Političen list za slovenski narod. f* p«ltl prejenua vtJj*: Z» aelo leto predolačan 1& jld., pol leta 8 gld., la četrt leta 4 fld.. la ep mesec 1 gld. 40 kr. V adminiitnelji prejenan Teljd: Za celo leto 13 gld., la pol leta 0 gld.. la četrt leta f fld., »a en mesec 1 fld. V L;ubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Keiečnino prejema »pravmitvo (administracija) in ekspedieija, Semeniake uliee št. 2, II., 28. Naznanil« (inserati^ se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr /e ee tisaa dvakrat: 15 kr., če se tUka trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Sokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. IzhaJ« vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. J Ljubljani, v sobuto .3. julija 1890. Letiiilc XVIII. Vabilo na naročbo. S 1. julijem pričelo se je drugo polletje. Uljudno vabimo p. n. občinstvo, da se zglasi čim preje z novimi naročbami, stare naročnike pa prosimo, da ponovi, svojo naročnino in doplačajo zaostalo, da ne nastane nered pri razpošiljanji listov. „SLOVE.\E(>S edini katol.-konservatiTnl sloTcnski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred vel.jd za Ljubljano pri opravništva ali v .Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 . Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj a: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ . četrt leta . . . 4 . — „ . jeden mesec ... 1 „ 40 . SV Naročuje se lahko vsak dan, a Ust se dobi 5e-le, če se dopošlje naročnina. „DO>IOL.IUBS sam brez .Slovenca" stoji do končal. 1890. s poStnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novžičcT. Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravnistvo in pa „Katol. Bukvama". Vredništvo in opravniStvo „Sfovenca^* in „Uonioljuha". Poljski narodni praznik ol> i isli. Na tihem grobišču v Montmoreney-ju blizu Pariza, kjer je v hladni senci jesenov in starih lip počival mnogo, mnogo let največji poljski pesnik iu jeden največjih pesnikov na svetu, Adam Mickie- wicz, in kjer spi večno SDanje še mnogo druzih slavnih rojakov njegovih, ki so igrali v zgodovini Poljske odlično ulogo, ondi, kjer je počival slavni zgodovinar, pesnik in poljski državnik Niemczevvicz in poleg njega oba poljska generala Kniaževvlcz in i Dembinski, izborni politik Ladislav Zamojski, gro-linja Klavdija Potočka iu pesnik Anton Gorecki — na tem, vsakemu Poljaku svetem kraji vršila se je danes teden ganljiva slavnost. Telesne ostanke od Boga nadarjenega pevca, v trdi kovinski krsti počivajoče, dvignili so v prisotnosti Poljakov, Čehov in Francozov iz rakve, da je prepeljejo iz daljne tujine v rodno zemljo, katero je Mickiewicz tako iskreno ljubil, kateri je bil posvetil vse svoje misli in čute. Včeraj dospelo je truplo pesnikovo v starodavni Krakov, kjer bode za vselej počivalo na staroslavnem kraljevskem Wawelu, v hramu, ki hrani telesne ostanke onih, kateri na vse veke ostanejo v dragem spominu vsakemu poljskemu srcu. Četrti dan meseca julija ostal bode vedno veliki dan poljskega naroda. Včeraj je bila zbrana Poljska v Krakovem in je dostojno pozdravljala pokojnega pesnika na domačih tleh ter ga spremila v oni dom, kjer kralji in junaci poljski, junaci duha in meča sanjajo večni sen. Prišlo je samo gostov nad 100.000 k tej slavnosti v Krakov. Odposlanstev, ki se pa niso smela vdeležiti sprevoda s zastavami, bilo je 112, in sicer iz Galicije, Kongresovke, Češke, Ogerske, Francoske, Srbske, Rumuuske, Amerike in Smirne; dalje odposlanstvo ruskih pisateljev in časnikarjev iz Petro-grada. Zvečer so bila vsa gališka mesta razsvetljena. Kako kruta, težka usoda stopa nam ta dan pred oči, v narodni praznik poljski, ko te dni pro-šinjajo vse Poljake najglobočji čuti! Kjer hladna Visla rajsko zemljo napaja in škropi, kjer se dviga Koščinskova gomila, tam je zemija napojena s krvjo toli junaštva; koliko junaških src in hrabrih hčerk Lebovih je v tej slavni Poljski pokopanih! Nadčloveški napori, največje žrtve v krvi in imetju bile so zamiln in niso mogle poljskemu narodu vrniti samostalnosti in celote, katero so vsled nesrečne poljske politike izgubili nasproti močnim sosedom pred poldrugim stoletjem. Hrabra Poljska je imela do usodnega dn^ pri j Maciejovicah svojo skrajno slavo, s Koščinskom je j bila ta slava pokopana, in dokler poljski bratje nečejo iskati nove slave v bratski slogi, do koje se kaj lehko povspno, razcepljeni bodo na tri strani ter občutili, kako tlači — nesloga. Vsak poskus je tem bolestneje odkril stare rane in pripravil tem globočji padec, čim večja je bila nideja, da zmagajo. Trpke te izkušnje so privele Poljake na drugi pot, do drugih zahtev, naporov in drugega načina boja za narodnost in vero. In glej! Ta politika donašala jim je obilega sadu. Narodnost poljska, vsaj v Galiciji, začela je prospevati, in Poljaki so postali važen faktor v Avstriji. Njihovemu narodnemu razvoju se ne nasprotuje, temveč ta razvitek se vedno bolj razširja in krepi, bodisi v samoupravi, šolstvu, literaturi, bodisi po zavodih, ustanovljenih za gmotne koristi. Ta njih politika omogočila jim je tudi, da proslavljajo zdaj veliki dan prepeljanja telesnih ostankov narodnega proroka na krakovski Pantheon. Politika Poljakov, ki jim je toli znatnih vspehov naklonila tekom poslednjih dvajset let, more za naš narod v marsikakem oziru biti poučljiva. Nihče gotovo Poljakom ne more odrekati najiskrenejšega čuta za vero, narodnost in pravico, saj ga ni pod soincem naroda, ki bi bil zmožen toli žrtev kot oni. A vendar ste previdnost in zmernost glavno svojstvo njihove politike. Med njimi opažamo nekn sporazumljenje in edinost, katero bi zaman iskali pri nas. Tudi med njimi je več strank, toda v javnosti so združeni. Istotako je dokaz o njihovem dobrem mišljenji, da koristi svoje spajajo s prospehi Avstrije, kajti Avstrija je že davno prestala biti centralistična država in postaja od dne do dne vedno bolj federativna. Nemčija in Rusija seveda ne gledata preveč prijateljski na narodno procvitanje v Galiciji. Obe LISTEK. Mickiewicz v Montmorency. (Po Edv. Jelinku prevčl A S.) Nad trideset let počival je Adam Mickiewicz na tujem, kjer je večina najboljših rojakov njegovih stradala v pregnanstvu .pogrešajoč srečo na svetu", ali kakor pesnik pravi, da vsakdo izmed njih: „Szcz?šcia w domu nie znalazl, bo go nie bylo w ojczjznie." (Sreče ni našel doma, ker je ni bilo v domovini.) Kakor list za listom pada z drevja in ga veter odnese, tako je nje usoda razpršila po širnem svetu. V hrepenenji in prevarah ginili so skoro.vsi, a tudi najslavnejši tvoritelj .Gospoda Tadeja". Ko je zatisnil v Carjigradu 26. dne novembra I. 1855. oči k večnemu počitku, sklenili so prijatelji takoj pri smrtni postelji, prepeljati Mickievvicza v Pariz, kjer je prej živel in prvi predaval Francozom o življenji in usodah slovanskih narodov (Oollege de France). In zgodilo se je. Toda v Parizu niso izročili užaljeni rojaki njegovi materi zemlji trupla velicega človeka, ni na Montmartru, ni v Pere-L&chaise. Postljali so mu na bolj tihi in mirneji zemlji, zvunaj svetovnega mrav- ljišča, ondi, kamor so na veke prišli počivat že drugi in mnogi njegovi predniki. I To zatišje se zove: Moutmorency. Oddaljeno je j kacih 15 kilometrov od Pariza iu leži ob severni železnici. Mnogo let je Montmorenej priljubljeno izletno mesto Parižanov, ki so tii zgradili mnogo lepih in prijetnih letovišč. Tii je polno vrtov, in ko v ljubi pomladi sadno drevje pokriva duhteče cvetje, je ogled po okolici rajski. Ž višine pa zre oko pariško mravljišče v megli. Sem je zlasti rad zahajal na odmor tudi poljski pesnik Niemcewicz, ki je še v življenji izrekel željo, da bi bil rad pokopan na krajnem grobišči. Odslej je prihajalo v Montmorencj vedno več in več Poljakov — k počitku! Toda še inače je znan ta kraj. Rousseau je tii živel v letih 1756—1758 in je spisal ondi svojo Novo Heloizo. Malo, toda nepopisno imenitno grobišče v Mont-morencj postalo je živejše vsaj jedenkrat na leto, osobito v dobah, ko se poljska emigracija v Parizu ni odlikovala toli glede števila oseb, temveč s svojo uglednostjo v družbi. Vsako leto dne 21. maja priredi „Towarzystwo historjczno-literacke" shod k tem gomilam svojih nesmrtnikov. Bodi mi dovoljeno ponavljati tii spomin na potovanje k grobu nesmrtnega proroka. Že na pariškem kolodvoru nastalo je neobičajno poljsko gibanje. Ko pa v Montmorencj potniki — navadno je vodil svoje rojake vselej knez Czarto-ryski — ostavijo vlak iu hit^ naprej v cerkev, bilo je možno stoprav pregledati vso družbo. Med njo so bili starci, jedva hodeči, sivolasi in prihuljeni, nahajale so se starke, dalje možje v najlepših letih, mladenči in devojke. Sestali so se .klateži" od vseh stranij domovine, zlasti pa od Litve, Podolja, Pod-lesja in Ukrajine, da pomolijo pri gomilah zvestih sinov domovine, izpraznivši v pregnanstvu grenko kupo do poslednje kapljice. Cerkev v Montmorency odpira se v ta dan gostoljubno poljskim potnikom. Prostor ta je povsem dostojen; osivelo zidovje je že pred 15. stoletjem varovalo dom božji. Na levo od glavnih cerkvenih vrat nahaja se v kapelici ne velik, toda ukusen spomenik poljskega generala Kniaziewicza in Niem-ce\vicza. Spomenik predstavlja dve postavi poljskih rodoljubov; med njima stoji angelj varuh in na to skupino blesti skozi malo oknice, na kojem je na steklu naslikan obraz čenstohovske Matere božje, nmanjena svetloba. Nad oknom pa blišči napis: .Kraljica poljskega kraljestva, prosi za nas!" Kjer se pa spaje obok, povspenja se poljski orel. Po tihi sv. maši, kojo je prišel darovat poljski rodoljubni duhovnik iz Londona, poslušali smo do- državi uvidevate v moči poljskega življa v Avstriji nevarnost za njuno politiko nasproti Poljakom Konečno se na Poljskem še veduo nadejajo ljudje, da bode nastala sprava z Busijo, in istina je tudi, da tako globoka mržnja, katera loči Poljake od Nemcev, ni med Poljaki in Rusi. Približno izrazil se je tudi poljski pesnik, vrednik „Nove Reforme", gosp. Asnyk, povodom prepeljanja Mickiewiczevega trupla v Krakov nasproti poročevalcu „Matinovemu" v Parizu. Kar se tiče naroda našega, ki se navdušeno vdeležuje življenjskih pojavov vsacege slovanskega naroda, istotako v duhu proslavlja z odkritosrčnimi bratskimi simpatijami veliki praznik poljskega naroda ob hladni Visli. Dan 4. julija je pomenljiv tudi nam in bode še bolj utrdil bratstvo med Vislo in Sivo. »Kadar bo kralj Matjaž kraljeval, — Onda bo kmetič dobro kmetoval", pravi narodna pesen, in: »Gorik veter vdihnil bode vsem ljudem jedno misel", — slove v povesti o kralju Matijažu, ki s svojim črnim vojaštvom čaka v zakletem gradu na dnii gore, da ga prava doba pozove v pomoč bo-rečim se bratom in je reši iz neprijateljskih rok. Vrata bodočih srečnejših časov otvorjena so nam široko, samo zmajev se nikar ne bojimo, ki hočejo notri prilomastiti. Pozabimo neveselo minolost, iz koje ne veje nijeden svež dih, da-si smo se pošteno trudili v težkem znoju. Ozirajmo se k hrabrim poljskim bratom ob Visli, katere more sladki zvok »milošč ojczyzny" tako razvneti, da brez pomišljanja planejo nemi smrti v mrzli naročaj. Tudi poljskim bratom posveti mlada zora sloge in njih čaka boljša doba, katero so doslej iskali brezvspešno na daljnem tujem. Mi pa slušajmo glas angelja slovanske vzajemnosti in bodimo povsem složni. Kadar bode slava, sreča in blaginja naša utemeljena in s slovensko domovino našo živo spojena, tedaj moremo reči, da je ona ponos vsakega dobrega sina, da je prava slika nebeške boginje, da je naša dika, naša slava---vse, da se spolnijo besede poljskega pesnika Garczjnskega: „Talv slovo v dobrej ludziom poviedzane clivili, Jak traba Arehaniola stvorzy ich čem bjli." Politični pregled. v Ljubljani, 5. julija. STotranfe dežele. Volitve na 3Ioravskem, V fidejkomisnem veleposestvu so soglasno izvoljeni konservativci: E. grof Belcredi, Oton grof Serenji, grof Spiegel, Al. grof Serenji, baron StiUfried, prelat Korčian in L. grof Belcredi. Ostali veleposestniki imajo 166 glasov, oddanih je bilo 13», in sicer po 92 za liberalno in srednjo stranko, po 38 za konservativno. Izvoljenih je osem pristašev srednje, in 17 liberalne stranke. Kako delajo Nemci volitve. Moravski časniki omenjajo na dolgo in široko brezmernega podkupovanja, s katerim je nemško-liberalna stranka dobila zopet dva mandata. Tako poroča »Moravski Orlice" o volitvi v Prostejevu med drugim: »Tukaj ni zmagala nemška reč, marveč nemški denar. Volitev je stalo stranko Zajičkovo 27.000. Nakupili so glasov in ž njimi zmagali. Češke volilce so vlekli proti njih volji v kazino. Ali je taka zmaga Zajičku na čast, ne včmo. Jako pomenljivo je pa, da je mesto Prostejev samo ugovarjalo proti volitvi Za-jičkovi. 461 mestnih volilcev je glasovalo za Vo-jačka, 379 pa za Zajička. K zmagi Zajičkovi je pripomogel vsekako z nezaslišanim terorizmom Nemški Brodek s svojimi 33 krščanskimi in 91 židovskimi volilci. Zajiček je češki renegat. — Isti list piše o volitvi v Krumiovu: „Tukaj niso poslanca izvolili, temveč kupili. Davčni uradi so bili pri sostavi volilnih imenikov pristranski ua korist Nemcem. Vsi uradi so bili proti nam. Vložili smo pritožbo." Tnanje držare. Itlm. »Osservatore Romano" poroča z ozirom na postavni načrt o pobožnih ustanovah, ki ga je sprejela zbornica, da je sv. Oče v konzistoriji dne 26. junija temu načrtu ugovarjal. V svojem ugovoru omenja sv. Oče, da je ta načrt že 1889. leta zaznamoval kot krivičen in protipostaven. Ker ga pa hočejo zopet uvesti, primoran je, drugič ugovarjati nasilstvu svojih nasprotnikov, ki hočejo vzeti sveti cerkvi še te bore ostanke. Z zaupanjem se obrača do Vsemogočnega, ki naj zabrani to nesrečo. Srbija. Sporazumenje med Srbijo in Bolgarijo vedno bolj raste. Iz Belega Grada se poroča 3. t. m.: »Vlada je že sklenila, da pošlje zopet v Sofijo svojega diplomatskega zastopnika. Bržkone pride na to masto sedanji srbski generalni konzul v Budimpešti. Nadalje sta imenovana ministerski tajnik Ljotic za generalnega konzula v Solunu in Kristič za generalnega konzula v Budimpešti. Srbski zastopnik v Peterburgu bo umirovljen." Francija. Poslaniška zbornica je odobrila načrt, da se uvede carina na vino, narejeno iz suhega grozdja. Potem je interpeloval Delafosse o žalostnem stanji francoskih naseljencev v Tunisu, ter je vladi očital, da ziinje nič ne stori. Na to je iz-pregovoril minister vnanjih zadev, Ribot, ter ugovarjal trditvam svojega predgovornika, kazaje na napredek in razvoj naselbin. Konečno je Ribot zagotovil, da bode vlada storila vse potrebne korake za svoje afriške podložnike. Nemčija. Kakor znano, potuje nemški cesar po severnih deželah. To potovanje je vsekako politiškega značaja. Četudi ne terja nemški cesar kar naravnost prijateljskih vezi od imenovanih dežel, vendar dal je kolikor toliko povod sporazumenju in zvezi. Kodanjski (Kopenhagen) listi omenjajo, kake važnosti je za Dance Nemčija, in isto trdijo nor-vegijski'časniki. — Iz Kaiserslauterua se poroča, da so tamošnji narodni liberalci ponudili knezu Bismarcku mandat za državni zbor. Od druge strani zopet poročajo, da se je knez Bismarck izrazil proti konservativnim poslancem , da za zdaj rajši ne sprejme omenjenega mandata, pač pa pozneje. Kar se pa tiče nemško-angleškega sporazumenja, rekel je baje bivši Kancelar Bismarck. da ne bi bil on nikdar podpisal te pogodbe. Italija. Napete razmere med mestnim rimskim zastopom in vlado so nekaj odjenjale. »Neue Freie Presse" se namreč poroča iz Rima: »Ministerski predsednik je opomnil v ožjih krogih, da bodo finančni del postavnega načrta tako predelali, da bode plačala mestna občina namesto devet milijonov le poldrugi milijon. Kraljevi komisar bode moral torej pregledati proračun občinskih troškov, da bode mogoče brez druzih davkov plačati obresti za izposojenih osemdeset milijonov, ki so še potrebni za konečno uravnavo mestnega načrta." Anglija. »Daily Chronicie" poroča: »Nemško-angleško sporazumenje ni obrneuo proti Franciji, temveč proti nekaterim eventuvalnostim, ki jih hoče Rusija pospešiti. Franciji ne preti Nemčija, pač pa snuje Rusija na vzhodu nekaj na skrivnem. Lahko moljubno propoved. Propovednikov govor bil je pre-vejan z zavestjo prestanega trpljenja in nudejo v ljudsko pravico. Prestopivši pa prag malega grobišča, pojmil sem takoj, zakaj so ti, ki so v življenji imeli tako malo miru, želeli tii počivati. Seveda sem predvsem obiskal Adama Mickievvicza. Kaj pisati o tem kraji, pri kojem samo glavo uklanjamo in utopljeni v molk prisluškavamo povestim šuma nad nami se popenjajočih cipres . . . Mickiewiczev spomenik je bil jako jednakostaven in razven medaljona, imena in letnice (24. dec. 1798 — 26. novembra 1855) ni obsezal ničesar. Pesnikovo obličje je mojstersko izražalo nežno bol človeka, ki sicer ni učakal spolnjenja svojih želju, toda umirajoč veroval, da: »Polska jes<;e ne-zhy nula." Grob Mickiewiczev se je od druzih s tem odlikoval, da je bilo na ni ob njem največ vencev in največ množice. Takoj tik Mickievvicza je počival Julijan Niemcewicz, pesnik, prijatelj Kosčinškov, sodrug orožja in pregnanstva, dalje general Kni8ziewicz, tovariš Dobrowskega; general Dembinski, Anton Gorecki, pesnik poljskih legij, general Giedrowic, general Bjstrzoivski, Bronislav Zaleski i. dr. Odhajajoče z grobišča spremljalo nas je tiho ječanje in vzdihovanje v starih lipah. Vetrič se je igral z lehkimi venci in gost dežek škropil je poljske gomile s tisočerimi nebeškimi solzami . .. Tako je počival v Montmoreney slavni pesnik pobratimakega nam naroda do onega trenotja, ko so ga hvaležna srca dvignila iz zemlje, da vrnejo prah njegov rodnemu naročaju. Staroslavni Wawel v Krakovem je že odprt, in z zvonika wawelski zvonovi poljski pozdravljajo Mickievviczevo krsto, koja je položena v rakev na kraljevskem 'VVawelu in kojemu je tudi češki pesnik Jablonski v rodoljubnem navdušenji poslal pesen: (irajii dzwony na Wawelu, Graj^ dzwony w miešeie, Jak si? W3zystkie rozesrajjj, B^dzie tondw dvviešeie. Bi;dzie tyle ilzwi?eznyeh ton(')w, Ile m.vsli w (luszy, Ile uczuc w monu sereu Dzienne si? poru8zy. (Pojo zvonovi na \Vawelu, Pojo zvonovi v mestu, Ko vsi zadonč, Bo zvokov dve sto. Toli bode sladkih zvokov. Kolikor je v srci mislij, Kar se futov mojih Vrsti dan za dnevom.) se torej kaj pripeti, kar bi utegnilo Avstrijo zadevati. Pa tudi, ko bi se utegnilo najhujše pripetiti, zabranil bi angleški vpliv svetovni požar." Portugal. Nemško-angleška pogodba je dir-nila tudi Portugalsko. Iz Lizabona se piše: »Tukajšnje časnikarstvo je močno vznemirjeno zaradi naglega sporazumenja med Nemčijo in Anglijo. Semtertja menijo, da je to sporazumenje naperjeno proti portugalskim interesom. Posebno pa peče portugalsko vlado to, da je Anglija tako hitro osnovala to pogodbo, dočim trajajo angleško-portugalske obravnave že pet mesecev. To je uvidela tudi Francija in obsoja povsem angleško vlado v tem oziru." Španija. Iz Madrida se poroča 3. t. m.: V včerajšnji seji zbornice je podpiral poslanec Marco predlog o pomilo.ščenji politiških kažnjencev in vojakov, kateri so kažnjeni zaradi politiških prestopkov. Na to je opomnil ministerski predsednik Sagasta, da bode predlagala vlada o priložnosti omenjeni načrt, ker to pravico ima le vlada. Turčija. Kakor poroča neki angleški list, bavil se je zadnji turški ministerski svet posebno z bolgarsko noto. Sama za sebe se Turčija baje ne upa rešiti bolgarsko vprašanje, temveč namerava pred vsem poslati okrožnico drugim evropskim državam ter jim pojasniti bolgarske zahteve. Kolikor bodo v to druge države privolile, ugodila bo turška vlada bolgarskim zahtevam. Dansko. Posledice potovanja nemškega cesarja Viljema se že deloma kažejo. Tako se poroča dne 3. t. m. iz Kodanja, da se bode zopet odprl promet med Danskim in Nemčijo, ki bode dovolila pod določenimi pogoji uvažanje prešičev, svinine, slanine in klobas z Danskesra. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 4. julija. Učiteljska konferencija za šolski okraj mesta Ljubljane vršila se je v četrtek, dne 3. julija t. I., v mestni dvorani. Predsedoval je g. nadzornik prof. Fr. Leveč in točno ob 8. uri otvoril zborovanje s pozdravom na prisotne, katerih je bilo nad 60 osob. Svojim namestnikom si je predsednik izvolil ravnatelja g. Hr o vat a. Zapisnikarja sta bila: gosp. Cepuder in gospodičina \Vitschl. Od navzočih je imelo 43 učiteljskih osob glasovalno pravico. — Gosp. nadzornik se zahvaljuje na vsestranski vdeležbi. Drugo točko dnevnega reda je, kakor lani, tudi letos učiteljstvo z napeto pozornostjo poslušalo. Opazke nadzornikove namreč podale so zanimivo sliko o stanji ljudskega šolstva v mestu. V tej sliki se zrcalijo »kreposti in slabosti" našega uči-teljstva. Lani je bilo nekako ravnotežje med »pohvalo in korekturami", a letos se nam je po gosp. nadzornikovih besedah zdelo, da se težišče nagiba na pohvalno stran. Sicer gg. nadzorniki pri vsakoletnih konferencijah radi konstatujejo občni napredek, a poleg dobrih vspehov navajajo še toliko ne-dostatkov, da so ugodni vspehi skoro paralizovani. Tudi naš nadzornik je nepristransko kazal na še obstoječe hibe, vendar je pohvala ostala na površji, tako, da sme učiteljstvo z zadovoljstvom ozirati se ua šolsko dobo, ki se bliža svojemu koncu. Dobrodejno zavest ima g. nadzornik sam, ki je s svojimi navodili poslušno učiteljstvo napeljeval k premišljenemu, pedagogičnim in didaktičnim načelom odgovarjajočemu delovanju; sladko zavest ima pa tudi učiteljstvo, ki je opravičene nadzornikove nasvete uvaževalo, po njih se ravnalo in po moči spolnovalo, kar je g. nadzornik priznaval. Podrobnostij iz nadzornikovih opazk ne bodemo navajali, ker spada to v strokovni list, in tudi niso za javnost zanimive. Omenimo naj le pisnih zvezkov, ki jih je v Ljubljani toliko vrst, kolikor je pro-dajalnic, in take donašajo otroci v šolo, kar na red gotovo dobro ne vpliva. Ta nedostatek je gotovo graje vreden, in želja nadzornikova po jednakomer-nosti je popolnem opravičena. Trgovci naj bi se po konečnem dogovoru vsega ljubljanskega nčiteljstva zjedinili, da bi imeli za mestne šole jedno in isto blago na prodaj in pri razprodaji vsikdar le take pisanke oddajali, kakoršne šolsko vodstvo določi. Gospod nadzornik je v didaktičnem oziru mnogo migljajev podal, kako je pri pouku ravnati, da se v posamičnih predmetih dosežejo še boljši vspehi. Govoril je o vseh predmetih in posebno naglašal jezikovnega nauka pravilnost in čistost. Govoreč o realijah, je priporočal učiteljstvu, da naj ne zgreši ogledovati z učenci muzealnih krasnih zbirk v »Ru-dolfinum"-u. V dosego zanesljivega in doslednega pravopisa v nemščini se je vedno ozirati na dotične ministerske predpise, in rabiti so tabelarično sestavljena pravila, ki se dobe za majhno ceno. Priporočali so te tabele vsem ljudskim šolam, ki se ukvar- (Dalje Y prilogi.) Priloga 152. Mf^v. »Slovenca** 5. julija 1890. jaju z nemfiiiDo. Glede na u^ue vspehe v računstvu priporočal je nadzorniit, da se uftiteljstvo seznani z izvrstno Lavtarjevo metodo, ker je upati, da bodo ludi njegove knjige odobrene. Tudi šolskim voditeljstvom je gosp. nadzornik dajal navodila o pravilnem uradovanji in poudarjal važnost uradnih šolskih zapisnikov. Omenivši še nekoliko sredstev za vzdržavanje discipline, ki je osobito v mestnih deških šolah jako težavna, končal je predsednik svoje poučne in zanimive opazke o nadzorovanih šolah, ki so se vse vestno trudile, svoji vzvišeni nalogi v vsakem oziru zadostiti. Pri 3. točki dnevnega reda so po nasvetu in sklepu stalnega odseka poročali izbrani referentje določivši in razdelivši učno tvarino iz realij za posamezne razrede in oddelke raznih kategorij tukajšnjih občnih ljudskih šol z ozirom na uvedene učne knjige in na učni črtež. Ta razprava je bila povod vsestranski izjavi, da naše šolske knjige ne odgovarjajo našim učnim črtežem in da bi bil skrajni ča«, v tej zadevi storiti korak naprej; zato je učiteljski zbor spoznal za umestno, prositi slavni o. kr. dež.elni šolski svet za blagohotno posredovanje. Niti slovenske, še manj pa nemške knjige so našim potrebam prikladne. Pri 4. točki dnevnega reda določile so se knjige, ki se bodo rabile v prihodnjem šol. letu. Za prvi pouk v nemščini na slovenskih ljudskih šolah se je priporočal slovensko-nemški abecednik Miklošičev, ki je izšel v c. kr. šolsko-književni zalogi na Dunaji. — Okrajne učiteljske knjižnice odbor polaga račun in zahvalno omenja obilega daru „Matice Slovenske". Pri volitvi je bil dosedanji odbor izvoljen todi za 1. 1890/91. 8. Predlog stalnega odbora, da se izvoli odsek, ki bi določil jednotno obliko pisanim črkam na tukajšnjih ljudskih šiilab, je bil soglasno sprejet. Izvoljeni so bili gg.: Razinger, Bele. Valenta, Bauer, Wesner, Benda. — Ta odsek se ima o tej zadevi posvetovati in konkretne predloge staviti v prihodnji konferenciji mestnega učiteljstva. 9. Samostalni predlog g. Žumra, naj bi slavni C. kr. dež. šol. svet ustanovil za Ljubljano stalno mesto suplenta, je bil z velikim odobravanjem sprejet, ker se je za namestovanje obolelega učiteljskega osobja tekom leta potrosilo 500 gld.; kar zadostuje za plačo pomožnemu učitelju. Po dovršenem dnevnem redu zaključi predsednik zborovanje s „slava"-klici na presvetlega ce-.sarja, in po njegovem vzgledu je učiteljstvo stoj^ navdušeno ponovilo radostne klice. Iz Borovnice, 3. julija. Naša prijazna vas je zadnji čas jako zaslovela po Slovenskem. Slavo njeno so peli v Ljubljani, Celovcu in ta teden tudi v Trstu; preostaje še Maribor in Gorica, za kar gotovo poskrbi naš .Brusov* dopisnik, ki se je že naučil šteti do 100. Da, občuduiem tega gospoda, ki hoče biti moder kot Sokrat sam in z neke višine gleda doli na uas duševne pritlikavce, da nima boljšega posla, nego .Brusu" dopisavati take neslanosti. Sram ga bodi! Pač pa mu nisem zameril, ko je v imenu druzega koval odgovore v .Slov. Narod". Malo težko je šlo, ker telegram se prej napiše, nego stvaren in logičen odgovor. Sploh je pri nas vse logično, tudi gospe, če treba. Logičen je gospod gori na vrhu, ki zabavlja čez list, katerega nikdar bral ni. Logičen je gospod, ki je iz bližnjega trga potreboval več ur, da se ohladi v prijetni senci, kajti v prostoru, kjer diše več ljudi, je zaduhlo. Logičen je dalje isti gospod, ki leze v temi, po vseh štirih da se kje ne zadene. Logičnih jn več gospodov, ki gredo še v cerkev na .izbo" glasno razpravljat, o čemur doma niso bili edini. Na.Štel bi še več tacib logičnih skokov v naši dolini — pa m.irda o prvi priliki zopet. Dnevne novice. (Vodstvo drnžbe sv. Cirila in Metoda v Ljub- Ijaai) je imelo dn^ 2. julija svojo XXXV. .lejo. Navzočni: Prvomestnik Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez Bleiwei8, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. J. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejic, Anton Zlogar (zapisnikar) Od nadzorništva: Oroslav Dolenec. Od ratsodništva: Ljudevit Ravnikar. —Blagajnik omenja prispevkov od zadnje vodstvene seje, kakor se objavljajo v naših dnevnikih. Lepo število slavnih podružničnih načelništev je že doposlalo celoletBe ali polletne doneske, od drugih je zdaj pred veliko skupščino istega pričakovati. Istotako je poravnal tekoče troške. — Tajnik poroča o raznih vlogah in njih rešitvah. — Denarničar in tajnik naznanjata, ' kaj se je dozdaj storilo gled^ zapuščine pokojnega j dr. L. Cučka. Pravne in gospodarske zadeve je j vodstvo izročilo skušenim možem. Vse odredbe v tej zadevi se odobri. Zaradi kraja in časa velike skupščine je vodstvo ukrenilo potrebno ter svojedfibno razglasi. — Glede tržaških .šolskih zavodov naroči vodstvo ondotnim načelništvom, kar je potrebno. Pomožnim učiteljem za III. učiteljsko mesto na svoji slovenski osnovni šoli v Trstu je vodstvo imenovalo pomožnega učitelja v Loki, Frančiška Jakljiča. — Povodom bližajoče se Ravnikarjeve slavnosti na Vačah omislilo je vod.stvo slavnostni spis, ki izide te dni kot V. zvezek .Knjižnice družbe sv. Oirila in Metoda". Posrečilo •se je tudi po msgr. Legatu v Trstu dobiti sliko slavnega vladike in pisatelja Ravnikarja, ki bode lepšala spis. Rodoljube opozarjamo, da ta zvezek pridno naročajo in razširjajo med narod. — Slavna podružnična načelništva bodo vodstvu jako ustregla, ako svoje letne izkaze čem prej dopošljejo. da se veliki skupščini poda pristna podoba .družbe sv. Cirila in Metoda". (Drnibi sv. Cirila in Metoda) so poslale velik zaboj slovenskih knjig raznovrstne vsebine blago-rodne gospe: Tereza Svetec, Egida Orožen, Milivoja Vončina iu Nežika Lenček, gospica Z. Podkrajšekova ter služkinji Ana Okrogar in Ana Mersel. — S srčno hvaležnostjo do domoljubnih pošiljateljie beležimo ta dobrodelni čin, zatrjujoč, da bode vse poslano porabila družba sv. Cirila in Metoda po plemenitih namenih teh svojih častitih podpornic. (Konec šolskega leta na mestnih ljudskih šolah v Ljnbljani.) C. kr. mestni šolski svet je odredil, da je tekoče šolsko leto na vseh mestnih ljudskih šolah v Ljubljani skleniti v torek dne 15. julija t. 1. (Na Ijnbljanski gimnariji) se konča šola danes teden. Isti dan se prične ustna matura. Danes, na god sv. Cirila in Metoda vdeležili so sf vsi (gimnazijski učenci sv. maše v stolni cerkvi; zato pa je včeraj izpaia šolska maša. . (Na novomeški gimnaziji) osmošolci te dni delajo zrelostne izpite, in sicer 16 domačinov in eden vnanji. (Krajcarska drnžba) za .Ndrodni Dom" pripravlja, kakor se nam poroča, nekaj novega, namreč lepo in vkusno okrašene vizitnice in pisemski papir z zavitki. Na tem papirji natisnene so namesto običajnih monogramov in očirečarjenih črk .sredi lično risanih okraskov podobice znamenitih Slovencev: Vodnika in Slomška, Preširna in Bleiweisa. Umetniško dovršene risarije za to napravila sta gosp. inžener Duffe in g. ravnatelj Šubic. Po teh risarijah je potem ena prvih tvrdk v tej stroki ua Dunaji izvrš la cinkografične odtiske — in to zares uprav lično. Kadar zvemo kaj več. sporočili bomo slovenskemu občinstvu, kje in po katerih cenah da se dobiva takov papir, in zavedno naše občinstvo se bode gotovo z vesoljem posluževalo te nove mode Toliko za naprejšnjo projavo. (Ia Pazina) se brzojavlja .Obzoru": .Pri občinskih volitvah smo v tretjem in drugem razredu zmagali jednoglasno, v prvem razredu pa po hudi borbi s 33 glasovi večine." (Vihar » točo) je v četrtek divjal v novomeški okolici. V bližnjem Smihelu, Gotni Va.^i iu sosednih vaseh je toča močno pobila. Vihar je odnesel mnogo streh s poslopij. (Lokalna železnica Ljnbljana-Kamnik.) Pooblaščenec delniške družbe za železnico Ljubljana-Kamnik, gosp. Oskar baron Lazarini. je svojo osrednjo pisarno preložil iz Gradca v Kamnik, kjer sedaj vodi vse delo. Do srede oktobra bode železnica gotova, ako bode delo tako hitro napredovalo. V Domžalah dela od 1. t. m. tudi ena stotnija železniškega polka pod vodstvom stotnika Kallivode. (Prebitek c. kr. zaloge šolskih knjig) la 1.1889. je za Kranjsko določen v znesku 938 gld., in sicer kranjskemu penzijskemu zakladu za ljudske učitelje. \ (Učiteljstvo .litijskega šolskega okraja") se prav uljudno vabi k pogovoru za ustanovitev .okrajnega učiteljskega društva" na prihodnji četrtek, t. j. 10. t. ra. dopoldne ob 10. uri v litijskom šolskem poslopji. Prfjjledala in popravila se bodo že .sestavljena pravila. Pri tej priliki se bodo tudi določile pesni za okrajno konferencijo. V ta namen'naj se polet; drugih tovarišev tega sestanka vdeleže gotovo vsi gg. učitelji-pevci. Z bratskim pozdravom: J. Ravnikar. (tJlas izmed občinstva.) .Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona." Po tej prisloviei je postopal cenjeni Vaš list, ko je objavil zadnje dni dvoje Klasov o tukajšnjih postrežčkih in komi-sijonarjih. Sprejmite še naslednje podatke, za katerih istinitost jamčijo podpisani postrežčki. Najprvo kon-štatujemo, da nihče ni nikomur očital nezvestobe. Koristi zavoda postrežčkov ni treba navajati. Vprašanje pa je, ali je število postrežčkov in komisijo-narjev v pravi razmeri s potrebami. Naravnost rečemo, da je višnjevih m rudečih preveč v Ljuhljani in da so ljudem včasih celo nadležni. Istina je dalje, da nekdaj ni bilo špediterjev iu da trgovci navadno niso imeli svojih hlapcev. Torej se )e po.sel znižal, a število višnjevih io rudečih pomnožilo. Starejši postrežčki vedo, da so pred leti na dan vhč zaslužili, kakor sedaj v štirih, petih dneh. No, s fakti pa lahko postrežemo v druzih vprašanjih. Ne-rednosti so bile na obeh straneh. Zavod komisijo narjev se je ustanovil za 12 mdž, a sedaj jih je 33. In kaj pa pomeni prošnja na slavno vlado, oziroma na mestni magistrat? Ako to ni dovolj, povemo lahko kaj več. (Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska) je imela v minoli llmespčni ddbi 737 bolnikov, umrlo jih je 23. Vsi troški so znesli 10.31t) gld. 35 kr. (Izneverjenje.) Bivši načelnik poštnega in brzojavnega urada v Senju, L Bušan, je izneveril 23.153 gld. ter pobegnil v Ameriko. Ondi so ga prijeli in po dolgih obravnavah poslali v Zagreb. Troški so znesli okoli 7000 gld. Bušan je obsojen na .štiri leta ječe. (Stari goldinarji) so še veljavni v prometu in se morejo zamenjati za nove še do I, julija prihodnjega leta pn menjalnicah na Dunaji iu v stolnih deželnih mestih. (Poljaki v Ameriki.) .Zapadno slavjanski Vjest-nik" priobčuje zanimive podatke o poljski kolonizaciji v Ameriki. Poljakov je za atlantiškim morjem že nad 800.000. Večina izmed njih )e kmečke^ja stanu in je ohranila svoj značaj poljskega .chlopa", ljubezen do poljedelskega staou in udauost katoliški veri. Največ poljskih izseljencev v Ameriki pohaja iz pruske Poljske, manj iz Galicije iu najmanj iz ruske Poljske. Še pred 20. ali 25. leti so Poljaki v Ameriki kaj lahko iu kmalu gubivali naroduost svojo. Zdaj imajo pi>leg ceikvene vredbe tudi nad 100 raznovrstnih društev, kojih predstojniki se shajajo vsako leto pri osrednjem zborovanju; dalje imajo svojo skupno blagajnico, narodno zastopništvo, svojo narodno milico, mnogo novin in do-statno število šol. Skratka, Poljaki v Ameriki so že tako urejeni, da o n)ih potujčenju ni govora. Izmed ameriških poljskih novin je najvažnejši .Kuryer Polski", izhajajoč v državi Wiskonsin V kakem duhu je vredovan ta „Kuryer", videti je v tem, da odklanja proslavljanje spomina na poslednji poljski ustanek, katerega ne nazivlje samo hibo, temveč naravnost kot pregreho ter obsoja njegove voditelju. .Okoliščina, da so svojo predrznost plačali s svojim življenjem, ne oprošča jih krivde". Razpravljajoč pohtiko carja Aleksandra II. o poljskem vprašanji, opozarja ameriški .Knrjer" na veliki pomen pre-ustrojitev, koje je vlada izvršila v poljskem kraljestvu, zagovarja vse delovanje VVielopoljskega iu očita nepremišljenost privržencem te vstaje. Zame-tujoč ves revolucijski program, razpravlja program popolne sprave. Predvsem poudarja, da ima sedanja ruska vlada jasno postavljen cilj: konec storiti prodiranju nemštva na iztok, kar je za Poljake naj-pomenljivejše, ker oni predvsem podlegajo vplivu Nemčije. Kder se gre za bodočno,st poljskega naroda, ne smejo Poljake oviadati simpatije ali antipatije, ali v obče čutstvo, temveč — razum. Raznoterosti. — Bolezen med veliko divjačino. V graščini Dobriši na Češkem je zbolela vsa velika divjačina na plučih, tako. da so morali vso pokončati ter jO nadomestiti z novo. Tudi na graščini Mnišku je zbolelo za to boleznijo 50 glav divjačine. — Velik strah v gledališču. Iz Bruselja se poroča: V nedeljo se je uuelo v tukajšnjem gledališču med predstavo Med zadnjim dejanjem so se unele oblanice in druga sušjad v spodnjih prostorih pod odrom, oblaki dima so se privalili navzgor ter se širili po gledališču. Ce tudi so rotili občinstvo igralci, kakor tudi nekateri drugi ljudje izmed obftinstva, naj se mirno in polahko spravijo iz gledališča; če tudi je opomuil glavni tam uavzofi ognje-gasec, da je ogenj neznaten iu ga bode lahko brnz večjega truda pogasiti, pomagalo ni vse nič, in občinstvo se je vsulo ven z vso silo. Strašna gneča je nastala. Drug čez druzega so padali; otroke in ženske 80 pohodili iu pomečkali. Število tiudo poškodovanih je jako veliko. Huje, kakor v parterji, godilo se je pa onim ua galeriji. Tu jih je hotelo uteči največ Hkozi okna; v smrtnem strahu so vpili in prosili lestev, in ko so jim te pristavili, hotelo je vse kmalu po njih doli. Tu je bil zopet drug drugemu na poti, in mnogo žensk jej padlo z vrh lestev na tla, odkoder so jih morali takoj preuesti v bolnišnico. Mnogo jih je našlo vsled tega nepričakovano smrt, posebno ženskih je mnogo poškodovanih. Ogenj so pa bili pogasili v nekolikih minutah. — Nevihta. Na južnem Moravskem le bila zadnjo nedeljo huda nevihta. Najhuje je razgrajala v Ogerskem Gradišči. Kakor jajca debela toča |e padala v takem številu, da jo je bilo semtertja za 20 centimetrov na debelo. Kmetje po tamošnji okolici ne bodo imeli letos kaj žeti. Pobilo je mnogo malih živali. V mestu samem ju pokončalo ledeno zrnje vsa okna in tudi strehe obrnene proti zapadu. Brzojavna zveza z Dunajem je bila pretrgana; žice 80 ležale po tleh. TelejS^rami. Dunaj, 5. julija. Cesar je imenoval spirituala v knezoškofijskem seme-niiču Janeza Flisa za kanonika stolne oerkve ljubljanske. Gradec, 4. julija. Konjiški okrajni zastop je soglasno dovolil brezplačni odkup zemljišča in garancijo obresti od 110.000 gld. za železnico od Poličan do Konjic. Zagreb, 4. julija. Sodišče v Mitrovici je danes obsodilo sedem žena, ki so zastrupile svoje može, štiri na vešala, tri na pet do petnajst let ječe. Krakov, 5. julija. Pri Mickiewiczevi slavnosti so bila zastopana vsa mesta in društva. Pesnikov sin je v imenu družine in naroda zahvalil cesarja, ki je dovolil pogreb. Tujcev je došlo nad 30.000, vencev je bilo 444 svežih, 23 srebrnih, trije zlati. Lvov, 4. julija. Povodom Mickiewiczeve slavnosti je bilo danes mesto krasno razsvetljeno. Časniki izražajo hvaležnost presvetlemu vladarju, pod čegar vladanjem je dovoljeno Poljakom, da izražajo srčna svoja čutila za največjega svojega pesnika. Belgrad, 5. julija. Turška vlada je srbski izrazila obžalovanje zaradi umora konzulovega. Sofija, 4. julija. Grof Hartenau je vdovi Paničevi izrazil sožalje in obljubil izvršiti zadnjo željo Paničevo o najmlajšem sinu. London, 4. julija. Gorenja zbornica je sprejela postavo o odstopu Helgolanda Nemčiji. Madrid, 4. julija. Oanovas utegne sostaviti novo vlado. Valencija, 5. julija. V pokrajini je včeraj za kolero zbolelo 24 oseb, v mestu nobena. Tokio, julija. V Nagasaki-ju je kolera uradno naznanjena.____ Vremensko »poročilo. OiiiiaiNka borza. (TelBKi^lično poročilo.) n. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 1«% davka) 88 gld. 55 kr. Srebrna „ 5',, „ 100 „ „ 16* „ 89 „ I!-' n 5% avstr, zlata renta, davku prosta . , . 10!» „ 40 n Papirna renta, davka prosta...... 101 „ 25 n Akcije avstr-ogerske banks..... 981 „ — ne Kreditne akcije......... 303 „ 75 n London ... . . 11« „ 90 n Srebro ........ — „ — n Francoski napoleond, ..... 9 „ 28 n Cesarski cekini . . ...... 5 . 56 r r Cas Stanje opazovanja irakoroer« toplomera po Celziju 7' U. zjut. 2. U. pop. 9. tt. iveo. , > Veter Vreme s »I "siršvzh. jasno sl. zap. del, jasn. 0-00 brezv. jasno Tržne cene v Ljubljani dne 5. julija. Izdelovatelj cerkvene posode itd. I.jMl>l)aiiH ST. Petra eesta St. 27. Pšenica, hktl Re).. Ječmen, „ Oves, Ajda. Proso, Koruza, Krompir, „ i Leča, „ I Grah, i Piiol, ! Maslo. 1 Mast, : Sfieh sv«/., t(Kr. 6 82 5 20 3 58 3 57 5 52 5 04 4 87 4 — 11 — 10 — 9 _ — 90 _ 70 — 60 kT-I špeh povojen, ktfr Surovo maslo , Jajce, jedno „ Mleko, liter ... Goveje meso, k;;r. Telečje „ Svinjsko „ Koštrunovo „ „ Pišanec . . Golob .... Seno, 100 kgr . . 1 Slama, „ „ . . 1 Drva trda, 4 □ mtr. 6 „ mehka. „ „ 4 Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. (9) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. I Poslaniea.*) Ali se misli sl. mestni magistrat ozirati na davkoplačevalce na Poljanskem nasipu, v Barvarski stezi. Kapiteljskih ulicah, na Karlovskem predmestju itd., vpeljati plinovo razsvetljavo, oziroma nekoliko popraviti zanemarjene ulice, da ne bodo take, kakor v kaki gorski vasi ? Ali ua Karlovskem predmestju eden sam posestnik plačuje davke? Mi želimo luči in vode, ker se nam v tem oziru krivica godi. Eden v Imenu sosedov. VaSe blagorodje! Čast mi je, iiriporočati moj ofierski liptavski desertni sir (pravi karpatski ovčji sir) v žganih posodah in najboljšim pakovanjem s stanijolom, v orig. škatuljah po 5 kilogramov, obsegajočih 72 kosov, za 4 gld. 80 kr. | proti poštnemu povzetju, franco, za celo Avstro-Ogersko in Nemčijo. Prosim, naj se moj liptavski karpatski sir ne zamenja s sličnimdunajskim, monakovskimalimajnikim pivnim sirom, ki se napravlja iz kravjega mleka ali sira. | Velespoštovanjem Gustav Petrovicky I i) Miskolczu, Ogersko {Kazinczyutcza br. 18.) *) Za stvari pod tem naslovom ne odgovarja vredništvo. odide iz , Igubljane (južni kolodvor) do Trbiža v soboto dx3,@ 19- 3.890. Vožnje cene znižane so tako, kot prej še nikoli. Odhod is Ljubljane ob 11. uri 40 minut dopoldne. Cena »a tje in nazaj v IIL razredu iz: I Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 81. dec. 1888 > Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejžih letih pobrale v odJ. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje: Originalni li2)tavski niv naJboljSe kvalitete jirodaje v posodah po 5 in 15 kilofframov JKe" Mlo »a 00 kf. -jgj! zavarovalnica .ASSICURAZIONI GENERALI' 40,758.23842 227.371.631-43 116,904.648-39 [j 23,544.05322 yi- 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, gražCinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njiliovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, Icakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravijo ja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri |iarnih kotlih. Občinam, cerkvam, sami stanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljujo Assicurazioni Generali 20" „ odpust normalne piemije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, lailije in druga prevaževalna sredstva mej preva-žanj.3m na morji, rekah, prekopih, jezerih ir, po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zoper škodo po loči na poljske pridelke na račun »(Jger.ske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delničke družbe v Budapešti«. Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora. dvoboja itd. po petletnem ol)slanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska lo.OOO gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. Nevojniki na suhem (uradniki vojaške pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.ij00 gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ' ne more vplivati na to stroko. I Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavaro- 1 valnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno I točno izplačuje. (1.5) j Glavni zastop v Ljubljani: C. Tagliapietra, Gradišče št. 4. (S) (luntav fetrovickj), v Miskolczu, Ogersko Kuzincztj-utcza 18 kamnosek. T Ljubljani, Parne ulicc št. O, filijala tik mesarskega mostu, se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo nujrazno-vrstnejšlh po najnovejših načrtih prav lifno in iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od kajnahtal-skega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen s 1> o 111 o zolo iiizlfi oeiii okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stave železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi loi>o iii Mio^'iio iisirejeiia liiii i sledilna ognjišča s 1 4 Vodiijake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malili urali iu majlinimi stroški na pravem mestn do vode priti; ravno tako sc tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Ktojali, kakor tudi m lesene eevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. vo * (28) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi In plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengeufelder Gfjps) za gnojenje polja. Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dnnaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo NalonMki krilaNti klavir, pianine (52.16) tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 4.t0 gld., ."jCO gld., r«>0 gld., 6(K) gld., 650 gld., pianine za 360 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 28t) do 360 gld. W Iiposojilo klavirjev za na deželo pod naj-agodntjiimi pogroji. "Vg Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.TMerfelder, Dunaj, Hll., BurggasseTI. Ker se v kratkem zaene uvajati nov mestni vodovod v hiše, usojam si p. n. hišnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naročil spretnega Hti-ol-anjem (13) Luilv. Grerel, lekarnar. X X X. X X X X X X X. Velečastiti duhovščini in popotnikom cliuvoljujpm si ua'.uHiiiii. (il sem prevzel znano gostilno iu liotel ^^iiri Milili v jjiiii. Priporočam S" torej vnanjcem in domačinom, posebno prečast. gir. potujočim duhovnikom, zagotaviiajoč na|-vrednosti 1 „ 5000 „ „ If S dobivajo se pri ^^ V. jii v Ljubljani. JU 10 20 :.o 200 2000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 5 St. 5o4G. (3-1) Razpis. Na Kranjsl. Železniki; h) Z letno plaeo 700 goldinarjev: 1. Senožeče, 2. Trebnje. Stalno nameščeni okrožni zdravniki imajo razen plače tudi pravico «1<> tlA oli -v plac^-o vjitovniiili sta„i*ostiiili 0. Mati)a Ktlar, ud^ovorni vrednik: Ignaoi) ŽRvik. iifk .Ivatoiiike Tiskarne'' v Ljubljani.