190. številka. Ljibljaia, v ponedeljek 21. avgusta 1905. XXXVIII \t\n/ jsfcaja mk dan zvečer, tsimft nedelj« in praenike, ter velj* po poeti prejemu aa avetro-ogreke dežele aa vee lete t6 K, aa pel leta IS K, aa četrt leta • K 60 a, aa en meaee 1 K 50 h. Za LJubljano ■ poSUJanJem na dom aa vse ate i* K, *a pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K, aa en meaee S K. Kdor hodi eam ponj, placa aa vse lete ti K, aa pol leta 11 K, aa Satrt leta 6 K 60 h, za en meaee 1 K 90 h, — Za tuja dežele toliko več, kolikor anaSa poStnina. — Se aarocoe brez istodobne vpoSUJatve naročnine ae ne oaira, — Za oznanila aa plačuje od peterostopne petlt-vrste pa 11 h, it aa aa eananilo tiska enkrat, pa 10 h, Se aa dvakrat, in pa 8 h, Se ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopiat >a) aa mrole frank ovati — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlilvo je v Knaflovih alieah Bt. 6, ta aieer arednižtve v I. nadstropja, upravnižtve pa v pritličju. — UpravniStva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeUt, eananila, L J. administrativne stvari. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. ii' Ruska ustava, V soboto je bil obelodanjen in razglašen dokument največjega historičnega pomena, carski oklic na narod, s katerim je ruski državi podeljena ustava. S tem je storjen prvi korak, da se mnogo stoletij stari ruski državni ustroj premeni v modernem zmislu; absolutistična Rusija postane koristi tucicnalna drŽava. Carski oklic se začenja z zgodo-vicskoresničnim priznanjem, da je Rusija nastala in postala velika in mogočna vsled edinstva med carjem in med narodom. To edinstvo se je :š: bio pred leti. Absolutizem s svojo policijsko svojevoljnoBtjo in s svojim birokratskim tiranstvom je prišel ž.« davno v nasprotje z ruskim narodom, in is tega se je valed nesrečne vojne y Aziji razvila kriza, ki je že davno ladobila značaj očitne revolucije. Rusija je na boj šču poražen*; njena prej neomejena veljava v E?-ropi je pcdkopan«, njen ugled je neizmerno trpel, njena moč je oslabljena, njene fiaanoe deloma ruinirane. Po?rh pa so nastali prenevarni notranji nemiri, prišlo je že do nešte-<\nik krvavih revolt, nezadovoljstvo se širi in strašilo splošne revolucije trka z mogočno roko na vrata. V tem usodepolnem trenotku se e ruski car odločil, da podeli ruskemu narodu ustavo. Namen tega koraka je očiten. Z ustavo se hoče obnoviti edinstvo med carjem in med narodom. V primeri z ustavami modernih držav, z Angleško in s Francosko, z Italijo in Norveško, z Belgijo in s Šrico, je ustava, ki jo je ruski car uveljavil, prav ponižna. Z novo rusko ustavo je ustvarjen parlament, ki nima nikake dejanske oblasti. Vsaka prava monarhična ustava sloni na principu delitve oblasti med vladar-ern in med narodom, na principu o suvereniteti naroda kakor vladarja. V monarhiČni ustavni državi sta vladar in narod ravnopravna faktorja, vsaj v teoriji, a čim manj pravic ima vladar, toliko več moči in svobode ima narod. Ruska ustava pa ni ustvarjena na tem principu. »GosBudarstvennaja duma«, kakor se imenuje novi parlament, nima nikake Buverenske moči. Ta parlament ima samo posvetovalen glas, carjevo samodrštvo ostane torej nedotaknjeno in narod nima v tem oziru nikake moči. Sicer pa na pr. moč parlamenta v Avstriji in v Nemčiji tudi ni dosti večja, kakor bo na Ruskem. Na papirju je seveda avstrijska ali nemška ustava vse kaj drugega, kakor ruska, v praksi pa se vendar vlada več ali manj absolutistično. Vilic temu pa je ruska ustava velikanskega pomena, je to zgodovinski dogodek najznamenitejše važnosti. Narod je dobil tribuno, kjer mere svobodno izražati svoje želje in precizirati svo e potrebe, kjer more kritikovati svojo vlado in njene funkcionarje, kjer lahko povzdiga svoj glas za pravico in svobodo in zoper krivico in nasilnost, tribuno, s katere lahko budi moralne sile ruskega naroda in jih lahko konoentruje na dosego gotovih oiljev. Res, da je nova ruska ustava precej reakcionarnega značaja, ali vzlic vsem pomislekom, ki jih ima moderno misleč človek proti nji, je ta ustava vendar velik usoeh in znamenite pridobitev. Z njo se začne prerojenje ruskega naroda in ruske države, začne se nova doba v Rusiji, in sicer dob:, ki utegne zadobiti svoj pomen za vso Evropo. Slovanski narodi pozdravijo rusko ustavo vzlic nje ponižnemu značaju z i d krito srču o radostjo. Doslej n: imel ruski narod nikakega upliva na rusko politiko. Rusija je bila dosle. država, v kateri so nemški vzgojena carska rodovina v druibi z nekaj sto aristokrati mednarodnega mišljenja vladali, kakor J a o hotel', vedno le po svojih osebnih interesih, ne meneč se za želje in potrebe in za ideale ru skega naroda. Zdaj šele postane Rusija slovanska država, zdaj šele pride do basbde tudi ruski narod, pride do veljave slovanska misel. Padlo bo zi-dovje, ki Bedaj še loči ruski narod od drugih slovanskih narodov in odprla se bo pot duševnemu edinstvu in duševni solidarnosti vseh slovanskih narodov. Otvoritev mestne hiše v Novem mestu. Z izvršitvijo dolenjske železnice je nastopila za Dolenjsko nova in boljša doba. Z zvezo s svetovnim prometom se je začela vsa Dolenjska razvijati in dvigati tako, da opazujemo povsod lep napredek, posebno očividno se kaže to v naši dolenjski metropoli v Novem mestu. Cela vrsta novih javnih stavb kakor okrožnega sodišča palača, novi državni mest čez Krko, mestni vodovod, regulacija cest, poštno in davka-rijsko poslopje pa tudi mnogo zasebnih stavb (uradniška hiša in druge) kažejo, kako sc je naše uiefto v zadnjih desetih letih povzdignilo. V tem stremljenju se dično odlikuje najnovejša in na dan 18. avgusta t. 1. svojemu namenu izročena stavba — mestna hiša, ki ima namen služiti za mestni urad in mestno hranilnico. 18. avgust je kot rojstveni dan našega presvetlega vladarja za vsakega Avstrijca važen dan, toliko bolj je ta dan pomemben za Novomeščane, ker jih posebno še spominja na naše presvetlo vladarsko hišo, katere preslavni vladar Rudolf IV. Ustanovnik je 1. 1365 podelil tedanji naselbini na sedanjem mestnem po m eri j u mestne pravice in ji podelil svoje ime. Od tedaj se je začelo mesto razvijati, dokler ni po mnogih nesrečah (požarih) in ovirah (turški napadi in ustanovitev Karlovca) doseglo svoje sedanje obsežnosti. Domoljubna je bila tedaj misel, da je naš vrli mestni za stop določil ravno rojstveni dan presvetlega cesarja, pod Čigar slavnim vladanjem je Novomesto najbolj napredovalo, da se je nova zgrajena mestna hiša ravno ta dan izročila svojemu na menu ter se je v ta namen vršila sledeča slavnost: Po cesarski maši se je zbral ves mestni zastop, na čelu mu župan gospod S. pl. Sladovi č, zastopnik vlade gospod okrajni glavar baron V. R e c h-bach, vsi virilisti (?) v novi mestni dvorani, med tem ko se je zbralo na galeriji mnogo odličnega mestnega občinstva. G. župan otvori slavnostno sejo, pozdravi vse zbrane, omenja v daljšem nagovoru momente, ki so vodili mestni zastop, da se je na mestu poprejšnjega „rotovŽa", ki v nikakem oziru ni vec zadoščal sedanjim potrebam in je bil že želo slab, sezidala nova dvonastropna mestna hiša, na najlepšem prostoru mestnega trga. Omenja težav in stroškov, ki jih je imel mestni zastop pri tem zidanju ter poudarja pri tem dobrohotno naklonjenost, visoke vlade in predlaga, da se povodom otvorjeuja mestne hiše posije vdanostni telegram do presvetlega cesarja. Predlog županov je bil z živio klici radostno sprejet. Na žu-ganov nagovor se zahvali v imenu novomeškega prebivalstva gosp. dr. K. Slane g. županu za njegov trud in požrtvovalnost, ki ga je imel kot prvi zastopnik mesta pri izvršitvi te mestne hiše, glede tako dovršene stavbe, ki je kine mesta, kakor tudi glede solidne izvršbe, nepredrage cene in praktičnega izkoriŠčenja prostora. Nato se je določilo 200 K v dar mestnim revežem namesto banketa in vsi navzoči so si ogledali vso mestno hišo. Obeuem je g. župan izročil vso mestno hišo namenjenim uradom. S tem je bila slavnost končana. Ostane nam popis zgradbe. Ista obstoji iz sledečih prostorov. Na mestu prejšnjega 1. 1720 sezidanega rotovža se je zgradila po načrtih kranjske stavbenske družbe v deloma gotskem, deloma v renaisančnem sloga dvonadstropna stavba, imajoč na vrhu stolp in uro. Da se zadobi več prostora in ima hiša impozantnejo vnanjost, je prednje lice nekoliko naprej pomak-neno. — Vstopivši v pritličju se nahaja na desni strani avkcijska soba za sodnijske dražbe, na levi strani policijska stražnica. Ko stopimo dalje pridemo v vestibul. Na desni strani so zapori, na levi pa policijska spalnica. Iz vestibula so izpeljane po lahko vzdignene in svetle kamenite stopnice v p r v o nadstropje, kjer je nastanjena mestna hranilnica. Nje prostori "obsegajo predsobo za občinstvo, veliko pisar-niŠko dvorano, na levi strani ognje-varnasoba zablagajnico in registraturo, na desni strani soba za ravnatelja in sobe za seje ravnateljstva. Iz prvega nadstropja peljejo enako lično in svetlo izvedene stopnice v drugo nadstropje. Tu je nastanjen mestni urad. V sredi je lično in prostorno izdelana mestna dvorana z galerijo, na levi strani s^ nahaja o b-e i n s k i urad. na desni pa soba za župana in soba za odsekove s e j e. Vsa stavba stane 7 0.0 0 0 K ter zadošča popolnoma tukajšnjim zahtevam. Za tako srečno in ugodno izvršitev mestne hiše se ima meato kakor Že omenjeno največ zahvaliti g. županu S. pl. S 1 a d o v i č u. S to stavbo je mesto pridobilo ne le prepotrebne in udobne prostore za mestni urad in hranilnico, ampak tudi mesto je s tem olepšano. Razen Idrije nima na Kranjskem nobeno mesto tako lične mestne hiše. Ta žrtev ima za naše mesto toliko večji pomen, ker je ono v zadnjem desetletju že obilo za njega povzdigo in olepšanje storilo, a ga čaka še mnogo Prodana vejica. Spisal Vinko Ruda. Pisar Franjo Pegatka je imel vsak mesec enkrat priliko, videti na roki šestdeset kron. Zgodilo se je to zadnjega dne vsakega meseca, torej dvanajstkrat na leto. Take dni je redno posvečeval razmišljevanju v svojem gospodinjskem in življenjskem deficitu. Tudi 31. julija je odhajajo iz pisarne imel take misli. A to pot je svoj deficit v gospodinjstvu in o »"efii obujal v njegovem srcu posebno mučne misli. Mimo te redne mesečne bolesti je imel namreč še veliko akrb, kako bi svoje upnike poplačal in vendar pridržal še toliko, da bi pri kakem človekoljubnem sta-rin&rju mogel nabaviti nujno potrebne hlače. Ta računski eksempelj ae mu je *del tako težek, da je vea zamišljen begal po ulicah, ne meneč se, da utegne to brezmiselno beganje jako občutno ▼plivati na itak že skrajno neino in očetovske obzirnosti potrebno konstitucijo njegovih podplatov. Šele, ko K» je prijazen sprehajalec držeč dežnik pod pazduho, dregnil v zobe, se je Franjo Pegatka zavedel bvc-jega položaja in se hotel obrniti proti svojemu domu, ko se je položila na njegovo ramo težka roka in ga prisilila, da je začasno opustil svoj namen. Ustavil se jo, zasukal svojega rojstva kosti in se močno in resnično prestrašil, ko je spoznal lastnika omenjene težko roke, ki jo je bil trenotek poprej čutil na svoji rami. Lastnik te roke je bil mož, ki mu je pred več meseci omogočil, se glede zunanje oprave ugodno rasli-kovati od prebivalcev srednjeafriških držav. Pri pogledu tega moža se je Franjo Pegatka z veliko žalostjo v srcu spomnil obljub«*, ki je pa ni držal, da bo namreč temu možu nekaj časa delal vsak mesec po en obisk in mu v prijeten spomin vselej izročil bankovce is deset kron. Konverzacija, ki sta jo imela pri tem sestanku omenjeni mož in v obljubah nezanesljivi Franjo Pegatka je bila sioer kratka, a jako živahna. Za Pegatko in njegovo premoženje je pa imela najžalostnejše posledioe, kajti ko je bil Pegatka v stanu nadaljevati svojo pot, je ležal na njegovem lieu iirai neskončne žalosti. S podvojeno bolestjo v aren in zmanjšanim premoženjem v lepil je krenil Franjo Pegatka proti svojemu domu Rešitev računskega eksemplja, ki mu je že poprej delala toliko težsv, je bila vsled redukcije prvotne glavnice postala tako težka, da je vzlio jesenskemu hladu stopil Franju Pegatki pot na visoko njegovo čelo. Pred , oslopjem, med čigar prebivalce se je b ponosom prišteval tudi Franjo Pegatka, je našega junaka čakalo spoznanje, da je rešitev omenjenega ruČunskega problema naravnost nemogoča. Spoznanje je imelo na glavi zeleno čepico, čez trebuh pa privezan obsežen predpasnik, ki je bil nekdaj modre barve, a je v bojih življenja izgubil ves svoj prvotni blesk in postal podoben pestro bo j ni cunji. Spoznanje je slišalo na ime Matija Komolja in je imelo za trgovsko knjigo veliko zrno desko, na kateri je bilo ime Franjo Pegatka opremljeno z mnogimi križi, številkami in vsakovrstnimi znamenji. Matija Komolja je igral v življenju Franje Pegatka veliko ulogo, kajti od njega je bilo že dlje časa odvisno, ali se je Pegatkov želodee počutil dobro ali slabo. Tudi ta draga konvenaoija je bila kratka. Končana je bila toliko prej, ker je Matija Krmolja v svoji prostodušnosti in izvirni odkritosrč- nosti rabil izraze, ki so Franjo Pegatki padali na čast s tako silo, da je hitro posegel v tisti žep, kjer je bil shranjen denarni efekt celome sečnega dela. Konverzacija je bila tako razburljiva, da je Franjo Pegatka prišel ves izmučen v skromno svoje prebivališče in se na pol mrtev zgrudil na staro kišto, ki je bila na nenavaden način prenarejena v zofo. A tudi tu ni imel miru. Na vratih se je pojavilo, kakor je pač samo ob sebi umljivo, štrokopleče Žensko bitje, ki je Franjo Pegatko s sonornim glasom in silno energičnimi gestami opomnilo, da je vsakdo po postavi dolžan, točno izpolnjevati določbe sklenjene najemninske pogodbe in dodalo še pouk, da imajo tudi perice državljansko pravico do plačila, tudi od tistih delodajalcev, ki ne porabijo vež kakor dve srajci na mesec in si kavčukaste ovratnike perejo v pisarni. Omenjeno žensko bitje se je kmalu zadovoljnega obraia umaknilo in Franjo Pegatka je ostal sam s svojim spoznanjem, da je konco njegovi polurni zavesti finančne neodvisnosti, da je prenehal biti kapitalist. Kakor omamljen je Franjo Pe gatka ležal nekaj časa na tako spretno imitirani zefi. Zunaj je bilo mrzlo in ker se temperatura v sobi ni čisto nič razločevala cd temperature na ulici, se je potem naravnega procesa Franjo Pegatka kmalu prebudil iz svoje napolomamljenosti. Poiskal je ostanek sveče in potem začel zbirati treske, katerih je imel v omari precejšnje število. Pegatka je imel namreč hvalevredno navado, da si je v pisarni svojega šefa vsak dan urezal nekaj zobotrebcev, navadno v taki velikosti, da bi ž njimi izhajal tudi kak slon. Eate-tični čut mu je branil, da bi puščal te zobotrebce, kadar jih je porabil, v pisarni. Nosil jih je domov in jih sežgal; plamen je porabil, da si je na njem skuhal čaj in povrh je imel še to dobroto, da se mu je soba nekoliko temperirala. Pri zbiranju tresk je PegatkA našel tudi steklenico, v kateri je bilo nekaj ruma. Urno je zakuril, si skuhal čaj, ga popil z rumom in snedel kos kruha s sirom — to je bila običajna njegova večerja — potem pa vžgal dolgo svojo pipo in i neko zadovoljnostjo legel na zgoraj karakterizirano sofo. (Konec prik) žrtev in zat6koliko iskreneje čestitamo na tej pridobitvi! Vojna ali mir? Z bojišča. Is Njučvanga se poroča, da si japonska armada po cestah in splavih dovaža živila v nenavadno velikih množinah. Deževanje pone hava. Blizu Harbina so imele ruske predstraie boj 8 Cunguzi. Rusi so Čunguze razkropili, 18 pa so jih ubili. Dne 15 t. m. je imel ruski ka-valerijski oddelek ob zapadni Mandarinski cesti spopad z Japonsi. Napadli so najprej Japonci ruski oddelek, toda kozaki so jih brž potisnili nazaj ter je končno naperila artiljerija topove na velik japonski tabor pri P ab a o tunu. Ruske krogle so ubile okoli 200 Japoncev. Iz vladivostoškega rajona. V severni Koreji ima ruski oddelek neprestane spopade, ki bo za Japonce redno brezuspešni. Dne 6. m 7. t. m. so bili japonski naskoki na Kopunčan tako sijajno odbiti, da so Japonci pustili na bojišča svoje mrtvece, ranjene in mnogo streljiva ter bežali. — Dne 13. t. m. so Japonci iz dveh torpedovk začeli obstreljevati Lazarevo ter so se skušali izkrcati, kar pa se jim ni posrečilo. Napravili bo pač nekaj škode, končno pa so morali bežati pred ruskimi kroglami. Mirovna pogajanja. V seji mirovne konference 18. t. m. se je ves dan rc spravljalo o točki 11. japonskih pogojev, ne da bi se doseglo sporazumljenje; vsled tega se je točka za sedaj izločila ter ae sprejela točka 12. o ribarstvu ob ruskih nabrežjih. Nato se je konferenca odgodila do 22. t. m. Od-goditev pa se smatra za konec pogajanjem. Japonske- računa vsled tega na novo posredovanje predsednika Roosevelt s. Japonski finančni agent Kanego se je še istega dne peljal k Rooseveltu v Ovsterbai bsje ket mikadov zaupnik. Ia res je kmalu nato brzojavil Roosevelt ruskemu mirovnemu pooblaščencu Ros en u, naj ga pride obiskat v Ovsterbsi, ker mu ima sporočiti nekaj izredno zaupnega. Gotovo se je Roosevelt obrnil v Tokio in Petrograd, naj se konferenca ne razide brez uspeha. Za predajo Sahalina bo Rusijo skoraj gotovo pridobiti, toda ako bo Japonska še vkljub tomu zahtevala vojno odškodnino, se pogajanja takoj raz-bijejb. Povoljni izid mirovne konference je potemtakem v japonskih rokah. V zadnji seji mirovne konference Komur a sicer ni povedal, koliko vojne odškodnine zahteva Japonska, toda napram V i te j u je izjavil, da je veljala Japonce vojna po deset milijonov frankov vsak dan, a vseh vojnih dni je 500. Vite in Ko m ura sta na koncu svojih pooblastil. Ako ne dobita do torka novih, obsežnejših pooblastil in navodil, morala se bo napove* dana seja odložiti, ali pa sploh ne bo več seje,, temuč se vojna nadaljuje. O tem se je odločevalo včeraj v izrednem ruskem kronskem svetu v Petrogradu, ki so se ga udeležili vsi veliki knezi. Japonski delegatje so odposlali 19 t. m. v Tokio dolgo depešo, v kateri so predlagali, da se dovolijo Rusom koncesije. Tite je izjavil, da ne ve, kaj se zgodi od torka naprej. Mogoče je, da bodo gotove velesile ugodno vplivale. »Matin« pa poroča, da je za Viteja mirovna konferenca končana. To napoveduje tudi brzojavka, ki jo je poslal 19 t. m. o ar generalu Line viču. V brzojavki priznava car v presrčnih besedah Li-neviČeve zasluge ter njegov patri j o t i z e m ter ga obenem obvešča, naj bo pripravljen na vse mogočnosti. _ Cosudarstvennaja duma. Petrograd, 20. avgusta. Raz glasitev ustave je zbudila po oeli neizmerni Rusiji splošno veselje. D«> večera se je ta vest raznesla do ledene S birije in đo perzijskih mej. — Seveda ustava ni moglo popolnoma zadovoljiti, ker ima še marsikaj reakcionarnega na sebi. Posebno sumljivo je, da k sejam »Go-spodarstvennaje dume« nima pristopa občinstvo, da sme od vsa kega časopisa prisostvovati le po eden poročevalec, tako da bo oblast vedno natanko vedela, kdo je ksko poročilo p'sal. > cer bodo sploh časnikarji podrejeni predsednikovi cenzuri. — Glede parlamentarnega poslovnika se je oziralo na avstrijsko obetrukcijo ter je taka v dumi onemogočena. Sicer pa novi zastep glede pravic ne zaostaja za nemškim državnim zborom, ki tudi ne more popolnoma odkloniti državnega proračuna ali prisiliti ministra k odstopu. Dijete novim poslancem so določene z dnevnimi 10 rublji. — V manifestu je izrecno povedano, da se vkljub novi eri ohrani temeljna, državo r d r i u j c Č avtokra-tičnaobiaBt. — Glede volilnega reda je važna posebno določba, da mere biti za poslanca voljen le tak mož, ki je popolnoma zmožen ruščine. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 20 avgusta. V torek ima miivstrski svet sejo, da izdela vladni p r o g r a i ■ , ki naj bi razrešil krizo. Ta program izroči baron Fejervary v sredo cesarju v Islu. Sploh se bodo v tej avdijenci odločile zelo važne stvari. Tako kot sedaj ne more več oitati položaj na Ogrskem. — Govori se tudi, da je naatal v ministrstvu samem resen raspor, da je ministrstvo rasdeljeno v dva tabora. Baron F e -jervarv, Lanyi in Kristoffv so ta politiko sile proti upornim sestopom in uradnikom, ostali ministri pa so proti sili. * Nova madjarska pridobitev. Budimpešta, 20. avgusta. Ma-djari so dosegli novo koncesijo, ki je več vredna kot madjarako poveljevanje Sol a sa vičje častnike deželne brambe se je razpustila t zato pa se ustanovi v Budimpešti samostojna vojna šola, kjer se bodo častniki ogrskega honveda iz vežbali za vojskovodje proti — Avstriji. Francija v Maroku. Pariz, 20. avgusta. Maroški sultan ne le da noče plačati od škodnine nekemu francoskemu podaniku, ki bo ga imele maroške Gbla* sti po krivici zaprtega, temuč tudi noče dati nikakega zadoščenja za umor francoskega konzula v Mazaghanu. Nekatere velevlasti so se izjavile za solidarne s Francijo. Francoski poslanik v Tan-gerju je zahteval dve kriiarki iz Franoije. Vstaja v nemški Afriki. B e r o 1 i n, 20 avgusta. V okrajih Donda in Livale je izbruhnila nova vstaja z vso silo. Vstaši so umorili škofa Spiesa in njegove spremljevalce ter več misijonarjev. Tudi iz Kameruna in Samca dohajajo vesti o resnih nemirih. Cesar je odredi), da se pošlje še ena križarka z vojaštvom v Afriko. Dnevne vesti, V Ljubljani, 21. avgusta. — Žrtev nečuvenega protekcionizma. Pojasnili smo že deloma nečuveni slučaj, ki se je zgodil v deželnem šolskem svetu s tem, da je bila za izpraznjeno mesto na ljubljanski vadnioi predlagana zloglasna klerikalka s Štajerskega z imenom Stupica, pre-terirana pa vzorna učiteljica, v vsakem oziru sijajno kvabfikovana domačinka, ki je že celo leto opravljala to službo kot suplentinja ter si pridobila naravnost občudovanje svojih tovarišev in predpostavljenoev. Nečuveno, brezpriraerno postopanje deželnega* šolskega sveta amrdi do oblakov, zlasti ker bi Stupica ne bila nikdar prišla v poštev, da niso bili vladni člani deželnega šolskega sveta naravnost prisiljeni, glasovati zanjo — proti svojemu prepričanju S predlaganjem razvpite Stupice je deželni šolski svet udaril pravici v obraz in poteptal pravičnost če je to postopanje že pri neudeleženih ljudeh obudilo splošno ogorčenje, kako je moralo šele vplivati na krivično zapostavljeno učiteljico-domačinko. Po vsi pravici se je smatrala sa krvavo užaljeno in ponižano in naravno je, da jo je nečuveno postopanje deželnega šolskega sveta neizmerno bolelo. Ta bolest in ta žalost je postala toliko večja, ko je sirota izvedela, da je žrtev protekcionizma, ko so prišli na dan skriti vplivi, ki so delovali za farško Stupieo. Naposled sta krivično pre-terirano učiteljioo žalost in bolest vsled postopanja de-želnegašolskegasveta tako prevzeli, da so v soboto to vzorno, največjega spoštovanja vredno, v vseh krogih visoko čislano učiteljioo morali prepeljati v blazni o o. Pač res, tragičen konec! Na ves glas bodi povedano, da da je od žalosti in bolesti vsled storjene krivice na umu obolela učiteljica žrtev) tistih ljudi, ki so v deželnem šolskem svetu slaboglasni Stupici pomagali do zmage, žrtev tistih ljudi, ki so poteptali pravico in pravičnost, žrtev nečuvenega prGtekcijonizma je v tem slučaju zmagal. Za danes naj zadoBtuje to; razume se pa samo ob sebi, da bomo o tem še govorili. — Parada Marijinih otrok:« Ljubljana je imela včeraj redko zabavo. Preskrbeli bo nam jo duhovniki in priznati se mora, da smo se dobro zabavali in da se že dolgo nismo tako od srca smejali, kakor včeraj. Skof je zbobnal v Ljubljano par Bto Marijinih otrok, devičarjev in devičar'o in jih je v slovesnem spre vodu z godbo in zastavami vlačil po mestu Opazovali smo ta sprevod z zanimanjem. Občinstvo je večinoma posvečalo bvojo pozornost le neprostovoljni Bmešnosti devičarjev in devic ter duhovščine, a mi smo opazovali tudi še vse drugo, kar se je dalo opaziti. Tako na primer smo študirali, iz kakih slojev se rekrutira ta Marijina armada, in spoznali smo, da iz tistih slojev, ki so na najnižji stopnji človeške kulture. Poiskali smo priliko, da smo govorili z nekaterimi teh devic in devič&rio in obšlo nas je globoko, prav srčno usmiljenje s temi ubogimi ljudmi. Po svoji duševni izobrazbi so ti ljudje zaoetali za 500 let. Kar se tiče inteligenae, umstve-nega stanja, se ti ljudje skoro nič ne razlikujejo od zamorcev. Tudi njihova religijoznost ni vredna piška-vega oreha. Tem ljudem natvezi duhovnik, kar hoče; vsi so prepričani, da je duhovnik čeznatorno bitje, ki zna coprati, tečo delati in hudiča »panati«. Religijoznost teh ljudi je čisto navaden paganizem. Za take ljudi ima razumen človek samo pomilovanje. Ljudje so se smejali paradnemu obhodu, sicer se pa živ krst ni zmenil sa te Marijine otroke. Smešnega je bilo pa res mnogo. Nekaj devičarjev je bilo ža zjutraj na vse zgodaj pijanih in ti so prav nerodno štorkljah za sprevodom. Eni e so imeli svetinjioe, drugi samo tr« kove. Tudi device so imele stetiojica in trakove. Nekaterim se je od d alej poznalo na obrazu, da so avoje de. vištvo že davno izgubile. Posebno komično je bilo gledati zastavo, naj>ret kateri so bili štirje traki. Spredaj je šla sastava, zadaj pa so jo štiri de. vice držale za trak. Najbolj komična pa je bilo gledati škofa in duhovnike Neposredno za godbo je čel škof y palico. Časih mu je godba šinila » noge in začel je korakati, kakor bi se pripravljal na kako polko. Tudi drugim duhovnikom je lezla godbi v noge in na vso moč so se trudili da bi držali korak po godbi, nekateri so celo nekako poskakovali. »Gespuij maširaja z banda«, so vpili psglavei in se režali videč tolste trebuščke ki so se po taktu gugali sem in tjejjre Parada ni nikomur nič škodovala koristila pa je nekaterim gostilničar jem, ki bo imeli čisto lep zaslužek Ko 80 se devičarice in devičirji od previjali domov, so bili vsi precej iluminirani. Csrkvena pobožnost 89|*< je končala z obl gatno pijanostjo. — iiR. Šebrovi nasledniki". Is Postojne se nam piše: tet V adi Šče ero B 1 e 2 t>rea h &oč r K 10 tlK Ha spo ak< ah ia& moi itir .ti lir kn? ol i 31i bs> ni o 14 )0 U to e e >i mi Danes je bil vodja tukajšnje kleri kalne tiskarne od obrtne oblasti ob sojen zaradi neopravičene raba tvrdke: »R Šdbrovi nasledniki« v globo 100 K ali 20 dni zapora. Ta tvrdka se mora odstraniti, molitve-niki in druge t?skovine, ki imajof10 natisnjeno to ukradeno firmo, se n e smejo prodajati. Gospod Anton Bonaventura, kako vodite Vi svojo čredo? Vi ste slab pastir — Imenovanje c. kr. urad. nibov za Celje in Slovenci Gleispach je zopet poslal v Celje k okrožnemu sodišču adjunkta vsenem šktga mišljenja iz PlUja, dr. FriaenaaJ» BraeiČa. Konkurz se za to mesto ni 81 razpisal, ravno tako malo, kakor u mesto adjunkta Rojica. Slovenskim jj adjunktom je bilo potegovanje za oba « ti mesti, na katerih ScJita gospoda '* slovenskih imen pa nemš&ih src zaprto Tako so brez konkurta Sj vili v Cslje sedanjega ČrŽavnegi pravdnika in enega njegovih namest- U nikov. Potem pa kriči »DruuchA« \VachU, ako kak ubogi davčni u ad#* nik pride v Celje. Svetniški grea okrožnega sod.šda do ene glave nem ški, državno pravdništvo čisto neraje eko, okrajno glavarstvo skoro ta* no, kmalu bo pri celjskih oblastvi izključno tako kot na Pruskem' — Senzacijonalna vest v|v „Piccolu" — navadna laž Kakor znano, je prinesel „Piccolo* v petek iz Gorice senzacijonalno vest, dul< so Slovenci v Kostanjevici ubili nekega enoletuega prostovoljca, ker jeB smešil slovensko zastavo. V soboto pa je svojo vest preklical. To grozodejstvojl je skuhal „Piccolou iz tega, da so klerikalci na svoji veselici v Kostanje vici napadli in pretepli nekega nedoU nega Človeka. Židovsko laž „Piccolov az dl pre 9 Brat Justin. (Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan.) (DaUe.) Dne 19. decembra. Saoči sem bil spet pri Albini. Deklica je rekla, da spozna iz mojih besedi, da sem precej navihan. »Ali tudi hudoben?« sem vprašal. Za od govćr me je gorko poljubila in stisnila k sebi. Danes zvečer greva z Viljemom »krokat«. Dne 20. decembra. Snoči smo krokali. Kadar je človek pijan, je pa res čisto brez vsake razsodnosti in pameti. Ko sva bila % bratom Viljemom ravno v najintimnejšem pogovoru z natakarico, privzdigne Viljem svoj klobuk, ki ga je dozdaj tako trdovratno na glavi tiščal, in Mici je opazila njegovo tonzuro, pri tem pa se spustila v nad vse začuden smeh. »Torej taka agenta sta vidva« je rekla in Še mene šla gledat od zadaj. »Misi«, je dejal Viljem trdo, sko poveš komu, da sta' bila tu dva frančiškana in da večkrat sem zahajata, zavrtim ti glavo« »Jas tudi«, pripomnim jas. »Saj nimam dveh«, smejalo se je dekle. »Tudi če bi ti eno, bi ti bilo preveč«, je dejal brat Viljem in potegnil iz žepa dve sveči, ju prižgal ter pokazal na Križanega v kotu. »Prisegla boš, da naju ne izdaš!« rekel je resne, iz oči mu je pa svetlikal demoničen ogenj. »Tudi brez prisege se vama ni treba nič hudega nadejati«, dejalo je dekle, zdelo se mi je pa, kot bi je bilo nekoliko strah. Brat Viljem je vstal in snel klobuk z glave. Tudi jaz sem storil takisto. »Tri prste kvišku!« je velel moj tovariš, in natakarica je meha nično ubogala. In brat Viljem je narekoval s globokim glasom: »Prisegam pri Bogu vsemogočnem in vsevedočem, da vaju ne bom nikoli izdala proti nikomur in tudi ne, če bi katerikrat kdo kaj vprašal sa to.« Dekletu se je tresel glas pri vsaki posamezni besedi in ko je bilo konee prisege, je legel težak duh na vse tri, kar je povečal če vonj ugaslih sveč. Kmalu sva vstala in odšla, trezna, kot bi ne bila niti videla pijače. Vsem trem je manjkalo besedi in skoraj brei slova smo se ločili Danes zjutraj sem se nekaj zakasnil po brevirju na koru, tako da so vsi ostali novici že odšli preje. Ko tako sam korakam po koridorju proti novicijatu, pride proti meni pater Tadej, ki je na videz jako tih pater. Pozdravim ga, kot se spodobi in je navada in on mi nad vse prijazno ozdravi in me vstavi s vprašanjem, odkod grem, če imam morda popoldne kaj časa, da bi prišel k njemu v sobo, kjer mi ima nekaj važnega povedati. Že iz radovednosti sem mu obljubil priti, če ne bom imel kaj posebnega opraviti. Popoldne sem res Šel k patru Tadeju. »Ste vendar prišli!« je vzkliknil takoj, ko sem odprl vrata, prihitel k meni in mi podal desnico. Nato mi je vedel usesti se na divan. Tu mi je aačel praviti, da je poinal mojega očeta, ki je v prvi gimnaziji ž njim skupaj hlače trgal, pozneje pa da se mu je isgubil sa vselej ispred oči. Ko sem mu povedal, da ga je že zdavnaj zasula lopata, je vsdihnil pobožno obrnivči oči proti stropu: »Re-quiem aeternam dona ei, domine, et lux perpetua luoeat ei, requieaeat in paee!« takoj nato pa prijel mene ■a roko in dejal: »Tako ste podobni svojemu očetu, da je ni razlike med vama. Take oči, taki lasje, ves tak obraz. Zares, drag prijatelj ste mi, saj sva bila tudi z očetom dobra prijatelja. Kot sem imel vašega očeta rad, tisto prijateljstvo čutim do vas. In da sva si v istini dobra, zvesta prijatelja, spili boste z menoj par kozarcev dobrega vina«. Stopil je k omari in potegnil iz nje steklenico iskre tekočine. Postavil je dva brušena kosaroa pred mene in sebe, nalil peneče pijače ter trčil s menoj. Kako je sašumelo po krvi! Čutil sem, kako mi je mahoma vsa kri burnejše plula po žilah. Ic ker me je pater Tadej silil izprazniti kozarec, sem mu izpolnil njegovo željo. Glavo mi je navdajala opojnost in najrajši bi bil zaprl oči. Pater Tadej je sedel tik mene na divanu. Videč, kakšen vpliv ima vino na mene, se je začel igrati s menoj. Zdaj mi je gladil lase, zdaj me božal po lieih, potem mi stiskal roke v avoje in jih k sebi pritiskal. Kmalu na to je položil svojo desnico na mojo ramo, pa me že objel okrog vratu in me stisnil k sebi. Z levico je pa prijel sa oingulum (pas) in me tolkel a njegovimi konoi po kolenih, po licih in kjer se mu je zdelo. Pa) me je spet stisnil k sebi in položil svojo glavo na moje prsi. Te komedije so me zdramile] docela. Nerazumljivo mi je bilo vedenje patra Tadeja in postal sei pozoren na njegove geste. Pater Tadej mi je znova natočii kot svojemu dobremu, kot najbolj šemu prijatelju in me silil piti Res| sem pil, a da bi se opil, na to nisem mislil. Pjlč pa sem hotel kazatil utrujenost in zaspanost, ker sem bil| radoveden, kaj namerava pater Tadej. Da na nekaj posebnega misli,| sem sluti'. Iapivši iz kozaroa močno pijačoJ sem kar padel po divanu in deloma) zatisnil oči. Ia videl sem, kaj je počel pater Tadej pri sebi in kaj si je| dal opraviti pri mojem habitu. Vi trenutku sem bil kvišku, pahnil divjega nenaravnega pohotneža od sebe, zakričal le besedo »Svinjar!« in odbitci skozi vrata, katera je preje pater Tadej zaklenil, kar sem stopra* zdaj sapazil. . . In prišedši v svojo celico sem prelistal slovenski krščanski nauk in našel tam med grehi mutasti ali sodomaki greh! (Daljo prib.) £ ponatisnila tudi pobožna farŠka L Ecou ter so jo prinesli seveda brž ■-di nemški listi, ki vedno nervozno Icejo, kje bi kaj staknili proti Slovencem. Dasi je „Piccolo" Že priznal, da ;e lagal, vendar noben nemški list ni jreklical oziroma popravil vesti, da se je zgodil uboj. Kakor obsojamo z vso ^obzirnostjo to infamijo nemškega jQ laškega časopisja, tako obsojamo tudi početje pijanih klerikalcev, ki so imeli , f Kostanjevici svojo „veselico." Pijani 3o bili ti katoličani, da se je vsem studilo in v svoji pijanosti so pretepali, ja je morala orožništvu priti na pomoč cela kompanija vojakov. Duhovna gospođa dr. Lampe in dr. Pavlica sta iako blažilno uplivala na svoje posluje, da so se tako pretepali. Omenjenega vojaka, o katerem je „Piccolo" lagal, da je bil ubit, so ti katoličani brez vzroka tako pretepli, da so ga oiorali prepeljati v bolnico. Orožniki so štiri klerikalne pretepače ukleuili in jih odgnali v ječo. Je pač bila katoliška jlavnost v Kostanjevici. — Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani je te dni razposlala vsem slavnim občinskim Oborem na Slovenaktm sedečo 1 ;o: Slavni občinski odonr! Dvajset let je miniio, odkar so Slovenci ustanoviti svojo »Družbo sv. Cirila [n M-tod« v Ljubij^m«, ki ima ua-x obvarovati slovensko dec^ pred pOtajčev&njena. Dvajset let, v katerih n bilo droibi maraka? pretrpeti. Siavni odbor! Naša dražba ne prorada. n*»j?o njen delokrog se siri od dre do dne; a žal, m*raikak* nu:ni : -i p. mere uaroditi, *rr |i dostaje potrebnih sredstev v to. Ns^ši narodni nasprotniki delujejo vedno bolj in silijo danes družbo na odpc? 0 v.ij Scj^-r bi se pred 20 leti ni-ii* a! ti # sajijavn r>e bilo »delo rerjecno. V tekočem letu je slavil 1 noski »Schutvereinoc 25!etnico svojega delovanj *• in ob tej priliki so ca priskočile z znatnimi podporami : moč no le nemške občine, Bar?eč tudi tak?, kojih zaatopi so n d volilne geometrije slučajno v rokah naših n«tprotnikov. Častit! Diimo se tudi od njih, Uk je dober «safe, najsi pride od leve ali od desne. ~ 3e pozivljemo s tem pismom lanea do Vašega slavnega zastoja i ;:jadno ?roša;o, da blagovolite na Joniti naši družbi stalno letno pod ro. Opozarjamo Vas bratov Cehov. S", je nsmreč t^m srenje, da bi jej t? srcu ne bila osrednja češka m* k* Za tekoče leto pa prosimo iz-i&toeje izredne podpore, da pofla famo družbo;.: do'g m tem nadincm s prostejimi rokami in veselostn^ji Led mo še v prihodnje za svoj ljubi red. Vodatvo družbe sv. Cirila in V Ljubljani, dne 29. julija 1905, Tete potom prosimo, da naj n&s .-; prošnji najizdatneje podpirajo rei m ero daj ni faktorji, ia kar se }>m te naprej najjskrenese zahvaljujemo. — Nemške srečke nazaj ! pokroviteljstvom št»ierskega na-aestnika Cla?yja je v Gradcu osno-■ifta efektna loterija, katere čisti dc-J ček je namenjen štajerskemu »Not-':r.^forJu«, društvom za oskrbo ibDiiev in nepreskrbljenih otrok in iiuštvu za stavbo bolnišnic jetičaim. in plemei.it na-men! Toda tuii c se vidi pristranost graških gospodov. Te srečke se ravnokar razpoši-jajo po Štajerskem. Da jih tudi Slo # taeetn pošiljajo, je čisto naravne, »j Nsrnci se slovenskih krono ne loja Na teh srečkak pa ni niti ene lesedice slovenske, akoravno e na Štajerskem drogi deželni jezik dovenaki Najboljši odgovor za tako -•rjiranje slovenščine je, da se pošljejo to srečke nazaj, ker so rrhu tega okrašene te srečke na >beh straneh s hrastovim perjem in siodom, torej z nemškimi znaki. — Cesarska siavnost ljuk-.•anskih poštnih in brzojavnih uslužbencev se je prav lepo obnesla. Vete* je bila mnogoštevilno obi-*. kana. — Iz vojaške službe. Ka etnim častniškim namestnikom so oienovani gojenci: Adolf Kilar, Le--oid Žičkar, ki sta Be šolala v Kost-Bci in Rudolf Conte de R ta, ki se B šolal v Trstu, pri pešpoiku št. 17 f Ljubljani; Alojzij Meerwald in Julij -*mpič pri domobranskem polku št. « v Ljubljani — Uradni prostori glav-(ega davčnega urada v Čelu bo v takem stanju, ki je naravnat škodljivo zdravju uradnikov in >r*Qk. Komisijonalen ogled teh pro terov ze je ie izvršil in se je ko* -iaija soglasno izrekla za novo pu-l°pje. Prostori so baje taki, da bi še * ječe ne bili. — Ponočno romanje. Piše * nam: Dne 16 t. m. eem se vozii Bleda proti Radovljici. Nokako fedi pot« sem došel četo romanc, večinoma samih mladih deklet Bilo so menda same Marijine hčere. Sredi med njimi pa je oblastno korakalo mlado farče. To je bilo ob 11. ponoči. AH ni to škandal, da se kla tijo mlada dekleta ponoči a pohotnimi kozli po tujih krajin! Predno so romarice prišle na Brezje, je bilo gotovo že polnoči. Lahko si je misliti, kake nemarnosti se gode, če taka dekleta bede celo noč ali Čakajo na prostem jutra. Pa saj jih duhov niki prav zato ponoči vlačijo po svetu, da s to in z ono, ki se jim dopade, uživajo v nočni senci ljubezen. — Na Sori priredi km&tijska podružnica 27. t m. o 3 ,3 popoldne v šolskih prostorih svoj tret|i poučni shod. Predavala bodeta g. Gombač o Badjarstvu in gdč. Jerica Zemljan 0 gospodinjstvu. Odbor vabi vljudno k obilni vdeleŽbi. — Iz ljubljanske okolice. Kaj pa to pomeni, da tako snažite, popravljate in z belini peskom posipljete cesto ? vprašam skozi Dobrovo grede cestarja, ki je poČivaje na lopato naslonjen ob cesti stal. „Ali ne veste, kakšno posebno slovesnost bodemo pri nas praznovali zadnji ponedeljek tekočega meseca?" „Odkod bi mogel jaz to vedeti," mu odgovorim. BDružba mlajših in starejših punc, ali če bolje razumete, družba Marijinih devic, tam iz Posavja na Jezici, priredi ta dan k nam izlet. Prosile bodo baje Marijo za pravi um in pamet. Ali bodete tudi razobesili zastave in postavili mlaje?" Vse to se bode izvršilo, ker ta družba ie še mlada in napravi svoj prvi izlet. Upam pa, da tak sprejem ne bode zastonj. Se celo naš g. župnik jim pojdejo z banderi naproti in jih bodo sprejeli z vso častjo. Sliši se tudi, da bodo prav lepo pope-vale, ker je njih prednica v petju vrlo dobro izvežbana in vežba tudi svoje podložnice v petju. Napravile bodo gotovo bolje, kakor so lansko leto pred rarovškim hlevom, kjer so imele veselice. „Device imajo čas in denar, „om odgovorim in grem dalje proti Ljubljani. — Koliko nese bcraačijm na božjih potih? Slabi časi povsod, v vseh stanovih in poklicih. Dočini pa si organizovani stanovi pomorejo iz najhujše krize s splošnim štrajkom, se starodavni in Častitljivi stan beračev niti tega orožja ne more uspešno oprijeti. Finančno krizo občuti posebno kategorija bužjepotnih beračev. Konkurenca narašča, pri romarjih pa tudi ni več, stare pobožnosti, ko so si s krajcarji, ki so jib metali na levo in desno beračem, lajšali trpljenje v vicah. Po romanja pri Sv. Roku v Dravljah so se zbrali sinoči trije berači — dva moška in ena Ženska — v zakotni šišenski gostilni. Pili so ga po „Štefanih" ter se v pijanosti preglasno razgovarjali o svoji obrti. Eden je tožil, da je celo popoldne dobil le nekaj Čez 6 K, nakar ga je drugi poučil: „Vidiš, ti vse premalo kričiš. Deri se, kakor sem se drl jaz celo popoldne, pa imam tudi skoraj za 15 K drobiža v žepu! Zato pa tudi zaslužim, da si operem grlo !w — Še en šteian! — Tovaršica je . globoko vzdibnila: rŽenske smo pač povsod zadnje. Dobila sem vsega skupaj le 80 krajcarjev." — No, zato pa ji „kava- 1 i r j a ~ tudi nista pustila nič plačati. — Iz Toplic na Doleniskem. Piše se nam: V Toplicah postaja vedno bolj živahno. Vedno več tujcev prihaja iskat si zdravja v gorkem vrelcu. Pa tudi Topličani sami ne spe. Naše vrl „Bralno in pevsko društvo" prireja pridno veselice, da tako zabava kopališke goste. Tako je v najkrajšem času priredilo tri veselice, katere so se prav povoljno obnesle. Tudi Toletni rojstni dan vladarjev se je sijajno obhajal. Predvečer dne 17. avgusta je bilo vse v zastavah. Zvečer so bile Toplice razsvetljene, kroginkrog so se čuli močni streli. Pevsko društvo jc ob razsvetljavi prikorakalo na trg z lampijoni in bak-ljami ter zapelo cesarsko in še tri druge pesme. Dne 18. avgusta, je bila v župni cerkvi slovesna maša, pri kateri je spremljal pevce orkester. Kaj takega še nismo slišali v Toplicah. Popoldne pa se je iz Novega mesta godba na lok katera je zvečer v prostorih Knezove restavracije prav precizno svirala. — Zunaj pa na prostem se je zbralo moštvo požarne brambe ter bralno in pevsko društvo, da tako slovesno praznuje 751etni rojstni dan cesarjev. V tiho noč so odmevali glasovi narodnih pesmi, vmes pa so se čuli streli in krepki živio in slava-klici. Želeti bi bilo, da bi požarna bramba in pevsko društvo še večkrat skupaj priredilo take veselice. — Laški vandalizem. Piše se nam iz Divače: Te dni je prišel 5. brambovski polk v Divačo. Imel je na cesarjev rojstni dan mašo na prostem. Popoldne je šlo nekaj vojakov v bližnjo vas Matavun pri škocijanskih jamah. Rojstnemu dnevu svojega cesarja na čast so ti laški vojaki pred gostilno prepevali iredentovske pesmi. Trikrat jih je prišel neki častnik opominjat, pa ni nič pomagalo. Vračajoč se domov, so ti laški vojaki pokazali svoje junaštvo na poseben način. Na prostoru, s katerega je pred leti gledala takratna cesarična slap Reke in okolico škocijanskih jam, je „Alpenverein" dal za spomin napraviti lepo klop iz rezanega kamna in je zasadil nekaj dreves. Laški vojaki so to klop razbili in izruvali nekaj dreves. Res, lepa je kultura teh ljudi. Bilo je tu že na tisoče tujcev, bilo je tudi Že vsakršnih vojakov tukaj, a še nikoli se ni zgodila taka surovost. Ta slava je čakala laikih junakov! Sicer je pa to le posledica presrečnega negovanja iredente od strani oblaste v. — „Anton Aikerc v obrambi". Pod tem naslovom je prinesel aobotai »Agramer Tagblatt« razpravo o pesnikovi knjižici »A 1 i je PrimoiTrubar upesnitve vreden junak ali ne?« Temeljito razpravo zaključuje z besedami: »Kakor vidimo, ni Aškero samo zelo učen, temuč tudi temperamenten polemik. Ex uugue leonem! — „Narodni dom" v Pod-gradu. Piše se nam: Se malo dni in naš kraj objame radost, okolica bo kipela navdušenja in naši sicer nemi griči as požive. Pod milim nebom bo maša in gostje se bodo di vi i raznovrstnosti lipov iz razbČn h vaai. Prepričali se hodo, kaso se slovenski in hrvatski kmetovalec popolnoma razumeta, dasi je jezikovni prehod oster. C-ta ržaških in istr skih akademikov bo pod spretnim vodstvi- u n&šeg* nadarjenega rojaka g. Josip* Miiui'i'- , ptl* starosloven sfto mašo Pri slavnosti se oglasi tudi noslaneo tega okraja prof. Spin-čiČ. Posojilnica je pridobila več članov slovenskega glšča v Ljub Ijan, ki nastopijo pod vodstvom gosp. Danila s petjem in igro. M*d posameznimi točkami bo igrala narodna rnftvhtojaka godba, a v mraku prižge umetnine o^rnje liubljanski strokovnjak g. Kaiser. Kakor vse kažeT bo slavnostna otvoritev »Narodnega doma« v Podgradu dne 27. t. m posebno znamena--.. Siavnost bodo povečala vrla društva iz Trsta, iz Istre in s Kranjskega. V dan slavnosti se priredi tudi banket. Kuvert velja ea osebo 2 K 50 v. Kdor se želi udeležiti banketa, naj to prijavi do 25. t. m. hotelirju »Narodnega doma«. Za vožnjo iz postaj Hsrpelje - Kozina in Trnovo B)očene za vsako osebo na 1 K 50 v iz Harpelj - Kozine in na 1 K iz Trnovega-Bistrice. — Prišel k voiatkim vajam s fttirimi otv^ki. Te dni je bil pozvan k vojedkim vajam v Gorico domobranski rezervist Andrej Sever iz Rihenberga. S^ver je ože njen in ima štiri m%jhn* otrobe, katerih mati je v Aleksandri)!, da mora njen mož sam zanje skrbeti in jih nadzorovati. Zaradi trga je prosil, da bi ga oprostili vo)avikih vaj, a prošnja ni bila uslišana Predpreteklo nedeljo je pr-š->l v Qorioo k vojaški oblasti in pripeljal svoje štiri otroke seboj, da bi za nje za čaaa vnj skr-b*la vojaška o':last, ker jih doma ni mogel n.tomur izročiti. Vojaški oblasti ni preostalo drugega št o t da j« Severi* oprostila vofaŠkifa vaj. — Kap je zadela v Mariboru 281etno Rozo L»skovar na trotoarju. Bila je takoj mrtva. — Golobe so sli lovit. Trije mladi Tržačan:, v starosti po 16 let, so šli v petek popoldne v neko naravno jamo pri Opčini lovit kraŠae golobe. Pri tem je padel eden 42 m Orloboko in na mestu mrtev obležal. Druga dva sU se pa u;eU na neko skalo, kakih 20 metrov globoko. Ker ju je nekdo shšai kiieati na pomoč, so ju rešili, mrtveca pa prep&ijali v mrivašnioo. Ubiti je sin tržaškega trgovoa Konstantina C*ss&ba in je študiral realko. — Naela se je na potu med V 'i-mpoljem i i Kredarico ena dar? £ ska pelerina. Nie prava lastnica tiaj se zglasi na c kr poštnem uradu v Srednji vasi v Bobiniu. — Ponesrečil. 18letni nata kar Franc Zvgorjan v Trstu je šel z gorečo svečo na strauišče. Komaj pa je odprl vrata, je nastala silna efcs-plosija plina, katerega zvečer niso dosti zaprli. Zagorjan je dobil hude Opekline po obrazu, vratu in rokah da so ga prepeljali v bolnico. Tudi nje gov gospodar je opečen, ker je prvi pritekel Z.igorjanu na njegove klice na pomoč. — Vlak je povozil včeraj zvečer med postajama Sišfca in Vii marje topničarja Valentina Bernika, ki se je zvečer vračal od neke zabave iz St. Vida. Ker se mu je mu dilo domov, ni hotel počakati, da bi odšel nasproti prihajajoči vlak, ampak je skočil na progo baš pred strojem, ki ga je podrl in takoj usmrtil. Na-vedeneo je sorodnik onih dveh deklic ki je pri predzadnjem neurju v St. Vidu ubila strela starejšo 9ietno, mlajšo pa tako poškodovala, da so jo morali oddati v deželno bolnišnioo. Njegovo truplo so prepeljali v garni-sijsko mrtvašnico. — Surov napad. V soboto svečer je obiskal mizarski pomočnik Fran Tome s tvojim prijateljem Dom janom BonČarjena svojega brata Janeza Tometa, mizarskega mojstra in posestnika v Viimarjib št. 44. Ko sta ob 9. uri stopila is hite, sta ju sunaj napadla s noži dva mizarska vajenoa in en pomočnik ter ju nevarno poškodovala. Poleg ostalih manjših ran je bil eden nevarno ranjen tik srca, eden pa v desno laket. Oba so morali prepeljati ob 1. uri ponoči v deželno bolnišnico. Vzrok napadu je menda fantovsko sovraštvo. — Nič jima ni za prostost Delavca Fran Nolimal is kamniškega okraja in 201etni čravljar Anton Al-jančič iz čireič pri Kranju sta komaj prestala šestmesečno ječo, a sta zopet poželela po brezskrbnem življenju. Ker drugače nista mogla priti do »kruha«, sta se sinoči na Marije Terezije aesti spopadla in premetavala toliko časa, dokler ni prišel k njima stražnik in ju odpeljal v zaželjeni »kvartir«. — „Dr Breskvar11 v zaporu Danes je pr:šei k nekemu ta-kaišnjemu trgovcu znani ljubljanski puv.oiovec Albert Kor4eaebt s katerim ho se belili skoraj vsi avstrijski in carski Časniki, ter *e predstavil za dr. Breskvarja. Kordeson je trgovcu potem natvezil, da prevzame za mali denar neko prestavljanj in mu je ta že naprej d*l nekaj denarja. Ko pa je zadevo povedal policiji, bo mu razložili, da mu »gospod doktor« najbrže ne bode nikoli ničesar naredil in da era je na ta način le »napumpa!«. Navedenec je menda že nad polovico svojega življenja prebil v zaporih zaradi raznih sleparij in bi mu kak ameriški reporter za njegovo biografijo dal dobro nagrado, ako bi hotel vse povedati, kako in kje je že povsod »Uparil. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 19 Ogrov, nazaj je oa prišlo 16 Hrvatov. V H*b je šlo 25, v Inomoat 30, v Meran 19, v Hrušio 19, v Bohinj 16, v Skofjo Loko pa 30 Hrvatov. — V soboto je šlo 11 ^tajerekih Slovenoev na Josenice, 200 Vipavk pa v breški in krški okraj češpl*e lupit. Pet ruskih Židov se je pripeljalo iz Amerike v Trst in koso tam zazuali, da Rusija sklepa mir, so se povrnili zope« domov. Podvrženi so vsi vojaški dolžnosti. — Izgubljene in najdene reči* N- južnem aoiodvoru t«j bila •ž/uci.enr., o tirom a na((itna modra ženssra jopica, star slamnik, lesena pipa, tri palice, crn površnik ;n roĆnav torbica, ▼ kateri *e bilo nekaj tobaka. Služkinja Ana K-pova je isrgubila novo šamrikasto bluzo, vredno 8 K Šilski učenea Aiojrij Tome je našel denarnico, v kateri je bila mala vsota denarja. — Pekovski pomcČnik Jernej Kapel je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 5 K denarja. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v hotelu »Ltoyd« društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Hrvatske novice. — 30 let oi oo obhaja letos »H r vatskiSokol« vZagrebu. Delajo se priprave za veliko siavnost. Protektorat je prevzel bivš>. starosta, zagrebški župan dr. A m r u š. Pri tej priliki se tudi blagoslovi nova društvena zastava. — Madjarika demonstracija na Hrvaškem V Zemun je prišlo 18. t. m. okoli 1000 madiarsk.h uČitel)ev, ki so zborovali v Pančovi Prva skrb jim je bila, da so z razglednega stolpa strgali cesarsko zastavo, nato pa jo junaško odkurili na madjarska tla. — Ban Pejacsevioh je baje res portal demisijo, a ker se ne ve, ali kralj aprejme demisijo, je uradnim listom naročeno, da dotle vest zaniaujejo. — Najnovejše vesti. — Cesarici Evgeniji, soprogi M a k s i m i ! i i a n o v i. se je njeno stanje izdatno poslabšalo in je njen položaj zelo resen Kakor znano, je cesarioa Evgenija kmalu po nesrečni smrti svojega moža znorela. — Peklenska atroja v * a-hojib. Firma Kuhn & C o. v New York;u je dobila po pošti v zabojih dva peklenska stroja. Le skrajni previdnosti pri odpiranju prvega zaboja se je zahvaliti, da se ni zgodila strašna nesreča. Ko ao pa drugega odprli, je nastala eksplozija, ki pa k sreči ni napravila velike škode. — Skofse je zadušil. Ma laški škof O s s i je prenočil v samostanu bosonogov menihov v G e n t u v Belgiji in svečer tako neprevidno ravnal s plinovo svetilko, da ga je ponoči plin zadušil. — Državna policijska zveza se ustanovi v Avstriji. V ta namen bo prvo splošno avstrijsko policijsko zborovanje v Linou 23. t. m. — Brazilska križarka zgorela. V pristanu ? P i y -m o u t h u ie brazilska križarka •Benjamin Konston« zabela goreti in se je ogenj bliskovo rssširil na vse strani. * Govoreče pahljače. Na otoku Kuba ne govore gospe mnogo, toliko bolj pa govore njihove pahljače. Ako je pahl-ača popolnoma razprostrta, znači za onega, ki pride k gospe: »Jako me vessli, da vas vidim!« Napol razprostrta pahljača pomeni: »Dolgo vas ni bilo« Ako drži gospa pahljačo na obrazu, znači: »Ali ste bili bolni?« Ako jo drii na prsih počez, vpraša: »Ali se vidimo zvečer?« Ako pa jo drii pokonci: »Na vsak način morate priti.« Ako razprostira gospa pahljačo počasi, očita priŠleeu: »Tako mi brez vas polagoma minevajo dnevi.« Ako pa položi Kubanka pahljačo lahko na krilo, pri tem jo pa pokriva z roko, pomeni: »Ne pridite, ker je nevarno!« — V Londonu je ženskemu svetu ta kubanski običaj tako ugajal, da so skleni/e Angležinje vpeljati tak jezik in neka dama jo hotela otvoriti tozadevno šolo. — Na Kitajskem 80 na pahljačah naslikana m-ata z imeni oest in ulio, celo oddaljenosti raznih mest drugo od drugega so pove-^na, radi te praktičnosti rabijo pahljače potniki in tujci. Statisti Ha evropskih gledišč« Neki francoski list je se stavil statistiko evropakih gledišč. Po tej statistiki ima Francija 394, Italija 389, Nemčija 264 Anglija 205, Španija 190 Avstrija 188, Rusija 99, Belgija 59 Švedsko in Norveško 46, Holandija 42, Bvies 35 Portugalsko 16, D.u«&* 13, Tarč/ia 9. Grčija 8, Rumur> ja 7 in Srbija 6 gledišč. * Previdna hči. »Oče, prosim te, zapri vr»ta v svojo sobo, kadar tmam moški obisk. Ti £rc»*cjvito smrčiš.« — Oft?: »To vendar ne more biti gOBp^dnm nadl&žnoc Hči: »MoTd» ne, toda mignili hi misliti, d% j•=» dedno.« * Odpravljen ..cof". Dne 30. m. m. je minulo 100 let, odkar je prepovedal cesar Franc I. častnikom in vojakom kito. Dotična odredba se je glasila: nMoj vojni minister, nadvojvoda Karol, mi je predlagal, naj se v vsej vojski odpravi kita. Ta predlog sem sprejel in odrejujem, da v zanaprej ne smejo biti lasje Čez palec dolgi. Zabranjujem vojakom mazati lase ali jih poaipavati s praškom, ravnotako pa tudi zabranjujem Častnikom se poma-dizirati in pudrati. Vsakega kršitelja te naredbe bom ostro kaznoval. Lasje se morajo, kakor brž odrastejo preko palca dolžine, postrici. Vsi vojaki si morajo zaradi zdravja večkrat glavo umivati z mrzlo vodo. Ta predlog nadvojvode Karla sem sprejel posebno iz dveh razlogov, ker bo pospeševal zdravje mojih vojakov ter jim ne bo treba svojo itak male plače porabiti za zdr-ževanje nepotrebnega ncofa~. Generalom prepuščam, da ali nosijo kito ali pa se strižejo.w Ta naredba je spravila celo vojsko v slabo voljo, ker so vojaki in častniki bili ponosni na svoje kite. Le velike kazni so jih prisilile k brivcu. Mnogi Častniki so se tako sramovali, da si brez kite dolgo Časa niso upali iz sob. * Fonograf ga je izdal. Z-jna nekega francoskega kapitana je samevala doma, dočim se je njen mož vozil po daljnem morju. Da bi ji bi! nekoliko krajši čas. kupil ji je mož fonograf, s katerim je poslušala potem glas svojega ljubfga moža. Nekega dne ji je bil pa f nograf z mnogmi drugimi rečmi ukraden. Kapitanovo sonrogo je zelo bolelo srce ziasti za fonografom in prepričana je bila, da ga ne vidi več in ne sliši nanj glasu svojega moža. Nekega dne pa zaahši glas soprogov v bližini. Mislila je, da je prišel s potovanja domov. A ker ni bilo moža v stanovanje, je šla sa glasom in kmalu našla ukradeni fonograf ter vse druge reči * Žganje. Nekdo je hotel odvrniti pijanca od žganja ter mu pripovedoval: »Di, dragi moj, nedavno sem malemu psu dal popiti par ča-šič žganja in pes je na mestu crknil«. — Pijanec: »To dokazuje, da žganje ni za pse.« Telefonska in Driojavna poročila. Išl 21. avgusta. Tu so sa za-čele velevažne konference, tičoče se sedanje džavne krize, nastale vsled postopanja madjar-ske opozicije. Sklicani so semkaj minister zunanjih del grof Golu-chovvski in ministrska predsednika baron Gautsch in baron Fejervary. Goluchovvski in Gautsch sta bila že pri cesarju; Fejervary bo jutri sprejet. Budimpešta 21. avgusta. Veliko senzacijo vzbuja tu brošura »Ogrska kriza in Hohenzollerci". V tej brošuri se pledira za to, naj Madjari posade na ogrski prestol kakega Hohenzollerja. Neki listi dolže znanega žurnalista Weissa, da je spisal to brošuro; Weiss to zanikuje. London 21. avgusta Ako se med Rusi iti Japonci ne doseže porazumljenje, hoče Roosevelt nasvetovati razsodišče. Japonski pooblaščenci so izrekli, da se razsodišču na noben način ne podvržejo London 21. avgusta. Roosevelt je naprosil kralja Edvarda in cesarja Viljema, naj intervenirata v korist miru. Petrogrrad 21. avgusta. Tu se je vršil kronski svet, ki se je bavil z vprašanjem, v koliko naj Rusija na japonske zahteve odneha Z ene strani se čuje, da se je kronski svet z malo večino glasov izrekel za mir in s tem za odnehanje, z druge strani pa, da je odklonil vsako nadaljno koncesijo. London 21. avgusta. Iz Ports-moutha se poroča: Splošno mnenje je, da je Roosevelt rešil situacijo in da bodo tako Rusi kakor Japonci nekoliko odnehali Vobče vlada mnenje, da se pri jutrišnjem pogajanju doseže sporazumljenje. Umrli so v Ljubljani: Dne 18. avg.: Anton Kosanc, posestnik, 85 let, Dunajska cesta 31, Carcinoma. V deželni bolnici: Dne 17. avgusta: Luka Kebec, gostač, 46 let. jetika. — Terezija Hafner, kajžarjeva žena, 33 let, jetika. Dne 17. avg.: Julija Prašmkar. delavka, 19 let, jetika. Dne 18. avg: Ivan Fritze, kolar, 74 L, Marasmu8. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni knrxi dnn. borze 19 Snloibenl papirji. 4C c majeva renta..... 4° , srebrna renta..... 4° 0 svatr. krousfe* ranit 4°c , »lata t , . i - ogrska kronska „ f . „ zlata . . . 4- s posojilo dežele Kranj. K* •Vs° 0 P^80^* mesta Spiiet •V/, Zadar 4i/a°' r. boH.-here. žel. pos. 1902 4° 0 češka. Jež. banka k. o. . 4 ■ » » » ' 4*8° „ «»t pisma gal. d. hip. b. 41 j; , pest. kom. k. o. i. 10°/0 pr....... 4:/fi°> zast. pisma Innerst. hr. -v/, ■ " 0*"ke cen- dež. hr....... 4' V a. pis. ogr. hip. ban. . 4« ,1 . obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr..... 41 ,c 0 obi. češke ind. bank« . 4; ^ prior. Trat-Poreč" lok. žel. 41 0 prior. doL žel..... 1= r H juž. žel. kup. \y , 41 ,•/, aTBt pos. za žel. p. o Srtćki »d 1. 18601 , . . . . , n ,1864 ..... , tizske..... sem. kred. I. »miaijt . n . H- . • 9 ogr. hip. banko . . . m irbske a tri. 100 — „ turško...... Sasilika srečke .... Kreditno a • * » • InomoŠko ■ • • • • Krakovske ■ Ljubljanska a • - • ▲vat, rud. križa „ . . . • Ogr. „ * m • • • SudolfoTO ■ * » » « SaleburŠko B . . . - Dunajsk* kom. , . . . . I>elnlee. Južno železnic«..... Državne železnico . . . • A.vstr.-ogrske banSno dolnioo . ▲.▼str. kreditno banko - . . Ogrsko „ , • • • Zivnostenske n ... Premogokop v Mostu (Brfii) Alp lusk o montan..... Praško žel. tndr. dr..... 8rma-Mur&nyi ,..... Trbovljske prem. družbo . . A.vstr. orožne tovr. družbo . . Češko sladkorno družbo . . . avgusta 1906. i>enik7 j Rl»t?r 100 55 J 0075 100-50( 100-70 100 60; 100*80 119 55 119 75 96 651 9685 115 30 U5 50 99-50; 101*- 100- 60 101 60 ioo*—! ioo — 101- 05 1(>2 05 1005.5 10080 100-25 100-75 101 30 102 25 106-70 100-50 100-25 100-10 100'— 100-75 99*90 99-50 318 75 i 120 i9l*— »93 25 165 90 301 — 302-— 267 — 102 — 141 BO 26'-475'— 73-— 8825 65-50 5425 34 75 62*--74 — 636 - Valute. 0. kr. oekin...... 10 franki....... tO marko....... BoToroigni ...... Marko......• • Laiki bankovci. . . • • Bublji......i . Dolarji........ Žitno cene v Budimpešti, Dno 20. avgusta 1905. 91 675 1633 667 782 247 670 538 2749 563 285' 659 165- 25 70 11-35 1909 28*44 23*93 117*27 95 45 163 -4-84 107*70 101-50 100 70 101 — 101 — 101-76 100*~ 320-75 102 — 193 — 29o 50 167 90 809- — 311 — 273 — 107*90 142 50 27 50 482 50 83— 94 25 69 50 55 75 35 75 66 — 78 — 542 60 92 25 676 75 1643 — 668 76 783 — 248 — «73 60 639 25 2769 — 654-70 288 — 563 — 160 — 11-39 19-12 23-5H 2401 117-47 95-C6 J54-— 6 — Plonioa Psonioa Bi Kmrmn* Oves ao oktober . . april 1906 B oktober . , naj 1906 „ oktober . sa 100 kg . ioo . . ioo , . ioo . 15*94 16-60 18 — 1336 12-24 fTekttv. Nespremenjeno. Heteorologlčno poročilo. • urnu u*d mor)«n 806-8. Srednji tračni Uafc 7h> -o mm m bo > < Čas opazovanja Stanje barometra o mm , o-- S.* ac P? Vetrovi Nebi 19 9. av 737 0 200 al j vzhod jaano 20 7 rj. 2 pup 739 0 737 6 161 276 bi j vzhod al. jvzhod del. oblaC. jasno ■ 9. sv. 7362 20 4 brezvetr. iasno 21 7. sj 8. pop 7381 737 4 16 3 27 2 bi aever er. jvzh. del. obl&č. jasno Srednia temperatura sobote in nedelje: 19 5 in2l-3a, normale: 18 5° in 18 4°. Mokrina v 24 nrah: 0 0 nun in u u mm. l Potrt globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moja iskrenoljub-Ijena soproga, gospa Marija Štamcar roj. Verovšek danes ob 6. uri zjutraj po daljši mučni bolezni, previđena s tolažili st. vere v starosti 29 let mirno preminula. Pogreb predrage rajnice se vrši jutri v torek dne J2. avgusta t. 1. ob 6 uri popoldne iz hiše žalosti v Levstikovih ulicah št. 4t k Sv. Krištofu. Bodi ji blag spomin ! 2643 V Ljubljani, 21. avgusta 19 5. Avgust Štamcar soprog tjirez posebnega obvestila.) <4$« *\ Avgust Tomažič, imetnik tvrdke Iv. A Hartmann, kot brat, javlja v svojem in v imenu svoje svakinje Marije Tomažič roj VVaschlzo, kot soproge, z njenima nedoletnima otrokoma Zdenka in Lili vsem sorodnikom, pri -jate! em in znaucem prežalostno vest, da je njega iskronoljubljeni brat, odnosno soprog in oče, gospod FELIKS TOMAŽIČ knjigovodja tvrdke Iv. A. Hartmann po dol^i, težki bolezni, previden s svo-totaj.stvi za umirajoče, v nedeljo dne •2<». t. m. ob 3 4 3. uri zjutraj v 41. letu svoje d )be blaženo zaspal v Gospoda. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek dne t. m. ob 5. uri po- poldne od. hiše žalosti Št. 14 v Ko-menakega ulicah na pokopališče k Sv, Krištofu. Svete zadušne mase se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Petra Prosi se tihega sožalja. 2644 V Ljubljani, 21. avgusta 1905. -fta-i-.'**..-?;»-'v*?-JL-sr>.-. Janko M a čak s tužnim srcem naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, daje nj' v iskreno lubljeni dobri oce, gospod Jan Macak c. kr. višji nadzornik evidence z<-m-ljarinskega katastra v pokoju, vitez Fr. Jožefovega reda itd. v četrtek dne 17. avgusta 1005 oh 10. uri dopoldne v Gradcu mirn » v Gospodu zaspal. 2641 Zemski ostanki nepozabnega pokojnika se bodo danes popoldne ob f». uri bbigoslovili v tukajšnji mrtvašnici ter se potem prepeljejo v Trst, kjer bode v torek, dne 2Z. avgusta 1905 ob 10. uri dopoldne pogreb od kolodvora južne železnice na pokopališče pri Sv. Ani. V Gradcu, dne 19. avgusta 1905. (Posebna obvestila se ne razpošiljajo ) Išče se spreten gostilničar ali pstilničarka za prevzetje dobro vpeljane 2646-i restavracije RASBERGER no Su. Petra nasipu štev. 37 v najem ali na račun pod zelo ugodnimi pogoji. — Pogoji se zvedo istotam. Dva monterja za postavljanje glinastih peči sprejme takoj tovapua glcnin, Gniže pri Celju. 2636-2 Dva dobra in učenca sprejme takoj v trajno delo Ferdo Primožič, mizarski mojster, Breg št. 20 v Ljubljani. 2647—1 Za mlado samostojno deklico se i-.če soba s hrano pri boljši rodbini sredi mesta, v pritličju, I. ali II. nadstropju. — Pri isti rodbini se tudi želi stanovanje in hrano za brata dijaka. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda-1. 2640-1 Skandinavski CIRKUS Krojaški salon za gospode 2145—14 Ivan Magdić v Ljitl>lj»iii, 11» Stanem trg-u stev, 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejsnVžnrnalih iz najmodernejšega in najboHšega tuzemskega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. Ljubljana, Latermanou dreuored V ponedeljek, feaftcor vsak dan ob 8. zvečer velika predstava. Vsaka predstava z bogatim spremenjenim orjaškim programom. V sredOf 23« avgusta t. I. ob 4e popoldne šoferska, otroška in rodouinska predstav; ob popolnoma znižali vstopnini. Cene prostorom: ^f:**' 2 K. I. prostor 1 K 50 vin., II. prostor 1 K, galerija 50 vin. Ravnokar je izšla KORISTIM. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza Časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 8O v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni L. SCHUENTNER u Ljubljani Prešernove ulice. Vdova želi dobiti mesto v kaki hiši kot IpF" hišnica da bi imela prosto stanovanje. Ponudbe se prosi pod I(št. IOO11 na upravništvo „Slov. Narodau. 2342 3 Razpis. Za Vilharjev sporne ni k v Postojni se razpisuje kamnoseško delo. Rabilo se bode približno 14 m kraškega kamenja, ki se na prostem dobro vzdrži. Natančneje podatke o podstavku, obliki in velikosti kamenja daje aka-demični kipar g. Al. Repič na Vrh polju pri Vipavi, ki ima tudi pomožni model spomenika. Pismene ponudbe naj se pošljejo do 8. septembra t« I. odboru za Vilharjev spomenik v Postojni, kjer dobe ponudniki načrt spomenika in druga potrebna pojasnila. 2645—1 Notranjski odbor za Vilharjev spomenik. V Postojni, 19. avgusta 1905. Škorec je uftel. — Odda naj se proti dobri nagradi na Turjaškem trgu štev. 61 II. nadstr. 2638 u □ □ □ □ Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Sclnventnerju, knjigarju v Ljubljani, Prešernove ulice. 1«« Učenec s primerno šolsko izobrazbo se tak 1 sprejme v trgovini z železnino VALENTIN GOLO! Mestni trg ftt. 10. Zidarje! sprejme takoj v trajno delo proti plaži 34—36 h od ure in s prostim stanoj vanjem stavbni mojster 26323 Franc DerauischeR vTrbouIjoh Zavarovalnic« za zavarovaj nje proti ognju išče spretni potovalce za Kranjsko, Štajersko !n Koroškcl pod zelo ugodnimi pogoji. Reflektanti naj oddajo svoje p< nudbe pri administraciji „S1. NarooV pod „št. 2578". 2578-3 UUBUfflŠKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVEIC LETNIK XXV. (igc5). Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osnserk; po eden pot na mesec v zvezkih ter stoj:j ->sn leto g K ao h, pol leta 4 K 60 h četn leta a K 30 b. Za vse oeavstrijske dežele 11 K 20 h na 1 etc.l Posamezni zvezki se dobivajo po 8c h „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. j Gospodinje? Predno si nakupite olja in jesiha fjflj^ ne pozabite obiskati nove trgovine, ki sem jo otvoril v Židovskih ulicah in kjer bom prodajal najboljše vrste Mtea Mmlm in dalmatinskega olja IPF" P° konkurenčnih cenah. *^9m NadejajoČ se obilega obiska bilježim z velespoštovanjem 2604-3__Baruchello, poslovodja. Ces. Kr. avstnjsKe državne železnice. C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaka. 7?naga xoda Veljaven oa dne 1. junija 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iu.\ kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m poučci oso vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste. Inomost, Mo^akovo. L;ubno, 6m Selethal v Auis« Solnograd, tez Klein-Reiriing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 01 zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembr* ob nedeljah in praznikik. — O' 7. uri f. »jutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frantenstestr, Ljubno, Dunaj, 6es Seliti v Soloograd, Inomost, ftez Klein-Reifling v Line. Budeievice, Pla^n, Marijiae are, He FraiK vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. Cea Ainstetton na Dunaj. — Ob 11. Bfj 44 m dopoldne o^. vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, (uomost, Brt 2eceva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedelj i r praznikih. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vUk ? Trbiž, Beljak, Pontubelj. Celovec E rensfeste, Monakovo, Ljubno, cez Klein Reiflmg v Stovr Line, Budej^vice, Plzeu, Marijine var Heb, Francove vare, Karlove v»ret Prago ^Ljubljana-Linc-Praga direktni vo« I. in 11. raz: Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobn: vlak v Trbiž, Beljak, Fran] zensfeste, Inomoat, Monakovo (Ljubijana-Monakovo direktni voz I. m D; razreda). — PROG/ V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA] Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-LjuHj ir.* direki. voz 1., II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Lmc, Steyr. Anssee, Ljubno, C* Beljak. Ob 7. uri V2 m zjmraj osobni vlak ic Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vi&i| z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga-Linc-Lj j bana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, &teyr, ParJ Ženevo, Curih. B regent, Inomost, Zeli ob jezeru, L«nd-Gastein, Ljubno, Celovec, £>mohc: Pontabel. — Ob 4. u/ 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaki. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 0t> « zvečer osobni v;> s Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih var o v Heba, Mar. varov, Plzna Budej svil Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, Čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob I uri 5 m zvečer iz Leaec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m aveW osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA D NOVEGA MESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta u Kočevja, ob S. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 3b m svečer istotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7 un 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoći samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM NI tU Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 miveotf Ob 9. uri 56 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih. — Srednjeevropski čas ie sa I ^ pred krajevnim časom v L,*. I 1 v Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 9f Podružnica v CELOVCU. Kupuj« In prodaj» vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev bi deviz. Promese Izdaj« k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000—. Zaialni H lunaptiji ta|t pranlai n iralnitM npk|t. izžrebane vrednostne papirja In Zavaruj« sro&ico proti ▼novCuje zapale kupone. ^ixrxaaJ. lz§ro.1oi. Vinkuluj« in dovinkuluj« vojaško ±anitninsko kavcij«. ton.pt tm BkOTkle. ^Bl b3t Borna naročil«. 1ji 5PLJETU. Denarne vloa« sprejem« v tekočem računu ali na vložne knjižica proti 1 obi ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vsdiga. 8—90 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. I .metalna in tisk .Narodne tienarntV 1318