Leto XXI., st 213 Ljubljana, četrtek it. septembra 1940 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. fnseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg St 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Pacifiške politične priprave Poostritev vojnega položaja v Evropi odvrača mednarodno politično pozornost od drugih važnih področij, kjer se razpletajo nova razmerja in zapletajo dosedanja v čim dalje večje vozle. Zlasti na Pacifiku se ta čas vršijo postopno priprave, ki se more po njih soditi, da bo temu področju v bližnji bodočnosti odmerjena še važna vloga. Dejansko sta ostala na vodah Tihega oceana samo še dva akterja, ki se udeležujeta aktivno in inciativno borbe za premoč, tekme za uveljavljenje. Severnoameriška unija in Japonska sta stopili kot nasprotnika v ospredje in si izboljšujeta svoje pozicije, med tem ko stoji Sovjetska zveza še rezervirano ob strani. Francija je na Daljnem vzhodu povsem oslabljena in Velika Britanija prepušča Ameriki prvo besedo, v računu, da bodo končno tudi njeni interesi zavarovani, ako ohrani ameriška Unija svoje pozicije vojaško in politično neokrnjene. Dejansko se zdi, da samo moč Zedinjenih držav sama po sebi zadržuje Japonsko, da ne poseže ofenzivno na jug_, v sfero, kjer ležijo bogati nizozemski otoki m francoske posesti. Iz Washing-tona so uradno sporočili v Tokio, da smatrajo ohranitev statusa quo za neizogiben predpogoj za sedanje in bodoče politično stanje na Tihem oceanu. Japonska se je dosedaj držala politike statusa quo predvsem zato, ker se je bala. da hi se mogla zgoditi z imenovanimi kolonijami kaka druga transakcija, ki bi mogla oškodovati njene interese, to se pravi, zapreti možnosti za bodoče ekspanzije japonske posesti. Zato se je prizadevanje Tokia koncentriralo na prizadevanje, da doseže od nizozemskih oblasti gospodarske koncesije v Nizozemski vzhodni Indiji. Prav gospodarskih ugodnosti je Japoncem posebno treba, odkar je Amerika tako občutno skrčila svoj izvoz najvažnejših vojnih surovin. Nizozemska vzhodna Indija razpolaga naravnost z neizčrpnimi surovinami najrazličnejših vrst, zlasti tudi s petrolejem. V korist Japoncem jih more obrniti danes tem lažje, ko ie zanjo v kočljivi sodobni situaciji gospodarsko sodelovanje z Japonsko Še najcenejši izhod. V tej smeri se gibljejo dosedanja razmerja. V francoski Indokini je stvar precej drugačna. Tu pripovedujejo prav zadnja poročila, da je med francoskimi in japonskimi oblastmi dosežen dogovor, ki bi bil še do nedavna popolnoma nemogoč. Francoske oblasti dovoljujejo Janoncem vojaško oporišče v Haifongu, a hkrati jim odpirajo po železnici prost prehod od morja do Kitajske meje v Junanu. Res je sicer, da dosedaj še ni uradne potrditve o točnosti teh vesti, toda ta molk njih verjetnosti ne zmanjkuje, kajti obe pogodbenici imata interes, da se pogodba drži čim bolj mogoče v tajnosti. Čangkajšek je ponovno naglašal in javno sporočal, da bi imela japonska okupacija francoske Indokine za posledico vpad kitajske nacionalne vojske na njen teritorij. Pretnja čung-kinške vlade se zdi povsem razumljiva, zakaj zanjo bi nastala potreba, da čim prej razdene železnico na francoskem ozemlju in prepreči Japoncem naglo napredovanje v smeri na Junan. Nedvomno bo stremelo japonsko vojno vodstvo za tem, da prodre čim prej po železnici do kitajske meje, preden utegnejo Čangkajšekovi bojni oddelki poseči po protiukrepih. Nedvomno ima tudi francoska uprava interes na tem, da se borba med Japonci in Kitajci ne prenese na njeno ozemlje, marveč da se z naglim japonskim prehodom prenese čim dalje od njene meje. Istočasno se pletejo v vzhodnem Pacifiku druge politične mreže. Ko si je Amerika zagotovila pomorska in zračna oporišča v zapadnem Atlantiku, je povsem razumljivo, da si jih želi urediti tudi na zapadni strani ameriške poloble. Zadnji čas se ponavljajo poročila, ki napovedujejo pogajanja v tem smislu ali pa že poročajo o njih. Pred vsem govorijo o otokih, ki ležijo razmeroma blizu Panamskega prekopa in so v lasti ameriških republik Ekvadorja in Kostarike, trdeč, da so pogajanja že blizu ugodnega zaključka. Neke vesti navajajo celo, da se vršijo pogajanja za oporišča, ki naj bi si jih Zedinjene države osnovale na mehikanskem ozemlju na Kalifornijskem polotoku ali pa na otokih, ki so raztreseni v oceanu nedaleč odondod, ležeč jako prikladno za obrambo pomorskega dohoda do Paname. Dokler gre samo za otoke, ki se nahajajo v oceanu v bližini ameriške celine in so last ameriških republik, se zdi, da je stvar preprosta in da ne bi mogla imeti kakih zapletljajev. Toda drugačna bi nemara postajala, ako se uresničijo napovedi, ki govorijo o načrtih za britansko-ameriško sodelovanje, razširjeno na južni in srednji Pacifik. Pravkar je bila sklenjena prijateljska pogodba med Zedinjenimi državami ter britanskima dominionoma Avstralijo in Novo Zelandijo, ki na sebi še nič ne Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Bfaročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Uničevanje Londona in Berlina Letalski napadi v osrčja obeh največjih evropskih mest zavzemajo vedno večji obseg in povzročajo silna razdejanja - Angleži pr ičakujejo vsak čas poizkus nemškega vdora, ker so nemške priprave končane London, 11. sept. j. (LEF) Po četrti noči silovitih nemških bombnih napadov na London, ki so brez izbire rušili šole, bolnice, stanovanjska poslopja, javne zgradbe in cele ulice londonskega mesta, in ki so skupaj s prečutimi nočmi vtisnili londonskemu prebivalstvu v lica izraz zaskrbljenosti, je bilo danes zjutraj opažati na obrazih Londončanov izraz nekakšnega mrzlega zadoščenja, ko so čitali na naslovnih straneh časopisja, da je bil ponoči v enaki meri bombardiran tudi Berlin. Kakor po skupnem dogovoru, so skoraj vsi jutrnji listi objavili to vest pod skoraj enakimi naslovi, S katerimi so hoteli naglasiti, da tudi Berlin zdaj doživlja usodo, ki so jo Nemci namenili Londonu, namreč, da bo odpihnjen s površja zemlje. Zadoščenje, ki ga je izzvala vest o bombardiranju Berlina pa je deljena s pomisleki, ali je potrebno, da se — čeprav v totalitarni vojni — izvajajo represalije take vrste. Ti nasprotujoči si občutki so našli ponovno izraza v zatrjevanju merodajnih krogov, ki so našli svoj resume v ugotovitvi »Evening Standarda«, ki je zapisal: Dejstvo je, da je bil Berlin bombardiran. To seveda ne bo prav nič pozdravilo ran, ki so bile zadane Londonu, vendar pa bo olajšalo njih bolečnost. Čeprav nam to povračilo, ki smo ga dali Berlinu, v bistvu prav nič ne koristi, pa je vendar vzbudilo splošno odobravanje. Navzlic temu pa ne bomo trdili, da bi se mogla sedanja vojna odločiti l brezciljnimi represalijami nad civilnim prebivalstvom. Velika Britanija se bo slej ko prej tudi v bodoče držala svoje osnovne politične linije, ki je bila že ponovno naglašena, namreč, da bodo angleški bombniki služili samo borbi proti vojaškim ciljem... zakaj naš cilj ni klanje, marveč zmaga.« Govor predsednika angleške vlade o trenutnem vojaškem položaju Velike Bffltasiije London, 11. sept. s. (Reuter) Ministrski predsednik Churchill je imel nocoj ob 18. govor po radiu na angleški narod, ki so ga prenašale vse radijske postaje v Angliji in v imperiju, ter tudi vse postaje v Zedinjenih državah. Churchill je izvajal med drugim.: Ko sem pred nevi rekel v parlamentu, da smatram kot nemožno, da bi sovražnik sv«" je letalske napade v septembru napram onim v avgustu morda potrojil, seveda nisem govoril o bombnih napadih na civilno prebivalstvo. Mislil sem marveč na veliko letalsko bitko, v kateri se borimo mi in naša lovska letala z nemškim letalstvom. •Razume se, da pnlete, kadarkoli je vreme ugodno, valovi nemških bombnikov v spremstvu nemških lovskih letal, pogosto po 300 do 400 letal naenkrat nad Anglijo, posebno nad Kent, v upanju, da napadejo vojaške in druge objekte podnevi. Toda te formacije naša lovska letala skoro vedno razpršijo. Nemške izgube znašajo pri tem povprečno 3 :1 napram našim v letalih in 6 : 1 v pilotih.. Prizadevanja z nemške strani imajo namen zasigurati nemškemu letalstvu tudi podnevi premoč nad Anglijo, kar pa se je doslej očividno ponesrečilo. Sovražnika so stali ti poskusi zelo drago. Nemška vojska zbrana ob Kanalu Vsak poskus vdora v Anglijo, zahteva, da si Nemci zasigurajo najprej nadoblast v zraku. Nemške priprave za vdor v Anglijo se v velikem obsegu nadaljujejo. Na stotine s posebnimi propelerji opremljenih tovornih čolnov in ladij je zbranih ob evropskih obalah vse od Nemčije in Nizozem-sek pa do luk severne Francije od Dun-kerquea do Bresta, pa od tam še dalje do francoskih luk v Biskajskem zalivu. Poleg tega prihajajo konvoji nemških trgovskih ladij v skupinah po 10 do 12 skozi Dover-sko ožino v Kanalu ter se prebijajo od luk do luke, pod varstvom novih težkih baterij topništva, ki so jih Nemci postavili ob francoski obali. Sedaj je veliko število takih ladij zbranih v nemških, holandskih, belgijskih in francoskih lukah vse od Hamburga do Bresta. Končno je nekaj ladij pripravljenih tudi za vdor preko norveških luk. Za vsemi temi ladjami pa stoje zelo velike armade nemške vojske, ki čakajo, da se vkrcajo na ladje in se podajo na zelo nevarno in nesigurno vožnjo na morje. Ne vemo, kdaj bodo Nemci poskusili vdor, tudi ni sigurno, ali ga bodo sploh poskusili. Toda nihče naj ne pozablja, da Nemci vdor pripravljajo in sicer z vso običajno temeljitostjo, in da se vdor lahko vsak čas začne. Napad lahko pride na Anglijo, Škotsko ali na Irsko, ali pa tudi vse tri skupaj. če bodo Nemci vdor res poskusili, ga ne morejo več dolgo odlašati. Vreme se lahko vsak čas obrne. Razen tega je za sovražnika težko, da bi pustil toliko zbranih ladij čakati neskončno dolgo, ko so izpo- [ stavljene napadom naših bombnikov, pa tudi naših vojnih ladij, ki čakajo nanje zunaj na morju. Zato moramo nekako prihodnji teden smatrati kot zelo važen teden za nas in za vso našo zgodovino, nekako tako, kakor tedaj, ko je španska armada skušala napasti Anglije, ali ko je Nclson pri Boulogneu preprečil napad Napoleo-1 nove armade. Citali smo o tem v zgodovinskih knjigah. Toda za kar gre sedaj, je mnogo več. Priprave so mnogo večje, pa tudi posledice so večje za življenje in bodočnost vsega sveta in civilizacije. Vsak mož, vsaka žena mora biti zato pripravljena, da stori svojo dolžnost z vso silo, kjerkoli bi bilo to potrebno. Naše bro-dovje je zelo močno in številno, naše letalstvo je močnejše nego je bilo kdajkoli prej. Ono je v premoči nad sovražnim letalstvom, ne sicer po številu, temveč po moštvu in po kakovosti strojev. Naša obala je dobro utrjena in dobro zasedena z vojaštvom Za temi utrdbami stoje pripravljene za napad mnogo večje in bolje opremljene armade, nego smo jih kdajkoli prej imeli. Poleg njih je še poldrug milijon mož domače garde, grenadirjev naše vojske. Vsi ti so pripravljeni, da branijo vsako ped zemlje, vsako vas in vsako cesto in z gotovostjo lahko povem: Bog brani pravično stvar! Kruto bombardiranje Londona je seveda samo del nemškega načrta za vdor. Nemci upajo, da bodo s številnimi žrtvami med civilnim prebivalstvom ustrahovali prebivalstvo mogočnega Londona in prisilili vlado, da odvrne svojo pozornost od drznega napada, ki ga pripravljajo na Anglijo. Toda, kdor tako računa, slabo pozna duha angleškega naroda ali žilavost Londončanov, ki so igrali v zgodovini vodilno vlogo v ustanovitvi parlamentarnih institucij in so vedno znali ceniti svobodo višje nego življenje. Nemci hočejo uničiti z nepremišljenim bombardiranjem raso našega otoka, toda prav to bombardiranje je v srcih vseh Angležev tukaj in po vsem svetu vžgalo plamen, ki bo gorel še dolgo, ko bo odstranjena vsa povzročena škoda teh napadov. Ta ogenj bo gorel stalno in z vedno večjim plamenom, dokler se stari in novi svet ne združita, da na novo zgradita svetovno zgradbo in to na temeljih, ki ne bodo z lahkoto prevrnjeni. Anglijo čaka huda preizkušnja Sedaj je čas za vsakogar, da pokaže pogum in da ostane trden, kakor se je to že zgodilo. Izražam svoje občudovanje protiletalski službi v Londonu. Posebno priznanje zaslužijo gasilci, ki imajo toliko in tako nevarnega dela. Ves svet, ki je še svoboden, občuduje junaštvo, s katerim Lon-dončani prenašajo veliko preizkušnjo, ki so ji izpostavljeni. Preizkušnjo, katere konca ali obsega še ni mogoče napovedati. Pošiljam pa tudi vsem mornarjem, letalcem in vojakom čakajoče armade na položajih pozdrave prebivalstva prestolnega mesta. Naj vojaki vedo, da imajo za seboj 1 narod, ki se ne bo pustil streti, kakor koli i dolga bo borba. Naš narod še raste s trp-: Ijenjerr. v svoji odločnosti. ! Vaje za primer vdora London. 11 sept. br. (Ass. Press). Kljub ponočnim letalskim alarmom, spričo katerih je prebivalstvo Londona že zelo utrujeno. se od dne do dne prirejajo tudi vaje za primer nemškega vdori v Veliko Britanijo. Tudi davi sc imeli v Londonu tako obrambno vajo večjega stila. Zjutraj je bi-! lo prebivalstvo alarmirano in domobranci so bili nemudoma na svojih mestih Opaziti je bilo, kako oboroženi raznašalci mleka opustili svoje delo in se pripravili na vsak primer Tudi delavstve ie bilo v hipu pripravljeno na obrambo. Več civilistov, ki se na poziv brambovcev niso takoj ustavili, je bilo prijetih. Brambovci so bili posebno oprezni glede na nevarnost padalcev. Alarm je trajal skoro ce]o uro. New Vork, ll. sept. s. (Ass. Press.) List »New York Sun« poroča na podlagi francoskih informacij, da je pričakovati vsak čas pričetka poskusa nemškega vdora v Anglijo. Vse priprave za to v francoskih lukah so dovršene. tev m^mM ? Ncvv Ycrk. 11. sept. j. (AR^ List »New-york WorId Telegram in za njim tudi več drugih ameriških listov objavlja iz Wa-shingtona datirano vest, ki pravi: Po informacijah, ki so prispele v Zedinjene države iz Nemčije, namerava Hitler poizkus splošnega napada na Anglijo ponovno odložti. in sicer do mesca oktobra ali celo novembra. Vzroki so naslednji; 1. Hitler upa, da mu bo uspelo že z zračnimi napadi popolnoma streti Anglijo. 2. Ako sc to ne posreči, upa, da bodo megle, ki prične v novembru legati nad Rokavski preliv, zelo olajšale izkrcavanje nemških čet. Napad naj bi bil izveden v prvi vrsti z oporišč na Norveškem, kjer so po informacijah že zbrane številne čete in mnogo vojnega iratoriala. London, 11. sept. j. Londonski radio objavlja vest agencije United Press, da so glede na rezultate letalskih napadov na London v zadnjih 48 urah prepričani, da mora že v naslednjih tednih pasti odloči- tev v sedanji vojni. Berlin je trdno prepričan, da bo mogoče Veliko Britanijo premagati samo z letalskim orožjem. Berlin, 11. sept. j. »Lokalanzeiger« piše, da so se Angleži zdaj pač že lahko prepričali, da je vojna dosti drugačna, kakor pa so si jo predstavljali pred letom dni. Danes v Angliji uvidevajo, da bi mnogo pameinejo storili, ako bi poslušali besede vodje rajha, kakor da so se pustili voditi od Churhilla, ki ima v mislih v prvi vrsti svoje osebne načrte, za katere je odločen žrivovati vso Anglijo. Danes — pravi list — so vsa taka premišljevanja seveda brez pomena Nemške armade se ne bodo več ustavile, dokler ne bo sila Velike Britanije uničena. 73 nemških letal sestreljenih London, 11. sept. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo je javilo nocoj, da je bilo danes nad Anglijo sestreljenih do 19.30 zvečer 73 nemških letal, vsa od angleških lovcev. Angleži so izgubili 17 lovskih letal, vendar sta se 2 pilota rešila. Težki topovi obstreljujejo Dover in okoliso London, 11. sept. s. (Reuter.) Nemško težko topništvo je nocoj zopet pričelo obstreljevati Dover in okolico preko Kanala. Težki topovi so začeli streljati nekaj minut po bombnem napadu nemških ietaL. Streljanje se pozno zvečer še nadaljuje. Zažlgslna snov v obliki lisiisev London. 11. septembra. AA. (Reuter). Iz obveščenega vira se izve. da so ang!. šk-3 sile začele od sinoči uporabljati neko >-a-žigalno snov v obliki lističev, ki se vžge sama od sebe. Ta snov ie namenjena za povzročanje požarov v skladiščih in vojaških objektih na prostem, v arzenalih. vojaških živilskih skladiščih, v odprt h vagonih na postaiah. avtomobilih itd. Pod gotovimi okoliščinami povzroče lahko laki lističi požare tudi v gozdovih, v katerih se nahajajo čete. skladišča ali tovarne streliva. Dognano ie. da ie tudi sovražnik spuščal podobne zažicalne snovi v gozdovih. Nemška obtožba, da bi ti lističi Dovzračali zastruplienie. ni točna. Lističi niso strupeni. toda če kdo ž nimi nespretno manipulira. lahko povzročiio opekline, enako I kakor vsaka druga zažigalna bcmLa. Kraljevi dvor pmmimi Pred Buckingkamsko palačo je eksplodirala 12$ kg težka nemška bomba — Napadi na London čez dan so bili odbiti pomeni, ki pa se tolmači kot predhodnica za sklep zveze o skupni ombrambi; podobni dogovoru o skupni obrambi med Unijo in Kanado. Še dalje gredo vesti, ki vedo povedati o razgovorih za prepustitev Singapura za skupno vojaško oporišče tako britanskim kakor ameriškim bojnim silam. To bi bili daleč segajoči sklepi, ki bi angažirali Zedinjene države za prostrane, po širnem Tihem oceanu raztresene britanske posesti in dominione, ne da bi se moglo reči, da je s tem bistveno utrjena obramba ameriške poloble same. Zato se zdi, da so te in podobne vesti nemara vendarle preširoko zajete. Toda popolnoma zavFačati si jih niti zelo previdni komentarji ne upajo, kajti Roo-seveltova sedanja politika je pokazala, da ni malopotezna, marveč da gleda svetovni razvoj s silno široke perspektive in ima v evidenci tudi na prvi pogled zelo oddaljene razvojne možnosti. Da ni mogoče niti teh skrajnih možnosti pustiti iz vidika, o tem pričajo tudi ogorčeni protesti japonskih glasil, ki se čim dalje bolj razburjajo nad ameriško politiko v Pacifiku. Kako bi poostritev odnošajev na Pacifiku vplivala na sedanjo vojno, je poglavje zase. Eno pa je gotovo: 5e le komu, prihaja poostritev v prilog sovjetski politiki, ki bi seveda najraje videla, da bi bili v vojni angažirani tudi obe pacifiški sili. Zakaj ta čas, ko svet na primer na vojno na Kitajskem komaj še kaj misli, sovjetska poročila še vedno živahno pripovedujejo o njej, ne da bi nehala zastopati stališče kitajskega nacionalnega odpora London, 11. sept. s. (Reuter) London je imel danes dopoldne kratek letalski alarm, vendar letala nad mestom niso bila opažena. Okoli 15.30 je bil dan drugič letalski alarm, ki je trajal nad eno uro. Nad Londonom in okolico se je razvila velika letalska bitka. Po dosedanjih podatkih so nemška letala, med katerimi je bilo 25 težkih bombnikov, najprej napadla ustje Temze. Vrgla so tam več bomb, ki pa niso povzročile škode. Ko so letala skušala nadaljevati polet proti Londonu, so naletela na silovit ogenj protiletalskega topništva, najmočnejši v dosedanjih nemških napadih na London. Ob 16.30 je bilo zopet jav-ljeno, da se bliža večja formacija nemških letal mestu. Nekaj minut pozneje je bilo sporočeno, da je bilo 5 ali 6 letal sestreljenih od protiletalskega topništva Nato je javilo poročilo, da se bližata mestu dve novi formaciji, približno 50 letal, čez nekaj časa so sledile tri nadaljnje skupine nemških letal. Protiletalskemu topništvu in eskadrilam lovcev se je posrečilo napad odbiti, nakar je bil dan v Londonu znak, da je nevarnost minila. Ko sta se kralj in kraljica danes dopoldne mudila na vožnji skozi poškodovane dele spodnjega Londona, je bil ravno dan letalski alarm. Kraljeva dvojica je takoj odšla v neko zaklonišče pod policijsko stražnico. V zaklonišču je bilo že 30 oseb, predvsem stražniki in člani protiletalske obrambe. Ko je bil dan znak, da je nevarnost minila, sta kralj in kraljica nadaljevala vožnjo. Množica je kraljevo dvojico povsod prisrčno pozdravljala. Po uradnih podatkih so bile bombe, ld jih mečejo nemška letala na London, doslej večinoma manjšega tipa, težke 50 kg ali manj. Bilo pa je vrženih že tudi nekaj bomb po 125 kg in na doke v londonski lu-ki so padale tudi bombe po 500 kg. Smatrajo, da skušajo nemška letala s številnimi bombami manjšega tipa povzročiti predvsem vznemirjenje med prebivalstvom. London, 11. sept. s. (Reuter) Danes popoldne je bilo objavljeno, da je že včeraj zjutraj eksplodirala ob Buckinghamski palači nemška tempirana letalska bomba težkega kalibra, ki je težje poškodovala palačo. Kralj in kraljica se v trenutku eksplozije nista mudila v palači, čim je bila bomba odkrita, je bilo odstranjeno iz palače tudi vse osobje, tako da v trenutku eksplozije ni bil nihče ranjen. Eksplozija je povzročila nad 3 m globok lijak, ld meri v premeru 7 m. Več ton zidovja je bko porušenih, drobci ruševin so padli na streho ter so jo prav tako poškodovali Oknu na palači so popokala. Nekaj drobcev j« padlo v galerijo slik ter je dvorano težje poškodovalo. Slike so bile že preje odstranjene iz palače. Očiščevalna dela na palači so še vedno v teku. Popoldne so bili povabljeni angleški in inozemski novinarji, da so si osebno ogledali posledice eksplozije. Cenijo, da je bomba, ki je poškodovala Buckinghamsko palačo, tehtaJa 125 kg. Popoldanski napad na London London, 11. septembra, s. (Reuter). Današnji popoldanski nemški letališki napad na London je imel zopet velik obseg. Po približnih cenitvah je poskušalo prodreti do mesta okoli 50 bombnikov, do Londona pa je dospelo samo manjše število letal in bombe so padle na ozemlje mesta samo na dveh točkah. Ob 17. je bil dan že tretji današnji alarm v Londonu, trajal pa je samo 20 minut. Nova nemška taktika London, 11. septembra, s. (CZ). Nemci se pri nočnih napadih na London poslužujejo nove taktike. Prvi dve uri izvede napad več raztresenih letal, ki imajo nalogo, da na raznih krajih povzroče požare, nato pa sledi napad večjega števila letal,-k-, se poslužujejo požarov kot kazala za svoje napade. Stednja z vodo v mestu Amsterdam, 11. sept. j. (DNB) Uprava londonskega vodovoda je razglasila preko londonskega radia poziv prebivalstvu, da mora v bodoče kar najbolj štediti z vodo. Porabo vode je treba omejiti zaradi poškodb v vodovodnem omrežju. Zaenkrat še ne bo izvedeno strogo racioniranje, toda že zdaj se sme voda uporabljati edinole za kuho in za pomivanje, sicer pa v nobeno drugo svrho. Možnost izpraznitve angleške prestolnice New York. 11. sept. i. (AR.) Po mnenju vojaškega sotrudnika lista »Newyork Post« je treba računati z neposredno možnosti a da se iz Londona evakuira civilno prebivalstvo. List piše. da ie dosedanja borba prizadejala Londonu sicer že zelo občutno škodo, vendar še ni dosegla tistega stania. ko bo šle za biti ali ne biti britanske pre- Nadaljevanje na 2. str. stdmce. Po njegovem mnenju je nemško letalstvo vsekakor v stanju in tudi odločeno nadaljevati sedanje napade še nadaljnje tedne. Kakor pri vsaki svoji akciji, si ie tudi zdaj nemško vojaško vodstvo postavil najmanjši in največji cilj. Maksimalni cilj je popolno uničenje Londona kot upravnega in industrijskega središča britanskega imperiia. Američani vse oreradi oozab-liaio. da London ni samo državna orestol-nica. marveč tudi eno največjih industrijskih mest britanskega imperija Ako bi se Nemcem posrečilo razdejati londonske tovarne in pristaniške naorave. bi s tem že napravili velik korak k ohromitvi britanskega odpora za dolgo dobo. V tem primeru London ne bi mogel več služiti kot živčni cen trum britanskega imperija zakaj uprava tega imperija je izredno kompliciran aparat. Ta minimalni nemški cilj se po sedanjem položaju lahko smatra za možnega. Mesto tako velike razsežnosti, kakor ie London, namreč nikakor ni lahko braniti pred ofenzivo iz zraka. Se dva tedna zračnih napadov sedanjega obsega, oa mora Dostati normalno živlienie in delo tega mesta nemogoče. Z drugimi besedami; izpraznitev 8 milijonov londonskega prebivalstva grozi postati vsak trenutek aktualna. V tem primeru bi Nemčija dosegla svod maksimalni cili. namreč zatrpanie vseh prometnih ootov in vseh ostalih angleških mest s tem ogromnim številom beguncev, za katere bi bilo treba najti strehe, transportnih sredstev in hrane. Kai bi pomenila ta naloga, pravi list si bomo lahko predstavljali, ako si za primero zamislimo, kako neizmerno velike probleme bi bilo treba rešiti, ako bi iznenada nastala potreba. da se izprazni celokupno prebivalstvo New Yorka. ki je skoraj enako velik kot angleška prestolnica. TRANSILVANIJA ZASEDENA Madžarske čete so včeraj vkorakale tudi že v Kološvar (Cluj), s čimer je končana zasedba odstopljenega romunskega ozemlja Nemško vojno poročilo V diplomatskem okraj« v Berlinu Izpraznjenih več diplomatskih blokov — Nemški povračilni napadi na London Berlin, 11. sept. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Sovražnik je v pretekli noči znova bombardiral razne kraje v severni Franciji, Belgiji in severni Nemčiji, povzročil pa je le neznatno škodo. Nekaterim sovražnim letalom je uspelo prodreti do Berlina in mesto bombardirati. V stanovanjskih in poslovnih okrajih so na mnogih krajih izbruhnili požari. V notranjem mestu sta bili zadeti dve bolnišnici. V diplomatskem okraju je bilo treba začasno izprazniti več stanovanjskih blokov, ker je nastala nevarnost, da se posamezne stavbe zrušijo. Ena bomba je treščila v poslopje državnega zbora, ena je zadela Akademijo umetnosti. Pet civilistov je bilo ubitih in več ranjenih. Spričo učinkovite intervencije varnostne in reševalne službe kakor tudi samopomoči berlinskega prebivalstva je bilo mogoče preprečiti, da številne zaži-galne bombe niso povzročile večje škode. V Londonu so bile vojaško važne naprave v mestu in v Iuki tudi včeraj najvažnejši cilji nemških represivnih letalskih napadov. Mnogo novih požarov se je pridružilo dosedanjim. Poleg tega so bili bombardirani še drugi važni vojaški objekti, posebno pristanišča, letališča in industrij- ske naprave v južnovzhodni Angliji. Južno od Hebridov je neko bojno letalo potopilo neko 8000 tonsko trgovinsko ladjo, ki je plula v konvoju. Pri vojnih akcijah v Veliki Britaniji so bila sestreljena tri nemška letala. Protiletalsko topništvo in nočni lovci so sestrelili po eno letalo izmed onih, ki so napadla Berlin. Mornariško protiletalsko topništvo je sestrelilo še štiri nadaljnja sovražna letala. Berlin, 11. sept. s. Nemški radio je danes popoldne objavil naslednje posebno poročilo: Potem ko se je vreme izboljšalo, so se bojne edinice nemškega letalstva zopet dvignile ter so v veliki višini izvedle prodor preko Kanala. Berlin, 11. sept. j. (TOP). Odredi nemškega letalstva so 10. septembra in v noči na 11. september spet napadli vrsto vojaških in za vojno važnih ciljev v Angliji. Središče akcij je bilo zopet v Londonu, kjer so bila industrijska središča in za vojno važne naprave uspešno obsute z bombami. 10. septembra je bil v angleški prestolnici do 22. ure zvečer že šestkrat dan letalski alarm, to se pravi, še preden so se začeli glavni nočni napadi, ki so dali dragocene rezultate. ©no Angleške bombe so v noši od torka na sredo padale tudi na rafhstag in Akademijo umetnosti — Mnogoštevilni požari v centru in zapadnih okrajih mesta Berlin, 11. sept. j. (DNB). V minuli noči so angleška letala spet metala bombe na nevojaške cilje v severni Franciji, Belgiji in v Nemčiji. Težišče njihovih akcij je bilo zopet nad nesaško prestolnico. V mesečni noči so sovaažna letala v večjem številu metala bonabe na berlinsko središče ter na zapadne okraje. Izbruhnili so številni požari, eksplozivne bombe pa so povzročile mnogo škode na nekaterih bolnicah, hotelih, državnih poslopjih ter trgovskih in stanovanjskih hišah. Požari, ki so izbruhnili na postrešjih, so bili naglo pogašeni. Pri tej priliki je bilo uničenih celo vrsto dragocenih umetnin, mnogo stanovanjskih oprem kakor tudi oprem bolnišnic. Razna poslopja so dobila hude poškodbe po zidovju. Pri mnogih hišah so eksplozije utrle posamezne stene in ker je grozilo zaradi zrušenje poslopij, so morala oblastva izprazniti cele ulice v notranjem mestu. Napadi sovražnih letal so zahtevali 5 mrtvih ter veliko število tržkih in lahkih ranjencev. Discipliniranemu vedenju berlinskega prebivalstva se je zahvaliti, da zažigalne in eksplozivne bombe niso zahtevale še večjega števila človeških žrtev. Med napadi sta bili sestreljeni dve sovražni letali, in sicer eno od protiletalskega topništva, drugo pa od nočnih lovcev. O podrobnostih nočnega napada na Berlin se doznavajo še naslednje podrobnosti: Med vrženimi bombami so nekatere pogodile cilje, ki niso samo nacionalne vrednosti, marveč velikega mednarodnega pomena. Tako je bilo med drugim zadeto poslopje »Društva nemških inženjerjev«, zbirališče študentov, znanstvenikov in tehnikov iz vseh držav. V tem poslopjn je izbruhnil požar. Nadalje so bombe zadele »Akademijo umetnosti« na Pariškem trgu, ki leži v neposredni bližini ameriškega veleposlaništva. V tem poslopju so razen učnih in delovnih prostorov uničene tudi dvorane, v katerih so bile stalne razstave sodobnih umetnikov iz Nemčije in inozemstva. V središču mesta so v enem izmed najgosteje naseljenih okrajev zažigalne bombe zadele »Hedvlgino bolnico«. Razen naštetih zgradb so bombe padle tudi na »Reichstag« v neposrednem mestnem središču. Nobeden izmed naštetih objektov se niti zdaleka ne more prištevati med vojaške oziroma za vojno važne vilje. Po tem, kako je bil napad angleških bombnikov na Berlin izveden, se lahko sklepa, da je vrhovno vojno poveljstvo v Londonu izdalo direktno povelje za brezobzirno bombardiranje osrčja državne prestolnice. Hermann Goring-Strasse najbolj prizadeta London, 11. sept. j. (Reuter.) Med ulice, ki so bile po nočnem napadu angleških bombnikov na Berlin najbolj poškodovane, spada — kakor poroča berlinski dopisnik lista »Stockholms Tidningen« — v prvi vrsti tudi »Hermann Goring Strasse«, kjer so angleške bombe porušile ali vsaj hudo poškodovale celo vrsto trgovskih ln stanovanjskih poslopij. Potsdaniski kolodvor v plamenih London, 11. sept. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo je objavilo o napadu, M so ga izvedla angleška letala preteklo noč na Berlin, opoldne naslednji komunike: Potsdamska železniška postaja v središču Berlina je bila ponovno zadeta od več težkih eksplozivnih bomb in mnogo sto zažigalnih bomb. Potsdamski kolodvor je ena izmed glavnih postaj v Berlin^ s ka- tere se vrši promet v Magdeburg in južno-zapadno Nemčijo. Napad so izvedle z veliko točnostjo formacije angleških letal. Letala so vrgla bombe na cilj ter so odkrila postajo kljub lahni megli. Napad se je pričel četrt ure pred polnočjo. Vsi piloti udeleženih letal javljajo, da so z direktnimi zadetki bomb pogodili postajo in železniške objekte v bližini. Več letal se je v drsalnem poletu spustilo skozi protiletalsko obrambo. Mnoge zažigalne bombe, ki so zadele cilj, so zanetile celo vrsto požarov. Napadi na druge e London, 11. sept. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo je nocoj •obiavilo naslednji komunike o napadih angleških letal na nemške vojaške objekte v noči od torka na sredo; Poleg potsdamskega kolodvora v Berlinu so napadla angleška letala predvsem doke in Fokkerjeve tvornice v Bremenu. V Wilhelmshavenu je bila mornariška vojašnica direktno zadeta od bomb. Kljub slabi vidnosti in močnemu ognju Drotiletalskega topništva so izvedla angleška letala tudi obsežne napade na tovorne čolne, doke in luke v severni Franciji. Belgiji in Nizozemski Pri kaou Gris Nez so bile zopet napadene postojanke nemškega težkega topništva. V Duisburgu in Bruslju so bile napadene železniške naprave. V Nemčiji in Nizozemski je bilo bombardiranih več vojaških letališč. Z vseh teh poletov se niso vrnili 4 angleški bombniki. Naknadno je ugotovljeno. da se ie rešila posadka enega izmed angleških bombnikov, ki so bili izgubljeni prejšnji dan. Glavni napad angleških letal v pretekli noči na luke ob Kanalu ie velial Calaisu. Tu so angleška letala bombardirala pristaniške naprave in ladje tri ure. Nadali-ne bombardiranje ie preprečilo slabo vreme. Povzročenih pa ie bilo vsekakor več požarov. Napad na Ostende. pa ie trajal celo dali časa od 21 do 5 zjutraj. Napad je bil izveden kljub močnemu ognju protiletalskega topništva. Mnogo težkih bomb ie zadelo zbrane tovorne čolne. Slični napadi so veljali lukam v Bou-logneu in Vlissingenu. Izgube naše trgovinske mornarice Zagreb, 11. sept. o. Jugoslovenske pa-roplovne družbe objavljajo danes pregled izgub, ki jih je imela naša trgovinska mornarica doslej zaradi vojne. Skupno je bilo potopljenih 11 naših parnikov s skupno fconažo 50.000 bruto registrskih ton. Zaradi vojne je obtičalo v domačih in tujih lukah 15 ladij s tomažo 33.000 ton. Oblasti vojskujočih se držav se nadalje v raznih lukah zadržale skupno 10 naših parnikov s tonažo 21.500 ton. Razen tega je še 7 naših parnikov s skupno 32.000 bruto registrskih ton prostora v tujih lukah ln ne morejo na pot. Izven prometa je na ta način 43 jugoslovenskih ladij s skupno tonažo skoro 140.000 reg. ton. Predelava motorjev na Hrvatskem Zagreb. 11. sept. o. Danes te bila spremenjena uredba o omeieni prodati tekočih pogonskih sredstev. Do 1. oktobra dalje bodo morala podjetja z motornim pogonom predelati svoie motone na pogon z domačimi pogonskimi sredstvo. Budimpešta, 11. septembra, j. (MTI). Madžarski generalni štab javlja, da so madžarske čete včeraj ob 20. zvečer zasedle določene vojaške cilje v Transilvaniji. Čete so bile povsod navdušeno sprejete od prebivalstva Bukarešta. 11. septembra. AA. (Štefani). Iz Kološvara (Cluja) poročajo, da so ob 11. dopoildne vkorakale v mesto madžarske čete. Bukarešta. 11. septembra, j. (Rador). Po službenem komunikeju romunskega vojnega poveljstva so romunske čete včeraj izpraznile po programu določeno cono Transilvanije. Telekijev povratek v Budimpešto Budimpešta, 11. septembra AA. (Reuter). Po dvodnevnem bivanju v novo zasedenem ozemlju se je predsednik vlade Teleki vrnil včeraj v Budimpešto Takoj po prihodu je sklical konferenco ministrov gospodarskih resorov, s katerimi je razpravljal o zelo nujnih vprašanjih ki se nanašajo na Transilvanijo. Na potovanju po Transilvaniji ie Tdeki izjavil zastopnikom manjšin, da bo madžarska vlada vodila pravično in človeško politiko napram manjšinam Manjšinam bo zagotovljeno, da bodo smele rabiti svoj jezik v privatnem živi jen iu. v šolah in v kulturnih ustanovah Madžarska bo od manjšin zahtevala ponolno vdanost državi in sodelovanje na kulturnem in gospodarskem polju državnih oblasti. Pravična in dobra politika napram manjšinam predstavlja prvo nalogo Madžarske Delna demobilizacija v Rumuniji Bukarešta, 11. septembra i. (Štefani) Predsedstvo romunske v'ade javlja da se jeRumunija odločila 'zvesti delno demobi-lizacijo svoje armade. Vojašk vpoklici bodo v bodoče reducirani. Maniu za uvedbo demokratskega režima BuKareš^a, 11. sept. o. Vodja romunskih kmetov dr. Maniu je dal danes poročevalcu agencije Associated Press naslednjo izjavo o sedanjem režimu v Rumuniji: Sedanja diktatura je trenutno potrebna, kmalu pa jo bo treba zamenjati z demokratsko vlado. Ljudska stranka je skupno in v sporazumu z Železno gardo podprla Antonesca, čeprav je bila vse doslej v nasprotju z romunskimi fašisti. L. 1931, ko sem bil še predsednik vlade, sem deloval za povratek kralja Karola lz tujine. Sedaj je moja stranka sodelovala z železno gardo, tako da sta skupno prisilili kralja Karola k odstopu, to pa zaradi tega, ker je bila močna roka v sedanjem trenutku Rumuniji skrajno potrebna. Toda kmečka stranka je načelno proti sleherni diktaturi in zato bo moral sedanji režim prepustiti mesto demokratski vladi. Prepričan sem, da bo Antonecu prevzel tudi vodstvo take vlade. Pred prihodom kraljice matere Helene Bukarešta. 11. septembra j (DNB) Kakor se doznava. je romunski kralj Mihael odpotoval v Sina jo k;er b^ počakal prihoda svoje matere — kraljice matere Helene, ki je takoj potem, ko je zasedel prestol bivši kralj Karol, odpotovala v Italijo. Kraljica-mati Helena je imela 10 let svoje stalno bivališče v Florenct Prihoda kra-Ijice-matere v Rumunijo pričakujejo v bližnjih dneh. Kralj Karol se bo naselil na Portugalskem Bukarešta, 11. septembra. AA (Štefani). Snoči so prispele sem vesti, da bo bivši kralj KarOi nastanil na Portugalskem. Pri pogajanjih s portugalsko vlado se bo bivši romunski kralj obvezal da se na Portugalskem ne bo bavil s politiko. Kralj Karol bo v nekaj dneh odpotoval ▼ Lizbono. Kralj Boris — Hitler Berlin, 11. sept. br. (DNB) Bolgarski kralj Boris je o priliki sporazuma v Cra-jovi brzojavil kancelarju Hitlerju in mu izrazil svojo zahvalo za podporo, ki jo je izkazal Bolgariji za ureditev dobruškega vprašanja. Hitler je v svojem odgovoru izrazil prepričanje, da bo sedaj s sporazumom med Bolgarijo in Rumunijo nastopila nova doba prijateljskih odnošajev med obema sosednima državama in doba tidnega miru v Podunavju. Popov—Manoilescu Sofija, 11. septembra. AA. (DNB) Zunanji minister Popov je poslal romunskemu zunanjemu ministru Manoilescu naslednjo brzojavko: S posebnim zadovoljstvom sem zvedel za veliko pozornost, ki so jo romunske oblasti izkazale bolgarski delegaciji, kakor duh vzajemnosti, s katerim so potekala pogajanja v Crajovi. Prepričan sem, da bo po sporazumu v Crajovi nastopila doba novih odnosov, doba prijateljstva in sodelovanja med našima državama, ki se bosta na ta način povrnili na tradicije preteklosti Manoilescu je odgovoril takole: Iskreno se zahvaljujem za čustva, ki jih izražate do Rumunije. Ako so odnosi in pogajanja, ki so bila pred konferenco v Crajovi še nosila sledove nedavne preteklosti, pa navzlic vsemu temu upam, da bo to začetek sodelovanja in prijateljstva med našima dvema državama in iskrenih odnosov. Bolgarska zahvala Rusiji Moskva, 11. septembra. A A (Tass) Bolgarski poslanik Stamenov je danes obiskal komisarja za zunanje zadeve Molotova in mu sporočil zahvalo bolgarske vlade za pomoč, ki jo je nudila Rusija Bolgariji glede ureditve vprašanja južne Dobrudže. Molotov je sporočil poslaniku svoje zadovoljstvo nad to izjavo bolgarske vlade. Ifalljanslco-angieška vojna Tudi v južnem področju Sredozemskega morja in v Afriki postajafo letalski boji vedno bolj srditi Rim, 11. septembra, br (Štefani). Vrhov- zahtev Italijani poskusih izvesti vojaško no poveljstvo italijanske vojske je objavi- I okupacijo Sirije. i- J___? -l-l_______:______l:l _ _ 1____D_ll_____t lo davi 96. službeno vojno poročilo, v ka terem pravi: Oddelki naših letal so ponovno napadli področja okrog SoIIuma, Sidi Barania in Marsa Matrucha ter bombardirali, razdejali in nato obstreljevali še s strojnicami razne naprave, avtomobile jn čete Povzročili so nasprotniku očitno .veliko škodo. Naši bombniki so v letalskih spopadih sestrelili dve sovražni lovski letali, a verjetno sta bili sestreljeni še nadaljnji dve. Dve naši letali se nista vrnili v svoje oporišče. Sovražna letala so napadla Bardio, To-brok in Derno. Nevojaški objekti so bili močno poškodovani V celoti je bilo 13 mrtvih in 21 ranjenih. Eno sovražno letaio je bilo zadeto in je padlo v morje. Z nekega drugega letala, ki je bilo sestreljeno v neki letalski akciji, omenjeni v poročilu št. 95, so se rešili trije častniki in so bili ujeti. V Vzhodni Afriki so angleška letala bombardirala Kasalo. Trije vojaki so bili ranjeni. Naša lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo. Od članov njegove posadke sta bila dva ubita, tretji pa je bil ujet. Silno bombardiranje Tel Aviva Kairo, 11. septembra, s (Reuter). Komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja, da so včeraj popoldne italijanska letala napadla Tel Aviv. Bombe so bile vržene na mesto daleč od vseh vojaških objektov. Več hiš je bilo porušenih in izbruhnilo je več požarov. Nad 50 civilistov je bilo pri rapadu ubitih, med njimi 5 arabskih otrok V Egiptu so italijanska letala zopet napadla Marsa Matruch. Povzročena škoda je majhna. Žrtev ni bilo. Na abesinsko-kenijski meji so se angleške čete uspešno spopadle z nekim italijanskim izvidniškim oddelkom. fronti v Sudanu je vse mirno. Jeruzalem, 11. sept. s (CBC). Po zadnjih podatkih znaša število žrtev včerajšnjega letalskega napada na Tel Aviv že 112 ubitih in 151 ranjenih, med njimi 55 otrok. Žrtve so večinoma Židje, vendar je bilo ubitih in ranjenih tudi nekaj Arabcev. Angleško poročilo o italijanskih izgubah Kairo, 11. septembra, s. (Reuter). Danes je bilo objavljenih tu nekaj uradnih statističnih podatkov o rezultatih letalske vojne z Italijo v prvih treh mescih vojne. V tem času je bilo po angleških podatkih sestreljenih ali uničenih na Bližnjem vzodu skupno 177 italijanskih letal, verjetno pa še 90 nadaljnjih Pri angleških letalskih operacijah so poleg angleških letalcev sodelovali tudi Ro-dezdjci, Francozi in letalci Južne Afrike. Angleška letala so v treh mescih izvedla 250 napadov na italijanske vojaške objekte, poleg tega pa mnogo izvidniških poletov. Pri napadih je bilo vrženih skupno nad 600 ton bomb. Angleška letala so preletela v tem času 2 in pol milijona milj. Vznemirjenje v Siriji Kairo, 11. septembra, s. (Reuter). Po informacijah iz Beirota vlada v Siriji veliko vznemirjenje zaradi zahtev, ki jih stavlja italijanska komisija za kontrdlo izvajanja premirja med Italijo in Francijo. Komisija zahteva baje med drugim izročitev vseh letališč v Siriji Italijanom, nadalje popolno razorožitev francoske vojske v Siriji in re-patriacijo vseh francoskih vojakov. V Siriji izražajo bojazen, da bi po sprejetju teh Polkovnik de Larminac, ki je bil svojčas šef štaba generala Mittelhauserja. ter je bil nedavno od generala de Gauliea imenovan za guvernerja Francoske Ekvatorialne Afrike, je poslal vladi Sirije iz Brazzavillea posebno poslanico, v kateri pravi, da je edi-da rešitev za Sirijo, da se priključi generalu de Gaulleu. Angleško brodovje odplulo iz Aleksandrije Carigrad, 11. sept. o. Iz Kaire poročajo, da je angleško vojno brodovje zapustilo Aleksandri jo in krenilo neznano kam. Brodovje je sestavljeno iz več oklopnih ladij, dveh matičnih ladij za letala, večjega števila križark, rušilcev in podmornic. Po nekih vesteh bo skušalo izzvati italijansko brodovje na divoboj. Bolgarski polki za Južno Dolmsdžo Sofija, 11. sept. AA. (DNB) Vojno mini-J strstvo je sklenilo, da se bodo vrnili v svo-! je stare garnizije v Dobrudžo trije polki in to v Tutrakan, Silistrijo in Dobrič. Istočasno bo obnovljena v Balčiku in Kavari-nu obalska služba. Carigrad, ll. sept. j. (DNB) Z ekspres-nim parnikom. ki je danes priplul iz Rumunije v tukajšnjo luko, so prispeli zelo mnogoštevilni potniki, iz večine židje, ki so z vso naglico odpotovali iz Bukarešte. Cari-grajski hoteli so prenapolnjeni z romunskimi potniki, ki so še neodločni, kam naj bi odpotovali iz Evrope. Prve internacije na Hrvatskem Zagreb, 11 septembra, o. Ukrepi hrvatskega bana proti špekulantom so se pričeli že kar davi v polni meri izvajati. Policijski organi so davi na lepem aretirali prve tri špekulante, znane zagrebške trgovce Viljema Kardoša z Mice 73, Vekoslava Go-stla iz Vlaške ulice 13 in Julija Hochsin-gerja iz Vlaške ulice 21, ki so vsi Židje. Prvi je bil nekoč že kaznovan zaradi podobnega prestopka. Kardoš v zadnjem času dvema osebama ni hotel prodati moke. Izgovarja! se je, da je nima. Pri preiskavi, ki je bila v pretekli noči izvršena pri njem so našli skladišče polno moke. Vekoslav Gosti na enak način ni hotel prodati moke konsumentom. Na osnovi prijave so našli pri preiskavi v njegovem skladišču 240 vreč moke. Hochsinger je bil prijavljen, da je prodajal testenine po višji ceni, kakor bi jih smel. Pri njem so našli 113 vreč moke. Ne- kega uradnika je hotel v pretekli noči pri preiskavi podkupiti. Vsi trije so bili prijavljeni sodišču, hkra-tu pa po čl. 12 zakona o zaščiti države internirani. Odvedli so jih v neko vas v sre-zu Donjem Lapcu. Danes dopoldne so policijski organi prijeli še mlinarja Ivana Su-pana s Ksaverske ceste 23. Prijavljen je bil, da je prodajal koruzno moko po 2 din dražje kakor bi smel. Pobijanje brezvestne špekulacije se je ves dan energično nacalievala. Tržni odsek mestnega poglavarstva je kaznoval 205 ljudi z globo in zaporom. Večinoma so bili kaznovani z globami po 200 din in zaporno kaznijo po 15 dni. Nadalje je sreske-mu sodišču v Zagrebu predloženih 96 prijav zaradi navijanja cen. Nocojšnji »Jutam ji list« objavlja čez celo stran seznam ljudi, ki jih je tržni odsek mestnega poglavarstva kaznoval zaradi navijanja cen. Konference v Beogradu Beograd, 11. sept p. V kabinetu predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča je bila danes dopoldne daljša konferenca, ki so se je poleg ministrskega predsednika udeležili člani vlade dr. Maček, dr. Cubrilo-vič, dr Sutej in dr. Andres, pomočnik trgovinskega ministra dr. Obradovič, direktor direkcije za prehrano dr. Cošič in direktor Prizada dr. Tot Konferenca se je nanašala na razna aktualna gospodarska, zlasti prehranbena vprašanja. Podpredsednik vlade dr. Maček je poleg tega imel tudi danes celo vrsto konferenc s posameznimi ministri. Velike železniške investicije v Zagreb, 11. sept o. V Zagrebu se je pričela decentralizacija železniškega prometa. Železniško ravnateljstvo ima na razpolago 72 milijonov din za gradnjo vseh potrebnih objektov in druge investicije, ki jih namerava uporabiti za gradnjo nove ran-žirne postaje, tako da bo glavni kolodvor razbremenjen, poleg tega pa za gradnjo nevega poslopja direkcije v Branimirovi ulici Upravnik DHB v Ljubljani Zagreb, ll. sept o. Dosedanji namestnik upravnika podružnice Drž. hipotekama banke v Zagrebu dr. Martekini je bil imenovan za upravnika podružnice omenjene banke v Ljubljani. Nestor srbskih zdravnikov umrl Beograd. 11. sept o. V redko visoki starosti 93 let le danes v Beogradu umrl dr. Milan Jovanovič-Batut. upokojeni profesor medicinske fakultete na beograjski univerzi. Pokojnik je bil eden prvih srbskih, evropsko šolanih zdravnikov. Po rodu je bil iz Sremske Mitrovice. medicinske študije je dovršil na Dunaju, potem pa ie bil par let praktični zdravnik v Somboru. Ze leta 1880. pa je sledil klicu svojega srca in se preselil na jug. Bil je nekai let šcsf zdravstvene službe v Črni gori. potem pa se ie specializiral in izpopolnil na raznih medicinskih fakultetah inozemstva. Leta 1887. je postal profesor takratne Velike šole v Beogradu, ki ie nadomeščala kasnejšo univerzo. Ves se je posvetil skrbi za javno zdravstvo in bil v zdravstvenem delu med Srbi v marsikaterem pogledu pionir. Mnogo ie tudi pisal, skoro vse z željo. da bi širil in krenil zdravstveno delo. Več let ie bil oo zedinjenju tudi predsednik Jugoslovenskega zdravniškega društva. Iz železniške službe Beograd, 11. sept, p. V železniški službi je bil premeščen oficial Trifun Jevtič iz direkcije Beograd-jug k direkciji v Ljubljani. Prehrana brezposelnih v Zagrebu Zagreb, ll. sept o. Danes je bila seja mestnega finančnega odbora, na kateri so razpravljali o prehrani prebivalstva. Mestna občina bo po sklepu odbora najela kratkoročno 30 milijonsko posojilo pri Poštni hranilnici. Mesto bo to zimo skrbelo tudi za prehrano brezposelnega delavstva. Zato je bilo sklenjeno, da bo uvedla enkratna socialno-davčna doklada v višini 5 do 20 odstotkov enomesečnega dohodka slehernega uslužbenca ter davek na prekomerno potrošenie v kavarnah, ki dragih lokalih po 22. uri zvečer._ Vremenska napoved Zemunska: Hladneje bo. Pretežno oblačno v vsej državi. Tu pa tam dež. Čez dan se bo postopno zvedrilo v zapadnih in severozapadnih krajih. Naši kraji i a ljudje Naši VestSalci kralju Zedinitelju Zastopniki vestfalskih Slovencev z vencem pred spomenikom Kakor smo že poročali, se mude na vsakoletnem dopustu nekateri naši rojaki iz VVestfailije in Porenja. Skupina dečkov, ki bo prišli z odraslimi izftetniiki v domovino, se uživa letovanje na Zabreški planini pod Stolom, skupina deklic pa se veseli oddiha rišču prav blizu spomenika, na drugo stran pa je požrtvovalna učiteljica gospodična Ažmanova, ki vodi našo šolsko mladež v Westfaliji, privedla dečke in dekleta, ki so prinesli s seboj šopke domačega cvetja. Med polaganjem vencev sta predsednika na Bokalcah pri Ljubljani. Na naš veliki j gg. Pavle Bolha in Ivan Lindič položila na C1 i letošnji narodni praznik so tudi naši west- J spomenik težak venec iz iovorja, pozlačen, Otroci porurskih rudarjev, bi so prihiteli k odkritju falski rojaki z mladino vred izkoristili priliko, da izkažejo hvaležnost nepozabnemu Viteškemu kralju, pod katerim so bile leta 1929. uveljavljene socialne konvencije, ki so v veliki meri olajšale socialni položaj naših rojakov v \Vestfaliji in jim omogočili uživanje pokojnine v domovini. Iz raznih krajev Slovenije so se pripeljali 6. septembra v Ljubljano stari rentniki, ki so preživeli dolga leta trdega dela v nemških revirjih in so zdaj mesec za mescem deležni zaslužone pokojnine iz Nemčije. Prostor jim je bil določen aa slavnostnem prizo- na svilenem trobojnem traku pa se je blestel napis: »Kralju Zedinitelju — westfalski Slovenci.« Nato je še mladina položila šopke. Vsi, mali in veliki, sc bili navdušeni od slavnostnih prizorov in prevzeti, ker jim je bila dana prilika da sc prav od blizu spoznali mladega kralja in ostale člane našega dvora. Po svečanostih so se rentniki spet vrnili v domače kraje otroci pa bodo še nekaj dni uživa!) prijetno letovanje v stari domovini. Ob 39-letnlci litijskega Sefcsta V nedeljo bo Litija svečano praznovala jubilej, h kateremu se bo zbrala množica nacionalnega občinstva od blizu in daleč Po znanih septembrskih dogodkih leta 1908., ko je po ljubljanskih ulicah tekla nedolžna slovenska kri, se je tudi v Litiji in okolici zdramila narodna zavest. Klic po ustvaritvi Sokola, posebno med mladino, je bil z vsakim dnem jačji. Cez leto dni, že 10. oktobra 19.99, je bil ustanovni občni zbor Sokola Litije-šmartno. Da je bila potreba po ustanovitvi društva velika, izpričuje dejstvo, da ie na ustanovnem občnem zboru pristopilo 14 ustanovnikov s prispevkom po 100 kron, 60 telovadečih in 88 podpornih članov, skupaj torej 162 članov, kar je za tako majhen kraj bilo kar lepo število. Predsednik pripravljalnega odbora in duša vsega pripravljalnega dela in gibanja je bil višji sodni oficial. pokojni brat Jakob Roglič. Na can ustanovnega občnega zbora je na poziv takratnega litijskega župana, pokojnega brata Franceta Slanca, vsa Litija razobesila zastave. Prišla je iz Zagorja močna deputacija Sokola v krojih. Iz Ljubljane so prihiteli kot odposlanci Sokola I takratni starosta Petrin, načelnik dr. Pavel Pestotnik in blagajnik Zorčič. Na postaji je došle goste sprejel pripravljalni odbor z Rogličem na čelu ter šmar-sko pevsko društvo Zvon z zastavo. Poleg teh pa je bilo pri sprejemu navzočnega Nezanimivost slovenske glasbe Pod tem naslovom je objavila revija »Sodobnost« v pravkar izišli 9. številki esej skladatelja in dirigenta L. M. š k e r j a n -c a. Pisec razglablja vprašanje, zakaj ima slovenska glasba v svetu tako malo pomena in prihaja k sklepu, da zaradi tega, ker je za vnanji svet nezanimiva. Vzrok tega pojava ni v naši narodni majhnosti, saj »imamo dosti zgledov, ko so šibki na-rodiči, katerih številčnost bi komaj zadoščala za srednje velemesto, ustvarili samoraslo in krepko kulturo s priznano enakovrednostjo drugim velikim narodom«. »Kakor rad bi mednje štel tudi Slovence,« pravi avtor, »mi tega ne dovoljuje nepristransko gledanje.« Nato prof. L. M. škerjanc razčlenja vzroke nszanimivosti slovenske glasbe. Ti vzroki so v skladateljih. Naš umetnik živi v razcepu dveh miselnosti, prisiljen je nihati med vestjo in koristjo, od tod poglavitna njegova napaka: omahljivost, ki je eden izmed vzrokov naše umetnostne zaostalosti. Z druge strani sodi sem premajhna produktivnost skladateljev. Najbolj plodovita naša skladatelja sta Emil Adamič in Stanko Premrl. Adamičev primer je značilen. V njegovem res obilnem delu pogrešamo smotrne urejenosti in nepopustljive strogosti; poleg odlično dograjenih skladb so tudi podpovprečno diletant-ske, kakršnih dozorel mojster ne bi smel priznati. Mnogi naši skladatelji prezgodaj In za dolgo dobo odlagajo pero in v tem času izgube marsikatero sposobnost in pogoj za dobro in res sodobno vstvarjanje. Delavnost, samovoljna, neprisiljena in neukrotljiva, je med našimi glasbenimi tvorci redkost. Med nadaljnje vzroke šteje L. M. škerjanc enostranskost glasbenega izražanja in z njo zvezano enoličnost uporabljanih sredstev, namreč prevladujočo liričnost slovenske glasbe. Manjkajo ji za-vzetnost, vzgon, širina, dramatičnost, brezobzirnost in ravnost, prav kakor široko-grudna koncepcija in popolno obvladanje tehničnih sredstev. V vsej naši glasbeni literaturi zadnjih desetletij, izvaja pisec, je le neznatno število izdelkov, ki prinesejo kritični pogled glede na kompozitorno tehniko. V vseh odtenkih kompozitorne tehnike, pa najsi zadevajo pravopis, oblikovanje, instrumen-tacijo, harmonijo ali kontrapunkt, vsebujejo skladbe generacij po letu 1900 toliko in vsakovrstnih pogrešk, da bi bilo mogoče iz njih sestaviti priročnik vseh sploh mogočih napak. Pisec navaja za ta pojav dva vzroka. Večina naših predvojnih, pa tudi današnjih skladateljev izhaja iz vrst diletantov, ki se niso mogli z vso potrebno zagrizenostjo posvetiti študiju glasbene teorije in ki so komponirali prej, preden so imeli za sabo celotno kompozitorno tehniko. Drugi vzrok je nepopolnost in neurejenost našega glasbenega šolstva. Nadalje razpravlja L. M. škerjanc o pomanjkljivi založniški, koncertni, populari- velika množica občinstva. Pevsko društvo Zvon je v pozdrav došlim gostom zapelo tri narodne in domoljubne pesmi. S popoldanskim vlakom ob 5. je prišla večja deputacija Sokola iz Trbovelj, tudi v krojih Na zboru, tako piše društvena kronika, se je v pravem pomenu besede, gnetlo ljudi. Brata dr. Pavel Pestotnik in starosta Petrin sta v svojih ognjevitih govorih temeljito razložila Sokolsko idejo kakor tudi smer m cilje sokolstva. V prvi odbor so bili izvoljeni bratje starosta dr. Ivan Pre-mrov, podstarosta Ferdo Tomazin, načelnik Ognjeslav Fincinger, tajnik Jakob Roglič, blagajnik Joško Modic, odborniki Franc Slane, France Knaflič st., Maks La-jovic, Ivan Razboršek in Karol Vozelj, namestnik Ivan Robavs, preglednika računov Bernard Andolšek in France Knaflič ml. Tu pripominjamo, da se je Šmartno kmalu po svetovni vojni odklopilo od Litije in ima zdaj samostojno društvo. Zanimivo je, da je od ustanoviteljev litijsko-šmar-skega Sokola živih samo še pet članov in sicer: dr. Premrov, Fincinger, France Pogačnik, Maks Lajovic ln Vozelj. Vse ostale že davno krije hladni grob, le France Knaflič mlajši počiva daleč od domačega kraja v Rusiji. Padel je kot dobrovoljec, češki le-gionar, v boju z boljševiki v okolici Sa-mare. še danes po preteku polnih 30 let, se starejši člani litijskega in šmarskega Sokola radi spominjajo ustanovnega občnega zbora. Bil je to zares pravi praznik pre- Obiščite jesenski beograjski vzorčni sejem od 7* do 16. septembra 1940. Na sejmu so razstavljene sledeče stroke: tekstilije, usnje, papir, pohištvo, glasbeni instrumenti, kovine, stroji, motorji, aparati, elektrotehnika, optika, radio, poljedeljski stroji, stavbarstvo, kemija, steklo, porcelan, galanterija, prehrana, alkoholne pijače, knjige, propaganda in reklama. POPUSTI 50% PO ŽELEZNICAH IN NA PAROBRODDL Popusti veljajo za odhod od 2.—16. septembra, za povratek od 7. do 21. septembra 1940 zaključno. Pri odhodu je treba kupiti celo vozno karto, z rumenim blanketom za znižano vožnjo, ki potrjena na sejmišču, daje potniku pravico za povratek z isto karto, ki jo je treba shraniti. Pojasnila: Uprava beograjskega sejma, Beograd, sejmišče, pošt. pret. 538, telefon: 28-526 in 28-802. Vsaka vstopnica je numerirana in po zaključku sejma bo izžrebana kot loterija m more prinesti obiskovalcu lepo darilo. Za obiskovalce z vstopnico po 5.— din se bo vršila omladinska loterija, na kateri bo izžrebanih 5 komadov dvokoles. 10 komadov fotbalov; za obiskovalce z vstopnico po 10.— din se bo vršila glavna loterija in bodo izžrebane: 1 spalnica v vrednosti din 10.000.—; 2 sobi po din 2.000.—; 2 ledni omari po din 2.000.—; 2 komada »Kraljica peči« po din 1.200.—; 1 komad »Zephir« peči po din 1.500.—; 1 štedilnik »Radulovič«. bujenja narodne zavesti in ponosa. V nedeljo 15. t. m., ko bo praznoval litijski Sokol 301etnico, upamo, da bomo imeli priliko v svoji sredi pozdraviti mnogo naših prijateljev. Cene — naša vsakdanja skrb Na zahtevo gospodinj je mestno tržno nadzorstvo včeraj določilo ceno krompirja 1*50 din za kg Ljubljana, 11. septembra Živilski trg je bil danes precej dobro založen, zlasti s sočivjem, katerega cene se zde menda od vseh ostalih živil še najbolj stabilne in primerne. Kmetje so od blizu in daleč pripeljali na ročnih vozičkih, pa tudi z vozovi velike zaloge živil, vmes tudi precej krompirja. Prodajalke so postavile ceno krompirja na 2 din kg, čemur so se gospodinje ogorčeno uprle in prišlo je do burnih prizorov, ki se zadnje čase sicer z dneva v dan ponavljajo. »Kje pa naj vzamemo denar?« so se razburjale kupovalke. »Ali mislite nemara, da živimo v mestu sami grofje in barom?« »S čim boste pa potem kupovale krompir, ko ga ne bo več?« so odgovarjale prodajalke na podobne glasne izraze iskrenega ogorčenja gospodinj. »Pa ga ne bomo več pripeljale na trg, saj ga porabimo lahko doma, če se nam zdi!« Ponekod bi prišlo zaradi besednih dvobojev kmalu do dejanskih spopadov. V nastalo zmedo m vihar protestov, ki se je razširil po vsem trgu, je končno poseglo tržno nadzorstvo ter maksimiralo ceno krompirju na 1.50 din kg. Cena je bila objavljena na čmi deski sredi trga, da jo je vsak lahko videl že od daleč, in te cene so se potem kmetice tudi držale. Sicer so pa krompir v pičlih dveh urah že pokupili in ga po 10. ni bilo več dobiti. Dalje je bilo danes na trgu zelo mnogo zelnatih glav, katerih cena se je znižala. Posebno velika Deputacija železniških delavcev v Beogradu Ljubljana, 11. septembra Nocoj je odpotovala v Beograd deputacija železniških delavcev ki so organizirani na področju ljubljanskega oblastnega odbora Združenja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, da na odločujočih mestih intervenira v zadevi dra-ginjskih doklad. Najnovejša uredba o povišanju prejemkov železniških delavcev določa namreč tako nizke poviske, da prinaša na osebo delavca povišanje 2 do 3.40 par na dan, družinski očetje pa dobe za otroka po 1-50 din doklade na mesec. Pogodbeni dclavci, ki jih je na področju ljubljanske direkcije zaposlenih po navadi 1500 do 2000, pa so izvzeti od tega izboljšanja. Naloga deputacije je, da odločujočim čini-teljem prikaže stvarni položaj delavstva spričo narasle draginje in potrebo, da se prejemki dvignejo sorazmerno s porastom cen. zaloga kumar ln kumaric za vlaganje je znižala ceno, saj kmetice blaga niso mogle razprodati. Povprečno si plačal za kg kumar 1 dinar, dostikrat še manj. Cene graha se niso zboljšale in so kmetice prodajale majhne merice ali celo navadne kozarce oluščenega graha po 3 din. Domač stročji fižol se je danes dobil od 2 do 6 din kg po kvaliteti. Izredno mnogo je bilo na prodaj gob, merica po 2 din. Občutno visoke so cene domačega sadja, zlasti boljšega. Boljša jabolka so plačevali po 6 din kg, dočim so hruške dosegle celo do 20 din kg. Ostala jabolka so prodajali po 4 din, hruške pa po 5 do 6 din. Cene grozdja se še niso premaknile. Najceneje si ga dobil po 12 din kg. Zdi se, da ni nobenega upanja, da se bodo v doglednem časni cene živil konsolidirale. Nasprotno obljubljajo celo novo podražitev, tako poljskih pridelkov, moke in drugih mlevskih izdelkov in mesa. S 15. bo tržno nadzorstvo registriralo nove cene, ki bodo gotovo vzbudile nov val ogorčenja in nezadovljstva, če ne bodo prinesle znižanja. Spričo tega je pač odveč ponavljati apel na pristojna oblastva po nujni, temeljiti in pravični ureditvi živilskih cen. Prihod naših kolesarskih zmagovalcev Na glavnem kolodvoru Je pričakala t nedeljo naše kolesarske zmagovalce velika množica športnikov, X sredi Je prvak Peternelj Večdnevna vožnja s kolesom zahteva od tekmovalcev največjega napora, samozata-jevanja in trpljenja. Kako »zdelani« so tekmovalci po takem naporu, kaže naša slika, ki predstavlja zmagovalca, ko z veliko muko stopa iz vlaka. Na levi so športniki motociklisti, ko so tekmovalce na motornih kolesih popeljali v mesto. Na sprednjem motociklu v levem kotu sedi Peternelj s zlato kupo, darilom kralja I Francoski film z izredno aktualno, napeto in zanimivo vsebino! Tihotapci orožja, pustolovci in špekulanti povzročajo krvave nemire ln vstaje v Orijentu. Predstave ob 16., 19. m 21. url. Bar iuga BAR DU SUD Charles Vanel — Tanja Fedor m KINO MATICA Jean Galand, Dolly Davls. — tel. 22-41 1 zacijski in zunanjepolitični propagandi umetnin. V našem koncertnem življenju m zadostne usmerjenosti ln smotrnih prizadevanj. Naša glasbena politika bi lahko bila v zadnjih dvajsetih letih mnogo boljša in njeni uspehi na znotraj in na zunaj vidnejši. Pisec pa obeta boljšo bodočnost, ki bo nastopila tedaj, ko bodo »trdno stali temelji nove, samobltne naše estetike, porojene Iz znanja, občutja ln tenkoslušnega prodora v skrite lastnosti naše umetnostne biti« m ko bo »dobra volja premagala samopašnost koristolovstva, malodušja ln ozkosrčne zavisti m se bodo strnile moči stremečih okrog novih Idealov, brez katerih nI umetnostnega ustvarjanja«. Notranjska idila Povest Ivana čampe »Mlin v grapi« (založba Literarnega kluba v Ljubljani, 1940, 136 strani, z akvareli akad. slikarja Rilca Debeljaka, oprema Milana Mlakarja) je ena tistih rustikalnih in rodbinskih zgodb, ki so spisane bolj iz pesniškega snovanja, kakor pa Iz realističnega opazovanja dejanskega življenja In resničnih ljudi. Take prozne pesnitve bi mogle v tej razrvani dobi vzbujati večjo ljubezen do domačih tal ln do preprostega življenja v rodbinski skupnosti. Kdo ve, ali so še kje v naši deželi taki ljudje, kakor sta mlinar Matic in njegova Tonca? Pisatelj ju je moral postaviti v samotno notranjsko grapo ob bistri Iški, dati v božjem imenu svojemu Maticu podpovprečno skromne duševne sposobnosti, ki so ga storile krotkega ln z malim zadovoljnega, zlasti ker ima blago nrav, a ženi Tond toliko po-habe, da nI kalila sreče, ki jo je bila prinesla samotarskemu mlinarju v grapi. življenje, ki ga opisuje Ivan Campa je mikavno prav zaradi te Idilične prepro- stosti, ki izključuje sleherno večjo problematiko. Vse poteka tako gladko in srečno, kakor da življenje ne bi bilo to, kar je nam vsem: neugnan boj, trpko nasprotje med željami in stvarnostjo. Otroci se mno-že in rastejo, kakor da so res božji blagoslov. Problematika nastopi šele tedaj, ko postane mlin v grapi otrokom pretesen to hočejo v svet. A tudi ta »kriza« srečno mine, in ko mlinar Matic, sedaj že star oča-nec, zadovoljno poseda s svojo Tonco na popoldanskem soncu, se mu — prav kakor ob davnem srečanju s Tonco — prebuja »nekaj otroško mehkega«. Ni si mogel kaj, da ne bi prijel žene za roko in jo božal. Tonca se mu je vedno nasmehnila, kakor tedaj, ko mu je prvič dejala »Ali si otročji!« Maticu postane ob takih besedah toplo pri srcu. Ne ve, kaj bi dejal ženi, da bi jI pokazal hvaležnost in samo molči. Včasi pa se mu utrga Iz duše in pravi: »Tonca, lepo je pri nas.« Ivan Campa je sam nazval svoj spis »idilična povest«. Idile so vedno nastajale tedaj, ko je bila stvarnost premalo vabljiva, da bi koga navdušila. Dejansko Imajo najbrž tudi že mlinarji v grapah težje skrbi, kakor jih kaže Campov Matic. Vsekako kaže Campova idila prvenstveno lirično doživljanje sveta in nekako rousseaujev-sko, seveda krščansko usmerjeno vero v dobrega človeka, ki živi nekje v kmečkih zakotjih, skoraj še nedotaknjen po razkra-jalnih vplivih civilizacije, Ce ne bi Campa z očitnim pripovednim talentom opisoval narave in čustev preprostih ljudi, bi bila njegova povest močno »večerniška«, spisana ad usum onih, ki potrebujejo propagando za mnogoštevilno rodbino. Tako pa je v tem primeru pripovedni instinkt kljub nečasevni idilikl zmagal nad nekoliko prikritimi moralističnimi lnten-cami. »Mlin v grapi« opravičuje nadeje v nadaljnji razvoj čampe kot pripovednika. Okusno opremljena knjiga je samo v čast Literarnemu klubu. — „Umetnost" v novem letniku S pravkar iz i šlo septembrsko številko je revija »Umetnost« nastopila peti letnik. Novi letnik se je uvedel z novim formatom, ki morda bolj kakor dosedanji ustreza značaju take revije in olajšuje njeno tehnično opremo. Ta preosnova je nastala tudi zaradi tega, ker je revija opustila dosedanjo izdajo na luksuznem papirju, zato pa je v navadni izdaji izboljšala kvaliteto papirja, tako da bo poslej izhajala v enotni izdaji na specialnem papirju za umetnostni tisk. »Umetnost« bo tudi v bodoče izhajala dvanajstkrat na leto in prinašala obširne ilustrirane preglede iz domače in tuje likovne umetnosti, poročila o smereh tujih, zlasti slovanskih narodov, pesniške prispevke, novice iz umetniškega sveta itd. Prvi zvezek novega letnika je delno posvečen ameriškemu slikarju slovenskega porekla H. G. Prushcku-Peruiku čigar lastna podoba je reproducirana v prhegi. Kratka članka o njem sta spisala prof. dr. France Štele in dr. Rajko Lcžar Poleg slikarje-ve fotografije so še reproducirane nekatere Peruškove značilne slike Umetnostni zgodovinar dr. Fran .'ijanec je začel objavljati daljšo razpravi »Pregled zgodovine silovenske likovne umetnosti«, ici bo izhajala vse leto. Sodeč po začetnem poglavju, bo ta razprava prispevala znaten delež k spoznavanju domače upodabljajoče umetnosti in proučevanja njenega razvoja v preteklosti. Eda Stad er je prispevala študijo o znamenitem ruskem slikarju Vasiliju Vasiljeviču Vereščaginu. Tuoi ta študi- Domače vesti * Odhod novega tiskovnega atašeja v Washington. Te dni zapušča Jugoslavijo novo imenovani tiskovni ataše pri našem poslaništvu v Washingtonu, publicist Bogdan Radica. Radica je bil poprej tiskovni ataše v Atenah, nato pa 5 let v istem svojstvu pri Društvi' narodov v ženevi. Od tod je bil nedavno odpoklican in imenovan za zastopnika šefa centralnega presbiroja in za šefa publicističnega odseka. ž njim odhaja tudi soproga, ki je hčerka znamenitega italijanskega pisatelja Guglielma Ferrera, in dvoje otrok. Radica potuje preko Švice, Francije in Španije v Lizbono, kjer se bo vkrcal na par-inik. * Osem asistentskih mest na medicinski fakulteti razpisanih. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je razpisal v »Službenih Novinah« osem mest univerzitetnih asistentov-pripravnikov in sicer eno mesto pri stolici za patološko anatomijo, tri mesta pri stolici za interno medicino in štiri mesta pri stolici za kirurgijo. Prošnje se vlagajo do 28. septembra t. 1. na rektoratu univerze. Prošnje morajo biti opremljene s predpisanimi prilogami. * Sprejem \ poštno službo. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani obvešča one, ki nameravajo prositi za sprejem v poštno službo, da so vsa mesta na področju te direkcije zasedena. + Lepo gesto pietetne pozornosti so naredili rezervni oficirji, ki so se v petek iz vseh krajev Slovenije sešli v Ljubljani k odkritju spomenika kralju Aleksandru. Pred glavno slovesnostjo so se ob 9. zbrali korporativno na Mestnem trgu, deloma v uniformah, deloma v kroju, ter položili lep venec pred spomenik kralja Petra osvoboditelja. Intimno slovesnost je še podčrtala godba planinskega polka, ki je polaganje venca spremljala z vojaško molitvijo. jih je sprejel glavni prosvetni svet o priznavanju njihove kvalifikacije kot enakovredne popolni srednji šoli. Delavcem dnevničarjem s položenimi strokovnimi izpiti naj se prizna ustrezajoča skupina po letih službe. Združenju prometnikov naj se omogoči sodelovanje pri sestavljanju novega prometnega zakona. Vsaka očala po men* zato dobrmedečo h iassn pogled pri R O B I D O V enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti LJUBLJANA, TRNOVSKA UL. 15 opozarja, da je šolska sv. maša 14. septembra. Redni pouk se prične 16 septembra. + Vsi lastniki eksplozivnih motorjev na tekoče gorivo, ki so po čl. 41 naredbe štev. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva z dne 17. februarja 1940 dolžni preurediti svojo napravo na pogon z domačim gorivom ali jo usposobiti za uporabo druge vrste pogonske sile, se pozivajo, da, kolikor niso tega že storili, nemudoma prijavijo neposredno kr. banski upravi, oddelku VIII., vsako predelavo eksplozivnih motorjev, odnosno njih zamenjavo z drugačnimi motorji. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. ČEŠKI FILM Vražji študentje KINO UNION, tel. 22-21 je pri včerajšnji ponovitvi imel pri vseh predstavah ogromen obisk, povsem takšen kakor pri premierah. — To je dokaz, kako željno je občinstvo pričakovalo ponovitev tega odličnega filma, — Opozarjamo, da bo film le še dva dni na sporedu. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri Blagajna odprta od 11. do 12. in od 15. ure dalje. APARATI VSEH SVETOVNIH ZNAMK * Trgovski učni zavod v Ljubljan?, Kongresni tre 2. (Telefon 2986). Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj se vrši dnevno. Te-čai si ie zavoljo svoje solidnosti in odličnih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves. Pravica javnosti Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo poust. — Vsa podrobna pojasnila in prospekte daie vodstvo ustno a i i pismeno. (—) •> Službeni list dravske banovine objavlja v štev. 73 od dne 11. septembra pravilnik za izvrševanje in uporabljanje uredbe o kontroli proizvodnje uvoza in prodaje zaščitnih sredstev proti vojnim strupom in posebnih sredstev za preprečevanje in gašenje požara; navodilo o programu in delu zdravniških pripravnikov; spremembo pravilnika o terenskem delu tehničnih urad-n"kov in uslužbencev oddelka za kataster in državna posestva; spremembo in dopolnitev naredbe štev. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva; odločbo o otvoritvi 5. razreda učiteljišča za učence z višjim tečajnim izpitom srednjih šol; prepoved barvanja sadnih sokov; odločbo o imenovanju članov in namestnikov glavnega odbora pri glavni upravi za posredovanje dela v Ljubljani in razne objave iz »Službenih novin«. Pri lenivosti črevesa, kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Ogl. reg. S. br. 80474/35. * Prometniki za izboljšanje položaja. Združenje železniških prometnikov je imelo v Beogradu svojo redno letno skupščino. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki jo je odposlanstvo izročilo prometnemu ministru. Prometniki žele predvsem, da se izboljša. njih položaj, ki sta ga zakona iz leta 1929. in 1931. krivično zapostavila, in da se izenačijo z ostalimi tovariši prometne stroke. Prav tako naj se izvedejo odločbe, ki NAJNIŽJE CENE! CENIKI GRATlS! d r o g e r i j a . ŽIDOVSKA UL. »ljubljana maribor * Smrt ugledne gospe. V sredo zjutraj je umrla na svojem posestvu v Krčevini pri Ptuju v 72. letu starosti gospa dr. Jurte-lova. Zadela jo je srčna kap. Pokojnica je bila soproga narodnega prvoboritelja ptujskih Slovencev in po prevratu prvega ptujskega župana pokojnega dr. Frana Jurtela, katerega spomin še danes živi v Ptuju. Dr. Jurtela je v svoji oporoki volil vse svoje premoženje v dobrodelne namene, ki ga upravlja kuratorij pod predsedstvom dr. Frana Šalamuna. Pokojna gospa je bila daleč okoli poznana po svoji dobrosrčnosti. Pogreb blage gospe bo v petek 13. septembra na mestno pokopališče v Ptuju. Blag ji spomin. (—) + Vpisovanje v Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (telefon 43-82) je dnevno dopoldne in popoldne za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti. Redni pouk se prične dne 16. t. m. šolnina zmerna, manj premožni imajo popust. Pojasnila in prospekte daje ravnateljstvo. Zavod uživa odličen sloves, je največji in najmodernejši te vrste. (—) * Društvo zobnih zdravnikov za dravsko banovino vabi svoie člane na mesečni sestanek, ki bo v soboto 14. t. m. ob 20. Pri Slamiču v Ljubljani. (—) * Očim je ustrelil pastorka. V Kaštelu pri Zlatarju v Obsotelski dolini se ie odigrala te dni rodbinska drama, ki je pretresla vse prebivalstvo. Ko sta bila 66-letni posestnik Milan Završki in nieeov 37-letni pastorek Gabrijel Knauz pred mlinom Završkega. sta se sprla zaradi moke. Očim je pograbil sekiro in navalil na svojega pastorka. Domači pa so iztrgali očimu sekiro iz rok. Ves besen ie nato rera-tura ie včerai orecei padla od 16 na 13 6 stopinj. Barometer pa se ie le nekoliko dvignil, vendar še ne v tolikšni meri da bi se moglo z gotovostjo naoovedati zboli-šanie vremena prihodnjih dni. Upajmo, da se bo to zgodilo. u— Ogenj v Stožicah. Predsnočnim je v gospodarskem poslopju posestnika Lovra Dečmana v Stožicah nenadoma nastal požar, ki se je v trenutku razširil z visokim plamenom, da je bila razsvetljena vsa okolica. Na pomoč poklicani gasilci iz Sto-žic, Ježice. črnuč in iz šiške so s skupnimi močmi po daljšem trudu požar omejili ter obvarovali pred ognjem Dečmanovo stanovanjsko hišo ter sosedna poslopja. K sreči so še pravočasno spravili živino iz hleva, kajti hlev je bil že ves v plamenih. Ogenj je v gospodarskem poslopju uničil vso zalogo sena, slame in poljskih pridelkov, uničeni pa so bili tudi poljski stroji in vse ostalo orodje, spravljeno v skednju. Po triurnem napornem gašenju je bil požar lokaliziran. Kako je ogenj nastal, še ni natančno ugotovljeno. Dečman trpi škode preko 40.000 din, zavarovan pa je bil le za polovico tega zneska. u— Iz policijske kronike. Policijski agent je aretiral 381etnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Antona Kariša, ki so ga že večkrat zalotili pri kaznivih dejanjih. Zlasti je nevaren tuji lastnini, o čemer priča njegov zadnji podvig. Pred dnevi se je naselil pri Kristini černetovi Za vasjo v šiški. Ni se še dobro vselil v novo stanovanje, že je bila njegova gospodinja okradena. Tat ji je odnesel nekaj obleke in več drugih stvari v vrednosti okrog 1.500 din. Takoj po tatvini je Kariš izginil iz hiše s čimer je postalo vse jasno. Kmalu so nato ga iztaknili in je tatvino kratko priznal, niso pa našli pri njem ukradenega blaga, ki ga je že razprodal starin ar jem in krošnjarjem. Ker je osumljen še raznih drugih tatvin, mu zdaj na policiji pretresajo vest. Službujoči stražnik je v nekem dalmatinskem vinotoču naletel na Franca K., ki ga je policija že delj časa sumila, da se bavi s prodajo in nakupom ukradenega blaga. Stražnik je pri Francu našel velik kovčeg, do vrha napolnjen s perilom in obleko sumljivega izvora. Ker na stražnikovo vprašanje, kje je to dobil, ni vedel odgovora, mu je stražnik kovčeg zaplenil, njega pa aretiral. Sumljivega prekupčevalca zdaj zaslišujejo in ni dvoma, da izvira zaplenjeno blago iz zaloge nakradenega blaga, ki jo policija že delj časa išče. Nesreča m stavbi nove cerkve v Beogradu Podrobnosti o katastrofi, ki je terjala troje življenj Stavbenik inž. Markovič je bil aretiran Beograd, 11. septembra Že včeraj smo na kratko poročali o strašni nesreči, ki se je pripetila na stavbi nove cerkve v Hadži Melenijevi ulici v naši prestolnici. Katastrofa je zahtevala življenje treh sodelujočih, delavca Nikole GIu-vajiča, delovodje Antona Križke in Franceta Križke, ki sta slovenska rojaka, pet njihovih tovarišev pa so težko ranjene prepeljali v bolnišnico. Kako je do nesreče prišlo, preiskava prvi dan še ni mogla točno ugotoviti. Kar je delavcev ušlo nevarnosti, so bili tako razburjeni, da niso mogli povedati ničesar pravega. Spominjali so se samo onih strašnih trenutkov, ko so padali skupno z betonsko ploščo, tramovjem in drugim materialom kakšnih 13 metrov globoko. Najzanimivejša jc pripoved delavca Dobroslava Miloseviča, ki se je v trenutku nesreče nahajal na betonski piošči pod stropom. — Vsi smo bili zaposleni na plošči, je povedal. Malo pred nesrečo pa nam je polir naročil, naj vsi gremo doli. da prinesemo pripravljeni matenai. Vsi so odšli, mene pa je pozval delovodja Anton Križka, mi dal konec dolge vrvice v roko in mi naročil, naj grem na drugj konec plošče in vrvico napnem. Nisem vedel, za kaj gre. a poslušal sem njegov ukaz, in ko sem vrvico nategnil, mi je Križka rekel: — Nekam sumljiva se mi zdi tale plošča, pa moram prekontrolirati. Takrat sem tudi jaz pogledal vzdolž vrvice in sem opazil, da se je plošča na sredi nekako ulegla in da ni bila več, kakor bi morala biti. Nekaj trenutkov nato se je zgodila nesreča in mojster Križka, ki je prvi sprevidel nevarnost, je z njo odšel v smrt. Če bi bil Križka minuto poprej opazil stvar, bi morda *jiii vsi ostali živi Kaj je povzročilo nesrečo, je danes Še težko govoriti. Po sodbi nekega gradbenega strokovnjaka so bili najbrž oporniki preslabi, da bi mogli vzdržati težo betonske plošče, verjetno pa tudi betonska zmes sama ni bila napravljena strogo po predpisih. Morda je bilo v njej manj cementa in več peska, točno krivdo pa bo mogla izpričati šele strokovna analiza Gradbeni podjetnik inž. Srba Markovič je bil na mestu aretiran Na kraj nesreče je prišla komisija, v kateri so bile zastopane policija, inšpekcija dela in mestna občina, prisoten pa je bil tudi preiskovalni sodnik. Mnropoljski kasači so dirkali Ljutomer. 9. sept 40. Za dirke ljutomerskega Kola iahačev ic vozačev. ki so bile v nedelio na cvenskem dirkališču, je bilo v celoti prijavljenih 33 koni vendar Da iz raznih vzrokov nis ~ vsi kasači nastopili. Vreme je bilo tokrat muropoljskim konjerejcem bolj naklonjeno ko na pomlad. Krasni popoldan le privabil na dirkališče mnogo občinstva, toda ne toliko, kolikor bi ga človek zadnjo leno jesensko nedeljo Pričakoval. Naraščajoča draginja, pomanjkanje bencina, tombola v Murski Soboti — vse to je povzročilo, da je bil obisk le srednji. Konji so bili v srednji kondiciii. kar se ie poznalo ooseb-no dvoletnikom. Zato doseženi časi niso baš najboljši. Kmetskim rejcem ie uač primanjkovalo ovsa in soričo stalno slabega vremena tudi čase za izdatnejši trening. Dirke same so bile zanimive in nekatere situacije prav napete, tako da ie prišlo občinstvo na svoj račun. Uspeh, prireditve ie tudi v tem. da ie bilo no niel prodanih takoi pet kasačev in povrh še en oficirski konj. Izidi so naslednji; I. Enovprežna dirka za dvoletne konje na 1400 m; 1. Olko Antona Kranjca. Ba-binci 2,41 (1.53). 2. Preda Ivana Bežana. Babinci 2.54 (2.04.5). 3. Doro Cirila Ranta-še. Bunčani 3.06 (2.10). 4. Pero Cirila Ran-taše 3.07 (2,10). II. Ravna galopska dirka za oficirske konje na 1600 m: L Valencija por. Ferdi- nanda Papsta. Zagreb, km 1.19. 2. Gladiator istega lastnika km 1,20. 3. Ciklon, jahač Dušan Mandič 1.20. 4. Strela, iahač por. Ivan Stojan 1,20,8. III. Enovprežna dirka za 3-letne knnie na 2100 m: 1. Edi Alojza Novaka. Eanovci 3.38 (1.46). 2. Slavček Franca Jureša. Eun-čani 3.39 (1.45.5). 3. Pulfin Jožka Slaviča. Bunčani 3.40 (1.41,2). 4. Palestra Franca Herica 3.47 (1,43). IV. Kmetska ravna galot>ska dirka na 1600 m: 1. Firlica Frana Zitka. Bučečovci, 2,13 (1,23,2). 2. Parafina Ludvika Slaviča. Grabe. 2,16 (1.25). 3. Radika F:\~nca Jureša. Bunčani. 2,36 (1.37,5). 4 Fuksa Ivana An-toliča. Grabe 2.38 (1.38,8). V. Enovprežna dirka za 3 do 12-letne konje na 2200 m: 1. Pulfin Jožka Slaviča, Bunčani. 3.39 (1,39). 2. Ljubica Franca Pa-niča. Lukavci. 3.43 (1.41). 3. Legro Alojzija Novaka. Banovci. 3.44 (1,37.5). 4. Salta Mirka Šumaka. Ljutomer 3.49 (1.34.5). VI. Galopska preponska dirka za oficirske kxmie na 1920 m: 1. Valenciia por. Ferdinanda Papsta. Zagreb. 2.33 (1.19 8). 2. Gladiator istega lastnika. 2.36 (1.20.2). 3. Strela 2.47 (1,27). VII. Dvovprežna dirka za 3 za 12-letne konje na 2400 m: 1. Ljubica — Princesa Franca Paniča in Katarine Berden 4.47 (2.01). 2. Legro-Edi Alojza Novaka 4.48 (2,01,5). 3. Slavček-Vinko Franca Jureša 4,50 (2.07.5). Iz Maribora a— Repertoarni načrt Narodnega gledališča v Mariboru za novo sezono. Drama: slovenska: Cankar: »Za narodov blagor«, Mrak: »Karadjosrdje«, štandeker: »čas in ljudje« in morebitne druge uspele novosti; srbskohrvatska: Nušič: »Ujež«, Senečič: »Nenavaden človek«; ruska: Dostojevski Krasnopoljski: »Zločin in kazen«, Gorki: »Na dnu«, Ostrovskij: j.Gozd«; nemška: Hauptmann: »Dorotea Angermann«, Kaestner: »Tonček in Pikica«, Klabund: »Praznik cvetočih češenj«, V/erfel: »Jua-rez in Maksimilijan«; italijanska: Chiarel-11: »Maska in obraz«, Pirandello: »Henrik IV«, Goldoni: »Lažnik«; angleška: O Neill: »Strast pod bresti«, Shakespeare: Hamlet; francoska: Deval: »Tovarišč«, Moliere: »Namišljeni bolnik«, Rostand: »Cyrano de Bergerac«; finska; Vuolioki: »žene na Ni-skavuriju«. Opera: čajkovskij: »Evgenij Onjegin« ali »Pikova dama«, Delibes: »Lakme«, Gounod: »Margareta« (»Faust«). Opereta; Beneš: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron, (gostovanje Udovičeve), Do-bovišek Gobec: »Habakuk«, Granichstad-ten: »Na kraljičin ukaz«, Lehar: »Ciganska ljubezen«, Parma: »Caričine arnacon-ke«, Suppe: »Fatinica«. a— Trgovska nadaljevalna šola v Mariboru bo vpisovala vajenke in vajence trgovskih podjetij v vse razrede v nedeljo 15. t. m. od 10. do 12. v upraviteljevi pisarni, Zrinjskega trg 1, pritličje. K vpisovanju naj prinese vsakdo razen zadnjega šolskega izpričevala in rojstnega lista neogibno tudi potrdilo šolskega odbora Združenja trgovcev za mesto Maribor o plačani šolnini in dve izpolnjeni rodovnici, ki jih dobi istotam. a— Z življenjem se bori v mariborski splošni bolnišnici 201etni posestnikov sin Maks Tomažič iz Frama, ki je po nesrečnem naključju prišel z desnico v mlatil-nico, ki mu jo je odtrgala. Razen tega ima Tomažič še hude notranje poškodbe, tako da obstoji resna nevarnost za njegovo življenje. a— Izropana trgovina. Neznanici so vdrli v trgovino Petra Zorka v Pekrah pri Mariboru. Pebrskali so vso prodajalno. Očitno so stikali za denarjem, ki ga pa niso našli. Odnesli pa so razne cigarete, znamke, kolke in druge predmete v skupni vrednosti okoli 9000 din. Preiskava je dognala, da so zlikovci prišli v notranjost trgovine skozi kuhinjo, v katero so se splazili skozi okno. Orožniki so vlomilcem že a petami. Iz Celja e— šahovski turnir. V torek je bilo odigrano tretje kolo spominskega turnirja dr. A. Schwaba, ki ga prireja šahovski klub Gaber je. Rezultati so naslednji: Haj-singer : Fajs 0:1, Medved : F. Schneider 0:1, Rajšek : J. Schneider 0:1, Esih : Slim-šek 1:0, F. Csorgo : Habenšus 1:0, Regner: Verčkovnik 0:1, Golja : Ahtik 1:0, Mir-nik : E. Csorgo in Domajnko : Pukmaj-ster prekinjeno. Stanje po tretjem kolu: F. Csorgo, Fajs in J. Schneider 3, Verčkovnik 2 in pol, Mimik in Domajnko 2 (1), Golja in F. Schneider 2, Habenšus 1 in pol, E. Csorgo 1 (1), Slimšek, Esih in Haj-singer 1. ^ukmajster 0 (1). Ahtik, Medved, Regner "sjšek 0 točk. o— 1 > ge. Marije Kinclove-Adamove, ki jc, ..ukor smo poročali, umrla v Celju pri svoji hčerki edinki ge. Mariji Ru-sovi, soprogi drž. tožilca g. dr. Davorina Rusa v Celju, bo v petek ob 16.30 iz hiše žalosti v Celju, Kralja Petra cesta 31, na mestno pokopališče v Celju. e— Vpisovanje pri Sokolu Celju-matici bo za vse oddelke v petek 13. t. m. od 15. do 18. v društveni telovadnici. Rečna telovadba se začne v ponedeljek 16. t. m. za vse oddelke po lanskem urniku. e— Nesrečna smrt kmetskega mladeniča, Dne 9. t. m. se je smrtno ponesrečil 23 letni posestniški sin Franc škerl iz Dramelj pri Sv. Juriju ob južni železnici. Peljal se je s kolesom po opravkih k Sv. Juriju. Na ovinku mu je nasproti privozil kolesar Ludvik Zupančič, škerlov sosed. Trčila sta skupaj in škerl je padel na hrbet ter si zlomil tilnik, da je obležal na mestu mrtev. Za očeta je to velik udarec, ker je bil sin edina moška delovna sila na obsežnem posestvu. e— Dva divjaška napada. Ko je bil 33 letni posestnikov sin Jurij Holcer iz Ma-rijagradca pri Laškem v ponedeljek zvečer v mlinu, je stopil v mlin neki Miha Robida in zahteval od Holcerja moko. Ker Holcer ni ustregel njegovi želji, ga je Robida napadel in udaril po glavi. Nato je Robida šel. Ko je Holcer pozneje odhajal iz mlina, ga je Robida pričakal na cesti in ga pretepel do nezavesti. Holcerja, ki je dobil močne poškodbe, so našli šele okrog štirih zjutraj in ga prepeljali v celjsko bolnišnico. — Ko je stal 391etni posestnik Franc Le-ber iz Zagaja pri Ponikvi v nedeljo zvečer pred hišo. ga je napadel sin nekega posestnika iz iste vasi ter ga z nožem hudo poškodoval po glavi in rokah. Leber se zdravi v celjski bolnišnici. Predsednik Živkovič v Sarajevu Kakor smo že poročali, sta se predsednik JNS Peter živkovič in podpredsednik Jovan Banjanin pretekle dni mudila v vr-baski banovini. Prisostvovala sta v Ba-njaluki seji strankinega banovinskega odbora in nato priredila po večjih krajih Bosanske krajine sestanke g strankinimi zaupniki. V torek dopoldne sta bila gg. živkovič in Banjanin v Travniku, kjer sta se tudi sestala s tamošnjimi predstavniki JNS, nato pa sta nadaljevala pot v Sarajevo. V torek zvečer je bil v Sarajevu zaupni sestanek JNS, na katerem je poleg predsednika in podpredsednika stranke go-vorii tudi bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtie, ki se že nekaj dni mudi v drinski banovini. ,.Me Velika Srbija, ne Velika Hrvatska" Pod naslovom »Frankovske karte« piše Adam Pribičevič v svojem glasilu »Seljač-ko kolo« o raznih letakih, ki jih razširjajo hrvatski frankovci. Pribičevič pravi, da tem letakom ne gre pripisovati resnosti in ne pomena, ker so se frankovci že sami izključili iz hrvatske narodne skupnosti. Vrh tega je jasno, da bi taka Velika Hrvatska, o kakršni fantazirajo frankovci, ne mogla nastati in še manj se obdržati, ker bi v njej bili Hrvati v manjšini, članek nato med drugim nadaljuje: »Srbe in Hrvate je usoda pomešala tako, da ni mogoče potegniti meje med njimi. Dejstvo je, da živi danes več ko dva milijona pravoslavnih Srbov pomešanih med Hrvati. Zato ni mogoča niti Velika Srbija niti Velika Hrvatska, mogoča je samo in izključno Jugoslavija. Veliko Srbijo bi kot nekaka kislina izjedali od znotraj Hrvati, Veliko Hrvatsko pa Srbi. Ti in oni bi mogli dobiti zaveznike kje zunaj, toda ti zavezniki bi ne podpirali Srbov proti Hrvatom in ne Hrvatov proti Srbom iz kake nesebične ljubezni. Ne Hrvati, ne Srbi ne bi mogh v takem primeru ostati svobodni.« Adam Pribičevič zaključuje svoj članek takole: »Velika večina Srbov ln Hrvatov vse to dobro ve. Usoda nas je pomešala tako, da bi nam bilo neprimerno slabše, kakorkoli bi se razdelili. Zato moramo ostati skupaj. Druge poti za nas ni. Ali smo skupaj, ali pa bomo eni in drugi tuji podlož-niki. Zato bodo tudi frankovske karte ostale samo zgodovinski dokument, da je med nami bilo nekaj bedakov.« Odlikovana voditelji naših Nemcev Novosadski »Deutsches Volksblatt« poroča, da so bili odlikovani z redom Jugo-sloventske krone m. stopnje predsednik Kulturbunda dr. Josip Janko, z redom sv. Save III. stopnje pa voditelji vojvodinskih Nemcev Franz Hamm, Jakob Lichtenber-ger, dr. Jakob Avvender in Johann Wtischt. Dtvorttev nemške gimnazije v Beogradu V torek dopoldne so v Beogradu v prostorih tamošnje nemške šole v Zrinjske-ga ulici slovesno otvorili nemško gimnazijo ki je začela poslovati z letošnjim šolskim letom. Svečanosti so prisostvovali nemški poslanik v. Heeren, nemški generalni konzul Neuhausen, beograjski župan Tomič, pomočnik prosvetnega ministra Bogdano-vič, evangelski škof dr. Popp itd. Dvorana je bila okrašena z jugoslovenskimi in nemškimi zastavami ter slikami kralja Petra in kancelarja Hitlerja. Učenci in učenke nemške šole so za uvod zapeli državno hkr.no, nato pa je predsednik šolskega društva, ki bo vzdrževalo gimnazijo, Hans Moser, pozdravil častne goste ter podčrtal pomen nemške gimnazije, ki naj postane glavni steber v kulturnem mostu med Jugoslavijo in Nemčijo. Da bo lahko to nalogo izpolnjeval, bo novi zavod poleg nemških sprejemal tudi učence in učenke jugo- slovenske narodnosti, na drugi strani pa bo v enaki meri kakor državne šole gojil vse nacionalne predmete. Nemški poslanik v. Heeren se je zahvalil prosvetnemu ministru dr. Korošcu in vsej vladi za naklonjenost, s katero se je omogočila otvoritev novih nemških šol. Tudi on je podčrtal, da bodi glavna naloga nove gimnazije čimbolj poglobiti nemško ju-goslovensko sodelovanje, ki je v interesu obeh držav. V prvi razred nove gimnazije se je vpisalo 30 učencev in učenk. Virginio Gayda o dolgotrajni vojni Dne 10. t. m. so pretekli trije mesci, odkar je Italija vstopila v vojno. Pri tej priliki je Virginio Gayda objavil v »Giornalu d' Italia« uvodnik, v katerem naglaša uspehe italijanske vojske v tem kratkem razdobju. Pisec opozarja na veliki pomen zasedbe Britanske Somalije ter nekaterih oporišč v njeni soseščini, zavrača trditve Londona, da je angleško brodovje še vedno gospodar Sredozemskega morja, ter dokazuje, da se pri Angležih že opažajo znaki utrujenosti in propadanja. Velika Britanija je na vsej črti tunika in je z odstopi-tvijo nekaterih oporišč Ameriki sama začela likvidacijo svojega imperija. »Vendar nismo še na cilju — nadaljuje Gayda — Vojna bo še huda in težka. Angleži spoznavajo, da je na kocki ves njihov imperij, zato bodo napeli vse sile. Trdno se nadejajo, da se bodo vmešale v vojno tudi Zedinjene države, kajti korist Amerike res zahteva, da se vojna podaljša. Njihova trgovina bo imela pri tem zlate čase, Anglija pa bo morala svoje dolgove plačevati Ameriki z vedno novimi od-stopitvami ozemlja. V tem pogledu je nad vse značilna izjava nekega ameriškega novinarja, ki je odkrito priznal, da je naloga Amerike v sedanji vojni ta, da se polasti vseh gospodarskih in političnih pozicij Velike Britanije ter da reši, kar se še da rešiti iz propada britanskega imperija.« Pošastne vasi Poročevalec »Kolnische Zeitung« je nedavno posetil alzaško in lorensko ozemlje, ležeče tik za Maginotovo črto, in poroča o svojih opažanjih med drugim: »Dočim se na nemški strani razprostirajo posejana polja ter gojeni travniki prav do same Siegfriedove črte, so Francozi tik za Maginotov utrdbeno črto izpraznili pas ozemlja v širini treh do petih kilometrov. V enem letu popolne zapustitve so ti kraji postali obupna puščava. Polja in travniki so popolnoma prerastli z osatom, čigar seme sedaj zori ter je videti, kakor da bela meglica visi nad vsem prostranstvom. Neverjetno je, kako se je osat razmnožil v tem letu in treba bo nedvomno precej let, preden ga bo moči zatreti. Pota so popolnoma propadla. Žive meje so se razbohotile, robidovje in trnje se je razmahnilo, da mestoma ni nikakršnega prehoda. Vse to ozemlje vzbuja videz pušče, naravnost pošastna prikazen pa so v teh krajih vasi in posamezne kmečke hiše. Vrata in okna hiš so se ponekod odprla in škripajoč mahajo v vetru. Iz njih plapolajo tu pa tam preperele zavese. Marsikaka streha se je poveznila, dvorišča je prerasel bohotni plevel in veter si je poiskal vhod v posamezna poslopja. Nikjer ni žive duše in pošastna tišina vlada v vseh vaseh. Človek ne ve, ali bi bolj obžaloval prebivalce teh vasi, ki se potikajo po tujem, ali pa bi jim bolj želel, da še ostanejo, kjer so, da ne vidijo razdejanja in da jih ne popade groza pred delom, ki jih čaka takoj, ko se bodo vrnili domov. Hiše stoje, kakor so jih prebivalci zapustili v naglici: nekatere so skrbno zaprte, druge pa odprte na ste-žaj. Po dvoriščih stoje vozovi, ki jih je ob-rastel plevel. Kakor zaklete vasi, ki čakajo dotika s čarobno palico, da se prebude k ponovnemu življenju. Ta dotik pa bo težavno in naporno delo...« (NSERIRAJTE V »JUTRU*7! Divna in lepa je ROGAŠKA SLATINA v dobL OBIŠČITE j° v8«* ^ tega niste storili v pred- ali glavni sezoni. Vsa sredstva za zdravljenje. INDIKACIJE: bolezni želodca, črevesja, ledvic, žolčnih kamenov, DIABETES Itd. Strogo dietna kuhinja Ves komfort. Deset- in dvajsetdnevni aranžmaji po predsezonski ceni brez vsakega povišanja. Izkoristite ugodno priliko' Okrepite svoje zdravje' Jesenska sezona od 1. septembra do 15. oktobra, zimska sezona od 15. oktobra dalje, i Zahtevajte prospekte od ravnateljstva zdravilišča RMASKA SLATi Spremembe v sovjetski vladi Kakor poroča baselska »Nationalzeitung«, so v moskovski javnosti vzbudile veliko pozornost spremembe, ki so bile te dni nenadoma izvršene deloma v vodstvu bolj-ševiške stranke, deloma pa v sovjetski vladi. Predvsem je izzvalo splošno začudenje dejstvo, da je bi-1 intimus Stalinov Zdanov odstavljen z mesta načelnika strankinega propagandnega urada za inozemstvo. Žda-nov je oni sovjetski politik, ki je v odločilni meri pripomogdl do sovjetbko-nemške-ga sporazuma ter je o priliki lanskih pogajanj med sovjeti in zapadnima velesilama ostro napadel Anglijo zarad' njene za-vlačevalne taktike. Napade je v »Pravdi« nadaljeval in kmalu imel na svoji strani ne samo sovjetsko javnost in odločujoče činitelje, marveč celo samega Stalina Znan Je tudi kot odločen zagovornik t. zv. »realne« politični: linije Sovjetske zveze in zato mnogi tolmačijo njegovo odstranitev kot znak, da mislijo državniki v Krcmlju spremeniti pravec svoje dosedanje zunanje politike. Ali je tako tolmačenje pravilno ali ne, sc bo moralo šele pokazati. O Višinskem, ki je znan iz procesa proti maršalu Tuhačevskemu in njegov:m tovarišem, kjer je zastopal obtožbe, so poročali nekateri listi, da je izločen iz vilade, vendar ta vest ni bi'a točna. Višinski je še vedno podpredsednik sveta narodnih komisarjev. Pač pa je v Mehlisu dobil tovariša, ki je tudi postal podpredsednik vflade, obenem pa je prevzel funkcijo komisarjev za državno kontrolo. V njegovo področje spada nadzor nad vserrr izdatki za vojsko in ima v tem pogledu zelo ve'-ka pooblastila. Sovjetska vlada ima tako sedaj tri podpredsednike: maršala Vorošdova, Viš;nskega in Mehllisa. Vsem trem pripisuje moskovska javnost, da so nositeli novega borbenega duha rdeče vojske, kar je bilo doslej o Vorošilovu dovolj znano To stališče se je še ojačilo z imenovanjem Mehlisa. OST V nekaj vrstah r SK Slovenj Gradec ima težave Pišejo nam: Za nedeljo 15. t. m. je določena v Mariboru prvenstvena nogometna tekma med SK Rapidom in SK Slovenjim Gradcem, žal so se pa za to tekmo v vrstah športnega kluba Slovenjega Gradca pojavile nekatere težave. Večina prvega moštva se je razšla, nekaj igralcev je prestopilo v vrste Slovana v Guštanju, tako da je klubu preostalo sedaj na razpolago le mladinsko moštvo. V takih razmerah je razumljivo, da nI onega veselja do športnega dela, kakor bi bilo treba Mislimo pa, da mora vodstvo SK Slovenjega Gradca iti preko teh trenutnih športnih težav in nastopiti v Mariboru kljub vsemu, pa čeprav z mladinskim moštvom. ★ Ze včeraj smo opozorili, da Ima vrhovni nogometni savez na programu letos še štiri mednarodne nogometne tekme. Kakor pa čitamo danes v »Vremenu« bo bržkone Jugoslavija nastopila še letos tudi proti švicarski v Švici. Povratna tekma bo na pomlad v Jugoslaviji. Kakor kaže bosta srečanji z Rumuni jo in Madžarsko defini-tivno že ta mesec in sicer 22. in 29. Kape-tan Vrhovne nogometne zveze g. Boško Simonovič se bo moral vsekakor precej potruditi, da v tem kratkem razdobju pripravi naše moštvo za uspešen nastop. Program sobotnega in nedeljskega plavalnega srečanja med Hrvati in Madžari v Splitu, je po najnovejših informacijah nekoliko spremenjen. Izven konkurence bosta pa verjetno nastopila v hrvatski reprezentanci tudi naša dva najboljša in sicer Cerer ter Draguša Finčeva. — Zaradi nastopa na znani dirki okoli Srbije sta bila ob povratku v Zagreb izključena iz svojega kluba, Hrvatskega kluba biciklista »Sokol« Josip Pokupec in Drago Davido-vič. — V nedeljo mora zagrebški Gradjan-ski nastopiti v ligaški tekmi proti Hajduku v Splitu. Tekma obeta biti senzacija kajti po vesteh iz Zagreba bo vodstvo Gra-djanskega poslalo v Split zelo pomlajeno enajstorico, in sicer brez Glaserja, Koko-toviča, Velfla, Cfmermančača, Matekala, Lešnika in drugih znanih igralcev prvega moštva. Izgleda po vsem tem, da preživlja Gradjanski težko notranjo krizo. — V Forest Hillsu v Zedinjenih državah Severne Amerike je bilo pretekle dni končano prvenstvo v tenisu za USA. Teniški prvak je postal Mac Neill. ki je porazil v finalu Riggsa s 4:6, 6:8. 6:3, 6:3 in 7:5. — Iz Italije prihaja zrr.imiva vest, da je bil ukinjen tam v vseh športnih panogah profe-sionalizem. SK Mars. Danes popoldne bo obvezen trening za vse igrače ligaškega moštva in juniorjev. Prosim vse, ki igrajo v obeh moštvih, da se udeleže treninga. Načelnik. SK Slavija. Drevi ob 20. redna odborova seja. Vsi gg. odborniki sigurno. Važno radi prvenstvenih tekem, članski sestanek bo v petek ob 10. v klubski sobi. Važno za nedeljsko gostovanje na turnirju Vlrtusa. Upokojeni učitelji Beograd. 11. sept. p. V učiteljski službi so bili upokojeni Ernestina Zajec v Trebnjem. Frania Vodenik v Kranju. Olga To-mašič na Bledu. Marija Bušič v Llubllani. Mira Radin na Zidanem mostu. Gabrijel MindeliS v Velikih Laščah. Pavel Saršon v Ljubljani in Andrej Kemič na Uncu. ospodarsfvo Ugoden razvoj naših državnih financ Po uradnih podatkih so znašali državni dohodki v prvih štirih mescih tekočega proračunskega leta (april—julij) 4573 milijonov din. t. j. za 765.5 milijona din ali za 20.2o/o več nego v istih mescih lanskega leta Dohodki od neposrednih davkov so v tem razdobju dosegli 835 milijonov, in sicer brez dohodkov, ki so odstopljeni banovini Hrvatski, medtem ko so znašali lani v istem razdobju dohodki od neposrednih davkov 786 milijonov. Navzlic temu, da letos niso upoštevani dohodki od neposrednih davkov, ki so odstopljeni banovini Hrvatski, se je donos povečal za 49 milijonov. Donos trošarin je znašal letos v štirih mescih 418 milijonov, t. j. 64 milijonov ali 18°/e več nego lani. donos taks pa se je po- Zmanjšanje naših klirinških terjatev v Nemčiji Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje . občutno podaljšanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji, in sicer od 4.47 milijona mark ob koncu avgusta na 3.20 milijona mark dne 8. septembra. Tudi naše terjatve v Ceškomoravskem protek-toratu so se znatno zmanjšale. Pred enim mescem, to je 8. avgusta, so znašale 16.4 milijona Kč, ob koncu avgusta 6.7 milijona Kč, 8. t m. pa so padle na 2.8 milijona Kč. Med ostalimi aktivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun s Turčijo zmanjšanje naših terjatev od 5.8 na 4.8 milijona din, klirinški račun z Bolgarijo pa povečanje naših terjatev od 3.4 na 4.0 milijona din. Naše klirinške terjatve v Franciji so se nebistveno zmanjšale na 2.4 milijona frankov, naše terjatve v francoskih kolonijah pa so ostale na nespremenjeni višini 2.6 milijona frankov. Nazadovanje našega klirinškega dolga nasproti Italiji Med pasivni mi kliringi kaže v zadnjem času največje spremembe klirinški račun z Italijo. Pred enim mescem smo bili Italiji dolžni v kliringu 49.3 milijona din, do konca avgusta je ta naš dolg nazadoval na 29.2 milijona din, v prvi četrtini septembra pa se je ponovno skrčil na 21.2 milijona din. Občutno povečanje našega dolga pa je zabeleženo na klirinškem računu z Madžarsko, namreč od 9.9 na 14.6 milijona din. Naš klirinški dolg nasproti Slovaški se je prav tako povečal od 16.3 na 23.6 milijona Ks. Saldo našega klirinškega dolga v Rumuniji se je le za malenkost zmanjšal na 7.0 milijona din, v klirinškem računu z Nizozemsko pa imamo dolg v višini 37.000 holandskih goldinarjev. večal na 475 milijonov, t. j. za 51 milijonov ali 12o/o več nego lani. Tudi donos taks se je povečal navzlic temu, da letos ni upoštevan donos onih taks, ki pripadajo banovini Hrvatski. Carinski dohodki so se narasli na 400 milijonov, t. j. za 57 milijonov ali 17o/o več nego lani. Monopolski dohodki pa so dosegli 867 milijonov din, t. j. za 146 milijonov ali za 20°/0 več. Sorazmerno so se najbolj povečali dohodki državnih železnic, ki so narasli za 43°/0. Lani so znašali v prvih štirih mescih proračunskega leta 788 milijonov, letos pa 1124 milijonov, ki so bili torej letos za 336 milijonov večji. Tudi dohodki pošte. tel©, grafa in telefona sc primeri z lanskim letom narasli za 28 na 214 milijonov, dohodki rudnikov pa za 25 na 81 milijonov. Stanje Narodne banke Medtem ko se je v zadnji četrtini avgusta naš obtok bankovcev zaradi ultima povečal za 293 milijonov din, zaznamuje izkaz od 8. t m. zmanjšanje za 7.5 na 12.233.5 milijona din (lani je bilo v tem tednu pod vtisom vojne zabeleženo povečanje za 500 na 8487 milijonov). Obveznosti na pokaz so se istočasno povečale za 229.1 na 2410.6 milijona din, predvsem zaradi povečanja privatnih žirovnih dobro-imetij za 121.1 na 1411.1 milijona din. Zlata podlaga se je v prvi četrtini septembra ponovno povečala za 25.8 na 2356.2 milijona stabilizacijskih din (lani 1985.3) v stvarni vrednosti 3770 milijonov din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, pa so nazadovale za 64.8 na 491.1 milijona din Gani 509.7). Menična in lombardna posojila so znova nazadovala za 23.2 na 1627.5 milijona din (lani 2256.0), eskont bonov za narodno brambo pa se je povečal za 296 na 4894 milijonov din. Glede ne stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 8. t. m. kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.74%. banovine Hrvatske, večji del pa bi dali Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica. Predstavniki zagrebške občine se zaradi sklenitve posojila mudijo v Beogradu. V zvezi z akcijo za prehrano narr a-va zagrebška občina naložiti imovitejšim meščanom poseben socialni prispevek, ki bi ga plačali eni, katerih letni dohodki presegajo 90.000 din. Uvesti namerava tudi posebno doklado na zgradbe, ki so davka proste. Prav tako namerava občina obremeniti s posebnim prispevkom konzum v javnih lokalih po 9. uri zvečer. = Tvornica celuloze v Drvarju bo znova pričela obratovati. Nedavno smo poročali, da je velika državna tvornica celuloze v Drvarju ustavila obratovanje zaradi slabega izvoza celuloze v inozemstvo. Sedaj poročajo. da bo ustavitev obratovanja le začasna. Po izvršenem čiščenju obratov in pooravilu strojev bo tvornica 23. t. m. znova pričela obratovati, = Nova dopolnilna zbirka k »Taksam«. V samozaložbi g. Štefana Sušca, banskega fin. načelnika v p., je te dni izšla III. zbirka dodatkov k njegovi knjigi »Takse«. s to, 76 listov enostranskega tiska obsegajo-čo dopolnilno zbirko se zopet osvežuje vsa taksna snov z vsemi spremembami in dopolnitvami, kar jih je nastalo do konca mesca septembra t. L Glede na važnost taksnih predpisov in na stroge kazni za njih kršitev bo s to pomembno knjižico, ki jo je mogoče dobiti bodisi pri piscu g. Štefanu Sušcu, Ljubljana, Beethovnova 15 /III. ali pa v knjigarnah po 28 din (poštnina posebej), brez dvoma zelo ustreženo vsem številnim interesentom. Zato knjižice ni treba še posebej priporočati, — Gradnja državne ceste sKozi Vransko. Banska uprava dravske banovine je razpisala licitacijo za rekonstrukcijo državne ceste štev. 50 skozi Vransko od km 4S.75 do km 50.00. Proračun znaša 934.000 din. Gospodarske vesti = Proti predlogu, da bi šipad dobil monopol za trgovino z drvmi. Državno šum-sko industrijsko podjetje šipad, ki je moralo nedavno ustaviti obratovanje in je bilo že ponovno predmet sanacije, naj bi po predlogu, ki je bil stavljen v merodajnih mestih dobilo nekak monopol za trgovino z drvmi, in sicer na ta način, da bi to podjetje dobilo pravico prisilnega odkupa vseh količin drv, ki presegajo tri vagone. Proti temu predlogu nastopa »Jugoslovenski kurir«, ki svari pred ustvaritvijo nove centralne monopolske mtanove. ki bi bila vnaprej obsojena na neaspeh. Znano je, da je lesna industrija zaradi zastoja pri izvozu v hudih stiskah in je moral ravno šipad ustaviti obratovanje, če bi se zares uvedel tak monopol, bi bila edina posledica, da bi še razpoložljive količine drv izginile s tržišča. Po mnenju »Jugoslovenskega kurirja« naj bi raje država prisilila velika lesna industrijska podjetja, da bi dala zaloge drv na razpolago po maksimalnih cenah. Iniciatorji predlogov so v načrtu uredbe šil celo tako daleč, da so predlagali storniranje vseh zaključkov za drva, ki de niso izvršeni, kar bi lahko imelo za posledico zastoj pri oskrbi prebivalstva z drvmi v trenotku, Id se bliža zima, — Zagrebška občina bo najela 80 milijonov din. Zagrebška občina je sklenila najeti posojilo 30 milijonov din za nabavo rezerve živil. Del tega posojila bi dali zagrebška Mestna hranilnica in Hranilnica Borze 11. septembra Na iueoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki 14.70 do 14 90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 50. Za bolgarske klirinške čeke Da ie bilo v BeoGradu povpraševanje po 86. Tečaii na svobodnem trgu se nadalje ravnalo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri stalni tendenci nudila po 452 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 446.50 — 448). Tudi v ostalih državnih vrednotah pri deloma višjih d~n?rnih tečajih ni bilo prometa. Do zaključka pa je prišlo v delnicah Trboveljske no 290. DEVIZE LJubljana. Oficielni tečaji: London 177.93 — 181.13. New York 4425 — 4485. Curih 1010.29 — 1020.29. Tečaji na svobodnem trgu: London 220.05 — 223.25. New Ynrk 5480 — 5520. Curih 1248.45 — 1258.45 Curih. Beograd 10. Pariz 9.80 foankovci 6.95). London 17.46. New York 439 (bankovci 436). Milan 22.1750. Madrid 40. Berlin 175.30 (registermarke 51.50). EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 452 bi.. 4% agrarne 51 den.. 4°/o severne agrarne 50 den.. 6°/o begluške 78 bi.. 6% dalm. agrarne 70.25 b!.. 6% šumske 70 bi., 7°'/o stabiliz. 93 den.. 7% invest. 96 den., 7% Seligman 100 den.. 7% Blair 94 50 den., 8% Blair 98.50 den.; delnice; Narodna banka 7800 bi.. PAB 190 den.. Trboveljska 285 — 290 (290V Gutman 45 bi.. Jadranska 400 den.. Isi«; 50 bi. Beograd. Vojna čk^da 446.50 — 448. 4% agrarne 53 den.. 4% severne ag^rne 50 den.. 6% begluške 77.50 den.. 6°/o dalm. agrarne 70.50 — 71 (71). 7% invest. ICO den.. 7°/o Blair 95 den.. 7% Seligman 105 den.. 8% Blair 100.75 — 102 (101). PAB — (200). Blagovna tržišča ŽITO + Chioago, 11. septembra. Začetni tečaji; pšenica: za sept. 74.625. za dec. 76 125, za maj 76.75; koruza; za sept. 63. za dec. 57.875. ŽIVINA + Mariborski živinski sejem dne 10. septembra Prignanih je bilo 5 konj, 12 bikov, 160 volov, 407 krav in 9 telet, skupno 532 glav, prodanih pa je bilo 351 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli 7 do 8, poldebeli 5.75 do 7, plemenski 6.50 do. 7, biki za klanje 5.50 do 7, klavne krave debele 5.75 do 7, plemenske krave 5.50 do 7, krave klobasarice 4 do 5, molzne krave 6 do 8, breje krave 5.50 do 7. mlada živina 6.30 do 8, teleta 7 do 9 din za kg žive teže. MessorgcIiifilUova letala med poletom nad Londonom Pomen Londona v sedanji vojni Vojaško in gospodarsko središče Anglije Nemci razmotrivajo pomen Londona v sedanjem vojaškem spopadu in prihajajo do naslednjih zaključkov: Angleška vojna industrija je do precejšnje višine osredotočena v Londonu, ki je poleg vsega gospodarski center Anglije. V Londonu živi dvajset odstotkov angleških delavcev. Potrošnja Londona predstavlja četrtino celokupne potrošnje na Angleškem. Tretjina angleškega uvoza prihaja preko Londona, četrtina kapacitete angleških tvornic in strojev se nahaja v londonskem področju. V pogledu vojne industrije velja podčrtati, da je London s svojimi tvornicami letal, tankov in motorjev velikega pomena za Anglijo. Poleg tega se nahajajo v Londonu in njegovi bližini livarne za topove, tvornice za smodnik in izdelovalnice plinskih mask. Londonska luka je s svojim 55 km dolgim pristaniščem največje pristanišče na svetu ter razpolaga z največjimi doki na zemlji. Od angleškega uvoza gre nad 60% mesa, 40% volne, 30% petroleja in 25 odstotkov žitaric preko Londona. Tudi glavne železniške proge se križajo v Londonu, kjer je tudi važno vozlišče telefona in brzojava. škoda, ki jo bo utrpel London v sedanji vojni, se bo torej prav kmalu poznala širom Velike Britanije. Peklenska simfonija groze Očividec opisuje bombardiranje angleške prestolnice Londonski dopisnik švedskega dnevnika »Nya Daglight Allehanda« poroča svojemu listu vtise o bombardiranju angleške prestolnice in pravi: Severni del hiš ob Temzi, ki je bil že v popoldanskih urah razdejan po nemških bombnih napadih, so začeli najprej izpraz-njevati. Prebivalstvo, ki je stanovalo v bližini ondotnih industrijskih naprav, je dirjalo k vozovom, da bi ušlo peklenskemu trušču. Ko se je ob mraku nemški napad ponovil, je vse drlo v zaklonišča. Bombe so začele treskati na zemljo skoro istočasno. ko so zatulile alarmne sirene. Novinar se je skušal preriti proti južni strani reke in je na ta način dospel v bližino dokov. Ambulančni vozovi in gasilci so dirjali sem in tja ter so zvonili, da so se jim ljudje mogli umikati v stran. Ne- prestano so padale bombe. Prišel sem do vogala neke ulice, kjer me je zadržal gasilski voz. V naslednjem trenutku je bil vogal posnet. Ostali so le še kupi peska opeke, ometa in razvaline. . . Videl sem vžigalno bombo, ld je zadela neki rezervoar v plinarni, pravi dopisnik. Toda razdejanje bombe samo ob sebi še ni bilo toliko hudo. Mnogo hujši je bil peklenski trušč, ki so ga povzročali protiletalski topovi in ropotanje letal v zraku. Vse skupaj se je zdelo kakor peklenska simfonija nepopisne groze. Ko sem dospel v londonski Westend, se mi je zdelo, kakor da sem se zdramil iz strašnih sanj. Veliki deli devetmilijonskega mesta so morali doživeti grozo in strahote vojne, medtem ko drugi okraji sploh še niso okusili njene tragike. & Cirkuško podjetje Busch ie nedavno potovalo iz Lodža. sedanjega Lilzmannstadta. v Slezijo. V vozu krotilca ptičev Billvja Jenkinsa se ie na tej vožnji odigrala pravcata tragedija. Izbruhnil ie ogenj, ki je zajel vse ptičje kletke. Mnogi orli. jastrebi, sove in drugi ptiči so zgoreli, ker jih niso utegnili rešiti o pravem času. Krotilec si ie prizadeval, da bi udušil požar, pa ie dobil pri tem sam hude opekline. Jenkinsove aresure ptičev so svetovno znane. Uničenje te ptičje skupine pomeni za cirkus Busch hud udarec, kajti zbirka nima primera v sodobnem cirkuškem svetu. je več slepote Nedavno se ie vršil kongres nemških okulistov v Draždanah. Udeležilo se ga je okoli 300 strokovnjakov, ki so obravnavali očesne bolezni z ozirom na vojno. Ker se raznašajo glasovi, da ljudje vedno bolj trpe za takozvano »nočno slepoto«, so zdravniki izjavili, da ta ne izvira od za-temnievanja. temveč od tega. ker ljudje ne postopajo pravilno. Da se oko privadi teme. potrebuje od 2 sekund do 2 minuti časa. Prava »nočna slepota« nastaja samo zaradi pomanjkanja vitamina. A. ta pa se nahaja v maslu, špinači, paradižnikih in salati. »Nočna slepota« se torej ne more označiti za bolezen, ki prihaja od vojne. Če še ne veš, zdaj izveš: da pripravlja nemška vlada carinsko ln denarno unijo z Nizozemsko m skandinavskimi državami; da je portugalska vlada Izdala odstoplv-šemu rumunskemu kralju Karlu dovoljenje za bivanje na svojem ozemlju; da bo Rusija zavzela prvo mesto v zunanji trgovini švedske; da je dospel v Avstralijo transport nemških m italijanskih ujetnikov iz Anglije; da kontrolira Nemčija trenutno 1,596.000 kvadratnih km prostora s 159,506.000 prebivalci, Rusija 21.632.000 kv. km z blizu 200,000.000 prebivalci, dočim ima Velika Britanija v Evropi samo 346.000 kv. km ozemlja z 48 milijoni prebivalcev; da bodo imele nove ameriške o klopni ce po 45.000 tem; da je Amerika ukinila svoja diplomatska zastopstva v baltiških deželah; da grade v Batočanih na Slovaškem novo industrijsko mesto; da je letošnja žetev na švedskem za polovico manjša od lanske; da je francosko sodišče obsodilo atentatorja Herschela GrOnszpana, ki je ustrelil nemškega poslaniškega svetnika von Ra-tha, na dvajset let ječe; da je doslej priletelo v Gibraltar 86 francoskih aeroplanov s piloti; da je bil general Tatekava imenovan za novega japonskega poslanika v Moskvi; da je švedska vlada uvedla nakaznice za kruh in testenine; da je dobil bivši rumunski kralj Karol zaenkrat dovoljenje za štiritedensko bivanje na švicarskem ozemlju; da je dobil koncem Wintershall koncesijo za raziskovanje petrolejskih polj na Madžarskem v bližini madžarsko-jugoslovenske meje; da je danska plavalka Ranhilda Hweger-jeva dosegla svetovni rekord v crawlu. Preplavala je 400 m daljave v 5.05 minutah. Angleški piloti Brandc nburšfcn vrata v Beffim kamor so bile v zadnji noči vržene angleške bombe Ali bodo zdržali napade? Razsvetljava kakor bi sijalo polnočno sonce • •. švedski listi, ki imajo svoje dopisnike v angleški prestolnici, objavljajo poročila o nemških napadih na London m vprašujejo, kako dolgo bo moglo prebivalstvo prenašati silovitost napadov, ki jim v zgodovini vojn ne poznajo primere. Nočni požari, pravi »Stockholms Tidningen«, so spremenili mračni nočni London v mesto svetlobe. Ogenj za ognjem se ponavlja. Tlak to zrak se treseta kadar treskajo bombe na zemljo. Učinek velikih bomb je naravnost fantastičen. Izza zidov velikih skladišč se dvigajo oblaki dima. Stanovanjske hiše v bližini je uničil požar. Razdejani so plinski vodi in vodne napeljave. Vzdolž nabrežij, kjer so se prej vrstila skladišča v dolgih vrstah, se razliva široka reka katrana. Nima smisla tajiti razdejanja, ki so ga povzročili napadi na London. Ogenj, ki je te dni pustošil v Londonu, spominja na veliki požar, ki ga je to mesto doživelo 1.1666., ko so zgorele tri četrtine mesta. Nikoli ne bom pozabil noči, pravi dopisnik, ki je bila tako svetla, kakor da je sijalo polnočno sonce v polarnih krajih . . . Po vesteh italijanskih listov zapuščajo Londončani mesto v desettisočih. Prebivalstvo se usmerja proti severu, kjer upa, da bo našlo varno zaščito pred nemškimi letalskimi napadi. hitijo k letalom, da se z njimi dvignejo v zrak proti sovražniku 118. obletnica neodvisnosti Brazilije Prošlo soboto so obhajali v Riu de Ja-neiru 118. obletnico neodvisnosti Brazilije. Ob tej priliki so priredili vojaško parado, katere se je udeležilo 20.000 mož. Prezi-dent Vargas je imel nagovor na mladino ter je pozval vse državljane na delo za blaginjo države. Položen je bil tudi temeljni kamen v spomin zaslužnega kancelarja Ria Branca. Tri nove tvornice za orožje v Kanadi V Kanadi so zadnji čas zgradili tri nove tvornice za izdelovanje orožja. Zgraditev tvornic je veljala 17 milijonov dolarjev. Tvornice bodo začele obratovati v začetku 1. 1941. ter bodo proizvajale topove, puške in kemične predmete. Tardieujevo zdravje se boljša »Figaro« dematira vest. da je bil bivši francoski ministrski predsednik Andrč Tardieu prepeljan v zavod za umobolne. Tardieu se nahaja v zdravniški oskrbi pri svojih prijateljih in njegovo stanje kaže razveseljivo izboljšanje. Zaplenjena vila Na podlagi dekreta, ki določa zaplembo imetja sovražnih državljanov, je italijanska vlada odredila zaplembo vile »Piano-re« v Lucci, ki je last bivše avstroogrske cesarice Zite Parmske. Pogled na Balčik Z južno Dobrudžo dobi Bolgarija od Rumunije tudi Balčik, pristanišče ob Črnem mor ju Gledališče za Nemce v Parizu Nemške oblasti v Parizu so uredile prostore dosedanjega gledališča »Empire« za gledališke predstave za nemško vojaštvo v prestolnici Francije. Oder je zamišljen kot stalna ustanova. Zopet kava v Nemčiji V začetku drugega leta vojne se ie prehrana v Nemčiji toliko popravila da dobi ta mesec v Berlinu vsak prebivalec poseben dodatek 75 gramov kave. Odredba velja samo za osebe, ki so prekoračile 18. leto starosti. Spalna bolezen v Tokifu »Ašaki šimbun« poroča, da se je v To-kiju pojavila epidemija spalne bolezni. Doslej je umrlo 56 oseb. A N E K D ©TA Kadar je kakšen učenec vprašal Rem-brandta, kako je prav za prav treba slikati, ga je Rembrandt nekaj časa zvito motril, potem pa mu je za šepetal v uho: »Vzemite v roko čopič in začnite!« VSAK DAN ENA »Koliko stane vožnja do postaje?« »Trideset dinarjev«. »In za prtljago?« »To popeljem zastonj.« »Torej dobro. Odpeljite prtljago, Jas pa grem na postajo peš.« (»Vart Herrvc) Suzanne Normand: Ob devetih je odhajal avtobus iz Niče v Mentono. Šofer je neprestano trobil zamudnikom, ki so hiteli z vso naglico, da bi avtobus še ujek Med njimi je bil tudi mlad, morda tridesetleten mož lepe zunanjosti, ki je podpiral starega, malo šepave-ga gospoda. Martina ie mirno gledala na to naglico. Sedela je že dolgo v avtobusu s knjigo na kolenih. Tam še ni bilo videti nič posebnega. toda ko se pride za mesto, po cesti navzgor. se pojavi morje kakor neizmeren kos mehke svile, modrejši od neba. In daleč nekje se potem izgublja kakor košček nemogočih in lepih sanj. To so bili zmeraj trenutki, ko je bilo Martini žal, da je sama in nima nikogar, da bi se v takih trenutkih veselila z njim. Vedno in vedno sama — kakšno življenje? Potovati sama, kadar ima dopust, hoditi sama po lepih mestih in muzejih, delati, živeti sama — zakaj? V Mcntom so izstopili Potniki so imeli poldrugo uro proste Martina je hitro odšla iz množice pred avtobusom in krenila v slaščičarno na sladoled Stan go-spod, ki ga je podpiral sin, je tudi prišel na trg in nehote pogledal za lepim dekletom ter rekel: »Gilbert, glej, kakšno dekle!« »Krasna, res —« je pritrdil Gilbert in si poravnal lase nazaj. Ko je š!a Martina po lepem starem stopnišču k cerkvi, ki je pravi italijanski biser, je zaslišala za seboj nagle korake. Ko se je zgoraj nasilonila na ograjo, se je nekdo za njo ustavil. Ozrla se je in spoznala mladega moža iz avtobusa Spogledala sta se brez nasmeha, brez pozdrava in se spet zazrla na morsko gladino hiacintove barve. V daljavi — in čisto sama — kakor Martina, je plula ladja z rdečimi dimniki. Izmed potnikov so ostali vsi spodaj pri sladoledu in oranžadi. Tudi majčkena sreča. — Zdajci se je Martina obrnila in rekla trdo, ker je s tem merilj v svoje srce: »Ah ne veste, prosim je li v Mentoni še hiša, v kateri je živela Katarina Mansfiel-dova in v kateri je, hudo bolna, napisala del svojega slavnega romana »Žurnal«?« »Oh, ne, ne,« je zajecljal Gilbert. »Ne vem, nimam pojma. Nikoli nisem čital ničesar od Katarine Ma-sfiekkve.« Videti je bil jezen, kakor podražena mlada žival. Obrnil se je in hitel s stopnic. Martina se je sproščena zasmejala. Drugi dan pa sta se oba srečala na postaji v Niči. Očitno sta čakala na brzi vlak proti Parizu »Prosim, ali ste našli hišo, v kateri je delovala Katarina Mansfieldova?« jo je ogovoril Gilbert in se lahno smehlljaL Zmajala je z glavo. »V Pariz?« »Kakor vi,« je odgovoril. »Ako dovolite, se lahko voziva skupaj in mi boste kaj povedali o Mansfieldovi —« »To se čudim.« je rekla Martina z nežno ironijo! »ne spominjam se, da bi bila midva skupaj študirala —« »No, mislite si.« se je zasmejal Gilbert, »da sem eden izmed vaših znancev, ki vas obišče v vašem vagonu « Vlak se je prijetno zibal. Na desni so bili vrtovi s citronovci, vrtovi kakor iz pravljic. Na levi strani je bilo morje, in v njegovih valovih so se kopale pinije in zla-tordeče skale Martina in Gilbert sta se pogovarjala o velikih rečeh: o zakonu, ljubezni in prijateljstvu. Gilbert je propagiral prijateljstvo. Vedno in v vsem In dasi mu je Martina prikimavala in dasi je sama premišljala cesto o njem kakor o najboljšem zdravilu današnjega časa, je začela hipoma biti na dnu svojega srca drugačnega naziranja. Gilbert je bil tako ljubek, tako vesel in desko prijeten. In okrog in okrog je padala noč z zvezdami in sni. i Na postaji v Parizu sta se poslovila. Gilbert, inženjer v podjetju svojega očeta,seveda ni veliko čital. »Izobraževala vas bom,« se je smejala Martina.« posojala vam bom knjige in hodila z vami na razstave —« »Prav kmalu, ampak gotovo!« se je smejal Gilbert. Toda naslednji dnevi v Parizu so pokazali, da je Gilbert zaposlen deloma s svojim delom, deloma s svojo razčlenjeno ro- dovino, deloma z znanci--Martina je bila kakor vedno sama m bi bila rada dala ves svoj prosti čas Gilbertu. Tu pa tam sta se shajala v kavarnah, pri mizici za dva — njuno razmerje pa je ostalo, kakršno je bilo — dobro prijateljsko, nič več in nič manj. Le včasi je Gilbert omenil, da Martina njegovemu očetu zelo ugaja. Tega je bila vesela. Gilbert je bil ljubezniv in vesel mož današnje dobe in, kadar ni bila Martina nič kaj dobre volje, se je sestanku izmuznil in šel tja, kjer je bilo veselo in brezskrbno. Nekega dne je rekel: »Lejte, Martina, 14. julija je v Baule velika slavnost. Ali bi ne hoteli z menoj tja? Odpeljala bi se v soboto zvečer in v ponedeljek zjutraj bi se vrnila.« »Za dva dni?« je rekla Martina. Biti z njim dva dni? Pogledala ga je. Bil je takšen, kakor sicer, odkritosrčen in miren. Martini se je nekofliko stisnilo srce. »Stopil bi na vlak v Orsagu ob 16.20, vi pa bi lahko vstopili na postaji Austerlitz. Kaj pravite k temu?« »Pa zakaj?« se je začudila Martina in zardela. »Moj Bog. zato. ker bi me lahko kdo iz moje rodbine spremljal —« Morda stari gospod, je pomislila Martina, stari gospod, ki nra je ugajala? ln če prijatelja, čemu te bojazni? Dva dni pred 14. julijem je teftefooteal Gilbert: »Torej velja? Ne boste odrekli? Gotovo?« »Da, velja,« je odgovorila m pok>ž?la slušalo. Rada bi jokala, toda ali se kdo joka zaradi prijateljstva? Prepričana je bila da mu bo po telefonu pošteno povedafla. Toda zakaj je vedno čakala? In na kaj je čakala? Zadnjo noč ni zatisnila očesa. Zjutraj pa je sama sebe zalotila, da meče z veliko naglico vse potrebne reči v kovčeg. Vse njene kretnje so kričale: »Da. da. da « medtem ko je srce pravilo tiho in boječe: »Ne.« Ko se je popoldne vrnila iz ministrstva, se je iznova ozrla da kovčeg kakor v vročici, potem pa je lega na otomano. Zdaj se je bližali trenutek, ko zapušča Gilbert dom svoje rodbine, tisto lepo hišo na vrtu; v spremstvu očeta ab pa katere izmed njegovih lepih sester se pelje na postajo. In odslej ni spustila oči z zapestne ure: vlak pelje na austerliško postajo m Gilbert pogleda skozi okno, pa vidi da Martine ni tam. — Martina je držala uro v roki, in njene oči so sledile minute in sekunde, ki so malone zvenele v njenem srcu. Vlak odhaja. Gilbert zmigne z rameni in sede v kot vagona. »Neumno dekle, pokvari izilet,« da ,tako nekako pravi — slaba prijateljica, da, tako nekako. In Martina se je razjokala. OGLAS CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enKratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Službo dobi Beseda i Dtn, davek j Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš) znesek 1"! Din. Frizerko veščo vseh del, za letoviški kraj na Gorenjskem. sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Stalno«. 25003-1 Gospodično iz boijše hiše, staro 18 do 20 let, ki svira klavir, iščem kot praktika,ntinjo za obiteljski orkester. Začetna plača din 600 ln cela oskrba v hiši. Ponudbe poslati: G. Jelena Vitez. Zagreb, Kriška ul. 17. 24992-1 Elektroinstalater mlajši, dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »štev. 940«. 25065-1 U adjanje naslova S Din najmanjši znesek 12 Din Vsaka beseda 50 par. da-j-ek 3 Din. za *lfro ali Natakarica mlajša moč, išče mesto v dobri gQ6t1ln1. Vajena pomoči pri gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna ln vajena«. 25070-2 Službo blagajničarke za trgovino, hotel, kavarno ali kot prodajalka, oziroma tudi za gospodinjo k starejšemu gospodu event. z otroci iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kar-koil«. 25050-2 Brivski pomočnik želi premenitl službo. Cenj. ponudbe na podr. Jutra, Celje, pod šifro »Marljiv«. 25082-2 Tovorni avto in DKW zelo dober, za nizko ceno naprodaj. Cizerl, Beethovnova 14, II. 25081-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje našteva 5 Din Najmanlši znesek 17 Din Betonski mešalnik ca 150 1 kupim, Vrhov-nik, Aškerčeva 42. 25002-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd. kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 24310-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din j Pisarniški prostori, • obstoječi iz dvek eob ln prltiklin, poleg sodišča, se oddajo v najem s 1. oktobrom 1940. Naslov v VBeh r-osl. Jutra. 25088-19 Pouk Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za vadenje klavirja iščem za dvakrat tedensko v sredini mesta klavir. Ponudbe pod »Proti plačilu« na ogl. odd. Jutra. 25060-4 Pek arija se odda v najem v St. Vidu nad Ljubljano 69. 25063-17 Nemščina, francoščina, klavir. Strokovni pouk (tudi pomožni pouk srednješolski mladini in pripravo za izpite) nudi A. Potočnik, drž. diplomirana. — Večletna učna praksa. Cena zmerna. — Groharjeva 2, vhod Tržaška cesta 1-1. 25036-4 »EMONA« cvetlični čaj je domača mešanica hranljivih, vitamine vsebujočih čajnih rastlin. Vsled svojega aro-matičnega ta finega okusa je » « cvetlični čaj naša zdrava narodna pijača, ki nadkriljuje vse inozemske čaje. Poskusite »EMONA« cvetlični čaj! — Nobenega drugega ne boste več hoteli. — Originalni 14 kg paketi Din 16.— v trgovinah. Proizvaja: LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA. Šiviljo Iš-^em na dom za 10 dni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj« 25052-1 Kuharica - gospodinja starejša, z večletnimi Izpričevali, se sprejme v večjo trgovsko hišo na deželi. Plača po dogovoru. Navesti dosedanje službe. Ponudbe na 04?:. odd. Jutra pod »Zanesljiva kuharica«. 25043-1 Vodovodni instalater ss.mo kvalificirana moč, mlajši in vešč, se sprejme "takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 25084-1 Frizerka samo dobra in hitra rr.oč, dobi takoj službo. Salon Prime, Dolenjska cesta 20. _25077-1 Frizerko prvorazredno moč, za vodno in železno ondu-lacijo, sprejme J. Godl-na. Sv. Petra c. 3. 25074-1 Urarskega pomočnika dobresa, prvovrstno meč, sprejmem takoj. Plača dobra. Jakob Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg. 24905-1 Službo knjigovodje blagajnika, skladiščnika pri kaki tvrdki išče Slovenec, star 24 let, z znanjem nemščine, srbohrvaščine, slovenščine in strojepisja. Nastop takoj. Prva in stalna služba. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštenih krščanskih staršev«. 25047-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje t§CtreuifBN -uia S baoisbu znesek 17 Din. Šofersko knjigo štolfa: »Sam o vozač' kupim. »Metalla«, Gospo-svetska c. 16. 25089-8 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avto Topolino odprt ali zaprt, rabljen, kupim. Ponudbe na Deržlč, Kamnik 43. 24989-10 Prostor za avtodelavnico i iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj lokal«. 25080-19 Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posojila dajemo našim članom m varčevalcem. Ugodni po goji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čevalci brezplačno zava rovanl. Zadruga »Moj Dom«, LJubljana. Dvor-žakova 8. Iščemo poverjenike. 199 Posest' Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Parcela v bližini postaje D. M. v Polju, ki meri 4222 kv. m, se ugodno proda. Poizve se Zg. Kašelj št. 14. 25067-20 Vogalno parcelo za Bežigradom prodam. Cena ugodna. Pojasnila i Jernej eva cesta 7, 6J-ška. 25087-20 Tri parcele v bližini Celovške ceste se takoj prodajo. Mi-škec, Jernejeva 22, Šiška. 25086-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Garažo za osebni avto iščem v prostoru med progo Vrtača — Mirje ln Ljubljanico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garaža* 25054-17 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izjava. Podpisana prekldcujem in obžalujem vse zlobne in neresnične besede, s katerimi sem kritizirala red na drž. meščanski šoli ln poslovanje upravnega odbora drž. meščanske šole v Nov«m mestu. Vodstvu šole in upravnemti odboru se zahvaljujem, da nista vložila proti meni tožbe. Novo mesto, dne 10. septembra 1940. Melan-šek Rozalija. 25064-31 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniš' znesek 17 Din. Enosobno stanovanje Iščem. Točen plačnik. Miha Erjavec, Igriška ul. 6. 25068-21a Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Podjetniki! V najem se odda dvo-stanovanjska vila s prostornimi kletmi, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom tik drž. ceste v mestu na Dolenjskem, ki se bo tlakovala. Stavba Je pripravna za vsako obrt, zlasti gostllničarsko. Vila tudi naprodaj. Ponudbe pod šifro »Donos in bodočnost« na ogl. odd. Jutra. 25073-21 Trisobno stanovanje s kuhinjo ln kopalnico in pritiklinami, sredi mesta, oddam s 1. oktobrom. Poizve se telefon 2367. 25090-21 Lepo kletno stanovanje m remlzo oddamo čedni stranki dveh oseb. Pojasnila v trgovini Celovška c. 14. 24939 21 Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bežigrad oddam opremljeno sončno sobo s separatnim vhodom s 15 septembrom. Linhartova 9-1. 25061-23 Soba popolnoma novo opremljena, za dve osebi, s posebnim vhodom ln kopalnioo, se odda. Frl-škovec a 25045-23 V vili na Mirju oddam lepo opremljeno solnčno aobo stalnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 25046 23 Starejšega gospoda sprejmem na stanovanje ln v domačo oskrbo, ali dva mlajša dijaka. Naslov v vseh posl. Jutra. 25076 23 Opremljena soba lepa, velika, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, se takoj odda stalni, boljši osebi. Kolodvorska ulica 28, H. nadstr., desno. 25075-23 Vit Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din Mlada zakonca Iščeta enosobno stanovanje za 1. oktober. Ponudbe pod »Cel dan odsotna« na <«1. odd. Jutra. 25053 23a j. ima v zalogi I©ItlŽtft© SEVER - Marijin trg 2 Modroce vrhnje pod Din 180, spodnje 260, dobre posteljne odeje od Din 135 dalje. Prepričajte se sami! samski mženjer po možnosti pooblaščen, ki je vešč v obdelavi bukovega gozda in oglarstvu se sprejme za večjo eksploatacijo gozda v Srbiji. — Ponudbe z obširnim životopisom in sliko poslati na »SEDMO SILO«, Beograd, poštni pretinac 728, pod »šumski inžinjer«. ..... '-.V., i.. ': J ) ■ - • ' * ^ Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše ljubljene sestre, svakinje, tete, gospe alile fiorn roj. Punčuk učiteljice v pokoju se najtopleje zahvaljujemo. Dol. Logatec, 9. septembra 1940. Rodbine: Punčulc, Wittkler Maratonski tekač je simbol Ollmpijade, a »ETERNA« ura je simbol moderne, precizne ln trpežne švicarske ure' ETERNA URE Dobivajo se v vseh prvovrstnih strokovnih trgovinah Prazno snažno sobo išče zakonski par. Ponudbe pod »V službi« na ogl. odd. Jutra. 25051 -23a Opremljeno sobo sredi mesta, s posebnim vhodom. Išče soliden gospod. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Posebnim«. 25072-23= Dijaku nižješolcu oddam sobo v centru mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. 25059-22 Prijeten dom nudim dijakinji. Klavir, kopalnica. Poljanska c. 19, n., levo. 25062 22 Dijaško sobo s klavirjem oddam. Poseben vhod. Hrana tečna. Naslov v vseh posl. Jutra. 25069-22 Lepa soba velika, zračna, snažna, s kopalnico, se takoj odda. Dvorakova 13-11. 25066-23 Dijaka sprejmem v lepo zračno sobo z vso oskrbo. Uporaba kopalnice. Naslov v vseh posl. Jutra. 25055-22 3 dijake ali dijakinje sprejmem na stanovanje in hrano. Uporaba kopalnice, klavir. Naslov v vseh po6l. Jutra. 25079 22 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ail dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje novo. prvovrstno v sodč kih, dobavlja po naro *ilu ln nainižji ceni Gu stav Erklavec. LJublja na. Kodeljevo Povšeto va 47. tel. 25-91 186-33 P^dg&cehosii Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato » mestni stavbenik po kratkem težkem trpljenju, nepričakovano preminul v Grazu v 72. letu starosti v ponedeljek, dne 9. septembra ob na 12. ponoči. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 12. septembra ob pol 17. uri iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju k rodbinski grobnici. Maribor, dne 10. septembra 1940. RAZGLAS! Občina Jesenice razglaša, da se bo vršila H. PISMENA OFERTALNA LICITACIJA za oddajo sledečih del za Delavski dom na Jesenicah in sicer za 1. težaška, zidarska in železobetonska dela, 2. dela iz umetnega kamna, 3. kleparska dela. Licitacija bo dne 21. septembra 1940 ob 11. uri dopoldne pri podpisani občini. — Podrobnosti za oddajo in proračunske predloge se dobe v obč. pisarni. Občinska uprava Jesenice, dne 5. septembra 1940. narodna "TIskarna I LJUBLJANA I KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE iN NAJFINEJŠE IZREDNI OBČNI ZBOR TISKOVINE ZADRUGE r. z. z o. z. V LJUBLJANI se vrši dne 20. septembra ob 18. uri v njenih uradnih prostorih, Dalmatinova ul. 10 s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva, 2. sprememba pravil po zakonu o gospodarskih zadrugah, 3. volitev upravnega odbora, 4. volitev nadzornega odbora, 5. slučajnosti. Vabimo Vas, da se kot član zadruge občnega zbora zanesljivo udeležite. NAČELSTVO TISKOVNE Z&DRUGE v Ljubljani P690Asl niiim^lutijv Kako udobna, koristna in lepa je v kuhinji lična Jugghansova kuhinjska ura. Okusne oblike, dolga trpežnost in nizke cene — to so prednosti svetovno znanih DOBIJO St v VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH Z URAMI m AKTUAR pravkar dovršivši zavarovalno tehniko z državnim izpitom v Pragi, ki govori in piše poleg hrvatskega tudi nemški in češki jezik, IŠČE zaposlenja. — Ponudbe pod »Sposoban« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Vsemogočni Bog je danes po težkem trpljenju in po večkratnih sv. tolažilih za umirajoče v njeni častitljivi starosti 79 let poklical k sebi v večnost našo nad vse drago nepozabno soprogo, zlato mamo, staro mamo, sestro, svakinjo, teto in taščo, gospo Kind Marijo - Adamovo posestnico in gostilničarko v Št. Juriju ob juž. žel. Blago pokojnico bomo spremili v petek 13. septembra ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Celju, Kralja Petra cesta 31/n, na mestno pokopališče v Celju in jo položili tam v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica pa bo v soboto ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi v št. Juriju ob juž. žel. Celje, št. Jurij ob juž. žel. dne 10. septembra 1940. Žalujoči soprog Kine! Adam in neutolažljiva hčerka-edinka Marija Rus, roj. Kincl; dr. D. Rus, drž. tožilec, zet in Peter Rus, vnuk, ter ostalo sorodstvo. '.'.. 'V'".--"- - "V?o." - . .. '' * Umrl nam je naš srčno ljubljeni soprog, dobri očka, dedek, brat, stric in tast, gospod Državna razredna loterija Ker je loterijski načrt preteklega 40. kola s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk in so srečke, prevzete od strani pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev, bile skoro vse razprodane, je državna razredna loterija ohranila ta načrt v veljavi tudi za nastopajoče 41. kolo srečk. Srečke L razreda 41. kola so gotove in bodo dane v prodajo z dne 12. septembra 1940 v 100.000 celih srečkah, ki bodo izžrebane: L razred 11« oktobra 1940. L IL razred lt novembra 1940. L III. razred 13« decembra 1940. L IV. razred lj. januarja 1^41. L V. razred od 8. februarja do zaključno 6. marca 1941* L Cena srečkam za vsak razred je sledeča: ena cela srečka din 200. din 100.— in ena četrtina din SO.—. Skupna vrednost dobitkov v 41. kolu znaša, -, ena polovica Rape Andrej din 65.000.000 ban. šoL nadzornik v pokoju Na zadnji poti ga spremimo v petek, dne 13. septembra 1940 ob pol 6. uri popoldne z žal, iz kapelice sv. Nikolaja k Sv. Križu. V vseh petih kolih je 7 premij In to: po din 2,000.000.—; po din 1,000.000.—; 3 po 500.000.— in 2 po 300.000.—. Poleg teh premij so Se sledeči večji dobitki in to: 7 po 200.000.—; 16 po 100.000.—; 17 po 80.000.—; 17 po 60.000.—; 19 po 50.000.— in 17 po 40.000.— kakor tudi večje število drugih večjih dobitkov. V najsrečnejšem primeru z možnim združenjem premije in dobitka v V. razredu je mogoče dobiti na eno celo srečko Ljubljana, dne 11. septembra 1940. din 3.200.000 Žalujoči ostali Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke je mogoče dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so skoraj v vseh večjih krajih države. Pobližja navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraut. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarna rja Fran Jeran. — Za iaseratai del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj s Ljubljani.