PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
,1
7096 AA
&Q\00200
TRST
Ul. Mon^cchi 6 - PP 7796-600 PD I 2418
559

t maooio 1
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 203 (14.294)
Trst, sreda, 2. septembra 1992
Inflacija avgusta nižja kot julija
Ura spet v težavah Navzdol jo vleče dolaneva šibkost
RIM Italijanska lira je po ponedeljkovem relativnem zatišju včeraj ponovno zaplula na viharno morje, kjer ji »supermar-ka« grozi, da jo bo potopila. Vrednost italijanske valute se je včeraj namreč ponovno približala zgornji meji dopustnega nihanja v primerjavi z marko, ki je ponovno veljala več kot 765 lir. Ob fixingu v Milanu so namreč nemško valuto cenili na 765,145 lire, medtem ko je v ponedeljek marka veljala 764,26 lire. Italijanska centralna banka ni posegla v obrambo nacionalne valute, do intervencije pa naj bi prišlo v primeru, če bo marka presegla vrednost 765,40 lire, kolikor je največje dovoljeno nihanje, preden bi prišlo do spremembe tečajnih razmerij.
»Krivec« za ponovni padec lire je ameriški dolar, ki še naprej pada, v prepad pa vleče tudi šibkejše evropske valute,
med katerimi sta ob liri ogrožena še francoski frank in britanski funt. Vrednost dolarja je včeraj v Italiji padla na 1.068,90 lire, na nemških valutnih trgih pa se je zeleni bankovec prvič spustil pod magično mejo 1,40 marke in je v Frankfurtu veljal le še 1,3977 marke. V obrambo dolarja je včeraj posegla tudi ameriška centralna banka, ameriški valuti pa bi lahko pomagali tudi podatki o gospodarskem superindek-su, ki je v juliju zabeležil 0,1-od-stotno rast, medtem ko je mesec, dni prej upadel za 0,3 odstotka.
Pozitivna vest za italijansko gospodarstvo pa je prišla s področja inflacije, kjer je statistični zavod Istat uradno potrdil, da so se cene v avgustu v primerjavi z julijem dvignile le za 0,1%, letna inflacijska stopnja pa se je z julijskih 5,5 odstotkov spustila na 5,3 odstotke.
Le dan po protizidovskem izpadu v berlinskem Tiergartnu
V Alzaciji oskrunili židovsko pokopališče
Akcija sovpada z naraščanjem neonacističnega delovanja Napadi na tuje priseljence v ZRN so se nadaljevali tudi včeraj
PARIZ, BERLIN Oskrumbe židovskih obeležij se nadaljujejo. Tokrat so se neznanci lotili židovskega pokopališča v Herrlisheimu, tj. mali občini v Alzaciji. Med akcijo so prevrnili okrog 200 nagrobnikov, približno 50 pa jih poškodovali (na sliki AP). Herrlishe-im se nahaja v bližini francosko-nemške meje, oskrumba pa na moč spominja na predvčerajšnji protižidovski izpad v Berlinu. Odgovornost še ni prevzela nobena skupina, domnevajo pa, da so akcijo izvedli neonacistični skrajneži.
V	ZRN se ksenofobni izpadi vse bolj širijo. V Lindenthalu pri Tipskem so desničarski skrajneži s kamenjem poškodovali zbirni center za romunske priseljence. To je že drugi izpad proti isti skupini priseljencev; tem so v nedeljo zažgali šotorišče, v katerem so začasno bili nastanjeni. Nič bolje ni bilo niti v mestecu Ltibz, kjer je skupina mladeničev zagnala več molotovk proti tamkajšnjemu bivališču za tujce. Do neredov je prišlo tudi v Greifswaldu in Cott-busu; v omenjenih mestecih so se že tretjič v treh dneh spopadli desničarski skrajneži in policijske enote. V Greifsvvaldu so zadržali 13 prenapetežev, v Cottbusu pa sedem.
V	prvih osmih mesecih tega leta je v Nemčijo prispelo približno 130 tisoč beguncev. Največ jih je iz bivše Sovjetske zveze (107 tisoč). Nemška ustava določa, da lahko dobi zatočišče vsakdo, ki zaprosi zanj. V ZRN lahko ostane na državne stroške vse dokler mu ne odobrijo prošnje za stalno bivanje. V tem času so priseljenci nastanjeni v zbirnih centrih, kjer lahko ostanejo tudi po več let. Število tistih, ki jim odobrijo prošnje za stalno bivanje, je zelo majhno.
V	zvezi z zadnjimi ksenofobni-mi oziroma protižidovskimi izpadi neonacistov v Nemčiji se je oglasil glavni rabin židovske skupnosti v Rimu Elio Toaff. Le-ta je izjavil, da so zadnji neredi posledica združitve obeh Nemčij. To dejanje — je dejal Toaff — je očitno nakopičilo probleme, ki jih sedaj skušajo naprtiti tujerodcem in Židom.
Stopnjevanje diplomatskih pobud Združenih narodov in Evropske skupnosti
Srbska maščevalna bombardiranja ob uspehih muslimanske ofenzive v BiH
LJUBLJANA — Sodeč po dogodkih v Sarajevu, ki je znova tarča silovitih napadov (na sliki AP), londonski sporazumi za BiH še ne veljajo. Na bosensko-hercegovsko glavno mesto so predsmoči ponovno padale granate, mesto pa je bilo tudi včeraj ovito v dim. V občini Dobrinja-je eksplozija dveh granat ubila tri, ranila pa 40 ljudi, med katerimi veliko otrok. Srbske sile so občasno napadale tudi občine Stari grad, Center in Novo Sarajevo. Slišati je tudi streljanje iz protiletalskih strojnic in pehotnega orožja. Na napade so poleg sarajevskih pripadnikov vojske BiH odgovorile tudi obrožene enote iz Visokega, Zenice, Trnovega in Konjic. Eden od poveljnikov BiH oboroženih sil HasanoviČ je prek TV javnost seznanil s potekom obsežne akcije za deblokado Sarajeva, imenovane »Jug 92«. Srbski viri obveščanja so sporočili, da so muslimanske sile še vedno v veliki ofenzivi. Kot poročajo, naj bi vojska BiH razbila obroč okoli mesta, na obrobju Sarajeva pa pričakujejo odločilne spopade. Srbski krogi poudarjajo, da še naprej trdno nadzorujejo svoje položaje. V samem mestu pa sicer primanjkuje električne-
ga toka in nafte, zaradi česar včeraj ni bilo kruha.
Granate niso prizanesle niti Bihaču in Jajcu, ki je še vedno obkoljeno, Bosanskemu Brodu, kjer so bile v ofenzivi hrvaške enote, Go-raždu, Brčkemu, od koder poročajo o uspehih branilcev in Mostarju, kjer je bil včeraj dan žalovanju za 88 žrtvami množičnega pokola muslimanov in Hrvatov v naselju Ubarak. Trupa žrtev so po odhodu četnikov našli zakopana na mestnem smetišču.
Vodja bosensko-hercegovskih Srbov Radovan Karadžič je za londonski BBC izjavil pripravljenost Srbov, da v treh do štirih dneh izročijo težko orožje pod nadzor OZN. Za napade srbskih sil minulo noč pa je dejal,da so se morali braniti pred napadi muslimanov. Iz Višegrada je prišla novica, da je bilo posiljenih in ubitih tristo umsko prizadetih otrok iz tamkajšnjega zavoda, predvsem deklic.
Kljub vsemu še vedno ni znano, kdaj naj bi se začele uresničevati odločitve londonskega sporazuma oziroma konference OZN o tem, da naj bi v 96 urah prevzelil nadzor nad sprti-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Avto zgrmel v globok prepad pod obalno cesto pred Brojnico:
26-letni voznik ob življenje
NA 5. STRANI
Premier ZRJ se je s svojimi »izdajalskimi stališči« do BiH in Kosova zameril nacionalistom
Miloševič že ruši neposlušnega Paniča
LJUBLJANA —- Socialisti in radikali Srbije, ki predstavljajo večino v parlamentu tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije zahtevajo, da se še ta teden opravi glasovanje o nazaupnici zveznemu premieru Milanu Paniču. Srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču je očitno prekipelo in je prej udaril proti Paniču, kot so nekateri pričakovali. Naj novejši dogodki v srbsko-čmo-gorskem parlamentu tudi dokazujejo, da vendarle ne gre za »dogovorjeno igro« in »dogovorjeno delitev vlog med Paničem in Miloševičem«, kar so kar naprej poskušali dokazovati nekateri domači in tuji politični opazovalci. Čeprav je bil Panič zagotovo vzpostavljen kot Miloševičeva marjone-ta, je zdaj čedalje bolj razvidno, da je ta marjone-ta nepričakovano začela sama vleči svoje poteze. Miloševičev! pobomiki obtožujejo Paniča za »vrsto nepremišljenih dejanj«, neposredni povod z zahtevo po njegovi zamenjavi pa naj bi bilo njegovo samovoljno nastopanje na konferenci v Londonu, še posebej pa njegovo ravnanje do Miloše-
viča in njegova izjava, da bo zahteval odstop Slobodana Miloševiča, če bo kot predsednik Srbije poskušal izzigrati obljube, ki jih je dal voditlejem konference in Paniču glede izvajanja mirovnega načrta za Bosno in Hercegovino in reševanja politične krize v nekdanji Jugoslaviji.
V ponedeljek se je v Beogradu pred zvezno skupščino pojavila velika skupina kosovskih Srbov, ki je zahtevala sprejem pri »odgovornih« in pri premieru Paniču, da bi mu neposredno sporočila »naj ne ogroža našega Slobodana Miloševiča in naj se ne poskuša pogajati z albanskimi secesi-onisti o predaji Kosova.« Prizor je spominjal na prihode kosovskih Srbov v Beograd pred sedmimi leti, ko so le-ti predstavljali Slobodanu Miloševiču kronski dokaz žrtev »albanskega divjanja proti Srbom« ter glavno moralno oporo pri njegovih skonstruiranih nacionalističnih obračunih z Albanci na Kosovu in pri ukinjanju njihove avto-- nomije na Kosovu. Srbi s Kosova so tudi tokrat
poudarjali, da je Kosovo »sveta srbska zemlja« in dodajali, da ne bodo nikomur, niti Paniču, dovolili, da bi trgoval s to svetinjo.
Poročevalci iz Londona so zabeležili, da je predsednik Milan Panič med konferenco o Jugoslaviji protestiral pri generalnem sekretarju OZN Butrosu Galiju in zahteval, da članom njegove (jugoslovanske) delegacije - Miloševiču (predsedniku Srbije), Bulatoviču (predsedniku Črne gore) in Jovanoviču (zunanjemu ministru ZRJ) ne daje besede brez njegovega dovoljenja. Pred tem je namreč dobil besedo Slobodan Miloševič in poskušal prisotnim pojasniti, da na Kosovu že obstaja avtonomija, ki perfektno funkcionira... Panič je kosovskim albanskim voditeljem obljubil, »da bodo ljudje na Kosovu odločali o tem, kakšno avtonomijo hočejo« in da bodo že 15. septembra spet odprta vratar kosovske univerze za študente
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Podjetnika Giuseppeja Garofana bremeni izjava bivšega veljaka lombardske KD
V Milanu zaslišali vodjo Montedisona Famiglia ristiana kritizira Craxija
MILAN —1 Za milansko preiskavo o podkupninah se je začelo novo poglavje. Sodniki so namreč sklenili zaslišati pomembne može italijanske finance, začenši s predsednikom kemijskega koncerna Montedi-son Giuseppejem Garofanom (na sliki AP). Od njega so sodniki skušali izvedeti, ali je bila 100-milijonska vsota, ki jo je dal bivšemu tajniku lombardske KD Gianstefanu Frigeriu, le darilo ali pa prispevek, ki je šel v žep KD. Garofana bremeni pričevanje samega Frigeria, do prenosa vsote je prišlo v času volilne kampanje pred dvema letoma. Garafona so zaslišali več ur, dogodek pa je povzročil precejšnje razburjenje na borzi, saj so se kotacije delnic Montedisona zmanjšale za približno 1,8 odstotka.
Postopno pa se medtem iztekajo zasliševanja osumljencev, ki so — vedno v okviru milanske preiskave — vpleteni v nepravilnosti pri gradnji tretje linije podzemske železnice. S to preiskavo se ukvarja sam sodnik Di Pietro, ki je včeraj zaslišal Luigija Carnevaleja (DSL), tj. enega od glavnih upraviteljev podzemske železnice. Zaslišali so tudi pooblaščenega
upravitelja družbe Siemens Giorgia Scanavacco; leta bo moral pojasniti, ali si je Siemens pri gradnji podzemske železnice pomagala s podkupninami.
Odvetniki podjetnika Salvatoreja Ligrestija so, prav tako včeraj, umaknili priziv, ki so ga vložili na kasacijsko sodišče. Za to so se odločili, potem ko je omenjeno sodišče že zavrnilo podobni priziv o izpustitvi podjetnika.
V vse večji zadregi je tajnik PSI Craxi. Ta je včeraj zanikal, da bi zadnje dni dal kakršenkoli intervju. S to potezo skuša Craxi zmanjšati pomen izjav, ki mu jih pripisujejo njegovi tekmeci.
S Craxijem je ponovno potegnil strankarski somišljenik Formica, precej kritična do njega pa sta bila tednik Famiglia Cristiana in tajnik PLI Altissimo. Posebno oster je bil katoliški tednik, ki je Craxiju očital, da hoče milansko preiskavo iztrgati iz rok zdajšnjih preiskovalcev. To naj bi socialistični voditelj skušal izvesti s pomočjo neosnovanih govoric.
Pred sedežem milanske federacije PSI so včeraj demonstrirali misovci. Med njimi in skupino socialističnih aktivistov je prišlo do napetosti, vendar prisotnost sil javnega reda je preprečila najhujše.
Novi testi bili usodni za večino kandidatov
RIM — Od sedemdesetih kandidatov, ki bi morali včeraj v Rimu polagati teoretični vozniški izpit po novi metodologiji, jih je le 36 zbralo toliko poguma, da so se javili, izdelalo pa jih je le sedem in še ti so prav za las izpolnili nove ministrske teste. Vsi so bili priva-tisti, avtošolam še ni jasno, kako se bodo spoprijele z novo težavo. Po včerajšnjem rezultatu, ki se je ponovil tudi v Milanu in v drugih mestih Italije, je na dlani, da bodo morali povečati število ur namenjenih teoriji. Odgovorni pri avto-šolah pa navajajo, da so vprašanja tako zastavljena, da jih dobršen del kandidatov tudi jezikovno ne razume. Prav zato pri avtošolah že razmišljajo, da bi morali vsaj okvirno posvetiti nekaj ur jezikovnemu, matematičnemu in pravnemu pouku.
Abhazija in Gorski Karabah
f • v • v v«	jr f
glavni zansci na Kavkazu
MOSKVA — Na Kavkazu še vedno ni miru. Vsi napori za prekinitev sovražnosti tako v Abhaški avtonomni republiki kot v Gorskem Karabahu so se izjalovili, še več, v zadnjih urah so spopadi postali še strditejši. Bivši sovjetski zunanji minister in sedanji gruzinski voditelj Edu-ard Ševardnadze je včeraj obtožil rusko vojsko, da aktivno podpira abhaške separatiste in da je z raketami bombardirala gruzinske položaje pri Suhumiju. Ruski obrambni minister je take obtožbe najodločneje zavrnil in poudaril, da so ruske enote v Abhaziji dosledno nevtralne.
Nedvomno pa marsikatera ruska enota aktivno podpira abhaške upornike in se ne meni za ukaze iz Moskve. Ruski vojaki ne razumejo gruzinskega nacionalizma, ki je že povzročil krvoprelitje v juž-noosetinski avtonomni oblasti, tako da so najprej čustveno in nato tudi dejansko na strani šibkejših. Če so v južnoosetin-ski avtonomni oblasti še nekako poslušali ukaze Moskve, pa so v Abhaziji očitno na abhaški strani. Navsezadnje si je marsikateri ruski oficir med tem kavkaškim narodom ustvaril svoj novi dom, ki bi ga moral zapustiti, če bi Gruzija ukinila ab-haško avtonomijo.
Ob vsem tem marsikdo že dvomi, da bo jutri prišlo do sestanka med Borisom
Jelcinom in Edvardom Ševardnadzejem, na katerem bi morali skupaj s predsednikom abhaškega parlamenta Vladislavom Ardžinbo poiskati rešitev za sedanji zaplet. Za razliko od Južnih Osetov, ki so postali nebogljene žrtve gruzijskega nacionalistov, so Abhazi prehiteli Gruzine, ki hočejo ustanoviti homogeno in etnično čisto Gruzijo, in so se uprli. Ševardnadze bi moral sedaj poiskati kompromisno rešitev, ki je ne bi njegovi sonarodnjaki razumeli kot izdajo, kar ne bo lahko.
Še težji je položaj v Gorskem Karabahu, kjer bi morala prav včeraj stopiti v veljavo prekinitev ognja, ki so jo sklenili po posredovanju kazaškega predsednika Nursultana Nazarbajeva. Azerbajdžanci so po trditvah Armencev bombardirali nekaj armenskih obmejnih vasi v Gorskem Karabahu. V Bakuju za vse krivijo Armence, ki naj bi bombardirali azer-bajdžanske vasi pri Džebrailu. Ob vsem tem je po vodi splaval tudi predlog italijanskega diplomata Maria Raffaellija, predsednika konference o Gorskem Karabahu, da bi premirje trajalo vsaj 60 dni. Stopnjevanje sovražnosti med Armenci in Azerbajdžanci bo bržkone izničila tudi prihodnjo mirovno konferenco v beloruskem Minsku.
Dubček težko ranjen v prometni nesreči
PRAGA — Voditelj praške pomladi leta 1968 Aleksander Dubček je bil včeraj huje ranjen v prometni nesreči. Do nesreče je prišlo, v bližini kraja Humpolec, 100 kilometrov jugovzhodno od Prage. Prav tu je avtomobil, v katerem sta se vozila Dubček in njegov šofer, zavozil z avtoceste in zgrmel v prepad. Potnikoma so nudili prvo zdravniško pomoč v bolnišnici v Jihlavi, kmalu zatem pa so Dubčka z letalom odpeljali v Prago. Medtem ko jo je šofer odnesel brez hujših posledic, je Dubček utrpel poškodbe medenice, hrbtenice in reber.
71-letni Dubček (na sliki AP) je v ospredje stopil med praško pomladjo. Bil je zagovornik t.i. socializma s človeškim obrazom, po vdoru sovjetskih čet na Češkoslovaško pa so ga postopoma izrinili s pomembnejših funkcij. Najprej so ga odstavili z mesta generalnega tajnika KP Češkoslovaške, leta 1970 pa izključili iz partijskih vrst. V ozadju je bil vse do »žametne revolucije« leta 1989, ko so ga izvolili za predsednika češkoslovaškega parlamenta.
• Ofenziva
mi stranmi.
Mirovni posrednik ES med sprtimi stranmi v bivši Jugoslaviji lord Owen je napovedal, da bo »preteklo precej časa, preden bo v Bosni in Hercegovini zopet zavladal mir.« V okviru svoje turneje po evropskih prestolnicah je Owen obiskal Bonn in Haag, tema njegovih pogovorov pa je nadaljevanje londonske konference, ki je za jutri napovedana v Ženevi. Owen je tudi izjavil, da je še prezgodaj govoriti o kršenju načel londonske konference, uspešnost njegove misije pa bo mogoče oceniti šele čez nekaj mesecev.
Sopredsedujoči v skupini strokovnjakov, ki bodo nadzorovali pogajanja na koferenci o nekdanji Jugoslaviji, Cyrus Vanče, je na sedežu OZN govoril o londonski konferenci in dejal da meni, da je ena od najpomembnejših odločitev ta, da se bodo ES in OZN združili v enotno telo. To, po njegovih besedah, pomeni, da v prihodnje ne bo več pregrade med silami za vzpostavljenje miru in silami za ohranjevanje miru. Dejstvo je, da skuša Vanče z novimi prijemi spodbuditi diplomatsko dejavnost za mir v BiH. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva ZDA je ostro obsodil najnovejša bombardiranja Sarajeva in pokole civilnega prebivalstva. Posebni poročevalec komisije OZN za človekove pravice Tadeusz Mazowiecki pa je zahteval razširitev operacij mirovnih sil v Bosni in Hercegovini in da naj imajo te sile pooblastilo za posege pri preprečevnaju množičnih zločinov.
Glede jutrišnje ženevske konference o nekdanji Jugoslaviji pa se ZDA bojijo, kot se je izvedelo, da se
utegne muslimanska delegacija odpovedati sodelovanju na mirovnih pogajanjih, če srbsko topništvo v skladu s sklepi londonske konference ne bo v kratkem prišlo pod nadzor mirovnih sil. Včeraj se je prav tako izvedelo, da bi opazovalci Evropske skupnosti v bližnji prihodnosti utegnili prevzeti nadzor nad delom madžarske oziroma bolgarske meje s srbskim ozemljem. Njihova naloga naj bi bila, da kontolirajo območje ob meji, da bi tako preprečili morebitno širjenje vojaških operacij z območij nekdanje Jugoslavije ga ti dve državi, kar je v Zagrebu izjavil predstavnik opazovalne misije ES Chris Puli.
Velja omeniti, da je imel hrvaški prdsednik Franjo Tudjman včeraj svojo redno tiskovno konferenco, na kateri je med drugim dejal, ko je odgovarjal na vprašanje glede spora v Beogradu, da »ZKJ ne preostane nič drugega kot da prizna neodvisno in suvereno Hrvaško«. Po Tudj-manovih besedah naj bi modre čelade na Hrvaškem do marca prihodnjega leta, pozneje pa ne več. Hrvaški predsednik tudi trdi, da ni govora o kakršnem koli razgovoru o t.im. krajinah. Po njegovem mnenju se vse več pripadnikov srbskega naroda na Hrvaškem zavzema za normalizacijo razmer. Za Tudjmana pomeni londonska konferenca uspeh in ga čudi, ker se Srbi delajo, da so z njo zadovoljni. Nekateri ocenjujejo, da bi lahko iz Tudjmanovih besed sklepali, da je s Paničem podpisal sporazum, s katerim Srbija in Črna gora priznavata Hrvaško. Hrvaška pa naj bi ju priznala takrat, ko bo to storila mednarodna skupnost. Tudjman je prav tako prvič izjavil, da ima informacije, da se v
BiH na strani muslimanov bojujejo tudi mudžahedini iz Pakistana in Irana.
Med zunanjepolitičnimi dogodki je pomembno zasedanje vrha neuvrščenih v Džakarti, ki ga je včeraj odprl indonezijski predsdnik Sukar-to in bo trajal šest dni. Indonezijski predsednik je v svojem uvodnem govoru pozval OZN, naj se odločneje zavzamejo za mir v bivši Jugoslaviji. Na 10. vrhunskem sestanku neuvrščenih sodeluje 95 od 108 članic gibanja, udeležil pa se ga je tudi sekretar svetovne organizacije Butros Gali. Ena od osrednjih tem bo tudi nekdanja Jugoslavija, Slovenija pa se sestanka udeležuje kot gostja. Na začetku srečanja je bosansko-herce-govski zunanji minister Haris Si-lajdžič včeraj dejal, da bi BiH za oživitev uničenega gospodarstva potrebovala 1,6 milijarde dolarjev finančne pomoči. Izjavil je tudi, da so se nekatere države za to že obvezale, ni pa povedal, katere. Kot poročajo, je Silajdžič poudaril, da njegova država nujno potrebuje namestitev za begunce in energijo za bližajočo se zimo. (NIA)
• Miloševič
in predavatelje iz albanskih vrst. (Miloševičev režim je pred časom odpravil pouk v albanščini in z različnimi izgovori odvzel še vrsto drugih pravic Albancev na Kosovu.)
Odstrel Paniča zdaj zahtevajo prav tisti, ki so ga maja letos po vsej sili postavili za »prvega predsednika vlade nove Zvezne republike Jugoslavije.« Nato so v ponedeljek v zvezni skupščini opozorili tudi »presenečeni« poslanci črnogorske demokratske stranke, ki dvojimo, da bi
lahko s takšnimi dejanji kot je predlagana nezaupnica Paniču umirili in stabilizirali razmere v državi.
Zaradi kandidature Paniča (milijonarja in poslovneža iz Kalifornije, ki je po nacinalnosti Srb) so morali Črnogorci na pritisk Srbov na vrat na nos umakniti svojega kandidata za predsednika prve zvezne vlade in pristati v nespoštovanje principa, po katerem naj bi bila vsakič predsednik zvezne države in zvezne vlade (obvezno) vsak iz druge republike. Tako sta zdaj obe vodilni poziciji v novi srbsko-črnogorski zvezi v rokah Srbov. Nekateri že zdaj menijo, da je Miloševič pripeljal Paniča predvsem nameri, da bi z njim ublažil pritisk Evrope in Amerike na Srbijo in da bi z njegovo pomočjo, z njegovimi poslovnimi zvezami in znanstvi ublažil negativne učinke ekonomskih sankcij proti Srbiji in Črni gori.
Za nekatere Panič s svojimi izjavami deluje klonovsko in neresno, vsekakor pa je res, da je njegov program nekaj povsem drugega kot program stranke (Socialistične partije Srbije, tvorbe Slobodana Miloševiča in prejšnje Zveze komunistov Srbije), ki ga je pripeljala na oblast. V tem pa je treba iskati njegov pogum ali pa naivnost in hazarderstvo. Večina opazovalcev še vedno ne daje določenih ocen o dejanskem položaju in moči Milana Paniča. Mnogi še vedno vidijo v Miloševiču ključno in najmočnejšo osebnost. Hkrati pa ostaja precejšnja neznanka, kakšen je Paničev vpliv in ugled v vojski in policiji, zlasti še, ker se pojavlja tudi v vlogi 'obrambnega ministra. Vsekakor je simptomatično, da se je Panič v nedeljo, dan po povratku iz Londona, ki naj bi bil
prav zanj osebno največji uspeh, pokazal na črnogorski obali v »prisrčnem« spremstvu načelnika jugoslovanskega generalštaba generala Ži-vote Paniča in zveznega policijskega ministra Pavla Bulatoviča. Vendar o tem PaniČevem črnogorskem druženju, razen beograjske Borbe, ni poročal noben drug beograjski list. O tem, da Paničeva moč ni zgolj »papirnata« priča njegova nedavna zahteva, da zvezni policijski minister takoj zamenja svojega namestnika Mihajla Kertesa in sicer zato, »ker ni preprečil etničnega čiščenja« v neki vojvodinski vasi, od koder so Šešljevi radikali izgnali vse Hrvate. Mihalj Kertes je bil eden izmed najtesnejših Miloševiče-vih sodelavcev v »antibirokratski revoluciji« v Vojvodini in tudi sedanji Miloševičev zaupnik in politični ljubljenec. Mihalj Kertes je v zvezni policiji opravljal dolžnost šefa federalne varnostne službe. Po nekaterih informacijah naj bi bil Kertes direktno vmešan tudi v mnoge najbolj zaupne akcije v zvezi z Bosno in Hercegovino, še zlasti v tajne dobave orožja.
Medtem pa je Panič v nekem intervjuju izjavil, da ima trdna zagotovila Slobodana Miloševiča, da na prihodnjih volitvah, ki naj bi bile prav na pobudo Paniča še letos, ne bo več kandidiral za predsednika Srbije. Naslednje ure in dnevi bodo pokazali, kakšna ja dejanska moč Paniča in Miloševiča. Vsekakor bodo pri tem pomembne tudi reakcije srbske javnosti, opozicije in sveta. Nekateri menijo, da bi padec Paniča pravzaprav pomenil tudi pokop »tretje Jugoslavije«, ki si jo je sicer izmislil Miloševič, ki pa mu očitno sedaj čedalje bolj postaja odveč. (NIA)
Zaradi novozapadlega snega zaprli nekatere dolomitske prelaze
Slabo vreme s prvim snegom povzročilo težave v prometu
TRST, BOČEN — Po dolgotrajnem vročem in suhem vremenu se je naša dežela - pa tudi druga področja sverne Italije - po nedeljskem jutranjem neurju tudi včeraj dopoldne soočila z vremensko ujmo, ki je posredno zakrivila tudi smrt nekega delavca v Pordenonu, povzročila velike težave v prometu, na Tri-dentinskem-Južnem Tirolskem in v Venetu pa je na višinah nad 1.700 metrov zapadel že prvi sneg, ki jo je zagodel predvsem na kaj takega nepripravljenim avtomobilistom.
Najhuje je bilo na Tridentinskem-Južnem Tirolskem, kjer je slabo vreme povzročilo velikanski padec temperature. V nižinah je ob izredno močnem vetru deževalo, v višjih legah pa je snežilo. Tako sta bila včeraj prelaza Stelvio in Giovo prevozna le z zimsko opremo, prelaz Stelvio pa so v dopoldanskih urah zaradi izredno močnega vetra tudi zaprli za promet. Zaradi snega so zaprli tudi prelaz Rombo, povsod drugod pa prometna policija voznikom svetuje izredno previdnost. Avtocesta Brenner-Innsbruck-Kufstein je normalno prevozna, včeraj je promet ovi-
ralo le zaradi dežja spolzko cestišče. V Venetu je začelo snežiti že v noči na torek, v nižjih legah pa so silovite nevihte povzročilo močno znižanje temperature.
Tudi v Avstriji je včeraj v nižinah deževalo, v višjih legah pa snežilo, tako da je bila tudi tam za nekatere prelaze potrebna zimska oprema. Sneg in dež sta nadomestila peklensko vročino, temperature pa so ponekod padle tudi za 15 stopinj Celzija. S tem je bilo konec rekordne vročine, ko je termometer večkrat dosegel 40 stopinj Celzija. Take vročine v vzhodni in osrednji Avstriji ne pomnijo že od leta 1811, v zahodni Avstriji je bilo to poletje najbolj vroče od leta 1819 dalje, ko so začeli statistično beležiti temperature, v južni Avstriji pa so tako visoke tema-perature kot letos zabeležili leta 1834.
Slabo vreme se je včeraj popoldne uneslo, sneg se je začel topiti, za danes pa vremenoslovci napovedujejo izboljšanje vremena, čeprav bodo temperature občutno nižje kot doslej, možne pa so tudi občasne padavine predvsem v obliki krajevnih neviht.
Vinogradniki iz FJK uspešni na ljubljanskem vinskem sejmu
LJUBLJANA — Na ljubljanskem razstavišču bo do sobote odprt 38. mednarodni vinogradniško—vinarski sejem. Na tem je letos prisotnih kar 467 razstavljalcev iz dvajsetih držav, med katerimi tudi 70 razstavljalcev iz naše dežele.
Vina iz naše dežele so tudi letos prejela precej nagrad, ki so jih podelili v ponedeljek, ko je bil na sejmu dan Furlanije-Julijske krajine. Po krajših nagovorih predsednika goriške trgovinske zbornice —in trrenutno tudi deželne Unioncamere — Bevilacgue, predsednika briške gorske skupnosti Corsija, direktorja ljubljanskega sejma Jeršeta, ljubljanskega župana Strgarja in direktorja deželnega središča za vinogradništvo Cecchinija so slovenski pravosodni minister Kozinc, minister za Slovence po svetu Prunk, direktor ljubljanskega sejma in ljubljanski župan podelili nagrade našim vinogradnikom.
Nagrade in priznanja na 38. mednarodnem vinskem sejmu so dobila sledeča podjetja: Boris Aita iz Krmi-na je dobil srebrno medaljo za merlot Isonzo, bratje Bužinel, prav tako jz Krmina zlato za chardonnay Brda in srebrno za sauvignon Brda, kr-minska zadružna klet veliko zlato nagrado za Cormorano Brut Rose, zlato za Rosa carmonis in vrsto srebrnih medalj za druga vina, Boris Colja iz Samatorce je dobil srebrni medalji za malvazijo in teran (obe s kontroliranim poreklom Kras) ter Priznanje za vitovsko, Silvan Ferlu-ga iz Trsta zlato medaljo za svoj sa-uvingnon, Wanda Gradnik s Pleši-vega srebrno medaljo za vino Qua-rinbianco, podjetje bratov Marčeto in Marino Humar iz Valerišča zlato za sauvignon Brda in srebrno za ca-bernet franc Isonzo, kmetijsko posestvo Košuta iz Križa srebrno za vino Pucino, podjetje Krapež iz Jazbin zlato za sauvignon Brda in srebrno za sivi pinot Brda, Stanko Mavrič z Novalj zlato za tokaj Brda in pohvalo za malvazijo Brda; pohvalo sta dobila tudi Alojz Milič iz Repna za teran Kras in Raja Petaros iz Boršta za malvazijo Kras, podjetje bratov Anton in Boris Pintar iz Valerišča je dobilo dve zlati medalji za merlot Brda in cabernet franc Brda ler dve srebrni za chardonnay Brda jn traminec Brda, podjetje Primožič iz Oslavja je za svoj sivi pinot Brda dobilo priznanje, Ferruccio Sgubin iz Mirnika je dobil dve zlati medalji za beli pinot Brda in za vino Rosani zlato medaljo je dobil tudi Boris Škrk iz Praprota za vitovsko, častno diplomo Oskar Šturm iz Cegle za $ivi pinot Brda, Franko Toroš iz No-'mlj pa srebrno za sivi pinot Brda. Nagrade in priznanja so dobili še Podjetja Mario Raccaro, podjetje Formentini, podjetje Lorenzon in Podjetje Buiatti.
Naj spomnimo še, da sta letos v ocenjevalni komisiji bila dva Slovenca in sicer enološki tehnik Laura Srednik in Renato Keber iz Krmina. Podjetje Krapež pa je dobilo še posebno nagrado za odlično vsebino m celostno oblikovanje steklenice,
9a je podelila komisija revije Me-la Marketing.	(AWS)

Razstavni prostor naše dežele
(Foto AWS)
Tri občine iz Benečije načrtujejo združitev v večjo skupno enoto
ČEDAD — V Benečiji je v tem času dokaj aktualno vprašanje krčenja števila gorskih skupnosti, kot je to najavil predsednik deželne vlade Vinicio Turello. Upravitelje v Nadiških dolinah, kakor tudi v Terski dolini in Reziji skrbi, da bi združevanje teh organizmov šlo v škodo manjših občinskih stvarnosti na račun večjih, kot sta lahko občini Centa in Hu-min.
Okoli tega vprašanja se je razvila poglobljena razprava, v katero je posegel tudi tednik Novi Matajur, ki v zadnjih štvilkah objavlja mnenja različnih upraviteljev. Iz dosedanjih posegov lahko ugotovimo, da je pri vseh skrb, da se ohrani specifičnost - tudi etnična -Benečije. Poti, kako priti do te avtonomije in do kolikšne mere izpostaviti specifičnost teh krajev, pa so različne. Sicer naj bi se o bodočnosti gorske skupnosti za Nadiške doline izrekli neposredno občani, ki bodo z referendumom -tako so sklenili na seji gorske skupnosti - povedali, kaj mislijo.
Občanom bo dana beseda tudi, kar zadeva zamisel o združitvi treh občin, in sicer Špetra, Podbo-nesca in Sovodenj. Kar nam je znano, je to prvi primer v deželi, po uvedbi zakona št. 142 o krajevnih upravah, da se tri občine želijo združiti.
Trenutno so takšno željo izrazili le župani zainteresiranih občin, to je Romano Specogna (Podbone-sec), Firmino Marinig (Speter) in Paolo Cudrig (Sovodnje), ki bodo zamisel obrazložili javnosti in samim občinskim svetom v torek, 8. septembra, na županstvu v Podbo-nescu.
Specogna in Marinig sta nam povedala, da so pripravili tudi vprašalno polo, ki naj bi jo izpolnili volilci treh občin. V njej v bistvu sprašujejo, če se strinjajo s postopkom o združitvi treh občin v eno samo upravno enoto.
V primeru, da se bodo občani izrekli za združitev, bodo upravitelji treh občin sprožili uradni po-
Firmino Marinig (Foto Križmančič)
stopek na deželi. Ta mora namreč izglasovati posebni zakon, ki predvideva takšno združevanje in seveda dobiti denar za posebno finansiranje novonastale občinske uprave. Tako Specogna (KD) kot Marinig (PSI) sta podčrtala, da pobuda nima nikakršnih politično-strankarskih ozadij. Z njo želijo prispevati k rešitvi marsikaterega vprašanja, ki pesti občine z manj kot 5.000 prebivalci. Predvsem na področju storitev so takšne občine dokaj deficitarne in samo delovanje občinskih uradov je zaradi prenizkega števila zaposlenih večkrat vprašljivo.
Večja občinska enota, so mnenja trije župani, pa bi v marsikaterem primeru prispevala k premagovanju zdajšnjih težav.
Za informacijo velja povedati, da je pred meseci krožila zamisel o združitvi vseh sedmih občin Nadiške doline v eno samo ali kvečjemu dve. Strankarski interesi so takrat prvladali nad takšno izbiro in po nekajtedenski časnikarski polemiki je vse šlo v pozabo. Tokrat pa se zdi, da imajo pobudniki resen namen, da postopek speljejo do kraja in da bodo kmalu v Benečiji dobili novo, večjo občinsko enoto.	RUDI PAVŠIČ
V petek konec raziskovalnega tabora v Bardu
12 .MLADINSKI RAZISKOVALNI TAB!
BAR
DO 192
/ BARDO — Z javnim srečanjem, ki bo v petek, 4. se-ptmbra, ob 20.30 v prostorih zadruge, bodo sklenili letošnji že 12. mladinski raziskovalni tabor, ki so ga pripravili v zgornji Terski dolini.
Pobuda, ki so jo izpeljali Odsek za zgodovino pri NSK, Društvo slovenskih naravoslovcev T. Penka in Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice, s katerimi je sodeloval Center za kulturne raziskave iz Barda, je postavila pod drobnogled stvarnost Njivice, Podbarda, Tera, Sedlišča, Zavrha in Barda, ki predstavljajo dobršen del območja Terske doline. Letošnjega tabora se je udeležilo kakih 35 mladih raziskovalcev, katerim so stali ob strani izkušeni mentorji.
Sicer bo kaj več o samem taboru moč izvedeti v petek zvečer, ko bodo podrobno razčlenili dvotedensko raziskovalno delo. (R. P.)
S srečanji v Motovunu istrski »gunci« ohranjajo enkratno ljudsko izročilo
MOTOVUN — V vzdušju, ki ga lahko ustvarijo samo zvoki starih istrskih viž, je v nedeljo v Motovunu doživelo tretjo izvedbo srečanje ljudskih godcev na bajs. Niti muhasto vreme ni zaustavilo tistega navdušenja, ki dejansko spremlja to enkratno prireditev, na kateri se iz leta v leto srečujejo ljudski godci iz vsega istrskega prostora: od Buzeta do Pazina, od Kopra vse do južne istrske obale. Zberejo se v Motovunu, v samem središču tega polotoka, v mestu, ki je sicer že zdavnaj izgubilo svojo vlogo politično-gospodarskega središča, a še vedno ohranja čar pretekle mogočnosti, strnjeno na vzpetini, prava samujoča utrdba sredi doline reke Mirne.
Res gre za enkratno prireditev: ko je pred tremi leti bilo na vrsti prvo srečanje ljudskih godcev na bajs, se je pobudnikom (prvi med temi je Emil Zonta, med drugim član skupine Piščacev) uresničila lepa želja. Prvič smo lahko doživeli koncert istrske ljudske glasbe, kot jo še igrajo po zakotnih vaseh, po gostilnah, v domačem krogu ob raznih prazničnih priložnostih. V tisti septembrski nedelji, pred tremi leti, je motovunski trg gostil že lepo število godcev. Udeležba je lani, kljub vojnim grozotam, bila kar zadovoljiva, letos pa je bil odziv še najboljši. Pod košatimi kostanji pred hotelom Kaštel je tokrat nastopilo enajst skupin, skupno 32 godcev, ki so igrali v vseh možnih sestavih: ob vselej prisotnem bajsu, malem istrskem basu na dve struni, so se zvrstili violine, klarineti, plonarce (diatonične harmonike z dvema vrstama gumbov »v desni roki«). Razen redkih izjem pa so izzvenele same stare istrske viže, za mnoge že pozabljene melodije, ki živijo le še v ljudskem izročilu istrske glasbene zakladnice.
Seveda so izstopali mlajši godci: kljub prizadevanju, da bi dosledno podajali glasbo svojih učite-ljev-samoukov, se pri njih začuti lažja roka, nežnejši prijem. A vendar je njihovo igranje ljudsko, saj je za godci, kot so Dario Marušič, Marino Kranjac, Emil Zonta, dolgoletno in dosledno raziskovanje glasbenega izročila Istre. Na tem področju so že vidni prvi sadovi: pred nedavnim je izšla kaseta istrskih pesmi z naslovom Piščaci, v kratkem - če bo slovenska založniška podjetnost učinkovita - bo izšla prva strokovna in celovita etnomuzikološka raziskava istrskega prostora izpod peresa Daria Marušiča.
Drugačni so zvoki starejših »guncev«: ko slediš tem zvokom, te očara okorna kmečka roka, vajena trdega dela na polju, ki pridobi vso občutljivost, ko se oprime loka violine ali bajsa; zamisliš se ob prstih, nikakor ne nežnih kot pri učenem glasbeniku, ki pa uspejo izvabiti iz klarineta zvoke ponekod pozabljene, zanemarjene preteklosti in se prožno premikajo po strunah. Glasbila (predvsem bajsi) so originalna, če ne stara, pa vsaj izdelana v domači delavnici: najbolj znan izmed izdelovalcev bajsov je Ottavio Štokovac v Grožnjanu, med restavratorji pa je Josip Krnjus. Oba sta seveda tudi dobra godca, ki sta se predstavila na nedeljskem koncertu.
Poleg godcev (oziroma »guncev«) iz slovenske in hrvaške Istre sta se srečanja v Motovunu udeležila tudi dva godca s Tržaškega. Bajs je bil nekoč razširjen tudi v slovenskem prostoru, kot pričajo slike iz preteklosti. Postopoma pa je izginil, ko so ga začenjala izpodrinjati druga glasbila, kot je denimo ber-da. O razširjenosti bajsa še danes priča rezijanska bunkula, mali bas, ki pa ima tri strune.
Sicer sta na nedeljskem koncertu prišli do izraza predvsem velika želja in volja po ohranjanju istrske glasbe, dela tistega ljudskega izročila, ki je edino za ves istrski prostor, razdeljen med različne države. »Žal, smo tudi pri ohranjanju te kulture prepuščeni samim sebe,« pravi Emil Zonta, »v uradnih krogih ni zanimanja za vrednotenje te kulture, ki še živi zlasti po zaslugi ljubiteljev in poznavalcev izven meja Istre.« Da je treba take prireditve spodbujati, meni tudi Marino Vocci, predsednik tržaškega krožka Is-tria, ki je letos podprl srečanje ljudskih godcev v Motovunu. »Temu kulturnemu izrazu Istre je treba ustvariti in omogočiti možnosti, da se ohranja oziroma razvija, sploh da bolje pride do izraza,« prepričano trdi Vocci. Koncertnemu dogodku v Motovunu je navdušeno sledil tudi priznani istrski pisatelj in publicist Guido Miglia: »Kljub vsemu je notranji del Istre skoraj nedotaknjeno ohranil svoj značaj,« komentira Miglia. »Zgodovinski dogodki zadnjega stoletja so prizadeli predvsem obalni pas polotoka, ta glasbena prireditev pa je lep dokaz celovitosti in pristnosti istrske ljudske kulture.«
DAMIANA OTA
Skupaj s strokovnimi službami sindikalnih in stanovskih organizacij
Včeraj je stekel rok za plačilo izrednega davka na nepremičnine
Popravni izpiti na slovenskih višjih srednjih šolah
Nad dvesto srednješolcev popravlja nezadostne ocene
Skrb za plačilo izrednega dodatnega davka na nepremičnine (ISI) je s prihodom septembra prešla v živo: od včeraj je namreč novo davščino že mogoče vplačati, prvi rok za poravnavo te obveznosti pa bo zapadel 30. septembra. Davkoplačevalci pa se bodo lahko poslužili tudi dokončnega roka, ki bo zapadel šele 15. decembra, vendar bodo morali v tem primeru znesku davka prišteti še 3-od-stotne obresti.
Kot smo že večkrat poročali, zadeva davek ne samo hiše in stanovanja, temveč tudi zazidljive površine, njegovo izračunavanje pa ne sloni na tržni vrednosti nepremičnin, temveč na katastrskih parametrih. Zato mora davkoplačevalec seveda poznati katastrsko cono, v kateri se njegova nepremičnina nahaja, katastrsko kategorijo, razred in število katastrskih prostorov. Te podatke lahko dobi z izvlečkom katastra za poslopja (Nuovo catasto edilizio urbano) ali pa jih razbere na kupoprodajni pogodbi za nepremičnino. Za nepremičnine, ki niso vpisane v katastru, pa bo davek zaračunan s primerjalnim postopkom: glede na gradbene značilnosti in lokacijo jim bo določena katastrska renta, kakršno imajo enake nepremičnine, katerih renta je znana.
Za prvo stanovanje, se pravi za tisto, v katerem lastnik živi, se davek zaračuna v višini dveh tisočink vrednosti stanovanja, znižanega za 50 milijonov lir. Davek morajo plačati tudi solastniki, in sicer sorazmerno s svojim deležem pri lastništvu.
Posebno poglavje predstavljajo kmečka poslopja, za katera je Kmečka zveza izdala ustrezna navodila. Davka ISI so oproščeni lastniki poslopij, ki služijo za kmetijsko dejavnost (npr. tople grede, hlevi, kleti, shrambe, skladišča, seniki ipd.), seveda pod pogojem, da jih uporabljajo v kmetijske namene. Stanovanjski del kmetij pa je davka oproščen le pod pogojem, da v njem prebiva oseba, ki se neposredno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, in njeni družinski člani, ki so solastniki in nimajo drugih dohodkov.
In končno še poglavje o zazidljivih zemljiščih: njihovo vrednost določa tržna cena, oblikovana glede na urbanistično namembnost, ki jo zemljišču določajo regulacijski načrti posameznih občin.
Kot vidimo, je ugotavljanje katastrskih podatkov in vrednosti posameznih nepremičnin zelo zahtevno, zato so se poleg finančne intendance davkoplačevalcem v pomoč organizirale tudi stanovske in sindikalne organizacije. Preden
pogledamo njihov seznam, naj opozorimo, da je od torka začela delovati zelena številka finančne intendance, ki daje informacije na telefon št. 1678-66255, v teh dneh pa bi morala priti iz tiska tudi posebna informativna brošura, ki jo je v večmilijonski nakladi izdala osrednja davčna uprava.
Pri Kmečki zvezi od včeraj deluje posebna služba, ki svojim članom in kmetom nasploh zagotavlja vse potrebne informacije in jim nudi pomoč pri izračunavanju davka. Strokovna organizacija kmetov interesente vsekakor naproša, naj si v ta namen predhodno (osebno ali po telefonu) rezervirajo sestanek z izvedenci.
Tudi tržaški sindikati so poskrbeli za podobne strokovne službe, ki bodo poleg svetovanja opravljale tudi 'izračunavanje zneskov davka, izpolnjevanje obrazcev in vse ostale formalnosti. Včeraj je
tako začel delovati informativni urad UIL, in sicer na sedežu sindikata v Ul. Polonio 5 (soba št. 17), z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure in od 16. do 18. ure. Sindikat CISL je podobni urad odprl že v ponedeljek, in sicer na svojem sedežu v Ul. San Spiridione 7 (1. nadstropje). Urad je odprt ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Tržaški področni sindikat CGIL in sindikat stanovanjskih najemnikov SUNI A pa sta organizirala posvetovalno službo stroko-vanjakov na naslednjih sedežih: v Ul. Pondares (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure in od 16. do 19. ure), v Calle Bacchiocco v Miljah (ponedeljek, sreda in pete od 8.30 do 12. ure), na Cesti za Dolino 58 pri Domju (ponedeljek, sreda in petek od 15.00 do 18.30) in na Nabrežinskem trgu (od ponedeljka do vključno petka od
8.30	do 12.30).
Tudi nekaj nad dvesto dijakov slovenskih višjih srednjih šol skuša v teh dneh popraviti nezadostno oceno, ki so jo prejeli ob izteku poletnega roka. Po našem izračunu, ki seveda temelji na uradnih rezultatih o učnem uspehu na posameznih zavodih, bi se morali na letošnjih popravnih izpitih, ki so se začeli včeraj zjutraj, zglasiti 204 dijaki. Če upoštevamo razmerje število dijakov-število nezadostnih ocen, bo še največ »popravljanja« na tehnično-strokovnih zavodih, vendar pa je tudi na liceju France Prešeren precej dijakov klicanih na ponovno preverjanje znanja in to v skoraj vseh predmetih.
Ker so se popravni izpiti šele dobro začeli -zaenkrat ni mogoče vedeti niti, če bodo vsi »nezadostni« skušali septembra popraviti slabe ocene- seveda o njihovem obračunu še ni mogoče govoriti. Lahko pa v splošnem obnovimo šolske rezultate, ki so jih dijaki slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem zabeležili ob izteku poletnega roka, s katerim bi se po precej razširjeni oceni moralo šolsko leto tudi zaključiti.
V odstotkih je največ popravnih izpitov odpadlo na dijake oddelka za geometre, kjer so na septembrski zagovor poklicali 13 dijakov oziroma 43 odstotkov. Tako na pedagoškem liceju Slomšek kot na poklicnem zavodu Stefan si je »prislužilo« popravne izpite 38% dijakov, vendar pa so absolutne številke za posamezna zavoda različne: bodočih tehnikov je več kot bodočih vzgojiteljic, zato bo moralo posamezne predmete na Stefanu »popravljati« 48, na Slomšku pa 28 dijakov. Dobra četrtina dijakov, točneje 26%, je bila junija »nezadostna« v kakšnem predmetu tako na znanstvenem liceju Prešeren kot na tehničnem zavodu Zois, zato bo moralo pred izpitno komi-
sijo 54 »realčanov« in 56 »trgovcev«. Najboljše so se v poletnem roku izkazali »klasiki«, saj je dobilo popravne izpite pet oziroma 15% vseh dijakov.
Še pred začetkom letošnjega roka popravnih izpitov pa so se vsepovsod obudile polemike o umestnostni septembrskega preverjanja znanja. Precej je namreč razširjeno mnenje, da so povsem neumestni, saj dijaki ne morejo v relativno kratkem času nadoknaditi zamujenega oziroma zapolniti vse vrzeli, ki so jih v posameznih predmetih imeli junija; če pa v rednem roku prikazano znanje ni bilo tako pomanjkljivo -pravijo zagovorniki odprave popravnih izpitov- potem bi lahko posameznemu dijaku izkazali zaupanje in ga prepustili v višji razred. Pravzaprav bi mogli ali pa morali za dijake, ki imajo v nekaterih predmetih določene težave, prirediti posebne tečaje v okviru zavodov, ki jih obiskujejo. Tako bi lahko na dodatnih lekcijah nadoknadili, česar niso zmogli v rednem roku in »dohiteli« ostale sošolce. Pod tem pogojem bi tudi veliko profesorjev soglašalo s predlogom, da bi septembrsko izpraševanje kratkomalo odpravili. Sicer pa tudi že veliko časa pričakovana reforma višje srednje šole »ukinja« popravne izpite, vprašanje pa je, kdaj in do kakšne reforme bo prišlo.
Ob vsebinskem vprašanju o umestnosti popravnih izpitov pa se postavlja tudi zelo konkretno vprašanje privatnih lekcij. Privatne učne ure so v zadnjih letih postale zelo cvetoč posel, saj v povprečju stanejo od 20.000 do 40.000 lir na uro (odvisno od kvalifikacije inštruktorja in tudi od predmeta). To pa pomeni, da so popravni izpiti muka za dijake in težko finančno breme za starše.
Priporočilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
Nepotrebne gneče se lahko izognemo
Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu je za svoje člane in druge interesente organiziralo strokovno službo s skupino konvencioniranih geometrov. Le-ti so na voljo za vse informacije in za iskanje katastrskih rent, in sicer ob sredah in petkih od 14. do 17. ure na sedežu SDGZ v Ulici Cicerone 8. V uradih Združenja hkrati opozarjajo, da vlada na sedežu katastrskega urada v tem času precejšnja zmeda, povrhu pa je precej težav pri zapletenm določanju osnovnih katastrskih vrednosti za poslopja, ki niso vpisana v katastrski register. Zato Združenje vabi davkoplačevalce, naj ne prihajajo po infomacije vsi hkrati in nenapovedano, ampak naj si tehnične sestanke z geometri obvezno rezervirajo. S tem bodo prihranili čakanje in živce sebi in strokovnjakom, kot rečeno pa je davek mogoče plačati tudi po 30. septembru, čeprav z minimalnim 3-odstnim dodatkom.
Slovensko deženo gospodarsko združenje bo v sodelovanju z našim dnevnikom vsekakor interesentom posredovalo bolj podrobno informacijo, z navedbo vse potrebne dokumentacije, katastrskih con v tržaški pokrajini in ustreznih vrednosti, kot tudi vsa ostala navodila za izračun izrednega davka na nepremičnine ISI.
Kakih 30 francoskih gospodarstvenikov in industrij cev in dežele Var se je včeraj v devinskem gradu srečalo s predstavniki nekaterih pomembnih podjetij iz Furlanije-Julijske krajine. Gostje so člani kluba Mistral, ki združuje 55 podjetij z okrog 3.500 uslužbenci, srečali pa so se z deželnimi podjetniki iz tistih sektorjev, ki najbolj zanimajo gospodarstvo dežele Var: visoka tehnologija, predelava plutovine, sanitarije itd, pa tudi vinogradništvo in vrtnarstvo.
Po srečanju v devinskem gradu, kjer sta goste pozdravila gostitelj princ Turn und Taxis in predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi, so francoski gospodarstveniki obiskali nekatere deželne obrate ter Raziskovalni center na Padričah.
Francoski industrijci na srečanju v Devinu
Ob 17. uri v parku Marjanišča na Opčinah
Danes začetek Drage mladih
V parku Marijanišča na Opčinah se danes ob 17. uri začenja srečanje mladih Slovencev iz domovine, zamejstva in zdomstva, ki nosi naslov II. Draga mladih. Osnovna temo srečanja, ki so jo mladi sami izbrali, je »Med domom in kariero«, ki jo bodo obravnavali z direktnimi pričevanji, okroglimi mizami, diskusijami po skupinah, tako da bodo lahko vsi prišli do besede, razčiščevali svoje dvome in primerjali svoja spoznanja s spoznanji drugih.
Uvodno poročilo bo danes ob 17. uri imel inž. Drago Čepar, zvečer pa bo ob 20.uri gledališka predstava,- jutri ob 10. uri bo
okrogla miza na temo Etika in podjetništvo, ki jo bodo vodili priznani podjetniki združenja Sinopsis,- po kosilu bo izlet, zvečer pa predstava in družabnost. Srečanje se bo zaključilo v petek, ko bo na vrsti t. i. pričevanje (to pomeni, da predavatelji govorijo o sebi in lastnih izkušnjah) o »krizi zakona« - vodil ga bo Vital Vider.
Glavni organizator letošnjega srečanja je Medškofijski odbor za študente (MOS), ki ima svoj sedež v Ljubljani, seveda ob pomoči tukajšnjega Mladinskega odbora Slovenske prosvete.
Seja pokrajinskega odbora o problemu Sklada za Trst
Staffieri pri Turellu za pomoč FJK Trstu
_________pismo uredništvu______
Tragedija za zaprtimi vrati
Tudi pokrajinski odbor je včeraj na osnovi poročila podpredsednika Poilluccija obravnaval položaj, ki je nastal po zamrznitvi Sklada za Trst. Kot prvi ukrep je odbor poslal zakladnemu ministru Barucciju brzojavko, v katerem ga opozarja na težaven družbe-no-gospodarski položaj Trsta, ki je občutil bolj kot druga mesta krizno situacijo na Balkanu, ter ga prosi za nujno srečanje in za posredovanje pri vladi, da bi bila za Sklad za Trst narejena izjema, saj to možnost zakon izrecno dopušča, tovrstno zahtevo pa je na vlado naslovil tudi vladni komisar.
Pokrajinski odbor je tudi sprejel nekatere nujne sklepe glede šolstva in osebja ter pregledal najnujnejše naloge, ki jih bo morala opraviti pokrajinska uprava. V prvi vrsti gre za spremembe proračuna 1992 zaradi petodstotnega klestenja, ki ga nalaga zakon Amato, ter za pripravo programskih dokumentov za triletje 1993-95.
Devetdesetletnica IACP
Tržaška Ustanova za ljudske gradnje IACP je ena najstarejših v Italiji, saj je bila ustanovljena pred 90 leti. Da bi dostojno počastili ta jubilej, bodo od 17. do 19. t.m. priredili vsedržavni posvet o reformi IACP, s katero, kot je dejal predsednik tržaškega IACP, ni več mogoče odlašati. Glavna poročila na posvetu bodo poleg samega Terpina imeli še podpredsednik ustanove Zigrino, deželni odbornik za gradbeništvo Braida in predsednik komisije za javna dela poslanske zbornice Cerruti. Udeleženci zasedanja si bodo tudi ogledali delovišča, kjer gradijo ali popravljajo ljudske hiše. Ob obletnici bodo objavili tudi posebno publikacijo o zgodovini tržaškega IACP od njegovega nastanka še za časa avstroogrskega cesarstva do danes.
Pereči problemi tržaškega območja so bili v središču včerajšnjega predstavitvenega obiska tržaškega župana Giulia Staffierija pri predsedniku deželne vlade Viniciu Turellu. Na srečanju, ki sta ga oba sogovornika ozsačila kot »koristnega in neformalnega«, je Staffieri naštel vozle tržaške gospodarske krize: od škedenjske železarne do Tržaškega LIoyda (katerega sedež in strukture morajo ostati v Trstu), od Tovarne velikih motorjev do Arzenala sv. Marka, na koncu pa še hude probleme, ki jih povzroča zamrznitev Sklada za Trst.
Predsednik Turello, kateremu bo tržaški župan v prihodnjih dneh dostavil vso dokumentacijo o sedanjih težavah, je v svojem odgovoru poudaril, da se tudi Dežela tačas sooča s hudimi finančnimi problemi, saj mora klestiti svoj proračun za 450 milijard lir. Prav v tej zvezi naj bi se deželna vlada v prihodnjih dneh sestala v Rimu z ministrskim predsednikom Amatom, s podtajnikom Fabbrijem ter z ministroma Revigliom in Gorio, z namenom, da bi čim prej odobrili zakonski ukrep za ponovno uravnovešenje bilance Furlanije-Julijske krajine, po katerem naj bi v deželne blagajne steklo 350 milijard lir več v letu 1993 in 370 več v naslednjem letu. Samo ko bodo ta sredstva zagotovljena, je dejal Turello, bo Dežela v dogovoru z Občino Trst lahko nudila konkretno oporo najbolj prizadetim gospodarskim sektorjem v okviru širše politike za poživitev deželnega gospodarstva.
Glede Sklada za Trst je Turello obljubil poseg pri vladi, glede morebitne vloge Friulie in Tržaškega Lloyda pa je bil predsednik deželne vlade mnenja, da je treba preveriti, ali je mogoče problem reševati na deželni ravni oz. z deželnimi sredstvi.
Spoštovani g. urednik!
Lepo Vas prosim za objavo tega
otroka, ker pač vsi ne razumejo, kaj se pravi živeti z očetom oz. možem alkoholikom in materjo, ki ji počasi popuščajo živci. Pismo.pa je namenjeno spoštovani moževi teti.
Živimo v skrajno nemogočih razmerah, ali bolje rečeno premalo za življenje in preveč za umreti. Delam za golo preživetje. Dokler sem lahko pokrivala stroške, je še šlo. Sedaj pa ne zmorem več. Pred tremi - štirimi leti sem jedla celo zimo star kruh ali pa ostanke od otroka, samo da sem vlekla »barako« naprej. Naj še enkrat živim tako? Ne, ne zmorem več. Draga teta, tudi med vojno je bilo tako, mar ne?
Ni nam potrebno živeti tako. Lahko bi sedli za mizo in se pogovorili, kot je treba, brez zatiskanja oči in ušes.
Prosila sem, da se pozanimate pri strokovnjaku, kaj se pravi življenje z alkoholikom, predno začnete pljuvati name. Pa nič. Nisem nobena svetnica, ampak čisto normalna delovna ženska, predvsem pa mati, ki ne more več gle-
pisma, čeprav je brez podpisa Ne morem se podpisati z
dati lastnega otroka, kako se oddaljuje zaradi takšnih razmer.
Tudi nisem noben »magnat« ali bogataš, ki si lahko privošči termalne kure (čeprav po določenih operacijah so zaželene) in tudi nisem tako bogata, da bi lahko poslala spoštovanega g. moža na »dopust«, kot je to delal tast. Zame je že pravo razkošje krožnik mineštre ali bodrilna beseda. Zato se lepo zahvaljujem dobrim sosedom za nesebično pomoč.
V upanju, da bo pismo preje objavljeno, predno postanem »polpeta« na obalni cesti, se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam.
S spoštovanjem Vaša bralka in znanka.
P.S.: Lepo prosim kakšno dobro dušo, da napiše kaj o alkoholizmu. Tragedije, ki se odvijajo za zaprtimi vrati, se ne vidijo in jih nosimo v srcih. Hvala.
Pripis uredništva: načelno ne objavljamo nepodpisanih pisem in tega pravila se bomo tudi v bodoče zelo striktno držali. Sledeče pismo objavljamo kot izjemo, ker odpira izredno boleč problem alkoholizma in ker iz njega veje tako globoka človeška stiska, da ne moremo mimo nje.
Zanimiva diskusija z uvodom predsednika krožka Rosselli Carboneja
Člani tržaške PSI avtokritično o sedanji krizi v vrstah stranke
Diskusija, ki jo je sinoči priredil krožek Rosselli v modri dvorani hotela Excelsior (Foto Križman-čič), je najbrž prvi resen poskus, da bi analizirali krizo, v katero je zabredla PSI ne samo na krajevni ravni, temveč predvsem na vsedržavni. Uvodni poseg predsednika krožka Gianfranca Carboneje, pa tudi vsi kasnejši, so izzveneli močno avtokritično. Dotaknili so se vseh elementov, ki tvorijo to krizo od pomanjkanja inovatorskih idej do vpletenosti v razne škandale, od napadov na sodnike do nekaterih stališč vsedržavnega tajnika
stranke, s katerimi se dobršen del tukajšnjih voditeljev PSI pa tudi socialistične baze ne strinja.
V diskusiji, v katero so med drugim posegli člana paritetične komisije Perelli in Seghene ter načelnik socialistične skupine v deželnem svetu Tersar, je prišla do izraza potreba po prenovitvi stranke ter po njeni spremembi v sodobno evropsko reformistično levičarsko silo. Glede vpletenosti v razne škandale širom po Italiji je prevladovalo mnenje, da gre za primere, ki jih mora razčistiti sodstvo kot se spodobi v pravni drža-
vi in kot je potrebno za stranko, ki ima svoje korenine v boju delavcev za lastne pravice.
Seveda je bil govor tudi o položaju na krajevni ravni. Zavezništva, ki so se oblikovala pri sestavljanju uprav na tržaški Občini in Pokrajini, so bila nekje obvezna izbira. Lista za Trst trenutno pogojuje vsakršno politično rešitev in mimo nje, ki med drugim predstavlja tudi 17 odst. volilcev, ni mogoče. Povsem odveč pa so bile razne špekulacije v tisku glede odstopa predsednika Pokrajine Crozzolija: o misovskih glasovih na Pokrajini se nihče ni pogajal in jih nihče ni hotel, še najmanj PSI kot levičarska sila, ki nima z mi-sovci nobene stične točke.
Kar zadeva Občino so volilni izidi pogojevali sleherno rešitev. Edina alternativa sedanjemu tris-trankarskemu odboru so bile ponovne predčasne volitve, z vsemi posledicami, ki bi jih te lahko imele za naše mesto. Po mnenju Perellija v programu te uprave najbolj bode v oči to, česar v njem ni, se pravi kakršnakoli omemba slovenske manjšine, ki je zgodovinska komponenta našega mesta, in njene zahteve po pravičnem zaščitnem zakonu, s čimer se je strinjal tudi predstavnik tako imenovane levice v PSI Seghene, ki je bil sicer do dosedanjega tržaškega vodstva stranke hudo kritičen.
I.F.
Nabrežinska obrtniška cona iz dneva v dan vse bolj tudi politični problem
Nadaljuje se križev pot nabrežinske obrtniške cone, ki ostaja še dalje zaplenjena spričo odredbe tržaškega sodišča, po mnenju katerega je izvedbo tega projekta spremljala vrsta nepravilnosti. Sodišče svobode je namreč zavrnilo priziv lastnika zemljišča — obrtniškega konzorcija Nabrežina — proti razsodbi o zaplembi, obrtniki pa so že napovedali dodatni priziv na kasacijsko sodišče. S to zadevo se bo ukvarjalo tudi Deželno upravno sodišče.
Problematika obrtniške cone postaja vsekakor iz dneva v dan vse bolj tudi politična afera, saj je poleg obrtniškega konzorcija, ki je zaradi zamud pri izvajanju tega načrta že utrpel veliko škodo, pod hudim udarom tudi devinsko-nabrežinska uprava. Človek ima ob vsem tem neprijeten vtis, da nekateri krogi pravzaprav nočejo te cone, ki je od vsega začetka tudi predmet velike novinarske pozornosti. Take pozornosti, če jo lahko tako imenujemo, ni bil npr. svoj-čas deležen sinhrotron. Dvojno merilo, torej!
Na sliki (foto Križmančič) zaplenjena nabrežinska cona.1
Naše mesto v ožjem izboru »pregrešnih«
Prepovedani sadeži spolnosti zasvajajo Tržačane: tako pravijo statistični podatki instituta Istat, ki je za prejšnje leto sestavil posebno lestvico najbolj »pregrešnih« mest in na njej si je Trst zagotovil povsem neprestižno bronasto kolajno. Pravzaprav je izhodišče statističnega pregleda, ki so ga sestavili strokovnjaki Istata, število prijav zaradi kaznivih dejanj proti javni morali. V poštev so vzeli dejanja kot so posilstvo, izkoriščanje prostitucije in zlorabljanje mladoletnih v spolne namene in kot primerjavo vzeli število prijav na sto tisoč prebivalcev: izračun je prikazal, da si je naše mesto oziroma pokrajina z indeksom 18 prislužila tretje mesto na lestvici, ki ji načejluje Asti (21,5), na drugem mestu pa je Isernia (19,1).
So torej Tržačani med najbolj Pohotnimi državljani Italije? Strokovnjaki, ki so sestavili zanimiv pregled prepovedanih spolnih poželenj Italijanov in kaznivih dejanj, ki so jih v zvezi s tem pripravljeni zagrešiti, sicer pravijo, da je na oblikovanje lestvice odločilno vplivala odločenost oziro-ma »osveščenost« žrtev, saj je izhodiščni podatek prijava kaznivih dejanj. To sicer lahko jemljemo kot olajševalno okoliščino, vendar pa zaradi tega ni sij tržaških »rdečih luči« nič manj omam-n° zasvajalen.
Sicer pa se je izkazalo, da je Trst vredna prestolnica svoje dežele: na lestvici, s katero je institut Istat izmeril »nemoralo« posameznih dežel za leto 1991, je namreč Furlanija-Julijska krajina 'zasedla nezavidljivo tretje mesto. »Rdeče luči« najbolj ostro svetijo v Piemontu (povprečje 16,3 prijav na sto tisoč prebivalcev), sledi avtonomna Dolina Aoste (15,6), za njo pa prav tako avtonomna dežela FJK (11,5). Poleg Trsta so v naši deželi poskrbela za visoko »rdeče« povprečje še Gorica, ki se je z indeksom 12,2 uvrstila na 14. mesto v vsedržavnem oziru in pa Videm, ki je z 10,9 »pristal« na 20. mestu. Statistični podatki Istata hi namigovali na dejstvo, da je med štirimi pokrajinami FJK še najbolj moralno neoporečen Por-denpn, vendar pa so mogoče v tisti pokrajini samo previdnejši nli pa bolj zadržani in nekaterih »sramotnih« dejanj kratkomalo ne Prijavijo.
26-letni mladenič mrtev v strahoviti nesreči med Nabrežino in Križem
Avto zgrmel v prepad pod obalno cesto
Gasilski žerjav je šele po štiriurnem delu privlekel na cesto skrotovičene
razbitine fiata 127
Policijska akcija za zatiranje tatvin v stanovanjih
Zaplenjeni zlati predmeti
Sile javnega reda so včeraj po nalogu kvestorja opravile široko nadzorno akcijo v okolici Proseka na območjih, kjer se običajno ustavljajo Romi. Akcija je spadala v širši sklop pobud za zatiranje naraščajočega pojava tatvin po stanovanjih, ki jih je bilo še posebno v avgustu nič koliko. Med operacijo, ki so se je udeležili agenti letečega oddelka, Digosa, urada za tujce in openskega komisariata, so ugotovili istovetnost kakih sto oseb ter zaplenili revolver kal. 22 znamke Beretta in več zlatih predmetov, za katere sumijo, da so bili ukradeni, o čemer je vsekakor v teku preiskava.
Kvestura vabi vse tiste, ki bi iz gornje slike prepoznali kak predmet, ki jim je bil ukraden, naj se predstavijo v uradih letečega oddelka, soba štev. 35. S seboj naj prinesejo kopijo prijave tatvine z opisom ukradenega blaga.
Obalna cesta je bila včeraj zjutraj spet prizorišče hude prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje 26-letni mladenič. Tragediji je morda botrovala neprevidnost, gotovo pa tudi slabo vreme, saj je v trenutku nesreče močno deževalo, vidljivost pa je bila zelo omejena. Marco Piccoli, rojen v Huminu, a že več let stanujoč v našem mestu, se je s svojim fiatom 127 približno ob sedmih in pol peljal iz Sesljana proti Trstu, ko je takoj po naravnem predoru med nabrežinskim Bregom in kriško Brojenco iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom. Fiat je zaneslo na manjšo teraso takoj po izhodu iz predora, vozilo je podrlo železno ograjo in zgrmelo v gosto zaraščeni in deloma kamniti prepad nad obalo.
Divja vožnja je trajala nekaj minut, avto pa je po več kot stometrskem drsenju zaustavil šele velik kamen nekaj metrov nad morjem. Nesrečnega Piccolija je vrglo iz avtomobila in je obležal hudo ranjen nekaj desetin metrov pod cesto. Reševalci (gasilci in osebje Rdečega križa, ki ga je vodil novoimenovani načelnik službe za hitro pomoč »118« dr. Zalukar) so mu nudili prvo pomoč, mladenič pa je zaradi hudih ran po vsem telesu izdihnil nekaj več kot eno uro po usodnem trku.
Reševalci so sprva mislili, da bodo lahko hudo ranjenega Piccolija dosegli kar iz morja in to s čolnom, slabo vreme pa je preprečilo možnost tovrstnega posega. Pomislili so tudi na helikopter, ki pa v takih vremenskih razmerah ni mogel sploh vzleteti. Gasilci, bolničarji in zdravnik Rdečega križa so se zato do hudo ranjenega voznika podali kar iz bližnje nabrežinske plaže, vsa njihova prizadevanja, da bi mu rešili življenje, so bila žal zaman. Piccoli je izdihnil v prostorih Laboratorija za morsko biologijo v Br oj niči.
Gasilci, ki so dospeli na kraj nesreče tudi z velikim žerjavom, so delali več kot štiri ure, da so potegnili na cesto skrotovičene razbitine fiata 127. Ugotovili so, da je bil avto precej star in da je
Marco Piccoli
imel zadaj nalepljeno veliko črko P, kar pomeni, da je njegov lastnik voznik začetnik. Pozneje so preverili, da je lastnik avta Piccolijeva mati. Vse izvide o nesreči so opravili nabrežinski karabinerji. Njihova izvidnica je namreč nekaj minut po nesreči slučajno privozila mimo.
Obalna cesta je bila dolgo časa zaprta za promet, potem pa so uvedli enosmerno vožnjo. V bližini restavracije Tenda Rossa pod Križem, kjer sta dva zelo nevarna ovinka, pravi »črni točki« za voznike, se je približno ob osmih zgodila še druga prometna nesreča, ki pa na srečo ni imela hudih posledic. Policijski avto, ki je hitel na kraj smrtne nesreče, je najbrž zaradi precej visoke hitrosti in mokrega cestišča čelno trčil v kombi z beneško registracijo. V nesreči sta bila lažje ranjena agenta prometne policije Sergio Collari in Giuliano Astore.
2. 9. 1991	2. 9. 1992
Ob prvi obletnici smrti dragega
Benedika Grgiča
se ga z ljubeznijo spominjata žena Olga in sin Valter
Bazovica, 2. septembra 1992
Umiki občinskih otroških vrtcev v Devinu-N abrežini
Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih v Šempolaju, Nabrežini, Mavhinjah in Devinu začel v petek, 18. septembra 1992.
Prve dni bo pouk potekal s sledečim urnikom:
18. semptembra - od 8. do 12. ure, brez kosila;
od 21. do 25. septembra - od 8. do 13. ure, s kosilom;
od 28. septembra dalje popoln pouk.
V prvem obdobju odprtja občinskih otroških vrtcev, ko ne bo kosila, ne bo poskrbljeno niti za malico. Starši bodo morali za to poskrbeti sami.
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa prireja dogovorjeni sestanek v Dragi na Opčinah in sicer v okviru študijskih dnevov. Srečanje bo v soboto, 5. septembra ob 14. uri z dnevnim redom, ki naj določi smernice prihodnjih aktivnosti. Vabljeni vsi člani odbora, razsodišča in nadzornega odbora.
razna obvestila
ŠZ Sloga - planinski odsek organizira v okviru vsakoletne komemoracije bazoviških junakov v nedeljo, 6. septembra, tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki 1992. Zbirališče v Bazovici pred spomenikom padlim v NOB ob 9.45; odhod ob 10.15 proti Jezeru ob robu Doline Glinščice do Drage, vzpon na Kokoš (672 m), od koder'je videti kraj ustrelitve bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru komemoracije. Pohod traja približno tri ure in pol. Vabljeni planinci, športniki in rekreativci.
Glasbena šola ricmanjske godbe sprejema vpise gojencev od 5. leta starosti dalje za tečaje trobil, pihal, tolkal in klavirja v prostorih Kulturnega doma v Ricmanjih in sicer v ponedeljek, 7. 9., ter sredah, 2. 9. in 9. 9., od 19. do 20.30, ter v sobotah, 5. 9. in 12. 9., od 14. do 16. ure. Vpis je možen tudi v Bazovici pri odbornikih KD Lipa ter pri KD Rovte-Kolonkovec danes od 17.30 do 19. ure ter v sredo, 9. 9., in soboto, 12. 9., od 17. do 19. ure. Za informacije tel. na št. 380749 od 12. do 14. ure.
Odbor za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja Prosek obvešča vse, ki se nameravajo udeležiti sečnje in čiščenja jusarskih gozdov v sezoni 92/93, da ustrezne prošnje, naslovljene na naš odbor, oddajo odborniku Dragu Cibicu do 10. septembra.
Godbeno društvo Nabrežina tudi letos organizira glasbeno šolo za otroke, ki bi se radi ukvarjali s teorijo, solfeggiom in igranjem raznih inštrumentov. Za informacije so vam na razpolago diplomirani profesorji Sergio Gratton, Zoran Lupine in Davide Sinigoi v petek, 4. septembra, ob 18. uri na sedežu društva v Nabrežini na Trgu sv. Roka.
Mešani pevski zbor Primorec-Tabor vabi stare in nove pevce na prvo vajo, ki bo v torek, 8. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
SK Brdina organizira zimovanje s silvestrovanjem na Rogli. Informacije na tel. št. 212859 in 226271.
gledališča		izleti		čestitke		prispevki
Miramarski park
Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI.
Danes, 2. septembra izredni predstavi, ob 21. uri v angleščini in ob 22.15 v italijanščini.
Jutri, 3. septembra, ob 21.00 predstava v nemščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
koncerti
Gledališče Verdi Simfonična sezona '92
Do 4. septembra lahko potrdite abonma; do 7. septembra vpisovanje novih abonmajev. Prodaja vstopnic za vse koncerte od 8. septembra dalje pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
razstave
V	kavarni Caffe degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA.
V	prostorih turistične ustanove v Sesljanu bo do 10. septembra odprta razstava slikarskega tečaja na prostem Nina Perizija. Urnik: vsak dan od 9. do 13. ure. V galeriji Costanzi bo danes ob 19. uri otvoritev skupinske razstave, na kateri razstavljajo svoja dela D ANINO BOŽIČ, MAJA BRANKOVIČ, KLAS GRDIČ, MAURO STIPANOV in GORAN ŠTI-MAC.
šolske vesti
Glasbena matica Trst sprejema vpise novih gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 11. ure do 16. 9. v Ul. R, Manna 29. Za informacije tel. na št. 418605.
kino
KD Valentin Vodnik priredi 12. in 13. septembra 92 izlet v Kamniške Alpe: pripravljalni sestanek bo jutri, 3. t. m., ob 20.30 v prostorih dolinskega društva. Vabljeni vsi ljubitelji narave in dobre družbe.
razne prireditve
Danes, 2. septembra, bo v Finžgarje-vem domu na Opčinah (Narodna ulica) nastopila gledališka skupina KUD Zadobrova z veseloigro Jacguesa Devala ETIENNE. Predstava spada v okvir 2. Drage mladih, vendar organizatorji vabijo k ogledu prav vse ljubitelje gledališča. Začetek ob 20. uri.
Godbeno društvo Prosek priredi v petek, 4. 9., ob 20.30 celovečerni koncert pred cerkvijo sv. Martina na Proseku Vabljeni!
PD Kolonkovec prireja v soboto, 6. t.m„ ob 16. uri PRAZNIK SOLATE na kmetiji Sonje Gregorič Debeliš, ul. Gra-visi 11.
Danes pri Petračevih NEVA 40 let slavi. Vse najboljše ji želijo Anja, Erik in Breda.
Danes praznuje 40. rojstni dan NEVA PORETTI iz Ricmanj. Vse najboljše ji želi SKD Slavec.
V Ricmanjih »pri Petračevih« danes NEVA okroglo letnico slavi. Vse kar si sama želi ji iz vsega srca voščijo Nev-ja, Vili in Lara.
včeraj - danes
ARISTON - 21.15 Scappo dalla citta -La vita, L'amore, le vacche, kom., i. B. Crista, J. Palance.
EKCELSIOR - 18.30, 20.20, 22.14 La ven-detta finale, i. J. C. Van Damme. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 Tokyo Decadence, r. Ryu Murakami, □□
NAZIONALE I - 16.30, 18.15, 10.15, 22.15 II buchetto e 1'estasi, pom, D □ NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 VVhite Sands - Tracce nella sabbia, i. M. Rourke, W. Dafoe.
NAZIONALE III - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 La mia peggiore amica, i. Tom Skerritt, Cheryl Ladd.
NAZIONALE IV - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 Ferro e seta. GRATTACIELO - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 I sonnambuli, r. Stephen King. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. LJUDSKI VRT - 21.00 Robin Hood, il principe dei ladri, i. Kevin Costner. EDEN - 15.30, 21.30 Le malizie della marchesa, poru, □ □
CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 Effetto al-lucinante.
LUMIERE - 18.30, 20.20, 22.10 Come es-sere donna senza lasciarci la pelle, i.
Carmen Maura.
ALCIONE - 21.00 Racconto d'inverno, r. R. Rohmer.
RADIO - 15.30, 21.30 Tabu American Style III - Lussuria e depravazione,
pom., □ D
mali oglasi
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
Danes, SREDA, 2. septembra 1992
MAKSA
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.41 - Dolžina dneva 13.13 - Luna vzide ob 13.09 in zatone ob 22.15.
Jutri, ČETRTEK, 3. septembra 1992
GREGOR
PLIMOVANJE DANES: ob 1.01 najvišja 17 cm, ob 6.31 najnižja -23 cm, ob 12.58 najvišja 38 cm, ob 19.54 najnižja -29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,7 stopinje, zračni tlak 1007,1 mb raste, veter 24 km na uro jugozahodnik, vlaga 54-odstotna, nebo pooblačeno, piorje razgibano, temperatura morja 25,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorenzo Pappatico, Alberto Furlani, Giulia Deschi, Samuel Stradella, Francesco Termini, Sabrina Esposito, Margherita D'Amelio.
UMRLI SO: 70-letna Giuseppina Dussi, 84-letna Anita Mendes, 81-letni Carlo Trevisan, 83-letna Lina Sambo, 72-letna Emilia Petruzzi, 54-letni Paolo Bradas-chia, 70-Ietni Gino Colautti.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 31. avgusta
do nedelje, 6. septembra 1992
Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg S. Jakoba 1 (tel. 727057), Ul. Com-merciale 21 (tel. 421121).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg S. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul Ginnastica 44.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Šamek). Toči belo in črno vino.
OSMICO ima odprto Stevo Zahar, Boršt 58.
DREJČE vabi stare in nove goste na obisk v osmico, ki jo je odprl v Vrtni ulici v Doberdobu.
PRODAM domač krompir. Telefonirati ob uri obedov na št. 200882.
PRODAM mladiča pasme fox terrier, starega 4 mesece, z rodovnikom. Tel. od 8. do 17. ure na št. (0481) 530332 - Ma-nuela.
VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah.
VOLKSVVAGEN polo GT, letnik 90, 26.000 km, rdeč, pomična streha, v odličnem stanju, prodam. Tel. (040) 578513 ali (0481) 533535.
PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. na št. 632463.
PRODAM knjige za 1. in 2. razred oddelka za knjigovodje trgovskega tehničnega zavoda. Tel. na št. 232223, ob uri obedov.
KUPIM knjige za 3. razred Pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek. Telefonirati v večernih urah na št. 214131.
RABIM knjige za 4. razred Trgovskega zavoda Žiga Zois. Tel. na št. 213282.
NUDIM lekcije iz klavirja. Tel. na št. (0481) 533592 ob delavnikih.
TRADING podjetje v Gorici išče usluž-benko-ca z znanjem informatike, angleškega jezika ter izkušnjami v im-port-eksport dejavnostih. Zaposlitev je part-time. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Gorica, Drevored XXIV Maggio 1, pod šifro »Part-time«.
VAJENKO išče pekama Čok na Opčinah. Zainteresiranke naj se javijo v trgovini ob delovnih urah, tel. 213645.
AVTOMEHANIČNA delavnica išče 15-letnega vajenca. Tel. na št. 370250.
TRGOVINA išče mlajšo prodajalko. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Prodajalka«.
PRODAM stanovanje v centru Sežane, 60 kv. m. Tel. 0038/67 60157, informacije po 20. uri.
V	spomin na moža in očeta Alfreda Al-bija daruje družina 250.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Dušanovega očeta Miroslava Grgiča darujejo kolegi iz IV. nadstropja 65.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Mirota Grgiča damje Zofija Pleščeva 15.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič in 15.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Vasilija Michelija in Sandrino mamo damjeta Flugo in Darma 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Srečka Veršo in Rudija Puntarja darujeta Milka in Neda Cijak
30.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	počastitev spomina tov. Marije Wil-helm daruje Olga Stuckler 30.000 lir za tržaško Delo.
Družina Colja iz Rojana damje 25.000 lir za Skupnost dmžina Opčine.
V	spomin na Miroslava Grgiča daruje Eva Danev 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Srečka Veršo damjeta Elga in Danilo 50.000 lir za Godbeno dmštvo Prosek.
V	spomin na drago botro Olgo Zeriali vd. Mauro damje Miranda Zettin 30.000 lir za boljunsko cerkev in 20.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik.
V	spomin na Štefanijo Malalan in Viktorijo Kralj darujeta Slava in Ana 25.000 lir za Godbo V. Parma iz Trebč in 25.000 lir za opremo Ljudskega doma v Trebčah.
V	spomin na gospo Marijo Wilhelm damjeta Anica in Silvan Mesesnel 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Marijanovega očeta Srečka Veršo damjeta dmžini Škabar - Čok
20.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Alfreda Albija daruje družina Metelko 30.000 lir MoPZ Vasilij Mirk.
V	Spomin na Fani Sedmak daruje Mara Tenze z družino 50.000 lir za S D Mladina.
V	spomin na Gičko Žerjal Bogateč damje Julka Meden 20.000 lir za Vzdrže-vanjre spomenika NOB v Križu.
V	spomin na pok. mamo Gizelo Sedmak damje sin Srečko Sedmak z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
Ob 20. obletnici smrti Josipa Stefančiča darujeta Marta in Davči Ciacchi
20.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Marije Sirk Tence daruje Zora Košuta Maganja
10.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu. V isti namen damje dmžina Angela in Soče Hafner 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
menjalnica
1. 9. 1992
TUJE VALUTE
FIKING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar..... 1068,75	1040.—
Nemška marka.......	765,26	755.—
Francoski frank....	224,24	222.—
Holandski florint ...	678,43	668.—
Belgijski frank....	37,093	35,50
Funt šterling...... 2131,30	2130.—
Irski šterling.... 2019,200	1990.—
Danska krona.......	197,48	195.—
Grška drahma.......	6,150	5,90
Kanadski dolar.....	893,35	860.—
Japonski jen ......... 8,689	8,50
m u»niTF	FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN TRST
Švicarski frank....	860,44	850.—
Avstrijski šiling... 108,675	107,75
Norveška krona..... 193,050	191.—
Švedska krona...... 209,080	205.—
Portugalski eskudo .	8,731	8,40
Španska peseta ...... 11,775	11,25
Avstralski dolar....	769,25	730.—
HUF ...................... —	10.—
ECU................. 1546,55
Slovenski tolar.....	—	13,25
Hrvaški dinar.......	—	3,—
--I, '	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dCIKD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet : Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Poletni vozni red vlakov
Velja od 31. maja do 26. septembra 1992
H - hitri vlak;
K - krajevni vlak; B - brzec;
E - ekspresni vlak IC - Inter City
TRST-BENETKE-BOLOGNA-
RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-
VENTIMIGLIA-ANCONA-
BARI-LECCE
Odhodi iz Trsta
4.18 K Benetke 5.05 K Benetke (§)
5.45 IC (Svevo) Benetke-Mestre-Mi-lan (•)
5.50 H Benetke
6.08 K Portograaro (§)(’)
7.25	E Benetke
8.25	H Benetke 9.55 K Benetke (§)
10.45	IC (Marco Polo) Benetke-Me-stre-Rim Termini (■)
11.25	IC (KRAS) Benetke (•)
12.25	H Benetke
13.25	H Benetke
13.45	K Portograaro (§)(’)
14.22 H Benetke
15.25	H Benetke
16.10 IC (Tergeste) Benetke-Milan-Turin (e)
17.12 H Benetke
17.25	K Benetke (§)
17.45	H Videm (§)
18.15 E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razreda Trst-Lecce)
19.25	K Portograaro (§)
20.20 H Benetke
20.32 E (Simplon express) Mestre-Mi-lan Lambrate-Domodossola-Že-neva (pogradi in 2. razreda Vin-
kovci-Ženeva; spalniki Zagreb-Ženeva)
21.15 H Benetke-Milan-Genova-Turin; (spalniki in pogradi 2. razreda Trst-Vent imiglia)
22.10 E Benetke-Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.01 IC (Svevo) Milan-Benetke-Me-stre (•)
2.17 H Benetke
6.50 K Portograaro (§)(’)
7.10	H Turin-Milan-Benetke; Venti-
miglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. razreda Ventimiglia-T rst)
7.45	H Portograaro (*)
8.10	E Rim Termini-Benetke-Mestre (spalniki in pogradi 2. razreda Rim-Trst)
8.45	H Videm (§)
8.52 E (Simplon express) Ženeva-Do-modossola-Milan Lambrate-Be-netke-Mestre (pogradi 2. razreda Ženeva-Vinkovci; spalniki Ženeva-Zagreb)
9.25 K Benetke (§)
10.10 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. razreda Lecce-Trst)
11.17	H Benetke
13.05	H Benetke 14.20 H Benetke
14.44 K Portograaro (§)(*)
15.25 H Benetke
16.17	H Benetke (§)
17.31 IC (KRAS) Benetke (e)
18.16 H Benetke (§)
19.06	H Benetke 19.52 K Benetke (§)
20.06	H Benetke
20.36 IC (Marco Polo) Rim Termini-Benetke-Mestre (■)
22.13 IC (Tergeste) Turin-Milan-Be-netke-Mestre (•)
23.19 K Benetke (§)
23.40 E Benetke
(■) - samo 1. razred z obvezno rezervacijo in dodatkom za brzovlak (e) - 1. in 2. razred z obvezno rezervacijo in dodatkom za brzovlak (§) - samo 2. razred (*) - ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-
ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-
VARŠAVA-MOSKVA-ATENE
Odhodi iz Trsta
9.15 E (Simplon expres) Opčine-Zag-reb-Vinkovci-Budimpešta (pogradi 2. razreda Ženeva-Vinkov-ci; spalniki Ženeva-Zagreb)
14.32	E Opčine-Lj ubij ana (§) (1) (2) 17.55 IC (KRAS) Opčine-Ljubljana-
Zagreb
18.32	H Opčine-Ljubljana (§) (1) (2) 23.59 E Opčine-Zagreb-Vinko vci
(spalniki Benetke-Vinkovci)
Prihodi v Trst
7.04 E Vinkovci-Zagreb-Opčine (spalniki Vinkovci-Benetke)
9.40 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2)
11.00	IC (KRAS) Zagreb-Ljubljana-Op-čine
17.02 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2)
20.00	E (Simplon express) Budimpeš-ta-Vinkovci-Zagreb-Opčine_ (pogradi 2. razreda Vinkovci-Žene-va, spalniki Zagreb-Ženeva)
(§) - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob nedeljah
(2)	- ne vozi 15.8.92
TRST-VIDEM-TRBIŽ Odhodi iz Trsta
5.58 H Tablja (§)(’)
6.15 K Videm (§)(1)
6.55 H Videm
7.35 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Du-naj
8.32 K Videm (§)(4)
10.55 H Videm
12.40	H Videm (§)
13.15 K Videm (§)
14.10	H Videm (1)
14.40	K Videm (§)
15.40	H Videm (§)
16.55 H Videm (§)(1)
17.30	K Videm (§)
17.45 H Videm (§)
18.10	H Videm
18.40	K Videm (§)
19.40	H Videm
21.33	H (Italien-Osterreich Express) Videm-T rbiž-Dunaj
Prihodi v Trst
6.58 K Videm (§1
7.51	H Benetke-Videm (1)
8.33 H (Osterreich-Itaiien Express) Dunaj-T rbiž-V idem 8.45 H Videm (§)
9.51	H Videm 10.53 H Videm (§)
13.31	H Videm
14.33	H Benetke-Videm (1)
15.05	K Videm (§)
15.32	H Videm (§)
16.39 H Videm 1
18.06	K Videm (§)
19.00	K Videm §
19.12 H Videm (§)(1)
19.41	H Trbiž 20.57 K Videm (§)
22.00	H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem
§) - samo 2. razred
*) - ob praznikih vozi do Trbiža
1)	- ne vozi ob praznikih
2)	- ne vozi ob sobotah
3)	- vozi samo ob sobotah
4)	- vozi samo ob praznikih
Razbohotena galerijska dejavnost na Sežanskem
Medtem ko si obiskovalci sežanskega Kulturnega doma lahko ogledajo do 1. oktobra razstavo sežanskega slikarja in umetnika Janka Kastelica, bodo jutri, 3. septembra, ob 18. uri odprli v Mali galeriji razstavo likovnih del Damirja Meržanova iz Sežane.
V petek, 4. septembra pa bo domači akvarelist in likovni samorastnik Marjan Miklavec otvarjal svojo likovno galerijo. Slovesnost se bo pričela ob 19. uri. Slikarja in njegovo delo bo predstavila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič iz Postojne.
Slikar Miklavec čuti globoko navezanost na rodno kraško pokrajino, ki je motivno bogata, idilična, slikovita in čestokrat za življenje tudi trda. To je občutiti tudi iz njegovih slik in motivov,
ki uprizarjajo kraške domove, ulice, dvorišča, cerkve in vodnjake, kar izžareva vso toploto in lepoto te preproste kraške arhitekture kot tudi nostalgičnost (kot vidimo na gornji sliki). Njegova dela postajajo žive slike in dokumenti nekdanje, danes še ohranjene krajine in arhitekture, ki tone v pozabo. V paleti akvarelnih barv in najrazličnejših risb je tako Miklavec našel svojo likovno izpovednost, ki bi jo lahko stilno umestili v pripoved liričnega realizma.
Miklavec je tako adaptiral Ukmarjevo domačijo v Sežani in ob velikem trudu in estetskem občutku je tako zrasla kamnita hišica-slikarjev atelje in galerija.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
V Benetkah se je sinoči začel filmski festival
Razdvojena osebnost prva tema
BENETKE-Nad 49. beneškim filmskim festivalom se je sinoči končno dvignil zastor. Žarometi svetovne pozornosti so kot prvi film na tekmovalnem sporedu osvetlili ameriško psihološko srhljivko »Raising Cain« velikega mojstra tovrstnega žanra in uspešnega Hitchcockovega učenca Briana De Palme. Razdvojitev osebnosti in večni boj med instinkti in razumom je otvoritvena tema letošnjega festivala, ki kljub svojim šestdesetim letom še ni našel pravega ravnotežja med umetniškim in potrošniškim filmskim izrazom, tako da bi lahko rekli, da tudi sam kaže kaže, kot sinočnji prvi film v konkurenci, nekakšno razdvojeno osebnost.
Ta Freudovsko psihološko motnjo je filmsko mojstrsko obdelal že pred šestdesetimi leti (to je ob rojstvu beneškega festivala) Rou-ben Mamoulian v znamenitem »Dr. Jekyll and Mr. Hyde«, ki so ga včeraj tudi predvajali v retrospektivnem prikazu. Primerjave so v teh primerih neizbežne. Zanimivo je, da je Mamoulian vnesel v Stevensonovo pripoved vrsto stilnih in tehničnih, pa tudi pripovednih novosti in tudi De Palma tokrat krenil s svoje običajne poti, ki so jo označevali prikazi srhljivih prizorov, prepolnih krvi in nasilja, ter se bolj umirjeno in vizio-narno ter stilno drugače lotil svoje sicer napete pripovedi.
De Palmov film pripoveduje o psihiatru za otroke, ki je razdvojen med normalnimi družinskimi in očetovskimi čustvi in nezadržno strastjo, da bi uporabil svojo hčerko za znanstvene preizkuse. Kljub skrajno napeti zgodbi in neoporečni ter preizkušeni režiserjevi sposobnosti ustvarjanja posebnega grozljivega vzdušja, film ni povsem uspel. V Ameriki je bil sprejet celo zelo hladno. Njegova
najšibkejša točka je prav prikaz psihiatrovega duševnega razkroja ter njegove metamorfoze. Medtem ko je Mamoulianu uspelo s triki, ki se mogoče danes zdijo nekoliko primitivni, privlačno prikazati spreminjanje Dr. Jekylla, izpade De Palmov prikaz metamorfoze kot nekakšna parodija, ko elegantno opravljenega Johna Lithgowa (ki je sicer prepričljivo zaigral svojo vlogo) preobleče v huligana z usnjenim jopičem, črnimi naočniki in cigareto v ustih.
Mimo tega pa je De Palma vsekakor potrdil svojo slavo mojstrskega »arhitekta prizorov. Na kritike, ki jih je bil deležen v domovini, pa je režiser odgovoril rekoč, da v Ameriki sploh ni več velikih kritikov in da večina ni pripravljena sprejemati zgodbe, ki je grajena na razodetjih preko sanj in prividov.
Zanimivost prvega večera predstavlja tudi glavna igralka Lolita Davidovich, ki je srbskega porekla, kot pove sam priimek, čeprav je bila rojena v Kanadi. Lolita je bila edina tuja igralka na sinočnji otvoritveni slovesnosti, kar je v marsikomu potrdilo sum, da tuji filmski umetniki, zlasti ameriški, bojkotirajo Benetke. To se je govorilo tudi o predsedniku žirije Petru Bogdanovichu, ki je v zadnjem trenutku odpovedal svojo prisotnost na festivalu. Včeraj pa je dospelo glavnemu ravnatelju beneške filmske manifestacije Gillu Pontecorvu njegovo pismo, v katerem opravičuje svojo odsotnost z neodložljivimi poklicnimi dolžnostmi. Hkrati poudarja, da v celoti soglaša z usmeritvijo, načeli in načrti vodstva festivala in da je na razpolago za kakršnokoli pomoč.
Lolita Davidovich in Števen Bauer v filmu Raising Cain
nr »ai i___________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
9.05	Nad.: Niente rose per il commissario Aletti
10.05	Variete: Cera una volta... Io, Renato Rascel
11.30	Nan.: Diciottanni
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in dnevnik
12.35	Nanizanka: La signora
in giallo
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Film: II richiamo dei boschi (dram., Nem.)
15.30	Film: Pigmalione (kom., VB 1938, i. L. Howard)
12.05	Mladinski variete: Big
18.00	Dnevnik 1
18.10	Nagrada Rino Gaetano
19.15	Festival v Benetkah
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: Aguila Grigia il grande capo dei Che-yenne (vestern, ZDA 1977, r. C.B. Pierce, i. Alex Cord, B. Johnson)
42.15	Dnevnik
22.30	Športna sreda
23.30	Nanizanka Hitchcock
24.00	Vreme in dnevnik 0-30 Filmske novosti
I C »Al 2
6.50	Aktualno: Galatheus
7.00	Nanizanke in risanke
9.20	Rubrika: Verdissimo
9.40	Film: Le tentazioni del-1'ispettore Van Der Valk (krim., Hol. 1972)
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 Amo-re e ghiaccio
13.00	Dnevnik in vreme
13.35	Variete: Videocomic
13.45	Nad.: La clinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara
15.20	Film: Racconti romani (kom., It. 1958)
17.10	Rubrika: Ristorante Ita-lia (vodi A. Clerici)
17.25	Kratke vesti
17.30	Nanizanka: Faber l'in-vestigatore
18.20	Športne vesti
18.35	Nan.: Il commissario Kress, nato vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Gli uomini della sua vita (dram., Fr,-Nem. 1990, r. M. Braun)
22.25	Aktualno: Mixer
23.25	Dnevnik vreme
23.45	Balet: poklon Mozartu 0.30 II cappello sulle 23
1.15	Film: Il creatore d'im-magini (dram., ZDA)
RAI 3	|
7.00	Sat News, danes v kioskih, Televideo
11.30	Kolesarska dirka diletantov po dolini Aoste
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Drobci jazza
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Drobci
16.30	Kolesarstvo
17.00	Film: I giovani uccido-no (dram., VB 1950)
18.25	Risanke: BlobCartoon
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Blob v Benetkah, 20.05 Non e mai troppo tardi
20.30	Film: Siamo uomini o caporali? (kom., It. 1955, r. Camillo Mastrocin-que, i. Toto, P. Stoppa)
22.05	Drobci
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Nan.: Perry Mason -Morte di un falsario
23.40	Variete: Stasera, che sera! - 200 al secondo
0.35 Dnevnik in vreme
1.00	Film: La ragazza di Rose Hill (dram., Švica)
[fr- TV Slovenija 1	|
9.45	Video strani
9.55	Spored za otroke: risana serija Biskvitki (pon., 8. del), 10.15 lutkovna igrica Veliki kikiriki
10.55	Nadaljevanka: Ambasa-dorkin soprog (pon.)
11.50	Poslovna borza
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
14.35	Video strani
14.45	Napovednik
14.50	Omizje
16.55	Dok.: Tovariš Philby
17.55	Poslovne informacije
18.00	TV dnevnik 1
18.10	Spored za otroke: Živ Žav
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Film: Sinova smrt (dram., VB 1988, r. Ross Devenish, i. Lynn Red-grave, Malcolm Storry)
21.45	Kratki film: Čas je za obisk Nurnberga (Nem.)
22.10	Dnevnik, vreme, šport in Žarišče
23.00	Napovednik
23.05	Sova, vmes nanizanki Nenadni uspehi in polnočni klici
0.15 Video strani
I |<W) TV Koper
16.00	Film: Johnny Yuma (vestern, It. 1966, i. Mark Damon)
17.40	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
18.30	Studio 2 mladi
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Buck Rogers
20.40	Dok.: Zbogom, Afrika (It. 1966, r. Jacopetti-Prosperi, 1. del)
21.45	Dok.: Sodobna umetnost
22.15	Vsedanes - TV Dnevnik
22.25	Film: Devica in ime ji je Marija (dram., It. 1975, r. Sergio Nasca, i. Turi Ferro, Andrea Ferreol)
|	TV Slovenija 2
16.15	Video strani
16.25	Osmi dan
17.20	Sova, vmes nanizanki Problemčki in Polnočni klici ter Glasbeni utrinek: Koncert za oboo (R. Strauss)
19.00	Nad.: Modro poletje
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Operni film: Traviata
22.00	Dokumentarna oddaja: Onkraj meja zmogljivosti
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Kronika; 8.10 Srečanje z Jankom Ježem; 8.40 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Krščansko socialno gibanje na Primorskem; 12.20 Glasba; 12.40 MePZ Slava Klavora; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Simboli in še kaj; 13.50 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 S festivalov; 14.30 Nepozabne odrske sanje; 15.00 Nadaljevanka; 15.45 Znani ansambli; 16.00 Šport in rekreacija; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Indija srce sveta; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 9.35 Turistični napotki za goste; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna: Za in proti; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Muzicirali na Poletnem taboru; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zborovska glasba po želji; 21.40 Naši interpreti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
[I CANALE5	1
8.30	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanke: Arnold, 9.00 Časa Keaton - Album di famiglia, 9.30 Love Boat -Luomo dacciaio, 10.30 La famiglia Bradford,
11.30	Otto sotto un tetto -La guerra di Winslo w *2.00 Kviz: Il pranzo e servito (vodi Davide Mengacci)
13.00	Dnevnik TG 5 13-20 Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti)
4.00	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
5.00	Nan.: I Robinson (i. Bill Cosby), 15.30 Denise -Prova d'amicizia
6.00	Otroški variete
8.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota
va-
canze - Predstavitev,
20.30	Bellissima (vodita Luca Barbareschi, Luana Colussi, 22.30 II TG delle vacanze
3.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
2.00	Nočni spored
della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Varieteji: Il TG
RETE 4_________________
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nan.: Strega per amore
9.30	Nad.: General Hospital,
10.30	Marcellina, 11.00 Ines, una segretaria da amare (i. A. Guitierrez)
11.30	Aktualno: A časa nostra
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nad.: Sentieri, 14.30 Maria (i. Jorge Martinez),
15.15	Io non čredo agli uomini, 15.50 Celeste,
16.25	Manuela, 17.00 Febbre damore
17.30	TV 4 vesti
17.45	Aktualno: Lui, lei 1'altro
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Gloria, sola contro il mondo, 20.30 Cristal
21.30	Variete: Una rotonda sul mare (vodita Red Ron-nie, Marco Predolin)
23.30	TG 4 nočne vesti
23.45	Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear)
0.50 Nanizanki: Lou Grant,
1.45	Hotel
2.35	Nočni spored
1TALIA 1_______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.05	Nanizanke: Mork & Min-dy, 9.30 Baby sitter, 10.00 La časa nella prateria -Cuore di pietra, 10.00 Hazzard - Un truffatore truffato, 12.00 La donna bionica
13.00	Variete: Drive in Story
14.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
16.00	Nan.: Adam 12 - Morire due volte, 16.30 I giusti-zieri della citta - La ragazza con gli occhiali,
17.30	T.J. Hooker - Il ri-torno dellassassino,
18.30	Riptide
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport
20.00	Nan.: Agli ordini papa!
20.30	Film: Agente Hauser, non entrare in guella scuola (krim., ZDA 1987, r. John Stockwell, i. David Neidorf, J.J. Leigh)
22.30	Nogomet: Norma Tallin-Olimpija Ljubljana (za pokal prvakov)
0.30 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport
1.05	Nočni spored
ODEON________________
13.00	Risanke
14.00	Nanizanki: Thomas & Senior, Galactica
15.30	Nad.: Viviana (i. Lucia Mendez)
16.15	Film: Taxi di notte (glas., It. 1950, r. C. Gallone, i. Beniamino Gigli)
18.00	Nad.: Veronica, il volto deHamore
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: Febbre di gioco (dram., 1985, r. Richard Brooks, i. Ryan 0'Neal, G. Giannini)
22.30	Film: Gli italiani e le donne (kom., It. 1962, r. Marino Girolami.i. En-nio Girolami)
TMC
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke: Snack
9.30	Otroški variete
10.30	Nanizanke: Truck Dri-ver, Doris Day Show, I misteri di Nancy Drew
13.00	TMC News - Šport News
13.40	Dok.: Prijateljska narava
14.15	Variete: Arniči mostri
15.10	Nanizanka: Autostop per il cielo
16.05	Film: La maledizione dei rubini scomparsi (pust., ZDA 1985, i. S. Love)
17.35	SP v kolesarstvu
19.45	Aktualno: Dietro lo spec-chio (vodi Ivo Mej)
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Nanizanka: Matlock
21.35	TV film: Le mani di uno sconosciuto (krim., i. Ar-mand Assante, Beverly D'Angelo, 2. del)
23.30	TMC vesti
23.50	SP v kolesarstvu
0.35 Film: Ladri di biciclette (dram., It. 1948, r. Vittorio De Sica, i. L. Maggiorani)
2.15	Aktualno: CNN News
TELEFRIUU	~|
10.30	Tečefriuli non stop
16.55	Kratke vesti
17.00	Risanke
18.00	Nan.: Adderly
19.00	Večerne vesti
19.30	Nanizanka: LOuomo che parla ai cavalli
20.00	Dokumentarec
20.30	Nan.: Adderly
21.30	Aktualno: Ciao Italia
22.00	Incontri al caffe
22.45	Nočne vesti
23.00	Nan.: Adderly
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 11.00 Moped show; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče;
12.00	Tropicana; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prijatelja ob jazzu;
19.00	Dnevnik - Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street;
16.00	Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana: 18.00 Pod senčnikom; 19.00 Spomin iz Italije; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst.
Zbiranje podatkov in plačevanje davka ISI
Pred katastrskim uradom še zmeraj vrste Podatke že imajo na okoliških občinah
Po navodilih deželnega odborništva za zdravstvo
Za usluge prve pomoči je treba plačati ticket
Pritisk davkoplačevalcev, lastnikov hiš in stanovanj in drugih nepremičnin, na katastrski urad ne popušča, kljub priporočilom, da so podatki, ki služijo kot osnova za izračunanje vrednosti na katero se plača izredni davek na nepremičnine (ISI) na razpolago tudi na županstvih vseh občin na Goriškem (z izjemo Gorice) in da v mnogih primerih občanom sploh ni treba podatkov iskati v raznih uradih, ker jih imajo že doma.
Na katastrskem uradu v Gorici so nam povedali, da so podatki za posamezne občine na razpolago že od prejšnjega tedna. V nekaterih občinah so nam potrdili, da s temi podatki dejansko že razpolagajo (za slovenske občine na Goriškem lahko rečemo to za Doberdob in Števerjan). V teh listinah so seveda navedene dohodnine za hiše in stanovanja, ki so bile že ocenjene in vpisane v kataster. V dokumentaciji so navedene tudi nepremičnine, za katere je bil uveden postopek registriranja. No v takih primerih si bodo morali lastniki pač pomagati in vrednost določiti s primerjanjem vrednosti podobne ali enake nepremičnine na istem katastrskem območju.
V katastrskem uradu v Gorici že tudi razpolagajo z disketami, v katerih so shranjeni podatki (tabele za dohodnine) vseh občin v državi. Disket še niso izročili občinam, ker eksperimentirajo poseben računalniški program, ki bo
omogočil, poleg odčitavnja dohodnine in drugih podatkov, tudi izračun davka.
Finančna uprava je torej držala besedo. V prihodnjih dneh naj bi bili občanom na razpolago posebni vodniki za izračun vrednosti in plačilo davka. Na Tržaškem jih ponekod že delijo, smo slišali, manjša zamuda naj bi bila na Goriškem, ki pa naj bi jo že kmalu odpravili.
Včeraj so v treh uradih državne finančne službe odprli pisarne za nudenje informacij občanom glede davka ISI. Občani se lahko vsak delavnik med 9. in 12. uro obrnejo do uradov na ravnateljstvu za neposredne davke, v ulici
Filzi 3, uradov IVA v ulici Faiti 15/a in Registrskega urada v ulici Alfieri 34. Urad za informacije bodo odprli v kratkem tudi na sedežu finančne uprave . Poleg tega imajo davkoplačevalci možnost dobiti informacije preko posebne telefonske številke in preko posebne službe Videotel.
Pravi naslov so seveda tudi županstva, razen v Gorici. Finančna uprava priporoča, naj se na omenjene urade obračajo občani, lastniki nepremičnin, ki so že bile ocenjene in vpisane v kataster.
Tudi nekatere stanovske organizacije, sindikati in združenja bodo občanom nudila potrebno pomoč pri izpolnjevanju sicer neprijetne obveznosti.
Pred tedni smo napovedali novost v sprejemnih ambulantah in ambulantah za hitro pomoč v javnih bolnišnicah. Novost je v tem, da bo treba, oziroma, da je treba od včeraj zdravstvene usluge, ki niso nujne, plačati. Mnogi so sporočilo prezrli, mnogi pa najbrž nanj pozabili. Dejstvo je, da so v goriški splošni bolnišnici včeraj začeli dosledno izvajati določilo deželnega odborništva za zdravstvo, ki predvideva plačilo soudeležbe (ticketa) v znesku 15.000 lir, oziroma dodatnih 3.000 lir za storitve, ki jih ni mogoče smatrati kot nujne. Kaj je in kaj ni nujen primer je v glavnem določeno v posebnem seznamu.
Nerodno je to, da so menda na območju dežele različno tolmačili navodila odborništva. V nekaterih KZE namreč od pacientov niso zahtevali plačila ticketa in se je praksa odvijala še po starem. V goriški splošni bolnišnici pa so, po informacijah, ki smo jih dobili pozno popoldne, pokasirali od kakih dvajsetih pacientov, ali približno od četrtine vseh tistih, ki dnevno pridejo ali jih pripeljejo v ambulanto.
Razlog za uvedbo ukrepa je dvojen: po eni strani naj bi zmanjšali pritisk na sprejemne ambulante in ambulante za prvo pomoč, ki so posebno v javnih bolnišnicah zelo obremenjene, po
Obvestilo finančne uprave
Pokrajinsko ravnateljstvo finančne uprave obvešča, da je bil v postopku spreminjanja zakonskega dekreta št. 333, vnešen popravek, ki se nanaša na znesek taks za registracijo gospodarskih družb. Pristojbina je bila znižana od 12 na 4 milijone lir za delniške in delniško komanditne družbe ter od 3 milijonov in 500 tisoč lir na dva milijona in petstotisoč lir za družbe z omejenim jamstvom. Nespremenjena ostaja pristojbina za vse druge družbe. Družbe, ki še niso poskrbele za plačilo omenjene pristojbine (v višini starega zneska), lahko do 31. oktobra plačajo novo pristojbino z doplačilom 6 odstotne dodatne takse.
Družbe, ki so že poskrbele za plačilo takse pa vplačani znesek lahko smatrajo kot vplačilo pristojbine za naslednji dve leti. V primeru da je bila družba razpuščena, zašla v stečaj ali prekinila dejavnost, lahko zaprosijo za delno povračilo.
MePZ Podgora je nastopil v Arezzu
Člani mešanega pevskega zbora "Podgora" so pred tednom dni nastopili na mednarodnem pevskem tekmovanju v polifonskem petju v Arezzu ter svoj obisk v Toskani obogatili še s celovečernim koncertom v kraju Caprese Michelangelo.
Na mednarodni pevski reviji so bili edini slovenski zbor. V zelo hudi konkurenci se sicer niso uspeli povzpeti proti vrhu lestvice, vendar so z nastopom in predvsem izkušnjami na tako pomembni prireditvi zadovoljni.
Za zbor, ki je nastal pred kakšnim letom je že sam nastop na tako odmevni prireditvi lepo priznanje in zadoščenje.
V rojstnem kraju Michelangela - Michelangelo Caprese pa so nastopili s celovečernim koncertom pred številnim občinstvom, ki so ga sestavljali zlasti turisti in doživeli topel sprejem. Postali so neke vrste ambasadorji ne samo slovenske pesmi in kulture, ampak tudi nove slovenske države.
Nad 2.500 podpisov za referendum Pobuda se bo zaključila v nedeljo
Pobudniki zbiranja podpisov v podporo predloga za razpis referenduma o gradnji šole — vojašnice za finančno stražo na letališču so do včeraj zbrali dodatnih okrog tisoč podpisov, poleg tistih, ki so jih že izročili na županstvu.
Zbiranje podpisov se bo nadaljevalo še ves teden, vključno v nedeljo. Skrajni rok za predložitev namreč zapade v ponedeljek, 7. t.m.
Pobudniki akcije zato pozivajo občane, ki se strinjajo s predlogom, da mora o tako pomembnem vprašanju odločati vse prebivalstvo, na referendumu, da se v prihodnjih dneh zglasijo na županstvu, vsak dan od 9. do 12. ure v volilnem uradu, ali pa na zbirnih mestih v okolici.
Prebivalci z območja Štandreža lahko to storijo nocoj med 20. in 22. uro na sedežu rajonskega sveta. V Štandrežu so zbirali podpise že sinoči in tudi prejšnje dni.
V Podgori je med sobotno in nedeljsko akcijo, ki jo vodi pred-
sednik rajonskega sveta Edi Mali-goj, predlog podprlo okrog sedemdeset krajanov, tisti, ki pa v omenjenih dneh niso utegnili priti na sedež rajonskega sveta (v poslopju nekdanje osnovne šole) lahko to storijo jutri (v četrtek) zvečer med 18. in 20. uro ter v nedeljo med 9. in 12. uro.
S seboj naj prinesejo veljaven osebni dokument. Za referendum, kakor znano, lahko podpišejo le občani, ki imajo stalno bivališče v Gorici.
Odbor za razpis referenduma napoveduje za prihodnje dni tiskovno konferenco, kjer bodo pojasnili dosedanji potek pobude in pojasnili naslednje korake, ki jih nameravajo narediti zato, da bi udejanjili v občinskem statutu predvideno obliko neposrednega odločanja občanov.
Prihodnji teden naj bi zasedal tudi občinski svet in v namenih večinske koalicije je, da naj bi na tej seji razpravljali (pravzaprav
vzeli na znanje) o zaključku do katerega je prišla ad hoc ustanovljena komisija, ki je mnenja, da je edina možna lokacija za šolo — vojašnico, na letališču.
Danes na obisku delegacija mesta Ljubljana
Na dvodnevni obisk na Goriško prihaja danes delegacija mesta Ljubljana, ki jo bo vodil župan Jože Strgar. Predstavniki slovenskega glavnega mesta bodo tokratni obisk nemaenili občinam Doberdob, Sovodnje in Števerjan.
Danes ob 17. uri bo delegacija gost doberdobske občinske uprave, jutri dopoldne bo na vrsti obisk v Števerjanu, popoldne pa v Sovodnjah. V Sovodnjah bo ob 18. uri tudi zaključno skupno srečanje delegacije in upraviteljev vseh treh občin na Goriškem.
V	Selcah bo ob koncu tedna tradicionalni partizanski miting
Pokrajinski odbor VZPI-ANPI pripravlja ob koncu tedna tradicionalno srečanje slovenskih, italijanskih i6 hrvaških protifašističnih borcev v Selcah. Osrednje prireditve se bodo odvijale v nedeljo, 6. t.m. dopoldne, ko bodo predstavili izsledke obsežne raziskave o pomenu in vlogi divizije Garibaldi Natisone ter o visokem krvnem davku, ki ga je ta partizanska enota plačala.
Na srečanju, ki se bo začelo ob 9.30 bodo sodelovali tudi borci iz Slovenije in Hrvaške. Ob koncu zasedanja bodo sprejeli posebno listino.
Ena od glavnih tem skorajšnjega srečanja bo vojna na tleh nekdanje Jugoslavije in prizadevanja za mir, ob spoštovanju neodvisnosti posameznih republik in spoštovanju človekovih pravic in pravic narodnostnih manjšin.
50-obletnica ustanovitve prvega partizanskega bataljona S.Gregorčič
V	grajskem parku v Ozeljanu bo v nedeljo, 6. septembra srečanje borcev in občanov, ob 50-letnici ustanovitve prvega primorskega partizanskega bataljona "Simon Gregorčič". Srečanje se bo začelo ob 16. uri z nagovorom Cirila Zlobca, člana Predsedstva Republike Slovenije, kulturni spored pa bodo oblikovali moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, godba na pihala iz Anhovega ter recitatorji, domačini, člani turističnega društva "Lipa" pa bodo poskrbeli za primeren sprejem udeležencev. V nedeljo, ob 14. uri, bo v prostorih občinske skupščine v Novi Gorici sprejem za borce bataljona.
V	soboto 5. septembra ob 11. uri pa bo v Kulturnem domu v Bukovici programsko-volilna konferenca Skupnosti borcev VOS OF Severne Primorske in Skupnosti borcev 2. brigade VDV NOV.
Konec prejšnjega tedna videli medveda v Trnovskem gozdu
Občasna prisotnost medveda v Trnovskem gozdu ni nič posebnega, saj je znano, da se ta naš največji gozdni prebivalec rad seli in to kar na spoštljive razdalje, ne oziraje se na državne, deželne in najmanj na občinske meje. Malo so mu mar tudi avtoceste, kakor pričajo dogodki pred kakšnim tednom pri Logatcu.
Tako so "eno od živali pred kratkim opazili v Karniji. Tja je zagotovo prišla iz Slovenije. Kdaj , kod in kako pa je treba šele ugotoviti, čeprav strokovnjaki že več let preučujejo obnašanje teh živali. Morda ena od selitvenih poti — pri tem ne gre pozabiti, da je bil medved pred kakšnim stoletjem pravzaprav prisoten na celotnem alpskem območju — drži prav preko z neskončnimi gozdovi pokrite Trnovske planote.
Domneva lovcev da se na tem območju zadržuje medved je že stara in je bila do zdaj nekajkrat potrjena. Zadnjič so žival menda videli konec prejšnjega tedna in sicer na območju pri Voglarjih.
Po vesteh, ki smo jih uspeli zbrati, naj bi šlo za samico, torej za medvedko.
V pogovoru nam je predsednik Zveze lovskih družin novogoriškega območja Bogdan Krivec potrdil, da je prisotnost medveda ne samo možna, ampak zelo verjetna. Žival naj bi v zadnjih mesecih opazili kar nekajkrat.
"Medved je v naših krajih pod takoimenovano aktivno zaščito, čeprav smo izven območja, kjer se običajno zadržuje in kjer posebna republiška komisija odreja odstrel, oziroma uravnava stalež", je povedal Krivec na naše izrecno vprašanje, če je morda kosmatinec zašel na nevarno območje.
Torej, če se bo pametno vedel, mu lovci, tako jamčijo, ne bodo skrivili niti ene dlake. Nasprotno. Poleg določil, ki urejajo odstrel medveda na republiški ravni, je prijazni kosmatinec, ki mu je prostranstvo Kočevskih in Snežniških gozdov očitno postalo že pretesno in si išče novo okolje, tudi pod zaščito tristranskega sporazuma med Slovenijo, Koroško in FJK.
Po dosedanjih navedbah tistih, ki so, ali ki naj bi medveda videli, gre za manjšo žival.
Medved je le medved, pa naj bo velik ali majhen in srečanje z njim, sredi gozda, ni najbrž najbolj prijetno.
drugi strani pa naj bi s kasiranjem ticketa, čeprav minimalno, krili velik primanjkljaj v javni zdravstveni službi.
Omeniti bi kazalo še en smoter: prisiliti občane-paciente, da se obračajo do osebnega, oziroma družinskega zdravnika.
Uradi prefekture odprti tudi popoldne
Uradi goriške Prefekture bodo ob ponedeljkih odprti za občinstvo tudi v popoldanskem času in sicer med 15. in 18. uro. Ukrep je že v veljavi od ponedeljka, 31. avgusta.
V popoldanskem času bo odprt urad za izdajanje in revizijo vozniških dovoljenj ter urad, ki je pristojen za nudenje ekonomske pomoči posebej izpostavljenim skupinam občanov ( civilni invalidi, prizadeti na vidu, gluhonemi itd).
Bazen odprt še do 13. t.m.
Združenje Gorizia nuoto, ki upravlja občinska bazena na Rojcah obvešča, da bo bazen na odprtem na razpolago kopalcem in plavalcem še do nedelje, 13. septembra 1992. Urnik obiska je v septembru naslednji: ob delavnikih od 13. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 18. ure.
razna obvestila
ŠZ Dom obvešča, da je v teku vpisovanje za Športni teden, ki bo od 7. do 11. t.m. Prijave vsak dan od 16. do 18. ure v Kulturnem domu in na sedežu ZSŠDI, do 4. septembra.
Deželni odbor SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA prireja dogovorjeni sestanek v Dragi, na Opčinah in sicer v okviru Študijskih dnevov. Srečanje bo v soboto, 5. septembra ob 14. uri z dnevnim redom, ki naj določi smernice prihodnjih aktivnosti. Vabljeni vsi člani odbora, razsodišča in nadzornega odbora.
SPD Gorica priredi 20. septembra avtobusni izlet za člane in prijatelje na Lokve z ogledom znamenitosti Trnovske planote (ledena jama, Smrekova draga itd) in udeležbo na gobarskem prazniku. Prijave do 12. t.m. na sedežu društva in v trgovini Baucon v Carduccijevi ulici.
Sedež društva je odprt ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 17.30 do 19.30.
Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici, ul. Montesanto 84 - tel. 533495 sporoča, da sprejemajo prijave za šolsko leto 1992/93 in nudijo informacije. Dom bo odprt vsak delavnik, od 10. do 14. ure, razen ob sobotah.
Društvo slovenskih upokojencev v Gorici sporoča, da bosta avtobusa, 6. septembra letos, odpeljala po sledečem razporedu: 1. avtobus ob 6.45 s Travnika s postanki pred gostilno Primožič, na Osla vju, v Števerjanu in Podgori; drugi avtobus odpelje ob 7. uri iz Sovodenj (pri cerkvi) s postankom v Štandrežu.
Šola Glasbene matice Gorica sporoča, da poteka vpisovanje za šolsko leto 1992/93 do 11. septembra ob delavnikih od 10. do 14. ure na sedežu v Ul. Croce 3, tel. 531508.
V Sovodnjah bo vpisovanje 7. septembra od 16. do 18. ure v Kulturnem domu, v Doberdobu pa 8. septembra od 16. do 18. ure na sedežu društva Jezero.
SDZPI bo v šolskem letu 1992/93 v Gorici priredil naslednje tečaje: dveletni tečaj za dodeljene prodaji - 2. letnik (1.000 ur letno), strokovni master za upravljanje podjetij — pogoj za vpis je opravljena višja srednja šola - 500 ur, vključena je delovna praksa v podjetjih, začetniški tečaj angleščine (120 ur), tečaj za personal computing — MS DOS, WORD in LOUTS (90 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra, na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak delavnik, razen sobot, od 10. do 14. ure.
kino
Gorica
VITTORIA 20.00-22.00 »Le amiche del cuore«. Režija in igra M. Placido. Film je bil nagrajen na letošnjem natečaju Sergio Amidei v Gorici.
CORSO 18.00-22.00 »Duble impact - la vendetta finale«. Van Damme.
VERDI 18.00-22.00 »Come essere donna senza lasciarci la pelle«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DTJdine - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 - ul. A. Manlio 14 a/b - tel. 480405.
Uspeh slovenskega dokumentarca na festivalu v Bellarii
Komu ali čemu pripadaš? Večna dilema ljudi ob mejah
IGOR PRINČIČ
V	Bellarii, prikupnem mestecu ob Jadranu, nekaj kilometrov severno od Riminija, se je že deseto leto zapored odvijal festival italijanskega neodvisnega filma An-teprima del Cinema Italiano. V selekcijo dokumentarnih filmov je bil uvrščen tudi slovenski film Sejem pripadnosti, ki je nastal v koprodukciji med TV Slovenijo in goriškim Kinoateljejem, režiral pa ga je Danijel Jarc. Premiero je film doživel že na letošnjem Film Video Monitor-ju meseca marca v nabito polni dvorani kina Vittoria.
V	ostri in številčni konkurenci preko štiristo prijavljenih del, je v sporedu igranih filmov zmagal Antonio Rezza s filmom II vecchio dentro. Parabola o starosti, ki ni sad fizičnega staranja ampak posebnega duhovnega staranja, je poseben primer avtorske realizacije, ki je značilna za kratkomet-ražni film. Žirijo je najbrž navdušila tudi prisotnost skupine igralcev - njihova poprečna starost je 75 let - ki so s svojo mladostniško vitalnostjo letom navkljub tudi v resnici dokazali idejno sporočilno moč filma. Druga nagrada je šla mladi režiserki iz Milana Roberti Brambilla, ki je prikazala sodobno pravljico o ženskah iz velemestnega okolja: Anna dela v mlekarni in iz naveličanosti stremi po drugačnem življenju, Sonia pa pod njeno hišo opravlja v nočnih urah naj starejši poklic. Neko noč se naključno srečata in se pogovarjata o svojih usodah, naslednjega dne pa kot v igri zamenjata poklica... La časa rosa, to je naslov drugouvrščenega filma, je vsekakor najbolj obetaven primer kratkomet-ražca s festivala v Bellarii: enostaven in poglobljen, z domiselno realizacijo in s primerno izbiro igralcev, ki morajo v nekaj minutah povsem osvojiti pozornost gledalca.
Splošna ocena prikazanih filmov letošnjega festivala v Bellarii pa ne dopušča prevelikega optimizma. Vse filme odlikuje dostojna stopnja končne izdelave oziroma »dostojna profesionalnost«, kot
je ugotavljal filmski kritik in vodja festivala Morando Morandini. Prav škoda, da ni bil film Sejem pripadnosti uvrščen v tekmovalni spored, saj bi lahko konkuriral za naj višja mesta. Vendar se je selektor moral odločiti za njegovo uvrstitev v spored dokumentarcev, kot je povedal Morando Morandini, ker je v končni realizaciji premalo igran film, oziroma ker je njegova dokumentaristična plat preveč v ospredju. V pogovorih z udeleženci festivala smo lahko ugotovili, da je največ pozornosti in zanimanja pritegnila tematika pripadnosti in prepletanje doku-mentarističnega pristopa prikazovanja Gorice z drugimi sodobnimi problemi, kot je npr. vonja v Bosni. Vprašanje pripadnosti in identitete pa je še posebej aktualno tudi v sodobni italijanski družbi, kar se odseva tudi pri pojavih le-gizma in pri oživljanju lokalnih kultur.
Danijelov film obravnava izredno zanimivo in kompleksno vprašanje pripadnosti. Etnična pripadnost, poklicna oziroma strokovna, državljanska, pripadnost nekemu družinskemu okolju... vsakdo nekomu ali nečemu pripada. Samoumevno ali ne, to se še bolje občuti v obmejnem prostoru, v prostoru,
ki ga razdvaja neka meja. Pa ne samo meja med državama, kot je to v primeru goriškega miljeja v filmu: meja pripadnosti med kulturami, med sosedi, v ideologijah ali preprosto meja sadovnjaka ali obdelane njive. Mejo karakterizi-rajo mejniki: naj si bodo fizični ali psihološki, racionalni ali neracionalni, realni ali nerealni. Mejnike je treba zorati in jih zgladiti z zemljo. Pripadnost pa je lahko enostavno pripadnost nekemu prostoru, ki je prepojen z mejami, mejniki in mejnostjo. Tak prostor pa je presek vseh omenjenih dilem, dvojnosti in dualizmov. To je prostor ob meji. V filmu Sejem pripadnosti se prefinjeno in z dokajšnjim občutkom za estetiko sprehajamo skozi arhitekturo obmejnega mesta, skozi občutke in beležke mlade raziskovalke pa se srečamo še z divjo vojno na Balkanu. Sama uvrstitev filma v spored Anteprime v Bellarii predstavlja priznanje za vložen trud celo-tenga kolektiva, ki je sodeloval pri realizaciji filma. Predstavlja pa tudi pomemben stik celotne slovenske skupnosti s širšim italijanskim svetom, kar je še posebej dragoceno pri soočanju z večinskim narodom v spošnem projektu uveljavljanja slovenske prisotnosti v Italiji.
Mejniki v filmu Sejem pripadnosti
Izjavi pisateljskih organizacij Istre in Primorske
Najprej človeško in potem slovensko
Naraščanje nacionalistične nestrpnosti, ki zastruplja odnose med narodi in ki je povzročilo že toliko gorja zlasti v prostoru razkrojene Jugoslavije, je boleče odjeknilo v nekaterih kulturniških krogih. Tudi dogajanje v nekoliko ožjem prostoru, ki se žalostno kaže v naraščanju nesoglasij in napetosti med uradnimi predstavniki Slovenije in Hrvaške, je vzbudilo reakcije. Zgovoren in spodbuden primer sta izjavi predstavnikov pisateljskih organizacij hrvaške Istre in slovenske Primorske, ki ju z zadovoljstvom objavljamo.
Zavedam se, da je danes bolj kot kdajkoli v novejši zgodovini treba živeti v svobodni Sloveniji, če naj vsaj delno razumemo svojstven polet slovenskega človeka v novem času in razmerah. Prav tako verjamem, da moji slovenski prijatelji razumejo, da je bila Hrvaška po drugi svetovni vojni razkosana in ponekod spodrezana, in kako ta hip vojne še ni konec, da ta prav sedaj kosi na tisoče novih nedolžnih življenj. Hrvaška danes ni žrtev samo zaradi sebe, saj je kamen preizkušnje nove Evrope, senca na vesti in najbolj krvavi simbol padca nekega totalitarizma.
Zato umetniki, posamezniki- pokončne drže, književniki z obeh strani meje (ne: Meje!), o kateri je dobro, celo najbolje, sploh ne razpravljati, storimo vse, kar nam naše skupno poslanstvo nalaga, da bi ogenj neznanja, nezaupanja, sumničavosti in sebičnosti, ki ga dnevna politika danes podžiga, ne širil še bolj in še dlje!
V domeni duha ustvarjalnosti in domišljije je hrvaško najprej človeško in potem hrvaško, je tudi slovensko najprej človeško in potem slovensko. Posebej, ko gre za dva kulturno in zgodovinsko tako bližnja, morda najbližja prostora.
BORIS BILETIČ
PREDSEDNIK ISTRSKEGA ODDELKA DRUŠTVA HRVAŠKIH KNJIŽEVNIKOV
Umetnost je odraz duha, zato ji je bilo sovraštvo od nekdaj tuje. Ustvarjalci, ki živimo z umetnostjo in se z njo enačimo, torej ne moremo sprejeti nobene, še tako spretno podtaknjene provokacije kot opravičila za to, da bi nehali ljubiti in spoštovati človeka.
Zato primorski kulturniki in ustvarjalci apeliramo na politični in medijski prostor Slovenije in Hrvaške, naj kljub dnevnopolitičnim ciljem in objektivnim težavam načrtno ne zožujejo možnosti skupnega bivanja in sodelovanja. Zavedati se moramo, da je geografsko, politično in kulturno Slovenija ob Hrvaški in Hrvaška ob Sloveniji in da ni druge možnosti kot tvorno sožitje na vseh ravneh.
Ne želimo postati žrtve medijskih pritiskov, ki imajo pogosto en sam cilj: sejati nemir in nezaupanje. Želimo in hočemo, da med našimi kulturnimi prostori ostanejo vrata na stežaj odprta.
ZA ZDRUŽENJE KNJIŽEVNIKOV PRIMORSKE ZORA TAVČAR INES CERGOL-BAVČAR MARJAN TOMŠIČ BORIS PANGERC
Koper - Trst, 31. avgusta 1992
Na rob zapisa Jurija Paljka o preranem slovesu od pisatelja, ki je opeval željo po življenju
Pomislek »ampak« tihi spremljevalec Zidarajevega dela
JOLKA MILIČ
Kdor ima ponatis Zidarjevega Svetega Pavla iz leta 1988 (zbirka Hram, Mladinska knjiga) si lahko ogleda dokaj izčrpno Bibliografijo Danijele Sedej s kratkimi uvodnimi besedami »O Pavletu Zidarju«. Že v uvodu bo zvedel, da je prvi pesmi, ki jo je priobčil v Mladinski reviji (1949-50) naslov Veter, Prvemu proznemu delu pa Baba na Možakih (deset let kasneje je izšla v NR 1959). V začetku je objavljal pod prvim imenom, od 1956 dalje pa samo pod psevdonimom Pavle Zidar, kar ni niti res. Iz bibliografije je namreč razvidno, da je za Sveto Barbaro rabil Psevdonim Timotej Noč, idem za odlomek v Prostoru in času št. 11-12 iz leta 1971, z naslovom Poskušal sem zaspati nag. Aaron Berg (ps.) pa je podpisal v Sodobnosti štev. Bi 1972 odlomek njegovega Oblastnika. Tudi v Družini se je ogrnil s senco Emila Nanuta (Jezus v času) 1980 in Vladimirja Pangerca (Slovenske podobe na steklu), 1981, vendar je iz njiju sto kilometrov daleč Proseval. In to je menda vse z imeni. Poezi-1° pa je pisal, in kakopak objavljal sicer sporadično tudi leta 1961, 62, 64, 65 in 68. Precej več pa od leta 1983 dalje.
Zidarjev roman Slovo (Lipa, 1986) je prav tako opremljen z Gojkovičevo bibliografijo, ta Pa zajema 30 let pisateljevega ustvarjanja (1955-1985) , v tem razdobju je Zidar napisal in izdal 60 knjig. Sestavljalec sezna-jna na zadnji strani pove, da že polnih 25 . t spremlja izredno plodovito vsebinsko in izrazno bogato ustvarjalnost pistelja Pavle-a Zidarja. Nato med drugim doda, da je v letih ustvarjanja (1955-1974) Zidar izdal ' P samostojnih naslovov. V naslednjih letih (1975-1985) pa še drugih trideset. Potemtakem je v starosti od 40 do 55 let po številu lzdanih del presegel običajno ustvarjalno P odovitost. In sklene misel: V zadnjih de-
setih letih so namreč izhajale poprečno kar po tri njegove knjige letno.
Čisto na koncu, potem ko naniza nekaj zgovornih številk (kje je Zidar največ objavljal, pri katerih založbah, in kje manj ali samo po eno delo) Avgust Gojkovič začuti potrebo, da se zahvali založbi Lipa, ki mu je omogočila objavo teh podatkov o Zidarjevih knjigah, po katerih segajo številni bralci«. Prav vidim in berem, ali sem zmešala pojme? Nisem, saj piše dobesedno: »Zahvaljujem se Založbi Lipa.« Po moji laični pameti, bi se morala kvečjemu založba zahvaliti Gojkoviču za dragocene podatke, ne pa obratno. Ali vsaj in še lepše: zahvaliti bi se morala drug drugemu, mi bralci pa obema. Hvala iz srca.
In sem končala najbrž, Ne, še majčkeno korekturo.
Jurij Paljk pravi v prvem stolpcu svojega slavilnega in poslovilnega članka Zidarju v čast in spomin, da je literarna kritika »že takrat« (ob izidu prvega proznega dela, to je Sohe z oltarja domovine) »gledala malce postrani« na Zidarja, »čeprav so mu vsi že od vsega začetka priznali izreden smisel za pripovedništvo. Nikdar pa se ni niti eden od slavilcev, ki so jih v teh dneh polni časopisi, za časa življenja Pavleta Zidarja tako izpostavil, da bi mu zapel javno pohvalo, vse to se je dogajalo šele proti koncu Zidarjevega življenja, ki pa je s svojo nenadnostjo vse presenetil.« Jaz ne mislim tako, prej bi rekla, da je bilo narobe. Da je pomislek »ampak«, kasnejši tihi spremljevalec zares vulkanske Zidarjeve produkcije, ne pa konstanta od vsega začetka. Res kar pogosto je bil, kot pravi Paljk, zraven pohvale in »javnih lavdacij« (po Kmelcu) deležen tudi ... ampakov, ki so lahko tudi »dosti«, »ali pa vse prevečkrat ne pomenijo ničesar, dajejo pa vedno vtis neke vsevednosti kritika in njegovega bogatega kulturnega znanja.« Po
njegovem mnenju potemtakem kritiki ne bi smeli opletati z ampak(i).... Pa še sam seže implicitno po njih v drugem stolpcu, kjer pravi: »Odlikoval ga je jezik, kateremu lahko očitamo včasih veliko ohlapnost...« Na, in smo tam, že spet hvalilec, ki se spotika ob sončno pego, namesto, da bi se enostavno grel na soncu kot martinček!... Pa saj se šalim, pri vsej žalosti, kot je običaj na sedminah.
No, Paljka vseeno prosim, naj si vzame mrvico časa in stopi v arhiv Primorskega dnevnika, ter privleče na dan 43. številko z dne 20.2.1966 (pozor na letnico, rekla sem 1966 in ne 1990 ali celo 1992!). Tam bo lahko prebral naravnost slavospev Zidarjevega romana Sveti Pavel. Ugotovil bo obenem, če bo hotel, da sodim med zgodnje hvalilce Zidarja, take, ki so se za Zidarjevo... bleščeče (in površno)... pero vnemali in se izpostavljali (seveda z ampaki), ga z nepojema-jočo in nepojenljivo vztrajnostjo brali kar naprej in sproti, za časa njegovega življenja tako rekoč - et ultra - ne pa med zapoznele, zamudniške ali post mortem slavilce.
Kaj naj še rečem?
Zares prerano slovo. Zidar, nasvidenje v nebesih pri... Baubau-u. (Opomba: Glavni junak Zidarjeve, nedavno objavljene istoimenske črtice v Družini z dne 19.7.92 je imel Boga za navadnega baubaua (čudna slovenščina) in tako ga je tudi imenoval, pa se mu je ob smrtni uri Bog prikazal s tem vzdevkom. Zelo lepa črtica, ki daje vsestransko misliti. Pravzaprav enostransko in tuzemsko, tudi jezikovno recimo. Pa postavimo bogokletno vprašanje: Je pravo ime Hanzijevega Boga... bavbav ali potujčeno baubau? Potem je čista resnica, kar trdi Slava Partlič v sobotni prilogi Dela (18.7.92), in sicer, da ... Miša ali maša, Bogu je vseeno? (Najbrž velja ta vseenost tudi na relaciji maša - messa?) Pisatelj Vlado Žabot (Delo, 25.7.92) pa ni sploh tega mnenja in člankari-
ci vehementno oporeka. Če pa je res, in zdi se, da je tako, saj se je celo Zidarjev Bog ogrel za tujo obliko na škodo domače, potem je vse skupaj malce vprašljivo in vredno tehtnega premisleka, kaj je sploh važno oz. pomembno na tem vražjem in božjem svetu in zato zasluži, da zastavimo rame in besedo, kaj pa naj le pade v nemar in pozabljenje. Boga ka-li ne moremo zamenjati kar tako, ali zdvomiti v njegov res in prav in vseenosti, on že ve... A vrnimo se k Zidarjevemu Baubau-u (Je drugi u na koncu odveč ali mora biti? Bredica-Toporišič-Mo-der-Gradišnik, na pomoč!). Nasvidenje torej pri njem? V svetem raju? Ali v kakšnem dodatno dozidanem krogu, kotanji ali pod-krogu Dantejevega pekla - nalašč institucionaliziranega, kot sem nekoč brala v neki italijanski knjigi - za literate, časnikarje, kritike, publiciste in podobno »svojat«, ki prodaja in razpečava besedni dim in retorične meglice? Morda nasvidenje... nikjer? Vprašanje je navsezadnje še vedno odprto ne glede na trditve vernih in nevernih (checche ne dice la gente). Odprti prostor -spazio aperto za vsako hipotezo, mozganje in špekulacijo. Meni osebno bi se kakšno tako ponovno srečanje in soočanje kar prileglo. Bilo bi po mojem srcu, okusu in meri. Celo navijam-agitiram zanj. Naredila bom vse potrebne korake, potrkala na vsa vrata, da dobim pasoš z vizo. Sliši se malce ali precej obešenjaško, pa ni. Konec koncev noben človek ne more iz svoje kože, niti jaz. Pa zakaj bi iz svoje kože sploh lezel, če pa nima nobene druge v zamenjavo, tiste, ki jih prodajajo usnjarji in krznarji pa so predrage za njegov žep?
Torej... kmalu nasvidenje. Bilo kje, kot bi grdo rekli s srbohrvatizmom, (pardon, s srbizmom, oprostite s hrvatizmom) namesto blagozvočnega kjerkoli. Povsod bo prav... za prijetno snidenje.
(2-konec)
jr XLVIII.
.x\^oraki tolminskih vdovcev so ugasnili za Kanalom. Kanalec je zaprl okno, legel in začel moliti: »Šibe potresa, lakote in vojske nas reši, o Gospod!«
»In Hrvatov!« je pristavil.
Mož je premišljal in premišljal, a ni mogel doumeti drugače in je rekel:
»Tolminci so znoreli.«
*
Vojska tolminskih vdovcev je prišla ob štirih v Solkan. Na drugi strani Solkana je sredi polja taborilo ob cesti krdelce graničarjev. Spali so ob ugaslih ognjih. Prav vanje so se usmerili Tolminci. Ko so šli skozi Solkan, so zbudili Mohorja Kacafuro, srečnega zakonskega gospe Marjute, ki jo je povsem osvojil tisto uro, ko je zanjo neko staro sabljo potegnil proti Grgarcem, ki so hoteli obračunati z rajnim Bašinom, dve leti, ko je bil že v grobu. Mohor se je pravzaprav sam prebudil in je mrmral svojo izvirno jutranjo molitev.
»Gospod,« je molil, »zahvalim Te. Mirno noč si mi dal, tudi golazen mi ni nagajala in psi niso preveč lajali. Prav pokrepčan sem in dobre volje in če se bom še lepo zdravo očedil... Očenaš.«
Tako je odmolil in pristavil:
»Pa en očenaš za rajnega Tonina, sanjalo se mi je o njem, da žejo trpi, za Tonina, ki mi je groš zapil, pa ga je potem hudič zadušil, če ga je. Očenaš.«
Tu so ga vznemirili Tolminci, ki so korakali po cesti. Stopil je k oknu in spoznal ljudi po širo-kokrajnih klobukih. Strah ga je preletel in obenem jeza, da se ni mogel krotiti, temveč je viknil po lancknehtovsko:
»Dran, dran! Ali ste res obsedeni? Domov, Tolminci! Žene vam bodo vdove!«
»Smo že vdovci,« je spregovoril nekdo in se zasmejal.
Bila je zadnja šala na tisti cesti in poti. Od spanja potoglavim graničarjem so namreč tisti čas prišli v roke tisti, ki so šli prvi v vojski vdovcev. Njihova sreča je bila. Graničarji so imeli prazne roke; pa so vendar v trenutku imeli svojih dvajset kmetov pod seboj. Iskali so pripravnega drevesa. Sreča božja, da ga ni bilo blizu in da se je tedaj zbudil poveljnik in napravil red...
Mohor Kacafura je planil iz hiše za odhajajočimi Tolminci. Čez kratko je prilomastil nazaj in zbudil ženo s svojim hrupom.
»Sveti Bog, kaj pa je, kaj?« je medlela gospa Marjuta.
»Hrvatje vežejo Tolmince,« je sopihal Mohor.
»Ve-vežejo?« je drhtela gospa.
»Tolminske upornike.«
»U-upornike.«
»Bodo, mrhe, zdaj vsaj mir dale.«
»Mmir!«
»Bodo videli, kaj so hrvaške pesti. Prav privoščim jim, saj domačin nič ne velja pri njih.«
»Nič ne velja.«
»Še pravkar sem jim modro svetoval, pa niso hoteli poslušati.«
»Niso hoteli.«
Gospa Marjuta se je naglas zajokala. Mohor jo je pustil jokati. Šel je v sobo, kjer sta z ženo obedovala, in se okrepil s
Ivan Pregelj
kozarcem vina iz suhega grozdja.
Potem je dejal:
»Niso hoteli slušati. Zdaj čutijo, kaj pa kdo je hudič.«
*
Kmetje, ki so jih graničarji pred Solkanom raztepli in razgnali, preden so se sploh zavedeli, so se stekali proti Kanalu. Bili so med njimi tudi Čepovani. Iz občutja, da morajo ostati skupaj, niso šli čez Prevali na Grgar. Šele pod Desklami so zavili po drugi poti, da bi prišli preko Svete gore domov. Vsi ti ljudje,-ki so nekako deset ur prej prešli Kanal kot vojska, so bili zdaj podobni bolj nekakim zanikrnim lovačem, trudni, ubiti, brez misli. Na cerkvenem pragu so posedli nekateri med njimi. Bili so zares bolni. Pijača, s katero so se razvneli za vojsko, je splahnela in pustila žalostno telesno slabost. Prvi, ki je sedel, je dejal, da sedi in bo sedel do noči, pa naj ga dojdejo Hrvatje in ujamejo. Sime Golja ga je slišal. Desetkrat mu je bilo slabo na poti, pa je mislil, da bo ob cesto legel in izdihnil. Andrej Laharnar mu je bil v pomoč. Zdaj pa je ob onem prvem trudnem še sam spoznal, da ne pride več na Tolminsko.
»Andrej,« je rekel, »jaz ostanem tu, vi pa pojdite svojo pot.«
»Ostanem s teboj,« je rekel Andrej.
In je ostal. Drugi so odhajali, še oni, ki je rekel, da bo sedel do noči. Andrej je vedel Šimna v bližnjo krčmo.
»Vina ne smeš s pljučnico v sebi,« je dejal.
»Kaj pa naj? Suhega kruha ne spravim vase,« je odvrnil Šime.
Potem je pomakal kruh v črno vino. Čudno; dalo mu je nekaj
moči. Tedaj je rekel Andrej, da bi šla naprej. Šime se je medlo nasmehnil in spregovoril brezmejno vdano in mehko:
»Pojdi sam, Andrej!«
»Pa ti?«
»Pojdem tudi sam.«
Smešil se je z mrtvim bleskom v očeh. Andrej je bil prepričan, da ga je vino omotilo. Saj ga je tudi. A vedel je dobro, kaj govori in za kaj se je odločil.
»Grem v Gorico,« je dejal. »Prvi sem bil, ki sem se začel puntati. Vsi boste lahko potrdili, pa saj tudi že vedo zame. Prosil bom odpuščanja, kaznujejo naj me. Hrvatov pa naj ne pošiljajo nad uboge žene in otroke.«
Andrej ni odgovoril takoj.
Že davno znana žalostna podoba mu je vstala zopet pred dušo. Videl je množico nebogljenih dojencev, drobna izsušena telesa. Matere nimajo, kaj bi jim dale. V hiši za ognjiščem pa sedi graničar, je in pije, pojeda sad zemlje in od mesa, ki ga je vzel otrokom in materi iz hleva. To je videl tisti trenutek Andrej Laharnar pa je odvrnil Šimenu:
»Greva skupaj, Šime.«
»Ali veš, kam?«
»V sodbo, da bodo drugim prizanesli.«
»V smrt, Andrej!«
»Pa četudi, Šime! Za otroke!«
»Za tuje grehe, Andrej!«
»Pa za grehe, če misliš.«
Šime je zajokal kakor otrok in govoril:
»Naj bo tako! Prenesla bova, Bog ni galjot. Midva vsaj sva ves čas mislila na vest, Bog ni galjot.«
Andrej ni odgovoril takoj. Mislil je na brata in njegove sirote, Ko je spregovoril, je rekel temno:
»Pod Njegovo mislijo je bilo vse! —«
*
Prišla sta v Gorico nemoteno in ne da bi ju kdo oviral ali zadrževal. Javila sta se straži, naj ju vzame pred podglavarja. Šele drugo jutro ju je sprejel. Povedala sta, kdo sta in zakaj sta prišla.
»Nesrečna človeka,« je vzkliknil grof Adam, »ali je bilo vsega tega treba?«
Izročil ju je straži. Potem so ju predstavili Andreju Golji Sko-račnikarju. Spoznal in potrdil ju je. Menil je, da bo vse potrdil, potem pa naj ga spuste in nagradijo. Spustili ga niso, nagradili pač. Le kako...
Tistega dne zvečer, ko sta se Šime Golja in Laharnar sama javila oblasti, je vprašal grof Ra-batta svojega inštruktorja in prelektorja, če kaj ve, da Tolminci prosijo odpuščanja. Štefan Golja ni vedel.
»Eden je Šime Golja,« je dejal grof, »ali vam je morda v sorodu?«
Prelektor je prebledel in dejal:
»Šime Golja je moj oče!«
*
Od Gorice proti Tolminskemu je že bilo na pohodu štiri sto Hrvatov, ko je stoprv korakalo od Ljubljane čez Loko na Cerkno osem sto Nemcev; pet sto mušketirjev in tri sto grenadirjev. Podglavar s stanovi in vojaška komisija so bili v tisoč stiskah. Hrvatje so zahtevali že s Kranjskega vrhu druge preskrbe še funt mesa in vrč vina na dan. Iz. Ajdovščine pa so že poročali njihovi častniki, da ne morejo krotiti moštva, ako se stanovi ne vdajo in ne ustrežejo glede mesa in vina. Kot krotivcem upora se
sicer Hrvatom ni nihče resno ustavljal. V Rihemberku so razkropili množico, polovili štirinajst upornikov in jih tepli. Potem so plenili po vasi. Ukradli so celo zlat kelih iz cerkve. Stanovi so hiteli pritoževal se cesarju, da je bila letina slaba, da vina ni in da tudi za nadalje ne kaže dobro, ker je toča bila. Prosijo za odredbo, naj se graničarji takoj vrnejo čez Pazin po naj bližji poti na Senj, kakor hitro prestopi nemško vojaštvo mejo. Dežela, ki je po dogovoru in odredbi dolžna dajati moštvu le streho, posteljo, sol, razsvetljavo in kurjavo, za vse drugo skrbita Koroška in Kranjska, mora dajati še po grošu za porcijo; tako je treba Hrvatom 1025 porcij na dan, kar znese na mesec 1537 gl. in 30 kr., znesek, ki ga deželne finance ne zmorejo in ni niti Trst za obstreljevanja v zadnjih vojskah toliko plačeval. Stanovom je prošnja uspela.
V ponedeljek, šestindvajsetega maja, so prispeli Nemci v Gorico, Hrvatje so se vračali čez Kranjsko; štiri sto Karlovčanov je šlo čez Cerkno. Dve sto Se-njanov je ostalo na Tolminskem, do tedaj, da so kraj zasedli Nemci. Ti so krenili na pot že sedemindvajsetega. Z njimi je šla cesarska komisija, ki naj bi začela pravdo proti upornikom. Predsedoval je komisiji knez Porzia. Člani so bili grof Wil-denstein, svetnik Lindi in tajnik pl. Ehrberg. Častno jih je spremljal tolminski gospod Jakob Anton Coronini. Tri sto vojakov je zasedlo pota in ceste od Volč do Kobarida, da bi lovili begunce. Komisija z močno stražo je šla od občine do občine, zasliševala in lovila glavne puntarje in hujskače...
*
Valentin Lapajne na Šentviški gori... Sam ni povedal, kje so ga prijeli vojaki, ki so jim bili vodniki Coroninijevi biriči. Biriči so povedali, da je zavpil, naj gredo naprej, da se ne punta in da — smrdi. Pa so ga vojaki vendar vzeli s seboj v Tolmin in predstavili komisarjem. Ehrberg je vprašal:
»Valentin Lapajne?«
»Bog pomagaj, prav ta,« je povedal mož.
»Samski, kmet s Šentviške gore, po domače Nadloga? Pila-kar? Ali oboje?«
Valentin ni odgovoril. Sosed je pričal zanj.
»Oboje, gospod.«
»Pa kaj to pomeni ,pilakar'?« je vprašal komisar.
»Da je Valentin skop,« je razložil domačin.
»Valentin Lapajne, kmet s Šentviške gore, po domače Nadloga ali Skopuh,« je dejal Ehrberg, »ovajen si, da si zadušil biriča Tonina...«
»Jaz ne, Skoračnikar ga je,« je zaklical Lapajne.
»Kateri Skoračnikar?« je vprašal komisar.
»Andrej Golja z Grahovega,« je povedal Valentin.
Komisar se je bridko nasmehnil in dejal mirno pomilovalno:
»Andrej Golja je Valentina Lapajneta sam ovadil umora in navel celo, čemu ga je umoril.«
Valentin je prebledel in stre-petal. Sam vase je zaklel:
»Preklet naj bo!«
(se nadaljuje)
Uvrstitev v nogometno Evropo
Olimpiji in Mariboru ne more spodleteti
Danes povratne tekme 2. kola italijanskega pokala
Nekateri prvoligaši tvegajo
Ljubljanska SCT Olimpija in mariborski Branik bosta danes v Estoniji oziroma na Malti poskušala doseči uvrstitev v 1. kolo nogometnih pokala prvakov oz. pokala pokalnih zmagovalcev. Njuna naloga resnici na ljiubo naj ne bi bila pretirano težka, saj sta si slovenski moštvi v prvi tekmi predkola priigrali zanesljivo prednost. SCT Olimpija je Tal-linn premagala s 3:0, Mariborčani pa so Hamrun odpravili kar s 4:0.
V Estoniji bo za SCT Olimpijo menda zaigral tudi hitri Robert Englaro, tako da bo obramba Ljubljančanov še bolj zanesljiva in skoraj neverjetno se zdi, da bi lahko baltiško moštvo nadoknadilo velik zaostanek, saj je v Ljubljani prikazalo res skromno igro. Nasprotno pa, Ljubljančani tudi v domačem prvenstvu igrajo zelo zanesljivo in so telesno odično pripravljeni.
Igralci Branika se že nekaj dni mudijo v La Valletti. Bolj kot nasprotnik jih skrbi izredna vročina, saj so v ponedeljek na treningu izmerili 37 stopin Celzija, današnje srečanje pa se bo pričelo že ob 16.30. Kljub prednosti štirih golov so Mariborčani pri svojih napovedih skrajno previdni, kar je menda dobro, saj pomeni, da nasprotnikov ne bodo podcenjevali.
Danes bodo na sporedu povratne tekme 2. kola italijanskega nogometnega pokala. Nekatere izmed teh bodo bržkone zanimive in napete, saj nekateri prvoligaši resno tvegajo izločitev, kar bi za ta moštva v vsakem primeru predstavljalo veliko razočaranje.
Sinoči je bila medtem na vrsti anticipirana tekma med Piso in Foggio. Ekipi sta se v Pizi razšli pri neodločenem izidu 2:2 (1:0), pri čemer pa je v 3. kolo napredoval prvoligaš Foggia, ki je v prvem srečanju doma zmagal z 1:0.
Zanimivo je, da so gostitelji že vodili z 2:0 (zadetka Bosca v 10. min. in Scarafonija v 54. po 11-m), nato pa sta za goste nasprotnikovo mrežo zatresla Rus Koli-vanov (75. min.) in Bresciani v zadnji minuti.
Današnji spored: (v oklepaju izid prve tekme):
Ternana - Milan (0:4); Udinese - Cagliari (0:2), Inter - Reggiana (4:3); Perugia - Fiorentina (0:1); Ta-ranto - Roma (1:4); Verona - Brescia (3:2); Modena -Napoli (0:3); Torino - Monza (3:2); Pescara - Bari (3:3), Cesena - Sampdoria (1:2); Lazio - Ascoli (4:0); Venezia - Atalanta (2:0); Lecce - Parma (0:1); Genoa - Ancona (1:2); Andria - Juventus (0:4).
Milan (na sliki med pokalno tekmo s Parmo po Massarovem golu) bo igral danes v Terniju.
Kolesarska dirka v Marostici
Uspeh Američana L. Armstronga
Udimse naposled dobil soglasje iz Varšave
Poljaka smeta igrati
Začelo se je teniško prvenstvo ZDA
Courier s težavo
MAROSTICA — Na kolesarski dirki po Marostici, ki je štela kot druga preizkušnja triptiha dirk v Italiji pred nastopom cestnih kolesarjev na SP v Španiji, je zmagal Američan Lance Armstrong, ki je 184,6 km prevozil v 4 urah 21 minut s poprečno hitrostjo 42,298 km na uro.
Italijanski kandidati za reprezentanco niso razočarali selektorja Martinija. Tokrat sta bila najbolj aktivna Cassani in Chiappucci, ki sta se uvrstila na 3. oz. 4. mesto, drugi pa je bil Rebellin. V času zmagovalca je na cilj prispelo enajst kolesarjev, dvanajsti, to je bil Faresin, pa je imel 3:15 zamude.
Tako kot dan prej v Coneglianu je dobro vozil Chioccioli, ki pa je imel na ciljni ravnini smolo, saj so ga v Sprintu ovirali gledalci, da je Pristal šele na 10. mestu.
VIDEM — Za navijače nogometnega prvoligaša Udineseja zbuja začetek sezone precejšnjo skrb, a včeraj jih je razveseljila vsaj ta vest, da je s Poljske vendarle prišlo soglasje tamkašnje nogometne zveze za prestop Mareka Kozminskija (Legia Varšava) in Piotra Czachowskija (Craiova) k videmskemu moštvu.
Medtem je v društvu izbruhnila nova afera. Trener Fedele je suspendiral Matteia, baje iz disciplinskih razlogov. Kaže, da se bodo igralca znebili v jesenskem prestopnem roku.
Triestina prodala že 5.000 abonmajev
Po uspešnem prvenstvenem Startu v Comu se zanimanje za Triestino med navijači veča iz ure v uro. V samih dveh dneh je društvo prodalo še tisoč abonmajskih izkaznic, doslej pa so jih izdali že
5.011. Društvo si je tudi omislilo Božično nagrado. Med vsemi abonenti bodo izžrebali deset nagrad v obliki nekajdnevnih potovanj v Pariz, London, Dunaj, Rim, Budimpešto in še nekaj drugih evropskih krajih.
Ekipa bo po včerajšnjem počitku danes imela dva treninga, oba bosta v Bazovici, jutri popoldne pa bodo varovanci trenerja Perot-tija trenirali na Grezarju, kjer bodo v nedeljo opravili krstni domači nastop proti Alessandrii.
FIFA o Jugoslaviji
ZURICH FIFA bo o morebitni izključitvi Jugoslavije iz kvalifikacij za SP leta 1994 sklepala v ponedeljek. Junija je ta organizacija sklenila, da bodo ZRJ izključili, če do konca avgusta OZN ne bo preklicala sankcij zoper Srbijo in Črno goro.
Na kolesarskem SP na pisti
Srebro za Solarija

Napoti vztraja: »Maradone ne bomo nikomur odstopiti«
SAO PAULO — Brazilski časopisi so včeraj dajali kar na prvih straneh novico dneva: obstaja možnost, da bi argentinski as Diego Armando Mara-dona igral v brazilskem prvenstvu. Navijači kluba Palmeirasa iz Sao Paula, pri katerem naj bi Maradona igral, pa so po ulicah izražali svoje veselje.
Na tiskovni konferenci, ki so jo v naglici sklicali predstavniki Parmala-ta, ki naj bi omogočil prestop Maradone k Palmeirasu, so le-ti dejali, da bi bil prihod argentinskega asa v Brazilijo izredno koristen za vso brazilsko nogometno gibanje. Brazilski nogomet, ki je še pred nedavnim veljal za vodilnega v svetu, danes pomeni malo ali skoraj nič.
Palmeiras naj bi Maradono po koncu sezone odstopil argentinskemu Boca Juniors iz Buenos Airesa.
Iz Buenos Airesa pa se je oglasil tudi upravnik argentinskega asa Marcos Franchi, ki pa je, glede vesti,
VALENCIA — V nadaljevanju svetovnega prvenstva na pisti v Valencii sta se Italijana Capitano ln Pariš v tandemu uvrstila v današnji finale za zlato medaljo. V Polfinalu sta poskrbela za lep Podvig. Z 2:0 sta namreč premaga-a dosedanje prvake iz Nemčije.
.. Odlično se je v vožnji za motor-P za amaterje odrezal David Solani’ ki je osvojil srebrno medaljo, zmagal je Nemec Podlesch, prvak ^dnjih treh izvedb SP Avstrijec zonigshofer pa se je moral zado-v°ljiti z bronom.
Na sliki AP: torkov zmagova-f** sprinta med profesionalci Michael Hubner. Levo je Fran-S0z Magne (srebro), desno pa elgijec Bohoefs (bron).
Odbojkarice Olympie na kvalifikacijah za D ligo
Priložnost za Goričanke
Odbojkaricam 01ympie se ponuja nepričakovana možnost, da se takorekoč skozi stranska vrata dokopljejo do deželne D lige, čeprav so se ob koncu lanske sezone v 1. diviziji na Goriškem uvrstile na drugo mesto. Kaj se je zgodilo? Preprosto to, da se šesterki Palla-volo Pordenone in Fontanafredda nista vpisali v prvenstvi C-2 oz. D lige, tako da je bila zveza prisiljena zapolniti dve prazni mesti. Enega je zasedel Lucinico (ki je iz
D lige izpadel), za drugo mesto pa ni bilo kandidatov, tako da je morala FIPAV razpisati četveroboj med drugouvrščenimi šesterkami iz štirih pokrajinskih 1. divizij.
Goričanke se bodo v sobotnem prvem kolu v goriškem Slovenskem športnem centru (ob 20.30) pomerile s tržaško Alturo, bodo v Paluzzi igrale P*?1' P1 Pallavolo Paluzza, 12- ' Pa na nevtralnem igrišč11 =e proti ekipi
Cecchinese.
da bi Maradona igral v Braziliji, dejal, da o tem ne ve nič. Pristavil je še, da si verjetno želijo odborniki Palmeirasa delati poceni reklamo. »Počakati moramo, kaj se bo izcimilio iz sestanka med Napolijem in Sevillo,« je še dodal Franchi.
Luis Cuervas, predsednik Seville, ne verjame, da bi lahko Palemiras najel Maradono.
»Ves nogometni svet želi, da bi Maradona igral v Sevilli pod vodstvom trenerja Bilarda in zelo dvomim, da bi nas ponudba Palmeirasa lahko spravila v težave. Maradona bi se pri nas odlično počutil in bi bil tudi nared za SP leta 1994. S tem se strinja tudi predsednik argentinske nogometne zveze Julio Grondona,« je še dejal Cuervas.
Zvečer pa so pri Napoliju znova zatrdili, da Maradone ne bodo nikomur odstopii, današnjemu srečanju s predstavniki Sevilleja pa naj bi se odzvali le iz vljudnosti.
Primor je je ugnalo Gajo
V sinočnjem uvodnem srečanju nogometnftN memoriala bratov Hus«' ki ga prireja ŠD Prim orje' je domače Primorje z golo”1' ki ga je minuto pred soncem tekme dosegel Miclau-cich, premagal padriško-gropaj-sko Gajo.
Danes bo (pričetek ob 20.30) druga tekma med Vesno in Primorcem.
Na turnirju nastopajo še San Marco, Breg, Zarja in Kras.
NEW YORK — Začel se je zadnji letošnji turnir za teniški Veliki slam, mednarodno prvenstvo ZDA. V prvih dvobojih uvodnega kola ni prišlo do presenečenj, saj so vsi favoriti zmagali. Nekaj več se je moral naprezati prav št. 1 na svetu Američan Jim Courier, ki je rojaka 0'Briena premagal po štirih izenačenih nizih in 3 urah 20 minut igre. 0'Brien je na svetovni lestvici šele na 185. mestu, kljub temu pa je v zadnjem nizu klonil pred nasprotnikom šele po igranju tie breaka.
Najboljši italijanski tenisač Omar Camporese je po treh nizih premagal Francoza Raouxa, a Ca-ratti in Furlan sta bila izločena.
Hrvat Goran Ivaniševič, eden od favoritov (na sliki), se je Švicarju Rossetu oddolžil za poraz v polfinalu olimpijskih iger. Premagal ga je s 3:0.
Pomembnejši izidi 1. dne:
Moški: Stich (Nem) - Delaitre (Fr) 6:4, 6:3, 6:4; Courier (ZDA) -0'Brien (ZDA) 4:6, 6:1, 6:3, 7:6 (7:5); Kuhnen (Nem) - Caratti (It) 6:4, 6:7 (4:7), 6:2, 3.6, 7:5; Wheaton (ZDA) - Sznajder (Kan) 6:3, 6:7 (5:7), 6:3, 6:4; Češnokov (SND) -Albano (Arg) 6:4, 6:3, 6:3; Camporese (It) - Roux (Fr) 6:4, 7:6 (7:5), 6:1; Larsson (Šve) - Furlan 6:3, 7:5, 6:1; Ivaniševič (Hrv) - Rosset (Švi) 6:2, 6:3, 7:6 (7:5); Volkov (SND) -Youl (Avstral) 2:6, 7:6 (8:6), 7:6 (7:0), 6:4; Forget (Fr) - Grabb (ZDA) 6:2, 6:3, 7:5 (7:5).
ženke: Seleš (Jug) - Keller (ZDA) 6:1, 6:0; Ferrando (It) - Tho-ren (Fin) 5:7, 6:1, 6:0; Graf (Nem) -Cioffi (ZDA) 6:0, 6:2; MJ Fernan-dez (ZDA) - Faber (ZDA) 3:6, 6:0, 6:4; Sabatini (Arg) - Harvey-Wild (ZDA) 6:1, 6:2; Sukova (ČSFR) -Lindgvist (Šve) 6:0, 6:4; Halard -Bonsignori 6:1, 6:3; Labat - Golar-sa (It) 6:4, 6:2.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29.2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasili trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure r&zen sobote.
dnevnik
sreda, 2. septembra 1992 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Lep skupinski uspeh SirenMi jadralcev
Na italijanskem jadralnem prvenstvu v razredu »evropa«, ki se je odvijalo prejšnji teden v Tržaškem zalivu, je, kot smo že poročali, Sire-nina predstavnica Arianna Bogateč ponovno dosegla velik uspeh, s tem da je osvojila četrto mesto. Ne samo Arianna, temveč tudi ostali jadralci našega kluba so se lepo izkazali, tako da lahko trdimo o dokajšnjem skupinskem uspehu Sireninih predstavnikov.
Smola se je predvsem držala Mirana Guština, ki je predčasno star-tal prav na zadnji regati in se je moral tako zadovoljiti s končnim 21. mestom. Njegov biser pa ostaja 4. mesto na drugi regati. Pohvaliti pa je treba tudi ostale mlajše Sirenine jadralce Nevia Sabadina, Ivana Zidariča, Katjo Omari in Marca Settima, ki so na tem prvenstvu pokazali lep napredek. Zanje je bilo to prvenstvo predvsem koristno za nabiranje dragocenih izkušenj za bodoča tekmovanja.
Na sliki M. Magajne skupina Sireninih jadralcev, ki so se udeležili regat za državno prvenstvo.
Odbojkaiji in odbojkarice Brega, Sloge in Sokola na pripravah
V Mežici koristno in prijetno
Avgust je običajno za turiste mesec za oddih, povsem drugačno vzdušje pa vlada med športniki, saj je prav ta mesec tisti, v katerem morajo začeti polagati temelje novi sezoni.
S tem mislimo kajpak na skupne večdnevne priprave, med katerimi igralci in igralke posameznih ekip običajno opravijo tak volumen treninga, kot ga potem med sezono v enem mesecu.
Mežica na Koroškem je bila letos sedemnajst dni prava tržaška odbojkarska podružnica, saj se je v tem mestecu v dveh turnusih zvrstilo skoro osemdeset igralk in igralcev naših društev. Prvi so bili na vrsti najmlajši, saj so 14. avgusta v Mežico odpotovali letošnji Slogini naraščajniki ter naraščajnice ter deklice Sloge in Sokola. V svoje varstvo so jih vzeli trenerji Mario Čač, Dušan Blahuta in priznani koroški trener ter selektor mladih kadetov republike Slovenije Damjan Pogorevčnik.
Trenerski team je delo zastavil zelo temeljito, predvsem pa usmerjeno v piljenje osnovnih elementov odbojkarske igre. Skratka skušali so v mladih igralcih in igralkah ustvariti temelje, na katerih bo mogoče graditi sezono in sploh vsesplošno kasnejšo rast. Odziv te najmlajše garniture je bil kljub napornosti dela dober pa tudi trenerski kolektiv ni imel pripomb glede delavnosti.
Izpopolnjevanje je bilo popestreno tudi s pravim turnirjem v beach-volleyu, ki so ga trenerji in direktor hotela Peca, športni zanesenjak gospod Tone Polanec, priredili v čudovitem okolju ob Ivarčkem jezeru. Kljub polnosti delovnega dne pa so imeli tečajniki možnost kopanja na odprtem kopališču na Ravnah na Koroškem, kar so seveda pridno izkoristili. Nasmejani obrazi in pri nekaterih celo solza žalosti ob odhodu pričajo, da je strokovni team opravil dobro športno pedagoško delo.
Tik za to izmeno so prišli na vrsto nekoliko starejši odbojkarji. 23. avgusta so namreč v Mežico pripotovali Bregova članska ekipa, mladinci ŠZ Sloga, ki se jim je pridružilo nekaj članov prve Sešteje, ter mladinke in članice Sloge, katerim so se po dogovoru med društvoma pridružili še dve igralki športnega društva Olimpia.
Ritem dela je bil kajpak veliko ostrejši. Trenerji Blahuta, Čač, Milič, Peterlin in Pogorevčnik so polagali veliko pažnjo osnovnim elementom odbojkarske igre, skušali so odpravljati zakoreninjene napake. Poudarek ni bil dan kolektivizaciji dela, ampak čim večji individualizaciji. Tudi tu je bilo delovno vzdušje zelo dobro
Slogin trener Mario Čač
in to kljub hudi vročini, ki ni prizanesla niti tej koroški dolini.
Poleg celodnevnega turnirja v beach-volleyu, ki je sodeč po zagnanosti zelo dobro uspel, so dekleta v raznih sestavih preverjala stopnjo znanja na več prijateljskih tekmah, saj so se dvakrat pomerila z ekipo iz Ljubnega, igrala pa so tudi proti ekipi iz Črne. Če potegnemo črto nad letošnjimi pripravami, lahko rečemo predvsem, da je bila izbira kraja zelo posrečena, saj nudi Mežica s svojo vadbeno strukturo, kjer lahko istočasno trenirajo brez problemov tri ekipe, idealne pogoje za uspešnost.Tudi osebje hotelskega kompleksa Peca je pripravam doprineslo svoje z enkratno uslužnostjo, prijaznostjo in športno uravnano strokovnostjo.
Upati je, da bodo med samo sezono sadovi zavzetega dela vidni tudi na igrišču. INKA
pri Briščikih), kot sledi: od 14.45 do 15.45 za letnike 1986/85/84 in od 15.45 do 16.45 za letnike 1981/82/83. Tečaj vodi Andrej Vremec. Za vse informacije se lahko obrnete na Poletov sedež v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 13.00 (tel. 213403).
SK BRDINA
vabi na 1. kraški bike slalom, ki bo 13. t.m. v Repnu pri nogometnem igrišču s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje bo 3. ter 4. t.m. od 20. do 21. ure na sedežu kluba na Opčinah, Proseška ulica 131. Za informacije tel. na št. 212859 in 299573.
ŠZ BOR
obvešča vse tiste, ki se želijo udeležiti začetniškega namiznoteniškega tečaja ZSŠDI v Zgoniku od 7. do 11. septembra (tečaj bo vsak dan od 9. do 17. ure, v ceno 70.000 lir tečajnine je vračunano tudi kosilo), da jim bo v primeru potrebe zagotovljen prevoz iz mesta v Zgonik in nazaj. Informacije od 17. do 20. ure v uradu ŠZ Bor (tel. 51377).
V	Sežani državno prvenstvo v pikadu
V	športni hali v Sežani bo 5. in 6. t.m. potekalo prvo državno prvenstvo v pikadu, ki ga organizira Zveza društev na športnih aparatih Slovenije, ki ima svoj sedež v Sežani. Državnega prvenstva se bo udeležilo 128 tekmovalcev, ki bodo nastopili v večjem številu disciplin.
Tako se bodo moški in ženske pomerili posamezno in v dvojicah, poleg tega pa še v mešanih dvojicah. Dva najboljša izmed vseh petih disciplin pa bosta oktobra letos odšla na evropsko prvenstvo v Royal Dar-tesu, kot tudi uradno imenujemo pikado, in to športno zvrst pod tem izrazom pozna vsa Evropa, ki bo v mestu Doncaster v Angliji.
Zveza društev na športnih aparatih Slovenije, ki združuje 3 slovenska društva iz Sežane, Rakeka in Ptuja, se zelo skrbno pripravlja na prvo državno prvenstvo v pikadu.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Skupina rolkarjev Mladine Resco na skupnih pripravah v Cerknem
V poletnem tekmovalnem premoru, ki je ponavadi meseca avgusta, je skupina rolkarjev ŠD Mladine Resco bila na pripravah v Cerknem.
Izbrali so ta kraj zaradi dobro urejenih in malo prometnih cest, ki so primerne za trening tako v ravnini kot v reber. Poleg trenerjev Jožeta Rupnika in Borisa Bogatca, ki vadita ekipo skozi vse leto, je društvu uspelo, zaradi prijateljskih stikov, pridobiti za te priprave še Domeni-ca De Guio.
De Guio je učitelj teka na smučeh in je bil v zadnjih dveh sezonah trener italijanske ženske ekipe, ki je nastopala na svetovnem pokalu in olimpijskih igrah z odličnimi uspehi (Belmondo, Di Centa, Paruzzi, Van-zetta). Velika profesionalnost je glavna odlika tega trenerja, tako da so naši tekmovalci, predvsem pa trenerji veliko pridobili. Če se bodo vsi ravnali po nejgovih navodilih, bo verjetno napredek viden že v kratkem.
Največjo pozornost so med pripravami posvetili tehniki in načinu vodenja treningov, ki morajo pri najmlajših potekati predvsem v obliki raznih iger. Delo je bilo za vse intenzivno. Poleg telovadbe, teka in rolkanja, so izkoristili čas tudi za pohod na Porezen in za obisk bolnice Franje. Največjo sprostitev pa je v soparnih dneh predstavljal bazen v hotelu, katerega so se naši tekmovalci pridno posluževali v vsakem še tako kratkem odmoru.
Med tednom so se naši predstavniki tudi spoznali z mladinsko ekipo smučarskih tekačev iz Vrhnike, ki so bili isti teden na pripravah. Priložnost so izkoristili tudi trenerji za izmenjavo izkušenj pri delu, mladi tekmovalci pa za vzpostavitev prijateljskih stikov z vrstniki.
Po enem tednu trdega dela so se utrujeni vrnili domov, a že med poslavljanjem so pozabili na utrujenost in vsakdo bi bil ponovno pripravljen na še teden takega skupnega »trdega« dela. (B.B.)
Na sliki skupina rolkarjev Mladine Resco, ki se je udeležila priprav V Cerknem.
ŠK KRAS IN KD RDEČA ZVEZDA prirejata v nedeljo, 6. t.m., tekmovalni planinsko-orientacijski pohod po zgoniški občini. Udeležijo se ga lahko ekipe, sestavljene od 4 do 6 članov, ne glede na starost. Zbirališče in vpisovanje ob 8.30 v društvenih prostorih v Saležu.
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi planince, športnike in rekreativce v nedeljo, 6. t. m., na tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki. Zbirališče in vpisovanje v Bazovici pred spomenikom NOB ob 9.45, odhod ob 10.15. Žigosanje izkaznic, podeljevanje značk in polaganje vencev pri spomeniku bazoviškim junakom. Pohod traja približno tri ure in pol.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET
sporoča, da se je pričel tečaj mini-basketa za fantke in deklice, ki so rojeni v letih od 1981 do 1986. Vadba je vsak dan na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah (v primeru slabega vremena v telovadnici Pristaniških delavcev
Kontovelovi minikošarkarji pridno vadijo
Pri ŠD Kontovel se je že začela vadba v minibasketu za novo sezono. Za mlade košarkarje skrbita Jordan Mahnič, ki se je že vsa ta leta uspešno ukvarjal z minibas-ketom, po več letih pa je najmlajše spet začel vaditi Igor Meden.
Minikošarkarji trenirajo trikrat tedensko (ob ponedeljkih, sredah in petkih) na odprtem igrišču Kontovela (v primeru slabega vremena pa v telovadnici), kot sledi: letnika 1986/87 od 16.00 do 17.00; letniki 1983/84/85 od 17.00 do 18.00; letniki 1980/81/82 od 18.00 do 19.00.
Interesenti se lahko pojavijo kar med treningi ali pa naj telefonirajo na tel. št. 225083 ali od 10.30 do 13.00 na tel. št. 213403.
Na sliki D. Križmančiča udeleženci Kontovelovega tečaja s trenerjema Mahničem in Mednom ter pomočnikom Banom.
____________obvestilu - obvestila