ta vftniUf. ta y «o«pt sstaNay«, PROSVETA _ glasilo^slovenske narodne podporne jednote „TEAK XXÄ tlradniški ta strsmilkt pro« tort: SSI? South LswodaU Ave. . OfftM ol Publicatloa: mi South Lawn dal« Ato. Ttltphon«, Rockwall 4*04 Usta j« 96.00 «•tan« M M« J«*f| M, INI, »I «ÉM____ A.I o# C—«r— «f «Unk i im. CHICAGO, ILL.. PON DEI J EK. 18. SEPT. (SEPT. IS89 Subscription «6.00 Yrnrty ÔTKV.—NUMBER 181 AccopUnc« for »ailing »t ipocUl rate of poaUf* proridod for la ooetloa 1X01, Aet of Oct S, 1017, ooihorlMd oa J«» U I»!* ¡etska Rusija sklenila irje z japonsko vlado! Diplomatični krogi napovedujejo, da ' bo premirju sledila sklenitev nenapadalnega pakta. Sovražnosti ob meji Mandžurije in Zunanje Mongolije ustavljene. Dogovor je »ova zmaga Hitlerjeve diplomacije in uda rec Kitajski, katero je Rusija doslej podpi ' v vojni z Japonsko | 16. sept. — Sovjet-iija in Japonska sta ee _ u premirje v nenapovedani na ozemlju ob meji ije in Zunanje Mongo-so bile bitke med ru-japonskimi četami na redu več mesecev, po-ustavitve sovražpo-mila ruska uradna Ča-Ufentura Tass danes Japonske in ruske čete loiule na sedanjih pozici-i ureditve meje. To delo bo posebna komisija, kate-tvorili reprezentantje ke, Mandžurije, Zunanje lije in Rusije. je bil dosežen na kon-med japonskim poslani-|Tofom v Moskvi in sovjet-i zunanjim komisarjem Mo-Takoj po sklenitvi *do-i je bilo naznanjeno, dti je itantin Smetanim imeno-inskega poslanika na Ja-On je vodil ruske po-► posle v Toki ju od julija It leta, ko je bil popla-ijl Slavutski pozvan do- itični krogi napovedu-^bo premirju sledila skle- ■upBI Rusijo in Japons 'jeStalin sklenil prijatelj-linnenapadalni pakt s Hitler-k je nacijska diplomacija v naporih za zbliianje I Japonsko in Rusija V tem ■ potrjuje sklenitev pre-. uspela. Sporazum med so- Rusijo in Japonsko je [zmasra nacijske diplomaci-I inja je napela vse sile, da I ¡sporazum med Veliko Pjo in Japonsko. • »vnava konflikta med Rumu Japonsko bo imela daleko- ■ posledice v vojni med Ja-I »n Kitajsko. Moskva je ■ Kitajsko z orožjem in ¡materialom, zdaj pa jo Mila na cedilu. Japonska f!®* "^»J proste roke v svo-mm\ na Kitajskem in h -politike, katere cilj je ■¡¡tev "novega reda" na | vzhodu. Sum med Japonsko in lie težak udarec Veliki Pi' ¡n prizadeti so tudi in-»'Amerike, Francije in dru-Igtjv na Kitajskem. Tokij-1 J«- že večkrat poudari- |hoče izločiti vpliv tujih ■ n* Daljnem vzhodu, j«* dobila sovjetsko Ru- h »vojo stran, bo lahko iz- *oj« naftrte. ft pridržala Opornikov JJ*>«o nemških Wmornic **°pl jenih ^■16 »ept. — Britska EK*. ki je pričela iz-|T**I<> na vaej ¿rti, je EF* Lu "< v yn* "lučajih, I * ** re*,t€V mogoča. L Berlin pošlje ultimat Italiji? Anglija zasegla jugoslovansko blago Pariz, 16. sept. — Tu napovedujejo, da bodo prvi dnevi prihodnjega meseca zelo zanimivi. Takrat bo vrhovno poveljstvo nemške armade zahtevalo od Hitlerja, naj poči je nekakšen ultimat Italiji, da mora izpolniti svoje obveznosti napram Nemčiji v soglasju s provizijami sklenjenega vojaškega pakta. Jugoslavija in druge male države čutijo pritisk nacijske Nemčije. Ta je že zahtevala od Jugoslavije, naj podvoji uvoz žita in prašičev v Nemčijo. Ker se trgovina vrši na podlagi izmenjave, ne bo mogla Nemčija podvojiti izvoza strojev in drugih produktov zaradi pomanjkanja surovega materiala. Pariz in London bosta skrbela, da s^iBlitttiML»Potisk nacijske na nevtralne držav«. NemCTje je učinkovita in preprečila je že v veliki meri dovoz blaga tretjemu rajhu. Anglija je zasegla tovora rudnin, ki sta bila na poti iz Jugoslavije v Nemčijo, na podlagi ob-dolžitve glede kršenja določb o embargu. Anglija je dala razumeti kljub protestom s strani Holandske in škandinavskih držav, da je blokada resna stvar in da jo bo izvajala na vsej črti proti onim državam, ki hočejo kovati dobiček s pošiljanjem blaga Nemčiji. Percy Loraine, angleški poslanik v Rimu, je dejal, da to pravilo velja tudi za Italijo. Tovorne ladje, ki plujejo pod zastavami drugih držav, se ne bodo izognile blokadi. Jugoslavija naklonjena zaveznikom Srbi, Hrvatje in Slovenci zedinjeni Chicago, 16. sept. — John R. Palandech. urednik in izdajatelj več hrvaških in srbskih listov, je napovedal vstop Jugoslavije v vojno na strani zavezniških držav. On se je pravkar vrnil s svojo ženo iz svoje rojstne dežele v Ameriko in izjavil je, da se Jugoslavija boji, da bo Hitler, akd ne bo zdaj ustavljen, pozneje pričel pošiljati svoje čete v Jugoslavijo, kakor jih je v Avstrijo, Češkoslovaško in na Poljsko. Jugoslavija ima dosti živeža in vsled tega je v stalni nevarnosti nacijske invazije. Ko je izbruhnila vojna, sta se Palandech in njegova žena nahajala v Dubrovniku, v pristanišč nem mestu ofo Jadranskem morju. "Srbi, Hrvatje in Slovenci so danes zedinjeni kot niso bili še nikdar prej," je rekel Palandech. Vse medsebojne spore, ki so ovirali sporazum v prošlosti, so poravnali. Odločili so se za borbo proti tuji dominaciji, ker hočejo oatati svobodni. Dogovor o avtonomiji, ki so ga sklenili Hrvatje z belgradsko vlado, je zadovoljil Hrvate. Zdaj stojijo trdno s Srty in Slovenci kot enota Jogealavanskodriave. K «eno sva se nahajala v Jugoslaviji pred n po Hitlerjevi invaziji Poljske. Pred invazijo niso v Jugoslaviji verjeli, da bo izbruhnila vojna. Mislili so, da bodo Hitlerjeve obljube in nenapadalni pakt za dobo desetih let, ki sta ga sklenili Nemčija In Poljska, preprečile icbruh sovražnosti. Po nemški invaziji poljskega ozemlja je jugoslovanska vlada odredila mobilizacijo, ker hoče biti pripravljena na vse, kar lahko pride. ►prav je izjavila, da je nevtralna, so se vršile demonstracije proti nacijem, ki so pokszale, da Jugoslovani simpstizirajo s poljskim ljudstvom." — (Chicago Daily News.) Starhemberg za boj proti Hitlerju Pripravljen je pomagati Franciji Niče, Francija, 16. sept. -Knez Ernst Ruediger von Star hemberg, bivši avstrijski kance-iar, hoče organizirati avstrijski regiment in se boriti ns strsni Francije proti diktatorju Hitlerju. On je gost Fritzs Mandia, bivšega izdelovalca orožja v Avstriji, ki je prodal svoje tovarne nemški firmi pred nacijsko okupacijo Avstrije. Mandl je zdsj srgentinski državljan. Starhemberg je prišel s svojo ženo, bivšo filmsko igralko, taborišče Antibes, v katerem se nahaja več tisoč avstrijskih in nemških beguncev. "Upam, ds mi bo francoska vlada dovolila organiziranje regimenta vojakov iz Avstrijcev, ki se nahajajo tem taborišču." je rekel Starhemberg. "Nikakor ne morem verjeti, da bi se stara generacija Avstrijcev prostovoljno borila na strani Nemcev. Pravi Avstrijec ne sovraži Francije. Velike Britanije in ne Poljske, in se ne bo bortt proti njim/ —1 Betfaat. Iraka, 16. sept — Nemška podmornica je napsdls tovorno ladjo Fanahead. ni je pa potopila. Ladja je last Ulster SteamaMp Co. Napad je W1 vršen, ko se je ladja približala luki v Belfastu. ~ Rak odkrit zmrzlinskimi poskusi Atlantic City, Nč J., 16. sept. —. Skodelici vrele kave in čaja, položeni Žunaj okna v hudi zimi, sta dali znanosti novo metodo diagnoze raka. O tej metodi sta poročala na mednarodnem zdrav" niškem kongresu dr. E. L. Pfeif-fer in dr. George P. Miley Iz Phi-ladelphije. Para iz Skodelic je naredila zmrzlini na oknu. ki pa sta se popolnoma razlikovali med seboj. Dr. Miley je dejal, da je možnost, da zmrznjena kri dveh oseb, od kstere ena trpi na raku, druga pa je zdrava, se tudi razlikuje. Na U način je mogoče odkritje raka. Zadnje Vesti MOSKVA.—Savinjo poročilo se glatd, da se ruske armade prodrle na Pol>*o 50 milj daleč na 500 milj dolgi fronti ob ruako-poljski meji. Poljski ae v mnogih krajih srdite branijo pred Rusi. (Sovjetska unija je napadu Poljaku v nedeljo zjutraj, 17. septembra, ko je predsednik vlade in zunanji komisar Molotov naznanil v radia* da "poljske vlade ni več** in da mOrajo hov je t i zaščititi beloruska In ukrajinsko manjšino "nekdanje Poljske."— "To al vojna," je rekel Molotov, "temveč policijska akcija . . ." Drugače je Rusija Še vedno nevtralna!) BERLIN^—Naeijaki generalni štab poroča, da bo vojna na Poljskem. ki je trajale J8 dni. najbr-že že danes zakl jafena. Štab ponosno poroča, da Je Rusija inva-dirala Poljsko od tahoda. Nem-ftka vlada je to v «naprej vedela In odobrava akcijo Rusije . .. BUKAREŠTA. — Varšava se to vedno drži In prav tako Lvov, toda Deblln. ki MU 70 milj Juž-no vzhod no od Vasiave in trdaja-va Breat-LItovak, 116 milj vzhod-no od Varlave, sta padla. Veliki oddelki poljrike armade beže v Rumunijo. Predalnik Moscieki in zunanji minister Jieck sta tudi že na Rumunskem. PARIZ.—Francozi so včeraj zdrobili nadaljnja dva nemška protinapada v Poaaarju.—Polj-*l poslanik v Parizu je izjavil, da je akcija sovjetske Ruaije navadna agrealja in zdsj šele je vsemu svetu jasno, kaj ataae dogovorila Hitler in Stalin glede Poljake (da si jo bosta razdelila!) In zakaj je Hitler tako pri-tiskal na Japonsko, • naj ¿klene mir z Rusijo. LONDON. — Angleški parla-ment je bil sklican zaradi najnovejše krlas, ki je naatala z vstopom Rusije v vojno na strsni Nemčije. RIM.—Fašistični listi v Italiji so s krikom največje radosti pozdravili vstop sovjetske Rusije v vojno. Milanski list je včeraj prinesel sliko sovjetakega vojnega komisarja VorošHova v veliki obliki na prvi strsni. Podmornice ob obreiju Brazilije Rio de Janerio, 16. sept. — Dve brazilski kriftarkl, ki sta ns atrsži v zvezi z obrambo nevtralnosti, sta poročali, da sta zasledili podmornice ob severnem obrežju Brazilije. Kapitan tovorne ladje Sara<|uare je tudi poročal, da Je videl dve podmornici v bližini obrežja. RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO? Pravda piše o tej moinosti BALTIŠKE DRŽAVE1 ALARMIRANE Monkva, 16. sapt. — Pravda, glasilo komunistične strank«, piše; da se je pridela Poljska kot država rušiti po prvem udarcu s strani nemške vojne inailne, zaeno pa je namignila, da sta ae Stalin in Hitler že dogovorila glede razdelitve Poljske. Ustanovljeni bosta dve državi it poljskih pokrajin. Pravda analizira poljake mili-taristične poraze in notranja spore. Te je izzvala brezobzirna poljska eksploatacija in zatiranje narodnostnih manjšin, Ukrajinci požigajo in uničujejo lastnino veleposestnikov in agitacija, da Ukrajina postane republika, je v razmahu. Sovjetaka vlada je še večkrat naglasila, da ne mara tujih teritorijev, toda situacijs je danes drugačna. Akobodo vojni dogodki diktirali ustanovitev novih republik na Poljskem, bo Moskva pomagala narodnostnim manjšinam, da dosežejo ta ollj, "Poljski vladajoči krogi, ki sicer naglašajo, da ljubijo svobodo, da so storili vse, kar so mogli, da spremene Ukrajino in Be-lorusijo v podrejeno kolonijo/' pravi Pravda. "Narodnostne manjšine so bile oropane vseh pravic. Poljska j« drŽava z mnogimi narodi. Poljaki tvorijo samo 60 odstotkov . prebivalstva, U-krajinct, Belorusi In žldje pa e-stalih 40 odstotkov. Na Poljskem Je najmanj 8,000,000 U-krajincev in okrog 8,000,000 Be-lorusov. TI tvorijo najmočnejši narodnostni msnjšini na Poljskem. Riga, Utvlja, 16. sept. — Vojaški Štabi baltiških držav napovedujejo, da bo ruska rdeča armada kmalu invadirala Poljsko. Napoved bazira na informacijah o tajnih pogajanjih med repre-zentanti nacijske Nemčije in komunistične Rusije glede razdelitve Poljske. It teh Informacij sklepajo, da je usoda Poljsks kot države že zapečatena. Baltiške države priznavajo, da jih mobilizacija rdoče armade vznemirja. Bojijo se, da bodo za Poljsko one prišle na vrsto, železniški promet med baltiškimi državami in Rusijo Je bil pretr-gsn zaradi pošiljanja ruskih čet na zapadno mejo. ^^ Američani v Rusiji posvarjeni Moskva, 16. sept. — Amerl Domače »«ti SOVJETSKE ČETE ^M INVADIRALE POLJSKO OZEMLJE! Nov grob v South Chicagu i So. Chicago. — Pred nekaj dnevi je tu umrla Mary Strubel, roj. Stajdohar, doma od Starega trga pri Poljanah v Beli Krajini. Zapušča tri ainove, tri hčere in brata. MilwauSke novice Milwaukee. — Pred dnevi je tu umrla Frances Kastelle, bivša Calumetčanka, stara 76 let in rojema v Srn i he I u pri Novem mestu. V Ameriki sapušča sina Cn tri omošene hčere. — V bolnlš-niči Muirdale Je umrl Martin Sa-vine, atar 58 let. V bolnišnici, kjer sta bili operirani, se nahajata Mary Hudaj in Mary Tratnik. — Hedwig Deliček. članica društva ft*4 SNPJ in telofonistka pri Wisconsin Telephone Co., je prispela v Anglijo na počitnice baš v dnevih, ko je izbruhnila vojna v Evropi. Seveda Jo je brž potegnila nazaj in v New York se Je vrnila 18, septembra i angleško ladjo, katera je tlgtagala po morju precej časa, da ja ušla nemškim podmornicam. Hedwig je mlajša sestra Katryn Zavert-nikove iz Clarendon HiHaa in njena mati Katy Mayer-DelIČek Je dobro petnana kot članica ženskega društva Venere št. 19£ SNPJ v Milwaukeeju. — Poroke; Geo. W. Raly in Mary A. Medved, Laurence Roasa in Frances Stopal, Jack Cirey In Amalija Ivančlč, ¿John A. Messrič In Dorothy Sadler, John Bvenson (Ivančič) In Margaret Lukslch, Armin Hoaft In Stella Budnik ter Steve Krajnlk in Jeanette Knaslnskl. — V sosednjem She- Nemiki topovi poruUli utrdbe pri Brest-Litoveku POLOVICA POLJSKE PODJARMLJENA MOSKVA, 17. sept.—Sovjet-nka Rusija je ponlala svojo armado na Poljsko, da zaaede polj-«ko Ukrajino In Habrualjo. Ne-kaj ur prej je sovjetaka vlada naslovila noto poljskemu poslaniku, da bo rdeča armada prekoračila mejo. Koplje ta note to bile poslane repreaentantom vseh dragih držav v Moskvi, zaeno t naznanilom, da je bila vojaAka akelja odrejena, "ker Poljaka kot država nič več ne ekalstlra, ker so člani poljske vlade pobegnili neznanokam." Nota dalje pravi, "da sov jet-ska Ruaija je to nevtralna, toda njena dolžnost jo zaščita belo-ruske ln ukrajlnake manjšine na Poljakom in etorila bo vae, da vzdrži rod In mir.'* Ruaija jo nastopila proti Poljski potem, ko jo poalala veliko srmado na mojo. Tu pravijo, ds bo poljski poslanik zapustil Moskvo In njemu bosta sledila tudi poslanika Francijo la Vollke Britanijo, ker sta ti savetalei Polj- BERLIN, 17, sept.— V mentu. ko so rtaake tole preko- boygtnu Jo umrl John Pire, asm- rašlle mejo In Invadlralo Poljsko, akl, stsr 70 let. Dalje Je umrl Luka Podbregar, vdovec, star 79, ki zapušča pet hčera, 23 v n likov in sedem pravnukov. Blaznež ubil dva, ranil štiri Sallna, Pa. —. Neki Martin iynuk, star 49 let in slep na eno oko, Jo 18. sept. v hipni blaeno-sti ustrelil dve osabi In ranil štiri druge, nakar se Je zabarika-diral v neki hiši, Iz katere ga Je policija iitirala s plinskimi bombam! jn ga prijela. Konvencija HBZ Pittaburgh, Pa. — Konvencija je nadaljevala delo s pravili sedmi in osmi dan zborovanja. Is-vršene so bile razne Izpremem-be, spremljane z debatami. Sprejeta Je bila nova točka, da društveni odborniki ne smejo več biti hkrati odborniki drugih organizacij. To točko so komunisti zelo pobijali, "I*" uspeli. Predlog, ds morajo delagatje konvencij HJiZ biti ameriški državljani, je propadel. Veliko prahu je dvignila zadeva zavetišča ško'pMlaništv'o Jo'obvestiloTa» |M J^Ž®'. kl aUíto la V alstoja, Áo 'JS MmS MMtoa. • • •' ' »1 * A4«arttoia« rato« •« M'«»»1 NlS—lipi» a« tmmm*»I-trtuU. wtu ftat ka raturrwrd. CHSav »lar*. » naM. ais.. «SI ka rauirna* to itnftr «sif «Sao sin m — " br ni iKwurt h4 MltN Sa. •a Taa, fca* Nto NSi s PRO»VKTA LavaSala Ata.. Cfclrsos, MUI» or TMS KKI>KSATSO Uatoai a afctova* aa primar (M^uaibsr N, IMS). poUa vaSaas lam aa aaateva pawaal. «a »aai la s toai isk k prijateljem in znaticem v Strabane Jn Canons-burg. h Detrolta sem videl Johna Janca, Ludvika Rečeta« in Louisa Polha z ženo. Iz Oevelan-da je prišel Frank Žagar s hčerko. Prišlo je tudi več drugih iz te in one naselbina, njihovih imen ipa si nisem zapomnil. Za-bavaii smo «e v veseli družbi v dvorani društva Postojnska jama Št. 188 SNPJ. Taki poseti oziroma obiski so razveseljivi in dobrodošli. Na soboto, dne 30. septembra, priredi društvo Postojnska jama št. 138 SNPJ vinsko trgatev Hi plesno zabavo, na katero že sedaj uljudno vabimo vae tukajšnje in okoliško občinstvo. Razume se, da na tej naši društveni prireditvi ne bo manjkalo ničesar, kar «pada na take zabave, i Seveda bo tudi igrala dobra mu-zika. V Ameriki nas je mnogo rojakov, ki prihajamo iz raznih slovenskih krajev, kjer uspeva vinska trta in rodi sladko kapljico. Spomini nam še vedno u-hajajo na tiste vesela čase, ko se je vsako jesen pričela vinska trgatev po slovenskih goricah, ko je bilo vse veselo in radostno, ko se je mlado in staro odpravljalo na trgatev zlatega groadja. Sedaj smo v drugI polovici septembra. Spominjamo se tistih vedrih septembrskih dni, ko nas je ob Jutranji zori pozdravilo Čisto nebo, na vzhodu pa so za-žareli rdeči žarki in vsak čaa se je imelo prikazati zlato solnce izza gora. Rahla sapica je zapihala preko gričev in vinogradov. Po travi «e je bliščala jutranja rosa in cvetlice so Še povešale trudne glavice k tlom. V grmovju db potoku, je zapel riavček svojo juftranjo pesem. Solnce je poelalo svoje prve žarke nad vinske gorice in po vinogradih se je namah aganilo. Vinogradi so nenadno oživeli. Sliši se veselo pogovarjanje, razlega se lahno petje. Dekleta v pi sanih jopičih že pridno trgajo eladki sad, goloroki fantje nosijo polne brente grozdja v plav-nike, ki so poetavljeni v bližnjih zidanicah. Naenkrat zado-ni vesela dekliška pesem in se dvigne Jcakor poadrav v višave proti sinjemu nebu. Tam veselo zavriska krepak mladenič, da odmeva daleč naokoli. Trgatev je v polnem zamahu, delo gre jadr-no naprej; delo, povezano z veseljem In pesmijo, radostjo in navdušenjem; delo, ki se ga veseli starina In mladina, ker je v njem po obilnem trudu toliko veaelja in dobre volje; delo, 'ki v dolgih zimskih dnevih krepi telo in razveseli slehernega. Gospodarji pazijo, dA se vinska trgatev pravilno završ!. V zadovoljstvu si manejo roke, saj jim bo sladki mošt prinesel lepe denarce, a katerimi že vnapre. računajo, da bodo ipreskrbel družino za zimo z obutvijo in toplo obleko. Vinska trgatev v tistih krajih na Slovenskem, kjer navadno bogato dbrodi, je gtavn pridelek, glavni vir dohodkov, obenem pa dobršen pridelek sa domačo porabo, kaj tj leto je dolgo in pri trdnem delu na polju n senožetih je delavcu treba irane in dobre domače kapljice. Vinska trgatev našega društva št. 188 SNPJ dne 80. sept. bo po svoji slikovitosti podobna pravi starokrajski vinski trga-i vi, le da se bo nasa trgatev vrnila v dvorani. Manjkalo ne bo epega grozdja in ne drugih običajnih dlle. Parntk je lastnina družbe Waterman Steamahip Unas Fosfst bo prodan m javni dražbi, > _ __¿L PONDBLJEK, lg. SPfrrtJ Žuželke, gosporfanc^l Znani angleški insektoloir i h, » 1 jal, da živimo v dobi žSlk K ufl i^ri' V tiVal*kem -vetu, fchf da predstavljajo pretežni del živan M nego 920,000 vrstami živali, ki J našteli na zemlji, odpade nad 750000 ,1 ke. Ta številka pa bo še dosti p^J še daleč ne poznamo vseb žuželk fl kakšnih 13,000 vrst, rib 20,000, ptic V sklady z ogromnim številom žuželki neizčrpna sposobnost razmnoževanja fl ma sobna muha spravi v nekoliko me J milijonov potomk na svet. Rastlinska! tehta kakšen miligram, bi mogla teor J enem poletju stvoriti potomstvo ki bil tehtalo več nego 16 milijonov atotov. I Kakšne sovražnice človeškega rodu si ke, sprevidimo iz nekoliko številk. <3 malarijo, ki jo prenašajo anofeli, um J samo v Zedinjenih državah, in to navj skrbi, okrog 12,000 ljudi. Ameriška J daja samo za pobijanje bolezni, ki jihl šajo muhe, letni 600 milijonov dolarje! do, ki jo napravijo žužefte v Zedinjenl vah, cenijo lertno na 2 miUjardi dolarjev! cosko vinogradništvo je imelo v zadnji letju samo zavoljo trtne uši najmanj 1 lijonov dinarjev Škode. 1 ■ j t i..........— 1 Jecljavi otroci I Navadno začne otrok jecati v času, kJ misli že živahno razvijajo in čuti potrebi jih izgovoril, nima pa še potrebne govort sobnosti. Z|asti otroci, ki so temperal bi večkrat radi kaj hitro povedali, pa| Ijajo zadnji zlog. tako dolgo, da jim pil jezik to, kar še hočejo povedati. Spreti lahko Že tu pomaga otroku s tem, da gal počasnejšega govorjenja. Počasi naj il besede, ki naj jih otrok prav tako počaJ vi za njo. Ne silimo otroka, naj kaj |J duje, ker mu s tem damo priliko, da vel vori in tako seveda tudi jeca. Otroka] smemo preveč opozarjati na to, da jeca I limo ga, tudi prevečkrat ponavljati beJ jih je slabo izgovoril. Dobro je, da tudi z njim govore po^asi^ zlasti če ga kdaj šujejo. Le zdaj pa zdaj naj ponovi to 1 besedo. , Mati naj mu pove dotične beaeJ vahnim poudarkom, da bo že nagla&anjl vsililo otrokp pravilno zaporedno izgovj Nikoli pa ne sme otrok čutiti, da ponavlj da bi se odvadil jecljanja, ker se tako zi je napake, pride v zadrego in posledica močnejše ječanje. ■ S. Kaj je s povzročiteljem oirošk paralize? I Svetovni tidk Je nedavno zabeležil < šefa bakteriološkega zavoda v Stockhol Karla Klinga, ki se mu je baje posrečile ti povzročitelja obnosno sopovzročitelji ške paralize. Zdaj poročajo iz švedak stolnice, da gre samo za ugotovitev ki mnevno sorodnega virusa te nevarne Nekateri znanstveni krogi namreč dom da Živi klica, ki povzroča otroško par tekoči io stoječi vodi. Ko so na Švedskem ugotovili primer I paralize n& kmetiji! ki ni mogel vanjo zanesti okufcnja, so preiskali pitno vod mačem vodnjaku, ter dognali, da žive t ce, ki lahko povzročijo ptroško paralizo, nosom virusa na živali se je pokazalo, poskusne živali zbolele na bližnjih znaki ške paralize. O Ifakšni istovetnosti pa mogoče govoriti s sigurnostjo. Zato ji počakati, kakšni bodo nadaljnji izsledki sorja Klinga, ki jih bo gotovo sporoiii sti, ko bodo njegova raziskovanja kontt f Tj» * f mmm^m^mrnmm» teža sončnega žarka I Neki kemični laboratorij je pred ki dobil novo tehtnico, ki je po vsej prilik» tančnejša na svetu. Nje kazalec sir premakne, Če "obremeniš" eno njenih s z milijontinko grama. Občutljivs je «j meri tudi za toploto. Tako zadostuje, dene sončni žarek skodelo i* že se u Prav tako zadostuje, da se tehtnicinnew bliža na m*ter razdalje. Pod vplivom« telesne toplote se takoj nagne na to .tr« Samo ob sebi uAevno, omara, a katerimi čuvajo občutij " * ni zadostovala. Izdelati so morah " tnico posebno stekleno komoro, ki j« * zaprtainv kateri so svetlob, to^ zračni pritisk stalno fnaki. Sto tehtal« dobesedno stehtati sončni žarek. ■ — - i Pwddrajaatimi W (UPro.vet*. lAMpUmbr.'«*» Donato vwli. V Spring dd--^' nil! ¡«gredi m*d Stov.nc. 1» IUliJ»®^ Mtvak* r*tl. Rud»irk» ¿¡¡^ *voj«m iboru v Ckv.tond« *<*«>«*< miliUriMin. Antritte »«U. Morrti vítorj^» u.mrtil JaMOwl"» o1»'1 r" . j. . rito «r»wi Ja*| «pet padi*. -r-n.il» SoTjftaka Baal J*- ^T okupirala v«lü «toi ««J»'*kt ■ irri^5rEMBRA ovice starega kraja tjfcrenije f , Toplicah gradijo irigke Toplice, 23. avg Kibivalci Dolenjskih Topilu ie od nekdaj servi-m *»vico do uporabe ter- KU* ^^ iz bM€" E«nje in kopanje na pro-Wp« ljudski govorici ao ime-|jv prejšnjih časih pravico EJičnih kopeli v kopali-fZta, toda U "pisana" ITjim je baie ugasnila, Epdevni papirji ob požaru K tj43 pogoreli. Baje pa mo-lbltl take listine še v Auer-Ep-em uradu v Soteski, to-t^ejo o tem nič vedeti. ■Lfcki glas starih Topli-K ko tožijo o svojih izgub-Cpravicah. Naj bo stvar že C|li drugače, pravica upor«-Rode m kopanje na prostem L pranje jim je še vedno o-|l njeue točno drže in ob njej ELtljivo vztrajajo. To ae je Cu letošnjo pomlad, ko so E interesu zdravilišča pre-K ljudsko kopel In perišče fiidjenejši prostor. Na vsa E^inja niso in niso pri-E temveč zahtevali, da osta-Crišče in kopališče na mestu, Kje bilo do sedaj. Tej odloč-Ljji in zahtevi se je uklonila Koovinska komisija ter so načrte za zgradbo, ki se Kjšovršuje. K izlivu termalne vode "Pod Kod" je bil ovalast bazen, v Cem »o topliške žene prale E» v topli vodi in uporabljale Vedo tudi za kopanje. Tu> so ■ljudje kopali v vseh letnih K tudi pozimi, kadar le ni ■preveč mrzlo, zlasti v večer-E nočnih urah. V zadnjih H10 pričeli, zlasti ob času ■ve, uporabljati kopelj tudi faini, da so se očistili pre-Ifiko je bil "Podžleb" dnevno ■napolnjen. Da so se mogli kolki zvrstiti in da je bil v baze-ind, je morala lokalna otya«t Kiti red kopanja za ženske in ■Mike. domačine in za okoii- [fliie ugodi ljudski potrebi In le olepša in izboljša okolica piliiča, se je odloČila kr. ■ka uprava, da se s prepo- poo regulacijo potoka Sušice ■ji« in «popravi tudi perišče lladsko kopališče. Bazen me-m v kvadrat in bo dobil stre- Mi je do sedaj ni bilo. Poleg pni pa bo perišče, ki bo širo-Momaj 1 m 10 cm, kar je za W*nje potrebe vsekako pre-Mrno. je čas, da se perišče Niko razširi, ker v tako oe- pprostoru pač ne bo mogoče P Perišče bi moralo biti vsaj Pjiroko, da bi zadostovalo po-P* v »edanjem stanju bi bi lp*e primorane zopet upo-P»ti za pranje perila bazen, ijiiiakor ni pripravno in bi F «Warjalo svojemu name v kopališču samem, je P tu veliko vrelcev, iz kate-I »talno izvira termalna vo-piotovih krajih kar stalno ^ m polni bazen. Poleg na-bo tudi domača obči-l*P*«la in izboljšala dohod in ljudskemu kopali-■pRta bo tukaj zvišana in [stopnice vodile k perišču ^Ostali del pa bo ce-I primernimi stopnico dalo okolici lepo t potoka pa ae bo V leto. To je pač I potreba, če se hoče ¿"¡J vsaj delno olep-potoka se bo ■ leglo nadležnih ko-Poleg elektrike bo vse pridobitev, ki ustrtia •M*ataša 23. avgusta. — Jerskih toplic je žive ' '»motarako življenje »tari zasebnik in rejnik Alojzij Zaje. 0,1 na glasu, da je kot 1 ,**nfk Smajeršklh to-^•Uš. kar je tudi v Kljub velikemu pre-» „. .PI «vel Is sam zase m,al za ostal £L £ v njegovih očeh «"J* temeljev. To svoje J« rad poudarjal o vsaki priliki. Izredno svež in Čil jo je s palico v roki vedno rad mahnil v Novo mesto, kjer je imel mnogo opravkov pri novomeških odvetnikih, kamor se je rad zatekal po pravne nasvete. Prišel bi namreč rad do svojega denarja, ki ga je posojal raznim znancem, med drugim je samo dvem etrankam v Ljubljani po lastnem zatrjevanju posodil nad četrt milijona dinarjev. Obe stranki pa mu denarja nista vračali in sta ga opuščali na cedilu. Zaradi tega je prišel Zaje večkrat v Ljubljano, kjer je bil izročil zadevo pravnemu zastopniku, saj je četrt milijona vendarle čedna vsotica. Ker pa klj,ub vsemu ni prišel do svojih pravic, je dal temu svetu slovo in se umaknil v samostan Pleterje. Strogi red v samostanu pa mu nI prijal in kmalu je Zaje samostan spet zapustil ter se spet nastanil v svoji zapuščeni vili. Nadaljeval je boribo za dosego svojih pravic. V takem razpoloženju je te dni moža obšla huda slabost. Poklicani zdravnik je odredil njegov prevoz v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandijo pri Novem mestu, kjer pa je Zaje že drugi dan umrl. Ko je za zadevo izvedelo državno tožilstvo v Novem mestu, je takoj zahtevalo, da se truplo raztelesi in dožene pravi vzrok smrti. A ko je bolnišnica prejela telefonični ukaz državnega tožilstva in ko je tja dospel preiskovalni sodnik, trupla ni bilo več v mrtvašnici, ker so ga bili medtem že z avtofurgonom odbijali v Ljubljano, kjer bo po-cojnik pokopan. Ljudje v okolici, ki »o imeli pokojnega Zajca za milijonarja, vedo povedati, da so mele nekatere osebe na pokojnika tak vpliv, da jim je poso-ai znatne zneske celo brez pobotnice. Pri njem pa so našli samo hranilno knjižico z manjšo «*V koliko odgovarjajo te resnici, bo ugotovila pristojna oblast. »viega .-.i navedbe Nova ilirska grobišča v Kranju Kranj, 23. avgusta.—"Jutro" e aprila poročalo o zanimivih odkritjih ilirskih grobišč v seve-rozapadnem delu kokriškega predmestja Takrat so na Praho-vem zemljišču izkopali več izredno ohranjenih žar in vrsto bror nastih okraskov. Ugotovili «o, da je to bilo rodbinsko grobišče iz 7. stoletja pred Kristom. To odkritje je spremenilo dotedanje naziranje o obsegu ilirske naselbine v Kranju. V letih od 1893 do 1913 ao namreč odkrili ilirske grobove na starem kranjskem pokopališču, na Mayrjevi | pristavi in v Marjanišču. Ta od-kritja so vodil» do zaključka, da je bila nekoč v Kranju manjša ilirska naselbina in sicer v aeve-11« zahod nem delu današnjega kokriškega predmestja, v bližini današnjega mostu. Ko pa ao letos odkrili na Prahovem zemljišču rodbinsko grobišče iz iste dobe, ao pričeli domnevati, da ae je stara ilirska naselbina raztezala v nn , jem obsegu po vsej gornji kokriški terasi. Novo grobišče je namreč bilo odkrito v severozahodnem delu kokriškega predmestja, to se pravi: na isti terasi, toda na njenem popoluo-ma drugem koncu. O tem odkritju se je domnevalo, da morajo v tem delu biti ši ostala grobišča, saj šo Iliri imeli običajno strnjena pokopališča. Zgodovinarji so sodili, da morajo ležati grobovi ravno v istem pasu, kjer bodo izkopavali temelje za novo cesto iz Kranja v Naklo. v s • i ' Ta domneva se je zdaj potrdila. Te dni so namreč pričeli z izkopavanjem novega cestišča pod Prešernovo kavarno. In sicer so naleteli na novo grobišče, katerega -navadi tudi niso iskali. Čudili amo se temu, naaadnje pa smo le prišli dejstvu do dna. Priznavamo, da tujec nikjer noče biti vsiljiv in da si teli v prvi vrsti miru, kadar potuje kam na počitnice. Vendar pa so še drugi vzroki, da ae niso približali Slovencem. Neki akademski izobraženec, zmeren In prijazen Nemec, je izjavil, da bi rad spoanal naše glavno mesto Ljubljano, pa se boji bivati v njem, češ da tam vsakega Nemca pretepejo. Ko je spoznal resnico, ae je opravičil n izrazil svoje veselje nad tem, da je prišel v stik s Slovenci, e katerimi se izvrstno razum«. Predsodke o nas je prinesel še s seboj preko me je.,Drugi nemški gostje pa so šele pri nas v mestu dobili migljaje, naj se ne družijo s Slovenci, češ da ti tuj cev ne marajo, odnos no da jih brez varoka kar po cestah napa dajo. Kuhinja takih- zlaganih govoric je menda v neki znani gostilni. Ni torej čudno, ča so nemški gostje giledali nekam tesnobno, kadar jim je prišla na uho alovenaka govorica. Pripomniti moramo, da so bili to po večini ljudje srednjih stsnov, ki niso prenapeto nastopali in ki niso izzivali. Samo naši Nemci v mestu so pač "päpstlicher wie der Papst", kakor se je izrazila neka pametna letoviščarka. V bodoče bomo morali paziti na to, odkod take tatarske govorice o 81ovencih. Postali smo kar čez noč od sile bojevit narod' SIcer se jim pa ne ememo preveč čuditi, saj celo novoaadski nemški dnevnik piše o nekih pretepih, ki da se pojavljajo po Kočevskem, o ksterih pa tu živ krst ničesar ne ve. Ce bi pa kdaj do njih prišlo, naj gospodje o-krog tega dnevnika ne iščejo vzrokov preveč v daljavi, temveč naj si vzamejo kot vodilo znano Goethejevo sentenco. V ilustracijo spisanega na navedemo ie značilen dogodek. 2e od nekdaj zahajajo Slovsnc v znano Zurlovo kavarno 8redi me*ta. V kavarni so na razpolago razni časniki, med njimi tudi več rajhovsklh. Slovenski gostje I ^TJSoä «V»*» A, GMaNMat In fUmnka i»mlk« Hoi.hlf Tuck... «m. mmII) k »kupim» *ru«lh l«r»l«v » V» Yorku, kl proitlavl]ajo imago v jurlndlkrljukcm »poru iwd uniji» lirtabav In upljo odrnklh dalavfv. r Olani «•!)*»'■''«' To IM ».Ml»afc. kl » vrtlk pod *miu>r-t">m r«*»rato»«a tovarn* Wwtlnrkou«* I*- " .. , dtlavftkega odbora, ja —«»"• «"i» » ,,Ufc* so ai zaželeli tudi resen Švicarski tednik v nemškem jeziku. Na noben način niso mogli doseči tega, tudi ne, ko so poslali nemškemu, lastniku vlogo s podpisi 40 stalnih gostov kavarne hi vrst slovenske inteligence. Nemški gostje, ki so nasproti slovenskim v veliki manjšini, ker zahajajo povečini v drugo kavarno, so namreč izjavili, da bodo lokal bojkotirali. In ustregli so jim. Zato Slovenci ne zahajajo več v prizadeto kavarna AH smo pobelim ali kaj? Proti omenjenim govoricam, ki škodujejo našemu slovesu v tujini, bi lahko marsikaj ukrenili, če bi bili strnjeni in če bi sistematično delali. Tako pa gre vse mimo nas in nihče se ne zgane. Sicer pf ni tako hudo, eaj je znana gospa Ie katoliških vrst pred kratkim na nekem zborovanju na Gorenjskem Izjavila, da imamo v Kočevju slovenski med-drUštveni odbor, ki ga pa nikjer ni. Pripominjamo, da živi ta gospa stalno pri nas, ne pa morda na Sahalinu. Da, 81ovencl nismo od muh! Jtfigoalovarfhi pogoji o trgovini s tujimi državami Helgrad, 16. sept. — List Jugoslovanski Kurir poroča, da Jugoslavija kot nevtralna država želi obdržati trgovinske stike i vsemi državami na podlagi enakosti In pod določenimi pogoji. TI so, da mora biti najprej u-streŽeno vsem potrebam domače uporabe In narodne obraml>e Zunanji kupci morajo preskrbeti prevozna sredstva, ker Jugoslavija ne more puščati svojega železniškega materiale v tujszem-stvu za nedoločen čas. Plačitev izvoznega blaga mora biti absolutno zagotovljena, kadar gre za dežele, ki ruzpolugajo z devizami, za ostale pa velja Strogo funkcioniranje clearinga. Sovjetske čete ¡nvadirale poljako ozemlje (Nadaljevanj« ■ 1. ttranl) vzpostavitev komunikacijske zveze preko Poljske med naclj-sko Nemčijo in komunistično Rusijo. Hitler pričakuje, da ga bo Rusija zalagala z živili in bojnim materialom v večjem obse-gu nego doslej. 8 tem se po načrt Anglije in Francije, ki hoče-ta Izstradati Nemčijo, izjalovil. Tu se širijo govorice, da ao ae že pričela pogajanja, da Rusija dobi vzhodni del Poljske. V zvezi s Um Je treba omeniti, da sta Nemčija in Rusija prispevali skoro enaki del ozemlja k formiranju poljske države po svetovni vojni. Vaala, Holandska, 16. atpt. — OpazivalcJ v Južnem Mmburgu. skrajnem koncu ozemlja m*d Belgijo in Nemčijo, poročajo o evakuaciji Nemcev na drugi strani maje. Izpraznitev prebi-valetva js bile odrejena tudi v Aaehenu,. Nemčija, i« bojazni prfcj francoskimi in angleškimi letalskimi napadi. Ilerlla, 16. sept. «*» Vrhovno poveljstvo armads je (Ajavilo komunike, da so bombe potopil« poljske bojne ladje, ki so se ne-hejale v luki pri Hefstern*«tu. Nemški topovi so razbili most čez reko Moselle, ki je vezal Pari, nemško mesto, z vssjo gchengen, Lukeemburg. Lindbergh proti intervenciji, Amerika naj čuva demokracijo doma Waahlngton, D. C., 16, sept.— Polkovnik Charles A. Lindbergh, sloviti letalec, je pretrgal svoj dolg molk z apelom, naj Amerika drži roke proč od evropske vojne. Dasi v svojem govoru, ki je bil oddajan po radiu po vssj Ameriki, ni omenil nevtralnost-nega zakona, je nediroktno izjavil, da je on za to, da zakon ostane, kakršen je. "Ako bo Amerika šla v boj ss demokracijo v Evropi, bo morda Izgubila svojo," Je rekel Linjl-bsrgh. "Amerika mora ostati nevtralna v vseh osirih. Mi ne moremo računati, da bo zmaga prišla s pošiljanjem orožja In bojnega materiala Veliki Britaniji in Franciji. Mogočne sile so te na delu, da potsgnejo Amerl ko v evropski konflikt. To se ne sme zgoditi. Ml nimamo ničesar iakatl v Evropi, kar potrjujejo izkušnje is prve svetovne vojne. Amerika je šls takrat v vojno, da očuvt demokracijo. Ameriške Žrtve so bil« zaman in danes je v Kvropl manj demokracije kot Jo Je bilo pred vojno." Lindbergh je dalje rekel, "da je treba pogledati »emljevid, če hoče kdo v resnici ugotoviti, kje so naše prav« meje. Te niso -v centralni Evropi, temveč ob Atlantiku na vzhodu In ob Pacifiku na zapadu. Oceana sta najmočnejši ameriški naravni trdnjavi Ako bo Amerika stopila v vojno tedaj Je gotovo, da bo Izgubila milijon mož, morda š« več, In na kopsls si I K) breme, ksl eregn bodo moral« nositi bodoče genera cljo." Borah mri pred vstopom v vojno Velike aktivnosti v VVaahingtonu Wa*hinglon. I). C., 16. sept. — Ali naj se Amerika udeleži e-vropake vojne? To j« po mnenju senatorja Wllllama E, Boraha, republikanca It Idaha in vodil-u«ga zagovornika izolacije, edino vprašanj«, katerega J« pred-aadnik Rooa«velt potisnil na površja z deklaracijo, da J« on za preklic provizij« nevtralnost nega zakona, ki prepoveduj« pošiljanj« orožja in M nega mat«-riala v vojni» zapletenim državam. Borah J« prlč«l of«nzlvo proti r«vizijl nevtralnost nega zakona z govorom, ki J« bil po radiu razširjen po VMj Am«riki, t#d«n dni pr«d začetkom l*r»dnaga zasedanja kongresa. Predno j« go-v orli po radiu am«rišk«mu ljudstvu s« J« posvetoval s drugimi zagovorniki nelnUrvemlje. V a vojen» govoru je |*Midarj*l, da govori v Imenu onih, "M «o u-v«rj«ni, da Amerika lahko in mora ostati nevtmlea" 8 spr«jetjem vodstva ofenzive proti preklicu «*mbarga za iz-vos ameriškega orolja j« Borah, ki je star 74 let, zavzrl isto sta pakta. Dejal j«, da bi s« Amerika s preklicem embarga postavila na stran Velik« Britanijo n Francije In s tem direktno posegla v evropski konflikt. Nemčija ne bi mogla kupovati orošja Ameriki, ker nima denarja, ni* ti ga ne bi mogla uvažati zaradi angleške blokad«. "Evropa se J« spet vrgla v krvavi ples," J« r«kel Borah. "Predsednik Roosevelt je Isdal proklamacljo, v kateri je nagla-sll, da bo Amerika ostala nev-ralna. Ml vemo, da proklama-cija in zakoni n« zadostujej« z« vzdrževanje nevtralnosti. Edino judstvo ■ svojo odločnostjo lahko iivršl to težavno nalogo. Is tega ratloga Je potrebno, da zakon nevtralnosti ostan«, kakršen Je." Washington, D. Ch 16. s«pt.— Velike aktivnosti uradnih krogov so povečal« mnenj«, da Je Rooseveltova administracija prepričana, da se bo morala Amo-rika prej ali alej zaplesti v «vrop-sko vojno na strani V«lik« Britanije In Francije. To mn«nje J« podprl državni tajnik Cord«ll Hull, ko je poslal formalno noto v vojno zapletenim drŽavam, da bo Amerika branila pravle« avo-Jlh državljanov na podlagi mednarodnega prava In pri tem s« ne bo ozirala na rostrlkclj« n«v-tralnoatnega zakon«. Stephan T. Early, Roea«v«ltov tajnik, J« dajal, da vprašanje r«-vjslju nevtralnost nega zakona ni edino, ki Je nasitilo pr«dsednl-k«, da j« sklical Izredno zasoda-nje kongresa. "Op«raclJo n«m-ških |M>dmornlc In potop Athe nije, angloškega pernlka, ki J« Imel na svojem krovu amorlšk« državljan«, so tudi faktor," J« rekel Early. On J« pristavil, da bo morda predsednik osebno nastopil pred senatorji In kongrss-nlkl In Jim prečltal svojo poslanico (ši otvoritvi zasedanja kongresa. S . » Odpor proti vojni v Nemčiji Pari», 16. sept. — Dopisnik pariškega lista Kolr v Curlihu, „vica, poroča, da odpor proti vojni narašča v Nemčiji. Naclj-ska tajna policija j« pričela loviti pacifiste In nasprotnik« Hitlerjevega režima v Berlinu In drugih mestih. V«llko število J« bilo že aretiranih. Brivec ni svojemu Meritu tako rad prodal Škatlo pudra. "Kaj uporabljat« po britju za nego svoj« koU?" j« vprašal. "Obliž«l" j« zagodrnjal kllant. • I "Ali si opazil, da Imajo zdaj ženake nekakšno čudno bol«s«n glavi, najbrž« glavobol?" "Kdo ti j« |»a to dejal?" "Nihče, toda vidim Jih, kako mesne dni hodijo obvazan« o-krog " lišfr kot pred 2» l«ti, ko Je VO. dil boj proti predsedniku Wilso- organi^rij in ajlfc uu In ratifikaciji v«rsajsk«ga[ü m feHlJaJt HM BLOVKNHKA NARODNA PODPORNA JRDNOTA Izdaja eioje pnMkadje + U posebno Uet PreeftU n kerteU, ter pol rabite eglUdje «*ejlk društev la članstva fte se prept* gando svojih Idej. Nikakor pa 'opegaade dragi* podpornih organizacij. Vaake «T ganlzarl ja Ina običajne «ftji glasilo. Torej agUaterttel depfei In seznanila dragih petfperaik draKev ml PRO«V ETA Roman Treh Src JACK LONDON J J J JU t t00000000000000*0»*000+0++*+++< * 00*00+004 — Seveda, — je prikimal Henry. — Vzemite iz svoje vrečice kako orodje in razbite to pro-kleto klado, Se revmatizem dobim, ¿e ohunem tu. Dovolite, da se vam predstavim. Morgan je moje ime. Se noben človek me ni tako raz-mrcvaril, kakor ti vražji komarji. Lieutenant je vzel iz vrečice dleto in kmalu je bila klada razbita. Nato je pomagal Henry-ju na noge. Henry je masiral z rokami noge in kolena, da si obnovi obtok krvi. Med masažo je hitro pripovedoval letalcu o tragični usodi l^oncije in Francisa, ki sta morda že nažla v IKsfcemlju smrt — Rad imam tega Francisa, — je končal svoje pripovedovanje. — Do pičice sva si podobna. Njegova smrt bi mi bila najhujši udarec. Bolj sva si podobna, kakor dvojčka, poleg tega sva pa že daljna sorodnika. Kar se pa tiče senorite, vam moram priznati, da jo ne le ljubim, nego sem tudi zaročen z njo. Tako je ta reč. Ali mi morete pomagati, da ju režim? Kje je vaš aeroplan? Peš ali na konju bi rabil do gore plemena Maya cel dan. Ce me pa popeljete na avojem aeroplanu, prispem v kratkem, Morda bi mi mogli odstopiti sto dinamit-nih nabojev, s katerimi bi nemudoma razbil skalo tako, da bi voda lahko odtekla. Lieutenant Parsons je kolebal. — Recite da, recite da! — je prosil Henry. * * » Tisti hip, ko se je del skalnate stene spustil in zaprl izhod iz podzemne jame, kjer sta stala kipa bogov plemena Maya, je nastala okrog treh ujetnikov v notranjosti svete gore popolna tema. Francis in Leoncie sta se nehote približala in se prijela za roke. Kmalu je Francis mladenko objemal in nepopisna radost zbliža-nja je malone okrasila mračno grozo njunega položaja. V bližini sta sliiala težko sopečega Torreas. Naposled je Torres zamrmral: — Križ božji, kako blizu je bila smrt! Rad bi vedel, kaj nas čaka zdaj. — Kar potolaži se, prijatelj! Se marsikaj nas taka, predno pridemo iz te proklete pasti, — je dejal Francis. — In čim prej se napotimo dalje, tem bolje bo za nas. Hitro so se domenili, kako bodo nadaljevali pot Francis se je plazil ob levi steni in se Je dotikal z roko. Leoncie je žla za nJim In se držala njegovega suknjiča. Ob desni strani je žel Torres. Ves čas so se klicali, da bi se v temi ne izgubili. Tako so lahko opredelili žirino rova in tudi nevarnosti ni blo, da zaidejo v stranske rove. K sreči je imel predor — bil je nsmreč res pravi predor — ravna tla, da se v temi niso spotaknili. Francis ni hotel zažgati vžigalic, ker Jih Je hranil za skrajni slučaj. Hodil je zelo previdno, da bi ne padel v kako brezno. Pomagal si je na ta način, da Je postavil vedno eno nogo naprej in poskušal če so tis pod njim trdna, In žele potem je stopil ko-rsk naprej. Zato so hodili zelo počasi in prehodili na uro komaj pol milje. Samo na enem kraju ae je rov razcepil. Tu je zažgal Francis vžigalico in opazil, da nI nobenih znakov, ki bi kazali, po katerem rovu naj gredo dalje. Kova sta si bila podobna kakor dva kraj- — Edina pot, ki nam preostaja, je eden teh rovov, — Je dejsl Francis, — in če nikamor ne pridemo, se vrnemo in poskusimo svojo srečo po drugem. Jssno je samo to, da rova nekam Y°dita, *tc«r bi svečeniki plemena Maya ne izgubljali časa s kopanjem. Cez dobrih deset minut se je naenkrat ustavil In vzkliknil, da o|>ozori svoja spremljevalca, naj bosta oprezna. Hotel Je stopiti korak dalje, pa mu je obvisela noga v zraku. Hitro je prižgal vžigalico in zsgledali so, da stoje tik preti ogromno jamo. Z vžigalico se nI dalo posvetiti tako, da bi videli, kako globoka je jama. Vendar so pa opazili, da vodijo globoko doli v temo nekake stopnice, nspol nsravne, napol izklesane is skale. Spustili so se po teh stopnicah In prlžli čes eno uro v ogromno podsemno Jamo, kjer jih je presenetila dnevna svetloba, ki Je bila spočet-ks slaba, potem je pa poetajalo v podzemlju tem avetleje, čim dalje so 111. Do izvora te nepričakovane svetlobe so prlžli prej. predno so se nadejali. Francis je odstrsnil gosto zaraščeno divjo trto in splesal iz i>odzemlja. Prvi hip se mu je bležčslo tsko, ds ni mogel rszlo-čiti, kje Je. Kmalu sU prilezla za nJim tudi Leoncie in Torres. Z visoke skale so zagledali pred seboj malone okroglo dolino, široko najmanj tri milje. Visoke gore so jo obdajale od vseh strani tako, da je bila od zunanjega sveta popolnoma ločena. — To je dolina Izgubljenih duš, — je dejal Torres svečano. Slišal sem že o nji, dasi nisem verjel tem pravljicam. — Tudi jaz sem slišala, pa nisem verjela, — se je oglasila Leoncie. — No, in kaj za U? — je vprašal Francis. — Saj nismo Izgubljene duše, temveč ljudje iz mesa in krvi. Cesa bi se torej bali? — Ne, motite, se, Francis! Le poslušajte, kaj vam povem! —- je dejala Leoncie. — Vse pravljice, ki sem jih slišala o tej dolini v zgodnji mladosti, se strinjajo v tem, da tisti, ki je stopil v dolino Izgubljenih duš, nikoli več ni prišel iz nje. — Recimo, da je res, kar pravite, — se je nasmehnil iFrancis, — toda povejte mi, kako so mogle potem takem naatati vaše pravljice? Ce se iz te doline ni še nihče vrnil, da bi povedal drugim, kakšna je, tedaj res ne vem, kako morejo ljudje sploh vedeti za njo? — Tudi jaz ne vem, — je pritrdila Leoncie. — Povedala sem vam samo to, kar so mi pravili drugi. Sicer pa tem pravljicam nikoli nisem verjela. Toda dolina odgovarja točno popisom. — Se nihče se ni vrnil iz te doline, — je pritrdil Torres s svečanim glasom. — Kako pa veste, da je sploh kdo prišel sem? — je vprašal Francis. — Vse Izgubljene duše žive tu, — se je glasil odgovor. — Videli jih nismo še nikoli zato, ker se iz te doline sploh ne ganejo. Verjemite mi, Mr. Francis Morgan, da vem, kaj govorim. Saj sem naobražen. Učil sem se v Evropi in tudi v New Yorku sem imel opravke. Dobro sem podkovan v naravoslovju in filozofiji. Vem pa tudi, da nihče, ki ga je zanesla usoda v to zakleto dolino, ne pride več iz nje. — No, pa naj bo, toda mi še nismo stopili v dolino, Je-11? — je ugovarjal Francis nestrpno. — In nikjer ni rečeno, da moramo v dolino. Cemu bi hodili, če se res ne moremo vrniti. Niti na misel mi ne pride, da pustim tu svojo glavo. 'Splazil se je na rob strme skale, na kateri so stali, da bi si bolje ogledal nekaj, kar ga je zanimalo. — Ce to-le ni slamnata streha . . . Francis ni končal stavka. Naenkrat se je pod težo njegovega telesa pomol utrgal in vsi trije so se zatrkljali po strmem klancu v dolino. Za njimi se je vsul gramoz, prst in šopi odtrgane trave. Ustavili so se šele pri gostem grmu in oba moška sta planila pokoncu prva. Predno sta pa prihitela Leonel j i na pomoč, je tudi ona že stala in se na ves glss smejala. — Prav kar ste rekli, da nam ni treba hoditi v dolino. Zato smo se pa pripeljali, — je dejala Franclsu smeje. — Zdaj menda verjamete. —Toda Francis je bil tisti hip zaposlen. Iztegnil je roko in ujel nekaj, kar se je pritrk-IJalo po klancu sa njimi. Bila Je Torresova čelada, ki jo je vsel mumiji in pri padcu izgubil. Francis jo je vrgel Torresu. — Vrzite jo proč, — je dejala Leoncie. .» — To je edino moje pokrivalo, ki lahko obvaruje mojo glavo vročih solnčnih žarkov, — je odgovoril in vrtel čelado v roki. Naenkrat je opazil na notranji strani napis in oči so se mu za iskrile. Pokazal je napis Leonciji in Franclsu ter prečltal na glas: "Da Vaneo" — To ime sem že slišsla, — je zašepetala Leoncio. — Saj ste ga morali slišati, — je pritrdil Torres. — Da Vaaco je bil moj praded. Moja mati se je pisala Da Vasco. V španske kolonije je prispel skupaj a Cortesom. — Pridružil se Je upornikom, — se je oglasila Leoncie. — Dobro se spominjam, da sta mi pravila o nJem oče in stric Alfaro. Z deseto-rico svojih prijateljev je šel iskat zaklade plemena Maya. S eeboj so vseli primorsko indijansko pleme Caribov — sto moških In sto žensk — ki so Jim nosili prtljago. Na Corteso-vo povelje se je pognal Mendora sa njimi. In atric Alfaro mi je pravil, da so zagnali Da Vasca s spremstvom v dolino Izgubljenih duš. kjer ao bili izročeni vsi ns milost in nemilost kruti usodi. (Dalj* prihodnjič.) PONDBUEK, 18. SEI Demonstracije v Santiagu, čile, po potlačitvi revolte proti vladi predeednika Pedra Aqulrra. V mraku Frida Kovotovn (»ospa Milena gre počasi «kosi veliko soparno dvorano ns prostorno teraso . elegantnega hotela. S hrepeneč i mi pogledi se ozirajo moški za njo in šepetajo sa njenim hrbtom. Go-spe ni samo lepa, tudi hladna In nedostopna je. V dobrih starih časih bi rekli, da Je čednost-na. Toda lepa gospa ne zahte-v a ta pridevek sase. Dobro ve. kaj hoče in dobre ve tudi, ds je njena hladna nedostopnost močen ščit okrog njene duše. Ona postavi ta ščit vedno trdno o- krog sebe, s vso močjo svoje volje, ds se ne bi ssma zgubila. Na tsrssi sedijo pri enem Is-med okroglih stolov gospodje in kvsrtajo. Med njimi sedi tudi mož gospe Milene. V skrbno negovanih rokah drži karte. Na sebi ima belo poletno obleko. I^ihko osivelo glsvo drži srav-nsno. ter je brez vsakega zanimanja za igro. Gospa Milena se malo utrujeno zasmeje in stopi k nJemu: Grem ns ohalo, Dušan." re-če tiho. Njen glas je temsn In mehak. On prikima, ne da hi jo (»ogledal. "Ne pridi prepozno nazaj!" Ona gre s ubranimi koraki pd kamenitih stopnicah navzdol. Neki gospod Jo pozdravi in pri tem mu oči zalskrijo. •\Na obalo, milostiva? Pazi-j na te! Mrak je nevaren." Ona ga gleda za trenutek začudeno, potem zaigra smehljaj na temnordečlh ustnicah i "Mrsk? Meni ni nič neveren, gospod doktor!" , Ponosno skloni lepo glsvo in ga hlsdno odslovi. S terase se še nekaj Časa slišijo udsrci kart. kratke besede In nato vse utihne. Do*|x do obale Morje tiho Šumi. valovi prihajajo k obali in ližejo suh to-pel peaek. V bakantično rde-ognju tone sonce v morju. Nad njim pa letij<£ galebi kot srebrne zagonetne misli. Rdeči 4ar ugasne in moder mrak se priplazi na morje. Na obali zapiha tihi večerni veter, podoben zvoku pojočih strun. Plave ko-prene nad morjem postanejo gostejše, v daljavi zažarijo luči svetilnega stolpa. Kot velike vprašujoče oči mečejo svojo svetlobo na morje. Velik, čudovit molk leži nad vodo. Gospa Milena je aama. Z njenega lepega obraza pade krinka ne-brižnosti, mogočne oči splavajo v bolestnem hrepenenju na neskončno morje. Mlado telo koprni po nečem neznanem. Podzavestno dvigne roke svoji Želji naproti. Tako stoji negibno v mraku, plave koprene se ovijajo okrog njene lepote. Gospa Milena se žalostno in otožno zasmeje. Na dolgih trepalnicah visi okamenela solza. Duševna osamelost je boleča prijateljica. S tihimi koraki se ji približa nekdo. Gospa Milena jih ne sliši. Se Vedno stoji z razprostrtimi rokami in strmi kot o-kovano hrepenenje na morje. V mraku začuti končno vroč pogled. Okamenela solza polže počasi na njeno obleko. Mladenič stopi bliže. "Milena, gospa Milena, zakaj jočete?" Ona posluša zvok mladega, toplega glasu. Kuko mlad je glas, kako mlad je Človek v pravljičnem svitu. Velik, plavo-lasJe mlad je. Razpoloženje je kot nespremenljiva usoda. Brez besed mu poda lepo ozko roko in brez besed pritisne mladenič vroča usta nanjo. Ona zatre-peče. "Osameli ste, gospa Milena," reče tiho, plaho, boji se, da bi tišino pregnal. Ona prikima. Potem strmita .oba zopet molče na vodo. Nežno položi roko okrog njenega pasu, ona se privije k njemu. Potem.jo poljubi. Vse ne-izgovorjeno leži v tem poljubu; vse njeno hrepenenje po mladosti, sreči, razumevanju, vsa njegova želja po ljubezni, izpolni tvi in boli. Trudno in nežno se mu izvije. V njenem gibu leži vsa hvaležnost In vsa odpoved. Materinsko ga pogladi po svetlih laseh. Obrne se, da bi šla. On jo zadrži s pogledom. "Milena, ne pojdi proč — ali — pridi zopet." Medtem se je zbrala ter narahlo in mirno odkima. "Ne! Nikoli več ne pridem. Sanje pridejo ssmo enkrat. Tudi sanje o sreči. Razblinijo se v nič. Jutri — da. jutri se več ne poznamo, ti in jaz —! To je minulo. Vidiš luči Um? Hotel? Tam je življenje, tam sem drugs — ne jaz — ne zate! Zbogom — ljubi — mali fant" Ona gre! On ps strmi na temno morje. Mlado srce utripa v globoki boli. Tudi on ostane sam. Ns terasi pospravljajo natakarji karte. Igralci slonijo balustradi. Gospa Milena ne izgleda več tako mlada, pvatfc "Je lepo bilo?*' vpraša njen mož hladno. Ona vzdigne oči k njemu. "Jako lepo, Dušan. V mraku je poseben čar. Toda jutri odpotujemo. Boljše Je tako! Ura v mraku se doživi samo enkrat." Dva neuresničena sestanka Emil S. Petrovič Dan, ki se ga je dotaknila senca poletnega dežja, je stal pred oknom in se ni upal v lahno za-mračeno in otožno, lepo opremljeno sobo. Rdeče, bele in rumene rože v vrtu -pred oknom so se v tej- zastrti svetlobi zdele kakdr mehak sen, podobne so bile duši mladeniča, nasmihajoče-ga se pod mokro čepico. Sveži izgled stvari je vzbudil v srcu pozabljene spomine, ki so se le neradi pojavljali in vračali v življenje, ki že ni bilo več njihovo . . . Sedela sva/ dva stara mladeniča, v prijateljevi sobi. Udobno pogreznjena v naslonjač, z iztegnjenimi nogami, že poštama gospoda, sva razpravljala mirno, počasi in z utrujenimi premišljenimi (kretnjami. Z ne prav duhovitimi opombami sva kritizirala Spenglerjevo stališče o ravni poti, ki jo hodi kultura. Ura nad najinimi glavami je odbila Štiri zamolkle udarce. Prijatelj je bežno pogledal na uro. Njegov obraz je bil miren, pa vendar sem v kotu njegovih oči opazil tajen nemir. Ob štirih bi morala priti njegova nova prijateljica. Bila je, kakor mi je pripovedoval, majhne in čedne postave, s trma stim noskom, velikih oči in svežih ustnic. Spoznal jo je v nekem baru, pri čestitanju Novega leta. Zdelo se je, da je ponosen na njo in mi jo je hotel pokazati. V kotu je čakal šopek rož in tri skodelice iz kitajskega porcelana s čajnim priborom. Nekaj mirnega in prisrčnega je bilo v tej pripravi. "Dovoli, da ti povem eno izmed svojih zaminivih dogodivščin," je predlagal prijatelj in prekrižal noge. Morda boš našel v njej neko podobnost in tako laže doumel moj položaj v tem tre-nutiku. Kajti so stvari, ki se ne dajo drugače osvetliti kakor s primerjavo — umetno govorico ... , "Misliš, da je primer in podobnost rsto?'1 "Podobnost. .. Aristoteles nima prav, ko pravi, da je umetnost upodabljanje prirode. Za primer — in to je zame umetna beseda, je treba novega življenja, za podobnost ne. Zato je u-metnik tvorec ... Toda o tem se pogovoriva drugič." "Morda bi lahko rekli, da je umetnost v umiranju — da bi mogel zaživeti nov svet" sem dodal z nasmehom. Prijatelj se je zresnil. "Morda ne povsem, vendar je misel blizu resničnosti. Poslušaj, kaj ti bom povedal. Bilo je takole pred tridesetimi leti. Takrat mi je bilo dvajset let. Nckegs večere sem igrsl v hiši očetovega prijatelja, na rodbinski slsvno-sti; srebrna ali zlata poroka, odlikovanje. ali so njegovi konji zmagali na dirkah — danes se tega ne spominjam več natanko. Smatrali so me za majhnega vir-tuoza. Toda čudno, vedno sem čutil, ds so gosli eno in jaz drugo. Bile ao mi pokorne, sam pa sem bil hlsden. naučen, ped antičen. Ni bilo vročega odnoss do glasbila, niti sozvočja čuvstva s smislom in podobo zvoka—bilo t B^Bjf pač. kakor če nekdo t lepimi Mkroaaa fteaa in pravilnimi črkami napi*o — Kaj, ti čevlji stanejo davčno prijavnico. Zavedal sem Saj sem te ven- se tega svojega nedostatka di moje igranje do izraza . . ." Prijatelj je pogledal na uro, si pogladil goste sive brke in vzdihnil. "Med gosti je bila tudi mlada, svetlolasa gospa, žena nekega diplomatskega uradnika. Njene velike modre oči so bile podobne oknom, za katerimi se modri nebo. Podobne so bile dvema vazama, ki sc v njih odražajo sončni prameni. Vsa njena postava je bila bolj podobna nežnemu oblačku kakor človeškemu -bitju. Prišla je iz sosedne sobe, da sem jo opazil šele v trenutku, ko sem že poleg klavirja oglašal gosli. Sedla je med gostitelje in mojo mater m me gledala z onim občudovanja vrednim pogledom, lastnim le nekaterim ženskam: plaho začudenim in odsotno sprašujočim, trdo sprašujočim . Kakor sem ti že povedal, mi je bilo dvajset let, doba, ko vre kri in ko izgubiš razsodnost že spričo nehotenega nasmeha!" "Kaj šele spričo namišljenega .. ." "Ne, ona je bila čisto resna, rekel bi, hladna. Le oči kakor da so se oddvojile od nje in zaživele svoje življenje; z modrim, jasnim, ognjenim žarom eo ogrevale ozračje okoli mene . . . Kakor da so pronicale v slednjo celico, V slednjo razporoko, v slednjo gubo . . . Teta je nestrpno udarila po tipkah, kaikor bi nekaj slutila in potegnil sem s lokom preko strun. Igrala sva Griega. Tu besede resnično nič ne pomenijo. Vse, kar bom povedal, bo kakor delo drvarjeve sekire. Nenadoma so postali zvoki gosli srebrnokrili angeli, ¡ki jokajo in prižigajo eve6ke v tihi, mrtvi dolini, polni žalostnih cvetk. Nekje s solzami šume in šepetajo besede ljubezni, ki tiho valovi, u-mira in se izgublja nad širnimi vodami . . . Nisem več čutil gosli: postale so del mojega srca, čigar trepet je zajel vse moje telo; v božanski grozi pred nečem, kar se odkriva, sem se vrgel v valovanje zvoka, ki se je blestel in rasel. Le enikrat sem videl njene bele roke, ki so ji mirno počivale v naročju. Bile so stkane iz prekrasnih zvokov, le dotaknili »veta Ko sem končal. , tek, da sem izpovedal mco ki sem j0 do*)-Mlada žena me je glt til sem, kako mi n.< pronica v dno duie. M. je postalo jasno, da j mojo izpoved in postal sram. Potem je govorila 1 kake resne stvari. s ¡ti ne da bi mi posvečala zornost, čeprav mi je srce. Pri slovesu pa mi zašepetala: "Opolnoči čakala na vrtu za hišo" vedala naslov. V glavi zavrtelo. Ni-sem mogel „ da je res; spomnil »enr čerih ovir, ki so mi bile| bal sem se strogega mat obraza. Solze so mi teki — toda nisem šel." Prijatelj si je prižgal] to, puhnil dim in dodal: "Naslednjega dne se k svojemu možu v Bol< nikoli več je nisem videl. | mar norec? . . . Toda kal nilo, se ne vrne več." Dolgo, zelo dolgo sv« brez besede. Potem je rekel: "Ker dekle ne pride ..] v kavarno . . .?" Vstala sva. Stopil je pr dalo in si česal lase. Or kakor bi govoril sam "In s takole osivelimi kam mladega dekleta." Nasmehnila sva se z hom, ki je odkrival dušo: I bilo sleherno upanje Ko sem šel iz sobe, ozrl v kot: v poltemi tam porcelan, vaze in rc se mi je, da je tam nasmejano livljenje, mi< sva šla . .. Afitirajteza Litten to and Advertise] PALANDECH'S YUGOSLAV Folk Songs and Tamburitza Orel Station WW AB, Every | MS S. Clark 8t. Chícete -1 TISKARNA S.N.P, SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, 1 . koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaški češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P-TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI V»« pojasnila daje vodutvo tiskam«.—Cene rmerne, unijuko delo prvi-Pilite po informacije na na«lov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENIJE Tal. Roekwell 49S4 CHICAGO, ILLINOIS Mot: pet dolarjev? dar proail. da štedi* pri denarju" Zena: "Kupi mi avto. pa hom prihranila na čevljih!" ■ta sem bil pogoato obupan. Toda na rodbinski večerji, ob dobri spremljavi klavirja je prišle to- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEJ( 11. dva, tri. Mrl aH pet Is SM es Jte le prištele k |e Ust predrag ss člaae SNPJ, gotovo I« v *eaU dražtel Usta Prorrata Ja: It pla«s|o pri sseamesss ** TaraJ seSaJ al m**. __Proaveta !• «k ,1 U W rad «tal llet vsak šss. Sa ZdnüL države Ca Kaaaae.fS.SS Za Cleare Is Chleat* I tedalk la..............4J0 1 tedalk hi.......... S tednika la ...........S.S0 » toialka Is......... t t odmike ta............ Ul I tednike Is............ 4 tednike la............ LSS » tednike la............ 5 tednikov te mi« • tednike* Is........... ■ 1 ■■ ........... W» www— Zs Bnep« Je............^ lapatefta apadaji kapoa. priložite potrebno mete Order r pteaa te al naračlte Proaveta. Uat. ki Je **i* 1 Pojasnile:—Veelej kakor hitro kateri tak liano* ., SNPJ, aH Sa aa preeeli proč od dražine in bo ssfctml ' tednik, bode moral dati član Is detline drniine. Wje u« ^ naročena aa dnem i k Proereto. to takoj aasnaniti sprs*~- ^ in obenem doplačati dotlčno vsoto lista Prodreta. Akojeo tedaj mora aprsvalltve ssiftati data» ss to meto n.r^n PEOSVETA. SNPJ. ISST So. Lawadale Ars, 1) ••••••i .ČL ám*" • Usta rt t« tedalk te r« pripMUte mole drattee: k mo|l aare#nte« ed •I eeaoeoeoeeeeaeeeeeoeeeeoeeeeeoesoeei •)eeoeeeeeeeeeeeeeeeooeeeeeeeeoeeeeee< ^^•••soeeooooeoooooeoooaooooeeseeooeoí Weeeeeeoeeeaeoeeeeeeeeoeoeeseeeeeeee4 .ČL dre*" * .ČL droit** It-Ö. droit** » ft. droit** * Nee