pr*m*na platen« v Leto LXiy*. št. 158 LJubljana, četrtek 16. Julija 1931 Cena Din 1.* Iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — famratj do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji InaeraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >SJo venski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračaj UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnaUJevm nJlca ti. 1 Telefon št. 3122, 3123, 8124. 8125 to 3126. PODRDtNICE: MARIBOR, Grajski trg at. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel- 190. NOVO MESTO, Ljubljanska o«, teL 8t. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101, r— mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu ▼ Ljubljani it. 10.351. Za finančnim politični prevrat v Nemčiji? Dnevi Briiningove vlade so že šteti Nemški nacijonalisti, pobornik! revanžne politike, hočejo priti na oblast — Baje jih podpira tudi H indenburg — Nemčija bo prepuščena svoji usodi? Berlin, 1*. julija. O preokretu v razvoju nemške finančne krize se doznavalo sedaj zanimive podrobnosti, ki pričajo, da so v Nemčiji na delu tajne sile, ki za nobeno ceno nočejo dopustiti zbližanja med Francijo in Nemčijo in ki z vsemi sredstvi netijo idejo revanže. »Vossische Zeitung« poroča, da se je sam Hindenburg zavzel za to, da nemška vlada ni sprejela sklepov, ki bi ustrezali željam Francije in Anglije in omogočili takojšnjo kreditno podporo. Njegov povratek v Berlin je imel namen preprečiti, da se Briining ne uda, ker je že oficijozna \Volfova agencija najavila, da bo vlada najbrže sprejela zahteve po političnih garancijah za inozemsko posojilo. V zvezi s tem se tudi širijo glasovi, da so dnevi Briiningove vlade šteti ter da bo ostal na krmilu samo še par dni, dokler se vznemirjenje, izzvano z usodnimi sklepi vlade glede rešitve finančne krize, ne poleže. Kot uvod v nov režim v Nemčiji* ki naj pride na krmilo, se tolmači zahteva po odstopu predsednika Državne banke dr. Luthra, ki naj bi ga zamenjal bivši predsednik dr. Schacht. Dr. Schacht je znan po svojem protifrancoskem stališču ter je, kakor znano, odstopil takrat, ko je šlo za sprejetje Youngovega načrta. Dr. Schacht je obenem posrednik med nemško veleindustrijo, Hitlerjevci in Velenemci. Kot predsednik Državne banke zahteva dr. Schacht diktatorska pooblastila tako, da bi brez ozira na to, kaka vlada je na krmilu, postal faktični gospodar Nemčije. Ekstremna levica in desnica spretno izkoriščata nastali položaj in vršita proti Briiningovi vladi složno propagando, tako da je Briiningova vlada izgubila tudi že zaupanje pri meščanskih strankah. Kaj bo sledilo, se trenutno še ne da napovedati. Vsekakor pa je jasno, da se poleg ogromnega finančnega preokreta pripravlja v Nemčiji tudi velik političen prevrat Prvi odmevi v Franciji Pariz, 16. julija. Sklop nemške vlad«?, da odkloni politične garancije in s tem inozemsko finančno podporo pri reševanju finančne krize, je izzval v pariških krogih ogromno presenečenje. Sauerwein piše v >Ma tirni«, da ni nihče pričakoval, da bo Nemčija tako hitro prenehala pošiljati SOa klice* Jasno pa je, piše dalje, da vse to. kar počenja v gvoji trmoglavosti nemška vlada, ne bo saleglo. Kriza se bo s tem le podaljšala, ne pa rešila. Poznavalci gospodarskih in finančnih razmer Nemčije so trdno prepričani, da bo morala Nemčija prej ko slej ponovno prositi inozemstvo za pomoč. Takrat ne bo šlo več za to, ali hoče Nemčija iz lastnega nagiba sprejeti pogoje za posojilo, marveč bo morala brezpogojno pristati na vse, kar se bo zahtevalo. Nemčija je tako zopet opnstila najlepšo priliko, da se na prijateljski način sporazume s Francijo in strne v veliko družbo evropskih narodov. Krenila ]e po svoji poti in zato bo tndi posledice nosila sama. Moskva bo zavladala v Nemčiji London, 16. julija. >Times< se bavi v cvodniku z dovo nastalim položajem v Nemčiji in povdarjajo, da znači ta preokret padec Briiningove vlade. Kaj bo sledilo, je sicer se vprašanje bodočnosti, vendar pa se lahko reče. ie toliko, da bodo po stranskih potih preko Hitlerjevcev naposled prišli na krmilo komunisti in da bo Moskva zavladala v Nemčiji. Tudi v Rimu so presenečeni Rim, 16. julija. V tukajšnjih krogih vlada veliko presenečenje nad preokretom v Nemčiji. V merodajnih krogih izražajo bojazen, da bo neraznmljiva politika Nemčije rodila za njo samo usodne posledice. Italija je slej ko prej pripravljena pomagati Nemčiji, da pride iz obupnega položaja, vendar pa misli, da tudi Nemčiji ne sme pre-napenjati loka. Zunanji minister Grandi je imel včeraj popoldne dolgo konferenco z nemškim poslanikom, na kateri sta razpravljala o dogodkih v Nemčiji. Fašistični tisk povdarja. da bo od vsega, tega imela koristi zopet samo Francija, ki se bo vsled nepremišljene politike nemških krogov le ojačala in dobila Se večji prestiž, kakor pa ga že ima. Nemčija bo morala nositi tudi posledice Washington, 16. julija. Ameriški finančni krogi so prepričani, da se bo kriza v Nemčiji zaradi odklonitve inozemske podpore Se bolj poostrila. Amerika se je sicer desinteresirala nad tem, ker smatra, da je storila že dovolj in pokazala Nemčiji pot, po kateri se more rešiti, če Nemčija odklanja dobre nasvete, tudi nima pravice zahtevati podpore. V ostalem pa vzbuja v ameriških finančnih krogih veliko začudenje dejstvo, da v trenotku, ko nemška vlada izvaja koncentracijo kapitala in apelira na solidarnost nemških finančnikov, baš vodilni nemški finančni krogi spravljajo svoje premoženje na varno. Cela vrsta nemških bančnih direktorjev in ravnateljev zavarovalnic ter člani bivšega nemškega plemstva, vzdržujejo v New Yorku svoje bančne konte v veliki višini. To je dokaz, da niti nemški finančniki sami nimajo zaupanja v uspeh vladnih ukrepov. Nemčija je Imela Izbiro, je sama izdala in naj sama nosi posledice. Novi zasilni ukrepi Berlin, 16. julija. 0 sinoćnji pozno v noč trajajoči seji vlade, je bil izdan naslednji komunike: Banke ostanejo zaprte za enkrat do 18. t m. Po zopetni otvoritvi smejo banke vršiti izplačila le v omejenem obsegu in to samo za mezde, podporo brezposelnih in za davke. Ves devizni promet se koncentrira pri Državni banki. Terminske kupčije v Inozemski valuti so prepovedane. Tečaj marke se določi enotno za vso državo. Za Javnost ali za širši krog privatnih interesentov namenjene objave ne smejo vsebovati navedb o cenah inozemskih valut, marke in vrednostnih papirjev, bflo da gre za ponudbo, nakup al) samo za informativno objavo. Prestopki se bodo kaznovali z zaporom do šestih mesecev. Pogajanja med Državno banko m privatnimi bankami se intenzivno nadaljujejo in v vladnih krogih upajo, da ob mogoče pripraviti dovoljna sredstva za redno izplačilo delavskih mezd in uradniških plač. Dr« Luther Ze odstopil? Berlin, 16. julija. AA. Guverner nemške narodne banke dr. Luther je po poročilu informiranih krogov podal ostavko, na njego ro mesto bo imenovan dr. Schacht Vest uradno se ni potrjena. Mobilizacija zlata London, 16. julija. AA. Skoraj vse države mobilizirajo svoje zlate zaloge, da se pripravijo na eventualne posledice nemške gospodarske krize. Prvič po uvedbi zlatega standarda je funt sterling včeraj tako padel, da se že izplača prodaja zlata v inozemstvo. Nemška Državna banka je zvišala obrestno mero do neverjetne višine. Gospodarski krogi gledajo zato 8 skrbjo na razvoj gospodarske krize v Nemčiji. Prvo plačilo po Hoovrovem načrtu Berlin, 16. julija. AA. Državna vlada je plačala 15. julija banki za mednarodna plačila mesečni obrok neodložljivih reparacij. Banka je ta znesek takoj izročila nemškim državnim železnicam. Nemčija je s tem izvršila prvo plačilo po Hoovrovem načrtu. Nemška kriza na Poljskem brez posledic Varšava, 16. julija g Po komunikeju iz bančnih krogov ni imela nemška finančna kriza na Poljskem nobenega bistvenega vpliva, ker je nemški kapital na Poljskem zelo skromno investiran. Podružnici draž-danske in nemškonacijonakie banke v Ka-tovicah sta zopet odprli blagajne, vendar pa nista sprejemali plačil v markah temveč samo v zlotib. Komunisti so že na delu S Sirenjem alarmantnih vesti izzivajo vedno večje nemire — Vlada je uvedla cenzuro, da njihovo nakano onemogoči Berlin, 16. julija. Razburjenje, ki vlada v Nemčiji zaradi finančnega poloma, se kljub strogim m drakoničnim ukrepom vlade ne le ni poleglo, marveč se, kakor pričajo najnovejše vesti, .d ure do ure stopnjuje. Komunisti, narodni socialisti in velenemci širijo vedno bolj alarmantne vesti, kar izziva vedno večjo paniko. Komunisti so včeraj v ogromnih množinah razširili po Berlinu in vseh drugih nemških mestih in industrijskih centrih letake, v katerih opozarjalo javnost* da Je položaj nemških financ brezupen in da bo v najkrajšem času proglašen bankrot Zato pozivajo prebivalstvo, naj pravočasno dvigne svoje prihranke, naložene v bankah In denarnih zavodih ter nakupi blago, ker bo sicer vse izgubljeno. Ta poziv komunistov je imel za posledico, da so ljudje v masah navalili na banke in skušali s silo vdreti v bančne prostore ter tako priti do svojega denarja. Policija je imela obilo posla, da je to nakano preprečila. Pri spopadih je bilo mnogo ljudi ranjenih. Listom je prepovedano o tem poročati in je začasno uvedena preventivna cenzura. Vpliv komunističnega poziva Je še podčrtal proglas socialnodemokratske stranke, ki poudarja, da nemških financ brez tuje podpore ni mogoče rešiti poloma. Proglas zahteva temeljito spremembo zunanje politike, da pride Nemčija čimprej do nujno potrebnega inozemskega posojila. Javnost sklepa iz tega proglasa, da je položaj zares brezupen in nihče več ne verjame uradnim objavam, da so nemške finance trdne in da gre le za trenutno pomanjkanje plačilnih sredstev. Vlada se je na svoj: snočnji seji podrobno bavila s temi dogodki in sklenila najstrožje ukrepe, če se bodo nemiri širili, bo uvedena najstrožja cenzura ne samo za tisk, marveč tndi za telefonski In brzojavni promet. Nemčija Je že sedaj skoro popolnoma odrezana od tujega sveta, ker je ustavljen skoro ves denarni promet, a tudi v blagovnem se opaža vedno večji zastoj. Inozemstvo zahteva plačilo v tuji valuti, čemur pa Nemčija v pomanjkanju deviz ne more ustreči. Viljem jih bo rešil.. • O čem sanja hohenzollerski starček v Doornu — Francozom bo Ze dal! — Nemčija bo postala najmočnejša na svetu, če • . • skoro obračunati. Oni so edini krivci sedanje krize. Namestu da bi zbrali vse sile, jih skušajo razpršiti. Francozi kopičijo zlato in izstradavajo druge narode. Francija in Belgija motiia mir bele rase. Vsak dan dobivam vedno več pisem in vedno več deputacij prihaja k meni. Nem-čija bo skoro zopet dostojna Hohenzol-lerncev, dostojna pruskih kraljev, potomcev Friderika Velikega.* Pariz, 16. julija. Ameriška novinar Jean Mezerette objavlja v »Pariš Midi* zanimiv razgovor, ki ga je imel po nemški krizi z bivšim nemškim cesarjem Wilje-mom v Doornu. Cesar Wiljem, ki se še vedno čuti nemškega monarha, je med drugim izjavil: »Vi nt poznate Nemčije in zato tudi ne veste, kakšna zmešnjava vlada sedaj tam. Hindenburg je čisto navaden tat, k>da ni več daleč čas, ko ga bo zadela zaslužena kazen, Nemčija je najlepša in največja država na svetu in prepričan sem, da ji bo sedanja kriza odprla oči. Jaz sem ie prestar, da bi sam posegel vmes, toda kn Hohenzollerncev je Nemčiji vedno na razpolago ter jo bo dvignila do najmočnejše in največje države na svetu. Evropa m Amerika živita danes v trhlem miru in se niti ne zavedata nevar* nosti, ki se približuje. Čudim se, kako slepe so vlade posameznih držav. Požar postaja vedno večji. S Francozi bomo Ameriški novinar poroča v zvezi ■ tem, da je starčka v Doornu očrvddno navdahnila s tako velikimi upi ustanovitev nekake kraljevske stranke v Nemčiji Ta stranka, ki je sedaj sicer še zelo malo* številna in ji pripadajo večinoma le bivtt plemiči in zapeljanci Hitlerja in Hugen-berga, namerava parlamentarnim potom mtron.izT.Tati Hohemzollennoe na nemška p res to L Stranka ima kot svoj znak rdečo zastavo s cesarsko krono. Da je bolj cesarska, ai je nadela tudi uniformo zelene barve. Važni diplomatski razgovori v Parizu Izmenjava misli med Anglijo, Ameriko in Francijo o položaju v Nemčiji Pariz, 16. julija g. Med Henderso-nom, Stimsonom in francoski politiki so se včeraj pričeli diplomatski razgovori. O vseh aktualnih problemih se je razpravljalo čim bolj prijateljsko. Zvečer se je vršil na čast Hendersona v kolonijalni razstavi svečan dinne. Pariz, 16. julija. Razgovori med francoskimi državniki, Hendersonom in Stimsonom so se danes dopoldne nadaljevali v prostorih zunanjega ministrstva. Sinoči je prispel v Pariz tudi ameriški finančni minister Mellon z bivšim ameriškim zunanjim ministrom Kelloggom, ki se bosta popoldne udeleževala teh razgovorov. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, se nanašajo ti razgovori skoro izključno na krizo v Nemčiji. V tukajšnjih krogih namreč računajo, da bo Nemčija že v kratkem primorana prositi za inozemsko podporo ter razpravljajo sedal tako o pogojih kakor tudi o modalitet ah večjega inozemskega posojila za sanacijo nemških financ. Izve pa se, da je bilo sklenjeno, da bodo zaenkrat mirno počakali na razvoj dogodkov v Nemčiji ter da se ne bo ničesar podvzelo. Pose* Hendersona in Macdonalda v Berlinu je vsled dogodkov v Nemčiji mnogo izgubil na važnosti, ker sodijo, da bo Berlin sedaj še manj dostopen za angleške nasvete, kakor je bil poprej. Predčasno sklicanje konference zunanjih ministrov Konferenca je sklicana že za ponedeljek zvečer v London — Bavila se bo s položajem v Nemčiji London, 16. julija. Zunanje ministrstvo je sinoči objavilo uradni komunike, v katerem naglasa, da je angleška vlada glede na dogodke v Nemčiji smatrala za potrebno, takoj sklicati konferenco zunanjih ministrov, ki je bila nameravana za poznejši termin, da odobri Hoovrov predlog. Dogodki zadnjih dni pa silijo k temu, da se ta konferenca sestane čimprej. Po izmenjavi misli s Parizom In VVashingtonom je angleška vlada sklicala konferenco zunanjih ministrov za prihodnji ponedeljek ob 6. zvečer v London. Komisija strokovnjakov se sestane jutri ter bo pospešila delo tako, da bodo strokovnjaki v ponedeljek že na razpolago zunanjim ministrom. Velika špijonažna afera na Poljskem Varšava, 16. julija, g. V poljskem generalnem štabu so prišli na sled senzacionalni vohunski aferi. Vodja oddelka v generalnem štabu major Peter Demkovski je bil aretiran zaradi suma, da je vohunil v korist sosednje velesile. Aretacija majorja Demkovskega je Izzvala v vsej javnosti silno pozornost Nesreča francoskega potniškega letala Paril, 16. julija, g. Včeraj se je nedaleč Grenobla pripetila huda letalska nezgoda. Potniško letalo, ki je letelo iz Cannesa v Pariz, se je zrušilo zaradi goste megle na zemljo. Pilot in dva potnika sta bila ubita na mestu, ostala dva potnika pa sta dobila življensko nevarne poškodbe. Letalo se je popolnoma razbilo. Potniki so bili maneki-ni velike pariške modne tvrdke. NaHvi v Angliji London, 16. julija. AA. V Angliji so veliki nalivi- V Londonu je deževalo neprenehoma 24 ur, česar ne pomnijo več let. V Dublinu je vdrla voda v več krajih v kleti, da so morali poklicati gasilce. Planinci! Danes vsi na občni zbor SPD, ki bo zvečer ob 20. v Mestnem do« mu! Izvoliti moramo novega pred« sednlka in sklepati o novih pravilih. Gre naravnost za usodo društva, zato pridite v čim večjem številu! Kakor nam ob zaključku lista poročajo, je močna skupina članstva postavila za svojega kandidata za predsedniško mesto g. dr. Josipa Pretnarja, tajnika Zbornice za TOL LJUBLJANSKA BORZA. Devize : Amsterdam 2275.55—2282.39, Bruselj 787.39 — 789 75, Curih 1096.65 — 1099.95, Dunaj 793.96 — 796.36, London 273.61 — 274.43. Newyork 5639.49 — 56.56.49, Pariz 222.62 — 223.28, Praga 167.29 — 167.79, Trst 294.11 — 295.01. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.095, Pariz 20.30, Lon don 24.925, Newyork 515.25, Bruselj 71.825, MIlan 27.85, Madrid 49.—, Amsterdam 207.45. Dunaj 72.40, Sofija 3.73, Praga 15.255, Varšava 57.70, Bndlmnešta 90.026, Bukarešta 3.06. x Strati i »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. julija 19S1 Stev. 158 Naši malčki v Polhove gradcu Vzorna počitniška kolonija krajevnega odbora BK — Zanimivosti Polhovega gradca Ljubljana, 16. julija. »G. dr. Fettioh ima 30 otrok v Polhovem gradcu ...de besed je zapisal neki gospod v torek na dopisnico v Polhovem gradcu io gotovo ni indiskretno, če začnemo z njimi ter jih vzamemo za motto. Torej zaradi teh otrok sem se aglasii pri g. predsedniku krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljana, g. dr. rettichu. Tako se j« založil z brašnom, da sem se kar čudil m ugibal, ali je Polhov gradeč tako daleč. i>no je menda 12 tucatov orehovih štrulcljev. A Vi bo zmogel avto tolikšen tovor? Ob pol 15. smo odrinili iz Dalmatinove urice — dT. Fertich, predsednik RK. g. in* epektor Mlejoik, blagajnik in preklicana ra* dovecrnost v anondmni osebi. V G o rupo vi u;icj smo še nafložili g. inšpektorja dr. \> e* stra, podpredsednika RK, nalkar smo 7xirs čari po cestah »I.« in »11.« reda proti polhov* grajskemu svetu. Kar se pa cest tiče. ;e daj* bolje, da se požvižgamo nanje. Polhograj-ske globei- so itak znane zaradi poplav, no, te dni je pa cesta v Polhov gradeč poplav-15ena s prahom, avto bi skoraj utonil v nji. Za nami je cesta btruhaia prah, kot da se odpira strAhovit vulkan. Sreča za naselja, da so tod motoma vozila redki gostje, le av* tobus dan za dnem rapreminja obličje em-Ije. Narave nimamo časa občudovati, tudi anamenito cerkev iz 16. stol., ki je izredno visoke umetniške vrednosti, ošinecno le bež* no. Seveda je vse lepo. zanimivo in še -nar; si kaj zgodovinskega lahko vidiš v tej kras; ni doKnsci — toda mi gremo gledat najlepše. In po dobri polurni vožnji končno pre* vozimo 19 km ovinkov, prahu in kol ovo* xow ter amo živi in zdravi v Polhovem gradcu. Nekoliko res spominja na polhovo gnezdo, nanizan je na lepo zaokroženem hribčku, sredi dolom itnega, gozdnatega hri« bovja, sipfloh je ru mnogo zelenja: človek kar doti na prva mah svež dih narave, prijeten mir in vabljivo zavetje. Kotiček, ki ga zlepa ne najdeš. Na severni strani obkroža ta hribček skromen potoček Božna ali Velika voda, na južni strani pa Mala voda. To sta pa le ob suhih mesecih poniižna potoka, ob hudem dežvju silno na rasteta ter niso varne pred poplavami m še huijsim soiidno zidane hise. ki stoje precej daleč od struge. Struga je namreč plitva, poglabljanje pa rudi nič ne pomaga, ker voda takoj naplavi po hudournikih mnogo kamenja in peska. S ceste s>mo se spustili na nabtrežje Bož; ne pod gradom. Poglejte jih no, zamorce! NaSi maH leto-▼iščarji so bili bas pri kopanju kot vsak dan med 15. in 17. Potok je naježen s kamenjem tako, da imajo mali >kc»pal»ci za kopaPomlad in jesen«, poje slovenski vokalni kvintet is Ljubljane (dlani: gg. SttbernikJug-brata Petrovčič-Snlc). z. O Levstiku predava g. profesor dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane. 3. a) Levstik-Adamič: »Mačka, miš in miška«, b) Levstik-Adamič: >Vrabec in konj«, poje šolska deca s spremi je van jem klavirja. 4. a) Levstlk-Nedved: »Cvetice«, b) Levstik-JNedved: »Zlata doba«, poje bariton tok) g. Tone Petrov««. 5. a) Levstik-Nedvod: »Ljubici«, b) Levstik-Jenko: »Dve ntri«, ooje tenor solo g. MIlan Jug. 6. Recitacija Iz Martina Krpana In deklamacija. Recitirajo in deklamirajo akademiki m Šolska deca. 7. a) Levs-Hk-PavCIČ: »Deklica, t! si jokala«, b) Levstik-Vol* rlč: »Razstanek«, poje Slovenski vokalni kvintet 26. Julija ob 9. dopoldne: Sprejem gostov na kolodvoru. S kolodvora povorka skoz! trg na Levstikov rojstni dom v Spodnje Retje. Pri Levstikovi rojstni hiši. 1. Levstik. Adamič: »Ležaj, ni naj tnt njnač«, poje Sorska deca. 2. Jenko: »MoMtev«, poje moški »bor Glasbene Matice H Ljubljane. 3. Govor pisatelja Vladimira Levstika. 4. Josip Paveič: »Slavnostna kan tata«. 26. julija ob 14. v Velikih Laščah pri Levstikovem spomenika: 1. Pozdrav predsednika. 2. Jenko: > Molite v«, poje moški zbor Glasbene Matice. 3. Slavnostna beseda: Govori pesnik Oton Župančič 'n odkrije bronasti profllnl relief Levstikove glave na spomeniku. 4. Levst!k-Adam!č: »Psiček laja nov, nov, nov«, poje Šolska deca. 5. Jos. Pavčič: »Slavnostna kanta ta na tri Stritarjeve verze z Levstikovega spomenika«, poje moški zbor Glasbene Matice. Po kulturnem delu proslave: velika ljudska veselica. Vse glasbene točke Igra železničarsKa godba »Sloga« iz Ljubljane pod vodstvom kapelnika g. H. Svetela, Z odlokom M. S. br. 15.466 je odobrena četrtinska iyi) vozna cena za vso udeležence iz vseh postaj v državi, za vse vlake in razrede z izjemo ekspresni n vlakov. Četrtinska vožnja v Velike Lašče in nazaj velja od 22. do vključno 30. julija. Legitimacije oddaja odbor za proslavitev stoletnice rojstva Franceta Levstika v Veli-fcHh Laščah. Cena legitimaciji je 2 Din. Z legitimacijo kupi vsak udeleženec na vstopni postaji polovični vozni listek za Velike Lašče. Legitimacijo da vsak udeleženec proslave žigosati na veseilčnem prostoru. Z žigosano legitimacijo in polovičnim voznim listkom se more vsak udeleženec vračati do 30. julija na svoj dom. Legitimacije naročajte takoj kratko: Odbor proslave Levstika, Velike LaSče. Vsak, ki naroča legitimacije, naj priloži za vsako legitimacijo po 2 Din. Kdor naroči manj kakor 5 legitimacij, naj pošlje mesto denarja znamke. Prihode In odhode vlakov Javimo pravočasno. Legitimacije za znižano vožnjo se dobe od petka dalje tudi v podružnici Putnika v hotelu M '.klic nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani, oddaljeni pa dobe povsod vozno karto tudi s člansko legitimacijo kateregakoli kulturnega aH na-cijonalnega društva, pri slavnoati v Velikih Laščah pa potrdilo oblaka, ki velja za znižano vožnjo nazaj. France Levstik je nesporno največj! pojav mlade slovenske kulture. Zato mislimo, da je proslava njegove stoletnice največji kulturni dogodek letošnjega leta in vabimo vse in vsakogar, da poroma ta dan v njegov lepi rojstni kraj. Odbor za proslavitev stoletnice rojstva Franceta Levstika v Velikih L^Sčah. KOLEDAR. Danes: Četrtek, 16. julij, katoličani: Marija Karmelska, pravoslavni: 3. julij: Bogdan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Kralj jazza. Kino Ideal: zaprto. Slovensko planinsko društvo, Izredni občni zbor ob 20. Mestn! dom DEŽURNE LEKARNE. Dane«: Leustek, Resljeva cesta 1, Bohinec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Krvav pretep na Ljubljanskem polj^ Včeraj dopoldne so v Sventnerjevi gostilni v Jaršah popivali zidarski delavec Jože KuStrin, krovski delavec Dominik Ubit in gozdni čuvaj Hribar iz Zadobrove pri Ljubljani. Par kozarčkov je baje delavcema plačal tudi dobro razpoloženi gozdni čuvaj, ker je imel nekaj več denarja pri sebi. Popoldne so bili že veseli, jeli so prepevati in končno so pred hišo vlekli kljuko. Sprli so se in je baje Dominik Ubit udaril gozdnega čuvaja po glavi, ga podrl na tla in mu vzel denarnico iz žepa, pa tudi drugi tovariš je baje napadenega udaril s kamnom po glavi. Hribar pa je potegnil nož ter večkrat sunil z njim napadalca in ga občutno ranil. Čeprav so telefonirali po rešilni avto, je ranjenec s svojim tovarišem pobegnil skozi Taškarjev boršt proti Mostam ,kjer ga je pozneje našla policija in odpravila v splošno bolnico. V bolnici so kostatlrali ra Dominiku Ubitem šest ran, med temi tri v pljučih in eno v trebuhu tako, da je njegov položaj nevaren, a resnico, kako je bilo pri dogodku, bo dognala policija. Koroško pismo Celovec, 13. julija Kakšno prostost uživajo slovenski delavci na Koroškem, nam kažeta naslednja slučaja. Delavec, ki je že čez 10 let zaposlen pri žični tovarni v Bistrici v Rožu je v svojem veselju do petja vodil in učil v prostem času slovenski pevski zbor. Dosege! je lepe uspehe in nastopi tega pevskega zbora pri različnih prilikah so bili Izborni. Po zadnjem nastopu pa Je postavil tega delavca tovarniški ravnatelj pred alternativo, da naj *e odpove vodstvu pevskega zbora ali pa se mu odpove služba. Ta krutost nemškega ravnatelja je tipičen dokaz, kako se uničujejo v slovenskem delu Koroške ne samo slovenske delavne sile, ampak tudi, kako se a oviro člove&k* prostosti uničuje kulturno delo in družabno življenje. Pri žični tovarni odločujejo hitlerjevski narodni socialisti po plemenitosti nemško-arijske rase«. Toda tega recepta se ne poslužujejo sa mo predstavniki >tretje državec; naveae-mo naj tudi primer, ki kaže, da imajo tudi v zastopnikih >tretje mternaclonale« svoje trabante. Turneje šentjakobskega izobraževalnega društva »Kot« z igro >M1-klova Zala« se je udeležil tudi nameščenec konzumnega društva v Podrožcici, ne Rot Igralec, In ne kot pevec, temveč kot tih poslušalec. To je zadostovalo, da bo lzcu-bil svojo službo. Znano je, na kakšen način se takšna zadeva reši, da ne Izgleda politično, ozir. se manjšini odvzame možnost, da bi mogla storiti potrebne korake v zaščito svojih ljudi. In ti ljudje hočejo reševati manjšinsko vprašanje na Koroškem. Naj si nihče ne dela iluzij, zakaj potek dosedanjih razprav je že dosti jasno razgrnil karte koroških Nemcev. Zase rs«, drugim pa figo. Pravica Slovencev na Koroškem pa je — odrekati se In trpeti... Iz policijske kronike Ljubljana, 16. juMja. Danes se je zglasil na policiji delavec Jurij Sodnikar, stanujoč na Viču, in prijavil navihanega krojača Antona J., kateremu je pred tedni izročil blago, da mu naredi obleko, česar pa Anton ni storil. Blago je prodal in denar zapil. Sodnikar je oškodovan za 760 Din. Štefančič Emil, akademik, stanujoč v Kolodvorski ulici 22, se je včeraj popoldne kopal na Savi v Tomačevem. Obleko je spravil pod grmovje in se oddaljil. Priliko je pa takoj izrabil neznan tat, ki je najbrž že delj Čas oprezoval okrog. Ukradel mu je hlače, srajco ter par čevljev. V noči na četrtek je nekdo vlomil v hišo posestnika in gostilničarja Antona Nebca na Orljem. Vlomilec je v hiši vse premetal in slednjič Izvohal, kje je pokojnina. Dobil je velik plen, kajti našel je okrog 10.000 Din. Te tatvine je osumljen neznan okrog 40 let star moški, ki so ga večkrat videli stikati po vasi. Neznanec je močne postave in zagorelega obraza. Oškodovanec je vlom takoj prijavil orožnikom In policiji, vendar je možakar neznano kam izginil ln ga doslej še niso mogli prijeti. Policija je dobila poročlio, da je bilo te dni na levem bre??u Drave poleg vasi Cvetkovcev najdeno truplo moškega utopljenca, ki je bilo že v razpadajočem stanju. Utopljenec je bil star okrog 40 let in srednjevelike postave. Oblečen je bil v belo srajco ter je imel kravato z malimi rdečimi kvadrati, modre hlače in nizl*e rjave čevlje. Identiteta utopljenca še ni ugotovljena, Iskrenost. — No, prijatelj, kako si si zamislil svojo bodočnost? — Lepa mora biti. sicer je nv vzamem, bogata mora biti, sicer bi je n? mogel vzeti, in neumna mora bili, si-oec bi me ona ne vzela. Stev. 158 SLOVENSKI NAROD«, dne 16- julija 1931 Dnevne vesti — češkoslovaško odlikovanje. P rezident Masarvk je odlikoval z redom Belega leva IV. stopnje za vojaške zasluge rezervnega podpolkovnika in šefa kabineta predsednika vlade Svetlslava Hodzero, s kolajno Belega leva I. stopnje za državljanske zaslnge pa Ano Krejeikovo iz Beograda. — Odkritje spomenika br. Tonetu Mateja. Bratje, sestre in sokolstvu naklonjeno občinstvo, ki se boste udeležili odkritja spomenika dragemu pokojniku 19. julija 1931 ob 11. uri 30 minut v Bohinjski Bistrici, blagovolite upoštevati sledeče: Odhod iz Ljubljane je mogoč v nedeljo z izletniškim vlakom ob 5. uri 21. minuti aH pa z vlakom ob 7. uri 30 minut. Kdor potuje tja in nazaj z izletniškim vlakom, ima itak polovično vožnjo. Tisti pa, ki žele potovati iz Ljubljane z vlakom ob 7. uri 30 minut in žele imeti polovično vožnjo, se morajo prijaviti v pisarni na Taboru najkasneje do petka zvečer- Ti udeleženci morajo imeti tudi sokolsko legitimacijo in imajo iz Ljubljane skupen odhod ob 7 uri 90 minut ter iz Bohinja skupen povratek ob 17 uri 13 minut. Vodi jih v to določeni vodnik. Žalne svečanosti se bodo udeležili v svečanih krojih. Zbirališče članstva je pied sokolskim domom v Bohinjski Bistrici, od tam pa skupen odhod ob 11. uri 10 minut na pokopališče. Počastimo vsi spomin dragega pokojnika s svojo udeležbo! Zdravo! — Spored žalne svečanosti ob priliki edkritja spomenika br. Tonetu Maleju 19. julija 1931 ob 11. uri 30 minut v Boh. Bistrici. Godba Sokola I zaigra koral. Govor načelnika br. Staneta Vidmarja in odkritje spomenika. Pevci zapojo *Vigred<. Govor staroste Sokola I br. ing. Lado Bevca. Godba Sokola I zaigra žalostinko. Govori zastopnikov žup in društev. Pevci zapojo na-grobnico ^Pomlad«- Godba Sokola I zaigra žalo>tinko. — Izločitev iz brzojavnih linij. Uradno se je ugotovilo, da posamezni telegrafi in telefoni zlorabljajo predpis o brzojavni služb; v notranjem prometu s tem, da tudi pri najmanjših nevihtah izločajo telegrafske in tel-ionske aparate iz linij in na ta način preirgajo vsako zvezo z ostalimi postajami. Zato trpi brzojavni in telefonski promet oz roma služba in državni interesi v splošnem. Uslužbencem ne preti nobena r.evarno-t zaradi spicščevanja atmosferie-ne elektrike, če so t. t. naprave po predpisih zavarovane. Zato pa se smejo samo cb v .-likih nevihtah nad tistim krajem izlo-čti aparati iz t. t. linij, kar je tudi razvidno iz čl. 14 brzojavnega pravilnika. Če izloči uslužbenec aparat in dene linijo na zemljo tudi takrat, kadar to ni potrebno, s tem samo ovira delo na linijah. Zato se bo to v bodoče štelo za zlorabo in zadene odgovornega nameščenca v tem primeru najstrožja kazen. Direkcija bo še posebno pazila na to, da se take zlorabe onemogočijo. _ Razpisane zdravniške službe. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega zdravnika pri krajevni bratovski skladnici v Velenju s sedežem v bližnji okolici premogovnika Zabukovca ali Liboje. Nastop službe je 1. oktobra. Prošnje je treba vložiti do 30. avgusta. — Kr. banska uprava dunavske banovine razpisuje natečaj za mesto okrajnega zdravnika v Zemunu. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. Kr. banska uprava savske banovine razpisuje natečaj za mesto okrajnega sanitetnega referenta v Metliki. Prošnje je treba vložiti do 30. tm. _ Prepoved zahajanja v krčme. Okr. sodišče v Šoštanju je prepovedalo zasebnemu uradniku v Šoštanju Josipu Štefanu zahajanje v krčme za dobo enega leta. _ Sprejemni P°g°ji za banovinsko kmetijsko šolo v Sv. Jurju ob ju«, žel. Novo šolsko leto 1931-32 se začne v začetku oktobra ter traja polnih 12 mesecev. Sprejmr se 34 gojencev in sicer v prvi vrsti le kmečke sinove, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetijah kot bodoči gospodarji — Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 20 let stari, le izjemoma se sprejme par starejših prosilcev, ako se predvideva posebna marljivost in discipliniranost- Prosilci morajo imeti vsaj 4 razrede osnovne šole, le iz krajev z manj razredi se sprejemajo tudi drugi, uprava se pa ob vstopu s kratkim izpitom iz čitanju pisanja in računstva prepriča, dali je prosilec zmožen slediti pouku. Ob vstopu v zavod preišče sprejete zavodni zdravnik, zato se zdravniškega izpričevala direktno ne zahteva. - Vsi gojenci stanujejo v intprnatu. Mesečna oskrbnina bo predvidevno Din 150. Sinovom gospodarsko šibkejših posestnikov se dovoli P^°vični ali celotni popust oskrbnine. Ker se bodo v svrho štednje dovoljevala prosta mesta le v manjšem obsegu in je običajno dosti pr oš-njikov, nai gospodarsko jačji zaprosijo te izpo^tka za plačuiojče mesto radi itak nizke oskrbovalnine, ker se bo plačujoce upu-Mevalo v prvi vrsti. Celotno ali delno oproščeni gojenci morajo v slučaju, da pozneje vstopijo v kako službo, povrnejo zavodu stroške šolanja. Lastnoročno »P*«1"? prošnjo kolkovano s kolkoma 5 l?in + 20 Din priloženih za rešitev, je vložiti na upravo zavoda do konca avgusta. V pros-n i naj se navede tudi velikost posestva starcev, ter priloži: krstni list, domovnico, zadnje' eolsko izpričevalo, nravstveno spričevalo in obvezo staršev, da bodo krili Stroške; oni pa, ki prosijo za celotno ail Dolovčno oprostitev oskrbovalnine, na] prilože tudi davčno ali občinsko potrdilo !rlede višine letnih davkov in gospodarskega «tania ter obvezo, da ostane sin po _ šolanju doma. Zavod ima v prvi vrst. živinorejsko - poljedeljski tip, zato je zlasti primeren za kmetske sinove iz živinorejskih krajev banovine. Vse korporacije, zlasti včiteljstvo se naproša, da opozore primerne fante na ta razpis, posebno v krajih, kjer je še malo absolventov. O sprejemu se obveste prosilci pdemeno. Sprejeti morajo imeti s seboj: potrebno praznično in delavno obleko, vsaj 4 pare telesnega perila, vsaj 2 para Čevljev, 4 pere nogavic, 1 par rjuh, 1 zimsko odejo, ter ostale potrebščine, kakor brisače, krtače, nočne copate, zobno krtačico itd. Sprejemni pogoji za novo ustanovljeno banovinsko gospodinjsko šolo pri zavodu z 10 mesečnim tečajem, se bodo razglasili pozneje, ker se pouk v novi zgradbi predvideno pred novim letom ne bo mogel pričeti. Uprava. — Podražitev sladkorja v Zagreba. Danes se je sladkor v Zagrebu podražil. Slaa-kor v kockah stane zdaj 14 Din, sladkorna moka tudi 14 Din, kristal 12.50, sladkor % kosih pa 13.50 Din kg. — Izpremembe v SlZOR-u. Novi komisar SUZOR-a Marko Bauer je začel temeljito posegati v uprave urada. Poročali smo že, da je odslovil dosedanjega generalnega direktorja dr. Arzelina in imenoval na njegovo mesto bivšega generalnega direktorja Milana Glaserja. Vpokojen je tudi namestnik generalnega direktorja Dušan Glumac. Direktor urada Franjo Lastne je premeščen v Banja Luko, drugi direktor Helenbrandt pa nazaj v Zagreb. — Propaganda za nafte kraje v dunajskem albumu. Društvo za pospeševanje ciljev DruStva narodov na Dunaju je po-krenilo akcijo za spoznavanje naravnih lepot vseh v Društvu narodov včlanjenih držav. Društvo izdaja na Dunaju velik album in obrnilo se je na tujskoprometno društvo v Zagrebu s prošnjo, naj mu pošlje 30 slik najlepših krajev Jugoslavije. Slike so že poslane in tako bodo v velikem dunajskem albumu prikazane naravne lepote naših krajev, zlasti Hrvatskega Primorja, Dalmacije, Slovenije in Plitvičkih jezer. — Več na morje, manj v inozemstvo. Predlanskim je bilo prodanih za potovanja v našo državo 37.544 voznih listkov, lani pa 74.866. Število potniških voznih listkov za potovanja v inozemstvo je pa padlo za 5580. Predlanskim je bilo prodanih 54.578 voznih listkov za potovanja v inozemstvo, lani pa 48.997. To priča, da so potovali naši ljudje bolj na morje in manj v inozemstvo, kar je zopet posledica gospodarske krize. — Sokolski dom v Zagrebu. Zagreb dobi še eno monumentalno palačo in sicer Sokolski dom z velikim stadionom. Gradbeni stroški bodo znašali okrog 15 milijonov dinarjev. Dom bo zgrajen na vogalu Savske in Kršnjavega ulice. — Prepovedana knjiga. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi knjigo Kamila Hrovatha >Del Baranva es trianoni bekeszers&des revizio«. — Tečaji za kapunjenje petelinov. S pomočjo kr. banske uprave priredita >Pe-rutninarska reg. zadruga in Selekcijski odsek Kmetijske družbe v Ljubljani< več praktičnih tečajev za kapunjenje petelin čkov širom dravske banovine. Ti tečaji imajo namen predvsem poučiti naše kmetske ljudi, pa tudi druge rejce perutninarje v tem važnem delu perutninarstva, ki je bilo pri nas svoj čas zelo razširjeno, a ie dandanes Žal na škodo umnega perutnlr-stva skoraj neznano. Tečaji za kapunjenje se bodo vršili še tekom poletja in sicer: 1. Dne 28. julija na banovin, posestvu Mali Loki, pričetek ob 10 uri. 2. Dne 29. julija na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Pričetek ob 13 uri. 3. Dne 90. julija v 91. Vidu pri Stični pri načelniku kmetijske podružnice ob 10 uri. 4. Dne 8. avgusta v Tržiču (kraj se bo pozneje navedel) in sicer »tudi popoldne ob 13 uri. 5- Dne 9. avgusta v Kočevju pri načelniku kmetijske podružnici ob 13 uri. 6. Dne 15. avgusta v Središču ob Dravi pri načelstvu odseka za perutninarstvo in sicer ob 13 uri. 7. Dne 16. avgusta v Teharjih pri načelstvu kmetijske podružnice, odseka za perutninarstvo, ob 13 uri. 8. Dne 17. avg. pri Sv. Lenartu v Slov. Gor. pri načelstvu kmetijske podružnice, ob 13 uri. 9. Dne 18. avgusta na Pragerskem na velepos. g. GlanČnika, ob 13 uri. 10. Dne 1., 3- in 7. septembra za časa velesejmske prireditve v Ljubljani na prostorih velesejma- Pričetek vedno ob 10 uri na perutninarski razstavi. Tečaji se vršijo brezplačno. Udeleženci se morajo prijaviti najkasneje 8 dni, ustmeno ali pismeno pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. Kdor želi, da se mu na tečajih kapuni nekaj živali, naj to navede pri priglasitvi tečajev, da mu zamore poslati natančno navodilo, kako je s petelinčki (12 do 16 tednov starih) ravnati pred kapunje-njem. — Železniškim starovpokojencem v vednost. Po novem uradniškem zakonu in po zakonu o prometnem osobju, smejo po lastni volji postati vplačevalci v uradniški pokojninski sklad tudi staTOvpokojenci. Ako bi kateri starovpokojenec želel postati vplačevalec tega pokojninskega sklada, naj se pravočasno seznani z izdanim zakonom, da lahko pravočasno ukrene vse potrebno, da ne zamudi roka. Društvo železniških vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. — Loterija Jadranske Straže. Naprošajo se vsi, ki imajo srečke loterije Jadranske Straže, prirejene v korist nakupa šolske ladje za našo vojno mornarico, da jih po možnosti čim prej prodajo ter tako podpro važno narodno-obrambno akcijo. Glavno žrebanje bo 8. septembra. — Stavbinski odsek Narodne strokov ne zveze poziva vse člane in ostale stavb*n-ske delavce iz Brezovice in bližnje okolice na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. t. m. ob 10 uri dopoldne na Brezovici v gostilni Velkovrh. — Nujen poziv fotografom, ki so slikali sprejem ameriških izletnikov na Jesenicah in v Ljubljani 26. junija. Narodni izseljen 1-ški odbor prosi vse fotografe (poklicne, amaterje in reporterje), da izvolijo poslati vsaj po eno kopijo slik ali pa ponuditi v nakup plošče. Slike ali plošče je dostaviti tajniku g. Vladimir ju Kravosu, Delavska zbornica, vogalni vhod v II. naetropju. Plošče se odkupijo, ravnotako tudi slike. — Izredni občni sbor SPD podr. Kranj se bo vršil v torek 28. t m. ob 20 zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Dnevni red: izpopolnitev odbora. _ Razid društva. Ker Javna ljudska knjižnica« v Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah nima pogojev za nadaljni obstoj, je bilo sklenjeno, da se društvo razpusti. — Pravila sa vplačevanje vojniee, prevedel iz srbohrvaščine na slovenski jezik in s pojasnili v davčnem pogledu priredil Damijan Viktor, višji davčni kontrolor v Ljubljani. Knjižica je oblastveno odobrena ter je dobro upprabjjiva za razne urade, za zastopnike ter za davčne zavezance, da morejo kontrolirati upravičenost in pravilnost odmere vojnice. Brošura se dobi v vseh knjigarnah za ceno 10 Din. — Smrtna kosa. Ugledno rodbino q> tarja dr. Stojana v Ljutomeru je zadel hud udarec. Umrl ji je sinček Zdenko, ki ga polože jutri popoldne k večnemu počitku. Bodi mu lahka zemlja! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Delavee odpuščajo. Družba -Dalma-tienne* je odpustila v Dugom Ratu 600 delavcev. Družba reorganizira svoje tovarne in dokler ne bo reorganizacija končana, bo mnogo delavcev brez dela. — Vreme, Vremenska napoved nam obeta spremenljivo oblačno in nestanovitno vreme. 2e včeraj je bilo po vefclnl krajev naše države deloma oblačno, še vedno pa izredno vroče. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 38.9, v Skoplju 37J2, v Zagrebu 36.8. v Sarajevu 35.7, v Splitu 35.4, v Ljubljani 31, v Mariboru 29j<5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.4, temperatura je znašala 17.8. — Poskusen samomor Slovenca v Zagrebu. Predsnočnjim si je hotel končati življenje mestni mitničar v Zagrebu Slomšek Milan. Hotel se je ustreliti, pa se ni dobro zadel. Prepeljali so ga v bolnico in ga operirali. Na vprašanje, zakaj si je hotel končati življenje, je odgovoril, da je bil obupan, ker mu je nekdo ukradel suknjič, v katerem je imel denar, ki bi ga bil moral izročiti mestni blagajni. — Trije kopalci Izginili. Tudi v Novem Sadu so imeli zadnje dni hudo vročino. Zato so se hodili ljudje trumoma kopat v Dunav. Kopat so se šli v torek tudi 201etni Andrija Sagovič, 171etm Jakob Maver in lUetni Ivan Paličko. Vsi trije so pa brez sledu izginili in vse kaže, da so utonili. — TropJena vročina v Slavoniji, Ne samo v Zagrebu in Beogradu, temveč tudi v Slavoniji so imeli zadnje dni strašno vročino. V Novi Gradiški ao imeli v torek na solncu 50 stopinj, v senci pa 40 stopinj C. Se ob 7. zvečer je znašala temperatura 38 stopinj C. — Prijatelja zaklal s britvijo. V torek se je zagovarjal pred velikim senatom v Mltrovici Ignac Szabo, ki je 24. maja z britvijo umoril svojega prijatelja Gregorja Schuhmacherja. Morilec je bil obsojen na dve leti težke ječe, ženi in otrokom umorjenega mora pa plačati 27.000 Din odškodnine. • Obleke m klobuke kemično čisti, barva, nlisira In lika tovarna Jos. Reich lz Ljubljane —Ij Vložitev spominske listine v temelj spomenika kralju Petru. V soboto 25. t m. ob 11. se bo vršila plenarna seja častnega predsedstva ter reprezentančnega in izvršilnega odbora, na kateri bo določen program odkritja spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani. Po seji bo vložena v temelj spomenika pred mestnim magistratom spominska listina. —Ij TromostOTje. X>b Prešernu kopljejo proti Sv. Petra nasipu globok jarek v svrho izpeljave glavnega zbiralnega kanala-Prehod na Marijin trg s Sv. Petra nasipa in obratno je zaprt za vozni promet. Tu so od kopali dobro ohranjeno kamnito zi-dovje nekdanje hiše. Pod starim mostom kopljejo jarek za kanalizacijo iz Prešernove ulice in obenem rušijo kanal, ki bi sicer segal previsoko v strugo. Cev je betonirana ter zelo trda, zato jo razbijajo s kompresorjem. —lj Pripravljalni odbor za razstavo mesta LJubljane na razstavi vseh mest dravske banovine, ki se priredi na letošnjem /elesejmu v jeseni v Ljubljani, se obrača tudi do zasebnikov, zlasti zbirateljev s prošnjo, da blagovolijo posoditi ali prepustiti vse znamenite, za ljubljansko zgodovino značilne predmete. Mnogo starinskih in tudi novejših posebnosti je v zasebni posesti, kakor slike, risbe, gravur L dr. z Ljubljano ali najbližjo okolico (celotni, širši ali detajlni pogledi) od najstarejše dobe dalje. Dobrodošle so slike, riSbe ali dobre fotografije zgodovinskih in važnih dogodkov v Ljubljani. Zaslužnih osebnosti in prizorov iz življenja Ljubljančanov od stare dobe doslej. Iščemo stare značilne ljubljanske noše in uniforme, orožje, znake (embleme), cehovske listine, skrinjice in znake, prapore, slikane stare napisne table, kolajne, znamke in sploh vse redke, splošni javnosti neznane spomenike iz ljubljanske preteklosti. Vse predmete pregleda in izbere najvažnejše, oziroma najzanimivejše posebna strokovna komisija. Pripravljalni odbor prevzema za sprejete razstavne predmete popolno jamstvo in se vsi predmeti seveda tudi zavarujejo. Ustne m pismene prijave sprejema magistratni svetnik dr. Arnošt Bri-lej na mestnem magistratu, soba it. 24, v I. nadstropju, vsak delavnik od 9. dopoldne do 18. popoldne do 81. julija t. 1. —lj Pohleven del. p0 silni vročini, ki je Šla že na živce celo prijateljem solnčenja, kaj Šele ljudem, ki se somca boje, se Je včeraj vreme izpromenilo in temperatura je Čez noč padla. Včeraj opoldne je bil mlaj fn menda je nam on prinesel {spremembo vremena. Nebo se je le včeraj dopoldne deloma pooblačilo, popoldne je sobice posijalo že bolj redko izza oblakov, zvečer je bik) sicer zopet bolj jasno, ponoči je pa zapihal jugozapadni k, ki je pripo-dil deževne oblake in v presledkih je rušil pohleven dež, ki pa seveda se daleč m namočil že močno izsušene zemlje. Danes dopoldne je skoraj ves čas kazalo na dež, ki ga pa ni bilo. Vremenski preroki pravijo, da poslabšanje vremena ne bo dolgo trajalo. Dobro bi pa le bilo, da bi dež vsaj za prvo silo namočil zemljo in nekoliko ohladil ozračje. —Ij Beno Gregorifc, trgovec v Ljubljani je izročil Ciril Met. družbi 500 Din kot volilo svojega blagopokojn. očeta, gosp. Fran Gregoriča, davč. ravnatelju v p. Slava od-ličn. rodoljubu! — Ij Ples v hotela »Tivolic, danes. Pridite gotovo! *vN5-»i Pegaza so pregnali od Gradaščice Ljudje izpreminjajo obličje zemlje na veliko žalost nekaterih poetov Ljubljana, 16. julija. Ni treba, da je pomlad, tudi takšni pasji dnevi, kakršne preživljamo zadnje čase, lahko dovolj razvnamejo slave, ki so količkaj udarjene na pesniško stran tn ki vidijo celo — ne v Ljubljanici! — v Gradaščiei in ob nji slovenski, odnosno trnovski Parnas, muze v koprivah — pi-sker je prav lahko zamenjati za nimfo ali muzo — bujno cvetje, dišečo travico — saj je tod Gradaščica krvolj »redilnac ter ima v sebi toliko vitaminov, da so kar vidni, izcejajo iih pa sumljivi, kaj malo poetični pritoki — Res, ai treba, da je pomlad, le poetični krči te morajo popa-stL Potem te prešine navdlhnjenje, ti potisne zlato (!) pero v roke (za zlate, znamenite besede) in srce ti začne nepopisno kašljati. Rojeni pesnik najde povsod dovolj motivov in seveda največ tam, kjer jih je najmanj. Morda vam je na prvi pogled nerazumljivo, kako je mogoče opevati Grada-ščico — če bi šlo za Ljubljanico, potem že... Toda sprijazniti se j« treba z mislijo, da je zdaj aktualna Gradaščica. Tam za rimskim zidom — da se bomo lažje orijentirali — se torej razprostira proti Trnovemu nov svet, lep in tih, kar čuti peBniška žilica, Z eno besedo je pa povedano vse: tod se začenja trnovsko >predmestjec, onkraj Gradaščice je namreč Trnovo — v tem je zapopadena vsa poezija tega kraja nesmrtne slave, ne iz-vzemši škropilnic za salato, rumene salate, debelušnih kmetic, ki se ves dan pripogibajo med salato in všteti so seveda tudi bliskajoči zastori, kar vse bi videl poet v groznici, ne smemo pa tudi pozabiti vlakov mušic, ki se vozijo ne le ob Gradaščiei, temveč tudi po vsem Trnovem. Razume se, da Be imenujejo te mušlce v nepesniškem jeziku komarji. Kot pesnik pa seveda prezreš, da Trnovo ni kanalizirano, kar pa je prav za prav vir trnovskega blagostanja, kajti, čim manj je odtokov, tem več je salate. Tudi to bi moral nekdo opeti. Ob zveriženi strugi Gradaščice je videl včasih poet čudovite samotne trate, obkrožene z gostimi jeseni, gabri in dišečimi lipami. Blagor poetom, ker so takšni »jasnovidcu, vidijo tolikšno krasoto kjerkoli jim začne utripati pesniška žilica! Človek bi mislil, da so tod bile ne davno, ne le pravljične loke, kot se morda zdi poetu, nekakšni pravljični gaji, nedolžen, neraziskan svet, kjer so se izpre-hajali kvečjemu le Amorjevi čeatllcl, pravljične prikazni, gozdni škratje, vile in divji možje _ če bi le nekoliko verjel poetu ter prisluhnil njegovim vzdihom, kajti poet je videl, kako so tonili molčeči zaljubljenci v sencah košatih vrh, med zlaticami in zrelo travo. K temu nebeškemu pesniškemu doživetju si je pa se seveda mislil natančno tri pike. Ugotovil je seveda še marsikaj božansko poetičnega ter je posvetil največ zanosa travnatemu pasu med Kolezijo in Hrenovim vrtom, nekdanjemu Bizovičarjevemu travniku. Ta pas je namreč ostal še edini, do zadnjega časa izmed širnih »pravljičnih k>k«. Tu se je njegova umetniška sila razmahnila zlasti ponoči, ko je nagajiv me-*ec nastavljal skrivnostne zanke po gladini Gradaščice, na ozki brvi so se ustavljali zaljubljenci, v barju so se oglašali skrivnostni zvoki ln ko Je brodil veter po žitih. Zopet tri pike, niti ene manj. In potem se začne poetovo srce aefra-ti. Kar naenkrat se mu je obrnilo na ele-gično stran ter do ginjenosti kolenilo o minljivosti vsega posvetnega in nad grešnim človeštvom, ki izpreminja ter skrun? božje obličje zemlje. Poetu se je letošnjo pomlad vrag vedi kaj zdelo, ko so na Bl-zovičarjevem travniku zadnjič kpsill. Le malo je bilo sape za presunljiv vzdih, ka^ ti tudi temu travniku je povsem odklen-kalo. Tuga je bila neznanska, pokošene so bile koprive. Toda to bi se še končno prebolelo, prišlo je pa najhujše. Nekega dopoldne se je namreč privlekla na travnik grozna, enoroka pošast, menda superlativ vseh pošasti, ki si ga more pesnik sploh misliti. Z železnimi podplati se je potuhnjeno priplazila proti zeleni livadi, grozovito je zašklepotalo z jeklenimi udi, prestrašna roka Je pa vsekala tej deviški zemlji prvo rano, železn«* šapa je trgala z divjo naslado to neprimerno lepoto, skratka, zgodilo se Je nekaj nezaslišanega: začeli so kopati novo, ravno strugo sa Gradaščico, da se ne bo več tako dostojanstveno počasi odtekala ter bo regulirana samopašna struga, ki deli zemljo na tako romantične krpe in da bodo lahko ob nji izpeljali glavni kanal sa južni ln južno zahodu I del mesta. Nezaslišano! Kupa trpljenja, namenjena poetu, pa še s tem nI bila polna. Prišli so nam reč mestni hlapci, ter pričeli klestiti dre v Je, Saga In sekira sta zapel: smrtno pe sem — ne le drevju — tudi bohotni rožici ljubezni, ki Je tako krasno cvetela med vrbami, ki jih je poet krstil za lipe. Hm, strahotna praznina je zazevaia kraj Gradaščice. Pri tem prežalostnem dejstvu je pa poet pozabil celo na tri pike.. Povrh vseh teh strahot se je jarek za novo strugo neprestano večal, da .e kur dišalo po nečem grenkem, ranjena grula je pa celo strašno krvavela ter se solziia. To Je pa bilo celo "za poeta preveč ter je njegovo srce komaj izdavilo Bizovenr.'e-vemu travniku nekrolog zgodovinskega pomena Nikoli več... Itd. z vsemi nai-bolj presunljivimi pesniškimi pripomočki. Tvoja ranjena gruda trohni pod julijskim solncem. (Brez treh pik.) Kdo ji bo v slovo zapel..., vprašuje poetovo skrušeno srce. Da, to je vprašanje, kdo bo zapel slovo redilni Gradaščiei in njen:m vitaminom, kdo si bo utrnil solidarno s poet' m grenko solzo — ker nikdar več si ne bo mogel misliti treh pik ob dejstvu— ki ga več ne bo— da bi zaljubljenci tonil: v pravljični loki v vrbove sence. Neizproaai finis! Zapeti bi bilo treba slovo, da, torej poetje na plan in zapojte kaj, morda pod naslovom .Ranjena grudac, o strahotah teh pasjih dni, prosimo pa vas, da ne pozabite tudi Ljubljanice, ki prav tako trpi zaradi tega realističnega prokletstva. Spomniti se morate tudi na vse čare smeti in odpadkov, ki so doslej počivali v Gradaščiei v blaženem miru, zdaj bo pa vse to bogastvo zasuto ter ne bo tudi nič več tako opojno dišalo od pravljičnih lok, saj so te dišave vzbujale tako sentimentalne občutke, da je človeku kar sapa zastajala, Če je šel mimo. Le zapojte, saj ne vemo, kdo pride jutri na vrsto, ln ne veste, kje se bo poslej pasel — Pegaz. Samo Se danes ob 4*9 in 9.U uri Znižane letne cene! Monumentalno filmsko veledelo kakršnega Ljubljana še nI videla ne slišala! „Kralj jazza" Opojna simfonija najslajših melodij in petja, najrazkošnejša revija baleta ln plesa PAUL WHITEMAN Pevske točke poje nepozabni pevec RIO RITE JOHN BOLES Elitni kino Matica Telefon 2124 Pretresljiva tragedija Predsnočnjim s* je odigrala v VIII. dunajskem okraju pretresljiva tragedija. 241etna šoferjeva žena Ana Urban je umorila svojega bokiega enoletnega sinčka Franca, potem je pa hotela izvršiti samomor. Ana Urban je živela s svojim možem v srečnem zakonu. Lani v maju se je rodil zakoncema sinček, ki je bil pa že ob rojstvu bolan, imel je prirojeno srčno napako. Mati je bila vsa v skrbeh, kaj bo z otročičkom. Zatekla se je k zdravnikom, ki so ji pa povedali, da je bolezen neozdravljiva in da je obsojeno njeno dete na smrt. S težkim srcem so ji morali priznati strašno resnico, da bo njen sinček po silnih mukah v kratkem umrl, Ta misel j« bila materi neznosna. Vso svojo ljubezen in skrb je posvetila bolnemu otročičku, toda vse je bilo zaman, njegova bolezen je hitro napredovala in vsak čas se je bilo bati katastrofe. Nesrečna mati si je hotela nedavno v obupu končati življenja, pa so jo rešili. Ko je prikipelo njeno trpljenje do vrhunca in ko ni mogla več prenašati strašne zavesti, da je obsojen njen sinček na neizogibno smrt, je sklenila umreti in vzeti dete s seboj. Možu je dejala, da bi rada prenočila pri njeni nečakinji in prosila ga je, naj prenoči sam kje drugje, ker so imeli samo eno sobo. Mož seveda ni slutil, kako strašen načrt je zasnovala žena in zato je njeno prošnjo rade volje uslišal. Ko je odšel z doma, je postavila žena v kuhinjo zložljivo posteljo, položila na njo otroka, zaklenila vrata in odprla pipo plinovoda; Ko je prišel mož drugo jutro domov, je našel otročička mrtvega na postelji, ženo pa onesveščeno. Takoj je bila obveščena rešilna postaja, toda vse prizadevanje rešiti otročička je bilo zaman. Pač so pa rešili nesrečno mater in jo prepeljali v bolnico, kjer se dolgo ni zavedla. Sirota ni zapustila nobenega poslovilnega pisma. Nihče ne dvomi, da je bil vzrok tragedije strah pred smrtjo, ki je že iztezala svojo koščeno roko po bolnemu otroku. Toda paragraf je paragraf in proti nesrečni mater: bo uvedena preiskava zaradi umora. >8L0VBNSKI NAROD«, dne 16. julija 1931 Ste V. 155 Zaae Grey: ^2 Skrivnostni jezdec Roman. — Ah! — je zamrmral lovec. Pes je zacvilil in se dotaknil s hladnim nosom lovčeve roke. Potem je pa VVade nadaljeval svojo oprezno pot skozi gozd. Začel se je spuščati v dohno in krenil je desno od kraja, kjer je bil opazil dim. Navzočnost živinskih tatov v koči je bila važna, vendar pa ne tako zelo kakor druga možnost. Mislil je, da se mudi Jack Bellounds pri njih ali pa da se v kratkem sestane z njimi, in to ga je najbolj zanimalo, to je hotel ugotoviti. Ko je prišel na nasprotni strani ozke doline s hriba, je zavil na desno, da bi prekrižal stezo, ki je vodila nekaj milj dalje iz glavne doline. Našel jo je in ni bil presenečen, ko je opazil sveže sledove 'konjskih kopit. Jack Bellounds je bil pri tatovih, nedvomno je bil prišel po svoje TJlacHo. Tedaj se je VVade izpremenil v pravega preganjalca ljudi. Njegov duh m telo sta se vrnila nekam nazaj v prejšnje stanje. Plazil se je liki senca tiho m oprezno, in njegovemu pogledu, ki je švigal naprej in okrog na vse strani, pač ni moglo uiti nobeno živo bitje, no-bej trepetajoči list, nobena rastlina in nobena veja. Pes, ki se mu je bila naježila dlaka na hrbtu, se ga je držal ter slecHl vsakemu njegovemu koraku in vsakemu njegovemu pogledu. Wade ie bil trdno prepričan, da stoji en tat na straži. Zato se je previdno splazil s pobočja proti koči, oprezno si je utiral pot skozi goščo. Končno je zagledal streho koče in ozko, s travo poraščeno dolino tik pod sebod. V svoji pomirjenje je lahko ugotovil, da so bili konji raz-sedlani in da so se pasli. Žive duše ni bilo nikjer. Morda so pa imeli pri sebi j>sa. Lovec se je plazil naprej zelo previdno, pazil je na vsak korak in skrbno se je izogibal vsakega ropota. Slednjič je prišel do prepričanja, da mora biti pes priklenjen nekje pri vratih, če ga sploh imajo. \Vade je slednjič dosegel svoj cilj. Bil je še dobrih osemdeset korakov od koče v ozkem naravnem drevoredu, od koder se je videlo naravnost pred vrata. Na desni strani so rasle goste, nizke smreke in segale z vedami prav do tai; segale so na tej strani prav do koče in obdajale dve njeni steni. VVade je točno vedel, kaj mu je storiti. Nič več ni okleval. Položil je puško na tla, privezal je psa k smreki, ga pobožal in mu zaše-l>etal, naj bo priden in naj ne laja. \Vade sam se je pa ozrl po revolverju za pasom z izrazom človeka, ki pričakuje, da se bo moral kmalu zateči k orožju in ki te neobhodnosti ne obžaluje, niti se je ne boji. Nizko sklonjen je stopil v goščo. Mehka, z iglami postlana tla, brez vsake vejice, so ostala docela tiha pod njegovimi koraki, in tudi veje, Jti jih je spotoma odrival od sebe niso Šumele toliko, da bi se slišalo v kočo. Tako se je bližal hitro in tiho drsečih korakov koči. dokler ni zagledal tik pred seboj iz hlodov zbite stene. Zadišalo mu je po tlečih drvih in cigaretah; zaslišal je tihe, zamolkle moške glasove, mešanje in metanje kart in melodično žvenketanrie zlata. Pokleknil je in pomislil, kaj storiti. Sreča mu je bila mila. Kvartopirci so bili najbrž tako zaverovani v karte, da niso ničesar sft-šali. Vrata koče so bila takoj za vogalom in lahko bi se splazil neslišno do njih ali jih pa dosegel v dveh treh skokih. Tako ali tako bi dosegel svoj cilj. Za katero pot se bo odločil, je bilo odvisno od možakarjev v koči in njihovega orožja. Wade je tiho vstal, stopil je k steni in pogledal skozi špranjo med bruni. Sobice je sijalo skozi okna in vrata. Jack Bellounds je sedel na tleh, obrnjen k steni. Bil je brez suknjiča. Na obrazu se mu je poznalo, da strastno igra in da je že mnogo izgubil. Smith je sedel s hrbtom proti lovcu nasproti BelUoundsa. Druga dva sta izpopolnjevala četvero-kotnik. Čepeli so tesno skupaj, da so imeli karte in zlato bolj pri rokah. Wade je na prvi pogled spoznal, da njegov trud ni bil zaman. Položaj mu je bil takoj jasen. Beflounds ni imel orožia, Srrrithov pas z revolverjem je pa ležal na tleh tako daleč, da bi ga bandit ne mogel takoj doseči. Druga dva bandita sta imela revolverje pri sebi. Wade si je temeljito ogledal obraze teh tičev in spoznal je, da ne more pričakovati od njih nič dobrega. VVade se je še malo obotavljal, potem se je pa pripognil, potisnil smrekove veje v stran in stopil iz gošče na plan. Dva neslišna skoka. Še tretji in že je stal pri vratih. — Dober dan, gospodje banditi! Da se mi nihče ne gane! — je zakričal. Njegov nenadni prihod ali njegov zapovedujoči glas, a morda oboje skupaj je učinkovalo na možakarje naravnost porazno. Bellounds je izpustil karte, obenem je pa široko odpri usta. To sta bili edini vidni kretnji v koči. — Rad bi malo pokramljal in čim deb" me boste poslušali, tem daljše bo vaše življenje, — je dejal Wade. — Toda ganiti se ne smete. — Saj se tudi ne bom, je zamrmral Smith. — Kdo pa ste in kaj bi radi? Čudno je bilo, da poglavar tolovajev tik za seboj stoječega lovca še ni videl. Čudno je bilo tudi, da je sedel Smith tako pokonci in samozavestno. Najbrž ni bil prvič v takem kočljivem položaju. — Kdo pa ste? — je zakričal hri-pavo. — Saj bi me morali poznati. — Bil je lovcev glas, nežen, hladen, zamolkel. — Vaš glas sem že nekje slišal — da, prav gotovo sem ga že slišal. — Seveda ste ga; in morate ga spoznati, Cap, — je odgovoril VVade. Bandit se je zdrznil, pa je takoj zopet skril svoje presenečenje. — Cap! Cap mi pravite? — Seveda. Saj sva stara prijatelja, Cap Folsom! Nastala je tišina, v kateri se je razločno slišalo banditovo težko dihanje; žile na vratu so se mu napele in kri mu je udarila v glavo; samo oči njegovih dveh pajdašev so se premikale. Bellounds si je bil že nekoliko opomogel od presenečnja. Tudi njega je bil obšel strah, toda ne strah pred osebno nevarnostjo; njegov razum še ni bil zapopa-del dalekosežnosti tega, kar se je bilo zgodilo. — Spoznali ste me! Toda kdo ste vi? — je vprašal Folsom hripavo. VVade je molčal. Ni Franc Jager tanpetnifttvu LJUBLJANA, Sv. Petra n.29 prtporo£& «voje najmodernejše fotelje vseh Trst, modrece, otomane, žimo, zložljiva po-cfofflce! štetje, patentne divane t t- d Roman treh gruzinskih prinčev Kako ]e spravila podjetna gruzinska princesa pod ho sebe in svoje tri brate Nedavna poroka princa Sergeja Mdivartija z operno pevko Mary Mc Cormikovo je vzbudila ponovno zanimanje za romantično življenje princa in njegovih dveh bratov. Zadnja leta so prispeli v Ameriko trije bratje in vsi so trdili, da so princi Mdivani. In vsem trem bratom se je kmalu posrečilo priboriti si srca treh bogatih, slavnih Američank. Princi so bili iz Gruzinije. Zdi se, da je naslov princ Mdivani dokaj avtentičen. Pola Negri se je poprej dobro informirala, preden se je poročila s princem Sergejem Mdivanijem, in sporočeno ji je bilo, da je podelil ta naslov prednikom njegovega zaročenca ruski car 1. 1752. Ko je izbruhnila tudi v Gruziniji bolj-ševiška revolucija, so pobegnili vsi trije princi v inozemstvo, da bi jih ne zasačili agenti črezvičajke. Prispeli so v Pariz brez sredstev in nekaj časa so gladovali, kakor mnogi ruski emigranti. Pozneje se je posrečilo njihovi starejši sestri princesi Rusadani, ki je zelo nadarjena kiparka, izposoditi si od nekega v Parizu živečega Američana večjo vsoto denarja. Izposojeni denar je porabila, da je odpotovala v Hollv-wood, kjer je čakala njeno rodbino sreča. V Hollywoodu je videla, kako lahko se služi denar, pa tudi, kako hitro ga človek zapravi. Bila je presenečena, da so se vsi tako zanimali za njo in da so jo kmalu zasnubili slavni filmski igralci, ki bi bili radi postali nekakšni princi. In kmalu se je prepričala, da je Hollywood * kot ustvarjen za njene tri brate. Brž jim je pisala in prvi je prispel v filmsko mesto princ David. Filmska igralka Mae Murrav je bila takrat na višku svoje slave in njeni dohodki so znašali več sto fantov šterlingov na teden. In Mae Murrav je kmalu postala princesa Mdivani, kar je še sedaj. Ko se je princesa Rusadana po prvem uspehu prepričala, da je njena sodba o sijajni karijeri njenih bratov v filmskem mestu pravilna, je povabila v Hollywood svojega drugega brata Sergeja in mu poslala denar za potovanje. Kmalu se ji je posrečilo spraviti tudi njega pod streho. Princ Sergej se je poročil s slavno filmsko igralko Polo Negri. Ce dve leti je pa Pola Negri spoznala, da se je svojega moža naveličala in da ni več tako bogata, kakor je bila. Začela je razmišljati, kako bi se ga od-križala in kako bi prišla zopet do denarja. Naslov princese se ji je zdel predrag in sklenila je ločiti se od svojega moža. Princ Sergej se je poročil drugič in sicer kot rečeno z operno pevko Mc. Cormikovo. Princesa Rusadana je pa hotela končno poskrbeti tudi za svojo bodočnost. Vrnila se je v Evropo in se poročila z nekim zelo bogatim arhitektom v Barceloni. Pravijo, da je poslala za denar, ki ji ga je dal mož, svojega najmlajšega brata Alekseja študirat na univerzo v Cambridgeu. Mladi Aleksej pa v Cambridgeu ni zapravljal časa, kakor so vajeni drugi mladi plemiči. Študiral je marljivo in kmalu se je seznanil z bratom bogate Američanke William Van Alenom. In na njegovo povabilo je prišel 1. 1928. v Ameriko kot gost Van Al en ove rodbine. Alekseju je v ameriški rodbini zelo ugajalo, najbolj mu je bila pa všeč prijateljeva sestra Luiza, ki je imela takrat sicer samo en milijon dolarjev premoženja, toda obetalo se ji je še več milijonov. Tudi ona je videla mladega princa rada in tako sta se kmalu zaročila. Ce se poroči tudi princ Aleksej bodo zbrani v gruzinski plemiški rodbini najčudovitejši ljudje iz raznih delov sveta. Trije mladi princi in bivša princesa, poljska filmska zvezda, zla-tolasa ameriška filmska zvezda, operna pevka in bogat španski aristokrat. Prof. Piccard v Parizu Pariški dnevnik »Paris-Midi« je priredil v soboto zvečer v kolonijalnem muzeju predavanje slavnega profesorja Piccarda. Predavanje so prišli poslušat odlični predstavniki javnega življenja, tako predsednik senata Lebrun, finančni minister Flandin, seinski prefekt Renard itd. Že po svoji zunanjosti, posebno po svojem izredno visokem čelu, ki zavzema skoraj polovico obraza, pa tudi s svojim nekoliko piščečim glasom in za zlato obrobljenimi očali bleščečimi očmi je vzbudil učenjak splošno pozornost. Predaval je živahno, duhovito, poln suhega humorja, držeč roke skoraj neprestano na hrbtu. Dejal je med drugim: Ničesar nisem tvegal. Ce bi bil mislil, da se izročam naključju, bi se bil zavedal, da počenjam nekaj nedovoljenega. Niti vedel nisem, da sva se s spremljevalcem dvignila od tal, ker so balon odvezali pol ure pred določenim časom, ne da bi me bili o tem obvestili. To je bilo menda prvič, da se je balon dvignil pravočasno, — je pripomnil predavatelj smeje. Ko sva imela v gondoli 40 stopinj vročine, sva si gasila žejo s tem, da sva nabirala po stenah kapljice, ki so se nabirale od najinega dihanja. Piccard je zelo kratko in plastično povedal, kako sta se spustila ponoči na sneg. O svojih bodočih načrtih je dejal: Poskus je treba ponoviti, dvigniti se je treba 16.000 m visoko, da se pokaže, če so najina opazovanja pravilna. Na vprašanje, ali se dvigne v stratosfero sam aH še kdo drugi, je Piccard odgovoril: »Morda, Čeprav me mika opazovati polet v stratosfero z zemlje.« Predavanje je bilo sprejeto z velikim navdušenjem in v nedeljo zvečer se je ponovilo. V soboto zjutraj je bil Piccard sprejet na pariškem magistratu, kjer mu je čestital k uspehu v imenu Pariza občinski svetovalec Latour. Potem je Piccard posetil švicarskega poslanika, popoldne je bil na kolonijalni razstavi, zvečer pa gost belgijskega poslanika. ženske čez 200 let Ameriški učenjak prof. Evgen Fi-scher, ki se mudi te dni v Parizu, je imel zanimivo predavanje o razvoju in izpremembah ženskega telesa. Ameriški učenjak že dolgo proučuje žensko telo in ugotovil je, da so ženska vedno večje. V 30 letih se zviša povprečna ženska postava za 10 cm. Prof. Fischer trdi, "da bodo ženske čez 200 let naravnost orjaške, obenem bodo pa kosmate, posebno po obrazu. Te bistvene izpremembe v konstituciji ženskega telesa utemeljuje ameriški učenjak s tem, da se ženska vedno bolj otresa domačega suženjstva, da goji sport, se mnogo giblje na svežem zraku, si vedno bolj utrjuje samozavest in čut neodvisnosti, kar vpliva na njeno telo tako, da se vedno bolj približuje moškemu telesu. 1000 ton mamil letno Poleg alkohola in tobaka zastrupljajo ljudi še razna mamila, zlasti kokain in morfij, ki sta najbolj razširjena v Ameriki, kjer nadomestujeta zdaj prepovedane alkoholne pijače. V Ameriki se zastruplja z mamili vsak 60. prebivalec. Na vsem svetu je 54 tovarn, v katerih izdelujejo mamila. Večina odpade na Anglijo, Francijo, Švico, Ho-landsko in Nemčijo. Te države imajo od prodaje mamil mastne dohodke in zato nočejo podpisati mednarodne pogodbe, s katero bi se ta strup vsaj nekoliko omejil. Vsako leto izdelajo te tovarne do 1.000 ton mamil in vsa ta ogromna množina se razpeca. Za zdravniške potrebe gre na leto tri tone mamil, 997 ton jih pa porabijo ljudje za zastrupljanje svojega organizma. In strup v obliki kokaina, morfija in drugih mamil je treba še drago plačati. 30 gramov morfija stane v tovarni samo pol dolarja, v tajnih trgovinah ali v rokah tihotapcev pa 150 dolarjev. Za zdravje in žepe mamilam podvrženih ljudi je pa najhujše, da morajo biti doze vedno večje, sicer strup ne deluje. V začetku zadostuje stotinka grama mamila, da človek v polni meri uživa omamljenost, potem so pa potrebne vedno večje doze. Nekateri ljudje rabijo dnevno že 15 gramov mamila, kar bi zadostovalo za zastrupljenje 500 ljudi. OTROŠKE NOGAVICE 1liGOH Najboljše, naftrajne^c, zato 13 najcenejše! Jud v gledališču. — No, dragi Kohn, kaj ti je včeraj v operi najbolj ugajalo? — Meni? Pavza po drugem dejanju, ko sem sklenil z Silbersteinom sijajno kupčijo. Večja množina akulatiirnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda > mM al i og1asi< V mak* bcmcda SO par* Plača me lahko mat v ta odgovor znamko 1 - Na vprašanja hram .i— od&MMuJaina* - KafmanW oglom IM« I HALO ! HALO! Samo pri paro brzollkalnici J. BOC, LJubljana, Kolodvorska ulica 6 se Vam zlika, očisti, pokrpa in zaobrne Vaša obleka! — Na likanje se lahko počaka! Dopisnica zadostuje, pridemo po obleko na dom. — Istotam je prvovrstni modni atelje. Blago se lahko nabavi pri nas po najnižjih cenah. 2067 Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400e— prve svetovne fabrikate: Bd-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Hotel, Stlngl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec m bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trs ^* Najcenejša posojevalnlca. I PRVOVRSTNE POMIJE za hrano prašičev se dobe poceni v Prešernovi ulici štev. 9, dvorišče. 2083 LADIJSKA TLA nudi najceneje — >Jugograd«, Streliška ulica 33. 2080 IZJAVA Podpisani preklicujem in obžalujem, kar sem dne 12. julija t. 1. v svoji pijanosti razžalji-vega govoril proti gospej Til-gerjevi ali sploh o družini iste. LJubljana, 15. julija 1931. PtfUk 2081 »SMYBNA« PREPROGA pristna, 4.60 X 5.70 m nekaj skoraj novih perzijskih, privatnih, zelo dragocenih — naprodaj. — Ponudbe pod šifro >Sel-tene Stttcke« na agenturo Pich-ler, Ptuj. 2078 Akviziterja sa nabiranje inseratov, inteligentnega in vestnega sprejme takoj uprava »Slovenskega Naroda«. Zaslužek dober. Zgla-siti se je jutri med 10. in 1L uro dopoldne. 2079 DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA specijalista, popolnoma vešča izdelovanja planinskih čevljev, išče za takoj športna delavnica In trgovina >NegroNarodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo te inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.