P.b.b ^____ sve/ovn//-? in domačih dogodkov Poit ni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenturt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Leto xiv. / številka 50 celovec, dne 13. decembra iwi2 cena 2.- šilinga Prebujenje Indije ob kitajskem napadu Višek kulturnega prizadevanja Slovencev Dogodke okrog Kuibe je skoro zasenčilo drugo SariSče mednarodne napetosti: mejni spor med Indijo in komunistično Kitajsko. Bistvo indijislkoddtajiskega mejnega spora ni v tem, da holče komunistična Kitajska nakaji stotin kvadratniih kilometrov indijskega ozemlja, temveč v dejstvu, da hoče Peking strateSko in politično nadvladati Indijo. Zalto zanimajo Kitajce strateške postojanke v Himalajskem gorovju, odkoder hi potem lahko nemoteno držali vso Indijo v šahu. če se jim to posreči, potem je okupacija celotnega indijskega ozemlja samo 'Stvar časa, oziroma ugodnega mednarodnega trenutka. Toda kot rečeno, v tem trenutku gre Kitajcem samo za to, da spravijo Indijo pod svoj vojaškojpolitični vpliv. Indi ja je namreč kljub miroljubni in včasih tudi preveč popustljivi politiki do komunističnega imperializma za Kitajce trn v ( ••ti, ker jim ovira nadaljnjo raztegnitev n] ih vpliva in moči na ostale azijske dežele. Ko hi jim enkrat uspelo najprej omejiti in nato zrušiti edino večjo stabilno demokracijo v Aziji, ki je njihov edini nevaren tekmec za vpliv pri ostalih azijskih narodih, potem bi jim ostale še svobodne dežele Azije samo padle v naročje. Vse te namene Kitajska zasleduje v cilljlu, da bi končno izpodrinila Sovjetsko zvezo in sama postala vodilna' komunistična država v svetu. To so končni načrti politike, ki jo zasleduje Peking danes in v luči katere je treba gle-•dalti-na sedanji spor z Indijo. Ta spor je Indijo prebudil iiz več kot pol stoletnega spanja. Začela se je zavedati, da se je z Gandijevo politiko pasivnega odpora lahko uspešno 'borila proti angleškim kolonialistom, proti komuhistilčnemu napadalnemu imperializmu pa je treba ubrati vse drugačno pot. , „Ko so pod angleško oblastjo Indijci zah-$ jUali neodvisnost svoje dežele, je bilo dovolj, k la »o polegli na tračnice in so se vsi tramvaji in vlaki, ki so jih vozili Angleži, ustavili. Toda s komunističnimi Kitajci jie zadeva drugačna. Tudi če bi se milijon Indijcev uleglo po cestah, bi ne zaustavili kitajskih tankov in vojakov na njihovem pohodu proti Indijii. Indija se je torej na niah znašla pred novimi dejstvi. Združene države Amerike in Velika Britanija so ji takoj priskočile na pomoč in ji dobavile naprošano orožje. Tudi Sovjetska zveza je izjavila, da pošlje nekaj svojih modemih letal, čudno se to sicer sliši, toda dandanes ni to nič nemogočega. Komunistična Kitajska osporava vodilno vlogo Sovjetske zveze in hoče sama postati vodilna komunistična velesila. Zaradi tega je začela tekmo za premoč in vpliv tako pri komunističnih kot prt neopredeljenih državah. Poleg tega Ki-Jiajce in Sovjete ločijo znatne ideološke razlike. Im kakšni so izgledi za rešitev iridijsko-kii-toajskega spora? Sovjetska zveza se je že postavila na nevtralno stališče. Dejansko ima Sovjetska zveza pri indijskem vprašanju mnogo skupnih interesov z Združenimi državami Amerike in drugimi zahodnimi državami, da zaustavijo kitajski impcriali-zem proti Indiji, ki je bolj kot proti Zahodu naperjen proti komunističnemu tabori pod Sovjetskim nadzorstvom, kateremu hoče iztrgati vodilno vlogo v Aziji in v svetu. Indija pa j.e Kitajcem talkorekoč na poti, da dosežejo ta svoj' namen. Zaradi tega n'i izključeno, da bo ta priložnostna solidarnost med Zapadom in Sovjetsko zvezo prisilila Kitajce ne samo na de-}en, ampak popoln umik. Z druge strani pa je indijski ministrski predsednik iNehru napovedal dolgoletno obrambno vojno. 'Katera izmed teh dveh nakazanih možnosti bo obveljala, pa je trenuitmo težko teči. a. t. Zlati jubilej „Miklove Zale" v celovškem mestnem gledališču Na praznik Brezmadežne, 8. decembra, smo doživeli koroški Slovenci naj lepšo in najpomembnejšo kulturno prireditev v naši zgodovini. Šentjakobsko Slovensko prosvetno društvo »Rož« je počastilo ob navzočnosti sivolasega avtorja g. Jaka Špicarja z gostovanjem v celovškem mestnem gledališču zlati jubilej »Miklove Zale«. Nad 150 rojakov, žal, ni več dobilo vstopnic, ker je bila prireditev, kateri je prisostvovalo nad 1000 rojakov iz Roža, Žile in Podjune, p o p o 1 n om a r a /p ro d a n a. Med častnimi gosti so bili navzoči: kot zastopnik krškega škofa mil. g. prelat dr. Rudolf Bliiml; namestnik deželnega glavarja Ing. Thomas Truppc; generalni konzul FLRJ, g. Boris Trampuž z gospo; honor. konzul Francije g. Peter Griebichler; predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev prof. dr. Valentin Inzko; predsednik Krščanske kulturne zveze prof. dr. Pavle Zablatnik; ravnatelj slovenske gimnazije, višji študijski svetnik dr. Joško Tischler; predsednik nadzornega odbora Mohorjeve družbe mil g. kanonik Aleš Zechner; tajnik Narodnega sveta prof. dr. Reginald Vospernik; tajnik Zveze pevskih društev č. g. Tomaž Holmar in drugi. Pred dobesedno nabitimi iprosltori celovškega mestnega gledališča — ki se med 3ie-tom le malokdaj docela napolni —, se je v soboto dvignil zastor za eno največjih slovenskih kulltunnih stvaritev: za Miklovo Zalo. Vstala 'je Miklova Zala. Vstala — pravim, ker je izza njenih zaves zasvetil oni košček naše slovenske zgodovine, ki jie vedno mlad, vedno svež, vedno navzoč, vedno resničen, ki je pot našega naroda 'skozi vek. Vedno-veljavnosit izpovedi in nemimlljiva simbolika sta Zalima veličina. Kjer je vstajenje, je veličina, zmaga, upanje, bodočnost. Kar vstaja, more biti samo veliko. In ni velik slovenski rod na Koroškem, ki vstaja že tisoč po tuji krivdi niso mogli storiti. Česar danes in jutri ne bodo storili, po lastni krivdi ne bodo storili. Miklova Zala je simbol vsega prizadevanja, jie 'smer, a iti jo moramo sami. Miklova Zala nam je klic, a odgovoriti mu moramo sami! Prof, dr. Vinko Z vit ter je pozdravil uvodoma v imenu Krščanske kulturne zveze in Slovenskega prosvetnega društva »Rož« vse navzoče ter izpovedal z izbranimi 'besedama1: »Zala pralznujie danes svoj zlati jubilej. Njena krstna predstava je bila leta 1911 v Trabesingerjervi dvorani na Ve-likovški cesti. Svoj srebrni jubilej je praznovala na odru Narodnega gledališča v Mestno glcdaliSčc v Celovcu - prizorišče „Miklovc Zale” ob njenem zlatem jubileju tri sto let, ni to kip, ki stoji v bodočnost in za bodočnost! In ni Miklova Zala ono sobotno popoldne saano jasneje in resmčneje razglasila to blagovasit, da bi se je trenutek odrešilneje zavedali, se ob ujeji okrepili, začeli znova. Miklova Zalila v tej. podobi nas je pozvala pred nove naloge. Videli smo, tla se tudi Slovencem na Koroškem odpirajo vse poti v svetovno življenje, da so jim dana vsa 'sredstva za razglas 'svoje kulture. A vse to je le prvi naliv bodočega življenja. Vse nadaljnje si moramo prislužiti z delom lastnih rok in možganov, čas se je spremenil, česar Slovenci v pretekli zgodovini niso storili. Ljubjljlani. Svoj zlati jubilej petdesetletnice pa obhaja danes na odru celovškega mestnega gledališča. Kaj nam je Zala, kaj je skrivnost njene privlačnosti? Pisatelj Prežihov Voranc je zapisal, da je Zala poosebljena zvestoba našega, ljudstva do domovine, govorice in kulture. Pesnik Oton Župančič vidi v njej poslanstvo veme Slovenke. Zrl je srebrno prireditev v Ljubljani dn navdušen nad igro je zapisal posvetilo šentjakobski igralki Zale: Kadar me skrb za nas napade din več nikjer ne bode na-de, se spomnim Zale na kolenih, spet upov sem ognjenih in vem, naj pride kar še koli, za nas še zvesta Zala moli.« Rojaki! Dekleta, žene, matere! Zala je poosebljena zvestoba verne Slovenke. Ohranite tudi ve zvestobo domovini, slovenski govorici in krščanski kulturi. Ohranite naš rod tudi v bodoče krščanski kulturi in slovenstvu! V ganotju so se vrstili mimo naših oči prizori — kot oživela preteklost. Vstal je Serajnik — zdelo se je, kot hi se dvignil v deveti ali deseti vrsti v parterju ali drugod — in izpovedal — vsem malovernim v posmeh —, da nikdar ne bomo klonih na tej zemlji, v 'tej domovini; preveč je naša, preveč smo njeni. In naši fantje in dekleta v dijaških domovih bodo odslej spet rajši govorili slovensko med seboj. Oži- vel je spet preprosto pretresljiv očetovski žegen, zaživela ob Serajmei vsa lepota domačije, veselost, nepokvarjen humor. Zaprisegel je Mirko ponovno zvestobo svojemu ljudstvu v stiski — ter jo vršil do zadnjega svoj ega dejanja; nastopila je svojo trnjevo pat Miklova Zala, varuhinja narodnega izročila; in ob njej smo se srečali z našimi dekleti, ki se izgubljajo v mestih in drugih deželah za boljšim zaslužkom. Izdajala je Almira, dokler ji usoda ni prekrižala hudobnih načrtov: bodoči rodovi ne bodo več govorili o njej. — V luči prizorov, ki so stalni simboli za vse čase in ljudi, smo gledali podobe iz zgodovinskega utripanja našega naroda. In zaključek ob skupni življenjski cesti? Miklova Zala je bila vedno nov začetek. Naj bo še tokrat, ko z njo rešujemo narodno dediščino. Sobotna uprizoritev »Miklove Zale« ni samo dokaz za kultu,rno zmogljivost kul-tumaga dela potomcev trpeče in veseleče se Miklove Zale v St. Jakobu, ampak je 'tudi najbolj živ dokaz za zainteresiranost naših ljudi iz vseh predelov Južne Koroške za kulturno ustvarjanje in uživanje. Špic ar se je za to Ob koncu igre, ko je bil imenovan za častnega člana šentjakobske igralske skupine, zahvalil gledavcem, igravcem ter zastopnikom oficialne Koroške. Združeni tamburaški zbori so pred začetkom predstave ter v večjih odmorih igrali pod vodstvom Hanzija Gabriela. V več kakor štiri ure trajajoči igri smo se bali, in se veselili z Zalo in s številnimi igravci, ki so nas privedli v davne čase turških vpadov. Vloge »starih« igravcev, ki podajajo svojega Serajnika ali svojo Miklovo mamo že skozi desetletja, so pokazale več sigurnosti dn naravnosti v nastopu. Toda tudi vloge mladih, posebno podoba Zale in njenega Mirka, z velikim znanjem, doživetim čutom im ljubeznijo do domače govorice. Spretni režiji č. g. Vinka Zaletela se imamo zahvaliti, če so tudi v očeh gledav-cev manj važne vloge ter manj važne situacije bile prikazane izdelano in dovršeno. Ge se je ali se bo tu ali tam oglašala kri-Itika zaradi mogoče obstoječih nedoslednosti — bodisi v dramatski zgradbi ali v naslikanem koloritu časa — potem naj do-'tični vedo, da je Ito ljudska igra in da avtorju ni šlo za znanstveno upodobitev časa in ljudi, ampak za pretresljivo izpoved ljubezni an zvestobe do domovine. Ta veličastna prireditev je v Mohorjevem domu izzvenela v prijetnem osebnem srečanju igravcev, tamburašev in drugih kulturnih predstavnikov z avtorjem »Miklove Zale« Jakom špioarjem. OBJAVA Prvo tromesečje zaključimo letos 15. decembra. Dijaki dobijo 14. decembra »Šolska poročila«. V soboto, 15. decembra, je na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence »Dan staršev«. V času od 13. ure do 16. ure dobijo starši pri vseh profesorjih pojasnila glede učenja in vedenja dijakov v šolskih prostorih, Lerchenfeklgasse 22, 2. nadstropje. V soboto, 15. decembra, dopoldne pa je v Modri dvorani Doma glasbe občni zbor Združenja staršev. Začetek točno ob deseti uri. Ker so na dnevnem redu važne zadeve naše šole, so vsi starši naprošeni, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Ravnateljstvo Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence Politični teden Po svetu... OKOLI RUSKO-AMERISKEGA SPORAZUMA V glavnih mestih obeh blokovskih voditeljev 'previdno molče o vsebini pisem, izmenjalnih med Kannedyjem in HruSčevom v zenitu kubanske kruze. Prav tako so skope vesti o ■vvaishimgtoniskih (pogovorih ameriškega predsednika s sovjetskim podpredsednikom. Vemo, da se nista pomenkovalla samo o item, 'koliko je lin koliko še bo kdo popustil'V »kubanskem primeru«. Beseda je tekla v vsaj še treh problemih: o postavitvi U Thainta za generalnega tajnika OZN, o razorožitvi — predvsem o ustavitvi jedrskih poizkusov — tor o berlinskem vprašanju. Vemo, da sta se Kennedy in Mikojan sporazumela glede U Thanta. Saj je bil U Thamt soglasno izvoljen za generalnega tajnika OZN. Samo ugibati pa smemo o tem, koliko sta se zbližali 'stališči dveh blokovskih korilfej o drugih spornih vprašanjih. Kennedy in Rusk sta 'že pred časom previdno napovedala možnost za zboljšanje odnosov med Wash ing tonom in Moskvo. Kcn-nedy je ocen il Mikojanove razgovore v Beli hiši kot koristne. Na Generalni -skupščini sta te dni sledila pomembnemu sporazumu med ZDA iin SZ — sporazum o sodelovanju pri miroljubnem izkoriščanju imerplane-tarnega prostora ter sporazumna deklaracija o niporabljanjn prihrankov prihodnje razorožitve za pomoč svetovnemu gospodarstvu, pred vsem nerazvitim (področjem. Od deklaracij do njihove uresničitve je seveda še zelo dolga in negotova pot. Realna vrednost Obeh sporazumov daleč zaoistaja za pomenom dejstva, da sta se Moskva m Wa-shingtonu vendar zopet enkrat sporazumela še o nečem drugem, razen o tem, da se ne razumeta. Z vso potrebno previdnostjo morda smemo niipati, da odpirajo ti sporazumi vhod v novo obdobje pogajanj ob pripravljenosti do kompromisne rešitve, četudi moramo hkrati priznati, da pogajanja zadnjih dni niso pokazala nikakšnega napredka v dveh glavnih, najbolj akutnih mednarodnih problemih: V vprašanju dokončne rešitve kubanske krize 'ter v vprašanju ustavitve jedrskih poizkusov. VZHOD PO SVOJIH POTEH Med karibsko krizo je bilo Slišati razen glasov neangatžiranih držav samo še glasova velikih »bossov« iz Washimgtona in Moskve. Tu in tam se jima je poskušal pridružiti glas iz Havane. De Ganile, Adenauer pa tudi Macmillan so reševali medtem domače krize in probleme. Francoskemu samotarju so volitve potrdile večinsko podporo poslancev novega parlamenta. Postavil je vlado, ki se zdi stabilnejša kot katerakoli v 'povojni Franciji. Prihaja čas de Gaul-lovoga »razgovora« z Evropo in zahodnimi zavezniki nasploh, prihaja čas njegovih neusmiljenih spopadov z večnim tekmecem z druge strani La Mancha — na bruseljskih pogajanjih o pogoj ih za vstop Velike Britanije v Skupni trg ter na sestanku zahodnoevropske unije glede vprašanja, ah naj imajo dežele Atlantskega pakta atomsko orožje vsaka posebej aili skupno. Reprizo toga spora smemo pričakovati na zasedanju Sveta NATO v drugi polovici tega tedna, kjer bodo razpravljali o »promoviran jn« .Atlantskega pakta v »četrto jedrsko silo«. Strah pred nepričakovanimi in nezaželenimi koraki samovoljnega »očeta Pete republike« sili zahodne zaveznike na čimprejšnja pogajanja z de Gaullom. Najprej bo odromal na trnjeno pot v Pariz britanski premier. a Ljubljanski nadškof Vovk H . H je 1. decembra proslavil 16. letnico ti j svoje škofovske posvetitve. Nadškof, ^ g ki se vkljub bolezni udeležuje kon-BS čilskih del, je prebil ta dan v zbra- ti §j nosti in molitvi. Častilkam vseh Slo-J vencev se pridružujemo tudi mi z že-RS Ijo, naj mu Bog vrne zdravje, da bo L |j lahko še mnogo let vodil ljubljansko S nadškofijo. — Dne 2. decembra je posvetil ma-■ rihorski škof dr. Držečnik v kapeli ^ K) šolskih sester v Grottaferrati v no- 0 § vomašnika štajerskega rojaka Stefana p g Faleža. G. novomašniku, ki je daljni H sorodnik doktorja istega imena, ki §a j| živi v Rimu, želimo mnogo božjega l g blagoslova v duhovniškem poklicu. w____________________________________2 Središčne točke težkih razgovorov bodo pogoji za britansko Članstvo v Skupnem trgu (o čemer se brezuspešno pogajajo že 14 mesecev), bodočnost Atlantskega pakta, posebej vojaška politika njegovega zahodnoevropskega dela, ter francosko stališče o morebitnih širših pogajanjih med Vzhodom in Zahodom, (predvsem o prepovedi jedrskih poskusov im o Beriinu. Od de Ganila bo odpotoval Macmillan na Bahamske otoke, kjer se bo 19. in 20. decembra pogovarjal z ameriškim predsednikom. Adenauer 'bo obiskal Pariz šele januarja. Pred tem mora sestaviti novo vlado ter rešiti problem, Iki je zanj še mnogo važnejši — kako dolgo bo še vodil Zahodno Nemčijo ,po spolzkih poteh skrajnega konservatizma v mednarodnih odnosih, predvsem v odnosih s socialističnim svetom. Staremu kanclerju moramo priznati, da je v sedanji tritedenski krizi kabineta uspešno krmaril čoln svojih interesov med liberalno Scilo in soci-aldemokratsko Karibdo. Morali se je sicer odpovedati, sodelovanju v bodoči vladi svojega najzvestejšega najpomembnejšega pristaša, dosedanjega obrambnega ministra Straussa. Adenauer pa še vedno upa, da 'bo v medsebojnem tekmovanju liberalcev in socialdemokratov za mesto koalicijskega partnerja v bodoči vladi 'Utrdil svoj položaj kanclerja za daljšo dobo. V Bonnu bojujejo tri 'stranke čuden medsebojen boj za ministrske stolčke, sočasno pa se vse tri stranke [rogajajo v dvoje o koaliciji. Najverjetnejša je obnovitev vladne koalicije Ademauerjeve Stranke z Mberali. Manj verjetna je zveza Adenauerja s socialdemokrati, ki so sedeli vseh trinajst let na opozicijskih klopeh, še manj pa verjamemo v sporazum med Socialdemokrati in libcrali, ki naj bi poslal Adenauerjevo večinsko kr-ščansko-demdkratično unijo v opozicijo. Predsednik jugoslovanske republike in dva podpredsednika so odpotovali na dve strani sveta na obiske. Predsednik Tito s podpredsednikom Rankovičem j,e odšel v Sovjetsko zvezo. Obisk sicer ni uraden, kij ub temu pa bo, kot kaže, program povezan z »uradnimi« in »zasebnimi« razgovori z najvišjimi državniki vodilne države Vžhodnjcga bloka. Podpredsednik Kardelj pa je odpotoval na uradni obisk v Indonezijo, Indijo in Irak. Spotoma se je ustavi! še v Iranu, na Cejlonu in še kje. PO AZIJI Na lodiijisko-kiitiajski meji po izjavah kitajskega zunanjega ministrstva ne bo tako hitro prišlo do zaželenih pogajanj za ureditev spora. V tej Izjavi je namreč rečeno, da vlada v Pekingu ne sprejema indijske zahteve, naj se Kitajci umaknejo na črto od 8. septembra 1962, in da je na tej podlagi rešitev spora nemogoča, temveč vztraja na črti od 7. novembra 1959. Toda javno mnenje pričakuje, da bi utegnila k ureditvi spora odločilno prispevati konferenca šestih afriLškoazijiskih držav, ki se je začela pred nekaj dnevi v Colombu, glavnem mestu Cejlona. Indija je poslala na-konferenco dva predstavnika, ki pa ne bosta neposredno sodelovala, temveč bosta le pojasnjevala posameznim delegacijam indijsko stališče glede spora s Kitajsko. ... in pri nas v Avstriji TEŽEK ZAČETEK Pogajanja za sestavitev nove vlade se nadaljujejo ta teden. Generalni tajnik Avstrijske ljudske stranke dr. Withalm je izjavil, da se njegova stranka zavzema za konkretne razgovore s socialisti. Ti pa se jim izmikajo in se delajo, kakor da bi se 18. novembra nič ne bilo zgodilo. Zdi se, da bi najrajši prezrli, da so prvič po mnogih letih zgubili mandate. Na nekem z bo ro vanjo mladinskega gibanja na gradu Warthdlz je mladina posebno 'vneto zahtevala', da je treba pri sestavljanju nove vlade dejansko upoštevati volilni izid z dne 18. novembra. Mladina Skrbno im točno zasleduje potek pogajanj in je z velikim ogorčenjem kritizirala zadrža-nlje socialistične stranke, ki se dela, kakor bi se 18. novembra nič ne bilo spremenilo. ROMAN RUS: VESTI O KONCILU Predzadnji teden koncilskih del v letu 1962 Pred pričetkom del 27. glavne kongregacije, ki se je vršila v ponedeljek 26. novembra 1962 je glavni tajnik msgr. Felici prebral pismo, v 'katerem se sveti oče za-■hvalj u j e za voščilno brzojavko, ki so mu jo poslali koncilski očetje preteklo soboto. Nato je glavni tajnik v imenu predsednika sporočil program del za mesec december. Generalne kongregacije se bodo vršile vse dni, razen nedelje. V soboto 8. decembra bo v cerkvi sv. Petra slovesen obred za zaključek prvega dela koncila. Obredu 'bo predsedoval sveti oče. Po 'poročilu so govorili štirje kardinali. Seji je predsedoval kardinal Tisserant. Sveto mašo je daroval filipinski nadškof Rosales. Koncilskih očetov je bilo 2.133. O sredstvih družbenega obveščanja je govorilo 13 koncilskih očetov. V torek, 27. novembra, se je vršila 28. glavna kongregacija. Koncilski tajnik msgr. Felici je tudi objavil da je sveti oče ugodi 1 želji številnih koncilskih očetov, zlasti tistih, ki bivajo daleč od Rima in tudi zaradi razlogov pastoralnega značaja ter odločil, da se 'bo pričel drugi del koncila 8. septembra 1963 in ne 12. maja, kot je bilo prvotno določeno. Dne 28. novembra je bila 29. generalna kongregacija. Koncilski seji je predsedoval sirski patriarh iz Antiohije, kardinal Taji pouni. Sveto mašo je daroval v etiopskem obredu, ki izthaja oz 4. stoletja, nadškof iz Addis Abeibe, Yemmeru. Koncilskih očetov je bilo 2.144, govorilo jih je 17. Dela 30. generalne kongregacije, ki se je vršila v petek 30. novembra so bila najprej posvečena glasovanjn o prvih devetih ‘točkah 1. poglavja osnutka konstitucije De Sacra liturgia. Glasovali so samo s placet ali mon placet za vsako devetih točk. Glavni tajnik je omenil, da je ta dan praznik sv. Andreja, brata sv. Petra, zato so izpostavili relikvije tega apostola polog oltarja konfesije in postavili dela tega dne pod njegovo zaščito. Glavni kongregaciji je ta dan predsedoval kardinal .Spellman, sveto mašo je daroval belgijski škof Charue. Koncilskih očetov je bilo 2.145; govorilo jih je 15, med njimi splitski škof FramiČ in beograjski pomdžni škof Bukalko. V soboto 1. decembra se je vršila 31. koncilska seja. Vesti o zdravju svetega očeta poročajo to-lažljiivo zboljšan je. Papež Janez XXIII upa, da bo v nedeljo opoldne lahko podelil z okna svoje študijske sobe vernikom na trgu sv. (Petra običajni blagoslov. S to objavo jc glavni tajnik Felici odprl deda tega dne in pripomnil, da se sveti oče zahvaljuje koncilskim očetom za njihova voščila in jiim poddjuje apostolski blagoslov. Skupščina je sprejela to objavo z dolgim odobravanjem in izrazi veselja, in ljubezni do svetega očeta. Številni govorniki so razpravljali o venski strpnosti. Glavni seji je predsedoval kardinal Frings. Sveto mašo je da- roval angleški nadškof iz Birminghana, Grimshatv. Koncilskih očetov je bilo ta dan v dvorani 2. 112, govorilo jih je 14. Delovanje sv. Očeta Sv. Oče Janez XXIII., je za svoj 81. rojstni dan obiskal Zavod za širjenje vere na Gianicolu, kjer je daroval sveto mašo. Govorili je gojencem in številnim prelatom. Papeža Janeza XXIII. je ipozdravill kardinal Agagianian z ostalimi prelati Zavoda in 'Kongregacije. V kapeli so bili gojenci, ki pripadajo (>0 narodom, dalje kardinali: Rugamlbvva, Gilroy in Gracias ter nad 50 nadškofov in škofov bivših gojencev zavoda. Ob zaključku svete maše je kardinal Agagianian v svojem pozdravnem govoru poudaril visoko čast, da je p;ipež že drugič za svoj rojstni dan obiskal ta zavod in se mu zahvalil, da je dvignil zavod v papeško univerzo. Opoldne tega dne se je papež z Okna svoje študijske sobe zahvalil za častilke vernikom, ki so se zbrali na trgu sv. Petra in jim podelili blagoslov. V sredo je papež z radijskim nagovorom odprl novi vatikanski oddajinik za Avstralijo in Novo Zelandijo, ki so ga 'podarili verniki teh držav. Na nasvet zdravnikov je moral sveti oče od srede dalje prekiniti, z vrsto avdienc, v katerih je sprejemal koncilske očete posameznih narodov. Simptomi gastropatije so se namreč 'povečali in (povzročili razmeroma hudo anemijo. Po zadnjih poročilih se je papeževo zdravstveno stanje znatno zboljšalo. (Dalje) Mladina nima razumevanja za. ne- in pro-tidemoikratske metode. V političnih krogih opozarjajo na to, da stoji, Avstrija ponovno pred važnimi odločitvami, ki zahtevajo močno, delavno in enot.no vlado. Kar si je dosedaj dovolila socialistična stranka, je golo izzivanje več kot dva milijona volilcev, katerih volilno odločitev hočejo kratkomalo prezreti. Zato ni čuda, če avstrijski volilci zahtevajo in pričakujejo, da 'bo Ljudska stranka vztrajala pri svojih zahtevah in tudi izbojevala jasno stališče nad dva milijona volilcev v pogajanjih s stranko, ki je zgubila glasove in mandate. ZA SODELOVANJE se j,e jašmo 'izrekla Avstrijska ljudska stranka, vendar se je prav tako j asno izrazila proti vsakemu rdečemu nasilju. Osrednje vprašanje pri sestavljanju nove vlade je in ostane, če sta oba partnerja pripravljena, priznati izid vollitev z dne 18. novembra za osnovo vseh pogajanj — in s tem upoštevati vse pOsledice. »Kdor stoji na stališču, da se z volilnim izidom ni ničesar spremenilo«, je dejal zvezni kancler dr. Goribach, »ta oporeka volilcem pravico spreminjanja razmer in s tem zgubijo tudi svobodne volitve svoj smisel. Pravtako je morala leta 1959 Avstrijska ljudska stranka priznati, da se je njeno število v deželnem zboru zmanjšalo in da so socialisti postali močnejši. To se je poka-zailo tudi 'takrat pri razdelitvi vladnih stolčkov. Isto merilo za vse! SLOVENCI doma ut po soetu Slovenski študentje gostujejo v Afriki Na turnejo po Afriki, ki se jc začela 5. novembra in bo trajala približno tri tedne, so odpotovale Štiri skupine ljubljanskega Študentskega kul-tumo-umetniSkega druStva ,Akademik”, jn sicer: primorski pevski zbor „Vinko Vodopivec”, folklorna skupina „Franoc Marolt”. „KoroSki oktet” in „Akaorcclana in poslikanega starega pohištva nastavljen kot restavrator v Rijk muzeju v Amsterdamu in antičnih muzejih v Haagu, v Avstraliji je pa nedavno dokončal največje tlelo v tej državi — restavriral je 40 starih slik v katedrali sv-Patrika v Melbournu, za kar jc rabil leto dni. dvajsetletnem restavratorskem delu je Benko restavriral nad 1000 umetnin, meti katerimi so bite tutli slike holandskih, francoskih in italijanskih mojstrov. V Avstraliji sc slovenski družbi ni odtujil in je h’ pr. za uprizoritev gledališke igre, ki jo je postavilo na otlcr .Slovensko društvo v Melbournu, naslika' kulise. LEV DETELA: Pripomba k neki »Kritiki' V 40. številki Slovenskega vestnika je neki -nik objavil Nekaj besed o Zborniku slovenskih študentov na Dunaju. Nočem polemizirati z omenjenim piscem, saj je to storila že obširna in tehtna Lipuševa kritika v Našem tedniku-kroniki (št. 45), kot nehote tudi vse ostale kritike, ki so o Zborniku že izšle. Vsekakor nočem izreči sodbe, da je -nikovo prizadevanje, prikopati se do neke družbenopolitične in družbenokritične analize Zbornika zgrešeno. Vsekakor pa je zgrešena njegova metoda, njegov način takega dela — in to še posebno ob Zdov-čevcm in mojem primeru. Končno sem itak pričakoval že apriorno, dogmatično, pessi-sovsko, površinsko analizo svojega dela. Ni se me ocenjevalo, temveč napadalo kot osebo, ki je kompromitirana, revizionistična, nezaželena, ki je storila določen »smrtni greh« in bo kot taka do večnosti zaznamovana. Žal seveda pisec ne pozna dejstev in silnic, ki so me leta 1960 vodile v tujino; zato me pač prav enostavno enači z nečim, kar nisem, kar ne bom in kar nisem nikoli bil. Zanimivo je, da -nik ni ocenil in opisal mojih »smrtonosnih« napak, temveč je to prepustil »strokovnjakom«, torej verjetno sodnikom, podobnim prikaznim po starinskih podstrešjih v Kafkovem Procesu, seveda gledano iz »moje« perspektive. Na tem mestu pa bi predvsem rad pojasnil, da me je pri pisanju razprave Miselna struktura slovenske povojne književnosti (kot tudi pri vseh ostalih delih, ki so že ali še bodo izšla) vodilo neko popolnoma drugo načelo, i j; noče biti nikaka polemika v negativnem smislu, nikak razdor ali prostaško obračunavanje, temveč zgolj stvarna analiza trenutnega stanja kulture, posebno pa književnosti med Slovenci. Verjetno -nik ni opazil, da sem v razpravi v Zborniku še posebej podčrtal izreden pomen mlajše slovenske generacije v ožji, centralni Sloveniji, ki sem jo ocenil kot najpozitivnejšo in največ obetajočo vrednoto. Seveda pa sem razpravljal tudi o slovenski kulturi izven Rojakom na tujem! Kot vsako leto smo tudi letos izdali lep knjiini *Lr, lu Vas bo razveselil v letošnjih zimskih dneh. Dar, ki ga sedaj razpošiljamo obsega: 1. Koledar za leto 1963, zelo zanimiv z mno-Stimi ilustracijami. Cena izvoda 15.— šil. 2. Večemična povest Lojzeta Ilijc: „ G o s p o d imen” (II. del). Povest se godi na Gorenjskem aoli Vodic in Cerkelj. Cena 10.— šil. 3. Osmi zvezek zgodovinskega dela „Ko roški Slovenci” izpod peresa pok. Frana Erjavca. Cena 10.— JU. izvod. 4. Naj>cto pisana knjiga flamskega misijonarja ,la Kitajskem Andreja van Coillie „Strahote k> tajski h ječ”. Cena 18,- šil. Dodati je treba nekaj šilingov za jroštnino. Na leljo pošljemo tudi cenik drugih knjig, ki jih ima-'ho v zalogi. Imamo trenutno tudi še nekaj .družinskih pratik” za leto 1963 na razpolago. V knjigoveznici dokončujejo zgodovinsko poljudno znanstveno knjigo: Ricciotti, .Jezusovo življenje”. O tej bomo še poročali. Priporoča sc Vam: Družba sv. Mohorja v Celovcu. ZAHVALA Slovenski dušnopast irski odbor v Zapadni Evropi * ob letošnji izseljenski nedelji prisrčno zalival j lije vsem dobrim srcem, ki so sc s svojo iH)d|Miro na ta ali oni način spomnili izseljenskih slovenskih dušnih pastirjev. S svojo dobroto so pomagali, da so mogli tudi tisti izseljenski misijonarji, ki nimajo rednih dohodkov, nadalje' at i svojo duhovno, kulturno in socialno pomoč našim ljudem na tujem. Kog plačaj! Mesečnik za izseljence „Naša luč" Te tlnii je i/Sla zadnja letošnja številka mesečnika za rojake mi tujem »iNaša luč«. 1 a fot uma že desetletno tradicijo in je zelo pnilijiuibljen ‘tako med roj alki, Iki so že iz-tpred druge svetovne vojne na tujem, kot pri tdh, kr so šli v tujino v zadnjih letih. Ta številka ima adventno in božično vse-bino, ker je pač zadnja v tekočem letu. Zelo zanimivo je čir alti v njej vesti iz življenja rojakov po raznih deželah zapadne Evrope. Krsti, poroke in smrti ter razne prireditve kažejo, kakšno je življenje našega človeka Po Angliji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in celo na Švedskem List se že od začetka tiska v naši tiskarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu. meja Jugoslavije, o slovenski kulturi v Italiji, Avstriji ali emigraciji, ki ima še posebno važno sekundarno nalogo, namreč naloge seznan janja enega naroda z drugim narodom, kar ho postalo pomembno zlasti v naslednjih desetletjih, ki bodo desetletja ZDRUŽEVANJA in postopnega POMIRJANJA. To spoznavajo danes najpomembnejše osebnosti v svetu in tudi med Slovenci — tudi v domovini. Naloga bodočih desetletij je razvijanje in pospeševanje določenih družbenih in socialnih pridobitev, ki pa morajo zadobiti pritok zakonitosti starih tradicij. Moj namen v razpravi v Zborniku ni bil revizionističen, naperjen proti »matični državi«, temveč je bil POSREDNIŠKI, HUMANISTIČEN, ZDRUŽEVALEN. Ni mi šlo za reševanje ali napadanje določenih imen, temveč za bogatenje situacije v centralni Sloveniji z dosežki slovenskih pozitivnih ustvarjavcev izven meja ožje domovine. Seveda je tudi tu marsikaj okostenelega in togega, pa tudi zgrešenega, vendar marsikje vlada celovita resnica, moralni razpon, notranje kultiviranje, združevanje, osmislitev, evropsko izročilo, tradicija, poe- zija. Te poteze današnji centralni Sloveniji manjkajo (kot ugotavljajo Perspektive 21 na strani 136), nahajajo pa se v veri in njeni kulturi. Tudi centralna Slovenija zahteva vedno objektivnejše obravnavanje določenih kulturnih problemov (glej članek V. Smoleja O proučevanju slovstva v narodnoosvobodilnem boju, Naši razgledi 256 ali pa razpravo Edvarda KOCBEKA o nemškem filozofu Ernstu Blochu, Naša sodobnost št. 3, itd.). Tako je popolnoma jasno, da hodim v razpravi v Zborniku vštric z domovino, da pa hočem spoznati tudi določene pozitivne vrednote v zamejstvu in emigraciji. Ta še ni dovolj spoznala vrednosti novih socialnih perspektiv, vendar si to prizadeva. Verjetno moramo biti kar se da previdni pri ocenjevanju določenih kulturnih pojavov. Dekonstruktivna polemika, ki jo razvija -nik proti moji privatni osebi, in ne — proti razpravi — kot bi bilo pričakovati, pa je vsekakor daleč od kakega ZDRUŽEVANJA, HUMANIZMA, da, celo KOMUNICIRANJA. Taka »kritika« je značilen primer površinskega podobarstva, ki se je ustoličilo zlasti v stalinistični Sovjetski zvezi, a se že davno razkraja. Taka »kritika« je nedvomno besen udarec v prazno; bravcu ne pove nič, pač pa je zgovoren prikaz circulu-sa vitiosusa zgrešene pessisovske metode. Dunaj, december 1962 Argentinski slovenski umetniki so razstavljali Kljub velikim razlikam med umetniškimi smermi slovenskih slikarjev, iki živijo po Argentini, so priredili že pred nekaj časa skupno razstavo v San Martinu. Njihove umetniške težnje so močnejše kot stilna usmeritev. O tej umetniški razstavi je poročal Marijan Marolt. Rastavljajoče slikarje pa je predstavil takole: '»Kot na lanski razstavi', tako je Ivan Bukovec tudi' letos pokazal, da se more ustvar-Ijati predmetno in (brezpredmetno, abstraktno, oboje istočasno. Že dr. šijamec je pred kratkim napisal, da je nasprotje med obema velikima vejama sodobne umetnosti le na-videizno, d očim je nekoliko starejša literatura rada poudarjala', da je abstraktna umetnost ali Iže ali pa Ibo v kratkem s predmetno radikalno pometla. G. Bukovec ustvarja letos ibolj hoteno, premišljeno kot lani, ko se je rad prepuščal slučaju, kako bo sama od sebe 'umetnina izpadla. Značilen se mi vidi 'lesorez »Predmestje«, Vkljub (pravilni) perspektivi v skupini hiš ni nobene prave globine, vse je črno ali belo, niti ne točno po enotni ohsvetljavi. Tudi pri edinem akvarelu, ki nosi nepravo oznako »Kompozicija«, manjka prave prostornosti: sivino zadnjih hribov srečamo tudi spredaj; drevesa v diagonalni razporeditvi ■istotako ne ustvarjajo globine. Tudi stebla »Bodeče ndže« so pravzaprav vsa v isti prostorni ploskvi, najsi so 'posamezni cvetovi nekoliko plastično modelirani, pa le nakazano. Iste značilnosti opažamo pri »Obrazu« in abstrakcijah I — IV, dasi je 'bolj »plastična« kot druge. Tudi se v abstrakcijah včasih nahajajo motivi, iki bi jih bilo mogoče predmetno označiti. Je pa povsod kompozicija zelo študirana in to je najmočnejši pstanelk nekdanje Sole. Stilno bi Bukovca označili kot idealizmu se nagibajočega nekdanjega realista. Ivan Bukovec bo objavljal tudi v Koroški (kulturni reviji »mladje«. Tone Kržišnik je najbolj zvest nekdanji šolski učenosti. Je v bistvu realist, kar kažejo 'posebno ozadja odnosno zaključki ho-ricontov. So to hribi, katerih le zadnji, desni, je barvno, naturalistično poglobljen: so to pristaniške stavbe; je horkont menda celo nalašč nekoliko dvignjen; so to forme nekako eksotične cerkve. A zveza ozadja z ospredjem je očitna; je v ospredju varžno drevo, breg. Vedno pa je barvno važno in za celotni vtis slike pomembno tudi nebo, ki 's svojimi barvami šele poda celotno barvno harmonijo. Andreja Makeka oba šopka ali cvetlični tihožitji sta slikana v interjerju, pred nevtralnim ozadjem, ki je pa za barvno kompozicijo zelo važno. Akvareli so vsi z barvami poglobljeni, nekateri tudi s perspek-tiivičnimd pomagali '(pot, obrežje), tako, da je ustvarjen nek neskončen prostor. Isto velja za gozdno pot kjer vodijo v globino pot, nasipi itd. V bolj mili obliki zasledimo to v nekaterih diagonalnih ogonilh, a glavni svetlobni, barvni poudarek {je nekako v sredini, na okrasti barvi. Drugačna so Dre- vesa, 'ki so jih mnogi označevali za najboljšo sliko na razstavi. Prostor se vkljub arhitekturnemu zaključku zgubi nekje v neskončnosti; jarek v sredi spredaj, ki bi lahko posredoval globino, je le nekam nakazan. Poudarek je v sredini, na drevesih, ki so zelo barvno razgibana, kar jakopičev-ska. Sončna svetloba je frapantna, nebo svetlo, brez 'izstopajoče barve, pa vendar barvno pomembno. Franc Papež ne slika istočasno predmet-nosti im brezpredmetnosti, pač pa daje svojim v bistvu brezpredmetnim slikam predmetna imena, kar morda koga zapelje v skušnjavo, tla išče predmetnega videza. Lani sem pisal, da kaže Papefž kot bi se naslanjal na slovenski 'impresionizem. Tudi letos bi bil ta spomin na impresionizem nekam upravičen. Slikar očitno sili z vrhom slike nekam V ozadje, kar je dobro vidno v sivih partijah zgoraj na sliki »Ob morju«; v »Apokaliptičnih jezdecih« je pa kompozicija vodilnih barvnih mas naravnost diagonalna kot v baročnem naturalizmu neskončnosti. Brez predmetnega podajanja barvne lise res izražajo »nekaj«, kar je očitno posebno na obeh imenovanih slikah, manj pa na »Gorskem motivu«, saj so nam gore tukaj predaleč, da bi jih doživljali. »Gora iz San Luisa« Darka Šuštaršiča je za pogled iz zmerne razdalje izborna planina z nevtralnim ospredjem, 'porinjena nekoliko v ozadje; nebo je le za okvir. Tudi »Gore iRosario« je izrecno predmetna slika z enako 'pozornostjo na ospredju kot na ozadju in celo na nebu. V to stilno skupino bi stavil tudi »Sestrico« kjer služi ozadje le za barvno kompozicijo. Vse ostale Darkove slike pa nekako izpadajo iz tega doseda-njega posebnega realizma, so nekam poe-nostavUjene, nekakšen 'primitivizem. »Janezek« Ibi bil sicer z držo telesa poglobljen, a prostornosti vendar ni, še manj na sliki »Matere z otrokom«. Isto opažamo na obeh slikah »Hiše v Rio iLujamu« ki imajo tudi razna 'parspektivična pomagala, zlasti pa na sliki »San Isidro«, kjer vodi v »globino« skozi vso sliko cesta v ozadje in je prav zadaj' na reki celo vidna majihna jadrnica. Toda namesto vtisa prostornosti je na teh slikah očitna neka ekspresivnost. N a j bližji nekemu neoekspresionizmu je Jure Vombergar. Cvetlično tihožitje je morda bližje nekomu »novemu realizmu«, toda »Tihožitje je v bistvu ekspresionistično. Na sliki je več perspektivičnih pomagal, tako prt, mizica im vrč, vendar ta me ustvarjajo prave prostornosti, ker prevladujejo ekspresivne linije. Škoda, da slikar ni kaj več razstavil. Navedene značilnosti, zlasti označbe z »je« in »ni« seveda niso merilo kvalitete, ki j e pri vseh razsta vi j aleih nesporna. Pa ne samo po kvaliteti, tudi po razmerah, v katerih so se razstavljaici 'razvijali in dozoreli, je razstava v letošnji sezoni doslej najpomembnejša slovenska kulturna manifestacija v Argentini.« ICcatUe, UuUucHt ucsti • LONDON Londonski »Daily Mail« je označil komaj petnajstletnega pianista Rudolfa Buchbin-derja za »dunajski čudež«. Buchbinder je debutiral v »Royal Festival Hallu« s klavirskim koncertom, na katerem je izvajal skladbe Beethovna in Chopina. Zdaj nadaljuje svojo turnejo po Veliki Britaniji. © DUNAJ Na prihodnjem dunajskem festivalu nameravajo uprizoriti iz zapuščine Antona Wildgansa njegovo dramo »Hipodamia«. Dunajsko gledališče »Atelier« bo tako prvič predstavilo javnosti delo, ki ga je pesnik napisal s trinajstimi leti. • MOSKVA Moskovski Hudožestveni akademski teater se pripravlja — po štirih desetletjih — na gostovanje v Združenih državah Amerike. Za to priložnost so pripravili drami »Tri sestre« in »Češnjev vrt« Čehova, dramatizacijo Gogoljevih »Mrtvih duš« ter še neko sodobno sovjetsko delo. — MHAT pa se pripravlja tudi na stoletnico rojstva svojega ustanovitelja Konstantina Stanislavskega. Priredili bodo znanstveno konferenco o pomenu Stanislavskega za sodobno gledališče, razstavo »Stanislavski in scenografija« ter več drugih prireditev. • FRANKFURT Nova opera »Donna Rosita ali Cvetlice govorijo« Renza Rossellinija je doživela uspelo krstno izvedbo v Frankfurtu. Delo ima za osnovo besedilo Garcie Lorce. Renzo Rosscllini je že poprej napisal opero »Pogled z mosta«, ki jo imajo na repertoarju nekatere zahodnonemške opere. • TRST Izšla je prva letošnja številka dijaške revije »Literarne vaje«. Zvezek je na lepi literarni ravni in živahno urejen. Glavni literarni sodelavec je Igor Tuta, ki je začel objavljati povest »Oba sva eno«. Vsebina je pustolovska, hkrati pa Tuta hoče reševati psihološke probleme. Posebno zanimiv prispevek v tej številki je latinski prevod Župančičeve pesmi o Cicibanu »Naše luči« drugega c-razreda tržaške gimnazije nižje. Številka ima tudi humoristični kotiček. Zaključuje jo članek o nedavno umrlem ravnatelju slovenskega učiteljišča in strokovne šole v Gorici, profesorju dr. Josipu Nemcu. • RUSIJA Sovjetski ministrski predsednik je v svojem govoru pred Centralnim komitejem sovjetske komunistične stranke dejal, tla je on sam odredil objavo Jevtušenkove pesnitve »Stalinovi dediči« v glasilu komunistične partije »Pravda«. To je storil zato, ker so prej to pesnitev izključili iz neke zbirke pesmi. Hruščev je dodal, da je on tudi dal povod za objavo povesti »En dan v življenju Ivana Denisoviča« v reviji »Novi Mir«. Kot znano opisuje ta povest en dan v stali-novskih koncentracijskih taboriščih v arktični Sovjetski Rusiji. Nosilec zgodbe je obsojen popolnoma po nedolžnem in so ga poslali na odsluženje kazni v to taborišče. »Pravda« je sedaj objavila protistalinov-sko pesnitev mladega pisatelja Nikolaja Do-risa. V njej pripoveduje pesnik, kako je poslal Stalin njegovega očeta v smrt v sneg Sibirije. Pesnik omenja, da spominja prazni ]K)dstavek Stalinovega spomenika v Volgogradu, kot se sedaj imenuje Stalingrad, še vedno na diktatorja. Pesnik zaključuje: »Hotel bi, da postane prazni podstavek ob Sveti Volgi spomenik za bojevnike!« Stara literarna garda se brani pred očitki v reviji »Oktjabr«. Revija je objavila pesnitev Jevgenija Dolmatovskega, ki očita mladi generaciji, da sodi o stvareh, ki jih ne razume. Dolmatovski se zavaruje z znanim opravičevanjem, da so Stalinovi sodniki verjeli, da Stalin o vseh zločinih, ki so se takrat dogajali, ni nič vedel. Mladi rod nima pravice soditi o njih, ampak je to samo stvar zgodovine, pravi. V očitnem namigovanju na Jevtušenka pravi pesnitev, da so »v pogrebu stalinovske generacije« korakali neki pivec koktajlov, več prijateljev divjih plesov in dekadentni pesnik, ki se baha, da je reformator«. V Moskvi so te dni odprli razstavo moderne umetnosti, v kateri ni nobenega dela v slogu tako imenovane »socialistične stvarnosti«. Za recitacijski večer v Športni palači v Moskvi v spomin na Majakovskega so v nekaj dneh prodali 14.000 vstopnic. ST. VID V PODJUNI (Poroki, pogreb) 11. novembra, na Martinovo nedeljo, je bila v St. Danijelu poroka Tončke Prajnik, Kavhove v Grablji vesi in Helmuta Hofer-Čekoni, kamnoseka iz Borovelj. Poročno sv. mašo je opravil p. Alfonz iz 'kapucinskega reda. ženitovanje je bilo v ožjem krogu na nevestinem domu. Popoldne nato je bir Jja v Mohličah poroka Roka Halar z Bele in Zofije Kranjc, Lesjakove na Horcah. N ovqpo ročencem želimo vse dobro na njih novi živi jenski 'poti. 15. novembra je umrl Andrej Kununer, Oslov oče na Veselah, katerega smo v soboto navrh izročili materi zemlji na farnem pokopališču. Domači g. župnik se je poslovil od njega z lepim nagovorom.. Želimo mu večni mir. ST. JANŽ V ROŽU (Miklavževanje in drugo) Dne 5. decembra jie tudi nas obiskal sv. Miklavž. Kljub hudemu mrazu in letošnji n nas m /iomhem v 70-letnica posojilnice v St. Janžu v Rožu Zadnja desetletja prejšnjega stoletja so bila v nekdanjih avstrijskih deželah gospodarsko in kulturno silno razgibana. Narodna zaVest se je že močno prebudila tudi v najširših ljudskih množicah m misel samopomoči pred narodnim in gospodarskim zatiranjem je navdušila tedanjega kmečkega človeka. Zlasti slovenske dežele so se v tej kultur n o«gospod a rski dejavnosti odlikovale. Pred nekaj tedni smo v St. Jakobu prazno- VABILO »Godbeno-pevska skupina Pavle Kernjak« šentiljske fare ter Farna mladina Št. Ilj ob Dravi iskreno vabita vse od blizu in daleč na Koženltavra) in ustanovili denarno zadrugo, Hranilnica in posojilnica imenovano. Prvi predsednik zadruge je bil Stih Martin-šlemc, ki je tudi dal na razpolago prostore za zadrugo. Prvi tajnik pa je bil g. provizor Karel Rous, ki jie že naslednje leto zapustil faro. Vendar pa je posojilnica lepo napredovala pod vodstvom neumornega poštenjaka Slemca, ki pa je že leta 1903 umrl. Sadovi zadružnega dela v šentjanški Posojilnici so bili kmalu vidni. Zadolženim kmetom, katere so okoliški mogdčnjaki gospodarsko in politično izkoriščali, je posojilnica s posojili pod ugodnimi pogoji toliko pomagala, da so se osamosvojili, kar je bilo vidno tudi v občinskem vodstvu, ki je od takrat vse do prihoda nacizma bilo v slovenskih rokah. Za prezgodaj umrlim Martinom Štihom je prevzel vodstvo Hranilnice in Posojilnice Matevž Krasnik-Bvatnik, ki je nad 30 let modro vodil zadrugo in bil obenem tudi dolgoleten župan. Sedanji predsednik pa je njegov sin Matevž Krasnik, ki je tako šele tretji predsednik Hranilnice v dolgi dobi 70. let. Zgodovina šentjanške Posojilnice beleži — kakor druge vse slovenske fculturno-go-spodarske ustanove na Koroškem — mnogo lepega, pa tudi mnogo žalostnega. Zadruga je doživela dva težka udarca, ki sta grozila uničiti vse dotedanje delo; to sta bili obe svetovni vojni. Toda požrtvovalnost in zadružna zavest našega ljudstva je šent-ijanšlko Posojilnico zopet postavila na trdne noge. Danes ima lep svoj dom, v katerem vodi tudi lastno blagovno zadrugo. Zadnjo nedeljo se je vršil pri Tišlarju jubilejni občni zbor, katerega se je udeležilo poleg domačih zadružnikov še zastopstvo zadružne centrale iz Celovca in sosednjih zadrug. Ob tej priliki smo se spomnili zaslužnih mož-zadružnikov in izrekli željo, da bi šentjanška Posojilnica še naprej uspešno delovala v dobrobit ljudstva. k O n d'rt in. iti rt) Predstavniki evropskih manjšin v Celovcu ki bosta na praznik svetega Štefana, dne 26. decembra 1962, ob dveh po-popoldne, v farni dvorani v Št. liju. prezgodnji zimi se nas jie precejšnje število zbralo v Tišlerjevl dvorani in radovedno pričakovalo njegov prihod. Ker se je pa Miklavž nekoliko zakasnil, so nam pa za uvod šentjanški' fantiči in dekleta podali dve šaljivi burki, ob katerih smo se kar pošteno nasmejali. N ato se je Miklavž s svojim spremstvom tudi že prikazal' na odru. Bil jie bogato založen: dva kovčka, polna lepih darov je imeli pripravljenih za naše pridne otroke, majhne in velike. Nepridne pa je kaznoval s tem, da jih je prepustil parklju. Kar hitro je potekali čas in morali smo se raziti. Sv. Miklavž naim je pa obljubil, da bo nas drugo loto spet obiskal. »Leto proti kraju gre, ladilk smo še...; zato vam pa moramo še povedati, da imamo spet nekaj' zrelih parčkov, ki Ibd že imeli izpit za skupno življenje, a najbrž bo to zimo še tako naprej ostalo, kakor se sliši; no, bo pa zato v vigredi »luštno«. Dne 24. avgusta1 smo pokopali Boštjanovo Mojcijo, 8. novembra pa staro Jakličinjo v Podsinji vesi. Obe Sta bili zelo verni ženi. in sita dosegi i tudi lepo starost. Bog bodi njima milostljiv in dober sodnik! Če se ne bomo nalezli v tej dolgi zimi kakšnega zimskega spanja, potem se bomo že še večkrat oglasili. ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU (S. Severina f) Dne 21. novembra t. k, smo položili na ihožji njivi v Št. Rupertu k zadnjemu počitku po več kot petletni bolezni docela izmiazgano truplo šolske sestre, katere se moramo spomniti vsaj z nekaj skromnimi vrstami v našem listu. Bila je to ne samo med redovnimi sestrami in v duhovniških krogih, temveč tudi med našim ljudstvom po dolgoletnem zaslužnem delovanju dobro znana č. s. Severina, naj starejša šolska sestra koroške province. Po rodu je bila otrok naše ožje domovine, rodila se je v fari Št. Štefana pri Vovhrah, v tisti vasi, kjer sv. Martin kot patron čuva še verno ljudstvo. Biti je miorala ena Izmed prvih koroških deklet, ki so se pridružile čč. šolskim sestram, ko so začele 1. 1896 delovati v Št. Rupertu. Rojena in vzgojena v verni družini; je že zgodaj čutila v sebi veselje do redovnega stanu im jie v najboljši dobi živ- valii devetdesetletnico prve posojilnice na Koroškem, ki jie obenem tudi bila prva avstrijska posojilnica. V naslednjih letih je bila na Koroškem ustanovljena cela vrsta novih denarnih zadrug. Tako je bila tudi v Št. Janžu v Roižu pred 70 leti ustanovljena Hranilnica in Posojilnica. Zadružno misel je takrat vneto razširjal po farah Srednjega Roža šentjanški provizor Karel Rous. Kmalu je pridobil za zamisel ustanovitve denarnega zavoda ,v št. Janžu nekaj vplivnih in požrtvovalnih mož, med katerimi je bil najdejavnejši, kmet Martin Štih, po domače Šlemc. V nedeljo, 13. marca 1892, so se zib rali pri šlemcu številni gospodarji iz št. Janža in okoliških vasi (Sveče, Kapla, Svetna ves, V nedeljo, dne 2. decembra 1962, je bila v hotelu Carin thia v Celovcu seja članov centralnega odbora Federalistične unije evropskih manjšin. Dnevni red je obsegal vprašanja v zvezi s prihodnjim kongresom Unije, ki bo meseca maja 1963 v dolini Aosta. V dobi prihajoče Združene Evrope imajo vršiti svoje posebne poslanstvo tudi evropske manjšine. Združevanje narekujejo nujno predvsem gospodarski interesi posameznih držav in narodov. Da obstaja pri tem velika nevarnost, da uničijo gospodarske sile kulturne vrednote lin značilnosti manjšin, mora biti jasno neposredno prizadetim. Zato je prav, da manjšin ta proces ne preseneti, ampak se že sedaj temeljito pečajo z vprašanjem svojega položaja v Združeni Evropi, ki je Že na pohodu. 'Člani, centralnega odbora Federalistične unije evropskih manjšin so se bavili nadalje z obračunom za leto 1962 ter proračunom za leto 1963, z nalogami pododbo- Najboljc kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru Gottffricd flnrather Klagenfurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato In srebro (tudi strto zlato). Ijenja stavila na razpolago vse svoje moči Bogu in Njegovemu kraljestvu, ko se je pred skoraj 60. leti dala preobleči' v šolsko sestro. S. Saverliina je prinesli a oid doma s seboj razen solidne vernosti še veliko srčnost, pogum, močno voljo im energijo za delo, pa tudi zdravo razumnost, tako, da si je znala pomagati v vseh, tudi prav težkih okoliščinah živlijienja. Te njene lastnosti so njeni predstojniki kaj kmalu spoznali in jo postavili ponovno na mesita, ki so zahtevala delovnega, podjetnega in vztrajnega človeka. Če je bilo kje treba zgraditi in urediti novo redovno postojanko, so poslali tja č. s. Severfimo. Tako n. pr. v Št. Pavlu, po drugi svetovni vojni v Št. 'Rupertu, kjer je bilo po razdejan jiih n a cističnega nasilnega , režima treba znova začeti, nadalje v malem semenišču na Plešiveu (Tanzemberg) in v Železni Kapli. Velikokrat so predstojniki č. s. Severino dalli tudi na razpolago za strežbo bolnikov dm prav pri tem poslu je prišla v stik z ljudmi Vseh vrst ter si pridobila njihovo zaupanje. Čez 50 let je talko rajna, vedno dobrovolj-ma sestra služila Bogu in radi Boga svojemu ljudstvu in zdelo se je, da je njena živ-Ijenjislka im delovna sila nezlomljiva. Toda sredi dela jo je pred več kot petimi leti zadela kap, katere posledica, delna ohromelost, jo je trajno priklepala na posteljo. Pa kakor je bila prej vsem vzgled pridnosti in delavniosti, talko je tudi z vzornim potrpljenjem prenašala nadloge starostne onemoglosti in še ohranila prejšnjo dobro-voUjmost. Na god isv. Elizabete jo je Bog, dobro pripravljeno, poklicali k večnemu plačilu in na dan Marijinega darovanja smo jo ob obilni udeležbi ljudstva spremili na kraj zadnjega počitka. Mil. g. stolni kanonik Zechner, ki je vodil pogreb, se je je spomnili v lepem govoru v cerkvi med sv. daritvijo, ob grobu pa se je v imenu fare poslovil od dobre sestre domači župnik. Dekleta gospodinjske šole in č. sestre so ji zapele v slovo ganljive pesmi. Počivajte v miru, draga sestra, in prosite pri Bogu za nas! v ŠTEBEN V PODJUNI (Občni zbor domačega društva) Dolgo že ni bilo ničesar slišati o našem društvu in marsikdo je že mislil (marsikdo celo z veseljem), da je društveno življenje v Štebnu zaspalo. Tem bolj smo biiili veseli, ko se je v soboto, dne 1. decembra, zbralo kar lepo število društvenikov na občni zbor. Veselo kramljanje nas je družilo, dokler ni ustanovni član in bivši predsednik Janez Writz lotvoril občni zbor ter pozdravil Štebenčane in gosta: neumornega globažkega aktivista rov ter vprašanji, ki izvirajo iz položaja posameznih evropskih manjšin. Zvečer istega dne je priredil Narodni svet 'koroških Slovencev gostom na čast družabni večer, pri katerem je sodeloval pevski zbor » Pe tel i n -G a 1 lu s «, pod vodstvom prof. dr. Franceta Cigana. Č. gospod Vinko ZaA tel pa je kazal barvne slike iz kulturne^P življenja koroških Slovencev. V svojem pozdravnem nagovoru je poudaril predsednik Narodnega sveta dr. Valentin Inzko tesno prijateljstvo, ki vlada med predstavniki im člani drugih evropskih manjšin ii!n koroškimi Slovenci. T udi ta večer služi1 poglobitvi obstoječih dobrih medsebojnih odnOšajev. Predsednik Federalistične unije evrop-Iskih manjšin, državni 'poslanec damskega parlamenta g. Hans Schmidt pa je dejal, da ga nadvse veseli gostoljubnost, ki so je deležni ta vdčer predstavniki evropskih manjšin od strani koroških Slovencev, vesel tudi zato, ker imajo možnost, hkrati spoznati del sllovemslkega kulturnega bogastva, ki se tako !qpo odraža v pesmi koroških Slovencev. Vrstila se je pesem za pesmijo. Posamezne točke večernega programa je zelo posrečer^fc. povezal v kulturni šopek, podan gostom V čast, tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, prof. dr. Reginald Vospernik. Družabnega večera so se udeležili tudi številni predstavniki kulturnih in političnih organizacij koroških Slovencev, med gosti pa je bil tudi generalni tajnik Federa-.LiStičme unlije evropskih manjšin g. Povl Skadegard z gospo. Jlepa hožietia darila Transisfor-radioaparate od šil. 595.— naprej, pralne stroje različnih znamk, šivalne stroje, štedilnike in peči NAROČITE NAJUGODNEJE PRI jokm Lmhk ŠT. LIPŠ, TIHOJA, p. DOBRLA VES TEL. 04237 (246) Lojza Gregoriča ter zastopnika KKZ. Lojze Gregorič je nato v navdušenih, preprostih, a jedrnatih besedah govoril o težavah in lepoti društvenega življenja in poudaril, da je le pristnii in pravi idealist zmožen dandanes uspešno delovati v društvu. S primeri, ki so bili vzeti iz preprostega vsakdanjega življenja, je orisal študent Erik Prunč naloge in pravila društva, kakor tudi poislani&tvo vsakega posameznega v vaški skupini ter v celotnem narodnem občestvu. „Vsak mora začeti sam pri sebi, vsak sam je poklican in dolžen, da zaviha rokave in da začne, — dolžan samemu sebi, svoji materi in svojemu narodu. Nc smemo čakati in se izgovarjati na druge, češ, nisem dovolj zmožen, ali preneroden sem. Vsak je postavljen v sebi primeren delokrog in nosi v sebi dovolj moči in možnosti, da (če ima le dovolj, močno voljo in ljubezen) v območju tega svojega delokroga, pa naj bo še talko malenkosten in neznaten, postane ognjišče, fci daje toploto ljubezni in navdušenja svojemu sosedu in rojaku." Nato so društvenih! izvolili novi odbor, ki mu predseduje pevovodja Janez Petjak, njemu ob strani pa stoji kot podpredsednik Janez Writz. (Dalje na 5. str.) ŽIVINOZDRAVNIK SVETUJE : Pravilno krmljenje konj in delovna sposobnost Važnost beljakovin v krmi — Ogljikovi hidrati se v telesu ne morejo spremeniti v beljakovine, v tem ko se te lahko spremene v ogljikove hidrate Na naših kmetijah se je število konj od kanca vojske sem znatno zmanjšalo. Popolnoma pa naši kmetje nilso ostali brez konj. Rabijo jih za razna dela okrog hiše, za prevoz raznih pridelkov domov in zlasti še za obdelovanje koruze. Zato ne bo odveč, če vsaj nekoliko opišemo, kako naj konje krmimo. 500 kg težak konj potrebuje za sred-nijie težko delo dnevno 59 do 68 dfcg prebav-lijiivih beljakovin in pa od 500 do 580 dfcg škrobnih vrednosti. Za krmljenje konj imamo na razpolago seno, oves, koruzo in drugo. Ta krmila pa ne bomo konjem pokladall kar tjavdan, dokler se nam ne bodo zdeli že dovolj siti, ampak jih bomo pri-miemo sestavili, da bodo imeli v obroku dovolj tako suš in e kot ogljikovih hidratov in, končno, kar je še najvažnejše — dovolj beljakovin. Za 500 kg težkega konja bomo za zimski čas sestavili naslednji obrok: Prebavljive Škrobna beljak, dfcg vrednost dfcg 10 kg srednje dobrega sena 40 320 3 kg ovsa 21 180 Skupaj 61 500 Ker pa nam da koruza večji pridelek kot oves, lahko brez škode iz obroka izpustimo oves in ga zamenjamo s koruzo, ki je običajno tudi cenejša od ovsa. Nekateri kmetje pričnejo z novo koruzo krmiti konje že v septembru in še prej. To lahko delajo, vendar morajo paziti, da poprej koruzo skrbno posuše na soncu, ali pa na štedilnikih, na katere naj pokladajo surovo koruzo zvečer, preden gredo spat. Tako posušena koruza bo imela enako hranilno vrednost kot stara. Surova bi pa konjem zelo verjetno škodovala. V ta namen bomo sestavili sledeči dnevni obrok: i . t« Slovensko kulturno društvo v Celovcu priredi v sredo, dne 19. decembra 1962 ob pol 8. uri zvečer v Mohorjevem domu v Celovcu, Viktringer Ring 26 PROSVETNI VEČER Spored: Koroška žena v zgodovini Poljudno predavanje s slikami. Po predavanju družaben razgovor in prijetno razvedrilo ob domači pesmi K udeležbi vabi odbor Pri nas na Koroškem ŠTEBEN (iNadaljevalnje s 4. strani) Posebnio živo so se društveniki zanimali za društveno knjižnico, ki naj bi se uredila in bila tako spet vsem društvenikom na razpolago, kajti knjiga, četudi preprosta m ubožna, je velikega pomena za izobraževanje ter izpopolnjevanje jezika in narodne omike. Diolgo v noč smo še sedeli po končanem občnem zboru pri Ilgovcu, združeni ob ubra- j slovenski pesmi in le težko smo se ločili. Upamo, da je bil občni zbor dober začetek, nov zagon, ki mu bodo kaj kmalu sledila dejianija, kajti, kakor je rekel ustanovni član in bivši predsednik Janez Writz ob svoijiem pozdravu: ..Sramota bi bila, da bi se društvo, ki smo ga ustanovili v najtežjih časih in ki smo bili zaradi njega celo tepeni, razpustilo Sedaj, ko imamo veliko bolj ugoden položaj in se nam ni treba ničesar bati. DOBRLA VES (Podjetje Rutar) Iskal sem med inserati za Božič in Novo leto. Iskal sem trgovino Rutar in našel kar dve: v hranilnični hiši Podjunsko trgovsko družbo bratje Rutar in Co., kjer prodajajo predvsem železnino, pohištvo, če pa bi ne šel v A & O trgovino ob Kapelški cesti, pa bi dejansko videl le del Dobrle vesi. Naš stari znanec Franc Rutar in njegova žena Micka sta zgradila lepo stavbo, rekli bi »hotel Rutar«. Ima kar 35 tujskih sob. Spredaj ob cesti vabijo velike izložbe k vstopu v trgovino. Zanimiva prodajalna brez običajnih prodajalnih miz. Ko vstopiš, te čakajo cajne in vozički, s katerimi greš po dolgi trgovini zbirat, kar potrebuješ — kar sam si postrežeš. Živila, posodo, papir, volno, igrače in marsikaj drugega si lahko sam poiščeš, ogledaš, daš nazaj. Ob izhodu stoji blagajna, katera kar sama sešteva izbrano blago. Res zanimivo je iti v takšno trgovino s samopostrežbo. Pravijo, da kdor ni bil v tej novi A & O trgovini ob Kapelški cesti, ni bil v Dobrli vesi. Prebavljive Škrobna beljak, dfcg vrednost dkg 10 kg srednje dobrega sena 40 320 3 kg koruze 21 180 Skupaj 61 500 'Namesto 'koruze lahko pri sestavi dnevnega obroka uporabimo tudi ječmen, ki je povsem enakovredno hranilo. Konj pri zgoraj opisanih načinih krmljenja ne bo sicer postal debel, pa tudi shujšal ne bo, čeprav bi iga vpregli vsak dan. Navedeni obroki valjajo za zimsko krmljenje, ki traja 7 mesecev. Ker pa imamo IŠČEM SLUŽBO Obvladam stenografijo, dva jezika; znam pisati s strojem, izkušena sem v knjigovodstvu, imam večletno prakso! Dopisi na uredništvo našega lista v pozni pomladi in na poletje zel on e krme na pretek, konjem pokladajmo poleg sena tudi nekaj lucerne, trave ali detelje. Na ta način prihranimo nekaj zrnja. Mlada trava in pa detelja ter lucerna imajo v sebi precej prebavljivih beljakovin. Poletni dnevni obroik za domačega, okrog 500 kg težkega konja, pa naj bo naslednji: Prebavljive Škrobna beljak, dfcg vrednost dfcg 5 kg sred. dobr. sena 20 160 30 kg trave pred cvet. 45 390 Skupaj 65 550 Kot vidite, n cikaj sena mora biti tudi pri poletnem krmljenju. Namreč, mlada trava ima dosti ogljikovih hidratov, a na splošno premalo sušine, katere pa mora biti v krmi toliko, da dobi žival občutek sitosti. V zgornjem obroku bi v primeru potrebe seno lahko tudi zamenjali s pšenično ali drugo slamo, a hi živali morali dati tudi nekaj več zelene krme, ker slama nima v sebi toliko beljakovin in ogljikovih hidratov, kot seno. Vsebuj e pa isto količino sušine. Seno ali slamo moramo vsekakor živali dodajati, da dobi občutek sitosti, tudi zato, da bo njen prebavni organ v redu deloval. Žival, krmljena izključno z zeleno krmo, bi dobila drisko, zaradi česar bi prej ali slej ošihela, kar jo bi napravilo nesposobno za delo. Poleg tega bli zaradi driske tudi shujšala. Na splošno imamo pri sestavi posameznih obrokov vedno dovolj, morda celo pre- DARILA trajne vrednosti pri LO D RO N VILLACH, Lederergasse ^ Preproge, volnene in prešite odeje, # zavese, namizno in posteljno perilo več sušine, škrobne vrednosti dovolj, a beljakovin premalo. Kakorkoli sestavljajo obroke, naj naši živinorejci pazijo, da v obroku ne bo premalo beljakovin, pa četudi bi drugega bilo preveč. Seveda bo kar je odveč, šlo v izgubo, delno pa bo izločeno z blatom. A 'bolje tako, kot pa dati konju v obroku premalo beljakovin. Kakršnakoli je žival, bo brez beljakovin prej ali slej shirala, pa četudi bi ji dajali drugih sestavin prebrane celo preveč. Ogljikovi hidrati se v telesu ne morajo spremeniti v beljakovine, beljakovine pa se v primeru potrebe lahko spremene v ogljikove hidrate. To naj sli naši živinorejci dobro zapomnijo! Dr. D. R. Nastop Avsenikov v Celovcu V nedeljo 25. 11. so številni iljuibitelji poskočnih Avsenikovih viž napolnili koncertno dvorano v Domu glasbe v Celovcu. Godba je enana po celem svetu po priljubljenih in mikavnih vižah, ki so posnete na številne plošče. Zato je prevladovalo takšno navdušenje. Godci so igrali ob petju Franceta Korena ter Emice Prodnikove znane skladbe, ki so nas zelo navdušile, kajti razumeli smo besedilo pesmi in občutili lepoto Skladih. To lepo razpoloženje pa je kvaril znani graški humorist, ki je s svojimi neslanimi in celo prostaškimi šalljivkami »zabaval« občinstvo. Pripomnili bi, da bi drugič Avsenikova igodba nastopila brez tega umazanega šaljivca, kil naj svoje »žaljivke« pripoveduje kje drugje. Razen tega pa je zelo »iznajdljiv«, če leto za letom pripoveduje iste šale oiz. umazanije. Čqprav je priznan »humorist«, vendar se mu ni treba dovoliti, da bi na tak način zabaval višji sloj družbe. Kakor nas je navdušila lepa melodija znanih skladih, tako nas je razočarala primitivnost tega humorista, čeprav si morda misli, da je žel s svojim nastopom in s svojimi vložki uspeh, se zelo moti. Mnenja smo, da naša lepa melodika priljubljenih skladb ter godci sami in pevci niso na talki nizki stopinji, da bi se predstavljali občinstvu v takem okviru. Mirko UČINKI ROPOTA Hrup in ropot imata zelo negativne učinke na živčni sistem, vendar ni moderne iznajdbe, ki bi je ne spremljali kakšni neprijetni bolj ali manj močni zvoki, še posebno nam s tem nagajajo avtomobili in motorji po mestu, kjer se ropot stopnjuje do naj višje meje, medtem ko se vozniki tega ne zavedajo in zato ustrezno ne spreminjajo načina upravljanja svojih strojev. Pristojne oblasti so v raznih mestih napovedale hrupu vojno, vendar nimajo zato ustreznega orolžja. Do srečne in originalne zamisli pa so prišli v Zurkhu. Tam so na najbolj važna križišča postavili posebne naprave, ki merijo jakost hrupa, in se tako vsak voznik lahko sam prepriča o nadlogi ubogih meščanov. Herren-Hemden priina Sportflanell 65.90, 49.80 Herren-Popeline- hemd mit Reso-rvekragen O«1 ■- SAMONIG-PREISE erleichtern das Schenken Herren- FlanellnachthemdenCO Qfl prima Qualitat . . . Uw«UU Herren-Pyjanna aus prima Flanell in Mode-QQ O O streifen .........JKJ.OU Trevira-Krawatten in einmalig sohonen QQ O n Dessins .................4U.OU Herren-Krauselsockefts sehr haltbar, in schonen Mustem . . . 12.90, (| Ort einfarbig ............... O.OU Herren-Krauselsfriimpfe erstklassige, hochelastisohe Qualilat, in schbncn 4 Q rt rt Mustcrn ................IO.IJU Knaben-Hemden schoner Sportflanell, ab 34.90 Madchen-Makohosen p rt c imnen gerauht . . . ab O.UU Madchen-Nachthemden aus prima Bautmvoll- Ort prt barchent .... ab^JU.OU Kinder-Pyjama aus prima Trikot, sehr 1Q C rt warm, ..........ab*»5».OU Kinder-Dralon- Gamaschenhose sehr haltbar und strapaz-Crt Ort fiibig .........ab«)«J>OU Damen-Pyjama aus MakoBauimvolle, sehr ^rt w airm ........... f w • ■" Damen-Pelzhosen mit Sokleu-Effekt, in alien ■J 0 g Q GroBen Damen-Nachfhemden aus prima Flanell, in soho-C rt prt nen Mustem . . 69.80,3w.OU Perlon-Unterkleider mit schoner Spitze am Bii-pO prt stenteil u. SaumabschluB 03.011 Kaschmir-Schals in geschmaikvoller Mu- Ort prt sterung ..... t-IJ.OU Damen-Strumpfhosen prima Qualitat aus Helan- Q Q Qft ca-Krausel .........O 3 . O U Frauen-Tragerschurzen aus prima Buntdruck, normale Durchschnitts- 4fJ rt rt grofic .........19.80, I0.3U Cocktailschiirzen schone Phantasie-Dessins, .... 17.90, Seidenfiicher neueste Muster . . 9.80 14.90 13.90 Nylon-Morgenrock rvaittiert, in Karo aibge- steppt, schone Dessins, -j rt (" leicht, sehr warm . . . 133.*“ Perlonstriimpfe in Modefarben, nahtlos Luzus-Perlon Msrkemvarc, in den Modefarben Caramel und A11 ti- 4 rt C rt lope, garantiert fchlorfrei I0.3U Krauselsfriimpfe aus prima Helancagarn, 4 y| rt rt Strapaizqualitat . . . 1*1.30 Schlafrock aus gutem Baumivollflanell, bunt gemustert, knochel- rt p lang ................30.-------- Damen- Gummischliipfer X-/,ug, alle GroBen . . 19.80 Herren-Pullover Lambsvvool, mit Lang-ami und V-Fasson 125.90 Herren-Pelzhosen sehr warm, alle GroBen, g Q Kinder-Strumpfhosen Damen-Unterleibchen aus prima Baumwollgam ab 19,50 Baumvvollripp, Langarm 19.80 ^ Besichtigen Sie unsere Weihnachtsschaufenster, ► sie zeigen Ihnen viele preiswerte Geschenke! Kaj imam od Cerkve? Živimo v Času silnega materializma. Ljudje hočejo samo zaslužiti dn uživati. Vse se tepe le za zaslužkom, dobičkom, profitom. Znan ipregovor »Denar je sveta vladar« velja danes kot najvišje načelo življenja. Čim večjo veljavo pa imajo v Očeh ljudi materialne dobrine, -tem bolj so zapostavljene duhovne dobrine in vrednote. To čuti zlasti Cerkev-učiteljiica najvišjih duhovnih dobrin, -katere oznanja v 'božjem imenu. Njeni nasprotniki in versko brezbrižni pogosto predbacivajo vernim ljudem posmehljivo vprašanje: »Kaj pa imate od Cerkve?« Zdravje — domovina Če vprašaš zdravega človeka, kaj ima od zdravja, te bo pogledal debelo in ne lx> vedel, kaj odgovoriti. Pa vprašaj bolnika, ki je že več mesecev obsojen na posteljo. Takoj boš zvedel, da je zdravje vse in da brez zdravja vse drugo, kar je zemeljskega, nima prave cene. Blagor zdravim, zdihuje bolnik, saj ne vedd, kaj (imajo, ker so zdravi. Podobno bi se nam zgodilo, če bi vprašali ljudi, kaj -imajo od doma ali od domovine. Ta ali oni bi odgovoril, -da nič, le samo škodo, davke, ovire pri -napredku in podjetjih. Pa vprašajmo danes begunce ali izgnance, k-i so svojo domovino zgubili in z njo svoje domove, znance in domače okolje, kaj jim pomeni danes izgubljena domovina. S solzami v očeh nam bodo pripovedovali, kako lqpo je bilo -nekoč doma, kako je bilo vse urejeno, napredno itd. itd. Domovina je kakor zdravje, je zapisal neki pisatelj. Njene vrednosti kakor -tudi vrednosti zdravja ne cenimo, dokler ju imamo. Njene vrednosti se zavemo šele, ko jih zgubimo. .. Dobrina vere Podobno kot z zdravjem in domovino v naravnem redu je z verskimi vrednotami v nadnaravnem redu. Vprašaj katoličana, kaj -ima od Cerkve, dn videl boš, da bo verjetno v veliki zadregi z odgovorom. Kaj imam pravzaprav od Cerkve? Ali se ne bi dalo živeti tudi brez nje?.. . Saj velikanska večina ljudi ne pripada katoliški Cerkvi.; milijoni pa za njo vobče ne vedo. — Pa tudi od katoličanov živi velika množica ■tako, da se za svojo Cerkev prav nič ne meni -in komaj- ve zanjo. Ali -imajo ti ljudje kakšno škodo, ker niso v Cerkvi oziroma -se zanjo nič ne manijo? V Življenju smo postali stvarni. Lepa čustva in stari običaji nas ne zadovoljijo več. Vedeti hočemo, kako in kaj ... Na vprašanje, zakaj smo katoličani in kaj imamo od katoliške vere, odgovarjajo nekateri, -da smo (katoličani zato, ker smo Slovenci. Ti -zatrjujejo, da se moramo Slo--venoi zahvaliti, da srno se ohranili, predvsem dejstvu, da smo katoličani, če bi bili praivr,-.'lavni, bi se zgubili v -drugih slova-n-»skih narodnih, če bi pa bili protestanti, pa bi se že davno -ponemčili. mladino ut prmoeto ^ Svoboda in kultura Kultura v najširšem pomenu pomeni Človekovo ali človeške družbe tvorno dejavnost v svetu duhovnih dbbrin. Tako zajame kulturna dejavnost vse, kar človek -ustvarja na področju verskih naravnih vrdnot. To j-e zlasti kultura -srca, kultura značaja. Ta človekova dejavnost pa sega tudi na umetniško ali znanstveno polje, kar pa pomeni kulturo v ožjem pomenu besede. Lahko bi pa prišteli -tem človekovim dejavnostim tudi še njegovo priizadevanj-e za t varne izdelke in gospodarsko udejstvovanje, in tedaj govorimo o -tvarni kulturi. Za nas je predvsem me-ro-daj-no kulturno udejstvovanje v najožjem pomenu besede: prizadevanje za čim (bolj ipopolno udejstvovanje človeka—posameznika in celotne družbe v duhovno-umetni&kem svetu. To kulturno hotenje pa mora biti harmonično in izvirati iz notranje umirjenosti ter jasne moralne razgledanosti. Vendar je duhovno udejstvovanje v najv-išjii meri le izjemno, a takšna, obd-dbja kulturne poduhovljenosti še dollga leta in desetletja puščajo močne slledii. in ulsmerjajio nadaljnje ikulturno delovanje. Kot -klasičen primer te ugotovitve nam je pokazal srednji vek, ki je še dolga stoletja Živel od kulturnih vrednot ki so dosegle svoj višek v ustvaritvah tedanjih časov. Največji sovražnik kulturnemu življenju je preusmeritev človekove pozornosti k tvarni-m dobrinam. Tako je znamenje propadanja kulture -iskanje udobnosti in udobja ter podelitev prve besede gospodarstvu, že primer iz zgodovine rimskega imperija Katoliška zavest V koliko dčži to ugibanje, je vprašanje zase. S katoliškega stališča -prav gotovo tako gledanje na naše krščanstvo ni pravilno. Mi namreč -nismo katoličani iz narodnih nagibov, ker bi -taka vera ne bila nobena vera. Če bi si -izbrali vero, gnani od zgolj narav-mih nagibov, pri- Čemer pa se ne bi prav nič 'vprašali, -kaj ta vera uči, potem smo povsem enaki verskim indiferebtistom, katerim so vše vere enako vredne. Kristjan, ki veruje v božje razodetje, se zaveda, da je le katoliška vera edino prava vera. K njej -se priznava predvsem zato, ker ve, da je -Cerkev Kristusova ustanova, ki uči -ljudi večnih resnic in vodi- ljudi k zveličanju. Nezmotljiva resnica in obljuba večnega življenja so torej vrednote, zaradi- katerih smo katoličani! Im samo katoliška Cerkev nam more dati -to! nam potrjuje to -resnico; pa tudi sodobni časi- se močno približujejo razmeram, ki- so privedle do razpada rimske kulture. Iz povedanega je razvidno, da mora imeti kultura 'trdno -podlago in solidne sodelavce. -Sker je kultu-mo delo samo na sebi- nad vsako ideološko in politično opredelitvijo. Saj umetnost ostane umetnost ne glede na Časovne ali .miselne posebnosti. Tako še danes priznavamo velikim pesnitvam ali kiparskim likom iz davnine umctna&ko vrednost, čeprav je -današnja miselnost človeka povsem različna od tedanje. Vendar pa more biti kulturno delo pritegnjeno v službo sorodnim dobrinam, kot sta vera in narodnost. -Kot kaže praktično življenje, vidimo, da skoro ni mogoče povsem ločiti človekovega kulturnega udejstvovanja od njegove versko-ideološke ali narodne opredelitve. Tako bo na primer kaivoliško usmerjen piisatelj pri ustvarjanju svoj-ih umetnin upošteval katoliška načela marale, dočim bo -marksist skušal v svojih delih zagovarjati marksistična načela življenja. Isto velja tudi o kulturnih ustvarjanjih na drugih ‘področjih. Talko pridemo do ugotovitve, da sicer obstaja kultura, ki je vzvišena nad vsako opre-del-itvijo, vendar pa je to le teoretično. Na-jr višja načela take kulture so (lepota, -resnica, plemenitost -in jx>dobno v iiajpopolnejši meri. Takšne kulturne popolnosti pa med ljudmi ni najti. Mi ljudje smo namreč omejeni in opredeljeni po ideologijah. Tako je tudi naše kulturno delo opredeljeno; zato govorimo o krščanski, marksistični kulturi in podobno ... c& filtm keija meta Koncilski očetje v filmu -Kakor je bilo napovedano, so otvoritev cerkvenega zbora tudi filmali. Italijansko filmsko podjetje »Luče« j,e že izdelalo ta 'dbkumentairni film dn prvi so ga gledali sami koncilski očetje. Besedilo je pripravil dramatik Fabbri s pomočjo vatikanskih monsi-gnorjev. Gotovo bo mogoče ta veličasten (dokument o otvoritvi drugega vatikanskega koncila videti tudi pri nas. Fred zaključkom prvega obdobja koncila so bili- koncilski očetlje povabljeni na kino-predstavo, pri1 kateri so predvajali misijonski film — iz Konga. -Naslov filma se glasi »Takemle — (Pojdimo naprej«. Film govori o delu katoliške Cerkve v Kongu in v deželi iRuanda-Burumdi. Iz filma je razvidno, kako veliko delo je opravila Cerkev za socialni, kulturni -in gospodarski- napredek dežele. 'Naslov »Pojdimo naprej« hoče povedati, da misijonarji v tej prcizkušani deželi kljub vsem oviram neustrašeno vršijo naprej svoje poslanstvo, kar jim prinaša tudi velike uspehe. UNESCO RAZPRAVLJA O FILMU UNESCO je mednarodna organizacija, ki ureja odnose mednarodnih kulturnih organizacij in zastopa njih interese pri mednarodnih političnih 'ustanovah. -Pred kratkim je ta ustanova priredila veliko mednarodno srečanje v Oslu, katerega se je udeležilo 18 držav iz Evrope in Amerike. Razpravljali so o vprašanj ih filma in televizije. Ugotovili so, da odgovorni činitelji -polagajo vse premalo paižnj-e za pravilno vzgojo glede filma in 'televizije. (Pri tem so sklenili, da bodo vsem državam svetovali, da Vpeljejo v učne načrte filmsko vzgojo. Tudi v organizacijah za mladino naj bi vse bolj gojili filmsko umetnost. V ta namen bodo oskrbeli državnim šolskim ustanovam (potreben vzgojni material in priredili več tovrstnih tečajev za strokovne učitelje. FILM O FAŠIZMU Največji sodobni italijanski filmski režiser Dino de Laurentii-s pripravlja kar A filme o postanku, delovanju in propadu T,,-šizma. Svoje podjetje -zagovarja s -tem, da je čas že -toliko dozorel, da tudi nova generacija, iki -usodnega fašizma n-i doživljala, pozna -tudi to žalostno polpreteklo dobo italijanske zgodovine. Anekdote o Janezu XXIII. »AH vam je nerodno?« Ko je bil Janez XXIII. še v Parizu papeški 'nuncij in ga je nekoč vprašal načelnik protokola, če mu je kaj nerodno, ko imajo žene diplomatov pri uradnih sprejemih tako -globoko izrezane Obleke, je rekel: »Nič. Saj jih ne gledam. In tudi to sem opazil, da tudi drugi gledajo samo mene.« Beseda padalcem Francoskim padalcem je -rekel ob n]>er, in allen GroBen und Farben, Chromledersohle . . S 42.— Damen- Pelzschuhe, in allen GrdBen, Gummisohle S 175.- S 165.- S 139. Herren-Pariser-Schuhe, schwarz mit Porogummisohle, alle GrdBen Damen- und Herren-Apreski Schuhe, Velour: schtvarz und braun ............................S 98.- Filz: schwarz und braun .............................S 87.- S 139.— S 37.— S 69.— STRUMPFSONDERANGEBOTE: Weihnaehtspackung, 3 Paar Damenperlon, 1. Wahl, nahtlos ... S 49.— Damen Perlonstriimpfe, 1. Wahl, nahtlos, ab . 7. S 8.50 'iAIILUNGSERLEICHTERUNG DURCH GARA - KUNDENKREDIT BBBBBSBBDBDBMiiaEBaBBHBaBBBBaB Najnovejši MODELI BLUZ | v najboljši kvaliteti in izbiri f&i/J&nia I O aa Klagenfurt, BahnholstraBe 9 ® n BBBIBBaBBBBBBS!Saai3»3S3BBHBBBBBaa Vse „JOKA"-izdelke — kavče — preproge — žimnice — klavirje — harmonije dobite ugodno pri FRANZ KREUZER’s Wtw. prodaja pohištva in klavirjev Klagenfurt, Kardinalplatz “l, Tel. 23-60 MALI OGLASI Moške žametaste hlače, dobra kvaliteta, le S 169. pri SATTLER, Klagenfurt — Celovec, Heuplatz. fitrns-ka ocena BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBISBBBBBBBBI Bistrica v Rožu Sobota, 15. 12.: Mdrderspiel (IV). — Kriminalni film. — Nedelja, 16. 12.: Diesmal muss es Kaviar se in (IV). — Veseloigra iz vojnega časa. — Sreda, 19. 12.: Das Maor ist metne Heimat. Borovlje Sobota, 15. 12.: Julia, du bist zauberhaft! (IV). — Starejša, znana filmska igralka prelomi zakonsko zvestobo, končno se pa vrne nazaj k svojemu možu. — Nedelja, 16. 12.: So liebt und kiisst man in Tirol (Ilaj. — Ljubezenska zgodba z mnogimi popevkami. — Torek, 18. 12.: Wen die Gdtter liebcn (III). — Kultiviran Mozart-film, za prijatelje glasbe. — č.c- C/LEDALIŠČE V CELOVCU MESTNO GLEDALIŠČE Petek, 14. dec., ob 19.30: Carmen (krstna pradisitaiva. — Sobota, 15. dec., ob 19.30: Der Bettelstudent. — Nedelja, 16. dec., ob 15.00: Andorra (zadnjikrat). — Ponedeljek, 17. dec., ob 16.00 in sreda, 19. dec., ob 15.00: Otroška pravljica „Krispin und die Rau-ber“, gostuje kmečki oder iz Bercha, cene od šil. 3.— do 15.—. Torek, 18. dec., ob 19.30: gosibuje kmečki oder iz Berclitosga-dena z „Die drei Dorfheiligen“. — Sreda, 19. dec., ob 19.30: gostuje kmečki oder iz Berobtesgadena z „Alles in Ordnung“. — Četrtek, 20. dec., ob 19.30: Carmen. — Petek, 21. dec.: ni predstave. — Sobota, 22. dec., ob 19.30: Der Bettelstudent. — Nedelja, 23. dec., ob 15.30: Carmen. — Ponedeljek; 24. dec.: zaprto! Božič, 25. dec., ob 19.30: Der Bettelstudent (zadnjikrat). — Štefanovo, 26. dec., ob 19.30: Carmen. — Za vise predstave prosita prodaja vstopnic! trtek, 20. 12.: Geheimagent dcs EBI (III). — Napol dokumentarni film o zgradbi in delovanju ameriške tajne policije. Dobrla ves Sobota, in nedelja, 5. in 16. 12.: Sklavin der Pi-rateninsel (V). — Borba francoskega guvernerja na nekem otoku proti intrigam morskih razbojnikov v 17. stoletju. Radi nesramnih ljubezenskih scen film odsvetujemo. — Sreda, 19. 12.: TJntemehmen Donnerschlag (IVb). — Borba med Amerikaeci in Japonci v Pacifiku. Miklavčevo Nedelja, 16. 12.: Schvveigen im Walde (III). — , Barvni film po znanem Ganghofcrjevem romanu. Lopi posnetki narave in živali. — Četrtek, 20. 12.: Unternchmen Donnerschlag (IVb). — Borba med Amerlkanci in Japonci v Pacifiku. Pliberk Sobota in nedelja, 15. in 16. 12.: Adieu, lebvvohl, Good bye (111). — Fiilm z mnogimi popevkami. — Torek, 18. 12.: Eine Kuge! im Lauf (IVb). — Kriminalni film s scenami iz nočnih lokalov. Za odrasle s premislekom. — Donnorstag, 20. 12.: Die Radie des Gorilla. Sinča ves Nedelja, 16. 12.: Sapphos, Venus von Lesbos (IVa). — Pustolovski film iz starega veka. Št. Jakob v Rožu Sobota, 15. 12.: Mitternachtspitzen (IV). — ( 1 miinalni film, Ženo bi radi zaradi podedovanja spravili v smrt. Nedelja, 16. 12.: Immer will ich Dir ge-horen (III). — Muzikalična veseloigra. — Sreda, 19. 12.: Sie hassen und sie liebcn (IVa). Gangster, ski £im za odrasle s premislekom. KOMORNE IGRE Sobota, 15.; nedelja, 16. dec. (zadnjikrat): Candida. Petek. 21. dec., ob 19.30: Hoch-zeitsreise ohne Mann ('krstna predstava). — Sobota, 22. dec., ob 15.00 an 19.30; nedelja, 23. dec., ob 19.30; Božič, 25. dec., ob 15.00 iiin 19.30; Štefanovo, 26. dec., ob 15.00 in 19.30: Hochzeitsreise ohne Mann. — Za vse predstave proista prodaja vstopnic. Sonderangebot! Bettbanke Hartholz, erstklassige Polsferung, modernste Slollmusfer in allen Farben ab 975.- „Haus der guten Nobel" Klagenfurl, Theafergasse 4, Telefon 71-4-31 ie sedaj mislite na obdarovanje! Primerne božične darove dobite zelo poceni pri WALCHER KLEIDUNG JClagjpnlurl - Qel