Intervju z dr. Francetom Bučarjem stran 8 © CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana vegova 13, m. sobota, tel:32 735, ŽE 7 LET TRADICIJE! Petarde, lepše je brez njih stran 9 Murska Sobota, 25. december!997, leto XLIX, št. 52, cena 190 SIT Ob sedemdesetletnici sestrinstva O njih, ki so se bolnim približevale z dobroto stran 10, 11 SIEMENS NDCDORF CERTIFIED PARTNER RAČUNALNIKI SIEMENS NIXDORF ŽE OD 163.900 SITU VREME V naslednjih dneh se bo v naših krajih zadrževala megla ali nizka oblačnost. Večjih temperaturnih sprememb ne bo. 25. december, čet., božič 26. dec., pet., d. samostojnosti 27. december, sob., Janez 28. december, ned., Zlatka 29. december, pon., David 30. december, tor., Evgen 31. december, sre., Silvester I.................. min im—— Ce o božiču led visi raz veje, se velika noč vsa v cvetju smeje. I Lunine mene: na dan samostojnosti, 26. j | decembra, bo sonce vzšlo ob 7 uri in 43 mi- I | nut, zašlo pa ob 16 uri in 22 minut. Dan bo i I tako dolg 8 ur in 39 minut, se pravi popolno- g | ma enak kot pred petimi dnevi. 29. decembra 3 j ob 17. uri in 56 minut bo nastopil mlaj! Božično-novoletni čas je. čas, če ga hočemo najprej označiti duhovno, ko se obračamo v »svojo lupino« ali k sebi, je pa tudi čas potrošniške mrzlice na drugi strani. Toda o tem ne kaže »modrovati,«, saj vsak sam zase ve, kaj mu najbolj ustreza. Kljub vsemu je to čas, ko se nekako izprežemo in ko to manife-stativno izrazimo ravno z določeno mero razsipnosti. In ravno ta trenutek je spretno izkoristila država, ki nas je kot vestna skrbnica v prenesenem pomenu spomnila, da nas mora opozoriti, da je potrebno biti previden. Zapisal bi lahko tudi drugače, oblast je izkoristila našo nepazljivost in nas obdarila s svojim paketom varčevanja. S tem paketom smo posredno doživeli Debeli in suhi časi I razkritje, da je mita o gospodarski uspešnosti nepreklicno konec in da smo prišli do trenutka, ko je potrebno zategniti pasove. No, velik del populacije je imel in ima pasove zategnjene že kar nekaj časa. Nesporno so to delavci, ki so bili zaradi sorazmerno velike nestabilnosti in negotovosti kar ves čas podvrženi neizprosnemu pritisku kapitala, ki ga pooseblja ozka peščica ■ novodobnih bogatašev, ki pri kopičenju svojega kupa ni imela meja. Sedaj pa je še nastopila država, ki je poleg delavcev zategnila še preostali produktivni del populacije - srednji sloj. Če se ozremo na sedanji paket varčevanja, se je to jasno pokazalo, kajti tudi na državni ravni oziroma v t. i. javnem sektorju se je usmerila predvsem na »produktivni del« državnega aparata, ki deluje v pomembnih in vitalnih državnih podsistemih. Tisto, kar so nam vrgli za varčevanje na uradniški ravni, je zgolj pesek v oči, kot je tudi pesek v oči obdavčitev recimo bank, saj bodo te to breme kot institucije, ki so pod neposredno kontrolo oblasti, to v takšni ali drugačni obliki prenesle na državljane. Ne da bi se sedaj podrobno spuščal v analizo oblastnega početja, so to kljub vsemu storili že nekateri analitiki, ki so že naredili primerjave med našo in češko zgodbo o uspehu in napovedali dokaj klavrn konec sedanjih srečnih let. Odpira se vprašanje, ali smo sedaj po sedmih letih samostojne države, za katero smo se odločili na plebiscitu, preživeli obdobje debelih krav in nam sprejeti ukrepi napovedujejo sedem let suhih krav. k J. VOTEK , Vse poti vodijo v Vesele božične praznike in srečno novo leto 1998! Veletrgovina Otvoritev nove telovadnice pri OŠ I M. Sobota je bila tudi prijeten kulturni dogodek, saj je nabito polna dvorana obiskovalcev z navdušenjem spremljala nastope učencev šole, Big Band orkestra M. Sobota pod vodstvom Ernesta Lukača, pevk Mateje in Natalije Horvat in plesalcev plesne šole Devžej. Zanimivo je bilo opazovati tudi predstavitev različnih dejavnosti šolskega športnega društva Mladost pod geslom Mladost, gibanje, zdravje. Več o otvoritvi na 3. strani. dktualno okoli nas vestnik, 25. december 1997 Ura Evropske resnice za Slovenijo Odgovor 97 ! 10. decembra 1997,-na svetovni dan človekovih pravic, je Državni zbor Republike Slovenije zavrnil predlog Resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima v Sloveniji. Znano je, da je ta režim množično kršil človekove pravice, in očitno je, da tudi demokratično izvoljeni parlament ni pripravljen popraviti krivic petinštiridesetletne komunistične vladavine. S tem je pristal na kontinuiteto s prejšnjim režimom in zavrl slovenski demokratični razvoj. V Uri evropske resnice za Slovenijo smo podpisniki letos spomladi opozorili na nujnost preloma s totalitarnim sistemom in navedli tudi naslednje podatke: po vojni je bilo brez sodnih postopkov i pobitih več kot 10.000 ljudi, 28.000 državljanov je šlo skozi politične sodne postopke, 200.000 državljanom je bilo odvzeto premoženje. Komunistični režim je sistematično kršil človekove pravice in temeljne svoboščine, državljanom odvzemal možnost svobod-. nega izražanja politične volje, jih z grožnjami silil k javnemu zagovarjanju laži in zločinov, kršil temelje pravne države, mednarodne pogodbe, zlorabljal lastne zakone in z akti, objavljenimi v tajnem Uradnem listu, vzpostavil vzporeden pravni sistem, s čimer je postavil delovanje Komunistične partije oziroma Zveze komunistov ter njenih predstavnikov nad zakone, po katerih deluje pravna država. Zadnja odločitev državnega zbora samo potrjuje naše mnenje, da se del slovenske družbe in večinski del parlamenta nista pripravljena in sposobna soočiti s temi dejstvi in njihovimi posledicami. Krivice niso popravljene, premoženje prehaja v last ljudi kontinuitete, isti ljudje pa s pomočjo medijev povsem nadzorujejo javno življenje. Prav hujskaški medijski odmevi na Uro evropske resnice in na predloženo resolucijo, zamolčevanje vsebine Resolucije 1096 Sveta Evrope in ne nazadnje pomanjkljivo in tendenciozno poročanje o parlamentarni razpravi dokazujejo, da smo v Sloveniji vsak dan dlje od ukrepov za razgradnjo totalitarnega režima in vsak dan bliže popolni vladavini nosilcev njegove kontinuitete. Zato podpisniki v skladu s temi spoznanji in skladno z Resolucijo 1096 Sveta Evrope o ukrepih za razgradnjo dediščine nekdanjih totalitarnih režimov ZAHTEVAMO da Državni zbor Republike Slovenije odločno in z razločnimi besedami obsodi delovanje komunističnega totalitarnega režima v Sloveniji in s tem jasno razmeji-demokracijo od totalitarizima. POZIVAMO državljanke in državljane Slovenije, da s svojimi podpisi podprejo gornjo zahtevo in s tem izpričajo svojo voljo, da sprejemajo temeljna načela evropske demokracije in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Pozivamo politične stranke in civilna združenja, da organizirajo zbiranje podpisov. Naša zahtevajte vključuje niti sodnega niti katerega koli drugega pregona nosilcev in privilegirancev totalitarnega režima, kar je vedno stvar pravne države. Naše dejanje temelji na prepričanju, da nas bosta molk in dejansko povezava s totalitarnim režimom bremenila še v nove rodove, ohranjala delitve in nas držala, v preteklosti, namesto da bi se usmerili v demokratično prihodnost ter duhovni in materialni razvoj. Zaradi zaprtosti in enostranskosti medijskega prostora v Sloveniji bomo podpisniki o pričujoči zahtevi, odmevih nanjo in o akciji zbiranja podpisov obveščali tudi mednarodno javnost. Dr. Jože Pučnik, profesor, dr. Angelos Baš, etnolog, Aleš Berger, prevajalec in urednik, Janez Bernik, slikar, profesor, Viktor Blažič, publicist, dr. Katarina Bogataj Gradišnik, prevajalka, mag. Drago Demšar, odvetnik, dr. Stane Gabrovec, profesor, dr. Kajetan Gantar, profesor, Janez Gradišnik, pisatelj in prevajalec, Niko Grafenauer, pesnik jn urednik, Andrej Hieng, pisatelj, Drago Jančar, pisatelj in urednik, dr. Milček Komelj, profesor, Lojze Kovačič, pisatelj, Lojze Lebič, skladatelj, profesor, dr. Joža Mahnič, profesor, dr. Saša Markovič, zdravnica, mag. Janez Pogačnik, magister teologije, dr. Primož Simoniti, profesor, Jože Snoj, pesnik in pisatelj, mag. Rudi Šeligo, pisatelj, dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit v pokoju, Drago Tršar, kipar, profesor, dr. Ivan Urbančič, filozof, Aleksander Zorn, urednik. Če soglašate s to zahtevo in se nam pridružujete s svojim podpisom, obvezno navedite naslednje podatke: Ime in priimek (čitljivo), letnica rojstva, naslov, podpis. Podpise pošljite na naslov: ODGOVOR 97, P. P.488, 1001 Ljubljana. Ljubljana, 13. decembra 1997 Adijo Nato Stranke se »nategujejo«, nato pa se vendarle dogovorijo, da bodo podpisale listino o lepih namerah. Kljub konsenzu političnih strank izpademo iz prvega (morda tudi zadnjega) kroga širitve Nata, pri tem pa opozicijski poslanci za to okrivijo vlado, predvsem premiera in zunanjega ministra Thalerja ter menda povsem nesposobno slovensko diplomacijo. Z izredno razpravo o Natu opoziciji ne uspe zamajati Drnovškovega trona. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175..Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Ilič Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Vlada prvič pade ali o puckizmu Osmega januarja v državnem zboru z glasom Cirila Pucka (ex SKD) izvolijo Drnovška za predsednika vlade. Njegovo dejanje dobi oznako izdaje, ob tem pa se v slovenski politični slovar zapiše sinonim: puckizem. Toda šestega februarja, ko Drnovšek ponudi sestavo »leve« vlade (LDS, SLS, ZLSD, DeSuS, manjšinska poslanca), v parlamentu za to ne dobi potrebne večine. Krivca se išče v Kučanovih simpatizerjih (ta je namreč takoj po volitvah ’96 izjavil, da bi bila najboljša uravnotežena vlada, sestavljena iz LDS in SLS) znotraj stranke ZLSD in tudi v prekmurksem poslanskem kartelu. Po spletkarjenju v zakulisju Drnovšku uspe zasnubiti brata Podobnik. Del SLS ne odobrava vkorakanja v vlado, toda na koncu pristanejo, čeprav npr. dr. Zagožen (SLS) ne glasuje v podporo novemu paktu. 27. februarja tako končno dobimo vlado, sestavljeno iz LDS, SLS, DeSuSa in s podporo manjšincev. Novonastala podpremierska funkcija SLS si izmisli kljub napovedi, da se bo zmanjšalo število delavcev, v javni upravi, novo funkcijo: podpredsednik vlade. Zasede jo nihče drug kot Marjan Podobnik. Pred tem pa njegovemu bratu (takrat še v »dealu« s pomladnim dvojčkom) uspe zasesti prestol državnega zbora. Dosegli smo tudi lastni rekord po številu ministrov: 22, eden ima domicil celo v Mariboru (Razgoršek). Prleki praznovali priključitev Prekmurja Sedemdesetletnico priključitve Prekmurja k Sloveniji so praznovali Prleki s počastitvijo spomina na biblicista in zaslužnega diplomata dr. Vrbnjaka. Borut Pahor prvi Borutu Pahoru je uspelo s »pomirjevalno« formulo prepričati svoje strankarske kolege, da bo svojo stranko pripeljal v tretje tisočletje. Cizelj signalizira (EZ) Sredi poletja doseže debata o spremembi 68. člena ustave, kije bil pogoj za ratifikacijo Evropskega sporazuma (skupaj s t. i. Španskim kompromisom), vrelišče. Sredi julija slovenski diplomat v Bruslju parlamentu signalizira, da ne bo nič z Evropsko zvezo, če ne spremenimo ustave. Poslanci glasujejo za spremembo ustave, ob tem pa predsednik državnega zbora zavrne vse civilne pobude za razpis predhodnega referendu- ma o »razprodaji« slovenske zemlje tujcem. No, da so poslanci sploh šli v postopek spreminjanja ustave, je pripomoglo tudi ustavno sodišče: to je namreč ugotovilo, da ratifikacija pred spremembo ustave ni mogoča. Lojze Peterle se obdrži Alternativa, ki je hotela med drugim tudi odgovore na to, čemu je stranka na parlamentarnih volitvah pogorela (dobila je 10 poslanskih sedežev, enega pa ji je odnesel Pucko s svojim prestopom, takp da jim ima trenutno 9). Toda na strankarskem kongresu so eskadejevci znova dobili starega predsednika. Za Talerjem Frlec Zunanji minister se je naveličal nenehnih napadov in iz osebnih razlogov odjadral iz političnih vod. Pojavil se je novi minister: Boris Frlec. Na svoji prvi novinarski konferenci je Hotizo označil kot vodnogospodarski problem. Najdejo se manjšina in dva nova ministra Pojavila se je nova manjšina - Staroavstrijcev oziroma Staronemcev. Obsežno študijo o tem, da ta manjšina v Sloveniji obstaja, so v Avstriji že objavili. Slovenci študijo o tem še pišemo. No, zanimiv pa je bil razvoj prepoznavanja relevantnosti vprašanja manjšine pri nas: najprej je večina državnikov izjavila, da zanjo ni še nikoli slišala, nato, da se bo o njej pozanimala, in na koncu smo izvedeli, da se študija že izdeluje. Novi toni z nadškofom No, dobili smo tudi novega nadškofa. Taje napovedal nove, drugačne čase v dialogu med Cerkvijo in Državo. Z Drnovškom sta podpisala tudi poseben sporazum o tem, do kdaj bo denacionalizacijsko vračanje Cerkvi zamrznjeno. Ob denacionalizaciji je nadškof razburil slovensko javnost predvsem z izjavami o Sloveniji kot »otočku ateizma«, potem nestrokovnimi izjavami (menda zasebnimi) o Cankarjevih dramah, nato o 59. členu ustave, ki govori o svobodni izbiri, ki bi ga menda morali spremeniti, saj je »sramoten«, itd. Predsedniški j lustracija No, pa smo dobili še vese'1 predbožični čas. Osem kandid3' tov za predsednika. K temu, da J6 Kučan dobil že v prvem krog0’ sta pripomogla tudi pomladni* Janša in Peterle s svojim predl^ gom lustracije. V decembru s poslanci kljub maratonski s«J (mimogrede: zanjo so porabi več časa kot za razpravo o Pf0 računu, ki smo ga dobili »sam0 11 mesecev pozneje, kot je z z konom določeno • seveda pč račun za preteklo leto) zavrn« ; najprej predlog resolucije in na ; še t. i. lustracijski zakon. s< n L h vestnik, 25. december 1997 Aktualno doma Pri OŠ / M. Sobota so slovesno odprli telovadnico, ki se ponaša tudi z nazivom športna dvorana Konec dober, vse dobro? Ključ za nov objekt sta predala ravnatelju Jožetu Bruncu podpredsednik Državnega zbora R Slovenije Andrej Gerenčer in župan Mestne občine M. Sobota Anton Slavic, »tehnični preizkus« parketa pa je moral opraviti predsednik države Milan Kučan 19. december 1997 bo prav gotovo zapisan v kroniki prve soboške osemletke z veliki črkami kot zgodovinski datum. Končno je namreč le prišel dan otvoritve nove telovadnice, na katero so po besedah ravnatelja Jožeta Brunca čakali 39 let. Zaradi tega so bile mnoge generacije učencev prikrajšane, saj so morali največkrat telovaditi v razredu ali kje zunaj. Nekaj dobrega pa je to kljub vsemu le prineslo. Zdaj so uspeli zgraditi telovadnico po evropskih standardih, obenem pa so pridobili športno dvorano, ki bo omogočala treniranje in igranje košarke, rokometa in odbojke (tudi tekme, razen v svetovnem merilu) ter rekreacijo vseh občanov. Bakovcih ter dograditev učnih prostorov pri OŠ III v M. Soboti. Prvo telovadnico iz omenjega programa so zgradili v Fokovcih. Slavnostni govor ob otvoritvi je imel predsednik države Milan Kučan, ki je bil slavnostni govornik tudi minuli petek v M. Soboti. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da so ga povabili na proslavitev tega velikega dogodka in se spomnil svojih gimnazijskih let, ko so na mestu, kjer stoji sedaj nova telovadnica, gradili pod vodstvom profesorja Evgena Titana atletski stadion. Poudaril je, da je znanje največ, kar lahko damo mladim; ni pa dobro to, kar se dogaja v zadnjem času, da namreč poteka bitka, kdo bo obvladoval šolstvo. JOŽE GRAJ O skladnejšem regionalnem razvoju in regionalni organiziranosti Pristojnosti in sredstva prenesti na pokrajine Zanimanje za ustanavljanje pokrajin sicer narašča, vendar pravih aktivnosti na tem področju še ni Znano je, da je prihajalo pri uresničevanju te naložbe do mnogih problemov, prerekanj, obtoževanj ... Če bi bilo tako, kot je bilo zapisano v pogobi, ki jo je Mestna občina M. Sobota kot investitor sklenila 26. junija 1996 z glavnim izvajalcem del SGP POM-GRAD, ABI Lipovci, potem so sposobni zgraditi tudi tako zahteven objekt. Poudaril je tudi, da imajo zasluge pri gradnji nove telovadnice oziroma športne dvorane vsi občani, še posebno pa Mestna občina M. Sobota, njen prejšnji župan Andrej Gerenčer in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šffjort. Konec dober, vse dobro, Kar dolgo je bil nekje založen tale ključ za novo telovadnico pri OŠ I M. Sobota. A glavno je, da bodo odslej lahko odpirali z njim veliko, lepo in sodobno športno dvorano, v kateri se bodo lahko razgibavali in športno delovali učenci, člani športnih društev in rekreativci, naenkrat pa se bo lahko zbralo blizu tisoč gledalcev. (Foto: JURE ZAUNEKER) bi morala biti otvoritev novega objekta že konec maja ali najkasneje junija, naložba pa bi stala okrog 322 milijonov tolarjev. Prišlo pa je do bistvene prekoričitve roka in tudi stroškov za okrog 100 bilijonov tolarjev. »Zaslugo« za Zamudo je župan mestne občine Aton Slavic pripisal izvajalcem, kljub vsemu pa je dejal, da si zaslužijo pohvalo, saj so dokazali, da bi potemtakem lahko sklepali glede na izrečene besede. Tudi podsekretar šolskega ministrstva Niko Žibret se ni »obregnil« ob zamudo in povečanje stroškov, ampak je dejal, da je to že 66. od 10(1 načrtovanih novih telovadnic v Sloveniji iz tako imenovanega šolskega tolarja. V soboški občini so zdaj nujne naložbe še zgraditev telovadnic pri OŠ II in v Radgonski svetniki dali soglasje za naložbe v zdravstveno dejavnost Zgradbe, v katerih živijo ljudje, ne bodo rušili Nenavadno mirno za tamkajšnje razmere je minila zadnja seja radgonskega občinskega sveta. To je potrdila tudi točka dnevnega reda, ki je namenjena za vprašanja, pobude in predloge svetnikov, vendar se k njej ni priglasil nihče, kar je svojevrstna redkost. V nadaljevanju so svetniki po dokaj hitrem postopku sprejeli predloge o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi prebivalstva s plinom ter sklepe o soglasju k investiciji v primarno zdravstveno dejavnost. V letu 1998 je namreč potrebno prenoviti prostore prejšnje lekarne v dve splošni ambulanti v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, obveznost sofinanciranja predračunskega zneska osem milijonov tolarjev pa je naslednja: občina naj bi primaknila dobrih pet milijonov, zdravstveni dom milijon sedemsto in ministrstvo za zdravstvo milijon sto tisoč tolarjev. Predlog odloka o plakatiranju in koncesiji za plakatiranje so svetniki preložili na naslednjo sejo, ker so dobili številne dopolnitve in amandmaje na mizo šele v zadnjem trenutku. So pa zato hitro končali prvo obravnavo o predlogih za spremembo in dopolnitev odloka o ureditvenem načrtu za mestno središče Gornje Radgone. Ta odlok je skupščina občine sprejela že 1987. leta, zato gaje glede na ugotovitve arhitekturno-urbanističnih delavnic potrebno temeljito obnoviti. Območje, ki ga zajema ureditveni načrt, obsega mestno središče v mejah od mednarodnega mejnega prehoda, reke Mure, železniško progo, cesto na sejmišče-Partizansko cesto-Mariborsko cesto- Prvomajsko cesto-Vodovodno ulico, potok Hercegovščak, Prešernovo cesto, Prežihovo cesto. Pokopališko cesto in zahodno mejo parcele številka 402 kmetijskega območja Gornja Radgona. Po prvotnem načrtu so številni objekti (del vojašnice, skladiščni objekt železniške postaje pri novi avtobusni postaji, zgradbe med starim stanovanjskim blokom na Partizanski cesti in čistilnico Kumer ter med Elradom in Putnikom, objekt Radgonskih goric, kjer je trgovina, in tisti, kjer je bife za invalide idr.) predvideni za rušenje, vendar v njih še vedno živijo ljudje, ki so se obrnili na občino s prošnjo, da se v teh zgradbah omogoči opravljanje določenih dejavnosti. S spremembo omenjenega odloka bi se te želje lahko uresničile in, kot kaže, do njihove realizacije ni več daleč. TOMO KOLES Z ustanovitvijo novih občin smo lokalno samoupravo sicer nekoliko bolj približali občanom, je pa ta nova organiziranost pustila tudi nekatere neugodne posledice. Nove občine so največ naredile na področju komunalne infrastrukture, tu pa se zadeve v glavnem tudi končajo, saj zaradi šibke ekonomske moči občine ne morejo bistveno vplivati na razvoj drugih dejavnosti. Na področju gospodarstva, vključno s kmetijstvom, je bilo narejeno izredno malo, vzroke za to pa je treba predvsem pripisati neorganiziranemu nastopu občin do države. Z razdelitvijo nekdanjih občin se je okrepil državni centralizem in manjka nam vmesni člen med državo in občinami, ki bi imel več pristojnosti in tudi več denarja, o katerem bi lahko odločal. Na nujnost ustreznega regionalnega organiziranja mnogi opozarjajo že dalj časa, saj je od njega dokaj odvisen tudi skladnejši regionalni razvoj. Kaže pa, da v državi za to ni pravega zanimanja, zato takšne pobude gotovo ne bodo prišle od tistih, ki jim je državni centralizem pogodu. O nujnosti regionalnega povezovanja in o skladnejšem regionalnem razvoju je tekla beseda tudi na posvetu, ki ga je v Šalovcih organizirala združena lista socialnih demokratov, žal pa smo na njem pogrešali tudi tiste, ki jim ne bi smelo biti vseeno, kako se bodo ta vprašanja v prihodnje razreševala. Če želijo doseči prave učinke, bo potreben organiziran in skupen nastop obcm, strankarska pripadnost pa pri tem ne bi smela biti ovira Pobudo za ustanovitev pokrajine je poslal pred kratkim županom vseh pomurskih občin poslanec Feri Horvat in tudi v vsakdanjem političnem življenju je mogoče zaznati, da zanimanje za ustanavljanje regij ali pokrajin sicer narašča, vendar razen različnih tribun in okroglih miz na to temo drugih konkretnih aktivnosti praktično ni. Regionalna organiziranost in regionalni razvoj sta področji, ki sta med seboj neločljivo povezani, prav regionalni organiziranosti pa dajejo poseben poudarek tudi v Evropski zvezi. Poleg kmetijstva je regionalizem med prednostnimi nalogami in v Evropski zvezi mu namenjajo kar tretjino vseh proračunskih sredstev. Tudi pri nas sta ustrezna regionalna organiziranost in skladnejši regionalni razvoj področji, ki morata dobiti prednost, saj v zadnjih letih prav za skladnejši regionalni razvoj vlada namenja vse manj sredstev, po osamosvojitvi pa seje razkorak v razvitosti posameznih.območij samo še povečal. Sprejem zakona, ki bi zagotavljal skladnejši regionalni razvoj, zamuja, saj je bila o njem v parlamentu opravljena šele prva obravnava. Slovenija prav tako tudi še nima strategije regionalnega razvoja, kije sicer v pripravi, največji problem oziroma pomanjkljivost pa je prav regionalna organiziranost. V državi ni prave pripravljenosti, da bi del sredstev in pristojnosti prenesla na pokrajine, vendar bo v občinah morala prevladati zahteva po tem. Poudarjajo pa, da ustanovitev pokrajin in prenos določenih pristojnosti nanje ne bi smela imeti za posledico jemanja pristojnosti in sredstev sedanjim občinam. LUDVIK KOVAČ F Blagoslovljene božične praznike ter mimo, zdravo in uspešno leto 1998 vam želi Ciril Pucko, poslanec DZ Puconski svetniki o rebalansu proračuna in Geoplinu Standardizacija fizičnega obsega storitev za bolnišnice Pod škrlatnim oblačilom je lahko hudič__________________________ Kliničnemu centru dodane, regijskim bolnišnicam odvzete Postelje _________________ Predbožičnica slovenskemu bolnišničnemu zdravstvu je izdelan osnuje standardizacije fizičnega obsega v bolnišnični dejavnosti, torej e o-zahtevane in pričakovane standardizacije, ki naj bi slovenske o ni Sn'ce pri financiranju postavila v enakovrednejši položaj. Osnutek je pn-Pravljen, slovenske regijske bolnišnice pa so znova spoznale, a v s ra na oblačila odeti hudič ni samo iz pravljic. Pripravljena standardizacija nan>reč pomeni, da se kliničnemu centru s strani plačnika (Zavoda za Nravstveno zavarovanje RS) prizna dodatnih štiristo petdese Pos e J> Vsem drugim bolnišnicam pa toliko manj. Priznana ali odvzeta postelja Pa Pomeni, da bo bolnišnica dobila toliko manj ali vec denarja za števno Nposlenih, materialne stroške, opravljene storitve ... Lahko si mislimo, ako je direktorjem, ko so predlog dobili na mizo in ki so s s an ar '■'Jo Pričakovali nekaj povsem drugega, torej več denarja, u ni a ® avo. V svojem revoltu so ponovili tisto znano: na ta načinspe ^"»er in izgublja obrobje, posredno kajpak tudi bo/mkiJMurskosobm ka bolnišnica naj bi potemtakem izgubila kar stirnnsestdeset post j.) a bolnišnica naj bi potemtakem t n kaj se je slišalo v zagovor pripravljeni standardizaciji Učnega obsega storitev? Zaradi rmva pacientov iz obrobja v kli-। 'O’i center se čakalna doba za Pijanske bolnike podaljšuje. Za ^°Vrh pa so direktorji regijskih p°. n’šnic še slišali grožnjo, da če 'Piljene metodologije ne bo-c. sPrejeli, bo klinični center pa-^hLf 'Z re8H začel °dK' krojijo naše zdravstvo, nik0^ na^ 8rešnega kozla. Bol-Lii k k* Prihajajo na zdravljenje v hov .no- Zaradi njih ali na nji-račun naj bi torej še bolj kot doslej zdravstvena zavarovalnica finančno podprla center. Morda bodo ob tem tudi bolniki sami dvignili glas, češ imamo pravico do najboljšega zdravljenja in izbiro zdravnika ali zdravstvene ustanove po lastni presoji. Da, toda pripravljena standardizacija ima vsaj dve veliki napaki. Prva je gotovo ta, da pripravljalci standardizacije niso razločili med recimo mu opravičenim ter neopravičenim prilivom (odlivom) bolnikov. Ni vseeno, ali gre na primer bolnik z naše regije na zdravljenje v Ljubljano, ker ga edino tam zaradi narave bolezni lahko pozdravijo, ali pa zato, ker sije za zdravljenje bolezni, ki jo sicer zdravijo tudi v murskosoboški bolnišnici, izbral prav ljubljanski center. Prve in druge so pripravljalci standardizacije, kakor je videti, vrgli v isti koš. In drugo, po metodologiji, ki je bila uporabljena pri pripravi standardizacije fizičnega obsega storitev v bolnišnicah, regijskim bolnišnicam niso »odvzeli« postelje od opravljenih storitev v celoti, ampak od pogodbenega obsega, programa storitev. Slednjega bolnica dobi plačanega, za vse storitve, katere opravijo nad pogodbo, pa ni plačnika. In prav ob tem dejstvu, da četudi toliko in toliko bolnikov odhaja na zdravljenje v Ljubljano, ni v regijskih bolnišnicah nič manj bolnikov, si na vrhu slovenskega zdravstva ne belijo las. Sploh pa se ob tem oglašajo z razlago, da Slovenci pač ne moremo biti bolj bolni, kot na primer v teh in teh državah, smo pa tolikokrat večji koristniki zdravniških storitev. To pa že ima okus po tistem, da je sistem že dober, le ljudje niso pravi. MAJDA HORVAT Za 65 odstotkov več kot so načrtovali Na osnovi realizacije prihodkov in predlaganih ovrednotenih meril resornih ministrstev so se svetniki puconske občine odločili, da podprejo rebalans občinskega proračuna za leto 1997. Po njem bodo tako prihodki kot odhodki znašali dobrih 672,9 milijona tolarjev, to je za' 65 odstotkov več, kot so prvotno načrtovali. Pomembnejša odstopanja so predvsem pri izvirnih prihodkih za zagotovljeno porabo, v prvi vrsti na račun dohodnine. Po besedah župana Ludvika Novaka je finančna izravnava večja na račun komunalnih dejavnosti ter za delovanje občinske uprave in občinskih organov. V letu 1997 so namreč na novo zaposlili tri delavke, in sicer računovodkinjo, administrativno delavko in snažilko. Tako bi stroški za delo občinske uprave znašali dobrih 49,8 milijona tolarjev. Pri prihodkih za druge naloge pa je precejšenj delež namenjen za spremembo namembnosti zemljišč za gradnjo železnice. V te prihodke pa so všteti tudi prihodki za odškodnino za odlagališče odpadkov v višini 12 milijonov tolarjev. Ti;eba je omeniti, da so stroški za delovanje družbenih dejavnosti, kamor štejejo plače v vzgoj-no-varstvenih zavodih, nadstan-dard v osnovnih šolah in plače na Centru za socialno delo, predvideni v znesku nekaj čez 31,5 milijona tolarjev, medtem ko so se materialni stroški za omenjene zavode povzpeli na skoraj 17,3 milijona SIT. Treba je upoštevati tudi dobrih 36,3 milijona tolarjev, kolikor znašajo plačila na področju družbenih dejavnosti, športa, kulture, delovanja društev in prevoza šolskih otrok. V skladu z zakonodajo je potekalo tudi financiranje politični strank v občini, pri čemer izstopa SLS z nekaj čez 1,2 milijona SIT, kijih je pridobila za vsak dobljeni glas na volitvah za občinski svet in župana. Glede investicijskih odhodkov za oskrbo z vodo so v glavnem zajeti stroški za novo tehnično dokumentacijo primarnega voda Lemerje-Zenkovci-Beznovci pa tudi dokončanje del primarnega voda na relaciji od Puconec proti Vaneči ter povezovalnega voda med Predanovci in Puconci. Za zgraditev lokalnih cest oziroma modernizacijo odsekov Poznano-vci-Radovci, Beznovci-Vadarci-Beli križ, regionalka Puconci-Mačkovci-Kuštanovci in Polana-Predanovci so porabili okrog 157 milijonov tolarjev. Za investicije n šport, predvsem športnega centra ob vrtcu v Brezovcih, so zagotovili 7 milijonov, za investicije v vzgojo in izobraževanje v Brezovcih pa 11 milijonov tolarjev. Še enkrat odločni ne Geoplinu! Ko je bil govor o nameravani gradnji prvega podzemnega skladišča plina v državi na pucon-skem območju, pa so se svetniki odločili, da o tem sploh ne kaže razpravljati. Ker ljubljansko podjetje Geoplin ni hotelo sprejeti zahtev njihovega občinskega sveta o plačilu odškodnin za povzročeno škodo na infrastrukturi, objektih in zemljiščih ter za motenje posesti in življenja občanov v osmih vaseh, s čimer bi iztržili 40 milijonov tolarjev, svetniki sploh niso želeli sprejeti nobenega konkretnega sklepa, ki bi imel pozitivni ali negativni pridih. To seveda pomeni, da z dosedanjim dogovarjanjem s predstavniki ljubljanskega Geoplina, ki zahteve puconskega občinskega vodstva ocenjujejo celo za izsiljevanje, niso dosegli nobenega bistvenega ' napredka. MILAN JERŠE 4 ospodarstvo vestnik, 25. december 1997 Seja vlade Božično darilo vlade: višje cene Dražje mleko, elektrika, moka; sproščene cene mleka - Hrvaška nadaljuje s svojo egoistično politiko - Najbolj pereče z domovi za starejše je na območju Murske Sobote Kot je že običajno, nam slovenska vlada pred božično-novolet-nimi prazniki postreže z višjimi cenami osnovnih artiklov. Nove cene bodo veljale od 1. januarja 1998. Za osem odstotkov bo dražja električna energija. Cena pšenice iz blagovnih rezerv se bo povišala z 29 na 33 tolarjev za kilogram. Spremenil pa se bo tudi tržni red, tako da se bodo morale mlinske organizacije pol leta same oskrbovati na trgu. Vsaj nekaj časa. Odkupna cena kravjega mleka bo s petim januarjem višja za devet odstotkov, prodajne cene konzumnega mleka pa se bodo sprostile. Nova cena električne energije brez 5-odstotnega prometnega davka - dnevna tarifa bo višja za 14.54 tolarja za kilovat (prej 13,46 tolarja), nižja tarifa bo 8,55 tolarja za kilovat (prej 7,92 tolarja). Elektro Slovenije si je želelo dve podražitvi za 11,2 odstotka; prvo s prvim januarjem, drugo s prvim februarjem. Letos seje električna energija podražila dvakrat skupaj za 15,2 odstotka; prvič februarja za 4.9 odstotka, drugič maja za 9,8 odstotka. Pšenica iz blagovnih rezerv seje torej podražila z 29 na 33 tolarjev za kilogram. Moka bo mlinarje in predelovalno industrijo stala od 48,23 tolarja do 61,91 tolarja za kilogram, v trgovinah pa od 76,95 tolarja do 94,78 tolarja za kilogram. Ne bomo zapustili slovenske manjšine na Hrvaškem Vlada je razpravljala tudi o problematiki slovenske manjšine na Hrvaškem. Sklenila je, da si bo prizadevala za nadaljnjo pomoč Slovencem na Hrvaškem, da ohranijo svoje vrednote in narodnostne značilnosti. Vlada obžaluje odločitev hrvaškega sabora o spremembi ustave, s katero je slovenska manjšina izpuščena pri naštevanju avtohtonih manjšin, ki živijo na območju Hrvaškem. Zadeva ni v prid krepitvi dobrososedskih odnosov med državama. O takšni spremembi ustave predstavniki slovenske Skupnosti na Hrvaškem, ki deluje v delu poodbo-ra za manjšinska vprašanja sabora, niso bili obveščeni, prav tako pa ne slovenska vlada. Naša vlada bo zahtevala uradni odgovor s hrvaške strani. Domovi za starejše v gradnji že leta 1998 Minister za delo Anton Rop je na tiskovni konferenci po seji vlade predstavil program razvoja varstva starejših oseb v Sloveniji do leta 2005 na področju socialnega varstva, ki gaje potrdila vlada. Že naslednje leto naj bi začeli graditi vrsto domov, saj je tu stanje najslabše, posebno še na območju Murske Sobote. Sprejetje tega dokumenta pomeni, da bo vlada načrtno začela z zgraditvijo mreže socialnega varstva za starejše prebivalce v Sloveniji. Spodbujala bo gradnjo institucionalne mreže domov in vpeljala mehanizme za razvoj organiziranih storitev v bivalnem okolju. Predvideno je, da bi do leta 2005 v institucionalno varstvo vključili 4,5 odstotka prebivalcev, starejših od 65 let. V programu so vsebinsko zajeta vsa področja skrbi za stare, ki se zagotavljajo v okviru socialnega varstva, določene so tudi podlage za načrtovanje ukrepov na drugih področjih; zdravstva, stanovanjske politike itd. V okviru dograjevanja mreže institucionalnega varstva predvideva program razširjanje zmogljivosti v javnih zavodih in tudi koneesioniranih oblikah. Vlada bo tudi omogočila in spodbujala zasebne pobude na tem področju. Program izhaja iz demografske strukture ‘m predvidevanj na tem področju v naši državi ter sledi mednarodno sprejetim standardom in normativom, ki predvidevajo institucionalno varstvo za pet odstotkov oseb, starih 65 let in več. MARJAN HORVAT Tretji kmetijski forum v Moravskih Toplicah o socialni varnosti kmetov Kmetje so v materialni Ritmično-plesno-gibalna skupina, ki je nekaj posebnega Močna izraznost in humor Spet so se uvrstili na državno srečanje najboljših plesnih skupin, ki je bilo minuli petek v Žalcu Če bi se vprašali, po čem je znana OŠ Kuzma, potem kaže med njene posebnosti (v dobrem pomenu besede) vsekakor uvrstiti plesno skupino Najdenčki oziroma Plesalci OŠ Kuzma, kakor se je ta skupina imenovala, ko so jo ustanovili, in potem še nekaj časa. Medtem so namreč tamkajšnji plesalci dosegli številne uspehe. Tako so se letos spet uvrstili na državno srečanje najboljših plesnih skupin Slovenije, kije bilo minuli petek v Žalcu. Predstavili so se s plesoma (koreografijama) Vragolije in Pri nas na Goričkem je lepo. Ritmično-plesno-gibalna dejavnost na kuzemski osemletki se je začela pred 15 leti, ko je prišla na tamkajšnjo šolo učiteljica Ingrid Pojbič iz Murske Sobote, ki si je nabrala izkušnje za tovrstno delo z mladimi v plesni skupini v Mariboru. Načelo, ki ga goji od vsega začetka, je, da lahko pleše vsak otrok, ki to želi. Nikoli ni torej posebej izbirala plesalcev, še manj pa odsvetovala ples tistim, ki na primer nimajo izrazitega posluha ali pa so gibalno manj spretni. Ingrid je vedno znala plesne motive prilagoditi različno gibalno in glasbeno dojem ljivim otrokom in jih povezati v ubrane koreografije. Le-te so vsebovale predvsem motive iz vskada-njega življenja, za vse pa sta bili značilni močna izraznost in humorna plat gibalnega izražanja življenjskih situacij. Ingrid Pojbič je ustvarila skupaj s plesalci tudi poseben projekt plesne igrivosti in nagajivosti, s katerim so se maja letos uspešno predstavili na dnevih slovenskega izobraževanja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Projekt je bil sestavljen iz najboljših koreografij, predstavljenih na državnih srečanjih iz njihovega celotnega petnajst- in psihološki stiski Ob vključevanju v evropske povezave bo slovenski kmet brez ustrezne pomoči države propadel Problematika socialnega varstva kmetov postaja vedno bolj pereča, zato ni naključje, da so organizatorji civilne iniciative tretji kmetijski forum, ki postaja v občini Moravske Toplice tradicionalna oblika dela, namenili prav tem vprašanjem. Slabšanje socialnega položaja kmetov je posledica neurejenih razmer v kmetijstvu, ki se kažejo v slabšanju dohodkovnega položaja te gospodarske panoge in s tem tudi položaja kmetov. Socialni problemi prihajajo v Pomurju še toliko bolj do izraza, ker je na stanje v kmetijstvu posredno ali neposredno še vedno vezano veliko ljudi, prav v kmetijstvu pa so se na tem območju nekateri problemi v zadnjem času še posebej zaostrili. Razmere v Mesni industriji Pomurka, Agrome-rkurju in Kmetijski zadrugi Panonka so veliko pripomogle k temu, da je položaj na tem območju gotovo med najslabšimi v državi, in če ne želimo, da bi prišlo do popolnega zloma te dejavnosti, so potrebni nekateri takojšnji ukrepi. Skrb zbujajoča je ugotovitev, da se je kmet zdaj poleg materialne stiske znašel tudi v psihološki stiski, saj je v negotovosti, kakšne bodo zanj posledice ob vključevanju Slovenije v različne evropske povezave. Ob vstopu Slovenije v CEFTO se že kažejo prve negativne posledice, saj se je kmet znašel v primežu konkurence, ki prihaja iz vzhodnoevropskih držav, slovenska država pa mu pri tem ni zagotovila ustrezne zaščite. Da se bo slovensko kmetijstvo ob vključevanju v evropske povezave moralo prestrukturirati, se zavedajo tudi kmetje, vendar sami brez podpore države tega ne bodo zmogli. Kmetje zahtevajo drugačen odnos države do svojih Na OŠ Cvetka Golaija Ljutomer proslavili visok jubilej, ki je bil morda tudi zadnji Pet let brez vpisa Razvojni oddelek za predšolske otroke je v tem šolskem letu že prenehal delovati Sredi petdsetih let smo v Sloveniji začeli ustanavljati posebne osnovne šole za učence z lažjimi telesnimi in duševnimi motnjami, in to predvsem iz humanih razlogov - da bi tudi takim otrokom omogočili uspešno končanje obvezne osemletke in jih tako usposobili za kar najbolj samostojno pot v življenje. V rednih šolah se namreč ti učenci večinoma niso mogli enakovredno vključiti v učno-vzgojni proces, zato so bili med ponavljale!, poleg tega so bili zaradi drugačnosti deležni posmeha ali zaničevanja svojih sošolcev. Razmere se medtem niso bistveno spremenile, stanje pa kar precej. Prvo šolo s prilagojinim programom v Pomurju so ustanovili leta 1956 v Gornji Radgoni, že naslednje leto pa so jim sledili v Ljutomeru, kjer tako praznujejo letos 40-letnico. Osrednja proslava je bila minulo sredo, ki so jo letnega ustvarjalnega obodbja. Najboljša koreografija, kar jo je kdaj ustvarila, pa so po njenem mnenju Vragolije na glasbo tria Gregorja Strniše Al Capone Strajh trio -Eine kleine Moz/art. In kako kuzemski plesalci doživljajo svoje nastope? »Ob predstavitvi koreografije je najpomembnejši odziv publike. Če začutimo v dvorani vedrino, sproščenost in prisrčen smeh gledalcev, potem smo zadovoljni in nadaljujemo svoj ples še z večjim navdušenjem. Sicer pa mislim, da vsi plešejo predvsem za svoj užitek. Koreografije so zelo temperamentne in plesalci porabijo za izvajanje precej energije, ki pa je, mislim, imajo v zalogi kar veliko. To so moji plesalci... in brez njih ne bi bila nobena koreografija takšna, kot je.« JOŽE GRAJ problemov tudi zato, ker si sami zagotavljajo svoje delovno mesto, država pa naj jim z ustrezno kmetijsko politiko zagotovi primerno socialno varnost. Da je socialna varnost pomurskih kmetov vedno bolj ogrožena, najbolj zgovorno potrjujejo nekateri podatki, ki kažejo na to, da vedno več kmetov ni sposobnih plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje. Z nezmožnostjo plačevanja teh prispevkov se srečujejo predvsem manjše kmetije, ki ne zagotavljajo dovolj dohodka za pokrivanje teh obveznosti, kaj šele, da bi del dohodka lahko namenjale za prestrukturiranje pro obenem povezali z dobrodelnim koncertom z naslovom Kjer je doma srce. Radi bi namreč kupili kombi za prevoz učencev v svojo šolo, saj so doma iz različnih krajev in večina se ne more voziti v Ljutomer z rednim avtobusom. Kuzemskim plesalcem ne zmanjka idej tudi za fotografiranje. (Foto: J. G.) izvodnje. Podatek, da seje samo v šestih mesecih iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja odjavilo 270 kmetov, je dovolj zgovoren dokaz, da si ta populacija prebivalstva ni sposobna zagotavljati niti svoje najosnovnejše socialne varnosti. Število kmečkih zavarovancev se zmanjšuje že nekaj let, po podatkih območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije pa v strukturi vseh zavarovanih oseb po kategorijah kmetje predstavljajo le še 5,5-odstotni delež zavarovanih oseb. Ob tem pa skrbi tudi podatek, da mrfogi zavarovanci ne poravnavajo svojih obveznosti in se tovrstni dolgovi povečujejo. Na vseh štirih davčnih upravah v Pomurju bodo vsi dolgovi ob koncu leta že dosegli 700 milijonov tolarjev, kar 86 odstotkov teh dolgov predstavljajo neplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, od tega pa odpade na kmetijstvo slaba tretjina. Ministrstvu za finance zato predlagajo, da brez plačila zamudnih obresti odloži plačilo zapadlih neplačanim obveznosti za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje za obdobje treh let, ministrstvu za de- Praznično razpoloženje ob visokem jubileju pa jim je močno »skalilo« dejstvo, da v zadnjih petih letih niso imeli nobenega vpisa novincev, le dve učenki sta se lani prešolali k njim, tako da se je število šoloobveznih otrok na njihovi šoli zmanjšalo na vsega 14. Za primerjavo naj navedemo, da so jih imeli v šolskem letu 1974/75 kar 123. S tem je zelo ogrožen obstoj šole, na kateri je res dokaj dobro poskrbeljeno za vzgojo in izobraževanje otrok z lažjimi telesnimi in duševnimi motnjami v razvoju. Prav gotovo obstajajo takšni otro lo, družino in socialne zadeve pa predlagajo, da se osnova katastrskega dohodka za obvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje poveča s 104.000 ha 156.000 tolarjev in s tem omogoči, da se kmetje sami odločijo za tisto obliko zavarovanja, ki jo bodo sposobni plačati. Med sklepi foruma o socialni varnosti kmetov velja omeniti še zahtevo, da pri oblikovanju cen kmetijskih pridelkov, ki jih določa vlada, te cene ne smejo biti nižje od stroškov pridelave, v prehodnem obdobju prestrukturiranja in prilagajanja kmetijstva razmeram v Evropi pa naj bi bi bili kmetje tudi oproščeni plačila prometnega davka za pogonsko gorivo. V procesih prestrukturiranja kmetijstva bi morale večjo vlogo odigrati občine, ki jim bo morala država za to zagotoviti več sredstev. Nujna bo tudi sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih, ki zdaj onemogoča prodajo ali delitev zaščitene kmetije, kmetom, ki niso več sposobni obdelovati zemlje, pa je treba dati možnost za odkup zemlje in jim zagotoviti starostno rento. Pomembno vlogo pri prestrukturiranju kmetijstva bo moral odigrati sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki naj v okviru svojega programa zagotovi odkup zemlje od kmetov, ki bi jo želeli prodati, to zemljo pa naj pod ugodnimi pogoji da v dolgoročni zakup ali najem čistim kmetom oziroma kmetijam, ki se v to preusmerjajo. LUDVIK KOVAČ ci tudi danes (podatki kažejo, da jih od 2 do 3 odstotke med celotno generacijo), toda obiskujejo redne osemletke, čeprav jih praviloma tamkaj ne bi smeli vpisati. Toda kaj, ko imajo zadnjo besedo starši, tako da jih brez njihove privolitve (podpisa) ne morejo vpisati na šolo s prilagojenim programom. Otroci pa so v tem začaranem krogu največkrat prizadeti. Kot je na tiskovni konferenci pred praznovanjem 40-letnice med drugim povedala ravnateljica OŠ Cvetka Golarja Irena Cvetko, upajo, da bo čimprej sprejet še zakon o usmerjanju otrok, s čimer bo to vprašanje ustrezneje rešeno. Z letošnjim šolskim letom so že morali ukiniti razvojni oddelek za predšolske otroke, ker jih enostavno niso več imeli. Glede nadaljnjega obstoja šole s prilagojenim programom pa bodo imeli najbrž zadnjo besedo občinski svetniki, saj je njihov ustanovitelj občina. Že za to šolsko leto so bili pripravljeni trije predlogi: ali nadaljevati tako kot doslej ali učence voziti v kakšno drug0 bližnjo šolo s prilagojenim programom (Ormož, Gornja RadgO' na) ali pa jih prešolati v redne osemletke. Zaenkrat še delujejo in so kljub vsemu ponosno pro' slavili 40. jubilej. Prihodnost pa je dokaj negotova. No, čisto vse le ni tako skrb vzbujajoče. Leta 1978 so ustanO' vili v okviru šole prvi oddelek d®' lovnega usposabljanja (sedaj od' delki vzgoje in izobraževanja),v katerega vključujejo mladostnik5 od 18. do 21. leta z zmernimi al’ težjimi duševnimi motnjami. Gre za posebno obliko usposabljanji invalidnih oseb, ki so končal* šolo s prilagojenim programo*11 in se »pojavljajo« kot iskalci zap°" slitve na uradih za delo. Trenutni imajo v tem programu 14 takšni*1 mladostnikov, zaposlitev pa s*a dobila tudi dva inštruktorja (mefl' torja). Usposabljajo jih za delo lesarski in tekstilni stroki. Pol6? tega imajo še varstveno-delovnf center (delavnica pod posebnin* pogoji), v katerega je vključen* 26 varovancev. Le-ti so zaposl®*1 pod posebnimi pogoji. Šolsk stvaba torej ne bi ostala prazn ’ četudi bi šoloobvezne otroke P^. selili ali prešolali. V negotovo® pa je vseeno težko delati. , < JOŽE GRA' vestnik, 25. december 1997 Vrh turističnih delavcev v Pomurju Zdravilišču Moravske Toplice dvojno priznanje Udeležencem tradicionalnega šestega srečanja turističnih delavcev Pomurja so se pridružili tudi vodilni iz slovenskih naravnih zdravilišč, Turistične zveze Slovenije in minister Janko Razgoršek V ponedeljek, 15. decembra, je največje prekmursko zdravilišče gostilo »turistični vrh«. V Zdravilišču Moravske Toplice, ki je tega dne prejelo kar dve največji priznanji, so se zbrali poleg novega ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška tudi predstavniki slovenskih naravnih zdravilišč, Turistične zveze Slovenije (TZS) ter člani društev in organizacij, vključenih v Pomursko turistično zvezo. Po okrogli mizi o aktualnih problemih v turizmu se je začelo tradicionalno 6. srečanje turističnih delavcev Pomurja v organizaciji Pomurske turistične zveze, še prej pa je predsednik Turistične zveze Slovenije podelil priznanja najbolj urejenim zdraviliščem v letošnji akciji Moja dežela -lepa, urejena in čista. Minister Janko Razgoršek - to je bil njegov prvi obisk Pomurja -je v uvodnem nagovoru poudaril, da se je tokrat prvič srečal z enim od najmočnejših stebrov slovenske turistične ponudbe, z zdraviliško dejavnostjo, kjer lahko traja sezona ob pravem pristopu in primerni ponudbi vse leto. Čestital je vsem 15 zdraviliščem, čeprav je dobitnik najvišjega priznanja le eno; akcija Turistične zveze Slovenije zelo SKUPAJ PROTI | KRI f Ml fNALUl ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI veliko prispeva k urejenosti dežele, ker zares živimo v lepi deželi, je potrebno ljudem dvigniti zavest, da bodo to vedeli in cenili. Tudi predsednik TZS Marjan Rožič je pred podelitvijo priznanj povedal, da je lepo in urejeno okolje sestavni del turistične ponudbe; to tekmovanje TZS na neki način povezuje vse, ki delajo in živijo v zdraviliškem kraju; letos so prvič poleg zdravilišč ocenjevali tudi zdraviliške kraje. V skupini »kampi« je kamp Banovske toplice dosegel tretje mesto. Pri manjših zdraviliščih so se najbolje odrezali:Ter-me Ptuj, Zdravilišče Laško in kot najblj urejeno Šmarješke Toplice. Pri večjih zdraviliščih pa je tretje mesto pripadlo Atomskim toplicam, drugo Zdravilišču Radenci, za najbolj čisto in urejeno zdravilišče v letu 1997 pa je razglašeno Zdravilišče Moravske Toplice. Pomurska turistična zveza se je na 6. srečanju turističnih delavcev Pomurja predstavila z novo grafično podobo, predsednik Štefan Dravec pa je v svojem nagovoru izjavil, daje prepričan o čvrsti materialni in moralni popotnici, ki so si jo ustvarili v letošnjem letu za razvoj turizma v prihodnosti. Prav zdravilišča so jedro turistične ponudbe pokrajine ob Muri, zato je pomembna vsaka nova pridobitev - in zadnje leto jih ni bilo malo. V Pomurju bodo letos dosegli čez 600 tisoč prenočitev, kar je nadvse pome-mebn dokaz gospodarskega pomena turizma v tej pokrajini. Nadvse pomemben je tudi jubilej Zdravilišča Radenci, ki slavi že 115-letnico zdraviliške dejavnosti. Za prihodnji razvoj kakvosti v turizmu je pomembno sodelovanje s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem ter osnovnimi šolami - prav pri vzpostavljanju tega sodelovanja igra pomembno vlogo Pomurska turistična zveza; njena pozitivna vloga je tudi v povezovanju poklicnih in ljubiteljskih turističnih delavcev in je ta trenutek verjetno edina močna tovrstna regijska povezava v Sloveniji. »P času hladne digitalizacije bo človek še bolj hrepenel po prijetnih in mirnih krajih sprostitve, kakršni so v Pomurju,« je še povedal g. Dravec. Priznanja Pomurske turistične zveze so prejeli: za prispevek k razvoju turizma Jože Tišler - TD Sv. Jurij, Rudolf Gaber - TD Rogašovci, Dragica Zadravec - TD Grad, OŠ Tišina - za poseben prispevek k turistični vzgoji mladine, Marija Fras - TD Klopotec Kapela - za publicistično dejavnost na področju kulina rike, TD Velika Polana, Občina Puconci in Turistična kmetija JUREŠ. Plakete za leto 1997 so prejeli: Hotel Diana za kakovostno 30-letno gostinsko-turistič-no dejavnost, Restavracija in penzion Šinjor (100-let gostinske dejavnosti), Turistična kmetija MIŠKO (20 let delovanja) in Franc Tominc - Jeruzalem Radenska. Kipec štorklje kot najvišje priznanje Pomurske turistične zveze (izdelal gaje akademski kipar Mirko Bratuša od Negove) je za izjemen prispevek k razvoju turizma v Pomurju prejelo Zdravilišče Moravske Toplice. BERNARDA B. PEČEK V učeni podjetju imajo domala vse upravne oddelke kot v pravem podjetju. (Foto: J. G.) Donatorski sklad ter učno podjetje na Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administrativni šoli M. Sobota Kakovostno in uporabno znanje Zbrali so blizu 5,5 milijona tolarjev, pomoč pa še pričakujejo - Sredstva bodo zbirali tudi za novogradnjo šole Svet Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole M. Sobota je letos septembra sprejel sklep o ustanovitvi šolskega donatorskega sklada, obenem pa je spejel tudi poslovnik o njegovem delu. Pokazalo se je, da je bila to dokaj koristna poteza. Osnovni namen sklada je ponuditi dijakom nadstandardne storitve in dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, ki jih država ne financira, čeprav pomembno prispevajo k uresničevanju temeljnih vrednot šole, kot je tudi pridobivanje kakovostnega in uporabnega znanja v šolskem učnem podjetju. To dejavnost so sicer nekaj časa že izvajali, vendar niso imeli na voljo ustreznega prostora in tudi ne dovolj primerne učne tehnologije. Prek sklada so se torej obrnili na podjetja, ustanove, obrtnike in starše ter jih zaprosili za fipančno in materialno pomoč. Odziv donatorjev je bil zadovoljiv, saj so zbrali doslej blizu 5,5 milijona tolarjev. Prejšnji petek so povabili na šolo vse predstavnike donatorjev, se jim zahvalili za doslej izkazano pomoč in na slovesen način odprli na novo urejeno učno podjetje. V njem lahko izvajajo učenje z delom (loiming by doi-ng). Dijaki se učijo ob pomoči problemsko zasnovanega pouka, to pomeni, da ne spoznavajo najprej teoretičnih osnov, ampak poskušajo rešiti problem sami oziroma v skupini. Ob predstavitvah svojih idej razvijajo tudi svojo osebnost, prikažejo različne pristope in poglede na problem, obenem pa se učijo komuniciranja in retorike. Delajo kot če bi bili v kakšnem pravem podjetju. Po besedah ravnatelja šole Štefana Harkaia so stalni projekti v okviru njihovega donatorskega sklada izboljšanje materalnih razmer za izobraževanje vključno z zbiranjem sredstev za novogradnjo šole, v ta del pa sodi tudi učno podjetje, nadalje delo z nadarjenimi in ustvarjalnimi dijaki (raziskovalne naloge, tekmovanja idr.) in zagotavljanje dodatnih učnih gradiv. Upravni odbor sklada bo vsako leto javno razpisal natečaj za izvajanje projektov in med prijavljenimi bodo izbrali tiste, ki jih bodo tudi financirali. Med njimi so lahko tudi projekti za potrebe donatorjev. JOŽE GRAJ Počitniška zveza Slovenije Mladinski turizem v svetu, pri nas pa ne? Člani Počitniške zveze Slovenije v Martjancih o razvoju mladinskem turizmu - V Sloveniji do sedaj le en mladinski hotel, za polnopravno članstvo v mednarodni organizaciji bi jih morali imeti najmanj pet Počitniška zveza Slovenije je pred kratkim pripravila v gostišču Šinjor v Martjancih dvodnevno posvetovanje za člane Počitniških društev ter skupščino zveze, na kateri so izvolili novega predsednika Romana Jakiča. Kot predavatelji so nastopili Janez Plevnik, ki je analiziral mladinski turizem v Evropi, Bogomir Paj je predstavil razvoj mreže mladinskih prenočišč v Sloveniji, Alen Ivankovič je v predstavitvi svoje diplomske naloge opozoril na problem pomanjkanja servisa za potrebe mladinskega turizma, najbolj odmevno pa je bilo prav gotovo predavanje Predsednika Ferijalnog saveza Hrvatske Gorana Beus Reichenberga o evropskih raziskavah mladinskega turističnega tržišča. Kdor načrtuje razvoj turizma’ dolgoročno, posveča danes največ pozornosti mladinskemu turizmu. V Evropi se tega najbolj zavedajo v Franciji, prav tako Prednjači v številu mladinskih hotelov Italija, veliko jih je tudi v Pragi, v Budimpešti kar 30. Slovenija je (še vedno) na začetku organiziranega mladinskega turizma. S vedno nimamo mre?e mla I am Počitniške zveze Slovenije so v Martjancih govorili o težavah mla-nskega turizma. Manjkali so vladni predstavniki za šolstvo in turizem. dinskih hotelov, ampak zaenkrat deluje le mladinsko prenočišče Bledeč na Bledu s 55 ležišči (odprt letos poleti). Kot naslednji naj bi bil na vrsti mladinski hotel na Ptuju s 60 ležišči, nato v Ljubljani (kjer lokacija še vedno ni določena), na slovenski obali (prav tako še nimajo ustrezne lokacije) in na Rogli. Na ta račun se ie slišalo nemalo protestov, kajti po mnenju nekaterih bi morali najprej poskrbeti za mladinska prenočišča v univerzitetnih središčih in največjih slovenskih mestih, torej v Ljubljani in-Mariboru. Nasploh je država doslej premalo storila za razvoj mladinskega turizma, zato upajo, da se bo odslej s posebnim ministrstvom za drobno gospodarstvo in turizem ta mačehovski odnos spremenil. Mladinski turizem je bil ves čas razklan na dva pola, na »mladinsko« in »turistično«, ••zato so si ga tudi podajali kot žogo. Vzpostaviti bi morali učinkovito zvezo med ljudmi, ki so v vladi odgovorni za mladino in za pospeševanje turizma, promovirati sodelovanje med profitnimi in neprofitnim sektorjem, spodbuditi raziskave na tem področju ter primerno promovirati mladinska potovanja (prihodnje leto naj bi končno izšel katalog, brošura). V Sloveniji se Počitniška zveza Slovenije še premalo zaveda, daje lastnik svetovne blagovne znamke, s katero imajo pravico označevati mladinske hotele. Danes so vsaj na voljo že rezultati raziskav, ki dokazujejo, da mladi potujejo veliko več kot starejši, da je današnja mladina po razmišljanju in željah primerljiva s srednjim slojem, da je čas izobraževanja vedno daljši in da je pri -sofinanciranju pomemben tudi vpliv in okus staršev - 53 odstotkov počitnic mladih financirajo starši, 60 odstotkov mladih odhaja na počitnice vsako leto, 31 odstotkov vsaj enkrat letno, 39 pa večkrat letno. Dohodek, ki se ustvari z mladinskim turizmom, ni tako majhen, le da ni nikjer natančno izračunan. Kako se uporabi denar za regresiranje šolskih izletov in ali je ta delež sploh vključen v skupni turistični priliv - menda je to Goran Beus Richenbergh, predsednik Ferijalnog i hbstelskog saveza Hrvatske: »Razmere na Hrvaškem so čedalje boljše; tako turizem na sploh kakor tudi naša turistična ponudba se revitalizirata in mislim, da bosta prihodnje leto zaživela v popolnosti tako po številu gostov kakor tudi glede normalnega funkcioniranja. Vi veste, da smo do sedaj imeli neredko opraviti z begunci, tako da smo imeli še ogromno drugega dela. Hosteli so v Pulju, Zadru, Šibeniku, Dubrovniku, na Punti, če bo vse v. redu še na treh kakovostnih lokacijah v Puntiželi, Savudriji in Lošinju. Te tri še pregovarjamo, da bi se priključili našemu združenju. To, kar bi jaz priporočal za naslednje leto, je Dubrovnik. Je najbolj oddaljen, vendar najboljši. Hostel je popolnoma obnovljen, blizu mestnega središča in blizu plaže. Dubrovnik bo namreč kmalu postal zelo drag, mogoče je to zadnje leto, ko je še sorazmerno poceni. Prepričan sem, da bodo prihodnje leto že normalno funkcionirali čarterski poleti iz Zagreba v Dubrovnik, ki so zelo poceni. Že dve leti velja 50-odstotni popust za vse te polete, če se potuje za več kot sedem dni - ta popust velja za vse potnike. Drugi razlog je, da bo Dubrovnik prihodnje leto spet nadvse bogat s kulturnimi prireditvami, spet bo v polnem sijaju. Čisto in lepo morje je še vedno prednost Hrvaške. Vsem, ki ne želijo potovati tako daleč, predlagam Pulj, ki ima prav tako lep hostel. Od šestih hostelov, ki so trenutno v naši orgapi-zaciaji, so štirje v naši lasti. Dva sta v lasti mesta Zagreb, ki upravlja z njima prek javnih podjetij. Od tistih treh, 's katerimi se še dogovarjamo, sta dva v lasti neke turistične organizacije, eden pa je v lasti agencije. Nas ne zanima, kdo je lastnik in kako razpolaga s svojimi sredstvi, nas zanima le, če ustrezajo standardom, da so cenovno sprejemljivi in da so se pripravljeni vključiti v mednarodno zvezo, torej da pripravljamo skupno trženje, naša je blagovna znamka in nam je na voljo del zmogljivosti. Pomurci so lahko brez težav z nami v stikih prek Piitre.« Letos je bilo 65 odstotkov gostov tujcev, predvsem iz zahodnoevrospkih držav. 15. decembra bo odprt mednarodni prehod med Hrvaško in Srbijo (Bajakovo) in to pomeni začetek ponovne oživitve starega evropskega prometnega koridorja. Zaenkrat se čaka le na preusmeritev evropskega avtobusnega prometa. Stvari se zelo hitro spreminjajo. 552 milijonov tolarjev letno, k temu pa bi morali prišteti še ma-turatske izlete, strokovne ekskurzije in drugo? Od 4,5 do 5 milijonov mark porabe se veže na te osnovne šolske izlete, regresirani prevozi pa ustvarjajo letno okrog 10 milijonov mark prometa. Gost iz Hrvaške je opozoril, da morata Slovenija in Hrvaška vso pozornost nameniti usposobitvi dveh pomembnih prometnih koridorjev : ob Jadranski obali do Grčije in v smeri Maribs čenje komunalnih naprav, pol^ tega pa še druge dejavnosti, kot so rušenje objektov, zemeljska dela 1 druga gradbena dela. Lastnica Ja nega komunalnega podjetja je b® tinska občina. S statutom podje9 pa so podrobneje določeni načini ugotavljanja, razporejanja uporabe dobička ter ugotavljanj® pokrivanje izgube. MILAN JER vestnik, 25. december 1997 Zvulturna obzorja Ivanocyjevi dnevi na Tišini Veliki sin Slovenske krajine Letos mineva 140 od rojstva dr. Franca Ivanocyja Rodil se je 25. avgusta 1857. leta kot Franc Kodila, a si je, ko je bil sprejet 1868. leta v gimnazijo v Kozsegu, dal spremeniti priimek v Ivanocy, kakor so se bili sicer pisali trije duhovniki, ki so izvirali iz rodbine. Franc Ivanocyje končal teološki študij v Budimpešti. V duhovnika je bil posvečen 1882. leta v Gyoru, potem je bil dve leti kaplan v Murski Soboti; nato (1883. leta) so ga vpoklicali v sombotelsko bogoslovje, kjer je bil imenovan za profesorja dogmastike. Leta 1885. leta je v Budimpešti odbranil svoje znanstveno delo Sveto pismo in klinopisni spomeniki ter pridobil doktorat. Prav gotovo bi imel uspešno karirero, če bi ostal med Madžari, toda njegova velika ljubezen do zatiranega slovenskega ljudstva ga je privedla nazaj v rojstno pokrajino. Leta 1889 je postal župnik na Tišini, kjer je deloval do svoje smrti 29. avgusta 1913. leta. Pokopan je v svoji rojstni župniji pri sv. Benediktu v Kanče-vcih. Dr. Franc Ivanocy je kar 24 let svojega sicer kratkega življeja (umrl je v starosti 56 let) »pustil« na Tišini, zato so mu 1957. leta (ob stoletnici rojstva) okrili na tišinski cerkvi Madžarski učitelji, ki pa so bili tudi kantorji (organisti), so zanemarjali slovensko petje pri bogoslužju. Ivanocy je kmalu po prihodu na Tišino dosegel, da je oživelo. Po večernicah so ljudje ostajali v cerkvi in obnavljali petje starih in se učili petja novih pesmi. Danes tišinski cerkveni pevci pojejo zelo ubrano, kar so dokazali tudi z nekaj odpetimi pesmimi na Ivanocyjevih dnevih. - Foto: Š. S. 4 spominsko ploščo, na kateri Piše: Dr. FRANC IVANOCY, župnik, dekan in č. kanonik, 1857 - 1913, župnik te cerkve. Božjega hrama lepoto ljubil go-teče / versko vnemo širil z besedo domačo / narod s knjigo slovensko budi in učil / branil pravice Njegove neustrašno. - Ob stolet- Erotika, ki to ni V predprostoru grajske dvorane razstavlja svoje slike likovni pedagog Geza Kocan. Razstava ni ne bolj ne manj nezanimiva kot večina drugih Marginalnih« razstav. Zanimivo je le to, da se tukaj posredno srečamo s Problemi, ki drugod praviloma izostajajo. Razstavljena Kocanova dela bi Po motivih lahko razdelili na tri skupine; tihožitja, akti, »fantastič-ne« podobe. K tem trem skupi-nam bi lahko dodali še četrto, ki naj bi predstavljala abstraktne s*ike. Po nezanimivosti so si Ko-canove »fantastične« podobe, »abstraktne« slike in tihožitja po-Vsem enkovredni. Med njimi izropajo, zgolj po humorističnem ključu, tiste slike, ki sem jih pogojno imenoval »fantastične« podobe. Te slike nas še najbolj spominjajo na tiste grozljivke, kate-"h režiserji si ne morejo kaj, da ne bi domnevno (adolescentno) grozljivost svojih podob tako pre-Potencirali, da s tem zapadejo v Sv°je nasprotje - v komičnost. To pa menda ni bila avtorjeva name- niči rojstva njegovi slovenski rojaki v hvaležen in trajen spomin. 8. IX. 1957. N teh nekaj besedah je na kratko zajeto delovanje dr. Franca Ivanocyja, vendar se v župniji Tišina in občini Cankova - Tišina zavedajo, da vedo premalo o svojem nekdanjem župniku in narodnem buditelju. To jih je spodbudilo, da so se odločili pripravljati Ivanocyjeve dneve (podobno kot imajo v (Jrenšovcih Kleklove dneve). Dr. Ivanocy namreč ni bil »navaden« dušni pastir. Prvi dan letošnjih (prvih) Ivanocy-jevih dnevov je o Ivanocyju kot osebnosti in njegovem dušnopa-stirskem delovanju govoril škof dr. Jožef Smej, drugi dan pa je jezuit mag. Stanko Sraka predstavil dr. Ivanocya kot narodnega buditelja in politika. Omenil sem že, da seje Iva-nocy kmalu po študiju in začetnem službovanju v Sombotelu vrnil med prekmursko ljudstvo. Pri predstojnikih (in posredno pred oblastjo) se je menda izgo- voril, da želi tod delovati iz ljubezni do matere. Že res, da je (kot vsak otrok, tudi odrasel) imel rad mater, vendar zgolj ljubezen do nje ni bil najpomembnejši razlog njegove vrnitve. Le izgovoril se je nanj, da ne bi postal sumljiv madžarskim svetnim in cerkvenim oblastem. Vr- ra, tako da je to svoje »snovanje« povsem zgrešil. Tisto, kar je na razstavi najboljše, s čimer pa ne nameravam reči, da je tudi v splošnem pomenu dobro, so Kocano-vi akti. Pri teh aktih pa pogrešamo ravno tisto, kar od akta pričakujemo, erotičnost. Zmotno se mi zdi prepičanje, po katerem je beseda akt sinonim za besedo erotično. Skratka, gre za problem, s katerim se, večinoma neuspešno, ubadajo tako v literaturi (kjer ne govorimo o aktu v slikarskem smislu, ampak govorimo o aktu kot dejanju) kakor tudi v slikarstvu. Tako recimo ne moremo primerjati erotične note v knjigah Vitomila Zupana s tisto v knjigah Borisa Brunca. Prav tako ne moremo primerjati recimo nil seje zavoljo svojega prekmurskega ljudstva, ki ga - glede na njegovo delovanje - upravičeno šteje za prekmurskega Slomška. Leta 1984 je bil v Rimu simpozij o dr. Francu lvanocyu, na katerem so znanstveniki z določenih področij »osvetlili« njegovo delovanje. Zanimivo: dr. Ivanocy se ni zaprl v ožji krog, ampak je tudi tedaj, ko je bil na Tišini, pisal v madžarske liste. Objavljal je v budimpeštan-skih Magyar Allam in Alkot-many, v župnijskem (sombotel-skem) listu Vasvarmegye, pisal je v domači Muraszombath es videke, bilje pobudnik ustanovitve časnika Szombathelyi Uj-sag, v katerem je tudi priobčil članek o življenju svojih rojakov, ki so odhajali na delo v tujino. »O krščanskem pojmovanju domoljublja in o značajnosti je razpravljal v vrsti člankov. Pokazal je nenravnost sodobne ogrske družbe. Leta 1900 je napisal v list vsaj 15 člankov. Razen regulacije Mure je obravnaval napade na prekmursko duhovščino, ki sojo dolžili ,vse- slovanstva’, in zagovarjal širjenje mohorskih knjig. - V enajstih člankih Osnutki iz davnine (št. 9-19) je opisal stare cerkve - umetnostne spomenike v soboški dekaniji, zavrnil pa je tudi ime .Totsag’ (Totska, slovanska krajina) za Prekmurje in ime ,vend’ za prekmurske Modiglianijevih aktov z akti Ge-"ze Kocana. Ves nemirni dreget pravega akta se pod Kocanovimi prsti spremeni v pusti dolgčas, soroden tisti šali, v kateri dva piščanca ne vesta, kaj bi počela, in gresta v mesnico gledat gole kure. S tega ekshibicionističnega stališča je razstava zanimiva, kajti razkriva nam problem, ki je v pomurski umetnosti skorajda kroničen - odsotnost akta. Razstave se pa menda ne delajo z namenom, da bi se prezentirali tovrstni problemi. Ker pa je na pričujoči razstavi nerešenih ali pomanjkljivo rešenih problemov več kot dovolj, na vprašanje, čemu sploh take razstave, razen če ni edino vodilo avtorjevo zadovoljstvo nad pokazanim, lahko rečem, da mi ostaja pravi namen takih razstav zavit v bajeslovni mrak. Ker pa tudi beseda ni puel-la puhlica, mi glede raznih »br-zinskih« besedil prihaja na misel Horacij, ki je dejal: »Kogar hočeš priporočiti, ga dobro preveri, da ti ne bo treba zardevali zaradi tujih grehov.« R. INHOF Portret dr. Franca Ivanocyja kot ga je naslikal ak. slikar Štefan Hauko. Knjižni prvenec Bee Babuš Logar Zbirka novel Grlica opisuje malomeščansko življenje z obeh bregov Mure Naša pokrajina je dobila še eno pisatljico, saj je izšel knjižni prvenec Bee Babuš Logar Grlica. Avtorico poznamo po njenih številnih literarnih zgodbah, nekatere med njimi so bile objavljene v sklopu drugih zgodb, to pa je njena prva samostojna knjiga. Knjiga je sestavjena iz devetih zgodb iz meščanskega življenja v Soboti med dvema vojnama. Uredil jo je Franci Just, naslovnico in ilustracije pa je oblikoval Lojze Logar. Knjiga je izšla v zbirki Novi obrazi pri založbi Franc-Franc in s pomočjo Interinga. Knjigo so v četrtek predstavili v kongresni dvorani hotela Radin, v petek pa tudi v galeriji Murska Sobota. Pisateljico in njeno knjigo je predstavil ravnatelj murskosoboške Pokrajinske in študijske knjižnice profesor Jože Vugrinec, odlomke pa je brala profesorica Gabrijela Granfol. V imenu založbe Franc-Franc je avtorici čestital profesor Franci Just, ki je povedal, da si njihova založba prizadeva, da.bi založila čimveč del avtorjev začetnikov iz naše pokrajine, profesor Vugrinec pa je bil mnenja, da smo pri nas dobili pisateljico, ki zna ustvariti prijetno branje, obenem pa bralca popelje v bližnjo zgodovino sveta ob Muri. ' Slovence. Poudaril pa je tudi njihovo enotnost s Slovenci onstran Mure. Za prekmurski tisk in narodnost je nadvse pomembno, da je 1903. s sodelavci (J. Klekl st., Ivan Baša, J. Sakovič) ustanovil Kalendar Srca Jezušovo-ga, ki mu je 1904. sledil Marijin list in 1913. tednik Novine. Iva-nocy je uredil prve tri letnike Kalendarja, napisal vanj več člankov, posebno spominskih o prekmurskih duhovnikih, v ka.-terih je poudarjal njihov boj za pravice Slovencev. Ves ta tisk je vzgajal, izobraževal in - tudi z uvedbo gajice - budil slovensko zavest.« (Vilko Novak, Stopinje 1985) Dr. Franc Ivanocy je osebnost, h kateri se bomo še in še vračali. Njegovo delovanje bodo ljudem, ki cenijo narodne buditelje, približali tudi Iva-nocyjevi dnevi. Pohvaliti gre Ti-šinčane, da so se jih domislili. »Ivanocyja kot gorečega in dobrega dušnega pastirja sta boleli zlasti dve pregrehi v njegovi (tišinski) župniji; namreč nečistost in pijančevanje ... Ivanocy je bil odličen pridigar ... Znal je takoj na začetku dobiti stik s poslušalci, ki ga je ohranil vse do konca svoje pridige ... Njegove pridige so imele močan odziv gotovo tudi zato, ker je, kar je sam oznanjal, najprej sam živel ... Skupaj s kaplanom sta začela poučevati verouk v razumljivem domačem slovenskem jeziku. Seveda si je zaradi tega nakopal sovraštvo madžarskih učiteljev, ki so ga tožili oblastem, da otroke poučuje verouk v slovenskem jeziku in jih slovensko spoveduje ...« (Lojze Kozar, Stopinje 1985) Pa ekumenizem? Ob Ivanoc-yjevi smrti (1913. leta) je bilo med prekmurskimi Slovenci 69.591 katoličanov, 23.101 evangeličanov, 512 kalvincev, 994 Židov, 21 katoličanov vzhodnega obreda in 6 uniatov. Menil je, da so katoličani med seboj bratje in sestre, zato morajo sodelovati pri vsaki dobri stvari. ŠTEFAN SOBOČAN Kalevala, Brando, pravljice Novo na slovenskem knjižnem trgu Poletno knjigotržko zatišje je minilo in založbe so spet začele delati s polno paro. Pri Mladinski knjigi se je ob začetku jeseni pojavilo kar nekaj zanimivih novosti. Finski narodni ep Kalevala, temeljno delo finske književnosti, je sestavljen iz starih kalevalskih pesmi, ki so se od pradavnine prenašale iz roda v rod, v prvi polovici prejšnjega stoletja pa jih je zapisal in jih povezal v ep finski zdravnik in filozof Elias Lonnrot. V njih se v preprosti, prvinski govorici prepletajo zgodbe o svetlobi in temi, ljubezni in izdajstvu, tvornosti in razdiralnosti, ki so nekakšna posplošena zgodovina tistih krajev in dogodkov in nesporni biser svetovne književnosti. Ep je iz finščine prevedla naša vodilna poznavalka fin- 30 let Kranjčeve bralne značke Za prijazno in prijetno branje Nedavno je bila v grajski dvorani proslava ob 30-letnici bralne značke pri nas. V Sloveniji podeljujemo 36 bralnih značk, poleg tega pa zanjo berejo tudi Slovenci v zamejstvu in drugod po svetu. Slišali smo lahko, da se je z njo srečalo že štiri ali celo pet generacij, to pomeni, da je zanjo bralo že blizu milijon Slovencev. Proslave se žal ni mogel udeležiti sedanji predsednik odbora za podelitev bralne značke Tone Partljič, zato pa so bili gostje dvanajstletni predsednik Igor Longyka, ena od ustanoviteljic Karolina Kolmanič ter pisatelja Vitan Mal in Primož Suhodolčan, program pa so popestrili učenci soboške Gimnazije. Karolina Kolmanič, ki je bila ena od pobudnic za podeljevanje bralne značke in pri tem še aktivno sodeluje in obiskuje bralce po šolah, je povedala, da so se začela priza-dvanja pred več kot 30-leti, ko je Leopold Suhodolčan prinesel idejo iz Češke. »Tudi mi smo si želeli, da bi mlade spodbujali k branju za bralno značko. Želeli smo vključiti celotno Pomurje, vendar je trajalo najmanj eno leto, da smo odgovorne prepričali o pomenu le-te in uredili vse potrebno.« Ob tem pa so se tudi spraševali, kako jo poimenovati, druge v slovenskem prostoru so se imenovale po že umrlih pisateljih, tukaj pa so jo želeli poimenovati po Mišku Kranjcu. Tudi sam Kranjec je takrat težko sprejel to čast, ki sojo dobivali samo pokojni književniki. V šali je povedal, daje še zelo živ, da bi bralna značka nosila njegovo ime. Kasneje so se uskladili in kljub temu smo dobili Kranjčevo bralno značko. Pred desetimi leti pa so branje za bralno značko organizirali tudi v Porabju. Namen bralne značke je bil, da bi že pri mladih spodbujali branje, ampak ne kot obvezo, temveč kot prijazno in prijetno branje.‘To naj bi bilo braje, s katerim se otrok čustveno razgiba, s katerim ga lahko usmerjaš, ga lahko spodbudiš, da začne kritično razmišljati. Zato sodi k bralni znački tudi prirejanje okroglih miz, kjer so o knjigah razpravljali, se pogovarjali o junakih, poleg tega pa so dali bralcu priložnost, da zgodbo konča po svoje, od mladega bralca je potem odvisno, ali je konec optimističen, pesimističen ali realističen, po čemer pa se lahko spoznava tudi otroka. V tem času podeljevanja bralne značke so otroke obiskali malodane vsi živeči slovenski književniki tako po Sloveniji kot tudi v tujini, kjer jo podeljujejo. Tudi Karolina Kolmanič, ki je pogosto obiskovala otroke, se rada spominja srečanj z njimi. »Sama sem veliko hodila po šolah in na nekaterih so znali pripraviti zelo prisrčne sprejeme. V kakšnih manjših krajih pa je znala s tem dogodkom živeti vsa vas ali kraj.« Letos je organizacijski odbor bralne značke ob 30-letnici vse šole zaprosil podatke o številu bralcev, le-ti pa so izbrali svojega najboljšega bralca, ki se je udeležil slovesne prireditve. Najbolj zvestim bralcem so podelili tudi ponatis knjige Karoline Kolmanič, dobili pa so tudi knjige, ki jih bodo posamezne šole razdelile svojim bralcem ob koncu tekmovanja za bralne značke, ob kulturnem prazniku ali ob kakšni drugi priložnosti. ANRR skega jezika in kulture Jelka Ovas-ka Novak. Marlona Branda, nesporno legendo svetovnega filma, poznamo vsi in marsikaj o njem tudi, gotovo pa bomo lahko izvedeli še precej novega, če bomo prebrali njegovo avtobiografijo z naslovom Pesmi moje matere, pri pisanju katere mu je pomagal novinar Robert Lindsey. Samotarski igralec mu je odkrito zaupal svoje misli, izkušnje in tudi marsikatero intimnost, objaviti pa je dovolil tudi nekaj pisem in kopico fotografij iz svojega zasebnega in poklicnega življenja. Avtobiografijo je prevedla Mija Dintinjana. Knjiga z naslovom Zvezdna ladja in s podnaslovom Stoletje pravljic svetovnih pisateljev je zbirka petdesetih pravljic in pripovedk izpod peres največjih svetovnih pisateljskih veličin. Njihove izbrušene zgodbe sestavljajo privlačno vesolje različnih pravljičnih tematik in pristopov, ki ga lepo dopolnjujejo elegantne vinjete ilustratorja Rudija Skočirja. Pravljice je izbral Niko Grafenauer, prevedli pa so jih različni prevajalci. V zbirki Andersenovi nagrajenci, poimenovani po prestižni mednarodni nagradi za otroško in mladinsko književnost in ilustracijo, je izšlo delo ameriškega pisatelja nizozemskega porekla Meinderta DeJonga Kolo na šolski strehi. Iz njega lahko mladi bralci izvejo, v kakšne pustolovščine se lahko sprevrže otroška želja, da bi na streho šole prišle gnezdit štorklje, da bi si vso zmešnjavo še bolje predstavljali, pa je poskrbel ilustrator Maurice Sen-dak, prav tako Andersenov nagrajenec. D. Štefanec 8 intervju vestnik, 25. december 1997 Intervju z dr. Francetom Bučarjem Kontinuiteta v poziciji in opoziciji Kam merijo politiki, ko poudarjajo, daje demokracija pri nas samo formalna? - Kje je mesto slovenskih intelektualcev in zakaj je oče slovenske ustave podpisal Evropsko uro resnice za Slovenijo, odrekel pa je podporo podpisu t. i. razumniške deklaracije »Odgovor ’97«? - Zakaj je bil in je proti lustraciji? - Ali bomo prišli v Evropo samo po kolenih? - Nevtralne šole ni - Škofove izjave med zasebnostjo in javnostjo O vsem tem smo se pogovarjali s prvim predsednikom državnega zbora (takratne skupščine) dr. Francetom Bučarjem, nekdanjim disidentom, profesorjem na pravni fakulteti, članom Panevropskega gibanja ... Pogosto slišimo, da je pri nas demokracija samo formalna. Demokrac ija je vedno samo formalna, to je njeno bistvo. Demokracija pomeni skupek pravil, kako se morajo ljudje obnašati, zato pa je pri nas tako zelo pomembno vprašanje pravnega reda in zakonitosti! Če se ne držimo strogo pravnega reda, potem ni demokracije. Seveda mnogi govorijo, češ da je to samo formalna demokracija, v resnici pa je notranje življenje povsem drugačno. Vidite, kakor hitro sprejmete takšno stališče — strinjam pa se, daje v okviru formalne demokracije mogoče prav vse —, niste na pravi poti. Če dam primero, npr. če igramo nogomet — to so pravila, kako se mora brcati žogo in kdaj se sme dati gol. Čim se teh pravil ne držimo, npr. da nekdo žogo pograbi in jo nese v gol, je konec! Država je kot veliko igrišče, in če se pravil ne držimo, je z demokracijo konec, nastopi diktatura. Ste sopodpisnik Evropske ure resnice za Slovenijo. Kakšno vlogo imajo danes intelektualci v slovenskem prostoru, tudi glede na to, da so bile reakcije na Evropsko uro resnice zelo različne. Pri nas stvari vendarle ne tečejo tako kot bi morale. Če se ne držimo zakonitosti, stvari ne gredo. In pri nas se zakonitosti ne drži niti parlament! Cela vrsta stvari pride v parlament, ki so protiustavne, in se jih kljub temu sprejme. Druga stvar je vprašanje uprave. Naša uprava še zdaleč ne dela tako, kot je treba. Mi imamo upravo, ki izvira še iz prejšnjega režima. Ne mislim samo personalno, temveč po miselnih vzorcih. Sodobna država je kot eno velikansko, izjemno zapleteno podjetje. Zato danes govorijo, da za visokega državnega uradnika nista dovolj samo pravna izobrazba in pravni pristop, ampak da mora biti tudi neke vrste manedžer. In če nimamo take vrste upravo, potem stvari ne delujejo. Dejstvo je. da miselni vzorci, to, kako ljudje mislijo, niso samo na strani te t. i. kontinuitete, češ ti še imajo stare navade. Tudi pri novih so približno enaki miselni vzorci, zlasti ker so postavljeni v podoben položaj in v podobnem položaju ljudje podobno reagirajo. Za prejšnji sistem pa je bilo značilno, daje bilo osrednje vprašanje, dobiti oblast in ostati na oblasti. Dokler ne bomo prišli do tega, da bo oblast samo sredstvo, ne pa cilj sam po sebi, bomo še v okviru starih miselnih vzorcev, to je komunizma. Prej smo imeli diktaturo, danes pa imamo oligarhičen sistem, v katerem se ljudje obnašajo približno enako. Zato sem tudi podpisal Evropsko uro resnice iz prepričanja, daje stvari potrebno spremeniti. Saj novejšega poziva slovenskih razumnikov, naslovljenega na državni zbor, naj sprejme deklaracijo o prelomu s prejšnjim sistemom, pa niste podpisali. Da, tokrat hote ne. Proti lustraciji sem bil od vsega začetka, že leta 1990/91. ko še nismo govorili o lustraciji, ampak o tem, da je potrebno stare ljudi spraviti proč in pustiti gor nove. Ne, ker če na tak način spreminjamo oblast, potem to pomeni, da je prišlo zgolj do menjave ljudi na oblasti, to je približno enako. Ne moremo reči, če smo mi na oblasti, da smo bolj moralni, bolj pametni, bolj pošteni. Ne. Zato štejem jaz lustracijo za protidemokratično sredstvo. S tem pa ni rečeno, da zagovarjam dejanja prejšnjega režima. Daleč od tega, saj sem jih sam okusil na lastni koži. Če pa se nekomu individualno dokaže ravnanje, ki je v nasprotju z veljavno zakonodajo, današnjo in takratno, ga je potrebno formalno izpostaviti sodnemu postopku in sodni odločbi, ki rezultira tako ali drugače. In pri tem je treba povedati ne samo, da je treba uporabiti obstoječo zakonodajo, tudi brez te zakonodaje morajo veljati splošna načela naravnega prava. In komur se lahko dokaže, da je deloval proti izhodiščem naravnega prava, sta proti njemu možna kazenski pregon in tudi obsodba. To je pa zame zakonita pot. Enako je bilo tudi, npr. če vzamemo Niirnberg — tam niso sodili po neki obstoječi zakonodaji, sodili so po načelih naravnega prava. Seveda juridični pozitivisti tudi nurnberškemu procesu očitajo, češ daje bil to lari fari, ki nima s pravom nobene zveze. Toda to je strokovno vprašanje. Strinjamo pa se, da se lahko uporabijo tudi načela naravnega prava. Kaj pa naravno pravo zahteva od človeka, pa je popolnoma jasno. Za to ni potrebno imeti pravne fakultete — da ne smeš ljudi maltretirati, da ne smeš ljudi ubijati, da ne smeš s škornji hoditi po ljudeh - to je vsakomur jasno. • Toda intelektualci so ves čas na novinarski konferenci poudarjali, da je njihov poziv povsem apolitičen akt, oziroma da ni strankarski. Ta akt je visoko političen. Drugič pa, politik mora biti moralen. In to pri nas dostikrat zamenjujejo. To pa še ne pomeni, da mu ni treba biti povsem racionalen, trezen v presoji, To sta dve različni stvari, ki se pri nas pogosto zamenjujeta. Kakršen koli političen akt presojam, prvič glede na situacijo, ki jo moram objektivno presojati, nato kaj želim doseči in ali je to sredstvo tisto, ki me bo pripeljalo do želenega cilja. Potem pa je to stvar zelo trezne presoje. In če ta akt ponovno presojam s teh vidikov, potem moram vsaj zase ugotoviti, da kot instrument politike ni najbolj ustrezen za sedanji trenutek in razmere v naši družbi. No, tudi t. i. lustracijski zakon, ki sta ga predlagala Janša in Peterle, je pravno sporen, npr. že samo uvajanje lustracijskega sodišča. Ne pravno sporen, te stvari so popolnoma jasno protiustavne. Tukaj ni potrebno nič modrovati. Druga stvar pa je vprašanje te resolu-•cije, s katero naj bi obsodili prejšnji režim. Toda ker gre za vezano trgovino. jaz tega nisem hotel podpisati. Vsa stvar je prišla pred parlament v paketu. Meni osebno se ne zdi dosledno, da bi rekel, da lustracijo načelno odklanjam, sem pa za to resolucijo. Vsebinsko pa nisem proti, da se obsodi prejšnji sistem. Vendar ne v taki vezani trgovini, kakor je bila zdaj, in to še sredi volilne kampanje. Nimam moralne legitimacije, da bi to podpisal. Politiki in morala Glede na trenutne slovenske politike, ne glede na to ali so na strani kontinuitete ali ne, se mi postavlja vprašanje, ali od njih sploh lahko pričakujemo nekakšno moralo. Seveda, brez morale ni politike. Čeprav se s tem ne strinjajo, ljudje pravijo, daje politika umazanija itn. Ampak, če politika ni moralna, potem to sploh ni politika. Lahko se kratkoročno splača, dolgoročno pa se obrne proti tistemu, ki je začel z nemoralo posegati v ljudsko sožitje. Tudi to je eden od klišejev o kontinuiteti. Kajti če se hočemo iti demokratično in pošteno politiko, potem se moramo pošteno obnašati, biti pošteni. V tem je ravno problem. Pri nas, kjer imamo parlamentarno demokracijo, je parlament tako rekoč srce te demokracije, in če ta formalna demokracija ne funkcionira, potem je vse skupaj hokus pokus. Če poslanec dela v stilu, češ da je politika samo lumpa- rija, in če ne bomo imeli parlamenta, kjer bo vsak posamezni član sprejel za osnovo svojega delovanja moralno pozicijo, potem iz tega parlamenta ne bo nič. Dejansko je v našem parlamentu vse eno samo trgovanje. Saj to je ravno stvar. Dober politik mora pošteno ravnati, po svojem prepričanju, in delati tisto, kar meni, da je prav. Če pa je to trgovina, bo poslanec najprej pomislil, da morda naslednjič ne bo izvoljen, če ne bo glasoval tako kot mislijo njegovi volivci, največkrat pa glasuje tako, kot mu naroči stranka, ne glede na to, ali je prepričan, daje prav tako kot glasuje. Glasovanje zoper lastno prepričanje pa pomeni konec parlamentarne demokracije! Potem ne vlada več parlament, ampak vladajo stranke. Stranke pa niso izvoljene! V tem je stvar. Toda problem nespoštovanja zakonov in drugih aktov ni akuten samo na državni, temveč tudi na lokalni ravni. Npr. če si v neki občini izplačujejo previsoke plače — za proračun pa je odgovoren župan -, pravijo, ah, pokličite računsko sodišče. Ob tem pa vsi vemo, da računsko sodišče kar tako v neko občino ne pride — povabilo ni dovolj. Potem pa namesto, da bi bila odgovorna oseba kaznovana, pač tisti, ki so dobili prevelike plače, znesek vrnejo in zanje je zadeva končana. Poglejte, to pa ni problem kontinuitete, miselnega vzorca, ki je izšel iz prejšnjega sistema. To je miselni vzorec, kije na neki način kloniran, in sicer iz komunistične ortodoksije in balkanizma. To dvoje, ta koktejl je miselni vzorec za naš odnos do pravnega reda. Mi smo vedno ponosni, vedno smo poudarjali, da smo srednjeevropska država, da smo že tisoč let evropska država. V tem pogledu smo mi stoodstotno balkanska država, tako se obnašamo! In to je tragedija. Tako je na lokalni ravni pa tudi v parlamentu. Ne bi želel, da bi primer zvenel kot primer strankarskega opredeljevanja: poglejte poslanca Ruparja, ki ni odjavil svojega podjetja. Zakon pravi, da poslancu preneha mandat, če v treh mesecih ne odjavi svojega podjetja. In vendarle parlament iz tega ni potegnil nobenih konsekvenc, temveč ugotovil, da on ni imel nobenih materialnih koristi, saj je podjetje mirovalo itn. Saj zakon ne pravi, da moraš ti imeti podjetje in še korist zraven! Poglejte tudi funkcijo podpredsednika vlade — ta je protiustavna, nikjer v ustavi je ne najdete! Vsi enakopravni? Kakšen prostor naj bi imela Slovenija v Evropski zvezi. Imela naj bi status enakopravnega člana, kakšen pa naj bi ta bil, pa ne vedo niti naši niti evropski politiki. Namreč, enakopravnost ni tako enoznačen pojem, kot se na videz sliši. Npr.: vsi smo enakopravni. Poglejte, če uporabim ista pravila za zelo različne ljudi, je to lahko zelo velika krivica. Če ista pravila uporabim za različne države, ki so nekatere zelo velike in bogate, druge pa so majhne in ne tako razvite, potem je vprašanje, ali je to lahko pravična in-enakopravna ure- ■ ditev. Slovenci iz jugoslovanske izkušnje to dobro vemo, saj smo se s Srbi zelo razšli ravno ob tem vprašanju — enaka pravila za vse, »jedan čovjek, jedan glas«. Če uporabimo to najbolj demokratično načelo -da ima večina vedno prav, potem smo Slovenci vedno postavljeni v kot, preglasovani, ker smo vedno manjšina. Slovenci bi lahko EZ marsikaj povedali iz jugoslovanskih izkušenj, saj smo sami skusili, kaj je model večnacionalne države in kakšen odnos vlada v njem. Zato ta in-strumentarij, ki ga tukaj uporabljamo, t. i. večinske, kvantitativne demokracije, kjer se glasovi samo preštejejo, najbrž ni najbolj ustrezen. Deset beračev ne da enega bo gataša, ampak še večjo beračijo, in tudi deset bedakov ne da enega pametnega, ampak še večjo neumnost. Tudi mene pogosto kritizirajo kot evroskeptika, ki ima danes že negativen predznak, toda če hočemo biti enakopravni člani EZ; se moramo najprej sami čutiti enakopravne. Imeti zavest lastne identitete in tudi ponosa, ne pa kleče iti v EZ. Je klečeplazenje tudi dediščina prejšnjega režima? Ne, tukaj lahko gremo še nazaj, je dediščina naše zgodovine. Mi nikoli nismo imeli svoje države, vedno smo bili vključeni v neko drugo državo, vedno so bili drugi gospodarji nad nami. In to je sindrom naše sedanje politike. Mi se tudi v zunanji politiki obnašamo tako, kot smo se v preteklosti. Zakaj je bilo potrebno poklekniti pred Italijani? Španski kompromis so zahtevali samo od nas. Če se ti neki stvari nočeš za nobeno ceno odreči, potem boš prej ali slej na kolenih. Vzorec, ki smo ga sprejeli, ni primeren za samostojno državo. Zdaj so se pojavili s svojimi zahtevami tudi Avstrijci. Problem te staroavstrijske manjšine ni od včeraj. Ko sem še vodil skupščino, je prišla avstrijska ambasadorka ničkoliko-krat k meni s tem vprašanjem. Toda povedal sem ji, da bi ne bili demokratična država, če ne bi dali tem ljudem vse pravice, kot jih imajo tudi Slovenci, ni pa nobenega razloga, da bi jim dali poseben status, ker tudi ne moremo govoriti o tem, kje so stalno naseljeni itn. Konec zgodbe. Če pravimo, da se moramo, ker hočemo v Evropo, evropsko obnašati — kako se pa Evropa obnaša? Tako, da sili na vzhod in hoče zasesti prostor, ki ga je imel prej komunizem. S kapitalom prodreti v vse te države, tako se Evropa obnaša. In če se hočemo evropsko obnašati, moramo imeti vse to v svoji zavesti, braniti svoja stališča, pa lahko gremo po istem modelu. Toda za to moraš imeti malo več mišic, kot‘jim imamo mi. Nevtralna šola? Ena vročih tem v zadnjem času je tudi kurikularni svet, za katerega se vedno poudarja, da mora biti strokoven. Toda že minsiter — njegova funkcija je politična. In tudi ti posamezni strokovnjaki imajo svoja politična prepričanja. Če pa politik zahteva svoje ljudi v strokovnem svetu, pri tem pa govori, da naj bo svet strokoven, očitno zavaja. Seveda, problem v teh okvirih ni rešljiv. Danes sem nekje v časopisu prebral, da ni potrebno, da je strokovnjak tako ali drugače orientiran, ampak daje vrednostno nevtralen. Toda vrednostno nevtralen se ne da biti. V takšnih primerih je potrebno stvari kolikor toliko izravnati - v kvantitativni demokraciji je vedno potrebno pogledati, da je približno enako število takšnega in drugačnega prepričanja. Konec koncev, ravno zdaj seje pokazalo, daje to eminentno politično vprašanje. Od ljudi je odvisno vse, od politike do gospodarstva. Z vzgojo bistveno vplivaš na politiko, zlasti če vzgajaš mlade, si ustvarjaš kapital za prihodnost. Zato je to tako silno občutljivo vprašanje. Poglejte recimo Ameriko. Kakršna koli konfesionalnost v državni ameriški šoli ni mogoča, pa to še zdaleč ne pomeni, daje tam šola vrednostno nevtralna. Vsaj ta formalni korak mora biti. Bertrand Russel v svojem eseju Functions of the teachers pravi, da smo od nekdaj gledali na učitelja kot na razsvetljenega človeka, na pol preroka, z veliko funkcijo itn. Danes pa je postal učitelj državni uradnik, in ta, ki vlada, pravi, jaz plačujem državnega uradnika za to, da bo deloval po mojih naročilih in za mojo korist itn. Vprašanje je, ali je problem rešljiv v tem okviru, in drugič, ali je sploh mogoče v okviru državne šole to stvar rešiti. Imamo lahko zasebne šole, imamo lahko verske šole. Država samo predpiše standarde, potem pa denar za šolstvo razdeli po kvotah. Že marsikje je tako, npr. na Švedskem. Zato ni nujno, da ima država šolstvo v svojih rokah. Država mora predpisati standarde in jih kontrolirati, kako to stvar urediti, pa je zelo kočljivo in dalekosežno vprašanje, in zdaj še nismo niti pred vrati tega dalekosežnega vprašanja. Že ko je bilo vprašanje v našem parlamentu, vprašanje ali verska vzgoja v šolo ali tudi konfesionalni pouk ali pa vredno stno orientiran pouk, sem bil jaz proti, saj se potem vračamo nazaj na stari model, na to, kar smo imeli prej. V prejšnjem režimu je bil poseben predmet samoupravljanje s temelji marksizma, STM, to pomeni, da režim ni verjel v samoupravljanje in marksizem. Kajti če bi verjel, potem ni potrebno imeti posebnega predmeta, potem s tisto filozofijo — marksistično ali katero koli — učiš vse predmete. Zdaj pa, enako velja tudi za druge, če hočeš posebej verski pouk ali pa ta vrednostni pouk, to pomeni, da ne verjameš tisto, kar učiš. Se pravi, potem boš zgodovino učil ateistično, hkrati pa boš posebej govoril o religiji. Rešitev je v tem, da tvoj vrednostni sistem prodira v vse predmete. Če zahtevamo tako vehementno versko šolo, potem obnavljamo stari sistem. Saj tudi konfesionalna šola nima posebnega predmeta religije. Z njo so prepojeni vsi predmeti! In mora biti tako, saj si drugače shizofren, v otroku povzročaš notranjo razklanost: eden mu bo govoril eno, drugi drugo. Bistvo za osebnost je, daje nevtralna, da je celostna, ne pa porušena. Zasebne izjave nadškofa Ob novem nadškofu se odpira tudi vprašanje javnega in zasebnega delovanja cerkvenega dostojanstvenika. Njegove izjave, izrečene v javnosti, npr. o Cankarju in njegovih dramah, so bile povsem nestrokovne. Nato pa je izjavil, da je to njegovo zasebno mnenje. On lahko reče, kar hoče, to ni kaznivo, toda kakšne so posledice, je pa drugo vprašanje. Vzemimo drugi primer — problem, s katerim sem se jaz precej soočal in ukvarjal ob ustavi, je vprašanje splava. Torej, da Cerkev odločno odklanja splav, je popolno logično. In kot prepričan katolik, kar nadškof je, mora splav odklanjati. S tem se strinjam. Toda če on zahteva, da mora priti prepoved v ustavo, je to nekaj drugega, to pomeni, da ne verjame v moč svojega nauka, ampak zahteva, da bo država to kaznovala. V tem je paradoks, saj pomeni, da ne verjameš v prepričljivost in moč svojega nauka, če potrebuješ državno zaščito. Tu lahko gremo še naprej: za vsak greh je potreben še kazenski zakonik, pa smo nazaj v srednjem veku! Tu je problem. Lahko imamo zelo različna mnenja, toda svetosti ni brez svobode, se strinjava? Če ti ne moreš delati drugega, kot če imaš postavljen plot — takšnih svetnikov ne potrebujemo, svetnik si samo takrat, ko se sam odločiš za pošteno in lepo življenje. In v to ne verjamejo, vidite! No, nadškof je opomnil, da se ustava — glede na spremembo 68. člena ustave — lahko kar tako spreminja, da ni večna. No, tu pa ima zlasti veliko podpore pri starih miselnih vzorcih, pri prejšnjih komunistih. Da, da, tukaj so se našli na popolnoma enaki liniji. Poglejte, v’komuni-stičnem režimu je bilo menjati ustavo prav tako kot menjati pra-vilnik o cepljenju prašičev, od danes na jutri. Nobenega spoštovanja do ustave, do temeljnih vrednostnih načel, kijih vsebuje. Zaradi teh je ne moreš kar tako spreminjati. Tukaj imam tudi sam občutek krivde, saj smo ustavo premalo zavarovali pred spre-minjanjem. Npr. na Finskem s® ustava lahko spreminja na naslednji način: parlament z navadno večino sprejme sklep, da se ustava spremeni, toda do konca mandata o tem ne more dokončm’ odločati, temveč lahko to sprem®; ni šele v naslednjem mandatu-naslednji parlamentarni sestav' pa je potrebna še kvalificirana večina. Tako imajo zavarovan0 ustavo. Nekateri pravijo, daj® t0 prehudo. Pri nas je ustava premalo zavarovana, in to je. mora111 priznati, moja osebna krivda. AMNA POTOČNI^ foto: NATALIJA JUHN°V ^tronika vestnik, 25. december 1997 Srečanje slovenskih gasilcev v M. Soboti Hacetovi nagrajenci Prihodnjič v Sežani Murskosoboški gasilci so bili gostitelji tradicionalnega srečanja dobitnikov nagrade Matevža Mačeta. Srečanja se je udeležilo kakih 30 prejemikov najvišje nagrade v slovenskem gasilstvu. Nagovorila sta jih predsednik slovenskih gasilcev Ernest Edry in častni predsednik GZS dr. Branko Božič. Ta je tudi orisal lik Matevža Mačeta, po katerem se imenuje najvišje gasilsko odličje oziroma nagrada. O razvoju gasilstva v Murski Soboti je na kratko spregovoril Franc Gomboc. Gasilci iz več slovenskih območij so si pozneje ogledali Plečnikovo cerkev v Bogojini, delo ft-lovskega lončarja, bili so na obisku v gasilskem poveljstvu v Beltincih, srečanje pa so sklenili v prijetnem razpoloženju na turistični kmetiji. Naslednje podobno srečanje bo konec maja prihodnjega leta v Sežani. Tam bo tudi 13. kongres slovenskih gasilcev. J. Z. Petarde, lepše je brez njih! 1. decembra seje začela preventivna akcija Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije in Ministrstva za šolstvo in šport R Slovenije Petarde, lepše je brez njih! Uradno bo trajala do 10. januarja 1998. V akcijo so vključeni osnovne šole ter vodje policijskih okolišev. Ministrstvo za šolstvo je tudi razpisalo nagradni natečaj za najboljši plakat na temo pirotehničnih izdelkov. Seveda vsebina ne sme popularizirati uporabe -ravno obratno. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, zato policija prosi vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnost in možne posledice takega početja pripomoremo k preprečevanju in zmanješvanju nezaželjenjh posledic. Zadeva bo učinkovita, ko ne bomo ostali le pri besedah (govorili, daje metanje petard nevarno), ampak bomo to tudi dokazali z osebnim zgledom (petarde in drugo bomo uničili v vedru vode ali oddali policiji). Spodbudno je, da se je lani manj pokalo in bilo manju poškodovanih kot nekaj let nazaj. Bodi tako tudi letos. »Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših in drugih ljudi, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard (če že ne morete biti brez njih) v njihovo bližino in pred njihove domove,« so zapisali v sporočilu za javnost na soboški UNZ. § g V desetih mesecih 1.291 ilegalcev Do konca oktobra 1997 so pomurski policisti prijeli 1.291 tujcev, ki so skrivaj prešli mejo in vstopili v Slovenijo. Najbolj oblegana je madžarsko-slovenska meja, potem hrvaško-slovenska, le redko pa kdo prekorači zunaj prehoda avstrijsko-slovensko mejo. Najpogosteje gredo ilegalno čez mejo Romuni, saj sojih v desetih mesecih odkrili 789. Zanimivo je, da sta Romunija in Slovenija ukinili vizume, a se Romuni kljub temu na veliko odločajo za ilegalni prestop. Vzrok: na mejnih prehodih zavrnejo vse tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop. Gre predvsem za oceno, da nimajo sredstev za preživljanje. Drugače je pač, ko vstopaš urejen in z denarjem (četudi si Romun), kakor pa, ko prideš na mejni prehod v sla- bem oblačilu, brez denarja. Tak že ne more biti turist, ampak revež, ekonomski emigrant, ki hoče v bogati zahodni svet. Če ga ne zavrne Slovenija in uspe priti v Avstrijo ali Italijo, nam ga bodp od tam vrnili in z njim bomo imeli nemalo stroškov, predem bomo takega tujca, uspeli vrniti nazaj, odkoder je prišel. Po številu ilegalnih prihodov so na drugem mestu državljani ZR Jugoslavije. Menda prevladujejo jugoslovanski Albanci s Kosova. Vemo, da jim tam dol ni prijetno, ampak red Prostovoljno gasilsko društvo Cezanjevci Lepa starost: 104 leta cisterne. Slednja je sicer ta hip v Klaus in Zvonko pogasila začetni požar Ljubljani, kjer jo bodo temeljito —————-—— obnovili. Zelo delavni člani so PGD Cezanjevci so ustanovili 1894. leta in v letu 1998 stopa v 104. ' ' '---odvisna predvsem od posameznikov leto starosti. Uspešnost delovanja je in v PGD je takih več kot ducat. Zelo prizadevni so predsednik PGD Marjan Rudolf, Franc No- vak, poveljnik, in Franc Zavratnik, »navaden« član, ki pa je uredil gasilski muzej. Franc Feren-cek je predsednik nadzornega odbora, Jože Gorjak ml. pa dol- goletni blagajnik. Franc Novak je sicer po poklicu sodar, ampak naselje tudi čas za večletno poveljevanje. Enako velja za pomočnika poveljnika Marjana Novaka. Franc Štefanec je prevoznik, zato pa tudi voznik gasilske tudi: Robi Štefanec pa Klaus Pušenjak in Zvonko Vargazon, ki sta pogasila začetni požar v novi hiši Petra Markoča in tako preprečila večjo škodo. V PGD Cezanjevci bodo imeli v letu 1998'tovorno vozilo, cisterno, kombinirano vozilo, brizgalno Creina, starejšo motorno brizgalno Rosenbacher pa prikolico z gasilsko opremo (cevi in drugo). Imajo dve desetini: mladinsko in desetino za posredovanje pri požarih, ki je tudi nezgodno zavarovana. JOŽE MAKOTER ml. mora biti: prijete naše oblasti vračajo. Na tretjem mestu so državljani Ukrajine. Od tam je bilo pri nas 46 prestopnikov. Več ilegalcev je bilo tudi iz Bangladeša (Kje je ta država?), Makedonije, Turčije, Šrilanke (nekdanji Cejlon), Siera Leone ... Število ilegalcev se je v letošnjih desetih mesecih (v primerjavi z enakim lanskim obdobjem) povečalo za 67 odstotkov. V novembru in v prvi polovici decembra je bilo prav tako veliko ilegalnih prehodov (v prazničnih dneh pa jih bo zagotovo tudi bodo), zato se ubadamo z neprijetno zadevo. Na UNZ ugotavljajo, da se povečuje število organizioranih oblik sprovajanje tujcev (zlasti Afričanov in Azijcev). Nemalokrat morajo plačati za tako uslugo 1.000 mark. § g Zgodilo se je ... Kapela: Vlom v zadružno trgovino V noči s 15. na 16. december je nekdo vlomil v prodajalno na Kapelskem Vrhu in ukradel motorno žago, razna oblačila, več parov zimske in športne obutve, iz blagajne pa je pobral manjšo vsoto denarja. Škode je za 150.000 tolarjev, nepridiprava pa še iščejo. Kuzma: Izginila videokamera Na osnovni šoli Kuzma pogrešajo videokamero, vredno 185.000 tolarjev. Vedo tudi povedati, da si jo je nekdo »sposodil« med 8. in 17. decembrom. Policisti in oškodovani prosvetarji si prizadevajo zvedeti, kdo je postal (do prijetja) nov videosnemalec. Moravske Toplice: Vlom pred Ajdo Ž. M. iz Trbovelj se je pripeljal v Moravske Toplice, da bi si v tem zdraviliškem kraju nabral novih moči. Ne da bi kaj slutil, je avto seveda pustil na parkirišču preh hotelom Ajda. V noči med 16. in 17. decembrom je nekdo vlomil v vozilo in demontiral avtoradio Philips, vreden dobrih 30.000 tolarjev. Serdica: Avto je povsem zgorel Na osebnem avtu B. Š. iz Serdice je 18. decembra izbruhnil požar, ki je brž nato zajel celo vozilo, ki je povsem zgorelo. Domnevni vzrok požara: kratek stik na električni inštalaciji. Očitno pa avto še zdaleč ni bil nov, ko pa je škode, kot so zapisali policisti, 200.000 tolarjev. Krplivnik: Jugoslovanska ilegalca Če hočeš iz Slovenije v ZR Jugoslavijo, potrebuješ vizum. Če hočeš iz ZR Jugoslavije v Slovenijo, potrebuješ vizum. Dva državljana ZR Jugoslavije, ki so ju policisti prijeli pri Krplivniku, pa se nista šla ukvarjat s temi formalnostmi, ampak stajo z Madžarske mahnila v Slovenijo kar čez »zeleno mejo« (torej zunaj mejnega prehoda). Po obravnavi pri sodniku za prekrške so ju vrnili na madžarsko stran. Pomurje: Kršitve javnega reda in miru Prazniki so pred vrati, alkohola ne manjka, pivcev tudi ne, prav tako ne takih, ki bi jim alkoholček ne »segel v glavo«, pa smo tam: vedno več kršitev javnega reda in miru. Omenimo naj le dogodka dveh dni. 16. decembra so pomurski policisti intervenirali dvakrat. Enega kršitelja so pridržali do iztreznitve. 18. decembra je bil javni red kršen prav tako dvakrat in tudi tedaj je moral eden v treznilnico. Šlo je za voznika motornega vozila, ki je pozabil, da takrat, ko človek pije, ne sme voziti. Š. S. SLOVENIJALES Selo 3Oa, 9207 Prosenjakovci telefon: (069) 44 035 Vsem gostom se zahvaljujemo za obisk, obenem pa želimo vsem skupaj blagoslovljene božične praznike ter srečno, predvsem pa zdravo leto 1998. (fi 080-1200 Družba SLOVENIJALES, Gradbeni material in stavbno pohištvo, d. o. o., Ljubljana, Dunajska cesta 22 OBJAVLJA prosti delovni mesti za Prodajno mesto Murska Sobota, Markišavska ul. 9 Ali ste pripravljeni na izziv? Ce ste dinamični, komunikativni in vas veseli terensko delo s strankami, _______________k sodelovanju. Iščemo kandidate za zavarovalne zastopnike na območjih: Lendave, Lenarta, Murske Sobote, Ljutomera, Gornje Radgone. vos VABIMO Kaj Vam ponujamo ? • zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj; • strokovno izobraževanje; • pogodbeno delo z možnostjo redne zaposlitve; • možnost dobrega zaslužka; • ustvarjalno delovno okolje. In kaj od Vas pričakujemo ? • vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit 8 kategorije; • sposobnost dobrega komuniciranja. Delovno razmerje bomo s kandidati sklenili določen čas enega leta s trimesečnim Poskusnim delom. Adriatic zavarovalna družba u.u. Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite v ID dneh od dneva objave na naslov: Adriatic zavarovalna družbo d.d., Koper PE Mursko Sobota, Ulico arhitekta Novaka I3,9000 Murska Soboto 0 odločitvi boste obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Ljudje in meja Na pomurskih mejnih prehodih so do konca oktobra našteli 17.887.546 potnikov, kar je za pet odstotkov Več kot v enakem lanskem obdobju. Najbolj, in sicer za 13 odstotkov, seje povečalo prehajanje čez slovensko-madžarske prehode. Na prehodu v Pincah je bilo kar 44 odstotkov več potnikov. V našo pokrajino pa bi vstopilo še več potnikov, če ne bi nekaterih zavrnili. V desetih mesecih so našteli 5.620 »zavrnjencev«; največ na madžarsko-slovenskih prehodih, kar je razumljivo, ko pa hoče čeznje glavnina ekonomskih emigrantov iz tako imenovanih rizičnih držav. Na naših prehodih pa izdajajo tudi vstopna dovoljenja. V omenjenem obdobju so izdali 22.226 vizumov in 1.500 drugih dovo-•jenj. Š. S. 1. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA za področje lesnih reprodukcijskih materialov Od kandidatov pričakujemo, da imajo visoko izobrazbo tehniške (lesarstvo) ali ekonomske smeri, najmanj dve leti delovnih izkušenj pri komercialnih delih, samoiniciativnost, komunikativnost, ustvarjalnost, osnovno računalniško znanje, veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije in lasten avtomobil. 2. KOMERCIALISTA za področje masive - finale in stavbnega pohištva Od kandidatov pričakujemo, da imajo višjo izobrazbo tehniške (lesarstvo) ali ekonomske smeri, najmanj dve leti delovnih izkušenj pri komercialnih delih, samoiniciativnost, komunikativnost, ustvarjalnost, osnovno računalniško znanje, veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije in lasten avtomobil. Kandidatom ponujamo urejeno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje, možnost napredovanja in osebnega izpopolnjevanja. Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 6-me-sečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj posredujte na naslov: Mednarodno podjetje SLOVENIJALES, d. d., Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana, Sektor za kadrovsko organizacijo in splošne zadeve v 8 dneh od objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po njej. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu št.: (069) 21 396. 10 Ob sedemdesetletnici sestri nstva vestnik, 25. december 1997 Kristina Regina Čurič v čakovski bolnišnici. O njih, ki so se bolnim Takrat je vse bežalo k Curičevi sestri Čuričeva sestra dopolnjuje svojo življenjsko pot. V šestino-semdesetem letu je telo umirjeno in priprte oči, položene globoko v jamicah, govore, da ta svet postaja vse manj njen. Telo ničesar več ne prosi, ne hrane in ne vode. Vsak grižljaj, ki ga v skrbi za bolno sestro pripravijo njene skrbnice, ji je nepotreben, saj je prepričana, da je njeno telo v dolgih letih življenja izpolnilo svoje poslanstvo. Sedaj se samo še pripravlja, da bo kot dozoreli sad opravila še zadnje dejanje življenja. Tudi spomini, katerih je bilo pred časom toliko, da bi z njimi lahko polnili debele knjige, so se že poslovili, saj tam. kjer je duša pripravljeno za odhod ter spravljena s svetom, tam vznemirljivost, ki jo nosijo v sebi spomini, ni več potrebna. Pustila jih je, naj bodo dota tistim, ki se je zy veseljem spominjajo, nje in njenega dela kot medicinske sestre na.terenu. Po vendar se je Čuričeva sestra iz Trnja, po imenu Kristina ali redovniško sestra Re gina, katero sedaj negujejo redovniške sestre v Veržeju, najinega obiska razveselila. Roko, dano v pozdrav, je zadržala v svoji in z blagim izrazom povprašala po mojih najbližjih in ' naši skupni sreči. Tako globo- \ ko je segla njena skrb, čeprav skozi povsem preproto vprašanje. »Ste srečni? Bog daj, da bi bili,« je zaželela. Da, to je ta njena večna skrb za druge, s katerim je zapolnila vse svoje življenje. Približevala se je bolnim in trpečim z dobroto in ljubeznijo, z razdajanjem zanje. »Bolnike sem imela rada,« je bilo prvo, kar mi je odgovorila, ko sem jo povabila, da bi spregovorila o svojem delu. Toliko vsega je bilo v njenem bogatem življenju, toda obuditi je zmogla le drobce. »Preveč daleč nazaj moram misliti. Tako malo se spomnim. Pa bi se lahko dosti vsega spominjala,« je potihem dejala. Utihnila je. Držala me je za roko in vedela sem, da se trudi poiskati v spominu vsaj nekaj okruškov. »Takrat je vse bežalo k Ču-ričevi sestri. Če je kdo rekel, da gre k Čuričevi sestri, so ljudje že vedeli in vprašali: Ka pa je za nevole? Tako smo bili povezani.« Čuričeva sestra je bila ljudem zaveznica ob rojstvu in smrti, v bolezni in nesreči. Ljudje so hiteli k njej po pomoč in | tolažbo. L »V Beltincih sem dolgo delala, z dr. Perkičem. Hodila sem po terenu in ljudem dajala injekcije, ki jih je zdravnik predpisal. Nekaj časa še kolesa nisem imela, pa sem hodila peš. Torbo v roke pa na pot... od Belti-nec, Odranec, Črenšovec do Bistrice, Polane, Brezovice. Na Hotizo pa ne, ta je že spadala k Avtobiografski življenjepis Čuričeve sestre Rojena sem v Trnju 17. avgusta 1912 v družini kmečkih staršev. Oče je padel v vojski 1916. Ljudsko šolo sem obiskovala v Trnju, meščansko šolo z malo maturo pa sem končala v Dolnji Lendavi 1929. Zaprosila sem za sprejem v samostan in ostala še eno leto na praksi v vrtcu v Lendavi. Preoblečena sem bila v Slovenski Bistrici 17. decembra 1930. Takoj sem začela delati v Banovinskem dečjem domu Slovenska Bistrica kot perfekta. Od tam sem šla v Ljubljano v bolniško šolo, ker sem zaprosila za misijone na Kitajskem. Ko sem končala šolo, leta 1940, se je začela vojna na Kitajskem, zato so me poslali v bolnico Čakovec. Tam sem delala deset let pri operacijah. Prvega maja 1950. sem zbolela na pljučih in se devet mesecev zdravila v zdravilišču Klenovnik. Domov sem prišla 15. marca 1952 in začela delati v ambulanti v Črenšovcih, potem pa v Beltincih do 31. oktobra 1965, ko sem bila upokojena. Lendavi. Vse to sem obhodila.« Povsod v omenjenih krajih so živeli njeni ljudje. »Najtežje je bilo gledati trpljenje človeka, ki mu nisem mogla pomagati. Pa takrat ni Iz zvezka s. Regine (zapisano v času obiskovanja bolniške šole) i »Da ima kdo slepič, najprej spoznaš, če daš palec na sredo trebuha in druge prste na njegovo desno stran, in ako ga tam peha in bolnik bruha, je gotovo slepič. Tu je najboljše, da pokličeš zdravnika in da gre v bolnišnico. Slepič spoznaš tudi po tem, če stegne nogo in ga boli.« Želodčne kaplice »Vzemi 1,5 litra finega šnopsa, noter daj 20 g janeža, 10 g rozin, 2 g celega šafrana, 0,5 g ingverja, 2 g celega cimeta in 2 g klincev. Vse to naj bo v dobro zamašeni steklenici 8 do 10 dni na soncu, pozimi na malo topli peči. Potem precedi in primešaj 0,5 kg na 0,251 vode kuhanega očiščenega in ohlajenega sladkorja. Te kapljice deni v steklenico in jo dobro zamaši.« /M-V. bilo ne enega, ne drugega, ne pravih zdravil. Tolažila sem jih. Upanje ... upanje sem jim dajala, da bo boljše. Zjutraj bo boljše! Včasih je bilo, včasih pa tudi ne. Dosti lažje pa je bilo in boljše, ko so prišli zdravniki.« Čuričeva sestra je tako kot druge medicinske sestre, ki so delale na terenu, skrbela tudi za zdravstveno prosvetljevanje - ljudi. Učila jih je higiene in tega, kako si morajo sami pomagati. »Dosti sem jim govorila, da morajo rano okoli očistiti z žganjem in da nanjo ne smejo polagati nesnage. Poškodje bilo dosti, ljudje pa niso vedeli, kaj bi si devali na rane. Napačno so se zdravili,« se je spominjala. Pa tudi kombinirani praški in aspirini pa čaji za ledvice so se vedno našli v njeni torbi. Ljudje so prihajali pa si vzeli na posodo to in ono zdravilo, ker pač ni bilo časa stopiti do lekarne, potem pa, ko jim je bilo boljše.... Pa kaj bi o ljudeh slabo, »samo lepe stvari zapišite,« je želela Čuričeva sestra. Naj torej bo v spomin samo lepo in veselo. Tudi dogodek, ko si je Čuričeva sestra kupila moped. »Takrat sem že bila dobra, ko sem imela toliko pejnez, da sem si ga lahko kupila. Pa ga oprvirn nisem znala ustaviti. Ustavite me, stavite me, sem kričala z mopeda. Ljudje pa za mano: Kak naj vas pa stavimo? Šlo je kak biks, jaz pa breča-la. Moped v plot, mene pa so dol zgrabili,« se je ob spominu na to prigodo zasmejala Čuričeva sestra. Pa se je po tistem še dolgo časa vozila z mopedom in ljudje se je po tem spominjajo še danes. Dan za dnevom je hodila po vaseh in ljudje so ji v pozdrav dvigovali roko. Dokler je mogla, je pomagala. »Dosti sem vračila, pa upam, da dobro,« je potihem izrekla. Prišla je »gor« Prva medicinska sestra murskosoboške bolnišnice z višješolsko izobrazbo je bila Cica Škraban. Prišla je iz Ljubljane in junija 1956 začela službovati kot glavna sestra bolnišnice. Več let svojega šestintridesetletnega dela v bolnišnici je bila glavna sestra ginekološko-porodnega oddelka. »Slabo leto že sem delala v Ljubljani, potem pa sem prišla gor. Ne zaradi kazni, ker takrat so ,po kazni’ hodili v Osebje ginekološkega oddelka iz leta 1956. Prekmurje, ampak, ker sem se poročila. Takoj so me postavili za glavno sestro bolnišnice, kar pa je morda bila napaka, saj nisem poznala ne kraja ne jezika. Bila sem prva medicinska sestra z višjo šolo, jeseni pa je že prišla druga in potem so kar prihajale, tako da nas je bilo v nekaj letih že deset. Takrat, ko sem prišla, pa so v bolnišnici delale v glavnem sestre bolničarke z dveletno šolo, potem sestre, ki jih je dr. Pečan usmeril v delo s trahom-skimi bolniki, pa so bile nato, ko je bil trahom zatrt, preusmerjene. Bile so tudi babice, ki so imele dveletno, ampak zelo dobro šolo. Nekaj pa je bilo tudi preoblečenih usmiljenih sester. Vsi pa so me sprejeli nekam s strahom, češ kaj bo sedaj, ko je prišla sestra s šolo. Je pa bilo kar dobro, sem se kar znašla. Veliko so mi pomagali zdravniki pa tudi nekatere sestre z oddelkov. Na začetku je bilo težko. V moji pristojnosti ni bila samo stroka, ampak po pričakovanju vodstva še ekonomat in vse drugo. - Kakšen je bil vaš prvi dan na novem delovnem mestu? Prišla sem že prej, ko sem vedela, da se bom poročila, in ko sem oddala vlogo. Moj mož, ki takrat še ni bil moj mož, je šel vprašat dr. Starca, ravnatelja, ali lahko pridem. In rekel je, da naj samo pridem. Prišla Podoba prve bolnišnice v Murski Soboti. sem torej gor, vendar dr. Starca ni bilo, zato me je sprejel dr. Kastelic. Bilje dobričina in tudi Ljubljančan in po tistem prvem sprejemu sem imela boljši občutek. Najbolj sem se bala tega, da ne bom razumela ljudi. Potem pa, ko sem prišla zares, mi je bilo pa grozno. Upravitelj Pekol meje peljal po bolnici po vseh oddelkih. Predstavljal mi je osebje in zdravnike. Še sedaj jih vidim. Z internega oddelka so bili dr. Starc, dr. Lanščak, dr. Kastelic, dr. Berden, na infekciji dr. Vlajeva, dr. Amon, bolj ostra je bila dr. Sedlačkova z ginekologije. Dr. Vrbnjak pa mi je rekel: »Saj ne boste zmogli!« Pa sem. Od sester se spomnim z internega oddelka Pavlove Tre-zike pa Šolarjeve Majde. Te sestre so mi na začetku zelo pomagale. Ni mi žal, da sem prišla v Prekmurje. Nikdar mi ni bilo žal. Tistega pol leta sem prelezla, potem pa je šlo. - Kakšno je bilo takrat bolnišnično delo medicinske sestre? Sedaj si sploh ne morem predstavljati, daje tisto bilo delo medicinske sestre. Sestre so po sobah kurile peči, higieno in nego bolnikov pa so opravljale v zelo slabih razmerah. Pa je nekako šlo ... Negovale smo, ene bolj druge manj zavzeto, ene so svoje delo opravljale s srcem in veseljem, dru ge so pač morale delati, saj drugega zaslužka pri hiši ni bilo. Jaz pa sem bila vedno zadovoljna, dobre volje. Pa tudi obljubljali so nam vedno, da bo boljše. Takratna politika je bila takšna, da se nam je vedno kazala svetla prihodnost. Sploh pa se ne morem pritoževati, saj imam zelo lepe spomine. Niko-li nisem prišla v konflikt ne s pacienti, ne z zdravniki, mor-da na začetku s takratnim srednjim kadrom. - Starejše medicinskih sestre vedo praviti, da se je v tisi"1 časih v zdravstvu kar delal0’ po cele dneve. Mi smo delali ves dan. I1112'1 smo deljeni delavnik, vendaf se tisti dve urni ni splačalo 11 domov, tako pa smo delali ves čas. Srednje medicinske sestr_ pa so imele turnus, in to stra šnega, po štiriindvajset ur sK paj. Veste, da toliko časa h zmore delati nihče. Saj zdrzi ampak vmes zaspiš. Takrat J tudi babica v porodni sobi m rala delati štiriindvajset ur, K je bilo ob njenem zahtevne delu zelo naporno. Babica je pri porodu morala o vse sama Odločati, tudi o tem, * Ob sedemdesetletnici sestrinstva 11 vestnik, 25. december 1997 bližale z dobroto bo poklicala zdravnika. Prav to delo, pa tudi delo otroške negovalke je terjalo stoodstotno zbranost in pripravljenost. Zato sem jih vedno zelo spoštovala in cenila. - Ko ste začeli s službovanjem in potem po treh desetletjih vašega dela v bolnišnici, je zdravstveno stanje ljudi v bolnišnici zagotovo dobilo povsem drugo podobo. Ogromno se je spremenilo. Pred leti na internem oddelku sploh ni bilo toliko starih ljudi kot sedaj, ko je v glavnem geriatrija. Res se tudi starost podaljšuje, vendar se kmečki človek pred leti ni tako hitro odločal za bolnico pa tudi zdravstveno delo po terenu ni bilo tako dobro, kot je sedaj. Zato so umirali kar doma. Na kirurgiji smo v glavnem zdravili poškodbe, operirali pa bolj malo, največ slepič. Ko sem prišla, je ginekološko-porodni oddelek že bil ustanovljen in ločen od kirurgije. Ustanovila ga je dr. Sedlačkova, na njem pa je delal samo en zdravnik, porodov pa je bilo več kot sedaj. Poln bolnikov je bil pljučni oddelek pa tudi infekcijski. Pediatrije še nismo imeli, tako da so se otroci zdravili na internem oddelku - Prve medicinske sestre v Prekmurju Prevoz bolnika obolelega na griži s sanitetnim avtomobilom (1938). dva zdravnika in ambulantni avto s šoferjem, kije v spremstvu zdravnika pobiral obolele. Medicinske sestre iz zdravstvenega doma v Murski Soboti, Šebbkova, Mastnakova in Pitamicova, so same, le z dvema strežnicama, več kot mesec dni skrbele za sto bolnikov dnevno, dokler se bolezen ni polegla. * tam na dvorišču, kjer je sedaj higienska postaja, so bile tri povezane sobe, pa tudi na kirurgiji, če so bile poškodbe, ali zaradi infekcij na infekcijskem oddelku. - Prišli ste kot prva medicinska sestra z višjo šolo, najbrž s poslanstvom, da tukajšnjim sestram podajate novo znanje in sodobne pristope pri zdravljenju in negi bolnika. Kako ste se lotili tega dela? Mi si nismo mogli privoščiti predavanj in seminarjev na primer v Ljubljani, sestre pa je vendar bilo treba uvajati v drugačno delo. Zato smo imeli predavanja v okviru sestrskega društva. Društvo je delovalo že takrat, prva Predsednica je bila Helena Ravnic, potem pa sva vodstvo prevzeli medve z Marijo Apšner, ki je bila tajnica društva. Predavanja smo pripravljale me sestre, ogromno pa so nam pomagali zdra-vniki, tako da smo imeli skoraj vsak mesec eno predavanje. Zdravniki so nam zastonj predavali, bolnica pa nam je dala malico. Kot predavatelje smo vabile tudi terenske zdravnike, tako da so nam res veliko pomagali. Mi smo s predavanji za medicinske sestre začeli že zelo zelo hitro, morda že tam oseminpetdesetega leta. (iz sestavka Helene Ravnič, Zdravstveni obzornik št. 3/4, 1987) Higienski zavod v Ljubljanije je bil ustanovljen leta 1923. Šola za medicinske sestre je bila najprej odprta v Zagrebu, leta 1926 pa tudi v Ljubljani. Leta 1927 je bila organizirana enotna higienska služba za vso državo, leta 1930 pa higienska organizacija zdravnikov pod vodstvom dr. Andrije Štamparja. V Prekmurju je bil tedaj od vseh socialno-medicinskih problemov najbolj pereč trahom, zato so začeli s sistematičnim odkrivanjem in zdravljenjem trahomskih bolnikov. Sprva sta to delo opravljala zdravnik in trahomska sestra iz trahomske bolnišnice Prelog v Medžimur-ju, ki sta ob določenih dnevih prihajala v Mursko Soboto. Okoli leta 1930 pa je bila odprta protitrahomska postaja v Murski Soboti. Za zdravnika je bil imenovan mladi okulist dr. Jože Pečan, v pomoč pa mu je bila dodeljena poleg trahomske sestre Genovefe Pitamic še medicinska sestra Antonija Arko. Na pobudo dr. Pečana je Higienski zavod Ljubljana leta Preprostega človeka je treba zgrabiti pri njegovi duši, načinu mišljenja in čustvovanja (Ljubljana 1938) V knjigi Zdravstvene prilike in delo higienskih ustanov v Sloveniji „ 1922-1936 lahko beremo zanimiv sestavek zaščitne sestre Tonke Jaklič o delu medicinske sestre med ljudmi. Takole piše: »Pot zaščitne sestre med preprostim ljudstvom je lahko uspešna ali neuspešna. Težko je vedno, ker mora v svojem poklicu računati z naravnost usodnimi ovirami. Ni pa brezupna, ker mora voditi do uspeha v zdravem narodu. Zato pa je važno dvoje: Poznati je treba ljudsko miselnost, ljudsko dušo, značaj in temperament. Delati mimo teh temeljnih pogojev za uspešno prodiranje do ljudskega razuma in volje, bi se reklo, streljati mimo cilja. Preprostega človeka je treba zgrabiti pri njegovi duši, njegovem načinu mišljenja in čustvovanja. To so steze, ki vodijo k uspehu. Spoznati je treba vse tiste dobre lastnosti, na katere se moremo opirati v svojem zdravstvenem prosvetnem delu. Nepripravljena bi bila sestra, ki bi hotela prodreti z nekim čistim idealizmom, ki bi hotela izpeljati nekaj, kar ni prav nič v zvezi s temi osnovnimi značajnimi potezami. Vedeti moramo tole: bolezen je zlasti še kmetu, ki živi od svojih r°k, v nadlego. Zdravje mu je sposobnost za delo. Od tod kmet bolezni ne upošteva, jo omalovažuje, skriva vse dotlej, da ga sama priklene v staro kamrico, kjer je ljudem s poti, in naj bo vesel, da imajo drugi, ki so zdravi, z njim potrpljenje. Bolnik je že odslužil in ostane le še v.nadlogo. Iz tega vidika je tudi razumeti tisto čudno neusmiljenost, neobčutljivost in včasih grdo ravnanje z bolniki. Stroj seje pokvaril. Dokler koristiš, živi, potem pa je °°lje, da ga Bog pokliče. Kako naj sestra tu vrši svojo socialno samaritansko delo? Tu mora zastaviti vse in prodreti do ljudskega srca. Pot bo šla brez dvoma prek koristi. Preprečenje bolezni in zgodnje zdravljenje te ohranijo pri zdravju in moči. Priti prepozno - zamujeno je!« MAJDA HORVAT Oktobra 1934je izbruhnila epidemija griže, predvsem v večjih vaseh ob Muri. Bolnišnica v Murski Soboti je bila že prenapolnjena z dizente-ričnimi bolniki, saj so ti ležali tudi na zasilnih ležiščih na hodnikih bolnišnice. Tudi lesene barake, ki so jih tedaj postavili na dvorišču bolnišnice, so bile napolnjene. Zato je Higienski zavod iz Ljubljane odprl izolirnico v tedanji veliki novi šoli v Odrancih. Poslal je tudi Iz pripovedovanja Rozalije Kerčmar, trahomske sestre (raziskovalna naloga 96/97 Osnovne šole lil, M. Sobota, Tako smo se zdravili nekoč) »Pri delu patronažne sestre sem doživela veliko neprijetnih dogodkov. Svojci so starca, ki je zbolel za trahomom, zaprli v temen prostor, kjer so mu samo enkrat na dan dah hrano. Bolnike so izločali, jih dajali v samice.« 1932 v Murski Soboti zgradil in opremil za tedanje razmere lep zdravstveni dom. V njem so bili protitrahomski oddelek z bolniškimi posteljami, šolska poliklinika, stanovanje dr. Pečana in soba za medicinsko sestro. Prva medicinska sestra Anto-jtija Arko je po enem letu odšla, na njeno mesto pa je prišla Helena Mastnak. V zdravstveni postaji Grad pri dr. Lukmanu je bila od leta 1933 medicinska sestra Marija Špalir, v Murski Soboti pa pri Združeni zdravstveni občini medicinska sestra Zinka Šemrl. Na njeno mesto je 1. decembra 1933 prišla Lucija Košiča Še-bok. Za zatiranje trahoma na tako obsežnem območju je bilo premalo kadra, zato je dr. Pečan naprosil banovinsko upravo za namestitev še dveh medicinskih sester. Tako sta s 1. majem 1934 nastopili službo v Prekmurju medicinska sestra Francka Klun Šimonka in Milena Omrzel Grčar. Po dvomesečnem usposabljanju za zdravljenje trahomskih bolnikov v Zdravstvenem domu Murska Sobota je Šimon-kova odšla v Zdravstveni dom Lendava, ki je bil dograjen leta 1934. Medicinske sestre v stari Jugoslaviji niso rade ostajale v Prekmurju, zato se njih število ni večalo, le menjavale so se. V letih 1932 in 1933 so se za poklic medicinske sestre odločile tudi tri Prekmurke: Sidonija Šimonka iz Lendave, Karolina Šiftar Žugec z Gorice in Helena Pintarič Ravnič iz Bogojine. Karolina Kolmanič Božič davnega leta Spominjam se, da je tisto zimo zelo zgodaj snežilo. Bele zvezdice so se podile po zraku in nato nežno pristajale na zemlji, kot je ne bi hotele raniti. Moj dom, na rahli vzpetini, stoji skrit med častitljivo starimi drevesi, vse od jablan, orehov in hrušk. Zima jim je slekla zelena oblačila in vem, da jim bo spomladi spet pomlajena vrnila. Skromna hiša, zgrajena v obliki črke L, je bil zame najlepši in najdražji dom. In tisti večer, pred božičem, je sestra prinesla smreko kot vsako leto. Iz hiše je dišalo po keksih, ki so bili prava redkost in tisti, z modeli izrezani zajčki in zvezdice so bili tako samo za božič. Z njimi smo krasili smreko in še nekaj pisanih bombonov in krogel smo imeli. Iz krušne peči je dišalo po poticah. Vonj je mamljivo vabil, vendar smo vsi vedeli, da se potica načne ob pogrnjeni mizi na božični večer. Vse okoli hiše je praznično dišalo. V sneg smo že na začetku zarezali gaz do prvega soseda, oni pa do ceste. In po tej gazi sem tudi tisto jutro opazila sledi. Vse smo otroci poznali; zajčjo, lisičjo in mačjo in pasjo pot. Posnemali smo odtise šap in jih risali v sneg. Zadaj za hišo smo imeli veliko drvarnico in ob njej prostor za steljo. Dan se je že nagibal v sivino in od severa sem je vleklo ostro kot britev. Ker je za praznik treba zakuriti v vse peči, sem bila jaz najbolj pripravna za nošenje drv. Za cel hrib odmetanega snega se je bočil za drvarnico in ne vem, kaj me je gnalo, da sem vrgla pogled še tja nazaj. Prvi mrak se je vedno bolj gostil, a vseeno sem opazila sled, ki je vodila k listnjaku. Pokukala sem tja, za goro snega. In tam se je nekaj premikalo. Stopila sem bliže. Oddaljilo se je, a ne po zajčje, temveč čisto počasi. A vendar je bil zajec. Očitno sta ga izmozgala že sneg in lakota, da se je komaj privlekel do naše hiše. Uboga žival! Ampak zakaj je odšla? Nič slabega ji nočem, samo pomagati. Pozabila sem povedati, da je ves čas na verigi bevskal pes, cvileče grozil v tisto smer, da se je veriga nevarno napenjala. No, zajčki niso pogumni. Le neizmerno huda stiska je privedla izčrpano žival v človeško bližino. Tako, zajček! Vrni se! Vzela sem še dva storža koruze, korenček in v roke stisnila šop sena. Vse sem nastavila zajčku - za božič, če se bo vrnil, seveda. Še prostor v listju, kjer bo udobno spal in ga pes ne bo dosegel. Veter Je ponehal. Mraz je neusmiljeno pritisnil. Spominjam se, da sem tisto leto prvič smela k polnočnici z mamo, sestro in sosedovimi. Snežna odeja je dobila takšno skorjo, da smo jo mahnili kar čez polje. Pred nami je bila dobra ura hoje. Res, da se je tu in tam včasih vdrlo, a mi smo pogumno koračili. Mesec je polno sijal kot veliki vladar med hladnimi zvezdami, posutimi na žametnem nebu. Mraz se je pekoče zajedal v lica, oči so skelele in se solzile. S prijateljico sva tekli naprej, da naju mame in sestra niso mogle dohajati. Še daleč nas je spremljal lajež našega psa. Drugo jutro smo vstali pozneje. Oblekla sem se in previdno odšla v drvarnico. Bližala sem se listnjaku in zopet je zašumelo v njem. Videla sem, da je z nekaj dolgimi skoki zbežal zajec. Pes je divje lajal za njim. Očitno se zajec ni več menil zanj, kajti našla sem ležišče, v njem oglodano koruzo, v njo je slastno zasajal svoje zobe in tudi kos korenčka je pozobal. Zajček je moj božič polepšal. Skrbela sem zanj. In tako sva prijateljevala, da se me več sploh ni bal. Res da se mu nisem mogla približati. Ali tako na dostojni razdalji, je počepnil na zadnje tace, našibii ušesa in sva si gledala iz oči v oči. Potem mi je seveda pokazal pete. Ne, ni me izkoriščal. Kakor hitro so se našle zelene zaplate trave, je prihajal vedno redkeje. Potem pa, ko so topli vetrovi pregnali zimo in je drevje spet zbrstelo, se je najbrž preselil na široke planjave, polja in livade. Ni me pozabil. Nekoč, spomladi, ko sem že jaz pozabila nanj in je pes zopet jezno zavijal v tisto smer za drvarnico, sem se napotila tja. In presenetila me je, zajklja namreč. Pripeljala je štiri svetle mladiče, ki so veselo skakljali okrog mame. Kako lepa zajčja družina, ki je postajala naša od božiča do veliko noči. Potem je prihajala občasno na obisk. Zopet je božič. Le morda je manj snega, manj mraza. In moja rojstna hiša sameva. Bo kdo še naredil gaz do nje? Se bo morda še zatekla osamljena onemogla zajklja po pomoč? Vem, na svetu je bilo veliko lepših hiš in večjih in bogatejših. Nikdar si nisem želela drugega doma in ne , drugih ljudi. In vendar so vsi odšli. Zdaj, ko se zopet bližajo prazniki, hodim po sledovih svojih najdražjih spo-Iminov. Iz njih vstajajo moji domači in keksi in potice in vonj po toplem kruhu in še zatekla uboga zajklja. Prepričana sem, da so še odprte dlani ki bodo očuvale našo naravo. Še bodo ljudje, ki se bodo veselili družinskih srečanj ob božiču in novem letu in še bo sneg in zopet bo sijalo sonce nanj, da se bo bleščal, kot bi ga zasuli z biseri. vestnik, 25. december 1997 Namizni tenis - interpokal__ Sobočani v osmini finala V šestnajstini finala za interpokal so Moravske Toplice Sobota gostovale pri francoskem Olivetu in po izvrstni igri prepričljivo zmagale ter se uvrstile med šestnajst ekip. Sobočani so tako ostali edina slovenska ekipa, ki nastopa v mednarodni konkurenci, kar je največji klubski uspeh. Zmaga ni bila tako lahka, kot kaže rezultat, saj je Nekhmedovič v prvem setu prve partije vodil veliko borbo z domačim obrambnim igralcem X. Raynalom. Izvrstno sta igrala tudi Unger in Horvat in z zmagama utišala okrog 500 bučnih gledalcev. Zelo razburljivo je bilo srečanje dvojic, saj je bila to igra živcev, Unger-Nekhmedovič pa sta bila bolj zbrana in odločila dvoboj. Upajmo, da bodo Sobočani v osmini finala dobili primernega nasprotnika in da bodo igrali pred do | Kajak-kanu___________________________ Zmagi Vereša in Horvata Na tradicionalnem sedmem božično-novoletnem tekmovanju kajakašev in kanuistov v maratonu od Kopra do Portoroža, proga je bila dolga 17 km, so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in dosegli lep uspeh. Najbolje sta se odrezala Miran Vereš (Opel MS) in Borut Horvat (KKK Mura Krog), saj sta zasedla prvi mesti. Vereš je zmagal med člani kajakaši, Horvat pa med člani kanuisti. Med mladinci kanuisti je bil Miran Bokan (KKK Mura Krog) četrti. Športnoritmična gimnastika Tamara Temlin prva na Vrhniki Na Vrhniki je bilo 10. mednarodno tekmovanje v športnoritmični gimnastiki. Sodelovale so tekmovalke iz 5 klubov. Izkazala se je edina predstavnica soboškega kluba ŠRG Tamara Temlin. V programu C je med tekmovalkami od 5. do 8. razreda zasedla prvo mesto z najboljšo oceno 9,4. To je lep uspeh za mlado Sobočanko. mačim občinstvom. U. S. M. Olivet : Moravske Toplice Sobota 0 : 4 (X. Raynal: Nekhmedovič 24 : 26, 7 : 21, Ma-tenet: Unger 15:21, 16 : 21, C. Raynal: Horvat 14:21, 18:21, Raynal - Raynal: Unger - Nekhmedovič 20 : 22, 23 : 25). Kocuvan drugi V Križah je bil prvi turnir TOP 12 za mladince, na katerem je sodelovalo pet igralcev Moravskih Toplic Sobote. V najboljši skupini Kocuvan je zasedel drugo mesto, saj je izgubil le z nepremagljivim Tokičem. To je njegova najboljša letošnja uvrstitev. Svoj največji uspeh je dosegel tudi Šbiil s šestim mestom. Slabši je bil Koščak, ki je zasedel dvanajsto mesto. V drugi skupini je Puhan zasedel peto, Gyorek pa enajsto mesto. M. U. Športniki občine Moravske Toplice 1997 V gostilni Puhan v Motvarjev-cih je bila v soboto slovesnost, ki sta jo pripravila ob drugi razglasitvi najboljših športnikov in športnih klubov Občine Moravske Toplice za leto 1997 Športna zveza Moravske Toplice in župan Župan občine Moravske Toplice Franc Cipot čestita košarkarju Simonu Moravcu iz Moravskih Toplic, ki tekmuje za mariboskega prvoligaša ZM Ovne. Fotografija: J. Zauneker Strelstvo Zmagi Tišine V prvi državni strelski ligi je bilo na sporedu šesto kolo. Ekipa SD 1. pohorskega bataljona iz Ruš je premagala ekip SD Štefana Kovača iz Turnišča s 1745 : 1715 krogov. SD Štefan Kovač Turnišče: Robi Markoja 581, Božidar Draškovič 568, Igor Makari 566 krogov. Ekipa SD Kolomana Flisarja s Tišine je zmagala v Portorožu s 1739 : 1579 krogov. SD Koloman Flisar Tišina: Branko Bukovec 581, Drago Pertoci 581 in Dušan Ziško 577 krogov. Četrto zaporedno zmago so dosegli strelci Ljutomera, ki so tokrat v Ljubljani premagali Trnovo s 1739 : 1728 krogov. S D Ljutomer: Manue-la Rudolf 588, Robert Rojnik 579, Darko Horvat 572 krogov. V šestem kolu prvenstva V drugi Franc Cipot. Ob tej priložnosti so tudi pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili organiziranost, letošnje dosežke in načrte v prihodnjem letu. Pripravili so tudi kulturni program. Priznanja in nagrade so podelili: in Ljutomera državni strelski ligi severje Radgona premagala Ormož s 1709 : 1684 krogov. SD Radgona: Milan Svetec 576, Ernrst Huber 564 in Branko ■Horvat 569 krogov. Juteks iz Žalca ke premagal SD MI Pomurka iz Murske Sobote s 1722 : 1688 krogov. SD MI Pomurka: Tomaž Kerčmar 568, Martin Žigo 561 in Milan Kreft 559 krogov. V tretji državni strelski ligi je druga ekipa SD Kolomana Flisarja s Tišine premagala Impol v Slovenski Bistrici s 1672 : 1581 krogov. SD KK Tišina II: Borut Flegar 564, Simon Marič 567, Simon Šoštarec 541 krogov. Druga ekipa Ljutomera je v pomurskem derbiju premagala Varstroj iz Lendave s 1689 : 1645 krogov. SD Varstroj Lendava: Bru Franc Cipot (župan), Branko Recek (predsednik ŠZ) in Slavko Škerlak (predsednik komisije za izbor športnikov). Za najboljše športnike v letu 1997 v občini Moravske Toplice so. bili izbrani - do 18 let: Peter Koštrun (karate), Slavko Mihalič (rokoborba), Roman Miholič (rokoborba), Simon Moravec (košarka), Dejan Cipot (nogomet); nad 18 let: Geza Grabar (atletika). Mirko Unger (namizni tenis), Robert Čon-tala (strelstvo), Mitja Erniša (nogomet) in Ernest Malačič (nogomet). Športni klubi: Hokejski klub Moravske Toplice, Nogometni klub Čarda Martjanci, Nogometni klub Prosenjakovci, Klub malega nogometa Sebebor-ci in Klub malega nogometa Ivanci. Priznanja so prejeli tudi Športno društvo Filovci, ki je edino tovrstno društvo v občini, ter Osnovne šole Prosenjakovci, Bogojina in Fokovci. (FM) no Peric 552, Sandra Zver 555 in Boštjan Muršič 538 krogov. SD Ljutomer II: Vasja Štaman 566, Borut Lipič 562 in Janko Miholič 561 krogov. (ŠM, FŠ, DS, FV) Rudolfova in Markoja odlična V Ljubljani je bilo srečanje strelskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške. Zmagali so Hrvati s 7 : 1. V slovenski moški reprezentanci je nastopil član SD Štefana Kovača iz Turnišča Robi Markoja, v ženski reprezentanci pa članica SD Ljutomer Manuela Rudolf ter se odlično odrezala, saj sta bila druga najboljša v slovenski reprezentanci. Markoja je zadel 584, Rudolfova pa 392 krogov. Kegljanje Steržaj v reprezentanci sveta V počastitev 60-letnice slovaške kegljaške zveze je bilo v Bratislavi srečanje kegljaške reprezentance sveta in reprezentance Slovaške. V reprezentanci sveta je nastopil tudi kegljač Hary Steržaj iz Ljutomera, najboljši kegljač Slovenije za leto 1997. V reprezentanci sveta so poleg Steržaja nastopili: Czanyi (Madžarska), Fleischer (Nemčija), Pavlič (Jugoslavija), Dundič in Dragaš (Hrvaška). Slednji je zamenjal poškodovanega Boariua (Romunija). Zmagala je reprezentanca sveta s 26 : 10. Hary Steržaj je s tremi zmagami zbral maksimalno število točk in bil poleg Paviča najboljši tekmovalec. S tem je zopet dokazal, da sodi med najboljše kegljače sveta. Sodelovanje v reprezenatnci sveta je za Haryja Steržaja vsekakor veliko priznanje. Mali nogomet V soboški tretji osnovni šoli je bilo območno finalno tekmovanje osnovnih šol v malem nogometu. Med štiri ekipami je zmagala OŠ III Murska Sobota, kije premagala DOŠ Lendava s 4 : 1 in OŠ Črenšovci z 1 : 0 ter igrala neodločeno z OŠ Križevci 4 : 4. Vrstni red: 1. OŠ III Murska Sobota, 2. DOŠ Lendava, 3. OŠ Črenšovci in 4. OŠ Križevci pri Ljutomeru. Prve tri ekipe so se uvrstile v četrtfinale Slovenije. Košarkarski turnir kadetov Creativ Sobota tretji V novi športni dvorani soboške prve osnovne šole je Košarkarski klub Creativ Sobota, ki že nekaj let uspešno vzgaja mlade košarkarje, pripravil velik mednarodni turnir za kadete. Sodelovalo je šest ekip iz Avstrije, Bolgarije, Madžarske in Slovenije. Največ uspeha so imeli mladi košarkarji Triglava iz Kranja, ki so postali zmagovalec turnirja. Uspešni so bili tudi domači koašarkarji, ki so zasedli tretje mesto. Rezultati - Creativ : Zalaegerszeg 95:71, Pivovarna Laško CSK Sofija 81 : 84, UBBC Dunaj: Zalaegerszeg 106 : 84, Triglav : Sofija 133 : 39, Creativ : Dunaj 69 : 84, Triglav : Pivovarna Laško 95 : 63, Zalaegerszeg : Pivovarna Laško 107 : 67, Creativ : Sofija 97 : 69 in Triglav : Dunaj 91 : 78. Vrstni red: 1. Triglav, 2. Dunaj, 3. Creativ, 4. Sofija, 5. Zalaegerszeg, 6. Pivovarna Laško. Za najboljšega igralca so razglasili Šareta (Triglav), za najboljšega strelca pa Najdenova (Sofija), ki je dosegel 89 točk. (KG), fotografija: Jure Zauneker Atletika____ Grabar in Marušič košarka druga V Velikovcu na avstrijskem Koroškem je bil tretji od sedmih mednarodnih krosov. Med okrog 100 tekmovalci so bili nekateri pomurski tekači in se lepo odrezali. Najuspešnejša sta bila člana TS Radenske Gregor Marušič pri dečkih do 13 let v teku na 2.000 m ter Geza Grabar med člani v teku na 8.000 m, saj sta zasedla drugi mesti. Roman Klančar (TS Radenci) je bil pri ml. veteranih deveti, Marjan Jakopec (AK Pomurje) pa je zasedel šesto mesto. Nina Jakopec je bila pri deklicah do 13 let sedma. 18. januarja prihodnje leto bo mednarodni kros v mestnem parku v Murski Soboti. (G. G.) Rokoborba______________ Horvat prvi v Zagrebu V Zagrebu je bil mednarodni božično-novoletni turnir za starejše dečke in kadete. Sodelovalo je okrog 160 tekmovalcev iz štirih držav. Sodelovali so tudi Sobočani in Ljutomerčani in se lepo odrezali. Najuspešnejši med njimi je bil Ljutomerčan Niko Horvat (32 kg), saj je zasedel prvo mesto. Preostali člani Mleko-prometa iz Ljutomera so se uvrstili takole: Rokm Hazl (53 kg) je bil drugi, Sašo Mlinarič (28 kg), Šašo Hladen (35 kg) in Andrej Slavič (39 kg) so bili četrti. Med Sobočani je bil najuspešnejši Jure Kuhar (47 kg), ki je zasedel drugo mesto. Drugi Sobočani so se uvrstili na naslednja mesta: Mario Potočnik (35 kg) tretji, Roman Miholič (38 kg) in Aleš Kro-js (42 kg) četrta, Timi Potočnik (32 kg) peti ter Dejan Šernek(38 kg) in Robi Lukašev(53 kg) šesta.(RB, NŠ) Comet premagal Radensko V dvanajstem krogu prvenstva v državni moški 1. B-ligi je Comet v Slovenskih Konjicah premagal Radensko iz Radenec z 95 : 76 (52 : 42). Najboljši v ekipi Radenske je bil Karlo, kije dosegel 31 točk. Drugi strelci Radenske: Ojsteršek 10, Želj 9, Balažič 7, Ulaga 6, Banič 5, Rojko 4, Pavlin 2, Bratkovič 2. Prvenstvo se bo nadaljevalo 10. januarja, ko igra Radenska doma z Gradbincem iz Radovljice. Šah___________________ Na decembrskem hitropoteznem mladinskem šahovskem turnirju Radenske Pomgrada je med 14 šahisti zmagal Miha Gomboc z 12 točkami pred Alešem Lazarjem, 10,5, in Mitjo Kovačem, 9 točk. Karate - božično-novoletni turnir_____________ Nina Gabor in Kristjan Vrečič druga Karate klub Murska Sobota je pripravil 20. tradicionalni božično-novoletni turnir v katareju in drugega z mednarodno udeležbo. Sodelovalo je 11 mladinskih reprezentanc s 170 tekmovalci in tekmovalkami iz 8 držav, ki so tekmovali v katah in borbah. V slovenski reprezentanci je sodelovalo tudi osem pomurskih tekmovalcev in tekmovalk. Najbolje med njimi sta se odrezala Sobočana Kristjan Vrečič (70 kg) pri ml. mladincih in Nina Gaber (nad 60 kg) pri st. mladinkah, ki sta v borbah zasedla drugi mesti. Tretja pa sta bila Brigita Brezovec iz Lju | Rokomet__________________________________ Jubilejni Klopčičev memorial RK Radgona je v športni dvorani v Radencih pripravil 10. jubilejni rokometni turnir za memorial Mateja Klopčiča. V primerjavi s prejšnjimi turnirji tokratni ni imel namena dobiti zmagovalca, temveč le druženje in obujanje spominov, saj so bili vsi nagrajeni. Kljub temu pa je bilo tekmovanje zelo zanimivo, gledalci pa so tudi videli nekaj lepih akcij. Rezultati pri kadetih: Radgona : Polet 18 : 15; člani: Radgona : Pomurka 16 : 24, veterani: Radgona I: Branik 15:16, Radgona II: Branik 16 : 14 in Radgona I : Radgona II 12 : 23. Po končanem tekmovanju je radgonski župan Miha Vodenik izročil pokale in nagrade. Poleg moštev so jih prejeli tudi kadeti Bogdanovič in Balažič (Polet) in Miholič (Rdagona); člani Leskovar in Fartek (Radgona), Sedonja (Pomurka); veterani Pečnik in Gabrijelčič (Branik), Hladen (Radgona). O. Bakal tomera (53 kg) pri st. mladinkah in Matej Škandali iz Murske Sobote (65 kg) pri ml. mladincih. V katah je Nina Gabor pri mlajših in starejših mladinkah zasedla četrti mesti. V ekipni konkurenci je v katah pri moških zmagala Hrvaška pred Slovenijo, pri ženskah pa je bila prva druga ekipa Slovenije (Husar, Zadravec, Recek). V borbah je Slovenija zasedla tretji mesti tako pri moških kot ženskah. Ob tej priložnosti so tudi razglasili pokalne zmagovalce Slovenije. Vrstni red - mlajše kategorije: 1. Tiger (Velenje) 289J 2. Brestanica 220, 3. Sevnica 213 točk; ml. in st. mladinci in mladinke: 1. Žalec 152, 2. JCranj 144, 3. Murska Sobota 130 točk. Organizacija turnirja je bila odlična. (DS), fotografija: Jure Zauneker Šport od tod in tam Košarka - V 12. kolu prvenstva v tretji slovenski košarkarski ligi vzhod je ekipa Pragerskega premagala Lindau Miarte iz Lendave s 77 : 57 (35 : 32). Strelci za Lendavča-ne: Cor 15, Žižek 12, Zrna 12, Fe-her 12, Granfola 5 in Horvatič L (F. B. ) Mali nogomet - Na božično-novoletnem turnirju delavcev policije Pomurja v malem nogometu, ki je bilo v Murski Soboti, je med 11 ekipami zmagala ekipa PPP Murska Sobota pred PP Gornja Radgona in PMP Gederovci. Za najboljšega vratarja so razglasili Mateja Vogrinčiča (PPP MS), za najboljšega igralca pa Predraga Grujiča (PP GR). D. K. Mali nogomet - NK Makoter s Cvena organizira v soboto, 3. ja' nuarja 1998, ob 8. uri v športni dvorani v Ljutomeru novoletni turnir v malem nogometu. Prijave bodo zbirali do 28. decembra 1997 (Franc Gorza, NK Makoter). Prija* vnina 10.000 SIT. (NŠ) Strelstvo - SD Jezero Dobrovnik je pripravilo tretje odprto Pr' venstvo v streljanju z MK puško-Med 13 ekipami in 48 strelci j® zmagal Ormož s 505 krogi Pr^ Dobrovnikom, 490, in Dolino, 4/ krogov. Med posamezniki je bi najboljši Vočanec (Ormož) s U* krogi pred Benkovičem (DobroV nik), 172, in Ziškom (Filovci), U krogov. (F. Bobovec) Strelstvo - Lovska družina vi dem ob Ščavnici je pripravila tret) tradicionalno božično tekmovanj v streljanju na glinaste golob : Zmagal je Šmid (GR) z 9 zad^ pred Magdičem, 8, Trajbarjem (° Cankova), 7, Kreftom (Videm), in Veindorferjem (Radenci), 7 z detkov. (O. B.) Mali nogomet - ŠD DokoncU organiziralo božično-novoletni nir v malem nogometu. Mod moštvi iz Slovenije in Madžar je zmagala Hetisi Csarda iz 1 ‘ džarske pred Palmo iz Renkovec Zeto-Vico iz Madžarske. (F vestnik, 25. december 1997 Marko Slavič mlajši športnik Pomurja 1997 Kasaški šport ima prihodnost, če jo bomo znali izkoristiti Zgodovina kasaškega športa se pri Slavičevih v Ključarovcih na-daljuje-iz generacije v generacijo, odličja pa tudi. V bogati zgodovini kasaškega športa bo z zlatimi črkami zapisano leto 1997, saj je v njihovo vitrino prišlo najžlahtnejše odličje. Marko Slavič mlajši je namreč na 38. evropskem prvenstvu amaterjev voznikov na kasaških dirkah Evropske zveze FEGAT, ki je bilo na Dunaju, osvojil zlato medaljo in naslov evropskega prvaka. Ta odmevni naslov si je Marko Slavič mlajši priboril med državnimi prvaki iz 12 evropskih držav z izžrebanimi konji, ki jim strokovnjaki niso pripisovali velikih možnosti. Junak kasaškega športa pri nas pa je v svojem šestem nastopu na evropski oziroma svetovni sceni dokazal, da je odličen tekmovalec. Letos je bil drugič izbran za športnika Pomurja. - Naslov evropskega prvaka v kasaškem športu lahko osvojijo le redki tekmovalci, saj gre za najvišjo lovoriko. Gotovo ste ta naslov tudi vi željno pričakovali? »V svoji dvajsetletni športni karieri, kar ni malo, sem dosegel prav vse, kar sem si želel doseči v kasaškem športu. Po zmagah na domačih dirkališčih je bila leta 1991 največja želja na evropskem prvenstvu na Finskem, da osvojim vsaj eno medaljo in da kot prvi športnik promoviram ime Slovenije v svetu. Takrat mi ni uspelo osvojiti zlate medalje, ampak srebrno, ki pa je bila prva medalja Slovenije. Vrhunec mojih nastopov pa je bil dosežen prav letos na Dunaju, ko sem osvojil naslov evropskega prvaka. S tem je bil poplačan vse moj trud, ki je bil vložen v kasaški šport, hkrati pa sem se prepričal, da tudi s slabimi konji lahko uspeš. Ob tem uspehu sem vsekakor zelo zadovoljen.« - Dirkališče na Dunaju vam je dobro znano, saj ste na njem večkrat tekmovali in tudi dosegali Priznanja_______________ Dejan Gomboc -najboljši strelec in rekorder Na slovesni razglasitvi najboljših strelcev in strelk, ki jo je pripravila Strelska zveza Slovenije za leto 1997 v Laškem, je bil med dobitniki plaket tudi osemnajstletni Dejan Gomboc iz Murske Sobote, dijak četrtega letnika soboške gimnazije in član Strelske družine Štefana Kovača - trap iz Murske Sobote. Dobil je plaketi kot najboljši strelec in rekorder. S strelstvom se je začel ukvarjati pred dvema letoma, za kar ga je navdušil stric Karel Pojbič, sicer znan kot odličen tekmovalec v streljanju na glinaste golobe. Že prvo leto tekmovanja je pokazal, da gre za talentiranega strelca, saj je na državnem mladinskem prvenstvu v Murski S'> boti z 92 zadetki zasedel peto mesto. Potem pa so se dobri rezultati vrstili kot po tekočem traku. Največje uspehe je dosegel letos, saj je osvojil naslov državnega mladinskega prvaka ter zmagal na mladinskem pokalu Slovenije in v ligaškem tekmovanju. Celo več, v streljanju na glinaste golobe je postavil državni mladinski rekord s 134 zadetki, hkrati pa postal najboljši strelec med vsemi strelskimi disciplinami. Tudi v prihodnje si želi dobrih rezultatov d-oma in na mednarodnih tekmovanjih, za kar mu bosta gotovo v spodbudo plaketi, ki jih je dobil. Rade Bačič -rokoborec leta 1997 Na predlog trenerske komisije pri Rokoborski zvezi Slovenije so na seji upravnega odbora zveze razglasili za najboljšega rokoborca Slovenije v letu 1997 Radeta Bačiča, člana Rokoborskega kluba Murska Sobota. Rade Bačič je letos dosegel svoj največji uspeh na sredozemskih igrah v Bariju v Italiji, saj je v kategoriji do 69 kg zasedel tretje mesto in dobil bronasto medaljo. To je prva slovenska rokoborska medalja. Na seji upravnega odbora Rokoborske zveze Slovenije, ki jo vodi dobre rezultate. Ali je to pripomoglo k vašemu uspehu? »Prav gotovo je k mojemu velikemu uspehu pripomoglo tudi dirkališče na Dunaju, ki ga dobro poznam od začetka do konca. Moram pa tudi povedati, daje moj uspeh verjetno povezan tudi z domačimi tekmovanji, saj sem v glavnem nastopal kot tekmovalec in se treningov nisem dosti udeleževal, konje pa mi je pripravljal oče.« - Na domačih tekmovanjih največ veljajo kasaški derbiji, kjer vsako leto nastopajo štiriletniki. Kakšna je tvoja bilanca na teh tekmovanjih? W Marko Slavič mlajši na zmagovalnem odru ob osvojitvi naslova evropskega prvaka na Dunaju. Rokomet - 2-liga Pomurka Ormož Pyramidia Polet Krog Radgona Razkrižje Vuzenica moški 7 7 7 7 7 7 7 7 6 5 5 3 3 2 1 0 0 1 0 3- 1 1 0 0 1 1 2 1 3 4 6 7 187:136 231:174 174:145 192:171 195:185 196:293 147:237 169:240 12 11 10 9 7 5 2 0 Marika Kardinar športnica Pomurja 1997 »Doslej sem zmagal na dveh kasaških derbijih. V Jugoslaviji leta 1981 v Subotici z Dueno in leta 1995 v samostojni Sloveniji v Šentjerneju z Albatrosom.« - Kakšna pa je bilanca letošnjih rezultatov? »Letos sem bil na slovenskem kasaškem derbiju z Iro MS drugi, enako uvrstitev pa sem dosegel tudi med triletniki z Demosom MS. Letos sem zmagal 26-krat«. - Koliko konj trenutno premore vaš hleh? »V hlevu imamo 35 konj, od tega 17 tekmovalnih.« - Podjetništvo in kasdaški šport je najbrž težko usklajevati. Kako vam to uspeva? »S podjetništvom se v naši družini ukvarjamo od leta 1990. Seveda je potrebno obe dejavnosti usklajevati, kar je zelo težko. Moram povedati, daje za moje uspehe precej zaslužen oče, ki ni le rejec, temveč tudi trener. Svoje izkušnje s konji, ki jih dobi na treningih, prenese na mene, če je to seveda mogoče. Zaenkrat nam uspeva uspešno usklajevati obe dejavnosti. Po končanih investicijah pa se tudi sam nameravam bolj posvetiti kasaškemu športu, da se obdržim v slovenskem vrhu. To pa pomeni, da moram vsako leto doseči od 25 do 30 zmag.« - Kakšna je prihodnost kasaškega športa pri nas? »Kasaški šport ima prihodnost, saj se mladi zanj vedno bolj zanimajo in jim moramo omogočiti udejstvovanje, če želimo, da ne bodo zašli na stranska pota. Mislim, da bo dobil kasaški šport prej ali slej tudi kot gospodarska panoga svoje mesto pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, tako kot je to povsod po svetu. Res je, da se je v teh sedmih letih veliko naredilo za pospeševanje kasaštva. Z ustanovitvijo Kasaške zveze'Slovenije, ki naj skrbi za razvoj tega športa, pa se povečuje tudi zanimanje za stave. Če bomo s stavami uspeli, potem bomo lahko zagotovili tudi financiranje kasaškega športa.« - Kakšni so vaši načrti? »V družini bomo tudi v prihodnje povezovali podjetništvo s kasaško dejavnostjo. Ugotavljamo namreč, da se moramo še naprej pojavljati na največjih tekmovanjih, kot je evropsko prvenstvo, če hočemo ostati v vrhu kasaškega športa. Upam, da si bom v prihodnje tudi sam znal porazdeliti ure med podjetništvom in kasaškim športom tako, da bom več časa pri kasaštvu. V hlevu imamo namreč čredo, ki nam lahko tudi v prihodnje zagotavlja zmage, čeprav je konkurenca vedno hujša, zlasti še z vključitvijo v Evropsko zvezo, na katero se moramo pripraviti. Sam pa bom najbolj zadovoljen, če mi bo uspelo rezultate obdržati na sedanji ravni.« Feri Maučec Rokomet - 2-liga ženske Š. Loka 1010 275:154 249:154 238:212 232:202 210:293 236:235 210:296 211:295 213:241 187:218 83:328 20 17 13 12 12 10 8 7 5 5 0 o 1 3 3 4 4 6 6 7 7 0 1 1 1 0 2 0 1 1 1 Sava Kranj 10 h mislimi že na svetovnem prvenstvu v Celju Škocjan Polje (-1) Ptuj N. mesto Sevnica Šentjernej Mobix Zagorje II. Bistrica 10 10 10 10 10 10 10 10 10 8 6 6 6 4 4 3 2 2 0 010 Malo je športnic, ki se lahko I ponašajo s tako bogato športno : kariero in tolikimi odličji, kot je kegljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika, sicer članica Miro-teksa iz Celja. Junakinja kegljaških stez je v 16 letih, odkar je prvič oblekla državni dres, sodelovala na vseh osmih svetovnih prvenstvih in se razen enega z vseh vrnila z medaljami. Osvojila je 12 medalj (7 zlatih, 2 srebrni, 3 bronaste). Postavila je dva svetovna rekorda. Poleg tega ima štiri medalje svetovnih klubskih prvakinj (3 zlate, 1 srebrno) ter 2 medalji s svetovnega pokala državnih prvakinj (2 srebrni). Letos je bila že osmič izbrana za športnico Pomurja. Poleg vseh teh pa njeno vitrino krasijo še številna druga odličja in priznanja. Med drugimi tudi Bloudkova plaketa in nagrada. - Tudi leto, ki se izteka, ni minilo brez lesketajočega se odličja, čeprav je bilo veliko zdravstvenih nevšečnosti in celo vprašljiv nastop na svetovnem pokalu. Pa vendar se je vse dobro izteklo. »Čeprav so me pestile poškodbe, ki so posledica napornega treninga in kegljanja skozi vse leto, mi je ob pomoči dobrih priprav v Zdravilišču Moravske Toplice, ob Pomoči dr. Jasne Lukačič, bioenergetika Štefana Titana in osebnega zdravnika dr, Radiča, kakovostnih klubskih priprav s trenerjema Ladom Gobcem in Bojanom Bajcem (kondicijski trener), sama pa sem tudi individualno trenirala, uspelo letošnjo tekmovalno sezono uspešno pripeljati do kon-Ca- Z ekipo Miroteksa iz Celja sem že osmič zapored osvojila naslov državnih ekipnih prvakinj, državna naslova med posamezni-cami in v dvojicah, peto mesto na svetovnem ekipnem pokalu in srebrno medaljo na svetovnem poka-u državnih prvakinj, kjer sem med drugim dosegla tudi drugi najboljši rezultat s 481 podrtimi . eglji. Skupaj s Harijem Steržajem lz Ljutomera sem bila že šestič razglašena za kegljavko leta. Seve- a Pa vsega tega tudi ne bi mogla doseči, če ne bi za menoj stali po-krovitelji; Moroteks Celje, Zavaro-, ^alnica Triglav Murska Sobota, ^denska Radenci, Tovarna Mura barska Sobota. Pomurske mle- karne Murska Sobota, MI Pomurka Murska Sobota, Podjetje za informiranje Murska Sobota, Zdravilišče Moravske toplice, Toyota Ferenčak iz Lipe in Toyota center iz Ljubljane.« - Ob tako bogati karieri bi bilo zanimivo slišati, kateri dogodki so vam ostali najbolj v spominu? »Od leta 1972, ko seje začela moja kegljaška pot, pa do danes je bilo veliko lepih in tudi žalostnih trenutnov, hkrati je ostalo tudi veliko življenjskih izkušenj in odkritih skrivnosti športnega kegljanja. Vse to pa mi bo lahko zelo koristilo, ko bom prenehala aktivno kegljati in se posvetila vadbi najmlajših.« - Kaže, da imate veselje do dela z najmlajšimi in da se boste posvetili trenerskemu poklicu? »Res je, že tri leta poskusno organiziram kegljanje za osnovnošolce na kegljiščih v Radencih in Lendavi. Moram povedati, da je med mladimi veliko zanimanje za kegljanje, potrebno se jim je le na primeren način približati in jih navdušiti. To so tudi moje prve izkušnje za ustanovitev Šole kegljanja Marike Kardinar po končanem aktivnem kegljanju. Zato tudi obiskujem trenersko šolo na Fakulteti za šport v Ljubljani.« - Ali to pomeni, da že razmišljate o prenehanju z aktivnim kegljanjem? »Ne, zaenkrat še ne razmišljam o prenehanju z aktivnim kegljanjem. Vse to bo odvisno od možnosti uvrstitve kegljanja na olimpijske igre in udeležbe na olimpijskih igrah leta 2000 v Sid-neyu in seveda od svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Celju«. - Kaj pričakujete od leta 1998? »Prihodnje leto pričakujem, tako kot vsak od nas, veliko. Zame in za Slovenijo bo velikega pomena svetovno kegljaško prvenstvo v Celju. Ženska reprezentanca bo pred domačim občinstvom branila zlato medaljo. Tudi moški so bili dvakrat zlati. To je velika obveza za vse nas. Sama si želim, da bi prišla v finale, kjer pa bodo odločale priprave, izkušenost in domače kegljišče. V ligaškem tekmovanju mora- mo obdržati dosedanje rezultate, ki vodijo na tekmovanje za svetovni pokal in mednarodna tekmovanja. Če mi bo vsaj nekaj od tega uspelo, potem bo to zame največje darilo za mojih jubilejnih 25 let kegljanja.« - Ali bi radi še kaj povedali? »Želim si zdravja v družini, mir doma in v svetu, zaposlitev in čim manj poškodb. Čestitam vsem športnikom Pomurja za njihove uspehe, hvala mojim sponzorjem, novinarjem in navijačem, vsem pa srečno, zdravo in uspešno leto 1998.« Feri Maučec Namizni tenis 1. liga moški Odbojka 1. a moški Fužinar Salonit Maribor Pomgrad Olimpija Kamnik Krka Šoštanj 1411 1411 1410 14 14 14 14 14 9 6 3 3 4 5 8 410 410 1 13 1. A ženske Branik Koper Sobota Novo mesto Krim Ljutomer Bled ŠOU 1413 1411 14 14 14 14 14 14 9 8 7 5 1 3 5 6 7 9 311 014 1. B moški Bled Žužemberk Termo Lobnik Ljutomer Granit Izola Kočevje Brezovica 1414 1411 14 7 14 14 14 14 14 6 6 6 Kegljanje - 2-liga moški Litija Sl. Konjice Nafta Konstruktor Šoštanj Rudar Žalec Radenska Rudar (Č) Fužinar 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 7 7 6 5 4 5 4 2 2 0 1 0 0 1 2 0 1 2 3 3 3 4 0 5 1 1 0 6 6 9 51:21 50:22 40:32 42:30 38:34 35:37 34:38 29:43 25:47 16:56 15 14 12 1 1 10 10 8 5 5 0 Kegljanje - 3-liga ženske Trebnje Impol Konstr. II Miroteks lil Nafta Krilato kolo 5 4 5 5 4 5 4 3 2 2 1 0 0 0 2 1 1 0 1 1 1 2 2 5 28:12 17:14 21:19 22:18 12:20 12:28 8 6 6 5 3 0 novi predsednik Jože Šuman iz Lenarta, dolgoletni tekmovalec in sodnik, pa so razpravljali o programski usmeritvi za leto 1998 selektorja Mitka Nasevskega in predsednika sodniške komisije mednarodnega sodnika Stanka Šerneka. Ker pa je manjkal predsednik tekmovalne komisije Drago Žižek iz Razvanja, se niso mogli dogovoriti o ligaškem tekmovanju za prihodnje leto.(FM) 37:11 22 34:11 22 34:15 20 29:25 20:30 18:33 15:32 9:39 18 12 8 8 2 39:10 26 36:12 30:22 28:23 26:26 22 18 16 14 24:29'10 15:38 4:42 6 0 0 3 7 8 8 8 42:3 35:14 410 212 28 22 26:27 14 26:28 12 23:30 12 21:30 12 17:33 8 13:38 4 Preserje Olimpija MT Sobota Krka Radgona Maribor Vesna Era Tempo Petovia Radlje 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 7 7 6 5 5 3 1 1 1 0 2 2 3 4 4 6 8 8 8 44:19 18 43:20 14 44:19 37:26 37:26 30:33 27:36 21:42 16:47 16:48 14 12 10 10 6 2 2 2 Mali nogomet 1.SLMN M. Krošelj A. Luvin Assaloni Puntar Mila P. Orkan Vuko Domel Interier M. čips CG Veteranska liga - trava 9 8 1 0 56:23 25 9 6 2 1 40:21 20 9 5 4 0 40:20 19 9 5 1 3 34:34 16 9 3 2 4 35:34 11 9 3 1 5 42:46 10 9 2 3 4 28:37 9 9 1 3 5 19:38 6 9 1 2 6 33:51 5 9 1 1 7 28:51 4 2. liga moški Križe 9 MT Sobota 119 Škofije Olimpija II Ilirija Gralan Škofja Loka Melamin Fužinar Šampionka 9 9 9 9 9 9 9 9 9 8 7 5 5 4 4 2 1 0 0 1 2 4 4 5 5 7 8 9 53:10 48:15 41:22 34:29 40:23 30:33 28:35 19:44 18:45 4:59 18 16 14 10 10 8 8 4 2 0 TMK Črnci Reflex Bakovci Sebeborci Rakičan Petanjci Mura-Moda Nemčavci Gradišče Dokležovje Meteor Šalamenci Slaveči Kupšinci M-SOD-M Vidonci Mačkovci 9 9 9 8 9 9 9 8 8 8 9 8 8 8 9 8 8 9 6 6 5 5 5 5 4 4 3 2 2 2 2 1 2 1 0 1 0 2 1 1 0 2 0 1 2 1 1 1 3 0 0 0 2 2 2 3 3 3 2 4 5 4 5 5 6 4 57:20 27 41:28 32:17 26:19 31:24 21:14 38:26 20:28 29:36 32:33 18:22 24:29 22:32 18:35 20:26 6.19:36 8 16:39 19 18 17 16 16 15 14 12 10 8 7 7 7 6 6 3 3. liga moški Veteranska liga Odbojka Odbojkarice Sobote tretje V zaostali prvenstveni tekmi državne ženske odbojkarske 1. A-lige je ekipa Sobote presenetljivo visoko premagala Kemiplas iz Kopra s 3 : 0(15 : 12, 15 : 4, 15 : 13). Sobo-čanke so se tako oddolžile za poraz v polfinalu slovenskega odbojkarskega pokala. Sobota: Zaporožec, Drevenšek, Kopilova, Šlebinger, Kerčmar, Kuhar, Moreč, Kolar. S to zmago so si Sobočanke zagotovile tretje mesto, kar je velik uspeh. SKL - ženske ~ Ježica Maribor Celje Odeja Ilirija Ježica ml. Pomurje Sežana 1414 1412 1410 14 14 14 14 14 6 5 0 2 4 8 9 311 311 311 1283:679 953:838 1082:855 866:940 906:924 765:979 713:1065 871:1159 28 26 24 20 19 17 17 17 Košarka - 1. B moški Puconci Kajuh-Slovan Merkur Arrigoni Krško Kemičar 9 9 9 9 9 9 9 Logatec Petovia II (-1) 9 Branik (-2 Gorica 9 9 8 7 7 6 5 4 3 2 2 1 1 2 2 3 4 5 6 7 7 8 50:13 40:23 40:23 38:27 32:31 27:36 30:33 22:41 17:46 21:42 16 14 14 12 10 8 6 3 2 2 Swing Lipovci 9 7 9 Kerenčičeva 9 Slovan Radenska Panonska Grad Tempo VK79 Mladost 9 9 9 9 9 9 9 6 6 5 5 5 4 3 1 1 1 1 0 1 1 0 0 0 o o 1 2 3 3 3 4 5 6 8 8 - asfalt 59:27 22 Loka kava Zagorje Triglav ' mo 11 11 57:34 41:45 44:33 45:41 46:35 32:48 32:33 30:59 20:51 19 18 16 16 15 12 9 3 3 Olimpija ml. 11 Hrastnik Comet Gradbinec Radenska Ikirija Kemoplast Litija Ježica 11 11 11 11 11 11 11 11 9 8 7 7 6 6 4 4 3 1 2 3 4 4 5 5 7 7 846:750 966:745 882:786 850:787 801:769 833:784 751:787 812:847 777:822 8 797:865 110 749:842 110 711:891 21 20 19 18 18 17 17 15 15 14 12 12 14 vestnik, 25. december 1997 Iz naših župnij Koliko je »nedeljnikov« Odstotek »nedeljnikov« je »padel«. V občasnem glasilu Poti k Bogu, ki ga izdajajo duhovniki soboške in lendavske dekanije, je Lojze Kozar ml. objavil zanimiv pregled o obiskovanju nedeljskih maš po posameznih katoliških župnijah Premurja v preteklem letu. »Katoličane cerkvena zapoved obvezuje, da se vsako nedeljo udeležimo svete maše. Od tega so izvzeti majhni otroci, stari in bolni ljudje. Tako je 80 odstotkov vseh katoličanov dolžnih priti k nedeljski maši. Od teh jih je v minulem letu prihajalo k maši le 38,1 odstotka - v lendavski dekaniji 44,7 odstotka nedeljnikov, v soboški pa 35,3 odstotka. Pred dvajsetimi leti 52,1 (lendavska dekanija) oziorma 47,7 odstotka (soboška dekanija).« Vas zanima odstotek nedeljnikov po posameznih župnijah v preteklem letu? Povzemam jih iz omenjenega vira. Dekanija Lendava: Beltinci 47,4 odstotka, Bogojina 57,1, Črenšovci 50, Dobrovnik 31,9, Dpkležovje 41,5, Hotiza 37,3, Kobilje 71,4, Lendava 22,9, Odranci 55, Turnišče 62,4 in Velika Polana 69,9 odstotka. V omenjenih župnijah je lani živelo 34.066 katoličanov, ob štetju neko nedeljo jih je bilo pri maši 11.864, kar je povprečno na dekanijo 43,5 odstotka. Prevladovale so ženske (5.919), nato moški (3.446) in otroci (2.499). Dekanija Murska Sobota: Bakovci 51,3 odstotka, Cankova 43,3, Dolenci 45,9, Gornji Petrovci 33,5, Grad 37, Kančevci 27,2, Kuzma 39,9, Markovci 51,8, Martjanci 39,2, Murska Sobota 22,3, Pečarovci 25,7, Pertoča 44,3, Sveti Jurij v Prekmurju 31,5 in Tišina 39 odstotkov. V nanizanih župnijah je bilo v preteklem letu 30.511 katoličanov, ob štetju v nedeljo »iks« jih je bilo pri obredu 7.990, v povprečju na dekanijo je to 32,7 odstotka. Tudi v soboški dekaniji prihajajo napogo-steje k obredu svete maše ženske (4.141), nato moški (2.121) in otroci (1.728). Leta 1958 je bilo v Prekmurju (dekanija Lendava in Murska Sobota) 57,4 odstoka nedeljnikov, lani pa,- kot zapisano - 38,1 odstoka. »Kakšni so razlogi za manjši obisk nedeljske maše?« sprašuje odranski župnik Lojze Kozar mlajši in hkrati odgovarja: »Oddaljenost od cerkve verjetno ne, ker so danes razdalje zaradi velikega števila avtomobilov krajše kakor nekoč. Danes so cerkve pozimi tudi ogrevane, vsaj večina, in tako so tudi zunanje razmere še boljše. Prizadevanje dušnih pastirjev verjetno ni manjše kot nekoč. Razloge za upad nedeljnikov lahko iščemo najprej v okolju, v katerem smo živeli in še živimo. To je bilo in je še izrazito protiversko, proticerkveno. Drug razlog pa je potrošniški način življenja. Danes ljudje v glavnem veliko bolje živijo kakor pred dvajsetimi ali štiridesetimi leti. Veliko več vsega imajo in marsikdo misli, da Boga ne potrebuje več.« Vse pa le ni tako črno. »Ce je v Prekmurju leta 1996 živelo 64.577 katoličanov in je bilo nedeljnikov 19.854, to ne pomeni, da jih je samo toliko hodilo k maši. Hodi jih veliko več, vendar ne redno vsako nedeljo. A vendarle hodijo. Imajo še stik z župnijo, s Cerkvijo, še jim sv. maša nekaj pomeni,« ugotavlja pisec. Ob določenih cerkvenih praznikih (božič, velika noč ...) se nedeljnikom pridružijo še preostali. Tako bo tudi v bližnjih prazničnih dneh. Š. S. Dober leasina? LB Leasina! Pri najstarejši vaščanki na Dolnji Bistrici Rodila je 12 otrok Jožef Kolarič »z deklo vred« kupil Žabotov grunt Na prostrani prekmurski ravnini ob reki Muri v Dolnji Bistrici stoji v ozki vaški ulici domačija, na kateri preživlja jesen svojega življenja 95-letna Treza Kolarič, mati dvanajstih otrok. Družbo ji delajo: hčerka Mariča, zet Franc, vnuk Slavek in snaha Dragica. Rodila se je 21. novembra 1902. leta na Padarjev! kmetiji na Dolnji Bistrici. Potem ko je končala v domači vasi pet razredov osnovne šole (takratne sedemletke), so jo poslali starši »služit« na Gi-bino. Enaindvajset let ji je bilo, ko se je vrnila nazaj v rojstni kraj, kajti teta in stric Andraš Žabot stajo posvojila. Leta 1924 se je vrnil iz Amerike postaven fant Jožef Kolarič in z »deklo vred« kupil Žabotov grunt in »cimpra-no« hišo, pokrito s slamo. Kmalu po poroki je rodila Treza hčerko Marico, pozneje pa še sedem deklic: Olgo,-Anico, Treziko, Verono, Rozino, Tiliko in Gelico. Dve ne živita več: Gelica je umrla, sta- ra komaj osem dni, Tiliko pa so pokopali, ko ji je bilo sedem let. Od štirih sinov, ki jih je povila Treza Kolarič, živijo trije: Jožko, Tinč in Štejf, sinek Forjanek pa je umrl ob rojstvu. Kolaričeva sta preživljale sebe in svoje otroke z delom na domači zemlji. Ker je imel tast mlin, pri hiši ni manjkalo ne moke ne kruha. »Najpogosteje smo jedli (zajemali) vsi iz ene sklede, 14 ljudi, kajti tudi mlinarji so bili poleg,« se spominja najstarejša vaščanka Dolnje Bistrice. Povedala je, da je mož Jožef potem, ko sta že imela tri otroke, odšel v Ameriko, kjer je delal s konji na neki farmi, Treza Kolarič preživi največ dneva v postelji, kjer misli in moli za svoje najbližje. a se je po petih letih vrnil. Potem se je rodilo še devet otrok. Kolaričev rod se nadaljuje s 27 vnuki, 31 pravnuki in prapravnukinjo. Treza Kolarič je kljub visoki starosti vsa nasmejana, polna zdravja in je vesela slehernega obiska. Živi v novi hiši, ki sta jo zgradila 1953. leta z možem in otroki. Zdravnik dr. Car jo obiskuje že 26 let, vendar ji ni nič hudega, je prava kmečka korenina. Črenšovski kanonik in kaplan jo obiščeta pred večjimi prazniki in tedaj opravi spoved ter prejme sveto rešnje telo. Veliko moli. Na stenah so nabožne podobe, na mizi ob postelji pa so oltarček s kipom Marijinega in Jezusovega srca, svečka in šopek. V pogovoru z obiskovalci ji spomini pogosto uhajajo na mlajša leta, na primer v leto 1964, ko sta se ob ne- VESTNIK Še so živi spomini na nekatere dogodke. V živem spornimi ji je leto 1918, ko so se veselili očetove vrnitve iz Kanade, a je prišlo »črno pismo«, ki je naznanilo smrt. S ponosom opozori tudi na leta od 1923 do 1945, obdobje, v katerem je rodila svojih dvanajst otrok. Novorojenček je ponavadi spal v koritu, ki so ga postavili k Postaven fant Jožef Kolarič je, ko se je vrnil iz Amerike, kupil cimprano hišo »z deklo vred«. porodničini postelji. Seveda dotlej, dokler ni prikukal na svet drugi. Starejši otroci pa so spali na stolih in v »tubli-ni«. Ko pa so se otroci - fantje postavili bolj na noge, so spali v »senje-ku« v hlevu, poleti pa na senu v podstrehi go-spodarskega poslopja. Od tam so 13- ali 14-letniki odhajali z doma služit k bogatejšim. Kolaričeva dekleta pa so ostajala doma do poroke. Danes povsod perejo s pralnimi stroji. Treza je povedala, deljah z »ajtekom« (možem) večkrat zapeljala s »koleslinom« (zapravljivčkom) med njivami, k mlinu na Muri, včasih pa na »Joškove« Bobre, kjer sta se dobro najedla in napila ter uživala ob poslušanju ciganske muzike. Rada sta tudi plesala in pela. Še zdaj, akoravno ji je 95 let, si rada zabrunda: Lansko leto san se ženo, / mlado ženo san si seo; / drugo mi je nej nihala, / malo dejte v zibeli, / štero kritja nemre jesti, / nadojiti pa ga nema što. / - / Šoti san gor na briitof / tan si močno zakriknem, / da me žena čiijla bou. / - / »Idi tij zdaj domov, / dejte ti že sladko spij, / mene pa zemla dol tišči]!«/ kako je bilo nekoč: »Obleko smo prali v Muri. Tja smo jo vozili ponavadi s .koleslinom’.« Pri hiši pa seje našel tudi čas za peko različnih pogač, kajti moko so imeli. Treza Kolarič je vdova že 26 let. Večino dneva preživi v postelji. Moli in misli na svoje otroke, vnuke, pravnuke, prapravnukinjo. »Dosta bi van šče mejla povedati,« je rekla, ko sva si ob koncu obiska segli v roke. »Še na mnoga leta!« ji zakličimo. MARIJA MAUČEC - ' č ■r.r. Nekoč ženske niso hodile rojevat v bolnico. Treza Kolarič je v tejle hiši rodila 12 otrok. RAKIČAN - Ker je bila gradnja kanalizacije že pred časom končana in je bilo dano uporabno dovoljenje, naj bi v mestni občini kmalu pripravili odlok o prepovedi razprševanja odpadne fekalne vode na območju Rakičana za tiste, ki niso priključeni na kanalizacijo. Na ta način bi omejili odvoz fekalij na njivske površine v varstvenih pasovih v bližini vodnih zajetij. M. J. GORNJI PETROVCI - Tudi v občini Gornji Petrovci izhaja glasilo, ki ga v nakladi 850 izvodov tiskajo v soboški Solidarnosti. V njem objavljajo vrsto aktualnih informacij o dogajanju na njihovem območju, zanimivih za prebivalstvo. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje. HODOŠ - V vseh osmih vaseh občine Hodoš - Šalo-vci so imeli te dni prisrčne slovesnosti ob srečanju sta- rejših občanov. Priložnostne kulturne programe so pripravili učenci osnovnih šol. Na precejšen odziv pa so naletele tudi decembrske prireditve v mesecu pravljic za najmlajše, za kar so poskrbele vzgojiteljice in učiteljice nižje razredne stopnje-Sklepna prireditev bo 27. decembra v Šalovcih. M. J. ŠALOVCI - Trenutno potekajo agromelioracije in komasacije na relaciji Šalovci-Adrijanci, kijih opravljal0 delavci VGP Mura in Geodetskega zavoda Ljubljana. P°leg tega je dobila občina od kmetijskega ministrstva 6 milijonov tolarjev za manjše agromelioracije. M. J. 25. december 1997 Z obiska v Domanjševcih/Domonkosfa gna vas, dve pokopališki vežici ■oližo:_____ Ob 'vsakem štetju prebivalstva, ki je ponavadi na vsakih deset let, so v Domanjševcih popisali manj ljudi '3*WjVeč ljudi je živelo v Domanjševcih leta 1900 (686), potem pa iz Ičfa ♦ leto, iz desetletja v desetletje čedalje manj. Ob popisu, kije bil I9J1V leta, so našteli 642 ljudi; leta 1971 jih je bilo 474, deset let poz-if^jfeis 1981. leta) 270; po podatkih popisa prebivalstva v letu 1991 Mžrvelo le še 269 ljudi, ki žive v 95 hišah. Ena od posledic demo-grafske ogroženosti: odhajanje ljudi iz te 2,5 kilometra dolge vasi v dolini MaleKrke, kajti mnogi so začutili, da se da drugje boljše živeti. Tako, na primer, imajo še vedno veliko ljudi na delu v tujini. 1 V Domanjševcih živi narodnostno mešano prebivalstvo, pretežno madžarske narodnosti in Evangeličanske veroizpovedi. Ljudje se med seboj še kar dobro razumejo, dasiravno prav vselej niso enotni. V vasi imajo že leta in leta tri pokopališča. V začetku letošnjega leta so na zboru vaščanov sklenili, da bodo nekje sredi vasi - na nevtralnem mestu - sezidali sodobno mrliško vežico, a Sklepa niso uresničili. Ljudje so si hamreč »premislili« in padla je odločitev o gradnji dveh prizidkov k vežici na pokopališču v spodnjem delu vasi in k vežici na Pokopališču, kije pri evangeličanski cerki. Medtem so prizidka, ki merita okrog 70 kvadratnih metrov, že postavili in prekrili, prihodnje leto pa ju bodo povsem uredili. Za gradnjo teh dveh objektov je vsako gospodinjstvo štiri delavce ali 15.000 to-larje^n eno borovo deblo ali 4.000 tolarjev. Ker skoraj ni do-diačije, ki ne bi imela gozda, so ljudje jpač dali predvsem les in ga Kipenalji na zbirno mesto. Ti-jpm, ki ga zaradi bolezni ali starosti hišo mogli posekati in odpeljati, pa so priskočili na pomoč mladinci. Zbrani (okrogel) les so Prodali in z izkupičkom kupili žagan les za ostrešje, nekaj denarja pa je ostalo in so ga porabi-H’Za.opeko, plačilo mojstrov in druge izdatke. Zanimivo: ljudje se'pišo odločili za dva prizidka (dqeivežico) zato, ker bi na enem Pokopališču pokopavali evangeličane. na drugem pa katoličane (kane sicer znano iz kakega dru-gegaikraja, ampak hočejo imeti ŠBihaprej dve (posodobljeni) ve-žki, ker jim menda ni do tega, da b> jih'Xko bodo umrli) nosili z enega kakca na drug konec vasi - po-kapaltšča. Naj jim bo lahka krhlja. Toliko o tem. Po razpadu velike občine Murska Sobota in oblikovanju novih °bčin(; so Domanjševce vključili v °bčino Hodoš - Šalovci. To je tudi vzrok, da vas ni mogla več ostati v krajevni skupnosti Križevci, kajti ta kraj po novem spada v drugo občino - petrovsko. Domanjševci so kaki dve leti samostojna (enovita) vaška in krajevna skupnost. Predsednik je Vendel Škaper, sicer vodja kri-ževskjega obrata prosenjakovske-ga Pletilstva. Povedal je, da so v zadnjih dveh letih napredovali zlasti kar zadeva modernizacijo občinskih cest. Tako so lani asfaltirali (na območju KS Domanjševci) 1.800 metrov dolgo cesto Hodoš-Domanjševci. Dela je sofinancirala tudi krajevna skupnost, in sicer pet odstotkov od predračunske vrednosti, povrh pa še nesporedno občani sami, tako da so Domanjševčani zbrali 2.500.000 tolarjev. V letošnjem letu pa so asfatirali tudi občinsko cesto Šalovci-Domanjševci. Na domanjševskem območju je Wol- Danes je v Domanjševcih za polovico manj ljudi, kot jih je bilo nekoč. Spodbudno pa je, da tisti, ki so zaposleni na tujem, živijo z rojstnim krajem, zato je tudi v tej vasi precej novih hiš, akoravno jih na tej fotografiji ni videti ga 2.000 metrov. Tudi za to naložbo so dali denar iz blagajne krajevne skupnosti in neposredno iz »žepov«, in sicer 2.046.000 tolarjev. Na omenjeni cesti manjka še fina prevleka, ki pa naj bi jo položili spomladi. Je že tako, da v naših krajih ne morejo najti kakega novega finančnega vira in se še in še zatekajo h krajevnim samoprispevkom. Imajo ga tudi v Domanjševcih, zato tudi omenjene naložbe. Denar bodo na ta način zbirali do konca leta 2001. Lani so zbrali s samoprispevkom od osebnih dohodkov 792.000 tolarjev, od katastrskega dohodka 1.120.000, s takso za traktorje so pridobili 535.000 tolarjev, svoje obveznosti pa pridno poravnavajo tudi zdomci, ki so primaknili v blagajno KS 669.000 tolarjev. Letošnji prihodki (tudi odhodki) bodo višji. Za določene naložbe pa gospodinjstva prispevajo tudi neposredno, in sicer: 8.000, 15.000 ali 25.000 tolarjev letno, odvisno od gospodarske moči. Tako je tudi prav. V Domanjševcih imajo dve cerkvi (evangeličansko in katoliško) in nobena ni v središču vasi. Do nedavna pa je stal v dolnjem mom, ki so ga zgradili že 1959. leta. V njem so med drugim: večja dvorana, prostori sveta krajevne skupnosti, na novo urejena vaška knjižnica in pisarna madžarske narodnostne skupnosti... Vendel Škaper, predsednik sveta KS Domanjševci/ Domonkosfa, je tudi povedal, da so bile melioracije in komasacije na njihovem območju koristne, razdelitev zemljišč pa za nekatere ni bila pravična, zato nekatera ostajajo še naprej neobdelana. Pa tudi trgovina Agro HF. V vasi je še ena trgovina, ki jo imajo Seboko-vi. Ti opravljajo tudi gostinsko dejavnost. V Domanjšev-cih deluje podružnična osnovna šola (prvi in drugi razred) DOS Prosenjakovci, malčki pa radi hodijo v dvojezični otroški vrtec. V kraju imajo bogato gasilsko tradicijo. Ponosni so tudi na poslanstvo svoje krajevne samopomoči, kajti če je kdo oškodovan zaradi požara ali kake druge »višje sile«, mu člani nesebič-no pomagajo, I da se spet po- | delu vasi lesen vaški zvonik. Zvon so ohranili in ga bodo prihodnje leto obeseli v nov (nadomestni) zvonik. Načrtujejo tudi asfaltiranje prostora pred vaškim do- stavi »na noge«. Predsednik Škaper pa je pohvalil tudi zagnanost mladih, ki se podijo za žogo. V vasi namreč deluje klub malega nogometa. Besedilo in fotografija: Š. SOBOČAN MURSKA SOBOTA - V meddruštveni odbor društva invali-I dov Murska Sobota je vključenih 35 aktivov na terenu. Vseh članov je 1.700. V prednovoletnem času je vsak član prejel koledar, bolne in onemogle pa so aktivisti obiskali na domovih in jim prinesli skormna darila. Pripravljajo pa tudi silvestrovanje, ki bo 28. decembra v soboški družbeni prehrani. (T. H.) H LENDAVA - Društvo vinogradnikov in sadjarjev Lendava je ______ izdalo prvo številko svojega tiskanega glasila Vinogradnik sadjar - Szold- es Gyum61cstermel6. Glavni in odgovorni urednik je Štefan Rožman, ki si sicer zelo prizadeva za vsesplošno uveljavitev lendavskih vin. Je tudi eden od štirih sommelierjev (drugi trije so: Krešo Dobranič, Ludvik Cuk in Rudi Voros), ki so si sredi leta pridobili ta naziv. Gre seveda za vinske svetovalce. V revijici je nekaj » ' strokovnih nasvetov za vinogradništvo in kletarstvo, objavljeni so rezultati ocenjevanja vin in drugo. Cena knjižice, ki obsega 26 strani, je 350 tolarjev. Preveč! (Š. S.) ~T ŠALOVCI - Do konca aprila 1998 naj bi na komasacijskem I območju katastrske občine Šalovci postavili več sto metrov dodatnih drenažnih cevu, naredili še nekaj betonskih preustov in novih poljskih poti, na že obstoječa pa bodo skušali navoziti gramoz, da bi bile tako dovolj utrjene za vožnjo. (G. G.) ' BISTRICA - Na Dolnji, Srednji in Gornji Bistrici prepevajo ljudske pesmi in plešejo ljudske plese ne le starejši, ampak tudi 26 otrok, ki sodelujejo v plesni skupini Jankice. Nastopajo ne le v domačih krajih, ampak tudi zunaj Prekmurja, nazadnje na sejemski prireditvi Veseli december v Ljubljani. (Anka V.) ---- MALA NEDELJA - Na ob- močju poštnega območja Mala Nedelja, kamor spada še KS Radoslavci, so pridobili pred kratkim 297 novih telefonskih priključkov, tako da jih imajo zdaj 477. Ne le širitev telefonije, ampak tud kakovost telefonirja je omogočila nova digitalna centrala v Mali Nedelji. Želja ljudi je še, da bi čimprej zgradili še novo poštno poslopje. (J. Ž.) ---- GORNJA RADGONA - V nedavni akciji zbiranja posebnih odpadkov na območju gomjeradgonske občine so ljudje dobro sodelovali, saj so na zbirna mesta pripeljali 4.223 kilogra-nov odpadkov, od tega kar 1.871 kilogramov akumulatorjev. Po količini na drugem mestu je bilo odpadno olje (980 kilogramov), nato embalaža od pesticidov (705 kilogramov) in tako dalje. Odvoz je plačala občina. (F. KI.) DOBROVNIK - Ob turi-____ stičnem društvu Dobrovnik je zelo delavno tudi Vinogradništvo društvo Dobrovnik. Člani so s svojim denarjem in gradbenim materialom, ki so ga dobili od pokroviteljev, zgradili spominsko znamenje pri Sv. Urbanu - srcu Dobrovniških goric. Sakralni objekt bodo odprli in blagoslovili spomladi, predvidoma 25. maja. (F. B.) KROG - V tem kraju si ze-____ lo prizadevajo, da bi čimprej sprejeli ureditveni načrt za tamkajšnjo gramoznico. Prav tako naj bi uredili strugo potoka Dobel, ki vsako pomlad ob to-plenju snega poplavlja. Projekti bodo dokončani v prihodnjem letu. M. J. ako se je na gorenjskem delalo bučno olje vrabec na strehi ve, da je bučno olje domena Prekmurcev, v skrajnem primeru lajo še na zahodnem Štajerskem, nikakor pa ne na Gorenjskem - To je približno kot če bi na Bizeljskem namesto dobrega vina izdelovali olivno olje, ki je zopet ena Primorcev, sem in tja pa si ga upa m zna narediti še kakšen Kraševec na to, da oženjeni ponavadi pravimo, da nesreča nikoli ne pride se pred približno desetimi leti poročil s »čisto« Prekmurko, acer v Zalogu pri Ljubljani, kjer je tudi preživela svoja otroška in leta. Njen rodovnik po obeh starših pa sega po materi na zače-v Krajno, drugi po očetu pa v Hotizo. Na njeno srečo se je na Gorenjsko, v okolico Ljubljane, točneje v Utik pri Vodicah, ^pznavalce v neposredno okolico letališča Brnik, kjer se imamo že Htenjce. Nfnalu zatem, ko se je žena aHla na novem domu in začela simptome prave Gorenj-.Rje postalo dolgčas ali pa jo sram, ker se je izneverila burskemu načinu življenja, 0 ae je pričela prav počasi lefeyati, da bi se enkrat z vso 'žino odpravili v Prekmurje, da Hfjaz in najini otroci videli, korenine. To je bilo letoma in takrat smo dopust preživeti kar v . Tu pa se počasi pri-zgodba o bučnčm dosedanjih dopusto-so si bila docela podob-končno vsi skuoai ore- živeli takšen dopust, ki ga človek s takšnim tempom življenja, kot ga doživljamo zadnje čase, zares potrebuje. Na Hotizi, pardon, ne samo na Hotizi, ampak povsod v Prekmurju, kamor koli smo prišli, so nas sprejeli tako lepo in prisrčno, da tega preprosto ni mogoče razložiti, predvsem pa nam Gorenjcem nikakor ni doumljivo, kajti tu med temi preprostimi ljudmi so se medčloveški odnosi enostavno ustavili na ravni izpred petdesetih let. Seveda se vse skupaj prične in neha pri hrani in pijači. Vino, ta žlahtna kapljica, v Prekmurju najbolj slovi tista iz Lendavskih goric, je že eden tistih magnetov, ki človeka takoj pritegne, toda o vinu in vinogradih in seveda vinogradnikih iz Čentibe pri Lendavi kdaj drugič. Ker sem velik gurman, je na mojem jedilniku, po zaslugi moje žene seveda, vedno bučno olje. Bučno olje pa izvira iz teh krajev, tako da sem lahko vse o pridobivanju buč videl in doživel na lastne oči. Zadeva mi je bila v hipu všeč, in ker imam okoli hiše tudi sam nekaj zemlje, sva z ženo potihoma sklenila, da tudi sama poskusiva pridelati nekaj buč. Oba z ženo sva po poklicu bančnika, zato z vso gotovostjo opravičujeva star slovenski pregovor, ki pravi, daje kovačeva kobila ponavadi bosa. Ker pa Slovenci v skoraj vsaki stvari vidimo priložnost za zaslužek, sva tudi midva začela razmišljati, da bi se morda dalo s temi bučami kaj zaslužiti, kajti cena bučnega olja in druge okoliščine so naju vodile v odločitev, da njivo, veliko približno 35 arov, zasadiva z bučnim semenjem. Kmalu sva ugotovila, da veselje do pridobivanja buč in morda tudi do zaslužka ni vse, kajti kmalu se je pokazalo, da je potrebno za tovrstno opravilo tudi nekaj znanja, tega pa midva pri Prekmurcih sploh nisva opazila, ker je vsaka stvar potekala tako preprosto in samo po sebi umevno, da sva si mislila, da se bo enako dogajalo tudi pri naju. Hitrost in vztrajnost, ki so jo pokazali plevel in bučne vitice pri svoji rasti, sta naju postavila na realna tla in hkrati angažirala vso družino z babico vred, da smo skoraj vsak dan bedeli nad plevelom, ga sproti ruvali, obenem pa usmerjali vitice nazaj na njivo. Počasi so te buče začele dobivati podobo, kot smo je navajeni v Prekmurju, hkrati pa začudene poglede sosedov in mimoidočih, češ kaj le raste na tej njivi in za kaj toliko buč. Nekaterim bližnjim sva sicer z ženo zaupala, kaj sva se namenila z njimi narediti, toda po njihovih vprašujočih pogledih, ali je z nama vse v redu, sva se odločila, da najinih načrtov ne bova več razlagala naokoli, in tiho čakala, kaj se bo iz tega izcimilo. Zgodaj jeseni smo skupaj z ženinimi starši, ki so se na to edini razumeli, iz same radovednosti eno bučo odprli in pogledali, kaj je v notranjosti. In glej ga zlomka! V buči so bila lepa in debela bučna semena, in to prava gorenjska bučna semena. S skupnimi družinskimi močmi smo se spravili nad buče in jih v pičlih trehJednih osvobodili semena in ga na jesenskem soncu lepo posušili, prav tako kot smo videli, da to delajo v Prekmurju. Bučna semena so postajala na soncu vedno bolj vitka in vedno bolj suha, tako da smo že drugič postali skeptični glede obilnega pridelka, ki smo se ga nadejali. Ves pridelek, ki ga je bilo za eno vrečo, bolje rečeno 22 kilogramov posušenih bučnih semen, smo potem odpeljali v Prekmurje, kjer smo neko soboto v oktobru pri mojstru Štefanu Vučku iz Gornje Bistrice iz teh semen olje tudi naredili. Ker od nas do tedaj še nihče ni videl, kako se dela bučno olje, nas je tisto soboto navsezgodaj zjutraj, ko smo stali v vrsti, da pridemo na vrsto v oljarni, navdajalo z enim posebnim občutkom pričakovanja. Ko smo prišli na vrsto, je ves postopek pridobivanja olja potekal pod spretnimi prsti mojstra Vučka, njegove žene in sina, ki prevzema desetletja dolgo tradicijo izdelave bučnega olja, tako enostavno in hitro, da se niti dobro nismo zavedali, ko je sredi Prekmurja iz stiskalnice priteklo pravcato »gorenjsko bučno olje«. Spoznanje, da količina in kakovost »gorenjskega bučnega olja« popolnoma nič ne zaostajata za prekmurskim, kajti iz 22 kilogramov bučnega semena je ženina sorodnica, teta Katica s Hotize, dobila »samo« 1/2 litra nič bolj kakovostnega olja, kot je naše z Gorenjskega, nas je navdalo s takšnim ponosom in optimizmom, da smo se za prihodnje leto odločili povečati njivo, na kateri bomo gojili buče. Pa še nekaj, solata, pripravljena z domačim - gorenjskim -bučnim oljem, tekne še veliko bolj kot sicer. Cveto VRBOVŠEK Reportaža vestnik, 25. december Človek in njegov poklic Kovačija gre naprej Kovač se je poročil s kovačevo hčerko NOVO: http://www2.siol.net/ext/Ijms Franc Cigiit iz Martjanec se je rodil pred 71 leti v Moravcih. Kovaške obrti se je učil pri vaškem kovaču Ludviku Bankoju, znanje za pomočniški izpit pa je pridobival v kovačiji Jožeta Vratariča v Martjancih. Tam je srečal tudi mojstrovo hčer Gizelo in se z njo poročil. Pozneje je opravil rTESARSTVO - OPRAVLJAMO VSA TESARSKA IN KROVSKA DELA - polagamo ladijski pod, stropne in talne L obloge in vse drugo. 50 Aeroklub Murska Sobota m p.p. 132, 9001 Murska Sobota ;■ . Tel: 31 405, Fax: 32 415 E-mail: aeroklub.ms@siol.net KROVSTVO' Branko BELEC Cvetkova 23, M. Sobota tel. in faks: (069)31 355 mobitel: 0609 643 851 . Brezovica VESTNIK g; 3 SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO Postanite naš partner pri vzgoji južnoameriških činčil Pogoji: - ljubezen do živali * nekaj lastnega kapitala - približno 10 kvadratnih metrov ogrevanega prostora Ponujamo: - visokokakovostne razplodne živali - strokovno pomoč Obnova fasad Toplotne izolacije Baumit ali Demit Notranja in zunanja slikopleskarska dela Matična farma južnoameških činčil z 18-letnimi izkušnjami. 2204 MIKLAVŽ , Ul. Kirbiševih 53 tel., faks: 062 692 250 FRIZERSKI SALON »VERICA« (Verica Banfi) Lendavska 51. Murska Sobota, tel..: 32 166 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ M- 34 339,84 356 KARBA, mge., Ljutomer SERVIS, POPRAVILO in PRODAJA TEHTNIC Dušan Štrakl 01. ob kanalu 22, Murska Sobota, tel./ laks: (0691 32 486 9252 Radenci, tel. & faks: (069) 65 830 NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ BO ADOLF------------------ Knjigovezništvo in okvirjanje slik ZUPANEC Trstenjakova 35, Murska Sobota, tel.: 069 28 270 Razpisuje začetniške tečaje v letu 1998 za: • pilote jadralnih letal ■ pilote motornih letal • padalce ■ pilote motornih zmajev Vse zainteresirane vabimo na informativni sestanek, ki bo v nedeljo 18. januarja 1998 ob 9.30 na letališču v Rakičanu. Murska Sobota, d.d želi vsem zaposlenim in poslovnim partnerjem vesele Božične praznike ter srečno m uspesno Novo leto še podkovski in mojstrski izpit. Osem let je minilo, odkar seje Franc upokojil. Pred tem je kar 17 delal in šefoval v Kovaštvu, ki je bilo v sestavi nekdanjega komunalnega podjetja Sobota v Murski Soboti. Ima srečo, ker je zdrav, zato kovaškega kladiva ni povsem, odložil. Predvsem pomaga 25-letnemu sinu Miranu, ki je po poklicu strojni tehnik, vendar nadaljuje z dejavnostjo, ki jo je 1951. leta uvedel njegov oče, torej kovaštvom, s katerim se je kot zasebnik ukvarjal do zaposlitve v »združenem delu«. Sin ima srečo, saj je »prevzel« skoraj novo kovačnico oziroma delavnico. Oče jo je sicersezidal 1968. leta, a opremljal jo je postopoma. Zdaj v njej ni le ognjišča na ventilator in nakovala, kar je sicer značilnost kovačnic, ampak sem ob obisku videl tudi vzmetno kladivo, stružnico, električne vrtalne stroje, kotno brusilko, alektrični varilni aparat in aparat za varjenje s plinom C02... In veliko kladiv, ki so v kovaštvu nenadomestljiva. Imam občutek, da je Franc Ci-gut zdaj, ko je v pokoju, še posebno srečen človek. Najrajši je v kovačnici, ker ne more biti brez »hamra« (kladiva). Z njim seveda oblikuje žareče zelezo. Neki dan je kovačija dobila naročilo za nekaj ducatov »pinj« za potrebe nekega tesarskega mojstra, pa je brž zakuril ogenj in zavihtel kladivo. Še vedno je kos tudi leme-žem za plug; po potrebi naredi novega ali pa skleplje (naostri) starega. Ker pa je tudi podkovski mojster, se seveda tudi zdaj (le- tom navkljub) z veseljem odzove povabilu na kako kmetijo ali kam drugam, kjer še imajo konje, da jim očisti kopita in pribije podkve. V kovačnico pa rad zahaja tudi zato, ker skorajda nikoli ni sam: pridejo ljudje in prinesejo kako reč, ki jo je treba urediti (sklepati, nabrusiti ...), pridejo pa tudi ljudje, ki jim je doma dolgčas, pa steče pogovor. O čem? V glavnem o politiki. Morda tedaj možje tudi kaj srknejo, čeprav nikjer v kovačnici nisem videl steklenice ne linice, kjer bi bila morda »skrita«. Je pa razkril, da je imel tak prostorček v k njegov nekdanji mojster Kaj pa mladi kovač K Časi, ko so kovači okavali ogrodja kmečkih vozov, se ne bodo vrnili, zato se r »bati«, da bi dobil tako na In če bi ga že dobil, ne 1 zadregi, saj ima ob sebi ol bi pomagal. Mlad kovač ir no drugega dela v kovinski med drugim varjenja, tud žev. Opazil sem namreč c zalite varjence. Ne navdih za kako serijsko »proizva saj že zdaj, ko opravlja pri. storitve, čuti, kaj je to - n vanje oziroma odlašanje vanja računov pri nekateri}: kah. OČE IN SIN - Cigiitovim iz Martjanec je kovaštvo »usojeno« - najprej kovač - oče, zdaj pa kovač - si pa se ne ve, ali se bo tudi on poročil s kovačevo hčerko. BREZOVICA - V Brezovici, ki spada v KS Velika Polana, so v zadnjih letih veliko naredili s pomočjo krajevnega samoprispevka in denarjem iz proračuna črenšovske občine. Obnovili so namreč več odsekov vaških cest, izkopali obcestne jarke, utrdili bankine in poskrbeli za dobro vzdrževanje vaškega vodovoda in vaško-gasilskega doma, v katerem je tudi zasebna trgovina. Čeprav je Brezovica manjša vas, vodi vanjo več poti, zato je tudi prav, da so postavili več krajevnih tabel, kar je dobro zlasti za tiste, ki kraja ne poznajo dovolj. Poslej vedo, kam so se pripeljali. - Fotografija: J. Žerdin Kakšno naključje! Krna tem, ko se je Franc Cigii' kojil, je šla rakom žvižgi vaška dejavnost pri podjet bota. Zgodba pa ima tudi stran: po njegovi upokoj. polno zadihala domača ko ca v Matjancih. Nekaj mal za to »kriv« tudi sin, ker tj krenil po očetovih stopinja Besedilo it Š. SOBG ■ EDVARD KUTOŠA Cankarjeva 69, Murska Sobota, teL/faks: (069) 32 266 PISANA MIS - »Pridite pogledat, kakšna nenavadna miš se je ujela v past!« nas je te dni poklical Martin Lebar iz Srednje Bistrice. In res. Miš ni siva ne bela, ampak pisana. Kdo bi vedel, zakaj?! Foto: J. G. IŠČETE DONOSNO DELO POKLICNO ALI DODATNO Zagotavljamo: - odkup živali in ugodno ceno - poslovno zaneseljivost Vse informacije dobite na brezplačnem seminarju, ki bo na Primorskem 3. 1. ’98. Prijavite se lahko po telefonu 062 692 250 od 08.00 do 09.00 in od 18.00 do 19.00 Po petdestih letih skupnega življenja sta si nadela nove ne (zanje so poskrbeli njuni otroci) tudi Franc in Hedvika Plej Brunec) iz Dokležovja. Ves čas živita in delata na kmetiji, treh otrok, petih vnukov in okrog štiridesetih ožjih sorodnik so se zbrali na »gostiivanju«, jima je čestitala k visokemu ju tudi Francova mama Matilda, kije stara 95 let. (J. G.) iFeportaža 17 vestnik, 25. december 1997 Srečanje s slovensko vinsko kraljico za leto 1998 »Osrečujejo me drobne pozornosti« skem letniku 1975, zato pa sem toliko bolj vesela, da kraljujem v letniku, ki bo morda celo letnik stoletja,« pravi nova slovenska vinska kraljica, ki tudi sama ceni dobra vina. Še posebno ponosna pa je na svoj domači dolenjski cviček. Katarina Jenžur je doma na Dolenjskem, rada pa se pohvali, da se v njej pretaka tudi štajerska kri »Jaz, slovenska vinska kraljica, obljubljam, da bom naslednje leto s spo-'tovanjem in polno odgovornostjo nosila krono slovenske vinske kraljice kot simbol odličnosti slovenskih vin ...,«je v novembru na dan svetega Martina slovesno obljubila nova kraljica slovenskih vin. Ta laskavi naziv si je letos priborila 22-letna Dolenjka Katarina Jenžur, okronali pa so jo v Gornji ladgoni, pod obronki Radgonsko-Kapelskih goric, kjer že stoletja zorijo ailična slovenska vina. Simpatični Katki, kot je še vedno kličejo domači in prijatelji, je ta vloga pisana na kožo, saj zelo samozavestno govori o vinu in Kem, kar je z njim povezano, sproščenost in odločnost pa sta njeni odliki. Katarina je doma iz Leskovca, za katerega sama pravi, daje pred-nestje Krškega, in dodaja, da iz-laja iz vinogradniške družine, saj v njihovem vinogradu raste kak-štih tisoč trt, ki rodijo grozdje za Evrsten dolenjski cviček. Čeprav s z vinogradništvom ukvarjajo le lubiteljsko, je Katka zrasla z vinogradom, zato je laskavega naziva slovenske vinske kraljice še toliko bolj vesela. Čeprav je pristna Dolenjka, se zlasti takrat, ko je na Štajerskem, rada pobaha, da se v njej pretaka tudi nekaj štajerske krvi, saj je mati iz Celja. In kaj jo je navdušilo, da se je prijavila na izbor za slovensko vinsko kraljico? »Za to je pravzaprav kriva moja mama, ki je v reviji Veritas prebrala razpis za to tekmovanje in mi predlagala, da poskusim. Sprva sem se otepala, nato pa sem se kar na hitro odločila in se prijavila. 28. oktobra sem odšla na izbor na Ptuj in zmagala,« pripoveduje študentka tretjega letnika ekonomije, ki se je za ta študij odločila zato, ker jo zanima biznis. Specializirala se bo za smer trženja in upa, da bo tako lahko tudi sama prispevala k boljšemu trženju slovenskih vin. Izbor vinske kraljice ni lepotno tekmovanje Zmaga na tem izboru pa le ni bila tako enostavna? »Veste, tekmovanje za slovensko vinsko kraljico si ljudje največkrat napačno predstavljajo. To ni lepotno tekmovanje, zmagovalko izberejo na osnovi znanja. Postavljajo vprašanja s področja splošne razgledanosti, potrebno je znanje o vinu, vinarstvu, trženju vina in tudi znanje tujega jezika. Po svoje smo imele kandidatke kar težko nalogo. V komisiji so bili v glavnem sami resni gospodje, od nas pa so pričakovali, da bomo čim bolj sproščene in dobro razpoložene. Najprej smo bile vse skupaj,bilo nas je šest, vsaka se je na kratko predstavila, nato pa smo pred komisijo nastopile posamezno. Uspelo mi je ustvariti kar prijetno razpoloženje, in ko sem prišla iz sobe, sem imela dober občutek. Čeprav nisem vedela, kako so se odrezale druge tekmice, sem bila skorajda prepričana, da se bom uvrstila med prve tri.« Slovenci imamo zdaj že svojo tretjo vinsko kraljico, nobena pa še ni bila iz Podravskega vinorodnega rajona? »Dve kraljici prihajava iz Posavja, ena pa je bila Primorka. To pa seveda ne pomeni, da na vašem koncu nimate primernih kandidatk. Moja druga spremljevalka Mateja Papež je doma iz Morja pri Framu in ona je tudi mariborska vinska kraljica. Prepričana sem, da bo tudi vašim dekletom pripadla čast kraljevanja nad slovenskimi vini.« Zdaj že nekaj časa kraljujete slovenskim vinom. Je naporno in kako si sploh predstavljate leto vašega kraljevanja? Ste se o tem pogovarjali z vašima predhodnicama? »Vinska kraljica sem šele dober mesec, v začetku nisem imela prave predstave, kaj me čaka, zdaj pa moram reči, da je ta moja, krona Nove, nižje obrestne mere za drobno gospodarstvo in kmetijstvo! Trenutno veljavne obrestne mere za kreditiranje drobnega gospodarstva in kmetijstva: Izhodiščna obrestna mera Kratkoročni krediti za drobno gospodarstvo............. ■ nakup repromateriala,polproizvodov,financiranje zalog, priprava blaga za izvoz ter za druge namene TOM + 6,50% Dolgoročni krediti za drobno gospodarstvo.. ' nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov, nakup opreme in strojev ter druge dolgoročne naložbe TOM + 8,50% dokaj težka, naporna. Je pa prijetna, saj doživljam same lepe stvari. Kamor koli pridem, povsod me ljudje lepo sprejmejo, radi se pogovarjajo z mano, po naravi sem zelo družabna in zato kaj hitro vzpostavimo pristne stike. Glejte, zdaj sem že tri dni v vaših krajih in tudi moj študij zato nekoliko trpi. Kljub vsemu pa upam, da bom zmogla: S prejšnjima kraljicama se o tem nisem pogovarjala, saj sva se z mojo predhodnico srečali le na kronanju in pozneje sva se še enkrat pogovarjali po telefonu, tako da se v bistvu ne poznava, prav tako ne tudi s prvo kraljico. Sem pa razmišljala, da pripravim srečanje, na katerem bomo poklepetale tudi o kraljevanju slovenskemu vinu.« Torej še ne veste, kaj vse vas čaka? »Vsega še ne vem, za večje dogodke in prireditve pa imam že za nekaj mesecev vnaprej določene termine. Vse poteka prek Slovenske vinske akademije Veritas, ki me je izbrala za kraljico, in tudi če me kdo pokliče domov in povabi na kakšno prireditev, to uskladimo z Verita-som.« Kraljevanje ob odličnem vinskem letniku Katarina je rada med ljudmi, rada potuje, in četudi je včasih naporno, se to na koncu vedno nekako kompenzira. Svojega avta še nima, zato si ga večkrat sposodi pri mami, včasih pa se odpelje kar z vlakom. Je pa seveda potovanje z javnimi prevoznimi sredstvi sila težavno, saj ima s seboj vedno veliko prtljage, zato upa, da bodo tako kot obema prejšnjima kraljicama tudi njej podarili avto. Kljub kraljevskemu naslovu se njeno življenje ni spremenilo, za svoje prijatelje še naprej ostaja simpatična Katka, ki ima rada prijetno družbo, so pa seveda ponosni, da imajo za prijateljico vinsko kraljico. Ta naziv ji je pripadel v letu, ko se bomo lahko ponašali z enim od najboljših vinskih letnikov, in tudi Katarina je nd to še posebej ponosna. »Nisem se rodila v odličnem vin- »Vsi me sprašujejo, katero je moje najbolj priljubljeno vino. Ker pri nas pridelujemo cviček in sem z njim dejansko tudi zrasla, mi je ta nekako najbolj pri srcu. Se pa cviček tudi zelo dobro poda k večini jedi. Sicer pa cenim vsa dobra vina. Če ne bi bila ljubiteljica vin, se ne bi prijavila na tekmovanje. Če nad nečim nisi navdušen, potem tega tudi ne moreš dobro predstavljati. Le kako bi bilo videti, da bi se ob vitfu kislo držala.« Menite, da smo Slovenci dovolj dobro poučeni o vinu, je pivska kultura na dovolj visoki ravni? »Na tem področju je bil v zadnjih letih narejen velik napredek, mnogo pa bo še potrebno postoriti. Tudi sama bom morala pri tem odigrati pomembno vlogo. Moja vloga je promocijska, zato si bom prizadevala čim bolje predstaviti slovenska vina, širiti krog poznavalcev in ljubiteljev vin ter dvigovati pivsko kulturo v Sloveniji.« Pri vaših nastopih sem opazil, da se znate zelo dobro vživeti v svojo vlogo, ste pa pri tem tudi zelo čustveni? »Za vsak nastop se posebej pripravim, napišem primeren govor. Veliko sem razmišljala, kakšni naj bi bili ti govori, in prišla sem do - ugotovitve, da kraljici najbolj pristaja, če pove kaj nežnega, lepega, tudi o vinu.« Ob neki priložnosti ste dejali, da vas najbolj razveseljujejo drobne stvari. »To je.res. Veste, mene tako razveseli, če, denimo, dobim kako rožico. Razveseljujejo me drobne stvari, malenkosti, že lep nasmeh lahko človeka osreči. Za srečo niso potrebne velike stvari.« Kako boste pričakali novo leto? »Novo leto bom pričakala v družbi s svojim fantom in prijateljem.« S kakšni/n sporočilom bi kot vinska kraljica nazdravili Slovencem za novo leto? » V mesecu decembru smo in zadovoljni čuvamo v svojih kleteh zaklad letošnje izjemne vinske letine. December je tako čaroben zaradi praznikov, zaradi pričakovanj, ki jih spremlja zven kozarcev in steklenic. Razmislimo, ali smo ob koncu leta sposobni pozabiti na zamere in napake, si natočiti kozarec čistega vina, ga skupaj popiti in zaželeti drug drugemu vse naj lepše in najboljše.« LUDVIK KOVAČ Fotografije: NATAŠA JUHNOV Kratkoročni krediti za kmetijstvo...................... ' rastlinska in živinorejska proizvodnja Pridelava pšenice, koruze,krompirja, sladkorne pese idr., pitanje govedi in prašičev TOM+ 8,00% Meso iz tiinke ali iz čebra? Dolgoročni krediti za kmetijstvo •.•••./••"/^niakov ' širitev proizvodnih zmogljivosti, gradnja hlev - črede, in plastenjakov, nakup mehanizacije,zemlje ureditev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji TOM+10,00% Temeljna obrestna mera - TOM - za december je 0.8% meseCno oz. 9.84% letno. Vsem podjetnikom in kmetijcem želimo obilo zadovoljstva in poslovnih uspehov v prihajajjočem letu. Sektor za drobno gospodarstvo /O pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Moja domača banka V Radencih so predstavili knjigo Meso iz tiinke avtorja Stanka Renčlja, ki je nastala s pomočjo gospodinj in svetovalk iz pokrajin ob Muri in Dravi Pomurska založba iz Murske Sobote in Pomurski sejem iz Gornje Radgone sta pripravila obširno predstavitev nove knjige s področja domače kulinarike z naslovom Meso iz tiinke avtorja Stanka Renčlja. Čeprav je res, da ima vsaka vas svoj glas oziroma svoj način imenovanja tovrstnega shranjevanja mesa, pa drži nekaj: meso, shranjeno v zabeli ali masti, poznajo predvsem v vzhodnem delu Slovenije, nekako vzhodno od Kozjaka in Pohorja, med Dravo in Muro ter v ravninskem delu Prekmurja. Publikacija bi glede na zahtevnost dela potrebovala nekoliko več časa in več pozornosti, saj so marsikateri izrazi in podpisi pod fotografijami privlečeni za lase - recimo oznaka »lahkotna« hrana, ali ko se pojavi podpis pod fotografijo, daje na posnetku krompirjeva solata z bučnim oljem ali kruh iz kmečke peči (pa to ni), pa izraz krvavice tudi za ajdove in prosene klobase. Avtor očitno ne razume povsem dobro pomena vseh domačih izrazov, kar je bilo očitno pri uporabi izrazov »čun« in »škegen«, vsekakor pa bi morali biti vsi ti narečni izrazi zapisani s posebno pisavo. Prav bi bilo, da bi vsebino knjige pred izdajo pregledali strokovnjaki, tu mislimo na poklicne (in ne ljubiteljske) etnologe ter kuharske mojstre. Če se je avtor lotil zgodovinskega pregleda, ne bi smel pozabiti na največjo značilnost dimljenja in shranjevanja mesa nekoč: črne kuhinje. Vsekakor knjiga z vsebino presega to, kar bi najprej pričakovali pod naslovom Meso iz tiinke. Avtor takega velikega dela ne bi mogel opraviti brez pomoči kmetijskih svetovalk Ivanke Donko, Metke Marinič, Marike Feher, Anice Petrovič in Frančke Lebarič, ki najbolje vedo, katera gospodinja pripravlja zares dobro »tunko« ali »čeber« in lahko pove največ koristnih informacij. V Prekmurju in Prlekiji je Stanko Renčelj dobil podatke in primerne jedi ter opremo za fotografiranje na kmetijah Marije in Štefana Sedonja iz Sodišinec, Marije,Kiraly iz Čentibe, Ane Ščap iz Turnišča, Eme Škrobar iz Črnec, Stanka Horvata iz Hrastja - Mote, Marije in Feliksa Osterca iz Vučje vasi, Rozine Kolar iz Logaro-vec, Anice in Jožefa Osterca iz Bun-čan ter Cvetke Kuri in Marjane Fir-bas iz Cogetinec. Brez sodelovanja teh kmetic, ki so se takšnega shranjevanja.mesa naučile od svojih mam in babic in že nekaj let sodelujejo na ocenjevanju mesnin v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, te knjige ne bi bilo. Zato je povsem razumljiva njihova zamera, ko pod fotografijami niso našle pripisov, na kateri kmetiji so kaj posneli, kajti lepa »tunka« je tudi ponos vsake gospodinje. Prekmurske gospodinje pa so razočarane tudi zato, ker so njihov »čeber« kljub vnaprejšnjim opozorilom kar spremenili v »tunko«, kajti v Prekmurju poznajo le »meso iz čebra«. To samo dokazuje, da so ljudje prav posebej navezani na svoje značilne jedi. BERNARDA B. PEČEK vestnik, 25. december 199 Kennedy Rod Stewart Kraljica Elizabeta Jah, glej ga zlomka, kraljica pa se zadnje čase rada smeji: Angleži bi rekli, daje »very amused«. Le čemu se tako zabava?! Tako se je nasmejala tudi na obisku v Radleyski šoli v Oxfordshireu. Dovolj mi je vode, je rekla Tracy iz serije Baywatch, ki se je v Los Angelesu opremila za deskanje na vodi. Toda obleko za deskanje je porinila kar v črno vrečko, saj je bilo prevroče, da bi tako oddrvela na bližnjo plažo, ki je oddaljena kar nekaj ur. Če tadva nista srečneža ... Skupaj s stricem Tedom Ken-nedyjem sta se John in njegova žena Carolyn Bessette odpravila na jadranje. Hkrati je bila to priložnost, da si John oddahne od skrbi. Norveška kraljica Sonja nima sreče. Še več, česa takega ne privošči ženska niti svoji najhujši sovražnici: na sprejemu je srečala svojo dvojnico. Kraljici Sonji (levo) pa se to ni zgodilo samo na otvoritvi olimpijskega muzeja v Lilleham-merju, temveč povsod, kjer se pojavi grajska dama Bonneve. Edina razlika: Sonja ima rjave oči, grajska dama zelene. Njegova moda je vplivala na ves svet. V New Yourku so umorjenemu dizajnerju postavili muzej. Obleko na fotografiji je kreiral Versacce za gledališče leta 1987. TEHTNICA Ona: Končno ti je uspelo: začela si se zavedati sama sebe in svojih resničnih zmožnosti. Samozaupanjefl lahko le koristi, saj se ti obeta precejšnje napredovanje tako v poslovnem kot tudi zasebnem življenju-On: Sicer se boš poskusil umiriti, a ti to ne bo ravno najbolje uspelo. Novo prijateljstvo ti bo prineslo prijetno presenečenje, povezano s poslovnim življenjem-Presenečen pa ne boš samo ti, ampak tudi ona -•• ŠKORPIJON Ona: Nenadbma te bo zagrabila silna želja P° nežnosti, toda pazi, da ne bo kdo tega izkoristil- S prijateljicami se boš prav prijetno zabavala, pa še nekoga boš spoznala. Izkoristi ponujeno priložnost! On: Ne razmišljaj toliko o tistem, kar si zavozil, ampak se raje posveti prihodnosti. Nepričakovano srečanje ti bo pustilo obilo lepih spominov, predvsem pa si bos pomiril svoje prenapete živce. Popazi malo na zdra- Zelo redko lahko vidimo ljubljenca ženskih src: pri nakupih v Los Angelesu so pevca s hrapavim glasom videli v spremstvu s sinom Jeanom, ki ga je že skorajda prerasel. No, običajno vidimo Stevvarta, kako se potepa s svojo ženo in super zvezdo Rachel Hunter. OVEN Ona: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki ti bo odkrilo marsikaj takega, kar bo zelo uporabno. Konec tedna se boš sicer odlično zabavala, vendar ima vse svoje meje. Pazi, da ne boš na koncu prevarana prav ti. On: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, karti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pati bo v ljubezni vse obilno povrnjeno, čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi. BIK .F Ona: Še vedno boš čakala na ugodno priložnost; vendar je vse to le pretveza za tvoj strah in neodločnost. Prijatelji te bodo povabili na noro zabavo, kjer bo tudi on. Prepusti se občutku in prav lahko ti uspe ... On: Poskrbeti boš moral za kopico stvari, ki so ti bile včasih le zabava. Obeta se ti kar resen zaplet na poslovnem področju. Dobro bi bilo, če bi se resnično potrudil, kajti v nasprotnem primeru se lahko stvari zelo poslabšajo. DVOJČKA Ona: Počakaj še nekaj časa in uvidela boš, da se lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredovanja. Sprejela boš težko pričakovano povabilo, vendar bodo rezultati povsem drugačni, kot si pričakovala. On: Dogodek, ki bo imel v tvojem življenju poseben pomen, te ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokazal svoje ranljive točke. Počakaj na ugodno priložnost in stvari se bodo uredile kar same od sebe. RAK Ona: Prihodnost, kije pred teboj, je prepolna mamljivih obetov, zato se ti ne bo težko odreči sivi preteklosti. Srečala boš nekoga, ki te bo presenetljivo hitro navezal nase, česar pa se sploh ne boš branila. On: Pripravljen si na marsikaj, vendar bodo dogodki prihodnjega tedna docela presegli tvoja pričakovanja. Toda kar brez panike, saj se ti obeta le dobro, še posebno pa bodi pozoren na ljubezenske premike ... LEV Ona: Nekdo te bo poskusil izkoristiti, od tebe pa bo odvisno, ali mu boš to tudi dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo preveč mamljiva, da bi se ji uspela upreti. Konec koncev, samo enkrat se živi! On: Glede na to, da zelena barva pomirja, bi bilo dobro, če bi več časa preživel v naravi. To bo koristilo tako poslovnim zadevam kot tudi tvojim odnosom s partnerko. Romantična večerja v dvoje ... DEVICA Ona: Kljub vztrajnim poskusom, da bi ti uspelo osvojiti staro simpatijo, se ti ne obeta prav nič dobrega. Ali bi ne bilo bolje, če bi se posvetila tudi komu drugemu, pri katerem imaš več možnosti? On: Nič še ni dorečenega, tako tudi ni prav nikakršnega razloga, da bi,odnehal. Prišel boš do precej kočljivih informacij o osebi, ki te zanima, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil. Možnosti se ti bodo povečale ...v '-tL STRELEC Ona: Prihodnji teden se bo nekaj premaknilo, pa najsi to zadeva tvoje ljubezensko življenje ali poslovnost-Vsekakor bodo spremembe vplivale predvsem na tvoj odnos do partnerja, ki bo nad tem nemalo presenečen. On: Odkril boš, daje tudi prijateljstvo lahko prav lepa kompenzacija minulemu neuspehu v ljubezni. Povsem drugačen pa je položaj na poslovnem področju, saj je prišel trenutek, ko boš lahko pobral sadove preteklega dela. KOZOROG Ona: Obeta se ti zelo razburljiv in po svoje tudi prijeten konec tedna. Sicer ne bo vse tako, kot si si predstavljala na začetku, vendar se boš kaj hitro znašla in na neki način tudi izkoristila nastali položaj. On: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še posebno, če si prepričan o pravilnosti svojega početja-Ljubezenska romanca v tvoji bližini te bo sicer prizadela, toda kaj hitro si boš našel ustrezno tolažbo VODNAR Ona: Partner ti bo v odločilnem trenutku nenadoma obrnil hrbet in to te bo prizadelo tako čustveno ko tudi materialno. Toda premisli, ali nisi prav ti tista, ki J storila začetni korak v vajinem sedanjem prepiru-On: Žilica ti ne bo dala miru, vse dokler ne boš tu poskusil prepovedanega sadu. Pričakuješ lahk° liko odmevnost na svojo idejo, njena realizacija Pa odvisna predvsem od tebe. RIBI Ona: Le zakaj se obremenjuješ z nepotrebnimi recm^ ko pa je vendar toliko koristnih opravil, ki te čakaj • Konec tedna lahko pričakuješ prijetno presenečeJ • ki ti bo dodobra popestrilo Noje ljubezensko žM6 On: Izogibanje obveznostim pomeni včasih sprijaznjenje z osamljenostjo. Namesto da se s _ sebi smiliš, se raje odpravi v veselo družbo in —. do že precej časa čaka na priložnost, da se ti pn® Gianni Versace Kraljica Sonja rac 19 vestnik, 25. december 1997 Veselo med pisatelji Karitas Fotografija: JAKA ELIKAN MLADINA »Dedek Mraz je namišljena . kategorija, ostanek boljševizma in nadaljevanje vladavine kontinuitete.« Janez Janša med 16. izrednim zasedanjem parlamenta (Kako dolgo bodo še vozili skupaj Janezi in Lojzeti news) Milan Kučan je za novi ustavni sodnici predlagal miroslavo Geč Korošec in Dragico VVedam Lukič (Rad bi ubil dve muhi na en mah: povečal število žensk v politiki in s tem večjo mero strpnosti (beri: ne levo ne desno) nevvs) Konec lustracije Miroslava in Dragica Podpisniki Evropske ure resnice za Slovenijo (razen peterice) so prejšnji teden na javnost naslovili »Odgovor ’97«. Ob predstavitvi so veselo debatirali z novinarji o njihovi pristranskosti pa o pomanjkanju pluralizma v slovenskem medijskem prostoru. (Zvenelo je: če nisi z nami, si proti nam nevvs.) Zategnjena manjšina Marjan Podobnik je prejšnji teden sadil v Avstriji rožice. Hotel je namreč zgraditi mostove med slovensko manjšino v Avstriji, predvsem med levim in desnim blokom na Koroškem. Zagrozil jim je, da bo Slovenija zaprla finančni vodovod, če se ne bodo igrali mostiščarje. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je vladi Republike Slovenije poslala protestno izjavo. (Marjanček zvesto preglejuje pošto nevvs) Kdo se ga boji? Demokracija očitno pomeni tudi politično prepoved koncerta. Tako so esdeesovski ljubljanski svetniki pritisnili na upravo hale Tivoli in kot lastnik prepovedali koncert beograjske skupine Riblja čorba. Oci i. o druženja z Arkanom, promiloševskega vedenja, do imenovanja oven cevza »bečke kočijaše«. , V nasprotju s prestrašeno slovensko identiteto so Srbi v Beogra u ovc •ili nastop Laibacha (resda s protestno akcijo Romov- pred koncertom) in govorca Petra Mlakarja, ki jim je govoril tudi o »čaščenju svinje«. (Ra naj še kdo reče, da totalitarni režim ni demokratičen nevvs.) Visoki evropski uradnik Andrej Horvat bruseljski uradnik se je službeno preselil v visoki zeleni establishment na Kocljevo nevvs. PETROL PETROL, D. D., TOE MARIBOR, Enota Murska Sobota NAJUGODNEJŠA SEZONSKA PONUDBA KURILNEGA OLJA Ugodna ponudba kurilnega olja po nesezonskih cenah! GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA - pri nakupu nad 1OOO litrov 45,80 sit/l, brezplačen prevoz - pri nakupu nad 2000 litrov 45,30 sit/l, brezplačen prevoz OBROČNO PLAČILO S ČEKI PRI PREVZEMU NAD 1000 litrov - plačilo v 3 obrokih s čeki 46,60 sit/l, brezplačen prevoz - plačilo v 5 obrokih s čeki 47/60 sit/l, brezplačen prevoz OBROČNO PLAČILO S ČEKI PRI PREVZEMU MED 700 IN 1000 LITROV - plačilo v treh obrokih s čeki 47,60 sit/l, polovični stroški prevoza Za naročilo kurilnega olja pokličite: SKLADIŠČE Murska Sobota, Obrtna ul. 42 Telefon: 069 37 560, 37 561 20 Odsevi mladosti vestnik, 25. december 1997 Danes sem ti in ti si jaz Osmošolci in prvošolci skupaj Danes sem ti in ti si jaz je bil naslov letošnjega otroškega parlamenta, kije zasedal 1. decembra v Ljubljani. To temo smo »prevedli« tudi v Odnosi med vrstniki. Tudi mene so izbrali za poslanko. Zbrali smo se mladi iz vse Slovenije. Pridružili so se nam tudi najvišji predstavniki oblasti. Najprej nas je pozdravil predsednik državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, nato pa še predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Vika Potočnik. Tudi šolski minister Slavko Gaber je spregovoril nekaj besed. Po pregledu uresničevanja sklepov 7. nacionalnega otroškega parlamenta smo začeli razpravljati o letošnji temi. Nekateri mladi parlamemtarci so opozorili na razlike med mestnimi in podeželskimi učenci ter na neprimeren odnos prvih do drugih. Opozorili smo tudi na nasilje v šolah in se pogovarjali, kako bi ga odpravili. Ugotovili smo, daje po-Prvi sneg V nedeljo, ko sem se zbudila, sem pogledala skozi okno in zagledala prve snežinke. Zelo sem se jih razveselila. Padale so na zemljo in se sproti topile. Ko sem šla spat, sem pogledala proti svetilki. Lepo je bilo videti, kako še vedno naletava sneg. Do jutra ga je zapadlo kar precej. Že na avtobusni postaji smo se začeli kepa ti, v šoli pa je bilo pravo zimsko. veselje. Tudi doma sva se s psom Rikijem igrala na snegu. Zelo bi bila vesela, če bi zapadlo več snega. Imam ga rada tudi zato, ker pobeli pokrajino. SIMONA ŠEBJANIČ, 5. b OŠ Puconci ■k** Bilo je v nedeljo zjutraj. Padal je prvi sneg. Pusto, sivo nebo so krasile bele snežne zvezdice. Pobelile so strehe hiš, ki so samevale v mrzlem jutru. Snežinke so še dolgo poplesavale po nebu. Tudi zvečer in ponoči so plesale svoj ples. Zjutraj so naši obrazi začudeno zrli vanje z mislijo, da bodo večno plesale zimski ples, ki prinaša veliko veselja in radosti. Bližajo se novoletni prazniki. Upajmo, da bo tudi takrat ulice in ceste prekrivala bela preproga, ki se bo svetlikala v mraku, mi pa bomo opazovali, ali mogoče kdo hodi po strehah, prinaša darila ... NEJC HALAS, 4. b OŠ III M. Sobota Mojih prvih pet let Mama me je rodila v ponedeljek zjutraj. V bolnišnici sva ostala pet dni, nato je prišel oče in naju odpeljal domov. Mama me je položila v zibelko. Ponoči sem jima nagajal, saj pravita, da sem se zbujal vsaki dve uri. Podnevi pa me je mamica morala voziti z vozičkom, drugače sem jokal. Počasi sem rasel in končno je prišel dan, ko sem shodil. Takrat so se začele za mamico še večje težave, saj ničesar nisem pustil pri miru, ampak sem vse vlačil za sabo. Nisem bil zadovoljen z igračami. Potem je začela mama spet hoditi v službo, name pa je pazila babica. Za drugi rojstni dan sta mi z dedkom podarila kolo. Vedno, ko sta šla na njive, sta vzela s sabo tudi mene in kolo. Med njivami sem se lahko vozil. Brezbrižnega igranja med polji pa je bilo kmalu konec, kajti umrla mi je babica, zato so me vpisali v vrtec. Bil sem stara šitiri leta in pol. Težko sem se privadil na novo življenje v vrtcu. Postajal sem večji in večji, kolo pa je postalo premajhno. Za moj peti rojstni dan mi je mama podarila novo kolo znamke BMX. Bil sem zelo vesel. DENIS FICKO, 7. a, OŠ Bogojina Ali veste? trebno najti tudi vzroke za nasilje in se o tem čim več pogovarjati. Zato bi potrebovali tudi več razrednih ur in morali bi imeti več vzgojnih predmetov. Ena od parlamentark je predlagala, da bi morali imeti predmet etika in družba že v nižjih razredih in da bi si teme lahko izbirali sami. Zanimiva sta se mi zdela tudi predloga, da bi imeli na vseh šolah dan prostega govora in dan dobrih odnosov vsaj enkrat mesečno. Vsi pa smo bili mnenja,, da bi se morali o problemih več pogovarjati. Na zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta sem bila prvič in bilo je zelo zanimivo. Všeč mi je bilo, daje bilo med nami tudi nekaj poslancev, ki so nas samo poslušali in se niso vtikali v naše razprave. Čudila sem se tudi, kako različne ideje in zamisli smo imeli mladi in kako težko je priti do enotnega stališča. Na koncu smo glasovali še o temi naslednjega otroškega parlamenta. Največ nas je glasovalo za temo Vpliv medijev na otroke. Čeprav je bilo zelo zanimivo in sem spoznala veliko novega, je bilo tudi naporno. MINKA COPOT, 8. raz. OŠ Razkrižje Zanimiv dan na Kozjaku Sadje na potepu Učenci OŠ II M. Sobota smo preživeli teden dni na Kozjaku, kjer smo imeli šolo v naravi. Kako je bilo v sredo, 26. novembra? Bujenje ob 7.45, nato zajtrk in spet učne ure. Tokrat smo spoznavali kače in žuželke, njihovo zgradbo, prehranjevanje, nevarnost ... Sledilo je predavanje o rezovah iz stiropora snežake, zvez- (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) V mrzlem novembrskem jutru smo se zbrali najmlajši in najstarejši, prvošolci in osmošolci OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Že od začetka šolskega' leta nas povezujejo pomoč, prijateljstvo, veselje, smeh, razigranost... astronomiji. S pomočjo diapozitivov smo spoznavali različne planete v našem osončju. Popoldne je bila na urniku orientacija. Spoznavali smo, kako si lahko pomagamo s kompasom. Pripravljali smo še tudi na četrtkov ori-entacijki tek. Motile pa so nas dišave iz kuhinje. Ko smo si pomi- dice, smreke in zajčke. Nekatere smo pobarvali, druge pa pustili bele. Ti izdelki bodo krasili našo učilnico ob praznikih in v zimskih dneh. ANJA SELA, 4. a OŠ Bakovci Kdor hitro se znajde, sreča ga najde. Prijatelja je laže najti kot obdržati. Osmošolci opravljamo pomembno nalogo. Smo varuhi in skrbniki najmlajših učencev naše šole. Za njih skrbimo na hodnikih, v odmorih in ob jutranjih prihodih v šolo. Skupaj z njimi smo bili tudi prvi šolski dan in ob rili lačne želodce, smo nadaljevali s prvo pomočjo. To je bilo res zanimivo,'saj smo se preizkušali v dajanju umetnega dihanja in v oživljanju. Pred spanjem smo v sobah kartali, se pogovarjali in poslušali glasbo. In spet je bil za nami en zanimiv dan. BOŠTJAN ZEMLJIČ, 7. c OŠ II M. Sobota Zlati ključek To je pravljica, ki pripoveduje o siromaku, kije našel skrinjico in zlati ključek. Zgodba ne razkrije, kako je bilo potem. In kako bi to pravljico nadaljeval jaz? Ko je siromak odprl pokrov skrinje, je v njej našel denar. Od veselja je poskočil. Hitro je ugasnil ogenj in oddrvel s sanmi domov. Ženi je pokazal denar in skrinjo. Tudi ona se je tega zelo razveselila. Drugi dan sta si odšla kupit hrano, kuhinjske aparate in pohištvo. Denar, ki jima je ostal, pa sta pospravila nazaj v skrinjo. Nato sta skrinjo in ključek zaklenila v klet. Tako nista bila več siromaka. JURE LEBARIČ, 4. a, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer sprejemu v šolsko skupnost. Prav tako smo se skupaj udeležili očiščevalne akcije. Tokratno druženje je potekalo v znamenju knjige. Naša knjižničarka nam je predstavila knjigo Drevo Krištof. Tako majhni ka- Nekoč, pred davnimi časi, je bilo zelo veliko sadja. Tudi v nekem velikem velikem sadovnjaku je raslo veliko dreves in na vsakem je bilo veliko sadja. Nekega dne je bila velika nevihta. Med dežjem je padal tudi čarobni prašek. Sadeži so padli z dreves in oživeli. Dobili so tudi noge. Čez čas so se odločili, da kor tudi veliki smo ji radovedno prisluhnili. Po končani zgodbi smo starejši učenci pospremili svoje varovance v njihovo učilnico, kjer.smo skupaj likovno ustvarjali. Žal pa je bila šolska ura prekratka, saj je ravno sredi dela zazvonil zvonec in oznanil, da moramo končati. Vsi osmošolci upamo, da bodo naši mlajši prijatelji spoznali knjigo, našo skupno prijateljico. Sama pa jim želim, da pridejo do spoznanja, da je knjiga pot od zlega k dobremu, od sovraštva k ljubezni, od krivice do pravice in daje prijateljica, ki nikoli ne razočara. TINA HORVAT, 8. a OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Druženje prvošolčkov in osmošolcev. Pesem o dedku Mrazu Zdaj je veselja čas, ker prišel bo dedek Mraz. Z zlato kočijo bo pridrvel, s sabo darila bo imel. To je dobri dedek Mraz, vedno pride pravi čas. Pridi, pridi, dedek Mraz in razveseli nas! MARKO FTIČAR, 4. a OŠ Miška Kranjca V. Polana bodo šli na potep v mesto. Tam so dolgo hodili, naenkrat pa so se znašli pred veliko stavbo in nekakšnimi velikani, ki so nosili na hrbtu škatle. Sadeži so šli za njimi. Prišli so do stopnic, potem pa niso mogli iti dalje, ker so bili premajhni. Obrnili so se, izstopili in šli proti trgu. Tam so ljudje prodajali sadje in zelenjavo. Ko so jih zagledali, so jim bili zelo všeč. Začeli so jih loviti in pobirati ter jih dajati v svoje košare, sadeži pa so na glas jokali. Mimo je prišel jež in slišal jokanje. Odločil se je, da bo rešil sadeže. To mu je tudi uspelo. Vsi so se mu zahvalili in ošli domov v svoj sadovnjak. Tam so si naredili hišico iz listja. Tako so srečno živeli dalje in živijo še danes, če jih ljudje niso pojedli. MELITA LAZAR, 3. d OŠ III M. Sobota Kakšno pokrivalo nosita dedek Mraz in božiček, seje glasilo vprašanje št. 14. Kaže, da mnogi tega sploh ne ločite, saj vas je večina odgovorila, da oba nosita kučmo. V resnici je seveda drugače. Dedek Mraz ima sivo kučmo (Siva kučma, bela brada ...), božiček pa nosi rdečo kapo z belim cofom in belim zavihanim robom. Točno tako je odgovorila samo KARMEN LANG iz Trdkove, ki je tudi naša današnja nagrajenka. Čestitamo! KUPON št. 1 6 - ALI VESTE? Ali veste, kako se reče kapi, ki jo nosi Miklavž? Odgovore pošljite najpozneje do 29. tega meseca na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. Priložite (zalepite na dopisnico) tudi kupon, če želite sodelovati pri žrebanju za knjižno nagrado. vestnik, 25. december 1997 na glasbeni sceni 21 v Človek, o, človek S svojim zadnjim albumom My Soul je uspešni raper Coolio utrdil svoja načela in se rešil vplivov rivalstva med vzhodno in zahodno obalo Amerike jejo od raperjev točno določeno obnašanje. Tudi tu sem popolno nasprotje, saj si zavezujem še svoje športne copate.« Seveda so Coolia najprej opazili zaradi njegov^,frizure. Na ovitku zadnjega albuma štrli proti nebu petnajst lasnih »žarkov«. »Že davno sem gledal epizodo iz serije National Geo-graphic o nekem afriškem ple- V prostoru za intervju se ves dan ni smelo kaditi, vsaj tako je ukazal Coolio. Malo pred peto popoldne so se odprla vrata in raper je pribrzel mimo vseh fotografov, za njegovim hrbtom pa je bil ves čas neznanec, ki se je nenehno režal in med pogovorom neopazno ostal v stavbi. Coolio se je usedel, izvlekel zlato škatlo iz hlačnega žepa in vprašal: »Vas moti, če kadim?« Američanov s cigareto človek ni več navajen, v ZDA krožijo z njo med kazalcem in sredincem samo člani črnskih band in serijski morilci. Takšne prekrške proti družbenim normam Coolio označuje kot »politično nekorektne«, sam pa se na take predsodke požvižga. »Nikoli ne bi oblekel smokinga ali šel na dobrodelno večerjo, kjer stane samo jedilni pribor šeststo dolarjev,« odgovarja Coolio na vprašanje o Hollywo-odu. Na sebi ima preveliko hokejsko majico z modro-rumeno obrobljeno številko dvanajst, na nosu pa mu tičijo sončna očala, tipična za pop zvezde. »Mene ne boste nikoli videli na večerji skupaj z Wesleyem Snipesom ali Willom Smithom. V Hol-lywoodu se ljudje pcenjujejo samo po tem, koliko vplivnih zvez imajo.« Od izida albuma Gangsta's Paradise dalje pa ima Coolio Novice od tu... Velenjska skupina Res Nullius je izdala novo kaseto in zgoščenko z naslovom Zdravo je biti divji. Fantje pravijo, da to ni plošča za ljudi s črednim nagonom, ampak za tiste, ki mislijo s svojo glavo. 2' £ Novi zgoščenki imata tudi slovenski skupini Odpisani in Baby Can Dance. Naslov prve je Preobrat, druge pa Move My Heart. Svoj debitantski album pa je dočakala tudi skupina Niowt. Njegova promocijska predstavitev bo danes zvečer v ljubljanskem klubu K4. ... in tam Umrl je Robert Palmer! Vendar brez panike, kajti ne gre za znanega glasbenika in pevca z značilnim glasom, ampak za njegovega soimenjaka, ameriškega kritika in zgodovinarja, ki je pisal za New York Times in Rolling Stonse, igral kot klatinetist pri Ornettu Colemanu, posnel dokumentarec z Johnom Coltraneom in poučeval glasbo na več ameriških univerzah. Pri naših sosedih Hrvatih si lahko manejo roke, saj so za gostovanje v letu 1998 napovedana številna znana imena. Tako naj bi v Zagrebu in okolici koncertirali Robert Plant in Jimmy Page iz le- gendarne skupine Led Zeppelin, Yes, Pet Shop Boys, Joe Cocker, Eros Ramazzotti, Coolio in Rolling Stones. Bomo videli, kajti vsako leto Hrvati optimistično napovejo številne koncerte, na koncu pa se iz vsega izcimi povprečno po en nastop kakega rock velikana. Mi pa vam že sedaj lahko potrdimo nekaj koncertnih datumov, ki zanesljivo držijo. Tako bodo veliki Rolling Stonesi prav gotovo zopet nastopili v Avstriji, in to 11. julija 1998 v Dunajskem Novem mestu, na istem prizorišču (beri travniku) kot letos U2.15. februarja prihajajo v Ljubljano ameriški pankerji Green Day, vsi najstniki, ki ste zamudili slovenski nastop Kelly Familly, pa lahko to napako popravite 27. decembra, ko bodo Kellyji gostovali v Zagrebu. Organizatorji pravijo, da bo velika dvorana Doma špor-tova prepolna. J * J- David Bowie in Trent Reznor, vodja skupine Nine Inch Nails, bosta sodelovala tudi na naslednjem Bowiejevem albumu, potem ko se je Trent že pojavil v Davidovem videospotu I’m Af-raid Of Americans. Novo zgoščenko bosta producirala Moby in Bowiejev stalni kitarist Reeves Gabrels. flllusic S - H - O - P vseeno dobre zveze. Sam si nikoli ni predstavljal, da bosta film in pesem tako uspešna. »Večina jih je mislila, da bo to popoln polom.« Za Coolia je Gangsta 's Paradise underground komad, sedaj po uspehu pa pravi, da ima veliko odgovornost, kajti prisluhnilo mu je veliko mladih: »Kdo sem pa jaz, da bi me zaradi mojih besedil morali spoštovati?« Ce bi kdo napadel njegove otroke, bi se mu zoperstavil: »Verjamem v boj, vendar samo, če je nujno potreben.« Vojna med raperji z zahodne in vzhodne obale Amerike ga je komaj oplazila. Newyorške radijske postaje in magazini so bili zelo enolični, vsi so mu podelili slabe ocene, kar ga boli še danes. Po njegovem mnenju vladata v New Yorku zavist in ljubosumje. Toda sam se je odločil, da se s tem ne bo več obremenjeval, ampak bo rajši počel to, kar ga veseli. Zadnji album My Soul se ni zelo dobro prodajal in tudi turneja je prinesla manj denarja kot prejšnja, čeprav je koncertiral dvakrat več. V sodobnem hiphopu se v glavnem govori samo o materialnih stvareh. »Sedaj so najbolj spoštovani tisti, ki v rap pesmih govorijo o sebi. Jaz sem popolno nasprotje.« Coolio govori o stvareh, ki imajo težo: »Mislim, da poznam stvari, zaradi katerih bi me lahko tudi ubili, ker imam sedaj velik vpliv.« O politiki noče govoriti, kajti sam nima v njej nobenih možnosti, ker je - kot znova poudari - »politično nekorek- NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1- TUBTHUMPING - Chumbawamba 2. N' OUBLIEZ JAMAIS - Joe Cocker 3. BITTER SWEET SYMPHONY - The Verve 4. JUST FOR YOU - M People 5. TELL HIM - Barbra Streisand/Celine Dion 6. YOU MIGHT NEED SOMEBODY - Shola Ama 7- BETTER DAY - Ocean Colour Scene PREDLOGI: MY FAVORITE THINGS OMC COME INTO MY LIFE - Gala TRULY MADLY DEEPLY - Savage Garden LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH I. NAZDRAVIMO PRIJATELJSTVU - Berti Rodošek in NSO 2. POT DO SRCA - Alenka Godec in Damjana Golavšek 3. CRN TULIPAN - Big Foot Mama 4. SVEČA V VETRU - Nikola 5. BRIGA ME - Slo Active S MORJE - Jan Plestenjak 7. PESEM PRIJATELJSTVA - Edvin Fliser PREDLOGI: POKLIČI ME KDAJ - Faraoni REKA ŽIVLJENJA - Exporta SOL NA USTNICAH - Bonton LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. BELA VRTNICA - Alpski kvintet 2. TA PRESNETA LETA - Ans.Franca Miheliča 3. KRUH PONOČI SPI - Ans. Tonija Verderberja 4 NE JOČI, DEKLE - Igor in Zlati zvoki 5. NAŠA POLKA - Vrisk 6. ABRAHAM - Jože Burnik s prijatelji 7. VESELO V KAMNIK - Ans. bratov Poljanšek PREDLOGI: ZAKAJ NEMIRNA Sl - Rogla NAPITNICA OČETU - Slovenskogoriški kvintet PRIJATELJI GORA - Vasovalci Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 1. januarja 1997, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. — Kupon št. 52 —-------------------------------------------— Glasujem za skladbo - tuja:____________________________________ | domača:-| narodnozabavna:• Ime in priimek ter naslov:___________________________________— Coolio Pravo ime: Artis lvey Starost: 32 Rojstvo in kraj odraščanja: Črnski geto Compton v Los Angelesu Mladost: S petnajstimi leti član ulične bande in odvisen od mamil Rešitev: K razumu ga je pripravil njegov brat, Coolio se je v posebnem programu izučil za gasilca. Kariera: , Z glasbo se ukvarja že od svojih najstniških let, vendar mu je prodor uspel dokaj pozno. Družinsko stanje: Poročen in oče več otrok (ocene se gibljejo od dveh do sedmih). Hiti: Fantastic Voyage. (1994), Gangsta’s Paradise (1995/96), C U When U Get There (1997). Albumi: It Takes A Thief (1994), Gangsta’s Paradise (1995), My Soul (1997). Izšel je trojni koncertni CD-paket Za svobodo Tibeta ten«. Med vrsticami ostajajo stvari, o katerih očitno noče spregovoriti. Coolia ne moti, če ljudje njegovo glasbo jemljejo kot plesno podlago in ne poslušajo besedil: »Večina mojih skladb je narejena za množice. In če jim je naslovna pesem všeč, bodo mogoče kupili tudi album.« Zdaj, ko je na očeh javnosti, se mora obnašati drugače kot prej. »Sedaj se ne morem več napiti in početi neumnosti. Ampak to je hiphop, čeprav ljudje pričaku- menu, kjer so imeli enake frizure. Nato mi je neki Afričan pojasnil, kaj pomenijo takšni lasje.« In Coolio začne imitirati afriško angleščino: »To pomeni, da si moški.« Pri tem se začne butati po prsih. Kaj pa, če bi mu Afričan povedal, da je takšna frizura znamenje strahopetcev, ali bi si tedaj obril vse lase? »Tedaj bi mu rekel: J... se,« pravi Coolio, pogleda iznad>N roba sončnih očal in se nasme- Q Je- - 2 Pripravil: TOMO KOLES “ Trojni koncertni CD-paket je najavil drugo etapo v prizadevanju glasbenikov, da izborijo denarno, moralno in politično podporo okupiranemu Tibetu. Na koncertnem albumu je posnet nastop izvajalcev iz zgornjega doma rockovske scene, ki je bil letošnje poletje na štadionu Dow-ning v New Yorku. To je bil najpomembnejši koncert iz serije glasbenih akcij, ki jih že drugo leto po vrsti organizira Adam Yauch iz 'kupine Beastie Boys. Newyo. ’ - ncert je na dveh zgoščenk medtem ko so na tretji pos ki prejšnjih koncertnih ? p:so«. Značilnost tridelne CD-ko-lekcije sta visokoenergijski nastop in izredna kakovost izbranih izvajalcev: Sonic Youth, U2, Ra-diohead, Foo Fighters, Patti Smith, Blur, Noel Gallagher iz skupine Oasis, Bjdrk, Alanis Morissette, A Tribe Called Quest, Edie Vedder in Mike McCready iz skupine Pearl Jam, Taj Mahal, Jon Spencer Blues Explosion, Beastie Boys, Beck, Pavement ter Michael Stipe in Mike Mills iz skupine REM. Vsi glasbeniki so se namesto agitpropovskih parol odločili za standardni material, ki je bil zelo dobro dodelan v odnosu z občinstvom. TakOjC album Tibetan Freedom Concert izšel kot svojevrstni »tur-bo miks« najbolj atraktivnih imen rockovske scene ter dal s svojim pomenom in kakovostjo novo dimenzijo bazičnemu humanitarnemu in političnemu projektu. Dokumentarni filmski zapis Free Tibet z lanskoletnega koncerta v parku Golden Gate v San Franciscu, na katerem so nastopila prav tako znana imena: Beck, Bjbrk, The Fugees, Red Hot Chili Peppers, Beastie Boys, Rage Again-st The Machine, Smashing Pum-pkins in mnogi drugi, se bo tudi kmalu, pojavil pri založbi Mam-moth Pictures. Poleg posnetkov s koncerta so na filmu tudi izjave izvajalcev, budističnih menihov in dalajlame. Ves izkupiček od prodaje filma bo šel v sklad Milarepa, to je neprofitna organizacija, ki se bori za uveljavitev človekovih pravic na Tibetu. TOMO KOLES Glasbena uganka Odgovor na vprašanje, kdo vse je nastopal v naši letošnji rubriki, ni bil težak, naš žreb pa je izbral Cvetko Rogan, Ženavlje 42, 9203 Petrovci. Čestitamo, naše novo vprašanje pa se glasi: Katera žival je na naslovnem ovitku albuma Bridges To Babylon skupine Rolling Stones? f Odgovor: — Kupon št. 68 Odgovore pošljite do 6. januarja 1998 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni' Zelo veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! ^Tmetijstvo vestnik, 25. december 1997 Dolgoročna strategija razvoja moravskega kmetijstva Prihodnost je v sadjarstvu in vinogradništvu * Program ukrepov in strategija pospeševanja kmetijstva v občini Moravske Toplice je usmerjen v uresničitev dveh osnovnih ciljev, in sicer kmetom omogočiti paritetni dohodek z okolju prijaznim kmetovanjem ter s spodbudami in subvencijami zagotoviti prestrukturiranje kmetijstva V ta namen se mora kmetijska proizvodnja prilagoditi tržnim zakonitostim, s čimer bo zagotovljena prodaja proizvodov s kmetij. Tako zastavljen razvoj kmetijstva v moravski občini pa mora biti seveda podprtz vsemi oblikami pomoči tega sektorja gospodarstva na državni ravni. Kot pravijo, je za doseganje teh ciljev bistvenega pomena državna politika na področju davkov in sociale, pri čemer naj bi celoten koncept strategije kmetijstva v občini našel svoje mesto pri oblikovanju makroekonomskih razmer gospo-. darjenja pri nas. V prvi vrsti naj bi spodbujali kmetijsko proizvodnjo predvsem na kmetijah, ki imajo dovolj proizvodnih zmogljivosti. V tem smislu predvideva omenjeni program večje posege pri urejanju zemljišč, ki zajema melioracije, zložbe, namakanje, agromelioracije, urejanje pašnikov in infrastrukture, kot so sadne in vinske ceste. Nič manjšo pozornost ne bodo namenili preusmeritvi in modernizaciji proizvodnje ali prehodu na biološko kmetovanje, razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, npr. dodelava, predelava, polnilnice kmetijskih proizvodov, predelava lesa, oblikovanje skupne tržnice, turistične kmetije, vinotoči itd. Prav tako načrtujejo ustanovitev kmetijske in namakalne zadruge. Sicer pa je glede kmetijskega koncepta moravsko občino mogoče razdeliti na tri specifična območja. Pn/o je ravninsko, ki zajema katastrske občine Noršinci, Mlajtinci, Ivanci in Lukačevci ter pretežni del k. o. Martjanci, Moravske Toplice, Tešanovci, Koruza v Tešanovcih VTešanovcih pri kmetovalcu Francu VITEZU je svetovalec Franc ŠKALIČ opravil preskus koruznih hibridov različnih semenskih hiš no se za vsak zrelostni razred (100-200, 200-300 itn.) dajejo drugi standardi, vendar je to v takem preskusu, kot je naš, težje izvedljivo. Na tem preskusnem mestu smo naredili tudi herbicidni preskus. Uporabili smo herbicida RACER (aktivna snov flurokloridon) v količi- Za intervencije v moravskem kmetijstvu so v letu 1997 namenili dobrih 25,3 milijona tolarjev. Pri tem so polovico potrebnega zneska zagotovili iz občinskega proračuna, preostali delež pa na osnovi prijav na razpis kmetijskega ministrstva za sofinanciranje programov pospeševanja kmetijstva v občinah. Želeli smo ugotoviti, kako se določeni hibridi obnašajo na tem območju ob določeni agrotehniki in v teh agroekolo-ških razmerah. Preskus je bil zelo dobro zastavljen in izveden, ponagajalo nam je edino vreme. V letošnjem letu je padala toča, ki ni obšla tudi te parcele. V začetku je bila škoda kar precejšnja, vendar si je koruzna rastlina nekoliko opomogla in skušala nadomestiti škodo. Ker še niso bili oblikovani storži, si je koruzna rastlina opomogla, vendar je težko ugotoviti, kakšni bi bili pridelki, če te nesreče ne bi bilo, zagotovo pa bi bili večji. Tip tal: tla so ilovnato-glinasta. Oskrba z vodo: manjši stres je bil ob vzniku in imeli smo zelo neenakomeren vznik -pomanjkanje vode, stres je bil tudi pred cvetenjem in potem še toča (13. 07. 1997). Predposevek: leta 1996, eno leto pred preskusom, je tu rasla koruza, dve leti pred preskusom, leta 1995, pa je bil travnik. Gnojenje: kmetovalec je gnojil enako kot vedno doslej: jeseni z govejo gnojevko v količini 20 m3/ha, 03. 05. 1997 je pognojil z NPK-jem 7/20/30, 200 kg/ha, in z UREO, 300 kg/ha, 09. 05. 1997 pa je dognojil z NPK-jem 15/15/15, 250 kg/ha. Varstvo pred pleveli: 13. 05. 1997 sta bila uporabljena pripravka TROPHY v količini 1 l/ha in RACER v količini 1 l/ha. Korekcijsko škropljenje ni bilo potrebno. Datum setve: 09. 05. 1997. Datum spravila: 13. 10. 1997. Rezultati, ki so v Preglednici 1, so bili vsi (pridelek vlažnega zrnja in vlaga) izmerjeni na njivi v času, ko se je pospravljala koruza. DAN KORUZE je bil organiziran in tudi dobro obiskan, spravila pa nismo mogli opraviti, ker je bilo veliko hibridov in bi predolgo trajalo. Spravilo smo opravili nekaj dni kasneje. Po datumu (13. 10. 1997) in tudi Legenda: Nizi 1-pridelek suhega zrnja v kg/ha Legenda: v stolpcih so prikazani pridelki suhega zrnja v kg/ha, s krivuljo je prikazan odstotek vlage zrnja ob spravilu ni 1 l/ha in TROPHY (aktivna snov acetoklor + diklormid). Pri racerju smo opazili rahlo fitotoksičnost, trophy pa se je zelo dobro izkazal, saj je deloval tudi v sušnem obdobju. Ni bilo potrebno nobenega korekcijskega škropljenja in s to kombinacijo smo bili zadovoljni. Edino pri racerju svetujemo uporabo le 0,8 l/ha. Trophy je precej novo sredstvo in je namenjeno zatiranju enoletnih travnatih in široko-listnih plevelov (kostreba, muh-vič, ščir, loboda, ambrosia). Pripravila: METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet., Kmetijska svetovalna služba za Pomurje po vlagah hibridov se vidi, da je bil ta poskusni pridelek pospravljen v' optimalnem času. Morda bi rane hibride morali pospraviti prej, vendar je to težko izvedljivo. V grafu 1 so prikazani rezultati hibridov glede na pridelek in vidimo, da so kar precejšnja odstopanja. Opozarjam, da je pri tem treba upoštevati zrelostne razrede. Rani hibridi so veliko priporočljivejši za pridelovanje zrnja kot pozni. To bi moral upoštevati vsak kmetovalec, ko se odloča, kateri hibrid bo sejal. Ob pridelavi koruze za zrnje pa se lahko uporabljajo O pluti Ali ste že pomislili, da je celoletno delo v vinogradu in kleti lahko odvisno od majhnega plutovinastega zamaška? Odgovor je lahko pritrdilen, kajti marsikomu ravno plutovinast zamašek povzroča velike težave. Cene plute so se v zadnjih letih bistveno dvignile, zato pridelovalci vina iščejo tudi cenejšo pluto, ki pa je velikokrat dvomljive kakovosti. Bogojina, Filovci in Sebeborci. Drugo je omejeno goričko hribovito območje, demografsko, narodnostno mešano in obmejno območje, v katerega v celoti spada katastrska občina Mot-varjevci, delno pa k. o. Središče, Pordašinci, Prosenjakovci in Čikečka vas. Tretje pa je izrazito goričko hribovito območje, kamor prištevajo v celoti katastrske občine Vučja Gomila, Suhi Vrh, Ivanovci, Kančevci, Ratkovci, Lončarovci, Berkovci, Selo, Fokovci, Ivanjševci, Andrejci, Krnci in Bukovnica, delno pa k. o. Martjanci, Moravske Toplice, Tešanovci, Bogojina, Filovci in Sebe-i borci. Na izrazito goričkem hribovitem območju naj bi razvijali predvsem sadjarstvo, vinogradništvo, delno gojili ozimna žita, kot sta rž in pšenica, koruzo, ajdo in proso, nadalje bi imeli goveje farme s kravami molznicami pa tudi pašništvo in črede ovac ter drugo drobnico, predelavo lesa in proizvodnjo izdelkov iz sadja, grozdja in vina, vinotoče, turistične kmetije in druge dopolnilne dejavnosti. Ker je program zastavljen globalno, ne opredeljuje časovnega roka za uresničitev. Sestavni del tega programa ukrepov za razvoj kmetijstva v moravski občini pa bodo letni programi intervencij, ki bodo upoštevali dosežene spremembe v tem sektorju gospodarstva in se prilagajali spremenjeni politiki na področju slovenskega kmetijstva. Zato pričakujejo močnejše spodbude od kmetijskega ministrstva in republiške gmotne pomoči, svoj prispevek pa naj bi dala tudi kmetijskosvetovaina služba. V ta namen bodo v moravski I občini posebej angažirali strokovno službo razvojnega podjet-I niškega centra. MILAN JERŠE Preglednica 1: Prikaz doseženih rezultatov hibridov koruze v Tešanovcih 1997 pridelek kg/ha % vlage teža vlaž. zrel. razr. Druga HIBRIDI (zrnje) (zrnje) zrnja (kg/ha) FAO opazovanja MATILDA..........10.148........24,0.......11.483.....230 ..... 14,1 cm, 4 vrste DK 250...........9.147....:...30,4........11.303.....250 ..... 14,4 cm, 4 vrste LG 22-44.........10.533........27,2.......12.443.....260 ...... 14,1 cm, 4 vrste LOTUS.............8.370........30,7.......10.387.....270 ...... 14,1cm, 4 vrste DEA...............8.852........31,7.......11.146.....290 ..... 14,1 cm, 4 vrste HELGA...........10.918........26,1 .......12.706.....290 ..... 14,1 cm,4vrste MONESSA..........10.464........25,8.......12.128.....295 ..... 14,1 cm, 4 vrste ALBERTA...........9.111 27,3.........10.778....300 ..... 14,1 cm, 4 vrste PACTOL............8.730........31,2.......10.913.....320 ..... 14,1 cm, 4 vrste MONA LISA........11.720........29,3.......14.257.....325...-.. 15,7 cm, 4 vrste DK300............11.323........33,1 14.556.....330 ..... 15,7 cm, 4 vrste LG 23-06.........11.228........29,7........13.736... 330 .... 15,7 cm, 4 vrste LG 23-10.........10.877........29,5........13.269....340 ..... 15,7 cm, 4 vrste LG 22-98.........11.184........32,2........14.186....340 ..... 15,7 cm, 4 vrste RAISSA...........10.407........30,2........12.822....345 ..... 15,7 cm, 4 vrste DK371 ...........8.419.........27,2........10.015....370 ..... 15,7 cm, 4 vrste STIRA............11.593........32,0........14.662.....390-.... 15,7 cm, 4 vrste FURIO............11.020........33,5........14.251.....390 .... 15,7 cm, 4 vrste FANT 36...........8.705........34,0........11.343.....370 .... 15,7 cm, 4 vrste TOPSES..........11.131 .......33,9.........14.483.....260 .... 15,7 cm, 4 vrste TYPHON............9.597........30,5........11.876.....270 .... 15,7 cm, 4 vrste SESVER............7.690........31,1.........9.599.....300 .... 15,7 cm, 4 vrste ELIDE.............8.847........30,4........10.932.....460 .... 15,7 cm, 4 vrste Čeprav danes tudi na velikih kmetijah ni več potrebno toliko delavcev kot nekoč, ker pač glavnino dela opravijo stroji, je delo človeških rok še potrebno. Tam, ker ga ne zmorejo sami domači, najemajo delavce. Skupina ljudi, ki že več let hodi pomagat na veliko Strmškovo kmetijo v Drvanji pri Benediktu, se je odzavala povabilu 80-letne Marije Strmšek in njenega 50-letnega sina Slavka Strmška, da skupaj proslavijo njuna jubileja. Ker sta v življenju tako in drugače pomagala marsikateremu delavcu, so se le-ti odločili, da se jima primerno oddolžijo in presenetijo z darilom. Zbrali so denar in kupili barvni televizijski sprejemnik. Maks Potočnik in žena Ana pa sta prinesla videorekorder. To je bilo veselo na praznovanju, saj se je jedlo in pilo, tudi plesalo, saj je bil zraven harmonikar Mauko. -Fotografija: L. Kramberger tudi kasnejši hibridi (vendar le do zrelostnega razreda 400 in kot v letošnji suhi jeseni celo kompletni razred 400). Graf 1: Prikaz doseženih rezultatov hibridov koruze v Tešanovcih 1997 glede na pridelek suhega zrnja (14 odstotkov vlage) V tem grafu 2 pa so prikazana nihanja odstotka vlage pri različnih hibridih koruze. Za setev na našem območju pridejo v poštev bolj tisti hibridi, ki imajo sposobnost hitrejšega oddajanja vlage, da pride koruza v sušilnico z manj vlage in so stroški sušenja manjši. Graf 2 : Prikaz doseženih rezultatov hibridov koruze v Tešanovcih 1997 glede na vlago zrnja ob spravilu v odstotkih Graf 3 : Prikaz doseženih rezultatov koruznih hibridov v Tešanovcih 1997 glede na pridelek suhega zrnja in glede na vlago zrnja ob spravilu ob predpostavki, da ima hibrid DEA indeks 100 V grafu 3 pa so prikazana nihanja pridelkov različnih hibridov, hibrid DEA je kot standard. Običaj- Plutovec (Ouercus suber) je samoraslo drevo v osrednjem delu zahodnega Sredozemlja in na atlantskih obalah Afrike. Plutovci rastejo tudi v drevesnih nasadih na skupni površini 2,2 milijona hektarjev .Pridelovalci plute so Portugalska, Španija, Francija, Italija, Tunizija in.Alžirija. Več kot polovico plute na svetu pridela Portugalska, saj rastejo plutova drevesa kar na 670 hektarjih ali na 40 % svetovnih površih. Podjetje Amorim je največji svetovni pridelovalec plute. Plutovec ima rad topla in sušna mesta v pasu, kjer uspeva tudi oljka. Uspeva na kislih in prepustnih tleh, ki so nastala iz silikatnih kamnin. Po nekaterih ocenah so na tem območju že približno 60 milijonov let. Plutovec sodi v družino Fagace-ae in zraste v višino tudi 15 do 20 metrov. Deblo je skrivljeno, prekrito z globoko razpokano skorjo, ki je znotraj rdečkasta. Nepravilne in na vse stranirazrasle veje oblikujejo široko nepravilno krošnjo. Listi ne odpadejo. Cveti aprila do maja, cvetovi so ločeni. Moški cvetovi so v dolgih visečih mačicah, ženski pa v pokončnih klasih. Plod je značilen želod. Plutaste zamaške izdelujejo iz skorje dreves, ki jih lupijo vsakih 9 do 10 let. Po lupljenju je golo deblo značilne rjasto rdeče barve. Prednost plute je v njeni strukturi in kemični sestavi celičnih membran. Celice plute so obdane z me-dceličnimi prostori, v katerih je mešanica plinov, podobnih zraku. Ta satovinasta struktura plute je odgovor na vedno večje povpraševanje in širjenje na vseh področjih. Že 4000 let se uporablja v pomorstvu in ribištvu. Pluta je lahka, plava na vodi, odporna proti obrabi, elastična in ima nizko toplotno in zvočno prevodnost. Je ekološko odličen material. Kemična sestava plute je v povprečju naslednja: 45 % suberi-na, 27 % lignina, 12 % polisahari-dov, 6 % tanina, 5 % ceroidov in 5 % drugih sestavin, kot so minerali, voda in glicerin. Prilagodljivost celičnih membran naredi pluto elastično in trdno, zat jo lahko stiskamo. V kombinaciji tekočine in plinov je zato odličen zamašek. (Nadaljevanje prihodnjič) ANDREJ KARBA, dipl. inž. agr. Kmetijska zadruga Radgona H as ve ti 23 vestnik, 25. december 1997 POMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO ZDRAVILNE SKRIVNOSTI Zdravje je božja senca, resnica božja luč Praznično pecivo Droga: Boraga ali zvezdna roža (Borago officinalis). Uporabni del: Zel in olje iz semena. Raba v prehrani: Zel se priložnostno rabi v solatah in juhah. Zeliščna raba: Pripisujejo ji znojilne, krepilne in protivnetne lastnosti, pomirjevalne za kašelj in spodbujevalne za nastanek in izločanje mleka pri doječih materah. Po ljudskem izročilu se rabi za zdravljenje različnih bolezenskih težav, na primer vročine, kašlja in potrtosti. Čislana je kot obnovitveno sredstvo za nadledvično skorjo. Boragovo olje je nadomestek za svetlinovo, oba sta izvor gama-linolenske kisline, ki se priporoča kot dodatek hrani, ko je v telesu primanjkuje, na primer pri stresu, starosti, hujšanju, podhranjenosti, virusnih okužbah, raku, sladkorni bolezni, srčno-žilnih motnjah, zvišanem holesterolu, nikotinski zasvojenosti, prepitosti, jetrni oslabelosti in nekaterih vnetnih spremembah na koži, tudi luskavici. Odmerek za odrasle: Čajni napitek, pripravljen kot poparek dveh čajnih žličk zeli s poldrugim decilitrom vode trikrat na dan. Novejša dognanja: Raziskave na živalih kažejo, da boragovo olje zmanjša srčno-žilno dovzetnost za stres. Ta učinek so potrdili pri desetih ljudeh, ki so jemali 28 dni po 1.3 grama olja na dan, mehani zem delovanja ni znan, predvideva pa se, da maščobne kisline delujejo na osrednje živčevje, ker se srčni utrip in krvni tlak znižata istočasno. Boragovo olje je zdravilno, ker vsebuje esencialni maščobni kislini, linolno in gama-lin-olensko, ki vplivata na sintezo pro-staglandinov, vnetnih posrednikov v telesu. Linolna kislina je predhodnica gama-linolenske, ta pa tako nevnetnih prostaglandinov E1 kot vnetnih E2, vendar se bolj zveča raven prvih kot drugih, nevne-tne snovi prevladajo nad vnetnimi, zato se zavira vnetje, uravnajo pa se tudi imunski procesi, širijo žile, zavira zlepljenje krvnih ploščic in sinteza holesterola ter zniža krvni tlak. Do nedavna se je mislilo, da obe kislini vnetje le spodbujata. Stranski učinki in strupenost: Prvi niso znani, vsebuje pa majhno količino nenasičenih piroliz-idinskih alkaloidov, ki so pritajeno strupeni za jetra živali in ljudi, o tem smo na tem mestu že pisali pri gabezu, ki jih vsebuje okrog 30-krat več. Vsebujejo jih tudi številne druge rastlinske vrste, največ kro-talarija (crotalaria), posončnica (heliotropium) in grint (senecio), zadnji dve rasteta tudi pri nas. Mnoge od njih rabijo v afriških, karibskih in južnoameriških deželah za hrano in zdravilne čajne napitke. Strupenost za jetra je dobro dokumentirana, krivec pa so vsebujoči pirolizidinski alkaloidi. Glede na njihovo kemično strukturo ločimo tiste z nenasičenim jedrom, ti so strupeni, in tiste z nasičenim jedrom, ti naj bi bili varni. Vsebuje jih tudi nekaj Evropejcem znanih zdravilnih rastlin, med njimi zlati grint, boraga, ga-bez, lapuh in ameriški slamnik. Poleg različnih raziskav na živalih sta dokumentirani dve zastrupitvi z gabezom pri ljudeh. Množina piro-lizidinskih alkaloidov v boragi in lapuhu je sicer zelo nizka, vendar nevarnost nizkih odmerkov ni ovr-žena. Raba boragovega olja kot izvor gama-linolenske kisline je danes zelo razširjena, iz priobčenih podatkov pa ni jasno, ali otje vsebuje pirolizidinske alkaloide ali ne. Ameriški slamnik naj bi vseboval nestrupeno vrsto pirolizi-dinskih alkaloidov. Prepovedi in opozorila: Bolniki z epilepsijo naj uporabljajo boragovo olje previdno, ker lahko sproži epileptični napad, prav tako bolniki s shizofrenijo, posebno še, če se zdravijo.z epileptogenimi zdravili, na primer fenotiazinom. Dolgotrajna in čezmerna uporaba borage v prehrani in zeliščna raba nista priporočljivi zaradi vsebujočih hepatotoksičnih pirolizidinskih alkaloidov. Iz istega razloga in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj ga sploh ne uporabljajo niti nosečnice niti do ječe matere. Lekarniško mnenje: Le malo se ve o boragovih sestavinah, prav tako niso znani nobeni farmakološki izsledki, ki bi upravičili rabo po ljudskem izročilu, razen podatka, da vsebuje sluzi, za katere se ve, da pomirjajo kašelj. Zanimivejše je eterično olje z vsebujočo gama-linolensko kislino, ki kot dodatek hrani ugodno vpliva na razmerje med nevnetnimi in vnetnimi prostaglandinskimi spojinami v telesu v različnih bolezenskih okoliščinah, o tem smo na tem mestu že pisali pri svetlinu, njen primankljaj pa se kaže z bolezenskimi znaki na koži, kot so vnetne rane, kraste in rdečina, ter kot razvojni zastoj, zvišan krvni tlak in upočasnjeno strjevanje krvi. Boraga vsebuje znane strupene pirolizidinske alkaloide, vendar dosti manj kot gabez, pri katerem je strupenost za ljudi dokumentirana. Vseeno bi se bilo modro izogniti čezmernemu in dolgotrajnemu uživanju borage, saj so omenjeni alkaloidi osumljeni, da lahko delujejo strupeno tudi v manjših odmerkih. Enak nasvet velja tudi za boragovo olje v dietetskih pripravkih, razen če njihov izdelovalec ne da nedvoumnega zagotovila, da jih ne vsebujejo. Sklep: Za vsako senco ni božje luči. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. Pecivo iz listnatega testa Kupimo zavitek listnatega testa (2 kosa). Pripravimo srednje velik pekač, približno 35 x 40 cm. Prvi kos odtajanega testa spečemo na zunanji strani pekača, ki ga počasi in previdno razvaljamo v ploščo, ki je za kak cm večja od dna pekača, ker se med peko zelo krči. Dna pekača ne mažemo, ampak pokapljamo z drobnimi kapljicami hladne vode. Para, ki se med peko ustvarja pod testom, ga rahlja in dvigne. Ploščo pred peko nabodemo z zobotrebcem. Pečeno previdno dvignemo na desko, da se ohladi. Drugo polovico testa do polovice spečemo v pekaču in na ploščo vlijemo prvi nadev ter pecivo do konca spečemo, v pekaču ohladimo in dokSnčamo. Prvi nadev Spenimo 5 rumenjakov, 15 dag sladkorja v prahu in 2 veliki žlici presejanega kakava. Rahlo primešamo 8 dag mletih orehov in trd sneg 5 beljakov. Spečemo do konca. Drugi nadev - krema Zavremo 3 del mleka, v treh žlicah hladnega mleka razmešamo 3 velike žlice ostre moke in skuhamo v mleku. Ko se močno zgosti, odstavimo, primešamo 10 dag sladkorja in ohladimo. Močno spenimo 15 dag masla in z ohlajeno kuhano kremo, ki jo po žlicah dodajamo med mešanjem k spenjenemu maslu, z mešalnikom gladko zmešamo. Dodamo še 1 vaniljin sladkor. Drugo hladno maso poravnamo na maso v pekaču. Pokrijemo s prvo ohlajeno ploščo. Glaziramo s čokoladnim ledom. Z ostrim tankim nožem režemo pecivo v pekaču na manjše kvadrate sproti, kot ga potrebujemo. CILKA SUKIČ Dobro je vedeti Dnevno vsaj trikrat prezračite prostore Oglaševanje, reklamiranje, plakatiranje Agencija RS za učinkovito rabo energije je pripravila program nasvetov za varčevanje z vsemi oblikami energije. Zato je prav, da se seznanimo s podrobnostmi, ki bodo v prihodnje omogočile zares racionalno izrabo slehernega vira energije. Oglaševanje, reklamiranje in plakatiranje je urejeno v občinskih odlokih Kot navajajo, je poleg centralnega ogrevanja smotrno uporabljati tudi peči (lončene in kamine), ki so po njihovem mnenju dodatna možnost ogrevanja, zlasti v prehodnem obdobju, ko dnevne temperature še ne zahtevajo celodnevnega ogrevanja vseh prostorov. Pri tem naj ne bi zastirali ogreval, še posebno na njihovi spodnji in zgornji strani, pred ogrevala pa ne bi smeli namestiti pohištva, ker le-to onemogoča širjenje toplote. Sicer pa priporočajo, da se doma topleje oblecite. Raziskave so namreč pokazale, da se pri znižanju temperature zraka v prostorih za eno stopinjo poraba energije za ogrevanje zmanjša do 6 odstotkov. Tako priporočajo, da dnevno sobo ogrejete na 20 stopinj, medtem ko naj bo spalnica nekoliko hladnejša, okoli 18 stopinj. Zato stanovanje prezračujte tako, da v vsakem prostoru po trikrat na dan zaprete ventil na radiatorju in za nekaj minut na stežaj odprete okno. Prodajalec avtomobilov znamke NISSAN je pripravil dan odprtih vrat, ysak . kije pritegnil našega bralca. Zanimanje mu je vzbudil model, ki je imel n'h namVefCer pr,'Poračai° na ok- veliko dodatne opreme in tudi cena je bila ugodna. Odločil se je za estiti nočno zaščito - za-' nakup prav takšnega avtomobila, kot so mu ga predstavili. Ko pa je avto dobil, je ugotovil, da kar nekaj opreme manjka. Odpravil se je k prodajalcu, da bi mu vgradil manjkajočo opremo ali pa znižal kupnino. Prodajalec in kupec se nista mogla dogovoriti, na kakšen način naj bi rešila problem, zato nas je kupec prosj[ za pomoč. Pogovarjali smo se s prodajalcem in kupcem in se dogovorili za skupni sestanek, da bi zadevo skušali rešiti. In uspelo nam je: dogovorili so se za sporazumno rešitev in prodajalec je kupcu povrnil del kupnine za avtomobil v vrednosti 2.000 DEM. Pisarna je odprta v torek in četrtek od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek samo po telefonu od 9. do 12. ure. Tel./faks (069) 27 300, slovenska 48, p. p. 207, (III. nad., stavba ZZZS). Vodja območne pisarne Murska Sobota ANDREJ ČIMER vese in polkna (zunanje rolete). Ce na zunanji strani fasade nimate izolacije, namestite toplotno izolacijo z refleksijsko folijo za grelnimi telesi. Različne temperature v prostorih omogočajo boljše ugodje in hkrati prihranke toplote. Zato v hiši toplotno izolirajte vse stene, tla in strope, ki mejijo na neogrevane prostore, garažo ali shrambo. Hi-'šo toplotno izolirati pomeni, zaščititi lupino zgradbe - podstrešje ali streho, zunanje stene, okna, vrata Nasvet za varčevanje z energijo Redno skrbim, da vododvodne pipe tesnijo in straniščni splakovalniki ne puščajo - Z vzdrževanjem vodovodnih naprav in napeljav prihranim prenekateri liter tople ali hladne vode Svetovalni pisarni, ki sta nemenjeni vsem za brezplačno svetovanje za varčevanje z energijo pri gradnjah in obnovah, sta tudi v Lendavi v Partizanski ulici v prostorih tehnološkega centra, odprto vsak torek od 14. do 19. ure in v soboto od 9. do 12. ure, ter v Lenartu na Trgu osvoboditve 7. in strop nad kletjo. Enostaven in hiter način prihranka energije je izolacija podstrešja. 100 mm debela plast izolacije se v povprečju povrne v treh letih. V tej zvezi si velja zapomniti, da centralni ogrevalni sistem naravnajte na milejše zunanje podnebne razmere. Ko nastopijo ostrejše vremenske razmere, ki ponavadi trajajo največ nekaj dni v ogrevalni sezoni, vključite peči kot dodatni vir ogrevanja. MILAN JERŠE Zveza potrošnikov svetuje Z več dobre volje in sodelovanja se da rešiti tudi večji problem SKUPAJ PROTI KRI Ml 1NALU /m Odloki imajo različne nazive: Odlok o plakatiranju in reklamiranju v Občini Moravske Toplice, Odlok o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam v mestni občini M. Sobota ... Tovrstne odloke je do sedaj že sprejela polovica novonastalih občin. Z odlokom se določijo pogoji, načini in obveznosti za postavitev objektov za oglaševanje in plakatiranje ter za izvajanje dejavnosti POKLIČITE! OSTALI BOSTE ANONIMNI reklamiranja in plakatiranja in drugih oblik javnega oglaševanja. Vrste reklamnih objektov Reklamni objekti so stalni in prenosni. Stalni reklamni objekti so: reklamni stebri, reklamne stene, vgrajene table, na steno pritrjene vitrine, okvirji - panoji. Prenosni reklamni objekti so: prenosni panoji, transparenti, napisi na javnih in drugih vozilih. Glede na velikost je mogoča delitev reklamnih objektov na majhne (obvestilne table, reklamna stojala) in velike (jumbo panoji). Mogoče je tudi razlikovanje reklamnih objektov glede na to, ali rabijo za reklamiranje proizvodov ali storitev. Nekateri odloki vsebujejo določila o tem, da med reklamne objekte ne sodijo napisi, znaki oz. drugi simboli, ki so postavljeni na objektih ali ob njih in označujejo naziv podjetja, trgovine, društva, šole in drugih javnih ištitucij. Pogoji za postavitev Reklamne objekte je dovoljeno postaviti na za to določenih oglasnih mestih v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti. Ponavadi so ta mesta razvidna iz grafičnih situacij, ki so sestavni del odloka. Zunaj lokacij, določenih za oglasna mesta, je dovoljena postavitev reklamnih objektov le izjemoma in za določen čas (ob volitvah, kulturnih in športnih prireditvah ...). Reklamnih objektov ni mogoče postaviti na objektih in zemljiščih, ki so pod spomeniškim varstvom, na kmetijskih zemljiščih, kjer bi bila s tem ovirana normalna obdelava teh zemljišč, na površinah in objektih , kjer bi se s tem zmanjšala prometna varnost, preglednost. Pri tem lahko veljajo še razne druge omejitve (moralne in družbene norme). Dejavnost oglaševanja Dejavnost oglaševanja ima praviloma značaj dobičkonosne dejavnosti. Izvajalec se izbere na podlagi javnega razpisa. Pooblaščeni izvajalec oglaševanja skrbi za nameščanje in odstranjevanje obvestil in reklam, za vzdrževanje reklamnih objektov in urejenost njihove okolice, obvešča občinsko komunalno nadzorno službo o nedovoljenem in nepravilnem oglaševanju in reklamiranju. Naročnik oglaševanja je dolžan plačati takso v skladu z občinskim odlokom o komunalnih taksah. Krajevne skupnosti, društva, politične stranke, ki same nameščajo plakate in obvestila, ne plačajo takse. Izdajanje dovoljenj Za postavitev reklamnega objekta je potrebno dovoljenje od za urejanje prostora pristojnega upravnega organa upravne enote (odločba o dovolitvi priglašenih del v skladu z odlokom o pomožnih objektih) ter soglasje pristojnega občinskega organa. Če se reklamni objekt postavi v varovalnem pasu kategorizirane ceste (ki ni občinska), je potrebno tudi soglasje upravljavca te ceste. Za reklamne objekte, ki so bili postavljeni brez ustreznih dovoljenj pred sprejetjem odloka o oglaševanju, so lastniki teh objektov dolžni v določenem roku zaprositi za legalizacijo teh objektov. Nadzor, sankcije V odlokih o oglaševanju je določeno, da opravljajo nadzor nad izvajanjem določil iz teh odlokov pristojna državna inšpekcija in občinska inšpekcija oz.služba komunalnega nadzora. Za izvajalce oglaševanja so določene sankcije, če ne vzdržujejo reklamnih objektov in če izvajajo dejavnost oglaševanja brez dovoljenja pristojnega organa. Tudi poškodovanje reklamnega objekta je sankcionirano. VENČESLAV SMODIŠ decembra do 1. januarja vestnik, 25. december 1997 POTK k 26. DECEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Včeraj, danes, jutri 8.40 Videoring 9.10 Otroški program 9.10 Mala in velika luna, gledališka igrica 10.05 Maček Muri, ponovitev 10.40 Moja družina, ponovitev 11.25 Charlie in Luise, nemški film 13 00 Poročila 13 05 Kolo sreče 13.35 Biblija 15.05 Ob sori s škofjeloškim oktetom 15.35 Meje, ponovitev 16.25 TV-prodaja 16.55 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški prodam 18.00 Joj, boli, lutkovna igrica 18.30 Prodaja 18.40 Hugo 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik 20.05 Božični koncert Big band 21.10 National Geographic - raziskovalec, ameriška dokumentarna serija 22.05 Poročila 22.15 Šport 22.20 Newyorška vročica 22.50 Zbogom, prijatelj, francoski film 0.40 Resnična resničnost, ponovitev 1.10 Videoring 1.40 Videostrani TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 9.45 Tedenski izbor 9.45 Mostovi 10.15 Resnična resničnost 10.45 Sladko življenje, italijanski film 13.30 Gibljive slike 14.00 Zgodbe iz praznične školjke 14.40 Vprašanje ljubezni, francoski film 16.20 Le tako naprej, Harvey Moon, angleška nadaljevanka 16.55 Anna Marija - Ženska gre svojo pot 17.40 Jeklene ptice, angleška nanizanka 18.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.00 Okolje in mi 19.30. Le tako naprej, Harvey Moon, 12.. zadnji del angleške nadaljevanke 19.55 Včeraj, danes, jutri 20 00 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka 21.00 Športnik leta, posnetek 22.00 Popoln svet, ameriški film 0.15 TV-avtomagazin 0.45 Hollywood, 12. zadnja epizoda 1 40 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo POP TV 8.30 Drugačen božic, ameriški film - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Varuhi luke - 13.00 POP kviz - 13.30 Taksi -14.00 Obalna straža ponoči - 15.00 Power Ranger - 15.30 Ugledna četrt -.16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby -18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Smrtonosni mikrobi - 21.00 Mile-nium - 22.00 Vrnitev, ameriški film - 0.00 Razgali me, erotični film - 1.30 24 ur TV GAJBA 15.00 Reševalci - 16.00 Peklenski klic, ameriki film - 18.00 Družina za umret - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Most v pragozdu, ameriški film - 22.00 Družina za umret - 22.30 M.A.S.H. - 23.00 Reševalci -0.00 Živa STUDIO AS 9.30 Gnes - 10.00 Zakoj pa nej - 11.00 Prava vera bodi vam luč - pogovor s pomožnim škofom dr. Jožetom Smejem - 16.00 Gnes -16.30 Zakoj pa nej - 17.30 Prava vera bodi vam luč, ponovitev - 18.30 Videostrani - 19.00 Gnes. informativna oddaja - 19.30 Dnevnik -20.00 Gnes - 20.30 Ob dnevu samostojnosti -pogovor s predsednikom republike Milanom Kučanom - 21.30 Videoboom 40 - 21.50 VI-deotop, glasbena oddaja - 22.35 Gnes TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro Hrvaška -9.55 Poročila - 10.00 Mesec gorečega grma? avstralski film - 11.40 Božične navade - 12.00 Dnevnik - 12.25 - Savannah, - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Program za otroke in mladino - 15.00 Koncert Oliverja Dra-gojeviča - 16.15 Božič v siromaški ulici, ameriški film - 17.50 Poročila - 18.00 Kolo sreče -18.35 Zgodbe iz Izraela - 19.30 Dnevnik -20.15 Po lepi naši - 21.35 Kultura življenja -23.00 Hrvaški tednik - 00.00 Poročila - 00.10 Oddelek za umore, nanizanka -01.10 Predpre-dstava Brucoš, ameriški film - 02.50 Sedmi element, svet zabave - 03.30 Koncert zabavne glasbe - 5.20 Filmska klapa - 05.50 Nepozabni filmi, Lili, ameriški film TV HRVAŠKA 2 11.10 TV-spored - 11.20 Dete, po imenu Jezus. italijanski film - 12.50 Samson, nanizanka - 14.20 Ljubezenska zgodba za spomine, ameriški film - 16.15 Božič na Dunaju, posnetek koncerta - 17.20 Savannah, nanizanka - 18.35 Hugo, 19.30 Dnevnik - 20.50 Klient, nanizanka - 21.15 Cosby Show, humoristična oddaja - 21.45 Glej, kdo govori, ameriški film TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 10.40 Dobrodelni koncert za otroke - 12.00 Zvon - 12.05 Poezija, vklesana v kamen, dokumentarni film - 12.35 Ziegfeld Follies, ameriški film - 14.25 Otroške usode - 16.10 Pokrajina, od koder prihajam, francoski film - 1 7.50 Kviz - 18.25 Malo mesto, madžarska nanizanka - 19.00 Za otroke -19.30 Dnevnik- 19.50 Sommersby, ameriško-francoski film - 21.50 Andrea Rost, portret -22.50 Ekskluzivno, družabna kronika - 23.15 Ljubezenske nenavadnosti, španski tv-film -0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 8.05 Smernica - 8.30 Pastirji pri Jezuščku -9 00 Jaslice pod zvezdo - 9.30 Desert, ponovitev - 10.30 Artus Merlin in družina Prchlik, češki film - 12.00 Zvon - 12.05 Hrestač, glasbena igra - 13.40 Ljudje v naravi - 14.00 Božič v parlamentu - 15.05 Dvorec Frankenberg -16.00 Telešport - 1 8.00 Družina Onedin -18.30 Klip mix - 18.40 Za otroke - 19.00 Tiranski genij Caravaggio, dokumentarni film -20.00 Zavzetje domovine - 21.00 Razpad monarhije - 21.40 Stoletje traja do četrtka, tv-film -23.10 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.40 Risanke - 11.00 Božič z Willyjem Woofom, film - 12.35 Hokus pokus, filmska komedija - 14.05 Padec v divjino, pustolovski film - 15.35 Zvezdne steze lil - V iskanju gospoda Sppcka - 17.15 Otroški Stavite, da...? - 18.45 Šport: malonogometni turnir - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Izbruh, srhljivka - 22.25 Časovni policist -0.10 Smrtonosni heroji, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Penzion Schoeller, filmska komedija - 10.35 Tirolski pojoči angel - 12.05 Božično nakupovanje - 13.00 Poročila - 13.10 Domovinske zgodbe - 14.00 Charleyeva teta, filmska komedija - 15.25 Grešni kozel iz Spat-zenhausna, film - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer -20.15 Sanjska ladja - 21.50 Poročila - 21.55 Zvezde v maneži - 23.25 Praznik tenorjev -0.10 Pridi in si poglej raj, film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Božični oratorij - 9.35 Rim - 10.00 Paula Palinka -11.00 Heinrich Heine - 13.45 Govoreča slika -14.00 Bach v pagodi - 15.00 Koncert za Aliče, filmska komedija - 16.35 Slani baron - 18.10 Potovanja v oddaljene svetove - 19.00 Danes -19.20 Z zobmi in kremplji - 20.00 Poročila -20.15 Galileo, film - 22.25 Dvanajst dni in dvanajst noči v New Yorku - 23.05 Z mojimi vročimi solzami - 0.40 Patent Ochsner - 1.40 Koncert: Mikis Theodorakis SOBOTA L 27. DECEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 7.55 Včeraj, danes, jutri 8.00 Otroški program 9.30 30 let foklorne skupine Emona 10.10 Ana Marija - ženska gre svojo pot, nemška nanizanka 11.00 Hugo, tv-igrica 11.30 Tednik 12.30 TV-avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Videostrani 14.40 Zgodbe iz praznične školjke, ponovitev 15.20 Cesarjeva nova oblačila, nemški film 17.00 Obzornik 17.10 Čudežni Neem, finska oddaja 18.05 Na vrtu 18.30 Ozare 18.35 Prodaja 18.40 Hugo 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik 20.00 Premiera meseca: Tri zaljubljena srca, ameriški film 21.45 Letni utrip 22.45 Poročila 22.50 Šport 23.05 Včeraj, danes, jutri 23.10 Naftarji 0.00 Videostrani TV SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Euronevvs 9.25 Sledi, ponovitev 9.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju -slalom 11.15 Pomp, ponovitev 12.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju -slalom 13.15 Nova moč, ponovitev ameriškega filma 15.00 Le tako naprej, Harvey moon, zadnji del nadaljevanke 15.25 Zlati trenutki olimpijskih iger, zimske superzvezde 16.00 Košarka N BA Action 16.30 Svetovni pokal v alpskem smučanje 17.30 Verdijevo življenje, angleški dokumentarni film 17.30 Detektiva, angleška nanizanka 20.00 Prevzetnost in pristranost, ang. nad. 20.55 Marjanca 22.25 Nad beringovim prelivom, češka dokumentarna oddaja 22.55 Zlata šestdeseta 23.55 V vrtincu 0.25 Sobotna noč POP TV 8.00 Pujsji Dol - 8.30 Munkci - 9.00 Zverinice - 9.30 Vrnitev v prihodnost - 10.00 Družinski pes - 10.30 Mlajši bratec - 11.00 Jimmy Rear-don, ameriški mladinski film - 12.30 Cosby -13.00 Mali filmar - 13.30 Mož z vzhoda, ameriški vestern - 15.30 Pustolovščine Robina Ho-oda - 16.30 Highlander - 17.30 POP party -18.30 Herkul - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Intervju z vampirjem, ameriški film -22.15 Odpadnik - 23.15 Zlomljena vez, ameriški film - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Beli blisk, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Mulci - 20.00 Kaskaderji - 21.00 Tujčeva senca, ameriški film - 23.00 Lovec na glave - 0.00 Zapp STUDIO AS 9.30 Gnes - 10.00 Pogovor z Milanom Kučanom - 10.30 Videoboom 40 - 11.20 Videotop - 16.00 Gnes - 16.30 Milan Kučan - 17.00 Videoboom 40 - 17.50 Videotop - 18.35 Zaigrajmo in zapojmo po domače - 19.00 Gnes -19.30 Dnevnik - 19.50 Utrip - 20.10 Gnes -20.40 Božično-novoletni koncert, Davor Radolfi in Ritmo Loco - 22.30 Gnes TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 11.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 _Dotakni se sonca, avstralski film - 14.00 Poročila - 16.20 Dr. Guinn - žena vrač III, nanizanka - 19.30 Dnevnik - 20.30 Sodniki zunaj zakona, ameriški film - 22.50 Nočna straža - 02.15 Zaupljivo -05.45 Humoristična oddaja TV HRVAŠKA 2 10.15 TV-spored - 10.30 Dosjeji X, nanizanka - 14.15 Popularnoznanstvena oddaja - 18.45 Hrvaške katoliške misije Munchen - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zlati gong, glasbena oddaja, -21.00 Poročila - 22.00 Potovanja: Chicago, dokumentarna oddaja - 23.05 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.50 Vaška TV - 8.00 Otroški program - 9.50 Bodi tudi ti Bonča, tv-film - 11.00 Familija, ponovitev - 11.35 Čudovite živali- 1 2.00 McKen-na, nanizanka - 13.00 Dnevnik - 13.10 Narodna glasba - 13.35 Sposojena zemlja - 13.55 Angleški nogomet - 14.55 Utopija, francoski črno-beli film - 16.30 Svinčniki Janosa Kassa -17.00 Po poti - 1 7.30 Zona, reportaže - 17.55 Svetovni popotnik - 18.25 Pojavi v živalskem svetu - 19.05 Lotoshovv - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah, nanizanka - 20.50 Zakaj ne ostanete na zajtrku?, veseloigra -23.10 V soboto zvečer, ekskluzivni glasbeni klub TV MADŽARSKA 2 5.50 - 8.00 Prenos prvega programa - 8.05 Računalništvo -8.35 Živo morje - 9.30 Narodnostne oddaje - .12.00 Zvon - 12.05 Rondo -13.00 V imenu ljubezni, ponovitev - 13.55 Na grofovskem skednju - 15.00 Biseri - 15.30 Gaia - 16.00 Napisne table - 16.25 Budimpe-štanski botanični vrt - 16.50 Vreme - 17.00 Telešport - 19.00 Zgodovina književnosti - 19.30 Familija - 20.10 Evropskih sedemnajst - 21.00 Umetniki za otroke - 21.50 Manjkajoči zvitek, dokumentarni film - 23.10 Dragnet, ameriški film - 0.50 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Vroča sled - 9.45 Slalom za ženske, prenos prvega teka - 12.05 Harry in Hendersenovi - 12.25 Slalom za ženske, prenos drugega teka - 13.35 Divji bratje s šarmom - 14.00 Knickerbockerji - 14.50 Zabava peterice - 15.35 Beverly Hills 90210 -16.20 Melrose Plače - 17.10 Specialisti -18.00 Šport - 19.00 Nenehni nesmisel -19.30 Čas v sliki - 20.15 Kapitan Ron, filmska komedija - 21.50 Ricochet, srhljivka - 23.30 Dekleta, igre in pištole, akcijski film - 1.00 Izbruh, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Naš svet - 9.30 Hokus pokus, filmska komedija - 11.05 Roxanne, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10 Čisto blizu neba - 14.35 Santa Lucia, filmska komedija - 16.10 V Avstriji - 16.30 Dežela in ljudje -17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Angel na potovanju, film -21.50 Vse je komedija - 22.50 Jutranji poljub, romanca - 0.10 Poročila - 0.20 Gospa, ki vse pozna, filmska komedija 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Francoščina - 7.30 Trinajstkrat Grčija - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Božični oratorij - 9.30 Beg iz Seraja, opera -11.10 Sonce, sneg in vroče steze - 11.45 Živa legenda: Ray Brown - 13.15 Bavarski baroR -14.00 Kralj v svojem kraljestvu - 16.05 Nasveti in tendence - 16.35 Slani baron - 18.10 Potovanja v oddaljene svetove - 19.00 Danes -19.20 Kazensko sodišče - 20.00 Poročila -20.15 Dobri človek iz Sečuana - 22.00 Kultura - 23.05 Z mojimi vročimi solzami - 0.40 Bule-var Bio - 1.40 Pogledi s strani NEDELJA . 28. DECEMBER TV SLOVENIJA 1 8.10 Ozare 8.15 Otroški program 8.40 Živžav 9.30 Beg z Jupitra, avstralska nadaljevanka 10.00 3. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev 11.00 Dogodivščine z divjega zahoda, ameriška poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.30 božični koncert Big Band, ponovitev 14.30 Superman I, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Posadka 17.35 Po domače 18.35 Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji 19.05 Otrokom za praznike 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Novoletni 3x3 21.30 Zrcalo tedna 22.30 Včeraj, danes, jutri 22.35 Poročila 22.45 Plavolaskina ljubezen, češki film TV SLOVENIJA 2 8.30 Tedenski izbor 8.30 V vrtincu 9.00 Na vrtu 9.25 Detektiva 9.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom 11.15 Zlata šestdeseta 12.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju 13.15 Zlati trenutki olimpijskih iger 13.50 Poslednji mohikanec, avstralski film 14.40 Giselle 16.30 A Hazard of Hearts, angleški film 18.00 Košarka NBA 19.30 Detektiva 20.00 Prevzetnost in pristranost 20.50 . Čevljarjev sin 21.40 Slovenski magazin 22.10 Veliki miti in skrivnosti 22.40 Šport v nedeljo 23.10 Planeti 0.00 Slovenski magazin, ponovitev POP TV 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 8.30 Pasji mornarji - 9.00 Kasperjn prijatelji - 9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi superman - 10.30 Max Glick - 11.00 Brez zapor z Jonasom -12.00 Mali filmar- 12.30 Highlander- 13.30 Pasje popoldne, ameriški film - 15.30 Ah, spomini, glasbena oddaja - 17.00 Meja, ameriški film, - 19.00 Športni krog - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Ujeta v Aljaskit ameriški film - 21.45 Športna scena - 23.00 Škorpijon, ameriška kriminalka - 1.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Moji spomini, ameriška komedija - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Miss smrklja - 19.30 Mulci -20.00 Proti vetru - 21.00 Očka išče mamo, švedski film - 22.15 Za kulisami: James Bond -23.00 Temne sence - 0.00 Miss smrklja STUDIO AS 9.30 Tednik oddaje Gnes - 11.30 Pogovor z Milanom Kučanom - 12.00 Zakoj pa nej -13.00 Moji mali prijatelji - 13.30 Prava vera bodi vam luč - 14.30 Videostrani - 18.00 Mladinski film - 19.30 Dnevnik - 19.50 Zrcalo tedna -20.10 Rezerviran čas TV HRVAŠKA 1 8.40 TV-spored - 8.55 Poročila - 9.05 Program za otroke in mladino - 10.00 Zagrebški festival - 12.00 Dnevnik - 12.25 Sadovi zemlje - 13.45 Mir in dobro - 17.10 Poročila - 17.20 Beverly Hills, oddaja za mlade - 18.15 Melrose Plače, oddaja za mlade - 19.30 Dnevnik -20.50 Sam v hiši, ameriški film - 23.05 Prvih sto let filma, dokumentarni.film TV HRVAŠKA 2 10.50 TV-spored - 11.50 Psi faktor, oddaja -12.35 Večerna premiera: Blue Murder - 16.25 Potujmo s Hrvaško - 18.35 Kontaktna glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Montserrat Caballe, posnetek koncerta -21.15 Poročila -22.15 Zakonske vode, humoristična oddaja -22.45 Igra sanj, norveški film TV MADŽARSKA 1 6.30 Vaška TV - 7.00 Otroški program - 9.30 Družinski dnevnik - 10.00 TV-magister - 11.30 Poje Vera Jako - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Opoldne - 13.15 Filmski program - 15.00 Iščemo pogrešane odrasle - 15.30 Reformatorski verski program -16.00 Walt Disney vam predstavlja - 17.10 Odločate vi - 18.05 Halo, Madžarska - 19.00 Teden in Dnevnik - 20.00 Kumara, politična solata - 20.20 Činibaba, madžarski film -22.05 Odnosi, nanizanka - - 22.55 Tonik, 25 minut za osvežitev - 23.35 Legendarni kitaristi, angl, film TV MADŽARSKA 2 9.25 Kje? Kaj? - 9.50 Graščina brez imena -11.00 Telešport - 13.30 Tečaj angleščine -14.00 D. Sulyok, najbolj meščanski politik -15.05 Pinocchio - 15.55 Melodije - 16.30 PoliTour - 17.05 Švedski vijak, otroška nanizanka - 17.45 Vreme - 18.00 Potepanje po Borneu - 18.30 Anno ... - 19.05 Operni gala -20.05 Očigledno - 20.30 Gogolj: Ogledniki, posnetek gledališke predstave - 23.00 Telešport - 23.30 Akademski večeri TV AVSTRIJA1 6.00 Otroški program - 9.50 Slalom za ženske, prenos prvega teka - 10.55 Disneyev festival -12.15 Slalom za ženske, prenos drugega teka -13.15 Čarovnica In čarovnik, risani film - 14.35 Smučarski skoki, kvalifikacije - 15.35 Misijonarja, filmska komedija - 17.05 Gospod Bean -17.30 Šport - 18.00 Srček - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Smrtonosna hitrost, akcijski film - 21.50 Sodnik Dredd, znanstvenofantastični film - 23.25 Kraj dejanja - 0.55 Angel s smrtonosno roko, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Lutkica, filmska komedija - 10.30 Carjevič, film - 12.00 Zaupanje kot ogenj - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Čisto blizu neba - 15.30 Tišina v gozdu, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Stotnik iz Kopenicka, film - 22.50 Vizije - 23.25 Enostavno klasično: Lucia di Lammermoor - 0.05 Divja Aliče, film -1,35 Halo, Avstrija, halo, Dunaj 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pogovori o prihodnosti - 7.45 Alpska panorama -9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Mozart: Čarobna flavta - 11.00 Pisarniška matineja - 12.05 Orožja gospe Carrarjeve - 13.00 Bavarski barok - 13.45 Nekoč je bila Donava -15.45 Ko ima boa prehlad - 16.30 Slani baron - 18.05 Dnevnik - 18.15 Švica v decembru -19.00 Danes - 19.10 Zapiski iz tujine - 19.15 Z zobmi in kremplji - 20.00 Poročila - 20.15 Vse, kar je Brecht - 22.45 Mama general -23.45 Komisar PONEDELJEK 29. DECEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.20 Včeraj, danes, jutri 8.25 Videoring 8.55 Vrtiljak 9.25 Krtove dogodoviščine 10.15 Posadka, ameriška nanizanka 10.45 Plavolaskina ljubezen 12.00 Letni utrip 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.55 Novoletni 3x3 15.25 Ljudje in zemlja 15.55 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni taček: Kaplja 17.25 Očividec, angleška dok. serija 18.00 Po Sloveniji 19.05 Otrokom za praznike 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Great Bank Robbery, ameriški film 21.40 Osmi dan 22.40 Odmevi, vreme 23.15 Šport 23.20 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 23.45 Heavy, angleški film 1.30 Videoring TV SLOVENIJA 2 8.30 Na potep po spominu, oddaje iz arhiva otroškega in mladinskega programa 9.30 Okolje in mi 10.00 Trideset let folklorne skupine Emona 10.40 National Geographic - raziskovalec 11.30 Hollywood, zadnja epizoda 12.25 Intersport, smučarska skakalna turneja, prenos 15.00 SP v alpskem smučanju, smuk 15.30 Obzorja duha 16.00 Čevljarjev sin 16.50 Detektiva 17.20 Intersport smučarska skakalna turneja 18.10 Rodbina Mogadorskih, fran. nad. 19.00 Recept za zdravo življenje 20.00 Prevzetnost in pristranost, ang. nad. 20.55 Zasebni zločini, italijanska nadaljevanka 21.45 Sloves, angleška dokumentarna serija 22.45 Pomp 23.45 Brane Rončel izza odra POP TV 7.00 Jama zlate vrtnice, serija - 10.0Q Santa Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Varuhi luke - 13.00 POP kviz - 13.30 Športni krog - 14.00 Športna scena - 15.30 Ugledna četrt - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Poslednja meja - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Sam doma 2, ameriška komedija - 22.00 Pod krinko -23.00 Policijska akademija, ameriška komedija - 0.30 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Proti vetru - 16.00 Očka išče mamo, švedski film -18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Paralelni svet - 20.45 Pinc parka, ameriški film -22.30 M.A.S.H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 Mladinski film - 11.00 Risanke - 12.00 Videostrani - 16.00 Mladinski film - 17.30 Videostrani - 18.30 Risanke - 19.00 Gnes -19.30 Dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Rezerviran čas - 22.30 Gnes TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 10.00 C.H.O.M.P.S, ameriški film za otroke - 11.25 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 Savannah, oddaja - 13.10 Santa Barbara, nanizanka - 15.05 Program za otroke in mladino - 15.35 Poročila - 18.00 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Novoletna kraja, TV-drama -.21.05 Dokumentarna oddaja - 21.55 Opazovalnica - 22.30 Filmska noč z Clintom Eastvvoodom - 00.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.50 TV-koledar - 14.00 Mestece Peyton, serijg - 14.50 Čista sreča, ameriški film -16.25 Program za otroke in mladino - 16.55 Risani film - 17.10 Savannah, serija - 17.55 Pazi, steklo - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik- 20.10 Vprašalnik, kviz - 20.30 Murphy Brovvn, humoristična serija - 21.05 Naše stoletje - 22.05 Prince Street - 22.55 The Faberge Story, dokumentarni film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Družina Onedin, ponovitev - 10.25 Družina Smola, risanka -11.00 Walt Disney vam predstavlja - 12.00 Zvon - 12.05 Nedeljska glasba med tednom - 13.00 Dnevnik, ura novic -14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 Počitniška matineja - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Varstvo otrok in družine - 17.50 Regionalni magazini in dnevniki - 18.00 Vesti iz EZ - 18.05 Pesnik tedna: Petofi - 18.10 Za otroke - 18.30 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport v 20.00 Dosjeji X - 20.50 Zabavni program -21.35 Med petimi očmi - 22.30 Odnesi cel avto, igra na srečo ob koncu leta - 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30 - 9.00 Prenos prvega programa - 13.30 Poljudnoznanstveni filmi: Živo morje, Irska, Potuj z nami, Echo in družina - 16.50 Dnevnik -17.00 Telejazz - 17.35 Ljubezen, zaroka, poroka, nanizanka - 18.20 Vrerhe - 18.25 Bartok: Romunski plesi - 18.30 Znanstveni poročevalec - 19.00 Telešport - 21.00 Ozdravljene otroške duše - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik - 22.45 Morilci (The Killers), ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 8.55 Srednja šol? v Kaliforniji -9.15 Padec v divjino, pustolovski film - 10.45 Misijonarja, filmska komedija -12.15 Smuk za moške, prenos - 13.30 Smučarski skoki, prenos - 14.30 Potovalne zgodbe - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti -15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Duhovi, ki sem jih klical, filmska komedija - 21.50 Prepovedana zahteva, srhljivka - 23.20 Legenda o O. B. Tag-gartu, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Od pola do pola - 9.55 Bogati in lepi - 11.30 Konflikti - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Čisto blizu neba - 15.30 Bogati in lepi - 17 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Belomodre zgodbe - 21.05 Tema -22.00 Poročila - 22.30 Mario Adorf - 23.1& Ostanki dneva, film -1.25 Pogledi s strani 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki,- 9.05 Do Giovanni, opera - 10.50 Njegov čas - 11 4 Srce napačno igra, film - 13.00 Bavarski baro - 13.45 Bos skozi čas in prostor - 15-. 10 “ spomin Freddieju Mercuryju - 16.35 Slani b ron - 18.10 Potovanja v oddaljene svetove -19.00 Danes,- 19.20 Inter City - 20.00 Poročila - 20.15 Na pomoč, otroki, film -21-4 Rože so rdeče - 22.00 Poročila - 22.25 Izp' vedi pustolovca Felixa Krulla - 23.25 črni H lywood - 0.55 Halo, Avstrija, halo, Dunaj vestnik, 25. december 1997 televizijski spored od 26. decembra do 1. januarja TOREK L 30. DECEMBER TV SLOVENIJA 1 7.55 Videoring 8.25 Biseri gora, lutkovna igrica 8.55 Žabčeve dogodivščine, ponovitev 9.50 Rodbina Mogadorskih, fran. nad. 10.40 Pet tednov v balonu, ameriki film 11.30 Zrcalo tedna 12.30 Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji 13.00 Poročila 13.05 Lingo 13.35 Videostrani 14.55 Po domače, ponovitev 15.55 Mostovi 16.25 TV-prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti, 50. oddaja 17.25 Beg z Jupitra 18.00 Po Sloveniji 18.30 Prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik 20.05 V neizbrisnem spominu, dok. oddaja 20.55 Studio City 22.00 Odmevi 22.35 Šport 22.40 Rabljeva pesem 23.30 Svet poroča 0.05 Studio City, ponovitev 0.50 Videoring TV SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama 9.00 Sobotna noč 11.00 Pomagajmo si 11.30 Recept za zdravo življenje 11.55 Newyorška vročica, am. nanizanka 12.25 SP v alpskem smučanju - smuk 13.45 Osmi dan 14.45 Sloves, angleška dokumentarna serija 15.45 Slovenski magazin 16.15 Zasebni zločini, italijanska nadaljevanka 17 .05 SP v alpskem smučanju, smuk 18 .10 Najstarejša konfederalna vdova pove vse, ameriška nadaljevanka 19.00 Ognjene noči Chantillyja, francoska dokumentarna oddaja 19.30 Detektiva, angleška nanizanka 20.00 Prevzetnost in pristranost, ang. nad. 20.50 Kratek stik, ameriški film 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.25 Tok noč tok 23.25 Yehudi Menuhin, portret POP TV 7.00 Jama zlate vrtnice - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Obalna straža - 13.00 Poslednja meja - 13.30 Glavni kuhar -14.00 POP party - 15.00 Power Rangers -15.30 Ugledna četrt - 16.30 Santa Barbara -17.30 Poslednja meja - 18.00 Cosby - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Zdravilna ljubezen, ameriška drama -21.45 Sedma nebesa - 22.30 Policijska akademija 2, ameriška komedija - 0.00 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Reševalci - 16.00 Mulci - 16.30 Princ parka, ameriški film - 18.00 Harry in Hendersenovi -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci -20.00 Severna obzorja - 22.00 Mulci - 22.30 M.A.S.H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 Gnes - 10.00 Rezerviran čas - 12.00 Videostrani - 16.00 Gnes - 16.30 Rezerviran čas - 18.00 Videostrani - 18.30 Risanke -19.00 Gnes - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gnes -20.30 Teden ob Muri, informativna oddaja -22.00 Glasbeni predah - 22.30 Gnes TV HRVAŠKA 1 7.40 TV-koledar - 7.50 Dobro jutro - 9.55 Poročila - 10.00 Tri male nindže in izgubljeno blago, ameriški film -11.25 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 Savannah, serija - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Novoletna kraja, tv-drama - 15.05 Pro-9ram za otroke in mladino - 15.45 Pot za Von-lea, serija za otroke in mladino - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Dokumen-tamo-glasbena oddaja - 19.05 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nocoj... - 20.15 Vitezi Gospe Sinjske, dokumentarna oddaja -20.45 Hrvaška v'97. - 22.20 Opazovalnica-22.55 Filmska noč s Clintom Eastvvoodom -00 50 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.00 TV-koledar - 14.10 Filmska noč s Clintom Eastvvoodom - 16.25 Program za otroke in mladino - 17.00 Savannah, serija - 17.45 Prizma - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Chicago Hope, serija ~ 21.30 Črno-belo v barvah -.1.40 Tv- spored 2a sredo TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Počitniška matineja - 11.10 Savanah, nanizanka - 12.00 Zvon - 12.05 Narodnostne oddaje - 13.00 Dnevnik, ura novic - 14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 Materino srce, avstralski Jim - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Pomagač - 17.15 Kviz - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Katoliška kronika - 18.20 Za otroke -18.30 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Urgenca - 20.45 Kriminalistični magazin - 21.20 Publikum, kultura - 22.00 Čarovnice, italijansko-francoski film - 23.50 Dnevnik - 0.05 Andrea Szenes in njen gost TV MADŽARSKA 2 5 30-9.00 Prenos prvega programa - 13.55 Poljudnoznanstveni filmi: Živo morje, Čigavo je 'grišče?, Potuj z nami - 16.20 Madžarska hiša -16.50 Dnevnik - 17.00 Alpe-Donava-Jadran -17.30 Ljubezen, zaroka, poroka, nanizanka -18.15 Odprti studio - 18.30 Pozabljeni pesnik Sandor Tsuszo - 19.05 Mojstrovine - 19.15 Za otroke - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Svobodno tekmovanje - 20.40 Hanuka - 21.30 Tele-sreča - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik-22.45 Klovn na zidu, madžarski film TV AVSTRIJA 1 6-05 Otroški program - 9.25 Srednja šola v Kaliforniji - 9.45 Obalna straža - 10.30 Otto, filmska komedija - 11.50 Konfeti - 12.15 Kali- mero - 12.40 Tom in Jerry - 13.10 Smrkci -13.45 Risanke - 14.25 Knickerbockerji -14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki -20.15 Spolna past, srhljivka - 21.50 Intervju z vampirjem, film - 23.55 Šport: malonogometni turnir - 0.20 Kreatura, znanstvenofantastični film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Od pola do pola - 9.55 Bogati in lepi -11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.05 Potovalne zgodbe - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Čisto blizu neba - 15.30 Bogati in lepi - 1 7.05 Dobrodošli v Avstriji * 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.15 Čas v sliki - 22.45 Ljubimci, film - 0.15 Kiti v avgustu, film - 1.40 Pogledi s strani 3SAT 6,50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosi fan tutte, opera - 11.10 Mojster Campidell - 11.30 Srce brez milosti, film 13.00 Bavarski barok -13.45 Bos skozi čas in prostor - 16.35 Slani baron - 18.10 Potovanja v oddaljene svetove -19.00 Danes - 19.20 Inter City - 20.00 Poročila - 20.15 Smrtonosna Maria, film - 22.00 Poročila - 22.25 Rita bi končno rada vedela, filmska komedija -0.10 Izgubljena čast Švice -1.05 Kalamazoo, film r SREDA k 31. DECEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.25 Včeraj, danes, jutri 8.30 Videoring 9.00 Zgodbe iz praznične školjke 9.40 S Kazino do novih plesnih korakov 10.00 Najstarejša konfederalna vdova povse vse, ameriška nadaljevanka 10.50 Kratek stik, ameriški film 12.30 Veliki miti ins krivnosti 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv-igrica 13.35 Marjanca 15.05 Čudežni Neem, finska poljudnoznanstvena oddaja 15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv 16.25 TV-prodaja 16,55 EP videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Snežna kraljica, risani film 18.25 Risanka 18.30 Prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik 20.10 Silvestrski spored: Mestna pravljica 21.00 Po domače na Silvestrovo 22.00 Srečno 1998 0.50 Sladko življenje starega leta 1.50 Iz sveta razvedrila 2.50 Glasbena skrinjica 4.50 Ponovitev silvestrskega sporeda 4.50 Srečno 1998 7.40 Po domače na Silvestrovo TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 13.30 Svet poroča 14.00 Ognjene moči Chantillyja, francoska dokumentarna oddaja 14.30 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 15.00 Nad Beringovim prelivom, češka dokumentarna oddaja 15.30 Stucio City 16.15 Karaoke, razvedrilna oddaja 17.20 Rabljeva pesem 18.10 Detektiva, angleška nanizanka 18.35 Hoganova druščina 19.00 Filmski triki 19.30 Detektiva, angleška nanizanka 20.00 Prevzetnost in pristranost 20.50 Stare sablje, ameriški film 22.30- Policijska akademija 7, ameriški film 23.50 Oblegani II, ameriški film 1.25 Šund, ameriški film POP TV 7.00 Jama zlate vrtnice - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Varuhi luke -13.00 Poslednja meja - 13.30 Povver Rangers - 14.00 Sedma nebesa - 15.00 Povver Rangers - 15.30 Ugledna četrt - 16,30 Santa Barbara - 17.30 Poslednja meja - 18.00 Cosby -18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Pri sosedovih, ameriški film - 22.00 Skoraj popolni rop, ameriški film - 23.30 Novoletna POPestritev s Sašo -0.15 Glavni igralec, ameriški film - 2.00 Playboy special s Pamelo Anderson TV GAJBA 15.00 Reševalci - 16.00 Severna obzorja -18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Super-manove dogodivščine - 21.00 Vesoljski bojevniki - 22.00 Mulci - 22.30 M.A.S.H.,- 23.00 Reševalci - 0,00 Živa, regionalni program STUDIO AS 9.30 Gnes - 10.00 Teden ob Muri - 11.30 Risanke - 12.00 Videostrani - 16.00 Gnes -16.30 Teden ob Muri - 18.00 Videostrani -18.30 Mini 5 - 19.00 Gnes - 19.30 Dnevnik -20.00 Gnes - 20.30 Pregled dogodkov v letu 1997 - 22.00 Novoletni Viva mega party - 0.00 Čestitka župana MO M, Sobota Antona Slavica TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila - 10,05 Mladi Yankee na gradu kralja Arthurja, ameriški film - 12.00 Dnevnik -12.25 Savannah, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.00 Program za otroke in mladino- 14.35 Naši likovni ustvarjalci - 15.10 Od srca otrokom - 16.10 Denis pokora, ameriški film - 18.00 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.30 Program za pričakovanje novega leta - 00.30 čestitka -00.35 Popolni spomini, ameriški film - 2.25 Devet tednov in pol, ameriški film TV HRVAŠKA 2 13.20 TV-koledar - 13.35 Zagrebfest ‘97 -14.35 Glej, kdo to govori, ameriški film - 16.20 Savannah, serija - 17.30 Šišmiš, prenos operete iz Mestnega gledališča - 20.30 Kviz - 20.50 Glej, kdo to govori II, ameriški film - 22.20 Smrtonosno orožje II, ameriški film - 00.15 Čestitka - 00.20 Gloria Estefan, ponovitev koncerta TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Otroški program - 10.30 Zdravo draga, jaz sem umrl, filmska komedija - 12.00 Zvon - 12.05 Melodije - 13.00 Dnevnik, ura novic - 14.05 Šport - 15.40 Barnum, kanadski tv-film - 17.15 Študija o ženskah, madžarski črno-beli film -18.55 Za otroke - 19,15 Dnevnik- 19.35 Mr. Bean, angleška burleska - 20.00 Prava tekma, filmska komedija - 22.40 Vsakdo dela drugače, kabaret - 24.00 Himna in novoletno voščilo predsednika Goncza -0.10 Smokey in bandit, ameriški film - 1.45 Pop premiera TV MADŽARSKA 2 5.30 - 9.00 Prenos prvega programa - 9.05 Potegaščina v Kdrtvelyesu, tv-film - 10.30 Otroški Silvester - 10.55 Najbolj poreden otrok na svet, tv-film - 12.00 Zvon - 1205 Koktajl melodij - 13.00 Graditelj bark Durrell - 14.00 Obvezno se je treba poročiti, ameriški film -15.40 Računalništvo - 16.00 Napisane table -16.25 Spomin iz Sorrenta - 16.50 Dnevnik -17.00 Mi, Nizozemci, dokumentarni film -18.25 Jazz - 19.05 Družina Onedin - 19.35 Sevillanas, dokumentarni film - 20.30 Inventura ob koncu leta - 22.05 Into the Night, ameriški film - 24.00 Himna in novoletno voščilo predsednika Goncza -0.10 Silvestrsko rajanje TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 8.25 Čarobna knjiga, pravljični film - 9.50 Silvestrski konfeti - 10.15 Disneyev festival - 11.10 Fatty Finn, film -12.35 Stranski vbodi - 14.00 Smučarski skoki, kvalifikacije - 15.05 Indijanček, film - 16.35 Zvezdne steze IV - Nazaj v sedanjost, znanstvenofantastični film - 18.30 Gospod Bean -19.00 Vsi ljubijo Raymonda - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Zvezdna luč -21.30 Najboljše iz serije Hopla - 22.05 Čista norost, filmska komedija -23.40 Večerja za enega, skeč - 0.00 Novo leto - 0.07 Otto, filmska komedija - 1.30 Nežno, ampak sveže kot Oskar, filmska komedija -2.50 Zadnja noč Borisa Grušenka, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Skrivnost sedmih številk, kriminalka - 11.15 Liana, hčerka pragozda, pustolovski film - 13.00 Poročila - 13.10 Grofica Marica, film - 14.55 Teta Trude iz Boxtehudeja, filmska komedija - 16.20 Dvanajst deklic in en moški, film - 17.50 Včeraj - danes - jutri -18.45 Kristus v času 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Silvestrski govor škofa Johanna VVeberja - 20.15 Netopir, filmska komedija - 22.00 Silvestrski skedenj - 0.00 Novo leto - 0.07 Silvestrski skedenj, nadaljevanje - 1.00 Silvestrski klub -3.05 Zvezdna luč 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije -• 7.25 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Figaro-va svatba, opera - 11.00 časovna roža - 11.20 Zakonski inštitut Avrora - 13.00 Bavarski barok - 13.45 Bos skozi čas in prostor - 15.15 Vse, kar je Brecht: Sting, Giana Nannini, Jack Bruce - 16.45 Slani baron - 17.35 Avtomanija -18.10 Potovanja v oddaljene svetove - 19.00 Danes - 19.10 Vsa čuda tega sveta - 20.00 Poročila - 20.15 400 let opere, prenos iz Miin-chna - 22.00 Zadnji kozmonavt, film - 23.10 Mpntezuma’s Revenge, koncert - 0.00 Silvestrski ognjemet na Brandenburških vratih, prenos iz Berlina - 0.05 Hiti leta 1997 - 2.40 Michael Jackson - 4.55 Koncert: New Povver Genera-tion CCTRTEK 1. JANUAR TV SLOVENIJA 1 8.55 Videoring 9.25 Silvestrska oddaja za otroke - Mestna pravljica 10.15 Hoganova druščina 10.45 Dogodivščine z divjega zahoda 11.15 Novoletni koncert, prenos iz Dunaja 13.35 Kolo sreče 14.05 Vidkova srajčica, plesna slikanica 14.40 Risanka 14.50 Shovver of gold, danski film 17.00 Obzornik 17.10 Silvestrski spored: Po domače na Silvestrovo, ponovitev 18.10 3. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev, 2. del 19.30 Dnevnik 20.05 April prihaja, angleški film 21.40 Oh, dr. Beeching, angleška nanizanka 22.10 Poročila 22.20 Šport 22.30 Načelo Domin, ameriški film 0.10 Videoring TV SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama 11.35 Otroški program. Božični živ žav, pon. 12.25 Filmski triki 12.55 Detektiva, angleška nanizanka 13.25 Smučarski skoki intersport turneje, prenos 15.30 Zlati trenutki olimpijskih iger: Zimski junaki 16.00 Moja družina 16.50 Policijska akademija 7, am. film, pon. 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, nemška nanizanka 19 .00 Resnična resničnost 19.30 Detektiva, angleška nanizanka 20.00 Novoletni koncert iz Portoroža 21.30 Soča - Smaragdna reka 22.20 Drsalna revija, posnetek iz Munchna POP TV 7.00 Jama zlate vrtnice - 10.00 Santa Barbara -11.00 Gorski zdravnik - 12.00 Varuhi luke -13.00 Poslednja meja - 13.30 Novoletna POPestritev s Sašo - 14.15 Razprtije - 15.00 Ah, spomini, glasbena oddaja - 16.30 Santa Barbara -17.30 Poslednja meja - 18.00 Cosby - 1-8.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Brez zapor z Jonasom, novoletna oddaja -21.00 Obalna straža ponoči - 22.00 Prijatelji -22.30 Taksi - 23.00 Wyatt Earp, ameriški film -2.00 21 mačk, erotični film - 3.30 24 ur TV GAJBA 15.00 Reševalci - 16.00 Supermanove dogodivščine - 17.00 Vesoljski bojevniki - 18.00 Har-ry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Saj ni res - pa jel, ameriški film - 22.00 Mulci - 22.30 M.A.S.H. -23.00 Reševalci - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 Gnes - 10.00 Pregled dogodkov v letu 1997 - 11.30 Novoletni Viva mega party -13.30 Čestitka župana Antona Slavica - 16.00 Gnes - 16.30 Pregled dogodkov v letu 1997 -18.00 Rezerviran čas - 19.00 Gnes - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Mehanika -21.30 Naj spot - 22.30 Gnes TV HRVAŠKA 1 8.00 TV-koledar - 8.10 Poročila - 8.20 Mladi Ivanhde, kanadsko-francosko-angleški film -9.50 Program za otroke in mladino - 11.15 Dunaj: Novoletni koncert, prenos - 13.45 Savannah, serija - 14.30 Šanta Barbara, serija -15.15 Gospodar Ballantarea, angleški film -17.45 Poročila - 18.30 Šampanjec, šampanjec - 19.05 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik -20.10 Nocoj... - 20.20 Koncert Petra Graše, ponovitev - 21.45 Čestitka - 21.50 Opazovalnica - 22.25 Kraljevske skrivnosti, dokumentarna serija - 22.50 Tootsie, ameriški film - 00.45 Komados, ameriški film TV HRVAŠKA 2 9.45 TV-koledar - 9.55 Smrtonosno orožje II, ameriški film - 13.00 Nezvesta tvoja, ameriški film - 14.35 Program ob pričakovanju novega leta, ponovitev - 19.30 Dnevnik- 20.10 Kviz -20.25 Nedokazana krivica, ameriški film -22.35 Dosjeji X, serija - 23.20 Frasier, humoristična serija - 23.45 Bete Middler, ponovitev koncerta IV MAD7ARSKA1 7.30 Otroški program - 9.45 Zeleni stolp, tv-igra - 11.05 Dunaj: Novoletni koncert - 13.30 Legenda, angleški film - 15.05 Zsuzsa Koncz, posnetek koncerta - 16.10 Ob začetku leta -16.35 Rdeča reka, ameriški črno-beli film -18.50 Za otroke - 19.15 Dnevnik- 19.30 Pet'6fijeve pesmi - 19.50 Sosedje - 20.25 In-teropereta, novoletni glaa koncert - 21.55 Spomin na A. Hepburn, filmski portret - 23.10 Pametnjakoviči, filmska komedija RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator-11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.-30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08,05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 1 0.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 1 3.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje - 15.30 Dogodki in od- TV MADŽARSKA 2 9.25 Zimsko sonce - 11.00 Dežela prerijskih psov - 11.50 Biti ali ne biti, ameriški film -13.30 Za otroke - 15.15 Pinocchio - 16.05 Petofi: Vaški kovač, junaška pesnitev - 17.05 Pratika - 17.10 Komedija na strehi, črno-beli tv-film - 18.00 Upokojenski disko - 18.30 Fotografski magazin - 19.00 Družina Onedin -19.30 Za otroke - 20.00 Lovec na jelene, ameriški film - 23.00 Praznik Dixielanda, Benko Dixieland Band TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.40 Risanke - 10.30 Velikan z Grmeče planine, pustolovski film -11.50 Zatemnitev, filmska komedija - 13.30 Smučarski skoki, prenos - 15.40 Zvezdne steze V - Na robu vesolja, znanstvenofantastični film - 17.20 Beli očnjak II, pustolovski film -19.00 Gospod Bean - 19.30 Čas v sliki -20.15 Jesenska legenda, film - 22.20 Barva noči, srhljivka - 0.35 Nevarni, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Včeraj - danes - jutri -10.10 Vse o valčku - 11.00 Priprave na novoletni koncert - 11.15 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov, prenos - 13.35Zuriška zaroka, filmska komedija - 15.20 Peter je ustrelil ptiča, filmska komedija - 16.45 Pogledi s strani: New Delhi - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Novoletni govor predsednika - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Sanjska ladja - 21.50 Poročila - 21.55 Hotel Šanghaj, film - 23.30 Zravsal sem Ernesta Hemingwaya, film - 2.00 Kiti v avgustu, film 3SAT 6.55 Album '97 - 8.00 Alpsl«a panorama -9.00 Čas v sliki - 9.05 Božični oratorij - 9.35 Konec stoletja - konec varnosti? - 10.20 Ruska salonska glasba - 11.15 Gospod Moliere z polja -12.45 Varčuj s časom in močmi - 13.15 Otto Schenk in Marcel Prawy - 14.25 Potovanje z Jeanom Mohrom - 15.30 Na zahod, film - 17.10 Aktualni kino, nasvet- 17.15Straussova promenada v St. Petersburgu - 18.10 Potovanja v oddaljene svetove - 19.00 Danes -19.15 Vsa čuda tega sveta - 20.00 Poročila -20.15 Salaam Bombayl, film - 22.05 Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov - 0.20 Najboljše od Ernsta Waldbrunna mevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi -42.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -.10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -1 5.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24,00 Želimo vam lahko noč. 26 »Satira vestnik, 25. december 1997 Krnski v najbolj navadnem bifeju, in se na videz neprizadeto pomenkovala. Izza'ogledal se je prikazala ona druga, preoblečena v delovno obleko, ki je je bilo veliko manj kakor '-v tej gadnji dnevaj se nešteta! gamis^i nad pseminoucin feton. uTak se je tudi moj pajdaš Qela, pa si je hodo, kak de v ton {eti, steno je pfted nami. Oln dostaknat boukše tituli kak . Noshadamus. ‘-Po njegovo j statistiki je Mo« tou feto ^a nas, či ^knaj gememo menedgere pa vodilne organe s posfonči, jako sfebo. SEiki je pa bifou do-sta, dosta boukše, kak de tou leto, steno pMjde. Q(n si pa v dob/ton ati slabon išče ttoušt u pesmi pa si je gačno vesefo popejvafi fpu gafostno nouto: Spet se ge feto posWja, konec ga kmabu spet bo, nam pa ge gopet nagnanja, da slabše bo k nam gdaj p/tisfo.