26. številka. Ljubljana, v sredo 3. febrnvarja. XXV. leto, 1892. I.haia fsak dan avefter, lafeti nedelje in praanike, ter velja po pofiti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 g d., za Četrt leta 4 gld., »jeden ineaeJ "«ld 40 17 - Za Ljubljano brezVsuJanJa na dom za Vse leto 13 gld., za Četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr * * ' na"mesec, t.o 30 kr. za Četrt leU. — Za tnje dežele toliko veC, kolikor poStnina_ znafia Za. oznanila plaCnje te od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Dredniltvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vae administrativne stvari. Vne one t-aat. p. n. naronilko, kateri naročnine Se iiImo plaeull, prosimo prav uljudno, «la blogovole — asaradl pravilnosti in reda v upriavnlAfvu — lato gotovo do S. dne februvurja t. I. pomlati, ker drugače jim Uocle llnt brea-po^ofiio liatavljen. UpravniStvo »Slovenskega Naroda". Verska šola na Pruskem. Odkar se je Pruska I. 1866. prerodila in si pridobila prevlado v novo ustanovljenem nemškem cesarstvu, imela je prebiti marsikatero hudo domačo borbo, zlasti s katoliškimi elementi, kateri se nikakor nino mogli sprijazniti z novimi razmerami. Naravna posledica odpora katoliških prebivalcev bil je vladni pritisk, kateri je bil tem hujši, ker se je vršil s protestantsko-ariBtokratsko nestrpnostjo. — Bistnarck in tedanji njegov oproda, naučni in bogo-čaBtni minister Falk, hoteč oživiti tradicije kralja Friderika Velikega, nista bila nič kaj izbirčna v svojih sredstvih, Batno da sta dosegla avrho svojo in storila sta zato katoličanom pruskim marsikatero budo krivico. nKulturni boj" žalostnega spomina ni bil v korist nobeni borečih se strank in vlada pruska uvidela je kmalu, da bi oškodila najvital-nejše interese celokupne države, da ga tira do »krajnosti. Tekom let postala je vlada prijaznejša katoliškim željam in še Biematck storil je marsikaj v odpravo tega, kar je bil za časa boja prouzročil. Mladi nemški cesar pa je uvidel, da se je socijalno-demokratiške stranke, katera narašča od dne do dne, ubraniti le tedaj, ako združi vse sedanji društveni red pripoznavajoče frakcije v jedno jedino stranko, kar je pa le mogoče, ako je tudi vlada vsaki posamni teh strank pravična in ne stori ničesar, kar se ne da spraviti v soglasje z načeli taiste. Umevno je, da mora v tem slučaji vsaka teh strank odjenjati v nekoliko od svojih terjatev. Nemška katoliška stranka ponehala je boriti se proti pruski državi in zato biti tudi vlada, da jej ustreže, in sicer v zadevi, na katero so katoliški politiki že od nekdaj obračali vso pozornost — pruska vlada predložila je deželnemu zboru načrt za reformo ljudskih šol v katoliškem zinislu. Vse liberalne stranke pobijajo to predlogo odločno in zato je morda umestno, da izrečemo v tej stvari svoje mnenje, zlasti ker je tudi v nas verska šola kardinalnu terjatev konservativne stranke. Doslej imeli so na Pruskem dvoje vrst ljudskih šol: verske in takozvane simultansko šole. Novi šolski zakon določa izrecno, da ostanejo simultansko Šole ondu, kjer so že sedaj, tudi še v bodoče, zahteva pa, da naj bodo novo ustanovljene šole konfesijonalne. Isto tako določa novi zakon, da je ustanoviti posebue šole ondu, kjer je v kaki šoli GO učencev, ki so druge vere nego večina in da mora veronuuk učiti učitelj, ki je tiBte veie, kakor šolarji. — Proti tej določbi se upirajo liberalci, akopram je — v kolikor je nam mogoče presoditi — povsem upravičena, sosebno za Prusko, kjer prebivajo nu jed ne ni ter istem mestu stanovniki raznih veroizpovedanj. Druga točka, kateri liberalne stranke ne pritrjajo, je ta, da imajo veronauk poučevati, oziroma pouk nadzorovati duhovniki. Ta določba je povsem taka, kakor pri nas v Avstriji, in ako sodimo po svojih izkušnjah, nam je pripoznati, da je ta naredba samo dobro uplivala. Glavna točka pa, kateri se liberalci in tudi nekoji protestantski konservativci naj8trastneje upirajo, je ona, v kateri se določajo pogoji za ustanovitev privatnih šol. Protestanti in liberalci se boje, da bi katoliški redovniki zopet ustanovili samostanske šole in v njih odgajali mladino v nestrpnem in netolerantnem duhu, kar bi utegnilo biti uevarno notranjemu miru vse države. Ta ugovor je gotovo resnega uvaženja vreden. Ne da se tajiti, da zlasti one šole, v katerih poučujejo jezuitje, niso odgajale mladino povsem tako, kakor bi bilo želeti, toda novi pruski zakon določa izrecno, da ima vladni predsednik doticnega okraja, kjer je taka privatna šola, pravico nadzorovati šolo in takisto je tudi treba, da je učni načrt zasebne šole odobren in potrjen od vlade. Vrh tega ima šolska oblast še pravico ugovarjati proti posamnim učiteljem ter zahtevati, da se odstranijo, oziroma šolo zatvoriti. Liberalne frakcije protivijo se tudi Še neki drugi velevažni in — po naši sodbi — jako pametni naredbi novega načrta. Doslej se namreč otroci tistih starišev, kateri ne pripadajo nobeni po državi pri poznan i h veroizpovedanj, niso udeleževali verskega pouka v ljudskih šolah. Glasom novega zakona pa bodo tudi taki otroci deležni takega pouka in to je gotovo pripoznanja vredna reforma, katero ve ceniti Bosebno tisti, ki pozna slabe nasledke socijalno-demokratiške vzgoje, kateri je ateizem glavna podloga. Kdor uvažuje trezno in brez predsodkov novi načrt za reformo ljudskega šolBtva na Pruskem, pripoznal bode brez nobene dvojbe, da sta vsaj večinoma neupravičena hrup in krik, katerega so zagnali liberalci. Verska šola na takšni podlagi, kakor jo določa novi pruski načrt, gotovo ne bode ovirala naobrazbe in napredka. Državni zbor. Poslanska zbornica. Na lMinaji 30. januvarja. Ob VtH. uri predpoludnem otvoril je predsednik Smol k a 106. bojo tek. zasedanja. Zbornica bila je precej prazna, tudi ministrov je bilo malo navzočnih. Podrobna obravnava o preustroju pravoslovnih ukov se je nadaljevala in sta se tekom seje rešila § 2. in 3. Prvi govoruik, protiaemit Pa t ta i, zagovarja načelo jednakih dob po 4 tečajev, a izjavi, da radi tega ni protiveu vsprejemu modernih idej. Na podlagi pravnega razvitka avstrijskega in učnih načrtov vsenčiliških v zadnjem stoletji prav stvarno razvija dobri in slabi upliv druzega faktorja z ozirom na prvi. Prva najžaloBtnejša doba v tem stojetji obsega Čas do lota 1820., v katerem so se le obstoječi zakoni brez znanstvenih podlag, besedo za besedo, razlagali in utepali dijakom v glavo, s čemur pa praksa sigurno nič pridobila ni. Nasprotno nastala je skrajna nevednost — in ta doba trpela ju do uvedeuja Thunovega učnega načrta, ki je pa kljubu h v t j i i učni prostosti v nekoliko pospeševal reakcijo, akoprav ne tako, kakor je to trdil Jaques. Čas, kateri se bo pridobil, izpustivši nemško pravno zgodovino, uporabil so bode za boljše spoznanje socijalnih razmer. Vender se to no bode v veliki meri zgodilo, temveč vidi se le, da je hotel minister prikrajšati dOba radi jednoletuega prosto-voljstvu. Potem bi bilo pa boljše, da se skušnja preloži koncem 3 tečaja, a ni treba ponavljati, če se ista povoljno ne završi, jednega leta. Sicer se mu vidi, da poslanska zbornica kar nič jednotno ne postopa in ni za predlog, katerega je vsprejela gospodska zbornica na predlog odseka. Pod predlogom podpisana sta Stremayer in Unger, najkom-petentnejša moža v tej zadevi. Vladni predlog znači konec zgodovinske šole, radi tega priporoča, da se odkloni in vsprejme načrt gospodske zbornice. Posl. Gross priporoča odBekov predlog in izjavi, da se mu vidi rimsko pravo protisocijalno. V nadalnjem govoru obrača ae proti Mladočehom, kateri baje nimajo nič svojega, marveč se na Čeških vseučiliščih vse po nemškem uzorcu predava. Kakor Nemci ne marajo rimskega prava in se nemškega oklepaje, tako naj bi tudi Čehi storili. Naučni minister Gautsch odgovarja govorniku Jaque8u, da bode tudi v prihodnje možno na inozemskih vseučiliščih nekoliko časa učiti se, seveda specifično avstrijske predmete slušati treba bode v Avstriji. S predgovornikoin Pattajem sklada se v mnogih točkah, a zavrača ga v tem, da ni § 2. z določilom treh tečajev glavna točka celega zakona, b katero bo ima prikrajšati nemška pravna zgodovina in sploh poučevanje pravne zgodovine, v veliko večji meri naslanja se važnost načrta na uvedenje novih predmetov. Minister je prepričan, da bode novi načrt koristen in da bode vzgoja pravniška napredovala. Istrski poslanec dr. Laginja stavi k § 2. dostavek: Čas prvih šestih tečajev, katere je tostranski podanik na pravo- in državoslovnem oddelku kraljevega Fran-Josipovega vseučilišča v Zagrebu prebil v učenje, kakor tudi tam narejeni pravnozgodovinski državni izpit se že s sedanjim zakonom priznava. Avstrijski Jugoslovani, katerih štejemo nad dva milijona po Dalmaciji, na Primorji, na Kranjskem, južnem Koroškem in na Štajerskem, nimajo niti sredstva, katero bi je pooblastilo sploh o učnem načrtu govoriti. Nemci imajo 5, Čehi 1 in Poljaki 2 vseučilišč, Slovenci in Hrvati nikakega. Obstajalo je pred leti slovensko predavanje na Graškem vseučilišči; kar pa se je uvedlo narodnostno obvladje, imenovano ustava, nimamo na več. Ne samo, da se nam izpolni pravo, marveč tudi da se vzgoji zarod treba osnove pravo- in dr-žavoslovne lakulte s slovenskim, oziroma hrvatskim poučnim jezikom. Izgovori, da izvršitev ni možna, so jalovi — in cela zadeva nima s politiko ničesar opraviti. Tudi pravoznauska akademija ne bila bi nam odvažna. Zaslej pa naj se nam dovoli poučevanje na Zagrebškem vseučilišči, ki ima isti učni načrt, kot naša učilišča, kajti Hrvatska je- valed svoje samostalnosti pridržala še vedno avstrijski zakonik. II koncu še jedenkrat opominja na osnovanje pravne lakulte slovensko-hrvatske, ki je le uprašanje vzgoje in pravične pravne razdelitve v tostranski polovici. Politično uprašanje prišlo bode čez čas samo po sebi, ker vse vezi rodov od koroških planin do Zemuna nikdar ne bodo pustile, da se ne bi združile kedaj. Baron Gautsch omeui nasproti pred^ovor-niku, da so razmere glede pohajanja Zagrebškega vseučilišča urejene in se toliko časa ne bodo pre-menile, dokler se ne bode Zagrebški naučni načrt razločeval od našega. Predlog Laginje pa mora odklanjati, ker bi kakeršna koli sprememba v inozemstvu rušila naš novi zakon. Poročevalec Menger imenuje nazore poslanca Pattaija zastarelimi in se sklicuje na rBzne pravo-znance, mej njimi Itauda, Helfert in Krasnopolskv, kakor tudi na izjave vseučilišč v Črnovicab, Kra- kovu in Lvovu. Koncem govora priporoča vspre-jem § 2. § 2. vsprejme ae brez Lagiojinega doatuvka. Na željo posl. Fanderlika konstatujejo ae glasovi: za 130, proti 14 glasov. Proti § 3. oglati se posl. Pirquet, ki želi dostavek, v katerem ae prepušča oproščenje od obveznih kolegij naučnemu ministru. Dostavek Pirijuetov se odkloni, § 3. vsprejme. K § 4, kateri našteva pravoslovne poučne predmete, oglaae se k besedi za: Gross in Vašatv; proti: Maaarvk, Pattai in Kaizl. Prvi govornik M a s a r y k zagovarja svoj govor iz glavne obravnave, ki se je z mnogih stranij, sosebno pa s stranij naučnega ministra naopak ume-val. Govornik obrača se proti izvajanjem Gautsche-v i m, po katerih bi bil on zastopnik socijalizma. On, da je le konstatoval potrebo, da se na socijo-logičui podlagi osnujejo nauki, kar bi bilo jedino pravo. V nadaljnjem zahteva, da se prikrajšajo uki rimskega in kanončnega prava, a da se ustanovijo na vseučiliščih mesta učiteljem za primerjalne študije prava slova uskih rodov i|n dežel. Slovansko pravoslovje je daleč razvito, — o tem pač posl. Gross ne ve uičesar — na vseučiliščih v Rusiji, na Francoskem, Angleškem, na Danskem in celo v Nemčiji imajo stolice za slovansko pravo, pri n a s pa, v o m i n e n t n o s 1 o v a n s k i državi, ni niti na Dunaji stolice za slovansko zgodovino! Naši pravniki naj bodo naobraženi tudi politično in v to jim je slovansko pravo potrebno. — Veuder od našega parlamentarizma nikdo ne pričakuje mnogo, nikari prava. Da se pa tudi v tem oziru napreduje, priporoča svojo resolucijo, ki zahteva od vlade, da skrbi, da se za avstrijska vseučilišča preskrbe učitelji primerjalnega prava. Resolucija se dovoljno podpre, seja se nato ob 4 uri popoludue zatvori. Na Dunaji 31. januvarja. V včerajšnji seji zakončala so je obravnava o preustroju učnega načrta po petih sejah. Mnogo se je ugibalo, zagovarjalo in zavračalo in končno vsprejelo skoro ueizpremenjeno poročilo odsekovo. Sedaj pa je vrniti nasvet gospodski zborniti, ki pač ne bode odjenjala od svojih zahtev, katere je prav t .stro izrazila svoje dni. Stališče zakonskega načrta danes še ni kar nič trdo, in kakšno bode konečno lice načrta je tudi negotovo. Naučui minister sam je v toliko odstopil od prvotnih svojih zahtev, da je izjavil, da ne smatra deljenje dob v tri in pet tećaiev kot glavno temveč le kot stransko zadevo, kar pač s početka ni z istim glasom trdil. Predseduik Smolka otvori 107. sejo ob 111 4■ uri v jutro in preide takoj na dnevni red. Nemški liberalec Kraus oglasi se prvi k besedi. Govornik naznani, da jo centralist, ki nehče videti, da obstoji država i/, nekaterih mej seboj pre-pirajočih ho kantonov, temveč iz jedne celotne skupine. Novi naučni red naj krepi jednotuo misel o državi. Na to obrue se proti Heroldu, ki je ožigosal knjigo seuatnega predsednika L>hmayerja. Njemu se vidi, da je knjiga pisana pravično, zgodovinsko. Obrne naj se torej vodja Mladočehov do zgodovine, nikakor pa ne do Lebmayerja. Konečno želi, da napravi naučni minister natančen načrt, po katerem se ima ravnati predavatelj avstrijske zgodovine. Posl. Kajzl meni, da so pravnozgodovinske podlage pravnemu pouku i metodično i didaktično napačne. Rimska zgodovina igra v učenji glavno ulogo iu vender nima pravnik pojma, da je pravo le izraz vsakočasuib verskih, narodnih, političnih in gospodarskih razmer. Bolje bi bilo, da se najprej predava o pravu in pravoznanstvo, nego o rimskem pravu. Veliko bolj naj bi se oziralo na avstrijsko pravo z upoštevanjem posebnih teritorijalnih pravnih razmer. Veselo pozdravlja, da bode na vseučiliščih v Krakovu in Lvovu i poljsko pravo predmet izpicov o rigorozih. 2sJi pa, da se § 4. vrne odseke in nasvetuje resolucijo, ki pozivlje vlado, da češko javno in zasebno pravo kot obligatna predmeta rigoroz na čeških vseučiliščih izvede. Sekcijski načelnih Rittner kot vladni zastopnik zavrača govor Masarvkov iz pretekle seje glede socijologije, a tudi odklanja zahtevo, naj vlada upliva na način prednašanja predmetov. Istina je, da je Nemčija na nas dolgo uplivala v pravu in možno je zadevo s političnega stališča obsojati, a z zgodo-viaskega jo zanikati ni možno. Menilo se je, da Čehi ae bodo nasprotovali nemškemu pravu, ki jim je bližjt aego Poljakom, a ravno oni se protivijo njega u vedenji, ko tega It Poljaki ne store. Češka pravaa zgodovina se na češkem vseučilišči le predata In vlada bode skušala po svoji moči ugoditi ia pospeševati vzgojo učiteljskih močij v jednako namene. Posl. Vašaty v Češkom govoru, kateri so pa »no poslušali vsi navzoči poslanci io grof Sehbe« boru, označi stališče češko in slovansko v zadevi pravnih ukov. Že ostali govorniki mladočeške stranke naveli so mnogo zahtev in dokazali potrebo poučevanja primerjajočega slovanskega prava in slovanske zgodovine: isto zahteva i on in sicer kar najodločnejše. Opravičena in potrebna je zahteva, a daleč še od izvedeuja v državi, katera skrbi le za nemško pravo in njega znanje, ko je vender veliki večini državljanov potrebnejše znanje slovanske pravne zgodovine in obstoječih pravnih razmer. 1'osl. Pichler obrača se strastno proti nasvetu Kaj z lov emu. Govornik kot nemškočeški poslanec mora kar najodločnejše zavračati take nakane. — Govor som ni imel nikakega uspeha, pač pa je pokazal prav nrav teh volkov v ovčji koži v posebnom svitu. Posl. Kajzl zagovarja se temeljito in meni, da h n i o j o isto, kar Poljaki, zahtevati pač i Čehi. Kajzlov nasvet se na to z 98 proti 37 glasovom odkloni in § 4 vsprejme. § 5. vsprejme se bez obravnave. K § 6. oglasi se posl. Pattai in se protivi, da se isti vsprejme, ker bi bilo možno, da se doktorat kot bistvena potreba, da pravnik postane odvetnik, opusti, proti komur se je i zbor vseb avstrijskih odvetnikov, ko se je zadnjič sestal, soglasno izrekel. Radi tega bode glasoval proti temu odstavku. Naučni minister Gautsch omenja, da se promocije nenavadtio množe, državni izpiti pa manjšajo. Temu se bode pač le potom tega zakona v okom prišlo. Sicer se pa i bez doktorstva ne bode porodila odvetništvu uikaka nevarnost. Pravosodni minister So bonboni objavi, da je zadovoljen s tem, da se za doktorstvo več zahteva nego doslej, sosebno v znanstvenem oziru. Kako da se bodo v prihodnje zadeve odvetništva razvile, o tem danes še nič gotovega povedati ne more. § 6. se na to vsprejme in Masarvkova resolucija odseku v obravnavo določi. Odsek sam stavi še 5 resolucij o pospeševanji uka o državi in družini, o napravi semenišč za posamne predmete, o S 11 osnovi kolognin, o jednakosti obeh letnih tečajev in o pogodbah o železničnem, obrtnem pravu in družni oolitiki, ki se bez ugovora vsprejmo. Nasvet Pattajev o predavanji mejnarodnega zasebnega prava in primerjalnega pravoslovja se določi odseku v obravnavo. Seja zaključi se ob polu 5. uri popoludne. Gospodska zbornica. Včeraj zbrala bo je zopet gospodska zbornica k svoji 19. seji v tekočem zasedanji. Kakor po navadi, bila je tudi včeraj slabo obiskana, a pozornost je vzbudil pohod kardinala Cirusche, ki je od jeseni do danes prvič zastopal kot cerkveni knez dvajse-torico naših knezov škofov in nadškofov, katerih se doslej nihče v njej pokazal ni od 8. vinotoka sera. Predsednik grof Trauttmansdorff objavi, da se Nj. Veličanstvo zahvali zbornici za sožalje o smrti Nj. tašče in rojstvu uadvojvodinjeunukinje Nj. Veličanstva. Zbornica preide na to k drugemu čitanju zakonskega načrta, tičočega se priboljškov o zidanji stanovanj za delavce. Poročevalec grof Montecuccoli poroča in nasvetuje imenom finančnega odseka, da se priklopi i gospodska zbornica premembi, katero je sklenila poslanska. Predlog se na to bez obravnave vsprejme in postava na to i v tretjem Čitanji neizpremenjena sklene. Seja zaključi se po lOminutnem trajanji ob polu 1. uri popoludne. Politični razgled. Kotraiaje tleatale. V Ljubljani, 2. febnivtrja. Dnkivni zbor. Danes z&Sela ss jo v poslanski aboraici razprava o vele važne m ii ta trgovinski promet naše drŽavo velepomemboem predmetu, o vladni predlogi gledo borznega davka. Oče tej predlogi je ranjki Obresa, ki je že pred leti stavil primeren iniciativen predlog. Takoj ta to predlogo pride na vrsto droga Isto tako valoa, predloga o drlavni subven-cijijDunavski parobrodni družbi. O tej predlogi unela se bode bržkone ostra debata, zakaj nekatere frakcije jej nasprotujejo odločno in tudi Nemci se zanjo ne ogrevajo, ker se jim ne vidi nič kaj prida. Češka sprava. V soboto bila je v Pragi seja eksekutivnega odbora nemških zaupnih mož. NavzoČni so bili razveo predsednika dr. Schmevkala, še deželni poslanci dr. Waldert, dr. Schlesinger iu Lippert. Vsi ti izrekli so svoje muenje glede postopanja nemških deželnozborskih poslancev aa slučaj, da uresničijo češki veleposestniki svojo napovedano namero glede preložitve sprave. Dr. Schmeykal odpotoval je se tisti dan na Dunaj, da v imenu nemških deželnih poslancev naznani grofu Taaffeu, kaj in kako bodo nemško češki poslanci postopal), oko se ne posreči delitev sodnih okrajev na Češkem. — Približanje Staročehov in fevdalcev glede sprave je zasluga Zeithammerjeva in kakor vso kaže, se bode posrečilo morda celo približanje vseh čeških frakcij. Trgovinske pogodbe. Dne 1. februvarja stopile so nove trgovinske pogodbe v veljavo in zajedno menjale so prizadete države ratifikacije teh pogodb Državni zakonik objavil je pogodbo in presvetli cesar podelil je trgovinskemu ministru Bacqueherau veliki križec Leo-poldovega reda v priznanje, katere si je stekel minister za hitro in uguduo rešitev trgovinskih pogodb, hi večkrat imeli smo priliko govoriti in s svojega stališča soditi te pogodbe, dal Bog, da se naše brige in skrbi ne uresničijo, zakaj narodu narodu našemu bilo bi to v preveliko škodo. Vuuitjc tirata ve. Srbija in Bolgarija. Beligrajski „Odjek" priobčil je te dni članek, ki vzbuja veliko senzacijo. List trdi, da se je Srbija vedno točno držala določb Berolinskega dogo-govora in iz tega uzroka začela svoječasno nesrečuo vojsko z Bolgarijo. Dolžnostij pa, katerih ne določa Berolinski dogovor, ne more in iipčo Srbija nikakor prevzeti, ker so proti nje samostalnost!. Zato jib odklanja odločno, tembolj ker so poniževalne, makar jih tudi nalagajo diplomatični zastopniki srednjeevropskih velesil. Asylna pravic* je mejnarodna in nobena država ni vezana iztirati ali komur si bodi izročiti politične begunce. Zato ker bivajo na Srbskem nekateri begunci, Srbija nikakor ni odgovorna za bolgarski notranji mir. Srbija ne plačuje prijateljestva sosedov s servilno poslušnostjo. Končuje svoj članek, pravi „Odjek" : Skušali se budemo ogniti resnemu konfliktu, ako nas pa kdo napade, branili se bodemo možato. Odpuščen ruski minister. Car voprejel je ostavko komunikacijskega ministra Gibeneta. Le ta moral se je umakniti, ker so baje prišle na dan razne nerodnosti pri železnicah. Nekateri listi poročajo, da je zvedel car, da leži na milijone funtov moke in rži. namjene etra* dajočim. na posamnib postajah, dočim mrjo ljudje gladu. To je carja tako razsrdilo, da je komunikacijskega ministra odstavil in poslal posebnega za-upuega moža polkovnika Wendriha, da preišče vse nedostatke in da mu vse naznani, kar zasledi Francoski škofje. Že večkrat govorili smo o nepatrijotičnem delovanju nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov francoskih, katerim so interesi posamnib monarhističnih pretendentov bolj pri srci nego blagor domovine in cerkve. Tudi to smo omenili, da obsoja sv. oče to ruvanje škofov kar najodločneje, a škofje s« za to menijo. Govori se, da jo vlada sklenila začeti sodno preiskave proti tistim 5 škofom, ki so izdali pred kratkim ostro proti republiki naperjeno deklaracijo. Tudi Vatikan izrekel se je proti tej deklaraciji in bode izdal v kratkem knjigo »Droits et devoirs" v kateri bode natisnjero tudi veleznamenito pismo papeža do kardinala Pariškega. Dopisi. Ia Žlrov 28. januvarja. [Izv. dop] V „Slovenca" št. 14. z dne 19. januvarja smo čitali dopis „iz žirovske okolice*' z dne 16. januvarja, preža-lostno jereraijado hribovskih lovcev, „kateri se baš tako drže", kakor pustne šeme na pepelnico. Navedenih je nekaj lisičjih krsni, veveričnih kapic in zajčjih srajčic". Če Vam lovcem ta mali lovski plen ni po volji, kaj hočemo Vam mi? Nam kmetovalcem in Radjerejcem v vigredi tudi ne bode po volji, ko bo- demo videli po boječih se glodalcih oglodane sad-jonosne sadike in toliko odgrizneuih, jedva nasajenih kapuaovih sadik, treba bode tudi nam jeremi-jado intonirati proti hribovskim lovcem, zakaj neso osi tej divjačini o ugodnem času konca storili ]s svojimi izvrstnimi, pogubouosnimi dvocevkami. Piše ge dalje .da je lepa cesta iz Logatca v Rovte do malega dodelana, in da Rovtarji ia Vr-hovci tele, da se cesta izpelje do Žirov, da pa Ži-rovci nečejo o tem ničesar slišati, ker se boje, da bi jim iz tira ne zdrsnila izmerjena in po grapah na količe pribita in na papirju narisana železnica „Logatec Loka". Lepa cesta je res že v temelju izpeljana do cerkve v Rovtah, — pa leta 1892 bode ono oaobje, katero je bilo pretučeno leto pri gradnji ceste v porabi, dokaj opraviti imelo, da jo bode nasulo s potrebnim gramozom in zamoglo oddati prometu. Še jedno leto, ali pa še več, imajo isti prisiljeni delavci dokaj dela, da cesto od Balkovca do Popita t. j. do meje žirovske občine zgradijo. Kar se pa želje Rovtnrjev in Vrhovcev — oziroma neželje Žirovcev tiče, to je moral tak dopisnik pisati, kateremu neso znane prav nič razmere in želje. Nihče ne želi bolj ceste iz Žirov do Rovt, kot Žirovci, in oni i.sti bodo tudi vse Bile napeli, da se cesta zgradi, akopram bi se že — — kakor g. poročevalec izjaviti blagovoli, — izmerjena železnica nDivača — Loka": — ne pa „Logat^c — Loka" kakor on piše, — gradila. — Kedaj in ali se bode navedena železnica gradila ali ne, tega ne bodejo določevali niti Žirovci niti dopisnik, temveč višji faktorji. Res je, da je generalno nadzorstvo avstrijskih železnic lansko leto za namenjeno železnico zemljišče in okrožje meriti ukazalo, kar se je v istini vršilo, — zmerjena pa navedena Železnica še nikakor ni. Gosp. dopisnik tudi trdi, da je Žirovska občina vsa na nogah zaradi volitev. — To je gola laž! Ako bi bila vsa na nogah, bi bili prišli volilci v davčnih obt-inah v obilnem številu, ter si svojega zastopnika po svojem prepričanji in v svoj korist izvolili — da bi, na tak način, ne bilo tveba voliti jedva nadomastenegu Župnijskega oskrbnika — ne župnika — kakor dopisnik piše, — to pa zaradi tega ne, ker je v davčni občini „Vrh" komaj 5 volilcev na volišče prišlo. Kaj gosp. dopisnik hoče reči s tem, da „ui vse zlato, kar se sveti" to je nerazumljivo — sveti se solnce — pa ni zlato, sveti se luna in zvezde — pa ni zlato, — sveti se jabelko na vrh „stolpa crkvenega poslopja", — pa ni zlato, — Bveti se marsikatero dobro rejeno rudeče lice — pa ni zlato, in tako še še marsikaj sveti, kar ni zluto. Kar se pa žuga iu grozi o gospodarstvu z občinskim premoženjem, o pojašnjenju v bližnji prihod-ujosti, o tem ni nič straha, vsako leto so računi sklenjeni in po občinskem odboru potrjeni. Za leto 1891 še ni račun sklenjen, kateri se bode po izvršitvi volitve novega občinskega odboru sklenil, in staremu obč. odboru odobriti dal. Za naprej pa bode račune in proračune novi občinski odbor odobraval. Stari računi so pa c. kr. okrajnemu glavar-stru in vis. deželnemu odboru vedno na razpo laganje. V prihodnje prosimo tako neresnične iu nete-meljite dopise opustiti, ker imamo z drugim bolj resnim in bolj važnim delom posla, nego s „Slo-venčeviin dopisom" o polemizovati. Iz ,tarife 31. januvarja. [Izv. dop.] Letošnji plesi obečajo biti sijajni. Prvo društvo, ki je šlo v ogenj, bilo je društvo ognjegascev. Ples bil je sijajen, o čemur niti dvomili nismo, kajti vse bilo je v rokah izvrstnih močij. Reči moramo, da tako ukusno dekorirane dvorane nismo kmalu zapazili. Posebno lepa bila je piramida, sestavljena is samega gasilnega orodja in čelad. Obisk bil je mnogo-brojen, dokaz, da gasilno društvo uživa splošnih simpatij. Tudi gg. uradniki počastili bi bili ples v večjem Številu, da ni bilo prejšnji večer mjajenega ptesa v kazini. Vodstvo društva pa* s are biti ponosno na sijajni ta uspeh. Da se je pridno gasila žeja ia tudi klanjalo Terpaihori do ranega dne, je pri tako čilih druStenikih umevno. Omeniti moramo, da je društvo izvrstno iz-vežbano in da bode, naj pride nesreča kadarkoli, svoji nalogi kos. Za izvežbo društvenikov zahvaliti moramo v prvi vrsti g. štetnika namestnika in g. poročnika Druškoviča; trudila sta se preteklo poletje prav pošteno v potu svojega obraza. Gasilno društvo ima slovenski komando, katerega mesda v Ljubljani nimate. Žalostno! V tem oziru Vas pač gasilci v nobenem kraju ne smejo posnemati. „ N e m š k a Idrija" ima slovensko komando in „slovenska Ljubljana" ne. Da se je društvo sploh ustanovilo, zasluga je v prvi vrsti gosp. Golija, ki se je par let potegaval v občinskem za-stopu za ustanovitev ptepotrebnega tega društva. Seveda ne bilo bi mogoče društva ustanoviti, da ni meBtni zastop, na čeki g. Župan Didič, dovolil v svoji munificenci velike vsote. — Danes čital sem „Slovenca" od 29. t. m. Ko pridem do popisa veselice gasilnega društva in berem nastopni stavek i „P o častil je ta ples tudi g. rudniški nadsvetnik, kateri je bil spoštljivo b prejet po fi p a 1 i r j i lepo opravljenih ognjegascev" zavrtelo se mi je kar v glavi zbok gorostasne te bedarije. Da bi bil dopisnik ta stavek iz zlobnosti napisal in hotel s tem g. nad-svetnika pred IdrijČani osmešiti, tega skoro ne verujemo. Gosp. rudniški nadsvetnik niti bil ni na veselici ognjegascev, tetnuč oprostil se je po poslani vizitnici. Skoro mogoče je, da si je kaki ša-Ijivec izbral g. dopisnika kot predmet za svoje predpustne burke in ga pošteno nalagal. Ako pa je bil dopisnik sam na veselici in je videl gosp. uadsvetnika, potem mu čestitamo, da ima tako dobre oče, da to vidi, česar par sto očij ni vidilo. Mogoče, da sliši tudi travo rasti. Pri tako nečuveno fini organizaciji njegovih živcev jo vse mogoče. Torej g. dopisnik, čestitamo Vam in „Slovencu" na tako izboruem dopisu. Razveselite nas kmalu zopet. Domače stvari. — (Vodnikov ples) v čitalnici Ljubljanski bd je jako sijajen in animiran. Če tudi udeležba ni v novejem času tolika, kot je bila nekdaj, ko ]e vse narodno življenje ee združevalo jedino le v čitalnici, zdaj pa imamo celo vrsto narodnih društev, odlikuje ae vedno Vodnikov ples po svoji eleganci. In tako je bilo tudi pretekli ponedeljek. Lep venec dražestnih dara v elegantnih toaletah poveličal je posebno sijaj tega tradicijonelnega plesa. Pri kadri-ijah našteli smo do 40 parov. Plesalo se je neutru-jeno do ranoga jutra. S svojo navzočnostjo so počastili ples: Mestni župan g. G ras seli i, trgovinske zbornice predsednik g. Perdan, ces. svetnik g. Mu mik, c. kr. šoiski nadzornik g. Šuman, državna poslanca g. dr. Ferjančič in Kušar in mnogo druzih odličnjakov. Deželni predsednik gosp. baron VVinkler bil je po bolezni zadržan in je to naznanil odboru. — (Slovensko gledališče.) Znana igra „Cvrček" predstavljala se je včeraj prav dobro in dala priliko nekaterim naAiin igralnim močem pokazati so v posebno hvaležuih ulogah. To je bilo bržkone tudi povod, da so je zopet seglo po tej igri, o kateri smo že tolikrat izrekli svojo sodbo o baš istih predstavijalcib, kateri so igrali tudi včeraj, da bi bilo nepotrebno sezati zopet v podrobnosti. Posebno odlikovali so se : gg. Borštnikova, Danilova in Sla vče v a in gg Bo r št u i k, Danilo in Verovšek v večjih ulogah Gospod Danilo je bil včeraj prav i/.b.>reu in nam pokazal, da igra prav dobro — kadar hoče. Želimo, da bi vedno mogli poročati tako ugodno. Prvikrat nastopila je v večji ulogi g. Pol a kova in jo izvedla prav povoljno. Pri marljivem učenji utegne poBtati prav dobra nova moč. Manje uloge in ensembli bili so dobri, gledališče bilo je tudi precej dobro obi« Bkano iu občinstvo sploh zadovoljno s predstavo, katero smemo uvrstiti mej boljše. Zamolčati pa ne Hiiii'iiiii, da je živa želja v občinstvu po kaj novem. — (K umoru agenta Stedr.vju) Kakor kažejo kazenske poizvedbe, pogreša se po umorjenem agentu VV. Stodr^-ju na ime Ludo v i k Kn a u s, glaseča se knjižica kranjske hranilnice št. 161544 za okolu 10.000 gld Pozivlje se torej vsakdo, komur, je o tej hraniluičai knjtfiei kaj znanega« da to takoj naznani c. k r. deželnemu sod i* ću j. v Ljubljani ali pa mestnemu magistratu v Ljubljani. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca jaouvavja tekočega leta uložilo je v mostno hranilnico Ljubljansko 585 strank 271 505 gld. 99 kr. vzdignilo pa 252 strank 174 828 gld. 50 kr. — („Pavliha".) Došla nam je druga številka novega tega lista, ki je sedaj naš jedini slovenski humoristični list. Vsebina je raznovrstna in jako zmimiva, a tudi slika na zadnji strani se je prav dobro posrečila ter je mnogo boljša od onih v prvi številki. »Pavlina** bodi torej najbolje priporočen narodnim krogom. — (Kranjsko društvo za varstvo lova v Ljubljani.) Po zakonu za Kranjsko z dne 22. avgusta 1889. je prepovedan lovski Čas, za mesec februvar za: Jelene samce in damjake, košute jelenov in damjakov, divje kozle, divje koze, divje kozličke, divje kozico, srnjake, srne, srnjačke, srnice, poljske in planinske zajce. Dalje za : Divje peteline, sušavce, divjo kokoši, sušavke, fazane, gozdne bele iu planiske jerebice, poljske jerebice in prepelice. Svari Be torej, tako divjino kupovati. — (Umrl je) Č. gosp- Matevž Frelih, dekan t Trebnjem dne 1.1, m. v G3. letu starosti svoje vsled hripe, kateri se je pridružila plučnica. — ( F m I. Alfred p I. V a 1 e n č i č ,) sin nedavno umrlega generala Valenčiča, rojen v Ilirski Bistrici na Notranjskem, umrl je v nedeljo po dolgoletni bolezni v Feldhofu pri Gradci. Pokojnik rodil se je I. 1832 in ustopil 1. 1851 po dovršenih študijah v akademiji v Dunajskem Novem mestu v vojsko kot poročnik pri ulancih. L. 1859 bil je že stotnik in se je potem posebno »kazal v vojni leta 1866 proti Prusom ter bil odlikovan za svojo hrabrost. Tudi v Bosni in Hercegovini je pokazal svojo izredno vojaško nadarjenost in dobil red železne krone. L. 1881 postal je generalmajor in poveljnik 11. brigade pešcev. L. 1886 postal je pove'jnik 6. divizije in 1. 1887 imenovan je bil podmaršalom. Ker je bolehal že dlje časa, stopil je I. 1888 v pokoj, ob kateri priliki mu jo bila izrečena Najvišja cesarska zadovoljnost. Smrt rešila ga je dolgega trpljenja. — (Od južne železnice.) Včeraj po unči zdrsnil se jo malo pred dohodom Dunajsko-Tržaškega br/ovlaka za postajo na Ltzah snežni plaz na železniški tir. Vlak ustavili so še pravočasno, da se ni dogodila nosreča. Vlak imel je 24 minut zamude. — (Iz Opatije) se nam piše: Dne L. t. m. zvečer zbralo se je v Opatiji 8 žandarmov, 6 finančnih stražnikov, 4 policaji in fi ognjeg.-iseev, ki so imeli nalog preiskati po vsej Opatiji vsa stanovanja delavcev in rokodelcev, ki so se morali izkazati s svojimi dokumenti. Kdor tega ni mogel storiti, odvedli so ga v zapor. Taka se je zgodila kakim 20 delavcem, največ z Dunaja. Komisija jih je potem izpraševala in ob 4. uri zjutraj izpustila domu. Uzroka, zakaj se je vse zgodilo, nam ne pove naš dopisnik. — (Gundoličev spomenik) odkrili bodo prihodnje leto v Duhrovuiku. Izvršitev kipa izročili so slavnemu hrvaškemu kiparju Ivanu Rendiču v Trstu. t Jim tri .,Jour"fixek'. Društvene veselice. — (Viško Glinškii čitalnica) priredi dne 7. februvarja t. 1. veselico s plesom in petjem v prostorih g. Gašperja Šušteršiča na Glincah. LUtop-nina za ude 20 kr., za neude 40 kr. za osebo. Zi-četek točno ob 7. uri zvečer. — (Pomožni uradniki v K r 3 k e ui) napravijo dne 7. svečauu 1892. v vseh prostorih gostilne pri »Pošti" peresni vence k. Čisti dohodek namenjen je revni šolski mladini. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Utttopnina za osobo 40 kr. Oi 101 a uri je javna dražba, potem petje šaljive če* tvorice. Godba Planinska. Preplačila se glede na dobrodelni namen hvaležno vsprejmo. — (Kropenaki narodnjaki) prireda veselico dne 7. le bruvurja v gostilni pri Jarmu na korist revui Šolski mladini, Vapored: 1 Srečkauje itd. 2. Čarovanje. (Gosp. J. M.) 3. Petje in 4. V\'n v spodnjih, popolno ločenih prostorih. Z ozs-rom na preblagi namen želeti je obilue udeležbe. Telegrami Slo venskemu Narodu': Dunaj 2. februvarja. Grof Taafte posvetoval se dve uri s Schmeykalom. Juti bodo se posvetovanja nadaljevala. Dunaj 2. februvarja. Dr. Hfengcr se posvetuje z inanjimi skupinami levice, kaj storiti, če odstopi Plener. Skupina Mefigerjev* vsprejela bi le tako vodstvo, katero bi krepko poudarjalo narodno stališče. Lvov 2. februvarja. Starorusinske stranke shod v narodnem domu pod predsedstvom biv- šega drž. poslanca Pavlikova bil dobro obiskan. Izrazilo se obžalovanje o razkolu v maloruski stranki in se nasvetovalo, da se zjedinijo vse frakcije, da se doseže popolna ravnopravnost Malorusov s Poljaki. Peterburg 2. februvarja. General Petrov inunovan je direktorjem železniškega oddelka. Bruselj 2. februvarja. Zbornica oddala predloge vlade za revizijo ustave jednoglasno odsekom. Atene 2. februvarja. Princ Georgios zbolel na hripi. Dunaj 3. februvarja. Nadvojvodinje Valerije in novorojene nadvojvodinje zdravje popolnoma povoljno. Daljna poročila se ne bodo izdajala. K 1 MsK XjubJj an sivi prinaša v 2. zvrzku nastopno vsebino: 1. Filodem : Haranov-H želja. — 2. y.: Na Gosposvetskem polji. — 3. lUdmir: ZiniBka vožnja. — 4. Cvetana: Kdaj solnce sin« mi V — 5. S. P.: Stari naslanjač. Baika. (Dalje.) — 6. J. K.: Svetilki. — 7. —r.— : Misli s češke ruzHtave. (Konec ) — 8. F K.: Biriča Su-hod'uka najhujši pot (Konec) — 9 Viljem Uobr-maii: Fizijološki pomen vode /.a rastlinstvo. — 10. Alenki*': Pri slovesi. — 11. Rastislav: Pravljica.— 12. Alantor : Švilja. — 13. Filodem: Bolna noč. — 14. A. Funtek: Senanus. — 15. A. Štritof: Pokončna pisava. — IG. V. Beiek: Kako pišimo lastna staioklasišku imena? (Konec.) — 17. J. L.: Češka književnost. (Dalje.) — 18 L'stek: f Ivau Želez-nikar. — Levstikovi zbrani spisi. — Pegam in Lambergar. — Poezije. — Nauk, kako zasajati vinograde z amerikanskimi trtami. — Pavliha. — Pesmi S. Jenka. — Dr. Tb. Elze: Zor Geschictate dcr Reformation in Krsin. — Slovensko časopisje. — Iz muzejskega društva. — Slovensko gledališče. — Improvizicija Ivana Mažuraniča. — Novi grobovi. — Nova češka opera. — Bolgarski almanah. — Slavjanskaja Muza. — Grof Lev ToUtoj. — Listnic«. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr. Zahvala. Velecenjeni gospod Fran Orzina, lesni trgovec v Šentpetru, podaril je našemu braluemu društvu deset goldinarjev v podporo. Za izredno naklonjenost in rodoljubno darilo zahvali se najtoplejše : Itrulno društvo „Mlr** v Šentpetra dne 1. febrnvarja 1892. S t i p k o Jelenee, predsednik. Umrli so r f JiiI>IJ Awerone, Stefany iz Trsta. — Mtiller, KonigBtein, Rebitsch, Just, Krauman, Scbautz, Spelinan, llandl z Dunaju. — Lučka iz Prage. — Prezelj iz Lesec. Pri is i o u u : Ferner. Micksche, Spaner z Dunaja. — Majdjč \t Kranja. — Lenarčič z Vrhnike. — Majdič iz Celja. — Lttnkuš iz Linza. — Penza iz Mokronoga. — Kraiuer iz Budimpešte. Pri avatrl|«keui oeaarju: Trukel iz Gmuudna. Listnica uredništva: Gosp. Lajoš v Knežaku. Sprejeli. Toliko za danes. Več o svojem času. Gosp. dopisniku iz Logatca. Lahko ie uatrežemo Vaši želji. Prosimo Vas, pišite kratko in stvarno, saj vidite, kako nam gre vedno tesno za prostor. Meteorologično poročilo. i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v. mm. l.febr. | 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 7404 mm. 7394 mm. 736 2 mm. —54° C 0 6° C —1-2° C brezv. brezv. si. zah. megla megla megla 000 um. 2. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 7303 mm. 726-7 mm. 723*8 mm. 1*6° C 7 4° C 3-2° C si. zah. si. zah. si. zah. obl. obl. obl. 16-30mm. dežja. Srednja temperatura —2*0° in 5-2° nad uormalom. in -r-4-l\ za pod . XD-u.Da.aJs3ssi "borza. dne 1. februvarja t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 95-10 — gld. 96*45 Srebrna renta..... „ 94'75 — n 94D> Zlata renta.......11195 — „ 112IO 5°/0 marčna renta ... „ 10310 — „ 10295 Akcije narodne banke . . „ 1057-— — „ 1061*— Kreditne akcije .... „ 307-75 — „ 316-75 London....... „ 117-95 — „ 117 85 Srebro....... „ —— — * —•— Napol........„ 9-37»/, — „ 937 C. kr. cekini....., 5-59 — „ 559 NemSke marke .... „ 57-85 — „ 57*75 4'/, državne srećke iz 1. 1854 . 250 gld. 138 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 182 „ 20 „ Ogerska zlata renta 4*/,.......1C8 „ i-0 „ Ogerska papirna renta 5%......102 r 90 „ Dunava reg. srečke 5°/c ... 100 gld. 123 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4Vj°/o zlati zast. listi . . 115 B 10 , Kreditne srečke......100 gld. 184 „ — „ Rudolfove srečke. . . • . . 10 „ vO „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 » 162 , 30 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 238 „ — , Razpis uredniškega mesta pri „Sk Narodu". S smrtjo gospoda Ivana Zeleznikar-ja izpraznjeno je pri našem dnevniku „HloveiiNkem zarodu" mesto I^la-* »egu iirvfliiika. Tisti, ki čutijo v sebi za to mesto poklic in sposobnost ter bi je hoteli nastopiti, izvolijo naj se prijaviti do in, pr«dNto)ulHtvoui bolni« itd. iittjltnl jhtt prilika, mvojc IiIniio in kubiu|Hko orodje po ««»nl dopolniti aH pa hI novo ouilmllli. NGVGSttim PnP:"'"'iim svojo iiuImm«- ia novo goNpodarMtvo sestavljeno IiIniio potrebA6lno Ia telesa od gld. 15-— do »Id. 200*—. 1'nanjn #»«#•«»«•/#«» sr takoj in testno i mmirfli* (54—6) Oblastveno dovoljeni zavod za prilepljenje razglasov in pisarna za posredovanje pri zasebnih opravilih. Podpisanec naznanja, da mu je vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom z dne 4. januvarja 1892. L št. 15338 podelila privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov in pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih s pravicami, dajati razjasnila o nakupu in prodaji hišne oprave in glasovir-jev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in pro-dajalnic, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorcev (vil) in prosi veleslavne oblastnije, zavode, podvzetja in častito občinstvo posluževati se v vseh, bodisi prilopljonja uradnih ali zasebnih razglasov po ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja ttkajočih zadevah mojega zavoda. Z zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem •a odličnim spoštovanjem VelsoelftT ZZaiiš (G8-4) Prešernov trg št. 3. CHOCOLAT MENIER Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip No lli. ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (pORrft) 50.000 kilo. Dobiva so v vsoh »peoerlJ«kih, delikates-prodajalnican in kondltorljah. Lantnioa in tisk .Narodne Tibkaroe".