Leto Tfl., S te v. 299 Poštnina pavšalirana. V Ljubljani, torek dne 19. decembra 1922 Posamezna stev. stane 1 Oi* Izhaja ob 4 zlutral. Stane mesečno 10-— Din n inozemstvo 20*— m Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta st 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešerno** ul. št M. Telet št 36 Podružnice: Maribor, Barvarska ulic* št L TeL št 22. Celje, Aleksandr. testa Račun pri pošta. ceitcrr zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 18. decembra. Po dvoje velikih ekstremov si je v naši državi že četrto leto v boju. Tu velesrbska hegemonija, tam hrvatski in slovenski separatizem; tu komunizem in boljševizem, tam konservativni liberalizem. Sredi med obema je nastala takoj po prevratu jugoslovanska demokracija, ki si je zapisala na svoj prapor jugo-slovanstvo ter socijalno pravičnost, ki išče sreče za našo novo državo v nacionalni harmoniji. Izid ljubljanskih volitev ter nastop Bamoradikalne vlade v Beogradu izgledajo na prvi pogled kot debacle za demokratsko stranko, pri temeljitej-šem razmotrivanju pa pridemo baš do nasprotnega prepričanja. Klerikalno boljševiško - komunistična koalicija je r.a mestnem magistratu ljubljanskem za daljši "čas ravnctako nemogoča, kakor je nemogoč velesrbski radikalski kabinet v Beogradu. Demokratska stranka je le začasno potismVna na stran tu in tam. Ni je sile, ki bi mogla preprečiti, da izide, četudi po težkih bojih z mentaliteto preteklosti, kot zmagovita nositeljica tako ideje jugo-slovanstva, kakor ideje socijalne pravičnosti. Položaj, v katerega smo zabredli, je zelo poučen in če je le količkaj uvidevnosti v našem narodu in v njem le iskrica ljubezni do nove države, mora priti do spoznanja, da z eks tremi ni mogoče graditi krepke in mogočne Jugoslavije. Sedaj šele se bodo odprle oči vsem, ki so jih imeli zamrežene s preteklostjo, plemensko nestrpnostjo ter z demagoškim prekmuštvom. Že danes iščejo zapc-ljanci in zaslepljenci demokrate ter se začenjajo nanovo zbirati okoli njih. Da bi gosp. Radič ne uganjal na Hrvatskem svoje brezumne in brezvestne politike, da bi so-cijalna demokracija ne zajadrala v komunitične avanture, ua bi vsi oni, ki eo, računajoč le s strastmi ljudstva, pokazali vsaj dobro voljo na gradbi države konstruktivno sodelovati in ne le posvečati svoje sile razdiranju in uničevanju, ne bi mogel danes sedeti v Beogradu do skrajnosti konservativen ter plemensko hegemonističen kabinet. Mesto da bi Hrvati šli v Beograd, v parlamentu dokazali svojo zrelost in odličnost za državniške posle, so zadnja leta vodili naravnost samomorilsko politiko. Mesto da bi Slovenci kot en mož ponudili svojo skromne sile državi za pozitivno, četudi momenta-ko nehvaležno delo. uprizarjali so raj-&e doma gonjo proti Beogradu ter se trkali na. prsi kot neprekosljivi modrijani in vseznalci. Ob separatističnih orgijah Hrvatov In Slovencev je rastri greben velesrb-skira separatistom. Naprej je bilo jas-c-">. kdo mora podleči, ako.se vname skrajni boj na tej bazi. Ako ničesar drugega, zadostuje za pravilen sklep v tem pogledu primerjanje zaslug, ki jih ima,jo za ustanovitev in ohranitev naše nove države rarlii-alci, ali pa Ra-difevci in klerikalci. To so zgodovinska fakta, ki se ovreči sploh ne dajo, pač pa reparirati. S plemenskim separatizmom Hrvatov in Slovencev, s popolno nezrelostjo za sodelovanje na državnih poslih, je to seveda izključeno. Narodna skupščina se sestane v eefrfek RAZPUST SKUPŠČINE Beograd, IS. decembra, r. Danes dopoldne je poslal ministrski predsednik Pašič predsedniku skupščine dr. Luki-niču pismo, v katerem ga prosi, da naj skliče sejo skupščine za eredo ob 9. dopoidne. Pismu je bil priložen tudi ukaz o imenovanju nove vlade. Dr. Lu-kinič je odgovoril Pašiču, da je predlagani rok prekratek, ker ie nemogoče, da bi do takrat prišli v Beograd poslanci, od katerih se nahaja sedaj velika večina v svojih volilnih okrajih, oziroma na svojih domovih. Popoldne je imel ministrski svet sejo, po kateri je gosp. Pašič poslal dr. Lu-kinieu novo pismo, v katerem ga prosi, da skliče sejo narodne skupščine za četrtek 21. t. m. ob 16. Dr. Lukinic je smatral, da je ta rok ugodnc^i, kakor v sredo ter je sklical sejo narodne skupščine za četrtek ob 16. z nastopnim dnevnim redom: 1.) Volitev odbora za pretres invalidskega zakona. 2.) Volitev odbora za pretres in popolnitev stanovanjskega zakona 3.) Volitev odbora za pretres pogodbe s češkoslovaško republiko glede izvoza vina in uvoza piva. 4.) Prošnje in pritožbe. Seveda pa do razprave o tem dnevnem redu ne bo prišlo, ker bo po dose danjih dispozicijah že poprej prečitan ukaz o razpustu skupščine in razpisu novih volitev, nakar se bo skupščina takoj razšla. Vladna ©bsfrukcifa v finančnem odboru PRVI VLADNI PORAZ. — RADIKALCI ZAPUSTILI SEJO. Beograd, 18. decembra, r. Danes popoldne je imel finančni odbor sejo. Na dnevnem redu je bila volitev predsednika in podpredsednika. Pred volitvami so radikalci zahtevali zase tudi mesto predsednika in podpredsednika ter povdarja-li, da jih morajo demokrati v tem podpirati. Opozicija je ta predlog odklonila, vsled česar so radikalci med ironičnimi klici opozicije »Vlada ebstruira!» zapustili sejo. Odšlo je devet članov radikal- cev, dočim je ostala na seji opozicija z 18 člani. Opozicija je za mesto prvega podpredsednika predlagala, člana jugoslovanskega kluba, vendar je ta klub kandidaturo odklonil. Za predsednika Je bil nato izvoljen g. Voja Veljkovič, za podpredsednika pa zemljoradnik UroS Stajič. Ker so radikalci zapustili sejo, je vodil sejo kot najstarejši član posl. Frani č. Olvorifev vseslovenskega dijaškega kongresa MINISTER DR, BENEŠ O NALOGAH SLOVANSTVA. Praga, 18. decembra, n. Včeraj je bil v Pragi otvorjen kongres slovanskega di-jaštva. Zunanji minister dr. Beneš je ob tej priliki govoril o kulturnih nalogah slovanskega dijaštva z ozirom na sedanje politične razmere. Dr. Beneš je dejal med drugim: «V tem kongresu vidim simbol začetka nove bodočnosti. Tukaj so zbrani zastopniki dijaštva Bele Rusije, Bolgarije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Lužiških Srbov, Poljske, Rusije in Ukrajine. S tem ima kongres značaj nepolitičnega delovnega udruženja. Največji pomen za bodočnost leži v tem, da so trije slovanski narodi dosegli svoje ujedinjenje in državno samostojnost, ki Je prej niso imeli, in da največja predvojna slovanska država že nI Izvedla svoje nove organizacije.* Dr. Beneš Je nadaljeval: »Ne smemo si prikrivati dejstva, da so diference med dvema samostojnima narodoma mnogo bolj nevarne kot diference med dvema odvisnima narodoma, ki sta se mogla sklicevati vedno na tretjega — krivca. Vrsta političnih vprašanj ima danes do- cela drug značaj kot pred vojno. Tako izgleda problem jugoslovanskega ali češkoslovaškega edinstva danes čisto drugače kot pred vojno ter kaže znake, n?. katere se pred vojno sploh ni mislilo ir ki so docela izpremenill značaj tega vprašanja V gospodarskem oziru slovanski narodi niso tako razviti kot zapadno-evropskl narodi. Slovanska gospodarska politika bo morala stremiti za tem, da z najožjim gospodarskim sodelovanjem doseže višjo stopnjo, da ne postanemo žrtve gospodarske politike drugih, neslovan-skih narodov. V kulturnem ožim se b« morala slovanska kulturna politika voditi v znamenju solidarnosti vseh slovanskih narodov. Kongres bo mnogo doprinesel k medsebojnemu spoznavanju slovanskih narodov.* Govor dr. Beneša Je bil sprejet z velikim odobravanjem. Kongres se vrši v veliki dvorani praškega magistrata. Zunanji minister dr. Beneš je prevzel protek-torat kongresa, ki je danes dopoldne pričel s svojim delom. aine RAZBURJENJE V BEOGRADU. — ZASLEPLJENOST KONGRESI- STOV. Energične odredbe nove polfske vlade ŠEF GENERALNEGA ŠTABA MINISTRS^ T^REDSEDNIK. — DISCI-PLINIRAN.JA V ARMADI. Varšava, 18. dccembra. s. Novi poljski kabinet, ki se je sestavil sinoči, je danes zjutraj prisegel v roke namestniku predsednika sejmskemu maršalu Rataju. Vlada je sestavljena tako-le: Ministrski predsednik in notranji minister: divizijski general in šef generalnega štaba Ladislav Sikorski; zunanji minister: dosedanji poslanik v Beograd, 18. decembra, n. »Slobodna i nekdanjem dunajskem vzorcu. Zato ni- Bukarešti Aleksander Skrzynski; Tribuna* je objavila o imenovanju no- j sta dobila nobenega resorta, temveč sta ve vlade uvodnik, v katerem poudarja, i ostala brez portfelja. Radikalci so sicer da se cilji Pašiča in Pribičeviča nikakor j hoteli nekoliko prikriti svoje težnje s ne razlikujejo. List pravi, da hoče Pri- j tem, da so vabili v kabinet dve mali bičevič prisiliti Pašiča v koalicijo. Pribi- ; parlamentarni skupini, slovensko SKS in čevičeva politika je Pašičeva in kdor pa, muslimansko tkzv. Magljajičevo gru-hoče to politiko, je bolje, da preide ta- j po. SKS je brž spoznala, da se jo hoče koj k Pašiču. List završuje: «Ni dvoma, i politično zlorabiti in ji natovariti naj- ! da nameravajo radikalci za volilno vlado i težje odgovornosti za ceno ministrskega Sosno- močen in neobičajen udarec in da mora celokupna opozicija ustvariti močno fronto: toda ali se morejo šteti v opozicijo oni, ki so šele predvčerajšnjim, in sicer naravnost s silo bili vrženi iz vlade od svojih predvčerajšnjih zaveznikov? Kje ima opozicija garancije, da Pribičo-vič ne bo v kakem trenutku zopet preskočil k Pašiču. Ako je Pribičevič res grdo izigran od Pašiča, — prav mu je — ako se nahaja v njegovi novi igri, da doseže kake druge cilje, potem za Pribičeviča ni mesta v opozicijskem bloku. položaja Zato ja v zadnjem trenutku odbila sodelovanje z radikalci. Isto Etore tudi Magljajifievci. Sklep obeh teh grup je dokaz,, kako osamljena je v celem našem političnem življenju radikalska strank a. Tkzv. kongresistični krogi, ki so neprestano pridigovali, da treba strmogla- finančni minister: Jastrzebski: minister za vojaške zadeve: kowski; minister za vero in prosveto: Mikulom ski-Pomorski; prometni minister: Zagorny-Marjnow- ski; trgovinski minister: Strassburger; poljedelski minister: Raczjnski: minister za javna dela: Lapuszenski: minister za ljudski blagor: Chodoko: minister za socialno skrbstvo: Darow- ski. — Vlada Sikorskega je pričela svoje delo z energičnimi odredbami, da za vsako ceno vzdrži v državi mir in red. Dane« sta bila aretirana dva adjutanta genera la Hallerja, in sicer polkovnik Model ski in kapetan Malinowicz. Aretiran je bil tudi polkovnik generalnega štaba Do-wojno Sollohrib. Več vojaških poveljnikov je bilo odstavljenih, med njimi poveljnika v Krakovu in Premislu. Proti nekaterim častnikom je uvedena preiskava Med njimi je tudi svak voditelja socialistične stranke Dubanowicz. VOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE Varšava, 18. decembra, s. Volitev novega predsednika poljske republike sp vrši v sredo dne 20. decembra opoldne. viti dosedanji režim, ker pride potem na vrsto vlada, ki bo odobravala njihove uslužbencev za enkratni nabavni prispe-na*ore, so globoko konsternirani. Med vek. Z ozirom na finančno stanje občine voditelji parlamentarnih strank, so se se jim izplača vštevši mestne upokojen-vršili dane« razgovori, da 6e v nekate- ce 25 odst. celokupnih mesečnih prejem-Ta blok morajo voditi in navdahniti drn- rih taktičnik vprašanjih doseže skupno kov. Ako bi se jim ugodilo v polni meri, gi principi in druge metode ter drugi i postopanje. i bi obremenil ta izdatek občinske finance zanesljivi in bol.iši ljudje in politiki. (Iz- j »SRBSKI DV0R» 1 za 400 000 23 kar P3 v Proračunu 1922 treznenje že pride še tudi za zaslepljeno i ■ nI kritja. Pri tej priliki se je tudi ugoto- arospodo okrog »Slobodne Tribune*. Ured ' Beograd, 18. decembra, r. Današnja vilo, da stanejo mesto vsi uslužbenci pri ništvo.) " »Tribuna«, organ g. Pašiča na dveh me- j občinskih podjetjih letno okoli 5 milijo- Beograd, 18. decembra, gr. Sestava [ stih govori, o »srbskem dvoru*, tako v Iz seje celfskega obč. sveta Celje, 18. decembra, i nine pa so oegovorni najemniki sami. Ze Zupan dr. Hrašcvec otvori ob 18. uri j 1922 se ta gostaščina še ne bo pobirala, občinsko sejo in preide takoj na dnevni j Za 1923 pa se sklene, da se predloži po-red, ki obsega poročila posan.eznih od- krajinski upravi za Slovenijo v odobritev sekov. Soglasno se ugodi prošnji mestnih j izmera, v kateri je bila določena že za 1922: do 400 K znaša 2 odst Največ p? radikalskega kabineta vzbuja v vseh Kaj prinese samoradikafeki režim, jugoslovanskih krogih ogorčenje. Hege------- - j ,jv0 monistični značaj Pašičeve vlade je se bomo šele videli. Ni pa nobenega na. da je dolgotrajna kriza v naši državi dosegla svoj vrhunec. Sestava kabineta kaže. da je sedaj prišel čas, ko pravi Nemec: Brechjn od-»t biegen. Demokratsko - radikalni režim je padel radi zagrebškega kongresa in zato, ker je Ljuba Davidovič in del demokratskega kluba samo koketiral z zagrebško resolucijo. Posvečenim krogom je bilo znano razpoloženje v Beogradu radi zagrebškega kongresa. Poznal ga je gosp. Pašič. gosp. Pribičevič, a tudi gosp. Davidovič. Situacija je zahtevala popolno jasnost in niti najmanjšega dvoumja. Slovenski kon-gresisti, ki so tudi v tem vprašanju v temi mahali okoli sebe kar na slepo, so dol žili Svetozarja Pribičeviča n-epo-nustliivosti. Sedaj lahko vidijo, da je imel Svetozar prav in da so bila nje-srovi politiki nasprotna prizadevanja le lsogrešna rada. Škoda, ki je nastala, bo v najizdatnejši meri zadela kengre-siste, ki so razdvajali demokrate, misleč. da s tem sebi najbolj koristijo. V Ljubljani ie pri volitvah konservativni liberalizem pripomogel do 'uspeha komunistom. Gospoda ni bila zadovoljna s srednjo potjo demokratov. Ekstrem v Beogradu, ekstrem v Ljubljani. Oba sta za narod, in državo usodepolna. .H „ Jutru nove naročnike! bolj povaarien s tem, da sta bila v vlado privzeta po eden Slovenec in Hrvat kot nekaka ministra krajana povsem po brzojavki glede smrti češkoslovaškega poslanika Kaline, kjer pravi list, da je bil Kalina poslanik na srbskem dvoru, ter v brzojavki i* Aten, kjer se govori o novem grškem poslaniku na srbskem dvoru. Smr* issslanika fCaline Praga, 18. decembra, u. Češkoslovaški poslanik in pooblaščeni minister v Beogradu Kalina }e včeraj umrl v praškem sanatoruu. V petek je težko bolan dospel iz Beograda ter včeraj podlage! svofi hudi bolezni, raku-. (Glej članek na 2. strani!) POSOJILO BEOGRAJSKE OBČINE. Beograd, 18. decembra, n. Beograjska občina je začela pogajanja z nekim angleškim društvom za posojilo v znesku 700.000 zlatih funtov šterlingov na obresti po 7 in pol odst. Občina mora posojilo vmiti v roku 40 let. Anuitete se začno plačevati po dveh letih. PREPREČEN ATENTAT NA EKS-PRESNI VLAK. Pariz, 18. decembra, u. Po neki rimski vesti, je policija aretirala pri Spe-ziji večjo anarhistično bando, ki je hotela v trenotku, ko bi vozil mimo luksuzni vlak iz Rima v Pariz, pognati tir v zrak. Bombe in eksplozivne snovi so našli tamkaj blizu. Eden izmed areti-rancev je izpovedal, da gre za večjo organizirano anarhistično tolpo, ki ima. na vesti že več težkih zločinov. Trinafsts plsla za uradništvo? Beograd, 18. decembra, d. Kakor se govori, je ministrski svet na svoii včerajšnji seji sklenil, da nova vlada ne more prevzeti od posl. Reisnerja izdelanega in od finančnega ministra Kamanudija žc odobrenega predloga o povišanja draginjskih doklad za državne nameščence. Zato pa je sklenil kot prvo pomoč izplačati vsem nameščencem ob novem letu trinajsto plačo. Uradnega poročila o tem sklepa dosedaj še m. VOJAŠKE STRAŽE NA DRŽAVNIH MEJAH. Beograd, 18. decembra, g. V vojnem ministrstvu je bila t« dni konferenca na kateri se je razpravljalo o zahtevi finančnega ministrstva, da se finančnim stražnikom, ki čuvajo mejo, po ukinjenju obmejnih čet pridelijo majhni oddelki vojske, da bi bila naša meja bolje zavarovana pred ogleduhi, tihotapci in v južnih krajih tudi pred raznimi razbojniki. Sklenilo se je, da se temu predlogu finančnega ministra ugodi, kolikor doro-lijo materialne in finančna prilik« voj--neg» ministrstva. nov kron. So to ogromni izdatki, ki niso v razmerju s številom mestnega prebivalstva. Pri prihodnjem proračunu bo treba radi tega obravnavati vprašanje, kako se bo ves upravni aparat znatno skrčil. Cestno-policIJski red se odobri s pripombo, da Je motenje nočnega miru s kričanjem po kavarnah in gostilnah ter preglasnim igranjem na glasovirju v privatnih stanovanjih prepovedano. Trgovcem se prepove obešanje njihovega blaga na ulico izven izložbe. Olepševalnemu društvu se odvzamejo neka bremena, ker spadajo v proračun mestne občine. V domovinsko zvezo se sprejmeta: inženir Edvard Kandušer in klepar Ivan Staube. Obrtno nadaljevalni šoli se Izplača takoj redna podpora letnih 28.000 K Dovolijo se izredne podpore »Društvu za zaščito dece v Celju* za božičnico 4000 K in dekliški meščanski šoli za učila in knjige revnim učenkam, kojih stariši imajo v mestu stalno bivališče, 10.000 K. Tarifa mestne tehtnice se poviša toliko, da znaša najvlš. pristojbina 12 K. Zadružna zveza prosi občinski odbor, da veljajo pogoji za nakup stavbišča ob Kralja Petra cesti tudi za leto 1923, ko namerava zidati trinadstropno hišo. Prošnji se ne ugodi; pač pa se JI ponudi cel kompleks. ako se zazida celo stavbišče. Aprovizacijski odbor sklicuje in vodi odslej uradni predstojnik. Pri tej priliki se kritizira sestava tega odbora, ki ne nudi konsumentom zadostnega zastopstva. Pravilnik za pobiranje progresivne davščine na najemnino v svrho zidanja projektiranih stanovanjskih hiš se odobri. Oostaščine bodo pobirali na podlagi predpisa mestnega magistrata hišni posestniki: za pravilno fatiranie rodnajem- 15 odst nad 15.00 K. Zakupna pogodba mestne občine z gospodom Batičem. lastnikom zimskega kopališča, se podaljša za 1923. V kratkem se bo izdelal proračun za zgradbo novega modernega kopališča. Pri dosedanjem obratu se izvrše najnujnejša popravila. Občinski odbor odobri zakupno pogodbi s celjskim odsekom savinjske podružnice SPD. glede mestnega Kumrovega posestva ped Dostom, ki ga namerava preurediti v zavetišče in izhodišče za zimsk' šport za dobo 10 let. Najnujnejša popravila naj izvede društvo samo, zato pa se mu odpiše za 1923 najemnina. Pogodlr bo stopila v veljavo z novim letom. Vse debate so bile stvarne in najlepši sporazum Je vladal med vsemi strankami, kar mora biti le v korist mestnega občinskega gospodarstva. Seja je bila zaključena ob 21. uri. Šport Nedeljske nogometne tekme. Praga: Kot zadnja tekma za prve:.-stvo CSSF se ie vršila v nedeljo tekma med prvakom češke srednje zveze Spar-ta in prvakom province Hradec Kralove. Sparta je porazila svojega nasprotnika s 7 : 0 in postane s tem prvak ČSSF. Kol tak se bo spomladi udeležila tekem z=> prvenstvo republike. Teh tekem se bodo poleg Sparte še udeležili prvaki nemškr. židovske in madžarske nogometne zveze za Češkoslovaško, tako da bo imela Sparta precej težko stališče. Dunaj: Prvenstvene tekme I. razred.-. WAC. : Rapid 2 : 2 (1 : 0), Sportkluo : Vienr.a 1 : 0 (0 : 0), Amateure : Rudolf -hiigel 3 : 1 (2 : 0), WAF : Hertha 2 : 1 (0 : 1), Floridsdorfer : SImmering 4 : 1 (2 : 0). — 11. razred. Najvažnejša tekn: ; pa je bila to nedeljo v drugem razredu, kjer je Slovan pred 10.000 gledalci porazil Germanio z 1 : 0 (0 : 0). (Podrobn* komentarje o teh tekmah prinesemo radi pomanikanja prostora v četrtkovi prilogi. Ured.) Berlin: Severna Nemčiia : Berlin 4 : i Poslali!* A. Kalina t Poslanik in pooblaščeni minister Ce-?tosIovaške republike na našem dvoru Antonin Kalina je v soboto ponoči po ložkl operaciji podlegel zavrafni bolezni. Posegel je starost 53 let. Ugasnilo ie življenje, ki je bilo vse posvečeno neumornemu požrtvovalnemu delu za češki narod, zatisnil je svoje oči nož, katerega ime je za vedno spojeno -/ zgodovino naše osvoboditve in našega nrvega državnega življenja, eden izmed soustanovnikov tesne bratske zveze med državama Cehov in Jugoslovanov. Ze v dijaških letih — pokojni poslanik Kalina je bil rojen 15. julija 1869 v Nem. Brodu, — na gimnaziji in pozneje na univerzi v Pragi je Kalina bil v prvih vrstah radikalne napredne češke omladine, ki si ie postavila svoj vzor v obnovitvi starega češkega državnega prava. Nemila usoda je mladega študenta porinila v skromne razmere češkega »venkova* in Kalina si je služil svoj kruh v avtonomiji deželni službi. Postal le tajnik okrajnega odbora v Blatnem. Ves svoj prosti čas je posvečal drobnemu narodnemu delu ter je deloval s posebno požrtvovalnostjo na sokolskem polju, kot sokoiski starosta, kot voditelj župe svojega okraja. Kot Sokol je navezal tudi svoje prve stike z Jugoslovani, spoznal na potovanjih naše kraje, vzljubil naš narod s tako iskrenostjo, da je bil zanj sposoben istih žrtev, kakor za svojo ožjo domovino... Kmalu se je pokojni Kalina tudi politično uveljavil. Kot neizprosnega opozicl-jalca proti Dunaju so ga volilci domačega okraja poslali leta 1901 v parlament. Njegova drobna postava, ki si jo prezrl kadar si gledal karakteristično glavo z lepimi valovitimi lasmi in plemenitim! energičnimi potezami obraza, je postala v dunajskem državnem zboru kmalu popularna. Posl Kalina je bil strasten in i 3umoren odpornik vsake avstrijske vla-c'j in njegov glas, njegovi govori so bili neprestan protest češkega naroda rroti tujemu gospedstvu. Pripadajoč sta-tnpravni stranki se je posl. Kalina zadiha leta pred vojno približal realistu Ma-saryku, s katerim ga je kmalu vezalo najprisrčnejše prijateljstvo. V svetovni vojni je moral tudi A. Ivali-mnogo pretrpeti. Ko se ie leta 1917. ' ostal avstrijski parlament je stal posl. K j lina v prvi vrsti «nepomlrljivIh». V tistih usodnih časih se je med njim in -'::;oslovanskimi ireaentisti razvilo intimno sodelovanje za visoke cilje narodne osvoboditve Cehov in Jugoslovanov. Posl. Kalina je bil takrat v tajnem češko-jugo-s'ovansko-poljskem izvrševalnem odboru in opetovano je on prevzel nalogo, da v avstrijskem parlamentu reče — čisto resnico. Po prevratu je vstopil v češkoslovaški rrovizoričnl parlament. Ko je nova republika iskala moža, ki bi bil sposoben, jo zastopa pri jugoslovanskem kralju, ie predsednik Masaryk osebno določil Antonir.a Kalfno, ki je začetkom leta 1919 prispel v Beograd. V najtežavnejših razmerah se je poslanik Kalina posvetil svoji veliki nalogi, ■/ ono vnemo, ki ne Izvira le iz občutka dolžnosti, temveč iz duše in srca. Nobena malenkost mu ni bila premajhna, da •i je ne opazil, nobena težkoča prevelika v-i bi je ne premagal. V vsej svoji skromnosti si je polagoma pridobil v krogih I-ngrajske diplomacije odličen ugled, po-'abne simpatije pa pri regentu, sedanjem kralju. Velika ideja češkojugoslovanske dijanse je bila sicer na dlani, odgovarjala je potrebi in srčni želji obeh narodov, zasnovana je bila še v časih suženjstva — toda njena praktična izvedba je bila delo vztrajnega truda, neomagujoče- a optimizma in realnega pojmovanja stvari. Pred par dnevi je predsednik češkoslovaške republike Masarvk v posebnem pismu postavil poslanika Kalino v nrvo vrsto onih, katerim morata biti I siki i jugoslovanski narod hvaležna za največjo nacijonalno pridobitev po uje-liinjenju — za trajno zvezo med Češkoslovaško republiko ln jugoslovansko kra-K:vino, ki je najtrdnejša zunanja zaščitnika naše mlade narodne svobode. Smrt poslanika Kaline bo užalostila r-i emnoge Jugoslovane tudi osebno. Kdor ic poznal tega skromnega moža, njegovo /',ato dušo in srce, njegov odkrit značaj, ::govo narodno iskrenost, ta mu Je ostal slavili, W otrrauflo Antontrra Kaltno ne fc kot politika in diplomata, temveč tudi kot človeka v blagem spominu. Češki narod je izgubil enega svojih najčestitejših, najboljših sinov. Ob Kali-novem grobu pa žaluje tudi jugoslovanski narod za bratom, katerega ime ostane med nami blagoslovljeno. Pokoj njegovi zlati slovanski duši! LiubSiartsks salsdstšss in Paii£@via vSacSa »Slov. Narod> razpravlja o novem ra-dikalskem kabinetu na svoj način. Naj-prvo trdi, da so o tem, kar se je pripravljalo v Beogradu, čivkali že vrabci na strehah. Očividno smatra sebe za drugačnega tiča. Medtem namreč, ko smo mi neprestano opozarjali na posledice po litike, ki je v znamenju »sporazuma* pod pirala v stvari le radikalske intrige, je rSlov. Narod> trdovratno vztrajal pri svojem naziranju, da dobimo novo vlado v znamenju zagrebškega koDgresa. Značilno je tudi, kako si »Slov. Narod* razlaga razmerje Pašiča do Pribičeviča. O razkolu v demokratski stranki je govoril on in sicer je napovedoval izstop tkzv. levičarjev z g. Davidovičem na čelu — sedaj pa pravi, da ga je pripravljal g. Pribičevič ki da je hotel vstopiti »s svojo skupino* v — radikalno stranko! O posebnem poznavanju parlamentarnih razmer priča tudi začudenje »Slov. Naroda*, da se je Pašič obrnil sicer na SKS in onih 10 muslimanov, ne pa na -sPribičevičevo skupino*. Seveda je stvar taka, da postaji le eden enotni Demokratski klub, na katerega se g. Pašič ni obrnil, ker bi s tem podrl ravno osnovo svoje intrige, kakor se tudi ni obrnil na nobeno drugo ve«,jo parlamentarno skupino, katere udeležba na vladi bi mogla kvariti čisto radikalski značaj kabineta. »Slov. Narodu* se zdi. da razburjenje v parlamentarnih krogih izvira iz dejstva, da sta imenovana tudi dva nepar-lamentarca za ministre, češ da je to v naši parlamentarni zgodovini nekaj povsem izrednega. Tudi to ni res. Naša parlamentarna, zgodovina pozna takih slučajev dovolj. Iz najnovejšega časa naj navedemo le dva. G. Pavle Marinko-vič in Ljuba Davidovič sta bila v prvi koncentracijski (Protičevi) vladi ministra, akoravno nista bila člana parlamenta, g. Davidovič je bil kot neparlamen-tarec celo ministrski predsednik. Prav pa ima »Slov. Narod*, ko imenuje novo vlado diktaturo radikalske stranke, odnosno g. Pašiča. To je povsem pravilno razumevanje situacije. Tem zanimivejše je zato stališče, ki ga zavzemajo ljubljanski zajedničarji napram tej partizanski diktaturi. »Naše stališče — pravi »Narod* — napram vladi je jasno: dokler nova vlada z dejanji ne pokaže, kakšno politiko ho5e inaugurirati, nimamo vzroka jo pobijati. Čakamo torej na njena dejanja. Ako bi pa nova vla_. da krenila na druga pota kakor prejšnja koalicijska vlada, predvsem, ako bi skušala vsaj nekoliko omiliti sedaj vladajoči, za državo in vsa v njej bivajoča plemena usodepolni centralizem in stvo-riti sporazum s Hrvati, bi morda tudi mi postali iz hladnih in ravnodušnih seda-njih motrilcev njeni dobri prijatelji. Komentarja pač ni treba. btvffl načelrrlk ▼ notranjem mlnSsrtrstv-u posl. Raja Filipovi*?. -f- Radikalci se že pripravljajo. No-vosadska organizacija radikalne sta-an-ke je že izvolila lOčlanski odbor, ki ima nalogo, da pripravi teren in da prične z agitacijo za bodoče volitve po celi Vojvodini. Predsednik tega odbora je svečenik Jovan Jovanovič. -(- Pravoslavna duhovniška stranka. Osiješka »Die Drau* poroča, da se bodo koncem tega meseca vršili v celi državi eparhijski sestanki pravoslavne-sra svečeništva, na katerih ee bo predlagalo. da naj s« ustanovi nova stran-ka, ki bo zastopala interese celokupnega pravoslavnega svečeništva v naši državi. -f- Zanimivo! »Jugoslavija* objavlja uvodnik o političnem položaju in pravi, da eo radikalci srbski imperijalieti, demokrati pa jugoslovanski imperialistični centralisti. In to poslednje je hujše od prvega! Le počaka naj malo »Jugoslavija* in -videla bo, kaj je radikalski režim, ki ga sama imenuje skrajno konservativnega in reakcionarnega, Dosedaj so bili demokrati v vladi ona sila, ki je radikalno velesrbstvo, konservativnost in reakcijonarstvo držala v primernih meiah. sedaj pa se bo vise to prav burno razpaslo in to bodo mirno trpeli vsi naši malkontenti. ker se jim je izpolnila vroča želja, da v vladi nič več ni — toliko osovraženih demokratov. slorav r LjnMJart «e je vr® včeraj ob f 17. uri ▼ prostorih »Slovenske Matice* j na Kongresnem trgu. Izvolil se je nov odbor, ki se je sestavil tako-le: pesnik A. Gradnik, predsednik; pisatelj Fr. Ks. Finžgar podpredsednik: Miran Jarc. tajnik, Fran Albrecht, blagajnik; Vida Je-rajeva, Izidor Cankar, Josip Vidmar, odborniki. Konferenca gledaliških npravnlkov. V Zagrebu se je vršila v petek in soboto konferenca upravnikov naših gledališč. Konference so se udeležili gledališki upravniki gg. Hubad iz Ljubljane, dr. Grol iz Beograda, Karadžič iz Skoplja, Benešič iz Zagreba in dr. Brenčič iz Maribora. Predmet konference je bilo vprašanje budgetiranja naših gledališč. Po daljši debati je bil sprejet predlog, naj se od države zahteva, da se postavijo v budget samo izdatki za csobje, a materialne izdatke naj pokrivajo gledališča sama iz svojih blagajniških dohodkov. Meflstofeles. V sredo dne 20. decembra se vrši v ljubljanski operi premiera znamenite opere »Mefistofcles*, katero jo zložil in po I. in II. delu Goethejevega Fausta spisal Arrigo Boito. Opera sestoja iz prologa, štirih dejanj z več spremembami in epiloga. Margareto poje gdč. Zikova, Heleno gdč. Thalerjcva, Marto in Pantalisa gdč. Sfiligojeva, Fausta g. Šimenc, Mefistofelesa g. Zathev, Wag-nerja in Nereusa g. Bratuš. Dirigira in režira operni ravnatelj g. Rukavina. Dekoracije je izdelal g. Skružnv. PoIitiCne aessan -f Članski sestanek Gospodarskega društva JDS v Šiški se vrši danes, dne 19. decembra ob pol 8. zvečer v gostilniških prostorih pri Ančniku. Vabimo in poživljamo vse dosedanje člane, da se sestanka zanesljivo udeleže, ker pridejo na razgovor važne zadeve. Somišljenike demokratske stranke pripeljite seboj. Udeležba dolžnost -f Demisija zagrebškega pokrajinskega namestnika. Zagrebški pokrajinski namestnik Juraj Demetrovi6 je podal demisijo, ki bo brezdvomno sprejeta. -}- D emisije v ministrstvih. Državni podtajnik za finance posl. dr. Sveti-slav Popovič, pomočnik finančnega ministra Dušan Plavšič in pomočnik notranjega ministra dr. Mijovid in_ pomočnik ministra za socijalno politiko Andrejevič so podali ostavke. Sledilo jim bo še več drugih visokih uradnikov v ministrstvih. Za pomočnika mi-liatelj. Na tisoče jih Je v širni Jugo-lnistra notranjih zadev je imenovan ".rude Farrere: 18 Obsojenci Glava se mu nagne nekoliko na des-r t ramo. Na licu se mu prikaže izraz < idovite ljubeznivosti, na teh pote-:s,h. ki so izrezljane izrazito in o?tro, kakor na kakšnem medaljonu. Pietro "Trati je nekoliko sličen svojemu t ■ atu. Toda Andrejeva usta, navadno ; anj ponosna in manj nagla, bi se le . ZI1ala smehljati tako sladko in než-] <> kakor se sedaj smehlja Pietro. «Spe če jim dovolim jaz!* ponavlja f >tro. »Toda nekega dne bodo bolje ■ ; ali in lepše sanjali, — ker sem hotel ■ rl ...» Pogled mu preleti od iztoka na za-■ d In iz globin srca dostavi san.mr: « Nekoč ... ko bom iz teh živalskih ;>: nje v storil najprej gospodarje m i cem ljudi! . » .» . ,. Zares, živinski sužnji, ti ljudje, ki stanujejo v blokih! . . „ Ali 6i moremo danes, v svo.ii na-- .t-dni dobi, sploh le misliti življenje i,.;, ubogih teles brez možga«. te ljudi, I- L delajo in žive samo Se mehanično, kajti njihovo delo je slabše, kakor delo t'rojev. Delo brez niHi. brez duše .. • Kakor vsi drusri Jiudie. se tudi cm dvignejo zjutraj. Spali so približno osem ur. Jutranje umivanje je kratko in sumarično, prvi zajutrek je precej obilen, toda grobast. Vstali so precej i kasno, kajti tem ljudem se zdi, da je kasno vstajanje toliko, kakor gosposko življenje. In oni bi radi tega življenja. zato vstajajo prav kasno, zadnji trenutek, imajo le malo časa za umivanje in za dober zajutrek ter že hite. , Sicer pa tudi nimajo dovolj dohodkov za boljši daljši zajutrek. Električni vozovi in vlaki jih prepeljejo v delavnice. Kjer pričenjajo ne-številne c"-te, ki vodijo med delavnicami, tam ji'a pričakujejo mojstri in jinženerji. Ti razdeljujejo dohajajoče množice na delavnice, na tvornice, na laboratorije, jih razdele na direkcije, sekcije, skupine, oddelke. Vsaka delavnica požre evojih deset mož. ki pričenjajo svoje dnevno delo. Tako je danes, včeraj, jutri, vsak dan. Osem ur vsak dan. Ostalih šestnajst ur počivajo »troji, ker ljudje ne delajo . . - Neprekinjenega delovnega časa. ki je nam nekaj samo t?o sebi umevnega, leta 1990. še niso pomali, ali 1« izjemoma. Potrebne bi bile tri fiht« dela, in ker "troji *p niraSer.e potnike L'1 vino, ki jo naženeš v stajo. Bloki zopet sprejemajo svoje prebivalce. Stoin-štirideset tisoč mož vzame v naskoku vsa dvigala, da jih privedejo čim preje na zgornjo platformo, iz tunelov na ulice, odtod domov, k ženam, deci... Stoštirideset tisoč? Oj ne! Velik del i je. ki se mu nikamor ne mudi, več ko ; dobra tretjina se raztepe v vs* vetro-ive. k drugim ženam, ae k svojim, ali v beznice, zabavišča, v kleti, pivnice . . . Pijancev je legijon! Bari imajo svoje stalne goste, ki jih napolnijo dan za dnem. Vsa mezda, ki bi zadostovala za štedljivo gospodarstvo, je čez noč 'zapita, zažrta. zaveseljačena. Tri ali j štiri ure kasneje izbruhnejo beznice s zoj>et vso množico in ž njo vso bedo. ' propalost in često glad. To se sicer ne vidi na prvi pogled. Na oko te Siturgicove množice ne izgledajo tako propalo in zanemarjeno, kakor proletarijat predmestij nekaterih amerišldh ali evropskih velemest. Zlasti ni videti nevrednega nasprotja med bedo in pn ogromnim luksu-Rom. ki se razširja v bogatili delih Ne-wjorka ali Londona. V bližini blokov ni elegantnega mest-v. Kolonija uradnikov ie le vas s svojimi petnajst «•; r,*»Tmrif*t ♦i-oS prebivalci. In ta kolonija ie dovoli addaLk-na. Velika vas. vsa skrita v zelenju, onetran tvorni'-ki tako ločijo bloke in kolonijo kakor dva sveta. Bloki so že precej žalostna grmada, vendar pa tesra ne kažejo. V barih in na ulicah viada nekakšna umetna, pri -irlasna veselost. ki se kaže tudi v kinematografih in plesalnih dvorana?. Mrzlične zabave pretresajo_ včasih obe mesti na obalah osmesra izliva. Ve« zrak je takrat nasičen z r.emirom, vpii-iem, smehom, godbo, kriki, petjem... Kadar slišijo svobodnjalti v svojo kolonijo ta oddaljeni nemir, ee jim morda celo včasih zazdi, da ie sreča v blokih in pri sužnjih morda ravnotako doma ali pa še bolj, kakor pri njih. sredi zelenja, na strani gospodarjev.. Sreča? . . . Morda bi mogli vkljub vsemu temu srečno živeti, ti ljudje - neljudje, ti sužnji Siturgovci... Toda potem n" bi smeli prihajati k njim drugi ljudje, takšnega kova. kakor je ta - le, ki seda i na strehi naslanja na dimnik i:i kljubuje burji . , . kakor da bi nekoga pričakoval ... in ki ta čas misli na-n;e. na delavce, na prebivalstvo blokov, na njihov« svobodnejše prednik?. ... in na revolucijo, ki naj bi člove-štvu vrrila nekdanjo svobodo in sta-, ro nravdo . » » ,> omače vesti * Proslava rojstnega dne kralja Aleksandra v Ljubljani. Ljubljana je v nedeljo na svečan način proslavila rojstni dan Njeg. Veličanstva kralja. V mestu je vladalo svečano razpoloženje. skoro vse hiše so bile okrašene z narodnimi in državnimi zastavami. V stolni cerkvi je škof dr. Bonaventura Jeglič opravil slovesno službo božjo in »Te deum», katere so se udeležili pokrajinski namestnik Ivan Hribar, zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter mnogo občinstva. Pred cerkvijo je bil zbran vojaški oddelek, na koru pa je igrala godba dravske divizije. Tudi pravoslavne službe božje, katero je opravil v pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišiča prota Dimitrije Jankovič, se je udeležilo mnogo občinstva. Ob 13. uri se jo vršil v vladni palači slavnostni banket, katerega so se udeležili poleg zastopnikov naših oblasti tudi v Ljubljani se nahajajoči predstavniki tujih držav. V obeh gledališčih so bile zvečer slavnostne predstave. * Po celi Jugoslaviji so v nedeljo slovesno praznovali kraljevi rojstni dan. Proslava ni bila omejena na službene prireditve v cerkvah in drugod, ampak ji je povsod prisostvovalo tudi prebivalstvo. Vsi večji kraji so biii okrašeni z zastavami, pri čemur sta se to pot v Sloveniji zlasti odlik ovala Maribor in Celje. * Inozemstvo in kraljev rojstni dan. V Parizu se je povodom kraljevega rojstnega dne vršila svečana služba božja v ruski cerkvi. Prisostvovali so ji kraljevič Gjorgje, naš pariški poslanik in številni člani jugoslovanske kolonije. V Varšavi je naš tamkajšnji poslanik Simič povabil na slavnostni obed tudi jugoslovanske visokošolce. V lepi zdravici je slavil kraljeve zasluge za ujedinjenje troimenega naroda. nakar je predsednik jugoslovanske omladine naglašal kraljev pomen v državnem življenju. * Minister dr. Zupanič se je včeraj popoldne odpeljal iz Ljubljane v Beograd. * Kraljev dar. Kralj Aleksander je naklonil sobojevniku pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja gosp. Viktorju Merlaku iz Ljubljane kot božično da. ril o znesek 1000 dinarjev. * Novi italijanski poslanik v Beogradu. Novoimenovani italijanski poslanik na beograjskem dvoru marki Negritti je prispel v Beograd ter je v soboto nastopil svoje službeno mesto. kratkem bo sprejet v posebni avdijenci pri kralju, kateremu izroči pri tej priliki svoje akreditivne listine. * Z zagrebškega vseučilišča. Ravnatelj trgovske akademije v Zagrebu dr. -Milan Prebeg je imenovan za rednega profesorja občne svetovne zgodovine. a knjižničar vseučiliščne biblioteke Zagrebu dr. Artur Schneider za rednega profesorja zgodovine umetnosti in kulture — oba na zagrebški univerzi. * V spomin Putnlku in Mišici?. Zadnja številka »Vojnega lista* objavlja ukaz. s katerim se sedemnajstemu polku daje ime: Polk vojvode Mišida, devetnajstemu polku pa ime: Polk vojvode Putnika. * Nov tednik. Kakor nam poročajo, začne z Novim letom izhajati v Ljubljani tednik »Orjuna*, glasilo organizacije jugoslovanskih nacijonalistov na slovenskem ozemlju. Kakor znano, je organizacija jugoslovanskih nacijonalistov močno razvita, posebno v Dalmaciji (v Splitu je osrednji odbor) in Vojvodini. Razširja se pa organizacija prav živahno po celi državi, v najnovejšem času tudi po Slovenskem. * Iz hrvatske narodne cerkve. Ka-hOT poročajo hrvatski listi, sta se v hrvatsko - katoliški župniji sv. Križa v Zagrebu poročila te dni dva duhovna: Aleksander Salinger, kaplan v Drageničih, z učiteljico Štefko Miklav-čičevo, ter dr. Josip Milijan, bivši tajnik nadškofijskega ženitnega sodišča v Zagrebu, z učiteljico Anico Turičevo. * Aretacija ženskega kurirja. Kakor poročajo beograjske »Novosti*, so naše oblasti prošlo soboto aretirale neko gospodično na potu v Budimpešto ter zaplenile kurirsko pismo za madžarsko vlado. Ugotovilo ee je, da dotična gospodična vrši že dve leti kurirsko službo med Beogradom, kot centralo >-az-pletene špijonažne mreže, in Budimpešto. _ Iz zaplenjene korespondence je razvidno, da razvija Madžarska resno akcijo za odcepitev onega dela Vojvodine od Jugoslavije, kjer se nahaja madžarsko prebivalstvo. V zadevi se vrši stroga preiskava. * Glas naših najbednejlih. Bliža -e Božič in za njim prihaja Novo leto. Naši sotrpini, to eo slepci, so prspo-trebni vsestranske podpore in zato'se obračajo do vseh plemenitih src. da tK)lože dar najbedneišim na oltar. Imena plemenitih darovalcev se bodo objavila v vsek časopisih. Milodare sprejema pisarna »Podpornega društva slepih* v Ljubljani. Wolfova ulica 12. * Smrtna kosa. Zadet od kapi je umri cfne 17. decembra v celjskem kapucinskem samostanu p. Rudolf Marolt, dol goletni katehet na celjski okoliški in dekliški samostanski šoli. Kot koncilijan-ten duhovnik je bil v vseh krogih priljubljen. N. v m. p.! * Izpremembs v državni službi. Višji sgr&rni zemljemerec Ferdinand Čermak pri pokrajinski upravi v Ljubljani je stal r.o upokojen, vifji agrarni zemljemeree Albin Zskrajiefc r Ljubljani ie stavljen »a TMix&l«ŠM>to *»wwi*tr«t,Tn * Revizija ljubljanskih bank. Komfsijo ki jo je pod vodstvom generalnega in-I spektorja Acimoviča odredil minister Ku manudi za revizijo bančnega poslovanja z devizami in valutami je včeraj brzojavno odpoklical nori finančni minister Stojadinovič. * Nekaj za pouk in kratek čas. Zaradi pomanjkanja patriotizma nas denunci-ra »Slov. Narod* češ, da je prišel kralj pri »Jutru* v nemilost in da mu vsled tega naš list ni privoščil za rojstni dan uvodnika (kakor »Slov. Narod*) temveč le dnevno notioo! Tako prisrčno se nam že dolgo ni dopadel nobeden od Narodovih medvedje-okomih polemičnih šla-gerjev. Priznati pa moramo, da je na dan 16. decembra imel »Slov. Narod* res enkrat aktualen uvodnik, ko sicer običajno zavzame svoje stališče napram dnevnim dogodkom šele v občutni časovni distanci (napram obč. volilnemu redu za Slovenijo n. pr. šele čez leto dni!) Tega priznanja nočemo zmanjšati niti e konstatacl-jo, da se aktualnost dogodka od 17. decembra ponavlja vsako leto. V ostalem smo si še enkrat prečitali Narodov uvodnik in našo notico in povsem objektivno smemo reči, da je v »Jutrovih* kratkih besedah ob priliki kraljevega rojstnega dne več vsebine nego v Narodovih tri-kolonskih izvajanjih. In to je pri vsej skromnosti vendar tudi nekaj, ne? — Sploh, oj te cajtenge! Te dni smo zopet imeli priliko opazovati, koliko neresno-sti in nevednosti se prodaja pri nas v dnevnem časopisju. Po starem pravilu, da so tisti najbolj glasni, ki najmanj vedo, nosi seveda tudi v tem oziru zastavo bivši Peskov list. V nedeljo je naznanil umor predsednika poljske republike kot umor poljskega ministrskega pred sednika, v tek3tu pa celo »bivšega min. predsednika*. Pri »Jugoslaviji* torej še niso vedeli za dogodke, ki so se med pozornostjo celega sveta, odigravali povodom volitve predsednika republike na Foljskem. * Društvo tiskarnarjev nam je poslalo daljši dopis o razmerah v naši papirni industriji, ki so precej drugačne, kakor so jih naslikale papirnice v svojih nedavnih objavah. Dopis, ki ga danes zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti, priglasimo prihodnjič. * Več srčne kulture bi bilo treba onim Ljubljančanom, ld dajejo v nočeh duška svoji posurovelosti s tem, da prevračajo po Tivoliju in drugod ptičnice, na katerih nastavljajo- dobri ljudje pozimi hrano za ptice. Policija bi žela gotovo splošno odobravanje, ako bi posvetila tem zlikovcem, od katerih bi bili mnogi užaljeni, če bi jim kdo očital nekulturnost, več pažnje in jih ne le izročila v roke pravici, ampak njih imena tudi sporočila javnosti. * Karitativno delo v Ceijn. V zadnji seji ubožnega sveta se je razpravljalo med drugim tudi o obdaritvi celjskih ubožcev za božične praznike. Ugotovilo se je, da razpolaga ubožni svet z vsoto 29 tisoč kron. Ta vsota so je razdelila tako, da je dobil vsak ubožec po 2-10 K. Ubožci ki ne stanujejo v ubožni hiši, dobijo še primeren kvantum kuriva. Društvo za zaščito dece razpolaga približno s 15 tisoč kronami K tej vsoti bo prispevalo tudi še mesto večjo vsoto. Revni otroci mestnih in okoliških osnovnih šol bodo obdarovani dne 22. decembra. * Tragedija na dnu morja. Dne 8. decembra je na tragičen način poginil potapljač Gregor Jurič iz Krapuja v Dalmaciji. Njegova družina se je bavila z lovom na korale in morske gobe. Dne 7. decembra jih je vihar prisilil, da so se umaknili v zaliv pri Starem gradu. Tam so čakali do petka ob osmih zvečer. Ker jim je zmanjkalo hrane, se je Jurič v potapljalski opremi spustil v morje, ki je tamkaj globoko 5 do 8 metrov. Ko je poteklo že pol ure so se čudili njegovi tovariši, da se ne javlja. Z grozo pa so takoj opazili, da je gumijeva cev, ki služi potapljalcn ra dovajanje zraka, počena in napolnjena, z vodo. Skušali so ga rešiti Nezavestnega so Juriča potegnili is morja. Po daljših naporih, spraviti ga v življenje nazr.j, so Juriča dovedli zopet k zavesti. Ko je mogel zopet gororiti, pripovedoval je rešeni potapljač svojim tovarišem, kake je, hodeč po dnu morja, nenadoma oču-til, da mu teče voda pod potapljaško opremo; istodobno je tudi začutil, da ga vlečejo tovariši na površino, šele kake tri metre pod morsko gladino je izgubil zavest Komaj je končal svoje pripovedovanje, zgrabil ga je zopet krč in nekoliko trenutkov pozneje je umrl. * Požar ra Ižanski cesti in v Kapiteljski ulici. V soboto dne 16. dee. ob 21. uri je izbruhnil požar v hiši čevljarja Ivana PetkovSka na Ižanski cesti 24. Kako je nastal ogenj, se ni moglo natančno dognati, najbrže pa zato, ker je bil dimnik popolnoma zastavljen s krmo. Istotako tudi dimna vrata. Zgorelo jo podstrešje in ves inventar, ki se je nahajal tamkaj. Hiša je sicer ?e porabna za stanovanja. Skoda znaša 150.000 K. in je deloma krita z zavarovalnino. Na kraj ne-sreče je prišla takoj gasilska straža, prost. gas. društvo in gasilno društvo iz Črne vasi. — V nedeljo zvečer se je vnelo v drvarnici g. Pavčiča, sta-nujočega pri Francetu Černivcu v Kapiteljski ulici št. 11 v Ljubljani. Gasilska straža pa je k sreči ogenj kmalu zadušila in preprečila večjo nesrečo * Zavraten umor. Kakor se nam je nedavno iz Celja poročalo, j* bil dn« T. deoembra v Dramljah nstrcljta »toči «k-ao v U« cn«tA*iiar ttiV* jirajse«.. uruzmsivo Jt seua; uo muu;uc-ju našlo morilca, ki se je iidal z raznimi grožnjami orožnikom. Morilec je svoje dejanje že priznal. * Okradeni orožniki. Kakor poročajo iz Zreč na Štajerskem, so doslej neznani storilci vlomili v podstrešje tamkajšnje orožniške postaje ter pokradli perila in drugih stvari v vrednosti 11.000 kron. * Mrtvo dete v grmovju. V nekem gozdu pri Zagorju je posestnik Franc Kovač našel te dni v grmovju mrtvo truplo novorojenega dečka. Kakor se je dognalo, je neka Marija Judež iz Potoš-ke vasi mati najdenega otroka. Osumljen ka pa trdi, da je povila mrtvo dete. Vrši se sodna, preiskava, * Zaradi odprav« telesnega ploda je bila obtožena pred celjskim okrožnim sodiščem 30 tet stara Alojzija Mestinšek, samska delavka v Zbelovski Gorici pri Konjicah. Zaradi soudeležbe pri tozadevnem kaznivem dejanju sta se istočasno zagovarjala pred sodiščem 371etna babica Frančiška Mlinar in 241etni posestnikov sin Fran Javornik. Sodni dvor je pri razpravi dne 16. decembra obsodil Alojzijo Mestinšek na dva meseca. Mlinarje-vo na 3 mesece, glavnega krivca Javor-nika pa, ki je pri tej drami fungiral kot ljubimec Mestinškove na 4 mesece težke ječe. * Morilec svoje žene obsojen na smrt. Beograjsko okrožno sodišče je obsodilo na smrt 23!etnega Stanka Stevanoviča, kočijaža, ki je v noči med 26. in 27. septembrom umoril svojo ženo Hinko a 27 vbodljaji z nožem. Morilec ie svoj čin priznal, pač pa je odločno zagovarjal svojo ljubico Cveto, ki je tiščala njegovi materi usta, da ni megla kričati, ko je sin ubijal ženo. Zločin se je namreč izvršil v te.mni noči, ko se ni nič videlo, toda morilčeva mati je vseeno spoznala sou-deleženko Cveto, ki je bila obsojena zaradi sokrivde na 20 let težke ječe. * Drzen vlctn se je izvršil dne 17. decembra pri gostilničarju Rodimu, vulgo Koželju na Bukovem. Neznani zlikovci so odnesli nekaj veder vina, še večjo škodo pa so napravili s tem, da so pustili, da je vino izteklo v kleti. Zločinci morajo biti domačini, ker so prav dobro poznali vse prostore na velikem posestvu. * Tatvina na poštL Prod okrožnim sodiščem v Sarajevu se je v soboto vršila kazenska obravnava proti poštnemu asistentu Janku Barbiču, rodom Slovencu, ki si je glasom obtožbe v zvezi s poštnim kondukterjem Paskiewiczem na železniški progi Brod-Sarajevo prisvojil denarno pismo z vsebino 20.000 Din. Barbič je bil obsojen na dve leti. Paskietvicz pa na 3 mesece ječe. 4 Drobne vesti. Tatovi se preskrbujejo z zimsko obleko. V Hrastniku je bilo posestniku Ignaciju Brvarju ukradeno razne obleke za 20.000 kron v Utiku pa posestniei Mariji Pipan za približno 3000 kron. — Na Vrhniki je bilo Vinku Kunst-lu ukradeno kolo, vredno 5000 kron. — V Celju je neznan tat odnesel s podstrešja odvetniku dr. Kalami in uradniku Wostnigu precej obleke in perila. * «Veljaki Jugoslavije*. Pod tem naslovom .je izda'a Umetniška propaganda v Ljubljani mično in vzgojno družinsko igro, ki je po naši vednosti sploh prva naša domača igra, pripravna in namenjena pred vsem za mladino, zanimiva pa tudi za odrasle. V splošnem se igra kot znano »loterija* le z razliko, da se namesto številk kličejo imena veljakov, ki so za slikami označena. Igralec, ki ima na svoji tablici odgovarjajoče okence, prečita glasno življenjepisne točke, tam napisane, potem pa okence s sliko pokrije. Na ta način ee nauče igralci kratkega življenjepisa naših slavnih mož in njih podobe jim ostanejo trajno v spominu. Slikarska oprema je delo akademičnega slikarja Maks i m a Gasparija. Cena 35 dinarjev. Dobi se v prodajalni Umetniške propagande v Ljubljani, Sodna ulica 5, pa tudi v knjigarnah in galanterijskih trgovinah. uospoaarsivo PRIVATNIM NAMEŠČENCEM. V zadevi predstoječih volitev v Pokojninski zavod je neka skupščina zasebnih nameščencev podala v časopisju objavo, da namerava kot nekak reprer.en-tect celokupnega privatnega nameščen-stva Slovenije in Dalmacije nastopiti kot samostojna eenta, in ee pri tem sklicuje da iaia v to pooblastilo zaupnikov vseh panog privatnega nameščenstva. Kot reprezentance velike večin« organizacij privatnega nameščenstva Slovenije si šte jemo v svojo dolžnost, da javnost, oso-bito pa članstvo na*;b organizacij opozorimo, da naj se ne pusti od nikogar begati, temveč, da ostane dosledno svojemu dosedanjemu delu in postopanja. Mi smo si o postopanju pri teh volitvah popolnoma na jasnem in ge dodobra zavedamo dolžnosti, ki nas vežejo do članstva naših organizacij in to ne samo v tej zadevi, ampak vedno in povsod. Vsa javnost je lahko prepričana, da ne bo mo podvzeli nobenega koraka ne da bi imeli v to potrebno pooblastilo. Uvide-varno pa, kar smo že ponovno poudarjali, da jo treba pri teh volitvah enotnega nastopa priv. nameščenstva in sicer iz dveh razlogov: Da prihranimo s tem Pokojninskemu zavodu do pol milijona izdatkov in pa, ker je enotnost vsled sedanjih gospodarskih ceprilik potrebna bolj kot kdaj preje. Pripravljeni «mo ta pameten sporazum, vendar ne s posamezniki, temveč samo s prizadetimi organizacijami. Torej če je volja dobra bomo kmala skupaj? Ljubljana, II. 4ee»»br» IMS. fripravljalai »db»r It«z» drakrr pri-TMaJb IIBIMUB« CUTMUN ▼ LjnUjnmi RESOLUCIJE TRGOVSKO-OBRTNE ZBORNICE. O poteku plenarne seje trgovsko-obrt-ne zbornice smo že poročali. Radi pomanjkanja prostora moremo prinesti resolucije šele danes. Tajnik g. Ivan Moho-rič je predlagal nastopne resolucije, ki so bile soglasno spreiete: V gradbenem oziru: 1.) Pozivamo železniško direkcijo v Za grebu, da takoj prične t gradnjo držav-nožcleznišklh delavnic v Ljubljani, za katere je bil prelimlniran kredit že v investicijskem posojilu z zakonom julija meseca 1921, ki ]e bil tudi že nakazan železniški direkciji v Zagrebu. 2.) Direkcija za novo gradnjo železnic se poziva, da nemudoma prične z grad-bo prekmurske železnice, in sicer na obeh delih: iz Ormoža v Ljutomer kakor tudi iz Ljutomera v Mursko Soboto. 3.) Zahtevamo čimprejšnji pričetek gradbenih del za železniško zvezo Slovenije z morjem, ki je zajamčena v zakonu o dolarskem posojilu, in siceT potom podaljšanja dolenjskih železnic preko Kočevja na najprikladnejšo točko reške železnice. 4.) Predlaga se, da se investicijski program za omrežje državnih železnic v Zagrebu predloži čimpreje skupščini in določijo v to svrho potrebni krediti. V obratnotehnlčnera oziru: 5.) Za popravo pokvarjenih vagonov na državnoželezniških progah v Sloveniji naj se pritegne vsa kovinska in lesna industrija, ki je v svoji kapaciteti zmožna znatno pripomoči k obnovitvi voznega parka. 6.) Prometne omejitve naj se izdajajo v sporazumu in po zaslišanju mnenja merodajnili trgovskih zbornic in naj velja kot načelo, da se di tuzemskl produkciji predvsem pa industriji pri prevozu prednost pred inozemskimi transport!, ki naj se prevažajo šele potem, ko se je zadostilo nujnim potrebam lokalnega prometa. Ministrstvo za promet se naproša, da se Industrijski vlaki lz Slovenije preko Zagreba izvzamejo iz prometnih omejitev. 7.) Ministrstvo za promet se naproša, da nabavi za direkcijo Zagreb 20 strojev za vicinalne železnice. V komercUelnem oziru: 8.) Izdajo naj se čimprej osnovni enotni predpisi in pripomočki za komercijal-no službo na jugoslovanskem jeziku, posebno železniška blagovna tarifa del I. oddelek A ln oddelek B, enotno kilome-tersko kazalo in drugi potrebni enotni predpisi in instrukcije. 9.) V blagovni klasifikaciji naj se vpo-stavi zopet stanje, ki je vladalo v tem oziru pred vojno, ter naj se razveljavijo vse spremembe klasifikacije, ki so nastale radi in tekom vojne. 10.) Izdela nai se zvezna tarifa za prevoz blaga med progami državne železnice in lokalnih železnic na eni strani ter progo južne železnice na drugi strani za območje cele kraljevine. 11.) Absolutno potrebno je, da se sedaj veljavni dodatni dobavni roki odpravijo, ker onemogočujejo redno izmenjavo blaga, povzročalo korupcijo in nas diskre-ditirajo v vsem Inozemstvu. 12.) Z ozirom na kvarni vpliv avstro-jadranske in čehojadranske zvezne tarife za našo industrijo se poziva ministrstvo za promet, da ukrene potrebno, da tudi naša trgovina in industrija dobita podobne izvozne in uvozne olajšave. 13.) Ministrstvo za promet se poziva, da pospeši prenos sedežev delniških družb lokalnih železnic, katerih omrežje se nahaja v Sloveniji, v našo državo in da se izvede delitev skupnih lokalk in izvrši likvidacija bivših deželnih lokalk. 14.) Ministrstvo za promet se naproša, da intervenira v svrho pospešitve defi-nitivne razdelitve bivšega skupnega voznega parka. V administrativnem oziru: 15.) Nujno potrebno je izenačenje prejemkov železniških uslužbencev v vseh pokrajinah in zboljšanje njih gmotnega položaja, da se omeji odtek kvalificiranega osobja iz državnoželezniške službe. 16.) Zakon o državnem računovodstvu je treba revidirati v smislu sedanjih poslovnih in gospodarskih prilik in proračun sestaviti z vpeštevanjem faktičnih srdanjih materijalnih cen. 17.) Poskrbi naj se za to, da se pri oddaji del in dobav za želcznice vpošte-va predvsem domača industrija in obrt. šprenj 21 K, koruzna mofca 16.60 K, zdrob 20 K, ajdova mola 30 K, krmar q sladkega sena 903 K, kislega 400 K, slame 500 K. Zelenjave je malo, cene niso primerne za zimski čas. Kg krompirja stane na debelo 6, na drobno 7 K. HMELJ. Na alzaškem trgu cene čvrste. Alza- ški producenti zahtevajo za boljši letošnji hmeli precej visoke cene. V Hage-nauu in Strasbourgu se razvija redna kupčija. Zadnje dni se je plačeval slabši hmelj po okoli 155 — 185 frankov, srednjedobrl po okoli 225 — 260 frankov in prvovrstni do okoli 285 frankov za 50 kg. Podobne cene so tudi na severno-francoskih trgih. * Vsem znanim industrijskim, obrtnim in trgovskim tvrdkam v Sloveniji prične podpisano upravništvo danes razpošiljati »Obrtniški koledar* z& leto 192S s povzetjem IS Din. Koledar, ki je priročns žepna knjižica, obsega 96 strani najpotrebnejših podatkov in zanimivega gradiva za industrijee, obrtnike in trgovce. Posebno potrebni, oziroma poučni so nekateri članki, kakor članek o davkih, nadalje o koncesijah, o vlogah pri sodiščih itd. Koledar prinaša tudi odločbo, s katero ee gotovi predmeti oproščajo uvozne carine, ako jih uvažajo industrijska ali obrtna podjetja za potrebe, oziroma vzdrževanje svojih podjetij. — Iz-dajateljstvo torej upravičeno pričakuje, da koledarja nihče ne bo vrnil, ker bi s tem povzročil izdajateljetvn škodo na poštnini — Izdajateljstvo Obrtnega koledarja v Ljubljani. => Uvoa bolniškega materiala brez pla-čanja carine. Ekonomsko-finančni odbor je odobril carine prost uvoz vsega bolni škega materiala, ki se v državi ne pro izvaja. = Pomorski poštni promet V prometnem ministrstvu se vrši te dni konferenca predstavnikov pošte in železnice s predstavniki brodarskih družb na Jadranu o pomorskem poštnem prometu. = Imenovanje predsednika avstrijske narodne banke se bo izvršilo najbrže jutri, v sredo. Imenovan bo skoro gotovo kak domačin. Mnogo izgledov ima dr. Spitzmflller. = Avstrijska zlata pariteta znaša od 18. do 24. decembra 14.330 avstrijskih K, = Minimalna carinska tarifa v Ruma-niji. S 20. dec. stopi v Rumuniji v veljavo nova minimalna carinska tarifa m države, s katerimi se je na temelju največje pogodnosti sklenila konvencija. => Južna železnica. Z Dunaja poročajo, da se bo Južna železnica imenovala v bodoče Centralnoevropska južna železnica. Avstr:jsld del Južne železnice bodo avstrijske zvezne železnice prevzele ▼ obrat najbrže s 1. aprilom 1928. = Nemški carinski nadavek znaša od 20. do vključno 26. dec. 189.900 odst. = Ponovno zboljšanje tečaja marke se v prvi vrsti pripisuje, kakor poročajo z Berlina, na vidik stopajočemu ameriškemu valutnemu posojilu. g©FZa dce 18. dec, . Zagreb, devize: Dunaj 0.1375 - 0.1425. Berlin 1.20, Pešta 3.50, Bukarešt 47, Milan 375 — 379, London 346.50 — 351.50. Newyork 74.50 — 75.50, Pariz 537.50 -542.50, Praga 228.50 — 231.50, Sofija 54 _ 56, Švica 1420 — 1430, Varšava 0 55 — 0.65, valute: dolar 73.50 — 74.50, avstr. krone 0.1375 — 0.1425, češke 225.5 — 228.5, funti 341.50 — 348.50. franki 532.50 — 537.50, lire 371 — 375, švic franki 1415, efekti: Jadranska banka 360. Ljub. kreditna banka 200, Slavenska 102.50 — 103, Trb. premog, družba 31C — 330. Beograd, devize: London 347, Pariz 540, Newyork 74.50, Ženeva 1500, Milac 376, Praga 240, Berlin 1.79 — 1-80, Dunaj 0.145 — 0.150, Bukarešt 51 — 53. Duiial, devize: Zasreb 174.75 - 175.25. Beograd 699 — 701, Berlin 11.65 — 11.95 Budimpešta 29.20 — 30, London 328.500 _ 329.100, Milan 3616 — 3624, Newyork 706.65 — 708.15, Pariz 5344 — 5356, Praga 1947 _ 1953, Sofija 539.50 — 540.50, Varšava 3.45 — 3.55, Curih 13.410 — 13.440. valute: dolarji 70.290 — 70.590. levi 5:8 — 522, n. marke 11.55 — 12.55. funti 327.700 — 328.700, franc. frank! 52S5 — 5315, lire 3582.50 — 3597.50, dinarji 688 — 692, poljske marke 3.25 — 3.55, leji 384 — 386, švic. franki 13.32C 13.380, češke krone 1930 — 1940, madžarske krone 28.15 — 28.35. Praga, devize: Berlin 65 — 75, Cnrin 788.75 — 791.25. Milan 196.75 — 198-25, TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Celju. Zadnjih 14 dni v splošnem ni bilo večjih izprememb, samo cene masti, sladkorja in masla so I parjz 279.25 _ 280.75. London 186.25 poskočile. Govedina stane k2 36 — 52 K. j 187.75, Newyerk 39.80 — 40.20, Beograd teletina 56 — 60 K. svinjina 80 — 84 K, i 37 35 L 37.75, Sofiia 28.30 — 28.70, Du-slanina 110 — 120 K, mast 132 K. šunka 1 naj 5.15 _ 5.65, Varšava 17.25 — 2225, 110, prekajena glava 50. jezik 100 K.! Budimpešta 1.50 — 1.60, valute: marke Perutnina: pišče 50 — 70 K, kokoš lCfllgi _ 71, švic. franki 788.75 — 791.75, — 110 K, raca 120 — 130 K, puran 400|]jre 194.95 _ 195.95, dolarji 38.30 . 38.70 — 450 K. Divjačina: divji zajec 150 — d}narjj 34.75 _ 35.25, poljske marke 1S.5 180 K, kg srne 70 K. Mleko liter 12 K, sirovo maslo kg 160 K, čajnega masla kg 240 K, eno jajce 8 K. Pijače: staro vino 40 — 56 K, novo 36 — 40 K, pivo 24 K, žganje 100 K. Kruh kg belega 28 K, črnega 26 K. Sadja je na trgu vedno manj in cene niso stalne. Kg jabolk 10 — 16 K, orehov 24 — 26 K. suhih češpelj po kakovosti 24 — 40 K. Špecerijsko blago: kg kave Portoriko 220 K, Santos 144 K. Rio 120 K. Kristalni sladkor 74 K. sladkor v kockah 82 K, namizno clje kg 88 — 100 K, bučno olje kg 120 K, petrolej 24 K, sol 14 K, pšenlčni Škrob 96 K. testenine 48 — 6,6 K, milo 56 i Odgovorni urednik Pr. BrorovIS. — 60 K. Moka Vg St. 00 »6.40 K St. 0 Lastnik In Izdalateli Konzorcij »Jutra*. UM K. rn. i M.M K. St. 4 21.20 K. J* 1 Tisk DelnBV« ttskanse. d. d. v UabUaal — 23.5. Curih- Berlin 0.09, Newyork 527, London 24.52. Pariz 40.10, Milan 27.10, Praga 15.20, Budimpešta 0.2275, Zagreb l-3a-Bukarešta 3.05, Varšava 0.0325, Dunaj 0.0075, avstrij. krone 0.0076, Sofija 3.90. Berilu: Italija 30.922 — 31.048,.London 28.428.75 — 28.571.25, Newyork 608.475 — 611.525. Pariz 46.633 — 46.867 Švica 115.710 — 116.290, Dunaj 8.87 — 8.93, Praga 17.256 — 17.344, Budimpešta 259 — 261, Sofija 4763 — 4787, Beo grad 6184 — 6316. Nosile zaradi nj i hovih velikih p r e d n o s i i Najlepše darilo na božičnem drevescu je neoporekljivo «t,n.|. M eo D...dl Oln. S'—1 .»Wh Md.llnllt, 8 b...di t 01.. - Trgovki .fll«l, top »romlinl-. d. BO b.s.dl 5 Din., ...klk ..d.llnftl. B 0...1- 8 Oln. - P>.«. « "P"!-— iumt.K.1 N, .pr.i.nlt » odgo.«rJ. la, .k. 1» »pr.i.nj« priloian. tn.mk. » .dgo.or,__ 500 strani, 75 slik, 7 zemije-vidnih kart. Cena 110 Din. Dobiva se pri tvrdki ii/T S Ljubljana, Miklošičeva cesta 16 Ukor tudi t Tssii drugih knjigarnah. Trgoveo, 4314 27 let star, ki je že dlie časa vodil trgovino z mešanim blagom , z dobrim nastopom, vaien tudi nekoliko manipulacije z žganjem, išče službe kot poslovodja, skladiščnik aii potnik pri večjem Dodjetju. Haslo" " upravi «Jutr.;». Godalni orkester :22s ffiče kapelnika. Ponudbo pod 'Orkester* na upravo »Jutra». Iščem službe 4217 feakoršnckoli pač, zmožen slovenskega, nemškega, italijanskega jezika v govoru in pisavi. Vzamem vsako mesto "bodisi v Ljubljani ali na deželi. Zaposlen sem bil kot skladiščnik in samosteu odgovorni uradnik pri večjih tvrdkah. Sem zmožen knjigo-vojstva in korespondence. Pismene ponudbe pod »li. P». aa upravo «Jutra*. Nadučitelj v pokoja, idrav in delaven, zna štiri jezike, muzikaličen, lovec, sprejme pisarniško ali drugo mesto v kraju ali bližiui srednje ali meščanske šoie, proti stanovanju ali kurjavi, liaslov v upravi »Jutra*. 419:1 Knjigovodja, absolvent trg. akademije, z ve Jetno prakso, išče odgovar-ja očega mesta. Gre tudi na rkželo. Cenjene po: undbe ppd »Dobra moč* na upravo »Jutra«. 4272 Trgovino 4277 t mešanim blagom in dež. pridelki prodam takoj v industrijskem trgu na Stajer- Žem. Prevzeti je celo zalogo inventar, ki je moja last. Jiokad v najem. Zglasiti do 24. decembra 1922. Isaslov v upravi »Jutra*. kimi poslopji na zelo prometnem kraju na deželi, se radi družinskih razmer takoj ugodno proda. Išče so tudi družabnik, oziroma v račun se vzame malo posestvo. Pismene ponudbe pod »Stalnost* na upravo »Jutra». _«02 5000 krom nagrada dobi, ki preskrbi mirni stranki s tremi družinskimi člani sts novanje, obstoječe iz 2 do 3 sob s kuhinjo, pritiklinami in, če mogoče, s kopalnico, tudi v novi zgradbi. Cenjene ponudbe je poslati upravi »Jutra* pod »Mirna stranka*. Soba, 42S9 čedno meblirana, z električno razsvetljavo, po možnosti v sredini mesta, išče s 1. januarjem ali takoj soliden, miren bančni ur duik. Ce njene ponudbe pod »Soliden uradnik* na upravo »Jutra*. Pozor! 4315 Kupujem stare obleke, čevlje in pohištvo, itd. Grem tudi ra dom. Martin Dram6, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. mzm Sloveča zbirke grških, rimskih, bizantinskih in jugoslovenskih starih novcev prodajam (tudi ua drobno) ali dani v zameno za zbirke ali posamezne pismene znamke iste vrednosti. Kopujem, zamenjam iu prodajam znamke (zlasti jugoslovenske in ukrajinske) ter vsakovrstne stare novce. Dragutin F. Nuber iz Osijeka).. Hotel Štrukelj 1/2. Bedka priložnost, ,J)obro idoča trgovina z mednim blagom, z lepimi veii- Bnkova drva i20 1 na drobno in na debelo prodaja, dostavlja ista na dom ter žaga drva lesna družba »Ilirija*, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. po konkurenčni ceni se dobi ali naroči pri Alojziju I.a-zarju, strojno pletenje. Žirovnica 35, Gorenjsko. 4236 Hakovo seme za potice nudi po nizki ceni Sever & Komp., Ljubljana, "VVolfova ul. 12. 4301 Sva nova pisalna stroja, se radi opustitve pisarne jako ceno prodaš ta. Naslov v uprav-ništvu »Jutra*. 4295 Ugodna božična prilika! Proda se po zelo ngodnih cenah: 1. lep umivalnik iz marmorja; 2. crepe de cbine plesna toaleta in damska drap cestna obleka; S. knjige (fi-losofija). Naslov v upravi »Jutra*. 4311 Tnrške srečke po 400 zlatih frankov, najboljši. pod mednarodnim jam stvom in mednarodno kon trolo stoječi papirji, igra o do leta 1U74. z vedno večjo gotovostjo, vsako leto šest žrebanj z glavnimi dob tki po 400 in 200 tisoč frankov v zlatu in mnogo drugih dobitkov (vsaka Brt-čka zadene), proda ali zamenja za blago ali živež samo radi slabe plače državni uradnik. Pisma pod »Ugodno*, poštnoležeče, Ljubljana. 4248 Iščem kapitalista za reelno dobro kupčijo. V železninski stroki izvežbani imajo prednost. Ponudbe pod ..Grodel" na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. 4310 | galoše ] sviter { gamaše ] rokavice jsteznike J nahrbtnike j nočne srajce J snežne .evlje J vezeno perilo i povojn.gamaše j damske jopice J volnene jopice I 6tročje oblekce igumbezamanšete J batlstasto perilo J naramnice, podveze J športne potrebščine j volnene trikot-hlače j otročje Tetra-perilo J moške športne čepice I kuhinjski predpasniki j volnene ln svileni šale J cele opreme za novorojence Ustanovljeno «4« 6 c. J. H. hlače | čepice j brisače J modrčki J dokolenke f žepne robce} perje in puh | vezene robce J svilnate robce} kopalne plašče J jutranje čepice i volnene čepice | ovratnike,manšetej kombincžendamej flanelaste srajce J predpasnlkeza damej volnene trikot-krila 1 moške volnene jopice i fine otročje vozičke i svilena spodnja krila | velika Izbira kravat | pristno Jžger-jevo perilo [ predtiskarija za ročna dela f S. O g 3 » T < 3 o o a p 3" i g S s -roda se 4316 po ugodni ceni šapa, z opeko krita, 15X9 m, pripravna za delavnico ali kaj siičnega. — Pojasnila daje Josip Sleiko, Z gor. Šiška 82. C. J. HAMANN, LJUBLJANA, KESTNi TRG 8 i arjig" s— Notarskega = substitnta sprejme 4300 notar Kramer v Dolnji Lendavi. Prodaja se skoro nova i moderno gradjena kuda trokatna sa ulice i u dvorištu na najljepšem mjestu u Zagrebu u bližini državnog kolodvora. Šenoina ulica. — Kupac može i stan dobiti. — Pismeni upiti Zagreb1 Pretlnao 118, a usmeni Sonoina ulica 16/11. kat Josip Pavešič._426-' Okrog 1000 m3 smretaga, jelouEp in bitaEga lesa od 40 cm dalje, v neposreduji bližini mesta Kočevia in železniške postaje, lahko dostopno, se na deblu proda do 24. t. m. Pojasnila daje gospa Ana Faber, Kočevje, hotel »Trst*. 43' 4 Pletene ženske svitarje, šale in drugo zimsko obleko iz domače in banaške volne Ribe za praznike. Trgovka Ivana Florjančič, Vodnikov trg, Ljubljana, ima na razpol go od 19. decembra nadalje vsako množino ščuk in karpov najbolje kva litete. 4259 Išče se posojilo ms po K 700.COO'— na vrednostno posestvo po K 1.5'JO.COJ'— proti vknjižbi na prvo mesto lU°/0 obresti, prostim s: no-vanjem, po kurzui veljavi ra-čunjeno. Ponudbe pod »Sigurnost* na upravo »Jutra*. Klinika za punčke (lutko), Nuoska ulica 19/11., spre.ema v popravilo vsakovrstne punčko vsak dan od 2. do 7. nre popoldne. 42H7 Mno in gostilno teS išče v najem mlad, izurjen in dobro ; vpeljan trgovec, prikupljive zuna- ' njosti, ki je vsled družinskih razmer ( primoran iskati drugje eksistence. Pri ugodni priliki tudi zakonska zveza ni izključena. Ponudbe prosim na upravo »Jutra* pod »Sreča te čaka*. božične Za priporočamo najfinejše specialitete ruma t Cognac-rum? Ciiron-mm, Oraage-rum. Kumil eirs O rabljene prazne steklenice za konjak " J vsake velikosti po najvišjih cenah. „ALKOM, veletrgovina z žganjem, družba z o. z. Ljubljana, Koiizej. ^ «6S __f Knjigovodja hUancist Cašiea tega delikatnega likera je nepopisen užitek! Priporočamo: Cognac Dafmatia Medicina? in druge izbrane likerje, žganja, ekstrate in sirupe. Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija 119 « n --- , Zastopnik: Adolf Kcrdin, Ljubljana, Beethovnova 9 doredaj nslnzben kot glavni kmigovoija v ________—_____ velikih industrijskih pcJjetjih. i5<-e službe Cenjene ponudbe pod »Samostojna moč> na upravo »Jutra* 4293 HasnanSl©. Strojna oprema elektrarne 4256 t. j. Francisova turb. z olj. regulatorjem, | uporabna za 4 do 8 m padca in 1200 j do 2000 litrov vode, 40 KW gene-1 rator 'n transformator 220/220 Volt; z razvodnico, se skupaj ali posamezno Ukoj prola. — Dopisi:; Ljubi ana, postal predal 152. = Knjigarna in trgovina umetninami ter muzikalijami ■"is1 i m k d Ssffi o nr i m stavbeno in gaianteriisko kieparstvo in vodovodna instalacija IL,_j ofo i. jana. 4309 Naznanjam cenjenim naroanikom, da sem se vsled podiranja delavniških prostorov v Kolodvorski ulici št. 39 SET* preselil zašasno w Stretiško ulico 23 ter se najvljudneje priporočam za nadaljnja naročila. ? n " " --' ~ "" (lil Zahvala. Vsem, ki ste našega predobrega in nepozabnega soproga in očeta Ivana Jermana spremili na zadnji poti in mu izkazali poslednjo čast, izrekamo najlepšo zahvalo. Posebej pa zahvaljujemo za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočuvstva, za darovane prekrasne vence in za ganljive žalostinke. V RADOMLJAH, 18. decembra 1922. ^ Žalujoča soproga in otroci. , s!1,«suuiuiva 085(3 priporoča p. n. občinstvu svojo raznovrstno, z mnogimi novostmi posmo- | ženo zalego knjig vseh znanstvenih strok, | umetnih del in nmzikciiij. pri "I 0. Mm nos!, t Soss Ljubljana, SZestni trg štev. 19. | j JakobMrzlikar;v Ljubljana — Vič 94 priporoča v kockah v skladišču R. Ranzingerja v izposojeranje koles, daije veliao ; Ljubljani._ ...go drobno sol --: ja vse specerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka S3RC-RANT, KRANJ. Kupuje tudi poljske pridelke in ^ suha gobe po najvišjih cenah. 2 petek, dne 22. decembra 1922 dopoldne ob 11. uri se vrši iavna dražba enega vagona eeEkega sladkorja Razno perilo za dame, gospode in deco 84/1 priporoča tvrdka fl.SE.Sk5b mi Kupijo se dobro ohranjen® kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrst ol ie« bencin Kamenolom dva orala, za industrijo cementa in iS druge pOlreilSSlDB Ima SBdnO ! ialogl: gradbenega kamenja, blizu kolodvora, Florisil^ic i Pojasnila pisarna dr. Flego. 124 Liublis^a. t - od kollnske vode, parfumov itd. I. C. K O TAR drogerija 4275 Wolfova ulica št. 3. |T Gradbeno podjetje g i ing. Oukič in drug i I Ljubljana, Bohoričeva u!. 20. g | ae priporoča za vsa v to g g stroko spadajoča dela. |