OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
14-letni deček ubil starše in sestro
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 27, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 233
ROCKVILLE, Maryland, 26. nov. — Robert Snyder, star 14 '®t, se nahaja v zaporu pod obtožbo, da je ustrelil svojega oče-ta, mačeho in sestro. Deček je priznal, da je zločin izvršil po prepiru z očetom, ki mu ni pustil rabiti avtomobila za sestan-s svojimi prijateljicami.
žrtve trojnega umora so Ross H- Snyder, znan odvetnik v ^ashingtonu, njegova družabno odlična žena Mrs. Jane Russell Snyder in njuna adoptirana hčerka Jane Ann, stara 12 let.
Deček, ki se je pet ur po zlo-•^inu sam javil policiji, je bil popularen v šoli, znan radi svoje vedre nature in je oblastim priznal, da so ga starši in sestra ^elo radi imeli.
Zdravniki, ki so ga preiskali ^ ječi, pravijo, da se jim zdi zmeden". Prijatelji in sorod-niki družine pravijo, da si ne •norejo predstavljati, kako je prišlo do te tragedije.
Deček, kakor sestra, katero 3e Ustrelil, je bil adoptiran otrok, in vsi, ki poznajo druži-•^0, pravijo, da sta Snyder in njegova žena oba otroka ljubila, kakor če bi bila njuna lastna kri.
Deček je po umoru vzel $15 listnice mrtvega očeta in se ^ njegovim avtomobilom peljal v Washington, kjer se je sestal ^ nekim drugim dečkom, s katerim sta šla v neko kino gledališče. Po predstavi je prija-, povedal, kaj je storil in se javil policiji.
V ječi se deček nahaja pod ®talno stražo, ker se oblasti bo-da utegne napraviti poizkus samomor.
Ako bo spoznan krivim umo-1"^» bi po zakonu države Mary-'^nd mogel biti obsojen v do-^"^irtno ječo, ali pa na smrt na Vislicah.
že šestega moža...
Los ANGELES, 26. nov.— Rebecca Jo Bynum, stara 23 let, imela pet možov, pa z nobe-ni bila zadovoljna. Sedaj je I'^oziia prošnjo za razporoko ta-
da se lahko omoži šestič. , Sodnik jo je ob ti priliki vpra-če niso mogoče te poroke neke vrste "hobby," nakar lepa Rebecca na kratko odgo-"ne."
' * * ta pa šesto ženo!
PROVIDENCE, 26. nov. —
Th,
A. Robertson, star 22
ZAHVALNI DAN
Jutri bo Amerika praznovala svoj Zahvalni dan, ki je eden najstarejših praznikov v zgodovini dežele. To je tradicionalen praznik, ki ga je ameriško ljudstvo sprejelo kot simbol zahvale za odrešenje od gorja in težav, ki so bile zvezane z velikimi napori prvih naseljencev, tistih naseljencev, ki so z golimi rokami zgradili Ameriko takšno kot je danes, z vsem njenim bogastvom in veličino.
Jutri boste tudi vi v veselju in pri družinskih pojedinah proslavljali Zahvalni dan. Toda naj vas pri temu spomnimo, da njegov simbol leži v plemenitosti čutov hvaležnosti za posebno srečo, ki nam je bila naklonjena tu v Ameriki zlasti zadnja leta, ko je v svetu divjala strahovita vojna. Tem večji pomen ima za tiste, katerih sinovi in hčere so se vrnili nazaj v svoje domove, med svoje drage, da po tolikih letih z njimi proslavljajo ta dan.
Toda, ali ne bi bilo v duhu tega plemenitega praznika, če bi se pri proslavi tega dneva spomnili na tisoče in tisoče nesrečnih žrtev največjega gorja človečanstva —vojne? Ali ne bi bilo največje zadoščenje in največji znak čuvstva iskrene hvaležnosti, če bi se spomnili na tiste, ki jim je pomoč toliko potrebna—če bi se posebno ob tej priliki spomnili tudi na plemeniti cilj, katerega smo si postavili—na OTROŠKO BOLNICO?
Smisel tega tipično ameriškega praznika bi vsled tega nič ne trpel, temveč bil bi dejansko poveličan. Kajti na tisoče otrok v "starem kraju" bi se s hvaležnostjo spominjalo ne samo ameriških Slovencev, temveč tudi ameriškega praznika Zahvalnega dneva.
Sovjetska zveza zahteva odkritje atomskega orožja
lake success, N. Y., 26. nov.—Sovjetski zunanji minister Molotov je danes pred Varnostnim svetom podal zahtevo, da vse sile razkrijejo potankosti glede atomskega in raketnega orožja. Ta njegov predlog je bil podan v zvezi s diskusijami za splošno razorožitev.
Rekel je, da Sovjetska zveza*
je bil zadržan v zaporu, ko ^ je Ugotovilo, da je bil oženjen f^tkrat in da je v večini teh
S„v .	v •<	_ . .
slu.
Stvo ijo
^ajev kratkomalo prezrl dej-
> da bi se moral v^dno z zad-ženo razporočiti.
Ko je slišala celo zgodovino ^ porok svojega nelegalnega je žena št. 6 Thomasa A. obertsona izjavila: "Vi moški smisel za romantiko, oininy pa jo ima in zato ga 'JUbiiti >'
brata
^Van Videč, bivajoč v Dobru-žt. 20, pošta Dobrunje pri Jubljani, bi rad zvedel za svo-Sa brata Ignaca Videč, doma ^ Velike Stare vasi 14, ki več let nahaja v jkmeriki. ^08i, da bi mu kaj pisal.
nima nič proti temu, ako se naredijo neke izjeme.
"Potrebno je" — je rekel Molotov — "da se vodi disku-zija ne samo o vojaški sili, temveč tudi o orožju. Nihče se ne more boriti neoborožen". Omenil je posebno, da se vključi vse vrste atomskega orožja in leteče bombe in pozval je predsednika Zedinjenih držav in Anglije, naj pojasnijo svoje stališče. Anglija in Zed. države niso podale odgovora
V imenu Anglije je na ta predlog Molotova odgovoril J. Noel-Baker, ki je rekel, da ni pripravljen podati nobenega odgovora, toda bo storil to, ko bo prepričan, da predlog ne pomeni izigravanje.
Senator Zed. držav Tom Con-nally pa ni sploh nič odgovoril v zvezi s predlogom.
na operaciji
V Glenville bolnišnici, kjer se je moral podvreči operaciji na slepiču, se nahaja Stanley Peklay, sin Mr. in Mrs. Jack Peklay iz 19420 Tyronne Ave. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Njegov oče se je prošli teden vrnil domov iz bolnišnice, kjer je tudi prestal operacijo. Želimo obema skorajšno okrevanje.
iz domovine
^ našem uradu imamo pismo ^ Marijo Perušek od Ivane > ,®^ler, rojene Primožič iz vasi št. 17, pošta Struge, Do-®Polje.
redna seja
Redna mesečna seja društva Waterloo Grove, št. 110 W. C., se bo vršila v petek večer ob osmih v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Članice so prošene, da se udeležijo pol-noštevilno.
Šole zahtevajo več denarja od države
NAPADALEC NA ŽENSKE ZAJET
Policija je včeraj vjela mladega tata, ki je v zadnjem času, posebno v Cle-velandu napadal ženske in jim z silo odvzemal ročne torbice. Mladenič je iz mesta Akrona in se je zadnje čase ukvarjal s tem "poslom" v Clevelandu, Lake-woodu in Parmi, Je to Charles W. Monbarenn, star 19 let, ki ga je clevelandska policija Ž3 dolgo iskala. Priznal je, da je v zadnjih desetih dnevih naredil "par stotakov" dobičika. Poleg napadov na ž dne, se je ukvarjal tudi s tat\'ino avtomobilov. Mladi tat se je leta 1945 oženil, toda se je kmalu razporočiL
Elliott Roosevelt imel ^^senzacijski" govor v Moskvi
Prosekutor zbil vodjo fašistov v sodni dvorani
Daniela obnaša kot saksonski
Clevelandski šolski odbor namerava vprašati državno vlado, da dovoli povišek v znesku milijona dolarjev na leto za lokalne javne šole. To bi pomenilo, da bi država poslej za vsakega učenca plačala $65 na leto. Se-dfj dobivajo clevelandske šole po $45 na leto za učence od prvega do osmega razreda, za učence štirih višjih razredov pa pq $54. Letna državna podpora za lokalne šole bi se na ta način zvišala iz $4,600,000 na $5,600,000.
Člani clevelandske učiteljske unije so predložili odboru zahtevo za $600 poviška na leto. Več plače zahtevajo tudi drugi šolski uslužbenci. Navadni delavci, ki so zaposleni v šolskih poslopjih, bi radi dobili dolar poviška na dan ip plačani čas v slučaju bolezni.
ATLANTA, Ga. ^ Pri zaslišanju radi čarterja protizamor-ske in proti-židovs&e organizacije "Kolumbi jas^v", ki je ustrojena po sistemu evropskih fašistov, je vodja '^oli^mbijan-cev" Emory C. Byke nahrulil državnega pravdni Dune-a, češ, da se ]
"belopolten anglo pravni uradnik".
Prosekutorja Dv^e, ki je možak krepke postave,je tedaj minila potrpežljivost A je fašista kresnil s tako silosa se je s krvavim licem zvn.?P««-tkw-' -
Potem je prosekutor poklical zdravnika ter izjavil, da bo plačal stroške. Sodnik Pomeroy je po incidentu rekel, da bo vzel v pretres, kaka akcija bi se mogla podvzeti proti prosekutorju, potem pa je rekel, da še ni gotov, ker se je tisti trenutek baš obrnil stran in da incidenta ni videl.
Včeraj je Burke izposloval obtožbo proti Duke-u radi dejanskega napada. Rekel je, da ga bo tožil tudi za odškodnino.
Prosekutor je izjavil, da je vodja "Kolumbijancev" napad na svojo osebo sam izzval in da je bilo njegovo dejanje vsled tega upraviči jivo.
Nizozemske pritožbe proti Angležem radi trgovske konkurence
AMSTERDAM, (O.N.A.) — Poročila, ki prihajajo sem iz Indonezije trde, da so začeli Indonezije! odvažati mnogo materiala in opreme, ki je nekako preživela japonsko okupacijo. Material baje odvažajo v Malacco in ga tam prodajajo v Singapo-ru in sicer Angležem, posestnikom plantaž gumija, olja, čaja in drugih pridelkov omenjenih predelov.
Industrialci na Nizozemskem trde, da so angleški posestniki plantaž preklicali mnogo svojih naročil za novo opremo, češ, da jim je mnogo lažje preskrbeti si potrebni material v Singaporu. Nizozemski posestniki plantaž v Indoneziji pa so prepričani, da je bila ta oprema nakradena na njihovih plantažah.
Izguba ni le v znesku, ki odgovarja pokradenemu materialu, naglašajo ti nizozemski krogi. Morda še hujše je to, da svojega obrata ne morejo pognati v tek, ker traja rok za dobavo novega materiala predolgo, najmanj 18 mesecev.
Medtem ko nizozemske plantaže stoje, žanjejo britanske plantaže bogato žetev. V nekaterih slučajih je iz teh razlogov nastalo precej hladno razmerje^ med Nizozemci in Britanci. O tem govore tudi še druge vesti.
Domači nizozemski krogi se pritožujejo proti Angležem tudi radi tega, ker jim je otežko-čeno razviti normalne trgovske odnošaje z angleško okupacijsko zono Nemčije, ki je neposredno ob meji Nizozemske. Niti z industrijskimi podjetji, ki so ni-jzozemska last, ne morejo vzdr-I ževati normalnih trgovskih sti-! kov.
I Angleški podjetniki pa se nimajo tozadevno boriti z nikakršnimi težkočami, se glasi pri,; tožba nizozemskih podjetniških krogov.
Stavka v Trstu
TRST, 24. nov.—1,200 uslužbencev, ki so uposleni pri transportnem sistemu, je danes za-stavkalo, zahtevajoč 30 odstotno zvišanje plač, zimski "bonus" in olajšave pri dobavi obleke. Zaradi te stavkd je popolnoma ukinjen ves transport v Trstu. Stav-karje podpirajo jugoslovanski in italijanski delavski krogi.
NORVEŠKA INDUSTRIJA
OSLO, (O.N.A.) —Norvežani nameravajo v velikem obsegu razširiti svojo industrijo in se podati na polje, kjer dozdaj niso bili aktivni. Posebno pozornost posvečajo industriji plastičnih tvarin, dalje produkciji v tovornih avtomobilov, opremi za sekanje lesa, pisalnim strojem, ledenicam in sličnemu.
Skupina industrialcev, ki se bavijo s temi načrti, sodeluje s sličnimi skupinami na Švedskem, in v Finlandiji.
plesna veselica v snd
Nocoj se vrši velika plesna veselica krožka št. 2 Progresivnih Slovenk v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vrle žene, ki se vedno trudijg za dobrobit in pomoč potrebnim, bodo tudi nocoj skrbele, da bodo posetniki prvovrstno postreženi v vseh ozirih. Pripravljena so fina vsakovrstna okrepčila in za ples bo igral Pe-conov orkester. Priporočajo se za obilen poset.
Policija na delu proti cestnim napadom
Policijski načelnik Matowitz je včeraj odredil 70 mož za izredno službo na cestah med 6. uro zvečer in 2. uro zjutraj, v cilju, da se napravi konec šte-Ivilnim cestnim napadom, čigar žrtve so večji del ženske, katerim so bile zadnji čas iztrgane ročne torbice. Takih napadov je bilo v tekočem letu že 246, medtem ko jih je bilo lani v istem času samo 181. Preko praznika Zahvalnega dneva je bilo dolo-' čenih tudi 20 posebnih detektivov, da se prepreči morebitne rope v trgovinah.
zadušnica
V petek zjutraj ob 7:15 uri se bo v cerkvi sv. Vida brala zaduš-nica za pokojnega Joseph Rezek ob 30-dnevnici. njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže.
V BOLNIŠNICI
Poznana Mrs. Frances Kapel iz 19215 St. Clair Ave., se nahaja v Charity bolnišnici, kjer je srečno prestala težko operacijo. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi čimpreje popolnoma okrevala!
New-yorški magazin trdi, da je sin pokojnega predsednika odprto zagovarjal sovjetsko zunanjo politiko
NEW YORK, 26. nov. — Elliott Roosevelt, ki se nahaja na obisku v Sovjetski zvezi, je na banketu, ki ga je priredilo nekoliko članov ameriške ambasade v Moskvi, imel govor, ki ga je magazin "Newsweek" označil za "pro-ruskega." V svojem govoru je Elliott povedal, da zunanji časnikarji nimajo v Ameriki nič večjo svobodo, kot imajo zunanji časnikarji v Sovjetski zvezi. Svojo izjavo je podprl z navedbo slučaja ruskega časnikarja Ilija Ehrenburga, ki je tekom svojega bivanja v Zedin j enih državah bil pod nadzorstvom agenta State Departmenta.
Ehrenburg je pravično odbil,*—---
da se na podlagi Foreign Agents Registration Act ob svojemu prihodu vpiše kot "tuj agent", je rekel Elliott Roosevelt. "Ameriga nima nič opraviti na Podonavju"
V nadaljevanju svojega govora Elliott Roosevelt je dobesedno rekel:
"Zedinjene države nimajo nobenega posla, da se vmešavajo v vprašanje Podonavja. Ameriški vojaki niso šli v vgjno zato, da bi se na Donavi ustanovil neki mednarodni režim. Isto se nanaša tudi ria Dardanele. Rusi morajo dobiti glavno kontrolo tega izhoda iz Črnega morja.
Stavbišča z neplačanimi davki bodo prodana
Okrajni prosekutor Cullitan je odredil, da se na javni dražbi proda okrog 1,700 stavbišč v okraju Cuyahoga, ki jih je prevzela okrajna uprava radi neplačanih davkov. Ta stavbišča, ki so bila nekoč večji del last raznih zemljiških korporacij, so bila pred kakimi 20 leti vredna nad dva milijona dolarjev. Neplačani davek od njih je znašal $1,153,000.
Teh zemljiških parcel pa se ne bo prodajalo na drobno, temveč v skupinah, ker se upa na ta
Bilo bi neumno pričakovati od,način pospešiti redna likvidaci
njih, da pristanejo na internacionalizacijo, če Zedin jene drža-
ja, poleg te'ga pa si bo okrajna uprava na ta način prihranila
ve ne pristanejo na internacio- mnogo denarja.
nalizacijo Panamskega kanala, Anglija pa Sueškega prekopa." Zakaj ni Rusija umaknila svoje čete iz Irana?
V zvezi z zadržanjem sovjetskih čet v Iranu je Elliott Roosevelt omenil, da je Sovjetska zveza bila prisiljena na takšen postopek, ko je Anglija s pomočjo Zedin jenih držav poslala v Iran armado 7,000 tako imenovanih "oljnih ekspertov".
Govor sina pokojnega Roose-velta, ki je v zadnjem času dvig-
Mnogo teh stavbišč ima kanalizacijo in druge izboljšave. Nahajajo se v Euclidu, South Eu-clidu, Parmi, Lyndhurstu in po drugih predmestnih občinah, o katerih so razni dobičkaželjni "real estate promoterji" pred polomom leta 1929 mislili, da zrastejo preko noči v "velika mesta."
Brooklyn, N. Y. — Dne 31. oktobra je umrla v bolnišnici Catherine Schack, rojena Oster-nil precej hrupa z svojo knjigo man, stara 54 let, doma iz Par-
"As he saw it", je ostro napa-dan v new-yorškem dnevnem tisku.
ge pri Starem trgu ob Kolpi, v Ameriki 35 let. Zapušča dva sinova in hčer.
Nemi o nevarnosti diktature ali civilne vo jne v Itali ji
RIM, 24. nov. — Italijanski minister za zunanje zadeve Pietro Nenni je podal značilno izjavo. Rekel je, da Italiji grozi nevarnost diktature, ali pa civilne vojne, ako socialisti in komunisti ne prevzamejo vso oblast v svoje roke. Dejal je, da ne gre za leto 2000, temveč le za nekoliko mesecev, v katerih si morata omenjeni stranki priboriti oblast. Poudaril pa je, da se ta oblast lahko doseže z legalnimi in demokratičnimi sredstvi.
Nenni, ki je vodja italijanske* --
zabava in večerja
Jutri večer se bo v Ludwig's Bam na 20160 Lindberg Ave., vršil takozvani "Slovenski večer" in serviralo se bo okusno večerjo. Kušarjev trio bo zabaval.
socialistične stranke, je dalje izjavil, da so se socialisti naveličali deliti oblast s takšnimi političnimi strankami, kot je stranka krščanskih demokratov.
"Ne more se doseči prave demokracije s tem, da se oblast deli z buržujskimi strankami", je med ostalim rekel Nenni. Naslovil je apel na 'meščanske razrede j Posebno se je Nenni obrnil na j tako imenovani meščanski raz-i red z apelom, naj razumejo, da je takšen razvoj neizogiben.
Njegova izjava je vzbudila nemalo vznemirjenja v krogih kr-
kratov zanašajo na možnost razkola v sami socialistični stranki, pri katerem bi eno krilo vodil Giuseppe Saragat, ki je predsednik ustavodajne skupščine, drugo pa Nenni.
poroka
Jutri zjutraj ob 10. uri se bosta poročila v cerkvi sv. Jero-mija Miss Dorothy Sever in Mr. Bernard Kraft. Nevesta je hči obče poznane Mrs. Jennie Sever iz 435 E. 156 St., ženin je pa sin Mr. Leonard Kraft iz Willoughby, O. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleži-
jo poročnih obredov. Novopo-ščanskih demokratov. Vsekakor'ročencema čestitamo in jima žepa se voditelji krščanskih demo-1limo vse najboljše v zakonu!
^UTRI: - 30-letnica pevskega zbora "Zarja" v SND na St. Clair Ave. Podan bo koncert in opereta "Čevljar in vrag." Pričetek popoldne ob 4.30 uri.
1TRAN2
ENAKOPRAVNOST
27. novembra 194j '
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «2.U ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 6311-12 i&iued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto)______
For Half Year—(Za pol leta)___
For 3 Months—(Za 3 mesece)_____
.$7.00 _ 4.00 - 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki).
For One Year—(Za celo leto)__
Foi Half Year—(Za pol leta)____
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
.$3.00 . 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države);
For One Year—(Za celo leto)___
For Half Year—(Za pol leta)____
-$9.00 _ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
NEW YORK-DOxMACE MESTO BOGINJE SVOBODE
V deželi, katere državljani prihajajo iz mnogih dežel, obstoja vedno nekoliko bojazni, da bi evropske napetosti in spori prizadevale slogo ameriškega ljudstva. Ko je leta 1939 izbruhnila vojna, se je ta bojazen še povečala. Nastalo je vprašanje, če ne bo morda spor med evropskimi narodi in deželami povzročil slabo razpoloženje med "narodnostnimi skupinami" tukaj. Tiste dni je prevladovala v Ameriki glede tega bojazen, posebno v New Yorku, kjer je skoro dve tretjini prebivalstva tujega izvora ali pa tujerodnega.
Nemčija je vkorakala v Cehoslovakijo — v New Yorku pa so si Nemci in Cehi sosedje v znani Yorkville sekciji mesta. Italija je invadirala Grčijo — Italijani in Grki žive v isti soseščini v dolnjem vzhodnem predel ju New Yorka. Sovjetske armade so vkorakale v Baltiške države in v vzhodne province Poljske — mnogo Rusov, Poljakov, Litvihcev, Estoncev in Letcev ter Ukrajincev živi skupno v istih stanovanjskih hišah v New Yorku. Po pričetku evropskega konflikta, in še prej, so tujejezični časopisi prinašali poročila, posebne izvirne podatke in informacije, uvodnike in žgoče obdolžitve, iz katerih se je zrcalilo njihovo simpatiziranje z ljudstvi dežel, v katerih jeziku .so pisali, in v katere, so priseljenci iz ene ali druge dežele še vedno zainteresirani. Zdelo se je, vsaj navidezno, da je dovolj vzroka za bojazen nastanja mržnje in sporov med narodnostnimi skupinami.
Pa se ni dogodilo nič takega.
Ko je šlo med vojno milijone Američanov vseh narodnosti in prepričanj na delo v vojne tovarne, ni bilo'nobenega znamenja netolerance med narodnostnimi skupinami, četudi je bilo pričakovati, da se bodo baš delavci v vojnih tovarnah porazdelili v rasne ozir. narodnostne skupine. Delavec gotove narodnostne pripadnosti bi, naravno, iskal stike z delavci iste narodnosti v tovarnah, kjer je bilo upo-sljenih na tisoče in tisoče delavcev, kajti vsakdo se naj raj še pridruži svojim ljudem, ker se z njimi najbolj razume in po-razgovori. Lahko bi ob času južin v takih slučajih prišlo do ostrih političnih debat in razgovorov o poteku vojne. Toda nič takega se ni dogodilo, da bi motilo tempo produkcije za poraz sovražnika.
Ta socialna kontrola tekom vojne je nudila spodbujajoč dokaz, da je pretežna večina ameriških priseljerfcev in njihovih potomcev zajela smisel ameriškega življenja in se tudi v isto vživela. Res, dogodili so se obžalovanj a* vredni slučaji netolerance, včasih diskriminacije proti raznim racnim in verskim skupinam, toda nikakor ni mogoče trditi, da so ti primeri predstavljali izrecno zapostavljanje narodnostnih skupin medsebojno. Ameriški vojaki jugoslovanskega, norveškega ali japonskega izvora, čeprav so delili s svojimi ljudmi tukaj in preko morja globoko skrb, žalost, strah in sovraštvo (do sovražnika, ki je pregazil njih rodne domovine; ali do onih, ki so potegnili njih rodno deželo v agresivno vojno) so vkljub vsemu delali, se vežbaU in borili kot Američani. In četudi se svetovna napetost danes se vedno ni polegla, živijo in delajo skupaj kot Američani tudi sedaj. Kot Američani tudi (priseljenci) v svojih listih ali medseboj razglabljajo in zavzemajo svoja stališča —odločna—o rasnih kontroverzah in vprašanjih, domačih in zunanjih ter tudi izražajo opozicijo proti gotovim stranem ameriške zunanje politike. Vedeti je namreč treba, da v.'ji Amerikanci, brez razlike izvora, so ostro porazdeljeni v svojem mnenju glede vprašanja ureditve miru v svetu in na kakšen način in s kakšno zunanjo politiko bi mog'a Amerika največ k miru doprinesti, da bi prišli do veljave tudi ameriški ideali in ameriške tradicije.
Torej, v vojni in v povojnem času katerega ozračje je l)o!no napetosti, nadaljujejo ameriški Nemci, Italijani, Ju-{j:;.slovani, Cehoslovaki, Rusi, Finci, Poljaki in Kitajci svoje nirno sosesko življenje v New Yorku, dasi se res tu in tam vžge kaka iskra, ki jo vkrešejo netolerantni temperamenti. V splošnem pa kupujejo Poljaki in (2fehoslovaki svoje vsakdanje potrebščine v soseskih židovskih trgovinah in ste-čf jo na opoldansko malico v bližnji grški ali italijanski rcstavrantih. Židovski delavci gredo k ruskim ali ogrskim zdravnikom—in ni dolgo tega, ko so najrazličnejši posa-
UREDNIKOVA POŠTA
V počasi našim bivšim vojakom
Cleveland, O. — Da si ne boste mislili, da je mogoče Kra-šovce že Italijan pohrustal, ker se nismo že neka*j let pokazali z kakšno javno prireditvijo, vam sedaj lahko povem vzrok za to.
Društvo "Kras" št. 8 SDZ je posodilo Stricu Samu nad sto naših najboljših članov, kateri so se na vseh bojiščih križem sveta borili z našim sovražnikom, ter pripomogli k dokaj hitri zmagi nad nacifašizmom.
Že ko so prvi člani odhajali od nas, smo z tiho željo in upanjem, da se nam vrnejo vsi živi in zdravi, sklenili, da ob njih vrnitvi te naše člane in članice primerno počastimo, ter se jim s tem vsaj malo oddolžimo za vse trpljenje, ki so ga v tem času prestali. Ker se je do sedaj žs večina teh junakov vrnila, smo sklenili, da to vrnitev proslavimo v soboto, 30. novembra v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Na žalost nas vseh, da naše veselje ne bo popolno je to, da eden stol okrog slavljenčeve mize bo prazen. To je prostor našega pokojnega člana Larry Leskovec, kateri je pustil svoje mlado življenja na evropskem bojišču.
To je največja žrtev, katero more posameznik doprinesti. Upajmo, d a žrtve stotisočev, med njimi tudi našega Larrija, bodo uresničile cilje, za katere so se borili in darovali svoja mlada življenja.
Torej, člani društva Kras, kot tudi člani naših bratskih društev, posetimo ta večer te naše junake, ter jim s tem pokažimo, da vemo ceniti njihovo trpljenje, katero so za nas prestali.
Da se vidimo v soboto, 30. novembra v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Za društvo Kras št. 8 SDZ
J. J.
volj: natakarji so pa tudi pripravljeni, da bodo postregli z najboljšo pijačo. Za srbeče pete bo svirala godba Srnick.
Na svidenje torej v soboto na 25-letni proslavi društva "Jutranja zvezda" v Slovenskem narodnem domu na St. CHair Ave.
Dorothy Strniša, tajnica.
Srebrni jubilej "Jutranje zvezde"
Cleveland, O. — društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ bo obhajalo 25-letnico svojega ob-tstoja ali srebrni jubilej. Za to pi-iliko se bo priredili v soboto, 30. novembra veliko plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Pričeteg bo ob 8. uri. Društvo veselice bo ob 8. uri. Društvo ni imelo nobene veselice zadnjih pet let, zato vabimo vse društvene članice, da se gotovo udeležijo. Pripeljite tudi svoje boljši ali slabše polovice, dekleta pa svoje fante.
Prijazno vabimo vse glavne odbornike A B Z., živeče v Ohio, društvenega qstanovitelja Sokrata Franka Zoricha, ustanoviteljice društva in vse naše prijatelje. Pridite se poveseliti z nami, ker postrežba bo prvovrstna. Naše kuharice bodo nape-kLe in nacvrle, da bo vsega do-
Vabilo na veselico
Cleveland, O. — Pisma in karte so bile odposlane našim veteranom, zato se prosi njih starše, da jih opozore naj prav gotovo odpošljejo "Post Card", katera je bila priložena, nazaj na tajnico. Vsak veteran naj podpiše svoje ime in število svojcev in prijateljev, ki jih bo pripeljal na veselico.
Na ostalo članstvo pa odbor apelira, naj se po možnosti udeleži te prireditve, saj naše društvo tako po redkoma prireja veselice.
Odbor se nadeja, da se bo članstvo odzvalo vabilu na to prireditev že radi naših sinov, kateri so si zaslužili nekaj pozornosti od naše strani.
Vstopnice staneko 65 centov vsaka. Te v s t of nice pa niso za naše fante, ker oni jih že imajo, namreč pisma, katera so jim bila odposlana zadnje dneve. Upoštevalo se bo samo tiste, kateri bodo vrnili karte z njih imeni; zato apeliram še enkrat, da to gotovo storite, za kar vam hvala že v naprej.
Vsak veteran bo dobil pri vstopu v dvoram lep rudeč na-gelček, to pa zato, da se bodo razlikovali od ostalega občinstva.
Cenjeno članstvo in ostalo občinstvo, udeležite se te prireditve! Ne bo vam žal, saj smo tako potrejjni kakšne ure poštenega razT^edrila med prijatelji in znanci. Na 30. novembra nikamor drugam, kot h Krašovcem, pa če so prav tudi Dolenjci in Gorenjci vmes.
Pozdrav
Jennie Koželj.
Begunci se vračajo—
piše Kristina Pire
: Mr. John Pire, 539 E. 123 St. ' je dobil pisftio od svoje sestre ! Kristine Pire iz Rakeka. Prismo I prinašamo v skrajšani obliki: Rakek.
"Dragi Janez in svakinja!
"Prilagam v tem pismu izrezke časopisov, odnosno poročila, ko so zasliševali glavne izdajalce in propalice slovenskega naroda, največje zločince in rablje. Obravnava se je vršila kakšnih 114 dni in je radio prinašal po-I ročila o poteku iste, tako, da so I po celi Sloveniji ljudje hodili poslušat na postajo. Kaj vse in kako ni, narod pričal, posebno tisti, ki so bili prizadeti in zverinsko mučeni, da se je za zjokat!
"Prošnja za pofnilostitev je bila odbita in smrtna kazen izvršena 4. septembra. Z njimi se
mezniki new^yorških narodnostnih skupin navdušeno ploskali, ko je na javnem prostoru melodično zapel Ukrajinski pevski zbor ob priliki obhajanja tedna Združenih narodov.
Kot piše neki ameriško-francoski urednik v New Yorku opazimo da: "Delamo skupaj, skupaj se vozimo na delo in z dela v podzemskih vlakih in pogosto se srečujemo na delu in pri svojih poslih ali pa po končanem dnevnem de^u—Smithi, Levysi, Alvarezesi in Wang Leesi ali Novaki, vsi smo Newyorčani . . . New York ni niti mesto natrpanih getov, niti metropola vzmetničenih "vasi," medsebojno ločenih jezikovno, versko ali miselno, kakorkoli bi že to narekovala podedovana tradicija tega ali onega starega kraja. New York je predvsem mesto, v katerem živimo vsi skupaj lepo v miru. 2e v začetku svoje zgodovine, v letu 1683, je imel NeW York skupščino Holandcev, Angležev, Francozov, Portugalov in Fincev, ki so se zbrali skupaj, da si postavijo boljšo vlado. Naj bi tudi Generalna skupina Zdr. narodov našla v tem uzor in inspiracijo ko zboruje in deluje za mirnejšo in boljšo uredbo povojnega sveta v našem mestu.
je postopalo vse prelepo. Ni se jih mučilo tako, kot so oni mučili naš narod.
"Sedaj prihajajo na svoje domove tudi oni, ki so ubežali. Nikomur se ne stori nič žalega, če ni imel okrvavljene roke. Tisti, ki se vračajo, pripovedujejo kakšno propagando kujejo tam v begunskih taboriščih, največ duhovniki, proti naši državi. To so "Kristusovi namestniki".
"Pri nas je sedaj mladina zelo zaposlena z obnovo. Cele brigade gredo na delo, da gradijo železniške proge in ceste. To udarniško delo je samo v teku 4 mesecev doprineslo državi okrog 50 milijonov dinarjev. Kako ta mladina z veseljem dela, si niti predstaviti ne moreš.
"Do prihodnjega pisma Vas vse lepo pozdravljamo
"Kristina in Franc".
Anžur Pavla iz Ljubljane išče svojega brata
Na uredništvo našega lista je prišlo pismo Anžur Pavle, v katerem nas prosi naj poizvemo za naslov njenega brata. Njen brat se piše Tomaž Kokalj in je doma iz Ihana pri Domžalah, okraj Kamnik. Star je približno 48 let. Njegova žena Polona je tudi doma iz Ihana. Pred vojno sta stanovala v New Yorku, toda pismo, ki ga je Anžur Pavla naslovila na Mrs. Simonik 436 E. 75 St. New York City, se je vrnilo nazaj.	,
Prosimo vsakega, ki nekaj ve o Tomažu Kokalju naj to javi na naslov: Anžur Pavla, Zalo-karjeva ul. 6, Ljubljana, Jugoslavija.
Vabilo na proslavo za veterane
Cleveland, O. — Še en teden in proslava za naše veterane bo tu. I^aši fantje se žs precej pri-gjašajo in nekaj bo tudi takšnih, ki bodo vseeno prišli, pa če se priglasijo, ali pa ne.
Povabljeni so častni gosti. Povabljena je tudi "Gold Star Mother, ki je izgubila svojega sina, naŠ2 društvo pa dobrega člana, kar nam je vsem globoko žal.
Vsa imena članov in članic, ki so služ.li, ali pa so še vedno v službi strica Sama, bodo razstavljena na odru nalašč za ta večer.
Vsi fantje-veterani bodo dele ž.li poleg večerje tudi za dolar in pol pivskih "tiketov", kar jim bo za prvo silo dosti.
Kot častni gostje, so povabljeni poleg glavnih uradnikov SDZ, tudi neke druge osebe, katere pa ne bom imenovala. Kar pridite na omenjeno proslavo in videli jih boste!
Pozdrav in na svidenje v soboto 30. novembra v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Jennie Koželj, tajnica.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Chisholm, Minn.—Nagle smrti je umrl Anton Rebrovich, rojen leta 1888 v Calumetu, Mich. V tej naselbini je živel od leta 1911. Zapušča dva sinova, brata in sestro in veliko prijateljev. — Umrl je tudi Louis Meh-le, star 54 let, doma iz fare Ko-pojn pri Grosuplju, Dolenjsko. Tukaj zapušča ženo in dve hčeri, pri vojakih sina (drugi sin je padel v Franciji), dalje brata in' več sorodnikov.
Johnstown, Pa. — Od avtomobila je bil zadet Frank Slabe tako usodno, da je nekaj ur pozneje umrl v bolnišnici. Star je bil 70 let, doma iz Cerknice, v Ameriki okrog 44 let. Tukaj zapušča tri sinove in pet hčera, v Chicagu pa brata Toneta Slabe-ta, pomožnega urednika "Pro-svete" in sestro Heleno Volk.
AMERIKA POSLALA OSTRO NOTO POLJSKI VLADI
WASHINGTON. — Državni department je poslal poljski vladi ostro noto, v kateri se zahteva enake pravice z a stranke opozicije pri volitvah, ki se bodo vršile 19. januarja.
V noti je rečeno, da so Zed. države "presenečene", ker je poljska vlada volitve določila za januar, ker je poprej obljubila, da se bodo volitve vršile v tem letu.
AMERIKA NE PRIZNA ROMUNSKIH VOLITEV
WASHINGTON, 26. nov. — State Department je danes obdolžil Romunijo, da ni izpolnila obljube v zvezi s svobodnimi volitvami, in da so se volitve preteklo nedeljo vodile v znaku "terorizma in manipulacij". Ze-dinjene države bodd tudi opazovale priprave in volitve, ki se bodo vršile 19. januarja na Poljskem.
To je žs peti piimer, v katerem so Zed. države protestirale povodom volitev v Romuniji.«
Ne morete imeti, mila, volnenega blaga, obodov, brez maščob . " v svetu je še vedno pomanjkanje ma-ščob in^ olja!

cene hrani v mestnih restavracijah v ljubljani
Urad za cene pri predsedniš-tvu vlade LRS je izdal odločbo o cenah hrane v mestnih men-zah (restavracijah) v Ljubljani. Te menze se delijo v tri kategorije: I. kategorija: Zvezda, Slon, AFŽ, Frančiškanska 5, RSZDNJ, MiklošSeva 22, želez-ničarska. Ljubljanski dvor in r^opitarjcva 5; II. kategorija: Delavski dom, Bleiweisova 42; III. kategorija: Ljudska kuhinja, Streliška 12. Cene so enodnevni obrok so določene takole: I. kategorija (2,200 kalorij): kosilo 14 din, večerja 10 din; II. kategorija (1,900 kalorij): kosilo 11.50 din, večerja 7.50! din; III. kategorija: kosilo in večerja po 7 din. Za kosilo in I večerjo izven abonmaja sc sme računati v menzah I. kategorije j 17, odnosno 12 din; v menzah II. kategorije 13 din, oduosno 9 din; v menzah III. kategorije ))a 7 din. V cenah je vračunan kruh v teži 100 do 120 gramov za vsak obrok. Te cene se smejo znižati, vendar mora biti število kalorij v vsakem primeru
AMERIKANEC V BERLINU NA ZATOŽNI KLOPI KOT i OPERATOR ČRNE BORZE
BERLIN, 26. nov. — Tukaj | se je včeraj začela obravnava |)roti 22-letnemu Lewisu War-' nerju, ki je pred vojaškim sodi- j š5em obtožen, da je" operiral črno borzo, jjri čemur so delali z j njim roka v roki njegovi sorod-; niki v Parizu, New Yorku in! Šanghaju.	j
Warner, ki je bil meteorolog na zrakoplovskem polju Tem- j pelhof, je specifično obtož en čr-j nega borzijanstva, nelegalnega izvažinja in uvržanja, prodaja-1 nja ameriške, britske, francoske in nemške valute in trgovine' s sovražnikom za osebni dobi-1 ček.
Obtožnica pravi, da je imel s svojimi brati v Parizu, New Yorku in Šanghaju dogovore v s v r h o nepostavnega kršenja ameriških armadnih direktiv v Evropi.
'W°. tvet®- , >poM
-ci ^
^ K ^ ^	-^#
~'> ij-.-iZ^T^
nova trgovina
Pred nedavnim sta otvorii® trgovino dobro poznana Dani i® Joe Fifolt. Trgovina se n&bafi na 6912 Superior Ave., kjer si lahko nabavite vsakovrstne fin^ voščilne kartice, zavitke za bO' žična darila, igrače, punčki' električne predmete in importi" rano češko zlatnino, usnjen® predmete, kot denarnice itd. ter tube za radio aparate.
Lastnika novega podjetja sW se vedna aktivno udejstvovala T našelbini. Dani je bila svoječs^ no aktivna pri Glasbeni Matic' in dramskem zboru Ivan CaB' kar, njen soprog Joe je tajni'' društva "Comrades," član gl^V' neja odbora SNPJ in je aktive^ pri raznih civičnih organizacijah v naselbini.

išče se
Alojzija Zore, ki živi z družil^'' v Clevelandu. Za njen nasl"^ bi rada zvedela nečakinja Fra"' cka Barle, Loke 289, Trbovlj® I, Slovenija, Jugoslavija.
Kdor ve za njen naslov, ga cporoči Augustu Kollandr''' 6419 St. Clair Ave., če pa sam® čita te vrstice, pa se naj pri K"' llandru zglasi po pismo.
Strabane. — Tukaj je urti'' Matt Ahačič, star 69 let, doi^^
v v
IZ Trzica, Gorenjsko. ZapuS" žano, šest hčera, sina in več gih sorodnikov.
costa rica za (jkin ie nje stikov s i rancoivl
SAN JOKE, Costa Rica, 24. nov.—V kongresu je bil sprejet p.edlog, da delegacija Costa Rice pri organizaciji Združenih narodov ])odpjra vse člane, ki želijo ukinitev diplomatskih odnosa jev s Španijo. Samo štirje kongresniki so volili proti resoluciji. Istočasno je zunanji mini ster dal navodila vsem konzulatom Costa Rice v Španij', naj sestavijo seznam oseb, ki so prijateljsko naklonjene Nemčiji. Te mere so podvzete, da se istim prepreči prihod skozi Costa Rico v južno Ameriko.
dosiženo. Morebitni priboljškl po ž?lji gosta se zaračunajo po nabavni ceni s pribitkom največ 40 odstotkov. Zajtrka menze niso dolžne dajati.
dve glavni 1'keds^lavl pri rokoborui
george temple
nastop
Jutri večer bo prvič v rokoborbi v Clevelan' George Temple, brat znane de gled^jlišJe igralke Temple, ki se bo spoprijel % vencem Fred Bozik. Druga _ na bitka na progiamu bo stop Don Evansa in Lar' _ Moquin. Evans je dobil vanje prešli ponedeljek v den, N. J., za izboren Poleg teh bodo tudi sledeči koborci poskusili svojo Max Krauser in Michele I-^"'., ter Abe Coleman in Bill '' Bostona.
nastop'
27.
novembra 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Sodnijski proces proti slovenskim izdajalcem
(Nadaljevanje)	^ 19J^3j ki jo je pod/pisal Celestin
Ta brošura je tudi kazala, da
belogardisti prisegali isto-kralju Petru II. in Hitler-% da 80 bili ves čas v zvezi 2 Dražo Mihajlovicem in od nje-dobivali direktive. In končno ta brošura, da so bili do-•"^"branci in belogardisti s svojo Wicijo vred v času, ko so tira-1 stotine slovenskih nedolžnih ^rtev v koncentracijska tabori-zapore in mučilnice, v stalni ^^'"■^bi angleškega Intelligence ^^vicea.
strani 6 te brošure se čita: Slovenska ljudska stranka (SLS) je ustanovila Slovensko 29. maja 1941. Člani Slo-^®iske legije so prisegli kralju domovini. Centrala SLS je ^^fane podatke dajala jugoslo-^^tiski vojski in Intelligence ^fvicu, deloma pa jih je poši-J«a direktno v London mini-dr. Mihi Kreku, da izpopol-propagando in obveščevalno ""■ežo. Vse tri legije so bile v ^stavu kraljeve jugoslovanske
Vojske.
'Zastopnik legije je skupno z ^^Jorjem Novakom tvoril štab ""^Ijevske jugoslovanske vojske Sloveniji. Majorja Karla No-je postavil za komandanta avenije takratni vojni mini-in načelnik štaba vrhovnega poveljstva vojske v domovini ^^dni general Draža Mihajlovič ' • • Prvega septembra 1943 so P^^tizani pri uničenju jugoslo-J^anskega četniškega odreda na ^caricah zajeli tudi angleškega Norja dr. Kalana, vodilnega ^^a Intelligence Service v Beo-Sfadu."
. vprašanje jugoslovanskih "^tnikov in aktivnih oficirjev, .' ®aj prisežejo Hitlerju jJi ^topijo iz domobranstva, je , 'sel odgovor od načelnika šta-Vrhovne komande jugoslo-, iske vojske Draže Mihajlovi-"da aktivni častniki lahko
pfki
bh
ežejo." (Stran 25 omenjene
osure).

inu
® predlog vojaškega tožilca
prečitan prepis kraljevega
■^ništva v Vatikanu, ki ga je
^^^^iništvo preko Mihe Kreka ^ laburistični stranki v j^donu, jugoslovanski vladi v in Etbinu Kristanu, pred-SANSa v Chicagu. Do-''Najprej navaja, da je bil sve-,^^o,Vski kongres v vasi B., kjer, ® ^la sprejeta resolucija, in o ^^hvanju JNS in SLS, ki se jgfa svetosavski resolu-s katero podpisani poziva-^faljevo vlado, da energiano ^^^uje borbo proti komuni-^'^iertiu pokretu Titove OF in
hrt

To

no: dostaviti po dr. Mihu Kreku —London 1. laburistični stranki, 2. jugoslovanski vladi Kairo in 3. Etbinu Kristanu, Chicago..
Omenjeno izjavo je z velikansko fanfaro pomladi 1944 objavljala "A. D." in Zveza slovenskih župnij je razmnožila na tisoče ponatisov. Dne 14. aprila 1944 je tajnik omenjene zveze p. Am-brožič prinesel tisto izjavo na sejo SANSove eksekutive. Po njegovi izjavi so dotične listine podpisale številne vodilne osebe Slovenije, senatorji, poslanci itd. Predsednik SANSa Etbin Kristan je javno zanikal, da bi prejel kakšno resolucijo, in kako pravilno je presodil vso lumpari-jo, ko je izjavil, da je resolucija fabrikacija prve vrste, ki prihaja iz Hitlerjeve kovačnice. Fak-tično so izjavo podpisali le zgoraj označeni trije "senatorji, poslanci in vodilne osebe Slovenije"—dr. Miloš Stare, dr. Mač-kovšek in dr. Celestin Jelene, ki so vsi trije sodelovali v "Narodnem odboru" v Ljubljani za časa okupacije in kolaborirali z Nemci in Italijani, po zlomu Hitlerja pa so pobegnili na Koroško in Italijo, kjer nadalje spletkari-jo proti novi Jugoslaviji. Ta izjava je bila tista "bomba," s katero je mislil monsignor Franc Gabrovšek, Krekov agent v Ameriki, zlomiti hrbtenico SANSu in ga onesposobiti za na-daljno delo.
Dne 3. maja 1945, ko je bil dr. Krek član zavezniške kontrolne komisije v Italiji, se je vršila v Ljubljani seja Slovenske zaveze, ki se je proglasila za "slovenski parlament." S te seje so bile poslane brzojavke kralju Petru, Trumanu, Churchillu in dr. Kreku, v katerem je "parlament" prosil za posredovanje pri zaveznikih, da se onemogočijo nadaljne oborožene akcije partizanov, in pozival kralja, da se vrne.—Ta odbor je faktično prevzel oblast dne 5. maja 1945 dopoldne. "Potem so dogodki hiteli ž veliko brzino in je bilo videti, da se bodo zapadni zavezniki držali sklepov Teheranske in Jalt-ske konference ter ne bodo kljub pozivu hoteli priti v Ljubljano.
Na tožilcev predlog je bila prečitana tudi deklaracija, ki so jo Topalovič, Pribičevic in Krek septembra 1945 poslali zaveznikom, v kateri napadajo ureditev Federativne ljudske republike Jugoslavije in ki je bila objavljena v italijanščini v listu "Ri-sorgimento liberale."
Zatem je predsednik sodišča prečital v srbo-hrvaščini predlog Mihe Kreka vrhovnemu za vezni-
resolucijo so podpisali v i škemu poveljniku v Sredozemlju
da bi Jugoslaviji pretila še večja izguba, če bi Krekovega predloga ne zastavili partizani z zasedbo glavnega dela Primorja in Istre.
Naslednji akt, ki ga je sodišče prečitalo, je elaborat tako-zvanega "Intermariuma," ki so ga podpisali obtoženi Krek, dr. Ciril ebot in poljski reakcionar Poniatovsky. V tem predlogu se agitira za organiziranje nekega bloka držav v Srednji Evropi med Savo, Črnim in Sredozemskim morjem, ki bi tako tvorile zid proti Sovjetski zvezi. Isti c|l-bor je kasneje poslal apel na svetovno javnost, da intervenira v korist Draže Mihajloviča.
Kot zadnji dokazni material pa je sodišče prebralo pisma obtoženega Kreka, ki jih je pisal raznim bivšim ministrom v Carigrad, London in Kairo . . . "Po realnih računih lahko z vso verjetnostjo trdimo, da v letu 1946 zunanjepolitični vplivi ne bodo rešili našega problema v našo korist. Zaradi tega moramo mi, ki živimo skupaj z okrog 50,000 emigranti v Italiji, v prvi vrsti misliti, kje in kako bodo vsi ti ljudje živeli, ko nas bodo zavezniki prenehali vzdrževati v taboriščih, in to bo verjetno koncem leta 1946. Polovica teh ljudi se bo vrnila domov . . . Druga polovica pa ne more, ker so to, ljudje, ki so med vojno prišli v nasprotje s Titovimi ljudmi.
Zveze z Londonom so slabe. Naš in zavezniški London je lačen, neproduktiven in brez iniciative. Z Ameriko je bolje, je pa tako daleč, da so njene simpatije navadno le platonske vrednosti . . . Vojna je razvnela notranje strasti in to se pozna tudi v emigraciji. Bolj kot kdaj koli so danes Srbi oddaljeni od Hrvatov . . . Predstavniki Srbov in Hrvatov ne sodelujejo ne v Washingtonu, ne v Londonu. V
Italiji je med Srbi več skupin, ki delajo druga proti drugi m vsaka bi hotela biti vqdilna.
V Nemčiji in Italiji hočejo biti posebno generali edini me-rodajni činitelji jugoslovanske emigracije in prirejajo komedije z "vrhovno komando," "vojaškim sodiščem" in podobno.
"Zavezniki pa za vse to vedo in si razlagajo, da se za tem skrivajo (naše) težnje po vojaški diktaturi, ki naj bi zamenja-lar dečo, ko bi mogla. Toda za spremembo barve (^iktature nočejo zavezniki dati niti prebite pare. Mi v emigraciji moremo politično zelo mialo storiti in tudi zelo malo pomenimo . . . Noro sem verjel, da je Jugoslavija za zapadne zaveznike toliko zanimiva, da je ne bodo prepustili Titu ... Po sedanjih poročilih je jasno, da je v kabinetih jugoslovanska zadeva zaključena. Ostali bomo 'beli Rusi."
"Večina komentatorjev za-padnega tiska je bilo glede na volitve v Jugoslaviji ugodnih za Tita. Tudi stališče angleške parlamentarne misije, ki je prisostvovala volitvam v Jugoslaviji, je ugodno za Tita in neprijatelj-sko do opozicije. Bolj ko kdaj prej, je zdaj verjetno, da bomo ostali stalni emigranti ... Kar se tiče dr. Mačka ... je velik adut jugoslovanske demokracije .. . ker ne dela vprašanja o
Kanarčki
naprodaj. Fini pevci. Imamo jih vse vrste. So zelo primerni tudi za darila. Zglasite se na 1419 E. 51 St.
Moški
samski, želi dobiti v najem stanovanje s 2 ali 3 sobami; med St. Clairjem in Collinwoodom. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pusti naslov v uradu tega lista.
notranji ureditvi, pač pa pravi, da je treba uporabiti vsako sredstvo za odstranitev Tita . .
S tem je bilo izčrpano dokazno gradivo. Besedo je dobil zastopnik tožilca kepatan Marjan Vivoda, ki je podal obširen pregled dokazov glede krivde vsakega obtoženca posebej. Vsi so bili obtoženi na isti liniji, na liniji izdaje lastnega naroda. V najtežjih dneh narodno osvobodilne borbe so izdajalci s škofom na čelu zasadili nož v hrbet lastnemu ljudstvu. Ta je odgovoren za vse zločine izdajalskih tolp in podrejenih duhovnikov, kot bi jih izvršil s svojo roko. Z zavestnim prikrivanjem resnice o osvobodilni borbi so načrtno zavajali narod v zločin in bratomorno klanje.
Krek še zmeraj nadaljuje svojo protinarodno aktivnost proti PLR J ter zavaja emigrante. Rup-nik je tip zločinskega biriča za
Dve odrasli osebi
srednjih let, brez otrok, želita dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami, med E. 55 in E. 76 St., ali pa v collinwoodski na-sell^ni. Naslov se naj pusti v uradu "Enakopravnosti."
Slovenski veteran
želi dobiti takoj v najem stanovanje s 3, 4 ali 5 sobami. Sporočite na V. Udovich, 0903 Yale Ave., PO 1985.
ALI HOČETE PRENEHATI PITI?
IMAMO ZDRAVILO
INNEBRIN
ki je brez škode na vaše zdravje
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.
vsakogar, ki je zatiral ljudstvo. Vizjak je vršil svojo funkcijo s polno zavestjo iz sovraštva do vsega, kar prihaja od ljudstva. Roesener je stal na čelu vsemu oboroženemu nacističnemu aparatu, ki je vršil množična ubijanja in streljanja talcev, zverinska mučenja in prisilna izseljevanja. Hacin je bil krvnik in ubijalec zavednih Slovencev za časa okupatorjevega terorja in vedno služil onim, ki so stali svojemu narodu na vratu. Svoje izvajanje je zaključil z besedami Kurnikove matere, ki tolmači misli in želje vsega slovenskega naroda, junaške matere padlih junakov, matere padlih partizanov: "Sodite jih pravično!"
(Konec prihodnjič)
Dvo-stanovanjska
hiša naprodaj; 5 in 5 sob, v prvovrstnem stanju in pravkar nanovo prebarvana. Dve garaži, ce-mentiran dovoz. Se mora prodati radi odhoda lastnika v Califomi-jg. Vpraša se pri lastniku zgoraj na 16008 Huntmere Ave.
ELEKTRIČNO LEDENICO
Apex izdelka se proda poceni. Pokličite KE 5145.
PLES IN ZABAVA
VSAK PETEK IN SOBOTO
NOniNGHAM TAVERN
18526 ST. CLAIR AVE. KE 9857
Za ples bo igral fin Mickey
Ryance orkester Za prijetno družbo in dobro zabavo, obiščite nas ODPRTO OB NEDELJAH
Christmas Seols
t.. Yoar ProtecHoa Agaiast Tgbercvlosis
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske
izdelujem in popravljam
po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno. Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2. Clymer, Pa.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players
Vse delo jamčeno
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
THE MAY CO'S BASEMENT



jj Slovenske ljudske stran- generalu Wilsonu za okwpacijo J Miloš Stare, za Jugoslo- jugoslovanskega Primorja in za
^ ^ narodno stranko dr. "c/couše/c in za "socialistično" dr. Celestin Jelene. jg biM prečitana rvso-socialistov v Slovenija o Qp< ^ }7. dčccmhru
uvedbo zavezniške cvoilne uprave. T^mu pismu je bil priložen tudi predlog o ureditvi Slovenije in jugoslovanskega Primorja.
Današnji razvoj razmejitve med Italijo in Jugoslavijo kaže,
Klub društev in direktorij Slov. društvenega donna na Recher Ave.
^dbila vse bivše vojake, katerih imena so na častni Mošči, kakor tudi vse bivše vojake, ki so člani društev, ki zborujejo v SDP na Recher Avenue., na
Slavnostno večerjo
NOCOJ, 27. NOVEMBRA ob 7. uri
Po VEČERJI BO PROSTA ZABAVA IN PLES
VSTOPNINA PROSTA Vsak vojak lahko pripelje enega svojih s seboj.
Znižane iz naše običajne zaloge! 2000 krasnih novih
Med chenille
Setov za kopalnico
Preje 3.49 do 4.95 vrednosti, po
Kupite sedaj za božična darila! Poročna darUa!
Za uporabo na vašemu domu!
Tu je časovna ponudba za vasi Vzeli smo 2000 preprog za kopalnice, in pregrinjala za sedeže na stranišču, ter jim znatno znižali cene za božične nakupe! Mi imamo krasno izbcro stilov.. . večbarvnih. . . cvetličnih vzorcev, dvo-barvnih in v drugih popularnih barvah. V obširni velikosti. Kupite jih več za poznejšo uporabo!
Domcslics Departmenl
V./'


POZOR!
Ker krožijo v naselbini razne vesti glede pošiljanja paketov v staro domovino, vam podajamo nekaj pojasnil.
Naša tvrdka želi posebno na-glasiti, da še vedno pošilja pakete od 11 do 44 funtov.
Torej, če želite poslati pomoč vašim sorodnikom v domovino, obrnite se do zanesljive tvrdke Mihaljevich Bros. Co.
Naša tvrdka je poslala že nad 8,000 paketov in se ni še nobeden zgubil. Vsi so bili prejeti po pravih naslovnikih.
Z ozirom na pošiljanje dolarjev, želimo omeniti, da Narodna banka v Ljubljani, Zagrebu, Bel-gradu, Sušaku in Splitu,, izplačuje naše denarne nakaznice (Money Order) direktno in takoj.
Mi pošiljamo denar direktno na naslovnika, kateri ga dobi v desetih ali dvajsetih dneh.
Za nadaljna pojasnila se obrnite takoj na
Mihaljevich Bros. Co.
6424 ST. CLAIR AVE.
Zakmjsek Funeral Home, Inc.
6018 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjeni na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
27, novembra 19^

FRANCE BEVK:
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
ČRTICE IN NOVELE	\
MED DVEMA VOJNAMA
^ C N adaljevdnje )
Po vnanjem videzu je med nama ležalo stoletje. Prepad do osrčja zemlje. Toda njim se je zdelo vse to naravno kot solnce, dež, svetloba in tema. Danes to razumem. Stopnjema so doživljali; jaz tega počasnega prehoda nisem doživel. Med preteklostjo in sedanjostjo zija razpoka. Moral bi jo preskočiti. To mi je bilo težko, ker sem človek, ki si še vedno domišljam, da mi je malenkost naložiti usodo sveta na svoja pleča. Da, morda je ta misel v tem trenutku predrzna, celo blazna. A kaplja je, ki dolbe skalo. Nič več nič manj. Dovolj. Bridko na tem je le, da sem vsa ta leta v mislih korakal naprej, naprej, a zdaj vidim, da se je svet vrtel v nasprotno smer. Tuja sva si, kot si nisva bila še nikoli.
V tistih prvih trenutkih me je to huje peklo kot danes. Zaprl sem oči, da pozabim in se zopet zberem. Hotel sem se za-mamiti s čim drugim. Vsaj za hip ... V štirih letih sem se trudil, da zatrem v sebi vse nagone, ki človeka, kateri hoče živeti samo enemu, motijo in ovirajo, a se mi to ni posrečilo. Včasih je tragično, da mora biti človek samo človek, nič drugega kot človek. Ne, nisem si na jasnem. Zakaj zopet se mi zdi, da je prav v tej tragiki posebna slast in je obsijana z nekim togim veličastjem. Bodi že kakorkoli.
Opazil sem, da se nehote oziram za ženskami. Trajna moška družba, naj je še tako izbrana, človeka posurovi. Naredi ga čudaškega. To sem živo občutil. Toda ni bila zgolj želja po plemeniti nežnosti, ki mi je zdaj blodila dušo. In ne le lahkoživ-je, ki se ;mi zdi človeka nevredno. Bilo pe nekaj drugega.
In kakor se puščavnik v trenutkih izkušnjave spomni n a Boga, sem se jaz spomnil svoje prve ljubezni. Ljubezni, ki se je bila že izdišala kot šopek — da-si ne popolnoma — še preden so mi bili nadeli okove. Pa morda je bilo prav zato. Večkrat sem razmišljal o tem. Ce bi mi bila Mara pisarila in bi jaz umiral od hrepenenja po nji — kakor so mnogoteri umirali po ženah, otrokih in ljubicah — bi
bila moja muka še hujša. Morda je bila zdaj njihova radost večjaj zakaj jaz nisem imel človeka, ki bi mu bil položil glavo na prsi in se mu do dna razodel. V vsem, v dobrem in slabem.
In vendar se ob misli na Ma-ro nisem docela iznebil nekih temnih želja. Premočan je bil človek v meni, drgetal je kakor zvez, preden naskoči plen . . . Ali se je Mara omožila? V resnici, prve dni nisem vedel, ako še živi. V nekaterih trenutkih sem si celo želel, da bi bila daleč proč. Morda zato, da bi ohranil neoskrunjen spomin na tiste dni, ko me je tudi ona malce ljubila. Vsaj gledala me je tako. Toda prva cvetica, ki sem ji jo dal — danes bi tega ne mogel več storiti — ji je zletela iz rok. Imela je še fanta. Sramoval sem se — danes se čudim, da se more kdo za kaj takega tako sramovati. In sem jo tudi rahlo zaničeval. Njen fant je imel službo, a jaz sem bil v njenih očeh ničla. V svoji užalje-nosti in ničemernosti sem bil zatrdno uverjen, da me ljubi; le ker ji ničesar nisem mogel nuditi, se je oslonila, na drugega. Če ne bi bil strastno verjel, da mora zmagati srce nad razumom, bi si bil prihranil drugo sramoto. Tako pa si je nisem. To me je streznilo.
Nekaj mesecev za tem so se i zaprla za menoj z železom oko-j vana vrata. Ne rečem, da poslej nikoli več nisem mislil na-! njo. Celo zelo pogosto, zakaj j tako gorečih občutkov ni mo-' goče zlahka pozabiti. A moja I misel nanjo je bila zmeraj čista, j podobna pomladni pesmi ali nežnemu cvetju orhidej. Želel sem ji srečo. Verjel pa sem si, da sem jo pozabil.
Šele zdaj — po štirih letih — serA se zavedel; da je nisem mogel popolnoma pozabiti. Le grenek občutek poraza je bil medtem pobledel. Zadrževal sem se, a se nisem mogel premagati, da bi ne bil vprašal po nji. Še je živela. In ni bila še omožena. Njen fant je na tujem. Kje, nisem vprašal. Sploh nisem nič več vpraševal.
Nisem je iskal. Morda se je ne bi bil drznil niti pozdraviti, kaj šele nagovoriti, ako bi jo
CDI/^LJ D A	popularni oddelek plošč—svetov-
n:i\lv-.n	no znanih, popularnih in klasičnih
Popravimo radio aparate, kombinacijske aparate in stroje za igranje plošče, vseh izdelkov. — 15 let posluge v Clevelandu.
ODPRTO ZVEČER DO 9. URE
GA 8060
8514 HOUGH AVE.
SUPERIOR GARAGE
Splošna avtomobilska popravila 5132 SUPERIOR AVE	ENdicott 0367
AL LEVEC, lastnik
bil srečal. Pomagal mi je slučaj . . . Šivilja je,, nima staršev, zdaj stanuje nasproti naše hiše. Tega takrat nisem vedel. Ko sem nekega dne odprl oknice in pogledal na cesto, sem jo uzrl na nasprotnem oknu. Tam je stala s šivanjem v rokah in me gledala. Nič ni bila začudena, saj je morala vedeti, da sem že doma. Bilo je videti — morda pa si le domišljam — da me je čakala. Nasmehnila se mi je in me pozdravila z gibom glave. Tega nisem pričakoval. Odzdravil sem, vrnil nasmeh in dvignil roko — Bog ve, kaj sem hotel z njo — in sem jo nesel do las. Vsega me je zmedlo. Občutka, ki je sledil, sem se nekako sramoval, kakor se brezverec sramuje religioznega čustva, ki se mu nenadoma pojavi ob spominu na mladost.
Blodil sem po hiši, kakor da zbiram svoje zmedene misli. Zopet sem stopil do okna, a Mare nisem več videl. Pač. Le del glave, oblo počesanega temena, ki je gledala izza okenskega okvira in rahlo nihala pri šivanju, ob slednjem ubodu.
Nisem mogel upati, da bi jo srečal, a sem s tem namenom stopil na ulico. Mestece je bilo v dopoldanskih urah kot izumrlo. Troje o^rok pri igri — še zdaj jih razločno vidim — in neka ženska, ki je pri vodnjaku točila vodo. Zmeden sem se oziral, kakor da ne vem, kaj bi.
Tedaj je Mara stopila iz hiše Bila je nekam zmedena, le za silo opravljena. Na njenem krilu so še visele kratke nitke, ki se jih ni bila otresla.
Obstal sem. Zdelo se mi je nemogoče, da bi me videla oditi. In vendar — ali je bil res to le slučaj? Molče sem jo primerjal tisti podobi, ki sem jo bil prinesel še s seboj iz ječe. Njeno slabotno, vitko telesce je bilo kakor poduhovljeno. Temnorjavi lasje so ji bili še vedno zvezani v kito. Na bledem obrazu ji je lepel izraz radovedja in plaho-sti. Vse na nji je bilo mirno, mirno skoraj samostansko, le iz temnih oči so se ji usipale iskre strasti. Da, zdela se mi je taka kot nekdaj. Vsaj ona se med tem ni spremenila. Pač, nekoliko. Okrog oči je imela drobne gubice, njena bledica je bila izrazitejša kot prej, hrbet ji je bil rahlo usločen. In na ustnicah ji je ležala neka tegoba, ki je prej ni bilo. Tudi iskre v očeh so ji bile bolj žgoče, da so me kar užigale.
Premagoval sem se, za čuda miren sem ji segel v roko. Še beseda se mi ni tresla. Ždi se
mi, da sem govoril zelo izbrano, pametno. Skoraj z očitkom me je vprašala, kako da je nič nisem prišel pozdravit. "Pozdraviti", je rekla, a se je koj popravila — "obiskati". Rekel sem, da sem bil prve dni ves zmeden, potreben počitka, a da pridem. Zagotovo!
Nato nisva vedela, kaj bi še govorila, kam bi krenila. Poslovila sva se, vsak zase nekoliko zakrožila po trgu in odšla domov. Vzel sem neko knjigo, da bi bral, a nisem mogel zbrati misli. Maro bi bil najrejši obiskal še tistega dne. Naslednjega jutra pa sem stežka dočakal. Delal sem se ravnodušnega. Zdi se mi, da se mi je to docela posrečilo. Saj sem imel bogato šolo s^mopremagovanja za seboj.
Nekoliko v zadregi sem obstal za vrati in se razgledoval. Edina soba, ki je služila hkrati za kuhinjo, je bila kaj borna. Prišel sem iz ječe, a sem se zgrozil ob misli, da morajo ljudje stanovati v taki revščini. Pa ni bila to bornost, ki me je prevzela, ampak neka mrzlota in žalost golih sten. To je še hujše. Oči so mi begale — ali ni v sobi kaka slika? Izrezki iz modnih revij, razglednice. Dve Marini fotografiji — ena mi je bila že znana — s prisiljenim, okamenelim nasmehom na ustih. Slike njenega fanta ni bilo.
Mara me je toplo sprejela, kar ni mogla prikriti vznemirjenosti. Šivala je sede ob stroju, skoraj ni dvignila oči, a je opazila vsako mojo kretnjo. Sedel sem k oknu, pri katerem je ona navadno šivala. Ozrl sem se čez cesto. Da, res, s tistega mesta me ni mogla videti. Toda v steklu okna, ki je nekohko viselo, me je lahko opazovala. Bilo mi je takoj jasno: prejšnji dan je stopila na cesto z namenom, da me sreča.
Gledal sem jo. Roka, ki je ubadala in se dvigala do glave, je opisovala rahel lok; bila je razburjena. Na ustnicah ji je počival nasmeh, ki bi ga bilo težko opisati . . . Nehote sem se zatopil v misli. Ali se ji je porodilo čustvo do mene? Morda pa ima še vedno fanta, a je postala tako propala? Tiste dni sem slišal marsikaj o propalo-sti deklet. Poslednje bi me navdalo le z gnusom, bolelo bi me. Pomračil sem se. V teh mislih se dolgo nisem zavedel, da preveč molčim. Zdramil me je njen pogled, da sem se zdrznil.
"Mara, pripoveduj'mi kaj!"
"Ti meni pripoveduj! Ti si več doživel."
"Jaz bom naglo pri koncu. Iz dneva v dan enako življenje. Tu ste več doživeli. Saj vas skoraj več ne spoznam."
Zdelo se mi je, da bi rada nekaj povedala, a zaman zbira besede, ne more začeti. Vzdihnila je.
"Potem", je rekla.
Hitela je šivati, a se je vsak hip zmotila. Da bi ne bilo tako tiho, sem začel pripovedovati. Vse križem, kakor je naneslo. Dogodke, ki sem jih tiste dni že stokrat ponovil. Besede mi niso šle od srca. čutil sem, da je vse to pripovedovanje v bridkem nasprotju z najinimi občutki. Misli so nama bile drugje. Mare nisem mogel razvozlati, ostala mi je uganka kot pred leti. Umolknil sem.
"No, zdaj pa ti!"
"Kaj naj jaz ti pripovedujem?
Ustnice so ji zadrhtele, kakor da ji je strašno težko za-j četi. Nato mi je povedala nekaj I novic o porokah med fanti in dekleti. Večino sem jih že slišal, a take stvari me že od nekdaj niso zanimale. Čemu mi to pripoveduje ?
"Zdaj je vedno manj porok", je rekla in umolknila.
' Prav rahleče se mi je posvetil smisel njenega pripovedova-' nja.
i • "Pa zakaj?"
"Saj ni dela. Kako pa naj ljudje živijo?"
Molčal sem in zrl v okno. ; Njen pogled sem čutil na mojem licu. Po cesti so odmevali koraki delavcev. Slišal sem jih le na pol. Pogledal sem Maro, a ona je sklopila veke, kakor da se je prestrašila.
"Pa ti — kako živiš?"
"Saj vidiš, kako."
Trpko se je nasmehnila.
Zagledal sem se v njene od šivan k' prebodene drobne prste. Šele tedaj sem opazil, kako ji lezejo vkup ramena. Da, da.
"Ali se ne boš omožila?"
Stresnila je z glavo, a nato se se je napol očitajoče ozrla vame. Zaradi vi^rašanja? Bila je prilika, da bi mi bila lahko povedala, če je imela kaj na srcu. Ustnice ji je skrivil čuden nasmeh, ki bi si ga bil mogel razlagati na razne načine. Molčal sem. Beseda mi je ležala na jeziku, a bil sem bolj plah kakor pred leti.
(Nadaljevanje sledi)
OGLAŠAJTE V--
"ENAKOPRAVNOSTI
SLOVENSKI VEČER
JUTRI
na Zahvalni dan
Servirali bomo okusne domače klobase
Vršila se bo prijetna zabava in igrala bo godba JOE KUŠAR TRIO
začetek ob 8. uri Se priporočamo za obilen obisk
Ludwig's Barn
20160 Lindberg Ave.
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
#
Pri Hollander ju boste vedno dobro postreženi.
KLADIVCI
za 2000 funtov težke parne vrtajoče
Drop kladive Kovaški pomagači in kurj® Tool & Die Makers
S+eel ImprovemW
& Forge Co.
970 East 64th St.
®(sXsXS®®®®®^^
POMOČNICE Z/ URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijet' ozračju.
Morate biti vešči angleš^^
Samo čedne, snažne in V žene v starosti 20 do 35 se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur del®' Dobi se obede in unifo^'"'
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO'
Soba 901
700 Prospect Av®*

MOŠKI DOBE DELO TAKOJ
neizurjeni težaki za
Bottling 8 Shipping Dept.
nočni sift od 4.30 pop. do 2.30 zj.
5-dne\mi tednik; stalno delo. Dobra plača od ure-Plača tedensko. Počitnice s plačo; delavske podpo"^'
Zglasite se na
EMPLOYMENT OFFICE
vsaki dan razen sobote od 8. zj. do 5. pop.
CARLING'S BREWERY
9400 QUINCY AVENUE
J. BERGER
WALLPAPER AND PAINT CO.
852 EAST 185th STREET 6919 SUPERIOR AVENUE
IVanhoe 6250 HEnderson 3659
1946 ČISTKA STENSKEGA PAPIRJA
GLAVNI STAN ZA
TRIMZ
Stenski papir opremljen s pasto
BARVE
za znotraj in zunaj DUCO — OLO — SPRED TEXOLITE ROOF COATING
SINK TOPS
Iz linoleja in kovine Pisane in razne barve Prinesite mero
WATERPROOFING BONDEX—AOUELLA VALCO CONCRETE BARVA
STENSKI PAPIR
Mnogo vzorcev finega papirja boljše vrste, za vse sobe
RAZNI PREDMETI
Zastori za okna Blqgo za zavese Čistilec za stenski papir New Life čistilec za preproge Murphy's Oil Soap
Električne luči Orodje za papirarje Preproge Linolej
Za v najem imamo parni stroj za odstranjevanje stenskega papirja
MIKLAVŽ IPD!
______
HOME EQUIPMENT SALES CO.
712 E. 152 St., MU 4111
Pripeljite svoje otroke. Za vsakega dečka in deklico ima Miklavž lepa darila. Velika zaloga igrač. Vozički, električni vlak, konjički, punčke, sanke in nešteto drugih stvari, pripravnih da obda-/ite svoje otroke.
Miklavža lahko ' obiščete
v petek zvečer od 6.30 do 8 ure in v soboto popoldne od 2. do 4. ure ter zvečer od 6.30 do 8. ure.
Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES. PREGRINJAL ZA POSTEl^ IN PREPROGE ZA KOPALNICE ,
Izplačalo se vam bo napravili vaše nakup* ^ božična darila pri nas. Poizvejte kako dobite pri nas Nylon nogavice brezplačno.
Parkwood Home Furnishin^^
7110 St. Clair Ave. ENdicott
Jennie Hrovat
Ali vam streha pušČd
Mi imamo sedaj nove vrste "Spreddon" material ! katerim lahko zakrijete celo streho na kakršnikoli ali poslopju, ter preprečite puščanje in trohnenje V8 slabe strehe.
Ta "Spreddon" vam preskrbimo direktno od izdelovalca. ■' čimo, da bo trajal 10 let. Kupite ga in ga mami z lahkoto den®'*^jj strehi, ter si prihranite denar. Ena galona tega novega mater') vam pokrije 85 kvadratnih čevljev, kar stane samo $1.10.
Za podrobnosti pokličite
JOSEPH PETRICH
502 East 236 St. - REdwood 1990
Dvoje velikih zdrcu^
ZA VSAKI DAN IN VSAKO STAB

TRINERJEVO GRENKO VINO, v Ameriki^ dilno, zanesljivo, lahko, odvajalno in zdravilo, z vitaminom B-1, zmagovalec^ jI


medalj na sedmih mednarodnih razstavah' pridobilo velikega tovariša v TRINERJ*' -jI® LINIMENTU. Ta liniment j* zanesljivo za olajšanje neugodnosti napetih mišic in v mišicah, okorelosti in bolečinah v vsled napetosti, izpostavljanja ali utru]'" Na prodaj v vseh lekarnah ali pri
SLOVANSKO LASTNIŠTVO	^
JOSEPH TRINER CORP-
JOSEPH TRINER. predsednik
4053 West Fillmore St. Chicago 24«
i