Poštnina plačana v gotovini L»t«> XIX., št. 6$. Upravmstvo Ljubljana Knafljeva 5 - Telefon št 3122 3123. 3124, 8125 3126. Inaeratnl oddelek: LJubljana. 8elen-burgova ul. - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celle: K oc enova ulica 2. - Telefon št 190. Računi ori pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11 842, Praga čislo 78 180 Wien St 105 241 Ljubljana, petek 18« marca 1938 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—s Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor. Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Bolgarske volitve Pretekli dve nedelji so bile v štirih okrožjih v Bolgariji volitve v novi parlament Volilni rezultati so enako, kakor volitve same po sebi, po pravici zbudili tudi pri bolgarskih sosedih dokaj šnjo pozornost, čeprav ne tolikšne, kakršno bi bili zbudili, če ne bi bili prišli vmes senzacionalni avstrijski dogodki. Balkanski narodi so danes tako tesno povezani v skupno usodo, da je razumljivo in celo nujno, da se slehrni med njimi zanima za politično dogajanje tudi pri sosedih. Vrh tega je to dogajanje tako svojevrstno, da že zaradi tega vzbuja pozornost in zanimanje sosedstva. Zadnje parlamentarne volitve na Bolgarskem so se izvršile v letu 1931., torej že pred sedmimi leti Že to daje volilnemu dogodku večji pomen, značaj nečesa vsaj do neke mere izrednega. Se prav posebno pa se stopnjuje zanimanje zanje, ako se zavedamo, da Bolgarija od maja 1. 1934. ni imela narodne skupščine, marveč je bil na režimu izvenparlamentarni sistem. Dobro so še v .spominu dogodki, ki so najprej do-vedli na režim skupino Kimona Georgieva. za njim. po nekoliko nenavadni poti, pa vlade, ki so si sledile zapored, ne da bi imele idejno ali stvarno kontinuiteto s prvim kabinetom, ki je nastopil z namenom, da izloči parlamentarno-strankarski sistem in ga zamenja z novim. Razvoj bolgarskega neparlamentarne' ga sistema je bil zelo svojevrsten. Vlade in ministri so se menjavali po nagibih, motivih in odločitvah, ki jih širša javnost ni mogla poznati, komaj slutiti. Ujemali so se v glavnem po odklanjanju strankarskih vplivov, dasi niso bili napram določenim strankam ves čas enako razpoloženi. Tudi so se trdovratno ponavljali glasovi, da je pričakovati polagoma povratka v parlamentarni režim in imenovale so se osebe, ki zastopajo v vladnih vrstah taka načela. Toda dejansko se ni nič takega zgodilo in napovedi so se po vrsti demantirale po dogodkih samih. Končno se je vlada Kjuseivanova, ki je doslej najdalje na krmilu, dasi ne ves čas v isti sestavi, lotila izvedbe tolikokrat napovedanega povratka v parlamentarni sistem. Toda izvedla je svojo namero v obliki, ki izdaja nagibe sodobnih avtoritarnih teženj. Bolgarska vlada si je vzela za nalogo, da obnovi parlamentarni režim, toda brez političnih strank, da obnovi parlamentarni način vladavine, toda strank in strankarskega političnega sistema vendarle ne pripusti. Ta poskus, ki v sodobnem evropskem političnem razvoju ni nič nenavadnega, je začela izvajati Kjuseivanova vlada. Sestavila in uzakonila je novi volilni red in se z njim podala na volitve. Pod temi perspektivami nam je motriti pomen dosedanjih volitev in mediti njihove rezultate. Volitve so se pretekli dve marčni nedelji izvršile v štirih volilnih okrožjih. vsako nedeljo v dveh. Nadaljevale se bodo na enak način še prihodnji dve nedelji, tako da bodo zaključene 27 t. m., ko bo volila tudi Sofija Ta sistem ni nov, saj ga je vlada preskusila že lani z občinskimi volitvami, ki so se izvedle v glavnem po istih načelih, čeprav z drugačnim volilnim redom Takrat je opozicija, ki jo predstavliajn slej ko prej politične stranke, izdal? parolo za volilno abstinenco Obnesla se ie jako slabo Udeležba je bila nepričakovano velika in volilci so pridno volili kandidate, ki so bili vladi l^ubi Sedaj je opozicija bolj modra, pa se vneto udeležuje volitev, kolikor ji seveda to dovoljuje volilni red, ki ne priznava političnih strank, pa skuša z raznovrstnimi ukrepi izločiti ali vsaj zmanjšati strankarski vpliv Stranke so celo sklenile med seboj sporazum za vzajemno podporo, z izjemo demokratov in pristašev Cankova, o katerem je znano, da je sam pripravljal in organiziral bolgarsko fašistično akcijo. Toda uveljavljanje političnih strank in njihovih kandidatov je zelo oteženo z določbami volilnega reda. Tako na primer ne smejo kandidirati v posameznih volilnih okrožjih kandidati, ki ne bi v dotičnem okrožju bivali že pet let Nadalje je prepovedano agitirati za kandidate. ki morajo torej sami opravit) propagandni posel zase. Vrh tega se mora vsak kandidat prijaviti oblasti ki prijavo sprejme na znanje ali pa tudi ne. Opozicija se pritožuie da so bili mnogi prijavljeni kandidati nalašč zavrnjeni šele tik ob koncu prijavne dobe, tako da stranke niso mogle postaviti novega kandidata. Po pritožbah opozicije so baje zavračali posebno vse vplivne in pri prebivalstvu priljubljene kandidate iz opozicijskih vrst. Iz teh navedb in še mnogih drugih določb in ukrepov je razvidno, da je borba med vlado in opozicijo v Bolgariji zelo huda Kakšen h0 nien rezultat je še negotovo ali vsai neia^no Prvi dve volilni nedelji sta prinesli rezultate .ki jih vlada tolmači za svoio zmago, obenem pa tudi opozicija izjavlja, da z volilnim izidom ni nezadovoljna. Nekateri opozicijski viri celo zatrjujejo, DUNAJ IMA LE šE POKRAJINSKO VLADO Vključevanje v nemški sistem se izvaja v najhitrejšem tempu - Gospodarska štiri« letka velja tudi za Avstrijo - Drevi bo govoril Hitler v državnem zboru Berlin, 17. marca. br. Danes Je bil Izdan sklep nemške vlade, s katerim se dosedanja avstrijska vlada pretvori v avstrijsko pokrajinsko vlado pod vodstvom državnega pokrajinskega namestnika Seyss-In-quarta. Namestnik bo pokrajinsko vlado preosnoval v sporazumu z nemškim državnim ministrom za notranje zadeve Dunaj, 17. marca. br. Državna vlada v Berlinu je sklenila, naj se izenačenje zakonov odnosno razširjenje nemške zakonodaje na avstrijsko ozemlje kar najbolj pospeši, zlasti na polju državne uprave. Izenačenje materialnih sodnih zakonov bo vsekakor zahtevalo več časa, vendar pa mora tudi na tem polju biti izenačenje izvedeno najkasneje v šestih mesecih. Uradni listi objavljajo danes odloke, s katerimi se cela vrsta nemških državnih zakonov že sedaj razširi na avstrijsko ozemlje. Tako je razširjen tudi zakon o državni in narodno socialistični zastavi, ki določa med drugim, da židje državnih in hitlerjev-skih zastav ne smejo izobešati. Prav tako so razširjeni zakon o prepovedi političnih strank in zakon o edinstvu države in narodno socialistične stranke, zakon o državnem pokrajinskem namestništvu ln še cela vrsta drugih zakonov, ki so takoj izvedljivi. Najvažnejše je vsekakor razširjenje zakona o gospodarski štiriletki na avstrijsko ozemlje. Tudi ta zakon stopi takoj v veljavo in daje maršalu Göringu možnost, da nemudoma zajame vse avstrijsko gospodarstvo in ga vključi v svoj gospodarski načrt. Za izvajanje zakona bodo v Avstriji postavljeni posebni komisarji Pokrajinske oblasti so dobile stroga navodila, da morajo gospodarsko štiriletko z vsemi sredstvi pospeševati, ker je od tega v prvi vrsti odvisen razvoj Velike Nemčije. Maršal Göring je poslal avstrijskemu pokrajinskemu namestniku Seyss-Inquartu brzojavko, v kateri med drugim pravi: »Zopetna združitev Avstrije z Nemčijo mora priti do izraza tudi v gospodarskem razvoju Zato je zakon o gospodarski štiriletki razširjen z današnjim dnem tudi na Avstrijo in se bo sedaj lahko izvajal na še širši osnovi kakor doslej. Prosim vas in vse vaše sotrudnike, da me pri tem delu podpirate, da bogato nn-avne zaklade vaše ožje domovine izkoristimo in uporabimo za blagostanje naše velike skupne nemške domovine in za gospodarsko povzdigo Avstrije.« 7 gospodarskih krogih gleJ jo z dokaj deljenimi občutki na bodoči razvoj avstrijskega gospodarstva in s skrbjo pričakujejo nadaljnjih ukrepov. Berlin, 17. marca. br. 2e v svojem govoru v Linzu je kancelar Hitler napovedal, da bo posvečal svoji ožji domovini prav posebno pozornost ter da bo predvsem skrbel za izboljšanje gospodarskih in socialnih prilik. Sedaj že izdelujejo načrt javnih del, ki jih nameravajo izvesti v okviru gospodarske štiriletke. Hitler Je prevzel posebno pokroviteljstvo nad Lin-zom, kjer se bodo pričela prva javna dela. Linz naj postane nekaka božja pot vse Nemčije. Tu bodo zgradili velik Hitlerjev dom ln ovekovečili vse one stavbe, kjer je Hitler prebival v svojih mladih letih. Njegova rojstna hiša v Braunauu bo re-stavrirana in urejena točno tako, kakor je bila za njegovih otroških let Pri Linzu bodo zgradili nov most čez Donavo, nadalje veliko avtomobilsko cesto od Solnograda preko Linza do Dunaja. To je prvi program, ki naj zaposli desettisoče Avstrijcev in da zaslužka avstrijskim podjetjem. Uredbe za izvedbo priključitve Berlin, 17. marca. w. Kancelar Hitler j« na podlagi zakona o zoj>etni priključitvi Avstrije z Nemčijo odredil , da veljajo nemški zakoni, ki so se objavili po tem zakonu, tudi za deželo Avstrijo, ako ni izrecno odrejeno drugače Dalje je kancelar Hitler izdal naredbo, po kateri je centralni urad za izvedbo priključitve Avstrije k Nemčiji nemško notranje ministrstvo. Nemški notranji minister pa ima pravico pooblastiti s svojimi funkcijami svojega namestnika, ki bo imel svoj sedei na Dunaju in ki se bo imenoval »državni pooblaščenec za Avstrijo.« Razpuščeni javni zastopi Dunaj, 17 marca. br. Razpusti društev ta javnih zastopstev ee nadaljujejo. Danes «o razpustili dunaj&ki mestni evet gradiščan-ski deželni zbor štajerski deželni zboT, kmetijsko zbornico za Koroško, nižjeavstrijsiki ■Vželni zbor in še celo vrsto dmgih javnih zastopstev Zasebna društva, v kolikor niso izrazito hitlerjevsika, so dobila komisarja. Razne klerikalne organizacije, ne glede na to. ali im«jo političen ali pa s'rogo cerkve-no-verski značaj. &o raapuščene. Novi guverner avstrijske «orodne banke Dunaj. 17 marca. o. Guverner bivše avstrijske narodne banke dr. Kienböck je bil odstavljen. Vodstvo poslov je prevzel dosedanji viceguvemer dr. Joae. Sklicanje nemškega državnega zbora Sestane se drevi — Na dnevnem redu je samo Hitlerjev govor - Ljudsko glasovanje tudi v Nemčiji Berlin, 17. marca. br. Za jutri zvečer ob 20. je sklicana izredna seja državnega zbora Za sejo vlada veliko zanimanje. Ker bo na njej govoril Hitler o najnovejših dogodkih v zvezi s priključitvijo Avstrije k Nemčiji in njihovih posledicah aa notranji in zunanji razvoj Nemčije. Domneva se, da bo odgovoril tudi na angleški m francoski protest. Najbrže bo pri tej priliki tudi službeno proklamiral Veliko Nemčijo Za ji-irifnjo sejo delajo veliwe prtara*»e Propagandni minister Göbbels je i'dal da nes poseben proglas v katerem voziva vse Nemce, naj se jutri zberejo okrog radijskih aparatov in zvočnikov, da slišijo besede voditelja Organizacije stranke so dobile strog nalog, da organizirajo skupne apele, gostilničarji, kavarnarji. lastniki kinov In drug'h javnih lokalov pa morajo dati svoje prostore na razpolago za skupno poslušanje Hitlerjevega govora. V Berlinu bodo priredili zopet velike manifestacije. Iz poučenih hitlerjevsklh krogov zatr- jujejo. da bo Hitler jutri na seji državnega zbora izjavil, da je z združitvijo Avstrije izvršen glavni del programa, ki si ga je zastavil pri zadnjem nemškem glasovanju. Zato bo najbrže z jutrišnjo sejo državni zbor razpuščen in odrejene nove volitve, ki naj bodo obenem 'iudsko glasovanje za odobritev Hitlerjeve olitike. Verjetno je, da bo ljudsko glasovanje v Nemčiji istočasno z ljudskim glasovanjem v Avstriji. Volitve naj tudi omogočijo izvolitev avstrijskih zastopnikov v nemški državni zbor. Berlin, 17. marca. AA. Nemški poroče-valni urad poroča- Jutri se sestane državni zbor. Edina točka dnevnega reda je vladna izjava. O tej izjavi zaenkrat niso izdali nobenega uradnega ali poluradnega poročila, vendar pa mislijo, da bo vlada govorila v tej svoji Izjavi o združitvi Avstrije z Nemčijo »Berliner BörsenZeitung« p;še v tej zvezi, da bodo avstrijski zastopniki sedeli na jutrišnji seji ne v diplomatskih ložah marveč v klopeh, ki so določene za zastopnike oosameznih nemških dežel, oziroma pokrajin. Prvi odmevi Mussolinijevega govora Rim, 17. marca. A A. »Tevere« poudarja Musöolinijeve včerajšnje izjave o ohranitvi osi Rim-Berlin S temi besedam , pravi list. Je Mussolini najbolje odgovoril izzivalcem. Italijansko-nemška zveza Je danes ed na sila v Evropi in edina korakret- da pripravi večina doslej izvoljenih poslancev njihovemu taboru Oni trdijo, da ni tako preprosto ugotoviti, kam se štejejo izvoljeni poslanci. Baje jih je med njimi mnogo takih, ki so dejansko bolj za opozicijo kakor za vlado, vendar pa iz razumljivih razlogov med volitvami niso hoteli tega odkrito pokazati. Enaka polemika se bo gotovo nadaljevala še do konca volitev, v veliki meri tudi iz propagandnih ozirov. Obe stranki bosta dokazovali, da sta pri že izvršenih volitvah zmagali ker se nadejata. da bosta s tem v svoio korist vplivali na volilne, ki nrideio «eie na vrsto Prava slika se bo zaradi pokazala šele po popolnoma končanih volitvah odnosno potem, ko se bo novi parlament sestal in bodo izvoljeni poslanci prisiljeni k jasni opredelitvi na realnost, s katero je treba vsak trenutek računati V luči 'talijansko-neanSkega prijateljstva dobivajo dogodkj v Avstriji svoj pravi značaj. »Popolo d'Italia« piše med drugim: Društvo narodov dejansko ne obstoji več. Izgubilo je svojo članico Avstrijo, ne da bi bilo to opazilo. Mirna likvidacija Avstrije je naletela na simpatije v Ital ji. Ta dogodek ie še bolj okrepil os med Berlinom in Rimom. »Corriere della Sera« pravi: Mussolini je dal vsem nevednežem, plašljlvcem in vsem pozablj vcem dober nauk. Anšlus je naraven pojav in notranja zadeva nemškega naroda. Berlin, 17 marca. AA. Včerajšnji Mus-solinijev govor je doživel velik odimev v nemškem tisku ki poudarja njegov zgodovinski pomen. Uradna »Börsenzeitung« pra\i, da spada ca govor v zgodovino kot dokument prve vrste. Ta govor kaže vnovič t;sto mogočno dinamiko ki smo jo ie od nekdaj pri duceju občudovali. Carigrad. 17. marca. AA. Listi priobču-jejo obširne komentaHe Mussolinijevega govora. Tukajšnje politične kroge je presenetilo odikritje, da Italija ni nikoli prevzela jamstva za avstrijsko neodvisnost. Nova srednja Evropa Frankfurt, 17. marca. AA. V zvezi z združitvijo Avstrije z Nemčijo piše »Frankfurter Zeitung» med drugim: Sedaj je napočil končno čas, ko bodo morali nehati krčeviti poizkusi, najti rešitev srednjeevropskega vprašanja brez največjega naroda v STednji Evropi. Novo ravnovesje v Evropi ni nevarno nikomur, ki je dobre volje in ki želi živeti poleg Nemčije. Močni blok naroda pod enotnim vodstvom z malone 75 milijoni prebivalci jamči za evropsko ravnovesje. Na ta stebea- se lahko oprejo slabejši, ne da bi se pri tem bali za svojo samostojnost. Ta blok je krepak činitelj stalnosti. V srednjo Evropo ne bodo mogli več prodreti tuji vplivi, kar {»omeni, da se odtod Evropi ni treba več bati. S tem dejstvom morajo biti zadovoljni predvsem tisti, ki imajo svoje prave in legitim- ne Interese onstran tega prostora in ki zahtevajo, naj vlada v srednji Evropi mir. Ukinjen j e italijanskega poslaništva Dunaj, 17. marca. AA. Italijansko poslaništvo na Dunaju je ustavilo z današnjim einem svoje uradovanje. Dosedanji italijanski poslanik Pelegriino Ghiggi, je z osebje«» poslaništva in vojaškim alašajem odpotoval z Dunaja. Stališče Moskve Berlin, 17. marca. AA. Lz Moskve poročajo, da je Litvinov sprejel zastopnike tujih listov in jim dal izjavo, v kateri ie med drugim podčrtal, da je sovjetska vlada glede na dogodke zadnjih dni in gleda na anšlus zavzela stališče, dia je treba počakati, kaj bodo ukrenile druge velasile. Ukrepi proti židom Židovski problem je težji kakor je bil v Nemčiji, ker cenijo število avstrijskih Židov na 380.000 Dunaj, 17. marca. d. Med prvimi ukrepi novega režima v Avstriji so bili ukrepi proti židom. Nemški protižidovski zakoni se v naglici uveljavljajo za avstrijsko področje, in to ne samo proti Židom v javni službi, temveč proti Židom na vodilnih mestih v gospodarskih organizacijah, v kulturnih ustanovah in v svobodnih poklicih. Vidi pa se že sedaj, da bodo ukrepi proti židom v Avstriji težje izvedljivi nego v Nemčiji, kajti Nemčija je imela razmeroma malo Židov v primeri z Avstrijo. Po zadnjem ljudskem štetju je imela Nemčija vsega le 570.000 Židov, to je pri skupnem prebivalstvu 67,670.000 ljudi le 0.9%. Področje današnje Avstrije pa je imelo že pred vojno 190.000 Židov, kar je takrat predstavljalo 2.9% celotnega prebivalstva. Po vojni so se v Avstriji naselili številni židje iz drugih dežel bivše Avstroogrske, tako da je število naraslo na 350.000. Po letu 1933, ko je Hitler v Nemčiji prevzel oblast, se je pričelo še doseljevanje Židov iz Nemčije, tako da sedaj cenijo število Židov v Avstriji na 370.000 do 380.000, kar predstavlja 5.5% celotnega prebivalstva Avstrije, ki znaša 6,758.000. Zaradi ukrepov proti židom je prišlo že do občutnih sprememb, zlasti pri avstrijskih gledališčih in pri filmu, kjer so bili doslej zaposleni mnogi židovski igralci, ki so pribe-žali iz Nemčije. Novi rež m je takoj odstavil vse židovske gledališke ravnatelje na Dunaju in je prepovedal nadaljnje sodelovanje židovskih igralcev. Zaradi teh ukrepov so morali nekatera gledališča začasno zapreti, med njimi znano operetno gledališče Theater an der Wien. Zdi se, da bodo ukrepi proti židom povzročili največje tež-koče na dunajskih visokih šolah, zlasti na medicinski fakulteti univerze, kjer delujejo po večini židovski profesorji. Češkoslovaški ukrepi na meji Praga, 17. marca. w. Češkoslovaška vlada je odredba stroge ukrepe na meji. da prepreči imigracijo iz bivše Avstrije. Vizumov sicer še niso uvedli, vendar pa ima- jo obmejne oblasti strog nalog, 6a ne smejo pustiti nobenega avstrijskega državljana na Češkoslovaško, ako nima na Češkoslovaškem posestva ali ako se na more izkazati s češkoslovaškim dovoljenjem za bivanje. Kakor meni »Venkov«, je Češkoslovaška odredila te ukrepe zlasti zaradi tega, da s sprejemom emigrantov ne bi obremenila političnih odnošajev med Češkoslovaško in Nemčijo. Zapora avstrijske meje Dunaj, 17. marca. br. Ker se kljub strogim ukrepom mnofe primeri poskusa bega v ino7jemstvo, je avstrijska pokrajinska vlada odredila dau-es zaporo dose, atijih avstrijskih državnih mej. Nobeu Avstrijec ne sme zapustiti brez posebnega dovoljenja vlade avstrijskega ozemija. Tragedije po prevratu Praga, 17. marca. b. Snoči se je 31-l3e oporieüe so utrd'Ta in okrepila postojanke nasprotne stranke ter oslabila položaj izvnp^rlamentarne opozicije« »Obzor« rr^d vrstami namiguje, da lz sporazuma ne bo n:č ter prihaia zooet s svoio staro misi"« naj bi dr. Maček sporazum sklenil z JRZ. Vodstvo združene opozicije proti dr. Eibarju Zabeležili smo že akcijo nekdanjega uglednega prvaka Davidovičeve demokratske stranke dr. Ivana Ribarja da bi se stranke združene opozicije tako strnile, da bi se polagoma stopile v eno stranko Akcija je naletela pri drugih voditeljih združene opozicije na hud odpor. Te dni je o njej razpravljalo tudi vodstvo srbskih opozicijskih straruk. ki je smatralo za potrebno, da svoje stališče objavi v posebnem komunikeju. Komunike pravi med drugim: »Cilj te akcije je, razbiti narodno moč in zanesti zmedo v javno mišljenje Da ne bo nikakšne negotovosti izjavlja vodstvo združene opozicije, da inciatorji te akcije nimajo ni kake zveze ne z združeno opozicijo kot celoto, ne s kako od združenih ?trank.« Komunike so podpisali Ljuba Davidovid. ^liša ^rifunovič in Joca Jovanovič Staroradikalska okrožnica Glavno glasilo JRZ »Samouprava« poro ia, da so se po nekaterih krajih B.rene po javile okrožnice podpisane od M'še Trifu-noviča in dr Laze Markoviča Okrožnica govori o politični situaciji in na koncu poziva somišljenike, naj bodo pripravljeni in žbrani. »Samouprava- se iz okrožnice norčuje in označuje njeno vsebino za plod bujne fantazije. Stari avstrijski podpolkovnik Splitski listi poročajo, da živi že par ted nov v Splitu neki upokojeni avstrijski pod polkovnik. ki sd je hotel na morju zboijčati zdravi», ^užil je v stari avstrijski vojski ood komando generala Schuschnigga. očeta zadnjega kancelarja samostojne Avstrije. Od takrat je tudi z bivšim kancelariem v Pr'ia 'eljskih st'kih V četrtek ie zato njpmn osebno poslal svoj glas za razpisani avstrijski plebiscit Glasoval je seveda »da«. Ker naših listov ne razume in ne čita dva dni ni vedel ničesar o dogodkih v Avstriji ftelp v nedeljo proti vePeru ie zvedel za prevrat To ga ie tako razburilo in potrlo. da j? moral takoj leči v posteljo Poklicani zdravnik ie ugotovil, da je za ias uSel kapi. Postni ples JRZ »Novossti« poročajo, da bo v soboto v Zagrebu banovinska skupščina omla-iine JRZ Na zborovanju bo ministeT T-ez port-felja dr Miha Krek govoril o .Torranji «a zunanji situaciji Jugoslavije Zvečer 'Wega dne bo banovinski omladinsfci >dbor JRZ priredil strankino zabavo s plesom. Na zabavo bo poleg udo^žencev canoviti-ske skupščine povabljeno tudi veije število drugih pristašev JRZ iz Zagreba. I Nemški finančni stražniki v Mariboru Maribor. 17 marca d. Z današnjim popoldanskim brzovlakom je prispela v Maribor skupina 10 nemäkih finančnih stražnikov. ki bodo zamenjali dosedanje avstrijske na naši obmejni postaji v Mariboru. Po svojem prihodu so se nemški stražniki oglasili pri obmejnem komisarju kjer jih je v odsotnosti konvsarja sprejel njegov namestnik Kari Jančič. Stražniki so pozdravili s hitlerjevskim pozdravom Njih vodja je sporočil zastopniku kom'sarja. da bodo od danes dalje oni opravljali službo na kolodvoru V svojem govoru jt poudarjal, da bo sodelovanje med našimi in nemškimi fi-nancarji složno Kmalu nato so nemški finančni stražniki prevzeli službo in »o že stopili v akcijo pri popoldanskem brzovla-ku, ki odhaja ob 16.30 iz Maribora Pojav nemških finančnih stražnikov je vzbudil precejšnjo pozornost med potniki Rekonstrukcija češkoslovaške vlade Praga, 17. marca h. Na podlagi sporazuma med osmimi vladnimi strankami je bila danes izvršena interna rekonstrukcija vladne koalicije. Kot deveta stranka so bili v vlado sprejeti češkoslovaški narodni demokrati (bivša Kramareva stranka) Kot njihov zastopnik je prišel v vlado poslanec Ježek kot minister brez portfelja Dosedanji minister za socialno skrbstvo inž. Ne-čas (soc. dem.) je prevzei poljedeljsko ministrstvo. Dosedanjih poljedelski ministeT Zadina (agrarec) je prevzel ministrstvo za soci-alno skrbstvo, narodni socialist Tučnv je postal minister za javna dela, dosedanji minister za javna dela. član češke ljudske stranke, Dostalek pa minister za pošto. Zastopnik nemške agrarne stranke prof. Spina ostane še dalje v vladi {ßCaSelf m hrivavost ublažijo Mr. Bahovčevl »Smreka« bonboni, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšujejo izločanje sluza ter desinfici-rajo usta in grlo. „SmreQa" bonboni so za desinfekcljo ust tn grla neobhodno potrebni. Dobijo se v zavitkih po Din 4.— in Din 6.— v lekarni Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12 Napetost vsepovsod Zanimiva češkoslovaška debata v angleški spodnji zbornici — Anglija pred težkimi odločitvami London, 17. marca. b. Včeraj se je sestala angleška vlada na izredni seji. Predmet dolgih razmotrivanj so bia zlasti naslednja vprašanja: 1) francoska demarša zaradi češkoslovaške, 2) pospeševanje angleške oborožitve ter večja povezanost vsega prebivalstva Velike Brintanije zaradi potreb narodne obrambe. 3) stanje angleško-italijanskih pogajanj, 4) položaj v Španiji. Francoska demarša glede ČSR in Anglija Kakor se doznava, je francoska vlada obvestila London, Varšavo, Beograd in Bukarešto, torej prestolnice vseh zavezniških držav, da bo smatrala sleherni napad na CSR od zunaj kakor od znotraj za vzrok svoje intervencije v korist češkoslovaške v duhu francosko-češkoslovaške pogodbe o vzajemni pomoči. Ta demarša francoske vlade je v zvezi s problemom angleškega oboroževanja tvorila glavni predmet včerajšnjih razprav angleškega kabineta. Izjave poslanca Churchilla v soodnjl zbornici so tudi na vladne kroge napravile silen vtis 'n na nristoinem mestu Izjavljajo, da hočejo Churchillova tehtna izvajanja v vsakem pogledu proučiti in upoštevati. Churchill je postavil med drugim naslednje zahteve: 1) formiranje prave zveze vseh držav, ki se čut'jo ogrožene po sedanjem mednarodnem razvoju, 2) poglobitev angleško-francoskrga sodelovanja kot osnove sleherne druge mednarodne kombinacije. Angleška soudeležba pri vseh evropskih zadevah pomeni po niegovem mnenju samo utrditev lastne angleške varnosti. Zdi se, da sta sedaj proučitvi teh vprašanj naklon lena tudi londonska City in angleški generalni štab. K vsem dosedanjim negotovostim, ki stopnjujejo evropsko napetost, je treba sedaj dodati še novo poslabšanje položaja v Španiji. Zaradi tega je umljivo. ako se vrši čimdaije hujši pritisk na Chamber-laina, da v vsakem pogledu postavi jasne črte angleški zunanji politiki, ki ne sme vzbuditi dvomov niti pri prijateljih, niti pri nasprotnikih. Avstrija in CSR sta bili tudi včeraj predmet Izredno razdražene in žive debate v spodnji zbornici. Debato je sprožil socialistični poslanec VVilkinson z vprašanjem, ali je b la čsl. vladi dana kaka garancija za primer napada na njeno neodvisnost. Chamberlain je ponovno z vso previdnostjo Iziavtl. da so angleške obveznosti nasproti ČSR one. ki jih je sleherna članica DN prevzela napram drugim članicam ženevske ustanove. Poslanec Wilkinson Je nato vprašal Chamberlaina, ali na1 ta njegova izjava pomeni, da bi angleška vlada, kakor glede Avstrije, tudi za primer napada na ČSR dejansko nič ne storila. Chamberlain Je odgovoril dobesedno: »Ne, tega nisem rekel. Poudaril sem, da imamo ves sedanji položaj pred očmi in da ga stalno proučujemo«. Po teh Chamberlainovih besedah je nastal v spodnji zbornici precejšen nemir. Končno je VVilkinson stavil še naslednje vprašanje: »Ali smem vprašati premiera. ali sploh misli naša vlada dati ČSR kaka zagotovia ali ne? Chamberlainove izjave ne pomenijo namreč doslej nobene garancije za praško vlado«. Chamberlain je postal še bolj previden in se je tu omejil samo na kratko ugotovitev: »Ne vem, kaj naj še dodam svojim Izjavam,« Španski problem Nova razdraženost se je polastila poslancev pri nadaljevanju debate, ki je pra-šla na španski problem. Nekateri poslanci so stavili o tem vprašanju podrobna vprašanja, na katera pa ni odgovarjal Chamberlain, ker se je med tem odstranil iz dvorane, temveč državni podtajnik Butler. Vprašanja so se nanašala na ponovno intervencijo nekaterih velesil v Španiji ter na zalaganje nacionalistov z orožjem. Butler je v imenu vlade odgovoril, da nima nikakih informacij, ki bi navedbe opozicije potrjevale. Tedaj se je Chamberlain spet pojavil v zbornici in izjavil med drugim: Angleški poslanik v Parizu je v torek zvečer prejel od francoske vlade dokaze za veliko vznemirjenje zaradi sedanjega razvoja v špan:ji. Angleška vlada se zaveda pomena najnovejšega razvoja v Španiji ln je v tej zadevi v stalnem stiku s francosko vlado. Na zahtevo opozicije je bila nato za snoči napovedana posebna debata samo o španskem vprašanju. Razprava je tedaj načel vodja opozicije major Attlee, ki Je med drugim opozoril, da nekatere tuje države pošiljajo v Španijo ogromne količine orožja, da bi uničile republikansko Španijo. Predlagal je, naj se angleška vlada takoj sporazume s Francijo o skupni pomoči španskem narodu. Francova zmaga ne M bila nevarna le za svobodo in varnost Velike Britanije, temveč tudi za angleške neposredne koristi. Chamberlain je na to vprašanje čisto na kratko odgovoril: Francova zmaga ni odvisna le od pomoči iz tujine. Politika nevmešavanja ie v tem trenutku Se vedno najboljša politika. Nezaupnica odklonjena Opozicija je nato stavila predlog o 1»-g;asovanju nezaupnice vladi zaradi njene španske politike. Ta predlog pa je bil odbit s 317 glasovi proti 141 glasom. Spor med Polj Varšava 17. marca. br. Odnošaji med Poljsko in Litvo so se zaradi ustrelitve ne kega poljskega vojaka na meji zelo poostrili. Poljska vlada je že poslala litovski vladi noto. v kateri zahteva takojšnje ukrene. da se slični incidenti preprečijo, kakor tudi obnovo normalnih diplomatskih odnošajev. Sedaj namreč občuieta Poljska in Litva s posredovanjem drugih držav Današnjo noto poljske vlade ie izročil litovski vladi estonski poslanik Varšavski politični krogi izjavljajo, da vsebujejo poljski predlogi Litvi ne »amo želie po obnovi normalnih diplomatskih odnošajev. temveč se tičejo tudi morebitnega oričetka posaianj. da se sklene trgovinska pogodba « katero bi se po otvoritvi poljsko-litovske meje omogočil in olajšal uvoz polj- skih industrijskih izdelkov ne samo v Litvo, temveč tudi v druge baltiške države bodisi po železnici ali pa preko pristanišča v Kla}-pedi. Zaradi zatvoritve poljsko-litovske meje so morali poljsko blago pošiljati v te države po daljši in dražji poti. Mislijo tudi. da vsebujejo predlogi poljske vlade tudi ureditev manjšinskega vprašan;® ter se je zadnje mesece zelo poslabšalo medsebojno raz,jier-je. ker so litovske oblasti odstavile ukinitev ustavne doloibe. ki govori o Vilni kot virtualni prestolnici Litve. V Kmkovu je več tisoč ljudi priredilo manifestacije proti Litvi. V sorevodu po glavnih ulilcah so v7k ika.'j poljski vojski in njeeiemu poveljniku maršalu Rvdz-Smiglvju. Velike demonstracije eo bile čudi v Teraovu in Oifu. Nafto umikal?! 2 Japoncev u šanslja Hankov. 17 marca, o Davi se je pričela velika kitajska ofenziva v Sansiju. za katero so se Kitajci temeljito pripravili Borbe so »e pričele že navsezgodaj Kakor zatrjujejo tuji vojaški opazovalci, ki so pri-delieni posameznim kitajskim vojaškim poveljstvom. je bil japonski odpor že po prvem kitajskem zaletu zlomljen in se Japonci v vsej pokrajini naglo umikajo. Ugoto vili »o, da je japonska vojska prodrla v pokrajino Sansi le vzdolž železniške proge in cest ter zasedla le po nekaj kilometrov na obeh straneh teh prometnih sredstev. V vsej ostali pokrajini so gospodarile ves čas kitajske neredne čete. ki povzročajo sedaj Japoncem pri njihovem umiku silne težave. Predvsem 90 te čete zavzele vrhove Jeme-na in prelaz, preko katerega je speljana glavna šansijska cesta. Japonci si skušajo j zaman priboriti prehod na drugo stran. Zanimivo je. da Taponci v svojih poročilih ne demantirajo svojega umika na ian-sijskem bojišču. Izmed neštetih podrobnih vesti o najnovejših kitajskih uspehih v San si ju je bilo mogoč« kontrolirati informacije, po katerih »o prve kitajske divizije ie osvojile mesto i Puòok m progi Pufcore-TuAggu. Daocc do- poldne so posegle v borbo tudi kitajske letalske eskadnle, ki so pognale Japonce mestoma v pamilen beg Kitajska letala so danes bombardirala mesto Fenglingtu. Nesreča m um si j s ke kolone Radtstadt. 17. marca. w. V sredo popoW dne se ie pri Hiittau prevrnil munieijski vo« nemške vo.'ske. Sedem vojakov je bilo ubitih. neikaj pa je ranjenih. Napredovanje Beograd, 17. marca p. Napiedovala sta direktor naroinesa gledal;Šča v Mrvrivora dr. Radovan Brenčič v 4/1 in člen narodnega gledališča v Ljubilj&nà Ivan Ribičič v pol. skupino. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme v vsej državi. Toplota se bo še dvignila, ponekod bo neko-like nočnega mraza. ni^reblkar, St;,1e?- pov^i vedro, le po-,°b.a1Č7,°- v ordern podnevi toplo, ponoč, nekoliko hla nejše vreme Naši kraji in ljudje Mamuta odkopavajo.. • številni radovedni ljudje prihajajo v Nevljö Kamnik, 17. marca. Ob vhodu v Nevlje visi na razpokanem ln nagnjenem križu počrnel, sploščen Kristus in neveljske žene nosijo mimo njega svoje pletene koše na hrbtih, napolnjene z listjem, zemljo ali gnojem- Morda se do pred nekaj dnev: ni zgodilo še nikdar nič pomembnega v Nevliah. življenje je teklo mimo vasi s svojimi majhnimi hišami in ograjenimi dvorišč- — teklo je po glavni cesti kakor teče življenje po vseh glavnih cestah in mu je malo mar za brezpomembne vasice, stisnjene ob cesti kakor postajice ob železnici N;hče ni vedel, da pod Nevi j ami, pod šesto — diluvijalno — plastjo spi elephas primigenius, pradavni prebivalec te zemlje Nenadoma so pa Nevlje doživele svoj vel ki dan. Od Mekinj prihajajo ves dan radovedni ljudje ter postajajo ob jami. kjer šest moških rije po mokri, ilovnati zemlji. Tam nekje, pod šesto plastjo leže kosti ogromne živali, morda lintverna, ki je nekoč straš i po jezeru, kakor pravijo stari. Vrbe ob Nevlji so pognale mehke, svilene mačice. Na zadnjem oknu cerkve leži zarjavel železen Kristus, z razprostrtima rokama kakor otrok, ki so ga pozabili, a spodaj v prazni strugi izkopljejo zdaj pa zdaj nekaj, kar bi bil lahko ka- men ali pa tudi okamenela kost. Glave so sklanjajo nad njo, potem jo paznik opere in čisti blata in počasi, samozavestno nese ob nasipu proti leseni uti. Mnogo ta-k h kosov je že zbranih tam in strokovnjaki bodo povedali, ali so kaj vredni zadnje. — Hudič, da diši po tobaku! — Drug za drugim ugotavljajo ta vonj tn nekdo vpije: —Dobili smo »majmuta« — kdo ga hoče videti? — Po ozkih kanalih v jami teče voda. Na leseni brvi stoje otroci iz Nevelj, v strganih nogavicah, bosi in skuštrani potr-pežlj vo gledajo po cele ure tja doli v prazno strugo, kjer krampi in lopate previdno odkrivajo plast za plastjo. Tam blizu žaga star oče drva. ženske sekajo veje, kokoši brskajo po travi ali se valjajo v prahu ob hišah, na katere sije sonce. Zadaj se svetijo planine in sv. Primož gleda po dolini, po kateri šumi Nevljica, kakor je nekoč morda šumelo jezero ali še prej brezbrežno morje, v tistem davnem času, ko še niti mamuti niso hodili tod Stotisočletja so se sesedale plast za plastjo in vsaka je pokopala nekaj tistega čudovitega ž vi jen ja, ki ga danes lahko iz maloševilnih drobcev samo slutimo. Procesi o krivdah za prometne nesreče Tramvajski sprevodnik oproščen — Avtomobilist obsojen Ljubljana. 17. marca. Skoro ne mine dan, da ne bi sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča razpravljali o eni ali tudi več prometnih nesrečah v teku ene Pa dopoldneva. Kmalu bo tako, da bodo deliktj ogrožanja javnega prometa odvzeli rekord, ki «a že dokaj let branijo zase številne tatvine. število tramvajskih karambolov v Ljubljani je trikrat večje kakor v Zagrebu Pred sodnikom poedincem g. Kokaljem se je moral danes dopoldne zagovarjati tramvaiski voznik 30-Ietni Stanko iz Ljubljane Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Pomoe, ga je dolžila, da je iz malomarnosti zagrešil prestopek proti varnosti javneg.t nrometa. Njegov voz, ki ga ie vodil po Celovški cesti v smeri proti St. Vidu se je v septembru lani zaletel v 31-letnega šoferja Franca Avblja. ki se je na kolesu peljal proti mestu. Trčenje je Smuh — smuki Smuka in smučarji so velika moda — pa je kai ruda, da smo še izvirno veselo-igro z godbo in peljem dobil o njih? Metka Bučarjeva je napisala besedilo. Danilo Bučar je prispeva! glasbo in glasbeno vodstvo vzel v roke. V nedeljo ie igra na Šentjakobskem odru med navdušenim odobravanjem občinstva doživela svoj krst. in čeprav se je solnce obrnilo k nam in bo najbrž kmalu popilo bele plahte z bregov in vrhov, bodo Ljubljančani brez dvoma Se dr, igo ostali privrženi geslu: »Smuk — smuk!« Z umetniškega vidika je najnovejša igra obeh Bučarjev brez dvoma najpomembnejše. na i bol j simpatično delo. kar jih je do-s'ej prišlo na Šentjakobski oder izpod njunih peres Zgodba o skupini mladih ljudi, ki | ODOLova ustna voda je antiseptična in aromatična. — ODOL je varčen pri uporabi, zakaj nekaj kapljic zadostuje. stem smatral lažji od Ptolomej e vega v prvotni obliki. Lahko bi bila oba sistema popolnoma pravilna in geometrično enakovredna. Köpern k ni imel nobenega dokaza, da je njegov sistem pravilnejši. Pa tudi ta je postal kompliciran, Kopernik je moral tudi sonce premakniti iz središča. Le še v popravljeni, Kepplerjev:, obliki, je postal lažji. Keppler je na podlagi zbranih podatkov uporab 1 pakroge — elipse — za kroženje nebesnih teles. Sonce se pa nahaja v enem izmed žarišč teh elips. Sedaj je bila tudi dana možnost, da se ugotovi resničnost gibanja teles. To sta lahko dokazala pojava aberacija ali odiklon svetlobe ter letna paralaksa zvezd. Večjo verjetnost je pa dobil Kopernikov sistem le še s fizikalno razlago. Ta bazira na dveh osnovnih silah: zakonu o vztrajnosti, ki pravi, da se skuša vsako telo premočrtno premikati, če ne deluje nanj nobena sila, in na gravitacijskem zakonu. Krožno gibanje nastane lahko le iz kombinacije vztrajnosti in privlačnosti Tako je Newton s svojo gravitacijsko silo, ki jo je prenesel tudi na nebesna telesa, obrazložil gibanje planetov okoli sonca. Malo prej je bil pa izumljen daljnogled in tako je bilo omogočeno opazovanje nebesnih teles. Vse to je dajalo Kopernikovemu sestavu vedno več verodostojnosti. Danes smo prepričani o pravilnosti njegovega sestava. Vendar je pa prav zdaj spet nastal problem: Ali Ko- pernik ali Ptolomej. Prvi ga je postavil že Rudjer Boškovič sredi osemnajstega stoletja. Njemu se je zakon o vztrajnosti zdel m'"stičen, in tak tudi v resnici je. Ml lahko opa^ujiemo gibanje telesa le nasproti drugemu, če pa imamo samo eno telo, ne moremo ugotoviti, ali se to telo gblje. In odkod naj vemo, da je to ravno premočrtno gibanje? Da se zemlja res vrti, nam je dokaz njena sploščenost — in Boškovič se je vprašal, ali je to že dokaz, da Se vrti okoli lastne osi in da kroži okeli sonca? Na te ideje so prišli pozneje tudi Macha in drugi. Pozneje je podal razlago gravitacijskega zakona, ki je tudi nekaj m;stičnega, Einstein s svojo relat vitetno teorijo. On je preme črte, po katerih se telesa premikajo, zamenjaj z zakrivljenim prostorom, ki pa ni nič manj mistčen ket gravitacijski zakon. Ravno z relativitetno teorijo je pa problem Ptolomej — Kopernik postal spet živ. Sicer ima slednji še vedno svoje prednosti, vendar smo postali manj prepričani o svoji vsevednosti: oba isestava laihko smatramo za enakovredna; ta problem nima danes nobenega praktičnega pomena več. Saj je astronomija odkrila danes že milijone novih skuipin Spiralnih meglenic. v Einsteinovem štiridimenzionalnem prostoru pa ni nobenega središča več, odnosno je središče lahko vsaka posamezna točka tega prostora, torej tudi zemlja, sonce ali katerokoli drugo nebesno telo. Ceste na Gorenjskem prosijo pomoči Zlasti na Jesenicah je stanje skrajno žalostno Jesenice, 16. marca. Cesta skozi Jesenice že dolgo ne ustreza sodobnemu prometu. Komaj so se na senčni strani Jesenic nekoliko osušile silno blatne ceste, že po solnčnem delu mesta dvigajo po cestah motorna voz la prah, ki zagrinja najlepši in najbolj obljudeni del revirja. Jeseničani se enkrat pogrezamo v blato do gležnjev, ali se duš imo v cestnem prahu in se pehamo po pesku, ki ga pa k sreči prej razbrskajo motorna vozila, preden se je ceste sploh oprijel V splošnem pa državna cesta ne odgovarja več močno naraščajočemu cestnemu prometu. Cesta je zelo vijugasta, sredi mesta pa jo zapira stara hiša, da je videti kakor ozek, zaključen trg. Le na skrajni desni strani tega navidezno zaprtega trga, je kake 3 metre širok prehod, skozi katerega so av-tomobli le s težavo zrinejo. Marsikateri tuji avtomobilist se Je v tem okolišu ustavil in vprašal mimoidoče, katera cesta vodi v Gornjo savsko dolino, Italijo in Avstrijo. Nekaterim se ni dalo dopovedati, da je to glavna cesta in da mora voziti skozi to cestno grlo, če hoče dospeti na cilj. še mnogo slabša pa je cesta, ki vodi skozi Jesenice na Poljane, Gorje in Bled. Mislim, da je ta kolovoz preveč počaščen, če ga imenujem cesto, ki ni cesta, ampak skrajno ozka ln vijugasta pot, ki veže največji industrijski kraj z najlepšim letoviščem v državi Tuji avtomobilisti, ki se vozijo skozi te vi Juge, na vsakih 100 m ustavljajo vozila in sprašujejo ženice ali otroke, po katerem kolovozu naj vozijo, da bodo dospeli na Bled. Pri tem pa majajo z glavami in si m slijo svoje o našem gospodarstvu, o tujsko-prametni organizaciji, predvsem pa o cestah, ki so primerne le za volovsko vprego, ne pa za velk avtomobilski promet. Skrajni čas je, da se ceste ln pota skozi Jesenice razširijo in asfaltirajo, da se ne brano pogrezali v blatc. dušili v prahu in stavili življenje v nevarnost na raznih cestnih oglih. Odločujoči kirogi naj že uvidije, da je ta borna, vijugasta cesta vendar naša glavna, prometna žila, ki vodi v naša najlepša planinska letovišča ter v Ttalijo in Nemčijo, ki imata najboljše ceste v Evropi Slovenija plačuje viseke davke. Jesenice plačujejo počovico cestnih doklad vsega sreza. Poleg tega pa še milijonske zneske za banovmski in bednoßtni sklad. In vendar ne dobijo od tega skoraj niö nazaj. Za ta denar bi se že lahko zgradila skozi revir široka in asfaltirana cesta in potrebni most čez Savo na Javorniiku, ca bi vezal najlepši in najbolj obljudeni del naše ožje domovine. Gradnja in poprava cest, potov tn mostov je za pospeševanje tujskega prometa potrebnejša kakor nakup dragih luksuznih hotelov, zabavišč in igrišč, ki stoje prazni dobršen del leta ter so in bodo zkazovali veliko ničlo v našem gospodarstvu. Planinarsko gibanje v Sloveniji Ljubljana, 17. marca. Nocoj ob 20. so se v dvorani Delavske zbornice zbrali člani osrednjega SPD k občnemu zboru vodilne organizacije planincev. O sklepih zborovanja, ki ga je vodil predsednik dr. Pretnar, in o načrtih, ki so jih zborovaici zaupali odboru za novo poslovno dobo, bomo še poročali, v naslednjem pa podajamo nekaj najzanimivejših podatkov iz obširnega delovnega poročila, ki ga je poda! tajnik dr. Bnlej. Osrednje društvo razpolaga z 21 domovi in kočami in šteje skupno 5102 člana, da predstavlja v resnici uvaževanja vredno gospodarsko in kulturno organizacijo. Med člani je 1171 akademikov in 860 srednje šolskih in drugih naraščajnikov V naših gorah je bilo preteklo sezono precej razgibanega življenja, čeprav so bili pomladni in poletni meseci močno deževni. Nesreča pa tudi lani ni počivala in planinci se z žalostjo spominjajo cele vrste žrtev. Dne 27. marca je snežni plaz pod Storžičem zasul 9 smučarjev iz Tržiča, 29. marca je pod Okrešljem zasulo Hermino Brixovo, 30. maTca je I. Vukosavljev zmrzni! na Velem polju, 8. maja se je smrtno ponesrečil pod Hribaricami dr. Marijan Bukovec, 6. juni-Ijubimcev sta podala g Haniič in gdč. For- ! j» je pri plezanju na Plešivec padel Josip te jeva Skupino smučarjev ki se fe skladno vživela v celoto sto vodila gg Weber in Simonišek Glasben' del je pod taktirko Danila Bučarja z lepo izvedbo oskrbel orkester Sokola L Avtor in izvajalci so želi mnogo navdušenega aplavza. Pirtovšek iz Slovenjgradca, julija je pri trganju planmk na Storžiču strmoglavil Flbrijan Likar z Golnika, 3. avgusta so prav tako planike na Njivicah pod Veliko planino zahtevale smrt Antona Rozmana iz Kamnika, 26. avgusta ee je na Košuti ubil Ivan Kafka iz Zagreba in 28. avgusta je na Prisojniku našel smrt dijak Anton Švajger iz Ljubljane. Zborovalci so dostojno počastili njih spomin. Gradbeni odsek se zaradi pomanjkanja kreditov ni mogel lotiti večjih del. oskrbel pa je vendarle nekaj pomembnejših popravil in izpopolnitev pr Češki koči, na Kamniškem sedlu, pri Domu v Kamniški Bistrici, na Veliki planin, pri Krekovi koči na Ratitovcu, Aljaževem domu. Sran:5evi koči, Triglavskem domu na Kredarici, Aleksandrovem domu. V domu na Komni se je posrečilo zajeti studenec ob stari tu-ristovski stezi proti Planini na Kraju, ki daje stalno dovolj dobre pitne vode. zgradba sama pa je v mnogočem izboljšana in modernizirana Izdelani so načrti za preureditev in povečavo hotelske zgradbe Zlato-roga. Pokojninski zavod je dal na razpolago posojilo 600 000 din. Pripravljalna dela so se že pričela, in če vreme ne bo nagajalo, bo povečana zgradba v celoti uporabna do začetka glavne letne sezone. Živahno sta bila na delu alpinski in zimsko-alpinski odsek, ki sta se združila Literarno znanstveni odsek je vso skrb posvečal društvenemu glasilu Planinskemu vestniku. Knjiga o alpinski flori bo izšla kakor hitro bodo gmotna sredstva na razpolago. Besedilo je spisal prof. Viktor Petkovšek. obravnavanih rastlin bo okrog 170. ilustrator pa je dovršil tud' že dobršen del slik. Hkratu s knjigo se pripravlja r/.:«in zaščitenih rastlin na pregledni tabeli Akcijo za alpinski muzej je bilo treba začasno odložiti, ker je mestna občina preklicala svojo obljubo da bo dala potrebne prostore na razpolago Zdaj razmišlja odbor o ustanovitvi planinskega doma v Ljubljani, kjer bi bilo tudi mesto za alpinski muzej. Planinska terminologija, ki jo je društvu prepustil pokojni dr. Tuma, bo objavljena, kakor hitro bodo sredstva na razpolago. Pripravlja se izdaja izbranih spisov domačih planinskih pisateljev. Kot prva knjiga izidejo se letos Izbrana de!a Janka Mlakarja. Fotoodsek je med drugim priredil vrsto večerov, na katerih so se planinci fotoamaterji vadili v fotografskih spretnostih, zlasti v povečevanju in ki iih je vodil prof. Janko Ravnik. V decembru je izšel drugi album planinskih slik. Odsek se je odločil, da bo redno izdajal takšne albume kot zbirke naših najboljših planinskih fotografov. Zdaj se vrše priprave za izdajo albuma pokojnega Brinška, ki je ves svoj fotografski material zapusti! SPD. Na veliki razstavi planinskih slik iz vse države, ki je bila septembra v Novem Sadu, je društvo odneslo skoraj vse glavne nagrade. Zdaj se naši planinci pripravljajo za udeležitev na fotografski razstavi, ki bo septembra o priliki letošnjega k ingresa Mednarodne unije planinskih društev v Pragi. Društvena knjižnica šteje 1876 knjig in se je povečala za 142 zvezkov nasproti predlanskemu letu. Zlasti mlajši planinci radi segajo po njih. Knjižnico je v preteklem letu temeljito in strokovn iaško preuredil direktor Dokler Markacijski odsek od smrti pokojnega Knafeljca na žalost ne more priti do rednega dela. Akademska skupina se je lani v marcu konstituirala in marlji- vo deluje En član skupine, Hvastja, se je udeležil ekspedicije v Daunh nejo, Dovjak in Hvastja pa sta vodila plezalne tečaje v Martuljku in Kamniškem sedlu, ki se jih je skupno udeležilo 16 članov Akademska skupina vobče prav živahno deluje in uspešno širi med visokošolci zanimanje za naše planine. KeT je večina akademikov siromašnih in si ne morejo nabaviti opreme, ki jo potrebuje planinec, se je odbor sekcije odločil, da iz svojih sredstev nabavi najnujnejšo garnituro, ki jo bo izposojal članom. Kar se tiče mladinskega odseka, si osrednje diruštvo že dolgo prizadeva, dijakom srednjih in meščanskih šol izvojevati pravico, da se neposredno včlanjujejo pri mladinskem odseku. Med dijaki-planinci je mladinski odsek razpisal nagrado za najboljši spis pod naslovom »Gora in jaz«. Posebna nagrada je bila razpisana za plakat za varstvo planinske flore, ki naj bi ga narisal dijak in ki bo razobešen na vseh šolah. Namen tega plakata bo, vzbujati smisel za varstvo pri-rode in dijake, ki jih je poleti vse polno t gorah, navajati k termi, da ne bodo trgali planinskih cvetlic, temveč bodo še sami aktivno posegli v zaščito planinske flore. Poleti bo odsek priredil več planinskih kolonij. Iz njih naj bi se v bodočnosti po možnosti razvile prave planinske šole, ki naj bi mladino uvajale v planinsko priro-do in planinstvo sploh. V ta namen bo treba pritegniti seveda še mnogo sodelavcev, treba pa bo pridobiti tudi še primerne planinske domove za mladino. Planinski vest-nik bo odprl planinski kotiček, iz katerega naj bi se po možnosti razvil poseben vestnik za mladino. Zaradi praznika sv. Jožefa torej na praznik sv. Jožefa, v povečanem nedeljskem obsegu, in zaradi tridnevne aktualnosti, v veliki nakladi. To naše opozorilo zlasti velja naročnikom oglasov, ki bodo gotovo hoteli že itak veliko publikacijsko silo »Jutra«, ki pa bo zaradi njegove tridnevne aktualnosti še podese-torjena, izkoristiti in po njej — za svoje tvrdke, blago in izdelke — kar najbolj uspešno zainteresirati velik krog »Jutrovih« čitateljev. Oglase za to praznično Številko „Jutra bomo sprejemali do 12. ure, le nujne primere do 17* ure. "* . - - y Ä Ž Knjižničar V večjem kraju na Kočevskem je v ljudski šoli nastanjena tako zvana »ljudska knjižnica«. Knjige za to knjižnico, ki je namenjena izobrazbi kočevskih Slovencev, so zbrali ljubljanski srednješolci. Knjižnico urejuje upravitelj šole. Njegovo poslovanje pa je dokaj čudno, če pojasnimo javnosti, ki je prispevala knjige za to slovensko knjižnico, naslednji primer: Upravitelj šole ni prijazno naklonjen krajevnemu učitelju, ki je — mimogrede omenjeno — napisal že nekaj slovenskih knjig. V nedeljo prihajajo Slovenci po knjige. Med njimi je tudi 17 letno dekle, ki opazi v knjižnici knjigo, ljudsko povest, ki jo je napisal učitelj. »Prosim, tole knjigo ml dajte!« zaprosi dekle. »Ne«, pravi upravitelj, k! je ljubosumen nad delom učitelja, »te knjige pa res ne boš čitala, saj ni prav nič zanimiva in tudi sicer ni dosti vredna.« »Ne, kar dajte mi jo«, vztraja dekle. »Ze več stvari sem čitala od g. učitelja, in kar on napiše, je vse zanimivo.« Končno se »knjižničar« le vda in da dekletu zaželjeno knjigo. Po okolišu so ljudje zvedeli za čudno poslovanje knjižničarja »ljudske« knjižnice. In od ust do ust gre glas: »Varuj nas, o Bog, takšnega knjižničarja!« ♦ Učiteljsko zborovanje v Kočevje. Zadnjo soboto se je zbralo številno učiteljstvo v osnovni šoli v Kočevju k rednemu zborovanju učiteljskega društva JUU za kočevski srez. Zbor je vodil predsednik g. Trobiš, šolski upravitelj iz Starega Loga pri Kočevju. in je ob otvoritvi pozdravil predsednika sekcije JUU za dravsko banovino g. Metoda Kumlja in =reska šolska nadzornika gg. Peterlina in F nka Prečital je ob tej priliki tudi zahvalno pismo bivšega predsednika društva g. Janežiča. kateremu se je hkratu zahvalil za dosedanje njegovo delo ter mu želel mnogo uspehov na novem službenem mestu. Zatem je podal izčrpno situaci i~ko poročilo predsednik sekciie g. Knmelii. Sledila sta referata šolskega upravitelja Cirila DePuala iz Mozlja o gospodarskem dnevu in šolskega upravitelja Vonči-ne Dra?a iz Dolenje vasi o šolsko upravnih mraianiih. Solnčna pomlad V Opatiji Hotel OmSISANA & EDEN Modern — Central — Pension od Lit. 40.— Prospekti na željo! * Društvo za ceste ? Ljubljani sklicuje svojo I. redno letno skupščino na ponedeljek 4. aprila ob 18. v prostorih avtomobilskega biuta v Ljubljani, Kongresni trg št. l/L Dnevni red je člainom na vpogled pri tajništvu društva istotam. * Brzojavna služba pri pošti Radomlje. Dne 9. marca t. 1. je bila pri pošti in telefonu Radomlje uvedena brzojavna služba. Pariško mv®$t svilene PERFEKT BLUZE za spomlad prinaša _M E L A — TYRSEVA 20. * Novi grobovi. V častitljevi starosti 84 let je preminula v Mariboru v Tattenbachovi ulici vzorna žena in blagosrčna gospa Helena Požarjeva. mati uglednega ruškega trgovca Vsi, ki so blago plemenito mater in vzorno ženo poznali, io bodo ohranili v hvaležnem spominu. — Umrla ie v noči od 16. na 17 t. m. v Laza h pri Planici veleposest-nica gospa Marija Kremenškova. rojena Borštnik. — V Višnji gori je umrl Milošek Ambroži*. Pokopali ga bodo danes ob 17.15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno «ožalie! Om, ki mnogo jedo in veliko sede tei zaradi tega naičešče trpe na trdi stoliei. naj ni le jo dnevno po eno čašo aaravne »F ranz-Josefove« grenčice. ki jo )e treba prei nekoliko segTeti Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod r*g & t«, is «vse ♦ Dve mesti skrbstvenih sester dnevni-iark razpisuje Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, eno v zdravilišču Laško, eno v Ljubljani. Prošnje naj se vlože do 31 marca 1938. v vložišču urada. ♦ Poziv potujočemu občinstva. V poslednjem času je železniška uprava ugotovila, da povzročajo potniki zamude potniških vlakov z nepravilmlm vstopanjem in izetooa njem v vozove. Voz.noredne postanke vlakovna postajah in postajališčih določa železniška uprava na podlagi izkušenj ter povprečnega števila izstopajočih in vstopajočih potnikov. Da bi se preprečile zamude vlakov, je generalna direkcija državnih železnic že svoječasno izdala naredbe, da morajo potniki izstopati pri predai jih vratih v smeri vožnje in vstopati pri zadnjih vratih, na kar se potujoče občinstvo ponovno opozarja, da se strogo ravna po tej odredbi. Nadalje obvešča železniška uprava potnike, da je prejela številne pritožbe iz smučarskih krogov, da vstopajo v železniške vozove, ki so uvrščeni v gorenjske potniške vlake in so označeni z napisno tablo »za smučarje«, tudi nesmučarji. Ker so omenjeni vagoni opremljeni in določeni samo za prevažanje smučarjev. se ostali potniki pozivajo, da v6to paio v vse ostale vozove. Število poškodb v železniških vozovih se je v zadnjih mesecih zopet povečalo. Železniška uprava je ugotovila. da so rezali potniki jermena pri oknih in razbili šipe ter plinske oble. Vse te poškodbe povzročajo ali s svojim neprevidnim postopanjem ali celo namerno. Ugotovljena škoda znaša mesečino več tisoč iinar jev. Zato se potniki pozivajo, naj ne poško dujejo naprav v vozovih in podpirajo železniške sprevodnike pri izsledenju storilcev s tem, da prijavijo sprevodniku slehernega, ki bi povzročil kakršnokoli škodo na železniški imovini. • Slovenski zadružni dom v Sarajevu. Na občnem zboru Slovenske kreditne zadruge v Sarajevu je bil na predlog arhitekta Dušana Grabrijana ustanovljen fond za zgradbo slovenskega zadružnega doma v Sarajevu. Prvi znesek, ki je bil vložen v ta sklad, je prostovoljni prispevek 250 dinarjev malih slovenskih harmonikarjev v zahvalo sarajevskim Slovencem za trud ob njihovi turneji. Novi odbor Slovenske kreditne zadruge v Sarajevu tvorijo: predsednik arh. Dušan Grabrijan, tajnik Ras to Zemljič, blagajnik Franjo Merše, odborniki Lujza Subičeva, France Mušič, Josip Roter, namestnika Ivan Pregelj in Anton Medic, nadzorni odbor pa Blatnik, čučnik in Soklič. • Obledele obleke barva v različnih barvah tn plifira tovarna JOS REICH 1 • Velik požar v Plevlju. V sredo ponoči je izbruhnil v Plevlju v zetski banovini požar, ki je upepelil 10 hiš. Prebivalci so s pomočjo vojakov ln orožnikov gas il vso noč in šele zjutraj je bil ogenj lokaliziran. Pri gašenju so se hudo poškodovali trije možje. Velika škoda še ni ocenjena. Vsa društva, združenja, družbe in iz-letne pisarne, ki nameravajo prirediti poučna potovanja, izlete in ekskurzije v tu- ali inozemstvo, dobe najugodnejše, najboljše odprte izletne avtobuse za vsako poljubno število potnikov samo direktno pri avtopodjetju: J. GORIČAN. TRŽIČ JUGOSLAVIJA, Dravska banovina • Četrta žrtev zastrupi jen ja s plinom. V Splitu je plin, ki je uhajal iz cevi, ponoči zastrupil vso obitelj rabina Danitija. Kakor znano, so našli zjutraj sosedje že mrtve rab na, njegovega sina in služabnico, rabinova soproga pa je bila še živa in zdravniki so imeli nekaj upanja, da ji bodo rešili življenje. Ko so pokopali rabina in njegovega sina, je nesrečna žena še živela in že dvakrat so napravili poizkus rešitve V KINU UNIONU ob 14.30 In 18. «ri! Film »KDO JE KRIV« ni imel onega obiska, kakor bi ga to visoko kvalitativno delo zaslužilo. Ker je film za današnjo dobo, ko v tako veliki meri pojema odgovornost za izvršena dejanja, izredno aktualen, se je odločila uprava kina Unioi.o. predvajati ta film popolnoma brezplačno. Občinstvo naj ima z ogledom tega filma one koristi, kakršnim je film namenjen. Mladina izpod 18 let nima dostopa! Brezplačna nakazila za sedeže so od 11. ure naprej na razpolago pri blagajni. ♦ Ne vlagajte prošenj za službo pri železnici! Direkcija državnih železnic v Ljubljani nas obvešča, da prejema dnevno številne prošnje za sprejem v železniško <1už-bo. katerih pa ne more ugodno rešiti, ker nima niti za to razpoložljivega kredita niti ni za to pristojna. Zato opozarja v poštev prihajajoče, da ne vlagajo prošenj, ker si s tem povzročajo samo nepotrebne izdatke. + Redni letni občui zbor ljubljanske sek. cije Jugoslovenskega novinarskega udruže-nja bo v nedeljo 3. aprila ob 10. dopoldne v Mariboru z običajnim dnevnim redom. * Za razstavo italijanskih portretov, ki se bo te dni vrš la v Beogradu, je Italija poslala 118 slik in kipov 108 umetnikov. Te umetnine so izbrali med najznamenitejšimi deli italijanske umetnosti vseh časov ter pomenijo neprecenljivo vrednost tako za zgodovino Italije kakor tudi za zgodovino vsega človeštva. 41 muzejev in 20 italijansk h mest. je prispevalo k tej dragoceni zbirki umetnin. Zanimivo je da imajo nekatere v Beograd poslane umetnine velikanski obseg, med njimi sta Tintoret tovi in dve Bassanovi platni dolgi več ko 5 m. Nekateri veliki portreti so visoki po 2 in pol m. Razen glavnega komisarja razstave Barbantinija je v Beograd prispelo strokovno osebje, da izpakira in raz-mesti umetnine v muzeju princa Pavla, I3KINO SLOGA, tel. 27*30» L A 3 L A Film izredne naravne lepote ln globoke ljubezni na daljnem severu. Najnovejši žurnal: Hitler v Avstriji. JUTRI ob 10.30 po znižanih cenah: Benjamin Gigli : TI SI MOJA SRECA ♦ Nad 70 obtožencev in nad 300 prič bo na razpravi, katero pripravlja banjaluško okrožno sodišče zaradi krvavega pretepa, ki je bil letos začetku leta v Omarski blizu Prijedora. Na sejmišču so se stepli sej-marji in razvila se je krvava bitka. V njej je izgubilo življenje 7 kmetov. Mnogi pa so bili ranjeni. Ni se dalo ugotoviti, kdo je prav za prav povzročil spopad. Zaslišali so več sto prič in okrog 300 jih bo nastopilo tudi na razpravi. ZA GOD SV. JOŽEFA! — Preglejte našo izložbo z večjimi in manjšimi darili, mogoče boste tudi Vi našli kaj primernega. Parfu-merija Nada, Ljubljana, Frančiškanska ul. s transfuzijo krvi. Nastop le pa so kompli-j kacije ln kmalu po pogrebu moža in sina je tudi ona umrla. Rabin Daniti je deloval v Splitu že blizu 20 let, prej pa je bil v Sarajevu. Užival je vel k ugled tudi pri drugovernih zaradi svoje dobrosrčnosti in požrtvovalnega delovanja v kulturnih in dobrodelnih ustanovah. Njegovega pogreba se je udeležilo tudi mnogo Sarajevčanov. I DIVNE PESMI IN PLESI TARANTELA - oh 16., 19. in 21.15 uri. — JEANETTE »LAC DONALD H KINO MATICAl n— Vodstvo po umetniški razstavi ŽMA v Jakopičev^jn paviljonu ima na praznik sv. Jožefa in v nedeljo 20. t. m. vsakokrat ob 11. dop. kiparica gdč. Dana I'ajnif. Razstavo to si pod vodstvom profesorjev ogledali skoraj vsi višji razredi ljubljanskih srednjih šol, V nedelio 20. L m. se razstava češkoslovaških, rumunskih in jugoslovanskih umetnic zaključi. Zantudn ki ima/o torej samo še dva dni čas» da si jo ogledajo. u— Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 22. t. m. predava ob 20. v mali fil-harmonični dvorani kma Matice g. univ. prof. inž. Mario Osana o temi: >Razvoj telegrafskega in te'efonskega kabla«. u— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana. ŽA PRAZNIKE ~~ ne pozabite na filme. S povečano sliko velikost 13 x 18 cm dobite že dober 26Levu« na družabni ve?er ! 1 DARILA ZA GOD v najlepši izberi nudi vedno Parfumerija VENUS, TyrSeva c. 9. u— Nastop trbovel jskega komičnega pevskega jazza bo privabil vse Jožete ln Jožice in ostale, na družabni večer s plesom, ki ga priredi ohrtn ško društvo v soboto, 19. t. m. ob 20. uri v Kazini. u— Združenje pekov v Ljubljani obvešča vse člane, da se bo na Jožefovo, 19. t. m. delalo kakor običajno ob sobotah. V nedeljo 20. t. m. pa mora delo počivati. To velja tudi za vse druge praznike, ki padejo na soboto. nommMBwan Slavni baritonist Aleksander Šved poje operne arije in nesmrtno Schubertovo »Ave Marijo« KINO UNION,22'21 Premiera ob 16., 19.15 in 21.15 uri NJEGOV MODEL Sestra Marija Sodelujejo: Camilla Horn, Paul Javor, Tibor Halmay in Hilda Stolz. mm Preskrbite si nove srečke državne razredne loterije v ZADRUŽNI HRANILNICI v Ljubljani, Dalmatinova ulica St 6. Prvo žrebanje bo 18. b 14. aprila t L Ii Liubljane u— Parastos za kneginjo Zorko. Včeraj ob 10. je prota Djordje Budimir daroval v pravoslavni cerkvi sv. Cirila svečan parastos za blagopokojno kneginjo Zorko, soprogo kralja Petra I. Osvoboditelja in mater Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja, ki ji je včeraj dotekla 48. obletnica smrti. Cerkveni slovestnosti je prisostvovalo veliko število narodnega ženstva, predvsem ves odbor društva Kneginja Zor-ka s soprogo divizionarja Toniča na čelu, častna dvorna dama Franja Tavčarjeva, soproga min stra dr. Kramarja, zastopnici Kola jugoslovenskih sester Maša O-omo-va ln Verščeva. Mačkovškova za Ciril-Me-todovo družbo in šantlova za Klub Primork. n— Prof. 0. Sest praznuje v četrtek 24. t. m. 25 leto' jubilej svoiega umetniškega dela. On je eden redkih naših gledaliških ljudi, ki so vse svoje sposobnosti posvetili izključno le našemu gledališču. Za svoi jubilej ei je izbral opero »Rigoletto«, ki bo s prvovrstno zasedbo vodilnih vlog in s popolnoma no vo režijo umetniško in 6censko popolna predstava. Vstopnice so v prodaji pri operni blagajni. u— »Soča« matica v Ljubljani opozarja vse svoje članstvo in prijatelje, da bo drevi ob pol 21. uri v salonu pri »Levue predaval prvič v našem društvu g. dr. Branko Alujev^č o temi »Jadransko morje v narodni zgodovini«. Ono je za vso državo najlepša in najdragocenejša posest, ki Jo moramo braniti z vsemi sredstvi notranje ln zunanje politike. V tem sm slu bo g. dr. Alujevič opravičil interes celokupne javnosti za jadransko vprašanje in njegov razvoj skozi vso dobo naše nacionalne zgodovine. Kratkemu opisu zgodovinskega razvoja ln borb za prvenstvo ob jadranski obali bo sledil prikaz kulturnega in gospodarskega pomena Jadranskega morja s statističnimi podatki o naši pomorski politiki. K temu zelo važnemu in zanimive, mu predavanju vabimo vse člane in prijatelje s prošnjo, da se ga polnoštevilno udeležijo. Vstop vsem prost. u— 2en«ki svet je izposloval za svoje n ročnice znižano vstopnino na razstavo Z •*ke Mal* antante v Jakoo-čevem pavilio-in to za eobolo 19 t. m. Naročnice Ženske «veta. ki se izka*eio s potrd'Ü ralniega pl čila narodne- ninnalo le 6 din v«'op,,;n Opozarjamo, da bo ▼ soboto ob 11. rodstve po razstavi. u— Združenje brivcev obvešča cenjeno občinstvo ter svoje člane, da bodo bri voice in česalni saloni v Ljubljani na praznik sv. Jožefa od pol 8. do 12. ure odprti, drugi dan v nedeljo pa ves dan zaprli. — Komisar. u— Društvo trgovskih potnikov in zaslop-nikov vljudno vati na XIV. občni zbor 19. t. m. (sv. Jožef) ob pol 10. v veliki dvorani Trgovskega doma. JOŽICAM IN JOŽETOM se priporoča avtomatični bufet »RIO«. — Točimo izredno dobra vina, čez ulico 2 Din cenejše. Črna express kava 1.50 Din. n— Dva Americana umetnika iz New Yorka in Chicaga boste videli in slišali na ponedeljkovem koncertu v veliki unionski dvorani. Luis Siegel, znameniti ameriški dirigent dirigira del koncertnega sporeda, John Aldem Carpenter najslavnejši sodobni ameriški skladatelj, pa je komponiral nalašč za Balokovičeve koncerte svoje najnovejše delo. Koncert za violino in orkester. Oba umetnika je povabil v Jugoslavijo violinski virtuoz Zlafcko Balokovič, ki slavi letos 25-letnico svojega umetniškega delovanja. Poleg navedenega koncerta za violino in orkester bomo slišali Bachov koncert za violino in orkester ter simfonična dela skladateljev Beethovna. Debufsvja, Ravela in Petka Stajnova. Vstopnice za ta znamenit koncert se že dobe v knjigarni Glasbene Matice. Danes vsi na »VALČKOV VEČER« v Sokolski dom— Šiška Ples — bar — dobra pijača in jedača. u— Na Aškerčevi ulici, ki so jo lani že pozno jes?n? po s-edini zbetonira.il od Coj-zove ceste do Gorupove ulice, je preostalo zarad bližajoče se zime še nekaj nedovr-šenih ured:tvenih del na obeh straneh med Jelačinovima hišama. Tako bo treba na desni strani te p*"ometne ceste odk'wfca ob 8 v «tolniei a— Mentn? »rnraftin r»«^ri*n. Finančni m' nlster j« potrdil in odobril novi proračun moriboreke mestne občine za 1938/39 brez bistvenih sprememb. O državnih dohodkih Iz govora post Ivana Mohoriča ob zaključku proračunske razprave v narodni skupščini V ponedeljek, na predzadnji dan proračunske debate v narodni skupščini je nar. poslanec Ivan Mohorič razpravljal o državnih dohodkih, zlasti seveda tudi o davkih. PTvi del njegovega govora smo že objavili.. V nadaljnih odstavkih je med drugim Izvajal: Neposredni davki naj bi po proračunu vrgli 10% več, kakor so bili predvideni v sedanjem proračunu. Ker davčne stopnje niso povišane, se da doseči povišanje donosa ali s še rigoroznejšim izterjevanjem davkov ali pa s povečanjem gospodarskega prometa. Vprašanje je, če se bo to zgodilo v toliki meri, da bodo dosežene v proračunu določene številke Po zaključnem računu za 1. 1936/37 je bilo zemljarine plačano 334 milijonov. Sedanji proračun je predvideva 460 milijonov, iz česar se na razbremenitev kmeta pač ne da sklepati. Enako je z zgradarino, ki je predvideva proračun za 65 milijonov več, kakor je je bilo plačano 1. 1936/37. namreč 330 namesto 275 milijonov. Značilno je, da je znižan društveni davek, dočim so pridobnina, uslužbenski ln rentni davek tudi povišani. Pri davku na poslovni promet je predviden p-ovišek 85 milijonov. Dohodki iz trošarin naj se po proračunu povišajo za 65 milijonov. Pri tej priliki je treba zopet načeti vprašanje ključa za porazdelitev onih 100 milijonov iz skupnega banovinskega fonda. Ne da se držati, da bi dobivale tako imenovane Dasivne bano-\ine 80%, ostale pa samo 20% in da bi se smatrala za pasivno n. pr. moravska banovina, v resnici mnogo bolj pasivna var-darska pa ne. Dravska banovina prispeva v ta fond trikrat več. kakor druge banovine, dobiva pa iz njega le neznaten znesek. Zato je razdelilni ključ nevzdržen. Med amandmani je tudi pooblastilo za uredbo o cestnih fondih; uredba je že izdelana in temelji na prav takem nemogočem ključu. Statistika kaže, da se poraba sladkorja manjša, kar je najboljši dokaz, da je sladkor preobrcmem'en s trošarino. Predpise o taksah je treba poenostaviti Donos lz taks naj bi b;l no proračunu kar za 111 milijonov višji. To se ne bo dalo doseči. Usodno bo zlasti povišanje stalnih sodnih taks. kar bo širokim sJoiem prebivalstva otežkočilo ali celo popolnoma onemogočilo da bi si Iskati Dravice in zado-?čenie pred sodnHo. Zv;šan^ taks pri carinjenju utegne nospešiti tihotapstvo. Takse na uslužbenske pogodbe je nujno treba izenačiti, ker ne gre, da se v Sloveniji plačuje trikrat več, kakor na primer v Srbiji in črni gori. Ublažiti je treba kazenske predpise glede računskih taks. Hišnim posestnikom v ljubljanski okolici, ki se je priključila mestu, je treba vrniti davčno oprostitev za nove hiše, ker so z njo kal-kulirali, ko so hiše gradili. Odpraviti je treba anarhijo v občinskih trošarinah in taksah. V Sloveniji so občine, ki odrejajo trošarino na nafto, na bombaž ter druge surovine in polfabrikate. To pomeni veliko obremenitev domače industrije, obremenitev. ki je Je tuje blago osvobojeno. Isto velja za trošarino na premog, električno energijo itd. Državna podjetja ne Izkazujejo dohodkov, ki bl jih finančni minister tako zelo rabil. Ce bi morale Poštna hranilnica Državna hipotekama banka ln Narodna banka plačevati davke, bi bilo mnogo bolie za državne finance. Po zaključnem računu je n. pr. Poštna hranilnica dosegla 120 milijonov dobička, državi pa je dala samo 34 milijonov. Spričo svojega ogromnega prometa bi lahko dajala državi vse drugačne prispevke. Narodna banka je Imela 56 milijonov čistega dobička, državi je odvedla od tega le 14 milijonov. Na drugi strani pa je država dala Narodni banki tn drugim ustanovam za 90 milijonov provizij, kar je odločno preveč, sai celokupna režija banke ne znaša več ko 39 milijonov. Govornik je nato obravnaval še ostala gospodarska pod let ja države in nato ugotovil, da bo poštni resor v tekočem letu prinesel okrog 500 miliionov dohodkov. Proračun za pribo^nio poslovno dobo pa določa preko 600 miliionov dohodkov, kakršnega zneska se ne moremo resno nadejati. Isto veMa za ministrstvo gozdov ln rudnikov ori katerem so dohodki predvideni kar za 170 milHonov več. Ne da se videti, odkod naj pride to veVko zvišanje. Bati se ie. da bomo doživeli pri teh enako razočaranje. kakršnega smo nri S'nadu. kjer je morala drž?» v a odpisat' 30 miliionov dinar-lev. Isto ve'ia za m'n!=trstvo socialne no-litike in narodnega 7*rava. katerega dohodki na-i b? se zvišali od letošnjih 35 kar na fi? m^i^onov. V zakHn*nem delu svoiih 'zvaianl ie poslanec Mohorič obravnaval zadolževanie države dedoma v direktni obliki, deloma v obi'ki npbn\' na kredit. Njegov govor so vsi poslane! poehišsH z veVko porornostlo. poslanci otvotMIp pa ga ponovno prekinjali z odobravanjem in pritrjevanjem. p o <1 a r $ t v o K prepovedi izvoza lesa iz Avstrije 2e včeraj smo poročali, da je avstrijski posvetovalni odbor za lesno gospodarstvo objavil, da prodaja avstrijskega lesa v inozemstvo do nadaljnjega ni dovoljena :n da se bodo prestopki te prepovedi strogo kaznovali. Giede na prizadevanje Nemčije, eia si rezervira celotno letno produkcijo mehkega lesa v Avstriji, je bilo pričakovati, da Avstrija mehkega lesa ne bo več izvažala v znatnejš. meri v druge države Po najnovejših vesteh se zdi, da ne bo mogoče tako naglo izvesti preusmeritve avstrijskega izvoza. Objava avstrijskega posvetovalnega odbora za les je med avstrijskimi lesnimi producenti vzbudila precejšnje vznemirjenje, kajti mnogi avstrijski izvozniki so pogodbeno vezani ali pa imajo še stara naročila. Zato je v včerajšnjih dunajskih listih avstrijski posvetovalni odbor za lesno gospodarstvo naknadno objavil, da se smejo nadalje izvršiti dobave lesa v inozemstvo v okviru normalnih kontingentov, pri čemer je treba strogo paziti na določene minimalne cene in dobavne pogoje. Ostale dobave za izvoz pa niso dovoljene in se bodo prestopki kaznovali. Odbor nadalje pr poroča, da naj bodo lesni producenti pri kupčijah rezervirani glede na bližnjo prilagoditev avstrijskega lesnega trga za potrebe Nemčije Nove razmere zahtevajo tudi revizijo dosedanje dodelitve kont ngentov in dovoljenj za izvoz. zato morajo vsi avstrijski lesni izvozniki do 21. t. m. sporočiti že izvršene prodale in sicer na posebnih formular jih. Glede vprašania. ali bo Jugoslavia lan-ko še nadalje izvažala mehki les v Nemčijo. poročajo iz Beograda, da zaenkrat ni pričakovati, da bi nam Nemčija odpovedala odobrene kontingente, ker bo Avstrija z vso svojo produkcijo lahko krila le polovico nemške uvozne potrebe. Ce pa bi prišlo dc odpovedi kontingentov od strani Nemčije, bodo jugoslovenski izvozniki v povečani meri dobili možnost izvoza na italijansko in madžarsko tržišče. Posledice „anšiusa" za češkoslovaško Zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji se bo v znatni meri spremenil položaj češkoslovaške zunanje trgovine. Trgovinski odnošaji med Avstrijo in Češkoslovaško so bili namreč vedno prav živahni. Tako je Češkoslovaška krila pretežni del avstrijske uvozne potrebe po premogu. V 1. 1937. je izvozila v Avstrijo za 209 milijonov Kč premoga. Izvoz premoga je predstavljal eno četrtino celotnega češkoslovaškega izvoza v Avstrijo. V bodoče bo Nemčija najbrž sama krila pretežni del uvozne potrebe Avstrije glede premoga, tako da se bo za Češkoslovaško občutno skrčila možnost prodaje premoga v Avstrijo. Isto velja tudi glede izvoza češkoslovaškega koksa. Kakor se zdi. bo Češkoslovaška prizadeta tudi pri izvozu tekstilnega blaga na avstrijska tržišča Na drugi strani pa je pričakovati, da se bo občutno zmanjšal češkoslovaški izvoz lesa v Nemčijo, ker bo Nemčijo svojo potrebo v mehkem lesu krila predvsem v Avstriji Češkoslovaška je lani izvozila v Nemčijo za 357 milijonov Kč lesa in je ta izvoz lesa predstavljal 21% celotnega češkoslovaškega izvoza v Nemčijo. Seveda pa bo zmanjšanje avstrii«kega izvoza lesa v Madžarsko omogočilo Češkoslovaški, da poveča svoj izvoz v Madžarsko. Prisilno nalaganje rezervnih fondov v državne papirje Kakor Je znano, pooblašča posebni amandma k finančnemu zakonu našo vlado, da predpiše uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnicah, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih, zadružnih organizacijah ter industrijskih in drugih podjetjih delniške oblike kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih fondov v državne vrednostne papirje. V skupščini je finančni minister izjavil, da je ta amandma posredno v zvezi z najetjem notranjega 4 mi-lijardnega posojila. Ni še znano, kakšni nadaljnji ukrepi so predvideni glede na besedilo amandmaja, ki pravi, da se ima ta uredba o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih fondov ter o prisilnem nalaganju v državne papirje izda'" zaradi zaščite vlagateljev in zavarovancev. V zvezi z gornjim amandmajem je zanimiva statistika o stanju rezerv naših delniških dnrib ob koncu leta 1936. Pri denarnih zavodih in hranilnicah so znašali ob koncu tega leta zakonski rezervni fondi 541 milijonov, ostale imovinske rezerve (brez fondov za amortizacijo) pa so znašale 177 milijonov Pri industrijskih delniških družbah so znašali zakonsk1 rezervni fondi 442 milijonov in ostali rezervni fondi 884 miliiono\' Pri vseh drugih družbah pa so znašali zakoniki rezervni fond1' 51 5 milijona D'n ln ostale re^prve 1?o m'i'io^ov Po'ee tega so im?'f le 7avaro*"»1n'ee za 88' mf!Monov rp^wv ^kupnl «o wf d^n'iV'Vi d'ubavi 7*- dntr> zakonike rezerve t"** t""""""*. ostale Imovinske rezerve 1181 m'IVonov !n tehnične rezerve zavarovalnic 883 milijo- nov. Iz bilanc delniških družb za leto 1936 je nadalje razvidno, da so v tem letu do-segie dotac.je za rezervne fonde in ostale rezerve 226 milijonov Din Del teh rezerv je že pri mnogih demiških družbah naložen v državnih vrednostnih papirjih, ki so pri vseh delniških družbah v bilancah za leto 1936. izkazani z vsoto 569 milijonov Din, od česar odpade 412 milijonov Din na denarne zavode in hranilnice. Carinski dohodki in gospodarsko oživljenje Naši carinski dohodki eo se zadnja ieta v zvezi z rastočim uvozom prav znata© dvignili. L. 1934 so znašali Le 661 milij nov, naslednj- leto 702 milijona. pred'auskim 801 milijon, lani pa 1025 milijonov. O. velikih carinarnic kaže v lansl-em letu največji dvig dohodkov beograjska carinarni-ca, kjer so dohodki dosegi: 258 milijonov in so bili za skoro 40°/o višji nego v prejšnjem letu. Dohodki carinarnice v Zagrebu so znašali 235 milijonov, v Ljubljani 77 milijonov, na Sušaku 70 milijonov, v Novem Sau 61 milijonov. v Mariboru 60 milijonov, v Metko-viču 39 milijonov in na Jesenicah 30 mi.i-jonov. Od leta 1934 so se v celoti carinski dohodki povečali za 55°/». Dohodki treh velikih carinarnic v dravski banovini, namreč carinarnic v Ljubljani. Mariboru in na Jesenicah. pa so v istem času narasli le od 123 na 167 milijonov, to je za 36"'». Š» letT 1929. in 1930. so dohodki carinarnie v Ljubljani. Mariboru in na Jeseniceh pre Mavüa'i °0 do 21*/« ce'otn'h «•Tins'-fh d hod ov v državi. 1 1934 le t" delež r-a"a ie 18«*/.. lan? p? !e Se 16 3*'« Ker ie naraS^infe nvozr in en Vis k h do ho kov v zveri ? delnim o^ivlien'sm gospodarske delavneeti nam tudi gornji podatki o carinskih dohorlkih dokazujejo, da prati se pravi: perilo zaupafi dobremu Scliichtovemu terpentinovem milu. S Schichtovim terpentinovim milom negovano perilo nikoli ne porumeni in ostane dolgo Časa kot novo. SCHICHT™0 TERPENTIN0™ MILO pere bleščeče belo! dravska banovina gl-ed« gos pola iske-ga raz- i voja ve Ino bolj zaostaja v primeri r ostalo ilržavo, kar je očitno v zvezi e slabo udeležbo Slovenije pri velikih javmih delih in pri > obavah premogn za državne železnice, kakor tudi v zvezi z okolnosrjo, da mora dravska banov ria zaradi krivične a ključa pri razdelitvi skupnih banovirs >ih dohod ov nalagati visoke simostojme bano vinske davščine. kar onemogoča naselitev novih industrijskih podjetij na področju naše banovine. Gospodarske vesti Avtentično tolmačenje k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. CL 20 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov določa, da dobiva Privilegi-3na agrarna banka za zavarovanje vseh dolgov, prevzetih za račun države, pravico, postavljat na osnovi dobljenih listin hipoteko v celotni višini dolga na vse nepremičnine vseh zavezanih oseb. Sed'šča vpišejo take hipoteke na samo zahtevo PAB. to sicer na podlagi overovljenega izpiska iz njen'h knjig, ne da bi zahtevala dolžnikovo privolitev. Sedaj pravi avtentično tolmačenje, da Privilegirana agrama bamka sama overovi izpiske iz svojih knj (g, ki so potrebni za vpis hipoteke. — Koliko avstrijskega kapitala Je pobeglo v inozemstvo. V zadnjih tednih, kmalu po sestanku med H tlerjem in Schuschniggom v Berchtesgaden^ ki je Imel za. posledico prvo spremembo avstrijske vlade, je pričel avstrijski židovski kapital, zapuščati Avstrijo v kol kor tega niso ovirali avstrijski devizni predpisi. V poslednj ih dneh je ta beg kapitala zavzel izredno velik obseg, zlasti ker je bilo tudi mnogo inozemskega kapitala v naglici iz-nešenega lz Avstrije. O obsegu tega bega kap tala krožijo fantastične vesti. V dunajskih finančnih krogih zatrjujejo, da je bilo navzlic deviznim predpisom iznešeno iz Avstrije v dev eah za okrog pol milijarde šilingov, kar pa je najbrž previsok znesek. Največ avstrijskega kapitala se je zateklo v švioo, češkoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo. Po dunajskih in-formac jah je bilo v Jugoslavijo iznešen.h baje okreg 80 milijonov šilingov v devizah- Tudi ta znesek je najbrž pretiran. V zvezj s spremembami v Avstriji so zani-m ai tudi podatki o avstrijskem kapitalu, ki je že od prej plasiran v našem gospodarstvu. Po poluradni cenitvi je v Jugoslaviji za 366 milijonov (fin avstrijskega kapitala, od bega odpade okreg 271 mli-jonov din na avstrijske Investicije v ju-goslovenslki industriji (124 milijonov odpade od tega na glavn ce, 147 milijonov pa na kredite). Najnovejše politične spremembe v Avstriji bedo najbrž imele tudi vpliv na zastopstvo avstrijskega kapitala pri jugoslovenski h pod jet j h, kjer je avstrijski kapital angažiran. = Društvo za ce^te v Ljuhljanl sklicuje svojo I. redno letno skupščino na ponedeljek. 4. aprla 1938 ob 18. uri v prostorih Avtcanobilskega kluba v Ljubljani, Kongresni trg št. l./I. Dnevni red je članom na vpogled pri tajništvu društva. Beograd. Vojna Skoda 463—464 (462.50 — 463 50), za april — (462), 4«/0 agrarne 60.75—61.75 (61). 6«/. begluške 91—91.25 (91.50), 6°/o dalm. agrarne 90.50 — 90.75 (90.50), 7®/o stabiliz. 98 bl. (79 75), 7«/» invest. 99 — 100 (99 — 99.50), 7«/0 Drž. hip. banka 99.75 den., 7'/» Blair 90 bl. (89 50 — 90), Narodna banka 7350 den., PAB — (230). Blagovna tržišča 4ITU + Chicago. 17. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 86.75. za julij 84.125, za sept. 84.75; koruza: za maj 58.875, za julij 60.i>75. za sept. 62. + Winnipeg ,17. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 118.50, za julij 109.75, za okt. 92.25. -I- Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca in ce.:« biez e prem e mb. + Budimpeštanska terminska borza (17. t. m.) Tendenca slaba. Koruza: za maj 13.01 — 13.02, za julij 13.30 - 13 32. BOMB 42 + Liverpool, 16. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za mare 5 03 (prejšnji dan 4.96). za junij 5.00 (5.02), za sept. 5.14 (5.08), + New York. 16. marca. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za mare 8.86 (8.91), za junij 8.94 (8.95). Fraacovo prodiranje proti sredozemski obali 'itn* Arante o Caliraynd;^ % *Z>?éK'CdrinQnó .....w'.lìii mGOSA li) Fuenfes v/ Mediane k i Èbro Agaìì lili«' ?tchi® -ud S Osroci p.oeiaAlmenjra Catamoha "iiiiii""'"^!'' * V *T "Lecere "TiiìiV0^'4 yAìbaìate Huescd v- "Mladi«. ki nam je v zadnienn času dokazalo plodonosnosrt svojega delovanja z raznimi lepo usnel'mi kultunvmi prireditvami, ie za ned alio 20. t. m. povabilo v Trbovlje ljub lian4co dramo Prom nentni za/=tonrniki ljubljanske Taliie uprizori» v Sokolskv'to ?ro k! ie ocvorla dok«: odrov :n *>ub1;k0. N)do v Trbovl'ah ig^aP •manr 'iubliaps.k' l?r?«lci M n*tv!ova SI. -lan. M fovo'j;'a. Število prostovoljcev v Šrianijo se je zmanjšalo, ker so ee mnogi vrnili v domovino. dvoma privabila čim Številnejše trboveljsko občinstvo, ki 6e zanima za pravo dramsko umetnost t— Krajevni odbor vojnih invalidov v Trbovljah skl'cue za nedeljo dopoldne občni zbor pri Forteju na Vodah. Krajevni odbor vabi vse trbovelske invalide, da se čim številnejše zberejo na letnem zboru in pri-p?>:ie:o seboj vse. ki se zanimajo za pravično rešemie invalidskega vprašanja. Skrajni čas je. da ee uzakoni pripravljeni novi invalidski zakon. Na zboru bo govoril tudi delegat oblastnega odbora iz Ljubljana. Krajevni olbor pričakuje, da ee bodo občnega rhora udeležili tudi zastopniki občine, društev. go^po'ansk'h komoraeij. ki bodo lahko tolmačili na odločujočih mestih zahteve vojnih žrtev kot zahteve vsee* naroda. Iz Ptuja I— Zvnfni kina Ptsj predvaja hitri « s boto ob 20. film »Borba za deta« v nedel < ot 20 na f'lm »NeodoIHvIc. V gl. A Ondrc H. Söhnker. Kot dodatek ob sobotah ia nedeljah Alla fornai Im kulturni film o naši Mtta Rodino« (Mila domovina). Prosvetno ministrstvo Je pred Časom sestavilo posebno komisijo, ki naj M izdelala načrt, kako naj bi se vse tri pesmi združile v eno, ki naj bi potem obveljala za edino narodno himno. Ta komisija je sedaj predložila ministru uspeh svojega dela. Iz sofijskih listov pa je razvidno, da to delo nikogar prav ne zadovoljuje. Dona J» nekdanjo prestolnico togi noie A vstran, sta te dni obiskala nemški notranji minister Frick (na levi). Poleg Frleka sedi dr. Bttrckel, ki Je prejel od Hitlerja nalog, da pripravi plebiscit r Ostmark! Z émmanti fa hotel pobegniti V burnih dnah minulega tedna bi bil marsikateri žid zapustil Avstrijo, če bi mu to bilo mogoče eprLoo nastalega položaja. Me4 takšnimi begunci se je znaš?l tudi Siegmund Boeel, nekoč najianovitejši mož v bivši A v. »iriji. Na vzhodnem kolodvoru pa so moža prestregü in mu onemogočili pobeg t inozemstvo. Bose! ni skušal pobegniti sam. ampak i vremco dšamantov, ki jih je noeil e seboj, da bi ijüh vnovčil v tujini, kjer ss je hotel naseliti. Policija je Bosla zaprla. Seveda je skušalo na podoben način potegniti iz Avstrije več drugnh Židov, ki eo jih takisto prijeK. O teh aretacijah ni izšlo doslej beno poročilo. PoveSjmlk bivše avstrijsko vojske V svojem laboratoriju v Beckenhamu v angleški grofiji Kentski je fizik dr. Rüssel odkril novo vrsto »smrtnih žarkov«. V svojih poskusih jih uporablja za uničevanje žuželk. Russell deluje okrog tega odkritja že ©d 1. 1912. in če se mu bo obneslo tudi ▼ praksi, tedaj bo človeški vojni proti žuželkam utegnilo dati popolnoma novo »mer. Tako na drobno, v kuhinji, jedilni shrambi in omari za obleko, kakor r.a veliko, na vrtu in polju, bodo ljudje potem uničevali najrazličnejše nevarne žeželke s smrtnimi žarki. Angleški raz skoval sc je o svojem odkritju dolgo molčal, šele pred kratkim ga je demonstriral skupini strokovnjakov, žarke posebne luči je usmeri na gobo, ki je bila polna raznih ličink :n gosenic. Po 10 sekundah so se začele živalce zvijati, čez 30 sekund so vse poginile. Vročina ni mogla bit; tista, ki jih je uničila, kajti žarki so bili komaj mlačni. Da bi to dokazal, je Russell sto j poskug ponovil tako, da ie žuželke zaščitil z debelo stekleno ploščo, ki ie zadrževala vsako toploto. Tokrat je trajalo 50 sekund, da so ž vali pod vplivom žarkov poginile, žarki so imeli ta učir.ek še petem, če je raziskovalec na steklo položil še cinkasto plo-§čo. Russell je nadalje odkril, da učinkujejo j njegovi žarki merilno ne samo na žuželke, temveč na vsa bitja s pretežno belimi krvnimi telesci, kakor ribe, majhne kače in žabe. Krvna telesca so se jim pod vplivom žarkov v kratkem času razpoči-la. Najhitreje je šlo to z ribami, kajti voda je dober prevodnik za Ruasellove žarke. Ti uničujejo tudi jajčeca žuželk, če je usmeril žarke samo za kratek čas v omaro za obleko, v kateri so bili molji, tedaj je bilo teh isto tako kratkem času konec in tudi njih jajčeca je skrivnostna Rus-sellova luč uničila temeljito. Razpočila so se. Zanimivo je v ostalem, da je isti učinek dosegel z jajcem, Id je bilo veliko kakor kurje jajce. Razletelo se je s slišnim pokom. In kakšne vrste so žarki, ki jih hoče Russell mobilizirati za vojno proti žuželkam? Po njegovih navedbah ležijo ob meji med rdečimi in infrardečimi žarki, so pa v nasprotju z infrardečimi žarki vidni. Njih natančno valovno dolžino je treba še določiti. Russell sam pravi, da tiči njegov izjim še v otroških čeveljčkih, navzlic temu, da se bavi že tako dolgo z njim. Vendar pa daje že danes slutiti ogromne možnosti, ki se nam odpirajo z njim — pobijanje nadlege žuželk žarki so za človeka v ostalem popolnoma neškodljivi. Poglavar Velike Nemčije odgovarja na pozdrave Dunajčanov z iztognjeno rok* čffsffilitfa izdala zločinca Roditelja umorila lastnega otroka zaradi zavarovalnino Umetnost je izraz stremljenja, da bi se osvobodili Življenje lit visoki zračni pritisk Hitler je Imenoval dr. 8eiss-Inquarta aa nemškega državnega namestnika Ostmark« na Dunaja Bolezni srca Na asigüeSkom naraSöajo bofteenž «r» ▼ ta&Smem obsegu, da pc*3ta.$ail» odgovorni čtofteljl porom! na to dejstvo. StaSrst&a navaja, da. «mre v Walesa to na AngSe-Skesn vse ko leto 126 tisoč esdb saracii snSnfti težav. To pomeni, da asAtevajo botami srca dvakrat toliko žrtev kakor vse dfmage boJezni, vS&m&t raka. Te ugotovitve so daie pobodlo m akcijo, ki Jo bo organisi rafta aiagleäfca vlado, v boju pro« obolenjem srca. V 11 tisoč ang?e-•kth kinematografih bodo predvajali f'äm, ki ao ga veSčallci sestavili po petnajstletnem intem®ivE.enn študiju bofjeemi ere». F ftm bo prükacsai masne &aomeM$e in bo podučeval, ksiko ae je treba čuvati srColh. cfoctenj. Prikazoval bo tudi, kaJoo mcnnp staff® ravviati s otootel, ki trpe na sku. Ktoo bo postaj na ta naftfo ne&aikSrva javna arcifenadja, ki bo gotovo ikrefa Everybodys weeklyljše v našem nogometu, s pritegnitvijo *Griin-Weissa« pa bo nivo teh tekem gotovo še pridobil. Ljubljana bo postevila svoje najboljše moči, ker si hoče — 5e le mogoče prifbo.iti ene?a izmed krasinih pokalov, ki so razstavljeni pri tvrdki Pavlin v Se'enhurgovi ulici. Moštvo bo gotovo zaigralo prav lepo. saj je znano, da prva garnitura Ljubljane goji enako dobro igro kakor ligaši. Reka in Jcdran sta brez dvoma najbolj privlačen lokalni par. ki po svojem znanju prav nič ne zaostaja za ostalimi domačimi klubi in je pač le slučaj, da ne nastopata dalje v prvenstvenem tekmovanju. Turnir se bo obakr?t začel ob 14., in s:cer takole: v soboto Liubljana—Reka. za nlim oa »Grün-Weis8«—Jadran, v nedeljo pa bosta igra'a najprej premagane« nato pa zmagovalca prvega dneva. Odmore bodo izpopo'-nili člani jahači z jahnlno produkcijo pod strokovnim vodstvom upok. podpolkovnika g. Afcseka. Ker je ta prireditev združena s precejšnjimi stroški, se oWirstvo vabi. nai jo obišče v čim večjem številu in tako pomore nrirediteltu do nekij sredstev s katerimi bo zonet podprl sport. Vse prired'tve bodo na Jadrana v Koleziji. Vstopnina je neznatna. Delovanje SK Celja Pred dnevi je bil v Celjskem domu v Celju redni občni zbor SK Celja ob lepi udeležbi članstva. Predsednik g. dr. Drago tin Vrečko je v svojem uvodnem poročilu omenil, da klub uspešno deluje, čeprav se mora boriti s finančnimi težkoča-mi. Glede športnega stadiona v Zavodni, kl ga namerava graditi mestna občina celjska, je pcudaril da bd novi stadion ne mogel nadomestiti Glazije, ki jo ima SK Celje skupaj s Sokolom za 50 let v zakupu, ker bd zaradi souporabe stad ona po drugih športnih organizacijah ne bila dana možnost rednih treningov. Tajnik g. Mirko Precinger Je poročal, da ima klub častnega predsednika, 2 častna člana, 286 aktivnih in podpornih članov ter 35 juniorjev. Klub ima osam sekcij: nogometno, lahkoatletsko, teniško, ta-ble-ten ško, plavalno, drsalno, smuško ln sabljaško Z velikim uspehom se je udej-stvovala nogometna sekcija. Laihkoatlet-ska sekcija je začela lani marljivo delovati. Letos je priredil klub H. celjski karneval, ki je zelo lepo uspel. SK Celje je bil v preteki-' poslovni dobi z drugimi klubi v dobrih odnošajih. Tajnik je omenil žalostne incidente 21. oktobra v Trbovljah na tekmi Amater : Celje in ugotovil, da pristojn' nogometni forum ni rešil zadeve tako, kakor bi bdlo treba, ker so bili omenjeni incidenti prikazani v nepravilni luči. Klub si bo letos nabavil klubske znake. Letos proslavlja SK Celje 20-letnico svojega obstoja, v proslavo tega jubileja bo v Celju večja športna prireditev. Blagajnik g. Munda j« navedel, da je mei klub v preteklem poslovnem letu •15.565.50 din dohodkov in 37.137.50 din izdatkov Z lanskim saldom «naia prsb-tek 4.980.75 din. Iz poročila nogometne sekcija, ki ga J« podal g. Sotl, posnemamo, da Ima sekcija verificiranih 63 aktvnih ólanov, med temi 21 juniorjev. Vsa tri moštva (prvo. rezervno in mladinsko) so igrala lani 35 tekem. Dobila so 19 tekem, izgubila 10, neodločenih pa je b lo 6 tekem. Skupna razlika gclov je znašala 100:72 v korist SK Celja. V nogometni sezoni 1936/37 si je moštvo SK Celja priborilo drugo mesto v L razredu LNP. To je bil največji uspeh nogometne seke je od ustanovitve kluba-V letošnji sezoni je moštvo SK Celja zasedlo prvo mesto v celjsko-trboveljski skupini ln gre v cžje tekmovanje za pod-savezno prvenstvo. V letošnjem podsa-veznem tekmovanju ni izgubilo niti ene tekme ln si je pribor lo 14 točk izmed 16 dosegljivih. V debati so bile iznešene pritožbe in kritike na naslov LNP zaradi njegovega postopanja nasproti SK Celju. Lahkoatletska sekc ja, za katero je poročal njen načelnik g. Stanko Pertot, je začela lani živahno in vztrajno delovati ter ima 27 aktivnih članov. Sekcija je priredila lani 30. maja propagandni lahko-atletSki miting, 8. avgusta pa lahkoatlet-ski miting za prvenstvo Celja ter se je udeležila tudi 7 mitingov drug.h celjskih in izvenceljskih klubov. V mestno reprezentanco je dala dvakrat po dva atleta, še uspešnejše delovanje te sekcije pa ovira pomanjkanje gmotnih sredstev. Za smuško sekcijo Je poročal načelnik g. geometer femid. Sekcija je letos ofcvori-la svojo skakalnico v Zagradu. Udeležila se je tudi tekme v slalomu, ki jo je priredilo SPD Celje pri Celjsild koči, junior-ske četvoroe kombinacije SK Olimpa pri Celjski koči in skaKalne tekme Smučarskega kluba v Liscah. Obenem z drugimi zimskosportnimi sekcijami v Celju Je po-krenila akcijo za ustanovitev zimskosport-nega podsaveza v Celju. Teniška sekcija, za katero Je poročal njen načelnik g. Voltar, ima 45 članov, med temi 16 juniorjev in 14 verificiranih igralcev. Udeležila se je tekmovanja za državno prvenstvo, gostovala v Majšper-ku in premagala Bjelovarski teniški klub. Načelnik drsalne sekcije g. dr. Vrečko je poročal, da je pomanjkanje ledu na dr-salšču SK Celja v mestnem parku letos občutno vplivalo na dohodke drsališča. Obisk drsalšča je nazadoval tudi zaradi popoldanskega pouka na celjski gimnaziji. Načelnik na novo osnovane sablJaSke sekcije g. Vičar je omenil, da ima sekc ja zaenkrat 10 članov. Sekcija še n ma dovolj orožja in tudi še nima primernega prostora za vežbe. Po poročilih ostalih sekcij je prejela uprava pooblastilo, da sestavi proračun za novo poslovno leto. Pri nadomestn ih volitvah so bili izvoljeni: za načelnika nogometne sekcije g-Jože Veble, za načelnika sabljaške sekcije g. Vičar, za načelnika table-teniške sefo-cije g. Feri Pleteršek, za tehničnega referenta g. Mimik in za gospodarja g. Nikoli«. Predsednik prireditvenega odbora ea IL celjski karneval SK Celja g. Srnid Je poročal o lepem uspehu te prireditve. Soglasno je bilo sklenjeno, da bo priredil klub ob svoji 20-letnci letos poleti športni dan v Celju. Sportniki! Ljubljanski nogometni po savez Ja prejtl od oemSke športne zvez* dva poučna filma o pravilih nogometna igre In tehniki nogometa. lei bosta predv»jana ▼ tukajšnjem kinu »Sloga« m Jožefo^o točno ob 8.80 dopoldne. Vstopaš* Din &—. M« umudk* prilike! 2SK Hermes (nogometna sekcija). Jutri oto 8.30 priredi LNP v kino »Sloga« filmsko predavanje. Udeležba je obvezna za 25 lgTal-cev, ki so navedeni ne oglasnih deskah pri »Sport Kmet« in na igrišča. SK Jadran. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek vsega članstva na običajnem mestu. Zaradi turnirja dolžnost vseh, zlasti Uršič. SK Slovan: Drevi ob 20. bo V gostilni Malis članski sestanek. STK Moste. Zaradi tekem, ki bodo na praznik in v nedeljo, &e naprošajo vsi igTaki da se sigurno udeleže sestanka drevi ob 20. pri Bajou. Sestanek je važen tudi zaradi predstave v kinu. katere 6e uieležimo na Jožefovo ob 8.30 v kinu Slogi. Po sestanku bo seja. SK Slavija. Drevi ob 20. v restavraciji Marinšek sestnnek vseh nogometašev; važno zaradi nedeljske tekme. Ob 21. zadnja redna seja pred občnim zborom: vsi točno. Obenem se sprejemajo novi člani! —Tajnik M°tociKlistom Celja in okoPce! V soboto ob 20. bo pri g. Hobacherju v kolodvorski restavraciji skupni sestanek zaradi organiziranja motoc3distov iz Celja in okolice. Iz življenja na deželi RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja v soboto 19. ob 15.15 ln v nedeljo 20. t. m. ob 15.15 in 20 film »Gospodarica džungle«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. Večerna predstava na praznik 19. t. m. zaradi koncerta pevskega druàtva »Sava« iz Ljubljane odpade. Iz Ljutomera IJ— Zvočni kino Sokolski dom v Ljutomeru predvaja drevi ob 20. in v soboto 19. marca ob 4. popoldne in ob 8. zvečer film »Inkognito«. Kot dodatek Foksov zvočni tednik. Naslednji film dne 26. in 27. marca. Idejni tečaj ZKD Glavni odbor ZKD v Ljubljani je prejel od več naših edinic prošnje naj bi priredili tudi letos enako, kakor v prejšnjih letih, idejni tečaj. Društva se zavedajo izrednega pomena, če naši mladi kulturni delavci po-hite ankrat na leto v tečaj, ki jim nudi idejnega Ln praktičnega razmaha. Ce to tudi od drugih edinic dovolj prijav, se bo vršil trodnevni idejni tečaj od 25. do 27. marca t L, ako pa 33 bo izrekla večina društev za kasnejši rok. pa šele v prvi polovici aprila. Odbor ZKD, ki je pripravil vse potrebno ^ za prireditev tečaja, bo vpošteval prav rad vsa predloge včlanjenih društev. Nujno naj o tem razpravlja vsako društvo takoj po prejemu okrožnice ZKD — med tem so bile tozadevne okrožnice ža odposlane — in obvesti ZKD o svojih zaključkih: Kateri čas ia udeležencem najbolj prikladen in koliko udeležence» bo posečalo tečaj od po-samaznih edinic. Javite obenem s poročilom tudi imena in naslove kandidatov. Predvsem pa naj društva razpravljajo te poročajo o svojih posebnih željah v zvezi s tačaiem, zlasti naj odgovore, ali naj bo tečaj idejnega ali bolj praktičnega značaja. Ali se naj obravnavajo v tečaju bolj splošna vprašanja, s katerimi se srečavajo naši prosvetni delavci v svoj am udejstvovanju, ali naj to tečaj namenjen le določeni panogi kulturnih zadev: (na primer: knjižnični te-6aj, gledališki, igralski, kmetijsko-gospo-darski. pevski i. t. d.) 2e pred leti je ZKD s pridom in e lepimi uspehi organizirala posebne tečaja sa pevovodje, za člane naših podeželskih odrov, režisarske tečaje I. p. Ko dobi odbor ZKD odgovore društev, bo sklepal v predlogih in upošteval seveda želje vačine ter bo o izidu seje obvestil vsa društva, ki so odzvala 2. latošnja okrožnici z dne 7. marca L L Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 url. Petek, 18.: Rdeče rože. Izven. Izredno znižane cene od 20 din navzdol. Sobota. 19.: Gospoda Glambajevi. Izven. I»- redno znižane cene od 20 din navz-lol. Nedelja, 20.: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižana cene od 20 d'in navzdoL Ponedeljek, 21.: Zaprto. Za Benedettijevo tridejansko komedijo »Rdeče roie«, ki ee vprizarja t izrednim usp?hom, ne vlada samo v Ljubljani, temveč tudi v drugih krajih veliko zanimanje. Dejanje se godi v mladem zakonu, kjer se nenadoma pojavi veliki neznanec ter napravi najrazličnejše zmede. Drama ii jagrebškega patricijskega «I1^,,-IJenja »Gospoda Glembajevic. Dognane kreacije sodelujočih, ki oživljajo t izredno gledališko spretnostjo in psihološko tenko-čutnostjo napisano dejanja, zaslužijo največjo pohvalo. Nihče naj ne zamudi ogledati ei to dela Veljajo znižane cene od 20 din navzdol. »Zadrega nad zadrego« Je najboljše zdravilo zoper slabo voljo, tudi najbolj čemerno tlca se mora zjasniti ob sila komičnih prizorih, ki se nizajo v nenavadno zabavno stt» ko iz kmečkega živlienia. OPERA Začetek ob 20. Petak, 18.: ob 15. Gorenjski slavček. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 19.: Grofica Marica. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdoL Nedelja, 20.: Pod to goro zelena Izven. Globoko znižane cena od 24 din navzdoL Ponedeljek, 21.: Zaprta 25 letnica umetniškega delovanja višjega režiserja prot Šesta se proslavi 24. L m. z uprizoritvijo Verdijevega »Rigoletta«, ki ga bo jubilant popolnoma na novo zrežiral. Za-sedba posameznih partij j3 izredno zanimiva, ter bo nudila občinstvu nenavadno privlačno predsitavo. »Gorenjski slavčekc kot dijaška predstava danes popoldne. Minko poje ga. Vidalije-va, Janka g. Franci. Izredno zabavni pa» štruklja in Rajdla pojeta gg. Betetto Ln Ba-novec. francoski častnik je g. Janko, market enderica ga. Poličeva, očeta ln mater po« j et a gg. Kolacio in Španova. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠKE Petek, 18.: »Smuk smuk!« Sobota, 19.: »Smuk smuk k Nedelja. 20: »Smuk smuk!« MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 18.: Zaprta Sobota. 19.: ob 15. Veronika DaseniSka. Znižane cene. Ob 20. Trubadur. Nedelja. 20.: ob 15. Pod to goto zelena Znižane cene. Ob 20. C vrček za pač ja ZM-atič. Globoko Bližane oeoe. Jackson Gregory: 47 Juana Castanares Roman »Nocoj te pa res ne razumem, Dan'1«, je očitajoče rekel Tom March. »Greš in jo človeku takole nagodiš — duša božja, saj je malo manjkalo, da nisi spravil Jaka Blondina na vešala!« »Kako sem mogel vedeti, da se bo fantom tolikanj mudilo?« je Dan'1 ravnodušno odvrnil. »Sicer ga pa niso utegnili obesiti in — « »A če bi ga bili, kaj potem?« ga je nahrulil Tom March, ki ga je vedra neskrbnost starega iskalca zlata razburjala. »Nu«, se je Dan'1 zahaljal, »potem bi mogel samo reči, da je še Bog v nebesih! Temu človeku se zdavnaj spodobi vrv za vrat. Kaj, Hawk?« Hawk ni odvrnil oči od cigarete, ki jo je počasi zvijal med zagorelimi prsti, in se ni spuščal v razgovor, česar ta mah tudi ni nihče pričakoval. Big Moments March je hotel najprej urediti zadevo z Dan'lom. in vkljub pozni uri se mu je zdel trenutek primeren, da izviie starcu odkrito pojasnilo. »Čudno bi se utegnilo zdeti«, je dejal, »da se tu na dolgo in na široko posvetujemo, ta čas, ko oni siromaki razbijajo drug drugemu glave — « »Oslovske butice«, je Dan'1 popravil. »Ali«, je March neomajno nadaljeval in ga strogo premeril z očmi, s čimer pa ni dosegel drugega, kakor da se je stari lisjak prevejano namuznil, »Bud Bell ima prav. Cas je, Dan'1, da zineš odkrito besedo.« Dan'1 je spet ošinil Hawka z očmi. Ta se ni dal zmotiti. »Prav, prav, prav,« je rekel Dan'1. Kratko in pretrgano je pehal besede iz sebe. »Torej vam nekaj povem. Prvič, zakaj me je Hawk tako zlahka našel? Nu, saj me ni našel. Jaz sem našel njega.« Ne glede na svojo obljubo, da pojasni kako in kaj, se ni mogel premagati, da ne bi spet skrivnostno pomolčal. Toda vse oči so bile tako vztrajno uprte vanj, da je moral nadaljevati. »Hawk se je bil odpravil, da bi me splašil iz mojega skrivališča. Toda bil sem dobro skrit, in niti sam vrag z vsemi svojimi peklenskimi psi me ne bi bil izsledil. Hawka sem dobro videl, in ker je bil sam, sem prilezen venkaj in zaklical ,alo!' zakaj odkar sva se morala pred nekaj leti v Mehiki povsem nenadoma ločiti, ga nisem več videl In zakaj ni hotel on nikcmur izdati, da se poznava? Menim, da je imel dva vzroka. Tu ste govorili zmerom samo o ,Dan'lu', in ker je Dan'lov gotovo več na svetu, si ni mogel misliti, da sem to baš jaz. Drugič ste nemara opazili, da Hawk ni ravno gostobeseden človek! Ali zdaj veš zakaj, Buddy Bell?« »Poslušam,« je rekel Bell, »in tekne mi tako, da bi rad še več.« »Poznam nekoga, Id mu je ime Rapidan«, je suho rekel Dan'1, »in ta pravi, da zrasto ljudem, ki zmerom vtikajo nosove v tuje reči, nazadnje slone vi ilei Torej pazi na svoj nos, Bud Bell! Res je, da si čeden in prijazen fant, ali že marsikateri čeden fant je storil žalosten konec — « »Tako nikamor ne pridemo. Dan'1«, ga je opomnil March. »Prav imaš, Tom, dečko dragi, saj že nadaljujem. Radi bi torej zvedeli, zakaj sem speljal Biondina na led? Dovolite, vidite, tovariši so mi namreč poslali svarilo, da nekaj ni v redu; videl sem dimno znamenje na skali in takoj uganil, da se more tisto, kar je narobe, nanašati samo na moje zlato. Saj si lahko mislite, da naša znamenja z dimom nimajo določenega pomena; rabimo jih že nekaj let, kadar hočemo drug drugega opozoriti, da se bliža nevarnost. Tako sem torej odprl oči na stežaj, pospravil vsako sled o svojem taborišču in zasadil spodaj ob potoku nekaj vrbja, tam, kjer sem kopal, pa nekaj trnjevih vej. Nato sem pogledal okrog sebe ter opazil šest ali sedem jezdecev, ki so kakor peklenščki drevili v mojo smer. Torej sem jo odkuril. Ko so bili dovolj blizu, sem videl, da je njih vodja tisti, ki ga imenujete Jaka Blondina. Južno od meje se imenuje Biondino.« »Kaj si ga že poznal?« je vprašal March. »Nu, menda sem ga! Kaj, Hawk? Nu, in ko sem danes popoldne govoril s tem redkobesednim Haw-kom, sem zvedel, da je šele nedavno odkril, kar jaz že dolgo vem, namreč, da je Biondino tisti, ki nam je pred nekaj leti spodaj v stari Mehiki napravil vražjo rabuko. Že takrat je bil cestni razbojnik in morilski pes krvaš, kar je ostal do današ- njega dne. Tvoj lastni brat je bil z nami, Bud Bell!« »Da«, je z mračnim obrazom mahoma rekel Bud Bell, »to vem, da je bil Charlie takrat z vami!« Hawk je vzdignil glavo in z zanimanjem pogledal Bella. »Vi ste brat Charlieja Bella? In Charlie živi?« »Da, živi; to je pa tudi vse«, je hladno rekel Bell. »Siromak Charlie blagruje dan. kadar se more zavleči pred vrata in malce posedeti na solncu. In jaz sem ves ta čas upal. da mi Bog nekega dne pokaže tistega, ki je Charlieja tako zdelal.« Njegove oči so bile zgovornejše od besed; izražale niso samo nezaupanja, ampak izzivajoče kljubovanje in grožnjo. »Mislil sem, da je tista noč v Mehiki stala Charlieja življenje«, je z mirnim glasom rekel Hawk. »A po tem takem še živi, in vi ste njegov brat! In mislite, da — « »Zakaj ne nadaljujete? Kar sami dokončajte stavek!« je zaklical Bud Bell. Hawk je skomignil z rameni in zalepil cigareto. »Torej mislite, da imam jaz kaj opravka s tem in sem morda celò kriv Charliejevega sedanjega stanja? Da sem jaz streljal nanj?« Bud Bell je hladno odvrnil: »Tudi Charlie tako misli!« Hawk je trenil z roko proti žepu. Bellova roka je po bliskovo segla za pas. A Hawk se je zasmejal: Vzajemna posojilnica Ljubljani — Miklošičeva cesta 7 nudi za vse vloge popolno varnost tn obrestuje nove vloge à 4% do 5% po dogovoru. — Nove vloge tn stare vloge izpod 5.000 Din se na rahtevo vsak čas v celoti Izplačajo. — Nedvlgnjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s L majem 1938 za nove vloge. VZAJEMNA POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA. MALI OGLA Beseda 1 Din, davek 3 Din za éllro all dajanje nasiova 5 Din. Najmanjši mesek 17 Din. Na Kurešček »ori avtobus v soboto dne 19. t. m. in nedeljo 20. t. m. ob 8. uri ziutraj, izpred Mestnega doma. Prilive telefon 36-98. 5446-18 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šliro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Strojepisko perfektno, sprejmemo. Znanje nemščine, italijanščine in stenografije pogoj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Spretna strojepiska«. 5473-1 Prodajalko popolnoma samostojno, — staro najmanj 2"S let, sprejmem v podružnico špecerijske trgovine na Štajerskem. Nastop lahko takoj ali 1. aprila. Navesti vse dosedanje službe, plača po do- tovoru. Prednost imajo s avcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Špe-ceiija«. 5352-1 Za takojšnji nastop »prejraem trgovskega pomočnika. mlaj« moč, ki je verziran v manufrk urni in modn. stroki in obenem tue spreten izložbeni aran-le: Ponudbe cos ati na podružnico Jutra v Celju pod .čko »Dobei prodajalec« 5290-1 2 krojaška pomočnika in sicer eden izurjen kon fekcijonar za velike komade io eden za delo po meri *a velike komade, dob ta takoj «talno nameščeni? pri Otmar Bukovnik, krojač. Stari trg 2-1. 5293-1 Postrežnico ki zna kuhati, sprejmem za ves dan Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 5439-1 Frizerko sprejmem za takoi po dogovoru — Salon Del Bello, Domžale. 5438-1 Boljšo sobarico ki zna dobro likati in servi-rati, iščem. Rudež, Ribnica. Dolenjsko. 54^2-1 I*SEK2RAJI E \ ...MIKI'! Seseda 1 Din. davek ? Din za šifro all dajanje aasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Katero trgov. podjetje ljubljansko, potrebuje pisarniško moč ali vlagalko aktov? Dela tudi kvačkanje. Gospodična iz Christofove-ga tečaja bi sprejela kakršnokoli zaposlenje za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica 2222«. 5456-2 Moške obleke prevzete od bivše kon fekcijske trgovine Maček zelo ugodno lahko %e kupite Kakor; mo ške modne ln športne obleke, ved vrst hlač ter površnikov m deške mor narske pomladne obleke Zglaslte se v trgovini P. Magdič. Aleksandro va c. 1. 120 6 Športni voziček ugodno naprodaj. Ljubljana, Društvena 8, Moste. 5423-6 MAREC SV. JOŽEFA bo »Jutro« izšlo že JUTRI zjutraj, Opozarjamo na to vse naročnike malih oglasov in inseratov in jih prosimo, da nam blagovolijo svoja naročila dostaviti čimprej in sicer do 12. ure, le nujne primere do 17. ure. Prodajalka z znanjem nemščine, želi službo kjerkoli.. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemšč-na«. 5366 2 Za Din 2.500 si ustvarite eksistenco — Delo doma Dopise pod »Stalno« na podružnico Jutra Maribor. — Priložite znamko. 5467 3 Vrtnice visoke in n'zke, srebrne smreke, lepotično grmičie, v prvovrstni kvaliteti vrtnarija ANT. BA1EC. Ljubljana, Tržaška cesta 34, postajališče »Stan in dom«. Telefon 32-42. 5364-6 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF 31 Ko je bilo čas, da ležejo spat, so vsi štirje odklobuštrali po starih stopnicah na vrb in polegli na svoje slamnjače. Lukež Zmikavt, ki je bil zadnji, je upih-nil iuč. In kmalu so veselo vlekli dreto, utrujeni od napornega dne. Beseda 1 Din davek a Din za éllro al! dajanje insiovn S niti N^imani4 «nesek 17 nm Lesene kupujemo cepe stano v večiih količinah Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Čepovi« 5414-7 Avio^niófò Seseda • Oln davek t Din za šllro ali dajanj*-insiiiva 5 Din Najmantfr znesek 17 Oln Fiat avto 509 dvosedežni, v oa|boiišem stanju, s šestm novimi gu mami. primeren za ootnika •e naprodaj Tautz Rihard Maribor, Trg svobode 5286 10 Ford avto poltovorni. lobro ohr.inien. ugodno prodam Sv Petra cesta 48. 5283 10 Beseda 1 Din davek 3 Din za šllro aH dajanje nas.ovi 5 Diti Na Din za šllro ali dajanje aasiova & Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni takoj t gotovini. Kupujte srečke Drž. razredne loterije v moji kolekturi »Vrelec sreče«. AL. PLANI NSEK Ljubljana. Beerhovnova 14. Telefon 35-10. Trg. agenrura za bančne in kreditne posle. 25-16 Vsaka beseda 50 par da .-ek 3 Din za šitro ali lajanje aasiova 5 Din aaimanjšl znesek 12 Din Cenjene dame! Srebrne lisice, kakor tudi blajhane, ter lepe naravne in črno barvane, dobite v veliki izbiri. — Sprejemam lisice v troi in barvo, ter kožuhovino v shrambo čez poletje JOSIP DOLENC, krznar, Ljubljana. Sv. Petra 19, telefon 22-62. 5411-30 öestxla i Din lave* !>ln za Silni m daiain-ìaslnva 5 Din Najmanl' «Tiesett 17 Din Kovaško in ključavničar. delavnico z vsem inventai jem dam v naiem na prometnem kraju zaradi mojstrove smrti. In teresent lahko dela tudi na mojo obrt — Firma Bach mayer„ Kočevie 95. 5450-17 Trgovino mešanega blaga, s potreb nim stanovanjem in skladi ščem v mestu Brdovec. dam v zakup tik šole in župnega urada pri elavni cesti Po drobnejše informacije daie Josef Krulc, Marija Gorica p Savski Marof. •5426-19 -ieseda 1 Din davek i Din za šllro ali dajanje ■lasiova 5 Diu Najmanjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje uddam * pritikiinami. C.esta na Loko 21. 5406-21 Sobo in kuhinjo oddam za 250 Dn takoi — Cesta na Loko 30. 5420-21 iJ'l'I'MiI'l'll Seseda 1 Din davek 3 Diu za SUrc ali aajanje lasiova 5 Din Najmanjà' znesek 17 Din Sobo lepo opremhenj, s kopalnico, in posebnim vhodom, oddam stalni solidni osebi. Strehška ul. 22-1. nadstr. 5460-23 Sobico solnčno in zračno, nesepa-nrano samo ali « hrano, oddam dj?ku al gospodični. Kos. Poljanska cesta 20. 544S 23 Stanovanjsko hišo v Budimpešti, novo, prosto plačevanja davka na dobrem mestu z 8% čistega donosa prodamo za gotovino 130.000 pengö-v. plačljivih v Jugoslaviji v dinarjih ali zamenjamo za hišo v Jugoslaviji. ANTONIO RASTELLI, Budapest, Rakóczi-ut 12. Posestnica trgovka gostilničarka, premožna, 47 let stara, bi poročila starejšega gospoda državnega uradnika ali svoje otroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posestnica«. 5418-25 Ogorel? Zavidljivo temne polti! Hočete tudi tako ogoreti? Pišite: Milan Vrabič, Ptuj p 33. 5443-24 Ovignite * oglasnem oddelku dospele Donndbet 1. april 1938, Čisti donos 796. Dobra prodajalka. Diskretnost 555, Enosobno mansardno, Fany, Fiksum in provizija. Garantirani uspeh. Gostoljubnost, Gramofon, Industrijski kraj. Interesent, Izum - ideja, Industrijski uradnik. Iniciativen, Inteligentna oseba. Kavcije zmožen, Kratko ie ž:vljenje. Lepa pomlad, Medo, Mehanik vaienec, Mesečni promet 30.000, Najraje okolica Liubliane, Olga, Osamlien 160, Oba delavna, Označbo cene, Odkritosrčnost, Potovanje, dom, Pisarna, Pomlad, Promet 777, Pult, Pridna in poštena. Promet, Razumevanje, Rozika Radi že-nitve. Resno kjerkoli, Soba, Samostoina vdova. Spretna, Samski 49. Služba 40, Tajnost T. 44. Tatjana, Tiskarna, Upokoienec, Ugodna najemn-na. Ugodna avto prilika. Varčna, Vdovec. Varnost in ksistenca. Zadovoljna oba, Zaklad tihe sreče Zanesljivo Liubliana, Značaj, 3, 366, 600. Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dtc Najmanjš' 7mee(»1» 17 ntn aal IX DNE NOVOSTI I I vseh oblačil, sport I ^amgarn. obleke. I pumparice. perilo I i t. d. najceneje P R E S K E R, I I Sv Petra c 14 Konkurzna prodaja trgovine (blagovne zaloge, in- ventarja itd.) v kon- kurzni stvari Franca Bizjak, trgovina z mešanim blagom v žlreh bo dne 31. marca 1938. ob 10. url na licu mesta v žireh. Sodno ocenjeno na 115.000.— din. — Informacije daje dr. KRAŠEVEC Ciril, odvetnik, Logatec. Med mestom in deželo oosrednje oJntrov« mali oglasnik Tisoče zahval prejema »MORANA« KOZMETIKA- 8 P U I T se spomnite da ao «Jatrorl* .Mati oglasi* i Sloveniji oaj uspešnejša, najcenejša Id najhitrejša posredovalnic» s» sluibe vseh vrst, sa prodajo Is nakup vseb stvari, ca nepremičnin«, lo-^ale, podjetja, kapital, te nitre io sa vse drago Oglasi v „Jutru" imajo vedno naivečfi uspeh! # Preselil se je med angelce v nebesih naš MILOŠEK Pogreb neprežaljenega otročička bo dne 18. t. m. ob 17.15 iz hiše žalosti št. 4, na farno pokopališče v Višnji gori. Ljubljana—ViSnja gora, dne 17. marca 1938. Žalujoča mati in oče POLDI in MILOŠ AMBROŽIČ ter ostalo sorodstvo. Letošnje bok pivo Deniške družbe p v varne „UNION ie 06 dan*s "aorei v prometu Militili 3e ze>o dobro in bo gotovo ugajale še tako razvajenemu okusu. Dotrpela ln zapustila nas je naša dobra mamica, HELENA POŽAR Na njeni poslednji poti jo spremimo v soboto 19. t. m. ob 15 uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maša zadušnica bo v ponedeljek 21. t. m. ob pol 9. zj. v frančiškanski cerkvi duše—Maribor. 17 marca 1938. Žalujoči rodbini POfc\R In DOBCXIK Brez posebnega obvestila Iz Jullfske krajine Tržiška kmečka posojilnica v izredni II« kvidaciji. Inšpektorat za nadzorstvo nad varčevanjem in kreditom je koncem januarja odredil izredno likvidacijsko postopanje za Kmečko posojilnico in hranilnico v Tržiču v smislu določb enotnega zakona o kmečkih in obrtniških posojilnicah. Posojilnici, ki je bila že nekaj časa v redni likvidaciji, so bili prepovedani vsi kreditni posli. Hkratu je dobila tudi novo upravo. Za likvidacijskega komisarja je bil imenovan Artur Baxa, v nadzorstveni odbor pa so bili imenovani Agesilao Arlotta, Bruno Bragagna in Silvano Antoniazzi. Za čim so lani umirali v Gorici. V Gorici je umrlo lani 830 ljudi. Od teh je bilo 241 ljudi z dežele. Po uradnih podatkih je odpadlo 100 smrtnih primerov na okuženja, 129 na jetiko, 68 na živčne bolezni, 47 na bolezni prebavil, 84 na raka. 30 na otroške bolezni, 69 na nesreče itd. Promet v tržaAki lukL Italijanski listi so še pred kratkim beležili in živahno komentirali razvoj tržaškega pomorskega prometa, ki se je lani povzpel malone do količin, ki so bile dosežene le v 1. 1913 in 1929. Sedaj so bili objavljeni uradni podatki o tržaškem pomorskem blagovnem prometu v januarju. Na 1457 ladij je bilo natovor-jenih 134.000 ton, s 14440 ladij pa raztovor-jenih 78.000 ton. tako da je znašal ves promet 212.000 ton blaga. V primerjavi z lanskim januarjem, se je promet sedaj zmanjšal za 38.000 ton odnosno za 15.2%. Stečaji v januarju. Po uradnih podatkih je bilo v januarju v Julijski Krajini odrejenih 9 velikih in malih stečajev 3 pa so bili odgodeni. V vseh 12 primerih je znašal ugotovljeni primanjkljaj 253 000 lir, kritje pičlih 37%. Meničnih protestov je bilo 638 za skupno svoto 294.000 lir. M ft i Petek 18. marca Ljubljana 11: Šolska ura: Na pariSkU razstavi — dialog (g. M. Demšar).* — 12: Odmev; iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20; Za zabavo igra Radiiski orkester. — 14: Napovedi. — 18. Razstava likovne umetnosti ženske Male zveze (ga. Julija PaJ-man). — 1820: Ruske pesmi (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). _ 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ljudska un verza pri šoli nar. zdravja v Zagrebu. — 19.50: 10 minut za planince. — 20: V ene li operetni zvoki (Radi taki orkester). — 21: Plošče. — 21.10: koncert komornega tria. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota. 18. marca Ljubljana 9: Poročila. - 9.15: OtT.omflrf iz Kalmanovih operet (pločče). — 9.45: Verski govor (g. Jož j Jagodic). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice. — 12.30: Mladinski koncert drl real, gimnazij» iz Maribora. — 13: Napovedi. — 13.20: Na-dal jevanje prenosa mladinskega koncerta is Maribora. — 14: Napovedi. — 17: Radijski orkester. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Gerasin Zelič. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: III. večer muzi-komedi-lantov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna Igra Radijski orkester. Beograd 17.06: Orkester in narodni nape- vi. — 20: MarinkoviČev koncert. — 21.10: Orkester in narodne pesmi. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Prenos opere ii Nar dedalica. — Praga 19.20: Zabaven spored. — 20: Lahka godba. — 20 55: It operet. - 22.15: Plošče in ples - Var«ava 20: Poljska glasba. - 22: Lahka in ple«na muzika — Dunaj Program po napovedi. — Berlin 19.10: Pevci iin virtuozi (plo5fe) — 20: Snevoigra. - 22.30: Lahka in plesna muzika. TI 1 OI in i I! )i JLkJl K Radi adaptacije trgovskih prostorov smo prisiljeni vso zalogo izprazniti najkasneje do 30. maja t. 1. Vsled tega znižujemo cene za 30% vsej damski konfekciji! Na zalogi lepa Izbira damskih pomladnih in zimskih plaščev, kostumov, volnenih in svilenih oblek, kril, bluz, jutranjih in pisarniških halj, otroških obleke itd. IZKORISTITE UGODNO PRILIKO l F. 1. GORIČAR Ljubljana — Sv. Petra c. 29 OODDDDDCEOmmmDDDDnnODL Urejuje Davorin RavIJen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Fran Jeran. — Za liiaaratuJ del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani