ptttnm* fivMnrsnii tete II., itev. 288 V Liubliani, četrtek dne 8. decembra 1921 SO oar • 7 K lsha|a ob 4 sjutraj. Stane celoletno , . 240 K mesečno. ...... 30 ■ za inozemstvo , . 600 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (68 mm) . 2 K jiali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 » JU Dnevnik za gospodarstvo, prosveto tn politiko Urednlfttvat Miklošičevi eeeta it. l«/i Telefon it 72. Upravnlitvo: lr-sernova ulica t btt Telefon it 86. Račun kr. poit ček. unula itev. U.8iS. LJubljana, 7. decembra. Gospod Pašič bo jutri vrnil kralju mandat za sestavo vlado. Njegova posvetovanja z voditelji parlamentarnih -trank so pokazala predvsem eno: da i opozicijo ni mogoča nobena vlada na osnovi ustavo vernega programa. Deloma zato, ker nokatere grupo, kakor klerikalci, a priori zahtevajo revi-iijo ustave, torej otvoritev ustavnega boja deloma zato. ker drugi n. pr. irmljoiadniki sploh odklanjajo vstop v vlado. Ostala jc kot edina solucija obnovitev dosedanje koalicije. Tu pa so je pokazal pravi vzrok sc-lanjn krize. Razmere v radikalni stranki so postale kaotične. Oseono imbicijo. partizanska sebičnost, strah |ired modernimi reformami, na katere sili demokratska stranka vsako vlado, v kateri ona sodeluje, so ustvarile položaj, ki ga trenutno niti sam Pašič nc more obvladati. ?o ugotovitvi, da z drugimi stranka-ai ni mogočo sestaviti vlade, bi bilo naravno, da bi se bil Pašič v današnji konfercnci z gosp. Davidovičora spo-•azumcl z demokrati. Stvarni predpogoji so bili v polnem obsegu podani. Glede delovnega programa vlade so radikalci že davno akceptirali glavne r.ropozicije demokratskega kluba in tudi v važnih vprašanjih, ki formalno Se niso bila razčiščena: v zadevj takojšnje ureditve uradniških zahtev in Izenačenja davčnih bremen, se v-aj javno niso upali reči, da se protivijo. Osebno vprašanju, kdo naj bo notranji minister, je bilo izločeno v tem mu-mentu, ko jo po zaupnici, katero jc prejel od svojega kluha, minister Pribičevič izjavil, da njegova oseba ne ■me biti ovira za nadaljnji obstoj ko.i licije. Vprašanje resorta samega je bilo nesporno od trenutka, ko jo gosp. Pa-Sič v posebnem pismu na gosp. Davi-ioviča izjavil, da priznava pravico demokratov do tega resorta. Ros jc, da m koncem preteklega tedna radikalci ponovili zahtevo po tem ministrstvu in Sa je to bilo izhodišče formalne krizo, vendar ni nikdar dvomil, da je to le taktična poteza, ki naj bi bila omogočila izvršitev poskusa, ali je mogoča sestava, vlade brez demokratov. Ta poskus se ni obnesel in žo včeraj so je govorilo, da so radikalci svojo zahtevo po notranjem ministrstvu zopet opu-»tili. Lahko si predstavljamo zadrego, v kateri so nahaja gosp. Pašič, ki je moral danes gosp. Davidoviču kot edin" oviro obnovitve koalicije in takojštiio sestave nove vlade, navesti to, kar jc popreje ram koncediral demokratom ter 6e izgovarjati, da gosp. Davidovič njegovih prejšnjih izjav ni prav razumel! Ta dogodek dokazuje, da se je kriza v radikalni stranki razvila (lo vrhunca in da so notranji spori v tej stranki edini vzrok, da mora država zopet enkrat pretrpeti mučno broz-vladje. Nesporno je današnji dan položaj znatno kompliciral. Ako jutri gosp. Pašič vrne svoj mandat kroni, bo najbrž poklican gosp. Davidovič, da poskusi rešitev krize. Nahajal so bo gledo obnovi,ve koalicije pred istim trenutno nerešljivim problemom. Zato morda ne bo kazalo drugače, kakor da se resno pristopi k vprašanju ustanovitve volilnega kabineta, v katerem hi sn dalo združiti vse napredne st.ru-Je narodne skupščine, da izvedejo volilni red in omogočijo poziv naroda na volišča. Reči smemo, da niti Pašič niti radikalci r.e bi hoteli takega razvoja dogodkov. Njim gre zaenkrat oči vidno le za to, da prebrodijo čas do njihovega strankarskega kongresa, na ka-kvem očividno hoče gosp. Pašič skovati jedinstvo stranko s strašilom, da preti to. česar se radikalci od nekdaj najbolj boje — izguba «vlasti». Kar so sodaj godi, je naravnost fri-voino igranje •/ državnimi interesi. Jugoslavija potrebuje vlado za vsako ceno. Ako jn radikale! nočejo sestaviti z demokrati in ne morejo sestaviti drugimi strankami, pa naj si bo to delovna koalicija pod vodstvom demokratov aH pa vlada, katero edini namen jo, omogočit.! rn^iščenje težavnih ttolranjspolitičnih prilik potom novih volitev. Pašič odloži mandaf ! Zaupnica Bonomijevi vladi SEDANJA KRIZA NI KRIZA VLADE. AMPAK KRIZA RADIKALNE STRANKE. Beograd, 7. decembra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Pašič Izjavil, da Jc njegova misija za sestavo vlade propadla ter da bo Jutri o tem referiral Njen;. Veličanstvu kralju. Beograd. 7. decembra. (Izv.) Danes popoldne sta se sestala ministrski predsednik Pašič in predsednik demokratskega kluba Davidovič. Gosp. Pašič je povedal gosp. Davidoviču, da radikalci zahtevajo na vsak način notranje ministrstvo za sobo. Ko jo pripomnil gosp. Davidovič, da so proje izjavili radikalci, da so samo proti osebi gosp. Pribičeviča kot notranjega ministra, je gosp. Pašič odgovoril, da ga je Davidovič slabo razumel! Iz tc-<_ra jo razvidno, da so radikalci s sw jim prejšnjim postopanjem hoteli zanesti razdor med demokrate in pod pretvezo, da so le proti osebi ministra, doseči, da demokrati obsodijo njegovo notranjo politiko. Ker jim to ni uspelo in so demokrati na najdemokratič-nejši način setavili svojo kandidatsko listo, so se zopet vrnili k svoji zahtevi glede notranjega ministrstva, da prikrijejo nepriliko v lastni stranki, ki jim onomogoeujejo cclo sestavo lastno kandidatsko liste. Prvak d mokratske stranke je izjavil va"omu dopisniku, da sedanja kriza nI kr za vlade, temveč le kriza radikalne stranke. Načelsfvo ]DS Beograd, 7. decembra. (Izv.) Na. današnji seji demokratskega kluba jo g. Davidovič poročal o svojem razgovoru s Pašičem, ki ga jo kluh vzel na. znanje, in soglatsno sklenil, da demokratska stranka ostane pri svojem prejšnjem stališču ter da ne odstopi radi-kalcem ministrstva notranjih zadev. Po seji je gosp. Davidovič sporočil gosp. Pašiču sklepe demokratskega kluba. Beograd, 7. decembra. (Izv.) Danes nopoldno sc jo vršila soja radikalnega kluba, na kateri jo glavni odbor •adl-kalnc stranke poročal o zadnjih pripravah za predstoječi strankin kongres v zvezi z vladno krizo. O politični debati se jc moglo zvedeti le toliko, da je gosp. Pašič z zadržanjem ra.li-kalskega kluba skrajno nezadovoljen. Izjavil je, da bo vrnil kralju mandat za sestavo vlado. Beograd, 7. deccmbra. (Izv.) Zcmljoradniki so sklenili poslati gosp. Pašiču pismo, v katerem navajajo, da nočejo nositi odgovornosti za dosedanjo politiko vlade in da nimajo nobenih stikov ne z demokratsko no z r?-dikalno stranko. Zato no morejo vstopiti v vlado. S tem demagoškim odgovorom hočejo zemljoradniki le prikriti ncsložnost v lastni stranki, katera šc dosedaj ni razčistila vprašanja strankinega vodstva. JUGOSLOVANI PROTI VLADL Rim, 7. decembra. (Izv.) Na včeraj-1 apelom na poslance, ki jim je blagor šnjem zasedanju rimskega parlamenta se je odločila tnoda Bonomijeve vlade. Bonomi Je dobil zaupnico s 146 glasovi večine. Rim, 7. decembra. (Izv.) Takoj po otvoritvi včerajšnje zbornično sejo jo dal predsodnik parlamenta De Nicola Italije pri srcu. Nato so pojasnili svoje stališče do vlado nekateri zastopniki strank. Za Jugoslovane Je Izjavil poslanec doktor Podgornik, da bodo glasovali proti vladi, ker rimski kabinet nI zaščitil jugoslovanskega prebivalstva v nobe- besedo ministrskemu predsedniku Bo- nem oz!ru, niti na polju šolstva !n je nomiju, da poroča o notranjepolitičnem zlka, nlti_v področju gospodarstva In položaju Italije. Bonomi jn odgovarjal govornikom vseh strank, ki so tekom zadnjih sej razpravljali o notranji politični situaciji ter pri tem napadali vlado, češ da jo ona kriva slabega položaja v državi. Pojasnjeval io stališče kabineta do dogodkov o priliki faši-stovskega kongresa v Rimu, omenjal kvarno posledice takih in podobnih podjetij in naglašal, da stoji država na principu obrano avtoritete in da jo uprave. Tajnik zhornicn je nato prečita! imonn poslancev, nakar jo sledilo glasovanje. Prisotnih je biln 422 poslanci v, manjkalo jih je fi6. Glasovanj se jih je udeležilo .loti. Večina je znašala. 179. Za vlado Jo bilo oddanih 251 gla sov, proti vladi pa 105. Zaupnica jc. toroj popolna, ker je. za Bonomija bilo oddanih 110 srhov večine. Za vlado so glasovali: demokrati, eentruniaši in proti vsakemu našitki. Dotaknil so je reformisti; glasovanja so se vzdržali: dolžnosti, ki jih imajo pri konsolldn- fašisti, nacionalisti, liberalci - desnt- jilt imajo pri ciji državo široko plasti ljudstva, zavračal očitke, da je zadnjo stavke zakrivila vlada, ter sklenil ekspozč z Carji in agrarci; proti vladi so glasovali: Jugoslovani. Nemci, komunisti, socijalisti in republikanci. Sporazum med Anglifo in Irsko FOPOLNA AVTONOMIJA IRSKE. — VOJAŠKE DOLOČBE. -ULSTRSKO VPRAŠANJE. o uradniškem vprašanju London, 7. decembra. Lord Blrkcnhead j |e včeraj v parlamentu naznanil podrob-| nesti dogovora s slnlajnovcl. Glavni po-i goli ureditve tega vprašanja so nastopni: Ljubljana, 7. decembra. Načol-tvo JDS je v svoji današnji seji obširno razpravljalo o materij-d nem položaiu našega urailništva. Soglasno je bilo ugotovljeno, da jc brin uradništva io-spela do vrhunca. V eminentno državnem interesu je, da so izenačenje plač in draglntskih dodatkov takoj izvode. To je edino sredstvo, da eo prepreči tudi beg ravno najboljšega dela državnih nameščencev iz javno službe. Vočigled težkim prilikam na poči tku zime smatra načelstvo JDS za nujno potrebno, da so državnim nameščencem izplača enkratni nabavni pri- spevek. Z malim pridržkom dobi Irska Isti položaj, kakor Kanada. Avstralija. Nova Zelandija in Južna Afrika, imenovala se ho Ulstcr obdržati svoie zastopstvo v ansjt: šk! soodrili zbornici, se bo ta sklep spoštoval. Ako Ulstcr nc bi bil pripravljen, poslati v vselrskl parlament svo|e zastopnike, mu tega nc bo treba storiti In se be v tem oziru ščitil. TI pogoji sc bodo v novem letu pred- v x i . t .„,!• , n,,, „ i 'Svobodna Irska država.. Poizkusi o se ,oZri ot,cma zbornlcema hrltrkcga par- Načelstvo je tudi razprav jalo o no- bo, urcdlt, Irsko na 1sti podlagi, kl sc je ,.lnlc1,u. Ako „,, obe ,fcornici ne bl odo- ilostaMiih. k. *o v zven s fondom " z uspehom uvedla v Južni Afriki. Zastop- „„ |c;M nar0(1 kmalu doW, pri. potrošacke zadrugo. Uradništvo od nik| slnlainovccv so pripravljeni, sporo- ,iko za odložitev. člti irskemu parlamentu, da novoustanov- tega fonda, nima nobenih koristi. Sedaj se bliža novi termin za odtogovanje prispevkov. Načelstvo smatra nadaljnjo odtegova.nje prispevkov za potro-šački fond kot direktno oškodovanje uradništva. Sklenjeno ie bilo. da se pozove demokratski klub v Beogradu, da kar najbolj energično nastopi za interese državnih nameščencev v smislu zgoraj navedenih načel. Pariz, 7. decemhra. (Izv.) Veleposlanica konferenca je danes dopoldne sklenili. da se mora plebiscit v Sopronju vršiti tiajkasneje IS. decembra. punaj, 7. decembra, (fzv.) Policija jo Prišla na sled velikemu tihotapstvu cigaret, Dosedaj je bilo aretiranih 40 osoh, [ned njimi več carinskih uradnikov. Vti-hotapljeno je bilo v državo za preko > in do! milijona kron cie# Reforma občinskega i volilnega reda sa hrvatsko Beograd, 7. decembra. (Izv.) Druga1 sekcija zakonodajnega odbora je na svoji današnji se,ji razpravljala o volilnem redu za hrvatsko - slavonska mosta. V členu 1. je bila razširjena ženska volilna pravica tudi na one ženske, ki imajo samostoino gospodinjstvo, ali so v javnih ali privatnih službah, in na one, ki so absolviralo kako srednjo ali tem enako strokovno šolo. Za pasivno volilno pravo jo bila znižana doba bivališča o:l 3 na 2 leti. Pri členu 4. je bila črtana ustanova, da izgube oni, ki so s svojim protizakonitim postopanjem povzročili razpust zagrebškega občinskega sveta, pasivno volilno pravico za tri leta. Na predlpg posl. Wilderja je bilo v zakon vnešeno, da se morajo vršiti volitve na vočih voliščih in da morajo biti kandidatskim listam priloženo tudi lastnoročno podpisano izjave kandidatov, da so v rosnici privolili v kandidaturo. Razpravljalo se jo tudi o raznih drugih izpremembah tehniškega značaja. Radi tajnosti se bo vršilo glasovanje s kroglicami Sekcija je prišla do čl. 14. in bo nadaljevala razpravo jutri. Beograd, 7. decembra. (Izv.) Z ozirom na dejstvo, da jo zakonodajni odbor reformiral občinski volilni red za Zagreb, so jo danes govorilo, da bodo zagrebško občinske volitve, ki so vršijo 11. decembra, odgodeno. O stvari je nocoj razpravljal ministrski svet. Na predlog ministra Pribičeviča. je bilo sklonjeno, da se imajo občinske volitve v Zagrebu izvršiti brez odloga po starem volilnem redu. Ta odločitev je ! padla zato, da se ne bi reklo, tla kc i omejuje meščanska svoboda. MATI MINISTRA PRIBIČEVIČA UMRLA. Zagreb, 7. decembra. (Izv.) Danes i opoldne je v bolnišnici usmiljenih sester | umrla ga. Kristina Pribičevič, mati I ministra Svctozarja In poslancev Milana, i Valerliana in urednika Adama Pribičeviča. Ijcna svobodna Irska država ne sklene I Londcn, 7. deccmbra. V zmislu angli pogodbe z britsko državo, temveč da vstopi ško-irskega dogovora bodo boine sile bri-v britsko državo. Zvestoba svobodne' tanske države čuvale obale Velike Bri-irske države napram brltskl državni skup- tanije in irske do onega trenutka, ko bo nosti in kralju Juriju, se bo j;:-.no In ne- mogla Irska vlada za to sama skrbet!, dvoumno Izražala v ustavi Irske države. Irska vlada bo britanskim bolnim silam V finančnih vprašanjih Ima lužnolrski v miru in v vojni na monu ln v zraku parlament vodstvo. Irska bo prevzela nudila iste ugodnosti, kakor britanska gotov del nacionalnih dolgov ter vojnih j vlada Luke Velike Britanije In Irske bodo izdatkov. Ta znesek bo določil razsodnik, ladjam obeh odeh dežel popolnoma prosto Ako hoče Ulstcr po enem mesecu pn In odprte. Vojaštvo Irske ne bo presegajo spreletlu zakona obdržati svoja dosedanja števila vellkohritanskih čet v primeri m pooblastila, jih lahko obdrži. Ako hoče i gostoM prebivalstva obeh dežel. Tr^ovs'ii inozemski dolgovi Beograd, 7. decembra (Izv.) V ministrskem svolu je p »-očal danes finančni mi- i nister o težkočah. v katere je vsled pad- I ca, našo valute zabredel del naših trgov- Budimpešta, 7. decembra. (Tzv.) Drurci | nje drugovernikov, ampak ljubezen in cev. kt so v zadnem času naročili mnogo pethlcnov kabinet se je danes predstavil toleranco. Antisemitsko gibanje jo posle Propram nove madžarske vlade blaga, v inozemstvu. Ker je finančni minister odkloni! proglasitev moratorija, so je pojavil načrt, da naj bi se ureditev tega vprašanja izvršila s pomočjo državno »Uprave fondov*. Uprava fondov naj bi izdala na račun domačih dolžnikov zuna^ njim upnikom menice v tujih valutah, katerih vrednost, bi domači dolžniki pri Upravi fondov pokali po državnem kur-zu v našem donarju tekom 18 mesecev in sicer v štirih obrokih, plačljivih koncem 9., 12., 15. in 18. meseca. Z ozirom na de'«tvo, da se vlada nahaja v demisiji, jo ministrski svet odklonil razpravo in sklepanjo o tem načrtu, ZNIŽANJE JANUARSKE DVA-NAJSTINE. Beograd, 7. deccmbra. Posamezni odseki finančnega odbora narodne skupščine so dogovorno z ministrom in njegovim! eksperti imeli sejo v svrho, da se izvrši potrebna redukcija proračuna za januarsko dvanajstlno, da bi se prihranilo 80 milijonov dinarjev. Ti odsek! so začeli svoje dc!o. Tako se ie prvi sekciji v sporazumu z vojnim ministrom posrečilo, da se je črtala vsota 20 milijonov dinarjev. Druga sekcija je proračun ministra za socijalno politiko zmanjšala za osem milijonov dinarjev. CFICIELNI KCrmr, CESKE RUDARSKE STAVKE. Praga, 7. decembra. (Izv.) Obratni svet in obratni odbor ostravsko-karvlnskega revirja jo danes soglasno sklenil, da so zopet prične z delom 8., oziroma 0. decembra v polnem obsegu. S tem je stavka rudarjev definitivno končana. ČEŠKI PRORAČUN. Praga, 7. decembra. (Izv.) Budžotn! odbor senata je danes končal razpravo o državnem proračunu za loto 1022 in ga predloži za glavno poročilo plennmu. Kot poročevalca je odbor določil senatorja Dvoraček«, nfff-odni skupščini. Bothlonov programa- Idica revolucionarnih razmer in gospodar-tični govor jo popolnoma upravičil ho- ; skega nadvladja židovstva v državi. (Po-jazni združene liberalno opozlci!o. Mini- | »kance Korekesz: »Tu li krščansko mo-strski predsednik sc je pač bavi! z vso- fčanstvo je bila strahopetno!® Posl. Dro-mi zahtevami naprednega prebivalstva, j szdv: »Krščanski grofi so vsi pobegnili vendar pa, si jo povsod pomagal s pri- i na, Dunaj!*). držki. j Grof Bethlen jo opozarjal za tem nri Splošno pozornost. >e vzbudilo, da se neizprosni boj, ki se bije na Madžarskem je ministrski predsednik grof Bethlen pri j med mestom in deželo in iz,javil: »Ako najvažnejšem vprašanju — vzpostavitev i se nc posreči, doseči med oboma sloje-tlskovne svobode — postavi! na, stališče, : ma sporazuma, da se ta.ko zagotovi demo da se mora conzura odpraviti. Bothlenov j kratični razvoj države, potem mora slo-govor je bil spremljan v splošnem od vi- diti reakcija*. (Medklici: "Tn že imamo! hamih medklicev opozicijo, dočim sta so j Hujša sploh ne moro priti!*), držali vladni stranki popolnoma pasivno. , vprašanje habsburške dinastijo je sprav-Začetkom svojega govora jo grof Beth- , ljcna iz sveta in vlada vprašanja, zaaodb-; len naglašai, da so bile sedanje izjemno I prestola ne bo stavila poprej na dnevni odredbe vsled brezvestne agitacije bol,v j red, dokler se no pomirijo sedanji razbur ševiških elementov neobhodno potrebne. | jeni duhovi. Ker pa. sedaj tako vojaška kakor tudi ; Gledo volilne reforme »e je ministrski agitatoma sila boljševizma propada, so \ nredsednik grof Bethlen zadovoljil v svobodo izjemne odredbe polagoma prekli- j :em p-ogramatlčnem govoru z obiSa'nimi calo, čeprav bodo nekatere, najbolj po trebne, ostalo šc dalje. (Viharni protestni medklici opozicije. Posl. Szi)agyi: *Nad ■10.000 oseb se mora dnevno zglaševati na policiji!* Grof Bethlen je razpravljal na,to o delavskem vprašanju in izjavil, da smatra spravo med delavskim razredom ln ostalim! sloji za, neobhodno potrebno. Društvena ln zborovalna svoboda bosta razširjeni in tudi prosto udejstvovanjo strokovnih organizacij ho omogočeno, a,ko bodo podana jamstva, da sa organizacije nc bodo izrabljalo v stranka.rsko-politifino svrho. Zadnja amnestija, jo hila izdana na, podlagi beneškega sporazuma in so ho še razširila. Intomacije s« bodo revidirale. Pospešeno sodno postopanje sc bo vzdržalo lo za komuniste, vendar pa bodo p reka sodišča, obstojala šo dalje. Vlada bo izdala žo prihodnje dni naredbo, s katero so odpravlja cenzura za časopisje. Nato so jo ministrski predsednik peča! frazami, naglašujoč, da. splošna volilna pravica ne jamči demokracije, ampak je šo tigonablja. (Živahni protestni medklici opozicije). Končno je naštel eelo vrsto zakonskih načrtov, s katerimi so bo morala baviti narodna skupščina, kakor: zakon o ustavi, soclalno-politižne in finančno reforme, davek na vojno dobičke in povišanje žo obstoječih davkov. Zaradi nizkega stanja tečava madžarsko krone namerava vlada v prvi vrsti povišati carinski tarif. DIPLOMATSKA KONFERENCA V PARIZU. Pariz, 7. decembra. (Izv.) Danes sc io vršila tu cela vrsta diplomatlčnih razgovorov. Briand je sprejel zaporedoma angleškega, Italijanskega In laponskega veleposlanika, angleški veleposlanik pa jc posetll italijanskega in japonskega. O predmetu razgovorov sc varuje najstrožja 7. židovskim vprašanjem in izjavil, da. kr- j tajnost. Govori sc, da se prpravlja soji Sčajnka oolitika ne oomonja zasledova- vrhovnega sveta v Parizu. Ufaihlnatanska |rar*dno tndl U njegoioval po nove instrukcljo. Kar se tiče podmorske to-jiaže, zahteva Francija zase 75.000 ton, t. j. toliko, kakor ostale velesile in na katero številko so pristali tudi žo ameriški delegati suhem 6e sporazum D nekaterih pomena pa so pra vi jati tri komisije. Ta vprašanja so: . pra sanje omejitve vojaške eronauii-l(i, strupeni plini in vojaško pravo. Tudi glede vprašanj, ki se tičejo Dal-njega Vzhoda, so jo že dosegel načelni sporazum, tako, da ostanejo na dn nem redu samo še jalno Integritete in nad Kitai ko in |ur drugih vprašanj. O povabilu Nemčije na konferenco ce še ni sklepalo. Udeležbi nerns" " b-gatov bi se Francija najbržo la. Ker konferenca ne namera.a .»--i. .... . . . , ,-u ____n. ravljati ro | a racijah iu vojnih dol- InlcUativa e iz bolgarskih rok preš a.............. __ rovih je verjetno, da bo kmalu kon - ™>. sovražnika kt je izkoristil ta polo- kBdonsko državo«, '•ala svoje delo. N ™ DoS,n.'n! P»IJu koncentriral mcnico je seveda močno vojsko. kt je prebila bolgarsko fronto. A tc b| po b!lo vplivalo ka'a-strofalno. če bi ne bilo d reorganizacije v bolgarskem zaledju in Če bi želja po miru no Mla tako močna v bolgarskem narodu. Kakor je iz razgovora razvidno, je general Zbkov mnenja, da Bolgarija ni bila premagana na bojnem polju, marveč rla so poraz zakrivili notranji poli-leta 1008 ter Isbi-Lansingova pogodbi j tični prepiri in propaganda defctlstov. iz leta 1017. Iz kroga predlagate!'.-! ra i Videli homo. kako stališče bo nasproti Politične belsžhB ga Je, razen voJaUkjOf garancij zahtSffva- ti tudi moralne garancije, na podlagi katerih bi NemČlia ne bila več opasna za Evropo. — Ureditev vpražanja Gornje »lezi- Je. Na ženevskih pogajanjih je sedaj določen pripravni dol za poljsko-nem-ška pogajanja in natančno odrejen delavni program. V zadnjih dveh sejah je bilo odrejenih 11. pododborov z določenim delavnim programom in sedežem: 1. Odbor za železnice (Katovico). 2. za vode in električno contralo (Hin-derburg). 3. za finančna vprašana (Katovico). 4. za pošto (Opolje). 5. za uvoz in izvoz (Bitom). 6. za. premogovnike fKatovice). 7. za delodajalce, in delavce (Katovico). 8. za socialna zavarovanja (Katovico). 0. za obmejni promet (Bitom). 10. za splošna vprašanja juri-dične narave in koncesije (Bitom). 11. za zaščito manjšin iBitom). Na podlagi i.) razdelitve ima 6 pododborov svoj sedež v nemškem, 5 pa v poljskem delu Gornje Šlezije. —• Baron George Sonuino umrl. Iz Rima poročajo da Je umrl George Son-italijanskega zuna- 'obnnst posameznih ministrov n tndi zelo nepovoljno vplivale n.i fronto. Bolgarska vojska je bila razen tega prepuščena sama sebj in ?o je na ogromni maeedon«ki fronti morala boriti proti sovražniku, ki je vsak dan - n"pride na dnevni red, čim 'e sestane antantlni vojaški ,-lada pripravlja noto pritožiti zoper delo- rajo odzv.it! .vojaSkemu pozivu, izjavil,! v.0 en Albam . Kili de- pomanjkanje rezerv v zaledju, nap-ti iTurk Ri0lnim jn Bolgar; ta komitet jn protivi- odnošajl nv-d Nemci m Bolgari kakor ]a, mednarodnemu kongresu za prava raz..""" propadajoče zaupanje do >cmcev. vjo0 naro ! !.. i I -. 1 n. V. s-r.% 1 ■ , 1% ••/>.! <-,p.'it l-l I ... - Japonski delegai na vrashingtonski -onferenci je izrazil željo po ustanovitvi svetovn« pacifistično trozveze med Ameriko, Anglijo in Japonsko. Trozveza laj bi se osnovala na podlagi štirih starih dogovorov, ki so: pogodba iz lota 100S o priseljovanju; po-(»oilia Ro t-Tahamira gledo Kitajsk«; arneriš"t'V-j.ipor.ska pravna pogodba lz .. ..___________„„ ,............i ustanovit, v trozvezo je. izšla iz'.i< a. daj tem njegovim izvajanjem zavzel bol- je bila dosedanja angleKko-japonsp.a pnffodba naperjena lo proti ruskemu garski trlbunal. kl tudi njega prišteva med glavne krivce bolgarsko katast.ro- prodiranju v' Indijo Kitajsko in ua H-j le, ali obenem tudi mrd — vojne zlobi ocean. V-Jod sedanjega položaja pa^ince. o čemer go<-p. Zekov nekako je postala pogo-IKa brezpredmetna, k ir j "-ramežljivo molči. bo razorožit .ena konferenca v Wa- ] ___ hingtorm vprašanie Dalnier-- vzhola Itak na novo uredila, Rusi!a pa vsled svojega notranjega položaja ne priha-ia. več v poštev. ■'Fcbo ilc Parif. javlja iz Waahing-tona. da ie povdar'al Italijanski delegat na konferenci v B°1i hiši oberožo-no premr-Č češkoslovaške in ,lu"0«'a-vije nad sosedi obah držav. I/.iavil je. da zahteva Italija za«" mandat, da po svo'cm nač-tu razoroži Jitgorinvijo in Cellvoslovaško. Mandat je, Italiji bij1; tudi zagotovljen. Gansral ?,sk©v P bolgarski ka^asSrefš Posebni dopisnik tržaškega --Picc.i-lo della sera« je z dovoljon.jem državnega obtožitolja Janova obiskal v zaporu bivšega generalisima bolgarske armade generala 2okova. ki so je - -kakor znano — vrnil v Bolgarijo, čim se je pričel proces proti članom Rado-slavovega kabineta. Sani se jn stavil sodišču ra. raznolago. Nasproti omenjenemu dopisniku so je branil Zekov. opozarjajoč, da se doslej ni mogel vrnili v Bolgarijo zaradi slabega zdravja. Ko jo nekoliko okreval, vrnil so je 'akoj. Pravi, da je kot vojak dolžan, 5,i se vrne in stavi na razpolago bolgarski vladi; pravi, da je pravično, lo-fičoo in hvalevredno, da narod bol-ucirski- zahteva, naj se kaznujejo oni. ki so zakrivili njegovo katastrofo-, obenem pa nravi, da je sodišče sestavijo-no s preveliko pristranostio in strastjo in -la. vsled tega, ne bo doseglo svoje sv rho. Zelo zanimive so njegove. Izjave o od noša jih med Keme-ijo In Bolearljo kakor tudi o generalu L:idendorfiu. pr.iTišea, da so se tako z bolgarske kakor tudi z ne.mške strani ter na političnem in na vojnem polju storile veliko in številne pogreško. a odnošaii niso bili Liki, kakor jih jo on želel. Juidoslavova vlada je, bila. slabotna t. i- je poiosto brez razloga, popuščala NemSiii. ki je to slabotnost preveč, :z-kc.riščala. Pravi, da je samo general I/;dendorff kriv nanetim odnnšajem. ki so v drugi polovici vojne dovedli dr nezaželienega konflikta, ker so oslabili bohio sposobnost bolgarske •. nriade. General Ludendorff je bil brutalen, nespameten ter io preveč paril na svojo avtoriteto. Bil jo preveč rahle!'ozon in pristranski ter ni upošteval utemeljenih svaril bolgarskega vrhovnega vodstva. Bil je dober tehnik in neukoren delavec, a zelo slab psiholog naroda. Bil je, mnenja, da >o imdje strnil, katere se lahko poljti -BO itriorabi. Naproti Bolgariji nI r>! n'tl na 'manjo cdkritosrčen ter se nI niti nn ima njo oziral na vojno obveznosti Nemčile nasproti Bokariil. To ve 3z neravne proflosti Na kandidatni listi hrvatskega bloka za zagrebški občinski svet se navaja med -ositelji liste poleg Stjepana Radiča in dr. G jure Šurmina tudi lr. Mirko Košutič. Košutič je v listi hrvatskega. Moka predstavnik najzagri-zenejših frankovcev; on je znan kot preiskovalni sodnik iz onega svetovnega škandala, ki je zaslul po celem svetu pod nazivom zagrebški veleiz-dajniški proce,s. Ves svet se je takrat škandaliziral nad to Rauchovo insoe-naeijo, katero mu je narekoval pokojni grof Aehrenthal, ki jo s t.e,m procesom pripravljal aneksijo Bosne in Hercegovine. Ves svet se je zgražal takrat nad tem procesom in v avstrijskem parlamentu je vstal tedanji češki poslanec dr. Masaryk, ki je brezobzirno razkrinkal aranžerje tega. ius-tičnega. škandala. Drla. K.išutiča. ki je bil v procesu preiskovalni sodnik, so Ma.?nrvkova razkritja ta-ko razburila, da mu jo poslal na, Dunaj pismo sledeče vsebine: Profesorju Masaryku Dunaj. Ravnokar sem se vrnil s službenega potovanja in sem zvedel za vsebino Vašega predloga v dunajskem parlamentu. Ta Vaš predlog je komentirala tukajšnja »Ustavnost« — (organ Korona Raucha. op. urod.) dne 17. maja 1910. št. 112 in Vas nazvala teuden-eijoznega lažnjivca in propalico. Ker ste v svojem predlogu napalli na način, ki se ga. ne. bi posluževal niti najumazanejši ^t.vor iz dna človeške družbo, tudi proiskovalnaga sodnika. — a kot preiskovalni sodniki smo delali v veleizdainiškem procesu štirje sodniki — zato Vas kot prvi preiskovalni sodnik pozivam, da. mi v roktt 21 ur odgovorite: ali ste mislili pod preiskovalnim sodnikom, ki ga omenjate v svojem predlogu, meno in ali ste pripravljeni, rla obračunate z uredništvom »Ustavnosti«, da na ta način dokažete, da st* sposobni za sa-tlsfakcljo. Ako ne dobim odgovora, v odrejenem roku. proglašam Vas že v naprej kot propalico, nič vred neža, gobe.zdav-ca, človeka brez poštenosti, skrunitelja časti, kot izvržek človeške družbe, ki pod zaščito imunitete napada poštene ljudi, ki se ne morejo braniti. To svir lo izjavo bom objavil, ako ne dobim Vašega odgovora, v vseh listih. Ker smatram, da jo sramota za slovansko vseučilišče, da se na n.iotn nahaja kot profesor individuum Vašo vrst«! Dr. Mirko Košutič, kr. sodni svetnik T. mveda ln ..riv.v.rd docent 'na v»eučiH?eii I^-nrje ,V«bv» v Zagrebu nico, v kateri zahteva -neodvisno uia-To konfuzno npo-da z velikim vesolj 'Ul ponatisnil »Slovenec« in dodal hinavsko opazko: »toliko v informacijo.« S tem jo slavnozruuii »Slovenčev* c humorist« hot-^l seveda podati nov argument za svojo avtonomijo, češ tudi Makedonci zahtevajo nekaj sličnega kot mi slovenski avtonomisti. Spomenica makedonskega komite,ta jo sama po sebi zgodovinski i.ilsifik.at.. Ako t-o v njej l.rdi. da so se borili Mnkodonci za nekako samostojno drŽavo, je to navadna laž. kajti uiti bolgarski, niti srl-ski, niti grr.ki komiteti niso imeli v programu samostojne Makedonije, ampak. -amo osvobojeuje zasužnjenega naroda izpod turškega jarma. — »Siiv venec« jo prav dobro vedri, zakaj Jo priobčil s svojo hinavsko pripombo to «|iomenieo. tor obdačenje velikih premoženj. Polog tega bo vpeljala oblignicrično otrošk o zavarovanje. — Zračne zveze s Prago. Prihodnjo spomlad bo letalska družba v Pragi, kl je dosedaj vzdrževala dnevno zvezo Praga-Pariz in Praga-Varšava, upostavlla tudi zvezo Praga-Bukarošta preko Budimpešto in Praga-Boograd. Vrhutegn, >3 projektirana. dnevna, z voza Praga^Berlio preko. Dresdona, kl bo imela zvezo z Londonom. Vlada jo obljubila družb! 6 milijonov kron podpore in namerava vrhutega na letališču pri Pragi zgraditi v svrho povečanja letalske službe 4 nove Solezo-betonske hangarje. — Internacionalni demokratski kongres v Parizu. »Ere Nouvelle« poroča, da. se bo vršil od 4. do 11. prosinca v Parizu internacionalni demokratski kongTos. na. katerem hodo sodeloval' tudi nemški v-olitlkl. Konorres je sklical krščanski demokrat Mark Sanguto. ki je v »F.ra Nouvelh'- objavil tndi pvo-gtnva konp-a ' ■ k«tern(r*- glnvi-.i n Prosveta Koncert Juli]a Bctclta. Zopet nas Je enkrat posetll. Da bi nas le še večkrat. Ni čuda, da ga imaio Dunajčani tako radi. Niegov glas je v nižini kakor doneč bron In v višini čustveno prisrčen. Lajo-vlcevo smo rekli po novih volitvah v kraji)! šol svet. Ozrimo se nazaj devet let. Todaj je naš dični V. Zabret z večino štirih glasov (24 prot.i 20) izbral v k rajni šolski svet, ljudi, ki so mu dovolili spraviti ob 8ino ob staro šolo, katero jo zgradila ob čina, katera pa je 6edaj last cerkve, kl je ne rabi, dasi občina niti lastne pisar no nima. To Zabreta, ni motilo. Danes i-je list obrnil; s 24 glasovi proti 16 pogorela Zabrotova st.ra.nka. Videč poV> žaj je Zabret izročil enemu svojih kiraav cev protest SLS in zapustil nato volišče. V svojem protestu se huduje, da se zsrao' opozicije dragih strank SLS vzdržuje volitev. Naj bo potolažon; večina je volila lahko tudi brez njega iu njegovih pr; Btašov, Sedaj bo morda Io spoznal, da, ,V le v opoziciji; vsekakor pa bo priznal da so res čudovita pota božjo previdnosti. RAKA PRI KRŠKEM. Baski »Sokol« jo razmahnil v zadnjem Času svoje peniti tako, da navdaja srčn" vesolje in zadovoljstvo vsakogar nas, ki so zbiramo pod sokolskim praporom. Zi sokolsko idojo navdušeni raški fantje r« z naiveč.jo vnemo in vztrajnostjo veiba.;e v telovsdnib vajah za pomladanske javne nastope, predvsem za l. jugoslovanski vsosokolski zlet v Ljubljani. Marljivo delujeta. dramatski iti povski odsok, poskiiv ljen o jo tudi za. plesne vaje, a velike vat-nosti jo, da jo bila preteklo nedeljo otvei-jena društvena knjižnica, s poučnim in bavnim čt.ivom ter čitalnica z vsemi našimi naprednimi list.i —- dnevniki in mesečniki — in srbohrvatskimi ilustriranimi listi. — Večno ostanomo hvaležni našotnu Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, i dobrotniku g. Vinku Bona lz Krškega, bi Flotljanska ulica 27/1. Danes, na praznik I nam je dal na ra.zpolago prostor v nje dne 8. decembra ob S. zvečer izborna veseloigra -Težke ribe«. V nedeljo dne 11. decembra ob S. uri zvečer ob obletnici Cankarjeve smrti spominski govor o življenju In delovanju našega duševnega velikana, recitacije, deklamacije in alegorija njegovih de!. V soboto dne 17. in v nedeljo dne 18. decembra ob 8. uri zvečer Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi*. Hrvatsto pevsko društvo «Kolo« iz Zagreba priredi v nedeljo dne 18. deccmbra t. I. v veliki dvorani hotela »Utilon-koncert z izbranim sporedom. Pevski govi hiši na Raki za naSo društveno soeo brez katere smo bili od lanske ustanovitve našega društva do danes, imamo Ec ven dobrotnikov, ki skoro tekmujejo med ec boj, kdo se bolj izkaže za korist našemu društvu. Čast. in hvala. vsem. ki podpira: ' naše d m št vol — Naj pa ne lvo pozablja;' oni, katerega bi njegovi nasprotniki na; rajo vtopili v žlici vode, namreč ustane vitelj našega druStva — nadučltolj » podstarnsta. Janko Goloh. On jo najkror kejša. opora, ln stebor našega društva, k» Mroga, podpira, v raznih odsekih vse uči zbor šteje 80 pevcev in pevk ter le ravno- i teljstvo. - Višji šolski svet je Izn® kar absolvIraJ z najlepšim uspehom kon- Janku Golobu pohvalnoi priznanje za w cerUio turnejo v Beogradu, Subotici ln OslJeku. V Beogradu Je prejelo društvo od kralja odlikovanje red sv. Save III. razreda. Na ta koncert fc danes nrrtzar. j a njo naše ol^lnstvo. govo šolsko ln izvenšolako delovanj' Castitamo mu in obflfiem mu žellir.o nov1 uspehov pri šoli, posebno pa pri Izve" šolskem delovanju v našem društvu Zdravo! Domače vesfi "P. tr. narolniffom. Zaradi mezdnega gi-banja tiskarskega osobta tiskarne na framlk na delajo. Zato istde prihodnla itevilka ijutra* Se-le v soboto. * Odlikovanje predsednika višjega folskega sveta. Včeraj dopoldne je pokrajinski namestnik Izročil predsedniku višjega Šolskega sveta gosp. dr. Stanislavi Beuku podeljeno mu odlikovanje reda sv. Save IV. razreda. Po nagovoru gosp. pokrajinskega namestnika na odlikovanea, v katerem je poudarjal njegove veliko zasluge na fol-jkem polju, „» je ta v kratkem govoru zahvalil za odlikovanje. Slavnosti ie poleg ravnateljev in nekaterih pro-esorjev ljubljanskih srednjih Sol ter uradnikov višjega šolskega sveta m prosvetnega oddelka prisostvoval tudi načelnik prosvotnega oddelka pokrajinske uprave gosp. dvorni svetnik Skabeme. * Naš poslanik v Pragi, ilr. Bogomil V o S n j a k, jc dno 3. decembra na povratku v Prago potoval skozi Maribor. * Imenovanje. Inlenjer Alojzij Tavčar * bjnbljnni .ie imenovan ra pristava na zarodn za rnstlinorejo gospodarsko-šit-narske fakultete zagrebške univerze. Ob enent mu je poverjena uprava tega za-voda ter predavanja z vaiami iz rastlino-jeje. * Pooblastilo za civilno Inženjersko prakso. Ministrstvo za. gradb« objavlja, da se je inienjerju Adolfu B.-,-umlu in geo-mUn Ribardn St i eger ju. olienu v Mariboru izdalo pooblastilo za izvrševanje državni napravi ali pri katerem drlamem zavodu sc : plačujejo kuponi • obresti. (Uradno). • Otroški dumi. V celi naši kraljevini se nahaja vsega 56 državnih in 09 zasebnih otroških domov; tem daje ministrstvo za socialni, politiko izdatno subvencijo. Državne otroške dome upravlja ministrstvo za .ioclttlnr, politiko preko svojih or-g.iuov, obenen pa vrSi nadzorstvo nad vsemi privatnimi in poluprivatnimi liomi. V dečjil. domih jo nameščono blizu 10 tisoč otrok. l> Konzulat češkoslovaške republike v LJubljani poživlja vse češkoslovaška podanike, ki stanujejo v oblasti imenovanega konzulata. In so lastniki obvoznic za avstro-ogrska vojna posojila, katera, so dali proti reverzu ožigosati z jugoidovan-skim žigom, naj poMjcj.) svoje re verze takoj tukajšnjemu CSR, v Ljubljani, ki jih bo odposlal generalnemu konzulata Češkoslovaške republiko v Beogradu v nadaljno ukrenitev. Omenjani reverzi naj so pošljejo najkasneje do Sl. decembra 1921 tukajšnjemu konzulatu. Vendar se pa s tem no prejudicira poznejšemu od drnktvo «Trigi«vt. v Ss. grehu nam javlja, da se vrti v soboto, dne JO. t m. ob 7. nrl zvečer v društvenih prostorih (Duga ulica S8) II. redni občni zbor -^Triglava*. Na občni zbor so vabljeni tudi gg. starojfine in po njih n-vadeni gostje. * Podtalnica Lovskega društva v Mariboru. V Mariboru Sii jo ustanovila podružnica Slovenskega lovskega društva. Za načolnika je bil izvoljen g. Klobučar. " Slov. oblino društvo v Mariboru skll euje za 11. decembra v Gurobrinovo dvo. rano obrtniški shod. * Darila l» slepe. Gospa Krista Jelo j uoc, inženjerjeva soproga v Ljubljani, je podarila slepemu gojoncu eitre, rak ar ji | izrekamo najtoplejšo zahvalo. * Bože pravde. Iz Zužcmiburka nam po* j ' ročaio: sirom Dolenjske po svoji strupenosti prosbill žnicmberski dekan Gnldo- Gospodarstvo vei: • .šil nov Junaški čin, ta katere?!. ovo dobil led sv. Bonaven-ture . kadar se Snštarllč povrne. Na i praznik dne 1. decembru so imeli ' i osnovne Sole n« Dvoru mašo. Po miiš! so zapeli Božo pravde«. ; Takoj nato pa jo dal Onidovec pokllcjiti nadučitelja v zrkilsiljo, kjer j« kričal in j divjal nad njim, da je škol ukazal peti oku vlade češkoslovaške repubb.ke, če o , £ ,n no srb,ko bodo in pod katerimi pogoji se bodo ta | v Mrkv, <0olo pravde«. Mož pač zu socialno politiko razglaša, da s« usta- . nil ZAt»jii.} svojega, strop-nega so-novo pri dri. živinorejskih zavodih šolo , vragtva ,io vsega, kar diši po Srbih in OVOJE VAŽNIH DELNIC. Po razkroju Avstro.Ogrske ic izgubil pretežni del dunajskih papirjev za nas skoro v,ako vrednost. Velik pa jc ostal naš intires na dclnlcah in obligacijah dveh ogromnih podjetij bivfe Av.stro-Ogrske, to sta Avstro-Ogrska banka in Južna železnica. Politična likvidacija prejšnje monarhije je bila izvršena pred tremi leti. Gospodarska likvidacija še danes ni gotova. | Težko, čc prinese bodoče leto končno rešitev problema Južne železnice. Za Av-j stro-Ogisko banko pričakujejo gospodarski krotil do poletia prihodnjega leta za-ključitev llkvldočnrga postopanja. Naša država Je kot delna sukcesljska tvorba prejšnje monarhije na dolgovih in Imovini prej. imenovanih podjetij v največji meri intereslrana. Zunanio sliko Imovinskega sutnja in sprememb nam kažeio ccne vrednostnih papirjev obeh podjetll Delnice Avstro-otrsku banke kakor papirji Južne želez niče (lombardnl, Jullslid, Aprilsild itd.), so v zadnji efektni hausse dunajske borze poskočili neprimerno višje v svojih nah, kakor mnogi druo:i clektl. Vzrok lc>i v podjetllh samih. Koncem meseca novembra |e netlrala delnica Avstro-ogrskc Za zboljšanje valute. Oenentnl u p • 1^5. Banka jo (loMIti brzojavni odgovoi. dn .-o dobijo Jugoslovansko hpine »atr'. po 2.00. To jo zop"i i i doluia, Uako n-> tira jugoslovanska krona v Cu; !hu fani' fiktivno. To kaže ol.nfm tudi potiebi organiziranega po»topan':. ' ' bde ■ svrho zaščito dinarju. « Natečaj za doba* o poštinga In Ki« Javnega orodja. Poštno in brzo i.. > no ra' i m toljstvo v Ljubljani i -p:- ;'o uateča' ■ I za dobavo različnega orodja, katero *u b > banke J7.900 avstrilskih kron. Na borzi j za vzdrtnvan«' šolanjih in pri r r. Lahkih jahačev«, katere šole oskrbuje jo eojer-e, ki so dovršil! osnovno Solo in so v starosti med 12. in 16. lelom, popolnoma s hrano in perilom ter vojaško obleko i poletno in zimsko) skozi učno dolm dveh let. Gojence pouču, |c prevladovalo kar najživahnejšo iv> vpraševanie po tem papirju. AkcIJonarjl so dobili neoflcljclna zagotovila llkvlda-pri tom ga ni' ne mo'l dejstvo, da 'fl I torjev, da bodo pri likvidaciji njihove '" v večil meri varovane, kakor pa "-B 'iže pravde•• kraltova bimna- Branil »o j koristi v večji meri varovane, kak je te himne v cerkvi od preobrata do da- to Izraža tečal akcije na borzi. Avstro-' škof Jeglič tf ' ogrska banka, če postane trgovski prlva- Javiati civilne inženjerske prakse " Izpit za meščanske šole »n napravil! seV,ni aholnl učitelji. Po dovršeni pred ljubljansko izpraševalno komisijo: j „j šo|ski dobi jo gojenec dolžan ost Anton Dragan, Anton Fmerdelj, Klotl!daitrj \„t„. ,\ko pa ima fant veselje d. Waschte-Burger (z odliko), Marija Der- Obalno službe in ostane sploh zraven, i Ilri t,,m no?tl u tn y, w žaj, Marija Tav&ar ter šolske sestre 1 ■ • ■ !—- ------1 lefa Bakovoe, Marija Sufnik. Alm« nik in Uršula Zupančič. * Stalno upokojen je Josip Ros. Davčni upravitelj pri d.ivgnem nrsdu Celin. * Himen. Na Dunaju sta se dne eembri poročila ga. Iva Setinka. mariborskega gledališča in g. Fran Satina bančni uradnik. * General Mane Budlsavljevlč -j-. V Mčdllngu pri Dunaju je dne 20. novembra v starosti 68 let umri general v p. Mane lajj „;|h 'namestnikov. Sprejemajo se samo Budlsavljevič. Bil je mnogo let profesor [ vojtio sirote. Jlorebitne objavo naj j matematike na bivei vojaški akademiji " * " — • • • - v MOdlingn. Pokojnik je spisa! več znanstvenih d'l iz. področja matematične znanosti. " Umrl Je v Ptujski gori g. Janko š e -»ula, brat naših somišljenikov g. Krana lepile, strokovnega učitelja v Ptuju in g. Josipa Segule, učitelja Naše sožalje! vsako V originalnem besedilu. Zanimivo | šem času razširiti svojo etektuo kupčij. ima velik dbi novih brzojavnih iu telefonskih pn.'. in |x» za poprav« brzojavnih in teletoi sklb aparatov v mehaničnih delavote-ab LJubljani in Mariboru Nabava rit N* i vršila So v tekočem letu Ponndbe naj jiosljejo najkasnoje v toku 8 dni it i>i<": litr.ivnof* na toh:.ičtii oddelek jioitnef. ■ in brzojavnega ravnateljstvu v Liubljzr.' kjor je intovecentom podrobni ^'—lam P" trebnega orodja v n p- .g!ed Omejitev- prenova trgovinskih podj: se bavlti z" reportnlmi'posil "s" tcm! »'l «» loozemce v Italiji. Rimska ..Ep- prlobčuje dekret, po katerom Jo vsa' dO izpolnjenega I«, lota. 2.) Biti morajo dečki zdravi in f-posobni za jahalno slnž-bo. 8.) Dovršiti morajo 'olo. B.) Njih vedenje Za vstop ,iv> potrebno dovoljenje staršev • - ' , . i u>uMil ritMlIv. inm, ?«, ,,V.IIi «11 iuiiiuik, , DOT lu ,„„„,„„ . d* govorice, d* « krompir . me,eca novembra ca 18.500 av- r^ovXfltadtko)'mM,no ««r.njer. popolnoma It UtWh krQn JuIlsUd „.m Aprllsud ■ mora blM dobro W '« ^ li^OO av.strtlskih kron. Pa tudi te cene' M n ^htvolfen ie startov ""f« ' "*»*!»» ^ ^L^ ' - veliko prenizke, čc primeriamo z du- Mit proda.«, re vrši vsak dan dopoldne rto (l)3iskim tcčajen, takratni pariški tečaj j Nowv, ■ 11. ure in popoldne od 2. do 5. nr<\ ž prioritete .JulisOd« od 70 Irancosklb Iran-! Pnl|rl r-j polliejo na naslov: Joško Bizjak, ti. * tzprememba posesti v Ptnjiu ITi-io ; kw tr.rel po tedanjem tečaju več kakor \ predhodnik drž. zaščite dece in ml.idine gospodlene Toševe v Prešernovi ulici v dvakratni dunaiskl tečaj. Ta živa hausse- doj.,r!i ... ,nli v Celju. Ca. prijave je do 20. decembra Ptuj« Je kupil g. Bbžok. W se je neda- tendenca paplrlrv Južne železnice ima , ,„vi mm w 1921. Prlčetek šolo V> začetkom avgusta " An>. svoj plen na prodaj v Novi Sad, kjer Je M pta6a Jo 1400 K_ MIini ^ I)0višali | Curih, d c vi -/,.-maloznana ptica vzbudila veliko sanzaci.k, ;cono moki a 0 na 20 K Novo k„rU7.0 • ~> •— * Nemški hujskač izgnan Iz Jogosla- i kupuje lokalni konzum pf> lf»IO do 10«0 vije. Kakor nam javljajo iz Velike Ki- j itrnn. Oves se trži po 850 do 800 K. Tcn kinde v Bana tu, jc bil te dni izgnan iz Jugoslavijo gralki profesor dr. Almsn. : d v ura prijazna. -- Novosailska proiiuktna borza doo i!. Berlin 2.45, Xewyoi 5.20, London 21.20. Pariz 39.25. Milan 22.50, Praga 5.7R. Budimpešta 0.05. Z-grob 1.0(1. Varšava 0.15. Dunaj 0.15, av . •ri^kc žigosano krono 0.90. DtmaJ, devize: Zagreb 2723 - 27i' . ker jc proti naš! državi vodil med tam- i decembra: pšenica: romska 1400 (blago) ;Boogr;./l 10.800 — 10.910, Berlin 3407 društvo «Jadran» v Ljtihljanl izreka po-ikajšnjimi Nemci velegormanftko pn>pa,- i iakijuitok' 13« — 1400: koruza: baška 13503, Budimpešta 800 50 — 893.50, L • vodom lepo uspelega II. Slovanskega ve- | pando nova zakljnček 1000. romska 1010 (bla- | don 29.090 - 20.710, MIlan StJ^OO—Sl.es čera. najtoplejšo zahvalo celokupnemu * Aretacija velike tatinske družbe v U0) zaključek 1002.5: moka.: št. n brez j Nowyork 727". —■ 7217. Pariz 54.780 idamskemu komiteju, posebno zahvalo pa Mariboru. Mariborska policija je izsledi!:: : vreč ab Bačka 1900 (blago), za kuho 1800 1 51.820, Prega 8071' sm.» rlo!?ni ge. Fran.ii dr. Tavčarjevi, ge. dr. Žerjavov! in blago), krušna 1830 (blago); otrobi z vro- inost dejstva, ds mladina študira. , s svojim požrtvovalnim delom v prvi vr- I domovini io ua razliko, kako so akade- Pripomoglo do lepega morah^-a m ' miki študirali prejo v tujih mestih in gmotnega uspeha EnaAo zahvalo izro-, ' 1. O.,I „ „v.,ri„m -kalno tudi opomini solistom, gdč. Kali- ti: A nmverzah. Z«li dljaštvu v akadem- ^ gd6 'KaIovsUovl tw ° 7atheju, in ruskemu pevsko.nu zboro ter vsom o-' stalim za prijavno s id Irvan.je pri slav Baš načelstvu in nadzorstvu aM6m«1- Pa > "riwilltov v t&em kolegiju zlasti zdravje in pa ideal-Bott, V imenu »Akademskega, potijiotce- | ga društva® se zahvali njegov Prednik ^^ p gmotnem oziru sijano uspela, ja zasluga številnih naših dobrotnikov, ki so deloma sfcoga kolegija«. Slavlje. katerega »o se i Ddoležill poleg članov načelstva, nadzor- Ar. siv«, in sotru nilcov »Akademskega kole- * deloma, v denarju P^mogll1 do gin« lo šc visokošolcl, ki so sprejeti v '^pega gmotnega uspeha. Iskrena hvala akademski kolegij, je h skromnim prigriz- S^em! - Odbor akademskega društva, koto in čajciu končalo ob zvokih douiačc i ga akademskega orkestra. * Podaljšan rok za prijave obveznic fiokrajinskih avtonomnih dolgov. Gospod minister za finance jo odredil z odlokom z. dne 2 voznic, v državi in inostranstvn, ki pri jav do sedaj niso mogli predložiti. Držav- »Jadran«. * Glasbeni odsek Sokola 11. v Ljubljani naznanja bratom, da se vrši orkestralna vaja v četrtek fine 8- decembra ob pol 15. nrl. * DniStvo ?0spoda ministra z.-, dr. Pompei-ja v Zagrebu njegov kllient in novcmbr:t 1921. se je n znanec Blaž Penclnjak h GlaMilce pri IM nn vžjKav>ce zvišala tei Bolovarju. Bil h precoj razbutjen ter je aprosil ! vesteh lz 1/ondOna so grške oblasti Uri ble načrt, po katerem se, izroči Jugoslv vi« svobodna cona v solunski biki, ki ho služIla za popolni svobodni uvozni in izvozni promet. Vse preuW ima'o bi(j izvršene do leta 1981. Vremensko poročHo ijjnldiarn 300 m r ed morje-,,.. I>xa 7. ile«. 3 ! Š *3 i g, s r ■5 -S Vetviri I Kubo 7. ; /43 81 0 21 sl. sever 14. n. 3:1 3l 0 0I-0-8I sl. jug ob!. ^rtnnja včeiajfoja temperatur;-. 4VR unr uialua -0 6. Vremenska čopov, ,. jnino neme. Solnce vzhaja oh 7-80, zafcijs. ob 16-IS. Lastnik in izdajatelj Konzorcij j.lutra-Oilg< funi HiM!-jlk Vit. F. J ••loti : CtKODC rjUCKEKO Morski ropar (L« Flibustier des Mers.> Roman, (i Ob solnčnem zatonu istega večera CTVaB, m »w smamoo tmrrsn [Mvzel etftt sovtazntt rmusKo raojo ni za leva. JagnJe. in jo zažgal, in da ni on sedaj s svojimi manjšim! jadri za vihar koli-kortoliko opremil vsega skupaj ter vzel obe linijski ladji v Slep. it nudi meščanom morskega mesta de GrAce, ki jih je grom oddaljene iranonade polnoštevilno privabil na 'balo, redek in slavodobiten pogled, •"regata, ki ie skoraj brez jamborov, sc opoteka sem in tja in zavije •cončno v luko, namesto jader pa ima tekaj platnenih cap, da lovi veter, ia seboj vozi v šlepu dve linijski 'adji, obe tako obriti in goli, kakor o čolni za most. Trikraten vrak jc 'o, kar prihaja in kar se vzdržuje nad odo le z največjo težavo. Toda na «8T®Cfaa meščani Za svojim rešenim sprevodom trgovskih ladij prispe tako v luko tudi varstveno brodovje večnega spomina. Tudi še sedal mu zapoveduje gospod de Gabaret, kl mu je krogla odstrelila desno roko, kl mu pa ni dano, da umre za tako častno sprejeto rano. Jedino tPrekanjenket 2alibog ni pri apelu. V onem tako nejednakem dvoboju, ki ga je vzdržala dovolj dolgo, je končno podlegla in se potopila. S tem je bitka končala. Izmučeni in razbiti, v štiri ure trajajoči hudi bitki, so se Holandci, ki jim ie zasledovani plen vendar-le ušel, umaknili v najlepšem redu sicer, toda z ;:?Io klavrnim uspehom: Zadovoljiti so se morali, da jc ena njihovih linijskih ladij s svojimi osemdesetimi težkimi topovi stisnila pod seboj :em vraku plapola trideset zastav,' lahko fregato s štiriindvajsetimi .icer tudi raztreljenlh in razcefranih, j lahkimi topovi. Zato so pa sami iz-la izgledajo kakor najfinejše čipke, J gubi eno celo linijsko ladio, ki jo jc oda trideset zastav, ki pripovedi!-, Tomaž s svojo lahko fregato zavzel ijo o junaStvu. Zmagoslavni admiral j in potem zažgal.! Od osem drugih fetni zastavami ponosno pokril; njihovih ladij je utrpela tudi najtežje oje razstrcljene zmagovite liitijj. i poškodbe. Jambori in rajne so strte, ; s Meščani vriskajo navdušenja in me- j stranske stene razpokanc. kljuni raz-:jo svoje klobuke v zrak in ob tla, I hiti, zadki polomljeni, vrzeli zevajoče .ta pozdravijo tc zastave. Kraljevske I odprte. S takšnimi polomljenimi škat-asiave so to, zlate lilije v beli svili, jljami na nadaljevanje bitke ni bilo zato umaknilo in gospoda de Oabaret J in dc Harteloire sta kot zmagalca neka druga zastava, škrlatna, ki i ostala na bojišču. Toda njuni ladji, ki « • * V temni noči so «Lepa podlasica« in za njo »Predrzni« in »Francoz* pasirali za tvornico, kl so jim Jo odprli, ker je voda bila baš visoka. Kapitan trdnjave jim je pa nakazal varno mesto, kjer so vrgli sidro in se privezali, vsaka ladja na štiri kablje. Louis Guenole ima sedaj dovolj časa, da se spočije in se oddahne. Saj je od solčnega iztoka prenehal z delom Ic, da se bori, in z ubijanjem »Eepo p6«Iasteo» sSoraj zapoveau-rnost tn sposoonost, aa ne pusn tatta joče skozi trobilo. Ludvik odpre lino, pogleda in vidi, da stoje na obali v svitu bakelj nekašne osebe v skupini. In vpraša: »Halo! Kdo tam? Kaj želite?« Mož i velikim klobukom stopi naprej, prav na rob zidanega obrežja. "Častniki in mornarji od .Francoza' smo, gospod«, odgovori. >'Zapo-vednik naše eskadre prosi gospoda Tomaža Trubleta, imenovanega Tomaža Jagnje, vašega kapitana, za nujen razgovor I« Ludvik se je sedaj toliko navadil tune, da razlikujejo njegove oči nekakšno nosilnico, ki jo prenašajo štirje mornarski vajenci na ramah. lc. da dela. Tomaž se je pa, čim je <.-Ho!!» odgovori. rad! Ali naj pa maloneška zastava, modro | niti misliti. Sovražno brodovje se .ie "olje. Iz njega pa se sveti rdeči grb. Vitem je pa vKJc in nad vsem tem •gleda v večernem vetru in v tonc- .:m solncu kakor oc.njen zubclj, i t 'icdi nje vidi vkljub iz sto in sto sta bili še mnogo litije obtolčeni, ko holudske, bi nikdar ne bili zagledali domače francoske obale, da ni prišel potolkel sovražnike, spravil zopet s svojo ljubico v kabino in se v njej zaprl. Kakor sta se oba izpostavljala sovražnemu ognju, nista vendar tic 011 ne ona dobita niti najmanjše praske. Zlasti za Tomaža, ki se te vrgel v najhujši metež kakor plavač v strujo, zlasti zanj velja, da je Ime »Jagnje, Jagnje!«, s katerim se Je zaganjal v sovražnika, učinkovalo kakor talisman. Oučnold danes še ni pokusil niti J grižljaja niti kapljice: sedaj se pa j IK' poda v svojo golo kabino, da se tnalo i odtešča. »Kai bi dal,» zamrmra pred | mtanu seboj ves v skrbeh, »kaj bi dal, da i vem za gotovo, da nima ta talisman ničesar skupnega pred samim ...» iu se prekriža. 6 it ii« Ko se Ludvik še tako razgovarja sam s sebol, sc oglasijo na obali pod pošljem čoln?» cNikakorls odgovori mož z velikim klobukom. »Zapovednik eskadre je težko ranjen in se čolna žal tie more poslužitl Vsled tega prosi gospoda kapitana Tomaža Trubleta, imenovanega Jagnje, naj mu oprosti in ga vabi, naj mu izkaže prijaznost in naj se blagovoli sani potruditi k njemu.* »Tudi prav-. kratko odgovori Lud- In steče, da sporoči to željo fca- izpokam, kako sije čudna hera!- na pomoč Toma2 Jagnje, ki jc sam I ladjo neki glasovi in nekdo pokliče Tomažu sicer ni bilo posebno ljubo, da ga kličejo in motijo sredi njegovih intimnih opravil, ki so mu bila brez dvoma bolj pri srcu, ko razgovar-janje s starim, za borbo nesposobnim zapovednikom eskadre, vkljub temu sc mu ie na zdelo, da ga silita dolž- uvaževanih visokih častnikov čakati nase predolgo in da se ne odzove njihovemu vabilu. Zato se požuri in kmalu za tem pozdravi z velikim spoštovanjem ranjenega plemiča, kl leži pred njim brez moči na blazinah svoje nosilnlce. Tomaž vidi pri tem plemiča s košato sivo brado, bledega, toda vkljub temu odločnega in energičnega. Ta plemič so sedaj z velikim tiapo. rom dvigne, se opre na svojo ostal« mu roko in izpregovori Iztežka: - Gospod*, pravi, »siccr so me še-!e sedaj amputirali, vendar sem va,n hotel že danes izreči svojo vročo zahvalo za dobrohotno pomoč, ki ste jo nudili meni in mojemu brodovju. Bog sam ve, kje bl plaval sedaj s, svojo ladio, da niste prišli vi s svojo junaško iregato.» Ne da bi odvrnil besedico, pozdravi Tomaž sedaj v drugič z globokim priklonom. Takšna hvala ga je vedno, pa če je bil še tako slabe volje, zadela na najobčutnejšem mestu. »Po vsem tcm,» nadaljuje zapo-vednik eskadre, »sem vaš sluga in v čast mi .ie, da sem vam dolžan zahvalo. Govorite torej in razpolagajte z menoj. Nekaj ugleda imam in veselilo bi me, če vam morem s čem biti i na uslugo. Ali imate kakJno željo?« ln pogleda Tomažu naravnost v. oči. Tomaž je (ako presenečen, deloma pa tudi v zadegi, da šc tudi sedaj ne črhne besedice. (Dalje prihodnji".) Priporočajte »Jutro"! etanelo do 20 beeedl Din. 3'—, vsf>'h nadaljnjih 6 besedi I Din. — Trgovski oglasi, dopisovanj«, nepremičnine do 30 bercoi 6 Din., vsakih nadaljnjih 6 besedi 2 Din. — P!«da se naprej. (Lahko tudi v znamkah.) Ni vprašanja s* odgovarja ako Je vprašanju priložen« znamke za odgovor. Odprto pismo na inž. soprogo r »Jntrn« s dne 6. t._m. je bilo hre« imen«, na gt rpo Selak 2044 bilo hre« imen*. Naslovljeno hi moralo biti fipod. BiSka št. 200. K. Sovti. MESTO HIŠNIKA OhH ' "k'6* sejma fino vino v stefe-" I lcnicah še na razpolago. Vabi j k obilnemu obiskn tvrdka Jos. Šelevin-čuden, Mestni trg St. t8, Ljubljana. 2047 Proda se hiSa v mesta Slov. Bistrica moderno zidana, s dvema dvoriičnimr. »tav-bama, s tremi gosposkimi stanovanji malim vrtom, skoraj nova, za eeno K 380.000 —. Ponudbe na Oglasni zavod t Soialk, Maribor, Slovenska 15. 2018 Ovc strojepiski ■e eprejmeti takoj. Pogoji: popolno znanje slovenske in nemSke stenografije in strojepisja. Plača dobri. Prednost imajo s tare j ie moči, katere lahko računajo tndi na stanovanje. Nastop eventualno takoj. Ponudbe pod „Bodo4noet" na apravniitvo »Jutra«. 2057 i t oja$l issflčmkeu treznih in vestnih del&vcov za delo t tovarni se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasiguraao. Vpraša se: SmOB-eka ceste 8, V pisarni. 1987 Najlepše, najhališe in najcenejše darilo za Bofit lepa in dobra knjiga! Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54 Ima takih knjig v zalogi na veliko Izbiro, ter jih si. občinstvu v to svrho toplo priporoča. 2024 POSESTVO, - je na prodaj (tudi v manjSi i i .coličioi) po K 3 70 kg Na Vrtači St. 5. Ljubljana. trg st. i o, Ljuliljana. zihi _ _ m ■ « H9BBM- Dober uradnik -ibstoječe iz njiv. travnikov i „„„.,_.,, . .-,..,,.,„ •n goida, ki meri približno j POBNEMALMK ZA MLI',KQ 10 oralov, z hišo ter vsemi i ) modol «f'o-1 ,,Ptič brez gnezda" gospodarskimi poslopji itd. ; iibri rablien , komple-, ležeče Ljubljana. EiS^k^T Z?« t^oj proda. Vpra-j——— SAMEC z lepo gotovino, srednjih let, želi znanju z dekletom ali vdovo do 37 let staro v svrho ženitvo. Pisma je poslati pod poštno-2061 (oradaloa), zmožen slovenske in nemško sterografije in strojepisja, llio se to-varnltko podjetje v Ljubljani. Plača po dogovoru. Preskrbi se eventualno stanovanje. Ponndbe pod „8t." na upravništvo »Jutra«. 8058 teznice ob glavni cesti. Na- j. j ^ eCo-m;ri» na upravo •ančneje v .Novi vasi St. 20., J 1 ,j„tra> postaja St, Jurij ob j. ž. »- , — HIŠI v SLOVENJGRADCU. J V mc5tu Slovenjgradcn sc j erodasto. d>-e hiSi, ena pri-1 NOVI CEVI„11, IZOBRAŽEN GOSPOD, ' tuje,:, želi nesebičnega znanja i — ; »ii korespondence z istotako S damo, ki govori tudi nemški j ali italijanski. Ponudbe pod V prijaznem bralo ob železnici želim Huplti hišo s vrtom »It majhnim zemljiščem. Dvojno čiščeno češko posteljno perje In puh c. j. nmmu Mestni trg 8. 2004 Prvovrstni, popolnoma samostojni KOBESPONDENT 63 vešč slovenskega, hrvatskega in laškega jezika sprejme takoj v stalno službo. Slov. gradb. družba z o. z., Ljubljane, Tovarna Keršič. 2049 damski, beli. iz «•» I »Tujec 30« na npr. '•Tut»»; | Ponu*dbe™a ^.'^S^iTžofe JeMnlo"^ tn erni usnjeni št. 40 se ceno j m>i 2062 mm*>n*a Ljutomerska ¥ina|SSe ptofje ima v uloitl Uvro Pe kl Ima ¥ S S040 1973 pa1 veščo slovenščina in nemščine, hrvaščine, išče Le prvovrstne moči _ ... vedbo dosedaniega službovanja, referenc in zahtevkov na; iiistaiacijsii material : žarnice, števce, žice dobavlja elektrotehnična tvrdka i Karil HirH Cilji, Cankarjeva cesta, 2, po zmernih cenah. Boljša KLET. Priden 20150 Večja prostorna klet . e po vistalom ee takoj odda osoiinim mocuitn dvigalom ee takoj odda v najem v Spb