65. številka.
Ljubljana, v torek 22. marca 1898.
XXXI. leto.
lahti* vsak dan av«4er, ki mil nedelj« in premike, Ur velja po polti prejem an ta avatro-ogerske detel« aa vse leto lb gld., ca pol leta 8 glrt., za Četrt leta 4 gld., za jeden Btetec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano tirsn pošiljanja na dom aa vte leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje da dom ralima ae po 10 kr. na dnm, po 30 kr. ta Četrt leta. — Za tuje delal« toliko ve£, kolikor poštnina enaka. — Na naroćbe, brez istodobne vpoftiljatve naročnine, ae ne ozira. Za otnanifa platoje as od Itirutopne petit-vrate po 6 kr., Ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., te as dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae iavol« frank o vati. — Bokopiai se ne vračajo. — Uredniltvo in apravnistvo je na Kongresnem trga fit. 12. Upravniltva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnamla, t. ]. vse administrativne stvari.
T«»lc»loia *t. 84.
Program ministerskega predsednika.
Ministerski predsednik grof Than je govoril. Predstavil se je poslanski in gospodski zbornici z običajno isjavo. Ta je bila jako kratka. S tako kratko izjavo ae ni še nikdar noben avstrijski mi-nisterski predsednik predatavil parlamentu, in tod i tako splošna in nejasna ni bila še nikdar nobena vladna izjava.
Nismo pričakovali obsežnega in podrobnega programa, v katerem bi bilo vse natačno navedeno, kaj hoče vlada storiti in na kak način hoče to Storiti. Taki programi so se preživeli in ne narede nič ntisa več. Kdor je količkaj politik, je že davno •poznal resničnost Descartesovih besed, da je politika ara rerum agi bili um, da je umetnost, izpoznavati izvedljive stvari, a kjer se kakor v naši monarhiji vse kalejdoskopično hitro preminja, tam se ne da delati po programu, kateri določa že v naprej vse, ker se naj zgodi.
Pričakovali pa smo, da nam razodene miniaterski predsednik svoje nazore vsaj o najaktuval-sejčih vprašanjih, za katerih rešitev je on poklican in da označi ideje in načela, katerih se misli držati. Nič tega! Kar je še vsaki in tudi najneznat-nejši miniaterski predsednik pri nastopu vlade povedal, to je tudi grof Thnn povedal. Dotlej je še vsak miniaterski predsednik povedal, da bo pravičen vsem narodom in da bo s socijalnimi reformami, s pospeševanjem kulturnega razvoja, s povzdigo materijalnih in nravstvenih razmer, s podporo industrije in kmetijstva sknšil izboljšati vladajoče razmere. A dočim so drugi ministerski predsedniki v tem ozira vsaj nekoliko preciznejše označili svoje stališče, se grofu Tbunu to ni zdelo potrebno, in tadi male obrtnike je v svoji izjavi popolnoma prezrl, prav kakor da ti ne zaslužijo vladne skrbi in kakor da je s pospeševanjem aristokratiških žgan-jaren že dosti storjeno.
Ves program se reducira na to, da hoče grof Than ustavnim potom obnoviti nagodbo z Ogersko in v to svrbo napraviti red v parlamentu, ker se izvenparlamentarnim potom nagodba sploh ne da obnoviti. Tega pa grofu Thunu na vse zadnje tudi ni bilo treba povedati, ker je to že vsakdo sam vedel.
Jedino, kar je v tem preskromnem programa pozornosti vredno, je poziv, naj stopijo strankarske razlike v ozadje, naj se ublaže narodnostna nasprotja, da bo vladi laglje izhajati. Ta poziv nekako kaže, da se tudi grof Thun ne misli lotiti rešitve narodnostnega vprašanja, ampak da želi, naj vse stranke njegovim cotelettom na ljubav postavijo v ozadje svoje narodnostne zahteve. Da ss to ne zgodi, da se koalicija klavernega spomina ne obnovi, naj Bi je zanjo že pripravljeoo ime kooperacija ali koncentracija, o tem je grof Than lahko prepričan.
V soglasju s tem, kar se da glede vladne narodnostne politike sklepati iz izjave ministerskega predsednika, je to, kar je priobčil zadnje dni nPester Llovd", Tam je bilo v veleoficijoznem dopisu rečeno, da se drži prof Thun načela, katero je proglasil svoj čas grof Beust: En Aatriche chaque nation doit etre mćdiocrement mecontent — vsi narodi naj bodo nezadovoljni, samo preveč nezadovoljni ne smejo postati. Za časa grofa Beusta se je dalo s to modrostjo za silo izhajati, če pa misli grof Thnn, da bo tadi v sedanjih časih zadostovala, potem je v veliki zmoti.
Ker nas izjava ministerskega predsednika ni v nobenem oziru zadovoljila, zato nam je jako všeč, da je zbornica vzprejela Stein wenderjev predlog, naj se o izjavi otvori debata. Pri tej razpravi bo morda ministerski predsednik primoran, precizovati svoje stališče vsaj glede najnujnejših vprašanj, od katerih srečne rešitve je odvisno konsolidiranje cele monarhije, in potem bomo primeroma vedeli pri čem da smo z grofom Thunom. Da pa je treba napram novemu ministerstvu največje previdnosti, to nam je jasno že sedaj.
Državni zbor.
Na Doia|o, 21. marca.
Zbornica je bila dobro obiskana. Galerije so bile polne. Ob 11. ari 20 min. so prišli v dvorano ministri, katere je desnica živahno pozdravila.
Ministerski predsednik grof Thun je otvoril sejo in pozval najstarejšega poslanca, Zurkana, naj prevzame predsedstvo.
Starosta Z a r k a n je, prevzemni predsedstvo, pozdravil zvorn;c*o in žele?,  da bi mogla uspešuo
delovati rekel, da naj bi jo k temu pospbno vzpodbujala petdesetletnica cestrjevega vladanja. (Wolf: „ Jezikovne naredbe*.) Starosta je pozval zbornico, naj zakliče cesarju trikrat „Slava" in potem imenoval zapisnikarje ter pozval novovoljene poslance, naj store obljubo. (Schonerer: BAli moram jaz tudi obljubo storiti? Jaz sem še izključen !" Wolf: „Jaz sem tudi še izključen! Ali ni nič policije tu?") Opomnil je, naj vsak stori obljubo v katerem jeziku hoče. Ko je Iro storil obljubo, je zaklical Gregor i g:  „Dajte častno besedo"!
Starosta Zurkan se je potem s toplimi besedami spominjal umrlih poslancev in odredil volitev predsednika. Nemški nacijonalci, Scbonerer-janci, nemški liberalci, krščanski socijalisti in socijalni demokratje se volitve niso udeležili, veleposestniki so oddali prazne glasovnice. Po volitvi je starosta pretrgal sejo.
Ko je bil skrutinij končan, je starosta Zurkan sejo zopet otvoril in naznanil, da je bilo oddanih 241 glasovnic, mej njimi 44 praznih. Izvoljen je bil dr F u c h s z 195 glasovi (Schonerer: „To je nezaslišano! Sramota ! Taje bil člen predaedništva, ki je kršilo ustavo. Tak hadodelec spada v ječo".)
Predsednik dr. Fuchs je koj prevzel predsed-ništvo. Desnica mu je ploskala (Schdnerer: „Vi spadate v „Zuchthaus"-. \Volf: „Ta človek mora v »Zuchthaus" ".Schonerer: „Ker je krSil ustavo". Wolf: „On je sodeloval, ko so poslance vlačili iz zbornice. Ali je kaka lopovSčina de večja, kakor kršenje ustave ?*)
Predsednik dr. Fuchs se je najprej zahvalil za izvolitev, obljubil vestno ravnanje po opravil-niku, pravično in objektivno vodstvo, lojalno in koncilijantno občevanje ter proseč podpore vseh poslancev, izrekel željo, da bi se zastopniki vseh narodov zjedinili na plodonosno in mirno delovanje.
(Schonerer in \Volf sta mej tem ves čas razgrajala. Schonerer: „Vi spadate v ,Zucht-haus*. Zapomnite si to"! Wol f: .Schurke*. Človek, ki krši ustavo, priđe v gospodsko zbornico kakor Abrahamowicz !" Schonerer: „ Pravosodni minister, stori svojo dolžnost!" Wolf (nainisterskemu predsedniku): „Z.ičnite že z Vašimi intenzivnimi sredstvi! Ven ž njimi". Schonerer (Fuchsu): „Vi
LISTEK.
Naši turistični spisi.
Spisal Jos. C. Oblak. (Konec.)
Zjutraj točno ob 5. uri je vstal. Da je sijalo solnce, tega ne sme pozabiti povedati. In prijateljevo pismo f To je sila važno) Pisal mu je, da ga čaka na kolodvora. Neobhodno potreba je, da se ponatisne pismo z vsemi ortografičnimi napakami ▼red. Vlak je imel zamudo 27 minut in nekaj kislih sekand — (to je še takrat zapisal v „notes", da bo imel tako veleimeniten podatek za svoj potopis.) — Mej čakanjem sta šla zajutrkovat v bližnjo gosti Inico, „kjer vsakemu popotnika radi postrežejo", (sic t) (Ta se našteje in oceni, kar sta snedla in spila.) Potem sta plačala toliko in toliko ter odšla nazaj na kolodvor, kjer jih je čakal hlapon. Kondukter — dobro ga je slišal — je s hripavim baritonom zavpil aajnštajgn", in potem sta se v takem in takem vozu odpeljala . . . itd.
Na konci „umotvora" je treba vsekakor postaviti še par verzov Gregorčiča ali Vodnika ali £"g. Gangla,  da dobi spis bolj .poetično" lice.
Tako zdaj pa v javnost ž njim! In takih potopisov, kateri so podobni drug drugemu, kakor čifut čifuta, se je nabralo že precej v naši turistični „literaturi". Mnogo ljudi j jih, hvala Bogu, ni bralo, a kdor jih jo, žal, bral, — naj jih je potem že pisal Peter, ki z matematično natančnostjo z metrom iu z uro v roci navaja razdalje posameznih vasij, kažipotnih tabel in drugih takih znamenitostij, ali Pavel, katerega je na pota vedno močil dež in so mu oblaki ob vsaki priliki zakrili prekrasni razgled — (na ta način se človek najložje ogne težavnemu in namreč dobremu popisovanja razgleda !), — gotovo jih ne bo nikdar več, de manj pa se bo navdušil za nafte planinske kraje, ki zaslužijo pač boljše reklame.
In navdušiti bralce iz vzbuditi v njih zanimanje za lepe kraje, ob jednem pa jih zabavati, to je gotovo vsakega potopisa namen, ki se zahteva od njega, naj si bo že znanstven ali leposloven ali pa oboje. — Z »to pa tudi ni tako lahko pisati potopisov, kakor mislijo izvestni turistični .pisatelji", ko je treba izpolniti vse te, ne tako lahke zabteve. Će pa menijo, da je dovolj, ako povedo, kdaj je dotični slavni turist vstal, koliko je imel vlak zamude, kolikokrat na dan in kaj je jedel, v
kateri gostilni, skjer vsakemu radi postrežejo z jedjo in pijačo", se je ustavil, koliko je gora visoka, s kako barvo in katero društvo je zazna menovalo pot, koliko tablic in kje jih je videl nabite, koliko beračev je srečal itd., če menijo, da je s tem njihova pisateljska naloga rešena, se motijo.
Turistični pisatelj ima največ priložnosti, da postane dolgočasen in da muči bralca z nepotrebnim popisovanjem in nevažni mi podatki. Gledati pa mora v prvi vrsti, da upliva na ću t in srce bralcev. Stvari, ki so v naravi jedna poleg druge, predočiti, je naloga slikarije, v tem ko so prikladne za pisatelja ali pesnika stvari, ki se vrste jedna za drugo v času, — to so zanimiva dejanja, nastopajoča jedno za drugim. Vendar pa ni izključeno iz delokroga pisateljskega tudi popisovanje atvarij, ki so v naravi jedna poleg drage. Tu j« treba, da pisatelj kolikor moči kratko, primerno, plastično in resnično predoči kraj in da ne zaide v preveč detajli rano popisovanje, ker potem bi zašel čez svoje meje, v delokrog slikarja in izgrešil glavni smoter.
Zato pa naj bero vsi  ti  turistični pisatelji dr. Mencingerjevo „hojo na Triglav«. M. ni iztikal / po zemljevidih potov iu natančnih višin posameznih
spadate v .Zuchthaus"8. Wolf: „Vi zakličete še ustavi „S'ava". Vsi jo kršite, tudi krona. Velepo-sestvo jo je tudi kršilo, zato se imenuje ustavo verno". Desnica protestuje. Wolf (k desnici): „Većina iz-inej Vas spada tadi v „Zuchthaus". Molčite! Siromak, ki ukrade kos kruha, pride v ječo, lopov pa, kije kršil ustavo, dobi častno mesto". Schonerer: „Zuchtliausler". Wolf (Fuchsn): .Kaj pa je z lex Falkenhavn? Zakaj niste postali pravosodni minister, ker ste strokovnjak v lopovščinah.")
Predsednik dr. Fuchs je potem rekel, da Iex Falkenhavn ni več veljavna, ker je bila le pruvizo-rična, v zvezi z nekim inicijativnim predlogom sprejeta odredba, katera je z zaključenjem zasedanja postala obsoletna. (Wolf: .Ali hočete, da Vam vržem tintnik ob glavo?*) Končno je psedsednk pozval zborn co, naj zakltče cesarju   trikrat „Slava".
\Vulf prot» stoje z gestami proti „Slava" klicem na cesarja. Iro ne vstane s svojega sedeža, z galerije se čujejo prot idi nas tirni klici. Schonerer: „ Pred»t dni k spada v „Zuchthaus"". \Volf: „Gospod prtf-sor Sttinvvcnder, Vi še niste predsedn.au roke polj ubili*.)
V imeni nemških liberalcev izjavi dr. Per-gelt, da njegova stranka ni zadovoljna s predsednikovo izjavo glede lex Falkenhavn, ćeš, ta sklep ni šele z zaključenjem zasedanja postal neveljaven, ampak sploh ni bil nikdar veljaveu. Z njega izvrševanjem se je kršila ustava in zato je Pergeltova stranka predlagala, naj m obtoži prejšnje mini-sterstvo.
V tem ko je Pergelt g-ivoril, sta Schoienr in \Volf zopet razgrajala. Schonerer (Pergeltu): „Nehajte veuder z Vašim doktorskim prot»stom. Predsednik mora v „Zuchthaus", ker je hudodelec1*. Predsednik Fuchs opominja Schouererja, uaj bo miren. Schonerer: „Vas ne poslušam. Vi ste hudodelec in spadate v „ZucLithaus4. To bom ponavljal, dokler bom imel kaj glasu" )
V imeni nemških nacijonalcev je dr. S te in -wender protestoval proti predsednikovi izjavi glede le.x Falkeuhayu. (Schonerer: ^Najpametnejše bi bilo, da se nam pridi užite in kličete: hudodelci spadajo v „Zuchthaus"". WoIf: „Mi ne trpimo ,gati-nerja* na predsedniškem mestu". (Steinvvenderju): „Nehajte vendar z vašo profesorsko modrostjo!"1)
V imenu uemškoliberalD h veleposestnikov je gre f Stiirgkh izjavil, da njegova stranka m nikdar smatrala lex Faikenhaya za pravoveljavno.
Socijalni demokrat Daszynski se oglasi za besedo \Vo If: „Jaz sem se prej oglas Ia. Preds--duik Fuchs: „ Iiaezj? iiiki se je pred Vami Oglasil." Wolf: „Dvomim o resničnosti Vaše trditve. Vam sploh ničesar ne verjamem.*
Daszynski izjavlja, da njegova stranlta ne more Fuohsa spoštovati, ker je sodeloval pri izvršitvi Ux FaUenhayn in protestuje proti načinu razveljavljanja t-ga sklepa.
V imenu krščanskih socijalistov se je dr. Lu-eger pridružil izrečenim prote-tom.
Schonerer je stavil predlog: Z ozirom na to, da je bil dr. Fuchs člen preda«dništva, ki je kršilo ustavo, se proglaša državnim hudodelcem in zrelim za „Zuchthaus*.   iSmeb.   Wolf: „Če krade
vrhunce-/,  tudi  ni iskal po „notesu'  podatkov za svoj spis, amptk je zajemal  iz —■ čutečega srca. Zato je dosegel tudi namen, ki ga mora imeti vsak potopis: zanimanje bralcev. Seve, da se na zah eva od vsakega potopisca,  da bi pisal a la Mencinger, kar cel  potopisen  .roman",  takih  .spominov", v katerih pisatelj poleg klasičnih prizorov in zanimivih epizod razvija razne filozcfične misli, zlasti pa ne od potopisca, ki piše z znanstvenega stališča in ob jednem  kot  nekak  kažipot, — kar Mencingerjeva hoja nikdar ni    A to se mora zahtevati, da naj no mučijo bralci s suho statistiko; zato imamo razne „liaedeckerje",   „vodnike",  „cenilnike" ! itd. — in z zgolj   takimi  nevažnimi  podatki,  ki nimajo pomena niti za znanstven niti za leposloven potopis.   Zato tudi ne rečem, da so ti Mencingerjevi, pred vsem beletristični .spomini" z vsakega stališča najboljši potopis, a  pisani so tako, da jih vsak z veseljem in z zanimanjem bere in z za dovoljstvom odloži.
Derite, potopisci, to „bojo"! — Na krasnem Velem Pcl.u, kjer je nekdaj Vodniku prekipevalo srce od vzvišenih čutov, bedete srečali tudi turista Erjavca. Spcmnite se ga tedaj, vzemite v roko njegovo „pot iz Ljubljaue v Š ško" in če bodete ra2ura li njegovo ironijo, bodete pisali — drugače !
finančni minister, ne zaprč uradnega slugo!") Predsednik dr. Fuchs da ta predlog na glasovanje. Zanj je glasovalo samo 5 poslancev. (Schonerer: .Vzlic temu spadate v „Zuchthaus*".)
Posl. grof Z ed t w 11 z je predlagal, naj se volitev podpredsednikov postavi na dnevni red prve prihodnje seje, kar predsednik obljubi.
Ministerski predsednik grof Thnn: Po milosti Nj. Veličanstva imenovan mioisterskim predsednikom in voditeljem ministarstva notranjih del, imam čast, predstaviti visoki zbornici sebe in svoje tovariše. Dodi mi takoj dovoljeno, označiti visoki zbornici najvažnejše smotre, katere doseči ima vlada trdno voljo.
Za svojo prvo in najvažnejšo ulogo smatra vlada zagotovitev urejenih parlamentarnih razmer in rednega poslovanja zakonodajstva, zlasti v sedanjem trenotku, ko čaka parlamentarne rešitve v interesu moči države iu nje gospodarskega utrjenja nujno potrebna nagodba, z drugo državno polovico.
Vlada apeluje na vse, katerim je pri srci ugled države iu pomen parlamen.araih form, naj pomorejo k rešitvi te naloge.
Zvesti zgodovinskim tradicijam avstrijske monarhije, bo vladi pri vodstvu javnih opravil prvo načelo pravičnost napram vsem narodom in prebivalcem te dri 4 ve.
Tega načela se bo vlada,  zavzemajoč se za pravico,  red in avtoriteto, dri alt pri oiloč tvi v vseh vprašanjih,  tičočih se političnih ali goepoJar-fckih interesov ali zahtev in ga uveljavljala ustavnim potom.
Koristne socijalne rt forme, pospeševanje kulturnega napredka, povzdiga matenjelnih in nrav-nih razmer prebivalstva m zlasti širokih, na dobo ike svojega dela vezanih slojev, podpora industrije in kmetijstva — vse to leži v interesu cele državne skupnosti in se bo z vladao strani krepko podpiralo.
Kakor bo vlada v dosego teh smotrov zastavljala uajboljše svoje moči, tako prič. kuje z goto vestjo, da stopijo v tem ozira v ozadje vse razlike strank in da se združijo vse sile na skupno delo v korist gospodarske in politične moči države.
Predpogoj za izpolnitev te patrijotične naloge je ublaženje narodnih nasprotatev, mirovna akcija, za katero bi bilo prav tekoče  leto najprimernejše.
Visoka zbornica naj bo prepričana, da stori vlada vse, kar je v njenih močeh, da se doseže ta vzvišeni smoter.
V imeni Avstrije se obrača vlada z zaupanjem na vse stranke te visoke zbornice in upa, da bedo, preeinjeneod patrijot ičnegaduha, pripravljene, izvršiti v nevarni zaostalosti se nahajajoče, za prospe h celote in vseh njenih del neobhodno potrebno državno delo. W o 1 f: »Soc jalne reforme hočete izvršiti? To je samo mogoče, če se doseže narodnostni mir, ta je pa možen samo, če se uvede nemški državni jezik!)
Posl. dr. Steinvvender je predlagal, naj se o izjavi ministerskega predsednika otvori v prihodnji seji debata. Temu predlogu se pridružijo dr. Pergelt, socijalni demokrat Zeller, radikalni Malorus O k um ew.sk i in \Volf, ki je minister-ekega predsednika poživljal, naj le porabi tista radikalna sredstva, s katerimi so cficijozni listi grozili, češ, da bodo Nemci potem tak radikalizem organizovali, da se bodo veleposestniki s poljsko šlahto vred tresli.
Zbornica je Steinvvenderjev predlog skoro soglasno vzprejela.
Zborni' i je došla cela vrsta vladnih predlog, samostojnih predlogov in interpelacij.
Vlada je predložila na podstavi § 14. izdane naredbe v naknadno odobritev in prosila, naj se volijo člani kvotne deputacije in člani delogacije. Nemški liberalci, nacijonalci in kršč. socijalisti so predlagali, naj se obtoži Badenijevo ministerstvo, nacijonalci so predlagali, naj se razveljavijo jezikovne naredbe ; kršč. socijalisti in nemški liberalci so predlagali, naj se razveljavijo jezikovne naredbe in naj se izvoli poseben odsek, da izdela jezikovni zakon, liberalci so povrh zahtevali, da se uveljavi nemški državni jezik. Dalje je bilo podanih tudi več predlogov glede uveljavljenja zakona o regulaciji uradniških plač.
Prihodnja seja bo v sredo.
nega časopisja .Srbska Zastava" ga js pred kratkim, kakor smo že poročali, obdolžila, da je bil mej srbsko-bolgarsko vojno na strani Bolgarov, ter da se je obrnil celo v Peterburg, naj se kraljeva rodbina Obrenovič vrže s prestola. Sedaj pa javljajo .Male Kovine", ds je umorjeni bolgarski ministerski predsednik Stambalov uredniku BMdih Novin" leta 1893. pravil, da je bil Pasič 1. 1885. izdajal c domovine, ter da je ruval proti Obrenovičem, ki so jedini krivi, da še doslej nista Macedonija in Bol. gar ja združeni. Pasič ni na obe očitanji še ničesar odgovoril.
Turska naailstva v Maoedoniji. Dočim so carigrajska glasila zatrjeva'a, da je vse pisarenje o turških grozovitostih v Macedoniji samo bajka ter da je v ta namen v Macedomjo poslana turška ko-mis ja konstatirala le nekaj upravičenih kazmj huj-ekačev in puntarjev, javlja se danes iz Zofije sle-deča vest: Macedonski komite pripravlja detajlirano, zastopnikom velevlastim namenjeno spomenico o turških, v sandšaku Ueskubu izvršenih grozovitostih. Spomenica navaja: 22 žensk so Turki nasilno ouečastili, 11 duhovnikov in 28 učiteljev so pretepali in mučili, v ječah Ueskuba pa ječi še vedno 407 Bolgarov. — V Zofijo pa je pribežalo 180 bednih beguncev. Umevna je torej velika razburjenost mej prebivalci Bolgarije in Mtcedonije.
.Krščanski knez * Sultan je svojim ministrom znova naročil, naj se posvetuj jo glede kandidature pnnca Jurija za krečanskeg* guvernerja. Iz Berolina pa se javlja, da je imenovanje Jurija že gotova stvar ter da se bode imenoval „krećanski knez", a ne .kraljevska visokost". Izvoljen bode za vse življenje, vender njegovo dostojanstvo ne bo dedično. Rusija, Anglija in Francija puste svoje ladije na Kreti v varstvo miru in reda ter v poroštvo posojila. Tnrške čete ostanejo na otoku v znamenje sultanove suverenitete.
Kuba in špansko časopisje Madridski „lm-parcial", glavno glasilo španskih vodilnih krogov, piše jako osorno proti Zjedinjeaim državam, češ, da ima newyorško rožljanje s sabljo samo ta namen, da bi Španija dovolila, da se Kuba proda. Toda želja Yankeejev je jalova, Španija bode smatrala eventuvalno vojno sicer za nesrečo, toda uda se ne. Amerika more s vojno lOkrat več izgubiti, kakor Španija. Washingtonska vlada se zaveda sla-j bosti Zjedinjenih držav, zato se up ra časopisnemu kriku. Špansko časopisje posnema sedaj „Imparcial" ter piše takisto jako ošabno in saoičljivo o Ameriki.
V JaUliibl|iml, 22. marca. Nikola Pasić, vodja  srbskih radikalcev in bivši ministerski predsednik, je sedaj žrtva liberal-
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. marca. — (Cenzura pri deželni vladi.) Deželna vlada ima cenzorja,  ki mora biti nekoliko v sorodstva s tistimi cenzorji, ki so živeli pred letom 1848. — Kdo je ta velevažna oseba, ki državo v Ljubljani rešuje, ne vemo,  toliko pa  vemo, da je zadnji čas, da merodajni krogi vmes posežejo, ter pomirijo cenzorja, da  ne bode vsak hip kaj kon-fisciral, oziroma kaj prepovedal. Take prepovedi —< in to gotovo prav dobro ve tudi   baron Hein —-* ničesar ne koristijo,  ter dosežejo nasprotno le namen, da prav po nepotrebnem razburijo duhove in javno mnenje.   To  se je pokazalo  pri prepovedi Alesovčeve neslane barke , Nemški ne znajo", koja prepoved ni imela drugega uspeha, nego onega, da je rodila nekaj burnih prizorov v deželnem zboru, in nekaj neolikanih napadov na deželnega predsednika. In sedaj se je pri veselici slovenskega društva prepovedala še celo pesem sĐog i Hrvati", katera se je v Slovencih že  tolikokrat pela, ne da bi ee bila vsled tega pripetila kaka svetovna nesreča. Ko bi javnost vsaj vedela, kaki vzroki vodijo pri tacih prepovedih deželno vladnega cenzorja; ali  v tem pogledu tavamo čisto v temi,  in niti najmanjše podlage nimamo, da bi mogli presoditi, je li vladna modrost pametno postopala, ah ne. In de nekaj je ta, kar nas sili, da se ne pokorimo vladnemu je-robstvu brez vsacega ugovora.   Te prepovedi zadevajo vsikdar samo slovenska društva, dočim se na primero pri pevskih  veselicah  nemških doat»krat pojo pesmi, ki imajo vse hujšo (nemškonacijooalno) tendenco, nego je tendenca pesmi .Bog i Hrvati" ! Ali še nikdar nismo čuli, da bi bil cenzor deželne vlade  prepovedal  pesem, koje  obseg je dostikrat žaljiv za narod slovenski. Prav je tako!   Vlada se nima v vsako malenkost vtikati; zahtevamo pa, da naj jednako postopa tudi nasproti slovanskim društvom, kadar prirejajo svoje veselice,  in da pru-
pušča prepovedi, aaaor je nua prepoveu |w«mi ,oug i Hrvatiker ae bode drugače s tem še bolj vko-reninilo po nasprotnikih deželnega predsednika že itak na vse strani razneseno mnenje, da je baron Hein nasproten slovenskemu življa in da ga pri najmanjši priliki preganja.
— (Repertoir slovenskega gledališča) V četrtek pela se bo — zadnjikrat v tekoči sezoni — opera „Halka*. — Danes se bo pela opera „Ksenija", pred opero pa se uprizorita veseloigri wMedved snubač" in .Igra pike".
— (Zgradba novega gimnazijskega poslopja.) V stavbeni komite za zgradbo novega gimnazijskega poslopja so poklicani gg.: dvorni svetnik Schemerl, vladna svetnika Merk in dr. Zupane, dež šolski nadzornik Šuman , gimnazijski ravnatelj Senekovič, stavbeni svetnik Sviti 1 in inžeuerja Vaschiza in V a fi.
— (Tamburaški klub „Zvezda") razširil je svoj delokrog tudi na ženske člane Glasom od borovega sklepa sprejema klub muzikalični izobrazbi pristopne gos odične, ki imajo veselje za tambu ranje in si lahko nabavijo potrebna glasbila V soboto dne 2. aprila t 1. priredi „Zvezda" svoj prvi letošnji zabavni večer pri „Virantu". Drugi nastop vrši se meseca maja pri Ferlincu.
— (Ispred sodišča.) Matija Zdešar, hišni posestnik na Poljanskem nasipu št 48, bil je dne 18. t. m. pri c. kr deželnem sodišču v Ljubljani zaradi hudodelstva oskrumbe v šestmesečno ječo obsojen.
— V Ameriko.) Jožef Poeschl, 20 let star fant iz Zagnzdeca v črnomaljskem okraju, hotel je pobegniti v Ameriko, da bi ae odtegnil vojaški dužnosti. M<-stni policijski nadstr»žnik Nikolaj Vncerin ga je pa na kolodvoru vstavil in našel pri njem v zašitem rokavu denar in vozne liste za vožnio po morju. — Danes dopolndne je isti nadstražnik are-toval na južnem kolodvoru tri osebe, ki so hotele v Ameriko in so imele taje potne liste. Jeden izmej teh je celo Mimniv, da je mej vožnjo po železnici ukradel neki kramarici, poleg katere je sedel, okoli 80 gld denarja.
— (Pomlad ) V nedeljo pop. ludne ob V43. se je začela pomlad. Zima se je poslovila z dvema prelepima dnevoma, ki sta izvabila v ljubljansko okol-co nebroj občinstva. Popoludanski vlaki so bili v minolih dveh praznikih prenapolnjeni; po bližnjih hribih, zlasti pa na Šmarni gori. ki je že vsa v cvetju, je kar gomazelo izletnikov, okoličanske ceste pa so bile žive od neštevilnih kočij, bicikli-stov in biciklintinj v elegantne lahkih dresah. Pomladanski svršniki in svetle pelerine so povsem zadoščali radi gorkega solnca. Nii, včeraj se je vreme prevrglo; zjutraj je snešilo in deževalo, vzduh se ie občutno ohladil, ceste pa je pokrivalo blato. Lepo se je poslovila zima, a slabo se je začela pomlad! ftu, danes smo imeli mrzlo jutro in zopet lep soln-cen dani
— (Samomori.) V Kostanjevici se je obesil mesarski pomočnik Anton Gršak iz Zagorja pri Kozjem. — V Kostanju je skočil neki Ivan •Jakoš v blaznosti v Savo in je utonil.
— (Dvoboj.) Iz Celja se nam p še: V tukajšnjih vojaških krogih se govori, da se je v soboto zjutraj v tukajšnji vojašnici vršil dvoboj na sablje mej dvema mladima celjskima korifejama. Uzrok dvoboju je bil političen AvBkaltant in res. častnik, mladi dr. Ste-pischnegg je zabavljal na župana Stie-
Serja, prav tako, kakor je bilo čitati v .Os d. lundHcbau". S tem zabavljanjem je hotel pripravljati tla kandidaturi svojega očeta za župan ko mesto. Stari Stieger ni reagiral na te zabavljice neslanega Wolfovega svaka, pač pa se jim je uprl med. dr. Negri, bodoči Stiegerjev zet. konec je t>il, da sta šla Negri in Stepischnegg na junački megdan, pri katerem je Negri mladega Stepisch-neg ga pošteno naklestil.
— („Mai", gospod vitez Pajer?) Z Goriškega se nam piše: Na shodu v Gradiški je dr. Pajer, govoreč v imenu vseh laških dež. poslancev, z bombastično pretiranostjo sklenil, da se Lahi ne uklonijo slovenskim zahtevam nikdar. S posebnim povdarkom js dejal amaiu I in nekateri njegovi tovariši so mu krepko pritrdili. Mai? Gospod vitez Pajer, nikar se 'zagovoriti 1 Ravno Vi prav dobro veste, da bo tega "Vašega nikdar, tega ošabnega „mai- prej konec, kakor se Vašim tovarišem sanja. Naj le dr. Turna ee nekaj let tako dela, kakor je začel lani (četudi ga nekateri prečastiti gospodje ne morejo videti), potem pa bodo imeli v trgovinski zbornici večino Slovenci in potem bo konec laški ošabnosti in Vašemu nikdar, kajti takrat se bodete morali ukloniti slovenskim zahtevam, če bodete hoteli  ali ne.
— (Nulla dies sine linea) Iz Trsta se nam poroča 22. t. m.: Laški listi nadaljujejo boj proti Škofu radi slovenskih propovedij z vso odločnostjo. »Piccolo« se zaganja danes zopet v škofa in dotični članek priča jasno, da je njega avtor duhovnik. Namen temu ščuvanju je, prisiliti škofa, da prekliče
uarejens nioveunie prupavrui jjti n v. ^.muuu. i^iiki
duhovniki groze, da izpodrinejo škofa Šterka, ako se jim ns ukloni ravno tako, kakor so izpodrinili njegovega prednika.
— (Osobne vesti.) Skriptor dunajske vseuči-liškc knjižnice, g. dr. Fran Simoni č je imenovan kustosom.
* (Zdravje prestolonaslednioe Štefanije)
se polagoma vrača. Visoka gospa mora še vedno ležati, ker je jako oslabela. Ko se nekoliko okrepi, pojde baje na Sicilijo.
* (Imenitna iznajdba.) Poljak Szczepa-n i k je iznašel nov električen aparat, ki je prav tolike važnosti kakor telegraf in telefon, namreč telektroskop. S tem aparatom bo možno prenašati brzojavnim potom fotografije. Tako n. pr. bode vtaknil urednik X. v aparat prvo stran „Slovenskoga Naroda*, urednik Y. v Pragi pa jo bode — čital.
* (Lakota v Posavini.) Kako velika lakota vlada v Posavini, dokazuje dejstvo, da prodajajo ubogi ljudje celo najpotrebnejše perilo, posteljnino, obleko, samo da si morejo kupiti jela. Vlada pa se za take razmere kar nič ne zmeni. V Brodu ob Savi ne je konstituiral odbor, ki nabira milodare.
* (Vreme ) F a I b prorokuje, da se z začetkom pomladi prenehajo suhi dnovi ter da se z 22. marcem začno deževni tedni Do konca marca bode po Falbovi trditvi skoraj neprestano deževalo. April bode ko rak, a imel bode več viharjev. Tudi po 15. maju bo več viharjev. Juni bo deževen brez viharjev — Meteorologi strokovnjaki pa napovedujejo lepo pomlad in suho poletje.
* Z balonom preko Alp ) UčenjaŠka ekspe-diciia hoče potovati preko Alp v balonu, ki bode plaval v višini 5000 m. Ekspedicija bode Alpe fo-grafovala iz razuih krajev v topo-, karto- in geo-grafične namene.
* (Osveta Cavallottiju.) V Florenci je izginil Bin prof* Horja Gentileja, eksaltiran dijak ter vel k pristaš socijalistov; pustil je svojim starišem pismo, v katerem piše, da hoče najprej umoriti MhcoIo, Cavallottijevega nasprotnika ter potem še samega sebe usmrtiti.
* (Tožena cesarica.) Na neki javni slavno«t i je izgubila nemška cesarica sila dragoceno brošo, ki je bila zajedno — red. Našel jo je neki hišnik, ki je dobil za to samo 30 gld Hi*n>k toži cesarico, da mu je dala mnogo premalo, k j ti broša je bila vredna vsaj   1000 mark ali G00 gld
* (Moderni Edip.) V Bodoulaku na Oger-skem je izginil pred več leti kmetu Ivanu Pakuczn Sletni sinček, katerega ni-o mogli nikjer najti. Pred tremi leti pa je prišel v Bodoulak lep kmetski fant ter vstopil kakor hlapec v službo k Pakucziju. Ko je kmalu na to gospodar umrl, poročil se je hlapec s svojo še vedno čedno gospod njo. Pred kratkim pa je umrla neka žena, katera je izpovedala na smrtni postelji, da je ona ukradla d«čka ter ga dala v tujem kraju kakor svojega otroka vzgojiti; pozneje mu je ona preskrbela pri Pakucziju službo in ona je posredovala, da se je hlapec s Pakuczijevo vdovo, s svojo materjo poročil. Vse to pa je storila iz osvete; ljubila je namreč Pakuczja, on pa se ni zmenil za njo. Ko je nesračna mati, žena lastnega sina to izvedela, se je na grobu svojega prvega moža zastrupila, nje sin in drugi soprog pa je izginil brez sledu.
Knjlievnosti
— „Prosvjeta". Broj 6. God. VI Sadržaj: Higin Dragošć: Crna kraljica, roman iz hrvatske prošlosti. Ivan Trnski: Trninin slap, pjesma. Ladislav Ladanjski: Za imena čast. Rudolf Horvat: Aka demijska palača (svršetak). P. Luis Colom i: Malenkosti. Branimir dr. Livadi d: Na morn. pjesma. Mato Seger: Krasno djelo naše akademije. Josip Mdakovič : Svatovac prijatelju S S Kranjce vic* u Janko Barle: Moravski Hrvati. Marija lmova: Anonimni list. Uz naše slike. Listak. Kossak : General grof Tyszkiewicz uhvačen na povratku iz Moskve. A. H. Schram: Ožujak A Gierymski: Na obali Visle. Tyszkiewicz: Zulejka. K Weuig: Lov na medvjede u Rusiji. Mladi Hrvati iz Nove Prerave. Moravski Hrvati iz Nove Prerave u M-kulovu. Milka Trnina kao „Fidelio". — Izlazi početkom i polovicom svakoga mjeseca na četiri arka. — Godišnja ctena poštom ili dostavom u kuču 7 for., inače samo 6 for. Predplatu prima: Uprava „Prosvjete*, Zagreb. Gajeva ulica br. 7.
Telefomćna in brzojavna poročila.
Dunaj 22. marca. „Slovanska krščansko narodna zveza"  je imela danes tri ure tra jajočo sojo, v kateri se je posvetovala o izjavi, ki jo poda pri jutrišnji razpravi o programa tični izjavi ministerskega predsednika. Redakcija te izjave se je poverda klubovi parlamentarni komisiji, klubu pa se predloži jutri pred zbor nično sejo v odobrenje.   Izjava bo zlasti po-vdarjala izvedenje narodne ravnopravnosti in varstvo narodnih manjšin.   Dalje je klub po oblastil  posl. Ker k s a,  interpelirati  vlado v jutrišnji seji, naj pokliče avstrijske vojake s Krete nazaj.
LJM BSSSJ^ 6 *   Ulir«a.        »      puijauiir  a 11* vsi* -
je bila danes jako zanimiva volitev. Pri vo-litvi klubovega podnačelnika je bil na mesto ministra Jedrzejowicza izvoljen bivši finančni minister Bilinski s 33 glasovi, dočim jih je grof Dzieduszycki dobil 15. Privolitvi v parlamentarno komisijo poljskega kluba sta nasprotnika desnice in zagovornika polisko nemške zveze Madeyski in Rotowski propadla in sta bila mesto njiju izvoljena Pietak in K oz lovski, poleg teh dveh pa še David A braha m o wicz, grof Pi ninski in grof Dzieduszycki. M*deyski in Ru-towski sta doslej igrala v poljskem klubu važno ulogo, a da nista bila več izvoljena v parlamentarno komisijo, je dobro znamenje za mišljenje poljskega kluba.
Dunaj 22. marca. Romunski k'ub je danes imtl sejo, v kateri je določil poslanca Lnpula svoj>m kandidatom, za jeduo podpredsedniških mest Jedina kandidata za ti mesti sta dr. FerjanČič in Lupul. Jutri d »loči parlamentarna komisija d-snice, kateri izmej njiju postane prvi podpredsednik, kateri drugi. Najbrž bo Lupul 1. podpredsednik, ker je starejši od dr. Ferjančiča.
Dunaj 22. marca. Klub nemške katoliške ljudske stranke je imel danes pod pred-sedništvom dr Ebenhocha sejo, v kateri je razpravljal o stališči kluba napram vladi Pričakovalo se je, da se v tej seji tudi dožene po tirolskih členih prouzročena kriza, kar se pa ni zgodilo, dasi se je bila o tej stvari imela daljša debata.
Dunaj 22. marca. Nemški nacijonalci bo izdali danes nekam čuden komunike. V njem pravijo, da ni nikako hudodelstvo, govoriti h kakim ministrom. S tem hočejo oprati dr. Steia-wenderja, k' se ji* na svojo roko pogajal s grofom Thunom, radi česar se je začelo v njegovem volilnem okraju Beljak Spita! močno gibanje proti njemu.
Dunaj 22. marca. Razprava o včerajšnji izjavi ministerskega predsednika bo — sodeč po sedanjih dspozicijah — trajala jutri in v četrtek. V imeni vlade bo baje govoril pravosodni minister dr. Ruber iu ne ministerski predsednik sam. Koj potem prdejo na vrsto nujni predlogi, naj se obtoži ministerstvo.
Dunaj 22. marca. Poslanci desnice podpisujejo adreso bivšemu predsedniku Abra-haniovvic/u in bivšemu podpredsedniku Kramaru.
Narodno-gospodarske stvari.
Važne zadeve slovenskih posojilnic
Spisal 1. L a p a j ne. (Dalje.) II.
Ohdačenje posojilnic z ozirom na nove davčne zakone.
Z ozirom na nove davčne zakone js posojil-nicam   razločevati trojni  davek:   1. Pridobninjki, 2. rentni davek in 3. neposredne pristojbine Pridobninski davek.
Pridobnin-kega davka bode prosto mnogo po soj Inic, in sicer vso tako imenovane R-avff-jisenove posojilnice, ako so njih pravila osnovane ne samo v smislu zadružnega zakona z dne 2. aprila 1873., ampak tudi — kar je poglavitni pogoj — v smislu zakona z dne 1. junija 18S9. Več kot polovica kranjskih posojilnic, osobito novejših, js takih; starejše se niso ozirale na ta zakon. Na Slovonakem Štajerskem je komaj 5—8 takih posojilnic, na Koroškem tudi malo; na Primorskem nekaj novejših.
Vse druge slovenske novice bodo dobile nekaj pridobninskega davka; vender bodo s pad de skoro vse posojilnice, razen onih na Vrhniki in v Metliki („prva dolenjska") v tisto kategorijo posojilnic, katere bodo deležne davčnih ugodnosti. Vse slovenske posojilnice imajo namreč v svojih pravilih določila, da je njih namen, pomagati in podpirati le zadružnike. Radi tega se jim bode le tedaj pridobninski davek naložil, ako bode njih čisti letni dobiček presegal 300 gld. se potem, ko bodo plačali, kar gre delujočim osebam, in ko bodo djali nekaj v rezervni fond za izgube. Kar se bode pa pridejalo splošnemu rezervnemu fondu, to js pač davku podvrženo. Pri takih posojil nicali, katere ugodnosti uživati smejo, in to so na Slovenskem razen vrhniške in metliške menda vse, sa tudi ne bode obdačilo to, kar se daruje Že ubito-ječim dobrodelnim zavodom. Vsled tega bode tudi mnogo takih slovenskih posojilnic, katere se ns ravnajo po zakonu z dne 1. junija 1889., še nekaj let brez pridobninskega davka, ker so še novi in mali denarni zavodi. (Dalje pri h.)
Dobro domafto zdravilo. Ifej domačimi sdravili, ki s« kot bolečine lajlojot« in hladilno mazilo vporahljajo pri prehljajenjih, saTzemlje prvo tnetto v lahoratorja Rirh-ierjpve lekarne v Pragi itlelano LITJIMENT. CAPSICI COMP. Cena je nizka: 40 nov« , 70 novC. in 1 gld. steklenica; vsako steklenico je spoznati po znanem radečem sidrn.
I^t>oi*no deluje
p^Tanao-Chinin tinktura za lase ^SS
okrcpfuje in ohranjuje lasiSte in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom so kr*
Xedina savlorjo. (386—3)
lekarna M. Lcustek, LJubljana
Resi jeva cesta st. 1, zraven mesarskega mostu.
Telefon it. 68 v poljubno porabo.
Umrli so v IJulftljaitl:
Dne 1H. marca: Joief Jereb, crevljar, 26 let, Trnov-akt pristan št. 21, vnetje moigan.
Dne 20. marca: Marija Perat, sprevodnikova žena, 72 let, sv. Petra cesta St. 66, rak.
V deželni bolnici:
Dne 17. marca: Marija Sitar, posestnikova hči, 7 let, davica. — Marijana Brejc, posestnikova ima, 46 let, prisad.
Dne 18. marca: Avgusta Mehora, nžitn. revid. hči, 27 let, jetika.
V h i ralnici: Dne 19. marca: Ivan Peterca, crevljar, 37 let, splošno otrpnenje.
Dne 20. marca: Ivana Hsbe, gostija, 24 let, božjast.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2 m.
'H H aa	Čas epa-zovanja	Stanje j baro- j metra f mm. j	Temperatura v O	Vetrovi	Nebo	od *	■1 <«<
21.	9. zvečer	735 6	s-a	al. jvsh.	oblačno		
22.	7. ajatraj	786 2	1-3	al. svzh.	skoro obi.	3 2	
•	2. popol.	732 8	94	Br. vzhod	jasno		
Srednja včerajšnja  temperatura  3 8,   sa  0*8" pod normalom.
3D\3.ra£4jslESL borza.
dne 22. marca 1898.
.   .   . 102 gld. 30
.   .   . 102   . 15
... 12*2   . 70
... 102   „ 35
... 121   m 60
...    99   , 45
... »25   „ -
Skupni državni dolg v notah . . . , Bkupni državni dolg v srebru    ,   , .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/« ....
Ogerska slata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4'/0 .... Avstro-ogerske bančne delnice     .   . .
Kreditne delnice.........364
London viBta...........120
15 •
»5 .
72«,, .
7* .
53 ,
05 .
«6 .
Remfiki drž. bankovoi sa 100 mark ... 58
80 mark............ 11
80 frankov........... 9
Italijanski bankovci.....;   .   . 45
C. kr. cekini........... 5
Dne* 21. marca 1897.
4" , državne srečke is I. 1854 po 250 gld. 163 gld. 25 kr
'Državne srećke iz 1. 1864 po 100 gld. 194
Donava reg. srećke 5a/0 po 100 gld.    .   . 130   » 75
Zemlj obć. avstr. 4'///, tisti saat. listi 98   a 10
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 160
Ljubljanske srećke......... 23
Rudolfove srećke po 10 gld...... 28
Kreditne srećke po 100 gld...... 204
Tramway-drnst. velj. 170 gld. a. v. .   .   . 506
Papirnati rubelj.......... 1   , 27«/4
Izvod iz voznega reda
Odhod la Ljahljonv jai. kol. Prosro «e>« Trhli
Ob 12. nri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Fransenfeste, Ljubno; ćez Selsthal v Aasse, Solnograd; £« Klein-Reifling v St»-yr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ol 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbil, Pontab-1, Beljak Celovec, Fransenafesta, Ljubno, Dnnaj; ćez Selsthal v So!no grad ; ćez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludm osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sels thal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osohni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; ćez Selztha! v Solnn^rad, Len« Osstein, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Cnrih, Genevo Pariš; ćez Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove v ire, Prago, Lip sko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Moto meai« lr v Hof'etjF. Ob 6, uri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ot 12. uri 55 sn. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 m avecer mešani vlak. — Prihod v I.|abl|*ao. j. k. Prosu la Trhlim. Ob 5. uri 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunajr via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Frsncovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic Solni grada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Belaka, Fran aeosfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludoe osobni vlak a Do naja via Amstetten. Karlovih varov, Hebs, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevr*, Parila, Oeneve Curiha, Bregenc*. Inomosta. Zella ob jezeru, Lend Gasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri />7 m. popoln dne osobni vlak a Dunaja, Ljubna, Selathala, Beljaka Ce lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečei osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Proga la Novega aaoata la la Ko6«v|a. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne meftani vlak. — Ob 8. uri 35 m. svecer mešani vlak. — Odhod la L|abljame d. k. v Kaaaalls. Ot 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m svećer. — Prihod v L)ahlJaao d. k. la Kauialha. Ot 6. uri 56 m. zjutraj, oh 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ur 20 m. zvečer. (17—65)
odpravi v 7 dneh popolnoma (366-2)
dr. ClirlatoflT-a izborni neškodljivi
Ambra-orćme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in sa oleptanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 nove. ima na prodaj .Ton. >liivr.|h lekarna v L*Jtit>l iinil.
Prti nekaterlamI dnevi mm |«e Izgarali
privesek (Anhangsel)
koral-antik, s zlatim obrobkom, fi gurni relief, predstavljajo* na jedni strani smrt, na dragi otroka s bakljo v roki.
Odda nai se proti dobri najdeni ni v upravnifttvo, ^Slovenskega Naroda". (435—2)
Učenec ;;.
is dobre hile, ki je dovršil ljudsko lolo z dobrim vspehom, ter je polten in priden, vgprejme se takoj v trgovino a meSanira blagom X.. Fttrsjaarar Ja ▼ Radovljlol (447-1)
J. Giontini-jeva knjigotržnica
priporoča ravnokar izdano prvo aarljo allrka
„Pole s podobami za šolo in dom"
obsegajoč (445—1)
25 podob 8 slovenskim besedilom.
Cena 1 *rl«l. OO Icr.
Oddaja prodajalnice.
Vsled nastalih rodbinskih razmer ao odda larsjavlaa maaafaklaraega hlaga, aaaja la eleielalh pridelkov. Prodajalnioa stoji tik deželne caste, v večjem kraju na DolVaJakoan, kjer je tudi iupnisce. Oddaljena je tri četrt nre od železnico« postaje. Ker je trgovina v tem kraju jed na te vrate, je brei konkurence. Pojasnila v tej zadevi daje J. Kino. trgovec v K'halcl.    (237—10)
U radno dovoljena
L najstarejša posredovalnica stanovanj ii tinte.
wmr g. flux -.»s
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
priporoma la aaaaeaea (347—15)
službe iskajoče vsake vrste
(aaoike la lesake) sa taka) la drago«!. Sa kolikor aaogoea hitro ta voalao aoatreSho Jasael.
Prostovoljna prodaja zemljišča.
Na Javni dr »i h I, ki se bode vršila dne *1. marca ob fi. url ilopoluitiie V Dragomer Ju pri Brezovici, okraj Log, lili. ettev. i*** prodalo le bode zeniljl&ec, obsegajoče f O oralov gozd«, 1 njivo in % senožetl, ali skupno ali pa razdeljeno na drobno, pod ugodnimi pogoji. (446— 1)
M       ponujajo po najnižjih cenah vNakokoll množino m
I   zidarske opeke |
1 zarezane strešne opeke |
(Strangfalzziegel) S
(i? dela ne iz najbolje znane Vrbninke gline) z zraven spadajočo 3K
3J5 stekleno zarezano opeko in strešnimi okni gt S iz vlitega železa 3Jt
S lončene peči in štedilnike S
U (lastnega izdelka) jtt
IS      Roman=cement ||
S kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. S W Najnižjo cone!!! (396-4) iS
St. 687.
Razpis dražbe!
(438)
T torek, dne 19* mulca;« travna ob 10 mi dopoludne vršila se bod« pri občinskem uradu v Krškem Javnu ofertna obravnavu zaradi oddaje
stavbe bolnice v
Stavbena dela proračunj^na so sledeče:
A. Glavno poslopje:
1. Težaška in zidarska dela................ 9926 gld. 90 kr.
2. Kamnoseška dela..................... 593 v — 9
3. Tesarska dela...................... 2059 , — »
4. Pokritje strehe...................... 511 , 20 „
5. Dobava železnine..................... 773 „ — „
6. Kleparsko delo in kopelje................ 972 , G0 „
7. Mizarska, ključavničarska, steklarska in pleskarska dela 3466 „ — „
8. Slikarska dela...................... 460 , — ,
9. Pečarska dela...................... 582 , — ,
10. Različno........................ 166 , 3Q ,
Skupaj . . . 19500 gld. — kr. B. Paviljon la nalezljive bolezni:
1. Težaška in zidarska dela............
2. Kamnoseška dela.................
3. Tesarska dela...................
5. Dobava železnine .
6. Kleparska dela . .
8. Slikarska dela
9. Pečarska dela 10. Različno   . . .
Skupaj C. Aazna dela:
.   2950 gld.			kr.
	s	-	a
	■	—	a
	a	IO	S)
255	s	30	•
. 471	s	36	
O 893	s	—	»
	s	80	■
	s	—	•
05	■	44	»
.   (J080 gld.		—	kr.
350 gld.		_	kr.
720	m	—	j»
800	n	—	s
350	■	—	• I.
.   1720 gld.		—	kr.
Skopaj
Navedena dela oddana bodo ns podlagi jednotnih cen in sicer ali skupno, ali pa po posamnih kategorijah, pa le takim podjetnikom, ki so opravičeni dotična dela izvrševati.
Pravilno izpolnjene, kolekovane in zapečatene ponudbe vložijo naj so najkasneje do zgoraj omenjenega časa pri občinskem urada v Krškem Vsaki ponudbi mora biti priloien vadij v znesku 5°/0 (petih odstotkov) proračunjene svote sa tisto delo, na katero se ponudba glasi. Tudi mora biti v ponudbi izrecno navedeno, da so ponujale u draž beni in stavbeni pogoji znani in da se jim podvrže.
Ponudbe, katere pridejo kasneje, ali katerim ne bo priložen vadij, bodo se smatrala kot neveljavne.
Načrti, proračuni, dražbeni in stavbeni pogoji, razgrnjeni bodo od dno 25. marca do dne dražbe v ploarnl občinskega urada v Krikom vsakemu nu vpogled. Po zahtevi dobi se tudi prepis proračuna in izpisek iz stavbenih pogojev proti nagradi 4 gld. prt podpisanem občinskem uradu.
Ob&i*~\8oSi wad -v K^šlse««,
dne 19. marca 1898
Župan: dr. Tomaž Romih.
Izdajatelj in ođgmomi urednik: J o Bi p Nolli.
LaBtnina in tisk „Narodne Tiskarne*.