Leto VII, Stev. 102 Ljubljana, četrtek 6. mala 1926 PoStnlna pavšalirana. Cena 2 Din — I«ha|» »b 4. JtjM«r»|. aa Stane mesečno Din *$ —; ca inozemstvo Din 40— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knafiova ulica Stev s/L Telefon Stev. 7*, ponoči tudJ Srev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upramtitv«! Ljubljana, Pretesm ulica tt s«. — Telefon »t ji. Inseratnt oddelek t Ljubljana, PreSer-nova ulica št 4. —- Telefon tt 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrov« cesta. Rabin pri postnem tek, zavoda t Ljub-jana 5t. 11.84» ■ Praha Halo 78.180. Wien, Nr. io^u LJubljana, 5. maja. Carigrajski patrijarh je sklical pred-itavitelje pravoslavnih cerkva na vesoljni cerkveni zbor, ki se bo vršil na gori Atoški in bo imel svoje prvo zborovanje na letošnje pravoslavne bin-košti. V pismu, s katerim patrijarh sklicuje cerkveni zbor. ki se je napovedoval že tako dolgo, razvija tudi program zadev. o katerih bo imel zborovati in sklepati. Te točke so: 1.) splošne zadeve, 2.) dogmatična vprašanja, 3.) administrativna vprašanja. 4.) liturgični problemi. 5.) vprašanja, tičoča se duhovniške discipline, 6.) vprašanje koledarja in 7.) razna vprašanja. Za koncil na Atosu se vršijo velike Friprave v pravoslavnih cerkvah. Vršijo se posvetovanja visoke duhovščine, oziroma strokovnjakov za posamezne probleme, ki pridejo na razgovor in v odločitev. Vršila se bo še ena preliminarna konferenca zastopnikov vseh pravoslavnih cerkva, da se na njej v glavnih obrisih pretresejo vsa vprašanja. tako da bi bilo delo vesoljnega cerkvenega zbora čim uspešnejše. Tudi pri nas se že vršijo v Sremskih Karlov-cih posvetovanja strokovnjakov za posamezne zadeve in ti strokovnjaki bodo nato predložili svoje elaborate vse-temu arhijerejskemu saboru, ki se sestane v Sremskih Karlovcih drugo nedeljo po pravoslavni Veliki noči. Izmed zadev, ki jih bo obravnaval vesoljni cerkveni zbor pravoslavnih cerkva, imajo za nas interes seveda le one točke, katerih razrešitev ima pomen nele za versko, marveč tudi za civilno življenje. Sem spada n. pr. četrta točka delovnega programa koncila, pri kateri bo šlo za ureditev števila zapovedanih praznikov in pa števila postnih dni; namen je, da bi se njih število skrčilo. Število praznikov pri pravoslavnih se smatra za preveliko. Nekdaj je bilo prav tako pri katolikih, a se je pozneje v osemnajstem stoletju stvar reformirala s tem, da se je zelo mnogo praznikov odpravilo. Slične reforme Pašifeva zmaga, Jovanovifev poraz Na včerajšnji seji radikalskega kluba je bil Nikola Pašič soglasno izvoljen za predsednika kluba. — Klab je molče odobril njegovo konstatacijo o izključitvi Jovanoviča iz stranke. — Lj. Jovanovič je sam vrgel puško v koruzo. — Deprimiranost pA klerikalcih, ker so izgubili svojo najjačjo oporo. Beograd, 5. maja, p. Današnjo sejo radikalskega kluba so politični krogi pričakovali z veliko napetostjo, ker se je znalo, da bo njen potek in izid v sedanji politični situaciji odločilnega pomena. Po akciji g. Pašiča v zadnjih dneh je bilo več kot gotovo, da ie on že zopet absolutni gopodar situacije v NRS. vendar pa do včeraj ni bilo še pojasnjeno s kako protiakcijo bodo nastopili na klubski seji pristaši g. Jovanoviča. ki so trdovratno oznanjali neustrašeno borbenost Sinoči pa je Ljuba Jovanovič izročil javnosti svoj protest, ki ga ie poslal radikalskemu klubu radi izključitve po širšem glavnem odboru iz stranke Tedaj šele se je videlo, da je Ljuba Jovanovič že sam kapituliral in se udal usodi, ki je morda še bolj bridka kot usoda rajnkega Stojana Protiča. V svojem protestu se je omejil samo na formalno stran zagovora glede njegove izključitve. Politični krogi so pričakovali energični nastop Lj. Jovanoviča. predvsem pa. da bo objavil materijal. s katerim je stalno grozil. On pa je izjavil. da ne pride v klub, dokler ne dobi od njega zadoščenje. Popoln umik na zadnjo obrambno črto v času. ko bi bilo treba ofenzivno nastopiti, je napravil na politično javnost skrajno slab utis. od njega pa je odbil še ono malo radikalov, ki so mu mislili slediti. Človek. ki vrže puško v koruzo, nima pristašev. Čudno zato ni. da so bili Jovanovičevi prijatelji na današnji seji Narodne skupščine tako pasivni in potrti in so Ie izjavljali, da čakajo na ugoden trenutek za obračun s Pašičem. Kapitu- pravoslavni še niso izvedli, a bi bila j lacija. Ljube Jovanoviča pa je vplivala gotovo umestna. Še važnejša je točka o nameravanem izenačenju koledarja, ki se nahaja v programu. Ta problem je za nas eden najaktualnejših. Pred štirimi leti je bila zadeva že toliko dozorela, da Je bil arhi-jerejski sabor že na tem, da bi bil izvedel izenačenje pravoslavnega koledarja z gregorijanskim. Ali potem se je veči na odločila, da Izvedbo Izenačenja odloži, dokler ga ne izvedejo vse pravoslav. ne cerkve hkrati, tako da ne nastanejo razlike med njimi Ta moment nastopa sedaj in sedaj se. upajmo, stvar vendarle ne bo več zavlekla. Pripomniti pa je, da so nekatere pravoslavne cerkve koledar že izenačile in da razlika faktično že obstoja, ne glede na to, da je politično zapadni koledar uveden že povsod Ni menda treba nasrlašatl kako nujno nam je potrebno izenačenje koledarja pri nas, kjer Imamo skupaj razne kon-fesije. Osobito je važno izenačenje v mešanih pokrajinah, kakor so Vojvodina. Bosna, Srem itd.; prav tako dela neizenačeni koledar sitnosti in težave pri skupnih državnih poslih, v Narodni skupščini, pri vojaštvu, v šolah itd. Z izenačenjem koledarja si je misliti seveda tudi izenačenje glavnih praznikov, osobito Velike noči in od nje odvisnih drugih prazniških dni. ki tako močno posegajo v vsakdanje življenje. Želeti je tedaj, da bi atoški koncil končal svoje delo složno in uspešno. Seje skupščinskih klubov Protesti hi Interpelacije SOS Beograd, 5. maja p. Danes popoldne j a imel svojo sejo poslaniški klub samostojne demokratske stranke. Na tej seji so razpravljali o aktualnih političnih dogodkih. Sklenilo se je. da SDS protestira v parlamentu, da vlada ni podala svoje deklaracije, v kateri bi označila svojo politiko in svoj program. Sani. demokratski klub smatra, da ]e tako dejanje neparlamentarno. Dr. Dušan Popovič stavi vladi vprašanje, zakaj se ne razpišejo cbiinske volitve v Vojvodini m kdaj se bodo razpisale. Poslanec Večeslav Vil-der poda interpelacijo povodom odkritih afer dr. Mačka m tovarišev in radi afere pri Standard Oil Company, kakor tudi radi ji a j novejših odkritih afer. Dr. Hinko Kriz-man poda interpelacijo o načinu fakultativnega odkupa zemljišč ter revizij agrarne reforme. Poslanci samostojne demokratske stranke glasujejo proti trgovinski pogodbi z Avstrijo, ki je škodljiva za interese na>še države. Kot govornik je v imenu kh&a SDS d:ločen dr. Pivko. Odgoditev proslave Pašičeve SOletnke Beograd, 5. maja. p. Izvrševalni odbor za proslavo Pašičeve 801etniee je nocoj izdal komunike, v katerem pravi, da se v do. govoru s Pašičem njegova proslava SOlet« niče, ki je bila določena na 22. maj, odgodi na 22. junij z neizpremenjenim razpore« dom. deprimirujoče tudi na vse one neradi-kale. ki so že več let zidali svojo politično bodočnost na zračne gradove Ljube Jovanoviča Zlasti se je to poznalo klerikalcem, ki so s padcem In porazom Ljube Jovanoviča doživeli Jako fand udarec. Današnja seja radikalskega kluba je potekla proti vsemu pričakovanju povsem mirno in brez najmanjšega incl denta. Pripravljena je bila tako. da pristaši g. Jovanoviča še do saipe ne bi prišli. Glavni njen namen je bil. da se izvoli g. Pašič za klubskega predsednika. a da se s konstatacijo ex praesidio da ie prenehal Ljuba Jovanovič biti član NRS in zato tudi član kluba, preide preko njegovega protesta. Zato je bila seja radikalskega kluba le formalnega značaja. Na tej seji je predsednik kluba Ljuba Živkovič podal ostavko kot pred sednik kluba. Imel je daljši govor ter poudarjal, da je tradicija v radikalni itranki. da ima mesto predsednika kluba zavzemati šef stranke, ako ni v vladi, da bi mogel sodelovati pri reševanju političnih dogodkov. Nato je klub brez debate soglasno izvolil Nikola Pašiča za svojega predsednika. Pašič se je v daljšem govoru zahvalil za zaupanje in po-vdarjal potrebo edinstva in discipline ter pozval poslance, da se resno lotijo skupščinskega dela. Posebno je naglašal. da so prilike v Evropi zelo slabe iri da ie sploh evropska situaciia slaba. Opozarjal je tudi. da je letina pri nas slaba in bi bilo potrebno, da bodi narod varčen In da hrani rezerve živil. Na koncu je naglasi), da se bo te dni sestal ožji odbor, da popolni častna mesta, ki Jih Je zavzemal Ljuba Jovanovič. S tem je bila seja radikalskega kluba zaključena, od nje pa se je vračal kot zmagovalec Nikola Pašič. Po mnenju Jovanovičevih prijateljev je ostalo vprašanje Ljube Jovanoviča. ker ni prišel njegov protest v pretres, in suspen-so. pašičevci pa menijo, da je bil Jova-novičev protest na današnji seji deli nitivno rešen ter njegova Izključitev soglasno odobren^ Beograd, 5. maja. p. Radi dogodkov zad* njih dni je podal Ljuba Jovanovič ostavko kot predsednik interparlamentarne Unije. Vlada še vedno nesigurna Navzlic optimizmu predsednika Uzunoviča nova vlada RR še ni stabilizirana. — Veliko nezadovoljstvo z Radičem radi celjskega shoda. — Volitve edini izhod. Beograd, 5. maja. p. Famozni 5. maj, ki je bil določen za sestanek Narodne skup* ščine in je bil nada g. Uzunoviča, je za vlado srečno prošel, ker danes ni bilo no. benega glasovanja o zaupanju vladi Po več kot enomesečnem odmoru v katerem času smo imeli tri vladne krize in štiri vlade, ee je Narodna skupščina danes se« stala na ponovno parlamentarno delo. V času odmora pa se je situacija temeljito spremenila ter je še vedno odprto veliko vprašanje, ali bo mogla Narodna skupšči. na res delati normalno, ker še ni jasno ali ima današnja vlada parlamentarno večino in Ii je ta večina sigurna. Radikali postaja, jo zopet nezadovoljni z radičevci in zlasti niso zadovoljni z Radičevimi izjavami. Po« sebno Radičev govor v Celju je izzval po. novno nezaupanje. Radikali mu grobo za« merijo, ker je pozival Slovence, naj se združijo s Hrvati k skupni borbi proti Srbom. Mnenja so, da bo Radič za gonjo proti Beogradu nadaljeval akcijo še v Bos« ni in Dalmaciji. Radi vsega tega smatrajo radikali, da so izgledi za delovanje sedat nje koalicije minimalni in ponovno povdart jajo, da so volitve edini izhod iz situacije. Danes popoldne je bil g. Uzumovšč na dvoru ter je pri odh.dti iz dvora izjavil: Vse gre dobro, prošel je 22. april in 26. april in 5. maj dobro. In tudi dalje bo vse dobro šlo. Od 6.20 do 7. je bil Uzunovič po konferencah, katere je imel s Pašičem, zopet na dvoru. Ko je odhajal z dvora, je izjavil: Obvestil sem Nj. Vel. kralja o poteku seje Narodne skupščine tn navzlic vsej svoji skromnosti sem rekel, da je vlada bila najbolje sprejeta. Domnevana večina je postala stvarna in to nam daje moč Imamo pa tudi dolžnost, da razvijemo koristno delo v parlamentu. Tudi v drugih parlamentarnih krogih se opaža volja za delo. Skupščina bo v petek glasovala o trgovinski pogodbi 1 Avstrijo, ki nam prinaša precej koristi. Nato pridejo na vrsto prošnje. na katere mnogi čakaja Sodi se. da bo tudi sekcija zakonodajnega odbora v kratkem dovršila sednijske zakone in bi se ti zakon« letos mogli sprejeti, pa tudi vprašanje famoznih interpelacij se zdi. da bo objektivno rešeno. Vlada je danes sklenila, da se in;erpelacije o korupciji stavijo na dnevni red Narodne skupščine v petek 14. Spor med Maksimovicem in Pašičem Beograd, 5. maja. Potem, ko se je g. Pašič sporazume! z g. Uzunovičem ter pobo.al z dr. Ninčičem in dr. Srškičem, je še vedno ostalo odprto vprašanje spora msd njim in Božo Maksimovičem, ministrom notranjih del Po informacijah vašega dopisnika je potožaj Bože Makslmoviča v rad.kalmem klubu zelo dober, ter se z gotovostjo lahko reče, da je Boža Maksimovič eden od poslancev, ki imajo največje še vi to simpati-zerjev v klubu. Trdi se, ako bi v radikalnem klubu prišlo do razprave radi izklju-čenja Bože Maksimoviča da bi tedaj prišlo do burnih scen. Tudi bi sami pašičevci nujno svetovali Pašiču, naj ne vodi boja prod Maksimoviču do ekstrema ta naj se tudi ž njim pobota. Radikali trdijo, da so Pašiču že predočili opasnost takega koraka ta da so mu naglasili, da je Boža Maksimovič kot resortni minister pokazal nedvomne rezultate ter da Je poleg Ninčiča, Srškida in Uzunoviča gospodar situacije v radikalnem klubu ter da Ima veliko zastombo tudi drugih faktorjev izven parlamenta. Zatrjuje se tudi, da Je prišlo do spora med Maksimovi-čem in Pašičem samo radi intrig iz okolice Krste Miletiča. ker bi se ona rada izneblla onasaega rivala Zbiižanje med Moskvo in Vatikanom Rim, 5. maja s. Jezuitski pater D' Her. bigny, ki se Je vrnil s svojega potovanja po Rusiji, kjer je sondiral teren radi zo-petnega zbližsnja med Moskvo in Vatikanom, je stavil Vatikanu predlog glede razmejitve škofij v Rusiji na podlagi svojih stikov s sovjetskimi ob'as;mi. Dasi sovjetsko poslaništvo v Rimu odklanja listom kakršnokoli izjavo o pogaianjih med Moskvo in Vatikanom, vendar ne izključuje prizadevanja za sporazum Sovjetski vladi se je po krivici očitalo, da namerava prega. njati katoliško cerkev. Sovjetski režim je oficljelno ateističen, vsled česar smatra verske zveze za običajna društva, v katerih notranje zadeve se noče vmešavati. Sov-jeoska vlada vsled tega ne bo delala novi oreditv? cerkvenih organizacij v Rusiji nobenih težav. špansko-nemška trgovinska pogodba Madrid, 5. mtj\ b. Nemška delegacija pod vodstvom državnega tajnika Hagedor. na je pTišla s špansko delegacijo v načelu do sporazuma glede trgovinske posodbe. Drugi dan splošne stavke v Angliji Vlada sporoča potom svojega lista, da o duhu sporazuma ne more biti več govora in da se mora kriza rešiti z njeno zmago. London, 5. maja s. Tekom današnjega dne se je na glavnih progah bistveno povečal železniški promet. Tudi na podzemskih železnicah je več prometa. Med drugim vozijo tudi šievilni priključni vlaki k parni-kom, ki v on: jo oa kontinent. Dovoz živil in posebno preskrba z mlekom je zadovoljiva. Pri vladnem listu »Britisb Gazette«, ki ga tiskajo v tiskarn; »Morningposte«, del-jo prostovoljci to državni nameščenci. Dosicj še ni nikakega poročila o nemirih. Številne organizacije so dale vladi na razpolago svoje pisarne, tehnična sredstva ter organizacijo. Naval prostovoljcev, ki se Javljajo za delo. je stalen. Davi so bile vse cesie iti hodniki polni ljudi, ki so peš hiteli v urade. V Newcastleu je začelo snoči prebivalstvo groziti tako, da so šoferji ontnibusov zapustili sv oje vozove. En torpedni rušilec tn 1 podmornica sta se zasidrala v bližini New-castla. Postni promet oskrbujejo letala. Davi je izšla prva številka »British Ga. zette«, fci je tiskana pod zaščito ta s sodelovanjem vlade. Vlada se le obvezala, da prevzame vse straške. V prvi številki tega lista, ki cfcsega dve strani in ki Je Izšla v 70.000 izvodih, naglaša vlada, da je treba zlato industrijo samo po sebi postaviti ca gospodarsko pediago. Nadaljevanje izplačevanja subvencij bi samo prisililo Nemčijo ta druge države, da bi storile isto in s tem povzročile nadaljnje obubožanje Evrope. S proglasitvijo splošne stavke se Je položaj popolnoma izpremenil. O duhu sporazuma ne more biti več govora. Konf. kt je mogoče in se sme rešiti samo z odločno in brez-dvonmo zmago parlamenta ta vlade, k; p o3oiena. da si to zmago zaslgura. Potem razlaga vlada morebitne posledice, ki bi jib Imel njen poraz ta nevarnosti, k. bi nastale za blagor Anglije za dobo več let, če M vlada ne dosegla zmage. Londonska borza bo, kakor se čuje, v četrtek zatvorjena. V VVesteadu Je bilo snoči zaprtih osem gledališč. Kakor domnevajo, znaša dosedanja produkcijska izguba vsled stavke približno dve milijardi francoskih frankov. V spodnji zbornici Je potrdil državni tajnik za notranje zadeve Johnson Hick Izredne nkrepe, izjavil pa je. da Je Izdal nalog, naj se v bodoče vsa elektrika uporablja iz. ključno le za železniški promet in ostale življenjsko-važne obrate. Položaj na železnicah se Je izboljšal. V električni centrali v Londonu delajo na občudovanja vreden način mornarji in prostovoljni delavci. Minister je tudi predlagal, naj se pomnožijo varnostne straže in najamejo novi pro. stovoljd. Z ozirom na nevarnost Je dal policiji nalog, naj ne dovoli nlkakib večernih demonstracij sredi Londona. Končno Je svaril, naj prebivalstvo ne veruje alarmantnim vestem o spopadih in prosil, naj ohrani mirno kri. London, 5. maja k. Liberalni lord Buck-master je izjavil, da stoji Anglija pred namernim izvajanjem tiranske moči. kateri se mora upreti. Vsakdo, kdor vidi pravilno postopanje vlade, nwra uvideti potrebo, da je treba vlado podpirati. London, 5. maja b. Posadka neke angleške ladje v genovski luki se ne ozira na poziv k splošni stavki ta vrši svojo službo dalje. Tudi v pisarnah skoraj vseh angleških' brodarskih družb v Newyorku Izjavljajo., da vozijo parnikl dalle po voznem redu. Kakor pišejo listi, odpade stavkujočira na Plačah približno po pet ta angleški produkciji po trinajst milijonov funtov na dan. London, 5. maja f. Predsednik britanske delavske stranke Robert \Villiams Je Izročil zastopnikom inozemskega socialističnega tiska sledečo poslanico: Naša prva dolžnost ie bila poziv na britanske delavce, da podpirajo rudarje v njihovem boju. Splošni britanski pokret je pokazal to solidarnost na način, ki ga zgodovina doslej še ne pozna. Zdaj moremo apelirati tudi na taternacijonalno solidarnost. Vsaka pomoč, ki nam pride od evropskih In posebno od nemških delavcev, nam bo dokaz, da vodimo pravičen bol za človeški napredek. London, 5. maja f. Clanl liberalne parlamentarne frakcije so sklenili na seji, ki Ji je predsedoval LIoyd Oeorg, da bodo podpirali vlado pri vzdrževanju živliensko pomembnih obratov. Zborovanje pa ie podvrglo ostri kritiki vladlno obnaSanje pri po. gajanjih. Pariško časopisje o dogodkih na Angleškem Listi poročajo o nemirih in sabotaži v Londonu. — Francoski delavski sindikati izrekajo simpatije angleškim delavcem. In prestiž Trade ke blagostanje Anglije Unlona v nevarnosti. Danes dopoldne so se sestali pri splošni delavski zvezi zastopniki francoska rudarskih in železničaTskih sindikatov ter pristaniški ta pomorski delavci. Izrekli so simpatije angleškim tovarišem ter pozvali delavce, naj se uprejo vsakeniu manevru, ki b: utegnil škodovati pokretu angleških delavcev. Zveza pristaniških delavcev Je objavila proglas, v katerem poziva pomorske delavce, naj ne izvršijo nobenega dela na angleških ladjah Niti en kilogram premoga se ne sme naložiti za Anglijo. Pariz, 5. maja s. V Bouiogneu je potniški promet z Anglijo od včeraj dalje skoraj ustavljen. V Anglijo so odplule štiri angle. ške tovarne ladje ki so vzele s seboj samo živila 200 železniških vagonov novega krompirja iz Španije je bilo deklariranih kot luksuzno blago, ustavljenih in bodo takoj uničeni. Pariz, 5. maja o. Pariška Izdaja »Daily Maiia« pravi, da je prišlo v Londonu do hud.h izgredov med policijo tn stavkujočtmi delavci. Pri izhodu galerije Blachwah so stavkajoči ustavili nekaj avtomMov. ki so prihajali iz Londona. Posredovala le policija ter oddala več strelov med demonstrante. Končno se je morala umakniti premoč! množice. Bilo je mnogo ranjenih tn nekaj mrtvih. Šoferje, ki niso hoteli za nobeno ceno zapustiti voz, so pretepli »Pett Parl-sien« poroča iz Londona, da so delavci v Eastendu napadli policijske uddelke. Številni redarji so bili ranjeni ta preaešeni v bolnice. »Pe.it Paristen« pripominja, da so angleški srednji stanovi odločno na strani vlade in proti revoluctjonarnemu ljudskemu pokretu. »L' Avenr« želi BaIdwtoovi vladi uspeha. »Echo de Pariš« veruje v zmago ustavne vlade. »Actien Francaise« pravi, da čaka Anglijo doba tepcih let, ako ne bo znala brezobzirno udušiti akcije laburistov. »Flgaro« naglaia, da sta vsled splošne stav- Italija se pripravlja na novo vojno. Ogromni izdatki za oboroževanje in za nabavo najmodernejšega vojnega materijala. zrakoplovstva. Letos je fašistovska milica otvorila 1330 tečajev za vojaško pripravo šoli odrasle mladine. Predvideva se, da bo število onih raladeinčev, ki posečajo te tečaje, poskočilo na 100.000. Po odobritvi proračuna vojnega ministrstva Je ministrski predsednik Mussolini pred ložil načrt zakona za zgradbo in nakup poslopij za italijanske šole v inozemstvu. Seja zbornice se je zaključila ob 19. Ponovna demisija Skrzynskega Varšava, 3. maja d. Včeraj so se vršili zadnji poskusi za razširjenje vladne koalicije. Finančni minister Zdziechowski je \ svojem sanacijskem programu upošteval več zahtev socijalnih demokratov, med njim: tudi emisijo drobiža v znesku 80 milijonov zlotov. Tudi se Je omogočil zopetnj vstop maršala Pllsudskega v aktivno vojsko kot šef generalnega štaba, ki so ga zahtevali zlasti socljalisti ta druge levičarske stranke. Sej mski maršal Rataj Je Imei že včeraj do. poldne razgovore z zastopniki posameznih strank. V političnih krogih trdijo, da prihajajo kot nasledniki Skrzynskega v podpredsednik krščansko-socijalne stranke Had-zinski, poslanec in bivši predsednik vlade \Vitos in sejmski maršal Rataj. Varšava, 5. maja s. Na dopoldanski seji ministrskega sveta ie bila končnoveljavno sklenjena ostavka celokupne vlade, ki Jo i« popoldne ministrski predsednik grof Skr-zynski izročil predsedniku republike. Pred. seda k ie dendstfo sprejeL Rim, 5. maja o. Na današnji seii poslanske zbornice je bil odobren proračun notranjega ministrstva. Poslanec Galleazzl je v svojem govoru naglašal, da tvori najvažnejše vprašanje, ki ga mora vlada čimpreje rešiti, problem moderne oborožitve italijanskega topništva. Priporočal ie, naj se zviša postav ka za trdnjavska dela. Kar se tiče vojaške vzgoje šoli odrasle mladine Je dejal, da se mora predvojaška vzgoja poveriti Izključno le milici, ker športna društva niso v stanu pravilno izpolniti te naloge. Ravnotako naj se učni programi na srednjih šolah primerno spopolnili, da bi se dijak*, pripravili na vojaško kariiero. Potem je povzel besedo poslanec Greco. Rekel je, da morajo Italijani vsak trenotek računati z vojno, zlasti ako se pomisli na oboroževanje v Ameriki, Rusiji, Anriiji in Franciji.. Nespometno bi bilo zanikati možnost nove vojne, ki nikakor nI daleč. To domnevo potrjuje vrvenje na Balkanu, k; ga je povzročila st. geraialnska mirovna pogodba, pa tudi vojaške priprave sovjetske Rusije in egolstičm gospodarski monopol, kj se ga krčevito drže nekatere države-zma-govalke. V teh okoliščinah ne preostaja Italiji nfč drugega, kot da se pripravi za vsak slučaj. Zato se mora Italijanska vojska opremiti z najmodernejšim) tehničnimi sredstvi, ki bodo dvigala njeno napadlno sposobnost na najvišjo stopnjo. Državni podtajnik za vojsko general Ca -vallero ie Izjavil, da znaša proračun za vojsko 2.425 mii je bilo treba, postavimo cb stran svojega kralja, bodreč ga, naj krepko podpira veliko borbo proti korupciji in laži, proti nezakonitosti ta nepoštenju v našem javnem življenju.« Mi pozdravljamo to izjavo ne glede na to, v koliko so pri njej vodili dr. Korošca strankarsko-politični interesi ter želja, da postane zopet »hoffahig«. Smatramo tudi kot popolnoma pravilno, da s posebnim povdarkam naelaišajo svoja dinastična čustva predvsem oni, ki so ponovno koketirali z nepubllkaastvom. V tem vidimo nov korak k odstranitvi enega važnih državno -pravnih vprašanj. Prav bi pa bilo, da bi klerikalni voditelji to svoje najnoveiše stališče označili odločno tudi v svojih listih, ki so namenjeni priprostemu ljudstvu to ki se včasih niso mogli dovolj zgraižatl nad srb-stvom. Dr. Korošec in Janez Pucelj Minister Pucelj, ki je vabil slovenske klerikalce v vlado v upanju, da bi tako bolj utrdil svoj ministrski stol, ter v spoznanju, da med njim in klerikalci ni mnogo razlike, ker vsi skupaj naglašaio svoje federalistično naziranje, je prejel od dr. Korošca odgovor, kakršnega menda ni pričakoval. Pri Puclju se je nanovo izpolnil pregovor, da je ne-hvaležnost plačilo sveta, in za njegovo politično razsodnost Je dovolj značilno, da le računal na klerikalno hvaležnost. Klerikalci bi sprejeli Pucljevo ponudbo, če bi se g. minister popolnoma podredil dr. Korošcu in škofovi palici, poleg sebe pa ne marajo nikogar, da bi ž nfim delili po bratovsko. Dasi dr. Korošec še vedno skrpatizira z Ra-dičem ta je vsak čas pripravljen stopiti ž njim v nove zveze, vendar Pa hoče biti v klerikalni avtonomiji sam gospodar. Zato si je na občnem zboru klerikalne kmečke zveze še posebej privoščil ministra Puclja. Kakor poroča »Slovenec«, je o njem dr. Korošec med drugim izjavil: »"Nekateri med Slovenci misliio, da Janez Pucelj ni pravi kmet Toda ti le dokazujejo, da niso nikdar hodili v Radičevo šolo. Duhovnik ni kmet, ker navaja duše kmetskega ljudstva k Bogu. učitelj' ni kmet, ker uči kmetsko deco Iz demokratske stranke Pretekli teden so se vršili občni zbori in sestanki k. o. SDS: V Devici Mariji v Polju, kjer je poro. čal o političnem položaju gosp. dr. Stane Rape, nakar je bal izvoljen nov odbor_ s starim predsednikom gosp. Jankom Kuharjem na čeu. Vodstvu stranke je bila izražena soglasno zaupnica s pr stavkom, da bodo na klevete proti našemu časopisju odgovarja® s še intenzivnejšim nabiranjem novih naročnikov. S posebnim zadovoljstvom se je kanštatirala izjava knezoško-fa Jegliča, češ, da ima Občina Derv. Marija v Polju več naprednega časopisja kot klerikalnega. Vsi Člani si hočejo tudi v naprej ohraniti to priznanje in bodo skušali za vse vasi pridobiti čim več n.ovib naročnikov. V Starem trgu pri Rakeku se je vršil sestane/k k. o. SDS, ki je bil prav dobro Obiskan in je poročal o gosjMJdarskih In političnih prilikah v naši državi gosp. dr. Stane Rape. Za svoje izčrpno poročilo Je žel dolgotrajno odobravanje. V Laškem se Je vršil Občni zbor pod spretnim vodstvom predsednika g. dr Fr. Roša. Po izčrpnih poročlMli celotnega od-bora, glasom kojth se je ugotovilo, da 60 bili Izvršeni vsi sklepi, ki so bili naJoZenl k. o., se je izvršila volitev novega odbora. Ponovno je bil Izvoljen soglasno za predsednika gosp. dr. Pr. Roš, v odbor pa zaslužni delavci na demokratskem polju Po volitvah je podal lepo zaokroženo poročilo o političnem položaju in o perspektivah za bodočnost gosp. dr. Rape. V Trbovljah se je vršil občni zbor ob prav lepi udeležbi. Prisostvoval je kot delegat centrale gosp. Jug in žel za evoje politično poročilo prisrčno in dolgotrajno odobravanje. Posebno dolgotrajne pa so bBe ovacije dr. Žerjavu in Svetozaru Pri-bičevtču s pozivom, da tudi nadalje vršita svoje delo v istem prarrcu, kaikor sta to neustrašeno delala doslej V škocljanu se je vršil sestanek k. o. SDS, kojemu sta prisostvovala tudi dva radičevca in en zaupnik SLS. Poročilu delegata iz centrale gosp. dr. Rapeta so vsi navzoči sledili z velikim zanimanjem. Po dvakratnem poizkusu Radičevega pristaša, da s išlagerji« dokaže veliko državniško sposobnoet gosp. Puclja, se Je dotični gospod med smehom navzočih odstranil, ker je smaitral za priikladneije, ako čim manj bl&mira samega sebe in stranko, o koje uspehih ni mogel ničesar dobrega navesti. Zastopnik klerikalne stranke pa Je mirno poslušali govornikoma izvajanja in celo večkrat z glavo to usti pritrdil resničnost navedb govornlkovih. • Iz okrožnega tajniitva SDS za Notranjsko. Hotederšlca. V nedeljo, dne 9. maja, se bo vršila v gostilni gospe Marije Albreht ob 4. popolne plenarna seja krajevne organizacije SDS, katere se udeleži okrožni tajnik gosp. Pavlovčič Skupščina Zveze trezne mladine v Kragujevcu Danes, 6. maja, se otvori v Kragujevcu skupščina jugoslovenske mladinske absti. nentne organizacije. Pred 14. (1. 1912) leti je bil v istem Kragujevcu I. kongres »Save. za trezvene mladeži» pod vodstvom požrt« vovalnega voditelja jugoslovenskih skautov dr. Miše Popoviča. Takrat je bil to v glav« nem samo praznik srbskega dela mladine našega naroda. Naša mladina se še ni ta. ko aktivno udejstvovala v tako važnem kul turnem pokretu. Ni sicer to prva skupščt« na, kjer bo zastopana slovenska mladina. Že lansko leto smo imeli v Novem Sadu skromno zastopstvo mariborske abstinent« ne mladine. Letos smo številnejši. Ali le. tos je prvič zastopana združena slovenska abstinentna mladina s svojim »Oblastnim središčem«. To je dogodek ne samo za nas, temveč za ves Savez. S skupščino Saveza je združena i prosla. va prvega kongresa. Zato je ob tej priliki tudi kongres kragujevaškega oblastnega središča. Prisotnost slovenskih delegatov bo dala povod manifestacijam za duševno ujedinjeoje našega abstinentnega pokreta v Jugoslaviji. Naši delegati imajo nalog, predlagati skupščini, da se prihodno leto zbere jugo. slovenska abstinentna mladina v Ljubljani. Na mladini leži bodočnost našega pokre« ta. Kdaj bi imeli pričakovati prohibicijo v Jugoslaviji, katero bi nam priborila ta mla« dina? Če bi uspeli, da uvedemo v šole obli. gaten pouk o alkoholnem vprašanju po uči. teljih abstinentih — potem lahko računa, no, da bi v nadaljnih 30 — 35 letih dose« gli isto, kar so dosegli ameriški abstinenti. Korist ki bi ga imela jugoslovenska drža. va in narod, bi bila nepregledna. Zato zahtevamo obligaten pouk, ne silo! Dr. Mikič. Ostavka belgijskega notranjega ministra Bruselj, 5. maja. b. Notranji minister je odstopil Kot vzrok navaja dejstvo, da mu ministrski svet ni hotel ničesar konce« dirati v davčnih zakonih, predvsem glede davčnih doklad. «Norge» na Spitzbergih Ljeningrad, 5. maja. b. Amundsenov zra« koplov «Norge» je dopoldne odletel proti Spitzbergom. Danes poteče ultimatum Abd el Krimu Pariz, 5. maja. s. Po vesteh iz Tangerja je dal Abd el Krim povelje, naj se vsi za vojno sposobni možje rifovske države mo» bilizirajo. Znatnejši kontingenti Rifovcev so na potu proti Tetuanu in šešuanu. Udžda, 5. maja. k. Azenkan in Hadu se bosta šele nocoj ukrcala, tako da bosta jutri zjutraj prispela v Udždo. Mehikanska umetnostna razstava v Berlinu Berlin, 5. maja. b. Danes je bila tu o tvor* jena mehikanska umetnostna razstava, ki so se je udeležili med drugimi tudi odprav, nik poslov mehikanskega poslaništva, di. plomatski zbor In zastopniki' oblastev. Pro. fesor Ramos Martinez se je zahvalil Nem» čiji za gostoljubje. Izrazil je upanje, da bo razstava doprinesla do poglobitve odnosa* jev med obema državama. Velike nesreče Bukarešta, 5. maja. b. Pri Constanzi se je ob skalah razbil ruski parnik, ki je plui iz Odese v Aleksandri jo. Pri nesreči je utonilo 30 ljudi. Pri Ruščuku se je prevrnil na Donavi ve. lik čoln, v katerem se je peljalo 40 bolgar. skih dijakini. Pri tem iib ie utonilo 25. Bitoljski Slovenci Ako potujemo po Južni Srbiji, tie najdemo večjega kraja, kjer bi ne živeli tudi naši slovenski rojaki. So to uradniki, častniki, trgovci, obrtniki, pa tudi boljši delavci. Mnogi izmed njih 50 si tu ustvarili tudi svoje rodbinsko ognjišče. Povsem naravno je, da žive rojaki med seboj v tesnih prijateljskih stikih in se često shajajo v prijetni družbi na prijateljske sestanke in po-menke. Vez, ki jih navadno najtesneje druži, ie slovenska pesem. Na teh sestankih se razlega slovenska pesem in vzbuja v srcih rojakov spomin na dalj- «Kula« inž. Skoberneta. njo ožjo domovino, po kateri navadno "si rieutcšno hrepene in dasi so si morda ustvarili na tujih tleh najboljšo, morda celo zavidljivo eksistenco. Pač tudi sreča v tujini nc more zatemneti čara rodne grude! Tudi v B i t o 1 j u. v tem našem najbolj južnem mestu, živi lepo število naših slovenskih rojakov in rojakinj. Bi-tolj leži neposredno ob vznožju P1 e r i-stera (2532 m), od koder je očarujoč razgled na Egejsko morje, na Prespan-sko in Ohridsko jezero, na Oiimp in Bi-tolj sam. Iz neposredne bližine na jugu se blešči Kajmakčalan (2525 m), kjer se je v svetovni vojni vodila najbolj krvava borba za naše osvoboienje. Tu okrog Bitolja je bil od 1. 1916 do leta 1918 edini pas jugoslovenske zemlje, ki je bil svoboden, dasi so neprestano padale s Peristera nemške in buJgarske Kranate na Bitolj in ga skoraj spremenile v prah in pepel. Bitolj je že po balkanski vojni pripadel Srbiji. Mladi slovenski inženjer Skoberne (X) iz Št. lurja pri Celju je takrat stopil v službo mestne občine bitoljske. Leto kasneje je buknila svetovna vojna. Skoberne je moral zaenn s srbsko vojsko bežati. Bil je nato najprvo v emigraciji na Korsiki in nato na. solunski fronti. Po osvoboditvi se je vrnil v Bitolj, kjer ie tudi sedaj mestni inženjer. Okrog njega se zbira bitoljska slovenska družba. So to večinoma uradniki in častniki s svojimi soprogami. Jedro te družbe tvorijo poleg inž. Skoberneta pravni referent bitoljske oblasti dr. V i 1 h e 1 m, inž. G r a i z e r, avditor dr. Maric itd. Imajo svoj pevski zbor in kadar se sestanejo v kakem lokalu in zapojo, jim z užitkom prisluškujejo Bitoljčani, ki nisn navajeni na tako ubrano petje. Kadar pa hočejo biti sami med seboj in se zabavati prav po domače, se napotijo visoko nad mesto v »Kulo« inž. Skoberneta pod Peristerom in takrat se razlega daleč naokrog navdušena slovenska pesem, da odmevajo Perister, bitoljski minareti in v daljavi Kajmakčalan. SisasI Jjor|y u™,, Po astronomskem nastopu spomladi, po kresu, ko se solncnc okrene in nastopi ena. kost dneva in noči, ekvinokcij, s sledečim porastom dneva; po cerkvenem praznovn. nju spomladi, ob veliki noči; sledil je 24. aprila narodni praznik svetega Jurija, po Gregorjevem koledarju, po katerem t>c ravnajo katoliki. Slovenci smo žal že zelo opustili starodavno jurjevanje in zelenega Jurija, le ponekod sc še drže ostanki prele« pega običaja, staivga, kakor je staro nst« še pleme. Hrvati Jurija še slave in sporni* njajo, in prav tako Srbi, toda le«ti po juli« janskem koledarju 13 dni pozneje, torej danes 6. maja. Ta dan ga oficijelno slavi tudi naša vojska, kajti Djurdjev dan je ne le narodni praznik, marveč pomemben hi« storičen dan stare nacionalne revolucionar« ne tradicije, in obenem obnova poganskih običajev ob vuzmu in vigredi. To je na« rodovo praznovanje spomladi: Djurdjev danak, hajdučki sastanak. Narodna fanta« zija je s tem dnem spojila početek hajdu« kovanja: Kad gora prolista, hajduci se di« žu. Obenem pa je sveti Juri glasnik zelene pomladi, mokre sicer, toda «djurdjevska kiša i petrovska suša ne ogfadne s"et!» Narodna pesem peva o tem znamenitem dnevu: «Nema brata, što ne rodi majka, nema žara bez cerovog panja, nema dana bez očnjega vida. niti prave slave bez Božiča, nema leta brez Djurdjeva dana.* Mladina rano vstaja ta dan na cedjurdjev« ski uranak», katerega redno prirede tudi vse jedinice naše vojske. V nekaterih juz« nejših krajih se ljudje še danes gredo na Djurdjev dan kopat v tekočo vodo, še pred solnčnim iztokom, brrr, pa le moški; žetu ske pa prineso na večer domov čebre oma« je, t. j. vode, ki prska izpod mlinskega ko« lesa, in se okopajo doma v tej vodi, «da se od njih otrese in odpade vsako zlo in hu« doSacs*«, k>ikor omaja od vode. Drugod se na Djurdjev dan pogugajo na drenu, da bi postali zdravi in jedri kot dren, mnogi sc povaljajo po zeleni travi, drugi zopet izstrele puško nad stajo, da bi se jim ži« vina množila in redila. Lepemu pomladnemu cvetu pravi naš na« rod «djurdjica» in «djurdjevak». Nemci pravico temu cvetu Maiglocklein, profesor« ji convallaria maialis, odtod češko ime konvalinka, in ravno tako se pri Čehih ime« nuje — radi sličnosti z zvončkom — v otroški sobici ona posodica za diskretno upotrebo. Slovenci smo krstili to cvetko za šmarnico, menda ker je mesec maj po« nMož brez spanja" pride te dni s spalnim vozom v Ljubljano v kino „DVOR". svečen Mariji. Sicer je sveti Miha, nadan« gelj, 8. maja, močan svetnik in se ž ti ji m ponekod pričenja agrarno štetje dobe, (po drugod končuje s Smihelom, 29. septem. ber) toda to so navade, katere smo povze« li od alpskih Nemcev. Hudi majski možje so ozebniki Pankracij, Bonifacij in «ta vse... Zofija®, 12., 14. in 15 maja, toda ti so bolj nepopularni patroni mraza, moče, dežja, megle, prehlada in nahoda. Simpa« tične so samo «šmarnice» kot staro ime, vsklilo iz naroda. Ob njem pa vseeno vi« dimo, kako smo tekom stoletij ob german« stvu in katolicizmu postali pohlevni in ne« samostojni. V Djurdjevem dnevu se pa staro pogansko tradicijo proslave spomla« di druži manifestacija nacionalne volje in osvobodilnega čina, kajti ta dan se po zim« skem prestanku zopet zbero hajduci, da obnove borbo proti Turku, Arnavtu in Švabi: «Kad se gora zaodene listom a žemljica zelenom travicom, kad prispe je janje za zaklan je, kad osvs.no lepi Djurdjev danak, da se opet ovdje sasfanemo.» Ta Djurdjev dan je specifično naš. Rusi ga slave drugače. Sovjetska Rusija ima Gregorjev koledar in je slavila Georgija, Jegora, Jurija 24. aprila. Rusi pravijo: «Je» gorij vezjot kormu v tarokah, a Nikola vozom«, «Na Jurja konjej krestami kor« mjat», in pa: «Na Jurja Dožd, skotu Ijoh« kij god.» V Zagrebu imajo na NVilsonovem trgu Fernkornov kip sv. Jurija, ki s sulico vba« da zmijo, kakor poznamo to sliko iz tradi« cije, in na 24. aprila, ko ima ta svetnik svojo slavo, pravijo Zagrepčanci: «Još bu Jurek jemput tiho po noči kaču dergeznil, da ga ne bi vpi:čila». Na Jurjevskem grob« lju imajo Zagrebčani jurjevsko proščenje, z medico, lectarskimi srci in mnogimi li« tri vina... Pri svetem Juriju ob Južni že« leznici so imeli ta dan dobro obiskan se« jem. Hajdučki sastanak? Na pravoslavni Djurdjev dan se pa sestaja parlament. Ta« ko se spreobrača nekdanje hajdukovanje, iz vstašov s puškami v zeleni gori nastaja« jo narodni poslanci. Melanholična pri* mera. V novejši zgodovini osamosvojitve na« šega naroda je prvi srbski ustanek 1688. na vlaški (rumunski) granici proti Turkom, in je Avstrija takrat — podprla Turke proti vstašem, iz strahu pred Rusi! Sledili so srbski ustanci 1689. (zavzetje Magliča in Koznika), internacija Djuradja Brankovi« ča, turška zmaga 1690., padec Niša in Pro* kuplja, Leopoldov proglas 1690., mir v Sremskih Karlovcih. Črna gora se bori pro« ti Turkom v celem XVIII. stoletju, a Sr« bij a se iznova počne buniti proti Turkom 1716., (požarevački mir 1718.), 1735. se Pe« ra Segedinac pobuni proti Avstriji, ki ni bila nič boljša od Turčije, 1737. bukne zo» pet avstrijsko«turška vojna, v požarevškem miru Turkom odvzete zemlje se jim vrne« jo, Donava ostane meja. Banatski Srbi se lotijo kulturnega dela, srbijanski se morajo vrniti k puški. Zagorelo je v Bosni, pla« meni so švigali v Črni gori, 1766. so Turki ukinili patriaršijo v Peči, 1787. se Srbi zo* pet dvignejo («Kočina krajina«), ali brez uspeha (mir v Svištovu 1791., Avstrija izda Srbe), sledi vidinska vstaja (Pazvan « oglu), seča knezova, veliki ustanak na dahije, proslave se hajduk Veljko (Petrovič) Sta« noje Glavaš, Vuličevič in kmalu Petar Ka« radjordje. To so bili hajduci, ki so se «sestajali na Djurdjev danak®. Nekaj imen je slavnih, stotine in tisoče pa je anonimnih. «Djui« djev danak» je naš praznik, proslava tega »neznanega junaka», srbskega hajduka, ki Danes obi 4., V«6., '/28. in 9. uri. »ubi?4ii$ki DVOR Velikanski uspeh v Piccadilly: u « Pesem Ijubavi in strasti v glavnih vlogah lepe žene, katerih lepota slavi po celem svetu. Najlepše od najlepšh Imogen Ro« bertson, Tamara, Jane de Balzac ter lepi simpatični Harry Halm in Alfred Bliite« cher. Nedotaknjeno ženo lahko vidite le n . ., . „ ,., ... , ,, v kinu «LjubIjanski dvor». Telefon 730. Te« Pretan^ Vel^f^lNat.onal-iam lefonično naročene vstopnice hranimo v pisarni do četrt ure pred pneetkom pred« stave. „JoOna. milijonarjeva hči" izdelek tvornice filma .Črni angel j* se je pred 120 leti in pred 150 leti boril proti Turčiji in Avstriji za svobodo svoje« ga rodu, svoje vere, svoje države, za njen prerod in obnovo, za vse ideale, ki jih na« rod more imeti in katere mora imeti, če hoče kot narod živeti. Ta «neznani junak«, ta junaški narod se je boril še vsa stoletja nepretrgoma. Boril se je v Stari Srbiji in v Macedoniji, v No« vem pazaru in v Bosni.Hercegovini, vse do naših dni. Ko rmo bili dečki smo slišali in čitali o srbskih komitah v Prizrenu in pod Šar planino, in izvedeli smo, da je Pe« tar Mrkonjič vodil svoje komite, in kralje« vič Marko, Petar Karagjorgjevic, hajduk Veljko, ter tisoči neznanih hajdukov, sko« zi poldrugo stoletje v borbi krvavečih, po« stali so nam ena postava, en sam junaški lik naroda, ki uporno stresa okove. Ta junak je ponovno vstal v balkanski vojni, Priština pade i Skoplje, a Turčin pada ko Snoplje; Bitolj in Skadar in Odrin padejo in konji srbske artiljerije pijejo vo« do Jadrana. Potem zagrmi svetovna vojna, trpljenje prikipi do viška. Albanija, Krf, Bizerta. In sledi prvi december 1918., osvobojenje, uje« dinjenje, Vidovdanski ustav. Dopolnjena je ona oblika, katero je pri« čel ustvarjati hajduk, naš neimenovani, ne« znani junak, odporni duh našega naroda. Preostale pa so še naloge, notranje in zu» nanje, o katerih ni treba še posebej go« voriti, ker jih poznamo in se jih zavedamo, — kdor je Jugosloven. Kamniška meščanska korporacija Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor Kamniške meščanske korporacije. Občni zbori postajajo zadnja leta vedno bolj bui« ni, ker se morajo stvarna gospodarska raz« pravljanja vedno bolj umikati malenkost« nemu nerganju, neutemeljenim očitkom in nepremišljenim predlogom. Vsak hoče biti gozdarski veščak in gospodarski veleum. Na nedeljskem občnem zboru so poskusili zopet klerikalci generalni naskok na go« spodarski odbor. Raztresli so med svojimi nepoučenimi pripadniki razne govorice o slabem gospodarstvu itd. in jih s tem ho« teli pripraviti, da glasujejo strnjeno za pri« pravljeno nezaupnico. Pri tem jih ni ženi« ralo niti to, da sedita v odboru od 5 mož, tudi dva od njih po proporcu izvoljena po« litična pristaša. Naskok je temeljil na H* sto izmišljeni in gospodarsko neumni tr« ditvi, da je v kvar, ako korporacija na svo« ji žagi svoj les žaga in ga izžaganega pro« daja, ampak da je bolje, če hlode prodaja in svojo žago opusti. In kaj je istinito ozadje cele zadeve? V Kamniku na Grabnu je žaga, pri kateri je angažiran zelo globoko naš kamniški Tone Radič. Tej žagi preti, da ne bo imela zmi« naj dosti lesa i® to je seveda proti načrtom g. Toneta, ker bi iz obetajočih se dobičkov nastala izguba. Korporacijski hlodi morajo torej na to žago. Pa kako, ker sedanji go« spodarski odbor noče videti interesov go« Danes Eilmsba posebnost! Senzacija brez primere! Hijene velemesta z lepotico ELLEN RICHTEB. Velemestno življenje, njega čari, zapeljivost. — Veliko bogastvo in razkošnost. — Skrivnosten zagoneten umor. — Po nedolžnem na zatožni klopi, zelo napete scene. — Lov pravega monlca. — Razočaranje. — Izvanreden, zanimiv konec, ki bo na vsakogar napravil globok utis. Preskrblte si pravočasno vstopnice. Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL spoda Toneta? Treba je torej odbor od« straniti, če ne z lepa, pa z grda. Klerikalci bi radi imeli absolutno gospodarstvo, torej jih je treba pripraviti, da zglasujejo neza« upnico in odborniki odložijo svoje funkci« je. Tone Radič doseže takoj potom vsemo« gočnega Puclja, da se postavi gerent. Če pa odborniki ne odložijo svojih mest, po« tem jih na podlagi izglasovane nezaupnice potom Puclja in Stipice razžene in gerent je zopet tu. Kdo na to mesto čaka, Kamni« čani itak vsi vedo. No in tako je potem dosežena možnost, da bodo korporacijski hlodi žagani mesto na lastni žagi, na žagi na Grabnu. In zaslužek korporacijske žage bo postal zaslužek grabenske žage. Zado« voljni bodo g. Tone, bodoči gerent in pa klerikalna stranka, ki bi razbobnala stvar kot svojo zmago, kot zmago pravičnosti, poštenosti in dobrega gospodarstva nad sedanjo nepoštenostjo in gospodarsko ne« zmožnostjo. In kaj pa upravičenci? Za te je mala briga, saj se jih ima na žnorci. Za brumne nepoučene ženice se pa spusti v najhujši sili hudiča z verige, ki ga imajo na Šutni in pri frančiškanih pod zvonikom pri« klenjenega. Lepo zamišljeni načrt, ki se je skoval v medsebojnem ljubimkanju radičevcev in klerikalcev in v posebni konferenci na atructurmuv pa je splaval po vodL In go« spodje so bil silno besni, ko jc voda vze« la hlode, hlodi pa gerenta. Dobra plovba je letos pri korporaciji. Pisalni stroj. Samoprodaja 3019 a IVAN LEGAT, hrribor Vetrinfska ulica il 30. Telefon Int. št 434. Kulturni pr, Gledališki repertoarji egled Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri Četrtek. 6.: «Borba». Izv. Petek, 7.: «Idiot». E. Sobota, 8.: Proslava Ivana Cankarja. Mariborsko gledališče Četrtek, 6. : «Ognjenika. C. Premijera. Izv. Cankarjeva proslava v Narodnem gledal išou v Ljubljani. Prvi večer v soboto, ine 3. t. m. priredi društvo slovenskih taijiževnikov s predavanjem Izidorja Cajnarja in z recitacijami iz Cankarjevih del, irugj večer bo v torek 11. t. m. Uprizori t° drama «Jata>b Ruda«. Oba večera bosta 7 drami. Vstopnice pri dnevni blagajni v Meri. na večer predstave pa v dramskem gledališču. Vstopnice za Cankarjevo proslavo v soboto. dne 8. t .m., se bodo prodajale od fetrtka dalje pri dnevni blagajni v operi, '■' soboto zvečer pa pri blagajni v drami. Borba« v drami. Opozarjamo na današnjo predstavo GaLsworthyjeve .Borbe« v arami. Igra je sedaj, ko se vrši v Angliji "eliki štrajk, posebno aktualna.. Slika nam borbo delavcev proti kapitalizmu. Drama je bila uprizorjena na delavski praanJk dne 1. maja z velikima uspehom in 6e v abonmaju ne bo ponavljala. Mariborski gledališki abonenti se opozarjajo, da je zapadel zaidnji obrok abon-mana in se naprošajo, da poraivnajo svoje zaostanke najdalje do 10. maja. Premijera Fuldove veseloigre «Ognje-nik» v Mariboru. Opozarjamo na nocojšnjo premijero Fuldove veseloigre »Ognjenik* v mariborskem gledališču. Razstava grafike francoskega galantnega stoletja V Jakopičevem paviljonu je že od sot>ote odprta razstava francoske grafike 17. ta 18. stoletja mojstrov, M so z neprekoeffjivo vir. treznostjo v lasnih kompozicijah, šo bolj pa z reprodukcijami del največjih slikarjev odkrili obraz svoje dobe. Razstava je nameščena v treh prostorih. Katalog, katerega si lahko vsak obiskovalec omisli pri blagajni, beleži 99 Hstov; bakrapteov, bakrorezov in barvnih listov, ki predstavljajo danes ogromno vrednost. 17. itn 18. stoletje je v splošnem višek ceremonijelinega življenja, doba prenaslče. noetl tn neizmernega sijaja. Razsipnost in razkošnost sta v tem času piiklpeM do vrhunca. Ljudi se je lotila lenoba. Aristokracija se je dolgočasila in Je nja v življenju primitivnega človeka. Dospe la je na ta način do znanih pastirskih iger, ki so kopirale idilo zdravega kmečkega stanu v svili. Največji mojstri te dobe in dekora-terji kraljevskih dvoran Versaillesa F. Boucher, Waitteau, Lamcred so zastopani na razstavi v reprodukcijah bakrorezcev Audrama. Cochina, Duflosa, Petitta in drugih mojstrov mrzle igle. Na njih vidimo idile pastirskih iger, ljubimkanje v The-atre Francaise, sprejeme na dvoru in scene iz življenja galantne daime, ki so po celem svetu znane pod imeni Noč, Dan, Jutro, štirje letni časi itd. Vida! naim je prikazal na krasnih listih Lavretaceve pikantne scene, med njimi tudi splošno znano Gugalnlco. Razen slavnih dam dotlčne dobe vidiSmo na razstavi tudi portrete mame. mWk politikov Riehelieua im predsednika parlamenta, slavne Igralce in slikarje same. Med njimi seveda prekrasno slikari-co Mime. Vlgže - Lebrun, kakor se je naslikala sama. Vidimo pa tudi originalna dela najslavnejšega pokrajinarja svoje dobe Clau da Lorralna to Debuoourta z barvnimi H. stl statoo se ponavljajočega motiva: Vožnja ruskega bojarja. Ta motiv pa daleč nadkriljuje v barvah nadvse elegantni H«t Menuet neveste. Kolekcija slik je prav srečno izbrana in nudi tudi lajlku hvaležen vpogled v francosko grafično umetnost 17. In 18. sto-letja. Opozarjamo našo javnost, da ostane razstava od črta samo do 16. maja. Orkestalni koncert mariborske Glasbene Matice. V petek, dne 7. t. m. bo v veliki Gotzovl dvorani orkestralni koncert mariborske Glasbene Matice s sledečim sporedom: 1.) Slavko Osterc: Povodni mož. 2.) Filip Bora and: Elegija. 3.) Men-deisšohn: Violinski koncert E-moll. 4.) Saiat - Saens: Ran do capraccioso. 5.) Dvofak: Opoldanska čarovnica. Sodelovala bo violinska virtuozlnja ga. Fani Bramdlo-va, dirigiral bo ravnatelj zavoda gosp. Josip Hladek - Bohinjski Cene prostorom so izredno nfeke, ker je glavni smoter tega koncerta, zbuditi zanimanje za instrumentalno glasbo. Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske priredi v maju več koncertov po Sloveniji. 16. t. m. koncertira v Krškem in Brežicah, za Binkoštl pa se poda na koncertno turnejo v Mursko Soboto, Ptuj in Ljutomer. Program obsega v prvem deihi domače skladatelje čkerjanca, Lajovi-ca to Adamiča (LJdbljanske akvarele), v drugem pa čajkovskega, Dvofaka In uvodni stavek Bukove serenade, ki jo Izvaja pravkar češka filharmonija na svoji tur. neji. Francoski pianist Cortot v Zagrebu. V polovici maja nastopi na zagrebškem koncertnem odru eden Izmed najboljših francoskih živečih klavirskih umetnikov, Alfred Cortot. Na koncertu, ki se bo 'vršil dne 16. t. m., bo Izvajal skladbe Cezarja Franka. Schnmanna, Chopina in Debuasvja. Tatinska ciganska družina na sejmu Ljubljana, 5. maja. Prva sreda v mesecu. Kakor vedno ta dan, jc bil v Ljubljani veliki živinski se« jem. Od vseh strani z Dolenjske, Gorenj« ske in Notranjske so priganjali dopoldne na semanji prostor poleg mestne klavnice govejo živino, molzne krave, vole, telice in junčke, rezgetajoče, suhe, a tudi lepo okrogle konje. Mesto je nudilo že zgo« daj zjutraj prav svojevrstno sliko, ki je sicer ob običajnih dnevih ni navajeno. Za« služiti hoče pač vsakdo in tako so poleg domačih, hrvatskih ter vojvodinskih prc. kupčevalcev z živino prišli na sejem s ko« nji tudi hrvatski cigani iz varaždinske oko« lice. f. Ker pa je že navada, da se ciganu ne za« upa prav,- jih je službujoči stražnik na sej« mišču spravil kar hitro skupaj ter jih po. zval s seboj. Dasiravno na ves glas pro« testirajoč, se je zbralo pred stražnikom na« enkrat pet ciganov, trije moški in dve žen« ski, in hajd ž njimi na policijo. Pokazali so tam naposled svoje dokumente in tako se je zgodilo, da je prišla oblastim v roko že dolgo zasledovana družina «Goman», ki so jo iskali ter zasledovali že nad pol leta. Vseh pet: Avram, Joso, Stjepan, Zofija in Danica Goman ima na vesti nebroj konj« skih tatvin, zanemarjali pa niso tudi go« vedine, ki so jo pt iskali in odvedli s se« boj iz raznih kmetskih domov, po Dolenj« ski in Štajerski. Pohajali so vsi okrog po deželi kot kotlarji in goljufali ljudi tudi s pocinkanimi kotli, ki so jih oddajali kot pristne bakrene kotle za drag denar. Če pa jim je zmanjkalo zaslužka v tem obrtu, so upregli ženske in te so prerokovale okrog po hišah o bližajočem se potresu, lakoti, mešale ljubavne pijače itd. V Ljubljani so nastopali vsi cigani prav samozavestno, kakor da imajo za seboj najboljšo preteklost in da jih ne teži noben greh. Na policiji pa so postali naenkrat vsi preplašeni, in «zamaIo» se jim je zdelo edino«le to, da se ni nikdo izmed cele .dru« žine spomnil, da bi bilo lepše ostati zunaj v gozdovih. Po daljšem zaslišanju so ci« gansko družino odpeljali v zapore, kjer bo počakala obsodbe, ki bo deželo bržkone re. šila za dalje časa te nadlege. Kolesa! samo pri Goreti=1 Palača Ljublj. Kreditne banke ™ nrrrrooDDn □ooDonaooocnoon Birmanske-ure F. Čuden Prešernova 1 nrrmvnnn -JLH.JI.ii.CTJLH H.IUULd Domače vesti * Novi ameriški poslanik v Beogradu. No- vofmenovani ameriški poslanik v Beogradu ie včeraj opoldne izročil kralju na svečan način svoje poveril ne listine. * Kraljev dar Bokeljskl mornarici. Kralj Aleksander je odredil, da se iz njegovih privatnih sredstev vsako leto na dan Sv. Tri-hma izplača starodavni Bokeljski mornarici v Kotoru znesek 3000 dinarjev. Kralj ie omenjeni mornarici poklonil tudj društveno eastavo. * Ljubljanska sekcija Jugoslov. novinarskega udruženja si je na rednem obč. zboru dne o. t. m. izvolila naslednji odbor: predsednik Stanko V i ran t (»SI. Narod«.), podpredsednika: Viktor Cenčič (»Slovenec«) in Božidar Borko (»Tabor«, Maribor), tajnik: Fran Puc (»Jutro«), blagajnik Josip Do lan c (»Jutro«); odborniki: Jos. Zupančič (»Slov. Narod«), Stano Kosovel (»Jutro«), Filip O m 1 a d i č (»Jutro) in Udo Kasper (»Marburger Zei-tung«, Maribor). — Nadzorstvo: Ante Beg, (Ljubljana), Aleks. Želez nikar, (»Narodni dnevnik in Robert Pohar (Maribor). — Razsodišče: Rasto Pustoslem-šelk, (»Jutro«), Fran Terseglav (»Slovenec«) in Rudolf G o 1 o u h (»Delavska politika«). — Naslov sekcije je: Ljubljana, Knaflova ulica 5/1. * Ekskurzije dijakov naših kmetijskih šol. Skoraj vse srednje in nižje kmetijske šole se pripravljajo za večje ekskurzije v počitnicah. Nekatera ravnateljstva kmetijskih šol so se že obrnila do ministrstva s prošnjo za podporo iz kredita v znesku 50.000 dinarjev, ki je že v to svrho odobren. * Upokojitev gen. inšpektorja finančnega ministrstva. Dosedanji generalni fhšpektor finančnega ministrstva, Adolf Jakovljevič je upokojen in imenovan za njegovega namest nika bivši pomočnik direktorja državnega računovodstva, dr. Mika Jovanovlč. * Kriki demokrati Prlbičeviču. Povodom krene slave vodje samostojnih demokratov, je poslala krajevna organizacija SDS v Krškem z občnega zbora, ki se je vršil 4. t. m. g. Svetozarju Pribičeviču sledečo brzojavko: »Izvršujoč navdušeno sklep občnega zbora k. o. SDS v Krškem, Vam prisrčno čestitam h krsni slavi. Z Jurčičem vam kličem: Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar je braniti državo in čast naroda! — Dr. Tomaž Romih, predsednik.« * Naša tehnična terminologija. Udruženje inženjeriev in arhitektov pripravlja novo popolno izdan je tehničre terminologije. V to svrho je zaprosilo gradbeno ministrstvo za primerno subvencijo. Minister je obljubil svojo pomoč. * Razpis stalnih učiteljskih služb v ljubljanski oblasti »Uradni list« objavlja v včerajšnji številki razipis stalnih učiteljskih služb na osnovnih šolah ljubljanske oblasti, na kar opozarjamo interesente. * Konferenca o turizmu v Dubrovniku. Po inidjaviti Zveze kopališč in letovišč se bo v Dubrovniku dne 11. t. m. vršila konferenca o turizmu, katere se razen oficijelnih zastopnikov udeleži nad sto delegatov iz raznih pokrajin naše države. Sklepi te konference se v obliki resolucije predlože vladi. * Majniški izlet deklet. Razbeljene so kratkoostrižene glavice naših punčk, ker se ne morejo odločiti, kam bi poletele lovit letošnji majnik. Stroge ravnateljice so v skr beh, kako bi njih razposajene varovanke bolj koristno porabile edini, le veselju in razvedrilu namenjeni dan šolskega leta. Letos je Cankarjevo leto, 10. mainika je petdeseti njegov rojstni dan in 16. na dan sv. Janeza Nepomuka ie njegov petdeseti god. Deklice, pojdite mu voščit na Vrhniko, kier je bil vedno v svojih spisih, kjer je tudi vas naslikal tako nežne, kot nikdo drugi. V nedeljo sem bil na Vrhniki na Klanjcu v sobici, od koder je prvič videl cvetočo jablano za cerkvico sv. Lenarta. Majhno in ozko sobico čuva dekle kot svečenica: vsa sobica ie polna cvetja in kip njegov v kotičku plava v duhu šmarnic. Kot prijateljica in znanka po Cankarju vas bo sprejela in peljala na grob njegove matere, najlepše opevane matere v literaturi, in na grob njegovega očeta, katerega bi z mladim Ivanom lahko zamenjal. Šla bo z vami v otožni Mo-čiinik in vam nad cesto pokazala križ, kjer je Ivan najraje sanjaril. Spoznale boste mogočnega s1.'. Pavla in hribček sv. Trojice s paradižu slično okolico, za njo pa Tičnico, gozdiček Cankarjevega vstvarjanja. Srečava boste ljudi, same njegove znance in prijatelje, katere je vse opisal in tudi oštel, ker jih je imel rad. Hodil bo med vami iu hvaležen vam bo za voščila. Še bolj pa za obisk njegovega očeta in matere na grobu brez križa. Tja romajte s pesmijo v grlu in režami v rokah. * Prva Francozinja položila profesorski Izpit v Beogradu. Na filozofski fakulteti beo grajske univerze je te dni položila proiesor-ski izpit Francozinja g. Adriena Morion-Ne-deljkovič, suplentka na ženski gimnaziji v Skoplju, rodom Parižanka in hči znanega francoskega zdravnika dr. Moriona. Izpit je napravila iz klasičnih jezikov in francoščine Študije je dovršila na pariški univerzi. * Himen. V Ljubljani se je poročil v soboto g. Leopold Šmalc, sodni praktikant, z gospodično Mirni Švajgarjevo, profesorico na konservatoriiu v Ljubljani. + Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla dne 4. t. m. gospa Olga Ko k al J, roj. Polanc, blaga žena in. skrbna mati. Pogreb se je vršil včeraj. — V Mokronogu je umrla v torek gospa Amaliji Pleskovič, roj. Kolbesen, v starosti 75 let. Pokojnica ie bila splošno priljubljena. Pogreb se bo vršil danes. Blag jima spomin, žalujočim naše iskre no sožalje! * Stavbno gibanje v Zagrebu. Letošnja gradbena sezona v Zagrebu obeta znatno večjo živahnost kakor lansko leto. Meseca aprila je bilo izdanih 49 stavbnih dovoljenj in sicer 30 za pritisne hiše na periferiji mesta, 18. za enonadstropne hiše in 1 za tri-nadstropno hišo. V prvih treh mesecih leto šnjega leta Pa ie bilo izdan® znatno število stavbnih dovoljenj večinoma za tri in štirinadstropne hiše. * Odmev iz pekovsko-slaščičarskih krogov. Prejeli smo: Dne 21. aprila je imel obrtni odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpravljati o prošnji pekov za pravico izdelovanja slaščic. Ni znano mnenje, ki ga je zavzel v tej zadevi odsek. Znano nam pa je, da imamo peki po obrtnem zakonu pravico do črnega in luksuznega pekarstva, in da spada vsako izdelovanje moke s primesjo sladkorja in drugih ingerenc v obrt slaščičarjev. To stališče zavzemamo stari peki, dobro vedoč, da imamo z vednim napredkom izdelovanja belega kruha dovolj posla, dočim prepuščamo tovarišem slaščičarjem njih odgovorno delo. Zajedno naši prijatelji slaščičarji pravijo, da bi tudj sami bili zmožni peči bel kruh, ako bi jim tega ne branila njih stanovska čast in zavest, da nočejo biti šuš-marji. Pošteni pripadniki obeh obrti upamo, da bo obrtna oblast obravnavala zadevo v smislu tozadevnih obrtnih pedpisov, s čimer bo ustreženo ogromni večini prizadetih in nikakor ne po želji nekaterih umazane konkurence se poslužujučlh zajedav-cev. Položaj, ki ga spričo ogromnih bremen zavzemamo, je itak že dovolj težak, zato pač lahko upravičeno zahtevamo, da tudi oblasti vsako protipostavno poseganje v na še pravice, s katerim se naš obstoj ogroža, pa bodisi od katerikoli strani že v kali zatro. * Izredni obč« zbor medlčarjev In slaščičarjev. Snoči se je vršil v salonu restavracije Miklič v Ljubljani izredni občni zbor Oblastne zadruge medičarjev in izdelovalcev kandit. Obravnavalo se je v prvi vrsti stališče zadruge proti pekovski obrti, ki nevarno posega v specijalno stroko medičarjev ter slaščičarjev in proti raznim kroš njarjem, ki so prišli zadnje čase iz južnih krajev države. Udeleženoi so se energično izrekli proti poseganju v njihovo specijalno stroko tako od strani pekov, kakor tudi od strani tujih krošnjarjev, izvršujočih njihovo obrt brez kvalifikacije in takih žrtev kot jih imajo domači obrtniki. Zastopnik Trgovske in obrtniške zbornice ie s svojim izredno pomirjevalnim in z dokazili podkrepljenim govorom vplival zelo pomirjevalno. V pomirjenje posamezinh skupin se bo vršila te dni anketa, ki naj končnoveljavno določi pravice članov zainteresiranih v teh sorodnih obrtih. Zborovanju je predsedoval načelnik zadruge g. Novotny. Položaj pa z včerajšnjim zborom še ni popolnoma jasen ter bo istega razčistila šele anketa pod vpli vom Trgovske in obrtniške zbornice, ki je interesirana na dobrobitu vseh skupin enako. * Srezki desiniektorji v Sloveniji, postavljeni na podlagi strokovnega izpita in po zakonu o provedbah v skupino zvaničnikov, so bili zadnji čas z novim rešenjem ministrstva imenovani služiteljem, kar je izzvalo med njimj veliko presenečenje. Dejstvo utemeljuje ministrstvo s tem, da ne smatra des infektorske šole za strokovno izobrazbo, vsled česar tudi ne more priznati izpita, veljavnega za zvaniški čin. Pravijo, da je pomoto zakrivila nadrejena oblast, ki je desinfektorje pomotoma nastavila za zva-ničnike. Čudno, da je napako zapazila šele po dveh letih in da ni prevedbe preje preštudirala! * Občnj zbor Savinjske podružnice SPD se bo vršil v torek, dne 11. t. m. ob 19. uri v Narodnem domu v Celju. Dnevni red ie sledeči: Poročilo načelnika, ^poročilo o društvenem delovanju, blagajniško poročilo, sklepanje o povečanju koče na Korošici, dopolnilne volitve v celjski odsek in slučajnosti. * Letna sezona v kopališču Rogaška Slatina se otvori s 15. majem. Vršijo se že v vseh prostorih živahne predpriprave da bodo gostje tudi letos prvovrstno postrežem. Med sezono bo koncertovala vojaška godba iz Ljubljane pod osebnim vodstvom kapel-n&a dr. Čerina. * Trgovci! Srečke za zgfadbo trgovske akademije se dobijo v Gremijalni pisarni. Naj ne bo trgovca, ki bi ne kupil vsaj 10 srečk. — Načelstvo. * Železniški vpokojencl. Društvo železniških vPokojencev prosi svoje člane, da vsak po svojih močeh poravna članarino. Zavedajte se, da se borimo za naše stare pri-služene pravice ter za ureditev pokojnin. — Odbor. * Policijska ura za časa ljubljanskega velesejma. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil v času velesejma od 26. junija do 5. julija podaljšanje policijske ure v območju mestne občine ljubljanske in sicer: Za vse kavarne v Ljubljani do 3. ure zjutraj vendar z omejitvijo, da se po eni uri ne smejo več točiti alkoholne pijače; za vse gostilne in restavracije v Ljubljani do 1. ure; za restavracije, točilnice in kavarne na ograjenem prostoru velesejma do l. ure zjutraj. * V počastitev spomina svojega ljubega prijatelja Ambroža iz Radovliice-Fredtrga, je daroval dr. Bischoff iz Trsta Din 100 za uboge iz Radovljice-Predtrga. * Smrt invalida. V Konjiču v Bosni se je obesil invalid Skenderberg Agič, ker mu je bila ustavljena invalidska podpora In ni imel sredstev za preživljanje. * Smrt na železniškem tiru. V bližin! Ze-muna so našli v pondeljek na železniškem tiru močno razmesarjeno truplo mlade deklice, ki je najbrže izvršila samomor na ta način, da se ie vrgla pod vlak. * Nevarna vlomilska tolpa se klati v zadrtem času po okolici Polhovega gradca. Izvršila je že več vlomov in tatvin, tako pri trgovki z mešanim blagom Neži Grašič, pri gostilničarju Andreju Knezu In še pri nekaterih drugih posestnikih. V treh slučajh so srečno odnesli plen, drugod pa so bili prepodeni in so pobegnili praznih rok. Doslej jim orožništvo še ni prišlo na sled. * Svoje premoženje zakvartaL V Sremski Mitrovici se je predvčerajšnjim ustrelil trgovec Iso Pezdng. Iz poslovilnih pisem, ki jih le pisal svojim sorodnikom, je razvidno, da je šel v smrt zaradi finančnih razmer, ker ni mogel preboleti svojega konkurza. Samomorilec je bil dober in pošten trgovec. V zadnjem času pa se je udal kvartanju in je zaigral skoraj vse svoje premoženje. * Grozna Dobavna drama. V neki vili na Topčiderskem brdu pri Beogradu se je v pondeljek odigrala grozna ljubavna drama. Bivši narednik Blagoje Kneževid je streljal na svojo ljubimko Jelko Vujačič, Id ga ie pred nedavnim zapustila in stopila v službo pri zasebniku in hišnemu posestnika Ljubi Jankoviču. Ker ie Jelka, kd je bila ranjena na roki, začela klicati na pomoč in bežati v stanovanje svojega službodajalca, je Kneževič pohitel za njo m oddal še dva strela, tako da se je mrtva zgrudla na tla. Potem pa si ie Kneževič pognal kroglo v desno sence. * Za spomladansko kuro priporoča originalni planinski »spomladanski čaj« lekarna Bahovec, Ljubljana. Cena Din 10. po pošti Din 12- 455 Nainovejša salonska igra Flirt v glavni vlogi Henny Porten pride te dni1 ELITNI KINO MATICA Iz Ljubljane u— Jugoslov.-češkoslovaška Liga v Ljubljani. Odbor Lige se je na včerajšnji seji konstituiral tako-le: g. dr. Karel Triller, predsednik, g, dr. Gustav G r e g o r i n, I. podpredsednik, g. Rasto Pustoslem-šek, II. podpredsednik, g- Hanuš Krof t a, blagajnik, ing. dr. Vane Rade j, tajnik. — Odbor je razpravljal o kongresu vseh Lig v Češkoslovaški in Jugoslaviji v Pragi, ki bo ob času vsesokoiskega zleta, in o kongre su Lig in čeških organizacij iz Slovenije v Ljubljani, oziroma na Bledu 7. in 8. avgusta in poveril vsa pripravljalna dela glede teh kongresov posebnemu odseku, v katerega so bili izvoljeni gg. dr. Ivo Lah, Iv. Vav-potič, dr. Radej,.Fr. Govekar in R. Pusto-slemšek. Seje se' ie udeležil kot odbornik tudi češkoslovaški konzul g. dr. Fr. Resi, ki ga je predsednik dr. Triller posebno iskreno in toplo pozdravil. u— Regulacija In tlakovanje ljubljanskih ulic. Asfaltiranje Tavčarjeve in Dalmatinove ulice razpiše mestni magistrat prihodnji teden. S tlakovanjem Masarykove ceste pred glavnim kolodvorom prično prihodnji pondeljek. Priporočat; bi bilo gerentske-mu svetu, ki posveča vsega priznanja vredno skrb olepšavi našega mesta, da bi z vso energijo zaukazal odstranitev številnih vaških plotov ob mestnih ulicah tako na primer poleg hiše »Kmetijske družbe«. Proč s takimi ploti, ki bi se jih sramovala zadnja gorska vas. u— Cankarjeva proslava v dramskem gle dališču 8. t. m. zvečer bo najlepša letošnja prireditev Društva slovenskih književnikov. Občinstvo opozarjamo na vstopnice, ki se dobe od danes dalje pri operni blagajni. u— Geografsko društvo priredi v petek, dne 7. t. m. ob 18. uri v kem. predavalnici realke peto redno predavanje. Tema: Dolenjski Kras in njegove pokrajinske enote. Predava g. dr. Jože Rus. Vsi prijatelji geografskega raziskavanja Slovenske zemlje dobrodošli. Vstop prost. u— Nocojšnje predavanje srbskega pisatelja R. Drainca v Mestnem domu obeta vsem prijateljem umetnostnih vprašanj obilo zanimivosti. Predavatelj se mudi v Ljubljani mimogrede na povratku iz Pariza v Beograd. V Parizu se je nahajal z mnogoštevilnimi predstavitelji sodobne duševnosti v Evropi, z Rusi, Francozi, Španci in Italijani. Vtise, ki so napravili na našega človeka ti ljudje, hoče predavatelj pojasniti ljubljanskemu občinstvu v govoru o pozitivnem delu v umetnosti. Prireditev se vrši danes, v četrtek ob 8. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Občinstvu jo toplo priporočamo. u— Našo deco na morje! Kolo jugosloven skih sester priredi v letošnjem letu dve koloniji pri morju za siromašno deco onih sta-rišev, ki lahko plačajo prispevek za bivanje svojih otrok v tej koloniji. Dečki gredo k morju meseca julija, deklice pa meseca avgusta t. 1. Dnevna oskrba stane 20 Din. Starši, ki hočejo svoje otroke poslati v to kolonijo, se ndj prijavijo na mestnem magistratu, socijalni urad (dr. Fux) kjer dobe potrebne informacije. Pripominjamo. da bodo izmed prijavljenih prev zeti v kolonijo v prvi vrsti oni, katere določi zdravnik. Šele v drugi vrsti se bo moglo ozirati na ostale, ker je število omejeno. Prijave se sprejemajo samo do 15. junija. u— Prof. Martel predava danes ob pol petih v Jakopičevem paviljonu o francoski grafiki 17. in ia stoletja. Predavanje ie francosko. Dijaške vstopnice 5 Din. u— Novogradnje v LJubljani. Na Miklošičevi cesti prične tukajšnji zdravnik dr. J. Pogačnik še tekom letošnjega leta z gradnjo dvonadstropne stanovanjske hiše, ki bo ime Ia v pritličju trgovske lokale. Hotel »Union« na Miklošičevi cesti dobi v kratkem prenovljeno fasado. Tomažičeva, prej FrOlioho-va hiša ob Dunajski cesti, z obširnim vrtom bo baje v kratkem prodana. Želeti je, da se na tem obširnem stavbišču zgradi mo demo stanovanjsko poslopje, ki bi bilo v kras prometni Dunajski cesti. u— Božja služba za gasilce. Gasilno in reševalno društvo v Ljubljani in gasilska žu-pa I. imata v nedeljo 9. t m. ob 8. zjutraj službo božjo v Florijanski cerkvi. u— Redni sestanek retoričnega krožka Preporodovega KZO se bo vršil danes ob 18. url Predava tov. Dvorak in tov. Kra-marič. Za člane krožka strogo obvezno. Bodite točni. u— »Planinski dom« na Mirni gori. Seja belokranjskega odbora za »Planinski dom« na Mirni gori se bo vršila jutri, v petek ob 5. uri popoldne v muzeju. Vabijo se vsd v Ljubljani bivajoči Belokranjci in odborniki u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 vlom, 1 prestopek javnega nasil-stva, 1 telesna poškodba, 3 prestopki pijanosti, 1 poskušen samomor, 2 poškodb; tuje lastnine, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 2 prestopka nadlegovanja pasantov, 4 prestopki kaljenja nočnega miru in 12 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 5 in sicer: 3 radi beračenja in 2 radi vlačugarstva. u— Trije vlomi. V eni zadnjih noči ie vlomil nepoznan zlikovec kar v tri prostore. V Rožni dolini je udri ponoči v barako Orosla-va Hočevarja, Iz katere je odnesel več obleke, nekaj vreč in več domačega orodja. Dalje se le utihotapil na dvorišče hiše Frančiške Vidmarjeve istotam, odprl pralnico ter si prilastil za 550 Din vrednosti raznega ženskega perila To mu pa še ni popolnoma zadostovalo, marveč je vlomil še v barako mestnega stavbenika Josipa Kok-niga v Tobačni ulici ter odnesel zopet več delavcem obleko, zavitek žebljev In vrečo cementa. n— Stalni gostje sodnih zaporov. Poleg že prvi dan po vlomu v Zalokarjevo tovarno na Viču aretovanlh treh vlomilcev, ki so odnesli iz tovarne razen 12.000 Din vrednega gonilnega jermena tudi za več tisoč vrednosti raznega tehničnega orodja, je policija te dni Izsledila v mestu še dva soudeleženca. To sta 30 letni mehanik Rudolf Ahčan ter brezposelni delavec Jakob čeleš-nlk. Oba sta bila kakor ostali, že predana sodišču. Oškodovana tvrdka je dobila vse ukradeno blago nazaj. Vaša prvotna vest, da je prijavil tatove policiji neki sedlarski mojster, pri katerem so vlomilci prodajali transmisijski jermen ni točna, marveč ie fakt, da so prišli v roke pravici edino le po zaslugi budnega policijskega aparata in posameznih detektivov, kateri so bili vsem aretovancem vedno za petami in jih končno tudi spravili tja kamor spadajo. u— Najboljši in najtrpežneišl češki čevlji Tip-Top in Baly-švica, se dobe le v trgovini Zibert, Prešernova ulica, Ljubljana. 540 u— Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo septembra 1925. zastavljenih predmetov v sredo 12. t m. ob 3. popoldne. Cankarjeva proslava v dramskem gledališču v Ljubljani :: 8. i. m. ob 8. zvečer. :: Iz Maribora a— Ljudska univerza v Mariboru. V pe- tek, dne 7. maja bo predaval naravoslovec g. Rojšek »O postanku zemeljskih oblik« in podal pregled velevažnih rezultatov modernih razkritij o čudoviti zgodovini naše zemlje tekom tisočletij. V pondeljek, 10. maja, pa bo govoril specijelno o geologiji maribor ske okolice, kar bo gotovo za vsakega tuk. prebivalca zelo zanimivo. Tem predavanjem bo sledil izlet na Pohorje pod vodstvom g. prof. Rojšeka in g. prof. Valesa in sicer najbrže 16. maja. a— Protestno zborovanje proti podaljšanju delovnega časa. Danes dne 6. maja ob 20. uri se bo vršilo v dvorani gostilne Ro-tovž protestno zborovanje proti podaljšanju osemurnika in odpravi praznovanja praznikov. Zborovanje, na katerem bo govoril delegat iz Zagreba in ljubljanske delavske zbornice, sklicujejo mariborske podružnice Saveza bančnih uradnikov, Saveza zasebnih nameščencev jn Društva odvetniških in notarskih uradnikov. a— Razstava vajeniških del v Mariboru. Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru priredi razstavo vajeniških del. V svrho uvr stitve razstavljenih predmetov se bo vršil v nedeljo dne 9. maja ob 9.30 dopoldne v telovadnici v Krekovi ulici tozadevni razgovor vajencev in vajenk. Danes se Izvoli na sestartku vseh načelnikov zadrug jury za ocenitev razstavnih predmetov. a— Občni zbor mariborske podružnice Jugoslovenske Matice. V pondeljek, dne 10, ■maja, se bo vršil v prostorih restavracije Narodnega doma redni občnj zbor Jugoslovenske Matice, na katerega že danes opozarjamo narodno občinstvo. a— Zaključek usposobljenostnih izpitov. Na moškem učiteljišču mariborskem so pretekli torek končali usposobljenostni izpiti, ki so se vršili pod predsedstvom ravnatelja g. M. Pirca. Izpit je položilo 41 učiteljev in učiteljic: 37 kandidatov osnovnošoi ski izpit, 4 kandidati dopolnilni izpit in en •kandidat strokovni izpit iz petja. Ena kan-datinja je napravila izpit z odliko, ena pa je odstopila. a— Sokolski prapor v Izložbi. V izloči trgovine Preis v Gosposki ulici je razstav, ljen umetniško izdelan prapor sokolskega društva v Tesliču. Prapor je delo odseka za pospeševanje domače obrti tukajšnjega slovenskega ženskega društva. a— Trgovski grem)] za mariborsko okolico ima v nedeljo 9. t. m. v restavracijskih prostorih Narodnega doma svoj redni občni zbor. a— Za vojaštvo ni sposoben, pač pa za tatvino. V neki mariborski gostilni je včeraj aretiral stražnik Štefana Š iz Gornje Polsikave, ki se je nedavno vrni! iz Zagreba, ker ni bil sposoben za vojaščina V Maribora se je potepal brez dela in preno. čeval, kjer mu je bilo mogoče. Predsnoč-njkn je prenočil v šupi Benderja pod dravskim mostom, kjer je v znak hvaležnosti pokradel s kočije več medenih predmetov. Še predno pa je hotel uzmovič ukradene predmete vnovčitj '.Je padel v roke pravice. a— Odmev tatvine medenih kljuk. V zna ni tatinski družbi, ki je na debelo snemala brez dovoljenja lastnikov medene kljuke z mariborskih hišnih vrat, Je bil tudi 15- letni Franc Volitsch, ki jo je takoj po aretaciji svojih tovarišev pobrisal na ze:eno Pohorje, da se tako izogne kazni. Ko pa se je včeraj le vrnil v mesto, je moral takoj v zapor, kjer bo premišljeval s tovariš o posledicah tatvine medenih kliuk r- v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvTdka A. Kune, ■ Ljubljana Ustanov. 1. 1879. 89 -O Iz Celja e— Glasbena Matica v Celju priredi v soboto ob 8. zvečer v mestnem gledališču svo jo prvo letošnjo javno produkcijo gojencev. e— Razstava rokodelskih vajencev v Ce. Iju. V soboto ves dan in v nedeljo dopoldne bodo v meščanski šoli razstavljena šolska dela rokodelskih vajencev. Na ogled razstave se vabi občinstvo, gospodje načelniki obrtnih zadrug pa se naprošajo, da prisostvujejo razdelitvi nagrad v nedeljo ob 11. uri. S to razstavo bo svečano zaključeno letošnje šolsko leto. e— Pisarna Olepševalnega in tujsko-pro-metnega društva v Celju. Olepševalno iti tujsko-prometno društvo v Celju otvorj dre 10. maja v palači I- Hrvatske štedionice, Krekov trg, svojo pisarno, ki bo posredovala v vseh ttfjsko-prometnih zadevah in vodila evidenco serijskih tujskih sob in stanovanj. Društvo prosi vse one stanovalce v Celju in okolici, ki imajo take sobe na razpolago, da jih prijavijo in navedejo poleg cene tudi take podatke, ki morejo služiti za reklamo pri oddaji. e— I. javna produkcija gojenccv Glasbene Matice v Celju. V soboto, 8. maja ob 8. zvečer, se bo vršila v mestnem gledališču 1. letošnja javna produkcija gojencev Glasbene Matice v Celju. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. e__. Za rezervne oficirje. Društvo »Oficirski dom« priredi danes, v četrtek, na Laškem Jurjevanje, h kateremu so vabljeni tovariši z rodbinami. Kdor se ne more udeležiti te prireditve že dopoldne, more priti z vlakom, ki pelje iz Celja ob 1.23 popoldnc- Iz Trbovelj t— Sestanek v svrho enotne strokovne organizacije rudarskega delavstva se bo vršil danes popoldne. Zastopani bodo: De« lavsko strokovno združenje (Korenovo), Strokovna zveza rudarjev (klerikalna), Ber« notova strokovna organizacija, P9leg teh pa vse politične skupine razen socijalpatri« jotske. Te bodo imele le posvetovalen glas. t— Na občnem zboru krajevne organu zacije SDS. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Vtičar, njegov namestnik g. Goropevšek, tajnik g. Zupane. Novi odbor nam je porok, da se bo krajevna organi« zacija kar najlepše razvijala. Na občnem zboru je podal poročilo o politični konste« laciji kot delegat centrale g. ravnatelj Jug iz Ljubljane, ki je spregovoril tudi o pomenu krajevne organizacije. t— Na sestanku obrtnikov v Hrastniku je bilo sklenjeno, da se bo sklical v krat« kem poseben ses+ nek radi obrtniške samo« pomoči. Društvo napravi 30. t m. izlet tr« boveljskih obrtnikov v Hrastnik, kjer se bo vršila pri Dolinšku prireditev v korist društva. Odobrilo se je poročilo delegat tov na seji Zveze slov. obrtnih zadrug v Celju in sklenilo, da se bo začelo s pobi« ranjem članarine, ki znaša za letos 30 Din. t— Kamnoseška industrijska družba v Celju je otvorila v Trbovljah svojo podruž« nico, ki jo vodi g. Finžgar, lastnik pogreb« nega zavoda. t— Odklonjena koncesija vinotoča. Go« stiodu Grabnarju predsedniku ^Rudarskega doma« je bila prošnja za podelitev konce« sije vinotoča oidklonjena. tr— Krajni šolski svet v Hrastniku je sklenil pogojno kupiti zemljišče za novo šolo. V primeri z zemljiščem za novo šolo v Trbovljah bo stalo zemljišče v Hrast« r.iku polovico manj, t. j. okroglo 250.000 dinarjev. t— Nove mesarske obrti v Trbovljah. V hišo g. Cerarja se je pretekli teden vselil mesar g. Josip Podlogar. V hiši g Alojzija Šulna pa je s prvim majem začel mesarsko obrt g. Andrej Sarlah, znana osebnost v naši dolini. Iz Ptuja j— Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih nameščencev, krajevna skupina Ptuj, priredi dne 9. t. m. na Florijauskem trgu v Ptuju veliko javno dobrodelno tom« bolo v prid bolnim in onemoglim, vdovam in sirotam po poštnih uslužbencih Pet dra= gih tombol in mnogo drugih lepih dobit« kov se dobi lahko samo za 2 Din. Tablice po 2 Din prodajajo vsi pismonoše, na daD igre pa na Florijanskem trgu. Zeio srčkana. pikantna FERN ANDHH nas prav kmalu obišče. Eino Ideal iUmitt ifim nogavic z žigom in znamki (rdečo, modro ali zlato) »ključ« da se prepričate, kako en pat traja kakor štirje pari drugih, Dobivajo se v prodajalnah. Nogavice brez žiga .ključ »o ponarejene. aa* 4 Fina salonska igra iz življenja ameriških milijonarjev. — Krasni naravni posnetki v Nizzi, D a vosu, Monte Carlu, na Angleškem ter v Španiji. — DeTby tekme. — Napete ljubavne sce« ne. — V glavni vlogi obče priljubljeni Ronald Colman. ki igra vlogo zaljubljenca tako naravno in precizno, kakor v malo katerem filmu. Kot njegova partnerica nastopa mlada tempe* ramentna, dražestna Blanche Sweet prvovrstna športnica, ki se vratolomno igra b ljubeznijo, dokler ne prijadra v varno pristanišče prave ljuba vi. Predarodaja vstopnic od 10 do pol 1. me. Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. Šport Športno poročanje K cPoslanem» S K. Ilirija, ki ga objav« Ijamo na drugem mestu, pripominjamo s svoje strani nastopno: V zadnjem času smo v zunanjih listih opazili poročila — ne kritike, ki naravno izražajo subjektivno mnenje pisca — o športnih dogodkih pri nas, ki naravnost nasprotujejo dejstvom. Kot Gospodarstvo Mednarodni šumarski kongres v Rimu Lepa udeležba Jugoslavije. Ob sodelovanju italijanske vlade je Mednarodni zavod za poljedelstvo v Rimu or. ganiziral veHki mednarodni šumarski kongres, ki je bil otvorjen dne 29. aprila in Kot primer opozarjamo na poročilo »Šport« I traja do 6. maja. Svečani otvoritvi kongre- Tagblatta® o zadnji tekmi Hermes : Slo. sa v Teatro Quirino je prisostvoval itali- van, v katerem je nagromadeno toliko ne« ......— resnic, da smo se morali naravnost čuditi aeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeegieee Naši onstran granic p— O ureditvi tržaškega fašizma je go« voril z zastopnikom fašistovskega glasila Renato Ricci, fašistovski generalni podtaj« nik. Povdarjal je, da čuti, kako hoče dose» či Trst velik in siguren fašizem, ki ga pa tudi dobi, ker mesto ima polno pravico do miru, naj stane to, kar hoče. Tržaški fa« šizem potrebuje široko, solidno podlago brez vsake ovire. Pred vsem mora imeti veliko milico, vsi za to sposobni se mora« jo vpisati v milico. Ricci naglasa, da je fa« šizem požrtvovalnost in fašisti morajo ved« no misliti, da so v jarku. Taki le na pol fašisti niso za nas. Ricci ostane najbrže dalje časa pokrajinski tajnik fašistovske stranke v Trstu. »Kadar si pridobi tržaška mladina čustvo posebnega spoštovanja za fašistovske praporje in kadar se bodo bajo« neti milice v tisočih svetlikali po ulicah Tr« sta, ki je predstraža imperija, takrat bo naš mandat dovršen. Tržaškemu fašizmu se morajo vcepiti v bodočnost segajoče smernice.* p— Na bivše avstrijske častnike gledajo fašisti z nezaupanjem in mržnjo. Pravijo, razumeti fašizma. Nikdar jim ne odpuste greha, da so služili v avstrijski armadi in niso pobegnili. Celo centurijon Derfles v Gorici, ki je eden najbolj gorečih in delav« nih fašistov, je bil osumljen, da se je obna« šal kot avstrijski oficir premalo italijansko. Govorili so celo, da je bil odlikovan. Uved« la se je preiskava, ki je segala v Ljubljano, Zagreb in na Dunaj. Končno so ugotovili, da je čist in poveljnik 62. legije izjavlja, da ie ponosen na svojega miličnega častnika Derflesa. P— V Ilirski Bistrici je bilo svoj čas dru« štverro življenje lepo razvito. Sedaj pa je preveč mrtvila. Šport se ugodno razvija ali kaj je s telovadbo? Oživi naj se zopet telo« vadno društvo. Čitalnica deluje dobro. Ži« vahno društveno gibanje je velikega izobra« ževalnega pomena. Mislimo, da se Ilirska Bistrica povrne k svojemu staremu slovesu. p— V Kobaridu je na občnem zboru fa« šija govoril prosluli Cavalotti iz Vidma, ki je rekel med drugim: «Gotovo je, da je glav no načelo naše stranke to: V svetih mejah fantaziji tega «poročevalca». V »Poslanem« S. K Ilirije navedeni slučaj nam zope trjuje naše mnenje, da taka poročila nika« kor ne prihajajo iz novinarskih krogov. Iz« rečno moramo poudarjati, da poklicni no« vinar ve, kako dolžnost ima napram jav« nostL Mi se sami med seboj poznamo in bi brezdvomno nastopili proti novinarju, ki bi objavljal tendencijozno napačne ve« sti. Mistifikacije izhajajo iz drugih kro« gov, očividno iz vrst športnikov samih, pioti katerim pa novinarji seveda ne mo« remo uspešno nastopati. To je pač naloga športnikov. Sicer se pa bodo taki dopisni« ki s svojimi napačnimi poročili sami cfiskva lificirali. • V isti zadevi smo prejeli še naslednio IZJAVO. Na objavo S. K Ilirije v ljubljanskih dnevnikh o nepravilnem poročanju o ljub« ljanskih športnih tekmah v zunanjih listih, izjavlja odbor ljubljanske sekcije Jugosl. novinarskega udruženja: Odbor mora pro« testirati proti sumnji, da pošiljajo člani janski kralj, dalje ministrski predsednik Mussolini in pristojni resortni ministri. Velika dvorana je bila polna delegato? la vseh držav in je v istini nudila pestro sliko. Kongres je otvoril minister za na. cljonalno ekonomijo gosp. prof. ing. G. Bel-luzzo. Nato je v programatičnem govoru predsednik komiteja za prireditev kongresa gosp. De Michelis pozdravil zastopnike tujih držav in korporacij ter ostale udeležence kongresa. Na kongresu je zastopanih 58 držav in kolonij, med temi 27 evropskih držav, 13 ameriških, 8 azijskih, 8 afriških lin 2 avstralski državi. Nadalje je poslalo svoje delegate 208 gumarskih udruženj ter lesno-lndustrijskih in trgovskih zvez. Vseh udeležencev kongresa je nad 1000, tedaj veliko več nego se je pričakovalo, tako da je komitet v resnih težkočah. Naša kraljevina je lepo zastopana. Vlada je odposlala na kongres oflcijelne delegacijo, zastopane pa so tudi razne naše organizacije. Zvezo industrijcev v Ljubljani zastopajo gg. ing. A. Rudež. dr E Rekar, Oskar Kosler in tajnik D. Goriup. Vseh udeležencev iz Jugoslavije je 59. Na prvi plenarni seji se je izvolilo predsedništvo TXTTT ., i-----J-J — ------ ■ OCJ1 DC JC j^/l trUSCUlllB L V U jinu^zunanjim listom športna poročila, ki kongresa in predsedništvo odsekov, v katere so ocmdno tendencijozne mistifikacije. Na njih ni udeležen nobeden pravi novinar. Na poročanje nenovinarjev pa organizaci« ja seveda ne more vplivati Odbor. rasisti z nezaupanjem in mržnjo. Pravijo. , Italije ni prostora za druge kot za Italija« da ti gospodje ne razumejo in ne morejo | ne!x> Mož govori odkrito. Iz Laškega 1— Občni zbor k. c. SDS se je vršil dne 27. aprila. Obisk je bil, kakor običajno, lep Poročal je poleg predsednika dr. Roša tudi delegat centrale dr. Rape, ki je žel za svoj temperamentni govor splošno odobravanje. Želimo ga še večkrat v svojo sredo. Pred« sednikom je bil znova izvoljen župan dr. Roš. Omeniti bi bilo le še, da je župan dr. Ros na zborovanju povdarjal, da so bili dopisi «Jutra» resnični, neresničen pa je bil odgovor «Nemca» Fretzeja. 1— Orožniška stanica se je preselila s I majem v Osoliirovo, prej Drobničevo hišo. 1— Zaslužen uradnik. S 1. majem je bil na lastno prošnjo upokojen nadoficijal in zemljeknjižni vodja tukajšnjega sodišča, g. Fran Marinko. G. Marinko je bil v dr« žavni službi celih 41 let, od tega 19 let kot vodja zemljiške knjige v Laškem. Kot ta« kega ga je poznal ves okraj, osobito pa še kmetsko prebivalstvo. Vestnega in za« služnega uradnika bomo težko pogrešali. Kakor je laV?n/\1YI vrši ob priliki petnajstletnice dne 9. maja cb 10. v magistratni sejni dvorani. Dnevni red je sledeči: a) nagovor predsednika; b) poročilo tajnika in c) športno predavanje. Ta slavnostni občni zbor naj bo oficijelna otvoritev jubilejnega tedna in prosimo ce« njeno ljubljansko občinstvo ter športno javnost, da s svojo navzočnostjo na obč« nem zboru pokaže, da zna ceniti uspešno delo svojega prvaka. Pričakujemo, da bo« mo tudi v bodoče našli pri Vas dovolj pod« pore, da nam bo mogoče enako častno za« stopati naše klubske in ljubljanske belo« zelene barve. Odbor S. K. Ilirije. Seja jubilejnega odbora. V četrtek 7. t. m. ob 20. uri seja jubilejnega odbora. Naprošata se tudi gg. Oblak i " ' da se udeležita tega sestanka. ga društva s predsednikom g. Gilčvertom. i v- m' ~ . " , - ~ Po poročilih društvenih funkcijonarjev i J8\ °.bla,k m ^Ieznik, ptujske skupine ie podal g. Gilčvert obširno poročilo o položaju odvetniškega in notarskega uradniStva v Sloveniji. Razpravljal je o pokojniskem zavarovanju in o Delavski zbornici. Referat je povdaril potrebo ustanovitve zbornice notarskih in odvetniških uradrrkov. Po referatu ie bil izvoljen slede® odbor ptujske skupine: J. Zikar. predsednik, Bogo Christof. Olga" VVeinhart Bohak Mi'ka. Alojz Mir in Štefka Marinčičeva ; v tiskovni odsek in borzo dela jurist Tone Brumen in Jakob Sre_ botnik. Ob onemu zboru je bilo- priključeno protestno zborovanje radi odprave osemurne-ga delovnega časa, ki ga je sklenil trgovski grem:j v Mariboru in Ljubljani za trgovske nastavljenoe. Delegat Delavske zbonrce in Pokojninskega zavoda g. Gilčvert je nastopil kot glavni referent. Povdaril je. di je dosedanji osemuraik uzakonjen in ie uspeh desetletnega bia. Do1očba osemurnika je bila sprejeta tudi v mirovne pogr»dbe. Glede odvetnišk;h in notarskih uradnikov in drugih nameščencev, ki opravljajo po večini duševno delo in so zaposleni po pisarnah, naj obvelja sedanji sedemurni de'ovni Izbirni miting za relais cross-country Avala-Beograd Ljubljanski lahkoatletski podsavez razpi* suje za pondeljek, 10. maja ob 18. na igri« šču ASK. Primorje, Dunajska cesta, izbir« ni miting za sestavo reprezentančnega mo« štva mesta Ljubljana, ki starta dne 24. t. m. na relais cross«countryju Avala«Beograd Startati smejo samo verificirani atleti JLAS«a. Tekmuje se po občem pravilniku JLAS«a. Prijave brez prijavnine je poslati najpozneje do pcmdeljka, 10. maja ob 12. uri na naslov, g. Stane Le t n ar, Slavenska banka Tekališče je iz leša s 4 ostrimi za« voji in dolgo 394.50 m. Program obsega te« ke na 2500, 3000 in 4000 m. Pozivljejo se atleti Slapničar, De Reggi, Gabršček, Der« žaj, Vidic, Močan, Senčar, Ogrin, Pinterič, Hladnik, Žorga in Perko, da brezpogojno nastopijo pri imenovanem mitingu (člen 18. saveznih pravil). Ako bi bili tehtno za« držani, morajo to javiti predsedniku LLAP g. Milošu Rybafu, Narodna banka, Kna« rljeva ulica, najpozneje v soboto, 8. t. m. ob 12. liri. Za to prireditev se določa sledeča jurija: Vrhovni sod: NVindisch Josip, Sancin D. 1A„„ . « j., .. .... in Rvbaf Miloš in Gnidovec; starter: s' 151 se ,e desetletja uveliav! W za do- Danilo Sancin; sodniki na cUju in časome« T1 I fM * r.ninrv-na/> C J ,'J - L T>__. ?ten v prd šrf-m m nastavljencem. Preklic Podpisani Štefan Hlebič, delavec v Ru» šah, izjavljam, da je moj očitek, da bi me bil Lovrenc Schonett imenoval njugosla« vvisches Schwein ali Hund» neresničen, ter se mu zahvaljujem za umik tožbe. ŠTEFAN HLEBIC. tf&*evt?ensko poročilo Meteorološki nma » Ljubljani 5 maia 1926 Barometra 308 8 m Krai 1 Cas | j S arom. Temjtr. Rel. vlaga »o/o opazovanja f 7 ! 755-9 9-8 91 Ljubljana . .1 8. j 755-5 l-i-0 75 (dvorec^ | 14 1754-7 156 67 v 21. 1755-9 12 6 72 Zagreb . , . 8. 756-1 11-0 95 Beograd ... 8. 756-2 170 75 Sarajevo . . . 8. 7560 150 76 Skoplje . . . 8. 757 1 18 0 55 Dubrovnik . . 7. 757 4 160 91 Praga . . . 7 7571 70 Smei vetra in brzina v m N 3 NE 1 SSW 1 NE 1 NNW 1 mirno ESE 1 SE 1 SE 2 N 3 V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 0.4 mm. Solnce vzhaja ob 445 zahnja ob 1910 una vzhaia ob 0135. '.ahaja ob 1M9 Dunajska vremenska napoved za četrtek: Neeotovo in snremenliivo vreme Malo toplejše. Obla c- nos' 0—10 Vrsta padavine oo opazovalcu ' mm to t ure 4 23.6 3 5 10 I 4 0 9 0 4 0 3 0 3 0 rilci: Gnidovec, Sancin S., Vodišek, Bru« mat in Gorjanc; sodniki na progi: Ludvik, Gregorič, Kandare Boris, Baltesar; zapisni« kar: Pevalek Mirko; redatelj starta: Let« nar Stane; beležnik krogov: Frolich; ogla« sevalec: Čamernik; vrhovni redatelj: Smer« su; zdravnik: dr. Perpar. Vsi klubi, člani LLAP, morajo postaviti po dva reditelja, ki naj se javijo pol ure pred tekmovanjem predsedniku LLAP, g Milošu Rvbafu. __ tLAP. Poslano Značilno za ljubljanske športne prilike je dejstvo, da so prejele «Ncvosti» v Za« grebu, vsi dunajski in graški listi i. dr. iz Ljubljane mistificirano poročilo o tekmah z dunajskimi Amateure, v katerem se ten« dencijozno navaja, da je odigrala v soboto Ilirija tekmo z rezultatom 4 : 0, v nedeljo pa Primorje z rezultatom 4 : 3. Ker so se slična tendencijozna poročila že opetovano pojavila v izvenljubljanskih dnevnikih, smatramo za jratrebno, da opozorimo na ta način poročanja našo javnost, na novi« narje pa apeliramo, da skušajo take dopis« nike onemogočiti. 555 Odbor S. K. 1'irifa. ijfe? uo|/foo oquio|O0 'feuz oj af i?f|oqfeu ea 50 par pri kg. Kupčija v splošnem srednja. Za kg žive teže so se prodajali: voli I 10.50—11, II. 9—9.50, III: 8—8.50, bosanski II. 7—8, III. 6—6.50, junice I. 8—9, II 6—7, junc.i I. 9—10, II. 7—8.50, krave do. mače I. 8—10, II. 6—7, III. 4—5, bosanske II. 6—7, teleta 8—10 (zaklama 11—1150), svinje, domače, mesne 11—12.50, pitane 13 do 14, sremske 14—14.50 (zaklane domače 14—15, zaklane sremske 15—15.50), prasci do 1 leta 3.50—11, preko 1 leta 10—12, ziz. ni prasoi 15—16 (zaklani 18—20) Din. Ko. nji 5000—13.000 Din za par; jahalni konji 2500—3500 Din komad. Krma: seno I. 150 do 155, II. 75—90, stisnjeno 100—120, navadna detelja in lucerna 150—175, slama 75—90 Din za 100 kg. Celjski trg (1. t. m.). Mesoinmast: goveje meso, v mesnicah I 18, II. 16; na trgu I. 18, II. 12—16, teletina I. 19, II, 17. svinjina I .25, II. 22 50, slanina I. 21—23.50, II. 21, mast 26. šunka 30—32, prekajeno meso I. 30. II. 22 Din kg. Perutnina-. piščanci 14—16, kokoši in petelini 35. race 45, gosi 100, purani 130 Din komad. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3, sirovo maslo 44, čajno 72 Din kg. Jajca: 1 Din komad. Mlevski proizvodi: moka 00» in «0> 5.60, «2- 5.20, «4» 4.50, turščič-na moka 2, turšoični zdrofo 3.2, ajdova moka 5.90 Din kg. špecerijsko blago: kava Portorico 72, Santos » 60, Rio 52, sladkor v kristalih 14.50, v kockah 16.50, riž I. 12, II. 9 Din kg." žito: pšenica 310 do 320, dr 220, ječmen 230, oves 250, tur-ščica 180—190. Zelenjava: glavnata solata 1.25 Din za kctnad, kislo zelje 4—3, karfijola 12. šparglji 25, krompir novi italijanski 10 Din kg. Dunajska borza za kmetijske produkte (4. t. m.). Ugodne cenitve žetve ozimne pšenice so povzročile včeraj na chicaški borzi padec cen. To poročilo na dunajsko tržišče ni vplivalo v polni meri. Razpoloženje je bilo sicer nadalje mrtvo, vendar ni prišlo do večjih sprememb v cenah, živahnejše zanimanje je bilo za novo pšenico. Uradno notirajo vključno blagovnopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača (Wiener Boden) 42.50—13, marehfeldska 41.25—41.75. madžarska potiska 46.25—iS: rž: marčhfeld-ska 27.75—28.25, ostala 25.75—26.25; tur-ščica: 21.50—22.50; oves: domači 29.25—30 = Prijavni rok za udeležbo na letoinjem velesejmu v Ljubljani (od 26. junija do 5. juMja) poteče dne 10. maja. Po tem roku došle prijavnine se bodo upoštevale samo še po možnosti razpoložljivega prostora. Zato naj vsaka tvrdka, ki hoče imeti na velesejmu ugoden prostor, nemudoma pošlde svojo prijavnico na urad Ljubljanskega velesejma. = Naša trgovinska pogajanja • Francijo v Parizu. Iz Pariza poročajo: r francoskem zunanjem ministrstvu se pripravlja materijal za predstotfeča pogajanja glede sklenitve trgovinskih pogodb z balkanskimi državami, s katerimi želi Francija defini-tiivno urediti trgovinske zveze. Pogajanja med Francijo in Jugoslavijo se bodo začela letos poleti v Parizu pod predsedova. njem trgovinskega ministra Prvi francoski delegat bo Desent - Kelten, direktor kon. zularno - trgovinskega oddelka z-tt,njega ministrstva. = Cenovnlk za zavarovanje valute ob izvozu, veljaven za prvo polovico maja t. 1., je objavljen v »Uradnem listu* št. 42 = Priprave za znižanje obrestne mere v naši kraljevini. Upravni odbor Narodne baaike je razposlal vsem denarnim zavodom v državi okrožnico, r kateri neživa. Borze 5. maja, LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij, ski zaključki) Vrednote: investicijsko 0—78, Vojna škoda 315—319, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Ceijdka posojilnica 192—193 (193), Ljubljanska kreditna 175—0, MerkantiHna 100—104, Prafite. diona 0—870, Slavenska 50—0, Kredita! 165 do 175, Strojne 0—90, IVbovlJe 348—357, Vevče 100—0, Stavbna' 50—60, Sešir 130—0. — Blago: les: hloiM — smreka. Jelka, od 25 cm naprej, od 4 m doižtae naiprej, fco naklad, postaja, 4 vagoni 180—180 (180): bardanalii glasom note, fco vagon naklad postaja, 1 vagon 270—270 (270); hrastovi ebrobljeni plohi, 43 mm, 2.60,2.70 ta 50 mm, 2.80 m od 18 do 30 cm šir., fco rag meja, 1 vagon 1250—1250 (1250); hrastovi'pragovi 14X20 cm, 1.60 m dolgi, fco vagon meja 16.50—0; poljski pridelki: pBenltea, 76/77 kg, 4 %, fco vagon slov post. 0—S00; turščica: par. Postojna tranz. 0—175, lazu. lamka, fco vag. slov. poel. 0—165, fco rag bačka postaja 0—137.50; oves rešetanl, fco Novi Sad par. 0—175; ajda,- fco vag. slov. post. 0—260; proeo rmeno, fco vag. stor! post 0—210; rž, fco vag. slov. post. 0—210; otrobi drobni, fco vag. slov.' post. 0—125; fižol: prepeličar, fco slov. post. 270—0, me-šanec, fco slov. post. 0—150; kroropir beli, fco slov. post. 0—60; krma: seno v bs. lah, sladko, fco vag slov poet. 1 vagon 60—60 (60). ZAGREB, V bančnih vrednoth je bil mi. nimalen promet ob nespremenjenih tečajih. Od industrijskih vrednot je zabeležila malo večji promet Slavonija po 39—41. Vojna škoda je čvrstejša in je bil promet v promptnem blagu večji kakor včeraj. Trgovala se je promptna spočetka po 319, a proti koncu je popustila na 318. V terminih brez predmeta. Dinar je bil dapoldnfl v Curihu nespremenjen. Na zagrebškem deviznem tržišču tendenca dalje precej mlačna. Zaključni tečaji brez posebnih sprememb. Malo slabši so London, New York, Berlin in Praga. Skupni promet v devizah 6.2 milijona Din. Notirale so d 0-vdze: Dunaj 800.75—804.75, Berlin 1350.07 do 1354.07. Budimpešta 0.0795—0.0899, Italija izplačilo 226.79—227.99, London izplačilo 274.8—276, New Tork ček 56 546 do 56.846, Praga 167.79—168.79, ček 167 75 da 168.75, Švica 1095.5—1099.5, ček 1095171 do 1099.74; valute: mK 0.0793—0.0797; efekti: bančni: Eskomptna 104.75—105, Foljo 17—18, Kreditna Zagreb 108—11 o! Hipo 60—60.5, Jugo 97.5—98 5, Ljubljanska kreditna 175—0, Obrtna 62—64, Prašte. diona 867.5—870: industrijski: Dubrovač. ka 380—390, Osječka Ijevaonica 190—120; Gutmann '255—260, Slavonija 39—41, Trbovlje 340—350, Union 305—330, Tvornica vagonov 35—40, Vevče 100—105; državni: investicijsko 77.5—0, agrarne 44—45.5, VoJ. na škoda, promptna 318.5—319, maj' 320.5 do 321.5, junij 0—325. BEOGRAD, Devize: Dunaj 802—902.3, Berlin 1350—1352. Bukarešta 18.5—19 Ita. lija 227.3—227.65, London 375—375.25,' New York 56.68—56.7, Pariz 178—180, Praga 168.28—168.3, Švica 1096 75—1097 5 Sofija 40.25—41. CURIH. Beograd 9.11, BerHn 123.023, New York 516.75, London 25.09, Pariz 16 3o' Milan 20.7325, Praga 15 305. Bukarešta I.77, Sofija 3.75, Dunaj 73. TRST Devize: Beograd 44—44.50 Du. naj 351—353, Praga 73 60—73.90. Pariz 78 25 do 78.75, London 120.90—121, New York 24.82—24 90, Curih 481—483, Budimpešta 0.0347—0.0350, Bukarešta 8.75—9 25 Valu-te: dinarji 43.75—44 15, dolarji 24.70 do 24.85, 20 zlatih frankov 94—97 zlata Ura 480.13. DUNAJ. Devize: Beograd 124673 da 12.5075, Berlin 168.35—368.83, Budimpešta 98.93—99.23, Ixmdon 34.3330—34.4350, Milan 28.35—28.45. New York 707.25—709 75. Pariz 22.45^22.53, Praga 20.9425—210225. So. fija 5.1125—5.1525, Varšava 69.75—70 25 Curih 136.77—137.27. Valute: dinarji 12.42—12.48. dolarji 706 50—710.50 Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pra-gi 59.375, v Berlinu 7.399, v Londonu (ob II.45) 26, v New Yorku (4. t, m. po borzi) 176 in četrt. Z1V Slabi izgledi za uspeh angleške stavke Javnost na strani vlade. — Številni stavkokazi. — Promet se izboljšuje. — Posamezni nemiri. d, London, 4. aprila. Pričetek izvajanja splošne stavke dokazuje, da je široka javnost na strani vlade, ki je znala vstvariti v pravem času novo psihološko situacijo v škodo delavstva, ki je sprejelo odločilni boj za svoje eksistenčne pravice. Kljub pomanjkanju časopisja se je v javnem mnenju takorekoč že ustalilo prepričanje, da gre predvsem za boi med državno avtoriteto in poskusom zrahljati vezi med državo in socijalnimi činitelji. To je pokazal v praksi že prvi dan splošne stavke v Londonu, ki je spremenil čez noč svoje velemestno in vele-industrijsko lice, ki pa hoče ostati tudi v tem resnem boju odločilen faktor javnega življenja. Prebivalstvo je ohranilo mirno kri ter prenaša s posebne vrste resignacijo prve neprilike splošnega prometnega zastoja. Oni. ki so računali s paniko, so se zmotili. Pomirjevalno na prebivalstvo deluje tudi dejstvo, da stavka vzlic svoji dobri organizaciji v bistvu ni splošna, ker so številni prostovoljni in brezposelni pravočasno preprečili ustavitev dela v najvažnejših obratih. Najneugodnejši je zastoj železniškega, tramvajskega in javnega avtomobilskega prometa, kar je povzročilo, da so uradniki in drugi nameščenci prispeli precej kasno na svoja mesta. Na cestah se vidijo vsa mogoča vozila od najstarejšega tipa do najmodernejšega avtomobila, ki pa vozijo zelo počasi. Trgovine so bile skoraj vse odprte, le kupcev je bilo seveda malo. Na kolodvoru se je priglasilo toliko prostovoljcev, da ie železniška uprava že popoldne uvedla zasilen promet v predmestjih. Tudi podzemska železnica že vozi vsakih dvajset minut. Zagotovljen je tudi zasilen tovorni promet in ker je transportnim delavcem dovoljeno delo pri prevozu mleka in živeža, je mesto tudi za v bodoče preskrbljeno z najnujnejšimi živili z dežele. Tudi paroplovna vožnja po kanalu ie deloma vzpostavljena. Tako je pokazal že prvi dan, da hoče vlada premagati težko krizo s prostovoljci, ki so večinoma brezposelni in katerim pride prav vsak zaslužek. Strokovne organizacije skušajo po svojih posebnih organih preprečili »novačenje« teh prostovoljcev, toda njihov uspeh bo v tem oziru minimalen, ker razpolaga vlada z obsežnimi pooblastili. Policija je dobila nalog, da mora aretirati vsako sumljivo osebo in da mora izvesti preiskavo v vsaki osumljeni hiši. Vsak, ki bi skušal na kakršenkoli način motiti iavni red in mir, mora biti takoj aretiran. Policija more vsak trenutek preiskati osebe in vozila na ulici. Ker listi radi stavke časopisnih stavcev ne morejo redno izhajati, je vlada preskrbela, da je javnost obveščena o vseh dogodkih potom radiotelefonskih komunikejev, kar skušajo komunisti preprečiti. Vladni listi «Times», «Daily E?:press» in Morningpost« so nameravali izdajati nekak skupen listič za londonski cestni promet, toda organizacija stavcev je zasedla vse vhode v tiskarne. Preje ali pozneje bo moralo priti radi tega do ostrih spopadov med stavkovnimi stražami in policijo. Vladni list Britisli Gazetta» se bo tiskal izven Londona. Zadnji, včeraj natisnjeni listi • so sc prodajali danes po izredno visokih cenah, dokler tega ni preprečila policija. Davi ie dospel iz Newyorka parnik «Mauritania». Ker v pristanišču delo popolnoma počiva, so morali privezati parnik stenografi in strojepisci družbe »Cunard Line». Končno so morali pre- nesti na suho še vso potniško prtljago in 3500 poštnih vreč. Potniki, okoli 250, so se odpeljali v London v zasebnih avtomobilih. - Ugotoviti je treba, da stavka ni popolnoma nič prizadela poštne, telegrafske in telefonske službe. Ravno tako poslujejo vse trgovine z življenjskimi potrebščinami borza, banke in hoteli. Preskrba z živili je normalna, le cena mleku se je zvišala. Proti večeru je vodstvo podzemske železnice naznanilo, da se bo vršil od jutri naprej že šestminutni promet na vseh glavnih zveznih progah. Vsi dohodi k podzemskim kolodvorom so močno zastraženi. Dan je potekel v splošnem mirno, izvzemši par slučajev, ko so stavkujoči ovirali prevoz od vlade naročenih življenjskih potrebščin. Par voz so celo zažgali, neki avtomobil pa spustili v bližnji kanal. Do resnejših nemirov je moglo priti le v velikih vzhodnokitaj-skih ladjedelnicah, kjer so stavkujoči nastopali proti policiji, ki je bila primo-rana rabiti orožje. Dvajset ranjencev so morali prepeljati v bolnico. Vladni komunikeji so zelo optimistični. Iz njih se da sklepati, da se vlada popolnoma zaveda resnega položaja, da pa se ne boji resnih posledic Flagelant Boe Jedva se je polegla afera Marije Mes-minove in njenih verskoblaznih privržencev, ki so pretepli in mučili župnika Desnoyesa, že prihajajo iz Bordeauxa poročila o novem flagelantskem škandalu, čigar glavni junak je izdelovatelj gosli Jean Boe. Mož je že pred leti opustil svojo pro-fesijo ter se po vmišljenem božjem navdahnjenju začel baviti s padarstvom. Njegova medicina je bila vrlo grenka: svoje pacijente je namreč bičal s posvečenim korobačem in jih deloma tudi vbadal z žarečo iglo — zraven pa opravljal svoje molitve . . . Kako se mu je «zdravljenje» obnašalo, tega poročila še ne opisujejo v podrobnostih; kot drastičen primer, ki je povzročil aretacijo zločinskega padarja, pa navajajo njegovo strahotno početje nad nekim malim 7 letnim dekletom. Možak je prevzel bolehno deklico v oskrbo, ,io dnevno bičal in silil k zauživanju ogabnih jedil. Velja povdariti, da si je Boe s svojim »zdravljenjem« prislužil lepe vsote denarja, kar izpričuje, da je svet dandanes ponekod še mnogo bolj nor, kakor si to le moremo misliti. Zločin divjega lovca V petek popoldne je odšel lesni asistent Vanek z lovcem Čotkom v dolino Varenico pri Vsetini na Moravskem na lov. Ko sta bila že precej daleč v gozdu, sta naenkrat opazila pred seboj moža s puško. Ni bilo dvoma, da je neznanec divji lovec. Hotela sta ga prijeti in zato je odšel Čotek vstran po bližnjem grebenu, asistent Vanek pa po drugi strani Lovec dolgo ni videl niti neznanca, niti asistenta in zato je stopil iz gozda ter opazil, da hite ljudje iz bližnje ^asi proti poseki, kamor se ie napotil divji lovec. Sluteč, da se je zgodila nesreča, je odhitel k poseki, kjer so se zbrali vaščani. Povedali so mu. da' leži v bližini ustreljen mlad mož. čotek je planil tja in zagledal asistenta Vaneka ležečega z obrazom k tlom. Iz glave mu bi priporočali, da si ogledaio mimogrede krasne vz rce blaga za damske plašče, kostume, dalje najlepše svilene oodluge in da se prepričajo o nainižj'h cenah pri tvrdk! DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA. je tekla kri. Obrnil ga je in opazil, da mu je krogla prebila glavo. Bil je že mrtev. Poleg njega je ležal browning, ki mu je najbrže padel iz rok, ko ga je divji lovec ustrelil. Vanek sploh ni streljal, ker so bili v browningu še vsi naboji. Na lice mesta je prispela še isti večer sodna komisija iz Vsetina, ki je dala prepeljati truplo v mrtvašnico. Policijski zdravnik je pri ogledu trupla ugotovil, da je bil asistent Vanek ustreljen iz vojaške puške in da mu je šla krogla skozi možgane. Orožniki so za^ Ljubljanska opera v Dalmaciji V Dubrovniku Dubrovnik, koncem aprila. Nekoliko nezaupno so pričakovali Dubrovčanj ljubljansko opero. Lani jc gostovala zagrebška opera in tudi letos so se vršile tozadevne informativne poizvedbe. Toda veliki aparat zagrebške opere je predrag za majhno du-brovniško gledališče, ki ima 63 lož, 90 parternili sedežev in kakih 200 parketnih stojišč. Za navadnega smrtnika je precej težko priboriti si prostor v gledališču. Vse lože so v privatni posesti. Če lastnik sam ne reflektira na obisk i predstave, proda svojo ložo. Cena za čeli takoj iskati morilca. Osumljen je bil ! ložo je letos 250 Din za predstavo K neki Zgarba iz bližnje vasi Jasenke, ki so ga opolnoči aretirali. Aretirani Zgarba je drzen divji lovec in znan v okolici kot zelo nevaren subjekt. metrov na sekundo Znanstvenik Townsend razpravlja v angleškem mesečniku «Scientific Mon-thly» o neke vrsti muhi. ki leti mnogo hitreje kakor najhitrejše ptice Muha pripada vrsti Cephenemyia, ki živi v Evropi in Severni Ameriki. Njena hitrost je tolika, da jo je nemogoče ujeti v poletu. Zanimiva je biologija te muhe. Kot ličinka živi v nosnicah raznih prežvekovalcev. Ko malo doraste in se izleže, ne uživa nikake hrane, ker je v oni dobi, ko je bila še ličinka, nabrala v sebi dovolj hranilnih snovi. Tako preživi par tednov in ves ta čas se ne briga za nič drugega kakor zgolj za razmnoževanje svojega rodu. Ko opravi to svoje poslanstvo, odlete samci na -gore — filozofirat menda, kakor pravi Town-send —, samice pa se podajo v doline, kjer zležejo jajčka na govedini. Hitrost teh muh je uprav bajna; v enem dnevu bi domala lahko preletele zemeljski ekvator. Kajti povprečna hitrost njenega poleta znaša 360 metrov na sekundo! Seveda je treba pri tem upoštevati, da so posamezni poleti, ki jih muha izvrši, razmeroma majhni in istočasno tudi doba poleta neizrečno kratka, ker bi sicer pri količkaj daljšem poletu že samo trenje njenega telesca z zrakom moralo muho uničiti. Vsekakor pa, zaključuje Tovvnsend, bi bilo vrlo zanimivo, dasi težko izvedljivo, študirati njeno biologijo, ki bi utegnila v marsičem služiti moderni avijatiki. 2)ame Londona, Pariza, Dunaja vporabljajo Skrb škotskega vikonia Častitljivi lord Dunedin je tako vestno opravljal svojo službo čuvarja škotskega pečata, da ga je Njegovo veličanstvo kralj Velike Britanije povzdignil v vikonta. Toliko odlikovanje pa bivšemu lordu njegovega obče znanega humorja nikakor ni vzelo. Nasprotno! Kot strasten ljubitelj golfa preživi lord Dunedin ves svoj prosti čas v Cros-de-Cagnes na rivijeri. Nekega dne je v prevelikem navdušenju udaril nekoliko nerodno po žogi, ki je zadela njegovega partnerja baš v usta. Morali so ga odnesti v bolnico. Ves v skrbeh je lord Dunedin čakal na vrtu izida operacije. Neka usmiljen-ka ga opazi in, videč njegovo brigo, ga vpraša sočutno: «Gospod lord je gotovo v sorodu s ponesrečencem ? » «Ne,» odvrne odvažno plemenitnik, «čakam le, da mi kirurg vrne mojo žogo!» Ruski književniki in njih domovina Diplomatski odnošaji med so-vjetsko Ru. sijo ta med zaipadno Evropo se obnavljajo in vzpostavljajo. Režim skrajne levice je moral odnehati pred meščanskimi idejami Zapada. Otresel se je etične utopije Ljeni-novlh teorij ta marksizma, ki se ni obne-sel v praksi. Zadnji poskus kooperativnega življenja, poslednji po tem. kar je prinesla francoska komuna, je propadel. Mehanizacija dela in dogmatičnost sta ostala brez hrbtenice celo v sovjetski državi, kjer je slovanski idealizem bil pripravljen na vse žrtve. Še par let, in videli bomo, da se bodo teorije umaknile v ozadje kot moralni obeliski in mavzoleji. Atavistična slabost individualne svobode bo zopet zmaga, la v Rusiji, kjer so zmehanizirani ljudje doživeli največje razodetje takrat, ko so začutili, da so živa bitja s kostmi in mesom. Zgodilo se jim je tako, kakor delavcem v čapkovi drami «R. TJ. R.», ko se zavedo svoje duše, svojega življenja in zahre-pene po svobodi, Idejnoet in stvarnost sta dva zelo oddaljena pojma, zlivata pa 6e v enega, dokler je idealiziranje v premoči. Etični zakoni v človečanstvu so kakor svetilniki, katerih ne bodo ladje nikoli dosegle. V tem smislu so vse religije ta tudi vse šocajalne Meje lepše nego se kažejo v vsakdanjem življenju. Romantična Rusija, ki se je hotela potem ko je minil pritisk reakcije oddahniti, se je znašla naenkrat v zadregi radi upravičenja pred narodom. Ekstremnost je samo omamila množice, ki č©stokrat bežijo od zlate grške sredine. Po groznem vfharju v Rusija pa so hoteli stari to novi — pristaši starega režima to boljševiki — speljati Rusijo zopet na stara kulturna ta morda tudi politična pota. Stari red je postail naemffcrat vsem stmnatifčen. To se ie zzo- dilo radi tega, ker so oklicali bratstvo, for-sirali ljubezen in proglašali umetno enakost. Ljudje pa so potrebovaild drugajčnega bratstva, iskrenejšega. z globljo krščansko ljubeznijo prepojenega to s STčno enakostjo. Zato se je vse v Rusiji vrnilo od teorije k isttoitemu življenju, k modificiranim običajem. Maksim Gorkij, oznanjevalee ruske revolucije, ki živi stalno na Capriju v Italiji ter boluje na tuberkulozi, zasleduje z velikansko občutljivostjo usodo človeštva, še posebej pa usodo svoje domovine. Kadar govori o ekstremnih idejah, je skeptik. Tudi njegovo naziraaije o popolni enakopravnosti družabnih razredov in o sooijalnem ravnotežju ga navdaja s skrbmi to dvomi. Človečanstvo. pravi Gorkij, gre v svojem poletu ta idealizmu do skrajne meje. Ko doseže to točko, pa vidi šele, koliko obzorij ta vidikov leži še pred njegovimi očmi. Ni lahko onim narodom, ki se silijo z bratstvom to z ljubeznijo. Kjer je pritisk, ne more biti ne bratstva ne ljubezni. Sedaj šele vidim, kako se greši z nasiljem, ki je morda v izvestnih primerih celo upravičeno. Maksim Gorkij govori biblično ta njegovo umetniško delo v zadnjih letih ima na sebi nekaj apokaliptičnega. Morda je to tisti fatum. da veliki ljudje tudi po štor-jenih naipakah najdejo spontano pot do pokore. Gorkij je končno dejal: Rusija se je iz vsega, kar je doživela ■v zadnjih letih, nekaj naučila. Ni dvoma, da se bo s temi izkušnjami okoristila ta popravila. Vsaka bolezen zahteva časa; jaz ... jaz se lečim že toliko let, to še vedno upam. da bom ozdravel. Ta simbolični zaključek Gorkega besed ima že značaj filozofske transcedentaftao-sti. Ilija Erenburg, katerega je poslala sovjetska vlada v inozemstvo na predavanja, je prišel v Pariz in je parkrat govoril jav-no Niesrovo naziramje o umetnosti priča ki se mu hoče novih o duhu borbenosti, smeri. Erenburga sem našel zadnjič v , sobici hotela «Avenue du Masne«, v četr- j tem nadstropju. Sobica je bila skromna ta ! mračna, z e za enkrat prišla vas Nemški Rovt v polno pašno pravico cele planine, cela Sei-a dolina bo pa brez planine. Ena vas v •h:nju bo imela dve planini, Selška dolina nobene. To so zasluge te rešitve. \i te-sledi, da ie treba sklepe najprej dobro znati, se morebiti o njih informirati, poni šele zahtevati rešitev. Za Selško do-:o i c ta rešitev usodepolna. Dolina gre sproti gospodarskemu propadu. Ze vsled jne hudo prizadeti, po vojni potisnjena v ugodno lego, brez železnice s slabo cesto, dvzetjem paše pa je uničen sedaj še vili vir njenih dohodkov, to je živinore-za kar ie dolina ustvarjena. Vsled vre-askih nezgod zadnjih let so ostali le še 'sliki davki, kakoršnih ima malekateri kraj državi. Nesrečna roka je 1. 1921 pogra-a Selški dolini podporo za škodo po po-odnii, nesrečna roka je 1. 1926 vzela zad-podlago za gospodarski obstanek. To seveda posledice nesrečne slovenske olitike. Ljudje si ne vedo že več kako po-lagati, ker vidijo pni prošnjah in zahtevah i planine, da je vsak trud zastonj, da ni-kdo vpošteva pravičnih zahtev. Mi kličemo lercdajnim faktorjem ob zadnji uri: Cave-consules! JESENICE NA GORENJSKEM. Dne 7. •rila se je vršil v risalnlci tukajšnje osa. ■t rbčni zboT podružnice Jugoslovenske atice ob prav pičli udeležbi članstva. Iz točil društvenih funkcij onarj ev smo pov-, da je štela podružnica v minulem letu članov, da se ie članarina plačevala ino. da so znašali čisti dohodki na čla-arini in prireditvi »Koroškega dne« 1921 'in 50 par; da se ie razen tega razpečalo W srečk Matične kolesarske loterije, 70 osp dinjskih koledarjev, 11 propagandnih 'ošur »Na Koroško« in »Boj za Koroško«, taremu odboru se je izrekla zahvala in bil v nespremenjeni sestavi zopet iz-oljen. KRŠKO. Občni zbor k. o. SDS se ie vr- ■ 1. t. m. ob mnogobrojni udeležbi član-a- Predsednik dr. Romih je uvodoma 'oda! poročilo o delovanju krajevne orga. zaciie Po poročilih ostalih funkcijonarjev, so bila soglasno sprejeta, je bil izvora nov: odber s predsednikom dr. Romi-om na čelu, njegov namestnik je župan 'sip Pfeifer, tajnik Josip Simončič in b!a-sjnik pa g. Jurčeč. Politično in gospodarno poročilo ie podal delegat iz centrale g. ''■ian Cimeriiian. Končno je bila sprejeta ■solucija, ki zahteva ureditev mnogih gobarskih vprašanj in bila odposlana br-iavna zaupnica strankinemu šefu g. Sv. ■očeviču s čestitkami k njegovi krstni v: Soglasno ie bilo izrečeno zaupanje C(ii g. ministru n. r. dr. Gregorju Zejjavu ' narodnemu poslancu dr. Pivku. PETROVČE. CM podružnica priredi v ede'jo 9. :. m. ob pol S. v dvorani g. Vo-lika znano komedijo »Vozel« znanega medij ografa Pecije Petroviča. »Vozel« so Mzarjaii že po vseh večjih odrih jn je >vsod izredno uspel. Odlikuje ga izredno aPeia komična vsebina ter situacije, ki izbijajo smeh do solz. »Vozel« je v Pe-r°včah zaseden po starih igralcih. Režira • Dan;lo Gorinšek. Večer obeta postati iz-p-dno zabaven ter pričakuje prirediteljica logobrojnega obiska. Mali oglasi, Id služijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'-—. Ženitve, dopisovanje ter ogiail strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—v Najmanjši snesek Din 10*-^ Jeseniška podružnica S. P. D. ponovno vljudno vabi na redni občni zbor kateri se vrči z običajnim dnevnim redom dne 9. maja ob 15. ari v gostilni Mesar (Ratečan) na Jesenicah. 242 J. A. D. «TrigIav» sklicuje v petek, 7. maja 1926 ob 20. uri, ob priliki četrte obletnice svojega obstoja v Ljubljani obvezen plenarni sestanek s sledečim dnevnim redom: 1.) Kratka zgodovina ljubljanskega Triglava. 2.) Razgovor o počitniški turneji. 3.) Zagrebški Triglav. 4.) Društveni majniški izlet. Vabljeni gg. starešine. — Odbor J. A. D. «Triplav» v Ljubljani. 12607 Laško Velikansko zanimanje vlada za prireditev družabnega večera gostilničar, zadruge ki bo v soboto, dne 8. t. m. ob & uri zvečer v Topli-škem hotelu. Igra salonski orkester. Velik spored novih in starih plesov. Nastopi pevski zbor Zidani most, šaljiva pošta, tekma laz-njivcev itd. 11483 Kolo jugosl. sester v Ljub!;'ani bo imelo v četrtek 6. maja ob 16. uri redno odborovo sejo 11138 Tapetnik predeluje: žimnice od 50 Din, otomane od SO Din in divane od 100 Din. — Brodnik Perinčič, Stari trg 20/1. 10486 Čevljarskega pomočnika za vsakovrstna dela, sprejme takoj Fr. Stular, Flori-janska ulica 23. 11315 Učenec za Špecerijsko trgovino potrebno šolsko izobrazbo, se sprejme. — Naslov pove uprava »Jutra». 11311 Slikarske In pleskar, pomočnike sprejme takoj V. Schunko, Celje, Aškerčeva ulica 7. 12598/a Vajenca za slikarsko obrt sprejme takoj V. Schunko, Celje, Aškerčeva ulica 7. 12598/b Kovaškega delovodjo z izkušnjo, pridnega, eprej-mem takoj. Vprašanja na podružnico . 11359 Brivski pomočnik dober, mlad, se sprejme takoj. — PetrovčiS, Radovljica. 11327 Kuharica ina, sn^na in »drava, opravlja tudi druga hišna in vrtna dela, se »prejme takoj v Brežicah it. 48. 11444 pošten Učenec pošten, z dobro šolsko izobrazbo, kateri ima veselje za trgovino, se takoj sprejme. Josip Rojnik, Polzela. 11415 Gospodično ki ima veselje do potovanja po Sloveniji, sprejme potujoče cirkuško gledališče Plača dobra, delo lahko. — Oglasiti se je samo v soboto 8. maja od 8.—12. ure v gostilni v Kolodvorski ulici št. 27. 11270 Sobarica ki zna dobro likati in nekaj šivati, poštena in z daljšimi spričevali, se sprejme v trgovsko hišo v stalno službo. — Ponudbe na poštni predal 85, Ljubljana. — Naslov se lahko izve v upravi * Jutra--. 11486 Solicitatorja izvežbanega in vestnega, išče odvetniška pisarna v Ljubljani. Nastop in plača po dogovoru. — Ponudbe s popisom dosedanjega službovanja pod »Odvetniška pisarna* na upravo . 11389 Masažnl aparati (Punktroller) dolli pri G. Besednik in drug, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5. 11291 Šivalni stroj moški veliki «Singer», se proda za 1500 Din. Naslov v upravi . 11472 Za nemški jezik iščem inštruktorja. Pouk v srbohrvaščini. — Ponudbe z navedbo honorarja na upr. cJutra* pod «Instruktor». 11489 Inteligentno gdč. simpatično, ki zna perfektno klavir, išče za takoj hotel na Blejskem gradu. 11441 Prodajalec ali prodajalka slaščic, se sprejme takoj. — Dež man, Gosposka ulica 4. 11440 Starejša gospodična vestna in poštena, se sprejme takoj kot samostojna gospodinja na majhno posestvo v ljubljanski okolici Prednost imajo šivilje. — Ponudbe na upravo pod .Nujno 6633*. 11250 Engro trgovinam špecerijske in kolonijalne stroke se nudi trgovski potnik, vpeljan po »sej Sloveniji Je mlad, izredno agilen ter nspešen. Reflektira na stalno mesto. — Ponudbe na upravo 11458 Morska trava (erime d' afrique) ter konjska žima najcenejše pri Trgovinskem k. d., Zagreb, Ilica br. 45. Vzorci brezplačno! 147/111 Žaket s telovnikom, dobro ohranjen, za 6rednjemočnega gospoda, se poceni proda. Naslov pove uprava 11351 Fotoaparat 10 X 15 ali 9 X 12, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi «Jutra». 11201 Dvonadstropna hiša vogalna, v Mariboru, osem stanovanj, 10 % obrestovana, naprodaj za 300.000 Din Ponudbe na upravo pod šifro •Dober promet 363». 11363 Gostilna prvovrstno vpeljana, v sredini mesta Maribor, se radi bolezni s 1. junijem odstopi proti zmerneimu odkupu. Najemnina nizka, krasni lokah, kleti in stanovanje zelo prostorno. — Pogodba velja več let. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Din 60.000». 12593 Majhen trg. lokal oddam z inventarjem. Trgovina vpeljana in v sredini mesta. Ponudbe pod značko •Bodočnost 27» na upravo •Jutra., 11478 Pozor Dobro idoči, brezkonku-renčni kompletni zobni atelje s čakalnico in obširno prakso v lepem provincijalnem hrvatskem mestu, se s stanovanjem vred radi družinskih razmer poceni proda le plačila zmožnemu resnemu reflektantu. — Ponudbe pod «Seltene Gele-genbeit» na: •Publicitas*, d. d. v Zagrebu, Gundu-Iičeva 11. 11101 Kdor želi začeti trgovino na tuje ime, naj se javi na upr. Manja Kdaj naj Vas čakam v bližini glavnega kolodvora? — Nujno. 12605 Trgovski lokal manjši, se proti odškodnini odda na prometni ce6ti. — Naslov pove uprava «Jutra» 11457 Na javni prostovoljni dražbi ki se vrši 8. maja na Ambroževem trgu 9 (dvorišče), se bo prodajala hišna oprava, kuhinjsko in go-stilničarsko orodje, razne slike in železne peči. 11437 Španski bezeg (Flieder) 11 različnih vrst, razstavlja in prodaja Vrt, Poljanska cesta 12. 12591 SuinjsUo mast zajamčeno čisto domačo SLANINO soljeno in sušena SALAMO prvorazredno SIR razne vrste KONZERVE mesnate, od sadja in zele-njadi, kupite najbolje pri stari specijalni veletrgovini Jnlio SHiSiii i dnir Zagreb Preradovičeva ul. 24 Zahtevajte cenike I Biljard-karambol in omaro za led z 4 vratci. prodam. Dopise na upr. . 11158 Soba prazna ali s pohištvom, se odda enemu ali dvema solidnima gospodoma blizu pošte. Naslov pove uprava •Jutra*. 11419 Iščem stanovanje s 3 sobami, kuhinjo in pri-tiklinami v mestu. Ce mogoče za takoj ali vsaj za 1. julij. Ponudbe na upr. •Jutra, pod šifro pod šifro pod <2enitev». 11471 Moderno stanovanje obstoječe iz 4 sob in priti. klin,^ v sredini mesta, se takoj odda. Tudi primerno za pisarno. Naslov v upr. «Jutra». 11298 TZB3E3 Neodvisno veselo zabavo Vam nudi kovčegni glasbeni aparat tovarne VOX. Tak aparat in 5 lepih plošč dobite za skupno ceno od samo 900 Din le pri tvrdki H. Kenda v Ljubljani. Prodaja tudi na obroke. 11369 Klavirji Tovarna klavirjev in zaloga prvovrstnih Instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnega izdelka. Poseben oddelek za popravila. — Uglaševanje in popravila za Glasb. Matico, Konservato-rij ter za druge inštitute se izvršujejo od moje tvrd-ke. Točna postrežba, zmerne cene — tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev R. Warbinek, Hilšerjeva ulica št. 5/1. 11104 MoSkl fini boks, elegantni, lahki in trpežni, nizki ali visoki 3476 Edino pri .VOIKA' Ljubljana Trobente vse inštrumente oa pihala, telov. rogove hitro in precizno popravlja tvrdka Ljubljana, Mestni trg štev. 3 (poleg magistr.) Stari inštrumenti se vzamejo v zameno ali pa kupijo. 11482 Klavir se radi selitve ceno proda. Naslov pove uprava »Jutra. 11485 II. bugarija ali gltara dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe b ceno na • upravo »Jutra, pod »Bugarija 2». 11431 Psico volkuljo čiste pasme, ki bo imela mladiče prvo polovico junija, prodam za 1000 Din. Naslov pove uprava »Jutra* 11432 Dama ki je pozabila pred več meseci dežnik pri fotografu Pogačniku, naj pride ponj. 12588 Ua&tur Za dobro iznajdbo ki jo je takoj patentirati, iščem interesenta, ki bi hotel Ktent honorirati, event. od-piti. Samo resne ponudbe na upr. «Jutra> pod šifro «Dober zaslužek 276». 11276 Kanarčke-harcerje, ki so bili na vseh razst«v- h, kamor sem jih poslal, odlikovani z zlatimi in srebrnimi kol jnami, oddam več skupaj ali posamič. V decembru zmagovalci v razredu sa-moreje. Veiika zlata S2vezna kolajna, Dunaj in siebrna kolajna Društ-d nemšk h rejcev kanarčkov, Berlin. Tudi nekaj holadskih kanarčkov lahko oddam. Jamčim, da živi dospo Pri vprašanjih priložiti strošek /a odgovor. Max Zieschang, Edelrolier-Kanarien-Zucnterei, Orac, Kiudennanngcsse No. 18. POZOR stranke! katere so kupile blago pri nas 12. in 27. aprila t. 1. naj vrnejo blagajniške bloke in dobijo vrednost istih nazaj. S spoštovanjem B. Veselioovic & Komp. MARIBOR, 1. V. 1926. Ponudite: § Bukove plohe neobrezane Brestove plohe neobrezane Grede tesane Jelove in smrekove madrlere Drva bukova in hrastova na poštni predal 138 Ljubljana. Priporočamo novo izdajo romanov i Cyclamen BroS. 22 Din, vez. 27Din,po£t 1*25 Din Agitator BroS. 18 Din. vez. 23 Din, pošt 1-25 Din Izdala Jih J* Tiskovna zadruga f UuMJani «Jutrov» roman LUCIFER katerega skozinskoi napeta vsebina, prepleten* s fantastičnimi zapletljaji od za. četka do kcnns. ki prinašajo navdušenemu čitatelju > Interesantnim razmotri-vanjem vsak blp presenečenja, ki mu že sledi razočaranje in konsternacija in zopet preseneCenje tako, da so čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanj* romana, Je Izšel in se dobiva prt upravi »Jutra* » Ljubljani. Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne nore nobena knjigal Vezana stan« 55 Din Broširana pa . 45 Dir) u T. RABIČ *] Ljubljana ^ORSKAJ^ Soba s kuhinjo se takoj odda onemu, ki plača za 3 mesece naprej. Naslov pove uprava »Jutra* 12602 V Soba s prostim vhodom, s« odda 15. maja gospodu. — Kje, pove upr. »Jutra*. 12603 Opremljeno sobo v sredini mesta, snažno, z vhodom iz stopnišča i elektr. razsvetljavo, iščem. Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Ingenjer 97». 12604 Sostanovalec se sprejme k mirnemu gospodu. Naslov pove uprava «Jutra». 11435 Stanovanje 2—3 sob s pritiklinami, sredini mesta, iščem. Plačam tudi najemnino za eno leto naprej. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Str stranka brez otrok.. novo zgrajeni hiši na najbolj prometni ulici mesta se doda v najem sposoben za trgovino vsake vrste. Natančna pojasnila dajeta Evgen In Arnold Helmer Morska Sobota. 3581 a 11482 Gaston Leroux: 34 rikazen v Operi Cez nekaj tednov se nisem več sipoznala, kadar sem pela!... Bilo me ie naravnost groza... za hip sem se bala, da tiči v vsem čarovnija. Toda mama Valerius me je pomirila. Dejala je, da sem preveč preprosto dekle, da bi se me loti! demon. Po zapovedi glasu ni razen Glasu, mame Valerius in mene nihče vedel za moj neverjetni napredek. Čudno je, da sem izven lože pela s svojim vsakdanjim glasom. Zato ni nihče opazil nobene izpremembe. Delala sem, karkoli je hote! Glas. Rekel mi je: »Čakajte!... Videli boste, da zadivimo Pariz!« Čakala sem. Živela sem v zamaknjenih sanjah, kjer je vladal Glas. Nekega večera pa sera zagledala v dvorani vas, Raoul. Moja radost je bila tolikšna, da je nisem niti mislila skrivati, ko sem se vrnila v ložo. K nesreči je bil Glas že tam in je takoj spoznal po mojem izrazu, da se je pripetilo nekaj novega. Vprašal me je, »kaj mi je« in ni se mi zdelo nepri-kladno, da mu ne bi pripovedovala najine sladke zgodbe. Nisem mu tajila, kako ste mi pri srcu. Tedaj je glas umolknil. Klicala sem ga. ni mi odgovarjal. Prosila sem, vse je bilo zaman. Prijel me je divji strah, da ie odšel za vedno!... Da bi le bilo tako, prijatelj moj!... Tisti večer sem prišla domov vsa obupana. Vrgla sem se mami Valerius okrog vratu, rekoč: »Glas je odšel! Morda se nikdar več ne vrne!« Bila je pravtako prestrašena kot jaz in je zahtevala pojasnila... Pripovedovala sem ji vse. Rekla je: »Zdaj razumem. Glas je ljubosumen!« Takrat sem pričela razmišljati in spoznala sem. da vas ljubim.« In je Kristina za hip utihnila. Sklonila je glavo na Raoulove prsi in tako sta ostala nekaj časa molče v objemu. Njuno razburjenje je bilo toliko, da nista videla, ali bolje rečeno, da nista čula, kako se je premaknila par korakov od ujiju plazeča se senca z velikimi črnimi perotmi in se približala po robu strehe tako tesno, da bi ju mogla z objemom zadušiti... »Drugo jutro,« je nadaljevala Krstina z globokim vzdihom, »sem se vrnila v ložo vsa zamišljena. Tudi Glas je prišeL Oh, prijatelj moj! Govoril mi je z globoko žalostjo. Izjavil ml je kratko in malo, da se povrne v nebo, če oddam srce na zemlji To mi je rekel s takim izrazom človeške bolesti, da bi morala od tega dne postati nezaupna in razumeti, da sem žrtev zlorabljenih čutov. Toda vera v prikazen Glasu, ki se je tako ozko pomešala z mislijo na očeta, je bila še nenačeta. Ničesar se nisem bolj bala, kakor da ga več ne slišim. Razmišljala pa sem tudi o čustvu, ki me je gnalo k vam. famerila sem vso brezkoristno nevarnost. Niti vedela nisem, če se me sploh še spominjate. Bodisi kakorkoli, vedela sem dobro, da mi vaš položaj med ljudmi brani za vedno misel na pošteno združitev Zato sem prisegla Glasu, da ste mi samo brat. da ne boste nikdar nič drugega in da je moje srce tuje zemeljski ljubezni... Iz tega vzroka sem se vselej okrenila proč, kadar ste me hoteli opozoriti nase za odrom in na hodnikih. Zato vas nisem hotela spoznati . zato vas nisem hotela videti!.. Med tem časom so minevale ure pouka med Glasom in menoj v božanskem vzhičenju Nikdar me še ni ovladala lepota zvokov do te mere. Nekega dne mi je rekel Glas: «Pojdi sedaj, Kristina Daač. in prinesi ljudem malo nebeške glasbe!* Kako, da nj prišla tistega svečanostnega večera Carlotta v gledališče? Kako so me povabili da jo nadomestujem? Ne vem. Toda pela sem... pela sem z neznanim zanosom. Bila sem lahka, kakor da bi imela peroti. Za hip sem mislila, da je moja ognjena duša zapustila telo! «0 Kristina!* .ie rekel Raoul in oči so se mu zasolzile ob tem spominu. «Tisti večer je drhtelo moje srce ob vsakem zvoku vašega glasu. Videl sem. kako vam teko solze po bledih licih, in plakal sem z vami Kako ste mogli peti jokajoč?» sMoči so me zapustile,® je dejala Kristina. «in zaprla sem oci... Ko sem jih zopet odprla, ste bili pri meni! Toda Glas je bil tudi tam in zato vas nisem hotela poznati in sem se smejala, ko ste m« spomnili, da ste pobrali mojo kopreno v morju!.. Žalibog! Glasu ni mogoče varati!... Spoznal vas je!... In Glas je bil ljubosumen!... Naslednja dva dni mi je delal neznosne očitke. Rekel nti je: »Ljubite ga! če ga ne bi ljubili, ne bj bežali pred njim! Nekdanjemu prijatelju bi samo stisnili roko kakor vsem drugim... Če ga ne bi ljubili, se ne bi bali, da pride v ložo, kjer ste saimo "vi in jaz!... Če ga ne bi ljubili, ga ne bi spodili! ..» ^Dovolj je,» sem razdraženo odgovorila Glasu. «Jutri moram v Perros tia očetov grob. Prosila bom g. Raoula da Chagnyja. da m« spremi.» »Kakor hočete!« mi je odgovoril. »Toda vedite, da bom tudi jaz v Perrosu. Zakaj, kjer ste vi. Kristina, sem tudi jaz. In če me boste še vedno vredni, če niste lagali, vam zaigram, ko odbije polnoč, na grobu vašega očeta .Lazarjevo vstajenje' z vijolino rajnkega.« Tako se je zgodilo, da sem vam pisala pismo, ki vas je privedlo v Perros. Kako sem se dala varati do te mere? Kako da nisem slutila sleparstva spričo tako sebične skrbi Glasu? Nič več se žalibog nisem imela v oblasti: bila sem njegova igrača!... S sred-stvi, s kakršnimi je razpolaga! Glas, pač ni bilo težko omamiti naivnega otroka!« »Toda končno ste vendar spoznali resnico!... Zakaj se rnsie vsaj tedaj otresli strašne more?« »O Raul. saj ie mora legla name šele tisti dan. ko sem spoznala resnico!... Molčite! Molčite! Ničesar vam nisem rekla... Zdaj, ko strmoglavim z neba na zemljo, zdaj me pomilujte, Raoul!... pomi-lujte me!... Usodnega večera, ko se je zgodilo toliko nesreč, ko se je Carlotta izpremenila na odru v ostudno krastačo, in začela regljati, kakor da je celo življenje preživela ob luži... tistega večera, ko se je dvorana nakrat potopila v temo, ko je lestenec zagrmel ca tla... tisti večer je bilo mrtvih in ranjenih in celo gledališče Je odmevalo od obupnih krikov. Tovarna triko-al® in perila & Foninser MARIBOR, Ruška cesta štev.45. Prioereia svoje »delke letnega blaga kakor: otroike vesiarske majice ln moške mornarske maje v različnih vrstah in "zdelavah, sokolike maja, mreiaste maje, kopalne hlače ter kopalne obleke za moike in Senike In damike reform trikol hlače Nadalje obveUamo nale cenj. odjemalce, da izdelujemo Se timsko trikotaio v naj. vrstah ler aprejmemo lahko naredila za vsako količino ln dobavljivo u avgust al' september mesec. - Prodaja ae aamo trgovcem. are, boljflh f^OZABifEL da je tvrdka B. VESELINOVK . dr. . Maribor« «a praznike znižala cene « 20 * .n -ved,a'"ovost, da vrne«Uma. blago, ki se ie kupilo pr. na. meseca aprila 11. Kater, dnevi so do.očen. v to. se .• to tthPaB,lB k0p,J' blokov naSe blagajne, da tih peznefe vpoiliete. PoB«eile si na5o zalogo, niste obvezan.. d» kupite S! M1CHELIN g» -^m^m^s^ g ^ Palafa Ljubli- kreditne banke. wntHHiiiHum.HimniuuiHinini ZORKO KAMBIC pošt. činovnik SONJA KAMBIC roj. MARC poročena ljubljan Novakov mlin pri Vlpav- 36.38 z . _ Vsem i tonil stiskali se nahajali, brezposelnim ali nezadovoljnim osebam se nudi Irkojšnja pomoč. Ustmena ali pismena priiava i dokumenti. Zasopstvo: Maribor, Jože Vošnjakova ulica 22. I., dnevno od 17. clo 20. ure. 3&37 a V ponedeljek iste 19. map ot? ya 9 sri do« p$Msse se bodo prodali v LpMiaisi na Mirjn št 11 sledeči predmeti: parna lokomobila ca 12 HP, električni motor 10 HP, dvigalo za opeko pri stavbah, razni stavbni materijal in potrebščine za stavbenike, dalje različno pohištvo kakor: omare, stoli, zavese, podstavki, ure, preproge, jedilni servisi i. t. d. Kupci se vabijo. iiii Odlikovane Tovarne ^ii Ba«anBB«a»fflH»*BBBHMnH3BBSBffler pbbbbbbbbbbbbbbbi Sifon in platno za životno in posteljno perilo v najboljši kva liteti po najnižji ceni priporoča trgovina perila >02 Hed. Šare Selenburgova ulica 5. Pr-ma feSki šifon Din 17'- m. ■ Izredna novost) —— Patentna preproga-postelja ki ne potrebuje modroca in |o vsaka osoba lahki nosi na rokah in Ki je potrebna v vsaki hiši ii hotelu, kopališču n ladji stane samo Oln 390* ■bb! 0 ■ o ■ o n 0 ■ o bbbbbbbbbbbbb ioioioioioioioioio Kupujem 0 o se sprejme za trgovino na debelo. Obiskoval bi tudi stranke. Ponudbe pod „Praktikant" na upravo Jutra. 364? . brbbbbbbbbbbbbbbi 1607 a Avstro Fiat, Typa 31 g 40 PS, 4000 kg tovorne teže, skoraj nove polne gume ter Ital. Fiat, Typa 15-ter 34 24AOO HP. 1500 kg tovorne teže, ceno proda Konzervna tovarna .Globus4 d. d. na Vrhniki. 3537-a o i kova in hrastova, polena in okrogllce 0 vsako količino franko vagon postaja v b Sloveniji 0 Ponudbe takoj pod .GORIVO P-216« m ia INTERREKLAM d. d., Zagreb, Stross- Q maycrova ulica ti. 3631 a „ IOIOIOIOIOIOIOIOIO Tovarna oohištva i. HIMNI, specijalni obrat samo sa fino in elegantno pohištvo Županstvo mestne občine Brežice naznanja tužno vest, da je danes umrl naš mnogozaslužni someščan, bivši večletni mestni župan, odvetnik, posestnik itd., gospod dr. Gvidon Srebre Pogreb zaslužnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 6. maja 1.1. ob pol 17. uri. Ohranimo pokojniku trajen, časten spomin! Brežice, dne 4. majnika 1926. 3355 s pisalni stroj je dosegei svetovni slo j-es nad 2.000.0-0 strojev v prome» {n rab Zastopstvo LUDVIG BARAGA, LJUBLJANA Selenburgova ul. 6 telefon 980 II 27 a Telefon 980 Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je naša preljubljena mamica, babica, prababica, teta in tašča, gospa v starosti 75 let mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 6. maja 1926. 364la Mokronog, dne 6. maja 1926 Žalujoči ostali. po poštnem povzetju. Nadalje imam veliko skladišče perja: za zgla* nike in blazine kg Din 60—, pol-belo kg Din 100- 105| Josip BrozovU kemlčka čletlona perja Zagreb, Boikovlčeva ulica itev. II Razglas. Krajni šolski svet v Podlonk bo radi preureditve hiše ši 42 v Pot lonku v šolsko poslopje za ondotn enorazrednico 16. maja t 1. ob 14. u potom zmanjševalne dražbe oddajal temu spadajoča dela: tesarstvo, mizarstvo, zidarstv ter ključavničarstvo. Do 16. maja dopoldne bosta nači in proračun v občinski pisarni v Selci interesentom na vpogled. Dražba vrši na licu mesta. Krajni Šolski svet v Podlonfca, dne 3. maja 1926. 3639 ^eseeeeeeeeeoec Zahvala. Ob priliki izgube našega ljubljenega | | soproga, očeta, brata itd. gospoda Matevža Ranta I pap. strojevodje in posestnika zrekamo vsem, ki so spremili poko|nega I na niegovi zadnji poli našo najsrčneiso zahvalo. Posebno se zahvalit mo lavna eljstm, uradnlštvu in delavstvu združenih papirn e ter gasilnemu društvu Sostro | ia darovane vence j Vsem bog plačaj1 3640 21 D. M v POLJU, 4 majnika 1926. Žaluj-č1 ostali. . Ml s sorodnikom, prijateljem in znanceir lavijamo tužno vest, da je naša ljubljena soproga, mati, hči sestra, sinaha t, svakinja, gos >a OlioRoRolI roj. Polonc! | danes ziutiaj ob pol 5. nenadoma preminula Pogreb nepozabne rajnke se vrši * [ sredo 5. maja ob 5. pop. z mrtvašn ce j sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu LJUBLJANA, dne 4. ma a 19-'6. I Anten Kobili, soprog: Branko, Anoika, otroka: I rr.no n Ivana Polaco narii: bratje in aestre .Martin m Marlla Koli ali. tast in ušiU mW | ■taklnja