Priloga Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 34 / Leto 80 / 21. avgust 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 2-3 Str. 6 ŠMARJE PRI JELŠAH RIMSKE TOPLICE Str. 7 SPORED Urška Vučak Markež: »Imam to smolo, da sem smešna samo, ko sem zastonj« Boštjan Klun: V oddaji nonSTOP z majico, ki poziva k miru PET. 22. 8. SOB. 23. 8. NED. 24. 8. PON. 25. 8. TOR. 26. 8. SRE. 27. 8. ČET. 28. 8. Dokončno slovo velike televizijske ikone Carrie Bradshaw Sarah Jessica Parker SPORED ŠT. 34 21. AVGUST 2025 Str. 18-19 Str. 5 CELJE Kajuhov dom bo po novem dom ustvarjalnih skupnosti Str. 16-27 INTERVJU Str. 18-19 Marko Jurak, direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah Težave na cestah: gneča, nesreče in pritožbe krajanov Kmalu bo minilo pol leta od začetka obsežne dveletne obnove avtocestnega odseka med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. Tako na avtocesti kot vzporedni regionalki Celje–Vojnik–Slovenske Konjice, kjer so zastoji stalnica, se je zgodilo več prometnih nesreč, tudi s tragičnimi posledicami. Medtem ko v Šentjurju obnova avtocestnega odseka ni povzročila večjega poslabšanja raz- mer, so bistveno bolj zaskrbljeni prebivalci Vojnika. Poudarjajo, da začasni prometni ukrepi, ki sta jih zagotovili država in občina, niso dovolj učinkoviti, zato zahtevajo dodatne. Foto: Andraž Purg Še dva projekta za oživitev Jelšingrada Občina Laško začenja obsežno prenovo vrtca Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 34, 21. avgust 2025 AKTUALNO Kmalu bo minilo pol leta od začetka obsežne dve- letne obnove avtocestnega odseka med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. Tako na avtocesti kot vzpo- redni regionalki Celje–Vojnik–Slovenske Konjice, kjer so zastoji stalnica, se je zgodilo več prometnih nesreč, tudi s tragičnimi posledicami. Medtem ko v Šentjur- ju obnova avtocestnega odseka ni povzročila večje- ga poslabšanja razmer, so bistveno bolj zaskrbljeni prebivalci Vojnika. Poudarjajo, da začasni prometni ukrepi, ki sta jih zagotovili država in občina, niso dovolj učinkoviti, zato zahtevajo dodatne. V Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) voznike po- novno pozivajo k strpni in previdni vožnji ter napove- dujejo, da naj bi naslednji mesec promet spet potekal po dveh prometnih pasovih v obe smeri. A razmere na tem avtocestnem odseku bodo ponovno zaostrene naslednje leto od pomladi do jeseni. BARBARA FURMAN Reševalni pas rešuje življenja Da bi pripomogli k večji varnosti in strpnosti na cestah, predstavniki Darsa na izbranih avtocestnih postajališčih voznike osveščajo, da morajo v primeru prometnega zastoja zagotoviti reševalni pas. V Darsu poudarjajo, da lahko odgovorna vožnja reši življenja. Zato so pripravili akcijo za spodbujanje varne vožnje in solidarnosti na cesti. Prvič so jo izvedli julija, odzivnost voznikov je bila, kot pravijo, zelo pozitivna. Zato so jo ponovili minuli podaljšan konec tedna. Na avtocestnih počivališčih Jesenice, Lom in Tepanje so voznikom delili osvežilno vodo in informativne letake. »Na prijazen način smo jih spomnili na eno najpomemb- nejših prometnih pravil – da je v primeru zastoja treba zagotoviti reševalni pas. Tako reševalnim službam omo- gočimo hiter prihod na kraj nesreče – to lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo,« poudarjajo v Darsu. Težave med obnovo avtocestnega odseka Slovenske Konjice–Dramlje se kopičijo V Darsu si prizadevajo, da bi bila glavnina letošnjih del končana mesec pred rokom. To pomeni, da naj bi septem- bra promet vsaj med delav- niki že potekal po dveh pro- metnih pasovih v obe smeri. »Če bodo potrebne popolne zapore smernega vozišča pro- ti Ljubljani, jih bomo uvedli le ob koncih tedna. Ponovne zapore napovedujemo za pri- hodnje poletje v smeri proti Mariboru,« pravijo v Darsu in dodajajo, da predor pre- navljajo tudi v nočnem času. Oproščeni plačila vinjet? In kako komentirajo pobu- de, da bi morali biti v času obnove avtocestnega odseka Slovenske Konjice–Dramlje uporabniki avtoceste oprošče- ni plačila vinjete? »Uporaba vi- njete je opredeljena v Zakonu o cestninjenju in predstavlja dokazilo o pavšalnem plačilu za uporabo cestninskih cest v nekem časovnem obdobju. To pomeni, da je vinjeta vezana na časovno obdobje, ne pa na število prevoženih kilometrov, namen poti ali druge dejavni- ke. Predlagano podaljšanje veljavnosti e-vinjet, povračilo dela kupnine ali druga oblika nadomestila niso predvideni, saj za to ne obstaja zakonska podlaga. Sistem e-vinjetnega cestninjenja, kot je navedeno, temelji na časovni rabi in ni odvisen od prevoženih raz- dalj,« odgovarjajo v Darsu. Naleti vozil Javnost je še vedno pod vti- som tragične prometne nesre- če, ki se je konec julija zgodila na štajerski avtocesti pred po- čivališčem Tepanje in v kateri je ugasnilo pet življenj. Bi jo lahko preprečili? »V Darsu si bomo še naprej prizadevali za varno in čim bolj tekoče de- lovanje avtocestnega sistema. Žal nesreč, predvsem tistih, ki so posledica trenutkov nepa- zljivosti, prehitre vožnje ali drugih dejavnikov, ni mogoče v celoti preprečiti,« odgovarja- jo in dodajajo, da so prometne nesreče v času delovnih zapor večinoma blažje narave, saj so vozniki na teh območjih pravi- loma bolj previdni. »Statistike kažejo, da največjo nevarnost predstavljajo naleti vozil na repih kolon pred delovni- mi zaporami. Takrat je naj- bolj pomembno, da vozniki ostanejo zbrani, pravočasno opazijo signalizacijo in upo- števajo prometna pravila,« še poudarjajo predstavniki Dar- sa. Do zastojev v prometu na tem delu štajerske avtoceste najpogosteje prihaja v jutranji in popoldanski prometni koni- ci ter ob koncih tedna. »Statistike kažejo, da največjo nevarnost predstavljajo naleti vozil na repih kolon pred delovnimi zaporami. Takrat je najbolj pomembno, da vozniki ostanejo zbrani, pravočasno opazijo signalizacijo in upoštevajo prometna pravila,« poudarjajo predstavniki Darsa. Od septembra naj bi bile razmere znosnejše Od septembra naj bi bile razmere znosnejše Od septembra naj bi bile razmere znosnejše Obnova odseka Dramlje–Sloven- ske Konjice po navedbah Darsa poteka po predvidenem časov- nem načrtu, kar pomeni, da naj bi bila končana jeseni naslednje leto. (Foto: Andraž Purg) Med zastoji morajo vozila zagotoviti prostor za re- ševalni pas, poudarja policija. (Foto: Andraž Purg) Utrinek z julijske akcije o varnosti in solidarnosti v prometu. (Foto: Dars) Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 34, 21. avgust 2025 AKTUALNO ZADETKI 21 18 24 16 23 12 22 12 V Vojniku zahtevajo dodatne varnostne ukrepe V Šentjurju je že vrsto let gost promet skozi mesto. Tamkajšnja civilna iniciati- va izpostavlja, da so razmere zaradi hrupa, tresljajev in izpustov nemogoče. Šentjur- ski župan mag. Marko Diaci pravi, da obnova odseka av- toceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami sicer ni prinesla večjega poslab- šanja razmer. Edina rešitev, da bo središče kraja vendarle bistveno razbremenjeno pro- metnih hlapov, je po njegovih besedah gradnja obvoznice. A država ima težave z odkupi zemljišč. »Po podatkih, ki nam jih daje Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), se je promet v Šentjurju zaradi obnove avtocestnega odseka Za zagotovitev čim bolj vzdržnega in varnega prometa so bili na regionalni cesti skozi Vojnik izvedeni nekateri začasni ukrepi. V civilni iniciativi menijo, da ti ne zadostujejo, zato so na Občino Vojnik in tamkajšnjo krajevno skupnost ponovno naslovili več predlogov za večjo varnost pešcev, kolesarjev, otrok, voznikov in drugih udeležencev v prometu. (Foto: BA) Promet na regionalni cesti Celje–Slovenske Konjice se je med obnovo avtocestnega od- seka povečal za približno 25 odstotkov, predvsem zjutraj v smeri Celja in zgodaj popol- dne v smeri Slovenskih Ko- njic. Skozi Vojnik se pelje tudi do 20 tisoč vozil na dan. Za za- gotovitev čim bolj vzdržnega in varnega prometa sta občina in država na regionalni cesti skozi Vojnik izvedli nekatere začasne ukrepe. T oda, ali so ti dovolj učinkoviti? Predstavni- ki civilne iniciative T ukaj smo Vojnik menijo, da ne. Od konca junija do danes se je na cesti Celje–Frankolovo in naprej proti Slovenskim Ko- njicam zgodilo že več hujših nesreč, tudi tragična. V No- vem tedniku smo že večkrat poročali o zahtevah civilne iniciative, ki opozarja na ne- varna cestišča v vojniški obči- ni, in poziva pristojne, naj ne- mudoma izvedejo varnostne ukrepe. Minuli teden so na Občino Vojnik in tamkajšnjo krajevno skupnost ponovno naslovili več predlogov za ve- čjo varnost pešcev, kolesarjev, otrok, voznikov in ostalih ude- ležencev v prometu. Kaj zahtevajo? Med drugim zahtevajo, da se v projekte občine vključijo izvedba javne razsvetljave na glavni cesti skozi Vojnik ter na cesti Arclin–Ljubečna, osvetli- tev vseh prehodov za pešce v občini, pobarvanje sredinske črte na cesti Arclin–Ljubečna, izvedba celotne prometne študije, ki bo proučila mo- žnost prometa s krožišči na regionalni cesti, postavitev varnostne ograje za pešce ob prometni cesti, namestitev stacionarnih radarjev, zagoto- vitev prehoda in semaforja za pešce v križišču Arclin, uredi- tev varne površine za pešce na cesti Arclin–Ljubečna … »Vsak dan je več prometa. Tu se vozijo tudi tujci, ki ne poznajo ceste in ne upošte- vajo omejitev hitrosti. Ne že- limo si predstavljati situacije, če bo zjutraj kdo spregledal kakšnega otroka, ko bo šel v šolo, ali pešca, ki bo želel prečkati prehod, saj javne razsvetljave na cesti z 20 tisoč vozili dnevno ni,« opozarjajo v civilni iniciativi. Izvedeni ukrepi Da bo promet skozi Vojnik v času del na avtocesti čim bolj vzdržen in varen, sta vojniška občina in država poskrbeli za nekatere začasne ukrepe na regionalni cesti. Med drugim so bili urejeni prehodi za pe- šce, več križišč je bilo sema- foriziranih, pri čemer imajo vsa semaforsko urejena križ- išča videonadzor in so daljin- sko upravljana iz nadzornega centra. Intervali so prilagoje- ni gostoti prometa. Ob desni strani ceste od pokopališča v Vojniku do Arclina je urejen začasni koridor oziroma po- vršina za pešce. Da bi morala biti slednja fi zično ločena od cestišča, poudarjajo v civilni iniciativi … Država je sprejela še do- datne ukrepe. Med obnovo avtocestnega odseka Sloven- ske Konjice–Dramlje tovorna vozila ne smejo zapuščati av- toceste, razen za potrebe lo- kalne dostave. Ob tem za za- gotavljanje večje varnosti na regionalni cesti skozi Vojnik skrbi tudi policija z več poli- cijskimi patruljami, ki izva- jajo poostren nadzor cestne- ga prometa ter zagotavljajo večjo pretočnost prometa v času jutranje in popoldanske prometne konice. BA Prometna gneča je stalnica v središču Šentjurja. (Foto: Andraž Purg) Rešitev za Šentjur je še oddaljena med Dramljami in Slovenski- mi Konjicami povečal. A to povečanje ni tako izrazito, kot ga beležijo v kateri od drugih občin,« je dejal Diaci. Občina je kljub temu predlagala neka- tere ukrepe, njeni predstavniki imajo redne sestanke s pred- stavniki Darsa in Direkcije RS za infrastrukturo (Drsi). Ob začetku šolskega leta in v obdobju, ko ljudje ne bodo več tako množično na dopustih, je pričakovana večja gneča. Spre- menjen bo tudi režim prometa na avtocesti. Medtem ko je pro- met zdaj urejen v vsako smer po le enem voznem pasu, naj bi bil od septembra urejen po dveh zoženih pasovih v vsako smer. »Tako da bo promet bolj tekoč, kot je trenutno,« priča- kuje Diaci. Za celotno Obsotelje in Kozjansko Krajani iz središča Šen- tjurja so se povezali v civil- no iniciativo. Opozarjajo, da zaradi težkih tovornih vozil, ki vozijo skozi kraj, živijo v nemogočih razmerah. Kot srž problematike so na za- dnji seji šentjurskega občin- skega sveta izpostavili hrup, tresljaje in izpuste. Od drža- ve pričakujejo čim prejšnjo dolgoročno rešitev – gradnjo šentjurske obvoznice, sicer napovedujejo skrajne ukre- pe. Šentjurski župan je kot že večkrat doslej pojasnil, da ima država težave pri odku- pu zemljišč za obvoznico. »Drsi se temu intenzivno posveča, z ljudmi se skuša dogovoriti. Upam, da bo do gradnje obvoznice prišlo, saj je to eden od najpomembnej- ših projektov in pravzaprav edina rešitev za celotno Ob- sotelje in Kozjansko.« Da bi bilo življenje za kra- jane v središču Šentjurja zno- snejše, je Drsi nedavno prepla- stila cesto skozi mesto. Diaci je kot rešitve, ki bi vsaj malo omi- lile težave prebivalcev, omenil še postavitev enega znaka za omejitev hitrosti, kar predlaga tudi civilna iniciativa. Dobro- došla bi bila še gradnja kroži- šča pri Resevni, saj bi krožišče prispevalo k večji pretočnosti skozi mesto. »Naša občinska uprava je zagotovila vse po- trebno za ta projekt. Na potezi je Drsi. A predvidevam, da bo do gradnje prišlo šele, ko bo končana obnova odseka avto- ceste.« TS Od letošnjega 1. marca do 15. avgusta se je na avtocesti med Slovensko Bistrico in Dramljami po podatkih Po- licijske uprave Celje zgodi- lo 69 prometnih nesreč, na vzporedni regionalni cesti Celje–Vojnik–Slovenske Ko- njice pa 20. Celjski prome- tni policisti so v sodelovanju z mariborskimi kolegi v za- dnjih tednih povečali števi- lo poostrenih nadzorov nad raznovrstnimi kršitvami ce- stno prometnih predpisov. V nadzore prometa so, kot poudarjajo, vključili tudi letalsko policijsko enoto. »Slovenski potrošnik domače hrane žal ne ceni dovolj, zato zanjo ni pri- pravljen seči globlje v žep. Pred približno 30 leti je v slovenski družbi veljalo prepričanje, da je tuje bolj- še od domačega. In očitno mnogi tako razmišljajo še danes.« Marko Jurak, direktor Kmetijske zadruge Šmarje »Ko v delavnici ni serijske proizvodnje in ko upade povpraševanje, se radi loti- mo izdelave novega proto- tipa. Takrat je namreč več časa, da lahko preizkusi- mo marsikaj novega.« Bojan Bider, direktor pod- jetja Kmetijski stroji Bider »Naše pivo je narejeno iz kakovostnega savinjskega hmelja, ječmena in na- ravne vode brez umetnih dodatkov. Kuhamo ga v manjših serijah, kar omogoča nadzor nad ka- kovostjo in zagotavlja poln okus.« Janez Lipnik, lastnik pivo- varne »Imava srečo, da lahko sodelujeva pri ustanovitvi Slovenskega združenja regenerativnih kmetij. Želiva vzpostaviti kulturo sodelovanja in medseboj- ne pomoči – iskreno in trajno.« Sarah Turrin, Francozinja, ki se je s partnerjem preseli- la na slovensko kmetijo »Mislim, da se v mojem obdobju vodenja članske ekipe celjskega kluba še ni zgodilo, da bi v eni sezoni prišlo do tako korenitih sprememb v igralskem kadru. Zagotovo bomo potrebovali nekaj časa, da bomo stvari postavili na svoje mesto.« Damir Grgić, trener celj- skih košarkaric Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 34, 21. avgust 2025 GOSPODARSTVO V tečaje in enodnevne delavnice s področja zdravstva in kozmetike V postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) • Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program) • Zdravstvena nega (PTI, 3+2) • Bolničar-negovalec (SPI, triletni program) • Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) • Tehnik laboratorijske biomedicine V programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2025/26: Informativni dan bo v četrtek, 28. 8. 2025 ob 15. uri v prostorih Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje. Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje www.szksc.si T: 03 / 428 69 00 E: info@szksc.si Gorenje dokončno odhaja iz Rogatca Sodišče Evropske unije razveljavilo svojo odločitev Titanov dioksid ni rakotvoren V Cinkarni Celje so z olajšanjem sprejeli sodbo evropskega sodišča, ki je raz- veljavilo klasifi kacijo titanovega dioksida kot nevarne snovi. Titanov dioksid je jedro cinkarninega poslovanja in gonilo njenega izvoza. Lani je z njegovo prodajo, večinoma na trge Evropske unije, ustvarila 168,7 milijona evrov od skupno 200 milijonov evrov prihodkov. JANJA INTIHAR Unior brez podjetja v Srbiji Uprava Uniorja je na spletnih straneh Ljubljan- ske borze sporočila, da je uspešno končala prodajo svojega srbskega podjetja Unior Components. Njego- vi novi lastniki so štiri pod- jetja iz Skupine Kolektor. Unior je letos že prodal svoje turistično podjetje Unitur, ki upravlja smučišče na Rogli in terme v Zrečah. Kupil ga je ljubljanski inve- sticijski sklad Advance Capi- tal Partners. Prodati mora še 39-odstotni lastniški delež v družbi Štore Steel, za kate- rega prodajni postopek po zadnjem neuspešnem po- skusu miruje. Zreška družba je bila s proizvodnjo v Srbiji priso- tna od leta 2005. Orodjarno je kupila od Zastave, nekoč enega največjih jugoslo- vanskih podjetij. Koliko je znašala kupnina, ki jo je za Unior Components dobila od Kolektorjevih podjetij, ne razkriva. Prodajo treh družb so Uniorju, ki se že več kot desetletje ne more izkopati iz velike zadolženosti, na- ložile banke, pri katerih je leta 2016 najel 113 milijonov evrov sindiciranega posoji- la. JI Zgodba sega v leto 2019, ko je Evropska komisija sprejela uredbo o postopku razvršča- nja in označevanja titanovega dioksida. Po navedbah komi- sije je uredba temeljila na tem, da naj bi obstajal sum, da je ta snov rakotvorna za ljudi pri vdihavanju, in sicer v prašni obliki, ki vsebuje odstotek ali več delcev s premerom, ena- kim ali manjšim od 10 mikro- metrov. Prizadevanja za raz- vrstitev med nevarne snovi je vodila Francija oziroma njena agencija za hrano, okolje ter zdravje in varnost pri delu. Združenje proizvajalcev ti- tanovega dioksida, katerega članica je tudi celjska cinkar- na, je vložilo tožbo zoper od- ločitev komisije. Sodišče mu je novembra 2022 pritrdilo ter razveljavilo uvrstitev nekate- rih oblik titanovega dioksida na seznam nevarnih snovi. Po pritožbi Evropske komisije in Francije je pritožbeno so- dišče zdaj potrdilo odločitev splošnega sodišča in ugoto- vitev, da je komisija storila očitno napako pri presoji sprejemljivosti in zaneslji- vosti znanstvene študije, na kateri je temeljila razvrstitev. Cinkarna ostaja zavezana najvišjim standardom Odločitev pritožbenega so- dišča je dokončna, pravijo v Cinkarni Celje, pomeni pa, da bo titanov dioksid po zaključ- ku regulativnega postopka odstranjen s seznama nevar- nih snovi v Evropski uniji. »V Cinkarni Celje pozdra- vljamo to odločitev, ki temelji na obsežnih znanstvenih do- kazih. Ti nedvomno potrjuje- jo, da je uporaba titanovega dioksida varna za ljudi,« so sporočili iz podjetja in pouda- rili, da Cinkarna Celje ostaja zavezana tako k spoštovanju najvišjih okoljskih in varno- stnih standardov kot k celo- vitemu trajnostnemu razvoju. »Takšne, na znanosti temelje- če odločitve pa postavljajo dodaten temelj za dolgoroč- no stabilnejšo in odgovorno prihodnost,« so še dodali. Letos še več titanovega dioksida V letošnjih prvih treh me- secih – podatki za prvo pol- letje bodo znani zadnje dni avgusta – je Cinkarna Celje od skupno 58 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje 48 milijonov evrov prihodkov ustvarila s prodajo titanovega dioksida. Rast teh prihodkov je v primerjavi z lanskim tri- mesečjem 24-odstotna. Sicer v cinkarni za leto 2025 načrtujejo, da bodo kljub za- držanemu povpraševanju in še vedno močni konkurenci azijskih proizvajalcev, ki za- radi uvedbe antidumpinških ukrepov iščejo nove poti za prodajo svojega titanovega dioksida na evropskem trgu, prodali 10 odstotkov več tita- novega dioksida kot lani. Vsi prihodki od prodaje naj bi znašali malo več kot 206 mili- jonov evrov. Čistega dobička naj bi bilo 15,3 milijona evrov, kar je osem milijonov evrov manj kot lani. Razlog za manj dobička naj bi bile višje cene strateških surovin in energen- tov ter nekoliko nižje cene ti- tanovega dioksida. Julija več brezposelnih Zaradi večjega priliva delavcev, ki so se jim iztekle pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se je julija enako kot v vsej državi tudi na Celjskem nekoliko povečalo število brezposelnih. V celjski območni službi zavoda za zaposlovanje so julija v svojem registru imeli 5.027 brezposelnih oseb, kar je 2,5 odstotka več kot junija in 1,9 odstotka manj kot julija lani. V velenjski območni službi so konec julija v evidencah imeli 2.554 oseb, kar je 6,3 odstotka več kot junija in več, kot je znašalo povprečje v državi. JI Hisense Gorenje Euro- pe bo obrat v Rogatcu dokončno zaprl do kon- ca avgusta. (Foto: ar- hiv NT/Andraž Purg) Hisense Gorenje Europe je oktobra lani naznanil, da bo do konca letošnjega avgusta zaprl obrat v Rogatcu, kjer izdelujejo komponente za hladilno-zamrzovalne aparate. Podjetje svojih načrtov ni spremenilo. Lani je bilo tam zaposlenih 120 delavcev. Večina jih je sprejela ponujeno odpravnino in se ni odločila za enakovredno drugo delo v Velenju. lovali v Rogatcu, se je skozi leta postopoma preselila v srbsko Valjevo, kjer so odpr- li tudi novo tovarno. »To po- meni dodatne stroške že, da komponente pripeljemo do tovarne, pri izdelavi aparatov pa smo vedno pod hudim ce- novnim pritiskom, zato bomo po zaprtju obrata v Rogatcu komponente kupovali pri zu- nanjih dobaviteljih in izkori- stili ekonomijo obsega,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi. Dodali so, da ne- katerih izdelčnih linij hladil- no-zamrzovalnih aparatov, za katere so sestavne dele izdelo- vali v Rogatcu, danes niti ne proizvajajo več oz. aparati ni- majo več takšnih komponent, kot bi jih v obratu v Rogatcu sploh še lahko izdelovali. Večina zaposlenih je spre- jela ponujeno odpravnino, za ponujeno enakovredno drugo delo v Velenju se je odločilo sedem zaposlenih. Prevoz zanje je organiziran. Proizvodna hala s pripadajo- čim zemljiščem v Rogatcu je naprodaj. TS Titanov dioksid je bel pigment, ki ga v proizvodnji uporabljajo mnoge indu- strije. Je v plastiki, barvah in premazih, tkaninah, kozmetiki, hrani, zdravilih … (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Prvotni časovni načrt še vedno drži, konec avgusta bo obrat v Rogatcu zaprt, zdaj je tam še približno 40 odstotkov prvotne proizvodnje,« so spo- ročili iz podjetja. Obrat v Rogatcu zapirajo, ker z izdelavo komponent na tem mestu niso več konku- renčni. Proizvodnja hladilno- -zamrzovalnih aparatov, za katere so komponente izde- Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 34, 21. avgust 2025 GOSPODARSTVO V tečaje in enodnevne delavnice s področja zdravstva in kozmetike V postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) • Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program) • Zdravstvena nega (PTI, 3+2) • Bolničar-negovalec (SPI, triletni program) • Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) • Tehnik laboratorijske biomedicine V programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2025/26: Informativni dan bo v četrtek, 28. 8. 2025 ob 15. uri v prostorih Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje. Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje www.szksc.si T: 03 / 428 69 00 E: info@szksc.si Gorenje dokončno odhaja iz Rogatca Sodišče Evropske unije razveljavilo svojo odločitev Titanov dioksid ni rakotvoren V Cinkarni Celje so z olajšanjem sprejeli sodbo evropskega sodišča, ki je raz- veljavilo klasifi kacijo titanovega dioksida kot nevarne snovi. Titanov dioksid je jedro cinkarninega poslovanja in gonilo njenega izvoza. Lani je z njegovo prodajo, večinoma na trge Evropske unije, ustvarila 168,7 milijona evrov od skupno 200 milijonov evrov prihodkov. JANJA INTIHAR Unior brez podjetja v Srbiji Uprava Uniorja je na spletnih straneh Ljubljan- ske borze sporočila, da je uspešno končala prodajo svojega srbskega podjetja Unior Components. Njego- vi novi lastniki so štiri pod- jetja iz Skupine Kolektor. Unior je letos že prodal svoje turistično podjetje Unitur, ki upravlja smučišče na Rogli in terme v Zrečah. Kupil ga je ljubljanski inve- sticijski sklad Advance Capi- tal Partners. Prodati mora še 39-odstotni lastniški delež v družbi Štore Steel, za kate- rega prodajni postopek po zadnjem neuspešnem po- skusu miruje. Zreška družba je bila s proizvodnjo v Srbiji priso- tna od leta 2005. Orodjarno je kupila od Zastave, nekoč enega največjih jugoslo- vanskih podjetij. Koliko je znašala kupnina, ki jo je za Unior Components dobila od Kolektorjevih podjetij, ne razkriva. Prodajo treh družb so Uniorju, ki se že več kot desetletje ne more izkopati iz velike zadolženosti, na- ložile banke, pri katerih je leta 2016 najel 113 milijonov evrov sindiciranega posoji- la. JI Zgodba sega v leto 2019, ko je Evropska komisija sprejela uredbo o postopku razvršča- nja in označevanja titanovega dioksida. Po navedbah komi- sije je uredba temeljila na tem, da naj bi obstajal sum, da je ta snov rakotvorna za ljudi pri vdihavanju, in sicer v prašni obliki, ki vsebuje odstotek ali več delcev s premerom, ena- kim ali manjšim od 10 mikro- metrov. Prizadevanja za raz- vrstitev med nevarne snovi je vodila Francija oziroma njena agencija za hrano, okolje ter zdravje in varnost pri delu. Združenje proizvajalcev ti- tanovega dioksida, katerega članica je tudi celjska cinkar- na, je vložilo tožbo zoper od- ločitev komisije. Sodišče mu je novembra 2022 pritrdilo ter razveljavilo uvrstitev nekate- rih oblik titanovega dioksida na seznam nevarnih snovi. Po pritožbi Evropske komisije in Francije je pritožbeno so- dišče zdaj potrdilo odločitev splošnega sodišča in ugoto- vitev, da je komisija storila očitno napako pri presoji sprejemljivosti in zaneslji- vosti znanstvene študije, na kateri je temeljila razvrstitev. Cinkarna ostaja zavezana najvišjim standardom Odločitev pritožbenega so- dišča je dokončna, pravijo v Cinkarni Celje, pomeni pa, da bo titanov dioksid po zaključ- ku regulativnega postopka odstranjen s seznama nevar- nih snovi v Evropski uniji. »V Cinkarni Celje pozdra- vljamo to odločitev, ki temelji na obsežnih znanstvenih do- kazih. Ti nedvomno potrjuje- jo, da je uporaba titanovega dioksida varna za ljudi,« so sporočili iz podjetja in pouda- rili, da Cinkarna Celje ostaja zavezana tako k spoštovanju najvišjih okoljskih in varno- stnih standardov kot k celo- vitemu trajnostnemu razvoju. »Takšne, na znanosti temelje- če odločitve pa postavljajo dodaten temelj za dolgoroč- no stabilnejšo in odgovorno prihodnost,« so še dodali. Letos še več titanovega dioksida V letošnjih prvih treh me- secih – podatki za prvo pol- letje bodo znani zadnje dni avgusta – je Cinkarna Celje od skupno 58 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje 48 milijonov evrov prihodkov ustvarila s prodajo titanovega dioksida. Rast teh prihodkov je v primerjavi z lanskim tri- mesečjem 24-odstotna. Sicer v cinkarni za leto 2025 načrtujejo, da bodo kljub za- držanemu povpraševanju in še vedno močni konkurenci azijskih proizvajalcev, ki za- radi uvedbe antidumpinških ukrepov iščejo nove poti za prodajo svojega titanovega dioksida na evropskem trgu, prodali 10 odstotkov več tita- novega dioksida kot lani. Vsi prihodki od prodaje naj bi znašali malo več kot 206 mili- jonov evrov. Čistega dobička naj bi bilo 15,3 milijona evrov, kar je osem milijonov evrov manj kot lani. Razlog za manj dobička naj bi bile višje cene strateških surovin in energen- tov ter nekoliko nižje cene ti- tanovega dioksida. Julija več brezposelnih Zaradi večjega priliva delavcev, ki so se jim iztekle pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se je julija enako kot v vsej državi tudi na Celjskem nekoliko povečalo število brezposelnih. V celjski območni službi zavoda za zaposlovanje so julija v svojem registru imeli 5.027 brezposelnih oseb, kar je 2,5 odstotka več kot junija in 1,9 odstotka manj kot julija lani. V velenjski območni službi so konec julija v evidencah imeli 2.554 oseb, kar je 6,3 odstotka več kot junija in več, kot je znašalo povprečje v državi. JI Hisense Gorenje Euro- pe bo obrat v Rogatcu dokončno zaprl do kon- ca avgusta. (Foto: ar- hiv NT/Andraž Purg) Hisense Gorenje Europe je oktobra lani naznanil, da bo do konca letošnjega avgusta zaprl obrat v Rogatcu, kjer izdelujejo komponente za hladilno-zamrzovalne aparate. Podjetje svojih načrtov ni spremenilo. Lani je bilo tam zaposlenih 120 delavcev. Večina jih je sprejela ponujeno odpravnino in se ni odločila za enakovredno drugo delo v Velenju. lovali v Rogatcu, se je skozi leta postopoma preselila v srbsko Valjevo, kjer so odpr- li tudi novo tovarno. »To po- meni dodatne stroške že, da komponente pripeljemo do tovarne, pri izdelavi aparatov pa smo vedno pod hudim ce- novnim pritiskom, zato bomo po zaprtju obrata v Rogatcu komponente kupovali pri zu- nanjih dobaviteljih in izkori- stili ekonomijo obsega,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi. Dodali so, da ne- katerih izdelčnih linij hladil- no-zamrzovalnih aparatov, za katere so sestavne dele izdelo- vali v Rogatcu, danes niti ne proizvajajo več oz. aparati ni- majo več takšnih komponent, kot bi jih v obratu v Rogatcu sploh še lahko izdelovali. Večina zaposlenih je spre- jela ponujeno odpravnino, za ponujeno enakovredno drugo delo v Velenju se je odločilo sedem zaposlenih. Prevoz zanje je organiziran. Proizvodna hala s pripadajo- čim zemljiščem v Rogatcu je naprodaj. TS Titanov dioksid je bel pigment, ki ga v proizvodnji uporabljajo mnoge indu- strije. Je v plastiki, barvah in premazih, tkaninah, kozmetiki, hrani, zdravilih … (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Prvotni časovni načrt še vedno drži, konec avgusta bo obrat v Rogatcu zaprt, zdaj je tam še približno 40 odstotkov prvotne proizvodnje,« so spo- ročili iz podjetja. Obrat v Rogatcu zapirajo, ker z izdelavo komponent na tem mestu niso več konku- renčni. Proizvodnja hladilno- -zamrzovalnih aparatov, za katere so komponente izde- Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 34, 21. avgust 2025 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Kajuhov dom bo po novem dom ustvarjalnih skupnosti Nekoč v njem dijakinje, naslednje leto kulturniki CELJE – Gosposka ulica bo v prihodnjih tednih doživela nekaj sprememb. Med dru- gim bo v njej začel voziti Ce- lebus, tudi prometni režim bo drugačen. Na Trg celjskih knezov in v Gosposko ulico bo začel voziti mestni avtobus. To bo linija 4, ki bo od 1. septem- bra povezovala ta del mesta s primestnim delom. Uvede- ni bosta dve novi avtobusni postajališči, prvo bo na Trgu celjskih knezov, drugo na Glavnem trgu. Gosposko ulico bodo tudi ozelenili z dodatnimi zasa- ditvami, novimi drevesi in Najlepša celjska stavba bo še lepša CELJE – Septembra se obeta začetek gradbenih del za drugi del obnove Stare grofi je. Mestna občina Celje je bila namreč uspešna na razpisu ministrstva za kulturo za so- fi nanciranje obnove in oživljanja kulturnih spomenikov. »Projekt Celeia Antiqua – vila s freskami predvideva uredi- tev podzemnega objekta za prezentacijo arheoloških najdb, ostankov rimske vile iz 1. stoletja. Vključuje tudi celovito prenovo fasade Stare grofi je, osvetlitev arkadnih hodnikov, prenovo prodajnega prostora s knjigami in spominki ter sanitarij,« pravijo v Mestni občini Celje. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 780 tisoč evrov, izvajalec del je podjetje Ges iz Štor. Gradbena dela morajo biti končana v devetih mesecih po uvedbi v delo, torej sredi maja prihodnjega leta. Mestna občina Celje bo za drugi del obnove Stare grofi je od ministrstva za kulturo prejela skoraj milijon evrov ne- povratnih sredstev, in sicer z javnega razpisa za trajnostno obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov v lasti občin in vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem. Nalož- be iz tega naslova sofi nancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. »V sklopu prvega dela prenove, ki smo ga končali lani poleti, sta bila zgrajena zunanje dvigalo, ki omogoča, da si lahko zbirke ogledajo gibalno ovirane osebe, in strojnica za klimatizacijo razstavnih prostorov, s čimer je zagotovljeno dolgoročno ohranjanje umetniških del,« pojasnjujejo v celj- ski občini. SŠol Promet bo oviran dva meseca CELJE – Mestna občina z javnima podjetjema Vodovod- -kanalizacija Celje in Energetiko Celje začenja obnovo dela Gregorčičeve ulice pred Zdravstvenim domom Celje. »Za umirjanje prometa bo urejen nivojski prehod za pešce, ki bo omogočal varnejši prehod mimo zdravstvene ustanove. Hkra- ti bo urejena širša površina za pešce in kolesarje, kar bo olajšalo dostop za vse obiskovalce zdravstvenega doma ter prebivalce in zaposlene v neposredni bližini,« pravijo v Mestni občini Celje. Poleg prometnovarnostnih ukrepov bo izvedena tudi obnova vodovoda in plinovoda. Prav tako sta predvideni povsem nova preplastitev ceste in delna ozelenitev območja. Vrednost celotne naložbe znaša 324 tisoč evrov. SŠol Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo Celje jeseni na- slednje leto bogatejše za Dom ustvarjalnih skupnosti – središče za dogodke in ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki nastaja v sklopu evropsko podprtega projekta Center urbanega dogajanja. Mestna občina Celje (MOC) bo namreč prenovila Kajuhov oziroma nekdaj Slomškov dom. S podjetjem Remont je te dni podpisala 5,9 mili- jona evrov vredno pogodbo za izvedbo gradbenih del. Delovni stroji naj bi zabrneli še ta mesec. BARBARA FURMAN Stavba, ki jo bo celjska obči- na prenovila, je bila zgrajena leta 1924 kot Slomškov dom. V njej je bil dijaški dom za zaseb- no dekliško šolo, ki je stala ob Vodnikovi cesti. Med letoma 1961 in 2014 je v njem delovala Srednja ekonomska šola Celje, leta 2016 je stavba kratek čas služila kot namestitveni center za migrante, od takrat je pra- zna. Naslednje leto bo v njej spet živahno. Skoraj šest milijonov V začetku letošnjega juni- ja je MOC z ministrstvom za naravne vire in prostor podpi- sala pogodbo o sofi nanciranju ureditve centra urbanega do- gajanja v znesku 5,9 milijona evrov sofi nanciranja, in sicer v okviru izvajanja programa evropske kohezijske politike. »Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval približno 5,1 milijona evrov, preostanek bo zagotovila država iz meha- nizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki je namenjen podpori naložbam na področju trajnostnega urbanega razvoja mestnih občin,« so pojasnili v službi za odnose z javnostmi v MOC. Z izvedbo projekta bo stavba dobila novo vlogo in drugač- no identiteto. Namenjena bo celjskim ustvarjalcem ter širši javnosti vseh generacij z na- menom spodbujanja družab- nega in kulturnega dogajanja v mestu. »S projektom bomo prenovili skupno 3.223 kvadra- tnih metrov urbanih površin. Kmalu bomo sicer objavili še javno naročilo za dobavo in vgradnjo opreme,« dodajajo v MOC. Impresivna stavba Kot poudarjajo arhitekti in urbanisti, je Kajuhov dom impresivna stavba in predsta- vlja pomemben del mestne identitete. V njej so predvi- deni prireditvene in vadbene dvorane, vhodna avla z gostin- skim lokalom, prostori za se- stanke ter učni in ustvarjalni prostori. Kot so še pojasnili v občini, bodo stavbo statično in energetsko prenovili, nje- no okolico obogatili z novimi ozelenitvami ter zagotovili komunalno infrastrukturo. »Gradbena dela se bodo pred- vidoma začela še ta mesec, končala naj bi se jeseni pri- hodnje leto,« še napoveduje MOC. Od gledališčnikov do oblikovalcev V Domu ustvarjalnih sku- pnosti – središču za dogodke in ljubiteljske kulturne dejavnosti bodo prostor dobili ustvarjalci s področja gledališča, fi lma, sodobnega plesa, glasbe, sli- karstva in drugih vizualnih umetnosti, a tudi literati, arhi- tekti, oblikovalci in društva s področja ljubiteljske kulture. »Želimo zagotoviti nove pro- dukcijske in vadbene prostore za neodvisno kulturno ustvar- jalno produkcijo in ljubiteljsko kulturo,« poudarjajo v MOC in dodajajo, da prenova Kajuho- vega doma predstavlja nadalje- vanje prizadevanj za ureditev stavbe z bogato zgodovino, za katero so v lokalni skupnosti že pred časom dosegli soglas- je, da bo v prenovljeni podobi namenjena ustvarjalnim dejav- nostim. Kot je že pred časom povedal celjski župan Matija Kovač, je želja občine, da bi prostor po- stal središče urbanega in kul- turnega dogajanja ter hkrati dom za celjsko ustvarjalno skupnost, ki trenutno nima primernih prostorov za delo, saj tovrstnih prostorov v Celju in okolici primanjkuje. »Kaju- hov dom bo prostor za vse lju- di in stičišče ustvarjalnosti in kreativnih industrij, v katerem se bo moč povezane skupnosti lahko utrjevala,« je med dru- gim poudaril Kovač. Spremembe naj bi prispevale k večji varnosti pešcev ter naj bi izboljšale kakovost bivanja stanovalcev in obiskovalcev mestnega središča. (Foto: Andraž Purg) V Gosposko ulico avtobus, a manj parkirnih mest Center urbanega dogajanja oziroma dom ustvarjalnih skupnosti bo deloval nasproti nove fakultete za logistiko. »Celotno območje s prenovo Kareja 7 in Vile Vodnikova, kjer so oskrbovana stanovanja, bo postalo prijetno bivalno in delovno okolje. Omenjene novosti bodo zagotovile veliko prostora za kulturno ustvarjanje in dale novo vsebino temu delu starega mestnega jedra,« so prepričani v MOC. Stara grofija bo obisko- valcem omogočila ogled dragocenih najdb ›in situ‹. (Foto: MOC) Dela bodo trajala predvidoma dva meseca. Promet bo v tem času urejen enosmerno v smeri proti Gimnaziji Celje – Center, pešcem in kolesarjem bo dostop omogočen ves čas. (Foto: MOC) trajnicami. V končnem delu ulice, in sicer na odseku od križišča z Ulico Ivanke Ura- njekove do Glavnega trga, bo preurejen prometni režim. Za to so se v Mestni občini Celje odločili zaradi težav z dosto- pom interventnih in komu- nalnih vozil, ki pogosto niso mogla priti do stavb, kar je predstavljalo varnostno tve- ganje. Pomemben razlog za spremembo je tudi uvedba nove linije Celebusa. Mestni avtobusi bodo lahko po no- vem zaradi večje širine cesti- šča nemoteno vozili skozi to območje in tako omogočili boljšo dostopnost mestnega jedra z javnim prevozom. »Spremembe vključujejo tudi odstranitev približno 20 parkirnih mest v končnem delu ulice, ki jih bodo nado- mestile širše površine za pešce in nova zelena ureditev. Z jav- nim podjetjem Simbio bomo na tem odseku postavili nad- zemne zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov, nova pro- metna ureditev bo omogočila dostop za smetarska vozila,« pojasnjujejo v občini. SŠol Prenova Kajuhovega doma naj bi se začela še ta mesec. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 34, 21. avgust 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Prodajni zastopnik (m/ž), Celje Zaradi širitve dela iščemo več izkušenih za- stopnikov za promocijo in prodajo medicin- skega aparata pri končnih kupcih za področje Gorenjske, Ljubljane, Primorske in Dolenjske. T ermine pri strankah uredi klicni center. Medic center, društvo zdravja, lepote in športa, Novi trg 22, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 9. 2025. Vzdrževalec (m/ž), Arja vas Vrednote, ki jih živimo, so spoštovanje, ino- vativnost, odgovornost, varnost, poštenost, empatija. Naš navdih sta narava in mleko, zato s spoštljivim odnosom do ljudi in narave, z odgovornostjo do zdravja in s sodobnim pri- stopom omogočamo uspešno rast in razvoj. Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 24. 8. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Gradbeni delavec (m/ž), Ljubečna Vaše delo bo obsegalo: polaganje keramike (ploščic) v različnih zgradbah, barvanje no- tranjih in zunanjih površin, sodelovanje pri gradbenih in obnovitvenih projektih. Šumer, d.o.o., Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 11. 9. 2025. Vodja skladišča (m/ž) V sklopu poslovne enote vzdrževanje in energetika k sodelovanju vabimo izkušenega in motiviranega vodjo skladišča, ki bo prevzel vodenje, organizacijo in razvoj skladiščnega poslovanja z rezervnimi deli – ključno za ne- moteno delovanje celotnega postrojenja. Če te veselijo izzivi, digitalizacija procesov in sode- lovanje z vrhunskimi strokovnjaki, je to tvoja priložnost. Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 8. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž), Celje Tvoje naloge: svetovanje in strežba kup- cev, delo na blagajni … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 9. 2025. Vodja financ in računovodstva (m/ž), Ljubno ob Savinji Pričakujemo vsaj tri leta izkušenj na primerlji- vem delovnem mestu (kontroling, računovod- stvo, finance). Nudimo zaposlitev za nedoločen čas. Kls Strašek, d.o.o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 11. 9. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž), Kasaze, Petrovče Opis del in nalog: samostojno vodenje po- slovnih knjig, kontiranje, knjiženje, obračun plač in drugih osebnih prejemkov. Zikas, d.o.o., Kasaze 24a, 3301 Kasaze. Prijave zbi- ramo do 2. 9. 2025. Komercialist prodaje na terenu (m/ž) Opis del in nalog: dogovarjanje poslov, priprava in izdelava ponudb, usklajevanje projektov s kupci … Tegometall, oprema tr- govin, d.o.o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 30. 9. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik avtovleke v Celju (m/ž) Ključne naloge, ki jih boš v našem podje- tju opravljal/-a: upravljanje tovornih vozil z dvigalom in priklopnikom ter napravami, ki so vozilu dodane. Dinos, d.o.o., Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 11. 9. 2025. Skladiščnik v Celju (m/ž) Iščemo zanesljivo osebo za prevzem in pripravo blaga v dinamičnem okolju med- narodnega podjetja. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, uvajanje z izkušeno ekipo ter ugodnosti za zaposlene. Harvey Norman Trading, d.o.o., Letališka 3d, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 9. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž), Ljubečna Iščemo odgovorne in zanesljive sode- lavce, ki jih veseli delo z ljudmi in želijo rasti skupaj z nami – si pripravljen na nov izziv? Prijavi se! Kea, d.o.o., Obrtna ulica 2, 3230 Šentjur pri Celju. Prijave zbiramo do 29. 8. 2025. Prodajalec na vodovodnem oddelku (m/ž) Delovne naloge bodo: prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kupcem, skrb za za- loženost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zagotavljanje kakovosti blaga na posa- meznem oddelku, vodenje evidence blaga, prevzemanje blaga ter nadzor cen in kodira- nje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Opekar- niška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 9. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec (m/ž) v poslovni enoti v Žalcu – 20 ur tedensko Pogodba se sklepa za obdobje najmanj treh mesecev. Nkd, d.o.o., Ulica XIV. di- vizije 12, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 9. 2025. Prodajalec (m/ž), Nova vas Postani Tuševec in se prijavi na delovno mesto prodajalec na oddelku kruha in de- likatese. Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Tr- novlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 9. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Kalkulant/-ka stavbnega pohištva (m/ž), Kaj bo tvoje delo? Priprava kalkulacij za stavbno pohištvo (okna, vrata in druge re- šitve), oblikovanje ponudb, prilagojenih potrebam naših strank. Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 7. 9. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com.« V preteklih letih je Občina Laško energetsko obno- vila že več javnih stavb, zdaj bo na vrsto prišel vrtec v Rimskih Toplicah. Pogodbo o njegovi energetski obnovi je podžupan Laškega Enej Kirn z izvajalcem del podpisal v ponedeljek. Dela morajo biti končana v petih mesecih od uvedbe v delo. Kot je ob tem dejal podžupan, je temeljni cilj naložbe izboljšati učinko- vitost rabe energije ter zmanjšati stroške obratovanja in negativne vplive na okolje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Občina Laško bo z energetsko ob- novo vrtca v Rimskih Toplicah za- gotovila sodobnejše, varčnejše in okolju prijaznejše pogoje za biva- nje najmlajših in delo zaposlenih. RIMSKE TOPLICE – Občina Laško začenja obsežno prenovo vrtca Vrtec bo dihal z naravo Vrtčevska stavba v Rimskih T oplicah je bila kot enota Vrtca Laško zgrajena leta 1977 za po- trebe 30 otrok v dveh oddelkih. V letu 2021 je vrtec dobil prizi- dek, ki je olajšal prostorsko sti- sko ter hkrati omogočil boljše delovne pogoje vzgojiteljicam. Prvega septembra letos bo prag vrtca v Rimskih Toplicah pre- stopilo 58 malčkov. Naložba v prihodnost Energetska obnova bo ob- segala vgradnjo centralnega nadzornega sistema, izola- cijo fasade, strehe in stropa, zamenjavo stavbnega pohi- štva in razsvetljave ter vgra- dnjo toplotne črpalke zrak/ voda, termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje. Gradbena dela po besedah podžupana naj ne bi vplivala na obratovanje vrtca, morda bodo potrebne le nekatere manjše prilagoditve. Vrednost naložbe znaša pri- bližno 415 tisoč evrov z DDV. Dela bo izvedlo podjetje AA Grading, gradbeni inženiring iz Trbovelj, ki je bilo kot naj- ugodnejši ponudnik izbrano na podlagi javnega naročila. Kot je ob podpisu pogodbe iz- postavil direktor podjetja Pri- mož Urbanija, bo energetska obnova izvedena trajnostno, z obnovljivimi viri energije, kar pomeni, da bodo vrata in okna lesena, fasada bo toplotno izo- lirana s kameno volno … Obe- nem se je zavezal, da bodo dela opravljena strokovno, odgovorno in v predpisanem časovnem roku. »Z energetsko obnovo vrtca v Rimskih Toplicah bomo za- gotovili sodobnejše, varčnejše in okolju prijaznejše pogoje za bivanje in delo naših najmlajših ter zaposlenih. To je naložba v prihodnost – tako otrok kot na- šega okolja,« je poudaril podž- upan Enej Kirn. Dejal je, da bo Občina Laško projekt prijavila na javni poziv Eko sklada za nepovratne finančne spodbu- de lokalnim skupnostim za nove naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stavbah. Na obnovo čaka tudi 350 let stara občinska stavba Temeljita energetska obno- va čaka tudi občinsko stavbo v Laškem. Ta je bila zgrajena leta 1675 in je zavarovana kot kulturna dediščina, zato bo energetska obnova zahtevna, upoštevati bo namreč treba zahteve zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na stavbi bo izvedena toplotna izolacija fasade in strehe, zamenjano bo stavbno pohištvo, urejeno centralno prezračevanje z re- kuperacijo … Naložba je bila v začetku lanskega leta ocenjena na približno 660 tisoč evrov z davkom, a bodo stroški zaradi vsesplošne rasti cen verjetno višji. Laška občina namerava letos in prihodnje leto na enajst stavb osnovnih šol in vrtcev v občini postaviti tudi sončne elektrarne. Foto: BA Pogodbo o energetski obnovi vrtca je podžupan Laškega Enej Kirn (na levi) podpisal s Primožem Urbanijo, direk- torjem podjetja AA Grading iz Trbovelj, ki je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano na podlagi javnega naročila. Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 34, 21. avgust 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Prodajni zastopnik (m/ž), Celje Zaradi širitve dela iščemo več izkušenih za- stopnikov za promocijo in prodajo medicin- skega aparata pri končnih kupcih za področje Gorenjske, Ljubljane, Primorske in Dolenjske. T ermine pri strankah uredi klicni center. Medic center, društvo zdravja, lepote in športa, Novi trg 22, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 9. 2025. Vzdrževalec (m/ž), Arja vas Vrednote, ki jih živimo, so spoštovanje, ino- vativnost, odgovornost, varnost, poštenost, empatija. Naš navdih sta narava in mleko, zato s spoštljivim odnosom do ljudi in narave, z odgovornostjo do zdravja in s sodobnim pri- stopom omogočamo uspešno rast in razvoj. Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 24. 8. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Gradbeni delavec (m/ž), Ljubečna Vaše delo bo obsegalo: polaganje keramike (ploščic) v različnih zgradbah, barvanje no- tranjih in zunanjih površin, sodelovanje pri gradbenih in obnovitvenih projektih. Šumer, d.o.o., Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 11. 9. 2025. Vodja skladišča (m/ž) V sklopu poslovne enote vzdrževanje in energetika k sodelovanju vabimo izkušenega in motiviranega vodjo skladišča, ki bo prevzel vodenje, organizacijo in razvoj skladiščnega poslovanja z rezervnimi deli – ključno za ne- moteno delovanje celotnega postrojenja. Če te veselijo izzivi, digitalizacija procesov in sode- lovanje z vrhunskimi strokovnjaki, je to tvoja priložnost. Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 8. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž), Celje Tvoje naloge: svetovanje in strežba kup- cev, delo na blagajni … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 9. 2025. Vodja financ in računovodstva (m/ž), Ljubno ob Savinji Pričakujemo vsaj tri leta izkušenj na primerlji- vem delovnem mestu (kontroling, računovod- stvo, finance). Nudimo zaposlitev za nedoločen čas. Kls Strašek, d.o.o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 11. 9. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž), Kasaze, Petrovče Opis del in nalog: samostojno vodenje po- slovnih knjig, kontiranje, knjiženje, obračun plač in drugih osebnih prejemkov. Zikas, d.o.o., Kasaze 24a, 3301 Kasaze. Prijave zbi- ramo do 2. 9. 2025. Komercialist prodaje na terenu (m/ž) Opis del in nalog: dogovarjanje poslov, priprava in izdelava ponudb, usklajevanje projektov s kupci … Tegometall, oprema tr- govin, d.o.o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 30. 9. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik avtovleke v Celju (m/ž) Ključne naloge, ki jih boš v našem podje- tju opravljal/-a: upravljanje tovornih vozil z dvigalom in priklopnikom ter napravami, ki so vozilu dodane. Dinos, d.o.o., Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 11. 9. 2025. Skladiščnik v Celju (m/ž) Iščemo zanesljivo osebo za prevzem in pripravo blaga v dinamičnem okolju med- narodnega podjetja. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, uvajanje z izkušeno ekipo ter ugodnosti za zaposlene. Harvey Norman Trading, d.o.o., Letališka 3d, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 9. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž), Ljubečna Iščemo odgovorne in zanesljive sode- lavce, ki jih veseli delo z ljudmi in želijo rasti skupaj z nami – si pripravljen na nov izziv? Prijavi se! Kea, d.o.o., Obrtna ulica 2, 3230 Šentjur pri Celju. Prijave zbiramo do 29. 8. 2025. Prodajalec na vodovodnem oddelku (m/ž) Delovne naloge bodo: prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kupcem, skrb za za- loženost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zagotavljanje kakovosti blaga na posa- meznem oddelku, vodenje evidence blaga, prevzemanje blaga ter nadzor cen in kodira- nje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Opekar- niška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 9. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec (m/ž) v poslovni enoti v Žalcu – 20 ur tedensko Pogodba se sklepa za obdobje najmanj treh mesecev. Nkd, d.o.o., Ulica XIV. di- vizije 12, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 9. 2025. Prodajalec (m/ž), Nova vas Postani Tuševec in se prijavi na delovno mesto prodajalec na oddelku kruha in de- likatese. Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Tr- novlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 9. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Kalkulant/-ka stavbnega pohištva (m/ž), Kaj bo tvoje delo? Priprava kalkulacij za stavbno pohištvo (okna, vrata in druge re- šitve), oblikovanje ponudb, prilagojenih potrebam naših strank. Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 7. 9. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com.« V preteklih letih je Občina Laško energetsko obno- vila že več javnih stavb, zdaj bo na vrsto prišel vrtec v Rimskih Toplicah. Pogodbo o njegovi energetski obnovi je podžupan Laškega Enej Kirn z izvajalcem del podpisal v ponedeljek. Dela morajo biti končana v petih mesecih od uvedbe v delo. Kot je ob tem dejal podžupan, je temeljni cilj naložbe izboljšati učinko- vitost rabe energije ter zmanjšati stroške obratovanja in negativne vplive na okolje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Občina Laško bo z energetsko ob- novo vrtca v Rimskih Toplicah za- gotovila sodobnejše, varčnejše in okolju prijaznejše pogoje za biva- nje najmlajših in delo zaposlenih. RIMSKE TOPLICE – Občina Laško začenja obsežno prenovo vrtca Vrtec bo dihal z naravo Vrtčevska stavba v Rimskih T oplicah je bila kot enota Vrtca Laško zgrajena leta 1977 za po- trebe 30 otrok v dveh oddelkih. V letu 2021 je vrtec dobil prizi- dek, ki je olajšal prostorsko sti- sko ter hkrati omogočil boljše delovne pogoje vzgojiteljicam. Prvega septembra letos bo prag vrtca v Rimskih Toplicah pre- stopilo 58 malčkov. Naložba v prihodnost Energetska obnova bo ob- segala vgradnjo centralnega nadzornega sistema, izola- cijo fasade, strehe in stropa, zamenjavo stavbnega pohi- štva in razsvetljave ter vgra- dnjo toplotne črpalke zrak/ voda, termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje. Gradbena dela po besedah podžupana naj ne bi vplivala na obratovanje vrtca, morda bodo potrebne le nekatere manjše prilagoditve. Vrednost naložbe znaša pri- bližno 415 tisoč evrov z DDV. Dela bo izvedlo podjetje AA Grading, gradbeni inženiring iz Trbovelj, ki je bilo kot naj- ugodnejši ponudnik izbrano na podlagi javnega naročila. Kot je ob podpisu pogodbe iz- postavil direktor podjetja Pri- mož Urbanija, bo energetska obnova izvedena trajnostno, z obnovljivimi viri energije, kar pomeni, da bodo vrata in okna lesena, fasada bo toplotno izo- lirana s kameno volno … Obe- nem se je zavezal, da bodo dela opravljena strokovno, odgovorno in v predpisanem časovnem roku. »Z energetsko obnovo vrtca v Rimskih Toplicah bomo za- gotovili sodobnejše, varčnejše in okolju prijaznejše pogoje za bivanje in delo naših najmlajših ter zaposlenih. To je naložba v prihodnost – tako otrok kot na- šega okolja,« je poudaril podž- upan Enej Kirn. Dejal je, da bo Občina Laško projekt prijavila na javni poziv Eko sklada za nepovratne finančne spodbu- de lokalnim skupnostim za nove naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stavbah. Na obnovo čaka tudi 350 let stara občinska stavba Temeljita energetska obno- va čaka tudi občinsko stavbo v Laškem. Ta je bila zgrajena leta 1675 in je zavarovana kot kulturna dediščina, zato bo energetska obnova zahtevna, upoštevati bo namreč treba zahteve zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na stavbi bo izvedena toplotna izolacija fasade in strehe, zamenjano bo stavbno pohištvo, urejeno centralno prezračevanje z re- kuperacijo … Naložba je bila v začetku lanskega leta ocenjena na približno 660 tisoč evrov z davkom, a bodo stroški zaradi vsesplošne rasti cen verjetno višji. Laška občina namerava letos in prihodnje leto na enajst stavb osnovnih šol in vrtcev v občini postaviti tudi sončne elektrarne. Foto: BA Pogodbo o energetski obnovi vrtca je podžupan Laškega Enej Kirn (na levi) podpisal s Primožem Urbanijo, direk- torjem podjetja AA Grading iz Trbovelj, ki je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano na podlagi javnega naročila. Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 34, 21. avgust 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Jelšingrad ima od leta 2022 že precej drugačno podobo, saj ni več skrit za bršljanom in grmovjem, streha ne pu- šča več, vhod je urejen, prav tako vhodna veža, stavba je statično utrjena. Prve tri so- bane bodo kmalu bogatejše ŠMARJE PRI JELŠAH – Še dva projekta za oživitev Jelšingrada Prve obiskovalce bo sprejel septembra, obnova se še nadaljuje Dvorec Jelšingrad bo po letih propadanja sredi septem- bra prvič odprl vrata za obiskovalce. Občina, ki je postala lastnica te stavbe kulturne dediščine leta 2022, je namreč uspešno obnovila streho, poskrbela za statično obnovo in v treh sobanah načrtuje zanimive vsebine. S tem obnova še zdaleč ni končana. Občina bo s pomočjo sofi nanciranja kulturnega ministrstva do jeseni 2027 obnovila zgodovin- sko fasado, še prej bo vgradila stavbno pohištvo. TINA STRMČNIK Septembra v novo šolsko stavbo ŠENTJUR – Šolarji, ki obiskujejo Podružnično osnovno šolo Kalobje, bodo 1. septembra zakorakali v povsem novo šolsko stav- bo. Z naložbo, vredno 2,8 milijona evrov brez DDV, bo uresničena dolgoletna želja krajanov, da bi otroci dobili boljše pogoje za izo- braževanje. Doslej so imeli pouk v več kot sto let stari šolski zgradbi, ki jo je moč- no načel zob časa. Dodatne poškodbe ji je pred štirimi leti prizadejal še potres v Petrinji. Šola, v kateri je organiziran pouk za učence od prvega do petega razreda, bo imela tri učilnice, pod njeno streho bo tudi enota vrtca z dvema oddel- koma. Na voljo bodo vsi spre- mljajoči prostori, med drugim kuhinja, jedilnica in knjižnica. Nova šolska stavba, za katero bo ministrstvo za vzgojo in iz- obraževanje namenilo 1,5 mi- lijona evrov, bo imela skupaj malo manj kot 1.120 kvadratnih metrov površin. Načrtovanje nove podružni- ce je trajalo več let. Občina je imela pripravljenih več idejnih zasnov, ko je pridobila sofi nan- ciranje ministrstva, je slednjo predlagalo pripravo nove idej- ne zasnove. Sledili so zapleti z zemljišči. »Res smo imeli več problemov, a smo jih uspešno rešili,« je pred časom dejal šentjurski župan mag. Marko Diaci. Ob šoli je bila predvidena še telovadnica, vendar bo gradnja slednje morala še počakati. Ob- čina je namreč pričakovala, da bo pristojno ministrstvo prispe- valo večji delež sofi nanciranja in zmanjšalo breme za občin- ski proračun. TS za nove vsebine – v eni bo VR-doživetje igre footgolfa, grajske zgodovine in grajske poroke. V eni bo soba iluzij. V lovski sobi bo razstava ohra- njenih predmetov iz dvorca. Da je obnavljanje takšne stavbe kulturne dediščine, ki je bila v tako slabem stanju, absolutno preveliko breme le za pleča lokalne skupnosti, je poudarila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. In dodala, da ministrstvo pod- pira predvsem projekte, ki ne zajemajo le obnove, ampak tudi premišljene vsebine, s pomočjo katerih dediščina nato oživi. »Če stavbe le ob- novimo, a ostanejo prazne, namreč propadajo še naprej.« Za dva projekta skupno 1,6 milijona evrov Ministrstvo za kulturo bo sofi nanciralo projekt V obje- mu baroka in orienta, v sklo- pu katerega bo do septembra 2027 obnovljena zgodovinska fasada dvorca. Do tega roka bo prav tako urejena mavrska soba. Vzpostavljena bosta še dva nova kulturno-turistična produkta. Ocenjena celotna vrednost projekta znaša 1,2 milijona evrov, omenjeno ministrstvo bo sofi nanciralo približno milijon evrov. Do novembra prihodnje leto bo obnovljeno stavbno pohištvo dvorca. Za ta pro- jekt, ki je vreden približno 427 tisoč evrov, bo kulturno ministrstvo letos zagotovilo največ 168 tisoč evrov. Park, kot je bil nekoč Občina je pri ministrstvu za naravne vire in prostor prido- bila tudi kohezijska sredstva za obnovo 16 hektarjev površin v okolici dvorca. Tudi ta projekt bo na vrsto prišel prihodnje leto. Gre za ureditev baroč- nega parka, kot je bil nekoč. Predvidene so še sprehajalne poti, ureditev zeliščnega vrta, amfi teatra za zunanje priredi- tve … »Park pri Jelšingradu je bil urejen prej kot tisti v Schön- brunnu. In tamkajšnji vrtnarji so se hodili učiti k nam, kako urejati dunajski park,« je dejal župan občine Šmarje pri Jel- šah Matija Čakš. Po njegovih besedah bo dvorec tudi po za- slugi lepo obnovljene okolice dobil nove možnosti za razvoj. Asta Vrečko je dodala, da je to pomemben projekt tudi v luči podnebnih razmer in ohranja- nja biotske pestrosti. Še mnogi skriti dragulji Znano je, da ima dvorec pod svojo streho dva edinstvena stropa, ki sta bila pred začet- kom obnove ogrožena. Šmar- ski župan je povedal, da njuna obnova še ni prišla na vrsto. V ta namen bo treba zagotoviti sredstva in sodelovanje resta- vratorskih centrov. Sta pa za- varovana do te mere, da se ne moreta več sesesti sama vase. »Ničesar se ne da narediti čez noč. Občina Kozje na pri- mer grad Podsreda obnavlja že 40 let in zdaj ima grad res do- bro turistično ponudbo, nasta- nitvene zmogljivosti, možnosti keteringa … Naša občina ima veliko idej, a pustimo času čas,« je zaključil Čakš. Foto: Nik Jarh Obnovljena vhodna avla bo že kmalu sprejela prve obiskovalce. Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš sta dve novi pogodbi za nadaljnjo obnovo Jelšingrada podpisala drugo sredo v avgustu. Stavba nove podružnične šole je že v ponos Kalobčanom (Foto: AG) Zdravstveni dom Velenje bo z nadzidavo pridobil dodatne prostore za ambulante in SUC. (Foto: Andraž Purg) Prostornejši in s satelitskim urgentnim centrom VELENJE – Mestna občina Velenje je pridobila gradbeni dovoljenji za obnovo in nadzidavo stavbe Zdravstvenega domu (ZD) Velenje ter za ureditev satelitskega urgentnega centra (SUC) v njegovem pritličju. Gradbena dela naj bi bila končana do konca leta 2027. Z nadzidavo bo velenjski zdravstveni dom pridobil dodaten prostor, v katerem bodo ambulante splošne medicine in referenčne ambulante. »Gre za enega najpomembnejših korakov pri prizadevanjih za celovito prenovo zdravstvene infrastrukture v naši lokalni skupnosti,« poudarjajo v Mestni občini Velenje. V SUC, ki bo v pritličju zdravstvenega doma, bodo prebivalcem zagotovili 24-urno storitev nujne medicinske pomoči. Projektna dokumentacija naj bi bila pripravljena do letošnje jeseni, gradbena dela naj bi se začela v začetku prihodnjega leta. Če ne bo zapletov, naj bi bila omenjena naložba končana do konca leta 2027 . »Tako bomo izboljšali pogoje za delo zaposlenih, skrajšali dostopne poti za bolnike in povečali varnost ter odzivnost nujne medicinske pomoči v Šaleški dolini,« so še zapisali. Oba projekta bo fi nanciralo ministrstvo za zdravje, ki bo za nadgradnjo zdravstvenega doma zagotovilo 2,6 milijona evrov in za vzpostavitev satelitskega urgentnega centra približno 2 milijona evrov. BF Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 34, 21. avgust 2025 Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Pomožni delavec za delo v proizvodnji m/ž COECO d.o.o. PRODAJALEC – SKLADIŠČNIK v Lučah m/ž KZ Šaleška dolina z.o.o IZ NAŠIH KRAJEV Leto 2025 je za Laško posebno, saj v mestu praznu- jejo 200 let pivovarstva. In če je bila do nedavnega jasna le letnica njegovih začetkov, je zdaj znan tudi točen datum začetka varjenja piva v kraju. To je 6. avgust 1825. Do tega podatka se je dokopala zgodo- vinarka dr. Aleksandra Gagić Belej, ki je v okviru raziskovanja za jubilejno knjigo o 200-letni tradiciji pivovarstva v Laškem odkrila izjemno pomemben dokument, ki predstavlja prvi pisni dokaz o točnem datumu rojstnega dne laškega piva. BOJANA AVGUŠTINČIČ Trajnostno, varno in dostopno za vse generacije LAŠKO – Občina je bila tudi letos uspešna na razpisu za sofinanciranje Evropske- ga tedna mobilnosti, ki bo septembra pod geslom Mobilnost za vse. V sodelovanju z OŠ Primoža Trubarja Laško in Antona Aškerca Rimske Toplice, s Hišo generacij, centrom za krepitev zdravja in z drugimi lokalnimi partnerji bo izvajala raznolike dejavnosti, s katerimi želi spodbuditi trajnostne oblike mobilnosti in osveščati o pomenu varnega in dostopnega gibanja za vse. Med ključnimi dejavnostmi bodo delavnice za starejše o mobilnosti in uporabi javnega prevoza, vzpostavitev točk Poljubi in odpelji pred šolama v Laškem in Rimskih Topli- cah, enodnevna zapora ulic pred šolami z izvedbo iger, delavnic in pouka na prostem, spodbujanje trajnostnega prihoda zaposlenih v službo ter dva dneva brez avtomobila s popolno zaporo mestnega jedra in programom na temo mobilnosti. Vse dejavnosti bodo med 1. in 30. septembrom, osrednji dogodki pa med 16. in 22. septembrom. BA LAŠKO – Zgodovinsko odkritje zaznamovalo praznovanje 200-letnice pivovarske tradicije Knjižica iz 19. stoletja razkrila rojstvo laškega piva Dr. Aleksandra Gagić Be- lej je med raziskovanjem zasebnih arhivov v Laškem v zbirki Vinka Križnika, dol- goletnega zbiratelja starega gradiva, naletela na knjižico laškega veletrgovca iz 19. stoletja Konrada Elsbacher- ja. V njej je na notranji stra- ni jasno zapisan dogodek, ki pomeni mejnik v zgodo- vini slovenskega pivovarstva: »Danes, 6. avgusta 1825, je gospod Franz Geyer sklenil kupoprodajno pogodbo o nakupu stare hiše na bregu Savinje, kjer namerava po- staviti obrat za varjenje piva. Stavba je v preteklosti služi- la kot skladišče. Posel je bil dogovorjen pri večerji, skle- njen pa ob pečatu in priči.« Pristnost rokopisa je potrdil Zgodovinski arhiv Celje. Na stavbi današnje Pivni- ce Savinja v Laškem, kjer je pred 200 leti stal prvi pivo- varski objekt, je bila 6. avgu- sta ob 18.25 (ki simbolizira letnico začetkov pivovarstva) slavnostno odkrita spomin- ska plošča, ki obiskovalce in domačine opominja na za- četek pivovarske dejavnosti. Začetki, vzponi in padci pivovarstva Franz Geyer je bil medičar in lectar, ki je imel recept za pivo. V stavbi, kjer je danes Hotel Savinja, je v kleti ure- dil prvo pivovarno v Laškem, kjer je varil kameno pivo in tako postal pionir pivovarstva pri nas. Leta 1838 je pivovar- no prodal Heinrichu Augustu Uhlichu, ki je laškemu pivu dal sloves. Kot lastnik kopa- lišča v Rimskih Toplicah je svoje pivo stregel tudi tujim gostom in tako se je glas o dobrem laškem pivu širil ne le po vsej Evropi, ampak vse do Egipta in Indije. Proizvodnja piva v Laškem se je povečala, a pivovarna je bila še vedno v kleti. Uhlich se je odločil za enako potezo kot njegov predhodnik – pi- vovarno je prodal. Kupil jo je Anton Larisch. Ta je ob vznožju Krištofa in Šmihela postavil novo pivovarno, ki je bila takrat največja na Spo- dnjem Štajerskem. Vodenje pivovarne je kmalu prevzel njegov sin. Ko je ta v nesreči izgubil okus, je pivovarno prodal žalskemu pivovarju Simonu Kukcu, ki je veljal za dobrega organizatorja, fi- nančnika, gospodarstvenika in naklonjenega novostim. Kukec je poznal lastnika zdravilišča v Laškem v tistem času Theodorja Gunkla. Sku- paj sta prišla do ideje, da bi pivo varila iz termalne vode. Tako je Simon Kukec uvelja- vil novo vrsto piva – termal- no pivo. S številnimi poskusi je ugotovil, da termalna voda pivu izboljšuje okus … Kljub uspehom je bil kon- kurenčni boj tako hud, da ga laško pivovarstvo ni zdr- žalo. Nekaj let po prvi sve- tovni vojni je večino delnic skrivaj pokupil konkurenčni Union in kmalu je laška pi- vovarna zvarila zadnje pivo. Unionska pivovarna je na hrvaškem trgu svoje pivo še naprej predrzno prodajala kot laško pivo. Zaprtje pivo- varne je prizadelo številne Laščane. Zato so pobudniki ideje o ponovnem odprtju pivovarne začeli navduševa- ti gostilničarje in zastopniki gostilničarskih zadrug so sklenili, da bodo v Laškem zgradili novo pivovarno. Po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence je ta zrasla na mestu, kjer obratuje še danes … Laški pivovarji nazdravili na Triglavu Zgodaj zjutraj na jubilejni 200. rojstni dan laškega piva so pivovarji iz Laškega posta- vili še en mejnik. V spremstvu Marije in Andreja Štremflja so osvojili Triglav. S seboj so ponesli tudi mlaj z napisom 200 let Laško. Ob sončnem vzhodu so na vrhu Slovenije nazdravili z brezalkoholnim laškim pivom. »Tako se začne rojstnodnevno jutro! Na Tri- glavu, z mlajem in uradnim nazivom 200-letnik. Še niko- li se nismo počutili mlajše!« so zapisali na družbenem omrežju. Častitljivemu jubileju je nazdravila vsa Slovenija. Na rojstni dan laškega pivovar- stva je v 22 lokalih po Slove- niji, tudi v Pivnici Savinja v Laškem (v stavbi, kjer se je pred 200 leti začela zgodba o pivu), ob simbolni uri 18.25 zazvonil zvonček, ki je na- znanil »rundo« laškega piva na račun Pivovarne Laško Union. Foto: Pivovarna Laško Union Nasmejani laški pivovarji na vrhu Triglava ob sončnem vzhodu v spremstvu Marije in Andreja Štremflja Spominska plošča na stavbi Pivnice Savinja v Laškem Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 34, 21. avgust 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Čeprav sta Direkcija RS za vode in Občina Žalec ko- nec junija podpisali dogovor, s katerim sta se zavezali k izvedbi ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženo- sti na območju mostu na cesti od Žalca do Migojnice čez reko Savinjo, krajani Krajevne skupnosti Griže poudarjajo, da so dogovori o novem mostu in obnovi prepočasni. Nedavno so zato začeli zbirati podpise za takojšnjo ureditev griškega mostu, na katerem je promet že več let urejen izmenično. »Želimo si, da bi bila država bolj poslušna in bi ukrepala glede našega mostu, ki nam je bil obljubljen že pred leti,« je poudaril podpredsednik KS Griže Zmago Oblak. V direkciji za vode ob tem poudarjajo, da sta projektna naloga in do- kumentacija že pripravljeni, razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega naročila še pripravljajo. SINTIJA JURIČ Za manj vodnih izgub VRANSKO – V občini so javno predstavili projekt hidra- vlične izboljšave vodovodnega sistema, v katerega je ob ob- činah Polzela, Braslovče, Prebold in Tabor vključena tudi občina Vransko. Do leta 2027 bodo na območju vodovodnih podsistemov na Vranskem v okviru projekta obnovili javno vodovodno omrežje. Občina Vransko je z omenjenimi spodnjesavinjskimi občinami za projekt pridobila sredstva iz programa evropske kohezijske politike. Z obnovo vodovodnega omrežja bodo na Vranskem za- gotovili zmanjšanje vodnih izgub na celotnem javnem vodovodu in izboljšali zanesljivost oskrbe s pitno vodo. Tamkajšnje vodovo- dno omrežje je bilo namreč vzpostavljeno pred štiridesetimi leti. Ker bo obnova vodovodnega omrežja v nekem delu potekala tudi na zemljiščih v zasebni lasti, so v občini organizirali tudi jav- no predstavitev projekta in predstavili potek trase. Kot poudarjajo v občinski upravi, se večina vabljenih ni udeležila predstavitve, pripombe in predloge, ki so jih podali občani, so upoštevali pri nadaljnjem načrtovanju in na njihovi podlagi prilagodili traso. »Lastnike zemljišč, po katerih bo potekala trasa in so jim bile poslane služnostne pogodbe, vljudno prosimo, naj podpisane pogodbe čim prej vrnejo na naslov Občine Vransko. S tem bodo neposredno prispevali k skupnemu cilju – zanesljivi in kako- vostni oskrbi s pitno vodo za vse prebivalce ter k dolgoročno varnemu in učinkovitemu delovanju vodovodnega sistema,« še pozivajo v vranski občinski upravi. SJ Nov prikazovalnik hitrosti VRANSKO – Občina je s sredstvi projekta letošnjega Evropskega tedna mobilnosti kupila nov prikazovalnik hitrosti Vi vozite. Izmenično ga bodo nameščali na raz- ličnih cestnih odsekih. Prikazovalnik hitrosti so najprej namestili na cesti Bro- de–Tešova, kjer stanovalci zaselka Brode grič opozarjajo na pogoste prekoračitve dovoljene hitrosti 30 km/h v zaselku. Nov prikazovalnik hitrosti bodo nato izmenič- no nameščali tudi na druge cestne odseke, kjer opažajo pogoste prekoračitve hitrosti voznikov motornih vozil. S tem želijo zagotoviti večjo varnost ranljivih udeležencev v prometu. Kot še dodajajo v občini, bodo na podlagi pridobljenih podatkov po potrebi izvedli dodatne ukrepe za omejitev hitrosti. SJ Voznike na cesti Brode–Tešova opozarjajo, naj upoštevajo omejitev hitrosti 30 km/h v zaselku, da dodatni ukrepi ne bodo potrebni. (Foto: Občina Vransko) ŽALEC – V Krajevni skupnosti Griže razočarani nad počasno obnovo griškega mostu Z zbiranjem podpisov želijo doseči čim prejšnje ukrepanje Kot smo že poročali, bosta žalska občina in direkcija za vode po že določeni časovni- ci predvidena dela na griškem mostu izvajali od letos do kon- ca leta 2027, v primeru težav pri pridobivanju zemljišč se bodo dela podaljšala še v leto 2028. Krajani želijo več komunikacije »Želimo natančno izvedeti, kdaj in kje bodo začeli delati nov most. Govori se, da bodo morali odkupiti hišo, a če jo bodo, je težava odpad, ki je ob Savinji. Krajani želimo le, da bi čim prej začeli delati nov most,« je poudaril Zmago Oblak, ki meni, da bi lahko most le obnovili in ne zgra- dili novega. »Jezi nas, da naj bi stari most zrušili. Most je super za kolesarje in pešce in ne zdi se nam smotrno, da bi ga podrli. Pred in za mostom bi postavili stebre in most bi bil višji za pet metrov,« pou- darja Oblak, ki je med krajani začel zbirati podpise za takoj- šnjo ureditev mostu. Do zdaj je zbral več kot 300 podpisov krajanov, ki si prav tako želijo takojšen začetek del, na katera čakajo že vrsto let. Da bo projekt novega griške- ga mostu trajal še kar nekaj časa, meni tudi predsednica KS Olga Markovič. »Odgo- vorni bodo morali na novo pri- dobiti veliko zemljišč. Preden bodo pridobili vsa soglasja, bo po mojem mnenju prete- klo kar nekaj časa. Glede na to, da je sporazum med obči- no in direkcijo zdaj podpisan, moramo zaupati stroki, da se bo držala časovnice, ki jo je za- pisala v sporazumu. Tukaj mi ne moremo nič,« je poudarila Markovičeva in hkrati dodala, da krajani o projektu novega mostu od občine želijo več informacij. »Mislim, da bi bilo prav, da bi nam prišli povedat podrobnosti o projektu in tudi podpisu sporazuma, saj vemo le to, kar je bilo v medijih. Že- limo si, da bi nas v krajevni skupnosti sproti seznanjali o tem, kaj se na tem področju dogaja.« Z lastniki zemljišč se še niso pogovarjali V direkciji za vode ob tem poudarjajo, da sta projektna naloga in dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbe- nega dovoljenja že pripravlje- ni, razpisano dokumentacijo za izvedbo javnega naročila še pripravljajo. »Proces projekti- ranja in snovanje tehnične re- šitve se bosta začela po izved- bi javnega naročila in podpisu pogodbe z izbranim projektan- tom. V projektnem procesu bo natančneje opredeljen obseg obdelave, zemljišč in šele po pridobitvi pozitivnih mnenj na sila DRSV, stroške zemljišč za cestno infrastrukturo (most) pa občina. Če bodo sredstva pridobljena iz operativnega programa evropske kohezijske politike 2021–27, bo občina te stroške lahko uveljavljala kot upravičene,« še poudarjajo v direkciji. poplavne ogroženosti v Spo- dnji Savinjski dolini kažejo, da je odsek Savinje na obmo- čju mostu ključen za zmanj- šanje poplavne ogroženosti in da mora struga Savinje z mostno konstrukcijo zagota- vljati prevodnost poplavnih voda za pretok petstoletnih voda. »Iz ekspertnega mnenja analize izdelane projektne dokumentacije in stanja mo- stu izhaja, da je projektirana niveleta mostu prenizka in most pri nastopu poplav ne bi prevajal poplavnih vod s po- vratno dobo petsto let, zato je treba pristopiti k izdelavi nove projektne dokumentacije za razširitev struge Savinje in izvedbo novega mostu,« še poudarjajo v direkciji, kjer dodajajo, da so sredstva za t. i. predhodne dejavnosti, ki obsegajo vsa dela, ki jih je treba izvesti do začetka gra- dnje, že zagotovljena. Gradnja bo predvidoma financirana iz operativnega programa evrop- ske kohezijske politike 2021– 27 (če bo pridobljena odloči- tev o podpori), v nasprotnem primeru bo financiranje zago- tovljeno iz drugih virov. Foto: Andraž Purg Promet na griškem mostu je že več let urejen izmenično enosmerno. Zmago Oblak poudarja, da bi lahko dotrajan most zaprli za tovorna vozila, osebna vozila bi lahko brez težav vozila po njem. Predsednica in podpredsednik KS Griže poudarjata, da je obnova griškega mostu prepočasna. »Želimo si, da bi država ukrepala glede našega mostu, ki nam je bil obljubljen že pred leti,« poudarja podpredsednik KS Griže Zmago Oblak. usklajeno tehnično rešitev pri- stojnih mnenjedajalcev bo lah- ko določena tudi predračunska vrednost celotnega projekta,« so poudarili v direkciji, a v žal- ski občini poudarjajo, da lahko po predvidevanjih direkcije za- radi novopredvidenih vodno- gospodarskih ureditev celotna vrednost projekta naraste tudi do 10 milijonov evrov. Za gradnjo novega mostu bosta sicer morali žalska obči- na in država odkupiti tudi ne- kaj zemljišč, a kot poudarjajo v direkciji, pogovorov z lastniki še niso začeli, saj končni nabor zemljišč še ni določen. »Stro- ške odkupa zemljišč za vodno infrastrukturo bo v celoti no- Zakaj nov most in ne le obnova starega? Občina Žalec je zaradi do- trajanosti mostu v Grižah že leta 2020 pristopila k pri- dobivanju projektne doku- mentacije za obnovo mostu na cesti Žalec–Migojnice čez reko Savinjo. Pred dokonča- njem projektne dokumenta- cije je bil most poškodovan ob poplavah avgusta 2023, pri čemer je bila nasta- la škoda vpisana v sistem Ajda. Rezultati hidrološko- -hidravlične študije v okviru priprave državnega prostor- skega načrta za zmanjšanje Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 34, 21. avgust 2025 Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Pomožni delavec za delo v proizvodnji m/ž COECO d.o.o. PRODAJALEC – SKLADIŠČNIK v Lučah m/ž KZ Šaleška dolina z.o.o IZ NAŠIH KRAJEV Leto 2025 je za Laško posebno, saj v mestu praznu- jejo 200 let pivovarstva. In če je bila do nedavnega jasna le letnica njegovih začetkov, je zdaj znan tudi točen datum začetka varjenja piva v kraju. To je 6. avgust 1825. Do tega podatka se je dokopala zgodo- vinarka dr. Aleksandra Gagić Belej, ki je v okviru raziskovanja za jubilejno knjigo o 200-letni tradiciji pivovarstva v Laškem odkrila izjemno pomemben dokument, ki predstavlja prvi pisni dokaz o točnem datumu rojstnega dne laškega piva. BOJANA AVGUŠTINČIČ Trajnostno, varno in dostopno za vse generacije LAŠKO – Občina je bila tudi letos uspešna na razpisu za sofinanciranje Evropske- ga tedna mobilnosti, ki bo septembra pod geslom Mobilnost za vse. V sodelovanju z OŠ Primoža Trubarja Laško in Antona Aškerca Rimske Toplice, s Hišo generacij, centrom za krepitev zdravja in z drugimi lokalnimi partnerji bo izvajala raznolike dejavnosti, s katerimi želi spodbuditi trajnostne oblike mobilnosti in osveščati o pomenu varnega in dostopnega gibanja za vse. Med ključnimi dejavnostmi bodo delavnice za starejše o mobilnosti in uporabi javnega prevoza, vzpostavitev točk Poljubi in odpelji pred šolama v Laškem in Rimskih Topli- cah, enodnevna zapora ulic pred šolami z izvedbo iger, delavnic in pouka na prostem, spodbujanje trajnostnega prihoda zaposlenih v službo ter dva dneva brez avtomobila s popolno zaporo mestnega jedra in programom na temo mobilnosti. Vse dejavnosti bodo med 1. in 30. septembrom, osrednji dogodki pa med 16. in 22. septembrom. BA LAŠKO – Zgodovinsko odkritje zaznamovalo praznovanje 200-letnice pivovarske tradicije Knjižica iz 19. stoletja razkrila rojstvo laškega piva Dr. Aleksandra Gagić Be- lej je med raziskovanjem zasebnih arhivov v Laškem v zbirki Vinka Križnika, dol- goletnega zbiratelja starega gradiva, naletela na knjižico laškega veletrgovca iz 19. stoletja Konrada Elsbacher- ja. V njej je na notranji stra- ni jasno zapisan dogodek, ki pomeni mejnik v zgodo- vini slovenskega pivovarstva: »Danes, 6. avgusta 1825, je gospod Franz Geyer sklenil kupoprodajno pogodbo o nakupu stare hiše na bregu Savinje, kjer namerava po- staviti obrat za varjenje piva. Stavba je v preteklosti služi- la kot skladišče. Posel je bil dogovorjen pri večerji, skle- njen pa ob pečatu in priči.« Pristnost rokopisa je potrdil Zgodovinski arhiv Celje. Na stavbi današnje Pivni- ce Savinja v Laškem, kjer je pred 200 leti stal prvi pivo- varski objekt, je bila 6. avgu- sta ob 18.25 (ki simbolizira letnico začetkov pivovarstva) slavnostno odkrita spomin- ska plošča, ki obiskovalce in domačine opominja na za- četek pivovarske dejavnosti. Začetki, vzponi in padci pivovarstva Franz Geyer je bil medičar in lectar, ki je imel recept za pivo. V stavbi, kjer je danes Hotel Savinja, je v kleti ure- dil prvo pivovarno v Laškem, kjer je varil kameno pivo in tako postal pionir pivovarstva pri nas. Leta 1838 je pivovar- no prodal Heinrichu Augustu Uhlichu, ki je laškemu pivu dal sloves. Kot lastnik kopa- lišča v Rimskih Toplicah je svoje pivo stregel tudi tujim gostom in tako se je glas o dobrem laškem pivu širil ne le po vsej Evropi, ampak vse do Egipta in Indije. Proizvodnja piva v Laškem se je povečala, a pivovarna je bila še vedno v kleti. Uhlich se je odločil za enako potezo kot njegov predhodnik – pi- vovarno je prodal. Kupil jo je Anton Larisch. Ta je ob vznožju Krištofa in Šmihela postavil novo pivovarno, ki je bila takrat največja na Spo- dnjem Štajerskem. Vodenje pivovarne je kmalu prevzel njegov sin. Ko je ta v nesreči izgubil okus, je pivovarno prodal žalskemu pivovarju Simonu Kukcu, ki je veljal za dobrega organizatorja, fi- nančnika, gospodarstvenika in naklonjenega novostim. Kukec je poznal lastnika zdravilišča v Laškem v tistem času Theodorja Gunkla. Sku- paj sta prišla do ideje, da bi pivo varila iz termalne vode. Tako je Simon Kukec uvelja- vil novo vrsto piva – termal- no pivo. S številnimi poskusi je ugotovil, da termalna voda pivu izboljšuje okus … Kljub uspehom je bil kon- kurenčni boj tako hud, da ga laško pivovarstvo ni zdr- žalo. Nekaj let po prvi sve- tovni vojni je večino delnic skrivaj pokupil konkurenčni Union in kmalu je laška pi- vovarna zvarila zadnje pivo. Unionska pivovarna je na hrvaškem trgu svoje pivo še naprej predrzno prodajala kot laško pivo. Zaprtje pivo- varne je prizadelo številne Laščane. Zato so pobudniki ideje o ponovnem odprtju pivovarne začeli navduševa- ti gostilničarje in zastopniki gostilničarskih zadrug so sklenili, da bodo v Laškem zgradili novo pivovarno. Po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence je ta zrasla na mestu, kjer obratuje še danes … Laški pivovarji nazdravili na Triglavu Zgodaj zjutraj na jubilejni 200. rojstni dan laškega piva so pivovarji iz Laškega posta- vili še en mejnik. V spremstvu Marije in Andreja Štremflja so osvojili Triglav. S seboj so ponesli tudi mlaj z napisom 200 let Laško. Ob sončnem vzhodu so na vrhu Slovenije nazdravili z brezalkoholnim laškim pivom. »Tako se začne rojstnodnevno jutro! Na Tri- glavu, z mlajem in uradnim nazivom 200-letnik. Še niko- li se nismo počutili mlajše!« so zapisali na družbenem omrežju. Častitljivemu jubileju je nazdravila vsa Slovenija. Na rojstni dan laškega pivovar- stva je v 22 lokalih po Slove- niji, tudi v Pivnici Savinja v Laškem (v stavbi, kjer se je pred 200 leti začela zgodba o pivu), ob simbolni uri 18.25 zazvonil zvonček, ki je na- znanil »rundo« laškega piva na račun Pivovarne Laško Union. Foto: Pivovarna Laško Union Nasmejani laški pivovarji na vrhu Triglava ob sončnem vzhodu v spremstvu Marije in Andreja Štremflja Spominska plošča na stavbi Pivnice Savinja v Laškem Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 34, 21. avgust 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Čeprav sta Direkcija RS za vode in Občina Žalec ko- nec junija podpisali dogovor, s katerim sta se zavezali k izvedbi ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženo- sti na območju mostu na cesti od Žalca do Migojnice čez reko Savinjo, krajani Krajevne skupnosti Griže poudarjajo, da so dogovori o novem mostu in obnovi prepočasni. Nedavno so zato začeli zbirati podpise za takojšnjo ureditev griškega mostu, na katerem je promet že več let urejen izmenično. »Želimo si, da bi bila država bolj poslušna in bi ukrepala glede našega mostu, ki nam je bil obljubljen že pred leti,« je poudaril podpredsednik KS Griže Zmago Oblak. V direkciji za vode ob tem poudarjajo, da sta projektna naloga in do- kumentacija že pripravljeni, razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega naročila še pripravljajo. SINTIJA JURIČ Za manj vodnih izgub VRANSKO – V občini so javno predstavili projekt hidra- vlične izboljšave vodovodnega sistema, v katerega je ob ob- činah Polzela, Braslovče, Prebold in Tabor vključena tudi občina Vransko. Do leta 2027 bodo na območju vodovodnih podsistemov na Vranskem v okviru projekta obnovili javno vodovodno omrežje. Občina Vransko je z omenjenimi spodnjesavinjskimi občinami za projekt pridobila sredstva iz programa evropske kohezijske politike. Z obnovo vodovodnega omrežja bodo na Vranskem za- gotovili zmanjšanje vodnih izgub na celotnem javnem vodovodu in izboljšali zanesljivost oskrbe s pitno vodo. Tamkajšnje vodovo- dno omrežje je bilo namreč vzpostavljeno pred štiridesetimi leti. Ker bo obnova vodovodnega omrežja v nekem delu potekala tudi na zemljiščih v zasebni lasti, so v občini organizirali tudi jav- no predstavitev projekta in predstavili potek trase. Kot poudarjajo v občinski upravi, se večina vabljenih ni udeležila predstavitve, pripombe in predloge, ki so jih podali občani, so upoštevali pri nadaljnjem načrtovanju in na njihovi podlagi prilagodili traso. »Lastnike zemljišč, po katerih bo potekala trasa in so jim bile poslane služnostne pogodbe, vljudno prosimo, naj podpisane pogodbe čim prej vrnejo na naslov Občine Vransko. S tem bodo neposredno prispevali k skupnemu cilju – zanesljivi in kako- vostni oskrbi s pitno vodo za vse prebivalce ter k dolgoročno varnemu in učinkovitemu delovanju vodovodnega sistema,« še pozivajo v vranski občinski upravi. SJ Nov prikazovalnik hitrosti VRANSKO – Občina je s sredstvi projekta letošnjega Evropskega tedna mobilnosti kupila nov prikazovalnik hitrosti Vi vozite. Izmenično ga bodo nameščali na raz- ličnih cestnih odsekih. Prikazovalnik hitrosti so najprej namestili na cesti Bro- de–Tešova, kjer stanovalci zaselka Brode grič opozarjajo na pogoste prekoračitve dovoljene hitrosti 30 km/h v zaselku. Nov prikazovalnik hitrosti bodo nato izmenič- no nameščali tudi na druge cestne odseke, kjer opažajo pogoste prekoračitve hitrosti voznikov motornih vozil. S tem želijo zagotoviti večjo varnost ranljivih udeležencev v prometu. Kot še dodajajo v občini, bodo na podlagi pridobljenih podatkov po potrebi izvedli dodatne ukrepe za omejitev hitrosti. SJ Voznike na cesti Brode–Tešova opozarjajo, naj upoštevajo omejitev hitrosti 30 km/h v zaselku, da dodatni ukrepi ne bodo potrebni. (Foto: Občina Vransko) ŽALEC – V Krajevni skupnosti Griže razočarani nad počasno obnovo griškega mostu Z zbiranjem podpisov želijo doseči čim prejšnje ukrepanje Kot smo že poročali, bosta žalska občina in direkcija za vode po že določeni časovni- ci predvidena dela na griškem mostu izvajali od letos do kon- ca leta 2027, v primeru težav pri pridobivanju zemljišč se bodo dela podaljšala še v leto 2028. Krajani želijo več komunikacije »Želimo natančno izvedeti, kdaj in kje bodo začeli delati nov most. Govori se, da bodo morali odkupiti hišo, a če jo bodo, je težava odpad, ki je ob Savinji. Krajani želimo le, da bi čim prej začeli delati nov most,« je poudaril Zmago Oblak, ki meni, da bi lahko most le obnovili in ne zgra- dili novega. »Jezi nas, da naj bi stari most zrušili. Most je super za kolesarje in pešce in ne zdi se nam smotrno, da bi ga podrli. Pred in za mostom bi postavili stebre in most bi bil višji za pet metrov,« pou- darja Oblak, ki je med krajani začel zbirati podpise za takoj- šnjo ureditev mostu. Do zdaj je zbral več kot 300 podpisov krajanov, ki si prav tako želijo takojšen začetek del, na katera čakajo že vrsto let. Da bo projekt novega griške- ga mostu trajal še kar nekaj časa, meni tudi predsednica KS Olga Markovič. »Odgo- vorni bodo morali na novo pri- dobiti veliko zemljišč. Preden bodo pridobili vsa soglasja, bo po mojem mnenju prete- klo kar nekaj časa. Glede na to, da je sporazum med obči- no in direkcijo zdaj podpisan, moramo zaupati stroki, da se bo držala časovnice, ki jo je za- pisala v sporazumu. Tukaj mi ne moremo nič,« je poudarila Markovičeva in hkrati dodala, da krajani o projektu novega mostu od občine želijo več informacij. »Mislim, da bi bilo prav, da bi nam prišli povedat podrobnosti o projektu in tudi podpisu sporazuma, saj vemo le to, kar je bilo v medijih. Že- limo si, da bi nas v krajevni skupnosti sproti seznanjali o tem, kaj se na tem področju dogaja.« Z lastniki zemljišč se še niso pogovarjali V direkciji za vode ob tem poudarjajo, da sta projektna naloga in dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbe- nega dovoljenja že pripravlje- ni, razpisano dokumentacijo za izvedbo javnega naročila še pripravljajo. »Proces projekti- ranja in snovanje tehnične re- šitve se bosta začela po izved- bi javnega naročila in podpisu pogodbe z izbranim projektan- tom. V projektnem procesu bo natančneje opredeljen obseg obdelave, zemljišč in šele po pridobitvi pozitivnih mnenj na sila DRSV, stroške zemljišč za cestno infrastrukturo (most) pa občina. Če bodo sredstva pridobljena iz operativnega programa evropske kohezijske politike 2021–27, bo občina te stroške lahko uveljavljala kot upravičene,« še poudarjajo v direkciji. poplavne ogroženosti v Spo- dnji Savinjski dolini kažejo, da je odsek Savinje na obmo- čju mostu ključen za zmanj- šanje poplavne ogroženosti in da mora struga Savinje z mostno konstrukcijo zagota- vljati prevodnost poplavnih voda za pretok petstoletnih voda. »Iz ekspertnega mnenja analize izdelane projektne dokumentacije in stanja mo- stu izhaja, da je projektirana niveleta mostu prenizka in most pri nastopu poplav ne bi prevajal poplavnih vod s po- vratno dobo petsto let, zato je treba pristopiti k izdelavi nove projektne dokumentacije za razširitev struge Savinje in izvedbo novega mostu,« še poudarjajo v direkciji, kjer dodajajo, da so sredstva za t. i. predhodne dejavnosti, ki obsegajo vsa dela, ki jih je treba izvesti do začetka gra- dnje, že zagotovljena. Gradnja bo predvidoma financirana iz operativnega programa evrop- ske kohezijske politike 2021– 27 (če bo pridobljena odloči- tev o podpori), v nasprotnem primeru bo financiranje zago- tovljeno iz drugih virov. Foto: Andraž Purg Promet na griškem mostu je že več let urejen izmenično enosmerno. Zmago Oblak poudarja, da bi lahko dotrajan most zaprli za tovorna vozila, osebna vozila bi lahko brez težav vozila po njem. Predsednica in podpredsednik KS Griže poudarjata, da je obnova griškega mostu prepočasna. »Želimo si, da bi država ukrepala glede našega mostu, ki nam je bil obljubljen že pred leti,« poudarja podpredsednik KS Griže Zmago Oblak. usklajeno tehnično rešitev pri- stojnih mnenjedajalcev bo lah- ko določena tudi predračunska vrednost celotnega projekta,« so poudarili v direkciji, a v žal- ski občini poudarjajo, da lahko po predvidevanjih direkcije za- radi novopredvidenih vodno- gospodarskih ureditev celotna vrednost projekta naraste tudi do 10 milijonov evrov. Za gradnjo novega mostu bosta sicer morali žalska obči- na in država odkupiti tudi ne- kaj zemljišč, a kot poudarjajo v direkciji, pogovorov z lastniki še niso začeli, saj končni nabor zemljišč še ni določen. »Stro- ške odkupa zemljišč za vodno infrastrukturo bo v celoti no- Zakaj nov most in ne le obnova starega? Občina Žalec je zaradi do- trajanosti mostu v Grižah že leta 2020 pristopila k pri- dobivanju projektne doku- mentacije za obnovo mostu na cesti Žalec–Migojnice čez reko Savinjo. Pred dokonča- njem projektne dokumenta- cije je bil most poškodovan ob poplavah avgusta 2023, pri čemer je bila nasta- la škoda vpisana v sistem Ajda. Rezultati hidrološko- -hidravlične študije v okviru priprave državnega prostor- skega načrta za zmanjšanje Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 34, 21. avgust 2025 INFORMACIJE hlapci režiser Jan Krmelj vaja v neposlušnosti (dokumentarec za prihodnost) diskurz o revščini in socialnem sramu HISA MARIJE POMOCNICE režiserka Živa Bizovičar molitev za (od)rešitev   (45.9634°N, 14.2946°E) režiser Tin Grabnar dokumentarno-zgodovinska fikcija ZVEZDE GLEDAMO, DA NE BI VIDELI SVETA pripovedka o blišču in bedi slovenske stvarnosti režiser Jernej Potočan in mnogi drugi ... režiser Bor Ravbar režiserka Yulia Kristoforova mali ljubezenski kabaret SLG Celje slg-ce.si SEZONA 1.-19. 9. SEZONA VPIS ABONMAJEV Š LA ČINKA Igrala Gasilci Policisti Bogat srečelov VSTOPNINE NI! Finalisti Otroci pojejo Palačinke, »šmorn« in sladoled www.radiocelje.si E-skiro simulator RIJE 0D 16. URE 5. september DOBRODELNA ZABA V A OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL Iluzionist Magic Aleksander ZUNANJE PARKIRIŠČE PRED GALA CAFFEJEM KJE? Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 34, 21. avgust 2025 INFORMACIJE hlapci režiser Jan Krmelj vaja v neposlušnosti (dokumentarec za prihodnost) diskurz o revščini in socialnem sramu HISA MARIJE POMOCNICE režiserka Živa Bizovičar molitev za (od)rešitev   (45.9634°N, 14.2946°E) režiser Tin Grabnar dokumentarno-zgodovinska fikcija ZVEZDE GLEDAMO, DA NE BI VIDELI SVETA pripovedka o blišču in bedi slovenske stvarnosti režiser Jernej Potočan in mnogi drugi ... režiser Bor Ravbar režiserka Yulia Kristoforova mali ljubezenski kabaret SLG Celje slg-ce.si SEZONA 1.-19. 9. SEZONA VPIS ABONMAJEV Š LA ČINKA Igrala Gasilci Policisti Bogat srečelov VSTOPNINE NI! Finalisti Otroci pojejo Palačinke, »šmorn« in sladoled www.radiocelje.si E-skiro simulator RIJE 0D 16. URE 5. september DOBRODELNA ZABA V A OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL Iluzionist Magic Aleksander ZUNANJE PARKIRIŠČE PRED GALA CAFFEJEM KJE? Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 34, 21. avgust 2025 KRONIKA »Zločin na cvetličnem oddelku,« so zapisali na družbenem omrežju Osrednje knjižnice Celje pred dnevi. Zapis se je nanašal na prevrnjene cvetlične lončke, ki krasijo območje pred knjižnico. Kdo jih je vandalsko »razmetal«, ni jasno. V policijski upravi pravijo, da prijave o tem do torka, ko smo zadevo preverjali, niso dobili. SIMONA ŠOLINIČ Uničevanje in poškodovanje stvari že močno razburja Bo vandalizmu kdo sploh kdaj naredil konec? Pijan trčil v mladoletnika, slednji umrl na kraju Preteklo sredo je v prometni nesreči na območju Mo- zirja umrl 17-letni fant. Nesreča se je zgodila v Kropi, kjer je voznik avtomobila, ki je vozil iz smeri Gornjega Gradu proti Bočni, zaradi vožnje z neprilagojeno hi- trostjo trčil v 17-letnega pešca. Slednji je s prijateljema hodil ob vozišču. Po do zdaj zbranih podatkih so fantje drug za drugim hodili ob desnem robu vozišča v smeri vožnje voznika. Voznik in druga dva fanta so takoj začeli oživljati poško- dovanega, z defi brilatorjem sta ga do prihoda reševalcev oživljala tudi policista, vendar so bile poškodbe prehude in je na kraju nesreče umrl. »Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je voznik vozil pod vplivom alkohola. Odredili smo mu še strokovni pregled. Voznika bomo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem pro- metu,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. To je letošnja že dvajseta smrtna žrtev prometnih ne- sreč na območju Policijske uprave Celje. »Prehitra vožnja je še vedno najpogostejši vzrok in dejavnik prometnih ne- sreč, sploh tistih z najhujšimi posledicami. Glede vožnje pod vplivom alkohola voznike ponovno opozarjamo, da je nedopustna, neodgovorna in nevarna in je eden glav- nih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč,« še dodajajo na policiji. Poškodovanih pet oseb Minuli konec tedna se je huda nesreča zgodila tudi v Radečah, kjer sta čelno trčili dve osebni vozili. Do prome- tne nesreče je prišlo, ker je voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Vrhovega proti Zidanemu Mostu, nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v osebno vozilo, s katerim je voznik pravilno pripeljal nasproti. V vozilu povzročitelja so se v prometni nesreči hudo poškodovale tri potnice, voznik drugega udeleženega vozila in njegova sopotnica sta bila v trčenju lažje poškodovana, povzročitelj se v prometni nesreči ni poškodoval. Zagorelo zaradi hladilnika Minuli petek je zagorelo v Velenju. Do požara je prišlo v letni kuhinji pod nadstreškom ob stanovanjski hiši. Z ogledom kraja požara so policisti ugotovili, da je zagorelo zaradi napake na kompresorju hladilnika. Ogenj se je iz letne kuhinje razširil na stanovanjsko hišo. V požaru je nastala visoka materialna škoda. Ta teden so morali ga- silci posredovati tudi v Kaplji vasi, kjer je zagorelo v letni kuhinji v bližini stanovanjske hiše. Ogenj, ki je izbruhnil pri enem od hladilnikov, je objekt v celoti uničil. Gorelo je tudi v Bistrici ob Sotli, kjer se je ogenj iz lesene lope razširil na osebno vozilo, ki je bilo parkirano v bližini. Ogenj je uničil objekt in poškodoval vozilo. Tudi v tem primeru je požar izbruhnil pri hladilniku. Zapis je knjižnica objavila v ponedeljek, kar pomeni, da je do vandalizma prišlo ali v noči na ta dan ali zjutraj. »Kdo neki bi imel kaj proti ro- žam? Če vas zanimajo skriv- nosti in zločini, lepo vablje- ni v knjižnico, kjer vas čaka bogata izbira kriminalnih in detektivskih romanov,« so v knjižnici še sarkastično in duhovito zapisali ob fotogra- fi jah prevrnjenih cvetličnih lončkov. Objava je kar nekaj časa krožila po Facebooku z različnimi komentarji o poja- vih vandalizma v Celju. Spomnimo samo na pri- mer, o katerem smo poročali pred mesecem, ko je na van- dalsko početje javno opozori- la (in ga tudi prijavila policiji) Osnovna šola Lava. »Nimam besed,« je takrat na družbenem omrežju Fa- cebook zapisala ravnateljica šole Marijana Kolenko. Šola je takrat tudi objavila fotogra- fi je uničenih in poškodova- nih stvari, ki so v neposredni bližini šole in so namenjene šolarjem. Kot so nam ta teden povedali v Policijski upravi Celje, primer z Lave še ve- dno preiskujejo in storilcev še niso izsledili. S fotografi j je bilo jasno razvidno, da gre za mlade storilce, ki so pred šolo stvari in predmete tudi zaži- gali. Letos so tako neznanci poškodovali tako imenovano zvočno zelenico šole, uničeva- li glasbila in divjali s skuterji. Podobno se je zgodilo že lani novembra. Vandali uničujejo tudi v Velenju … O vandalizmu so pred dnevi poročali tudi v Velenju, kjer se je Komunalno podjetje Vele- nje oglasilo na svojih spletnih straneh in prosilo ljudi, naj ravnajo primerno. V Velenju so med drugim neznanci zavrgli kolo iz sistema Bicy. »Takšna dejanja povzročajo dodatne stroške, kvarijo uporabniško izkušnjo in zmanjšujejo do- stopnost koles za druge obča- ne,« so zapisali v komunalnem podjetju. Julija so vandali prav tako v Velenju v kleti ene od garažnih hiš izpraznili gasilne aparate, namenjene požarni varnosti, kar je bilo prijavlje- no tamkajšnji policiji. »Izre- dno nas žalosti, da se zaradi mladostne razposajenosti – še pogosteje objestnosti – uniču- je skupna lastnina. Tovrstna dejanja so nedopustna. Zoper storilce bomo dosledno ukre- pali, vključno s kazenskimi ovadbami in z odškodninski- mi zahtevki,« so ob dogodku dejali v velenjski komunali. … in na Vranskem Prav tako julija je podob- no objavila Občina Vransko, kjer je do vandalizma prišlo na novem športnem igrišču pri Športni dvorani Vransko. »Še isti dan po predaji novega športnega igrišča pri športni dvorani v uporabo so neodgo- vorne osebe povzročile škodo na enem od košarkarskih ko- šev. Povzročitelje so posnele varnostne kamere. Nadalje- vali so serijo povzročanja škode še iz faze gradnje igri- šča. Ta javna objava je zadnje opozorilo, da bomo vsako na- slednje podobno dejanje (po- škodovanje opreme igrišča, poškodovanje ograje, nepo- oblaščeno spuščanje košev in obešanje po njih, plezanje na konstrukcijo košev …) obrav- navali kot storitev kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, povzročitelje ovadili policiji in ji predali posnetke varnostnih kamer,« so obja- vili na občinskih straneh na družbenem omrežju. Zapis kaže, da se vandalizem ver- jetno nadaljuje že kar nekaj časa. »Starše otrok in mlado- stnikov, ki veste, da se vaši otroci zadržujejo na špor- tnem igrišču, pozivamo, da se pogovorite s svojimi otroki in jih seznanite z nespreje- mljivostjo takšnega ravnanja z našo skupno lastnino in s posledicami, ki bodo v prime- ru nadaljnjega povzročanja škode neizogibno sledile,« so še dodali. Opozorila ne zaležejo O primerih vandalizma na družbenih omrežjih pišejo lju- dje iz različnih občin na Celj- skem, a opozorila pristojnih, tudi policije, očitno ne zale- žejo. Policija sicer ob tovrstnih primerih poostri nadzore in obhode na nekaterih mestih, a očitno to ni dovolj. Na policiji še vedno dodajajo, da imajo vodilno vlogo pri preprečeva- nju tovrstnih primerov starši otrok, in pojasnjujejo, da tudi pri uživanju alkohola, ki je pogosto razlog za vandalsko ravnanje, ne gre le za vpraša- nje reda, ampak za varnost in zdrav razvoj otrok. Znano je, da otroci do 14. leta niso kazensko odgovorni za kazniva dejanja ali prekr- ške, lahko pa za njihova deja- nja odgovarjajo njihovi starši ali skrbniki, če so hudo kršili svoje starševske dolžnosti in je prišlo do kaznivega dejanja njihovih otrok. Mladoletniki od dopolnjenega 14. do 18. leta so že kazensko odgovor- ni za svoja ravnanja. Takole so pred kratkim vandali izpraznili gasilne aparate v eni od velenjskih garažnih hiš. (Foto: MOV) Na Vranskem so se objestneži spravili na novo igrišče. (Foto: Občina Vransko) V Velenju se srečujejo s poškodovanjem koles iz javnega sistema Bicy. (Foto: JKP Velenje) Vandale iz OŠ Lava policija še vedno išče. (Foto: OŠ Lava) Koga so motili cvetlični lončki pred Osrednjo knjižnico Celje? (Foto: OKC) Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 34, 21. avgust 2025 ŠPORT Igralski kader je v primer- javi s prejšnjo sezono doživel korenite spremembe. Ekipo so zapustile Blaža Čeh (Par- tizan), Lea Bartelme (Ma- ryland – liga NCAA), Nika Barič (Hapoel Beer Sheva), Ula Krenk (Ilirija), Eva Pod- goršek, Leticia Soares in Thayna Silva. Strokovni štab nespremenjen Novinke iz Združenih dr- žav Amerike Shwanta Shaw, Jordyn Jenkins in Yaumbri- on Chambers se bodo ekipi pridružile v prvi polovici sep- tembra, članici slovenske re- prezentance U20 Zoja Štirn in Izstopali rokometaši Celja V Egiptu se je z zmago Nemčije končalo svetovno prvenstvo za rokometaše do 19 let. Slovenija je tekmovanje sklenila na 13. mestu. Celjan Aljuš Anžič je bil najboljši strelec prvenstva in je bil uvrščen tudi v idealno postavo turnirja. Prvi rokometaš Celja, ki mu je to uspelo, je bil Grega Ocvirk na evropskem prvenstvu U-20. Konec julija 2018 je v fi nalni tekmi v dvorani Zlatorog proti Franciji dosegel kar 11 golov. V Egiptu sta se na lestvicah posameznikov visoko zavihtela še dva člana celjskega članskega moštva, desni zunanji napadalec Mai Marguč in vratar Matevž Mlakar. Marguč je dosegel dva zadetka manj od Anžiča in bil drugi najboljši strelec prvenstva. Slednja sta se zamenjala na lestvici rokometašev, ki so izsilili največ sedemmetrovk. Marguč je bil najbolj- ši, Anžič drugi. Mlakar, ki je bil do zdaj član Škofl jice, je zbral največ obramb, 81. DŠ Jože Kopitar se je poslo- vil v 94. letu. Leta 2013 je prejel zlati celjski grb za življenjsko delo z mladimi na področju atletike ter za bogato športno in arhitek- turno zapuščino. Kot fant je bil uspešen član telova- dnega društva Sokol, takoj po drugi svetovni vojni se je začel resneje ukvarjati z atletiko in zmagoval v krosu ter drugih atletskih disciplinah. Atletiko je marljivo treniral tudi med študijem arhitekture. Nani- zal je vrsto odmevnih uspe- hov, več let zapovrstjo je bil članski prvak Jugoslavije, leta 1957 je postavil svetov- Jože Kopitar (1931–2025) V SPOMIN ni veteranski rekord v metu kopja. S Pavlo Pajtler je bil prvi slovenski udeleženec svetovnega veteranskega prvenstva leta 1977 v Gote- borgu. Tam je osvojil prvo slovensko veteransko kolaj- no na velikih tekmovanjih, bil je drugi v metu kopja v kategoriji M40. Ves čas se je izobraževal in svoje znanje prenašal na mlade športni- ke, vzgojil je vrsto odličnih atletov in atletinj. S špor- tom je bilo povezano tudi njegovo strokovno delo v arhitekturi, zaposlen je bil v Razvojnem centru Celje. Najraje je projektiral objekte, povezane s špor- tom (stadion AD Kladivar, dvorana Golovec …), pečat je pustil tudi s številnimi drugimi projekti (Hotel Merx – Faraon, zdravstve- na domova v Vojniku in Štorah). Jože Kopitar je prejemnik Bloudkove plakete, srebrne plakete Atletske zveze Slovenije in priznanja Mednarodnega olimpijskega komiteja Slo- venije. DŠ Prvi treningi državnih prvakinj, košarkaric Cinkarne Celje Igralke mlajših selekcij Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje vadijo od 11. avgusta, v ponedeljek so se na prvem treningu zbrale še članice. Prihodnja sezona bo za celjski klub že 32. zaporedna v državnem prvenstvu in pokalu Slovenije ter 25. v mednarodni ligi Waba. DEAN ŠUSTER Aljuš Anžič je bil najboljši strelec evropskega prvenstva. (Foto: Rzs) Najboljši v reliju tretjič v Žalcu in okolici Z leve sedijo Mitja Aubreht, Timi Zajc in Rok Turk. (Foto: DŠ) Za državno prvenstvo v reliju bo štelo sedem dirk. Letos so bile že tri (Vipa- vska dolina, Velenje, Žele- zniki), četrta bo jutri in v soboto v Žalcu in okolici pod okriljem Avto-moto društva Vili. Pri organizaciji prireditve poleg ZKŠT Žalec pomagajo občine Žalec, Prebold, Tabor in Braslovče. Reli bo letos imel deset hitrostnih preiz- kušenj v skupni dolžini 88 kilometrov. Tekmovalci bodo prevozili 245 kilometrov. Uradni start dirke bo jutri ob 17 .00 na Podeželski tržnici pri Fontani piva v Žalcu. Sledila bo prva hitrostna preizku- šnja po ulicah Žalca, po njej pa koncert rokovske zasedbe Fajercajg. V soboto bodo še hitrostne preizkušnje Marija Reka–Tabor, Braslovče, Li- boje in Galicija. Predsednik društva AMD Vili je Mitja Aubreht: »Člani društva smo aktivni celo leto in zbiramo ideje, kako bi naredili našo dirko še bolj prijazno tako za dirkače kot za gledalce. Želi- mo si, da bi se vsi navdušenci relija pri nas počutili dobro in varno.« Marko Repnik, direktor ZKŠT Žalec in žu- pan Občine Prebold, je dejal: »Veseli in zadovoljni smo, da je bila za progo relija izbra- na tudi občina Prebold, saj s svojimi razgibanimi tereni Marije Reke zagotovo pripo- more pri pestrosti in zani- mivosti celotne dirke.« Nato je v šali dodal: »Pred krat- kim smo obnovili bankine, a pričakujem, da bomo po reliju morali delo ponoviti.« Prijavljenih je kar 56 posadk iz štirih držav, tudi iz Itali- je, Madžarske in Slovaške. S startno številko 1 bo dirko začel lanski državni prav Rok Turk s sovoznico Blanko Ka- cin. Svoj dirkaški talent bo prvič preizkusil nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih Timi Zajc, ki bo na- stopil s fordom fi esto rally 3 s startno številko 23: »Zelo pozorno bom moral posluša- ti napotke sovoznika Zmaga Logarja. Potrebna bo izjemna zbranost. Ne vem še, kaj me bo čakalo za naslednjim ovinkom. Zahtevno bo. Toda zame bo v ospredju uživanje v vožnji.« DŠ Kim Žibert bosta vadili že pri- hodnji teden. Vodstvo kluba je članski ekipi iz mladinske- ga pogona priključilo Niko Ocvirk, Žano Sivka, Niko Blagus, Anjo Močnik, Taro Jazbec in Oto Požin. Iz lan- ske zasedbe v ekipi ostajajo kapetanka Ana Nuša Anžič, Maja Uranker, Romana Je- lenc, Zoja Štirn, Kim Žibert in Andjela Demirović, ki je sre- di okrevanja po operativnem posegu po težki poškodbi kolena pred koncem lanske- ga leta. Strokovni štab ostaja nespremenjen. Že 17 . sezono zapored bo serijske slovenske prvakinje vodil trener Damir Grgić, ki mu bodo pri delu pomagali pomočnik Jure Krajnc, trener za telesno pri- pravo Benjamin Ograjšek in fi zioterapevtka Maja Ocvirk. Najbolj korenite spremembe doslej Celjske košarkarice bodo šesttedenske priprave opravi- le v dvorani Gimnazije Celje – Center, v Centru za zdravje in rekreacijo Top–Fit in na stadionu Atletskega društva Kladivar. Odigrale bodo štiri pripravljalne tekme. »Zače- njamo povsem novo zgod- bo, z zelo spremenjeno in pomlajeno ekipo. Mislim, da se v mojem obdobju vodenja članske ekipe celjskega kluba še ni zgodilo, da bi v eni se- zoni prišlo do tako korenitih sprememb v igralskem kadru. Zagotovo bomo potrebovali nekaj časa, da bomo stvari postavili na svoje mesto. Predvidevam, da bomo po- stopoma napredovali in naj- boljše igre prikazali takrat, ko bo najbolj potrebno,« je povedal Damir Grgić. 17-le- tna mladinska reprezentant- ka Slovenije Nika Ocvirk se je kot edina Slovenka udeležila kampa NBA Basketball wi- thout borders v Manchestru. V konkurenci 30 najboljših igralk letnika 2008 iz celo- tnega sveta je bila izbrana v najboljšo peterko. Grgić čaka Američanke in slovenski reprezentantki Nika Ocvirk (Foto: arhiv ŽKK Cinkarna) Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 34, 21. avgust 2025 ŠPORT Celje proti Luganu: Leban, Nieto (od 71. minute Boben), Karničnik (od 71. Dani- el), Vuklišević, Tutiškinas, Zabukovec, Kvesić (od 82. Hrka), Avdyli, Josifov (od 78. Vidović), Šturm (od 78. Chidi), Kovačević. Danes s Čehi, prej padli Švicarji in Kidričani Naša nogometna prvoliga- ša Celje in Olimpija iz Lju- bljane sta pred tednom dni igrala povratni tekmi 3. kro- ga kvalifikacij konferenčne lige. Opozorilo Lugana Celjani so si preboj v zadnji kvalifikacijski krog zagotovili že z visoko zmago v gosteh. Zaradi prednosti petih golov so z enim očesom pogledo- vali proti dvoboju med Ba- nikom Ostravo in dunajsko Austrio, ki so ga dobili Čehi. Danes bodo gostovali na Tudi po gostovanju v Kidričevem so nogometaši Celja ostali brez praske. Navijači so jim oprostili domač poraz z Luganom (2 : 4), ki pa ni vplival na skupni seštevek dvo- boja, kajti slovenski pokalni prvaki so v švicarskem Thunu zmagali kar s 5 : 0. DEAN ŠUSTER celjskem stadionu. Varovan- ci trenerja Alberta Riere so tudi v Celju igrali dobro in bili večji del obračuna boljši tekmeci. Pred tri tisoč gledal- ci so popustili v končnici, kar so gostje izkoristili in zaosta- nek 1 : 2 spremenili v zmago 4 : 2. Povedli so zgodaj, toda upanje, da bi lahko ogrozili visoko prednost našega mo- štva, se je razblinilo že v 22. minuti. Mario Kvesić je odlič- no podal Franku Kovačeviću v prazen prostor, Hrvat pa je mimo vratarja poslal žogo v mrežo za svoj sedmi letošnji gol v Evropi. Kvesić se je iz- kazal tudi v drugem polčasu, ko je natančno streljal s 17 metrov za vodstvo z 2 : 1. Opozorilo Aluminija Nogometaši Celja so v 5. krogu 1. slovenske lige za- beležili še peto zmago. V Ki- dričevem so premagali ekipo Aluminija s 3 : 2. Gostitelji so vodili z 2 : 0 in s tem rezulta- tom odšli na odmor. Imeli so še nekaj izrazitih priložnosti, potem so za zmago zadeli Matej Poplatnik, Nikita Josi- fov in naposled v 88. minuti še Ivica Vidović. Začetnik preobrata je bil novinec v celjskem napadu Poplatnik, ki se je odlično znašel v novi sredini: »Vesel sem, da sem lahko pomagal svoji novi eki- pi do zmage. Celjsko moštvo je najboljše v Sloveniji.« Tre- ner Aluminija je Jura Arsić: »Razočaran sem, obenem pa tudi ponosen na svoje fante. Pri nekaterih akcijah je diša- lo na naše vodstvo s 3 : 0 ali celo s 4 : 0. Prepoceni smo ostali brez točk.« Vodilno Celje, ki je izkoristilo čudno potezo kapetana Aluminija, ima pred drugouvrščenim Koprom pet točk naskoka in je na pragu uvrstitve v sku- pinski del konferenčne lige. Foto: Andraž Purg Celjski nogometaši še naprej stoodstotni v 1. slovenski ligi Ekipa Celja pred tekmo z Luganom Mario Kvesić je v prvem polčasu podal za zadetek, v drugem je bil strelec sam. Franko Kovačević se je imenitno znašel po podaji Maria Kvesića. Ko je bil skupni izidi še 5 : 0 za Celje, je bilo razpoloženje na tribu- nah zelo prešerno … … po treh prejetih golih v 15 minutah pa se je opazno spremenilo. Trener Albert Riera je bil razumljivo nejevoljen. LESTVICA 1. SNL CELJE 5 5 0 0 15:3 15 KOPER 5 3 1 1 10:6 10 KALCER 5 3 0 2 8:6 9 OLIMPIJA 5 3 0 2 8:9 9 MARIBOR 5 2 2 1 10:8 8 BRAVO 5 2 1 2 10:8 7 ALUMINIJ 5 2 1 2 7:9 7 MURA 5 1 1 3 4:7 4 PRIMORJE 5 1 0 4 5:12 3 DOMŽALE 5 0 0 5 4:13 0 Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 34, 21. avgust 2025 ŠPORT Igralski kader je v primer- javi s prejšnjo sezono doživel korenite spremembe. Ekipo so zapustile Blaža Čeh (Par- tizan), Lea Bartelme (Ma- ryland – liga NCAA), Nika Barič (Hapoel Beer Sheva), Ula Krenk (Ilirija), Eva Pod- goršek, Leticia Soares in Thayna Silva. Strokovni štab nespremenjen Novinke iz Združenih dr- žav Amerike Shwanta Shaw, Jordyn Jenkins in Yaumbri- on Chambers se bodo ekipi pridružile v prvi polovici sep- tembra, članici slovenske re- prezentance U20 Zoja Štirn in Izstopali rokometaši Celja V Egiptu se je z zmago Nemčije končalo svetovno prvenstvo za rokometaše do 19 let. Slovenija je tekmovanje sklenila na 13. mestu. Celjan Aljuš Anžič je bil najboljši strelec prvenstva in je bil uvrščen tudi v idealno postavo turnirja. Prvi rokometaš Celja, ki mu je to uspelo, je bil Grega Ocvirk na evropskem prvenstvu U-20. Konec julija 2018 je v fi nalni tekmi v dvorani Zlatorog proti Franciji dosegel kar 11 golov. V Egiptu sta se na lestvicah posameznikov visoko zavihtela še dva člana celjskega članskega moštva, desni zunanji napadalec Mai Marguč in vratar Matevž Mlakar. Marguč je dosegel dva zadetka manj od Anžiča in bil drugi najboljši strelec prvenstva. Slednja sta se zamenjala na lestvici rokometašev, ki so izsilili največ sedemmetrovk. Marguč je bil najbolj- ši, Anžič drugi. Mlakar, ki je bil do zdaj član Škofl jice, je zbral največ obramb, 81. DŠ Jože Kopitar se je poslo- vil v 94. letu. Leta 2013 je prejel zlati celjski grb za življenjsko delo z mladimi na področju atletike ter za bogato športno in arhitek- turno zapuščino. Kot fant je bil uspešen član telova- dnega društva Sokol, takoj po drugi svetovni vojni se je začel resneje ukvarjati z atletiko in zmagoval v krosu ter drugih atletskih disciplinah. Atletiko je marljivo treniral tudi med študijem arhitekture. Nani- zal je vrsto odmevnih uspe- hov, več let zapovrstjo je bil članski prvak Jugoslavije, leta 1957 je postavil svetov- Jože Kopitar (1931–2025) V SPOMIN ni veteranski rekord v metu kopja. S Pavlo Pajtler je bil prvi slovenski udeleženec svetovnega veteranskega prvenstva leta 1977 v Gote- borgu. Tam je osvojil prvo slovensko veteransko kolaj- no na velikih tekmovanjih, bil je drugi v metu kopja v kategoriji M40. Ves čas se je izobraževal in svoje znanje prenašal na mlade športni- ke, vzgojil je vrsto odličnih atletov in atletinj. S špor- tom je bilo povezano tudi njegovo strokovno delo v arhitekturi, zaposlen je bil v Razvojnem centru Celje. Najraje je projektiral objekte, povezane s špor- tom (stadion AD Kladivar, dvorana Golovec …), pečat je pustil tudi s številnimi drugimi projekti (Hotel Merx – Faraon, zdravstve- na domova v Vojniku in Štorah). Jože Kopitar je prejemnik Bloudkove plakete, srebrne plakete Atletske zveze Slovenije in priznanja Mednarodnega olimpijskega komiteja Slo- venije. DŠ Prvi treningi državnih prvakinj, košarkaric Cinkarne Celje Igralke mlajših selekcij Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje vadijo od 11. avgusta, v ponedeljek so se na prvem treningu zbrale še članice. Prihodnja sezona bo za celjski klub že 32. zaporedna v državnem prvenstvu in pokalu Slovenije ter 25. v mednarodni ligi Waba. DEAN ŠUSTER Aljuš Anžič je bil najboljši strelec evropskega prvenstva. (Foto: Rzs) Najboljši v reliju tretjič v Žalcu in okolici Z leve sedijo Mitja Aubreht, Timi Zajc in Rok Turk. (Foto: DŠ) Za državno prvenstvo v reliju bo štelo sedem dirk. Letos so bile že tri (Vipa- vska dolina, Velenje, Žele- zniki), četrta bo jutri in v soboto v Žalcu in okolici pod okriljem Avto-moto društva Vili. Pri organizaciji prireditve poleg ZKŠT Žalec pomagajo občine Žalec, Prebold, Tabor in Braslovče. Reli bo letos imel deset hitrostnih preiz- kušenj v skupni dolžini 88 kilometrov. Tekmovalci bodo prevozili 245 kilometrov. Uradni start dirke bo jutri ob 17 .00 na Podeželski tržnici pri Fontani piva v Žalcu. Sledila bo prva hitrostna preizku- šnja po ulicah Žalca, po njej pa koncert rokovske zasedbe Fajercajg. V soboto bodo še hitrostne preizkušnje Marija Reka–Tabor, Braslovče, Li- boje in Galicija. Predsednik društva AMD Vili je Mitja Aubreht: »Člani društva smo aktivni celo leto in zbiramo ideje, kako bi naredili našo dirko še bolj prijazno tako za dirkače kot za gledalce. Želi- mo si, da bi se vsi navdušenci relija pri nas počutili dobro in varno.« Marko Repnik, direktor ZKŠT Žalec in žu- pan Občine Prebold, je dejal: »Veseli in zadovoljni smo, da je bila za progo relija izbra- na tudi občina Prebold, saj s svojimi razgibanimi tereni Marije Reke zagotovo pripo- more pri pestrosti in zani- mivosti celotne dirke.« Nato je v šali dodal: »Pred krat- kim smo obnovili bankine, a pričakujem, da bomo po reliju morali delo ponoviti.« Prijavljenih je kar 56 posadk iz štirih držav, tudi iz Itali- je, Madžarske in Slovaške. S startno številko 1 bo dirko začel lanski državni prav Rok Turk s sovoznico Blanko Ka- cin. Svoj dirkaški talent bo prvič preizkusil nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih Timi Zajc, ki bo na- stopil s fordom fi esto rally 3 s startno številko 23: »Zelo pozorno bom moral posluša- ti napotke sovoznika Zmaga Logarja. Potrebna bo izjemna zbranost. Ne vem še, kaj me bo čakalo za naslednjim ovinkom. Zahtevno bo. Toda zame bo v ospredju uživanje v vožnji.« DŠ Kim Žibert bosta vadili že pri- hodnji teden. Vodstvo kluba je članski ekipi iz mladinske- ga pogona priključilo Niko Ocvirk, Žano Sivka, Niko Blagus, Anjo Močnik, Taro Jazbec in Oto Požin. Iz lan- ske zasedbe v ekipi ostajajo kapetanka Ana Nuša Anžič, Maja Uranker, Romana Je- lenc, Zoja Štirn, Kim Žibert in Andjela Demirović, ki je sre- di okrevanja po operativnem posegu po težki poškodbi kolena pred koncem lanske- ga leta. Strokovni štab ostaja nespremenjen. Že 17 . sezono zapored bo serijske slovenske prvakinje vodil trener Damir Grgić, ki mu bodo pri delu pomagali pomočnik Jure Krajnc, trener za telesno pri- pravo Benjamin Ograjšek in fi zioterapevtka Maja Ocvirk. Najbolj korenite spremembe doslej Celjske košarkarice bodo šesttedenske priprave opravi- le v dvorani Gimnazije Celje – Center, v Centru za zdravje in rekreacijo Top–Fit in na stadionu Atletskega društva Kladivar. Odigrale bodo štiri pripravljalne tekme. »Zače- njamo povsem novo zgod- bo, z zelo spremenjeno in pomlajeno ekipo. Mislim, da se v mojem obdobju vodenja članske ekipe celjskega kluba še ni zgodilo, da bi v eni se- zoni prišlo do tako korenitih sprememb v igralskem kadru. Zagotovo bomo potrebovali nekaj časa, da bomo stvari postavili na svoje mesto. Predvidevam, da bomo po- stopoma napredovali in naj- boljše igre prikazali takrat, ko bo najbolj potrebno,« je povedal Damir Grgić. 17-le- tna mladinska reprezentant- ka Slovenije Nika Ocvirk se je kot edina Slovenka udeležila kampa NBA Basketball wi- thout borders v Manchestru. V konkurenci 30 najboljših igralk letnika 2008 iz celo- tnega sveta je bila izbrana v najboljšo peterko. Grgić čaka Američanke in slovenski reprezentantki Nika Ocvirk (Foto: arhiv ŽKK Cinkarna) Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 34, 21. avgust 2025 ŠPORT Celje proti Luganu: Leban, Nieto (od 71. minute Boben), Karničnik (od 71. Dani- el), Vuklišević, Tutiškinas, Zabukovec, Kvesić (od 82. Hrka), Avdyli, Josifov (od 78. Vidović), Šturm (od 78. Chidi), Kovačević. Danes s Čehi, prej padli Švicarji in Kidričani Naša nogometna prvoliga- ša Celje in Olimpija iz Lju- bljane sta pred tednom dni igrala povratni tekmi 3. kro- ga kvalifikacij konferenčne lige. Opozorilo Lugana Celjani so si preboj v zadnji kvalifikacijski krog zagotovili že z visoko zmago v gosteh. Zaradi prednosti petih golov so z enim očesom pogledo- vali proti dvoboju med Ba- nikom Ostravo in dunajsko Austrio, ki so ga dobili Čehi. Danes bodo gostovali na Tudi po gostovanju v Kidričevem so nogometaši Celja ostali brez praske. Navijači so jim oprostili domač poraz z Luganom (2 : 4), ki pa ni vplival na skupni seštevek dvo- boja, kajti slovenski pokalni prvaki so v švicarskem Thunu zmagali kar s 5 : 0. DEAN ŠUSTER celjskem stadionu. Varovan- ci trenerja Alberta Riere so tudi v Celju igrali dobro in bili večji del obračuna boljši tekmeci. Pred tri tisoč gledal- ci so popustili v končnici, kar so gostje izkoristili in zaosta- nek 1 : 2 spremenili v zmago 4 : 2. Povedli so zgodaj, toda upanje, da bi lahko ogrozili visoko prednost našega mo- štva, se je razblinilo že v 22. minuti. Mario Kvesić je odlič- no podal Franku Kovačeviću v prazen prostor, Hrvat pa je mimo vratarja poslal žogo v mrežo za svoj sedmi letošnji gol v Evropi. Kvesić se je iz- kazal tudi v drugem polčasu, ko je natančno streljal s 17 metrov za vodstvo z 2 : 1. Opozorilo Aluminija Nogometaši Celja so v 5. krogu 1. slovenske lige za- beležili še peto zmago. V Ki- dričevem so premagali ekipo Aluminija s 3 : 2. Gostitelji so vodili z 2 : 0 in s tem rezulta- tom odšli na odmor. Imeli so še nekaj izrazitih priložnosti, potem so za zmago zadeli Matej Poplatnik, Nikita Josi- fov in naposled v 88. minuti še Ivica Vidović. Začetnik preobrata je bil novinec v celjskem napadu Poplatnik, ki se je odlično znašel v novi sredini: »Vesel sem, da sem lahko pomagal svoji novi eki- pi do zmage. Celjsko moštvo je najboljše v Sloveniji.« Tre- ner Aluminija je Jura Arsić: »Razočaran sem, obenem pa tudi ponosen na svoje fante. Pri nekaterih akcijah je diša- lo na naše vodstvo s 3 : 0 ali celo s 4 : 0. Prepoceni smo ostali brez točk.« Vodilno Celje, ki je izkoristilo čudno potezo kapetana Aluminija, ima pred drugouvrščenim Koprom pet točk naskoka in je na pragu uvrstitve v sku- pinski del konferenčne lige. Foto: Andraž Purg Celjski nogometaši še naprej stoodstotni v 1. slovenski ligi Ekipa Celja pred tekmo z Luganom Mario Kvesić je v prvem polčasu podal za zadetek, v drugem je bil strelec sam. Franko Kovačević se je imenitno znašel po podaji Maria Kvesića. Ko je bil skupni izidi še 5 : 0 za Celje, je bilo razpoloženje na tribu- nah zelo prešerno … … po treh prejetih golih v 15 minutah pa se je opazno spremenilo. Trener Albert Riera je bil razumljivo nejevoljen. LESTVICA 1. SNL CELJE 5 5 0 0 15:3 15 KOPER 5 3 1 1 10:6 10 KALCER 5 3 0 2 8:6 9 OLIMPIJA 5 3 0 2 8:9 9 MARIBOR 5 2 2 1 10:8 8 BRAVO 5 2 1 2 10:8 7 ALUMINIJ 5 2 1 2 7:9 7 MURA 5 1 1 3 4:7 4 PRIMORJE 5 1 0 4 5:12 3 DOMŽALE 5 0 0 5 4:13 0 Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 34, 21. avgust 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si S SKUPINO GADI VELIKA GASILSKA VESELICA BOGAT SREČELOV 30.8.2025 OB 20:00 ŠPORTNI PARK LIPA ŠTORE PGD ŠTORE PRAZNUJE 80 LET DELOVANJA VESELICA BO POD VELIKIM ŠOTOROM V VSAKEM VREMENU MEDIJSKA POKROVITELJA: BOGAT SREČELOV LIPA ŠTORE VESELICA BO POD VELIKIM ŠOTOROM V VSAKEM VESELICA BO POD VELIKIM ŠOTOROM V VSAKEM VESELICA BO POD VELIKIM Kulturne prireditve PETEK, 22. 8. 15.00 Dvorec Novo Celje 9. likovna kolonija Zeleno zlato Odprtje razstave 16.00–24.00 Velenje - različne lokacije Kunigunda: Mobilni silent disco: DJ Zorkow 19.00 Galerija eMCe plac Velenje Kunigunda: Trivial Pursuit Odprtje razstave Dorijana Šiška 21.00 Terasa eMCe plac Velenje Kunigunda: Las Fokin Biches, Petrichor, Slatra Koncert SOBOTA, 23. 8. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Super čarovnica Mici Igrana predstava Gledališča Kukuc; v primeru slabega vremena odpade 19.30 Ploščad Ipavčevega kulturnega centra Šentjur Šentjurska poletna noč Nastopajo Eddie Luis & The Sunshine Orchestra in Matic Plemenitaš, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 20.30 Žička kartuzija Poletni glasbeni večeri: Šank rock akustika Koncert 21.00 Terasa eMCe plac Velenje Kunigunda: Krshkopoljac, Subverzija, Jaja Bojz Koncert NEDELJA, 24. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Javno vodstvo po razstavi 18.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2025: Poletni pevski večer z ŽPZ Rosana in MPZ Rogaška Slatina 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Bubble Koncert iz sklopa večeri v Atriju 19.00 Dvorec Novo Celje Trio Agrimona Koncert klasične glasbe; vstop prost PONEDELJEK, 25. 8. 20.30 Titov trg Velenje Kunigunda: V ritmu algoritma Predstava TOREK, 26. 8. 19.00 Gledališče Celje Matija Solce: 3JA Izbirna predstava za abonente in izven; tudi v sredo ob istem času 19.00 Terasa Centra Nova Velenje Drago Mislej Mef: Naših sanj vam pa ne damo Predstavitev knjige in literarno-glasbeni večer 20.00 Staro Velenje Kunigunda: Liamere Koncert SREDA, 27. 8. 20.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina Jeannette Koncert Poletje v Celju ČETRTEK, 21. 8. 18.00 Kavarna Zvezda Od ljudske pesmi do šansona Koncert ljubezenskih pesmi slovenskih pesnikov, nastopajoča: Klarisa Jovanovič (glas) Dejan Berden (klaviature) PETEK, 22. 8. 18.00 Glavni trg Celje Ujemi ritem plesov z vseh koncev sveta Učenje osnovnih plesnih korakov in preplesavanje plesov z vseh koncev sveta; v primeru slabega vremena odpade 19.00 Celjski grad Celjski vsi Potopitveno gledališče 20.00 Restavracija Cankarjeva Zimzeleni večer Koncert Hane in Julije Dermol ter kitarista Jurija Mijovića SOBOTA, 23. 8. 10.00–17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Sobotnica v Hiši Alme Karlin Spoznajte svet, kot ga je doživljala Alma 10.00–19.00 Celjski grad Živa zgodovina na Celjskem gradu Grajska tiskarna, druženje z vitezi in dvornimi damami, grajska kuhinja, mečevanje, srednjeveška glasba in ples; tudi v nedeljo ob istem času 11.00 Mestna plaža Bambus Koncert jazz glasbenika Gašperja Dreva in pesnice Alje Pušič 18.00 Glavni trg Celje Ujemi ritem swinga Učenje osnovnih plesnih korakov; v primeru slabega vremena odpade 19.30 Celjski grad The Stroj: KamenOgenjKostKladivo Koncert; gostji: Raiven in Nuša Ofentavšek 20.00 Restavracija Cankarjeva Joliette trio Joliette, pevka in violinistka, bo nastopila s kitaristom Kristjanom Hacinom in saksofonistom Lanom Baumgartnerjem NEDELJA, 24. 8. 17.00 Drevesna hiša v Mestnem gozdu Ritual čuječnosti 17.00 Knežji dvor Pepelka in čarobna kočija Glasbeno-baletna pravljica, posebna gostja Galina Čajka, primabalerina SNG Maribor; primerno za družine z otroci od 4. leta dalje. 18.00 Kavarna Zvezda Pokončna kot ljubezen Predstavitev antologije pesmi ljubezni ob 20-letnici zlatnika poezije TOREK, 26. 8. 16.00 Na zvezdi V Celje po veselje Torkovi zabavni popoldnevi za družine 17.00 Celjski grad Veronika Deseniška v fi lmu: Ljubezen ali usoda? Filmska projekcija 20.00 Celjski grad Veronikin večer poezije in glasbe s podelitvijo pesniških nagrad, koncertom Nuše Ofentavšek, Matica Doklerja in Jana Ulage. Slavnostna govornica bo Alenka Jovanovski. SREDA, 27. 8. 19.30 Dvorišče knežjega dvora Celeia klasika: Mladinski zbor Veter Koncert Seviqc 2025: Festival stare glasbe ČETRTEK, 21. 8. 18.30 Mestna kavarna Celje Tres pájaros Klepet z umetnicami 19.30 Stara grofi ja Celje Tres pájaros: Los pájaros vuelan: Let ptic 5 Koncert PETEK, 22. 8. 18.30 Mestna kavarna Celje Il Terzo Suono Klepet z umetniki 19.30 Narodni dom Celje Il Terzo Suono: Vivaldi in tartini z obeh strani Jadrana Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 21. 8. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško ustvarjalno druženje v Hermanovem brlogu Druženje Moj dom ob občasni razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.00 Knjižnica Vojnik Počitniške ustvarjalnice Počitniška delavnica za otroke od 5. do 12. leta 10.00–12.00 Hiša generacij Laško Lovilec sanj Delavnica 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 20.30 Ploščad Ipavčevega kulturnega centra Šentjur Poletni kino na prostem: Črni čaj Drama, romantični, vstop prost; v primeru slabega vremena v IKC Šentjur PETEK, 22. 8. 10.00 Galerija Velenje Povezani z umetnostjo: Ustvarjanje ob razstavi Jo Cope Likovna delavnica za otroke; brezplačno 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Poletna kuhinja Delavnica 16.00 Parkirišče pred gasilskim domom Rimske Toplice Domači kotiček 17.00 in 19.00 Fontana piva Zeleno zlato Žalec 3. rally Dolina zelenega zlata: start (17.00) in Super Special Žalec (19.00), sledi koncert skupine Fajercajg 18.00 Občinsko dvorišče Laško Dober tek in na zdravje! Kulinarično razvajanje SOBOTA, 23. 8. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 8.30 Žalec in Spodnja Savinjska dolina 3. rally Dolina zelenega zlata Hitrostne preizkušnje Marija Reka, Braslovče, Liboje in Galicija, sledi koncert skupine San Park pri Fontani piv Zeleno zlato 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije Brezplačen ogled 13.00–15.00 Rokodelski center Rogatec Izdelava podstavka iz šibja Pletarska delavnica z Zdenko Pulko 15.00–17.00 Muzej na prostem Rogatec Kamnoseška delavnica Rokodelski prikaz in delavnica z Avguštinom Fricem NEDELJA, 24. 8. 10.00 Cerkev sv. Jerneja Rogatec Jernejeva nedelja Procesija in slovesna sveta maša 19.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Velenje Kunigunda x Festival Velenje: exYU stand-up večer Nastopajo Tomislav Primorac, Srdjan Olman, Marija Žagar, Nebojša Čupa Potkrajac in Uroš Kuzman; v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje PONEDELJEK, 25. 8. 8.00–14.00 Sončni park Velenje Petdnevni počitniški tabor Sončno mesto Primerno za otroke od 6. do 12. leta 9.00 Celjski mladinski center Kreativni inkubator 2025 Delavnice, izmenjava dobrih praks …; tudi v torek in sredo ob istem času TOREK, 26. 8. 9.00 Osrednja knjižnica Celje Recikliran džins 2 Delavnico vodi Lucija Posinek; namenjena mladim (od 15 do 20 let) 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje M kot muzej Poletne počitniške vragolije, petdevni raziskovalno-ustvarjalno- zabavni program za otroke od 1. do 5. razreda OŠ 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Plešemo v senci dreves Učenje plesnih korakov 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan SREDA, 27. 8. 7.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje M kot muzej Poletne počitniške vragolije v muzeju; petdnevni raziskovalno-ustvarjalno- zabavni program za otroke od 1. do 5. razreda Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 MALI OGLASI/INFORMACIJE Št. 34, 21. avgust 2025 »Harmonika tvoja še vedno zveni v lepih spominih vseh dobrih ljudi. Vedno ostane med nami, v čas se ne izgubi.« (Lojze Slak in Janez Hvale) V SPOMIN Mineva četrto leto od smrti JOŽEFA BOHORČA iz Šentjurja (30. 10. 1954–20. 8. 2021) Hvala, ker obiskujete njegov grob, se o njem in njegovi glasbi pogovarjate, jo mogoče celo igrate ter ga nosite v lepem spominu. Žena Mojca p Spomini govorijo, da bila si. Kakor list odpade, tiho odšla si, hvala ti! V SPOMIN Minevata dve leti, kar si naju zapustila, draga žena in mamica ANICA KRAJNC z Lopate (27. 6. 1952–19. 8. 2023) Hvala ti za vse! Mož Janez in sin Jani 363 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ANE MARIJE NOVAK iz Dobrove (6. 7. 1946–25. 7. 2025) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsak stisk roke in besede tolažbe. Zahvaljujemo se patronažni sestri Barbari za dolgoletno pomoč. Iskrena hvala kolektivoma Vrtnarije Toplak in Pekarne Peternel. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: njeni domači 387 STROJI PRODAM SEKULAR in enofazno hidravlično stiskalnico, v dobrem stanju, prodam. Telefon (03) 571-8674. 389 KUPIM TRAKTOR, kosilnico Bcs, motokultivator Gorenje Muta in ostalo mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p OPREMA PODARIM VRTNO mizo in klopi podarim. Telefon 070 740-500. 382 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne in bele, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telelefon (02) 582-1401; info.nesnice@gmail.com. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TRI burske koze z mladiči in burskega kozla z rodovnikom, starega štiri leta, prodam. Telefon 070 287-761. 378 »V spominu ostajaš, kot zvezda na nebu, ki nikoli ne ugasne.« (Srečko Kosovel) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata, dedija in pradeda EDVINA TOVORNIKA iz Stopč pri Grobelnem (9. 11. 1942–9. 8. 2025) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsak stisk roke, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Vaša podpora nam pomeni neizmerno veliko in nas bo spremljala na vsakem koraku. Hvaležni smo ti za vsak skupen trenutek, ki nam je bil dan. Žalujoča žena Majda, hčerki Simona in Sonja z družinami ter vnuki in pravnuki p ADOLFU AŠKERCU Mineva dvajset let, odkar te ni več med nami, a za večno ostajaš v našem spominu! Tvoji najdražji p V SPOMIN Poroke Žalec Poročila sta se: Loti JERI- NA iz Brezovice in Peter RO- MIH iz Ljubljane. MATJAŽ VERZEGNASSI (3. 5. 1973–14. 8. 2025) V naših srcih boš ostal za vedno! Vsi tvoji 390 »Ni veličine brez preprostosti, dobrote in resnice.« (L. N. Tolstoj) BIKA, črno belega, težkega 180 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 324-550. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol, kupi- mo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p AKUSTIKA PRODAM DIATONIČNO harmoniko Melodija Mengeš, malo rabljeno, starejšo, ohranjeno, pro- dam. Telefon 041 994-512. 381 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM PET suhih bal sena, cena 30 EUR, Dobrna, prodamo. Telefon 041 228-412. 376 BIO belo čebulo, česen in kumarice prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 210-119. 379 MEŠANO belo vino, 250 l, in rdeče vino, mo- dra frankinja, žametna črnina, 150 l, cena 1,90 EUR, sv. Uršula, Dramlje, prodam. Telefon 041 667-863. 385 MEŠANO belo vino, namizno, prodam. Tele- fon 031 839-090. p JABOLKA carjevič, najboljša za sok, in druge stare sorte, ugodno prodam. Telefon 041 969-160. 386 OSTALO PRODAM DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p ELEKTRIČNI invalidski voziček (baterije, stare dve leti) prodamo za 1.000 EUR. Telefon 040 267-767, Celje. 377 PRENOSNO klimo z vlažilcem zraka in valjč- no-zračni pobiralec smeti in listja prodam. Telefon 041 629-644. 383 SUHA bukova, hrastova ali mešana drva, metrska ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Šentjur, telefon 070 367-257. 384 KUPIM PRIKOLICO za kampiranje kupimo. Telefon 031 391-972. p zMEnKI 72-letnik išče žensko svojih let. Telefon 071 396-396. 373 75 let star moški iščem žensko svojih let. Telefon 070 799-029. 388 Smrti Celje Umrli so: Jožefa FILEJ iz Dra- melj, 80 let, Jožefa ŠKOBERNE iz Celja, 90 let, Marija LUJANAC iz Celja, 76 let, Anton NAGLIČ z Ljubečne, 84 let, Štefan JUG iz Celja, 81 let, in Edvin TOVOR- NIK iz Stopč, 83 let. Velenje Umrli so: Doroteja PIRMAN- ŠEK, iz Velenja, 71 let, Jože ŠKORJANC iz Velenja, 72 let, Ljudmila DOBELŠEK iz Vele- nja, 98 let, Anton BRILEJ iz Ve- lenja, 76 let, in Ana ŠTIMULAK iz Velenja, 93 let. Žalec Umrla sta: Damjan ŽNIDAR iz Braslovč, 57 let, in Bruno BIZJAK s Polzele, 87 let. Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 XXXX Št. 34, 21. avgust 2025 Str. 20–21 Str. 22–23 Str. 24–25 Že več kot 55 let razvijajo in izdelujejo kmetijske stroje Ljubezen med francoskima vrtnarjema in slovensko naravo Najprej pivo, potem še vse drugo POSEBNA PRILOGA Št. 34 / Leto 80 Celje, 21. avgust 2025 Pred Mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom Agra Prebojne tehnologije in inovacije na enem mestu 63. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 23. - 28. 8. 2025 Gornja Radgona TRADICIONALNO SVEŽ Gornja Radgona bo med 23. in 28. avgustom prizorišče 63. Mednarodnega kmetijsko- -živilskega sejma Agra. Več kot 1.700 razstavljavcev iz 35 držav bo predstavilo prebojne kmetijske tehnologije vodilnih svetovnih proizvajalcev in inovativnih mladih podjetij. Dogodek, ki je za marsikoga praznik kmetijstva, bo predstavil nova spoznanja in prak- tične nasvete, krepil podeželje, skrbel za boljši pridelek in varno hrano, spodbujal sa- mooskrbo. Tem temam posvečamo tudi kmetijsko prilogo, ki zaznamuje celoten drugi snopič Novega tednika. TINA STRMČNIK Organizator Pomurski se- jem napoveduje, da bodo lahko obiskovalci na skupno več kot 70 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin spoznavali inovativne di- gitalne rešitve, najnovejšo tehnologijo in vodilne sve- tovne blagovne znamke kmetijske ter gozdarske me- hanizacije in opreme. Na voljo bodo semena, sadike, sredstva za prehra- no in varstvo rastlin, opre- ma za živilskopredelovalno industrijo in gastronomijo. Predstavljeni bodo pridelki in prehranski izdelki slo- venske živilsko-predeloval- ne industrije in dopolnilne dejavnosti kmetij. Vinska hala bo ponujala vina ter vinogradniško in vinarsko opremo. Bogat bo program kmetijskih gradenj, izdelkov za koriščenje obnovljivih virov energije ter opreme za urejanje vrtov in okolice bivališč. Mednarodni značaj Država partnerica je letos Srbija. Organizatorji sejma menijo, da sta Srbija in Slo- venija naravni partnerici z močnimi političnimi in gospodarskimi dvostran- skimi vezmi. V letu 2024 je trgovinska menjava med državama dosegla skoraj 1,7 milijarde evrov. »Srbi- ja je z bogatimi naravnimi viri, visokimi standardi in dostopom do širokega trga idealna partnerica za so- delovanje na področju pri- delave in predelave hrane, pridelave semen in razvoja trajnostnega kmetijstva. Kot partnerska država letošnje- ga sejma Agra želi medna- rodne vlagatelje in poslovne partnerje povabiti, da s sku- pnimi projekti in naložbami prispevajo k razvoju zdravih in inovativnih živilskih iz- delkov,« so sporočili iz Po- murskega sejma. In dodali, da bo Srbija svoje možnosti sodelovanja predstavila s poslovnimi konferencami, z degustacijami pristnih izdelkov, s srečanji B2B in tematskimi paneli. Za znanje in druženje Na sejmu bodo tudi letos številni mednarodni poslov- ni dogodki, aktualni stro- kovni posveti in razstave v organizaciji najvidnejših slovenskih in mednarodnih ustanov. Ponovno se obetajo stro- kovne razstave živali, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali slovenske pristne pasme. Na ogled bodo šte- vilni vzorčni vrtovi, nasadi in čebelnjaki. Manjkali ne bodo niti zabavni dogodki. Država partnerica Srbija bo s kul- turnim nastopom popestri- la odprtje. V nedeljo, 24. avgusta, bodo med drugim na sporedu Tržnica mladih kmetov, 25. Državno seka- ško tekmovanje lastnikov gozdov in tekmovanje v vlečenju vrvi za najmoč- nejše slovenske fante. V četrtek bo poglede prite- gnilo srečanje starodobnih traktorjev Steyr … Vrstila se bodo srečanja kmečkih žena in deklet, evropskega in slovenskega reda vitezov vina, sommelierjev … Na sejmu bodo pridelovalcem in predelovalcem podelje- na priznanja za kakovost, preverjena na strokovnih ocenjevanjih pod okriljem sejma. Mnoge od nagrajenih izdelkov bo mogoče tudi po- skusiti. V Gornji Radgoni je že vse pripravljeno na 63. sejem Agra (Foto: arhiv sejma) Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO »Ko se pogovarjam s člani naše zadruge, mi pravijo, da imajo veliko dela z birokra- cijo. Nezadovoljni so tudi zato, ker se v da- našnji družbi pogosto čutijo nerazumljene,« pravi Jurak, ki je v pogovoru izpostavil tudi spodbudne plati kmetijstva in zadružništva. Kakšna je tradicija kmetijstva v Obsotelju in na Kozjanskem? V čem je njena prepoznavnost? Tradicija je častitljiva, zato smo lahko upravi- čeni ponosni nanjo. V preteklosti je bilo v teh krajih kmetijstvo za večji del prebivalstva osnov- na dejavnost. Če se je še pred 50 leti s kmetij- stvom ukvarjalo približno 80 odstotkov ljudi, se jih danes bistveno manj. Tako je v Obsotelju in na Kozjanskem še približno 950 aktivnih kmetij, a se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje. Tiste, ki ostajajo, se posodabljajo in povečujejo proi- zvodnjo. To se med drugim odraža v povečanih količinah odkupljenega mleka. Kako so se rojevale potrebe po zadružništvu? Kam segajo začetki? Kmetijska zadruga Šmarje, kot jo poznamo danes, je začela delati v letu 1991. Začetki za- družništva segajo skoraj osemdeset let nazaj, v leto 1948. Lep pokazatelj začetkov zadružništva je vinska klet Emino v Imenem. V začetku 80. let prejšnjega stoletja je veliko vinogradov prenovilo svoje vinograde, zato se je pojavila potreba po skupnem trženju oziroma prodaji grozdja in vina. Zato je šmarski industrijski kombinat zgradil vin- sko klet v Imenem. Močna lokalna pobuda, aktiv- ni člani, vstop v lastništvo živilsko-predelovalnega podjetja – vse to so bili dejavniki, ki so ustvarili temelje naše današnje zadruge. Koliko članov povezuje danes in s katerimi dejavnostmi se ukvarja? Zadruga Šmarje s 77 zaposlenimi povezuje 454 članov in opravlja šest dejavnosti. Ena od njih se nanaša na odkup mleka. Mleko odkupujemo od 90 kmetov. Letos ga bomo odkupili več kot 10 milijonov litrov. Prodajamo ga Mlekarni Celeia, v kateri ima naša zadruga 17-odstotni solastniški delež. Od kmetov odkupujemo tudi živino, za- dnja leta se količine odkupa povečujejo. Živino prodajamo slovenskim in tujim klavnicam, pred- vsem v Italijo in Avstrijo. Naši kmetje pričakujejo in si zaslužijo najboljšo odkupno ceno mesa. Slo- Marko Jurak, direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah »Zadruga mora biti zaveznica kmetov« Ko je mag. Marko Jurak, sicer tudi predsednik Nadzornega odbora Zadružne zve- ze Slovenije, pred približno petimi leti prevzel vodenje Kmetijske zadruge Šmarje, je napovedal, da bo v ospredje svojih prizadevanj postavil uspešno poslovanje zadruge, krepitev dobrih odnosov z zadružniki ter usmerjenost v prihodnost. Danes je jasno, da zastavljenim ciljem uspešno sledi, saj šmarska zadruga s 454 člani in 77 zaposlenimi uspešno posluje, vlaga v posodobitev zadružnih trgovin in restavracij, predvsem pa je poštena zaveznica kmetov, ki se soočajo s številnimi izzivi. BARBARA FURMAN Marko Jurak, direktor KZ Šmarje, napoveduje nov naložbeni ciklus. venske klavnice je vedno ne morejo zagotoviti, a jo zagotovijo klavnice v tujini. Kako obiskane so zadružne živilske in teh- nične trgovine? Zadovoljni smo z obiskom. Kmetijska zadruga Šmarje ima osem kmetijskotehničnih trgovin, ki ustvarijo skoraj polovico celoletnega prometa naše zadruge. V njih kupci dobijo raznovrstne pripomočke za kmetijstvo, urejanje vrtov in oko- lice hiše. V njih so zaposleni izkušeni svetovalci, kar je dodana vrednost naših trgovin. Poleg kmetijskotehničnih imamo še živilske trgovine v Šmarju pri Jelšah, Zibiki, Pristavi, Bučah in Lesičnem. Iz teh podeželskih krajev so se večji trgovci umaknili, zato prebivalcem zagotavljamo osnovno oskrbo z živili. Na poli- cah je veliko domačih izdelkov. Projekt Lokalno in domače smo začeli med prvimi v Sloveniji, že pred približno petnajstimi leti. Zadruge se na področju tehničnih trgovin po- vezujemo v konzorcije – da organiziramo sku- pne nabave. V povsem živilskem segmentu tega združevanja ni, imamo franšize, večina zadrug ima Mercatorjevo. Potrošnik ceni domačo hrano? Je zanjo pri- pravljen odšteti kakšen evrov več? Slovenski potrošnik domače hrane žal ne ceni dovolj, zato zanjo ni pripravljen seči globlje v žep. Pred približno 30 leti je v slovenski družbi veljalo prepričanje, da je tuje boljše od domače- ga. In očitno mnogi tako razmišljajo še danes. Menim, da neupravičeno. Slovenska hrana je kakovostna, tudi država vlaga veliko denarja v njeno promocijo. Če bodo potrošniki začeli pogosteje posegati po njej, bo to dobro za slo- vensko podeželje, saj bomo tako ohranili nje- govo poseljenost ter krepili narodno zavest in samozavest. Slovenci smo šibki glede tega. Ne- katerim drugim narodom to veliko bolje uspeva. Pravite, da z gostinsko dejavnostjo zagoto- vite približno milijon evrov letnega prometa. Tako je. Imamo tri restavracije – restavraciji Zadružnik v Šmarju pri Jelšah in Kozjem, ka- mor ljudje najpogosteje prihajajo na malice, ter restavracijo v Hiši vin Emino, v kateri pogo- stimo le zaključene družbe. Hišo vin Emino, ki je bila zgrajena leta 1988, smo pred šestimi leti prenovili in dogradili ter v njej zagotovili sodobno tehnologijo za proizvodnjo vina, pri čemer sledimo mednarodnim smernicam. Za- dnja leta so v ospredju vina z nekoliko nižjo vsebnostjo alkohola. Kmalu bomo predstavili novost – vinjak Attems, ki je zorel pet let. Sodelu- jemo z Mitjo Hergom, enim najboljših enologov v Sloveniji. Direktorji zadrug pogosto opozarjate na porušena razmerja v živilskopredelovalni industriji. Kakšna bi bila pravična razmerja? Na to vprašanje bi vam trgovec, kmet in jaz kot direktor kmetijske zadruge dali različne odgovore. Najprej se moramo vprašati, kaj slo- venski potrošnik ceni. Veletrgovci na prodajne police uvrščajo poleg slovenskih živil tudi živila iz tujine po nižjih cenah, ki privabljajo kupce. Vemo, da se cenejši izdelki bolje prodajajo kljub slabši kakovosti. V sosednji Avstriji je drugače. Tam potrošniki večinoma kupujejo le domače proizvode. Zelo so osveščeni. Za izdelke, ki niso avstrijskega porekla, ni veliko povpraševanja, zato ostajajo na trgovskih policah. S tem Avstrijci dokazujejo, da res cenijo domače proizvode in V Obsotelju in na Kozjanskem je približno 950 kmetij, a se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje, poudarja. »Slovenski potrošnik domače hrane žal ne ceni dovolj, zato zanjo ni pripravljen seči globlje v žep. Pred približno 30 leti je v slovenski družbi veljalo prepričanje, da je tuje boljše od domačega. In očitno mnogi tako razmišljajo še danes. « Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO Za šolsko leto 2025/26 v Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: »Za vsako organizacijo so ključni ljudje. Z veseljem ugotavljam, da imamo v Kmetijski zadrugi Šmarje kompetentne, motivirane ter povezane sodelavce.« kmete. Slovenci še nismo tako osveščeni potro- šniki. Kako se pogajate s kmeti za odkupne cene? So pogajanja naporna? Niso. (smeh) Se pogovarjamo in dogovarjamo. Zadruga in kmet sta zaveznika, zato skrbimo, da so naši kmetje z odkupno ceno zadovoljni. Zago- tavljamo jim nekatere ugodnosti, kot so popusti pri nabavi kmetijskega repro materiala. Lani smo uvedli in izplačali še nagrado za njihovo zvesto- bo. Letos smo kot spodbudo za prirejo mleka in mesa, mednje razdelili še dodatnih 40.000 evrov. Kmetijska zadruga Šmarje, sodeč po števil- kah, posluje dobro. Kako kaže letos? V prvi polovici letošnjega leta je bil promet za 14 odstotkov višji kot lani v tem času. Lani smo ustvarili približno 22 milijonov evrov prometa in 112 tisoč evrov dobička. Ob tem želim pou- dariti, da kmetijska zadruga deluje po načelu zadružništva oziroma socialnega podjetništva. T o pomeni, da v ospredje postavljamo korist svo- jih članov in ne dobička. Profesionalne kmete seveda obravnavamo kot enakovredne poslovne partnerje, saj nekateri letno ustvarijo tudi do pol milijona evrov prometa. Čemu pripisujete letošnjo rast prometa? Vzrokov je več. Količine odkupljenega mleka povečujemo, cene mleka in mesa so se povi- šale. Dobro poslujejo tudi naše trgovine, pred- vsem tehnične. V njih skušamo podeželsko prebivalstvo oskrbeti z vsem, kar potrebuje za opravila na domačem vrtu ali njivi. Naprodaj je tudi kmetijska mehanizacija, zato zagotavljamo tudi servis zanjo. Ves čas prepoznavamo potrebe kmeta oziroma podeželskega prebivalstva in jih uresničujemo. Članom pomagamo tudi fi nanč- no, saj jim zagotavljamo premostitvena sredstva za nakupe opreme in podobno. Hrana se vedno bolj draži. Bomo za živila morali v prihodnosti seči še globlje v žep? Po vsej Evropi smo priča višanju cen hrane. Kaj povzroča podražitve, lahko le ugibam. Med drugim jih pogojujejo nestabilne politične raz- mere v svetu. Evropa se očitno na nekaj pripra- vlja, saj krepi blagovne rezerve. Živimo v zelo nepredvidljivih časih. Kaj današnjega kmeta najbolj pesti? Ko se pogovarjam s kmeti, mi pravijo, da imajo veliko dela z birokracijo. Nezadovoljni so tudi zato, ker se v današnji družbi pogosto čutijo ne- razumljene. Vsaka vlada zagovarja svojo kme- tijsko politiko, zato se ves čas soočajo z novimi predpisi in smernicami glede kmetovanja. Moti jih, da jih o kmetovanju poučujejo tisti, ki tovr- stnih izkušenj nimajo. Evropska in posledično slovenska kmetijska politika spodbujata okolju bolj prijazno kme- tijstvo – ekološko pridelavo ter manjšo upora- bo fi tofarmacevtskih sredstev v poljedelstvu. Leta 2018 je bila na evropski ravni sprejeta od- ločitev, da morajo kmetje po vsej Evropi količino uporabljenih fi tofarmacevtskih sredstev zmanj- šati za polovico. T o je bila splošna direktiva, ki bi morala biti prilagojena razmeram v posameznih državah. Kmetje na Nizozemskem namreč upo- rabljajo petkrat več tovrstnih sredstev na hektar- ju obdelovalne površine kot kmetje v Sloveniji. Če nizozemski kmet prepolovi količino, je ta še vedno občutno večja od tiste, ki jo upora- blja kmet pri nas. Tovrstna evropska uredba ta nesorazmerja zdaj upošteva. V Sloveniji smo v zadnjih letih uporabo fi tofarmacevtskih sredstev občutno zmanjšali. Se pri nas povečuje delež ekološke kmetij- ske pridelave? Ekološko kmetovanje se ne razvija tako, kot si želita evropska in slovenska politika. Sčaso- ma so politiki dojeli, da prihodnost kmetijstva ne bo mogla temeljiti le na ekološki pridelavi, saj bi bila potem polovica Evrope lačna. Tako je nemogoče zagotoviti zadostne količine hrane. Večje količine koruze je na ekološki način zelo težko pridelat, žita nekoliko lažje. Prav je, da razvijamo ekološko pridelavo, vendar postopno in domišljeno. Kmetijska zadruga Šmarje je pred novim naložbenim ciklom, vrednim približno 5 mi- lijonov evrov. Kaj novega se obeta? V Šmarju pri Jelšah bomo prenovili in razši- rili restavracijo Zadružnik in tehnično trgovi- no Dom, v kateri bomo povečali skladiščne in prodajne prostore. Gradbeno dovoljenje smo že pridobili, zato širitev in prenovo restavracije Zadružnik načrtujemo naslednje leto. Vrednost naložbe je ocenjena na 1,5 milijona evrov. Zatem bomo prenovili še trgovino Dom, stroški naj bi po projektantski oceni znašali 2,5 milijona evrov. To nista edini novosti, ki ju načrtujemo Od podjetja Hmezad Hram, ki je v lasti Meje Šentjur, smo v teh dneh kupili približno pol hektarja velik kompleks v Imenem, kjer sicer že imamo vinsko klet in trgovino. Na teh dodatnih površinah bomo zgradili večje skladišče za kmetijske proizvode. Prijavili se bomo na dr- žavni razpis za sofi nanciranje te novogradnje. Ker se bo rok za prijavo izteče konec oktobra, moramo do takrat pridobiti gradbeno dovo- ljenje. Upam, da nam bo uspelo. Če bomo na razpisu uspešni, bomo pridobili polovico potrebnega denarja. Predvidevamo, da nas bo gradnja skladišča v Imenem stala približno 1,2 milijona evrov. Kako uspešni ste v Kmetijski zadrugi Šmarje na področju digitalizacije poslova- nja? Pred tremi leti smo na državnem razpisu pridobili 100 tisoč evrov za digitalizacijo po- slovnih procesov. Nabavili smo računalniško opremo in uvedli nov računalniški program za poenotenje vseh segmentov poslovanja naše zadruge. Digitalizacija je nikoli končana V prvi polovici letošnjega leta je bil promet KZ Šmarje za 14 odstotkov višji kot lani v tem času, pravi direktor. zgodba, zato nas tudi na tem področju čakajo novi izzivi in verjamem, da jim bomo kos. Pravite, da ste lani v vašem kolektivu do- živeli pravi kadrovski cunami. Res je. Lani se je upokojilo 12 sodelavcev. Vsi so celotno delovno dobo preživeli v naši zadrugi, razen enega, ki se je kolektivu pri- družil pred petnajstimi leti. Med njimi so vodje računovodstva, komerciale, odkupa ter nekaj poslovodij. To so ljudje z dolgoletnimi izkušnjami, ki jih je nemogoče nadomestiti čez noč. Ker so vnaprej najavili, kdaj bodo šli v pokoj, smo lahko pravočasno zagotovi- li sodelavce, ki so jih nadomestili. Za vsako organizacijo so ključni ljudje. Z veseljem ugotavljam, da imamo v Kmetijski zadrugi Šmarje kompetentne, motivirane ter poveza- ne sodelavce. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO »Ko se pogovarjam s člani naše zadruge, mi pravijo, da imajo veliko dela z birokra- cijo. Nezadovoljni so tudi zato, ker se v da- našnji družbi pogosto čutijo nerazumljene,« pravi Jurak, ki je v pogovoru izpostavil tudi spodbudne plati kmetijstva in zadružništva. Kakšna je tradicija kmetijstva v Obsotelju in na Kozjanskem? V čem je njena prepoznavnost? Tradicija je častitljiva, zato smo lahko upravi- čeni ponosni nanjo. V preteklosti je bilo v teh krajih kmetijstvo za večji del prebivalstva osnov- na dejavnost. Če se je še pred 50 leti s kmetij- stvom ukvarjalo približno 80 odstotkov ljudi, se jih danes bistveno manj. Tako je v Obsotelju in na Kozjanskem še približno 950 aktivnih kmetij, a se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje. Tiste, ki ostajajo, se posodabljajo in povečujejo proi- zvodnjo. To se med drugim odraža v povečanih količinah odkupljenega mleka. Kako so se rojevale potrebe po zadružništvu? Kam segajo začetki? Kmetijska zadruga Šmarje, kot jo poznamo danes, je začela delati v letu 1991. Začetki za- družništva segajo skoraj osemdeset let nazaj, v leto 1948. Lep pokazatelj začetkov zadružništva je vinska klet Emino v Imenem. V začetku 80. let prejšnjega stoletja je veliko vinogradov prenovilo svoje vinograde, zato se je pojavila potreba po skupnem trženju oziroma prodaji grozdja in vina. Zato je šmarski industrijski kombinat zgradil vin- sko klet v Imenem. Močna lokalna pobuda, aktiv- ni člani, vstop v lastništvo živilsko-predelovalnega podjetja – vse to so bili dejavniki, ki so ustvarili temelje naše današnje zadruge. Koliko članov povezuje danes in s katerimi dejavnostmi se ukvarja? Zadruga Šmarje s 77 zaposlenimi povezuje 454 članov in opravlja šest dejavnosti. Ena od njih se nanaša na odkup mleka. Mleko odkupujemo od 90 kmetov. Letos ga bomo odkupili več kot 10 milijonov litrov. Prodajamo ga Mlekarni Celeia, v kateri ima naša zadruga 17-odstotni solastniški delež. Od kmetov odkupujemo tudi živino, za- dnja leta se količine odkupa povečujejo. Živino prodajamo slovenskim in tujim klavnicam, pred- vsem v Italijo in Avstrijo. Naši kmetje pričakujejo in si zaslužijo najboljšo odkupno ceno mesa. Slo- Marko Jurak, direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah »Zadruga mora biti zaveznica kmetov« Ko je mag. Marko Jurak, sicer tudi predsednik Nadzornega odbora Zadružne zve- ze Slovenije, pred približno petimi leti prevzel vodenje Kmetijske zadruge Šmarje, je napovedal, da bo v ospredje svojih prizadevanj postavil uspešno poslovanje zadruge, krepitev dobrih odnosov z zadružniki ter usmerjenost v prihodnost. Danes je jasno, da zastavljenim ciljem uspešno sledi, saj šmarska zadruga s 454 člani in 77 zaposlenimi uspešno posluje, vlaga v posodobitev zadružnih trgovin in restavracij, predvsem pa je poštena zaveznica kmetov, ki se soočajo s številnimi izzivi. BARBARA FURMAN Marko Jurak, direktor KZ Šmarje, napoveduje nov naložbeni ciklus. venske klavnice je vedno ne morejo zagotoviti, a jo zagotovijo klavnice v tujini. Kako obiskane so zadružne živilske in teh- nične trgovine? Zadovoljni smo z obiskom. Kmetijska zadruga Šmarje ima osem kmetijskotehničnih trgovin, ki ustvarijo skoraj polovico celoletnega prometa naše zadruge. V njih kupci dobijo raznovrstne pripomočke za kmetijstvo, urejanje vrtov in oko- lice hiše. V njih so zaposleni izkušeni svetovalci, kar je dodana vrednost naših trgovin. Poleg kmetijskotehničnih imamo še živilske trgovine v Šmarju pri Jelšah, Zibiki, Pristavi, Bučah in Lesičnem. Iz teh podeželskih krajev so se večji trgovci umaknili, zato prebivalcem zagotavljamo osnovno oskrbo z živili. Na poli- cah je veliko domačih izdelkov. Projekt Lokalno in domače smo začeli med prvimi v Sloveniji, že pred približno petnajstimi leti. Zadruge se na področju tehničnih trgovin po- vezujemo v konzorcije – da organiziramo sku- pne nabave. V povsem živilskem segmentu tega združevanja ni, imamo franšize, večina zadrug ima Mercatorjevo. Potrošnik ceni domačo hrano? Je zanjo pri- pravljen odšteti kakšen evrov več? Slovenski potrošnik domače hrane žal ne ceni dovolj, zato zanjo ni pripravljen seči globlje v žep. Pred približno 30 leti je v slovenski družbi veljalo prepričanje, da je tuje boljše od domače- ga. In očitno mnogi tako razmišljajo še danes. Menim, da neupravičeno. Slovenska hrana je kakovostna, tudi država vlaga veliko denarja v njeno promocijo. Če bodo potrošniki začeli pogosteje posegati po njej, bo to dobro za slo- vensko podeželje, saj bomo tako ohranili nje- govo poseljenost ter krepili narodno zavest in samozavest. Slovenci smo šibki glede tega. Ne- katerim drugim narodom to veliko bolje uspeva. Pravite, da z gostinsko dejavnostjo zagoto- vite približno milijon evrov letnega prometa. Tako je. Imamo tri restavracije – restavraciji Zadružnik v Šmarju pri Jelšah in Kozjem, ka- mor ljudje najpogosteje prihajajo na malice, ter restavracijo v Hiši vin Emino, v kateri pogo- stimo le zaključene družbe. Hišo vin Emino, ki je bila zgrajena leta 1988, smo pred šestimi leti prenovili in dogradili ter v njej zagotovili sodobno tehnologijo za proizvodnjo vina, pri čemer sledimo mednarodnim smernicam. Za- dnja leta so v ospredju vina z nekoliko nižjo vsebnostjo alkohola. Kmalu bomo predstavili novost – vinjak Attems, ki je zorel pet let. Sodelu- jemo z Mitjo Hergom, enim najboljših enologov v Sloveniji. Direktorji zadrug pogosto opozarjate na porušena razmerja v živilskopredelovalni industriji. Kakšna bi bila pravična razmerja? Na to vprašanje bi vam trgovec, kmet in jaz kot direktor kmetijske zadruge dali različne odgovore. Najprej se moramo vprašati, kaj slo- venski potrošnik ceni. Veletrgovci na prodajne police uvrščajo poleg slovenskih živil tudi živila iz tujine po nižjih cenah, ki privabljajo kupce. Vemo, da se cenejši izdelki bolje prodajajo kljub slabši kakovosti. V sosednji Avstriji je drugače. Tam potrošniki večinoma kupujejo le domače proizvode. Zelo so osveščeni. Za izdelke, ki niso avstrijskega porekla, ni veliko povpraševanja, zato ostajajo na trgovskih policah. S tem Avstrijci dokazujejo, da res cenijo domače proizvode in V Obsotelju in na Kozjanskem je približno 950 kmetij, a se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje, poudarja. »Slovenski potrošnik domače hrane žal ne ceni dovolj, zato zanjo ni pripravljen seči globlje v žep. Pred približno 30 leti je v slovenski družbi veljalo prepričanje, da je tuje boljše od domačega. In očitno mnogi tako razmišljajo še danes. « Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO Za šolsko leto 2025/26 v Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: »Za vsako organizacijo so ključni ljudje. Z veseljem ugotavljam, da imamo v Kmetijski zadrugi Šmarje kompetentne, motivirane ter povezane sodelavce.« kmete. Slovenci še nismo tako osveščeni potro- šniki. Kako se pogajate s kmeti za odkupne cene? So pogajanja naporna? Niso. (smeh) Se pogovarjamo in dogovarjamo. Zadruga in kmet sta zaveznika, zato skrbimo, da so naši kmetje z odkupno ceno zadovoljni. Zago- tavljamo jim nekatere ugodnosti, kot so popusti pri nabavi kmetijskega repro materiala. Lani smo uvedli in izplačali še nagrado za njihovo zvesto- bo. Letos smo kot spodbudo za prirejo mleka in mesa, mednje razdelili še dodatnih 40.000 evrov. Kmetijska zadruga Šmarje, sodeč po števil- kah, posluje dobro. Kako kaže letos? V prvi polovici letošnjega leta je bil promet za 14 odstotkov višji kot lani v tem času. Lani smo ustvarili približno 22 milijonov evrov prometa in 112 tisoč evrov dobička. Ob tem želim pou- dariti, da kmetijska zadruga deluje po načelu zadružništva oziroma socialnega podjetništva. T o pomeni, da v ospredje postavljamo korist svo- jih članov in ne dobička. Profesionalne kmete seveda obravnavamo kot enakovredne poslovne partnerje, saj nekateri letno ustvarijo tudi do pol milijona evrov prometa. Čemu pripisujete letošnjo rast prometa? Vzrokov je več. Količine odkupljenega mleka povečujemo, cene mleka in mesa so se povi- šale. Dobro poslujejo tudi naše trgovine, pred- vsem tehnične. V njih skušamo podeželsko prebivalstvo oskrbeti z vsem, kar potrebuje za opravila na domačem vrtu ali njivi. Naprodaj je tudi kmetijska mehanizacija, zato zagotavljamo tudi servis zanjo. Ves čas prepoznavamo potrebe kmeta oziroma podeželskega prebivalstva in jih uresničujemo. Članom pomagamo tudi fi nanč- no, saj jim zagotavljamo premostitvena sredstva za nakupe opreme in podobno. Hrana se vedno bolj draži. Bomo za živila morali v prihodnosti seči še globlje v žep? Po vsej Evropi smo priča višanju cen hrane. Kaj povzroča podražitve, lahko le ugibam. Med drugim jih pogojujejo nestabilne politične raz- mere v svetu. Evropa se očitno na nekaj pripra- vlja, saj krepi blagovne rezerve. Živimo v zelo nepredvidljivih časih. Kaj današnjega kmeta najbolj pesti? Ko se pogovarjam s kmeti, mi pravijo, da imajo veliko dela z birokracijo. Nezadovoljni so tudi zato, ker se v današnji družbi pogosto čutijo ne- razumljene. Vsaka vlada zagovarja svojo kme- tijsko politiko, zato se ves čas soočajo z novimi predpisi in smernicami glede kmetovanja. Moti jih, da jih o kmetovanju poučujejo tisti, ki tovr- stnih izkušenj nimajo. Evropska in posledično slovenska kmetijska politika spodbujata okolju bolj prijazno kme- tijstvo – ekološko pridelavo ter manjšo upora- bo fi tofarmacevtskih sredstev v poljedelstvu. Leta 2018 je bila na evropski ravni sprejeta od- ločitev, da morajo kmetje po vsej Evropi količino uporabljenih fi tofarmacevtskih sredstev zmanj- šati za polovico. T o je bila splošna direktiva, ki bi morala biti prilagojena razmeram v posameznih državah. Kmetje na Nizozemskem namreč upo- rabljajo petkrat več tovrstnih sredstev na hektar- ju obdelovalne površine kot kmetje v Sloveniji. Če nizozemski kmet prepolovi količino, je ta še vedno občutno večja od tiste, ki jo upora- blja kmet pri nas. Tovrstna evropska uredba ta nesorazmerja zdaj upošteva. V Sloveniji smo v zadnjih letih uporabo fi tofarmacevtskih sredstev občutno zmanjšali. Se pri nas povečuje delež ekološke kmetij- ske pridelave? Ekološko kmetovanje se ne razvija tako, kot si želita evropska in slovenska politika. Sčaso- ma so politiki dojeli, da prihodnost kmetijstva ne bo mogla temeljiti le na ekološki pridelavi, saj bi bila potem polovica Evrope lačna. Tako je nemogoče zagotoviti zadostne količine hrane. Večje količine koruze je na ekološki način zelo težko pridelat, žita nekoliko lažje. Prav je, da razvijamo ekološko pridelavo, vendar postopno in domišljeno. Kmetijska zadruga Šmarje je pred novim naložbenim ciklom, vrednim približno 5 mi- lijonov evrov. Kaj novega se obeta? V Šmarju pri Jelšah bomo prenovili in razši- rili restavracijo Zadružnik in tehnično trgovi- no Dom, v kateri bomo povečali skladiščne in prodajne prostore. Gradbeno dovoljenje smo že pridobili, zato širitev in prenovo restavracije Zadružnik načrtujemo naslednje leto. Vrednost naložbe je ocenjena na 1,5 milijona evrov. Zatem bomo prenovili še trgovino Dom, stroški naj bi po projektantski oceni znašali 2,5 milijona evrov. To nista edini novosti, ki ju načrtujemo Od podjetja Hmezad Hram, ki je v lasti Meje Šentjur, smo v teh dneh kupili približno pol hektarja velik kompleks v Imenem, kjer sicer že imamo vinsko klet in trgovino. Na teh dodatnih površinah bomo zgradili večje skladišče za kmetijske proizvode. Prijavili se bomo na dr- žavni razpis za sofi nanciranje te novogradnje. Ker se bo rok za prijavo izteče konec oktobra, moramo do takrat pridobiti gradbeno dovo- ljenje. Upam, da nam bo uspelo. Če bomo na razpisu uspešni, bomo pridobili polovico potrebnega denarja. Predvidevamo, da nas bo gradnja skladišča v Imenem stala približno 1,2 milijona evrov. Kako uspešni ste v Kmetijski zadrugi Šmarje na področju digitalizacije poslova- nja? Pred tremi leti smo na državnem razpisu pridobili 100 tisoč evrov za digitalizacijo po- slovnih procesov. Nabavili smo računalniško opremo in uvedli nov računalniški program za poenotenje vseh segmentov poslovanja naše zadruge. Digitalizacija je nikoli končana V prvi polovici letošnjega leta je bil promet KZ Šmarje za 14 odstotkov višji kot lani v tem času, pravi direktor. zgodba, zato nas tudi na tem področju čakajo novi izzivi in verjamem, da jim bomo kos. Pravite, da ste lani v vašem kolektivu do- živeli pravi kadrovski cunami. Res je. Lani se je upokojilo 12 sodelavcev. Vsi so celotno delovno dobo preživeli v naši zadrugi, razen enega, ki se je kolektivu pri- družil pred petnajstimi leti. Med njimi so vodje računovodstva, komerciale, odkupa ter nekaj poslovodij. To so ljudje z dolgoletnimi izkušnjami, ki jih je nemogoče nadomestiti čez noč. Ker so vnaprej najavili, kdaj bodo šli v pokoj, smo lahko pravočasno zagotovi- li sodelavce, ki so jih nadomestili. Za vsako organizacijo so ključni ljudje. Z veseljem ugotavljam, da imamo v Kmetijski zadrugi Šmarje kompetentne, motivirane ter poveza- ne sodelavce. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO Začetki Kmetijskih strojev Bider segajo v leto 1970, ko je Jože Bider izdelal prvi me- šalnik gnojevke na traktorski pogon. Ob delu na kmetiji je prosti čas rad preživljal tudi v delavnici, kjer je reševal težave, ki jih je doživljal pri kmetovanju. Iz praktičnih izkušenj so se tako rodile ideje, ki so prerasle v več kot 52 inovacij. Nekateri stroji so bili tako dovršeni, da so jih po licenci izdelovali tudi dru- gi obrtniki. Jožetovo podjetje se je hitro širilo in leta 2002 je njegovo dejavnost prevzel sin Bojan, ki je očeta v delavnici spre- mljal že od majhnih nog. »V Družina Bider že več kot 55 let razvija in izdeluje kmetijske stroje Od mešalnika gnojevke do velikih sekalnikov lesa Družina Bider v družinski delavnici na Rečici ob Savinji že več kot pet desetletij izdeluje kmetijske stroje, ki so plod dolgoletnega znanja in natančnega razvoja. Stroje je začel izdelovati že Jože Bider, ki je pred 23 leti svojo dejavnost predal sinu Bojanu. »Vse stroje izdelujemo sami. Od na- črtovanja in razreza do proizvodnje, varjenja in končne montaže,« je poudaril Bojan, ki se v zadnjih letih močno nagiba k razvoju in proizvodnji strojev za pridobivanje in uporabo biomase. Pri izdelavi strojev mu pomaga še osem zaposlenih. Ker si je z ženo stanovanje uredil kar nad de- lavnico, priznava, da ga delo pogosto spremlja skoraj cel dan. »Včasih je to prednost, drugič slabost, saj sem vedno doma in dosegljiv. Tudi popoldne, ko imam prosti čas, velikokrat pride kdo, ki kaj potrebuje. In če lahko, vedno pomagam,« nasmejano pove. SINTIJA JURIČ Bojan Bider: »Ko v delavnici ni serijske proizvodnje in ko upade povpraševanje, se radi lotimo izdelave novega prototipa. Takrat je namreč več časa, da lahko preizkusimo marsikaj novega.« Želite postati: • inženir kmetijstva in krajine • inženir živilstva in prehrane • inženir naravovarstva • organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu? VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur Splet: http://www.sc-s.si Email: referat@sc-s.si, tajništvo@sc-s.si Izobrazbo (diplomo) lahko pridobite v Šolskem centru Šentjur, Višji strokovni šoli. Prijava in vpis za študijsko leto 2025/26 Za študij se prijavite od 20. do 27. avgusta 2025 (E-prijava na spletnem portalu Višješolske prijavne službe eVŠ https://visjesolska.si/) Podjetje Servis Lipovšek iz Laškega že več kot 10 let specializirano deluje na področju servisa in prodaje drobne kmetijske mehani- zacije. Podjetje odlikujejo hiter odzivni čas popravil v garanciji in izven te ter oskr- ba z rezervnimi deli. Če se odločate za nakup stroja ali naprave oziroma le-ta potrebuje redno vzdrževanje ali popravilo, Servis Lipovšek zagotavlja široko ponudbo prodaje in servisiranja naprav; vse od motornih žag, vrtnih kosilnic, kos z nitko, vrtnih traktorjev, čistilcev, pihalcev listja, vibro plošč in agregatov do snežnih frez. V njihovi prodajalni najdete pester nabor priznanih znamk kmetijske mehanizacije, kot so Husqvarna, Jonsered, Mc- culloch, Ferrai, Comet, BCS in druge. Pri nakupu vam bodo stro- kovno svetovali in vam po potrebi izdelek tudi sestavili, preizkusili in nastavili po na- vodilih proizvajalca ter naredili prvi oziroma nulti servis. Ved- no pa so vam na razpolago za dodatne nasvete in pojasnila. Pri njih boste na zalogi ved- no našli rezervne dele, kot so olja, verige, meči, glave laksov, ter zaščitno delovno opremo. Več informacij na 041 794 272 ali na info@servislipovsek.com. Promocijsko besedilo Vse za drobno kmetijsko mehanizacijo na enem mestu popravilo strojev in naprav PRODAJA IN SERVIS drobne kmetijske mehanizacije motorne žage, vrtne kosilnice, kose z nitko, vrtni traktorji, čistilci, pihalci listja, vibro plošče, agregati, snežne freze, ... Znamke: Husqvarna, Jonsered, Mcculloch, Lavor,Comet, BCS, Ferrari, Grilo SERVIS LIPOVŠEK Belovo 14, 3270 LAŠKO / Tel: 041 794 272 / E-mail:info@servislipovsek.com popravilo strojev in naprav 15 delavnici sem pravzaprav od- raščal, saj sem očetu ves čas pomagal pri delu. Oče me je veliko naučil, zato je bil prevzem njegovega podjetja zame povsem naravna odlo- čitev. Tudi po izobrazbi sem tehnik kmetijske mehanizaci- je, kar mi pri razvoju strojev pride zelo prav,« je poudaril Bojan, ki že vrsto let uspešno nadaljuje očetovo pot. Inovacije, ki ostajajo doma Če je njegov oče v preteklo- sti ob delu na kmetiji stroje večinoma le razvijal, njihovo izdelavo pa pogosto zaupal drugim obrtnikom, je ob pre- vzemu podjetja Bojan stroje začel izdelovati sam. »Sami zdaj naredimo vse. Od načr- tovanja in razreza do varjenja in končne montaže. Prav tako ves čas izdelujemo tudi nove stroje, ki nam pomagajo pri delu,« je poudaril. Pri delu si pomagajo tudi z manjšim varilnim robotom, lani so ku- pili tudi nov laserski rezalnik, s katerim so povsem izničili odvisnost od zunanjih izva- jalcev. Ob razvoju in izdelavi vse svoje stroje tudi servisi- rajo in zagotavljajo njihove rezervne dele. Čeprav so v podjetju v pre- teklosti nekaj svojih iznajdb tudi patentirali, danes to poč- nejo le še izjemoma. »Patent na evropski ravni namreč sta- ne na deset tisoče evrov. Če nimamo res revolucionarne rešitve, se tega ne lotevamo,« pove Bojan, ki doda, da svo- jo dejavnost usmerjajo pred- vsem na slovenski trg. Tudi največji sekalniki Zadnjih 25 let se v podje- tju vedno bolj nagibajo k ra- zvoju in proizvodnji strojev ter naprav za pridobivanje in uporabo biomase. »S tem smo se začeli ukvarjati, ko smo doma staro centralno ogrevanje zamenjali s kotlom na sekance. Potrebovali smo lasten sekalnik in po dveh le- tih smo v delavnici že izde- lali prvi prototip.« Sekalnik lesa je bil najprej namenjen obdelavi lesa, širokega do 30 centimetrov. Zaradi povpra- ševanja so se kasneje podali tudi v razvoj večjih sekalni- kov, ki imajo 45, 60 in danes celo 100 centimetrov široko delovno odprtino. »To so tre- nutno naši največji sekalniki, ki so namenjeni postavitvi na kamion ali na gozdarsko pri- kolico za močnejše traktor- je,« je pojasnil Bojan. Bojan Bider je vodenje podjetja prevzel leta 2002. Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO »Stroje izdelujemo sami. Od načrtovanja in razreza do varjenja in končne montaže. Prav tako ves čas izdelujemo nove stroje, ki nam pomagajo pri delu,« pravi Bojan Bider. Novi TEDNIK št. 34 22. 8. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 34, 22. avgust 2024 KMETIJSTVO 1/8 Vreček Argo - ležeč Leja Preložnik Šegel je v študijskih letih že videla svojo prihodnost v čevljih pooblaščene revizorke. Predstavljala si je celo, v katerem podjetju bo delala in kako bo napredovala njena poslovna pot. Med epidemijo koronavirusa, ko je več časa preživela doma, je postala bolj pozorna, kaj vse rase le nekaj korakov od domačih vrat, v zavetju okoliških travnikov in gozdov. Ko je iz zdravilnih in koristnih rastlin pripravila prve izdelke in so šli v slast tudi drugim, je ekono- mistka stopila na pot zeliščarice. TINA STRMČNIK »Mami nam je otrokom, ko smo bili bolni, vedno ponudila propolis, regratov sirup in podobna domača zdravila,« je pojasnila Leja Preložnik Šegel. K temu, da sama nabere rastline in jih predela v izdelke, so jo spodbudile še knjige, ki so bile že v lasti njene babice. Užitno cvetje je pravi magnet Na Kmetiji Pehtica v Marija Dobju v občini Šentjur izkoristila tako, da sta v njih uredila nasad zdravilnih in aromatičnih rastlin. Na višjih terasah so tiste, ki imajo raje bolj suha tla, nižje pa tiste, ki za svoj razvoj potrebujejo nekoliko več vode. Leji je spoštljiv odnos do narave privzgojila že mama. Doma sta skupaj včasih pri- pravljali zeliščne sokove za domačo uporabo. Med epidemijo koronavirusa je takrat še študentka računo- vodstva in revizorstva pripra- vila prve zeliščne izdelke s svojim podpisom, zeliščne sirupe. Kmalu so sledila pov- praševanja gostincev in to jo je spodbudilo, da je registri- rala dopolnilno dejavnost na kmetiji. Pisana ponudba Mlad par ima v okolici svo- jega doma na 1,8 hektarja površin številne rastline, med drugim aronijo, naši, fi ge, ja- bolka in še bi lahko našteva- li. Večino dreves sta zasadila Lejina stara starša, mladi rod pa uživa v pestrih pridelkih. Zeliščem je namenjen manj- ši del, trenutno približno 200 kvadratnih metrov. Veliko zdravilnih rastlin nabirata na okoliških travnikih, kjer uspevajo trpotec, materina dušica, regrat. Po smrekove vršičke se odpravita v gozd, ki je le nekaj korakov od nju- nega ognjišča. Ponudbo izdelkov širita po- stopoma. Zeliščnim sirupom Medtem ko statistični po- datki govorijo o tem, da so številni Slovenci še pri 30 letih v »hotelu mama«, sta 23-letna Leja Preložnik Še- gel in njen partner, 26-letni Gašper Vodovnik, že nekaj časa na svojem. Imela sta to srečo, da sta od njenih starih staršev podedovala hiško, ki jo pridno posodabljata. Ob nepremičnini na sončni legi sta v last dobila tudi vino- grad. Gojenje vinske trte ju ni pritegnilo. Ker so v oko- lici njunega doma ponekod prisotne cele zaplate različ- nih zelišč, sta ugotovila, da jim očitno prija tamkajšnja prst. Zato sta terase nekda- njega vinograda s pridom Leji Preložnik Šegel in Gašperju Vodovniku se je maja pridružil prvorojenec Izidor. Užitno cvetje, ki uspeva na kmetiji v Marija Dobju, mnogi gostinci uporabljajo za krašenje tort, koktajlov, zrezkov in drugih jedi. Družina Bider se že več kot 55 let ukvarja s proizvodnjo kmetijske mehanizacije. Kot pravi, vse odločitve o proizvodnji strojev narekuje trg. »Dolgo smo se otepali večjih strojev, saj smo meni- li, da so sekalniki, ki imajo delovno odprtino široko do 60 centimetrov, dovolj veliki za slovenske razmere. A trg je želel drugače, zato smo se lotili tudi večjega sekalnika s stocentimetrsko širino, ki sicer ni bil prvotno v načrtu. A čeprav je ta stroj velik, je še vseeno lažji in kompak- tnejši od konkurence,« je še dodal Bojan. Težke prodajne razmere Ob izdelavi majhnih in ve- čjih sekalnikov lesa, ki pred- stavljajo njihovo primarno dejavnost, v podjetju izdelu- jejo tudi različne naprave za transport sekancev, polže za sekance, treskalnike ter dru- go kmetijsko mehanizacijo, kot so puhalniki in trosilni- ki za spravilo sena. Kupcem ponujajo tudi montažo peči na sekance – od odjemnih naprav do postavitve peči v kurilnici. »Včasih smo montirali peči slovenskega proizvajalca, odkar se je spremenila zakonodaja, ki zahteva, da mora imeti vsa- ka peč certifikat, sodeluje - mo z nemškim proizvajal- cem,« je povedal in dodal, da v delavnici okoliškim kupcem ponujajo tudi raz- lične tehnične usluge. Čeprav imajo znanje in zmogljivosti, Bojan prizna- va, da trenutne razmere na trgu niso rožnate. »Prodaja je letos slaba in trenutno miruje. To pripisujem tudi vladi, ki še ni pripravila razpisov za sofinanciranje nakupa večjih strojev. Če razpisov, ki bi delno sofi - nancirali takšno večjo kme- tijsko naložbo ni, se kmetije in podjetja zanjo ne odločijo in raje počakajo,« pove. A tudi ko je prodaja nekoliko slabša, v podjetju ne miruje- jo, temveč ta čas izkoristijo za razvoj novih prototipov. »Zdaj smo na primer izdelali manjši sekalnik lesa, ki ima rotor oz. boben od večjega. Pravzaprav smo ga zmanj- šali, da je cenovno bolj do- stopen za domačo rabo.« Obenem so nedavno izde- lali tudi prototip posebnega sekalnika za proizvodnjo drobne žagovine, primerne za nastiljanje živali ali izde- lavo peletov. Odvisni od državnih razpisov Kot poudarja sogovornik, imajo v podjetju trenutno še dovolj dela, a si želi, da bi njihova prodaja ponov- no dosegla številke izpred preteklih let. »Ne samo se- kalniki, tudi drugi kmetijski stroji se v zadnjem času zelo slabo prodajajo in tudi drugi prodajalci zaznavajo manjši promet,« je poudaril. In ob tem dodal: »Želim si, da bi se stanje na trgu izboljšalo, da bi ohranili število delav- cev, ki jih imamo zdaj. To je močno odvisno tudi od državnih razpisov, ki v naši panogi močno odločajo o tem, kdaj se kupci odločijo za naložbe.« Če bi se trenutni položaj nadaljeval dlje časa, bodo po besedah Bojana zaradi pomanjkanja dela primo- rani zmanjšati število za- poslenih, česar si nikakor ne želijo. »Želimo ohraniti to, kar imamo in kar smo si zastavili,« je še poudaril sogovornik, ki želi, da bi v domačem okolju še naprej vrsto let uspešno izdelova- li stroje, ki ljudem olajšajo delo. Foto: Andraž Purg Vsakodnevni izzivi v življenju in pri kmetovanju so povod za številne inovacije. Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO Začetki Kmetijskih strojev Bider segajo v leto 1970, ko je Jože Bider izdelal prvi me- šalnik gnojevke na traktorski pogon. Ob delu na kmetiji je prosti čas rad preživljal tudi v delavnici, kjer je reševal težave, ki jih je doživljal pri kmetovanju. Iz praktičnih izkušenj so se tako rodile ideje, ki so prerasle v več kot 52 inovacij. Nekateri stroji so bili tako dovršeni, da so jih po licenci izdelovali tudi dru- gi obrtniki. Jožetovo podjetje se je hitro širilo in leta 2002 je njegovo dejavnost prevzel sin Bojan, ki je očeta v delavnici spre- mljal že od majhnih nog. »V Družina Bider že več kot 55 let razvija in izdeluje kmetijske stroje Od mešalnika gnojevke do velikih sekalnikov lesa Družina Bider v družinski delavnici na Rečici ob Savinji že več kot pet desetletij izdeluje kmetijske stroje, ki so plod dolgoletnega znanja in natančnega razvoja. Stroje je začel izdelovati že Jože Bider, ki je pred 23 leti svojo dejavnost predal sinu Bojanu. »Vse stroje izdelujemo sami. Od na- črtovanja in razreza do proizvodnje, varjenja in končne montaže,« je poudaril Bojan, ki se v zadnjih letih močno nagiba k razvoju in proizvodnji strojev za pridobivanje in uporabo biomase. Pri izdelavi strojev mu pomaga še osem zaposlenih. Ker si je z ženo stanovanje uredil kar nad de- lavnico, priznava, da ga delo pogosto spremlja skoraj cel dan. »Včasih je to prednost, drugič slabost, saj sem vedno doma in dosegljiv. Tudi popoldne, ko imam prosti čas, velikokrat pride kdo, ki kaj potrebuje. In če lahko, vedno pomagam,« nasmejano pove. SINTIJA JURIČ Bojan Bider: »Ko v delavnici ni serijske proizvodnje in ko upade povpraševanje, se radi lotimo izdelave novega prototipa. Takrat je namreč več časa, da lahko preizkusimo marsikaj novega.« Želite postati: • inženir kmetijstva in krajine • inženir živilstva in prehrane • inženir naravovarstva • organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu? VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur Splet: http://www.sc-s.si Email: referat@sc-s.si, tajništvo@sc-s.si Izobrazbo (diplomo) lahko pridobite v Šolskem centru Šentjur, Višji strokovni šoli. Prijava in vpis za študijsko leto 2025/26 Za študij se prijavite od 20. do 27. avgusta 2025 (E-prijava na spletnem portalu Višješolske prijavne službe eVŠ https://visjesolska.si/) Podjetje Servis Lipovšek iz Laškega že več kot 10 let specializirano deluje na področju servisa in prodaje drobne kmetijske mehani- zacije. Podjetje odlikujejo hiter odzivni čas popravil v garanciji in izven te ter oskr- ba z rezervnimi deli. Če se odločate za nakup stroja ali naprave oziroma le-ta potrebuje redno vzdrževanje ali popravilo, Servis Lipovšek zagotavlja široko ponudbo prodaje in servisiranja naprav; vse od motornih žag, vrtnih kosilnic, kos z nitko, vrtnih traktorjev, čistilcev, pihalcev listja, vibro plošč in agregatov do snežnih frez. V njihovi prodajalni najdete pester nabor priznanih znamk kmetijske mehanizacije, kot so Husqvarna, Jonsered, Mc- culloch, Ferrai, Comet, BCS in druge. Pri nakupu vam bodo stro- kovno svetovali in vam po potrebi izdelek tudi sestavili, preizkusili in nastavili po na- vodilih proizvajalca ter naredili prvi oziroma nulti servis. Ved- no pa so vam na razpolago za dodatne nasvete in pojasnila. Pri njih boste na zalogi ved- no našli rezervne dele, kot so olja, verige, meči, glave laksov, ter zaščitno delovno opremo. Več informacij na 041 794 272 ali na info@servislipovsek.com. Promocijsko besedilo Vse za drobno kmetijsko mehanizacijo na enem mestu popravilo strojev in naprav PRODAJA IN SERVIS drobne kmetijske mehanizacije motorne žage, vrtne kosilnice, kose z nitko, vrtni traktorji, čistilci, pihalci listja, vibro plošče, agregati, snežne freze, ... Znamke: Husqvarna, Jonsered, Mcculloch, Lavor,Comet, BCS, Ferrari, Grilo SERVIS LIPOVŠEK Belovo 14, 3270 LAŠKO / Tel: 041 794 272 / E-mail:info@servislipovsek.com popravilo strojev in naprav 15 delavnici sem pravzaprav od- raščal, saj sem očetu ves čas pomagal pri delu. Oče me je veliko naučil, zato je bil prevzem njegovega podjetja zame povsem naravna odlo- čitev. Tudi po izobrazbi sem tehnik kmetijske mehanizaci- je, kar mi pri razvoju strojev pride zelo prav,« je poudaril Bojan, ki že vrsto let uspešno nadaljuje očetovo pot. Inovacije, ki ostajajo doma Če je njegov oče v preteklo- sti ob delu na kmetiji stroje večinoma le razvijal, njihovo izdelavo pa pogosto zaupal drugim obrtnikom, je ob pre- vzemu podjetja Bojan stroje začel izdelovati sam. »Sami zdaj naredimo vse. Od načr- tovanja in razreza do varjenja in končne montaže. Prav tako ves čas izdelujemo tudi nove stroje, ki nam pomagajo pri delu,« je poudaril. Pri delu si pomagajo tudi z manjšim varilnim robotom, lani so ku- pili tudi nov laserski rezalnik, s katerim so povsem izničili odvisnost od zunanjih izva- jalcev. Ob razvoju in izdelavi vse svoje stroje tudi servisi- rajo in zagotavljajo njihove rezervne dele. Čeprav so v podjetju v pre- teklosti nekaj svojih iznajdb tudi patentirali, danes to poč- nejo le še izjemoma. »Patent na evropski ravni namreč sta- ne na deset tisoče evrov. Če nimamo res revolucionarne rešitve, se tega ne lotevamo,« pove Bojan, ki doda, da svo- jo dejavnost usmerjajo pred- vsem na slovenski trg. Tudi največji sekalniki Zadnjih 25 let se v podje- tju vedno bolj nagibajo k ra- zvoju in proizvodnji strojev ter naprav za pridobivanje in uporabo biomase. »S tem smo se začeli ukvarjati, ko smo doma staro centralno ogrevanje zamenjali s kotlom na sekance. Potrebovali smo lasten sekalnik in po dveh le- tih smo v delavnici že izde- lali prvi prototip.« Sekalnik lesa je bil najprej namenjen obdelavi lesa, širokega do 30 centimetrov. Zaradi povpra- ševanja so se kasneje podali tudi v razvoj večjih sekalni- kov, ki imajo 45, 60 in danes celo 100 centimetrov široko delovno odprtino. »To so tre- nutno naši največji sekalniki, ki so namenjeni postavitvi na kamion ali na gozdarsko pri- kolico za močnejše traktor- je,« je pojasnil Bojan. Bojan Bider je vodenje podjetja prevzel leta 2002. Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO »Stroje izdelujemo sami. Od načrtovanja in razreza do varjenja in končne montaže. Prav tako ves čas izdelujemo nove stroje, ki nam pomagajo pri delu,« pravi Bojan Bider. Novi TEDNIK št. 34 22. 8. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 34, 22. avgust 2024 KMETIJSTVO 1/8 Vreček Argo - ležeč Leja Preložnik Šegel je v študijskih letih že videla svojo prihodnost v čevljih pooblaščene revizorke. Predstavljala si je celo, v katerem podjetju bo delala in kako bo napredovala njena poslovna pot. Med epidemijo koronavirusa, ko je več časa preživela doma, je postala bolj pozorna, kaj vse rase le nekaj korakov od domačih vrat, v zavetju okoliških travnikov in gozdov. Ko je iz zdravilnih in koristnih rastlin pripravila prve izdelke in so šli v slast tudi drugim, je ekono- mistka stopila na pot zeliščarice. TINA STRMČNIK »Mami nam je otrokom, ko smo bili bolni, vedno ponudila propolis, regratov sirup in podobna domača zdravila,« je pojasnila Leja Preložnik Šegel. K temu, da sama nabere rastline in jih predela v izdelke, so jo spodbudile še knjige, ki so bile že v lasti njene babice. Užitno cvetje je pravi magnet Na Kmetiji Pehtica v Marija Dobju v občini Šentjur izkoristila tako, da sta v njih uredila nasad zdravilnih in aromatičnih rastlin. Na višjih terasah so tiste, ki imajo raje bolj suha tla, nižje pa tiste, ki za svoj razvoj potrebujejo nekoliko več vode. Leji je spoštljiv odnos do narave privzgojila že mama. Doma sta skupaj včasih pri- pravljali zeliščne sokove za domačo uporabo. Med epidemijo koronavirusa je takrat še študentka računo- vodstva in revizorstva pripra- vila prve zeliščne izdelke s svojim podpisom, zeliščne sirupe. Kmalu so sledila pov- praševanja gostincev in to jo je spodbudilo, da je registri- rala dopolnilno dejavnost na kmetiji. Pisana ponudba Mlad par ima v okolici svo- jega doma na 1,8 hektarja površin številne rastline, med drugim aronijo, naši, fi ge, ja- bolka in še bi lahko našteva- li. Večino dreves sta zasadila Lejina stara starša, mladi rod pa uživa v pestrih pridelkih. Zeliščem je namenjen manj- ši del, trenutno približno 200 kvadratnih metrov. Veliko zdravilnih rastlin nabirata na okoliških travnikih, kjer uspevajo trpotec, materina dušica, regrat. Po smrekove vršičke se odpravita v gozd, ki je le nekaj korakov od nju- nega ognjišča. Ponudbo izdelkov širita po- stopoma. Zeliščnim sirupom Medtem ko statistični po- datki govorijo o tem, da so številni Slovenci še pri 30 letih v »hotelu mama«, sta 23-letna Leja Preložnik Še- gel in njen partner, 26-letni Gašper Vodovnik, že nekaj časa na svojem. Imela sta to srečo, da sta od njenih starih staršev podedovala hiško, ki jo pridno posodabljata. Ob nepremičnini na sončni legi sta v last dobila tudi vino- grad. Gojenje vinske trte ju ni pritegnilo. Ker so v oko- lici njunega doma ponekod prisotne cele zaplate različ- nih zelišč, sta ugotovila, da jim očitno prija tamkajšnja prst. Zato sta terase nekda- njega vinograda s pridom Leji Preložnik Šegel in Gašperju Vodovniku se je maja pridružil prvorojenec Izidor. Užitno cvetje, ki uspeva na kmetiji v Marija Dobju, mnogi gostinci uporabljajo za krašenje tort, koktajlov, zrezkov in drugih jedi. Družina Bider se že več kot 55 let ukvarja s proizvodnjo kmetijske mehanizacije. Kot pravi, vse odločitve o proizvodnji strojev narekuje trg. »Dolgo smo se otepali večjih strojev, saj smo meni- li, da so sekalniki, ki imajo delovno odprtino široko do 60 centimetrov, dovolj veliki za slovenske razmere. A trg je želel drugače, zato smo se lotili tudi večjega sekalnika s stocentimetrsko širino, ki sicer ni bil prvotno v načrtu. A čeprav je ta stroj velik, je še vseeno lažji in kompak- tnejši od konkurence,« je še dodal Bojan. Težke prodajne razmere Ob izdelavi majhnih in ve- čjih sekalnikov lesa, ki pred- stavljajo njihovo primarno dejavnost, v podjetju izdelu- jejo tudi različne naprave za transport sekancev, polže za sekance, treskalnike ter dru- go kmetijsko mehanizacijo, kot so puhalniki in trosilni- ki za spravilo sena. Kupcem ponujajo tudi montažo peči na sekance – od odjemnih naprav do postavitve peči v kurilnici. »Včasih smo montirali peči slovenskega proizvajalca, odkar se je spremenila zakonodaja, ki zahteva, da mora imeti vsa- ka peč certifikat, sodeluje - mo z nemškim proizvajal- cem,« je povedal in dodal, da v delavnici okoliškim kupcem ponujajo tudi raz- lične tehnične usluge. Čeprav imajo znanje in zmogljivosti, Bojan prizna- va, da trenutne razmere na trgu niso rožnate. »Prodaja je letos slaba in trenutno miruje. To pripisujem tudi vladi, ki še ni pripravila razpisov za sofinanciranje nakupa večjih strojev. Če razpisov, ki bi delno sofi - nancirali takšno večjo kme- tijsko naložbo ni, se kmetije in podjetja zanjo ne odločijo in raje počakajo,« pove. A tudi ko je prodaja nekoliko slabša, v podjetju ne miruje- jo, temveč ta čas izkoristijo za razvoj novih prototipov. »Zdaj smo na primer izdelali manjši sekalnik lesa, ki ima rotor oz. boben od večjega. Pravzaprav smo ga zmanj- šali, da je cenovno bolj do- stopen za domačo rabo.« Obenem so nedavno izde- lali tudi prototip posebnega sekalnika za proizvodnjo drobne žagovine, primerne za nastiljanje živali ali izde- lavo peletov. Odvisni od državnih razpisov Kot poudarja sogovornik, imajo v podjetju trenutno še dovolj dela, a si želi, da bi njihova prodaja ponov- no dosegla številke izpred preteklih let. »Ne samo se- kalniki, tudi drugi kmetijski stroji se v zadnjem času zelo slabo prodajajo in tudi drugi prodajalci zaznavajo manjši promet,« je poudaril. In ob tem dodal: »Želim si, da bi se stanje na trgu izboljšalo, da bi ohranili število delav- cev, ki jih imamo zdaj. To je močno odvisno tudi od državnih razpisov, ki v naši panogi močno odločajo o tem, kdaj se kupci odločijo za naložbe.« Če bi se trenutni položaj nadaljeval dlje časa, bodo po besedah Bojana zaradi pomanjkanja dela primo- rani zmanjšati število za- poslenih, česar si nikakor ne želijo. »Želimo ohraniti to, kar imamo in kar smo si zastavili,« je še poudaril sogovornik, ki želi, da bi v domačem okolju še naprej vrsto let uspešno izdelova- li stroje, ki ljudem olajšajo delo. Foto: Andraž Purg Vsakodnevni izzivi v življenju in pri kmetovanju so povod za številne inovacije. 22 Št. 34, 21. avgust 2025 Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 22 KMETIJSTVO NADOMESTNI DELI NENADOMESTLJIVE STORITVE HALA C2 GORNJA RADGONA Obiščite nas na sejmu AGRA, veselimo se vašega obiska! 23.–28.08.2025 Prillinger, d.o.o., Arja vas 101, SI-3301 Petrovče, www.prillinger.si Inserat_SL_137x195mm_Agra_2025_08.indd 1 05.08.25 13:41 Zadobrova 69, 3211 Škoa vas pri Celju ZASTOPAMO IN PRODAJAMO PROGRAME: GOSENIČAR ZA DELO V SADOVNJAKU IN VINOGRADU MALA KOMUNALNA DOSTAVNA VOZILA - PREDNJA HIDRAVLIČNA DVIGALA - PREDNJE PRIKLJUČNE GREDI PONJAVE IN ŠOTORI OD LETA 1927 SAME, DEUTZ, LAMBORGHINI, HÜRLIMANN Originalni nadomestni deli za traktorje: - DISKASTE KOSILNICE - OBRAČALKE IN ZGRABLJALKE - BALIRKE IN OVIJALKE E: info@trakom-slo.com www.trakom-slo.com E-pošta: jtorkar@gmail.com Mob: +386 (0)41 365 428 SP Spodnje Bitnje 24,4209 Žabnica TRSNE ŠKARJE IN VEZALKA ŠPARONOV NAKLADALCI - TROSILNIKI MINERALNIH GNOJIL prodaja: 040 883 702 , 041 301 704 nadomestni deli in servis: 040 883 703, 040 883 705 F: 08 205 79 49 T: 03 546 18 70 N A K L A D A L C I DVORIŠČNA TELESKOPSKA DVIGALA »Hrana je eden od temeljev družbe. Midva pripadava ge- neraciji po 'tridesetih slavnih letih' (gospodarske rasti po drugi svetovni vojni), ki zdaj spoznava dolgoročne posledice kmetijskih in industrijskih od- ločitev tistega časa. Zato sva se odločila za drugačen pristop – najin je zakoreninjen v sodobni realnosti – želiva biti del nove generacije kmetov, ki razmišlja o načinih obdelave zemlje v skladu z naravo in biotsko ra- znovrstnostjo,« pripovedujeta Sarah in Martin, ki sta bila od nekdaj pustolovskega duha in nepoboljšljivo radovedna. Nov list v življenju »Oba prihajava s podeže- lja Bretanje na severozahodu Ljubezen medfrancoskima vrtnarjema in slovensko naravo Slovenci ste velikodušni in gostoljubni ljudje Podpeč nad Marofom pri Planini pri Sevnici je majhna vas v z zaobljenimi hribi posutem Posavju. Nekoč je tu mrgolelo ljudi, ki so se preživljali z delom svojih rok. Tako kot mnogokje po Sloveniji jih je tudi od tod veliko šlo s trebuhom za lažjim kruhom v mesto. Ko pa sta Francoza Sarah Turrin in Martin Cutullic po dolgem potepanju po svetu prav v naši vasici zagledala kmetijo, se je zgodila ljubezen na prvi pogled. V varnem zavetju med zeleni- ma hriboma sta začutila, da se želita tu ustaliti, postaviti trajnostno tržno kmetijo in pognati korenine. Tako so se rodile Vile in Vilice – eko kmetija na griču. Mlada zalju- bljenca pridno obdelujeta zemljo, se učita slovenščine in povezujeta z lokalno skupnostjo. Francije. Martin je bil medicin- ski tehnik v bolnišnicah in do- movih za ostarele, jaz pa sem delala najprej v gostinstvu in nato v organizaciji poslovnih dogodkov. Spoznala sva se po naključju, prek skupnega pri- jatelja, nekega deževnega zim- skega večera. Zapletla sva se v pogovor in hitro ugotovila, da imava veliko skupnega. Že po nekaj tednih nama je postalo jasno, da spadava skupaj. Oba sva bila razočarana nad svojimi prejšnjimi poklici – strastna, a utrujena zaradi delovnih raz- mer in pomanjkanja priznanja. Martin je delal kot zdravstveni častnik za nevladno organiza- cijo za zaščito oceanov, jaz pa sem se ravno vrnila v Bretanjo po dveh letih potovanja z na- hrbtnikom po svetu. Bila sva pripravljena obrniti nov list. V najini dvojini sva videla močno ekipo, polno ljubezni, sposob- no graditi trajnostne projekte,« pripoveduje Sarah, ki obožuje kuhanje in ustvarjanje, Martin pa požira znanstvenofantastič- ne knjige in ne more preživeti dneva brez glasbe. Sanje o ekološki kmetiji Potem ko sta najprej poto- vala vsak zase, sta zdaj to po- čela skupaj. »Imela sva srečo, da sva lahko potovala po raz- ličnih državah in spoznavala druge tradicije. To je razširilo najino vizijo življenja. Bolj ko sva spoznavala druge kultu- re, bolj sva se oddaljevala od svoje – do te mere, da sva se odločila zapustiti Francijo in se naseliti drugje. Začutila sva, da potrebujeva stik z naravo in ži- vim svetom, ter začela sanjati o svoji kmetiji. Seveda pa se je bilo treba naučiti vrtnarje- nja in kmetovanja. Večinoma sva se izobraževala v Franciji. Učila sva se ob boku zelenja- darjev na mikrokmetijah, ve- likih manj kot dva hektarja, kjer uporabljajo tehnike tako imenovanega regenerativne- ga kmetijstva ali žive zemlje. Obiskala sva tudi veliko kmetij, da bi se navdihnila in spozna- la različne pristope. Zaljubila sva se v pridelavo zelenjave in njeno raznolikost,« razlaga Martin in doda, da preden sta prečkala mejo, o Sloveniji nista vedela skoraj ničesar. Iskala sta biotsko raznovrstnost, neokr- njeno naravo in zeleno pokra- jino. Želela sta državo z visoko kakovostjo življenja. Slovenci ste velikodušni in gostoljubni ljudje »Vzela sva si čas, da sva spo- znala različne regije, ljudi in kulturo. Zelo nama je bila všeč gričevnata pokrajina Dolenjske in tam imava tudi nekaj prija- teljev. Po mesecih neuspešnega iskanja sva po naključju našla zapuščeno kmetijo v bližini Planine pri Sevnici, potrebno temeljite prenove. Zgodila se je zatreskanost na prvi pogled. »Brez slovenskih prijateljev ne bi zmogla. Zaradi njih sva prepričana, da želiva tukaj ostati.« Mlada Francoza sta si v naši neokrnjeni naravi ustvarila ekološki raj. ANDREJA COMINO 23 Št. 34, 21. avgust 2025 Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 23 KMETIJSTVO Marka Hrovata lahko uvr- stimo med najboljše pozna- valce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvarja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot priprav- nik zaposlil v ribogojnici Ribogojnica Žalec Z ribami že od pripravništva 2 Marka Hrovata lahko uvrsti- mo med najboljše poznavalce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvar- ja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot pripravnik zaposlil v ribogojnici takratnega Kme- tijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto pro- izvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in krapov. Pribli- žno 5 odstotkov rib, večinoma po- strvi, proda posameznikom, ki ga obiščejo v ribogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostin- ski obrati v podjetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O spletni pro- daji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je obnavljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zgolj ribje fi leje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za pre- delavo, tudi količine odpadkov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri go- jenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mla- dice kupuje samo pri enem, in si- cer preverjenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so Ribogojnica Žalec – z ribami že od pripravništva poceni. Takšni ceni ne moremo konkurirati oz. se ji vsaj približa- ti. Žal je velikokrat potrošniku cena bolj pomembna od ka- kovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela povečevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub to- liko težavam vztraja v ribogoj- stvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, malo je prostih kon- cev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ teden. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno zaposle- nega in enega stalnega pogod- benega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu pomagajo prijatelji in znanci. pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ Marka Hrovata lahko uvr- stimo med najboljše pozna- valce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvarja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot priprav- Ribogojnica Žalec Z ribami že od pripravništva nik zaposlil v ribogojnici takratnega Kmetijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto proizvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in kra- pov. Približno 5 odstotkov rib, večinoma postrvi, proda posa- meznikom, ki ga obiščejo v ri- bogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostinski obrati v pod jetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O sple- tni prodaji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je ob- navljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zgolj ribje fileje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za predelavo, tudi količine odpad- kov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri gojenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mladice kupuje samo pri enem, in sicer prever- jenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so poceni. Takšni ceni ne mo- remo konkurirati oz. se ji vsaj približati. Žal je velikokrat po- trošniku cena bolj pomembna od kakovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela pove- čevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub toliko težavam vztraja v ribo- gojstvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, malo je pro- stih koncev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ te- den. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno za- poslenega in enega stalnega pogodbenega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu po- magajo prijatelji in znanci. 2 Marka Hrovata lahko uvrsti- mo med najboljše poznavalce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvar- ja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot pripravnik zaposlil v ribogojnici takratnega Kme- tijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto pro- izvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in krapov. Pribli- žno 5 odstotkov rib, večinoma po- strvi, proda posameznikom, ki ga obiščejo v ribogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostin- ski obrati v podjetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O spletni pro- daji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je obnavljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zgolj ribje fi leje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za pre- delavo, tudi količine odpadkov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri go- jenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mla- dice kupuje samo pri enem, in si- cer preverjenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so Ribogojnica Žalec – z ribami že od pripravništva poceni. Takšni ceni ne moremo konkurirati oz. se ji vsaj približa- ti. Žal je velikokrat potrošniku cena bolj pomembna od ka- kovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela povečevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub to- liko težavam vztraja v ribogoj- stvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, malo je prostih kon- cev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ teden. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno zaposle- nega in enega stalnega pogod- benega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu pomagajo prijatelji in znanci. pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ Marka Hrovata lahko uvr- stimo med najboljše pozna- valce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvarja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot priprav- Ribogojnica Žalec Z ribami že od pripravništva nik zaposlil v ribogojnici takratnega Kmetijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto proizvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in kra- pov. Približno 5 odstotkov rib, večinoma postrvi, proda posa- meznikom, ki ga obiščejo v ri- bogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostinski obrati v pod jetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O sple- tni prodaji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je ob- navljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zgolj ribje fileje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za predelavo, tudi količine odpad- kov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri gojenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mladice kupuje samo pri enem, in sicer prever- jenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so poceni. Takšni ceni ne mo- remo konkurirati oz. se ji vsaj približati. Žal je velikokrat po- trošniku cena bolj pomembna od kakovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela pove- čevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub toliko težavam vztraja v ribo- gojstvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, malo je pro- stih koncev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ te- den. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno za- poslenega in enega stalnega pogodbenega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu po- magajo prijatelji in znanci. takratnega Kmetijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverje- tneje dajalo kruh do upoko- jitve. Fileji rib so preprostejši za peko in uživanje Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto proizvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in kra- pov. Približno 5 odstotkov rib, večinoma postrvi, proda posa- meznikom, ki ga obiščejo v ri- bogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostinski obrati v pod jetjih , trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O sple- tni prodaji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške dru- žine od Lendave do Kopra. Vča- sih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je obnavljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele in očiščene ribe. Stranke pa vse bolj povprašujejo po filejih rib, pri katerih odstranijo koščice in so preprostejši za kuho in uživanje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za predelavo, tudi količine odpad- kov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri gojenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mladice kupuje samo pri enem, in sicer prever- jenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so poceni. Takšni ceni ne mo- remo konkurirati oz. se ji vsaj približati. Žal je velikokrat po- trošniku cena bolj pomemb- na od kakovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jej- mo slovensko in se je potro- šnja domačih rib spet začela povečevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub toliko težavam vztraja v ribo- gojstvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lo- til. »Delo je res težko, malo je prostih koncev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ teden. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno za- poslenega in enega stalnega pogodbenega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu pomagajo prijatelji in znanci. Nisva se ustrašila, temveč sva pogumno zagrizla v to jabolko. Ker nimava veliko sredstev, jo postopoma prenavljava sama – kar je ogromen izziv, saj je poleg tega treba vzpostaviti še infrastrukturo za pridelavo zelenjave. Vse delava sama, ob- časno nama pomagajo prijatelji in družina,« razlaga mladi par. Že prvo leto sta začela s pride- lavo zelenjave, prenova pa bo ob tem trajala še kar nekaj let. »Trudiva se najti ravnovesje med zelenjadarstvom in ob- novo, kar ni vedno lahko, saj se srečujeva tudi z birokratski- »Imava srečo, da lahko sodelujeva pri ustanovitvi Slovenskega združenja regenerativnih kmetij. Veseliva se, kaj lahko doseže kolektivna moč. Želiva vzpostaviti kulturo sodelovanja in medsebojne pomoči – iskreno in trajno.« mi ovirami. Čeprav sprva nisva poznala nikogar, sva si počasi spletla mrežo izjemnih prijate- ljev – pravzaprav novo družino. Ganili so naju velikodušnost Slovencev, vaša gostoljubnost in pripravljenost pomagati. Navdušili so naju vaša umir- jenost, spoštovanje do narave in sposobnost uživati v prepro- stih stvareh. V tako majhnem prostoru sva videla veliko moči in ravnotežja,« pravita Sara in Martin, ganjena, ker so jima slovenski prijatelji ob vsakem izzivu nudili brezpogojno pod- poro. »Brez njih ne bi zmogla. Zaradi njih sva prepričana, da želiva tukaj ostati,« pravita. Dobra torta naredi dobre prijatelje Mlada Francoza se nikoli ne delata francoza, ko gre za spo- znavanje novih ljudi. »Imava navado, da novo poznanstvo začnemo z domačim pecivom. Sva velika sladkosneda in verja- meva, da dobra torta naredi do- bre prijatelje! Med potovanjem po Sloveniji sva želela spoznati lokalno kulturo, zato sva ponu- jala pomoč pri vsem – največ pri kmetijskih in gradbenih delih. Tako so počasi nastaja- la lepa prijateljstva. Živiva po načelu 'veselo sodelovanje'. Verjameva, da je življenje pri- jetno le, če so odnosi zgrajeni na obojestranski koristi. Mirna komunikacija, dobrosrčnost in empatija so ključni – in trudiva se jih vsakodnevno uporablja- ti. Ampak kot pravi francoski pregovor (in fi lm iz 80.): 'La vie n’est pas un long fl euve tranquille,' življenje ni mirna reka. Ugotavljava, da so odnosi lahko zelo krhki,« sta iskrena. Zabavne slovenske posebnosti Sarah in Martin si počasi nabirata »slovenske izkušnje«: najbolj ju nasmeji ustvarjalnost Slovencev pri praznovanju rojstnih dni, ko ob hišah po- stavljajo razne konstrukcije. Od preprosto porisanega avto- mobila do kartonskih zgradb, lutk, velikih napisov, velikih rož, smrečic … Nemogoče je, da mimoidoči ali vozniki tega ne bi opazili. Lotila pa sta se tudi učenja jezika: »Sloven- ščina ima slovanske korenine, kar je popolnoma drugače od francoščine – zato je to za naju pravi izziv! Imava srečo, da lah- ko obiskujeva tečaj slovenščine v Mladinskem centru Sevnica. Imava učbenike in priporočili so nama, naj začneva z bra- njem otroških knjig. V trgovi- nah in med prijatelji skušava uporabljati posamezne besede in fraze – upava, da bova nekoč znala tvoriti cel stavek! Najtež- je so sklanjatve, možgani nama kar zavrejo …« se smejeta mla- da Francoza, ki na svoji majhni kmetiji regenerativno pridelu- jeta zelenjavo in sadje ter tako bogatita njeno biotsko pestrost. Kmetijo obnavljata z metoda- mi naravne gradnje in ekološko prijaznimi tehnikami. »Vse, kar lahko vidite danes, je le začetek najine zgodbe, ki jo želiva pisa- ti skupaj z lokalno skupnostjo. Čutiva veliko strast do razume- vanja živih bitij in dobre hrane. Močno verjameva v povezavo med regenerativnim kmetova- njem in zdravo prehrano. Na- jini dnevi so razdeljeni med obnovo, zelenjadarstvom in splošnim vzdrževanjem pose- sti. Sama vzgajava sadike, zato začneva dan z obiskom rastli- njaka in pregledom sadik. Nato greva na vrt, preveriva rastline, odstraniva zastirke, po potrebi nastaviva zalivanje. T o je jutra- nji pregled, da se prepričava, da je vse v redu. Zvečer se rutina ponovi – pokrivava, zalivava. Ta dnevna rutina je ključna v vseh letnih časih – pozimi za- radi mraza, poleti zaradi suše. Ker imava veliko prostora, sva se odločila zasaditi tudi sadov- njak z raznolikimi vrstami. Tudi za to sva se izobraževala v Franciji. Gre za kombinacijo agrogozdarstva, profesionalne pridelave sadja in ohranjanja sort. Projekt vidiva kot most med najino kmetijo in lokal- no skupnostjo. Želiva vključiti tudi ljudi, ki niso iz kmetijske- ga okolja, ter ustvariti prostor učenja in občudovanja biotske raznovrstnosti in pridelave sad- ja,« razloži mladi par, ki name- rava tudi organizirati dogodke in sprejemati vse, ki se želijo vključiti. Nov pristop h kmetijstvu Ponujata možnost sponzori- ranja dreves in poimenovanja – s tem bosta lahko uresničila svoj projekt. »V prvih treh le- tih več časa namenjava obnovi kot zelenjadarstvu, kar se bo s časom obrnilo. Za zdaj (še) ne moreva živeti od svojih pridel- kov – z njimi komaj pokrijeva stroške. T o je realnost vzposta- vitve kmetije iz nič. Vložki so visoki, tempo je počasen, vra- čilo investicije traja. Zategujeva si pas in vlagava v odnose. To je najtežji del kmetovanja, a sva ga pričakovala, saj sva to videla na vseh kmetijah, ki sva jih obiskala. Za zdaj so najini dnevi tako polni in ritem dela tako naporen, da je to težko. Takšen projekt zahteva ogro- mno energije. Trenutno se osredotočava na rast 'sloven- ske družine' okoli naju. Zaradi obilice dela se tudi v Francijo ne vračava vsako leto – za to preprosto nimava časa. A družina in prijatelji naju obi- skujejo in razumejo najino odločitev za selitev. In doslej so bili vsi navdušeni! Seveda pa je razlika med turističnim obiskom in stalnim življenjem. Vsi pravijo, da se želijo vrniti in odkriti še več,« sta zado- voljna Sarah in Martin, ki si želita pustiti pečat v Sloveniji. »Želiva biti del gibanja novih kmetov, ki zagovarjajo me- tode, bolj spoštljive do tal in biotske raznovrstnosti. Imava srečo, da lahko sodelujeva pri ustanovitvi Slovenskega zdru- ženja regenerativnih kmetij. Veseliva se, kaj lahko doseže kolektivna moč. Želiva vzpo- staviti kulturo sodelovanja in medsebojne pomoči – iskreno in trajno. Ne želiva obupati, kljub naraščajočemu indivi- dualizmu v družbi. Življenje je prekratko in predragoceno, da bi ga preživeli v negativno- sti – in pretežko, da bi si ga dodatno oteževali,« skleneta. Foto: Jure Klobčar Preden sta se naselila v Sloveniji, sta prepotovala dobršen del sveta in iskala primeren kraj, kjer bi pustila pečat. V svojih trgovinah v Vojniku in Škofji konkurenčnih cenah: • semenska žita • dobrote z domačih kmetij • • za domače živali • za hišne živali • delovna oblačila in obutev • • • • • igrače (traktorji, priključki • Delovni čas: PON. AGROCENTER ŠKOFJA VAS Delovni čas: PON. Vabljeni v naši prodajalni, ODKUP ŽIVINE AGROCENTER ŠKOFJA Škofja vas 46b, 3211 Škofja vas domačih dobrot živil čebelarske opreme, in še več! • • 23 Št. 34, 21. avgust 2025 Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 23 KMETIJSTVO Marka Hrovata lahko uvr- stimo med najboljše pozna- valce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvarja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot priprav- nik zaposlil v ribogojnici Ribogojnica Žalec Z ribami že od pripravništva 2 Marka Hrovata lahko uvrsti- mo med najboljše poznavalce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvar- ja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot pripravnik zaposlil v ribogojnici takratnega Kme- tijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto pro- izvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in krapov. Pribli- žno 5 odstotkov rib, večinoma po- strvi, proda posameznikom, ki ga obiščejo v ribogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostin- ski obrati v podjetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O spletni pro- daji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je obnavljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zgolj ribje fi leje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za pre- delavo, tudi količine odpadkov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri go- jenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mla- dice kupuje samo pri enem, in si- cer preverjenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so Ribogojnica Žalec – z ribami že od pripravništva poceni. Takšni ceni ne moremo konkurirati oz. se ji vsaj približa- ti. Žal je velikokrat potrošniku cena bolj pomembna od ka- kovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela povečevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub to- liko težavam vztraja v ribogoj- stvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, malo je prostih kon- cev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ teden. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno zaposle- nega in enega stalnega pogod- benega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu pomagajo prijatelji in znanci. pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ Marka Hrovata lahko uvr- stimo med najboljše pozna- valce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvarja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot priprav- Ribogojnica Žalec Z ribami že od pripravništva nik zaposlil v ribogojnici takratnega Kmetijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto proizvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in kra- pov. Približno 5 odstotkov rib, večinoma postrvi, proda posa- meznikom, ki ga obiščejo v ri- bogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostinski obrati v pod jetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O sple- tni prodaji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je ob- navljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zgolj ribje fileje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za predelavo, tudi količine odpad- kov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri gojenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mladice kupuje samo pri enem, in sicer prever- jenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so poceni. Takšni ceni ne mo- remo konkurirati oz. se ji vsaj približati. Žal je velikokrat po- trošniku cena bolj pomembna od kakovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela pove- čevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub toliko težavam vztraja v ribo- gojstvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, malo je pro- stih koncev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ te- den. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno za- poslenega in enega stalnega pogodbenega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu po- magajo prijatelji in znanci. 2 Marka Hrovata lahko uvrsti- mo med najboljše poznavalce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvar- ja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot pripravnik zaposlil v ribogojnici takratnega Kme- tijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto pro- izvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in krapov. Pribli- žno 5 odstotkov rib, večinoma po- strvi, proda posameznikom, ki ga obiščejo v ribogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostin- ski obrati v podjetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O spletni pro- daji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je obnavljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zgolj ribje fi leje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za pre- delavo, tudi količine odpadkov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri go- jenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mla- dice kupuje samo pri enem, in si- cer preverjenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so Ribogojnica Žalec – z ribami že od pripravništva poceni. Takšni ceni ne moremo konkurirati oz. se ji vsaj približa- ti. Žal je velikokrat potrošniku cena bolj pomembna od ka- kovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela povečevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub to- liko težavam vztraja v ribogoj- stvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, malo je prostih kon- cev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ teden. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno zaposle- nega in enega stalnega pogod- benega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu pomagajo prijatelji in znanci. pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ Marka Hrovata lahko uvr- stimo med najboljše pozna- valce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvarja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot priprav- Ribogojnica Žalec Z ribami že od pripravništva nik zaposlil v ribogojnici takratnega Kmetijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto proizvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in kra- pov. Približno 5 odstotkov rib, večinoma postrvi, proda posa- meznikom, ki ga obiščejo v ri- bogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostinski obrati v pod jetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O sple- tni prodaji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je ob- navljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zgolj ribje fileje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za predelavo, tudi količine odpad- kov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri gojenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mladice kupuje samo pri enem, in sicer prever- jenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so poceni. Takšni ceni ne mo- remo konkurirati oz. se ji vsaj približati. Žal je velikokrat po- trošniku cena bolj pomembna od kakovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela pove- čevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub toliko težavam vztraja v ribo- gojstvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, malo je pro- stih koncev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ te- den. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno za- poslenega in enega stalnega pogodbenega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu po- magajo prijatelji in znanci. takratnega Kmetijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverje- tneje dajalo kruh do upoko- jitve. Fileji rib so preprostejši za peko in uživanje Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto proizvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in kra- pov. Približno 5 odstotkov rib, večinoma postrvi, proda posa- meznikom, ki ga obiščejo v ri- bogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostinski obrati v pod jetjih , trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O sple- tni prodaji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške dru- žine od Lendave do Kopra. Vča- sih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je obnavljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele in očiščene ribe. Stranke pa vse bolj povprašujejo po filejih rib, pri katerih odstranijo koščice in so preprostejši za kuho in uživanje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za predelavo, tudi količine odpad- kov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri gojenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mladice kupuje samo pri enem, in sicer prever- jenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so poceni. Takšni ceni ne mo- remo konkurirati oz. se ji vsaj približati. Žal je velikokrat po- trošniku cena bolj pomemb- na od kakovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jej- mo slovensko in se je potro- šnja domačih rib spet začela povečevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub toliko težavam vztraja v ribo- gojstvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lo- til. »Delo je res težko, malo je prostih koncev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ teden. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno za- poslenega in enega stalnega pogodbenega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu pomagajo prijatelji in znanci. Nisva se ustrašila, temveč sva pogumno zagrizla v to jabolko. Ker nimava veliko sredstev, jo postopoma prenavljava sama – kar je ogromen izziv, saj je poleg tega treba vzpostaviti še infrastrukturo za pridelavo zelenjave. Vse delava sama, ob- časno nama pomagajo prijatelji in družina,« razlaga mladi par. Že prvo leto sta začela s pride- lavo zelenjave, prenova pa bo ob tem trajala še kar nekaj let. »Trudiva se najti ravnovesje med zelenjadarstvom in ob- novo, kar ni vedno lahko, saj se srečujeva tudi z birokratski- »Imava srečo, da lahko sodelujeva pri ustanovitvi Slovenskega združenja regenerativnih kmetij. Veseliva se, kaj lahko doseže kolektivna moč. Želiva vzpostaviti kulturo sodelovanja in medsebojne pomoči – iskreno in trajno.« mi ovirami. Čeprav sprva nisva poznala nikogar, sva si počasi spletla mrežo izjemnih prijate- ljev – pravzaprav novo družino. Ganili so naju velikodušnost Slovencev, vaša gostoljubnost in pripravljenost pomagati. Navdušili so naju vaša umir- jenost, spoštovanje do narave in sposobnost uživati v prepro- stih stvareh. V tako majhnem prostoru sva videla veliko moči in ravnotežja,« pravita Sara in Martin, ganjena, ker so jima slovenski prijatelji ob vsakem izzivu nudili brezpogojno pod- poro. »Brez njih ne bi zmogla. Zaradi njih sva prepričana, da želiva tukaj ostati,« pravita. Dobra torta naredi dobre prijatelje Mlada Francoza se nikoli ne delata francoza, ko gre za spo- znavanje novih ljudi. »Imava navado, da novo poznanstvo začnemo z domačim pecivom. Sva velika sladkosneda in verja- meva, da dobra torta naredi do- bre prijatelje! Med potovanjem po Sloveniji sva želela spoznati lokalno kulturo, zato sva ponu- jala pomoč pri vsem – največ pri kmetijskih in gradbenih delih. Tako so počasi nastaja- la lepa prijateljstva. Živiva po načelu 'veselo sodelovanje'. Verjameva, da je življenje pri- jetno le, če so odnosi zgrajeni na obojestranski koristi. Mirna komunikacija, dobrosrčnost in empatija so ključni – in trudiva se jih vsakodnevno uporablja- ti. Ampak kot pravi francoski pregovor (in fi lm iz 80.): 'La vie n’est pas un long fl euve tranquille,' življenje ni mirna reka. Ugotavljava, da so odnosi lahko zelo krhki,« sta iskrena. Zabavne slovenske posebnosti Sarah in Martin si počasi nabirata »slovenske izkušnje«: najbolj ju nasmeji ustvarjalnost Slovencev pri praznovanju rojstnih dni, ko ob hišah po- stavljajo razne konstrukcije. Od preprosto porisanega avto- mobila do kartonskih zgradb, lutk, velikih napisov, velikih rož, smrečic … Nemogoče je, da mimoidoči ali vozniki tega ne bi opazili. Lotila pa sta se tudi učenja jezika: »Sloven- ščina ima slovanske korenine, kar je popolnoma drugače od francoščine – zato je to za naju pravi izziv! Imava srečo, da lah- ko obiskujeva tečaj slovenščine v Mladinskem centru Sevnica. Imava učbenike in priporočili so nama, naj začneva z bra- njem otroških knjig. V trgovi- nah in med prijatelji skušava uporabljati posamezne besede in fraze – upava, da bova nekoč znala tvoriti cel stavek! Najtež- je so sklanjatve, možgani nama kar zavrejo …« se smejeta mla- da Francoza, ki na svoji majhni kmetiji regenerativno pridelu- jeta zelenjavo in sadje ter tako bogatita njeno biotsko pestrost. Kmetijo obnavljata z metoda- mi naravne gradnje in ekološko prijaznimi tehnikami. »Vse, kar lahko vidite danes, je le začetek najine zgodbe, ki jo želiva pisa- ti skupaj z lokalno skupnostjo. Čutiva veliko strast do razume- vanja živih bitij in dobre hrane. Močno verjameva v povezavo med regenerativnim kmetova- njem in zdravo prehrano. Na- jini dnevi so razdeljeni med obnovo, zelenjadarstvom in splošnim vzdrževanjem pose- sti. Sama vzgajava sadike, zato začneva dan z obiskom rastli- njaka in pregledom sadik. Nato greva na vrt, preveriva rastline, odstraniva zastirke, po potrebi nastaviva zalivanje. T o je jutra- nji pregled, da se prepričava, da je vse v redu. Zvečer se rutina ponovi – pokrivava, zalivava. Ta dnevna rutina je ključna v vseh letnih časih – pozimi za- radi mraza, poleti zaradi suše. Ker imava veliko prostora, sva se odločila zasaditi tudi sadov- njak z raznolikimi vrstami. Tudi za to sva se izobraževala v Franciji. Gre za kombinacijo agrogozdarstva, profesionalne pridelave sadja in ohranjanja sort. Projekt vidiva kot most med najino kmetijo in lokal- no skupnostjo. Želiva vključiti tudi ljudi, ki niso iz kmetijske- ga okolja, ter ustvariti prostor učenja in občudovanja biotske raznovrstnosti in pridelave sad- ja,« razloži mladi par, ki name- rava tudi organizirati dogodke in sprejemati vse, ki se želijo vključiti. Nov pristop h kmetijstvu Ponujata možnost sponzori- ranja dreves in poimenovanja – s tem bosta lahko uresničila svoj projekt. »V prvih treh le- tih več časa namenjava obnovi kot zelenjadarstvu, kar se bo s časom obrnilo. Za zdaj (še) ne moreva živeti od svojih pridel- kov – z njimi komaj pokrijeva stroške. T o je realnost vzposta- vitve kmetije iz nič. Vložki so visoki, tempo je počasen, vra- čilo investicije traja. Zategujeva si pas in vlagava v odnose. To je najtežji del kmetovanja, a sva ga pričakovala, saj sva to videla na vseh kmetijah, ki sva jih obiskala. Za zdaj so najini dnevi tako polni in ritem dela tako naporen, da je to težko. Takšen projekt zahteva ogro- mno energije. Trenutno se osredotočava na rast 'sloven- ske družine' okoli naju. Zaradi obilice dela se tudi v Francijo ne vračava vsako leto – za to preprosto nimava časa. A družina in prijatelji naju obi- skujejo in razumejo najino odločitev za selitev. In doslej so bili vsi navdušeni! Seveda pa je razlika med turističnim obiskom in stalnim življenjem. Vsi pravijo, da se želijo vrniti in odkriti še več,« sta zado- voljna Sarah in Martin, ki si želita pustiti pečat v Sloveniji. »Želiva biti del gibanja novih kmetov, ki zagovarjajo me- tode, bolj spoštljive do tal in biotske raznovrstnosti. Imava srečo, da lahko sodelujeva pri ustanovitvi Slovenskega zdru- ženja regenerativnih kmetij. Veseliva se, kaj lahko doseže kolektivna moč. Želiva vzpo- staviti kulturo sodelovanja in medsebojne pomoči – iskreno in trajno. Ne želiva obupati, kljub naraščajočemu indivi- dualizmu v družbi. Življenje je prekratko in predragoceno, da bi ga preživeli v negativno- sti – in pretežko, da bi si ga dodatno oteževali,« skleneta. Foto: Jure Klobčar Preden sta se naselila v Sloveniji, sta prepotovala dobršen del sveta in iskala primeren kraj, kjer bi pustila pečat. V svojih trgovinah v Vojniku in Škofji konkurenčnih cenah: • semenska žita • dobrote z domačih kmetij • • za domače živali • za hišne živali • delovna oblačila in obutev • • • • • igrače (traktorji, priključki • Delovni čas: PON. AGROCENTER ŠKOFJA VAS Delovni čas: PON. Vabljeni v naši prodajalni, ODKUP ŽIVINE AGROCENTER ŠKOFJA Škofja vas 46b, 3211 Škofja vas domačih dobrot živil čebelarske opreme, in še več! • • Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO Pivnica Lipnik pred praznovanjem 30. obletnice Najprej pivo, potem še vse drugo Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedežem v Žalcu sta ponovno podelila priznanja pivo odlične kakovosti. Med dobitniki je bilo ponovno pod- jetje iz Šmarja pri Jelšah Pivovarna in kovinarstvo Lipnik za pivi Pivo Lipnik – ingverjevo in Pivo Lipnik – temno. DEAN ŠUSTER Da pivovarstvo v Sloveniji ni le panoga, temveč je kon- cept, ki povezuje kmetijstvo, živilstvo, gostinstvo in trgo- vino ter odpira vrata gospo- darskemu razvoju in ustvar- ja nova delovna mesta, je že lani izpostavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Oprema tudi za druge Na spletni strani družin- skega podjetja, ki ga vodijo Janez in Jožica Lipnik ter njuna hči Klavdija, piše: »Z vami že od leta 1996.« Toda pravijo, da bodo 30. obletnico praznovali letos. »Pravzaprav je tako, da je pivovarna začela obratovati leta 1995. Leto 1996 pomeni začetek naše gostinske poti. Tako da je to leto za nas zelo pomembno, saj bomo pra- znovali 30 let delovanja. Ob jubileju pripravljamo poseb- ne dogodke in praznovanja z našimi gosti in s prijatelji pi- vovarne,« je pojasnil Janez Lipnik. Dodal je: »Naše raz- mišljanje o pivovarstvu sicer sega daleč nazaj, v leto 1992, ko smo začeli načrtovati iz- delavo opreme za pivovar- stvo. Uspelo nam je narediti vso opremo za našo vzorč- no pivovarno in kasneje še nekaj pivovarske opreme, ki smo jo prodali kot ›know- -how‹ drugim pivovarjem.« Z veliko zanesenjaštva in ljubezni Vsak začetek je zahteven, a tudi zato ostane v večnem spominu. »Najprej smo ime- li majhno lokalno pivovarno v delu prostorov, kjer zdaj posluje naša pivnica. Želeli smo ljudem ponuditi do- mače kakovostno pivo po postavili polnilno linijo za stekleničke za 0,33 litra.« Opaženi in cenjeni Selitev v večje prostore se je zgodila leta 2000. S tem je podjetje povečalo zmožno- sti proizvodnje. »A še vedno ostajamo trdno povezani z lokalnim okoljem in s tradi- cijo. Vsaka nagrada nam ve- liko pomeni. Priznanje pivo odlične kakovosti je potrdi- tev, da je naše delo opaženo in cenjeno. Potrjuje, da v naši pivovarni delamo stro- kovno in kakovostno že od začetka. Za goste je to zago- »Večina naših gostov je stalnih, domačih gostov, ki jim ustreza, da je hrana preprosta, sveža in vedno dobra,« pravi Janez Lipnik. Janez Lipnik: »Cena piva je odvisna od surovin in postopka priprave. Temno pivo in posebne vrste piva, kot je ingverjevo, zahtevajo dražje sestavine in daljši postopek. Zato so nekoliko dražji.« tradicionalnem postopku. Vse se je začelo z veliko za- nesenjaštva in ljubezni do pivovarstva. Sčasoma smo postali prepoznavni tudi širše, zunaj naše regije,« pravi Lipnik. Leta 2000 so se preselili v večje prostore, v prostore stare mlekarne v Šmarju. V njih so postavili novo tehnološko opremo. Ta je bila sodobna in je imela večjo zmožnost proizvo- dnje. Tam se je povečala njihova proizvodnja piva. Prva priznanja Lipnik se je z naštevanjem glavnih mejnikov podjetja sprehodil skozi čas: »Pred tremi desetletji smo posta- vili pivovarno, leto kasneje smo odprli pivnico Lipnik. Kmalu smo se razveselili prvih priznanj. Med naj- bolj odmevnimi je nagrada za kakovost. Šlo je za med- narodno zlato priznanje za svetlo in temno pivo na Ma- džarskem leta 2004. Nato smo še razširili ponudbo in poleg svetlega in temnega piva ponujali nefiltrirano pivo in kasneje še ingver- jevo. Razširili smo vse tiste procese, ki potekajo med proizvajalci in porabniki. Zato smo stalno prisotni na sejmih in drugih priredi- tvah. Postali smo dobitni- ki priznanja pivo odlične kakovosti. Leta 2024 smo tovilo, da dobijo vrhunski izdelek,« je razlagal Lipnik. Vsako pivo ima svojo poseb- nost. »Naše pivo je narejeno iz kakovostnega savinjskega hmelja, ječmena in naravne vode brez umetnih dodat- kov. Kuhamo ga v manjših serijah, kar omogoča nadzor nad kakovostjo in zagotavlja poln okus. Zvesti smo tradi- ciji, a sledimo tudi sodobnim pristopom.« Preprosto, sveže, dobro V ponudbi je možno videti, da so cene pollitrskega vrčka ali steklenice svetlega, temne- ga in mešanega piva različne. Zakaj? »Cena je odvisna od surovin in postopka pripra- ve. Temno pivo in posebne vrste piva, kot je ingverjevo, zahtevajo dražje sestavine in daljši postopek. Zato so nekoliko dražji. Svetlo pivo ostaja osnovno in najbolj do- stopno.« Katero gre najbolj v prodajo? »Najbolj priljubljeno je naše svetlo pivo Lipnik, saj je splošno, torej primerno za vse priložnosti. Vedno več zanimanja je tudi za temno pivo in posebna piva, kot je ingverjevo.« V pivnici vsak dan ponuja- jo dve malici, ena je dnevna, druga tedenska. Ali gostje niso izbirčni, so tisti doma- či, stalni? »Res je, vsak dan ponujamo dve malici ter še Jožica in Janez Lipnik Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO Novi TEDNIK 3.5.2019 št. 18  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 18, 3. maj 2019 • Štirikolesniki in motorji za cestna brezpotja • Skuterji • Električna kolesa • ATV za avanture željne karakterje • Otroški ATV za male nadobudneže (bencinski ali električni pogon) • Prodaja kmetijskih strojev Muta • Prodaja originalnih nadomestnih delov • Popravila in zamenjava okvarjenih elementov • Servis • Montaža alarmnih naprav • Olja in maziva • Nadomestni deli za kmetijsko mehanizacijo Muta GORAZD ROGLIČ, s. p. Brnica 6, 1430 Hrastnik gorazd.roglic@kabelnet.net 041 886 055 www.stirikolesniki.eu Naj bo vaš nakup novega prevoznega sredstva kar se da prijeten in enostaven. Za več informacij nas pokličite, nam pišite ali obiščite našo spletno stran. tri jedi na žlico, in sicer pa- sulj, vampe in divjačinski golaž. Gostje so tega vajeni ter cenijo domačnost in ka- kovost hrane. Večina naših gostov je stalnih, domačih gostov, ki jim ustreza, da je hrana preprosta, sveža in vedno dobra,« je ponosen Lipnik. Zelo posebne testenine Družina Lipnik v trgovini ponuja pivo in tudi testeni- ne. »Že vrsto let pripravljamo domače testenine, saj smo želeli gostom ponuditi nekaj več. Hitro se je pokazalo, da so jih ljudje zelo dobro spre- jeli. Mnogi želijo kupiti sve- že testenine, nekateri tudi že sušene, zato jih ponujamo v obeh oblikah. Izdelujemo različne vrste. Imamo kla- sične testenine in posebne, kot so testenine s sipinim črnilom, spirulino, peso, špinačo in dietne. Tako go- stom ponujamo kakovosten domač izdelek, ki ga lahko odnesejo domov, lahko pa »Naše pivo je narejeno iz kakovostnega savinjskega hmelja, ječmena in naravne vode brez umetnih dodatkov. Kuhamo ga v manjših serijah, kar omogoča nadzor nad kakovostjo in zagotavlja poln okus. Zvesti smo tradiciji, a sledimo tudi sodobnim pristopom.« ga naročijo tudi po spletu. Prav tako je s pivom. Imamo različno velike pakete. Vse je odvisno od priložnosti in želja. Ponujamo sodčke za zabave, dvolitrske plastenke in manjše stekleničke,« je končal Janez Lipnik, ki mu pomagajo žena Jožica, hči Klavdija in vnukinja, ki ji je prav tako ime Klavdija. Vsi imajo polne roke dela, saj je njihova kulinarična ponudba zelo pestra. Foto: osebni arhiv Janeza Lipnika Hči lastnikov Klavdija in vnukinja Klavdija Pivnica Lipnik ODKUP HRASTOVE HLODOVINE Takojšnje plačilo! Tel.: 041 239 502 HLOD D.O.O., sečnja lesa, odkup, prodaja. HLODOVINE HLODOVINE ODKUP HRASTOVE ODKUP HRASTOVE ODKUP HRASTOVE ODKUP HRASTOVE ODKUP HRASTOVE ODKUP HRASTOVE HLODOVINE HLODOVINE HLODOVINE HLODOVINE HLODOVINE HLODOVINE HLODOVINE Tel.: 041 239 502 Tel.: 041 239 502 Takojšnje plačilo! Takojšnje plačilo! Takojšnje plačilo! Takojšnje plačilo! Takojšnje plačilo! Takojšnje plačilo! Tel.: 041 239 502 Tel.: 041 239 502 Tel.: 041 239 502 Tel.: 041 239 502 Tel.: 041 239 502 Tel.: 041 239 502 Tel.: 041 239 502 Tel.: 041 239 502 HLOD D.O.O., sečnja lesa, odkup, prodaja. HLOD D.O.O., sečnja lesa, odkup, prodaja. HLOD D.O.O., sečnja lesa, odkup, prodaja. HLOD D.O.O., sečnja lesa, odkup, prodaja. HLOD D.O.O., sečnja lesa, odkup, prodaja. HLOD D.O.O., sečnja lesa, odkup, prodaja. Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO Pivnica Lipnik pred praznovanjem 30. obletnice Najprej pivo, potem še vse drugo Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedežem v Žalcu sta ponovno podelila priznanja pivo odlične kakovosti. Med dobitniki je bilo ponovno pod- jetje iz Šmarja pri Jelšah Pivovarna in kovinarstvo Lipnik za pivi Pivo Lipnik – ingverjevo in Pivo Lipnik – temno. DEAN ŠUSTER Da pivovarstvo v Sloveniji ni le panoga, temveč je kon- cept, ki povezuje kmetijstvo, živilstvo, gostinstvo in trgo- vino ter odpira vrata gospo- darskemu razvoju in ustvar- ja nova delovna mesta, je že lani izpostavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Oprema tudi za druge Na spletni strani družin- skega podjetja, ki ga vodijo Janez in Jožica Lipnik ter njuna hči Klavdija, piše: »Z vami že od leta 1996.« Toda pravijo, da bodo 30. obletnico praznovali letos. »Pravzaprav je tako, da je pivovarna začela obratovati leta 1995. Leto 1996 pomeni začetek naše gostinske poti. Tako da je to leto za nas zelo pomembno, saj bomo pra- znovali 30 let delovanja. Ob jubileju pripravljamo poseb- ne dogodke in praznovanja z našimi gosti in s prijatelji pi- vovarne,« je pojasnil Janez Lipnik. Dodal je: »Naše raz- mišljanje o pivovarstvu sicer sega daleč nazaj, v leto 1992, ko smo začeli načrtovati iz- delavo opreme za pivovar- stvo. Uspelo nam je narediti vso opremo za našo vzorč- no pivovarno in kasneje še nekaj pivovarske opreme, ki smo jo prodali kot ›know- -how‹ drugim pivovarjem.« Z veliko zanesenjaštva in ljubezni Vsak začetek je zahteven, a tudi zato ostane v večnem spominu. »Najprej smo ime- li majhno lokalno pivovarno v delu prostorov, kjer zdaj posluje naša pivnica. Želeli smo ljudem ponuditi do- mače kakovostno pivo po postavili polnilno linijo za stekleničke za 0,33 litra.« Opaženi in cenjeni Selitev v večje prostore se je zgodila leta 2000. S tem je podjetje povečalo zmožno- sti proizvodnje. »A še vedno ostajamo trdno povezani z lokalnim okoljem in s tradi- cijo. Vsaka nagrada nam ve- liko pomeni. Priznanje pivo odlične kakovosti je potrdi- tev, da je naše delo opaženo in cenjeno. Potrjuje, da v naši pivovarni delamo stro- kovno in kakovostno že od začetka. Za goste je to zago- »Večina naših gostov je stalnih, domačih gostov, ki jim ustreza, da je hrana preprosta, sveža in vedno dobra,« pravi Janez Lipnik. Janez Lipnik: »Cena piva je odvisna od surovin in postopka priprave. Temno pivo in posebne vrste piva, kot je ingverjevo, zahtevajo dražje sestavine in daljši postopek. Zato so nekoliko dražji.« tradicionalnem postopku. Vse se je začelo z veliko za- nesenjaštva in ljubezni do pivovarstva. Sčasoma smo postali prepoznavni tudi širše, zunaj naše regije,« pravi Lipnik. Leta 2000 so se preselili v večje prostore, v prostore stare mlekarne v Šmarju. V njih so postavili novo tehnološko opremo. Ta je bila sodobna in je imela večjo zmožnost proizvo- dnje. Tam se je povečala njihova proizvodnja piva. Prva priznanja Lipnik se je z naštevanjem glavnih mejnikov podjetja sprehodil skozi čas: »Pred tremi desetletji smo posta- vili pivovarno, leto kasneje smo odprli pivnico Lipnik. Kmalu smo se razveselili prvih priznanj. Med naj- bolj odmevnimi je nagrada za kakovost. Šlo je za med- narodno zlato priznanje za svetlo in temno pivo na Ma- džarskem leta 2004. Nato smo še razširili ponudbo in poleg svetlega in temnega piva ponujali nefiltrirano pivo in kasneje še ingver- jevo. Razširili smo vse tiste procese, ki potekajo med proizvajalci in porabniki. Zato smo stalno prisotni na sejmih in drugih priredi- tvah. Postali smo dobitni- ki priznanja pivo odlične kakovosti. Leta 2024 smo tovilo, da dobijo vrhunski izdelek,« je razlagal Lipnik. Vsako pivo ima svojo poseb- nost. »Naše pivo je narejeno iz kakovostnega savinjskega hmelja, ječmena in naravne vode brez umetnih dodat- kov. Kuhamo ga v manjših serijah, kar omogoča nadzor nad kakovostjo in zagotavlja poln okus. Zvesti smo tradi- ciji, a sledimo tudi sodobnim pristopom.« Preprosto, sveže, dobro V ponudbi je možno videti, da so cene pollitrskega vrčka ali steklenice svetlega, temne- ga in mešanega piva različne. Zakaj? »Cena je odvisna od surovin in postopka pripra- ve. Temno pivo in posebne vrste piva, kot je ingverjevo, zahtevajo dražje sestavine in daljši postopek. Zato so nekoliko dražji. Svetlo pivo ostaja osnovno in najbolj do- stopno.« Katero gre najbolj v prodajo? »Najbolj priljubljeno je naše svetlo pivo Lipnik, saj je splošno, torej primerno za vse priložnosti. Vedno več zanimanja je tudi za temno pivo in posebna piva, kot je ingverjevo.« V pivnici vsak dan ponuja- jo dve malici, ena je dnevna, druga tedenska. Ali gostje niso izbirčni, so tisti doma- či, stalni? »Res je, vsak dan ponujamo dve malici ter še Jožica in Janez Lipnik Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO Vabljeni! Prvič v Sloveniji! SVETOVNO GOZDARSKO PRVENSTVO www.sidg.si Mlekarna Celeia s sedmini medaljami Agra Mlekarna Celeia je prejela štiri velike zlate medalje in tri srebrne medalje na 39. mednarodnem ocenjevanju mleka, mlečnih izdelkov in rastlinskih nadomestkov. Ocenjevanje je bilo pod okriljem 63. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. Kakovost mlečnih izdelkov Mlekarne Celeia je tudi le- tos prepričala strokovno komisijo na 39. mednarodnem ocenjevanju mleka, mlečnih izdelkov in rastlinskih nado- mestkov v okviru sejma Agra. Za svoje izdelke smo prejeli kar štiri velike zlate medalje in tri srebrne medalje, med prejemniki so naši prepoznavni in priljubljeni izdelki. To so Kraljevi seneni sir, deserta Zapeljiva malina in Strastna pomaranča, Oki Doki skutica malina, LCA proteinski jo- gurtov napitek piškotek in krema, LCA jogurt malina brez dodanega sladkorja in sladil ter Seneni sir. V Mlekarni Celeia že vrsto let za svoje izdelke pre- jemamo najvišja priznanja, ki so odraz kakovosti slo- venskega mleka ter prepleta tradicionalnih in inova- tivnih pristopov. Dosežki na 39. največjem domačem ocenjevanju mleka, mlečnih izdelkov in rastlinskih na- domestkov Agra potrjujejo stalno predanost kakovosti in razvoju sodobnih mlečnih izdelkov, ki jih potrošniki cenijo zaradi izvorno slovenskih sestavin in premišlje- ne sestave. »Ponovno smo dokazali, da sodimo med najboljše proizvajalce mlečnih izdelkov pri nas. Naša usmeritev v kakovostne surovine, seneno mleko in so- dobne prehranske smernice se odraža v prepoznanih in nagrajenih izdelkih,« je poudaril direktor Mlekarne Celeia Vinko But. Med nagrajenimi izdelki Mlekarne Celeia posebej izstopa Kraljevi seneni sir, ki je prejel veliko zlato me- daljo. Sir zori 12 mesecev, narejen je po tradicionalni metodi izključno iz senenega mleka in proizveden v največji sirarni v Sloveniji. Enako visoko priznanje so prejeli tudi trije izjemno priljubljeni izdelki: deserta Zapeljiva malina (s koščki pistacije) in Strastna poma- ranča (s hrustljavimi čokoladnimi kroglicami) ter Oki Doki skutica malina. Srebrne medalje so prejeli LCA proteinski jogurtov napitek piškotek in krema, LCA jogurt malina brez do- danega sladkorja in sladil ter Seneni sir. Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO Tudi vaši kmetiji vsako jutro prinaša nove priložnosti za rast in razvoj. A preden se zaženete v prihodnost, se posvetujte z našimi svetovalci, ki vam z individualno obravnavo in prilagojeno ponudbo financiranja pomagajo najti pravo rešitev po meri vaše kmetije. Več na nlb.si/agro NLB Agro Naj vaša kmetija raste in se razvija. NLB d.d., Trg republike 2, SI-1520 Ljubljana Financiranje PO MERI Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO Vabljeni! Prvič v Sloveniji! SVETOVNO GOZDARSKO PRVENSTVO www.sidg.si Mlekarna Celeia s sedmini medaljami Agra Mlekarna Celeia je prejela štiri velike zlate medalje in tri srebrne medalje na 39. mednarodnem ocenjevanju mleka, mlečnih izdelkov in rastlinskih nadomestkov. Ocenjevanje je bilo pod okriljem 63. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. Kakovost mlečnih izdelkov Mlekarne Celeia je tudi le- tos prepričala strokovno komisijo na 39. mednarodnem ocenjevanju mleka, mlečnih izdelkov in rastlinskih nado- mestkov v okviru sejma Agra. Za svoje izdelke smo prejeli kar štiri velike zlate medalje in tri srebrne medalje, med prejemniki so naši prepoznavni in priljubljeni izdelki. To so Kraljevi seneni sir, deserta Zapeljiva malina in Strastna pomaranča, Oki Doki skutica malina, LCA proteinski jo- gurtov napitek piškotek in krema, LCA jogurt malina brez dodanega sladkorja in sladil ter Seneni sir. V Mlekarni Celeia že vrsto let za svoje izdelke pre- jemamo najvišja priznanja, ki so odraz kakovosti slo- venskega mleka ter prepleta tradicionalnih in inova- tivnih pristopov. Dosežki na 39. največjem domačem ocenjevanju mleka, mlečnih izdelkov in rastlinskih na- domestkov Agra potrjujejo stalno predanost kakovosti in razvoju sodobnih mlečnih izdelkov, ki jih potrošniki cenijo zaradi izvorno slovenskih sestavin in premišlje- ne sestave. »Ponovno smo dokazali, da sodimo med najboljše proizvajalce mlečnih izdelkov pri nas. Naša usmeritev v kakovostne surovine, seneno mleko in so- dobne prehranske smernice se odraža v prepoznanih in nagrajenih izdelkih,« je poudaril direktor Mlekarne Celeia Vinko But. Med nagrajenimi izdelki Mlekarne Celeia posebej izstopa Kraljevi seneni sir, ki je prejel veliko zlato me- daljo. Sir zori 12 mesecev, narejen je po tradicionalni metodi izključno iz senenega mleka in proizveden v največji sirarni v Sloveniji. Enako visoko priznanje so prejeli tudi trije izjemno priljubljeni izdelki: deserta Zapeljiva malina (s koščki pistacije) in Strastna poma- ranča (s hrustljavimi čokoladnimi kroglicami) ter Oki Doki skutica malina. Srebrne medalje so prejeli LCA proteinski jogurtov napitek piškotek in krema, LCA jogurt malina brez do- danega sladkorja in sladil ter Seneni sir. Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 34, 21. avgust 2025 KMETIJSTVO Tudi vaši kmetiji vsako jutro prinaša nove priložnosti za rast in razvoj. A preden se zaženete v prihodnost, se posvetujte z našimi svetovalci, ki vam z individualno obravnavo in prilagojeno ponudbo financiranja pomagajo najti pravo rešitev po meri vaše kmetije. Več na nlb.si/agro NLB Agro Naj vaša kmetija raste in se razvija. NLB d.d., Trg republike 2, SI-1520 Ljubljana Financiranje PO MERI Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 34, 21. avgust 2025 AKTUALNA PONUDBA VSE ZA VAŠO PISARNO • PISARNIŠKI MATERIAL • NAJEM, SERVIS IN PRODAJA MULTIFUNKCIJSKIH NAPRAV W: birobit.si T: 03 425 6100 Brezplačna terapija pri zdravniku specialistu ob samoplačniškem pregledu Manualna medicina je posebna tehnika zdravljenja, ki je osredotočena na bolezni gibalnega sistema – hrbtenice, sklepov in mehkih tkiv. Obrabne spremembe, poškodbe, operativni posegi, a tudi prisilna drža in pre- obremenjenost so glavni vzroki teh obolenj. Težave, ki se ob tem pojavljajo, so predvsem bolečine, zmanjšana gibljivost, občutki mra- vljinčenja in zmanjšane moči ter tudi glavobo- li, nespečnost in še veliko drugega. Tokrat smo za nasvete glede zdravljenja z ma- nualnimi tehnikami povabili na pogovor vodjo prvega in največjega centra za manualno medi- cino v Sloveniji Mogy mag. Sanjo Zrimšek. S kakšnimi težavami se najpogosteje soočajo vaši bolniki? Večina ljudi, skoraj polovica, ima težave z ledvenim delom hrbtenice. Lahko gre za močne kratkotrajne bolečine, ki se pojavijo občasno, ali za stalne, kronične bolečine. V večini primerov te bolečine povzroča okvara medvretenčne ploščice v spo- dnjem delu, protruzija ali hernija diska. Bolečina lahko seva tudi v eno ali obe nogi, kar poljudno imenujemo išias. Ve- lik del predstavljajo tudi težave z vra- tnim delom hrbtenice, ki lahko pov- zročajo bolečine v tem delu in sevajo v roke ali se odražajo kot glavoboli, neprijetni občutki po obrazu, šume- nje v ušesih in nespečnost. Pogosto imajo ljudje tudi težave s sklepi, predvsem v kolku, kolenu in ramenskem obroču. Vzroki so različna vnetja, kalcinacije ali degeneracija. Opravka imamo tudi z ljudmi, ki imajo težave, ki jih z gibalnim sistemom ni mogoče neposredno poveza- ti. To so funkcionalne težave, ki imajo lahko več različnih vzrokov. Kako poteka zdravljenje? Ob prvem obisku zdravnik opra- vi poglobljen klinični pregled in pregled medicinske dokumen- Zdravljenje gibalnega sistema že 30 let! Medicinski center MOGY – specialisti za manualno medicino Pomagamo pri težavah: • bolečine v hrbtenici, sklepih, mišicah • težave z okončinami (nemoč, mravljinčenje, bolečine) • glavoboli, nespečnost, šumenje v ušesih • stanja po poškodbah in operacijah • epikondilitis, sindrom karpalnega kanala • posledice obrabnih sprememb (protruzija, hernija diska …) Zaupajte svoje zdravje strokovnjakom. Hrbtenica vam bo hvaležna. www.mogy.si Trzin: 01 561 25 21 Maribor: 02 470 24 13 Nova Gorica: 05 300 23 77 Murska Sobota: 040 804 286 Koper: 040 436 327 Celje: 040 866 456 Novo mesto: 040 56 56 65 Informacije in naročila: 30 Več kot 30 let uspešnega zdravljenja Več kot 10.000 obravnavanih pacientov Sedem ordinacij, osem zdravnikov specialistov Uspešno zdravljenje se začne s pravo diagnozo Posebna ponudba samo za bralce Novega Tednika: BREZPLAČNA TERAPIJA ob prvem pregledu Brezplačno terapijo lahko izkoristijo vsi, ki bodo do 15. septembra 2025 poklicali te- lefonsko številko 040 866 456 za naročila pri dr. Burdeniuku v ordinaciji Mogy Celje, Mariborska cesta 76. Brezplačno terapijo izvedemo na podlagi odločitve zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Ob na- ročilu povejte, da želite koristiti ugodnost brezplačne terapije. Vrednost terapije je 50 evrov, pregled je plačljiv. Za dodatne informacije in nasvete glede vaših težav je na voljo tudi brezplačna tele- fonska številka 080 12 03, na katero lahko pokličete vsak delovnik med 8. in 18. uro. pregled medicinske dokumen- S kakšnimi težavami se najpogosteje soočajo vaši Večina ljudi, skoraj polovica, ima težave z ledvenim delom hrbtenice. Lahko gre za močne kratkotrajne bolečine, ki se pojavijo občasno, ali za stalne, kronične bolečine. V večini primerov te bolečine povzroča okvara medvretenčne ploščice v spo- dnjem delu, protruzija ali hernija diska. Bolečina lahko seva tudi v eno ali obe nogi, kar poljudno imenujemo išias. Ve- lik del predstavljajo tudi težave z vra- tnim delom hrbtenice, ki lahko pov- zročajo bolečine v tem delu in sevajo v roke ali se odražajo kot glavoboli, neprijetni občutki po obrazu, šume- nje v ušesih in nespečnost. Pogosto imajo ljudje tudi težave s sklepi, predvsem v kolku, kolenu in ramenskem obroču. Vzroki so različna vnetja, kalcinacije ali degeneracija. Opravka imamo tudi z ljudmi, ki imajo težave, ki jih z gibalnim sistemom ni mogoče neposredno poveza- ti. To so funkcionalne težave, ki imajo lahko več različnih Ob prvem obisku zdravnik opra- vi poglobljen klinični pregled in pregled medicinske dokumen- Posebna ponudba samo za bralce Novega Tednika: BREZPLAČNA Posebna ponudba samo za bralce Novega Tednika: BREZPLAČNA Posebna ponudba samo za bralce TERAPIJA ob prvem pregledu Brezplačno terapijo lahko izkoristijo vsi, ki bodo do 15. septembra 2025 poklicali te- lefonsko številko 040 866 456 za naročila pri dr. Burdeniuku v ordinaciji Mogy Celje, Mariborska cesta 76. Brezplačno terapijo izvedemo na podlagi odločitve zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Ob na- ročilu povejte, da želite koristiti ugodnost brezplačne terapije. Vrednost terapije je 50 evrov, pregled je plačljiv. Za dodatne informacije in nasvete glede vaših težav je na voljo tudi brezplačna tele- fonska številka 080 12 03, na katero lahko pokličete vsak delovnik med 8. in 18. uro. S kakšnimi težavami se najpogosteje soočajo vaši Večina ljudi, skoraj polovica, ima težave z ledvenim delom hrbtenice. Lahko gre za močne kratkotrajne bolečine, ki se pojavijo občasno, ali za stalne, kronične bolečine. V večini primerov te bolečine povzroča okvara medvretenčne ploščice v spo- dnjem delu, protruzija ali hernija diska. Bolečina lahko seva tudi v eno ali obe nogi, kar poljudno imenujemo išias. Ve- lik del predstavljajo tudi težave z vra- tnim delom hrbtenice, ki lahko pov- zročajo bolečine v tem delu in sevajo v roke ali se odražajo kot glavoboli, neprijetni občutki po obrazu, šume- nje v ušesih in nespečnost. Pogosto imajo ljudje tudi težave s sklepi, Ob prvem obisku zdravnik opra- vi poglobljen klinični pregled in pregled medicinske dokumen- Posebna ponudba samo za bralce Novega Tednika: BREZPLAČNA Posebna ponudba samo za bralce Novega Tednika: BREZPLAČNA Posebna ponudba samo za bralce TERAPIJA ob prvem pregledu Brezplačno terapijo lahko izkoristijo vsi, ki bodo do 15. septembra 2025 poklicali te- lefonsko številko 040 866 456 za naročila pri dr. Burdeniuku v ordinaciji Mogy Celje, Mariborska cesta 76. Brezplačno terapijo izvedemo na podlagi odločitve zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Ob na- ročilu povejte, da želite koristiti ugodnost brezplačne terapije. Vrednost terapije je 50 evrov, pregled je plačljiv. vaših težav je na voljo tudi brezplačna tele- fonska številka 080 12 03, na katero lahko pokličete vsak delovnik med 8. in 18. uro. tacije (izvidov in slik), če jo bolnik ima. Na tej podlagi postavi dia- gnozo. V naših ordina- cijah delujejo zdravniki specialist nevrologi in ortopedi, ki so se doda- tno izobraževali na področju gibalnega sistema za zdravljenje z manualno medicino. Uspešno zdravljenje se torej začne s pravo diagnozo. Če ob prvem obisku diagnoze ni mogoče posta- viti, bolnika pošljemo na dodatne preiskave. Na podlagi prvega pregleda, če težave sodijo v naše področje, predpišemo terapije, ki so prila- gojene posamezniku. Gre za povsem individu- alen pristop, ki ga določi zdravnik specialist. V povprečju za kronične težave predpišemo od štiri do šest te- rapij, pri enkratnih bolečinah lahko pomaga že ena terapija. Vse je jasno ob prvem obisku: ali lahko pomagamo in koliko terapij bi bilo potrebnih. S tem dajemo ljudem tudi neko zagotovilo za uspe- šno zdravljenje. Ljudje nam svoje zdravje zau- pajo že več kot petintri- deset let. Poleg ordinacij po vsej Sloveniji imate prostore tudi v Celju? Drži, v sedmih ordinacijah deluje osem zdravni- kov. V Celju deluje zdravnik specialist dr. Roman Burdeniuk, ordinacijo najdete na Mariborski cesti 76 v prostorih klinike Ludvig Dental. Gre za precej novo ordinacijo, odprli smo jo leta 2020, saj je veliko bolnikov iz Celja in okolice obiskovalo naši ordinaciji v Mariboru in Trzinu. Tudi kar zadeva lokacijo, se želimo čim bolj približati ljudem. Komu vse lahko pomagate, so kakšne ome- jitve? Pomagamo predvsem ljudem, ki imajo težave s hrbtenico, sklepi in z mehkimi tkivi, kot so miši- ce, tetive in vezi. Zdravljenje je primerno za ljudi vseh starosti, tudi otroke. Gre za naravno obliko zdravljenja z ročnimi tehnikami, brez zdravil in posegov v telo. Pri delu uporabljamo tudi različne pripomočke, s katerimi želimo v čim krajšem času odpraviti vzroke težav. Največ naših bolnikov je v srednjih letih, ko obrabne spremembe že lahko napredujejo, predvsem zaradi preobremenje- nosti, prisilne drže in stresa. Obravnavamo tudi veliko starostnikov z najrazličnejšimi težavami, ki jih naši zdravniki lahko celovito zdravijo. Omejitve so redke: sveže poškodbe, stanja po operativnih posegih v obdobju do šest mesecev, izrazita oste- ohondroza in različna onkološka stanja. Do sredine septembra ponujate brezplačno terapijo? Res je, ljudje, ki k nam pridejo prvič, lahko iz- koristijo brezplačno terapijo. Cena posamezne terapije je 50 evrov. Do 15. septembra lahko po- kličejo v najbližjo ordinacijo Mogy in izkoristijo to ugodnost. Terapijo izvedemo na podlagi prvega pregleda pri zdravniku. Pregled je plačljiv, cena je 50 evrov. Terapije ne izvedemo le v primeru kontraindikacij, torej če gre za težave, ki ne sodijo v naše področje zdravljenja, ali bi lahko z manual- nimi tehnikami povzročili poslabšanje stanja. Gle- de tega svetujemo že po telefonu ob naročanju. Kakšne so čakalne dobe in kako je mogoče priti do vas? Skrbimo za to, da so čakalne dobe čim kraj- še, za prvi pregled se čaka v povprečju od 10 do 14 dni. Na terapije, ki jih na podlagi pregleda predpiše zdravnik, se ne čaka. Naročamo vsak delovnik med 8. in 18. uro po telefonu, možno je tudi spletno naročanje. Zelo ljudem ustrezajo tudi splošni nasveti, ki jih na brezplačni številki 080 12 03 omogočamo vsak delovnik. Ljudje nam po elektronski pošti pošljejo tudi izvide, da jim jih obrazložimo in jim svetujemo, kako naprej. Tu smo, da pomagamo, in ljudje so nam iskreno hvaležni za to. Vodja ordinacij Mogy mag. Sanja Zrimšek: V petintridesetih letih delovanja smo uspešno pomagali že več deset tisoč ljudem z najra- zličnejšimi težavami. V ordinacijah Mogy v Celju, Mariboru, Trzinu, Novem mestu, Novi Gorici, Kopru in Murski soboti deluje osem zdravnikov specialistov za hrbtenico in sklepe. Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 34, 21. avgust 2025 AKTUALNA PONUDBA VSE ZA VAŠO PISARNO • PISARNIŠKI MATERIAL • NAJEM, SERVIS IN PRODAJA MULTIFUNKCIJSKIH NAPRAV W: birobit.si T: 03 425 6100 Brezplačna terapija pri zdravniku specialistu ob samoplačniškem pregledu Manualna medicina je posebna tehnika zdravljenja, ki je osredotočena na bolezni gibalnega sistema – hrbtenice, sklepov in mehkih tkiv. Obrabne spremembe, poškodbe, operativni posegi, a tudi prisilna drža in pre- obremenjenost so glavni vzroki teh obolenj. Težave, ki se ob tem pojavljajo, so predvsem bolečine, zmanjšana gibljivost, občutki mra- vljinčenja in zmanjšane moči ter tudi glavobo- li, nespečnost in še veliko drugega. Tokrat smo za nasvete glede zdravljenja z ma- nualnimi tehnikami povabili na pogovor vodjo prvega in največjega centra za manualno medi- cino v Sloveniji Mogy mag. Sanjo Zrimšek. S kakšnimi težavami se najpogosteje soočajo vaši bolniki? Večina ljudi, skoraj polovica, ima težave z ledvenim delom hrbtenice. Lahko gre za močne kratkotrajne bolečine, ki se pojavijo občasno, ali za stalne, kronične bolečine. V večini primerov te bolečine povzroča okvara medvretenčne ploščice v spo- dnjem delu, protruzija ali hernija diska. Bolečina lahko seva tudi v eno ali obe nogi, kar poljudno imenujemo išias. Ve- lik del predstavljajo tudi težave z vra- tnim delom hrbtenice, ki lahko pov- zročajo bolečine v tem delu in sevajo v roke ali se odražajo kot glavoboli, neprijetni občutki po obrazu, šume- nje v ušesih in nespečnost. Pogosto imajo ljudje tudi težave s sklepi, predvsem v kolku, kolenu in ramenskem obroču. Vzroki so različna vnetja, kalcinacije ali degeneracija. Opravka imamo tudi z ljudmi, ki imajo težave, ki jih z gibalnim sistemom ni mogoče neposredno poveza- ti. To so funkcionalne težave, ki imajo lahko več različnih vzrokov. Kako poteka zdravljenje? Ob prvem obisku zdravnik opra- vi poglobljen klinični pregled in pregled medicinske dokumen- Zdravljenje gibalnega sistema že 30 let! Medicinski center MOGY – specialisti za manualno medicino Pomagamo pri težavah: • bolečine v hrbtenici, sklepih, mišicah • težave z okončinami (nemoč, mravljinčenje, bolečine) • glavoboli, nespečnost, šumenje v ušesih • stanja po poškodbah in operacijah • epikondilitis, sindrom karpalnega kanala • posledice obrabnih sprememb (protruzija, hernija diska …) Zaupajte svoje zdravje strokovnjakom. Hrbtenica vam bo hvaležna. www.mogy.si Trzin: 01 561 25 21 Maribor: 02 470 24 13 Nova Gorica: 05 300 23 77 Murska Sobota: 040 804 286 Koper: 040 436 327 Celje: 040 866 456 Novo mesto: 040 56 56 65 Informacije in naročila: 30 Več kot 30 let uspešnega zdravljenja Več kot 10.000 obravnavanih pacientov Sedem ordinacij, osem zdravnikov specialistov Uspešno zdravljenje se začne s pravo diagnozo Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 20, 15. maj 2025 AKTUALNA PONUDBA Kaj je manualna medicina? Manualna medicina je uradna veja medicine, ki se usmerja v prepoznavanje in zdravljenje težav s hrbtenico, sklepi in z miši- cami z uporabo specialnih ročnih tehnik. Zdravnik najprej opravi poglobljen klinični pregled, pri nadaljnjih terapijah pa uporablja posebne prijeme za sproščanje napetosti, obnavljanje pravilnega gibanja v sklepih ter odpravljanje bolečin in vnetnih procesov. T ehnike zdravljenja vključujejo mehke prijeme, masažo, mobili- zacijo in manipulacijo, katerih cilj je povrniti telesu normalen gi- balni stereotip, zmanjšati bolečine in spodbujati naravne procese zdravljenja. T erapije so primerne za ljudi vseh starosti, še posebej za tiste, ki želijo naravno pot do zdravja brez zdravil ali operacije. Zdravljenje gibalnega sistema že 30 let! Medicinski center MOGY – specialisti za manualno medicino Pomagamo pri težavah: • bolečine v hrbtenici, sklepih, mišicah • težave z okončinami (nemoč, mravljinčenje, bolečine) • glavoboli, nespečnost, šumenje v ušesih • stanja po poškodbah in operacijah • epikondilitis, sindrom karpalnega kanala • posledice obrabnih sprememb (protruzija, hernija diska …) Zaupajte svoje zdravje strokovnjakom. Hrbtenica vam bo hvaležna. www.mogy.si Trzin: 01 561 25 21 Maribor: 02 470 24 13 Nova Gorica: 05 300 23 77 Murska Sobota: 040 804 286 Koper: 040 436 327 Celje: 040 866 456 Novo mesto: 040 56 56 65 Informacije in naročila: 30 Več kot 30 let uspešnega zdravljenja Več kot 10.000 obravnavanih pacientov Sedem ordinacij, osem zdravnikov specialistov Bolečine v hrbtu, predvsem v predelu vratu in križa, ali boleči sklepi niso le neprijetni, ampak lahko resno vplivajo na kakovost našega življenja. Če iščete naravno, učinkovito in strokovno rešitev za odpravo teh težav, je manualna me- dicina prava izbira za vas. Gre za ročne tehnike zdravljenja, ki jih izvajajo zdravniki specialisti. Omogočajo zmanjšanje bolečin, odpravo blokad, sproščanje napetosti in izboljšanje gibljivosti – brez stranskih učinkov. Z njimi vplivamo na vzroke teh težav, kar pomeni, da jih v večini primerov lahko odpravimo za vedno, brez zdravil in operativnih posegov. Izkoristite brezplačno terapijo www.mogy.si Naročila in informacije: ordinacija Mogy Celje, Mariborska cesta 76 (Ludvig dental), T: 040 866 456 Roman Burdeniuk, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Trzin, T: 01 561 25 21 Andrej Kotov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Maribor in Tišina, T: 02 470 24 13 Sergej Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Vladimir Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Nova Gorica in Koper, T: 05 300 23 77 Arkadij Januškevič, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Genadij Filipov, dr. med., spec. nevrolog, spec. ortoped, spec. manualne medicine Dimitrij Gaidukevich, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Novo mesto, T: 040 56 56 65 Vasilij Banin, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine BREZPLAČNO TERAPIJO lahko izkoristijo vsi, ki bodo do 30. maja 2025 poklicali telefonsko številko 040 866 456 za naročila v ordinaciji Mogy Celje, Mariborska 76. Naročite se lahko tudi s pomočjo spleta: www.mogy.si Brezplačno terapijo izvedemo na podlagi prvega pregleda in odločitve zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Ob naročilu povejte, da želite koristiti ugodnost brezplačne terapije. Vrednost terapije je 50 evrov, pregled je plačljiv. Za dodatne informacije in nasvete glede vaših težav je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 12 03, na katero lahko pokličete vsak delovnik med 8. in 18. uro. Manualna medicina – rešitev za težave s hrbtenico in sklepi Zdravniki medicinskega centra Mogy so v več kot 30 letih uspešno pomagali več deset tisoč ljudem pri težavah s hrbtenico in sklepi. Kdaj je manualna medicina najbolj učinkovita? Seznam bolezenskih stanj, pri katerih so tehnike manualne medicine učinkovite, je zelo obsežen. Manualna medicina še posebej izjemne rezultate zdravljenja omogoča pri nasle- dnjih težavah: Bolečine v križu: so ena najbolj pogostih težav sodobnega življenjskega sloga. Zaradi nepravilne drže, premalo gibanja in pogostih stresnih situacij se zakrčijo mišice spodnjega dela hrbta, zmanjša se prekrvavitev v tem delu in obrabne spremembe skeleta hitro napredujejo. S terapijami manualne medicine lahko hitro in učinkovito odpravimo napetost ter povrnemo gibljivost hrbtenice. Težave z vratom in rameni: nastanejo predvsem zaradi dolgotrajnega sedenja (za računalnikom …), kar privede tudi do bolečin, zakrčenosti in mravljinčenja. Pojavijo se lahko tudi glavoboli, vrtoglavice, šumenje v ušesih in nespečnost. Manualna medicina sprošča mehka tkiva zgornjega dela hrbtenice in omogoča hitre rešitve. Degenerativne (obrabne) spremembe: se začnejo po- javljati po 35. letu in z leti lahko hitro napredujejo, najbolj pogosta diagnoza je okvara medvretenčne ploščice (hernija diska). Manualna medicina omogoča, da nadaljnje spre- membe omejimo ali celo zaustavimo, s čimer pomaga pri ohranjanju gibljivosti in zmanjšanju bolečin. Mišična napetost: je še posebej izrazita pri športnikih, poklicih s težkim fi zičnim delom in pri ljudeh s sedečim načinom življenja. Z rednimi preventivnimi terapijami, ki jih izvajamo enkrat mesečno, je mogoče odpraviti zakrčenost mišic in povečati gibljivost ter odpraviti bolečine. Kronične bolečine: so vse bolečine, ki trajajo več kot šest mesecev. Mednje sodijo tudi npr. išias, lumbalgija, cervikal- gija, fi bromialgija in tenzijski glavoboli. S ciklom terapij (od 4 do 6 obiskov) je mogoče tovrstne težave učinkovito odpraviti. Prednosti manualne medicine Največja prednost manualne medicine je, da poleg terapev- tskega zdravljenja omogoča ob prvem pregledu postavitev natančne diagnoze. Zdravljenje namreč izvajajo zdravniki (dr. med.) z dodatnimi specializacijami s področja gibalnega sistema (nevrologije ali ortopedije). Naraven pristop brez zdravil in operacije: manualna me- dicina ne zahteva uporabe zdravil ali kirurških posegov. S tem se izognete morebitnim stranskim učinkom zdravil ter tveganju in okrevanju po operacijah. Hitro olajšanje in dolgoročni učinki: večina bolnikov ob- čuti takojšnje izboljšanje po terapiji, za dolgotrajni učinek je treba opraviti cikel predpisanih terapij za posamezno stanje (v povprečju od 4 do 6 obiskov). V primeru kroničnih težav so priporočljive redne vzdrževalne terapije (enkrat mesečno), saj pomagajo pri preprečevanju ponovnih težav. Terapije, prilagojene posamezniku: vsaka terapija je pri- lagojena potrebam posameznika. Zdravnik prilagodi tehnike glede na vaše zdravstveno stanje in naravo težav, s katerimi se soočate. Brez stranskih učinkov: tehnike manualne medicine ob- segajo natančne in mehke prijeme, pri katerih ne občutite bolečin. Izjemoma lahko po terapiji občutite reakcijo v obliki bolečin v mišicah, občutka mehkih nog in utrujenosti, ki traja največ dva dni. Kako poteka zdravljenje z manualno medicino? Ob prvem obisku zdravnik opravi pogovor, klinični pre- gled ter pregled vaše medicinske dokumentacije (izvidov in slik), če jih imate. Zdravnik s pomočjo kliničnega pregleda oceni vaše telesno stanje, preveri vaše gibanje, držo, stanje hrbtenice, sklepov in mišic. Če je na podlagi pregleda možno natančno ugotoviti vzrok vaših težav in postaviti diagnozo, zdravnik na podlagi tega izbere ustrezne tehnike za terapev- tsko zdravljenje. Terapije v večini primerov obsegajo razte- zanje, manipulacije in posebne masažne tehnike. Takoj po terapiji izjemoma lahko pride do reakcije – začasne bolečine ali utrujenosti, vendar boste že po nekaj dneh občutili izbolj- šanje. Redne terapije, ki vam jih predpiše zdravnik ob prvem pregledu, običajno vodijo do trajnega izboljšanja. Ali je manualna medicina primerna za vsakogar? Manualna medicina je primerna za ljudi vseh starosti, ven- dar je pomembno, da bolnih in zdravnik sodelujeta, zato majhnih otrok brez spremstva staršev ne obravnavamo. Zdravljenje ni primerno za nosečnice v zadnjem trimesečju s težavami v spodnjem delu hrbtenice ter pri stanjih, kot so poškodbe hrbtenice, aktivna vnetja ali bolezni sklepov. Da lahko zdravniki zagotovijo varno in učinkovito zdravljenje, pred terapijo na podlagi prvega pregleda podrobno ocenijo vaše zdravstveno stanje. Manualna medicina je učinkovita, naravna in varna metoda zdravljenja, priporočljiva za lajšanje in odpravo bolečin v hrb- tenici, sklepih in okončinah ter drugih povezanih težav, kot so občutki zakrčenosti, mravljinčenja, glavoboli, vrtoglavice in nespečnost. Želite preizkusiti brezplačno terapijo? Pokličite še danes in se naročite na pregled ter naredite prvi korak do zdravja in boljšega počutja. Posebna ponudba samo za bralce Novega Tednika: BREZPLAČNA TERAPIJA ob prvem pregledu Brezplačno terapijo lahko izkoristijo vsi, ki bodo do 15. septembra 2025 poklicali te- lefonsko številko 040 866 456 za naročila pri dr. Burdeniuku v ordinaciji Mogy Celje, Mariborska cesta 76. Brezplačno terapijo izvedemo na podlagi odločitve zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Ob na- ročilu povejte, da želite koristiti ugodnost brezplačne terapije. Vrednost terapije je 50 evrov, pregled je plačljiv. Za dodatne informacije in nasvete glede vaših težav je na voljo tudi brezplačna tele- fonska številka 080 12 03, na katero lahko pokličete vsak delovnik med 8. in 18. uro. pregled medicinske dokumen- S kakšnimi težavami se najpogosteje soočajo vaši Večina ljudi, skoraj polovica, ima težave z ledvenim delom hrbtenice. Lahko gre za močne kratkotrajne bolečine, ki se pojavijo občasno, ali za stalne, kronične bolečine. V večini primerov te bolečine povzroča okvara medvretenčne ploščice v spo- dnjem delu, protruzija ali hernija diska. Bolečina lahko seva tudi v eno ali obe nogi, kar poljudno imenujemo išias. Ve- lik del predstavljajo tudi težave z vra- tnim delom hrbtenice, ki lahko pov- zročajo bolečine v tem delu in sevajo v roke ali se odražajo kot glavoboli, neprijetni občutki po obrazu, šume- nje v ušesih in nespečnost. Pogosto imajo ljudje tudi težave s sklepi, predvsem v kolku, kolenu in ramenskem obroču. Vzroki so različna vnetja, kalcinacije ali degeneracija. Opravka imamo tudi z ljudmi, ki imajo težave, ki jih z gibalnim sistemom ni mogoče neposredno poveza- ti. To so funkcionalne težave, ki imajo lahko več različnih Ob prvem obisku zdravnik opra- vi poglobljen klinični pregled in pregled medicinske dokumen- Posebna ponudba samo za bralce Novega Tednika: BREZPLAČNA Posebna ponudba samo za bralce Novega Tednika: BREZPLAČNA Posebna ponudba samo za bralce TERAPIJA ob prvem pregledu Brezplačno terapijo lahko izkoristijo vsi, ki bodo do 15. septembra 2025 poklicali te- lefonsko številko 040 866 456 za naročila pri dr. Burdeniuku v ordinaciji Mogy Celje, Mariborska cesta 76. Brezplačno terapijo izvedemo na podlagi odločitve zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Ob na- ročilu povejte, da želite koristiti ugodnost brezplačne terapije. Vrednost terapije je 50 evrov, pregled je plačljiv. Za dodatne informacije in nasvete glede vaših težav je na voljo tudi brezplačna tele- fonska številka 080 12 03, na katero lahko pokličete vsak delovnik med 8. in 18. uro. S kakšnimi težavami se najpogosteje soočajo vaši Večina ljudi, skoraj polovica, ima težave z ledvenim delom hrbtenice. Lahko gre za močne kratkotrajne bolečine, ki se pojavijo občasno, ali za stalne, kronične bolečine. V večini primerov te bolečine povzroča okvara medvretenčne ploščice v spo- dnjem delu, protruzija ali hernija diska. Bolečina lahko seva tudi v eno ali obe nogi, kar poljudno imenujemo išias. Ve- lik del predstavljajo tudi težave z vra- tnim delom hrbtenice, ki lahko pov- zročajo bolečine v tem delu in sevajo v roke ali se odražajo kot glavoboli, neprijetni občutki po obrazu, šume- nje v ušesih in nespečnost. Pogosto imajo ljudje tudi težave s sklepi, Ob prvem obisku zdravnik opra- vi poglobljen klinični pregled in pregled medicinske dokumen- Posebna ponudba samo za bralce Novega Tednika: BREZPLAČNA Posebna ponudba samo za bralce Novega Tednika: BREZPLAČNA Posebna ponudba samo za bralce TERAPIJA ob prvem pregledu Brezplačno terapijo lahko izkoristijo vsi, ki bodo do 15. septembra 2025 poklicali te- lefonsko številko 040 866 456 za naročila pri dr. Burdeniuku v ordinaciji Mogy Celje, Mariborska cesta 76. Brezplačno terapijo izvedemo na podlagi odločitve zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Ob na- ročilu povejte, da želite koristiti ugodnost brezplačne terapije. Vrednost terapije je 50 evrov, pregled je plačljiv. vaših težav je na voljo tudi brezplačna tele- fonska številka 080 12 03, na katero lahko pokličete vsak delovnik med 8. in 18. uro. Novi TEDNIK št. 20 15. 5. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 20, 15. maj 2025 AKTUALNA PONUDBA Kaj je manualna medicina? Manualna medicina je uradna veja medicine, ki se usmerja v prepoznavanje in zdravljenje težav s hrbtenico, sklepi in z miši- cami z uporabo specialnih ročnih tehnik. Zdravnik najprej opravi poglobljen klinični pregled, pri nadaljnjih terapijah pa uporablja posebne prijeme za sproščanje napetosti, obnavljanje pravilnega gibanja v sklepih ter odpravljanje bolečin in vnetnih procesov. T ehnike zdravljenja vključujejo mehke prijeme, masažo, mobili- zacijo in manipulacijo, katerih cilj je povrniti telesu normalen gi- balni stereotip, zmanjšati bolečine in spodbujati naravne procese zdravljenja. T erapije so primerne za ljudi vseh starosti, še posebej za tiste, ki želijo naravno pot do zdravja brez zdravil ali operacije. Zdravljenje gibalnega sistema že 30 let! Medicinski center MOGY – specialisti za manualno medicino Pomagamo pri težavah: • bolečine v hrbtenici, sklepih, mišicah • težave z okončinami (nemoč, mravljinčenje, bolečine) • glavoboli, nespečnost, šumenje v ušesih • stanja po poškodbah in operacijah • epikondilitis, sindrom karpalnega kanala • posledice obrabnih sprememb (protruzija, hernija diska …) Zaupajte svoje zdravje strokovnjakom. Hrbtenica vam bo hvaležna. www.mogy.si Trzin: 01 561 25 21 Maribor: 02 470 24 13 Nova Gorica: 05 300 23 77 Murska Sobota: 040 804 286 Koper: 040 436 327 Celje: 040 866 456 Novo mesto: 040 56 56 65 Informacije in naročila: 30 Več kot 30 let uspešnega zdravljenja Več kot 10.000 obravnavanih pacientov Sedem ordinacij, osem zdravnikov specialistov Bolečine v hrbtu, predvsem v predelu vratu in križa, ali boleči sklepi niso le neprijetni, ampak lahko resno vplivajo na kakovost našega življenja. Če iščete naravno, učinkovito in strokovno rešitev za odpravo teh težav, je manualna me- dicina prava izbira za vas. Gre za ročne tehnike zdravljenja, ki jih izvajajo zdravniki specialisti. Omogočajo zmanjšanje bolečin, odpravo blokad, sproščanje napetosti in izboljšanje gibljivosti – brez stranskih učinkov. Z njimi vplivamo na vzroke teh težav, kar pomeni, da jih v večini primerov lahko odpravimo za vedno, brez zdravil in operativnih posegov. Izkoristite brezplačno terapijo www.mogy.si Naročila in informacije: ordinacija Mogy Celje, Mariborska cesta 76 (Ludvig dental), T: 040 866 456 Roman Burdeniuk, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Trzin, T: 01 561 25 21 Andrej Kotov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Maribor in Tišina, T: 02 470 24 13 Sergej Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Vladimir Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Nova Gorica in Koper, T: 05 300 23 77 Arkadij Januškevič, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Genadij Filipov, dr. med., spec. nevrolog, spec. ortoped, spec. manualne medicine Dimitrij Gaidukevich, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Novo mesto, T: 040 56 56 65 Vasilij Banin, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine BREZPLAČNO TERAPIJO lahko izkoristijo vsi, ki bodo do 30. maja 2025 poklicali telefonsko številko 040 866 456 za naročila v ordinaciji Mogy Celje, Mariborska 76. Naročite se lahko tudi s pomočjo spleta: www.mogy.si Brezplačno terapijo izvedemo na podlagi prvega pregleda in odločitve zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Ob naročilu povejte, da želite koristiti ugodnost brezplačne terapije. Vrednost terapije je 50 evrov, pregled je plačljiv. Za dodatne informacije in nasvete glede vaših težav je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 12 03, na katero lahko pokličete vsak delovnik med 8. in 18. uro. Manualna medicina – rešitev za težave s hrbtenico in sklepi Zdravniki medicinskega centra Mogy so v več kot 30 letih uspešno pomagali več deset tisoč ljudem pri težavah s hrbtenico in sklepi. Kdaj je manualna medicina najbolj učinkovita? Seznam bolezenskih stanj, pri katerih so tehnike manualne medicine učinkovite, je zelo obsežen. Manualna medicina še posebej izjemne rezultate zdravljenja omogoča pri nasle- dnjih težavah: Bolečine v križu: so ena najbolj pogostih težav sodobnega življenjskega sloga. Zaradi nepravilne drže, premalo gibanja in pogostih stresnih situacij se zakrčijo mišice spodnjega dela hrbta, zmanjša se prekrvavitev v tem delu in obrabne spremembe skeleta hitro napredujejo. S terapijami manualne medicine lahko hitro in učinkovito odpravimo napetost ter povrnemo gibljivost hrbtenice. Težave z vratom in rameni: nastanejo predvsem zaradi dolgotrajnega sedenja (za računalnikom …), kar privede tudi do bolečin, zakrčenosti in mravljinčenja. Pojavijo se lahko tudi glavoboli, vrtoglavice, šumenje v ušesih in nespečnost. Manualna medicina sprošča mehka tkiva zgornjega dela hrbtenice in omogoča hitre rešitve. Degenerativne (obrabne) spremembe: se začnejo po- javljati po 35. letu in z leti lahko hitro napredujejo, najbolj pogosta diagnoza je okvara medvretenčne ploščice (hernija diska). Manualna medicina omogoča, da nadaljnje spre- membe omejimo ali celo zaustavimo, s čimer pomaga pri ohranjanju gibljivosti in zmanjšanju bolečin. Mišična napetost: je še posebej izrazita pri športnikih, poklicih s težkim fi zičnim delom in pri ljudeh s sedečim načinom življenja. Z rednimi preventivnimi terapijami, ki jih izvajamo enkrat mesečno, je mogoče odpraviti zakrčenost mišic in povečati gibljivost ter odpraviti bolečine. Kronične bolečine: so vse bolečine, ki trajajo več kot šest mesecev. Mednje sodijo tudi npr. išias, lumbalgija, cervikal- gija, fi bromialgija in tenzijski glavoboli. S ciklom terapij (od 4 do 6 obiskov) je mogoče tovrstne težave učinkovito odpraviti. Prednosti manualne medicine Največja prednost manualne medicine je, da poleg terapev- tskega zdravljenja omogoča ob prvem pregledu postavitev natančne diagnoze. Zdravljenje namreč izvajajo zdravniki (dr. med.) z dodatnimi specializacijami s področja gibalnega sistema (nevrologije ali ortopedije). Naraven pristop brez zdravil in operacije: manualna me- dicina ne zahteva uporabe zdravil ali kirurških posegov. S tem se izognete morebitnim stranskim učinkom zdravil ter tveganju in okrevanju po operacijah. Hitro olajšanje in dolgoročni učinki: večina bolnikov ob- čuti takojšnje izboljšanje po terapiji, za dolgotrajni učinek je treba opraviti cikel predpisanih terapij za posamezno stanje (v povprečju od 4 do 6 obiskov). V primeru kroničnih težav so priporočljive redne vzdrževalne terapije (enkrat mesečno), saj pomagajo pri preprečevanju ponovnih težav. Terapije, prilagojene posamezniku: vsaka terapija je pri- lagojena potrebam posameznika. Zdravnik prilagodi tehnike glede na vaše zdravstveno stanje in naravo težav, s katerimi se soočate. Brez stranskih učinkov: tehnike manualne medicine ob- segajo natančne in mehke prijeme, pri katerih ne občutite bolečin. Izjemoma lahko po terapiji občutite reakcijo v obliki bolečin v mišicah, občutka mehkih nog in utrujenosti, ki traja največ dva dni. Kako poteka zdravljenje z manualno medicino? Ob prvem obisku zdravnik opravi pogovor, klinični pre- gled ter pregled vaše medicinske dokumentacije (izvidov in slik), če jih imate. Zdravnik s pomočjo kliničnega pregleda oceni vaše telesno stanje, preveri vaše gibanje, držo, stanje hrbtenice, sklepov in mišic. Če je na podlagi pregleda možno natančno ugotoviti vzrok vaših težav in postaviti diagnozo, zdravnik na podlagi tega izbere ustrezne tehnike za terapev- tsko zdravljenje. Terapije v večini primerov obsegajo razte- zanje, manipulacije in posebne masažne tehnike. Takoj po terapiji izjemoma lahko pride do reakcije – začasne bolečine ali utrujenosti, vendar boste že po nekaj dneh občutili izbolj- šanje. Redne terapije, ki vam jih predpiše zdravnik ob prvem pregledu, običajno vodijo do trajnega izboljšanja. Ali je manualna medicina primerna za vsakogar? Manualna medicina je primerna za ljudi vseh starosti, ven- dar je pomembno, da bolnih in zdravnik sodelujeta, zato majhnih otrok brez spremstva staršev ne obravnavamo. Zdravljenje ni primerno za nosečnice v zadnjem trimesečju s težavami v spodnjem delu hrbtenice ter pri stanjih, kot so poškodbe hrbtenice, aktivna vnetja ali bolezni sklepov. Da lahko zdravniki zagotovijo varno in učinkovito zdravljenje, pred terapijo na podlagi prvega pregleda podrobno ocenijo vaše zdravstveno stanje. Manualna medicina je učinkovita, naravna in varna metoda zdravljenja, priporočljiva za lajšanje in odpravo bolečin v hrb- tenici, sklepih in okončinah ter drugih povezanih težav, kot so občutki zakrčenosti, mravljinčenja, glavoboli, vrtoglavice in nespečnost. Želite preizkusiti brezplačno terapijo? Pokličite še danes in se naročite na pregled ter naredite prvi korak do zdravja in boljšega počutja. tacije (izvidov in slik), če jo bolnik ima. Na tej podlagi postavi dia- gnozo. V naših ordina- cijah delujejo zdravniki specialist nevrologi in ortopedi, ki so se doda- tno izobraževali na področju gibalnega sistema za zdravljenje z manualno medicino. Uspešno zdravljenje se torej začne s pravo diagnozo. Če ob prvem obisku diagnoze ni mogoče posta- viti, bolnika pošljemo na dodatne preiskave. Na podlagi prvega pregleda, če težave sodijo v naše področje, predpišemo terapije, ki so prila- gojene posamezniku. Gre za povsem individu- alen pristop, ki ga določi zdravnik specialist. V povprečju za kronične težave predpišemo od štiri do šest te- rapij, pri enkratnih bolečinah lahko pomaga že ena terapija. Vse je jasno ob prvem obisku: ali lahko pomagamo in koliko terapij bi bilo potrebnih. S tem dajemo ljudem tudi neko zagotovilo za uspe- šno zdravljenje. Ljudje nam svoje zdravje zau- pajo že več kot petintri- deset let. Poleg ordinacij po vsej Sloveniji imate prostore tudi v Celju? Drži, v sedmih ordinacijah deluje osem zdravni- kov. V Celju deluje zdravnik specialist dr. Roman Burdeniuk, ordinacijo najdete na Mariborski cesti 76 v prostorih klinike Ludvig Dental. Gre za precej novo ordinacijo, odprli smo jo leta 2020, saj je veliko bolnikov iz Celja in okolice obiskovalo naši ordinaciji v Mariboru in Trzinu. Tudi kar zadeva lokacijo, se želimo čim bolj približati ljudem. Komu vse lahko pomagate, so kakšne ome- jitve? Pomagamo predvsem ljudem, ki imajo težave s hrbtenico, sklepi in z mehkimi tkivi, kot so miši- ce, tetive in vezi. Zdravljenje je primerno za ljudi vseh starosti, tudi otroke. Gre za naravno obliko zdravljenja z ročnimi tehnikami, brez zdravil in posegov v telo. Pri delu uporabljamo tudi različne pripomočke, s katerimi želimo v čim krajšem času odpraviti vzroke težav. Največ naših bolnikov je v srednjih letih, ko obrabne spremembe že lahko napredujejo, predvsem zaradi preobremenje- nosti, prisilne drže in stresa. Obravnavamo tudi veliko starostnikov z najrazličnejšimi težavami, ki jih naši zdravniki lahko celovito zdravijo. Omejitve so redke: sveže poškodbe, stanja po operativnih posegih v obdobju do šest mesecev, izrazita oste- ohondroza in različna onkološka stanja. Do sredine septembra ponujate brezplačno terapijo? Res je, ljudje, ki k nam pridejo prvič, lahko iz- koristijo brezplačno terapijo. Cena posamezne terapije je 50 evrov. Do 15. septembra lahko po- kličejo v najbližjo ordinacijo Mogy in izkoristijo to ugodnost. Terapijo izvedemo na podlagi prvega pregleda pri zdravniku. Pregled je plačljiv, cena je 50 evrov. Terapije ne izvedemo le v primeru kontraindikacij, torej če gre za težave, ki ne sodijo v naše področje zdravljenja, ali bi lahko z manual- nimi tehnikami povzročili poslabšanje stanja. Gle- de tega svetujemo že po telefonu ob naročanju. Kakšne so čakalne dobe in kako je mogoče priti do vas? Skrbimo za to, da so čakalne dobe čim kraj- še, za prvi pregled se čaka v povprečju od 10 do 14 dni. Na terapije, ki jih na podlagi pregleda predpiše zdravnik, se ne čaka. Naročamo vsak delovnik med 8. in 18. uro po telefonu, možno je tudi spletno naročanje. Zelo ljudem ustrezajo tudi splošni nasveti, ki jih na brezplačni številki 080 12 03 omogočamo vsak delovnik. Ljudje nam po elektronski pošti pošljejo tudi izvide, da jim jih obrazložimo in jim svetujemo, kako naprej. Tu smo, da pomagamo, in ljudje so nam iskreno hvaležni za to. Vodja ordinacij Mogy mag. Sanja Zrimšek: V petintridesetih letih delovanja smo uspešno pomagali že več deset tisoč ljudem z najra- zličnejšimi težavami. V ordinacijah Mogy v Celju, Mariboru, Trzinu, Novem mestu, Novi Gorici, Kopru in Murski soboti deluje osem zdravnikov specialistov za hrbtenico in sklepe. Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 34, 21. avgust 2025 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Narodna čitalnica v Šmarju pri Jelšah (6) Ustanovitev Narodne čitalnice v Šmarju pri Jelšah ALBUM S CELJSKEGA Haložani pri obiranju hmelja v Savinjski dolini, 1954 V poletnih mesecih so Haložani v želji po dodatnem zasluž- ku odhajali na sezonsko delo – obiranje hmelja v Savinjski dolini. Hmelj so obirali ročno v železne posodice, ki so jih praznili v merilni škaf. Plačilo je bilo odvisno od količine nabranega hmelja. Prispevala: Mira Petrovič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. V čitalnici so bili najbolj brani časopisi in časniki. Na voljo so bili slovenski in nemški, saj so se bralci želeli seznaniti tudi z aktualnimi novicami, ki so jih objavljali nemški časopisi. Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Hugon Kartin, 1866–1895 Post, Fliegende Blätter, Über land und meer. Na začetku leta so v čital- nici pozvali člane k plačilu naročnine za časopise, ki so jo imenovali »sub abonma«. Za to »sonaročitev« časopisov so veljala pravila. Čitalniški prostori v hiši dr. Hugona Kartina Prostore je čitalnici po- nudil mlad študent prava Hugon Kartin v svoji hiši v Šmarju, ki sta mu jo po zgo- dnji smrti zapustila starša. Med študijem prava v Grad- cu je redno obiskoval domači trg in sodeloval s šmarskimi rodoljubi. Predvsem na voli- tvah je zastavil ves svoj vpliv in odgovornost v korist slo- venstva, s čimer je dosegel, da je prej ponemčeni trg Šmarje lahko pokazal svoj pravi slovenski obraz. Znamenit šmarski zdrav- nik dr. Jožef Rakež ga opisu- je kot odločnega, poštenega in neustrašnega narodnjaka, ki je bil kot nalašč ustvarjen za političnega voditelja svo- jega okraja. Kartin je pod- piral ustanovitev čitalnice in ji v svoji hiši brezplačno nudil društvene prostore. Po opravljenem doktoratu leta 1893 se je zaposlil v odve- tniški pisarni dr. Franca Jur- tele v Šmarju. Leta 1894 je bil izvoljen za predsednika šmarske čitalnice, vendar mu je prezgodnja smrt leta 1895 preprečila uresničitev številnih življenjskih ciljev. Leta 1892 se je v Kartinovi hiši čitalnici pridružila še hranilnica in posojilnica, ki je postala tudi lastnica stavbe. Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah Se nadaljuje. V šmarski čitalnici so ime- li v prvih letih po ustanovi- tvi na voljo kar 30 različnih časopisov. Na izbiro so bili slovenski časopisi Slovenski narod, Slovenski gospodar, Domovina, Politik, Mir, Kme- tovalec, Ljubljanski zvon, Dom in svet, Slovanski svet, Vrtec, Popotnik. Med nem- škimi časopisi pa Vaterland, Tagespost, Südsteirische Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 34, 21. avgust 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Prilagajanje se vam bo obre- stovalo in v osebno pomoč vam bo diplomacija. Vzemi- te si čas, da najdete v sebi spodbudo in sledite svojim občutkom. Po zveznih nami- gih se vam bo lahko izpolnila srčna želja. Daleč v ospredju bo tudi brezpogojna ljubezen. Teden bo, kar se tiče denarja, v znamenju bilance in skozi omenjeno je videti napredek in izmenjavo mnenj. Mars vam bo podaril nekaj drznosti in vendarle boste morali pri srčnih zadevah razrešiti tisto, kar vam daje motivacijo in spodbudo. Ves teden boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Pozitivno bo, da boste v tem uvideli napredek v odnosu in roman- tične preobrate. Denarno se bodo zadeve obrnile v smeri, ki bo iskana in pričakovana. Globoko v sebi boste odkri- li svojo moč in ravnovesje, tako se bodo zgodili pozitiv- ni preobrati na bolje. Teden bo v znamenju modrosti, sprejemanja in dajanja. Pre- pustiti se boste morali svojim občutkom in tako se bodo za- deve obrnile v iskani smeri. Uran vam bo podaril paleto novih idej in zamisli, kar vam bo v oporo. Denarno boste napredovali, kar bo okrepilo samozavest in voljo. Romantična večerja bo prinesla ugodnosti in ob prijetnem vzdušju tudi nova spoznanja. Spoznali boste, kaj sodi v vaše ospredje, ter tako naredili nekaj zaključ- kov. Energija bo prinesla ugodnosti in spremembe, ki vam bodo v oporo. Denarno se bodo zadeve obrnile v vašo korist in to vam bo okrepilo samozavest. Odkriti morate svoje prave vrednote in se po- staviti zase. Srčni izvoljenec vam bo sledil, če mu boste dali do- ber zgled. Pomembno bo, da najdete izbrane besede in se sprostite ob dobri glasbi ali gurmanski večerji. Naredite korak naprej in si zapišite svoje želje, kajti v teh dneh vas bo obiskala vila roman- tike. Sodelovanja bodo tista, ki vam bodo lahko v pomoč in oporo pri denarju. Štele bodo prijetne besede, ki lahko pri- nesejo ugodnosti. Poglobili se boste v tiste ob- čutke, ki vam bodo prinesli nova spoznanja. Srčni izvo- ljenec vam bo povedal svoje mnenje in tako bo vajin od- nos zacvetel. Povezovanje v odnosu bo prineslo odgovore na določena vprašanja in sprejemanje. Pri denarju bo- ste čas namenili raziskova- nju, za kovanje načrtov boste morali nekoliko počakati. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Pogovori bodo sestavni del življenja in spremembe, ki bodo prišle ter prinašajo na- predek. Odlično se boste poču- tili doma, res pa je, da boste sledili svojemu srcu. Mars vam bo pomagal do širše slike in tako boste našli dodatno moč. Če boste na denarnem po- dročju pri sebi sklenili trden sklep in si na novo postavili osebne meje, pride napredek. Po zvezdnih namigih bodo pogovori tisti, ki bodo prine- sli ravnovesje in skladnost v ljubezni. Venera vam bo po- magala do dobrega početja in magnetična energija vas bo polepšala. Seveda boste jasno povedali svoje mnenje in resnično napredovali, ko se boste prilagodili. Pri denarju boste iz vsake zgodbe lahko izluščili neko modrost ter tako napredovali. Srčni izvoljenec vam bo po- nudil podporo in tako bo vse bolj prijetno in popolno. Od- krili boste tudi svojo moč in sprejeli notranje smerokaze, tako boste sledili glasu srca in brezpogojni ljubezni. Po- zitivna prelomnica bo v pri- šla v prihodnjih dneh in več dinamike v soboto. Denarno se bodo zadeve obrnile v vašo korist, a vendarle ni vse zlato, kar se sveti. Srčni izvoljenec vam bo po- nudil podporo in v ospredju bo več romantike in skla- dnosti. Po drugi strani boste globoko v sebi morali začutiti brezpogojno ljubezen in tako narediti korak naprej. Prido- bili boste informacije, ki vam bodo v ponos in oporo. Če boste znali izluščiti iz svojih zgodb zrno modrosti, boste na področju denarja pridobili tudi moč in voljo. Resnica je, da si boste po- stavili nekaj osebnih mej, a vendarle boste našli energijo in moč za naprej. Venera in Merkur vam bosta pomagala do notranjih spoznanj in sle- dila bodo poučna ogledalca. Srčni izvoljenec vam bo sle- dil na zelo zabaven način. Na denarnem področju bo v osredju tudi preudarnost, z njo si boste znali postaviti pravilne odločitve. Dogodki se bodo s svetlobno hitrostjo odvijali v smeri, ki vam bo namenjena, in tako se bodo zgodili preobrati. Občutljivi boste v dneh, ko bo čas za temeljit pogovor. Odkriti boste morali, kaj je tisto, kar vas podpre v odnosu s partnerjem. Pod črto se bodo zgodili preobrati, ki vam bodo prinesli paleto ugodnih izku- šenj tudi na področju denarja. Ves čas se sprašujem, od česa sem tako težek, če pijem samo vodo. In se spomnim, da je to najverjetneje od vodnega kamna. Zajčja pašteta Na kmetijskem sejmu na Kitajskem Mile prodaja zajčjo pašteto. Kitajec, lastnik verige trgovin, pristopi k njemu in jo poskusi … Navdušen nad okusom vpraša Mileta, ali lahko dostavi 100 ton na mesec. Mile reče: - Lahko! Ampak kje dobiš toliko zajcev? - vpraša Kitajec. - Niso samo zajci, tudi svinjina je v razmerju 1 : 1. - Misliš 50 : 50 %? nadaljuje Kitajec. - Ne, razmerje 1 : 1, en prašič, en zajec. - No, zajca potem sploh ne čutiš! - reče Kitajec. - Prav imaš - reče Mile - zato ga ne dajemo v pašteto. Kako domov? Včeraj sem se ga malo nacukal. Kako zdaj domov? Taksija ni … Dobim idejo: v sosednjem lokalu je picerija. Grem tja, naročim pico na svoj naslov in vprašam, koliko stane dostava … »50 centov,« mi odgovorijo. Čez 15 minut vidim dostavljalca pic, ko nese pico proti avtu in ga vprašam, ali me lahko pelje zraven. »Seveda …« Prideva do naslova dostave, plačam pico in se mu zahvalim. Za 0,50 evrov se še nikoli nisem peljal 10 km … Pico sem pa tudi z veseljem pojedel, ker sem bil lačen...? Potres Nevihta Napad vesoljcev Odpira se plastična vrečka s hrano. »Draga, moram končati pogovor. Za cesto so policisti, ki ustavljajo …« Ko si drugačen od vseh prijateljev, pa se kljub temu družite. Rekord, samo 35 minut! S kom si se pogovarjala? Napačna številka! V zadnjem času slabo spim. Videti je, da umira tudi zadnji izmed talentov, ki sem jih imel. Fant je prišel sosedi, da jo zaprosi za roko. Sosed ga je nagnal. »Dobro, dobro,« reče fant. »Čez devet mesecev boste pa vi mene prosili.« Nekje v Veliki Britaniji: »Prodam zbirko enciklopedij Britannica, 45 knjig, v odličnem stanju. Ne potrebujem jih več, ker sem se prejšnji mesec poročil. Žena ve vse!!!« Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 34, 21. avgust 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 687 SUDOKU 688 SUDOKU 379 REŠITEV SUDOKU 378 eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE eKrižanka NOVO www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 Kako sveža je …? RADOVEDNE SREBRNASTA AKACIJA TERAN JE KRAŠKO V… RAKOV Š…JAN GORATA GRŠKA POKRAJINA ČETE PRI DELU UPORABLJA STATVE KRADLJIVEC STARO SLOVENSKO IME ZA OKTOBER ČUSTVO OD ZAČETKA … KONCA OZEK ŽLEB V DESKI KLICA AKAD. ZNAN. IN UMETNOS. REPUBLIKA SLOVENIJA AKADEMSKI ŠPORTNI KLUB ŠČITI ZEMLJO PRED UV ŽARKI SLOVENSKI GLASBENIK ZMEDENKA NA TLEH CESTIŠČA NAKAZUJE SMER VOJAŠKA AKADEMIJA GRŠKI BASNOPISEC PREBIVALEC HRVAŠKE VRHNJE OBLAČILO SLOVENSKO ETNOLOŠKO DRUŠTVO KILOAMPER GOSKICI ODGOVORIJO ŠESTE, SEDME, … TEČE SKOZI VELENJE REZEK, ZAJEDLJIV OKO ZA OKO, … ZNANILEC NOČI ČUDOVIT … ALI NE BITI PREROŠKO ZNAMENJE KRAJŠE POJASNILO K TEKSTU D. HABERL: NAD ME- STOM SE … GOLA, BREZ OBLEKE SL. SKLAD. GREBLO TAJVANSKI REŽISER LEE ANDERSEN JE NAPISAL SNEŽNO … DEL PRISTA- NIŠČA NASPROTNO OD DNEVEN Povsod z vami SEDI V ČAKALNICI LJUBIMKA- NJE PRASKANJE ŽIVALI PO KOŽI NADENITE NEKDANJE IME MALAVIJA STROKOV- NJAKI ZA FINANCE ANG. IGRA- LEC MOORE … NE DELA, NAJ NE JE FIGURA, PODOBA GOJMIR LEŠNJAK VRSTA TAPISERIJE GOJIL JE … NA PRSIH TRAJAJOČ 1 LETO IZDELATI ZORMANOVA LITERARNA JUNAKINJA SLOVENSKA KADETSKA LIGA SEDEŽ ICC NEMŠKA TURISTIČNA AGENCIJA TKIVO OB ZOBEH OBRAT ZA OSKRBO Z VODO RADIJSKO VODEN POSTAVA RIMSKA PROVINCA EMBALAŽA NOVODOBNA VELIKAŠA IGLASTA DREVESA FIN. ZNAMKA MOBITELOV ZUNANJI DEL KOLESA ALI (ANG.) OB VZNOŽJU … LEŽI IG SEDMI MESEC KOT STRELA Z JASNEGA … NIZOZEMSKA OTOK V INDONEZIJI LESENO OBUVALO ČRNI VRH … IDRIJO NOVO- ZELANDSKI DOLAR VIRUSNA MRZLICA …L IN KAJN RITUAL AVT. OBDEL. PODATKOV ŠPANSKA PRINCESA JAP. REŽISER KUROSAWA OBRESTNA MERA DELATI ROVE Z RILCEM BOG SI … VEDI GLEDAMO JU NA OLIMPIJADI … OPEROSO- RUM JE BILA PREDHOD- NICA SAZU PREBIVALCI APAČ 6 2 1 3 12 17 9 7 4 15 18 8 22 21 5 14 19 13 10 20 23 11 16 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika in Radia Celje. Geslo iz številke 33: Radi beremo Novi tednik Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico NT&RC, prejmejo: Fanika Kolar z Ljubečne, Irena Šket iz Šmarja pri Jelšah in Anja Jerše Bone iz Šmartnega pri Litiji. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 26. avgusta. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prine- sete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po ele- ktronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 34, 21. avgust 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Prilagajanje se vam bo obre- stovalo in v osebno pomoč vam bo diplomacija. Vzemi- te si čas, da najdete v sebi spodbudo in sledite svojim občutkom. Po zveznih nami- gih se vam bo lahko izpolnila srčna želja. Daleč v ospredju bo tudi brezpogojna ljubezen. Teden bo, kar se tiče denarja, v znamenju bilance in skozi omenjeno je videti napredek in izmenjavo mnenj. Mars vam bo podaril nekaj drznosti in vendarle boste morali pri srčnih zadevah razrešiti tisto, kar vam daje motivacijo in spodbudo. Ves teden boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Pozitivno bo, da boste v tem uvideli napredek v odnosu in roman- tične preobrate. Denarno se bodo zadeve obrnile v smeri, ki bo iskana in pričakovana. Globoko v sebi boste odkri- li svojo moč in ravnovesje, tako se bodo zgodili pozitiv- ni preobrati na bolje. Teden bo v znamenju modrosti, sprejemanja in dajanja. Pre- pustiti se boste morali svojim občutkom in tako se bodo za- deve obrnile v iskani smeri. Uran vam bo podaril paleto novih idej in zamisli, kar vam bo v oporo. Denarno boste napredovali, kar bo okrepilo samozavest in voljo. Romantična večerja bo prinesla ugodnosti in ob prijetnem vzdušju tudi nova spoznanja. Spoznali boste, kaj sodi v vaše ospredje, ter tako naredili nekaj zaključ- kov. Energija bo prinesla ugodnosti in spremembe, ki vam bodo v oporo. Denarno se bodo zadeve obrnile v vašo korist in to vam bo okrepilo samozavest. Odkriti morate svoje prave vrednote in se po- staviti zase. Srčni izvoljenec vam bo sledil, če mu boste dali do- ber zgled. Pomembno bo, da najdete izbrane besede in se sprostite ob dobri glasbi ali gurmanski večerji. Naredite korak naprej in si zapišite svoje želje, kajti v teh dneh vas bo obiskala vila roman- tike. Sodelovanja bodo tista, ki vam bodo lahko v pomoč in oporo pri denarju. Štele bodo prijetne besede, ki lahko pri- nesejo ugodnosti. Poglobili se boste v tiste ob- čutke, ki vam bodo prinesli nova spoznanja. Srčni izvo- ljenec vam bo povedal svoje mnenje in tako bo vajin od- nos zacvetel. Povezovanje v odnosu bo prineslo odgovore na določena vprašanja in sprejemanje. Pri denarju bo- ste čas namenili raziskova- nju, za kovanje načrtov boste morali nekoliko počakati. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Pogovori bodo sestavni del življenja in spremembe, ki bodo prišle ter prinašajo na- predek. Odlično se boste poču- tili doma, res pa je, da boste sledili svojemu srcu. Mars vam bo pomagal do širše slike in tako boste našli dodatno moč. Če boste na denarnem po- dročju pri sebi sklenili trden sklep in si na novo postavili osebne meje, pride napredek. Po zvezdnih namigih bodo pogovori tisti, ki bodo prine- sli ravnovesje in skladnost v ljubezni. Venera vam bo po- magala do dobrega početja in magnetična energija vas bo polepšala. Seveda boste jasno povedali svoje mnenje in resnično napredovali, ko se boste prilagodili. Pri denarju boste iz vsake zgodbe lahko izluščili neko modrost ter tako napredovali. Srčni izvoljenec vam bo po- nudil podporo in tako bo vse bolj prijetno in popolno. Od- krili boste tudi svojo moč in sprejeli notranje smerokaze, tako boste sledili glasu srca in brezpogojni ljubezni. Po- zitivna prelomnica bo v pri- šla v prihodnjih dneh in več dinamike v soboto. Denarno se bodo zadeve obrnile v vašo korist, a vendarle ni vse zlato, kar se sveti. Srčni izvoljenec vam bo po- nudil podporo in v ospredju bo več romantike in skla- dnosti. Po drugi strani boste globoko v sebi morali začutiti brezpogojno ljubezen in tako narediti korak naprej. Prido- bili boste informacije, ki vam bodo v ponos in oporo. Če boste znali izluščiti iz svojih zgodb zrno modrosti, boste na področju denarja pridobili tudi moč in voljo. Resnica je, da si boste po- stavili nekaj osebnih mej, a vendarle boste našli energijo in moč za naprej. Venera in Merkur vam bosta pomagala do notranjih spoznanj in sle- dila bodo poučna ogledalca. Srčni izvoljenec vam bo sle- dil na zelo zabaven način. Na denarnem področju bo v osredju tudi preudarnost, z njo si boste znali postaviti pravilne odločitve. Dogodki se bodo s svetlobno hitrostjo odvijali v smeri, ki vam bo namenjena, in tako se bodo zgodili preobrati. Občutljivi boste v dneh, ko bo čas za temeljit pogovor. Odkriti boste morali, kaj je tisto, kar vas podpre v odnosu s partnerjem. Pod črto se bodo zgodili preobrati, ki vam bodo prinesli paleto ugodnih izku- šenj tudi na področju denarja. Ves čas se sprašujem, od česa sem tako težek, če pijem samo vodo. In se spomnim, da je to najverjetneje od vodnega kamna. Zajčja pašteta Na kmetijskem sejmu na Kitajskem Mile prodaja zajčjo pašteto. Kitajec, lastnik verige trgovin, pristopi k njemu in jo poskusi … Navdušen nad okusom vpraša Mileta, ali lahko dostavi 100 ton na mesec. Mile reče: - Lahko! Ampak kje dobiš toliko zajcev? - vpraša Kitajec. - Niso samo zajci, tudi svinjina je v razmerju 1 : 1. - Misliš 50 : 50 %? nadaljuje Kitajec. - Ne, razmerje 1 : 1, en prašič, en zajec. - No, zajca potem sploh ne čutiš! - reče Kitajec. - Prav imaš - reče Mile - zato ga ne dajemo v pašteto. Kako domov? Včeraj sem se ga malo nacukal. Kako zdaj domov? Taksija ni … Dobim idejo: v sosednjem lokalu je picerija. Grem tja, naročim pico na svoj naslov in vprašam, koliko stane dostava … »50 centov,« mi odgovorijo. Čez 15 minut vidim dostavljalca pic, ko nese pico proti avtu in ga vprašam, ali me lahko pelje zraven. »Seveda …« Prideva do naslova dostave, plačam pico in se mu zahvalim. Za 0,50 evrov se še nikoli nisem peljal 10 km … Pico sem pa tudi z veseljem pojedel, ker sem bil lačen...? Potres Nevihta Napad vesoljcev Odpira se plastična vrečka s hrano. »Draga, moram končati pogovor. Za cesto so policisti, ki ustavljajo …« Ko si drugačen od vseh prijateljev, pa se kljub temu družite. Rekord, samo 35 minut! S kom si se pogovarjala? Napačna številka! V zadnjem času slabo spim. Videti je, da umira tudi zadnji izmed talentov, ki sem jih imel. Fant je prišel sosedi, da jo zaprosi za roko. Sosed ga je nagnal. »Dobro, dobro,« reče fant. »Čez devet mesecev boste pa vi mene prosili.« Nekje v Veliki Britaniji: »Prodam zbirko enciklopedij Britannica, 45 knjig, v odličnem stanju. Ne potrebujem jih več, ker sem se prejšnji mesec poročil. Žena ve vse!!!« Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 34, 21. avgust 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 687 SUDOKU 688 SUDOKU 379 REŠITEV SUDOKU 378 eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE eKrižanka NOVO www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 Kako sveža je …? RADOVEDNE SREBRNASTA AKACIJA TERAN JE KRAŠKO V… RAKOV Š…JAN GORATA GRŠKA POKRAJINA ČETE PRI DELU UPORABLJA STATVE KRADLJIVEC STARO SLOVENSKO IME ZA OKTOBER ČUSTVO OD ZAČETKA … KONCA OZEK ŽLEB V DESKI KLICA AKAD. ZNAN. IN UMETNOS. REPUBLIKA SLOVENIJA AKADEMSKI ŠPORTNI KLUB ŠČITI ZEMLJO PRED UV ŽARKI SLOVENSKI GLASBENIK ZMEDENKA NA TLEH CESTIŠČA NAKAZUJE SMER VOJAŠKA AKADEMIJA GRŠKI BASNOPISEC PREBIVALEC HRVAŠKE VRHNJE OBLAČILO SLOVENSKO ETNOLOŠKO DRUŠTVO KILOAMPER GOSKICI ODGOVORIJO ŠESTE, SEDME, … TEČE SKOZI VELENJE REZEK, ZAJEDLJIV OKO ZA OKO, … ZNANILEC NOČI ČUDOVIT … ALI NE BITI PREROŠKO ZNAMENJE KRAJŠE POJASNILO K TEKSTU D. HABERL: NAD ME- STOM SE … GOLA, BREZ OBLEKE SL. SKLAD. GREBLO TAJVANSKI REŽISER LEE ANDERSEN JE NAPISAL SNEŽNO … DEL PRISTA- NIŠČA NASPROTNO OD DNEVEN Povsod z vami SEDI V ČAKALNICI LJUBIMKA- NJE PRASKANJE ŽIVALI PO KOŽI NADENITE NEKDANJE IME MALAVIJA STROKOV- NJAKI ZA FINANCE ANG. IGRA- LEC MOORE … NE DELA, NAJ NE JE FIGURA, PODOBA GOJMIR LEŠNJAK VRSTA TAPISERIJE GOJIL JE … NA PRSIH TRAJAJOČ 1 LETO IZDELATI ZORMANOVA LITERARNA JUNAKINJA SLOVENSKA KADETSKA LIGA SEDEŽ ICC NEMŠKA TURISTIČNA AGENCIJA TKIVO OB ZOBEH OBRAT ZA OSKRBO Z VODO RADIJSKO VODEN POSTAVA RIMSKA PROVINCA EMBALAŽA NOVODOBNA VELIKAŠA IGLASTA DREVESA FIN. ZNAMKA MOBITELOV ZUNANJI DEL KOLESA ALI (ANG.) OB VZNOŽJU … LEŽI IG SEDMI MESEC KOT STRELA Z JASNEGA … NIZOZEMSKA OTOK V INDONEZIJI LESENO OBUVALO ČRNI VRH … IDRIJO NOVO- ZELANDSKI DOLAR VIRUSNA MRZLICA …L IN KAJN RITUAL AVT. OBDEL. PODATKOV ŠPANSKA PRINCESA JAP. REŽISER KUROSAWA OBRESTNA MERA DELATI ROVE Z RILCEM BOG SI … VEDI GLEDAMO JU NA OLIMPIJADI … OPEROSO- RUM JE BILA PREDHOD- NICA SAZU PREBIVALCI APAČ 6 2 1 3 12 17 9 7 4 15 18 8 22 21 5 14 19 13 10 20 23 11 16 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika in Radia Celje. Geslo iz številke 33: Radi beremo Novi tednik Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico NT&RC, prejmejo: Fanika Kolar z Ljubečne, Irena Šket iz Šmarja pri Jelšah in Anja Jerše Bone iz Šmartnega pri Litiji. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 26. avgusta. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prine- sete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po ele- ktronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 34 21. 8. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 34, 21. avgust 2025 PISANI SVET Na območju med Šentjurjem, Podsredo in Rogatcem je nekoč lomastil hudoben zmaj, ki je pridnim in marljivim ljudem kradel živino in v nevihtnih nočeh iz či- ste zlobe večkrat zanetil ogenj. Legenda o zmaju in kozah, s pomočjo katerih so do- mačini pregnali zmaja, je bila med ljudmi zelo priljubljena. S pomočjo Uroša Kolarja je zdaj tudi oživela. Kolar je namreč na podlagi omenjene legende napisal knjigo in v Spodnji Ponkvici v občini Šmarje pri Jelšah uredil tematski park, kjer se lahko obiskovalci sprehodijo med številni zmaji. Uroš Kolar je mlad starš, ki pravi, da so čarovnice, škratje, vile, zmaji, troli in druga pravljična bitja vedno zanimivi za otroke. Zaveda se, kako zelo pomembno je otrokom brati knjige, saj tako mali nadebudneži raz- vijajo svojo domišljijo. Čeprav ni bil nikoli posebej dober pri pisanju šolskih spisov, je v sebi zaznal pisateljsko iskrico. »Pisa- nja knjige sem se lotil z velikim cmokom v grlu. Legendo, ki je med ljudmi živela v bolj kruti, krvavi obliki in ki naj bi bila podlaga za nastanek imena Kozjansko, sem želel zapisati na lepši, otrokom prijazen način. In širšemu občinstvu na lep način predstaviti, zakaj se pokrajini, kjer sem se rodil, reče Kozjansko.« Po pisanju knjige z naslovom Pastir in zmaj se je lotil izdelave parka. Dela je bilo ogromno. »Morali smo agromeliori- rati površine, urediti gozdne poti, urediti zunanjost in notranjost stavbe. Uredili smo tudi gostinski lokal.« Prileteli so iz Kitajske Posebnost parka so seveda izjemno ve- liki zmaji. Kolar jih je naročil v enem od podjetij iz Kitajske, ki se ukvarja z izdela- vo kipov, kot so dinozavri, mitološka bitja in živali. Sledili so še birokratske zadeve, pridobitev vseh certifi katov. Ob zmajih, ki nastopajo v knjigi, sta na ogled še dva zmaja iz svetovno znanih risank. Minuli konec tedna obiskovalci niso uži- vali le v družbi zmajev, ampak so lahko ob obisku parka srečali tudi nekatere like iz knjige. Med drugim so lahko spoznali pa- stirja, starko, Friderika Celjskega in viteze najemnike Celjskih grofov. Z njimi so lah- ko klepetali, se igrali, mečevali. »Otro- ke smo s pomočjo igre spodbujali h gibanju, k učenju lokostrel- stva, sekirometa. Tako smo jih dodobra izurili za sreča- nje s hudobnim zmajem,« je dejal Kolar. Slednji je zaposlen v uspešnem podjetju, ki se ukvarja s prodajo kmetijske meha- nizacije. V preteklosti je veliko delal s turisti, v študentskih letih se Dežela zmajev oživela v Spodnji Ponkvici zmaju in kozah, s pomočjo katerih so do- mačini pregnali zmaja, je bila med ljudmi zelo priljubljena. S pomočjo Uroša Kolarja je zdaj tudi oživela. Kolar je namreč na podlagi omenjene legende napisal knjigo in v Spodnji Ponkvici v občini Šmarje pri Jelšah uredil tematski park, kjer se lahko obiskovalci sprehodijo med številni zmaji. Uroš Kolar je mlad starš, ki pravi, da so čarovnice, škratje, vile, zmaji, troli in druga pravljična bitja vedno zanimivi za otroke. Zaveda se, kako zelo pomembno je otrokom brati knjige, saj tako mali nadebudneži raz- vijajo svojo domišljijo. Čeprav ni bil nikoli posebej dober pri pisanju šolskih spisov, je v sebi zaznal pisateljsko iskrico. »Pisa- nja knjige sem se lotil z velikim cmokom v grlu. Legendo, ki je med ljudmi živela v bolj kruti, krvavi obliki in ki naj bi bila podlaga za nastanek imena Kozjansko, sem želel zapisati na lepši, otrokom prijazen način. In širšemu občinstvu na lep način predstaviti, zakaj se pokrajini, kjer sem se rodil, reče Kozjansko.« Po pisanju knjige z naslovom Pastir in zmaj se je lotil izdelave parka. Dela je bilo ogromno. »Morali smo agromeliori- rati površine, urediti gozdne poti, urediti zunanjost in notranjost stavbe. Uredili smo Prileteli so iz Kitajske Posebnost parka so seveda izjemno ve- liki zmaji. Kolar jih je naročil v enem od podjetij iz Kitajske, ki se ukvarja z izdela- Minuli konec tedna obiskovalci niso uži- vali le v družbi zmajev, ampak so lahko ob obisku parka srečali tudi nekatere like iz knjige. Med drugim so lahko spoznali pa- stirja, starko, Friderika Celjskega in viteze najemnike Celjskih grofov. Z njimi so lah- ko klepetali, se igrali, mečevali. »Otro- ke smo s pomočjo igre spodbujali h gibanju, k učenju lokostrel- stva, sekirometa. Tako smo jih dodobra izurili za sreča- nje s hudobnim zmajem,« je dejal Kolar. Slednji je zaposlen v uspešnem podjetju, ki se ukvarja s prodajo kmetijske meha- nizacije. V preteklosti je veliko delal s turisti, v študentskih letih se »Brez dobrega načrta ter pomoči družine in prija- teljev nam tako velikega projekta ne bi uspe- lo dokončati v tako kratkem času,« je povedal Uroš Kolar. preizkušal tudi v gostinstvu. Z Deželo zmajev je uresničil svojo dolgoletno željo, da bi imel edinstven go- stinski lokal. V to dejavnost je vpeta vsa njegova družina. »Z ženo tako otroke učiva delovnih navad in jim želiva pokazati, da se z vztrajnostjo, organiziranostjo in s trdim delom da doseeči marsikaj.« TS, foto: Andraž Purg Minuli konec tedna je Dežela zmajev gostila številne žive like. Obudili šege izpod Mozirske planine V Šmihelu nad Mozirjem vsako leto tretjo nedeljo v avgustu obudijo stare navade in šege iz življenja prednikov pod Mozirsko planino. Na tradicionalni etnološki prireditvi Ovčarski praznik, ki jo v sodelovanju z domačini že od leta 1976 organizira Društvo podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem, so lahko obiskovalci tudi letos spremljali prikaz reje ovac in različnih opravil na kmetiji in v gozdu. Manjkale niso niti športne igre ter bogata sejemska ponudba do- mačih pridelkov in kulinaričnih dobrot. Da bo letošnji, že 46. Ovčarski praznik v Šmihel nad Mozirjem privabil številne obiskovalce, je napovedala že sobotna uvodna velika veselica pod šotorom z an- samblom Naveza. V nedeljo je sledil bogat praznični program, v katerem tudi letos ni manjkalo smeha, druženja in ohranjanja bogate tradicije tega majhnega zgornjesa- vinjskega kraja. Glavne junakinje so ovce Osrednji program se je v nedeljo začel z mašo in blagoslovom traktorjev v tamkaj- šnji cerkvi sv. Mihaela, ki se ga je tudi letos udeležilo veliko okoliških kmetov. V kul- turnem programu, ki so ga popestrili tudi komični vložki, je sledil prikaz življenja kmečkih ljudi pod Mozirsko planino nekoč. Obiskovalci so lahko pobližje videli, kako sta bila videti klepanje kose, »štrikanje«, prav tako so si lahko ogledali, kako so nekoč umivali in strigli ovce. V posebni hišici iz smrekove skor- je – »škorjevki« – s kmečko kuhinjo so lahko okušali žgance, obrnjenik in masovnik (staro planšarsko jed iz mleka) ter zelje. Stalnica Ovčarskega praznika je tudi tek- movanje v vlečenju vrvi oz. »štrika«, ki se ga je tokrat udeležilo šest moških ekip. Zmaga- la je ekipa Ni uma, sledili so Ličeki in ekipa Asfalterjev. Obiskovalci so si ves čas lahko ogledovali tudi razstavo Iz zakladnice doma- če dediščine, se ustavili na domači tržnici in svojo srečo preizkusili v bogatem srečelovu. Ovčarski praznik se je končal z veselico pod šotorom, kjer je za dobro vzdušje skrbel an- sambel Modrijani. Ohranjanje tradicije okolja Kot je poudarila predsednica Društva po- deželske mladine Šmihel nad Mozirjem Sara Pungartnik Goličnik, želijo z Ovčarskim pra- znikom ohraniti spoštljiv odnos do prednikov in tradicije okolja. »V Šmihelu nas je malo, zato nam veliko pomeni, da naš kraj živi in smo povezani. Že priprava na praznik nas zelo poveže, saj je v njo vloženega veliko truda, priprav in usklajevanja.« Dodala je, da želijo z dogodkom še naprej poudarjati pomen ohranjanja tradicije kraja ter ohranjati spomin na prednike in njihovo znanje. »Še naprej bomo ohranjali naše stare navade, da ne pozabimo, kdo smo in kaj vse je moral podeželski narod včasih znati narediti sam.« SJ, foto: Andraž Purg 46. Ovčarski praznik ni minil brez glavnih junakinj – ovac. Prikaz starih šeg Pri prikazu ročnih opravil so sodelovali tudi najmlajši. Mojca in Marinka sta za obiskovalce pripravili domače jedi. je