Jtevilfco UoMlnd. 2 maj' WL Cena Din 1'SO SLOVENSKI Iskala vsak 4mm ttptlSM, Utu«41 —«atfr ta prani*«. — ■■■■■■Os do 30 petit i 2 O, do 100 vrst S J 50 p, vetji inseuti petit vtsU 4 D; notice, poslano, izjave, leklane, preklici beseda 2 D. — Popust po dORO-rorti. — UieualHJ davek posebej. — wllei—■■! Mared« velja letno v Jugoslaviji 240 D. ta inozemstvo 420 D i Opravnurtvo: Kuilova ailca stav. 5, prltlicle. — Telefon štev. 301. — dmdnlslvo: Knailova 01100 it. 5,1, nadatropio. — Telelon atev. 34 ■■ftf"* Poitnina platana v gotovini. Kavalirji Falzifikatorski proces v Budimpešti, ci je znova razgrnil pred vsem kultur« iim svetom nečuveni madžarski škan« dal, se bliža koncu. Končano je zašli* sevanje obtožencev in prič in vrste ae žc govori državnega pravdniki in za« govornikov. Na obtožni klopi srde s princem WindischgraUom ugledni pred* stavniki budimpeštanske družbe« glav« ni obtoženci pa so bili ves čas procesa vrhovni voditelji današnje Madžarske v ministrskim predsednikom grofom Bethlenom na čelu. Pred sodnim senatom je defilirala elita madžarske aristokracije. NTi zna« nega imena v kraljestvu Sv. Štefana, čegar nosilec ne bi se predstavil sodni« kom ali pa se je imenovalo v*aj nje* govo ime. Kdor je že veroval v vzvise* nost, v večjo vrednost in tnorafo plem« stva, ga je moral budimpeštanski pro» ces hudo, hudo razočarati. Ta4ke slike moralne degeneracije in etične propa« losti ne nudi zlepa kaka druga, okolica. Stojita pred sodnikom dva škofa, eden med njima grof. Oba sta zaslišan na kot priči, a bi morala biti obtožen* ca, saj sta vedela za Windischgratzov blazni zločin in ga podpirala, škof in grof Sigrav vsaj moralno, škof Zadra« vecz pa tudi dejansko. Drug drugemu očitata krivdo, ta se pere na račun onega, oni na račun tega. Iz oči v oči si očitata laž. Oba pa ostaneta še dalje časti vredna škafa, spoštovana člana družbe, prava kavalir j a. Poslanec Hir. Član vladne večine, tzpove kot pr&a — u:d« on bi moral biti obtoženec — da je bil ministrski predsedn:k grof Bethien ne le točno informiran o ponarejanju frankov in Če3uh kron, amsak da je dal celo pismeno izjavo, da soglaša s ponarejanjem ki ga odobrava. Ekscelenca grof Betblen. Ka_Vcn za dosleono na živa jo EOJpodft scdi^Jć. to odločno zanika. Iz r.-ci v oči zanfra rudi Tan: ' om^romittu joče iz-pude dm~n r~ič. ^ ztrnjajo pri njih. Tnfitev prc.i trdftvi, prvega proti prisegi. In to od samih arretokra-ter', samih kav 'irjev. Madžarski je dane-: medna Še edina civilizirana država, kjer je še v polni meri veljaven anahronistični viteški kodeis. Za vsako malenkost se sestajajo sekundanti k traglkomičn m posvetovanjem. Več dvobojev je v Budimpešti sami. kakor drugače po ceJi Evropi. Vsi hočejo bit! kavalirjL A tam. kjer bi se moralo pokazati pravo kavalirstvo, se dokumentirati značajnost, ki se tudi lasrne škode ne boju tam so ti madžarski princi, grofje, in vitezi odrekli. Ta moralna dekadenca, ki jo ie tako krčeče razgrnila fal-riflcatorska razprava, je hujša od one, n kateri priča dejstvo, da so ari«ro-kratje brez pomislekov pc segli po zločinu ponarejanja denarja. Kraljevo kronanje — Beograd, 21. maja. Nekateri Usti Javljajo, da so glavne priprave za kraljevo kronanje končane in da se kronanje vrši še to leto. toda dan še ni definitivno določen. Najbrž se bo krona-rre vršilo v jeseni Minister ver je sporazumno s kraljem odredil renova.iio zgodovinskega samostana v 2iči. Kralj bo maziljen in kronan v Žiči. ostati del svečanosti pa se izvrši deloma v Beogradu, deloma v Zagrebu. Kronanje se bo vršilo do kraljevem povratku iz inozemstva, ki bo trajalo cel mesec NASE TRGOVINSKE POGODBE — Beograd. 21. maja. Danes dopoldne sta se sestali naša in madžarska delegacija, ki vodite pogajanja za ske-nitev obojestranske trgovinske pogodbe. Na dnevnem redu je končna rešitev prometnega vprašanja. Med Albanijo in našo državo je dosežen končni sporazum glede teksta trgovinske pogodbe, konzularne konvencije o izročitvi zločincev, odnosno o medsebojni pravni moči. MUSLIMANSKI KONGRES V KAIRU — Kairo, 21. maja. Včeraj je bil za« ključen panislamski kongres, ki je zboroval v Kairi Glede kalifata je kongres sklenil, d i pozove vse muslimanske narode, da so« delujejo pri vzpostavitvi kalifata. OBISK EGIPTOVSKEGA KRALJA V LONDONU — London, 21 maja. Egiptovski kralj rual obišče začetkom junija angleško pre* stolico in ostane v Londonu del j časa. Binkoštni odmor v Beogradu V ospredje so stopila zunanjepolitična vprašanja. — Jugoslavija in razorožitvena konferenca« — Vlada popušča v korupejskem vprašanju« — Radikali proti disidentom« — Misija gosp. Puclja v Ljubljani« — Beograd, 21. maja. Notranjepolitični problemi so zadnje dneve potisnjeni v ozadje Po burnih strankarskih borbah preteklega tedna se politična javnost v Beogradu sedaj bolj intenzivno zanima za zunanjepolitične zadeve. Politični krogi razpravbajo o naših odnošajih napram Albaniji, ker je v kratkem pričakovati, da sklenemo s to sosedo definitivno trgovinsko pogodbo. Pozornost obračajo tudi na razorožitve-no konferenco, ki se sedaj vrši v Ze> nevi in na kateri je včeraj naš delegat dr. Laza Marković pojasnil načelno stališče naše vlade. Jugoslavija zastooa stališče, da mora konferenca vpoštevarj pri razorožitvi vse elemente in vse sile vsake države. Naša država je agrarna in ji primanjkuje vojne industrije Pred-no se prične z omejitvijo oboroževanja, je treba vsaki državi dati garancije za njeno varnost. Z veliko napetostjo pričakujejo v Beogradu tudi izid velikega falsifikator-skega procesa v Budimpešii. Od te*:a izida ie odvisno stališče držav Male an-tar.te napram Madžarski. O tem bo sklepala Mala antanta na Bledu dne 17. jtrniia t 1 V ospredju notranje-nolitičnih problemov je še vedno vprašanje pobianja korupcije. Ministrski predsednik U^i-noviič je iz;avil, c*a se bo vlada borila odločno proti korupciji, opozicija ra mora popreje popraviti v parlamentu gotove pogreške, ki jih je napravila s svojimi interpelacijami. Oonzicj?. naj da vladi priliko in vlada bo stori'a \^e. da se cio jedra pobiie korupcija. Via a ie pripravljena vpošte\ ati vsak konkretni j predlog opozicija. V vrstah Pa^ićevih radikalov je opažati nezadovo'j-tvo. Pasivnost g. Pršića nrpram problemu korupcije izziva nezadovoljstvo, ker ra- dikali uvkievajo, da to mnogo škoduje narodno-radikalni stranki, češ da ona sama brani in zagovarja korupcijoniste. Politični krogi dalje naglasa jo pravilno stališče, da ne more biti popreje volicev, dokler Narodna skupščina popolnoma ne razčisti raznih korupcijsklh afer. Radikali to dobro uvidevajo, ker če bi se sedai razpisale volitve, bi imele opozicijske skupine prav dobro asritacij-sko orožje proti radikalom, orožje, ki bi med vofilci gotovo uspešno delovalo. Vladni listi navaiajo, da vlada prav marljivo in intenzivno pripravlja razne zakon j za Narodno skupščino. Javlja io. da imaio že mnogi trin;stri izde-ane in pripravljene gotove zakonske osmrtke. V kratkem predloži vlada Narodni skupščini razun zakona o ce.itralr?! upravi, tudi zakon za izenačenje davkov, dalie zakon o kazensko-pravdnem redu, zakon o šumah. rudarski zakon in zakon o odškodnini po povodnji. Radikali napovedujejo za prihodnji mes.c več shodov, ki jih prirede v onih volilnih okrajih, kjer so bili izvolieni pristaši Ljube Jovanovlča. Preti tem nastopijo med radikalnimi volilci z vso energijo ter bodo zahtevali, da se jim izreče nezaupnica. Ministrski predsednk Nikola Uzuno-vič je bil danes v avdijenci pri kralju, kat Temu ie poročal o tekočih zadevah. *o!''ede1ski minister g. Ivan Pueelj je snoči odpotoval v Ljubljano. Kakor zatrjuješ iz radićevsk h krofov, name a-va g. Pucelj v -Ljubljani za binkostne praznike uvesti akcije za okre i te/ Ra-dičeve stranke v SloveniH. V Ljubljani ba 2 ukrene tudi vse potrebo* da se ra vrr.k najin prenreči protestni zrcr O^O-netje. ki se vrši 30. t. m. in ki je v slavnem naperjen proti vladi. Finančno in politični? kriza v Timill Neuspehi Briandove notranje in znnar je politike. — Narsščrfoč odpor proti pogodbi o nredTtvi dolgov. — Vzrolsl frankov e cenite. — Socijalisti proti vladi« — Pariz, 21. maia. Z narvečim za- • vsotami, prodale velike količine fran-nimanjem pričakujejo prihodnjega se- I kov. Isto se ie dogodib tudi v Belgiji in stanka frat coskega parlamenta, ker jc vsa političi*a javnost prepričana, da pride kabinet g. Brianda v zelo težko situacijo. Parlamentarni odmor ni prinesel vladi nikakega uspeha, ampak celo več neuspehov v notranji in zunani; po-litiki. Zunania politika g. Brianda. k: je sicer v Ženevi dosegel znatne usp he, se naha:a v težki krizi radi nemšl:o-ruske pogodbe. Opozciia bo zahtevala od vlade poiasnila glede te pog >db^. Največ težkoč na povzroča vladi finančna kriza. Kljub temu da ie parlament sprejel proračun, ie Francka zadnji čas morala pretrpeti težke fnančne pretresi :aie. Francoski frank je z">pet ra-pidno padel. Velika več na nar'amenta tudj ne odobrava v Wash:ngt^nu pretekli mesec sklen^ne pogodbo gle-de ročila francoskih dolgov Zed n;enim državam. Opoz'c;ia se bo z vsemi sredstvi protivila ratifikacifi te pogodbe. Tardieu. ki se smatra krn mvi šef opozcHe. le iz:avit da mora Francija najprej zahtevati, di am^*-'^ki senat odobri omenjen^ r>ngodbo. Mr.^gl parlamentarci so mnenja, naj se ra+ifik2ci;a te pogodbe odgodj rzroma od' lcn:, ker ameriški senat še doslej ni cd^bril ver-sailleske mirovne pogodbe, radi česar ie prišla Francija v vel ke mednarodne težkoče. Tudi v vladni večini sami se pojavlja odpor proti pogodbi glede ureditve dolgov Ameriki v iavnosti pa ie opažati vedno boli živahn > kampanjo proti pogodbi Dvorniio. da bi Briand v rarlamentu mogel dobiti potrebno večino za ratifikacijo. Obenem oa trezni finančniki izražajo bojazen, da bi nerati-kadja nogodbe povzročila še hujše padanje franka. Zato nasvetujejo ti krogi, naj parlament pogodbr> sprejme, čeprav ni takj ugodna kakor bi si jo želela Francija in kakor jo je dosegla na pr. Italija. Glede rapidnega padanja franka izjavljajo francoski borzijanci: V obtoku je celokupno 17 milijard frankov. Te milijarde nredstavljaio stvarro inflacijo, ker nimajo zadostnega kritja v zlatu ali v efektih. Ogromen del vsote se nnhnja v innzeTTTsrvu Zadnie dneve so angleške banke, ki razpolagajo z največjimi Italiji. Toda tu je imela operacija s franki druge posled ce. ker ie vsota frankov, s katero razoolagata Italija in Be'gija, omejena in sta morali obe državi k li-kvidirati svoje račune napram Angliji in Amerki s svoio valuto kar je imelo za posledico padec lire in belgijskega franka. Večina prodnnih frankov je bila kupljena na inozemskh borzah od strani francoskih asrentov in se ie tako vsota frankov, s katero razpolaga inozemstvo, zmanjšala na korist Francije. Zato se finančni kr-;g; nadejajo, da frank ne bo dalje padal. Včeraj dopoldne ie bila seia ministrskega sveta, ki je u!:rcnil potrebne odredbe v cbrambo franka. VTada pripravlja zakon, ki naj bi omejil špekulacije s frankom. Z napetim Interesom pričakujejo parlarientsrni krog? rezu'tata kongresa socialistične stranke, ki se vrši 23. meja v Clermontu. Kongres ima določiti, ali bodo socijalisti še dalje sodelovali v vtedi z drugimi fe v »carskim strankami ah bodo spre?c?i načelo svobodne akcije. Več socijalisti en h organ iacij se je namreč izroklo prot; sodclovaniu v vladi Tudi znani vodja sucijaiistov Leon Blum nastopa zopet prav odločno proti vladi. Cr. Ninčić predsednik zasedanja Društva narodov — B:ogra1. 21. maja. Zunanji nrnUter dr. Ninčič Je včeraj c-dpotoval v ženevo na pripravi j a'n o kt diferenco za razore ž :tev. V ciiplomatf6rr>h krosih za^jujejo, da je zu-armji mnte:er dr. Nšnčić resen kandidat za predsednika VIII. zasedamja Društva narodov, ki se prfjne 6. septembra t l. O.ne-nj Jo carje, da sc FrancUa, Italija ta drža. ve Male antante ukrenile vse potrebno, da zatfgnrato dr. Nrn3ćevo kandidaturo. Ve-Mca Britanija slede tega vprašanja Se al zavzela defmitivneza srtaliiča. ABDEL KRIM POBEGNIL — Par!z. 21. ma,ja, Lisri Jarv-Ijajo iz Fe-73 da je Abdel Krim s svoio družino pobegi!. Pilsudski postane kraSf? Položaj maršala POsudskega se utrjuje, — Večina strank na njegovi strani« — Senzacijonalne vesti o obnovitvi kraljestva. njegovi — Varšava, 21. maju. Splošno napreduje konsolidacija reda in miru in se Poljska vrača k ustavnim oblikam. Sejem ima izvoliti na tej seji predsednika republike. Socrjalni demokratje so sklenili, da bodo kandidirali za predsednika republike sejmskega podpredsednika Mcračevskega za slučaj, da maršal Pilsudski sam ne bi hotel spre-jo:i ponuđene mu kandidature. Vse stranke levice so za P.lsudskega. Zanimivo je, da se je del ljudske stranke (Piasti) m Narodne stranke, obe prejšnji desničarski stranki, rudi izrekel za Pilsudskega in ima Pilsudski na ta na-Čin skupno z levico zasigurano večino pri volitvah predsednika. Parlamentarni klub seljaške stranke je jzdal proglas, v katerem izjavlja: Pilsudski mora brezpogojno bri iz-volien za predhodnika republike in se poziva, da se ustanovi enotna seljaška in delavska vlada, ki bo radikalno saniral socijalno življenje nr Poljskem. Seljaško - delavska vlada ima izvesti temeljito agrarno reformo m izdelati agrarni zakon, ki bo izključeval vsako odškodnino veleposestnikom. — Berlin, 21. maja. Iz Varšave .-o prispele 'esti, da so se v Vilr.i in v drugih mestih vzhodne Poljske vršile manifestacije, ki so proglasile maršala Pilsudskega za kfulja. Te vesti pozneje demantirajo. Baje smatra Pilsudski sam za potrebno, da se Poljska promaši za kraljevino. Iz krogov Pilsudskega izjavljajo, da je marš; !o u str-, ljenje reformiraiti narod, ne i>a kršiti ustave. Radi velikih viharjev in li^'. so bile zadnje dni pretrgane telefon -k c zveze z inozemstvom, kar je dalo p -vod vestem, da je na Poljskem izbmh-mla pratirevohicija. Maršal Pilsudski je popolnoma zd:;.v in so vesti o kaki njegovi obolelosti c-točne. Pilsudski se * renzivro bavi z reorganizacijo armadt. Štiri levičarske stranke so proglasile kandidaturo nu -šala Pilsudskega na predsedniško mesto. Pilsudski se še ni z kandidaturo odločil. Francija snuje močan blok srednjeevropskih držav proti nam* ško-boijševiški zvezi« — Poglobitev zavezniške pogodbe 3ied Francijo in Jugoslavijo. — Beograd. 21. maja. Iz Pariza pri-ha;ajo privatne informacije, da namerava ; unanji minister dr Ninčić po končani konferenci v Ženevi odpotovati v Pariz, da podpise z g. Briandom pogodbo o zavezrJštvu in prijateljstvu, V Parizu različno komentirajo to okolnost in pripisujejo izredno važnost jtfgoslo-vensl-io-francoski zavezn'ški pogodbi z ozirem na današnjo mednarodno situacijo. FranJia se po sklenjeni rusko-nemški pogodbi trudi z vsemi sredstvi, da dobi protiutež na drugih straneh. Večio pozornost posve:a sedaj svoji prejšnji politiki prijateljstva z zavezrt-škimi državami in stremi za tem. da okcll sebe zbere č!m več m2n!š!h držav, Francosko-riigosiovens^a pogodba tvori važ;n moment v tej srnerf. Sklene so na istih načelih in temeljih, kakor je skienjena zavezniška pogodba med Francijo in Češkoslovaško, obenem s«j pripravlja slična pogodba z Rumunsko. Ko bodo vse te pogodbe perfektne, namerava Francija uvest! akcijo, da ustvari skt«pno s Poljsko takozvani «blok vzhcilrAh držav», ki naj bi bil odgovor na berlinsko pogodbo, o kateri smatra Francija, da is v prvi vw*sti naperjena proti njej. Poljska, Češkoslovaška, Ru-munska in Jugoslavija, vezane po pogodbah s Francijo, bi predstavljale solidno barijero ter M onemogočile ogrožanje svetovnega miru po zd; "/eo:b nemških in boljševiških silah. Bospcdarsko prediranje Nemčije na Balkan — Beograd, 21. maja. Nemčija je začela svoj predvojni načrt, da se čimbolj trdno usidra na balkanskih tržiščih, praktično i vaiati. Te dni se zaključijo podajanja, ki jih vodi nemška delegacija v Angori s Turčijo glede Carigrada, in v nekaj d^ch se prično trgovinska ro-gajanja z Cjrčijo v Atenah. Ta pogaiania bo vodil nemški poslanik v Atenah. Nemčija upa. da bo v kratkem sklenila trgovinske pogodbe z vsemi balkanskimi državami i:i da si bo s temi pogodbami zagotovila vsa ba'kanska tržišča za svoje kemične proizvode, za manufakturo in za razne izdelke strojne industrije. Nemčija stremi, da doseže čim večje carinske ugodnosti. Hedrtr-sdfts fcenferftiga dela — Bcc>i:r&dt 21. maja. Mednarodna kun* ferenca dela se prične v Ženevi. Otvoritev začetkom meseca septembra. Naša vlada je sklenila, da odpošlje na to konferenco več« jo delegacijo v smi>Ij določil člena 389. ver* sailske mirovne pogodbe. Za delegate je določila generalnega konzula v 2tne\*i Ni* kola Petroviča in inšpektorja v ministrstvu za socijalno politiko Dušana Jeremiča, delodajalce bo zastopal na kongresu gene* ralni tajnik centrale industrijskih korpora* cij v Beogradu dr. Curein, delojemalce pa piavni ta;nik Delavske zbornice v Beogradu dr. Žika Topalovič. Kot strokovnjaki za to konferenco so delučeni generalni inšpektor Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu dr. Aranicki, ing. Marčanin in Nikola Kopač, pomorski kapetan. Kot zastopniki delavcev so določeni Joža Golmaver, član Delavske zbornice v Ljubljanu POLOVIČNE VCZNJE — Beograd, 21. maja. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožrrjo za vse vlake razun SOE udeležencem In deleča, tom giavnem skupščine Zveze slovenskih zadrug, ki se vrsi dne 29. maja v Ljii)-Ijami. Poćcvična vožnja velja od 29. do 1. junija. Polovična vožnja je dalje dovoljena tudi udeležencem esperantske«a kongresa, ki se vrši 24. rn 25. maja v Mariboru. Veljavnost vožnje od 21. do 27. mala. RAZSODISČNA POGODBA MZD NEMČIJO IN NIZOZEMSKO — Haag, 21. maja. Včeraj je bila podpisana razsodiščna pogodba med Nemci j« in Nizozemsko. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Lesni trs: smrekove deske i 13 mm, 24, 38, 48 mm, od 16 cm šir. nap . I., II., ostrorobni paralelni, s priž.-konci fco. vagon Sušak, 2vasona, 580 Din, smrekove deske 18 in 24 mm, od 16 cm širine naprej. L, II., ostrorobni paralel, fco. vagon. Postoma, trs. 2 vag.. 540 Din. Žitni trg: Koruza suha zdrava, fco. vagon, Novi Sad, 1 \agon, 135 Din. Efekti: 7% jnvesr. pos. iz leta H-! 76.5'j—77 50, 2XA% drž. renta za vojn šl -do 312—315, Celjska posojilnica d. \t. • *& 195. Ljubi anska kreditna banka 175, Mer-kantii;];t banka 100—100, Frva hrvatska štedionica 865—870, Slavenska banka 50— 50, strojne tovarne in livarne — 85, Trboveljska prernogokepna dnižbj Združene papirnice 100, Nihag — 30, Stav-bena d. d. 55—65, Žešir d. d. 1 N 1 '. 4V?% zast. 1. kr. dež. banke 20—22. kom. zad. dež. Banke 30—22. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curin 10.P612 — H.-:_ Praga 167.984—168.984. Pariz 174X5 176.09, Ne\vyork 56-592—56^92, ! 276.il5—277.25, Tis: 220^3—221.73, 13.5367—13.5767. Valute: dolar 56.1225—56.J22.5. Efekti: 7% Envesi pos. !"2l 77 :: 2%% drž. rei.te za ratnu šteta 3C9-3]1Z . 311—311.50, Ljubljanska kreditna 175. Hrv. eskomptna banka h>3—104, Kreditna banka 1C4—105, Hipotekama banka 58 5$J5Q, Jugob. 95—P6, Praštediona So5 -70, Eksploatacija 23, Gutman 240, Slaveks HO—130i Slavonija 30—33, Trbove'jska 335. Union, paromlin 330, Vevče 100, Agraria 42 - H. INOZEMSKE BORZE. C ur i h: Beograd 9.11. Pai z 15.S^. London 25.14625, Ne\vjcrk 5i6.? A R O !) . 1 '26. te v 114 Dr. Kari Triller Vest o nenadni smrti Ur. Trillerja <^ c \čera že v -dnjih popoldanskih urah raznesla do eelem mestu. Povsod so r izgovarjali o blagopokojniku in si pripovedovali o njegovi tragični, a zanj vendar le leoi smrti. Pokouiik je užival v vseli ljubljanskih, zlasti še gospodarskih krogih izredne sampat je, ki m jih je pridobil s svojimi strokovnrmi zmožnostmi, še bolj pa s svojo pripravljenost io. pomagati v sili in potrebi. Bil je t h delavec in tih dobrotnik ter ni iskal popularnosti Jujzoslov. - češk oslov. Liga je priredila sinoči v Kazini žalno seja na kateri s t je podpredsed. dr. Gustav Grego-rin spominjal pokojnika. očrtal njegove zasluga ui poudaril njegove svetle osebne in človeške lastnosti, ki so ga delal j toh simpatičnega. Paz zavode, v katerih je pokojni dr. Triller tako požrtvovalno sodeloval, vejejo črne žalne zastave, tako z magistrata, s poslopja Ljubljanske kreditne banke. Narodne banke. Narodne tiskarne in »Slovenskega Naroda« itd. Vest o nagli smrti dr. Trillerja ie vzbudila tudi v Zagrebu in Beogradu, kjer jc štel pokojni Številne nrijatelie iz gospodarskega in političnega življenia. fTuboKn sočutje. Današnji listi se fca vsi s priznanjem spominjajo. Pokojnikovo truplo leži na njegovem domu. obdano od cvetja vencev. Vedno novi znanci in prijatelji prihaja- ■jo, d.; se poslove od Pubega pokojnika in izrazijo svoie sožaljc njegovi soproga ki k) k zadela nenadna izg'ba tem huje. ker nima drt'gih svojcev. Zc vče-raj in danes fe prejela ga. Berta Tril-lerjeva tudi nebroi pismenih in brzojav-n': kondolacii, ki vse pričajo, kako čislan jc bil pokojnik in kako splošna obžalovanje je vzbudila njegova prezgodnja m n rt. Pogreb dr. Trillerja se vrši jutri. \ soboto, ob pol 2. izpred njegovega doma v Nunski u!.>. i*» Ble;weisovi in Aleksandrovi cesti ;iuiih> Kreditne banke in nato po Dunajski cesti do pivovarne Union. Tam polože krsto v mestni pogrebni avto ki prepelje pokornika v Škof jo Loko. Oni udeleženci ki se hoče o udeležiti pogreba v Skofji Loki, se lahko peljek) tja z vlakom, ki odhaia z glavnega kolodvora ob 14.45, z gorenjskega kolodvora pa ob 14.50. 100.000 Din v narodne in dobrodelne namene Pokojni dr. Kari Triller je zapustil oporoko, ki jasno priča o njegovem dobrem srcu in njegovi ljubezni do na» ših narodnih in dobrodelnih institucij. Okrog 100.000 dinarjev je v svoji poslednji volji zapustil sm naša organiza* cije, za dijaštvo, za reveže. Izvrše vatel j oporoke g. dr. Treo nam na našo toza» devno prošnjo sporoča: Pokojni dr. Karel Triller ie določil med drugimi tudi sledeča volila: JngosJovensKemu Sokolskemu savezu D!n 10.000. ,?f:*ros!ovenski Matic! v LJubljkini Din 10.00a. "rtiibl Sv. Cirila In Metoda Din 10 W0. Jadranski Straži ▼ Ljubljani Din 50M. Slovenskemu nlnninskemu društvu m LjuhHani Din 5000. I'"jaškein « podpornemu društva > Domovina« v Ljubljani Din 15.000. Centralnemu akademskemu Podpornemu društvu Din 15.000. Jugoslov. če'ios'ov. Ligi Din 5009. Sokolu v SkofjilokI Din 5000. (irsflnemu društvu v Skofjiloki Din 3V\0. Olepševalnemu društvu v Skofji-loki Lin 5000. Za reveže v Sl.ofjiloki Din 5000. Dva pezsravna večera \ č»raj p> »poldne je pmpci v Ljubljano s tr/askim hr/.ovlakom zastopnik Medza* vt^ni.kc federacije bojevnikov an£:eški polk< \ nik Abbot. Na kolodvnru no ^.i po* zdravili sastupn; ljubljanskega pododbora rezervnih oficirjev, nakar si je odlični gost ogledal LJubljano in ac popcl tudi na Grad. Zvečer se je njemu na Čast vršil v restavraciji «Zvezda» pozdravni večer, na kate* rem so se abrali številni reservni oficirji in drugi Ljubljančani«. Polk. Abbot je v svo* jem govoru obudil spomin na velike dneve svetovne vojne in te prisrčno zahvalil ju* slo venskim tovarišem za prijateljski epre* jem. Danes se je g. Abbot s soprogo odpe* l.i al ns Gorenjsko, jutri pa odpotuje v Za* greb na velike svečanosti rezervnih oficir« jer. — Istočasno se je vršil v drugi dvorani restavracije «Zvczda» pozdravni veoer, ki ga jc priredilo Primorje beogradskim športnikom. Po večerji se je razvila med beo» gradskimi {{osti in domačini*gost"tclji, ki so se jir . pridružili tudi Številni drugi ljub« lianski športniki, prav prijetna zabava. — Bcorjradskc sponnike jc v imenu Primorja pozdravil klubov predsednik dr. Birsa, v imenu nogometnega podsaveza pa predsed« nik g. Jaklič. Moštvo Primorja je izročilo Jugoslaviji umetniško izdelano spominsko diplomo, delo arh. Spinčiča. V imenu beo« gradskih gostov se je za pozdrave zahvalil vodja turneje In tajni!; SK Jugoslavije gosp. Milan Živanovid. Na pozdravnem večeru jc sodeloval kvartet «TrigIiva», ki je fel za svoja izvajanja splošno priznanje. Danes dopoldne ie SK Jugoslavija odpotovala v 2a£ref*. Finančni efekt angleške stavke i i i.nčni minister Churchill je govoril v dolnji zbornici <> finančnem L*vkru generalne stavke. Izjavil je med Vpliva generalne stavke na drži v ne finance sc ni mogoče točno ece-nit;. gotovo pa jc, da neposredni vladni stroški ne bodo veliki. Na splošno lahko rečem, da direktni izdatki ne bodo presegali 750.(*)0 funtov šterlngov. Vpliv na iltreklno obdavčenje države se pokaže šele v prihodnjih letih. Even-tuelna izguba sc lahko nad mesti s porastom zunanje trgovine, ki ga pričakujemo, če se stavka v premogovnikih ne b,> nadaljevala m če začne kmalu zopet ru nnalno Življenje. Zato tudi M vidmi pravega razloga, da bi predlagal mrve davke. Predtfutinik londonske trgov, gb >r-r.iee str James Martin ie pa poslal ministrskemu predsedniku Ba!dw!nu pismo, v katerem pravi: Pri povratku k nor-iralnim razineram čutim dolžnost, da se v imenu 60.000 trgovskih tvrdv in uružh vam in vsem drug m članom vlade zahvalim za uspešno posredovanje ;. ed delavci in delodajalci. Gosp dar-v\j kr«>>;i ne bodo pozabili usluge, ki jim }'i jo storila vlaJa povodom generalne stavke. Vse drugače govore delavski voditelji. Tajnik želesnicarske unije Cramp •. / .:vii na shodu \ Plvnu :uhu. da stn-' : generalna stavka železničarje 1 ■rili •. * i šreningov. Take generalne stavko , r ..r »vem mneniu ne bo n koli več. Crar..p je prepričat1, da uspešna splošna ka sploh ni mogoča, ker bi delavci i J lakote umirali, če bi šla generalna stavka dv> svojih logičnih posledic. V ?ck i te rili pan, gah železniške službe bo deiavcam zelo triko priboriti si preišn.i položaj. Podtajnik ministrstva javnih del Bettertoii je v parlamentu izjavil, da p j o jggnoah, ki i,h je imc!r> delavstvo pri plačah, še niso zbrani, da je Pa že zdoi jasno, da znašajo te izgube več niilijtiii.iv šterlingov. Angleško delav-st^ □ se je na lastni k<>ži prepričalo, da w> s stavko najbolj prizadeti njegovi interesi. Fruncocfco mnenje o jugcctuunskih krizah V Parizu izlia.ajoča časopisna kores-pondenca »Balkan—radio« objavlja inter-wiev, ki aa ie im^l nje sotrudnik z ugicuiiiin francoskim novinarjem, kateri se nUcnzivBO zanima za politične prilike \ Jugoslaviji in ki e obenem dobro poznan v Beogradu, (JleJe vladnih kriz v Jugoslaviji ie ta francoski novinar izja- vil:., I »Vedne pouL.^iie krize v Jugos.aviji i zadnje tri mt^.c so nas presenetile ; vse, ki se zaiuimrno za vašo noiranjo politiko. Curimo se, da se dve stranki, j I ki imata večino v parlamentu, ne more-ta iskreno so^razunieti in vedno znova j na tajajo nezdravi pretresljaji Največje čudo je. kako ie mogoče, da vlaua pada s radi korupcije, vprašanja, radi katerega so pristojna redna sodišča, ki imajo nalogo razpravljati o takih zadevah. Ne morem vam dovoli krepko povdarjati. kako slabo je vplivala na nas Francoze e t. da je \IaJa ostala v manjšini baš radi vprašan a korupcije. Nas ne briga toliko, kako Iiočcte urediti svoje notranje trilike in kdo bo na vladi; nas največ zanima, kakšno zunanjo politiko bo vodila vaša vla.ia. Nam je na tem, da se »»rani mir in mi mnogo damo na Ju-goslavijo. da tu Ji ona podpre naš pacifistična stremljenja. Mi smo se doslej prepričali, da Jugoslaviji, odnosno njeni vladi leži na srcu Želja, da se ohranijo dobri in prijateljski odnošaji z vsemi državami, in trdno upamo, da se bo delalo v te n smislu tudi v bodoče, pa bila na krm:u katerakoli vlada.« nogavic m Ugots In (rdečo, modro aH zlato) „ključ" da se prepričate, kako sn paf traja kakor štirje pari drugih/ Dobivajo se v prodajalnah« NogiTict brez žiga .ključ so ponarejene, **a >tf ..NOR ženska trmoalavoat in muhavost! — Eleganoa, sijaj in razkošje Darujte za Sckclski Tabor! > vsem sokolskim dmsivom i Z -^z-r-om na vel.ko število udeležencev na Viil. vse^okolsktim zietu v Praii izdajemo iLdiića navod.la za vidaranje potnih lis.ov pri konzuiai.ih Češkoslovaške repu-Mike; 1. J Pome liste v.d.rajo le pr.stojni k nzu-la*č tri sicer: a) kjuizuiarno LKieienje p-sla-n.šiVa v Beogradu za sokolska društva v Stari Srbij;, Vojvodini in v Sremu. b) konzula-t v Zagrebu za Hrvat-ko, Slavonijo ;u MedjiinuTje, c) konzulat v Sarajevu za liosno, tiercesovino in Crno go-lu, c) vicckanzuiat Skopije za Srbijo, e) honorarni konzulat v Spiitu za DaJ-m^ejo rn otoke, i) generalni kojizuJat v Liub.jani za Slovenj.j in Prekmurie. 2. ) Oni člani ki pttJMej i skupaj v Prago in nazaj, si rnoraj > preskrbe.; sknpnc polne liste, u.ko.mcnu\ une koni.gnacije, Kons.gndcije izda istotakj pristojna oblast, ki izdaja pome liste. Vsaka taka skupjia mora imeti vodjo, ki mora i;nc:i predpisan pota: L^t. V konsignaciji se mora lo^no navedli ime v.dje s-kupine ter imena vseh članov, ki potujejo na to konsi:enačijo. Dalje njihove rojstne pniatke. pristojno ob-ča>o in glavarstvo. To konsignacijo se mora predložiti konzulatu ČST^ v dveh izvodih. V konsignacijo se sm^ vpisati samo državljane naše kraljevine. En prepis konsignacije obekž; konzulat. Zaeno s konsignacijo se mora predožiti ud društvene legitimacije. 3. ) Oni ud-ele^Tiiki vsesokofskega zleta, ki hočejo ostaU v>^ zletu na Češkem ter se udeležijo raznih zletov ali ne potujejo skupno z drugimi, morajo imeti običajne potne liste. 4. ) Ruski em granti, ki so člani jusoslo-| venskih sokolskih drus-tev, si morajo na-■ baviti poni list (certiflcat o Identiteti). Te i potne liste Jim vidirajo konzulati ČSR na I pediagi zletne in članske legitimacije za bi-! vanje v Pragi od i. do 10. ju.ija. Z.i izdajanje vizumov za daljši čas, konzulati niso j kompetentni. Ti vizumi ne opravičujejo I ruske emigrante do stalnega bvanja v CSR vsled česar se morajo tak j po zletu vrniri v našV> kraljevino. 5. ) Vizum CSR je brezplačen. h.) Razen vizuma C>R mora meti vsakdo *• i vt^urti Av*tr:?c ozircna M^o^Lirske, glede katerih sitde potrebna navodila. Vsa druživa ?l*erejo potne l;«te ^Noiih -Jan- v er jih ocpoiljcio žup^in. ki so na sedc/t' prej in«, i van li konz :l.itov. da jtm prsfi,kr«i'e potrebne vizume. c stroške. Id jiii imajo Župc s tem po»i!janjem, morajo društva povrni:;. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v LJubljani. DRAMA. Petek, 21. maja: Zaprto. Sobota, 22. maja: «John Gabriel Borkmdn«. Red C. Nedelja, 23. maja; «i?egica mojega srca*. —-Ljudska predstava po znižanih cenah. —- Zadnjič v sezoni. Izv. Ponedeljek, 24. maja: Zaprto. OPERA. Petek, 21. maja. Zaprto. Sobota, 22. maja: «Ve-čni mornar*. A. Nsdelja, 25- maja: Ob 15. »Gorenjski slav* 5ek». Ljudska predstava po znižanih cc» nah. Izv. Ponedeljek. 24. maja: Ob pol 20. «Grofica Marica«. — Ljudska predstava po /n:ža» nih cenah. Torek, 25. maja: Zaprto. Iz gledališke pisarne* Radi oboic oMi ge. Caletovc ostane opera danes z::prta. Jutri, v soboto, se poie v operi »Večnj mornar« za red A. Glavne vloge so v rokah ge. 2aludove ter gg. Holodkova. Orlova in Rumplja. — Draaia Pa vprizorl jutri po šesttedenskem presledku zopet IbMiovo dramo »John GabrfeI Borkman« za rej C. — Na binkostno nedeljo se poje ob 15. popoldne opera »Gorenjski slavček«, zvečer ob osmih pa se igra v drami zadnjikrat v sezoni velezabavna »Pegica mojega srca«. V ponedeljek ie samo operna predstava in sicer ob pol 8, zvečer »Grofica Marica«. Vse tri predstave so ljudske In veljajo za nje znižam cene. Predprodajg vstopnic pri dnevni blagajni v operi. — »Gorenjskega slavčka« bodo igrali v nedeljo že 38:č. Pri vseh Predstavah je nastopil samo g. Zupan, vse druge vloge so bile meniane. Levstkovo tGadjei gnezdo, v če. skem prevodu. Bohuš Vvbiral le prevod«! Levstikovo «Ga«*je g*rezd>». Knjiga je izšla v založništvu R. Prorribepgerja v Olomucu. V oceni če delo, temperamentna nnprovrlzacija, vržena na papir v dveh tetinih, je izšlo prvič I. 1919. Češki prev>>J je izšel po drrugi slove-reski izdaj:. Levstik je naslikal v tem dehi čudovito pjs»avo store Kaoielaaike, matere-vdone, ki se je znala po moževi smrti možato roper-stavkl usedi; in ne le obraniU rodno posestvo svojim trem gadom (reoi snnivom), teonveč ga še povzdigr«:ti hi povečati. Novi prevrd ie treba v celoti kskreno pozdraviti. Moravski kvartet v Trstu. Po dveh krasno u?pe-:ih koncertih CeSKe filharmonije is Prage je naartoprU prošli teden v Trstu Moravski kvartet, katerega tvorijo grg. Kudlaček. Jedlička, Trkan in Krenek. četvorica je odigrala izključno češki spored za ajodalne kvartete, Smetanov in Dvoj-a-kov kvartet za godala ter kvartet op. 25. skladatelja Neraka. Na koncu so umetniki navrgli zadnji stavek iz Dvofakovega kvar-teta v E-duru. eleznica Petkov živilski trg Živilski trg je bil tudi danes jako živa» hen. izredno dobro založen in tudi dobro obiskan. Posebno živahno vrvenje je bilo na oelcleiku za ribe. Na prodaj so bile krasne postrvi po 60 Din kg, dalje klini, mrene, črnooke, belice, izredno lepe ščuke, ripani. Poleg teh domačih rib pa so pripelja!? Se veliko zalogo sardel, sardin in skombrov. Dalje so se dobili jako lepi raki po 4 do 5 dinarjev in žabe po M.75—1 Din. Na zcle-njadnem trgu je bilo dosti solate, kolerab, i '^raha, špargljev in artičok. Nekdo je pripeljal se tudi par košev dobro oi;ran?evn?h jabolk, katera je kljub precet \ ilsoki ceni prav hitro prodal. Jako lep in zanimiv je bil pogled na cvc'H n trg. kjer ie bilo nakopičenega najrazifčnc^sEa pomI:»dcnskc-ga cvetja in zelenja. Gorenjci so pripeljali na trg cele ko*e narcis in drugeca rznd-niega planinskega cvetja in zelenia. koi fcDAK Dane*: Petek, 21, ma:a V>2*>: k.uolieani: Srečko, Jelina: pravosiaviv. S. maia, loven; mu»4amani: 9. / Ikida 1344: /ulit: 6. ifvana ■aaM jvsas Jutri; Sobota. 22. maj;: 11>J'>: kattičani: Milan, Boža; pravoslavni: 9. maja: Nik: mu* cimani: 10. ziikida 1344: /djc: 9. ^i\ana DAN A.sNJli PR1RKDIT\*E. Gledališče: drama in < jvra /aprta. Kino Mrticm: «(":aša ♦: f.jubl, 'nrhi i. DEŽURNE LEKARNE. l**fttki Bahovec, Čevljarski ini-^t. l.s'.ar, Sv. Pvtra cesta. Jo" Ce?<;vška ic^ta v Sp. Šiški. .S**ixj/a; Sušnik. >\ći ri j irs trg: kurait, Oospc>>.vetb l.vm \ndc ob 11 in /aide ▼ nedj;lk> r>b 2.20. Vpijoč glas iz globin... Iz vrst kronskih vpokojenesv.) Ta krik iz grobnice živih: kdo i-t bn slišal, kdo sprejel rase. kdo bo prisluhnit in se ustnxil? Morda ti, ki si sam berač in boš samo sočufnn. pu brezmočno skomizgnil z rumeni in bolj živo občutit svojo lastno težit. \c bodo čuli obupnega krika oni, ki bi ga morali, oni, ki so jim politične denurur špekulacije in zabave oi vpile sploh vsak človeški čut in ki jim je človvk samo še številka, samo še mrtva postavka, ki počenjajo z njo po svoji »mili* volji... Toda, moj Bog. kaj pa je danes sploh človek, kaj je sploli vredna Se eksistenca družine... Vedno tišji postBJa naš krik. krik kronskih vpokvjencev. žaru* žčenih vdov in osiromašene decv. ZU vimo kot sence neko omrtvičeno živo* tarjenje in vedno redkejše so vrste... Ljudje, ki so tridesei. štirideset let svojega \i dali javnosti, ii ljudje morajo i jeinikovtoti. zvezani od najbolj ne brige: ali bo jutri še kos kruha na mizi... Le kos kruhu! Xikakc udobnosti, nikukih oddihov, ni-koke radosti... Ie kos fcruha v miru.. Sramota! Ha ste sedanjimi t?.ko otopel*, dh morete iti mirno mimo tega dej-stva... So družine, pet* šest članov, ki imajo na razpolago mmsecno 500 dinarjev, otroci nepreskrbljeni, njihov oče postaran, nezmožen za delo. .Va-mesto, da bi bilo kot plačilo zu trud dolgih prejšnjih let naklonjeno starost vsaj mirno, tiho življenje, jih jaše in davi groza strahotne bede... Kje so vse tiste obljube, na katere je marsikateri starček čaka! z otroško vero in zaupnostjo, po jih ni dočakal, saj se ga je usmilila — smrt... Dajte nam vsaj pravico, ki ste nam jo do!ž::f Pravico, ki ste jo nemo poteptali, kajti za usmiljenje so itak gluha vaša otro> vana ušesa! Naj bi bil ta klic vsr.j nov doku: ment iz kronike leta 1926, okras in diploma za vse tiste krmarje naših državnih poslov, za vse tiste vodje, ki tako «č!oveško» skrbe za nas — za krt. n s k e vpokojence. Poslano V informacijo p. n. občinstva ^poioča* mo, da mi ne predvajamo filma «Rosenkas valicr». nego veliki monumentalni film «CAŠA VODE». .Mislim^. *duhe deklasificlrati. Da nastopajo v naaem filmu kavalir ji, dvorne dame. ra/U«^* na roko ko * oprema, ro/e in cvetje v tnko jjrandijoznem stilu, nam ne more nibee ste* ti v zlo. Elitni Kino Matica. Jack London: 114 Roman treh src Torresovo in poglavarjevo življenje je viselo na nitki in gotovo bi bila ubita, če bi tisti hip nc zabobnela gora nad jezerom, oxi koder se je ymi!o kamenje. Izgubljene duše so se razkropile na vse n:rani. Poskrile so se v grmovje in boj }e bil kon-:un. Poglavar in Torres sta se ozrla tja, kjer je navala v gori odprtina, in opazila, da sta stopila iz gore Henrv Morgan in carica. — Vi vzemite na muho carico. —• jc zainnnrai , i■> ,r. — jaz pa posvetim Yankiiu Morganu. To Ki menda zadnje dejanje komedije, ki ne bo dolgo tratah;. Oba sta istočasno pomerila in sprožila. Torres, ki nikoli ni bil dober strelec. >e zadel carico narav-\u:>t v pr>a Poglavar pa, ki k bil mojster v stre-t e imel tttdi več ica. Pušk a mu je padla Sz rok in poglavar nc je zaveste1, da njegova desnica nikoli već ne bo itf pusice. Menrv tisti hfP m* dobro streljal. D o-rrvaditi sokičnim žarkom. Njegov prvi suci :. zadel samo slučajno. Vsi drug j streli so zgrešiii cilj. Ta čas sta jo Torres in poglavar ubrala proti bližnii gošči. * a • Cez deset minut je Torres opazil Žensko iz plemena Izgubljenih dus, ki je skočila izza drevesa in udarila poglavarja z debelim kamnom po glavi tako, da se je zgrudil mrtev na tla. Torres je dvignil puško in ustrelil, nato je ves prestrašen preskočil poglavarjevo truplo in planil najprej. Nekje daleč za seboj je slišal Henrvjev in Soilanov g!as. Bili so mu za petami. Spomnil se jc prizora svoje smrti, ki ga je mimogrede videl v Ogledalu Sveta. 2e takrat se je tega prizora tako ustrašil, da sc je ves tresel. Toda pokrajina se mu je zdela tuja. Na prizoru v Ogledalu Sveta ni bilo nobenih rastlin — same skale. soJnčni žarki in živalske kosti. In novo upanje se je porodilo v Torresovem srcu. Morda pa smrti še ne bo ta dan? Morda tudi to leto ne? Kdo ve? Morda bo živel še dvajset let? Kaj če bi mu smrt res prizanesla In 6e bi bno laž vse, kar je govorico Ogledalo Sveta? Življenje je tako iepo. svet tako veličasten! Nič ne de. Če je moral pustiti zaklad ob iezeru. Saj sc lahko znova vrne v d >! IzjrubVeniTi du> s celo armad > :r\ pobije tc div k; itak ne potrebujejo zaklada Si ie iz džungle m zagledal pred seboj pia- noto, pokrito z debelo plastjo ugasle lave. Tu se noge sploh niso udirale. Hitel je dalje in zopet je rrišel v pragozd. Zdaj se mu ni bilo treba bati smrti. Glasovi preganjalcev so utihnili, vse je bilo mimo, daleč naokrog ni bi»o slišati žive duše. In Torres je bil prepričan, da je rojen pod srečno zvedzo, ki mu tudi to pot priskoči na pomoč. Načrt rešitve je bil kmalu sestavljen. Tu si poišče skrivališče in počaka do noči. Nato se splazi nazaj k iezeru, tja. kjer šumi vrtinec. Tam ga nc bo mogel nihče ovirati. V skrajnem slučaju skoči v vrtinec tudi brez draguljev. Pot po podzemni reki mu ni bila strašna, ker jo je že poznal. In v duhu je zopet zagledal slikovite bregove reke Oualace, ki vali svoje mogočne valove v morje. Poleg tega se je pa spomnil, da ima v žepu dva ogromna rubina in dva smaragda, ki sta se lesketala v očesnih duplinah Scie in Hzarzla. Ti dragulji so predstavljali neizmerno bogastvo. Kaj za to, da ne more odnesti zaklada plemena Maya in postati najbogatejši človek na svetu? Bil je zadovoljen tudi s štirimi dragulji. 2elel si je samo, da bi se čim prej stemnilo, da bi lahko ncopaženo skočil v podzemni ptktok. oJ tod pa čez skale v reko Otialaco, kf bi ii pomajrala Priti iz te začarane doline. Prizor bejca in rešitve si je naslikal v do-miš-iij *„'„ »asno, da nj opazil, kani src. Naenkrat mu je zmanjkalo tal pod nogami in strmoglavil je v glo- bok prepad. Ni mu bilo sojeno plavati znova uo podzemni reki. Padel je namreč z glavo naprej v brezno. Poševna skala, po kateri ie drsel, ie bila tako gladka in mokra, da sc ni mogel ustaviti. Lovil sc k t r '.ami in nogami, toda ves trud bil z:;:. ■ U p , je padel na dno. Nekaj Časa sc ni mo-ge! gabiti. Ko si je od strahu nekoliko opomogel :e začutil pod roko nekaj neobičajnega. Prisegel bi bil, da so zobje. Ves prestrašen je ogleda i, ka: ie, in takoj se je pomiril. Res so bili zobje — bila je preperela čeljust, — toda poznalo se ji je na prvi pogled, da nj človeška. Torres jo je pobral in - glc-dal od Vseh strani. Prepričal se ie. da ima opraviti s svinjsko čeljustjo. Okrog njega in pod noga nt j so se valjale druge kosti, ostanki svinjskih in drugih živalskih okostnjakov. Kje neki je že videl tak kup kosti? Začel je razmišljati in naenkrat se je spomnil velikega zlatega keliha v caričinem domu. Ozrl se je okrog. Križ božji! Isti prizor, ki ga jc videl v OkuJi'Iu Sveta. Slika v zlatem kelihu in ta strašna jama sta si do pičice podobni. Celih dvesto čevljev ga jc ločilo od zemeljske površine. Stene te globoke kotline so bile gladke in strme tako. da je bila vsaka mi.sel na rešitev zainan. Pot nazaj, od koder je zdrsnil v jamo, je bila zaprta. Stev. 114 ■S L O V K N S K I N A R O D > dr.c 22. maja 1926. Stran 3. Ljubitelje lepe glaste in lepih filmov opozarjamo, da se bode za bnkjstne praznike picd.ajal nim W O S E X K kateri bode nudd občinstvu res dvoni už^ek, to je dramat eni in muzikalični. Film bode kar najboljše muz kalscno ilustriran od prvo- i znane^i glasbenega ra^natel a n bivšega kapemika k no .L ubljanski D' vor- g. Jeana Rvneša. tom. ------------- -------. _ . ». • w m u c itiv, IU j C vrstnega godbcr.e-a itroho\n a„a dobro znanega glasbenega ravnatela n CivSega kape:nika k no »L ubijansKi uvor k. Jeana kvi Vse točke bodo i/\edcne s pomnoženim orkes.rom tako. da bode p n. občinstvo gotovo už valo krasno zvajano glasbo s polnim ću Kdor je laj čital inozemske časopis mu ood^ < rm^ /.a ta monumentalni Hm itak že z ana — je Mm, kakršnih še nismo i™.ei,rR,IiK?^yid'.t.-. Ako omfnin,° Se zasedbo vlog: HUGUET1E DUFLOS, JAQUE CATELAINE. PAUL HARTMANN, CARMEN CARTELLIERI, MIHAEL BOH N EN, KARL FOREST — -i >t ahko ustvarite sliko. E^KO IDE V av^ievne vesti. V Lmbitam. dne 21 maja /926 — Poseti kraljevske dvojice v Parizu In Londonu. Beogradski listi javljajo, da namerava kral.evska dvojica poleti posetiti predsednika francoske republike Doumer- in eventualno tudi London. Poset Rima je začasno stavljen izven programa. — Odlični francoski gosti v Beogradu. :kom meseca junija prispeta v Beograd ovc odlični francoski pevski društvi >Or-pheon iz Grenobla in »Lyonska Lira* iz Lvona. V ansamblu teh dveh pevskih zborov bodo nastopali tudi odlični člani pariške Komične opere in Velike opere. Obema društvoma se Priključi tudi nekaj članov francoskega senata in parlamenta. Francoza ekspedicija bo štela skupno 280 članov, prvi koncert priredi 4. junija. 6. junija pa «c vrši ljudski vokaln; končen na prostem v športnem stadijonu Košutnjaka. — Odhod zunanjega ministra v Ženovo. Zunanji minister dr. Momčilo Ninčič je *noči v spremstvu kabinetnega 5efa Milana VMc'čevića odpotoval v Zetovo z orijent-ekspresom ter je danes ob 3. zjutraj potoval skozi L;ubIJano. Zunanji minister namerava PO končani pripravljalni razorožit- veni konferenci odpotovati v Pariz. — Konferenca novinarjev Male antante. Povodom konference zunanjih ministrov držav Male antante na Bledu sredi ireseca junija t L se vrši obenem tudi sestanek novinarjev Male antan*c. Na tem sestanku se izdelajo statuti za novinarsko organizacijo držav Male antante. Prva novinarska konferenca Male antante je bila lansko leto v r-ira;! na Rumunskem. — Radič v DalmacUL Zagrebški listi ai1 ujo, da preživi £. Stepan Radič svoj neprostovoljni dvomesečni dopust v Podgori, ;::alcrn obmorskem kopališču južno od Splita. — Sestanek zagrebškega in beograd- skega župana. Vršilec dolžnosti beograd-: ;a župana Bobič odpotuje v Zasreb, k v: se sesi-ne z zagrebškim županom arh. zlom radi obravnave skupnih komunalnih zadev. Gre za osnutek in dogovor jr leti c -plošnega saveza mest kr iljfviau SH^. — Konfiscirana brošura generala Sar-hotiča. Bivši komandant v Sarajevu, avstro - ogrski general Sarkotič, ki živi sedaj ivečinoma na Duna u, je izdal brošuro Razmatranje o današnjem stanju hrvatskog naroda«. Notranje ministrstvo je precedilo uvoz in razširjenje te brošure v .>i držav;. — Stavka brivskih pomočnikov v Zagrebu. 2e mesec dni se vodi ogorčena borba med brivskimi pomočniki in mojstri. Ta borba se je tako zaostrila, da je pričakovati v na;kra;šem času izbruha stavke. .Mojstri nočejo več priznavati kolektivne pogodbe in zahtevajo 11- in 12urni delavnik. Za danes so sklicali brivski pomočniki shod. na katerem odločijo, ali se ima pričeti s stavko. — Pomladansko zasedanje ljubljanske porete. Za to zasedanje, ki bo izredno dol-£o. so razpisani do sedaj sledeči slučaji: Dne 7. junija se vrši obranava proti Janezu .1 a r c u, ki je. kot smo že svoječasno obširno poročali, ubil v Vačah pri Medvodah v domačem »levu svojo ljubimko Ana Kopačevo, ki je bila v osmem mesecu noseča in >:a se sprla radi očetovstva. — 10. junija s^' vrši obranava proti Ani Špilakovi, ki je ( .r.ožena hudodelstva goljufije. — 14. junija se vrš: obravnava proti Andreiu Z al ar ju radi hudodelstva posilstva. Nato so razpisne pa vrsti šc tele obravnave: Janez Rozina radi težke telesne poškodbe z izgubo očesa, Janez Pogač ar radj ropa. Anton Beleš tudi radi ropa, Martin Škraba radi težke telesne poškodbe s trajnim pohabljenjem roke: nato se bodo zagovarjali: Viktor Lokar, Janez Beton in igrata Lojze in Karol Legat, vsi radi tatvine, in končno Janez Turšič. tudi radi težke telesne poškodbe. Razpisanih pa bo bržkone še nekaj obravnav. — Ve!!k proces iz leta 1915. v Prizrenu. V Prizrenu se jc 17. t. rr. pričel velik proces proti arnavtskim razbojnikom, ki so za časa umika srbske vojske leta 1925. umoli loO bolnih srbskih vojakov v samostanu sv. Marka- Obtoženih je 26 razbojnikov, -;m je načeloval neki Jusuf Uku. Razbojniki so oropali bolne vojake in jih nato sekiro pobili. Kot priči sta pozvana iz koplja seljak Anionljevič in njegova sestra, ki sta še edini živi priči tega groznega .ina. Državni pravdnik predlaga za vseh razbojnikov smrtno kazen. — Ljubljanski odsek Društva učlteljstva .anskih sel v Sloveniji je zboroval v :do 19. t. m. ob 9. na I. dekliški meščanki Soli v Ljubljani. Zborovanje ^ta pose-ia tudi oba oresvetna inšpektorja dr. Bevk • VVester. Podala sta na podlagi s\ojih tisov ob nadzorovanju meščanskih šol uči-:\u mnogo prav dobrih, vsega uvaže-\-nja vrednih navodil. Strokovni učitelj Primožič je reieriral o temi »Tudi zgodo-:aje, da je trotoar le kak meter širok, toliko pač, da bomo imeli kan? nogo postavili na suho in da nas ne bo sram prihajati z blatno obutvijo v mesto. lj Javna zahvala. Šentpeter^ka meška in ženska p »družnica sv. C. in M. v Ljubljani se najprjmčmeje zahvaljuje vsem ce-c:ii:n darovalcem razrrh ipredmesrov v društvene namene, brezplačno prevajanje teh na grad. itd. ter narodna zavednim udeležencem JuTjcvanja na gradu. —i; .V.cstnl so>p 2-rf-ki urad jutri v soboto, dne 22. m: ja 192^ za stranke ne porsluje rad^ snaženja svojih uradnih prostorov. Rudar:-k . glav^rsivo za S-veniji in Okrožni rudarski urad v I.jtib!.t ni osta-' . čiščenja Jn ;j prosi - « dne 25. ii 26. t. m. ?a <;rarke zaort.:. —lj Ljubljana ima najbolj mrzlo temperaturo v državi. Vreme, ki vlada zadnje čase po vsej Evr »pi. ru-di pr' nas nI p-reveč majsko. Relativn ; vladu povsod hladno vreme. V Zagrebu je bila včeraj temperatura plus 17. v Be gradu 14. v Ljubljani 9. Brodu 11, Crikvenlc; 14. Karlovcu 15 in Osrjeku 13. Torej imamo na-jb !i liadno ■vreme v Ljubljani. Ij Ćešk'sloven ka obec. Vyiet na Golici se kona vato nedčt; odiezd rano o 5.20 h. —lj Regulacija GradrTščce rxi rajala, kakor čujemo. Še .1 4 leaj. Tem p*yvodom bo odpravljen je? v Ko'ez^ii in * tem bi tudM nadalini rbstanek ond mega kopališča odločen. Vsekakor intamo pa pr; vednem naraščanju preb v. 1 .:va v Ljufcljrni vse prema!*-) javrtih k ;\ 11Š-. Mes na kopel n pr.. kakoršna je sedanja v Kolodvorski ulici, niti ne pride resn3 v poštev. ker bi jih moralo biti v mestu najmanj 6—S takega obsega, javno kopališče na Prulah je pa že zdaj premajhno. —lj Tatinski berač. Včeraj je policija prijela 351etnega. že opetovano predkazno-vanega berača Antona Svetka iz Hrušice pri Ljubljani. Pri njem so našH uro - budilko z radio-številkami ter mokro rjuho. Oboje je Svetek verjetno kje ukradel, dasi trdi, da je predmeta kupil. Lastnik se naj oglasi na policiji. — Otroške oblekce: Kristofič - Bučar! Višek filmske tehnike! Iz Celja. —a Splošna gradbena zadruga v Celju je pričela s poslovanjem ter je pričakovati, da se že v prihodnji!] dneh prične z zidanjem enostanovanjskih hiš onim zadružnikom, ki so se za to oglasili in ki so izpolnili vse predpogoje. Zadružna pisarna se nahaja v Aleksandrovi ulici št. 4. kjer daje posle-vodeči tajnik in blagajnik g. Fran Jošt vsa pojasnila. —c Pukovska slava celjskega 39. peš- polka se vršj v petek dne 28. maja na Gla-zii. — Dne 29. maja priredi Udruženje rezervnih oficira i ratnika v Narodnem domu družabni večer. —c Prve črešnje iz južnih krajev so se te dni pojavile na celjskem trgu. Predajajo se kilogram 16 do 18 dinarjev. —c .Moško kopališče pri Gozdni restavraciji se renovira in bodo izvršena vsa potrebna dela obnovljenja. Škoda ic, da so se odstranili trije stolpiči, ki so dajali kopališču čedno sliko. Tako v slabem stanju menda še niso bili, da se jih ne bi dalo več popraviti. —c Konkurz je razglašen i;ud imovino trgovca Ljudcvika Petka v Celju. vi mm v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Rune, - LluSlfona Ustanov. I. 1679. 89 s? SOKOLSKIM DUŠTVOM LJUBLJANSKE ŽUPE! Preminul je brat dr. Karel Triiler, starosta ljubljanske sokolske žuoe v letih 1908 — 1912. Kot človek. Sokol in starosta nam ostane nepozaben, kot kulturnega, narodnega in gospodarskega delavca ga bo težko pogrešala domovina. Izkažimo svojemu starosti zadnjo čast. spremimo ga na zadnji poti! Vsa ljubljanska in okoliška sokolska društva se dne 22. majnika 1926 zbsreio točne* od četrt na 2 popoldan pred Narodnim domom. Svečam kroji Zdravo! Starešinstva Sokolske župe Ljubljana. ČLANOM SOKOLA LJUBLJANA! Včeraj dopoldne je nenadoma preminul — zadet od. srčne kapi — nas bivši društvei starosta in bivši starosta Ljubljanske Sokolske župe. brat dr. Karel Tr-ilcr. Dolžnost vsakega č'ana ie. da spremi zaslužiega sokolskega delavca, ki *e bil nad 40 let včlanjen v naši organizaciji, na poslednji ooti. Zbirališče članstva v kroju jutri 22. majnika ob četrt na 2 v Nar: dnem clo-inu. — Zdravo! Odbor Lhiblian^kega Sokc!a. Sokol L Tabor poi .:; svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega brata dr. Kar! T r i I 1 e r j a. Pogreb se vrši v soboto 22. t. m. ob pol 14. ZJr. vol — Odbor. Sokolsko društvo na ! ledu razvije S. avgusta svoj prapor, kumovala mu bo Nj. Ve!, kraljica Marija. Sokc!ske vžigalice, k; so izborne po kvaliteti, kupujejo vsi Sokoli in tudi ortaJo občinstvo. Založništva imajo: v L j u b 1 * a-ni: tvrdka Šarabon, v Celju: tvrdka Bunc in drug. v .Mariboru: tvrdka .Miloš Oset. v Var a /j d i n u: tvrdka Sustar in sin. v Zagreb;:: :v-di-. = Minko Maver in drug. Ljubavni roman Pangalosovega sina in lepe Srbkinie Pangalosov sin je nenadno prispel v Beograd. — Po eni verziji je pobegnil, po drugi potuje po nalogu svojega očeta. — Vloga znanega Skiadesa. — Baje je tudi on žrtev osebnega in političnega maščevanja. gršlv^a svojo V Beograd je prispel sin diktatorja PangaJosa, da obšče zaročenko gdč. Reto Tripčic. Kakor znano so grške oblasti meseca marca izgnalč iz Aten našo državljanko gdč. Reto Tripčic, ker sta se imela rada s sinorn grškega diktatorja Pangalosa. IzTnanko so prevzele na grškojugoslo-venski meji naše oblasti in io odpremile v Beograd, kjer je bih- na podlagi izmišljene denuncijacije grških oblasti naj" prej celo zaprta. Ko pa se je policija na podlagi informacij našega poslaništva v Atenah prepričala da so izpovedi gdč. Rete o pravem vzroku njenega na resnične, yo je seveda izpustila iz zapora. Izredno lepa devoika je ostala brez denarja. Ker pa se je hotela pesteno preživljati, a ni mogla dobiti druge službe, si je kratkomalo poiskala službo kot sobarica pri neki beograjski rodbini. Trdno ie verovala, da jc njen zaročenec ne zapusti, ampak jj ostane zvest in pride prej al? slej po njo. Ni sc varala. Pangalos. ni hotel dovoliti, da bi se njegov sin. kot sin najvišjega grškega dostojanstvenika poročil s hčerko priproste meščanske obitelii in povrh še inozemko Ker pa sinko, bržčas energičen in trdoglav kakor njegov slavni oče. ni hotel popustiti, ga je Pangalos poslal v pregnanstvo na ltial osamljen otok v Egejskem morju. Mladi Pangalos je mornariški oficir in se jc nekaj časa pokoril diktatu očeta, ki je obenem njegov vrhovni vojaški povelj-nlik. Ko Pa se oče le ni dal omehčati, je sina premagalo koprnenje po lepi Rcti, pa je pred dnevi kratkomalo pobegnil z otoka in prispel preko Soluna v Beograd. Tako sta zvesta zaročenca zdaj združena in izjavljata, da se ne ločita več. Ako bo ostal Pangalos neizprosen, se hoče sin naseliti v Beogradu tU kje drng;e v Jugoslaviji. Kakšno vlogo je igral Skiades? Skiades je bil intimen prijatelj mladega Pangalosa. Vedel je za ljubavno /azmerie diktatorjevega sina z lepo, a siromašno Reto Tripičevo. —■ M-adi Pangalos se je zaljubil v Smirni v Reto in ker jo radi njene siromašnosti ni mogel odvesti v Atene, je to vlogo prevzel Skiades. Tako je prišla Reta v Atene. Stari Pangalos je sicer vedel za ljubavno razmerje svojega sina. menil pa ie, da ie to pač običajna mladeniška avantura, ki se bo tako kakor je začela tudi končala. Ko pa je videl, da gre za resnico in da ima njegov sin resne namene, je sklenil, da temu napravi konec. Smatral je za nedostojno, da se njegov sin, sin predsednika grške republike, poroči z revno mladenko. Zato je Reto enostavno dal izgnati z grškega ozemlja, pod pretvezo, da je komunistinja. Stari Pangalos je vedel, da ima pri celi zadevi tudi Skiades svoje prste vmes in hotel se je tudi njega na prav radikalen način iznebiti. Mladi Pangalos pa je Skiadesa pravočasno opozoril in tako je Grk odnesel pete, predno ga je dosegla maščevalna Pangalosova roka. Pobegnil je v Jugoslavijo, na Sušaku pa so ga prijeli, češ da je osumljen ponj verbe 36 milijonov drahem. Seveda je Skiades napravil velike oči, kajti o milijonih ni imel pojma. Ko so ga pripeljali v Beograd, je odšel na grški konzulat, da se sam prijavi. Spotoma je srečal Reto Tripčičevo. To srečanje ga je iznenadilo in ko mu je Reta poročala, kaj se je ž njo zgodilo, je sklenil, da se da raje v Beogradu zapreti, nego da se vrne v domovino. Sedaj ga je Pangalosov sin reši? iz neprijetnega roložaja. Kako pa se bo cela stvar razvila, še ni znano. V zvezi s prihodom mladega Pangalosa v Beograd pa so še druje interesantne okoliščine. Sedaj bo morda pojasnjena tudi zagonetka Grka Spiridio-na Skiadesa, katerega so zasledovale grške oblasti baje radi poneverbe 36 milijonov drahem. Beograjski reporierji so intervju vali mladega Pangalosa o Skiadesu. Takoj po svojem prihodu v Beograd jc imel mladi Pangalos daljši razgovor z zagovornikom Skiadela, g. Todorov'čem. Razgovoru jc prisosivo-val tudi reporter Beograjskega »Vremena^. G. Pangalos je med drugim izjavil, da potuje v London kot grški ataše za mornarico, v Beogradu se je ustavil samo začasno. Zanimive so izjave Pangalosa o Spiridionu Skiadesu. Rekel je, da Siadesa dobro pozna, da je pošten človek in da ga grške oblasti zasledu* jejo zgolj iz političnih razlogov« Sport Zagre Mka Goneorillja y Ljubljani Na binkoštno nedeljo in ponedeljek nastopi v Ljubljani renomirana hazenska družina za^rebš^e Coneordije, ter igra prvi dan proti Atc.i, dru^i dan pa proti Iliriji. Nastop Concorije bo vzbudil v Ljubljani sigurno mnogo zanimanja, ker slovi Con; cordia kot ena najmočnejših družin v naši državi. V prvenstveni tabeli zagrebškega podsaveza stoji momentano n.? dngjm me* stu ter ima v vseh dosedanjih tekmah za* zramovati jako lepe rezultate. Njeno sveti* šče brani vsem poznana izvrstna vratarica Grsctičeva, ki stalno nastopa reprezentativs no za Zagreb. Poleg nje na-.topa v družini reprezentativna igralka Klokočkijeva, ki je na glasu najboljše krilke v Zagrebu. Tekme bodo brezdvoma i/redno inti.= resantne ter bodo nudile najboljši sport. — Atena kakor Ilirija nastopita v svojih naj* roojncjlih postavah ter bosta sigurno sto= rili vse. da ohranita ljubljanski ha-zeni dos ber sloves, katerega uživa sedaj ne le doma, temveč tudi v drugih mestih Jugoslavije. Tekmi se vršita oba dni dopoldne, in sieer na i»oišču Atene ob glavnem tivolskem drevoredu. Jugoslavija (Beograd) Friiierje 5:1 (2*1) JUGOSLAVIJA: Nikolič—Ivkovie, To* oorič^Popovič, Pertrovič (Makek) Markovič* Gjurič, Jovanovič, Luburič, Pet kovic, Se* količ. PRIMORJE: Erman^BuIjevič, Jančlgaj; Grunter, Slamič. Plšek, Svctlič (Praunseis), Cf.mernlk, Glavič, Uršič, Ccbohin. Jugoslavija je včeraj prvič igrala v Ljub* liani. Vrnila se je s svoje dolge turneje v Fianciji, kjer je častno zastopala naše bar* ve ter pokazala inozemstvu vi-oko stopnjo r.&šcga nogometa. Včerajšnje njeno gosto? v?nje v Ljubljani je pokazalo, da klub povsem zasluženo no?i ponosn: naslov «držav* nega prvaka». Pretekle dni smo imeli v Ljubljani priliko videti glasovitega splitske* ga Hajdj!:a, to pot pa njegovega enako* vredna ga nasprotnika Jugoslavijo. Med Ju* gcr-i.i\ijo in Hajdukom ni opaziti bistvene raziike, vendar se nam zdi Jugoslavija ne* koliko boljša. Glavna njena moč leži v padu, ki ga tvorijo stari internacijonalci Petković. Jovanović, Ljuborič in Gjurič. Iz* redno prodorni sta obe krili, poleg tega silna Šutcrja. Bombe Sckuliea so bile vedno strah vratarja Ermana. Krilska vrsta sicer nekoliko zaostaja za napadom, občudovali pa smo precizno podajanje žoge, kakor nje* no obvladanje v vsaki poziciji. Obrambni triio jc bil na mestu, vratar sicer ni imel prilike, da se izkaže, svojo visoko klaso pa je dokumentiral znani branilec Ivkovič, ki je menda tudi določen v državno repre* zentanco. V splošnem je napravilo moštvo izredno dober vtis. Igralo je precizen no* gomet po tleh z daljšimi pasovi. Vsak mož ie tehnično dovršen in na mestu. Napad pa ima isto usodno napako, kakor napad Hajduka: h'perkombinacija pred golom. Zlasti v drugem polčasu. kr> ic Jrgo-lavija prcdvedla pravo ekshibicijsko igro pred vratmi Primorja, so zastreljali več krasnih postojank. Izredno simpatično je vplivala tudi fer igra državnega prvaka. Primorje se jc napram renomiranemu nasprotniku dobro odrezalo, zlasti še če vpoštevamo. da je nastopilo brez svojih dveh najboljših igralcev Ermana II. in Zem--liaka. Prvi je resno obolel, drugi ni dobil dopusta v vojašnici. Moštvo jc zadovoljilo 7^*olj v prvem polčasu, ko je bilo dobro i defenzivno i ofenzivno. Drugi polčas je < Frimcrjc» slično kakor v tekmi proti Haj* d':ku silo popust-'lo. Ze.'o dobra jc bila obramba, krilska vrsta le deloma, napad pa je radi izgube Ermana mnogo izgubil na m -odornosti. Erman v golu je držal ^eč tež* kih bomb, radi nepravilnega plasmana pa vendar nosi odgovornost za dva gola. Kratek potek igre: V 11. minuti avtogol Primorja, v 21. drugi gol za Jugoslavijo, ki ga zabije Petković. Primorje doseže v 41. minuti po lepi kombinaciji svoj častni gol. Žogo pošlje Glavič v mrežo. Polčas 2:1. V drugi polovici prihaja Jugoslavija vedno bolj na površje, močo pritiska in doseže v 12.. 17. in 2. minuti po Sekuliću, Gjuriću in Petkoviću še tri gole. Erman ubrani stre* Ijano 11 metrovko. G. Planinšek je vodil mirno, prevdarno in popolnoma objektivno vso tekmo. Gledalcev okoli 600. V^šek senzacij in pustolovščin! ^fsnna Cricket F, C. (Dunaj) - Vicnna Cricket and FootbalI Club, naj* boljša amatersko nogometno moštvo Av* strijc. absolvira na binkoštno nedeljo in ponedeljek, oba dni ob 16. uri, dve tekmi z našim prvakom Ilirijo. Nogometna sezona v Ljubljani, ki je letos izredno zanimiva in pestra, se z nastopom tega izvrstnega mo* štvf. šc dalje stopnjuje. Kriketerji, kakor se klub na Ounaju kratko imenuje, so ena* kovredni prvorazrednim profesijonalnim klubom na Dunaju. V Ljubljani so dolžni nastopiti s kompletnim I. moštvom. Igra* jo tehnično visokostojee, tipični dunajski kombinacijski nogomet, ki ga je v Ljublja* r-i pred tedni dovršeno predvedel Amatcur* SV. Dunajski reprezentančni amaterski tem tvorijo večinoma igrači Kriketerjev. — 12. številka Slovenskega sporta jc izšla včeraj na desetih straneh. List prinaša r.bilo zanimive vsebine, poročilo o zadnjih prireditvah, o športnih dogodkih po svetu, berlinsko pismo, poročilo o obenem zboru TK Skale, drugi del predavanja dr. Blciwei« sa na jubilejnem občnem zboru Ilirije ter propagandni članek za medicinsko žogo. Z dvanajsto številko poteče prvo četrtletje tega, sedaj edinega športnega lista v Slo* veniji. Naroča se v upravi, Ljubljana, Ko« lodvorska ulica 26. — Sodnik tekme Bolgarska : Jugosla-iT/a, ki se vrši 30. maja v Zagrebu, še ni določen. Nas savez predlaga bolgarskemu na izbiro tri sodniki Brauna z Dunaja, He« ritesa iz Prage in Goroia iz Budimoešte. / 17 Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 23. maja 1936. btev 114 Gospodarstvo Ljubljanski vdesejem >' kratkem bo uprava velesejma začela z dodeljevanjem razstavnih prostorov in se zamudnikom nudi le še malo časa in prilike, a* dobe ugodne prostore, ker se po razde* 1 t\i m bo moglo več upoštevati želj post* meznih pri^lavcncev. Dolžnost vseh, zlasti tl//nt»t Slovencev bi bila, da se zavedajo ubče kori-tr.c in tudi nacijonalno valne in« . ;n a tore vse, da pripomorejo do še večje impoz injrosti letošnjega velesejma, pričn^ . : i m konca 5. julija in da nr.roraorc o veliki manifestaciji porasta fnn —ii i industrije, obrti in trgovstva. K d m j v- ic omahoval, naj zato nc okleva v /idiii.h nair.ut-'i in naj prijavi velesejmske* mu radu. da h 3^. r.1/staviti svoje produkte. Prijave r.aj >e po»ijcjo čimprejc uradu Ljub« ijan>kcga v.lcsejma. g Montm.iitičm i-eleeejem v Pragi. Ka* kor nam javlja ravnateljstvo Praških med* •:-->. -. jiesejmov, bo ob priliki letošnje* tejma < 9 do ptcmhra) organiziran v Pragi prvič ve* M oni artistični velelejem*: razdeljen bo i r. skupine, ki bodo obsegale vse pro* c in surovine, kakor tudi stroje mon* Uni stične panoge. Prva skupina bo obsegala *e rudnikov (vzorci premoga, brike« i- »v. kok^a. rud. angloraerator, socijalna ure« . rudnik-.>v. načrti delavskih kvlcmn L t. J.,. Y drjg: skupini bo razstavljeno: iska# i rud. kopanje rudnikov in rudniška opra« va. eksplozivne snovi, rudniški transport (vlaki, prevozna sredstva), rudniška ventila* v a itd. Tretja skupina: Koks in njegova r..ha. topilnice, moderni način kurjave v g tspoJmjstvu. trgovina s premogom. Četrta ekspozicija preizkusevalnih zavo« za varčno izrabo kuriva, eksplozije las -torija, literatura, fotografija itd. Ta tični vclcsejm bo prva prireditev tc te v srednji Iivropi in žc sedaj vzbuja v ko pozornost / 'interesiranih krogov. —g Kriza nase ii dustrije. Tovarna «uSr* r /a JTdcIavo usnjenih rokavic v Beogra* du |c Izgubila lan: .skoraj vso delniško glavnico. 1 Konkurenca petrolejskih družb *» •Tuviyi. Po poročilu pariške «L'Infor* I n» jc konkurenca Standard Oil in Schcil v Jugoslaviji zelo ostra. Radi uvedbe uvoznih carin na petrolej je sklenila družba zgraditi rafinerije pri Beogradu. To * i anjc pa šc ni rešeno, ker vlada ni dala dovoljenja. j Sklicanje izvršne sekcije tarifnega odherz. Izvršna sekcija tarifnega odbora je sklicana za 26. t. m. Seja sc bo vršila v dvo* r^ni Centrale industrijskih korpjracij. Raz* pravljalo se bo o sklepih, ki so bili sprejeti na >kupni konferenci prve in druge sekcije na Susaku. —g Monopoliziranje petrolej*. Uprava državnih monopolov se peča z idejo m ono* poliziranja petroleja. V ta namen pripravlja rezervoarje, v katerih bi bilo 6 milijonov litrov petroleja. V kratkem zgradi na Cu= karici tovarno za izdelovanje zabojev in posode za petrolej. —g Državne trošarina in takse. V mar* c u je dobila država na trošarinah 63,800.000 dinarzev, na taksah pa 102^00.000 Din. V proračunu je bilo predvideno za trošarino X),200.000, za takse pa 80 milijonov. Dohod* ki od taks so se v primeri z lanskim letom znižali za 31 milijonov. —g Saši delavci in brezposelnost v SernčiJL Ker je brezposelnost v Nemčiji vedno večja, je poslalo ministrstvo socijal* nc politike vsem delavskim organizacijam okrožnico, v kateri prosi, naj o po zore de* lavstvo na brezposelnost v Nemčiji. Nem* ški konzulati v Jugoslaviji so dobili od vla* de navodilo, da nc smeje našim delavcem vidirati potnih listov. —g Minister Šibenik o agrarni politiki. Minister agrarne reforme dr. Šibenik je iz» javil, da hoče zastaviti vse sile, da se vpra« sanje agrarne reforme končno likvidira. V poštev pride v prvi vrsti Dalmacija, potegi pa Bosna in Južna Srbija. Minister je ob* ljubil, da predloži Narodni skupščini čim prej tozadevni zakon, po katerem bo pri* padala zemlja tistim, ki jo zdaj obdelujejo in ki od nje žive. Dosedanji lastniki, ki se lahko preživljajo na drug način, dobe za svojo zemljo odškodnino. Pri določitvi od* Skodnine bo posredovala država. —g Ameriškosruska petrolejska pogodb ba. Standard Oil Oornpagnv je sklenila s petrolejskih tržiščih. Rusija ne sme delati kata po<*">dbo glede koncesije na nekaterih petrolejskih tržiščih. Rusije ne sme delati Američanom konkurence na tržišču v Egip* tu. Iz tega se da sklepati, da je začel ruski petrolej izpodrivati produkte Standard Oil Compagnv. To in ono Amundsenova posadka ¥ Nune Amundsen in posadka zrakoplova »Norge« ki jc preplula sevrni tečaj, se nahaja sedaj v Nome. Nastanjeni so v posebni baraki iz lesa. ki je bila. nalašč zanje zgrajena. Posadka zrakoplova »Nonre« je krstila barako s ^klubom izvidnikov«. Veliko veselje imajo člani posadke z malim psičkom komandanta Nobile, ki je ž njimi vred tudi oreplul severni tečaj na zrakoplovu »Norjje«. Posadka se zabava, kakor zna in more. Prebivalstvo gre posadki v vsem na roko. V kinih vrte najnovejše ameriške filme, zvečer pa je posadka vsak dan povabljena na kak banket ali na večerjo k privatnim rodbinam Medtem nadaljujejo monterji z demontacijo zrakoplova »Norge« v Tellerju. Posadka ostane v Nome tako dolgo, dokler ne pripluje tja ameriški parnik. ki bo Amundsena in njegove priiatelje prepeljal v Združene države. Amundsen ureja znastvenj materijal ki ga je nabral pri poletu preko sevemejra tečaja. Škarje v želodcu Četudi je ta zgodba neverjetna, resnična je! V malem nemškem mestecu je mladenič bolehal na črevesnih arnojitvah. Zdravniki so ga trikrat operirali. Po tretji operaciih ki je vsestransko uspela, je b;l odpuščen iz bolnice kot popolnoma zdrav. Po dveh letih pa je moral revež znova v bolnico zdravstveno stanje se mu je zopet poslabšalo. Fanta so položili na .operacijsko rrjizo in ga rentgeniziratL Na veliko začudenje prisotnih zdravnikov je rent-genova slika pokazala, da ima nesrečni mladenič v želodcu operacijske škarje. Zdravniki so ugotovili, da so škarje pri poslednji operaciji pomotoma ostale v želodcu. Po rentgenski konstataciji so zdravniik operirali mladeniča in ga oprostili škarij, ki so dve leti ležale v želodcu in se med tem razstavile na dva dela. To se ie dogodio letos v nemškem mestecu Velbert. Nesrečni fant je dokazal, da razume nemško disciplino. Dve leti je veroval zdravnikom, da je popolnoma zdrav in da je potekla operacija povoljno. Nov škandal v Budimpešti Madžarska prestolica ima zopet senzacijo Doživela je nov škandal, nad katerim se zgraža vsa kulturna Evropa. Kakor smo že poročali, sta bili izvršeni nedavno v Budimpešti dve senzacionalni pomlajevalni metodi, ena na znanem bogatem brazilskem tovarnarju, druga pa na starem Madžaru, ki je živel zadn.ie čase v mestni ubožnici. Operacijo je napravil budimpeštanski zdravnik dr. Nemes-Nagv. kj se je izdajal za bivšega učenca prof. Voronova. Za operacijo je vporabil pavifonove žleze. Trdil je. da mu je poslal mladega pavijana sam Voronov. Zdai se je pa izkazalo, da je dr. Nemes-Nagy Čisto navaden slepar. Profesor Voronov je namreč izjavil, da dr. Nemes-Nagv nikoli ni bil n;egov asistent, temveč da je prisostvoval samo kot gledalec dvema pomlaje- vajnima operacijama. Tudi opice mu Voronov ni poslal. Nems-Nagv ima opraviti s pomJaievalno metodo samo v toliko, da je prevedel v madžarščino Voronovo knjigo in jo izdal potem kot svoje delo. Preiskava te nečuvene sleparije je dognala, da pavijan sploh ni bil poslan iz Pariza, temveč da ga ie vzel Nemes-Nagy kar iz budnmpeštan-skega zološkega vrta. kjer so ga imeli v kletki že 6 let. Laž ie tudi. da bi bil dr. Voronov poslal dotičnega brazilskega tovarnarja k Nemes-Nagvju. Tako so Madžari bogatejši zopet za en škandal, ki pa lahko postane še večji, ako se izkaže, da si je tudi tajinstvenega Brazi-lijanca, ki ga je baje dr. Nemes-Nagv pomladil. ta lepi učenjak izmislil sam. Ko bi 01 Vil... kako krasno In nevenetno poceni tenns bago je prejela tvrdka DRAGO SCHVVAB v Ljubljani kunil b sebi in meni za obiekl. Diktator želodec »Na svetu je tajinstven diktator, s katerim morajo vsi ljudje računati,« — piše Louis Foret v »Matinu*. Ta diktator stoji nad vsemi vladami Imenuje se želodec. Kadar potegnejo politiki in socijalni teoretiki s svojimi frazami mase za seboj, se pojavi nepričakovani skriti diktator in uniči v par minutah ves en-tuzijazem zapeljanih mas. V Angliji je zaklical ta diktator »Stoj!« in generalna stavka je bila takoj končana. Želodec velikega organiziranega naroda, kakor vsak želodec sploh, računa z vsemi poedinimi želodci in ne dovoljuje splošne stavke. Demagogi lahko prepričajo mase. da je formub »splošna stavka« kabalistični znak > * paradiž, toda če gre ta demagogija prv daleč, se pojavi gospod želodec in vse iluzij ie konec. Stavka se izjalovi zato. ker morajo ljudje jesti. Prav za prav jc zmagal v angleški stavki biftek, ne pa ministrski predsednik Baldwin. Stavku- joči bi se bili mogli še upirati, toda ta-jinstveni diktator jim je zagrozil z lakoto in to je takoj pomagalo. Zdaj se je ta diktator potuhnil. Pojavi se pa takoj, čim se bo hotel kak narod upreti njegovim vsemogočnim zakonom. Strah in veselje Amundsencvtb rojakov Iz Osla poročajo: Koncem pretek, lega tedna je živela norveška prestoli* ca in z nju vsa Norveška v napetem pričakovanju, kaj bo z Amundsenovo ekspedicijo. Alarmantne vesti so na* znanjale, da blodi «Norge» v viharju nad severno obalo Alaske, taJvoj nat<: se je pa raznesla vest, da zrakoplov nc more dobiti zveze z mestecem Norme, kjer so ga 24 ur zaman pričakovali, in da je krenil nad Beringovo ožino nad Sibirijo. Vse te vesti so bile več ali manj samo ugibanje. V četrtek so pri« redili vsi norveški listi posebne izdaje, za katere so se ljudje kar trgali, dasi prodaja po mestu ni bila dovoljena. Toda čitatelji niso prišli na svoj račun, ker ni bilo točnih poročil o usodi Amundsenove ekspedicije. Poznavalec polarnih krajev in avijatike so ljudje vpraševali, kaj mislijo o poletu <'Xor< ge» preko sevrnega tečaja. Vsi so se strinjali v tem, da je postala »Norge* najbrž žrtev viharja, da pa posadka ni v nevarnost, ker je Amundsen v po« larnih pustinjah tako rekoč doma. V soboto je bilo znano, da blodi «Norge» nad Alasko in zaman išče zveze z ameriškimi radio*postajami. Ra* dio-postaje St. Pral, Seward in Hircher« brook so sicer slišale, da kliče «\orge?> na pomoč, toda odgovoriti niso mogle. V petek zvečer so začeli signali raz <«Xorge» pojemati. Postaja Fairbanks ie neprestano klicala zrakoplov. Nad everno obalo Alaske je divjal ta čas ihar. Končno je prišla v soboto zve* er vest, da je «Norge» v petek opol« dne srečno pristala v Telleru na Alaski. Takoj so izšle posebne izdajo vseh li* stov in po prestelici so zaplapolalu nor« veške zastave. e?avna sodna dražba OBE enonadstropne hiše z že 100letno gostilničaisko koncesijo, treh gospodarskih poslopij, gozda, njiv in travnikov, vi. št. 62, 294, 75 in 750 davčne občine Kokrica pii Kranju, se vrši v soboto, 22. t. m. ob desetih dopoldne pri okrajnem sodišču v Kranju. Najmanjši ponudek Din 75.000. Vložki se prodajajo tudi posamič. BBBBHBBBBBOBO '"JBBBBBBBBBBBBBB 15*3 I" Borza! svet llubl'ansKO borze za blago la vrednote iav-*'a tužno vest o smrM svojega velezaslužnega člana, gospoda P3J _y-;t-Vi dr. Marta Trillerja ki je preminul dne 20. maja 1926. Ljubljanska borza, za katero si je pridobil blagopokojni nešteto zaslug, mu obrani trajen, hvaležen spomin. V LJubljani, dne 20. maja 1926. Odvetrtltfca zbornica ta Slovenijo naznanja pretresljivo vest, da je njen odličen Čan gospod dir. Kari Triller do*go dobo n en odbornik in svetnik d!sc:plinskega sodišča, nenadoma danes opoludne izd.ftn I >vo o blago duio. Trup o bla^ODOkoinika — ki mu ohrani cela zbornica radi njegov h velikih vrlin in zaslug ter iadi tovar ške zvestobe najčastneSi spomin — prepelje se v soboto, 22. t. m. cb pol 2 opoludne izpred hiše ^«IosU v Lji b jani, Nunska ulica, v Skofio Loko, kjer bode oP 4. btega popoiudne izročeno na tamošnjem pokopališču materi zemlji. V Ljubljani, dne 20. maja 1926. 1554 t i. Jt6sendor*er Forster. Stmgt original t1: c otvte le v veliki zao'^: »n izueri stro-kovn;aka .n bivšega učitelja Glas r ene Matice Ni stanovanje m hrano se »prejme (o* -l»odična. — DopM pod -Oobra hrana* na upravo »Slov. Namda*. Natakarica r»'-tena in zanesljiv« — ■Južho v kakem le* r • EU i Nastopi lahko ta* o j. — Pcn'jdbe pod -Na tak a: tem 1534» na r-v *v ->!. Naroda*. izurjena r deliJi«te*ai tr» gnvfnt — ae sprejme takoj za- Bled. — Ponudbe: Židovska tiL 3/L 1553 Oprenvijeno sobo • posebni vi % hodom v *reV "ni mesta Ucc go» *pvJ:čna za takoj. — Ponudbe na opravo *S1. Xaroda» pod »Takoj 1533». 8IR0USI BRitSKl BtflGOV specialni prettaanti torti kamUoraaca blaga sa fMpaaa ta daaat\ zaiameana li Mala Talne čvrste kvalitete n najmoderneJMh vzorcev razpošilja po jako nukih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidne svetovno znano * verni?ko skladišče sukna SIEOEL • IMHOF, BRNO, Patackeho tf-lda 12. Vzore7, gratla in franko. "^\# lata tndi privatna. M aaaaaaaaaaaamaaa^ Maaattasa, Mastmi tre S (poleg magistrata) ar-T "Ilirija*, Kralja Petra trg 8. tele« f on 220. — Premog, drva, koks, cement. 53/T J Kmet iz LJsbljane bo prodajal sa biakoitam ponedeljek letošnjo košnjo trave iii detelje. — Pricetek ob 14. pri AnCnikovem ko* zoIcu v Spodnji Šiški. 1530 RADIO naibol *t vriic te edino KARBORUNDUM DETEKTOR s 3 farni enim ojačevalcem. KontpL aparat, d žarnice, anoda, akumulator tti 1 slušalo samo Din 2850. _ Saatern Hada Sarv'ea, Ljubljana, Selenburgova 7/1., VAK, d z o. z. 1383 Ocarinjeni« T-*4 raeii uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro **f ji VJ&m^J«ifi R-Jko TajPk, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9, nasproti carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. hišico z vrtoan najraje * Bofni dolini ali ob Tržaiki cesti — kupim. Posredovalci iz« ključem. — Ponudbe z navedbo cene na upravo •Slov. Naroc" * pod »Hišica 1325». Trompete m vse plssisstra-aapals, Iclov. robove hitro m pre-zno popravila 'vrdka Alfonz Brezaik, LJUBLJANA, Mcstn* tr i 'poleg maglstr Stari instrumenti ae ▼zame jo v zamena ali pa kupijo. ***** dr. Trillcrfeva kot soproga in Marija vd. Cvahte kot sestra naznanjata v neizmerni žalosti v lastnem in vseh ostalih sorodnikov imenu pretužno vest, da je srčno ljubljeni soprog, oziroma brat, gospod ■•laaijši šivalni «vtr#}i in totosa aa io Gritznerf Adler za rodbino, obrt in industrijo. Istotam najboljši Švicarski plettlnl stroji DoMaal. Večletna garancija. Naini2jc cen« Tudi rut obroke. Josip PetolinOf l^ajMJana, btt7u Pre