166. številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. julija XVII. leto, 1884 Ishaja vsak dan zvečer, iziinši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-o^erske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 »Id., za četrt leta 4 gld., po Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se u 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po tt kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredoiitvo in u pr a vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, .Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. V IJoblJaiil 21. julija. Gospodarska politika in kompromisi, to bosta gasli, pod katerima pojde vlada pri bodočih volitvah v volilni boj. S tema dvema sredstvoma hoče doseči neko srednjo stranko, katera bi v vseh slučajih podpirala njeno politiko in jo branila proti narodnim Nemcem na jednej in Slovanom na drugej strani. Nemci sami spoznavajo vedno bolj, da ta politika vlade za nje nikakor ni napačna, pri poslednjih volitvah na Moravskem se je celo za vrlo dobro pokazala. Brez sodelovanja vlade ne bili bi toliko sedežev dosegli, če tudi bi bili v mestih jeden ali dva mandata več pridobili. Kompromis bil je ono mogočno Bredstvo, ki je dalo večino Nemcem za daljnih šest let. Ni čuda tedaj, da se je ta kompromisna politika nemškim liberalcem sumim tako priljubila, da čujemo z Moravskega, da tamošnji liberalni vodja, bivši član Auerspergovega miuisteratva hoče delati na to, da bi se naredil mej nemško zmerno liberalno stranko in Coroninijevim klubom kompromis za bodoče volitve v državni zbor in bi ho tako v državnem zboru osnovala neka stranka, ki bi se imenovala državna stranka. Chlumecki pa ne namerava kompromisa sumo s Coroninijevim klubom, temveč ceio ž Lienbacherjem in njega tovariši. Na ta način upa celo za novo držuvno stranko pridobiti nekaj mandatov v planinskih deželah, kjer so dozdaj bili vselej voljeni sami konservativci. Če bi pa šlo, naredil bi se s pomočjo Lienhacherja celo modus vi-vendi z nemškimi konservativci. To so že večkrat poskušali nemški liberalci, pa neso našli zaupanja pri nemških konservativcih. Sedaj pa upajo boljšega uspeha, ko se ta kompromis ne bode ponudil od liberalne stranke naravnost, ampak le po posredovanji Coroninijevega kluba ali srednje stranke. Podobna agitacija se tudi začenja na Češkem. Tam se je od stranke Prižke kazine odločil neki aeželni poslanec dr. Schneider, ki je učitelj na kmetijskej šoli v Kadnu. Ta se je protivil kazinar-jem proti razdelitvi češkega kulturnega Boveta in zato prišel je pri njih v nemilost. Zdaj pa snuje neko srednjo stranko na Češkem, ki bi imela, kakor se govori, pred vsem presledovati gospodarske interese. Ht.-rbstovi in Plenerjevi listi Še večidel pobijajo te nove ideje Chlumee'*ega in dr. Schneiderja, ali kdo ve, če se kmalu ne bodo unemali za nje, saj taka sprememba načel bi pri njih ne bila nič novega. Tako je mogoče, da pojdejo vsi zmerni nemški liberalci pod praporom nove državne stranke na volišče. Gotovo to še sicer ni, a lahko se pa zgodi. Vlada bode pa skoraj gotovo pospeševala to stvar, saj vidimo, da je povsod pripravljena, kjer je moč nemštvo podpirati v obliki zmernosti ali kakega sporazum ljenja. Agitacija za novo srednjo ali državno stranko se ne bode omejila samo na Moravsko, Češko in na nemške dežele, temveč raztegnila se bode na vse avstrijske provincije, vsaj bati se jo tega. Tudi pri nas bodo nekateri hitro pripravljeni, pomnožiti srednjo stranko, če se bode slišalo, da je vladna, naj bodo potem njen voditelj tudi Chlumecki, ati p%. kdo 'icu.gi. Tako se prav lahko prigodi, da izide ta stranka dosti močna iz volilnega boja. Kakšne bodo pa posledice tega? Predno odgovorimo na to vprašanje, obrnimo malo pogled na Moravsko. Tam je vsled kompromisa srednja stranka zadobila veliko silo. Kako pa porablja to moč nasproti Čehom? Povsod skuša kratiti njih pravice, to že vidimo sedaj, da si tudi se je jedva začelo zborovanje deželnega zastopstva. Pri ustunovljenji novih službenih mest se je povsod oziralo le na želje Nemcev, na češke globoko v potrebah dežele utemeljene predloge se še nikdo zmenil ni. Jedno najvažnejših sredstev za ponemčenje Slovanov po vseh deželsb naše države bila je vedno šola In tudi nova srednja stranka hoče se poslužiti tega sredstva ta. nadaljevanje ponemčevanja. Dotični odsek sklenil je v Iglavi ustanoviti nemško obrtno Solo, dasiravno za tako šolo tam ni nikake potrebe, ker je večina mestnega prebivalstvo, in vsa okolica slovanska. Čehi so bili tedaj opravičeni tu zahtevati popolnem češko obrtno šolo, ali tega neso storili temveč zahtevali so, da bi se na tej šoli poučevalo v obeh jezikih. Pa še tega skromnega predloga Nemci neso hoteli vsprejeti in srednja stranka je pri tem prav dobro pokazala svojo sovraštvo do Slovanov. Kakor je znano, je visoka tehniška Šola v Brnu jako slabo obiskovana, tako slabo, da je vlada že mislila zaključiti jo. Šolski odsek je bil prisiljen, baviti se s to zadevo, iu Čehi so pri tej priliki na-svetovali, da bi se na tej 'šoli upeljala jezikovna jednakopravnog. Nemci so s pomočjo srednje stranke zavrgli ta predlog. Pri volitvi deželnega odbora je tudi ta stranka pokazala svojo spravljivost. Čehom se je odkazal samo jeden sedež, razen onega v skupini kmetskih občin, katerega se jim odvzeti ue more. A ko bi ta stranka v sebi čutila le trohico spruvljivosti bila bi morala skrbeti, da dobe Čeh' jednako ali pa blizu jednako zastopnikov v deželnem odboru, ko so ven-der tri četrtine prebivalstva Moravskega slovanske in imajo Čehi v deželnem zboru blizu jednako število poslancev, kakor Nemci. Jednako spravljivost poka/ali so v petek pri volitvi fuukcijonarjev deželne bipotekue banke. Izvolili so ravnateljevega namestnika in štiri upi.ivue sovetuike in jednega namestnika izmej nemške stranke, pa samo jedaega upravnega sovetnika in jednega namestnika izmej Čehov. Mari to ni najboljši dokaz, da tako imenovana zmerna stranka ravno tako so vi".-./i Slovane, kakor liberalci. Le ime je drugo, nazori pa isti. Nič boljega pa od nje v državnem zboru nS-mamo pričakovati, ako se pri prihodnjih volitvah dovolj ukrepi in si zagotovi svoj upliv za celih šest let. Hitro bi se sporazumela še z drugimi bolj ekstrem-nimi nemškimi elementi. Začelo bi se novo pritiskanja Slovanov. Taaffe bi zaradi tega najbrž še ne pal, ampak v njegovem ministersvu bi se zgodile razne spremembe, vsi SIo-vunom prijazni možje bi se s pomočjo državnega zbora odstranili, in nadomestili z nemškimi liberalci, mej drugimi tudi bržkone s Chhlumeckim. Kdo bode morda ugovarjal, da bi Taaffe ne hotel takega moža v m nisterstvo, ki je vedno delal proti sporazum-Ijenju nnrodnosti. A nam se pa zdi nerazumljivo, zakaj bi Chlumekv ne našel tam mesta, kjer ga je zavzemal Stremever, ki za nas Slovane ni bil nič prijaznejši. Saj vidimo, da Taaffe že sedaj povsod pospešuje nemštvo, zakaj bi se tedaj branil nemških pristašev v ministerstvo. Mari ni bil on celo predsednik meščanskega ministerstva, ki je pri nas Slovencih pa pri Čehih zaradi sovraStva Slovanov še LISTEK. Knez Serebrjani. (Buski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XL. Poglavje. Poselstvo Jermaka. (Konec.) — S to dobroto, — končal je Koljco, — si je Jermak več prisvojil kakor s sabljo. Ko smo si prisvojili kako mesto ali trdnjavo, takoj se je začel z vsemi prijazniti in še obdaroval jih je. Ko smo ujeli Mametkula, ni vedel, kako bi ga častil, slekel je svoj kožuh in oblekel ga carjeviču. Razširila se je vest po vsem kraji, da pod njegovo oblastjo ni hudo, razni manjši knezi so kar sami prišli k njemu in prinesli davek. Veselo je bilo naše življenje v Sibiriji, — nadaljeval je ataman, — Bamo to mi je bilo žal, da ni bilo z nami kneza Nikite Romanoviča Serebrjanega; tudi njemu bi bilo dopalo in nam vsem bi bilo prijetnejše. Ti, kakor se vidi, BoriB Teodo-rovič, bil si prijatelj ž njim. Dovoli mi tedaj piti na njegov spomin! — Bog mu daj nebess,! — rekel je z vzdihom Godunov, kateremu ni bilo težko izreči svoje sočutje k človeku, katerega je tako cenil gost, — Bog mu daj nebesa, — ponovil je, nalivajoč kupo, — pogostem bo ga spominjam. — Večni mu bodi spomin 1 — rekel je Koljco, spraznil kupo, povesil glavo in zamislil se. Dolgo so se še pogovarjali za mizo, a ko se je končalo kosilo, ni Godunov nobenega pustil domov, povabil je vsacega sprva oddahniti se, potem pa pri njem ostati cel dan. Gostija sledila je druga za drugo, beseda je dala besedo, še le pozno zvečer, ko so že ponočni stražniki nekolikokrat kriče obšli ulice, razšli so se gostje, očarani od veselja Borisa Teodoroviča. Minulo je več kakor tristo let po opisanih dogodkih, in le malo spominov na ta čas je še ostalo v Rusiji. Še se pripoveduje mej narodom o slavi, potrati in grozovitosti groznega carja in pojo pesni o obsojenji na smrt carjeviča, o napadu Tatarjev na Moskvo in o privojevanji Sibirije po Jermaku Timofejeviču, katerega slika, se ve da malo podobna, bo še zdaj vidi skoraj v vseh sibirskih kočah; pa v teh pripovedkah, pravljicah in pesnih meša se resnica z izmišljijo, daj6 nam nenatančne obrise o teh dogodkih, kažejo jih nam kakor v megli In dovoljujejo domišljiji ustvarjati po svojej volji nejasne podobe. Točneje govore o vnanji strani tega vladanja nekatera še ohranjena zidanja, kakor cerkev svetega Vasilija Blaženega, katere pisene kuplje in uzorni zvoniki morejo dati nam pojem o prečudnej zgradbi Ivanovega dvorca v Ateksandrovskej slobodi, ali cerkev Trifuna Naprudnega, mej Butirsko in Kre-stovsko pregrado, katero je sezidal sokolar Trifon vsled dane obljube, kjer se še dozdaj vidi slika tega svetnika na belem konji, s sokolom na rokovi ci *) Sloboda je ostala v pozabljenji po odhodu carja Ivana Vasiljeviča iz nje, kakor mračni spomenik njegove gnevne pobožnosti, in oživela se je še samo jedenkrat, pa le za kratek čas. V težavnih letih *) S tega časa, kar je to pisano, je cerkev Trifona Naprudnega tako predelana, da je nt moč spoznati. Zunaj je mnogo pridelanega, znotraj je pa preslikana po novem okusu. In vse to iz prostovoljnih darov, kakor se pripoveduje. Vedno v žalostnem spominu? Pri takih razmerah bi bilo za nas Slovane ia morda bolje, da bi prišel Cblumeckv sam na krmilo, tedaj bi vsi morali postaviti se v bran za narodne pravice, ko bi pa ostal sedaaji položaj, bi se pi mnogi nkrivali za TaarVe-jev hrbet in m njegovo obljubo, da hoče doseči sporazumi i euje narodov. Da se pa kaj tacega ue prigodi, treba je nam avstrijskim Slovanom velike pozornosti pri bodočih volitvah in voliti moramo samo odločne narodne može, ter se ne smemo dati mot'ti z nikakimi obljubami in kompromisi. Vedno imejmo pred očmi narodni pregovor: „Prepozno je zvoniti, ko je toča že pobila*'. Politični razgled. Vouaiij«' dežele« V Lj u b 1 j a u i 21. julija. V petek bila je v moravtdieiii deželnem zboru volitev fankcijouarjev moravsko deželne hipo-tekne banke. Itvoljenj ho bili: ravnatelja namestnikom dr. Hueber; Upravnimi svetniki: baron d' El-bert, grof S^renvViljem pl. Teuber, dr, Tuček iu Friderik VVanni^ch; namestniki: dr. pl. VVieser, in P. Wurm. Kakor „Oazeta Naroduwau javlja, sta so nt*-llškl deželni nam stoik in d. želni maršal sporazumela, tla se sklice deželni zbor v 2. dan septembra. V soboto so bile vol'tve veleposestva za ale-zljskl deželni /bor. Izvoljeni so sami nem'ki liberalci kakor vselej do sedaj. Izmej 30 voljenih Članov slezijskega deželnega zbora bode jih 27 nemško-liberalu h, trije pa Poljaki, ki so voljeni v kmetskih občinah. V petek je bila v tirolskem deželnem sboiu jako burna seja. Na dnevnem redu je bilo poročilo o dolgovih občio, zlasti itaiijan3kega dela dežele. Slišale so se res ?alostue reči. Skoraj nobena občina m brez dolga. Samo v italijansk'b Ti-robh je nad 6 milijonov občinskega dolga, od katerega so mora po 5 do G°/„ oh*" < .< • dovoljenja df ftelnega <>' njijjonp lega doli-so občine /n') temu od|v »De1* fc o,.uuo nadzoruje ga reda in deželnega .uvarja 1882." Manjšina je pa .noBt, da je spravila znano vpra i dežele v razgovor. Stavila, je namreč predlog1: „D žolni zbor naj prizna potrebo .v onega zastopstva za italijanski del dežele, da se doseže omenjeni smoter, ter temu zastopstvu naj se izroči nadzorovanje občin tega dela dežela.u Ta predlog sta izvrstno zagovarjala Canella in Gordi. Kazala sta na slabo ekonomično stuoje tega dela dežele, in na potrebo hitre odpomoci, katere pa ne more dati deželni odbor, ki ima dovolj dela z nemškimi občinami. Baron PratO pre'laga, da bi deželni odbor prihodnjemu deželnemu zboru stavil svoje predloge o osnovi posebnega zastopstva za ta del dežele Bossi-Fcdngott' mu je pa ugovarjal, da ta stvar se ni dozorila za razgovor j in se skliceval, da je zakon O okrajnih zastopstvih že davno sankcioniran, pa se Se vender ni izvel. Potem sta se dr. Gilli in Berto-lini zagovarjala predlog inanjšme z izredno spretnostjo. Poročevalec večine Kathreiu ni proti predlogu manjšino vedel druzega navesti, kakor, da se tudi nekatere nemške občiue zadolžene. Pri glasovanji bil je vsprejet predlog večine, druga dva predloga sta pa pala. S tem so Nemci pokopali zopet opravičene zahteve svojih sodeželauov italijanske narodnosti, m zopet pokazali, da Nemec ne more biti pravičen samozvancev je mladi vojskovodja, knez Mihael Va Biljevič Skopiu-Sujski v zvezi s švedskim generalom Deligardi, zbral v ujeuih močnih zidovih svoje vojne sile in od tod prisilil poljskega vojskovodjo Sapeho opustiti dolgotrajno oblegovauje Trojiško-Sergijev-Bkega samostana. Pozneje je, kakor govori sporočilo, neko hudo zimo, jauuvarja meseca, v strah prebivalcev, zbral se nad Aleksandrovsko slobodo, ravno nad dvorcem, Črn oblak, in iz njega je udanla strela in zažgala grad ter vsa sloboda se je spremenila v pepel. Od razkošnega potratnega življenja, moritev in bogokletne pobožuosti ni ostalo sledu . . . Bog pomagaj izgladiti nam iz src poslednje sledove tega strašnega časa, katerega upliv je še dolgo potem, kakor podedljiva bolezen, prehajal v naše življenje od rodu do rodu. Odpustimo grešno madeže carju Ivanu, kajti on ni sam odgovoren za svoje vladanje! kajti on ni sam izmislil in uvel samovoljnosti, muk, moritev in obrekovanja, ki je bilo prišlo v dolžnost in navado. Te strašne pojave bo prigotovili prej S nji časi, in dežela se je bila tako globoko pogreznila, da j.h je mogla gledati brez nevolje, sama ui je namreč ustvarila in odgojila Ivana, proti drugim narodnostim, naj bo Že katere koli politične barve. Budget za 1884, katerega je sklenil hrvatski sabor v poslednjem zasedanji je zadobil najvišjo sankcijo. Akademični .senat strogo preiskuje, kateri d {jaki so se udeležili znanega shoda, in kdo je sestavil oklic na hrvatski n^rod. Vsi dijaki priznavajo, da so se udeležili shoda, a nikdo neče povedati pisatelja omenjenega oklica. V tem shodu se je neki tudi bil sklenil podoben oklic na dalmatinsko mladino, v katerem jo kličejo, da pride v Zagreb, da bodo vkupe delovali za osvobo|enje domovine. v u; i u j 4- države. Mej Nemčijo in Rusijo se je že neki doseglo sporazumljenje zaradi vzajemnega postopanja proti a na rli Istom. Zdaj se bosti pa ti dve državi skušali dogovoriti z drugimi državami, da se sklene nekaka mejnarodna pogodba o zatiranji anarhizma. Tudi v HemcIJI bode gospodarstveno vprašanje pri bodočih volitvah igralo važno rolo. V Be-rolmu ee je ustanovilo posebno društvo za varstvo gospodarstvenih interesov trgovine in obrti, ki bode delalo na to, da se bodo v državni zboi volili možje, ki se bodo rmuj bavili s strankarsko, bolj pa z gospodarsko politiko. Kakor je Gladstone v angleSkej e pod njej zbornici objavil, bode druga seja egiptovske konference jutri. V tej seji pridb v razgovor ugovarjanje francoskih ritiančn h veščakov proti angleškim predlogom. Francijo bode neki pri tem podpirala N indija. Dopisi. Iz llarkovelj 18. ju'ija. [Izv. dop.] Da se je slavn08t blamiBiovljenja zastave bralnega in podpo nega društva v Gorici preložila, daje tukaj povod muogim govoricam. Nekateri celo trdijo, da se vlada na Primorskem ,, napredujočega" slovanskega življa boji. In nekateri Italijani (tudi konservativni) se že boje, da v krotkem utonejo v valovih „slovan-skega morja". Nekateri gospodje celo mislifo I vlada kar naravnost c ttin sem slišal tudi govoriti ?;tt$cg& gospoda, koji •o.." ,';6'., 'iiiio na tržaški i }r%\ maogo. opraviti, liokei vl erebe il partitto Le.) AIcq se pa vlada v resnici na Primorskem ,,1,-^Tuovauja" slovanskega življa boji, pogleda uaj na tamošujo statistiko zadnjih let, iz katere ho lahko slepec prepriča, katera narodnost na Primorskem napreduje. Mnogi trdo (kar je tudi verjetno), da so Goriški vladni organi hoteli omenjeno slavnost skrajšati le zaradi izleta Tržaškega delavskega podpornega društva. In ravno temu so se tudi Goriški lahončidi največ protivili, in to posebno zaradi tega, ker so zvedeli, da se imenovanega izleta udeleži Čez 500 ljudij. Trst je kot italijansko mesto razup t in kaj si bi mislili po tem takem italijanski irredentovci, če bi zvedeli, da se iz tega mesta do 500 Slovencev le jednega izleta udeleži. Slovenska društva so že mnogokrat napravila veselice in izlete, mislim pa, da do sedaj ni še na nobeni veselici in niti na taboru nered navstal, še meuj pa demonstracija. Pri italijanskih društvih pa je to mnogokrat opazovati. Tako n. pr. omenim le velikega izleta, kojega je v Barkovlje priredilo Tržaško Italija usko telovadno društvo. Pred leti namreč napravilo je imenovauo društvo izlet v Barkovlje po noči, z lastuo društveno godbo in lampijoni. In čeravno je to društvo priredilo izlet v čisto slovenski kraj, t. j. v Barkovlje, ni policija delala nikake zapreke ravno tako kakor so klečeplazni Rimljani sami vzgojili svoje Tiberije, Nerone in Kaligule. Osebi kakor Vasilij Blaženi, knez Repniu, Mo-rozov ali Serebrjani so se pogostem prikazovale na breztolažuem nebu naše ruske noči, kakor najsvetlejše zvezde, pa so bile preslabe razguati njeno temo, ker so sejale posamič, in ue vkupe ter jih ni podpiralo mnenje občinstva. Odpustimo pregrešne mu-deže Ivanu Vasiljeviču, in spominjajmo se teb, ki so odvisni od njega, ostali stanovitni v dobrem, kajti težko je, obvarovati se pada ob takem času, kadar se vsi pojmi preobračajo, ko se podlost imenuje krepost, klečeplazstvo postane zakon, a čast in človeška dostojnost se pa smatrati za prelomljenje dolžnostij! V miru počivajte, poštenjaki! Dajajofc tedanjemu času svoj davek, videli ste v Groznem pojav Božje jeze in vse ste prenašali potrpežljivo; pa vedno ste hodili po ravnem potu, ne boječ se niti muk, niti smrti, in. vaše življenje ni minulo zastonj, kajti uič na svetu se ne izgubi, vsako delo, vsaka beseda, vsaka misel, zraste kakor drevo; mnogo dobrega in hudega, ki se kot nerazjasljiv pojav nahaja zdaj v ruskem življenji, skriva svoje korenine v globokih in temnih nednh preteklega. temu i/1« ii. Izleta onega društva ni pa „spremljala" policija alf pa žandarji, kakor je to n. pr. pri naših „Sokolcihw navada. In še več! Godba omenjenega društva svirala je oni večer nekako „čudne marše". Imenovani telovadci priredili so omenjeni izlet ob jednem po suhem in po morji. Ko so pa (že proti jutru") na svojih čo!ničih iz Barkovelj odhajali, prižigali so „trikolorne" bengalične ognje in mej njimi čuli so se klici: „Evviva V Italia!", „Ab ... a per Austria!". Omeniti moram, da sta bila pri onem izletu dva „pilota■ navzoča, pri onih izdajskih klicih se pa uiti ganila nesta. — Ker pa sedaj ravno o izletih govorim, omeniti moram dogodka, koji je vse Barkovlje razkačil. V zadnjem mojem dopisu omenjeni „Canottieri" priredili so 9. t. m. izlet v prijazno Barkovlje Ko so se pa „neodrešeuei" tam poštene kapljice napili, pripravili so se na povratek. Komaj so pa odpluli iz Barkovljanske luke, čulo se je iz neke krčme tik moija močno žvižganje. Domače ljudstvo o tem tako pravi: V omenjeni krčmi m.hajal se je očem Oberdanka (mož prav dobro slovensko govori in celo Oberdank sam je slovensko govoril). Ko je mož videl, da „Canoitieri" iz Barkovelj odhajajo, začel je na vso moč žvižgati, in to zato, ker je mož (kot dober Avstrijec) na „Canot-t ere" jezer, pri kojih se nahaja i njegov pravi sin, t. j. Oberdankov polubrat. Ko so „Canottieri" čuli žvižganje, vrnili so se zopet v Barkovljunsko luko. Ker je že pozno bilo, bdo je v tuki le kacih 5 do 6 B^rkovljanov. rCiUOttieriu so mislili, da so jim imenovani Baikovljani žvižgali ter so jeli proti njim zabavljati in pretiti. Neki italijanski debeluh je celo s pestjo nečega našega mladeniča udaril. Barkov-Ijani so po konci skočili ter par Italijanov „oplazdi". Na to pa je pričel neki ribič na škaf tolči (navadno klicanje ' v). R biči so takrat vsi spali v svojih vadno klicjnje pritekli so vkup, in ' bi se slaba godila, da se neso zvi-,..ioiiu. Jeli so namreč kričati: „Fuora revolver! Salvovita!" Barkovljani, misleč, da imajo Italijani v resnici orožje, umaknili so se, in potem so „Canottieri" mej silnim krikom našega ljudstva zopet odšli. Odhajajočim „C.inottierom." so Barkovljani očitno pretili, da jim bodo že plačali, in gotovo je, da se bodo zgrabil', kadar pridejo kje vkupe. Onih laboočičev pa od tistega časa ue mika več v Barkovlje, bi jim tudi ne bilo svetovati. D. M. O bal o vi č. S Krasa 20. julija. [Izv. dop.] (Zopet dva učiteljska grobova!) Mlajši učitelji, ki so studovali na učiteljišči v Kopru, gotovo se še dobro spominajo veselih, telesno in duševno nadarjenih dv. b učiteljiščnikov: Leopolda Žorža in Ivana ValeutinČiča. Prvi je slednji čas učiteljeval na c. kr. rud-niškej šoli v Idriji, a drugi v Bitah na Goriškem. Žal, da nam je poročati, da obeh teh dveh priljubljenih nam tovarišev ni več; pokrila je oba hladna gomila, in sicer prvega 30 let, druzega jedva 24 let starega! . .. Leopold Zori se je rodil v Idriji na Kranjskem kot jedini sin premožnih Btarišev. Očeta je bil izgubil rano, zato je skrbela mati mu udova skrbno za njegovo odgojo. Dognavši pet gimnazijalnih razredov, posvetiti BQ je hotel učiteljstvu ter je obiskoval učiteljišče v Gorici iu v Kopru. Že na učiteljišči nam je bil priljubljen in drag tovariš. Bil je blag človek, vesel družbenik iu dober narodnjak; pel je /mirom rad in imel je lepo spretnost v tej stroki, Dovršivši 1. 1877. učiteljišče, v Kopru služboval je najpreje v Merniku na Goriškem. Pozneje se mu je izpolnila iskrena želja, da je prišel v rojstni mu kraj za učitelja, kjer se mu je pri materi kaj dobro godilo. Od vlanskega leta je bil udovec, oče dvema otrokoma. V nedeljo 22. m. m. obide ga slabost, leže v posteljo ter pošlje po zdravnika. A vse nič ni pomagalo, začne mu čedalje slabše bivati, izgubi zavednost iu že 26. m. m. izdihnil je ubogi mladi mož, ostavivši dvoje otrok in neizrečeno potrto mater, žalujočo za jedinim sinom ! . . . Ivan Valentinčič porojen je bil v Kanalu na Goriškem. Dovršivši 1879. I. učiteljišče v Kopru, služboval je v Batab pri Kanalu, kjer je bil neizrečeno priljubljen. Bil je izboren narodnjak, goreč za vse lepo in blago ter jako veSČ milega mu slovenskega materinega jezika. Vrhu tega je bil jako unet za lepo cerkveno glasbo, katero je pospeševal po svojih močeh. V dan 13. t. m. izdihnil je blago svojo dušo kot žrtva hudega mačuha ali logarja. Vsa vas Batska žaluje za uzornim svojim učiteljem, trdeč, da »tacega ne bomo več imeli!" Tudi meni in vsem, ki smo prijatelji trli s prominovšima, milo je za njima; a vse nas teži tenk Meneandrov, da: »kogar bogovi miluje jo, u mr j e m 1 a d." S tem bodi postavljen majhen spominek rajnima tovarišema. Lebka jima zemljica! Domače stvari. f Alojzij Lencek. Zopet nam je nemila smrt pokoBila jed-nega tistih mož, ki so si za probujenje našega naroda, za njegov razvoj in napredek stekli nevenljive zasluge. Včeraj zvečer ob Va8- ur' umrl je na Blanci pri Sevnici gosp. Alojzij Len če k, 57 let star. Pokojnik bilje ves čhs svojega življenja iskren domoljub, ki je vsako narodno podjetje podpiral z besedo in dejanjem iu z izdatnimi gmotnimi žrtvami. Tudi našemu listu bil je ustanovnik in žrtoval v ta nameu p r ec ej š nj o v B o to V Bvojej občini županoval je rauogo let in pridobil si vsestransko spoštovanje in ljubezen. Ko je uvidel, da Blanca potrebuje svoje ljudske šole, a da jt občinsko premoženje razmerno nedostatno, aez'dal je novo šolsko poslopje in izročil je šolakej občini s tem pogojem, da so mu povrne v večletnih obrokih samo izdani kapital, a niti krajcarja obrestij. S svojim moškim, vseskozi poUenim in nesebičnim delovanjem pridobil si je pokojnik zaupanje vseh krogov, narod izvoli! ga |e svojim zastopnikom in bil je dlje časa v državnem in deželnem zboru, zi nje gove velike zasluge v javnem življenji pa je bil odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Vsacega narodnega zavoda bil je član, mej ustanovniki Sevniške čitalnice in tabora v Sevuici. okrajni zastop imel ]e v pokojnem Lenčeku svojega neumornega uda in Lenčekova gostoljubna hiša, da si skoro na samem stoječa, bda je vsekdar pravo središče za vso okolico. Na Blanci bil je marsikak važen političen shod in dogovor in blagodejno je upi valo na vsacega, kdor je par ur preživel v krogu te izredno rodoljubne obitelji, kjer je vladal in tudi zdaj vlada pravi narodni duh. Ugodu a zavest, da je pokojnik vzgojil nam nenavadno izborne narodnjake, da njegove ideje, njegovi nazori žive v njegovih gg. sinovih naših jirvoboriteljih, ki že delujejo v javnem življenji in to s posebnim vspe-hom, ta zavest poblaži nekoliko grenkobo, prouzročeno pri tužnej vesti njegove prerane smrti. Slava A. Lenčekovemu spominu! Lahka mu zpmljiea! — (Na Dunajskem vseučilišči) bila sta 12. t. m. gg. Eduard Volčič, c. k. avskul tant v Črnomlji, in Peter Laharnar, slednji doma iz Goriškega, promovirana doktoroma prava; ker gospod E. Volčič ni bil navzoč, namestoval ga je pri promociji g. dr. Fran Firbas. 18. t. m. pa je na istem vseučilišči g. Karol 31 rekel j doktorom filozofije bil promoviran. — (Dnevni red m estnega odb ora sej i), katera bode v torek 22. dan julija 1874 leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvo-sedstva. II. Finančnega odseka poročilo a) o prošnji društva Ljubljanskih prostovoljnih gasilcev za nakup 300 metrov normalnih cevij na mestne stroške ; b; o mestnega računarstva nasvetu, naj se odpišejo zaostala povračila predujemov znašajoča 100 gld. 96 kr.; e) o gospoda Karola Siruika ponudbi glede mestne hiše štev. 19. „Pred Prulami"; č) o izidu škontriranja vseh blagajnic in fondov, s katerimi upravlja mestna občina Ljubljanska, izvršenega v 4. dan t. m.; III. Stavbinskega odseka poročilo o gospodov bratov Kozlerjev prošnji za promeuo pogojev zadevajočih dovajanje vode iz njihovega pivovaru v Šiški. IV. Personalnega iu pravnega odseka poročilo o volitvi novega odbora društvu Ljublj. prostovoljnih gasilcev. V. Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalna predloga: a) naj si. meBtni odbor sklene reorganizacijo magistratom uradov; b) naj se ponovi prošnja do c. kr. priv. južni železnici vodstva zavoljo uvedenja tour- in retour- listkov. — (Birma, j Kakor nalašč malim birmancem in botrom na ljubo uavstalo je včeraj po jutranjem dežji prav hladno vreme, da ueso trpeli hude vročine. V stolni cerkvi je bilo vse natlačeno ljudstva, katero bi bilo bolje ravnalo, ko bi bilo po velikem cerkvenem opravilu cerkev zapustilo in birmancem in botrom prostor naredilo, kakor pa gnječo delalo. Da je nekaterim maojišm in slabejim otrokom slabo prihajalo, je le presilno občinstvo krivo. Neko deklico je napala slabost da se je zgrudila na tla in so jo morali odnesti iz cerkve. Pa revici sv birma ni odšla, ker je popoludne taisto lahko vsprejela brez gnječe in vročine. Delila se je bv. birma, kakor je že znano, po Tržaškem škofu dr. Glavini, dopoludne in tudi popoludne ob treh mnogoštevilnim otrokom. Kar nas je posebno pri tej redkej svečanosti, kateri je tako velicega pomena za vsacega otroka in donaša birmancem toUko veselja, posebno iznenadilo, so bile naše slovenske botre v pečah. V tolikem številu, kakor včeraj, sosebno popoludue, jih Že zdavna nesmo videli v pečah vezati otrokom svete birme. To nas tem bolj veseli, ker so pokazale visokemu gospodu vladiki, kateri v svojih domačih pokrajinah nema prilike videti tako krasne noše, da pri nas, biva slovensk narod, ki se ne boji razun sv. vere tudi svoje narodne zavednosti javno pokazati. Peča je res tako lepa, da se tudi mestne gospe in gosplce ne bi smele sramovati nositi. Toraj narodnjakinje le mnogobrojno pridite k vsakoj javnej svečanosti v pečah iu postavite ge rekoč: me smo me I — („Osječko tamburaško družtvo") priredi danes zvečer ob 8. uri v čitalnični restavraciji večerno zabavo s prav zanimljivim programom. Vse točke, ki se bodo svirale, uglasbil je za tamburico g. Sladaček, učitelj temu društvu. — (Shod krojaške zadruge mojstrov) bil je včeraj ob 10 uri dopoludne na rotovži. Ude-iežba jo bila jako slaba, od 42 mojstrov udeležilo se je jih zborovanja 16. Posvetovala in sklenila se pravila za zadrugo, katera je odbor samo v nemškem jeziku predložil. K .ko nepotrebuo jo tujščino po vsej sili ui iva ti v zadruge, pokazal je poročevalec g. Beuda sum, ki je nemške pravila tako nepravilno čital, da je navstal večkrat splošni smeh. — (Iz Zagreba) se nam piše 20. t. m.: Neznana vročina, ki nas je nadlegovale nekaj duij 8 38 stopinjami j>o Celziji, je naglo pTCt.-t.ala; sinoč namreč po 9. uri se je vzdignil hud vihar, potem je navstalo bliskanje in sveti Elija se je oglasil, pa dež je začel padati. — Ob 1. uri 7 minut po po-lunoči smo imeli potres tako jak, da so čaše žven-ketale in silen podzemski šum se je čul. Danes dežuje in ni več vročine. — Petra pl. Maljave«, sa-borskega zastopnika in umirovljenoga velikega žu-jiana Požeškega je udaril kap na jmrobrodu mej jiotom, ko se je vozil iz Zagreba domov; ostal je na mestu mrtev. — (Odbor „Narodne šole") je razposlal sledečo okrožnico: Dolgo časa ie že, kar je sprožil odbor „Narodne šole" misel, s pomočjo trudoljubivih in delavuih gg. učiteljev po naši slovenski domovini uresničiti 4. točko III. §. njegovih pravil, ki slove: ..Društvo daje nagrade učiteljem za dobre spise slovenskemu ljudskemu šolstvu namenjene in pospešuje sploh po svojih močeh vse, kar je na prid slovenskemu ljudskemu šolstvu." Gotovo je vsak gg. sotrudnikov na šolskem polji popolDem uverjen, kako potrebne so 6lovenske knjižnice namenjene na še j šolskej mladini v pouk in kratek čas; slehernemu je tudi /.mino, kohkor.i bi bila ta korist ne le šolskej deci, temveč tudi šoli odraslej mladeži. Potrebo, da ustanovimo slovensko knjižnico, o kate-rej bomo ponosno rekli, da je naše delo, da naj bode last naroda, potrebo to čutimo z vsakim dnevom bolj in bolj. Pričajo uain to šolske in farne knjižuice; knjiga tu izposojeua roma iz rok v roke. Ker torej naša mladina kakor tudi odrasli s tolikim veseljem čitajo knjige, čestokrat tudi take, ki visoko presegajo mejo njihove naobraženosti, gotovo trud ne bode zamau, ako združeni segnemo po delu, katero se nam tu ponuja i u katerega imamo obilo. „Narodna šola" za sedaj še ni v močeh, pisateljem dajati nagrade; a če se jej posreči po izdavi prve knjižice, kar ravno po uspehih tega oklica namerava, osiguriti si toliko denarnih sredstev, da bode brez težkobe mogla nadaljevati to svoje podjetje, gotovo bode rada svojo obljubo spolnila. Z le-tem oklicem vabi toraj odbor društva „Narodna šola" gg. slovenske učitelje, da se poprimejo dela in vsak po svojih močeh pripomore, da se izvrši namen! Za knjižnico bodo ugajali najbolj tpisi naravoslovni, zemljepisni, zgodovinski, posebno iz domače povestnice, sploh spisi, ki bi dopolnjevali in dadaljevali uaša š.ilska berila. (Take tvarine je dovolj najti v učnem črteži od 19 marca 1879, kjer naj bi si jo vsak gg. sotrudnikov poljubno odbral; Da si pa odbor „Narodne šole" zagotovi potrebno število spisov, ki naj bi se potem priobčili v I. zvezku, obrača se do onih gospodov tovarišev, ki hote sodelovati, da mu objavijo svoje mnenje in eventuelno tudi sporoče, o čem bi hoteli pisati. Treba namreč takoj s početka pregledati tvarino in obseg. Res da je prošnja velika, s katero je Btopil ta pot odbor „Narodne šole" pred slovensko učitelj stvo; a storil je to dobro vedoč, da mu učitelji slovenski gotovo prihite na pomoč, vsaj gre b prva samo za jedno pisano polo zanimive poučne tvarine, ki jo vsak učitelj tekom jednega leta, a tudi prej brez velike žetve prav lahko zmaga. Podajmo si torej roke in moževsko se zdrožimo k blagotvornemu podjetju. Kakor drugi narodi, požurime se i mi, vzgojevati in poučevati nam izročeno mladino naSi domovini v korist, narodu pa v čast iu slavo! Zrn do zrna pogača! V Ljubljani, meseca julija 1884. Za odbor „Narodne šole: S teg nar, H. Pod k ra j še k, načelnik. odbornik. — (Književnost.) „Slavonie Literature". By W. R Morfill, M. A. London: „Societv lor promotiog cbristian knowledge, 1883." Tako imenuje bo angleška knjiga o stari slovanski književnosti, kjer se tudi nahaja poglavje v našem slaveu-skem jeziku, o starih slovenskih pisateljih in rojakih ter o slovstvenih spomenikih. Spisal jo je W. R. Morfill v Oxfordu, član „Matice Slovenske" in an-glešk jezikoslovec, ki pozna vse slovanske jezike in literature. O tej knjigi in njeni vsebini piše goBp. And. Jurtela v letošnjega „Kresa" 6. snopiči; on je tudi z lanskega svojega popotovanja po Angleškem pisatelju osoben znanec in ve povedati, da ima gosp. W. R Morfill že dokaj gradiva pripravljenega tudi za uovejšo zgodovino slovstva slovanskega, sedaj raztresenegH po angleških časopisih. — (Razpisano) je mesto p. "; " kr okrajni sodni ji v Ratečah. Prošnje d na predsedstvo c. kr. okrožne sodi Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sevnica 21. julija. Danes umrl znani rodoljub Alojzij Leiiček na Blanci, bivši deželni in državni poslanec, za narodne pravice prvo-boritelj tega kraja. Sevnica 21. julija. Volilni shod na Planini vršil se v najlepšem redu. Od obilo zbranih volilcev Jerman soglasno kandidatom postavljen. Žužemberk 21. julija. Ljubljanskemu Sokolu doni naj tisočera slava. Sramotni napad Sukljeja vse jako razburil. Proč z ..........! Pereat Šuklje ! Žužemberski narodnjaki. Pariz 20. julija. V Arlesu 4, v Siste-ronu 2, v Nimesu jedna osoba za kolero umrla; tudi v Parizu trije slučaji „Cholere nostras", izmej teh dva s smrtnim izidom. Rim 20. julija. Papež poslal Marseille-skemu škofu 20.000 frankov, da je razdeli mej uboge v Marseillu in Toulonu. London 20. julija. Na angleškem parobrodu „Saint Dunstan" ploveče iz Marseille-a v Liverpool, sta dva za kolero umrla. Parobrod je v reki Mersev v quarantaini. Toulon 21. julija. Včeraj čez dan tukaj 15, v Marseille-u 25 za kolero mrtvih. Hladnejše vreme daje nado, da se obrne na bolje. Kakor poroča „Soiru, sta bila včeraj v Parizu dva nova slučaja sporadične kolere. Novi York 21. julija. Posebni vlakna železničnej progi Connoton-Vallev skočil je v soboto zvečer pri Cantonu (Ohio) iz tira ter zvalil se po železničnem nasipu v tri črevlje globoko vodo. 25 osob ranjenih, 12 se jih pogreša in misli se, da so poginili. Razne vesti. * (Pomoč zoper s o 1 n č a r i c o.) V soboto smo v našem Itstu prosili pomoči zoper prehudo vročino. Tako storil je tud; Duimiski mestni zdravstveni svet (tizikat) i" stavil nujni predlog, naj magistrat precej ustavi vsako delo pri najhujši vročini opoludne zlasti pri zidarjih in pri takih delavcih, k°-teri se ne morejo ubraniti solnčnim žarkom, in sicer od 12 do 4 ur>' popoludne. D.do se lahko nadaljuje zvečer do 9 ure. To je modro in pametno. Kakor kaže deuašnjo lepo topio vreme, nam trka gorkou in vročina zopet na duri in ta teden bo res treba tudi pri nas v Ljubljani, Če bo toplomer dosegel zopet 36 stopinj R , kaj tacegu ukreniti. * (Solze.) Nedavno je navstal neznaten domač prepir mej mlado gospo in soprogom profesorjem. Ker ((ospa mo>a ne moro / jezikom premagati, ga skuša s solzami potolažiti. A ni posebno veliko dosegla z jokanjem. „NVhaj jokati že jedenkrat; saj polže neso za prav nobeno rabo. Jaz sera jih kemično preiskoval. Obstojo iz domišljije, fosfornoki-slega apnenca in malo sodaklorida; največ v solzah je pa nepotrebne in nekoristne vode." Oklic odbora za gledališki vlak v zlato Prago. Dogovorivši se z ravnateljstvi železnic, odločil se je odbor za gledališki vlak za progo po Gorenjskem, Koroškem in Gorenjem Štajerskem Čez Amstetten-Dunaj-Brno v Prago. Ta poseben vlak krene iz Ljubljane okolu 25. avgusta t. 1. in v tem vlaku se bodo vozili vsi udeleženci skupaj. Omenjeno železnično črto je odbor zato izbral, ker se bode gotovo mnogo udeležencev na povratku rado ustavilo na Dunaj i. Iz Prage nazaj ne pojde poseben vlak, ampak vsakdo se lahko vozi sam z vsakim vlakom v teku 14 dnij, kajti za toliko časa veljajo železniški listi. Cena za II. razred je do Prage in nazaj »1> gld. :iO kr.. za III. razred pa lf> gl Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, n ■ • Špeh frišcn „ . • „ povojen. „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Kostrunovo . „ Kokoš....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 k v. metre . „ mehka, „ „ . gld. kr. 12 53 39 25 85 34 60 i 93 ' 78 60 72 86 a h 64 BO 70 40 40 18 7H 69 30 BO ZC-LU-na^sl^sL borza dne 21 julija L I. (fsvimo tele^rafično poročile.; Papirna reu a . . . . ..... 80 *ld. 60 Srebrna renta .... .... 81 r 55 Zlata ren......... 103 „ 30 5#/, marčna renta......... 95 . 85 Akcije narodne banke . ..... 857 , — Kreditne akcije .... 301 , 50 London . ...... 121 , 80 S.ebro ........... — B - N»poi.. .... . . 9 „ 67«/« C. kr. cekini. ...... "> „ 77 Nemške murke . . . ">9 „ 55 4°/0 državne .irečke iz 1. 1854 250 gld. 125 , 25 Državne nrrt-kv. iz 1. 1364. 100 gld. 168 , 75 4"/o avatr. zlata renta, davka prosta. . 103 , 3o Ogrska zlata renta 6™/0..... 122 10 i".'. .... 91 „ 35 „ papirna renta 5"/0..... 88 , 45 5°/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . 104 , 50 Dunava rog. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ 20 Zemlj. obč. avstr. 4«/«° 0 zlati zaat. listi . 121 „ 20 Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 108 „ 35 Prrtr. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 75 Kreditno Brečke......100 gld. 175 „ 75 Kudolfovo srečke .... 10 „ 19 _ Ak< ije anglo-avstr. banke . . 120 „ 109 " — Trammway-drnšt. volj. 170 gld. a. v. . 215 . 25 NAJBOLJŠI ZA CI G* ft£ > * J« pristni C LE HOUBLON I i u m tt »a '/ 4.f,i- i/, t, t Cawley-jev & Henry-jev v Parizu PRRI) PONAREJANJEM SE SVARI!! Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo. r5_o omj'u.u^\\W tfLjjf m r* BHtCANTS- Fac-Sipul" rte [Etlttnjrtfg ir Ri. tohmt ■; ntfW tammmmmmBSi 'jsmBammaamm iMNMM Bogu vsegamogočemu zazdelo se je našega iskreni) ljubljenega očeta, oziroma brata in tasta, gospoda ALOJZIJA LENČKA, posestniku na Klanci, lastnika zlatega zaslužnega križca a krune itd., danes v dan 20. julija zvečer ob polu 8. uri po dolgih iu težkih mukah, prejemšega sv. zakramente za umirajoče, v dobi 57 let poklicati na oni boljši svet. Truplo dražega umrlega bode v torek v dan 22. t. m. ob polu štirih popoludne blagoslovljeno in prepeljano na mirodvor v Rihenburk. Sv. mašo zadušnice služile se bodo v sredo 23. t. m. zjutraj v farnej ceikvi v Rihenburku. Na Blanci, v dan 20.julija 1884. Alojzij, Fran in Nlko Lonček, sinovi. — Marija Perdan, poro). Lenčok, O tili j a Lonček, hčeri, — Jurij Lonček, brat. — Marija Hoifmann, poro j. Lonček, sestra. — Ivan Perđan, zet. (455) Velika partija M788--M) ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseh barval), za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. Ii. SI oreh v It rim. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvnnr/.redni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik nEast ^.n-g-lia,", 3400 ton, v 30. dan julija. „ „Britannla", 4200 „ — — —-- Kaj uta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. V BRAZILIJO — SANTOS itd. Parnik „Teutonia", 3400 ton, odhod v 20. dan avgusta. Pasaža — Vmesni krov SO gld. Potniki naj se obrnejo na T- t 33IE£ IKI "CT" IXj 3=2 , generalnega pasažnega agentai, Via deli' Arsenalo Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Kmilinno d» Aut. I*oglttyen9 generalni agent. (444—8) Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper nealaat do Jedi, slabi želodec, »mrdoio sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja pesek ln pseno ln alez, zoper zlatenico, gnjna ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina \z želodca), "oper kr6 v želodol., preobloienje £to~ lodoa z Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vra-§ nlol, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavno /alo^a: Lckar V. Itr»dy9 Kremaier, Moravsko. Jedna skleuica z navodilom, kako se rabi, stane ;t.» kr. "mu IPreL-^re ima selim.© : V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. VNovom mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Post o j ni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. K upf ers ch m i c d. VKranj: lekar Drag. Šav n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritachel. VCrnotn'ji: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. Ker se v zadnjom času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje aamo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se oaobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & 1 »ostal — Apothcker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utiBneno sod-nijsko spravljeno var«lveuo rnameuje in zavoj mora biti zapečaten z našiin varatveuiiu zunuie-njcin. Izdelki podobnega ali istega imuna, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo aodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—149, a O en; «.5» g K* «3 S? Cc Bi 8D a j i r 5 I trn 71 o- r ss. » e» CD K-§ cd erej I 0 c 5° B t ćv R S'*N o 0 5 '— i* s ■ M« a*" ^4 * a> 1 « 3-1 c — O to OD n. 2 09 f4 M © C s& a to M ■ o c H vr i B S t* F I 1 1 0 Društvo za građjenje i exploataciju srpske državne željeznice ima S upražnjenih mesta za vlakovođje, koji (ie otpravljati službu na vlakovima. Vlakovodje dele se na dve vrste: 1. vrsta sa godišnjom pl&tom od 2000 dinara. 2- » o n n n 1350 „ Osim toga pripada istima jedna izveBna nagrada prema zastojanja vozidbe (Kilometergelder) i naknada za prenoćište. Za podnaAanje molba i saznavanje bližjih uslovija radi stupanja u službu treba se obratiti Tajniku glavne Direkcije srpske državne željeznice u Beogradu. Koji dakle žele stupiti u tu bIuždu moraju podneti svedoftbu njihovog dobrog vladanja i znati govoriti, pisati i čitati ili srpski ili hrvatski. Naposledku treba da su već izpunjavali službu vlakovodje prve klasse najmanje tri meseca. (454) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železuikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 592353