pade n j i h o v nas tanek v dobo, k o j e t e d a j ozemlje med 
Sav in jo in Sotlo bi lo robno področ je nemšk ih fevdaln ih posesti pro t i 
Ogrski , k i j e bi la t e d a j v dobi polne ekspanzi je .6 5 
Podobno kot Podče t r t ek ob Sotli so se vsi t r i j e t rgi , Podsreda , 
Koz je i n P i l š tan j , razvi l i pod močnimi t rdn imi gradovi , k i so varo-
vali p r ehode po doline Bistrice in iz n j e . 
N a j s t a r e j š e n a s e l j e med n j i m i j e P i l š t a n j , 6 6 k i j e f u n k c i j o 
u t rdbe združ i l s f u n k c i j o enega n a j s t a r e j š i h cerkvenih središč v tem 
delu Sloveni je . Ime »Kaštel« n a d nase l j em opominja , d a j e t r eba 
za naselbino na tem k r a j u računat i že v preds lovenski dobi. P r a v 
tako j e značilno, d a se del nase l j a na j užnem poboč ju pod da-
našn j im t rgom i m e n u j e Stari trg, k a r pr iča, da j e t r žna f u n k c i j a 
84 Sidaritsch, Steierische Stadte und Markte in vergleichend-geogra-
phischer Darstellung. Sieger-Festschrift. Graz 1927, str. 163. 
65 Kos, Zgodovina Slovencev, str. 108. 
66 Omenja se prvič leta 1167 (Kos, Gradivo). 
k r a j a b i la s t a r e j š a ko t f o rma lno osnovan je t rga , k i se ko t novi t r g 
o m e n j a šele le ta 1404.67 T a novi t r g j e bi l pos t av l j en n a teraso, k i v 
pomolu zapi ra dolino Bistrice tam, k j e r se ta v epigenetski dolini 
vreze v t ršo osnovo. 
K o z j e j e pos tav l j eno na zgorn j i del malega v r š a j a ob izstopu 
tesnega Bis t ragrabna v tu že p r e c e j š i roko Bistr iško dolino. Os tank i 
iz neoli tske, b ronas te in r imske dobe v k r a j u in okolici p r i ča jo , d a 
smemo t u računa t i z n a s e l j e m že v predslovenski dobi. V zvezi s 
t em j e tud i znači lno ime Mir j e za zaselek n a poboč ju n a d t rgom in 
isti naz iv ko t ledinsko ime vzhodno od t r g a n a d r u g i s t rani dol ine. 
Tudi t u j e t rg nastal pod u t r j e n i m gradom n a poboč j ih h r iba 
Brediča med Bistrico in Bis t rograbnom, k a t e r e g a gospodar j i se 
o m e n j a j o že le ta 1197.68 K d a j j e nas ta lo nase l je , k i se j e razvi lo 
pod gradom, n i znano, obs ta ja t i p a j e mora lo že v 12. s to le t ju , k o 
se v Koz jem i m e n u j e p r v a cerkev, v nas l edn jem le tu p a dekan. 6 9 
Kot t r g se o m e n j a šele le ta 1646.70 
P o d s r e d a se j e razvi la p r a v t ako pod u t r j e n i m gradom 
»Sreda« (ali S ren j sk i grad), k i s toj i visoko nad nase l j em n a te rasnem 
pomolu v severnem delu Orl ice pod Golim vrhom in n a d z o r u j e p re -
hod po p o d o l j u prot i R a j h e n b u r g u n a eni s t rani , po dolini Bistr ice 
pa prot i Koz jem in pro t i Sotli. Razpo tna lega j e po vse j ve r je tnos t i 
p r ivab i la p reds lovenske nase l j ence na t em področ ju , toda ne n a 
k r a j u današn j ega t rga , t emveč o n k r a j dol ine n a griču, k j e r j e d a n e s 
zaselek z značilnim imenom Gradišče. K a k o r p r i P i l š t a n j u j e bi la 
tudi t u k a j t r žna f u n k c i j a s t a r e j š a od nase l j a ko t t akega . P rvo tn i 
s ta r i t r g j e ležal vzhodno< od d a n a š n j e g a v sami dol ini Bistrice. 
N a n j spomin ja le še ledinsko ime. Novi t rg, d a n a š n j e t ržno nase l j e , 
se o m e n j a ko t t a k prvič leta 1443.71 Pods reda j e pos t av l j ena na ozko 
teraso pod s t rmimi pobočj i t ik n a d a luvia lno ravn ico Bistrice v 
onem delu, k j e r se v ožini p r e b i j e skozi pas t ršega l i tavskega 
apnenca . St ra teško pomembna lokac i j a t rga j e tudi tu očitna.72 N a -
s e l j e se j e razvilo v podolžni obl ik i n a omejeni ozki terasi na obeh 
s t raneh r azš i r j ene ceste, k i j e služila tud i kot tržišče. Z ma lenko-
stnimi i z j emami j e t rg t ak še danes . 
T r i j e t rgi v dolini s redi h r i b o v j a so bil i p r eveč za po t r ebe za-
l e d j a potem, ko j e odpadla o b m e j n a v o j a š k a lega p o k r a j i n e n a -
sprot i H r v a t s k i oziroma Ogrski . Ze v zače tku p r e j š n j e g a s to l e t j a 
n a m omogoči f ranc i sce j sk i k a t a s t e r vpogled v s tagnac i jo t e h t ržn ih 
nase l i j in n j i h o v e funkc i j e . V dobi , k o se j e t rgov ina začela izmo-
tavat i iz d robne lokalne i zmenjave in koncent r i ra t i v man j š t ev i ln ih 
71 Orožen, o. c., str. 115. 
72 Me lik. O mestih in trgih na Slovenskem, str. 164. 
67 Kos, Stari trg in sorodna imena- Geografski Vestni k 1929/30, str. 164. 
68 Kos, Gradivo IV, str. 456. 
69 Orožen I.. D as Bisthum und die Diozese Lavant. Dechanat Drachen-
burg. Maribor 1887, str. 117. 
70 Strmšek, šmarsko-rogaški-kozjanski okraj. Ljubljana 1940, str. 55. 
kra j ih , a ležečih ob daljnovodnih poteh, so bila ta odročna tržna na-
sel ja na slabšem. Ker se pr i nobenem od n j ih niso mogla uveljavit i 
moderna gibala razvoja, so bila n u j n o obsojena na propast ali stag-
nacijo. Njihova pokra j inska lega ni bila tako ugodna, da bi j im v 
pogojih moderne dobe mogla zagotoviti, oziroma obvarovati vlogo 
regionalnega središča. Vendar v podrobnosti razvoj vseh teh trgov 
(Pilštanj, Kozje, Podsreda) razodeva razlike, ki lepo odražajo nj i -
hovo atrakci jsko silo. Podatki o številu prebivalstva so nam za to 
najbol jše merilo. Od t reh trgov v dolini Srednje Bistrice je v zad-
n j i h 78. letih (1870—1848) na jbo l j nazadoval Pi lš tanj (za 41,9%), 
ki j e izgubil do danes skora j vse neagrarne funkci je in degene-
riral povsem na stopnjo vasi, ki se j i tudi v zunanjem licu malo 
pozna tržna preteklost. Lega na ozkem pomolu, k i današnji agrarni 
funkci j i k r a j a k a j slabo odgovarja, j e povzročila, da j i j e v dolini 
in ob cesti ležeča vasica Lesično odvzela v najnovejš i dobi tudi še 
tako skromno lo k al no-admi n is tr at i v n o funkcijo. Pi lš tanj j e komaj 
mogel ohraniti še n e k a j lokalne obrtniške delavnosti. Podsreda ni 
nazadovala dosti m a n j (za 56,9 %), v glavnem iz istih vzrokov, 
vendar lahko opazimo, da j e ugodnejša lega ob cesti pod klancem 
(gostinski obrati) in izkoriščanje gozda na Orlici nekoliko omejilo 
večji padec števila prebivalstva. Kozje j e edino- moglo obdržati 
n e k a j vloge regionalnega središča za ono ozemlje ob Srednji Bistrci, 
k j e r se t r i je trgi hkrat i niso mogli obdržati. Vendar j e rahel pri-
rastek prebivalstva (za 7,2 %) pri dinamiki neruralnih naselij sicer 
de jansko znak stagnacije. Popolnega propada kot Pi lš tanj ali Pod-
sredo j e Kozje rešila ugodna lega sredi širše doline tam, k j e r se iz 
doline odcepi cesta proti Bučam in na Sotelsko ter preko Podčetrtka 
do železnice pr i Mestinju. Deloma j e vplivalo tudi izkoriščanje 
gozda na vzhodnem delu Bohorja, k i j e privedlo do ureditve večje 
parne žage in ureditve lesne obrti. Tako j e mogel trg soraznieroma 
dolgo obdržati sedež sodnega okra ja z upravnim aparatom. Četudi 
j e Kozje po osvoboditvi to svojo upravno vlogo zgubilo, j e še danes 
od vseh sosednih trgov ohranilo n a j b o l j izrazito tržni značaj, tako 
v poklicni s t ruktur i prebivalstva kakor v zunanjem videzu. Nove 
avtobusne zveze so v zadnj ih 40. letih odvzele k r a j u mnogo one 
funkc i je regionalnega središča, k i j o j e imelo v preteklem stoletju. 
Podobna usoda kakor t r i trge v dolini Bistrice j e zadela v novejši 
dobi tudi Podčetrtek in Planino. 
P o d č e t r t e k se je razvil tudi kot strateška postojanka pod 
u t r jenim gradom nad Sotlo na onem mestu, k j e r se dolina med 
Rudnico in Desiniško goro zoži, Nadzorstvo nad to ožino pa je po-
menilo kontrolo nad važno prometno potjo, k i po dolini Sotle omo-
goča na j l až j i dostop iz Posavja v Rogaško podolje in od tu preko 
zloženih prevalov v celjsko kotl ino in na Dravsko polje. Tržno na-
sel je si j e poiskalo prostor v mali dolinici, vrezani v obširno teraso 
v pobočju Rudnice na Obeh straneh ceste, ki j e vodila preko te 
terase da l je proti severu in se je izognila tesni ob Sotli. Kolikor je 
znano, t rg ni navezan na k a k š n o s ta re j še nase l je , temveč j e nastal 
i zk l jučno ko t t ržna pos to j anka pod u t r j e n i m gradom. N jegova slaba 
p o k r a j i n s k a lega se j e pokaza la t a k o j , k o j e minila nevarnos t t r šk ih 
navalov in j e odpad la f u n k c i j a o b m e j n e u t rdbe te r so počasi pre-
nehava l i tudi s r edn j evešk i pr iv i legi j i , k i so us tvar i l i iz Podče t r tka 
tudi maloi u p r a v n o središče. V novejš i dobi t rg propade , k a r se 
pokaže t a k o v u p a d a n j u števila p reb iva l s tva (nazadovanje za 24,5 % 
»- r a z d o b j u 1870—1848), k a k o r tud i v spremembi f u n k c i j e nase l ja , 
ki j e kakoT pr i P i l š t an ju pre težno a g r a r n a in obr tn iška . V novejš i 
dobi na se l j e ni moglo p r ivabi t i ni t i sedeža sodnega okra ja . 7 3 Tudi 
v z u n a n j e m licu t r g a so s k o r a j povsem izginili sledovi preteklost i . 
Nova cesta, k i se drž i Sotle tudi v ož j em delu doline, nase l j e sploh 
obide. Bližina železniške p roge p r i Mes t in ju pa m u j e vzela tud i še 
t ako skromno vlogo lokalnega tržišča. 
P l a n i n a j e nastala povsem v h r i b o v j u na razvodni planotici 
visoko nad ozkimi dolinami, k i se od t u spušča jo na vse štiri s trani . 
U t r j e n grad, k i j e nastal v e r j e t n o že v 10. s tole t ju , 7 4 n a robu te 
planotice na b r d u iz b o l j odpornega l i tavskega apnenca, obv l adu j e 
stik t e h poti . Križiščna lega, na ka t e ro j e bi la navezana že r imska 
cesta, in s t r a teška lega ob važnih p rehod ih od vzhoda na zahod in 
od j u g a n a sever sta pr ik l ica l i poleg g r adu v ž i v l j e n j e tudi nase l j e 
pod n j im . Nase lb ina se tu o m e n j a že v 12. s to le t ju , t r g p a se j e iz 
rije razvi l v 14. stoletju.7 6 P lan ina j e pos tav l jena t ik pod g radom na 
š i rokem s lemenu na obeh s t r aneh ceste. Toda za t r a j n e j š o u rbansko 
f u n k c i j o so bi le te okoliščine preš ibke . Sredi hr ibovi te , das i raz-
meroma gosto ob l judene okolice t r g ni mogel p r a v uspevati.7 6 Ko 
j e v novem veku ponehal pomen s t ra teškega p o l o ž a j e Planine, se j e 
pokazala š ibka a t r a k c i j s k a moč t rga , k i j o j e fevdaln i okv i r dolgo 
varoval , a se j e j a sno pokaza la v z a d n j e m stole t ju . Č e p r a v d e j a n s k o 
sam t rg P lan ina v dobi od 1870 d o 1948 n e i zkazu je nobenega z m a n j -
š a n j a preb iva ls tva (le za 0,5 %), j e n j egova f u n k c i j a močno zble-
dela. K e r P lan ina tud i p r e j ni b i la k a k š n o u p r a v n o središče, j e 
očitno, d a se m o r a zahval i t i v s a j za s tagnaci jo edino le de j s tvu , da 
leži na področ ju , k j e r j e i zkor i ščan je gozda venda r p r e c e j po-
membno in pož iv l ja gospodarski po loža j predela . Tudi gospodarstvo 
samega t r g a j e danes u s m e r j e n o v znateni mer i v ag ra rno izko-
r i ščan je poleg povsem loka lne t rgovine in obrti . 
T ržna nase l j a na p o d r o č j u med Savo in Sotlo so odraz fevda lne 
dobe z n j e n i m načinom organizac i je p ros tora in obme jne lege, v 
ka te r i so b i l a v dobi nas tanka , al i z d rugimi besedami, odraz s t ra-
teških pot reb svojega časa. S k o r a j b r ez i z j eme so se pokaza la ne-
73 Melik, O mestih in trgih na Slovenskem, str. 337. 
74 Kovačič, Planina in n jen i gospodarj i . Časopis za zgodovino in na-
rodopisje 1932, str. 66. 
75 Melik, o. c., str. 337. 
76 Strmšek, o. c., str. 59. 
zmožna obdržat i se t u d i v dobi modernega gospodars tva in prometa . 
Oni vzvodi, k i danes d a j e j o u rbansk im našel j i m n j i h o v o ž iv l jensko 
moč, so j i m m a n j k a l i . Moderna indus t r i j a , k i b i j i h rešila p ropada , 
v tem ozeml ju ni mogla pognat i korenin , nasprotno, celo pr imit ivni 
zametk i so zamrl i . Tako j e propadlo fuž inars tvo ob Zagorski Bi-
str ici p r i k r a j u Fužine, k i se j e nas l an j a lo na vodno silo Bistrice, 
na bohor^ke gozdove in na železovec iz r u d n i k a pr i O l imju , k i j e 
b i l tudi opuščen.77 Še p r e d t em so ugasnile glažute n a Vetern iku , 
pod Žusmom in p r i O l imju , da p r i č a j o o n j i h le še k r a j e v n a imena 
Glažu ta in Stara Glažuta . g ibka lokalna energe t ska in surovinska 
baza teh p o d j e t i j n i vzdržala konkurence močnejš ih t ekmecev v 
ugodne j š ih legah in pogoj ih . P r i rodna bogas tva so mogla pr i t i do 
ve l j ave le v pr imeru , k j e r se j e n j ihovo izkor i ščanje moglo naslonit i 
na več je zaloge surovin in na ugodno prometno lego. To j e bilo 
mogoče p a le p r i p remogovn iku na Senovem. 
Prometne zveze ozeml ja med Savo in Sotlo p r a v tako niso bi le • 
ugodne za lokac i jo novih indus t r i j sk ih obratov. V drug i polovici 
p re tek lega s to l e t j a z g r a j e n e železnice so s tekle že po robu tega 
ozeml ja in n a n j e se j e p r i k l j u č i l tudi gros lokalnega prometa . Tega 
ozeml ja t u d i p r ed dobo železnic niso p rečka l e pomembne d a l n j o -
vodne ceste in j e t ako zgubilo še ono osnovo za več ja n e r u r a l n a na-
se l ja , k i se n a s l a n j a j o na p rometno lego. Severni de l tega področ ja 
se j e gospodarsko usmer i l p ro t i Ce l ju , toda šele v n a j n o v e j š e m času, 
ko j e avtomobilski p romet omogočil h i t e r in neposreden dnevn i 
pr i s top t j a . Vel ika a t r a k c i j s k a sila C e l j a se j e pokaza la šele v 
n a j n o v e j š i dobi. Koz j ansko in okolica Planine , k i j e bi la še p red 
d r u g o svetovno v o j n o u p r a v n o in prometno povezana pro t i j u g u na 
Sevnico oziroma n a savsko železnico, j e modern i avtobusni p romet 
usmeri l p ro t i C e l j u (avtobusna zveza P l an in a —Ce l j e in Podsreda 
—Cel je , p r e j Planina—Sevnica oziroma Pods reda—Rajhenburg ) . 
Sotelsko, k i j e p r e d p r v o svetovno vo jno teži lo p ro t i Brežicam, j e 
danes prometno vezano ž n j i m le v j u ž n e m de lu (avtobusna zveza 
Bistr ica ob Sotli—Brežice). Deloma j e še danes u s m e r j e n prot i j u g u 
le j užn i del Koz janskega (avtobusna zveza Koz je—Rajhenburg ) . 
Po d rug i s t rani j e železniška p roga Zidani most—Zagreb še 
močno povdar i la p rometno pot ob Savi, k j e r s ta že do t e d a j r ečna 
p lovba in tovorniš tvo posredovala žive s t ike med Panonsko Posavino 
in o s r edn jo Slovenijo. P o zgrad i tv i železnice se j e vse ozeml je 
med Savo in Sotlo p rometno povezalo s to moderno prometno žilo 
(predvsem Senovsko podol je , Brežiška ravn ina in Bizel j ske gorice). 
Ta p rome tna žila j e rešila obs to j R a j h e n b u r g a , poživela p a j e tud i 
vlogo Brežic in Vidma te r deloma Dobove. Šele avtomobilski promet 
v n a j n o v e j š i dobi j e pomen železnice neko l iko zmanjša l . 
77 Janisch, Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark, Graz 
1885, str. 22 in 930. 
B r e ž i c e s 1349 preb iva lc i leta 1848 so edino nase l j e v pod-
roč ju med Savo in Sotlo, k i ima z n a č a j mestnega nase l j a po svoj i 
f u n k c i j i in z u n a n j e m licu. 
Mesto ima značilno lego na pomolu. To lego ima v d v o j n e m 
smislu: p rv ič j e na pomolu med vlažnim prede lom ob Savi in Ga-
brnic i in drugič na pomolu ob robu te rase n a d s ta r im rokavom 
Save, k i j e b i l še p r e d s to let i ak t iven . Brežiški pomol j e pas suhega 
ozemlja , k i sega daleč v pop lavno ravnico ob Savi in t a k o zb l i žu j e 
nase l j a n a levem z nase l j i na desnem bregu . 
Brežice so b i le u s t anov l j ene k o t zna tna uprava , gospodarska in 
6tra teška pos to j anka v dobi, k o j e sa lzburška nadško f i j a v 13. sto-
l e t j u to ozemlje , k i ga j e imela v posesti, na novo p r e u r e d i l a in 
konsol idi ra la . S to kompleksno f u n k c i j o regionalnega središča se 
nase l j e p o j a v i t ako j , k o g a o m e n j a j o zgodovinski viri, to j e v sredi 
13. s to le t ja , a k m a l u za tem, v zače tku 14. s to le t ja , s e o m e n j a tud i 
• fo rmalno kot mesto.78 2 e t a k o j ob zače tku svojega obs to ja j e t e d a j 
p revze lo vlogo, k i j o j e muta t i s mu tand i s obdržalo do danes. Na 
ugodno s t ra teško lego mesta, k i j e b i la pomembna v dobi na s t anka , 
v s r e d n j e m v e k u pa še v zače tku novega veka (ogrski in t u r šk i n a -
vali), so se p r i k l j u č i l e t ud i ceste, k i so vodile v mesto s severozahoda 
od R a j h e n b u r g a , s sevorovzhoda iz Sotelskega, s jugovzhoda iz 
H r v a t s k e g a in jugozahoda iz K r š k e kot l ine. O b e n e m p a se j e lega 
ob n a j b o l j p r ime rnem p r e h o d u iz Brežiške ravn ine n a Kr ško po l j e 
izkazala tud i v gospodarskem oziru ugodna. Tu so se n a m r e č ceste 
p r i k l j u č i l e t ud i n a važno p rometno pot ob Savi, k i j e dolga s to l e t j a 
p r eds t av l j a l a važno zvezo obsavskega dela Panonske nižine z 
Alpami in do neke m e r e tud i z m o r j e m . Čeprav so nas ta l e Brežice 
v svo j i f u n k c i j i povsem na novo, j e bi la lega k r a j a t a k o p r ip ravna , 
da j e moglo mesto prevzet i v s a j del f u n k c i j s k e dediščine ant ičnega 
Nev iodunuma na b l i žn j em Krškem pol ju . 7 9 
F u n k c i j a regionalnega središča, z živimi vezmi zvezanega z 
okol iškim a g r a r n i m za led jem, k i so si j o Brežice zagotovile v s red-
n j e m veku, j e povsem odgova r j a l a mater ia ln im pogo jem fevda lne 
dobe z omejeno i z m e n j a v o dobr in , k i se j e odraža la v g lavnem v 
t r g o v a n j u med mestom in a g r a r n o okolico, so Brežice obdrža le vse 
do nas topa mode rne i n d u s t r i j s k e dobe sredi p re tek lega s to le t ja . 
"V mate r ia ln ih in socialnih p r i l i kah nove dobe p o k r a j i n s k i po loža j 
Brežnic ni b i l več kos zah tevam časa. V tem času, k o s ta postali 
i ndus t r i j a in t rgovina na veliko g lavna vzvoda v rast i mest, se j e 
lega mes ta izkazala preš ibka , d a b i pr i tegni la ta dva mogočna sti-
mu lan ta razvo ja . Bl ižnj i Zagreb, k i j e p r a v t e d a j začel svojo feno-
mena lno rast , i zkor iščujoč kr iž iščno lego za mnogo obši rnejše 
ozemlje , j e Brežicam, k a k o r tud i b l i žn j im hrva t sk im mestom od-
tegnil več jo indus t r i jo in t rgovino. Ke r v bližini Brežic mode rna 
78 Ko,s, o. c., str. 25, 26. 
79 Melik, o. c., str. 336. 
indus t r i ja ni mogla n a j t i pogonske sile in pr ikladnih surovin za 
predelavo, k a r h i parazliziralo bližno velike metropole, so Brežice 
od srede preteklega s tolet ja živele v gospodarskem in celo ku l tu r -
nem oziru v senci Zagreba. Obdržati so mogle le povezavo z bliž-
n j im agrarn im zaledjem, funkc i jo regionalnega središča, k i pa j e 
ostala do danes živa in uspešna, toda domala edina. Atrakci j sko ob-
močje Brežic, k i se j e ustalilo že pred stoletji , ne seže da l j kakor 
v Brežiško ravnino, v večji vzhodni in južni del Krškega po l j a ter 
v Biizeljske gorice z dolino Spodnje Sotle nekako do Bistrice ob 
Sotli. To j e ono ozemlje, <za ka te rega so Brežice posrednik trgovine 
in središče gospodarskega in kul turnega uve l j av l j an j a . Vino j e že 
s to le t ja glavni predmet trgovine z osrednjo Slovenijo', kamor gredo 
tudi prašiči, govedo, perutnina, mleko; j a j c a in les iz zahodnih 
Gor j ancev pa so predmet i zamenjav z Zagrebom. 
Administrat ivna komponenta pr i funkc i j i regionalnega središča, 
podedovana iz s rednjega veka, j e bila p rav pomembna do prve sve-
tovne vojne, ko j e politični o k r a j Brežic segel še do Sevnice, Pla-
nine in Podčetrtka. Že po p rv i svetovni vojni j e odpadel iz uprav-
nega območja Brežic bivši sodni o k r a j Kozje. Skora j popolnoma pa 
j e prenehala upravna funkc i j a po osvoboditvi, k o j e bil b o l j po 
sodobnih vidikih osnovan nov okra j , ki obsega ozemlje na obeh 
s t raneh Save, in j e bi lo središče prenešeno v Krško, tako da j e ostalo 
v Brežicah le sodišče. S k u p a j z bolnišnico in popolno gimnazijo 
vzdržuje ta še n e k a j p r e j š n j e vel jave mesta. 
Stara obr tna funkc i j a Brežic, k i j e bi la važna v s rednjem veku 
in še kasneje , j e v moderni dobi zgubila mnogo na pomenu in se 
j e ohranila le v močno lokalnem obsegu. Indus t r i ja se v Brežicah ni 
mogla razviti vse do na jnove jše dobe. Edin industr i jski obrat, k i pa 
ni zaposleval nit i 100 delavcev, j e bila moderna opekarna, k i j e na-
stala ob železniški pos ta j i severno od mesta, ob obilnih zalogah 
dobre gline, ni pa mogla dat i mestu večjega impulza. N e k a j indu-
s t r i j e j e prinesla šele i zg radn ja socialističnega gospodarstva z ure-
d i tv i jo manjše tovarne pohištva, k i pa dela pretežno z uvoženimi 
surovinami. S svojimi 60 delavci pa pomeni k o m a j več kakor trgov-
sko grosistična p o d j e t j a »Vino-sadje« in zadružna 'klet, k i vsako 
zapos lu je k o m a j n e k a j m a n j l judi , bolnišnica pa celo več. 
Do neke mere ož iv l j a jo gospodarsko ž iv l jen je mesta tudi mo-
dernizi rani ostanki pomembnih sejmov, ka ter i so bi l i ena glavnih 
pravic mesta. V tem oziru ne pridejo^ v poštev samo tedenski dnevi 
s kramarskiml sejmi, k i so se danes prestavil i iz prvotnega tržišča 
na glavni ulici v s t ranski trg ob vzhodnem robu glavne ulice, temveč 
še b o l j živinski sejmi. Od teh so postali n a j b o l j pomembni sejmi za 
prašiče, ki so vsako soboto. P u j s k e p r o d a j a j o od tod po vsem Po-
sav ju in celo na Gorenjsko. 
Funkc i j a regionalnega središča, k i j o op rav l j a jo Brežice, pr ide 
lepo do izraza v poklicni s t ruk tu r i prebivalstva. Leta 1948 j e prišlo 
na področju tedan jega MLO Brežice-mesto, ki j e obsegalo s k o r a j le 
samo mesto, na nameščence s k o r a j polovico preb iva l s tva (54,2 %,),* 
k a r j e zelo visoka številka, ki p a lepo dokument i r a mestno funkc i jo . 
Delavs tvo j e tvorilo t e d a j dobro če t r t ino prebiva ls tva (27,2 %), toda 
upoštevat i moramo, da p r i t em ne gre pre težno za de lavce v indu-
st r i j i , temveč v veliki mer i za de lavce v prometu, t rgovini in mani-
pulac i j i . Delež delavcev v indus t r i j i in obrt i j e znašal le deset ino 
vsega preb iva ls tva (10,4 %), k a r dokazu j e , k a k o s labo j e i ndus t r i j a 
še danes zas topana v gospodarskem ž i v l j e n j u mesta . Pač p a j e po 
d rug i s t r an i značilno, d a j e delež ag ra rnega p reb iva l s tva le malen-
kos ten (5,8 %) in g re n a račun redk ih kmetov v n a j b l i ž j i okolici 
mesta. 
Brežice so ko t mesto nastale brez kont inu i te te s podobnim na-
se l j em na tem k r a j u . Vendar pa ta del brež iške terase (pomola) pred 
us tanovi tv i jo mesta ni bi l nepose l jen . Na robu terase al i t ik pod 
n j o j e že p r e j obstoja la vasica Gradišče.8 0 T a k o p r a v i j o še danes 
k r a j u , k j e r s toj i bivši At temsov grad . Ime te vasice pr iča tudi , d a 
j e na tem mes tu obstoja la v e r j e t n o že t u d i p reds lovanska naselbina 
al i u t rdba . 8 1 Ve r j e tno j e bi la ob poti, k i se j e odcepila od s t a re 
r imske ceste n a oni s t ran i Save oziroma Krke , k j e r se p rede l v l j ud -
ks i govorici tudi i m e n u j e Gradišče, to j e neda leč od Malenc ob 
Krki , k j e r j e znano, da j e b i la močna r imska pos to janka . 
P rvo tna zasnova mesta j e podobna k a k o r p r i mnogih mal ih slo-
venskih mestih, ni se pa v n ičemur naslonila na kakšne z u n a n j e 
poteze vasice Gradišče. Osnova t a l nemu načr tu j e dolga ulica, k i 
ima skozi vse mesto večjo širino, t ako da ima t ržn i pros tor , k a r j e 
tudi bi la p o svo j i p rvo tn i f unkc i j i , le obl iko r a z š i r j e n e ceste. V t e j 
obliki j e bi lo mesto pos tav l j eno ob robu terase, vzporedno' z opu-
ščenim rokavom, prvotno g lavnim tokom Save, t a k o da j e bilo na 
eni s t r an i odpr to prot i r avn in i n a sever , na d rug i s t r an i pa prot i 
sotočju Save in Krke . G lavna ul ica j e bi la sprva gotovo edina cesta 
v mestu. O z k a uličica, k i teče vzporedno, z glavno, j e nas ta la gotovo 
kasne je , s a j j e del hiš ob n j e n i vzhodni s t rani v g r a j e n v obzid je , 
ki j e o b d a j a l o mesto n a vzhodu n a d plosko grapo, k i j e služila tudi 
kot zaščitni j a r e k . De loma j e o h r a n j e n še severni zid, v ka t e rega 
j e vzidana hiša, k i j e nasprot i sodnj i skega poslopja . 
I z g r a d n j a mesta se j e nas loni la na mogočen u t r j e n grad, k i ob-
v l a d u j e p r ehod preko Save in Krke . G r a d zapira z j u g a dohod v 
mesto, t a k o d a doseže cesta, k i se od savskega b r ega vzpne na 
teraso, g lavno ulico s s t rani . O d g r a d u se širi mesto ob obeh s t raneh 
ulice prot i severu . Wengert ,8 1 a k i se j e v svoj i š tud i j i o š t a j e r sk ih 
mest ih bežno ustavi l tud i p r i Brežicah, domneva, da j e b i l na j s t a -
re j š i »trg« v j u ž n e m delu mesta. To t rd i tev opira na dejs tvo, da j e 
* Skupa j z vzdrževanim prebivalstvom. 
80 Kos, o. c., str. 25. 
81 Melik, Slovenija I, str. 333. 
81a Wengert H., Die Stadtanlagen in Steiermark. Graz 1932. 
glavna ulica-trg v tem delu mesta res n e k a j širša kakor v severnem. 
Mesto n a j bi t ako doživelo po ustanovitvi pa do dobe, ko j e bilo 
v 15. s tolet ju obdano iz obzidjem, dve fazi gradbenega razvoja. Sam 
pa priznava, da j e to le hipnoza, ki j e zaradi p o m a n j k a n j a pisanih 
zgodovinskih virov ne moremo dokazati. Med mestne naprave j e 
spadalo tudi pomembno pristanišče, k i j e bilo na bregu pod bivšo 
Del Cottovo hišo. S k o r a j isti obseg j e obdržalo mesto vse do začetka 
p re j šn jega s tolet ja . Franciscejska katas t rska mapa nam pokaže 
izven t ako omejenega mestnega ozemlja le n e k a j hiš ob severnih 
mestnih vratih, t am k j e r se od mesta odcepijo ceste proti Zakotu, 
prot i Črncu in prot i Brezini. N e k a j hiš j e bilo tudi ob južnih 
mestnih vrat ih pod gradom. V zadni jh sto letih se j e mesto širilo 
na sever prot i železniški postaji , nastali ob progi, k i j e stekla v 
ravni smeri od Sotle do Vidma in se ni ozirala na mesto. Vendar 
pa zazidava ob cesti do postaje, k i j e od mesta oddal jena dober 
kilometer, danes še zdaleč ni sklenjena. Deloma se j e mesto razširilo 
v zadnj ih deset let j ih tudi ob cestah proti Bizel jskemu in prot i 
Črncu. V na jnove j šem času pa nas ta ja moderni del mesta na vzhodu, 
o n k r a j bivšega mestnega j a r k a . Vsi t i novi deli pa so šele skelet, 
okoli katerega se bodo razvili novi mestni deli. Do danes j e stari 
del mesta ob razš i r jeni glavni ulici še vedno absolutno središče 
nasel ja . 
Četudi so Brežice mogle obdržati svojo funkc i jo regionalnega 
središča, j e mestu v najnoveši dobi m a n j k a l a industr i ja , ki bi omo-
gočila večji razmah, kakor ga moremo opažati pri mestih podobne 
velikosti na Gorenjskem. Narastek prebivalstva za 45,8 % v obdobju 
1870—1948 pokaže, da mesto ni zgubilo svojo vitalnosti, toda ta j e 
ostala v okvi ru lokalnih virov in omejenega območja. Kakor v pre-
teklosti tudi v bodoče ni računat i s kakšnimi pomembnejšim raz-
mahom. Bližina Zagreba, ki j e z močno s topnjevano industr ial izaci jo 
po osvoboditvi svoje a t rakci j sko območje še razšeril in utrdil , bo 
še da l j e onemogočila večji razvoj. Toda lega ob važni železnici in 
v središču okolice, ki j e zelo pr imerna za sadjarstvo, da je ta mestu 
osnovo za indust r i jo predelave sadja . 
Tudi opekarska indus t r i ja more spričo obilnih zalog gline in 
velike potrošnje v b l ižnjem Zagrebu računati še s povečanjem. 
Poleg tega bo gotovo ugodno vplivala bližina hidrocentrale pr i 
Krškem, ki j e p ro j ek t i r ana in bo mogla dati v Brežicah razmah 
večji industral izacij i . 
Zakl jučki 
Panonsko obrobje med Savo in Sotlo obsega v morfološkem 
pogledu vzhodni del Krške kotl ine in vzhodni del Posavskega hri-
bovja . Ta del Vzhodne Slovenije n i geografsko enotna pokra j ina , 
temveč ga sestavlja več področij , k i so med sebo j različna t ako po 
pr i rodnih svojstvih kakor po znača ju gospodarstva, prebivalstva in 
nasel i j . Razločiti moremo pet m a n j š i h področi j , k i so več ali m a n j 
enotne geografske reg i je . To so: 
1. B r e ž i š k a r a v n i n a otb so toč ju Save in Sotle v nadmorsk i 
višini 160 do 180 m. Osnova ta l j e de loma p rodn i v r š a j v š i rokem 
pasu ob Savi, de loma gl ina al i ilovica v pasu pod Bizel jskimi gori-
cami. Ravnina j e r azč len jena v dve terasi in poplavno ravnico ob 
savski s trugi . 
2. B i z e l j s k e g o r i c e severno od Brežiške ravn ine so pod-
r o č j e n izkega g r i čev j a iz t e rc ia rn ih l apor j ev , f in ih peskov in glin, 
v nadmorsk i višini vsega n e k a j nad 300 m. Na severu se n a s l a n j a j o 
na p re težno apniško, d o 700 m visoko h r i b o v j e Orlice. 
3. S e n o v s k o p o d o l j e leži med do 550 m visokim Kršk im 
h r i b o v j e m oziroma Savo na j u g u in do 1000 m visokim, v g lavnem 
apnišk im h r i b o v j e m Bohor n a severu. T o j e pod roč j e n iž jega , pre-
težno iz te rc iarn ih l apor j ev , apnencev in peskov zg ra j enega gr i-
čev ja , k i se od Save v se r i j i p r e c e j močno razrezanih pl iocenskih 
teras, o h r a n j e n i h v višinah od 180 d o 770 m, dv igne prot i vrhovom 
Bohor j a . 
4. K o z j a n s k o j e gr ičevnato in hr ibovi to ozemlje iz t e rc ia r -
n ih l a p o r j e v in apnencev med Bohor j em n a j u g u in Rudnico na 
severu . Slemena se t u postopoma z n i ž u j e j o od ca. 600 m n a zahodu, 
d o ca. 400 m n a vzhodu. Širša dolina Bistrice, g lavnega vodotoka, 
pa j e v s r e d n j e m de lu le v višini okrog 250 m. 
5. S o t e 1 s k o j e ož je pod roč j e vzdolž Sotle na desni s t rani . 
Te ren se t u v t e rasah s topničasto spušča s ca. 400 m visokega gr i-
č e v j a n a vzhod pro t i š i ršemu d n u doline, v višini k a k i h 200 m. 
Gospodars tvo panonskega o b r o b j a med Savo in Sotlo ima izra-
zito a g r a r e n znača j . O d k m e t i j s t v a živi več k a k o r t r i če t r t ine vsega 
prebivals tva . Celo v neposredni Okolici r edk ih nekmetsk ih nase l i j 
j e polovica do t r e t j i n a p reb iva l s tva agra rnega . V Bizel jskih goricah, 
na Sotelskem in na K o z j a n s k e m p a delež kmet skega preb iva ls tva 
povečini dosega 80 % vsega p reb iva l s tva in se ponekod dv igne tud i 
nad 90 %. V celoti vzeto so se le v ož j em pasu vzdolž obsavske že-
leznice in okoli Senovega nekmetsk i pokl ic i močne j e uve l j av i l i in 
spremeni l i povsem a g r a r e n znača j . V mnogo man j š i mer i zn ižu je 
p r ev l ado a g r a r n e g a ž iv l ja i zkor i ščan je gozda n a Bohor ju . 
Z i z jemo Brežiške r avn ine j e svet m e d Savo in Sotlo gr ičevnat 
in v znatnem de lu celo hribovit . K r č e n j e j e v t e k u s to le t i j uničilo 
gozd predvsem p o t e r a s a h in slemenih, b o l j v n i ž j e m g r i čev ju k a k o r 
v v i š j ih legah. P r i so jna poboč ja so v Bize l j sk ih goricah, m a n j na 
Sotelskem in le de loma na Koz janskem in Senovskem podol ju , za-
vzeli vinogradi , s icer p a j i h p o k r i v a j o t r avn ik i , včasih mešani z n j i -
vami. Gozd se j e zato ohran i l p redvsem v v iš j ih in b o l j s t rmih legah 
po Bohorj-u, Rudnici in de loma Orlici, k j e r pokr iva še dve t r e t j i n i 
al i več vsega povr š j a . V n i ž j i h legah se j e ohrani l gozd pre težno 
le v b o l j osojnih legah in ob globoko vrezanih grapah, vsekakor pa 
znaša delež gozda na Kozjanskem in v Senovskem podol ju po-
vprečno še vedno eno t r e t j i no do eno polovico vse površine, pade 
pa v Bizeljskih goricah in na Sotelskem le na dobro petino ali še 
man j . Gozd se j e ohranil celo na Brežiški ravnini, vsekakor samo 
v enem večjem kompleksu (Dobrava). Nj ive zavzemajo razmeroma 
skromen delež celotne površine, celo- na Brežiški ravnini in ob 
Spodnj i Sotli ne več k a k o r t r e t j i no vse površine. Na Srednjem So-
telskem ter v nižj ih legah Senovskega podol ja in Kozjanskega pa 
ne več od ene pet ine do ene četrtine. Travnikov na razmeroma 
vlažni Brežiški ravnini n i m a n j kakor nj iv , okrog ena t r e t j i na 
površine. Nj ihov delež (20—25 %') j e velik tudi na Bizeljskem in 
Sotelskem, k j e r s k u p a j s pašniki že s k o r a j povsod presega delež 
n j ivskega zemljišča. Bol j izdatno p r ev l adu j e t ravnat i svet nad n j i -
vami v gričevju. V višjih legah po Bohorju , deloma pa tudi po 
Rudnici in Orlici, površina t ravnikov in zlasti pašnikov za večkrat 
presega površino n j iv , k i j e tam le okrog 10 % vse površine. V 
nizkih Bizeljskih goricah zavzemajo p rece j šn je površine vinogradi 
(10—15 %), k i j ih j e ponekod celo več kako r n j iv . 
Pr i rodne pr i l ike se znatno spremeni jo od nizko ležeče Brežiške 
ravnine proti Bohor ju in zahodnemu delu Kozjanskega. Skromna 
meteorološka opažanja, k i so omejena predvsem na jugovzhodni 
del, kažejo-, da -spada Brežiška ravnina in Bizeljske gorice k n a j -
toplejšim predelom Slovenije (z izjemo Pr imer ja ) . Vinogradništvo 
ima zato t u k a j i zborne pogoje. Povprečna j u l i j s k a tempera tura j e 
rah lo nad 21° C, a v zahodnem delu j e že p r ece j nižja. Padavin j e 
na vzhodu na leto povprečno 1050 mm, v zahodnem delu pa 1100 
do 1150 mm. V zimski dobi pade 17%- vseh padavin, v spomladni 
25 %>, poleti 27 %, jeseni pa 31 %- vseh padavin. Ta razporeditev 
padavin j e za kmet i j s tvo -prav ugodna. Klimatske pri l ike odraža 
tudi gozdna odeja . Nižj i predel i so po prirodi domena hrastovega 
gozda, v s redn jem pasu prevlada bukev, v n a j v i š j e m pasu pa se 
začno uve l jav l ja t i že iglavci. O znatnih spremembah v podneb ju 
priča tud i dejstvo, da nastopi po-mlad na Sotel-skem že teden kasne je 
k a k o r na Brežiški ravnini, v Senovskem podol ju še več in na 
Kozjanskem že dva tedna. V višjih področj ih na Bohor ju in v oko-
lici P lanine se začne vegetacijska doba celo tri tedne kasneje . 
Pomembno odloča o načinu agrarnega izkoriščanja s t ruk tura 
kmetskih obratov. Kakor ostalo panonsko obrob je v Sloveniji, j e 
tudi predel med Savo in Sotlo področje, k j e r p rev ladu je -sorazmerno 
mala posest. Povprečna velikost posestev na Brežiški ravnini in 
v Bizeljskih goricah j e okrog nerura ln ih središč ca. 3,5 do 4 ha, 
sicer pa 4 do 5 ha. Na Sotelskem j e povpreček ca. 5,5 ha, povprečna 
velikost posestev v Senovskem podol ju j e že večja in v zahodnem 
delu Kozjanskega doseže 10 ha. Mala posest j e značilna za vino-
gradniške, povsem agra rne predele in pa za okolico nerura ln ih 
središč, k j e r j e znaten delež pol agrarnih, pol delavskih posesit-
8 Geografsk i zbornik 113 
nikov. Drobna posestna s t ruk tura in z n jo zvezana šibka gospo-
darska moč večine kmetskih obratov ima za posledico še p rece j šn jo 
tehnično zaostalost kmet i js tva . Ta se kaže v skromni mehanizacij i 
in nizkih hektarskih donosih. Po svojem gospodarskem značaju j e 
velika večina kmetskih gospodarstev usmer jena v mešano kme-
ti jstvo, v poljedelstvo v povezavi z živinorejo in mestoma z vino-
gradništvom in izkoriščanjem gozda. Različne pr i rodne značilnosti 
so od predela do prede la vzrok, da ponekod ena, ponekod d ruga 
panoga stopa v ospredje . 
Poljedelstvo v ožjem smislu ima osnovo v pr ide lovanju žit. Ta 
zavzemajo v Bizeljskih goricah dve t re t j in i vseh n j i v ali celo več, 
podobno na Sotelskem in na Kozjanskem. Manjši j e delež žit v bo l j 
hribovit ih predelih, pa tudi okrog nerura ln ih naseli j . Koruza j e v 
toplejših n iž j ih predel ih zdaleč b o l j pomembna k a k o r vsa ostala 
žita skupa j , s a j z n j o poseje jo na Brežiški ravnini okrog dve t re t j in i 
/površine pod žitom, in ne dosti m a n j na Sotelskem, v Bizeljskih 
goricah pa celo več. Prot i zahodu se je jo koruze že prece j m a n j , 
vendar v n iž j ih legah in v Senovskem podolju še vedno več kako r 
pšenice, k i sicer začenja tu prevladovati , s a j j e podnebje zaradi 
večj ih višin za koruzo že m a n j ugodno. Pšenice se je jo v n iž j ih 
legah in v vinogradniških področj ih le malo, p r a v kako r j e tudi tam 
manjš i delež ostalih žit (rži, j ečmena in ovsa). Izredno velik delež 
koruze med nj ivskimi sadeži omogočajo visoke poletne temperature , 
pospešuje pa pr ide lovanje tudi višji hektarsk i donos kakor pr i 
ostalih žitih, pa tudi večja odpornost in pri lagodlj ivost raznim 
vrstam prsti . Od ostalih n j ivskih sadežev j e n a j b o l j pomemben 
krompir , k i zavzema na Brežiški ravnini in v Bizeljskih goricah 
10 do 15 %) vse ornice. Proti zahodu z višino pa naras te delež krom-
p i r j a na n j i v a h na eno petino in več. Pomembno mesto v pol je-
delstvu ima jo k rmi lne rastline, zlasti de te l j a in lucerna, pa tudi 
pesa in koren je . Nj ihov delež na ornici znaša v Bizeljskih goricah 
in na Sotelskem 5 do 10 %•, večj i j e na Brežiški ravnini, na Kozjan-
skem in v Senovskem podol ju . Industr i jske rast l ine pomenijo v 
poljedelstvu le p rav malo, s a j j im j e odmer jeno povsod le n e k a j 
odstotkov ornice. Lan s e j e j o le še malo, pač pa se širi go jen je o l jne 
repice in sončnic. Od n e k d a j pomembenih ku l tu r , boba, leče in 
prosa, ima danes le poslednj i večj i pomen. 
V celoti da j e poljedelstvo k o m a j prehrano za domače agra rno 
prebivalstvo in za k r m l j e n j e živine. Izjemoma j e pridelek posa-
meznih" sadežev tako velik, da p r ide v poštev tudi za prodajo. V 
svojem znača ju j e pol jedels tvo tesno povezano z živinorejo, k i j e 
s komercialnega stališča dosti b o l j pomembna, pa tudi različno 
usmer jena od predela do predela . 
Osnova za govedorejo so znatni areal i t ravniške površine ne le 
v gr ičevju, temveč tudi na Brežiški ravnini in ob Sotli, sv in je re ja 
pa se nas lan ja na obilen pridelek koruze ter v p r a v znatni meri, 
podobno kakor živinoreja, tudi na ostale krmilne rastline. Razum-
l j ivo je , da j e prašičereja n a j b o l j intenzivno razvita na Brežiški 
ravnini, pa v Bizeljskih goricah in na Sotelskem, s a j pr ide tudi 50 
do 80 prašičev na 100 prebivalcev. V Senovskem podol ju in na 
Kozjanskem j e sv in je re ja m a n j pomembna, tu pr ide le 30 do 40 pra-
šičev na 100 prebivalcev. Praš ičere ja j e pomembna zlasti na Bre-
žiški ravnini, v Bizeljskih goricah in na Sotelskem, k j e r go j i jo 
prašiče v veliki meri tudi za p r o d a j o v ostalo Slovenijo in deloma 
na Hrvatsko. Zlasti na Brežiški ravnini j e praš ičere ja usmer jena 
močno v vzre jo mladih prašičev, k i j ih nato p r o d a j a j o v subalpska 
področja Slovenije v n a d a l j n j o vzrejo. Brežice so središče trgovine 
z mladimi prašiči. Čim b o l j gremo od Sotle prot i zahodu, tem b o l j 
pada delež koruze-na ornici in tem bo l j narašča pomen govedoreje. 
Govedoreja j e močna že na Brežiški ravnini in na Sotelskem, k j e r 
mnogo živine p roda j a jo . V vinorodnih Bizeljskih goricah, k j e r j e 
delež male posesti večji, j e delež goveje živine p r ece j manjš i , še 
na jveč red i jo krave . Z večjim deležem t ravna te površine in večjim 
pr idelovanjem krmi ln ih rastlin naraste pomen govedoreje v Senov-
skem podol ju in na Kozjanskem. Govedo, zlasti voli, so tu glavno 
p roda jno blago za večino kmetovalcev. V bližini nerura ln ih središč 
j e važna p r o d a j a mleka, sicer pa mlekarstvo, še ni posebno dobro 
razvito. 
Kon je re j a j e n e k a j b o l j pomembna le na Brežiški ravnini, v 
gričevnatih in b o l j hribovitih predelih proti zahodu pa k o n j a kot 
vprežno živino izpodriva govedo, k i j e mnogo bo l j vsestransko 
koristno. Ovčere ja j e po ravnini in v nizkem gr ičevju s k o r a j ne-
znana. N e k a j pomena ima le v b o l j hr ibovit ih k r a j i h na Bohor j u ; 
ovce go j i j o zaradi volne, ki j o vso doma predela jo . P r a v malo 
pomembna j e tudi koz je re j a . 
Dobro pa j e razvito perutninarstvo, navezano na obilen pri-
delek koruze. Zlasti intenzivno j e na Brežiški ravnini, na Sotelskem 
in tudi v Bizeljskih goricah, k j e r g o j i j o poleg kokoši, k i j ih j e 
daleč največ, še znatno število gosi, rac in puranov. Man j j e perut-
ninarstvo razvito v Senovskem podolju in na Kozjanskem. 
Za p roda jo prispeva p rece j tudi sadjars tvo. Pospešuje ga raz-
meroma dolgo in toplo polet je , večji razmah pa onemogoča proiz-
vodnja v drobnih obratih, k j e r j e tudi borba prot i škodljivcem, ki 
so se zelo razpasli, mnogo težja . V niž j ih legah, posebno po Bizelj-
skih goricah in na Sotelskem, so n a j b o l j pomembne slive in jabolka , 
k i prot i zahodu vedno b o l j p r e v l a d u j e j o in so na Kozjanskem in 
v Senovskem podol ju glavno sadje . V niž j ih legah na vzhodu so 
pomembne še češn je in orehi, v vinogradniških področj ih tudi ma-
relice in še bo l j breskve, k i so j ih začeli v zadnjem času gojiti v 
večjih plantažnih nasadih. Prot i zahodu pos t a j a jo pomembne tudi 
hruške. Mnogo s a d j a p r e d e l a j o v sad jevec (tolkovec) in v žganje, 
slive pa na Bizeljskem in na Sotelskem tudi sušijo, četudi m a n j 
kakor pred desetlet j i . Glede na ugodne podnebne pr i l ike bi moglo 
sadjarstvo, specializirano glede na lokalne pr i l ike in pr imerno 
8* 115 
modernizirano, postati še mnogo pomembnejše in p r e c e j zboljšati 
gospodarski položaj kmet i j s tva . V bližini j e veliko tržišče v Za-
grebu, pa tudi v t rbovel jskem premogovnem bazenu. 
V nižjih, proti vzhodu odprt ih področj ih ima v agrarnem go-
spodarstvu glavno vlogo vinogradništvo. Področje vinogradov so 
Bizel jske gorice sikupaj z južnimi pobočji Orlice, m a n j pomembno, 
a še vedno močno j e vinogradništvo na Sotelskem, medtem ko j e na 
Kozjanskem in v Senovskem podol ju omejeno le na posebno ugodne 
južne lege v nižjem delu gr ičevja ter ima le lokalno večji pomen. 
Vinogradi sežejo do višine okrog 550 m, n j ihova glavna domena pa 
so nizke terciarne gorice in prot i j ugu obrn jena pobočja slemen iz 
l i tavskega apnenca. Na jbo l j š i vinogradi so v pasu od 250 do 400 m. 
Po svojem značaju se uvršča vinogradniško področje v Bizeljskih 
goricah in na Sotelskem v sredino med dolenjsko vinorodno področje 
s prev lado rdečih vin te r usmer jen im bo l j v kvanti teto, in š tajersko, 
s p rev lado bel ih vin in u smer j eno b o l j v kvaliteto. Pr i rodne osnove 
za vinogradništvo niso .slabše k a k o r v vzhodnem delu Slovenskih 
goric, v samih Bizeljskih goricah so nemara celo n e k a j boljše. 
Dolga vegetaci jska doba se t u k a j kombinira z visokimi poletnimi 
temperaturami, k i se zavlečejo še daleč v jesen. Povečini j e za vino-
gradništvo pr imerna tudi prst . Le m a n j ugodnim posestnim pr i -
l ikam j e pripisati , da kval i te ta vina na splošno zaostaja za Sloven-
skimi goricami. Sortiranih vinogradov j e le p r a v malo, t r tnih vrst 
zelo mnogo in nasadi so povečini že zelo s tar i in potrebni obnove. 
Ker so domala vsi vinogradi v drobni kmetski posesti, j e bilo veliko-
potezno modernizirano in komercial izirano vinogradništvo doslej tu 
le iz jema. Za p roda jo pridejo- v poštev rdeča vina, k i gredo pred-
vsem v t rbovel jsk i premogovni bazen in na Gorenjsko, in bela 
vina, k i gredo zlasti v Zagreb ter deloma v inozemstvo. 
Izkor iščanje gozda ima za kmetsko prebivalstvo le lokalno večji 
pomen. Na Sotelskem in na Brežiški ravnini t e r v Bizeljskih goricah 
j e gozda sorazmerno malo in j e slabše kakovosti ter močno izsekan. 
Podobno j e v nižj ih legah na Kozjanskem in v Senovskem podolju. 
P r o d a j a lesa in d rv d a j e stalen dohodek le kme t i j am iz višj ih leg 
po Bohorju , m a n j na Rudnici in Orlici. 
Obl judenost j e v ozki zvezi s pretežno kmetskim značajem tega 
predela. Glede na dejstvo, da j e industrial izacija k o m a j v začetkih, 
j e gostota prebivalstva na splošno zelo visoka. Redki večji indu-
s t r i j sk i obrat i (Tovarna celuloze in p a p i r j a Videm, Premogovnik 
Senovo) poleg skromnih gospodarskih virov so le čisto k r a j e v n o 
vzrok večje gostote prebivalstva. Ugotoviti j e mogoče, da so vzroki 
za gosto obljudenost v glavnem v s t ruktur i agrarnega gospodarstva. 
Močno razš i r jena mala posest in z n j o zvezan nizek standard prebi-
valstva s k o r a j po vsem ozemlju, na vzhodu pa vinogradništvo, na-
vezano na obilno delovno silo, so glavni vzroki, k i omogočajo obstoj 
velikega števila l jud i na razmeroma m a j h n i površini. V ravnini in 
nizkem gričevju gostota prebivalstva presega povpreček za Slove-
nijo. Agrarna gostota prebivalstva j e povsod, zelo visoka, zlasti v 
vinorodnih področjih. Agrarna preobljudenost, ki j e značilna za vse 
področje med Savo in Sotlo, j e prav v vinorodnih področjih in hri-
bovitih legah po Bohorju največja. Začetki industrializacije so bili 
preskromni, da bi mogli to stanje izboljšati, edini izhod je bilo 
izseljevanje, ki j e zajelo domala vse področje. Že tri četrt stoletja 
j e to preobljudeno področje velik rezervoar delovne sile za sosedne 
pokrajine. L jud j e so se izseljevali predvsem v trlbovljski premo-
govni bazen in deloma v druga industrijska središča po Sloveniji, 
v zelo veliki meri tudi na Hrvatsko, zlasti v Zagreb. V inozemstvo 
so se izseljevali največ na Westfalsko in le malo v Ameriko. Zato 
izkazuje ves predel, z izjemo ozkega pasu vzdolž savske železnice, 
v zadnjih osemdesetih letih stagnacijo prebivalstva, marsikje pa 
celo dejansko depopulacijo. Kozjansko in Sotelsko, področji, ki 
sta oddaljeni od železnic, j e depopulacija zajela na jhuje , tako kakor 
le redkokatero področje v Sloveniji. V bodoče more le večja indu-
strializacija in boljša prometna povezava odročnih k ra jev ustaviti 
nadal jn jo stagnacijo oziroma upadanje prebivalstva, ki se pri vsej 
skromnosti že danes komaj drži na domačih tleh. 
Naselja na panonskem obrobju med Savo in Sotlo kažejo, kako 
malo so posegli v to ozemlje moderni vplivi. Kmetska naselja so 
skoraj popolnoma v prevladi, tržna in mestna naselja so malošte-
vilna in majhna. Kakor drugje v Sloveniji, j e 'bilo mogoče tudi tu 
ugotoviti vse glavne tipe kmetskih naselij: vasi, zaselke, samotne 
kmetije, kakor tudi celo vrsto prehodnih oblik med njimi. Vasi, to 
j e ona, več ali manj tesno sklenjena naselja, k j e r število domov 
znatno presega deset, so v glavnem le na Brežiški ravnini in v širših 
dolinah ob Savi in Sotli. V gričevnatem svetu so vasi le izjema in 
so se razvile skora j izključno le iz prvotnih zaselkov. Glede na 
talni načrt in poljsko razdelitev moramo ločiti genetsko več vrst 
vasi. Prvič, gručaste vasi s poljsko razdelitvijo na delce. Te vasi 
zavzemajo kot edina oblika naselij večji južni in zahodni del Bre-
žiške ravnine, da l je j ih najdemo po prodnih terasah ob Savi in v 
dolini ob Srednji Sotli, k j e r pa je njihova poljska razdelitev manj 
pravilna kakor na Brežiški ravnini. Drugič, obcestni vasi s poljsko 
razdelitvijo na delce sta le Mostec in Mihalovec na Brežiški ravnini. 
Tretjič, vasi, ki so se razvile iz aglomeracije samotnih kmetij, na j -
demo ob južnem robu Bizeljskih goric (Artiče, Globoko, Dečna 
sela). Nastale so z zidavo domov ob večjih cestah, četr t ič stare 
farne vasi, ki že po izvoru niso bile izključno agrarne in kažejo 
zelo nepravilno poljsko razdelitev (Videm, Dobova, Št. Peter). 
Zaselki so naselja gričevja in hribovja. Tudi t u k a j moremo 
ločiti prave in prvotne zaselke s poljsko razdelitvijo na grude in 
drugotne zaselke, ki so nastali zaradi delitve samotnih kmetij. 
Prvotni zaselki so vodilna oblika naselij v Senovskem podolju, na 
Kozjanskem in deloma na Sotelskern. Povsod je bilo mogoče ugoto-
viti, da ise držijo prvotni zaselki predvsem pliocenskih teras in 
slemen, onih področij, k j e r j e bilo mogoče urediti sklenjeno vaško 
polje. Drugotni izaselki pa se držijo predvsem ožjih in bolj vlažnih 
dolin, deloma pa se vrivajo tudi med prvotne zaselke, toda v slabših 
legah za poljedelstvo. 
Samotne kmetije in raztresena naselja v vseh prehodnih oblikah 
so na panonskem obrobju med Savo in Sotlo zelo številna in pred-
s tavl ja jo ponekod glavno obliko naseljenosti. Prave, na samem 
stoječe samotne kmetije z zemljiščem v celkih so se ohranile pred-
vsem v hribovitem svetu, ne manjka j ih pa niti na Brežiški ravnini. 
Na Bohorju so se ohranile po najvišjih terasah, zlasti v vzhodnem 
delu na Veterniku. V nižjih legah so celki bol j zapadli razkosa-
vanju. Na Orlici so prvotne samotne kmetije že prešle v male za-
selke. V Senovskem podolju so se v nižjih legah samotne kmetije 
ohranile največ le posamično med večjimi zaselki. Na Kozjanskem 
so se ohranile samotne kmetije v glavnem nerazdeljene ob sever-
nem vznožju Bohorja in v povir ju Zagorske Bistrice. Ob Srednji 
Bistrici so se delile nekaj bolj, vendar so ostale še vedno raztresene. 
Sicer pa so se ohranile samotne kmetije na Kozjanskem predvsem 
v ožjih dolinah, v višjem svetu pa na slabših tleh, bol j osojnih in 
strmih legah med večjimi prvotnimi zaselki. V nižjem gričevju, 
vzhodno od Bistrice, so prave samotne kmetije močno pomešane 
z drugotnimi zaselki, nastalimi iz nj ih. Na Sotelskern so se ohranile 
samotne kmetije skoraj nerazdeljene v najvišjih delih gričevja, ki 
spremlja Sotlo na zahodu in deloma tudi v ožjih dolinah. Področje 
prvotnih samotnih kmeti j j e tudi ves jugovzhodni del Bizeljskih 
goric, južna pobočja Orlice in severovzhodni del Brežiške ravnine. 
Delitev samotnih kmeti j j e napredovala bolj po slemenih in dolinah 
kakor na drobno razrezanih pobočjih. Ponekod so se iz gruč sa-
motnih kmeti j razvili mali drugotni zaselki, zlasti na Kapelskem 
griču in v severnem delu Brežiške ravnine. 
Primerjava zgodovine poselitve, oblik naselij in poljske raz-
delitve j e pokazala naslednje. Na Kozjanskem, v Senovskem podolju 
in na Sotelslkem so bili zaselki oblika najstarejše, staroslovenske 
naselitve. To so prvotni strnjeni zaselki s poljsko razdelitvijo na 
grude, ki se na bol j ravnem terenu približa razdelitvi na nepravilne 
delce. Naselja te vrste se držijo skoraj izključno le vravnjenih 
teras po gričevju. Samotne kmeti je na tem področju so rezultat 
mlajše kolonizacije v visokem in poznem srednjem veku, povečini 
na pre j sploh neposeljenih legah in posebej v višjem svetu (Bohor 
z Vete mikom, in Orlica). Bizeljske gorice in Brežiška ravnina so 
bile poseljene v dveh etapah. Starejši so prvotni zaselki v severo-
zahodnem delu Bizeljskih goric in večje vasi s poljsko razdelitvijo 
na delce v zahodnem in južnem delu Brežiške ravnine, pa tudi v 
dolini ob spodnji Sotli. Severni del Brežiške ravnine, pa tudi večji 
vzhodni del Bizeljskih goric, to j e precej široka okolica še danes ne 
povsem izkrčene Dobrave, pa j e bila v glavnem poseljena šele 
v poznem srednjem veku, in to v obliki samotnih kmeti j , ki so tu in 
tam prešle v male drugotne zaselke. 
Urbanska nasel ja so sredi te izrazito agrarne pokraj ine med 
Savo in Sotlo redka in majhna . Trgi Rajhenburg, Podsreda, Kozje, 
Pilštanj , Planina in Podčetrtek, ki so nastali v fevdalni dobi ob 
strateško pomembnih legah in na razpotj ih prometnih poti, so v 
dobi modernega prometa začeli propadati , njihovo prebivalstvo pa 
siagnirati ali pa celo upadati (Pilštanj, Podsreda, Podčetrtek). Nji-
hova tržna funkci ja j e močno ali povsem zbledela, prav tako tudi 
administrativna. Le obrtništvo ima še n e k a j pomena. Sicer pa se 
trgi na Kozjanskem in Sotelskem le malo raz l ikuje jo od bližnjih 
agrarnih naselij. Edino Senovo j e doživelo obratni razvoj in se je 
ob izkoriščanju izdatnih zalog r javega premoga razvilo v znatno 
rudarsko naselje in skora j izgubilo poteze agrarnega naselja. Se-
novski premogovnik je rešil propada tudi bl ižnji trg Rajhenburg, 
ki se s Senovim združuje v gospodarsko enoto. Prav tako dobiva 
tudi Videm ob Savi zaradi tovarne celuloze in pap i r j a vedno več 
urbanskih potez. Sicer pa so prirodna bogastva prepičla, da bi 
mogla poživeti vlogo starih trgov in dovesti do novih neagrarnih 
naselij. Zamrli so tudi zametki stare industri je, glažute pod Bohor-
jem in Rudnico, fužine pod Bohorjem in rudnik železovca pr i 
Olimju. 
Edino naselje, k i ima funkci je mesta, so Brežice, a se s 1349 pre-
bivalci uvrščajo vendar le med manjša slovenska mesta. Brežice so 
nastale v visokem srednjem veku kot upravno, vojaško in gospo-
darsko središče salzburških fevdalnih posesti v Posavju, na terasnem 
pomolu, ki se dviga nad poplavno ravnico ob Savi. Ut r jen grad j e 
varoval mesto na južni strani, od koder se razprostira proti severu 
na obeh straneh široke ulice, prvotnega tržnega prostora. Iz tega 
okvira, k j e r j e še danes središče, se je mesto v zadnjem stoletju 
razširilo nekoliko proti vzhodu in proti severu. Trgovska, upravna 
in obrtniška funkci ja da je še danes Brežicam osnove za obstoj, s a j 
se kakšna večja industr i ja ni mogla razviti. Mesto je ostalo zgolj 
regionalno središče za bl ižnjo agrarno okolico, ki obsega Brežiško 
ravnino, Bizeljske gorice in jugovzhodni del Krškega polja . 
GEOGRAPHIE ECONOMIQUE ET LA GEOGRAPHIE DE L'HABITAT 
DANS LE TERRITOIRE ENTRE LA SAVE ET LA SOTLA EN SLOVENIE 
R e s u m e 
La region Pannonienne de bord entre la Save et La Sotla comprend, 
au point de vue morphologique, la par t de l'ast du bassin de Krško et la 
part de Test des collines de Posavje. Cette part de la Slovenie orientale 
11'est pas un pays uniforme; il se compose de plusieurs territoire®, diffe-
rents entre eux, tant par particularites naturelles que par le caractere 
d'economie, de la population et de 1'habitat. On peut distinguer cinq 
regions moindre qui se presentent plus ou moins comme unites geogra-
phiques: savoir, 
1. La plaine de Brežice a la jonction de la Save et de la Sotla, a 100 
de 180 m au dessus de la mer. Le terrain est forme, dan s une large zone 
le long de la Save, partiellement de cailloux roules, partiellement, dans 
la zone sous les collines de Bizeljsko, de terre argileuse. La plaine est 
divisee en deux terrasses et en une plaine d'inondation le long du lit de 
la Save. 
2. Les colline de Bizeljsko, au nord de la plaine de Brežice sont for-
mees de basses collines, leurs elements constitutifs sont des marnes ter-
tiaires, sables et terres argileues, un peu plus que 300 m au dessus de la 
mer. Au nord, ces collines sappuient contre le pays montueux d'Orlica, 
predominamment forme de calcaires. 
3. La region de Senovo est situee entre les montagnes de Krško, 
hautes jusqu'a 550 m, savoir entre la Save au sud et entre les montagnes 
calcaires de Bohor, hautes de 1000 m, au nord. Ce terrain est forme de 
collines basses, dont les elements constitutifs sont pour la plupart marnes 
tertiaires, calcaires et sables. Ce terrain s'eleve depuis la Save en terrasses 
pliocenes, subsistant, fortement decoupees dans les hauteurs de 180—770 m, 
vers les sommets de Bohor. 
4. Le territoire de Kozjansko est un pays montueux forme de marnes 
et calcaires tertiares. II est situe entre Bohor au sud et Rudnica au nord-
Les cretes de la chaine de montagnes s'abais.sent ici graduellement depuis 
600 m a l'ouest jusq'a 400 m a l'est. La vallee plus large de la Bistrica, le 
principal cours d'eau, ne se trouve qu'a la hauteur de quelques 250 m dans 
son cours moyen. 
5. Le territoire de Sotelsko est un terrain plus etroit le long de la 
Sotla sur la rive droite. Ici le terrain s'abaisse en terrasses etagees depuis 
les collines hautes de quelques 400 m vers le fond plus large de la vallee 
a 1'est dans la hauteur de quelques 200 m. 
L'economie dans la region pannonienne de bord est a tous 
egards agraire. Plus de trois quarts de la population vivent d'economie 
rurale. Meme aux alentours immediats des rares centres plus larges 
et non campagnards une moitie ou un troisieme de la population 
sont ruraux. Dans les collines de Bizeljsko, dans le territoire de So-
telsko et de Kozjansko la population rurale atteint, le plus souvent, 80 % 
de la population entiere et s'eleve, quelque part, au dessus de 90 %. Dans 
1'ensemble, les metiers non campagnards ne se firent valoir que dans une 
zone etroite le long du chemin de fer de la Save et aux alentours de 
Senovo, ou ils ont contribue au changement du pays completement agraire. 
L'exploitation de la foret de Bohor affaiblit beaucoup moins 1'element 
agraire. 
A rexception de la plaine de Brežice le terrain entre la Save et la 
Sotla eist couvert de collines et est, par endroits, meme montagneux. Dans 
le courant des siecles, la foret fu t detruite par le defrichement, surtout 
sur les terrasses et sur les cretes des collines; ce domage est plus visible 
dans les regions basses que dans celles plus eleves. Les pentes ensoleilless 
des collines de Bizeljsko, moin dans le territoire de Sotelsko et partielle-
ment seulement dans les vallees de Kozjansko sont occupees par vignobles, 
par ailleurs il y a des pres, ici et la meles aux champs. La foret subsiste 
dans les regions plus hautes de Bohor, de Rudnica et partiellement de 
Orlica, la elle couvre encore deux troisiemes ou plus de la surface entiere. 
Dans les regions inferieures la foret fut conservee pour une haute part 
dans les pentes nords et dans de profondes rudesses du terrain; mais la 
part de la foret des vallees de Kozjansko et de region de Senovo comprend, 
en moyenne, un troisieme ou meme une moitie de la surface totale, eur les 
collines de Bizeljsko et dans le territoire de Sotelsko cela descend a un 
cinquieme ou meme moins. La foret s'est conservee meme sur la plaine de 
Brežice, bien que dans un seul ens-emble (Dobrova). Relativement les 
champs occupent une part modeste de la surface totale; meme sur la plaine 
de Brežice et le long de la Sotla inferieure, pas plus d'un tiers de la sur-
face totale. Dans le territoire de la Sotla centrale et dans les vallees basses 
de region! de Senovo et de Kozjansko ceci tombe au cimquieme ou au 
quatrieme. Quant aux pres sur la plaine relativement humide de Brežice, 
ils ne sont moins nombreux que les champs, ils comprennent a peu pres 
un troisieme de la surface. Leur part est considerable sur le territoire de 
Bizeljsko et de Sotelsko (20—25 %), ou ils excedent, ensemble avec les 
paturages, presque partout 1'etendue des champs. L'herbe prevaut dans les 
champs du territoire des collines. Dans les regions hautes de Bohor, et, 
partiellement, a Rudnica et Orlica aussi, la surface des pres et, en parti-
culier, des paturages, prevaut la surface des champs, qui, la ne s'eleve que 
a 10 % a peu pres de la surface totale. Sur les collines basses de Bizeljsko 
la surface est en grand part ie occupee par les vignobles (10—15 %) qui, 
par endroits, excedent les champs. 
Les conditions naturelles changent considerablement depuis la basse 
plaine de Brežice vers Bohor et vers la part occidentale de Kozjansko. Les 
modestes observations meteorologiques, se rapportant surtout a la partie 
sud—est, montrent que la plaine de Brežice et les collines de Bizeljsko 
font partie des regions les plus chaudes de Slovenie (excepte le Littoral). 
C.es circonstances favorisent naturellement la viticulture. La temperature 
moyenne des mois de juillet est ici un peu superieure a 21° C, tandis 
qu'elle est bien plus basse dans la partie occidentale. Dans la region Est 
il y a, en moyenne et par an, 1050 mm de precipitations, a 1'ouest 1100 de 
1150 mm. En hiver il y a 17 %, au printemps 25 %, en ete 27 en automne 
31 % de toutes les precipitations. Cette repartition des precipitations est 
tres favorable pour ragriculture. Les conditions climatiques trouvent leur 
expression aussi dans les bois. Dans les regions plus basses la foret de 
chenes est predominante, dans la zone du milieu le hetre prevaut, la zone 
la plus haute est deja le territoire des coniferes. Les changements clima-
tiques considerables se manifestent aussi dans le fait que dans la region 
de Sotelsko le printemps retarde d'une semaine sur la plaine de Brežice, 
dans la vallee de Senovo de plus encore et dans la region de Kozjansko il 
est en retard de deux semaines. Dans les territoires situes plus haut et aux 
environs de Planina la vegetation commence meme trois semaines plus 
tard. 
La structure de 1'economie rurale est importante et meme decisive 
pour l'exploitation agriculturale. Ainsi que dans la region de bord dans 
la Slovenie pannonienne, aussi dans le territoire emtre la Save et la Sotla 
la propriete fonciere relativement petite predomine. En moyenne, 1'etendue 
d'une propriete fonciere, dans la plaine de Brežice et sur les collines de 
Bizeljsko et aux environs des centres non ruraux, arr ive a 3,5—4 ha ou 
4—5ha ailleurs. La moyenne de Sotelsko momte a 5,5ha; retendue moyenne 
des proprietes dans la region de Senovo est plus grande et dans la partie 
ouest de Kozjansko, elle arrive a 10 ha. La petite possession fonciere est 
caracteristique pour les regions de viticulture, completement agraires, et 
pour les environs des centres non ruraux, ou des proprietaires mi-ruraux 
mi-ouvriers pTennen t une large part. La structure de possession petites et 
la faible portee economique de la majorite des menages paysans entraine 
une inferiorite technique de 1'agriculture. Cette inferiorite se montre dans 
une mecanisation tres in od os te et aussi bien dans les rendements par 
hectare. Conformement a son caractere economique, la grande majorite 
des possessions rurales est orientee dans le sens d'une economie rurale 
mixte, agriculture jointe a 1'elevage du betail, et, par endroits, a la viti-
culture et a 1'economie forestiere. Selon des conditions naturelles dans les 
regions, l une necessite prime 1'autre. 
Dans un sens restreint 1'agriculture se base sur la culture des bles. 
Aux collines de Bizeljsko la culture des bles s'etend sur les deux tiers de 
tous les champs ou meme au dessus; semblablement dans les regions de 
Sotelsko et de Kozjansko. La part des bles est moindre dans les regions 
plus montagneuses et autour des lieux non ruraux. La culture du mais est 
preponderante sur tous les autres bles dans les regions basses et plus 
chaudes. On le seme sur deux tiers du sol cultivable dans la plaine de 
Brežice et pas beaucoup moins dans la region de Sotelsko, aux collines de 
Bizeljsko meme plus. Vers 1'ouest on seme deja beaucoup moins de mais, 
toutefois dans les regions plus basses et dans la region de Senovo toujours 
plus de mais que de froment, bien que, ici, le froment commence a pre-
dominer parce que le climat dans les regions plus hautes est moins favo-
rable a la culture du mais. Dans les regions plus basses et dans les districts 
vinicoles on seme peu de froment, c'est de meme pour les autres bles 
(seigle, orge et avoine). Les hautes temperatures en ete sont favorables 
pour la tres considerable part du mais parmi les denrees agricoles. De 
meme, un rendement plus haut que dans la culture des autres bles et, 
enfin, aussi la force de resistance et 1'accommodation du mais aux diffe-
rentes 6ortes du sol. Parmi les autres denrees agricoles cest la pomme de 
terre qui a la plus grande importance. Dans la plaine de Brežice et aux 
Collines de Bizeljsko la culture des pommes de terre comprend 10 a 15 % 
de toute la terre labourable. Vers les altitudes de l'ouest la part des 
pommes de terre s'accroit a un cinquieme et meme plus des champs la-
boures. Dans 1'agriculture les vegetaux de fourrage ont une part consi-
derable, le trefle et la luzerne en particulier. mais aussi la betterave et 
la carotte. Aux Collines de Bizeljsko et dans le territoire de Sotelsko leur 
part comprend 5—10 % de la terre labourable et meme plus dans la plaine 
de Brežice, dans la region de Kozjansko, et dans la region de Senovo. Les 
vegetaux industriels passent a 1'arriere-plan dans 1'agriculture il n'occupent 
qu'un faible pourcentage des champs labourables. On seme encore bien peu 
de lin, tandis que la culture du colza et du helianthe prennent de l'exten-
sion. Des cultures, jadis importantes — feve de marais, lentille et millet — 
ce n'est que la culture du millet qui tient encore une plače de quelque 
importance. 
Somme toute, le rendement de 1'agriculture suffit a peine pour assurer 
le ravitaillement de la population originaire du pays et pour 1'entretien diu 
betail. Ce n'est qu'exceptionellement que le rendement de quelques den-
rees est si grand q'une vente peut entrer en ligne de compte. L'agriculture 
est naturellement et etroitement liee avec 1'elevage du betail qui est beau-
coup plus important du point de vue commercial; et il change de region 
a au tre. 
L'elevage du gros betail depend de la considerable surface de pres 
non seulement dans la region montueuse mais aussi dans la plaine de 
Brežice et le long de la Sotla. L'elevage de porcs repose sur un rendement 
suffisant du mai's et dans une large mesure, comme 1'elevage du gros betail 
aussi, sur d'autres vegetaux de fourrage. II est de toute evidence que 
1'elevage de porcs est le plus developpe dans la plaine de Brežice, aux 
Collines de Bizeljsko et dans la region de Sotelsko, il y a sur un total de 
100 habitants ineme 50 a 80 porcs. Dans les vallees de Senovo 1'elevage de 
porcs n'est pas si important, il n'y a que 30—40 porcs sur un total de 
100 habitants. 
L'elevage de porcs est important surtout dans la plaine de Brežice, 
•aux Collines de Bizeljsko et dans la region de Sotelsko. On y eleve de 
porcs sur une grande echelle aussi pour la vente dans les autres regions 
slovenes et, partiellement, en Croatie. L'elevage de porcelets est tres 
repandu dans la plaine de Brežice: on vend les porcelets pour 1'elevage 
ulterieur dans les regions subalpines de la Slovenie. Brežice est le centre 
du commerce de porcelets. Plus on s'eloigne de la Sotla vers l'ouest moindre 
est la part du mais dans la terre labourable et plus important devient 
1'elevage du gros betail. Cet elevage est fort deja dans la plaine de Bre-
žice et dans la region de Sotelsko ou l'on vend beaucoup de gros betail. 
Aux collines viticoles de Bizeljsko, ou la petite propriete prend une part 
plus large, 1'elevage du gros betail est plus faible, on y tient pour la 
plupart des vaches. Avec 1'accroissement de la surface de pres et avec la 
culture des vegetaux de fourrage 1'elevage du gros betail gagne en impor-
tance dans la region de Senovo et dans la region de Kozjansko. Le gros 
betail, des boeufs en particulier, y est la marchandise principale pour la 
plupart des paysans. A proximite des centres nori ruraux on vend plus de 
lait, toutefois la laiterie n'est pas encore bien developpee. 
L'elevage de cheveaux n'a quelque importance que dans la plaine de 
Brežice, tandis que dans la region montagneuse vers 1'ouest le cheval 
comme bete de labour est remplace par le boeuf et par la vache qui sont 
plus utiles sous tous les rapports. L'elevage de brebis est presque ignore 
dans la plaine et sur les collines basses. II n'a quelque importance que 
dans le pays montueux de Bohor; on eleve les brebis pour la laine qui est 
toute entiere consomme par 1'industrie a domicile. De meme 1'elevage de 
chevres a tres peu d'importance. 
A l'oppoisite, 1'elevage de volaille, qui est lie avec un rendement suf-
fisant du mais, est bien developpe. On eleve la volaille tres intensivement 
dans la plaine de Brežice, dans la region de Sotelsko et aussi aux Collines 
de Bizeljsko ou l'on eleve, conjointement a la volaille, qui predomine de 
beacoup, en nombre considerable des oies, des eanards et des dindes. Dans 
les vallees de Senovo et dans la region de Kozjansko 1'elevage de volaille 
est moins developpe. 
La vente de la marchandise est assez favorisee par la culture des 
arbres fruitiers. Cette culture est particulierement favorisee par un ete 
relativement long et chaud. Une extension plus grande n'est pas possible 
dans les petites pToprietes ou ta lutte contre l'accroissement des insectes 
et plantes nuisibles est tres difficile. Dans les regions plus basses, aux 
Collines de Bizeljsko et dans la region de Sotelsko en particulier, ce sont 
les prunes et les pommes qui sont les plus importantes, ils gagnent en 
importance vers 1'ouest, c'est la culture fruitiere principale dans la region 
de Kozjansko et dans les vallees de Senovo. A l'est, dans les regions plus 
basses ce sont les cerises et les noix qui sont importantes. Dans les regions 
viticoles prennent de l'importance les apricots et. plus encore, les peches 
que, recemment, on a commence a eleve r en plantages. Vers 1'est font 
chiffre les poires. Beaucoup de fruit est consomme par la fabrication du 
cidre et de l'eau de vie, dans les regions de Bizeljsko et de Sotelsko on 
seche les prunes, bien que moins qu'il y a quelque dizaines d'annees. 
A cause des condition climatiques favorables. la culture fruitiere, specia-
lisee par region et convenablement modernisee pourrait encore gagner en 
importance et considerablement ameliorer 1'economie rurale. Zagreb, une 
importante plače du marche est a proximite et, de meme, le bassin houiller 
de Trbovlje. 
Dans les regions plus basses, ouver tes vers l'est, c e s t la vi t icul ture 
qui joue le role principal dans lagr icu l tu re . La region de vignobles com-
prend les collines de Bizeljsko ensemble avec les pentes meridionales de 
F Orlica; la vi t icul ture est moins importante, bien que considerable tou-
jours, dans la region de Sotelsko, tandis que dans la region de Kozjansko 
et dans la region de Senovo elle est l imitee a u x positions meridionales 
par t icul ierement favorables dans la pa r t i e plus basse des collines et n ' a 
qu 'une importance locale. Les vignobles vont a la hau teur d 'approximative-
ment 550 m, leur domaine principal sont les collines basses tert iaires et les 
pentes des cretes des collines calcaires (dit de Lietha) tournees vers le sud. 
Les meil leurs vignobles se t rouvent dans la zone d e 250 a 400 m. Selon 
leur carac tere la region de vignobles de Bizeljsko et de Sotelsko se range 
au milieu ent re la region de vignobles d e Dolenjsko, ou la cul ture est 
dirigee a la quant i te et la region de Styr ie dirigee a la cu l ture de qualite. 
Les conditions naturel les pour la vi t icul ture ne sont pas plus mauvaises 
que dans la pa r t est des Slovenske Gorice (Styrie), mais a u x collines de 
Bizeljsko peut e t re meme quelque peu meilleures. Ici la longue periode de 
vegetation se combine avec les hautes temperatures d'ete qui se t ra inent 
bien longtemps en automne, Pour la p lupar t le sol est favorable pour la 
vit iculture. Le fai t que, en general, la quali te des vins est infer ieure a celle 
de Slovenske gorice n est imputable qu 'a 1'etat de possession moins conve-
nable. II y a bien peu de vignobles assortis, une grande quant i te d e sor tes 
de ceps de vigne et les oultures, pour la p lupar t , sont tres vieilles, et i l 
faudra i t les renouveler . Comme presque tous les vignobles appar t iennent 
a u x petits proprietaires paysans une vi t icul ture commercialisee a grandes 
vues n'et^it, jusqu' ici qu 'une exception dans cette region. Pour la vente 
ne viennent en consideration que les vins rouges qui s e vendet sur tout 
dans le bassin houiller de Trbov l j e et dans la region de Gorenjsko (la 
Hau te Carniole) et les vins blancs qui t rouvent leur marche sur tout a Za-
greb et a 1'etranger. 
P a r rappor t a 1'agriculture l 'exploitation forest iere n 'a qu 'une impor-
tance locale. Relat ivement il y a peu de forets dans la region de Sotelsko 
et dans la pla ine de Brežice et ces forets sont de cfualitč in fe r ieure et t res 
eclaircies. C'est le meme dans les positions plus basses de Kozjansko et 
dans la vallee de Senovo. La vente de bois et de combustibles ne donne 
un rendement f ixe qu 'aux fermes situees plus hau t sur Bohor et moins 
a celles de Rudnica et d'Orlica, 
II y a connexite en t re le carac tere predominemment ru ra l de cette 
region et la densi te de la population. L*ind!ustrialisation n 'y est qu 'au com-
mencement, mais, neanmoins, la densite de population est re lat ivement 
considerable. Les rares entreprises industrielles (Fabrique de cellulose et 
la pape te r ie a Videm, la mine de houille a Senovo) sont modestes eta-
blisse-ments economiques. Les causes de la densite de population consistent 
pr incipalement dans la s t ruc ture de 1'economie agrai re . La petite pro-
priete ru ra l e et, lie avec elle, le bas niveau de vie de la population dans 
tout le terri toire, puis, a l'est, la vi t icul ture su j e t t e a une force ouvr iere 
suff isante sont les causes principales qui rendet possible un nombre de 
population plus hau t sur une surface relat ivement restreinte. La densi te 
de population dans la plaine et sur les collines basses excede la moyenne 
valable pour la Slovenie. La surpopulat ion agraire , caracteris t ique pour 
toute la region ent re la Save et Sotla, est considerable par tou t mais part i -
cul ierement dans les terr i toiras de vi t icul ture et dans le pavs montagneux 
de Bohor. Les commencements d'industrialisation etaient t rop insignifiants 
pour 1'amelioration de la situation, et le seul denoument se trouvait dans 
1 emigration qui portai t presque s u r la region toute entiere. Cette region 
surpeuplee est depuis long un grand reservoir de main d o e u v r e pour 
les contrees voisines. Le peuple s 'etablissait sur tou t dans le bassin 
houiller de Trbov l j e et, part iel lement, dans les autreis centres industr iels 
slovenes et aussi, pour une large paxt, en Croatie, surtout a Zagreb. Quant 
a l e t r ange r on preferai t la Westphalie et 1'on emigralt moins aux pays 
americains. A cause de 1 emigration toute cette region, a l 'exception d une 
zone etroite le long du chemin de fer de la Save, la densite de population, 
pendant les quatre-vingts annees dernieres est s tagnante et, par endroit, 
le pays est meme depeuple. Les regioms de Kozjansko et de Sotelsko, qui 
sont loin du chemin de fer, sont le plus sensiblement atteintes pa r la de-
populatiom, dans une mesure telle que de rares terri toires dans les autres 
pays slovenes pourraient servir de comparaison. A 1'avenir, une stagnation 
prolongee ne pourra e t re a r re tee que par une industrialisation plus forte 
et pa r des commiunications plus faciles. Bien qu'accoutumee a une vie 
inodeste, la population ne peut se maintenir qu'avec extremes difficultes 
su r son sol natal. 
Les habitations du pays de bord painnonien entre la Save et Sotla 
montrent que les influences modernes n o n t pas sensiblement affecte la 
situation dans ce pays. Les habitation rurales predominent, les bourgs et 
les villes sont petits et peux nombreux. Comme ai l leur en Slovenie, on 
peut, ici aussi, reconnaitre les types principaux des habitations rurales: 
villages, hameaux, fermes isolees, de meme que toute une serie de formes 
de transition entre les extremes. Les villages, c'est a d- les habitations plus 
on moins groupeas ou le nombre de maisons est sensiblement au dessus 
d e dix, n e se tronvent, pour la plupart , que dans la plaine de Brežice et 
dans les valleas plus larges le lomg de la Save et de la Sotla. Dans la 
region des collines les villages ne forment qu une exception et se sont 
developpes presque exclusivement de hameaux primififs. En raison du 
plan et de dessins parcellaires on peut distinguer par rapport a 1'origine 
plusieurs especes de villages. 1° village agglomere avec repartition de 
champs assoles. Ces villages occupent comme seule forme d'habitat la 
plus grande part ie meridionale et occidentale de la plaine de Brežice; on 
les trouve aussi sur les terrasses caillouteuses le long de la Save et dans la 
vallee le long de la Sotla du centre, ou le dessin parcellaire est moins 
reguliere que dans la plaine de Brežice. 2» villages en rue avec champs 
assoles, il n 'y a que deux villages de cette espece: Mostec et Mihalovec 
dans la plaine de Brežice. 3" villages qui se sont developpes de 1'agglomera-
tion de fermes isolees au bord meridional des collines de Bizeljsko (Artiče, 
Globoko, Deona sela). Dans ces villages les maiisons sont construites le 
long des grandes routes. 4° Les vieux villages paroisisiaux. Des leurs ori-
gines ces villages n'etaient pas exclusivement agraires et leur dessin 
parcellaire est tres irregulier (Videm, Dobova, St. Peter). 
Des hameaux sont les habitation sur le terrain des collines dans le 
terr i toire montagneux. Ici aussi, on peut distinguer des hameaux primaires 
avec une reparti t ion de champs en bloos et des hameaux secondaires qui 
doivent leurs origines a la division des fermes isolees. Les hameaux pri-
maires representent la forme directive des habitations dans les vallees de 
Senovo, dans la region de Kozjansko et, partiellement, dans celle de Sotel-
sko. On put constater partout que les hameaux primaires furent parti-
culierement lies a u x terrasses pliocenes, dans le terr i toire ou il etait pos-
sible d a r r a n g e r une a i re de champs conupacts. Les hameaux secondaires 
se trouvent surtout dans les vallees plus etroites et plus humides, bien 
qu'ils soient intrus quelquefois dans les hameaux primaires, mais dans les 
situations moins avantageuses pour 1'agriculture. 
Fermes isolees et habitations dispersees de toutes especes sont t res 
nombreuses dans le terri toire entre la Save et Sotla, par endroit elles 
representent la forme d'habitation principale. Les veritables fermes isolees 
avec terres arrondies subsistent particulierement dans la region monta-
gneuse, mais on les trouve aussi dans la plaine de Brežice. Elles se sont 
conservees sur terrasses les plus hautes pliocenes, particulierement dans 
la par t ie Est de Veternik. Dans les altitudes moins eleves les enclos furen t 
affectes par un demembrement . Sur 1'Orlica les fermes isolees pr i -
maires fu ren t changees en petits hameaux. Dan s les positions plus 
basses de la region de Senovo il n 'y a que quelques fermes isolees qui se 
soient conservees parmi des hameaux plus grands, pr imaires ou secon-
daires. Dans la region de Kozjansko fermes isolees subsistent non demem-
brees en general au pied du norci de Bohor et dans la region de sources 
de Zagorska Bistrica. Le long de la Bistrica moyenne elle fu ren t plus de-
membrees, mains elles res terent eparpillees. En general, dans la region de 
Kozjansko les fermes isolees snbsistent sur tout dans les vallees plus 
etroites, et dans les situations plus hauteis dans un terrain plus mauvais, 
a u x lieux ensollefilles et escarpes parmi les hameaux primaires plus grands. 
Sur les collines plus basses a l'est de Bistrica les veri tables fermes isolees 
sont for tement melees aux hameaux secondaires qui p r i ren t origines parmi 
elles. Les fe rmes isolees subsistent p resque non diviisees dans les zones les 
plus hautes des collines qu'i bordent la Sotla a 1'ouest et, part iel lement, 
aussi a l'est. La region des fermes isolees pr imaires comprend aussi la 
par t ie toute ent iere des collines de Bizeljsko, les pcntes meridionales de 
1'Orbca et la p a r t NE de la p la ine de Brežice. Le demembrement des 
fermes isolees fit beaucoup plus de progres sur les fai tes et dans les val-
lees que sur les pentes decoupees. P a r endroits, de petits hameaux secon-
daires se developperent d 'une agglomerations de fermes isolees, en part i -
culier sur la colline de Kapele et dans la par t ie nord de la plaine d e 
Brežice. 
En comparant l 'histoire d e colonisation, les formes des habitat ions 
rura les et le dessin parcellaires 011 a fait la constatation suivante: Dans 
les regions de Kozjansko, dans la region de Senovo et dans la region de 
Sotelsko les hameaux etaient la fo rme d'habitat ion du peuplement vieux 
slovene le plus ancien. Ce sont le hamea"ux primaires compact et agglo-
rneres avec champs en blocs, qui s u r le terrain plus plat s a p p r o c h e n t au 
type des champs en lanieres irregulieres. Les habitations de ce genre se 
t rouvent presqu'exclusivement sur les collines. Les fermes isolees dans 
cet te region sont le resultat de la colonisation du hant et du tard moyen 
age, pour la p lupar t dans les regions qui n 'etaient pas peuplees du tooit, 
sur tout sur le ter ra in plus haut (Bohor avec Veternik et Orlica). Les Col-
lines de Bizeljsko et la plaine de Brežice fu ren t peuplees p a r deux etapes. 
Les p lus anciens sont les hameaaix dans la par t ie nord—onest des Collines 
de Bizeljsko et les villages plus grands avec les champs en lanieres i r re-
guliers des par t ies ouest et sud de la plaine de Brežice et aussi dans la 
vallee le long de la Sotla infer ieure . La par t ie nord de la pla ine de Brežice 
et aussi la m a j e u r e par t ie est des collines de Bizeljsko, a savoir les envi-
rons assez grands du terr i to i re de Dobrava, qui n'est pas encore complete-
ment defr iche meme an jourd 'hu i , f u r e n t essentielfement colonisees a 
l 'epoque du ta rd moyen age, et cela en maniere d e fermes isolees qui pa r 
endroits passerent a u x petits hameaux secondaires. 
Les l ieux urbains sont rares et petits au milieu de cette region fon-
cierement agra i re en t re la Save et Sotla. Les bourgs — Rajhenburg , Pod-
sreda, Kozje, Pi lš tanj , Planina et Podčetr tek — qui avaient ete fonde« a 
l 'epoque feodale a u x endroits d ' importance strategique et a u x points de 
croisement de routes commerciales, coinmencerent a dechoir a u x temps du 
t raf f ic moderne. Leur activite f u t a r r e t ee et le nombre des habi tants com-
menga meme a tomber (Pilštanj, Podsreda, Podčetrtek). Leur fonctionne-
ment de marche allait en decroissant ou meme disparut ; de meme leur 
fonetionnement administrat if . Seul le metier a encore quelque importance. 
Au jourd 'hu i il y a peu de distinction en t re ces bourgs et les villages voi-
sins dans les regions de Kozjansko et de Sotelsko. Ce n'est que Senovo 
qui fa i t ecxception et qui a fait un developpement dans le sens contraire. 
A cause des depots de charbon considerables Senovo est en pleine voie de 
developpement comme lieu d'exploitation miniere important et a presque 
perdu le caractere d'un lieu agraire. La mine houillere de Seinovo a sauve 
au-ssi Rajhenburg, bourg a proximite qui forme avec Senovo une seule 
unite economique. De meme, en raison de sa fabrique de papiers et de 
cellulose, Videm sur Save acquiert un caractere urbain. Au reste, les 
richesses naturelles sont trop maigres pour donner une activite nouvelle 
aux anciens bouTgs et donner naissance a de nouveaux lieux non agraires. 
On a meme fait cesser au fin de 19'™ siecle une ancienne industrie 
embryonnaire: verreries sous Bohor et sous Rudnica, forges sous Bohor et 
la mine de mineral de fer pres Olimje. 
Brežice est le seul lieu fonctionnant comme ville, mais acec ses 1349 
habitants ce lieu ne se range que parmi les pluis petites villes slovenes. 
La ville de Brežice fu t fondee a 1'epoque du haut moyen-age comme centre 
admiriistratif, militaire et economique des possession feodales de Salzburg 
dans le bassin de la Save. La ville est situee sur la saillie de terrasse qui 
surmonte la plaine d'inondation de la Save. Un chateau fortifie protegeait 
la ville au sud; la ville s'etend vers le nord des deux cotes d'une large 
rue, ancien marche. Au coiurs de ce siecle, la Ville a depasse, vers le nord, 
ce cadre primordial qui est toujours le centre de la ville. Encore 
aujourd'hui la ville de Brežice subsiste sur les bases commerciales, admi-
nistratives et de metiers, une industrie plus importante n'a pu s'y deve-
lopper. La ville n'est que le centre regional des environs agraires a proxi-
mite qui comprennent la plaine de Brežice, les collines de Bizeljsko et la 
partie sud—est de la plaine de Krško. 
KAZALO 
Uvod 7 
Značaj panonskega obrobja med Savo in Sotlo 8 
Gospodarska usmerjenost prebivalstva 9 
Relief 12 
Podnebne prilike 14 
Brežiška ravnina in Bizeljske gorice 17 
Posestne prilike 23 
Poljedelstvo 25 
Živinoreja 30 
Sadjarstvo 33 
Vinogradništvo 35 
Gozd 39 
Srednje Sotelsko 39 
Poljedelstvo 43 
Sadjarstvo 44 
Živinoreja 44 
Vinogradništvo 46 
Senovsko podolje 46 
Poljedelstvo 50 
Sadjarstvo in vinogradništvo 52 
Živinoreja 53 
Gozd 54 
Kozjansko 55 
Poljedelstvo 59 
Sadjarstvo in vinogradništvo 60 
Živinoreja 62 
Gozd 63 
Populacijski problemi in agrarna preobljudenost 63 
Naselja 70 
Kmetska naselja 71 
Oblike kmetskih naselij 73 
Vasi 74 
Zaselki 79 
Raztresena naselja in samotne kmetije 83 
Kmetska naselja in poselitev 91 
Mestna in tržna naselja 100 
Zaključki 111 
Geographie eoonomique et la geographie de Thabitat dans le territoire 
entre la Save et la Sotla en Slovenie (Resume) 120 
V. Kokole, Gospodarska geografija in geografija naselij 
v področju medi Savo in Sotlo 
LEGENDA 
"•••••••travniki 
p pašniki 
i vinogradi 
•s. 
1 . 
31 
25 
d-a. — 
27 
O 100 200 300 m 
1 1 
Sela pri Brežicah. V zemljiški razdelitvi se očitno kažeta dve fazi kolonizacije. Starejši dve 
gruči kmetskih domov — dva prvotna zaselka — imata pol je razdeljeno na grude, ves ostali 
svet proti Dobravi pa zavzemajo samotne kmeti je s celki 
(Po f r anc i sce j skem k a t a s t r u iz le ta 1825) 
Plešivec. Primer majhnega prvotnega zaselka visoko na Boliorju. Okrog zaselka z poljsko razdelitvijo na 
grude, so ob robu gozda nastale na manjših krčevinah samotne kmeti je s celki 
{Po franciscejskem katas t ru iz leta t825) 
104/105 
Verače na Sotelskem. Primer prvotnega zaselka z poljsko 
razdelitvijo na grude sredi področja samotnih kmet i j in 
malih zaselkov z več ali m a n j razkosanimi celki (prim. 
Pecel) ali z razdelitvijo na drugotne grude (Sela) 
(Po f r ane i s ce j skem k a t a s t r u iz l e t a 1825) 
T . I V 
T. III 
LEGENDA 
• ••••travniki 
p pašniki 
i vinogradi 
l\ 1 
U 
\ l K \ 
V L 1 H - J I 
Zdole v zahodnem delu Bizeljskih goric so prvotni zaselek s poljsko razdelitvijo na grude. Povsod okrog 
po slemenih so samotne kmetije, očitno mlajšega nastanka, ki so pogostoma združene v rahlo aglomeracijo 
(prim. P1 eter je) 
(Po f rancisce jskem ka tas t ru iz le ta 1825) 
Podgorje v vzhodnem delu Bizelj-
skih goric. Kmetski domovi so raz-
loženi predvsem po slemenih. Zem-
ljišče posameznih kmet i j je povečini 
še v celkih, ki so na splošno le malo 
razkosani, Le ob potoku Drami ji 
so parcele bol j pravilnih oblik na 
kasneje izkrčenem ozemlju 
(Po f r a n c i s c e j s k e m k a t a s t r u iz l e t a 1825) 
PODGORJE 
LEGENDA 
"••"••• travniki 
p pašniki 
l vinogradi 
0 100 200 300 m 1 • • • ' 1 
V. Kokole, Morfologija Savrinskega gričevja 
in njegovega obrobja 
TERASNI NIVOJI V ŠAVRINSKEM GRIČEVJU IN NA NJEGOVEM OBROBJU 
1 : 25000 
DOLIN/ 
HERPELJE-KOZINA 
MILJE 
[LANEC 
iSOČERB 
:a$teuI 
IplavJe 
®PETRIN JE-
GABROVICA 
TINJAN 
črnotice; 
KOPER 
POBEOll 
'TURKI 
PIRAN 
POOOORJE 
\STRUNJAN 
•KUBED. •PODPEt 
PORTOROŽ, 
''MAREZfOI 
nANŽAN 
IMARJE-
1MJAN 
TRUŠKE 
J0V 
.trIek-
!§koStab6na 
® i A BOR 
SEČOVLJE 
'T0P0L0VEI 
®S0ČER0^ 
i KuClBREOp= j A ^— SsKURUS 
MERIŠČE-
MOMJAh 'I|| 
•KUBERTON 
MARUSltl' 
5. nivo okr. 250 m, 6. nivo okr. 300 m. 
dmorske višine 
273/274