siev. 77.
V LJflMiflBl, v ćelrleK dne 3. aprilfl 1924. Posamezna stenilha stane 1 "50 Din. LelO UL
Naročnina
za državo SHS: aa mesec ...*•• Din 20 m pol leta . , • • . a 120 sa celo leto .... . 240
za inozemstvo:
mesečno....... Din N
Sobotna izdaja:
celoletno f Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva.... . 60
Cene Inseraloma
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 3'— ln 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popusti
Izhaja vsak dan izvzemii
ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutrajj
PoSlalna plačana v gslevinf.
Urednlltvo Je v Kopitarjevi ulici 6/IH. Rokopisi se ne vračajo i nefrankirana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 50. npravaiitva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 ln 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Izjalovljene nakane Pašlća in Prifiičevića.
LJUBA JOVANOVIČ NA DVORU. - PREKLIC DOPUSTOV RADIKALSKIM POSLANCEM. - KAN0SA RADIKALOV V VERIFIKACIJSKEM ODBORU.
Boj korupciji.
V strašno močvirje so zagazile po vojni vse države na svetu. Povsod, bodisi v zmagovitih, bodisi v premaganih ali nevtralnih državah so demokracije prišle popolnoma pod oblast organiziranega vele-bančnega kapitala. V Angliji je do nedavna vedril in oblačil Curchill, šef največjega naftinega trusta na svetu, ki je v korist svojih mezopotamskih akcij hotel zanetiti vojsko s Turčijo, ki se je komaj preprečila. V Franciji se dober del javnosti bori zoper škodljivi vpliv lotarinškega železo-premogovnega koncema, ki hoče voditi zunanjo in notranjo politiko, in v senatu jo vložen predlog, da naj se vsakemu državnemu funkcionarju prepove kakršnakoli funkcija v kakšnem velepodjetniškem kon-cernu. V Nemčiji se država komaj more ubraniti Stinnesu, da ne bi docela nad njo zavlacLl kakor nad svojo kolonijo. Severna Amerika pravkar odmeva od petro-lejskega škandala, v katerega so zapleteni malodane vsi člani vladajoče stranke na čelu z glavnim attorneyem, kojega dolžnost je čuvati nad pravico v celi državi, pa se je dal podkupovati od trustov, ki delajo volitve, podkupujejo kandidate, nastavljajo vse vodivne državnike in uradnike, zato pa dobe koncesije in s pomočjo režima izvršujejo svoje velesleparije na račun ljudstva. Mussolini in Primo de Rivera sta eksponenta gotovih bank. Na Češkoslovaškem se dan za dnem odkriva nova afera, ki kaže zvezo med visokimi upravniki in velepodjetjl, ki jim izplačujejo mesto slučajnih podkupnin kar fiksne mesečne gaje Podobno je v vseh državah.
Vendar pa velik del javnosti na ta nesramni pohod korupcije primerno reagira, čustvo sramu je med dobršnim delom prebivalstva še vedno živo in oblastniki sami se tam, kjer demokratizem še ni docela izumrl, vsaj zagovarjajo in, če se ne morejo oprati, odstopijo. Niti režimsko časopisje se ne upa korupcije javno zagovarjati, ako je ne more zakriti, in se ukloni sodbi poštenja, ako je igra korupcioni-stov izgubljena. Brezsramnost še nikjer ni dosegla tiste točke, da bi organi javnega mnenja in oblastniki sami napade na njihovo poštenje enostavno ignorirali; goljufi se vsaj zagovarjajo in očitke ogorčeno odklanjajo, dokler niso sodno dokazani. In še v vsaki državi je v te zadeve posegla eodna oblast vsaj v trenutku, ko se je javna vest z vso silo zbudila in zahtevala, da poseže v gnilobo zakon.
Kaj pa pri nas? Pri nas imamo re-•Sm, ki na račun krvavih zmag ljudstva in njegovega krivičnega trpljenja med vojno državo ropa in izjeda kakor tolpa gosenic, pokrivajoč se s plaščem »državotvornosti«, laskajoč velesrbskim instinktom in izrabljajoč nevednost in brezmoč velikega dela naše države. Gotova družba med- in povojnih dobičkarjev, ki so medtem, ko je ljudstvo sedelo v strelskih jarkih, zapravljali denar zaveznikov v metropolah in kopališčih antante, se poslužuje prestiža radikalne stranke v preteklosti in pod to zaščito pleni celokupno državo. Sin ministrskega predsednika očito načeluje tej družbi in, zanašajoč se na avtoriteto svojega očeta, brez sramu vrši svoje kupčije na račun države, ne da bi smatral za vredno, da se sploh zagovarja. V ministrstvo se imenujejo njegovi pajdaši, pomagači in sluge, vlada se sestavlja po njegovih željah in zahtevah, sklepi ministrskega sveta stoje pod njegovo kontrolo in ministri mu morajo parirati, ker so vsi odvisni od njegovega bančnega koncerna, ki jim deli od svojega dobička visoke podkupnine, vladne, parlamentarne in državne krize se razpletajo po navodilih te veleverižniške družbe. Izvesten del časopisja je kupljen od Radejevega trusta in po njegovi komandi meče Slovence in Hrvate med protidr-žavne elemente, velesleparje same pa proglaša za >patriotične elementec, ki čuvajo >narodno in državno edinstvo«. O tem Ra-deju Pašiću pišejo listi, da ima v rokah vse petrolejske koncesije v naši državi, da pa zanje ni do danes piačal niti ficka davka državi. Pogodba z Italijo se je naredila v korist temu vzor-državljanu,, ki jo imel največji interes na osnutju srbsko-italijan-вке banke, tega edinega dobičkanosnega
ploda konference z Mussolinijem — dobičkanosnega za žepe porodice. Saj je to priliko izrabila Pašićeva rodbina, ki se je peljala s premierom v Rim, da napravi zase dobre privatne kupčije-. To so zvezde vodnice, ki kažejo smer politiki našega režima.
Toda, ako se da še razumeti, da so nesramni ti privatni velešpekulanti — prestopa vendar vse meje javne morale, ako vidimo popolno pomanjkanje sramu pri vodilnih osebah države. Ti ljudje — ministri — sami v radikalnem klubu lu-čajo drug drugemu v obraz, da so defrav-danti, lopovi, varalice, in drugi dan o tem pišejo vsi listi — toda prizadeti se niti ne zganejo, kakor se ne zgane uš, če jo poli-ješ s čebrom vode. Bil je minister, ki je prodal velik del državnega paroplovnega materiala sindikatu, kojega član je bil sam, v ogromni lastni profit seveda. Kaj se mu je zgodilo? Nič. Bil je drugi, ki ima več umazanih afer na vesti nego las na glavi. Kaj se mu je zgodilo? Še danes igra važno^ vlogo pri sestavi ministrskih list in določanju političnega pravca režima. V prometnem resoru je sledil velešpekulantu drug špekulant, ki ga radikali in pre-čanski demokrati sami javno zmerjajo z defravdantom, ker jim očito dela preveliko konkurenco. Čuli smo tudi o ogromnih umazanijah drugih bivših in še obstoječih ministrov na polju agrarne politike, pri upravi monopolov, v socialnem resoru itd. Toda vse afere se pokrivajo s plaščem po-zabljenja, oziroma vlastodržci se delajo, kakor da se jih to čisto nič ne tiče in sleparijo mirno dalje.
Razumljivo je, da se ta družba brezvestnih izkoriščevalcev države poslužuje vseh sredstev, da ostane na krmilu, začenši s poizkusom varanja krone pa do va-ranja javnega mnenja potom podkupljenega radikalnega tiska in časopisja demokratskih uskokov v Sloveniji in Hrvatski. Ta koncem korupcionistov bi se seveda tudi diktature ne ustrašil. Zato se skuša najvišjemu mestu v državi predstavljati kot družba >državotvorcevc, vse druge pa oblatiti, da bi se koncernu velešpekulantov dala oblast, vladati državo z bajoneti in ba-tinami. Toda hvalabogu, danes je tudi poštena srbska javnost uvidela, kdo so te pijavke, ti zajedavci na telesu Jugoslavije, ki spadajo na zatožno klop, kakor hitro bo ljudstvo z njimi pomedlo. No samo Jugoslavija, ves kulturni svet se bo oddahnil, kadar bo ta družba morala stopili z vladnih »stolcev pred tribunal, kamor edino spada.
RADIČEV DEMENTI.
Zagreb, 2. aprila, (izv.) V današnjem »Slobodnem Domu« demontira Radič vest, češ, da je dopisniku londonskega lisjta »Morning Post« izjavil, da ne priznava Jugoslavije. —. Dalje naznanja, da bo še enkrat odpotoval v Anglijo, da obišče veliko angleško razstavo, ki bo otvorjena prihodnji mesec, in da sc sestane s svojimi političnimi prijatelji.
RAZKOL V HRVATSKI ZAJEDNICI.
Zagreb, 2. aprila. (Izv.) Med hrvatskimi zajedničarji je prišlo do razkola. Večja skupina se zbira okoli lista »Hrvat«, O tej skupini sodijo, da se bodo združili s HRSS. Mala skupina, večinoma osebni prijatelji dr. Dežmana in dr. Šur-mina, pa so ostali združeni okoli »Ob-zora«.
HRVATSKA IN SRBIJANSKA DEMO-KR \CIJA.
Zagreb, 2. aprila. (Izv.) V današnjem »Slobodnem Domu« objavlja Radič zanimiv članek pod naslovom »Prvo svobodno srečanje hrvatske in srbijanske demokracije«. V tem članku pozdravlja Radič izstop Pribičeviča iz demokratske stranke, ker se je tako dogodilo to, kar bi se moralo zgoditi že zdavnaj. Med srbijansko in hrvatsko demokracijo ni danes nobene zapreke več.
SVICARSKO POSOJILO V AMERIKI.
Bern, 2. aprila. (Izv.) Švicarski zvezni svet jc sklenil najeti pri tvrdkah Morgan & Co. in National-city-bank« v New Yor-ku posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev za dobo 20 let.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Gotovo je, da sta Pašič in Pribičevič nameravala odgo-diti parlament za daljšo dobo. Ta namen je popolnoma v skladu s programom vlade. Brez kontrole bi vlada rada izpeljala vso priprave za eventuelne volitve, kjer bi se dispozicijski fondi popolnoma izsušili. Da je taka namera obstojala, se jasno vidi iz pisanja vladnih listov, ki so za to delali razpoloženje. Tudi so se danes dopoldne pričeli dopusti posameznih poslancev. Popoldne pa je nastopila sprememba. Vsi že dovoljeni dopusti so bili takoj preklicani. Poslanci, ki so že odpotovali, so bili brzojavno in preko policijskih oblasti pozvani, da se takoj vrnejo v Belgrad. Ta sprememba je zelo zanimiva, ker jo sledila neposredno avdienci Ljube Jovanovića na dvoru. Jovanovič jo bil na dvoru okrog 12. ure. Govori se, da se je kralj ob tej priliki zelo zanimal za delovanje v verifikacijskem odboru, kjer so so vladui poslanci postavili na stališčo, ki je nasprotno pogojeni, pod katerimi je Pašič dobil mandat za sestavo vlade. Ta mandat, kakor smo že poročali in kakor so poročali tudi belgrajski listi, je bil vezan na takojšnjo verifikacijo Radičevih mandatov in je bil izključno posloven mandat brez kakoršnihkoli obljub glede na vodstvo volitev. Sicer pa sploh ne obstojajo volivni poslovni mandati: Ali je vlada poslovna ali volivna. Pašičeva in Pribičevičeva vlada je samo poslovna vlada in kot taka bi morala v parlamentu pokazati, ali je zmožna, da izvrši svoj program ali ne. S takim mandatom pa se nastop v verifikacijskem odboru in tudi od-goditev skupščinske seje nikakor ne strinja. Zdi se, da Ljubi Jovanoviču, ki je dal kroni informacije in zagotovila, da se bo tak mandat izvršil, ni pomagalo dejstvo, da je podal demisijo na svoje mesto. Prišlo je do nenadnega preobrata v mišljenju radikalnega kluba. Izdali so povelje, da morajo vsi poslanci v Belgrad. Vladni poslanci so danes v verifikacijskem odboru zavzeli tudi povsem obratno stališče od včerajšnjega. Vse to dokazuje, da Pašiču in Pribičeviču ne gre tako gladko, kakor sta si zamislila in gotovo je, da jima bo v najkrajšem času spodrsnilo.
SEJA NARODNE SKUPŠČINE BRŽČAS V PONDELJEK. - OPOZICIJI VEČINA ZAGOTOVLJENA.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Glede sestanka narodne skupščine se misli, da bi se ne mogle vršiti v pondeljek. Jutri popoldne bodo gotova poročila verifikacij-skega odbora, ki se potem oddajo v tisk. Ker morajo biti poročila razdeljena poslancem 48 ur pred sejo, zato je tehnično nemogoče, da bi se skupščinska seja, na kateri se bo razpravljalo o verifikaciji
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) V verifikacijskem odboru se je danes nadaljevala debata o mandatih Radičevih poslancev. Na dnevnem redu je bilo najprej volivno okrožje Požega, kjer je izvoljenih 6 Radičevih poslancev. Dva od njih sta bila že verificirana med prvimi dvajsetimi. Šlo je torej za 4 mandate. Vložene so bile 4 pritožbe. Ena lansko leto, ki jo je verifikacijski odbor takrat odklonil, tri pa so bile naročene v zadn jih dneh. Po kratki debati je radikal Kosič, ki se je na prejšnjih sejah protivil verifikaciji, predlagal, da naj se ti mandati verificirajo. Ta predlog je bil soglasno sprejet. V mostarskem okrožju, kjer gre za dva Radičeva poslanca, je prišla sedaj naročena pritožba. Radikali so predlagali, da naj se vrši anketa o podatkih. Predlog je bil odklonjen z 11 proti 9 glasovi in oba mandala sta bila verificirana. V okrožju Split—Dubrovnik je bilo izvoljenih 5 Radičevih poslancev. Vložena je bila ena stara in dve novi naročeni pritožbi. Stara pritožba je bila odklonjena lani. Po kratki
mandatov, vršila pred pondeljkom. Na tej seji bo ponovno prišlo do borbo med opozicijo in vlado. Opozicija pa ima že danes zagotovljeno veliko absolutno večino in je torej usoda vlade zapečatena. Mogočo je; da se bo prva seja vršila v petek ali v soboto z dnevnim redom: določitev dnevnega reda prihodnjo seje.
DEL RADIKALOV ODOBRAVA DEMISIJO LJUBE JOVANOVIČA.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Napram vsem vestem režimskih listov, da Ljuba Jovanovič ni podal demisije, trdimo, da so našo tozadevne informacije tako glede ostavke kakor gledo motivacije točne. Do danes zvečer Ljuba Jovanovič svojo demisije še vedno ni preklical. V radikalnem klubu obstoja močna struja, ki to ostavko podpira in sicer iz tega vzroka, da bi ob priliki bližnje krize prišli v poštev kot mandatarji krone. Ta struja misli, da ima Ljuba Jovanovič kljub strankarskemu nastopu ob priliki krize še vedno dovolj ugleda, da bi radikale lahko izpeljal iz zagate in da bi bil zmožen in primeren človek, da lahko stopi v zvezo in stik z ostalimi strankami.' V tem smislu računajo ti radikali na široko koalicijo, ki naj bi se stvorila brez Pašiča in Pribičeviča ter njunih ljudi. Za to kombinacijo radikali intenzivno delajo in skušajo za njo pridobiti opozicijo.
UZUNOVIČ ŠE NI PREVZEL MINISTRSKIH POSLOV.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Novoimetto« vani minister za socialno politiko Nikola Uzunovičše vedno ni prevzel svojih poslov niti še ni prišel v radikalni klub. Ker je tako stanje nevzdržljivo, so nekateri ministri zahtevali od Pašiča, da stvar razčisti. Dosedaj Pašič ni podvzel še nobenih korakov, ker bi to razčiščenje značilo uso-depolen udarec, kajti nezadovoljnost s Pri-bičevičevimi režimskimi metodami v radikalnem klubu raste.
SPOR PERIČ-MARKOVIĆ POOSTREN.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Spor med dr. Ninkom Peričem in dr. Lazo Markovi-čem so še vedno poostruje. Na pritožbe dr. Ninka Periča je Markovič odgovoril sicer т opravičbo, vendar ni mogel ovreči v njej navedenih trditev. Vsled tega se misli, da se bo prav lahko zgodilo, da pride dr. Laza Markovič pred parlament kot obtoženec. Gotovo je, da sedaj kljub odkritemu podpiranju njegovih pristašev korupcija no bo ušla zasluženi kazni. Da bi to za režim neprijetno zadevo oblažil, je poklical pondeljek Pašič dr. Ninka Periča k sebi in mu zagotovil ministrsko mesto, skušajoč ga na ta način pregovoriti, da umakne svoje pritožbe, vendar je rezultat tega sestanka neugoden.
debati so radikali predlagali, da naj se vrši anketa. Predlog je bil odklonjen z ll1 proti 10 glasovom. Nato so je verificiralo vseh 5 mandatov. Sremsko volivno okrožje: Iz tega okrožja je bila vložena tudi ena pritožba proti enemu izmed obeh izvolje-nih, češ da ni bil sposoben in da nima kvalifikacije, da bi sploh mogel biti poslanec, ker je bil pred sodiščem obsojen. Po pregledu aktov se je konstatiralo, da je bil obsojen po volitvah in sicer od policijske oblasti radi volivno agitacije. Tudi ta dva mandata sta bila soglasno verificirana.
Soglasno so bili verificirani mandat? 6 poslancev Radičevo stranke v bjelovar-skern okrožju. Ravnotako tudi trije mandati v zagrebškem okrožju. Brez debate so bili soglasno sprejeti 3 mandati v modru-ško-reškem okrožju. V šibeniškem okrož; ju je šlo za en mandat HRSS ker je bila № ena pritožba naperjena proti tej izvolitvi4, jo bil tudi ta mandat soglasno verificiran. Na ta način je bilo verificiranih soglasno 19 mandatov, 7 pa z večino clasov. Vseh
Popoln poraz vladne manjšine v verlflkacšjskem
odboru.
61 MANDATOV HRSS VERIFICIRANIH. - VLADNA MANJŠINA SE JE PO AVDIENCI LJUBE JOVANOVIČA NA DVORU UDALA.
skupaj Je dosedaj verificiranih 61 mandatov poslancev HRSS. Predsednik G j u r i -6 i ć je nato pozval opozicijo, da naj ona sestavi odborovo poročilo večine ln tudi določevalca veČino, ker je bila opozicija v večini. Radikali bodo sestavili ln predložili poročilo manjšine in določili manjšinskega poročevalca. Nastas Petrovič je
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Vesti »Jutra«, »Slovenskega naroda« in »Narodnega dnevnika, da je minister za notranje zadeve določil občni zbor Kmetijsko družhe v Ljubljani s starimi delegati, so neresnične. Na dreganje dr. Ž e r j a v a in Puclja je Pribičevićijanec VVilder kot državni pod-tajnlk v notranjem ministrstvu brez vednosti ministra izdal velikemu županu navodila, da se ustavijo priprave za novi občni zbor. O kakih vesteh, da bodo volili stari delegati, ni govora. Poslanca Š t,r c i n
Ш clolg v Ameriki.
Dunaj, 2. aprila. (Izv.) Jutri se prično pogajanja med jugoslovanskimi in ameriškimi zastopniki zaradi ureditve jugoslovanskih dolgov Ameriki. Ameriški državni tajnik Mellou jc včeraj sprejel oficielno jugoslovanske delegate. Zedinjcne države bodo bržkone na obrestih nekaj popustile. Dolg Jugoslavije Ameriki znaša 51 milijonov dolarjev.
Pogajanja med Rusijo in Romunijo razbita.
Dunaj, 2. aprila. (Izv.) Šef romunske delegacije je podal sledočo izjavo: Plebiscit, na katerem vztraja SSSR, je neko izredno sredstvo mednarodnega prava, ki se vporablja samo kot nujno zlo, kadar ni drugega sredstva, da se določa pripadnost kakšnega ozemlja. Bistveno romunski značaj Besarabije in njene ponovne izjave v smislu pripadnosti k Romuniji v smislu samoodločbe delajo zahtevani plebiscit ve-Usatoričen in brezkoristen. Besarabija je or-ganični del Romunije in če bi se je odrekla, se zahteva od nje samoamputacija, vsled česar je sprejetje ruskega predloga absolutno nemogoče. Kljub svojim naporom, da вб doseže sporazum, je romunska delegacija vsled nespravljivega stališča delegacije SSSR primorana pogajanja odgoditi in se vrniti v Romunijo, ako se delcgacija SSSR ne odpove svojemu intrasigentnemu stališču.
Dunaj, 2. aprila. (Izv.) Pogajanja med Rusijo in Romunijo so se razbila zaradi vprašanja Besarabije.
TURŠKI PARLAMENT.
Carigrad, 2. aprila. (Izv.) Narodna skupščina v Angor je sklenila, da sme narodno skupščino razpustiti le ona sama.
NEMŠKI ODGOVOR RADI VOJAŠKEGA NADZORSTVA.
Berlin, 2. aprila. (Izv.) Nemški poslanik je danes predložil veleposlaniki konferenci odgovor nemške vlade na noto, v kateri zahtevajo zavezniki ponovno
izjavil, da bo podpisal poročilo opozicije. V zbornici pa bo utemeljeval svoje stališče in se bo udeleževal debate o verifikaciji. Predsednik Gjuričić je zaključil eejo in določil prihodnjo za jutri ob 4. url popoldne. Na toj seji ee bodo poročila podpisala.
in Žebot sta v imenu Jugosl. kluba zahtevala od notranjega ministra dr. S r s k i-ća pojasnila glede Wilderjevega odloka. V ministrstvu za notranjo zadeve se je nato danes od 10.—12. uro vršila konferenca, katere so se udeležili minister dr. S r š -kič, podjetnik W i 1 d o r, dr. S v e t e k, Ž e b o t inŠtrcin. Ugotovilo so je, da se občni zbor s starimi delegati ne more vršiti. Pravniški svet bo sedaj odločil glede novega občnega zbora z novimi delegati.
vojaško nadzorstvo nad Nemčijo. Nemška vlada predlaga, naj se poveri nadzorstvo Društvu narodov.
RUDARSKA STAVKA V ŠLEZIJl.
Berlin, 2. aprila. (Izv.) V Gorenji Šle-ziji so rudarji proglasili splošno stavko, ker jim delodajalci niso zvišali plač.
POVODENJ.
Koščice, 2. aprila. (Izv.) Reka Bodrog je silno narastla. V okrožju bodroškem je voda napravila silno škodo. Več vasi je popolnoma porušenih.
POŽAR V KINU.
Mehiko, 2. aprila. (Izv.) V mestu Ta-cubaya je nastal v kinu vsled kratkega stika požar. 26 oseb je mrtvih, 56 pa ranjenih.
SNEŽNI VIHARJI V SEV. AMERIKI.
Newyork, 2. aprila. (Izv.) V vzhodnem delu Združenih držav divjajo snežni viharji, vslod česar je na več progah promet prekinjen.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Newyork, 2. aprila. (Izv.) Na Ellis Islandu sta trčila skupaj dva vlaka cestne visoke železnice. 1 06eba je ubita, 25 pa ranjenih.
JuPej
kardinala Mercfera.
Ta teden pretečo petdeset let, odkar je pel belgijski kardinal Mercier novo mašo. Ves civilizirani svet ob tej priliki čestita temu cerkvenemu knezu, ki uživa daleč preko mej svoje domovino največje spoštovanje radi svojega pogumnega nastopa v prid zatiranim in revežem v svoji teptani domovini.
Ko so nemške čete prelomile belgijsko nevtralnost in zasedlo deželo, je kardinal Mercier ostal kot pogumen kapitan na potapljajoči so ladji na svojem mestu. J Ni imel drugega orožja kot svojo besedo in v deželi, podjarmljcni od sovražnika, I si je upal ponosno ln javno izraziti, da je
na strani njegove domovine, kakor tudi Francije pravica, božja kakor tudi človeška.
Spominjajmo se onih časov, ko so Germani razglašali povsod svojo lutrovsko glasilo :>Gott mit unsk (Bog z nami). Po njih mnenju je bil Bog njih sotrudnik pri napadih in nasiljih, v njegovem imenu so bilo dovoljeno vse vojno grozote germanskega imperializma, saj je bil »stari nomškl Bog«. V njegovem imenu so požgali belgijsko mesto Louvain s krasnimi cerkvami in dragoceno, nenadomestljivo univerzitetno knjižnico, in obstreljevali katedralo v Rheimsu, biser francoske umetnosti. Golovi nemški vojskovodjo protestan-tovske vero so imeli uprav največjo vese-ljo uničevali francoske in belgijske cerkve, predvsem ker so to katoliško cerkve.
Tu jo nevstrašeno vstal kardinal Mercier in rlvignil svojo besedo. Na mesto strankarskega Boga, ki slepo služi narodnim kapricam, jo kardinal visoko dvignil neizbrisljivo sliko Boga, katerega volja so Identificira s pravico in katerega vsemogočnost jo v službi te pravice. Nemčija je teptala in požigala Belgijo, ta kardinal pa ji je odkrito povedal v obraz: »Bog je naš zaveznik!« in Belgija in Francija sta imeli zaupanje, kajti priznanje takega zavezništva je bila že prva zmago.
Kardinal je med vojno, kakor tudi po vojni ostal neomahljiv prvoboritelj to pravice, ki jo je sv. Tomaž, pisatelj, katerega posebno ljubi, imenoval »maščevalno pravico.«
Prod njegovimi besedami so sc umaknili celo takrat vsemogočni Nemci, niso se mu upali skriviti lasu na glavi in moralna podpora, ki jo je tako nudil težko preizkušeni domovini, je bila naravnost velikanska.
Zato je tudi kardinal Mercier v javnem življenju Evrope osebnost, na katerem no visi samo v ljubezni ves katoliški narod v Belgiji in Franciji, temveč vesoljni katoliški svet so klanja prelatu-junaku in mu častita ob njegovem jubileju.
Pridružimo se jim tudi mi, želeč pre-častitemu jubilantu, da še dolgo vrsto let deluje v prospeh vere in domovine! — Br.
Slika in pnm*n dooodkov v skupščini 30. marca.
Belgrad, 31. marca 1924.
Dnevi, ki jih ravnokar preživljamo, so za politični razvoj Jugoslavije brez dvoma ravno tolikega pomena, kakor so bili usodni dnevi leta 1918. Tega dejstva se ves Belgrad tudi dobro zaveda. Politični krogi so z vso silo na delu, krona sama stoji v osprodju politično akcijo in javnost čaka z napeto radovednostjo od uro do ure na nove senzacije. A prave senzacije le noče biti — vladna kriza traia in traja...
Nova razvrstitev političnih sil se je komaj izvršila, a že je na vidiku druga, še pomembnejša. Poslanci HRSS so v vedni pripravnosti in nihče od njih ne odide iz Belgrada, Nemci sedanji vladi odločno opo-nirajo, džemijet je razkosan na tri ali štiri kose, voditelji opozicionalnega bloka pa stalno zborujejo. Jedro nove vlade, radikalni klub, pa preživlja sam težko krizo, kakoršne še niso radikali nikdar doživeli. Dobri in vešči politični preroki namigujejo, da se bo tudi v radikalnem klubu odigral isti proces kakor se je v demokrat-
skem. Pašićova avtoriteta pada in njegove diplomatsko sposobnosti odpovedujejo. Polagoma prihajajo radikali sami do spoznanja, da so možno še druge kombinacije kakor Pašič in Pribičevi«. Velik dol radikalov Pribičeviča tudi nič kaj posebno prijazno ne gleda, ampak se ga kar javno izogib-ljejo. Izčiščeni demokratski klub se vedno bolj konsolidira in napovedani nadaljni uskoki so izostali. Brzojavke, ki jih prejema Davidović dan na dan iz vseh krajev Srbije in s »preka«, dokazujejo, da Je Da-vidovlč na pravi poti.
Uvod v veliko dogodke je bila zadnja 31 ur trajajoča seja parlamenta, iz katere naj ohranimo vsaj nekaj slik kot spomin na te burno ure.
V nodoljo dopoldne se je pričela debata o agrarni reformi. Trik, ki si ga jo bil . dovolil podpredsednik Balrič, ni uspel. Pašič je seji prisostvoval dolgo časa, končno pa se je umaknil na zofo, kjer je preslonel in predremal celo noč. Nastopajo vedno novi govorniki. Naš Klekl razgalja do dna grdo početje radikalov v Prekmurju in žigosa s skolečimi besedumi neštevilne poskuse podkupovanja in izsiljevanja od strani radikalov. Cela zbornica se zgraža nad sramotnimi dejanji, ki so jih zagrešili radikali in celo radikalo same je bilo nekoliko sram, kar mnogo pomeni.
Poslanoc R a f a j 1 o v i č (demokrat) si je pošteno privoščil Pribičevičevo skupino. »Izdajalci«, »lopovi« in podobno ljubeznivosti so kar deževale na uskoke, ki so komaj mogli prikrivati svojo sramoto. Pribičevič, Grisogono, Popović in bledi Kriz-man so sedeli v svojih ministrskih klopeh kakor na trnju.
Komaj je končal Rafajlović, jo že po* slul Jugoslovanski klub nove govorniko v boj. Poslanec Š k u 1 j jo zabeležen kot 43. govornik, a njemu sledi še cela vrsta drugih. Radikali grozo, potem pa zopet obupa-vajo. — »Kako dugo još?« — Toda seja so nadaljuje brez odmora. Predsedujeta zaporedoma Bakič in Dragic, Jovanovič se ne prikaže nikjer. Tako se približa večer. Zbira se opozicija, zbirajo se radikali, po ku-loarjih vse mrgoli ljudi. Kakor da je nekaj v zraku, a nihče ne ve, kaj. Vse skupine se pripravljajo na dolgo nočno sejo, nekateri že na pondeljek. Lože so nabito polne, na galeriji niti za otroka ni več prostora, polnijo se klopi v zbornici, vse prihajaj zemljoradniki in Jugoslovanski klub, radikali in demokrati, socialisti in divjaki. Komaj se prvi hrup nekoliko poleže, (Ja prečita podpredsednik neko izjavo, so vrata zopet odpro in tedaj je nastopil zgodovinski trenutek: Radičevih 62 poslancev stopa v zbornico, resno in ponosno, v dolgi vrsti med burnim aplavzom opozicije. Radikali in demokrati se ozirajo, vstajajo s sedežev, da vidijo, kaj je, potem pa obmolknejo in poblede! Kakor da niso mogli verjeti svojim očem, kar so je v tem trenutku zgodilo! Pozornost vse zbornice se obrača Hrvatom. Govornikov nihče ne posluša, vse vstaja in gleda. Vstajajo ljudje na galerijah, vstajajo v ložah, opozicija pa burno pozdravlja svojo novo pomožno četo.
Tu zakličo Davidovič: »Izjava opozicionalnega bloka k — Vse vtihne in posluša. Komaj pa je prečifal Davidovič par stavkov, so se radikali zavedli svojega položaja. Začeli so delati pikro modklice in opazke. Demokratski uskoki so poskušali radikalom pomagati. Prehitel pa jih je belgrajski advokat Magovčevič, ki se je z naporom vseh svojih sil preril do ministrske
^Prezgodnje veselje dr. ?*rjava glede Kmetijske
družbe.
PROTIPRAVNA ODREDBA O OBČNEM ZBORU KMETIJSKE DRUŽBE RAZVE-,	LJAVLJENA.
Dr. W. M. Mac Govern.
Preoblečen < v prepovedani Tibet.
(Dalje.)
Čast oziroma služba Dalai-lame ni dedna, tudi volijo ga ne tako, kakor jo sicer navada. Način izvolitve je tak, kakor ga ni nikjer drugje na svetu. Teoretično je Dalai-lama učlovečenje božje. Po njegovi smrti naznani visoki svet menihov ljudstvu odkritje novega lame; zgoditi se pa mora to kmalu, tokom par mesecev ali pa vsaj tekom enega leta. Otrok je lahko star šele par tednov, ali pa več; na vsak način mora biti rojen takoj po smrti prejšnjega Dalai-lame, kojega duša so je preselila v otrokovo telo. Včasih Dalai-lama svoji okolici že proj namigne, da so bo najbrž v tem ali onem okraju ali pa v tej ali drugi ro-dovini na novo rodil, s 'čimer je volitev seveda dosti bolj enostavna. Če je kandidatov več, odloči žrebanje. Isti način volitve velja pa tudi za vso visoko cerkvene dostojanstvenike in voditelje samostanov.
Prvi štirje Dalai-lame so bili samo nekaki višji duhovniki in niso imeli političnega pomena. Peti Dalai-lama se je pa s pomočjo Tatarov polastil začasno tudi vodstva politike. In začela se je neskončna vrsta zarot, skozi celo stoletje so se Dalai-lame izredno hitro »na novo rodili«; razen sedanjega, ki je trinajsti po vrsti ni bil nobeden starejši kakor osemnajst let, pa se jc že moral zopet na novo roditi. Z drugimi besedami: dečki, ki so igrali Dalai-la-mo. so bili samo orodje v rokah budistične
duhovniške kasto, ki je v Tibetu vladala. Eala so je, da no bi bil kak odrasel Dalai-lama premalo ponižen, in je zato poskrbela, da je bil o pravem času odpoklican s tega bornega sveta k zopetneinu učloveče-nju. To se je zgodilo zmeraj takrat, ko jo postal polnoleten. Sedanji voditelj Tibeta je prvi v teku sto let, ki jo ušel usodi prehitre smrti.
Močen značaj je, trmoglav, duševno gibčen, kar je pač dokazal najbolj s tem, da še živi. Kmečkih staršev sin je; na njegovo izvolitev za najvišjega duhovnika so vplivali očivdno politični razlogi. V času njegovega rojstva je bila moč Kitajcev v Tibetu velika in Kitajci niso marali, da bi bil Dalai-lama iz kakšno ugledno domače rodovine. Izvoljen je bil navaden kmečki otrok. Danos je Dalai-lama star komaj petdeset let. Polagoma si ie prisvojil dosti moči, ki so jo imeli prej menihi. Gotovo je tudi slišal, kakšna jo bila usoda njegovih prednikov. Zato je zelo previden. Ne dotakne so n. pr. nobeno jedi, ki je niso prej pokusili njegovi dvorjani.
V političnem oziru so najbolj trudi za to, da bi napravil v deželi red. V Tibetu sta dve stranki, hudo si nasprotni. Prva jo dvorna stranka, vorli jo Dalai-lama; stranki pripadajo ministri in pa veliko starih plemiških rodbin teh kmetov. Druga ima pa glavno oporo v takozvani narodni skupščini, sestoji po večini lz zastopnikov treh velikih samostanov v okolici Lhaze in je bolj nazadnjaška. Dalai-lamova stranka jo pa bolj napredna žo zato, ker je v njej veliko ljudi, ki so živeli dolgo f.isa izven Tibeta in poznajo svet in njegove zahteve. V zunanji politiki je stranka Dalai-lame Driiazna Aneležem. menihi pa Angležev
prav nič no marajo in so nagibljejo bolj na kitajsko stran. Stranke, ki bi so zanimala za Rusijo, sedaj v Tibelu ni. — Za tiste, ki bodo te vrstice brali pozneje kdaj, pripomnimo, da so bila pisane v sredi leta 1923. — Kolikor som mogel videti, zmaguje polagoma dvorna stranka. (O tem nam govorijo tudi drugi znaki iz poznejših dni, kakor jo bil pa Kac Govora v Tibetu.)
Zanimive so domneve, kaj bo po smrti sedanjega Dalai-lame. Pravijo, da bo zgrabil vajeti vlade Tsarong in se bo dal proglasiti za kralja; ali pa, da si bo izbral novega Dalai-lamo, najnožnejših let, in bo govoril skoz njegova usta. Ali pa, da so bo izpolnilo staro prerokovanje, ki jo med ljudmi splošno znano, da bo sedanji trinajsti Dalai-lama zadnji in da bo po njegovi smrti Tibot odprt belim barbarom, ki bodo prišli od .zahoda. (Od zahoda pridejo lahko ali Angleži — skozi Kašmir — ali pa Rusi iz Turkcstana.) Vprašati, kaj se bo zgodilo, jo lahko, odgovoriti pa težko.
Vse to ml je šlo po glavi, ko sem ee z Dalal-lamo tako lepo prijateljsko pogovarjal. Govorila sva samo splošne reči, pa me jo le prosil, naj zaenkrat šo molčim. Eno uro jo pogovor trajal; potem sem se pa vrnil v Lhazo, prav tako na skrivaj, kakor sen. bil prišel.
Pota ld in .To-knng.
Ker nam Mac Govern o palači Dalai-lame nič ne povo in tudi nič o glavnem svetišču Lhazo, Jo-kangu, smo njegovemu popisu pridejali tudi ta opis; po IIcssc-\Var-tegmi.
V primeri z Dalai-lamo doživi Taši-lama dosti višjo starost, kljub temu, da se nič no giblje. Dalai-lame umrejo zeio mla- !
di. Njih svetost je tako velika, da jih smejo gledali samo najvišji duhovniki, in če jih pogleda kdo drugi, bo oslepel. Tako pravijo Tibetanci. — To vero so menihi soveda pridno gojili, da le no bi nihče silil preveč v bližino Dalai-lamo —, V samoti in tišini presanjajo svojo življenje v najveličastnejši palači sveta. Na strmih skalah se dvigajo zidovi drug nad drugim, večnadstropne so palače, druga nad drugo, grič in palača, vse jo eno. Evropa je nima stavbo, ki bi se mogla meriti s to ogromnostjo; tristo metrov dolgo je pročelje, višina pa tako velika, kakor naši najvišji stolpi; saj so dviga grič več kot 120 metrov nad Lhazo. (Naš ljubljanski grad je 60 m nad Ljubljano.) Nehote moramo misliti nazaj na čase, ko so v starih egiptskih Tebah tisočeri svečeniki darovali v ogromnih tamošnjih svetiščih. Kakor iz staroegiptov-skih časov štrli v našo sedanjost ta prestolnica Budovega učlovečenja, prav taka veličastna in ogromna, prav tako tuja kakor so razvaline ob Nilu. Nešteta so okna, v dolgih vrstah nanizana, vrsta nad vrstOj pročelje nad pročeljem. Tam notri stanujejo stotine in stotine Budovih svečenikov, rdečo so oblečeni. Njih mišljenje in življenje se nam zdi ravno tako tuje in zagonetno kakor Lhaza sama. Iz sredine veli-čanstvenega ospredja zidov in stolpov, svetišč ln samostanov se dviga kvišku znamenita šestnadstropna stavba, živordeče pobarvana, Rdeča palača, Najsvetejšo, bivališče Dalai-lamo samega. Pola je Buda, 1« je grič, Pota-la je Budov grič; ker je pa ves grič pokrit s palačami in stolpi in samostani in tako dalje, 6e imenuje vsa ta veličastna napravo, prestolnica živeča--
i	'Oalie sledi.)
klopi hi pred Pribičovflem in Popovićem klical: »IzdajalciI Judeži 1 Vi nimate več besede!« Proti Magovčeviču pa se zažene D. Popović, ki ga z vso močjo potisne med poslance HRSS.
Med silnim nemirom na radikalski in med viharnim odobravanjem na opozicionalni strani prečita Davidovič izjavo opozicije do konca.
Komaj pa je Davidovič oddal svojo pismeno izjavo podpredsedniku skupščine, ee dvigne celokupna opozicija kot en mož in vsi poslanci IIRSS, SLS, JI)S, zomljorad-niki in muslimani zapuste v znak protesta zbornico.
Ta korak je bil za radikale novo presenečenje. Tako so bili iznenadeni, da niti psovati niso več mogli. Odhajajočim poslancem ploska celo galerija, kar je v Belgradu nekaj nenavadnega.
V parlamentu je zavladala po odhodu Opozicije skoro grobna tišina. V tihoti in miru so izglasovali vladinovci nekaj vladnih predlogov. Uskoški demokrati so se pri tej priliki poskušali rehabilitirati pred javnostjo nekoliko s tem, da so predlagali ukinitev kuluka. Ta demokratski predlog pa ni nič drugega kakor nepošten manever, kakor smo jih od uskokov že vajeni. Kuluk je bil namreč ukinjen v trenutku, ko je bil v zbornici predložen nov finančni zakon, tedaj pa je bil iz zakona izpuščen baš na pritisk Jugoslovanskega kluba in ta izpustitev pomenja dejansko že ukinitev! Demokratje naj se torej ne šopirijo s tujim perjem!
S svojim prvim nastopom so se Pribi-Zevičevi uskoki tako osmešili, da jih danes pomiluje ves Belgrad.
Opozicija je iz zbornice odšla z izjavo, da se ne vrne prej, dokler ne bodo verificirani mandati HRSS.
Seja, ki se je vršila v pondeljek, je bila silno žalostna in Pašič je gledal na prazno zbornico kakor Jeremija na jeruzalemske razvaline. Radikali sami priznavajo, da
{ih je spravil Pašič v veliko zagato in da >1 bila edina rešitev za radikale — Paši-čev odstop.
Političpe vesti.
Ц- Kdo se umika? Glavni člankar > Jutra c z vso silo napenja svoje možgane, da bi dajal poguma onim razsodnim ljudem v lastnem taboru, ki se jim začenja svitati, da so se prečanski demokrati s svojim liskoštvom k Pašiču temeljito ure-zali. Ker je tudi »Jutro« že strah pred posledicami svojega izdajstva, skuša dopovedati javnosti, da bije opozicija »borbo na umiku« in da »obupno poskuša kaj popraviti kakor oni, ki se potaplja.« Neglede na to, da je to popolnoma brezmiselno, ker ee opozicija ves čas, odkar traja sedanja kriza, nahaja v ofenzivi, Pašič z uskoki pa se brani, se »Jutro« v svojih na-daljnih izvajanjih sćmo pobija. Kajti proti koncu svojega članka priznava nehote, da se nahaja Pašič-Pribičevičeva vlada v manjšini in da je njuna rešitev samo ie v tem, da parlament razpusti, ker ima proti sebi večino, in dob'i volivno vladol Zato piše: »Volivna vlada v parlamentarnem sistemu ni vezana na to, ali ima formalno večino v parlamentu.« Torej se ta čedna vlada ne upa vladati s parlamentom, v katerem je v manjšini in se nadeja, da se izmota iz tega v resnici obupnega položaja samo s tem, da se parlamentu umakne s tem, da ga diktatorično pošlje domov in potem izvede в terorjem nove volitve, ako dobi za to mandat. Kdo je torej na umiku — ali večina parlamenta, ki kliče vlado na junaški mejdan ali pa vlada, ki b4 rada od krone iztihotapila s svojimi nečastnimi metodami nasilni razpust, češ da ji ni treba »formalne« večine? Kaj se pa to pravi »formalna« večina? Večina proti vladi je dejanska večina, »formalna« ve-žina, to pa je puhli produkt »Jutrovih« možganov, ki misli, da je »formalno« vse, kar ne prija prečanskim korupcionističnim Uskokom. Sicer pa je značilno za ljudi, ki imenujejo sami sebe »demokrate«, da smatrajo vlado, ki nima večine, za upravičeno voditi volitve, češ da po »parlamentarnem sistemu« »ni vezana na to, ali je imela v prošlem parlamentu formalno večino.« Potem bi lahko dobil vlado vsak, celo gospod Cafizelj, če bi mu jo kdo poveril. Toda niti »Jutro« prav ne verjame ,da bi dobil blok korupcionistične manjšine volivni mandat, ker govoriči nekaj o »nemožnosti koncentracijske vlade«. Uskoki torej že govore o stvari, katere bi čisto gotovo no spomnili, da so gotovi svoje zmage, tem-menj, ker opozicija tako kombinacije splcjh ni nikoli jemalđ vpoštev. Na umiku so torej gospodje uskoki, ne pa opozicija — to se vidi iz njenih klavrno-pobitih člankov.
+ Prerokbe »Jutrove« šcmbilje. »Splošno se smatra, da so dnevi narodne skupščine šteti in da bo Pašič-Pribičevi-čeva vlada vodila volitve« ... »Kot najbolj verjetno se smatra, da ostane narodna skupščina odgodena do po Veliki noči, na-ikar bi sledila verifikacija in potem pa razpust.« Tako poroča »Jutro« iz Belgrada % aprila t. 1. V resnici pa se je zgodilo istega dne v Belgradu, da so bili verificirani vsi vloženi Radičevi mandati, tako
da je dozdaj vse^a skupaj verificiranih 61 mandatov HRSS. Iz tega se razvidi, da »Jutrove« prerokbe niso vredne ene pipe tobaka.
+ Kako se »Jutro« laže. O verifikaciji 15 Radičevih mandatov, ki se je izvršila 1. aprila v odboru, poroča »Jutro«, da je ministrski svet sklenil ratifikacijo, nato pa da je Pašič poklical k sebi predsednika odbora Gjuričiča in da je bilo potem »v smislu razgovora in sklepa ministrskega sveta na popoldanski seji verifikacijskega odbora verificiranih 15 novih radi-ćevskih mandatov«. V resnici pa je bil ministrski svet sklenil, da se ti mandati ne verificirajo, vsled česar so poslanci ra-dikalske stranke in demokratskih uskokov v odboru tudi glasovali proti verifikaciji ter so ostali za 1 glas v manjšini samo zato, ker jc proti njihovemu pričakovanju radikal Nastas Petrovič glasoval za verifikacijo! Sicer pa »Jutro« v istem telegramu, kjer servira javnosti omenjeno laž, samo poroča, da so vladinovci predlagali, da se mandati HRSS ne verificirajo in da je njihov predlog propadel, ker je glasoval proti njemu tudi Nastas Petrovič. — Tako nesramno in neumno zna lagati samo »Jutro«.
+ Klevetniki postavljeni na laž od lastne stranke. Glavni odbor demokratske stranko je 1. t. m. uskoke izključil iz stranke, kar je čisto logično in naravno. Slovenski in hrvatski uskoki iz demokratske stranke pa so zaradi tega še razburjeni, ker menda mislijo, da bi morala stranka ljudi, ki so jo v odločilnem trenutku izdali, dobiti zato še nagrado! Ljudje, ki so iz stranke, katera je proglasila enoglasno opozicijo, uskočili v zadnjem hipu v režimski tabor ter tako prelomili svojo besedo in čast in prišli sovražniku v pomoč, bi hoteli še vedno veljati za člane stranke! Pribičevič s svojimi pajdaši bi hotel biti Pašičev minister in pobijati demokratsko stranko in istočasno še veljati za njenega člana. To so ljudje, ki so jim vsi pojmi politične morale popolnoma tuji. Ta Pribičevič, ki je minister za prosveto, katera ima razširjati pojme morale v narodu, piše 'udi v »Reči«, da »demokrati morejo sodelovati samo z državotvornimi skupinami«. Minister za prosveto in javno moralo torej zopet javno sumniči večino parlnmenta kot protidržavno. Vodstvo demokratske stranke pa je 30. marca izdalo proglas na javnost, v katerem odločno zavrača la podla sumničenja in razlikovanje prebivalstva Jugoslavije v državotvorno in antidržfvne elemente in pravi: »Mi, v kojih vrstah se ne nahajajo ljudje, ki so za časa svetovne vojne stopali v zvezo s sovražniki lastne domovine in jim ponujali pomoč proti lastni zemlji, niti taki, ki so v najtežjih trenutkih narodnega življenja za hrbtom vlade lastne domovine bratili se z ministri tujih dežel, — smemo s povzdignjeno glavo izjaviti, da šef radikalne stranke nima niti najmanjše pravice, da kogarkoli sumniči in obtožuje veleizdaialtsva.« — Tako pravi proglas demokratske stranke, uskok Pribičevič pa se še nadalje drzne ponavljati Pašičeva natolcevanja! Res, ta mož ima železno čelo in lice, ki ni vstanu od sramu zardeti!
-f »Mi smo odvisni od zanpanja svojih volivcev!«, vzklika »Jutro«. To je namreč odgovor Žerjavove uskoške klike na brco, katero ji je dal glavni odbor demokratske stranke, ko jo je postavil pred vrata, kakor se za brezčastne izdajalce spodobi. »Ju-trovci« se torej ne upajo apelirati na vse-državno demokratsko stranko, vedoč, da ogromna večina stoji za Davidovičcm in da bi nepošteni elementi ostali čisto osamljeni. Zato se sklicuje na »s v o j e v o 1 i v -c e«, ki jih je itak lahko sešteti na petih prstih ene roke. Sicer pa izvemo iz zanesljivega vira, da tudi med temi volivci mnogi, ki so ohranili v sebi še nekaj čuta moralnega sramu in poštenja, odločno obsojajo Zerjavovo izdajstvo in tako se bo zgodilo, da bodo volivci tej kliki res povedali svoje mnenje, ki рћ bo čisto drugačno nego si ga »Jutro« predstavlja.
-f Konkordat. Zadnji dan marca se je vršila v Belgradu konferenca o konkordatu s Sv. stolico, katere so se udeležili minister za vere dr. Janič, dr. O. Rybar, dr. Smodlaka in načelnik ministrstva za vero dr. Lanovič. Pregledali in deloma revidirali so vladni načrt za konkordat. Načrt pride sedaj pred ministrski svet, nakar se začno pogajanja s Sv. stolico.
Dohioljnbjo za — nagrado. Včerajšnji »Narod« se silno zgraža, da so takoj po prevratu tisti, ki so še nedavno kričali •/Živela Avstrija ', »Živel Habsburgl Srbe na vrbe« — zopet imeli vladno krmilo v rokah, oni pa, ki so v najtežjih časih pripravljali pot svobodni in ujedinjeni jugoslovanski domovini so ostali zapostavljeni ob strani in se smeli šteti za srečne, ako jim je bilo dovoljeno, da so pobirali drobtinice, ki so padale z bogato obložene klerikalne mize.« — Na »Narodovo« zgražanje in stokanje odgovarjamo brez ozira na lažnivost glede njegovih stvarnih trditev: 1. Po demokratičnih DrinciDih imej vladno krmilo
v rokah tisti, komur oblast izroči ljudstvo, ne pa tisti, ki bi oblast prejel o d zgoraj. Tega principa »Narod« očividno še ne pozna. V Sloveniji so imeli in š e imajo ali vsaj morali bi imeti oblast od ljudstva izvoljeni zastopniki, no pa od centrale na oblast postavljeni ljudje. 2. Kar se tiče zapostavljanja »naprednih« in »8rbofil8kih elementov« v Sloveniji, odkar imamo Jugoslavijo, si pa dovoljujemo cenjene napredne »srbofile« vprašati s češkim pesnikom Macharjem, ki ga sicer «Na-rod> visoko čisla: Ali ste bili rodoljubi in domoljubi v pričakovanju nagrad in denarja in mastnih služb, ali pa ste bili srbofili iz srčnega prepričanja? Ljudem take baže, v kojih imenu >Narod« jadikuje, je zaklical Machar: »Ali mislite, da ste Vi narod osvobodili? Narod se je osvobodil s a m i z s e b e in zato je zelo grdo zahtevali materialno zahvalo za nekaj, česar kdo ni naredil.« — In če se vprašamo dalje: »Kaj pa so naši jsrbofili« res naredili?« — dobimo prav pohleven odgovor, da so pač želeli razpad Avstrije, da so na Avstrijo zabavljali, kjer jih nihče slišal ni, da so na razne možnosti mislili, n i k -kjer pa ni I;i 1 o odločnih d e -j a n j, ako izvzamemo one, ki so prešli iz avstrijske armade v jugoslovanske divizije (srbsko armado). Kar pa se je skrivalo doma, naj o delu raje molči, najbolj pa naj molči o svojem rodoljubju za — nagi ado ...
Eins — hokuspokns — nnd schon drei! Na prvi strani beremo v »Slov. narodu« v uvodniku: »Klerikalni poslanci so v Belgradu vselej dosegli vse, kar so hoteli, — narodni, državi udani, patriotsko misleči krogi ničesar!« Dalje beremo na isti strani (v uvodniku): »Z državnega stališča je bilo zgrešeno, ko so (v Belgradu) radi lepih oči dr. Korošca ustrezali dosledno vsem klerikalnim željam ...<: — Sedaj pride majhen >hokus-pokus« in na tretji strani iste številke »Naroda« že beremo med »Dnevnimi vestmi: »Kako pa so (sc. »klerikalci«) izpolnili te obljube? Ničesar niso dosegli v Belgradu ...« Ga pa ni dnevnika nad »Narodom«!
(Pismo iz Budimpešte.)
1. aprila 1924.
Druga obletnica smrti kralja Karla se je praznovala danes po celi državi s svečanimi rekvijemi, ki so se jih udeležilo državne in druge oblasti, šole itd. Iz javnih in mnogih zasebnih hiš vejejo črne zastave. Iz špronja br-zojavljajo, da je tam na izredno svečan način bila odkrita velika slika kralja Karla, katero je naročil mestni zastop. Slavnostni govor je imel znani monarhist, bivši guverner zapadne Ogrske, grof Ciraky. Vidi se, da so Mažari zelo trdovratni in njihovim izjavam napram veliki in mali antanti ni nič verjeti.
Habsburška propaganda se jo spet začela zelo širiti. Za to skrbijo v Budimpešti živeči nadvojvode, ki ob vsaki priliki nastopajo z vsem bliščem in dvornim spremstvom. Na potovanjih, se jim prirejajo sprejemi, kakor so bili predpisani za člane aktivne vladarske hiše.
Državno pravdništvo v Budimpešti jo dvignilo proti voditeljem mažarske emigracije v sosednih državah, med njimi napram Jasi Oskaru, Lovasyju, Garamiju in Beli Lindnerju obtožbo radi člankov, priobčenih v inozemskih listih, ki izpodkopujejo ugled mažarske države.
V	ogrskem parlamentu je te dni opozicionalni poslanec. Ruprecht ostro nastopil proti velikanskim vojnim izdatkom, za kar so ga vsi vladni listi strašno napadli, imenujoč ga izdajalcem, češ da še nikdar Mažarska ni rabila tako nujno močne vojske ko sedaj.
Sinovi ministrskih predsednikov — povsod enaki. Glavni povzročitelj vseh neštetih bombnih atentatov v Budimpešti, zloglasni Marfy je zagrozil pri zaslišanju, da bo pri glavni razpravi doprinesel dokaze, če ga ne izpuste na svobodo, da je bombo, ki jo je vrgel pred francoskim poslaništvom, dobil od — sina ministrskega predsednika grofa Bolhleua. Glavna razprava, ki bi se morala te dni vršiti, je — odgodena.
Glavni kongres ogrske socialne demokracije se vrši v Budimpešti nn velikonočne praznike.
Velikemu tihotapstvu z zlatom in srebrnimi kronami so prišli na sled. V to afero pa ni zapletenih manj ko 17 detektivov in nekaj višjih policijskih uradnikov. Čisto kakor v dobi Lukača.
V	nedeljo, dne 6. aprila je zborovanje prekmurskih m medžiinurskih emigrantov, na katerem bo govoril univ. prof. Mikola in vojni škof Zadravec. Kakor običajno vsako leto, bo tudi tokrnt na veliko sobolo iredentistična procesija na trg svobode. Zastavo Prekmurja in Medjimurja bo nosil znani špijon Elek Schrantz.
i
Železnica Murska Sobota—Ljutomer — Ormož se zopet gradi, ker so krediti medtem bili zopet nakazani. Deputaclji Prekmurcev, ki sc je pred kratkim oglasila v železniškem ministrstvu v Belgradu, se jc zagotovilo, d.i bo protfa seotembra tfolovo predana orometu.
V evangeljski občini B. so denar, ki j« bil nabran za zvon, zapili. Ni čudo, da se do-* gajajo take stvari, saj že v nekaterih občinah Prekmurja deset let ni bilo občinskih volitev* Kot gerenti pa fungirajo večinoma nezmožni ljudje. Zelo hvaležno polje za novega velikegal župana v Mariboru, da si to upravo bližje ogleda.
Na Oogrskcm je umrl bivši dolnjem lendavski lekarnar Ferdinand Fuss. Omenjeni je svojo lekarno v Dol, Lendavi prodal pred dvema letoma Hrvatu Šikiču in se izselil iz naše države. Svojcdobno je bil dolga leta član ogrskega parlamenta. Zastopal je dolnjeleni davski okraj. Edini- uspeh njegovega poslan-* čevanja jc bil lep trotoar po glavni dolnje« lendavski ulici. Rojen sicer Nemec se nikakou ni mogel in ni hotel prilagoditi novim razme-i ram. — Nedavno je umrl pri Vel. Kaniži tudi bivši dolnjelendavski okrožni zdravnik dr. J. Fabian.
■	■	r
Štajerske novice.
š Celje. Shod SLS za mesto Celje se vrši v četrtek, dne 3. aprila, ob pol 8. uri zvečer v vrtni dvorani hotela »Bel! vol«. Govore dr. Anton Ogrizek in drugi. Somišljeniki* vsi na shodi (Shod za celjsko okolico se vrSl v nedeljo.)
š Dinarski dan za vventfalsko Slovence! se vrši v Mariboru v soboto iu nedeljo, dne 5. in 6. aprila.
š Tajništvo SLS v Mariboru se jc z dnem
2. aprila preselilo iz Cirilove tiskarne v Aleksandrovo cesto 6, I. (Zadružna gospodarska banka) tik frančiškanske cerkve.
š Soja katelietov. Društvo katohetov la« vantinske škofijo ima v četrtek, 3. aprila svojo redno mesečno sejo.
š Seja mariborskega občinskega sveta. Nadaljevanje II. redne seje. mariborskega občinskega sveta se vrši v potek, dne 4. aprila.
š Protituberkulozna liga v Mariboru ima! svoj občni zbor dne 11. aprila v Kazini. Naj dnevnem redu je poleg volitev novega odbora tudi predavanje docenla dr. Matka.
š Imenovanje učiteljic. Za učiteljice гоб« nili del na ljudskih in meščanskih šolah v Mariboru so imenovane Ema Kranjc, Beata Se-devčič in Ivana Brus.
š Iz Ptuja. Zdravnik dr. M. Mrgole se ja naselil v Ptuju nasproti gostilne Zupančič.
š Novarna mačka. Dva jetniška paznika celjskega okrožnega sodišča je te dni ogrizla mačka, na kateri jo bakteriološka postaja dognala znake stekline. Zdravstvenu oblast je omenjena paznika oddala v Pasteurjev zavod. , 1
š Nesreča. V Celju sc jo ponesrečil delavec dleklričnega podjetja Ivan Ribez. Pri napeljavi novega omrežja je. hotel zabiti v steno neko hiše železen klin za pritrditev žice. Le-stva, na kateri jo stal, pa se mu je zlomila tor je padel na tla, pri čemer se je 811^11101^8^ no poškodoval.
~;e novice.
p Volivna borba sc pnostruje. Nn Gori-« škem so začeli fašisti 7. očitnim nasiljem. Na slovenskem volivnem shodu v Tolminu, ki se jo vršil minolo nedeljo, so metali fa-. šisti proti govorniku dr. Wilfanu jajca in končno prevrnili mizo, na kateri je stal govornik^
—	Na shodu v B o v c u jo govoril dr. Pod-gornik. Zastopnik fašizma inženir Fischer je začel motiti shod s kričanjem, nakar je zastopnik oblasti shod enostavno razpustil. —•. Na shodu v Kobaridu so fašisti govornika dr. VVilfana prekinjali za vsakim stavkom, končno pa mu prevrnili mizo, na kateri je stal. Predsednik je shod nato zaključila Kaj poreče Mussolini proli takemu početju goriških fašistov, ki je v popolnem nasprotju z njegovimi svečanimi obljubami zastopnikom slovanske narodne manjšine? — Podobno nasilje se je pripetilo v Vremskem Bri* tofu, kjer je bil minulo nedeljo istotako sklican slovenski volivni shod. Toda fašistov-ska milica je govornike ozir. sklicatelje na poti prestregla in zahtevala od njih, da ee legitimirajo. Izkaze so miličniki potem silna počasi pregledovali, potem pa prizadete odvedli na karnbinjersko postajo v Britof, kjer so jih na dolgo in široko zasliševali in delali zapisnik. V tem so pa fašisti na prostoru, kjer je bil napovedan slovenski shod, priredili svoj shod, na katerem jo govoril profesor Urbanaz iz Postojne. Ko je bil shod končan in so se bili ljudje razšli, so karabinjerji končno izpustili slovenske sklicatelje shoda, ki jim pa seveda ni preostalo dragega, nego oditi v Matavun, kjer je bil napovedan drugi volivni shod. Tudi semkaj so prišli fašisti s prof. Urbanazom, tajnikom postojnskega fašja Cavallarom iti dragimi uglednej-Simi fašisti. Govoril je najprej slovenski govornik dr. Sedmak, zn njim pa se je oglasil prof. Urbanaz. Mož je govoril začudo pošteno, Priznal je, da se Slovenci ne pregreše ne proli državi no proti vladi, ako volijo slovensko lislo. Če pa volijo vlndno listo, istotako ne greše proli svojemu narodu, ker se s tem no izrečejo za fašizem, nnipak za vlado, ki jo rešila skupno italijansko domovino pogina. Končno je govornik pozval Slovane, naj vo« lijo po svoji vesli. Fašisti so bili s UrbanSe-vim govorom skrajno nezadovoljni in so ga po shodu napadli 7. očitki. — V Lokvi je slovenski volivni shod lepo in niično potekel.
—	V Ajdovščini jo prišlo nn shod nad
tisoč ljudi. Govoril je dr. Gabršček, a protl-govornik je bil goriški fašistovski voditelj ko-petan Venezia. Proti koncu je prišla fašistov-eka godba in zasvirala »Giovinezzo«, pri čemer so fašisti zahtevali, naj se ljudje odkrijejo. Kmalu nato je iz fašistovskih vrst padel strel, ki je zadel Antona štrancarja in ga težko ranil, štrancarja so odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. — VDutov-1 j a h, kjer je govoril dr. Slavik, je shod zelo lepo uspel. Ravno tako ehod v Kašte-1 i r j u v Istri. — V Š t u-r j a h so imeli svoj shod fašisti. Govorila sta slovenska odpadnika Bandelj in pa novi šturski župan fašist Josip Budihna. Oba sta govorila kakor pač morajo govoriti izdajalci, vendar se je Budihma koncem govora osokolil in obtožil fašizem, ker ni sprejel v svojo kandidatno listo nobenega Slovenca in ker oblasti vpoštevajo de-nuncijacije. — Svoje vrste volivni shod je priredil koprski podprefekt Di Suni, ki je povabil na Katonaro pri Čermakalu v Istri vso vaške načelnike iz okolice na sestanek. V njegovem spremstvu so bili vodja koprskih fašistov dr. Petris, kapetan kralj, orožnikov in občinski zdravnik iz Dekanov. Podprefekt je vaškim načelnikom v najzapeljivejših barvah slikal vse mogoče dobrine, ki jih bodo deležne njihove vasi, ako bodo volile fašiste: ceste, vodovodi, šole in podobne lepe reči bodo dobile za >škedo<, t. j. za glasovnico. Istrski kmetje so si pri tem pač mislili svoje in sve;',a misli iina o takem poseganju državnih funkcionarjev v volivni boj tudi evropska javnost.
k Iz dušnopastirske službe. Za provizorja
v Bistrici ob Žili je nameščen bivši župnik v Planini na Vipavskem, g. Ivan M a i e r k o -f e r.
—	Slovenski katoliški shodi v Ameriki. Po slovenskih naselbinah v Združenih državah se prirejajo daije katoliški shodi, ki imajo vsi nepričakovano lepe uspehe. Dne 23. m. m. je bil katoliški shod sklican v Barbetonu. Ohio.
—	Slovenske žrtve pri rudniški nesreči v Castle Gate. Med 175 premogarji, ki jih je 8. marca t. 1. zasulo v premogovniku v Castle Gate, Utah, so bile naslednje slovenske žrtve: George Sluga, John Slovenski, Alojz Petrič, Andrej Fompoš, Anton Spendal in Anton Te-
i'. kaučič. 34 letni samski Al. Petrič in 38 letni
. ožćnjeni Andrej Kompoš sta bila doma iz vasi Rateče na Gorenjskem. John Slovenski je bil komaj 17 let star ter je delal še le drugi dan v onem premogovniku.
—	Obed na čast kraljici Mariji v Parizu. Dne 30. marca je bil na našem poslaništvu v Parizu intimen o!.-cd na čast kraljici Mariji, ki se je mudila v Parizu.
—	Norce se brije iz železničarjev >Slovenski Narode, ki je med drugimi slavospevi balkanskemu režimu povedal tudi to, da je minister prometa g. Popovič poklical pred sebe zastopnike železničarjev, da se informira o njih težnjah. Mi železničarji emo pa mnenja, da ostanemo slej ko prej sužnji korupcije in nasilnega izstradavanja ter da bo gospod minister na vse drugo poprej mislil ko na nas, nam bo pa postregel s kako zlagano obljubo, kakor so to delali njegovi predniki njegovega kalibra. Ne rečemo, da se ne bi kak spreten politik-železničar plazil v Belgrad pred visokega gospoda ministra, toda ta pot bi imela le namen, dobiti inštrukcije, kako treba železničarsko maso še nadalje far-bati. Nečuvea škandal je, da se list, ki bi rad bil resen in napreden, iz nas najrevnejših med državnimi revami norčuje. Ako se hoče »Slovenski Narode režimu hvaležnega izkazati, naj si za to izbere drugo snov, nas železničarje pa naj lepo pri miru pusti. Kdor noče in ne more pomagati, ta naj molči in zaspi.
Železničarji direkcije Ljubljana.
—	Pošte nekdaj in danes. Naročnik nagega lista nam piše: Stanujem oddaljen komaj pet minut od poštnega kraja. Naša vas spada v takozvani širši dostavni okoliš, kjer se pisma in druge pošiljke dostavljajo le trikrat na teden, namreč: ponedeljek, sreda in petek. Sobotno in nedeljsko številko »Slovenca« mi je mogoče brati šele v pondeljek. Ako bi hotel dvigati list druge dni, ki niso zgoraj omenjeni, bi moral vsak mesec plačati še 15 dinarjev tako imenovane predalnine, kar se lahko imenuje krivično izžemanje občinstva. Svoje dni so ljudje hodili lahko vsak dan v tednu po svoje pošiljke ne da bi jih to kaj stalo, danes pa, žal, te ugodnosti ni več. Nekdaj je storila poštna uprava vse za povzdigo trgovine, obrti in prosvete, dandanašnja poštna uprava pa je izgubila iz vidika ta cilj ter je postala s svojimi pretiranimi pristojbinami nekako oderuško državno podjetje, kar je pa le v občutno škodo občinstva ter državi sami.
—■ Nove poštne iveze. S 1. cprilom je začela poslovati nova ambulanca Zagreb—Sušak. Z istim dnem je začela poslovati ambulanca Prijedor—Knin ter je bil upostavljen avtomo-bilni promet Gračac—Knin.
-r- Pomanjkanje poštnih znamk zelo obtožuje in ovira poštno uradovanje Paketne pristojbine so visoke in morajo uradniki nalepiti na spremnico celo vrsto poštnih znamk, ko bi sicer zadostovali dve ali pa tudi ena sa-
ma. Zadnji £as so ponatisnili 8 dinarske na 5 dinarske ter 60 parske na 20 parske, a s tem se je bore malo doseglo. Močno se pogrešajo 60, 50, 40, 10 dinarske in parskih več vrst. — Kakor znano, naroča naša poštna uprava poštne znamke v daljnih tujih državah, namesto da bi dala zaslužiti domačim tiskarskim podjetjem, ki bi lahko napravila ravno tako lepe znamke kakor ameriške ali angleške tiskarne. A kar je še posebno važno, je tudi to, da bi bile dosti cenejše, ker stane sam prevoz iz Amerike — kakor se nam iz zanesljive strani poroča — toliko, kolikor bi stala doma vsa dobava. Tako zapostavljanje domače industrije priča o nerazumevanju narodnega in državnega gospodarstva. Pri poslednjem naročilu poštnih znamk na Angleškem so se Čehi čudili, kako da ni »bratskae država (namreč SHS država) dala znamk tiskati na Češkem. Čehi menda ne vedo, da se odločilni belgrajski krogi brigajo pri državnih dobavah za za-rado, državne koristi so jim pa malo mar.
—	Italijansko odlikovanje dr. Otokarju Rybaru. Italijanski poslanik v Belgradu general Bodrero in predsednik italijanske gospodarske delegacije Lucioli sta 31. marca izročila dr. Otokarju Rybaru lento velikega križa italijanske krone.
—	Naš železniški vozni park. Po uradnem poročilu o pregledu voznega parka vseh naših železnic imamo tačas: za normalni tir, 1921 lokomotiv, od katerih je v prometu 1055, 806 pa izven prometa ;voz 41.851, od tega 24.145 v prometu, 17.706 izven. Za ozki tir 703 lokomotive, od tega 890 v prometu, 313 izven; voz 4860, od tega 3650 v prometu, 1210 izven. Ogromen del našega voznega parka čaka izven prometa na ministra, ki bi poskrbel za zadostno število kurilnic in delavnic, da bi se mogle poprave izvršiti doma.
—	Smrtna kosa. V Mengšu je umrl 28. marca daleč na okoli priljubljeni lurški, rimski in jeruzalemski romar Andrejček — čevljar Andrej V e h o v e c. Svet po svojem življenju, vsepovsod spoštovan, si je pridobil tudi precejšnjo izobrazbo. — Kaj lične pesmice je zapel v Zgodnji _ Danici, zadnjo v Bogoljubu ob priliki lurškega romanja. Sveta je bila njegova smrt, na katero se je pripravil s težko, čudovito potrpežljivo prenašano boleznijo. — Gmli'vo je bilo gledati pogreb preprostega revnega čevljarja, ki ga je nn stotine ljudstva spremljalo na zadnji poti, domača godba mu je svirala, pevci peli žalostinke, društva z zastavami mu dajala čast Bil je pač mož, ki je to zaslužil. Naj v miru počiva!
—	Izleti po našem Jadranu. Podružnica »Putnikae v Splitu organizira za letošnjo spo-
mlad in poletje serijo izletov ob dalmatinski obali. Potovanje se bo vršilo na posebni zato pripravljeni jahti »Nirvanae ter se bo naenkrat moglo udeležiti potovanja 24 oseb. Cena vožnji in celokupni oskrbi je 180 Din na dan. Obenem opozarjamo interesente, da imajo udeleženci teh izletov 25 odstotni popust po naših železnicah. Vse podrobnejše informacije daje podružnica »Putnikae v Ljubljani, kjer se tudi sprejemajo obvezne prijave.
—	Osebne izpremembe v prosvetnem ministrstvu. Pribičeviču se mndi z osebnimi spremembami. Za svojega pomočnika v prosvetnem ministrstvu jo imenoval Lazarja Kneže-vlča. Zamenjal bo tudi načelnike za osnovne in srednje šole.
—	Pegavec v Belgradu. V Belgradu imajo več slučajev pegavega legarja. Umrle so doslej 4 osebe.
—	Burna seja v zagrebškem občinskem svetu. Zagrebški občinski svet je v svoji seji dne 31. marca razpravljal o predlogu avtonomnega odseka v stvari igrišča športnega društva »Concordiae. Igrišče je bil občinsld svet s sklepom dne 18. februarja 1922 oddal »Concordijie v najem za 15 let. Avtonomni odsek sedaj predlaga, naj se navedeni sklep občinskega sveta razveljavi in igrišče odda v sonajem »Concordijie in »Hrv. sokolskemu savezue. »Concordia« se temu upira z vsemi silami in v zadnji občinski seji je došlo do ostrih nastopov, v katere se je mešala tudi galerija. Zupan je dal galerije izprazniti, nato pa kočljivo točko odstavil z dnevnega reda, češ da je treba še predštudlj.
—	Nesreča na lovu. V Arešcu v Banatu je šel te dni posestnik Peter Rusovac na lov na divje race. Skrivoma sta mu sledila dva vaška dečka: 15 letni Gjorgje Vukmir in 13 letni Ljuba Simić ter se potem skrila v njegovi bližini, da bi prisostvovala lovu. V tem je nastal mrak. Rusovcu se je zazdelo, da vidi par rac ter je sprožil. Potem je pohitel na mesto, da pobere plen. Toda namesto rac je našel dečka, Vukmira s prestreljeno glavo, Simiča pa s prestreljeno roko: poslednji je bil prvega objel.
—	Usmiljenim srcem se najtopleje priporoča uboga, vseh sredstev oropana rodbina vojnega invalida Andreja Kočarja, stanujočega na Trati 25, p. Škof ja Loka. Ubogi 52 letni invalid je oče 8 otročičev ter hira že od leta 1921 na jetiki. Mož se nahaja sedaj ua zavodu na Golniku, ženi Frau-čiški je pa prepuščena vsa skrb za otročiče v starosti 3—14 let. Vsak najmanjši dar v denarju ali kakoršnemkoli blagu bo dobrodošeL
P
4Л
VAŽNOST VELESFJM0V.
Cilji velesejmov so različni, treba pa jih je motriti posebej s stališča poedinih trgovcev in industrijcev, a posebej s stališča nacionalne ekonomije v splošnem.
Razstavljeno b ago stoji na ogled vsakemu, kdor poseti velesejem; pa če tudi samo majhen del posetnikov prihaja z namero sklepanja kupčij, že dejstvo, da je toliko oseb razgledalo blago, je za razstavljalce izvrstna reklama in to take vrednosti, da so nedvomno že s tem pokriti stroški udeležbe na vele-sejmu. Reklama je namreč bazirana na pre-misah čisto psihološkega značaja, ter mnogokrat trenotni utisek kake tovarniške znamke na maso več velja, kakor pa slučajno zaključena kupčija. Industrijci morajo priti na čisto z dejstvom, da danes ni mogoče takoj žeti uspehov lastne reklame in morajo vedeti, da pogosto v tak posel investiran kapital v splošnem ne prinaša direktne koristi. Taka reklama je potrebna za dviganje prestiža industrije poedine nac.ije, s tem pa prinaša tudi indu-strijcem direktno korist
Tipični primer v tem pogledu nam daje Nemčija s svojo industrijo, ki si je znala н sličnimi sredstvi osvojiti svet. V našem slučaju seveda ne gre za osvojitev sveta, ampak za osvojitev naše lastne domovine. Radi tega je sveta dolžnost naših trgovcev in obrtnikov, da doprinesejo svoj kamen k zidanju velikanske zgradbe ekonomskega razvoja domovine s tem, da se udeleže kot razstavljalci IV. Ljubljanskega vzorčnega velesejma, ki se bo vršil letos od 15. do 25. avgusta.
Preiskujoč z ekonomskimi kriterji zgodovino in razvoj posameznih narodov pridemo do zaključka, da je njegova moč in sila ozko zvezana z njegovo ekonomsko prosperiteto. Ta prosperiteta pa ne zavisi samo od naravnega bogastva dežele, ampak od razumnega koordiniranja produktov industrije ter od njihovega nepretrganega udeleževanja v mednarodni trgovini. Tendenca vsake države je emancipirnnje od penetracije inozemske trgovine in industrije. Da se zamore doseči ta idealni cilj, ne zadoš?a samo prirodno bogastvo tal, bogastvo na surovinah, izobilje delavnih moči in inicijativa; treba je tudi pro-ducirati dobro robo, ter jo, kar je tudi zelo važno, treba znati placirati.
Naše pokrajine so v povojni dobi uspele, da so takorekoč iz nič ustvarile mnogobrojne industrije. In zopet ni dovolj samo produci-rati, ampak je potrebno, da se ve, kaj si jo m .gooe nabavljati doma, treba je konsumente naučiti, da kupujejo svoje potrebščine domačega izvora, konečtio je treba pomesti s predsodki, da je tuje blago boljše kvalitete kot pa
domače. Se- 3da pri isti ceni. Vsled tega je potrebno, da se interesentom nudi prilika, da od časa do časa vidijo razvoj domače industrije in obrti. To priliko nudi vsem IV. Ljub janski vzorčni velesejem, ki je ena od najuspešnejših, a obenem tudi najcenejših reklam za vsako industrijo in obrt. Posebno pa to velja za novejše povojne firme in nove artikle, ki se preko institucije velesejmov s pridom afirmirajo.
* * *
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi nolirajo žitu sledeče cene: pšenica 322.50 da 325 Din, ječmen 325 Din, oves 250 Din, koruza 232.50—250 Din, pšenična moka št. 0 510 Diu. — Tendenca slaba."
g Produkcija tobaka v Bosni in Hercegovini. Štiri tobačne tvornice v Bosni in Hercegovini so producirale lani 1198 milijonov komadov raznih cigaret in 304.8 ton tobaka v zavojih. V istem letu je znašal konzum tobaka v celi Bosni in Hercegovini 257 milijonov cigaret in 1281 ton tobaka v zavojih. Tobaka se je lani pridelalo v celi Bosni in Hercegovini okoli 3000 ton, leta 1922. pa 2485 ton.
g Izvoz že!eza iz Češkoslovaške v Jugoslavijo. V januarju mesecu letos je kupila Jugoslavija v Češkoslovaški 910 ton železa, v februarju pa 2550 ton.
g Poljska zunanja trgovina in konjunktura. V preteklem letu je uvozila Poljska za 1118 milijonov zlatih frankov blaga, izvozila pa za 1195 milijonov. Situacija v tekstilni industriji je normalna. Petrolejska industrija je prejela veliko naročil iz inozemstva.
•g Prisilna iuzija bank na Mažarskem. Na Mažarskem se pripravlja zakon, ki ima namen, olajšati fuzijo srednjih in manjših bank.
V	kolikor bi se ti zavodi ne hoteli posluževati tega olajšanja v teku gotovega časa, bi se jih imelo prisiliti na fuzijo.
g Poljska navezana na italijanski tobak. Poljska je dobila od Italije posojilo. Na podlagi te pogodbe mora dobaviti Poljska od Italije dva milijona kilogramov tobaka od italijanskega tobačnega monopola. Poleg tega je podpisan med poljsko vlado in tvrdko Ugoe Folco Pecchioli sporazum, na podlagi katerega se ta tvrdka obvezuje glede kritja 60 odstotkov tobačnih izdelkov Poljski.
g Množina produciranega piva v Plznu.
V	vseh štirih pivovarnicah se ni doslej naku-holo niti 1 milijon hI, kar je pred svetovno vojno produciral »Prazdroje, meščanska pivo-varnica sama. Navarilo se je: »Prazdroje, meščanska pivovarnica 1. 1922. 422.000 hektolitrov, 1. 1923. 548.400 hektolitrov, »Ganibri-uus«, prva delniška pivovarnica i. 1922. 133 tisoč 500 hektolitrov, 1. 1923. pa 120.000 hI, »Ггсог«, društvena pivovarnica 1. 1022. 97 ti-
soč 907 hI, L 1923. pa 84.000 hI, »Svetovarc, češka delniška pivovarnica 1. 1922. 93.798 hI, 1. 1923. pa 89.124 hI. Vsega vkup se je navarilo 1. 1922. 747.205 hI, 1. 1923. pa 836.524 hL g Življenjski stroški v Angliji so bili koncem februarja za 38 odstotkov večji kakor pred vojno.
BORZA.
Zagreb, 2. aprila. (Izv.) Italija 3.56—3.69, London 344—347, Newyork 79.40—80.40, Pariz 4.6375—4.6875, Praga 2.3770—2.4070, Dunaj 0.11837 do 0.11537, Curih 14.13—14.23.
Curih, 2. aprila. (Izv.) Pešta 0.0080, Italija 25.35, London 24.50, Ne\vyork 570, Praga 17.10, Dunaj 0.00805, Bukarešt 3, Sofija 4.1, Belgrad 7.10.
lj Seja kluba občinskih svetovalcev SLS
se vrši jutri v petek ob šestih zvečer v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Ker je dnevni red zelo važen, prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik.
lj Umor na ljubljanskem polju. Včeraj so zopet zasliševali aretiranega Jerančiča, ki pa umora še ni priznaL Včeraj popoldne so peljali Jerančiča uklenjenega na mesto, kjer je bila umorjena Fanči Petkovšek, od tam so ga pa peljali v mrtvašnico, kjer so mu pokazali truplo umorjene. Tudi tu Jerančič še ni priznal umora. Mrtvašnico je oblegala ves dan velika množica ljudi.
lj Poziv na naše človekoljubne gospodično. V soboto, dne 5. aprila priredi akcijski odbor za pomoč gladujočim Slovencem v West-faliji dinarski dan. K temu nam je treba agilnih in požrtvovalnih deklic, ki bi tega dne zbirale prispevke za naše nesrečne rojake v tujini. Zato prosimo vse gojenke srednjih in trgovskih šol, katerim so ravnateljstva dovolila, da se zglase v soboto ob 8. zjutraj v pisarni Jugoslovenske Matice, Pred škofijo 21, L nadstropje. Upamo, da se naše mlado žen-stvo oglasi tega dne v velikem številu, da se žrtvuje za človekoljubno delo. — Naše občinstvo pa prosimo prav nujno, naj bo z našimi požrtvovalnimi deklicami uljudno in obzirno, saj delo, ki ga vrše, ni za zabavo. Nadejamo se zanesljivo, da se v soboto vsakdo odzove z enim dinarjem za naše Westfalce.
lj Opozarjamo na današnji oglas glede sodne dražbe raznega manufakturnega blaga, ki se vrši dne 9. aprila 1924 ob 9. dopoldne ter nadaljne dni v skladišču v Ljubljani, Mestni trg št. 25-1.
lj Dopoldanska in popoldanska služba na ljubljanskih poštnih tilialkah 4 in 5. S 1. t. m. se je zopet uvedlo popoldansko uradovanje pri poštnem uradu Ljubljana 4 ,(v Kopitarjevi ulici) ter pri poštnem uradu Ljubljana. 5-(na Zaloški cesti). Uradne ure so: 8—12 in 14—18.
lj Kaj je z ograjo ob Grubarjevem prekopu? Pod tem naslovom je prinesel nedeljski »Slovenece notico, katera je bila v toliko netočna, da v tej zadevi ne pada krivda na stavbeni urad. Resnici na ljubo bodi povedano, da je bila stvar v stavbnem uradu rešena še meseca avgusta, rešitev pa je ostala med akti na magistratu in ni prišla pred občinski svet, ker je bilo za to popravilo po stavbnem uradu proračunjena prevelika vsota, ki bi v rednem občinskem proračunu za enkrat ne mogla najti kritja. Alojzij Zajec, občinski svetnik. — Opomba uredništva. Kakor smo izvedeli, se je zadeva sedaj na predlog stavbnega urada rešila na ta način, da se je ulica ob Gruberjevem kanalu za promet zaprla.
lj Umrla je 1. t. m. ga Helena V a v p o • t j č roj. Šubic, soproga nadpaznlka mest. dohod. urada Gregorja Vavpotiea. Pogreb bo v četrtek, 3. L m. ob 4. popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice k Sv. Križu.
lj Mestna zastavljalnira ima tomesečno dražbo avgusta 1923 zastavljenih predmetov 10. t. m. pop.
—	Ognjenik Stromboli bluje. Ponoči na
1. t. m. je začel ognjenik Stromboli ob silni eksploziji bljuvati velike množine pepela, kamenja in lave. Eksplozija je bila tako silna, dr so po bližnjih krajih v oknih popokale šipe ter je bilo pri tem ranjenih 15 oseb. Več vinogradov je uničenih. Ognjenik je ves pokrit z dimom in paro, tako da ni mogoče ugotoviti izprememb na njegovi površini.
—	Fašlstovska ljubezen do katolištva. Dne 29. m. m. so fašisti v Benetkah udrli v prostore katoliške mladinske organizacije ln zmetali na cesto mize, stole, knjige in vse druge premičnine. — Isti večer je gruča fašistov na ulici pretepla dva mladeniča, ki sta se mirno in tiho vračala iz svoje katoliške organizacije z društvenim znakom v gumbnici. — V Cremoni so fašisti ovadili duhovnika Bozzuffija, ki je v svojih postnih pridigah govoril o dolžnostih bogatinov in revežev. Očitajo mu, da je hujskal na razredno sovraštvo.
—	80.000 otrok broz nadzorstva. Kakor poroča moskovska »Pravda«, je v Ukrajini 55.000 otrok brez nadzorstva. V tem številu niso všteti oni otroci, ki žive po selih in sell-ščih in kojih števila ni lahko ugotoviti. — »Pravdae je zato teh misli, da znaša vse število otrok, ki so v Ukrajini brez nadzorstva, najmanj 80.000. V kakšni bedi žive ti revčki, je razvidno iz zdravniških poročil'otroškega zavetišča v Poltavi, ki pravijo, da je tamkaj 80 odstotkov nežne mladine jetične.
Dr. Goršlč cositra »Slovenec«.
Stol sedmorice v Zagrebu je te dni razpravljal o ničnostni pritožbi, ki jo je vložil naš zastopnik g. dr. Janko Brejc proti razsodbi v tožbi dr. Fr. Goršiča proti »Slovencu* radi članka >Socialno delovanje*, objavljeno 6. okt. 1928. Ta razsodba je za žuraalistiko važnega načelnega pomena in zavrača eodno prakso, ki se jo pri nas uveljavila zadnja leta v tiskovnih procesih.
Razprava proti »Slovencu« radi omenjenega članka se je vršila dne 17. nov. 1923 pred deželnim sodiščem v Ljubljani, kakor emo svoječasno poročali. Naš odgovorni urednik je bil bolan in je njegov zagovornik dr. Janko Brejc tudi predložil zdravniško spričevalo o njegovi bolezni. Nn vprašanje, če jo odgovorni urednik čital inkriminirani članek, je zagovornik dejal, da o tem ne more podati nobene izjave, ker v tem oziru nima nobene informacije od svojega klijenta. Nastopil je pa dokaz resnice za trditve v članku. Senat je pa dokaz resnice zavrnil, ker se ne more dokazati, da je obtoženec članek čital, sam se pa o tem ni izjavil, in obtoženca obsodil. Po tej sodni praksi bi bili uredniki postavljeni izven temeljnih določil kaz. postopnega reda in bi veljalo zanje izjemno procesualno stanje. Stol sedmorice je ničnostni pritožbi ugodil, prvo sodbo razveljavil in odredil ponovno razpravo, v kateri bo dokaz resnice dopuščen. Ta razsodba stola sedmorice se ni dostavljena, bomo pa o njej radi njene načelne važnosti še izpregovorili.
Naznanila.
Starešinski sestanek se vrši jutri, v petek, 4. t m. ob 8 v Akademskem domu. Predaval bo strokovnjak o Einsteinovi teoriji. Vabimo k obilni udeležbi. — Predsednik.
Stolna proaveta ima danes, v četrtek zvečer ob 8 v Jugoslovanski tiskarni sejo.
Važna seja odbora »Zvezo slov. pevskih »borov bo v petek, dne 4. aprila 1024 ob šestih zvečer y Glasbeni Matici.
Krekova mladina Sneberje-Zadobrava priredi T nedeljo, dne 6. t. ra. na Ježicl igrokaz v štirih dejanjih »Divji lovecc. Začetek ob 3 popoldne.
Francoski Iastitut priredi predavanje v nedeljo ob 11.15 dopoldne v veliki dvorani univerzo. Predava v francoskem jeziku g. prof. Raymond Warnier: Anatole France intime. Sa personnalitć. Vabijo se vsi prijatelji francosko kulture.
Konrert vsaki dan v iestavraciji ln kavarni »Tratnik« salonsko kapele ob 8 do 1 ponoči. Vstop prost
tajnosti. — Udeležba naj bo polnoštevilnat — Ru-pret Vinko, načelnik-
Urgenea. Šolski voditelji smo pričakovali, da nam po krivici ustavljene opravilne doklade izplačajo 1. aprila. Denar v ta namen je določen, pa ga od nikoder ni. Kaj neki študirajo, da ga ne izplačajo. Menda vendar ne bo ta denar izginil v kakšne drugo namene? Mogočo leži krivda na okrajnih šolskih svetih, ki naj bi dali neka poročila, kakor, emo čuli. Pospešite vendar že to, da si bomo mogli vsaj za veliko noč preskrbeti majhen kolaček. Računi vam tudi ne morejo delati velikih preglavic, ker to so vendar lahko preračuna: za trirazredne šole nam gre na leto po 300 K, potem pa za vsak razred ali vzporednico po 50 krou več. Za preračunanje dohodninskega davka pa Imate gotovo »ključ«. Pa ne zamerite, če urgiramo. So pač težki časi in okolno-sti, ki nas silijo v to.
Ljudski oder.
/
Nedelja, 6. aprila ob 4 popoldne »PASIJON«.
Četrtek, 10. aprila ob 8 zvečer »PASIJOV« ali »KRISTUSOVO TRPLJENJE IN SMRT« v 10. slikah. Ta igra na bo uprizorila v istem obsegu, kakor lani ob katoliškem shodu. Nedeljska popoldanska predstava je namenjena v prvi "rsti za občinstvo z dežele, zato naj p. n. ljubljansko občinstvo po možnosti poseti večerno predstavo v četrtek. Predprodaja vstopnic kakor že objavljeno in kakor jo razvidno na lepakih.
Prosvetna zveza v Ljubljani.
Knjilnira Prosvetno zveze (poleg Uniona v palači Vzajemne posojilnice) je odprta vsak delavnik od 9—12 (večkrat do 13) in od 2—4 (navadno do 6). Knjižnica je javna in vsem poštenim izpo-aojevalcein odprta, posebno pa so vabljeni člani katol prosvetnih organizacij. Izposojevalnina je zelo nizka (enkratna vpisnina 8 Din, od izposojeue knjige za 14 dni 0.50 ali 1 Din (po velikosti knjige). Zadnji mesec se je vsled nakupa in darov zopet zelo pomnožila in obsega že več tisoč številk. — Prosimo pa vse prijatelje, ki imajo kaj smisla in požrtvovalnosti za potrebe to edine naže javne knjižnice v Ljubljani, da ji darujejo po eno ali več knjig, ki bo jih žo prečitali in jih sami ns rabijo. Ce ne marajo sami prinesti daru v knjižnico, naj nas obveste, da pridemo ponj! Lepo prosimo! — Knjige posojamo tudi članom društev na deželo, če sami (ali po zastopniku) pridejo ponje in jih vrnejo v knjižnico. Po pošti ne pošiljamo. — Včlanjena društva naj se glede nakupa knjig obračajo vedno na našo pisarno, v lastnem interesu 1
Poslovnik Prosvetne »veze je postavljen ln odobren od obeh zvez (Ljubljana in Maribor). V tisk gre So pred Veliko nočjo. Kdor ga naroči iu plača do 10. aprila, ga bo dobil za 8.50 Din, drugi za 10 Din.
Skioptičnih slik ima na razpolago Prosvetna zveza že nad 2200; v kratkem dobi novih 300.
Nove skioptikono In posamezne dele (projekcijske žarnice, obločnice, rcostate, transformatorje, leče objektive itd.) naročajte lo pri Prosvetni zvezi, ki pozna trg, potrobe in ima ugodno stiko s tvor-nicami teh predmetov; tudi to jo predvsem intores društev.
Predavatelje (za vso stroke in kulturne panoge ali časovna vprašanja) pošilja Prosvetna zveza včlanjenim društvom ako en mesec (ali vsaj 14 dni) prej sporoče željo pisarni in poravnajo g. predavatelju vožnjo po železnici 3. razreda. Pri oddaljenosti nad 4 km od postajo naj po možnosti pripravijo tudi voz.
Prosvetno okrajne odbore ustanovite gotovo v aprilu kjer jih Se nista.
TajniStvo Prosvetne zveze.
Cerkveni vestnik.
c Duhovne vaje za moško so prično danes Zvečer ob 7 v križanski cerkvi. Dostop imajo samo možje in mladeniči.
Učiteljski vestnik.
Podružnic* Slomškove tveze za ljubljansko okolico zboruje v eoboto, dno 5. aprila ob 10. uri v Ljudskem domu v Ljubljani s sledečim dnevnim ledom: 1. nagovor; 2. referat iov. štruklja o novem šolskem zakonu; 3. stanovske zadevo; 4. slu-
Narodno gledišče.
DRAMA.
(Začetek ob 8. uri zvečer.) Četrtek, 3. aprila: ASANTKA. — Red D. Petek, 4. aprila: CEZAR Ш KLEOPATRA. - Red F.
Sobota, 5. aprila ob 4, uri popoldne HAMLET, dijaška prodstava pri znižanih ceuah. — Izven. Nedelja, 6. aprila: KAMELA SKOZI UHO SIVANKE. — Izven.
OPERA.
(Začetek ob pol 8. uri zvečer.) Četrtek, 3. aprila: Možiček in plesni večer ' kletnega zbora Narodnega gledališča v Ljubljani. A. Petek, 4. aprila: Plesni večer gdč. Wisiakove. Izv. Sobota, 5. aprila: »Poljub«. Red E.
Dijaška predstava. V soboto, dne 5. t ra. se vprizori v dramskem gledališču Shakeapearjeva in-loigra »Hamlet« kot dijaška predstava pri znižanih cenah. Predstava je namenjena v prvi vrsti dtjaštvu, vabimo pa tudi drugo občinstvo na poset te predstave. Začetek točno ob 4 popoldne.
Plesni večer baletnega zbora. Po daljši pavzi je nastopil celotni baletni zbor samostojno ter nudil občinstvu prijeten večer. N16 eksotičnega, izvanrednega ni nudil ta večer, ali to, kar je podal, je bilo prikupno in priznanja vredno. Prvi del plesnega večera je obsegal sedem samostojnih točk, drugi pa izvirno pantomimo dr. J. Ipaveca »Možička«. Prvi ples, Chopinovo polonezo, sta plesali gdč. Vavpotičeva in gdč. Japljeva, obe zelo dobro, tako da jih vsled mask na obrazu in ena/kih postav momentano ni bilo mogoče ločiti, Priznati se mora gdč. Japljevi, da je v tej točki pokazala talent. Več resnosti posebno v baletnih točkah opernih večerov in gdč. Japljeva bode dosegla lepe uspehe. Ob tej priliki bi omenil, da je koketiranje med plesom neumestno in jemlje vero v resnost poklica. Zelo originalna sta bila kostuma, krasna v barvah, vendar za polonezo predolga in ohlapna. Valovanje dolgega širokega krila odgovarja bolj valovitemu gibanju valčka kot ritmu koraka, kjer so kretnje in gibi ostrejši. Zelo ljubka je bila druga točka »Srčno veselje«, katero je plesal g. baletni mojster Trobiš ter mali plesalki Jezeršek In Habič. Primitivnost kompozicije je omogočala malima do uspeha. Gosp. Trobiš, kot domači plesni učitelj, groteskna podan, je izpopolnil to točko. Pač najboljša je bila gdč. Svobodova v »Veselju ljubezni«. Priznati moram, da groteska gdč, Svobodovi najbolj odgovarja ter je želeti, da se v tej smeri izpopolni. Žela je obilo priznanja ter morala to točko ponavljati. Tudi občinstvo ljubi bolj vesele, groteskne, komične motive, ker so primitivnejši v izražanju in lažje dostopni. — V »Rožnem valčku« jc nastopil celokupni baletni zbor. Ta točka je povsem izrazito baletnega značaja, a brez globlje vsebine. Prijetno za oko, a ne več. Razsvetljava v tej točki z raznobarvnimi lučmi je precej primitivna ter spominjajo figure v njej na mavčne sobe v dveh barvah iz sece-sije. Tehnično pa je bila tudi ta točka dobro podana. — Straussov valček »Ob lepi sinji Donavi« sta plesala gdč. Vavpotičeva in g, Trobiš. Ples tvori kompozicijo baleta in pan-tomime, v kostumih oživljen bidermajer. Celotni vtis zelo lep, — Najmanj zadovoljiv je bil »Holandski ples«. Plesali sta gdč. Japelj ln gdč. Mohar, Udarjanje cokelj se ni vedno ujemalo z ritmom godbe. Ples je tehnično težak ter Je bil z defektom na cokljah ene plesalke Še bolj otežkočen. — Zelo temperamenten jo ogrski ples g. Trobiša in gdč, Svobo-dove. Pač se jo nekoliko občutila fizična utrujenost g. Trobiša ko je dvignil plesalko ter jo ponesel preko odra. Omenil bi da je fizično prevpč, če se mora plesni mojster brigati poleg plesa za režijo, sceno, kostume ter se boriti z nešteto drugimi malenkostmi, poleg tega pa še sam plesat. — Najlepšo točko ve-
IEL
To milo dela led Miti, najboljši v kroju sla perici. Ta vidi pene In se črnil, Kaj milo „ZLUTOROG" vse oiidi.
Nadaljevanje sledi.
ii —mil ni 11111	миимшишва
čera pa je tvorila ljubka pantomima dr. J. Ipaveca »Možiček«. Možiček jc zelo primitiven vsebinsko kot muzikalno. Primitivno je bil tudi zasnovan celoten plesni del, kar je povsem pravilnOi ker se mora računati z zmožnostjo našega baletnega zbora. Podan ]e bil zelo prijetno in dovršeno. Gdč. Svobodova, Vavpotičeva in g. Trobiš so v polni meri zadovoljili občinstvo. Konec je bil nekoliko predolg ter bi manj izraziti del lahko odpadel, s čimer bi pantomima še nekoliko pridobila. Iz vsega, kar je nudil baletni mojster in njegov zbor, je sevala ljubezen do plesne umetnosti ln resna volja dvigniti se na višino, ki jo mora imeti baletni zbor kraljeve opere. — Pripomba na gledališkem listu: posnemanje plesov je prepovedano, jc neumestna. Dober plesaloc-umetnik ne bode nikdar kopiral, slab pa, čeprav kopira, ni njegovo delo za nič, ne eno ne drugo pa ne more škoditi avtorju, ter dokazuje umetniško vrednost njegovih del. — Plesi seEtoje iz plesnih elementov in motivov, ki tvorijo nekak besednik plesne umetnosti. Umetniška vrednota plesa pa ne leži v enem ali drugem motivu, temveč v umetniški poziciji m v umetniškem izražanju, ki se pa nc da kopirati, kjer pa se kopira, se to takoj čuti in spozna. Arh. prof. Kregar Rado.
Biai ■ ■■Ц- mi ЋГЧПГ ■■ 'LJ
LEKE
najboljše, najcenejše, v največji izberi ima I. MAČEK, LJUBLJANA.
Prosveta.
pr Koncert Zveze slovenskih pevskih zborov v Ljubljani, na katerem nastopi okrog 600 slovenskih pevcev, se vrši v nedeljo, dne 6. aprila ob 8. popoldne v Unionu. Za ta koncert vlada tako v Ljubljani kakor izven Ljubljane največje zanimanje, saj bo to plemenita tekma idealnih in požrtvovalnih kulturnih delavcev, slovenskih pevcev. Spored nam nudi najzanimivejšo in najpeetrejšo sliko naše glasbene litorature. Zastopana je cela vrsta naših najboljših modemih komponistov. Ta spored je najboljše spričevalo sistematičnega in temeljitega dela v naših društvih. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni, ki sprejema tudi zunanja naročila. Vstopnice se zunanjim reflektantom rezervirajo ter dobe iste na dan koncerta od 2. dalje pri koncertni blagajni.
pr Bogoslovni Vestnik. Leto IV., zvezek II. — V začetku tega tedna je izšel nov zvezek glasila Bogoslovne Akademije v obsegu 6 tiskanih pol. Vsak izmed štirih razpredel-lcov prinaša mnogo zanimivega. Razprave so tri. Dr. F. U š e n i č n i k nadaljuje in končava svoja raziskovanja o obredniku oglejske cerkve v ljubljanski škofiji (str. 97 -127), poroča o obredih velikega tedna in velike noči, skrbno primerjajoč oglejsko agendo z ljubljanskim KUenbilrgovim, Kaučičovlm in Wol-fovim ritualom, ter slednjič pripoveduje, kako in kdaj je v ljubljanski škofiji prenehal oglejski obred, Skrbno pisana razprava vzbuja željo, da bi se na sličen način preiskali tudi obredniki drugih naših škofij. — Dr. A. L a n d g r a f, profesor v Bambergu, nadaljuje svoje dogemsko-zgodovinsko raziskovanje o pojmovanju odnošaja med ljubeznijo in moralno dobrostjo človeških dejanj (str. 127 do 144). V tem zvezku objavljeni del ima posebno vrednost, ker uporablja avtor za dobo zgodnjo skolastike mnogo nenatisnejenih virov iz piebogate vatikanske zbirko manu-skriptov. Dr. G. Rožman je objavil lepo razpravo o cerkvenem arhivnem pravu (str. 145—155). V prvem oddelku podaje zgodovino cerkvenega arhivnega prava, v treh nadaljnih pa tolmači obče veljavne predpise novega zakonika. — Prispevkov za dušno pastiretvo je celih 21 strani (156— 176); nanr/лјо so na asketiko, homilotiko, moralko in liturgiko. — V oddelku Slovstvo (str. 177—186) je ocenjenih 10 knjig, med temi Zigonovo delo o božjem delovanju
v stvareh in monografija znauega dogmatika Kristijana Pescha o Mariji posredovavki vseh milosti. - Med b e 1 e ž k a m i (str. 186—192^ odgovarja A. Ušoničnik prof. Zimmer-mannu, ki jo v zagrebški Bog. smotri objavil kritiko njegove metode spoznavne kritike. Zadnja beležka nudi nekaj statistike poganskih misijonov. — Ta pregled kaže, kako bo. gata jo vsebina novega Vestnikovega zvezka.
fiiFlstika in šport.
Nanitestarijeki obhod športnikov na ollmpij«
ski don bo za Ljubljano izredno važna prireditev. Sprevoda se udeleže športniki v vseh panogah, ki se pri nas goje. Zastopani bodo nogomet, lahka atletika, hazena, težka atletika, plavanje, tennie* zimski športniki, turiati, kolesarji, motocikllsU in avtomobilisti. V vsem je dosedaj prijavljenih prl-lično 700 športnikov, ki nastopijo deloma v športnih dresih in s aportnim orodjem. Podrobneje o tej manifestaciji Se objavimo, ietotako ulice, kjer bo šel obhod.
Uganka
bode popolnoma rešena 5ele v soboto zvečer, dne
5. t m. na »Lovskem zabavnem večeru« v Kazini, ki so prične ob 20. Spored pester: prosta zabavo, menežarija, streljanje na priklenjenega zajca, šaljivi prizori, lovska laž za prvenstvo v Sloveniji i. t. d. Med zabavo petjo in godba. Na zahtevo obetajočih so udeležencev, se je določila vstopnina 2 Din za oaebo.
Darovi.
Znanstvenemu ilTuštvu za hamanistične ved« v LJubljani, ki reprezentira jedro akademije zna*
nosti, so v zadnjem času darovali: Jadranska banka v Ljubljani 1000 Din, g. E. Lovšin 1000 Din in neimenovani 4000 Din. Plemenitim podpornikom naše znanosti iskrena hvala I
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHIIilMIIIIIIIIIIHIIIillllllllllllllllUillinilllillllllllllil'.lllll
DOdplafe
Vam mora pritrditi Val čevljar na čevlje, ker s tem ne štedite le i denarjem ampak varujete tudi noge in obuvalo.
Н11111111111||||||||||мнм111М11»|1111|1Н11Н1111)1<ма11111111111Ч1111чцит»11чП
Poizvedovanja.
Našla sta so dva ključa (eden meden). Ns razpolago sla v našem upravništvu.
Izgubila se jo včeraj zjutraj ob 7 na glavnem kolodvoru ob prihodu štajerskega vlaka listnica rdeče barvo z vsebino K 7000.— denarja. Pošten najditelj se proei, da jo odda proti uagradi na naslov: Franc Janež, pletarstvo, p. Dol pri Ljubljani.
Me3eoro*og2čno poročilo.
Mubijnne 306 m n, m, vtfi. Normalna barometerska višina 736 mm.
Oas opuo. vama	balo* mete t v mm	i'urmu-metffr ч li	L'ttiuruin diterouor. v 0	Nebo, vetrovi
1,4. 21 h	/265	7-0	0-3	dež
2./4 7 h	725-9	7-0	05	dež
2,/4. 4 b	786-8	10-9	0-4	oblač.
1'ftdavino T mm
8>1
KNJIGOVODJA
s trgovsko - eksportno, bančno in tovarniško prakso, veič Ua!., Irane. in angl., želi preneniti mesto iz družinskih rarlogov lc v Ljubljani. - Ponudbo pod «Perlekt 30* na upravo lista,	1792
Prodam ekoro novo ВЛ-FAKO. pripravno za vsako obrt ln skladišče. - Naslov v upravi lista pod 5t. 1843.
PI.ANINO ali KLAVIR,
dobro ohranjen, boljše tvrdke, KUPIM. - Ponudbo s točnim opisom notranje konstrukcija in zsdnjo ceno. -Naslov pove uprava »Slovenca« pod ilev. 1805.
Koncipient
s substitucijsko pravico, išče mosta. • Ponudbo pod «Kou-cipient St. 1876« na upravo.
Pozor Г~
Kupujem po visokih cenah STARE OBLEKE, ČEVLJE, POHIŠTVO itd. . Dopisnica zadostuj«. Pridem na dom. -DRAME Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje it. 29.
VEČ VOZ DOBREGA
KONJSKEGA GNOJA
prodam. Cena po dogovoru. Zamenjam ga tudi ta seno, slamo sli oves, vse po dogovoru. ALOJZIJ PI.ANTA-ftlć, Rimsko cesta 23. 1867
Klavir
dobro ohranjen, naprodaj. « Naslov prodajalca sc izve v upravi jista pod gtev. 1878.
Kupim DALJNOGLED
(TRIEDER - BINOCLE) t 6-, lc rajše z 8-kratno povečavo. - Ponudbo s ceno upravntStvu »Slovenca« pod šifro: »Daljnogled it. 1859«.
nseržrajte v ,Sioveiičiif
Binarno HP W
275 volt, 2'4 Amp. pe ugodn! ceni prodam. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 1868.
Meblovano SOBO
in cclodncvno hrano more dobiti takoj 1 ali 2 gospodični. - Naslov v upravi St. 1866
DRVA
fldrezki od parket in žage, bukova in hrastova, dolga po 25 Din za 100 kg, kratka po 30 Din za 100 kg, in žaganje od trdega lesa po ugodni ceni, dokler traja zaloga. -IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4. 1854
Prodam dobro idočo ZLATO
DAMSKO URO.
Poizve se od 8.—12. dop. -Naslov pove uprava 81. 1880.
PORAVNALNIK
fAbrichtmaschine). Stroj jc
nov in se radi pomanjkanja prostora takoj proda za 15.000 Din s predležjem vred. - Parna žaga Škofljica. 1856
Priti., skoro nova Ш5А
naprodaj z 2 sobama, kuhinjo, 2 kleti in Ys orala zemlje; 2 minuti od postaje Mokronog—Bistrica na Dolenj. Priseli se lahko takoj. - Na-slov: Ludv. VOKAUN, Go-jeva ulica St. 14, Ljubljana.
Pozor, gostilničarji!
Prodam po ^elo nizki ..enl več steklenic od četrt litra do 5 litrov, kozarce, vrčke za pivo, jedilno orodje, krožnike, namizne prte, stole in vinsko sesalko z 10 m cevi. Naslov pove uprava St. 1879.
POL ENCTV KA ~
namočena se dobi vsak petek ter tudi med tednom pri t'-rdki FR. KHAM, nasproti hotela «Uniona«.	976
Črne dežne plašCe s kapuco po Din 600'- naprej, in pelerine, posebno primerne za preč. duhovščino, priporoča konfekcijska in modna trgovina
FRAN LUKIC
Pred škofijo 19.
Najceneje
CEMENT
Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi apno. Naročila sprejema H. PETRIČ, Gosposvet-ska cesta 16/1. - Tel. 343.
Gradbeno podjetje G. Tonnies, d.
Z O. Z. V Ljubljani, javlja žalostno vest, da je njega dolgoletni sotrudnik, stavbeni vodja, gospod.
Josip Jakusch
dne 2. aprila po daljšem bolehanju preminul.
Vrlemu možu in strokovnjaku ohranimo trajen spomin.
Ljubljana, dne 2. aprila 1924.
Prodajo se
\ skupni izmeri 3256 m'. Prodaja se posamezno ali pa skupno. Poizve se pri lastniku ANTON KRAMARJU ali pri g. JOŽE SEIDL-NU, Ljubljsna 7, CelovSka c. 2.
i Шш ш
cement. katranske proizvoda in ves ostali gradbeni materijal dobavlja
1 Oddelek za gradbeni materijal
Strosmayerova ul. 6.
Telefon 16-11, 27. Filiale: Beograd, Sarajevo.
Dne 6. in 13. aprila bo v RODNEM VRHU v Halozah,
železn. po,- »TB^fKr!!4^	nekdanjega «Kofler-, od-
staja PTUJ, |il UllCIjd nosno Klampfer-« jevega
Blffi^PlCfVJl obsto'cčeSa iz Ia vinograda, sado-jjJvdvd s. S C) nosnika, gozda, travnika, gosposke HIŠE, 3 viničarij, kletij s stiskalnico itd., radi bolezni pod prav ugodnimi pogoji, v večjih ali manjših delih. -Rodoviten kraj! - Ogled sc dobro izplača!	1784
Tesarski DELOVODJA
za na deželo so sprejme. Potrebna jc znanost v teoriji in praksi ter primerna kavcija. Prednost ima samostojen, pošten in marljiv. -Ljubljana, Prnle 8. 1855
Brivskega pomočnika,
Slovenca, samo prvovrstno moč, sprejme v trajno nameščenje takoj FRANJO BRIŠKI, brivec, ZAGREB, Ilica št. 137.	1873
Gospodinjo - služkinjo
pridno In pošteno, ki ima veselje do vrta in živali, išče starejSi gospod na deželi, popolnoma sam in neodvisen. - Vonudbc na upravo lista pod: Na deželo St. 1838
Oblastveno dovoljena
FOPOLMH RRZPRO
našega oddelka za pletenine, trikotažo in perilo. Dovoljujemo si ccnjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi že večjo množine različnega blaga kakor:
lo dam€: perilo, bluze, predpasniki, nogavice in rokavice. ZU gOSpOlle: triko perilo, sviterji, srajce, ovratniki, naramnice, nogavice, rokavico, gumaše iu dokolenice. Za OtTOhe ln doien€hC: perilo, osobito znamke »Tetra«, pat. nogavice, sviterji, čepice i. dr. — Brisače, različna galanterija in kosmetika, — Vse to b'ago razproda-jamo pod tržnimi cenami, samo dotlej dokler traja zaloga.
A. dE.
Гшотиттћ
/гушоошб*'
TOMANOVA ULICA
MAiRI B Oft TE, EF0N
ST
HITRA POSTREŽBA, Jf_ PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE
RAČUN .PRI' ,:::t 2 A D RUZNI-GOSPODđR 5KI -BA NKt MARIBOR._
:
OKUSNO IZDELANI BRONASTI z.vorsovi-
HARMONJCNO AKORDICNl
TRAJNI GLASOVI
						
|р	o	p	M	A| V	I	3L | A|
vseh vrst električnih strojev transformatorjev in aparatov prevzema proti jamstvu prvovrstne strokovne izvršitve
moderno тфмш ШздгМса
ЈЦЦ0$!073Шћ€£«1!
Uradi:
DraShovičeva ulica 23. Telefon 8-84. 28-82.
d. e. v Zagreba
Naslov za pošli *fre: ZACiRilB - SAVA. inutisijTijacni Itoiosjeft.
Inscrafl
v , Slo vencu' imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
0ТСВС1Г
so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Cenik za oglase in pa izvod časopisa dobite na zahtevo popolnoma
V večjem mestu Slovenije JW> se ODDA V NAJEM
zelo Jiobro vpeljana TRGOVINA
ir; sicer s špecerijskim, kolonijalnim in mešanim blagom, alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter poljskimi, vrtnimi in gozdnimi pridelki. Vpoštevalo se bo le solidne in dobre trgovce. Stanovanje in skladišča v hiši. Prevzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 150.000 dinarjev. — Ponudbe jc poslati na upravo "Slovenca' pod šifro: .TRGOVINA V NAJEM Stev. 1650.
i ne kjb ass n jrsi ж se"hb I sam «a aeta era i
Arpadžlk inostarskl
Drobno okroglo blago nudi na veliko in malo najnižji dnevni ceni dokler zaloga traja
Mehmed Kalafdžić, Mostar.
I
B E B I I I
n/
po
t. j. I.,anufakturnega blaga, trikotaž, predvsem velikih partij posteljnih batiranih odej ter vsega inventarja, se prične dne 9, aprila 1924 ob 9. dopoldne ter na-duljujc prihodnje dni v skladišču v Ljubljani, Mestni trg Št. 25, I. nadstropje. — Prodajalo se bo proti gotovini. — Inventurni zapisnik jc na vpogled v pisarni konk, upravitelja dr, Ivo Bcnkoviča, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta Stev. 6.	1846
r
UGODNA PRILIKA!
Prodam kompleten, popolnoma dobro ohranjen
INVENTAR za trgovino
z mcš. blagom. Troje izložbenih oken z 8 mm debelimi, 3 m3 velikimi Sipami. - Naslov pri upravi pod St. 1837.
EMA JAKUSCH naznanja v svojem ter v imenu svoje hčerke MARICE vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da jc njen iskreno ljubljeni soprog, nad vse dobri zlati papa, gospod
Josip Jakusch
arhitekt in stavbeni vodja pri stavbenem podjetju Tonnies
v sredo, dne 2. t. m. ob pol 4 zjutraj, previden s tolažili sv. vere, v 60. letu mirno in boguvdano preminul.
Pogreb predragega pokojnika sc bo vršil v petek, dne 4. aprila ob 2. uri popoldne iz državne bolnice no pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnicc se bodo brale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 2. aprila 1924.
Mestni pogreb, zav. v Ljubljani.
BEOGRAD
{v,, гпиатеиздзджмк^.^дддав
POENKARHOVA ULICA BR. IO
TELEFON 23-90
*
Вгзгс 'avl: C A N Z
Naznanilo preselitve! Druш „2SOMA" v uomiaoi
obvešča svoje p. n. odjemalce,
da se je preselila s 1. apr. 1.1.
iz dosedanjih pisarniških prostorov na Dunajsiri cesti Stev. 33 (pri Balkanu) v nove lokale na
KRALJA PETRA TRG ST. 2 (pritličje),
naspr. sodnije, kjer sprejema cclodncvno naročila.
Skladišče se nahaja na Martinovi cesti 32,
med Kolinsko tovarno in tovarno za klej, kamor naj izvolijo p. n. odjemalci pošiljati svoje voznike po blago ali pa vračati prazno posodo. — Cenj. odjemalcem se najtoplcjc priporočamo za nadaljno naklonjenost in podelitev naročil z zagotovilom
najsolidnejše postrežbe. Telefon St. 534.	Telefon И. 534.
Agitirajte za naše časopise!
Z A G RJE B
DRAŠKOVIĆEVA | ULICA BR, 27 jjj
TELEFON 15-87
*
Br z o j avle C A N Z
GLAVNA ZASTUPSTVA ZA KRALJEVINU S. H. S.
Gaiiz & Comp. — Damtbius
Mascltinen-, Waggon- und Schiffbau Aktiengesellschaft
Ganz'sche Elektrizit&ts-Aktlengeselscfnafft Lcobersdorfer Maschinenffatoriks-Aiktieiigeselsehaft
PROIZVODI;
vagoni • sestavni djelovi vagona • točkovi za željeznice • vagoneti I materija! za asfcolračne ir.dustrlskc željeznice i rudokope * benzinske i elektr. lokomotive • brodovi ® dizalice • elevatori teretni automobili * rtiostovi željezne konstrukcije • Diescl-motori » motori za benzin i plin • veliki plinski motori » mlinski valje; ■» turbine za vodu • centrifugalne I turbinske pumpe • strojevl za ciglane • drobilice » parni kotlovi . rezervoari ф željeznički gornji ustroj i sigurnosni uredaj • strojevl
za brodovc » metnini, željezni i čelični odlijevci i t. d. Električni generatori za sve vrsti struje • elektro motori • turbopeneratori • transformator! • brojlla aparati za ukapčanje struje • električne lokomotive < tramway i t. d.
ProlckHranJe 1 gradnja hidroctektrlSnlh I kaloričnih central«. Dobavljamo urednjle za kompletne oig-lanc. tvoraiee r.a glps 1 eement, te z« brlkctlrnnjc pilotine 1 dragih materijnln. Ekonomlzlrnnjc pogona parnih liotlova (en aredajlntn patentiranih Babcaok polnpllnokth ntepcaastih roetllja). Tehničkc snvjete i na zahtjev p««)ct spccljalnlfc Inienjera bcsplatan.
Velikeijbjsgato snadbjevena skladlitau Zagrebu I Beogradu.

izdaia konzorcii »Slovenca«.
Oduovorni urednik: Franc Kremžar v LiublianL
Jugoslovanska tiskarna v Lhibliani