Itev. 182.
V LJubljani, f tetrtek, dne 12. avgusta 1989.
Lete XXXVII.
=s Velja po pošti: ss
Za oelo loto naproj . K 26'— it pol leta » , » 13'— za četrt » » . » 6*50 ia en meseo » . » 2*20 ia Nemčijo celoletno » 29-— ta ostalo Inozemstvo » 35'—
s V upravništvu: =
Zi oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » 11-20 H četrt » » . » 5-60 za en meseo » . > 1-90 Zt poSHJanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne itev. 10 v.
Inserati:
Enoatolpna petitvrsla (72 mm):
U enkrat......po 15 V
sa dvakrat.....» 13 »
sa trikrat.....» 10 » .
sa več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloab stana enoatolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljenja primeren popaat
Izhaja:
VBak dan, izvsemši nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
tm- Uredništvo je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/M. Bokoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma so na es sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. a		P	olltičen list za slovenski naro	H	■	Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. S> = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije, s % ■ Upravniškoga telefona štev. 188. ——t i
Današnja številka obsega 4 strani.
Nemška nasilja.
Vsenemci so pričeli na Dunaju prirejati protičeške izgrede. Na nemškem Češkem se je tekom let vzgojila največja narodna nestrpnost.V teli krajih preprečijo vsako še tako nedolžno veselico. Gorje Čehu, ako izpregovori na cesti v teh zagrizenih vsenemških gnezdih le češko besedico. Nemci nc trpč čeških napisov niti na pokopališču.
Hebčane in Liberčane so pričeli zdaj posnemati dunajski Nemci. Dunajčane niso kar tako črez noč za to pridobili. Saj ima pravzaprav Dunaj kot svetovno mesto precej kosmopolitičen značaj in se je dozdaj smatralo za prijetno mesto, kjer sc lahko »gemiitlich« živi. Zdaj se je pa to izpremenilo.
Naduti nemški nacijonalci so pričeli preganjati Čehe. Priproste češke veselicc, kakoršne so češka družabna društva prirejala desetletja, so začeli kar črez noč proglašati za grozno nevarne dunajskemu nemškemu značaju.
Umetno se zdaj goji preganjanje čeških plesov in koncertov na Dunaju. V Švehatu in Simeringu je že nemški iz-gredniški mob slavil svoje zmage, pri katerih so se pretepavali Nemci sami med seboj in pa s policijo, ki je delala mir in red. Značilno opisuje te demonstracije neki nemški list. Piše, da se je šlo v ponedeljek pred Laudonovo gostilno sodrgi le za pretep in ne za obrambo nemštva. Nemški mob je u. pr. pretepel v Simeringu celo neko Čehinjo, ker ni dopustila, da bi bili nemški olikanci pretepali nekega Ceha. Nemški izgredniki so metali kamne na policijo. Policija jc na veliko jezo nemških razgrajačev naskočila nemško sodr-go. Nemci, namesto da se umaknejo policiji. so pa udrihali s palicami po policiji in po konjih.
Nemška sodrga se pripravlja zdaj na nov napad na Čehe danes zvečer, ko je napovedan češki shod v Stiftgassc. Nemški razgrajači zahtevajo, naj se policija nc porabi proti njim. češ, da drugače nastopijo proti njej. Kako, ne povedo. Pa ne, da imajo že pripravljene vsenemški hujskači kake bombe.
Kršeansko-sociatfno časopisje piše še precej pametno. Položaj razume in dobro zna. da nemški svobodomiselni elementi nc prirejajo izgredov proti Čehom'toliko zato. da branijo nemški značaj Dunaja, marveč zato. da si Dunaj osvoje. Zato nemško krščansko - socialno časopisje ostro obsoja demonstracije proti dunajskim Čehom. Nemški krščanski socialci povprašujejo Vsenemce, zakaj niso nastopili v obrambo dunajskega nemštva leta 1907. in 1908., ko so priredili socialni de-mokratje na stotine čeških shodov na Dunaju? Izvajajo, da zato ne, ker so soc. demokratje nastopali proti krščanskim so-cialcem.
Za politika nudijo vsenemški dunajski izgredi precej zanimivosti. Brez dvoma tele demonstracije »gosposkega« nemškega naroda rode tudi politiške posledice. Značilno je, da so nastale ravno zdaj, ko imamo na krmilu po sedanji vladi može, ki hočejo na vsak način vzdržati proti-naravno nemško nadgospodstvo v naši državi. Nasilno postopanje nemške surovine proti dunajskim Čehom mogoče rodi zopet kje protinemške demonstracije. Mi bi jako obžalovali, ako bi Slovani zdaj Nemcem odgovorili s surovostjo. Pač pa silijo surovo nasilno domišljavi dunajski vsenemški izgredi Slovane na odločen skupen nastop proti nemški prcpotenci. Kako kratkovidno neumni so zdaj tisti politiki, ki delajo komplimente tisti Bicner-thovi vladi, ki vzdržuje s svojo trhlo večino sedanji protislovanski vladni zistem v naši državi!
Mi ostro obsojamo surove izbruhe •istih Nemcev, ki o sebi samozavestno '[de. da so toliko in toliko vzvišeni nad Slovani. Ravno tako jih obsojamo, kakor smo in še obsojamo tiste lanske septembrske kravate, ki so kompromitirali Slo-
vence in ki so morebiti boli kot sluti javnost vzrok, da jc mogoče v slovanski Avstriji vzdržavati Slovanom sovražni vladni zistem.
V naših časih, ko so pričeli Nemci boj s pestmi in s palicami proti dunajskim Čehom, veleva pamet, veleva zdrava logik a, da nastopijo slovanski ljudski zastopniki složno, edino, odločno proti sedanjemu protislovauskemu vladnemu ziste-mu. Na površju je zdaj v naši Avstriji bolj kot kdaj narodni boj. Nemci hočejo vzdržati umetno svoje nadgospodstvo. Izdajalci svojega rodu, izdajalci svojega naroda so zdaj tisti nesrečni slovanski politiki, ki izjavljajo, da ne grejo skupno rok« v roko v boj proti sedanji vladi s svojimi sorojaki zato, ker ti zastopajo načelo krščanskega svetovnega nazirauja. Mi, »črni brezdomovinci«, mi, »internacijonal-ni klerikalci«, bomo storili svojo narodno dolžnost. Če jo store tudi kranjski liberalci, nam je vseeno.
Btoorifev ¥$lf¥st8fia loSa asa Soriškem.
. Agrarni shod v Štanjelu.
V Štanjelu na Krasu, je sklicala, v nedeljo, dne 8. t. m., agrarna stranka vo-livni shod in je tako otvorila borbo za de-želnozborske volitve. Na tem shodu naj bi se postavili za Kras agrarni, reete liberalni kandidati. Glasilo agrarne stranke »Kmečki Glas« je poživljalo tudi pristaše S. L. S. ma shod z besedami: »Tu bodete spoznali resnico in oči se vam bodo odprle.« Dalje je naglasa! »K. G.«, da sme vsak na shodu svobodno nastopiti Agrarni shod, kateremu je prisostvoval tudi .sežanski glavar g. Rebek, sc je pričel ob pol peti uri popoltidne. Udeležencev je bilo do 150. Za predsednika je bil izvoljen domači župan Hočevar, ki je dal besedo uredniku »K. G.« Mrmolju kot glavnemu govorniku. Ta je v plitvih besedah prodajal svojo modrost kmetom in jih vlekel, kako je agrarna stranka edino prava kmečka stranka, ki bo rešila kmeta in mu podelila menda deveta nebesa na zemlji. Nato se je zagnal še z vso besnostjo v .»klerikalce« in končal svoj bojevit govor.
'Kot protigovornik je nastopil abituri-jent V r t o v e c, ki je v krepkih, jedrnatih potezah osvetlil pravo sliko agrarne stranke in nje skrivne namene. Pobil jc popolnoma Mrmoljo. Ljudstvo je govorniku ploskalo. To jc spravilo liberalno -agrarne hujskače iz koncepta, da so kar besneli. švigali so semtertja med ljudstvom in rotili predsednika, naj nikar nc da več abiturientu Vrtovcu besede. Nato se je skušal zopet Mrmolja prati, a je kmalu prišel na obstrukcijo in napadel naše poslance, kako vehko škodo delajo kmetu. .»Ni ga kmečkega poslanca v državnem .zboru, ki bi nastopil v korist kmetu«, tako jc končal patetično svoj govor.
Besede poprosi zopet abiturient Vr-tovec. Predsednik mu je noče dati, Vrto-,vec apekije na zajamčeno svobodo govora. Slednjič se predsednik uda, toda s .pristav kom: »Kratko in zadnjikrat!«
Abiturient Vrtovec prične razlagati ,-velik pomen in namen obstrukcije, katero so zapričeli v državnem zboru naši poslanci s češko agrarno stranko. Govornika skušajo nekateri hujskači motiti, toda kmalu morajo utihniti. Abit. Vrtovec povdarja, kako so bili ravno poslanci S. L. S., ki so se upali tako krepko nastopiti proti germamizujoči vladi, cla branijo interese kmeta in pravicc naroda. Vsi nemški listi, vladni in nevladni, bruhajo ogenj in žveplo na dr. Šusteršiča iu drugovc. .Obstrukciii sc jc pridružil tudi zavedni voditelj tržaških Slovencev dr. Rvbaf. Govornik konča: »Vse slovanske stranke, ki res zastopajo kmečke interese, kot S. L. .S., češka agrarna stranka in poljska ljudska stranka, so za obstrukcijo, a agrarni privesek liberalne stranke, »Km. G!.«, ki se štuli. da zastopa kmečke koristi, stopa lepo ponižno za glasili rnzpale liberalne stranke in obsoja obstrukcijo. Sramota!«
Liberalni hujskači se kar penijo jeze. Mrmolja frazira, se hoče opravičevati, a ne gre.
Nato nastopi liberalni poslanec Jože .Štrekelj in začne vezati iz »Sočinih« in »Narodovih« predalov na izust naučene otrobi kot: »Dr. Šusteršič drži neumne klerikalne poslance na špagi, hrepeni po ministrskem stolu, dr. Rybaf je bil slabo poučen, češki agrarci so socialni demokrati« itd. itd. (Živahni medklici od strani abit. Vrtovec.)
Abit. Vrtovec hoč? govoriti. A nahuj-skana druiial kriči, razsaja, vpije in mu ne pusti do besede.
'K govoril se oglasi tudi pristaš S. L. . S. mladenič Vinko B a t. Toda druhal vpije, kriči, čujejo se klici: »Tudi tega obe-' siti!« Tudi on nc more do besede. (Svo-i boda govora!)
j. Nato govore 'še nekateri agrarni za-| .upniki, in sicer deloma o volitvah, deloma i o kmetskem vprašanju, kakor: Turk iz ; Dutovlj, Kante iz Vel. Dola in Vran iz To-' niajh. K besedi se oglasi tudi sežanski gla-: var g. Rebek in izjavi', da bo skrbel, da se ' akcija glede dobave sena pospeši. Nato predlaga urednik Mrmolja še neke resolucije in pove možem, da sedai ni mogoče še postaviti kandidatov (ker je namreč sobotna »Soča« to prepovedala in — ker je bilo grozdje prekislo), ampak postaviti jih hočejo prav gotovo — to naj bo vsak prepričan — v Gorici agrarni zaupniki dne 2. septembra. Nato zaključi predsednik Filip prvi volivni shod za bodoče deželno-Zborske volitve na Goriškem.
Tudi drugi dan zborovanja je potekel v ctočno zadovoljnost ob številni udeležbi 'kranjskih in izvenkramjskih veroučiteljev. Videli smo tudi precejšnje število zastopnikov iz štajarske in Primorske. Vseh zborovalcev je bilo zopet okrog 150 — tako, da 'lahko cenimo število katehetov, ki so participirali pri tečaju brez dvoma čez 200. O tečaju smo culi priznal ne izjave iz ust tujih gospodov, ki so trdili, da je tečaj docela uspel in da tako dobro disponi-ranili zborovavcev drugodi ni najti. Pozornost je bila več čas skozi napeta, sodelovanje pri diskusiji živahno. Ob sklepu jc 'bil razgovor o raznih katehetsklh težnjah. Sprejelo se je mnogo umestnih resolucij. Zahvala se je izrekla na predlog profesorja Heftlerja tajniku Čadeža za trud in delo pred prireditvijo tečaja, semeuiškemu vOdji č. g. kanoniku dr. Lesarju, ki je prijazno postregel gostom iz Hrvatske ter jim jc prepustil več dni v semenišču brezplačno prenočišče. Enako se je zbor zahvalil Lidutenturničnemu zavodu in pred-stojništvu »Kat. Tiskarne«, ki jc dalo na razpolago tako pripravne prostore za zborovanja iu za razstavo.
Skoraj soglasno je bil sprejet predlog da se vrši prihodnji hrvatsko - slovenski katehetslki tečaj v Slavoniji. Namerava sc sicer sklicati prihodnje leto občni kongres katehetov najbrže na Dunaju. Pripravljav-110 delo je prevzela katehetska sekcija dunajske Leonove družbe. Kljub temu pa se je sklenilo, da se tudi bodoče leto ne opusti vzajemno kulturno delo hrvatskih in slovenskih katehetov na polju vzgoje. Zborovanje je zaključil predsednik prelat Kalan z zahvalo vsem udeležencem za truidaljubivost in z bodrilnimi besedami za nadaljtvo uspešno delo.
Katehetski tečaj in zborovalcc so brzojavno pozdravili sledeči gospodje:
Dr. M a r u s i č — Varaždin - Toplice: Duhom pribivam tečaju i pozdravljam učesnike.
Profesor dr. L a d i s I a v p 1. J a m -b r e k o v i č. — Zagreb — Zlatar: Bo-lescu zapriecen doci, pozdravljam sakup-Ijenu bracu, želeč božji blagoslov.
Katehct P. R c g a 1 a t Č c b u I j — Nazarct: Božji prijatelj mladine naj blago-.siovlja vsa vaša zborovanja.
•Gaber. dr. Medved, dr. Lukman, dr. Jerovšek, Škorjanc, Rebcrc, liirti, Tkavc, Zaje, Dobcršck, Ravšl, Kociper — Marijino Celje: Duhovniki zbrani z veliko množico Slovencev v staroslavucm Marijinem svetišču, pozdravljajo slovenski katehetski shod ter mu žele sijajne uspehe.
Iz Bohinja.
Pri županski volitvi za občino Boh. Srednjavas, jc zopet sijajno zmagala S. L. S. Vse hinavske spletke z liberalne Strani, so se izjalovile. Izvoljen je bil zopet gospod Ivan Korošec, posestnik i!z Če-šnjice, odločen pristaš S._L. S. Svetovalci so: prvi Jože Stare iz Češnjice, Martin Cesar iz Jcrcke, Janez Zvan iz Sreduje-vasi, Jože Zvan iz Studora, Janez Gašpe-,rin od Stare Fužine, Franc Zupane s Ko-privnika.
Še nekaj glede novega Občinskega doma. Doiin je lansko leto zidala občina z naklado na žganje, torej je dom občinska last. Hiša je vedno in povsod last onega, ki jo zida; to je za zdravo pamet jasno kot beli dan. Nerazumljivo je torej, kako si jo ltnore lastiti kako društvo, ki ma morda slučajno v nji svoje prostore ali je prispevalo zanjo kak znesek. Naš novi dom je last občine iu v njenem imenu ima edinole občinski odbor odločevati, v kakšne namene se 'sme rabiti, ne pa ta ali ona oseba, kateri n. pr. ni všeč, da v njem telovadi Orel. Zato maj si dotični gospod, ki je neko nedeljo po naulku odganjal od dvorane v občinskem domu naraščaj, ko sc je 'zbiral k telovadbi, zapomni, da se bo o njem govorilo nekje drugje, če sc nc izpametuje. Svoje dni je tudi on »podrepoval« klerikalni stranki, kakor se je sam izrazil. Res občudovanja vredna značajnost in odkritosrčnost! Svoje dni — še ni dolgo, so tudi njemu že »črni« prav prišli, dasiravno pni danes niso več všeč. Trudi se, kako bi rešil pred »črnimi« kmetijsko družbo, spletkaril je pri občinskih volitvah — vse .zastonj. Tudi »Slovenski Dom«, ki je s ,»Kmetovalcem« vred priroma! tudi k nam, ni našel ugodnih tal pri nas in je romal nazaj. Pred kraltkim je dobil mož prijateljske opomine od svoje strani. Naj uboga, sicer mu bo žal. Zgledov ima dovolj!
Kamniškega izleta Orlov se je udeležil tudi naš odsek in izobraževalno društvo »Savica« po deputaciji z zastavo.
'Na večer po županskih volitvah so ibili potrgani s hiš plakati za kamniški z le t. Vise se nam zdi, kdo so bili ti zares občudovanja vredni junaki, 'ki znajo odtrgati ,od zidu kos papirja. Radovedni smo, če bodo tudi pripravljeni javno pričati svoje junaštvo.
š Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Dne 1. avgusta sc je vršil pri nas mlade-niški shod, ki je bil dobro obiskan in se je lepo izvršil. Umevno, da liberalci teh shodov ne morejo videti, in zabavljajo črez nje in smo tudi vedeli, da nas tukaj ne bodo pustili v miru. Toda to pot so šli črez mejo svojega obrekovanja ter so raztrosili nesramno laž. da se je na shodu izrekla Ploju nezaupnica. Res je, da dr. Ploj popolnoma zasluži vse naše nezaupanje, res je dalje tudi. da se mu je izrekla nezaupnica in sicer na shodu »Kmečke zveze«, ki sc je vršil slučajno isti dan dopoldne, laž pa je, da se je na mladeniškem shodu izrekla Ploju nezaupnica. To lahko vsak dan dokaže stotina fantov, ki so se shoda udeležili. Raztrosili so liberalci to v svet v slovenskem, kakor tudi v nemškem časopisju (čudno, da se »Štajerca« niso poslužili, jim tudi časih prav pride), ker se s tem hočejo maščevati nad mladeniči za to, da so s svojo delavnostjo Ploju poskrbeli pri zadnjih volitvah za tak poraz. — Kmečki mladenič v Št. Lovrencu.
š Shodi. V nedeljo, dne 15. avgusta se vrši na Gornji Poljskavi shod K- Z. Govori g. državni in deželni poslanec Pišek. V Št. Miklavžu se tudi vrši v nedeljo shod. na katerem govori deželni poslanec dr. Verstovšek. Isti dan se vrši shod županov slovenjgraškega okraja v Starem-trgu pri Petriču; sklical ga jc deželni poslanec dr. Verstovšek.
š Mladeniški shod bo 29. avgusta pri Sv. Križu, župnija Sv. Vid na Planini. Pozor, mladeniči!
popolnoma zlagane in neresnične. Liberalci so zopet hoteli našim fantom nekaj podvreči in Jih tako pred svetom umazali, toda pozabili so, da pri takih stvareh dandanes veliko vlogo igrajo — dokazi, katerih pa liberalci nimajo.
'š Belo mavrico so baje videli nekateri Marberžani dne .3. avgusta. Redka naravna prikazen je trajala dvanajst minut.
Dnevne novice.
+ Zdravstveni zastop vipavski je iz-
.volil za načelnika deželnega poslanca Mirka Perhavca.
—	Nesreča. V ponedeljek, 9. t. m. po-poludne ob pol 5. uri je pri zidanju nove hiše g. Pavleta Ponikvarja, krojaškega mojstra na Mirni, padel neki zidar iz Mokronoga, ki je znan pod imenom »Luka«, raz oder tako nesrečno, da si je zlomil tri rebra in se tudi na glavi močno pobil. V sredo pa je revež umrl. Ljudje pripovedujejo, da je rad pil »heruš«. Dejal je večkrat: »En kapsel ga mora biti«. Tudi na dan nesreče ga jc malo potegnil. Pa zadnji »kapsel« je imel hudo moč, in potegnil je moža v večno noč.
—	Velika nesreča z avtomobilom, prisodila se jc v nedeljo dopoldne, okolu desete -ure med železniškimi postajami Sa-piane in Jurdani nasproti železniške čuvajnice št. 28. Avtomobil je vozil iz Logatca, kjer je na počitnicah družina nekega slikarja iz Reke. Vozil je proti Reki. •Na ovinku železniške čuvajnice pa se je avtomobil iz ceste prekucnil približno osem metrov čez skalo in padel na njivo. Avtomobil se je popolnoma razbil, edino kolesa, katera so .molila navzgor, so ostala cela. V avtomobilu jc bilo šest oseb. Železniški čuvaj je takoj na železniško postajo naznanil nesrečo. Ocl taim so pa tele-igrafično pozvali zdravnika iz Trnovega pri Ilirski 'Bistrici. Zdravnik je prišel takoj z vlakom, kateri pripelje okolu 12. ure v Reko. Vlak je ustavil na mestu nesreče, kjer je tolilko časa stal. da je zdravnik ponesrečence pregledal in obvezal. Vse ponesrečence sprejel je potem vlak. Šoferja in pa -nekega gospoda, ki je bil pri dotični družini kot gost, odpeljali so v reško bolnico, dočim so se lastnik avtomobila, njc-igova soproga in pa njegova dva majhna sinčka vrnili na svoje letovišče v Logatec.
—	Utonil je v Savi pri Mojstrani žga-njar Jernej Podrekar, delavec iz Naklega. star 48 let; ko so ga svarili, je rekel, da žganje za celi svet ne pusti, v ponedeljek večer pa so mrtvega iz vode potegnili pol ure daleč pod vasjo.
—	Iz Boli. Srednjevasi. Dne 8. t. m. Je praznoval 40letnico svoje nove maše ,vlč. g. župnik v Boh. Sredujivasi. Ivan ,Berli'c. Zanimivo je, da je bila pred 40 leti ■tudi S. avgusta nedelja in sicer cerkveno opravilo v zeleni barvi 'kakor letos. 40 let, .kar je nastopil v pastirstvu, bo 29. septembra t. I. Nekaj izrednega je, da je gospod ves čas deloval v radovljiški deka-jiiji. Dragemu gospodu jubilantu iz dna srpa želimo, da ga Bog Ohrani šc mnogo let zdravega in čilega naši lepi župniji!
—	Strela je ubila dne 10. avgusta Jožefa Črnologarja iz Zasipa, ko je kosil na pašnikih pod Bregom ob Savi v brezniški župniji. Tudi v zvonik na Breiznici je .udarila strela; škode ni naredila. Toče ni bilo vkljub temu, da jc nevihta tako hudo razsajala.
— Razpisana je do 1. oktobra t. 1. .služba beneiic.jata v Kortah (Trogern) /podružnica župnije Obirsko) na Koroškem. Dosedanji tamošnji bcneticijat Janez Slomšek iz lavantinske škofije, župnik
iv	pokoju jc umrl 18. julija t. 1. Služba je posebno primerna za penzijoniste, ki bi bili še sposobni za šolski poduk. Benefici-jat naj namreč hkrati prevzame cel šolski iPoduk, ki šteje približno 15 ur na teden. — Za službo beneficijata obstoji zasebna •ustanova, ki znaša za pastirovanje 800 K, .za šolo pa sto kron. Razun tega izplača (šolska oblast za časa šolskega poduka 50 (mesečnih kron kot remuneracijo. Šolarjev je približno 12 do 14. Hiš je 7. Pošta je na Jezerskem. Železna Kapla je zadnja železniška postaja. Odtod se rabi pet ur v Korte. Polovica je lepa cesta, polovica pa ■vozna pot. Cerkev in šola ste slovenski. .Seveda morejo prositi tudi izvenkoroški duhovniki za to službo. Prošnje se naslovijo na kn. škof. ordinarijat v Celovcu.
—	Ziočin na Savi. Minoli ponedeljek ie odšel s čolnom po Savi najemnik ribolova, Švehla iz Broda, s svojim svakom. .Ker jih še v sredo ni bilo nazaj, je domačine začelo skrbeti in šli so jih iskat. Kmalu so tudi našli čolnič, prosto ploveč v vodi. poln rib, a na dnu jc ležal svak Švehle s prestreljenimi prsmi. Švehle šc doslej niso našli. Domneva sc. da sta ponesrečenca zadela na divje ribiče, 'ki so lovili
v	Švehloveni revirju in jc nastal z njimi hoj na življenje in smrt, kar priča tudi okolnost. da .ic na mrtvem truplu svaka vse polno prask.
—	Iz Kranja. Zadnjo soboto zvečer je imel g. Val. Sitar v dvorani »Ljudskega doma« predavanje o svojem popotovanju y južne dežele. Opisal je v jako zanimi-
vem govoru pot skozi Hrvatsko, Siavo-jiijo in Srbijo in običaje ondotnega brat-,skega nam naroda. Vpletal je med živahni opis krajev in ljudstva humorja polne epizode in do konca vzdržal napetost poslušalcev. ki so mu na koncu freu.etično zu-pioskali v zahvalo. Zbralo se je bilo k predavanju okoli J50 ljudi, med njimi mnogo odlične gospode. Nadaljeval bo g. Sitar svoje predavanje prihodnjo nedeljo ob 8. uri zvečer in opisal pot skozi Bolgarsko. Turško in (irsko. Prostorna in fino razsvetljena dvorana tudi pripomore do uspeha.
—	Po 25 letih vrnjen poštni debit.
Pred 25 leti je 'bil -Srbobranu« odtegnjen poštni debit za Bosno in Hercegovino. Sedaj jc lastništvo napravilo prošnjo na skupno finančno ministrstvo, da se ukine prepoved in je bila prošnja tudi ugodno rešena.
—	Usoda delavca. Minoli torek se jc v zagrebškem botaničnem vrtu ustrelil 75letni starček. Iz pisma, ki so ga našli pri njem, izhaja, da se je ustrelil iz obupa, iker mu je neko delavsko društvo na Reki, v katerem je kot ključavničarski pomočnik državne železnice skozi 26 let redno plačeval za penzijski fond, sedaj, ko je postal delanezmožen, odreklo vsako podporo.
Mesreča na ŠkrlatlcL
O tem smo dobili danes zjutraj iz Kranjskegore sledeče poročilo:
V	ponedeljek zjutraj sta Sla na Škrlatico dr. Stoje iz Ljubljane in nadučitelj Petrovčič iz Kranjskegore. Tura je ena izmed najtežjih v Julijskih Alpah, menda jo je napravil doslej še samo en turist. Oba sta že prišla .preko najnevarnejših točk — tu se dr. Stojou spodrsne in pade, ne ve se še, kako globoko. G. nadučitelj 'je bil ikma-fu pri njem in vidi, da se mu je zlomila roka, noga. rebra iu da se je tudi po glavi ■ves potolkel. Z največjo težavo ga spravi na bolj varen prostor, priveže ga z vrvjo in tako sta oba prečuja strašno noč od ponedeljka na torek v Škrlatici. Divjal je si-.cer viliar. Zjutraj v torek se g. Petrovčič takoj poda na 7 do 9 ur dolgo pot v Kranjskogoro po pomoč. Kranjskogorski vodniki z zdravnikom dr. Tičarjem, so že po-ipoldne odrinili, a do noči gotovo niso prišli do ponesrečenca. Dasi do smrti utrujen, je šel z njimi tudi g. nadučitelj Petrovčič. Danes v sredo enkrat prineso ponesrečenca ali v Kranjskogoro ali na Dovje, tipati je, da še živega. Tedaj se bodo zvedejc (podrobnosti.
Iz Dovjega nam je danes zjutraj sporočil župnik Aljaž o nesreči sledeče:.
V	sredo ob osmih je prišla iz Vrat rešilna ekspedicija za rešitev ponesrečenega dr. Stojca iz Suhega plaza. Bilo je 19 mož, ■med njimi dr. Tominšek dr. Demšar, dr.. Tičar. dr. BretI iu nadučitelj Petrovčič. Bobek, vodnik iz Kranjskegore se je spustil po vrvi v bližino ponesrečenega dr. Stojca. On je še živ, sedi pod strmo drčo v kotlu in je z roko mahal in na pomoč klical. Danes še niso mogli do njega priti. Vsi so prišli iz Vrat v Mojstrano. Kranj-skogorci bodo šil ob pol deseti uri ponoči z vlakom domov in ga bodo skušali rešiti •iz severne strani. Vzeli bodo seboj A'rvi in železne kline. Mislijo ga djati v zaboj in tako po steni doli spuščati, sicer bi mu vrv .preveč bolečin delala. Danes jc bila megla, dež in veter in mraz. Bobek je pnsel do ponesrečenega blizu 15 metrov, vrv sta držala lovec Raibič in Orehovnikov, pa kamenje zelo leti doli. Dr. Stoje inja še močan glas, ko je večkrat vpil: »Pomoč!« Zraven sebe ima posodico. Na kviško in potem v Vraita ga ni mogoče potegniti. Skušali ga bodo spraviti čez steno v »Veliko dnino« in potem v Pešcvco in Kranjskogoro. Bobek in še eden mu bosta jutri izjutra-i nesla, oziroana z vrvjo seboj v.iekla živeža: čaja, konjaka, cukra itd. Drugi bodo po steni železne kline zabijali. Upamo, da ga bodo v četrtek zvečer živega nri-(Peljali v Kranjskogoro. Dr. Stoje s tovarišem jc šel iz Kranjskegore v ponedeljek zvečer in v torek popoldne ob treh sc je ponesrečil, ko sc jc. kamen odtrgali Tovariš je še čul pri njem do torka zjutraj, potem šel v Kraujslkogoro poročat. Danes zjutraj ob petih ste sc sešli obe ekspediciji pod Rogico, namreč iz Kranjskegore in iz Mojstrane.
XXX
Nekoliko pozneje smo dobili iz Kranjskegore sledeče poročilo:
Sinoči (sredo) se je vrnila rešilna ekspedicija skozi Vrata v Kranjskogoro — pa brez ponesrečenega dr. Stojca. Vodnik Bobek ki dobro pozna severno in južno steno Škrlatice, jc bil gori grede namreč mnenja, da bodo lažje prišli, če gredo čez Križ na vrh Škrlatice in poteni na severni strani doli do kraja nesreče. Prišli so res na vrh, poskusili so lezti navzdol — pa kmalu so sprevideli, da je nemogoče priti tako nizko doli. Ponesrečenec leži k a k i h 600 m od v r h a. Stetia je glede strmine in nevarnosti jako slična seVerni Triglavski steni in je izključeno, da bi jo mogel kdo navzdol preplezati. Pri ekspediciji jc bil tudi dr. Fr. Tominšek in še
' nekaj drugih ljubljanskih turistov — a vsi so so morali vrniti. Pač j»a so videli j ponesrečenca od daleč, kije dajal š c znamenja življenja.
Danes zjutraj so se zopet v dveh oddelkih podali na pot. Med njimi je tudi več zdravnikov, ponesrečencevih kolegov, tako dr. Tičar iz Kranjskegore, dr. Demšar i. dr. Ubrali so isto pot, po kateri sta šla dr. Stoje in nadučitelj Petrovčič. Vodi jih Petrovčič sam, ki je že štiri dni in tri noči neprenehoma na nogah. Dobili ga bodo to pot gotovo, a dvomljivo je, če še živega. Bati se je, da je izgubil mnogo krvi, manjka mu hrane — imela sta s se-noj le za 20 v sira, malo.kruha in nekaj jabolk — kar pa mu je po večini dal Petrovčič že tisto jutro, ko je potem odšel od njega po pomoč v Kranjskogoro. Sicer pa tudi, če bi imel hrano, bi je ne mogel uživati, ker ima obe roke zlomljeni, nogo celo komplicirano. Položaj ponesrečencev je obupen. Nadučitelj Petrovčič ni mogel drugače, kakor da ga je privezal na prostor, izpod katerega teče voda, torej leži dr. Stoje pravzaprav v vodi. Ko jc odhajal Petrovčič v Krauskogoro, prosil ga je ponesrečenec, naj ne hodi od njega, kar ta seveda ni mogel storiti.
Ona noč, ki sta jo preživela ponesrečenec in Petrovčič v Suhem Plazu, je bila po izjavi Petrovčičevi nekaj strašnega. Ob dežju in nevihti pa brez prave obleke. S seboj nista imela niti pelerine, ne liave-loka — samo v lahkih poletnih hlačah in suknjiču. Dr. Stojca je seveda zelo mra-zilo, Petrovčič mu je ogrnil še svojo suknjo, sam pa čul poleg njega v samih hlačah in srajci. In oba mokra do kože, ob blisku, nevihti in viharju.
Z ozirom na to, da jc dr. Stoje že blizu 70 ur v takem položaju, se bojimo, da se ne bo vse tako srečno izteklo, kot smo prvotno upali.
XXX
Drugo poročilo, ki sloni na informacijah ljubljanske dr. Tominškove ekspedi-cije, je sledeče:
Petrovčič in dr. Stoje sta se namenila na Škrlatico, koje vrh sta hotela zavzeti po čisto novi poti na severni strani. Vzela sta za markacijo barve s seboj. Stoje kot boljši turist je šel naprej in Pe-trovčiču spuščal vrvi itd., Petrovčič pa je okupirani teren markiral. Pot je bila jako težavna, ker je teren zelo razoran, kamenje pa prhko in izmito. Prišedši do nekega sneženega polja, ležečega na meli, je bilo treba nadaljevati pot po jako opolz-kostcnasteni kaminu, katerega je preplezal dr. Stoje, dočim ga jc Petrovčič čakal spodaj. Prišedši vrh kamina, je izjavil dr. Stoje, ki je že spustil vrv do Pctrovčiča, da je popolnoma nemogoče nadaljevati pot in se je napravil, da spleza nazaj. Komaj se nagne nad odprtino kamina in se povzpne navzdol, se odruši skala, na katero se je opiral z nogama, oprijemišča za roke pa ni bilo dovolj ali pa so mu roke odpovedale, kratkomalo dr. Stoje je zdrsnil navzdol, se lovil po kaminu, se parkrat .prekucnil in padel kakih 20 m globoko tik za Petrovčičeni v sneg na meli. Obležal jc popolnoma mirno, čez nekaj trenutkov pa se je pričel gibati, nakar ga je Petrovčič začel izpraševati, kaj mu jc. Dr. Stoje, čigar ura je pri padcu obstala na V^3. uri, (pondeljek popoldne), je dejal, da mu ni nič posebnega, ampak premakniti se ni mogel. Ker jc ležal na snegu, hotel ga je Petrovčič spraviti tia padovino, vendar je dr. Stoje pri vsakem njegovem prijemljeju tožil, češ, da ga povsod boli. Iz tega sklepa Petrovčič, da ima dr. Stoje polomljene vse ekstremitete in tudi par reber, ena noga pa kaže vidno komplicirano frakturo. Po težkem naporu in triurnem delu se je posrečilo konečno vendarle Petrovčiču dr. Stojca spraviti s snega na mel, kjer mu je pripravil, kolikor se je dalo, peščeno ležišče in ga privezal s svojo vrvjo na skalovje, da ne bi padel s police, na kateri je ležal, v brezno. Medtem je začelo deževati, goste megle so se vlačile okrog in Petrovčič v svoji veliki obupanosti — jc pri njem ostal celo noč v strašnem dežju pa do drugega dne. Oba turista, imajoča pred seboj težko partijo, sta pustila v Kranjskigori skoro ves pro-viant in vse, kar bi jih utegnilo obtoževati, celo tudi haveloka. Prvo noč sta se od mraza tiščala drug na drugega — saj je strašno zeblo — ko se pa je jutro zaznalo in se je Petrovčič odpravljal na pot, jc zadela! ponesrečenca s svojim jopičem, ,mu pripravil, kar je še biio jestvin, sam pa se v hlačah iu srajci napotil v Kranjskogoro, kamor je v torek ob 2. popoldne dospel. Ubogi mož je popolnoma iz sebe in pravijo, da je posivel. Dr. Tičar, župan, jc ukrenil takoj vse potrebno in v noči od torka na sredo so se poleg Tičarjeve ekspedicije. ki je že popoldne čez Križ odšla, napotila šc dr. Tominškova ekspedicija, župnik Aljaževa iu končno šc vodniki nemškega planinskega društva. Tem eks-pedicijam sta se pridružila šc dva znamenita češka turista, tako da jc bilo včeraj na Škrlatici okrog 20 oseb. Ekspedi-cija se ni posrečila, zakaj, o tem je danes mogoče le ugibati. Rešilci so klicaii z vrha
v prepad in njihovim klicem se je v Če r a j, sredo popoldne, dr. Stoje še krepk odzival. Vodniki so imeli več sto metro vrvi s seboj, po katerih so se proti d Stojcu spuščali po čereh, stenah, kamini in policah, doseči pa ga niso mogli. Ke so ekspedicije sprevidele, da so njihov priprave povsem nezadostne in se rešiln akcija z vrhov Škrlatice ne bo posrečil; so se vrnil v Kranjskogoro sinoči me najhujšo nevihto, gromom in treskom na zaj, kjer so takoj pričeli s pripravami z današnjo rešilno akcijo. Danes vzamejo seboj nad dva metra dolg zaboj, kline i vrvi in upajo s spuščanjem zaboja, v ka terega mislijo položiti težkoranjenega, pr ti v dolino. Življenje dr. Stojčevo je skrajni nevarnosti neglede na poškodb vsled padca, kajti na severni strani Škr latice leži vedno veliko snega in je tempe ratura ob najugodnejšem vremenu jaki nizka. Ob teh nalivih in vetru pa ob slab prehranitvi bolnikovi je nevarnost zmn nenja jako velika. Upamo, da ga danes p treh rnukapolnih nočeh dobe.
XXX
Ekspedicijo iz Kranjske gore je vod nadučitelj Petrovčič, šli so dr. Tičar in vodnikov, med njimi tudji Bobek. Ods so v torek % na 5. iz Kranjskegore, pre nočili so v Krnici. Bobek je bil že dvakra na severni steni Škrlatice. Prvi ekspedi ciji sta se pridružila tudi češka turista di Dvorsky in Hlava. Druga ekspedicija ji odrinila iz Mojstrane v torek zvečer ol 10. uri. Vodila sta jo dr. Tominšek in drl Demšar. Z njima so šli skoraj vsi moj stranski vodniki. Na Škrlatico je odrinili druga ekspedicija iz Aljaževega doma i sredo ob zjutraj, za njo še dr. Bretl dr. Plečnik in inž. Skabcrne. Obe ekspe jdiciji sta se sestali na Sedlcu med Kri ženi in med Rogico okolu 9. ure dopoldne Zagledali so ponesrečenega dr. Stojca ka kili 600 m pod vrhom na severni stran Na prvi klic dr. Stoje ni reagiral, pač p, na klic svojega prijatelja dr. Demšarja Izpustili so na to Bobka po vrvi po sten navzdol. Bobek se mu je približal na 5 metrov. Razločil je klfic: »Pomagajte! Ker ni bilo mogoče do ponesrečenca, seji ekspedicija vrnila in sicer na Aljažev dom Danes zjutraj ob 5. so odšli nanovo in si eer po severni steni po isti poti, po kater sta šla s Petrovčičem. Do ponesrečenci pridejo okoli 3. ure popoldne. Dr. Stoji ima desno roko izpahnjeno, levo roko en krat in desno nogo dvakrat zlomljeno, ka kor tudi dvoje reber. Dr. Dvorsky in Hls va sta se podala v Trento po vodnike,! so kakor znano najboljši plezači. Odrinil sta ponoči v Trento. Dr. Stoje je pade pod sneg. Učitelj Petrovčič je rabil tr ure, da ga je premaknil do 10 m na boi ugoden kraj. Voda teče zdaj tik njega Nesreča se je pripetila v ponedeljek ol %3. popoldne in sicer se je udala dr. Stoj cu skala pod nogami v kaminu skoraj poi vrhom. Padel je dr. Stoje tako, da je od letaval od skal in padel 50 m globoko.
XXX
Gospod dr. Franc Tominšek nan je podal o nesreči slednje porbčilo:
Kakor se je že poročalo, je gospod dr Stoje ponesrečil na Škrlatici. Odšli sta dve ekspediciji, ena iz Kranjske gore, eni iz Mojstrane, da ga poskusita rešiti. Vče raj ,v sredo, ekspediciji nista imeli uspeha, pač pa jc pričakovali, da bodo dr. Stojca, ki je bil včeraj še živ, danes dosegli in v dolino spravili. Naslednje podrobno po* ročilo:
Radi razumevanja položaja priponi-nini, da je Škrlatica od južne strani, t. i. ob pristopu iz Vrat ali iz Kranjske gore preko Križkega sedla, še precej dobro pristopna, če tudi je tura v resnici jato težavna in se sme izvršiti le z vodnikom. Proti severu pada Škrlatica v silnih strminah do globokega sedla Velike dnine, ki loči Škrlatico od severne sosede Visoke Ponice. Do sedla Velike dnine je lahko priti preko Kranjske gore, Velike Pišnice in Krnice. Iznad sedla, ki je skoro popolnoma pokrito z velikanskim snežiščem, pa se dviga najprej čisto vertikalna, naj brž čez 100 m visoka stena, višje gori proti vrhu Škrlatice pa je tudi teren silno nagnjen in eksponiran. Posebno je velika nevarnost zaradi kamenja, ki se po teli strminah vedno ruši.
Ponesrečeni dr. Stoje je napravil 5 svojim tovarišem nadučiteljem Petrovčičem iz Kranjske gore turo preko Velike dnine in je vstopil, kakor je po sedanjih poročilih gospoda Petrovčiča razvidno, v prvo vertikalno steno. Tam sta plezala P'J edinem za vstop mogočem žlebu kviškJ in iskala daljnega pristopa, spotoma pf sta si tudi pot zaznamovala. Naprej i-plezal g. dr. Stoje in je konečno splezal v neki navpični kamin ter je priplezal blizu do njegovega vrha, potem pa je zaklical Petrovčiču, da tam ni mogoče ven iz kamina splezati, da je pa zraven tega kamina drug kamin, samo da ne more do njega-Povedal je Petrovčiču, da mora nazaj navzdol splezati.
sam se je pa vzdržal za prste v naznatnem 1 oprijemijaju, a ker ni z nogami mogel doseči nobene opore, so mu prsti otrpnili in padel je navzdol. Ko so se zrušile skale, se je spodaj stoječi Petrovčič stisnil v steno, da je kamenje čez njega letelo, komaj pa je dobro pogledal kvišku, pa je že zapazil, da leti dr. Stoje z višine in padel je preko njega navzdol do dna dotičnega kamina, kjer se je kamin na srečo nekoliko zavil, tako da ga je dotični rob zadržal. Dr. Stoje je kar obležal; padel je spodaj na sneg, ki leži na dnu dotičnega kamina.
Petrovčič je nemudoma splezal navzdol in kmalu je zapazil, da se je začel dr. Stoje gibati. Ko je prispel do njega, se je dr. Stoje že zavedel. Petrovčič ga je skušal spraviti s snega bolj na stran na suho. Pri tem sta uvidela, da je imel dr. Stoje eno nogo zlomljeno in na kolenu močno poškodovano ter je imel tudi drugo nogo nekaj poškodovano in zlomljeno tudi eno roko.
Nesreča se je zgodila v ponedeljek nekako ob 3. uri popoldne. Petrovčič je dr. Stojca spravljal dolgo časa s snega na suho, kar je ponesrečencu povzročalo silne bolečine. S tem je zopet prešlo veliko časa. Petrovčič si ni upal več ta dan sestopa in si tudi ni upal čez noč pustiti tovariša. posebno ker se je bližala nevihta; prenočil je torej med dežjem in nevihto od pondeljka do torka pri dr. Stojcu gori v skalovju. V torek zjutraj je privezal 'dr. Stojca z vrvjo na neko trdno skalo, pustil mu je svojo vrhnjo suknjo in nekaj drugo obleke, potem pa se je podal na sestop. S silno težavo je prispel zopet do snežišča na Veliki dnini, potreboval je zato okoli 3. ure, in se povrnil v Kranjsko goro, kamor pa je vsled oslabelosti prišel še le v torek popoldne ob 1. uri.
Kranjskogorčani so koj zbrali ekspe-dicijo", ki se naj poda po dr. Stojca. Edini kranjskogorski vodnik, ki je dosedaj iz Velike dnine po severni steni na vrh Škr-latice plezal, je vodnik J. Pečar p. d. Bo-bek. Po pripovedovanju Petrovčičevem je smatral vodnik Pečar za gotovo, da sta dr. Stoje in Petrovčič že preplezala spodnji del nastopa, in da se nahaja dr. Stoje visoko gori pod vrhom Škrlatice. V tem slučaju bi bilo mogoče dr. Stojca spraviti s stene le na ta način, da bi ga potegnili popolnoma na vrh Škrlatice in potem po nje južni strani v Vrata. Zato je ukrenil, da naj gre rešilna akcija iz Kranjskegore čez Križko goro in potem pod Rogico na južno stran Škrlatice in čez njen vrh do mesta nesreče. Gospod dr. Tičar, župan kranjskogorski, je brzojavil g. I. Winzigu v Mojstrano, ki je vodja tamošnje rešilne štacije nemškega in avstrijskega planinskega društva v Alojstrani, brzojavil je pa tudi tovarišu dr. Demšarju v Ljubljano, vedoč, da bo treba zdravniške pomoči, ter je vsem tem naznanil, da naj se podajo skozi Vrata in čez vrli Škrlatice.
Rešilne ekspedicije so se nemudoma zbrale, in že popoldne je odpotovala iz Kranjske gore sedmorica krepkih mož z vodnikom Pečarjem in dr. ličarjem ter znanim češkim turistom dr. Dvorskim na čelu, iz Mojstrane pa devetorica vodnikov in lovcev z Janezom Rabičem na čelu, in tem sva se pridružila tudi jaz in dr. Demšar, za naini pa sta prišla pozneje še prijatelja ponesrečenca, gospoda dr. Plečnik in dr. Bretl.
Kranjskogorci so prenočili pod Križko steno, mojstranska ekspedicija pa je potovala kar celo noč skozi Vrata in na vrh Škrlatice; pri Škrlatici sta se obojestranski ekspediciji že združili in ipohiteli na vrh. Bilo pa je skrajno neugodno vreme, kajti gosta megla je zavila bkrlatico, začelo je deževati in ostra burja, da so hotele roke kar zantreti, se je pojavila. Vodnik Pečar, kakor tudi gospod dr. Dvorski in vodja mojstranske ekspedicije Janez Rabič so izjavili, da je v tem vremenu ne-ntngoč sestop na severno stran; s tem pa bi pil dr. Stoječ prepuščen svoji usodi. Hoteli smo vsled tega vsaj dognatj, ali dr. Stoje še živi in kje se nahaja. Začeli smo klicati in pazno poslušati, ako ne pride izpod severnih sten kak odgovor. Zamolkel glas se je odzval, toda prihajal je iz take nižine, da nismo mogli verjeti, da bi bil to glas dr. Stojčev, dasi je g. dr. Demšar bil mnenja, da je spoznal klic kot glas svojega ponesrečenega prijatelja. Odredil sem, da se počakamo na vrhu, zaupajoč na kako spremembo vremena, in res je čez kako uro ponehal dež in tudi megle so se za nekaj časa dvignile, tako, da smo mogli pogledati navzdol po severni steni Skrlaticc.
Vodnik Pečar jc označeval mesto, koder bi po njegovem mnenju moral ležati .dr. Stoječ, in to bi bilo kakih 200 m pod .vrhom Škrlatice; kljub paznemu motrenju Pa nismo mogli v tisti steni, ki je bila dobro vidna, nobenega živega bitja zapaziti, in tudi noben glas odtod ni prihajal, pač ,pa smo zaslišali po svojem, klicanju zopet iZamolkei glas, ki je prihajal1 'čisto iz dna .Velike dnine. Da pa se vendar dožene, ali ■m dr. Stoječ v bližini, smo spustili vodniku Pečarja po vrvi čez gorenje najhujše Jiagnjene, vsled dežja opolzle stene, in pojem je preiskal vodnik Pečar ves odtod
pristopni kraj severnih sten. Ker je ved- ' ,no klical iu se mu je od spodaj nekdo od- j ,žival, je šel čisto navzdol do roba prve ' stene, ki se dviga iz Velike dnine, in tam ■notri nekako v sredi stene je zagledal — •torej ob prvem vstopu — ponesrečenca dr. Stojca ležečega ob majhnem ležišču, mahajočega z eno roko in kiicajočega na ..pomoč. Do njega stopiti pa ni 'bilo mogoče. .Zaklical mu je v tolažbo, 'da pridejo rc-Silci, in se potem povrnil na vrh Škrla-•tice.
Dr. Stoječ -je torej živel in sedaj je bilo treba za njegovo rešitev kar mogoče »ukreniti. Do njega z vrha Škrlatice stopiti ibi ibilo mogoče le posameznikom, a čisto /nemogoče bi bilo iz tako globokega kraja spraviti dr. Stojca na vrli. Edina pomoč se je torej mogla nuditi dr. Stojcu le od spodaj na ta način, da pridejo rešila do Velike dnine in potem do njega, koder je sam plezal. ter da ga potem s kakim primernim .zavarovanjem po klinih in vrveh spuste naravnost navzdol do snežišča v Veliki dnini.
Zato smo koj ukrenili, da steče gosp. dr. Dvorski še v Trento, da pridobi še daljno 'pripomoč tamoSnjih vodnikov, ki so že 'hodili po severni steni Škrlatice, drugi pa da se inemudoma vrnejo po najbližji progi, to je skozi Vrata in Mojstrano v Kranjsko goro in odtod nastopijo do Velike dnine. Morala se je pripraviti lesena škatlja, v katero bo moč dr. Stojca posaditi in potem spustiti po steni navzdol. Tudi je bilo treba preskrbeti obilico železnih klinov, po katerih se pritrdijo vrvi ob spuščanju navzdol. Nemudoma se je morala torej prva ekspedicija vrniti, in določili so 'se možje, ki naj koj okoli polnoči odidejo iz Kranjske gore proti Veliki dnini.
6i!no težavno bode s tiste stene srečno spustiti dr. Stojca v globočino; njegovo življenje je v skrajni nevarnosti. — O uspehu upamo izvedeti še danes v četrtek popoldne. Ekspedicije čez Veliko dnino se udeleže kot zdravniki tudi gg. dr.
Tičar, dr. Detnšar in dr. Plečnik.
* $ ❖
Dr. Sto'ca so dobili danes in ga zvečer pripeljejo v Kranjsko goro. — Ob pol
štirih popoldne se je odpeljal g. dr. Šlaj-mer v Kranjsko goro.
ljubljančanje in okoličani, : pozor na 22. avgust! :
lj »Nakup kranjskih pivovaren«, Pod
tem naslovom je včerajšnji »Slovenski Narod« objavil notico, da se nova delniška družba, ki se je ustanovila z namenom centralizirati pivovarništvp na Kranjskem, pogaja s klerikalno Ljudsko posojilnico radi nakupa Mengiške pivovarne in da bi Ljudska posojilnica pivovarno prav rada ,prodala ter da so diference le še radi cene in da Ljudska posojilnica veliko več zahteva kot je pivovarna vredna, češ, da mora Juliju Staretu vendar nekaj dati, sicer bode preveč vpil, da ga je ljudska posojilnica odrla. — Informirali smo sc radi tega pri Ljudski posojilnici in poiz-/vedeli sledeče: Res je pooblaščenec nove delniške družbe pri nji radi prodaje, oziroma nakupa vprašal in mu je Ljudska posojilnica povedala, da nima proti prodaji nič, ker je to tudi želja Staretovih dedičev, toda da pivovarne nikakor ceneje nc more dati, kakor ista z izvršenimi investicijami stane, ker je pivovarna tako urejena, da se v bodočnosti lahko letno 40.000 lil zvari, in da dobe dediči tisti del svoje dedščine izplačane, kateri nanje odpade. S tem je »Ljudska posojilnica« gotovo samo popolnoma korektno postopala. Iz celega članka v »Slov. Narodu« je le razvidno .da hoče isti sedaj ko je dr. Oražen fsvojo pivovarno Nemcem prodal, naprav-Ijati pot za nadaljno propagando za prihodnje nemško podjetje v škodo drugim domačim slovenskim pivovarnam, čisto po stari taktiki liberalcev, ki čez Nemce vpijejo, sami se pa z njimi povsodi vežejo.
lj Korni poveljnik, general infanterije, Oskar Potiore'k je prispel včeraj iz Gradca in ložira v »Unionu«. Včeraj jc bil v .»Unionu« garnizijski večer. Danes se vrše vaje in inšpekcija.
lj Iz »Abstinenta«. Jutri, v petek, zvečer ob pol 8. uri se vrši v prostoru kršč.-soc. zveze v »Unionu« posvetovanje društva »Abstinent« zastran nameravanega skupnega izleta na Kum. Naj sc somišljeniki in prijatelji obilo udeleže.
ilj Zblaznel je včeraj vpokojen i uradnik »Kranjske hranilnice« Alojzij Dzim-sky. Poznala se mu je blaznost, že v Kočevju, in ko se jc popoldne pripeljal v Ljubljano, je bil na južnem kolodvoru že popolnoma zmeden. Prepeljali so ga iz-voščkom v blaznico na Studencu.
lj Pri občnem zboru duh. podpornega društva v Ljubljani dne 9. t. m. so 'bili v odbor tega društva izvoljeni sledeči go-
' spodje: Sajovic Janez, predsednik; Fet-1 tich-Frankheim Ant., podpredsednik, tajnik in blagajnik; odborniki: Kalan Andr., 1 .Sušiiik Janez. dr. Čekal Ferdinand, Šiška .Jožef, Rozman Janez, dr. Lesar Jožef, Zupančič Anton, dr. Ušeničnik Frančišek; odbornikovj namestniki: Erker Jožef, Kr-žič Anton, Zupan Simon, Plantarič Jožef, Čadež Anton. Pregledovalci računov: dr. Gruden Jožef, dr. Grivec Frančišek, Stroj Alojzij.
lj Vzpored drugega sestanka slovenskih svobodoiuislecev jc sledeči: Inženir C. Jekovec o »morali svobodne misli«, kandidat >juris Lenart Lotrič o »razmerju svobodne misli k političnim strankam ter organizaciji slovenske sekcije«, filozof Lah o »svobodni šoli«, jurist Kisovec pa o »jugoslovanskem kreinatorju«. — Vsa stvar se vrši 5. septembra v Ljubljani.— .Vstopnina za ta teater še ni znana.
Cestni jarek v $t. Lovrencu.
Iz Š t. L o v r e n c a.
Da se resnica prav spozna, je treba slišati dva zvona! To narodno vodilo me napoti, da pojasnim v imenu pretežne večine župljanov v Št. Lovrencu položaj pri nas, katerega neki »narodno zavedni« pisec v »Slovenskem Narodu« dne 7. t. m. pod šifro »Pravica je zmagala«, čisto neresnično popisuje in gospoda župnika Oblaka z raznimi zavijanji blati, — to pa le, da bo svet zvedel, da mi Št. Lovren-čanje nismo sami razbojniki, kakor se jih tam popisuje.
Pri nas je večina ljudstva mirna in v verskem duhu vzgojena. Le mala družba liberalcev, kojili gnezdo je Velika Loka, dela nekaj let že sitnosti, tako v občini kakor v Št. Vidu. Dosedaj so ti ljudje še vsakega duhovnika, ki je zašel v našo faro, po listih napadali in ga po raznih javnih uradih vlačili. Prav iz tega razloga sta zadnja dva gospoda župnika Žagar in Šimeuec zapustila našo župnijo, in poslan je bil k nam znano vneti duhovnik, kateremu se ne more ničesar očitati, — da bi bil že enkrat mir v župniji. Gosp. župnik Oblak se je izkazal poleg izredno lepega cerkvenega napredka tudi skrbnega očeta župljanov, katerim je skrbel za sirote, jim pomagal v gospodarskem društvu do lepili dohodkov in pokazal napredek pri živinoreji. Naše ljudstvo ga je splošno spoštovalo, sodna in duhovska oblast ga je pa odlikovala s pohvalnimi dekreti; a »narodno zavedna« družba Ločanov mu je pa napovedala boj na nož le iz tega razloga, ker je podpiral reveža proti oderu-štvu ter ga učil samostojnosti.
Poleg drugih napadov Inaj bi služil tudi cestni jarek v Št. Lovrencu za bojni predmet. Ob okrajni cesti, ki pelje iz Mar-tinje vasi v Št. Lovrenc, se nahaja cestni jarek, kakoršni so po celi deželi in iz jarka se izliva tekočina v pod cesto napeljan betoniran kanal in iz tega po nadarbin-skem svetu v potok Temenica. Tako je bilo nekdaj; — to je pokazal sodni ogled, to ve pa tudi vsak župljan! Ob cesti v Št. Lovrencu stojita pa na južni strani župnišče in nasproti župnišča v mali daljavi javna šola. Za šolo leži travnik, ki je bil kupljen leta 1856. za šolo, in ga uživa vsakočasni nadučitelj kot poboljšek. Med cesto in šolo se pa nahaja nadarbinski svet. Prestavljeni nadučitelj Potokar poizkušal si je pa izboljšati dohodke iz travnika na ta način, da je skrivaj napeljaval lužo iz cestnega -jarka po kolesnicah preko nadarbinskega sveta na šolski travnik. Sedanji gosp. župnik Oblak jc bil pripravljen dovoliti mu to začasno, ako podpiše izjavo, da si ne lasti s tem kake služnosti. Nadučitelj jc ponudbo odklonil, prepričan, da mu je na razpolago sodelovanje cestarja. Cestar je namreč preteklo spomlad, mesto da bi izčistil stari cestni jarek in kanal pod cesto, pustil vse to. da ni mogia voda odtekati, ter je brez neposrednega ukaza načelnikovega pričel kopati jarek preko nadarbinskega sveta, po katerem naj bi se voda odtekala na šolski vrt. Poslal je najprvo svojega delavca, da bi izkopal jarek, ker mu je pa le-ta naznanil, da župnik ne pusti kopati jarka preko nadarbinskega sveta, je prišel potem sam in pričel z delom, mesto da bi bil naznanil slučaj v to pristojni oblasti, katera bi bila razsodila, kaj jc prav. Ker pa g. župnik Oblak tega početja ni trpel in je prijel za železne grablje cesarjeve, lc-ta je pa grablje nastavil proti župniku, jc izrekel g. župnik, da če ne bo miru, bo šel po revolver, ter je odšel mirno v svoje stanovanje, cestar je pa ostal še nadalje na na-darbinskem svetu in sc odstranil šc-le tedaj, ko mu je navzoči g. župan dopovedal, da naj nc dela sile, marveč celo zadevo naznani politični oblasti.
No, g. župnika je poučilo sodišče, da je po zakonu tudi tak nastop prepovedan, če tudi se brani le svojo lastnino. Sodbi .vsa 'čast, v kolikor je utemeljena po zakonu. Iz celega položaja pa sledi, da sc jc delala g. župniku po cestarju krivica i:i nasilstvo, nadalje da cestar ni izvrševal po predstojniku mu naročenega dela, ker ni trebil že obstoječega cestncga jarka,
marveč ie segel v tujo zasebno lastnino, in pa da se ni zbal kake grožnje, marveč da se je odstranil še-le na županov nasvet.
Tako sodi pretežna večina župljanov, ki obžaluje g. župnika, pa še bolj njegove nasprotnike, ki niso zmagali za pravico. Toliko v opravičenje naše župnije. Kar jc pa nepoklicani dopisnik pisal še neslanosti in neresničnega o političnem komisarju dr. Pilshoferju in o kazenskem sodniku, kateremu podtika, da bi bil stvar, ki je baje po nasvetu dr. Slanca hudodelstvo, poravnaval kakor razžaljenje časti, bo-deta pa navedena gospoda uže sama zadevo uravnala.	Temenčan
eeeeeeoeeeosese©
Ali ste že odposlali na položnici dar za sklad obmejnih Slovencev? Nabirajte, odpošiljajte! Nobena položnica naj ne :: ostane neizpolnjena! ::
©0SeQBOQH90e000t3
Telefonska in brzojavna poročila.
CESAR ZA SPRAVO.
Praga, 12. avgusta. Češki listi poročajo, da bo cesar ob priliki, ko mu bodo ministri' čestitali, nasproti ministrskemu predsedniku povdarjal potrebo sprave med Cehi in Nemci in se bo sklicala tozadevna konferenca.
CEHI PROTI NEMŠKIM SIROVOSTIM.
Praga, 12. avgusta. Češka društva so sklenila prirejati pogoste izlete na Dunaj, da se okrepi ondotni češki živelj.
RUSKI VOJAKI STRELJALI NA ZRAKOPLOV.
Breslava, 12. avgusta. Ruski vojaki na meji so streljali na nemški zrakoplov. Tri ljudi so ubili, enega pa ranili.
TURŠKO-GRŠKE VOJSKE NE BO.
Pariz, 12. avgusta. Turški ministrski svet je sicer izjavil ,da z grško, noto glede Krete ni zadovoljen, da pa turškega poslanika ne bo iz Aten odpoklical. Vojno razpoloženje ponehuje.
RUSKI VLOMILCI.
Reka, 12. avgusta. Ruski vlomilci so vlomili 11. m. v »Banca popolare«, ranili blagajnika Miloševiča smrtnonevarno in ukradli .1600 K. Blagajnik je umrl. Vjeh so le enega vlomilca.
SPLOŠNA STAVKA NA ŠVEDSKEM.
Stockholm, 12. avgusta. Dne 16. avgusta ie napovedana splošna stavka poljedelskega delavstva. Sadijo, da se izjalovi. Delavstvo se vedno bolj razburja. Splošna stavka se je že izpeljala po več krajih. Ustavil se jc parobrodni promet Stockholm-Kodanj.
Stockholm, 12. avgusta. Glasilo mladih socialistov »Brand« je zaplenjeno za-•radi razžaljenja veličanstva. Zaplenjeno je tudi soc. dem. glasilo v Ostersundu. Proti stavkolomcem so se pričele hrupne demonstracije.
UMOR PRAŠKEGA POLICISTA BAR-TOFFA.
Praga, 12. avgusta. Prijeli so vlomilca Lukša, o katerem sumijo, da je umoril praškega policista Bartoffa. Lukeš taji sokrivdo.
IZPREMEMBE V ŽELEZNIŠKEM MINISTRSTVU.
V železniškem ministrstvu se i z vrše važne izpremembe. Dr. Geutcrbriick in Trnka prevzameta vodstvo podržavljenih prog »Severozahodne železnice« in »Družbe državnih železnic«. Načelnik predsed-stvene pisarne postane sekčni svetnik dr. Oto Miiller.
CESAR FRANC JOŽEF V FRIEDRICHS-HAFNU.
Cesar Franc Jožef I. obišče 31. avgusta virtemberškega kralja. V friedrichs-hafenskem gradiču bo sijajen vojaški sprejem. Kralj sprejme avstrijskega cesarja v pristanišču, po zajtrku si avstrijski cesar ogleda Zeppelinove zrakoplove in delavnice. Zeppelin se bo vozil pred cesarjem z zrakoplovom Zeppelin III. Cesar se nato pelije čez Mainau v Bregenc.
ANGLEŠKI KRALJ V MARIJINIH VARIH.
Ali pride, ali ne pride? Nekaj mesecev so se povpraševali listi, če pride letos angleški kralj Edvard v Marijine Vare ali ne. Edvard je prišel. Angleški kralj se letos ne mudi v Marijinih Varih kot angleški kralj, marveč le kot zasebnik in tudi ne obišče avstrijskega cesarja Franca Jožefa 1. v Išlu. »Frenidenblatt«, list, ki objavi le, kar mu spišejo po ministrstvih, žeii Edvardu, da bi se mu dobro godilo v avstrijskih toplicah. List naglaša, da nimajo prav listi, ki pišejo, da iz posebnih razlogov letos Edvard nc obišče Franca
Jožefa I. 'Prijateljstvo obeh vladarjev je prisrčno. Stališče Angleške ob orientski krizi ni prijateljskega razmerja izpremc-nilo. Franc Jožef I. jc gentleman, ki vedno loči osebo od politike. »Times« pišejo, da porabi Edvard 18. avgust za to. da izrazi avstrijskemu cesarju spoštovanje in ljubeznivost.
CEHI IN NEMCI.
Nemci so pričeli zdaj na Dunaju preganjati Cehe. Pretepajo se nemški kultu-ronosci ponajveč med seboj ob svojih demonstracijah in pa s policijo. Nemci groze z bojkotom čeških konzumentov na Dunaju. Češko časopisje poziva zato Celic, naj se ogibajo Dunaja.
RAZBURJENJE V ČRNI GORI.
Iz Bara sc poroča, da so nekaj časa sem Črnogorci zopet zelo razpoloženi v.a vojno. Vojno razpoloženje ie naraslo, ko so dobili Črnogorci dar ruskega carja: šest 26 cm havbic, 16 10 cm havbic, štiri 12 cm oblegovalne topove, vse izločeno rusko orožje. Nadalje so šc dobili 24 poljskih, 18 gorsikh in 50 hitrostrelnih topov, več tisoč pušk, veliko streliva in nekaj šotorjev. Došlo jc tudi 200 ruskih inštruktorjev: častnikov in podčastnikov. Priredili so več pojedin, na katerih so liujskali proti Avstro-Ogrski. Z nekim ruskim generalom so tudi ogledali mejo. Govoril je tudi črnogorski vojni minister, ki jc izjavil. da jc vojska z Avstro-Ogrsko neizogibna in da bodo kaznovali Črnogorci Avstro-Ogrsko vsaj najkasneje čez osem mesecev.
ŽRTEV SVOBODOMISELNE KRVOLOČNOSTI V BARCELONI.
Dne JI. t. m. jc umrl v barcelonski bolnišnici kot žrtev svobodomiselne krvoločnosti pater Martino. Po liberalcih, socialnih demokratih in anarhistih uahujska-no barcelonsko ljudstvo jc napadlo reveža in ga grozno mučilo. Iztaknili so mu obe očesi. Da ne čujejo bolestnih njegovih vzklikov, so mu zašili usta. Nc dovolj muk! Krvoločni liberalci so mu odsekali vseh pet prstov na desni roki. A ni bila še vtešena liberalna pohlepnost po muki »farja«! Se rebra so mu polomili. Po liberalcih in njihovih socialistično anahistič-,ni'ih zaveznikih nahujskano ubogo ljudstvo jc ubogega patra zato tako mučilo, ker je bil drzen dovolj, da sc jc upal miriti ubogo, po liberalcih k demonstracijam zapeljano ljudstvo . . .
mmmmmmmmm

2226 1-1
Rodbina Josip Jebačin naznanja bridko izgubo svoje ljubljenke
MARTICE
katero je Vsegamogočni danes po kratki, mučni bolezni v nežni dobi 3 let poklical med svoje krilatce.
Pogreb nepozabne se vrši dne 12. t. m. ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice v Rudniku na domače pokopališče. Rudnik, dne 11. avgusta 1909.
Žalujoči ostali.
mmrnmmmm
neoženjen okolu 30 let star, se sprejme z mesečno plačo. Kje pove iz prijaznosti uprava lista. 2181 3—1
se išče, isti mora biti čevljar, izurjen v računstvu in nekoliko v knjigovodstvu. Ponudbe do 15. t. m. na naslov: Združeni čevljarji v Ljubljani, Sv. Petra n. 2206 2-1
Sprejmem takoj veščega
za svojo mlekarno v Škradu na Hrvaškem. Oženjeni, ki se razumijo tudi na gospodarstvo, imajo prednost. Reflektantje naj se zglase v pisarni Jos. Lončariča, Ljubljana, Streliške ulice štev. 27.	2219 4-t
Preselitev kavarne!
Podpisana si usojata slav. občinstvu najudaneje naznaniti, da sta se s svojo kavarno preselila
iz Prsat »lice šfc l na Sv. Petra nasip štev. 37.
tik jubilejskega mostu.
Izrekava tem potoni svojo najprisrčnejo zahvalo za dosedanjo naklonjenost slav. občinstva, ter so obenem najvljudneje priporočata za mnogobrojen obisk tudi na novem prostoru.
Z odličnima spoštovanjem IVSMl tU AllSl PEM lastnika kavarne.
A^2183 5-1 ___
a is wSi flaa r.elo noč odprta! j
Več spretnih
linril imuni
jo) sprejme takoj v trajno Q delo Simon Praprctnik mizarski mojster, Ljubljana, Jenkove ulice 7.
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji zaradi odpotovanja v Ameriko več
Stroj za kolesa na katerem se lahko izvršuje enajst del, nadalje trakovna žaga (Bandsage) in parni motor s o konjskimi silami, kakor tudi drugo orodje spadajoče k tej stroki. Ivan Intihar, kc-lar, Studenec — Ig štev. 187. 2202 3-1
St. 1082.
Razpisuje se služba občinskega zdravnika za mestno občino P u n a t na otoku Krku.
Letna plača K 2400"—.
Treba je dokazati:
1.	usposobljenost iz vsega zdravilstva,
2.	avstrijsko državljanstvo,
3.	znanje hrvatskega jezika.
Zdravnik sme imeti domačo lekarno.
Drugi pogoji so na vpogled pri podpisanem uradu. Prošnje je treba doposlati do 31. avgusta 1.1.
Občinsko predstojništvo P u n a t, dne 22. julija 1909. 2070 1	Načelnik: F. Orlič.
lis Kranjskem, do£&n]ska železu, postaja Straža-Toplice.
Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi. išins, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 896 12—1 zdraviliška uprava.
m 1.
Gremij trgovcev je na svojem občnem zboru dne 9. maja 1.1. sklenil, da ne smejo dajati člani gremija svojim odjemalcem nikakih daril niti za novo leto niti za Velikonoč, najsibo v blagu, denarju, neobičajni škonti ali na kak drug način.
Dalje se je sklenilo, da se ne dajo društvom nikaki dobitki za prirejanje tombol ali drugih veselic.
Proti onim članom, ki se ne bodo držali tega sklepa, postopalo se bo v smislu § 24., odst. 4., točka 5. zadružnih pravil.
Ljubljana, dne 9. avgusta 1909.
Ivan Knez 1. r.
2223 l-l	načelnik.
2213 3 1
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje javiti, da sem se preselil s svojo
o
iz dosedanjega lokala na Kongresnem trgu 16, v svojo
Ko se najtopleje zahvaljujem za vse obilo zaupanje, ki se mi je izkazovalo na mojem dosedanjem mestu, se najvludneje priporočam i nadaljni naklonjenosti velecenjenega občinstva, zagotavljajoč vsikdar najtočnejšo postrežbo po zmernih cenah.
Velespoštovanjem
Josip Štel, špediter.

Marije Terezije cesta štev. 5
se je vrnil in
zopet ordinira.
KiEmnsoa
Proda se
pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno	1913 t
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta
štev. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30.
346 41-0
Steckenpferd-lilijno-mlečno-milo.
Najmilejše milo za kožo kakor proti pegam! -Dobiva se povsod!-
Ha zelo ugodnem prostoru
lokal za prodajalno
nastavnem frguvKamniku
se odrla takoj v najem. Natančneje pri
npravnistva ..Slovenca". 2224 2-1
Zajamčena naravna poštena
istrska vina
belo, črno in fini šiler od 20 do 28 kron 100 litrov, fino vino za sv. maše od 40 do 56 kron 100 litrov, franko postaja Matovun (Montana). Ako da stranka posodo, 1 krono ceneje. Fini domači tropinovec K 1'40 do 1"60 liter, fini domači konjak K 4 do 6 liter.
Zaloga vina
i Josip Rifossa I
posestnik, Karojba (Istra).
■ v
i žrela
poštena, snažna, skrbna, dobra kuharica se išče za samostojno vodstvo majhnega gospodinjstva. Stanovanje začasno izven hiše; plača po dogovoru. Ponudbe z natančnim naslovom: i.l, poste restante, Ljubljana, glavna posta.
Za večjo tovarno se išče za takojšnj nastop izurjen, Slovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolnoma zmožen
ondent
Prij. ponudbe s prepisi spričeval in sliko pod „M. 1473" na Haasenstein & Vogler R. G, Dunaj I.	2215 2-1
Podružnice
Spljet, Celovec
In Trst
Rezervni fond K 300.000.
Podružnice
Splfiet, Celovec to Trst
- Delnica glavnica -
StntarfeTre ulica 2
Promesc zemaljskih srečk I. izdaje. Žrebanje Že 16. aVOUSta. = Glavni dobitek K 90.000. = _______JL, Cena K 5.
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurza.