NEDELJA, 13. JULIJA 2014 1,20 € Lenoba, površnost in morda politika SandorTence Občina Trst je nekaj dni pred prihodom kolesarske dirke po Italiji v Križu, na Proseku in Kontovelu postavila prometne opozorilne table le v italijanščini. Po članku v Primorskem dnevniku je podžupanja Fabiana Martini na to opozorila pristojno občinsko službo, dan potem so bili napisi na tablah dvojezični. Podžupanja, ki je zadolžena za »slovensko« vprašanje, je v preteklosti večkrat posegla, ko je šlo za kršenje zaščitne zakonodaje pri obvestilih o javnih delih in prometnih zaporah. Vem za primere, ko je predsednik vzhodno-kraškega rajonskega sveta Marco Milkovič sam dodal slovenski napis na enojezične table, ki so označevale cestne zapore. Sedaj se podobna zgodba ponavlja z zabojniki za kuhinjske odpadke, ki jih je podjetje AcegasAps namestilo na Vzhodnem in Zahodnem Krasu. Na slovenščino niso »pozabili« v središču Trsta, pač pa na območju, kjer je dvojezičnost obvezna že na osnovi povojnih mednarodnih pogodb. In vendarle je prav servisno podjetje skupaj z Občino Trst in Pokrajino pred kratkim poslalo vsem družinam na tržaškem Krasu dvojezično brošuro o zbiranju in ločevanju taistih odpadkov. Ne vemo, če se za tem skrivajo nemarnost, lenoba, površnost ali politična volja. Eno z drugim, pravi stara modrost. Ima še kako prav Milkovič, ki obžaluje, da se moramo v 21. stoletju še ukvarjati s temi vprašanji. BLIŽNJI VZHOD - Spopadi so se včeraj stopnjevali V Gazi 150 mrtvih Še rakete nad Izrael Varnostni svet ZN poziva obe strani k prekinitvi ognja PRAPROT - Lupinc Po kraških sledeh prve svetovne vojne PRAPROT - Kraška vas Praprot je bila doslej znana predvsem po svojih kakovostnih vinih, domačin Danilo Lupinc pa upa, da jo bodo začeli obiskovati tudi vsi, ki jih zanima krajevna zgodovina. V ta namen je uredil krožno pot, ki nas popelje med jarke prve svetovne vojne. V njih sicer niso potekali boji, avstrijski vojski pa so služili kot izvidnice. Zgradili so jih ruski ujetniki. Na 4. strani NOGOMET - Danes finale ob 21. uri Zadnje dejanje SP: Nemčija ali Argentina? LJUBLJANA - Zvečer neuradni rezultati Danes v Sloveniji predčasne volitve LJUBLJANA - Slovenski volivci in volivke bodo danes že drugič v zadnjih treh letih odšli na enega od več kot 3000 volišč po državi, ki bodo odprta zaradi predčasnih volitev. Kdo bo sestavljal novi državni zbor, bo neuradno znano že drevi. Na uradne izide volitev bo treba počakati do 29. julija, kmalu po tem pa je pričakovati, da bo predsednik države Borut Pahor sklical konstitutivno sejo sedmega sklica državnega zbora. Neuradno se za zdaj omenja, da bi ta seja lahko bila 1. avgusta. Stranke oziroma 17 kandidatnih list (1134 kandidatov), ki se potegujejo za nov štiriletni mandat, so v petek lahko še zadnjič nagovarjali 1.714.476 volilnih upravičencev. Po konstituiranju državnega zbora (DZ) bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji DZ in po posvetu s poslanskimi skupinami predlagati kandidata za predsednika vlade. Pričakovati, da bodo poslanci o mandatarju glasovali na začetku septembra. JERUZALEM, GAZA - Varnostni svet ZN se je včeraj z izjavo za javnost odzval na nasilje med Izraelom in Palestinci in pozval obe strani, naj ustavita spopade in razglasita premirje. Izjava za javnost ni zavezujoča, vendar pa izraža soglasno mnenje mednarodne skupnosti. V izraelski ofenzivi na Gazo, ki je odgovor na raketne napade gibanja Hamas na izraelsko ozemlje, je bilo po najnovejših podatkih doslej ubitih 150 Palestincev. Hamas naj bi Izrael od petka zadel s 40 raketami, vendar ni bilo žrtev. Danes se bodo o bližnjevzhodni krizi na Dunaju pogovarjali zunanji ministri ZDA, Nemčije, Velike Britanije in Francije ob robu srečanja o iranskem jedrskem programu. V Kairu pa za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta posreduje posebni odposlanec bližnjevzhodne četverice, nekdanji britanski premier Tony Blair. Na 22. strani Slovesna 70-letnica Tiskarne Slovenija Na 2. strani Na tržaškem Krasu brez slovenščine Na 3. strani Vse nagrade ITS v roke ženskih oblikovalk Na 5. strani V Gorici razstava o živalih v službi vojsk Na 16. strani GORICA V sanjah gledamo z možgani GORICA - V centru Lojze Bratuž so v petek gostili publicista in fotografa Evgena Bavčarja. Na 16. strani 9771124666007 2 Nedelja, 13. julija 2014 ALPE-JADRAN / TISKARNA SLOVENIJA - Na pobudo Primorskega dnevnika, ZZB in Idrijskega muzeja 30. avgusta na Vojskem slovesnost ob 70-letnici IDRIJA - V skupni organizaciji Idrijskega muzeja, Zveze združenj borcev Idrija in Primorskega dnevnika bo v soboto, 30. avgusta na Vojskem proslava ob 70-letnici Tiskarne Slovenija. Obenem bo istega dne na pobudo krajevne Zveze borcev spominski pohod po poteh prenosa ranjencev iz Zelina na Vojsko. Program proslave je v glavnem izoblikovan. Pohod, ki ga organizirata ZZB NOB Idrija-Cerkno, se bo začel ob 7. uri. nakar bo ob 11. uri spominska svečanost pri obeležju partizanske bolnice Pavla na Hudem polju. Sledila bo ob 13. uri svečanost na partizanskem pokopališču na Vojščici, nakar bo ob 15. uri pri gostišču Grošel na Vojskem proslava ob 70-letnici tiskarne Slovenija. V programu bodo poleg govornikov, predstavnikov občine Idrija, ZZB, Idrijskega muzeja in Primorskega dnevnika sodelovali Pihalni orkester iz Idrije, združena pevska zbora Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela in Vesna iz Križa in šolski otroci z vojskarske planote. Ves dan bo mogoč obisk Tiskarne Slovenija z avtomobilskim dostopom po gozdni cesti do parkirnega prostora, od katerega je do tiskarne še kakih deset minut lažje hoje. Organizatorji bodo za obiskovalce tiskarne, poskušali zagotoviti tudi prevoz s kombiji od gostišča Grošel do parkirnega prostora pod tiskarno. Organizatorji (Primorski dnevnik) ne načrtujejo posebnih avtobusnih prevozov na Vojsko s Tržaškega in Goriškega, zato si morajo organizacije in društva morebitni avtobusni prevoz organizirati v lastni režiji. Število brezposelnih mladih v Sloveniji postopoma upada LJUBLJANA - Položaj na slovenskem trgu dela se v zadnjih petih mesecih sramežljivo popravlja. Upada tudi število registriranih brezposelnih mladih. Letna primerjava sicer še vedno kaže na 8,9-odstotno, šestletna pa celo na 9,2-odstotno rast števila uradno brezposelnih mladih. Prav zaposlovanju mladih je sicer odhajajoča vlada posvečala posebno pozornost. Junija je bilo v evidenco brezposelnih na Zavodu RS za zaposlovanje vpisanih 29.174 mladih do 29. leta, potem ko jih je bilo maja 30.329, še januarja pa kar 33.920 je razvidno iz podatkov, ki so na voljo na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje. Četudi je mogoče govoriti o napredku, pa je položaj mladih na slovenskem trgu dela še vedno slabši kot lansko leto. Junija lani je bilo namreč uradno brez dela 26.792 mladih do 29. leta, kar je 2382 manj kot junija letos. Uredništvo RAI ima nov elektronski naslov TRST - Slovensko časnikarsko uredništvo RAI v Trstu je pred dnevi spremenilo svoj elektronski naslov. Stari naslov (redazione-slove-na@rai.it) bo nekaj časa sicer še uporaben, vendar je odslej v rabi novi naslov - slo@rai.it - ki velja tako za radijska kot za televizijska poročila. Slovensko uredništvo RAI ob tem vabi ustanove, organizacije in društva, ki želijo opozoriti javnost na svoje pobude oz. objaviti napovedi dogodkov v rubriki Prireditve in obvestila, ki je na sporedu med radijskimi poročili ob 7., 8. in 14. uri, da se v ta namen poslužujejo omenjenega elektronskega naslova. AKTUALNO - Sporočilo tajnika Terpina SSk kritična do Renzijeve vlade, Demokratske stranke, slovenske poslanke in Slovenije TRST - Ustavna reforma italijanskega senata, ki jo je predlagala Ren-zijeva vlada in je bila skoraj dokončno usklajena v senatni komisiji za ustavna vprašanja, bo jutri začela svojo pot do odobritve na plenarnem zasedanju senatne skupščine. Ministrica za reforme Maria Elena Boschi je dosegla soglasje največjih političnih strank glede korenite spremembe senata, ki bo odslej štel le še 100 članov. Senatorje bodo iz vrst županov in deželnih svetnikov izvolili deželni sveti, v sorazmerju s količino prebivalcev, piše v sporočilu deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin. Ministrica Boschijeva in Renzijeva vlada žal po njegovem nista pokazali nobenega posluha za slovensko manjšino, ki je predlagala na skupnem predstavništvu usklajen amandma o enem zajamčenem senatorskem mestu za zastopnika Slovencev, kar sicer predvideva zaščitni zakon. »Nobenega posluha torej iz vladnih vrst za eno od temeljnih zahtev Slovencev v Italiji, prav tako tudi ni pokazala nobenega zanimanja za to vprašanje Demokratska stranka, pa čeprav je na zadnjih volitvah prejela veliko večino glasov Slovencev Italiji, tudi s podporo SSk,« ocenjuje Terpin. V celoti je odpovedala tudi Slovenija, čeprav je bil zunanji minister Karl Erjavec podrobno obveščen o tem vprašanju in je še pred par tedni pozitivno ocenjeval medministrsko srečanje z italijanskimi kolegi »Pokazalo se je tudi, kakšen je dejanski vpliv edine slovenske predstavnice v italijanskem parlamentu in v njeni stranki, saj je šlo za eno od ključnih odprtih vprašanj naše manjšine.« Pri tem ni mogoče prezreti dejstva, piše v stališču SSk, da se od nastopa Renzijeve vlade še sploh ni sestalo vladno omizje v Rimu, »neverjeten pa je tudi popoln molk in mrtvi tek paritetnega odbora, ki ga predsednica sploh ni sklicala na to temo in le inert-no spremlja grobo kršenje določb zaščitnega zakona.« Slovenska skupnost zato izraža odločen protest nad skrajno odklonilnim odnosom italijanske države, ki se do Slovencev v Italiji obnaša pravzaprav enako, pa naj bo na vladi desnica ali levica. »Teptanje manjšinskih pravic in izigravanje določb zaščitnega zakona torej postajajo žal stalnica italijanske politike, kljub spremembam na oblasti.« Slovenska skupnost pričakuje odločno reakcijo vseh manjšinskih dejavnikov, predvsem pa slovenske diplomacije. Pričakuje tudi, da se bo tudi deželna predsednica Debora Serracchiani opredelila do tega vprašanja in podprla legitimno zahtevo slovenske narodne skupnosti, saj začetek splošne razprave v senatu pomeni, da je na razpolago še nekaj priložnosti za ugodno rešitev tega vprašanja. MILAN - V okviru festivala La Milanesiana Izbrana publika dvorane Buzzati pozorno prisluhnila Borisu Pahorju MILAN - Te dni se v Milanu zaključuje že petnajsti festival La Milanesiana - Literatura, glasba, znanost, umetnost, filozofija in gledališče, ki ga vodi in si ga je omislila Elisabetta Sgar-bi, sicer vodja prestižne založbe Bom-piani. Letošnja srečanja so bila osredotočena na temo usode in sreče: med uglednimi gosti so nastopile pomembne osebnosti z vsega sveta, med katerimi so izstopali Nobelovca književnik Gao Xingjian in ekonomist Robert Au-mann, režiser Wim Wenders, slikar Antonio Lopez Garcia, pisatelj Claudio Magris, direktor Mednarodnega knjižnega sejma v Turinu pisatelj Ernesto Fer-rero, številni gledališki in filmski umetniki, filozofi, minister Franceschini, Da-cia Maraini, Aldo Nove, Lyudmila Ulit-skaza, Svetlana Alexievich, Michael Cunningham, Eshkol Nievo in mnogi drugi ugledni gostje. Na predzadnjem večeru je kot posebni dogodek Elisabetta Sgarbi napovedala razmišljanje Borisa Pahorja, ki ga je uvedla Tatjana Rojc. Slednja je izhajala iz Pahorjeve predestinacije njegove slovenske biti in sreče, da je preživel najhujše, ter njegove nemeze, ki je zaznamovala celotno Primorje skozi dvajseto stoletje. Navezala pa se je tudi na Trst, na značajsko sredozemskost, ki karak-terizira individualno razsežnost Borisa Pahorja in njegov svobodni duh. Tržaški pisatelj je nato razvil svoje razmišljanje in si kot izhodišče izbral Trst Pie-tra Bonoma, humanista, ki je bistveno vplival na Primoža Trubarja ter posredno tudi na začetek slovenske pisane besede. Spregovoril je o morju, o Jadranu , Mediteranu, oceanu, o razsežnosti svobode, ki jo je lahko dihal ob obali in ki ga še danes oplaja s svojim večnim spreminjanjem in delno prikritim podmorskim življenjem. Omenil pa je tudi morje kot grob nepoznanih junakov kre-matorijske peči tržaške Rižarne, katerih pepel je v anonimnih vrečah zgrmel na dno Tržaškega zaliva. To je Pahorja še bolj tesno zavezalo njegovemu morju ter ga povezalo tudi z neusmiljeno usodo teh »ponižanih in razžaljenih«, glavnih junakov njegovega tudi etično in ne zgolj literarno pomembnega opusa. Nabito polna dvorana Buzzati, sedež Fundacije Corriere della sera, je pozorno sledila nastopu in tržaška gosta nagradila z navdušenim aplavzom. Večer je sklenila bralna predstava Good people Davida Linsay-Abaireja v režiji Roberta Andoja. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Nedelja, 13. julija 2014 3 OBČINA TRST - Novi zabojniki podjetja AcegasAps za kuhinjske odpadke Tudi na Krasu brez slovenščine Servisno podjetje, Občina in Pokrajina so poskrbeli za dvojezično brošuro, sedaj pa so »pozabili« na slovenski jezik Prebivalci Zahodnega in Vzhodnega Krasa so pred nekaj tedni prejeli na dom brošuro z navodili za zbiranje kuhinjskih odpadkov. Brošura, ki so jo izdali servisno podjetje AcegasAps, Občina Trst in Pokrajina, je dvojezična, na zabojnikih za t.i. organske odpadke, ki so jih namestili po vaseh, pa je napis le v italijanščini. Popolna nedoslednost z informacijami v italijanščini in slovenščini, ki jih vsebuje omenjena brošura. Predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta Marca Milkoviča je zadeva spravila v zelo slabo voljo. »Živimo v 21. stoletju in še vedno moramo opozarjati pristojne na zakone in na spoštovanje dostojanstva ljudi. Mestno upravo in servisno podjetje smo seveda že opozorili na enojezičnost na novih zabojnikih ter zahtevali tudi slovenski napis,« pravi predsednik. Podobna upravičena slaba volja prevladuje tudi na Zahodnem Krasu, kjer so itak precej nezadovoljni s splošnimi odnosi med občinsko upravo ter AcegasAps, ki sodi v meddeželni servisni koncern Hera. V pričakovanju uradnih pojasnil AcegasAps se na Občini in Pokrajini neuradno sklicujejo »na avtonomijo odločanja« servisnega podjetja, ki spominja na zvračanje lastnih odgovornosti na drugega (v it. se temu pravi scaricabarile). Mil-kovič sicer ocenjuje, da je tudi v tem primeru šlo za nerodnost in nemarnost, »če sešteješ vse nerodnosti in pomanjkljivosti, pa se poraja sum, da gre tudi za politično šikaniranje,« dodaja predsednik rajonskega sveta s sedežem na Opčinah. Delegacija Slovenske skupnosti, v kateri je bil tudi Milkovič, je pred kratkim na nedoslednosti pri izvajanju t.i. vidne dvojezičnosti opozorila župana Roberta Cosolinija. Navedla mu je med drugim primere spoštovanja in nespošto-vanja slovenskega jezika, ki se pojavljajo pri napisih ter obvestilih za gradbena dela in posledične zapore ulic in cest. Stvari na tem področju se počasi izboljšujejo, prav podjetje AcegasAps je v zadnjih mesecih pokazalo nekoliko več pozornosti do slovenščine, na katero je v primeru novih zabojnikov enostavno »pozabilo«. Milkovič in somišljeniki SSk so Občini Trst predlagali, da v vse županove prometne odredbe na območju, ki ga določa zakonodaja, vključi izrecno obvezo po dvojezičnosti. S tem bi uvedli neke vrste avtomatizem in tako predhodno preprečili pomanjkljivosti in nevšečnosti, ki so žal na dnevnem redu. S.T. Nov »enojezični« zabojnik AcegasAps v Križu APrimorski ~ dnevnik Župan Cosolini sprejel tri prostovoljce združenja Aiccre Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj sprejel na županstvu tri mlade prostovoljce krščanskega združenja za mednarodno kooperacijo Aiccre, ki bodo kmalu odpotovali v Bolivijo oz. Kenijo. To so mladi arhitekti Andrea Peraz in Alice Liani (ki bosta šla v Bolivijo) in Sara Moratto, ki bodo skušali v tujini izboljšati kakovost življenja domačinov. Morattova se bo konkretno v Keniji posvečala šolskim menzam, ki jih bo skušala posodobiti in prilagoditi potrebam. Peraz in Lianijeva pa bosta na hribovitem podeželju v Boliviji sodelovala pri načrtovanju vodovoda in mreže za dobavo pitne vode, ki se razteza za približno 60 kilometrov. Rolkarska tekma na Krasu Zaradi rolkarske tekme, ki jo prireja ŠD Mladina, bosta pokrajinska cesta št. 6, ki pelje od Gabrovca proti Praprotu, in pokrajinska cesta št. 18, ki povezuje Bajto in Salež, danes zaprti za promet od 9. ure do 13.30. Ul. Mazzini za pešce Občinska uprava je v luči izvajanja novega prometnega načrta odredila, da bosta ulici Mazzini in Imbriani tudi danes ves dan poskusno zaprti za promet. ZANIMIVOST - V treh tednih počistili vseh 20.000 izvodov Kakšna prihodnost čaka antikvariat Umberta Sabe? Španski dnevnik El Pais jo je leta 2013 uvrstil v reportažo o najlepših knjigarnah sveta, ali bolj pravilno, med tistih enajst knjigarn, ki se lahko ponašajo z veliko zgodovino. Na neuradni lestvici najpomembnejših zasebnih knjižnic v Italiji zaseda peto mesto. Kajti knjigarna - starinarnica Umberto Saba je vse to v enem: kraj, v katerem je eden velikih italijanskih pesnikov živel in ustvarjal skoraj štirideset let, trgovina, ki se lahko ponaša z izredno bogato in dragoceno zbirko, v kateri je preko 20.000 knjig in revij. »Danes ljudje ne vstopajo zato, da bi kupovali knjige, temveč, da bi se zaužili atmosfere, ki vlada med temi policami: da bi videli, kje je živel Saba, ali da bi iz golega užitka prelistali tudi knjigo iz 15. stoletja,« pravi upravitelj Mario Cerne. »Pred časom so prišli tudi študentje iz Freiburga, ki pišejo diplomsko nalogo o Sabi.« Tudi med najinim pogovorom se na vratih pojavi nekaj mimoidočih, ki želijo pokukati v notranjost prodajalne v Ulici san Nicolo. Nekateri se po nekaj sekundah obrnejo in odidejo, drugi si radovedno sprehodijo med policami, ki so danes čiste in urejene. »To je zasluga podjetja Tirrenia iz Genove in tega fanta, ki me je v zadnjih tednih spravljal ob živce,« se pošali Cerne. Mladi Massi-miliano in njegovi pomočniki so v treh tednih spremenili videz knjigarne. »Počistili smo vse police, knjige in revije: vsako posebej, eno po eno - skupno okrog 20.000 izvodov. Med svojim delom nisem nikoli naletel na tako raznovrstno in bogato zasebno zbirko! Prvič smo tudi evidentirali tiste knjige, ki jih je zbral še Saba in tako sestavili njegov fond. Gradivo je bilo pred tem nagrmadeno tudi na tleh, zato se je pod, ko smo ga »rešili« težkega tovora, dvignil. Luknje smo za enkrat prekrili z lesenimi deskami.« Poseg je financiralo kulturno ministrstvo, nadzirala pa mestna knjižnica Stelio Crise. Mario Cerne pravi, da ga vsa zadeva spominja na naslov tistega romana izraelskega pisatelja Davida Grossmana, ki je v italijanskem prevodu izšel z naslovom »Caduto fuori dal tempo«. Zanj je restavratorski poseg prispel »zunaj časa«, ali morda kar prepozno. Antikvariat je prevzel leta 1981. Njegov oče Carlo, ali Carletto, kot so mu pravili, je bil tesen Sabov sodelavec. »V knjigarni PRAZNJENJE GREZNIC PREGLEDI S TU NAMERO ZIDARSKA DELA Obrtna cona Zgonik* Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it Notranjost starinarne, spodaj upravitelj Mario (desno) in Massimiliano fotodamj@n se je zaposlil leta 1924, med vojno je bil formalno celo njen lastnik, saj je bil Saba jud ... Po vojni sta bila družabnika, po Sabovi smrti leta 1957 pa je bil moj oče njen edini lastnik. Po očetovi smrti sem z delom nadaljeval jaz: iz idealizma, ker sem verjel, da Saba zasluži večjo prepoznavnost. Če bi gledal samo na ekonomsko plat, bi moral knjigarno zapreti že pred leti.« Cerne pravi, da so v teh desetletjih Sa-bovo knjigarno obiskovali vsi protagonisti tržaške kulturne scene, kar je lepo razvidno tudi iz zanimive knjižice La libreria del poeta Umberto Saba, ki sta jo napisala Elena Bizjak Vinci in Stelio Vinci. Tudi veliko politikov na obisku v Trstu je prestopilo njen prag. »Borghezzio me je presenetil s svojim poznavanjem Rissorgimenta, Berlusconi, ker pozna na pamet nekatere Sabove poezije; ko je videl notranjost knjigarne, je dejal, da mora naslednjič pripeljati prijatelja Dell'Utrija.« Do skupnega obiska ni prišlo: znani bibliofil je bil medtem polnopravno obsojen zaradi sodelovanja z mafijo in je obsedel v zaporu ... »Še vedno se najde kak zbiralec ali raziskovalec, ki išče čudne stvari, večina pa si ne vzame časa, nima interesa kupovati starih knjig. Danes se mi ljudje zdijo manj zanimivi, prazni, napeti: pregovorne tržaške dobrovoljnosti ni več, najdeš jo morda v kaki osmici, žal le ob kozarcu vina.« Cerne pravi, da bi se moral Trst odločiti, kaj želi narediti iz Sabovega antikvariata, ki ne nazadnje predstavlja tudi turistično atrakcijo. »Če mesto in Dežela FJK verja-meta v Sabo, bosta ukrepala. Ne vem, kako se bodo odločili. Morda bi jo lahko spremenili v muzej. Zase vem, da sem naredil, kar je bilo v mojim močeh. Kar sem čutil, da je prav.« Poljanka Dolhar 4 Nedelja, 13. julija 2014 TRST / PRAPROT - Danilo Lupinc uredil zgodovinsko pot o prvi svetovni vojni Z zanimivimi zgodbami si bodo zapomnili tudi vino ... V tržaški pokrajini se vijejo mnoge poti, ki ohranjajo spomin na dogodke med prvo svetovno vojno. Ta čas je za tržaško pokrajino pomenil konec obdobja, ko so različni narodi in jeziki sobivali znotraj avstro-ogr-skega cesarstva. Sredi čudovitih in prostranih zelenih dolin so številna spominska obeležja in položaji avstro-ogrske in italijanske vojske, ki opozarjajo na trpljenje, skozi katerega so morali vojaki in domačini. Ponekod je ostankov, ki opozarjajo, da se je na tem območju nekoč bila krvava vojna, še posebno veliko, zato je tam urejenih več krajših zgodovinskih poti. Eno takih je uredil in jo še ureja eden prvih vinogradnikov v vasi Praprot Danilo Lupinc, ki je v manj kot letu dni na novo uredil in očistil čudovito krožno pot, ki nas popelje v čas prve svetovne vojne. Neumorni in prizadevni vinogradnik je na Škaljunku, griču, ki se nahaja tik pod Praprotom, kjer se razprostirajo vinogradi družine Lupinc, uredil poučno krožno pot, ki bo presenetila tudi marsikaterega poznavalca zgodovine teh krajev. A začnimo na začetku. Na nekdanjih njivah, na katerih so nekoč rasle pšenica, koruza, ajda in drugi pridelki, je Danilo Lupinc daljnega leta 1968 posadil prve vinske trte. Že kot mladenič je bil prepričan, da bo v Pra-protu živel od vinogradništva. Precej drzna odločitev za tiste čase, kajne? Pa vendar so tudi tisti, ki so bili najbolj skeptični, kmalu utihnili, vas Praprot pa je v zadnjih desetletjih postala prava meka ljubiteljev dobrega vina. Tu namreč svoje vino pridelujejo kar štiri kmetije, s katerimi se naša regija lahko ponaša širom naokoli. Kljub odlični kmetijski dejavnosti Praprot ni le kraj, kjer je mogoče dobro piti in jesti. Vas ponuja tudi priložnost za rekreacijo in spoznavanje naše preteklosti. Poleg poti Gemina, ki pelje po podeželskem Krasu, je mogoče obiskati še druge manj znane kotičke. Eden od teh je, kot omenjeno, nova krožna pot, ki jo je obnovil Danilo Lupinc. Pot vodi po njegovi zemlji, začne pa se na Š'roki njivi, ki pelje na griček, ki je poznan pod imenom Šk'ljunk. V njegovi neposredni bližini je Grmada, vzpetina, kjer je bila fronta, na kateri so se bojevali avstrijski in italijanski vojaki. Šk'ljunk je v zvezi z bližnjo Grmado ravno zaradi dogodkov med prvo svetovno vojno. V jarkih, ki jih je očistil in na novo uredil Danilo Lupinc, se sicer niso odvijali boji, bili pa so odlična izvidnica, s katere so avstrijski vojaki nadzirali državno cesto, ki pelje skozi Nabrežino. Gospod Lupinc nas je včeraj dopoldne popeljal po poti, ki jo jo v veliki meri že obnovil, v bližnji pri- Danilo Lupinc in posnetka z novo urejene poti hodnosti pa želi svoje začeto delo dokončati. Presenetila nas je neizmerna lepota griča Šk'ljunk, po sestavi iz kamna, ki je v času prve svetovne vojne ponujal odlično priložnost za postavitev oskrbovalnih jarkov, topniških položajev ... Danilo Lupinc je zapuščene jarke očistil, jih popravil, še prej pa je moral posekati in pokositi pravo goščavo. Vodil nas je po jarkih, ki so jih po pripovedovanju našega gostitelja postavili ruski ujetniki, ki so jih med prvo svetovno vojno pripeljali iz Galicije. Ti možje so z golimi rokami in shirani zgradili obrambne zidove, ki so se obdržali celih sto let. Pot po jarkih je zelo zanimiva, po krajšem sprehodu smo prišli do počivališča, s katerega se odpira čudovit pogled na Tržaški zaliv, Tržič, Gradež, v daljavi se vidi celo Lignano, na drugi strani Piran, z razglednega hriba pa tudi vas Praprot. Vas, ki je Danilu Lupincu da- la veliko, in zdaj ji želi tudi on vsaj nekaj zapustiti. Na vprašanje, zakaj se je lotil tako zahtevnega dela, nam je sogovornik dejal, da želi z domačini in turisti deliti spomine, ki sta jih njemu posredovala stric in nono, ki sta preživela grozote prve svetovne vojne. Na eni točki krožne poti je Danilo Lu-pinc dal postaviti tudi obeležje v spomin na svojega nonota in ruske ujetnike, ki so na ukaz avstrijske vojske zgradili te obrambne zidove. Pot smo nadaljevali proti dolini Grižni-ca, ki jo je gospod Danilo očistil, saj je z leti postala divje odlagališče. Tam pa se nahaja tudi čudovita jama Le-ša. Vrtača in jama sicer nista na Lu-pinčevi parceli, ju pa je gospod Danilo najel za dobo 15 let, s čimer je lepo dopolnil svojo krožno pot. Na poti smo videli še druge, sicer majhne, a zelo globoke jame. Pre- novljeno krožno pot je gospod Danilo opremil s smerokazi, nekatere točke s klopcami, celotno delo pa je skoraj v celoti opravil sam. In kakšna so njegova pričakovanja? Naš sogovornik si zelo želi, da bi Praprot obiskovali tudi zaradi zgodovinskih dogodkov in ne le zaradi dobrega vina. Po njegovem prepričanju si bodo obiskovalci veliko bolj zapomnili vino, če jim bodo ob tem ponudili še zgodbe. Med načrti je tudi razstava o prvi svetovni vojni, saj krajani hranijo ogromno dokumentov in predmetov iz tega obdobja. Za začetek pa bo zadovoljen, če si bo novo krožno pot prišlo ogledat veliko turistov in domačinov. Gospod Danilo je namreč pripravljen obiskovalce sam voditi po jarkih in kamnitih poteh, ob tem pa jim pripovedovati anekdote, ki so se v njihovi družini prenašale iz roda v rod . Soneta Čoralič GOSPODARSTVO - Nov sporazum Potrjeno sodelovanje med ZKB in SDGZ Sporazum sta podpisala predsednika Sergij Stancich in Niko Tence Zadružna Kraška Banka in Slovensko deželno gospodarsko združenje sta podpisala nov sporazum o sodelovanju, v katerem ZKB nudi SDGZ-ju in njegovim članom vrsto ugodnosti pri poslovanju z banko. Sporazum se uokvirja v širši kontekst partnerskega sodelovanja, ki zazna- muje aktivnost naših dveh ustanov na Tržaškem. Sporazum sta podpisala predsednik ZKB Sergij Stancich in predsednik SDGZ Niko Tence ob prisotnosti sodelavcev. Zainteresirana podjetja lahko dobijo vse podrobnosti o ugodnostih v uradih SDGZ in izpostavah ZKB. OPČINE - Po petkovi ponovni vožnji tramvaja Poletni večeri in cvetje popestrili kraško vas Praznovanja in veselo vzdušje na Opčinah se niso po petkovi ponovni vožnji openskega tramvaja zaključili. Praznik se je namreč nadaljeval včeraj s pestrim programom Poletnih večerov, ki sta jih kot vselej priredila konzorcij Centro in via-Skupaj na Opčinah oziroma Združenje za zaščito Opčin. Vaško jedro in središčne ulice so zaprli za promet že sredi popoldneva, obiskovalci pa so se lahko kratkočasili do polnoči in sprehajali med cvetjem, s katerim so bili okrašeni ulice, pločniki, vrti in zasebna dvorišča. Pobude so se začele že okrog 19. ure s tekmo v sprintu za italijanski pokal v skirollu »Trofeja Skupaj na Opčinah«, ki jo je priredilo športno društvo ŠD Mladina iz Križa (več na 19. strani), medtem ko je bilo ob 21. uri na sedežu Združenja za zaščito Opčin nagrajevanje 5. prireditve Okrasi s cvetjem Opčine-Infiorata. Sploh pa se je po openskih ulicah vil vrvež radovednežev, ki so si lahko privoščili tudi kak nakup, saj so bile mnoge trgovine odprte do 23. ure. Poleg tega so organizatorji poskrbeli še za druge pobude, od glasbenih točk do degustacij in raznih predstav. Posebno pozornost so tudi letos posvetili delovanju združenj Cvetje na openskih ulicah prostovoljcev, ki so imela svojo točko na Škavenci (med temi je bil tudi Sklad Mitja Čuk). Dalje so prireditelji poskrbeli za promocijo tipičnih kraških proizvodov, pri kateri so sodelovali nekateri slovenski proizvajalci vina, sira, olja in medu, predstavili pa so se tudi nekateri lokalni umetniki in obrtniki. Finančna straža ob meji prestregla dva moška s 165.000 evri v avtu Finančna straža je na obmejnem območju prestregla dva moška, ki sta imela pri sebi kar 165 tisoč evrov. Glede na dejstvo, da nista bila sposobna razložiti izvora tega denarja, so skoraj polovico vsote zasegli, dvojico pa čaka še slana globa. Možje postave so ustavili avtomobil, ki je prihajal iz Republike Slovenije in v katerem sta bila 46-letni italijanski državljan in 26-le-tni romunski državljan. Pri kontroli so finančni stražniki ugotovili, da je bilo v predalu več bankovcev za 500 evrov. Dvojica morda ni bila seznanjena z zadevno zakonodajo, pa vendar. Ob vstopu v Italijo oziroma odhodu iz države je namreč mogoče imeti pri sebi največ 10 tisoč evrov v gotovini, medtem ko je treba višje vsote denarja prijaviti pristojnim oblastem. Kakorkoli že, finančna straža je zaplenila 77.500 evrov, se pravi polovico denarja nad dovoljenim pragom, kot to predvidevajo normativi. Moška bosta morala plačati tudi globo 46.350 do 77.250 evrov, o višini sankcije pa bo odločalo ministrstvo za ekonomijo in finance. / TRST Nedelja, 13. julija 2014 5 FESTIVAL - V četrtek koncert v kamnolomu v Repniču, prihodnji konec tedna pa v Briščikih Guča na Krasu: prvič aperitiv v mestu Razigrano vzdušje festivala Guča na Krasu je v petek prvič prevzelo tudi tržaško mestno središče z igranjem srbskih trubačev, ki so se oglašali z barvitim leskom romske glasbe z ulic in trgov okrog glavnega prizorišča, tj. Trga Verdi pred opernim gledališčem. Sodelovanje Občine Trst je omogočilo enkratno selitev priznanega balkanskega festivala s pisanim predvečerom, ki je ponudil številni publiki in mimoidočim pokušnjo doživetij, ki jih pričakujejo prihodnji teden na Krasu. Orkester Elvisa Bajramovica je za »aperitiv« pozval na ples z igranjem na Borznem Trgu, na Velikem trgu in na Trgu Cavana, nakar se je na odru Trga Verdi začel koncert večkratnega nagrajenca na srbski Guči, orkestra Bojana Ristica. Balkanski žur je bil za »mestni salon« neobičajno doživetje, ki ga je publika nabito polnega trga sprejela najprej s »koncertno omiko«, a tudi z navdušenimi aplavzi in vzkliki. Na koncu pa se je prostor pod odrom spremenil v plesišče, ko je kolo privabilo vse večje število ljudi, ki so se sproščeno prepustili glasbi (in koreografijam) srbske tradicije. Pristni izrazi ljudskega zaklada bodo zaznamovali tudi festivalske večere, katere bo v četrtek, 17. julija, v Z orkestrom Bojana Rističa... kamnolomu v Repniču uvedel vrhunski dogodek, kot je koncert svetovno znane romunske Fanfare Ciocarlije. Publika bo imela priložnost prisluhniti skupini, ki gostuje po vsem svetu in ki so ji so posvetili več dokumentarcev, saj je s svojo mešanico balkanskih in turških prizvokov dedinja edinstvene glasbene fotodamj@n ... se je prostor pod odrom spremenil v plesišče fotodamj@n zapuščine, ki se je prenašala skozi generacije. Za izjemen glasbeni večer bodo na voljo poleg stojišč tudi sedeži (vstopnina: 10 do 12 evrov). V Briščike pa bo festival vabil v petek in v soboto z dolgimi večeri balkanske glasbe, ki bodo letos imeli tudi sredozemsko noto. Protagonisti bodo mednarodno priznani bosanski bend Dubioza kolektiv, vzhajajoča zvezda grške in balkanske scene Koza Mostra, makedonski virtuozi Aguševi Džambo Orkestar, srbski trubači Ekrem Mamu-tovic Orkestra, uveljavljeni domačini skupine Radio Zastava in še dj-ji Pravda, Papastuff in Stoner. Posvet projekta ENRI Na Pomorski postaji bo jutri z začetkom ob 9. uri celodnevni posvet projekta ENRI na temo »Green energy in energetska sanacija objektov v 3. sektorju«. Cilj projekta, ki je financiran v okviru programa čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2007-2013, je sodelovanje pri načrtovanju za zmanjšanje energetske porabe in povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Posvet, na katerem bodo govorili priznani strokovnjaki, prirejajo Svet slovenskih organizacij, deželna agencija za vzdržno gradbeništvo Ares, goriška agencija za energijo Golea, Športni in mladinski center Piran, družbeni center s Primorske Središče Rotunda in Fogolar Furlan iz Tržiča. Začenja se TriesteLovesJazz V mestnem središču bo potekala od jutri do 16. avgusta osma izvedba festivala TriesteLovesJazz, ki ga prireja tržaški Dom glasbe v sodelovanju s tržaško občinsko upravo. Poleg običajnega prizorišča na Verdijevem trgu bodo predstave potekale tudi na Trgu Hortis. Na sporedu je več kot 30 brezplačnih koncertov, ki se bodo vsi začeli ob 21. uri. Na prvem koncertu se bo jutri predstavila glasbena skupina Buena Banda, medtem ko bo v torek nastopil slovenski vibrafonist Vid Jammik. Naši angeli na 1. mreži RAI Na prvem programu državne televizijske hiše RAI bodo jutri ob 23.10 predvajali prireditev Naši angeli, ki so jo posneli v začetku julija v stalnem gledališču Rossetti. Na prireditvi, ki jo je povezoval novinar Duilio Giammaria, so podelili novinarske nagrade, ki nosijo ime po ubitih tržaških novinarjih in snemalcih Dariu DAngelu, Miranu Hrovatinu, Marcu Luchetti in Saši Oti. MODA - Natečaj International Talent Support Vse nagrade v roke ženskih modnih oblikovalk Lior Shulah (Izrael) in Noriko Na-kazato (Japonska) v kategoriji Jewerly (nakit), Virginia Burlina iz Gorice (Italija) v kategoriji Its artworks, Maiko Takeda (Japonska) in Ivana Damjanovic v kategoriji Its accessories. To so zmagovalci letošnje 13. izdaje modnega natečaja ITS (International talent Support), ki se je s sklepno modno revijo zaključil pozno sinoči. Najbolj pričakovani nagradi Diesel award in Fashion award of the year pa sta odnesli Zoe Waters in Katherine Roberts Wood (Velika Britanija), medtem ko je nagrado italijanske zbornice CNMI prejela Slovenka Natalija Mencej. 40 finalistov z vseh koncev sveta se je v štirih kategorijah potegovalo za nagrade v skupni vrednosti 100 tisoč evrov, še bolj kot denarne nagrade pa so vredne in mamljive delovne priložnosti, ki se bodo zdaj ponudile zmagovalcem. Naj povemo, da zmagovalci običajno dobijo možnost opravljanja pripravništva pri najbolj zvenečih modnih imenih. Včerajšnji večer se je začel z modno revijo mladih modnih oblikovalcev s prestižnih evropskih akademij. Lucidne sanje, ki so bile tema letošnje izdaje, so modni oblikovalci znali prenesti v svoje kolekcije, odlične predstave ekstravagan-tnih deklet in elegantnih gospodov pa so navdušili tako občinstvo kot tudi žirijo. Videne kolekcije so bile mešanica različnih kulturnih vplivov, šlo pa je za kreativni in izvirni prenos globje ideje na oblačilo. Nato je na brv prikorakala letošnja voditeljica dogodka Anita Kravos, Goričanka in uspešna igralka, ki nas je presenetila s svojo spontanostjo. Voditeljica je v družbi uglednih gostov in žirantov razglasila zmagovalce v kategorijah ITS Accessories, ITS Jewelry, ITS artwork (novost letošnje izdaje) in ITS Fashion. Iz nasmejanih obrazov je bilo videti, da so se sinoči nekaterim uresničile sanje, drugi pa bodo še naprej sanjali lucidne sanje in še naprej poskušali spremeniti njihov tok. (sč) SALAAM OTROCI OLJKE - Poziv k udeležbi V sredo demonstracija za mir na Bližnjem vzhodu Člani združenja Salaam Otroci oljke pozivajo društva, sindikalne organizacije, umetnike, somišljenike in mirovnike, da se jim v sredo, 16. julija, od 18. dalje pridružijo na Velikem trgu in skupaj izpričajo potrebo po miru na Bližnjem vzhodu. V teh dneh smo priča težkemu napadu izraelske vojske na zasedena ozemlja in v prvi vrsti na Gazo, so zapisali v pozivu: gre je kolektivno kaznovanje celotnega naroda, kakršnega so Izraelci že večkrat uporabili in je za današnje čase nepojmljivo. Kar se v tem času dogaja na Bližnjem vzhodu nima samo trenutnih strašnih posledic za tamkajšnje prebivalce, ampak bi lahko povzročilo tudi razširitev konflikta na sosednja področja. »Kot državljani, ki smo proti vsaki vojni in še posebno kot člani združenja Salaam Otroci oljke, čutimo potrebo, da se oglasimo v javnosti in tako damo glas palestinskemu ljudstvu, ki tega ne more storiti. Samo naša prisotnost bi bila majhna stvar za mesto, ki se je od vedno odzivalo na demokratične pobude, zato se obračamo tudi na vse vas s prošnjo, da bi se pridružili manifestaciji.« Za prijave in dodatne informacije je mogoče poklicati na telefonsko številko: 348 0039188. Organizatorji mirovniškega pohoda Perugia-Assisi, ki bo letos 19. oktobra, medtem pozivajo vse mirovnike, da na oknih in balkonih izobesijo mavrične zastave miru. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Jure Kufersin gre v sedemdeseto Tudi za Jureta Kufersina, skoraj slehernemu zamejcu znanega »Kufota«, je prišel trenutek srečanja s sedemdesetimi. Spominjam se ga še kot malodane kratkohlačnika, ko je v Borovem dresu skakal na odbojkarsko mrežo v stari dvorani Stadiona 1. maj. Bil je sicer Šent-jakobčan, eden od Cankarjašev, s katerimi je moje društvo Slavko Škamperle bilo v gorki konkurenci v časih Slovenskih športnih iger, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Jure Kufersin je športnik praktično od rojstva, šport je imel že doma za kosilo in večerjo, saj je bil njegov oče kvo-tiran nogometaš, ki je nekaj časa igral tudi za Fiorentino. Tako je Jure v vrstah našega športa praktično od njegovih bolj organiziranih povojnih začetkov. V življenju je sicer počel marsikaj, delal je v glavnem v gospodarstvu, pri Slovenskem gospodarskem združenju, Založništvu tržaškega tiska in na Indulesu. Toda v javnosti nosi od pamtiveka pečat športnega delavca, tako kot tisti ljudje, ki jim ho-bi na nek način postane glavno opravilo v življenju. Ko je pred nekaj nekaj leti postal predsednik Zadruge Primorski dnevnik, se je odločil, da bo zapustil vodenje Združenja slovenskih športnih društev, ki mu je predsedoval nič manj kot 23 let. In kdor pozna športne kroge ve, kakšne lastnosti so potrebne, da ostaneš uspešno tako dolgo na vrhu. Predvsem veliko potrpljenje, smisel za delo z ljudmi in trezna presoja, dialog in še enkrat dialog. Kdor Kufota pozna, ve, da so to njegove najboljše lastnosti, da išče miren dogovor za vsako ceno in se izogiba ostrim polemikam, a te ravno v športnem am-bientu nenehno prežijo za vogalom. Zanimivo je dejstvo, da Kufo v vseh letih predsedovanja združenju nikoli ni šel na preglasovanje, temveč je z dialogom vztrajno iskal konsenz in kompromis, tu- di kadar je kazalo, da ni mogoč. Tega pa smo v naši skupnosti še kako potrebni, in ne samo na področju športa. Na čelu ZSŠDI je Jure Kufersin tudi občutno dvignil imidž našega športa in ga uveljavil v športnih krogih tako naše dežele kot Slovenije. O tem pričajo njegove funkcije v okviru CONI in Olimpijskega komiteja Slovenije. Pa tudi pomembna priznanja, od Mednarodnega olimpijskega komiteja, slovenskega olimpijskega komiteja, do Bloudkove plakete, ki je res ne delijo kar tjavdan. Kot se za pravega, čilega športnika spodobi, je Kufo danes še vedno na prizorišču. Že dolgo je član vodstvenih organov Slovenske kulturno gospodarske zveze, manjšinske koordinacije Slomak in, kot povedano, predsednik Zadruge Primorski dnevnik. Še vedno ga je mogoče prepoznati po značilnem umirjenem, diplomatskem nastopu, s katerim išče predvsem konsenz. Da bi ga v našem skupnem interesu vselej našel čimveč, mu želimo, ko mu ob življenjskem jubileju kličemo še na mnoga leta! Dušan Udovič e Nedelja, 13. julija 2014 TRST PROSEK - Odšel je delavec in športnik Walterju Ferlugi v poslednje slovo Walter Ferluga je bil po rodu od Fer-lugov, a se je kot najstnik preselil na Pro-sek, kjer je preživel več kot pol stoletja svojega življenja. V vasi so ga poznali predvsem kot velikega ljubitelja nogometa in balinanja, čeprav se je v mladih letih lotil drugega, vodnega športa. V šestdesetih letih preteklega stoletja je igral vaterpolo pri tržaški Ederi. Trst je takrat v tem športu nekaj pomenil v vsedržavnem merilu: imel je ekipo v B-ligi. Walter je zbral tudi nekaj tekem v drugoligaškem prvenstvu, preden je bil zaradi alergije na klor prisiljen odnehati. Zaposlil se je pri pristaniški ustanovi; ob delu sta mu bila nogomet in balinanje športna konjička. Pri proseškem Pri-morju je bil dolgo let odbornik, še več let spremljevalec raznih ekip. Stikal je po nogometnem igrišču, pripravljen za vsako delo, ki ga je bilo treba sproti opraviti, pa tudi v krožku Primorja je bila njegova prisotnost zaznavna, predvsem ob praznikih, ki jih je društvo prirejalo tako poleti kot ob Martinovem. Podobno je bilo z balinanjem. Bil je med pobudniki obuditve te športne panoge na Proseku, ure in ure je z balinarskimi prijatelji urejal balinišče na Balancu. Ni se omejil le na delovanje v vaškem okviru, postal je tudi član odbora balinarske sekcije pri Zvezi slovenskih športnih društev v Italiji in delil blagajniško mesto. Tudi med ba-linarji je bil sila priljubljen, saj je znal s svojim vedrim značajem ogreti druščino. Deloval je tudi v drugih vaških organizacijah. Bil je član Društvene gostilne in Zadruge za Kulturni dom Prosek-Konto-vel, v kateri je bil med drugim član nadzornega odbora. Na Proseku si je ustvaril družino, ki jo je osrečil prihod hčerke Sare. A družinska sreča je prehitro splahnela; pred več kot desetletjem je zahrbtna bolezen Walterju in Sari odtrgala ženo in mamo Alenko. Walter je zdržal hud udarec, se predal očetovstvu in negoval svoja športna konjička, vse dokler mu je zdravje dopustilo. Konec spomladi mu je uspelo še slediti zadnji prvenstveni tekmi Primorja na Rouni. Novica o njegovem preranem odhodu, v 66.letu starosti, je boleče odjeknila ne samo na Proseku, temveč tudi v bližnjih vaseh in v drugih krogih, ki so Wal-terja Ferlugo poznali, cenili in spoštovali. Velika množica na njegovem torkovem slovesu je pričala o njegovi priljubljenosti. Za rdečim vencem Društvene gostilne, za vencem z rdeče-rumenimi nageljni njegovega Primorja se je na njegovi poslednji poti zbralo toliko ljudi, da so napolnili glavno proseško ulico. M.K. Vabilo k udeležbi na 7. olimpijadi skokov v vodo Trst bo v soboto, 26. julija, dočakal 7. olimpijado skokov v vodo z visokim pljuskom vred - ali v tržaškem narečju »clanf«. Prireditev, ki jo prireja društvo SPIZ in iz leta v leto postaja vse bolj priljubljen dogodek tržaškega poletja, bo kot običajno potekala v kopališču Ausonia od 14. ure dalje. Kot je na predstavitveni tiskovni konferenci spomnil predsednik Mauro Vas-cotto, se je v prejšnjih letih odrinilo s tržaške skakalnice preko tisoč tekmovalcev, starih od 4 do 75 let. Med njimi je bil lani celo župan Roberto Cosolini, ki je v vodo skočil v temni obleki in s kravato. Zupan je že nekajkrat izjavil, da se bo letos udeležil tekmovalnega dela. Videli bomo, ali si ni medtem premislil. Vpisovanje, tako zanj kot za vse ostale »clanfadore«, je mogoče do četrtka, 24. julija. Pravilnik, vse informacije o tekmovalnih razredih in nagradah so na voljo na spletni strani www.spiz.it. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 13. julija 2014 EVGEN Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 21.19 in zatone ob 8.02. Jutri, PONEDELJEK, 14. julija 2014 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,9 stopinje C, zračni tlak 1008,7 mb ustaljen, vlaga 73-odstotna, veter 5 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje C. OKLICI: Andrea Mura in Karin Flaiban, Massimo Tagliente in Amarilys Bofill, Davide Monticolo in Giulia Perin, Gabriele Fortunati in Marija Sušac, Luca Todesco in Cecilia Dolfini, Loris di Rubbo in Giulia Robolotti, Davide Trinca in Elissa Nigli, Vittorio Monda-ni in Raffaella Marino, Vahid Esmaeili in Sadaf Hosseini, Alessandro Mosca in Debora Leonardi, Andrea Smith in Ma-ryna Voieikova, Arturo de Luyk in Matilde Presel, Roberto Rovatti in Alessia Sirotich, Alessandro Parma in Maria Ventriglia, Alfonso Campanile in Marianna Santonicola, Andrea Limone in Chiara Morandin. U Kino TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.00 »The German doctor«; Dvorana 2: 17.45 »Mr. Peabody e Sherman«; 20.10, 22.10 »Le origini del male«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Mai cosi vicini«; Dvorana 4: 17.30 »Disney's Maleficent; Dvorana 5: 17.50, 20.30, 22.15 »Baby sitting«; 19.45, 21.50 »In ordine di sparizione«. [I] Lekarne ARISTON - 16.30, 18.45, 21.15 »Alabama Monroe«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30 »The Summit K2«; 17.00, 20.15 »Non c'era nessuna signora a quel tavolo«; 21.45 »Rio 2096«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Mai cosi' vicini«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quel che sapeva Maisie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »In ordine di sparizione«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.20, 15.30 »Hiša velikega čarodeja«; 14.30, 15.00, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 14.00, 16.00, 18.15 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 20.50 »Kako ne umreti na Zahodu«; 19.25, 21.15 »Njegov porednež«; 16.40, 19.00, 20.10 »Pa ne že spet ti!«; 17.05, 18.30 »Sosedi«; 15.15, 18.45, 20.30 »Transformerji: doba izumrtja«; 16.15 »Zlohotnica«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Diana; la storia segreta di Lady D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.15 »Per qualche dollaro in piu«; 16.45 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le origini del male«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 21.00 »Babysitting«; 19.30, 22.20 »Big wedding«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Insieme per forza«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Le origini del male«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Babysitting«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 15.40, 16.15 »Il magico mondo di Oz«; 17.35, 19.50, 22.10 »Tutte contro lui«; 18.10, 20.05, 22.00 »Big wedding«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mai cosi vicini«; 16.30, 19.00, 21.30 »La citta incantata«. Nedelja, 13. julija 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/b - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. julija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletjem zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih (do 23. avgusta) uradi zaprti ob sobotah. Urnik tajništva: 8.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta. Na Kamencah se vsi veselimo, saj Lari in Mattiji se je pridružila mala Ema Srečni družinici iz srca voščimo Rosanna, Andrej, Mateja, Ivan, Nerina in Robi 0 Čestitke Včeraj sta se JAN in KARINpod lipo vzela, želimo jima, da bi se vedno rada imela! Matija, Barbara in Kevin. Vaška skupnost Praprot iskreno čestita KRISTINI ŠKERK za opravljeno specializacijo iz ginekologije in porodništva ter ji želi obilo nadaljnjih uspehov. V vasi se bomo veselili, ker novo Praprovko smo dobili. Dobrodošla mala EMA, Lari in Matiji pa iskreno čestitamo. Vaška skupnost Praprot. GIULIA danes rojstni dan slavi, z njo bomo praznovali mi vsi. 18 poljubčkov ji pošiljata bratrančka Peter in David. S Poslovni oglasi PRODAJAM HIŠO z vrtom v centru na Opčinah za € 250.000 Tel. 040-225628 V SALEŽU PRODAM HIŠO. Lepa pozicija, dvorišče, mali vrt. Info. 348-3968222 GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 S Mali oglasi DAJEM V NAJEM majhno stanovanje v Ul. Galilei. Soba, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Mesečno 480,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 329-8012528. GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot kuhinjska pomočnica, čistilka ali negovalka starejših. Tel. št.: 0038631624994. GUMENJAK dolžina 3 m, motor tho-mos 4,5, v dobrem stanju, oddamo za izredno ceno 200,00 evrov. Tel. št.: 040-200201 (ob večernih urah). IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 00386-70514634 ali 329-6055490. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 340-2762765. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682. PRODAM knjige za višjo srednjo šolo J. Štefan. Učbenike: Zgodovina 3, Sodobna zgodovina ter Potovanje besed 4 in 5. Tel. št.: 333-3101118. UPOKOJENEC proda krasen avto Chrysler Stratus 2000, letnik 1997, v brezhibnem stanju za 650,00 evrov. Tel. št.: 348-4462664. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 3478601614. ŠTUDENTKA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI pomaga pri učenju dijakom osnovne in srednje šole pri pisanju domačih nalog. Tel. št.: 3484744864. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 20. julija. Tel. 040-229439 Bil Osmice BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229199. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040-220605. IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Vabljeni. Tel.: 040-200634. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je odprl Šuber na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni! SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987. TOMAŽ METLIKA - Zpanov - vabi na osmico v Bazovico 32. Tel. št.: 040226386. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. prej do novice www.primorski.eu1 Loterija 12. julija 2014 Bari 7S SS 7B 21 B7 Cagliari 1S 8B 4e S1 4 Firence 4S B0 27 BB 29 Genova 80 74 27 S1 77 Milan B0 14 22 20 72 Neapelj 17 87 B9 8S 21 Palermo 7 8S 8B e8 20 Rim 49 80 2e 47 eS Turin 4e e4 9 27 SS Benetke 8 ee 84 17 4 Nazionale 4e B2 20 74 9 Super Enalotto Št. 8B 11 20 48 s2 70 74 jolly 49 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 7 dobitnikov s 5 točkami 893 dobitnikov s 4 točkami 32.532 dobitnikov s 3 točkami ie.S20.290,72 € --€ -- € Be.910,70 € 291,B7 € 1S,94 € Superdobitnik 0379A4530031-1 Superstar Be Brez dobitnika s 6, s 5+1 in 5 točkami -- € 6 dobitnikov s 4 točkami 29.137,00 € 147 dobitnikov s 3 točkami 1594,00 € 2.201 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.896 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 28.992 dobitnikov z 0 točkami S,00€ / TRST Nedelja, 13. julija 2014 7 ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni "pri Mak* danes, 13. julija za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbela skupina PRIMORSKI FANTJE Delovali bodo dobro založeni kioski M Izleti KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 24. avgusta do 3. septembra, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutj 2. Podrobnejše info in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, II. nad. Tel. št.: 040-360072 (od pon. do pet. 9.00-13.00) ali krut.ts@tiscali.it. UDELEŽENCI ORATORIJA, ki poteka na Kontovelu, vabimo, da se nam pridružite v soboto, 19. julija, ko se bomo podali na romarski izlet na Novo Štifto, Sodražico in v vas Gora. Kdorkoli se lahko udeleži izleta. Vpis čimprej na tel. št.: 347-9322123. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira odhod v Lurd in na Azurno obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija). □ Obvestila ACM vabi na slovesnost na čast sv. Cirilu in Metodu na Vejno danes, 13. julija, ob 17. uri. Somaševanje bo vodil upokojeni nadškof Alojzij Uran z duhovniki jubilanti. Vabljeni skavti in narodne noše. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata za mladince od 11 do 15 let tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic, ki bodo celotedenski, od 13. do 18. ure od 14. do 18. julija. Info in vpisi na tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu, tel. št. 040-299858 ali info@yccupa.org. OMPZ vabi otroke in mlade na orato-rij na Kontovelu. Druga izmena bo potekala od ponedeljka, 14. do petka, 18. julija. Vpis na tel. št.: 347-9322123. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo letošnje dvotedensko taborjenje potekalo v Cerknici od 14., do 28. julija. Zbirališče za odhod z avtobusom je predviden v ponedeljek, 14. julija, ob 8. uri na avtobusni postaji v Sežani. Dan obiskov staršev bo v nedeljo, 20. julija, od 10. do 17. ure. Na taborjenje gredo lahko le otroci, ki imajo poravnano tudi članarino za letošnje leto, ki jo v primeru, če to še niste storili, lahko plačate na iste načine kot tabornino. Ura po-vratka bo sporočena naknadno na straneh Primorskega dnevnika. Dodatne info prejmete pri vodnikih posameznih družin. Taborniški srečno. JUS PROSEK prireja v torek, 15. julija, ob 20.30 v Kulturnem domu na Pro-seku informativno srečanje o novem občinskem regulacijskem načrtu tržaške občine in o možnosti predstavitve ugovorov katerih rok zapade v torek, 22. julija. SZSO - TS obvešča, da bo skavtska trgovina odprta v sredo, 16. julija, od 18.00 do 19.30 v skavtskem sedežu, Ul. Ri-sorta 3. Toplo vabljeni! DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA vabi v ponedeljek, 21. julija, ob 19. uri v veliko sejno dvorano občine Sežana na predavanji o sladkorni bolezni. Predavala bo mag. Iris Marolt iz Kopra. Predstavitev nordijske hoje bo 30. avgusta v smodnišnici. Informacije in prijave na tel. 05-7341530, Društvo diabetikov Sežana, Partizanska c. 18. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Od ponedeljka, 21., do petka, 25. julija, in od 11. do 14. avgusta, bo zaprta zaradi dopusta. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od 24. julija do 1. avgusta na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Kamnarska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od ponedeljka do sobote, od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.00. g($jJREBNO PODAJE « - v Í ¿CagÉte* v* *Lr trenutku žabsti... / V n ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! PETDESETLETNIKI (1950) - občine Dolina, Vzhodnega ter Zahodnega Krasa organizirajo v soboto, 26. julija, enodnevni izlet v Mozirje in okolico. Info na tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali 347-4434810 (Livio). OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra. Urnik: sreda in petek 16.00-18.00; sobota 10.0012.00. Julija so predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Info na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00). SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN OKRAJA 1.1. obvešča, da skupna informativna točka, ki deluje ob torkih od 9. do 11. ure in Socialni urad, ki je za javnost odprt ob petkih od 8.30 do 10.30, julija ne bosta sprejemala strank zaradi preureditve notranjih prostorov občinske stavbe v Naselju Sv. Mavra 124. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta. WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do petka, 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339. SŠKD TIMAVA IN JUS MEDJA VAS, vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki se bo odvijal v Medji vasi od petka, 3. do nedelje, 5. oktobra. Prijave in info na tel. št. 338-7738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it. SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Katinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu. 0 Prireditve SKP IN SIK vabita v Ljudski dom v Pod-lonjer na praznik proti vojnam. Danes, 13. julija, ob 17.30 odprtje kioskov; ob 19.00 okrogla miza »Sedanje vojne - nerešene teme od prve svetovne vojne«; ob 20.30 skupina »To Loo Loose« glasba Irish rock. Na ogled razstava »Včerajšnje in današnje vojne«. V primeru slabega vremena bo praznik v dvorani. SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu: v četrtek, 17. julija, Jari in Jarci; v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Info na www.skdtabor.it. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled likovne razstave vzgojno zaposlitvenega Središča Mitja Čuk »Odpadki?... Ne umetnine« do petka, 18. julija, v prostore Bambičeve galerije na Opčinah. Urnik: 10.00-12.00 (od pon. do pet.). + Zapustil nas je Paolo Bloccari (Bloko) Prijatelji ga bodo pozdravili v četrtek, 17. julija, od 11. ure dalje v Ul. Costa-lunga, sledil bo pokop na Katinari ob 12. uri. Trst, 13. julija 2014 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa t V objemu najdražjih je mirno zaspal Danilo Jurada Žalostno vest naznanjajo žena Marija, hčerke Rita, Tatiana in Fulvia, sestra Amelia, vnukinje, nečaki, zeti ter ostalo sorodstvo. Pokojnik bo ležal v četrtek, 17. julija, od 10.30 do 11.30 v poslovilni vežici v Ul. Costalunga. Sledila bo sv. maša ob 12.00 v cerkvi v Mačkoljah. Mačkolje, 13. julija 2014 Pogrebno podjetje Alabarda t Zapustil nas je naš ljubljeni mož, oče, nono in brat Mario Raseni L J Z neizmerno žalostjo v srcu se od njega poslavljajo žena Alma, hčeri Daria in Irena z družinama, sestra Marija ter ostalo sorodstvo. Od njega se bomo poslovili v torek, 15. julija, od 11.00 do 12.30 v Ul. Costa-lunga. Sledila bo sv. maša ob 13.00 v cerkvi na Pesku ter pokop na domačem pokopališču. Gročana, 13. julija 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Dragi nono, hvala za vse in prejmi še zadnji poljubček. Tvoji vnuki Patrik, Ines, Leo in Janiki Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Mariota izrekamo iskreno sožalje ženi Almi in hčerkama Darji in Ireni ter ostalim svojcem Branka in Bogdan ter Nives in Vlasta z družinama Ob boleči izgubi dragega Mariota sočustvujeva z Dario, Ireno, Almo in svojci Ivan in Dario z družino Darji, Ireni in svojcem izrekamo iskreno sožalje družine Ivancich, Raseni, Del Bianco, Raseni in Hrovatin Z Darjo, Ireno in svojci sočustvujemo Vojka, Bojana, David, Marjan, Damian, Rado, Aleksija, Adriana, Zaira Ireni in družini iskreno sožalje ob boleči izgubi dragega očeta Maria Jana, Karmen, Lara, Martina, Nataša in Tania z družinami t Pridružil se je staršem in bratu Jurij Bezenšek Žalostno vest sporočajo Sonja, Matej in Cristina z družinama. Pogreb bo v četrtek, 17.07., ob 13. uri v Ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Žalovanju se pridružujeta Vojka in Ada z družinami Sočustvujemo s svojci Maja, Erika, Pavel, Rado in Peter z družinami Pridružujejo se žalovanju svojcev Bruna Počkaj, Marinka in Lučka z družinama t Zapustila nas je draga Roza Počkar (iz Škednja) Od nje se bomo poslovili v petek, 18. julija, od 10. ure dalje v ulici Costalunga. Zahvaljujeva se domu ostarelih "Flora 2", Društvu Krut in vsem, ki od nje se bodo poslovili. Sestrični Anita in Silvana Trst, 13. julija 2014 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa t Od nas se je poslovil Claudio Batič «e Žalostno vest sporočajo svojci. Za dolgoletno nego se zahvaljujemo skupnosti Družina Opčine - Izvir. Pogreb bo v torek, 15. julija, ob 10.30 iz Ul. Costalunga v cerkev na Katinari. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Lonjer, 13. julija 2014 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa ZAHVALA Lino Caharija Ob izgubi našega dragega se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Nabrežina, 13. julija 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Walter Ferluga Zahvaljujem se vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Sara 8 Nedelja, 13. julija 2014 KULTURA / TRŽAŠKE PISATELJICE - Kratka proza Giuliane Iaschi Male neobičajne zgodbe običajnih sodobnikov Zbirka Lamore amico e aitre storie obsega istoimenski kratek roman in 11 povesti Tržaške pisateljice ljubijo zločine. O njih znajo mojstrsko pisati. Med temi je nedvomno tudi Giuliana Iaschi, ki je pred leti opozorila nase s knjigo L'assasinio di via Malcanton (Umor v Ul. Malcanton, Campanotto, 1996). Od tedaj se je nabralo kar nekaj let in več Iaschinih knjig. Niso bile vse "kriminalno" zaznamovane. Giuliana Iaschi je namreč vsestranska besedna ustvarjalka. Kultivirana avtorica, ki se je uspešno preizkusila v številnih žanrih. Ob že omenjenih kriminalkah sodijo med njene nagrajene pisateljske podvige predvsem krajši pripovedni teksti. Njena najnovejša publikacija je zbirka krajše proze L'amore amico e altre sto-rie (Prijateljska ljubezen in druge zgodbe, Hammerle 2013). V zadnjih mesecih je avtorica svojo najnovejšo zbirko v Trstu večkrat predstavila. V svoji kratki prozi Giuliana Iasc-hi zapisuje vsakodnevne ali pa malce nenavadne prigode "malih" ljudi. Njeno pisateljsko pero je izostreno, natančno zarisuje like. Ob tem pa počasi in preudarno razvija zgodbo, kot bi šlo za kriminalko. Zato je dogajanje na začetku vsake povesti skorajda zaspano, potem pa se vse hitreje odvija do zaključka, ko se končno razjasni, za kaj pravzaprav gre. Njeno pisanje je z jezikovnega vidika na visoki kakovostni ravni. Tokrat ga je začinila s primerno mero ironije in mu pridala še lahkot- nosti. Tako so njene pripovedi ovite v rokavice, čeprav na koncu večkrat za-režejo ali povsem presenetijo. Zbirka je dvodelna: v prvem delu je 11 povesti, v drugi daljša povest ali krajši roman, kot ga je poimenovala uvodničarka Marina Silvestri, po katerem je knjiga tudi povzela naslov. Najprej o prvih 11 kratkih zgodbah. Razlikujejo se po vsem: po dolžini, vsebini, jezikovni igri ... V njih lahko zasledimo avtoričino željo, da preseneti bralca, ker je zasnova zgodbe, predvsem pa njen zasuk, nenadejan. In vsa- REVIJE - V uvodniku svoje 4. številke Tudi Mladika opozarja na problem financiranja Četrto letošnjo številko tržaške revije Mladika, ki je izšla konec junija, odpira uvodnik z naslovom »Narodna skupnost ogrožena«. Avtor zapisa izpostavlja, da je edino orožje, ki ga ima manjšina v rokah, pripovedovanje; to so pripovedi o tem, kaj se je dogajalo in kaj se še dogaja z manjšino, je pričevanje o njenem delovanju. Sistem projektov, ki ga trenutno številni podpirajo, češ da spodubaja in prinaša nove ideje in sodobnejše prijeme v kulturni dejavnosti, v resnici ni najboljše, ker le redno delovanje manjšinskih ustanov zagotavlja tisto kontituineto storitev in pobud, ki jo potrebuje manjšina. Mladika prinaša kar nekaj literarnih prispevkov. V spomin na Jasno Jurečič se objavlja njena novela Koma, ki je prejela drugo nagrado na 42. literarnem natečaju revije Mladika. V reviji je še izbor pesmi Klemena Jelinčiča Boete - Reka, Pri ušesu, Sen kresne noči, Mavrična voda, Jajce -, devetnajsti del romana v nadaljevanjih Irene Žerjal Peta Avenija in smrtne zagate ter zadnji del zapisa Brune Pertot o Ladu Piščancu z naslovom Spomini za vedno - Dom v Ulici Mazzini. V tej številki se tudi objavlja zadnji del spominskih zapisov Petra Merkuja Moje življenje v Nemčiji, ki jih je po avtorjevi smrti nadaljevala žena Mirella Urdih Merku. V rubriki Duhovna obzorja Jože Baj-zek v prispevku z naslovom Obtožujoče otrokove oči pripoveduje zgodbo otroka, triletnega dečka iz Sirije, ki je spoznal grozo bolečine in trpljenja in mu ni bilo dano zaživeti. Človek, tako pravi Jože Bajezk, mora sprejemati svojo odgovornost, da v življenje otrok ne prinaša groze, ampak upanje. V rubriki o umetnosti Mojca Polona Vaupotič piše o spominski cerkvi sv. Duha na Javorci. O literarni zgodovinar- ki Lojzki Brautž, ki je letos junija praznovala svojo osemdesetletnico, lani decembra pa so jo razglasili za častno občanko mestne občine Nova Gorica, in o njenem vsestranskem delovanju na literarnem in kulturnem področju piše Zoltan Jan. Irena Žerjal pa se spominja pisateljice Neve Rudolf, Tržačanke, ki je živela v Asvtrali-ji, Beogradu in zadnja leta v Ljubljani, ki je preminila maja 2014. V reviji dobimo še z novicami iz zamejstva in zdomstva bogato Anteno ter poročilo o delovanju Knjižnice Dušana Černeta. V mladinski prilogi Rast dobimo še uvodno misel Tine Paljk Veselje nam polepša dan, poročilo o mladinskem manjšinskem seminarju Kick-off, ki je letos februarja potekal med Bazovico in Trstom, intervju z mlado kandidatko stranke Slovenske skupnosti na evropskih volitvah Tanjo Peric ter poročilo o mladinskem koncertu Up with People, ki je bil junija v Trstu. kič znova mora bralec čestitati avtorici, da ga je znala presenetiti. V svojo pripoved rada vpleta sanje: protagonisti živijo zgodbo, ki bi si jo želeli v sanjah, nato pa se zbudijo in stvarnost je spet grozljivo nad njimi. "Normalnejša" je naslovna pripoved. Gre za zgodbo o odnosu-od-nosih med žensko in moškim. Nista poročena, vendar živita skupaj že 20 let. Ona ima hčer, s katero ima zaradi hčerinega očeta, svojega bivšega moža, konfliktualen odnos in velik občutek krivde. Ona, njen partner in tudi bivši mož so delovno uspešni, večji problem predstavljajo osebni odnosi. Ko so že vsi v zrelejših letih, blizu 50, protagonistka v ospredje postavi skrb za hčerko, ki naj bi študirala v Bologni; njen partner dobi občutek, da ga zapostavlja in se v teku s časom zaplete v razmerje z veliko mlajšo žensko; bivši mož ostaja zavezan družbenim konvencijam in zavrže tudi hčer, ker ni izpolnila njegovih pričakovanj. Dogajanje je Giuliana Iaschi postavila v rojstni Trst, ki ima z opisi mestnih posebnosti in s citiranjem verzov v pripovedi posebno mesto. Branje Iaschi-nih pripovedi je prijetno, zaradi jezika, predvsem pa, ker njene zgodbe niso nikoli banalne. Današnji čas se kaže tudi skozi pronicljiva opažanja in inteligentne zapise avtorjev, kakršna je Giuliana Iaschi. (bip) ZTT - Literarni natečaj za kratko zgodbo Ščepec besed za literarne sladokusce Upešen zaključek lanskoletnega literarnega natečaja Po koncu začetek nam je dal zagon za novo literarno avanturo, zato pri Založništvu tržaškega tiska razpisujemo nov natečaj, tokrat v povezavi s 1. mednarodnim sejmom kuharskih knjig in knjig s kulinarično vsebino kulinArtfestom, ki bo potekal v Volčjem gradu pri Komnu 31. maja in 1. junija, v razširjeni različici pa se bo predstavil na jubilejnem, 30. knjižnem sejmu v Ljubljani. Z letošnjim natečajem bomo poskušali odgovoriti na večno vprašanje ali živimo zato, da jemo oz. ali jemo zato, da živimo. Pogrnjena miza, ki se šibi pod kulinaričnimi dobrotami, je dostikrat kraj prijetnega druženja, družinskih in drugih praznovanj, a včasih je lahko tudi prostor, kjer ob hrani in kozarcu preveč beseda da besedo in v hipu preskoči iskra, ki zaneti požar, iz katerega se le malokdo reši brez hujših posledic. Ogenj je lahko tudi prispodoba doma, je tista arhetipska nit, ki nas povezuje s predniki, je vonj po sveže pečenem kruhu, po nepozabnih večerih s prijatelji, ki se ob njem zberejo. Ob dobri hrani se prebujajo čustva, odpirajo srca, sklepajo posli in utrjujejo vezi. Delite z nami vaše kulinarično-gurmanske zgodbe, v katerih imajo glavno vlogo skrbno pripravljene jedi, skromni obroki ali razkošne pojedine, ki so tako ali drugače spremenile usode literarnih junakov. Zaupajte nam svoje recepte. Potek natečaja Zgodbe naj imajo od 7.000 do 10.000 znakov (s presledki). Pošljete jih lahko po pošti na naslov Založništvo tržaškega tiska, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, Italija s pripisom ZA NATEČAJ. Zgodbo podpišite s šifro, zraven pa priložite še eno zaprto kuverto z isto šifro, v kateri nam boste posredovali svoje polno ime, naslov, elektronski naslov in telefon. Zgodbo in šifro z osebnimi podatki lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov HYPERLINK "mail-to:info@ztt-est.it"info@ztt-est.it, in sicer kot dve ločeni datoteki. Člani komisije, ki bodo pregledovali prispela besedila, ne bodo imeli dostopa do omenjenega elektronskega naslova. Pogoji in rok Na razpisu lahko sodelujejo vsi, ki se izražajo v slovenskem jeziku, zgodba mora biti še neobjavljena. Zadnji dan za oddajo zgodbe je 20. julij 2014 (velja poštni žig ali datum odposlane elektronske pošte). Strokovna komisija bo izbrala najboljše zgodbe, ki bodo objavljene v tiskani in spletni izdaji Primorskega dnevnika (HYPER-LINK"http://www.primorski.eu/"www.p rimorski.eu), na spletni strani Založništva tržaškega tiska ( HYPERLINK "http://www.ztt-est.it/"www.ztt-est.it) ter Narodne in študijske knjižnice Trst ( HYPERLINK "http://www.knjizni-ca.it/"www.knjiznica.it). Med temi bodo bralci preko spletnega glasovanja izbrali 3 najboljše prispevke, ki bodo prejeli nagrado. Roki in načini spletnega glasovanja bodo objavljeni naknadno. Zmagovalce bomo razkrili oktobra 2013. Založništvo tržaškega tiska GM - String festival Kras Poletni tečaji violine v Devinu Glasbena matica tudi letos prireja v Devinu poletne tečaje violine z dvema odličnima docentoma: od ponedeljka, 14. julija, do četrtka, 17. julija, bosta profesorja Armin Sešek in Vasilij Meljnikov poučevala dvajseteri-co mladih učencev, ki bodo zadnji dan tečajev oblikovali koncert. Tako srbski kot beloruski pedagog sta že več kot dvajset let prisotna v Sloveniji, kjer se prof. Sešek posveča pedagoškemu delu na ljubljanskem konservatoriju (pred tem na GŠ Škofja Loka), honorarno pa tudi na GM, medtem ko prof. Meljnikov poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo in uspešno nastopa kot solist ter član komornih ansamblov. Oba imata zelo dragocene izkušnje na pedagoškem področju, kajti poučevala sta na šolah za posebno nadarjene otroke - prof. Sešek v Beogradu, prof. Meljni-kov pa v Moskvi in Minsku. Z obema mojstroma je že pred leti navezala stike prof. Jagoda Kjuder, ki je ugledna docenta povabila na poletne tečaje, najprej v Sežano, zadnja leta pa v Devinu, kjer pouk poteka v prostorih Zavoda združenega sveta. Tečaji sodijo v okvir String festivala Kras v režiji GM, ki je navezala plodne stike tudi z glasbenim muzejem Schmidl v Trstu: v palači Gopčevic so že nastopili odlični pianisti, učenci prof.Tamare Ražem Locatelli, prihodnji torek, 15. julija, pa bo v muzeju znova zaživela glasba, tokrat v izvedbi mladega hrvaškega dua Krpan-Adžaga. Enaindvajsetletni violinist Martin Krpan se je izšolal v Zagrebu pri prof. Leonidu Sorokowu ter je že v otroških letih osvojil vrsto nagrad doma in v tujini, izpopolnjeval pa se je z vrsto domačih in tujih mojstrov. Leto mlajša pianistka Elizabeta Adžaga se je izšolala na zagrebški Akademiji pri prof.Rubenu Dalibaltayanu ter se je odlično izkazala na vrsti tekmovanj, tudi v duu s Krpanom, svoje znanje pa je nadgradila na mojstrskih tečajih pri odličnih pedagogih. Duo je za svoj prvi tržaški nastop pripravil lep program, ki bo vseboval Mozartovo Sonato v C-duru KV 296, Schubertov Gran duo v A-Duru D574, Slovansko sonato op. 5 Josipa Štolcerja-Slavenskega ter Koncertno polone-zo v D-Duru op. 4 Henryka Wieniawskega. Koncert bo v palači Gopčevic ob 20.15, med odmorom pa bo kurator dr. Stefano Bianchi pospremil občinstvo po razstavnih dvoranah lepega in zanimivega muzeja. Katja Kralj GLASBA - Odšel je še Tommy Umrl še zadnji originalni Ramone V New Yorku je v petek za posledicami raka umrl Thomas Erdelyi, bolje poznan kot Tommy Ramone, je po poročanju britanskega časnika The Guardian sporočila skupina. Tommy, star je bil 62 let, je bil še zadnji živeči ustanovni član skupine Ramones, ki je močno vplivala na razvoj punka. Fantje, ki so si nadeli priimek Ramone, čeprav niso bili v sorodu, so skupino ustanovili v New Yorku leta 1974. Tommy je s skupino sodeloval pri prvih treh albumih Ramones, Leave Home in Rocket to Russia -pri zadnjih dveh od omenjenih je delal tudi kot koproducent. Glasba Ramonesov je s svojo hitrostjo in ostrino močno zamajala glasbeno sceno sredine 70. let minulega stoletja, pesmi, kot sta Blitzkrieg Bop in Beat on the Brat, pa so, morda ravno zaradi svoje drugačnosti, postale takojšne klasike. Kritik Paul Nelson je za revijo Rolling Stone zapisal, da je prvenec Ramonesov "skoraj v celoti izdelan iz tako razburljivih intenzivnih ritmičnih linij, kot jih rock 'n' roll ni slišal vse od svojih začetkov". Med drugim je skupina vplivala tudi na britanske Sex Pistols in The Clash. V Hram slavnih Rock and Rolla so jih sprejeli leta 2002. Tommy je Ramonese zapustil leta 1977, zatem pa je delal kot producent pri albumih, kot sta Tim skupine Replacements in Neurotica zasedbe Redd Kross. V poznih letih sta s partnerico Claudio Tienan delovala kot akustični duo z imenom Uncle Monk, še poročajo spletni mediji. Tommy, ki se je kot Tamas Erdelyi leta 1952 rodil v Budimpešti, se je z družino v ZDA preselil leta 1957. Preostali trije ustanovni člani skupine, Joey, Johnny in Dee Dee, so umrli med letoma 2001 in 2004. (STA) / POLITIKA Nedelja, 13. julija 2014 9 NEMIRNA ITALIJANSKA POLITIČNA SCENA Bodo Renzijeve reforme prodrle? Vojmir Tavčar Predsednik vlade Matteo Renzi želi, da bi se glasovanje o ustavni deformi v senatu začelo že ta teden. S tem bi po njegovem mnenju Italija, ki v tem šestmesečju predseduje Evropski uniji, dokazala, da se glede potrebnih reform ne ustavlja zgolj pri puhlem besedičenju, ampak pod njegovim vodstvom prehaja k dejanjem. To naj bi Renziju jamčilo v odnosu z evropskimi partnerji tudi večjo moč v pogajanjih pri izbiri kandidatov za nove pomembne zadolžitve v Evropski uniji (vlade morajo usladiti stališča o novem predsedniku sveta EU, ki bo nasledil Belgijca Hermana Van Rompuya in o novem zunanjem ministru Unije), predvsem pa v pogajanjih za bolj prožno tolmačenje pravil o primanjkljaju, saj naj bi, kot poudarjajo številni ekonomisti, samo večja prožnost omogočila stari celini potreben gospodarski zagon, s katerim bi se lahko izvila iz sedanje krize. Najbrž ustavna reforma in nov volilni zakon nista odločilnega pomena v odnosu z evropskimi partnerji, ki bi verjetno veliko bolj cenili učinkovite reforme na področju gospodarstva pa tudi odpravo birokratske cokle, zaradi katere je na desetine že odobrenih zakonov brezpredmetnih, ker niso bile še napisane izvršilne norme. Ukrepe za zaposlovanje in gospodarski zagon je vlada napovedala, toda predsednik vlade je dal prednost ustavni reformi in volilnemu zakonu, ker meni, da bo pot lažja. Ugibanje o tem, ali je premierova odločitev pravilna, bi nas zaneslo predaleč, dejstvo je vsekakor, da je italijanska politika doslej večkrat poskusila spremeniti ustavo in sedanji sistem dveh povsem enakovrednih domov parlamenta: O tem je bilo veliko besed, veliko razprav, ostalo pa je vse pri starem, edina večja sprememba, preureditev 5. poglavja o pristojnostih države in dežel, ki je bila odobrena leta 2001 z glasovi leve sredine, je samo upočasnila odločanje, ker je nedorečenost teksta izzvala val sporov med deželami in osrednjo vlado in obremenila ustavno sodišče s kopico pravd. Predsednik republike Giorgio Napoliatno, ki je svoj drugi mandat vezal tudi na posodobitev ustave in na odobritev novega volilnega zakona, je pred nekaj dnevi znova pozval stranke, naj vendarle udejanjijo te spremembe, saj bi škodile sebi, predvsem pa državi, če bi se tudi ta poskus izjalovil in bi se vse končalo samo s praznim besedičenjem. Renzijeva verodostojnost v Evropi bi bila zelo verjetno načeta, če bi napovedane reforme zopet propadle. Velika uveljavitev, ki jo je Demokratska stranka pod Renzijevim vodstvom dosegla na evropskih volitvah, je predsedniku vlade in njegovim sodelavcem nedvomno omogočila, da je pospešil postopek in, če ne bo prevelikih ovir, se bo ta teden razprava v senatu začela, čeprav je v prejšnjih dneh prišlo do nasprotij o načinu ivolitve senatorjev. Severna liga in del Nove desne sredine nista bila zadovoljna z načinom, ki sta ga uskladila predsednica komisije za ustavna vprašanja Anna Fi-nocchiaro (DS) in predsednik senatne skupine Forza Italia Paolo Romani, razpravo pa so s svojimi posegi še dodatno upočasnili senatorji Gibanja 5 zvezd in Levice, ekologije in svobode. Če ne bo prišlo do kompromisa, ki ga v času, ko pišem, ni mogoče predvideti, bodo spore o problemih morali rešiti se- natorji na plenarnem zasedanju. Po predlogu, ki je bil doslej oblikovan v ustavni komisiji senata, bo zgornji dom - seveda, če bo predlog odobren - korenito sprememnjen in bo imel precej manj pristojnosti kot doslej. Bistvena razlika je v tem, po tem predlogu, senatorjev ne bi več neposredno izvolili volivci, ampak bi jih izvolili deželni sveti. Število njegovih članov bi se znižalo od sedanjih 315 (katerim je treba dodati 5 doživljenjskih senatorjev, ki jih imenuje predsednik republike zaradi njihovih izjemnih zaslug) na 100. Od teh bi jih 5 imenoval predsednik države (za razdobje 7 let), 21 naj bi jih izbrali med župani, 74 pa med deželnimniki sveti (vsaka dežela naj bi imela 3 senatorje, Molise, Dolina Aoste in avtonomni pokrajini Trento in Bozen pa po enega). Glavna naloga tako zasnovanega senata naj bi bila usklajevanje odnosov med krajevnimi upravami in državo, sodeloval naj bi pri izvolitvi predsednika države (pri prvih treh glasovanjih naj bi bili za izvolitev potrebni dve tretjini glasov, od četrtega do osmega, tri petine, šele z devetim glasovanjem bi predsednik države bil lahko izvoljen z absolutno večino, medtem ko senat ne bi več izrekel zaupnice vladi. Glavni dom parlamenta bi tako postala poslanska zbornica, ki bi edina izrekla ali odvzela zaupnico vladi, imela bi končno besedo tudi glede državnega proračuna in pri sprejemanju zakonov. Senat bi lahko izrekel svoje pripombe in predlagal spremembe, vendar jih zbornica ne bi bila dolžna upoštevati. Med političnimi strankami se že dalj časa lomijo kopja o tem, ali je predlagana ustavna reforma najbolj ustrezna. Mnogi Renziju in njegovim somišljenikom zamerijo dejstvo, da je bil pri vprašanju reform doslej njegov glavni sogovornik Silvio Berlusconi, ki je bil polnomočno obsojen zaradi davčne utaje in zaradi tega pred nekaj meseci tudi izključen iz senata. Poleg tega je v Milanu v teku drugostopenjski proces zaradi domnevne spolne zlorabe mladoletne Karime Al Mahrough, medtem ko se mora Berlusconi pred Neapeljskim sodiščem zagovarjati zaradi obtožbe, da je podkupil nekaj senatorjev, da bi leta 2008 zrušil levosr-dinsko vlado Romana Prodija. Renzi-jevi kritiki menijo, da ni mogoče usklajevati ustavne reforme s politikom, ki ga bremenijo tako hude obtožbe, medtem ko predsednik vlade te očitke zavrača, češ da drugih sogovornikov v parlamentu ni imel, ker so do pred nedavnim predstavniki M5Z odklanjali vsakršen dialog. Po evropskih volitvah so se razmere nekoliko spremenile, ker so se tudi Beppe Grillo in njegovi izrekli za soočenje s predsednikom vlade še zlasti glede volilnega zakona. Soočenje se nadaljuje, kljub dejstvu, da je minuli ponedeljek napovedano srečanje med predstavniki obeh strank odpadlo, toda dialog z DS je tudi v G5Z izzval precejšnjo napetost med tistimi, ki soo- čenje zagovarjajo, in tistimi, ki mu nasprotujejo. Med najbolj vnetimi zagovorniki dialoga je podpredsdnik poslanske zbornice Luigi Di Maio, ki baje lahko računa na podporo Gianro-berta Casaleggia, medtem ko ima Grillo veliko pomislekov, čeprav je moral v ponedeljek preklicati svoje preostro stališče. Kljub notranjim trenjem se zdi, da prevladuje stališče tistih, ki menijo, da se je s svojo nepopustljivostjo in ostrim odklanjanjem vsakršnega soočenja G5Z v prvem letu mandata samo obsodilo na obrobje in da ga tudi zaradi tega na evropskih volitvah volivci niso nagradili tako, kot so v stranki pričakovali. Dejstvo, da se kljub mnogim pomislekom, tudi G5Z vključuje v dialog, po eni strani nakazuje Renziju možnost bolj široke podpore, saj bi lahko nekatere reforme podprla široka paleta sil, po drugi pa ga izpostavlja tudi pogojevanju, saj bi lahko Berlusconi zaostril stališče in zahteve, če bi na primer DS v snovanju volilnega zakona preveč prisluhnila G5Z, prav tako pa bi tudi G5Z lahko zaostrilo stališče, če demokrati ne bi bili dovolj dovzetni za njihove predloge. Glede na prioritete predsednika vlade sta namreč ustavna reforma in volilni zakon dokaj tesno povezana, saj naj bi se senat v kratkem izrekel o ustavni reformi in začel razpravljati o volilnem zakonu, ko bi o ustavni reformi tekla beseda v poslanski zbornici. Dodati je treba, da je volilni zakon, ki bi sicer v tem primeru veljal samo za zbornico, navaden zakon, za katerega, če ni sprememb, zadostujeta dve branji (eno v vsakem domu parlamenta), medtem ko so za spremembo ustave predpisana štiri branja (dve v vsakem domu), med prvima in drugima branjema pa mora biti najmanj trimesečni premor. Poleg tega mora biti reforma sprejeta z dvetretjinsko večino, saj je brez take večine obvezen tudi referendum, na katerem imajo zadnjo besedo o reformi volivci. Morda bo slika po prvih glasovanjih v senatu nekoliko jasnejša in bo jasno, ali se bo Renzi v sredo, na srečanju z ostalimi evropskimi kolegi lahko pohvalil, da se je postopek reforme začel. Ob tem pa velja opozoriti tudi na drugo notranjepolitično plat dogajanja. Predlog ustavne reforme in novi volilni zakon sta v vseh strankah izzvala dokaj ostro soočenje. Po oceni sociologa in političnega analitika Ilva Diamanti-ja dejstvo ne preseneča, saj oba problema načenjata legitimnost in tudi sam obstoj sedanjega italijanskega političnega razreda, obenem pa nakazujeta tudi oster konflikt med članstvom ali vsaj delom članstva in strankinim prvakom. Kriza političnega sistema in vse večja nezaupljivost ljudi sta z nekaterimi strankami, ki so bile odraz ustanoviteljev, že pometli, saj so potonili Italia vrednot in Antonio Di Pie-tro, Državljanska izbira in Mario Monti, UDC in Pierferdinando Casini, FLI in Gianfranco Fini, medtem ko je Levica, ekologina in svoboda v razkroju po sporu med Vendolo in Gennarom Migliorejem. Velika napetost pretresa tudi Forza Italia, ki je najbolj izrazita »osebna« stranka, saj je bila zgrajena po meri Silvia Berlusconija in je povsem odražala svojega ustanovitelja. Z Berlusconijevim političnim zatonom pa so se razmere spremenile, cilji in interesi prvaka ne sovpadajo več s cilji in interesi dela stranke. Tako je svojo pot ubral vplivni voditelj iz Apulije Raffaele Fitto, v senatu pa so se Berlusconiju uprli tudi nekateri, ki so mu bili doslej zvesti, kot na primer senator Augusto Minzolini, ki je bil dolgo časa ena od novinarskih udarnih pesti milanskega medijskega veljaka. Precej ostro je merjenje moči tudi v Demokratski stranki, v kateri notranja opozicija odločno nasprotuje tako reformi senata kot predlogu novega volilnega zakona, ki sta ga uskladila Renzi in Berlusconi. DS ni «osebna stranka», saj gre za strukturirano politično formacijo z dokaj trdnimi ko-reninmi v družbi. Doslej ta stranka ni znala pritegniti volivcev izven lastnega levosredinskega kroga, prvič se je to zgodilo na letošnjih evropskih volitvah, potem ko je krmilo stranke in vlade prevzel Matteo Renzi in začel neposreden dialog z ljudmi in pri tem preskočil strankine strukture. Mnogi analitiki že odkrito govorijo o DSR, Ren-zijevi stranki, ki je znala preseči tradicionalne meje Demokratske stranke. To so pokazali tudi izidi nedavnih volitev, saj je na primer v občinah, kjer so obnavljati tudi krajevne uprave, na evropskih volitvah PD zbrala tudi 14 odstotkov več kot na istočasnih občinskih. Obema stranema bi koristilo poiskati usklajeno rešitev, saj DS brez Renzija tvega zopetno obrobnost, medtem ko bi moral Renzi znatno upočasniti korak, če ne bi preoblikoval in osvojil DS. »Počasni« Renzi pa sploh ne bi bil več Renzi in bi izgubil znaten del svoje politične karizme in privlačnosti. Čeprav dopušča možnost, da se moti, Diamanti meni, da v sporih med FI in Berlusconijem in med DS in Ren-zijem ni veliko možnosti za usklajene kompromisne rešitve. Eden od dveh, prvak ali stranka, bo zbrisan, ostal bo en sam. K temu pa je nujno dodati še vprašanje, ki ga Diamnati ne načenja. Kaj to lahko pomeni za Italijo? Kakš-nje sprememebe lahko povzroči? Kakorkoli se bodo zadeve iztekle, bo politična scena precej različna od današnje. Morda boljša, morda pa tudi slabša in bolj zaskrbljujoča. Bistra Kolpa ENKRATNA POSEBNOST BELE KRAJINE Zdaj pa na moj rovaš! Toni Gomišček (tekst in foto) Pred leti sem spoznal francoskega študenta enologije, ki je za diplomsko nalogo raziskoval slovenske vinorodne okoliše in slovenska vina. Presenetil me je, ko je dejal, da je zanj Bela krajina. najlepši vinorodni okoliš, kar jih pozna. Ko sedeš v Novem mestu na vlak za Črnomelj in Metliko, se iz prijazne in odprte Dolenjske pokrajine kmalu znajdeš v tesnih dolinah in gozdu. Potem sledi daljši predor in, na drugi strani, si spet na odprtem in to sredi vinogradov! Železnica preči strmo pobočje, po katerem so vrste trt postavljene v vertikalo, in vse je tako lepo in vzorno urejeno, da me vedno, ko grem tja dol, kar prilepi na okno. Si predstavljaš, da bi v trenutku, ko pride vlak iz predora, v vsakem vagonu odprli steklenico penine in z njo postregli potnikom? To bi bil najbolj obiskan vlak, verjemi, mi je navdušeno razlagal mladi Francoz. Podobne občutke imajo tudi številni drugi obiskovalci Bele krajine. Skoraj nedotaknjeni Kočevski gozd in mogočni gorski grebeni Gorjancev so ta svet varovali pred severnimi vetrovi, pa tudi pred »ostalo« Slovenijo. Avstro-ogrska monarhija je tja naseljevala uskoke, in ker so bile ekonomske in družbene vezi skozi stoletja napletene v smeri proti Karlovcu, ne čudi, da se v domačem narečju prepletajo slovenske, hrvaške in srbske besede, da tu ob zvoku tamburic plešejo kolo in da je najbolj čislano meso jagenjček belokranjske pramenke na žaru. Pa še nekaj je ostalo iz starih časov: v sosesko povezana vaška skupnost in uporaba rovaša. Ta navada, na kateri je slonelo celotno življenje v vasi, je najbolj ohranjena v Dra-šičih, ki veljajo za belokranjsko vinsko prestolnico. Tamkajšnje vino je bilo visoko cenjeno že v deželi Kranjski, tam so leta 1893 začele delovati prve belokranjske trsnice in od tam je doma Lidija Mavretič, ki je bila leta 1996 okronana za prvo vinsko kraljico Slovenije. Do Drašičev je iz Metlike le nekaj kilometrov lepe ceste; pot nas vodi skozi brezove gaje, pod katerimi se razrašča praprot. Ker so kmetje visoko praprot želi in uporabljali za nastilj govedu, jim pravijo kar steljniki. Ko se cesta dvigne vrh grebena, se znajdemo v značilni be- lokranjski vasi. Vinograde, v glavnem ozke parcele, krasijo majhne hiške, zidanice, v katerih kmetje hranijo vino, občasno prespijo, pogosto tudi gostijo prijatelje. Posebnost je soseska zidanica s sodi, v katerih je vino, pripravljeno iz pridelka vseh članov. Vrata vanjo nam z velikim ključem, ki ga je potrebno vešče obračati levo-desno in naprej-nazaj, odpre Tone Vinopivec (nekoč je bil Kostelec, pa si je za petdeseti rojstni dan dal uradno spremeniti priimek), dolgoletni predsednik soseske, ki je pred kratkim predal dolžnosti Jožetu Stari-hi. Ob koščkih pogače in zlati kapljici nam z veseljem razkrije zgodovino kraja, ki je usodno povezan tako s pridelavo kot s pitjem vina. Prvo, še preden postavi kozarce na mizo, si okrog vratu obesi lesen lok, ki mu na spodnji strani visijo lesene paličice. Potem vzame iz žepa pipec, poišče paličico s številko 13 in vanjo zareže črtico. No, zdaj bomo pili na moj rovaš, naznani. Ha, končno bom pil na ro-vaš nekoga, se veselim, ne da bi točno vedel, za kaj sploh gre. Rovaš, pravi Tone, je deščica s številko, ki označuje posameznega gospodarja, člana soseske. Pravzaprav ni član soseske posameznik, temveč hiša, saj se obveznosti računajo po hišni številki in ne po članih družinske skupnosti. Po gospodarjevi smrti preide članstvo samodejno na tistega moškega potomca, ki ostane doma. Pri-ženjeni zet, ki postane gospodar, mora za članstvo zaprositi in ga pridobi s popustom, kdor pa osnuje nov dom, začenja znova. Takšna so pač starodavna pravila! S tem rovašem si lahko gospodar naroča vino iz skupnega soda, ki se polni enkrat letno. Letni vložek vsakega člana je 15 litrov, pristopna količina pa znaša 200 litrov. Lahko bi rekli, da je to nekakšna vinska banka, ki deluje že štiri stoletja. Navado naj bi k nam zanesli uskoki, najverjetneje iz Slavonije, kjer so soseske slonele na žitu, pri nas pa je bilo vino edini kmetijski pridelek, ki je dajal tržne viške. Da ga ne bi zmanjkalo ravno takrat, ko so ga najbolj potrebovali, torej v času poletne košnje, so ga del hranili v soseski zidanici in si ga po potrebi izposojali. To se je zabeležilo na rovašu. Istočasno je bila zidanica zbirališče članov, ki so si tu izmenjevali izkušnje, pa tudi kartali in pili. Na ro-vaš, seveda. Kar pomeni, da je šekutar (skrbnik kleti) vsako naročilo pospremil z zarezo. Osnovni znaki so štirje: kratka zareza do polovice paličice velja en firkl (četrt litra), štefan (2 litra) označuje prečna črta, V (rimska 5) pomeni pet litrov, X (rimska 10) pa 34 litrov. Potrebno pa je dodati, da ima ta banka kar visoke obresti: liter porabljenega moraš nadomestiti s poldrugim litrom novega vina. V Drašičih smo bili vedno dobri pivci, tako da je soseska zidanica, ki je v dosedanji zgodovini štela največ 64 članov (zdaj nas je 54) letno obračala do 25.000 litrov vina. Seveda nismo spili vsega sami, ampak smo ga tudi prodajali, in tako dobili denar za gradnjo in obnovo cerkve, vzdrževanje vaških poti, pa tudi za skrb za umrle. Članom soseske ni bilo v najtežji uri potrebno skrbeti za nič - če so le imeli obveznosti do skupnosti (soseske in cerkve) poravnane. In še nekaj je važno: soseska zidanica je posredno skrbela tudi za dvig kvalitete pridelanega vina. Iz starih zapiskov je moč razbrati, da so včasih zalotili kakega gospodarja, da je namesto z vinom plačal letno članarino s pijačo, kot so rekli s pomočjo že uporabljenih tropin in vode narejenemu zvarku, ki je imel le redko kaj več kot nekaj stopinj alkohola. Zato so naši predniki imenovali komisijo, v kateri sta bila obvezno šekutar in kletar, pa še en tretji član, ki je imela nalogo, da obišče vse kleti in da preizkusi vino iz vseh sodov in da izbere le tisto, ki je najboljše. Seveda je lahko vino iz kake kleti v celoti zavrnila. Če se je to zgodilo, je bila za hišo velika sramota, pa tudi škoda, saj je moral gospodar zapitek z rovaša in novo članarino plačati z denarjem. Ko je bil dolg do zidanice poplačan, je šekutar s pip-cem odstranil 'zapisnik' in rovaš pripravil za nov začetek, nam je pripovedoval Tone, ki gospodari na kmetiji Dolc, zgrajeni davnega leta 1834. V soseski je vse delovalo po načelu jaz tebi - ti meni. Celo pri gradnji ali obnovi hiše so sodelovali vsi člani soseske; gospodar je na občnem zboru, ki je bil vedno na belo nedeljo (en teden po Veliki noči), obvestil, koliko peska, kame- Formatiranje trdega diska nja ali lesa bo potreboval, in ostali so mu morali to tudi zagotoviti, nadaljuje Tone, ki nam kot dolgo časa najbolj varovano skrivnost zidanice pokaže še Flo-rijanov rovaš. Na Florijanovo nedeljo (prvo po 4. maju) so smele v zidanico ženske, ki sicer v ta moški hram niso imele vstopa. Pile so zastonj, iz kletarjevega črnega fonda, istočasno pa preverjale, koliko so možje čez zimo potrošili vina. Da bi ne bilo hude krvi zaradi preveč zarez na posameznih rova-ših, so na tistem, ki je služil le za ta dan, prikazali nadvse skromno porabo. Ej so bili bistri, ti naši dedi: izumili so računalnik in dvojno knjigovodstvo, se pošali Tone. Nizanje zgodovinskih dejstev spremlja pogovor o vinu. Bela krajina slovi po metliški črnini, rdečem vinu, pridelanem iz frankinje, žametne črnine, portugalke, šentlovrenke in ga-maya, vendar je sosesko vino belo. Je prav tako zvrst, narejena iz kraljevine, laškega rizlinga, belega pinota, char-donnaya, sauvignona in ravno toliko rumenega muškata (največ 5%), da pusti sled v vinski cvetici. Alkoholi so zmerni, kislina poudarja svežino, ki kliče po kakem svežem siru, vendar nam tudi pogača brez dodatkov dobro tekne. Mimogrede zvem, da so soseska Drašiči, belokranjska pogača in belokranjska po-vitica na seznamu slovenske žive kulturne dediščine. Ja, na to se pije! Tone je edini z rovašem, torej gre tudi to naročilo na njegovega! Nekoč, nadaljuje pripoved, so vse vasi v Beli krajini poznale soseske. Dolgoletni direktor Belokranjskega muzeja v Metliki Jože Dular (1915-2000) jih je naštel kar 49, vendar so mnoge usahnile v času vinske krize ob opustošenju vinogradov, ki jih je v drugi polovici devetnajstega stoletja napadla trsna uš, ostale so prenehale delovati v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ker so se, preprosto povedano, komunistom zdele preveč - komunistične! Tone se iz pripovedovanja drugih spominja, da so lepega dne pridrveli miličniki in na vrata drašiške in vseh drugih zidanic zabili po nekaj desk in zapretili, da bo kaznovan vsak, ki bi poskusil deske odstraniti. To se je zgodilo enkrat pozimi, torej v času, ko so bile zidanice polne vi- na! Medtem ko so člani drugih sosesk nejevoljno sprejeli ta ukrep, se Drašča-ni niso dali. Na skrivaj so naredili luknjo v zidu, prečrpali vino in na oblastem neznani lokaciji ohranjali delovanje soseske pri življenju. Nekaj let kasneje se je vaški kmet Plut potožil politiku Mihi Marinku, ki je rad zahajal v njegovo zidanico, da je življenje v Drašičih brez soseske zidanice kot juha brez soli. Pa jo odprite, je rekel prekaljeni revolucionar, in nihče si mu ni upal oporekati. Kmalu zatem so sosesko obnovili tudi na Bo-žakovem, ostalih pa nikoli več. Večina stavb nekdanjih soseskih zidanic je opuščenih, nekatere se podirajo, druge so celo porušili, pripoveduje Tone, ponosen, da se v njihovi še vedno nekaj dogaja. Prostor nad zidanico je nekdaj gostil učilnice ljudske šole, danes se tam odvijajo likovne kolonije in razstave, prav pride tudi za druge dejavnosti. Drašiška zidanica, ki je bila nekoč odprta vse večere v letu, zdaj bolj poredko odpira vrata in iz kraja druženja domačinov postaja središče promocijskih dejavnosti. Od tu krene novembrski pohod od zidanice do zidanice, združen s pokušinami vin, belokranjske izvirne kulinarike in zabave ob glasbi, tu je januarja (prvo soboto po sv. Antonu) degustacija vin, dvorišče zidanice je središče zabave na vsakoletnem žegnanju na dan vaškega zaščitnika, sv. Petra (29. junija), tu je avgusta slikarska kolonija in še bi se kaj našlo. Predvsem pa v soseski zidanici še vedno in (skoraj) ob vsaki uri sprejemajo goste, če se le pravočasno najavijo, in jim pričarajo vzdušje iz časov, ko se je pilo na rovaš. Če vas pot zanese v Belo krajino, ne pozabite na kopalke, saj je Kolpa najčistejša in najtoplejša slovenska reka. Za dogovor glede ogleda zidanice lahko pokličete Jožeta Stariho (+386 41 753-017), Antona Vinopivca (386 41 788-938) ali Martina Simoniča (386 31 306-180), cena 60 € za skupine do 20 oseb, nato 3 € za vsakega nadaljnjega obiskovalca. Za odlične jagenjčke ali odojke z ražnja se velja zapeljati do Balkovca v Mali Ne-rajec, kjer v teh dneh postrežejo tudi z jurčki na žaru ali jih izdatno zakuhajo v gobovo juho. / MANJŠINE Nedelja, 13. julija 2014 1 1 Zahtevajo predvsem pravico do odločanja o izkoriščanju zemlje, na kateri živijo Domorodna ljudstva vsega sveta poenotila stališča za Generalno skupščino Združenih narodov Predstavniške organizacije domo-rodnih ljudstev vsega sveta so se prejšnji mesec zbrale v Alti na Norveškem; šlo je za pripravo na Generalno skupščino Združenih narodov, ki bo potekala v septembru in ima na dnevnem redu za 22. in 23. september tudi svetovno konferenco o domorodnih ljudstvih. Srečanje na Norveškem je bilo zelo uspešno, saj so na njem sprejeli sklepni dokument. Organiziral ga je Sami parlament, predstavniška skupščina Sa-mijev na Norveškem, udeležili pa so se ga predstavniki domorodnih ljudstev vseh celin: Azije, Afrike, Severne, Srednje in Južne Amerike ter Karibov, Vzhodne Evrope. Ruske federacije, Transkavkazije, Arktike in Kavkaza. Srečanja se je udeležil tudi predsednik stalnega foruma Združenih narodov za vprašanja domorodnih ljudstev Paul Kanyinke Sena. Dejal je, da je šlo za ključni korak v pripravah na svetovno konferenco. »Z oblikovanjem skupnega stališča so domorodna ljudstva okrepila svoj glas in bodo imela večjo Na slikah: pod naslovom Paul Kanyinke Sena; spodaj desno: novinarji medijev turškem manjšine v Grčiji; spodaj levo predsednik zveze diplomantov Mehmet Emin in dvojezični napis na sedežu zveze v središču Komotinija. moč v pogovorih, ki bodo potekali na svetovni konferenci,« je poudaril. Pripravljalnega srečanja na Norveškem se je udeležilo približno 600 delegatov; med temi so bili predstavniki stalnega foruma ZN, ki jih je vodil Sena, ter predstavniki posebnega poročevalca za pravice domorodnih ljudstev v ZN. Udeležila sta se ga tudi stalni predstavnik Mehike v New Yorku Luis Alfonso de Alba in mednarodni predstavnik parlamenta Samijev John B. Henriksen; obema je predsednik Generalne skupščine Združenih narodov poveril nalogo, da sodelujeta na posvetovanjih v njegovem imenu. Na pripravljalnem srečanju so oblikovali priporočila, ki naj bi jih vključili v sklepni dokument septembrske konference. Dogovorili so se o štirih temah: ozemlje domorodnih ljudstev in dobiček, ki ga drugi prejemajo z izkoriščanjem tega ozemlja, pobude Združenih narodov za zagotavljanje pravic domorodnih ljudstev, izvajanje sprejetih določil o zaščiti domorodnih ljudstev in razvojne prioritete domo-rodnih ljudstev, ki vključujejo pravico do predčasnega, svobodnega in osveščenega soglasja. Vsa ta vprašanja so že dolgo predmet napetih razprav med predstavniki domorodnih ljudstev in državami, v katerih živijo. Ponekod države mimo interesov in potreb domorodnih ljudstev sprejemajo s podjetji, v večini primerov velikimi multinacionalkami, pogodbe o izkoriščanju gozdov in vodnih virov, še največ pa je pogodb o izkoriščanju rudnin, nafte in plina, ne da bi ljudstvom, ki na tej zemlji živijo že stoletja, zagotovila ustrezno odškodnino. Še hujši so primeri, ko tako izkoriščanje ozemlja ogroža sam obstoj domorodnih ljudstev na njihovi zemlji. Zato Združeni narodi že nekaj let sprejemajo načelna stališča in namenjajo v okviru vsakoletne generalne skupščine dan ali dva razpravi o domorodnih ljudstev. Pri tem so zelo aktivni prav Sa-miji, ki so med redkimi domorodnimi ljudstvi, ki so si že pred desetletji izborili vrsto ozemeljskih pravic, največ na Norveškem, manj na Švedskem in na Finskem. V zadnjih letih so številna domo-rodna ljudstva z zahtevnimi in dolgotrajnimi tožbami iztožila nekatere pravice. To velja predvsem za ZDA in za Kanado, v veliko manjši meri za Latinsko Ameriko in za Azijo. Stvari se torej premikajo, čeprav zelo počasi; zato je pomembno, da se s to tematiko ukvarjajo Združeni narodi in prav tako pomembno, da so predstavniki domorod-nih ljudstev s poenotenjem stališč pokazali veliko kohezijo in voljo po skupnem nastopu. Predstavniki evropskih manjšinskih organizacij na obisku pri turški manjšini v Grčiji rn vi • v • • 1 t~i 1 I • v v Turška manjšina je zmagala na Evropskem sodišču, grške oblasti pa se na te odločitve požvižgajo (2) Podatek, ki na najbolj nazoren način oriše stanje turške manjšine v Grčiji, je naslednji: v društvo diplomiranih z univerzitetno izobrazbo je včlanjenih 1.040 ljudi, polovica je brezposelnih. Podatek posreduje predsednik društva Mehmet Emin, ki še dodaja, da je skoraj 200 članov, ki so zaposlenih, na delu v Tujini: v Nemčiji, na Danskem in drugod. Med nezaposlenimi je 60 vzgojiteljic, kajti Grčija ne ustanavlja dvojezičnih otroških vrtcev, zasebnih pa ne dovoljuje. Sploh je zanimivo, da turška manjšina vlaga veliko v kadre v izobraževalnem sistemu. Za učitelje v osnovnih in srednjih šolah to ni lahka pot: v glavnem študirajo na turških univerzah, ko se po študiju vrnejo v Grčijo, pa morajo diplome nostrificirati na grških univerzah in seveda v grščini; opraviti morajo nekatere izpite in nato še diplomsko nalogo, kajti meddržavnega dogovora o priznanju diplom ni. Vse to je zelo zahtevno in tak napor zmorejo samo najboljši. Zato je po splošnem mnenju učiteljski kader turške manjšine v Grčiji zelo dober. In zakaj študirajo vsi v Turčiji? Ker na grške univerze praktično nimajo dostopa. V Grčiji so od vseh študentov samo 3 promili turških, medtem ko je Turkov za slaba 2 odstotka prebivalstva. Že to daje sliko zapostavljenosti manjšine. Popolno sliko pa zagotavljajo podatki o celotnem šolskem sistemu. Otro- ški vrtci so samo grški, ni dvojezičnih, so pa obvezni. Skratka, turški otroci morajo vsaj eno leto pred vstopom v osnovno šolo obvezno v vrtec, kjer je grščina edini jezik. V osnovnih šolah za pripadnike manjšine je pouk dvojkezičen, nekateri predmeti so v grščini, drugi v turščini. Standardi po grški ureditvi govorijo o 15 učencih na razred, v dvojezičnih šolah jih je ponekod med 30 in 40. Pouk je skromen, kot da bi se morali turški otroci res naučiti samo najosnovnejših veščin: pisanja, branja, nekaj računanja. Dvojezična srednja šola je samo v dveh mestih, Komotiniju in Xanthiju. Razredi so natrpani, povpraševanje je veliko, oblasti pa so gluhe na zahtevo, da bi odprli še nekaj dvojezičnih srednjih šol. Nasprotno, v nekaterih bolj oddaljenih krajih, tudi takih, kjer so skoraj vsi prebivalci Turki, obstajajo grške srednje šole. In tako se dogaja, da starši 10 let stare otroke pošiljajo na šolanje v Turčijo, k sorodnikom ali znancem ali v dijaške domove. Ko se vrnejo domov seveda grščine ne poznajo in možnosti za zaposlitev praktično ni. V Grčiji je 25-odstotna stopnja brezposelnosti, ocena, ki jo daje Emin, je, da je med turško manjšino brezposelnost veliko višja, tja do 45 odstotkov. »Nobene formalne diskriminacije ni, ampak, kadarkoli se na razpis prijavita Georgios in Ismail, bodo vedno zaposlili prvega,« pravi predsednik društva di- plomiranih, ki ima sedež sredi Komoti-nija, v majhnem poslopju od turškem pokopališču in manjši džamiji, z dvojezičnim napisom na vratih; enim redkih, ki jih lahko zaslediš v mestu, kjer pripada polovico prebivalstva turški manjšini. Na tabli seveda piše, da gre za di-plomirance Zahodne Trakije. Pridevnika »turški« tu ni in to je razlog, da tabla sploh obstaja. Seveda, obstajajo tudi nekatere organizacije, ki imajo ta pridevnik v naslovu. To sta na primer Zveza turških učiteljev in Zveza turške mladine, pa še nekaj drugih. Po letu 1985 so oblasti te organizacije prepovedali. Ukinili so jim dobavo električnega toka in izklopili telefonske linije. Potem se je začela mučna sodna pot, ki se je končala leta 2008 na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je obsodilo Grčijo in zahtevalo registracijo omenjenih organizacij. Grčija pa tega enostavno ni naredila; to ni primer, ki zadeva samo Turke, enako se Grčija obnaša v odnosih do makedonske manjšine, ki ji prav tako izterjala svojo pravico na Evropskem sodišču, a Grčija se na to požvižga. In tako se dogaja, da je Turkom dejansko odvzeta pravica do bistvenega, top je do lastnega imena; imena naroda in imena jezika, kajti Lausanski sporazum zavezuje Grčijo samo k spoštovanju islamske manjšine in te definicije se Grki trmasto oklepajo. So pa sicer Turki v Grčiji zelo živahna manjšina. Organizirani so kapi-larno, v vseh vaseh in mestih, kjer imajo lastne kulturne organizacije, nekaj knjižnic in seveda veliko vsakovrstnih prireditev. Tudi velikih festivalov, ki so vredni naših poletnih veselic, kjer se zbere več tisoč ljudi in kjer vse temelji na prostovoljnem delu. In potem imajo medije. Veliko jih je, vendar so vsi zelo majhni. Razen dveh tednikov, Gundem v Komotiniju in Millet v Xanthiju, so ostali mediji z enim sa- mim lastnikom, ki je tudi direktor in edini novinar obenem. Ob obisku predstavnikov zvez FUEN in Midas so se zbrali, vsak s svojimi problemi in s svojimi predlogi, vendar drug drugemu zelo daleč. Predlog, da bi združili moči in si omislili večji časnik, so enostavno preslišali. Če je majhno, je lepo in dobro, je očitno njihov moto. In že način, kako nastopajo, daje vtis velikih miselnih razdalj, ki so očitno nezdružljive. Seveda, glavna tema je še vedno obsodba urednikov obeh tednikov, Gundem in Millet zaradi objave članka o učiteljici, ki je od učencev zahtevala, naj narišejo boga. Vendar islam tega ne dopušča, boga, Alaha, je prepovedano upodobiti. Učiteljico sta oba tednika napadla, ona je tožila in sodišče ji je dalo prav. Zakonodaja določa, da je zaradi žalitev v lokalnih medijih najvišja možna globa 8.000 evrov, vendar so se sodniki oprijeli za dejstvo, da je novico povzela nacionalna televizija in oba urednika obsodila na 100.000 evrov globe. Prizivno sodišče je to kazen znižalo na 30.000 in mesec dni zapora, sedaj pa čakajo na odločitev vrhovnega sodišča. Če ne bo ugodna, bo tudi ta primer končal svojo sodno pot na Evropskem sodišču za človekove pravice, seveda brez velikega upanja, da bi Grčija njegovo odločitev tudi zares uveljavljala. (Se nadaljuje) 12 Nedelja, 13. julija 2014 STOLETNICA ZAČETKA 1. SVETOVNE VOJNE / KAPEL JCA V VUŽJNTJNJIJ ŠTAFETA M Na majicah nastopajočih je bila zapisana beseda »mir« v Štafeta miru, ki jo je sredi maja priredila Zveza slovenskih kulturnih društev v Gorici, je bila na sporedu le nekaj dni pred goriškim festivalom eStoria, ki je bil letos namenjen prav 100-letnici pričetka 1. svetovne vojne. O štafeti, ki se je dobro vklopila v okvir spominov na pomembno obletnico, smo v našem dnevniku obširno poročali, saj je šlo za dogodek, ki so ga oblikovala številna kulturna in športna društva. Poleg tega je 75-km dolga štafeta imela tudi kulturne postanke ter čezmejen značaj, kar ji je dalo še dodatno vrednost. V sodelovanju z ZSŠDI, Kulturnim domom, Krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje, Glasbeno matico in pod pokroviteljstvom občin z obmejnega prostora, so prire- ditelji bili lahko ponosni, da so uresničili pobudo, ki se je na začetku snovanj zdela skoraj neizvedljiva. S prizadevnostjo in z resnim pristopom vseh sodelujočih, se je dogodek odlično uokviril med pobude, ki jih je s projektom Kras 2014 razpisala goriška Pokrajina. Štafeta se je dotaknila raznih točk okrog Gorice in v mestu samem, ki bodo v zgodovini ostale zapisane kot kraji strahot brez primere. Edini zapletljaj v poteku štafete, se je dogodil v bližini Doberdoba, ko motoristom s štafetno palico ni bil dovoljen prehod skozi vas zaradi neke kolesarske dirke. Pot so morali nadaljevati po drugi trasi. Štafetna palica je nosila mirovno sporočilo, ki so ga nastopajoči prebirali ob vsaki predaji. Sporočilo je bilo na- pisano v slovenščini in italijanščini, ki se jima je pri madžarski kapelici pri Vi-žintinih pridružila še madžarščina. Sporočilo se je glasilo: Pred sto leti so zagrmeli topovi, ki so Evropo spremenili v pogorišče. Prva svetovna vojna je zahtevala milijone žrtev, ki se jih danes spominjamo in jih počastimo s kulturno in športno prireditvijo. Ta štafetna palica in sporočilo, ki je v njej, predstavljata želje in hotenja ljudi ob meji, posebno pa trdno odločnost, da se s kulturnimi prijemi zoperstavimo nasilju vseh vrst. Strahote iz preteklosti se ne smejo več ponoviti. Prevlada naj želja po miru, prijateljstvu, sožitju in medsebojnem spoštovanju. Kultura naj bo nositelj teh vrednot, ki so temeljnega pomena pri graditvi take Evrope, -J ABOTJN / STOLETNICA ZAČETKA 1. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 13. julija 2014 13 IRU / desetih jezikih ki jo bodo vsi njeni narodi čutili kot skupno domovino. Celoten potek štafete, ki so jo izmenično nosili tekači, motoristi, kaja-kaši, kolesarji in konjeniki, so fotografsko dokumentirali člani goriškega fotokluba Skupina75. Pohvaliti gre tudi Kulturno društvo Briški grič, ki je na Bukovju, po zahtevni manifestaciji pogostilo vse sodelujoče. Fotografsko so prireditev dokumentirali fotografi Skupine75 in sicer: Pittoli Silvan, Pittoli Katerina Radinja Slavica, Puc Tamara, Vogrič Marko, Prinčič Loredana, Zamar Simon, Strahinjič Robert, Gorkič Sandi, Pahor Igor, Vižintin Miran. Vip erje 1 / > I k \ 1 / k \ J" I V. J I': J-, —' J KOSTNlCAjNA^OSLAVtU1 KOLESARJI O -J 0 1 S -j 1 4 Nedelja, 13. julija 2014 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Srečanje o reformi zdravstva in zaprtju porodnišnice odmeva Po seji deljena mnenja in očitki o »skvadrizmu« Petkova seja goriškega občinskega sveta, na kateri je predsednica Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani orisala načrte deželne vlade na področju zdravstva, ni imela načrtovanih učinkov. Predsednica dežele je jasno povedala, da so sprejete odločitve nepreklicne (ali je kdo res pričakoval, da bo postopek zaprtja porodnišnice zamrznjen?), po drugi strani pa ji ni uspelo prepričati občinstva, da je edino tako prav. Namesto da bi pomirilo duhove, je srečanje še bolj poglobilo delitve med zagovorniki napovedane reorganizacije deželnih zdravstvenih storitev in tistimi, ki so prepričani, da se goriški porodnišnici in zdravstvu dogaja krivica. Zasedanje bo v Gorici še dolgo odmevalo zaradi velike udeležbe ljudi, kar je za naše mesto prej izjema kot pravilo, pa tudi zaradi ostrih verbalnih in celo fizičnih napadov, ki naj bi jih bila Serracchianije-va deležna na trgu pred županstvom. Novica je včeraj odmevala v medijih in na družbenih omrežjih, iz objav pa jasno izhaja, da vsaka stran vztraja pri svojih stališčih. TRZIC - Razstava Letalci na ogled še en teden V galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour v Tržiču je do 20. julija na ogled razstava o italijanskih letalcih v prvi svetovni vojni, ki si jo je med nedavnim obiskom ladje-delniškega mesta ogledal predsednik republike Giorgio Napolitano. Na ogled so postavljene stare fotografije, ki jih je posnel fotograf Giovanni Cividini. Razstavljene so tudi fotografije letalcev Luigija Gori-ja in Maurizia Pagliana, s katerima je večkrat letel tudi Gabriele D'An-nunzio. Trojica je med drugim bombardirala avstroogrsko ladjevje v Pulju in celo Kotor v Črni gori. Fotograf Giovanni Cividini se je rodil v Trstu, nato je dolga leta živel v Tržiču, kjer je s fotografijami dokumentiral gradnjo delavskega naselja v Pancanu in razvoj tamkajšnje ladjedelnice. Razstavo je mogoče obiskati od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro; ob sobotah in nedeljah je odprta od 10. do 13. ure. Predsednica dežele Debora Serracchiani se protestnikov ni prestrašila in je prepričano zagovarjala svojo odločitev (levo); med ljudmi v veži županstva je bila s strankarskimi simboli prisotna skupina članov desničarske stranke Fiamma Tricolore (desno) bumbaca »Za poskusom fizičnega napada na predsednico dežele Deboro Serracchiani stoji skvadristična organizacija, ki nima nič skupnega z demokratičnim soočenjem in miroljubnimi protesti,« je izjavil deželni svetnik Demokratske stranke Diego Mo-retti, ki je nad dogajanjem v Gorici ogorčen. »V vsaki demokratični družbi velja pravica do demonstriranja, fizični napadi pa so nekaj drugega. Nesprejemljivo je, da je predsednica dežele, ki je prišla v Gorico predstavit vsebino zdravstvene reforme, morala oditi v spremstvu sil javnega reda,« je poudaril Moretti in opozoril, da si česa takega ni pričakoval ravno v Gorici, ki po njegovem velja za tolerantno mesto. »Še huje je, da se ni nihče izrekel proti poskusu fizičnega napada, ki so ga preprečili ravno policisti,« je dejal Moretti in pojasnil, da je zdravstvena reforma izredno pogumna. »Prepričan sem, da se bomo lotili tudi odpravljanja dvojnikov, začenši z obema univerzitetnima klinikama,« je zaključil deželni svetnik, s katerim soglaša tudi deželna tajnica Demokratske stranke Antonella Grim. »Skupinica nasilnežev TRŽIČ - Občina Ostanek za pločnike Jutri začetek niza vzdrževalnih del V Tržiču se jutri začenja niz vzdrževalnih del na nekaterih pločnikih in cestah, ki jih bo opravilo podjetje Bertolo iz kraja Fiume Veneto. Posege bodo izvedli z denarjem, ki je ostal po javni dražbi za obnovo Ulice 9 Giugno, ko je ravno podjetje Bertolo ponudilo 22,24 odstotni popust na izklicni ceni 33.000 evrov. Jutri bo gradbišče zasedlo zaključni del Ulice 9 Giugno v smeri trga Republike in križišče z Ulico Manzoni, kjer bodo uvedli prepoved parkiranja. Vzdrževalni poseg bo pordenonsko podjetje opravilo tudi v Ulici Garibaldi med križiščema z ulicama Roma in 9 Giugno, zatem pa še v Ulici San Francesco, kjer bodo ravno tako veljale prepoved parkiranja. V prejšnjih dneh so občinski uslužbenci obnovili pločnik v Ulici Bonavia v Pancanu, od koder so nato odstranili cestne znake, ki so opozarjali na nevarnost padcev. prav gotovo ne bo upočasnila naših reform,« je dejala. Veliko manj zaupanja pa imajo v zdravstveno reformo številni Goričani, ki so se v petek udeležili burnega srečanja. Med njimi je bilo kar nekaj pripadnikov desničarskih strank in gibanj, ki so na županstvo prišli s transparenti in zastavami (kaže, da so dopoldne tudi krožili z avtomobilom in megafonom po ulicah ter pozivali ljudi k udeležbi), navzoči pa so bili tudi številni levosredinski volivci in ljudje, ki jim je bolj kot politika pri srcu kakovost goriškega zdravstva. Razočaranje in jezo, pa tudi kritike na račun nespodobnega obnašanja nekaterih občinskih svetnikov in poslušalcev, so po zasedanju mnogi izrazili na spletnih omrežjih. Občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki velja za enega izmed najbolj prepričanih zagovornikov ohranitve porodnišnice, je med drugim komentiral izjavo Diega Morettija, ki je po njegovem mnenju »eden izmed odgovornih za zaprtje oddelka«: »Ta smešen človek (ne morem točno povedati, kaj mislim o njem) meni, da smo TRŽIČ - Davek Tares za lansko leto 642 občanov oproščenih, 223jih bo deležnih popusta Zabojniki za odpadke bonaventura V Tržiču je 942 občanov vložilo prošnjo za oprostitev plačila davka na odpadke Tares za leto 2013 oz. za koriščenje dvajsetodstotnega popusta. Na občini so prošnje pregledali in jih sprejeli 865. Tako bo 642 občanov v celoti oproščenih plačila davka Tari, medtem ko jih bo 223 deležnih dvajsetodstotnega popusta. Občina bo potrebni denar črpala iz sklada s 160.000 evri, ki so ga usta- del skvadristične organizacije... Kaj pa njegova predsednica, ki sprejema odločitve, s katerimi škodi prebivalcem?« je zapisal odbornik, medtem ko je župan Ettore Romoli dejal, da se ne namerava vdati. »Zahtevamo preložitev zaprtja porodnišnice vsaj do trenutka, ko bo stekel projekt "hiše porodov". Na tem projektu bomo še naprej delali in zanj iskali evropska sredstva; upam, da nas dežela ne bo ovirala,« je dejal Romoli, po katerem bodo resolucijo z zahtevami občinskega sveta izročili vsem deželnim svetnikom iz goriške pokrajine. »Verjamemo, da je projekt "hiše porodov" dober. Nočemo le pasivno sprejeti dogovora s šempe-trsko bolnišnico,« je povedal Romoli, s katerim glede potrebe po vzpostavitvi vzajemnega čezmejnega sodelovanja soglaša tudi goriška Demokratska stranka. Romo-li je tudi obžaloval, da je bilo obnašanje dela publike neprimerno, navdušila pa ga ni niti zadnja izjava Serracchianijeve, ki je kritizirala delo goriških občinskih svetnikov in s tem tako razjezila načelnico Gibanja 5 zvezd Manuelo Botteghi, da je zavpila »Hvala učiteljica!« in zapustila dvorano. (ur) novili lani in mu letos dodali še 30.000 evrov. Plačila davka Tares so bile oproščene družine s kazalnikom ISEE nižjim od 6500 evrov, do popusta pa so bile upravičene družine s kazalnikom med 6501 in 10.000 evrov. 77 prošenj so zavrnili, ker imajo njihovi vlagatelji previsoke dohodke. Med družinami, ki so bile oproščene plačila davka Tares, jih je triintrideset tujih. V Gabrjah se začenja tradicionalni turnir Jutri se v Gabrjah začenja 28. nogometni turnir kulturnega društva Skala, ki bo trajal do 25. julija. Poleg članskih ekip obeh spolov bodo stopili na igrišče tudi igralci, ki se že veliko let ne ukvarjajo več z aktivnim nogometom. Na moški del turnirja se je prijavilo sedem ekip, ki bodo razdeljene na dve skupini. V skupini A so ekipe Gabrje, Sovodnje Ribičija, Cammelli ovunque in Tecno Advance, v skupini B pa Lat-tonerie Mucci (Štandrež), Digisoft (Rupa/Peč) in Gorica. V ženskem turnirju bo nastopilo pet ekip - Bum Bum Lady, Rupa/Peč, Doberdob, Štandrež in Doberdobke. Pri starejših igralcih (Over 50) bodo nastopila tri moštva: Sovodnje, Ronke in Zbrufador iz Pirana. Jutri bodo ob 19.20 prve stopile na igrišče dekleta Štandreža in Do-berdobke. Ob 20.10 bo sledila tekma med ekipama Bum Bum Lady in Ru-pa/Peč. Ob 21. uri bodo igrišče zasedli fantje, in sicer ekipi Cammelli ovun-que in Tecno Advance, ob 21.50 pa bo večer zaključila tekma med ekipama Lattonerie Mucci in Digisoft. V torek, 15. julija, ob 19.20 bodo najprej stopili na igrišče fantje (Gabrje-Sovodnje Ribičija), ob 20.10 pa poraženec jutrišnje druge tekme dne in Gorica. Ob 21. uri se bosta na travnati površini pomerili ekipi Doberdob in Doberdobke, ob 21.50 pa Rupa/Peč in Štandrež. (vip) Fedriga na obisku Vodja poslanske skupine Severne lige Massimiliano Fedriga bo jutri ob 10. uri s pokrajinskim tajnikom Severne lige Walterjem Sepuco obiskal Tržič, kjer se bo pred ladjedelnico Fincantieri srečal z delavci podjetij Scf in ISO-ICI. Zatem se bosta Fedriga in Sepuca odpravila v Gradišče, kjer se bosta srečala z delavci zadrug iz centra za azilante CARA, ki že več mesecev čakajo na plačo. Recital v parku županstva V parku goriškega županstva bo danes ob 21. uri recital »La tradotta«; posvečen je spominu na mlade fante, ki so jih med prvo svetovno vojno pošiljali umirat na Kras in v Posočje. Nastopili bodo gledališka igralka Paola Aiello, kvartet Cadmos Ensemble, vokalna skupina Le Pleiadi, tenor Francesco Cortese in pianist Gianni Dal Zotto. V primeru slabega vremena bo recital ob isti uri v muzeju Svete Klare na Kor-zu Verdi. Posledice vojne v glasbi V okviru Srednjeevropskih glasbenih srečanja bo danes ob 15.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici mednarodni posvet na temo posledic prve svetovne vojne v srednjevrop-skem glasbenem svetu; spregovorili bodo Barbara Magnoni, Quirino Principe, Ivan Florjanc, Wilhelm Pfeistlinger in Fulvio Salimbeni. Ob 20. uri bo koncert pianistke Sare Francesce Patrian in violinistke Ele-ne Nicoletti. Jutri ob 20. uri bo koncert pianista Vladimirja Mlinariča in sopranistke Tanje Rupnik, v torek, 15. julija, ob 20. uri pa se bo predstavil pianist Vladimir Babin. Informativni dnevi V kasarni regimenta Piemonte na Opčinah in v kasarni Berghinz v Vidmu so se v četrtek zaključili informativni dnevi za časnikarje, ki sta jih priredila poveljstvo divizije Friuli in goriška konjeniška brigada Pozzuolo del Friuli. Med srečanji z novinarji so vojaki razložili, kako poteka njihovo delo med vojaškimi misijami po svetu. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. julija 2014 15 DIJAŠKI DOM Nasvidenje v avgustu V Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici se je v petek zaključil prvi del poletnega središča. V štirih tednih se je v domu igralo, zabavalo in ustvarjalo preko 120 otrok od 4. do 10. leta, skoraj 30 je bilo udeležencev športne šole od 10. do 14. leta; v kratkem bodo na spletni strani na ogled tudi slike. Drugi del poletnega središča se bo pričel 25. avgusta in bo trajal kar tri tedne (in ne dva, kot je bilo najavljeno), saj se šolsko leto začne šele 15. septembra. Jesenski del bo za osnovnošolske in srednješolske učence posvečen pripravi na šolo (ponavljanje, utrjevanje, jezikovni tečaji...), medtem ko bodo otroci iz vrtca imeli še naprej bolj sproščen program. Poseben program bo tudi letos namenjen otrokom, ki bodo septembra prestopili šolski prag. Dijaški dom bo do 25. avgusta zaprt. Zainteresirani starši lahko svoje otroke še prijavijo, ali po e-pošti ali lahko pokličejo, od 25. avgusta dalje, na tel. 0481-533495. Obiskovalci zadnjega tedna poletnega središča foto rm. Pesniško srečanje V okviru niza »Percorsi Di-Versi« bo jutri ob 18. uri v parku Basaglia v Ulici Vittorio Veneto v Gorici pesniško srečanje, na katerem bodo svoje pesmi prebirali David Bandelj, Luigi Fulignot in Marjeta Manfre-da Vakar. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela Sandra Bucciola; vstop bo prost. Note v mestu V okviru niza Note v mestu, ki ga prireja kulturno združenje Mauro Giuliani s podporo Fundacije Goriške hranilnice na dvorišču palače De Grazia v Ulici Oberdan v Gorici, bo jutri ob 21. uri nastopil harmonikar Ghenadie Rotari. Ob slabem vremenu bo koncert v dvorani palače De Grazia. GORICA - Niz dogodkov na pobudo SSO Vojna je strašna stvar S spominom opomin ŠTANDREŽ - Na delavnicah društva Kulturhaus Görz Zabavna nemščina Otroci so se jezika učili preko gledaliških in glasbenih uric - Septembra bodo ponovno stekli pošolski tečaji Svet slovenskih organizacij prireja pod pokroviteljstvom goriške pokrajine in s prispevkom Fundacije goriške hranilnice niz dogodkov ob stoletnici začetka prve svetovne vojne z naslovom »Vojna je strašna stvar - La guerra e una cosa orribile«. Prvi dogodek so izpeljali v slovenskem višješolskem centru v Ulici Puccini še pred koncem pouka, drugi bo na vrsti v torek, 15. julija, ob 18. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici, kjer se bo video s pričevanji o prvi svetovni vojni prepletal z branjem odlomkov pesnikov, pisateljev in navadnih ljudi, ki so vojne grozote preživeli na lastni koži. »Pričevanja navadnih ljudi, dveh Nobelovih nagrajencev in drugih pisateljev ter pesnikov, ki so doživeli grozote prve svetovne vojne na ozemlju goriške pokrajine. Prva svetovna vojna je tudi v naših krajih pustila neizbrisno sled. Še po sto letih so vidne njene rane na celotnem goriškem ozemlju. Da bi nas njen srhljiv odmev stalno opominjal na popoln nesmisel takega početja, smo pri Svetu slovenskih organizacij pripravili dogodek, kjer se bo spomin na to svetovno tragedijo prepletal s posnetimi in pisanimi pričevanji oseb, ki so preživele tiste hude čase,« so zapisali prireditelji torkovega večera. Za pripravo in režijo dogodka je poskrbel prof. Dario Frandolič, za tehnično obdelavo pa Samuel Kralj. Odlomke bodo v živo prebirali Robert Cotič, Nikolaj Pintar in Stefa-nia Beretta. Torkov večer je namenjen italijanski publiki in bo zato v italijanščini, v predzadnjem julijskem tednu bodo na vrsti dogodki v slovenskem jeziku. Nastop v župnijski dvorani Gruzijs ke amfore bumbaca Zakaj bi se ne začeli učiti nemščine že kot otroci in to na zabaven način ter z usposobljenimi učitelji? To se sprašujejo pri društvu Kulturhaus, ki se v Gorici v dvojezičnem sloven-sko-italijanskem govorečem okolju zavzema za širjenje večje-zičnosti s posebnim poudarkom na učenju nemščine med odraslimi in najmlajšimi. Ravno v petek se je v organizaciji kultur- OD DOMAČEGA LATNIKA DO Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnjo raznih sort vina. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli? Neobičajno vodenje, neobičajno zorenje grozdja in vina. Kmetijsko podjetje na gornjem Oslavju postopoma prevzemata Gravnerjevi hčerki Mateja in Jana. Z njima sem se pogovarjal v veliki sprejemnici pred nekaj leti obnovljene domačije. Najprej sta mi obrazložili v zvezi z namenom tega pisanja, kot je zabeleženo v uvodnem odstavku, da je v preteklosti bilo na ožjem, državnem in evropskem ozemlju manj proizvajalcev. Sedaj smo več kot desetletje priča »modi o vinu«. Kupci so zahtevni, zanimajo se za postopke in tehnologijo. Včasih so vsiljivo prepričani, da vedo o proizvodu več kot sam proizvajalec in jih je potrebno vljudno seznaniti z miselnimi izhodišči, krajevnimi značilnostmi in izročilom. Celotna komunikacija mora izzveneti kot prepričljiva razlaga brez patetične pedagogike. Nenavadno je že to, da v Gravnerjevih vinogradih dovolijo zoreti le po pol kilograma grozdja na vsako trto; potem v eni od kleti obiskovalci začudeno gledajo na petinštirideset odprtin prav tolikih amfor, prostornine po več tisoč litrov, ki so povsem vkopane v zemljo. Izročilo izvira v Gruziji. V njih počiva trgatev tudi več kot pol leta, nato pa vino pet, šest let v sodih. Sledi stekleničenje in spet večmesečni počitek. Sestri sta navajeni obiskov kvalitetnih turistov, ki prihajajo tudi iz Istre in drugih oddaljenih krajev, kjer počitnikujejo. Nadejata si, da bo obisk kostnice na Oslavju v naslednjih dveh letih vplival tudi na masovno kroženje obiskovalcev po Brdih, med katerim naj spoznajo tudi dušo tistih, ki se posvečajo vinogradništvu in vinarstvu. Zaenkrat je odmevnost kostnice - spomenika precej zanemarjena. Velike odjemalce imajo v obeh Amerikah, Ukrajini, Avstriji, Nemčiji, na Poljskem ob nujnem številu manjših tržišč. Brez učenja in stalnega sledenja celotnemu dogajanju pa prodaje ni! Slednja poteka preko posrednikov, za vzbujanje zanimanja so koristne tudi steklenične nalepke v restavracijah, ki porajajo radovednost po ogledu Brd. V vinski kleti je vkopanih 45 amfor fotoa.r. Enkrat se pač moram tudi sam sprehoditi po vinogradih, ki ležijo v Bračniku, Dednem, Pušči in na Polju, Godenci ter Humu. Aldo Rupel Sestri Gravner pred amforo na domačem dvorišču foto ar nega društva Kulturhaus Görz - ustanovljeno je bilo pred dobrim letom dni na pobudo nekaterih Goričanov in petnajstih na Goriškem bivajočih Nemcev in Avstrijcev - zaključila druga izvedba poletne delavnice »Deutsch für Kinder« (Nemščina za otroke). Jezikovnih delavnic, ki so v večnamenskih prostorih župnišča v Štandrežu potekale v dveh tedenskih izmenah, in sicer od 30. junija do 11. julija, se je udeležilo približno petdeset otrok od šestega do enajstega leta starosti. »Otrokom ponujamo možnost učenja nemščine skozi igro: na lahkoten način z izvajanjem gledaliških in glasbenih uric. Ob tem otroke uvajamo v popolnoma trijezično okolje, saj komunikacija poteka še v slovenščini in italijanščini. Otrokom ponujamo možnost, da se srečujejo z nemškim jezikom in da čisto spontano preskakujejo iz enega v drugi jezikovni miselni vzorec. To je edinstveni adut za utrjevanje jezikovnega znanja in širjenja večjezičnosti,« pojasnjuje Tamara Vi-cman, profesorica nemščine in lektorica nemškega jezika na Univerzi v Novi Gorici. Rdeča nit jezikovnega poletnega središča se je prepletala okrog gledališke in glasbene dejavnosti. Z gledališko dejavnostjo, ki je vsebovala elemente igranih skečev, poezije, pravljic in pesmi, so otroci preko lastnega telesnega in besednega izražanja lahko spoznali posebno melodijo nemškega jezika. Z igranjem glasbenih instrumentov pa so spoznavali glasbeno dediščino nemških tradicionalnih in sodobnih pesmi. Pri organizaciji jezikovnih delavnic nemškega jezika so sodelovali številni društveni člani, ki tudi poklicno delujejo na vzgoj-no-izobraževalnem področju in so nemški naravni govorci ali na ravni le-tega. Vzgojiteljev je bilo pet - Adelheid Posch, Nicole Grigo, Michela De Castro, Tamara Vicman in Jens Kola-ta, ki je tudi predsednik društva. O jezikovnih vajah namenjenih učenju osnovnih pravil »zapletene« nemške slovnice in sklad-nje s posebnim poudarkom na ustnem izražanju je Nicole Grigo, ki je doma iz okolice nemškega mesta Freiburg v zvezni deželi Baden-Württemberg, povedala: »Otrokom skušamo jezikovne osnove nemškega jezika posredovati čim bolj naravno in s pomočjo spontanih situacij in tematskih sklopov, brez večjega poglabljanja slovničnih pravil. Posebne programe smo pripravili tako za začetnike kot tudi za otroke s predhodnim znanjem nemščine. Delavnice so obenem priložnost za medsebojno spoznavanje in druženje med vrstniki.« Del pridobljenega znanja so otroci s pripravo krajšega zaključnega nastopa, ki se je odvijal v župnijski dvorani v Štan-drežu, prikazali tudi staršem. Vsi udeleženci so ob zaključku jezikovnih delavnic prejeli simbolično potrdilo o pridobljenem znanju. Vzporedno z začetkom novega šolskega leta bodo pri društvu Kulturhaus v jesenskih mesecih ponovno stekli pošolski tečaji nemškega jezika, ki so namenjeni otrokom iz vrtcev ter osnovnih in srednjih šol. Ponovno bodo stekli tudi dejavnost mednarodnega in večjezičnega otroškega zbora Children Choir in tečaji za odrasle. Več informacij je na voljo na spletni strani www.kulturhaus-go.it ali preko naslova elektronske pošte kul-truhausgo@gmail.com. (vas) 16 Nedelja, 13. julija 2014 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Srečanje pod lipami z Evgenom Bavčarjem V sanjah gledamo v • z možgani, ne z očmi Slovenija je izgubila smisel za samoironijo Na zadnjem srečanju Pod lipami v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici je večerni gost bil Evgen Bavčar, rojen v nam bližnjem Lokovcu, sicer pa že dolgo z bivališčem v Franciji. Znan je kot publicist in fotograf, potem ko je že kot otrok izgubil vid, sicer pa razumnik s širokim poznanstvom literature, zgodovine, družbenih silnic in odmevnih Evropejcev. Dolg pogovor o vrsti vidikov slovenstva, fotografije, spominov na Gorico, druženja z Borisom Pahorjem in še čem je uvedla čas-nikarka Erika Jazbar, a tudi nekaj vprašanj iz publike mu je omogočilo, da je orisal svoja gledanja na nekatere zgodovinske in družbene vidike. Če strnemo in povzamemo vse povedano, se pravzaprav nimamo kam pozitivno nasloniti z njegovimi izkušnjami s Slovenijo. Kot otroku so mu življenje rešili v Gorici, ker v Sloveniji tega niso znali storiti. Deset let je moral v šolo v Ljubljano zaradi posebnih potreb pri učenju, a tam sta prevladovala nerazumevanje in diskriminacija. Kot odličnjak je maturiral v Novi Gorici leta 1963, pri čemer mu je bila v oporo mama s svojimi tržaškimi kulturnimi koreninami (v dvorani z okrog šestdesetimi poslušalci je to izzvalo smeh), nato pa je prejel štipendijo za študij v Parizu in tam tudi ostal. Tedaj je namreč v Sloveniji bilo obupno in odprl se mu je svet v Evropo. Spoznal se je s češkim disidentskim pisateljem Kundero. Vse bolj se je zavzemal za pravice slepih in ni se več srečal z diskriminacijami. Ženski svet je njegovo slepoto sprejemal, medtem ko bi se to v Sloveniji nikoli ne zgodilo. V Sloveniji je prevladujoče čustvo ne-voščljivost. V času osamosvajanja je iz Pariza sugeriral marsikatero potezo, povezavo in nasvet, a se zanj niso zmenili niti v pomladnih strankah. Prevladuje kompleks Lepe Vide, se pravi pasivnega hrepenenja namesto Odi-sejeve drže. Močne izkušnje slovenskega ženskega sveta se navezujejo na tuje graščake, na roparske Turke, na tuje osvajalce, moški svet pa se tega zaspano ne zaveda. Slovenija je izgubila smisel za sa-moironijo, odpovedala se je Dunaju in Pragi in se obrnila na jugovzhod, na turško in balkansko izročilo. Za svojo rešitev bi se morala vrniti v Srednjo Evropo (kljub Hitlerju) in se nasloniti na helenizem. Vzor bi ji morala biti srednjeevropska filozofska in psihološka misel. Njen sodni sistem bi se moral vrniti na vrednote, ki jih je zastopal Alojz Gradnik kot pravnik. Kot Janez Janša je tudi četrtkov gost doživel »montiran proces«, sogovornica pa je izrecno poudarila, da ga gre res primerjati z usodo Mandele in Gandija. Janša je podobno kot general Jaka Av-šič zagovarjal uvedbo slovenskega jezika v Armado; v tem okviru ga je pred desetletji tudi spoznal. Volitve 13. julija so čuden pojav, politiki, ki meni nič tebi nič prehajajo iz ene stranke v drugo, prav tako. Dobro pa je, da so sedaj politiki Slovenci in ne tujci. Uspeh francoske skrajne desnice na evropskih volitvah ni nobena tragedija. Gre za posledico napak francoske levice, saj ima srce na levi, denarnico pa na desni. Impresivna je bila avtorjeva razlaga povezana s fotografskim umetniškim ustvarjanjem. Še najbolj pove primerjava z Michelangelom, ki je Mojzesa izoblikoval na osnovi prebranega opisa in si ga z notranjim podo-življanjem predstavljal takšnega, kot ga poznamo. V osnovi gre za vprašanje doživljanja podobe in pomagamo si s povezavo desnega in levega dela možganov. Sicer pa brez transcendence ne gre, ni umetnosti. Najboljši teleskop je pravzaprav človeški duh. Še ena razsvetljujoča primerjava: v sanjah gledamo z možgani, ne z očmi. Dandanes je veliko tako imenovane umetniške pro-vokacije, a slednja ni lepota. Iskati jo moramo med arhaičnostjo in modernostjo. Odrešujoča je v tem smislu De-dierjeva misel: bistvena sta ljubezen in čutenje, ne resnica! Hvaležna publika je pod lipami dodelila daljši aplavz pred dvema tednoma le slovenskim maturantom iz Argentine. (ar) SOVODNJE - Po uspešnem začetku Vrača se sejem domačih pridelkov in perutninarstva Drugo izvedbo prirejajo v soboto, 19. julija, od 8. do 13. ure Organizatorji tržnega sejma perutninarstva in domačih pridelkov v sovodenjski občini prirejajo drugo izvedbo sejma v soboto, 19. julija, od 8. do 13. ure, na parkirišču bližnje gostilne Pri Francetu, v Prvomajski ul., 86. Zelo zadovoljni z uspehom Prireditelji tržnega sejma fotoe.d. pri prvi izvedbi se za udeležbo iskreno zahvaljujejo občanom, obiskovalcem z obmejnega področja in iz raznih krajev Slovenije ter v upanju, da bo vreme naklonjeno, jih vljudno vabijo, naj se vrnejo z enakim navdušenjem na isti razstavni prostor. Evgen Bavčar v Kulturnem centru Lojze Bratuž bumbaca GORICA - ZSKD Kapljice kulture bodo spet kapljale Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) bo letos po enoletni prekinitvi zaradi obnovitvenih del na Korzu Verdi ponovno organizirala pobudo Kapljice kulture - Gocce di cultura - Gotis di culture - Kulturtropfen. Prireditev je prejšnja leta vsak večer privabila v ljudski vrt na Korzu Verdi lepo število radovednežev in darovalcev kulturnih »kapljic«. Ustvarjalci so na zanimiv, svež in duhovit način, vsak v svojem jeziku - italijanščini, slovenščini, furlan-ščini in nemščini - predstavili raznovrsten program, kolaž prepletajočih se nastopov plesalk, pevcev, pesnikov, glasbenikov ter tako utrjevali sožitje in tkali niti med sosedi na kulturno mešanem območju. Kapljice kulture bodo letos prikapljale v ljudski vrt od 28. julija do 1. avgusta med 21. in 22. uro. Kdor bi rad podaril kapljico kulture mestu, se lahko prijavi na telefonski številki 0481-531495 ali na naslovu elektronske pošte met-ka@zskd.eu. Mule (zgoraj); potujoči vojaški golobnjak (spodaj) GORICA - Razstava starih fotografij v kavarni HiC Konji, psi, mule, golobi in celo mačke v službi raznih vojsk Razstava o živalih v prvi svetovni vojni, ki je na ogled v kavarni HiC ob pevmskem mostu, vzbuja veliko zanimanja med gosti lokala. Razstavljenih je več desetin fotografij živali v službi človeka, prikaz sam pa nosi pomenljiv naslov »Nemi heroji v službi vojsk«. Objavljene fotografije so opremljene tudi z razlago in z opisom nalog, ki so jih morali opravljati konji, psi, mule, golobi, pa tudi goveja živina in celo mačke. Fotografije izhajajo iz osebnih zbirk strastnih zbiralcev, kot so Massimo di Lenardo, Armando Rogantini in Mario Muto. V veliki večini primerov gre za izvirne posnetke, ki so bili velikokrat tiskani v zelo majhnem formatu, tako da so organizatorji razstave poskrbeli tudi za ustrezna povečevalna stekla, ki gledalcu omogočijo boljši ogled. Minulo nedeljo so v sklopu razstave priredili tudi krajši sprehod s psi, ki se ga je udeležilo nekaj desetin štirinožcev, seveda v spremstvu lastnikov. Razstava v kavarni HiC odmeva tudi na vsedržavni ravni, saj ji je kar celo stran namenil ugledni dnevnik La Re-pubblica. Zgodilo se je namreč, da se je pred časom v Gorici mudila novinarka tega časopisa Macri Puricelli; ko je izvedela za razstavo, si jo je ogledala in zatem napisala daljši prispevek. Če si vzamemo čas in si podrobno ogledamo razstavljene fotografije in opise, bomo doumeli, da so živali odigrale res pomembno vlogo v vseh vojaških spopadih od antike do prve svetovne vojne. Kljub mehaniziranemu vojaškemu stroju jih najdemo tudi v službi vojakov v drugi svetovni vojni. Prave »neutrudne pomagače« so seveda predstavljali konji in mule. Oboji so bili prisotni v ogromnem številu v prvi svetovni vojni. Konje najdemo v bojnih edinicah (konjeniške enote husarjev, dragonarjev, kozakov in drugih), zelo prisotni pa so bili tudi v preskrbovalnih službah, zlasti v avstroogrski vojski. V italijanski vojski so prevladovale mule, skromne, a trpežne in zanesljive živali, ki so se odlikovale zlasti v goratih območjih fronte. Mula je lahko nosila do 150 kilogramov težke tovore in ni je bilo ovire, ki bi je ta žival ne premagala. Le štiri mule so bile potrebne, da je topniška enota svoje orožje znosila visoko v gore. Ena mula je nosila cev, druga lafeto, tretja kolesa in četrta nekaj municije. Podobno je bilo tudi s konji, čeprav so bili manj trpežni od mul. Gledalca pritegnejo tudi fotografije in opisi golobov pismonoš. Uporabljale so jih vse vojskujoče armade. Ustanovili so posebne enote, ki so usposabljale golobe za prenašanje sporočil iz zaledja na fronto in obratno. Nihče se ni mogel meriti s temi »poštarji«. Bili so hitri in zanesljivi; četudi je sovražnik zagledal goloba, ga ni bilo lahko sklatiti. O teh pri-našalcih sporočil so se spletle različne zgodbe. Ohranila se je zgodba ameri- škega goloba z imenom Cher ami, ki je po vojni nagačen našel mesto v inštitutu Smithsonian v Washingtonu. Zgodba pravi, da je golob ponesel nujno sporočilo kar 40 kilometrov daleč in s tem rešil bataljon ameriških vojakov, ki so ostali ukleščeni za nemškimi bojnimi črtami. Letel je, čeprav mu je krogla hudo poškodovala nogo in del prsi. Spet drugi golob, Mocker po imenu, je v svoji 52. misiji izgubil oko in del glave. Po povratku so mu nudili zdravniško pomoč, in ko si je opomogel, so ga poslali domov v ZDA, kjer so ga sprejeli kot heroja. Res zanimiva razstava bo na ogled do konca septembra, obogatila jo bodo tudi občasna predavanja in drugi dogodki. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. julija 2014 17 v nedeljo, 13. julija JAMLJE Program: 14.00 -15.30 Vpisovanje godcev na diatonično harmoniko (frajtonarco) »DIATON 2014« ob 16. uri Začetek nastopov harmonikarjev Sledila bo podelitev priznanj udeležencem In nagrad zmagovalcem festivala »DIATON 2014« Sledil bo PLES ob zvokih skupine FURMANI Iz Postojne Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in z domačo kapljico [ZT Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. Razstave naslov razstave, ki je na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev; do 12. oktobra od torka do nedelje 10.00-17.00. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CO-RONINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« v organizaciji Fundacije Palače Coronini Cronberg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo; do 26. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00, 15.0018.00. Danes, 13. julija, ob nakupu vstopnice, brezplačen vodeni ogled razstave. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju 13 v Gorici sta na ogled dve razstavi: o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria At-temsa Svetokriškega«; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00. Koncerti NA DVORCU CORONINI V ŠEMPETRU je na ogled stalna razstava o šem-petrski rodbini Coronini von Cronberg; vsak delavnik 8.00-16.00 oz. po dogovoru (tel. 003865-3351000). V VILI DE FINETTI v Coroni je na ogled razstava Renza Pagotta z naslovom »Per segno e per colore«; do 20. julija. V MUZEJU SV. KLARE na Korzu Verdi 18 v Gorici bo ob razstavi »1914: L'Europa alla guerra - Dal colore delle uniformi al fango delle trincee« (1914: Evropa v vojno - Od pisanih uniform do blatnih jarkov) v sredo, 16. julija, ob 18. uri Emanuela Uccel-lo predstavila sodobno umetnino Stefana Ornelle; sledilo bo predavanje admirala Ferdinanda Sanfeliceja di Monteforte z naslovom »La situa-zione politico-militare in Europa e la neutralita dell'Italia nel 1914« v organizaciji združenja Isonzo. Razstava je odprta od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour v Tržiču je na ogled razstava »Oltre le nu-vole. Aviatori italiani nella prima guerra mondiale« iz arhiva fotografa Giovannija Cividinija; do 20. julija od ponedeljka do sobote 17.00-19.00, ob sobotah tudi 10.00-13.00, ob nedeljah 10.00-13.00. GORIŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI, KC LOJZE BRATUŽ IN GORIŠKA POKRAJINA vabijo na ogled razstave z naslovom »Vidiki vernosti in spomina v prvi svetovni vojni 1914-1918« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; do 20. julija med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). V KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca d'Aosta 83 v Tržiču je na ogled razstava Diega Valentinuzzija »Valentinuzzi 80«; do 4. septembra 7.00-21.00, zaprto ob ponedeljkih. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava v organizaciji združenja Amici dell'Ar-te Felice z naslovom »1914/18: la guerra e gli animali. Truppe silenziose al servizio degli eserciti«; do 30. septembra od ponedeljka do sobote 7.3013.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.0013.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. »SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je FESTIVAL DVORNE GLASBE »MUSI-CA CORTESE« v organizaciji združenja Dramsam iz Gorice: 17. julija ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »I due corvi«, duo De Mircovich; 5. avgusta ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču »Musica regale« ensemble Musica Rediviva; 12. avgusta ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije v Gradežu »Alma, svegliate ormai«, ensemble Anonima Frottolisti; 11. septembra ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »Con-certo botanico«, ensemble Protem-pore; 21. septembra, ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »Time stand stille«, duo J. Coleau - B. Zulian in La Compagnia del Bontempo ter ensemble Dramsam; vstop prost. »LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: 22. in 23. julija »Afrobrasil festival« v knjižnici v Foljanu (Ul. Madonnina 4) od 17.30 do 19.30 brezplačne delavnice igranja afriških in brazilskih tolkal, od 19. do 20.30 brezplačne plesne delavnice in od 21. do 23. ure nastopi; vstop prost. »ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: 19. avgusta ob 21. uri v Rubijskem gradu na Vrhu duo Alja Mandič (violončelo, Slovenija) in Carmen Anastacio (klavir, Italija); 21. avgusta ob 21. uri v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Novi Gorici duo Leonard Franz (klarinet, Italija) in Gregor Dešman (klavir, Slovenija); 23. avgusta ob 21. uri v viteški dvorani gradu Dobrovo trio Martina Morello (klarinet, Italija), Kristina Seražin (saksofon, Slovenija), Carolina Perez Tedesco (klavir, Italija); 26. avgusta ob 21. uri v goriškem gradu Kontra-Kvartet iz Slovenije (klezmer); 28. avgusta ob 21. uri preddverje gradu Kromberk La Rossignol iz Italije (dvorna glasba in plesi). Vstop prost. ¿j Čestitke V Štmavru se je Nejcu pridružil brat MIHA. Mami in tatu veliko moči, Nejcu in Mihi veliko zdravja in pridnosti želijo sosedje. H Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481-531508). MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. NAGRADA AMIDEI prireja kreativne filmske delavnice za otroke na temo animiranega filma »Kiki - dostava na dom« japonskega režiserja Hayaa Miyazakija; film bo brezplačno na ogled do zasedbe sedežev v dvorani Kinemaxa v Gorici v petek, 18. julija, in v soboto, 19. julija, ob 10.15, ob 15. uri pa bo v mediateki Ugo Casiraghi v Gorici potekala brezplačna filmska delavnica; obvezna prijava po tel. 0481534604 ali na info@mediatega.go.it. AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, ex-tem-pore. Kamp vodi prof. Andrej Vremec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave po tel. 329-2718115 (AŠZ Dom) ali domgorica@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 3385889958, marinandrej@alice.it). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do 4. avgusta (ob 14. uri). Okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040635626, info@zskd.eu. S Izleti KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 24. avgusta do 3. septembra z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave v Gorici, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927 (ob torkih od 9. do 12. ure) ali na sedežu Krut-a, v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 (od pon. do pet. 9.00-13.00) ali krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Pod-bonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 048120801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. ut Kino DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »Storia di una ladra di libri«. Dvorana 2: 17.45 »Maleficent«; 19.45 - 21.50 »In ordine di sparizione«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Mai cosí vicini«. Dvorana 2: 17.45 »Mr. Peabody & Sherman«; 20.10 - 22.10 »Le origini del male«. Dvorana 3: 17.50 - 20.30 - 22.15 »Baby sitting«. Dvorana 4: 17.30 »Maleficent«; 19.45 - 21.50 »In ordine di sparizione«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.00 »The German Doctor - Wakolda«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Mai cosí vicini«. Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.10 »Le origini del male«. Dvorana 3: 17.50 - 20.30 - 22.15 »Baby sitting«. Dvorana 4: 17.30 »Maleficent«; 19.45 - 21.50 »In ordine di sparizione«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.00 »The German Doctor - Wakolda«. □ Obvestila KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta v torek, 22. julija. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan in JUS Medjavas vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov, na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki bo potekal v Medjevasi od petka, 3., do nedelje, 5. oktobra; informacije po tel. 3387738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali pišite na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it TABORNIKI RMV obveščajo, da bo letošnje dvotedensko taborjenje potekalo v Cerknici od 14. do 28. julija. Zbirališče za odhod z avtobusom je predviden v ponedeljek, 14. julija, ob 7.30 na avtobusni postaji v Rožni dolini. Dan obiskov staršev bo v nedeljo, 20. julija, od 10. do 17. ure. Na taborjenje gredo lahko le otroci, ki imajo poravnano tudi članarino za letošnje leto, ki jo v primeru, če to še niste storili, lahko plačajo na iste načine kot tabornino. Ura po-vratka bo sporočena naknadno na straneh Primorskega Dnevnika. Dodatne informacije pri vodnikih posameznih družin. AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor v ponedeljek, 14. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah, Prvomajska ulica 120/a. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Sol-bici odprti po poletnem urniku (9.00 -13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. H Prireditve »POLETJE V TRŽIČU«: 15. julija ob 21.30 na Trgu Falcone e Borsellino film »La mafia uccide solo d'estate«; 15. in 16. julija v občinski knjižnici glasbeni laboratorij z Enricom De Collejem ob 9.30 za otroke med 6. in 12. letom in ob 16. uri za mlade med 13. in 17. letom, ob 21. uri v parku Patuna »Suoni e sensazioni sot-to le stelle« v organizaciji glasbenega inštituta Vivaldi in vedno ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v sklopu niza »Let-tere Mediterranee« srečanje s filozofom in kulturnim antropologom Umbertom Galimbertijem. »VINILVEČERI 2014« NA GRADU KROMBERK: Goriški muzej v sodelovanju s Kud Morgan iz Nove Gorice prireja ciklus glasbenih predavanj z ljubitelji glasbe in lastniki vinilov: 15. julija ob 21. uri Drago Vovk »Od prve do najnovejše LP plošče«; 22. julija ob 21. uri Sergej Randelovic »Kje si Čarli?« (večer o Karlu Novaku). V času predavanj bo potekal še sejem rabljenih in novih vi-nilov ter raritet. POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: danes, 13. julija, ob 17. uri turnir v namiznem nogometu in ob 22. uri prenos finala svetovnega prvenstva v nogometu; v ponedeljek, 14. julija, ob 21. uri »Ponedeljkova popotovanja«; v torek, 15. julija, ob 17. uri otroško poletno popoldne in ob 22. uri blues koncert Ane Po-povic; v sredo, 16. julija, ob 22. uri koncert Cene Resnik tria (Cene Resnik, Zlatko Kaučič, Giovanni Maier); več na www.nova-gorica.si. »POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI« v Ronkah potekajo do 18. julija na trgu pred knjižnico in v kinoparku Excelsior (ob slabem vremenu v občinskem avditoriju): 14. julija ob 18. uri Sabina Gerin in Sara Soletta za otroke »Yoga del-la risata... riso risotto risate« in ob 21.15 koncert Wind Rose;15. julija ob 18. uri Raflkella Bolaffio in Margherita Mar-cuzzi za otroke »Tu disegni... io leggo« in ob 21.15 »Operetta... meravigliosa come questa notte d'estate«; 16. julija ob 18. uri Andreja Grom za otroke v slovenščini »Poredna rdeča kapica in dobri volk« in ob 21.15 koncert Etno Funkers; 17. julija ob 18. uri Paola Pedreros in Margherita Marcuzzi za otroke »Far-falla e i colori della natura« in ob 21.15 predavanje Desire Dreos »Di tesori perduti, storie di chiesette dimenticate in Bisiacaria«; 18. julija ob 21.15 koncert Shipyard Town Jazz Orchestra »Mainstream«; več na http://bibliogo.ccm.it/li-brary/Ronchi-dei-Legionari/. »POLETJE NA PLACU 2014« V ŠEMPETRU do 23. avgusta pred Coronini-jevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter): 16. julija ob 20. uri otroška gledališka predstava »Čebelica debelica« v izvedbi Gledališča KU-KUC; 17. julija ob 21. uri večer komorne glasbe z Orkesterkampom Bovec; 18. julija ob 20. uri na Trgu Ivana Roba zabava ob občinskem prazniku; vstop prost, več na www.kstm-sempe-ter-vrtojba.si. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici poteka »DolceMen-tEstate 2014« vsako sredo od 18. ure dalje do 27. avgusta (razen v tednu velikega šmarna): 16. julija ob 18. uri »Kaartik - Indie 5. I cinque ritmi in yoga e danza«; ob 19. uri tehnika Qi gong z bambusovimi palicami, vodi Annamaria Zin in srečanje z Nadio Minius-si z naslovom »Meditazione dei Cuori Gemelli«; ob 20. uri energetske izmenjave s tehniko Reiki, vodi Liliana Vi-sintin, ter Jam session v parku z lastnimi inštrumenti; vstop prost, ob slabem vremenu bodo dejavnosti potekale v centru Mare Pensante v parku; informacije po tel. 329-2164329, ahau.even-ti@gmail.com. »LIBRI E AUTORI A GRADO« (Knjige in avtorji v Gradežu): 17. julija ob 18. uri v Pineti »Ballando con Cecilia«, Pino Roveredo in »Femmine di giorno«, Elena Commessatti; 18. julija ob 18. uri na glavni plaži »Stupdt, o l'arte di rialzarsi da terra«, Arrigo Cipriani; 28. julija ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije »La Sto-ria di Aquileia e di Grado«, Paolo Scan-daletti; 1. avgusta ob 18. uri na glavni plaži »Il romanzo dei Windsor«, Antonio Caprarica. Ob slabem vremenu v kinu Cristallo na Drev. Dante Alighieri 29. V SKLOPU PROJEKTA »DOLCE-MEN- TE« bo v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici posvet z naslovom »La gioia, insieme!« v četrtek, 17. julija, med 16.30 in 20.30. Sodelovali bodo psihiater Marco Bertali, psicotera-pevt in omeopat Maurizio Cannaroz-zo, filozof Alberto Severi, vaditeljica tehnike chi kung Annamaria Zin, psihiater in psihoterapevt Giorgio Cri-smani, profesor farmakologije Tullio Giraldi, gastroenterolog in omeopat Fa-bio Burigana, za združenje VegAnima Mette Faurschou Hastrup, foniater Susanna Beira, counselor Rio Abierto, vzgojiteljici Simona Agostinis in Elisa Stocco, za združenje AMA-Linea di Sconfine Fabio Agazzi, za združenje Fusam Lia Gregoretti, za zadrugo Il grande carro Patrizia Marchi, endo-krinolog Flavio Komauli. Nastopili bodo glasbeni skupini Free Tones in Rondo Goriziano ter Fabrizio Fiore. Ob slabem vremenu v centru Mare Pensante; vstop prost. ZDRUŽENJE CUORE AMICO vabi na sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici v soboto, 19. julija, ob 17. uri na kabaretno predstavo »Livio e le sue magiche valigie« v sklopu projekta »Estate Serena«. ' . Mali oglasi HIŠNO POMOČNICO z lastnim prevoznim sredstvom iščem v okolici Gorice; tel. 347-6858652. PODARIM dve mladi muci (samčka in samico), črna in sivo-tigrasta; tel. 3339766745. PRODAM pasja mladiča border-collie stara dva meseca; tel. 338-4199828. Prispevki Ob smrti Line Peric darujejo vnuki 60 evrov za SKŠD Kras Dol-Poljane. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu So res snubili Mourinha? RIO DE JANEIRO - Čeprav je bodoči predsednik brazilske nogometne zveze Marco Polo Del Nero podprl selektorja Luiza Felipeja Scola-rija (na sliki), je malo verjetno, da bo slednji »preživel« polfinalni poraz s 7:1 proti Nemčiji. Po poročanju španskega dnevnika Marca naj bi v Braziliji že »potipali« Joseja Mourinha, ki pa naj bi snubljenje zavrnil, toda le zato, ker želi najprej doseči čim več uspehov s Chel-seom, a bi se lahko pred letom 2018 le usedel na klop selecaa. Brazilska nogometna zveza je ugibanja demantirala. Nedelja, 13. julija 2014 Sabella bo (najbrž) odšel RIO DE JANEIRO - Selektor argentinske nogometne reprezentance Alejandro Sabella (59 let) bo po finalni tekmi proti Nemčiji odstopil s svojega položaja, je zatrdil njegov agent Eugenio Lope. 59-letni strateg gavčev, ki je Argentino prevzel leta 2011, pa ga je včeraj demantiral. Vendar, pravijo opazovalci, le za to, da ne bi vznemiril svojih pred finalom. Za naslednika omenjajo nekdanjega trenerja Barcelone Gerarda Martina in zdajšnjega trenerja madridskega Atletica Diega Simeoneja. DANES OB 21. URI FINALE SP - Na papirju v vsem boljši od Argentine, toda ... Nemci nimajo Messija Pobiralci stav računajo, da bodo v finalu svetovnega prvenstva (danes, že ob 21. uri) zmagali Nemci. Predvidevanje izidov je pač njihovo delo. Za vse druge najbrž velja, da je vsakršna napoved veliko tveganje. Saj gre vendar za finale SP in za nogomet. Šport, ki je velikokrat nepredvidljiv. Pa še to je res: danes so si reprezentance na tej ravni zelo enakovredne. Zabiti gol komurkoli je zelo težko. Brazilija, osmoljenec pol-finala, je izjema, ki potrjuje pravilo. Seveda, Nemčija ima kar nekaj prednosti. Objektivno gledano, je doslej pokazala največ. Moštvo je pridobilo multie-tnično podobo, svežo kri in dodatne motivacije, obdržalo pa vse značilnosti, ki kra-siji severnoevropske nogometaše, v prvi vrsti disciplino. S petimi igralci Nemčija do-minira sredino, obramba je čvrsta, vratar Neuer - odličen v vratih, je v njej dodaten libero. Klose in Müller sta na večni lestvici strelcev svetovnih prvenstev: Klose je s 16 goli v samem vrhu, če kdo, ga lahko na naslednjih SP nasledi 12 let mlajši Müller. Doslej jih je pred štirimi leti v JAR in zdaj v Braziliji zabil že deset. Dalje, Nemci so imeli za regeneracijo na voljo dan več od Argentincev. Ni vse. Čeprav se odvija prvenstvo na južnoameriških tleh, stadion ne bo ves navijal za gavče. V Rio de Janeiro je navalilo na deset tisoče Argentincev, vendar jih večina nima vstopnice. Te so še pretežno vedno v rokah razočaranih Brazilcev. Če jih ne bodo prodali, bodo navijali za Nemce. Še nedotakljivemu idolu Neymarju, ki si je upal izjaviti, da bo v finalu navijal za Argentino, so zelo zamerili. Kar vse pove o razpoloženju Brazilcev do sosedov. Najmanj kar lahko zapišemo je, da bo podpora na Maracani razdeljena. Za tiste, ki so vraževerni, velja povedati še to: Nemci bodo igrali v belih dresih, s katerimi so zmagali leta 1990 v Italiji. In Argentina? Argentina ima izjemno čvrsto obrambo in ima Messija, pravi njen nekdanji selektor Menotti, prvak z gav-či leta 1978. Morda bi to bilo lahko dovolj za naslov ... A. Koren ZA 3. MESTO - Sinoči Nizozemska boljša od Brazilije Objemanje Van Persieja po prve golu ansa BRASILIA - Brazilci so po polomu v polfinalu sinoči gladko izgubili tudi tekmo za 3. mesto. S 3:0 (2:0) je namreč zmagala Nizozemska. Že v tretji minuti je z enajstmetrovke zadel Robin Van Persie, na 2:0 pa je že v 19. minuti povišal Blind po obrambni napaki Davida Luiza. Čeprav so Nizozemci na ves glas trdili, da jih tolažilen nastop ne zanima, so igrali zagrizeno do konca, tretji gol je padel šele v 92. minuti, ko ga je po lepi akciji dosegle Wij-naldum. Brazilci so se trudili, a so na vrata streljali le dvakrat. ZLATA ŽOGA Največ kandidatov je med finalisti RIO DE JANEIRO - Mednarodna nogometna zveza Fifa je objavila seznam desetih igralcev, ki so v ožjem izboru za naslov najboljšega igralca prvenstva. Na mundialu 2010 v Južnoafriški republiki se je s tem naslovom okronal Urugvajec Diego Forlan. Na tokratnem seznamu so štirje Nemci in trije Argentinci: Nemci Mats Hummels, Toni Kroos, Philipp Lahm in Thomas Mueller ter Argentinci Angel Di Maria, Javier Mascherano in Lionel Mes-si. Poleg omenjenih so med kandidati za zlato žogo tudi najboljši brazilski nogometaš Neymar, Nizozemec Arjen Robben in Kolumbijec James Rodriguez, ki je s šestimi zadetki še vedno na prvem mestu strelcev. Fifa je objavila tudi nominacije za najboljšega vratarja prvenstva za nagrado, za zlato rokavico pa se bodo potegovali Ar-gentinec Sergio Romero, Nemec Manuel Neuer in Kostaričan Keylor Navas. Dosedanji dobitniki 1982 Paolo Rossi (Italija) 1986 Diego Maradona (Argentina) 1990 Salvatore Schillaci (Italija) 1994 Romario (Brazilija) 1998 Ronaldo (Brazilija) 2002 Oliver Kahn (Nemčija) 2006 Zinedine Zidane (Francija) 2010 Diego Forlan (Urugvaj) Merkel vs Kirchner Prava nogometna poslastica. Strokovnjaki tako opisujejo nocojšnji veliki finale SP v Braziliji, na katerem se bosta pomerili Nemčija in Argentina. Gre že za sedmi medsebojni spopad na SP med reprezentancama (tolikokrat sta se srečali le Brazilija in Švedska ter Nemčija in Srbija oz. Jugoslavija), če pa upoštevamo tudi dvoboj med Vzhodno Nemčijo in Argentino leta 1974, je današnji že osmi obračun med ekipama. Če sta bili tekmi na SP leta 1958 in 1966 nezanimivi, sta se nato reprezentanci dvakrat zapored srečali v finalu. Leta 1986je v Mehiki Maradona popeljal Argentino do drugega mundiala z zmago s 3:2 po navdušujoči tekmi. Štiri leta kasneje so bili gledalci priča mnogo bolj dolgočasnemu srečanju, ki ga je odločila enajstmetrovka Brehmeja v 84. minuti. Obe ekipi sta torej zadnjič osvojili naslov svetovnega prvaka v medsebojnih spopadih. Reprezentanci sta se nato srečali v četrtfi-nalu leta 2006, ko je Nemčija slavila po enajstmetrovkah, Elf pa je leta 2010 s 4:0 ponižal Argentino in Ma-radono, tokrat v vlogi selektorja. Zadnji dve tekmi pa imata skupnega imenovalca, in sicer Kloseja, ki je argentinsko mrežo zatresel na obeh srečanjih. Današnja tekma ima tudi več simboličnih pomenov. Na eni strani bo ekonomsko bogata Nemčija predsednice Angele Merkel, na drugi pa Argentina Cristine Kirchner, ki doživlja enega izmed najtežjih trenutkov v 198 let dolgi zgodovini. Nekateri so si drznili tekmo imenovati tudi »sveti« dvoboj, saj bo za Argentino navijal papež Bergoglio, bivši papež Ratzingerpa naj bi simpatiziral za Nemčijo, čeprav ne velja za velikega nogometnega navdušenca. Ne glede na to, oči svetovne javnosti bodo nocoj uprte v Maracano. (av) NAŠ POGOVOR - Košarkar Doma David Abrami se v teh dneh mudi v Argentini Namesto veselja ... pretepanje Na ulicah Buenos Airesa veliko nasilja ne glede na rezultat, zato se ne počuti varnega - Messija častijo kot božanstvo Današnji veliki finale svetovnega prvenstva v Braziliji med Nemčijo in Argentino si bo v Buenos Aire-su ogledal tudi domovec David Abra- uo> mcc CQQ_ Začetek »Ne prerokujeva, to delava za zabavo,« je dejal Jose Mourinho v vi-deoposnetku portala Yahoo. V družbi plavolaske je pisal na tablo, kako se bo razpletlo svetovno prvenstvo. Še pomnite? Napovedal je, da se bosta v finalu pomerili Anglija in Portugalska. Celo bonitetna agencija Goldman Sachs je pred začetkom SP objavila posebno študijo. »Z našim mo- delom napovedujemo, da bodo Brazilija, Nemčija, Argentina in Španija polfinalistke, v finalu pa bo Brazilija premagala Argentino,« so zapisali. »Največji favorit je Brazilija,« je v pogovoru za Gazzetto dello Sport trdil nekdanji brazilski zvezdnik Ronaldo, ki so ga nato vprašali, kaj lahko iztrže Italija. »Italija vedno daleč pride.« Diego Armando pa je pravilno slutil, da domača vrsta ne bo zmagala: »Ni kandidat, ki bi se ga bilo treba bati.« Kaj pa Nemci? Karl Heinz Rummenigge je pred dvema letoma za Sport Plus razmišljal: »Nimam enakega mnenja kot nekateri Bayer-novi igralci, ki pravijo, da bo Nemčija 2014 svetovni prvak.« Jurgen Klinsmann pa je aprila vlekel vzporednice: »Generacija Bertija Vogtsa je naslov svetovnega prvaka osvojila leta 1974, moji je to uspelo leta 1990, tudi za današnjo pa sem prepričan, da ima dovolj kvalitete, da naslov znova vrne v Nemčijo.« (P. V.) mi, ki se v teh tednih mudi na počitnicah v argentinski prestolnici. »Pravzaprav sem že pred odhodom upal, da se bodo Messi in soigralci prebili do finala in prvenstvo tudi osvojili, saj sem računal na pravo žurko. Potem ko sem doživel med Argentinci zmago v polfinalu, pa sem mnenje o zabavi nekoliko spremenil,« nam je nekoliko presenetljivo povedal Abrami. »Po zmagi vpol-finalu proti Nizozemski smo se odpravili v središče mesta. Mislili smo namreč, da bomo priča pravemu državnemu praznovanju, po ulicah pa smo lahko opazili čisto nasprotno sliko. Veliko ljudi se je med seboj pretepalo, pretepe pa je policija mirila s posebnimi topovi, ki streljajo vodo. Sploh je vladal občutek, da mesto ni varno, saj je bilo absolutno premalo policistov, da bi lahko nadzorovali vse pretepe in izgrede,« nam je povedal domovec in dodal, da je tudi izredno priljubljeni nogomet nemočen proti notranjim nemirom, ki vladajo v državi. Argentina se namreč sooča s težkim političnim, ekonomskim in socialnim trenutkom in ljudstvo izkorišča vsako priložnost, da izrazi svoje nelagodje. K temu pa je prispevalo tudi dejstvo, da je »Albice-leste« premagal Nizozemsko 9. julija oz. na dan, ko so praznovali 198. David Abrami obletnico neodvisnosti od Španije. Kje pa si je Abrami ogledal tekmo? »Polfinale sem si ogledal na domu sestrične svojega dekleta. Z nami je bil tudi sestričnin fant, ki sem ga spoznal po začetku drugega polčasa. No, ko je Romero ubranil prvo enajstmetrovko, me je on objel, kot da bi se poznala že vrsto let, kar priča o veliki ljubezni Argentincev do nogometa. Vsekakor v Buenos Airesu si ljudje tekmo raje ogledajo doma kot v javnih lokalih. Vsi oblečejo dres državne reprezentance, večinoma Messijevega, na oknih so povsod izobešene zastave. Messi je tu pravi bog na zemlji, Ar-gentinci pa večkrat tudi zapojejo pesem, v kateri pravijo, da je Maradona boljši od Peléja,«je povedal Abrami in dodal, da so bili Argentinci pred tekmo z Nizozemsko zelo pesimisti, pred današnjim finalom pa vlada precejšen optimizem. »Današnjo tekmo si bomo ponovno ogledali doma ali pri prijateljih. Razmišljamo še, ali bi se nato podali v mesto, saj so bili po polfinalu občutki zelo neprijetni. Veliko je van-dalizma, alkohola, naj dodam, da se je mnogo ljudi peljalo do središčnega trga "Plaza de Mayo" s sumljivimi terenskimi vozili, vlaki so bili tako polni, da so se nekateri navijači čisto preprosto obesili na zunanja vrata. Ko je nazadnje Italija osvojila svetovno prvenstvo, sem imel dvanajst let. Takrat sem se z očetom in bratom odpravil v mesto. Vsi so bili veseli in vsi so praznovali, veliko je bilo tudi hrupa, nikoli pa se nisem počutil ogroženega, kot se mi je pripetilo v nekaterih trenutkih po zmagi proti Nizozemski v polfinalu,« je povedal domovec, ki bo vsekakor navijal za Argentino. »Predvidevam, da bo do izgredov vsekakor prišlo, tako v primeru zmage Argentine kot tudi v primeru poraza,« svojo pripoved zaključuje domovec. (av) / ŠPORT Nedelja, 13. julija 2014 19 KOLESARSTVO - Tour de France Etapo dobil Francoz Nibali povečal vodstvo PARIZ - Francoz Blel Kadri je zmagovalec osme etape kolesarske dirke po Franciji. Tekmovalec ekipe Ag2r je bil član peterice ubežnikov, na 161 kilometrov dolgi etapi, s startom v Tomblainu in ciljem na Gerardmer La Mauselainu. Po samostojnem napadu, ko se je naprej odpeljal kakšnih 25 km pred ciljem, je sam prikolesaril skozi cilj. 27-letni kolesar je tudi oblekel pikčasto majico najboljšega gorskega kolesarja. Včerajšnja etapa je bila prva nekoliko bolj razgibana na letošnjem Touru, kolesarji so morali opraviti s tremi vzponi, dvema druge kategorije in enim tretje. Za pobeg so se odločili Simon Yates, Adrien Petit, Sylvain Chavanel, Niki Terpstra in Kadri, ki so si na ravninskem delu etape prikolesarili tudi do več kot 11 minut prednosti. Vendar je glavnina prednost hitro več kot prepolovila, ko so ubežniki prišli do prvega vzpona pa sta se za napad odločila Chava-nel in Kadri. Slednji ni dolgo čakal in se odpeljal naprej, Chavanel pa ni mogel odgovoriti na napad rojaka. Prednost je rasla, v ozadju je stvari na svoje mesto postavljala ekipa Tinkoff-Saxo. V zadnjih kilo- metrih je vodilnega Vincenza Nibalija napadel Alberto Contador, a pridobil le tri sekunde. Nibali je s 3. mestom povečal skupno vodstvo. Drugouvrščeni Danec Jakob Fuglsang je namreč izgubil veliko časa in zdaj na drugem zaostaja minuto in 44 sekund, od nevarnih tekmece za vrh sta zaostala tudi Poljak Micheal Kwiatkowski in Ajenadro Valverde. »Contador je na zadnjih dveh vzponih vzel dirko v svoj roke, vendar se počutim dobro in nisem imel težav. Tri sekunde sem izgubil samo zato, ker se mi je zataknilo pri menjalniku,« je bil z razpletom zadovoljen Nibali. Danes je na sporedu deveta etapa od Gerard-merja do Mulhousa, dolga 170 kilometrov. Skupno: 1. Nibali (Ita/Astana) 33:48:52; 2. Fuglsang (Dan/Astana) +1:44; 3. Porte (Avs/Sky) 1:58; 4. Kwiatkowski (Pol/Omega Pharma-Quick Step) 2:26; 5. Valverde Belmonte (Špa/Movistar) 2:27; 6. Contador (Saxo-Tinkoff) 2:34; 7. Bardet (Fra/AG2R) 2:39; 8. Rui Alberto Costa (Por/Lampre Merida) :52; 9. Mollema (Niz/Belkin) 3:02 10. van den Broeck (Bel/Lotto) isti čas. Francoz Blel Kadri ansa JADRANJE - Evropsko člansko prvenstvo 470 v Atenah Ni šlo po načrtih Čupina jadralca Sivitz Košuta in Jaš Farneti po dveh regatah v zlati skupini zdrknila še za nekaj mest Na morju pred Atenami, kjer je te dni zbrana elita olimpijske klase 470, je včeraj močneje zapihalo. Močnejši veter do 20 vozlov pa ni prinesel sreče jadralcema JK Ču-pa Simonu Sivitzu Košuti in Jašu Farneti-ju, ki sta prvi dve regati v zlati skupini evropskega članskega prvenstva zaključila v spodnji polovici lestvice. V prvem plovu sta bila na visokem 12. mestu, ko je veter spremenil smer pa sta zdrknila v ozadje in zaključila nastop na 26. mestu (v zlati skupini nastopa 37 posadk). V drugem plovu pa sta prepozno prijadrala na start in tako ostala v ozadju celo regato. Končala sta na 24. mestu. Na skupni razvrstitvi sta tako zdrknila na 29. mesto, ohranila pa sta drugo mesto med italijanskimi posadkami. Na 21. mestu je dvojica Rebaudi/Raiman, vsi ostali pa so še nižje na lestvici. Prvo mesto sta z dvema zmagama v zlati skupini zadržala Avstralc Belcher in Ryan, ki vodita že od prvega dne, druga (prva Evropejca) pa sta ponovno Finca Lindgren/Lindgren. Jadralce čakajo še štiri regate v zlati skupini, najboljših deset pa se bo v torek borilo za kolajne. Čupina jadralca bosta v sam vrh težko prodrla, vselej pa lahko izboljšata svojo uvrstitev. Pomembno bo, da ohranita mirno kri in koncentracijo, da bodo plovi v naslednjih dneh brez odvečnih napak. Jakost vetra tačas ne pride več v poštev: jadralca nimata preferenc, saj v Atenah, kjer ni vala, znata jadrati v vseh pogojih, pomembno bo torej, da odjadrata čim bolj dovršeno. Kot že rečeno, brez napak. Slovenki Tina Mrak in Veronika Macarol sta prvi dan finalnih nastopov v prvem in tretjem plovu zasedli tretje in drugo mesto, v drugi regati pa sta bili 19. ter napredovali na skupno 11. mesto . Slovenki zdaj za desetim mestom, na katerem sta Švicarki Linda Fahrni in Maja Siegenthaler, zaostajala le še za točko. □ Obvestila ŠD SOKOL prireja 24ur beach volley (3x3 mešano). Turnir se bo pričel v soboto 19.julija ob 18.00 na društvenem igrišču v Nabrežini. Ekipe bodo sestavljene iz treh igralcev in igralk in bodo mešane po spolu. Za vpisovanje in informacije kličite na številko 331-2978665 (Sara). Med turnirjem bodo delovali dobro založeni kioski. Vabljeni ! ZSŠDI obvešča, da je s ponedeljkom, 30. junija stopil v veljavo poletni urnik. Naši uradi bodo odprti od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KK BOR in ZSSDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 14. leta od ponedeljeka, 1. do petka, 5.septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 karinmalalan@gmail.com SKIROLL - Mednarodni sprint ŠD Mladina Odlična kulisa Postavitev proge na Opčinah je bila za organizatorje zadetek v polno - Danes grand prix To, kar so pri rolkarski tekmi ŠD Mladina doslej pogrešali, so letos z umestitvijo tekme v sprintu v center Opčin končno dobili. »Vsi ostali sprinti se vedno dogajajo v središčih mest, saj je v bistvu tekma s finalnimi dvoboji pravi spektakel, ki potrebuje tudi podporo ljudi. Tako kuliso smo vedno pogrešali, letos pa smo izboljšali še ta vidik,« je bil z izbiro lokacije in potekom tekmovanja vesel predsednik ŠD Mladina Erik Tence. Športna prireditev se je namreč odlično umestila v praznik, ki ga v okviru Poletnih večerov prirejata konzorcij Centro in via-Skupaj na Opčinah oziroma Združenje za zaščito Opčin. Sprintersko tekmo veljavno za italijanski pokal in za prvo Trofejo Skupaj na Opčinah, sta dopolnili še dve pozitivni plati. Kriški organizatorji so na tekmo v sprintu privabili rekordno število udeležencev - tekmovalo jih je nekaj manj kot sto, večina iz Italije -, zelo veselili pa so se tudi odziva. Ob progi, ki je tekla po Proseški ulici na Opčinah od cerkve do krožišča, so se ves čas zbirali gledalci, ki so lahko spoznali šport, ki se navadno dogaja daleč od reflektorjev. Nova lokacija pa ni razveselila samo organizatorjev, ampak tudi tekmovalce. Izbira 175 metrov dolge proge z rahlim vzponom je bila zadetek v Izmenjava mnenj fotodamj@n polno: »Asfalt je odličen, tudi strmina je primerna za tehnično dovršen tek, s tehničnega vidika je to najprimernejša sprinter-ska proga, ki smo jo kdaj preizkusili v Trstu,« je pohvalili traso Alessio Berlanda, trikratni svetovni prvak v sprintu. Skratka, proga je dobila tudi pečat »kralja« sprintov. Na tekmi so polnoštevilno nastopili rolkarji Mladine, tudi najmlajši, za katere je bila openska preizkušnja, prva nasploh. Zelo dober nastop je že v kvalifikacijah dosegel mladinec Niki Hrovatin, ki je bil na koncu odličen četrtti. V napetih finalnih obračunih je absolutno zmago slavil Alessio Berlanda, trikrat svetovni prvak v sprintih (2007, 2009 in 2013) pred Emanuelom Becchisem, lani tretji v mladinskem svetovnem pokalu, med ženskami pa sta bili najboljši Lisa in Anna Bolzan. Danes bo na vrsti še tekma v ravnini mednarodni Grand Prix na progi Sa-matorca - Salež - Bajta. Tekma, ki bo letos veljavna za prvo trofejo ZSŠDI, se bo začela ob 9.30. Več fotografij na naši facebook strani primorski_sport Na startu sprinta na Opčinah fotodamj@n LOKOSTRELSTVO Karen Hervat danes v finalu Trofeje dežel Mlada slovenska lokostrel-ka Karen Hervat, ki tekmuje za tržaški Ascat, se je na Trofeji dežel v kraju Base-lega di Pinè pri Trentu, uvrstila v današnji finale za 1. mesto. Po včerajšnjih kvalifikacijah je bila dijakinja dolinske nižje srednje šole Gregorčič, tretja (664 točk), v osmini finala je nato najprej s tesnim 6:4 premagala tekmovalko iz naše dežele Giliuo Caniz, v četrtini finala je s 6:0 odpravila tekmico iz Pie-montta, v polfinalu pa je z enakim izidom odpravila še nasprotnico iz Trenta. V finalu jo čaka danes dvoboj proti predstavnici Veneta Borello. Slovenec finalist turnirja v Portorožu PORTOROŽ - V finalu teniškega turnirja serije challenger Tilia Slovenija Open v Portorožu bosta danes igrala prvi nosilec Blaž Kavčič in drugopostavljeni Gilles Muller iz Luksemburga. Finale bo ob 18.30. Blaž Kavčič je v polfinalu ugnal tretjega nosilca Rusa Jevgenija Donsko-ja s 6:4 in 6:2, Miller pa je bil z 2:1 v nizih boljši od mladega Britanca Ky-la Edmunda. Rudisha izenačil izid sezone GLASGOW - Kenijec David Le-kuta Rudisha, olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder, je drugi dan atletske diamantne lige v Glasgowu na 800 m z 1:43,34 za več kot dve sekundi ugnal vse tekmice na čelu z Juž-noafričanom Andrejem Olivierjem (1:45,65) in izenačil izid sezone na svetu rojaka Asbela Kipropa. Na 3000 m zapreke je Etiopijka Hiwot Ayalew dosegla najboljši čas leta na svetu (9:10,64) in za slabo sekundo ugnala Američanko Emmo Coburn (9:11,42). Hrvatica Blanka Vlašic je po zmagi v Parizu pred tednom dni vknjižila drugo zaporedno diamantno zmago in po dolgotrajnih težavah z zdravjem potrdila dobro formo. V skoku v višino je preskočila 1,96 m in prevzela skupno vodstvo v disciplini. Marquez sedmič SACHSENRING - Španec Marc Marquez (Repsol Honda) bo še sedmič v sezoni začel dirko svetovnega prvenstva v motociklizmu s prvega startnega mesta. Na kvalifikacijah za VN Nemčije je izboljšal rekord proge (1:20,937), ki ga je leta 2008 dosegel Avstralec Casey Stoner. Za Mar-quezom je bil drugi njegov rojak Dani Pedrosa (Repsol Honda), ki je dolgo vodil, pa tik pred koncem padel. Tretji je bil Nemec Stefan Bradl (Honda MotoGP). GORSKI TEK Mateja Kosovelj 2. na EP PARIZ - Slovenska gorska tekačica Mateja Kosovelj je na evropskem prvenstvu v gorskih tekih v Gapu v Franciji osvojila srebrno medaljo. Po drugem mestu leta 2006 in tretjem lani v Borovcu v Bolgariji je to njena tretjo medaljo na EP. Njen brat Mitja Kosovelj je bil med člani peti. Moški so tekmovali na razdalji 12,800 km s 750 m vzponov in spustov, dekleta pa na razdalji 8,150 km s 500 m vzponov in spustov. 20 Nedelja, 1B. julija 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2014 - l.del ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 21.05 Film: Sapore di mare 2 - Un anno dopo 23.15 Film: Ondata di calore Nedelja, 13. julija La 7, ob 21.05 u Rete 4 7.15 Media Shopping 7.55 Serija: Zorro 8.25 Dok.: Pianeta Terra 9.25 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Pianeta Mare 11.30 Dnevnik 13.00 Le sto-rie di Alive 13.55 Donnavventura 14.35 Film: Dalle Ardenne all'inferno 17.05 Serija: Detective extralarge 2 18.50 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Colombo 21.30 Film: Il solista 6.30 Dok.: Road Book 7.05 Dok.: Overland 8.00 Dnevnik 8.20 Dok.: Quark Atlante -Immagini dal pianeta 9.05 Dok.: Dreams Road 2011 10.00 Dok.: Con i tuoi occhi 10.30 A Sua immagine 10.55 Sveta maša 12.20 Linea Verde 13.3017.00, 20.00 Dnevnik in vreme 14.00 Show: Per sempre mia 17.00 Film: Questo nostro amore 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 21.00 Svetovno nogometno prvenstvo 2014 finale: Nemčija-Argentina 23.25 Notti Mondiali 2014 7.00 Serija: Lassie 7.50 Serija: Zorro 8.15 Cronache Animali 9.15 Serija: La nave dei sogni 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Sereno Varia-bile Estate 14.20 Serija: Delitti in paradiso 15.25 Serija: Il commissario Lanz 16.25 Serija: Il commissario Herzog 17.25 Serija: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Nad.: Reign 18.50 Dribbling 19.35 Serija: Il commissario Rex 21.10 Serija: Hawaii Five 22.40 Serija: Strike Back - Senza regole 23.35 Film: Ray (biografija; i. J. Foxx) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.15 Film: Dream hotel - Malesia 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 L'arca di Noe 14.00 Nad.: Il peccato e la vergogna 15.40 Serija: Anna e i cinque 17.15 Film: Per fortuna che ci sei 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 7.10 Nan.: Ai confini dell'Arizona 8.00 Film: Il ragazzo che sorride 9.40 Film: Chimera 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 TeleCamere 12.551 visiona-ri 14.00 Dnevnik 14.30 Kolesarstvo: Tour de France 17.35 Tour Replay 18.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 18.55 23.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.05 Film: Stanlio e Ollio - I figli del deserto 21.10 Film: The Wedding Planner -Prima o poi mi sposo (kom.; i. J. Lopez, M. McConaughey) 23.20 Show: X-Style O Italia 1 7.00 Serija: Supercar 9.30 Serija: A-Team 10.25 Nad.: No Ordinary Family 12.25 Dnevnik in vreme 13.00 Sport Mediaset 14.05 Film: Superman 2 16.40 Film: Mai dire Ninja 18.30 Dnevnik 19.00 Serija: La vita secondo Jim 19.30 Superbike Gare - GP USA Laguna Seca Classe WSBK - Gara 1 20.55 Film: Disturbia (i. Shia LaBeouf) 23.25 Superbike Gare - GP USA Laguna Seca Classe WSK - Gara 2 La l LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 In Onda 10.35 4 donne e un fu-nerale 11.40 Film: Lone Rider - La Vendetta Bitka na Neretvi (La battaglia sulla Neretva) Jugoslavija 1969 Režija: Veljko Bulajic Igrajo: Milena Dravic, Boris Dvornik, Sylvia Coscina, Franco Nero, Anthony Dawson in Sergej Bondarc-huk Film je posvečen eni največjih bitk na jugoslovanskih tleh, med drugo svetovno vojno. Začetek leta 1943 so nemški okupatorji, po Hitlerjevem nalogu pričeli z vojno operacijo poimenovano Weiss. Končni cilj posega je bil uničenje partizanskih enot. Zaradi močne ofenzive so se partizanske čete, z vrhovnim štabom in 4500 ranjenci znašle obkoljene v dolini reke Neretve. Obkoljen v obroču v neizhodnem položaju, je Tito odločil, da poruši še edini most in onemogoči nasprotniku, ki je že prerazporedil svoje enote na drugo stran. V eni noči partizani poleg porušenega mostu zgradijo novega in tako Tito reši sebe in svoje vključno z ranjenci. degli Hattaway (vestern) 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Film: Jane Doe - Alibi di ferro 16.30 Film: McBride - Omici-dio Dopo Mezanotte 18.15 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: La battaglia della Neretva (vojni) ^ Tele 4 pop Pop TV rija: Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR -novice 20.00 Volitve 2014 22.15 Film: Razglednice iz pekla A Kanal A 6.30 Le ricette di Giorgia 9.45 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 23.15 Ro-tocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 15.00 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 18.50 Ring estate 19.30 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.00 Nedeljska maša 10.20 Minuta v muzeju 10.45 prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Avsenikovih 60 v Medvodah 14.45 Village Folk 15.10 Film: Najsrečnejše dekle na svetu 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Komisar Rex 18.10 Risanke 18.30 Parlamentarne volitve 201418.55 22.10 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 20.00 Volitve 2014 22.35 Poletna scena 23.05 Slovenski magazin (T Slovenija 2 7.55 Poletna scena 8.35 Slovenski magazin 9.05 Turbulenca 9.35 Ugriznimo znanost 9.55 Glasbena matineja 12.50 Nogometno svetovno prvenstvo: Brazilija - Nizozemska 13.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Velike Britanije, prenos 15.00 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.50 Veslanje - svetovni pokal 19.35 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 20.50 Nogomet SP finale: Nemčija -Argentina 23.50 Zaavni kanal (t Slovenija 3 6.00 8.00 Sporočamo 7.15 21.30 Žarišče 7.50 17.45 Kronika 9.30 Vzporedna ekonomija 11.1014.45 Ozadja 11.25 svet v besedi in sliki 11.50 Država, politika, civilna družba: Pred finalom svetovnega prvenstva v nogometu 13.30 Prvi dnevnik 15.30 Film: Hit poletja 17.30 Poročila 17.45 Kronika 18.25 tenis: ATP Challenger - finale 20.55 Tedenski napovednik Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.00 Potopisi 16.30 Vrt sanj 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Pesem kamna 19.00 22.30 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Tenis (M): ATP Challenge Portorož, finalna tekma 22.45 Istrska potovanja 23.25 Slowind Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Maja in čarobna skrinja 18.00 Besede miru 18.30 Med nami: Miha kramli -2.oddaja 19.30 Pod ledom 19.40 Ptiči -Smrdokavra 20.00 Na Postojnskem 20.30 3. Briška poroka 21.00 Film: Kam? (slo. film) 21.15 Dediščina sončnih bogov 21.45 Lung 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Vi-deostrani 6.00 Risanke 6.5518.10 Serija: Pod eno streho 7.50 17.35 Serija: Svingerji 8.15 Serija: Šola za prvake 8.45 16.20 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.15 Veliki pokovci 10.20 Serija: Chuck 11.10 Tv Prodaja 11.25 Igrače za velike 12.00 Moto GP 15.30 Dirke na daljinca 17.00 Nad.: Puščica 19.15 Film: Najboljša oramba 21.00 Film: Kolo sreče 23.10 Nad.: Je bella cesta 6.00 Risane, otroške in zabavne serije 9.25 Film: Vrnitev v plavo laguno (1991) 11.30 Škandal 12.40 Serija: Kamp razvajencev 13.40 Serija: Zmenki milijonarjev 14.35 Serija: Posel mojega življenja 15.30 Film: Harry Potter in svetinje smrti - 1. del 18.10 Se- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.55 Music box; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Za smeh in dobro voljo: Ponziana Jones, sledi Music box; 15.00 Z naših prireditev, sledi Music box; 17.00 Kratka poročila; 17.15 Šport in glasba, sledi Music box; 18.00 Opereta skozi prostor in čas, sledi Music box; 19.25 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.00 Brinjevka; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Humoristična odd.; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DIO; 16.15 Na športnih igriščih; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Volitve 2014/ Finale SP 2014; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00 Scaletta musicale; 12.301 fat-ti del giorno; 13.00 Next; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Pu-glia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.10, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Posebna povolilna oddaja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na Mundial; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sledi večnosti; 9.30 Musica sacra; 10.00 Maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arso- ve spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica no-ster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V tem tednu boste na vrhuncu moči. Pozitivno razpoloženje in veliko energije bosta pripomogla k opravljanju vsakodnevnih obveznosti. Prosti čas preživite v krogu družine. m^l BIK 21.4.-20.5.: Melanholično razpoloženje vas bo prevevalo v začetku tedna. Poskrbite za svoje družabno življenje. Na delovnem mestu boste apatični do dogajanja okoli sebe. Poživite si okolje. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V službi boste poskušali uveljaviti svojo voljo, kar se ne bo dobro končalo. Dober smisel za humor vas bo v družbi prijateljev postavil v središče pozornosti. Zdravje: dobro! RAK 22.6.-22.7.: Proti koncu «« tedna bo Saturn vstopil v vašo drugo hišo, kar bo povzročilo omejitve na področju osebnih financ. V službi boste izredno kreativni in ino-vativni. Dosegli boste spremembe. T^e LEV 23.7.-23.8.: Imeli boste (^^r nadpovprečne miselne sposobnosti, kar vam bo še najbolje služilo na delovnem mestu. Individualne naloge in intelektualni izzivi vam bodo šli odlično od rok. Zdravje: dobro. DEVICA 24.8.-22.9.: Dosegli ^^ ste tisto, za kar ste si prizadevali. Uspeh naj bo dodaten razlog za nekaj premora od službe. Spočiti si morate telo in um. Več časa boste preživeli z družino ali partnerjem. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V ^ ^ vaše življenje bo v prihodnjem obdobju vstopila oseba, v kateri boste prepoznali potencialnega prijatelja ali celo partnerja. Ne bojte se pokazati pravega obraza. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Izžarevali boste posebno moč in energijo, kar bodo ljudje okoli vas občudovali. Pazite, da ne boste postali naduti. Če se opravljate na počitnice ali daljši izlet, bodite previdni. STRELEC 23.11.-21.12.: Svoj prosti čas boste radi preživljali ustvarjalno in v družinskem krogu. Pri igri z najmlajšimi se boste vračali v obdobje otroštva, kar vas bo napolnilo z nedolžnostjo in dobro voljo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Vaša pozabljivost v prihodnjem obdobju ne bo poznala meja. Še posebej v službi bo to slabo vplivalo na vaše delo. Priskrbite si nekaj oddiha, če pa to ni možno, zamenjajte okolje. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Vroči dnevi bodo slabo vplivali na vašo energijo in elan. Če pred vami ni dopusta, si na vsak način vzemite kakšen dan prosto in ga preživite v aktivnostih v naravi. RIBI 20.2.-20.3.: Zaradi dobrega nasveta in odlične zamisli si boste na svojo stran pridobili pozornost nadrejenega, s katerim doslej niste bili v najboljših odnosih. Namenite več prijaznosti prijateljem. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 13. julija 2014 21 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due V" Rai Tre a tredici anni 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uo-mini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 18.20 Nad.: Cuore ribelle 19.00 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Coca-Cola Summer Festival 23.30 Talk Show: Maurizio Costanzo Show - La storia 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 10.00 Dnevnik in rubrike 9.05 Dok.: Tg1 Storia Estate 9.35 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 11.20 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 1 16.50 Dnevnik in vreme 17.15 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Vive la gente 21.10 Serija: Questo nostro amore 23.301 nostri Angeli - Premio Luchetta O Italia 1 6.45 Nad.: Hercules 7.40 Nad.: Xena, prin-cipessa guerriera 8.35 Serija: A-Team 9.40 Dok.: Frank de la Jungla 10.50 Dok.: La furia della natura 11.25 Dok.: L'acqua e i suoi pericoli 12.25 Dnevnik in šport 14.05 Risanka: Simpsonovi 14.30 Futurama 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Serija: Person of Interest 23.50 Resn. show: La casa degli assi La 7 6.00 Nad.: La strada per la felicita 7.30 Serija: Buona fortuna Charlie! 7.50 Prote-stantesimo 8.20 Serija: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, sledi dnevnik - Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La no-stra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 13.30 E...state con Costume 14.00 Det-to fatto 15.30 Serija: Army Wives - Conflitti del cuore 17.00 Nan.: Guardia costiera 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il com-missario Rex 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Dok.: Voyager - Ai confini della conoscenza 23.30 Film: Codice Hangar LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 In onda 11.30 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 In Onda 23.00 Inarrestabili ^ Tele 4 6.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Dnevnik - Buongiorno Italia 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Rai Parlamento Spaziolibero 10.10 Film: L'arciere di fuoco 12.00 12.25 Dnevnik in vreme 12.15 Serija: La signora del West 13.00 Kilimangia-ro Album 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Kolesarstvo: Tour de France 17.45 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo 18.55 23.15 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Sconosciuti Collection 23.40 Gli archivi del '900 u Rete 4 6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Di-stretto di Polizia 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Serija: Il comandante Florent 18.55 Dnevnik 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Film: Lo chiamavano Bulldozer 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: L'amore 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.40 Aktualno: Musa Tv 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi sta-dio 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Lunedi di religione 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Labirinto letale iT Slovenija 1 6.50 Poletna scena 7.15 Utrip 7.30 Zrcalo tedna 8.00 Otroško program: OP! 10.35 Dok. serija: V oblasti strojev 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Polnočni klub (pon.) 15.15 Dober dan, Koroška 15.45 18.40 Otroški program: OP! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Poletna scena 17.45 Dok: Zdravje Slovencev 18.15 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 22.40 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.50 Poletna scena 23.20 Podoba podobe (t Slovenija 2 7.00 9.10 Zabavni kanal 15.00 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.45 Nogomet SP Nemčija-Argentina finale 20.00 Gala koncert iz Ria ob zaključku SP v nogometu 21.30 Dok. odd.: Moj svet 22.30 Serija: Občutljiv primer (t Slovenija 3 6.00 9.00, 10.30, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 17.25 Poročila 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.35 21.45 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.50 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.50 Poročno potovanje po italijnsko 16.25 Vesolje je... 16.55 V orbiti 17.25 Istra in... 18.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.35 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Ar-tevisione 21.00 Glasba 21.30 Sredozemlje 22.10 Vsedanes 22.50 Lynx koncert Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Med nami 18.30 Moja Afrika, 2. del 19.10 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Znanstveni večer 21.00 Beneški petrol 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otroške serije 8.45 9.50, 11.00 Tv Prodaja 9.00 13.20 Nad.: Beverly Hills 90210 10.1015.55 Nad.: Želim te ljubiti 11.1516.50 Nad.: Sila 12.2517.55 Nad.: Vrtinec življenja 14.05 Film: Razglednica iz pekla 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR -vreme 19.00 22.20 24UR - novice 20.00 Film: Čez 30 in še pri tastarih 22.05 Nad.: Precej legalno 22.55 Nad.: Maščevanje Kanal A 6.45 10.55 Serija: Igrače za velike 7.15 19.25 Serija: Frendi iz službe 7.45 10.50 Volan 8.2016.35 Nan.: Dva moža in pol 8.4513.00 Risanke 9.55 17.05 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 13.25 Tv prodaja 14.405 Najboljši načrti 18.00 19.55 Svet 18.45 Alarm za Kobro 11 20.05 Film: pogumno srce 23.05 Film: Gospodar in bojevnik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Rod lepe Vide; 12.45 O jogo bonito - Bruno Križman; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 5. nad.; 18.00 Julius Kugy; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.25 horoskop; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Z menoj na pot; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, Ponedeljek, 14. julija Rai 2, ob 02.10 VREDNO OGLEDA Gorbaciov Italija 2010 Režija: Stefano Incerti Igrajo: Toni Servillo, Salvatore Ruoc-co, Mi Yang Marina Pacilea prijatelji in znanci imenujejo Gorbaciov, ker ima na obrazu velik temen madež. Marino preživlja svoje življenje v zaporu Pog-gioreale v Neaplju, kjer ni zapornik, ampak je zaposlen kot knjigovodja. Tih in sramežljiv je neapeljski Gor-bačov strasten igralec na srečo in ko izve, da oče Lile, mlade Kitajke, v katero je sam noro zaljubljen ne more vrniti denarja, ki ga je zapravil z igranjem, se knjigovodja odloči, da bo tisto vsoto izmaknil iz blagajne zapora. To bo seveda uvedlo srhljivo spiralo nasilja in za Marina v bistvu ne bo poti nazaj ... Še enkrat izjemni Toni Servillo se čudovito izkaže v vlogi, ki mu jo je režiser Incerti skoraj sešil na kožo. 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Appuntamenti d'estate; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.25, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 13.00, 14.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 Social radio; 11.35 Cafe Brazil - Speciale mondiali di calcio; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Franci-gena; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfi-nando; 20.00 London Calling; 21.00 Sonoramente classici; 22.00 La via Francigena (pon.); 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.40 Ime tedna; 13.00 Danes do 13:00; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 14.40 Parlamentarne volitve; 16.40 Sopotniki; 18.00 Mini koncert; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na piedestal; 21.00 Razmerja; 21.30 Top albumov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - ■ . Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 13. julija 2014 ITALIJA, SVET / BLIŽNJI VZHOD - Palestinci raketirajo, Izrael napada nove tarče Število žrtev napadov v Gazi preseglo 150 JERUZALEM, GAZA, NEW YORK - Izrael je včeraj peti dan nadaljeval napade na območje Gaze, število Palestincev, ki so bili v napadih ubiti, pa se je povzpelo na 150. Po navedbah izraelske vojske je Izrael samo ponoči bombardiral okoli 60 ciljev, od začetka letalske ofenzive v torek pa skupno že več kot tisoč. Iz Gaze je včeraj v Izrael priletelo najmanj petnajst raket gibanja Hamas. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so bili po navedbah bolnišničnih virov v mestu Gaza v napadu blizu ene od mošej ubiti trije moški, v letalskem napadu na eno od ulic v mestu pa je življenje izgubil 17-letnik. Palestinsko gibanje Hamas je medtem sporočilo, da je med žrtvami izraelskih napadov v gosto naseljenem območju Gaze dve tretjini civilistov, med njimi številni moški in ženske. Več kot 920 ljudi je bilo v napadih ranjenih. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je že izrazila zaskrbljenost zaradi visokega števila žrtev med civilisti. Po navedbah ZN je tako visoko število civilnih žrtev posledica tega, da Izrael bombardira stanovanjske hiše. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je bilo v tokratni ofenzivi že več napadov kot med osemdnevno ofenzivo na to območje leta 2012. Napovedal je, da Izrael z napadi ne bo prenehal, dokler napadov ne bodo ustavili tudi palestinski skrajneži ter dejal, da se Izrael ne bo uklonil pritisku mednarodne skupnosti. Palestinski predsednik Mahmud Abas se je medtem zavzel za politično rešitev bližnjevzhodnega konflikta. Kot je dejal v pogovoru za libanonsko televizijo Al-Majadin, se mu ne zdi pomembno, kdo je začel konflikt, temveč je v tej vojni njegova glavna naloga zaščita ljudi. Sprti strani je pozval, naj končajo nasilje in se vrnejo k prekinitvi ognja, za katero so se dogovorili leta 2012. Izraelu pa je očital, da je z gradnjo naselbin spodkopal mirovne pogovore. Tiskovni predstavnik izraelske vojske pa je v petek dejal, da bodo prihodnji teden ob mejo z območjem Gaze namestili še eno ali dve brigadi. Izrael je od začetka ofenzive na Gazo vpoklical okoli 20.000 rezervistov. Zaradi zaostrovanja konflikta med Izraelom in Palestinci se bodo na zahtevo Kuvajta zunanji ministri Arabske lige v ponedeljek sestali na nujnem sestanku, je neimenovani diplomat danes dejal za francosko tiskovno agencijo AFP. Od torka, ko je Izrael začel z zračnimi napadi na območje Gaze, arabske države še niso oblikovale skupnega odgovora na konflikt. Varnostni svet ZN pa se je včeraj z izjavo za javnost odzval na nasilje med Izraelom in Palestinci in pozval obe strani, naj ustavita spopade in razglasita premirje. Izjava za javnost ni zavezujoča, vendar pa izraža soglasno mnenje mednarodne skupnosti. Izjava Varnostnega sveta ZN izraža resno zaskrbljenost zaradi krize, povezane z Gazo in zaščito civilistov na obeh straneh. Varnostni svet vpleteni strani poziva k umiritvi položaja in ponovni veljavi premierja iz novembra 2012 ter k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Varnostni svet ob tej priložnosti še izraža podporo obnovitvi neposrednih pogajanj med Izraelci in Palestinci s ciljem celovitega mirovnega sporazuma na osnovi rešitve dveh držav. Ruševine v Gazi ansa UKRAJINA - V najnovejših napadih ukrajinskih oboroženih sil Po zatrjevanju oblasti v Kijevu naj bi ubili 1000 separatistov DONECK - Ukrajinske oborožene sile so v najnovejših zračnih napadih v regijah Doneck in Lugansk po lastnih navedbah ubile okoli 1000 proruskih separatistov in uničile številna oklepna vozila in orožje. Proruski uporniki so potrdili obsežno obstreljevanje s strani ukrajinske vojske, a zavrnili točnost informacij o številu žrtev. Kot je sporočil tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministrstva Vladislav Seleznjov, je bilo v zračnih napadih v Donecku in Lugansku ubitih okoli 1000 separatistov, od tega okoli 500 v Dzeržin-sku, v bližini mesta Doneck. »Takšno število ni v skladu z resnico,« je navedbe Seleznjova zavrnil vodja sa-mooklicane ljudske republike Doneck Andrej Purgin in dodal, da v Dzeržinsku ni toliko upornikov. Hkrati je potrdil, da je do težkega obstreljevanja s strani ukrajinskih sil prišlo v Marinkovi, predmestju Do-necka, pri čemer je bilo po njegovih besedah ubitih 20 civilistov. Tiskovni predstavnik ruskega ministrstva za izredne razmere Aleksandr Drobiševski pa je včeraj sporočil, da je število beguncev iz Ukrajine, ki so zatočišče poiskali v Rusiji, preseglo 21.000. »V petek smo zagotovili sedem dodatnih namestitvenih centrov. V 321 centrih je sedaj 21.200 ljudi,« je dejal. Zatočišče beguncem iz Ukrajine je ponudilo preko 30 ruskih regij, največ pa se jih je zateklo v Južno in Osrednje zvezno okrožje ter na Severni Kavkaz in Krim, ki se je pred meseci odcepil od Ukrajine in priključil Rusiji. Porošenko na finalu SP v Riu, kjer bo tudi Putin RIO DE JANEIRO - Ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je medtem potrdil, da bo prišel v Brazilijo in si drevi na Marakani v Riu de Janeiru ogledal finale svetovnega nogometnega prvenstva med Nemčijo in Argentino, je potrdila brazilska vlada. Na finalu bo med številnimi državniki tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Ukrajinski in ruski voditelj bosta tudi na kosilu, ki ga bo gostila brazilska predsednica Dilma Rousseff. Ukrajina in Rusija sta v sporu, saj je Rusija Ukrajincem že iztrgala polotok Krim, Ukrajinci pa obtožujejo Rusijo, da podpira proruske separatiste na vzhodu države. (STA) Težavna pogajanja o prihodnosti Alitalie RIM - Pod taktirko ministra Maurizia Lupija so se včeraj ves dan nadaljevala pogajanja o usodi zaposlenih v italijanski letalski družbi Alitalia, v katero bo kot manjšinski delničar pristopila družba Etihad s sedežem v Abu Dhabiju. To ni več pod vprašajem, medtem ko ostaja še naprej zelo nejasna usoda t.i. presežnih delavcev, ki naj bi jih bilo skoraj tisoč. Zanje, kot kaže, ne bo dopolnilne blagajne, pač pa možnosti za drugo zaposlitev, ki je v tem kriznem času vprašljiva. Sindikalni zvezi CISL in UIL kažeta razpoložljivost za podpis dogovora, CGIL pa ima dvome. Vendola ponuja roko Renziju in njegovi stranki RIM - Stranka SEL (Levica, ekologija, svoboda), ki ne preživlja najboljših trenutkov, ponuja roko Demokratski stranki, s katero je svoj čas sklenila volilni dogovor, ki je nato propadel. Kot pogoj Matteu Renziju za novo sodelovanje je vodja SEL Nichi Vendola postavil konec zavezništva med demokrati in zmerno desno sredino Angelina Alfana. Stranko SEL so v zadnjih tednih zapustili nekateri poslanci, ki se zavzemajo za sodelovanje z DS. Iraške sile usmrtile več kot 250 sunitskih zapornikov BAGDAD - Iraške varnostne sile in vladi v Bagdadu pridružene šiitske milice so od 9. junija usmrtile vsaj 255 sunit-skih zapornikov, je v petek sporočila nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW). Organizacija je poboje označile za grobo kršitev mednarodnega prava in pozvala k mednarodni preiskavi. "Množični izvensodni poboji bi lahko bili dokaz vojnih zločinov ali zločinov proti človečnosti," je sporočil HRW in dodal, da naj bi pri pobojih šlo za maščevanje zaradi ofenzive sunitske skrajne skupine Islamska država (IS), prej znane kot Islamska država Iraka in Levanta (Isil), ki je osvojila velike dele države in na območjih, ki jih nadzira v Iraku in sosednji Siriji, razglasila kalifat. "Medtem ko svet upravičeno obsoja grozote Isila, ne sme prezreti sektaške-ga ubijalskega pohoda vlade in prov-ladnih sil," je opozoril namestnik direktorja HRW za Bližnji vzhod, Joe Stork. HRW je po lastnih navedbah dokumentiral poboje ujetnikov v Mosulu na severu Iraka ter v krajih Tal Afar, Ba-kuba, Jumarke in Rava. ITALIJA - Jutri začetek priprav za odhod v Genovo Costa Concordia pred zadnjo plovbo Ladja za križarjenje je nasedla januarja 2012, v nesreči je umrlo 32 ljudi - Kmalu razsodba za kapitana Schettina RIM - Pristojne italijanske oko-ljevarstvene službe so sporočile, da lahko začnejo ostanke pred dvema letoma in pol nasedle ladje za križarjenja Costa Concordia (na sliki ANSA) pripravljati za prevoz v genovsko pristanišče, kjer jo bodo dokončno uničili. Začetek operacije je tako odvisen le še od vremena. Luksuzna potniška ladja je 13. januarja 2012 z več kot 4200 ljudmi na krovu pred toskanskim otokom Giglio nasedla na čereh in se prevrnila, pri čemer je umrlo 32 ljudi. Vse odtlej ostanki ladje kazijo podobo turističnega kraja. Jutri naj bi jo končno začeli pripravljati za odhod na njeno zadnje počivališče, genovsko pristanišče, kjer jo bodo razrezali. Če bo šlo vse po načrtih, jo bodo proti Genovi odvlekli 21. julija, so potrdili v družbi Costa Cro-ciere, ki je lastnica ladje. V minulih dneh so na razbitino pritrdili še zadnje od skupaj 30 rezervoarjev z balastno vodo, ki bodo pomagali, da bo ladja spet plula. Ko bodo balastno vo- do odstranili, bo ladja dobila vzgon, se dvignila za 12 metrov in bo lahko spet plula. Pri podvigu, ki se bo začel jutri ob 6. uri in bo predvidoma trajal teden dni, bo ves čas sodelovalo 350 strokovnjakov, družbo Costa Crociere pa bo operacija stala najmanj 1,5 milijarde evrov. Odvoz ladje bo izvedel ita-lijansko-ameriški konzorcij Micoperi- Titan, do njega pa prihaja deset mesecev po spektakularnem dvigu nasedle ladje septembra lani. Tudi njen odvoz predstavlja velik izziv, saj še nikoli doslej 114.500 ton težke ladje niso odvlekli 280 kilometrov stran. Costo Concordio bosta vlekli dve ladji, še dve pa bosta na voljo za primer, če bi prišlo do težav. V primeru ogrožanja okolja pa bo v pripravljenosti še več la- dij. Še posebej pomembno vlogo bodo pri prevozu igrale vremenske razmere, saj razbitina ne bi prenesla valov višjih od 2,5 metra. Do svojega zadnjega cilja naj bi Costa Concordia potovala štiri dni. Razrez ladje v Genovi naj bi stal okoli 100 milijonov evrov, kar leto dni pa bo zaposloval 100 delavcev.Okoljevarstve-niki se bojijo, da bi lahko pri odvozu ladijskih ostankov kontaminirana voda stekla v morje, kar bi lahko onesnažilo varovano morsko območje pred Gigliom. Italijanski okoljski minister Gianluca Galletti je tovrstne strahove zavrnil in zagotovil, da bodo imeli glavno vlogo pogoji za varen transport. Odgovornost za tragično nesrečo Costa Concordie so pripisali več uslužbencem družbe Costa Crociere, ki je zato priznala sokrivdo. Kapitan ladje Francesco Schettino se za nesrečo zagovarja pred sodiščem v Grossetu. Sodbo je pričakovati v prihodnjih mesecih, grozi pa mu do 20 let zapora. (STA) PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 13. julija 2014 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA NABREŽINA Občinski trg V ponedeljek, 21. julija ob 21.15 / kabaret / Pupkin Kabarett: »Serate sotto le stelle 2014«. OPČINE Prosvetni dom V četrtek, 24. julija ob 21.00 / miks magije in humorja / Magic Coctai, nastopajo Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir in Vikj, Eva & Tanja.. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Trieste loves jazz 2014 Trg Verdi V ponedeljek, 14. julija, ob 21.00 / Nastopajo: Buena Banda (ITA, SWE, HR, BRL) / Marko Solman - trobenta; Karel Eriksson - trombon; Carlo Grandi - sousafon; Pietro Ricci in Luis Carneiro De Oliveira - bobni. / Nastopajo: »The Big Tartini Band« dirigirana od Klausa Gesinga. V torek, 15. julija, ob 21.00 / Nastopa: Alba Nacinovich "Correspondances" / Alba Nacinovich - glas; Francesco De Luisa - klavir; Simone Serafini - bas in Alessandro Mansutti - bobni./ Nastopajo: Vid Jamnik international quartet (SLO/HR/MKD/AU) / Vid Jamnik - vi-brafon; Ratko Zjaca - kitara; Martin Gjakonovski - acoustični bas; Ratko Di-viak - bobni. V sredo, 16. julija, ob 21.00 / Nastopajo: Enzo Favata 4tet "Inner Roads" / Enzo Favata - sax; Enrico Zanisi - klavir; Danilo Gallo - bas; U.T. Ghandi - bobni. / Nastopajo: Tribal Dialects / Patrick Dunst - woodwind; Sasa Mu-tic - klavir; Grilli Pollheimer - bobni, tolkala; Sina Shaari - perzijski Oud. / Nastopajo: The Berndt Luef Quartet / Berndt Luef - vibrafon; Thorsten Zimmermann - bas; Patrick Dunst -sax; Grilli Pollheimer - bobni, tolkala. V četrtek, 17. julija ob 21.00 / Nastopajo: Kyle Eastwood Band / Kyle Eastwood - bas; Quentin Collins - trobenta; Graeme Belvins - sax; Andrew Mccormack - klavir; Martyn Kaine -bobni. V petek, 18. julija, ob 21.00 / Nastopajo: Veronica & Red Wine Serenaders / Veronica Sbergia - glas, ukulele, washboard in kazoo; Max De Bernardi - glas, kitara, mandolin, akustična kitara; Dario Poleranidvojni bas, drugi glas. / Nastopajo: Black Market / Angel Rubio španska kitara; Jose Ramon Abella "Jr" - bas; Christian Korthals "Tian" - sax; Giancarlo Spirito - bobni. V soboto, 19. julija ob 21.00 / Nastopata: Bearzati Comisso Duo "M'lllu-mino Di Senso" Trieste '14 / Francesco Bearzatti - sax Clarinett in Angelo Comisso - klavir / Nastopajo: Trio Bi-siak Giangaspero Zullian / Tommaso Bisiak- flavta; Sergio Giangaspero - kitara in Andrea Zullian - bas. V nedeljo, 20. julija, ob 21.00 / Nastopajo: »Dobet Gnahore« / Dobet Gna-hore - glas, tolkala; Colin Laroche De Felinekitara, vokla; Boris Tchango -bobni, tolkala in Clive Govinden - bas. Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Generali V nedeljo, 27. julija ob 21.00 / balet / »Roberto Bolle and friends«. Stadion Rocco V soboto, 6. septembra, ob 21.30 / Nastopa emilijanski rocker Luciano Liga-bue. Vstopmice so v prodaji po inter- netu na spletni strani www.ticketone.it, in v vseh prodajalnah ticketone. OPČINE Prosvetni dom V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / V sklopu, letos 10. Poletja pod kostanjem bo koncert skupine Jari in Jarci. Blues in prvinski rokenrol, pomešan z rocka-billyjem, zvokom ameriškega juga in prgišče slovenske ljudske pesmi. Vstopnina 7 evrov. V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. REPNIČ Kamnolom V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / Guca na Krasu, bo zaigrala legendarna romunska in romska skupina Fanfare Ciocar-lia. BRIŠČIKI Prireditveni prostor V petek, 18. in v soboto, 19. julija / Dvodnevni višek Guce na Krasu. Prvi dan nastopajo srbski virtuozi Ekrem Mamutovic Orkestra in mednarodno priznani bosanski bend Dubioza kolektiv. Dan kasneje bo festival ponudil trojno doživetje na velikem odru, kjer bo najprej nastopila skupina Radio Zastava, nato pa makedonska skupina spektakularnih virtuozov Aguševi Džambo Orkestar.in grški bend Koza Mostra. MARINA JULIJA Na plaži V soboto, 26. julija, ob 21.00 / V sklopu 17. izvedbe festivala Onde mediterranee bo koncert Elise, ki se bo vrnila na plažo in na festival, kjer je začela svojo kariero, tokrat s prijatelji Raphaelom Gualazzijem in Andreo Nardinocchi-jem, ki bosta z njo delila koncert v znamenju vseh največjih uspešnic. _SLOVENIJA_ PIRAN ■ Piranski večeri Cerkev Marijinega prikazanja V soboto, 19. julija ob 21.00 / koncert / Nastopa Godalni kvartet Slovenske filharmonije / Matjaž Porovne - violina; Mojca Fortin - violina; Gordana Keller Petrej - violončelo in Nejc Mi-količ - viola. Križni hodnik Minoritskega samostana V petek, 25. julija ob 21.00 / opera / Operni projekt: »O Kajn, kje je tvoj brat?« / Duhovni dialogi italijanskih skladateljev 17. stoletja / Nastopajo: Monika Mauch - sopran; Matthew Baker - basbariton; Hugh Sandilands -teorba; Domen Marinčič - čembalo, viola da gamba in Tomaž Sevšek - orgelski pozitiv. V petek, 1. avgusta, ob 21.00 / opera / »Viver d'amor«: koncert opernih arij in duetov / Nastopajo: Irena Krsteska - sopran (Makedonija); Kristin Lewis - sopran (ZDA); Yuri Mizobuchi - mezzosopran (Japonska); Muratcan Atam -tenor (Turčija); Josef Ruppert - bas (Avstrija) in Lana Cenčic - klavir BATUJE V petek, 25. julija, ob 21.00 / Bo koncert legendarne skupine Uriah Heep Poleg njih bodo nastopili še Bohem, Heavenix in domači bend Pelhan. Celovečerna prireditev, bo trajala od 20. do 4. ure. LJUBLJANA Kino Šiška V soboto, 2. avgusta, ob 20.00 / Nastopala bo Joss Stone Stripper in Beltek. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija za vizualno umetnost Dou-bleRoom (Ulica Canova 9): na ogled razstava Fotomorgana 4, ki je posve- čena sodobni slovenski fotografiji. Na razstavi predstavlja konceptualne fotografije šest mladih slovenskih umetnikov: Mirta Kokalj, Boštjan Pucelj, Jernej Skrt, Mladen Stropnik, Tanja Verlak in Špela Volčič. Na ogled bo do 17. julija, od ponedeljka do četrtka, od 17. do 19. ure. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV / SESTAVIL LAKO NAJMANJŠE Število DELO KNJIŽEVNIKA W NA SLIKI ~ TRIZLOŽNA PESNIŠKA STOPICA CIMA, KLICA, POGANJEK BERI PRIMORSKI DNEVNIK JAPONSKA NABIRALKA BISEROV BRIT. PEVEC (BRIAN) KDOR DROBI FINI KAMEN KALCIJEV OKSID PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK OKUSNI JUŽNI SADEŽ AVION ITALIJANSKA PEVKA ZANICCHI NAŠA NIKALNICA BERNARD SHAW KIM NOVAK LUNINO ŠTEVILO SLOVENSKI PESNIK VODNIK IVAN PREGELJ IME GORBA-ČOVE ŽENE ANGL. PEVEC GALLAGHER NASPROTJE LEVICE ... PICENO, V MARKAH ITALIJANSKI PEVEC RENATO ... MESTO V FRANCIJI SOFOKLEJEVA TRAGEDIJA NADLEŽNA ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI ROMAN EMILA ZOLAJA ANG. PISATELJ (GRAHAM) VISOK GORSKI VRH, HRBET CIRIL ŠKERJANEC VAS BREZ VOKALA / ZAŠČITENA ALPSKA CVETLICA SAMOSTAN V SRBIJI NAŠ REŽISER (MODEST) NAČRT SKRB DEL BOJNE OPREME VITEZOV KEMIJSKI ZNAK ZA LITIJ REKA SKOZI MÜNCHEN ACE MERMOLJA IT. IGRALKA (SOPHIA) RADARSKA NAPRAVA GORA V HIMALAJI (7.132 m) STARA PLOŠČINSKA MERA AGAVA TROPSKI LIHOPRSTI KOPITAR, RINOCEROS JEZERO NA KITAJSKEM GLAGOL ŠVEDSKI PISATELJ LO - JOHANSSON MI, ..., ONI VRTEČA SE PRIPRAVA, TEKAČ JADRNICA KRIŠTOFA KOLUMBA ALBERT CAMUS SLADKOVODNE RIBE ODSOTNOST S KRAJA ZLOČINA, OPRAVIČILO EMIL ADAMIČ GRŠKA IGRALKA PAPAS REKA V FRANCIJI Škot. nobe- LOVEC (JOHN) MESTO v Črni gori KAZ. ZAIMEK ITAL. MESTO OB JADRANSKI OBALI VASJA OCVIRK NEKD. ARG. NOGOMETAŠ (ROBERTO) KNJIGA ZEMLJEVIDOV KRAŠKA JAMA DELO KNJIŽEVNIKA t NA SLIKI LUKA V ALŽIRIJI ANGEL NAJVIŠJEGA REDA OČE TALISOVA PIJAČA ERIC CLAPTON RENE CLAIR BARVA KOŽE, POLT KOS SUKANCA MAKEDONSKO KOLO OTIS REDDING IT. PESNICA NEGRI KORITO NA DNU KANTON V ŠVICI KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ ZLITINA SREBRA IN ZLATA DELO KNJIŽEVNIKA t NA SLIKI IVAN LENDL MIHA ARIH PRISTANIŠČE v Španiji osvežujoča PIJAČA, ZLASTI POLETI HRVAŠKI OTOK V JADRANSKEM MORJU S POPROM NA MIZI FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC GABIN PRVA SLOVENSKA FILMSKA IGRALKA / ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA MIRANDA SLOVARČEK - AMA=japonska nabiralka biserov • API = gora v Himalaji • GAN = mestece pri Pauju v Franciji • GCA = radarska naprava na letališču • ORR = škotski strokovnjak za prehrano, nobelovec • TAI = jezero na Kitajskem GLASBA 24 Nedelja, 13. julija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. -'f.. K0BENHAVNoC"' •„ HELSINKI 14/22 O/ 1020 MOSKVA 9/16 O KIJEV O 18/24 VARŠAVA ..a, 16/21 A-A DUNAJ ^^ 012/18 ŽENEVA LJU Povsod po deželi bo spremenljivo oblačno s posameznimi nevihtami. Več padavin in neviht bo zjutraj po nižinah in ob morju, popoldan tudi v gorah. Posamezne nevihte bodo intenzivnejše, z obilnimi krajevnimi padavinami. Spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju do 17, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C. 0 TOLMEC 014/24 & TRBIŽ O 11/21 VIDEMO 15/25 CEDADo* 16/24 CELOVEC 014/23 KRANJSKA G. 010/20 O TRŽIČ 15/24 KRANJ O S. GRADEC O 14/23 CELJE 14/26 O LJUBLJANA O 15/25 GORICA 18/25 O N. GORICA ° 17/24 N. MESTO 15/26 O POSTOJNA 013/21 ™ KOČEVJE - ČRNOMELJ OPATIJA^ reka ^ . 17/25 SAZI^ \ DANES Jutri bo spremenljivo oblačno s posameznimi nevihtami. Nevihte in padavine bodo ponekod lahko tudi intenzivnejše. Jutri bo spremenljivo oblačno, čez dan se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. O TRŽIČ 13/24 VIDEMO 16/25 ČEDADo 17/24 KRANJO CELJE 13/24 O LJUBLJANA 015/25 & GORICA 0N. GORICA 18/25 O " 17/24 63* POSTOJNA O 12/22 1978 - Toča je v popoldanskih nevihtah napravila ogromno škode v pasu od Tržiča in Radovljice prek Preddvora in Cerkelj do vzhodnega roba Ljubljane. V Cerkljah < je dosegla velikost oreha, v Depali vasi je poleg toče ogromno škodo napravil viharen veter. Danes: ob 4.10 najnižje -72 cm, ob 10.48 najvišje 41 cm, ob 16.21 najnižje -23 cm, 0 ob 22.07 najvišje 54 cm. 1 Jutri: ob 4.46 najnižje -71 cm, ob 11.28 najvišje 43 cm, ob 17.05 najnižje -22 cm, ob 22.46 najvišje 47 cm. < —¿a \J PORTOROŽ O _ v ^ <—^ 17/24 /■"■"••i..,.^^ 1 ill li?—* °azin ^ REKA 18/24 N. MESTO 14/24 O KOČEVJE O ČRNOMELJ JUTRI Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje C. -JO 500 m ..........19 1000 m ..........16 1500 m ..........12 2000 m ...........8 2500 m ...........6 2864 m ...........2 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9. Igralca iz Harryja Potterja našli mrtvega LOS ANGELES - Britanskega igralca Davida Legena, ki je v nizu filmov o čarovniku Harryju Potterju igral volkodlaka Fenrirja Siwodlacka, so v Dolini smrti v ZDA našli mrtvega. Po navedbah tamkajšnje policije naj bi umrl za posledicami vročine. Legenovo truplo sta dva pohodnika v nedeljo odkrila v osrednjem delu Doline smrti, kje se poleti temperature dvignejo nad 49 stopinj Celzija. "Zdi se, da je Legeno umrl za posledicami vročine, vzrok smrti pa bo sicer ugotavljal okrožni mrliški oglednik. Ni znakov kaznivega dejanja," je v izjavi zapisal šerifov urad. Legeno se je do svojega filmskega prvenca "Pljuni in jo stisni" (Snatch) iz leta 2000 profesionalno ukvarjal z rokoborbo, kariero borca pa je obesil na klin z vlogo v filmih o Harryju Potterju. (STA) V prvem polletju 2014 na Kitajskem več prodanih avtomobilov PEKING - Na Kitajskem, največjem avtomobilskem trgu na svetu, je bilo v prvem letošnjem polletju prodanih 11,68 milijona vozil. To je 8,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki kitajskega združenja avtomobilskih proizvajalcev. Število prodanih osebnih avtomobilov se je zvišalo za 11,2 odstotka. Kitajska je postala ključni trg za avtomobilske proizvajalce z vsega sveta, ne le zato, ker gre za največji avtomobilski trg na svetu, ampak tudi zaradi šibke prodaje na drugih trgih. Lani je bilo na Kitajskem v celotnem letu prodanih 21,98 milijona vozil. (STA) GOSPODARSTVO - Nemški in francoski industrialci »ZDA načrtno spodkopavajo evropski bančni sistem« BERLIN/PARIZ - ZDA namerno spodkopavajo evropski bančni sistem, v trgovini z Evropo pa ne igrajo pošteno, sta v intervjuju za nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) in francoski časnik Les Echos, ki ju povzema francoska tiskovna agencija AFP, dejala vodja industrijskih združenj. "Ne more biti tako, da Amerika šibi evropski finančni sistem, nato pa tu in tam kupi kakšno banko," je dejal prvi mož močnega združenja nemške industrije BDI Ulrich Grillo. ZDA je obtožil, da skušajo z visokimi kaznimi "izstradati" evropske banke. Med zadnjimi odmevnimi primeri je 8,9 milijarde dolarjev visoka kazen, ki so jo ZDA naložile največji francoski banki BNP Paribas. Razlog za to je bilo kršenje ameriških gospodarskih sankcij z opravljanjem transakcij za prepovedane države, med njimi Iran in Sudan. V podobni preiskavi kot BNP je tudi druga največja nemška banka Commerzbank, za primer, da bi bil kaznovan, pa je milijardne rezervacije že vzpostavil tudi največji nemški posojilodajalec Deutsche Bank. Grillo se je zato zavzel za "jasno regulacijo" v bančnem sektorju. Predsednik francoskega združenja delodajalcev Medef Pierre Gattaz pa je menil, da je treba glede na način, kako sta organizirana evro in dolar, čim prej postaviti več vprašanj, s katerimi se bo zaustavilo slabljenje evropskega bančnega sistema. ZDA so naložile največji francoski banki BNP Paribas 8,9 milijarde dolarjev visoko kazen Nemcev in Francozov pa ne skrbi le bančni sistem, temveč širši trgovinski odnosi. Grilla in Gattaza moti ameriški davčni sistem, ki ameriškim podjetjem omogoča prenos sredstev v tujino brez plačila davka. Na ta način je denimo ameriški industrijski koncern General Electric ustvaril obsežne finančne rezerve, ki so mu omogočile financiranje ponudbe za nakup francoskega industrijskega velikana Alstom, s katero je premagal nemškega rivala Siemens. "To je resno izkrivljanje konkurence, ki otežuje naše življenje," je potožil Grillo in izrazil upanje, da bo vprašanje mednarodne davčne harmonizacije tudi tema na ravni skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20). (STA) VELIKA BRITANIJA - Anglikanska cerkev Smejo ženske zasesti škofovski položaj? LONDON - Anglikanska cerkev v Veliki Britaniji je v petek v Yorku na severu Anglije začela petdnevno sinodo, na kateri naj bi v ponedeljek sprejeli dokončno odločitev o tem, ali ženske lahko zasedejo škofovski položaj. Anglikanska cerkev v Veliki Britaniji o posvetitvi žensk v škofinje na sinodi glasovala že leta 2012, a so zagovorniki sprememb tedaj za las zgrešili potrebno večino. Odtlej je anglikanska cerkev dobila novega voditelja, canterburryskega nadškofa Justina Welbyja, ki se odločno zavzema za posvetitev škofinj in je pozval k "obsežnim kulturnim spremembam". Nasprotniki posvetitve škofinj poudarjajo, da bi morali biti duhovniki in škofje zgolj moški, češ da so ti predstavniki Jezusa Kristusa na Zemlji. Za spre- jetje odločitve je sicer potrebna dvotretjinska večina v vsakem od treh domov sinode - med škofi, duhovniki in laiki. Če bo sinoda potrdila posvetitev škofinj, bo o tem razpravljal britanski parlament, odločitev bo potrdila kraljica Elizabeta II., nato pa bo odločitev novembra znova prišla na glasovanje v splošni sinodi, ki pa velja le za formalnost. Če bo posvetitev žensk v škofinje sprejeta, bo to najpomembnejša sprememba v Anglikanski cerkvi v Veliki Britaniji po 20 letih, odkar so začeli ženske posvečevati v duhovnice. V Anglikanski cerkvi v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v ZDA ženske sicer že nekaj časa lahko postanejo ško-finje, v južnoafriškem Svaziju pa je to mogoče od leta 2012. (STA)