267. sicvilna. Ljubljana, v sredo 23. novembra. XX. leto, 1887. IliAja vsak dan «ve*er, iaimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r i j ako-o g er s k e dežele za vse leto 15 gld., pol leta 8 gld., za 'ćetrt leta 4 gld., za je ien mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 ki-., ga jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrtte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniivo je v Rudolfa Kirbi&a hisi, ^UledaliSka stolha". rj p_r a v n i 6tv n naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 solidarnosti slovanski. (Dalje.) Pisatelj Pazdfrek izraža nadalje prepričanje, da bode ruski narod vedno primerno se oziral na Avstrijo ter jo spoštoval kot zavetišče toliko Slovanov, zatorej se sme le z zadovoljstvom opazovati ruske sile naravni razvoj in glede ruskega naroda blaginje bi morali vsi sodelovati. S tega stališča nas tudi nihče ne sme sumničiti, ako nasproti narodu ruskemu nastopimo kot zastopniki Poljakov, ako delamo na to, da se mej največjima narodoma slovanskima napravi „modus vivendi". Uspeh te spravljive akcije pa je zavisen od predpogoja, da se Čebi Rusom prezentujejo kot vodje in govorniki vseh Slovanov. Solidarnost vseh avstrijskih Slovanov mora biti podlaga vsacemu delovanju, s katerim se hoče zboljšati poljskega naroda stanje, podlaga narodnemu miru, kateremu bi Čehi v ruski Poljski radi ugladili pot. Ako si mislimo, da je gališkim Poljakom efektivna podpora njih sorojakov v Nemčiji in Rusiji jednako pri srci, kakor nam obramba naših narodnih nasprotnikov, našla bi se potrebna podstava za racijonalno in trajno solidarnost mej Čehi in Poljaki, katerim bi se pridružili tudi drugi avstrijski Slovani zaradi varstva svojih narodnih interesov. Solidarnost morala bi se vzgraditi na osnovnem zakonu, da najmanjši narodni uspeh katerega koli slovanskega naroda koristi vsemu Slovanstvu, vsak najmanjši poraz pa Škoduje vsemu Slovanstvu. Vsi slovanski zastopniki bi morali v tem biti jed ne ga duha, kar pa sedaj še popolnem pogrešamo. Taka jednodušnost je za sedaj še nemogoča, in ko bi jo hoteli napraviti, povekšali bi le svojo razcepljenost. Nemožno nam je baš sedaj, zjediniti se o tem, kaj treba nam in posebno našim narodno-političnim interesom, a možno bi bilo, zjediniti se, kaj najhujše žuli, kaj najbolj ovira našo narodno-politično blaginjo. Mi Čehi, Slovenci, Slovaki, Hrvati in avstrijski Srbi smo na primer — izimši nekatere kratkovidne politike — vsi soglasni v tem, da je madjarska, nemška in angleška politika Bolgarom in Srbom jako škodljiva, dočim bodo Poljaki k I e < l e homatij balkanskih na svojem protislovanskem stališči le tako dolgo ostali, dokler senjih sedanje razmere nasproti Rusom ne premene. Še soglasneji pa so vsi Slovani brez razlike nasproti nemško-narodno supremaciji. Danes pač v vsem slovanskem svetu ni nikogar več, ki bi ne hotel odbijati pogubnega upliva nemškega nasilstva. Rusi, Poljaki, Čehi, Slovenci, Srbi in Hrvatje so vedno pripravljeni, zavračati nemški „Drang nach Osten" z vsemi silami Vsi ti slovanski rodovi so pa tudi jedini v tem, da so sedanje poljsko-ruske razmere nesreča za ves slovanski svet in da bi od-stranenje ali vsaj oslabljenje poljsko-ruskega nasprot-stva bila jako znamenita etapa Slovanstva na potu njegovega narodno političnega razvoja. Noben Poljak, noben Rus ne bode tajil, da narodna borba teh dveh narodov krči delavnost Slovanstva, a pospešuje uemško-narodne težnje. Iz tega je izvestno, da je jednodušnost Slovanov možna vsaj glede vnanjih škodljivih uplivov in la jednodušnost sme se kot podlaga narodno« politični solidarnosti galiških Poljakov in Čehov jemati v pošte v. Narodni interesi Rusov, Poljakov in Čehov zahtevajo, da se zavrne jako škodljivi nemški živel j. Narodna borba Slovanstva proti napadajočemu in razširjaj oče mu germa ustvu, se je še le začela, odkar je Rusija pričela protinemško politiko. Ta borba bode tem ž vahneja, tem ljuteja, čim bolj in dokler bodo nemški kolovodje v dozdevni svoji su-perioriteti škodovali in pritiskali posamične narode slovanske. Tem načinom izpeljana podlaga vsem Slovanom jednako drage jednodušnosti, iz katere se mora izcimiti splošna solidarnost, bode obema velikima slovanskima narodoma, ki se že tako dolgo borita, omogočila, da stopita na tla narodno politične jednote. Poljaki zboljšali si bodo svoje stanje s pomočjo drugih Slovanov, ako opuste svojo dosedanjo politiko narodnega egoizma in ako se postavijo na stališče popolnem slovanski mislečega naroda. (Dalje prih.) Politični razgled. V I, j ubijan i 21. novembra. Pri zborovanji delegacij se je pokazalo veliko nasprotje mej po I j m It imi radikalnimi elementi in deškim klubom katero bode morda imelo upliv še na daljšo politiko. Poljski radikalci silijo večino poljskega kluba, da bi se klub v vnanjih vprašanjih približal nazorom nemških liberalcev in Ma-djarov ter več ne podpiral vseh čeških teženj.Večina poljskega kluba se pa ne upa dosti ustavljati radikalnim elementom, ker se boji mladopoljskih agitacij. Načelnik poljskega kluba Grocholski je že naznanil Čehom, da bodo Poljaki sicer še podpirali češko politiko, a v vseh vprašanjih pa vender ne bodo brezpogojno podpirali Cehov. Vlada pa podpira nasprotje mej Čehi in Poljaki, da tako oslabi desnico, da jej ne bode več mogla de'ati sitnostij. V nedeljo imeli so JI I u«l<>«'•«'h i shod v Pragi. Poslanca Gregr in Vašaty sta hudo napadala Rie-grovo politiko. Lastnik „Narodnih Listov" je pa priporočal, da se vse narodnosti to- in onostran Litve, katerim preti nevarnost od Nemcev in Ma-djarov, mej sabo sporazumi) o. Posebno je priporočal solidarnost mej Slovani in Rumuni. Ogri bi radi, da bi grof Andrassv zopet postal minister vnanjih zadev. Grof Kalnokv jim ne ugaja, ker tira premalo protirusko politiko. V merodajnih krogih pa ne marajo za Andrassy-ja, in to jako jnzi Madjare, ki so že bili vajeni, da se vnanja politika r.tvna po njih željah. ItolgurNku. vlada skuša v Londonu dobiti 35 milijonov frankov na posodo. Sedaj se vršč dr> tična pogajanja. To posojilo se bi porabilo za po-plačanje vzliodnorumelijskega dolga, zaostalega zhod-norumelijskega tributa in za železnice. Vest, da so liolgarttktt oblastva zaprla *i*l>*Kt'Ha diplomatičnega zastopnika v Sofiji, bila je vzbudila veliko razburjenost v Belemgradu, posebno v vojaških krogih. Širila se je po Belemgradu tudi vest, da je v Sofiji buknil ustanek. — Vest, da bi bili srbskega zastopnika zaprli, se ne potrdil Zaprli so samo nekega kavasa srbskega angentstva, ker so ga dolžili tatvine, pa so ga zopet izpustili, ker se je dokazalo, da je nedolžen. Srbski zastopnik je protestoval proti okrožnici bolgarskega pravosodnega ministra, s katero je slednji naznanil državnim pravnikom in mirovnim sodcem, da srbski LISTEK. Otci in sinovi. X%oman. Ruski spisal J. S. Turgen6v, preložil Ivan Gornik V. (Dalje.) Drugo jutro izbudil se je Bazarov prej nego vsi ter odšel iz hiše. a£he!u mislil si je ozrši se na okrog: „velikansk baš ta kraj ni!u Ko se je Nikolaj Petrovič s svojimi kmeti razmeril, moral je vzeti za novi dvor štiri desetine popolnem revnega in golega polja. Postavil si je hišo, stanovanja za služnike in „fermo", napravil vrt, izkopal ribnjak in dva kladeza, a mlado drevje se je slabo prijemalo, v ribnjaku nabralo se je le malo vode in kladeza imela sta slan okus. Le jedna lopa iz jor-govana in akacij razrasla se je redno; n njej so včasih pili čaj in obedovali. Bazarov prehitel je v nekolikih minutah vse stezice po vrtu, zašel na kurji dvor, v koujušno, našel dva dvorovska dečka, s kojima se je takoj seznanil in odpravil se ž njima k majhni mlaki jedno vrsto od dvora nad žabe. — Čemu ti bodo žabe, gospod9 vprašal ga jeden iz dečkov. — Čuj, čemu, odgovoril mu je Bazarov, ki je imel neki poseben dar, da je vzbujal zaupanje v se pri nižjih ljudeh, dasi se on ni poniževal in jih celo zanemarjal, — jaz žabo razrežem, da vidim, kaj se tam notri v njej dela; tudi midva sva žabi, samo da po dveh nogah hodiva, in jaz bom tudi vedel, kaj se notri v vama dela. — In čemu to? — Da se ne bi zmotil, ako ti zbol:š in te bi moral jaz zdraviti. — Ali si ti „dohtar"? -- Da. — Vaška, slišiš, gospod pravi, da sva midva žabi. Čudno! — Jas se bojim žab, rekel je Vaška, sedemleten deček z glavo belo kakor lan v sivem koza kinu s stoječim zavratnikom, in bos. — Čemu se jih bojiš? Ali morda grizejo? — No, v vodo, filozofa, dejal je Bazarov. Mej tem izbudil se je tudi Nikolaj Petrovič ter se odpravil k Arkad iju, kojega je našel oblečenega. Otec in sin šla sta na teraso pod naveso markizino ; poleg ograje na mizi mej večjimi kitami jorgovana vrel je že samovar. Pojavila se je deklica, dna, ki je sinoči prva srečata prišlece na pragu in dejala s tenkim glasom: — Tedosja Nikolavna niso popolnem zdravi, ne mogo priti; ukazali so, da naj vas prašam, ako bode.te sami si nalili čuj ali naj pride Dunjaša? — Joz bom vse sam storil, sam, dejal je hitro Nikolaj Petrovič. — Ti, Arkadij, s čim piješ čaj, s smetano ali z limonami? — S smetano, odgovoril je Arkadij, ter po-molčavši malo vprašuje dejal: — očka? Nikolaj Petrovič pogledal je v zadregi sina. — Kaj? rekel je. Arkadij povesil je oči. — Oprosti, očka, ako se ti bo zdelo moje vprašanje neumestno, začel je — a ti sam vspod-bujaš me z včerajšno svojo odkritosrčnostjo, da sem odkritosrčen ... ti se ne boš razjezil? ... • — Govori. — Daješ mi pogum, da te vprašam ... kaj ne da neče priti radi tega Fen . . . Kaj ne da neče radi tega ona sem priti pripravljat čaj, ker sem jaz tukaj ? Nikolaj Petrovič obrnil se je izlahka na stran. podložniki neso pod varstvom kapitulacij, ko so ven-der odnošaji mej obema državama prijateljski in se v Srbiji z bolgarskimi podložniki ravno tako postopa, kakor z državljani dražih držav. Itn s k i veleposlanik v Rimu dobil je nalog, da naj povpraša italijansko vlado, kaj da namerava z vojno proti Abesincem. Govori se, da sej kralj Janez poprosil kot pravoslavni vladar ruskega carja za varstvo. Ch tudi vreme ni ugodno, vender hitro nadaljujejo utrjenje rinnuiiMke prestolnice. Osem utrdb je že dodelanih, dt-s^t jih pa bodo še napravili. Načrt za utrdbe je bil napravil belgijski general Brialmont. Ko bodo vsa dela končana, bode Bukurešt velikansk utrjen ostrog, v katerem se bode lahko koncentrovala vsa rumunska vojska. Da bi se mej seboj sporazumeli vsi Iran-coNkl republikanci, res skoro ni misliti. Nekateri so svetovali, da bi se v ta namen sešli vsi republikanski poslanci in senatorji in se posvetovali o skupnem programu in kako odstraniti sedanji težavni položaj. Več republikanskih vodij, mej dru-zimi Brisson, Goblet, Ribot, Lockrov in Sady-Car-not, se je že izjavilo, da se ne udeleže tega shoda Posebno vlada mej republikanci veliko nasprotje zastran vprašanja; ali naj še ostane Grevy predsednik republike ali naj pa odstopi. Radikalci zahtevajo, da se Grevy takoj umakne, zmerni republikanci pa spznavajo nevarnosti, ki bi nastala, če se k ministerski krizi pridruži $e predsedniška kriza. Poročila, katera je dobila italijanska vlada iz Abesinije, glase se jako neugodno. Kralj Janez umaknil je svoj prestol bolj v sredo dežele. Čakati baje hoće Italijanu v gorah, koder ni nobenih potov, do vročega lpfnega časa, kadar se bodo morali umakniti. — Mej grškim prebivalstvom na Balkanu se zbirajo prostovoljci, ki pojdejo v Afriko Abesin-cem pomagat proti Italiji. Dopisi. Z Dunaja 22. novembra. [Izv. dop.] Nedavno imelo je „Slovansko pevsko društvo" zabavo, katere spored je tudi „Slov. Narod" prinesel. Opisa o tej zabavi pa do danes niste prinesli, če ravno bi se o njej že davno moralo poročati, kajti, gotovo bode zanimalo vse Slovence, kako sijajno se je obnesla slovenska »Pod lipo", skladba dr. Gust. Ipavica, besede preč. Davorina Trstenjaka. Mešan zbor ti dopadal je tako, da hvale ni bilo prej konca, nego da so pevci in pevke nastopili še jedenkrat ter ono nežno in lopo pesen ponovili. — Prihodnjo nedeljo pa bode isto društvo v glasbenem zavodu imelo svoj adventni koncert. In takrat so tri točke sloven>ke in prvikrat se pripeti, da bode v tem društvu pel ko nse rva to list Slovenec g. Fr. Pogačnik, ki slovi kot izboren tenorist. Ravnateljstvo Dunajskega konservatorija je blagovoljno lovolilo njegovo sodelovanje. Pel bode: I. Vil h ar j e vega „Moma rja" in A. Ne d ve d-ovo • »Darilo". Piva točka koncerta je slovenska, namreč A. llajdrihova »Hercegovska". Na ta koncert opozarjam vse Slovence, ki bivajo na Dunaji še radi tega, ker se bode prvič na Dunaj i pela I. V o j a č k ova velika kantuta »Pisne HostyuskeM. — Ustopniee za ta koucert dobivajo se pri g. dr. I. Lenochu I Briiuierstr. 4. — G. Majaron me je naprosil, da bi v »Slov. Narodu" bilo priobčeno, da on v slovenskem klubu iii po vse tuko govoril o sebi in o g. prof. Šuklje-ji, kakor je stalo v dopisu od 15. t m. v „Slov. Narodu". Tej želji ustrezam zelo rad, ker mi nikakor ni na tem ležeče, da bi se mnogospriSfoVani g Danilo Majaron drugače 0*/M\, nego da zasluži. —ov. Kranjska v cesarjevičevi knjigi. Bralcem »Slovenskega Naroda" je znano, da je presvetli naš cesarjevič Rudolf zasnoval preime-nitno literarno in umetnostno podjetje, izdavanje ogromne knjige »Die oster reichisch-ungarische Mo-narchie in Wort und Bild", kate rej jed namen,verno in točno opisati našo monarhijo in vse narode, ki prebivajo v njej, v lepi besedi in umetnostno krasnih in dovršenih slikah. V zvezku ki se zdaj pripravlja za natisek, pride na vrsto vojvodina Koroška in Kranjska in poknežena grofija Goriška in Gradiška. Da opišejo Kranjsko, povabil je cesarjevič Rudolf, osemnajst sotrudnikov in dotični oddelek bode obsezal naslednje razprave: 1. Karakteristične zemljepisne slike dežele Kranjske (2 poli), pisatelja: Peter p 1. Radics in Amand baron Schvveiger-Lerchenfeld. — 2. Kras in pojavi na njem (1 polo), pisatelj: Fran Kraus. — 3. Prazgodovina Kianjske in nje zgodovina za Rimljanov C/a pole), pisatelj Kari Deschman. — 4. Zgodovina Kranjske od ljudskega preseljevanja do sedanjega časa (1 polo), pisatelj Fran Leveč. — 5. Narodopis Kranjske in sicer: a) narodno življenje Slovencev (2 poli), pisatelj prof. V. Ur bas v Trstu; h) slovenske narodne pesmi, pravljice in pripovedi ('/* pole), pisatelj prof. Ivan Scheinigg v Celovci; c) gradovi, gradbe selišč in tipi kmetskih hiš C/a pole), pisatelj prof. Ivan Franke v Kranj i: d) Kočevarji (1 polo), pisatelj prof. J nlij Schroer na Dunaji. — 6. Arhitektura, slikarstvo, in plastika, in sicer: a) spomeniki iz srednjega veka C/4 pole), pisatelj prof. Ivan Franke v Kranji; b) renesanca in novi vek (s/4 pole), pisatelj spiritual Ivan F I i s s. — 7. Muzika C/4 pole), pisatelj c. kr. vladni svetovalec dr. Frid Kees-bacher. — 8. Književnost in sicer: a) slovenska književnost (1 polo), pisatelj prof. Gregor Krek v Gradci; b) nemška književnost (1/4 pole), pisatelj prof. Eduard Samhaber. — 9. Narodnogospodarsko življenje (1 polo), in sicer; a) poljedelstvo in gozdarstvo, pisatelj tajnik Gustav Pire; b) rudarstvo in plavžarstvo, pisatelj c. kr. rudniški nad-svetovalec Ivan Novak; c) industrija, trgovina in promet, pisatelj ces. svetovalec Ivan M urnik; d) hišna industrija in mali obrt, pisatelj obrtni nadzornik dr. Valentin Pogačnik v Gradci.— Slovenski jezik in njega razvoj po vseh slovenskih pokrajinah opiše direktor J o s. Šuman in dotični članek izide pri Štajerski; narodno življenje štajerskih Slovencev njih narodne šege, pesmi, pravljice in pripovedi opiše prof. Fr. Hubad v Gradci; koroških Slovencev pa prof. Ivan Scheinigg in župnik Francisci. — Oddelek o Kranjski bode obsezal 12—13 tiskovnih pol velike oblike in bode bogato ilustrovan. Izmed umetnikov, k« bodo sodelovali pri tem zvezku, povabljeni so dozdaj naši slikarji profesor Ivan Franke in brata Jurij Šubic v Parizu in Janez Šubic v Kaiserslauteinu, a skrbljeno je za to, da pridejo tudi drugi domači slikarji v poštev. Glavni urednik cesarjevičevi knjigi je c. kr. dvorni svetovalec vitez W e i 1 e n na Dunaji, kateremu je pndaljen kot sourednik za stvari, ki se tićejo naroda slovenskega, dvorni svetovalec prof. Vitez, % iklošič. Da bi se osebno dogovoril s sotradhiki na Kranjskem, prišel je gospod dvorni svetbvalec vitez Wnilen te dni v Ljubljano ter je včeraj 22. t. m. v deželni dvorec k deželnemu glav. grofu Thurnu povabil dotične gospode na razgovor. Seja, katere so se udeležili gg. Murnik, Deschmann, Radics, Flis, Leveč, Pire, Kraus, Samhaber, Franke in dr. Keesbacher trajala je od 5—7. ure zvečer. Gospod dvorni svetnik je v dolgem, nad 1 uro trajajočem govoru razložil namen in osnovo cesarjevičeve knjige, poudarjal, da mora biti pisana objektivno in popularno ter se naposled z vsakim navzočo i h gospodov sotrudnikov podrobno domenil o njegovi nalogi. Zahvalivši se vsem gospodom za vdeležbo, izrekel je konečno, da je preverjen, ka gospodje sotrudniki spišejo patrijotično knjigo, dostojno čudovito lepe dežele Kranjske Zborujoče sotrudnike pa je iznenadilo brzojavno pozdravilo, katero je z dvora na Dunaji poslal presvetli cesarjevič in katero slove tako: Wien, Hofburg. Hofrath Ritter von Weilen beim Landeshaupttnann Graf en Thum, Laibach. Ihnm und allen Mitarbeitern herzlichste Oriisse und ivtirmsten Dank fiir die Mittoirkung an unserem 2)atriotischem Werke/ Rudolf. Navzočni sotrudniki so se cesarjeviču takoj zahvalili na tem pozdravu in naposled je še g. cesarski .svetovalec Ivan Murnik povzel besedo, iskreno se zahvalil gospodu dvornemu svetovalcu, ter ga prosil v imenu navzočnih, naj blagoizvoli presvetlemu cesarjeviču o priliki tudi ustno sporočiti najudanejšo zahvalo za njegov trud, ki ga ima s tem, da se v velikem Njegovem delu dostojno oslavi tudi dežela Kranjska. Pozneje so se sotrudniki z ljubljanskim županom Gra8sellijem in direktorjem Šumanom vred zbrali v hotelu „pri Slonu" ter v prijaznem razgo-vavjanji prebili večer v družbi gospoda dvornega svetovalca viteza Weilena, ki se je danes odpeljal dalje v Gorico in Trst. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je cerkveni občini Šentpeterski za obnovljenje cerkve 200 gld. — (Odlikovanje.) C. kr. kraujBke kmetijske družbe podpredsednik g. Josip F. Seunig, graščak na Bokalcih, dobil je vitežki križec Fran Josipovega reda. — (»Glasbena Matica".) Po besedah visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje 2 dne 2. t. ni. št. 8687 postavila se je v državni proračun za leto 1888 za »Glasbeno Matico" podpora v znesku 400 gld. — (Pisateljskega društva) četrti zabavni večer bode jutri, v četrtek 24. t. m., ob navadni mi v steklenem salonu čitalničnem. Predsedoval bode g. dr. V. Gregorič, čital pa g. A. Trste ujak. — Morebiti, izgovoril je konečno, — ona si misli . . . ona se sramuje . . . Arkadij ozrl se je bistro na očeta. — Zaman se ona siainuje. Prvič ti je znano moje mišljenje (Arkadij je jako rad izgovarjal te besede) in drugič — ali hočem jaz le za las iz-plemeniti tvoje življenje, tvoje navade. Poleg tega sem uverjen, ti nisi mogel slabo izbrati ; ako si jej ti dovolil, da živi s tabuj pod jeduo streho, potem — je tega gotovo vredna, nikdar ni sin otcu sodnik, posebno pa ne takemu otcu, ki ni, kakor ti, nikdar jemal mi moje svobode. Arkadijev glas se je v začetku tresel: čutil je, da je velikodušen, vender je v istem času vedel, da nekako zbada svojega otca ; a glas lastnih besed siluo deluje na človeka, in Arkadij izgovarjal je zadnje besede trdo, da celo h poudarkom. Hvala ti, dejal je temno Nikolaj Petrovič in njegovi prstje so z> pet zašli nu obrvi in na čelo. — Tvoje domnevo so v istini spravedljive. Konečno, ku bi to dekle ne bilo vredno... to ni nikaka lebkomisolna trma Nerad govorim s taboj o tem ; a ti razumeš pač, da jej je teško bilo semkaj priti, pred-te, posebno v prvi dan tvojega prihoda. — Ako je sako, pojdem sam k njej, vskliknil je Arkadij z novini navalom vellkoduSnlh čuvstev, ter skočil s stola. — Povedal jej bom , da se jej ni treba mene sramovati. Nikolaj Petrovič je tudi ustal- — Arkadij, začel je, bodi toli dober . . . kako bi bilo možno . . . Tam . . . Jaz te nisem pripravil . .. Arkadij pa že ni poslušal in odhitel s terase. Nikoja Petrovič zrl je za njim ter vznemirjen spustil se na stol. Srce inu je jelo biti ... Je li gledal v tem trenutku neizbežno razliko bodočih od-nošajev mej saboj in sinom, je-li pripoznaval, da bi mu Arkadij izkazoval večje spoštovanje, ako bi se ne bil dotaknil te stvari, je-li samega sebe karal radi slnboBti — teško je povedati: vsa ta čuvstva bila so v njem, kakor občutki , in to uejasui; a z lica ni izginila rudečica, in srce je bilo. Začuli so se brzi koraki, in Arkadij prišel je na teraso. — Seznanila sva se, otec! vskliknil je z izrazom neke laskave in dobre slovesnosti na lici. — Fedosja Nikolavna res ni danes popolnem zdrava In priče pozneje. A čemu mi nisi povedal, da imam brata? Poljubljal bi ga bil že včeraj zvečer, kakor sem ga sedaj-le poljubljal. Nikolaj Petrovič hotel je nekaj reči, hotel se vzdigniti ter razprostreti roki. Arkadij vrgel se mu je na vrat. — Kaj je to? ali se zopet objemata? začul se je za njima glas Pavla Petroviča. Otec in sin vzradovala sta se oba jednako, da je prišel v to minuto; bivajo ginljivi položaji, iz kojih skušamo kar najbrže oprostiti se. — Čemu se čudiš? rekel je veselo Nikolaj Petrovič. — Koliko časa pričakoval sem Arkaše . . . Od včerajšuega dne se ga niti nagledati nisem mogel. — Nikakor se ne čudim, opomnil je Pavel Petrovič: — saj bi ga tudi jaz sam objel. Arkadij šel je k stricu in iznova čutil na lici svojem dotikljaj njegovih dišečih brk. Pavel Petrovič sedel je k mizi. Oblečen bil je v krasno jutranjo po angleškem ukusu ustvarjeno obleko; na glavi rudel mu je majhen fes. Ta fes in malomarno zavezan zavratnik spomiuali so na svobodo vaškega življenja; a poskrobljeni ovratniki srajce, res dane bele, temveč pisane, kakor pač pristoja jutranji toaleti, upirali so se z obično neuklonivostjo v izbriti podbradek. — Kje pa je tvoj novi prijatelj? vprašal je Arkudija. — Ni ga doma; on ustaja navadno rano ter gre kam. Sicer pa ni potreba mnogo meniti se zanj : on ne ljubi ceremonij. (Daljo prih.) — (Imenovanje.) Poštni komisar Deziderij Zebal imenovan je poštnim tajnikom v Trstu. — (Kazenske pravde dr. Tavčarja) iz raznih uzrokov še ue moremo nadaljevati. V petek še le nam bode možno. priobčiti nadaljevanje in konec. — (Gosp. dr. Ferdinand Dominkuš) odložil je iz rodbinskih ozirov svoj deželnozborski mandat Živo obžalujemo, da se je s tem političnemu delovanju odtegnil g. dr. Dominkuš, katerega smo s prvega početka narodnega gibanja bili vedno vajeni videti mej najodličnejimi prvoboritelj i na braniku za narodne pravice. Za kmetske občine volilnega okraja Celjskega razpisana bode vsled te odpovedi dopolnilna volitev. — (Gosp. Karol T i 11) v Ljubljani izdal je „Laibacher Familien Kalender" za 1. 1888. Katerega ta s svojo robo jako nadležni gospod usi-Ijuje brez ozira slovenskim in nemškim rodbinam uradnikom, profesorjem in učiteljem. G. T i 11, kateri ima že itak navado sramotiti narod slovenski, v katerega sredi in od katerega živi, kaže svoje mržnjo, svoje sovraštvo proti Slovencem tudi v koledarji v „Jahresschau vom 1. Juni 1886 bis 1. Juni 1887", katera pričenja tako: Juni. 1. „Der Gemeinderath von Laibach beschliesst einstimmig, an der Enthulungsfeier des Anastasius Grtindenk-males nicht theilzunehmen, es nicht in Obhut zu nehmen, fiir die Ruhe beim Feste nicht zu biirgen; dalje: 3. Juni: Enthullung des Anastasius Grlin-denkmaVs in Laibach : Der slovenische Pobel musste durch Militar zerstreut vverden, in zopet na drugi strani: 19. Mai: Das Anast. Griindenkmal ward zum 15 mai besudelt. In tak koledar si upa g. T i 11, katerega Slovenci posebno slovenski dijaki le preveč podpirajo, pošiljati narodnjakom v hišo „zur Ansicht." Ali ni to skrajna nesramnost. Slovenci, saj dobimo isti papir in pisalno orodje tudi pri G erber j i, Giontinij i in N ič manu, tudi ceneje, zakaj podpirate Nemca T i 11 - a, ki naš narod sramotiti hoče! „Svoji k svojim!" — (Narodna čitalnica Ljubljanska) priredi besedo v nedeljo dne 27. novembra v društveni dvorani. Vspored: 1. Haydn: „0j spomlad dojdi„ ; mešani zbor iz prvega oddelka oratorija „ Štirje letni časi„ ; s spremljevanjem na glasoviru. 2. S. Gregorčič : „Jeftejeva prisega,, ; deklamuje gospica J. Hotbauer-jeva. 3. Forster: „Pjevajmo„ ; moški zbor. 4. a) Moszkovvski: „Pri zibeli,, ; b) Baumgartuer: „Mladoletje" ; samospeva gospice E. Lenarčič-eve. 5. Škraup : „Mi temna okrog so vlega noč"; moški čveterospev, pojć gg. J. Trtnik, A. Štamcar, A. Pucihar in J. Paternoster. 6 M. Bruch: „Koncert v G-molu" za gosli s spremljevanjem na glasoviru; igra g. Wagner, spremljuje g. pl, Janušovsky.. 7. Verdi: Finale iz opere „Ernani„; ensemble s samospevi in spremljeva njem na glasoviru ; solisti; gospa M. Gerbič-eva, gg. A Razinger. A. Pucihar in J. Paternoster. Začetek ob poluosmi uri zvečer. Ustop imajo izkjučljivo le čč. gg. udje čital niški. Odbor. --(Poročil) se je včeraj v stolni cerkvi g. Josip Len če, hišni posestnik in krčmar „zum vveissen Wolf", z gospodičino Terezino Resmanovo, hčerjo tukajšniego trgovca. — (Prememba v posesti.) Gosp Štefan Pogačnik, gostilničar „Za frančiškani" kupil je Čadeževo hišo v Šiški za 30.000 gold. Kupna pogodba se je včeraj podpisala in kupnina odštela. — (Tristoletnica Gunduličeva) bode dne 8. jauuvarja 1888. Po mnogo jugoslovanskih mestih praznovala se bode slovesno. V Zagrebu bode jugoslovanska akademija imela slovesno sejo, v kateri se bodo čitale razprave o življenji in de lovanji Gunduličevem. Dalje se bode v gledališči predstavljala Gunduličeva drama „Dubravka". Tudi vseučiliška mladež prireja tem povodom večjo zabavo. Po vseh hrvatskih mestih praznoval se bode rojstni dan največjega hrvatskega pesnika več ali manj slovesno, spodobilo bi se, da bi se ga tudi Slovenci spominjali. — (Puškinova dela) so nam danes došla. Gospodje, kateri so jih naročili ali je žele kupiti, naj se kmalu oglase. Cena jim je tri goldinarje. Da so dražji, ko zadnjič, temu je nekoliko uzrok to, da nas primeroma vožnjina več stane, ker smo jih manj naročili, in pa ker se je nekoliko povišala cena ruskemu rublju. — (Loterija „ Hrvatskega učiteljskega doma") obnesla se je jako dobro. Pro- dalo se je blizu 100.000 srečk. Zgradba „Učiteljskoga doma" prične se najbrže že pričetkom bodočega leta. — (Iz Trsta) se piše: Preiskava, vršeča se ob umoru blagajnika Mosetiga. spravila je, tako vsaj se govori, jako čudne stvari na dan. Maffei napravil je natančen načrt ter je ravnal s popolnim premislekom. Ljubico svojo, Marijo Ribos, pregovoril je, naj se Mosetigu r.a ulici na pot nastavi ter naj ga skuša spraviti v svoje stanovanje. Ko se to zvrši, prišel bode Maffei, delal se bode ljubosumnega in potem bode Mosetiga umoril. Truplo se bode odneslo v velikem, v ta namen pripravljenem kovčegu, ali se pa poreče, da se je Mosetig sam umoril, — vse to pa zaradi tega, da se umorjenemu Mosetigu ukradejo ključi do blagajnice. Maffei bil bi s temi ključi pobral ves denar iz blagajnice, Mosetigu izročene, in reklo bi se potem, da je Mosetig toliko in toliko izneveril in zaradi tega se usmrtil. Marija Ribos je nekda ves ta hudobni načrt že priznala. — (Za lovce.) Jako izvrsten lov, izmej najboljših v Avstriji, je na Bombellesovi graščini pri Ormoži. Zadnji lov trajal je 4 dni. Lovcev bilo je 16, mej njimi nadvojvoda Fran Ferdinand d' Esto. Ti lovci so v 4 dneh ustrelili: 2 prepelici, 1746 zajcev, 135 zajčkov, 900 gozdnih jerebic, 191 poljskih jerebic, 1 kljunača, 33 raznih živalij, in jedno divjo mačko, katero je ustrelil nadvojvoda. — (C. kr. notarja mesto v Kostanjevici) je razpisano. Prošnje do 22. decembra t. 1. — (Razpisana) je služba nadučitelja na dvorazrednici v Boštanji. Plača 500 gld., opravnina 50 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. decembra. — (Okrajni zastop v Kozjem) razpisuje službo okrajnega tajnika. Plača 600 gold., po-sebe pa 100 gold. nagrade za knjigovodstvo pri okrajni hranilnici. Prošnje do 20. decembra. Telegrami „Slovenskomu Narodu": St. Peter na Notranjskem 22. novembra. Z gromovitim streljanjem in nauduše-nim prepevanjem ribniških narodnih pesnij praznujemo sijajno zmago vrlih Ribničanov. Pariz 23. novembra. Grevy se danes posvetuje z odličnimi osebami, kako rešiti ministarsko krizo in bode to posvetovanje prihodnje dni nadaljeval. Govori se, da je Ribot prevzel sestavo kabineta, v kateri bi mej drugim ustopila Goblet in Dovčs. Carigrad 23. novembra. Izvestje Reu-terjevo: Sultan porabil navzočnost carjevo v Berolinu iti brzojavil nemškemu cesarju proseč ga, da posreduje pri carji zaradi vprašanja bolgarskega. Odgovora še ni. Razne vesti. * (Razstavav Bruselji.) Avstrija bode na tej razstavi jako častno zastopana. Prve industrijske tvrdke so se že oglasile, da bodo razstavile svoje izdelke. Razstave se bodo udeležile vse evropske in prekomorske države in kolonije. Posebno lepe stvari so doposlali Francozi in Angleži. Holandija bode razpostavila na prostoru 2500 >»3 javni trg v fla-manskem slogu 17. stoletja. Ta oddelek bode jako zanimiv, na njem bode mestna hiša, javna tehtnica, ribji trg, orkester, kavarne, gostilne in vsakovrstne prodajaluice. Druga posebnost bode indijska raz stava. V zgradbah v indijskeirt slogu bodo razstavljeni razni indijski izdelki in pridelki. * („Deset let nazaj.") Tako se nazivlje g. Puzirevskega, majorja v generalnem štabu, knjižica, v katerej se dokazuje, da ruska vojska glede vojne izvežbanosti nadkriljuje vse druge evropske vojske. Še le pred desetimi leti imela je veliko vojno, vse druge vojske pa so že dlje časa samo mirovne vojske. * (Sokoli proti poštnim golobom.) Kakor se javlja iz Peterburga, imajo ondu pod nadzorstvom vojvode Aleksandra OldenburŠkega, poveljnika carskih gard, jako pogoste in zanimive po-skušnje s sokoli. Na dva kilometra daleč spuščajo se sokoli na golobe, katere ulove in raztrgajo; ima pa tudi sokolov toli izvežbanih, da poštnega goloba ulove in prineso svojemu gospodarju. Taki sokoli bili bi pri obleganji kake trdnjave izredno važni. Izpuščeni golob kroži po zraku, dviga se više in više, ter se naposled odloči za gotovo mer. Človeškemu očesu že neviden, ne odtegne se bistremu očesu sokolovemu in sokol sam da znamenje, da ga izpuste z verižice. Naravno, da so oni sokoli najbolji, ki prineso goloba z depešo svojemu gospodarju, kajti na ta način možno je zaznati načrte in postojanke sovražnica. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Ako bi odstranili zakon to pravico trgovinskih potnikov; prejemati denarje, odvzeli bi cislitavskemu upniku jedno naj izdatnejših sredstev, pogoditi se z lepa s translitavskim dolžnikom; kajti Translitavec, zlasti zamudni plačnik, ker bi ne imel zagotovila, da plača potniku zakonitim potom, premislil bi si trikrat, ali sme tudi plačati, drugače pa, zanašajoč se na neopravičenost potnikovo, odrekel bi kar vsako izplačevanje, zategadel bi imel upnik največkrat prazne nade. Ali tudi v Cislitaviji so taki odnošaji, da bi odstranjenje zakonite pravice trgovinskih potnikov, prejemati denarje, bilo na veliko Škodo trgovinskemu prometu. Malemu trgovcu, zlasti kramarjem na kmetih, ne prija, nastala izplačila poravnati po dopisovanji ; njemu je v obče ljubše, izvršiti vse ustno, in plačuje nastale dolgove najraje koj potniku. Zategadel je veliko olajšilo malemu trgovcu, ki ne piše rad in v mnogih slučajih še pisati ne zna, ako ima poroštvo, da so mu plačila potniku zakonito veljavna Kako često se dogaja, da trgovinski potnik v sporazumnem interesu svojega gospodarja dovoljuje popuste naročnikom ali pa da daje izimne cene, za katere gospodar čisto nič ne ve. Radi tega nastajejo često razlike, ki jih je teško pismeno razjasniti in odstraniti. Kupec torej čaka do prihodnjega obiska svojega potnika, poravna ž njim osobno nejednakosti ter mu izplačuje. Vseh teh obojestranskih koristij odrekli bi se, ako bi odvzeli trgovinskim potnikom pravico, prejemati denarje, in to gotovo samo na kvar z lepa raz-pletajočemu se trgovinskemu prometu, po katerem nam je vsekakor težiti. Vender pa je tedaj, kadar misli, da ne sme te važne pravice dati potniku, prodajalcu ta namen zelo labko doseči s tem, da svoji fakturi pristavi opomnjo, „da je plačevati samo neposredno". Ne ugovarjaj mi nihče, da je priporočati, dajati potniku tudi še posebno pooblastilo za prejemanje denarja. Mali štacunar na kmetih, ki zna jedva čitati in pisati, ne bi mogel preiskovati veljavnosti in pristnosti pooblastila potnikovega; on bi vedno dvojil, ali sme tudi potniku plačati; sicer pa bi bila ta posebna pooblastila brezvestnim trgovinskim potnikom ravno prikladno polje najrazličnejših malver-zacij in sleparstva. Meni je torej izreči moje notranje uverjenje, da je vse nepriličnosti moči odpraviti, ako si previdno izbiramo potnike, tu da ne bi, odstranivši zakonite pravice potnikov, prejemati denarje, imeli nobenih koristij, ampak samo škodo Jaz bi še prej priporočal, da se razširi ta zakonita pravica po ogerskem vzgledu, po katerem imajo trgovinski potniki pravico, izterjavati vse zaostanke svojih gospodarjev. V imenu odsekovera predlagam torej, slavna trgovinska zbornica naj, uvažujoč, da pričujoči predlog slavne Šopronske trgovinske in obrtno zbornice ne ustreza koristim tostranskega trgovskega sveta, ampak naravnost nasprotuje, sklene: 1. Predlog slavne Šopronske trgovinske in obrtne zbornice se ne podpira; 2. naj se zbornica v zinislu gornjega poročila obrne v posebni ulogi do vis. c. kr. trgovinskega ininisterstva. Pri glasovanji sprejmeta se obadva predloga. Zbornični tajnik poroča, da je trgovinski in obrtni zbornici bila od 79 tvrdek Ljubljanskih poslana prošnja s sledečo vsebino: „Podpisane trgovske in obrtniške tvrdke v mestu Ljubljani trpe" škodo že mnogo let radi različnosti železniških tarifov, kateri so vsled tako imenovanih pristaniških tarifov, vsled dovoljenih znižanih tarifov za oddaljenejše postaje, osobito za Trst, Reko, Gorico i. dr. ter vsled nedovoljenih jednakih tarifov za geografski bližjo postajo v Ljubljani tako nepovoljno sestavljeni, da v tem glavnem mestu deželnem vidno peša trgovina in obrtnost in da se je promet zelo skrčil. Ker je bila Ljubljana sredotočje znatnega državuoželezniškega omrežja, nadejali so se podpi-sanci, da z državno železnico dosežejo kako pre-membo te deželne nepriličnosti, i-> to tem preje, ker so pritožbe zastopnika v železniškem svetu v več sejah, osobito v seji oktobra 1885, imele toliko uspeha, da je visoki železniški svčt jednoglasno in izrecno priznal, da Ljubljano oškodujejo sedanje tarifne nejednakosti, ter je c. kr. glavno ravnateljstvo bilo pozvano, da izposluje za Ljubljano ugodnejše tarife. Iz zapisnika trgovinske in obrtne zbornice za Kranjsko o seji dne 30. novembra 1886. videlo se je, da je v seji c. kr. državnoželezničuega svčta od 29. oktobra 1886 izjavil gospod izvestitelj prometnih stvarij vladni svetnik dr. Liharzik, da se je uravnava tarifnih nejednakosti za Ljubljano razbila radi piO-ti v ljenja c. kr. pri v. južne železnice, ali pa c. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic ne bode opustilo, ter se bode pri obravnavah o novi uravnavi prometnih odnošajev mej državnimi železnicami in južno železnico, katere se bodo vršil«*, ko so ima ravnokar odpreti proga ilrpelje Trst, potegnilo za Ljubljano. Dotični predlog tarifnega odbora bil je tudi sprejet. KoneČno so dobili podpisanci večje upanje v dosego ugodnejših tarifov z ukazom v Bokega c. kr. trgovinskega ministerstva od 29. marca 1887, br. 1051, kateri ukaz je bil izdan vsled sklepov deželnega odbora od 4. in 20. januvarija 1886 in ki ga je priobčilo visoko c. kr. deželno predsedniStvo z dopisom od 8. aprila 1887, br 854. Po naslednjem sklepu deželnega zbora kranjskega : „da se pri sklepanji peažne pogodbe glede na progo Ljubljana-Divača promet iz Kranjske ne prepusti južni železnici, nego da se kranjskim postajam omogoči rabiti državne tarife", javlja se v zgornjem visokem ukazu, da po obravnavah izvršenih mej c. kr. glavnim ravnateljstvom avstrijskih državnih železnic in južno železnico, c. kr. državne železnice smejo po peaški pogodbi voziti tudi po južne železnice progi Ljubljana-Divača, ter da se iz tega nastajajoče novo kart olovan je prometa v Trst in sicer vesoljni promet mej Ljubljano in Trstom prepusti društvu južne železnice, da se bodo vender po poprečnem izračun janji tarife c. kr. državnih železnic v peažki progi Ljubljana-Divača, pokazala bistvena olajšila v prometu Ljubljane s Trstom, ko bo dotični vozni tarifi morajo urediti po ta ritih bližnje zamejne postaje na progah c. kr. državnih železnic. (Dalje prib.) Poslano. Neustein-ove postadkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, skušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti »»basanju. — 1 škatljica a 15 pil 16 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem ae Jako ■vari. — Pristne so samo, če ima vsaka škatljica rodeče tiskano nado protokolovano varstveno znamko Sveti Leopold" in našo firmo lekarna »»pri my. Leopoldu", f>uii«*|, mesto, Eeke der Splegel- u ud Plankengasae. — V LJubljani se dobivajo pri gosp. lebarji G. Plceoll-JI. (817—6) „LJUBLJANSKI ZVON" Mtojl (192—178) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tulci: 22. novembra: P/i Miount Pavlin, Solnce iz Amerike. — Weilen, J*ff, Berger, Steiner a Dunaja. — Fischer, Ralsler iz Prage. — Potočnik iz Celovca. — Licbtenberg iz Št. Vida. Rakoš iz Buč. — Pletcšnik >z Kranjske gore. Pri tlnlltilt Pokornv, Putick, Schofol, Spira z Dunaja. — Ledner iz Prage. — Siegel iz Kočevja. — Maig-han z Dolenjskega. Pri južnem kolodvora t W i in mer z Dunaja. — Kumer iz Gradca. Tržne cene v Ljubljani dne* 23. novembra t. 1. &l- kr. Špeli povojen, kgr. . gl-l kr.] Plenica, hktl. . . . 5 «9 —184 Rež, „ ... 4*06 Surovo maslo, „ — 90l Ječmen, „ ... 3 25 Jajce, jedno .... — 1 3' Oves, . ... Ajda, , ... 2 11 Micko, liter .... — 8 3;90 Goveje meso, kgr. — 56 Proso, , ... 374 Telečje „ „ — 50 Koruza, „ ... 5 B6 Svinjsko „ „ — 60! Krompir, „ ... 2 41 Koštruuovo „ „ — 36 Leča, , ... 19 — 40 Grah, „ ... 18 — - 16 Fižol, , ... 11 _ Seno, 100 kilo . . 2 32 Maslo, kgr. . Mast, , 1 — Slama, „ 1,96 — 66 Drva trda, 4 □ nietr. 6 50 1 Speh frišen, „ — <>4 „ mehka, „ „ 4 15 Meteorologično poročilo. a i Caa opa-so vanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 22. nov. 7. ajutraj 2. pop. 9. zvečer 729-44 mm. 731 13 mm. 733-91 mm. 4080 90C 5-8' C brezv. si. jz. hI. j z. megla obl. obl. 4 80 mm. dežja, i 1 Srednja temperatura 6-3°, za 3-3° nad normalom. XDn.-n.st3slg3. borza dne 23. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81 20 — gld. 81 20 Srebrna renta.....„ 82 30 — „ 82 35 Zlata renta......„ 11180 — , 11185 5°/, marčna renta .... „ J»6 20 — „ 9v20 Akcije narodne banke . . „ 884-— — „ fc88-— Kreditne akcije....., 276 50 — „ 277-t-O Srebro........„ —•— — , —•— London........„ 125 75 — „ 125 75 Napol......... „ 9 95 — , 9-94«/, C, kr. cekini......„ 5-93 - „ 593 Nemške marke......61-7 2'/f — , 6170 4°/, državne srečke iz L 1854 250 gld. 131 gld. 25 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 170 „ 25 , Ogerska zlata renta 4%...... 99 „ 05 , Ogerska papirna renta 5°/,..... 85 „ 35 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ — „ Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 „ 50 , Zemlj. obč. avstr. 4'/,0/0 zlati zast. listi . 125 »75 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — , — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ 75 , Kreditne srečke.....100 gld. 180 n — „ Radolfove srečke.....10 19 „ 20 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 109 „75 „ rrammway-druit. velj. 170 gld. a. v. . 226 „60 „ Št. 18.437. (549-2) Razglas. Da se zagotovi hrana in priprega odgon-cev pri odgonski postaji v Ljubljani za 1888. leto, se bode v četrtek dne 554. iiovcm-l»r«l t. 1. dopoludne od 10.—12. ure pri tukajšnjem uradu vršila minuendo licitacija. K tej licitaciji vabijo se podvzetniki s pristavkom, da je vsakemu, ki se jo hoče udeležiti, 50 gld. kavcije položiti. Mestni magistrat Ljubljanski kot odgonska postaja, dne 14. novembra 1888. leta. Izurjen pisar želi svojo služho preuu-niti in išče takoj drugod takošnje službe. — Naslov naznani npravuiJtvo .Slovenskega Naroda". — (850 —3) rajno sedenje ESS HmaMH^mmM >■ '" *■ '» Te bolezni ozdraviLlppmann-ov Karlsbadskl šumeči prašek. — Doniva se v fikatljtcah po 60 kr. in P<> 2 gld. v l.karriah. (638—4) Ho»o, lepo in po ceni! FERD. BILINA & KASCH v Ljubljani, v Židovskih ulicah, it. 1 imata v_ TI v*v Gold. lOO do 200 gold. morejo zaslužiti osobe vsacega stanu, ki se hočejo pečati s prodajo v Avstriji dovoljenih premijskih posojilnih srečk. Ponudbe vsprejetna Maz Luatlg;, Bank-geschalt in Budapest. (802—7) i Zobozdravnika Paichel-a ► \ ustni in zobni nrenarati. \ (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranenje zob, zabrani j o, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo s;ipo. Posebno utrjujejo otlo zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobno bolečine. Cena steklenici zobovorine csenee 1 gl., škateljet sobnega pntsUu oo kr. (288—64) Dobiva se v orilinacljskein prostoru pri Hradeckcga mostu v KOhlerjevi hiši 1. nadstropje, pri lekarji Svoboui in trgovci Kuringer-ji. i ► ► ► ► ► ► ► veliko izber najfinejših, elegantnih, nerazlomljivih „ p u u čl k", ki se smejo prati, razne velikosti, umetno opravljenih po naj-novejšej modi. Tudi ima v zalogi razne cena punčike in različne igrra,<5<=j. Velika zaloga neoblečenih punčik, take se tudi oblečejo, kakor kdo želi in naroči. (859—1) CACAO] ČOKOLADA UlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjska umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, Častnim diplomom, sla pristni samo, če imata našo uradna registrovano varstveno znamko in firmo. (800—16> Dobiva se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v Izubijani pri g. Petru liANMiiik-u. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr, tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg jož. kolodvora). C/2 d MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški krojač, Jedina in največja "W kristijanska krojačnica in zaloga vsakovrstnega sukna ter Zimska obleka...... od g'd. 9.— naprej. Kiniaki sakot . .....■ i s*— n Ztiuake lilat*t>....... „ „ 2.SO n Zimska auknja...... n t 9.— „ Salonska obleka.....„ „ 25.— n Obleka za dečke..... „ „ 1.75 „ V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. Naročbe se hitro in lično izvršujejo po ttqjnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Uzorci se poštljajo na zahteranje na ogled. V Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske4*. MARIJA DRENI K. V Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske". Predtiskarija. Stroj za izdelovanje nogo vic [Strickmaschine]. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih. Trakovi za vence. Harlandska preja. (29~" te. izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastuina in tUk „Narodne Tiskarne".