134, številka. Ljubljana, v sredo 12. junija. XXII. leto, 1889. ■gp mm Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za aVBtro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa4se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. DpravniStvu naj s« Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. \ Ljubljani 12. junija. Če tudi evropski državniki kaj radi zagotavljajo, da evropski mir stoji na trdnih nogah, da se torej ni bati zanj, a vender vsak najmanjši dogodek vzbudi velik strah, kakor bi se imela takoj začeti silna vojna. Tak strah sta vzbudila tudi dva dogodka v Peterburgu namreč zaroka velieega kneza Nikolaja s črnogorsko princesinjo Milico in pa na-pitnica carjeva Črnogorskemu knezu. Ta dva dogodka sta tako oplašila nekatere kroge, da so na borzah kar začeli padati papirji sevede v prvi vrsti ruski, kakor bi bili pred veliko vojno. To je vender čudno, vsaj vender Rusija v majhnej Ćrnejgori ni dobila tako močne opore, da bi se sedaj upala evropski mir vreči s tečajev, če se ga poprej ni, ko je bila celo v prijateljstvu z mogočno Nemčijo. Kaj je pa pač tako strašnega v teh dveh dogodkih, da se je zaradi njiju porabila toliko tiskarskega Črnila in papirjo, kajti več dnij so baš Rusiji nasprotni listi dan na dan prinašali dolge članke o teh dveh dogodkih; kaj tako strašnega, da evropski diplomatje posebno nemški več nočij spati neso mogli? Car ruski je s tem odločno pokazal, da resno hoče narediti konec politiki, katere se je držala Rusija celo stoletje, politike, katerej podstava je bilo prijateljstvo s Prusijo. Ta politika je Prusijo povzdignila do sedanje slave, drugače bi nikoli ne bila prišla na čelo Nemčije in do evropske slave. To politiko pa sedaj hoče car jedenkrat za vselej opustiti in opreti se pred vsem na slovanski, zlasti na pravoslavni svet. Govori se že, da bode tudi bodoča carica Slavjanka, ne pa Nemka, kakor je bilo to že skoro v navadi v Rusiji. Sedanji car hoče torej vedno bolj oddaljiti Rusijo od Nemcev. Sam se je oženil z dansko princesinjo, sin njegov se bode pa že s slovansko. Jeden velicih knezov se ženi s črnogorsko, drugi z grško princesinjo in tako bode nehalo polagoma sorodstvo mej ruskim in nemškimi dvori, ki je bilo slovanskej politiki že marsikedaj na kvar. Vedno bolj si bodo veliki knezi iskali nevest v Črnejgori in na Grškem, pozneje tudi v Srbiji in Bolgariji, kadar bode v poslednji deželi kaka slovanska dinastija. Seveda tak ugoden prevrat je pač le tedaj pričakovati, ako bode sedanji car dolgo vladal, da se pri dvoru bolj utrdijo načela njegova. Sedaj mnogi dvorni krogi neso baje prav zadovoljni, da je car tako popustil staro navado in zmajujejo z ramami zaradi zaroke velikega kneza s princesinjo črnogorsko in nameravane zaroke carjeviča z drugo princesiajo črnogorsko. To je tudi verojetno, ker nemške princesinje, ki so se primožile v Rusijo, igrajo še močno ulogo. Toda odločnost sedanjega carja bode premagala te predsodke. Ruski listi pripisujejo jako veliko važnost carjevi napitnici. Omenimo le, kaj piše „Svet". Ta list, ki se odlikuje po zdravem slovanskem duhu pravi, da tu ne gre za kake zasobne politične obračune, temveč za potrjenje velike ideje vzajemnosti slovanske. Jedini za našem vladarjem slovanski vladar (slovanski kralj deček pač ne šteje) je z višine prestola bil nazvau jedinstvenim zanesljivim in vernim prijateljem Rusije. S tujimi državami nas lahko vežejo politični računi in gmotne koristi. Le slepci ne vidijo, na primer, da se sedanji interesi Rusije ujemajo z interesi Francije, ter zahtevajo, če ne formalne, pa faktično alijenco. Pa je še trajneja in vzvišeneja ali junca Zveza sorodnih narodov, kateri sestavljajo veliko duševno brat stvo. Ta zveza nas ne združuje le s Črnogoro in Srbijo, temveč tudi s Čehi, da celo z Bolgari in Poljaki ; mi govorimo o masi narodovi, ne o posamičnih politikih. To zvezo označile so besede carjeve obrnjene na jednega slovanskih vodij, na vodjo naroda, pri katerem še ni nasprotja mej narodom in inteligencijo. V tem zmislu treba razumeti zgodovinsko napitnico, pravi ta ruski list in pristavlja, da se ne Čudi, če je Nemci v tem zmislu razumeti ne marajo. Rusija nastopila je torej pot odločne slovanske politike. To vidimo tudi v tem, da nemških baronov v pribaltijskih provincijah več tako ne gladi, kakor jih je dosedaj. Nemški državniki vidijo, da se na Rusijo ne morejo več zanašati, to jih jezi, to jim napravlja skrbi. Vsaj tudi ni prijetno pred seboj imeti sovražnika, za seboj pa državo, o katerej se le toliko ve, da se ravna le tako, kakor zahtevajo njene koristi, da je vsak dan mogoče, da začne vojno. Ta napitnica je pa tem bolj zbodla nemške državnike, ker je nekak odgovor na ostentivni vspre-jem italijanskega kralja v Berolinu. Proti Londonskemu dopisniku „N. Fr. Presse" se je izjavil nek diplomat, ki pozna intencije ruske politike, da je car le hotel pokazati, da se ne da z nikakimi zvezami ostrašiti, da bi popustil svojo dosedanjo politiko. Glavno načelo ruske politike je, da Nemčija ne sme več kot zmagovalka v Pariz, kakor velevlasti ne puste Rusije v Carigrad. Car bode vse sile napel, da Nemci ne pridejo do Pariza. S tega stališča mora se presojevati napitnica ruskega carja. Carska napitnica je torej vsekako naperjena proti Nemcem, to dobro vedo ob Sprevi. Najhuje je pa jim to, da je ž njo tudi povedano, da Rusija hoče gledati, da se okrepča povsod slovanski svet in se tako pripravi za borbo z germanskim Bvetora, do katere bode prišlo prej ali slej. Ker moč slo-vanstva narašča, se Nemci boje, da podležejo v te) borbi in bode konec njih slave. Sokolska slavnost v Novem Mestu. (Dalje.) Mej tem, ko so se te priprave vršile v Novem Mestu, pa tudi ostala Dolenjska ni zaostajala. Povsod odpošiljala so se odposlanstva, ali pa delali potrebni koraki za gostov vsprejem. V tem oziru se je posebno odlikovala proga, držeča iz Ljubljane Čez Trebnje v glavno mesto Dolenjske in gostje Ljubljanski, vozeči se po tej črti, bili so povsod naj-srčneje vsprejeti, vse potovanje bilo je nepretrgana vrsta najla8kavejih znamenj narodne zavednosti in bratske ljubezni. V soboto popoludne ob 3. uri odpeljali so se iz Ljubljane v kočijah Sokoli in „Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec8, dočim je drugi oddelek odšel zvečer ob 6. in oziroma ob 8. uri, a slovenski biciklisti krenili deloma čez Krško deloma čez Žužemberk. Že na Lavrici pozdravljale so potovalce raz-obešene trobojnice, isto tako bilo je v Škoflici. V Šrnariji pričakovala nas je šolska mladina z zastavo in mlada deklica Cepudrova poklonila je s primernim nagovorom „Sokolu" lep Šopek. Ko je starosta Hribar zahvalil se na tem darilu, odpeljali smo se na Gro s u pij e , od koder nam je že z daleč nasproti donelo streljanje s topiči, nam nasproti vihrale so trobojnice in cesarske zastave in kjer smo bili v g. Koščaka dobroznani krčmi izvrstno postrežem. LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav BoneS - Trebizsky, preložil I. Gornik. Prvi d.el. . IV. (Dalje.) Potem odšel je 8 trdimi koraki iz sobe. Za zaprežena konja na dvorišči se ni zmenil in rezge-tanja njunega ni čul. — Ploska ozrla se je trikrat za njim; Vavfina pa danes ni imel za njo nobene besede, tem manj, da bi jo pogladil po razčesani grivi. — Imel je iti po drva v gozd in hote otca vprašati do katere poseke predvčeranjem pripovedoval mu je, da je gospod gozdar dovolil, da bi si izbrali v vsem najetem prostoru najlepši kup lesa. Z dvorišča zavil je za gumna, sedel v venečo travo in se zagledal v levo na vrt Kvčtovih. Jablane na njem bile so že skoro gole, na hruškah bilo je začrnelo listje in nad glavami jim otožne megle. Kake četrt ure odtod temneli so gozdje in nad njimi poletavale so vrane, kakor bi se hotele poigravati z zamračenci. V gozdih pa se ni gonila nobena veja; stari borovci moleli so v megle, kakor nezadovoljneži, črni ptiči pa so leteli dalje k vasi. Potem naleteli so se k drevesu nad glavo mla-denčevo. Vavfini hodil je na misel včerajšnji večer; bil je pri Kvotu, prikral se je tija z ostalo družino. Kvčt ga je sicer pozdravil, a pregovoril ni ž njim nobene besede. Mladeneč sedel je v sobi v kot, odkjer je najbolje videl k ognjišču, ko pa je SvČt-luška čitala, ni se niti dihniti upal. Zdaj zdelo se je njegovi mladi glavi, da je zopet večer, da zopet sedi v oni sobi in da se njegove oči upirajo v drugi dve, v uho pa da mu zveni glas, kakor sreberni kraguljčki, s katerimi ima knez Svarcenberk ovešene belce, kedar se vozi na saneh v snegu. Konja zaprežena na dvoru rezgetala sta ne pretrgoma. Mladeneč dvignil se je, šel nazaj na dvorišče, odpregel konja, odvedel ja v hlev in zopet ni se zmenil za Plosko, kakor bi ne bila oni verni konj skoro jednako star ž njim. Ko je začel hoditi v šolo, bila je Ploska ljubezniva žrebica, sama odprla je dveri v vežo, Vavfina pa je imel vedno za njo shranjeno sladčico; potem rastla sta skupno in bila boljša prijatelja, kakor so ljudje. Ploska trpela ni na sebi drugega, kakor Vavfino. Imeli so sicer hlapca, a zasesti je ni smel nihče nego Vav-foušek. Ko je prišel v leta, hotel je otec prodati Plosko na Bemnji, češ, da je poluslepa, da je brezzoba, da se jej podkove ne drže kopit. Veuder je Bin govoril za njo, misleč si pri tem: „Ti, Ploščica, pripelješ mi nevesto, če bi imelo biti le nekoliko korakovI" In gladil jo je po čelu, po grivi, po šrsti, in Ploščica je gledala, kakor bi bila razumela in zarezgetala, kakor bi hotela reči: „Tu je najlepše, tu najrailejše" Vavruški pa se je zdelo, da je vedno pogledavala tija, kjer je stal Kvetov dom. Danes pa je povesila glavo in piče se ni dotaknila, dasi ji jo je mladeneč nasu! v žleb nad mero. V hiši Oufadovi bilo je tiho, kakor bi se kdo* pripravljal ua zadnjo uro; mati ni spregovorila besede, družina je žlice le v juho pomakalaj, Vavfina pa niti h koBilu ni prišel. Šel je predpoludnem pogledat na polje, kako raste ozimina in kako od-pevajo sveži, zeleni barvi črni ptiči, ker se približa zima in vse zakrije s svojo belo odejo. (Dalje prih.) 9821 Starodavna Višnjagora se je pri tej priliki posebno skazala. Mesto, pred malo leti še nasprotno, odelo je praznično opravo in pokazalo pristno narodno lice. Ves prostrani trg bil je v zastavah, vsatta hiša raz mestnega trga obesila je trobojnico ali pa cesarsko zastavo, sredi pod lepim slavolokom pa so stale na jedni strani Višenjske krasotice, praznično oblečene, s pečami na glavi in s sklepanci okolu pasa, na drugi strani pa vrla požarna bramba, duhovščina, mestni zastop Višnjegore z g. županom Štepicom na čelu in gg. župani iz Drage, Dednega dola, Kriške vasi in Leskovee. V imenu mestnega odbora pozdravil je prišlece g. Štefan Pirnat, v imenu požarne brambe g. nadučitelj Škrbinec, vimenu deklet iz Višnjegore in okolice pa gospodičina Ne-žika T u r k o v a rekoč: „Velecenjeni gospodje ! V imenu vseh deklet iz Višnjegore in okolice Vas prav prijazno pozdravljam. Prosim vsprejmite zagotovilo našega posebnega in neomejenega spoštovanja. Vrli junaški Sokoli! mili Slavci! potujte zdravi in veseli v glavno mesto solnčne Dolenjske ! Tudi me hočemo se udeležiti v duhu lepe slavnosti. V zagotovilo tega blagovolite vsprejeti ta mali šopek, ki naj Vas velecenjeni gospodje na potu spominja, da tudi nam srce toplo bije za sveto slovansko reč in da tudi me hočemo ljubiti na veke mili naš slovenski narod. Živili vrli Sokoli in mili Slavci ! Slava! Starosta g. Hribar zahvalil se je na vseh teh nagovorih v krepkih in iskrenih besedah, na kar so mej pokanjem topičev zaorili navdušeni živio-klici, krasotice pa izletnike obdarile z duhtečimi šopki svežih cvetic. Z Višenjskimi dostojanstveniki in krasoticami bili smo potem vkupe v gostilni, žal, da le malo časa, ker smo morali dalje. Presrčen vsprejem v Višnjigori nam ostane nepozaben. Bližajočim se Sv. Roku prihajala sta nam nasproti dva ognjegasca na čilih konjih in nas vodila k Sv. Roku, kjer je bil čez cesto razpet ličen slavolok z napisom „Živeli", kjer je v vrstah stala uniformovaua požarna bramba, vsa odlična gospoda iz Zatičine in mnogo občinstva in kjer nas je gospod načelnik požarne brambe v kratkih a jedernatih besedah pozdravil. Tudi tu bil je postanek le kratek, „Pod Gabromu, kjer so tudi vihrale zastave in kjer bi bili gotovo izvrstno preskrbljeni pa se niti ustaviti nesmo utegnili. Po 10. uri zvečer dospeli smo na vrh, od koder se cesta rebri proti Trebnjemu. Jedva smo se spustili nizdolu, zažgal se je ob cesti pripravljen škopnik in tako dalo znamenje že par ur čakajočim Trebanjcem, da smo vender jedenkrat prišli. Znamenju odzvali so se takoj topiči in kmalu smo stali takraj Trebnjega pred posebno ukusnim z lampijoni okrašenim slavolokom, kjer nas je VBpre-jela požarna bramba z načelnikom g. Tomcem. Ko se je oficijalui vsprejem završil, podali smo se v krčme, da se okrepčamo in potem poiščemo prenočišča. Gospoda Trebanjska vsprejela nas je s pravo slovansko gostoljubnostjo in tako ljubeznivo skrbela za prenočišča, da smo bili vsi izvrstno shranjeni in da se jim prav iz srca zahvaljujemo na laskavem in gostoljubnem vsprejemu. Počitek v Trebnjem ni bil dolg. Pred polu-nočjo ni prišel nihče v postelj, a ob 4. uri zjutraj Bpravila nas je budnica po konci. Ob '/a5. uri korakala sta „Sokol" in »Slavec" z zastavama na pokopališče. „Sokol" položil je na grob prerano umršemu članu Skabernetu krasen venec. „Slavec" je pa zapel dva lepa zbora. Po tem pijetet-nem činu odpeljali smo se iz preprijetnega in z zastavami okrašenega Trebnjega in poslovili od gospodov, ki so nam izkazali toliko simpatij. Skozi Mirnopeč, kjer je stal slavolok z napisom „Na zdar", pod njim pa požarna bramba, kjer pa ni bilo oficijalnega vsprejema, dospeli smo okolu 8. ure v Novo Mesto. (Dalje pr.b.) „Matica Slovenska". Letno poročilo tajnikovo o odborovem delovanji v dobi od 1. aprila 1888. do 31. maja 1889.' (.Konec.) Poročati mi je še o nekem odseku, ki je v nekaki zvezi z našim društvom; to je odsek za nabiranje in izdanje kraj ep is ni h imen. Omenjeni odsek ponovil se je pod pokroviteljstvom „Matice Slovenske" iz I, 1876 po inicijativi odbornika prof. Pleteršnika in nekaterih druzih gospodov. Odsek ima 19 članov. Namen mu je, poskrbeti za to, da dobimo polagoma potreben, obširen „Slovenski kraje- pisni slovar" z bolj zanesljivimi imeni. Da ta namen doseže, sestavil je odsek poseben poziv z vprašanji in ga razposlal na vse fare slovenskih pokrajin, deloma naravnost, deloma po zaupnih možeh in poverjenikih. Od 800 pozivov je doslej povoljno rešenih nekaj nad 100. Vsa pojasnila in sploh vse v tem delokrogu potrebno oskrbljuje matičina pisarna. Delo je na znanstveni podlagi osnovano; želeti bi mu bilo svoje dni tudi ugodneera konca. Kopitarjeva zadeva se je zaradi neugodnih občinskih razmer na Dunaji zopet zavlekla; treba bo čakati na poslednje ukrepe občinskega sveta dunajskega, v katerem sedaj močno prevladuje nekaka politična razburjenost proti Čehom in tudi proti Slovanom Bploh. Vel.'dušni slovenski rodoljub, veletržec Go rup na Reki, društveni ustanovnik, volil je več ustanov učečej se mladeži in določil pravico do podelitve teh uBtanov po sebi, svojih sorodnikih in slovenskem deželnem zboru na četrtem mestu »Matici Slovenski." Vsled tega prejelo je društvo pred kratkim potom visoke c. kr. vlade prepise dotičnih ustanovnih pisem. Za društvo neumorno delavni predsednik „Matici slovenski" bil je na Najvišjem mestu odlikovan z naslovom častnega kanonika. Vse slovensko razumništvo se je z odlikovancem odkritosrčno zveselilo te zaslužene odlike. Matični odbor mu je v posebni deputaciji čestital, povdarjajoč, da je v njegovi osebi poslavljena tudi Matica slovenska. Po želji več odbornikov bode to čestitka g. podpredsednika prof. Levca in odgovor predsednika tiskana v Letopisu in pridejan letnemu poročilu o odborovem delovanji. Večletni marljivi odbornik, prost dr. J are, obhajal je lani 12. avgusta tu v Ljubljani pri sv. Jakobu zlato mašo. Odbor mu je o tej izredni priliki čestital pismeno in pozneje v seji še ustno. Decembra meseca lanskega leta čestitala je „Matica" brzojavno vodji češkega naroda dr. Francu Lad. Riegru ob njegovi sedemdesetletnici. Kakoo je pa ni nikjer sreče brez nesreče, tako tudi pri »Matici". Odbor zgubil je v zadnji dobi dva odlična, neumorno delavna člana. Dne 16. septembra 1888. I. umrl je na ptujem v Pragi po kratki bolezni prof. Rai č in bil tu pokopan 21. septembra Njegovega Častnega pogreba udeležila se je „Matica" z vencem in po prav mnogobrojnih zastopnikih. Dne 20. aprila je na Dunaji umrl c. kr. vi. svetnik Matej Ciga le. Tudi pri njegovem pogrebu bila je „Matica" častno zastopana. Društvo zgubi ž njima dva izvrstna, marljiva veščaka, ki Bta bila vsigdar radovoljno pripravljena, delati na korist društvu ter v spodbudo društvenikom. Bodi jima blag spomin I Tudi v zadnji dobi se je zvršilo več slavnosti j, katerih se je „Matica" ali povabljen« ali pa tudi vsled lastnega nagiba dostojno udeležila. Da ne govorim o patrijotičnem prazniku dne 2. decembra, glede katerega je tekmovala najbolj Slovenija, kako bi ga naj dostojne j še poslavila, glede katerega tudi naša „Matica", kakor že omenjeno, nikakor ni zaostajala, omeniti mi je še več druzih, slovenskih in slovanskih, avstrijskih in izvenavstrij-skih svečanostij. Dne 30. aprila 1888. 1. vabilo je akademičuo društvo „Slovenija" h Karadžičevemu večeru in od 20.—22. septembra slavili so v Belem gradu Vuk Karadžičevo stoletnico; dne 14. nov. odkrili so v Celovci Einspielerjev spomenik; dne 5. decembra umrl je v Pragi sloveči učenjak, bivši minister itd. Josip Jireček, dne 22. marca pa podpredsednik „Matice Hrvatske", sloveči pisatelj M. Jurkovič, in dr. O vseh teh prilikah se je naše društvo primerno odzvalo častni dolžnosti. „Matica" je v zadnji dobi podedovala po pokojnem c. kr. višjem sod. svetniku, dr. pl. Ernstu Lehmannu, tri jurističue rokopise (njegovo lastno delo). Pred kratkim prejela je „Matica" tudi denarno volilo pokojnega kanonika Žuže v Laškem trgu, to je po odbitih pristojbinskih stroških svoto 89 gld. 50 kr. Društveniške razmere se od leta do leta vidno boljšajo. Za leto 1885. je plačalo 1131 letnikov, za 1886. 1. 1198, za 1887 1. 1306, za 1888. 1. 1431, za 1889 1. doslej sicer še le 820, vender je upati, da se bode število letnikov tudi letos primerno zvekšalo. Število ustanovnikov se bistveno nič ne spremeni. Od prvega početka do danes imela je „Matica" 562 ustanovnikov, izmej teh jih je nekoliko nad 200 pomrlo, krog 40 pa izstopilo. Poro- čevalec je dobil nalogo, da sestavi natančen imenik umrlih ustanovnikov, ki bo ▼ letošnjem Letopisu primerno objavljen, da Be na ta način prihodnjim rodovom ohrani Bpomin na nekdanje požrtvovalne rodoljube. Jednak zapisek, toda le z imeni in priimki v abecednem redu, pričela je objavljati „Matica Hrvatska v svojem „Izvještaju" za 1. 1887. Skoro v nobenem letu ni izgubila Matica vsled smrti toliko ustanovnikov, kakor v zadnji dobi. Razen Že goraj omenjenih dveh umrli so gg L. Buerger, 14. jul. v Ljubljani; župnik Koder. 2. marcija na Slapu; župnik Lajh, 9. jauuvarja pri Sv. Jurji; župnik Lesjak. 24. junija v Kostanjevici; ravnatelj Mažuranič, 18. decembra v Zagrebu; zasebnik A. Pirnat, 23. decembra v Ormoži; odvetnik dr. Fr. Pogazhnik, 6. junija na Dunaji; zdravnik dr. Razpet, 26. aprila v Rudolfovem ; odvetnik dr. Fr. Suppantschitsch, 15. aprila v Ljubljani; c. kr. stotnik-auditor v p. Gašpar Sušnik, 29. julija v Predosljih; župnik J. Volčič, 10. novembra v Ce-rovljih ; župnik A. Zarnik, 27. novembra v Naklem. Njim vsem, kakor tudi pokojnim letnikom in društvenim prijateljem, umršim v zadnji društveni dobi, bodi časten spomin. Politični razgled. Notranje /n z,ati zast- listi • 117 » Kreditne Brečke.....100 gld. 184 „ Rudolfove srečke..... 10 ., 20 „ Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 126 Trammway-drust. velj. 170 gld. a v. 234 „ danes 85 20 8560 109-40 10055 907-— 306 — 119'— 9-47 5-62 58-17«/. — kr. 50 „ 20 „ 65 „ 75 „ 20 „ 25 „ 50 „ 80 „ ms i HI Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani v I v prodajajo »o P m po znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Komun. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domačo zgodovine. — II. Spomini na (leda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega nanula. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformaciji!. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrhan Sniukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. (inliilu. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozliivska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz staro zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. ^ najčistejša in naj močnejša >^ alkaličua slatina, izvrstna ^r) osvežilna pijača, — po ^^^^ skušuj ah dobra pri ~%^?) kašlji, vratnih b o I e z n i li, že- r ^fr* lodinem In S a? S mehurnem kataru. Prodaja se v največ pro-dajalnicnh mi-neralalk vod in špecerijskega blaga ter delikates in se dobiva po slatinskem ravnateljstvu v Kostrevnici. PoŠta Mulinu pri Itogatci. Zaloga v Ljubljani pri vdovi gospoda Moritza (335) Wagner-ja na Turjaškem trgu. tsj Nekaj čisto novega y dijetetiki je naravna, veliko v sebi i majora, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno o^ljenčevo kislino nasiščena, na novo v trgovino došla Kostrevniška Rimska slatina pri Robate!. Srečno zjedinjeiije prirode iu umetnosti, nepre-kosljiva dijetetična pijača, kakeršue še' dosedaj ui bilo, ruflniško-slatinsta sodna vofla, zdravejša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego drnge nahajajoče se mineralne vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, prodajalnicah rudninskih vod, pri trgovcih in direktno pri oskrbni*!vii Rimske slatine, pošta Rogatec-Slatina (na Štajerskem). (305—8) I I i I I \ štedilno orodje i. t. d. JAKOB KURENT t7- ULtclI^o-vcI pxi Brdu izdeluje i/, najboljšega blaga in prodaja po nizki ceni vsakovrstne (356-9) bele, zelene in rujave posteklene lončene peči, 4 I 1 4 \ i C. kr. j§5f priv. kneza Auersperga železniška tovarna W na Dvoru na Kranjskem H priporoča se za zalaganje (217—27) kouierčncga litega blaga* peci v velikcj izberi, ognjišč in ogujiščnlh delov, kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega blaga za stavbe: stebrov, oprijemačev, svetilničnih stebrov' priprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držališč. polževih stopnic, strešnih oken itd., eevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd, riidnišklk priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., f nisi tiskih nuprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjai*jev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv," klešč, fikrpcev, itd, strojnik deiov surovo litih in zlikanih, puru i h strojev do 60 konjskih sil, rastlinjakov in pavilijouov iz litega in kovanega železa, mlinskih priprav, papirničnih prlprav9 ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, transmisijskih priprav: vrati 1, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., si rojev vodostolpnlc, odvnjajočih vododržnih strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, za k n i h delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirku[arnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , železa v palicah in oslj iz kovanega pretopljenega železa. HT Vprašanja glede con se hitro odgovore. ~» Najnovejše srečke! Dne 15. junija t. 1. bode žrebanje novo izdanih J6-Sziv-si*ečk (dru&tva »Dobrega srca') z glavnim dobitkom gld. 15.000 in priporočati] torej tem povodom s takojšnjo pravico igranja pri uplacilu prvega obroka bvojo najnovejšo kombinacijo srečk proti 19 mesečnim obrokom a gld. 1.50. žreToanj leto. 1 J6-Kziv-srcčka 1 srbska tobačna srečka 1 srečka zgradbe bazilike 2 Jo-Mziv-srecki 2 srbski tobačni srečki 1 Italijanska srečka rudečega kriza 1 srečka zgradbe bazilike S Jo-Kzfv-srečke » srbske tobačne srečke 1 italijanska srečka rudečega križa 1 ogerska srečka rudečega križa 1 srečka Zgradbe bazilike Letni dobitki vsake teh srečkinih kombinacij znašajo pol milijona goldinarjev na leto. Naročajo se zgoraj navedene kombinacije srečk najbolje po postil.-j nakaznici, na željo se naročbo izvrše tudi proti poštnemu povzetju prvega obroka. Prospekti drugih mojih srečkinih kombinacij, žrebalLe listine in žrebalni kaleuder zastonj in franko. proti 20 mesečnim obrokom a gld. 3.—. 2LS2 žreToarij ».st leto. proti 22 mesečnim obrokom a gld. 4. — . 3. S žrebanj n. a. leto. und Lombard-Geschaft SX*D "VViener "VVeclisler WIEIT. "Wipplingerstrasse 27, "WIE1T. [Ustanovljeno leta 1870.) (431—2) Odprlo VNiik tlim o«l 9. ur«- zjutraj tlo IO. tare zvečer. XXXXXXXXXXXXX*mXXXXXXXXX: v nalušt za to postavljene), elegantne) razstavinej lopi, velikej karih 400 □ inutrov pt§r ria, cesarja, Josipa txgria.. ""^fif Mej mnogimi plastično gibljivimi podobami v naravnoj velikosti in skupinami, modelov animi od največjih in najslavnejših mojstrov, ima PANOPTIKUM Nj. Svetost papeža l.cva XIII.. sedečega na zlatem prestolu in dajočega blagoslov; pokorečo Magdaleno, mohuriičuo gibljivo; .1 w.lil•> z glavo Holof ernovo9 mojstersko delo mehaniko; carja Aleksandra II. umirajočega, mehanično gibljivega. U4F~ Novo! Cesar Friderik lil., cesar Viljem in knez Kisiunrck v naravnoj velikosti; ludora, egiptska zaklinjalka kač, non pliiN ultra imihauike; senzacijonalna velikanska prekrasna skupina: usmrteuje Marije Ntuarl (IO podob), de- koracije in kostumi po tedanjem času; dalje liuuioristične skupine« slavne in glasovite osobe in več druzega, kar je vredno, da se ogleda. V M l X; I :,T (separatni oddelek) fe dovoljen ustop le osobam, že spolnivšliu 20. leto. Muzej obsega najnovejše iz območja anatomije. Posebno zasluži, da se naglasa: )c TJT J '..„„V* IaIa ki 8« razloži v štirideset delov, velja za naj-2 JVtSUlClIlSJSO UČIO, popolnejše in najznanstveuejše delo te vrste; 2 ta podoba so sem ter tja razloži v njene dele in gledalcem znanstveno X pojasni. Jako poućlj'vo za matere je upodobljeujo otročjih boleznij: ^ vratnica, ošpice,' »knrlaticn iu osepuice; nadalje prva pomoč 2 oU uezgodah po prot. dr. Esmarcb-u itd. itd. Vsak torek in I»etek je anntomi&nl soparattii oddelek odprt le za ženske in ta ^# dan ga neka dauia znanstveno razlaga. s Ustopnina v panoptikum: s 15 kr., za otroke 10 kr., listki za odrasle, veljavni za vse oddelke, q brez doplačila, »O kr., za vojake do narednika 15 kr.