Leto štev. 218
Ljubljana, sreda 22. septembra 1926 Poštnina pavšaitrana.
Cena 2 Dfo
sb Hghaja on »j u t raj. JC
Stane mesečno Din 25 —, ia inozemstvo Dip to-— neobvezno.
Og.as. po taniu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5/I. Telefon štev. ji, ponoči tudi štev 44.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnBtvo: Ljubljana, Prešernova
ulica št. 54.. — Telefon št. 36.
iDseratnl oddelek; Ljubljana, PreSer-nora ulica št. 4. — Telefon St. 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica 4t 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-lana 8t. 11.84« - Praha čislo 78.180 Wi«n.Nr. 105.141.
Ljubljana, 21. septembra.
Frapantno je, s kako fanatično trmoglavostjo išče v zadnjih letih italijanska politična javnost sleherno priliko, da se razburi nad kakim vnanjepolitičnim problemom. Tudi največji naivnež je moral uvideti, da delajo v Rimu dosledno na tem. da nahujskajo svoje prebivalstvo zdaj na tega. zdaj na onega svojega soseda, razpaljujejo z različnimi visokozvenečimi tiradami publiko v Italiji in s pretnjami na vse strani ustvarjajo vtis. da se nahaja tretji Rim tik pred najsijajnejšo epoho svoje zgodovine. Italija se veča in širi. se vzpenja navzgor in kakor v zavesti preobilice svoje moči gleda okrog sebe, na koga naj se vrže najprej, da pokaže in dokaže svetu svojo silno silo. .
Dokler še niso bili urejeni odnošaji do Jugoslavije, ko še ni bila določna meja med obema državama niti urejeno iazmerje glede prometa, trgovine in drugih odnošajev z jugoslovenskim sosedom. je obvladovala napetost italijansko javnost na to stran. Baš ko ie ta problem stopal v svojo zaključno fazo. donašujoč vzpričo naše slabosti Italiji velike prednosti, je prevzel fašizem v roke krmilo Italije, smatrajoč se poklicanega, da jo povede do nezaslišane veličine. Odslej je iskal Mussolini in njegov štab višjih ciljev in večjifi ter tež-njejših nalog, vrednih nastajajočega silnega imperija . . .
Pojavil se je sredozemski problem. Mussolini je opozoril nanj ves svet in samozavestno pokazal na Italijo, ki da je poklicana, da prevzame v Sredozemskem morju vodstvo sama in dovoli ostalim narodom, gospodujočim doslej, kvečjemu še skromen delež ob strani. Z velikim pompom je naglašal zvezo s Španijo in nemogoče je bilo. da bi v Franciji ne postali pozorni. Razmeroma nedolžni incidenti z Nemci ob gornji Adiži so mu bili povod, da je z vso ve-hepienco vrgel bojno grožnjo preko Alp in izzval celokupno nemštvo. Niso se še pomirili prenapeteži na obeh straneh Alp, ko Se je Mussolini že odpeljal v spremstvu močnega vojnega brodovja v Libijo, kakor da gre na slavno ekspe-dicijo: govori, ki jih je vrgel med slave-željno italijansko publiko. $0 razodevali zopet isto zamisel: Sredozemsko morje je italijanska domena in ob njem si bo tretji Rim zgradil svoj kolonijalni imperij. Znova je postal svet pozoren: kdo naj se prestraši diktatorjevih pretenj, zoper koga se brusi meč? Zopet je postala Francija pozorna in Turčija se je zares prestrašila in je na vrat na nos sklenila z Angleži sporazum, odrekajoč se Mosula. za katerega se je trmog a-vo vlekla sedem let. samo da dobi proste roke ob Egejskem morju in Levanti. In Pangalos je te dni izdal — če ni vse le farsa, — da je zares nameraval naskočiti Turčijo, kar bi bilo mogoče samo v sporazumu z Italijo. Angleži pa so trezno pretehtali zadevo in so z Italijo sklenili pogodbo o razdelitvi Abesinije v gospodarske interesne sfere.
Po porazu Abd-el-Krrma se je podpisala pogodba med Italijo in Španijo, ki so jo zopet v Franciji vzeli na znanje s precejšnjo nervoznostjo. Ni se še polegla ta stvar, ko je razljutil domovino fašistov atentat na Mussolinija. In zopet je nastal silen vrišč po Italiji, ta vrišč pa je veljal — Franciji. Nemogoče bi bilo misliti si. da upajo v Italiji zares na to, da bi Francija nastopila zoper italijanske emigrante samo zato. ker so nasprotniki fašizma. Francija je vedno gostoljubno sprejemala politične begunce iz najrazličnejših držav in jim dovolila povsem svobodno življenje na svojem ozemlju, pa tudi če je bila s temi državami v najbolj prijateljskih odnošajih. Nikakih razlogov ni, zakaj bi se de.ala izjema ravno napram italijanskim beguncem. Fašisti dobro vedo vse to in tudi vedo. da bi bilo mogoče zahtevati uslug od francoske vlade v slučaju, da bi navedle konkretne podatke o zločinskih stikih atentatorja in emigrantov j v Franciji. V tem smisiu so sestavljeni 1 tudi francoski odgovori na nesmiselno j italijansko ogorčenje. Ker pa Italijani 1 tega ne storijo, je nemogoče ubraniti se vtisa, da jim gre za nekaj drugega, nego za emigrante, da kraikomalo potrebujejo ogorčenja zoper Francijo. Zdi se, kakor da hoče fašizem preparirati Italijo. da bi uvidela, kako hude sovražnike ima in kako se je treba pripraviti na težke naloge, ki jih prinaša bodočnost in katere da bo mogel rešiti samo fa-šistovski duh.
Ali res misli Italija na avanture s Francijo? To vprašanje se vsiljuje samo od sebe. ko človek zasleduje neprestano se ponavljajoče napihovanje fašistične države Ali res čaka samo prilike, da pokaže inozemstvu svojo dozdevno fizično premoč, o kateri so črne I srajce menda zares prepričane? Taka j preizkušnja se je včasih obnesla, ali do- ! stikrat se ni obnes'a. vselej pa je po- ! menila igro z opasnostjo. V naši dobi se sklepajo širom Evrope prijateljske pogodbe vse vkrižem. vse v duhu Lo-carna, ali Italija kakor da je poklicana baš za nasprotno. Ali smatra zares vznemirjanje Evrope za svojo sodobno naloeo?	1
0. Uzunovič smatra, da je vse v redu ...
V razgovoru z novinarji je demantira! vse vesti in govorice o težkočah v vladi in o nevzdržnosti sedanjega položaja. — Nasprotno v vladi in med obema RR vlada najlepša harmonija in
zadovoljnost.
Beograd, 21. septembra, p. Proti večeru je sprejel ministrski predsednik Uzunovič predstavnike tiska, da jim poda obljubljene izjave o političnem položaju. Predsednik vlade je takoj izjavil, da nima ničesar, kar bi povedal, da pa bo drage volje odgovarjal na stavljena vprašanja.
Na vprašanje, kaj ie z verzijam! o spremembi v vladi, je odgovoril Uzunovič: «Ne vidim razloga za kakršnokoli izpremembo. o katerih govore zadnje dni razne in številne kombinacije, o katerih Vi vsi pišete, čeprav niso točne aii nimajo kakršnekoli verjetnosti in možnosti. Osnova politike.' ki je podlaga, na kateri je zasnovano sodelovanje med Narodno radikalno stranko in Hrvatsko selja.ko stranko, ostane neizpremenjena. Zato tudi ni vzroka za kakršnokoli politično spremembo, ali pregrupacijo ker obstoja med obema političnima strankama popolno soglasje v vseh vprašanjih skupne politike. Parlamentarna moč teh dveh strank je tako velika, da ni vzroka, da bi kogarkoli povabili k sodelovanju Reči moram, v kolikor utegne imeti ta stvar zvezo z mojimi akcijami, da ni nihče povabljen v kakšno razširjenje viade. Mislim, da ni umestno, da poedine stranke in prvaki često ponavljajo na shodih in v časopisju, da smo jih povabili k sodelovanju. Pri tej priliki hočem to naglašati in povdarjam. da. dokler dve dovolj močni stranki harmonično sodelujeta pri izvedbi zasnovani politike in delovnega programa, ni povoda, da bi iskali okrepitve.*
Vaš dopisnik je tu opozoril ministrskega predsednika, da je naglašal «dve stranki*, dočim tvori viadno vedno troje strank, namreč radikali, radičevci in nikičevci. G. Uzunovič je odgovoril: ^Gospodje izgubljajo izpred oči, da se
tudi skupina poslancev iz kluba dr. Nikiča
imenuje »Hrvatska seijacka stranka* in da zasleduje isto politiko, kot jo je vodila pred razkolom. Ako stoji stvar tako, ne vem, zakaj se od dne do dne vedno kritičneje spremlja delovanje viade in da jo nekateri po tem delovanju sodijo. Kombinacije naj se rezervirajo za trenutek, ko in kadar> nastopi. da se napravi nekaj novega. Nikakor pa ne gre izgubljati časa in deiati senzacij, ki so brez podlage. Kakor vidite, je kljub vsem trditvam, da sedanji položaj ne more dolgo trajati, vlada še vedno na mestu in vrši svojo dolžnost že šest mesecev. Zato ima pravico apelirati tudi na opozicijo in javnost, da se vsi skupaj bolj brigamo za delo in za posle, dokler ni kakršnekoli izpremembe ali vzroka za pričakovanje skorajšnjih iz-prememb. Ako bi bila res potreba po izpremembi tu. bi moral priti s katerekoli merodajne strani upravičen razlog za izpremembo politike, lakega pa ni. Nasproti, upravičena je potreba politike sporazuma po nadaljevanju sodelovanja radikalov in radičevcev. dokler ima ta politika zaupanje ustavnih faktorjev. In ta politika in današnja vlada imata to zaupanje. Nočem doižiti naše javnosti in tudi ne Vas novinarjev in reči, da so vse verzije in kombinacije brez sleherne podlage in verjetnosti. Zakaj, lahko je mogoče, da jemlje javnost pod verjetnimi kombinacijami razgovore, ki jih vodijo poedinci aii politične skupine, ki po svojem političnem ali številčnem značaju nimajo in ne morejo imeti vpliva ne na izpremembo položaja ne na ustvarjanje novih kombinacij.
Ako vseh teh verzij in kombinacij doslej nismo bolj pogosto demantirali, smo storili to zato. ker smo smatrali, da je baš v tem najodločnejši de;nanti in da je čas tisti, ki najbolje leči. tisti, ki ima moč. da najodločneje demantira. Cas vrši to svojo nalogo in zato ni bilo naših deinantijev. Pustili smo v tem pogledu javnosti proste roke, čim bolj se bliža zopetni sestanek Narodne skupščine. čeprav ji je bil, kakor kaže, rok za skorajšnji sestanek predolg. Hoteli smo počakati in videti, ali sta gospod Pašltf in Radič proti sedanji situaciji in vladi.
Hočem prepustiti Vaši oceni trditev enega najuglednejših zastopnikov demokratske stranke, ki jo je prinesel neki list, češ. da je sedanja vlada izgubila ratiranle drugega ustavnega faktorja.
Vlada je stabilna in ima zaupanje obeh poklicanih ustavnih činiteljev. Mi ostanemo na svojem mestu navzlic vsem težavam. dokler uživamo to zaupanje. S posebnim razpoloženjem čitam. ako se o tem razpravlja kako me bodo vrgli. Vem prav dobro, da se imam v izvrševanju svojih dolžnosti boriti s posebnimi težavami. Na to mesto me nista spravila ne častihlepje, ne vlastiželj-nost. Vsa pričakovanja, da bom padel,
spremljam s posebenim zadoščenjem, ki ga ima človek, ki se zaveda, da vrši svojo dolžnost. Vsakdo, ki je na vlasti, ima nasprotnike in proti njemu so tudi zlobni jeziki. Izvrševanje dolžnosti daje posebno moč. ki jo stavljamo na razpolago splošnim interesom, ki jim sla žijo.»
Novinarji so vprašali ministrskega predsednika, kaj je z.vestmi, da je
gospodarski program, ki ga je objavil trgovinski minister dr. Krajač,
naletel na odpor v vladi in da kabinet z njim ne soglaša. G. Uzunovič je odgovoril: «Dr. Krajač sodeluje z odbo^ rom ministrov. Podrobna izvedba je bila prepuščena ministru, ki je že podal neke izjave v svojem programu. Zato zaenkrat še ne želim o tej stvari govoriti.®
Na vprašanje časnikarjev, ali bo parlament deloval v izrednem zasedanju do 20. oktobra,
ker se sestane že 4. oktobra, zaradi sprejema Cehoslovakov. je odgovoril g. Uzunovič. da je to odvisno od prihoda češkoslovaških parlamentarcev in nekaterih svečanosti. To vprašanje se bo rešilo sporazumno s klubi in načelniki skupin. Vsekakor ima zbornica v izrednem zasedanju nujno donesti zakone o stanovanjih in centralni upravi
Vaš dopisnik je omenil, da se govori v javnosti, da je Slepan Radič zahteval, naj izpade dr. Nikič is vlade in da je šel ministrski predsednik
g to misijo tudi na Bled.
Gosp. Uzunovič je izjavil: <Pred odhodom kralja v inozemstvo so me presenetile ua Bledu številne verzije, ki so jih spravljali v zvezo z mojim potovanjem. Čeprav je moral vsakdo vedeti, d« se pri taki priliki ne morejo izvršiti izpremetribe ln rekonstrukcije, se je vendarle mnogo govorilo in pisalo. da sem predložil na Bledu kralju v podpis tudi nekatere ukaze. «Odjek» piše še danes, da nisem uspel na Bledu in da nisem dobil podpisov za te ukaze. Ne morem razumeti, kako so mogli kaj takega pisati resni in. vplivni ljudje v tako afirmativni obliki, in da so mogli prinesti tako absurdne stvari. Taki politiki morajo vendar vedeti, če sem zahteval od krone podpise v tako važni stvari, kakor je izprememba ministrov in nisem našel soglasja, da bi moral potem vendar iz tega izvajati posledice. Zaupanje ustavnega faktorja je za vsako vlado predpogoj in lemelj obstoja. Vsakd), ki pozna parlamentarno skrupuloznost, bi moral s tem računati. Saj vedo, da je odklonitev podpisa na ukazu o spremembi ministra jaseu znak vsaj nezadostnega zaupanja in da si noben parlamentarec ne bo pod tskimi razmerami upal še nadalje oststi minister. Ne vem, zakaj mi ti gospodje impu-tirajo takšno parlamentarno neobčutljivost, razen ako me sodijo po nekaterih od svojih ix I. 1924.-. (Tu je gosp. Uzunovič aludi-ral na Davidovičcvo vlado.)
Vaš dopisnik je nato opozoril ministrskega predsednika, da je Stepan Radič večkrat izrecno zahteval,
naj dr. Nikil izstopi iz vlade tn ga je vprašal, ali bo to imelo kakšne posledice. Gosp. Uzunovič je odgovoril: <Ci-tal sem. da je gosp. Radič danes vse to demantira!.> Novinarji so se nasmehnili in p> vedali ministrskemu predsedniku, koliko je dati na Radičeve demantije. Gosp. Uzunovič je nato izjavil: cCVIIočno izjavljam, da s takimi ali podobnimi zahtevami g. Stepan Radič ni atopil pred mene..
Na nadaijuo vprašanje, kaj je z vestmi, da pojde gosp. Uzunovič v Cavtat, poročat gosp Pašiču, je odgovoril ministrski predsednik: cPovratek gosp. Pašiča v Beograd je treba pričakovati še pred sestankom Narodne skupščine. Jaz ne vidim potrebe, da bi šel v Cavtat b go6p. Pašiču. Ustvarjanje kombinacij se ne sme imputirati g. Pašiču.
Počakati moramo, da sc goip. Pašič porine,
Mislim, da bo njegov povratek le okrepil sedanjo vladno kombinacijo in da bo razblinil vse ono. kar se je doslej v tej smori vsled nezadostne poučenosti vezalo na ime in namere goep. Paiida. ki je za radikalno stranko taka avtoriteta, da nima potrebe občevati z njo drugače, kakor je navajen in kakor mu je kot šefu stranke In predsednika kluba mogoče. Naglašam, da je g. PaSič pri najboljšem zdravju in da se je po izjavi gosp. Trifkoviča celo rredil.»
Novinarji so vprašali ministrskega predsednika,
kaj je na vesteh o predstoječi rekonstrukciji vlade.
Gospod Uzunovič le odgovoril: »Vidite, prazni sta dve ministrstvi, pravde ln za vere. Ali se bosta ti dve mesti zasedli brez ozira na predstoječo redukcijo ministrstev po zakonu o centralni upravi, ni za sedai aktualno, kakor tudi ne takozvano vprašanje ministra dr. Nikiča. (Neki novinar je tu dostavil: »Kamen spodtike.«) Ne. on nI kamen spodtike. Ako in kadar bo prišlo to vprašanje na površje, se bo rešilo v soglas-
ju med vladnima skupinama, med katerima obstoja popolen sporazum. Čeprav le to vprašanje notranja zadeva vladnih skupin, le vendarle politično, a kljub temu mu nI pripisovati tako velike važnosti, da bi pomenilo kamen spodtike. Vse skupine, razen one g. Pribičeviča, zahtevajo izpremembo delovne vlade. Nobena vlada ni brez napak in hiD. Številčno smo dovolj močni. Zato nimamo potrebe po razširjenju z drugimi skupinami. Ako ena ali druga skupina iz opozicije soglaša z našim programom, naj nas podpira iz opozicije z dobrohtnim vplivanjem na reševanje političnih In gospodarskih razmer. Zato ne vidim vzroka za njihov vstop v vlado.«
Na vprašanje vašega dopisnika,
kaj misli o akcill c. Pribičeviča,
Je odgovoril ministrski predsednik: »Akcija g. Pribičeviča, ki gre za tem, da se razpišejo nove volitve, je zelo intenzivna, a je njegova stranka v tem izolirana. Razumljivo ie, da polaga g. Pribičevič vse svoje na-de na volitve, od katerih pričakuje mnogo uspeha. Mi pa mislimo, da pri taki množini
posla, kot ga ima sedaj Narodna skupščina, nI mogoče misliti na nove volitve.
Nočem reagirati na vsakdanjo pisavo or> gana Samostojne demokratske stranke, ki smatra, da bi bilo za našo državo najbolje, da bi radikalna stranka razpadla, da bi iz« ginila, češ da je stara 6tranka in da se je preživela in da ne more več državi kori. stiti. Starost kake stranke je kaj drugega kot starost ljudi. Radikalna stranka je ve. lika stranka, ki kljub mnogim osebnim spo. rom in raznim mišljenjem ne more razpa* sti. V Evropi je mnogo starih strank, ki so se modernizirale in koristijo svoji dr« žavi. Radikalna stranka ni nikaka povojna stranka, ki se jc formirala na sprehodu do Sarajeva (tu je g. Uzunovič aludiral na fu* zijo demokratske in muslimanske stranke) in se ni dekretiralo od zgoraj spajanje raz; ličnih in heterogcirfh strank.® G. Uzunovič smatra, da tudi v SDS vsi ne soglašajo z govori g. Pribičeviča in s pisavo «Reči».
Min. predsednik se je končno ljubeznji« vo poslovil od novinarjev, ki po tem raz* govoru niso nič bolje informirani o pravem stanju stvari, nego so bili preje.
Politično zatišje v Beogradu
Položaj ministra Krajača omajan, ker je kompromitiral vladno akcijo za saniranje gospodarskih prilik. — Finančni odbor v tvornici za svilo v Pančevu.
Beograd, 31. septembra p. V prestolici je bilo danes zaradi praznika Male Gospoj-ne popolno politično zatišje. V Narodni skupščini ni bilo nobene seie odborov. V min. predsedništvu je imel predsednik viade Uzunov č resortne konference z ministri za socijalno politiko Simonovičem, za promet dr. Jovanovičem in za notranje stvari Maksimovičem V radikalskem poslanskem klubu je biio danes precej živahno.
V političnih krogih še vedno razpravljajo o raznih kombinacijah, ki so na dnevnem redu. Kot najresnejšo imenujejo kombinacS jo s predsednikom Narodne skupščine Trit-kovičem, ki naj bi bi! po želji Pašiča naslednik sedanjega predsednika vlade Uzu-noviča. Pašičevci danes odločno demanti-raio vesti, po katerih je g. Pašič zopet zbolel.
Kakor se splošno govori v političnih krogih, je stališče trgovinskega ministra dr. Krajača zaradi njegovega famoznega načrta o saniranju gospodarskih prilik precej omajano in se vesti o skorajšnji izpremembi v vodstvu trgovinskega resorta trdovratno vzdržujejo. Vladn' krogi so silno hudi na g Krajača, češ da je celo vlado s
svojim komunikejem blamiral ter njeno akcijo za saniranje gospodarskih prilik kompromitiral. Medtem se v beograjskih listih nadaljuje tragikomična polemika in g. Krajač se zagovarja z novimi komunikeji, ki pa njegovo situacijo le še bolj slabšajo. Danes se ves Beograd smeje obširnim njegovim računom o tem, koliko kave in čaja popijejo uradniki po nepotrebnem. Baie so tudi radičevci napravili kri' čez g. Krajača.
Fin. odbor je imel za danes popoldne Ha dnevnem redu pregled državne tvorr.ice za svilo v Pančevu. Čeprav šteie 31 članov, se jih je našlo le 5, ki so šli popoldne v Pančevo in pregledali tvornico. Ugotovili so res polno nepravilnosti v poslovanju tako, da se razmere ujemaio s poročilom. Bilance od 1. 1924 dalje sploh ni. Kmetje še niso dobili plačila za dobavljene svilene kokone. Zelo velika je škoda tvornice, ker spada v področie dveh ministrstev, trgovinskega in poljedelskega, a nobeno ne rešuje aktov. Poslanci niso mogli dobiti vseh potrebnih podatkov, obljubljeno jim pa ie, da jih dobi finančni odbor v kratkem pismeno.
Po brnskem zboru čsl. nar. soc. stranke
Novo ime stranke. — Živahni komentarji čeških listov.
Praga, 21. sept. s. Dunajski listi obširno komentirajo potek in rezultate kongresa čsl. soci.ialistične stranke. Mnogo pozornosti vzbuja dejstvo, da je za izključitev poslanca Stfiornega in tovarišev glasovalo le 95 od 187 delegatov. 45 jih je glasovalo proti, 50 pa se Jih je glasovanja vzdržalo. V debati se je tudi posL Tučny, ki zastopa zelo vplivno krilo v stranki, izjavil proti izključitvi Stfihrnega. Rezultat glasovanja Je napravil silno mučen vtis. zlasti ko so Stfibrny in oni delegati, ki so glasovali proti izključitvi, zapustili dvorano.
Nedeljski glavni zbor se ie vršil ob udeležbi 855 delegatov ter je bil jako buren. O izključitvi poslanca Stfibrnega se po Statutih stranke ni glasovalo, temveč ie bil sobotni sklep !e dostavljen na znanje. Najvažnejši sklep nedeljskega zbora ie, da je stranka spremenila svoj naslov »čsl. soci-jalistična stranka« ter se vrnila k svojemu staremu imenu »čsL narodno - socljalna
stranka«.
Med velikimi ovacijami je zbor sklenil poslati prezidentu Masaryku ter ministru Be-nešu pozdravne telegrame. Še tekom dneva je dospel raJ1val.1I odgovor prezldenta Masaryka, ki pravi m. dr.: »Želim zboru uspeha in stranki, da bi brzo in popolno prebolela krizo. Kriza ni nazadovanje in mere biti začetek obnovljenega žtvijenia. Želim Vam to obnovo v interesu našega političnega življenja in države.«
Tekom popoldneva ie prišlo do ostrili konfliktov z grupo posl. Tučnega, ki ie končno ob burnih klicih večine: »f e j I sramota!« s svojimi ožjimi pristaši zapustil zborovanje.
Na koncu sprejeta politična resolucija poudarja, da nar. soc. stranka brezpogojno priznava avtoriteto prezldenta Masaryka. Stranka je bila brez svoje krivde potlačena v opozicijo, a se ne umika sodelovanju z nikomur, kdor hoče iskreno služIt! državi.
Odpor proti italijansko-mmunski pogodbi
Rumunska javnost je nezadovoljna z italijansko-rumunsko pogodbo, ki ne jamči besarabskih mej. — General Averescu o od-nošajih s sosedi Rumunije.
Bukarešta, 21. septembra (brž.). Proti pravkar sklenjeni italijansko - rumunski pegodbi se je v rumunskih političnih krogih pojavi! silen odpor, tako da je pričakovati skorajšnie premembe viade.
Bukarešta, 21. septembra, r. Objava ru-munsko - italijanske pogodbe ie izzvala v rumunski javnosti naravnost konsternacijo. Do poslednjega trenutka so z gotovostjo računali s tem, da bo Italija sedai ratificirala protokol o Besarabiji. Glasili liberalne stranke »Viturul« in »Independance Rcumaine« pišeta, da pogodba sploh nima pravice do obstoja, ker ne garantira rumunskih mej Brez klavzule o garanciji pomenja pogodba samo oslabljenje položaja Rumunije napram sovjetski Rusiji, Id doslej vsai ni poznala stališča Italije. Pogodba morda ustreza italijanskim interesom, nikakor pa ne rumunskim. Zal se je našel ru-trunski ministrski predsednik, da Je podpisal tako pogodbo. »Lupta« ugotavlja, da ie v besarabskem vprašanju rumunska Javnost enotna in da obsoja tako pogodbo kot veliko napako. »Cuvantu!« napada vlado enako besno in očita ministrskemu predsedniku servilnost. Ust pravi, da ca Rumu-nijo ni dosegel v tej pogodbi ničesar, ampak je samo služil tujim interesom.
Rim, 21. septembra (brž). V razgovoru z urednikom glasila ministrskega predsednika Mussolinija ie general Averescu Izjavi!, da se Jugoslaviji ni treba vmemiriatl radi sklenitve prijateljskega pakta med Italijo in
Rumunljo, ker je že itak vezaua z Italijo ir. Rumunijo s politično in trgovsko pogodbo. Madžarsko in Bolgarijo smatrata Ru-munija in Italija za dobri prijateljici. Rumu-nija je sklenila s Poljsko garancijski pakt o vzhodnih mejah. Edino v vprašanju Besa-rabije obstoja spor z Rusijo. Nadalje ie naglašal general Averescu, da je Rumuniia pripravljena proučiti in rešiti vse probleme, ki izvirajo iz aneksije Besarablje, toda ne more pripustiti nikake diskusije o njeni areksiji, ki je bila odobrena od besarab-skega parlamenta, izvoljenega pod rusko upravo.
Sklicanje razorožitvene konference
Ženeva, 21. septembra, (brž.) Komisija Društva narodov za razorožitev je skleni« la, sklicati mednarodno razorožitveno kon. ferenco do septembra 1927., ako se ne pojavijo stvarne težave.
Madrid, 21. septembra, (brž.) Ministrski svet je sklenil sprejeti povabilo Društva narodov k udeležbi na razoroži tven i kon. ferenci.
Mednarodni kongres poštnih uradnikov
Pariz, 21. septembra (brž.). Včeraj se j« otvori! na Sorbonni mednarodni kongres poštnih uradnikov, na katerem ie zastopanih 490.000 kolegov.
*
Volilci v Ljubljani in okolici I
Danes še lahko Izvršite volilno pravico bodisi s tem, da sami pristopite pred komisijo, bodisi da glasovnico od-daste naši pisarni (Aleksandrova cesta št. 2) ali zanesljivemu zaupniku, da jih do četrte ure popoldne dostavi naši pisarni, ki jih bo odpremila komisiji.
Ako Ljubljana stori v polni meri svojo dolžnost ln vsi zamudniki oddajo glasove proti listi SLS, nad palačo Zbornice ne bo vihrala konsumarska zastava!
Ljubljanski in okoliški trgovci ln obrtniki, v Vaših rokah je ta odločitev. Ako hoče obrtni In trgovski stan biti gospodar v svoji hiši ln ne orodje SLS, mora danes še dopolniti, kar je do danes zamudil.
Aii ste že volili? Ali so vaši tovariši ln znanci že volili? Tako se danes dopoldne vpraša vsakdo ln nato na delo! Votlini odbor trgovskih gremijev ln obrtnih zadrug.
Volilna udeležba prj volitvah' v Zbornico za trgovino, obrt in Industrijo je ogromna ■ter bo predvidoma okrog 80 odstotkov volilnih upravičencev oddalo svoje glasovnice. Včeraj Je Volilna komisija prejela okrog 4000 novih glasovnic. Tekom nedelje je klerikalna stran!ka s hudičem in peklom terorizirala zlasti volilce spodnjih kategorij, zavednim trgovcem in obrtnikom pa so klerikalni agitatorji grozili z bojkotom. Stanovsko zavedni trgovci ln obrtniki pa se rfso uplašill. Razmeroma najslabša je ude-
ležba v Ljubljani, ki je očividno odlašala do zadnjega trenotka. Verjetno je, da bo Volilna komisija še tekom današnjega dne prejela zlasti iz Ljifcljane še mnogo glasovnic. Do včeraj je bilo Izročenih Volilni komisiji skupaj 22314 glasovnic in to 6725 trgovskih, 15.931 obrtniških in 258 industrijskih. Kar pride glasovnic Se tekom današnjega dne do 5. ure na ljubljansko glavno pošto, bo izročeno še volflni komisiji.
Danes se voHtev zaključuje. Ves dan je mogoče oddati glasovnico tudi še osebno pred Volilno komisijo v Zbornici (Beethovnova ulica). Volilec mora priti osebno ter se izkaizati z legitimacijo. Glasovnico odda seveda v zaprti kuverti.
Jutri ln prihodnje dni se bodo kuverte odpirale, pregledale se bodo legitimacije ter glasovnice sortirale po kategorijah. Nato se prične štetje, ki bo predvidoma trajalo najmanj do nedelje. Pred začetkom prihodnjega tedna rezultat volitev verjetno še ne bo znan.
Volilne sleparije SLS
Iz vseh krajev prihajajo poročila o volilnih sleparijah in nasiljih SLS. Teror župnikov proti volilcem je bil strahovit. Obdelovali so volilce ne samo z vero, ampak še bolj z grožnjo bojkota, češ, da bodo nasprotnike skušali uničiti in da bodo ustanovili nove konzume. Tudi ta sredstva se bodo skrhala. Prosimo vse somišljenike, da nam o zlorabah poročajo ter navedejo dokaze.
Uničujoča obsodba ljubljanskega škofa
Minister ver ga dolži zlorabe vere in cerkve ter naznanja, da ga je tožil pri papežu.
Našim čitateljem je še v spominu ljuta borba ljubljanskega škofa dr. A. B. Jegliča proti tedniku <Domovini», zlasti pa škofov članek v 9. številki »Domoljuba* z dne 4. marca 1926. pod naslovom »Ali Vam je list »Domovina* nevaren?*
Ljubljanski škof je hotel zabraniti či-tanje »Domovine* v imenu »prirodnega in cerkvenega zakona*, češ da ta list «ruje proti veri, cerkvi, zakramentom, škofom, duhovnikom, katoliškim možem in proti resnici vobče.*
Škofje imajo sicer pravico in dolžnost po kanonu 1395 § 1 in kanonu 1405 § 2 kodeksa katoliškega cerkvenega prava, da iz upravičenih razlogov za-branjujejo škodljive knjige in časopise in da odvračajo svoje vernike od slabega in prepovedanega čtiva.
Ljubljanski škof pa je »Domovino* enostavno zabranil in ni v ničemer dokazal niti poizkušal dokazati, da bi bila <Domovina» obsodbe vreden list, ki bi se mu lahko očitalo protiversko in pro-ticerkveno delovanje. Sele uredništvo «Doiroljuba* je skušalo k škofovemu članku dodati nekoliko razlage, toda ta dostavek je izšel samo kot polemika s pisanjem »Domovine* in se omejuje na obrambo Slovenske Ljudske Stranke, ki je baje »politična stranka, koja hoče ne samo privatno, nego vobče vse javno življenje urediti po edino pravih krščanskih načelih in koja edina vodi politiko v luči krščanskih resnic*. To naj bi bila utemeljitev službenega cerkvenega akta, s katerim g. dr. Jeglič, podpisan kot «nadpastir», zabranjuje vernikom čitanje političnega glasila druge stranke.
Umljivo je. da naši poslanci niso molčali k škofovemu članku.. Dr. Pivko in dr. Žerjav sta se obrnila s pismenim vprašanjem dne 16. marca 1926. na ministrstvo ver.
Katoliški oddelek ministrstva ver je odgovoril poslancu dr. Pivku z aktom VK br. 2882, z dne 15. junija 1926., ki dokazuje jasno in nedvoumno, da mi-
litičnim člankom, ki nikakor ni v skladu s cerkvenim dostojanstvom ljubljanskega škofa. Odgovor ministra prosvete povdarja dobesedno:
»Tako tolmačenje službenega cerkvenega akta, s katerim gospod dr. Jeglič izrečno kot »nadpastir* prepoveduje vernikom čitanje političnega glasila, je flagrantno kršenje predpisov čl. 12 zadnji odstavek naše državne ustave, ki prepoveduje verskim predstaviteljem, da bil v strankarske svrhe zlorabljali svojo duhovno oblast. To ie kršenje temeljnega državnega zakona, ki ga je treba tembolj obžalovati, ker ga je storil cerkveni veledo-stojanstvenik, ki je po svojem visokem položaju poklican, da prednja-či podrejeni duhovščini v lojalnem spoštovanju zakonskih predpisov.
Ker pa citirani predpis naše državne ustave dosedaj nima potrebne zakonske sankcije, ne preostaja ničesar drugega, kakor da se po pristojnem potu obrnem na vrhovno cerkveno oblast, da gospoda škofa v interesu dobrih medsebojnih odnošajev med cerkvijo in našo državo zavrne s stranpoti strankarske politike na edino pravilno stezo nepristranskega vršenja njegove vzvišene pastirske službe.*
Naša ^Domovina* je prejela torej sijajno zadoščenje. Javnost pa ve sedaj, da je bila gonja ljubljanskega škofa proti »Domovini* čisto politična stvar in popolnoma nič verska in da je g. doktor Jeglič svojo duhovno oblast izrabljal v strankarske svrhe in kršil določbe našega temeljnega državnega zakona. Zelo jasen je tudi migljaj ministra, ki pravi pravilno, da je kršitev zakona tembolj obžalovanja vredna, ker jo je storil cerkveni dostojanstvenik, ki bi moral prednjačiti v spoštovanju zakonov.
Sedaj bomo videli, kaj poreče pa-peška stolica, kateri je naša vlada izro-
nister ver strogo obsoja dejanje, ki ga j čila nezaslišno afero v ureditev in jo je zakrivil ljubljanski škof s svojkn po- I pozvala, da škofa kliče k redu.
Zanimiva oprostitev „Jutrovega" urednika
Ali imajo konzuli diplomatski značaj?
Svoječasno smo objavili v »Jutru« dopis, kj je kritiziral tukajšnjo policijo, ker je ob priliki nacionalističnih demonstracij cerni-rala ves prostor okoli italijanskega konzulata, ki se nahaja nasproti pošte tako, da ni mogel nikdo niti domov niti v bližini se nahajajoče javne lokale. Dopisnik se je pri tej priliki tudi ostro obregnil ob Italijanski konzulat, kar je dalo italijanskesnu generalnemu konzulu povod, da se je čutil osebno žaljenega »Jutro« je sicer pojasnilo, da so dotični stavki dopisa bili objavljeni, ker so slučajno ušli uredniški kontroli in je povdarilo, da ne želi kršiti internacionalne korektnosti (osebne osti dotični dopis po celem svojem smislu sploh ni imel) ,a italijanske oblasti so si želele sod-nijskega zadoščenja. Izbrale so prav originalno pot Na intervencijo italijanskega poslanika Bodrera se je naše zunanje ministrstvo postavilo na stališče, da prltiče konzulom zaščita zakona — kot diplomatič-nim zastopnikom ter je pozvalo ministrstvo pravde, da dvigne tožbo proti »Jutru« radi — žaljenja italijanskega generalnega konzula marki j a Gavottija. Res je ministrstvo pravde v Beogradu zaukazalo tukajšnjemu državnemu pravdnlštvu, na) v imenu mar-kija Gavottija vloži proti odgovornemu uredniku »Jutra« g. Fr. Pucu tiskovno tožbo radi uvrede.
Državno pravdnlštvo je seveda tožbo po naročilu vložilo ter se je danes vršila pred tukajšnjim sodnim senatom razprava o tej tožbi, v kateri je bil naš odgovorni uredni"
oproščen.
Zastopnik našega urednika odvetnik
dr.
Klepec je v svojem zagovoru izvajal, da italijanski generalni konzul marki Gavotti ni nikak diplomatski predstavnik, v čegar imenu bi lahko državno pravdništvo tožilo, da je le navaden konzul, ki nima nobenega karakterja kakega poslanika in da bi moral, če bi se čutil žaljenega, vložiti sam tiskovno tožbo proti »Jutru«, ni pa za to upravičeno državno pravdništvo. O stvari sami pa je zagovornik dr. Klepec izvajal, da v dopisu italijanski generalni konzul sploh imenovan ni in da ost dotlčnih izvajanj nikakor ni osebna. Zltsti ne more biti žalitev dotični odstavek, v katerem je bilo povedano, da se lahko preseli italijanski konzulat v kako tako ulico, ki se more brez večjih težav popolnoma zapreti s kordonom, ne da b: se pri tem oviral reden promet
Sodni senat je osvojil stališče »Jutrove-ga« zagovornika, da konzuli nimajo diplomatskega značaja, v čegar imenu bj lahko tožilo državno pravdništvo, in da bi moral marki Gavotti sam tožiti. V to, ali je članek sploh žaljiv, pa se senat nI spuščal, ker je moral tožbo zavrniti že iz razlogov, da manjka legitimacJja za tožbo.
Sodišče se je v svoji odločitvi držalo strogo principa mednarodnega prava, ki konzulom ne priznava diplomatskega značaja ter je tako dalo gospodom v zunanjem ministrstvu dober pouk.
Poset češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji
Praga, 21. sept. (brž.) Poseta češkoslovaških. parlamentarcev v Jugoslsvri se udeleži 70 članov obeh zbornic nnd vodstvom predsednika poslanske zbortvee Mal.vpetra in podpredsednika --erats F<vik'-Da.
Politične beležke
Vatikan, naši klerikalci in Srbija
»Jutro* je navedlo, da je papež Pij X. meseca julija 1. 1914. izrazil svoje upanje, da Avstro«Ogrska ne bo Srbiji odpustila, ampak i njo končno obračunala. Dasi je ta izjava zgodovinsko dokazana in jo niti Vatikan sam ne taji, trdi »Slovenec*, da je laž, ki jo je Vatikan že sam najodločneje zavrnil. Koliko je vredna »Slovenčeva* tr. ditev, pa lahko sklepamo tudi iz pastir, skega pisma, ki ga je L 1914. izdal ljubljan. ski škof dr. Jeglič in ki pravi med drugim: »Zares,, vojna zoper Srbijo Je pravična. 2e več let Srbija zoper Avstrijo hujska, zoper njo spietk&ri, jo očitno zasramuje, ji ni« poveduj« propad in pogin, da, celo po Av« striji sami širi duha upornosti in izdajstva. Dolgo časa že čuti ves svet, da je vojna neizogibna. Večkrat je bilo na tem, da iz« bruhne, toda miroljubni naš cesar jo je pre prečil, dobro vedoč, kake grozote so zdru« žene tudi ■ pravično vojno. Ko je p» pre. iskava zoper gnjusne morilce našega pre« stolonaslednika in njegove žene še bolj do. gnala, kako se je Srbija zoper Avstrijo za» rotilai, in Srbija ni hotela dati zahtevanih poroštev, da vse to opusti, je bil naš ce. sar zavoljo miru narodov primoran vojno napovedati. Ko sem bil sedaj v Lurdu in sem potoval po Francoskem in Laškem, so vsi katoličani pritrjevali, da je napoved vojne popolnoma pravična in da se nika» kor ni več mogla odlašati.* To je pisal škof dr. Jeglič v pastirskem pismu! Ni pi» sal tega kot zasebnik, kot duševni vodja klerikalne stranke, ampak kot cerkveni po« glavar. In ali si moremo misliti, da bi kak škof v svoji lastnosti nastopal v nasprotju z nameni Vatikana in zlasti še ljubljanski škof dr. Jeglič? Baš pastirsko pismo ljub« ljanskega škofa iz. L 1914. dokazuje očitno, da je bil Vatikan istega naziranja, po ka» terem se je treba cerkvi postaviti na stran «ApostoIskega Veličanstva* na Dunaju in »katoliške Avstrije*. Ali more »Slovenec* trditi, da ljubljanski škof dr. Jeglič 1. 1914 ni postopal sporazumno z Vatikanom, ne glede na to, da je imel na svojem potova. nju po Italiji priliko priti v stik s cerkve« Dimi predstavniki iz papeževe bližine?
Klerikalci na potu v spokoritev
Iz Beograda se poroča z radikalne strani, da so se klerikalci ponudili za vstop v vi as do s tem, da opuste program avtonomije. Za volilce in zlasti za one, ki ravno te dni v avtonomijo love trgovce in obrtnike, je to lepo presenečenje, za politične kroge pa že dolgo ne. SLS je v Beogradu svoj glavni program že preklicala. Vprašanje pa je, ali bo s tem dosegla zaželjeni uspeh. Čuje se, da se klerikalno umikanje opazuje z veli« kim škodoželjem, a kruha za SLS iz te mo. ke ne bo. Sicer pa ne razumemo, čemu se SLS pritožuje na sedanjo vlado, ki ji itak gre na vseh poljih tako na roko, kakor da g. Pucelj že kuto nosi.
Akcija ministra trgovine in industrije
Kar je St. Radič v političnem .življenju, to je minister trgovine in industrije dr. Krajač na gospodarskem polju. Njegovi predlogi o rešitvi gospodarske krize so v vseh resnih krogih izzvali mnogo zabave a še več pikre ironije ter se iz njih nor« čujejo tudi radičevski zavezniki sami. Ta« ko piše n. pr. radikalno »Vreme*, da je dr. Krajač za svoj program saniranja go« spodarske krize, o katerem smo tudi mi pred dnevi spregovorili, zbral celo vrsto najrazličnejših idej brez kakšnega reda, med katerimi je tudi veliko število absurd« nih. »Vreme* se najbolj čudi temu, da ho« če te absurdne ideje vzeti ministrski svet za podlago nadaljnim razpravam o formu« laciji in uporabi. V vladi sporazuma RR je pač vse mogoče.
Tantijeme upravnih svetnikov državne tovarne sladkorja
Člani finančnega odbora so v pondeljek prejeli poročilo o tantijemah, ki so jih do« bivali člani upravnega odbora državne to« varne sladkorja na Čukarici. Iz poročila je razvidno, da je bilo v treh letih 1921., 1922. in 1923. samo za tantijeme izdanih štiri milijone dinarjev. Tako je vsak član uprav, nega odbora prejel na račun tantijem 300 do 400 tisoč dinarjev. Največ so prejeli I. 1923., ko so si razdelili 1,655.228 dinarjev. Za I. 1921. je bilo razdeljenih 540.000 dinar, jev. Spričo tako visokih tantijem ni čudno, da so naša državna podjetja pasivna.
Hujskanje proti jugosloven-skemu Sokolu
V Jesenicah na Dolenjskem so radičevci ustanovili separatističnega (Slovenskega Sokola). Ob njegovem prvem nastopu 22. pr. m. •o hrvatski Sokoli napadli tamošnje jug> slovenske Sokole, ranili tudi neko žensko, opsovali Jugoslavijo, in le posredovanju orožništva se je zahvaliti, da ni došlo do večjih izgredov. Za dne 3. oktobra je napovedal javno telovadbo v Jesenicah na Dolenjskem Jugoslovenski Sokol. Z ozirom na to objavlja včerajšnji cHrvat, hujska joč članek proti jugoslovenskim Sokolom pod debelo tiskanim naslovom: <Pred novim orju-nf-škim krvoprelitjem v Sloveniji. _ Treba je zabraniti provokatersko parado orju-našev 3. oktobra. — Resno opozorilo pristojnim.* Članek je poln hujskanja in laži o jugoslovenskih Sokolih ter ima edino namen, naščuvati hrvatske separatiste, federa-liste in radičevce proti jugoslovenskemu Sokolu bodisi za ceno krvi. Zakaj, čisto g> tovo je, da bi <Hrvat» ne napovedoval krvo-prelitja ob priliki nastopa jugoslovenskega Sokola v Jesenicah na Dolenjskem, ako bi ne imel namena ščuvati hrvatskih separatistov k prelivanju krvi. Doslej se na so-kolskih prireditvah v Sloveniji še nikdar ni prelivala kri, razen v časih najhujših naci-prnlnih bojev pod Avstrijo, ko so noše Sokole v Celju in drugod napadali nemšku-'nr.ji. Sedaj menijo hrvatski separatisti, da jim je pod vlado RR dovoljeno isto kakor
včasih Nemcem proti jugoslovenskemu So-kolstvu, ki stoji danes pod najvišjim protek-toratom kralja Aleksandra. Hrvatski separatisti se motijo, ako mislijo, da bodo s svojim hujskanjem v Sloveniji kaj dosegli; zanje še davno niso tu dovolj ugodna tla in jim bo jugoslovensko Sokolstvo ob vsaki priliki znalo odgovoriti, kakor se spodobi.
Minister Krajač se brani
Beograd, 21. septembra, p. Z ozirom na
to, da je javnost sprejela predloge ministra dr. Krajača za omiljenje gospodarske kri« ze z veliko skepso in jih označila kot ža« Ijive, priobčuje v današnjem »Vremenu* kabinet ministra trgovine daljšo utemelji« tev umestnosti in važnosti dr. Krajačevih projektov. Kabinet ministra najavlja, da pripravlja minister trgovine poleg »občih odredb* za omiljenje gospodarske krize še celo vrsto špecijalnih projektov za poedi« ne grane narodnega gospodarstva. Kabinet ministrstva zavrača mnenje, da so nekateri predlogi dr. Krajača smešni in šaljivi, češ, da so na videz malenkostne stvari v svojih posledicah lahko silno važne. Malenkost n. pr. ni odprava pitja kave in čaja po uradih. Ako popijejo državni uradniki na dan sa« mo 150.000 črnih kav, znaša to na leto 45
milijono r Din. S prihrankom te vsote bi se moglo neznansko poboljšati ekonomsko stanje državnih nameščencev, a s prihran« kom drv, ki so potrebna za kuhanje te ka« ve in ki znaša po mnenju kabineti letno 11 milijonov 300.000 Din, bi se mogla gra« diti palača ministrstva trgovine, za katero minister zaman zahteva kredit
Tudi odprava šminkanja in razkošja na obleki in obutvi v državnih uradih niso malenkostne stvari, kajti iz njih se razvijajo velike posledice, kakor poneverbe državnega denarja, tatvine denarnih pisem, samomori, nemoralno življenje in obča demo-ralizadja. Tudi odprava državnih uradnikov iz gospodarskih podjetij je zelo važna in nujna zadeva. Vsa državna podjetja, kjer so državni uslužbenci vodili upravo, so postala pasivna Odtod se je tudj razvilo podkupovanje, ki je rakrana naše administracije. Kabinet ministra nadalje opozarja, da je bil dr. Krajač kot pristojen minister za promet s tujci dolžan opozoriti, da Je nujna državna in gospodarska potreba popraviti križ na Kajmakčalanu. Dokler ne bomo tega malega križa popravili, tako doigo ne bomo sposobni naše narodno gospodarstvo sanirati in tako dolgo ne bo nihče veroval v našo sposobnost in solidnost
-SS8-
Zbližanje Madžarske in Jugoslavije
Zaključitev arbitražne pogodbe med Madžarsko in Jugoslavijo.
Ženeva, 21. septembra, k. Glavni gospo« darski odbor skupščine Društva narodov je danes končal razpravo o finančni obnovi Madžarske. Jugoslovenski delegat Avramo« vič je ob splošnem odobravanju izrazil svo« je veselje, da je finančna obnova Madžar« ske dosegla končnoveljaven uspeh V od« nošajih med Madžarsko in Jugoslavijo je opažati resno zboljšanje. Med obema so« sednima državama vlada dobro razmerje, zato so se zmanjšale težkoče, ki so nastale po vojni. Ureditev nerešenih vprašanj med obema državama ter sklep gospodarskih in
drugih dogovorov se pričakuje v kratkem.
Budimpešta, 21. septembra, s. «Magyar Orszag* objavlja danes poročilo iz Beogra. da, po katerem je bila med Jugoslavijo in Madžarsko sklenjena arbitražna pogodba, ki je slična avstrijsko»madžarski pogodbi. Njen politični pomen obstoji v tem, da je prejšnja nespravljiva napetost med Madžar fko in Jugoslavijo popustila in da je xMa» džarska prvič sklenila diplomatski dogovor s sovražno državo, ki je interesirana pri trianonski pogodbi.
Sklicanje mednarodne gospodarske konference
Na včerajšnji plenarni seji skupščine Društva so bila odobrena poročila o naseljevanju grških in armenskih beguncev. — Mednarodna gospodarska konferenca se bo sklicala še pred koncem L 1927.
tovno gospodarsko konferenco. Francoski delegat Louoheur je še enkrat opozoril na veliko važnost te konference, ki naj bi se čim prej sestala. Nesmški delegat Rhein-baden je podpiral izvajanja Loucheurja ter je povdarjal. da je le na mednarodni podlagi mogoča sanacija nezdravih gospodarskih razmer v mnogih državah Evrope. Skupščina je odobrila poročilo francoskega zastopnika Loucheurja o delu pripravljalne komisije za sklicanje mednarodne gospodarske konference. Skupščina je konštati-rala, da težak gospodarski položaj sveta zahteva pospešenje dela pripravljalne komisije za sklicanje gospodarske konference. Navzlic opoziciji Anglije je sprejela skupščina Društva narodov predlog, da se skliče svetovna gosp.»darska konferenca še pred koncem leta 1927. Po poročilu salva-dorskega delegata Guerrero je skupščina odobrila dela komisiie za kontrolo nad izdelovanjem orožja iti municije Istotakc je odobrila poročilo japonskega delegata Na-gaija o delovanju komisije za varstvo žen in otrok Razne konrsije so nadaljevale z delom danes popoldne.
2eneva, 21. septembra (brž.) Danes je
razipravljala skupščina Društva narodov o delovanju raznih komisij ter odobrila poročilo o naseljevanju grških beguncev. Sprejeta resolucija jemlje na znanje z zadovoljstvom do sedaj storjeno delo in izraža obenem upanje, da se bodo našla primerna sredstva za dokončanje pomožne akcije Gršk' zastopnik Caclamanos se je zahvalil v imenu grške vlade za dejansko pomoč Društva narodov v vprašanju grških beguncev
Nadalje je skupščina Društva vzela na znanje pismo generalnega tajnika o naselitvi armenskih beguncev v sovjetski Rusiji v republiki Erivan. V poročilu, odobrenem po Svetu Društva, se ugotavlja, da je naselitev armenskih beguncev mogoča edi-nole s pomočjo privatnih doneskov. Nato je skupščina odobrila resolucijo, s katero se poživljajo vlasti, naj čim prej ratificirajo ženevsko konvencijo o pobijanju trgovine z opijem tako, da bo imel tajnik Društva dovolj ratifikacij na razpolago, ko vstopi konvencija v veljavo.
Skupščina je na današnji dopoldanski seji razpravljala o vprašanju priprav za sve-
Francoska vlada odobrava sporazum z Nemčiio
Briand demantira vesti o nesoglasju v francoski vladi. — Anglija za francosko-nemški sporazum.
da nima komunikeju o razgovorih s snrese-mannom uičesar dodati. Njegovi ukrepi -o pustili vladi popolno svobodo sklepanja. Nadalje je izrecno povdarjaL, da so vse vesti o nesoglasjih v vladi popolnoma izmišljene.
London, 21. septembra (brž.) Angleški politični krogi odločno demantirajo vest. da je Anglija proti francosko - nemškemu sporazumu in povdarjajo, da je glavna želja Chamberlaina ohranitev svetovnega miru. Agencija <Havas> demantira vest, da francoska vlada ne podpira enodušno mirovne politike Brianda.
Nov orkan nad Florido
Orkan je izruval cele gozdove dreves. — Ceste v Floridi polne mrličev. — Nad Florido proglašeno obsedno stanje.
Newyork, 21. septembra, (brž.) S pole I Mobile, ki sta popolnoma odrezani od os'.
ročila o novem lega sveta Bati se je, da ju je zadela isf«
Pari*. 21. septembra, s. Na današnji seji ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike je Briand poročal o stališču in delu francoske delegacije v Ženevi. Vlada mu je čestitala k doseženim rezultatom. Nadalje je Briand obvestil vlado o 9vojih razgovorih z nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom. Vlada je bila soglasno za te razgovore ter je uverjena o koristi njihovega nadaljevanja. Na prihodnji 6eji kabineta se bo razpravljalo o tehničnem problemu, je v zvezi s temi razgovori. Po seji je izjavil Briand novinarjem.
toka Floride prihajajo po orkanu, ki je prišel z Atlantskega ocena, šel preko Floride in divjal tudi nad južno Alabamo in Louisiano. Vihar je povzročil veliko škodo zlasti v Pensacoli in, tudi v drugih krajih. Podrobnosti še manjkajo.
Pariz, 21. septembra, s. Kakor javljajo iz Nevvvorka, je veliko jezero Okeechobee porušilo nasipe ter poplavilo obširna ozem« lja. Približno sto oseb je utonilo. Mnogo ladij vzdolž obale Floride se mora smatrati kot izgubljene. Kakor se doznava, se je v Pensagoli porušilo 10 nadstropij visoko po. slopje ameriške narodne banke. Človeške žrtve se cenijo približno na 2000 V Miami so žrtve večinoma našle smrt v valovih. Mnogo pa jih je bilo tudi ubitih. Očividec, ki opisuje učinek orkana, pravi, da so le. teli skozi zrak tramovi in velika debla dre« ves. Nad Florido )e proglašeno obsedno stanje, ker se množijo plenitve. Več plenil« cev je že bilo po prekem sodu ustreljenih Ker so kanalske naprave po večini poplav. Ijene in je pitna voda pokvarjena, gTOzi nevarnost epidemij.
Newyork, 21. septembra, (brž.) Predsed« nik Coolidge je otvoril narodno zbirko za nesrečne žrtve. Katastrofa je bila tako sil« na, da so ceste v Floridi polne človeških trupel. Strahovita sila orkana je izruvala cele gozdove. Pogrešajo šest velikih ocean« skih parnikov Ciklon, ki je opustošil Flo« rido, je dosegel sedaj mesti Peasacola in
usoda kot Florido.
Washington, 21. septembra, (brž.) Vlada je odredila, da se z vseh strani nemudoma odpošljejo ekspedicije za pomoč žrtvam orkana na Floridi. Ker >o reševalna dela še v polnem teku, se še ne more natančno ugotoviti obseg katastrofe
Ponesrečen polet preko Atlantskega ocena
New York, 21. sept. (brž.) Ko ie hotel stotnik Fonck s svojim orjaškim aeropla-nem nastopiti polet preko Atlantskega oceana v Francijo in se je dvignil v Zrak. se je aparat vnel in je popolnoma zgorel. Fonck se ie mogel rešiti, oba njegova spremljevalca pa sta zgorela. (Glej sliko n 6 strani.)
Sklicanje češkoslovaškega parlamenta
Praga, 21. sept. (brž.). Predsedstvo p slanske zbornice je s tremi proti dvetr glasovoma odklonilo predlog socijalistični strank, naj se takoj skliče parlament. Spre jet ie bil predlog, po katerem se predsednil pooblašča, da stopi v stike z vlado glede sklicanja parlamenta za oktober. Otvoritvena seja bo najbrže 14. oktobra po povratku češkoslovaških parlamentarcev Iz Jugoslavije.
\ Danes 2 urne predstave ob 4., ''<8, in. '/<10. uri. ■
»	Film sv< tomega slovesa	j
„Charleyeva tefka"
■	X dejanj smeha m zabave v glavni vlogi svetovni komik vseh komičarjev kralj smeha, S
■	neodoljivi S. CHAPLIN.	Predstave ob 4. dovoljene tudi mladini. ;
j StSfiO „DU0R", Telefon 730. Najmodernejše kinogledališče Ljubljane jj
j Pride! Veliki oomorsk' velefiun ,,Mi mladi pomorci", Ramon Novarro. S
Važnost cestne gradbe za Posavje
Mnogo se je že govorilo in razmotri-valo o velevažni gradbi ceste za Savo, vendar na žalost do danes še ni o tej zadevi nikakih ukrepov. Zdi se mi potrebno, da o tem zainteresiram javnost in na kratko omenim dobrine, ki bi jih s to cesto pridobilo vse Posavje.
Na desnem bregu Save pelje iz Trbovelj do Zagorja ozka vozna cesta, ki pa je tako zanemarjena, da je z vozom nemogoče s kraja v kraj. Od Zidanega mosta do Zagorja torej, je za Savo že cesta, bodisi taka ali taka. Tudi od Save proti Ljubljani se za Savo pripelje. Te ceste je seveda treba močno razširiti in temeljito popraviti Manjka pa ceste Sava—Zagorje. S tem, da bi se gradila ta zveza med obema krajema, bi se odprl za vse Posavje promet, ki bi bil za prebivalce Posavja velikega pomena.
Kdor se spominja na nekaj plazov, ki so zasuli železnico in zaprli ves železniški promet na progi Trbovlje—Zagorje, temu je znano, da so bili vsi kraji in to celo industrijski takorekoč odrezani in se je moral vršiti ves promet preko Karlovca, oziroma čez Koroško. Koliko je bilo ob priliki nesreče leta 1917. govora med vojaškimi krogi o važnosti te ceste, kajti trajalo je skoraj tri tedne, predno je bila proga odprta in je bilo mogoče zopet direktno prevažati vojaštvo na fronto. Brezdvomno je proga Zidani most—Sava ena izmed jako opasnih, zato je cesta za Sav o ravno tako važnega pomena za erar, kakor za vse prebivalce teh krajev. Želeti bi bilo, da se tudi vojni faktorji za gradbo te ceste kolikor najbolj zanimajo.
Tudi v trgovskem oziru bi ta cesta mnogo koristila. Trgovec, ki hoče danes prodati blago, se mora posluževati cestnih prevoznih sredstev, da kolikor mogoče izrabi dragi čas. V Posavju, kjer manjka cestne zveze, je trgovec odvisen od železnic, ki mu odvzamejo mnogo na času.
Nadvse potrebni so te ceste sejmarji, ki se vozijo iz kraja v kraj in kmetje, ki gonijo živino po nevarnih kozjih stezah za Savo, da pridejo na sejem. Trgovci z živino in mesarji so primorani po ovinkih ure daleč goniti žival, predno pridejo do cilja, kar bi z novo cesto vse odpadlo. Osobito velja to, če gre za posamezne komade in je vagoniranje nemogoče.
Končno bi bilo potrebno omeniti še važnost tujskega prometa. Menda se ne dobi zlepa tako romantične soteske kakor je baš soteska od Zidanega mosta do Save. Izletnikom, turistom in ostalim športnikom bi nudila cesta krasne užitke in mnogo olajšav. Skratka, cesta za Savo je velikega pomena, zato bi bilo želeti, da se merodajni faktorji kolikor najbolj zavzamejo, da se prične o gradbi te ceste resno premišljevati.
M. W.
Kongres državnih cestarjev v Celju
Kongresa državnih cestarjev, ki se je vršil v Celju 12. t. m., so se udeležili v lepem številu delegati vseh gradbenih sekcij Slovenije. Kongres je obravnaval pereča socijalna in gospodarska vprašanja nižjih državnih uslužbencev, posebej še cestarjev v državi in je soglasno sprejel sledeče zahteve, ki se pošljejo Gradbeni direkciji, ministru za gradijevine ter poslanskim klubom:
i). Državnim cestarjem naj se takoj izplačajo zaostali povišiki plač, ker je glavna kontrola na to že pristala in je kredit že tudi določen ter so pobotnice drž. cestarji že podpisali. 2.) Upokojencem, ki že več mesecev čakajo na izplačevanje pokojnin, naj se iste takoj začnejo izplačevati, ker so brez vsakih sredstev za življenje. 3.) Vsi državni cestarji naj prejemajo dežne plašče dobre kakovosti in službeno obleko kot ostali služitelji, v naturi ali denarju. 4.) Gradbena direkcija naj izda enotne službene predpise za vse gradbene sekcije. 5) »Dužnost putara« naj se prevede na slovenski jezik in prilagodi starim pravicam
drižavnih cestarjev. 6.) Dopuste do treh dni naj po potrebi cestarja dovoljuj edo cestni mojstri sami. 7.) Za celo leto naj velja zakoniti osemurni delavnik pri vseh gradbenih sekcijah enako. 8.) Za napravo gramoza naj se najame potrebno število delavcev; zato naj se krediti za delavce uporabijo v za to določeni namen. 9.) Trava ob obronkih ceste naj pri vseh gradbenih sekcijah pripada le cestarjem, ker je to njih stara pravica. Ob obronkih in jarkih ceste nad se trava kosi med delovnim časom, ker spada to med delo za snaženje ceste. 10.) Državnim cestarjem naj se prizna in šteje v službeno dobo odsluženi ka-drski rok. 11.) Vse deželne ceste naj prevzame v svojo upravo država, deželne cestarje pa naj se prevede po zakonu o državnih uslužbencih v kategorijo služite-Iijev, da se njih bedni položaj kaboljša in eksistenca za starost zasigura. 12.) Vloga Društva državnih cestarjev, ki je bila poslana že dne 1. novembra 1935 pod štev. 137/25 Gradbeni direkciji in ministrstvu za gradbe, katera vsebuje važne zahteve državnih cestarjev, naj se v celoti ugodno reši. 13.) Da se končno urede delovni pogoji, gospodarske iu socijalne razimere drž. cestarjev ter položaj naših cest Izboljša ln uredi, naj ministrstvo za gradjevine predloži parlamentu v uzakonjen]e nov cestni zakon, ki naj se v osnutku pošlje tudi Društvu državnih cestarjev kraljevine SHS v Ljubljani v pretres.
Društvo državnih cestarjev hoče z vso svojo mo6jo in z vsemi svojimi razpoložljivimi zakonitimi sredstvi delovati na to, da se te zahteve uresničijo, kar je tudi v interesu državne uprave.
Dijaška kuhinja v Kranju
Kranj, 31. septembra
Dvalntrideset let že posluje Dijaška kuhinja v Kranju. Koliko ljubezni vseh sodelujočih je treba pri taki ustanovi, tega v današnjih časih pač ni treba razlagati. Zelo mnogi, zlasti iz kranjskega sreza, so to razumevanje tudi dejansko dokazali Med podporniki so najrazličnejši sinovi; naši kmetovalci pripeljejo sami od svojih pridelkov raznih živil, trgovci, obrtniki in uradniki in celo delavci darujejo po svojih močeh v denarju, nadalje župnišča, javne oblasti in zavodi. Vsem tem se je zahvaliti, da deluje ta prepotrebna dijaška ustanova že 32 let nepretrgoma, čeprav je bilo treba marsikatero leto zaključiti račune tudi z deficitom. Tudi letošnji zaključek izkazuje 11.000 Din primankljaja. Vzroki so različni: kmetovalce tarejo davčna bremena, vremenske nezgode, majhen in slab pridelek, svojo pomoč je zmanjšalo ministrstvo, veliko županstvo in drugi faktorji, a odbor DK ni mogel odreči ali zmanjšati podpore, ker so bili med podpi-ranci res samo potrebni. Podpiranih je bilo spočetka 33, koncem leta pa 28. Tako stoji za novo šolsko leto odbor pred težko nalogo, ker mora pokriti lanski deficit in preskrbeti letošnjim podpirancam zadostno podporo s hrano. Upamo, da bodo vsi dosedanji podporniki z enakim veseljem priskočili na pomoč, pričakujemo pa še novih podpornikov. Blagohotna nakazila v blagu ali denarju naj se pošljejo na odbor Dijaške kuhinje v Kranju.
Dne 4. t. m. je imel odbor prvo sejo za novo poslovno dobo. Sprejeti je moral na znanje prošnjo dr. K. Šavnika, načelnika DK, da ga oprosti načelniških dolžnosti, katere je tako vzorno vodil od ustanovitve do danes, dolgih 32 let. Župan g. C. Pire je v kratkih obrisih podal zgodovino Dijaške kuhinje, kateri je stopil takoj po ustanovitvi na čelo dr. Šavnik in ostal v tej funkciji ves čas. Trnjeva pot je bila, a še mnogo tetžavnejša bi bila, če bi DK ne imela tako vnetega in energičnega načelnika. Izreka dolgoletnemu načelniku iskreno zahvalo imenom občine. Dr Šavnik se je toplo zahvalil za priznanje, povdarjaioč, da ni bil sam med delavci, marveč da je deloval vsakoletni odbor vedno v najlepši harmoniji. Spominjal se je tudi prvega po-četka, ko sta s sedanjim županom Pircem hodila od hiše do hiše zbirat prve prispevke. Gimnazijski direktor Iv Košnik je predlagal, naj se dr. Šavnika izvoli za častnega predsednika DK in je bil predlog sprejet z viharnim ploskanjem. Dr. Šavnik se je gi-njen zahvalil in izdavil, da ostane še nadalje zvest podpornik DK do zadnjega vzdiha.
Pri volitvah so bil; izvoljeni: častni predsednik dr. E. Šavnik, poslevodeči načelnik gimn. direktor Iv. Košnik, njegov namestnik sod. svet. J. Gregorc, blagajnik prof. dr. S Dolar, tajnik prof. M Kmet, gospodar mag. phanm. Franc Šavnik, odborniki: Fr. Gorjanc, Iv. Kummer, okr. sod. Ivan Nečemar, odvetnik dr. B. Sabothy, bančni ravnatelj Franc Pire in viš. geom. F. Zupančič.
Pregled in zaključek radio razstave
Razmere, v katerih živimo, zahtevajo, da se ljudje, ki se udejstvujejo v eni in isti stroki, v svrho zaščite svojih interesov združujejo v društva, klube, organizacije itd. Tako imamo danes že razne auto-moto- in kolesarske klube, športne in šahovske klube, klub esperamtistov, skratka razne kulturne, umetnostne in gospodarske organizacije.
Lainsko leto je bil ustanovljen v Ljubljani za ljubljansko oblast tudi radio-klub, ki si Je predvsem nadcl nalogo, da ščiti strokovne interese svojih članov in razširja zanimanje za radiotehniko in njeno vedo. 2e na letošnjem ljubljanskem velesejmu je razstavil klub v posebni koji aparate in dele ljubljanskih tvrdk Ln amaterjev. 2e ta majhna razstava je žela obilo priznanja. Razstavo v večjem obsegu pa je priredil ob priliki pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«. Od ljubljanskih tvrdk so razstavile: Fran Bar. Iva.; Bogataj, Brown Bo-veri d. d., Jugoslovenski Siemens, M. Mii-hnkovič in tovarna za galvanične elemente »Zmaj«. Iz Maribora sta bili zastopani: Gospodarska pisarna dr. Srečko Lajnšdč, in tovarna akumulatorjev »Vatra«. Prijavljena zagrebška tvrdka je v zadnjem trenot-ku svojo udeležbo odpovedala, ker ji ni došel iz inozemstva naročeni materijah Tvrdki Bar Ln dr. Lajnšič sta razstavili pre-jemne aparate lastnega izdelka in sestave. Videii srno, da so bili prav okusno in dovršeno napravljeni. Tvrdka Bogataj je razstavila prejemne aparate tipa »Siti«, Brown Boveri tipa »Isarija«, Milinkovič tipa »Un-da« in Jugoslovenski Siemens tipa »Tele-funken«. Tvrdka »Vatra« v Mariboru je razstavila razne anodne in katoane akumulatorje domačega izidelka, tvrdka »Zmaj«, Ljubljana, pa suhe, kurilne m anodne baterije. Prav častno so bili zastopani amaterji. Razstava amaterjev je pokazala, da je radioamaterstvo v Sloveniji visoko razvito in da koraka vzporedno z razvojem moderne raidiiotelinike. Slovenska zmožnost, pridnost in delavnost so nas zopet utrdile, da prav nič ne zaostajamo za inozemstvom. Od amaterjev so bili zastopani: prof. Aai-drče, Beden Fran, Blaganje Janko, Cucek Fran, Delkin Oskar, inž. Eržen Rafael, He-šik Karel, Jaklič Fran,. Jakopič Ewald, inž. Kolarič Matko, Kosmač Fran, Mesar Josip, Omota Rudi, Šantel Dušan, Schiilinger Iv. in Zelesiik Vojadin.
Radio klub se ,je potrudil, da omogoči razstavljalcem sprejemanje radiofcmskih prireditev. V ta namen je montiral na razstavišču 3 antene in sicer: 2 zunanji, visoki in 1 notranjo. Sprejemanje pa vsled teh-
ne plesalke same čutijo, da še niso našle pravega. Te dni sem čital:
cMe stojimo na začetku. Kar smo mogle ustvariti doslej, je ostalo eksperiment. Oblike plesnega izražanja se morajo šele ustvariti, se po dolgem procesu eksperi* menta šele kristalizirati. Plesalci smo da« nes revežil Nimamo nobene tradicije, nika? kih trdnih pravil, še lahko eksperimenti« ramo in iščemo: igrati, fantazirati smemo, ker se marsikaj, kar je možno s plesnim jezikom povedati, še ni povedalo. Še vlada velika zmeda na tem polju, pri plesalcih in ocenjevalcih. Dražesten diletantizem se za« menjuje s pristnostjo, dobro inscenirane žene gibčnih udov se danes zovejo plesal« ke. Ne razločuje se niti grobo, niti diferen« cirano. A tožiti ne smemo. Naše delovanje je še premlado, da bi ga ljudje brezpogojno mogli spoštovati. A boriti se smemo za ples, ki nima le sedanjosti, nego tudi bo« dočnost.* (Mary \Vigman: Tanz in dieser Zeit. Musikblatter des Aabruch Wien, April 1926.) «Marv \Vigman je najmočnej« ša, najbolj zmagovita soloplesalka novega plesa®, trdi Fritz Bohme. Wigmanova je torej največja avtoriteta v moderni plesni umetnosti. Njeni sodbi se pridružujem do« cela.
Tudi za gdč Janečkovo veljajo \Vigma« nove besede. V ostalem je napisal kritiko o njej že mariborski kritik. Vse, kar je pri«
ničnih moten.i na razstavišču (obrat raznih motorjev in lokomobile) žal ni doseglo za-željenega uspeha. Šele po energični intervenciji smo dosegli, da se je dnevno med 3. in 4. uro popoldne ustavil ves električni obrat na razstavišču. V tem iasu je radio klub namreč organiziral in vodil radio-fonsko oddajanje v Ljubljani s pomočjo poskusne oddajne postaje poštne direkcije. Ker je bil radiosprejem na razstavišču zelo slab, se razstavljeni amaterski aparati med razstavo niso mogli oceniti. Ocena aparatov je bila zato določena ua 14. t. m., torej po končani razstavi. Stroga, sitrokov-na ocenjevalna komisija pod predsedstvom g. inž Matka Kolariča in članov gg.: prof. Andree, ing Eržen, prof. Nardin in Stegu je prvo nagrado prisodila g. Jožetu Mesarju za njegov trocevni aparat, postbne konstrukcije. Od 75 dosegljivih took je dosegel 52 Drugo in tretjo nagrado je dobil g. Ewald Jakopič za svoj »NeutrodynK aparat s 47 fočkamd in trocevni »Reinartz« aparat s 45.2 točkami. Četrto nagrado pa je dobil g. Vojko Zelenik za svoj 4cevni aparat s 44.6 točkami. Nadalje Je komisija izrekla priznanje sledečim gg amaterjem: Beden Fran, Blaganje Janko. Čuček Fran, Delkin Oskar. Jaklič Franc, Kosmač Fran, Omota Rudi in Schiilinger Ivan
Razstava, k! je pokazala današnje stanje radioamaterstva v Sloveniji, je v moralnem oziru popolnoma uspela in je vzbudila veliko zanimanja in žela obilo priznanja. Bila je to prva večja informacija javnosti, ki je še danes o stvari napačno, ali sploh še nc-informirana. Ljubljanski radio klub, ki si je nadel nalogo, da širi zanimanje za radiotehniko in njeno vedo, je ta svoj cilj popolnoma dosegel in je z uspehom razstave lahko zadovoljen.
Maribor, 21. septembra
Prekmurski cigani
V noči od velikonočnega torka na sredo je bilo vlomljeno v Halbenrainu pri Radgoni v trgovino trgovca Peišlerja. Tatovi so odnesli iz trgovine 1066 m raznega blaga, obleke in 20 šilingov v gotovini tako, da je imel Peišler škode nad 53.000 Din. Ravno mesec poprej, v noči od 6. na 7. marca pa so v Slovenski Gorci pri Radgoni blizu naše prekmurske meje posestnici Tereziji Deutsch ukradli tatovi 7 ženskih oblak, 11 bluz, posteljno perilo in razno drugo blago v skupni vrednosti 1392 šilingov in 40 šilingov v gotovini. Poleg tega je bilo tedaj izvršenih še mnogo drugih tatvin med Radgono in Gmurekom. Peišler je obdolžil tatvine cigana »Karla«, ki je hodil lz Prekmurja v Halbenrain delat in je vsako
neslo «Jutro» danes, bi mora! samo ponav« Ijati«. Venec plesnih slik «Življenje» trpi zaradi premorov, ki jih povzroča menjanje oblek. Se najbolj je ugajal odlomek «Va» lovi usode®. Najlepši je bil Dvorakov «Slo« vanski ples št. 3.» Gdč. Janečkova je žela mnogo priznanja ter je prejela troje šop« kov. Besedilo »Življenja« je prav dobro krasnoslovil g. Gregorin, na klavirju pa je spremljal plesalko zelo spretno g. dr. Švara.
Fr. G.
Šentjakobski gledališki oder »tvori v soboto, dne 25. septembra svojo letošnjo sa-zono s Cankarjevo dramo cHlapcis. S to predstavo proslavijo Šentjakobčani tudi 50-letnico rojstva Ivana Cankarja. Proslava je morala lani odpasti radi raznih tehničnih zaprek. — V nedeljo 26. septembra se igra ponovi. — Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
Totedenski repertoar beograjske iu za grebške opere in drame ttelefi nastopna dela: v Beogradu: Pikova dama, Coppelia, Boh6me, Carmen (z Iličičem), Potera, Piro-vanje. Kamela skozi uho Sivanke, Pot okolu sveta, Peg; v Zagrebu: Lakmž, Prodana nevesta, Pikova dama, Srce iz lecta, Svatovec, Stekel pes, Bog maščevanja, Aida.
Poljski tenori9t na dunajski Driavai operi. Te dni je debutiral v Državni operi na Dunaju mlad poljski tenorist Jan Kiepu-ra. Pel je z Marijo Jeritzo v Puccinijevi <Tosci>. Po zelo uspešnem debutu je bil
] soboto pri njem kupoval in tako poznal | razmere pri Peišlerju. Ko so avstrijski j orožniki to sporočili našim orožnikom v I Cankovo, so ti takoj iznašli v Krašči nekega Karla Kiizmiča, ki je hodil k Peišlerju kupovat. Pri Kiizmiču so orožniki pri hišni preiskavi res našli nekaj blaga, ki je bilo ukradeno pri Peišlerju v Halbenrainu. Kuzmič je rekel, da je dobil blago od cigana Antona Baranje iz Pertoče v razprodajo. Anton Baranja pa je orožnikom najprej priznal, da je skupaj s cigani Mihaelom Cenerjem, Štefanom Kokašem, Karlom Kiizmičem in Štefanom Baranjo okra-del kritično noč trgovca Peišlerja. Blago so si baje naslednji dan ob 4. zjutraj v Cankovi razdelili in odšli na vse strani. Drugi cigani so udeležbo tajili in tudi Baranja je pozneje pred sodiščem srvoje priznanje preklical Tekom preiskave pa so orožniki našli pri Kiizmiču še nekaj blaga, ki je bilo ukradeno pri Tereziji Deutsch v Slov. Gorci, ;n na šipi so izsledili odtise prstov, katere so dali nato daktlloskopično fotografirati na Dunaju in pri tem ugotovili, da je baje en odtis od pršita sredinca cigana Štefana Kokaša. Kokaš in njegovi pajdaši pa dokazujejo po pričah, da so bili ono noč vsi doma.
Razprava je trajala ves dan od 8. do 20. ure. Zaslišali so 24 prič, največ ciganov, ki so dokazovali, da so bili obtoženci kritične noči doma in torej niso mogli izvršiti očitanih tatvin v Halbenrainu in Slov. Gorci pri Radgoni. Senatu je predsedoval ss. Oskar Dev, javni obtožitelj je bil dr. Hojnik, zagovorniki dr. Irgollč, dr. Veble in dr. Reisman. Porotniki so glavno vprašanje glede tatvine v Halbenrainu pri trgovcu Peišlerju potrdili z 8 glasovi glede vseh obtožencev, glede vloma pri posestnici Deutsch v Slovenski Gorci, katerega sta bila obtožena le KilzmJč !n Kokaš, pa so potrdili le s 7 glasovi in torej njuno krivdo zanikali. Sodni dvor Je obsodil Antona Baranjo na 3 leta, Štefana Baranjo na 18 mesecev, Miho Cenerja na 3 in pol leta, Štefana Kokaša na 3 in pol leta, Karta Kiizmiča na 2 leti tetžke Ječe. dede tatvine pri Deutschovi pa .'ta bila Kokaš in KOz-mič oproščena. Po razpravi je številno občinstvo, ki je tudi popoldne napolnilo dvorano do zadnjega kotička, s sočutjem opazovalo ciganke, ki so sedele v hladnem večeru z jokajočo deco po travi pred sodiščem.	_
Ramon JCovarro
pride v velikem pomorskem tilmu
„]tii mladi pomorci"
Pred sodniki
Jure in Urša sta Kopačevska vaščana. Nista zastonj Kopačevca, saj oba rada kop-ljeta. Med svojima hišama imata grapo, ki
jo oba hočeta imeti, čeprav ni vredna počenega groša. Lepega junijskega jutra letos sta oba kosila ob tisti grapi in potem zadela skupaj. Oba sta hotela pokošeno travo spraviti in prepirala sta se, čigava je pest bilk, ki 60 bile pokošene na meji. Oba sta dvignila grablje; Jure je imel železne, in šele mlad 251etni rdečelični fant je, tako, da je Urša vedela, da bo zmagana, saj ima že peti križ in njene grablje so bile lesene. Nad grapo se je drla siva vrana in s svojim hri-pavim krakanjem vzpodbujala bojevnika. Grablje so zaropotale, Jure je napadal, a Urša odbijala. Naenkrat se je Juretu zdelo neumno tolči po grabljah, butnil je raje Uršo po rami; poslednjič je vrnila udarec in zadela Jurčka v nogo, potem pa razljuče-na odšla. Urša je šla k zdravniku, a Jur se je hotel še boriti in komaj so ga obdržale njegove tri sestre, da ni planil za njo. Pre I svojo bajto je videl njeno zlomljeno grab-ljišče, ki ji je odletelo iz rok pri zadnjem udarcu; vrgel ga je čez grapo, pa ravno zadel hčerko Betko, ki je blizu ob meji pasla krave. Pred sodnijo se mu zelo čudno z/di, da bo moral 2 dni sedeti in Urši Šteti še čez 250 Din. Pravi, da se bo pritožil in sosedi že še uro navil.
umetnik angažiran za dobo petih let. Prihodnje dni nastopi v Puccinijevi cTuran-dot». Kriza dobrih tenoristov je na Dunaju zadnje čase posebno občutna.
Petindvajsetletniea gledališkega igralca v Beogradu. Član Narodnega gledališča v Beogradu Jovan R. Antonijevič bo praznoval dne 11. oktobra svoj 251etni odrski jubilej
v Hugjjevi .'Notre dami>. Kreiral bo Qua-simoda.
Smrt dveh imenitnih literarnih zgodovinarjev. V Pragi je umrl univ. prol. Avgust Sauer, ki je predaval nemško literarno zgodovino na nemški univerzi v Pragi. Njegova speciialna stroka je bil Grillpareer. Preminul je tudi Gustav Roethe, redni profesor za germanistika na univerzi v Berli-mu. Roethe je bil tudi predsednik Goetheje-vega društva v Weimarju.
Za največjega ljubezenskega pesnika poleg Heineja proglašajo listi švedskega še živečega modernista, dramatika in poeta Paera Lagerkvista. Njegova ljubezenska lirika baje nima primere v sodobnem svetovnem slovstvu.
Velike naklade romanov ▼ Ameriki. Romani in novele Rexa Beaeha so dosegli samo v Zedinjenih državah skupno naklado 3,250.000 izvodov. Lahko si mislimo, s kako napetostjo bere na stotiaoče bralcev njegov najnovejši roman, ki ga je izdal pri tvrdki Harper and Brothers. Knjige Beaeha m> na meji med zabavnim in rapetim, avanturističnim romanom. Brez posebne psiholoSke poglobitve so vzbudi ji vi in vredni branja.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska opera.
Začetek ob pol 20 zvečer. Sreda, 22.: «Figarova svatba«. A. Četrtek, 23.: Zaprto. Petek, 24.: Zaprto.
Sobota, 25.: «Tosca». Gostuje baritonist
Rudolf Bukšek. D. Torek. 28.: «\Vallv». E.
Šentjakobski gledališki oder Sobota, 25.: »Hlapci«. Premijera. (Otvorit.
vena predstava.) Ob 20. Nedelja, 26.: »Hlapci«. Repriza. Ob 20.
Sprememba opernega repertoarja. Vsled smrtnega slučaja v rodbini gospe Čaletove je potrebna spremembi tpernega repertoarja, in sicer se poje <Tosca> z Bukšekom v ulogi Cavaradossija v soboto in <W;Jly> v torek za že naznanjeni red lanskih abonmajev.
Mozartova cFigarova «vatba» v ljubljanski operi. Nocoj, v sredo ob pol 8. se poje v naši operi Mozartova komična opera <Fi-garova svatba* pod taktirko gosp. Balatke in v režiji režiserja Knittla. Grofico Rosino
?>je ffdf. Zaludova. služkinjo Suzano glf. halerjeva, paža ga. Poličeva, Marceliuo gdč. Potučkova, Barbarino pa Ribičeva. Fi-
gara, komorskega slugo poje gosp. Betetto, srrofa Almavivo pa gosp. Mitrovič. Zupan Ima ulogo dona Bartola, Kovač je don Ba-silio, vrtnar gosp. Janko. Osrtale uloge pojo gg. Mohorič, Perko in Sekula. Opera je zanimiva po svoji komični vsebini in zaplet-ljajih ter je polna lepih melodij. Predstava se vrši za red A.
Plesni večer Mirjane Drag. Janečkove
Soloplesalke v Ljubljani ne najdejo od« živa. Prišle so k nam že prvovrstne plesne umetnice, a operno gledališče je vzlic vsej reklami zevalo od praznote. Pri nas imajo uspeh le ansamblski nastopi plesalcev. Za« to tudi gdč. Janečkova ni imela sreče, dasi je dala svojemu nastopu originalen naslov: ameloplastičen večer*. Ljubljančanje so skeptični napram moderni plesni umetno« sti; preveč lirična jim je, problematična, nerazumljiva in — kaj bi tajili! — dolgo« časna. Vzgojeni niso zanjo, a se niti odgo* jiti ne dajo. Ostajajo rajši doma, ker jim pač to, kar ponujajo novodobne plesalke, ne dela niti toliko zabave, kakoT čisto skromni naš domači baletni zbor. Moder«
Ivan Meštrovič modelira prezidenta Masaryka,
Domače vesti
Dragi M. A. C.
»Slovenec« piše, da bo vsakega, ki bo priznal svojo narodnost kot »jugosloven* »ko in s tem zatajil svoje pošteno sloven« sko ime* — smatral za odpadnika.
Tako je sedaj odpadel od ubogega slo« venskega naroda ves Jugoslovanski poslan« ski klub z Jugoslovansko tiskarno in knji« garno vred. Ubogi narod!	Cicero.
*	Trgovinska pogodba z Belgijo podpisana. Naša delegacija, ki se je pogajala z belgijsko delegacijo v Bruslju za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe, je končala svoje delo in je pogodba že parafirana. Nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Belgijo temelji na principu največjih pogod-nosti. Naši delegati so odpotovali iz Bruslja v Pariz, da nadaljujejo tamkaj pogajanja s Francijo glede sklenitve definitivne trgovinske pogodbe.
*	Zakon učiteljic. Minister prosvete g. Miša Trifunovič ie izdal čuden odlok, po katerem ie učiteljicam sklepanje zakona brez osebnega dovoljenja ministrstva prosvete prepovedano. Svoj odlok utemeljuje ministrstvo s tem, da se učiteljice često poreče na način, ki se ne strinja z njihovim družabnim položajem.
*	Nizozemski prlvredniki in industrijalci t Jugoslaviji. Dne 27. t. m. pride v Beograd večja skupina nizozemskih privredni-kov in industrijalcev, da prouče gospodarske razmere v naši državi. Posetili bodo vsa važnejša gospodarska središča v Jugoslaviji. V svrho določitve programa in dostojnega sprejema se je vršila te dni na generalnem konzulatu kraljevine Holandskev Beogradu konferenca, kateri so prisostvovali zastopniki naših gospodarskih organizacij ter oddelka za promet tujcev v trgovinskem ministrstvu.
*	Advokat Rade Pašiča obsojen na tri mesece zapora. V ponedeljek se je vršila v Beogradu razprava o tožbi inšpektorja v ministrstvu za trgovino, Dragiše Stojadino-viča, proti odvetniku g. Rade Pašiča, dr. Savi Pavloviču. Ta ie namreč izdal po znanem procesu Rade Pašič contra Dragiša Stojadinovič privatno brošuro, v kateri ie očital Stojadinoviču lukrativne posle in da je hotel ukrasti rodbini Pašič čast, da je treba Stojadinovičevo delovanje presojati s stališča kriminalne psihologije itd. Stojadinovič je vložil nato proti dr. Pavloviču na podlagi čl. 52 in 56 tiskovnega zakona tožbo radi obrekovanja potom tiska. Na ponedeljkovi razpravi pred sodiščem, pri kateri toženec osebno ni bil navzoč, ie bil advokat Pavlovič obsojen na tri mesece zapora, 3000 dinarjev globe in 10.000 dinarjev odškodnine g. Stojadinoviču.
*	Savez lovskih društev oproščen pristojbin, Po odloku finančnega ministrstva ie centralna uprava Saveza lovskih Udruženj v Beogradu oproščena pristojbin za vse prošnje in vloge na državne oblasti.
*	H kongresu svobodnih zidarjev v Beogradu. Z ozirom na članek, ki smo ga pod tem naslovom priobčili dne 16. t. m., smo prejeli to-le pismo: »Vaš ugledni list ie v št. 213. priobčil članek pod naslovom »H kongresu svobodnih zidarjev v Beogradu«. Zahvaljujoč vam na pozornosti in simpatijah. ki ste jih s tem člankom izkazali našemu pokretu, Vas obenem prosimo, da izvolite popraviti nekatere stvari v tem članku resnici na ljubo in v interesu pravilne informacije Vaših čitateliev, za kar Vam bomo zelo hvaležni. Vaša informacija, da so naše jugoslovenske lože opustile sistem Jovanovskega reda, je netočna, ker še danes delujejo po tem sistemu. Kar se tiče delovanja svobodnih zidarjev v predvojni Srbiji, trditev, da so bili srbski ma-soni kolektivno vmešani v notranje politične borbe v Srbiji, kakor na primer, da so sodelovali pri strmoglavljenju Obrenovi-čev, a zlasti da so bili v kakoršnikoli zvezi z organizacijo »Uiedinjenje ili Smrt« in pokojnim majorjem Tankosičem, v nobenem oziru ne odgovarja stvarnosti. To zadnie so si izmislili naši narodni in državni ne-prijatelji, da bi odvalili odgovornost za vojno z ledij pravih krivcev in io natovo-rili Srbiji. Končno so tudi netočne inior-macije o našem velikem mojstru, v kolikor se nanašajo na njegovo podpiranje gotovih pelitičnih akcij. V Beogradu, 18. septembra 1926. Z odličnim spoštovanjem St. J. Stefa-novič, tajnik velike lože Jugoslavija.«
*	Izpit za administrativno šolo v Beogradu so napravili sledeči slovenski fantje: gardni narednik Joško Nagode, inž. narednik Josip Ižep, inž. podnarednik Karel Pet-rič, Silvij Cevnia, Karel Kaleček, Stane Burkeljca, Viljem Šibic, Albin Raka, Valter Ramšak, Joško Weibel. Milan Konobič, Venčeslav Česnik in Ferdo Pavletič.
*	Organizacija Vseslovanskega zdravniškega Saveza. Na sestanku poljskih, bolgarskih, češkoslovaških, ukrajinskih, ruskih in iugoslovenskih zdravnikov, ki se je vršil v ponedeljek po otvoritvi zdravniškega kongresa v Beogradu, je bilo sklenjeno, da se decembra meseca sestanejo v Pragi delegati vseh slovanskih zdravniških društev, da izdelajo pravila za ustanovitev Vseslovanskega zdravniškega udruženja. Razen tega je bilo sklenjeno, da se bo vršil mala meseca prihodnjega leta v Varšavi vseslo-vanski zdravniški kongres, na katerem bo izvršena končna organizacija Udruženja.
*	Pevskim društvom, včlanjenim v Zvezi slovenskih pevskih zborov! II. kongres »Južnoslov. pev. Saveza«, ki bo od 2. do 4. oktobra v Novem Sadu in se ga udeleži po zastopstvu tudi Zveza, je pred durmi. Ministrstvo saobračaia le dovolilo polovično vožnjo, ministrstvo prosvete pa dopust učiteljem. Ako še niste poravnali Savezo-ve članarine (Din 240), storite to nemudoma in sicer pošljite, kakor je bilo sklenjeno na ljubljanskem sestanku 5. t m., Zvezineran blagajniku g. J. Dražlltu Ljubljana, Brer št. 20, ter javite število In Imena delegatov takoj na naslov: Svetolik Paščan, Laze Kostača 32, Novi Sad. — Ako Vaa si mož-
no poslati delegatov, pošljite takoj tozadevne poverilmce in eventualne še zaostale izpolnjene vprašalne pole tajništvu Zveze na naslov: Mirko Premoli, direkcija dri.
žel., maš. odd., Ljubljanski dvor, Ljubljana.
*	Himen. Železniški uradnik g. Joža P a v-1 i č se je poročil dne 20. t. m. v Ljubnem na Gorenjskem z gospico Katarino Pra-protnik. Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. V Krškem je umrl včeraj g. Florijan Rozman, posestnik in učitelj v pokoju. Dosegel je starost T5 let. Pokojnik je bil izredno priljubljen vzgojitelj in vrl narodni delavec. Služboval ie najprej v Postojni in Mokricah, potem pa nad 30 let v Krškem, kjer si je kmalu pridobil splošen ugled in spoštovanje. Živahno se je udejstvoval v svojem prostem času pri vseh narodnih društvih, s posebno vnemo pa pri Sokolu, čegar večletni starosta je bil. Prvega avgusta se ie še z velikim navdušenjem udeležil odkritja spomenika kralju Petru v Kranju. Pogreb bo v četrtek ob 4. popoldne na farno pokopališče. Bodi mu lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil, žalujočim naše sožalje. — V Ljubljani je preminula včeraj gospa Ernestina Scnott, vdova po ravnatelju zemljiške knjige. Pogreb se bo vršil v četrtek dne 23. t m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva!
*	Muzejsko društvo v Ptuju priredi v četrtek dne 23. septembra ob 18. uri (6. zvečer) v prostorih Glasbene Matice javno znanstveno predavanje. Predaval bo g. vseučiliški profesor dr. Veber iz Ljubljane o temi »Sloj in narod«. Občinstvo se prosi, da se udeleži predavanja čim številnejše.
*	Trodnevni vinarski in sadjarski tečaj priredi na državnem posestvu Mala Loka sreski kmetijski referent g. Fran Malasek dne 3., 4. in 5. oktobra. Udeleženci naj se pismeno javijo. Oddaljenejšim se preskrbi prenočišče in hrana. Prvi dan bo izključno le za ženske; drugi in tretji dan pa za -no-ške. Predavalo se bo o spravljanju -idja, predelavi sadja na razne konzerve in napravi brezalkoholne pijače iz sadja in gre z-dja. Iz vinarstva se bo predavalo o pripravi za trgatev, trgatvi, prešaniu in ..ipenju mošta! Ker je program zelo važen, posebno za našo odraslo mladino, se okoličani vabijo, da se teh predavani v velikem številu udeleže. Sreski kmetijski referent v Novem mestu.
*	Sloven. plan. društvo naznanja, da se v četrtek 23. t. m. zatvori koč3 pr Trgovskih jezerih.
*	Turistovski dom na Urški gori se s 26. septembrom zatvori za občins:v).
*	Pomlajeni ruski zdravnik na zdravniškem kongresu v Beogradu. Vseslovanskega zdravniškega kongresa v Beogradu se udeležuje tudi interesantna osebnost, ki je služila dr. Kolesnikovu kot objekt za po-mlajevalno operacijo. O tem eksperimentu ruskega zdravnika dr. Kolesnikova, ki živi v Zaječaru v Srbiji, smo svoječasno že obširno poročali. Dr. Kolesnikov je izvršil operacijo po metodi svojega slavnega so-rojaka v Parizu, dr. Voronova. samo s to razliko, da ie vcepil pacijentu prostovoljno odstopljeno žlezo na smrt obsojenega in kasneje pomiloščenega zločinca Krajana. Njegov pacijent je bil ruski zdravnik dr. Zdarski, čegar ime je ostalo dosedaj tajno. Pomlajeni dr. Zdarski ie izjavil uredniku beograjskega »Vremena«, da pred pomlaje-valno operacijo sicer še ni bil popolnoma usahel, vendar pa mu ie srce tako oslabelo, da so se mu noge neprestano šibile. Po operaciji pa je vse to izginilo in se počuti sedaj popolnoma zdravega in svežega. Pripomnil je še končno, da se je pomlajev2lna operacija na njem popolnoma posrečila. Dr. Zdarski je zelo interesanten pojav na zdravniškem kongresu. Po gubah okoli oči in ustnic in po belih in redkih laseh se vidi, da je že zelo v letih. Toda njegovo lice kaže neverjetno svežost in zdravo rdečo barvo, ki se živo razlikuje od prejšnjega nagubanega obraza iznemogiega starčka. Dr. Zdarski se na kongresu giblje večinoma med damami in jim živahno pripoveduje zanimive anekdote.
*	Roparski napad pri KarIo>'cu. V nedeljo sta bila v Karlovačke-n Logu napadena trgovca Butlovič in Adle5'č z Pribiča. Na cesti sta ju počakala dva maskirana razbojnika, jima vzela uri !n verižici ter 18.000 dinarjev v gotovini. Oroža.ki sr. jdšii takoj na zasledovanje in so napadalca aretirali že v ponedeljek. Razminik* sta zvedtla, da se bosta vračala i.aienoviaa dva trgovca v nedeljo iz Zagreba, kamor sta odšla, da dvigneta pri neki zavarovalne! denar kot odškodnino za škod \ ki st.a jo imela vsled elementarnih nezgod. Oba razbojnika sta bila izročena sod.ščii v Karlrveu.
*	Prodala otroka za S«>0 dinarjev. V Sarajevu se je dogodil te dn; zan;tn'v smčai. Neka nezakonska mati je zašla v ta-.k* gmotne težkoče in je zato prodala svojega otroka za 800 dinarjev rodbini, ki io je podpirala. Ko ie policija zvedela za stvar, ie odredila takoj preiskavo in poklicala mater na odgovornost. Pri zaslišanju pa ie zdravnik ugotovil, da ženska ni popolnoma normalna in jo je poslal zato na opazovalnico.
*	Eksplodirala mu bomba ▼ roki. Na vojaškem vežbališču pri Podgorlci je vojaški mojster Bogdan Radovič tako neprevidno manevriral z bombo v roki, da mu je nenadoma eksplodirala in ga težko poškodovala po vsem životu. Radovlča so v nezavestnem stanju prepeljali v bolnico.
*	Železniška nesreča. Včeraj ziutraj ie skočil sušaški vlak na potu iz Zagreba pri predoru Gomirju s tračnic. Iz Zagreba je bil odposlan na kraj nesreče takoi pomožni vlak. človeških žrtev ni bilo, pač pa je bil promet na tej progi celo dopoldne ustavljen.
*	Letalska nesreča pred Barom. V nedeljo ziutraj je odpltdo pet htdroplanov Iz Boke Kotorske v Bar. Potoma iih je vjeia močna burja. Štirim letalom se je posrečilo, da so pristala v barskem zalivu, pe-
Pozor! 1
Predno si nabavite moško in žensko suknri in da se bodete prepričali o ugodnih cenah, Vas vljudno vabim k ogledu zimskega blaga
v trgovini JOSIP SUBAB, Stari trg štev, 21 (poleg Zalaznika).
toga pa je burja zanesla daleč na morje in je padel v vodo. Pilot poročnik Mihael Ko-rač in mehanik Slavko Ljubura sta padla v morje in se cele tri ure držala v veliki burji za rep letala in čakala na pomoč. Končno je prišel iz Bara motorni čoln, ki je rešil oba ponesrečena letalca. Letalo samo so odnesli valovi sedem milj jugozapadno od kraja, kjer je padlo v vodo. Močno poškodovano letalo so prepeljali pozneje v barski zaliv. Nepokvarjen je bil samo motor.
*	Razprava proti ponarejevalcem dinarskih novčanih v Nemčiji. V Bielefeldu v Nemčiji se bo vršila te dni obravnava proti ponarejevalcem dinarskih tisočakov Javorju. Carju in tovarišem. Od zagrebške policije bo prisostvoval razpravi uradnik kriminalnega oddelka dr. Bogdanovič, ki je vcdil svoječasno preiskavo z nemško policijo.
*	Zakonska dvojica ubita od strele. V
ponedeljek ie divjala nad Topolo v Srbiji strašna nevihta, ki je zahtevala tudi dve človeški žrtvi. Posestnik Aleksander CuII-beg je opazoval skozi odprto okno divjanje pobesnelega elementa. Nenadoma je treščilo v sobo ln sta obležala Čulibee in njegova žena na mestu mrtva.
*	Samomor na nemškem pokopališču ▼ Beogradu. V ponedeljek popoldne se 'jt ustrelil na nemškem vojaškem pokopališču v Beogradu natakar Žika Božlnovlč, rodom iz Kičeva. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je šel v smrt radi bede in nesoglasja s svojim gospodarjem.
V najlepši sen in zdravo spanje
se vsnivaš Ce redno .Florijan* pred spanjem
uživaš.
S
edina zdeiovalmca
E.JEEAS in HRUii, Liubljana-Moste.
*	Dve žrtvi električnega toka. V Šuma-diiski ulici v Beogradu sta pri spajanju žic ravnala delavca Sava Rašič in Stojan Tiš-man tako neprevidno, da ju je zgrabil električni tok in sta bila oba na mestu mrtva.
* Ubegli kaznjenci. Iz kaznilnic v Stari Gradiški je pobegnilo te dni zopet devet kaznjencev, med drugimi tudi Ivan Žula iz Paradiža na Štajerskem, ki ie bil obsojen radi tatvine na dve leti ječe.
*	Zatekla psa. Pred nekaj dnevi sta se zatekla z nekim beračem v Trbovlje dva kratkodlaka lovska psa (pes in psica), oba rjave barve z belimi lisami. Na vratu imata psa ovratnika z nikljastim okovom. Psa sta bila beraču odvzeta ter oddana v oskrbo rudniškemu pazniku Vojtehu Ameršku v Lokah št. 368. Psa sta domnevno ušla lastniku z zadnje lovske razstave v Ljubljani.
*	Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu Prebgu, Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4.
*	Najnovejše bluze, obleke, batlstno perilo in otroške oblekce priporoča Krlštofič-Bučar, Ljubljana. Stari trg 9.
D A N E
S
Strah pred zakonom
Izbornol	Kolosalno!	Zabavno i
V glavnih vlogah Coilaen Moore in Milton Siiis.
Predstave ob 4.. pol 6., pol 8. in 9. uti.	Kino Ideal.
D
A H
E
§
pasji ugriz, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 13 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija ie bila izvršena ena in sicer radi telesne poškodbe.
u— Aretovana Grka. Včeraj dopoldne sta bila v mestu aretovana dva sumljiva tujca. Na policiji Je prišlo na dan, da sta areto-vanca Grka, ki sta se utihotanila v Jugoslavijo brez potnih listov. Tujca sta zasledovana kot defravdanta od naših in grških oblasti.
u— Karmmboi na Sv. Petra cesti. Predvčerajšnjem okrog poldne ie neznan avto-mobilist podrl na Sv. Petra cesti pred hišo št 5 graverja Josipa Svetka, ki je vozil nasproti s kolesom in ga vrgel ob tlak. Sve-tek je dobil pri padcu k sreči le male praske. Zelo pa je bilo poškodovano kolo, na katerem ima lastnik 356 Din škode.
n— Vlom v gostilno. V noči na 20. t. m. se Je splazil neznan svedrovec na dvorišče Župančičeve gostilne na Sv. Jakoba trgu. Uzmovič je nato nasilno odprl okna ter splezal v gostilniško sobo. Tam ie vdrl v predal kredence ter ukradel 150 dinarjev gotovine, dočim ie pustil vso drugo vrednost, kakor prte, obleko itd. nedotaknjeno.
t»— Zlobni tatovL Na vrt hiše nadgeomet-ra Ivana Pirca na Gruberjevem nabrežju so v noči na ponedeljek na vsak način hoteli priti tatovi do sadja. »RabutarjU pa se niso potrudili, da bi morda žično ograjo preskočili, marveč so ograjo enostavno raztrgali ter napravili lastniku s tem nad sto dinarjev škode. Nato pa so eno drevo popolnoma otresli in napravili tako škode še za drugih sto dinarjev.
Iz Maribora
L?A DE PUTTI
MLADA KRI VtA DE PUTTI
LJUBEZEN 17LETNE... DANES! DANES! DANES!
Predprodaja vstopnic od pol 11. do pol 1.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 124.
Iz Ljubljane
u— Sedemdesetletnico rojstva praznuje danes g. Kuzma B a 11J a, oče znanega re-stavraterja na Strelišču pod Rožnkom. Jubilant Je še vedno čil in zdrav ter še danes vestno opravlja svojo službo na železnici. Kljub njegovi visoki starosti pa mu železnica noče priznati pokojnine, ker svoiečasno baje ni -vplačeval v pokojninski sklad in mora zato še sedaj opravljati službo. K žtvljenskemu Jubileju tudi naše čestitke!
u— Vldovlčev klub v Ljubljani otvorl za člane Vidovičeve dopisne šole nov učni tečaj, ki ie pod vodstvom g. ravnatelja Je-rana in na katerem bodo podučevali sami srednješolski profesorji. Tečaj se otvori v petek 24. t. m. ob 7. zvečer v šoli na Ledini. Prijave sprejema klubov tajnik g. Vladimir Kravos v Narodnem domu. V tečaj se bodo sprejeli tudi nečlani Vidovičeve do- i pisne šole, v kolikor bo prostora. Prijaviti se ie do petka opoldne.
u— Davčno okrajno oblastjo za okolico v LjubijanL Dne 24. in 25. septembra se bodo čistili uradni prostori in se omenjena dva dneva ne bo uradovalo.
u— Našla se je zlata damska zapestna ura. Dobi se na Rimski cesti 12, pritličje, desno.
u— Policijske prijave. Od ponedeljka do torka so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 telesna poškodba, 1 prestopek prikrivanja najdenih predmetov, l prestopek neprevidne vožnje, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 najdba šrapnela, 1
a— Državno žensko učiteljišče v Mariboru Je dobilo od ministrstva prosvete v Beogradu odlok, da more sprejeti v prvi letnik 70 učenk in deliti ta letnik v dva oddelka. — Učenke, ki reflektirajo na sprejem, naj se Javijo takoj v ravnateljstvu zavoda. — Ravnateljstvo.
a— Senzacionalne aretacije. V soboto je bil aretiran znani industrijalec in izdelovalec orožja Poschinger, proti kateremu ie uvedena uvodna preiskava po zakonu o zaščiti države. Obdolžen ie, da Je uvažal ogromne množine samokresov. Niegov poslovodja Jerič pa Je med tem ušel. Aretacija Je vzbudila veliko senzacijo, ker ie veljal Poschinger doslei za zelo ugledno in imo-vito osebo. — Pred par dnevi pa ie bil aretiran trgovec Schnideritz z Glavnega trga.
a— 40Ietnica gasilskega društva v Framu. Dne 12. t. m. Je proslavilo gasilsko društvo v Framu 401etnico svojega obstoja, spojeno s posvetitvijo nove motorne brizgalne. Slavnosti Je prisostvoval tudi veliki župan dr. Pirkmajer s soprogo, ki ie bila kumica pri blagoslovitvi nove brizgalne. Gospod veliki župan se je v svojem govoru spominjal zaslug vseh, ki so položili temelj prosvetnemu delu v Framu in spodbujal navzoče, naj delajo naprej po navodilih svojih prednikov. Framski župan je poudarjal, da se ima občina ravno g. velikemu županu zahvaliti za lepi procvit. Po govoru načelnika g. Tomaža Kranjca mL, ki se .ie imenom domačega gasilskega društva zahvalil velikemu županu in njegovi gospej soprogi za blagohotno prisostvovanie in sodelovanje, se je razvil slavnostni sprevod, a— Jesensko porotno zasedanje ima rešiti še troje hudodelstev. Danes bo razprava o hudodelstvu umora proti posestniku Ladislavu Totu iz Dolnie Lendave, ki Je umoril svojo ženo, ter proti Francu Zelu iz Ciglance pri Mariboru radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Jutri v četrtek bo zadnja porotna razprava v Jesenskem zasedanju proti Mariji Grah iz Gornje Lendave radi hudodelstva tatvine in požiga.
a— Mariborski gledališki abonma. Rok za priglase se podaljša do nedelje 26. septembra. V interesu občinstva naprošamo, da se sleherni abonira čimpreje, najkasneje pa do 26. t. m., ker bo pozneje abonma po-dražen.
a— Cercle Irancais. Mariborski francoski krožek otvori svoje francoske kur« s prvim oktobrom in sicer: prvi tečai za začetnike, drugi nadaljevalni kurz. tretji kon-verzacijski kurz in četrti kurz za otroke od 6 do 12. leta. Vpisovanje za vse te knrze bo v sredo dne 22..v sredo dne 29. septembra in v petek 1. oktobra od šestih do sedmih zvečer v društveni Čitalnici na državni gimnaziji, pritličje, na levo. Učnina je (pri zadostnem številu udeležencev) 30 Din na mesec. Pouk se bo začel v torek 5. oktobra. Poset teh kurzov se priporoča vsem prijateljem francoskega naroda in Jezika, vsem, ki nameravajo kedaj potovati na Francosko, posebno pa še staršem, katerih otroci se bodo v šol! učili francoščine, kajti tako si pridoM možnost, da lažie nadzorujejo delo svoje dece in če treba, tudi malo pomagalo. Mladinski kurzl pa nudijo priliko, da se že otroci igraje nekoliko nauče tega jezika
a— V vodo je padei v ponedeljek zvečer Avgust V. z male dravske brvi pri Studencih. Vendar pa se ie kmalu rešil In pod magdalensko šolo priplaval na breg. Na stražnici Je izjavil, da je bil malo vinjen in da ga je nekdo pri prerivanju na brvi sunil v Dravo.
a— Ukradena kolesa. Krojaški vajenec Jožef K. Je ukradel svojemu mojstru moško ln žensko kolo ter izginil. Potepal se ie v družbi zloglasnega 16Ietnega mehaničnega valenca Rudolfa StTaussa, ki so In videli vozariti se na kolesih. Ker ima K. sorodnike v Avstriji, se sumi. da sta oba pobegnila preko meie. Kolesa sta znamke »Waffen-rad« k sta vredni najmanj 3000 dinarjev.
Iz Celja
e— Klub esperantistov v Celju naznanja vsem interesentom, da otvori v najkrajšem času učni tečaj za esperantski jezik. Kdor se želi posvetiti tej vedi, naj to javi klubu še pred koncem tega meseca. Prijave sprejema knjigarna Goričar & Leskovšek, kjer prejmejo interesenti tudi potrebna pojasnila. V tečaj naj se vpišejo samo resni interesenti, ker se bo sprejelo le omejeno število učencev. Opaža se, da esperantski pekret zavzema vedno večji razmah v Sloveniji, osobito v Ljubljani. Mariboru, Logatcu itd., kjer se posebno učitelji in trgovski uradniki zanimajo za stvar.
e— Na Babnem pri Celju ie umrl dne 19 t. m. Alojzij Mirnik, posestnikov sin, v 32 letu starosti. Blag mu spomin!
e— Preselitev. Kakor poročajo nekateri listi, se je preselil za stalno v Ljubljano g. Fran Koren, imejitelj pekarne v Gosposki ulici v Celju. Svoje celjsko podjetje ie dal v najem, v Ljubljani pa je postal poslovodja socijalistične Zadružne pekarne. Gospod Koren je bi! v Celju vodja socijalistične stranke, od nje poslan kot edini zastopnik tudi v celjski občinski svet ter ie zadnja leta načeloval tudi celjski požarni brambi.
e— Mestna Javna ljudska knjižnica v Celju. Celjski občinski svet ie stavil v letošnji proračun prvič tudi večji znesek za javno ljudsko knjižnico, ki se naj bi ustanovila pod okriljem mestne občine celjske. Za izvedbo tega lepega načrta In za nadalj-no vodstvo je izvolil občinski zastop poseben sosvet, ki je, kakor čuiemo, na tem, da v kratkem času realizira sklep občinskega sveta. Za enkrat vladato še težkoče glede primernih prostorov v magistratnem poslopju, ki se bodo pa pri dobri volji dale odstraniti. Začasno opozarjamo vse one, ki si želijo izposoditi knjige, da delujeta v Celju javna ljudska knjižnica Narodne čitalnice v celjskem Narodnem domu in Ženska ljudska knjižnica v prostorih Zadružne zveze v prvem nadstropju.
e— Gledališke predstave v Celju. Med ljubljanskimi invalidi se ie ustanovil Dramatični odsek, ki je doslej že igral po več krajih Sloveniie in je žel za svoje res dobre vprizoritve mnogo priznanja. Krajevni) organizacija invalidov namerava napros l dramatični odsek ljubljanskih invalidov, da vprizori tekom meseca oktobra v prid vojnim žrtvam tudi v Celju kako primerno igro. Predstava se bo vršila za slučaj, da dramatični odsek razpolaga s časom, v veliki dvorani celjskega Narodnega doma, na kar celjsko občinstvo ter okoličane že danes opozarjamo. Igralo se bo po dosedanjem načrtu v soboto zvečer ln v nedeljo popoldne.
e— Oddaja trafike. V Laškem št. 60 ie
presta trafika, ki nosi mesečno okrog 600 dinarjev kosmatega dobička. Vojne žrtve, ki razpolagajo s primernim lokalom in kapitalom, se pozivajo, da se oglase med uradnimi urami v pisarni krajevne organizacije Udruženja vojnih invalidov v Celju, Invalidski dom, Gregorčičeva ulica št. 4.
Iz Trbovelj
t— Uboj v Trbovljah. Nepričakovano dramatično je končal v soboto zvečer v gostilni g. Počivavška prepir med 291etnim rudarjem Francetom Krajškom in rudar« jem Dernovškom. V prepir se je namreč vmešal tudi hlapec g. Haucka, Ivan Martin« čič iz Sv. Križa pri Krškem, ki pa je slabo izkupil. Krajšek se je namreč zakadil vanj in da z nožem tako močno oklal, da je Mar tinčič kmalu nato v bolnici umrl. Morilcc je svojo žrtev trikrat sunil v obraz, vrat in prša. V nedeljo zjutraj so Krajška areti« rali orožniki. Pri zasliševanju se je delal popolnoma nevednega in se izgovarjal, da je bil usodnega večera pijan. Nož je vrgel po uboju v potok in so gi ie našli. Moril« ca so prepeljali v zapore v Celje. Pogreb umorjenega Martinčiča je bil v pondeljek ob številni udeležbi občinstva, starišev in sorodnikov. France Krajšek je na zelo sla« bem glasu in je bratranec onega Krajška, ki je bil radi umora svoje ljubimke od celj« skega porotnega sodišča obsojen pred krat« kim v smrt na vešalih.
t— Streljačka družina. V nedeljskem »Jutru« čitamo, da se je pred kratkim v Kranju ustanovila »Streljačka družina«, in sicer kot prva v Sloveniji. To menda ne bo odgovarjalo resnici, ker se je v Trbovljah ustanovila »Družina ostrih strelcev® že v soboto, dne 4. t. m. s predsednikom Franjo Pustom, glavarjem razpuščene »Orjune« na čelu. Strelske vaje se bodo vTšile na Pusto« vem travniku med gozdovi za starim poko« pališčem. Družina šteje 40 članov in še vedno pristopajo, ker to je medstrankarska in nacijonalna stvar, v katero ima dostop vsak dober Jugosloven.
t— Uradni dan okrajnega sodišča se bo vršil v Hrastniku v soboto 25 t m
t— Tihotapstvo s svilo Kljub najstrož« jim odredbam se nadaljuje pri nas z ne« zmanjšano silo s prodajanjem utihotaplje« ne svile. Tihotapci se vozijo vsak mc^ec vsaj enkrat do Rakeka, kjer prekoračijo mejo in se pozneje vračajo dobro natovor« jeni. Kako velika je njihova predrzno^, je najbolj razvidno iz tega, da so pred krat. kim vjeli pri Planini znanega tihotapca H. iz Hrastnika, ki pa jim je v poslednjem trenutku ušel Dobil je pri tem ležak uda« rec preko hrbta, kar ga pa ni oviralo na begu. Oblast je sklenila, da nastopi proti deiinkventom z vso strogostjo
t— Razpust «Svobode /.» v Hrastniku se pričakuje v najkrajšem času. Odbornikom se očita, da so člani bivše komunistične «Vesne» in da so javno nastopili v unifor. mah s protidržavnimi znaki
t— Betonski jez v potoku Bobnu je po« stavil g. Lukmar iz Hrastnika. Prejšnji jei mu je odnesel zadnji naliv. Prav tako so bile poškodovane druge naprave, kakor po« seben jarek, po katerem si je dovajal vodo. Sedaj so vse ooškodbe deloma že poprav« I Jena.
Naši onstran grame
Nič se bati!
Italijani se radi ponašajo, kako da se med Slovenci množe fašistovske vrste. Je nekaj tu in tam, ali resnica ni, kar pišejo po svojih listih in kar pripovedujejo po svojih zborovanjih. Naši ljudje se večinoma drže trdno. So taki, ki so radi borega vsakdanjega kruha prisiljeni, da iztegujejo svojo desnico in no6ijo fašiatovske znake. So izjeme, ko je prav, da so odšli med fašiste.
Ne bomo se pečali s slavnim vitezom Bandljem, katerega ne marajo nikjer več, ne med Slovenci in ne med Italijani. Mož je sanjal, da bo voditelj slovenskega faši-stovskega ljudstva, danes lazi okoli z vpog-njeno hrbtenico. Na čepovanski planoti gospoduje sloveč eksponent fašizma, <dehtar» Šuligoj. Med vojno je bil baje v neki vojaški bolnici, sedaj velja za cdohtarja» in *zdravi> ljudi. Zdravniki so mu hoteli naprtiti že preiskavo, pa je vse zaspalo po zaslugi oblasti, ker se fašistom ne sme nič zgoditi. Pa kakšne strašne reči se govorijo o tem človeku! Kaj je z njegovo hčerjo? Stavbni mojster Lasič iz Grgarja je bil že na robu propada. Stopil je med fašiste in danes je najbogatejši človek v okolici. Fašisti delajo, kar hočejo. Ljudska pritožba ne zaleže nič. Pritožnik se še kaznuje. Lenardič iz števerjana se na vsa usta hvali, da je bil avstrijski vohun v Švici. Ali ga je to vzpo-sobilo za slovenskega fašista? Premetenost Rudolfa Sauniga iz Bilj je znana. Giorgio Vuk je imel v Raštelu v Gorici trg {»vino. Moža drži faši6tovski balon na vrhu voda. Bil je tudi zaupnik goriškega komisarja Diaza. Baje bi rad postal podešta v Mirnu.
Dalo bi se reči mnogo več. Tudi po drugih delih dežele, ne le v goriškem, so nekateri, ki so si pomagali kvišku s svojim lepim značajem. V Komnu je šolski nadzornik Kenda besen fašist. Moža so se bali učitelji že pod starim režimom.
Naši ljudje poznajo te in druge faši6tov-ske voditelje in jih po njihovih zaslug?.h tudi presojajo. Dokler se bodo posluževali takih, ni strahu, da bi naše ljudstvo drlo v fašistovske vrste. Da bi pa Italijani dobili poštene ljudi za agitatorje, je nemogoče.
Zato se ni treba nič bati.
Kdo ima prav?
Profesor Lorenzoni je trdil v svojih slo« vitih člankih, da se po deželi razvijajo spletke in vezi pogubemosnega dela v no» tianjosti segajo v gonilna središča onstran politične meje. Govoril je o zunanjih emi« sarjih in nevarnih notranjih činiteljih, o široki protiitalijanski propagandi, ki ni mi< le važnosti in kratkosežnosti. Izjave lojal« nosti ne stanejo nič in se po mnenju član« karja izrekajo samo zato, da se odstranijo sumi. Učitelji in duhovniki vodijo organi« zacije, nasprotne novemu režimu, v pro« svetnih in gospodarskih društvih tiči irre« denta.
Mnogo opravičenega razburjenja je vzbu dil profesor Lorenzoni v Julijski Krajini. Mož je bil ponosen na svoj spis ali kmalu je dobil po nosu.
Tržaški «Piccolo» je priobčil dopis, ki mu ga je poslal «un egregio cittadino». Ta pravi, da asimilacija sijajno napreduje in da julijski drugorodci živijo že italijansko življenje. Trud političnih agitatorjev ni uspel in v slovenskem prebivalstvu bledijo spomini na tuj nacijonalizem. Nova gene« racija se že strinja z zvokom italijanskega jezika. Po slovenskih hišah visijo fotogra« fije sinov v italijanski vojaški uniformi. Z zadovoljstvom se sprejemajo pohvale ofi« cirjev. izrečene za slovenske fante. Pozna sc vpliv italijanske šole. Promet in trgovi« na sta v italijanskih rokah. Drugorodec je poljedelec, konservativen element. Italijan« sko delo osmih let je dalo najpovoljnejše uspehe po sodbi «PiccoIovega» člankarja, ki je v odkritem nasprotju z izvajanji pro« fesorja Lorenzonija.
Kdo ima prav? Ne prvi in ne drugi. Ne« utemeljene so trditve prof. Lorenzonija. «-Piccolov» optimist pa se moti, ako misli, da bo že v najkrajši dobi Primorje tako, da se bo moglo reči: italijansko je! Od zu« nanjosti je še daleč v notranjost.
Ako se hoče položaj v deželi premotriti prav, se mora reči, da je naše prebivalstvo | dobro, da se prilagoduje razmeram in si 1 pred vsem želi miru za plodno gospodar« I sko delo orPiccolov* člankar pravi, da je j čas najboljši italijanski zaveznik za asimi« j lacijo. Kaj pa, ako bi postal čas najboljši slovenski zaveznik za dosego pravic?
zato, da bi kaj ukradla. Vrši se preiskava. Dognalo se je doslej, da je bilo na mostu več ljudi in ne samo dva, kakor je menil Gallo. Neznanci so se poskrili in oddaljili, da ni bilo mogoče dobiti kako sled za nji« mi. Stražniki so jih iskali dolgo časa pa zaman. Omenjeni Gallo je naletel pri po» vratku na dva človeka, ki sta začela stre« ljati. Vlegel se je na tla in streljal. Tudi ta dva sta izginila. Domnevo, da je šlo za atentat na most, je preiskava že opustila. Jasno je, da so oni neznanci hoteli ukraati, kar bi jim prijalo iz materijala, katerega je tam ogromno nakopičenega
p— Pogozdovanje Krasa v reški pokrat jini je prevzel poseben konzorcij. V zalog za pogozdovanje prispevata država in po« krajina po 30.000 lir na leto.
p— Jesenska razstava živine bo v Koba« ridu dne 15. novembra in v Tolminu 16. novembra t. 1.
p— Nov most zgradijo med Gorico in Podgoro. Troški za zgradbo so proračunje« ni na dva milijona lir. Brunnerjevo podjet« je bo dalo 800.000, goriško mesto 600.000 lir, ostale izdatke krijeta državna in pokra« jinska uprava. Podgorska občina ne bo pri« spevala nič, ali zato se priključi goriškemu mestu in tako izgubi svojo samostojnost.
p— Zadolžena Pula. Lepo je živela ne« koč Pula, sedaj so časi žalostni in občina tiči globoko v dolgovih. Leta 1919. je bilo dolgov 3 milijone, sedaj jih je 16. Občinski komisar Merizzi protičava nove davke in prosi v Rimu za pomoč. Toda v Rimu ima« jo malo smisla za težave puljskega mesta in finančno ministrstvo odreja baš nova bremena Puli za vzdrževanje cest, uradov, vojašnic itd., tako da čaka Pulo popolno upropaščenje.
p— Odpuščen iz službe. Gospod Alojzij Urbančič, ki je bil dolgo vrsto let naduči-telj v Mirnu in je zadnje leto služboval v Kožbani v Brdih, je odpuščen iz službe. Ministrski odlok navaja za razlog odpustitve, da se je Urbančič posluževal svojega vpliva med učitelji s tem. da jim je zabranjeval vpis v fašistovsko učiteljsko udruženje ln v društvo Dante Alighieri. Odpuščena je tudi učiteljica Rozalija Šinigoj v Zaloščah.
p— Pogozdovanje goriškega Krasa. tz poročila poeozdovalne komisije sledi, da se ima pogozditi od 6000 hektarjev kraškega
sveta še okoli 1000 ha. Od 1924__1926. se
je nasadilo poldrugi milijon mladih drevesc. kar je stalo nad 100 000 lir. Setev semena je slabo obnesla. V omenjeni dobi se je nadaljevala tudi obnova po vojni uničenih gozdov. Posadilo se je 500.000 drevesc, kar je stalo 60.000 lir. Celotno se je v povojnih letih posadilo na račun vojne odškodnine tri milijone 400.000 drevesc, za kar se je izdalo pol milijona lir Posadili so se tudi domači kostanji. Požari 60 napravili nasadom ogromno škodo.
p— Dobrodelna prireditev v Boljuncn v Istri je trajala kar dva dneva, v nedeljo in pondeljek. Napravljena je bila v korist dru štva za oskrbovanje revežev občine Dolina Na sporedu je bila trgatev, kolesarska dirka, dirka v vrečah, ples. srečolov. razsvet Ijava, ples v nedeljo in pondeljek. To je bila prireditev po fašistovskem okusu, pripravljena po volji oblasti. Take-le prireditve ei. želijo sedanji oblastniki med našim ljudstvom, one kulturne se morajo zatreti!
p— Avstrijski industrijski pravilnik Je stopil te dni iz veljave. Italijanska zakonodaja ne pozna nobene določbe za urejevanje obrti in trgovine, samo zakon o javni varnosti ukazuje, da se mora zaprositi prt okrajni varnostni oblasti obrtnica, ni pa nikjer postavnih določil za izdajanje dovoljenj obrtnikom ali trgovcem. Županstva izdajajo posebne pravilnike za otvoritev trgovin in obrti. Tako določa pravilnik za Gorico, da mora vsak. kdor hoče pričeti v mestu trgovino ali obrt, naznaniti to munlci-piju, ki potem izda obrtnico. Obrt in trgovina sta tako svobodni in ni treba izkazll o učni dobi.
Iz Metlike
p— Atentat na železniški most pri Solkana? V noči na soboto je začul miličnik Gallo. ki je stražil železniški most pri Solkanu, na strani proti Sabotinu ropot, nakar je ugotovil, da se nahajata dva človeka na baš dograjenem oboku, kjer hočeta morda odviti ali odžagati močne jeklene vezi, ki vzdržujejo ogromno ogrodje, z namenom, da se povzroči negotovost oboka in bi se most podrl pri polaganju kamrov. Miličnik je zakričal, da naj se ustavita. Neznanca sta mu odgovorila s streli iz revolverja. Gallo je ' priklical še druge stražnike, ki »o tudi streljali. Neznanca sta medtem odšla proti Št. Mavru in izginila. Zjutraj so prišli inZs-njerji, ki so videli, da obok ni nič poškodovan. Sedaj ugibajo, ali je šlo res za atentat, ali sta bila onadva človeka na mosra
m— Čebelarsko predavanje V nedeljo je na tukajšnji šoli predaval strokovni uči« telj ' čebelarstva g Okorn Predavanje je bilo prav zanimivo; obsegalo je v glavnem jesenska dela čebelarja ter skrb za prežim« Ijenje čebel. Razen tega je pokazal vse tu« di praktično na šolskem vrtu. Udeležba je bila prav velika Zahvaljujemo se našemu šolskemu upravitelju, ki nam je ponovno preskrbe] predavatelja ter pričakujemo tu« di v bodoče taka predavanja
m— Otvoritev higijenskega tečaja V so« boto zvečer se je pričel higijenski tečaj o negi dojenčka in matere Otvoritveno pre« davanje je imel srezki zdravnik g dr Kiis« sel. Obeta se, da bo prihodnje dni udelež« ba še mnogo večja Otvoritve tečaja sta se udeležila okrožni zdravnik g. dr. Matjašič in predsednik zdravstvenega zastopa g. Mi lan Guštin.
m— Volitve v trgovsko in obrtno zbori nico. Volitve v trgovsko in obrtno zborni« co so šle mimo nas skoro neopaženo. Ve« čina trgovcev in obrtnikov naprednjakov ie storila svojo dolžnost ter oddala svoje glasove za pravo stanovsko iisto
m— Ustanovitev šahovskega kluba Da« nes, v sredo. 22. t ra se bo vršil v prvi sobi Narodne čitalnice ob 20 uri sestanek prijate! jev šaha v svrho ustanovitve ša* bovškega kluba Pridite gotovo vsi!
Vremensko porodilo
'etrorološki <a»o ■ vu9l<»n 21 spoip n.a 1U2
l/ s nat<t"
Oh
Kra
Cas
iarom.
ortazovanja
Tema«!
•m <ia-
v 0/c
Ljubljan? (dvorec)
Maribot . Zagreb . Beograd . Sarajevo . *>k>plje . Dubrovnik S 'lit . . Praga . .
/. 8. 14 19 21 8. 8. 3. S. 8. 7 7 7.
7-5-3 765-2
763-6
764-3 765 5
663 7655 7b4 9 7-40 761-6 760-6 762.6 767.0
'3-6
13-8 180 16-3
14-8 110 12-0 in-0 120 150 19*0 170 15*0
00 58 51
65 76 75
66 88 65 53 31 47
Smei vetra m brzina v ni
joia
101
O 10
S 2 S 3 S 3 SE 1 N 1 NE 2 NE 2 N 1 NW 1 W 3 N\V 2 NE 4 mirno
0 0 1 10
0 10 4 0
1 1 0 0
Vrst<i nadavint
megla
ure
1.0
Solnce vzhaja ob V44 zahaja ob 18-01 una /zhaja ob 1819 <aha.a ob 04-46
Najvišja temperatura danes ▼ Ljubljani 18.4, najnižja 13.6 C.
Dunajska vremenska napoved xa sredo: Deloma nejasno, nekoliko dežja ni izključeno.
hladni severni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za srede: Lahki vzhodni vetrovi, nebo pretežno iasno, temperatura od 18 do J6 stopinj, morje nekoliko razburkano.
Velika izbera
jopifev. pelerin
ravnokar došla
Jos. Rojina
L|ubl«ana ® Vsandrova c. 3.
Izjava
Podpisani Janez Uzar, posestnik in čev« ljarski mojster v Sebenjah 26, nisem plač« nik za dolgove, katere bi naredila moja že« na Justina Uzar.
1279	JANEZ UZAR
Preklic
Preklicujem žaljive besede, katere sem govoril proti rodbini Anželji, Loke 370. 1250	J. VIDERGER.
z gimnazijsko maturo
sprejme lekarna na deželi.
Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod: „Slgu na eksistenca" na ogl. oddelek »Jutra".
Šport
Športni dan v Domžalah
Vrli SK Disk je priredil prošlo nedeljo običajni jesenski športni dan. Ob 13.30 se je vršil start za klubovo kolesarsko jprven« stvo za 1. 1926. na progi Domžale«GomiI« sko«Domžale (km 80). Startalo je 9 dirka« čev, ki so dosegli sledeče rezultate: 1. Kr« melj Alojzij 3:02.3, 2. Šlibar Avgust 3:02.17 3. Flis Franc 3:05.21, 4. Peterka Franc 3:1936. Zmagovalec je pokazal jako dobro izvežbanost, dospel je v lepem stilu na cilj; doseženi čas je vsekakor ugoden, če se upošteva, da so morali dirkači dvakrat prevoziti Trojanske klance. Dirko je spret« no vodil klubov tajnik g. Stane Skok, lcon« trolni avto je vodil in dal na razpolago g Jos Adamič. Dirka se je izvršila brez vsake nezgode. — Ob 17. uri se je vršila na igrišču SK Diska prijateljska nogomet« na tekma med Diskom in SK Mladiko, ka« tera je končala z 2 : 0 za Domžalčane, ki so si priborili jesenski pokal domžalskih dam.
Ob 20. uri se je vršil športni pozdravni večer in razdelitev daril. Koncertne točke je proizvajal klubov orkester, ki je žel obi« lo pohvale od strani mnogobrojnega ob« činstva. SK Disk vrši v polni meri svojo športno in organizatorično dolžnost ter mu je k uspehu čestitati.
Dirka za gorsko prvenstvo Slovenije
Kolesarski podsavez Slovenije razpisuje za nedeljo dne 3. oktobra t. 1. dirko za gorsko prvenstvo Slovenije na gorski progi državne ceste Vrhnika « Logatec.
Start pri km 20.200 na Vrhniki točno ob 15 uri, cilj pri km 26.200
Nagrade: Zmagovalec dobi naslov «Ko» lesarski gorski prvak Slovenije« in srebr« no kolajno, drugi, tretji, četrti in peti čast« ne kolajne. Prijavnina: 10 Din. Prijave spre jema g Fr. Ogrin, Gosposvetska cesta 14. Zaključek prijav dne 30. septembra t. 1.
Splošna določila: Dirka se vrši ob vsa« kem vremenu. Vozi se po pravilniku kole« sarskega Saveza kraljevine SHS. Dirka je otvorjena za dirkače, kateri so člani klu« bov, včlanjenih v kolesarskem Savezu kra. lievine SHS Dirkači se morajo brezpogoj« no pokoriti odredbam vodstva dirke Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost, ter se mora strogo držati cestno policijskih pred« pisov Točno 30 minut pred pričetkom dir« ke se morajo dirkači laviti vodstvu dirke na startu. Vrstni red prijav je vrstni red na startu Eventualni protesti se imajo pri« javiti najkasneje 15 minut po izvršeni dir« ki ter se ima zajedno položiti 50 Din, ki pripadejo v slučaju odbitja protesta bla« gajni KPS. Vsak klub naj pismeno potrdi prejem tega razpisa
LNP (Službeno.) Danes v sredo ob 20 seja p. o., ob 21. seja u o. v Narodni ka« varni. Na sejo p. o. se vabijo delegati vseh drugorazrednih klubov. — Tajnik I. in II.
SK Ilirije nogometna sekcija Trening U 'n juniorske skupine se vrši odslej ob sredah in petkih od 17 ure dalje Trening i skupine (I moštro in rezerva) se vrši kot rosiej vsak torek, sredo in četrtek od 17 ide dalje. Načelnik
Službeno iz LNP Sporoča se vsem klu« bom LNP«a. da se vrši 26. t. m. v Zagrebu redna glavna skupščina JNS=a Glede sa> mostalnih predlogov kakor tudi v ostalem naj se klubi ravnajo v zmislu obstoječih pravil JNS«a
Napisi na ploščah prevlečen s radiotinkturo, morejo se čitati <udi ponoči. En primer:
T v	i ie važnega pomena, zato
1 OCTIO Si "porabilaj precizno uro ±	iVsJL znamke Doxa aU Schxft
hausen. katere u>r dobiS že preizkušene pn
F Čuden. I;re'er noro ul t
Gospodarstvo
»POooouonBWjBuuuuerxeujuuuooi
Kaj napravimo s hmeljevino po obiranju
Vidim izkušene hmeljarje, kako zmajujejo z glavo pri tem vprašanju. Saj ie že vsakemu hmeljarju znano, da se hmeljevina takoj po obiranju hmelja osmuka, da dragi drigi ne gnijejo v jesenskem deževju. Hmeljevina pa se zreže in porabi deloma za krmo goveda, deloma pa za steljo.
Stvar pa ni tako enostavna. Poglejmo malo globlje v življenje hmeljske rastline in prišli bomo do čisto druzih zaključkov. Zadnja desedetja je veda o življenju rastlin zelo napredovala. Trajne rastline (drevje, hmelj in druge večletne rastline) tudi potem, ko smo jim vzeli sad, naprej živijo in presnavljajo, dokler v pozni jeseni njihovi zeleni deli ne porjavijo in odpadejo. Pod uplivom soLnčne svetlobe se tvori v zelenih delih listov v tako zvanih kloro-filniii zrnih škrob, in sicer v takih množinah, da so listi zvečer vsi nabiti škroba. Ker je škrob trdo telo, ga ne more kot takega takoj porabiti rastlina, temveč ga Lzpremeni v sladkor, v tako zvani potujoči sladkor in v druge enostavne beljakovinske sestavine, ki jih imenujemo aminove kisline, ki jih pošlje rastlina na tisto mesto, kjer je največja potreba. Te snovi tvorijo glavno, rekel bi, že prebavljeno hrano rastlin. Ko rastline v jeseni ne poganjajo več novih delov b listov in torej nimajo kje uporabiti tega hraniva, potujejo te dragocene snovi vse v korenine, kjer čakajo v varni shrambi celo zimo, dokler iih toplo pomladno solnce ne pokliče na delo.
Ce odrežemo hmeljevino takoj po obiranju, posežemo nasilno v to živahno življenje rastline v njeni najbolj delavni živ-ljenski dobi, ko je korenika oddala vse svoje zaloge vitlcam, kar je pa manjkalo, smo pa pridejali z umetnim gnojenjem in tako dosegli bogat pridelek. Korenika je vsa izžeta. Kakor ie vsakemu količkaj naprednemu hmeljarju znano, ne srka htneljska rastlina svojih hranilnih snovi le Iz glavne korenike, katere glavna naloga je, da preskrbuje rastlino z vodo, temveč požene vsaka vrv (vltica) v svojem podzemeljskem delu celo omrežje finih lasastih koreninic, ki vsrkavajo znojila, katera smo potrosili pri obrezovanju, deloma Jih dodali pozneje sadežem.
Oglejmo si sedaj razloček med zastlino, ki smo ji odrezali zeleno hmeljevino, in med drugo, ki smo ji pustili dozoreti hmeljevino do zime. Korenika neporezanega sadeža, ki je vsa napolnjena dobrih hranilnih snovi, požene na pomlad šop debelih vitic, ki naglo rastejo, hitro tvorijo obilo koieninc in se postavijo na lastne noge, če smo jim pripravili gnojila. Vsa izsesana korenika, ki smo Ji odrezali prezgodaj hmeljevino, ne more pognati krepkih vitic, ker Ji nedostaje zato eradiva in hrane. Viticc so drobne ko tenek motvoz in redke ter poganjajo polagoma slabe kareninice In zaostajajo zaradi tega v razvoju. Da take šibke rastlinice mnogo laže podležejo raznim boleznim in škodljivcem, menda ne bo nihče ugovarjal.
Spet vas vidim kako zmajujete, rekoč, da so to vse preveč zavite in »kunštnec stvari, ki navsezadnje mogoče še resnične niso. Mogoče vas prepriča poskus! Prosim vas torej, poskusite, kakor je poskusil moj sosed, ki je bil tudi dolgo neveren Tomaž. Napravil je poskus takole: Ko je osmukal hmeljevino, jo je v tistih vrstah, kjer ie mislil postaviti kopice, takoj porezal, v drugih io je pa pustil do decembra nepo-rezano. Maja meseca mi je pokazal svoj nasad. Tu bi lahko videl vsak hmeljar to silno razliko. Vse vrste, kjer ie porezal zeleno hmeljevino, so za cel meter zaostale v razvoju in iih pozneje tudi ves umetni gnoj ni mogel toliko zboljšati, da bi dohitele neporezane vrste. Seveda je bil tudi pridelek porezanih vrst za dobro tretjino pič-lejši. Poskusite še vj in ne bo vam žal! Uvideli boste, da ste ravnali nespametno, ko ste nastiljali s hmeljevino in izgubili pri pridelku težke tisočake, tako da vas stane voz zrezane hmeljevine pri sedanjih hmelj-skih cenah kakih 10.000 Din. Ce še ne verjamete. pa pomislite, da rasejo od prvolet-nega hmelja dobliene sadike najbuineje. To je zato. ker prvoietnemu hmelju nihče ne reže hmeljevine in so tako sadeži polni dobre hrane, ki jo je shranila rastlina v jeseni.
Poglejmo še, kako smo včasih ravnali s hmeljevino! Pred desetletji si videl hmeljevino povsod lepo povito v butarice pri vsakem sadežu, da ie zorela do zime in so jo potem požigali. Pozneje so to opustili, pač pa so puščali cel meter vrvi, katero so potem zavezali v vozel v napačnem mneju, da se slabi rastlina le s tem, ker ji odteka sok iz porezanih vrvi. Da teče sok iz porezanih vrvi ie samo znak. da hoče rastlina še živeti, da ste jo torej prehitro uničili. Zadnja leta se pa sploh nihče ne zmeni za vse to, temveč odrežejo takoj par prstov od tal vrvi, »da ne nazaja pri odravanju.« Vedno slabši pridelek in vedno občutnejše rastline so plod tega ne smotrenega dela.
Naši učitelji hmeljarstva Cehi ne pore-žejo pred decembrom hmelievine in nagla-šajo vsako leto, da naj pustijo izzoreti rastline. Sicer so začeli tudi v Savinjski dolini zadnja leta ■ uvidevati napredni hmeljarji potrebo takega ravnanja, a večraa zre še vedno omalovažujoč to delo in na-stilja nadalje s tisočaki.	L K.
Tržna ooročOa
Novosadska blagovna bona (21. t. m.) zaradi pravoslavnega praznika ni poalovala.
Dunajski goveji sejem (20. t. m.). Do-gon 3492 komadov; od tega 1224 iz Jugoslavije. Vse cene so se držale čvrsto, le slabše blago je popustilo za 5 grošev pri kg in biki so se podražili za 5 gTošev. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.65—1.85 (izjemno 1.90 do 2.10). II. 1.40-1.60, III. 1.10—1.85, biki 1.15-1.55. krave 1—1.60 (L70), slaba živina 0.56—0.85 Šilinga.
Dunajska borza /a kmetijske produkt«. (20. t. m.). Prijaznejša tendenca. Malo boljša kupčija. Rž se je podražila. Uradu d uoti-rajo vključno blagovnoprometui davek brez carine za 100 kg v šilingih: p š e n i c j domača 37.50—88.50, potiska 42—43; r ž: marchfeldska 27.75—28, druga 26.50-26.75, peštanska 28.50—2S.75; ječmen: I. 34 do 38; turščica: 24.50—25.50; oves: domači 23.75—2450.
Hmelj ska poročila
Žalec (CSR), 20. septembra. Čvrsto. Cene 4000—4400 Kč za 50 lig.
= Stabilizacija dinarja in naša plačilna bilanca. cTrgovinski Glasnik> izvaja v zadevnem članku, da ima finančno ministrstvo z Narodno banko dovolj sredstev za stabilizacijo dinarja, k čemur bosta pripomogli naša aktivna trgovinska bilanca in z njo v zvezi tudi naša občna plačilna bilanca. V gotovih krogih se izraža bojazen, da naša plačilna bilanca ne bo aktivna. Misli se namreč, da bo uvoz znašal toliko kakor izvoz, ki je ocenjen za tekoče gospodarsko leto na 8.2 milijarde dinarjev. Navaja be tudi, da mora država za izplačevanje anuitjt in raznih nabav v inozemstvu odšteti letno okrog poldrugo milijardo dinarjev, zarali česar da mora biti plačilna bilanca pasivua. List to stališče zavrača glede na verjetnost, da bo letošnji izvoz večji kakor uvoz. Za to verjetnost je več razlogov, a glavni je, gospodarska kriza, ki povzroča slab konzum in torej manjši uvoz. Razen tega prodira pri vladi sami prepričanje, da se spričo današnjih razmer mora pretežni del nabav za državne potrebe izvršiti doma in ne v inozemstvu, kakor se to dogaja doslej. Za naš.i plačilno bilanco je velike važnosti tudi pritok znatnih količin deviz od naših emigrantov, zlasti iz Amerike. Iz navedenega je torej razvidno, da je neopravičena bojazen, da bo plačilna bilanca vplivala negativno na usodo dinarja.
= Razstava sadja v Beogradu. Beograjsko Srpsko privredno društvo vrši velike priprave za razstavo sadja, ki se bo vršila 18. in 14. novembra t. 1.
= Obtok novčanic Narodne banke SHS je po zadnjem izkazu narasel od 8. do 15. t m. za preko 12 milijonov na 5683.56 milijonov Din. V istem času se je kovinska podloga dvignila za 7.4 milijona na 420.5 milijona Din. Stanje posojil se je zmanjšalo za 13 milijonov na 1518.3 milijona Din.
= Italijanske 251irske novčanice se jemljejo iz prometa. Veljajo še samo do SI. decembra t. 1.
= Porast romunskega leja. Zadnje dni je zabeležila deviza na Bukarešto na mednarodnem trgu krepak porast. Samo predvčerajšnjim je poskočil njen tečaj za okrog 3 odstotke. To dviganje se spravlja v zvezo z velikimi žitnimi nakupi v Rumuniji.
= Bančni konkurzi v Italiji. Iz Milana poročajo: Banca Italiana Centrale v Floren-ci, ki se nahaja v konkurzu, ima 12 milijonov lir pasiv proti 1.5 milijona lir aktiv. Nad turinskim zavodom Banca di Piccolo Oredito, ki je želela doseči poravnanje z upniki, je razglašen konkurz.
Borze
21. septembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-
fki zaključki.) Vrednote: investicijsko 72—73.50, Vojna škoda 304—0, zastavni In komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 193—196, Ljubljanska kreditna 185 do 170, Merkantilna 90—94. Praštediona 864—866. Slavenska 22—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 0—112, Trbovlje 305—0, Vevče 104—104 (104), Stavbna 55—65. šešir 103 do 104 (104). _ Blago: Zaključki: bukova drva, suha, same cena.nice. fco naklad, postaja. 2 vagona no 19: trami merkantilni, 3/4, 4. 5 m, 4/4, 5. 6. 7 m, fco Postojna, 1 vagon pa 280; deske za trize, fco namembna nostaia. za 100 kT. 1 vaTon po 45.
ZAGREB. Tudi danes je bil večji promet z delnicami Slavenske banke. Njihov tečaj je tekom sestanka popustil od 35 na 23. Druge zasebne vrednote so ob običajnem prometu obdržale nesir-om^njene tečaje. Vojna škoda ie krenkejša. Promptna se je trgovala po 306—307. — Dinar je malo ponustil. dočim sla Italiia in Pariz mednarodno čvrsteiša. Na zagrebškem deviznem tržišču je bila tendenca neznatno čvrstejša za.radi večiega povpraševanja. Posamezne devize so. malo poskočile. Italija je končala na 206.25. Narodna banka ie Intervenirala v vseh devizah. Sknoni devizni promet 6.7 milijona flinaric- Vn»'>">le so deviz o: Amsterdam iznl-fflo 2269-2275. Dunaj izplačilo 796.5 —799.5. ček isto. Rerlin izplačilo 1346.6-1349.6. Bmvli 155-157. Italija iznlačilo 205.17—17. t ondon iznlačilo 274.4—275.2. ček isto. New York ček
56.49—0,	Pariz iznlačilo 150—161. Praga izplačilo 167.35—ifi8.15. ček isto. Švica izplačilo 1092.75—1095.75. ček isto: valute: dolar 55.75—55.95; efekti: bančni: Eskomotria 100—101. KreHi»na Z.i2""b 101 do 102. Juso 92- 92.5. Praštediona 865 do 867.5. Slavenska 22—24. LiubM:ii>?k? kreditna 165—170: industrijski: EksnloataHia 10 do 12. Isis 52 —54. Slavonija 30.5—31, Trbovlje 330—331. Vevče 105—115. Šečerar.a Osfek 343 353: državni: investicijsko 73 do 73.5. aerarne l^.S—-'3.5. Vom" 5t-oda. promptna 307- 308. za ser>fprr.b®r 307—309. za ok+ohpr 310—311. ka.sn 307—308.
BEOGRAD. Borza zaradi pravoslavnega Draznika ni bila odprta.
CUR1H. Beoerad 9.1425. Berlin 123.2625. New York 517.50. London 25.12. Pariz 14.43. Milan 18.90. Praga 15 3325. Budimpešta 0.0072445. Bukarešta 2.80. Sofija 3.7375. Dunaj 73.
TRST. Devize: Beograd 48.40—48.90. Dunaj 385—395. Praga 80.50—81.25. Pariz
75.50—76.50.	London 132.80-133.20. Ne\v York 27.35-27.50. Curih 526 —535, Budimpešta 0.0380—0.0390. Bukarešta 13.50 -14.25; valute: dinarji 48—48.75. dolarji 27.10 do 27.40. 20 zlatih frankov 104—109. zlata lira 533.90.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.50 in tri osminke do 12.54 in tri osmfnke. Berlin 168.55-169.05. Budimpešta 9913—99 43. Bukarešta 3.8450—3.8650. London 34.3650 do 34.4650. Milan 25.82—25.92. New York 707.65 do 710.15. Pariz 19.72-19 82. Praga 20.9625 do 21.0425. Sofija 5.12—5.16. Varšava 78.4<" do 78.90. Curih 136.70—137.20; valute-dinarji 12.47—1253. dolarji 704.50—708.50
Deviza Beoerad na ostalih horiali: v Pragi 59595. v Berlinu 7.41, v Londonu (po poldne) 274. v New Yorku (20. t m. po bor S) 1.77.
Iz življenja I:
Lepa in topla jesen
Letos spomladi so vremenoslovci neverjetno točno označili vreme za prvi dve tretjini leta. Napovedali so radi solnčnih peg velika preseneonja za spomlad in poietje, kar se je na žalost obistinilo. Velika deževja so pripravila ljudi naravnost v obup. Deževalo je nepretrgoma; vode so naraščale, reke so preplavile in navrele preko svojih korit in se razlivale po obdelanih poljih. Temperatura je bila zlasti v prvi polovici leta nepričakovano nizka. Celo v času žetve so bila vremenska presenečenja vsak dan pred durmi in šele po žetvi in mlatvi se je položaj nekoliko izboljšal.
Zato pa je nastopilo proti koncu poletja in v začetku jeseni izredno milo in toplo vreme. Razlagajo si ga na ta način, da je solnčnih peg sedaj konec, vsled česar nastopa vremenska urav-novešenost. Po napovedih meteorologov bo letošnja jesen topla in mila in nas bo odškodovala za vsa razočaranja, ki smo jih morali prenesti na spomlad in v poletnih mesecih. Temperatura se je baš v zadnjem času dvignila, vreme ni niti prehladno, niti prevroče in popolnoma odgovarja zmerni temperaturi, ki si jo človek želi v tem letnem času.
Takih septemberskih temperatur kakor letos nismo imeli v Evropi že od 1. 1921. torej celih pet let. Se lepša pa je bila v tem pogledu jesen 1919. ko je bila septemberska temperatura naravnost divno visoka. Po vseh izgledih se bo vreme držalo, toplota se bo morebiti še nekolio povečala in cela srednja Evropa se lahko nadeja lepega vremena. Momentane izpremembe seveda niso izključene, toda v splošnem je računati z dejstvom, da se bo vreme prej izboljšalo, kakor poslabšalo.
Helij iz vodika
Berlinskemu kemiku Petersu in njegovim tovarišem se je posrečilo dobiti helij iz vodika.
Če je ta vest resnična, pomeni to odkritje velikanski napredek v moderni kemiji. Bil bi namreč to prvi primer preobrazbe enega elementa v drugega. Učenjaki so že večkrat delali slične poskuse, ki so se pa vedno izkazali za nevzdržljive. Petersove metode pa so baje tako precizne, kontrolirane in natančne, da je pomota skoro izključena.
Procedura izpreminjanja vodika v helij se vrši na ta način, da učinkujejo fino razdeljene kovine kot katalizatorji. 2e delj časa so znanstveniki priča- j kovali, da se jim posreči rešitev pro- j blema. S tem, da se je načrt ure- j sničii, so potrjena vsa pričakovanja in j z mirno vestjo lahko rečemo, da stojimo pred začetkom nove dobe v fiziki in tehniki. Elementi so sestavljeni iz atomov, ki se razlikujejo po številu elektronov. O se število elektronov izpremeni, je mogoče elemente preobraziti, ker se s tem doseže sproščeni e energije, katere je komaj mogoče označiti s številkami.
Praktični pomen Petersovega odkritja je zelo dalekosežen. Razume se, da je vest o preobrazbi vodika v helij zbudila velikansko senzacijo. Ker je Peters Nemec, bo prineslo njegovo odkritje predvsem Nemčiji velikanske dobičke. Tudi Nemčija bo sedaj polnila svoje zračne ladje s helijem, kakor so že delali doslej Američani. Helij ima kot polnilo za zrakoplove pred vodikom to prednost, da je mnogo lažji in da ni občutljiv za ogenj.
Draga šala mladega
Američana
Neki mladi Američan se je vkrcal na ladjo, da se popelje iz Newyorka v Southampton. Kupil je — zavoljo zabave, je dejal — karto tretjega razreda. Podnevi in ponoči je prebil čas v svoji kabini, zvečer pa je oblekel frak, si nataknil monokel in se podal v jedilnico prvega razreda, kjer si je privoščil razkošno večerjo. Ob neki taki priliki se je pri mizi seznanil z neko damo, ki ji je začel dvoriti. Tretji dan vožnje jo je povabil za naslednji večer na sou-
11 a VVELLS:
človečanska pustolovščina
Med vsemi živimi stvarmi, ki jih je ta zemlja rodila, se edini človek bori z usodo. Vse druge živali so poslušne močem, ki so jih ustvarile, in se pasivno podvračajo uničenju, če se te moči iz-preinene. Edino človek jim gleda v obraz, sluti, da se bliža konec njegovemu prijateljstvu z Naravo, in išče orožja za obrambo. Poslednji izmed Satur-novih otrok se človek rešuje pogube, ki je doletela vse druge, preganja svojega roditelja iz vseh postojank in posega po svetovnem žezlu. Pred človekom so romala velika in močnejša bitja drugo za drugim v pogin: zgodnje pošasti starodavnih morij, neokretne dvoživke. prizadevajoče si z vsemi silami na kopno; reptilije: teriomoria in dinozaver, plazivci z netopirskimi krili iz me-zocoičnih gozdov, ogromni in groteskni prvi sesalci, velikanski lenivci, mastodonti in mamuti; zdi se, kakor da bi jih bil neki sanjač iz dolgega časa oblikoval in tri in metal v stran, dokler končno ni prišel človek, ki je zgrabil za stvarniSko pest, hotečo ga zopet izbrisati iz življenja.
Na tem svetu je ni stvari, da M se tako upirala moči, ki jo je ustvarila.
per, toda usoda mu je prekrižala račune. Zgodilo se je namreč, da so na ladji njegovo goljufijo izpregledali.
Zvečer, ko je baš naročil vino za svojo povabljenko, je prišel k njemu natakar in mu predal bilet, kakršni so v rabi pri brezžični pošti. Toda pisemce je bila le diskretna pretveza, ki se je je poslužil upravitelj ladje, da je elegana zvabil k sebi. Ko je prišel v njegov biro, mu je bilo jasno namigljeno, naj poravna razliko med tretjim in prvim razredom in naj poplača, kar je pojedel, sicer ... Upravitelj je imel toliko obzira. da ga ni hotel razkrinkati vpričo njegove spremljevalke. Saljivec se ni dal prositi in je plačal bagatelo — 200 dolarjev (11.000 Din). Se dobro, da jih je imel!
Prepoved tobaka v Ameriki
Američani, ki so v zadnjih letih doživeli za pivce in pijance težak udarec prohibicije, kateri se še vedno niso do dobra privadili, stoje pred novo dilemo. Grozi jim namreč prepoved tobaka.
Bliža se namreč nova volilna kampanja in društva in odbori, ki so vztrajno na delu, da ojačajo stališče suhih, so segli še po enem sredstvu da očuvajo svoje ljudstvo fizičnega propadanja- ustanovili so ligo zoper kajenje. Organizacija deluje že danes z velikanskim aparatom in pripravlja predloge za popolnoma izkoreninjenje nikotinske strasti. Seveda stremi za tem, da se njene težnje uzakonijo in šele potem, ko jih odobri kongres, stopijo v veljavo, kajti v Ameriki je državljan svoboden samo dotlej, dokler ga ne začne tlačiti in pestiti država.
Vprašal se bo marsikdo, kaj je pravzaprav povod tobačne prepovedi, ki se pripravlja? Naj sledi pojasnilo z enostavno besedo: ženska. V Ameriki se je namreč kajenje med ženskami tako razširilo, da ogroža prav resno zdravje mladih neporočenih dam, mater in naraščaja. Voditelji kampanje zoper tobak nravijo: »Ce zapadejo matere naše generacije nikotinu, je degeneracija ameriške rase sigurna stvar in ljudstvo Zedinjenih držav bo čez noč padlo na pleme druge stopnje«.
To stališče je končno tudi pravilno. Kajti kaj pomaga otroku še tako skrbna nega, pravilna prehrana in celo telesna gimnastika, če pride že na svet oslabljen, ker je mati zastrupila njegov organizem, ko ga je še nosila pod srcem! Vsa vzgoja, ki prihaja naknadno, je v primeri s to kardinalno napako malovredna ali celo brez pomena. Nezmernost je nezmernost, bodisi tu
O moja draga, kako te ljubim
bi vzkliknil mo2, če bi videl svojo ženko v elegantnem, prilegajočem se jesenskem plašču ki jih neprekosliivo izeotavlja tvrdka Drago
S c L uM .-i
dm, in ženska, ki hoče podčrtati ;>vojo modernost s cigareto, ne spada v vrsto mater! — pravijo Američani. V koliko imajo prav, bo pokazala živ-ljenska praksa prav kmalu. Fatalno pa ie to, da bodo kajenje žensk tudi v tem primeru plačali ubogi moški...
POZOR
POZOR
Kinosiedolilčo m ls bori!
Moderna umetnost.
Jrvovr<mi umetniški tilm-^i ilustraior, prej že v Beri nu Hamburga, Miinchenu sedaj 2 leti deluioč z veikar.skim uspehom . Elitnem kinu Matica. Na podlagi dolgoletne praKse v muzi kalični filmsk, umetnosti in biezkonkurenčnimi vstopi s čelo solo točkami dalje kot moderni izvrst ii Jazzbandist, se mi posreči vsak iilm zeio okusio koioiirati in oživeti in s tem doseči razprodane pr. dstave. Menjal bi svoje dosedanje mesto	6718 a
Ponudbe prosim na kaaelnika Ed. Feršniga Ljubljana, Rimska c. 18 11.
X Tisoč zlatih mark za najboljši članek o lepoti in zanimivostih Dunaja in Nižje Avstrije doma ali v inozemstvu. v kateremkoli jeziku razpisuje Društvo za tujski promet v Avstriji. Cianek mora iziti v času od 1. oktobra . o 31. decembra, ter mora ob>e-gati vsaj 600 vrst. Oblika mu je lahko navadna člankarska, feljtonistična, uo-velistlčna ali celo esejistična. Glavno je, da povdarja naravne lepote Dunaja in Nižje Avstrije ter se opira na pravilne argumente. Na noge, pisuni! Nagrado bo odločila žirija Društva za tujski promet v Avstriji, kateri bo pri-deljen tudi član dunajskega novinarskega in pisateljskega društva »Con-cordia«. Podrobnosti natečaja so na razpolago pri društvu za tujski promet na Dunaju, Museumstrasse št. 1.
X 14 letni oče. Pred dunajskim sodiščem se je moral te dnj zago.arjati neki 18-letni mladenič, katerega je tožila njegova bivša ljubica radi ali-mentov. Fant je postal oče že pred 4 leti, ko mu je bilo jedva 14 let. Imel je najprej čisto nedolžno razmerje z nekim 17-letnim dekletom, ki se je kmalu končalo s fantovim očetovstvom in dekletovim materinstvom. K sreči je mlado dekle svojo zablodo kmalu uvidelo in poročilo nekega trgovca, ki jo je s tem rešil propalosti in bede. Fant pa se je izučil za šoferja in je postal tako nemaren, da je imel radi vzdrževalnine svojega otroka opraviti s sodniki.
X Ose so ga opikale. Švicarski listi po» ročajo o tragični smrti nekega neuchatel« skega drvarja. Joseph Carrard, še dokaj čil starec petdesetih let, se je podal v druž bi svojih tovarišev drvarjev v gozd sekat drevesa. Nesrečni drvar je pri tem neve« de stopil z nogo v osje grezdo. V hipu so ga obkrožile razjarjene živali in ga tako opikale, da je bedna žrtev pet minut za tem izdihnila.
X Odkritje Luegerjevega spomeniku na Dunaju. V nedeljo 19. t. m. so odkrili na Dunaju spomenik dr. Karlu Luegerju, biv« šemu dunajskemu županu. Lueger je bil v pokojni Avstriji na velikem glasu. Izvo« Ijen je bil na programu klerikalne stran« ke. potem ko se je izneveril prvotnemu
L Y A
DE
P U T T
I
demokratičnemu programu in se je poka« zal hudega nasprotnika Zidov. Bil je sin laboranta na dunajski politehniki., Lso* polda Leugerja, kjer je obiskoval ljudsko šolo, gimnazijo in končno univerzo. Po poklicu je bil advokat. Za časa njegovega županovinja se je Dvnaj zelo povzdignil zlasti v gospodarskem pogledu. Umrl je 10. marca 1910. Njegov v nedeljo odkriti spomenik je blagoslovil kardinal dr. PiffL
X London se pogreza. Tla, na katerih je sezidan London, s.e giasom navedb stro« kovnjakov pogrezajo. To dejstvo potrju« je tudi znani angleški geolog in arheolog Georg^ Morreli, ki trdi, da =e je London od nc-olitske dobe usedel že za petdeset čevljev, za deset čevljev pa, odkar so sta« ri Rimljani zasedli deželo. Morreli je izra« čunal, da bodo v 75 tisoč letih vode Sever« nega morja pokrile dom svetega Pavla
Naša država ored Interparlamentarno unijo
Delovanje naše delegacije. (Izjava šei naše delegacije dr. Velizara Janko-viča našemu pariškemu dopisniku.)
Pariz, 18. septembra
K poletu čez ocean. Fonckovo letalo s 3 motorji ln 1200 KS, določeno za polet iz Amerike Evropo. — V medaljonu francoski letalec Fonck. vodja poleta.
Začetkom tega meseca je imela Interpar-lamentarna unija v Ženevi svojo letno skupščino.
Interparlamentarna unija je organizacija, ki je slično organizirana kakor Društvo narodov. Razlika je samo ta, da predstavljajo Društvo narodov odgovorne vlade, dočim predstavljajo Interparlamentarno unijo parlamenti posameznih držav. Kompetenca Interparlamentarne unije je razvidna iz samega njenega delovanja. Dočim je delovanje Društva narodov dejstvujoče in učinkovito, je delo Interparlamentarne unije posredno in indirektno. Odločitve in delo Društva narodov imajo svojo sankcijo, dočim nimajo sklepi Interparlamentarne unije nobenih sankcij in služijo samo kot priporočilo vladam posameznih držav.
To pot se je naša delegacija aktivno udeleževala dela Interparlamentarne unije. Ker se mudi predsednik naše delegacije dr. Velizar Jankovič v Parizu, je vaš dopisnik izrabil to priliko in ga zaprosil, da mu da nekaj podatkov o delovanju naše delegacije. G. dr. Jankovič je ljubeznivo sprejel vašega dopisnika in mu je dal te-le informacije:
Začetkom meseca septembra je imela Interparlamentarna unija v Ženevi svoj letošnji sestanek, ki je bil za nas velepo-memben. Naša delegacija je imela svoje zastopnike v vseh komisijah in je nastopala v vsakem oziru složno, ne meneč se za strankarsko razdvojenost V bistvu se je na :eh sestankih razpravljalo o tehle vprašanjih: Kriza parlamentarizma, vprašanje opija, vprašanje evrot*ske carinske zveze in vprašanje narodnostnih manjšin.
V razpravah o imenovanih vprašanjih je kazala naša delegacija veliko aktivnost in je s svojim delom pripomogla k temu, da so bila ta vprašanja pravilno rešena. Z aktivnim svojim nastopanjem je znatno ojačiia ugled, ki ga uživa naša država v mednarodni politiki V komisiji, ki se je ba-vila z vprašanjem o krizj parlamentarizma, je zastopal našo delegacijo g. dr. Vo-ja Marinkovič. Na njegov predlog je bila spremenjena baza, po kateri se je do sedaj vršila anketa pri posameznih narodih, ki so člani Interparlamentarne unije, in je bilo sklenjeno, da naj se anketa v bodoče nanaša na strokovno usposobljene osebe tudi izven parlamenta, da bi se tako izvedla splošna diskusija o krizi parlamentarizma, ki se javlja v vseh parlamentarnih državah. Dr. Marinkovič je bil tudi referent te komisije v plenarni seji. Pri diskusiji se je ugotovilo, da je to vprašanje
splošnega značaja in da je baš Interparlamentarna unija v prvi vrsti poklicana, da poišče sredstva za odstranitev te krize.
V	komisiji za vprašanje opija ln evropskega carinskega sporazuma sem zastopal našo delegacijo jaz. Kot temelj za razpravo je bil sprejet prejšnji predlog komisije, ki je bil pripravljen za washingtonsko konferenco. Z njim se je v prvi vrsti skušala omejiti produkcija maka in vzpostavili v interesu zdravja celokupnega človeštva učinkovito nadzorstvo nad trgovci z opijem. S tem predlogom se je razen tega hotelo doseči tudi to, da se sklepi prejšnjih ženevskih konferenc iz 1. 1924 in 1925 čiin najpreje podvržejo radikalni reviziji in da se določijo gotovi roki za omejitev produkcije maka. Naši aktivnosti v tej komisiji in podpori angleškega delegata se je posrečilo, da je bil prvotni predlog predruga-čen. S tem smo se izognili, da bi se potom mednarodnih pogodb določevali roki za ustavitev produkcije maka in dosegli, da se je priznal najdaljši rok 15 let, v katerem terminu naj posamezne države potom suverene zakonodaje zabranijo definitivno fabrikacijo in uporabo predelanega opija za pušenje. Kakor je razvidno, se je nam posrečilo izposlovatj, da se imenovani termin: določajo v posameznih državah potom lastne zakonodaje mesto z mednarodnimi pogodbami.
Kar se tiče vprašanja evropskega carinskega sporazuma, ki bi naj v interesu olajšanja mednarodne trgovine obsegal vso Evropo, je bilo na tem sestanku zaključeno, naj se predhodno poskuša zaključiti re-gijonalne carinske sporazume, kakor tudi medsebojne trgovinske pogodbe na podlagi principa o največjih ugodnostih
V	tretji komisiji, ki je razpravljala o vprašanju narodnostnih manjšin, je zastopal našo delegacijo dr. Laza Markovič. Tudi to pot so ta vprašanja sprožili v prvi vrsti delegati Nemčije, Madžarske in zastopniki angleške opozicij onalne skupine. Pr. Markoviču se je posrečilo doseči, da je v komisiji prodrlo stališče, da vprašanje manjšin n' čisto pravno vprašanje, marveč da je tudi politični problem. Zlasti je bilo važno, da je bil odbit madžarski predlog, ki ie meril na to, da se sprejmejo gotove uredbe glede postopanja z man:'-š:nami Pri tem je dr. Markovič povdarja!, da izpolnjuje naša država z vso skropu-loznostjo vse doiočbe o manjšinah, pod:r-tajoč, da so bile vse te določbe sprejete iz dotičnih pogodb tudi v ustavo naše kraljevine	MIlan Grubič
razen morda človekovega služabnika ognja. Toda ogenj je brez duha; majhna reka ali preokret vetra ga lahko ustavita. Človek ju obide. Če bi bil ogenj človeški, bi gradil čolne čez reke in bi odvračal vetrove. Ležal in tlel bi v zatočiščih in bi varčeval z gorivom, dokler ne bi postali travniki rumeni in gozdovi suhi. Toda ogenj je delo človeških rok; pred prihodom človeka ni svet nič vedel o njem niti ne na krajih njegovega sedanjega prebivanja in ga ni nikoli videl, razen v gorečem blisku ali oddaleč na kakem ognjeniškem vrhu. Človek ga je prinesel v življenski promet kot svetlega, upornega sužnja, da je odganjal prestrašene zveri od njegovega počivališča in da mu je služil kakor pes.
Predstavljajte si, da bi kak potrpežljiv razum tisočletja opazoval razvoj življenja na tem planetu, da bi gledal najprej razvoj vseh vrst. nato spopade, prilagoditve, nadvladovanje in izumiranje, in pomislite, kako bi bil priča tega svojevrstnega dramatičnega razvoja redke velike opice v človeštvo. Takemu duhu se spočetka to bitje ne bi bilo moglo zdeti nič več kot ena izmed mnogih inačic plezajočega plodo-jednega lenivca, od katerega bi se razlikovalo le po sposobnosti pomagati si
pri neokretni hoji s palico in dajati svoji s kamnom oboroženi pesti večjo moč. Sprednji del slike bi bil napolnjen z nosorogi in mamuti, z velikimi čredami prežvekovalcev, z dolgozobimi levi in ogromnimi medvedi. Nato bi bil opazovalec kmalu videl pri oni neznatnejši vrsti neko čudno naraščanje spretnosti in nenavadno razumnost, ki bi rastla za njenimi očmi. Opazil bi bil v tem bitju neko sposobnost, ki je ni poprej pokazala še nobena žival, sposobnost — napraviti se neodvisnega od klimatskih pogojev in od spremembe letnih časov. Če ni bilo med drevjem in skalovjem bivališč, si je jela ta čudna nova vrsta sama graditi zatočišča. Če je bila hrana neredna, si jo je pomnožila. Pričela se je širiti iz svojih prvotnih okolišev, usposabljajoč se za nove potrebe; zapuščala je gozdove, udirala na ravnine, sledila rekam navzgor in navzdol in je kmalu nosila dim svojih ognjev kakor zavojevalno zastavo v zimske puščave in na zemeljske višine.
Prvi naskok človeka je moral biti primeroma počasen, prvi napredek je zahteval dolga tisočletja. Pridobival je korake po majhnih stopinjah. Veliki korak od divje razpršenosti zgodnje ka-menite dobe do prvih mest, ki je za zgodovino prazen presledek, bi se zdel
onemu tihemu opazovalcu, merjen z merili astronomije in nastajanja ter propadanja plemen, rodov in vrst, skoro trenutek. Zahteval je morda tisoč generacij ali kaj takega. V tem presledku je človek prešel od živalske pokornosti k klimatičnim in vremenskim prilikam in svojim lastnim instinktom, od življenja v majhnih, kakih dvajset glav broje-čih družinskih skupinah, od življenja po omejenih ravninah rodovitnih dežei do trajnih naselbin, do življenja v rodovih in narodnih skupinah in do pri-četka mest. Razprostrl se je v tem kratkem času preko velikih planjav zemeljske površine in se je prilagodeval na eni skrajnosti arktičnemu, na drugi pa tropskemu življenju. Iznašel je plug in ladjo in si je podvrgel večino domačih živali. Pričel je premišljevati o po-četku sveta in o skrivnostih življenja. K ustnemu izročilu je prišlo zdaj še pismo s svojim trajnim pričevanjem in človek je že gradil ceste. Kvečjemu petsto ali šeststo sledečih generacij ga privede do nas samih. Mi sami priplavamo pred oči onega opazovaica kot trenutno vtelešenje tega večnega bitja — Človeka. In za nami pride . . .
Tu zagrinjalo pade.
Čas, v katerem se rodimo, živimo in umiramo mi, katerih duhovi se sreču-
jejo v tem pisanju, bi bil za onega namišljenega opazovalca samo trenutna faza v osvobojevanju gomazečega človeštva od starih odvisnosti. Zdel bi se mu faza nečuveno hitre izpremembe, zaprostranitve in izpopolnitve. V tem poslednjem perišču let je elektrika prenehala biti zanimiva igrača; sedaj prevaža polovico človeštva na njegovih dnevnih potih, razsvetljuje naša mesta, da zatemnjujejo luno in zvezde ter nam dovaja v uporabo kakih dvajset doslej neslutenih kovin. Povzpenjamo se na tečaj naše oble, plezamo na vsako goro, plavamo po zraku, preizkušamo, kako obvladati malarijo, ki jo je naše belo pleme prineslo iz tropskih krajev in kako izviti želo stoterim takim pomočnikom smrti. Naša stara mesta so bila nanovo zjjrajena iz marmornih grmad; velika nova mesta, ki nastajajo, se lahko kosajo z njimi. Zdelo bi se. da človek ni bil še nikoli tako različen zaposlen in vztrajen: in nikjer ni kakega znamenja, da bi izžarevanje njego vih energij lahko naletelo na kako nenadno oviro.
In ves ta trajno jx>speševani napredek ima izvor v oživetju in v porastu človeškega razuma in v njegovi okrepitvi z govorom in pismom. Vse to je prišlo navzlic divjim instinktom, ki de-
reditni zavod za trgovino in industriio
LJUBLJAKA, Prel^riiowa ulica 50 (v lastnem poslopiu).
Otirestovama vlo&, nakup .n prodaja vsa.,o vrstnih vrednostnih papirjev, deviz m valut oorzna naročila, predujm n krediti vsakt ■TSte, eskompi in inkas:. menit tei nakazil; v tu- in inozemstvo, sale-deposits itd, itc
ržoiame uredi', uuDlidcu leietoi.	J4b. etii n i
Sokolstvo
Po sezoni
Za leto« lahko smatramo i-utolsko zletno »ezono kot zaključeno. Sicer bo mogoče vršil še kak javni nastop kakega društva, ki iz raznih vzrokov ni prišlo dosedaj na vrsto, vendar velika večina društev ima svojo nastopno dobo za letos za seboj. — Bili smo letos priča po večini bolje pripravljenim javnim telovadbam o-' lanskega leta. Resnica je sicer, da je v prvi polovici nekaj nedelj pokvaril dež. vendar pa po poročilih, ki jih imamo, prizadeta društva ne spadajo med slabSa — vsaj so pa po drugih javnih telovadbah krepko sodelovala in pomagala
Telovadsko je bile 1	orecej napor-
no za vse kategorije, kar se tiče prostih vaj. Veljale so poleg obligatnih praških zletnih vaj, ki same na sebi zahtevajo poleg okret-nosti tudi dobreea snomina in vztrajne vež-be — tudi še posebne jugoslovenske vaje, kar je bilo odločno preveč. Zato v mnogih župah ni bilo onega števila javno nastopa jočih, kot te župe dejanske izkazujejo telo-vadečih in ki ravno vsled nrpobilice gradiva niso mogli slediti navežbanju. — Glede orodne telovadbe opažamo po društvih prav gotovo nazadovanje na rova5 prostih vaj in lahke atletike, ki se je pričela nekoliko bolj gojiti. Ljubljanska žirpa je priredila celo tekmo v lahki atletiki, ki je kot prva večja slična prireditev Se precej ugodno izpadla, le udeležba za ljubljansko župo veliko premajhna. Društva z dežele se tekme skoraj niso udeležila. — Prihodnje leto bodi slična tekma za vse župe obHgatna! Toda ne pozabiti orodne telovadbe!
Ob prehodu v jesensko in zimsko delo zateka letos doba že precej druStev z lastnim krovom. Vedno ve? jih je Sokolskih domov. Takim društvom bi moral biti prehod najlažji. Imajo telovadnice, predavalne dvorane, tu in tam eledališče. knjižnice itd. Samo pričeti je treba z notranjim delom — mnogo pa jih je društev v nezadostnih, pretesnih in prašnih prodorih ali celo so na cesti, brez kroga I Glejte jih In tudi ona hočejo delati in bodo po svojih močeh tudi to storila. Se bo že našla kakova sobica, dvorana aH karkoli.
Društva, kf 60 Imela javne nastope, naj izkoristijo pridobljena izkustva. Skušajmo vsi popraviti z delom v telovadnici, celo zimo je časa zadosti, da bo na3 nastop 1927. lepši in boljši. Pošljimo kojega boljšega prednjaškega pripravnika na župni prednja-ški tečaj, da se priuči delu v prednjaški funkciji. Zupe naj priredi po končanih jesenskih delih na polju župnlm prilikam primerno žnpske prednjaSke tečaje ali pa po okrožjih. Toda ne sklicujte tečajev nikoli več v avgustu, ko je 5e sezona za nastope, pa tudi na polju itd. vsepovsod dovolj. Skušajte napraviti tečaje več kot suhoparne šole — prilagodite jih sedanjemu času. Vsekakor pa vsa društva na delo v telovadnici — pa tudi na prosvetnem delu. Opozarjamo na predavanja raznih sokolskih strokovnjakov, ravno tako pa nudi predavatni načrt Zveze kulturnih društev našim društvom mnogo dobrih stvari. Posezite po njih!
Vsi skupaj pa ne odlašajte, pričnite takoj g poeezonskim delom — naš prehod bodi čim krajši — ne pripravljajte se predolgo — prihodnje leto nas čaka dela dovolj, razne tekme, telovadbe, pešizleti, zleti s telovadbo itd. — čim bolje bomo delali pozimi — tem uspešnejši bodo naši nastopi drugo leto. To pomnimo vsi skupaj.	—r.
JngosloTenski sokolski koledar izide koncem meseca novembra tako, da bo članstvo imelo na vsak način istega na dan so-kolskega praznika že v rokah. Kolikor (hijeni o. bo koledar obsegal nekoliko manj strokovnega dela — razen statističnih podatkov o društvih — pač pa nekaj večjo beležnico, kar je članstvo itak že večkrat želelo. Bratska društva naj pravočasno sporoče število naročnikov na koledar Savezu v Ljubljani.
Sokolski Sarei opozarja članstvo na so-kolske vžigalice, ki jih je založila v prid Saveza tovarna žigic v RuSah. V marsikaterem kraju bi se prodala velika množina, ako bi se člani zavedali r jihovih dolžnosti napram organizaciji in jih vedno in povsod zahtevali, tako da bi bili trgovci in trafikanti prisiljeni, nuditi sokolske vžigalice članstvu na prodaj. Torej!
Sokolski domi v naši osji domovini so v sledečih krajih: v župi Kranj na Mojstrani. Bledu. Radovljici, Škofji Loki, Železni-
kih, Zireli, Gort vasi v Poljanah, Strail-šču, Tržiču ter Narodni dom v Kranju, kjer ima Sokol svojo stalno streho. V sosedni, ljubljanski župi imajo svoj dom društva-liakek, Ložka dolina, Gornji Logatec, Dolnji Logatec. Borovnica, Preserje, Ig, Sokol I., Domžale. Moste, Ježica, Litija-šmart-no, Vače, Vič, Višnja gora- celjska župa ima domove v Zagorju. "Trbovljah, Hrastniku, Celju, Šoštanju: v mariborski župni oblasti imamo dome v Studencih, Središču, Ljutomeru, št. Lenartu v Slov goricah, Gornji Radgoni; končno imamo še v zagrebški in novomeški župi dom v Rajhenburgu, Mokronogu, Novem mestu. Krškem, Črnomlju. Skupno je tedaj v Sloveniji 40 sokolskih domov, kar je od 1. 1908. ko Be je otvoril dom v Zireh, do danes vsekakor lep napredek.
Brat Josip Otava. urednik enega najboljših čeških župnih vestnikov, je slavil pred kratkim 501etnico ter seveda dobil primerno število čestitk od društev, žup, bratov in prijateljev. Njegov odgovor je zelo značilen: On si na kratko prepoveduje obešanje njegove petdesetletnice na veliki zvon — češ, <saj imam še vedno samo <16 let in nekaj čez», sem še telovadec in tudi v sokolski penzijon še daleko ne pojdem .. ker sem šele pol stoletja star.» — Mnogo pa jih je, ki se počutijo že pri 25. letih silno stare!
Proglas Poljskega Sokolstva glede neudeležbe na praškem zletu je interesanten dokument vtikanja cerkvenih oblasti v delovanje te organizacije. V izvlečku ima sledečo vsebino: Poljsko Sokolstvo, pozvano že 1. 1925. ob priliki varšavskih slavnosti na zlet v Prago, je do podrobnosti pripravilo vse za odpravo velikega števila poljskih Sokolov za Prago. Ministrstvo zunanjih poslov je akcijo podpiralo prav izdatno. Maja meseca 1926, ko so bile vse priprave v polnem toku, pa se je cerkvena oblast obrnila na predsedstvo s pozivom, da naj se izlet v Prago z ozirom na tamkaj se vršeče Husove proslave, odpove. Četudi ie predsedstvo storilo vse mogoče korake, da prepriča cerkve ne kroge o tem, da se udeleži le telovadnih slavnosti ter je koncem koncev celo bilo pripravljeno, odrediti odhod iz Prage že 5. julija, t. j. dan pred Husovo proslavo, je vendar cerkvena oblast vztrajala na odklonilnem stališču. Ko se je pa tudi zagranično ministrstvo postavilo za cerkvene kroge, češ da je to oportunejše vsled dobrih političnih stikov z Vatikanom, ter je prekinilo vsako nadaljno podpiranje zletne akcije — se je moral zlet odpovedati. — Vendar pa nagla-ša predsedstvo v svojem proglasu, da ni imela prisiljena odpoved udeležbe na zletu v Pragi nikakih posledic v razmerju polj skega Sokolstva napram Zvezi slovanskega Sokolstva in da je bila udeležba poljske oficirske šole na zletu v Pragi pravo presenečenje za ves Zwiszek — češ Sokoli tja iz političnih nagibov niso smeli — vojska pa je ravno iz istih nagibov morala tja. — Iz proglasa je jasno razvidno, v kakih razmerah deluje poljsko Sokolstvo, ravno tako pa ♦udi pot, ki jo namerava v bodoče držati se — saj je predsednik Zvviszka obenem podpredsednik celokupne slovanske sokolske zveze. — Drugega komentarja ni potreba.
Na zletu belgijskih gimnastov ? Liige v avgustu t. 1. je bilo Sokolstvo zastopano po starosti br. dr. Scheinerju in češkoslovaški lyonski vrsti pod vodstvom brata dr Klingerja. Nastop vrste je bil prvovrsten. Kakor izvemo, se pripravlja belgijska gim-castična unija na popolno reorganizacijo in to v smislu sokolskih načel, ideologije in telovadbe same. Pripravljajo tudi slavnostni kroj. sličen sokolskemu.
Sličica z zleta. Neki član praškega društva je na dan, ko so vežbali starejši bratje s palicami, obedoval na telovadišču. Prise-del je starejši brat, popil čašo pive in vstal zopet, v nameri, da odide. Na poziv Praža-na, naj še malo posedi, mu odgovori — d* nima časa, ker mora nastopiti. Na nadaljno vprašanje, ali je mogoče telovadee, pa mu jo starejši med smehom zssoli: <Raza me se. da se veibam, saj sedemdeset la štiri leta vendar ni taka starost !>
Sestanek saveznih in župnih funkcijo narjer JSS v Beogradu. Prosvetni in statistični odsek Saveza sklicujeta na dan 24. oktobra 1926 v Beograd vse župne prosvetarje in župne statističarje, ki mu je svrha predelava raznih perečih vprašanj dotičnega delokroga. V kolikor smo poučeni, bodo prosve-
lajo človeka najbolj bojevitega in raz-dornega med živalmi, in navzlic maščevanju, ki ga je Narava sem in tja poizkušala izvršiti v podobi čudnih bolezni in skoro vesoljnih kug nad njegovim uporništvom zoper njene zakone. Vse to je prišlo kot neobhodna posledica prvega prikritega žarka osvobojene misli in pameti, ki je privrel skozi glasilke njegovega živalskega bitja. Spočetka niti sam ni vedel, kaj dela. Stremel je po bolj neposrednem zado-ščevanju. po večji varnosti in brezskrb-nosti Še sedaj nepopolno razume iz-premembo, ki se vrši z njim. Iluzija ločenosti, ki tvori živalsko življenje, to se pravi strastno tekmovanje, plodenje in umiranje, prikrov morda, ki nam ga je nadela Narava, da bi se tem srditeje borili zoper drugega, nam še vedno slepi oči. Doslej še ne živimo življenja, temveč milijone raznih življenj in se še vedno le v redkih izjemnih trenutkih razsvetljenj zavedamo, da smo več kakor te človeške živali, ki padajo z drevesa življenja in v samoti umirajo. Šele v poslednjih treh ali štirih tisočletjih je človeški duh s pomočjo slabotnih in poizkusnih izraznih metod nerodnih kozmogonij in teologij in po neštevilnih zmedah in zablodah začutil svojo pot proti svojemu nesmrtnemu
bistvu v plemenu. Človek se še vedno vojskuje zoper samega sebe. pripravlja mornarice in armade kakor zaslepljen barbar, ki reže svoje lastne ude z nožem.
Toda prebuja se. Nočne strahote držav in plemenskih spopadov in vojn. groteske trgovske tekmovalnosti in tarif, prvobitna mora nečistosti, ljubosumnosti in krvoločnosti blede pred lučjo, ki prodira izmed njegovih trepalnic. V kratkem času se bomo indi-vidui zavedeli kot atomi v njegovem bitju, kot misli, kj prehajajo iz čudnih blodenj v strnjenost budnega duha. Pred kakimi dvajsetimi generacijami so živele vse žive stvari v naših prednikih. Po kakih dvajsetih generacijah bo izviralo vse človeštvo po nujnem dejstvu iz naše krvi. Po telesnosti in po duševnosti smo posamezni ljudje z vso svojo različnostjo in osebnostjo samo odlomki, oddeljeni za kratek čas, da se bomo z novimi izkušnjami in z novimi pridobitvami povrnili v osrednje življenje, kakor se vračajo čebele s cvetnim prahom in hrano za roj svojega panja.
In ta Človek, ta čudoviti sin stare zemlje, ki ga predstavljamo mi s svojimi srci in duhovi, zdaj šele pričenja svojo pustolovščino. Ta planet in njega
taši predelali ves program za bodoče, oso-bito pa bo razgovor o do?toini proslavi so-kolskega praznika 1. decembra. — Statistični delavci imajo pa zopet nalogo, da v skup nem posvetovanju predrngačijo, bolje rečeno poenostavijo savezno statistično poslovanje ter se dogovore natančno glede delokrogov fn funkcij društvenih, župnih in savez-nih statističnih odsekov, oziroma činovni-kov. — Vsekakor je pričakovati od tega in sličnih sestankov mnogo koriRti za organizacijo, vsaj se funkcijonarjl medsebojno spoznajo, sporazumejo In v resnici ukrenejo primerne, dejanskemu položaju odgovarjajoče sklepe.
Dopisi
JEZERSKO. Dne 16. t m. smo dobili nove zvonove. Fantje in dekleta so Jih okrasili s cvertjem in zelenjem Jezerskih vrtov in planin. Streli na Karničarjevem robu so obvestili okoličane ob prihodu, nakar se Je množica zbrala ob beli cesti in pozdravila zvonove z živahnim vzklikanjem. Nad cerkvijo je pokalo, zvon je donel Iz visoke line ln vabi) k sebi tri tovariše, ki bodo z njim peti, nas budili In vabili ter spremili na zadnji poti.
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi v nedeljo 26. t m ob 3.30 popoldne v društvenem domu burko v treh dejanjih »bz ubij eni in zopet najdeni mož«. Med odmori petje In sodba Nato prosta zabava, ker Je to zadnja jesenska prireditev, vabimo občinstvo k prav obilni udeležbi.
KOSTANJEVICA. V Jelačinovem listu se neki »obrtnik« obreza ob naše stanovsko zavedne obrtnike iz Kostanjevice in okolice ter govori o zrnati Tako zmago, kot Jo bo doživela konenimarska Usta s pomočjo samostojtiefev In radičevcev mu pri nas v Kostanjevici povsod Iz srca privoščimo. Svetujemo mu, naj si kupi vsaj mali katekizem, kjer bo našel besede: Ne laži! Po denar naj pride k nam, ki smo •plačani« od SOS, za ostanek našega plačila pa naj si kupi nove čevlje, da bo lažje agrtiral. Kar zapomni si naj, da se obrtniki ne damo več vleči za nos od raznih klerikalnih agitatorjev, ker Jih predobro poznamo. Obljubulejo vse, ne storijo pa nič Pute naj nas raje v miru in naj skrbe, da bo delo, za katero so poklicani, v redu in brez napak. Da pa bi se dali vladati od klerikalnih konzumarjev, v to zavedni obrtniki ne bomo nikdar privolili.
SVETOVNI PATENT!
„ZEPHIR"
Neugasiiive pec i zračno kurjavo
10 kg drv
Nalceneiio tn
9^aVobo 24 ur
najboli zdravo kurlavo
proizvaia
BflRZEL, trgovina z železnino d. d
„ZEPH1R'- oddelek za peč « Subotici
Zahtevajte cenik!
Zastopstva tn skladišča v vseh večjih mestit države i •	206
zavojevanje sta šele jutranja zarja njegovega življenja. V kratkem času bo segel po drugih planetih in bo podvrgel v svojo službo ono večjo luč — solnce Okrenil se bo s svojo razrešu-jočo razumnostjo k ugankam lastnega osebnega učinkovanja, pričel bo pretvarjati ljubosumnost in vsako strast, nadziral bo lastni porast, izbiral in gojil kot svoje vtelešenje trajno odličnejše, močnejše in modrejše pleme. Cesar ne more nihče izmed nas niti misliti niti hoteti, razen v izločeni pristranosti. bo v skupnosti mislil in hotel on. Nekateri med nami že čutijo naše prehajanje v to večje življenje. Včasi prihajajo trenutki. ko ta stvar posveti iz naših misli. Včasi, v temni samoti prečute noči človek ienja biti tak in tak. ienja nositi svoje Ime, pozabi na svoje prepire in malenkosti, odpušča in umeva svoje sovražnike in samega sebe, kakor odpuščamo in umevamo prepire majhnih otrok, ker se resnično spozna za bitje, ki je večje od osebnih nezgod, ker se spozna za Človeka, ki na tem planetu leteč brzi k neizmernim smotrom skozi zvezdnato tišino prostranstva.
Kdor oglašLje, ta napreduje!
Javna zahvala.
Podpisani Andrej Pipan, čevljarski mojster v Ljubljani, Tržaška cesta štev. S se tem potom najiskreneje zahvaljujem Jugoslovanski zavarovalni banki ,SLAVIJ1'1 za njeno nadvse kuiantno postopanje pri cenitvi moje požarne škode, ki sem io utrpel dne 23. avgusta 1926, ter jo vslea tega vsestransko najtopleje priporočam.
Ljubljana, 20. septembra 1926 6723 a	Pipan Andrej.
Ocarinfenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi	211 Raj ko Tur k, carinski posrednik, Ljubljana, Masarykova 9 nasproti glavne carinarnice Vse informacije brezplačno!
sprejme v trajno delo ljubljanska gradbena dražba z o. z. 6728 a « Slomškovi ulici St. 19.
f

Med najboljše zgodovinske povesti
Ueiemo Budaloi
Križev pot Petra Kupljenika.
Jovest se godi \> protestantski dob na Slovenskem.
•ena jroi. 17'—. «t 27— ooMniri laroU
Knjigarni Tiskovne zadruge«Ljobljam
Hitite
da ne zamudite
15-50%
nega
popusta, ki Vam ga nudi
poslednji teden
tvrdka
i
A. Sinkovic nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19
saaaoBi»{.e>a«cnaaaiSBca>
Krajevnega
zastopnika
za mesto Ljubljana išče
ugledna ivrdka. Samo Li visoko orovizljo brez stalne nagrade. Lep zaslužek, strokovno znanie nepotrebno Obširne ponudbe Zagreb, poštansk nre tinac 368 6714
Modni salon
z
klobuk
L Djukanovit
LJUBLJANA Sv. Petra c. 27
ooleg hotela Tratml< priporoča svojo bogatu zalogo
filc in baržunastih klobukov
oo najnižiih cenali
-•opravila
Spatri oblik«, tlil	rekro ei. .
AUTO
znamke Austro Fiat, 4 sedežni, motor v dobrem stanju, koiega se lahko prenaredi v tovorni voz se za 12.000 Din takoj proda.
Istotam Austro Fiai 6 sedežni se tudi ugodno proda. — Naslov pod „Austro Fiat" na upravo „Jutra" v Mariboru.
tirei poeebneg« obreetD*
pogreba! Ljubljani.
V	globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mama, gospa
Ernestino Schott
•rdova ravnatelja zemljiške knjige
danes, dne 21. septembra t. 1., previdena s tolažili sv. vere, nenadoma preminila
Pogreb nepozabne pokojmce se bo vršil v četrtek, dne 23. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v Jami :crkvi Marijinega Oznanjenja.
V	Ljubljani, 21. septembra 1926.
Zalnioii ostali.

izmučen in utrujen po ttžki živi enski borbi nas je zapustil naš dobi
opiog sine in svak, gospod
FLORIJAN ROZMAN
učitelj ». p. in posestnik v Krškem
po kratki bolezni danes, dne 21. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v 75. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, 23. septembra ob 4. uri po-ooldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji tarni cerkvi. Mir in pokoi njegovi duši1
KrSko, dne 21. septembra 192o.
Žalujoča soproga in ostali sorodniki.
Narcis Ouintavole:
Obraz resnice
»Ali bo težek?«
»Težek, ne ravno težek. Bo nekoliko kompliciran porcjd. Toda gospa je močna in pogumna.«
»Kaj pa mi svetujete, da storim?«
»Prenesite jo na kliniko.«
^Takoj?«
*Takoi. Moja sveta dolžnost je, da pripravim vse, kar treba, da se bolnica reši.«
Mladi mož je vtihnil, prebledel in žalostno strmel v debelo babico, kakor da je rešitev njegove žene samo na razumnosti in poklicni spretnosti te starke..
Malodušno se je zgrudil na stol.
V bližnji sobi se je mlada žena zvijala od bolečin.
On pa je razmišljal s pestmi stisnjenimi pod brado.
»Moja hišica se bo zdaj izpraznila.. ostal bom sam... Bog ve, ali se bo vrnila! Ah, najin lepi sen! Le zakaj mora žena izpostavljati lastno življenje nevarnosti, da spravi drugo na svet!«
Prenesli so jo naglo na kliniko.
Dva profesorja sta jo skrbno pregledala. Potem je rekel starejši, obrnivši se k mlademu človeku, ki je bled in nepremičen čakal v kotu:
ste njen mož?«	«
»Sem, gospod.«
Hočete stopiti za hip semkaj?«
Šla sta v sosednjo sobico. Mladi -mož je prebledeval. »Ah, ne bojte se ... ženi ne preti nikaka nevarnost, rodite mirni. Ne jamčim vam za dete; ali vaša gosipa, bodite prepričani, bo čez nekaj časa popolnoma zdrava.«
»Zares?«
»Tako je... opoldne bo že vse pri kraiu. Vrnite se zvečer. Vratarici naročim. da vas pusti k nji. Bodite po-
timni!«
Mlademu možu so se oči zalile s solzami.
>Hvala. gospod profesor.«
Šel ie počasi, z ohrabrenim srcem.
Ob sedmih je Germano Guzzi ves obupan in potrt pozvonil na vratih klinike.
Odprla mu je ženska v beli obleki z belo čepico na glavi
Spustila ga je noter, potem je zaklenila vrata.
»Kaj želi gospod?«
»Prišel sem pogledat, kaj je z mojo ženo. Prišla je davi ob devetih in operacija je morala biti izvršena dopoldne. Starejši profesor mi je rekel, naj se vrnem zvečer, zagotovil mi je celo. da naroči tukaj Dri vratih, da me spustite noter.«
Ženska je namršila tanke obrvi in gledala vročičnega moža s čudno, nerazumljivo radovednostjo.
»Ampak oprostite, kdo ste?«
»Mož! Kaj vam ni profesor ničesar rekel?«
Na ustih mlade postrežn t se ie začrtal dvoumen in porogljivo zloben
nasmeh:
»Res je, gospod profesor je izdal povelje, predno je odšel, in se je tudi izvršilo. Malo prej se je oglasil neki gospod, da poizve, kako je gospej: spustila sem ga k nji.«
»Dobro. Ali ta gospod gotovo ni vprašal za gospo Ano Guzzi.«
»Da. za gospo, ki je prišla zjutraj in ki so jo opoldne operirali. Veste, vse se je dobro izteklo... Fantek, zdrav kot riba!«
»Ah. zares. . torej sta oba rešena.«
»Zdrava in rešena.<
»Ali pustite me. videli boste, da je tu neka pomota ali zamemiava ime". Vprašajte zgoraj in nesporazumljenje bo kmalu pojasnjeno.«
»Poskusila bom,, ali ne premaknite se odtod, nr^sim vas... naša služba je zelo stroga!«
Ne bojte se. Počakam vas.«
Postrežnica se je oddaljila: enolični šum njene obleke je motil tišino.
Mladi mož ie ostal s klobukom v roki, gledaje v tla.
» «
*
Čakal je. Čakal je potrpežljivo, ali minute so se mu zdele večnost.
Na oknu se je spuščal vijoličast
mrak; v oni mali čakalnici se je nenadoma užgala električna svetiljka
Prešlo je še nekoliko minut, \ katerih je preživel tisočere muke. Zdelo se mu je, da čaka tu svoje sodbe. Skrb zaradi tega dolgega, nerazumljivega čakanja ga je neusmiljeno mučil.
Domislil se je profesorjevega obraza in besed, ki jih je prej rekel postrež-nici; njegova misel se je ustavila pri poslednji in tisti hip. v enem od onih čudnih trenutkov, ki se tako lahko porajajo v preplašenih dušah, se mu je zazdelo, da ga lokavo vlečejo v vrtinec blaznega plesa in da se mu roga-jo vsi. razen njegove žene.
Trebalo se je odtrgati, govoriti, poklicati nekoga, uničiti misel, ki se je porodila nenadoma v smrtnem molku te čakalnice, v trenutku obupnega strahu. Trebalo ie bežat' odtod. nwn. boditi se nestrpnosti, ki ga je griz'a kakor črv. Čakanje se je izpremenilo v kazen. Prejšnji težki sum ie dobival po. lagorna stvarno obliko, polaeoma ga je obvladal nrodirajoč v njegov mozeg kakor strup.
Stresel se ie naglo, razburjen, skoro prestrašen, in prvikrat se ie z grozo v srcu vprašal:
»Da me ni varala?«
V	našem življenju so hipi. ko zadošča ena beseda, ena kretnja, en pogled, da se izzove sum, da se odkr;je n kdar nesiutena resnica in to prav ona resnica, ki mora razenn^Sn dušo. in ki se nam zdi dvakrat nakažna. ker nam orihaia njeno odkritje od drugih
»Da me ni varata?«
Z nevzdržnim nemirom je začel tedaj analizirati vse mesece svojega zakonskega življenja. Raznršljal je. ali je pala kdaj le ena senca na njegovo radosno dušo in ali je kedo poskušal izvršiti dragoceno tatvino.
»Ako je...<
V	niegovih možganih se je za hip zasvetMo. V tistem himi se je onriiel stvarnosti nekega nedavnega spomina.
Nikoli, nikoli ni razmišljal o tem. Niti takrat ne. kadar je izrekla kako pestro besedo ali kako šalo. Tako rad
jo je imeL tako iskren je bil nasproti nji!
»Ampak, ali je mogoče?«
Vendarle mu je stopil pred oči prijatelj. onega dne, ko se k do dvodnevn odsotnosti vrnil domov, da iznenadi ženo z darilom.
Oprezno ie bil odprl vrata, brez šuma, kako? storijo to otroci pri svojih nedolžnih igrah. Vstopil je skrivaj in obstal na mestu, nepremičen, bled. brez moči. da bi dai glas od sebe.
Ona ie sedela kraj okna z vezenjem v roki, On pa nji nasproti ..
Zagledavši ga, sta nasrlo vstala in obema se je razlila rdečica po obrazu. Spomnil se je da se jt Dam.ano Ser-gi. ki ni mogel več prikriti izdajniške barve svojega obraza, sklonil k tlom iščoč nekaj, česar n: zgubil Tistega dne se je za hip zbudil v njem sum, ali ta bežni sum ie uničila lepota .n-timnega zakonskega življenja in nikoli več ni razmišljal o tem
Samo zdaj, po enem letu, je v tem težkem položaju začuti! mržnjo radi »njeeove« prisotnosti
Videl ga je povsod, čutil ga je tako blizu, da ga ie želel zgrabiti in raztrgati.
Sum. da ie on tu. polee njegove že-ne, je storil da je zastokal od bolečine in besa.
In ne da bi sam vedel kako, se je našel na stopnicah.
Stekel je.
Tedaj pa mu ie prihitela naproti strežnica. Nekam zmedena je bila videti.
»Torej?«
»Prav ste imeli.« je zajecljala z negotovim glasom. Bilo je nesporazumljenje glede imena. Razumeli boste. Toliko žensk imamo tu Govorila sem s predstojnico Lahko gresta.«
Mož ni rekel ničesar več. Hitel je do ostalih stopnicah z jokajočim srcem, ali ne od žalosti ampak od neizrekljive radosti.
• •
*
Preteklo je mnogo let
V hiši Germana Guzzija ni bik) več otrok. Roditelja sta bila že stara. Tudi
jih nista več pričakovala.
Od onega tako žalostnega dne v Germanovem življenju je prešlo dvajset let. Dvajset let ntmega suma, ki mu ie grenil vse življenje
Z leti ie dobival sinov obraz čiste, natančne, popolnoma slične črte. Piavi lasje, višnjeve oči, tanka JSia, brada nekoliko zakrivljena. Tudi iejal se je tako.
»Ah, za Boga! Popolncn je podoben Damjanu Sergiju.«
In Germano ie molčal, tolažeč se od dne do dne. Nikoli ni imel moči. da b' govoril o tei nesreči, da bi se vznemiril da bi vprašal.
Njegova žena bi ugovarjala. lagala, morda bi se oddaljila od njega, da i prepreči tragedijo. Vdal se je pijači in ! včasih je plakal.
j Čestokrat. kadar je b:l pijan, mu je Drišel na misel prizor iz klinike: po-strežnica. stari profesor in pomota v imenu Preteklo ie dvajset let.
Ah. življenje ie telo, ki smradljivo gnije.
Dolgo se ie smejal, bijoč se s pestmi po glavi, obraz pa mu je bil ves oblit od solz.
8 •
*
Sin je dorasel zal in predrzen. Obiskoval je pokvarjene družbe in ni hotel delati. Nekega večera ko je bil oče razsrjen. ga ie ostro ukoril ter dvignil proti njemu pest
Srn ga ie Dreteče pogledal. Mati je zadrhtela.
»Da se razumemo.« mu je rekel oče. »a'i spremeni? svoi način ž;vlienja. ali pa pojdi. Tako ne more Iti dalje. Najslabši si v vsem sosedstvu. Ti si propast in nesreča moje hiše.«
Mladenič je skomignil z rameni, izrekel grdo psovko in se nasmejal predrzno, kakor se smejejo samo propa-lice.
Odhajajoč ie dodal suho in izzivalno;
Čemu si me spravil na svet. Bolje bi bilo zate. da si to opustil.«
Tisti večer se je zgodila v hiši Germana Guzzija tragedija...
Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I" —, Najmanjši snete k Din 19*-*
Citraški krožek
•Vtinai v Ljubljani prične zopet s rednimi vajami v ponedeljek, dne 26.
t. m. ob 8. uri zvečer oa drž. ženskem učiteljišču, Resljeva cesta 10. Istotam se sprejemajo tudi priglasi lovih članov. — Odbor.
26789
.dobe
Krojačnica
• Vzajemne pomoči* posojilne in gospodarske zadruge v Ljubljani, Stanka Vrazov trg. išče spretnega in verzi ranega
poslovodjo
'onuribe s pogoji poslati do konca meseca septembra t. 1. na gorenji naslov. Osebne informacije se dobe v zadružni pisarni vsako soboto od 15. do 18. ure v šentpeterski vojašnici — I. nadstropja.	26379
Dober zaslužek
rasiguraa. V vsakem triru in mestu se iščejo gospodje za razprodajo že vpeljanega iu dobro idočega predmeta. Prevzame lahko vsak. ki je asrilen. brez posebnega znanja Potreben kapital 400 Din Ponudbe na podružnico .Jutra* v Celju pod šifro .Dober zaslužek*
Krojaškega
Knjigovodja
Oospodična
Mesnico
nnmnčnlka dobra	premeniti vešča Šivanja, vezenja ter na prometne« kraju iščem
J ; službo Izurjen v avtomo gospodinjstva išče primer- za takoj t najem proti za fino veliko m malo de- biIski io kolesarski stroki nega mesta Ponudbe pod dobri odškodnini Ponnlbe
Glinasto peč
veliko, dekorativno, priporočljivo za vsak večji lokal, radi prezidave cen« prodam Ogloda se lahko v Kmetsbem hranilne« in posojilnem Domu v Ljubljani, Sodna ulica 1	S658S
Števec
« hitrostnim merilom s dnevno vporabo za motor* n* kole poceni proda .Posredovale«, St Petra 18 26776
lo sprejme .Elite*. Prešer- j ponuabe na ogl oddelek nova ulica 9.	26767 «ju;ra> p,,) čifr0 .Kolo 8»
26829
Kurjača
krepke konstitucije, starega 25—35 let. samca, sprejme takoj v stalno službo svečama J Kopač & Co.. Celovška cesta 14. 26797
Učenca
ii boljši tile sprejmem v trgovino z meS blagom Hrano in stanovanje bo imel v hiši. Ponudbe je poslati na trrdko Josip 3 k e r L Sevnica ob Savi.
26674
Za graščino
n* Dolenjskem, k samostojnemu gospodu veleposestniku se išče dobra
kuharica
ki bi razumela tudi vse gospodinjske posle. Predpogoj: poštenje, resnost in fino vedenje. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati na oglasni oddalek .Jutra* pod šifro .Dobra služba* do vštetega dne 25. t. m. Keflektantlnje naj se javijo s spričevali dne 25. t. m. (t. j. v soboto) ob 15. uri pri portirju hotela Sion 26731
Trg. pomočnik
mlad in agilen, ki se razume vsaj deloma pri vre-
zavan;u in vdelovanju Šip. pe takoj sprejme. — Tre. firma J. Kušlan. Kranj — Slovenija.	26728
Korespondentinjo
v hrvaščini in nemščini — nerfektno stenografinjo in strojepisko takoj sprejmem Samo prvorazredne moči naj se of->rirajo na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro • St. 273».	2676«
Graščinski vrtnar
sposoben za delo v cvetlič-njaku. pridelovanja zelenjave in gojenja cvetic, sam--ki. zmožen tudi nemškega fezika. z dobrimi referen-imi. 'Me. Oferti: H. C. llanson, Neuklllnege, pošta Marija Snežna, SHS. 26«S
Čevljar, pomočnika
mlajšega, izurjenega za mešano delo. sprejmem s 30. septembrom Za stanovanje in hrano preskrbljeno. — J. Smid, čevljarski mojster — Jeeenice-Fužine štev. 94 26765
Obratovodjo
za veliko cementno tovarno ;
s prakso pri parnih turbinah in električnih napravah sprejmem. — Ponudbe na poštni predal 167. Ljuhlia-na.	26696
Čevljarskega
prikrojevalca
pridnega in poštenega sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši Delo trajno Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	26750
Dobrega krojaškega pomočnika
ki je zmožen tudi za uniforme. sprejme Franjo Pungerčar. Trbovlje 26752
1
Perico
iščem za dom. Naclov pore oglasni oddelek cJutra*.
26808 !
j-če-r Gospodična
z dolgoletno trg prakso bi prevzela v Mariboru ali Ljubljani vodstvo podružnice ali mesto blagajoičarke ali 2aupne osebe Položi 50 000 Din kavcije Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod •Zanesljivost 36» 26536
Plačilna natakarica
dobra, mlajša moč želi mesta v hotelu ali boljši restavraciji najraje zunaj Ljubljane. — Na razjiolago tudi večja vsota kavcije. Ponudbe na ogl. oddelek •Jutra* pod značko •Plačilna 525.	26703
1000 Din nagrade
onemu, ki mi preskrbi sini-bo čevljarskega pomočnika ali sluge. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.
26700
•Poštena 81» na oglasni na oglasni oddelek »Jutra* oddelek »Jutra*. 36816 pod šifro «Dobro situiran* ____26719
Izprašan kurjač	.
„ . ,, .... Pisalne stroje
vešč kovaškega in kiju-	.
oavničarskega dela. tč.	prvovrstne, ui poto-
primerae službe. Naslov v vanje ,n p.sarao po lW> M.
oglasnem oddelku .Jutra. •»	t?1' 'r ?>
26777 E° a5nn "m Undenrood. ' Remineton ln druge inam-ke poceni - Josip Pukl. Celje. Kralja Petra c«, ta št. 4. — Popravila poceni.
183
Šofer
s par leti prakse, vojaščine prost, išče službo Naslov v oglasnem oddelku Jutra 96805
Krojaški pomočnik
išče službe v mestu ali pa še raje oa deželi Ponudbe na oglasni oddelek «Jn'ra» pod .Vesten 12». 26812
Natakarica
išče mesta najraje kje na Štajerskem ali Koroškem Vzame tudi na račun — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.	86814
Brivskega
pomočnika
sposobnega voditi samostojno podružnico sprejmem s t. oktobrom Ozira se samo na prvovrstno moč Plača po dogovoru. Alojzij S t o i s. brivec v Sevnici.
26813
Pekovskega
pomočnika
mladega,	ki je voljan tudi I
raznašati	kruh. iščem — 1
Naslov v	oglasnem oddelku
.Jutra*.	"	26S2rt
Trgovski potnik
vojaščine prost, verziraa v vseh trgovskih strokah — zmožen slovenščine, srbohrvaščine. češčine in nemščine. išče mesto potnika Ponudbe na ogl oddelik •Jutra* pod .Agilen 83».
26783
Potnik
za rjo državo SHS. dobro vpeljan, z znanjem vp{ jezikov. želi <talno službo. Ponudbe na opl. oddelek «.Tutra» poil »Potnik 87».
26787
Knjigovodja
vešč veeb pi»aniiJflcih poslov išče službe. 6r# tudi na deželo — Ponudbe na ogrla«ni oddelek cj«tra> pod »Dežela S»	5683®
Knjigovodja
p sedemletno prakpo. ieli premeniti službo Piptnene ponudbe na oplasni oddelek «Jutra* pod «Ljubliana 3».
oaeee
Inteligentno osebo ■
otrokoljnbno sprejme pro- I stva uradnica z 2 otrokoma. | Ponudbe na osrl. oddelek , «Jutra* pod <Dobra gospodinja 75».	26817
Učenko
sprejme *Vojka*. Krekov trgr 10.
Ključavničarja
dobro izvežbanepa in prid-n*!ra. s kavcijo 10—20.000 Din sprpjmem kot družabnika. — Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod «Veliko d*!a ln dober zaslužek*.
Pletilke
izurjene za nogavice in volnenino, iščem na deželo. Popolna oskrba v hifi — =lužba trajna. Naslov pove uprava «Jutra* v Mariboru pod Šifro «Na Štajerskem*.
26824
Trg. pomočnika
sprejmem kot poslovodjo ta podružnico na deželi. Re-flektiram na prvovrstno in zanesljivo moč t dobrimi spričevali. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko cZaiMljivoet 104». ----
Hišnica
vajena v^eh hiSnib del. želi enakega mesta Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod »Zanesljiva 748» 26748
Začetnica
absolventinja trg. tečaja, vešča slovenskega in nemškega jezika, slov stenografije. stro;episja in iru-gih pisarniških del, i?če primerne «lužbe Najraje v mestu, event. tudi na deželi Dopise je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko ^Marljiva 55».
26755
Kontoristlnja
zmožna slovenskega, nemškega in »rbohrv. jezika ter strojepisja, želi premeniti mesto. Gre tudi izven Ljubljane. — Poaudb« na oglasni oddelek »Jutra» pod <Kontoristinja».	26791
Dekle
pošteno in zanesljivo, želi službe pri boljši družini na deželi. Gre tudi v gostilno, kjer bi opravljala vsa kuhinjska dela in v gostilni pomagala. Ponudbe na upr. cJutra* v Mariboru pod »Dežela*.	26827
Dekle
pridno in pošteno i S č e službo pri majhni družin! v Subotici do 15 ok tobra. Naslov pove uprava -Jutra* v Mariboru 26825
Vbum modernega pohištva
proti predpis f^Hu 90 Din razpošiljata Erman & Arhar, mizarstvo. 51 Vid nad Ljubljano.	26556
^Tmp^ T. RABIČ
'■fp, Ljubljana »'OKSKfcJ
Vrtnarju
e kavcijo oddam za več let
vrt in stanovanje
Naslov v oglasnem odd.lkn •Jutra*.	86773
Pletilja
ki ima več strojev, kakor tudi muštrovani 'troj. išče delo na dom. Naslov pove i otriasni oddelek «Jutra».
26818
Zidano kovačnico
novo. z vso opremo In kolarsko delavnico
vse v dobrem stanju, prodam. Nahaja se v bl:žini cerkve in bi bila pripravna tudi za kakšno drusro obrt. Ivan Orelsik. Trbovlje 67.
Auto - šola
oblastno dovoljena, prima ki tsobraiuje praktično In teoretično kandidate za M mostojoe vozača (šoferje) Pouk j» temeljit ia nspeh siguren Dame iu gospodje se sprejmejo dnevno Kun čej dan in tudi rreter -Prospekti gratis Natančne informacije v Auto šoli — Zagreb Kaptol 15 Telefon 11-95	«5748
Nemščino in
francoščino
poučuje temeljit« učiteljica Naslov v oglasnem oddelka •Jutra*.	26707
Francoščino
poučujem za zmeren honorar. »lasti dijake Na-lov v ogl. oddelku < Jutra* 86760
Gospodično
iščem za poučevanje francoščine — Ponudbe pod •Francoščina* na oglasni oddelek «Jutra». 26801
Klavir za vežbanje
po par ur na teden na raz-po'ago N»slov v oglasnem oddelku »Jutra* 26803
Ležalne stole
novejši model, z močnim platnom, razpošilja po povzetju i 1S0 Din Strojno mizarstvo Mlino-Bled
26508
Bencin-motor
10 HP, Langen & W0lf (Ottol ugodno prodam — Poraben tudi za kurjavo l odjem Pojasnila daje dr. Emil Stare, odvetnik v Ljubljani. Tavčarjeva (Sodna) ulica 4.	26781
Bodečo žico
pocinkano, prodam Naelor v oglaenem oddelku Jutra.
867«
Šo'načo
letošnjega oridelka dija cinte tolp* narcise -b kro knse .mo pravkar prejeli Sever & Komp Llabliana 86279
Jaremnik (gater)
malo rabljen in dobro ohranjen kupim Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod <Oater».	26757
Smrekove hlode
kupim Ponndbe na naslov: A. Triu. Joseaioo. 86758
Lepo hišo
s 7 eobaai in kuhinjo, t travnik in ! ajivi na Bregu št 17 pri Žirovnici prodam u 75.onn Din Poja-nila daje Frančiška Preiern trgovka na Javoruiku 26679
Izredna prilika!
Gostilna, trgovina, gospodarsko poslopje in vrt j« aa tistega, ki kup« posestvo, katero mora prodati radi družinskih razmer — Vodovod in elektrika V»e v dobrem <tanju Ponndbe pod .Gorenjsko 200.000* oa oglaeni oddelek »Jutra.
86718
Hišo
primemo za trgovino (cena do 50 000 Din) kupim Ponudbe na oglaeni oddelek •Jutra* pod »Trgovina 82» dom. išče uradnik Ponud-36788 b« na oel. oddelek .Jutra* pod «T47».	2U747
Prazno sobo
tgieci v mestu Ponudb« na oglasni oddelek «Jutra> pod «§t 8888». 26788
Solnčno sobo
v sredini mo>ta oddam S ali t gospodom Naslov v oglasnem oddelku »Jetra*.
36761
Opremljeno sobo
lepo. solatno ln crstao, •
posebnim vhodom, oddam dvema, event enamn gospodu v blitint Tabora — Naslov v oglasnem oddolku .Jutra*.	26792
Kdo ml prepusti
dvakrat u toriea eobo sa
pouk? Ponndbe na oglasni oddelek <Jutra».
Sobo
prazno ali opremljeno tn solnčno
stanovanje
2 do 8 sob s pritiklinami oddam najboljšemu ponudniku Ponudbe na og!*<al oddelok cJutra* pod šifro <16 minut od pošte*. 26778
Opremljeno sobo
snafno. e posebnim vko-
Tračna žaga
(BandsSea) 800 mm. skoraj covo, pod ceno proda Fran Kovač. Zgoša. p Bejrunie.
2660!
Pisalno mizo
amerikanski sistem, skoraj novo. prodam Bled Vidov-danaka cesta 14 26748
Dinamo
110 V . 6 HP. < napušča-lno desko odporom in merilnimi aparati poceni proda Franc Kovač. Zgoša pošta Begunje.	26603
Krompir in zelje
več vaeonov lepo belo zdravo *«ropol j.ko hlago po aajoiijih to*-nih -en.h se dobi takoj Fpraš.aja na Anton Kritnar >reo-vec Stražifeč* or Kranja «6301
Gostilničarji In vinski kupci — pozor!
Imam 70 hI dobrega belega haioškega vina po ugodni ceni naprodaj Nadalje iščem dobrir zvez v svrho nakupovanja vina — Ne zahtevam nikakršne provizije za morehitna pota aii kupljena vina Torej naj izrabi v«ak to ugodnosti Naslov Franjo Stumberger trgovec. Sv Barbara v Ha ložah	26419
Pšenične slame
en vagon tn ovsene slame, zdrave za krmo. nevezane, prodam po najvitji ceni. Pojasnila daje Franc Fili-:>č. posestnik. Brgiji u — Novo meeto.	26756
Prodam posestvo
na katerem se lahko redi 18—15 goved, hiša in gospodarsko poslopji v dobrem stanju, veiik sadni vrt 80 minut od<laljeno od leletniee - Priložnost aa Amerikam-« aU Primorce Cena 885 000 Din V s polovico kupnine se čaka — Pojasnila daje Ant Vahtar. Mengeš pri Kamniku
26763
Domski šiv. stroj
dobro ohranjen, ugodno prodam Naslov v o?l. oddelku »Jutra*. 26762
Proizvajalec pare
do 4 atm . največ 6—1« m' gorilne p'o«kve, z vsemi pripadajočimi deli .. takoj kupi Ponudbe pod <Parni kotel* na oglasni oddelek •Jutra*	26705
Fižol
r.eb vret kupo je Sever t Komp.. Ljnk-liana — skladišče: Gospo-sveteka c. 5.
Hišo
z velikim vrtom ln gospodarskim nos'opjem prodam VpraSati: Maribor Studenci. Kralja Petra eesta 5t 74.
26821
Stanovanje
V Rimskih Toplicah obet*.
ii 8 *oh. predsobe, terase in pritik'in. t v*em konfortom kopališče elek trika, vodovod s*» po jako ugodi cen; odda Vselitev takoj Vila Irena 36729
Sobo
p separiranim vodom oddam proti malenkostnim mobilijam Mesečno ion Din Poizve se od 12.-14 ure,
Ravnikar Stritarjeva 71 26708
Sobo
s posebnim t-bodom ln električno ran* veti javo oddan takoj Naslov v oglaenem oddelku »Jutra*. 36795
Sostanovalko
sprejmem v Trnovski alid It S, pritličje, levo 26796
Snarno sobico
§ separtraaim vbodom od dam proti odkupu mobilij Mesečna najemnina 100 Din Ka*!ov v oglasnem oddelku »Jutra*	2670g
Prazno sobico
po možnost separirano flfce 6»»z dan odsotna »amiei —
Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* ood »Prazna 1.5* 26815
Skromno sobico
ščem S o m celi dan odsoten Ponudbe na oclaini oddelek »Jutra* pod Šifro »Miren 7».	26807
Za prelepo jesen
treba lepih in trpežn h čevljev, ki se dobijo samo pn
mooko"
v Prešernovi ulfci 9., dvorišče
Nikjer tako poceni, Id tako dobro <
Dva dijaka
sprejme na stanovanje ta oskrbo boljša družina — Naslov v oglasnem oddelku .Jutri*	36804
Prostor
primeren ia kiparsko delavnico. se Išče Ponudb.
Drami
Priden.
25786
Idrija II
Pridite v četrtek oo 1 — taa kot prvič.	26794
Dva mladeniča
dobro eituirana. v samoti, želita dopisovati z dverci enakima, naobraienima nolaakama Dopise s sliko,
na oglasni oddelek »Jutra* Ia katero ee jamči največja pod »Kipar 1926». 36728 ^»»kretnost, je poslati na oglasni oddelek »Jutra» po "
Vec >>osl. prostorov
lepih, v hiši na Aleksandrovi cesti 5, pritličje (do-»edaj najem. Zveza indu-etrijeev") v Ljubljani« se z novembrskim terminom odda v najem Pismene ponudbe aa A Paumjrart^no-
»Adrija ln Velebit*. 36813
Vdovec brez otrok
...	. srednje rtarosti. obrtnik in
7? bi*Bo upravo v Ljub- hišni posestnik želi znanja ljanj, Aleksandrova c. 51. v srrho ž#c.;tTe z jrospo-26770 I dično aH vdovo brez otrok — samostojno Šiviljo z ne-koliko premoženja Dopise risarno	na Oglasni oddelek »Ju:ra>
v sredini mesta oddam — pod šifro «Obrt». 26754 Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	26793
Trgovski lokal

Iščem sobo
s posebnim vhodom Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Uradnik 20* 268S1
Stanovanje
(prazno} 1—2 sob in kuhinje iščem Plačam nekaj oglasni oddelek »Jutra naprej Ponudb* pod šifro »Takoj 2* na osla«ni oddelek »Jutra*	26706
skladiščem, na zelo lepem prostoru v Ljubljani oddam pod ugodnimi pogoji — Ozira se samo na resne naprodaj Naslov reflektante Cenj ponndbe oddelku »Jutra* pod »Bodočnost 1927* ca oglasni oddelek »Jutra*.
28651
Lep pes
srednje velik, dober Juvai,
..... ogL
29806
Lokal
i izložbo in "kladiičem na prometnem kraju takoj oddam Ponudbe pod znamko »Centrum* na ogl. oddelek »Jutra*.
Oslabeli gospodje
(nevrasteniki^ dobe brezplačno važno prasnilo — Nemška brošura Dopisi ta 26809 oglasni oddelek »Jutra* pod »Sigurna sredstvo* 04235
Restavracija «Zvezda» Lfublfans
priporoča izborno domačo kuhinjo in dobro niačo. Prvovrstna po-trežba.
15.000 Din oosoFJa
Iščem proti visokim obre stim Imam »talno »lužbo c . . Cenjene ponudb? na ogl. Spre]me abonente na hrano oddelek »Jutra* pod šifro Dnevno knnCPrt »Stalna služba 10». 26779 fH)zimi T restavraciji in kV • ti prvovrstni «alon*ki orke-onAn n.	I ster Ob nedeljah in praz-
8000 Uin POSOJM3 I nikih dopoldanski feonr*rt. ...	išče trgovec za S me«ece I	36508
'Vilma SOSOOniCna proti vi«okim obrestim It ! išče oprem'jeno »obo * se- cigumi raranciji Onjene ! parirantn vbodom Mesečno ponudbe na ogl oddelek I	MotOT
plača *00.Pin Na»?ov pove »Jutra* pod «vi*oke^o^- j p^p umpn:lE a
bro ohranjeno lahVo kolo. i Na*'ov v oglasnem od^e^Vu j «Jufra».	26775
resti*.
26778
26638
Damsko kolo
zaamke «Puch», skoraj novo, prodam. Pojasnila daje vratar v Gledališki ul. 3.
26780
Elektromotor
1/8 HP. 150 Volt. brezhiben. ceno naprodaj »Posredovalec*, Sv Petra oddeleK cesta 18.	26774
Voziček
na štiri kolesa in lahko
moško kolo
kupim. — Ponudbe na ogl. oddeUl: -Jutra* pod šifro »DrK- ^ujen*. 26749
Sostanovalca
s hrano aH brez	a je spr.J-
m.m v «obo s	razgledom
na nlieo Naslov	pove oel. •drfelek .Jutra*. 26784
Sostanovalec
z zajtrkom se .prejme aa Triaškl cesti 24. 86764
>v les
an. bnkovi-tpir, kupnjem ..uibe na ogl. .Jutra* pod šifro
Opremljeno sobo
lepo. solnčno in zračno. • separiranim vhodom, oddam gospodični ali gospod« takoj ali s 1. oktobrom. —
Naslov pove ogl. oddelok ali dijakinj) sprejmi .Jutra*.	26790 stanovanje Ia hrano Naelor
oglasnem oddelku Jufa SSTM
Boljšo dijakinjo
»prejmem na popo'no oskrbo — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., £6746
Prazno sobico
priprotto. oddam dijaku Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.
3000 Din posojila
□a točna mesečna odpla- I čila z dobrimi obrestmi nujno rabita zaročenca za poroko. Ponudbe oa okI oddelek «Jutra» pod »ifro • Dobro delo*.	S6810
Dva dijaka
<Dunaj 48»
V soboto 18 čakal« zaman
—	Kje tiči varok? n.l-ovor na oglasni oddelek .Jutra*
—	»Jesen 49».	866S0
Prazno sobo
Sknpno življenje
Dvignite pismo. 26TJ5
zračne, s posebnim vbodom	K .
in elektr razsvetljavo, od- LTV S MZjeSOlCa
dam Pod trauSo št 2/nl	-prejmem v vso oskrbo. ________ _________ _
samcu ali zakonski dvojici	Naslov t oglasnem oddelku oglasni oddelek »Jntra* pod
»Smrekovina 18345». 26771 brez otrok.	26768	<Jutra».	86800 , .Hvaletna 10».	86811
Kateri gospod
dobro situiran M pom.nl ločeni dani v finaneijel-nem oziru? — Ponudi* na
599J
mm m
urtiicev« o Sliki, oč ui.3
looavfja i-rtvatntkom dvoko-esa, de't ia dvokolet>a, šival->r stiote ei nogomet toge, i tnoione gramoioiisse plo-oe tehnune ;>oiiebš u *■ n jnlžil' cenah poitn* dru-tva, meh«ni'i • obrt iki •o^ust Zahteva te b ez-•tatn< "ustrr»v»n» katalog
Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij cJutra* Adolf Ribnikar. Za Narodne tiskarno dd kot dakamarjt Frao Jezer&ek. Za inaeratn) del je od#o*ore» Alojalj Novak Vri t Ljubljani