Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske ulioo štov. 15. 55 urednikom ao moro govoriti ▼uak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi so ne vračajo. Inserati: Šob ta topu a potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo bo popuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak elan razen nedLelj in praznikov ob 5. tiri zvečer. Velja za Ljubljano v upravniatvu: za colo loto G gld., za pol lota S gld., ?.a četrt lota 1 gld TiO kr., na meuec 50 kr., poSiljatev na dom volja mesečno 0 kr. več. Po pošti velja 7.a celo loto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in 7.a joden m0B0C 85 kr. Štev. 169. V Ljubljani v soboto, 20. septembra 1884. Tečaj I. Dr. Herbstov predlog. Priznana resnica je — in ugovarjal jej ne bode nobeden razumen politik — da mora sčasoma vender prenehati neplemenito narodno nasprotje v našem polyglottnem cesarstvu. Razvoj novodobne kulture je tako rapiden, da treba napenjati vse svoje sile, ako nečemo zaostati za svojimi sosedi. Neprestana borba med raznimi narodi jedne države je usoden simptom, je prikazen notranje bolezni, in prej ali slej uničil bode vročinski paroksizem tudi najčvrstejše državne organizme. Prešinjeni teh nazorov pozdravljamo tedaj s pravim veseljem vsak predlog, kojemu je namen, na podlagi zakonite jednakopravnosti spravljati in spajati nasprotujoče si avstrijske narode. Z vso pozornostjo prečitali smo tedaj nasvet, katerega je dr. H e r b s t stavil v deželni sobani praški. Ne da se tajiti, da je poslanec šluknovski jeden najodličnejših govornikov in najzmožnejših politikov na polji našega javnega gibanja. Uže zaradi osobne veljave predlagatelja zasluži predlog, izvirajoč od Herbsta, vsekako, da se nekoliko pečamo z njim. Poleg tega pa je jasno, da bi sprava med Cehi in njih nemškimi sodeželani neizmerno vplivala na vse druge dežele. Napravite mir na Češkem in skoro v istem hipu potolažilo se bode narodno nasprotje povsod drugod. To mnenje izražali so čehi uže pri mnogih prilikah — in zaradi tega smo tudi uverjeni, da se bodo lotili Herbstovega predloga z natančno temeljitostjo, brez presodkov, kateri bi mogli sami po sebi uničiti vsako nado konečnega vspeha. Kaj pa nasvetuje stari voditelj avstrijskega liberalnega nemštva? Nič druzega, nego da se sodnijski okraji na Češkem ločijo po narodnosti; koder se v kakem okraji nahajejo občine, pripadajoče drugi narodnosti, imajo se ločiti od svojega dosedanjega okraja ter priklopiti kaki drugi sodniji; oziroma naj se iz njih ustanovi novi okraji, kateri so sestavljeni Listek. T rije bratje. Spisal M. Tonejec-Samostal. „Zapil som Belko, tudi pomolžena je uže, rada je stala, ni mi nagajala, lahko greva spat, kedar hočeš. Jutri zjutraj pa moraš ti vstati, ti se moraš zbuditi, Matija! da ne bova zaležala, kakor sva v nedeljo jutro, ko se nobeden ni zbudil pred, da je prišel trop uže wiimo hiše, ko je gnal kožar na pašo. če se jaz pred zbudim kot ti, te bom pa uže poklical, samo meni se rado zaspi. Danes sem ste še le zbudil, ko je kožar zatrobil doli pred Pogorelom. Da veš, jutri moraš ti paziti, da ne založiva! Mleko sem precedil, na oknu stoji skleda; precej ga je imela danes naša Belka, je pa tudi ena najboljših koz izmed vseh, kar jih je v vasi. Posodo sem zakril, da nam ga ne bo zopet muca pojedla, kakor ga nam je uže, ko smo ga pustili odkritega in kuhinjo odprto." — „Uže prav truden sem danes," pravi dvanajstletni deček svojemu za dve leti starejemu bratu, ko sta se spravljala sl>at. »Truden sem, lačen pa ne, prav nič, zgolj iz občin isto narodnosti. V pretres tega predloga nasvetuje predlagatelj izvolitev posebnega odseka, sestoječega iz 15 članov. Najprej konstatujemo z odkritim veseljem, da je dr. Herbst svoj predlog izročil deželnemu zboru, jedinemu faktorju, kateri je kompetenten za taka vprašanja. § 19. osnovnih zakonov potrebuje, kakor nas dan za dnevom učč bridke skušnje, izvrševalnih določeb, in za te so pristojni deželni zastopi. Doslej se je opozicija z vsemi štirimi branila, obravnavati taka vprašanja in pogajati se v deželnih zborih ; vedno je poudarjala, da tudi te zadeve spadajo v področje osrednjega parlamenta. Da so dejanjsko zapustili svoje stališče, je vsakako znamenita koncesija, in v tem zmislu jo tolmačijo tudi češki listi. Kar se predloga samega tiče, pač noben trezen politik ne bode ugovarjal zahtevi, da se sodni okraji in na tej podlagi potem tudi volilne skupine za deželni in državni zbor uredijo po narodnosti. To je stara terjatev avtonomistov; pričenši od Palackega ugovarjali so neprestano oni umetni in nenaravni sestavi sodnih in volilnih okrajev, katera je spojila občine raznih narodnostij ter na milost in nemilost izročila brezpravno manjšino nasilstvu brezobzirne večine. Ako se ta razdelitev posreči — in zakaj bi to bilo ne- možno ? — potem jo ustreženo terjatvi, ka- tero smo čestokrat, tudi v slovenskih pokrajinah, čuli iz ust unetih pristašev narodne ideje. Ali z druge strani nam kaže Herbstov nasvet nekatere hibe in nedostatnosti, katere bodejo vender skoro gotovo zadušile komaj rojeno dete. Dr. Herbst, — to poudarja zlasti glasilo Mladočehov, — se ozira le na občine, a ne na posamezne prebivalce, če je le večina dotične občine nemška ali češka, uže jo smatra za čisto nemško, oziroma češko. Naravna posledica te umetne interpretacije je, da prebivalci, pripadajoči manjšini tako mešane občine, izgubivajo pravico, svoje materinščine se posluževati v uradih. In ker je enkrat ker so mi dali Govedarjeva mati, ko sem bil s Tončkom doli, da so mu napravili večerjo, kruha in posirjenega mleka, potem pa še krompirja, da prav nič nisem lačen." „Da bi se le Tonček po noči ne prebudil in bi ne začel jokati, midva bi ga morebiti še ne slišala ne," pravi stareji fant. „Oče so rekli, ko so šli v goro, da ga ne smeva nikdar pustiti, da bi jokal in tudi Govedarjeva mati mi vsak dan naročajo, da morava paziti nanj, da tudi po noči ne sme jokati. Pa saj rad spi, še nobenkrat morebiti ni jokal po noči, kar smo sami doma. V njegovo posteljico sem ga položil uže koj, ko se je noč naredila, lepo sem ga zakril z odejo, pokrižal sem ga, pa malo sem mu zapel in precej je zaspal. Vežno duri so zaprte, tudi zapah sem čez nje potognil, zdaj samo še moliti morava in potem greva spat. Ker si sinoči ti, bom danes jaz na kraji ležal, da iz postelje ne padeš, ko bi se ti kaj sanjalo." „Saj še nikoli nisem padel, samo takrat, ko si mi vso odejo pobral po noči, da mi je bilo mraz, sem mislil, da nama je na tla zlezla, tačas sem skoro padel na tla, pa no v spanji, zbujen sem bil uže in sem nerodno stopil iz postelje, padel pa nisem." de faeto nemščina državni jezik na Avstrijskem, kar so priznavali vsi govorniki z desnice državnega zbora, obrača se vsa ostrost te na-redbe jedino le proti Čehom. Nemec, na pr. bivajoč v Plzni, bi tudi odslej smel izročiti tamošnji sodniji nemško vlogo ter bi dobival nemške rešitve,- Čehi pa, ki so vender tudi v mestnih občinah z nemškim značajem vsaj izdatna manjšina, v Budjejovicah na pr. skoro polovica vsega prebivalstva, postali bi brezpravni v narodnem oziru, tujci na lastnem ozemlji ter niti pritožbe ne bi smeli v svojem jeziku izročiti cesarskemu oblastvu. To je prva zapreka, prvi lapis offensionis! In še druga nedostatnost se kaže objektivnemu presojevalcu Herbstovega nasveta. Na podlagi te organizacije sodnih in upravnih okrajev naj se uredijo oblastva druge instan-cije. Predlog sicer naravnost tega ne zahteva, a v razlogih, s kojimi se utemeljuje, se vender le, da-si za sedaj še bolj sramežljivo, razodeva ta terjatev. Potem pa bi se na češkem imela ustanoviti posebna čisto nemška deželna nad-sodnija, poseben čisto nemšk oddelek cesarskega namestništva. Prebivalstvo kraljestva češkega postalo je tekom svoje slavne zgodovine zgodovinska jeduota, zjedinjena po historičnih spominih, zvezana vsled skupnih gmotnih in duševnih ko ris ti j. V to celokupnost, katera je proizvod tisočletnega razvoja, hoče Herbstov predlog zabiti prvi klin. Kar namerava premeteni kolovodja čeških Nemcev, je na zadnje vender le poskus, razdreti Češko, razdvojiti jo najprej v administrativnem, potem pa tudi v državoprav-nem oziru. Razkrojite v Češke, — to je komentar, s katerim poklicani tolmači v uredništvih dunajskih liberalnih listov razlagajo pomen Herbstovega nasveta. Te misli smo tudi mi, — in tedaj moramo obžalovaje izražati svoje mnenje, da Herbstov predlog baje ne bode pospeševal toliko potrebno narodno spravo na Avstrijskem. Otroka sta pokleknila k mizi in opravila večerno molitev. Kratka je bila, vender brez uje nista šla k pokoju, ker oče jima je rekel, ko je šel v goro na delo, oglje kuhat in drva sekat, da ne smeta nikdar brez molitve vleči se, in ranjca mati jih je vedno učila, da se morata vsak večer in vsako jutro priporočiti angelju varuhu in materi božji. Ko je bila mati še živa, je opravljala ona z njima večerno molitev, vrstila sta se Matija in Tomaž, jeden teden je molil ta rožni venec, drugi teden oni, in zdaj, ko mater ni več, sta se držala še vedno stare navade. Brleča luč na javorjevi mizi v mali leseni hiši je ugasnila in postalo je vse tiho pri Podklančniku. Samo trije otroci so spali pod streho v borni hišici. Matere niso imeli več, smrt jim jo je vzela, prezgodaj je prišla nemila smrt po njo. Štirinajst let je Matija star, dvanajst jih Tomaž še ni zapomnil, jedna sestra jima je umrla v petem letu, zdaj bi bila sedem let, Tonček pa je komaj dve leti star. Ni še dolgo, kar so mater pokopali. Dobro je starejšima otrokoma še v spominu, še skoro vsak dan se jokata po nji, časih colo po večkrat. Ponoči pa se jima sanja o nji. Tako tiho je vse, tudi pri sosedu ni več luči, po vsi vasi so šli ljudje k Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Z Najvišjim odlokom z dnč 1. septembra 1.1. utelovila se je dvorna straža cesarskim gardam ter so se ob jednem tudi predrugačile organične ustanove tega oddelka. Zapovednik cesarske garde ostane dosedanji načelnik dvorne straže; častniki tega oddelka morejo postati le oficirji, ki imajo izvrstno kvalifikacijo ter ugodno vnanjost. Častniki morajo biti neoženjerii. V predvčerajšnji seji češkega deželnega zbora volil se je odbor, kateri se ima posvetovati o sredstvih, kako bi se dalo pomoči pešajoči sladkorni industriji. Nemški poslanci niso se udeležili volitev. Dne 18. t. m. vršilo se je v Brnu posvečenje nove češke gorenje gimnazije. Škof Bauer služil je sv. mašo, kateri je prisostvoval c. kr. namestnik grof Schonborn, članovi c. kr. deželnega šolskega sveta, namestnik deželnega glavarja dr. Šrom, učiteljski zbor in učenci gimnazije in mnogo odličnega občinstva. C. kr. namestnik izročil je ključe novega zavoda ravnatelju Viktu, kateri je, zahvalivši se c. kr. ministerstvu, državnemu zboru ter c. kr. namestniku, zaklical trikratni „slava." Nj. veličanstvu cesarju, čemur je zbrano občinstvo navdušeno pritrdilo. Ko se je odpela cesarska pesen, govoril je profesor Lazar o važnosti pouka v materinskem jeziku. Zvečer vršila se je svečanost v češkem „Narodnem domu.“ Včerajšnji volilni dan na Hrvatskem bil je za narodno stranko ugodnejši nego so bili prejšnji. Narodna stranka nadomestila je prejšnje izgube z novimi vspehi; za vsem bilo je voljenih do sedaj 69 pristašev narodne stranke, torej 14 čez absolutno večino. V obče se vsled volilnega rezultata dosedanje razmerje glasov v saboru ne bode spremenilo. Samo Starčevičijanci bodo mnogobrojnejše zastopani; zato pa je neodvisna narodna stranka izgubila precej mandatov. Tuje dežele. Ruski časopis »Novcje Vremja", kateri navadno dobiva informacije iz ruskega mini-sterstva vnanjih zadev, prinesel je te dni znamenit članek o postopanju Angleške v Egiptu. Angleška da hoče Egipet prestvoriti v angleško kolonijo. Rusija da bi morala v tem slučaju kot kompenzacijo zahtevati prosto vožnjo med Črnim in Srednjezemskim morjem za vojno brodovje. Stanley govoril je včeraj v londonski trgovinski zbornici. V svojem govoru zanikal je pravice Portugalske na pokrajine ob Kongu ter izjavil, da ni nikakih historičnih dokazov, da bi bili Portugalci kedaj imeli politične naselbine v onih krajih. Poslednjič izjavil je počitku. Pod vasjo Šumija mali potok, kamor gonijo prebivalci živino napajat. To šumljanje je jedino, kar se sliši, vender tihota ne vlada dolgo, kmalu se čujejo različni glasovi v temni noči. Konec vasi, kjer se zavije pot proti potoku, nastane govorjenje. Temne osebe se vidijo tam pod košatim orehom. Nekdo se je tu na leseno klop pod drevesom vsedel, dva druga pa stojita. Jamejo se smejati in si jeden drugemu nagajati. Jeden izmed njih začne kresati, da se iskre kažejo v temi. Dolgo vender se ne mudč možaki pod orehom. „Kaj hočemo čakati, kdor je hotel, je uže lahko prišel, saj je uže povsod vse poleglo, nikjer ni luči, idimo!“ Na to odkorakajo po poti proti sosedni vasi, od koder se je zaslišal posamezen vrisk ia na katerega se je čul precej drugi od te strani, od katere so šli fantje izpod oreha. Vidno bolj živo je postalo na poti in čulo se je petje: «Grom in propad mu, Kdor narod taji, Kdor narod taji', Še zemlja ne bo pila Njegove krvi, Njegove krvi, krvi itd.» (Dalje prihodnjič.) Stanley, da se odlični možje bavijo z ustanovo konstitucije za svobodno državo ob Kongu. Nedavno zapodili so Francozi kitajske čete iz trdnjave Kimpal; kakor se sedaj javlja, zbirajo se Kitajci, da zopet osvojč to važno pozicijo. — Za trgovino postaja položaj v Kitaju vedno težavnejši; Kitajci namreč nameravajo zapreti po polnem luko Voosung. Francoska bode pač morala skušati, da se razpor s Kitajem čim prej poravna, ker ni to samo v interesu francoskih financ, nego tudi francoske in sploh svetovne trgovine. Dopisi. Iz Mengiša, 18. septembra. (Izv. dop.) Tudi nam preti prihodnji ponedeljek silna volilna borba, katera bo, akopram omejena v ozke kroge naše občine, vender razgrevala vse naše in morda tudi sosedno prebivalstvo. Mi volimo namreč v ponedeljek svoj občinski odbor in to v treh razredih. Sedanji odbor z vrlim županom g. Levcem na čelu izvrševal je svoj nalog v vsem tako vestno in pravilno, da ne vemo, kako morejo nekateri fakcijozni zahtevati premembe sedanjih razmer. A to se vender godi. Čuli smo, da hočejo naši fakcijozni osnovati umetno agitacijo da prodero s svojimi kandidati v prvem in drugem razredu. Tako se čuje, da bodo na dvorišči tnengiške grajščine postavili dva polovnjaka vina, da se okoristijo tisti, kateri bodo glasovali po komandi fakcijozne gosp6de. Tudi se usti jeden teh fakcijoznih kandidatov, da bodo takoj vsacega volilca, s katerim sta si količkaj v „žlahti“, izročil kamniškemu doktorju, da ga toži in rubi. Tako se pri nas javno godi in mnogo jih je, kateri poznajo dotičuo gospodo, in ti ved6, da prav ta gospoda aktivno broji samo nekoliko glav, vender s pomočjo vsacega sredstva skuša dobiti oblast v občini v svoje roke. To pa naših vrlih kmetov ne bo motilo. Oni vedo, da je občinska uprava pri nas v izvrstnih rokah, da niti okrajno glavarstvo niti deželni odbor ne moreta županu našemu in odboru ničesa oporekati, in da se sedaj, ako se nam je treba sploh boriti — borimo jedino le z nekaterimi, kateri hočejo dobiti moč in oblast v svoje roke. Žalostno je, da se je gospod župnik zvezal z našimi grajščaki in tovarnarji — kateri so vsi z malimi izjemami vender le našega domačega, kmetskega rodu! In sedaj hočejo rovati proti našim zahtevam, proti našim opravičenim terjatvam ter izpodkopati jedino naše prave zastopnike. Možje volilci pa se ne bodo udali vabljivim piščalkam, in niti dva polovnjaka vina, niti kamniški doktor jih ne bo strašil, oni bodo varovali čast — staro čast mengiških prebivalcev, kateri so v vsem gledali jedino na to, da imajo vedno — narodne zastopnike. Razne vesti. — (O koleri.) Iz Italije dohajajo žalostne vosti o koleri. Ljudstva polastila se je povsodi silna bojazon, osebito pa po južnih pokrajinah. Ta bojazon zapoljuje ljudstvo k marsikaterim izgredom ; iz mnogih krajev poroča se o vstajah, napadih, tako da mora mir napravljati vojaštvo. Nekatera mosta vpoljala so kar samovoljno karanteno, se po poluem odločila od sveta, pretrgala ves promet. Iz druzih krajev pa, kjer je postav-ljon kordon, beži ljudstvo ter s silo prodore kordon. V Napolji, kjer najhuje razsaja kolera, so zdravniki v reliki nevarnosti, kajti zaslepljena množica trdi, da zdravniki delajo kolero. Italijanski listi no zakrivajo žalostnih razmer, a še bolj tožijo o nepremišljenostih. „Z žalostnim srcem pišemo -- pravi „Diritto“ — da jo položaj, katerega kaže Italija, odkar jo jo napala kolera, jako žalosten. Nekaj stotin ljudij jo izmed prebivalstva 30 milijonov umrlo za kolero in bojazon, rekli bi delirij, polastil se je množice. Vsak dela, kar so mu zljubi in napačne naredbe ukropajo brez dovoljenja oblastev kar meščani sami.“ Vlada mora večkrat z vojaško silo primorati prebivalstvo, da so upogno njenim naredbam, kajti praznoverstvo jo ljudstvo po polnem zaslepilo. Tako so jo zgodilo v Spezziji, da so mrliče kar natihoma poko- pavali na vrtovih ali na polji, kar jo se ve da še pospeševalo razširjenje kolere. Glavni vzrok, da se je po Italiji tako zelo širila kolera, pa jo nosnaž-nost, kajti osebito v južnih mestih zbirajo se na najbolj obiskovanih krajih umazani, zanemarjeni ljudje in mečejo se na to prostore razni, tudi človeški odpadki. Vender so kaže v slednjom času, da tudi v Italiji pojenjujo kolera. — V Avstriji se do zdaj še niti najmanjši sled kolere ni pokazal, in nadejamo se, da je tudi no bode, kajti povsodi stražijo z bistrim očesom zdravstvoni organi in ukrenilo so se primerne naredbe. Domače stvari. — (Deželni šolski svet) imel je dno 3. t. m. redno sejo. Iz zapisnika posnemljomo naslednje: O poročilu mostnega šolskega sveta ljubljanskega zaradi mostnega šolskoga zaklada se poroča kranjskemu deželnemu odboru. — Sklopa so o disciplinarni proiskavi proti nekomu ljudskemu učitelju. V sporazumljenji s kranjskim dožolnim odborom se dovoli, da so ljudska jodnorazrodnica v Begunjah (šolski okraj logaški) razširi v dvo-razrednico, in določila so jo plača za nadučitelja v znesku 500 gld. in za drugo učitoljsko mosto 400 gld. — Akti o ustanovitvi ljudsko jodnoraz-rodnico v Babinem Polji so z priličnimi prodlogi izročijo kranjskemu deželnemu odboru. — Vpeljava poluduevnoga pouka na ljudskih šolah v Vinici in Semiči se dovoli. — Rekurz noko šolske občino proti naredbam dotičnega okrajnega šolskoga svfeta zaradi adaptacijo neko hiše za šolsko namono so zavrže. — Več učiteljskih mest na ljudskih šolah so stalno nastavi, in o začasni nastavitvi nekaterih učiteljskih mest so stavijo dotičnim okrajnim šolskim svetom prilični predlogi. O nastavitvi izpraznjenega učiteljskega mesta na srednji šoli se poroča na višjo mesto. — Učitelj na srednjih šolah se imenujo stalnim tor se mu podeli naslov „pro-fesor.“ — Gimnazijskomu profesorju se dovoli tretja petletna doklada. — Prošnja učitelja na srednjih šolah, naj se imenuje pravim učiteljem, se pošlje ministerstvu za uk in bogočastje. — Roši se voč prošenj za dopuščonjo pouarljavuih izpitov. — Reši so več prošonj za romuneracijo in podpore. — (Občina Podbrozjo) na Gorenjskem vložila je pri c. kr. doželni vladi prošnjo, naj so odstranijo klanci v Gobovcali in v Osranku, enako Jurčkov klanec, ležeči v podbreški katastralni občini. — (Spromombo v učiteljstvu na Kranjskem.) Deželni šolski svet za Kranjsko jo začasno učiteljico gdč. Julijano Guljo v Dovskom imenoval stalno učitoljico za drugo učitoljsko mosto na ljudski dvorazrodnici v Oblaku; začasnega učitelja v Hotederšici g. Karola Weberja stalnim učiteljom na tej šoli; začasno učitoljico v Ddlenjem Logatci gdč. Frančiško Suppan stalno učitoljico na tej šoli j začasnega učitelja v Begunjah gosp. Jakoba Že bret a stalnim učiteljem za drugo učiteljsko mesto na trirazrednici v Planini; stalnega učitelja v Cerknici g. Josipa Žirovnika stalnim učiteljem na četvororazrodnici v Begunjah. — (Kontrolni shod) za rezerviste v Ljubljani bode dne 11. oktobra t. 1. ob 9. uri zjutraj v vojašnici pri Sv. Petru. — (Izpred porot noga sodišča.) Včeraj jo bil prod porotniki zatožen dolavoc Alojzij Voit hudodelstva uboja. Dne 17. junija t. 1. jo Antona Govojška z okroglim polonom tako močno udaril, da jo v nedeljo potem umrl. Alojzij Voit je bil hudodelstva uboja oproščen. — (Ukradene) so bile včeraj v tovarni gosp. TOnniesa okolo 10. uro zvečer iz šupo tri koso bivšemu delavcu v tej tovarni M. Pirnatu iz Domžal. Vratar jo tatu vidol in ga tudi nokaj časa zasledoval, a ni si ga upal prijeti. — (Tatu) Rugla prijola jo včoraj ljubljanska policija. Našli so pri njom 58 gld. denarja in pa ponarejeno dvajsetico. — (Tatvina.) Branjovka Mica Robida jo spravila danes zjutraj pri lopi rotovškega poslopja nokaj obleke, neznan tat pa jej jo jo odnosol. — (Izgubila) so jo včeraj zvečor G81etna, na umu bolna Marjota Ferjan iz Ljubljano; najbrž so joj jo prigodila kaka nosroča. M. Ferjan jo šibko, malo postavo in jo bila po polnem črno oblečena. — (Resnicoljuben protivnik.) Uže včeraj smo dostojno označili perfidno postopanje »Slovana" proti našemu listu. Da se čitatolji prepričajo o utemeljenosti naše pritožbe, podajemo jim tli zaporedoma istinito izjavo gosp. dež. predsednika o „Ljubljanskem Listu8, in ono spako, katero je iz njegovih besed izvalila zlobnost naših nasprotnikov. „Slovan" poroča z razprtimi črkami: »Gosp. dež. predsednik se je tudi izrekel o „ Ljubljanskem Listu" tako-le: „Ako ima vlada svoj list, ni odgovorna za vse, kar v njem stoji, ampak urednik jo odgovoren za vse; gosp. dež. predsednik tudi no odobrava vsekdar načina, kako se ta list bojuje. “ Gosp. dež. predsodnik pa, kakor se vsakdo lehko prepriča iz stonografičnega zapisnika, govoril jo tak6-le: „Če jo sedaj rladi na razpolaganje slovenski oficijozni list, vender ne more odgovorna biti za vso, kar stoji v tom časniku, niti za način, s katerim polemizuje proti drugim političnim strankam. Za to ima odgovoren biti v prvi vrsti urednik, in jaz mislim, da bode tudi lohko provzol odgovornost za vsebino svojega glasila. Tazno som prečital vse članke 0 volilni zadevi, ali obstati moram, da nisom v njih ničesar našel, kar bi za-moglo škodovati vladnemu ugledu in dostojanstvu, kakor so jo trditi zljubilo gosp. posl. Doschmaunu. Da so jo list boril 1 noko unotostjo, jo lehko umevno; saj jo tudi nasprotna stranka gotovo se bojevala ljuto in razkačeno.“ — (Slovensko gledališče.) Slavno občinstvo še jeden pot opozarjamo, da je danes in jutri zvečer slovensko gledališče. Igrala se bode „ J a m s k a Ivanka"; nastopile bodo na odru najboljše igralske moči. Naj bi se predstave udeležilo obilo domačega in vnanjega občinstva; slovensko predstavo so itak redko in o tej priliki pomore se še k zidanju »Narodnega doma". — (Kmetijska razstava v Krškem.) Od 28. septembra do 8. oktobra t. 1. v šoli. Odprta vsak dan od 9. do 12. uro dopoludnd in od 3. do G. ure popoludnd. V nedoljo: Ob 9. uri sv. maša; ob 10. uri otvoronje; ob 3. uri govor kmetijskoga učitelja gosp. G. Pirca v šoli. Ob 4. uri »tombola" prod šolo. (Karto po 10 kr. so kupujojo v šoli. Dobitki, 100 gld. vrodni, so kmetijsko stvari.) V sredo: Razstava goveje živino. V četrtek: Razstava kOnj. V potek dopoludne: Delitov daril za kmetijske pridelke. — Vstopnina 10 kr. — (Umrl) je minoli teden v Doblingu pri Dunaji civilni inžoner Henrik Ros sol, sin izumitelja parobrodnega vijaka, Josipa Resse-la — ki počiva na tukajšnjem mirodvoru — v 55. letu dobo svoje. Pokojnik jo bil jako nadarjen mož, koji se pa, jednako očetu, nij mogel povzpeti do kako boljše materijelne stopinje. Dunajsko mesto ocenilo je zasluge njegovega očeta z zgradnjo spomenika, rodno mosto Clirudim je pa sinu podelilo častno meščanstvo. — V daljni Afriki pa je podlegel meseca julija misijonar P. Mavricij V ost en-eck, brat znanoga okr. glavarja Pritnzla Vostonecka, malariji-mrzlici v Mopoji na Cambosi-misijonu, Iz deželnega zbora. III. seja. V Ljubljani, 19. septembra. Ko so je prebral zapisnik zadnje seje, poprimo besedo gospod deželni predsednik baron \Vinklor da odgovori na interpolacijo g. poslanca Svetca ‘n drugov. Odgovor so glasi: „Visoki deželni zbor! V 14., t. j. predzadnji soji visokega dežol-°cga zbora protekloga lota so gospodjo deželni poslanci Svetec in tovariši stavili do c. kr. vlade interpelacijo: „Hočo li visoka c. kr. vlada natančno pro-iskavo ukazati, v katerih obrokih so izterjujo po dožoli zemljiški in liišno-razrodni davek, in ako so Pokaže, da so ta davek izterjujo vsak mesec, to nepostavnost odpraviti, tor vsaj za zdaj zapovodati, da so omenjeni davek pobira lo r štirih obrokih, in da so lo po tom načinu oksokucijo napravljajo m zamudno obresti zaračunajo." V čast si Štejem, da na to intorpolacijo odgovorim tak6: Po namenu predpisov, došlih od vis. c. kr. finančnega ministorstva z razpisom 4. marcija 1878. leta, št. 2702, glede posilnega izterjevanja nepo-srednjili ali direktnih davkov izkazati je zastanke na vseh direktnih davkih, tedaj tudi na zemljiškem in hišno-razrodnem davku o začetku vsakoga četrtletja, v ta namen namreč, da se izterjajo po izvršbi ali eksekuciji, in mora so tudi prosilno izterjevanje vršiti le od treh do treh mesecev. Tako jo bilo zadnjič leta 1879. naročeno vsem okr. glavarstvom in davkarijam, kar se med tom n i izpromenilo. Ker so po tem takem zastanki na zemljiškem in hišno-razrednem davku na Kranjskem po izvršbi uže terjajo (ali vsaj so terjati morejo) tako, kakor gospodjo interpelantje sami žele, ni meni treba v tej zadevi kaj posebnega ukreniti. Kar se tiče zamudnih obrestij, nastopi dolžnost plačati jih po namenu zakona z dne 9ega marcija 1870, drž. zak. št. 23, tedaj kader redni davek z državnimi prikladami vred za vse leto ne presega 50 gld. in se ne plača najpozneji v 14. dneh po preteku za plačilo odločenega obroka. Kor jo na Kranjskem primerno lo malo ob-dačencov, ki plačujejo vsako leto nad 50 gld. zemljiškega in hišno-razrednega davka, in kor oni — večjidel promožni posestniki smejo svoj zemljiški in hišno-razredni davek plačevati tudi v mesečnih obrokih, ako se hočejo ogniti plačilu zamudnih obrestij, zdi se mi prizadevanje v ta namen, da bi so dosedanji mesečni obroki za plačilo omenjenih davkov izpremenili samo zaradi zamudnih obrostij, tem manj potrebno, ker se uže tako v kratkem pričakuje splošna uredba obrokov za plačevanjo davkov." Posl. Svetec predlaga naslednji zakon, ka-toroga bodo v prihodnji seji utemeljeval. Zakon se glasi: Zakon veljaven za vojvodino kranjsko zastran rezervnega zaklada kranjske hranilnico v Ljubljani. Po nasvetu deželnega zbora Mojo vojvodine kranjsko ukazujem tako: § 1. Rezorvni zaklad kranjsko hranilnice v Ljubljani, kolikor ni potreben za upravne ali pokojninsko troško in hranilničnim vlogam za varnost, podpada po svojem v hranilničnem pravilniku od 2G. septembra 1844 (§ 12) in oziroma v hranilničnega druStva pravilih (§§ 20, črka d in 25) izrečenem namenu nadzorstvu deželnega zbora. § 2. Deželni zbor izvršuje to nadzorstvo po deželnem odboru, ki ima pravico, svojega poverjenika k sejam občnega zbora ljubljanske hranilnice pošiljati ter paziti, da se z rezervnim zakladom pravilno in brez škode za deželne koristi gospodari. Deželni odbor smo sklepe, deželnim koristim protivne, ustaviti. § 3. Izdatkom iz rezervnega zaklada, ki niso upravni ali pokojninski, treba jo do 20 000 gold. zneska pritrditve deželnega odbora; za večje zneske, ali ko bi hranilnica nehala, za končno porabo tega zaklada, treba je pritrditve doželnoga zbora. § 4. Nadzorstvo, ki ga ima po hranilničnem pravilniku državna vlada, ostane tudi posehmal nespremenjeno. § 5. Mojomu ministru notranjih reči, naroča so zvršitev tega zakona. Poslanoc vitez S c h ne id izročil jo predlog, kateroga smo v včerajšnjem listu priobčili in katerega bode v prihodnji seji deželnega zbora utemeljeval. Dr. vitoz Bloivvois Trstoniški utemeljujo svoj samostalni predlog gledd uradnega jezika pri deželnih uradih z naslednjim govorom: »Slavni zbor! Utemeljeval no bodem na dolgo in široko svojega predloga, ker jo bil užo tolikokrat na dnevnem redu v tej visoki hiši. Narodni zastopniki so o tem predmetu od začotka ustavnoga življouja sim imeli odkazano pot, dojanjska vpeljava narodnoga jezika v šolah in uradnijah, povsod, kjor Slovenci stanujejo in pri vseh oblastnijah, naj si bodejo državne ali deželne, jim jo bilo glavno in načelno vprašanjo, za katero bojevali so so najboljši možjo našoga naroda. A tudi nasprotniki naši so se, čeravno neljubo, vender lo nekoliko morali podvroči splošni in naravni potrobi, kakor tudi javnim zahtovam. Poudarjati še moram, da s svojim predlogom nikakor nisem hotel izreči, kakor da bi se bili ogibali slovenski deželni poslanci slovenskemu uradovanju; uradovali so večinoma v domačem jeziku, splošni upeljavi nasprotoval jo le nek sklep deželnega zbora, oziroma ukaz deželnega odbora od leta 1878, kateri je šo zdaj v veljavi in postal normale deželnim uradnikom. Uže leta 1869 sklenil je deželni zbor, da se ima uradovati slovensko, in tako se jo tudi gladko brez zaprek, in lo z malimi izjemami uradovalo do lota 1878. Ko je leta 1878 nasprotna stranka po dobro znanih in slaboglasuih volilnih dogodjajih prišla na krmilo, bila je njena prva skrb, potisniti slovenščino v kot in jo omejiti na one slučaje, v katorih so dopisovalo slovenske stranke deželnemu odboru, celo notranje uradovanje bilo jo odslej nemško. Tako pa no sme dalje ostati, slovenščina mora priti zopet na prvo mesto, kar se bode zdaj skoro brez izjem dalo izvršiti, ker se jo od lota 1869 sim število slovenskega jezika zmožnih uradnikov izdatno pomnožilo. Visoki zbor bode imel še priliko, o tem vprašanji izreči svoje mnenje, v formalnem oziru prosim, da se izroči moj predlog upravnemu odseku. (Konec prihodnjič.) Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ lnomost, 19. septembra. Ob 6. uri je bil dvorni obed za 28 oseb ; udeležila sta se ga nadvojvoda Rainer in Henrik, vojvoda Alen-Qon, namestnik in poveljnik. Med tem se je sestavila bakljada ter došla pred dvorno palačo ob 8. uri. Ko se je cesar pokazal na balkonu pozdravljali so ga udeleževalci bak-ljade in na tisoče broječa množica s slava -klici. Pevski zbor je pel dve pesni, na to so vse godbe zasvirale narodno himno, katero so vsi zbrani poslušali odkriti. Vladar je prijazno odzdravljal na vse strani. Da-si je bila obila gnječa, se vender ni dogodil najmanši nered. Gradec, 19. septembra. Poslanec 11 a i č je stavil na deželni odbor interpelacijo zaradi nastavljanja nemških učiteljev v Ptuji. Zagreb, 19. septembra. Miškatovič je bil v Dvoru jednoglasno izvoljen. Zagreb, 19. septembra. Pri včerajšnjih volitvah je bilo izmed 16 poslancev izvoijenib 11 vladne in 5 nezavisne stranke. Zagreb, 19. septembra. Vladna stranka dobila je ukup G9 sedežev; razen tega so bili izvoljeni štirje sicer vladi prijazni kandidatje, kateri pa ne pripadajo nobeni stranki. Uradni glasnik z dnč 19. septembra. Razpisane službe: Pri c. kr. deželni sodniji ljubljanski služba pomožnega sluge; plača 300 gold. in 25 % službene doklade. Prošnje do dne 18. oktobra 1.1. predsedništvu dež. sodnije. — Služba poslovodje pri c. kr. vodstvu idrijskega rudnika; mesečna plača 42 do 48 gld., 30 gld. stanovnine in postranske doklade. Prošnje do 31. oktobra c. kr. vodstvu idrijskega rudnika. Pod varstvom: C. kr. dež. sodnija v Ljubljani proglasa usnjijarja Ant. Repeta iz Želeč blaznim ter se mu je postavil varuhom brat njegov Andrej Repe, zemlj. posestnik v Želečah. Eks. javne dražbo: V Vipavi posestvo Jos. Ko-pačina iz Škerlja (1368 gld.) dnč 18. okt., 18. nov. in 19. dec. — V Trebnjem zemljišče Martina Kašiča iz Gor. Vasi (1640 gld.) dnč 11. okt., 11. nov. in 6. dec. — V Senožečah zemljišče Luke Pavločiča iz Govč (529 gld.) dnč 15. okt., 15. nov. in 11. dec. — V Ko-čevji posestvo Jere Lokše z Gorice (Hriba) (885 gld.) dne 1. okt., 5. nov. in 3. dec.; zemljišče občine Koprivnik (2380 gld.) dne 8. okt., 5. nov. in 3. dec.; zemljišče Jan. Ostermanna iz Spod. Tiefenbacha {,100 gld.) dne 1. okt., 5. nov. in 3. dec. — Na Brdu posestvo Roze Blažič iz Čemšenika (440 gold.) dnč 6. okt., 5. nov. in 6. dec. — V Šk. Loki zemljišče Šim. Demšarja iz Smoldnega (178 gld.) dnč 10. okt., 11. nov. in 12. dec. — V Ljubljani graščina grofice Lichtenbergove (41450 gold.) dnč 10. nov. in 15. dec. 1884 in 12. jan. 1885. — V Višnji Gori užitne in posestne pravice Matije Blatnika iz Zvirč (120 gld.) dnč 16. okt., 18. nov. in 16. dec. — V KrSkem posestvo Fr. Liseca iz Orl (2980 gld.) dnč 25. okt.; zemljišče Jan. Pirca iz Bavnega (3845 gld.) dnč 18. okt., 19. nov. in 20. dec.; zemljišča Jan. Ki-rarja iz Zaboršta (1041 gld.) dnč 18. okt., 19. nov. in 20. dec. — V Novem Mestu zemljišče umršega Ant. Majzelja iz Podturna (460 in 235 gld.) dnč 8. okt., 12. nov. in 10. dec. — V Senožečah posestvo Hinka Kavčiča iz Razdrtega (2000 gld.) dnč 22. okt. — V Vipavi zemljišča Dan. Zege iz Utovelj (320 gld.) dnč 21. okt., 21. nov. in 23. dec. Telegrafično borzno poročilo z dn6 20. septembra. gi a N. s ■s -a o sjš g , S 1= ! 2 * ■a c« g'E-h c . P •" N m .-s > s g rs i ¥ \t V s ce •a H Sr ■S0- a. ( •H tc rH KJ Zn o »O) — Ul Jr c Q oj ■G O % is go 2 J2 S) (2 05 “ N •H 0 ? ifis a.sS •S g I i a-S S 1.2 « - U O I ■s •=>■- “ C3 gj 3 "S« 'J. p ig N jj.S a ii % Oj .M ~*’S ii o o . UJ g3 Cd 52 <6 o S* § a oU -- p CS . M * C <1> OJ M C ® > "g % . c5 o U >N 'Tj — S cS 3 *cT n S “«> . i 5 1 Ds c 2 s! iJ.Sg w G II 31.s 'E (C ri? J3! 03 — V.N e* >o o tl o a, o a -o • rH tol) O r—» O »4 O s > NT) N Vi Tempe-, ratara čo čo I> HWH +++ Stanje i barometra v nam OJ fM r- as zd Qi>r« ^ co co Čas opazovanja S *<>£ S S ^ o* > . N . OJ . D- C5 »»a id os -fii i MARtfrZElLER • TROPFEN NUR ECHT BEl APOTHEKER TRNK0CZY LAIBACH l STiiCKzoi J. pLMoczj, Mar pri ,pri zlatem morop' priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želod.ec, kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodeo, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, g;lavobdl, krč v želodou, bitje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vranlol, na Jetrih In zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld,, 5 tucatov samo 8 gld. Svarilo! Opozar- jamo, da se tiste istlnite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-Ju. Razpošiljava se le jeden tucat. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živoih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-f( li6u“ * zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 60 kr. 1 Zalivala. Gospodu pl. Trnkoozy-Ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski ovet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Fran Tia-g-, posestnik v Šmarij i pri Olji. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobOl, prsne in pljučne bolečino 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuliljevo (Dorseli) jetrno i dorschi olje najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in hez-gavne_ otekjino. 1 steklenica 60 kr. Salicilna ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kri čistilne kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpneuih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr,; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri,.Samorogu" Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. Odgovorni urednik prof. Fr. Štikljo.' Tiskata in zalagata ig. v. Kleinmayr & Fod. Bamberg v Ljubljani.