Poštnina plačana y gotovini. Leto XVI., štev. 139 Ljubljana, torek 18. junija 1935 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. - Tel. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 1L — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št- 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wieo št. 105.241. Nacionalna vzgoja za Nemce v inozemstvu »Nemčija ni samo to, kar je znano kot nemška država, ampak obsega vsa ozemlja, kjer prebivajo Nemci« — to je doktrina pangermanizma in vodilna smernica znane mogočne organizacije »Volksbund fiir das Deutschtum im Aus-lande«, ki je pred dvema letoma postala ena najvažnejših institucij Hitlerjevega nacionalnega socializma. Ideja nacionalne in kulturne povezanosti vseh nemških narodnih delov brez ozira na njihovo državno pripadnost ni nova in zlasti ni značilna posebnost hitlerjevskega pokreta. Že pred sto leti je pel nemški pesnik o domovini, ki sega »sovveit die deutsche Zunge reicht«. Gotovo pa je, da so stare sanje o svetovnem obsegu nemške moči dobile v Hitlerjevem »tretjem cesarstvu« konkretnejšo programsko formulacijo. Dočim je bila v cesarski Nemčiji glavna skrb nacionalna ohranitev po svetu raztresenih nemških drobcev in po njih ter preko njih ustvaritev nemškega gospodarskega omrežja, posega ideologija novodobnega velikoneimštva vedno izraziteje na politično polje. »Tretje _ cesarstvo« je sicer program bodočnosti, ni pa mišljeno kot zgolj duhovni in kulturni okvir. Vsenarodna zveza za inozemsko nemštvo v skladu s tem programom ne skriva več svojega dela pod nepolitično etiketo, marveč zavestno in javno pripravlja pot političnemu poenotenju nemških manjšin, živečih v območju drugih držav. O tem so nas mogli do dobra prepričati dogodki zadnjih mesecev, prav posebno pa še letošnji veliki kongres. V živem spominu je še propaganda, ki jo je društvo zaneslo v nemške manjšine i*> saarskem plebiscitu in ki je zlasti v Južni Tirolski zavzela naravnost opas-ne dimenzije. Kmalu je sledila velikopotezna propagandna ofenziva za »osvobo-jenje« Klajpede izpod litovskega jarma. Oba primera sta zelo poučna, ker je njiju notranja zveza z oficielno zunanjo politiko Nemčije dovolj razločno vidna. V manjšem obsegu so se opažali podobni pojavi tudi drugod. Bogata finančna sredstva, za katera organizacija, ki^ stoji pod pokroviteljstvom nemške državne vlade, ne more biti nikdar v zadregi, najdejo vedno pravo pot in pravo mesto kjerkoli in kadarkoli gre za pridobivanje »življenjskega prostora«. V miselnosti tretjega cesarstva so dobile nemške manjšine kot njegovi sestavni deli nov položaj. Ni več dovolj, da ohranijo svoj jezik m svojo kulturo ; treba je ožje povezanosti, ki pa ni vedno v skladu z njihovimi državljanskimi dolžnostmi. Zato postavlja VDA zahtevo po ločitvi med nacionalno in državljansko vzgojo. V posebni resoluciji namreč ugotavlja težavnost nemškega položaja, ker sta "samo dva dela nemškega naroda združena v mejah samostojnih nacionalnih držav. Zato zahteva od vseh držav, kjer prebivajo Nemci, da se le-tem poleg državljanske omogoči še posebna nacionalna vzgoja, ki se more dajati le v maternem jeziku in po vzgojiteljih, ki so člani nemškega naroda. Postulat, ki je tu postavljen, je vsekakor nekaj povsem novega v manjšinski politiki. Predvideva namreč za nemške pripadnike drugo jezični h držav izjemno in privilegirano stališče, kakor sa pač nobena suverena država ne bo mogla priznati. Izjem in rezervatov v državljanskih dolžnostih in posebnih odnosov do neke izvendržavne avtoritete ne prenese noben državni red. Odveč bi bilo vprašati, kako si predstavlja organizirano vsenemštvo izpolnitev stavljenih zahtev v svojem lastnem območju. Izkušnje in primeri iz obeh nemških nacionalnih držav ne nudijo praktičnega vzgleda za tako pojmovanje manjšinskega prava. Ni treba ponavljati stokrat povedanih resnic o položaju in pravicah manjšin med Nemci, da se sdo-zna vsa absurdnost nemških aspiracij v pogledu na inozemstvo. Toda propaganda, M je zanio kongres VDA s svojo resolucijo dal pobudo, utegne imeti na gibanje in opredelitev nemških manjšin resne posledice in občutno tanglrati notranje politični red odnosnih inozemskih drž?v. Gre za ofenzivni sunek vsenemštva, ki je tem bolj vreden pozornosti, ker stoji za njim stranka, ki ima v Nemčiji v rokah vso državno oblast in ki je po svojih služberdh predstavnikih sodelovala na kongresu VDA. Bati se je, da se zanese v »inozemsko nemštvo« nov val nemira, ki medsebojnemu zaupanju in lojalnemu sožitju narodov ne bo v kori 'A. Angleška vest o atentatu na Hitlerja London. 17. junija. >Exanche Telegraph« objavlja vest svojega berlinskega dopisnika, ki poroča, da je bil za časa nedavnega bivanja Hitlerja v njegovi vili v Berchtesga-denu izvršen nanj atentat. Hitler sam je ostal nepoškodovan, njegov spremljevalec, neki višji uradnik, pa je bil hudo ranjen. Atentator jf> pobegnil. Dopisnik nravi, da eo njegove navedbe kljub nemškim demanti-jem resnične, nemškim listom pa je strogo zahra njeno o tem kaj poročati. Berlin, 17. junija, r V^sti o poizkušenem atentatu na kanrelarja Hitlerja uradno kategorično demantirajo kot popolnoma neresnične SREDI AVGUSTA BO ITALIJA NAPOVEDALA ABESINIJI VOJNO Živahno posvetovanje nija se tudi med angleško in francosko vlado — Abesi-s svoje strani mrzlično pripravlja Pariz, 17. junija, č. Agencija Reuter poroča, da francoski in britanski diplomatski krogi z največjo pozornostjo zasledujejo razvoj italijansko - abesinske-ga spora in skušajo na vse načine vplivati na obe državi, da se konflikt v zadnjem trenutku vendarle še prepreči. Razširile so se vesti, da namerava Italija napovedati vojno Abesiniji dne 15. avgusta. Evakuacija inozemcev iz Abesinije London, 17. junija, d. Vprašanju zaščite inozemcev za primer vojne med Italijo in Abesinijo posvečajo evropske vlade veliko pozornost. Diplomatski zastopniki v Addis Abebi so imeli skupno posvetovanje, na katerem so sklenili, da bodo pozvali vse inozemce, naj se zberejo v Addis Abebi. Tudi misijonarji, ki žive razkropljeni po vsej Abesiniji, so bili pozvani, naj se nemudoma napote v Addis Abebo, kjer bo poskrbljeno za njihovo varstvo. List poroča dalje, da bo ameriška vlada v kratkem ukinila svoje poslaništvo v Addis Abebi, češ da ni potrebno. »Times« poroča s svoje strani, da je rimska vlada pozvala italijanske koloniste v Abesiniji, naj odpo- tujejo iz Abesinije najkasneje do 15. julija. Italijanski državljani se izseljujejo iz Addis Abebe v Džibuti in odtod v Masauo v Eritreji. Novi transporti Rim. 17. junija, k. Transporti italijanskih vojaških čet v vzhodno Afriko se nadaljujejo. Včeraj je italijanski kralj Viktor Ema-nuel v Akvili pregledal mobiliz rane čete divizije Gran Saseo, ki se odpravlja v Eritrejo. Z Reke je včeraj popoldne odplul parnik >HimalVsi moji razgovori z ruskimi politiki in vse, kar sem videl v Sovjetski Rusiji, me je samo potrdilo v mojem prepričanju o potrebi sodelovanja za kolektivno zavarovanje varnosti. V Sovjetski Rusiji sem videl mnogo, tako da sem poln vtisov, ki me utrjujejo v moji politiki, ki sem jo vodil že od nekdaj glede odnosa-jev med obema državama. Veseli me danes tudi to, da je prebivalstvo pokazalo, kako dobro pozna moje delovanje ter mi je zato priredilo tako prisrčen sprejem. Zani se vsem zahvaljujem.< Moskva, 17. junija b. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel pred odhodom iz Kijeva še važne politične razgovore, v katerih je igralo vprašanje razmerja Sovjetske Unije do Male antante najpomembnejšo vlogo. Stališče Francije in Italije glede nemškega oboroževanja na morju Italija opozarja na neločljivost oboroževanja na kopnem, v zraku in na morju — Francoski odgovor sloni na istem načelu Pariz, 17. junija, w. Ministrski predsednik Laval je v teku dopoldneva sprejel poslanika Anglije in Italije. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, se je na teh sestankih največ govorilo o nemško-angle-ških pomorskih pogajanjih, ki se trenutno vrše v Londonu. Francoski ministrski predsednik je hotel, preden odpošlje francoski odgovor na angleško noto glede teh pogajanj, še enkrat stopiti v stike z angleškim in italijanskim poslanikom, da bi jima ustmeno raztolmačil smernice francoskega stališča. Pri tem je vzel Laval za podlago poročila, ki so jih izdelala pristojna mesta na Quai de Orsavu in v vojnem ministrstvu in jih je končno sestavil namestnik ravnatelja v zunanjem ministrstvu Massigli. Na podlagi teh poročil je ministrski predsednik poslanikoma obeh držav podrobno raztolmačil francosko stališče. Francoski odgovor, ki bo predvsem poudarjal nedeljivost varnosti in oborožitvenega problema v Evropi bo francoski poslanik v Londonu jutri izročil angleški vladi. Rim, 17. junija, g. Kakor se zatrjuje oficiozno, je Italija že preteklo soboto v posebni noti zavzela stališče glede angle-ško-nemških pomorskih dogovorov. Italija se v tem odgovoru sklicuje na določbe washingtonske pomorske pogodbe iz leta 1922 in londonske pogodbe iz leta 1930. Italijanska teza je ostala potemtakem nespremenjena in temelji na načelu sorazmernosti sil in paritete z močno oboroženo kontinentalno silo Evrope. Razen tega se Italija sklicuje na znano načelo, da so oborožitve na kopnem, v zraku in na morju medsebojno odvisne. Po italijanskem naziranju problem oborožitve na morju ne bo zadovoljivo rešen vse dotlej, dokleT ne bodo spravljeni s sveta tudi ostali oborožitveni problemi. London, 17. junija, č. Snoči so se v političnih krogih razširile govorice, da je vlada pripravljena pristati na odpravo dosedanjega razmerja pomorskih sil med posameznimi državami. To razmerje naj bi se spremenilo v smislu, kakor so zahtevale nekatere države ob napovedi svojih pomorskih gradbenih programov. Sestanek čsl. parlamenta Praga, 17. junija g. Jutri ob 11. dopoldne ee bo sestala novoizvoljena poslanska zbornica, popoldne pa senat na otvoritveno 6ejo. Po ureditvi formalnosti in zaprisegi poslancev in senatorjev bodo takoj volitve predsedstva. Za predsednika poslanske zbornice bo izvoljen bivši minister za narodno obrambo agrarec Bradač, predsednik senata pa bo ostal dosedanji »ocialni demokratski senator Soukup. Ko se bo nova vlada predstavila, bo ministrski predsednik Malypetr prečital vladno izjavo o delovnem programu vlade, ki se v glavnem bavi z gospodarskimi vprašanji. Razprava o tem se bo najbrže začela šele prihodnji teden, takoj po zaključku pa bo parlament odšel na poletne počitnice. Vsekakor bo pred tem najbrže do konca tega leta podaljšal veljavnost gospodarskih pooblaetitvenih zakonov za vlado. Irska in Anglija London, 17. junija. AA. Zdi se, da je napetost med Anglijo in Irsko popustila. Minister za dominione je izjavil v spodnji zbornici: Prepričan sem. da bo zbornica z zadoščenjem sprejela De Valerovo izjavo v irskem parlamentu, po kateri Irska vlada nikoli ne bo dovolila, da bi njena tla služila za oporišče kakršnemukoli napadu proti Veliki Britaniji. višjih oficirjev. Dali 'Ora je predložil Mussoliniju poročilo o težki situaciji v vzhodni Afriki ter je v svojem poročilu odsvetoval vojaški pohod proti Abesiniji. Abesinija mobilizira Rim, 17. junija r. Kljub demantijem abe-sinske vlade vzdržuje italijanski tisk vesti o mobilizaciji vojske in o drugačnih vojnih pripravah Abesinije. Povodom najnovejših mobilizacijskih ukrepov italijanske vlade, ki je poklicala pod orožje letnik 1913., piše »Giornale d' Italia«, opravičujoč ta ukrep, med drugim; Nedavno potovanje abesinskega cesarja v pokrajino Harar je bilo docela vojaškega značaja. Harar je najugodnejše oporišče abesinske vojske za vojne operacije proti Italiji na meji Somalije. V tej pokrajini so izvršene s strani abesinske vlade vse vojaške prirrave. Mobilizacija bojevitih plemen, ki bivajo v gorskih predelih od Harara do Rudolfovega jezera je že izvršena. V Ha-raru je tudi sedež inozemskih vojaških misij, ki organizirajo abesinsko vojsko. Abe-sinska vlada je v zadnjem času pozvala Se več belgijskih oficirjev, da pridejo za inštruktorje in organizatorje vojske, toda belgijska vlada jim je odklonila flovoljenje. V Hararu se organizira tudi abesinsko letalstvo. Nova letala, ki so v zadnjih drueh Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. prispela v Abesinijo, so že izvršila poskusne polete. Letalo tipa Potez Hispano, ki )% švicarskega porekla in ki ga je vodil abesinski letale- Dahru Kaba, je nedaleko od Balala padlo na zemljo, vendar pa sta pilot m menanlk ostala nepoškodovana. Za časa svojega obiska v Hararu Je aDe-sinski ce3ar instaliral novega guvernerja, ki je voditelj abesinskih nacionalistov ia zagrizen sovražnik Italije. Razen tega je cesar pri tej priliki inspiciral vojsko ter dal navodila za vojne priprave, ki so v teku v vseh pokrajinah na jugu Abesinije. Iz Harara Je cesar odpotoval v Dži Dži-ko, kjer so velika skladišča streliva in vojnega materiala. K svečanemu sprejemu tamkajšnji francoski konzul ni bil pripu-ščen, kar so opazili vsi prisotni. Toliko večjo pozornost pa je vzbudil cesarjev prisrčni razgovor z britanskimi funkcionarji m agenti, ki so prišli iz britanske Somalije nalašč za to priliko v Harar. Nedvomno je hotel cesar Selasije izzvati med Abesind kakor tudi v tujini vtis. da vlada med Abesinijo in Anglijo prisrčen sporazum. Sueški prekop povzroča Italiji skrbi Rim, 17. junija k. »Giornale d' Italia« obšHrno razpravlja o eventualni zapori Saieškega prekopa katero je napovedal angleški tisk za italijanske vojaške transporte v vzhodno Afriko. List poudarja, da ima Italija kakor vse druge države na osnovi mednarodnega sporazuma pravico prevažati svoje vojaštvo skozi Sueški prekop. Eventualna zapora kanala bi izzvala potrebo, da se takoj spremeni režim morskih ožin, ki bi moral dobiti mednarodno upravo, tako da bi se ukinili vsi privilegiji, ki so jih imele v njih dwlej poedine države. Britanska zastava bi se v takem primeru ne Vila več na Gibralta-thi in angleška poMcija ne bi vzdrževala več re-da v Sueškem prekopu. Intervencija velesil v prilog Kitajske? Posvetovanja med Londonom, Parizom in Washing-tonom — Anglija se ne mara zameriti Japoncem London, 17. junija, r. Med Londonom, Parizom in Washingtonom se vrši živahna izmenjava misli o eventuelni skupni intervenciji velesil v Tokiu v prilog neodvisnosti in nedotakljivosti Kitajske. Kitajska vlada je, sklicujoč se na pogodbo devetih kolonialnih držav, ki so se leta 1922. obvezale, da bodo jamčile nedotakljivost kitajskih meja, prosila Anglijo, Ameriko in druge podpisnice te pogodbe za pomoč proti japonskemu prodiranju na kitajsko ozemlje. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je Anglija pripravljena intervenirati v Tokiu, toda ne tako, da bi imela intervencija značaj nekake ultimativne de-marše, kakor to zahteva in želi Kitajska. Amerika pa kitajski zahtevi ni nenaklonjena, ker smatra, da so z dogodki na Kitajskem hudo prizadeti ravno ameriški interesi. Zato bi bila pripravljena za odločnejši nastop, ki pa se ?a Anglija brani. Francija zavzema več ali manj nevtralno stališče, ker sama ni prizadeta. Japonci prodirajo dalje London, 17. junija, b. Japonska vojaška akcija na severnem Kitajskem se nadaljuje. Vse brzojavne in telefonske postaje na progi Šanghajvan-Tientsin so bile zasedene, prav tako pa tudi vse brezžične oddajne postaje, tako da je onemogočena vsaka brezžična služba med severno Kitajsko in Nankingom. Trenutno se kitajska krajevna oblastva in japonski vojaški zastopniki pogajajo glede delne izpraznitve severne province Čahar, kjer pričakujejo v prihodnjih dnevih prihod prvih japonskih vojaških oddelkov. Po vesteh iz Tokia de-mantira japonsko vojno ministrstvo vesti, da bi nameravalo ustanoviti novo neodvisno državo na severnem Kitajskem kot posledico sklenitve vojaške pogodbe. Po poročilu, ki ga je vlada dobila od britanskega poslanika v Tokiu, je japonski zunanji minister izjavil, da so japonske čete na severnem Kitajskem večkrat ravnale na lastno roko brez pristanka vlade. Po tem poročilu je japonska vlada naknadno odobrila hopejsko akcijo, akcijo v Caharju pa obsoja. Tokio, 17. junija. AA. Poveljstvo japonskih čet v Quantungu je sklenilo proglasiti vojsko kitajskega generala Sungcejua-ana za razbojniško tolpo in ne bo z njo ravnalo kakor z redno vojsko. Angleži v zadregi Berlin, 17. junija, č. Nemški tisk pozorno sledi dogodkom na Daljnem vzhodu. Apel, ki ga je" poslala kitajska vlada vladami v \Vashingtonu in Londonu, je dal listu »Frankfurter Zeitungc povod, da je ves sedanji spor med Japonsko in Kitajsko komentiral v daljšem članku, v katerem pravi med drugim: Kitajski korak je neugoden za vlado Velike Britanije, ki je doslej vztrajala na stališču. da je zanjo zaenkrat še najbolje, dočakati konkretni potek in razvoj japonske akcije. Dokler nankinška vlada ne organiz»-oa obrambne akcije proti Japoncem in njihovemu prodiranju proti Pekingu in Tientsinu, za Anglijo ni umestno, da bi se vmešavala v to zadevo. V najboljšem primeru bi lahko samo izjavila, da je sedanji spor med obema državama v vzhodni Aziji njuna privatna zadeva. Dokler Japonci ne ogrožajo angleških interesov v severni Kitajski in dokler ne kažejo nikakih teritorialnih aspiracij na Peking in Tientsin, ka^or to sami zatrjujejo, ko pravijo, da hočejo s tem le ščititi svoje interese v Mandžuriji in notranji Mongoliji, Angliji ne kaže iritirati Japoncev v prilog Kitajske. Na drugi strani pa je jasno, da bodo morale država, ki so podpisale leta 1922 pogodbo o nedotakljivosti in samostojnosti Kitajske, storiti karkoli v prilog ogroženih meja kitajske države. Izjava Hoarea London. 17. junija. AA. Zunanji minister Samuel Hoare je danes popoldne odgovoril v spodnji zbornici na vprašanje, ki mu ga je stavil neki poslanec o položaju na Kitajskem. Minister Hoare je izjavil, da je v stalnih stikih z vladama v Tokiu in Nankingu. V svojem nadaljnjem odgovoru je bil zelo previden in ie samo nanizal potek dosedanjih dogodkov na Severnem Kitajskem. Nesreča angleškega parnika London, 17. junija AA. Zaradi goste megle je včeraj 42.000tonski prekomornik »Empress of Britain« trčil ob ustju St. Law-renške reke v tovorno ladjo »Kafiristan«. ki šteje 5193 ton. Tovorni parnik je bil na-tovorjen s premogom Trije mornarji na njem so bili ubiti, mnogi drugi pa ranjen* Ran,ence so takoj prenesli na prekomornik. Po peturnem postanku ie prekomornik nadaljeval pot iz Quebeca v Southampton.ženjerjih in arhitektih. Zahteve inženjerjev in arhitektov Beograd, 17. junija, p. Za pravoslavne bin-koštne praznike je imelo Udruženje jugo-slovenskih inženjerjev in arhitektov v Beogradu svoj kongres, ki je bil zelo dobro obiskan. Po strokovnih poročilih o socialnem in materialnem položaju domačih inženjerjev in arhitektov ter po poročilih o delu organizacije so bile sestavljene resolucije, ki obravnavajo ves kompleks stanovskih vprašanj. Pred%rsem zahtevajo, da se tako v privatni kakor v državni službi v večji meri kakor dosedaj upoštevajo domači inženjerji in arhitekti. Prrdvsem je nujno potrebno, da se radikalno izločijo inozemci. ki odjedajo domačinom kruh. čeravno po svoji strokovni izobrazbi in praktični izkušnji čestokrat zaostajajo za domačimi močmi, ki ne morejo dobiti zaposlitve. V pogledu javnih del. ki jih namerava izvesti vlada zahtevajo, da se zapo-sle izključno le domače delovne moči, pri-čenši od delavca do vodilnega inženierja. Končno apeliramo na vlado, naj izda že davno obljubljeni /akon o pooblaščenih in Zasedanje gospodarskega sveta Male antante Bukarešta, 17. junija, b. Pod predsedstvom bivšega rumunskega ministra Teodo-resca se je začela danes konferenca gospodarskega sveta Male antante. Izidi tega zborovanja bodo predloženi stalnemu svetu Male antante, ki se bo sestal dne 22. t. m. v Beogradu. Spremembe v francoski vladi Pariz, 17. junija. AA. Za prosvetnega ministra je imenovan Mario Roustan, za ministra trgovinske mornarice pa William Bertrand. Mariborska »Vofksstimme« v Avstriji prepovedana Dunaj, 17. junija w. Urad zveznega kan-celarja je za dobo enega leta prepovedal uvoz in razširjanje lista *VolKsstimme«. ki izhaja v Mariboru. Pred novo fazo v delu Narodne skupščine Verifikacijska debata bo danes končana — Jutri bo izvoljeno definitivno predsedstvo — Odločitev poslancev z več mandati Beograd, 17. junija. Zaradi pravoslavnih binkoštnih praznikov je zastalo te dni skoraj vse politično življenje. Veliko število narodnih poslancev je odpotovalo že v petek zvečer, ostali pa v teku sobote v svoje sreze ali na svoje domove. Odsotna je bila cela vrsta ministrov. Javnost opazuje s pozornostjo nadaljevanje sej Narodne skupščine. V verifikacijski debati je prijavljena še cela vrsta govornikov. Dosedanji govori narodnih poslancev se živahno komentirajo, posebno mnogo pozornosti so vzbudila ostra izvajanja notranjega im pravosodnega ministra proti opoziciji in posebej še proti nastopu nekaterih svečenikov vseh treh glavnih ver. Verifikacijska razprava bo trajala še ves jutrišnji dan. Pričakovati pa je, da bo vsaj kasno zvečer že končana. S tem bo zaključena prva faza uvodnega delovanja nove Narodne skupščine, ki si bo v sredo izvolila definitivno predsedni-štvo in stalne skupščinske odbore. Glede kandidatov za mesto predsednika in drugih funkcionarjev se navajajo različna imena. Vsekakor pa je skoro gotovo, da bo predsedništvo po večini sestavljeno iz novih ljudi. Kot kandidat za eno tajniških mest se imenuje poleg dosedanjega tajnika g. Mravljeta tudi g.vdr. Koče, ki opravlja sedaj že posle začasnega tajnika. Veliko je tudi interesira-nje poslancev za mesta v stalnih skupščinskih odborih ter se navajajo kot slovenski kandidati za finančni odbor gg. Mohorič, dr. Fux, dr. Šemrov, dr. Lovrenčič in Benko, za imunitetni odbor gg. dr. Jančič in dr. Veble, za prošnje in pritožbe gg. Brenčič in Pleskovič. Po izvolitvi predsedstva ter stalnih skupščinskih odborov bo pristopila skupščina k proučevanju finančnega zakona o podaljšanju starega državnega proračuna. O zakonu bo najprej razpravljal finančni odbor, ki bo končal svoje delo ^ do konca tega meseca, tako da bo okoli 1. julija tozadevni vladni predlog lahko že predmet razprave v plenumu Narodne skupščine. Senat se bo predvidoma sestal koncem tega tedna k otvoritveni seji novega zasedanja ter k spopolnitvi svojih stalnih odborov. Nato bodo seje najbrž odgodene do srede julija, dokler ne bo poslanska zbornica sprejela finančnega zakona in ga izročila senatu. Pretekli teden so položili v senatu prisego poleg drugih verificiranih senatorjev tudi gg. predsednik vlade Bogoljub Jevtič, minister notranjih del Velimir Popovič in minister za socialno politiko dr. Drago Marušič, ki so, kakor znano, bili 3. februarja izvoljeni tudi v senat. Javnost z velikim zanimanjem čaka na odločitev onih poslancev, ki so bili izvoljeni v dveh srezih, odnosno ki so sedaj ob enem člani senata in skupščine in ki se morajo odločiti, čim bodo njih mandati verificirani. Za dravsko banovino prihajata v poštev samo gg. Ivan Mohorič, ki je sedaj nosilec dveh mandatov, radovljiškega in ljubljanskega, ter minister dr. Marušič, ki je bil izvoljen kot poslanec za srez Ljubljana okolica in za srez Logatec, poleg tega pa 3. februarja tudi v senat. V primeru, da odloži g. Mohorič ljubljanski mandat, pride v Narodno skupščino kot njegov namestnik g. Rajko Turk. Ako pa bi se tudi ta odrekel mandatu, potem bi pripadel mandat onemu srezu v dravski banovini, ki je dobil na Jevtičevi list! največ glasov, pa ostal pričo določb zakona o volitvah narodnih poslancev brez mandata. Na vrsto bi prišel srez Šmarje, ki bi imel tako dva poslanca dr. Doboviška izvoljenega na listi dr. Mačka, in dr. Moserja, izvoljenega na listi predsednika vlade. Ako bo odložil minister dr. Marušič poslanski mandat v ljubljanskem okoliškem srezu pride na njegovo mesto bivši poslanec Albin Koman. V primeru pa, da bi g. minister dr. Marušič odložil tudi logaški mandat in ostal v senatu, bo postal v logaškem srezu narodni poslanec njegov namestnik g. Lenarčič. a železniška nesreča na Angleškem PotaiSl«1 vlak se je zaletel v brzovlak — 24 mrtvih in so hudo ranjenih London, 17. junija, d. V noči od sobote na nedeljo se je pripetila v bližini mesta Welwyn, 30 km severno od Londona, huda železniška nesreča. Brzi vlak na progi London - Newcastle, ki je ob 22.45 zapustil London, se je moral pred kolodvorom v Welwynu ustaviti na progi, ker je bila proga zaprta. Istočasno je privozil po isti progi osebni vlak in se z vso brzino zaletel v zadnji voz brzovlaka. Udarec je bil tako silen, da je lokomotiva osebnega vlada eksplodirala in sta se oba vlaka, v katerih je bilo okrog 300 potnikov, izpremenila v ruševine. Vsa proga je bila razdrta in zasuta z razvalinami, tako da je bil onemogočen ves promet. Iz Londona so takoj poslali pomožni vlak z zdravniki in pomožnim osobjem. Reševalna dela so bila zelo otežkočena, ker je neprestano lilo m ie vladala skoro neprodirna tema. Očiščevalna dela so trajala vso noč in še v nedeljo ves dan do pozno ponoči, ko so progo za silo očistili, tako da je bil izmed štirih vsaj en tir uporaben. Na kraju nesreče so se odigravali pretresljivi prizori. Zadnji vozovi eks-presnega vlaka so bili dobesedno zmečkani, 24 potnikov je bilo pri priči mrtvih, 30 pa hudo ranjenih. Eksplozija lokomotive je bila tako močna, da so jo slišali 10 km daleč naokoli. Ranjenci, ki so bili pokopani pod ruševinami razbitih vozov, so obupno klicali na pomoč. Od blizu in daleč so prihajali ljudje, ki so pomagali pri reševanju. še ena nesreča Druga nesreča se je zgodila včeraj na Škotskem. Pri izletniškem vlaku, ki je bil nabito poln, so odpovedale zavore. Vlak se zaradi tega ni mogel dovolj hitro ustaviti ter se je zaletel v prazno garnituro na kolodvoru Gourock. 22 potnikov je bilo hudo ranjen^ Nočne plavalne tekme Snoči se je v kopališču Ilirije vršil v okviru olimpijskega dneva plavalni miting, ki ga je posetilo precejšnje število gledalcev. Pred pričetkom prireditve so nastopajočfi tekmovalci defilirali pred občinstvom, nato pa jih je nagovoril predsednik LPP Gnidovec, jim raztolmačil olimpijsko idejo ter Jih vzpodbujal, naj se vztrajno in disciplinirano pripravljajo za važen mednarodni nastop na oMmpijadi. Kot prva točka sporeda je bila nato štafeta 4X50 za gospode, v kateri sta nastopili dve štafeti, in sicer I. (Zliherl, šerbec, Demonte, Sernec) in II. (Lenart, Oičin, šajn (Jadran), škarpa, žiža). Pri prvi predaji je bil Ziherl prvi, (čas 28.8), toda že pri drugi predaji je čičin šajn prevzel vodstvo, (čas 29), ki ga je škarpa obdržal in tudi žiža. Rezultat je bil: 1. Štafeta II. 2:00.6, 2. štafeta I. 2:01. 100 m prosto dame: 1. Bradač 1:30.8, 2. šiška 1:34. Bradačeva je prevzela vodstvo že po prvih SO m (čas 38.2) ter je z lahkoto ostala boljša do konca. 200 m prosto gospodje; 1. Schell 2:37, 2. Mihalek 2:39 Zelo napeta točka, v kateri je Mihalek vodil do zadnjih 50 m, kjer pa sa ie Schell v lepem stihi prehitel in zmagal M^hslek je plaval 50 m 32, 100 metrov pa 1:10. 100 m prsno juniorji: 1. Miklič 1:36, 2. Panc-e 1:37.2. Nato sta plavača Otruba in Fux pokazala trening rok s tem. da sta plavala 50 metrov za zavezanimi nošami. 50 m prosto dame: 1. Grosichel 35.2, 2. Lavrenčič 41.1 200 m prsno gospodje: 1. Cerar (Kamnik) 3:06.9. 2 Hribar 3:07 Zelo napeta točka, v kateri je sicer Cerar vodiil na vsej progi, toda v zadnjih 50 m je bila m<^d obema ostra borba za zmaero. Nato sta Groschlova in Bradačeva pokazali trenin? nog. 50 m prosto: 1. Zfiheri. 2 Lenart 29.9 Sie-nrna zmasa Ziherla. 100 m prosto gospodje: 1. Sernec 1:13.2, 2 žiža 1:15.1. Za zaključek je bila Se waterpolo tekma med dvema moštvoma Ilirije, v kateri so zmagali »zeleni« nad »rumenimi« 3:1 (0:1). Postave: zeleni: Linhart, Salzer, Otruba, Fux, Močnik ti., Lenart, Skarpa; Rumeni: Ilovar, Kurnik, Vrankar (Močnik I.), Demonte, Mihalek, či&n-šajn, Je-sih. Gole sta zabila za zmagovalce Fux 2, Salzer 1, za rumene pa Cidln-šajn. Balkansko nogometno prvenstvc Jugoslavija : Rumunija 2:0 (1:0) Igra predčasno prekinjena. Sofija, 17. junija V okviru balkanskega turnirja nogometnih moštev Bolgarije, Jugoslavije, Rumuni-je in Grčije za balkansko prvenstvo in zlati pokal je bila danes odigrana nogometna tekma med Jugoslavijo in Rumunijo. Vse popoldne pred tekmo je divjala nad Sofijo huda ploha z nevihto, tako da je voda popolnoma preplavila igrišče in je vse kazalo, da bo tekma sploh odgodena. Končno so se odločilni faktorji odbora za izvedbo tega turnirja odločili, naj se tekma igTa. Igrišče so med tem deloma osušili, vendar pa so bila tla še vedno toliko razmočena, da je bila vsaka redna igra zelo težka. Proti koncu druge polovice igre se je spet vlila ploha in je nastala takšna tema, da je bilo treba tekmo 12 minut pred koncem prekiniti. Jugosloveni so bili ves čas igre boljši in so zmago zaslužili. Zelo verjetno je, da se rezultat v preostalih 12 minutah najbrž ne bo več menjal. Gole sta zabila Marjano-vič pred, Sekulič pa po odmoru Davisov pokal CSR : Južna Afrika 5:0 Praga, 17. junija -g. V preostalih dveh singlih je Češkoslovaška dobila Se dve toč ki in potemtakem zmagala nad Južno Afr ko z najvišjo razliko 5:0. Podrobni rezultati današnjih iger so bili: Caska : Farquar-son 6:4, 6:2, 6:0, Maleček : Bertram 6:2. 2:6, 6:3, 3:6. 6:2 češkoslovaška je sedaj finalist v evropskem pasu ter bo igrala izločilno igro z Nemčijo Beležke Tretji Mačkov poslanec na potu v Beograd •Iz Mozirja nam pišejo: Kakor je znano, je pripadel poslanski mandat v našem gornjegrajskem okraju kandidatu na dr. Mačkovi listi g. Rudolfu Pevcu. Na Mačkovi listi izvoljeni nar. poslanci so na svojem sestanku v Zagrebu z večino glasov sklenili, kakor 60 poročali listi, da ne pojdejo v Narodno skupščino in se ne bodo udeleževali parlamentarnega dela. Nekateri izvoljeni poslanci, zlasti oni, ki se ne štejejo med ožje pristaše dr. Mačka, pa 6 tem sklepom niso zadovoljni ki se ne čutijo vezane po njem. Tako 6mo izvedeli, da se je tudi g. Rudolf Pevec odločil odipotovati v Beograd in izročiti Narodni skupščini svoje pooblastilo. Storil bo to. kakor se zatrjuje že prihodnje dni. Ob enem bo v Narodni skupščini podal posebno izjavo, v kateri bo navedel razloge, ki so ga napotili, da se ne ravna po zaključkih dirugib. poslanskih tovarišev z Mačkove liste. AH površnost ali zloba? V sobotni številki smo prinesli članek g. Saše Šantla, ki je odgovarjal na očitke, zakaj se novo »Društvo likovnih umetnikov dravske banovine« ne imenuje Društvo slovenskih umetnikov. Avtor najprej na kratko ugotavlja, da bi bilo tako ime po zakonu o društvih nemogoče, nato pa dokazuje, da tudi ne glede na zakonski predpis društveno ime ne predstavlja ničesar, kar bi ne bilo v skladu s slovenstvom, ali bi mu bilo celo nasprotno. G. Saša Šantel je naši javnosti toliko znan kot eden naših najodličnejših kulturnih delavcev, da pač prevzame vso odgovornost za to, kar je napisal in podpisal. Težko bi se našla redakcija, ki bi mu odklonila kak dopis. A tudi v stvari sami smo mnenja, da v članku ni bilo ničesar, kar bi se moglo tolmačiti kot afront proti slovenstvu. Seveda se ne bi čudili, ako bi se — in to se bo bržčas še zgodilo — kljub temu zaletel v Šantla kak slovenoborski listič, ki živi samo od tega, da slika prazne strahove na steno in se potem proti njim bori. Res pa smo se začudili, da se je nad članek, in zaradi njega potem še bolj nad »Jutro« spravil »Slovenec«. Iztrgal je iz članka naslednji stavek: »Izraz Slovenija ima zame neki historični, nesodobni zvok«. Ni pa povedal zakaj g. Šantel tako pravi. On je namreč napisal: »Ali morda še niste opazili, da te Slovenije danes ni? V današnji Sloveniji namreč ni ne Trsta, ne Gorice, ne Koroške. In noben umetnik iz teh krajev — če se ni preselil stalno v našo .banovino — se ne bi mogel včlaniti v društvo. Izraz Slovenija ima zame neki historični nesodobni zvok, ker realne Slovenije danes nikjer ni. V bodoče pa — pa kaj bi to, nisem prorok«. To je pa čisto nekaj drugega, kakor bi se dalo sklepati iz okrnjenega citata v »Slovencu«. Ne vemo, ali je pisec »Sloven-čevega« napada članek g. Šantla tako površno prebral, da ga ni razumel, ali pa ga nalašč ni hotel razumeti, samo zato, da je lahko zopet enkrat lopnil po »Jutru«. I v tem i v onem primeru smo odvezani dolžnosti polemike z nadaljnjimi »Slovenčevt-mi« izvajanji, zgrajenimi na napačni osnovi. Le na zaključek, do katerega prihaja »Sloveneo«, ko pravi: »Slovenska doba Jutra ni dolgo trajala«, naj na kratko odgovorimo: »Jutro« ni imelo nikdar ne posebne jugoslovenske, ne posebne slovenske dobe, ker je ves čas, kar izhaja, bilo vedno i slovensko i jugoslovensko, kakršno bi moralo biti vsako glasilo, ki hoče res d«-bro Slovencem. Imenujte imena! Med legitimiranimi zastopniki delovnega ljudstva se že od nekdaj vrši ostTa konkurenčna borba za prvenstveno zastopanje delavskih interesov. V tej borbi je mogoče često čuti o eni in drugi prizadeti skupini prav čedne stvari. Tako očita > Delavska politika« delu levičarskih proletarskih politikov, da rušijo samo enotnost delavskih vrst, v resnici pa sami služijo svoj vsakdanji kruhek v desničarskih, če ne kar kapitalističnih podjetjih. Tako pravi: »Pri nas se je razvil poseben tip »komunistov«. Sedi v kavarni, deli revolucionarne recepte, kritizira vse delavske organizacije, da so social-patriotske; ko se pa za takega marksista malo bolj pozanimaš, pa izveš, da je, če ne že nastavljen, pa vsaj honorl-ran sotrudnik »Slovenca« ali »Jutra«, ali kakršnegakoli sorodnega dnevnika ali revije.« Tako »Delavska politika«. Ko je že toliko povedala, bi ji bili prav hvaležni, da pride z imeni na dan, ker sicer vzbuja vtis, da samo grdo obrekuje ter pavšalno dolžL kar vsekakor ne odgovarja doktrinam odločnega marksizma. Vprašanje naših Izseljencev v Franciji Storjeni so potrebni koraki, da ukrepi francoske vlade ne bodo zadeli naših ljudi Ljubljana, 17. junija Vesti, ki smo jih zabeležili v nedeljo, da pripravlja francoska vlada v zvezi s svojim stremljenjem po sanaciji gospodarstva dalekosežne ukrepe proti inozemskemu delavstvu, so v vsej naši javnosti, predvsem pa v krogih, ki imajo opravka s praktičnim reševanjem socialno-političnih vprašanj, vzbudile veliko pozornost. Zaskrbljenost je bila prvi hip toliko razumljivejša, ker smo že lani prejeli iz Francije 259 re-patriiranih naših rudarjev, kar je vsekakor veliko, občutno število, če pomislimo, da je n. pr. Nemčija, v kateri je trikrat več naših izseljencev in ki nam po politični tradiciji ni tako blizu kakor francoska republika, odslovila v istem času samo 74 naših delavcev. A kakor nam zagotavljajo od uradne strani, napoved francoske vlade o izgonu tujerodnega delavstva iz države nikakor ni naperjena proti slovenskim in jugosloven-skim ljudem, temveč bodo ukrepi zadeli v večji meri le poljske priseljence. 2e lani je francoska vlada najavila večje redukcije priseljenega delavstva, tako da so bili na- povedani že tudi večji transporti odpuščenih delavcev za Jugoslavijo, a intervencijam naših zastopnikov v Franciji je uspelo, da so se odpusti naših delavcev umaknili. Predstavniki kraljevine Jugoslavije so v Parizu takoj, ko so bili objavljeni najnovejši sklepi francoske vlade, podvzeli potrebne korake, da tudi tokrat ne bodo zadeti naši ljudje. Kakor je znano, je v Franciji zaposlenih okrog 10.000 Slovencev in približno toliko Bosancev, Dalmatincev in Ličanov. Po večini so naši priseljenci rudarji — samo leta 1925. je šlo iz ngtših revirjev 3000 rudarjev v Francijo — nekaj tisočev pa je sezonskih kmečkih delavcev. Medtem ko so ti slednji takorekoč brez konkurence, ker francoski delavci nisop ripravni za delo na polju, je bilo spričo gospodarske krize, ki je občutno prizadela tudi francosko rudarsko industrijo, zadnji čas vsako leto odpuščenih po 100 — 200 naših rudarjev. Po vsem pa smemo upati, da bo po zaslugi dobrih odnošajev med Francijo in našo kraljevino našim priseljencem prihranjeno najhujše. Žalostni spomini na tlačanstvo Ob pogrebu neznanih junakov in žrtev avstrijske soldateske Beograd, 17. junija Danes se vrši v Beogradu turobna svečanost: v grobnico bodo položene kosti neznanih braniteljev Beograda in žrtev avstrijskega vojnega sodišča med okupacijo. Njihove kosti so bile najdene pred nekaj dnevi, ko so preurejevali področje beograjske trdnjave. Kakor je »Jutro« že poročalo, so mestni delavci pri kopanju naleteli na nekaj okostnjakov, poleg katerih so našli nekaj srbskih vojaških kokard in gumbov. Pozneje so odkopali še več kosti ter sklepajo, da to niso samo ostanki hrabrih branilcev Beograda, ki so tam kljubovali ogromni sovražni premoči, temveč da so bili tam pokopani tudi jugoslovenski do-brovoljci, ki jih je v prvem letu okupacije ugonobila avstrijska krvava justica. Med neznanimi junaki in mučeniki je najbrž tudi nekdanji domobranski poročnik iz Karlovca in poznejši jugoslovenski dobrovoljec Petar Hrženjak. Hrženjak se je dal ujeti pri prvi bitki na srbskih tleh in z drugimi avstrijskimi ujetniki je bil odveden v taborišče v Niš, kjer pa se je takoj priglasil kot jugoslovenski prostovoljec. Nekatere srbske rodbine se še dobro spominjajo na simpatičnega brata Hrvata, ki je tedaj v Nišu še nosil uniformo poročnika 26. domobranskega polka iz Karlovca, a je komaj čakal, da bo uvrščen v srbsko vojsko. Želja se mu je izpolnila in prijatelji, ki si jih je pridobil v Nišu, so še nekaj mesecev zasledovali njegovo pot pod srbsko zastavo. Potem dolgo časa ni bilo o njem nobenih vesti, naenkrat pa se je razširilo najžalostnejše poročilo, da so ga v neki bitki ujeli Bolgari in izročili Avstrijcem. Avstrijsko vojno sodišče okupacijske oblasti v Beogradu je Petra Hrženja ka 7. marca 1916 obsodilo na smrt na ve šalih in sodba je bila še istega dne izvr sena. Kaj bo z mariborskim gradom? Zanimiva anketa na magistratu — Mestni svet se bo v petek načelno odločil o vsej zadevi Borba zagrebških trgovcev Zagrebški listi poročajo, da vodijo zagrebški trgovci ostro borbo proti nameri nekega konzorcija, ki hoče ustanoviti velike prodajne hiše po vzoru berlinskega »Wertheima«, dunajskega »Gerngrossa« in zagrebškega »Kastnerja i Oehlerja« v vseh večiih mestih države! Konzorcij se imenuje Ta-Ta in je zaprosil za koncesijo že pod ministrovanjem g. Juraja Demetroviča, ki pa ie prošnjo na zahtevo beograjskih trgovcev odklonil. Sedaj je dobil konzorcij dovoljenje za ustanovitev velike trgovske hiše v Beogradu; hišo že zidajo v eni naj-prometnejših beograjskih ulic. V načrtu pa ima konzorcij še zgraditev velikih trgovskih hiš v Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu in Ljubljani: prodajal bi v njih predmete iz 32 vrst blagovnih področij trgovine. Na ta način bo mogla publika kupiti v eni sami trgovini vse te predmete, kar bo seveda nemalo udarilo vse trgovce prizadetih strok, ki prodajajo blago samo po posameznih blagovnih strokah. Zagrebški trgovci so. kakor poročajo listi, odločno protestirali proti nameram tega konzorcija ter že tudi izposlovali pomoč narodnih poslancev iz savske banovine. Tudi sama banska uprava v Zagrebu je dala odklonilno mišljenje o potrebi ustanovitve take prodajna hiše v Zagrebu. VvAmtamoIrA nfin^nn'' Zagrebška vremenska napoved ca danes; Ponekod dež in nevihte, splošno nestalni« vreme. Dunajska vremenska napoved za torek: Ponekod Se oblačno, toda zmerom mani: spet bolj toplo Naibrž nevihte. Maribor, 17. junija Nocoj je bila v mestni posvetovalnici na magistratu zanimiva anketa o vprašanju mariborskega gradu. Sklical jo je mestni predsednik dr. Lipold in so bili nanjo povabljeni zastopniki vsega mariborskega gospodarskega in kulturnega življenja. Udeležili so se je tudi člani gradbenega odbora in načelnik mestnega gradbenega urada. Uvodoma je mestni predsednik dr. Lipold pojasnil navzočim namen ankete in med drugim navedel: Ko je mestna občina mariborska kupila mestni grad, so se pojavili v nekaterih gospodarskih krogih pomisleki proti nakupu, čeprav je bilo znano in je o tem javno razpravljal tudi mestni svet, da je mestna občina dolžna vzdrževati grad, ki je zgodovinski spomenik in | kot tak zaščiten. Pred nakupom grada se je občina posvetovala s strokovnjaki, v kakšne svrhe bi najbolje služil, ker je ena izmed najbolj reprezentativnih stavb v Mariboru. Prof. Plečnik, konservator Štele in inž. Prelovšek so si grad ogledali in svetovali, naj se preuredi v magistrat, ker bi odlično služil temu smotru, obenem pa ostal ohranjen potomcem v kakršnekoli kulturne svrhe. Ko je občina postala lastnica gradu, se ie pričela resneje baviti s tem problemom. Občina je grad kupila iz rednih dohodkov proračuna in ni za ta nakup najela nikakega posojila. Prav tako namerava izvršiti v etapah tudi adaptacijo zgradbe ter kriti stroške z rednimi proračunskimi dohodki, ne da bi mesto še posebej davčno obremenila. Na ta način se bo posrečilo rešiti vprašanje magistrata, ki se ga niso upali lotiti občinski sveti niti v urejenih razmerah, ko je vladalo še neko gospodarsko blagostanje. Ker pa so se pojavili tudi glasovi, naj bi mestna občina rajši zidala nov magistrat, je upravni odbor razmišljal tudi o tem vprašanju in prišel do zaključka, da bi občina v danih razmerah še dolgo ne mogla zbrati težkih milijonov, ki bi jih stala taka nova stavba, ker bi morala biti prav tako reprezentativna, saj se magistrati gradijo vsakih tisoč let enkrat ali dvakrat. Glede pomislekov, da bi v gradu ne bilo prostora za vse urade, se je našla rešitev, tako da bi se podaljšala bastija preko Trga Svobode z arkadičnimi prehodi na Jugoslovanski trg. Inž. arh. De v je v sporazumu s prof. Plečnikom izdelal generalni načrt za preureditev gradu, kakršen bi bil potreben novemu magistratu. V njem bi bili nameščeni vsi uradi in oddelki, razen električnega podjetja, mestnega fizikata in drugih mestnih podjetij. Tudi je projektant v svojem načrtu odlično rešil problem svetlobe in zraka v posameznih pisanah. Referenti posameznih uradov so izjavili o načrtu, da v celoti odgovarja njihovim potrebam. Končno je župan še pojasnil, da se bo zadeva obravnavala na petkovi seji mestnega sveta, na kateri bo v načelu sprejeto da se na podlagi generalnega načrta izdelajo podrobni načrti za adaptacijo, ki s* bo izvršila v etapah. Z veseljem je mest ni predsednik ugotovil, da se mariborski gospodarski in kulturni krogi zanimajo za komunalno politiko tudi glede tega vpr« sanja in da je prav za prav namen dana šnje ankete, da se člani mestnega sveta seznanijo z mnenjem meščanstva o '."m vprašanju. Nato je banovinski arhivar prof. Sa* razložil zgodovinski razvoj gradu, projektant inž. Saša Dev pa svoje načrte, po ka katerih bodo znašali stroški za adaprac'if» gradu okoli 3 milijone. Nato je sledila debata v katero so posegli občinski svetnik Bureš. mestni svet nik ravnatelj Pogačnik, financ*".! referent mestne občine Sabothy, inž. Slajmer, načelnik gradbenega urada inž. Baran. banovinski arhivar prof. Baš, občinski svetnik Kravo* in zastopnik gospodarskih krogov Miho Vahtar. Nekateri govorniki so izrazili pomisleke proti temu, da bi se grad preuredil v magistrat, ker bi občina v to svrho izdala preveč denarja, ter so se zavzemali za začasno odgoditev celokupnega vprašanja. Mestni predsednik dr. Lipold jim je stvarno odgovarjal, tako da so se ob zaključku vsi priključili njegovemu mnenju, da je treba z gradom nekaj storiti, ker je že last občine, in da bi bilo najbolj primerno, da se enostavno preuredi v mestni magistrat. Kompromis o zaščiti zgodovinskih spomenikov Anketi glede mariborskega gradu je sledila druga anketa glede zaščite mariborskih spomenikov, o katere prvem delu smo poročali že pred dnevi. Današnjemu nadaljevanju ankete je predsedoval podžupan Golouh. Kakor znano, sta se glede zaščite spomenikov stvorili na prvem sestanku dve struji. Danes je bil dosežen kompromis m^d zgodovinarji in gradbeniki, in sicer tako, da se v mestu zaščitijo grad. magistrat, štirje stolpi in nekatere manjše stavbe, nadalje očuva »zunanjost stavb v zaščitenem okraju in vzdržuje izraz efektnega občutka in formalne zveze t okolico.« «* vseh gradbenih vprašanjih pa morata odločevati mestni gradbeni urad in spomeniški referent banske uprave. Dr. Dobrivoje Popovič f Beograd, 17. junija. Danes ob 8. dopoldne je umrl po kratkem bolehanju dr. Dobrivoje Ger. Popovič, poslanec in bivši minister narodnega zdravja. Dr. Popovič se je rodil v Aleksandrovcu 16. septembra 1875. Gimnazijo je dokončal v Kruševeu, medicino pa na Dunaju. Od leta 1901 do 1910. je bil sreski zdravnik ter je leta 1910. postal samoupravni higijeniik v kragujevskem okrožju. V tej službi je ostal razen med svetovno vojno vse do leta 1920., ko je postal načelnik ministrstva za socialno politiko. Še isto leto je postal načelnik v ministrstvu za narodno zdravje, in sicer za zdravstveno službo; leta 1924. je postal pomočnik ministra. Od tega časa se je dr. Popovič začel aktivno baviti tudi s pohTko in je kandidiral pri februarskih volitvah leta 1925.; izvolili eo sa v župskem srezu v njegovem rodnem kraju. Konec leta 1927. je postal pokojni dr. Popovič minister za narodno zdravje v kabinetu Velimirja Vukičeviča in je ostal na tem mestu do konca junija 1928. Pri letošnjih mai«kih volitvah je bil dr. Popovič zopet izvoljen v Narodno skupščino na državni listi g. Jevtiča. Ze leta 1907. je pokojni začel izdajati s pokojnim dr. Jovanom Daničem koledar »Zdravlie«. V istem času 6e je bavil z važnim problemom nalezljivih bolezni v naših krajih in izdal leta 1909. tudi knjigo »Nalezljive bolezni«. Knjiga je doživela še dve izdaji (1911 in 1922). Leta 1915. je izšla njegova »Prva pomoč«. 1. 1VI21 pa >Higieneko življenje«. Izd>al je tudi »Higieno za dijake« in »Nauk o zdraviu«. Njegovo najznamenitejše delo je pa slavni >Domači zdravnik«, ki je od leta 1926. doživel že tri izdaje. Ta »Dcmači zdravnik« je našel pot v nešteto hiš na našem jugu in postal priročn;k in prvi svetovalec pri boleznih in v nesrečah. Dr. Popovič se je udeležil vseh vojin za osvoboditev in zedinienje. najprej kot pol-kovni zdravnik, notpm pa kot sanitetni d-ivi-zi ski referent D^bil je visoko odkkovanje Belega orla z meči. med voino in po vojni Pi tudi 5e več drugih domačih in tujih odlikovanj. Maši kraji tn Odkritje spomenika Viteškemu kralju v parku pred tobačno tovarno Ljubljana, 17. junija Delavstvo in uradništvo tobačne tovarne je včeraj dopoldne slavilo pomemben praznik domovinske ljubezni in zvestobe kraljevski hiši. V tvorniškem parku so pred prvim glavnim fabrikacijskim poslopjem svečano odkrili spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju, delo ugledne sarajevske kiparice Despičeve v obliki bronastega po-prsja na kamenitem podstavku, ki so ga delavci in nameščenci tovarne postavili iz lastnih skromnih sredstev. Svečanemu odkritju je prisostvovalo polnoštevilno zbrano osebje podjetja z direktorjem Jilijem na čelu. na improvizirani tribuni nasproti spomenika pa so se zbrali odlični predstavniki naše javnosti, med njimi zastopnik Ni. Vel. kralja Petra II. general Jovanovič. zastopnik finančnega ministra in uprave državnih monopolov, član upravnega odbora dr. Serotič, general Pekič v imenu ministra vojske, polkovnik Milkovič za komandanta divizije, inšpektor dr. Guštin za bana in bansko upravo, rektor univerze kralja Ale-Ksandra prof. dr. Samec, magistratni svetnik dr. Rupnik za mestno občino in župana, upravnik policije Kerševan, zastopnik knezoškofa kanonik Vole in predstavniki drugih oblastev in korporacij. Pestro sliko množice so oživljale narodne noše. ki so si jih nadele nekatere delavke, godba dravske divizije pa je skrbela za pravo praznično nastrojenje. Direktor Jili, ki je po rodu Bosanec, je kot domačin v lepi slovenščini pozdravil goste, nakar se je v toplih, vznesenih besedah spominjal velikih zaslug blagopokojne-ga herojskega vladarja za narod in državo. V vrtincu tisočletij, je izvajal med drugim, pomeni življenje posameznika samo trenutek, zato pa narodi samo v izrednih dobah porajajo iz sebe duhove, ki so po izrednih telesnih in duševnih sposobnostih zmožni, prevzemati nase bremena in naloge, ki jih vsakdanji človek ne zmore. Tudi narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev je usoda v dobi, ko se je ustvarjala nova Evropa, na- klonila dva takšna genija, velikega kralja Petra I. Osvoboditelja in Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. In prav na teh slovenskih tleh, kjer je naš nesmrtni kralj preživljal svoje najsrečnejše dni v krogi' svoje družine, je tudi dokazal, kako mu je mali gorenjski oratar s svojimi življenjskimi potrebami in običaji prav tako pri srcu kakor z zmagami ovenča.ii Šumadinec m kakor kmet v hrvatskem Zagorju, Vojvodini. Južni Srbiji in povsod drugod Ob Koncu svojega govora, ki je na vse prisotne napravil najgloblji vtis, je g. direktor ponovno zaobljubil blagopokojnemu Viteškemu kralju in našemu kraljevskemu domu, da bodo delavci in nameščenci podjetja na veke sledili besedam njegove oporoke: Čuvajte Jugoslavijo! A za spomin na njegova velika dela in v znak trajne hvaležnosti za veliko ljubezen, s katero nas je vse enako ljubil so delavci in uradniki tovarne v srcu njemu zmerom zveste Slovenije postavili ta skromni spomenik. Prav zato pa, ker hočemo do konca živeti po vzoru njegovih del in njegovega programa, bomo z enako ljubeznijo in zvestobo sledili tudi novemu vladarju, mlademu kralju Petru II. in vsemu domu Karadjordjevičev. V preprostih, a lepih in iskrenih besedah se je nato v imenu delavstva pokloni! spominu velikega vladarja starešina delavskih zaupnikov Čamernik. ki je na kratko orisal pomen današnjega praznika za delavstvo tobačne tovarne in zaključil z vzlikom Nj. Vel. kralju Petru II. Godba je zaigrala himno, nato pa je zastopnik finančnega ministra dr. Soretič odkril spomenik, ki ga je Viteški kralj sam označi! za svoj najver-nejši portret, in ga v pomembnem nagovoru predal upravi tovarne v varstvo. Višji inšpektor Golob in zaupnik Čamernik sta v imenu uradništva in delavstva položila dva lepa venca k spomeniku in izpregovo-rila za posvetilo vsak nekaj iskreno občutenih oesed Pod globokim dojmom lepe manifestacije zvestobe in ljubezni do bla-pokojnega vladarja in njegovega naslednika se je nato množica razšla. Jadranski stražarji iz vse Jugoslavije na Oplencu Beograd, 17. junija. Ni nedelje in praznika, da ne bi prihajale na Oplenac deputacije iz raznih krajev Jugoslavije. Zlasti številno je bil ta sveti romarski kraj Jugoslovenov obiskan včerajšnjo nedeljo. Tudi naša velika vsenarodna pomorska in obrambna organizacija Jadranska straža si je izbrala pravoslavne bmkošti, da se dostojno pokloni manom svojega velikega zaščitnika, blagopokojne-ga Viteškega kralja. Poleg predstavnikov izvršnega odbora iz Splita so v nedeljo zjutraj prispele v Beograd delegacije vseh oblastnih odborov, nekatere z zastavami. Ljubljansko delegacijo je vodil predsednik ohlastnega odbora g. pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer, imela je seboj zastavo pomladka I. ljubljanske realne gimnazije, štela je 11 članov in so bila v njej zastopana vsa naša večja mesta. Takisto je v Beograd prispela petčlanska delegacija mariborskega oblastnega odbora S Terazij se je celotno predstavništvo JS z avtobusi odpeljalo ob pol 8. na Topo-lo. Vreme je bilo ugodno, cesta je v dobrem stanju in tako je vsa pot potekla brez najmanjše nezgode. Na Oplencu *n se jadranski stražarji ob pol 11. zvrstili v dolg sprevod — bilo jih je vseh skupaj nad 130 — in se za svojimi prapori polagoma povzpeli po stopnjišču in skozi gaj proti veličastni beli kraljevski zadužbini. Pred cerkvijo kakor tudi v cerkvi sami jih je pričakovala velika množica domačinov in romarjev. Pod vodstvom treh duhovnov so se podali v kripto, h grobu Viteškega kralja. Duhovni so opravili opelo. V daljšem govoru se je nato g. Stipanovič, direktor direkcije pomorskega prometa iz Splita spominjal Viteškega kralja kot velikega ljubitelja in pokrovitelja Jadranske straže, vladarja, ki je v najgloblji zavesti, kaj Jugoslaviji pomeni morje, ljubil naš sinji Jadran, tako da mora tudi v tem pogledu vse veke ostati vzornik jugosloven-skim rodovom. Govornikovemu vzkliku v počaščenje Viteškega kralja se je otožna pridružila vsa delegacija in turobno je odjeknil izpod obokov kripte vzklik, ki je obenem topla zahvala mrtvemu vladarju za vse. kar je dobrega storil m uravnal: Slava, slava, slava!. „ Prekrasen lovorjev venec, na katerega so vsi oblastni odbori pripeli težke svilene trakove so voditelji deputacije položili k debeli marmorni plošči, ki krije pod seboj truplo nesmrtnega kralja. V dveminutnem molku so se zastopniki tisočev in tisočev armade jadranskih stražarjev spominjali mrtvega pokrovitelja in poželeli, da bi po njegovih nepozabnih besedah tudi v bodoče stala za branitelji Jadrana vsa združena domovina Počasi je vsa deputacija defilirala mimo kraljevske grobnice, osvetljene od bohotne solnčne luči. ki se prebija skozi nizko okno * fcripto. znaneč radost življenja in zorenja tam zunaj, in ob rdečsm, rahlo utripajočem svifu večne lučke, ki io ie v dragoceni zla opremi pripel na grob svojega dragega očeta mladi kralj Peter II. Sli so »e od grobnice do grobnice, a zgoraj v cerkvi »o si jadranski stražarji ogledali prekrasno, dragoceno umetniško okrasje m veličastno arhitekturo cerkve, si je zdaj postala zakladnica neštetih poklonitvenih spominkov. Venomer še prinašajo delegacije dragocena darila: tudi Jadranska straža je nameravala pokloniti večno lučko, umetniško izdelano v obliki starinske ladjice, toda prvi natečaj žal r-' uspel, a Jadranska straža seveda ostane pri svoji obljubi in je natečaj obnovila. Z Oplenca so se Jadranski stražarji v avtobusih odpeljali po drugi cesti v Aran-djelovac in se ustavili v ondotnem slovitem kopališču, kjer je bilo pripravljeno skupno kosilo. Proti večeru so se vrnili v Beograd. Dolga je bila pot. utrujajoča v soparici, vendar pa je jadranskim stražarjem nudila vso priložnost, da so poleg po-klonitve na Oplencu spoznali tudi pokrajinsko lepoto Šumadije, zgodovinska tla, kjer so nekoč pokale puške za našo svobodo in kjer danes mirno gospodari na svojih tleh bistri, napredni seljak. Večina de-putantov je tudi še preko ponedeljka ostala v Beogradu, da spozna in pregleda, kaj vse je zadnja leta v prestolnici in okrog nje zraslo novega. r. Prihod bolgarskih železničarjev Bolgarski železničarji, ki so bili v nedeljo nadvse svečano in presrčno sprejeti v Beogradu, so sinoči odpotovali iz Beograda v Ljubljano, kjer jim pripravljajo tudi naši železničarji čim svečanejši in nadvse bratski sprejem. K sprejemu se zbere ob 9.20 vse osebje železniške direkcije z g. direktorjem ali njegovim namestnikom na čelu, dalje predstavniki vseh železničarskih združenj, zadrug in kulturnih ustanov, zastopniki kralj, banske uprave, mestnega poglavarstva, bol-garsko-jugoslovenske lige, osebje ljubljanskih železniških edinic, narodne noše, godba »Sloge« na prostoru pred glavnim vhodom. Goste bo v Liubljani na kolodvoru pozdravi! zastopnik direktorja in predsednik pripravljalnega odbora načelnik inž. Fine; v pozdrav bo godba zaigrala obe državni himni. Gostie odidejo po sprejemu v sprevodu do Ljubljanskega dvora in ostanejo nato ves dan v Ljubljani, kier si bodo ogledali razne zanimivosti, zvečer pa bodo pri večerji na restavracijskem vrtu »Zvezde«. V sredo bodo Bolgari obiskali našo Gorenjsko, si na Jesenicah ogledali tovarne Kranjske industrijske družbe ter posetili Bled. Po povratku v Liubljano so jim domači železničarji v Ljubljanskem dvoru pripravili svečano poslovilno večerio. na kateri bo izmenjanih več pozdravnih govorov. Z nočnim brzim vlakom se bodo izletniki odpeljali v Maribor. * Pozdravljamo brate Bolgare na naših tleh in jim želimo čim prijetnejše bivanje med nami! Obenem vabimo tudi širše občinstvo, da se udeleži sprejema bratskih zastopnikov železničarskega stanu danes ob 9.30 pred glavnim kolodvorom! Prisega vojnih obveznikov V vojašnici vojvode Mišica v Ljubljani so v nedeljo dopoldne prisegli Nj. Vel. kralju Petru II. oni vojni obvezniki, ki prej iz raznih vzrokov niso mogli izpolniti te dolžnosti Metliški vodovod v zastoju Metlika, 17. junija O delu in načrtih za metliški vodovod je »Jutro« že večkrat izčrpno poročalo. Po več ko 501etnem moledovanju in naporih so lani končno pričeli z delom za izvedbo prve trase, ki naj bi dovajala vodo v Metliko, dočim so ostala dela morali zaradi pomanjkanja denarnih sredstev odgoditi na nedoločen čas. Dela za metliški vodovod so prav lepo napredovala in je v glavnem že skoraj vse dograjeno, vendar pa bodo v nekaj dnevih po večmesečnem intenzivnem delu morali nadaljevanje ustaviti. ker ie zmanjkalo potrebnega denarja. Dva velika vodna rezervarja na 60 m visokem griču Veselici nad Metliko sta že popolnoma dograjena in ju bodo te dni zasul' z zemljo, a prav tako so tudi dela na zajetju Obrha v glavnem končana. ČITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET ALBUS terpentinovo milo \ odstrani vso nesnago ^ in varuje Vaše perilo. Da bi vodovod končno mogel biti zgrajen, je metliška mestna občina pred dnevi vložila prošnjo na Pokojninski zavod v Ljubljani za posojilo v znesku 1CH\(X»0 Din. Prepričani smo, da bo to posojilo tudi dovoljeno, saj doslej občina še sploh nima nobenega dolga in je že v svoj letošnji občinski proračun uvrstila postavko za amortizacijo tega še neodobrenega posojila. ki ga misli izplačati v desetih letih. Ako bi ne dobila sedaj na razpolago potrebnih denarnih sredstev, bodo morala biti dela popolnoma ustavljena in bo Metlika tudi letos ostala brez vodovoda, a poleg tega bodo dosedanja vodovodna dela utrpela veliko škodo, ki bo zlasti občutna na zajetju Obrha, kjer je zemlja precej kršna. Na zajetju oziroma izviru Obrha je sedaj postavljena provizorna črpalka, ki že pošilja vodo na Veselico, od koder se s pritiskom 6 atmosfer vrača nazai v mesto. V soboto in nedeljo so izvršili že prve preizkušnje in škropili mestne ulice, pri čemer se je pokazalo, da vodovod odlično deluje. Sedanja črpalka bo ostala na svojem mestu le toliko časa, dokler ne bodo zgradili stalne črpalnice na električni pogon. V mestu so ob cestah postavljeni hidranti, a prav tako so že zgrajene javne izlivnice. Tudi hišnih napeljav je že nekaj dovršenih. Vodovodnega omrežja je doslej postavljenega 1900 m po prvem programu in okrog 300 m po drugem programu. Zdaj kopljejo že zadnji del cevovoda po prvem programu in sicer v dolžini 100 m ob državni cesti proti hribu Sv. Martina. Da bi bilo vodovod mogoče podaljšati tudi v gornji del mesta, bi bilo nujno potrebno še najmanj 500 m cevi, ki sicer v prvem programu niso upoštevane, a so vendar zelo nujne, ker je nevarnost požara zaradi številnih senikov in pristav v tem delu mnogo večja, nego v ostalih. Metliška mestna občina apelira na vse merodajne činitelje, da ji sedaj pri končni dograditvi vodovoda priskočijo s potrebnimi sredstvi na pomoč in tako zadostijo davni prošnji in neobhodni potrebi metliškega mesteca. nes osumljenca še nista bila zaslišana. Zanimiva je nova verzija, da Penk6va ni bila umorjena na gozdni poti v Šumberku ob potoku Rači, nego da je bila umorjena doma in potem vržena v Račo. Smrtna nesreča kolesarja Celje, 17. junija V nedeljo med 15. in 16. se je peljal 461etni posestnikov sin Jože Kompolšek iz Trnovelj pri Celju s kolesom po državni cesti proti Konjicam. Med Stranicami in Konjicami je iz nepojasnjenega vzroka zadel ob nekega pešca. Kompolšek je padel tako nesrečno, da mu je počila lobanja in je dobil tudi zelo težek pretres možganov. Zvečer so ga nezavestnega prepeljali z vozom v celjsko bolnišnico, kjer je davi ob 3.45 podlegel težkim poškodbam. Preiskava o umore v Domžalah Ljubljana, 17. junija. V zaporih sreskega sodišča na Brdu je skušal France Hribar na vsak način priti v zvezo s Pircem. Preiskovalni sodnik je oba zaslišal najprej posamič, potem pa skupaj. Pire je vztrajal pri svoji izpovedi, Hribar pa je krivdo odločno zanikal ter pri tem zatrjeval, da sta se s Penkovo vedno tako dobro razumela, da mu je celo denar posojala. V svojo razbremenitev je tudi navajal, da je sam javil orožnikom, da Penkove ni več na izpregled, kar gotovo ne bi bil storil, če bi bil sodeloval pri umoru Konfrontacija obeh osumljencev je bila razburljiva. Pire je zaklical Hribarju: — France, vse je res. Nič si nisem izmislil! Hribar je. bil na Brdu zelo redkobese- — Lažeš, vse si si izmislii. Popolnoma sem nedolžen. Hribor je bil na Brdu zelo redkobeseden in je venomer zahteval, naj pride zadeva čim prej pred ljubljansko sodišče. Sodnik je v soboto popoldne izdal orožnikom v Lukovici nalog, da so oba osumljenca odpeljali v Ljubljano. V ljubljanskih zaporih sta strogo ločena in je onemogočena med njima vsaka zveza. Glavni spisi z obširno orožniško ovadbo so že prispeli na okrožno sodišče. Da- Po aretaciji razbojnika Urbanča Ljubljana, 17. junija Z aretacijo Jožeta Urbanča, poleg Franceta Omerze, s katerim sta pri Krškem blizu skupaj doma, najbolj podjetnega in najbolj znamenitega razbojnika naše dežele, je prišel dobršen del zagonetke o dvojnem umoru na Vrhpoiju pri Moravčah do svoje razjasnitve. Kakor znano, je vrhpoljski zločinec odnesel s kraja spopada nekaj krvavečih ran na obrazu in orožniki, ki so mu s preiskavo sledili po gozdovih litijskega sreza, so mogli vso pot, ki so jo razbrali za njim, ugotavljati še znake teh ran in krvi. A ko so orožniki v sredo ponoči v gozdu pri Kačji ridi aretirali L'rbanča, se jim je dal razbojnik, ki so ga možje postave presenetili v trenotku, ko je bil brez orožja, aretirati kar nekam vedrega, dobrodušnega in prav nič ranjenega obraza. To dejstvo je razblinilo poslednji sum, da bi bil Jože Urbanč kradel na Vrhniki in streljal pri Moravčah, saj ne more biti dvoma, da bi se morale rane človeku poznati, pa čeprav je še tako prevejan razbojnik, o katerem so lahkoverni - ljudje že začeli na-pletati legende. Preiskava o vrhpoljskem zločinu, ki jo z živahno vnemo nadaljujeta brdsko okrajno sodišče in žandarmerija, pa je medtem spravila na dan že nekaj zanimivih dokazov, ki pričajo, da ni bil zagonetni gost bajtarice Brigite Gabrškove na Vrhpoiju nihče drug kakor France Omerza, katere- Jože Urbanč mu sta pripisala zločin tudi umorjena mo-ravška orožnika in ki je »Jutro« takoj po dogodku v daljšem članku opisalo njegovo pestro in živahno razgibano tatinsko in vlomilsko kariero. Na kraju zločina so takrat našli neke žepne robce in pa britev, o katerih so orožniki zdaj dognali, da so bili Omerzova last. Britev je kot svojo prepoznal tudi Omerzov oče, ki mu jo je sin odnesel od hiše. S tem, da so orožniki zbrali te dokaze, in s tem, da so aretirali Urbanča, so si znatno olajšali nalogo, da do kraja razjasnijo vrhpoljski zločin in izsle-de pravega morilca. Blagodejni dež Prva poletna, v Ljubljani dokaj zmerna nevihta Naš Jadran — najlepša riviera, njegovo zaledje — rekordno ozemlje padavin v Evropi Ljubljana, 17. junija Kakor smo bili že v soboto napovedali, se je vedro in soparno vreme držalo še v nedeljo. Res je po poldnevu raz močno po-oblačenega neba kanilo nekaj debelih kapelj, ali koj zatem se je zmerom bolj spet jasnilo. Večer je bil prav poletno lep, jasen in topel. Pozno v noč so se ob luninem svitu vračali z Gorenjskega in od drugod številni izletniki. Posebno mnogo je bilo zunaj avtomobilistov ter je tako tudi nedelja sredi rožnika izpolnila pričakovane nade prijateljev prirode. Davi je napočil spet soparen dan in proti poldnevu so se zmerom bolj kopičili oblaki. ki poznavalcem vremena že najavljajo bližnjo spremembo. Res je okrog 14. ure že votlo zabobnelo in kakor da b. se odprle zatvornice je napojil zemljo to pot zelo blagodejen, težko pričakani dež. Ne smemo pozabiti, da je junij poletni rekordni mesec dežja ne le v večjem delu Slovenije, temveč tudi v severnovzhodnem delu države Padavinski povpreček v rožniku znaša za Ljubljano \46 m.n in le septembrski višek 160 mm ga še presega. In k je v poletju največji del vpadnih vetrov. ki prinašajo k nam vlažne spremembe vremena, usmerjen iz severozapada, je umevno, da prejmejo navedeni deli države « poletni sopari največ dežja prav iz te s eri. Depresijske struje. ki prodro preko nižjih ogrankov Vzhodnih Alp v obdunavsko kotlino. pri svojem nadaljnjem razmahu ne morejo preko naših in Dinarskih planin k morja. Zato se znebijo vlage, ki jo željno posrka izsušena zemlja. Prav letos, ko je po ne posebno deževni pomladi napočilo iznenada vroče poletje začetek rožnika, je bil po 10 dneh sončne pripeke in skoraj 14 dneh vedrega vremena dež vprav blagodejen. Severno zaledje Alp je viharno vreme z nalivi, treskom in točo zajelo že v soboto večer. Posebno viharno se je znesla nevihta v Dunajski kotlini, strašno neurje z debelo točo je v nedeljo zajelo tudi Pariz. Mi smo ostali še precej daieč od čelne strani prodirajoče depresije, ki je povsod v stiku s segretimi zračnimi plastmi tako kruto gospodarila. Tako se je pri nas le polagoma pripravljalo nevihtno razpoloženje, ki zato. vsaj nad ravnino krog Ljubljane ni povzročila posebne škode. Med rahlim dežjem je v presledkih grmelo, v segretem zraku je bilo dovolj naelektrenih snovi. Sopara je pritisnila k tlem, zadišalo je po vnetljivem ovzdušju odstrel. Ceste so dodobra izprane, prijeten hlad je pod ve-čer zavel v sobe in ustavil živo srebro na 16 stop. C. V pogledu padavin je naša država podvržena večim vnanjim vremenskim činite-ljem. Zato se le redko kdaj pripeti, da bi deževalo ali snežilo v vsej državi hkrati. Vendar pa velja tudi za nas staro pravilo, da s soncem gre in s soncem se spet vrača dež. Pozimi tedaj, ko zleze sonce nad južno polovico zemlje, dežuje že od pozne jeseni v južni Dalmaciji ia deloma tudi Južni Srbiji, kamor še tudi posega vpliv Sredo- zemskega morja. V januarju, ko imamo pri nas najmanj padavin, beležijo tedaj kraji na jugu svoj maksimum, Južna Srbija že v oktobru. Pomladi, ko se sonce spet spenja k nam, se tudi deževna doba seli na sever. Sever-nojadransko Primorje z zapadno Slovenijo beleži tedaj v marcu svoj pomladni višek dežja. Vse celinsko območje na severovzhodu in vzhodu Jugoslavije pa sprejema obilico dežja poleti. Meja med poletnim deževjem in sredozemskim, bolj suhim območjem bi bila nekako razvodnica porečja Morave in Vardarja na jugu ter Jadranskim in Črnim morjem na severo-zapadu. Jeseni, ko se sonce spet poslavlja, je se-vernozapadna Slovenija z vsem jadranskim primorjem tja do Splita znova deležna obilice dežja, ki presega deževje naših krajev v poletju. Sploh je jadransko primorje z visokim planinskim zaledjem najdeževnej-ši predel Evrope. Že naše Gomanjče pod Snežnikom imajo 3038 mm padavin v letu Cetinje 3350, Crkvice nad Kotorom pa rekordno množino. 4642 mm padavin Čim dalje v notranjost države, tem manj je dežja Ljubljana ima n. pr. 1410, Rogaška Slatin«, 1044. Ptuj 1005. Cven pri Ljutomeru le še 845 mm padavin v letu. Na večer se je zvedrilo in vse kaže, da je bilo gospostvo Pluviusa le kratkotrajno. Ljubljana je bila polna vračajočih se koscev, ki so z veselo pesmijo dajali duška svoji dobri volji. Zakaj tudi ne. v ranem jutru prihodnjih dni bodo znova zapele kose in rezale sočno, poživljeno travo mnogo raje ko prej že napol izčrpana stebla, po znani narodni prislovici: Dokler je sveža rosa, prav rada reže kosa..« f TeL 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 Danes ob 4.. 7.15 in 9.15 uri zvečer film smeha, petja, zabave in veselja CLAUDETTA C O L B E E T v sijajnem filmu DOGODILO SE JE NEKE NOČI Domače vesti ♦ Nj. Ve., kraljica Marija pošlje na morje 40C siromašnih otrok.. Tudi ietos bode zaščitne ustanove za revne deoo, ki jih vzdržuje Nj Ve; kralj:« Marija. poslale na morje večje število revnih otrok. T: otroci bodo prebit mesec dni v Lok rumu pri Dubrovniku. Od visoke zaščitnice in dobrotnice dob: vsak otrok v dar tud; novo obleko. Ustanove zs revne otroke v Beograda. Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, »kopitu, Oet:nju, Celju, Mariboru, Pierlju. Splitu in Križevcah so že dobile navodila za doli-čitev najrevnejših in oddiha ob morju najbolj potrebnih otrok. Vsega sku-pa; bo šlo na morje okrog 400 otrok v prvih dneh meseca julija. ♦ G. oomočnik bana ar. Pirkmajer jutri IS um ne bc sprejemal strank za-rad: službene odsotnos-t;. ♦ Unija balkanskih zdravnikov je končala te dr: svoj Kongres v Bukarešti. Koagreea se je udeležila tudi številna 2-e-ivgacija jueoe.ovenskih zdravnikov in romunski fcstl. k: še seda; pišejo o poteku kongresa it c ekskurzijah, k: so mu sle-c.ife. ;zražajc posebne priznanje jugoslo-vensk. driegacijt in zdravstvu v Jugosia-viji. Unija balkanskih zdravnikov je bila ustanovljena leta 1S31. v Carigradu pod -kri.,>rm balkanske konference in njena naloga je. da druži zdravnike balkanskih ^ržav v vzajemnem delu pr; rešitvi medi-cinskc-san:;*?.nih problemov svoje konference je .mela unija že v Aten; in v Beogradu. Na dnevnem redu vsake konference je več referatov. G-lavn: referat sedan-nje konference je bil r higiena vas:«. Referent jugosicvenske delegacije so bil? dr. žika Markcvič, dr. Miloš Simono vič ■dr Matija Ambrožii, dr. Sarau in dr. K"> stif ?oz:m:?t kongreeJstov in rumunske javr s-. s-: vzbujala tudi poročila c delo-" ar.;', zasih zdravstvenih zadrug Volitve za jesen......LUTZ - P-emest tve v železniŠKi službi. Pre-n- k-en. sc uradniki S. položajne skupi--.r žitnik Valentin, nadz strojev, iz ku-- ,:i.čn« ;z>ostave Zidan; most v kurilnico •lariber; Wei<šman Bela, skladiščnik iz l-i-ar.ja na Pragerskc; 2n:dar A-nton, pro-metolk iz Mirne na Zidan: most; Zavad- Leopolč. prometnik, od prometao-ko- v Ce-n:vee Engelbert, prometnik, iz — 4ub.;ane gor kol k prometno-komerci-jeinem oddelku direkcije; Ojstrež Blaž. vlake vodja, iz Z.danega mosta v Celje; fr. položajne skup:ne: Senič Oton. pro-met uradnik iz Zaloga v Rogaške Slatini : rt;.s Janez, promet uradnik, iz Trbovelj -- Me;;vode; Vidovič Franc, oficiai, iz kur .n črt :zpostave Zidan: most r kuril-n.cvc. Ljubljana g.av kol.; Blažič Rihard. pr metnik. iz šmartnega ob Paki v Siov. Biser; c-o: Cafuta Alojzij. prometnik, iz Brezovice v Zalog: £teiner-Gaile Roaalija, biagajnlk vez. listkov, iz Ljubljane glav. kol. v Maribor giav. kol-; Goiobič Rudolf, prometni uradnik, iz Novega mesta na Rakei: Verbančič Rudolf, prometnik, iz Nomna v Dobravo-Vintgar; Pavšek Stanislav, prometnik, iz Dobrave-Vintgar v No-men; Ka:'enekar Mihael, prometnik, e Planine na 3restcvico; Petrič Matija, prometnik, iz Grosupljega v Ljubljano iol. kol.; Polič Anton, prometnik, iz Ptuja na Grosuplje; 10. položajne skupine: Steiner Karel, pom oMcial, iz Ljubljane glav so., v Maribor giav kol.; Rižnar Alojz:;, pom. vlakovodja, iz Celja v Maribor glav kol.; Jerina Matevž, pom stroje v*>dja. :z kurilničoe izpostave Zidani most v kur..r:eo Maribor; uradniSki pripravnik:. Obran Franc, ia Poijčan v Mo-škanjt e: Miklič Nikolaj, iz Logatca v Ptuj; Babic Jožef. ;z Siov 3;?tnce v pia-n:n< : Gcjnič Dobroslav. iz Medvod v Raj-neaburg; zvaničrika 2 kategorije: Kruh Avguštin, iz Rajhenburga v Hrastnik; Vozel; Anton, .z kurilnice Ljubljana giav ko., v kurilnico Maribor; zvaničnik 2 kategorije : Osterman Franc, iz kurilu, izpostave Jesenice v kurilnico Maribor ♦ Razpis občinske službe. Občina Oslu-sevc v ptujskem srezu razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje-priprav-r.Ka z naj mar. j 6 razredi srednje ali njej enake strokovne šole: maturanti imajo prednost Začetna mesečna plača 700 Din. ♦ Novi grobovi. V skofji Lok-' je umrla ^ospa Marija Hladnikova K večnemu počitku jc bodo položili jutri ob 17. _ V Ljubljani sta umrla: upokojen! že!?z-nišk nameščenec g. Josip r s r m s n in upokejen: železniški nadsprevodni k z. Iv. K o b a 1. star sp i?t. pokopana bosta jutri in sicer e Carman ob pol I?, g. Koba! pa ob iT Pokojni en blac spomin žalujočim naše :skrenc sožalje! ♦ Tragična smrt slovenskega orožnika. Sava je p- Zagrebu zah*evaia letos že svojo tretje ž—ev Blizu železniškega mostu je ctoni: orožnišk: kaplar. Slletni Anton Strž nar al: Skrižna-. ki je b?! doma iz Bevk pr- Vrhniki 5 svojim tovarišem Bešic-em se je kopal ee desnem bregu Save ter izginil v valovih. Pomagati mu je skušale več kopalcev, ki pe niso Imeli nobene« uspeha Nekaj ur pozneje ge je valovje vrglo na plitvino Nesrečnega orožnika je zadela srčna trap ♦ Arheološko raziakavan ie v Itebeju. Zgodovinsko društvo iz Novega Sada Je sklenilo izvesti v okolic* vasi Itebeia. nedaleč od Petrcverada, bivšeea Velikeea Rečkereka. veliko arheologe akcijo pcx! strokovnim vodstvom V okolici Ttebeja s<- nedavTK spe: odkopaM rasne ostanke starormske naselbine, a tud; prej 90 je že večkrat izkazalo, da je to podpoSJe bogato arheoloških zanimivosti Rasiskava-nja bc vod:; Bogoljub Alek^ič. arheolog lz Petro vgrada ♦ Starokatoliškc cerkev borto gr»tiHi v Zagrebu V nedelje se je vršilo v Zagrebu sinodne zbc.rovanje starokatoliške cerkve, na katerem se je zbralo 92 delegatov župnij in or?an;zac:j Skupščina je razpravljata o ~azn;b cerkven"h zadevah, sprejela p« je tD poveril, djmnevajo pa, da je obe nesreči storil isti evtoinobilist. Tretjo žrtev premalo previdne avtomobilčke vožnje, kletno d-eievčevo ženo Marijo černetovo. pa so pripeljal iz Begunj pri Lescah, kjer jo je neznan avtamobiiist podrt, ko se je peljala s kolesom, in ji zlom;! desnico. ♦ Svojemu otroku je posla! strupene kačo. V Sarajevu je uvedena preiskava preti trgovec D. Fincija. ki se je izkazal z izrednim divjaJtvom napram svojemu otroku in njegovi materi. Finci je pred meseci zapustil svojo ljubico, ki mu je rodila otroka. Ker vse prošnje nisc pomagale. ga Je žena tožila ln obsojen Je bil, de mora plačevati za otroke na mesec po 25C> Din. Tožiteljlca ga je nekajkrat terjala in spet prosila, naj se usmili otroka v najhujši bedi. a ni dobile nit! odge>vora Te dni pa je dobila po pošti zavojček ia je že mislila, da je Finci poslai nekaj ze otroka Ko je zavojček odpria, je našla v njem živo strupene kado. ♦ Stroga obsodba zaradi krvne osvete. »Jutro« je že poročalo, da sc bratje Dre!-6: iz Fepiča v beranskem okrožju najeli Milena "Mfijoviča za 1000 Din, da ubije Vejedla Baeoriča. ker je bilo med Dreiči in Bacoviči staro krvne sovraštvo. Mijc-vič je dobil 500 Din, ko so se pogodil;, drugo polovicso pa naj bi dotoit! po izvršenem umoru Mijcvlč je res ustrelil Ve;-eila. ni pa dobi! še ostalih 500 Din. ker sc njega in njegovega brata in tri Drei-če prijeli takoj pc umoru orožnit in jih odvedli v preiskovalni zapor. 3eransk'' okrožne sc>dišče je sedaj obsodilo Mijov; ča v dosmrtno ječo. trajno izgubo čaetn ;li pravic in plačilo vseh sodnih stroškov orata Jusufa in Ibrahima Dreiče pa n8 12 let ječe. trajno izgubo častnih pravic, plačilo sodnih stroškov tn 15.000 D;n matc^r umorjenega Vejsiia, Mijov;čev brat rn Husein Dreič sta bila oproščena Obsodba se sJnratra med lju»istvom za zelc strogo in se ju pripisuje očivadni namen, da bi s tako strogostjo sčasoma vendarle iztrebili umori zaradi krvne osvete. ♦ N&č!oveška žena. Pred dnevj se je vrni! domov na smrt bolni 53!etn; posestnik Lesjak Mihael iz Vareje. ki je iskal ieka za svoje bolezen v več bolnišnicah, nazadnje ta dr! v ljubljanski, kjer so ga odpu-srlii kot neozdravljivega. Mož. kf ima raka. b! potreboval skrbno bolniške nego. toda žena ga sovraži. Zato ga je že večkrat pretepla !n celo hodila po njem. Sosedje so ?e nekajkrat slišal: klice na po-moč. vendar se fhče ni upal v hišo. ker so se v?' bali žene Nekoč je neusmiljena žena napadla nesrečnega moža s srpom in se je mož z zadnjim naporom privlekel po vseh štirih k sosedu Koledniku Andreja. ki ga Je sprejel v »roje varstvo. Za to zločinsko početje so izvedeli tudi orožn--ki, ki so sirovo ženo staviti d« odgovor, pa jim Je na kratko odgovorila, da samo vrača mofcu, kar Ji Je on nekoč posodil, ko je bil Se sdrav. Na smrt bolnega Les-jake so orotnikl Izročiti v oskrbo njegovi sestri, ženo pa eo ovadili so«Sčn. ♦ Zadnji rok za 12 dnevni izlet t odprtim avtobusom v Bruse! i je 21. t. m. Odhod izpred bfljetarnice Putnik*. Ljubljana. 1. julija ob 5. uri ztatraj. Cena 4135 dinarjev. ♦ Ene srce — sns radenska! ♦ Obledele obleke barva v r«ličnih barvah ln pllsira tovarna JOS REICH. Pristopajte k »Vodnikovi aružbt» Iz Ljubljane Veter klasičnih klavirskih skladb bi lahko imenovali produkcijo gojencev klavirskega oddelka prof. Janka Ravnika. Na njej so zastopani s svojim; deli Mozart, Schumann. Mendelssohn, Brahms in Reger. Ta produkcija bo jutri v sredo 19. t. m. ob četrt na sedem v fiiharmoničn; dvorani. Spored stane 2 Din in se dobi v knjigarn: Glasbene Matice. u— Vse. ki so radi dobre volje, rsbimo ca crtroSkc pomladansko slavje, Tivoli praznik 2-0. t. m ofc po) 17. ari, A t en a Sprevod otrok: Po atenskem tefealleču bodo vozile punčke svoje medvedke, psičke, zajčke Itd. !zprehaja>e se bo«* male mamice s srejimč vozički, dirka); bodo dečki in deklice « »kiricami, dvokoles i, triclkh, avtomob!K itd. Starej&a deca se bc ndeleiik lahke nagradcih tekem s pe- Za sončenje samo >NIGGEROL«. Dro-rija Gregorič, Ljubljana. Prešernova uL kiroami, dvokoiestricikk, avtomobil; itd. Harmonikarji in narodne nofee ik>pro doih. Riboiov. Gaftperček. vrtiljak, gu-galnica. jestvine, pijača. Prijave onih. ki s-e žele udeležiti spreve^da ali tekem, sprejema Atena na igrišču ocemo od 10. de 12. ut*1 dopoldne .n na dan prireditve. Dovoljene so pciz^arae vožnje vaai dan pred prireditvijo &a tekaiiščc r Tivoliju. Oni, ki nimajo lastnih vozil, s; jih bodo lahko iz;>-3Soddli prti nas. Pndite vs;, čim več nas bo, tem večje bo veeeije! Dobrota v zimi ...... LUTZ u— Vodstvo na umetniiki razstavi v Jakopičevem paviljonu bo ime! na praznik, v četrtek ob 11. pri g. dr. R. Lofcar. u— Električna zadruga v So. Šiški opozarja zadružnike na razpis rednega občnega zbora, ki se bo vr4£l v nedeljo 25 . t m. ob 9. dc-poldne v deški šoli Sp. šiška. pritličje. u— Tetovaka proooaflja r»s Friškovcu. Kakor poroča frentpetrs«.: žepni urad, bo r četrtek na pra®n;k sv. Rešnjega teiea« spet Sla procesija po Prisojal ulici na Friškovec. kjer bo kakor nekdaj blaan- slov. u— Druttve za zgradbo h idr© tehnične ga laboratorija v Ljubljani priredi predavanje v soboto. 2£. t. m. ob 16. r kino »So-koi Sifea« (pri mitnic! na Ceiov&ki cesti). Predaval bo g. Int. M. Goljevšček o osnovah, na katerih sloni deio v hidrotehnič-nem laboratortjn. Pri tej prtKtt se bn predvajal film o notranji ureditr! laboratorija vodnih stavb sa češki tehnik*, v Brat ter nekaj filmov c modeln-ih preiskavah, ki so Jih tamkaj btredSi. Vstopnine al. DANES ZVEČER KONCERT VOJAŠKE GODBE SA VRTU GBA3TD HOTELA USION. u— šoftfca razstava dri. tehniške ared-njc šole v Ljubljani bo odprta samo tri dni od 21. do 2S. junija, vsak dan od S. do 12. in od 13. do IS. Poleg tehniške sredeje tole bodo razstavile tudi delovod-ske ln moške obrtne šo»e. ženska obrtne Sola in banovinska šote ia glasbila. Razstavljena bodo strokovna grafična dela, risbe :z dekorativnega risanja in ročni izdelki ia delavnic, laboratorijev ln ateljejev. Vstopnine ni. eolska uprava najvljudneje vab! občinstvo, da si razstavo ogleea in spozna ta pravilno oceni dele strokovnih Sol. u— ZagrabSkl veteHnaraki absolventi v Ljubljani. V nedeljo zvečer je dospelo iz Zagreba 30 veterinarskih absolventov, ki so ne potovanju eko»i Jngosler!jo. V Ljubljani ostanejo tr! fini. Ekskurzijo v>-dE profesor ? udkov! ope ri »V vodnjaku«, kjer poje gflamo basovsko vlogo Janeka. Vernnc poje gojenka Rodolfova, L Ide »ko Igli če va, Vojteha Burger. Komična opera »V vodnjaku« se poje danes v torek ob JO v opernem gledališču kot sklepna točka aporeda HI. produkcije operne &ole ljubljanskega d-ž konservatorija. Prodaja vstopnic pr! dnevni blagajn; v operi. u— Molnarjeva predmestna legenda »Llliom«. te! je bHa svoj čas » veRkim uspehom nprisorjena v naši drami, se ponovno npriaorl v petek ti. t m Tofcrat jo nprisori pod prof Sestom dramska »oia ljubljansksffa drl. konservatorija. Uprizoritev bo r petek dne II. t m. t dran*k«r gledališča. ' i Iz Maribora a— Za kraljev spomenik sc darovali trgovec Anton Poš 121 Din. gSama hranilnica pri Sv. Lenartu v Sicr. goricah, instalater Maks Uasar, stavbenik F. Spee. Slavko in Mimica Hrašovec » Zagrfata, zdravnik dr. Sekula in Joe-.p ter Marica Sturm iz Počebove vsak po 100 Din. a— Jubilejno zborovanje odvetnliMfc In notarskih uraOnikov. Društvo odvetniških in notarsfcii uradnikov v Mariboru je imelo v nedeljo dopoidce v Narodcem dame s-voj 12. redn; letal občni »bor, sdružen e praaDovanjem 151etnice obstoja društva, Zborovanje je bilo lepe obiskano. Vodil ga je droitren; predsedaik ravnatelj g. Gllč-vert, ki Je uvodoma počastil spomin kralja redbnitelja, nate pa v stvarnih izvajanjih orisal prizadevanje društva za zboljšanje socialnega in gospodarskega poio&aja odvetniških in notarskih nrad-n'.kov. Tajniške poročilo Je podal g. Štefan Medved, blagajniške pe ravnatelj g. Franjo Moškon. Vsa poročiša so bila 1 odobravanjem sprejeta. Pri voRtv&h je bil izvoljen dosedanji odbor e predsednikom g. Gilčvertoan na čelu. Občni zbor je tudi obenem iskrene čestital gg. Draaoti-ne Gilčvertu in Franjc Moškonu k 40let-nemu dekvanju v odvetniških pisarnah. a— Iz občinske uprave. Upravni odbor in finančni odsek mastne občine mariborske bosta imela danes popoldne svoji seji. na katerih posta obravnavala nekatere važna komunalne zadeve. a— Vpis-ovanje na 2. državni dekliški meščanski šoli v prvi razred bo 27. t. m. od S. de 12 Sprejemajo se učenke, ki so brez alabe ocene dovršile 4. razred osrovac šole in ne bodo 1 septembra prekoračile 14. leta. Učenke predlaže pr. začasnem vpisovanju samo izkaz o šolskem napredku. Redno vpisovanje bo 2. in 3. septembra. Takrat se mora vsaka učenka ponovno vpisati ter bo redno spre>eta šele po predložitvi izpolnjene prijave in plačani šolnini a— Otroško olimpiado le priredil preteklo nedelje dopoldne v mestnem parku damski odsek ISSK Maribora. OLmp-ada je bila zelc dobro obiskana in so se številni tekmovalci vneto borih za prva mesta. Pr. kolesarjih je zmagal v prvi skupini Vukmamčev Milan, v drugI pa Ceri-čev Adotf. V tekmi trokoles >e prispel prvi na cilj Povhov Hueon. v tekmi z otrofekm. vosičk. pa si je priborila prvo mesto Tran-oe Hvalečeva. Na sicro je zmafal Kn-et:jan Eacka v teku Alojzi; Kfthr pri polževi kolesarsk; tekrru pa v '«' Vukmanič, a— Tri zmage mednarodne rokoborbe v nedeljo. V prvem paru je nastopil znani mariborski mesar FiLpančič pron Cenosio-vaku Totušku. Po l€minutni borbi je F> Iipančx- zmagaL Kot drogi par sta, se borila jugoslovenski mojster Janeš in Čeho-slovak Krjpa. Borba je bila zelc mučna in se je končala po iS. minuti z zmago Janeža. V zadnji borbi je premagal v 17. minuti dr Auderschek P.nsa Kirllova a— Ceneno mesc Danes zjutraj ob S. bc na ja^i dražbr prodana večja količina zaplenjenega svinjskega mesa in kranjskih klobas. Od T. naprej pa bo na spojnici za oporečene' mesc pri mestni klavnic! prodanih 3 Matiček se ženic, k: jo bo ob zaključku sezone vprizorila ljubljanska drama v petek 21. t. m. ob 20. v celjskem gledališču, dobijo neabooenti vstopnice v knjigami iDomovim«. e— Teniških prvaivtn ni bilo. Za soboto popoldne in nedeljo dopoldne javi jeni eks-tibicijsic igri našega državnega pravaka PaHa.de in Daviš cup ip-ača Mogina iz Zagreba, ki b. bila morala nastopiti na tenišču SK Celja v mestnem parka, sta bili odpovedani. ker PaLada in Mogm nista prispela. e— V celjski bolnišnici je umrl v soboto v starosti 76 let nadučitelj v pok. g. Fran Šetinc iz Slivnice pr. Celju. Pokojnika so poiožiii včeraj popoldne na mestnem pokopališču k zadnjemu počitku. e— Nesreča pri igri. V soboto se je igra: 6 letni delavčev sm Jože Pemč iz Gaberja na travniku pr. cinkarni. Pri tem je padel in s. zlomil levo roko. Zdravi se v bolnii-nicL e— V rudniku ga je podsulo. V nedeljo ob 19.30 se je ponesrečil v premogovniku v Zabukovci 271etni rudar Kar! Norberger od Sv. pankr&ea pri Grižah Pr; delu se je utrgala plast premoga, podsula Norberger;a in mu zmsčLala desno nogo. Ponesrečenca so prepeljan v celjsko bolnišnico. e—- Z desko mu je zdrobil lobanjo. V soboto je 561 e mer a posestnika Martina Kralja s Preserja pn Brasiovčah napadel neki njemu moški in ga udaril s tako silo z desko po glavi, da mu je zdrobil lobanjo. Kralja so globoko nezavestnega prepeljali večja steki. D. 72.50 manjša stekl. D. 40.- v celjsko bafcnšnico. Njegov o stanje je kr»-tično, s— «g»vo je koio? V pete* zvečer je našel službujoči stražnik ob plotu pred hišo na Mariborski cesti 21 moško kolo z evidenčno številko 2-11.764-3. m do polnoč. nihče prišel po koio. ga je c&ažnlk odpeljal na stražnico. e— Kino Uirior Danes ob 16.30 m 20.30 zvočni velefilm >Po teb. hrepeni—c m zvor-d ty>7iT le i Iz življenia na deželi Iz Tržiča o— Nesreča. Priljubljenega ravnatelja ! tukajšnje beiiirice g. Hnyka je v petek popoldne doletela huda nezgoda. Tr.i pr.prav; ; belila mu je nenadno spodrsnilo tz padel »e na cementna tia tako nesrečno, da ao ga morali zaradi buče poškodbe nemudoo odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Iz Hrastnika h— Občinska seja se je vrar? v petek na Dola. Ker ie banska uprave vrtiSa občinski; proračun z zahtevo po znižanju sa okrog 2GO.OJO Din. je občinski odbor razpravljal o tem in je mižal gospodarske, socialne in kulturne postavke za 13.000 dinarjev. Za kritje primanjkljaja okro£ 90.000 Dir bo ob črnska uprav« prosila bansko upravo, ker sama ne m-ore dob:t. sredstev. Občinski odbor je zri zal med drugim postavke za ceste rr. za brezposelne in podporo za živrnoreisko zadrugo. Obenem jt znižal tudi proračune obeh šol v Hrastniku in lole na Dolu. Obrtni razstav;, ki bo 7. julija, je dovolil 200 Din podpore Razprrvijak) se je tudi o škropljenji, ceste od železniške postaje do Plaznikove gostilne. Tozadevno ponudbo ;e stiviia gasilska četa steklarne. Kon.čn-o bo o tem sklepal upravni odbor občine. Tod; nekatere* občtnsfce ceste se bodo potca-riie. Iz Ptuia j— Redni nabori za mesto Ptuj bodo 25. t m. ob T. zjtrrra- v deik; isnovm šoli. Naborni komisiji se morajo -redstavir vsi mladeniči, rojeni leta 1915. in vsi začasno nesposobni mladeniči rojeni v .erin 1900 1910. 1P11_ 1°12_ 1913. in 1914. Iste-jja dne se mora >o predstavri rekntri koprniš: ji tud; vrl on; rezer.-n; oficirji, k: so biH prejeli od države uniforme. Ob pr.llk. naboren- bo tudi zanrisese v?eh enih rezervnih oficirjev, vojaških uraer.Tcov "in vojnikov. ki dosle- iz kakršnezakol: vzroka še niso prisegli kralju Petru 11 V to svrno naj se vsi ti javijo komisiji 2v. t. m. ob i v osnovn; deš-k; šolu VELIKA NEDELJA. Naša šolska mlačna dob: nov prao-or Jadranske straže. Razvitje bo v nedeljo 23. t. m. dopoldne Popoldne bo proslava 41!' letn:ce narodne Spored bo pester: nagovori. r>etje. deri.a-macije, telovadba m dm?-x Vabljen:' Za oddaljene -e ugodna železr.;ška zveza. Voznik in konj sta izginila v Savi Radovljica. I", junija V soboto dopoldne je šel posestnikov sir. Janko Berce iz Podmesta pr. Radovljici k Sav; v bližnji Rakovnik po sipo. Peljal se je z domačim, sicer mirnim, ^akin deset let starim konjem. Ker se do opoldneva n; vrnil, je pričelo očeta, po domače M.akar-ja. skrbeti, kje nek: se zadržuje sin, zakaj od hiše do Save je le dobrih 300 m. Oče je poklical soseda, da pogledata za sinom. Ko sta dospela * Savi, pe ie b;io očetu takoj jasno, da se je bila sinu pripetila strašna nesreča. V drobni sip: se je poznala sled konja, ki je držala prav tako, kakor v mehki material globoko zarezani kolesnici nkravnost v globok savski tolmun. Voznika, voza in konja n: bilo nikjer, ie prazna truga je čepela na pLr»--n: sredi Save. Zaman sta gledala obupan; oče m soseč v kalne savske vrtince, zaman so ostali napori radovljiških gasilcev, ki so vse popoldne iskal: svojega dobrega prijatelja ra tovariša Janka po savskih globinah. Na obrežju so našli voznikov kiobuc in srajco. Bržčas je vozni zapeljal voz k Savi, kjer je na debelo sipe. nato pa je zaradi vročine odložil srajco in klobuk, da bi lažje delal. Med tem je najbrž kakšna muha pičila konja ali pa je zaradi vročine stopil preblizu k Savi, v katero se je z vozom vred pogreznil. Voznik se je bržčas ponesrečil pri reševanju konja Sedemindvajset let stari Janko Berce. je bil splošno priljubljen mladenič. Njegovim obuoanim staršem naše iskreno sožalje! »Riviera« zobna pasta o.je ustam prijeten m osvežujoč suoj, temsijiu ifidra od*rmzri aitro sobni fcameo tn otram sdrave * beie soba. To pasto uporabljajo t vseh kulturnih Gospodarstvo Načrt zakona o Minister za trgovino in industrijo je te dni poslal vsem zbornicam in zainteresiranim korporacijam načrt zakona o hranilnicah in jih pozval, da stavijo svoje pripombe k temu uačrtu, ki bo še predmet razprave v posvetovalnem odboru za bankarstvo pri trgovinskem ministrstvu. Na podlagi tako zbranega gradiva bo izdelan končni projekt, ki bo predložen Narodnemu predstavništvu. Na kongresih samoupravnih hranilnic je bila že ponovno poudarjena potreba enotnega in sodobnega zakona o hranilnicah. Vloga hranilnic je v našem gospodarskem življenju zelo pomembna, ne samo glede organizacije štednje, temveč tudi v pogledu kreditnega poslovanja. Kot ustanove, ki ne poslujejo zaradi dobička, temveč imajo splošno-koristni značaj, so občinske hranilnice v prvi vrsti pozvane, da v najširših krogih prebivalstva razvijajo in čuvajo »misel za slednjo in da sprejemajo zlasti male vloge na sigurno naložbo. Razvoj hranilnic v naši državi pa precej ovira dejstvo, da nimamo modernega hranilničnega zakona, ki bi veljal za vso državo. Da bi se hranil-nični posel v naši državi organiziral na solidni bazi, hoče imeti trgovinski minister o tem vprašanju mišljenje vseh zainteresiranih faktorjev. Projekt, ki je bil poslan v izjavo, definira hranilnice kot samostojne javne kreditne ustanove, ki jih ustanavljajo posamezne občine ali skupine več občin. Naziv hranilnica ali štedionica se ne sme niti samostojno niti v zvezi z drugimi besedami uporabljati za ustanove, ki ne spadajo pod ta zakon. V roku enega leta morajo vse druge kreditne ustanove, ki imajo v svojem nazivu besedo hranilnica ali štedionica. naziv spremeniti. Od tega je izvzeta samo Poštna hranilnica. Prav tako se morajo v roku enega leta vs»* obstoječe hranilnice prilagoditi novemu zakonu. Za ustanovitev hranilnice je potreben sklep občinskega sveta občine, ki ustanavlja hranilnico, dovoljenje pa izda na podlagi mišljenja nadzorstvene oblasti trgovinsko ministrstvo. Občina, ki ustanavlja hranilnico, mora sprejeti neomejeno jamstvo za vse obveznosti hranilnice, in sicer z vso imovino ter z vsemi dohodki ln z davčno močjo. V smislu ponovno izraženih zahtev določa načrt zakona, da se smejo v hranilnicah nalagati: imovina mladoletnih in oseb, ki 30 pod skrbstvom, nadalje gotovine samoupravnih teles, javnih, cerkvenih, samostanskih in korporacijskih fondov in sodni depoziti. Naziv »hranilna knjižica« se sme uporabljati samo za hranilne knjižice, ki jih izdaio-jo hranilnice. Nadalje določa zakonski načrt, da se smejo hranilne vloge, ki so poverjene hranilnicam, plasirati samo v posle, ki prožijo zadostno sigurnost in likvidnost. Tako se lahko dajejo posojila na nepremičnine, posojila na državne vrednostne papirje, na domače hipotekarne zastavnice, na zastavo dragocenosti, po eskontu državnih bonov in krat-koroSna posojila občini ustanoviteljici, ki pa morajo biti vplačljiva v roku istega proračunskega leta. Nadalje sme hranilnica dajati posojila po eskontu in reeskontu varan-tov in domačih menic, plačljivih v šestih mesecih s podpisom treh fizičnih ali pravnih oseb. Vrhu tega smejo hranilnice kupovati državne papirje in začasno nalagati gotovino pri javno-pravnih denarnih zavodih v državi, kupovali nepremičnine za lastno upo-j rabo in druge nepremičnine na dražb,, če 1 je to neobhodno potrebno za zavarovanje terjatve. Končno smejo hranilnice ustanavljati zastavljalnice. V posojilih na nepremičnine smejo hranilnice naložiti do 20% hranilnih vlog, v lombardnih posojilih prav tako do 20% hranilnih vlog in v kratkoročna posojila občini tudi do 20%. Končno predpisuje zakon, da morajo biti vse hranilnice v naši državi prisilno organizirane v posebni zvezi, katero organizacijo bo predpisal trgovinski minister v šesiih mesecih po uveljavljenju zakona. Trgovinski minister vrši tudii nadzorstvo nad v»em; hranilnicami preko-komisarjev. ki jih bo postavil pri posameznih hranilnicah ia vrst državnih uradnikov. Vsa naša javmost bo gotovo pozdravila namero trgovinskega ministra, da se končno reši vprašanje enotnega hranilničnega zakona. Prav je tudi, da, je poslal zakonski načrt v izjavo zbornicam in prizadetim korporacijam, zlasti ker bo po našem mnenju treba ta načrt še marsikje spremeniti. Tako zakon oe predvideva banovinskih hranilnic in tudi ne sreskih odnosno okrajnih hranilnic, ki v dravski banovini obstojajo po regu-lativu iz leta 1848 (v dravski banovini imamo šest takih hranilnic). Težko bo tudi izvesti določbo, da ee smejo kot hranilne knjižice nazivati samo hranilne knjižice, ki jih izdajajo hranilnice. Morda so tudi prestroge določbe glede plasiranja hranilnih vlog, ki dopuščajo, da eme hranilnica le 20 odstotkov vlog naložiti v hipotekama posojila. Za posojila občini ustanoviteljici dopušča sicer 20% hranilnih vlog, vendar kratkoročno, kar v številnih primerih samo po sebf izključuje, da bi bil ta odstotek kdaj izkoriščen. Ko nam bo na razpolago točno besedilo zakonskega načrta, se k stvari še povrnemo. Gibanje kliringov in deviznih tečajev V klirinškem prometu z Nemčijo je pretekli teden neizravnani saldo v našo korist (klirinški dolg Nemčije) zaradi znatnejših vplačil na klirinški račun v Berlinu začasno narasel na 303 milijone Din, potem pa je zopet nazadoval in je znašal 12. junija točno 300 milijonov Din (dočim se je pred 14 dnevi drža! na višini okrog 294 milijonov). Dne 12. junija so bila izvršena izplačila našim izvoznikom do avize številka 4735 od 31. decembra preteklega leta in je treba na izplačilo čakati 6 mesecev. Kakor napovedano, je Narodna banka s 15. t. m. ukinila ugodnost plačevanja polovičnega fak turnega zneska po ugodnostnem tečaju, ki je bil 8% nižji od dnevnega tečaja. V klirinškem prometu z Italijo vidimo tudi pretekli teden ponovno naraščanje salda v našo korist, to je italijanskega dolga. Dne 12. t. m. je ta saldo narasel že na 52.9 milijona Din nasproti 49.7, 47-2, 41.2, 38.0 in 35.0 v zadnjih petih tednih." Dne 12. t. m. so bila izvršena izplačila našim izvoznikom do avize številka 70.421 od 16. maja in morajo naši izvozniki na izplačilo čakati skoro mesec dni. Kakor je podoba, se bo saldo italijansko-jugoslovenskega kliringa nadalje dvigal. Kakor poročajo beograjske »Trgo vaeke Novine«, se stvar z italijanskim kli-ringom razvija slično kakor z nemškim kli-ringom. Zaradi pomanjkanja deviz je lani Nemčija pričela v klirinških državah v znatni meri nakupovati sirovine, takorekoč na kredit potom kliringa, in je pri tem plačevala tudi deloma višje cene. Sedaj je po zatrdilu »Trgovačkih Novin« enako z Italijo. V zadnjem času, zlasti odkar so se pričele vojaške priprave Italije v Vzhodni Afriki, je Italija v velikih količinah kupovala gradbeni les za izvoz v Eritrejo, potem pa je pričela kupovati cement. Trenutno se Italija posebno zanima za koruzo in bodo v kratkem šle velike količine naše koruze v Italijo. Enako poročajo tudi-iz Rumunije o velikih nakupih koruze od strani Italije. Italijanski nakupi so na našem trgu že povzročili okrepitev cene za koruzo. Izvozniki v Italijo morajo sedaj čakati mesec dni na izplačilo, vendar se boje, da se bo ta rok izplačila še povečal. Narodna banka vrši odkup teh terjatev trenutno z odbitkom 1 odstotka, verjetno pa je, da bo Narodna banka odstotek odbitka povečala, če bo nadalje naraščal saldo in bo treba dalj časa čakati na izplačilo. Pretekli teden so se na svobodnem deviznem trgu gibali tečaji na bazi 15.55 Oin za švicarski frank, to je za 5 par višje nego pred enim tednom. Tečaj 15.55 Din za švicarski frank ustreza oficielnemu tečaju s premijo v višini okrog 40%. Razlika med oficielno premijo (28.5%.) in premijo na svobodnem trgu znaša torej okrog 11.5%. Na označeni bazi se je pretekli teden v svobodnem prometu trgovala deviza Pariz po 315—315.50, deviza Newyork po 47.50 in deviza Trst po 395. Efektivne lire se v svobodnem prometu nadalje trgujejo po znatno nižjem tečaju, namreč po 355 Din za 100 lir. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi v nasprotju s popuščanjem v prejšnjem tednu zopet nekoliko podražili. Precej pa so v zadnjem času narasli grški boni, ki se sfniaj trgujejo po 38.50 Din za 100 drahem. Ta okrepitev je posledica večjega povpraševanja po grških bonih zaradi uvoza suhega grozdja iz Grčije. Beograjski »Privredni Pregled« razpravlja v svoji najnovejši številki v članku pod naslovom »Dinar funt in dolar« o devalvaciji svetovnih valut ter ugotavlja, da je vo-čiija drugih držav (zlasti Anglija in Zedinjene države) devalvirala svojo valuto v mnogci večjem obsegu, nego je to pri na-5em dinarju Tudi če vzamemo tečaj v svo->odnem prometu, vidimo, da Je obseg de-•'^arifp dinari« mnogo manjši če bi dinar nazadoval v enakem obsegu kakor je funt, potem bi moral funt pri nas notirati 276 Din, v resnici pa notira na svobodnem trgu 235 in oficielno 217. Z zadoščenjem ugotavlja list, da smo pri nas že opustili idejo okrepitve dinarja in povratka na staro zlato pariteto (9.13 Švicarskih frankov za 10;) Din). Januarska reforma, pri kateri je bilo razčiščeno stanje pri Narodni banki, pomeni neke vrste začasno devalvacijo dinar« na osnovi premije 28.5%. Vendar pa sta tudi po januarski reformi ostala dva tečaja, to je borzni tečaj z oficielno premijo 28.5% in tečaj na svobodnem trgu. Razlika med tema dvema tečajema precej varira. Vprašanje je, kateri od obeh tečajev bo prevladal. Pojavilo se je naziranje, da bi bilo treba onemogočiti formiranje svobodnih tečajev v korist oficielnih, kar pa ni v skladu z namero merodajnih faktorjev, da ne bodo vplivali na stvarni tečaj dinarja. Na drugi strani pa obstoja mišljenje, da bi bilo treba vzpostaviti staro relacijo med dinarjem in angleškim funtom ali dolarjem. V tem primeru bi se morala Narodna banka odreči politiki vzdrževanja stabilnosti na bazi uradne premije, ki morda danes ne ustreza več. V gornjih izvajanjih pisca v »Privrednem Pregledu« prihaja ponovno do izraza problem dvojnega tečaja dinarja, to je oficiel-nega tečaja in tečaja v svobodnem prometu. V tem pogledu prihajajo pritožbe zlasti od strani izvoznikov v nekatere klirinške države, zlasti v Italijo, ki se jim protivrednost za izvoz obračunava po oficielnem tečaju 28.5% in bi marsikatere težkoče pri izvozu odpadle, če bi ti izvozniki dobili protivrednost obračunano po svobodnih deviznih tečajih. Gospodarske vesti — Iskanje naročil pri privatnih osebah. Ministrstvo za trgovino in industrijo je pod številko 44065 od 25. maja t. 1. izdalo pojasnilo glede iskanja naročil pri privatnih osebah. To pojasnilo pravi: Po paragrafu 143 obrtnega zakona se lahko pri privatnih osebah iščejo naroČila samo na poziv. Ker zakon ni v tem pogledu nič točnejšega določil, se ima kot poziv smatrati vsak pismen, telegrafski ali ustmeni poziv. Toda trgovski potnik, ki dobi tak poziv, mora biti v stanu, da dokaže, da je poziv dejansko dobil, sicer se imajo proti njemu uporabljati sankcije po paragrafu 399 zakona o obrtih. Tiskane karte odnosno cirkularji, ki se pošljejo privatnikom, se ne more smatrati kot poziv, ker s tem ni izražena nikakšna volja osebe, ki sprejme tako karto ali tako okrožnico. Cirkular in karte pa se imajo smatrati kot poziv, Če jih prejemniki podpišejo in vrnejo dotični trgovski tvrdki ali njenemu potniku. = Zadružne gostilnice in obrtni zakon. Zbornica za TOI v Ljubljani je letos v marcu vložila na bansko upravo predstavko, v kateri opozarja, da morajo konsumne zadruge, ki izvršujejo gostilničarsko abrt (ljudske kuhinje) imeti dovolilo (koncesijo) po obrtnem zakonu in se morajo včlaniti v gostinskem združenju. S tem vprašanjem se peča sedaj tudi »Narodni gospodar«, glasilo Zadružne zveze, ki opozarja zadruge, da je ta zahteva s stališča obrtnega zakona utemeljena. Obrtni zakon pravi sicer v § 1., da se njegove odredbe ne uporabljajo na gospodarske zadruge, če ni kaj drugega odrejeno. V § 61., 5 ostavku pa pravi zakon, da morajo zadruge, ki opravljajo kako obrt, ki je našteta v § 60., imeti za to obrt predpisano dovolitev (koncesijo). Med obrti iz § 60. pa spadajo tudi vse gostilniške obrti, med katere prišteva § 76. tudi tako zvane ljudske kuhinje, torej obrate, v katerih se oddajajo jedila in mlečni proizvodi. Za izvrševanje gostilniške obrti je torej izrecno predpisana koncesija in se po § 61. taka koncesija zahteva izrecno tudi od gospodarskih zadrug četudi bi izpolnjevale vse v § 1. obrtnega zakona navedene pogoje (da omejujejo poslovanje le s člani, da ne delijo dobička itd.). Ker 8e ljudske kuhinje gostilniški obrati, morajo izpolnjevati tudi vse druge pogoje za dosego koncesije (glede prostorov, higienskih pogojev itdL, kar mora biti pred izdajo koncesije komisijsko pregledano). Za poslovodjo pa je potreben dokaz posebne izobrazbe po določbah uredbe trg. ministrstva od 6. okt. 1934. Razume se, da morajo zadruge, ki vodijo ljudske kuhinje in slične gostilniške obrate, pristopiti v strokovno združenje in plačati vpisnino ter s članstvom zvezane pristojbine. = Italija vzame iz prometa srebrn denar. V italijanskem uradnem listu je bil v soboto objavljen dekret, s katerim se finančni minisV pooblašča, da vzame iz prometa srebrni denar in ga zamenja za novčanice. Srebrni novci, ki bodo vzeti iz prometa, bo do skupaj z zalogami srebra v državni kovnici služili kot kritje za novo izdane bankovce, ki bodo nadomestili iz prometa vzete novce. Za one, ki ne bi oddali srebrne novce in bi jih skrivali, so predvidene vi soke kazni. _ Smisel tega najnovejšega ukrepa ni docela jasen, saj večina držav stremi za tem, da poveča obtok srebrnega denarja, ki je za manjše enote gotovo bolj praktičen in higieničen, kakor so mali bankovci. = Avstrijski izvoz lesa v Italijo se je zadnje mesece prav občutno povečal. V januarju in februarju je bil še manjši nego lani; v prvih dveh mesecih t L je Avstrija izvozila v Italijo le 4017 vagonov mehkega rezanega lesa nasproti 5135 vagonom v istih dveh mesecih pret. let V marcu, aprilu in maju pa je znašal izvoz 12.959 vagonov nasproti 66S3 vagonom v istem razdobju lanskega leta, tako da je bil izvoz v teh dveh mesecih še enkrat večji nego lani. = Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljarsko društvo za dravsko banovino poroča 15. t. m.: Hmeljska rastlina se še precej lepo in zadovoljivo razvija in je dosegla že polovico višine drogov in čez. Nasadom v lahkih legah bi dobrodošle primerne padavine. Po silnih in neprestanih vetrovih odvite glavne panoge so morali vnovič napeljevati k drogu, kar je povzročilo obilo napornega in nujno potrebnega dela. Ta čas izvršujejo hmeljarji prvo plitvo obsipavanje in rahljanje zemlje. Rastlina je zdrava. = Stanje hmeljskih nasadov na Češkoslovaškem. Nemška sekcija žateškega hmeljar skega združenja sporoča, da je stanje nasadov v žateškem okolišu trenutno zadovoljivo, ker se je pri toplem vremenu hmeljska rastlina popravila. Seveda pa je še veliko število slabotnih nasadov. Hmeljske uši zaenkrat še ne predstavljajo nevarnosti. Precejšnja suša in znatne toplotne razlike podnevi in ponoči, ki so v zadnjem času nastopile, neugodno vplivajo na rast ter pospešujejo širjenje hmeljske uši. V nekaterih predelih so pričeli nasade namakati. Zadruga hmeljskih trgovcev pa poroča, da je hmeljska rastlina povsod dosegla polovično višino drogov odnosno ogrodja in ima številne stranske poganjke. = /zvozniki iz dravske banovine, ki imajo že avizirana dobroimetja v jugosloven-sko nemškem kliringu, naj blagovolijo zaradi nujnosti v svrho skupnega postopanja in sklicanja ankete takoj prijaviti svoj naslov in višino vplačanih zneskov Združenju eksporterjev v Mariboru, Jurčičeva uL 8. = Konkurz je razglašen o imovini posestnika in trgovca Franceta Krašovca na Vrhniki št. 380 (konkurzni upravnik Marolt Marjan, odvetnik na Vrhniki, prvi zbor upnikov 1. julija ob 9. na Vrhniki, prijava terjatev do 15. julija, ugotovitveni narok 27. julija). Borze 17. junija Na ljubljanski borzi sta danes v skladu z notacijami devizi Ne\vyork in London nekoliko popustili. Nadalje popušča tudi deviza Trst. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi zopet nekoliko dražji in notirajo 8.80 do 8.90. V zagrebškem prvatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.8950, v angleških funtih po 235.50 in v grških bonih po 38.50. dočim so se španske pezete nudile po 6.25. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nadalje mlačna in notira Vojna škoda za kaso 359—360 brez prometa, dočim so bili zaključki za avgust po 359—360. Promet je bil še v 7°/o Blairovem posojilu po 65 in 65.50 in v 7% Seeligman-novem posojilu po 72.75 in 73. Beograjska borza zaradi pravoslavnih praznikov ni poslovala. Devize. Ljubljana (z všteto premijo 25.5 odstot.). Amsterdam 2956.73 — 2971.33, Berlin 175-6.08 — 1769.95, Bruselj 738.47 — 743.53, C-unih 1424.22 — 1431.29, London 215.13— 217.19, Newyork 4329.66 — 4365.9«, Pariz 287.89 — 289.33, Praga 182.04 — 183.15, Trst 358.96 — 362.04. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80 — 8.90. Curih. Beograd 7, Pariz 20.21, London 15.09, Newyork 306.25. Bruselj 51.8750, Milan 25.20, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.55 Berlin 123.40. Dunaj 57.80, Stockholm 77.80, Oslo 75.80, Kobenhavn 67.35, Praga 12.80, Varšava 57.80, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. Dunaj (Tečaji v priv. .kliringu): London 26.28, Milan 43.84, Newyork 532.26, Pari« 35.26, Praga 22.12, Curih 174.16, 100 S r zlatu 128. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 360—302, 7®/» invest. 81—82. 7°/» stabiliz. 80—82, 7% Blair 65.50—66.50, 8% Blair 76—77, 4% agrarne 46—48. 6% begluške 62—63. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 359—360, za junij 358—360.50, za julij 358 den., za avg. 368—362, 7% invest. 81 den., 7% stabiliz. 81.50—83, 7% Blair 65.25 do 65.50, 8°/« Blair 75.50-76, 7% Drž. hip. banka 72.75—73, 6% begluške 62.25—63; delnice: PAB 222—224, Trboveljska 125 bi., Šečerana Osijek 140—150. Dunaj.- Staatseisenbahngesellschaft 25.20. Alpina-Mont. 11.45. Blagovna tržišča 2ITO + Ljubljanska borza (17. t. m.). Tendenca za žito je bila čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona koruze. — Nudi se franco la-kladalna postaja): pšenica,- baška, 78 kg, po 139—144, banatska. 78 kg težka po 138—141; oves: slavonski po 108—110; koruza; baška po 78—80, banatska po 76—78; moka: baška in banatska »0« po 235— 245. baška >2< oo 210—220; baška >5« po 190—200: otrobi: baški debeli po 100—105 + Budimpeštanskn terminska borza (17. t. m.) Tendenca stalna Pšenica: za junij 16.72—16.73: koruza: julij 11.26—11.2». za avg 11.05—11.06. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prtrodne 11Z jOSCtOVC srenčfc. Registrirano od ministrstva sa soc. politiko m nar. zdravje S. t>r. 15.485 od 25. V. 1935. S P O R T Službene objave LNP Nadaljevanje seje p. o. dne 5. junija 1935. Prvenstvena tabela Gorenjskega okrožja: Korotan 10 9 1 0 57—6 19 Bratstvo 10 6 0 4 31—22 12 Sora 10 5 1 4 32—32 11 Gorenjec 10 5 1 4 18—21 11 Radovljica . 10 2 1 7 9—33 5 Svoboda - 10 1 0 9 5-38 2 Prvenstvena tabela Domžalskega okrožja: Disk 8 6 0 2 31—12 12 Domžale 8 5 1 2 23—11 11 Zalog 8 5 1 2 24—20 11 Radomlje 8 2 2 4 16—27 6 Javornik 8 0 0 8 0—24 0 Prvenstvena tabela Zagorske skupine: Zagorjr 6 6 0 0 31—9 12 Sloga 6 3 0 3 18—17 6 Litija 6 2 0 4 7—17 4 Svoboda 6 1 0 5 10—23 2 Prvenstvena tabela Posavske skupine: Krški SiK 4 2 11 9—7 5 Sava 4 2 0 2 7—6 4 Laško 4 112 5—8 3 Prvenstvena tabela Hrastniške skupine: Hrastnik 2 2 0 0 22—2 Rudar 2 0 0 2 2—22 Prvenstvena taibela Mariborskega okrožja: Gradjanski SK 8 7 0 1 22—7 14 Mura 8 7 0 1 36—11 14 Drava 8 3 0 5 20—17 6 Ptuj 8 3 0 5 20—20 6 Panonija 8 0 0 8 1—34 0 V tej tabeli je upoštevan tudi že rezultat prekinjene tekme Mura : Panonija, in sicer 5:0 za Muro. Prvenstvena tabela Celjskega okrožja: Athletik SK 6 5 0 1 29—11 10 CMimp 6 5 0 1 19—10 10 Jugoslavija 6 114 11—21 3 Šoštanj 6 0 1 5 8-^25 1 V tej skupini je vložen še protest Olimpa proti verificiranju tekme Athletik SK : Olimp, ki še ni rešen. Prvenstvena tabela Trboveljske skupine: Dobrna 6 3 2 1 13—8 8 Amater 6 2 2 1 11—12 6 Trbovlje 6 2 13 13—13 5 Retje 6 2 1 3 6—10 5 V tej tabeli je upoštevana tudi že prekinjena tekma Amater : Retje z rezultatom 1:1. Prvenstvene tekme v ljubljanskem drugem razredu in podsaveznem prvem razredu še niso končane ter se tozadevne tabele ne objavljajo. Tajnik II. (Seja u. o. 12. Junija 1935) Navzoči: Kralj, Kuret, Runtič, Novak, Logar, Jugovec, Dorčec, Slamič. Buljevnč, Bot. -Pozoveta ee Hermes in Slovan, da v roku treh del pismeno »poročita, kako sta se sporazumela glede sporne najemnine. Na predlog OO Celje se na mesto Wohlgemuta imenuje v okrožni odbor Ročk 4van. Suspendira se Ivo Doli nar, Trbovlje, kot tajnik kluba, ker kljub ponovnim pozivom ni predal novemu blagajniku okrožnega odlbora blagajniških agend; obenem se poslednjih poziva, da preda blagajno v roku osmih dni pod pretnjo resnejših korakov. čsSK se izrazi zahvala za pozdravni telegram s proslave 15 letnice. JNS so 6e odposlali ali se odpošljejo dopisi: Mure 30« od 8. 6., Primorja od 10. 6., Ilirije od 29. 5. in od 3. 6., Zagorja št. 81 od 5. 6. Odobri 6e pravilnik za proste vstopnice v stili za ci ji, kot je bil dostavljen JNtS pod št. 912 v potrdilo. Potrjujejo se dopisi: JNS št. 713 od 29. maja, ZNP št. 6912 1. junija in s tem v zvezi korespondenca glede medmestne tekme LJubljana-Zagreb, oo Trbovlje od 25. maja ter sporočilo LNP od 2. junija glede tozadevnega sklepa Ilirije od 1. jiu nija ter s tem v zvezi notica v »Jutru« 2. junija glede dviga suspenza Sočanu, potrjuje se prejem formularjev za savezno kartoteko Litije, Trbovelj, Atletdkov, Save. V zadevi Olimpijskega dne in nogometnega 8 po reda se vzame na znanje referat g. Kureta o seli Olimpijskega odibo-ra 11. Junija ter se potrjuje tozadevna korespondenca. Olimpijskemu odiboru se eta-vi na razpolago dvoje mo&tev, ki ju sestavi podsavezni kapetan. V zadevi verifikacije tekme Sloga- Mars 9. 12. 1934 (dopis Marsa št. 43 od 4. junija 1935) se predhodno ugotovi, ali je vloga pravočasno vložena. Po prijavi proti Panoniji in na podlagi zaslišanja ter izvedenega postopka proti kluba, se zbere ves tozadevni materijal in pred.ložd JNS s predlogom za črtanje kduiba po § 24 podsavez. pravil. V tej zvezi se jeziva Gradjanski, da v roku 3 dni po objavi v »Jutru« odgovori na dopis podsaveza 796 od 4. Junija 1935. Na protest Olimpa glede prvenstvene tekme Olimp • Atletiki 4. novembra 1934. se zasliši še službujoči odbornik profesor Močan. Ilirija se na dopis od 31. maja 1935. pozove, naj predloži nekatere osebe, izmed katerih bo u. o. imenoval zastopnika Ilirije v odbor p. f. Vzame se aa znanje prijava Kovinarja Jesenice v članstvo JNS ter se naloži p o., da Izvede potrebne formalnosti za sprejem kluba v savezno članstvo. Izreče se ukor Mladiki, ker ni oddala pravilne postave moštva na tekmi Mladika - KAC 2. Junija 1935, Korotan Kr se kaznuje z globo 25 Din. ker ne navaja' v postavi moštva za tekmo Korotan-Radov IJttca 30. maja t L poleg priimkov tudi imena. V kazenski zadevi s tekme Bratstvo Korotan 14 aprila t. 1. se odstopi Brat stvu dopis Korotana 124 od 16. maja t i v izjavo. Na prijavo S. O se poziva bivši se Pfundmer. da v roku petih dn-i preda pod eavezu še preostali del arhiva bivše SZNr v LJubljani, ki ga še do sedaj ni predal, kljub ponovnim pozivom V zvezi ukinitve § 11 o. pr. nad igralcem Simonom Bogdanom ee sporoči 6avezn, da pod tem imenom ne vodi LNP v seznamu verificiranih igralcev nobenega igralca. V kolikor je pod tem imenom mišljen Simon Bogane, se proti njemu na prijavo k. o. uvede kazensko j^ostopanje. — Tajnik I. Službene objave ljubljanskega hazen-skega podsaveza. Redna seja upravnega odbora drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evrope. Dnevni red zelo važen. Službeno iz LNP. Danes ob 19. izjemoma seja poslovnega odbora v podsaveznem tajništvu. Predsednik. Sodniški kandidat je iz Ljubljane se vabijo na sestanek danes ob 20. v tajništvo LNP. Sestanek hazenskih sodniških kandidatov. Kandidati, ki so se prijavili za hazenske sodniške izpite, se vabijo na sestanek drevi ob 19.30 \ posebni sobi kavarne Evrope. Vabljeni so tudi interesenti, ki se doslej še niso prijavili. Na sestanku bodo določene ure za teoretični in praktični tečaj. SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri morajo k zdravnisKemu pregledu: Ivica, Bernik. Darinka, Vida, Zaje, Jurkovič. Navedene morajo biti najkasneje ob 16.30 v protituberkuloznem dispanzerju na Miklošičevi cesti 20. Po zdravniškem pregledu je od 18. dalje trening za vse hazenašice in atletinje v Stadionu. Prva cestna motociklistična dirka z letečim startom v Mariboru. Motoklub »Pohorje« je priredil v nedeljo popoldne na banovinski cesti Studence—Limbuš prvo medklubsko cestno motociklistično dirko z letečim startom. Proga je bila dolga 2 km in so bili doseženi naslednji rezultati: Motorji do 230 ccm: 1. Slavko Čerič (Motoklub Maribor) na Puch 250 ccm v času 1.25.2; 2. Franjo Cančala (Pohorje) 1.422; 3. B. "VVeinhandl (Pohorje) 2.09.3. Motorji do 350 ccm: 1. Hinko Cerič (Motoklub Maribor) na Puch 250 ccm v času 1.17.2; 2. Ivo 2gur (Pohorje) 1.40; 3. i Weinhandl 1.47.2. Motorja do 5 ccm: 1. i Hinko Cerič (Motoklub) na Puch 250 ccm i 1.12.1; 2. Žgur 1.15.1; 3. Cančala (Pohorje) 1.25.1. Motorji do 750 ccm s prikolico: 1. Franjo Čeh (Pohorje) na BSA 500 ccm 1.53.3; 2. Višer (Pohorje) 1.54.1. Dirki, ki je bila dobro organiziranai je prisostvovalo mnogo občinstvo. Navzoča pa sta bila tudi sreski načelnik g. Makar in podžupan g. Golouh. SK Slovan. Danes ob 20. pri Krušiču članski sestanek vseh verificiranih igralcev. Udeležba strogo obvezna. Ob 19.30 istotam seja uprave igrišča. Ob palici — 4.16 m Francozi so odkrili novega moža za skoke ob palici, in sicer Emila Dubiela, ki trenutno študira v Ameriki. Fant se je nedavno na visokošolski prireditvi pognal na 4.16 ter prekosil najmočnejšega domačega tekmeca Browna, ki je prišel »samo« na 4.11 m. Francoski rekord brani Ramadier s 4.07 m. V Parizu so začeli razmišljat', kako bi odličnega skakača do olimpiade spravili v Evropo in na start za Francijo. Nogometni prvaki v Evropi Prav malo je držav, kjer tekmovanja za naslov nogometnih prvakov do srede poletja še ne bi bila končana. Med ostalimi (Nemčijo, Holandsko) je kajpa tudi Jugoslavija! Drugod pa jih že imajo: v Belgiji: Union St. Gilloise, v Angliji Arsenal iz Londona, v Franciji FC Sochaux, v Italiji Juventus iz Turina, na Luksemburškem Spora, v Avstriji Rapid z Dunaja, na Poljskem Ruch iz Bismarkove hute, na Škotskem Glasgow-Rangers, v Švici Lousanne-Sports, v Španiji Betis Balomphie. na Češkoslovaškem Slavia iz Prage, na Madžarskem Ujpest. Radio Torek, 18. junija. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Belokrajin- ske pravljice (M. Kugler). _ 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Narodne pesmi pojo gdč. Miši-čeva, ga. Neratova, gg. Janko in Gostič s spremljevanjem radijskega orkestra. — 14: Vreme, spored, borza — 18: Striček Matiček, to vam je tiček. — 18.40: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. _ 19: Radijski orkester. — 19.30: Nac. ura. — 20: Ronny jazz. — 21: Operna glasba (radijski orkester). — 21: Čas, poročila, vreme, spored. — 22: Plesi _ pa ne za ples, izvaja radijski orkester. Sreda, 19. junija LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. _ 13: Čas, obvestila. _ 13.15: Instrumentalni solistični koncert na pio-ščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Plošče po željah. — 18.20: Pogovor s poslušalci. — 18.40: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 19: Rog igra g. Brdnik. — 19.30: Nac. ura. — 20: Evharistične pesmi poje trnovski zbor. — 20.50: Kmečki trio. — 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. — 22: Radio jazz. BEOGRAD 16.20: Lahka glasba. _ 20: Mozartov koncert. _ 21: Igra. — 22.20: Lahka godba. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 20.30: Orkestralen koncert. — 21: Zvočna igra. — 22.30: Plošče. — VARŠAVA 20.10: Orkester _ 21: Chopinovi preludiji. — 21.40: Komorna glasba. — DUNAJ 12: Plošče - 16.05: Uspavanke. _ 21.05: Le-harjev koncert. _ 22.10: Orkester. _ 22.40: Komorna glasba. — 23.55: Ples. — BERLIN 20-45: Lahka godba. - 21: Nepozabne besede in melodije — 22.30- Ples. — MQN- CHEN 2045- Spevoigra »Undina« _ 23- Ples. - STUTTGART 20.45: Orkester in solisti. - 22.30: Ples. _ 24: Nočni koncert -RIM 17.05: Koncert solistov. — 20.50: Lahka in plesna muzika Prekletstvo oboroževanja Nemška tovarna eksploziv zletela v zrak — 52 ali mnogo več mrtvih, 75 hudo in 300 lahko ranjenih - Junaški delavec - Strankarji namestil strokovnjakov Tvorniški objekti v Reinsdorfu pred katastrofo Versajska mirovna pogodba, ki je vzela Nemčiji topove, vojne ladje in letala ter omejila oboroževanje na najskromnejšo mero, je izvzela s posebnim členom tvorni-co eksplozivnih snovi v Reinsdorfu pri Wit-tembergu na VVestfalskem, v kateri je bilo Nemcem dovoljeno izdelovati smodnik in dinamit za praktično potrebo nemške vojske. Podjetje, ki je bilo osnovano 1. 1891. ter je imelo svoj sedež v Berlinu, je delalo zadnji čas v povečanem obsegu za vojsko in mornarico, manj za industrijo. Poleg smodnika in dinamita so fabricirali tudi solno in solitrno kislino, glicerin in celulozo. Tvor-nica je zaposlovala kakšnih 7000 delavcev, ki so zaradi obilice naročil delali v treh izmeničnih posadih noč in dan. V tej tvornici je prišlo, kakor je »Jutro« poročalo že v petek in soboto, prošli četrtek okrog 15. ure do strahotne eksplozije. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je ob treh popoldne strahovito zagrmelo. Prebivalcem bližnjega Wittemberga je takoj postalo jasno, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega, kajti vzlic temu, da je Wittem-berg oddaljen od Reinsdorfa 8 km, so v izložbah in drugih oknih popokale vse šipe in drobci so ranili mnogo ljudi, ki so bili v tistem trenutku na ulici. Prvi detonaciji sta sledili še dve. Eksplozija je zanetila tudi požar. Delavci, kolikor so ostali pri življenju, so se razkropili na vse strani, iščoč rešitve. Bledi, prepadeni so zdirjali na prosto. Toda nemški vladi je bilo mnogo na tem, da se vesti o nesreči ne povečajo in takoj za zdravniki in bolničarkami so bili alarmirani gasilci, policija in udarne čete. Obkolili so prizorišče nesreče. Nihče ni smel z mesta, ranjence so odpeljali v bolnišnico in ko se je ta napolnila, v hiše, ki so jih bili medtem uredili zanje. Poročila o katastrofi so bila podvržena najstrožji cenzuri, tako da so še zdaj vesti zelo pomanjkljive. Kljub temu se je posrečilo v nekaj dneh ustvariti dejansko sliko razdejanja v Reinsdorfu. Koliko delavcev je bilo v trenutku nesreče na delu, še ni povsem jasno. Gotovo pa je bilo v tvornici nekaj tisoč mož, od katerih je 52 mrtvih, 75 hudo in kakšnih 300 lahko ranjenih. Kako silovit je bil pretres tvorniškega ozemlja, pove dejstvo, da je neko žensko, ki je v bližini tvorniških objektov na njivi sadila krompir, zadel 30 kg kos litega železa in jo na mestu ubil. Najhuje so trpele delavske naselbine v bližini tvornice, in sicer kraji: Reinsdorf, Tobbien, Nudersdorf in Braunsdorf. V teh vasicah je živelo povprečno po 400 ljudi. Njihovi domovi so trpeli, kakor da je šel čez nje strahovit orkan. Posebno v Reinsdorfu, ki leži najbližje coni, kjer se je zgodila nesreča, ni ostala nobena hišica cela. Zračni pritisk je hišicam odnesel strehe, stavbam rahle konstrukcije pa ie tudi utis-nilo stene in poškodovalo pohištvo v stanovanjih. Prizorišče eksplozije je bilo do poznih večernih ur zavito v goste oblake dima. Vest o katastrofi se je z bliskovito naglico razširila po Nemčiji, žalost je postala splošna, ko se je doznalo za veliko število žrtev. V znak žalovanja so spustili zastave na pol droga, minister za propagando dr. Gobbels pa je izjavil, da se morajo žrtve smatrati, kakor da so padle za čast domovine. Državna oblastva so dala izjavo, da bo za družine ponesrečencev skrbela država. Porušene objekte bodo na novo pozidali, škodo poravnali. Za prvo pomoč rodbinam ponesrečenih delavcev je naklonil Hitler 100 tisoč mark, prav toliko je dala iz razpoložljive blagajne tudi narodno socialistična stranka. še v soboto in nedeljo se je dvigal iz razvalin uničenih objektov dim. Daleč naokrog ležijo kosi razpočenih kotlov in drugih strojev. Po tleh so velike mlake kislin in strupov. Pogorišče stražijo gasilske čete, povsod naokrog ležijo hidranti in cevi za brizganje vode. Reševalna moštva se trudijo, da bi čim prej ustavila nevarnost nadaljnjih požarov in ugotovila število ponesrečencev. Največjega junaka v katastrofalni eksploziji se je pokazal delavec, ki je imel stražo pri posodah z eksplozivi. Mož se ni ganil z mesta vse dotlej, dokler niso nevarnih posod spravili pod vodo. Na ta način je preprečil razširjenje katastrofe in rešil življenje mnogim tovarišem. Strokovni krogi sodijo, da je nastala nesreča zaradi nadprodukcije v tovarni. Pri normalnem delu je takšna nesreča baje izključena. V vojni dobi so se večkrat primerile slične katastrofe. V Reinsdorfu samem so že dvakrat poizkusili, kaj pomeni obratovati v potenciranem ob- segu. 2e L 1915. so imeli prvo eksplozija L. 1925. se je primerila druga katastrofa, vendar sta bili obe skupaj manjši sedanje; obakrat je prišlo ob življenje 50 oseb. Značaj sedanje nesreče podčrtava posebno dejstvo, da so se izvršile pri osebju v tvornici znatne spremembe. Stare kvalificirane delavce so nadomestili z mladimi močmi, ki jih je odlikovalo pred vsem čisto režimsko pri-padništvo. Pri novih delavcih se ni pazilo toliko na kvalifikacijo, kolikor na razmerje do narodnega socializma. Lastništvo tovarne je zaradi tega podalo izjavo, da bodo družine ponesrečencev prejemale do nadaljnjega polno mezdo, pozneje pa se bo stvar tako uredila, da bodo imele rento. Reinsdorfška katastrofa kilče v spomin nekatere nesreče sličnega značaja. V Bo-ljevcu pri Plznu je nastala 22. maja 1917. eksplozija v škodovi tvornici. Avstrijska vojaška cenzura je tedaj zatrla tozadevne vesti, kar ni nič čudnega, če se pomisli, da je smrt obilno kosila; našteli so namreč 800 mrtvih, identificirati pa so mogli samo 200 trupel. Proti koncu vojne se je zgodilo nekaj podobnega v orožarni v Wollersdorfu pri Dunaju. Tudi podrobnosti o tej nesreči so ostale prikrite. Po vojni je 1. 1922. v Opavi zletela v zrak tvornica za dušik ondotne alininske tvornice. Našteli so nad 300 žrtev. Istega leta je nastala eksplozija v italijanskem vojnem arzenalu v Speziji, kjer je bilo 250 mrtvih. Leta 1925. je zadela nesreča te vrste Brazilijo, kjer je bilo okoli 300 človeških žrtev. Tudi Nemčija nedvomno prikriva dejansko število mrtvih, ki je gotovo mnogo večje kakor navajajo doslej objavljeni pregledi. Skrivanje in molčečnost v tem primeru pa vzbuja še neki drugi sum, namreč, da so v Reinsdorfu najbrž izdelovali eksplozivne snovi nenavadno silovitega učinka, o katerih so poučeni samo nekateri voditelji sedanje Nemčije. KARIKATURA V newyorškem Madison Poolu je pred 40.000 gledalci porazil težki atlet James Braddock dosedanjega svetovnega prvaka v boksanju Maxa B a e r a. Baer je svojega nasprotnika tako dolgo omalovaževal, da je bilo že prepozno, ko je spoznal nevarnost za svoje prvenstvo Dr. Beneš s soprogo v Moskvi Volk in miška na kalifornijski peščini čsl. zunanji minister dr. Beneš si je s soprogo Hano ogledal Moskvo s terase velike palače Bruseljski vampir Da bi preskrbel svoji ljubici belgijske rodbine umoril Včeraj se je začela v Brabantu na Belgijskem sodna obravnava proti pripadniku ugledne rodbine, ki je pod vplivom hudičeve ženske izvršil zločin, kakršnega ne bi človek nikoli prisodil možu z dobro vzgojo. Mož se piše Pierre Nathan, hudičevka, ki ga je napeljala k dejanju, pa ima domače ime »Malou« in se piše z meščanskim imenom Marija Luiza Guerin. S to Marijo Guerinovo se je pripeljal Pierre Nathan lani 9 marca v Pariz. V nekem ondotnem hotelu se je seznanil z gospo Herelovo, ženo uglednega trgovca. Nathan je bil velik veseljak in neskončno razsipen človek. Poznal nj nobene mere, posebno odkar je bil pod vplivom svoje »Malou«. Ta je visokoraslega, elegantnega moža imela tako pod peto, da je storil vse. kar si je izmislila. Ravnala je z njim tako, kakor kakšen ameriški vampir s svojim ljubčkom v kol-portažnem romanu. »Malou« je že v polodrasli dobi imela najrazličnejša ljubavna doživetja. Umela je pritegniti moške, ki si jih je želela in ko jih je spravila na rob prepada, jih je zavrgla kakor izžeto citrono. Nekateri so zaradi te krutosti izvršili samomor. Potem, ko jih je popolnoma izropala in osiromašila, jih je pognala v smrt. Za njeno pojmovanje življenja je značilno to, da ie metala mlade mačke žive v razbeljeno peč in uživala ob pogledu, kako se cvro in gi-nejo v plamenih. Tudi Pierre Nathan je prišel v oblast tapeljive »Malou«, ko je bila ravno na razpotju od enega moškega k drugemu. Najprej ga je znorela, potem je zahtevala od njega vse mogoče reči. Pierre ji je stregel, dokler in kolikor je mogel. Kupoval ji je sijajne toalete, metal denar skozi okno za vse, kar je hotela imeti. Lani proti koncu februarja sta odpotovala v Pariz, da bi si tam na kakršenkoli način preskrbela denarja. Pet dni po prihodu v francosko prestolnico je dejala Malou ljubčku: »Preskrbi mi kožuh!« V nekem varieteju sta naletela Malou in Nathan na ženo trgovca Herela. Malou je tako uredila, da sta plesala skupaj, nakar je prosil Nathan novo znanko za sestanek. Dovolila mu ga je. Pri nekem obisku pa je Nathan omamil svojo žrtev s Gospa. Vaš soprog se muči in dela ves dan, da more vzdrževati svojo družino. j Pazite zato, da mu pripravite jed okusno in pravočasno, da je njegova obleka in perilo v redu, da je zadovoljen! On potrebuje živce za svoj posel! Vsaj v nedeljo, — če že ni mogoče česče, _mu napravite veselje in mu poleg boljšega kosila postavite na mizo tudi steklenico RADENSKE! VaSa painja bo nagrajena! Prepričajte se o brezkonkurenčni kvaliteti RADENSKE. Sedem let sta igrala dolgo šahovsko partijo V poletju 1928. sta začela neki Wyne in Morris, dva strastna šahista, v Londonu igrati šahovsko partijo, ki sta jo igrala tako počasi in zagrizeno, da sta jo končala šele sedaj, po sedmih letih. Takoj po pričetku te partije so hotele okoliščine, da se je moral Morris preseliti v Kapsko mesto, dogovorila pa sta se, da bosta partijo nadaljevala pismeno. In res sta jo tako igrala, dokler je ni sedaj Wyne po trdem boju izgubil. To ga bo veljalo precej denarja, kajti zmenila sta se, da mora tisti, ki izgubi, drugemu povrniti stroške za porto. In če pomislimo, da sta si poteze sporočala sedem dolgih let, vmes pa se stalno prekljala o njih, si lahko izračunamo, da vsota, ki jo bo moral plačati Wyne, ne bo majhna. Ml tO piittf te ftttM"" stare basni, temveč sličica s tekme za najbolj originalno masko na žali Old Point v KalUorui^ V tej obliki se miški Micky pač ni treba bati njenega krvoločnega vrstnika volka ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Moj ubogi mož je umrl kmalu po poroki!« »Torej je bilo njegovo trpljenje zelo kratko.« »Ta dva pa se izborno razumeta. Kaj ■ta poročena?« »Sta, ampak ne drag z drugim.« kožuh, je potomec ugledne ženo pariškega trgovca kloroformom in jo vrgel v kopalno kad. Pariški listi so dan po zločinu objavili sliko ge. Herčlove. Tako je mož spoznal, kaj se je zgodilo z njo. Pierre Nathan pa je po zločinu ukradel Herelovikožuh in ga je nesel svoji Malou. Pobegnila sta r Bruselj. Pozneje so ju prijeli. Ko so Na-thana zaslišali, je izjavil preiskovalnemu sodniku, da ni imel namena umoriti svoje žrtve, marveč jo samo okrasti, ker mu je tako ukazala ljubica. Povedal je po pravici vse, kakor je storil: go. Herelovo je najprej omamil s kloroformom, potem ji je snel s prsta prstan iz platine, vzel diamantno brošo, zlato dozo za puder, uhane, denar, ki ga je imela v torbici in še kožuh iz soboljevine. S plenom se je napotil naravnost v naročje svoje Malou. Prodala sta ukradene predmete za kakšnih osem tisoč frankov ter se odpeljala čez francosko mejo. Prijeli so ju kmalu nato v Bruslju, kjer je Nathan pripovedoval o svojem doživljaju prijateljem v kavarni. Mogoče ga ne bi bili nikdar odkrili, da je umel molčati. Z njim vred so posadili na zatožno klop tudi Malou. ki je intelektualna početnica zločina in bo najbrže temu primerno obsojene Zgoraj: Pierre Nathan; na levi: Marija Luiza Guerin-Malou; na desni umorjena žena trgovca H e r 61 a Odpravnina izključuje pravico do pokojnine Kasacijsko sodišče v Novem Sadu je izreklo prošle dni načelno važno razsodbo v pokojninskem procesu bivšega uradnika sladkorne tvornice Fr. \Veinschella v Cr-venki proti podjetju. Weinschelll je bil odpuščen iz službe in podjetje mu je nekaj časa izplačevalo pokojnino. Potem, se je mož pogodil z upravo podjetja v tem smislu, da mu dado 200 tisoč Din odpravnine. Leto dni po izplačilu se je mož ponovno oglasil in zahteval pokojninski prispevek. Vodstvo tvornice ga je odbilo. Vložil je torej tožbo, v kateri je zahteval še pol milijona Din. Obravnava se je vršila prvotno v Kuli, kjer je Weinschell izgubil pravdo. Pritožil se je zaradi tega na kasacijo v Novem Sadu, ki je izrekla zdaj načelno razsodbo, da uradnik, ki prejme namestu dosmrtne pokojnine primerno odpravnino, nima nobene pravice na penzijo. A N E K D O T A Dve dvorni dami sta se bili sprli ter si rekli več, kakor bi človek na prvi pogled prisodil njuni družabni stopnji. Roquelaurski vojvoda, ki so mu bili to stvar povedali, je vprašal okolico: »Ali sta si tudi očitali starost in nele-poto?« »Nista.« je dobil v odgovor. »Nu, potem.« je dejal, »ju bom prav kmalu izmiril in spravil.« VSAK DAN ENA »Prosim vas, imejte vendar usmiljenje z menoj — radi bi šel v kino gledat film, v katerem igra glavno vlogo Greta Garbo!« Prekletstvo oboroževanja Nemška tovarna eksploziv zletela v zrak — 52 ali mnogo več mrtvih, 75 hudo in 300 lahko ranjenih - Junaški delavec - Strankarji namestit strokovnjakov Tvorniški objekti v Reinsdorfu pred katastrofo Versajska mirovna pogodba, ki je vzela Nemčiji topove, vojne ladje in letala ter omejila oboroževanje na najskromnejšo mero, je izvzela s posebnim členom tvorni-co eksplozivnih snovi v Reinsdorfu pri Wit-tembergu na Westfalskem, v kateri je bilo Nemcem dovoljeno izdelovati smodnik in dinamit za praktično potrebo nemške vojske. Podjetje, ki je bitlo osnovano 1. 1891. ter je imelo svoj sedež v Berlinu, je delalo zadnji čas v povečanem ohsegu za vojsko in mornarico, manj za industrijo. Poleg smodnika in dinamita so fabncirali tudi solno in solitrno kislino, glicerin in celulozo. Tvor-nica je zaposlovala kakšnih 7000 delavcev, ki so zaradi obilice naročil delali v treh izmeničnih posadih noč in dan. V tej tvornici je prišlo, kakor je »Jutro« poročalo že v petek in soboto, prošli četrtek okrog 15. ure do strahotne eksplozije. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je ob treh popoldne strahovito zagrmelo. Prebivalcem bližnjega Wittemberga je takoj postalo jasno, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega, kajti vzlic temu, da je Wittem-berg oddaljen od Reinsdorfa 8 km, so v izložbah in drugih oknih popokale vse šipe in drobci so ranili mnogo ljudi, ki so bili v tistem trenutku na ulici. Prvi detonaciji sta sledili še dve. Eksplozija je zanetila tudi požar. Delavci, kolikor so ostali pri življenju, so se razkropili na vse strani, iščoč rešitve. Bledi, prepadeni so zdirjali na prosto. Toda nemški vladi je bilo mnogo na tem, da se vesti o nesreči ne povečajo in takoj za zdravniki in bolničarkami so bili alarmirani gasilci, policija in udarne čete. Obkolili so prizorišče nesreče. Nihče ni smel z mesta, ranjence so odpeljali v bolnišnico in ko se je ta napolnila, v hiše, ki so jih bili medtem uredili zanje. Poročila o katastrofi so bila podvržena najstrožji cenzuri, tako da so še zdaj vesti zelo pomanjkljive. Kljub temu se je posrečilo v nekaj dneh ustvariti dejansko sliko razdejanja v Reinsdorfu, Koliko delavcev je bilo v trenutku nesreče na delu, še ni povsem jasno. Gotovo pa je bilo v tvornici nekaj tisoč mož, od katerih je 62 mrtvih, 75 hudo in kakšnih 300 lahko ranjenih. Kako silovit je bil pretres tvorniškega ozemlja, pove dejstvo, da je neko žensko, ki je v bližini tvorniških objektov na njivi sadila krompir, zadel 30 kg kos litega železa in jo na mestu ubil. Najhuje so trpele delavske naselbine v bližini tvornice, in sicer kraji: Reinsdorf, Tobbien, Nudersdorf in Braunsdorf. v teh vasicah je živelo povprečno po 400 ljudi. Njihovi domovi so trpeli, kakor da je šel čez nje strahovit orkan. Posebno v Reinsdorfu, ki leži najbližje coni, kjer se je zgodila nesreča, ni ostala nobena hišica cela. Zračni pritisk je hišicam odnesel strehe, stavbam rahle konstrukcije pa ie tudi utis-nilo stene in poškodovalo pohištvo v stanovanjih. Prizorišče eksplozije je bilo do poznih večernih ur zavito v goste oblake dima. Vest o katastrofi se je z bliskovito naglico razširila po Nemčiji, žalost je postala splošna, ko se je doznalo za veliko število žrtev. V znak žalovanja so spustili zastave na pol droga, minister za propagando dr. Gdbbels pa je izjavil, da se morajo žrtve smatrati, kakor da so padle za čast domovine. Državna oblastva so dala izjavo, da bo za družine ponesrečencev skrbela država. Porušene objekte bodo na novo pozidali, škodo poravnali. Za prvo pomoč rodbinam ponesrečenih delavcev je naklonil Hitler 100 tisoč mark, prav toliko je dala iz razpoložljive blagajne tudi narodno socialistična stranka. Še v soboto in nedeljo se je dvigal iz razvalin uničenih objektov dim. Daleč naokrog ležijo kosi razpočenih kotlov in drugih strojev. Po tleh so velike mlake kislin in strupov. Pogorišče straži j o gasilske čete, povsod naokrog ležijo hidranti in cevi za brizganje vode. Reševalna moštva se trudijo, da bi čim prej ustavila nevarnost nadaljnjih požarov in ugotovila število ponesrečencev. Največjega junaka v katastrofalni eksploziji se je pokazal delavec, ki je imel stražo pri posodah z eksplozivi. Mož se ni ganil z mesta vse dotlej, dokler niso nevarnih posod spravili pod vodo. Na ta način je preprečil razširjenje katastrofe in rešil življenje mnogim tovarišem. Strokovni krogi sodijo, da je nastala nesreča zaradi na dprodukci j e v tovarni. Pri normalnem delu je takšna nesreča baje izključena. V vojni dobi so se večkrat primerile slične katastrofe. V Reinsdorfu samem so že dvakrat poizkusili, kaj pomeni obratovati v potenciranem ob- segu. 2e L 1915. so imeli prvo eksplozijo. L. 1925. se je primerila druga katastrofa, vendar sta bili obe skupaj manjši sedanje; obakrat je prišlo ob življenje 50 oseb. Značaj sedanje nesreče podčrtava posebno dejstvo, da so se izvršile pri osebju v tvornici znatne spremembe. Stare kvalificirane delavce so nadomestili z mladimi močmi, ki jih je odlikovalo pred vsem čisto režimsko pri-padništvo. Pri novih delavcih se ni pazilo toliko na kvalifikacijo, kolikor na razmerje do narodnega socializma. Lastništvo tovarne je zaradi tega podalo izjavo, da bodo družine ponesrečencev prejemale do nadaljnjega polno mezdo, pozneje pa se bo stvar tako uredila, da bodo imele rento. Reinsdorfška katastrofa kilče v spomin nekatere nesreče sličnega značaja. V Bo-ljevcu pri Plznu je nastala 22. maja 1917. eksplozija v škodovi tvornici. Avstrijska vojaška cenzura je tedaj zatrla tozadevne vesti, kar ni nič čudnega če se pomisli, da je smrt obilno kosila: našteli so namreč 800 mrtvih, identificirati pa so mogli samo 200 trupel. Proti koncu vojne se je zgodilo nekaj podobnega v orožarni v Wollersdorfu pri Dunaju. Tudi podrobnosti o tej nesreči so ostale prikrite. Po vojni je 1. 1922. v Opavi zletela v zrak tvornica za dušik ondotne alininske tvornice. Našteli so nad 300 žrtev. Istega leta je nastala eksplozija v italijanskem vojnem arzenalu v Speziji, kjer je bilo 250 mrtvih. Leta 1925. je zadela nesreča te vrste Brazilijo, kjer je bilo okoli 300 človeških žrtev. Tudi Nemčija nedvomno prikriva dejansko število mrtvih, ki je gotovo mnogo večje kakor navajajo doslej objavljeni pregledi. Skrivanje in molčečnost v tem primeru pa vzbuja še neki drugi sum, namreč, da so v Reinsdorfu najbrž izdelovali eksplozivne snovi nenavadno silovitega učinka o katerih so poučeni samo nekateri voditelji sedanje Nemčije. KARIKATURA V newyorškem Madison Poolu je pred 40.000 gledalci porazil težki atlet James Braddock dosedanjega svetovnega prvaka v boksanju Maxa Baera. Baer je svojega nasprotnika tako dolgo omalovaževal, da je bilo že prepozno, ko je spoznal nevarnost za svoje prvenstvo Dr. Beneš s soprogo v Moskvi Volk in miška na kalifornijski peščini Csl. zunanji minister dr. Beneš si je s soprogo Hano ogledal Moskvo s terase velike palače Bruseljski vampir Da bi preskrbel svoji ljubici belgijske rodbine umoril Včeraj se je začela v Brabantu na Belgijskem sodna obravnava proti pripadniku ugledne rodbine, ki je pod vplivom hudičeve ženske izvršil zločin, kakršnega ne bi človek nikoli prisodil možu z dobro vzgojo. Mož se piše Pierre Nathan, hudičevka, ki ga je napeljala k dejanju, pa ima domače ime »Malou« in se piše z meščanskim imenom Marija Luiza Guerin. S to Marijo Guerinovo se je pripeljal Pierre Nathan lani 9 marca v Pariz. V nekem ondotnem hotelu se je seznanil z gospo Herelovo, ženo uglednega trgovca. Nathan je bil velik veseljak in neskončno razsipen človek. Poznal ni nobene mere, posebno odkar je bil pod vplivom svoje »Malou«. Ta je visokoraslega, elegantnega moža imela tako pod peto, da je storil vse. kar si je izmislila. Ravnala je z njim tako, kakor kakšen ameriški vampir s svojim ljubčkom v kol-portažnem romanu. »Malou« je že v polodrasli dobi imela najrazličnejša ljubavna doživetja. Umela je pritegniti moške, ki si jih je želela in ko jih je spravila na rob prepada, jih je zavrgla kakor izžeto citrono. Nekateri so zaradi te krutosti izvršili samomor. Potem, ko jih je popolnoma izropala in osiromašila, jih je pognala v smrt. Za njeno pojmovanje življenja je značilno to, da ie metala mlade mačke žive v razbeljeno peč in uživala ob pogledu, kako se cvro in gi-oejo v plamenih. Tudi Pierre Nathan je prišel v oblast zapeljive »Malou«, ko je bila ravno na razpotju od enega moškega k drugemu. Najprej ga je znorela, potem je zahtevala od njega vse mogoče reči. Pierre ji je stregel, dokler in kolikor je mogel. Kupoval ji je sijajne toalete, metal denar skozi okno za vse, kar je hotela imeti. Lani proti koncu februarja sta odpotovala v Pariz, da bi si tam na kakršenkoli način preskrbela denarja. Pet dni po prihodu v francosko prestolnico je dejala Malou ljubčku: »Preskrbi mi kožuh!« V nekem varieteju sta naletela Malou in Nathan na ženo trgovca Herela. Malou je tako uredila, da sta plesala skupaj, nakar je prosil Nathan novo znanko za sestanek. Dovolila mu ga je. Pri nekem obisku pa je Nathan omamil svojo žrtev s Ni to prLtffr ia takšne stare basni, temveč sličica s tekme za najbolj originalno masko na žali Old Point v Kaliforniji. V tej obliki se miški Micky pač ni treba bati njenega krvoločnega vrstnika volka Gospa. Vaš soprog se muči in dela ves dan, da more vzdrževati svojo drnžino. Pazite zato, da mu pripravite jed okusno in pravočasno, da je njegova obleka in perilo v redu, da je zadovoljen! On potrebuje živce za svoj posel! Vsaj v nedeljo, — če že ni mogoče česče, _mu napravite veselje in mu poleg boljšega kosila postavite na mizo tudi steklenico RADENSKE! VaSa pažnja bo nagrajena! Prepričajte se o brezkonkurenčni kvaliteti RADENSKE. Sedem let sta igrala dolgo šahovsko partijo V poletju 1928. sta začela neki Wyne in Morris, dva strastna šahista, v Londonu igrati šahovsko partijo, ki sta jo igrala tako počasi in zagrizeno, da sta jo končala šele sedaj, po sedmih letih. Takoj po pričetku te partije so hotele okoliščine, da se je moral Morris preseliti v Kapsko mesto, dogovorila pa sta se, da bosta partijo nadaljevala pismeno. In res sta jo tako igrala, dokler je ni sedaj Wyne po trdem boju izgubil. To ga bo veljalo precej denarja, kajti zmenila sta ee, da mora tisti, ki izgubi, drugemu povrniti stroške za porto. In če pomislimo, da sta si poteze sporočala sedem dolgih let, vmes pa se stalno prekljala o njih, si lartiko izračunamo, da vsota, ki jo bo moral plačati Wyne, ne bo majhna ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Moj ubogi mož je umrl kmalu po poroki!« »Torej je bik) njegovo trpljenje zelo kratko.« »Ta dva pa se izborno razumeta. Kaj •ta poročena?« »Sta, ampak ne drug z drugim.« kožuh, je potomec ugledne ženo pariškega trgovca kloroformom in jo vrgel v kopalno kad. Pariški listi so dan po zločinu objavili sliko ge. Herelove. Tako je mož spoznal, kaj se je zgodilo z njo. Pierre Nathan pa je po zločinu ukradel Herelovi kožuh in ga je nesel svoji Malou. Pobegnila sta ▼ Bruselj. Pozneje so ju prijeli. Ko so Na-thana zaslišali, je izjavil preiskovalnemu sodniku, da ni imel namena umoriti svoje žrtve, marveč jo samo okrasti, ker mu je tako ukazala ljubica. Povedal je po pravici vse, kakor je storil: go. Herelovo je najprej omamil s kloroformom, potem ji je snel s prsta prstan iz platine, vzel diamantno brošo, zlato dozo za puder, uhane, denar, ki ga je imela v torbici in še kožuh iz soboljevine. S plenom se je napotil naravnost v naročje svoje Malou. Prodala sta ukradene predmete za kakšnih osem tisoč frankov ter se odpeljala čez francosko mejo. Prijeli so ju kmalu nato v Bruslju, kjer je Nathan pripovedoval o svojem doživljaju prijateljem v kavarni. Mogoče ga ne bi bili nikdar odkrili, da je umel molčati. Z njim vred so posadili na zatožno klop tudi Malou, ki je intelektualna početnica zločina in bo najbrže temu primerno obsojene Zgoraj: Pierre Nathan; na levi: Marija Luiza G u e r i n - M a 1 o u; na desni umorjena žena trgovca H e r 61 a Odpravnina izključuje pravico do pokojnine Kasacijsko sodišče v Novem Sadu je izreklo prošle dni načelno važno razsodbo v pokojninskem procesu bivšega uradnika sladkorne tvornice Fr. \Veinschella v Cr-venki proti podjetju. Weinschelll je bil odpuščen iz službe in podjetje mu je nekaj časa izplačevalo pokojnino. Potem, se je mož pogodil z upravo podjetja v tem smislu, da mu dado 200 tisoč Din odpravnine. Leto dni po izplačilu se je mož ponovno oglasil in zahteval pokojninski prispevek. Vodstvo tvornice ga je odbilo. Vložil je torej tožbo, v kateri je zahteval še pol milijona Din. Obravnava se je vršila prvotno v Kuli, kjer je Weinschell izgubil pravdo. Pritožil se je zaradi tega na kasacijo v Novem Sadu, ki je izrekla zdaj načelno razsodbo, da uradnik, ki prejme namestu dosmrtne pokojnine primerno odpravnino, nima nobene pravice na penzijo. A N E K D O T A Dve dvorni dami sta se bili sprli ter si rekli več, kakor bi človek na prvi pogled prisodil njuni družabni stopnji. Roquelaurski vojvoda, ki so mu bili to stvar povedali, je vprašal okolico: »Ali sta si tudi očitali starost in nele-poto?« »Nista.« je dobil v odgovor. »Nu, potem,« je dejal, »ju bom prav kmalu izmiril in spravil.« VSAK DAN ENA »Prosim vas, imejte vendar usmiljenje z menoj — radi bi šel v kino gledat film v katerem igra glavno vlogo Greta Garbo!« Kult ur ni pregled Cezar Arx: Izdaja pri Novari Premiera Arxove drame v treh dejanjih z naslovom »Izdaja pri Novari« se bo vršila danes. Prinesla nam bo za zaključek sezone izredno zanimivo in dramatično do-gnano delo, ki ima vse odlike dobre drame. Kot režiser-debutant se bo predstavil naši publiki g. Peter Malec. Ali vas zanima, kaj pravijo naši igralci o tej premieri in svojih vlogah? Težko ja dobiti kakšne izjave za časopise o njih — o, kako težko! Miri Danilovi se je med sezono vselej posrečilo, da mi je izbegnila ob vsaki priliki in me prepričala, da ni potrebno in kar se že ob takšnih prilikah podobnih izgovorov našteje. Toda tokrat sem bila neizprosna in morala se je vdati, kajti Amaj ni vloga, ki bi jo kar takole premolčal. »Konec sezone je — kaJto si bila zadovoljna z njo?« »»Ne morem se pritožiti, da bi mi primanjkovalo dela; bila sem skoro večer /a večerom na odru in sem imela dovolj dela. Med vlogami pa je bilo tokrat precej takšnih, ki mi niso zapustile onega notranjega zadovoljstva kakor vloge, ki vsebinsko v igri resnično nekaj povedo in izpovedo, takšne kakor na primer Breda (Malome-ščani), Camerata (Oriič) ali recimo Nežika (Matiček). Vse druge vloge pa so spadale bolj ali manj v zabavni repertoar in so bile pasivnega značaja. Priznati pa moram, da imam rajši aktivne vlosfe —«<* .. in te ti tudi bolje1 »leže«. Mislim, da vemo to vsi v teatru in tudi publika in kritika, če se spomnijo sv. Ivane, Ane (Hitt). JLawre (Agonija), Veronike (Celjski grofje) in Grušenke (Karamazovi). z eno besedo —« » .. igram najrajši močne dramatične vloge, pa naj si bodo tragičnega ali komičnega značaja. Amaj v »Izdaji pri Novari« je po elementarnosti značaja nekoliko sorodna Ani v Hittu, vendar je med obema bistvena razlika. Ana je od mesta pokvarjena žena, ki pa je v bistvu dobra in ee končno vrne na pravo pot, medtem ko je Amaj groba, naturna, nagonska, divja in strastna in zanika vse pisane človeške postave, priznava pa samo naravno: egoizem, ki jo pri tira v to, da izda končno svojeera moža za tri sto zlatnikov, za katere si bo kupila — docela žensko — obleke in nakit. Amaj je žena-vrag v pravem smislu besede, manjkajo ji vse dobre ženske lastnosti, zato ni kompliciran značaj, temveč enoten v svoji negativnosti.« Jan, ki ga bomo videli prvič po njegovi bolezni v novi vlogi, se je umaknil od skušnje, kjer je končal pravkar težko sceno, ves vroč na parterni hodnik in zajahal garderobni pult. V kretnjah še ves švicarski žol- nir, pravi z Gilgovim širokim tonom, ves poln dejavnosti: »Kaj naj povem? Da je zame Gilg poizkus, zelo zanimiv poizicus v novi stroki. Po pravici povedano sem za nekaj časa sit zaljubljenih princev in ljubimcev, ki gledajo in sanjajo v sonce. Gilg. ki preživlja tragedijo drugorojenca in čigar posebno razviti čut časti — ki je bila v tistih časih mnogo višje cenjena — upro-pasti tako rekoč vso rodbino, je zame nskaj novega. Gilgov edini mladostni grča (v katerega ga je zavedla bratova žena Amaj) — zakonolomstvo, je njegov edini prestopek, ki ga je zagrešil zoper čast. žolnir-stvo je Gilgu več nego rodna gruda in domačija in tako je navezan nanj, da rajši vidi, da propade dom, nego da bi se on v poklicu onemogočil s tem, da ne bi vrnil mez>ie za žolnirje, ki jo je zakockal.« Lipah igra grofa Baisseya in pravi o svoji vlogi tole. »To je tip kultiviranega francoskega diplomata — teatrsko: intriganta najčistejšega kova. Ta vloga lahko rabi za šolski primer teatrsko najbolj dognano napisanega intriganta. Vlo^a teče natanko po tračnicah začrtanih od avtorja. Kdor bi ji hotel pridejati kaj svojega, bi jo samo iz-maličil.« Levar igra poveljnika Švicarjev — poštenega možaka in izkušenega vojaka, ki le nerad privoli v to, da postane Erni izdajalec in reši te sramote vse Švicarje. Že dolgo nismo videli Levarja v vlogi te vrste —, nekoliko pasivni odrski figuri (toda od avtorja močno kot vse druge zastavljeni), ki nam predstavlja Levarja kot igralca zopet z nove strani. Kralj kot general Trivulzio, izrazit voj-ščak, ki živi edinole v vojnem metežu, ima v tej vlogi vse možnosti, da vlije v figuro svoj južnjaški vzkipljivi temperament in dejavnost. Skrbinšek igra glavno vlogo Ernija, pa se ni dal pregovoriti, da bi da' kako izjavo, preveč je zaposlen z vlogo. »Ta naj govori zame,« je dejal. Tik pred glavno vajo naletim za odrom na go. Marijo Vero. »Kaj naj napišem o vaši vlogi?« »Slavček, najbolje nič,« pravi in gre na oder, a se spotoma še okrene ir» reče: »Ali pa tole: da sem takih vlog že do grla sita!« — ». - .kar vas pa ne bo motilo, da bi ne bila Turmanca zopet takšna kreacija. kakršne zmorete samo vi!« si mislim na tihem in se smeje ločiva. Sezona je tako rekoč pri kraju, vse Je utruieno, željno počitka in oddiha, toda ta premiera je vredna napona vseh energij — tega se zavedajo vsi in zato bo odigrana z zavestjo, da je treba zaključiti sezono s takšnim delom, da oo bodrilo zavesti vseh. ker je 'salo pošteno rešeno. M. SI—a. Opazke o noši glasbeni politiki Vem, da se bom s tem člankom zameril skoraj vsem. ki jih bom omenil — pa kaj zalo? _ ostalo bo tako vse pri starem. Ker fanatično odklanjam tradicijo, bom tudi tu skušal opustiti vse, kar bi spominjalo na ekspozicije in logične zveze med posameznimi odstavki in pri tem upam, da se mi bo posrečil članek, ki ne bo tako katastrofalno dolgočasen, kakor so skoraj vsi naši članki o glasbi. V »Idejah« (Beograd) je Mrak napisal dobre odstavke o našem provincijonalstvu. Škoda, da se je omejil le na literarne in slikarske, odnosno kiparske zadeve. Kogar 6tvar zanima, naj si jo prebere. V »Jutru« piše članke o glasbi iz Prage Ivan Pučnik. V smislu najnaprednejše ideologije. Iz največjega glasbenega centra. Ze- T?v, pri učiteljicah 38 odst., na Moravskem je udejstvovanje učiteljstva še večje, s:> j deluje v Sokolu skoraj 59 odst. vseh učiteljev in 48 odst. učiteljic. Na Slovaškem je seveda vse v povojih, zato nas ne sme začuditi, da tudi učiteljstvo še ni tako zagrabilo za delo, kakor bi ravno na Slovaškem prav za prav moralo. Tam dela v Sokolu le 17.2 odst. učiteljev ter 14 odst. učiteljic, dočim je v Podkarpatski Rusiji odstotek mnogo . zadovoljivejši in znaša 53 odst. pri učiteljih ter isto toliko tudi pri učiteljicah. Sokolstvo v inozemstvu. V »Soobštenju sekretariata sojuza rurskago Sokoljstva«, ki ga izdaja zveza s sedežem v Pragi, čitamo, med drugimi sklepi tudi, da je seja vodstva 27. aprila t. 1. črtala iz spiska ruskih sokolskih društev imenovane zveze ves pokra- j jinsiki ruski savez v Jugoslaviji ter nadalje še sokolska društva v Medonu v Franciji, v Poznanju na Poljskem ter v Brnu na Češkoslovaškem. Odgodeno pa je bilo razpravljanje o črtanju društva v Sofiji. Vse navedene organizacije ruskega Sokolstva za mejami, da je zveza črtala zato, ker niso v odrejenem roku dostavile razne statistične podatke ter niso vplačale zveznih prispevkov in vobče niso izpolnile svojih obveznosti napram zvezi v Pragi. — Med ruskimi Sokoli še ni razčiščeno vprašanje sedeža njihove zagranične sokolske zveze. Dočim smatra vodstvo v Pragi samo sebe za edino pravilno izvoljeno centralo, je na drugi strani zelo veliko ruskih sokolskih društev, med njimi vsa iz Jugoslavije ter tudi ona druga, ki so bila sedaj izključena, da pripada vodstvo ruske sokolske organizacije savezu v Beogradu. Stvar ruskih Sokolov je, kako bodo to važno vprašanje rešili. Najvažnejše sok. prireditve v bližnjih letih Letošnja glavna skupščina r*šega Sokolstva je odgodila iz utemeljenih razlogov zlet severnih žup v Subotici na Vidovdan prihodnje leto. Tako odpade letos v območju jugoslovenskega Sokolstva vsaka večja prireditev, pač pa bo nekaj župnih zletov in tudi društva ter okrožja bodo priredila svoje javne nastope. Poleg tega se udeleži naše Sokolstvo pokrajinskega zleta češkoslovaške praške sokolske pokrajine, ki se bo vršil od 5. do 7. julija v starodavnem Taboru. Dalje bomo poleteli v večjih množinah v goste k bolgarskim Junakom na njihov vm. vsejunaški zlet v Sofiji od 11. do 15. julija. Prihodnje leto se bo vršil zlet v Subotici, ki pa ne bo samo zlet severnih žup, temveč vsega našega saveza. Tudi Poljaki bodo priredili prihodnje leto svoj VHI. vsepoljski zlet v Varšavi. Skoraj gotovo je, da se vsesokolski zlet v Beogradu ne bo mogel vršiti poprej, dokler ne bo tamkaj zgrajeno stalno javno telovadišče; v sedanjih razmerah bo najbrž beograjski stadion, gotov šele mnogo pozneje. Pvačunati moramo z beograjskim zletom šele v letu 1939. Medtem pa se bosta najbrž vršila leta 1937. dva pokrajinska zleta v Mariboru in Skoplju. Naslednje leto bomo spet šli na sokolsko romanje v Prago, na X. jubilejni vsesokolski zlet, dočim bo v letu 1939. zlet v Beo?r^-du. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2, stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6- oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin, Temperatura; prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 15. junija Ljubljana 7, 760.4, 17.2, 82, 0. 2, —, —; Ljubljana 13, 757.6, 28.8, 36, SSW2, 8, —; Maribor 7, 75S.7, 18.0, 80, 0, 5, —, —; Zagreb 7, 760.0, 20.0, 70, SW2, 4, —, —; Beograd 7, 761.0, 23.0, 50, SW4, 0, —, —; Sarajevo 7, 762.9, 17.0, 70, 0. 0, —, —; Skopflje 7, 7643.3, 21.0, 70, NE1, 4, —, —; Kumbor 7, 761.2, 23.0, SO, 0, 0, —,' —; Split 7, 761.3, 24.0, 70, 0, 4, —, —; Rab 7, 761.1, 22.0, 60, SE3, 5, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 15.0, 98, Wl, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 30-5, 15.4; Maribor 27.0, 15.0; Zagreb 3>1.0. 16.0; Beograd 30.0, 19.0; Sarajevo 32.0. 11.0; Skoplje 34.0, 15.0; Kumbor —, 20.0; Split 31.0. 20.0; Rog. Slatina 27.0, 13.0. 17. junija Ljubljana 7, 761.5, 14.6, 74. 0, 6. —, —; Ljubljana 13, 759JS, 24.0. 70, SW1, 6, —, Maribor 7, 760:2, 16.0, 80, 0, 6, —, —; Zagreb 7, 760.9, 19.0, 60, SE3, 4, —, —; Beograd 7, 75(9.3, 21.0, 70, SW12, 4, —, —: Sarajevo 7, 761.3, 16.0, 60, 0, 4, —, —: Skoplje 7, 760.S, 24.0, 50, 0, 5, —, —; Kumbor 7, 759.1, 21.0, 70. 0, 3, —, —: Sip Lit 7, 7(59.0, 25.0, 30, NE1, 4, —, —; Rab 7, 761.5, 19.0, 80, 0, 5, —, —; Rog. Slatina 7, —, 16.0, 88, SI, 6, 8—, —. Temperatura: Ljubljana 26,0, 12.2; Maribor 24.0, 11.0; Zagreb 20.0, 17.0; Beograd 33.0, 18.0; Sarajevo —, 9.0; Skoplje 33.0, 16.0; Kumbor 32.0, 17.0; Split 32.0, 2-0.0; UGODNO KUPIŠ: barve suhe in oljnate, emajl lak, firnež, terpentin, zidarske, pleskarske in umetniške čopiče, umetniške oljnate barve v tubah ter vse v to stroko spadajoče predmete. Poseben oddelek za parfumerijo pri FRANZ D E A G O LJUBLJANA, Stari trg 11, telefon 2045 167 I Stara renomirana dalmatinska firma sprejme solidnega, agilnega že uvedenega ZASTOPNIKA za Slovenijo za prodajo na veliko. Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarvkova 28, pod »Vino "K-3211«. 5361 100 britij z eno britvico ako jo brusite na Lillicrap brusu Din l^,' Poštnina za 1—6 kosov Din 7.50. PARISETTE, Zagreb, Praška 6-II. Samo dve mali besedi, ki pa toliko pomenita vsaki mladenki, ki hrepeni po srečai omožitvi. Moškega vedno privlačuje magne-tični vpliv mehke, svetle, bele kože in nežne polti. Dane« lahko vsaka žena naglo podvoji svojo privlačnost z uporabo nove kreme Tokalon, bele barve (ni mastna). 2e v 3 dneh je presenetljiva izprememba. Razširjene znojnice, zajedalci ter od naporov povzročene gube izginejo, kožno tkivo pa postane nežno in belo. Poizkusite tudi Vi ta enostavni recept, če si želite žarke ljubezni moškega. B. L. Stevenson: 58 SA1MT-YVES Prigode francoskega ujetnika na Angleškem >Menda je bilo že naprej usojeno, da sva se spoznala,« 6em vzkliknil. »Tu v žepu nosim list, ki je namenjen vam. Moj rodbinski odvetnik mi ga je dal. Njegova zadnja beseda pri slovesu je bila prošnja, da bi se ga prijazno spomnili in opravičili preprostost tega priporočila.« S temi besedami sem mu podal listek vrlega gospoda Roinainea. »Da, da, moj stari prijatelj Danijel,« je rekel, ko ga je pogledal. >Nu, kako se godi mojemu staremu prijatelju Danijelu?« Povedal sem mu, da je gospod Romaine čil in zdrav. »To je res čudno naključje,« je nadaljeval. »In ker sva se tako spoznala, je najbolj pametno, da to znanje kar nadaljujeva. Vsi hvalijo gostoljubje v naši deželi; srečen bom, če vam ga smem pokazati.« »Ne zamerite, ali prav razumem, da me vabite k sebi na dom?« »Takšna je bila misel, ki sem jo hotel izraziti, gospod Ducie.« To ime sem si bil ob tistem času vzdel in ga tudi odvetniku že omenil, v jalovem upanju, da mu izvabim njegovo ime. »Gospod Robbie, zelo se nadejam, da se bom mogel kdaj pri vas prepričati o škotskem gostoljubju, a danes ni mogoče,« sem odvrnil; »upam, da me ne boste napak razumeli. Opravek, ki me je privedel v vaše mesto, je čisto posebne vrste. Dokler ga ne poznate, da, dokler ni izid dognan, bi se mi zdelo, da zlorabljam vaše vabilo.« »Prav, prav,« je rekel nekoliko iztreznjen. »Vaša volja naj se zgodi, dasi ne bi mogli govoriti dosti drugače, če bi bili zakrivili umor. Reciva torej, da pridete jutri zjutraj o poli devetih; upam, da se po storjenem opravku ne boste branili ne kosila ne steklen- ke. Moj naslov imate« je dodal in mi ponudil svojo karto -— edino, kar sem še potreboval. Kaj mislite, koga sem prehitel tik pred svojimi hišnimi vrati? Nikogar drugega kakor najino gospodinjo v bogati pražnji obleki, in za komolec je ni vodil nihče drug kakor Rowley s kokardo na čepici in v visokih škornjih. Spotoma sem si bil izmislil kaj zavraten načrt, kako bi okrepil v gospe Mc Rankinovi zanimanje za naju. Hotel sem ji zaupati svojo ljubezen. In res, komaj sem ji omenil, da je moje srce oddano neki gospodični, se je že z vzvišenim dostojanstvom obrnila proti meni in lakomno poslušala vse, kar se mi je zdelo pametno povedati o najini ljubezni. In čudno — ljubezen je toli vseobjemna strast, da mi je samemu skoraj enako dobro delo, ko sem izlival preobilje svojega srca v te usahle prsi. Neposredna posledica moje izpovedi je bila, da je zavladala med nama nekakšna zaupnost. Od tistega trenutka sem čutil v gospodinji prijateljico in z majhnim trudom sem jo pregovoril, da se nama je tisti večer pridružila pri čaju. Tako neenake deteljice, kakor so bili Rowley, gospa Mc Ran-kinova in vikont Anne, svet gotovo še ni videl; a kaj, ko imam zmerom srečo pri ženskah! Ce najdete tisto, ki ji ne bom ugajal, me lahko obesite za mojo lastno ovratnico. 25 Večerna zabava pri odvetniku. Točno o poli devetih sem drugo jutro pozvonil pri vratih od-vetnikove pisarne v Grajski ulici ter ga našel v njegovi sobi skritega za pisalno mizo in vsega obdanega z vrstami zelenih pločevinastih skrinjic. Pozdravil me je kakor starega prijatelja. »Le noter, le noter!« je vzkliknil. »Zobar vas pričakuje-in vam obljublja, da ne bo hudih bolečin.« »O tem nisem tako trdno prepričan kakor vi, gospod Robbie,« sem dejal in mu stisnil roko. »Vsekako vam pa nočem ukrasti preveč časa.« • Med kosilom, ki je bilo izvrstno, me je gospod Robbie vprašal: »Gotovo ste dober plesalec? Imenitno! V četrtek zvečer bo v našem mestu velik ples za povabljene goste. Seveda morate priti tudi vi in mi dovoliti, da vam v imenu mesta poklonim vstopnico. A prav ta mah mi prihaja na misel: morda vam bo na plesu manjkalo plesalk_oh, tudi jaz sem bil nekdaj mlad! Če bi torej hoteli sprejeti vabilo na tako reč, kakor je čajna družba v hiši samskega odvetnika, družba, ki obstoji največ iz njegovih nečakinj in nečakov v prvem in drugem kolenu, iz njegovih varovank in varovancev, nu, in iz vsega potomstva njegovih klijentov, tedaj bi vas prosil, da pridete drevi okoli sedmih k meni. Mislim, da vam lahko pokažem nekaj gospodičen, ki so vredne, da jih človek pogleda; s temi se potem lahko vrtite na plesu.« Lahko si mislite, kako rade volje sem sprejel vabilo. Hitel sem domov, da bi 6e vredno oblekel zanjo, ki sem jo upal videti. In moja vnanjost je bila menda res uspeh. Rowley mi je pri slovesu zatrdil: »Oh, gospod Anne, kako imenitni ste videti!« in celo ka-meniti Betiji se je kar zableščalo, ko sem se ji pokazal. Pri gospodu Robbieju je bila zbrana samo majhna družba — s tem ne rečem, da bi bilo malo gostov, zakaj prostori so bili nabito polni _ a zabave je bilo gostom kaj malo pripravljene. V eni sobi so bile postavljene mize, za katerimi so starejša gospoda slovesno sedeli pri whistu; v drugi, največji sobi se je kratkočasilo kakih trideset mladih ljudi obojega spola, kakor so vedeli in znali. Gospodične so sedele na stolih in čakale, da bi jim kdo podvoril, gospodje so se jim pa dobrikali ali pa ravnodušno stali okoli njih. Edini lek zoper dolgočasje je bil razgovor; kvečjemu naj še omenim nekaj albumov, ki so ležali po mizah in ki so mladi gizdalini kazali svojim izvoljenkam njihove slike. Gospod Robbie sam je bil največ v igralni sobi; le kdaj pa kdaj je kakor živa slika občnega strica krenil na obhod med mlade ljudi in dobrodušno kramljaj© stopal od dekleta do dekleta. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, fcl Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« |\;M ^ odgovor, priložite UM J* V znamkal1« Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Potniki Beseda I Din, davek 2 Din, aa šifro ali dajanje oasiova B Oin. Najmanjši znesek 17 Din. Krajevnega zastopnika ta. Ljubljano sprejme tekstilna industrija. Ponudbe z referencami pod »-Inteligenten« na oglasni oddelek »Jutra«, 14167-5 Beseda 1 Oin, davek 2 Oin, sa šiiro ali dajanje oasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Oin Harmoniko poučujem po nizki eeni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14182-4 Beseda 1 Din, davek 2 Din. aa šifro ali dajanje naslovi 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pet letnikov »Modre ptice« vezava polufnje in Zbrana dela H. Šenoa, vezava platno, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodna prilika«. 14187-8 Beseda 1 Din, davek 2 Din. sa šifro al) dajanje oasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vajenko boljših starčev sprejme salon Ravnikar, Gregorčičeva 5/1. -1-1217-44 Učenko za trgovino z mešanim blagom, sprejmem. R. Mla-kar^ Ljubljana VII. 14195-14 Za damsko kapelo boljšo, familijarno, iščean mlado in lepo učenko z dobrim glasom. Vprašati kapelnika kavarne Central. 14188-1 Kuharico samostojno, ki se razume v kuhanju, iščem za provinco. — Ponudbe pod »Privat« na oglasni oddelek »Jutra«. 14177-1 Razpis Občina Prečna, sres novomeški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje, pripravnika. — Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Plača 700 dinarjev. Varščina 10.000 Din, katera se vloži v gotovini ali v vrednostnih papirjih. Pravilno kolkova-ne prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 30. junija pri občini. Uprava. 14160-1 Natakarico prikupno, s kavcijo, ki zna tudi šivati, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 141193-1 Dekle ki zna kuhati in vsa gospodinjska dela sprejme ing. Manda, Celovška 72. 14196-1 Tkalskega mojstra glavnega (Obermeister) in tkalskega mojstra sprejme s takojšnjim nastopom tovarna Mita Ristič in sinovi, Niš. Trezni, vestni in sposobni reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe s prepisi spričeval in pogoji na gornji naslov. 13188-1 Šiviljo 'I t T* rijii Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta ilfro ali dajanj* aaslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Dla. Izučen zidar srednjih let, neoženjen, dobi takoj službo. Vajen tudi poijeddskih dal. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo soliden« 14164-1 Prodajalko mešane stroke sprejme samski trgovec na deželi. Prednost imajo prikuplji-ve, v starosti 36 do 32 let, lepe postave. Ponudbe s sliko, ki se vrne, je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »37«. 13943-1 začetnico, za damske obleke sprejmem takoj. Modni salon Dovžan I., Sv. Petra cesta 81. 14214-1 Salon Ravnikar Gregorčičeva 5/1., sprejme prvovrstne pomočnice za fino delo. 14216-1 Slup.be išče Beseda SO para, davek I Din, ta Utre «11 dajanje aaslova ) Oia Najmanjši tnesek 12 Oin Dobra šivilja gre takoj na dom po nizki ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja«. 14178-2 Služkinja Slovenka, vajena vsega hišnega dela in nekoliko kuhe išče službo v Mariboru. Terezija Levstik, pri ge. Kilič, Zagreb, Logi njeva nj. 5/11. 14203-2 6. Th. Rotman: Pobegli cvetlični lonec K-o ava razpovedatl prevozniku vso reč, je dejal: »Nu, kaj morem za to!« Skomis-nil je z rameni, sedel na kolo In se odpeljal nazaj, morda po novo darilo. Cvetlični lonec je bH med tem priplaval do srede jezera. Neki mož Je v čolnu veslal proti njemu... Ali ga bo opazil? Strojar ispitan izučen strojobravar, prvovrsten radnik kod vse popravke; razumije i kod elektrike dugogodišnom praksom u radnickoj centrali. Traži stalno mesto. Ponude na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strojar«. 14 ITI-2 Trg. pomočnik mlad, verziran v mešanem blagu, želi primerno zaposlitev. kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Agilen 102«. 14192-2 Prodatn Seseda t Dla. davek 2 Oin T> fff*; Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Mimo in čisto sobo t vso oskrbo, perilom itd. ugodno oddam dvema ali eni osebi. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra« 13085-28 Sobo lepo opremljeno ln zračno. s souporabo kopalni ce ln llfta oddam na Mi klošlčevl cesti. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13994-23 Prazno sobo v centru, solnčno. e posebnim vhodom, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14179-28 čast! Prav je, da tako rečemo, kadar govor o Brylcreem-ul Kje bi sicer imeli flksativ za tase brez gumijevega lepiva, ki ne drži samo frizure v redu, marveč tudi istočasno pospešuie zdravstveno stanje las? Brylcreem tudi uravnava zmršene lase, a jih ne srpime, ne zapira znojnic, marveč omogoča koži na glavi prost dih in preprečuje tvorbo prhaja in hrast. To boste opazili na rasti Vaših lasi Brvlcmem Fiksativ za lase brez gumi> Jevega lepiva Opremljeno sobo lepo oddam s 1. julijem. Tavčarjeva ulica l/I., levo 14190-23 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14198-23 Dve prazni sobi oddam s 1. julijem. Naslov v vsfeh poslovalnicah »Jutrac. 14212-33 Beseda 2 Din. davek 2 Din ia ilfro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši tnesek 20 Din. Vzgojiteljica vešča, prevzame čez poletje v solnčno vilo na Bledu otroke v najskrbnej-še nadzorstvo in nego. — Prvovrstna prehrana, gimnastika. event. kure leža-nja in maščobne kure. Zdravniško nadzorstvo in sestra strežajka v hiši. — Nemško • francoska kon-verzacija. — Ponudbe pod »Frohe Ferien« na oglasni oddelek »Jutra«. 14175-38 Novalja (otok Pag) Gostilna »Jadran« na sami plaži, z lepim vrtom, dnevna oskrba 38 Din, vključno vse takse. Odlična hrana kakor tudi dobra pitna voda. Vinorodni kraj. Cena vinu Din 6. Ima pošto, br-zojav. telefon, zdravnika itd. Oddaljen od Raba 1 in pol ure vožnje s parni-kom. z divno lego. Ima tudi zaliv za zdravljenje revmatizma z velikim uspehom Klavir na razpolago. Za otroke do 10. leta izpust po dogovora. Javiti se je najprej pri M. Markovina. 14206-38 Beseda I Din, davek 2 Din. ta iilro ali dajanje aaslova S Oin. Najmanjil cnesek n Dto Lokomobilo g približno 30 konjskimi silami, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokomobila*. 14206-30 Beseda I Din, davek 2 Dtn. za iifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjil tnesek 17 Dražba pohištva in starinskih stvari se nadaljuje pri M. Mihelič v Florijanski ulici 32 v to-»ek 18. t. m. ob 14. uri. »4197-32 Obrt Beseda I Din, davek 2 Din ia ilfro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjil tnesek 17 Din Entel-ažur-plise Izvrši ekspresno Matek & Mikeš. Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 30-30 Izgubljeno Od Trzina do Mengša sem izgubil štev. kolesa 8983-33. Pošten najditelj naj jo vrne na naslov: Marolt Franc, Zg. Šiška 130, ter preklicujem, da je neveljavna. 14173-28 Občina LJubljana Mestni pogretim zavod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš predobri oče, tast in svak, gospod ČAR MAN JOSIP NAMEŠČENEC DRŽAV. ŽELEZNICE V POKOJU Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 19. junija 1935, ob y24. uri popoldne iz Vidovdanske ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Krilu. V Ljubljani, dne 17. junija 1935. 5389 Globoko žalujoče rodbine: ČARMAN, P IRC in SZILLICH. rjjt Z malo prikupno damo nesebično in samostojno bi gojil diskretne stike serio-zen gospod. Javite adre«o ali telefon na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spora-14193-24 Beseda 1 Din, davek 2 D (a iifro ali dajanje aaslova S Din Najmanjši tnesek 17 Din. Telefon 2059 Suha drva, Jt% Premog. kar bo pakete V ^ dobite p n I. POGAČNIK Bohoričeva ni. Št. 5* t Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena, nepozabna zlata mamica, soproga, stara mamica, tašča, sestra in teta, gospa MARIJA HLADNIK roj. SUSMAN dne 17. t. m. po dolgem mukapolnem trpljenju, previ-dena s tolažili sv. vere. K večnemu počitku jo spremimo v sredo 19. t. m. ob 17. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Jakoba trg št. 10, na mestno pokopališče v škofji Loki. Skofja Loka, dne 17. junija 1935. 5386 Žalujoče rodbine: HLADNIK-USTAR-RABIČ-GSELMAN. INSERIRAJTE V „JUTRU"! t Bros posebnega obvestila Mestm pogrebni zavod Občina Ljubljana Naš dobri oče, tast odnosno stari oče, gospod Ivan Kobal železniški nadsprevodnik v pokoju je danes po težki bolezni, v starosti 86 let preminil. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 19. junija 1935, ob 5. uri popoldne, od doma žalosti, Pod Rožnikom c. V. št. 43, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. junija 1935. GLOBOKO ŽALUJOČI SINOVI dr. Rudolf, Viljem, inž. Avrelij in dr. Alojzij s soprogami in vnuki. 5387 fe tu Davonr Ravljen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« Adoll ftibnikai. - Narodno tiskarne d. d. kol tiaKarmuja Franc Jezeršek, - Za maerauu del je odgovoren Alojz Novak. - Val 9 LJubljani