0redni4l»o Dirravti Uubljaua, Kopitarjev« t Telefon M-II-2J6&. Medečoe oarofioln« U lir, «a Ido-nm»t»o M Ul. — Ce«. raft. Ljub. Uana 10.650 ta naročnino la 10 894 ta iD*«r*t& Isfcljniino tastopetvo t« oglase la Italija lo Inosemstvai 0P1 8. A M liano. Bokopliov •• mlina JC tJJElfrfjtL^^ AVGUST - 1944 SREDA Die schweren Kampfe in der Normandie halten an Neue Durchbruchsangriffe auf Florcnz zusammengebrochen SoM-jets in mehreren Abschnitten ztiriickgevviesen — Terror-angriffc aul MUnchen, Mannheim, Ludvvigshafen untl Frankentlial Aus dem Fiihrerhauplquarlier, 1. Avgust. DNB. Das Oberkommando der uelirmacht gibt bekannt: In der Normandie hielten unsere Truppen alle Angrilen des Gegners zvvischen Hollot und der Vire in schweren Kampfen stand. Sie setzten sich dann in einigen Abschnitten wenige Kilometer nach Siiden ab. In den neuen Ste!-lungen urden alle Angriffe des stark nachdrangenden Feindes abgewiesen. Auch im Abschnitt nordostlich Percy scheiterten mit starken Panzerkraften und von heftigem Artilleriefcuer unterstiitzle feindliche Angriffe. Der auf dem VCcstflii-gcl tiel in unsere Stellungen eingcbroclic-ne Feind wurdc harl siidlich Avran-c h e s im Gegenangriff aufgefangen Schwe-re Kampfe waren auf der ganzen Front in den Abendstunden noch im Gange. Im Ostteil des Landekopfes steigertc der Feind seinc Artillerietatigkeit im Laufe der Nacht zum Trommelleuer. la der Nacht fiihrten schwere Kampf-fluffleuge vvirksame Angriffe gegen feindliche Truppenansammlungen und Bereit-Mdlungen im Raum nordwestlich A v -r a n c h e s. Torpedoflieger beschiidigten in der Seine-Bucht zvvei Handelsschilfe mit 15.000 BRT. Im franzdsischen Hinterland »urden 60 Terroristen im Kampf nieder-ccmacbt. Das »V lt Vergeltungsfener aul London wurde bei Tag und Nacht fortge-setzt. In Italien nahm der Feind seine Purchbruchsangriffe aul F I oren z wie-iW aul. Sie brachen abermals am uner-trhiitlerlirhen Widerstand unserer Panzer-prenadiere und Fallschirmjiiger unter s<-hweren bluligen Verluslen zusammen. Oeringe ortliche Einbriiche wurden abgeriegelt. Die von beiden Seilen mil gros-siei1 Erbitterung geliihrlen Kampfe dauern weiter an. Am Nordhang der Karpathen drin-gen feindliche Krafte auf die Beski-den-Passtrasse vor. Gegenangriffc sind im Gnnge. Zvvischen dem Quell-gebiet des Dnjestr und dem grossen WeichseIbogen vvarfen linsere Pan-zer-Divisionen die Sovvjets in mehreren Abschnitten unter Abschnss einer grossen Anzhal von Panzern zuriick. Am prossen Weichselbogcn vvurden alle tibersetzversnche der Bolschevvisten, bis auf einen Einbruch, um den noch gekampft wird, vereitelt Bei \Varschau halt der starke feindliche Druck an. Zvvischen dem mittleren Bng und Au-gnstovv vvurden ortliche Absetzbevvc-gungen trotz scharfen Nachdrangens des Feindes nnd nnter Abvvehr zahl-reicher Angriffe der Sovvjets planmiis-sig durchgefiihrt. Westlich Kauen grilf der Feind beiderseits der Memel er-folglos un. lu Marin m pol toben er-bitterte Strassenkampfe. Auch in der Stadt Mitnu vvird lieftig gekampft. Im Rnuin von Birsen vvarfen Gegcnangrif-fe den eingebroehenen Feind zuriick. Ostlich der Diina vvurden alle Angriile der Bolschevvisten in Gegenstiisseii zerschlagen. In der Landenge von Narvvn setzte der Feind seinen Grossangriff in-folge seiner holien Verluste gestern nicht fort. Schvvachere Angriile scheiterten. An der erfolgreichen Abvvehr der sovvjetischen Grossangriffe der letzten Tage hat das 1. Germanische SS-Panzer-Korps unter Fiihrung des SS-Obergrup-penfiihrer.s und General der Waffen-SS, Šteiner, mit den gerinanisihrn Frelvvil-ligen-Divisionen SS »Nordland« und SS »Nederland«, der 20. estnisehen Frei-vvilligen-Division, der II. ostpreussi-schen Inlnnterie-Divisioii sovvie an der Lnndlront eingesetzten Einheiten der Kriegsmnrine, lleeresartillerie undWer-fern hervorragenden Anteil. Im F i n n i s c h e n M e e r b u s e n vvurden zwei sovvjetische Raumhoote und ein Bevvacher durch Mineutreffcr ver-liichtet. lin gleichen Seegebiet schossen WnchfahrzeuKc der Kriegsmarine und Jagdflieger 10 sovvjetische Bomber ab. Schlnchtfliegergeschvader grilfen mit guter Wirkung an den Schvver-punkten in die Erdkiimpfe ein und ver-nichteten iiber 300 feindliche Fahr-zeuge. Nordnmerikanische Bomber griffen gestern Bukarest und das Gcbiet von Ploesti an. Durch deutsche und ru-manisehe Lullvertcidigungskralte vvurden elf feindliche Flugzeuge vernich-tct. Im Schutze dichter Bevviilkung fiihrten nordamerikanisehe Bomber Terror-nngriffe gegen die Stiidte Miiuchen, Mannheini, Ln d vv i g s h n f e n nnd Frnnkenthal. Trotz schvvieriger Ab-vvehrbedingungen vvurden 15 fcindliche FTugzeuge nbgeschosscn. Kriegsmarine und Luftvvaffe ver-senkten im Monat Juli 25 Fracht- und Transportschiffe mit 149.000 BRT. Zvvan-zig vveitere Transportschiffe mit 110.000 BRT vvurden beschiidigt. An feindlichen Kriegsschiffen vvurden zvvei Kreuzer, zehn Zerstorer, cinc Fregntte, ein Mi-nenraumboot, zvvei Bcvvacher nnd elf Schnellboote versenkt. Ein Schlacht-schiff, vier Kreuzer, elf Zerstorer, ein Torpcdoboot, zvvei Landungsspezial-schiffe und mehrere Schnellboote er-litten durch Bomben, Torpedos nnd Artillerietreffer zum Teil schvvere Be-schiidigungcn. Seestreitkrafte, Bordflak von Handelschiffen und Marineflakar-tillerie schossen in der Zeit vom f. bis 3i. Juli 196 fcindlichc Flugzeuge ab. Težki boji v Normandiji še trajajo Novi prebijalni poskusi na Florcnco so se zlomili — Sovjeti so bili odbiti na več mestih — Strahovalni napadi na Monakovo, Mannheim, Lndwigshafen in Frankenthal Fiihrerjev glavni stan, t. avgusta. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javljat V Normandiji so vzdržale naše čete. v hudih bojih vse sovražne napade med Hottotom in Viro. Nato so se pa umaknile na nekaterih odsekih nekaj kilometrov proti jugu. V novih položajih so odbile vse napade močno pritiskajočega sovražnika. Tudi severnovzhodno od P e r c y j a so se izjalovili sovražni napadi, ki so jih podpirale močne oklepniške sile in silovit topniški ogenj. Sovražnik, ki je vdrl na zahodnem krilu globoko v naše položaje, je bil zadržan s protinapadom južno tik Avranchesn. V večernih urah so na vsem, bojišču potekali težki boji. Na vzhodnem delu predmostja je sovražnik ponoči .stopnjeval svoje topniško delovanje do neprestanega topnišk^a ognja. Ponoči so izvedla težka bojna Mala uspešne napade proti sovražnim zbirališčem čet in pripravljalnim položajem severnozahodno od Avranche-sa. Torpedni letalci so poškodovali v zalivu Seine dve trgovski ladji s 15.000 tonami. V francoskem zaledju je bilo v boju ubitih 60 teroristov. Maščevalni ogenj »V 1« na Lo n -d o n je deloval dan in noč. V Italiji je obnovil sovražnik vpet prebijalne poskuse na Florenco. Ti so se ponovno zlomili ob nezlomljivem odporu naših oklepnih grena-dirjev in padalskih lovcev pod težkimi krvnimi izgubami. Skromni krajevni vdori so bili zapahnjeni. Boji, v katerih se borita obe strani z največjim ogorčenjem, so še v teku. Na severnem pobočju Karpatov so Prodrle sovražne sile do ceste B e s k i d-s k e g a prelaza. Protinapadi so v teku. Med izvirom D n j e s t r a in velikim V i s 1 i n i ni lokom so vrgle naše "klepniške divizije Sov.jcte na več mestih nazaj, potem ko so uničile večje število oklepnikov. V velikem V i s I i -o « m 1 b k u so bili onemogočeni »si boljsnviski poskusi za prekoračenje rek* »aien enega vdora, sa katerega se se bije boj. Pri V a r š a v i je trajal sovražni pritisk se naprej. Med srednjim Bu-g o m in A u g u s t o v o m so bili načrtno izvedeni krajevni umiki kljub močnemu pritisku na sovražnika in po obrambi številnih sovjetskih napadov. Zapadno od K o v n a je napadel sovražnik brez uspeha na obeh straneh Memel a. V Marianipolu divjajo ogorčeni poulični boji. Tudi v mestu J e I-g a v i trajajo ogorčene borbe. Pri B i r -senu so vrgli protinapadi vdrlega sovražnika nazaj. Vzhodno od P v i n e so bili Tsi boljševiški napadi razbiti v proti-sunkih. Na ožini pri Narvi včeraj sovražnik ni nadaljeval s svojim velenapa-dom zaradi visokih izgub. Slabši napadi so se vsi izjalovili. Pri uspešni obrambi sovjetskih vele-napadov zadnjih dni so se odlično izkazali 3. germanski SS oklepniški zbor pod vodstvom SS-Obergruppenfiihrerja in generala orožja SS Steinerja z gennansko-prostovoljsko divizijo SS »Nordlandc in >SS »Nederland«, 20. estonska prostovoljska divizija. 11. vzhodno-pruska pehotna divizija, kakor tudi na kopnem bojišču nameščene edinice vojne mornarice, topništva, vojske in metalcev. V Finskem zalivu so uničile mine dva sovjetska iskalca min in neko straž-no ladjo. Na istem morskem področju so sestrelile zaščitne ladje vojne mornarice in lovski letalci 10 sovjetskih bombnikov. Jate borbenih letal so poseglo z dobrim uspehom v boje na zemlji v težiščih ter uničile preko 300 sovražnih vozil. Severnoameriški bombniki so napadli včeraj Bukarešto ln področje pri PI o e š t i j u. Nemške in romunske zračno-obra m line sile so uničile 11 sovražnih letal. V varstvu gostih oblakov so izvedli severnoameriški bombniki strahovalne napade na mesta Monakovo, Mannheim, Ludvvigshafen in Franken-t h a 1. Kljub težkim obrambnim pogojem je bilo sestreljenih 15 sovražnih letal. Vojna mornarica in letalstvo sta potopili v mesecu juliju 25 tovornih in prevoznih ladij s 140.000 tonami. 20 nadaljnjih prevoznih ladij s 110.000 tonami je bilo poškodovanih. Od sovražnih bojnih ladij je bilo potopljenih: 2 križarki, 10 Še vedno težki boji v Normandiji Berlin,^31. julija. V Normandiji so razširile invazijske čete v nedeljo svojo napadalno črto vse do Vire, ne da bi pri tem popustil pritisk na dosedanjih težiščih. Glavni sovražni sunki so bili izvedeni v zahodnem obalnem odseku, na področju južno od Caumonta ter na obeh straneh ceste, ki vodi iz Caena v Villers-Bocage. Zaradi težkih izgub, ki so jih utrpeli Amerikanci pri bojih na področju St. Loja so morali Britanci na svojem desnem krilu prevzeti postojanke, ki so jih doslej imeli Amerikanci. Po težkem bombardiranju so pričeli v teku zgodnjih dopoldanskih ur z napadom na široki bojni črti med St. Vaastom in Viro. Ponovno so ponovili s tem svoj poizkus, da bi potisnili nazaj naprej potisnjene nemške črte med Cauinontom in reko Odon. V zelo težkih bojih so se tudi tokrat zrušili vsi sovražni napadi. Dalje proti zahodu so izvedli Amerikanci težke napade na področju južno od Caumonta. Tukaj so uporabili one sile, ki so postale proste zaradi zasedbe njihovih postojank po angleških četah. Po najtežji topniški in letalski pripravi so pričeli z močnim napadom tik južno od Caumonta v smeri proti jugu in jugozahodu. V zelo težkih bojih so nemške čete v glavnem obdržale svoje postojanke ter zajezile sovražne sile, ki so vdrle na nekaterih krajih. Nemci izvajajo protinapade proti an-gloameriškim položajem, ki imajo obliko vreče. Nadaljnje protinapade so izvedli Nemci proti vzhodnemu krilu sovražnega vdornega področja jugozahodno od St. Loja. Kljub ogorčenemu odporu so pridobili nadalnje ozemlje pred vsem na področju Villebaudona. V naskoku so zavo-jevali nazaj neko obvladujočo višino ter potisnili sovražnika na širini več kilometrov nazaj na cesto St. Lo. Tudi dalje proti severu je v teku neki nemški protina- pad. Število v poslednjih 24 tirah uničenih ameriških oklepnikov se jc po dose-daj še nepopolnih poročilih zvišalo na preko 100. Na vseh težiščih med zahodno obalo polotoka Cotentin ter Viro se nadaljujejo ogorčeni obrambni in napadalni boji. Oddelki lovskih in bojnih letal so izvedli v razbremenitev kopenskih čet številne nizke napade proti ameriškim oklep-niškini edinicatn in korakajočim četam ter sestrelili v letalskih bojih številna sovražna letala. Berlin, 1. avg. Vojni poročevalec DNB na zapadu Aleks Schinalfus javlja: Izkazalo so je, da so bile pravilne domneve, da se jo po težkih bojih za-jiadno od St, Loja, ki so dovedli do glo-iiokega vdora Amerikancev, angloanie-riški velenapad zaustavil. Na novo dovedene nemške rezervo so položaj razjasnile v toliko, da je sovražnik sedaj zajezen na diagonali Condo sur Vire in Perc.vjem in da je zadržan tudi na črli Hambye-Cerences. Lo zapadno od tod med Cerencesom in obalo se jo posrečil sovražniku globok vdor, proli kateremu izvajajo Nemci že protiukrepe. V jiosa-meznem so se vršili zapadno od Vire prejšnjega dno in v noči na ponedeljek naslednji boji: Ameriški napadi na pod- ročju Lo Mesnil-Opac in znpadno od Mo-yona so ostali brez uspeha, medtem ko je bil sovražnik zaradi silnih nemških napadov vržen nazaj na vzhodni rob Vil-lebauhona in do zapadno od Tilandiersa. Med Percyjeni in Cerencesom se je posrečilo sovražniku vdreti v mesto Ciavrav ter zasesti skupine hiš, ki leže severno od reke. Tudi vzhodno od St. Loja je pričel sovražnik z velenajiadom. Po odmetu številnih težkih bomb iz več kot tisoč štiri-motornih bombnikov in po silili topniški pripravi so pričeli oklepniki in |>ehpač pa Turčija se nahaja pred zelo težko odločitvijo.« Na to odločitev ne morejo vplivati nemški nasveti ali svarila, marveč je za to odločilna modrost turških državnikov ter nespremenljive koristi turškega naroda. V tej vojni si je zagotovila Turčija nenavadno močan položaj, ker je ohranila svojo nevtralnost. Osnova turške neodvisnosti je bila turška nevtralnost. Ta nevtralnost je bila smatrana kot »nevojskujoča se država« ali tudi kot država-zaveznica Anglije. Toda ta tur-ško-angleška zveza je bila kompenzirana z nemško-turškim prijateljskim dogovorom. Le s tem dogovorom je lahko ostala Turčija izven nemško-ruskega spora ter obdržala svoj jx>ložaj kot vodilna sila Bližnjega vzhoda. Angleško časopisje skuša vzbuditi vtis, kot da bi Velika Britanija, Združene države in Sovjetska zveza v enaki meri pritiskale na Turčijo, da prekine diplomatske odnošajo z Nemčijo. To pa ni resnično. Iniciativa je predvsem v britanski politiki. Amerikanci se zadržujejo iz gotovih razlogov rezervirano, medtem ko Sovjeti podpirajo Angleže, v ostalem pa se zadržujejo v pričakovanju. Ce torej Turki mislijo, da bodo s prekinitvijo diplomatskih odnošajev z Nemčijo v enaki meri ustregli željam treh zavezniških velesil, potem je to nevarna iluzija, kar bo še jasno razvidno iz nadaljnjega poteka dogodkov. Prekinitev odnošajev z Nemčijo smatra britanska diplomacija le kot predigro za nadaljnje zahteve. Po prekinitvi odnošajev bo sledila prepustitev oporišč Angloamerikan-cem. Oporišča za Angleže, in Amerikance pa pomenijo istočasno tudi oporišča za Sovjete. Ravno tako je gotovo, da bi prepustitev oporišč trem silam, ki se borijo proti Nemčiji, in ki bi uporabile ta opo- ' rišča za napade na Nemčijo, potegnila Turčijo prej ali slej v vojno. Ta vojna pa so za Turčijo ne bo nehala, če bo končana vojna med Nemčijo na eni strani ter obema anglosaksonskima silama in Sovjetsko zvezo lia drugi strani. Turčija ne^bo vojno prizorišče le nekaj let, marveč verjetno več desetletij. Inozemska Informacijska služba razpravlja nadalje o napačnem presojanju sedanjega vojaškega položaja, ki bi lahko vplival na prekinitev diplomatskih odnošajev med Turčijo in Nemčijo ter med ostalim piše: »Izid vojne še ni v ničemer odločen, četudi se položaj na bojiščih še tako spreminja. Nemška vojaška moč je nezlomljiva ter je zmožna tudi še zvišanja, ki bo kmalu začudilo ves svet Toda tudi če bi vzeli, da so angleška prerokovanja o izidu vojne točna, bi Turčija kljub temu storila napačen političen korak, če bi se hotela tesneje nasloniti na Veliko Britanijo. Usoda Poljske, Baltskih držav, razpravljanje o finskem vprašanju ter o balkanskih deželah, so dovolj dokazala, da moč Velike Britanije nikakor ne odtehta sovjetskih zahtev. Brez Združenih držav je sploh enaka ničli. Roosevelt pa ni pripravljen v tem primeru močno podpreti Angleže. Ali so morsko ožine v britanski ali sovjetski jjosesti, je Amerikancem končno vseeno, _ kajti Sredozemlje ni za Združene države življenjskega pomena. Ankara, 1. avg. Nemški veleposlanik von Papen je obiskal turškega ministrskega predsednika Saradžogla, z ozirom na poročila, da namerava Turčija prekiniti diplomatske in gospodarske odnose z Nemčijo. Nemški veleposlanik je v zelo resni obliki razložil turškemu ministrskemu predsedniku, da bi ta pod angleškim pritiskom nameravana prekinitev oropala Turčijo dokončno njene svobodo ravnanja, ki jo je kot ponosen narod doslej tako ljubosumno čuvala. Anglija hoče brezdvomno s tPm korakom izsiliti od Turčije vstop v vojno z vsemi za to deželo tako dalekosežuimi posledicami. Zavezniki odgovarjajo za umetnine v Firenci Berlin, 1. avgusta. Kot je znano, je proglasilo nemško vrhovno poveljstvo v Italiji Florenco že pred dolgim časom za odprto mesto ter ga je že tudi kot takega obravnavalo. V mestu ni nobenih nemških čet, štabov ali poveljstev kakršnekoli vrste. Nemške čete v nobenem oziru ne izrabljajo v vojaške namene mesta Florence ter njenih naprav. Vkljub temu so izvedli Angloamerikanci v poslednjem času večkrat bombniške napade predvsem proti mestnemu središču ter zadali s tem mestu ter nenadomestljivim kulturnim spomenikom nepopravljivo škodo. Nasprotno pa je pozval zavezniški vrhovni poveljnik v Italiji general Alexan-der v nekem pozivu prebivalce Florence, da naj skrbe, da bodo vse mestne napra- ruŠilcev, 1 fregata, 1 iskalec min. 2 stražni ladji in 11 hitrih bojnih čolnov. Ena bojna ladja, 4 križarke, II rušilcev, en torpedni čoln, 2 speciivlni izkrccvalni ladji in več hitrih bojnih čolnov pa so deloma težko poškodovale bombe, torpedi in topniški zadetki. Pomorske vojne si'«', protiletalsko topništvo ii» irgOVskili ladjah in mornariško protiletalsko topništvo so sestrelili v času od 1. do 31. jnlija 196 sovražnih letal. ve, kot javne zgradbe in mostovi, telefon in telegraf, vodovodne, plinske in električne naprave, kolodvori, železniške naprave in cestne železnice prišli nepoškodovani v angloameriške roke, da jih bodo ti lahko takoj uporabljali. Medtem ko so se Nemci torej namenoma odrekli vojaški uporabi naprav mesta Florcnce, hočejo Angloamerikanci uporabljati te naprave v boju proti Nemcem. Zavezniško vrhovno poveljstvo jemlje s tem, slično kot nekoč v Rimu, na sebe odgovornost, če bo mesto Florenca in njene kulturne umetnine izpostavljeno uničenju zaradi bombardiranja in pouličnih bojev. »Pravda« k poljskemu sporu Stockholm, 31. julija. »Pravda« v nekem svojem uvodniku ostro napadu londonsko Poljake ter jih označuje kot reakcionarje, ki so se že pred dolgim časom onemogočili. Ti reakcionar-ji, tako nadaljuje članek, niso bili nikdar prijatelji demokracij. Napadajo novi osvobodilni orflior, ker vidijo da so sc prevarali v svojih načrtih zn ponovno vzpostavitev imperialistične Poljske. Članek niti z besedo ne omenja predstoječa srečanja med Stalinom in Mikolajczykom. dela in ki ho sedaj živel v spominu nemškega naroda za vse čase kot vzgled neomajne zvestobe in najvišjega izpolnjevanja dolžnosti. Maršal Herman Goring je položil h krsti nejiozabncga šela generalnega štaba letalstva Fiihrerjev venec. Globoko ganjen je opisal v svojem spominskem govoril še enkrat osebnost tega velikega človeka in visoko nadarjenega častnika, ki ni bil samo njegov najožji in najbližji sodelavec, marveč tudi nenadomestljiv prijatelj in tovariš. Pred maršalom ie častil generalni pot-kovnik Stumpf, vrhovni poveljnik letalskega brodovja »Rcich«, življenjsko delo vojaka in letalca Kortena ter poudaril njegove visoke zasluge za številne bojne uspehe nemškega letalstva. Iz Fiihrerjevega glavnega stana je bilo prisotno odposlanstvo z generalleldmjr-šaloin Keitelom ter vrhovnim poveljnikom vojne mornarice velikim admiralom Do-nitzem na čelu. Žalni svečanosti so prisostvovali nadalje generalfeldmaršal Milch, gencral-feldmaršal von Richthofcn, armadni poveljnik narodnosocialističnega letalskega zbora, generalni polkovnik Kellcr, državni ministri Lammers, Seldte von Schvverin-Krosigk, državni tiskovni vodja dr. Dic-trich ter državni minister dr. Meissner. Po žalni svečanosti je bila prepeljana krsta z zemskimi ostanki generalnega polkovnika Kortena na kolodvor Hohenstein in od tod s posebnim vlakom v Berlin. Pred upepelitvijo pokojnika je izročil državni tajnik letalstva, generalfeldmaršal Milch še poslednje pozdrave Fiihrerja in nemškega naroda. m Za izvedbo totalne mobilizacije Berlin, 1. avgusta. Pod predsedstvom šefa Reichskanzlei, ministra dr. Lnm-mersa se je vršila v Berlinu seja državnih ministrov, vodij najvišjih državnih oblasti, šefov civilne uprave v zasedenih ozemljih ter državnih tajnikov ministrstev. V več kot enotirnih zelo izčrp-nih izvajanjih, ki so osvetlila ludi številna važna posamezna vprašanja, je podal minister dr. Goebbels pregled o osnovah in melodah, katere namerava uporabiti pri njegovi nalogi, da kot državni opolnomočenec izvedo totalno mobilizacijo. Minister dr. Lammers je izjavil ob koncu zborovanja voljo članov vlade in vseh navzočih, da bodo strnjeno podpirali dr. Goebbelsa. da se bodo njegove zahteve čim prej in čim točneje izvršile. MikoIajczyk bo sprejel Stalinove pogoje Ženeva, 1. avg. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« prinaša v današnjem članku povsem novo stališče, ko piše: iGlavna sovjetska zahteva je bila, da morajo bili odstranjeni iz Mikolaj-czykove vlade vse one osebe, ki so sovražno usmerjene proti Sovjetski zvezi, ter da bodo Poljaki sprejeli sovjetske zahteve. Šele potem, ko je Stalin v osebnem sporočilu ChurcBillu sporočil te pogoje, se je lahko podal Mikolajczyk na pot v Moskvo. Podal se je v Moskvo vsled hitrega napredovanja sovjetskih armad na poljsko ozemlje ter je tudi pripravljen brezpogojno sprejeti vse sovjetske zahteve.« Stockholm, 1. avgusta. Da bi že v naprej preprečila napačna upanja begunskih Poljakov, izjavlja »Pravda« nedvoumno in jasno na naslov begunske vlade s »V tej Poljski bodo odprla vrala le za zveste poljsko domoljube, ki priznavajo poljski sovjet.« To je prva Jasna odklonitev begunskih Poljakov z uradne moskovske strani, ki da jasno razumeti, kaj lahko pričakuje begunska klika od Kremlja. Milan. Papež je sprejel v zasebni av-dijenci vvestininsterskega nadškofa Oril-tina, ki jc ravnokar prispci v Rim. Na-dalje )e sprejel papež palermskega kardi-nala-nadskola Laviirana, ki mu ie oo-rocal o položaju na Siciliji Stran Q »SLOVENEC«, sreda, 2. avgusta 1944 X bojem na vzhodnem bojišču Narodni stražarji iz št. Petra v akcijah Danes zjutraj je šla manjša oglpdnica narodnih stražarjev iz Št. Petra na obhod. Oglednica je krenila skozi vas Petelinje na Silce in nato proti Nemški vasi. Ko je prišla na vrh hriba nad Nemško vasjo, je naletela na komunistično zasedo, ki je štela 10 tolovajev. Ko so komunisti zagledali domobransko oglednlco, so takoj planili v beg. Na povelje so naši fantje hribček obkolili. Komunistični namestnik komandirja čete se je skril za neko skalo. Ko je zagledal tri domobrance, ki so bili pred njim komaj 4 metre, jo streljal nanje, a ni nikogar zadel. Hotel je ponovno streljati, a prehitel ga je strel z naše strani in obležal jo mrtev. Naši fantje so zaplenili precejšnjo količino municije in brzostrelko. Ubiti komunist je bil Slavenc Milan, doma iz Selc blizu št. Petra na Krasu. Bil je namestnik komandanta 1. čete 1. bataljona Dolomitskega odreda. Pri njem so našli več strokovnih vojaških knjig; vse je bilo pisano s pisalnim strojem. Da je bil tolovaj res pravi komunist, se vidi iz tega ,da je imel pri sebi knjižico »Marksov komunistični manifest«. Tudi je imel točno v evidenci vso važnejše dogodke iz komunističnega političnega življenja. V enem izmed zvezkov je imel popisane vse člane »Vrhovnega štaba« NOV. Kot namestnik komandanta čete je imel ubiti tolovaj pri sebi tudi seznam podrejenih mož. Pri posameznikih je naredil različne opazke. Največkrat jc svoje »tovariše« zapisal zaradi tega, ker so kritizirali. Tako si jo n. pr. zabeležil v enega izmed zvezkov, da se je višji narednik pritoževal zaradi kletvine med komunisti. Najbrže mu je to ubiti namestnik komandanta šlel v slabo. Skoraj pri vsakem drugem članu svojo čete, ki je 7. julija 1044 po spisku štela 63 mož, je imel pripombo: dezerter ali pogrešan, lako da je na licu mesta bilo le 32 mož. Fantje iz Št. Petra rešili ugrabljeno dekle iz rok tolovajev Zvečer, 27. julija, se je skupina naših fantov napotila v smeri Selce—Nemška vas, koder komunisti pogosto vodijo svoje žrtve s Primorskega na Dolenjsko, in je v zasedi čakala, če bo tudi danes kaj. Kmalu zapazijo fantje v daljavi tri osebe. Dva moška, obložena s težkimi nahrbtniki, vodita v sredi mlado dekle. Na klic naših fantov: »Stoji Kdo je?«, začneta tolovaja streljati in se umikati pred kroglami naših brzostrelk. Drugi, ki je šel nekoliko zadaj, je še hotel potegnili dekle za seboj, a ta se mu je iztrgala iz rok in se skrila v grmovje, kjer je čakala toliko časa, da sta bila onadva že daleč naprej. Pričela je klicati naše fante, ki so jo rešili iz rok barbarov. Dekle je stara 17 let in je doma iz okolice Gorice; je edina hči. Za očeta ne ve, kje je. Mater pa so dva dni prej odvedli komunisti in jo verjetno tudi že ubili. Tako je bila sama doma, ko sta 25. julija zvečer prišla dva mlajša komunista in Jo nasilno odvedla v hosto. Sama je pripovedovala, da se je žo dalj časa bala, da jo bodo nekega dne odvedli, kakor mnogo drugih deklet, ker so bili domači zavedni Slovenci in so zato odklanjali komuniste. Spremljevalca-tolovaja sta jo vodila po gozdovih preko Vipave in sta imela očividno namen, vleči jo dalje proti Dolenjski. Potovali so samo ponoči, podnevi pa so prebili v tolovajskih skrivališčih. Dolenjska v boju proti komunizmu Kot rokovnjači prežijo na civilno prebivalstvo in ga ropajo Kakor nekdaj rokovnjači, tako danes komunisti preže oh cestah, da bi izropali popotnike, še večkrat pa pridejo po svoj plen kar v vas. Dne 27. julija se je vračalo iz Novega mesta kakih 20 žensk iz okoliških vasi. V mestu so nakupile raznega blaga. Še preden so prišle domov, so jih v Kačji Ridi pričakali komunisti in jim pobrali prav vse, kar so bile v mestu nakupile. Ženam so celo grozili, da jih bodo odgnali na višjo tolovajsko komando, ker so si upale brez komunističnega dovoljenja na »neosvobojeno ozemlje«. Izropane žene so se tolovajskih groženj tako prestrašile, da so se spustile v jok. Pa komunistični komandir jim je s škodoželjnim nasmeškom dejal: »Noben jok nič ne pomaga, saj ga beli ne bodo slišali. Ko bi ti vedeli, da smo tako blizu Novega mesta, to bi nas nažgali.« Ni minila ena minuta, ko je že zaregljala domobranska strojnica. Prav noben komunist bi ne bil ušel, ko bi ne bili pomešani med žene iu so morali domobranci skrajno previdno slreljati. Vendar sta dva komunista obležala, ostalim se je posrečilo pobegniti. Pustiti so morali seveda vse pravkar uropano blago, ki so ga žene dobile nazaj. Pa tudi domobranci se niso praznih rok vrnili v Novo mesto, kajti tolovaji so pustili poln zaboj min za minomet in zaboj streliva za puške. Razočarani prisilni mobilizirana Dolenjski domobranci pogosto zajamejo kakega komunističnega mobilizi-ranca, ki v spopadu izrabi priložnost ter zaostane za bežečo tolpo. Največ teh mo-bilizirancev je iz Štajerske, nekaj tudi Primorcev. Mnogi Štajerci že teden po mobilizaciji zapuste komunistično vojsko, kajti šli so vanjo, ker so nasedli strašno kosmatim komunističnim lažem. Tako pripovedujejo ti Štajerci domobrancem, da so jim komunisti obljubljali, kako prijetno življenje bodo imeli na »osvobojenem ozemlju« po Dolenjskem. Tam da je v izobilju vsega, tako cigaret, živeža, vina in sladkorja, pa tudi drugih tovarniških izdelkov. Komunisti se ne boje če kdaj je. lepa knjiga ravno sedaj človeku v razvedrilo. Za nekaj ur ga prenese v drugo življenje. »Slovenčeva knjižnica« skrbi za lep izbor slovstva. Če ste vseskozi kupovali njene knjige imate že lepo družinsko knjižnico. — Ker bomo kmalu zaključili tretji letnik, mislite na to, da bi poslali naročnik »SLOVEN-ČEVE KNJIŽNICE« za četrti letniki lagati po oni strani Save, da je Kočevje še zmeraj v njihovih rokah in da v njem delajo najrazličnejše tovarne, tudi take, ki jih to mesto nikoli ni imelo, s polno paro za potrehe »narodnoosvobodilne vojske«. Ni čuda, da so ti mobiliziranci potem strašno razočarani, ko vidijo, da že prvi dan po prihodu na Dolenjsko žive le od tega, kar so sproti nakradli pri izmozganem kmetu. Kar hitro v njih dozori sklep, da bodo ob prvi priliki dali lažnivi morilski družbi slovo. Domobranci iz št. Vida pri Stični vedno v zmagovitih bojih Dne 28. julija so domobranci iz Št. Vida spet odšli proti Sela-Šumberku. Za vasjo so naleteli na tolovajsko zasedo, ki je bila zaščitena s precej dobro utrjenimi položaji. Domobranci so takoj planili na komuniste in jih v naskoku pregnali iz njihovih utrdb. Pri tem sta se posebno dobro izkazala dva naša fanta, ki sla sama onemogočila 8 komunistov. Kmalu nato so napredujoče domobrance spet ob-sule komunistične krogle, toda ti niso odstopili in se spet v naskoku pognali na tolovajske položaje in pognali komuniste v beg. Pri tem sta bila ranjena dva domobranca, komunisti pa so imeli nad 15 mrtvih in kakih 30 ranjencev, M M. M Domobranci iz Zaplane Večkrat je bil že govor o tem, da so šentjoščani prvi z orožjem začeli boj proti komunizmu. Ne bi bilo prav, da bi ob tem popolnoma prezrli, da je prva sledila zgledu Št. Jošta vas Zaplana. Posadka se je ves čas dobro držala in varovala življenja ter premoženje pred komunističnimi roparji. Tudi po 8. septembru so zaplanski fantje ostali skupaj in disciplinirano v celoti odšli na Vrhniko. Polnoštevilno so stopili k domobrancem in bili uvrščeni med domobranske top-ničarje. Nekaj časa so ostali doma, ko pa so bili tam nepotrebni, ker se tako noben komunist ni upal prikazati v bližino. so bili poslani v Velike Lašče. Tam so se zaplanski fantje pogosto imenitno izkazali in postali strah tolovajskih tolp, ki so se klatile po okolici. Drugi hvaležni, da živež, ki ga deli Prevod, ., Zaplančani pa spet varujejo Notranjsko | progo in jim moramo biti Ljubljančani redno prihaja iz Italije. Tako so skoraj vsi moški iz Zaplane z doma in vsa čast tudi zaplanskim ženam, ki so kljub temu skoraj v celoti obdelale polja. Ko bi bili vsi kraji taki kot Zaplana in bi fantje ne sedeli vedno le doma, pa bi najbrž še potikal po naši zemlji. Zaplaški fantje s svojim poveljnikom vred so pokazali, kako je treba umevati pojem domobran-stva. Njihovemu vzgledu naj slede vsi kraji, kjer doslej morda ni bilo tako. Berlin, 31. julija. Mednarodni poročevalski urad javlja o bojih na vzhodnem bojišču: Tudi včeraj se je krvavo izjalovil novi boljševiški poskus, da bi z dovozom nadaljnjih strelskih in oklepniških oddelkov uničili vse nemške zaporne postojanke med Narvo ir Pejpuškim jezerom. Nemški SS oklepniški oddelki, med katerimi se nahajajo številni prostovoljci iz llolandske, Danske in Norveške, so z neomajnim mirom vzdržali sovjetski vele-napad ter zadali sovjetskim strelskim divizijam tako visoke krvave izgube, da so morali močno razredčene napadalne oddelke, včasih še med bojem umakniti ter jih nadomestiti s svežimi silami. V ognju težkega nemškega obrambnega orožja se je zrušilo 49 sovjetskih oklepnikov. Tudi posadka Mitavc je v težkih bojih picd svojimi postojankami odbila vse boljševiške napade, med tem ko se je vzhodno od mesta posrečilo težkim sovjetskim edinicam, da so prodrle dalje proti severu. Izredno veliki boji so divjali tudi na področju Kovna ter na bojnih odsekih južno od tod. Boljševiki so prešli tu v napad v zapadni smeri s tremi oklepni-škimi armadami, ki so jih podpirali močni motorizirani oddelki. Nemške zaščitne sile so morale po težkih ogorčenih bojih prepustiti tu boljševikom večje ozemeljske odseke, da bi ušle nevarnosti obko-litve zaradi številčno nadmočnega sovražnika. Že v zgodnjih jutranjih urah današnjega dne so bili v teku zopet težki boji pred novimi nemškimi glavnimi postojankami. Pri včerajšnjem odmikalnem podvigu je bilo po uničenju vseh vojaško važnih naprav opuščeno tudi mesto Kovno. S protinapadom je bil odstranjen nek globok vdor, ki so ga dosegli boljševiki severnovzhodno od mesta v nemško obrambno bojno črto, pri čemer so Nemci zajeli številne ujetnike ter zaplenili mnogo težkega pehotnega orožja. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je vladalo pred Varšavo, ob Visli in na jiodročju Siedlc živahno bojno delovanje. Krvavo so se zrušili silni številni z oklepniki podprti napadi proti Siedlcam, pri čemer je bilo uničenih 23 oklepnikov. Ko so bili ti napadi odbiti, se je posadka odmaknila iz tega kraja na dalje proti /apadu ležeče odseke. Vzhodno od Varšave se je boljševikom prehodno posrečilo vdreti v nemške črte. S silnimi protinapadi oklepniških bojnih skupin pa so bili zopet vrženi nazaj ter utrpeli pri tem zelo težke izgube. Tudi pri bojih ob Visli so utrpeli napadajoči Sovjeti izredno visoke izgube. Od petih mostišč, ki so jih napravili v prejšnji noči, so bila štiri že v jutranjih urah naslednjega dne odstranjena, pri čemur so Nemci zajeli 4000 ujetnikov. Peto mostišče pa je bilo včeraj z metodičnimi nemškimi protinapadi tako zoženo, da je iz njega nemogoče razviti večje nastope. Na južnem krilu so izvedle motorizirane nemške edinice in oklepniške bojne skupine vrslo uspešnih krajevnih nastopov. Berlin. Nu vzhodnem bojišču so uničila nemška borbena letala 30. julija v velikem kolenu Visle 23 sovražnih oklepnikov in več topov ter številna vozila. Na področju jugozapadno od Lublina so izvedli oddelki nemških borbenih letal močne napade na sovjetski promet ter na sovražna zbiranja motornih vozil. Nadaljnji napadi so bili usmerjeni proti oklepniškim kolonam na področju Orodno—Olita ter proti korakajočim oddelkom severnovzliodno od Kovna. Po dosedanjih poročilih je bilo vzhodno od Przemisla uničenih 5 sovjetskih oklepnikov. »Slovak« odgovarja london. radiu Bratislava, 31. jul. »Slovak« ofiozarja na neko češko oddajo londonskega radija, v kateri je objavila tako zvana »češka armada« v Sovjetski zvezi, da je pričela s pohodom, za »osvoboditev« domovine. To se pravi, Slovaško naj bi osvobodili ljudje, ki so 20 let odrekali minimalne pravice suverenemu narodu. Sedaj naj bi Beneševa armada osvobodila »zasužnjene Slovake nacističnega jarma«. Londonski agitatorji naj bodo zagotovljeni, da slovaški narod prav dobro ve. kaj z njim nameravajo. Slovaški narod je napravil temeljito politično šolo ter je odločen storiti vse proti povratku prejšnjega kaosa. Stnrkholm. Reuter javlja, da je bil imenovan admiral sir Bruce A. Fraser za vrhovnega poveljnika britanskega letalstva kot naslednik admirala sira Jamesa F. Sominervilliesa. Do junija tega leta je bil Fraser poveljnik domovinskega letalstva. bi bilo Rooseveltu všeč, če bi v Evropi izbruhnila vojna. Naj navedem nekatere točke tega poročila: »Z zunanjo politiko Združenih držav se trenutno ne bavi le vlada, temveč tudi vse ameriško ljudstvo. V prvi vrsti gre za izjavo predsednika Roose-velta, ki ob vsaki priliki več ali manj vztrajno poudarja potrebo, da poseže Amerika v zmedo evropskih držav. Te izjave je zgrabilo tudi časopisje, ki hoče vtepsti ameriškemu ljudstvu mnenje, da je v Evropi nevarnost vojne neizogibna in da je treba rešiti demokracijo pred nevarnostjo sovražnega fašizma. Za vsemi iizjavsmi se skriva, strah pred narodnim socializmom in pred nacionalistično Nemčijo. Vse te izjave poudarjajo potrebo oborožitve in zahtevajo silne vsote z,a gradnjo bojnih ladij in zrakoplovov. Vse to pomeni, da Združene države v slučaju kakšnega spora ne mislijo ostati nevtralne, temveč bodo posegle vmes. Vse besede predsednika Roosevelt«, ki jih tisk podpira, merijo na to, da bi vzbudile pri ameriškem ljudstvu mržnjo proti državam osi in proti fašizmu. Predsednik Združenih držav daje svojim zastopnikom, ki so njegovi osebni prijatelji, važna navodila za delo v inozemstvu. Tako se Združene države spuščajo v nevarno svetovno politiko, ki jih bo odvrnila od njihove politike udobne oeamelosti. Pred krat- kim je izzvala razprava o zunanji politiki v zbornici in v senatu hudo razburjenje. Predstavniki skupin, ki so za nevmešavanje — in teh je v parlamentu in v senatu precejšnje število — so hudo napadli predsednika Roose-velta. Izvajanja predsednika Združenih držav, o katerih so pisali tudi listi, namreč, da je meja Združenih držav ob Renu, so razburila poslance in senatorje.« Voditelji obeh velikih vzhodnih demokracij bi kljub temu, da bi jih pod- giralo židovsko zlato, ne uspeli, ako i ne čutili, da jih ščiti in podpira predsednik Združenih držav. Zaradi ameriškega zagotavljanja, da bo Amerika pomagala, je prišlo do poljsko-nemškega spora zaradi Gdanska. Zdaj ni bilo več važno, ali sta Francija in Anglija pripravljeni za vojno ali ne, ali imata dovolj topov in letal. Magi-notova črta je varovala obe državi, zagotovilo amerikanske pomoči jima je dajalo pogum. Računali sta, da bo Nemčija izkrvavela na poljskih poljanah, blokiranje pa bo povizročilo lakoto, kakor 1. 1918. Največja skrb židovske bojne fronte je bila, kako navdušiti francosko ljudstvo, da bi se vojskovalo za Žide in za angleško plutokraoijo. V to sta jiim pomagala tisk in radio. Iznašli so tudi Gdansk, kakor leto poprej Su- Iz Trsta Smrt velikega tehnika. Na Reki ju unui ing. Carlo Lerussi, ravnatelj reška tovarne torpedov v pokoju in eden prvih izumiteljev zračnega torpeda. Doma ju bil iz Pulja in je sprva delal kot mehanik v neki tovarni. Zaradi izrednih risarskih tif>osobnosti je kmalu dobil službo. Njegova nagla pot navzgor je pričela po prvi svetovni vojni, ko je tedanji direktor Anglež inž. Jones naglo odšel na Angleško in odnesel s seboj vse načrte. Tedaj, ko jo zaradi pomanjkanja točnih načrtov grozil tovarni propad in brej. delnost nekaj tisoč delavcem, se je Lerussi skupno z nekaj tehniki spravil naglo na delo in po preteku treh mesecev je žo izdelal prvi torpedo po rekonstru. iranih načrtih. Te je pozneje tako izpopolnil, da so končno dosegli njegovi tor-pedi hitrost 52 milj na uro. Njegove smrti so se spomnili vsi tržaški in reški časopisi, ki so objavili njegov daljši živ. ljenjepis in zasluge, ki si jih je pridobil za vojno pomorsko industrijo. Ostro streljanje. V ponedeljek 31. t. m. od 9 do tO zjutraj bo imela artile-rija ostre strelne vaje na prostoru med Sv. Nikolajem in Sv. Katarino. Nevarni prostor bo zastražen. V Četrtek 3. avg, bo od šestih zjutraj do štirih popoldne ostro streljanje z oklepnimi topovi v okolici Divače. Ogroženi predel 3 km za-padno od ceste Divača—Senožeče bo zavarovan z vojaškimi stražami. Občinstvo se svari, naj ob naznačenem času no hodi po zastraženem ozemlju. Brez gospodarja. Pri pregledu avtobusa, ki vozi med Trstom in Codioipo, so nadzorovalni organi iztaknili nahrbtnik z mesom in več potnih torb z nad 100 kg moke. Nobeden izmed potnikov se ni hotel priglasiti kot lastnik zgoraj navedenih dobrot. Možje postave so zalo blago zaplenili in bo felužilo za prehrano revnih. Črna borza * dragorenostmi. Policija na Reki je prišla na 6lpd odlični družbi, ki je uganjala Črno borzo z dragore-noslmi: zapestnicami, zaponkami, okraski in sličnim. Več oseb je bilo naznanjenih policiji, precej verižniskega blaga pa zajetega in zaplenjenega. Umrli so: Franc Kreševič, Sferca Antonija roj. Piščanc, Helena Dud*, Katarina Komin. Celestina Valenti, Edo Goduik, Frančišek Kravec. Iz Gorice Novi policijski ramatelj t Vidmu. Za policijskega ravnatelja v Vidmu je bil imenovan podjiolkovnik Nikolaj Bruni, ki se je boril na raznih frontah. Zaprti gostilni. Radi kršitve prehranjevalnih predpisov sta bili v Gorici za tri dni zaprti restavraciji »Al Trovatore* in »AUa Vittoria«. Avtobusna zveza Gorica—Tržič. Da se omogoči redna zveza z Benetkami,^ bo odhajal avtobus iz Gorice proti Tržiču zjutraj ob 5.30 in ob 13. uri. Ukradeni pisalni stroji. V opoldanskih urah sla vdrla v neki upravni urad dva oborožena razbojnika in odnesla dva pisalna stroja. Čuvaja sta lopova ustrahovala s samokresi. Svarilo. Protiletalski zaščitni urad na prefekturi opozarja občinstvo, da se brez dovoljenja nemškega svetovalca in pre-fekture ne sme vnovčiti nobenega predmeta iz zgradb, ki so bile zaradi letalskih napadov razdejane. Občinstvo so resno svari, naj si nihče svojevoljno ne prilasti nobene stvari. Vprašanja in želje javite županstvu. 30 cigaret na teden bo od 1. avgusta dalje dobil vsak moški v goriški pokrajini. Javiti se morajo vsi begunci iz krajev, ki so jih zasedli Angloamerikanci. V Gorici posluje za to poseben urad v Diazo-vi ulici št. 13. Gre za to, da pristojna oblast dobi pregled o rtanju in gibanju prebivalstva in o njegovih potrebah. Zaprt bar. Goriški prefekt je obsodil zaradi navijanja cen lastnika bara D' A»ri Marija na Verdijevem tekališču št. 20 na 1000 lir globe; poleg tega se mu bar zapre za štiri dni. Nesreče. V Podkraju je ogenj upepelil hišo in gospodarska poslopja posestnika Janeza Vidmarja. Škode je za več kol 150.000 lir. Posrečilo pa se je rešiti živino. — V Godoviču je bomba ubila 10 letnega Mirka Rutarja in njegovega prijatelja; našla sta jo na paši in nista mogla krotiti radovednosti, kako je sestavljena. Trije dečki so pa lahko ranjeni. _ V Soci je utonil 84 letni upokojenec Hanibal de Comelli. — Drobci bombe so ranili 16 letnega Mirka Lipicerja iz Kanala in 51 letnega posestnika Janeza Kovačiča od Sv. Lucije. Kovačiču je zdrobilo levo roko., dete. To dvoje je vžgalo. Zdaj se nudi rilika, da se Francija za vedno od-riža sitnih vzhodnih sosedov in svojih zahtevnih bratrancev na jugovzhodu. Kakor prej glede Sudetov, je židovstvo napelo vse sile in .je vpreglo tisk in radio za svojo propagando. Pričeli so na fin način. Nikakršnih robatih napadov proti Nemčiji, niti proti Italiji. Poskusili so s satiričnim smešenjem obeh držav. Pisali so o miru. med vrsticami pa so poudarjali nujnost vojne. Poveličevali so potrpljenje demokracije, obenem pa so ščuvali Varšavo k nepopustljivosti. Zahtevali so garancije, sklicevali so se na francosko čast ter na nedotakljivost francoskega ozemlja. Po razgovorih s Hitlerjem dne 6. aprila 1939 in ko je Beck odklonil pogajanja, se je pritisk francoske židovske fronte razcepil na dve smernici: f>o eni strani so židovski podpi-hovalci poudarjali narodni šovinizem in samozavest in se potegovali za Poljsko proti nemškemu nasilju, po drugi strani pa so z nekim sladkim prizvokom poudarjali, da bi se zadeve lahko uredile brez vojne, da bi zmagali brez prelivanja krvi, kajti Maginotova črta nudi zadostno jamstvo za varnost Francije, blokiranje Nemčije pa bi bila zadrga in povod za mirno rešitev sporov. Kaj je novega na Tolminskem Gorica, 31. julija 1944. Naši narodni stražarji v Tolminu, ki so v zadnjih mesecih prinesli noveja, zdravega življenja v Gore, ie z i/dajanjem svojega lastnega glasila »Tolminskega glasa«, to mlado življenje okrepila, jx>g!obila in otrebila vsejia plevela. Ljudje list z veseljem čitajo iu se kar trgajo za njega. Gospodom, ki se trudijo z urejevanjem in izdajanjem, naj Ix> ta uspeh v bodrilo in plačilo. Njihovo delo za razjasnitev razmer je plodno in rodi dobre sadove. V svoji zadnji številki priobčuje »Tolminski glas« sledečo značilno izjavo znane tolminske komunistke Marice Kavčič, ki je bila pred 14 dnevi ujeta: >Med partizane sem šla iz idealizma, mislila sem, da se partizani res bore za svobodo narodu. Žal sem kmalu sjx>znala. da sem se varala. Skušala sem se odmakniti, toda s terorjem so me držali v svojih mrežah. Srečna sem, da so me narodne straže ujele in me rešile tega peklenskega življenja. Partizanstvo propada in pri njili gre vse v franže. Saj drugače tudi biti ne more. Vsakdo lahko vidi, da gre le za komunizem, za nasilje nad narodom, za uboj in blatenje najboljših, za skrunjenje vseh narodnih svetinj in ne za osvobodilni boj. To izjavo jKKlajam z edino željo, da vsaj malo popravim krivico, če sem koga spravila v OF in vsaj nekoliko koristim «!nvenskemu nairodu.« Zločinski komunisti so se minuli teden omadeževali z novim umorom. Odpeljali in ubili so posestnika Alojzija Soldata iz kobariške okolice. Nesrečni mož je bil oče mladenke Soldat, ki so jo gozdni tolovaji usmrtili pred 14 dnevi. Vas Ladre, malo naselje ob vznožju Krna, ima v desetih dneh kar tri žrtve komunističnih razbojnikov. V Cerknem je prejel zasluženo plačilo komunistični bataljonski komandant Kobal Pavle, doma i z Pečin. Bežal je pred čistko, ker je imel težke grehe na svoji vesti. Skušal se je skriti pa se je zaril v listje. Roka pravice ga je pa dosegla tudi tam in obračunala z njim, kot je zaslužil. Ljudstvo se je rešilo enega najhujših teroristov in se oddahnilo. * Na Šentviški gori sta bila ujeta dva komunista, eden med njimi je bil komisar in je povzročil ljudstvu mnozo gorja. • V Kobaridu l>o v nedeljo 6. aivg. ob desetih dopoldne slovesno razvitje slovenske zastave. Naše vrle va.rnost-ne straže vabijo Slovence vsega Posočja, naj ta dan prihite v ponosni Kobarid, kjer bo tudi- veliko zborovanje proti neslovenskemu komunizmu, ki se skriva v OF (Organizirani Farbariji). m m. m GOSPODARSTVO Plačan dopust 7,a delavce na Slovaškem. Na Slovaškem je izšel zakon, s katerim se za delavce uvaja plačan dopust. Vsak nameščenec, ki je neprekinjeno zaposlen pri enem in istem delodajalcu, ima pravico na plačan dopust. Pri zaposlitvi do "5 let znaša ta dopust najmanj 7 dni. Po zaposlitvi do 20 let naraste ta dopust na 14 dni. Rudarji dobe za vsakih nadaljnjih pet let dela še en dan dopusta. Delavci v kmetijstvu in v gozdih dobe pri 130 delovnih dneh * dni, pri 250 delovnih dneh 9 dni plačanega dopusta. Vajenci imajo 14 dni plačanega dopusta. Odslej so naše nove telefonske številke: 23-61, 23-62, 23-63, 23-64, 23-65 |~Denar, topovi in kri... Tik pred monakovskimi konferencami je skušal Roosevelt posredovati in popoldne 28. septembra 1938 so sklicali konferenco v nevtralni deželi, ki so se je udeležile države, ki so bile prizadete. Zasnova tel j tega načrta je bil prav isti žid, Barucli, ki je Wilsonu narekoval 14 točk. Zdaj pa je zahteval, da preneha preganjanje Židov, da se vrne Nemčija v naročje miroljubnih narodov, na razorožitev ter na mednarodni sporazum glede trgovine in bankar-stva. Toda kljub posredovanju in podkupovanju tisoč spletkarjev ta predlog ni uspel. Teidaj je, 4. januarja 1939, posegel vmes Roosevelt z odprtim govorom proti zahtevam totalitarnih držav. V tem svojem govoru je predsednik Združenih držav poudarjal posebno dve točki: preosnovo zakonodaje glede nevtralnosti ter zadostne obrambno priprave Združenih držav. V bistvu je hotel imeti potrebna pooblastila, da bi neovirano in rwmostojno pomitrje-•alno posredoval med bojujočimi se rmvmnL Madiern p* bi po/pM <*»- roževanje svoje lastne države, zgradil velike bojne ladje in zrakoplove ter izvedel vojaške nabore. Ta njegov govor je bil kakor voda na mlin evropskih prenapetnežev. Churchill takrat še ni bil minister. Sedel jo v zrakoplov in odplaval proti Parizu. Kmalu nato, 2). januarja, je poslal Roosevelt v Pariz zloglasnega Bullitta, ki je odpotoval iz Washing-tona z važnimi navodili na vsa ameriška poslaništva v Evropi. Ta tajna, navodila so prišla pozneje na dan. Poljska vlada jih je bila ob begu pozabila vzeti s seboj. Nemci so ta navodila pozneje objavili v svoji Beli knjigi. Ta navodila so pomenila jasen preklic monakovskih dogovorov, kar je še bolj pospešilo vojno. Roosevelt ni le obsojal totalitarnih držav, temveč je na-svetoval Angliji in Franciji, naj končata s kompromisi ter jima je zagotovil moralno in gospodarsko pomoč in, če bi bilo potrebno, tudi vojaško pomoč Združenih držav. V nekem poročilu z rine 7. maja 1939 poroča poljski poslanik v Wa-shington, grof Potooki, in sicer zunanjem min istem Beoka in namja, kako Štev. !75. »SLOVENEC«, sreda, 2. avgusta 1944 SI ran JI Naša skrb za letalsko zaščito bodi temeljita Dan na dan opozarjajo časopisi na razne ukrepe letalske zaščite. Posamezniki si morda domišljajo, da so storili dovolj, če so pripravili kovčeg in listine za zaklonišča. In vendar nam prav kraji, ki so že doživeli grozo napadov iz zraka, s svojimi ukrepi najbolj jasno dokazujejo, da mi sami zdaleka še nismo storili dovolj, da se pravilno zavarujemo zlasti pred ognjem. Koliko imamo gorljive ropotiie še vedno na podstrešjih, koliko morda na hodnikih in v vežah, da o dvoriščih niti ne govorimo. Da pa je tudi na dvoriščih v gosto zazidauih delih mesta treba napraviti red, najlepše dokazuje odredba policijskega ravnatelja za Celovec in Beljak, ki jo je te dni objavila »Karntner Zeitung«. Odredba kaže, da lesene zasilne zgradbe na dvoriščih v veliki meri lahko povzročijo nevarno širjenje no/arov. Ne navajamo jo zato, da bi kdo mislil, da velja že pri nas, ampak zato, rla bi vsak zase njene nasvete po moti upošteval. Glasi se: Naredba o odstranitvi nekaterih poslopij v notranjih dvoriščih med hišami v tistih delih mesta, ki so na tesno v strnjenem sistemu pozidani, da se obvarujejo požara in da se požar ne razširi na sosednje hiše o priliki kakega letalskega napada. Poostritev letalske vojne, zlasti pa vedno večja uporaba zažigalnih sredstev pri letalskih napadih zahteva varnostne ukrepe, ki naj preprečijo razširjenje požarov, oz. tvorbo požarov na široko v na tesno sezidanih mestnih predelih. t. V na tesno sezidanih mestnih predelih Celovca in Beljaka je treba podreti na notranjih dvoriščih vse gorljive stavbe in dele stavb, kakor tudi prizidke in vmesne stavbe, ki se zaradi njih požar lahko razširi. 2. Ti ukrepi zadevajo vse lahko gorljivo barake, pristreške in druge dele stavb, ki utesnjujejo prostor notranjih dvorišč in bi pospeševale širjenje požara na druge stavbe. 3. Če je v posameznih primerih taka neprimerna stavba nujno potrebna, se je treba s prošnjo obrniti na krajevno letalsko zaščito, da dotično stavbo izvzame od te policijske naredbe. Odloča pa pri tem poveljstvo dotične ognjeguške policije. 4. Gorljive stavbe in dele poslopij, prizidke in vmesne stavbe, ki jih na podlagi ognjegaškega poveljstva ni treba podreti, je treba prepleskati z beležem, ki mu dodamo soli, tako da postane površina težko gorljiva. Dalje je prepovedano shranjevati v takih poslopjih kako ropotijo, obrabljene predmete, jih tam zbirati ali celo gorljive predmete v teh poslopjih odlagati. Kdor se tej naredbi ne bi pokoril, ga bodo zadele najstrožje kazni po tozadevnih paragrafih. Več špinače in motovilca za zimo in pomlad Razne vrtnine imajo čedalje večjo važnost za našo prehrano, zlasti pa sveža zelenjava. Računati je treba sedaj s tem, da bo prihodnjo zimo uvoz zelenjave iz Italije težavnejši, zato 6e mora oskrba Ljubljane z vrtninami čimbolj osamosvojiti. Pomanjkanje zelenjave se najtežje občuti pozimi, zlasti ob koncu zime in v zgodnji pomladi. Zato nujno priporočamo vsem kmetovalcem in vrtninarjem v ljubljanski okolici, da h koncu poletja in v začetku jeseni zasejejo čim večjo površine tudi s špinačo in motovilcem. Res je, da je bilo minulo pomlad pri nas tako malo domačega motovilca in zgodnje špinače predvsem zaradi dolgotrajne suše. Toda pridelovalci morajo že v naprej jemati v poštev neugodne vremenske razmere ler setve motovilca in špinače oskrbovati in zavarovali tako, da bo navzlic suši, mrazu ali preobilni mokroti zagotovljen primeren pridelek. Ni se treba nikomur bati, češ da se ne izplača za trg pridelovati tako drobnjavo, kakor sta motovileč in špinača; oblast ho o pravem času poskrbela, da bodo maksimalne ceno na ljubljanskem trgu ustrezale pridelovalnim stroškom. Pozivajo se torej kmrslOV%)ci >n vrtninarji, da posvete sedaj, ko bo pospravljen prvi krompir in se pripravljajo jesenske setve, vso skrb tudi pridelovanju motovilca in špinače za zimski čas in prve spomladanske tedne. Semenska trgovina v Ljubljani ima potrebnih semen dovolj na razpolago, čeprav glede sort in kakovosti ne moremo mnogo izbirati. Pridelovalci pa morajo paziti na tole: Špinača hoče imeti dobro obdelano, rodovitno in rahlo vrtno zemljo, nikakor ii ni po volji zaprta ali kisla zemlja. Hitro napreduje ter daje okusen in obilen pridelek samo na humozno sprstenina-stih tleh. Če jo seiemo v drugi polovici avgusta, dobimo nekaj pridelka že pozno jeseni, in sicer tedaj le razredčimo setev, izpodrežemo, kjer je gosto, večje rastline, da se potem ostala špinača lahko bujnejše razvija. Setev je treba še na drugih gredicah ponoviti od avgusta dalje na vsakih 14 dni, da bomo imeli dovolj špinače za zimo in zgodnjo pomlad. Včasih bolje uspe zgodnejša, drugič spet pozna setev — včasi se zgodnje setve v lepi, topli jeseni prebuino razvijajo, drugič spet pa pritisne že zgodaj ostra, gola zima, ki utegne osmoditi mnogo poznih, še slabotnih rastlin. Špinača, ki naj ostane čez zimo na gredici, naj ne bo pregosta, hudo zimo prebijejo le krepko zakoreninjene rastline. Če je slabotna, ji še ob toplem jesenskem vremenu pomagajmo z razredčeno gnojnico. Posebej je pa treba paziti na to, da se- jemo zimsko špinačo v zavetno lego; po potrebi jo čez zimo pokrijemo z vejevjem. Za zimsko pridelovanje, da torej sejemo jeseni in nabiramo še zgodaj sf>o-mladi, je treba sejati le odpornejše špinače; take sorte so n. pr. eskimo, viking in matador. Za 10 arov = 1000 m' pose-tve jo potrebno vsaj 3 kg špinačnega semena. Podobno kot špinači je Iroba postroči tudi motovilcu. Zemlja mora biti dobro založena s hrano, ne s svežim hlevskim gnojem gnojena, ampak še v stari moči, ob suši je treba izdatno zalivati. Za zimsko porabo sejemo motovileč v drugi polovici avgusta, za pomlad pa do konca septembra. Seme so v vročini rado za-peče, zato je treba gredice ob Retvi zasenčili, da ostane prst vlažna. Tudi motovileč je dobro čez zimo pokriti z vejami. to pa zato, da ga bo potem lažje nabirati izpod snega. Za 6etev potrebujemo okrog 1 % kg motovilčevega semena na 1000 m1. Žrebajte — žrebajte! Gotovo še nikdar niste žrebali tako, da hi z vsakim žrebom zadeli. Pri malem knjižnem žrebanju zade-nete z vsakim listkom lepo knjigo. Šest različnih knjig Je na izbiro, vsaka je vredna 40 lir. Žreb pa stane 30 lir. Zadeti morete tudi bibliofilsko tombolsko tablico. Pohitite z žrebanjem, 'dokler so še knjige v zalogi. Obiskovalci Vas obiskujejo na domovih in po uradih. Bibliofilske tombolske tablice dobite v Gradišču št. 2 in v Ulici 3. maja. Operno gledališče Sreda, 2. avg., ob IS: »Sneguročka«. Rad A. Četrtek, J. avgusta, ob 18; »Carmen«. Red Četrtek. Georges Blzet »Carmen«, opera v 4 rte j., po istoimenski noveli Prosperja Merimeeja napisala Meilhao in Hslevy, prevedla Oton Župančič ln Nlko Stritof. Osebe: Don JosA, narednik — IJrSič, Escamilo, torero — Janko, Dancalro ln Remendado, voditelja tihotapcev — B. in M. Sancin, Morales, nared. nik — Dolničar, Zuniga, ofioir — Zupan, Carmen — Karlovčeva, Micaela, kmečko deklo — Ribičeva, Frasouita — Kržetova, Mercedes — Poličeva. Godi se v Seviiji in okolici t špsniji. Solo pleSejo Bravnlčarje-va. Japljeva in Pogačar. Novi kostumi Sta-ničova in F. Hemškar. Dekoracije V. SkruS. ny. Dirigent dr. Švara, režiser C. Debevec, soena inž. arh. E. Franz. Resnična ljubezen jc v popolni vdanosti v voljo božjo. (Sn. Alfonz) Koledar Sreda, l. velikega črpana: Torcijunku-la; Alfonz Liguorski, Ikot, ustanovitelj reda ln cerkveni učenik. Četrtek, S. velikega srpana: Lidija, vdova; Najdba sv. Stelana; Peter Emar, spozuavaleo in ustanovitelj reda. Operno gledališče »Snegurofka«. Red A. Ob 18. Kino Matica »Ljubica za trt dni« ob 16 ln 19. Kino Union »Anton Poslednji« ob 17 in 19.13. Kino Sloga ») CodonI« ob IS ln 19. Lekarniška služba Notno alotbo Imajo lekarne: mr. Lcustek, Resi jeva cesta 1; mr. Ba-hovec. Kongresni trg 12, ln mr. Komolar, Vič, Tržaška cest«. NOVI GROBOVI ■f" Frančiška Arrigler. V Ljubljani jc umrla Frančiška Arrigler roj. Medved. Rajnira je bila sestra pesnika Antona Medveda. Pokojnico bodo pokopali v sredo ob pol treh popoldne iz kapele svetega Frančiška na Žalah. -f- Peter Kastelir. 1. avgusta je po daljšem trpljenju izdihnil v Ljubljani trgovec, g. Peter Kastelic. Blagega očeta bodo pospremili na zadnji poti v četrtek ob štirih popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. -f- Mijo Tavies. V Ljubljani je umrl ravnatelj zemljiške knjige g. Mijo Tav-zes. Blagega rajnega bodo pokopali v četrtek ob pol treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Sveta maša zaduš-nica bo v ponedeljek, 7. t. m. ob R v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Naj rajnim sveti večna luč! Njihovim dragim naše iskreno soialje! Javite se za delanje drv! Preskrba mest z drvmi jc med najbolj perečimi in težkimi nalogami, ki jih preskrbovalna oblastva morajo rešiti v vojnem času. Posebno zaradi pomanjkanja delovnih moči in prevoznih sredstev tudi preskrba Ljubljano z drvmi postaja vsak dan težja. Zalo vabi mestni preskrbovalni urad vse one moške od pričetega 19. do končanega 60. leta 6tarosti, ki so sposobni za gozdna dela, naj se takoj — najkasneje pa do sobote, 5. avgusta, prijavijo mestnemu županstvu v vratarjevi loži na Mestnem trgu pri za to določenem uradniku, ki bo zapisal njih podatke. Smatramo, da je vsak, ki je za tako delo sposoben, dolžan prijaviti se in takoj pomagali pri preskrbi Ljubljane z drvmi. Pripominjamo, da bodo delavci plačani tako kot so sedaj sploh plačani gozdni delavci, zlasti pa opozarjamo, da bo treba poseči po prisilnih ukrepih, če se na ta poziv ne bo javilo zadostno število delavcev. n.,*,i m m m »OddilolSlu rtuoin« Jadranko prlmcde- RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 2. avgust: 7 Poročila v nemščini — 7.10 ,Intran.it pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini -- 9 Poročila v nemSčinl — 12 Opoldanski koncert — 13.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Veseli zvoki za premor — 14 Poročila v nemSčlnl — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nomSčini in slovenščini — 17.15 Otroško uro izvaja Vida Rudolfova, pri klavirju L. M. Skerjano — 17.45 Kratko Pa dobro — 19 Slo. venske pesmi izvaja tercet sester Finkovih 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Razgledi — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Iz galnnt-ne dobe — 21 Ja, če bi godbe no bilo — 22 Poročila v nemSčinl, napoved sporeda — 22.15 Glasba za lahko noč — 23 Prenos sporeda nemSkih radijskih postaj. fioutce Rekolekelja za gg. duhovnike bo na prvi petek v kongregacijskl (ne v hišni) kapeli pri oo. jezuitih. Ob 1« adoraclja, ob 17 meditacija, ob 18 konferenca. K obilni udeležbi vabi vodstvo. Sv. maj,a za pok. Toneta Doiinarja, domobranskega nar. vod., bo v četrtek, 3. av. gusta, ob 6.30 pri av. Petru. Vsi šeinpotrskl fantje ln člani prosvete lepo vabljeni. Obvestilo 4n tahvala. Hv. maša zadušni-ca za pokojno Olgo Križaj bo v četrtek, 3. t. m., ob 8.30 pri frančiškanih. Za Izražena sočutja, spremstvo pri pogrebu ln darovano cvetje se preostali vsem nujsrčnej-je zahvaljujejo. Slomškova družba Javlja: Občni Elior se ne bo vriil dno 6. t. m„ temveč dne 13. t. m. Vse drugo ostane nespremenjeno. Odbor. Za obletnic« smrti dipl. filozofa In rez. poročnika Zdenka Aljančlča bosta darovala njegova brata o. Jožof in o. Stanko Marija v frančiškanski cerkvi oh 6.30 v Lavrolanski kapeli tiho sv. maio, oh 7 pa slovesno za-dušnlco Pri glavnem oltarju Mar. Ozn. — Vse prijatelje blagega pokojnika vabimo in ga priporočamo t pobožno molitev. Duhovnltke duhovne vaje. Avgusta so bodo vršili trije skupni tečaji v Domu sv. Ignacija: prvi 7.—10., drugi 21.—25., trot ji 28,—1. septembra. Za prvi tečaj jo So več. prostorov na razpolago, Prosimo čim prejšnjih prlglasov. Ostala navodila so objavljena ▼ Škof. listu 15. maja 1914, str. 41. — Vodstvo. DrnStvn slepih je daroval upravni odbor Avtomobilskega kluba MlO lir v počastitev spomina pok. g. V. Bohinca, obitelj Cecilije Stritar pa znesek 100 Ur r počastitev spomina pok. g. Ivann Volka. Dobrotnikom so odbor najtoploje zahvaljuje. Obvestila Prevoda Delitev marmelade Otroci od 3—9 let ter mladina od 9—18 let dobijo v mesecu avgustu vsak Pri svojem stalnem trgovcu SN g marmelade na odrezek »3J—h« dodatne nakaznico I)oMb, oziroma »c—56« dodatne nakaznico Do Me, veljavne od 1. R. (obe brez pretlska). Zbrane in nalepljene odrezke predložijo trgovci Prevodu obenem z odrezkl za ostala racionirana živila. Delitev knvnega nadomestka PotroSnikl dobijo na ljnbljansko osnovne živilske nakaznic« za meseo avgust vsak pri svojem stalnem trgovcu 115 g ksvlncga nadomestka na odrezek »Avg—20«. Zbrane ln nalepljene odrezke predložijo trgovci Prevodu obenem z odrezki za ostala racionirana živila. Delitev ovsenih kosmičev za otroke Otroci do 3 let starosti v mestu Ljubljani dobijo od 3. do 16. 8. 410 g ovsenih kosmičev (2 zavojčka po 200 g) na odrezek »a 2« dodatne živilske nakaznice Do Ma brez nretlskn, veljavne od 1. 8. 194^ pri naslednjih mlekarnah: Ambrožič, CelovJka 105; Bevo, Frnnčl. Skanska 6: Zlbert. Sv. Petru 26; Gmajnar. Bleiwoisova 47; Sterle, Stari trg 17; Jnne-žlč. Poljanska S; Korelec, Kongresni trg 15: Kranjc, Novi trg 1; Lovšin, Strosmajcrjeva 4; Petek, TržaSka 62: Potokar, Pokopališka 1; Rupena. Jernejeva 2; Zajec. Krakovski nasip 10 ter mlekarske stojnice na Pogačar-jevem trgu. Navedeno mlekarno dvignejo ovsene kosmiče pri Mlekotrgu v sredo, 2. avgusta. Razen pri gori navedenih lahko dvjgno-jo potroSnikl ovsene kosmiče tudi v ostalih mlekarnah, v kolikor imajo te zalogo od zadnje dolitve. Zbrane ln nalepljene odrezke predložijo mlekarno Mlekotrgu v četrtek, dne 17. 8., Mlekotrg pa Prevodu, Gosposka 12-1, soba št. 10, dne 18. 8 dopoldno. Delitev ovsenih kosmičev za diabetike Ovsene kosmiče z« diabetike (sladkorno bolne), ki so projeli bolniško nakazilo pri Mestnem preskrbovalnem uradu, deli trgovina Koretič Rafko, Ulica 3. maja St. 4. Obletnica za pokojnega kamnoguriškeg« župnika g. Zorkota Franca bo v četrtek, 3. nvgusta ob pol 8 pri oltarju Marijo Po-tnaguj. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožuost v četrtek, t. avgusta, v uršullnski cerkvi. Oh 6.30 bo »veta maša z blagoslovom za šive iu rnjue člane bratovščino. Udoložcuci dobe tu dun popolni odpustek. Podpornemu društvu za gliihoueinn mta-dlno v Ljubljani jo darovala rodbina Knei-sel namesto venca n« krsto trgovskega družabnika tvrdke A. Surabun p. g. l\uuu Volka 500 Ur. Plemenitim darovalcem ee društvo najtoploje zahvaljuje Iz poljskih plemiških krogo» črpa svojo snov nova mladinska knjiga >Za dušo«, spisal E. Drouvon, prevel A. Korltnik. Izšla je v Mladinski založbi. Stari trg 30. Današnji nakladi »Slovenca« so priložene položnice. Prosimo, da so jih cenj. naročniki poslužijo in pravočasno poravnajo naročnino! Kn:igovodstra ali stenografije ln nemščine so lahko uaučite v počitniškem tečaju, ki prične 2. avgusta. Vpisovanje dnevno: Trgovski učii| zavod. Kongresni trg J. Staršo — kakor dijake In dijakinje sred ii JI h. strokovnih In meščanskih iol opozar Jamo un tukajšnjo odlično orgunizirane počitniško učno točuje: Oddelki za pripravo zu višji razred (ponovitev In dopolmtov učno snovi), oddelki za popravne in privaino izpite, posebni oddelek zn meščanske Sole, specialni koropetitorlj za prvo- in drugošol-oo-lke. — Pouk vseh predmetov po želji In izbiri. Učniun zmerno. — Poučujejo srednješolski profesorji-lco. — Pričetok 3., 4. in 5. avgustu. — Vpisovanje šo ves teden dopoldne ln popoldne. Informacije: Specialne strokovne Inslrukrljo za srednje Sole, Kongresni trg i II. Središče mesta. lični tečaji v Llchieuturnovem zavodu ta popravne In privatne Izpite. Priprava za vlijl razred. Vpisovanje t.. 2. In i. avgusta dopoldne v lilchtenturuovrm zavodu. 1NSTHUKC1JK - NOVI TRO t - dobe dljakl(lnjo) za popravni Izpit. Priprave iz vseh prodmetov. Začetek 1. avgusta. Prijave dnevuo dopoldne. STANKO MAJCEN: »n o c; a u me n o« Krasna zbirka zgodb in legend odličnega slovenskega pisatelja, dediča Ivana Cuu-karja. Izšlo v zbirki >Nuša knjiga« v krasni opremi arh. V. Gajška. Vez. L. 90. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred školijo 5 — Miklošičeva cesta 5 Učite se strojepisja! Praktično znanje potrebno vsakomur sedaj In r bodoče v zasebnem ali Javnem poklicu. — Novi tno , dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 2., 3. in 4. avgusta. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečor po želji obiskovalcev. — ITčnlna zmerna. Vpisovanje dnovno. — Informacije, prospokli: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov« učni zavod«. Domobranska IS. Za dljake-lnje In absolvente-lnje srednjih In strokovnih šol pričenjajo 2.. 1. In 4. avgusta posebni počitniški eno- in dvomesocni strojepisni tečaji. — Učno uro dogovorno po želji obiskovalcev dopoldne, popoldne ali zvočer. — Lahka desetprstnn metodn. — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj ali v bodoče. Vpisovanje dnovno. — informacijo, prospokli: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15, P0IZVED0VAN]A V petek, 28. julija, popoldne sem v tramvaju št 4 od Viča do pošto pozabila črn dainski dežnik. Ker nimam srodstev, dn bi kupila novega, zato poStenoga najditolja vljudno prosim, rla ga proti nagradi odda v uredništvu. Zgubila sem Ustnico z različnimi potrdili in prijavnico od policije. Posten najditelj naj jo vrno na naslov ali v upravo iSlo-venca«. KULTURNI OBZORNIK L jubljanska Drama: A. Linhart: »Matiček se ženi« (Prvi nastop Dramskega studia.) Po zaključku sezone v Drami smo dobili še eno predstavo, ki so jo pripravili mladi igralci, člani Dramskega studia. To je nova ustanova, nekaka vmesna stopnja med igralsko šolo in poklicnim gledališčem. Studio naj bi po razlagi ravnatelja Drame »nudil vsem, ki se resno pripravljajo na gledališki poklic, čim več možnosti, da praktično preizkušajo in vežbajo svoje sposobnosti in svoje znanje. Dramski studio je priprava in njeni člani so gledališki pripravniki«. Studio brez dvoma lahko mnogo pripomore k razmahu in dvigu igralske umetnosti pri nas, samo če bo užival razumevanje in naklonjenost ti prave in če bo imel res dobro vodstvo. Neštetokrat je bila že izražena misel, da bi morali posvetiti mnogo skrbi igralskemu naraščaju, ker čakamo in iščemo novih gledaliških umetnikov že danes, ti^m bolj pa jih bomo pogrešali v bližnji bodočnosti. Igralski zbor, ki se nam je predstavil v soboto kol studio, ni nov, saj so nekateri od njih (Sever, Lipah, Raztresen, Brezigar, Blaž) člani Drame, druge po smo sicer videli nastopati že večkrat v gledališču. Nečlane Drame je vodstvo uporabljalo predvsem kot statiste in je torej slavijalo precejšnje zahteve nanje. Hopoldne so obiskovali vaje za predstave 1'rame, popoldne vaje za 6tudio, zvečer so imeli predstave in poleg vsega imajo še f-voje dramatske šole. Ni iu mesto, da bi daije razmišljati o zmogljivosti mladih kandidatov, hočemo saano reči, da je po- trebno pni oblikovanju mladega igralskega naraščaja, tako kot pri vsaki vzgoji, mnogo razumevanja, srca in dobrote. Studio si je izbral za svojo prvo predstavo Linhartovo veseloigro »Matiček se ženi«. Je to prisrčna komedija, ki je bila pri nas že nekajkrat uprizorjena (čeprav ne tolikokrat, kot bi zaslužila), o njej so napisane že razprave in temeljite razčlembe, zato ne kaže ponovno o komediji podrobno govoriti. Kakor je delo prijetno dn mikavno, pa nikakor ni lahko uprizor-ljivo. Velike zahteve stavlja na režiserja in mnogo na igralce. Relija je postavila predstavo v prijetno domače vzdušje, zabrisala nekatere neenotnosti dela in sprožila dejanje v primeren tempo. Svoje poglede na komedijo je režiser g. dr. Milan Pavlovčič razložil v daljšem članku v Gledališkem listu. Po vseh znakih je delo temeljito premišljeno, situacije, so pretehtane i,n celotna slika jasna. Režiser se je odločil, kljub veliki pieteti do pisatelja, ki jo je v'marsičem pokazal, tudi za malenkostne spremembe v besedilu, kar pa je bilo predstavi v prid. Mladi režiser je bil postavljen pred zelo težko nalogo. Brez prakse, ž igralci, ki so v večini doslej nastopali le v manjših vlogah, sorazmerno težko delo dostojno uprizoriti. Toda našel je nekaj, kar more najbrž samo mlad človek med mladimi ljudmi: povezanost z igralci, odmev v njih in skupno hotenje. Vsi izvajalci 60 hoteli z režiserjem pokazati svoje sile, zadržane želje in hrepenenje po umetniškem oblikovanju Je našlo priliko za uresničitev. Tako je to mlad<»tno hotenje ogrelo vsakogair. Seveda eo pomanjkljivosti Se mareiikje. Čutiti Je okornost v skupinskih prizorih (posredovanje vasi), v izgovorjavi še ni bilo mogoče doseči doslednosti, tempo v zaključnem prizoru s pavzami nekoliko peša in podobne 6lvari. Vendar so to malenkosti, brez katerih niso dostikrat tudi predstave s starimi igralci iu z izkušenimi režiserji. Treba je priznati, da je mladi režiser s predstavo uspel in pokazal sposobnosti, ki jih pri ^sakcm režiserju ne najdemo. Izvajalci so kmalu našli pot do občinstva. Prvo dejanje je sicer npkoliko pešalo in ni takoj polno zaživelo. Ostala dejanja pa so se razvijala z vsem žarom mladosti. Vlogo Matička je imel g. Slane Sever, ki ga poznamo že iz prejšnjih let kot enega naših najnadarjenejšib igralcev. Njegov Matiček je bil živ, polno doživet in v vseh odtenkih izdelan. Kakor je sicer odvisen uspeh in neuspeh predstave od Matička, tako je še prav posebno dvigal in vodil mlade igralce studia. — Ob tem Matičku je lahko tudi Nežka gdč. Alenke Svetelove tako lepo zaživela. Že v nekaterih predstavah smo jo videli v manjših vlogah uspešno nastopati, to pot 6e je dvignila nad vse prejšnje. Izoblikovala je prikupno in dobro dekle, naravno, preprosto in nikjer vsiljivo. — Tudi g. Ladku Korošcu je videti precejšen napredek od zadnjih njegovih nastopov, pa naj bo to zasluga režijo ali pa njegovega notranjega igralskega napredka in rasti. V podobi sicer nekoliko mlad, v nastopu pa eiguren in prepričevalen. Glasovno izdelan, pevec z glasovnim bogastvom, ki le tu in tam pride do premočnega izraza operna tendenca. Mislim, da se bo moral počasi najti in odločiti: ali za igralca ali tudi za pevca, oziroma predvsem za pevca. Zdi se pa, da ima bogate možnosti za obe etrami, samo razviti jih bo moral v določeno smer. — Gdč. Meta Pugljeva je prav tako že večkrat pokazala svojo igralsko moč. Vloga Rozale v Matičku ji ni povsem odgovarjala, vendar je ustvarila iz nje toliko, kolikor je bilo mogoče. — Študenta Tončka je igral g. France Jamnik. V zamisli je dober in posrečen, nekoliko okreten pa v izvedbi. Posebno pažnjo bo moral posvetili glasovni izraznosti. — G .Fran Lipah je kot advokal Zmešnjava med mladino povsem zaživel. Zdel se mi je mlad kol vsi drugi. Z zanosom in prisrčno je izoblikoval postavo Zmešnjave tako živo in mladostno, kot bi nastopil po dolgem počitku. Zajela ga je mladost. — Graščinskega ta jnika Žužka je igral g. Stane Raztresen, ki je ludi pokazal mnogo več igralske. sile kot včasih, čeprav je bila njegova postava še nekoliko medla. — Kaj igralec lahko ustvari, če dobi primerno vlogo, pa je pokazal predvsem g. Milan Rrezigar. Njegov pisar Budalo je tako posrečena podoba, da je zlepa nismo še videli pri nas. V maski in nastopu je izviren, tako smešno posrečen, da ga je človek vesel. Je pa na iisti meji verjetnosti in karikature, ko mu lahko samo maJo spodrsne, pa pade v svet neresničnosti. Malo preveč karikiranja, pa lahko mnogo zgubi na verjetnosti in lepoti. — Prav tako posrečeno postavo Gašperja je ustvaril g. Rini. Ta okajeni delavec je naravnost klasična podoba pijanca. Zdi se, da žo dolgo nismo videli v Drami tako izdelane in posrečene postave. — Tudi Jerea gdč. Nataše Golijevc je zelo naravna in resnično lepa jiodoba. Če bi bila njena vloga večja, bi mogla priti še bolj do izraza. — G. Marijan Dolinar je dobro rešil svojo vlogo. Sceno je oskrbel arh. Vlado Gajiek. Njegova zamisel opreme odra se ujema s eelolno zamislijo predstave. Kakor dihajo vse GajSkove stvaritve neko svežoet, toploto, čistoto in prisrčnost, tako vse to izžareva tudi njegova scena. Osnovna misel pri opremi mu je stalen skelet, z njim pa skuša doseči čiin več sprememb. Igralcem nudi oporo in jim pomaga k igri. Že oprema v 1. dej. diha narodno ozračje— v njem je polno folklornih motivov. Vse podrobnosti so izdelane z natančnostjo in 6krbjo. Stebri so okrašeni s src.i, saj je lo najbolj značilen naš ornamenl, 6teber na desni pa je tihožitje zase. Poseben občutek domačijske lepote daje podoba sv. Boštjana in lučka pred njim. Skrinja, kmečka postelja in zibelka poleg pa izžareva neko folklorno vernost. Insce-nator je znal doseči vtis noblese in kulti-vdranosti s preprostimi sredstvi. V 4. dej. skelet odpre iu ustvari jasno, lahko sceno, ki diha slovesnost na gradu. V zadnjem dejanju je zanimivo rešil ulico in z rastlinsko sceno prinesel novo svežosl. Tako je Gajškova scena svo]6ka, povsem nekaj novega, ki v nobenem primeru ne hodii po starih, zarjavelih stopinjah. Te svežoeti in novosti smo v gledališču že zelo dolgo pogrešali. Tudi za glasbeni del je poskrbel mlad umetnik, namreč g. prof. Joie Osana. Njegove kompozicije so vedre in dihajo bogastvo narodnih motivov, posebno v zaključni sceni. — Mladi Prevoriknv kvintet poživlja predstavo in gospodične Fin-kove prineso k uspehu zaključka veseloigre tudi svoj delež. Načrt za kostume je naredila ga. Kačarjeva. Tako so mladi umetniki ustvarili lepo predstavo. Ljubezen do lepote in do mladosti je povezala izvajalce in občinstvo v prisrčno enotnost, tako da so se drug drugega razveselili. Dejstvo, da tudi v takih prilikah toliko mladih talentov tako veselo ustvarja, nam daje trdno upanje, da prihaja nova slovenska mladina,"ki Ho noeiteJjica novega časa. & P. Stran »SLOVENEC«, sreda, 2. avgusta 1944 Stev. 175. Kaj je novega pri naših sosedih? S Spodnje Štajerskega Doni za vojake na dopustu je bil odprt te dni v Mariboru. V domu bodo do-pustnjki dobili streho, če se bodo hoteli v bližini državne meje sestati s svojimi sorodniki in z njimi skupaj prebiti nekaj dni. V domu so družinske sobe s posteljami za odrasle. V sobe je mogoče postaviti Se več postelj, če bi bilo potrebno. Poleg teli sob so pa urejene še šliri velike spalnice s skupno 20 posteljami za dopustnike posameznike. Pripravljalni tabor za delo na kmetih je bil prirejen v mladinskem domu v Celju. Tabor je združil 90 deklet. Spočetka je večina deklet imela najbolj pestre želje glede svojega poklica. Ob koncu tečaja pa se je večina premislila in so se v glavnem izoblikovale tri želje. Mnogo jih je hotelo postati otroških vrtnaric, največ se jih je odločilo za kmečki poklic ali za poklic poljske delavke. Od !!0 deklet je bilo 40 primernih za delo na kmetih in so dobile sprejemni list. Poleg šole so dekleta imela tudi športne vaje in zabavne igre. Ob zaključku je bila prireditev na kateri so dekleta pokazala. da kljub temu, da so šele iz letnika J OHO. že dobro obvladajo jezik. Sp<>> ' ka slovesnost v Ptuju je bila na vei . julija v Gaju junakov. Prireditev jc bila v spomin na '25. jul. 1934. Tedaj so goreli kresovi, ki so pozdravljali dogodke v bližnji tedanji Avstriji. V spomin na to so lo pot zažgali veliko grmado. Mladina pa je z zastavami prikorakala v gaj, kjer so bili postavljeni tudi brambovci in se je zbralo prebivalstvo. Spominski govor je imel okrožni vodja Kritz Bauer. Počastitev dveh padlih so opravili Ptujčani v Gaju junakov, tako da so postavili spominske plošče v spomin Petru llerzogu, ki je padel v Italiji in Ivanu Kovačiču, ki je poslal žrlev komunističnih tolp. Oba sla bila svoj čas člana lldečega križa. Iz Hrvaške Imenovanje novega državnega tajnika. Poglavnik jc izdal odredbo, s katero je imenoval dr. Simona Debe-liča za državnega tajnika v ministrstvu za narodno gospodarstvo. Novi častniki ustaSke milice. Nedavno smo poročali, de se je iz Nemčije vrnila v Zagreb skupina hrvaških v6eučiliščni-kov, ki so bili na vojaških vajah v Nemčiji ter so se vrnili v domovino kot častniki hrvaških oboroženih sil. Vsi ti mladi častniki so bili po vrnitvi v domovino poslani še v posebni politično ideološki tečaj. Sedaj so ga končali ter so bili uvrščeni v ustaško vojsko. Tretja obletnica proglasitve črnogorske države. Dne 12. julija so Črnogorci ki žive v Zagrebu, proslavili tretji' obletnico, odkar je črnogorski državni sabor objavil vpostavitev Črne gore kot svobodne države. Na proslavi je govoril vodja Črnogorske stranke dr. Sekula Dr-ljevič, bivši minister in vodja črnogorskih federalistov. Iz Srbije Novi srbski bankovci. Srbska Narodna banka je dne 28. julija pustila v promet nove petdeset dinarske bankovce, ki so bili izdani dne 1. maja t. 1. Od tega dalje bo imela Srbija v prometu dve vrsti petdeset dinarskih bankovcev. Olajšave za polaganje višjih tečajnih izpitov v Srbiji, lfadi sedanjih izrednih razmer, ki jih povzroča pogosto bombardiranje srbskih mest, je srbski prosvetni minister dovolil olajšave za polaganje višjih tečajnih izpitov za gimnazijce in učiteljiščnike. Po njegovih navodilih bodo vsi kandidati za višji tečajni izpit polagali pismeni izpit samo iz srbščine. Od ustmenefta izpila ne more biti nihče oproščen. Višji tečajni izpiti bodo pričeli predvidoma 6. avgusta. Po možnosti pa že tudi prej. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Breskve in hruške na (rgu Sindikat velctrgovcev s sadjem in zelenjavo jc pred dnevi prejel iz Italije do tri vagone lepih breskev in vagon hrušk. V trgovskem skladišču tvrdke Štele, ki se nahaja na Poga-rarjevem trgu v škofijski palači, jc 1mI v soboto velik drenj, ko so posamezni branjevci in detajlisti dobivali /jboje breskev za nadrobno prodajo. I judje so kar v skupinah spremljali posamezne branjevce do njih prodajalne, da so si potem privoščili kg ali pol kg breskev. V soboto in oba dneva tega tedna so prodajali uvožene hruške, kakor ku/e, bo letina hrušk v Ljubljani dobra. Nekatere hruške so zelo polne iu se veje kur šibe in lomijo. , Julija prodana zemljišča V juliju je ljubljanska zemljiška knjiga zaznamovala le nekaj prenosov lastninske pravice na osnovi 11 kupnih in 2 menjalnih pogodb za celotno vrednost 1,013.640 lir. Pred dnevi je bila zaznamovana v juliju zadnja kupna pogodba, s katero jo Salaj Irena roj. Kopasz, lastnica salona steznikov v Ljubljani. Verdijeva ulica 8, prodala Karli Dolenčevi roj. Janežič, soprogi trgovskega zastopnika v Ljubljani, Dolenjska cesta 50, zemljiško parcelo št. 301/1 kat. občina Spodnja .•MŠka v izmeri 458 in1 za 47.800 lir. Nepremičninske rubežni Rubežni, tako na premičnine kakor na nepremičnine so prav redke. V juliju jc zemljiška knjiga zaznamovala 8 nepremičninskih rubežni za terjatve v skupnem znesku 46.711 lir. Gre za neplačane državne davke in mestne davščine. Najvišji davek, ki ie bil julija vknjižen na neko nepremičnino, je znašal 19.192_ lir, najvišja mestna davščina pa 15.730 lir. V julijn izbrisani dolgovi V juliju je bilo pri zemljiški knjigi podanih 55 predlogov za izbris raznih, na nepremičninah v mestu in okolici vknjiženih hipotek, tako za skupne vsote: 955.803 din. 1,050.100 lir, 2S.828 K in 6.334 gld. Najmanjša kronika terjatev ie znašala 40 K, najmanjša goldinarska pa 26.23 gld. Zanimivo je, d.i jc bila izbrisana v zemljiški knjigi neka prav stara terjatev v znesku 300 gld., ki datira od januarja 1861. Neko okoliško posestvo jc ta dolg bremenil cclih 83 let. Hipotečnn posojila Zemljiška knjiga jc v juliju zaznamovala redke kupne pogodbe, a prav znatno število najrazličnejših hi-potečnih posojil in kreditov. Značilno je, da sc hipoteke vknjižujejo v prvi vrsti na nepremičnine, ležeče v kat. občinah mestne občine ljubljanske, ko so hipoteke na okoliške nepremičnine zelo redke. Okoličani nasprotno skušajo svoja posestva očistiti vseli hipotečnih dolgov in bremen. Zemljiška knjiga je v juliju zaznamovala 36 predlogov za vknjižbo hipotek v skupnem znesku 19,468,750 lir. Pri 30 nepremičninah je bila vknjižena zastavna pravica za posojila v znesku t.928.500 lir. Največje posojilo je bilo 760.000 lir. Za mnoge nedoletnikc so bile vknjižene dediščine, od katerih je največja znašala 10.000 lir. Pri nu-daljnjih 26 nepremičninah je bil zaznamovan vrstni red za kredite v skupnem znesku 17,540.250 lir. Pri več nepremičninah v mestu so bili zaznamovani kar milijonski krediti, tako pri neki nepremičnini v kat. občini Gra-diško predmestje 3,000.000 lir. Obsojen kolesarski lat Na ljubljanskem okrožnem sodišču pred kazenskim sodnikom-pocdincem je bil 22 letni samski delavec Anton Intihar z Rakeka obsojen zaradi prestopka tatvine dveh koles na 7 mesecev strogega zapora. Obtoženec je prvič 20. junija letos na Vrhniki izpred Drašlerjeve gostilne odpeljal 7000 lir vredno moško kolo. Ker se mu je ta tavina posrečila, je čez tri dni spet odpeljal drugo, 4000 lir vredno moško kolo izpred Hodnikove gostilne naVrhniki. Kmalu so ga prijeli. Tatvino je priznal. Doslej Intihar še ni bil kaznovan. Prilika ga je zapeljala, hotel si je pridobiti na lahek način denar, ko so sedaj kolesa prav draga. Na mestu je bila strožja kazen, ker so tatvine koles, ki so edino prometno sredstvo delovnih ljudi, sedaj na , dnevnem redu. ŽOGA SREČE »Treba mi je samo tistile telefon vzeti v roke za to,« je odvrnil Danijel Bruck. Glas mu je zvenel užaljeno, ko je nadaljeval. »Zavračam tvoja smešna, a kljub temu [»(Ha 6iimniče-nja. O tem še malo ne vem nič, vem pa to, da sem nenadoma prišel v sobo in te našel, ko si bil ravno na tem, da umoriš mojega sina. Sedaj pa zapusti sobo in — hišo!« Anton je hitro potegnil ovratnico, da je imela vsaj nekaj oblike. »Grem,« jc rekel, »čeprav samo zaradi tega, da se vara izkažem hvaležnega za eno stvar. Rešili ste me zločina, da nisem nocoj ustrelil vašega nina in jaz se vam zahvaljujem za to, če za nič drugega ne. Mrzim in zaničujem vas — vas in vašo besno zverino sina. Rajši verjamem Decker ju kakor vam. On je nemara lopov, toda ima nekaj vesti — nekaj, s čimer se nobeden vaju ne more pona&ati. Nekega dne —« Ni se upal reči več, ampak se je obrnil in odprl vrata. Odšel je iz hiše, njegov taksi jc že odšel, ker ni bil vedel, koliko časa ho ostal v hiši, in ga je bil odpustil. Ko pa je stopil na temno dovozno pot, jc privozil drug avto k vratom in ga malone podrl. Jezen na vozača se jc okrenil. Toliko da je še videl obraz dekleta, ko je stopilo iz taksija. Obraz se mu jc zdel nekam nejasno znan, ampak šele, ko je prišel domov, se je spomnil, kje in kdaj ga je bil videl. Ilitro jc planil na noge in domislil se je — strašno živo. Dekle, ki jo je bil videl tisto noč pri Bruckovih glavnih vratih, je bila ženska, ki ga je bila zvabila v tisto strašno hišo, na Novem trgu. B',la je ženščina, znana pod imenom »Kokainska verižnica«. XXV. poglavje. Dekle z lisicami na rokah. Čez uro nato, ko je bil Anton odšel iz sobe, kakor smo opisali, sta sc Bruckova spogledala. Ustanovitev nore delniške družbe v Beogradu. V Beogradu je bila nedavno ustanovljena delniška družba Poprad-s. Podjetje razpolaga z delniškim kapitalom 1 milijon dinarjev ter se bo bavilo z nakupom, prodajo, izvozom in uvozom ter konserviranjeni poljedel. pridelkov. Ob 26. obletnici imiora ruske carsko družine. Močna ruska naselbina v Beogradu se je tudi letos spominjala 20. obletnice umora ruskega carja Nikolaja II. in njegove družine. Ob tej priliki je bila v ruski cerkvi na starem pokopališču slovesna zadušnica, kateri so poleg članov ruske naselbino prisostvovali tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Srednješolski uspehi v Svila j licu. V Srbiji spada med redke srednje šole, ki so imele v preteklem šolskem letu redno pouk, gimnazija v Svilajn-cu. Zato tudi šolski uspehi niso izostali. Pri maturi je položilo izpit vseh 22 maturantov. Za pismeno nalogo iz srbščine so imeli temo: »Mladina brez idealov — narod brez bodočnosti«. Razstava poljedelskih strojev. Izboljšanje srbskega poljedelstva je tesno vezano z zamenjavo sedanjega enostavnega poljedelskega orodju z novejšim in boljšim. Lesene pluge morajo zamenjati železni, s katerimi je mogoče preoruti zemljo globlje in bolj temeljito. Srbija do zadnjih let na svojem področju ni imela nobene tovarne za izdelovanje železnih plugov. Vse to poljedelsko orodje jc uvažala iz drugih krajev, največ pa iz inozemstva in to predvsem iz Nemčije. Pluge so za kmečko ljudstvo v glavnem naročale zadružne organizacije. Sedanja Srbija se je pa hotela tudi v leni pogledu osamosvojiti ter je z vsemi sredstvi podprla tovarno »Vi-stadi v Valjevu, ki je pričela izdelovati železne pluge. V enem letu je tovarna izdelala 10.000 železnih plugov. Ob tej priliki je tovarniško podjetje priredilo razstavo vseh vrst plugov in ostalega poljedelskega orodja, ki ga izdeluje v svojih delavnicah. Na razstavi so si kmetje lahko ogledali 37 vrst poljedelskega orodja in strojev. Največ prostora so jasno zavzemali železni plugi, med kuterimi jc najvažnejša vrsta plugov za ravninsko zemljo in druga vrsta tega orodja za hribovite kraje. Poleg plugov so bile na razstavnem prostoru zastopane tudi tri mlatilnicc, ki jih jc pruv-tako izdelala ta tovarna. Za to slavnostno prireditev srbske domače delavnosti je napisal za beograjsko »Novo ^ remec članek tudi srbski minister za poljedelstvo in prehrano inž. Rad. M. Vcselinovič. V njem med drugim omenja, da je omenjena tovarna v Valjevu prej izdelovala bombe in strelivo, t. j. sredstva za smrt, danes pa izdeluje sredstva za življenje. Podjetje sc vedno bolj razvija ter spada med največja tovrstna podjetja nc Samo v Srbiji in na Balkanu, temveč na vsem vzhodnoevropskem prostoru. Tovarna bi mogla dnevno izdelovati že danes do 500 plugov, če bi seveda imela na razpolago dovolj materiala. Minister Vcselinovič končno napoveduje, da bo sedanja srbska vlada šc nadalje podpirala vsa domača industrijska podjetja, ki imajo v svojem načrtu pospeševanje, podpiranje in dviganje srbskega narodnega gospodarstva in srbske delavnosti sploh, tako da bo od tega imel največjo korist narod, predvsem pa srbski kmet. Ob priliki razstave poljedelskih strojev v Valjevu je srbski ministrski predsednik armadni general Nedič izdal tudi pohvalno naredbo št. 21, s katero je v imenu svoje domovine izrekel javno priznanje ravnatelju tovarne »Vistad« inž. Nikoli Stankoviču in vsem njegovim marljivim sodelavcem, delavcem in uradništvu. Vse te delavce Nedič postavlja za zgled vsem ostalim Srbom ter jih opozarja, da si bodo Srbi samo s takim delom izko-vali zopet lepšo bodočnost. jI ZDRAVILNA ZELIŠČA VSEH VRST ^POVRTNINO SADJE-GOBE { /fgtt*. j* ŽVtitM- IH SUM t H STA|iJI^ \ RGDItO K.UPUJelllO:! S^K. 'A LPAUUBUANA pisarna ; s klaoišde • . ' & ' VIDOVDANŠKA CESTA 5t.1S, • MA L I OGLASI I Službe I UflO | KUHARICO dobro, pridno in pošteno, mlajšo moč, išče 3 članska družina. Plača dobra. — Poizve se od II do 12 v modni trgovini T. Egcr, Sv. Pel rti c. 2. VEč ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV /a /bita dela sprej. meni lakoj. Dam delo tudi na dom. Pirnat I eopold. Čevljarstvo, Jerncjeva 16. Gospod. POMOČNICO k mali družini, za vsa hišna dela in kuhanje. Urana in plača prav dobra. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »btalna služba«. 6644. DELAVCA dva stalnu, za razdeljevanje kuriva na skladišču potrebuje ta. koj Iv, čebin, \Vol-fova 3._ POSTREŽNICO pridno, pošteno in starejšo za ves dan sprejme družina treh odraslih oseb. Nastop ta. koj. Slomškova H. (b FANTA 16—17 letnega, sprejmem za gospodarske posle. SLJSNIK, Ljubljana, Zaloška 21. I Štanovanjal oddajo [ STANOVANJE trisobno sc zamenja za enako ali dvosobno. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6793. I Sobe 1 IKIo B UPOKOJENEC boljši državni išče preprosto zasebno sobo. Ponudbe na nipr. »Slovenca« pod »l>o-bro plačam«. 6790. | Razno | KLAVIRJE stroko* ujaško poprav. Ijo id uglašuje: Prva kranjska izdelovalni« klavirjev, Ljubljana • Privo/ 10. tel w-4B STENICE vam nničim s plinom, stanovanje lakoj upo-rubno. Naslov pustite v zaprti kuverti v upravi »Slovenca« pod značko »Dkkfcretno« št. b:s9. I Obrt | <>n KOLOVRATOV potrebuje po vzorca narejenih: Zavod za /rn*ki domači obrt v Ljubljani, Dolenjska cesta 23. Istotam je vzorec in pogoji na vpogled. I Kupimo | KUPIMO pirotske ali bosanske praproge, rabljeno pohištvo in druge uporabne predmete. -Trgovina »O g 1 c d«, Mestni trg 3. POZOR! Kupujem vreče in vse tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ce. ni. GREBENC Alojzij, Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana. (k RJUHE IN KAPNE nove ali dobro ohranjene kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. | Prodamo | Za MOŠKO OBLEKO za srednjo postavo ali blago za moško obleko d a m protivrednost. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod >Kaj želite« 6713. (I PEGE IN LIS A J vam zanesljivo od-strani »AI.BA« krema DROGERIJA KANC, Židovska ulica 1. (I MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate § strupom, ki ga dobite v droge-rijj KANC, Židovska 1. MOŠKO KOLO Stryer NVafchrad prodani za 4000 lir, moško kolo špera za 3200 lir. Črn hubertus plašč, popolnoma nov in bla-go za črno moško suknjo ali površnik. Kamniška 13. PRODAMO samsko spalnico, športni voziček, kitaro, damsko in moško kolo ter dve nizki omari za perilo. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. |_Knlige_| KUPIMO knjigo Zel in plevel, vezano ali broširano, dobro ohranjeno. — Ljudska knjigarna v Ljubljani. VSAKO nntikvarično slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kakor tudi stare listine kupnje in na], boljše plačuje Knjigarna Janez DOLŽAN, Ljubljana, Stritarjeva ulica 6. I Kolesa i BICIKLJA dva popolnoma nova, predvojnega matpr riala prodam. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod št. 6778. ,EL KINO »SLOGA« UM V originalni V originalni Največji cirkuški la varletejsk! film! Veličnstna realizacija glave in časti velikih cirkuških umetnikov v režiji mojstra A.. M. Hubenalta v Tobisovem velefilmu »3 Codoni« V Klavnih vlogah) Joeef Sicber, Reni Deltgon, Ernat v. Klipateln, Lena Nor- mann. Annelies Reinbold. Predstave ob delavnikih ob 1( In lt! TEL KINO »MATICA« M Ljubka Ijubavna komedija • Hnaaelore Schroth T glavni vlogi FIlm u mladoporočence in zrele mladino! »Ljubica za tri dni« Kari Raddatz, Uršula Herking hi Werner Scharf PREDSTAVE ob delavnikih ob U ia 1*1 ,lL KINO »VIVION« nn Vesela ln duhovita komedija o grofovem slugi, zaščitniku zaljubljenih sro in zavezniku mlade generacija »Anton Poslednji« Burja smeha in prizori, pri katerih ee smejete do aolzl Hnns Moser. Elfriede Datzig, Hein« Salf-nor, Otto Wilh. Fischer, Charlotte Ander ln drugI. Predstave oh delavnikih oh 17 ln 1>! Dotrpela je po dolgi bolezni ia težkih preizkušnjah naša Arrigler Frančiška roj. Medved Pogreb drage |>okojnice bo v sredo, 2. avgusta, ob pol treh« popoldne z tal, kapele »v. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne I. avgusta 1044. Žalujoče rodbine: Arrigler, Ribičič, Medved, Janežič. Odšel je v kraje, kjer ni muk in trpljenja, da se združi s svojo ljubljeno hčerko, naš nikdar pozabljeni mož, tata, dedek, brat, svak in stric, gospod MIJO TAVZES ravnatelj zemljiške knjige V zadnji dom ga bomo spremili v četrtek, dne 3. avgusta, ob V:3 popoldne z Zal, kapele svetega Jožefa, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnira se bo brala v ponedeljek, dne 7. t. m., oh 8 zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 1. avgusta 1941. 2 a 1 u j c £ i: Marija, žena; dr. Stanislava, Vojka por. B r a j -ni k, Radovan, otrori; Du-6 k o , vnuk, in ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ■ sporočamo žalostno vest, da je 1. avgusta 1944 dotrpel po daljšem trpljenju naš nadvse ljubljeni mož, oče, brat in stric, gospod Peter Kaslelic trgovee Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 3, t. m. ob 4 popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. avgusta 1944. Globoko žalujoči: Valentina, žena Peter, sin, Ivanka, sestra in ostalo sorodstvo »Sreča zate. da sem prišel noter,« je rekel starejši. »Sedaj bi bil mrtev, da nisem prišel.« »Jaz bi bil tvegal, samo da bi bil doživ%l, da je t,i lopov za nekaj let pod ključem. Zakaj niste pozvonili in tclefoiiKiio poklicali policijo, oče? Nisem mogel razumeti tega! Saij ste imeli čisto jasen povod za to!« Danijel Bruck je nagubančil čelo in nepotrpe/ljivo grizel konec smotke. »Zelo malo pameti imaš,« je odvrnil grobo. »Tvoja trmasta lahkomiselnost te bo nekega dne pripravila v resne težkoče, ako nc boš bolj pameten. Je že res, da sva imela bolj ali manj jasen povod, da nastopiva zoper njega, toda, kaj ima on zoper naju?« »E? Kaj hočete s tem reči?« Oče je bil izrekel prejšnje besede tako pomebno, da se jc Jakobu glas tresel, tako je bil pobesnel. Rdečica od jeze mu je izginila z obraza, da je bil ves bled in krčevito trzajoč. »Ste kaj zavohali, gospod?« je vprašal nervozno se rogajoč. Bil je gotovo najbolj razburjen od obeh. Bil je prav za prav /begam. Do sedaj se je njegov oče delal zmerom popolnoma mirnega. »Nc, nisem — toda nisem slep. Kakor veš se tudi Johann Beck noč in dan trudi, da bi našel nekaj določnega zoper njega. V takih okoliščinah si ne moreva privoščiti, da bi dala niti najmanjšo ugodno priliko njemu ali An- ionu, za katerega vse to dela. Becku lii bilo nemara dobrodošlo, ako bi midva v leni času obdolžila Antona kakega zločina. Ravno zaradi tega sem se pravkar raje pokazal velikodušnega... To je bil tvoj samokres, kakor vidim « je rekel in pobral orožje. »Čemu pa ti je bilo treba biti tak bedak?« jc pristavil strogo. »Mislim, da bi bili vi pri vsej svoji opreznosti in obvladanju samega sebe takisto ravnali, da bi bili na mojem mestu,« je odvrnil besno. »Očividno se je tudi lopov Dccker upal priti nazaj.« »Iločeš s tem reči, da mu nisi poslal tistega denarja,« Jeza Danijela Brucka je bila videti strašna. Vzdignil je stisnjeno pest, kakor bi hotel udariti sina v obraz. »Ako kaj iz tega nastane, ne prevzamem nobene odgovornosti, da veš!« je pristavil tako besno, da se je sin umaknil iz njegove bližine. »Kaj si napravil z denarjem?« »Pri pokerju sem ga zaigral,« je mrko pmnal sin. »Zaigral pri pokerju!« se je rogajo-če oglasil oče. »Bog mi pomagaj I Zakaj imam takega idiota za sina?« Prižgal si je smotko in je še vedno kuhal jezo. »Pripoveduj dalje, bedak!« je na-lnje zarentačil. »Decker je torej prišel nazaj, praviš. Je šel k Antonu?« »Mislim, da je šel in mu povedal o fotografiji, o kateri je bila verižnica tako neumna, da je o njej pravila Deckerju. Praviš, da sem bedak, ampak so še drugi bedaki ... Potem pride Anton sem in zahteva fotografijo. Seveda sem se zaklinjal, da nič ne vem o tem; nato me prične izsiljevati — in nisem mogel več zdržati. Povem vam, oče, hotel sem ga ubiti... Nisem vedel kaj delam. Vedel sem, da je v miznici samokres in da je bilo lahko priti do njega. Res je, mislim, da je Anton imel samokres pri sebi — toda slučajno sem ga prehitel.« »No,« je povzel drugi, »slišal si, kaj je nocoj reklo tisto dekle. Tu ji postaja prevroče, pa hoče imeti še o6tali denar — pa fotografijo nazaj. To se pravi, da morava še enkrat k Mayerju in dokončno urediti zadevo. Za hčerko mi nič ni. samo upam. da- se srečno oženiš z n jo. Ako ne moreva tega skupaj urediti, bo vse. splavalo po vodi, kolikor se tiče Maverja. Ker pa imava sedaj toliko drugih nadlog na glavi, ne moreva želeti, da bi se to zgodilo. Toda dokler imava tisto fotografijo, imava Maverja popolnoma v rokah..« Jutri pojdeva v Felden.« »Prav!« je rekel Jakob in oči so so mu zasvetile. S koncem jezika si je omočil ustnice. m »Ijfrdlka BtoMI ~ U Li*W> H*«™, Jote Knunaril ~ Benrcsgeb«, to' |at«m Ini Jože Bodja Bchriftldter, orrfnl*, Jank. Batna,. >