Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.003. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ D O IVI" Uredništvo in upravnišivo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Ceno inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, Va strani Din 250.—, Vi» strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20, O priliki krasno uspelega koncerta koroških pevcev v Mariboru je njihov voditelj in predsednik Prosvetne zveze župnik Poljanec o koroških Slovencih izjavil sledeče: Kar smo prinesli iz Koroške, je narodno blago koroških Slovencev, neo-porečeno pristno blago koroških Slovencev. Ni še dolgo, ko so gotovi krogi v Celovcu, celo pod navideznim plaščem zgodovine (dr. Wutte), hoteli svetu dokazati, da smo koroški Slovenci posebno ljudstvo, ki govori poseben jezik. Naša domača pesem Vam priča, da bije takim dokazom v obraz. Naša pesem je slovenska pesem, ljudstvo, ki to pesem poje, je slovensko ljudstvo, naš nastop po Sloveniji je naša izpoved, da smo del slovenskega ljudstva. Vaše veselje nad našim prihodom je dokaz, da v nas gledate svoje narodne brate. Ločijo nas politične meje, Avstrijci smo in nočemo tega prikrivati. — Resno si prizadevamo, da damo državi, kar ji gre. A to nas ne ovira, da damo javnega izraza tu, da smo del slovenskega naroda, ki iščemo kulturne opore pri vas, svojem materinem narodu. Zaenkrat so naše kulturne vezi z vami še slabe. Drugi narodi so že daleč pred nami. Nemški narod ima že več let organizirane vse svoje manjšine v enotni organizaciji, v kateri vsem svojim drobcem nudi vso mogočo kulturno oporo in podporo. Kako ozko vez je pred par leti pokazal vsepoljski kongres med Poljaki, ki bivajo v različnih državah. Častno so se ga celo u-deležili Poljaki iz Amerike. Vse te pojave je evropski, tudi nemški tisk odobraval, kar kaže, da svet poleg državnih enot priznava kulturne enote, — enote narodov, če tudi segajo preko državnih mej. Slovenci še nimamo organizirane kulturne enote, samo tu pa tam se nudi prilika, da damo javnega izraza, da smo bratje, če tudi nas ločijo državne meje. Želja koroških Slovencev je, da se s popolnim upoštevanjem državnih mej kulturne vezi po zgledu Poljakov in Nemcev vedno bolj utrjujejo. Pri tej želji nas vodi prepričanje, da so kulturne vezi med manjšino in maternim narodom najboljše sredstvo za pomirjenje med narodi, ker je jasno, da kar je za en narod dobro, je upravičeno tudi za drug narod in v srednji Evropi ni države, ki bi ne imela drugorodnih manjšin. Morda ravno manjšine tvorijo most sporazuma med naredi in s tem vir miru. Zelo nas žalosti, da materin narod v svojem kulturnem središču ne more pozdravljati bratov goriških Slovencev. Iskreno jih pozdravljamo in smo trdno prepričani, da bodo njihove nekulturne ovire tem prej odpadle, čim bolj bo rastel med drugimi večinskimi narodi duh medsebojnega sporazumevanja, za katerega se v prvi vrste bore organizirane evropske manjšine. Kulturne vezi dajejo manjšini potrebno opora obstoja. Ta opora je- tem pofrebnejša'f čim manj skrbi domovinska država za kulturno povždigo svojih manjšin. Negovanje kulturnih vezi pa daje tu di materinemu narodu ugodno priliko, da ga druži preko dnevnih spornih vprašanj v enem delu, namreč v delu za svoj celoten narod. Jasno je, da se manjšina, ki ima pametno vodstvo, nikoli ne umešava v sporna vprašanja materinega naroda, jasno je pa tudi, da manjšina nima večje želje, kakor da v delu za svoje manjšine vidi ma-terni narod združen v enotnem kulturnem delu. Današnja vaša sijajna udeležba je nam najboljši porok združene misli. Is krena vam hvala v imenu cele slovenske Koroške. Naj duh, ki je vas zbral danes okoli koroške slovenske pesmi, raste in procvita in rodi bogate sadove, sadove našega trajnega narodnega obstoja in kulturnega razvoja. Kriza romunske vlade, Maniujeva vlada je odstopila. Kralj je poveril sestavo nove vlade predsedniku kmetslce narodna stranke Vajdi Vojevodu. Sestava nove romunske vlade je u-spela Vajdi Vojvodu. V njegovi vladi je zunanji minister znani romunski londonski poslanik Titulescu. Izpopolnitev bolgarske vlade, Kakor smo zadnjič poročali, je ministrski predsednik Mušanov prihranil pri sestavljanju vlade dve mesti za narodne liberalce in sicer ministrstvo za pravosodje in za prosveto. Dne 13. januarja je bila Mušanova vlada izpopolnjena z zastopnikoma iz vrst narodnih liberalcev. ¥§ah naročnik 1. Da znaša celoletna naročnina 32 Din, polletna 16 Din in čeirt-lelna pa 9 Din. 2. Da bodo v letu 1933 zavarovani domovi samo dotičnih celoletnih naročnikov, ki bodo imeli vsaj do konca meseca jannarja 1933 plačano naročnino za ves čas do sklepa leta 1S33. Ako ima kdo že nekaj plačano, lahko letos izjemoma tudi doplača, pa seveda tudi samo tekom meseca januarja. Imamo namreč dogovor, glasom katerega bomo z zadnjim januarjem 1933 • ^ j učili seznam zavarovancev. To smo že tudi v pravilniku teikio označili in se bomo teg^ stroj, držali. 3. Da lahko dobi na vsaki pošti položnico, na katero napiše številko 19.6G3 »Slovenski gospodar«, ako je našo izgubil. 4. Da vsakdo, ki ne misli biti več naročnik, pa list še prejema, na istega napiše: »Na sprejme več«, in ga nam vrne, ker sicer bo moral plačati tudi za en mecsc, ako bo pozneje izostal, ker ta izgovor, zakaj pa naprej pošiljajo, ne drži. Kdor prrfema dva, naj enega vrne |j in napiše: Prejemam dva, 5. Da «..uk, ki zdaj ne more plačati, pač pa bo plačal čez mesec ali dva, mora to javiti na dopisnici. Pripominjamo pa, da laki seve nimajo pravice do zavarovanja. 6. Da vkljub pomanjkanju denarja ne bo mogoče biti brez »Slovenskega gospodarja«, zato je najbolje plačati ga do konca januarja 1933. Grška vlada pod predsedstvom Gal« darisa je odstopila radi nezaupnice v zbornici. Kaj zahteva Italija od Albanije? Italija je izdala za Albanijo 80 milijonov zlatih lir, katerih nikakor ne more iztisniti iz itak denarno izmozganih Albancev. Da bi celotni izdani kapital ne propadel, zahteva Italija od Albanije to-le: 1. Italiji naj se po prejšnjem na-: čelnem sporazumu dovoli naselitev 10 do 15.000 italijanskih rodbin vzdolž morske obale od Drača do Valone. 2. Med Italijo in Albanijo naj se sklene pogodba o carinski združitvi. 3. V Albaniji naj se izvede zakon o agrarni reformi, ki bi omogočil italijanskim državljanom nakup zemlje. — V zvezi z naselitvijo italijanskih kolonistov je bila postavljena tudi zahteva, naj se odstopi Italiji ozemlje od Drača do Va-lone v širini CO km od obale v notranjost. Kako stališče bo zavzela napram zgorajnim zahtevam Albanija, še ni znano. Francoska vlada v škripcih. Ta te- Slovenski obrednik dobimo v kratkem. Slovenski obrednik je bil dotis-kan leta 1932. Dne 23. novembra 1932 ga je dovolil sejanji papež v uporabo. Slovencem se bodo po razdelitvi obred nika na posamezne župnije delili zakramenti v slovenskem jeziku in ravno tako se bodo vršili v našim milem materinem jeziku si cerkveni obredi. Spominski križ sv. leta. 50 km severno od mesta Firence (Florenc) v Sred-pji Italiji leži gora z imenom Verna, tjšsoka 1200 m. Na višini te gore se bo postavil 9 m visok križ iz železa, kateri bo ponoči ožarjen z električno lučjo, ki se bo videla daleč naokrog. Na tej gori je frančiškanski samostan, ki ga je 1. 1215 ustanovil sam sv. Frančišek Asi-ški. Menih tega samostana pater Ev-gen Vallego je stavil precilog, naj se vrh gore postavi omenjeni spominski križ. Ta križ bi naj bil postavljen do Velike noči in sam papež bi naj v Rimu v noči pred Veliko nedeljo prižgal električno luč na tem križu. Letala za misijene. Na Nemškem je bila leta 1927 ustanovljena mednarodna organizacija »MiVa«, ki ima namen oskrbovati misijone z modernimi prometnimi sredstvi: avtomobili, motoci-kli, motornimi čolni, zlasti z letali. Iz Nemčije se je ta organizacija razširila V Belgijo, Holandijo, Francijo in Švicarsko. Središče te organizacije v Švici t i mesto Einsiedeln. Kmalu bo ta podružnica mednarodne organizacije poslala prvo le'alo misijonom v Afriki, ki bo stalo 10.000 švicarskih frankov. !z Nemčije je bilo misijonom poslanih že -45 letal. Podružnice te za misijone velekoristne organizacije se zdaj tudi ustanavljajo na Angleškem, Irskem in v Ameriki. Katoliški misijonarji in komunisti. Na Kitajskem je več tisoč komunistov ujetih ter zaprtih. V Hankovu se nahaja v zaporih 2300 komunistov, po veliki večini samih mladeničev, ki so jih ujele čete generala Čangkajšeka. Med temi ujetniki razgraja glad in bolezen. Za te nesrečnike, ki jih je ves svet zapustil, so se edino zavzeli katoliški misijonarji. Pozabili so vse gorje, ki so ga komunistične čete prizadele katoliškim misijonom, misijonarjem in rni-sijonarkam. Vse zlo so jim povrnili in še vedno vračajo z ljubeznijo. Z dovoljenjem vojaške oblasti je tem nesrečnežem prišel na pomoč misijonar pater .Cavallini, Od meseca septembra lans- den bo stopila francoska Paul-Bonco-urjeva vlada z državnim proračunom pred zbornico. Proračun izkazuje deset milijard primanjkljaja, katerega hoče izbrisati fin. minister Cheron s šted-n. > in novimi davki. Z varčevanjem bi rad prihranil 5.326,000.000 frankov, z novimi davki pa 5.163,000.000 frankov. Gre za to, ali bo večina v zbornici za tako enostavno uravnovesenje proračuna, ali bode pa morala Boncourjeva vlada odstopiti. kega leta jih vsak dan obiskuje z zdravnikom in 2 kateliistoma ter jim prinaša hrano, zdravila, obleko in knjige. To plemenito delo katoliškega misijonarja in njegovih pomočnikov občudujejo kitajski vojaki, ki stražijo ujetnike, občuduje in hvali ga tudi vrhovni nadzornik teh zaporov Kintsaitien. Tudi komunisti ne morejo prehvaliti ljubezni in požrtvovalnosti katoliških misijonarjev. Med temi komunisti ni veliko brezbožnikov in zagrizencev po vzoru moskovskih komunističnih brez-božniškili kolovodij. Velika večina so zapeljani mladeniči, ki dostikrat niti ne vedo, kaj je in kaj hoče komunizem. Ti spregledujejo ter se obračajo h katolicizmu. Tekom 3 tednov se jih je dalo krstiti okoli 400, od njih mnogi na smrtni postelji. Z vsemi, če tudi še ne kažejo volje za prejem sv. krsta, katoliški misijonar prav prijazno občuje, nazivajoč jih »moji dragi komunisti«. Katoliška Cerkev torej ne odteguje svoje materinske ljubezni nikomur, tudi zagrizenemu nasprotniku ne. Kaplan Rothschild. Rothschildi so, kakor je splošno znano, obsežna judovska družina, ki ima svoje veje razširjene po raznih državah, člani te družine se pečajo s trgovino in z denarnimi posli. Nekateri so bili svetov-no-znani bankirji in milijonarji. Iz nemške veje te familije je vznikel Bruno Pavel Rothschild, ki je bil lastnik apoteke v nemškem mestu Speyer. Pa ni ostal apotekar, marveč se je dal krstiti ter je postal katoliški duhovnik. Povod za njegovo spreobrniIc-v je dala znana Terezija Neumann v Konners-reuthu na Bavarskem, ki že leta ničesar ne je in ne pije ter ob petkih doživlja trpljenje Gospodovo in prejema znake njegovih ran. Pred petimi leti je Bruno Pavel Rothschild vsled časnikarskih vesti o Tereziji Neumann šel v Konnersreuth, da vidi na lastne oči dogodke, ki se tamkaj dogajajo. Kar je tamkaj videl in slišal, je napravilo na njega takšen vtis, da je vstopil v katoliško Cerkev ter se odločil za duhovniški stan. Ko je doštudi-ral bogoslovje, je bil v juniju 1932 od nadškofa v Bambergu posvečen za duhovnika. Postal je kaplan v Aribergu, ki je vas blizu Konnersreutha. Nedavno pa je umrl, zadet od kapi. Po lastni želji je bil pokopan v Konnersreu-thu. Njegovega pogreba se je tudi udeležila Terezija Neumann. * Za vsake oii — optik Peioln Maribor, Grajski trg 7. 1324 mm mero. Pod rubriko »Ljudski pravnik« vprašuje v »Slov. gospodarju« št. 53 lanskega leta neki delavec, ali mu sme lesni trgovec plačati delo (tesanje stavbenega lesa) po »novi meri«, ki mu je za 10^ v škodo. Iz odgovora pa je razvidno, da ta »nova mera« še ni zadosti znana, zato naj bo o tem tukaj malo pojasnila. »Nova mera« je nova iznajdba nekaterih lesnih trgovcev, s pomočjo katere prav občutno oškodujejo kmete, ki se živijo od pridelkov svojih gozdsv. Ker se že mnogo let les prodaja na kubični meter (m'), imamo več knjižic, ki imajo vse vrste lesa že naprej izračunane; samo v knjižico pogledaš in takej najdeš izračunano vsebino ploha, deske in trama. Po teh knjižicah so računali les do najnovejšega časa. Pri nas na Pohorju so pred enim letom začeli nekateri lesni trgovci, ki so tu nakupili drevesa in dali napraviti velike množine stavbenega lesa, uvajati takozvano »novo mero«, katere so se sedaj oprijeli že tudi naši domači lesni trgovci. Nova mera ima za vse vrste tesanega lesa 1 cm nižjo mero, kakor je zaznamovano v kubični računi-ci. Na prvi pogled to ni veliko, a pri večjih množinah nikakor ni malenkost. Vzamimo n. pr. samo 4 m dolge in 10X 10 cm debele tramiče. Kubična računi-ca kaže, da jih gre v eden m3 25 kosov; lesni trgovec, ki računi 9X9 cm, jih pa zahteva 32, torej 7 več kakor kaže kubična računica. 250 takih tramov meri po kubični računici 10 m3 ali 333 kubičnih čevljev, po trgovčevi »novi meri« pa samo 8 m3 ali 266 kubičnih čevljev. Ker je cena za stavbeni les sedaj okroglo 40 Din za m3 in zaslužek delavca 1 Din od kubičnega čevlja, oškoduje trgovec pri navedeni množini lesa kmeta za 80 Din in delavca-tesača za 67 Din. Pri 100 ni' zgubi kmet 700 do 809 Din in delavec 500 do 700 Din. Ali tako oškodovanje ne vpije do neba? V resnici znaša kmetova zguba dosti več; delavci morajo namreč na zapoved lesnih trgovcev tesati vse vrste lesa 1 ces nad pravo mero, češ, trgovec utegne imeti škodo, ako se les preveč vsuši. Kmet mora torej tudi za tak slučaj zguke, ki ga pa navadno ni, že naprej zagotoviti trgovcu povrnitev morebitne škode. Pripovedujejo — in verjetno je — da je neki lesni trgovec ob priliki izustil pomenljive besede: »Zdaj stiskajmo kmete kolikor se da, zdaj je najugodnejši čas!« čudno je res, da v agrarni državi ni postave, ki bi izkoriščanje in odiranje kmeta zabranila! Naj se kmet peča in trudi s čim hoče, z vinogradništvom ali živinorejo, sadjarstvom ali lesotrštvom, vsepovsod je na škodi in na zgubi. Sadove kmetovega dela in trpljenja uživajo vedno drugi, kakor je popolnoma stvarno in resnično pisal absolvent kmetijske šole v Št. Juriju. in v takih razmerah si naj naš kmet zboljšuje svoje gospodarstvo, naj redno odplačuje dolgove in obresti zanje, naj vsak dan obdaruje 5—10 potrebnih in nepotrebnih beračev, naj podpira brezposelne tovarniške in mestne delavce itd. Kmet je dandanes v resnici podo- SLOVENSKI GOSPODAR hmm—o^aa>aiwww)a>»wii ben evangeljskemu popotniku, ki je šel iz Jeruzalema v Jeriho in padel med . .. Bog ve, ali se bo pač našel dobrosrčni Samarijan, — naj bi že bil v kakoršnikoli obliki —, ki bi se usmilil izmozganega, ranjenega in cplenjene- Koroški pevci so obiskali Maribor dne 14. januarja in peli ob do zadnjega prostorčka natlačeni Unionski dvorani. Bili so ob prihodu prisrčno sprejeti. Njihova prva pot je bila na Slom-šekov grob, kjer jih je pozdravil z ganljivim nagovorom škof dr. Ivan Toma-žič. Koroške pevce, 75 po številu, je vodil njihov neustrašeni narodni budi-tej g. župnik Poljanec. Za Mariborom so posetili Korošci tudi Celje in Ljubljano. — Pomenljivo izjavo koroških Slovencev prinašamo na uvodnem mestu. Smrt ožbaitškega g. župnika. Pri Sv. Ožbaltu ob Dravi je umrl tamošnji g. župnik Blaž Brdnik. Rajni je bil rojen 1. 1869 v Zrečah pri Konjicah, je vstopil po končanih študijah v minoritski red in bil posvečen leta 1896. Ko je zapustil minorite, je kaplanoval v Starem trgu pri Slovenjgradcu, na Vranskem, na Pilštajnu, bil je provizor v Junkloštru, kaplan pri Sv. Juriju ob j. žel., pri Sv. Tomažu in od leta 1927 do smrti je pastiroval pri Sv. Ožbaltu. G. Blaž je bil original, nadarjen in je od Sv. Ožbalta rad dopisoval v »Slov. gospodarja«. Pokopan je bil na mirodvo-ru svoje fare v soboto dne 15. januarja. Spominjajmo se blagopokojnega v molitvah! 6Gletnico je slavil v svoji vili na Slemenu pri Selnici ob Dravi ugledni narodnjak g. Peter Vogrič s svojo ženo. Jubilant je bil dalje časa restavrater v Njujorku in pred 10 leti se je naselil na Slemenu, kjer se veseli občega u-gleda in priljubljenosti. Bog nam o-hrani g. Vogriča in njegovo soprogo v zdravju še mnogo let! Ogenj je izbruhnil v noči 14. januarja v delavnici tovarne Iris na Po-brežju pri Mariboru. Tovarna izdeluje medeninaste izdelke in zrcala. Požar se je naglo širil, ker so goreli leseni zaboji. Uničenih je več strojev in cenijo škodo na 500.000 Din. Domnevajo, da je nastal ogenj vsled kratkega stiki. Vlom v gostilniške prostore. V noči na 10. januar je obiskal vlomilec gostilniške prostore gospe Drčar v Kaci-janerjevi ulici v Mariboru in odnesel natakarici 200 Din in srebrno uro. Uz-movič se je moral skriti v klet in ko je bila gostilna zaprta, je udri v gostilniške prostore s sekiro. Družba železniških tatov pod ključem. Orožniki nr. Teznu pri Mariboru so izročili sodišču sedemčlansko družbo, ki je povzročila železniški upravi škode za 50.000 Din. Uzmoviči so izmikali iz vagonov in lokomotiv bakrene, cinaste in medene predmete. Ženo in sebe. Dne 13. januarja je pri-žlo na Boču pri Selnici ob Dravi do ža- ga reveža, mu očistil in obvezal rane, ga rešil nadležnega in škodljivega mrčesa (dolgov in pijavk), ga postavil na noge in mu pripomogel zopet do člove-kavrednega in dostojnega življenja?! Kompost el s ki- losinega in bridko krvavega obračuna med možem in ženo. Omenjenega dne jc došlo med zakoncema 391etnim dninarjem Anionom Sršenom in njegovo 131etno mlajšo ženo Terezijo do prepira, katerega je izzval ljubosumni in vinjeni mož. Očital je ženi nezvestobo, potegnil revolver in oddal več strelov ženi v vrat, samemu sebi pa je pognal kroglo skozi čelo v glavo. Smrtnone-varno ranjenega moža in ženo je prepeljal mariborski rešilni oddelek v bol nico, žena bo še najbrž okrevala, mož Anton je pa umrl v nedeljo dne 15. januarja. Zopet svež požig na Spod. Polskavi. Dne 10. januarja zvečer je uničila po-žigalčeva roka novozgrajeno gospodarsko poslopje posestniku Francu Lahu na Spodnji Polskavi. Pred 14 dnevi so komaj udušili ogenj v seniku imenovanega, tokrat so zapazili nesrečo, ko so že švigali plameni iz poslopja. Komaj so rešili živino ter vozove, zgorelo je Vse leto 1S33 bosta Satan in Iškarjot prihajala vsak mesec na dan kot najbolj čitan roman. Zahtevaj ponudbo Cirilovi tiskarni v Mariboru. mnogo sena, slame ter poljskih pridelkov. Gasilci so storili svojo polno dolžnost, orožniki so prijeli pod sumom požiga nekega slaboumnega fanta. V zadnjem času je uničil požigalec gospodarska poslopja tem-le Polskavčanom: Samasturu, Šturcu, Žagarjevi, Hrastniku in Lahu. Ubogi Polskavčani sicer stražijo, a kaj, ko je požigalca tako težko izslediti, ako je iz domače sredine! Poskušam božji rop. Pri Sv. Juriju ob Pesnici se je dal neznani potepuh v četrtek dne 12. t. m. zvečer zapreti v cerkev ter je med četrt in tričetrt na osem poskusil s pilo šiloma vdreti v tabernakelj. Odpognil si je že vratca od ciborija, pa tudi vratca k monštran-ci je že zverižil. Nedvomno bi vzel ci-borij in monštranco in še več kaj drugega, ker se je lotil tako zgodaj svojega dela. Pri tem pa ga je zmotil organist, ki je stopil slučajno v cerkev, da bi šel po neke pesmi na kor. Orožnik, ki je bil poklican, se je takoj peljal na mejo, da obvesti obmejno vojaško stražo in avstrijske finančne organe o tem, kar se je zgodilo. Zvedel je tamkaj, da sta popoldne istega dne prestopila iz Avstrije s prelaznico mejo dva moška, ki sta rekla, da se bodeta skoraj vrnila, pa še jih do tega časa ni bilo nazaj. Zatorej sta ta dva na sumu. Obmejna vojaška straža je šla takoj patrolirat, če bi na stranski poti srečala omenjena dva moška. Uboj o priliki kožuhanja. Dne 12. oktobra je bilo na ikožuhanju pri posestniku Cilenšeku na Vrtičah ob severni meji 40 ljudi. Po končanem delu je prišlo do spopada med skupino bratov Belšak s Plača in med fanti, katere so vodili trije bratjo Potrč s Plača. V pretepu je zabodel Franc BeiSak Franca Potrč z nožem na sms i s !i sunki. Dne 13. januarja je dajalo odgovor za omenjeni pretep pred mariborskim sodiščem (i obtožencev. Glavni krivec Franc Belšak je bil obsojan na 4 leta in 1 mesec strogega zapora, ostali pa pogojno na nekaj mesecev. Radi uboju moža 4 leta iežks ježe. Dne \L januarja je obravnaval mariborski senat ta-le slučaj: Dne 20. septembra je ubila 431etna posestnica Neža Novak iz Strezetine pri Ormožu s sekiro v spanju svojega moža. Moža je po krvavem dejanju oblekla in ga je zavlekla izven hiše kakih 200 korakov na travnik. Naslednjo jutro je naznanila orožnikom v lvanjkovcih, da je našla svojega moža mrtvega in ga je skoro gotovo nekdo ustrelil. Ogled mrt veča je pa dognal, da je imel narobe oblečeno srajco in je vodila proti hiši krvava sled. Pod pritiskom dokazov je Novakova zločin priznala in je bila obsojena le na 4 leta ječe, ker je bil u-biti pijanec, ki je ženo pretepal. Obssil sa je sede na stopnicah v kleti v Ljutomeru 181etni trgovski vajenec Julij Bauer iz Črensovcev v Prekmur-ju. Gospodar ga je poslal v klet po premog, ker ga ni bilo nazaj s kurivom, je šla za njim pogledat služkinja, iki Je naletela na obešenca in je bila vsa zdravniška pomoč že zastonj. 20 let robije za po dveh letih odkriti zločin. Dne 17. januarja pred dvema leti je bil v noči na smrt obstreljen posestniški sin Franc Stuhec v Spodnjih Koršincih v ormožkem okraju. Po dolgem času je oblast izsledila zločinca v osebi Josipa Pravička iz Bodislavcev, ki se je mudil v Zagrebu. Smrtno nevarno obstreljeni je še izpovedal pred smrtjo, da je bil zadet od Pravičkovih fantov. Orožniki so prijeli Franca Pra-vičelc, katerega so izpustili na izpoved staršev, ki sta trdila, da so bili njuni trije fantje v usodepolni noči doma. Še le letos julija je zvedela žandarmerija od posestnice Marije Mihalič, da je pravi krivec v zagonetnem zločinu Josip Praviček. Na veselici dan po krvavem dejanju je omenjeni zaupal obtoženec krivdo pod obljubo, da bo molčala. Obtoženi jc dejanje tajil, a je bil dne 11. januarja v Mariboru obsojen na 20 let robije in na povrnitev 2500 D stroškov. Smrtna žrtev fantovskega pretepa. V nedeljo dne 8. t. m. je prišlo med fanti iz Lipja in Črnove v fari Št. Janž pri Velenju pred Obirčevo krčmo v Čr-novi do pretepa. Smrtna žrtev spopada je postal 271etni viničarjev sin MatcvJ Plešnik, ki je obležal s preklano lobanjo. Pretepače so orožniki predali v za pore sodišča v Šoštanju. Obešenega so našli v Celju brezposelnega delavca Antona Žerjava h. Creta. Nesrečnež zapušča ženo z dvema otrokoma. Vasovalec-ubijalec. Ubitega so našli v vasi Krivici v občini Prevorje 281et-nega posestniškega sina Jurja Jug, ki ga je ubil vasovalec, kateri se je mudil pod oknom sestre ubitega. Sama se javila policiji. Blagajnica na železniški postaji v Novem Sadu je poneverila nekaj 100.000 Din in pribe- i al a v Maribor, da bi ušla preko meje v Avstrijo, kar ji ni uspelo. V Mariboru je živela Katica Dejanovičeva nekaj časa brezskrbno, ker je bilo zasledovanje usmerjeno drugam. Naposled se je javila sama mariborski policiji, ki jo je odvedla na odgovor nazaj v Novi Sad. Vlom v občinsko pisarno v Litiji. Neznanec je vlomil v prostore občinske pisarne v Litiji in odnesel iz male ročne blagajne 200 Din in nekaj kolekov. Večje denarne svote so bile v veliki železni blagajni, kateri pa vlomilec ni bil kos s priprostim vlomilskim orod-lem. Zmrznil. V pondeljek dne 9. t. m. se Je mudil na sejmu v vasi Žirovnica pri Ložu na Kranjskem posestnik Jakob Pernšek iz Podcerkve. Vinjen se je vračal domov, zgrešil pot in zmrznil. Zapušča ženo in 6 nedoraslih otrok. Smrtna nesreča na lovu. Dne 9. t. m. do lovili v Spodnji E ivči pod Blegušem na Kranjskem sn-jake z gonjači. Mladi lovec Jože Torkar, rovtar v Zali, je u-Btrelil po nesreči gonjača Petra Zlato-perja. Železniška nesreča zahtevala 10 mrtvih in 20 težko ranjenih. Dne 10. januarja se je zgodila v bližini romunske prestolice Bukarešte težka železniška nesreča. Na glavni progi Temešvar— Krajova—Bukarešta se je pokvarila nenadoma osebnemu vlaku lokomotiva in se je vlak ustavil. Radi popolne .teme je zavozil 10 minut pozneje v o-sebni vlak s polno brzino brzec. Sunek je zadnjih pet vagonov osebnega vlaka, ki je bil poln potnikov, zdrobil. Nesreča je tirjala 10 smrtnih žrtev in 20 težko ranjenih. Največja finska trdnjava žrtev eksplozije. Dne 10. januarja je zletela vsled eksplozije streliva v zrak največja pomorska finska trdnjava, ki je bila oddaljena komaj 15 km od Helsingforsa. Hčerka Trockega si sama končala tlvljenje. Dne 11. januarja si je končala 8 plinom življenje v Berlinu hčerka jBnanega boljševiškega patrijarha Trockega. Samomorilka je bila ločena od moža in Je spremljala po izgnanstvu iz ptusije očeta v Turčijo. Radi zdravljenja na pljučih se je nastanila v Nemčiji. Po okrepljenju zdravja ji je nem-#ka oblast prepovedala nadaljnje bivaki V vzhodno-štajerskem kraju Vorau je došlo do kmečkih nemirov radi iztlr-jevanja davkov. Naval kmetov je avstrijska oblast razpršila s pomočjo vojaštva. nje v mejah nemške države In jej za-pretila z izgonom in radi tega je izvršila samomor. Prava metoda uspešnega negovanja lepote počiva na vporabi takšnih pripomočkov, kateri se izdelujejo iz sestavin- ki medicinsko učinkujejo, kot so to: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din), Elsa-mi-la lepote in zdravja (5 kosov franko 52 Din), pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Do-nja, Elzatrg 341, Savska banovina. PrimaiiJ dr. Pestotnik Franc, špecijalist za živčne bolezni in šef bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, ordinira počenši s 16. januarjem v palači Mestne hranilnice, Krekov tng 7 v Celju dnevno od 2Vi do KVk ure popoldne. 69 zaravBsift OMlodelnik. Na dvorišču kanadske farme pri VVilliamsburgu v kanadski pokrajini Ontario se nudi gledalcem redek prizor. Tamkaj vrši prakso zdravnik-ču- dodelnik, gotovi dr. Locke. Omenjeni se je povspel od navadnega podeželskega zdravnika do specijalista, h katere* mu vrejo vse mogoče stranke. On sprejme več bolnikov nego največje bolnice. Se zgodi, da čaka nanj nad 1000 oseb. Plačilo — nagrada ali honorar dr. Lo-ckeja za kakorsikoli zdravljenje znaša 40 Din. Iz vseh delov Kanade in Združenih ameriških držav se drenjajo bolniki na dvorišče podeželske klinike. Zdravnik sprejme vsakega bolnika brez ozira na stan in njegove premoženjske razmere. Dr. Locke se je povspel do tolike znamenitosti, ker zdravi poapnenje žil. Neznatno mesto Williamsburg je postalo pozorišče prizorov, kakor so običajni po najbolj znamenitih božjih potih — ozdravljeni bolniki mečejo proč berg-Ije, skačejo iz vozičkov in pričnejo hoditi. Zdravnik — čudodelnik sedi na vrtečem stolu na sredi med bolniki. Redko-kedaj ogovori kakega, navadno ga niti ne pogleda. Zadostuje, da z rokami ne- Flnska trdnjava Fort Mac Elliot, ki je zletela v zrak vsled eksplozije municije. Levo: V zadnjem času so poskušali komunisti na španskem prevrat, ki jim ni uspel. Policija goni v zanore kolovodje nemirov. bergu. Ob koncu govora je predsednik izrazil veliko željo, da bi ta jubilejna proslava društi va rodila obilo lepih sadov. Naj bi vzbudil® pri vurberški mladini smisel in pravo veselja do prosvetnega dela, naj bi -našla pot v naS« društvo, kjer bi se mladeniči in mladenki vzgojile v idealne in značajne ljudi, ki bo po« nos. svoji fari in domovini. Po govoru se H predstavljala v občo zadovoljnost krasna igr«; »Miklova Zala«. Omikani gospodje so se izra^ žili, da je bila igra prav dobro podana. Zatoi gre vsa čast našim igralcem, ki so tokrat po* kazali vse svoje igralske zmožnosti in močL Igralci so za ves svoj veliki trud in svoje dn lo želi lepo priznanje občinstva. Ob tej igri b«! je ob koncu zaslišala primerna pesem »Gremo! v Korotan«, katero so izvrstno zapeli domači cerkveni pevci. S pesmijo »Oj Doberdob« s«j je društvo spomnilo tudi vseh v svetovni vojn ni padlih članov in s tem se je jubilejna pro-< slava društva primerno dovršila in končala. Cirkovce pri Pragerskem. Četudi se o naši iari malokdaj bere, vendar se tudi mi gib« ljemo na kulturnem polju. Da se pa lahkfl merimo s sosednimi farami, nam je pokazal* naše Bralno društvo dne 8. t. m. z Golarjev* igro »Dve neves ' , ki je ravno primerna zal ta čas, da se tudi v tej krizi ne ustrašijo bo^ doči zaročenci težav in neprilik. Da so igralci napravili velik učinek na gledalce, je pokazala zadovoljnost na obrazih, ki so se čutili prizadete. Pred vsem je zbudil smeh Miha, kateremu so se vsi smejali in to veliko radi tega, ker je to vlogo igral kot tak, ki so m« kretnje za oder prirojene. Nič manj so nism«! smejali materi >:Dveh nevest«, ki pa je včasih izvajala svojo vlogo pretirano. Zadovoljni smo bili tudi z nevestama Milico in Lizo ter z nju« nino poizvedovalko bogatih fantov Nežo. Vse« kakor mislimo, da je vsak s smehom na rde« čem obrazu zapustil dvorano, ki je žalibog skoraj vedno premala; pred vsem smo pa tci opazili zadnjič, ko človek ni mogel niti naj« manj spremeniti svojega prvotnega mestsu Vso čast izrekamo na tem mestu fantom tei dekletom za ¡zborno podano igro. Kot smo videli, res nujno potrebujemo malo večjo dvorano kakor tudi oder, da bomo igrali vsakovrstne igre ter s tem privabili tudi naše fante, ki se še ne zavedajo teh težkih časov. Za-< to vabimo vse, ki se žele vsaj malo izobraziti, jezdecev v Afriki. kosti v nenaravne lege in pritiskajo na živec. Če je zagozden živec med kosti, povzroča zagozdenje bolečino, ki jo je občutiti po celem telesu. Posledica o-menjene bolečine se kaže na poapnenju žil, na ginevanju mišic in na bebavosti. Jaz ne storim ničesar drugega, kakor da popravim znižanje podplata in vrnem nogi njeno naravno lego.« Radi ogromnega obiska pri dr. Lo-ckeju se je povzdignilo poprej neznatno gnezdo Williamsburg v mesto s številnimi restavracijami in hoteli. svojih sorojakih, pri naših bratih Rusih, ki so naseljeni na Vurbergu. Popoldne se je proslava nadaljevala v »Župnijskem domu«. Vse goste, katerih je bila nabito polna dvorana, je prav prisrčno pozdravil predsednik društva Viktor Gašparič, posebej še g. dr. Jeraja, g. prelata in njegovega brata, načelnika ruskega sanatorija g. dr. Boleslava Okolokulaka, ki je nato društvu in njegovemu plodovitemu delu iskreno čestital, kar si štejemo v veliko čast. V imenu PZ v Mariboru pa je društvu častital in vse goste pozdravil podpredsednik g. dr. Josip Jeraj. Predsednik društva je nato v svojem govoru orisal v kratkih potezah razvoj in delovanje društva tekom 25 let. Med govorom je izrekel v imenu društva prav prisrčno zahvalo domačemu g. župniku Alojziju Kokelj kot ustanovitelju društva ter prvemu oratarju in sejalcu krščanske prosvete na Vur- Parada sudanskih koliko premesi bolnikove noge. Zdravljenje vsakega bolnika ne traja dalje nego 3 minute. Nato vtakne zdravnik plačilo v žep, zapusti od časa do časa ordinacijsko sobo, da zanese pobrani honorar v kuhinjo in zopet sede na sukajoči se stolec med bolnike. Časnikarskemu poročevalcu je dal dr. Locke sledeča pojasnila glede svojega čudotvornega zdravljenja: »Osrednji živec na nogi gre skozi podplat. ,Vsako vzbočenje na podplatu vsebuje i kosti. Ako se vzboka poniža, zaidejo Vurberg. Petindvajsetletnica prosvetnega tlruštva. Srebrna jubilejna proslava vurberš-kega katoliškega prosvetnega društva se je zelo slovesno izvršila na Kraljevo dne 6. t. m. Proslava se je pričela že predpoldan v cerkvi. Okrog angelske ure se je ta dan zgrnila lepa ieta mladeničev in tudi nekaj deklet, ki so članice društva. Slavnostni cerkveni govor je imel g. dr. Josip Jeraj iz Maribora, kateremu bodi za krasen govor na tem mestu izrečena zahvala. Slovesno sv. mašo je nato daroval ob pol desetih g. prelat dr. .Anton Okolokulalc iz iVaršave, ki se je ravno v tem času mudil pri VESTI „ Največji kanal na svetu. Prihodnjo pomlad bodo predali ruski so-Lvjeti prometu baš kar dograjeni kanal iz Leningrada v Belo mor-;je do mesta Soroka. Bo to na celem svetu največji pomorski kanal. Dolg je 226 km, dokaj večji nego Panama kanal, ki loči obe Ameriki, ali Sueški prekop, ali prekop cesarja Viljema. Kakor večina prekopov spaja tudi ta dvoje morij in bo za ladje pomenil veliko prikrajšanje pota. Vzhodno morje je dobilo s ,tem kanalom zvezo z •Belim morjem, ki je ¡bilo doslej radi svoje lege eno najbolj nedostopnih na svetu, ne Pavel Keller: n 2. nadaljevanje. a Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Colnarica ni odgovorila, niti vzdihnila ni. Le rekla je: »Počakati morava, dokler ne pride.« Naenkrat so se razlegnili z dvorišča sem doneči iklici na pomoč. »Kdo pa tako strahovito kriči? Ali je to Ka-trica? O Bog!« Vihrali sta po stopnicah doli. Iz temne noči, ki še nikakor ni minila, so začele vstajati postave; vsa hlevska vrata so se odprla, hlapci, dekle so planili na plan. Pred slabo razsvetljenimi hišnimi vrati je ležala dekla Hana. Ni mogla več kričati; le ječala je še na pomoč. Grozovit strah je ubogo deklico omrtvel. Nesli so jo v kuhinjo in jo položili na veliko klop pri steni. »Hana, Hana, kaj pa ti je? Kaj so je vendar pripetilo?« je vprašala Colnarica. Dekle je moglo le blebetati. »Pri studencu — pri studencu —« »Kaj je pri studencu?« »Katrica — Katrica —« »Kaj je s Ivatrico?« »Mrtva!« — In dekle se je onesvestila. Toda še druga je izgubila zavest, Bogatčevka, Katričina mati. Ne-i kajkrati je bolno zakričala, nato pa se je zgru^ dila. Hlapci in dekle so stali kakor ukopani edina, ki jo ostala mirna, je bila gospodinja Ana. »Odrgnite Bogatčevki sonca z vodo in tudi Hani, vlijte jima močne kave, nesite ju v zgor-: njico in ju položite na mojo posteljo. Franče in Tone naj vzameta senene trage in naj gresta z menoj. Dajte mi luč!« Čez kakih deset minut so prinesli Katrico. Bila je mrtva. Njena plesna obleka je bila čisto premočena, deloma raztrgana, njeni lepi plavi lasje razkuštrani, na vratu so se ji poznale rdeče in da bodo imeli s tem dostop tudi v boljše zabave, kjer morajo navadno radi osebnega straha stati pri vratih, da se čim prej vpišejo v naše Bralno društvo! Sv.. Anton v Slov. goricah. V nedeljo dne 22. januarja, na običajno antonjevško prošče-nje, priredi Društvo starih vojakov dramatično pretresljivo vojno žaloigro: »Za hrepenenjem po materi.« Začetek ob treh popoldne v Društvenem domu. Sv. Križ pri Ljutomeru. Na Štefanovo in na novega leta dan popoldne je priredilo naše požrtvovalno bralno društvo krasno zgodovinsko igro »Miklovo Zalo« iz turških časov z zelo dobrim uspehom. Pohvaliti je treba vse igralce, ki so (posebno še glavne vloge) zelo dobro rešili svoje vloge. Prizori, ko so nastopili Turki in predvsem prizor »Zalka v haremu«, sta zelo učinkovala po zares občutenem igranju in prav lepem petju sužnje. Vsak igralec je re3 ustvaril s svojo vlogo v glavnem vse, kar je mogel. Omeniti tudi moramo, da je po dolgem času zopet bila (na Štefanovo) Slomšekova dvorana nabito polna, tako da je bilo res veliko veselja za ljudi in za prireditelje, katerim je bil s tem prav dobrim obiskom poplačan ves trud in dano mnogo pobud za novo delo. Tudi na novega leta dan so se domačini odzvali vabilu in zasedli skoro vso dvorano. Med odmori so odmevali ubrani glasovi domačega tamburaškega zbora, ki je tudi dobro izpolnil svojo nalogo. Želimo našemu agilnemu Bralnemu društvu še več takih uspehov v bodočem letu in obenem prosimo, da nam še nudi veliko takih lepih večerov. — Še nekaj moramo poročati iz našega kraja. Pomislite: Čebelarska podružnica v Križevcih se je po dolgih letih prebudila iz spanja in o-tvarja novo sezone dela s plesnim venčkom ki sigurno spada v njen delokrog in njen namen dela. Ustanovljeno je bilo to društvo pri nas leta 1904 in nikdo izmed odbornikov tega društva se še po teh skoraj 30 letih ni spomnil na to, da bi v teh časih prirejal plese. Saj vemo dobro, kako je danes. Dva prosvetno-gospodarska tečaja Katoliškega prosvetnega društva v Celju. Odbor Kat prosvetnega društva v Celju je sklenil, da pri redi v mesecu januarja za svoje člane in članice dva prosvetno-gospodarska tečaja. Prvi tečaj se bo vršil v nedeljo dne 22. t. m. in si- cer za fante. Tečaj se bo vršil v Domu v Samostanski ulici in bo začetek po 8. maši. Popoldan bo istotam prost razgovor o prosvetnem delu. Drugi tečaj se bo vršil za žene in dekleta v nedeljo dne 29. t. m. tudi v Domu. L . Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 22. t. m., ob treh popoldne v prostorih društvene knjižnice. — Odbor. Sv. Frančišek v Savinjski dolini. V nedeljo dne 22. t m. priredi naše prosvetno društvo tridejansko draaeo »Kajn«. Vabimo vse! Sv. Lovrenc pod Prožincm. Tukajšnji domači fantje in dekleta so nam vprizorili na novega leta dan in na Tri kralje veseloigro: »Rodoljub iz Amerike«. Vsi igralci in igralke, čeprav so bili prvič na oderskih deskah, so izvrstno podali svoje vloge. Fantje in dekleta, tako je prav! Želeti bi bilo, da se čimprej zopet pokažete! Tudi obisk je bil nad vse zadovoljiv. Le pomagajmo vrlim in podjetnim dekletom in fantom pri njihovem ne baš lahkem kulturnem delu, da si čimprej ustanove prosvetno društvo ter si nabavijo prepotreben oder. Vsem požrtvovalnim fantom in dekletom pa kličemo: Le tako naprej! — Fantom in dekletom! Kanilo je staro leto v večnost. Klic novega leta, klic novega življenja je odjeknil tudi po dolini Šentlovrenski. In ta klic je bil glasnik prosvete. Odjeknil je v srcih mladih, za vse dobro vnetih fantov in deklet. Saj je tudi prt nas mladina, ki je željna prosvete in izobrazbe. Zdaj se je začela ta mladina buditi ter vzela v roka plug in zarezala prvo brazdo v celino prosvete. Spala je precej časa ta prelepa dolina Šentlovrenska. Letos pa S3 ie odzvala novoletnemu klicu po novem, kulturnem življenju. S tem klicem je združeno svarilo onim, ki jim morda tons prva mladost v alkoholu. Lc-teh je pa pri nas, hvala Bogu, malo. Upamo, da bodo vsi mladeniči vstopili v vrste naše prosvete. Fantje in dekleta! »Mi smo mladina šentlovrenska!« se bomo lahko ponosno trkali po prsih. Mi smo tisti, ki smo se odzvali klicu novega leta 1933 ter se nismo ustrašili težav, ki so nas čakale in nas še čakajo. Čeprav smo hodili po večerih v snegu in metežu k vajam po uro daleč, se nismo držali ':em«rno in nismo godrnjali. Sami smo si naložili to za nas častno breme. Čeprav nismo zatnkrat pokazali drugega kot samo igro »Rodoljub iz Amerike«, je vendar, že to lepo. Če nam bo sreča mila in če bomo delali z združenimi močmi, bomo že še poka-: zali, kaj zmoremo. Naj bi nam prineslo to le-: to obilo blagoslova božjega na našem pro-; svetnem polju! Fantje in dekleta, mi se pa; zavedajmo, da je v glavnem od nas mladih' odvisno vse kulturno in prosvetno delo v na* šem kraju. — Franci. Ako se začne sneg po Karpatih trditi, ako napade zimska slana višje gazdove in se pomakne divjačina z višjih leg v nižje, da si poišče hrane, tedaj napoči v Romuniji čas, ko prične lov na medvede. Marsikateri lovec se bo začudeno vprašal: Kako da lovijo medvede v Kar, patih v najhujši zimi, ¡ko ta zverjad vendarle spi? Navada zimskega medvedjega lova po Romunskem je zelo stara in izvira iz one dobe, ko so lovili lovci brez pušk. Brez puške se je mogoče polastiti medveda edinole v zimi.: Kako in ¡kdaj se to dogaja, hočemo po-, jasniti v naslednjem: ¿f Pravi medvedji lov je še danes posebnost majhnega hribovskega naroda, kateremu pravijo Iioculi. Kjerkoli priredijo v Karpatih lov na medvede, vzamejo Hocule seboj kot vodnike in lovce. Lovska družba tvori ob taki priliki le radovedne gledalce. Iioculi poznajo vsa zatočišča in jame, po katerih prezimljajo medvedi. Znano so jim votline, v ¡katere so se zatekle čez zimo breje medvedke in te puste seve na miru. Lov je naperjen le na od-raščene medvede — samce. Ne oziraje se na lovski zakon, skrbijo Hoculi sami za to, da ne pokončajo preveč kos-matinov. ' Medvedja lovska družba obsteji navadno iz 20 mož, 'ki so vsi zaviti v debele ovčje kožuhe, kajti po Karpatifi brije presneto ostra zima. Konji mosači in druga nepotrebna prtljaga «stane spodaj v dolini. Puške vzamejo seboj lovci edino radi volkov, katerih v zimi in modre lise. Z grozo so se stiskali ljudje v kot v sobi. Dekleta so ihtela, celo močni hlapci so drgetali. »Pošljite po zdravnika, po uradnega predstojnika in orožniškega načelnika! Katrica je bila umorjena. France in Tone naj gresta po gostilnah, iskat mojega moža!« Tako je zapovedala gospodinja. France in Tone sta se kmalu vrnila. Našla sta bila gospodarja pri nekih vratih; bil je zelo pijan. Porinila sta opotekajočega se po stopnicah gori. Preklinjal je Katrico. Spravila sta ga v posteljo. Pripeljal se je zdravnik z avtomobilom. Ugotovil je Katričino smrt pred kakima dvema urama, ker je bilo dekle utopljeno. Prišel je uradni predstojnik, z njim orož-niški načelnik. Državno pravdništvo je bilo obveščeno telefonično. Ko se je zdanilo, so prišli sodnijski ljudje. Na izrecno povelje je moralo vse ostati nedotaknjeno. Uro pozneje je odredil državni pravdnik: »Truplo umorjene Katrice Bogatčeve je zaseženo, posestnik Štefan Čolnar naj se zapre.« Porota. Državni pravdnik je trdil in dokazoval, da je bil uboj izvršen s premislekom, torej — umor. Kot postransko vprašanje je postavil — uboj. »Le mislite si: obtoženi je blazno zaljubljen v svojo uslužbenko, čeprav ima brhko, zdravo ženo in pridnega sina, ki je že v sedmem razredu gimnazije. Štefan Čolnar je bil umorjeni vedno za petami, hodil je z njo s plesa na ples, se dajal v zobe vsej občini, pripravil sebe in dekleta ob dobro ime. Tiho trpljenje njegove žene ni prav nič motilo njegove omotičnosti; ni pomislil na čast svojega doraščajočega sina. Ravno tako malo se je zmenila Katrica Bogateč za javno mnenje. Da je bila lahkoživo dekle, moramo priznati. Toda po besedah prič, tudi po besedah njene nesrečne matere, ki jo js bila že zavrgla, je bila Katrica, predno je prišel Čolnar iz vojne domov, pridna, neoporečena deklica. Bila je za- oziraje se na iejstvtf, da je pol leta sploh' zamrznjeno. Pri gradnji novegaS kanala so uporabili glede zveze reke in jen zera. Začenja prekop; pri Leningradu in ei-i cer ob izlivu reke Ne-i ve ob toku navzgor do; Ladoga jezera. Ako je enkrat omenjeno jeze-i ro prevoženo, gre na-i vzgor ob Sviru do OW nega jezera in tukaj je že zmagana dobra' polovica poti. Še le od tukaj pričenjajo prave težkoče kanalske gra-i dnje, ker so morali premagati višinske razlike preko TO m< Zgradili so jeze in ne-i broj zatvornic. Glav-s na težava je bila ta, ker pelje prek» in skozi pragozdno divjino* kar mrgoli po karpatskih gozdovih. Za medvedji lov v zimskem času je puška brez pomena. Ko prikobacajo lovci po snegu do skrbno zapahnjenega medvedjega ležišča, najprej odkidajo sneg. Nato še le sledi višek lova, igra, radi katere se je sploh podala družba na lov. Eden Ho-eulov zleze z gorečo bakljo in z dolgim nožem v roki v votlino, ako je pa ležišče pod višino, se spusti vanj po vrvi. Gre predvsem zato, da drznež z gorečo bakljo od spanja zmedenega medveda iznenadi. Odloči le par sekund. Medved se prav nerodno dvigne in v tem trenutku mu mora lovec zasadili nož naravnost v srce, kakor to opisuje znani pisatelj Kari Maj. Nereden sunek, malenkostna zguba časa in razdraženi medved napravi hiter obračun. Iz votline bukne včasih pretresljiv krik, udeleženci lova znajo, da se je število Hoculov zmanjšalo za enega. Neuspeh lova na opisani način je nekaj zelo redkega. Navadno odjekne iz medvedjega brloga zmagoslavni krik Hocula in koj za tem se spusti ostala družba v duplo. Zaklanega medveda povežejo z vrvmi in ga potegnejo s skupnimi močmi iz jame. Iztrebijo ga še toplega, tace mu zvežejo preko kola in pet krepkih mož komaj spravi odraslo zver s hriba v dolino. Plen in nagrada Hocula na lovu je srce,, katerega si privošči v prepričanju, da se bo še bolj ojunačil za prihodnost. Med hoculskimi medvedjimi lovci so možje, kateri so zaklali v svojem doživljajev polnem življenju nad 100 medvedov. Eden najbolj slovitih lovcev je pred meseci umrl v bližini Dorne Vatre v visoki starosti 98 let. Z nožem je ubil 258 medvedov. Zadnjemu je upihnil življenje, ko je bil star 81 let. Neki Corncl Vlaicu, ki ima na vesti 188 medvedjih življenj, je star 70 let in se upa vsako leto nad medvede. Hoculski način medvedjega lova si prihajajo ogledat najimovitejši Francozi in Angleži. Karpatski medved je rujav ali črn. Po koncu stoječ je visok 1.70 m in mnogo bolj divji nego ostali njc-govi evropski tovariši. Karpatski medvedi so se zelo razmnožili med vojno, ko jih ni nilcdo preganjal. Njih število cenijo na dobrih 10.000 komadov. ►OPISI 1 Fernicc nad Meto. Dozdevno smo zaspali; da ne bo res kdo dejal, se oglasimo v našem »Slovenskem gospodarju«. Kje naj začnem? Na planineah solnčece sije, ko dolince megla krije. In res je tako. Soinee sije, rožice cvetijo (marjetice, celo vrbove inačice in druge) in ptički pojo. Pred Božičem smo imeli dva tedna tako krasne dneve, da smo dejali: »Ve-likrmoč se bliža.« Na višini 1000 m so kopali dva dni pred Božičem krompir (samorasien). Bilo ga ,ie še precej. Včasih je bilo nad 30"C toplote, kar je v zimskem času redkost, posebno še na tej višini. Nekaj dni po praznikih nas je sneg pobelil, pa le tako za šalo. Potem pa je bilo spet lepo vreme s solncem, le manj toplo je bilo. Vendar pa imamo lepSe, kakor dolinci, ki jih ne moremo gledati z naše višine, ker jih je pokrivala gosta in neprodirna megla, kamor solnčni žarki ne »pokukajo«. Lansko leto smo si že smuči obeli gnili o tem času, letos pa so se naši fantje bali, da jih sploh ne bodo imeli na nogah. Bomo pa kolesa r.aredili na dilce, saj bo tudi šlo, če že ne gladko, pa hrapavo, kakor gosi. — Naši možje so dna 0. t. m. zborovali v šoli, da se pomenijo o občinskih zadevah, ki nas zdaj precej skrbijo. Vsekakor je želja vseh, da 03taue naša občina zase s priključitvijo enega dela sosednje občine, in to z ozirom na terenske razmere. Upajmo, da bo sklep in želje naših občanov kr. banska uprava vpoštevala. Ramšmk. Vkljub denarni krizi in vladajočemu materijalizrnu so še srca, ki ne presli-Sijo klica: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bra-tovske solze!« Tudi božičnici, ki jo je priredila tukajšnja osnovna šola, je doprinesla javnost vso pazljivost ter je k donosu šolske prireditve prispeval domači krajevni šolski odbor 1000 Din, sresko načelstvo je nakazalo šoli 290 Din, Ciril Metodova družba v Ljub- Ijani pa je pomagala z lepo svolo 1030 Din. Vsem darovalcem bodi v nagrado in zahvalo zavesi, da so pričarali v mlada srca odsev božičnega veselja. Ruše pri Maribcra. Zvonovi ruške cerkve so se ogiasiii dne 12. t. m. in naznanili tužno vest, da je preminula trpeča žena, skrbna mati. blaga duša in vrla gospodinja Marija Sei-iried v starosta 59 let. Prišli so sosedje, sorodniki in prav veliko drugih ljudi iz cel6 fare, da jo spremijo na zadnji poti ter vsaj nekoliko utolažijo težko prizadete sinove. Rajna mama je pretrpela poleg svoje dolgotrajno bolezni prav težke izgube v svoji hiši. Leta 1928, ko se je hiša pripravljala na sveti božični dan, sa ji je zgrudil v naročje riinž, za katerim je plakata vsa hiša, ker je izgubila vnetega gospodarja, daleč na okrog znanega Do!-nika. Užaloščena žena je od velike žalosti legla v posteljo, v kateri je ležala blizu celo leto. Nato jo je zapustila edina hči Micka, katera je odšla v kamniško faro na lepo in u-gledno Čičekovo posestvo. Tako se je žalost v, hiši Spet ponovila in zadela Dolnikovo gospodinjo. Edina pomoč bi ji bili sedaj sinovi, odi katerih sta dva morala k vojakom. Težko zadeta mati je ležala nad eno leto v postelji; stregla sta ji dva sinova poleg pridne služkinje. Posebno težki so ji bili zadnji dnevi, ko vslsd hude vodenlke ni mogla ne ležati in ne sedeti. Se je klicala dva sina iz tujin«, pa nista mogla dospeti niti na pogreb. Prav iskreno se zahvaljujemo onim, ki so ji pomagali v bolezni, sorodnikom, prijateljem it\ znancem, ki so se brigali za rajuo, g g. duhov; nikom za lep sprevod, vsem pevcem in darovalcem lepih vencev in cvetja ter sploh vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Iskreni: Bog plačaj! Rajna mamica naj počiva v miru! Fobrežje pri Mariboru. V nedeljo dne 22. i. m., z začetkom ob 9. uri dopoldne, se vrši v dvorani gostilne Seifriod, preje Simonič, redni občni zbor Pogrebnega društva. Člani iz Posekati so morali cele gozdove, zgraditi ceste in pota, da je sploh šlo delo naprej. Ruski sovjeti nagla-Sajo, da je trajala gradnja Panama prekopa 9 let, Suezškega 10 let, ta najnovejši sovjetski Kareliški kanal je bil dogotovljen v 1 letu. Velik pomen prekopa leži v direktni zvezi lul: • Arhangelsk v Belem morju z Leningradom. Prevoz po prekopu bo trajal k-večjemi 3 dni; doslej so morale ladje voziti okoli cele norveške o-bali in je sedajna pot skrajšana za dva tedna. Z novim kanalom je olvorjena tudi pokrajina Karelija za ivetovni promet. Iva- peljana, njen zapeljivec pa, ki sedi danes na zatožni klopi, je postal njen morilec. Koliko krivice je storil ta mož svoji ženi, tej nesrečni deklici, njeni obžalovanja vredni materi, njenemu bratu, ki pa, vrnivši se kot necfmadeževan častnik s častjo z bojnega polja domov, sramote svoje družine ni prenesel, ampak je z obupanim srcem zapustil dom in mater. Izginil je že pred meseci, nobenega sledu ni več za njim. Vse to ima obtoženi na vesti. No, in kaj se je dogodilo pred umorom? Čeprav je bila, kakor so izpričali posli, gospa Čolnarjeva umorjeni prepovedala, iti zopet na ples, je Katrica Bogateč ponoči ušla iz hiše, najbrž na prigovarjanje obtoženčevo in z njegovo pomočjo. Medtem pa se je z deklico zgodila velika isprememba. Ona, ki je bila zapeljana od svojega gospodarja, je izgubila sveti čut za žensko čast. Začela se je spogledovati tudi z drugimi moškimi. V vas so prišli vojaki, kakor je po vojni večkrat navada. Vojaki niso imeli več kaj opraviti, reda ni bilo nikjer več; tako so pa. uganjali nespodobnosti. Plesov ni hotelo biti konec, dekleta so zdivjala; in ena naj- bolj noroglavih je bila Katrica Bogateč. Neizpodbitno dokazano je, da je izbruhnila v obtožencu divja ljubosumnost. V noči, ko se je izvršil umor, se je obnašal na plesišču neugnano, iztrgal jo Katrico iz rok plesavcem, začel pretep, grdil dekle, nazadnje pa ga je, ker je šel le predaleč, Katrica Bogateč, ki je bila zelo vročekrvna, udarila po obrazu in mu zaklicala: »Jaz te ne maram več, ti osel stari!« Tedaj je zavpil nad njo, da ji bije zadnja ura, in je začel iskati svojo hrastovo palico. Dekle je v smrtnem strahu zbežala, Col« narja so nekaj časa še držali, nato pa se jim jo iztrgal. Dve priči, ki sta tekli za njim, je sunil v steno; saj je močan ko medved. Nato žalibog niso več šli za njim, in tako se je zgodila nesreča. Dokazano je, da Čolnar tisto noč ni bil preveč pijan; izvršil je to strahotno dejanje pri zdravi pameti. Da ni bil pijan, se vidi tudi iz tega, da deklice pri studencu ni le davil, ampak je tiščal njeno glavo v vročo vodo tako dolgo, dokler ni bila mrtva. Navadno traja tri minute, da sta utapljajoči se in obešenec mrtva. Katrica Bogateč jc bila nežna, vendar pa krepka deklica; V bližini angleškega mesta Liverpool se je užgal tank s 380.806 litri bencina. Pobrežja, Tezna, Zrkovc, Marija Brezje in Do-goše iskreno vabijeni na obisk. Št. Pater pri ÏÊarifcoru, Božične in novoletne praznike smo praznovali v tihem božičnem veselju in z željo, da bi novo leto prineslo nam srečo in blagoslov pri gospodarstvu in da bi nam Bog dal zopet dobro letino in da bi se uresničile naše tihe in skrite želje. Cerkvene svečanosti je poveličevalo tudi lepo petje cerkvenega pevskega zbora. — Vinska kupčija se je že pričela razvijati ter kupci že prihajajo. Pa so nam tudi dobrodošli, ker denarja vedno potrebujemo. — Tudi naša šentpe-terska posojilnica in hranilnica je znižala obrestno mero. Naša posojilnica uživa veliko zaupanje, zlasti radi tega, ker vloge tudi izplačuje; ima na razpolago dovolj gotovine, ker se krog vlagateljev vedno veča. Sploh se držimo gesla »Svoji k svojimi.« — Občinski proračun še vedno n; sestavljen, niti razpoložen na vpogled. Sveč-ina. Za božičnico revnim učencem tuk. šole so darovali: po 50 Din: gg. Ivan Šerbinek, Vrtiče, in preč. g. preiat Zohrcr, Svečina; po 30 Din: gg. Franc Wagner, Heidbcrg Avgust in Paskolo Julijana; po 20 Din: gg. Ozebek Peter, Ferk Ivana, Hübler Matija in Ferlinc Josip; po 15 Din: gg. Hauptman Ana, Vressner Marija in Albrecht Kari; po 10 Din: gg. Agata Falke, Josip Vračko, Leber Ivan, Udovič Pavel, Franc Gaube, Jože Šerbinek, Ivan Kren, Danko Franjo, č. g. Časi Franc, dr. Dobaj M., Dreisiebner Franc, Budihna Ivan, Ana Arh, Josip Zöhrer, Šerbinek Alojz, Gaube Emanuel, Petz Ludvik, Trobas Kari, Granam Rudolf, Jamnik Ivan, Gamzer Ivan, Cilenšek Jurij, Gamzer Julijana, Smonik Maks, Jaunik Ivan, Kühner Karl, Konjiček Frančiška, Maurič Jurij, Jamšek Marija, Menhart J., Deutschmann Ivan, Divjak Antonija, Krampi Matija, Rojko Antonija, Radi Neža, Slanič Terezija, Paskolo Jože, Marija Kren, Dobaj Ivan; manj kot 10 Din: gg. Gaube I., Gärtner, Kovačič Tomo, Ju-dar Ivan, A. Feichtinger, Ivan Dreisiebner, F. Rat, Harič Franc, Divjak Franc, Pahernik Iv., Walrlhuber E., Cilenšek Franc, Hamerl Zofija, Šerbinek Ivan, Ivan Klarič, Domitner, Wald-huber Marija, Jarc Leopold, Marija Elšnik, Eliza Rojko, Potrč Vinko; manj kot 5 Din: gg. Požauko, Elšnik I., Gselman Ivan, Požgan M., Mukenauer Ivan, Marko Fr., Mulec Fr., Kožuh A., Razbočan Ivan, Kalher Ivan, Pahernik Ivan, Laboš, Eilec Ant., Kolarič, Bračko, Wald-huber, Mukenauer Alojz, Jamšek Aloj, Rent-meister M., Cilenšek Mihec, Rozman Franc, Balun J., Jarc Terezija, Franc Marija, Šildenl feld; poleg tega so darovali: g. Arh Matija 15 m blaga, g. Smonig Rudolf 200 žemelj, g. Jančič Karl je daroval blaga za deške oblek-ce v vrednosti 120 Din, g. Štraus pa ducat o-troških kapic. Vsem darovalcem izreka šolsko upraviteljstvo v imenu ubožnih šolarjev: Bog stotero povrni! Sv. Anton v Slov. goricah. Žalostno Novo leto je obhajala obitelj Kozarjeva v Gor. Bren-govi. Ležal je na mrtvaškem odru, spreviden s sv. zakramenti, prevžitkar sivolasi 781etni starček Matevž Lorenčič. Bil je vseskozi delaven in skrben gospodar ter tudi zvest naročnik »Slovenskega gospodarja«. 23 let je bil zvest občinski predstojnik in pozneje še obč. svetovalec, dokler ni popolnoma obnemogel. Bil je pa tudi dober oče svojim otrokom; imel je s svojo pred tremi leti umrlo ženo to srečo,' da se je njuna najstarejša hčerka posvetila redovniškemu stanu, v katerem že več let streže revnim bolnikom. Tudi ona si je štela v srečo, da je še pravočasno prihitela iz radgonske bolnice ter svojemu blagemu očetu izkazala zadnjo čast. Kako je bil rajni priljubljen, je pričal njegov krasen pogreb, ki se je vršil dne 2. januarja. Vse je prihitelo, mlado in staro, od blizu in daleč, da spremlja blagega pokojnika na zadnji poti. Hvaležna srca vseh domačih izrekajo prisrčno zahvalo g., župniku za tolažilne Oesede pri odprtem grobu, kakor tudi pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Z Bogom, oče blagi! Negova. Da se je gospodinjski tečaj, katerega je priredilo, odnosno od oblasti izprosilo tukajšnje katoliško prosvetno društvo, mogel vršiti, gre vsekakor posebna zahvala tudi g. dr. Lastavec Francu, profesorju pri Veliki Nedelji, kateri je kot generalni pooblaščenec veleposestnika g. Trauttmannsdorff izposloval in dal grajske prostore s kuhinjo ter potrebnim stanovanjem za obe gg. učiteljici brezplačno na razpolago; povrh je pa nudil vsa na gospodinjskem tečaju potrebna drva z dovozom ter dovoz vode brezplačno. seveda se je branila z vsemi svojimi močmi. To so pokazali še sledovi pri studencu. Stopinje ob-toženčeve pri studencu so neizpodbitno dokazane, bile so še čisto sveže. Na vrtu so našli njegov klobuk in njegovo raztrgano zavratno ruto. Obtoženec ni tekel za umorjeno iz gostine naravnost po cesti, ampak jo je udaril za njo po bližnjici, da ji jo prestregel pot. S liitrim tekom je bil deklico prehitel. Svojo žrtev je čakal pred vrati, ki vodijo r.a pot, do studenca. Hitel je za njo po vrtu in je izvršil svoje dejanje. Jasen dokaz za to so sveže stopinje, odtrgana zavratna ruta in klobuk, ki so ga našli pri studencu. Dve priči, Meden in Jeras, sta s prisego potrdila, da sta na poti domov opazovala, kako je tekel Čolnar za »iatrico Ho; aicc. Da je bil obteženi v tej noči, ko se jo ples piičcl, skoraj popolnoma trezen, je dokazano. Seveda sta ga ur.šla hlapca proti pol šesti uri zjutraj pred njegovimi lasnimi vrati zelo pijanega. Pri njem sta Klali dve prazni steklenici za ruro, ki ga je bil kupil že v gostilni, prodno je bil odšel, in ga skril v žepu svojega plašča. Najbrž sc je napil poguma in se po svojem strahot- nem dejanju, ko se mu je zbudila plašna vest, zopet zatekel k steklenici ter se najprej ni upal stopiti v hišo.« S tem, je rekel državni pravdnik, je dokazov dovoli, in je predložil svojo strogo sodbo. — Branilec je govoril zelo slabo. Njegovo prizadevanje, da bi omajal dokaze tožiteljevc, ali jih vsaj oslabel, je izpodletelo. Obtoženi jo rekel na koncu: »Jaz Katrice Bo-gatcc nisem umoril. Pretepsti sem jo pač hotel, ker se je obešala vojakom okrog vratu, zato sem jo tudi hotel prestreči. Toda bila je urneja ko jaz. Ni je bilo. Jezen sem bil tako zelo, da sem segel po steklenici in se napil. Več ne vem. Če naj bom obsojen, tedaj prosim, ne obsodite me v ječo, kar bi Lilo zame hujše ko smrt. Smrti pa se ne bojim. Moja dobra-znanka je iz bojnih poljan.« Porotniki so odšli v posvet. Sodni sluga je zaprl za njimi vrata. V posvetovalnici jo postavil pred porotnike pivo, sžltersko vodo, obloženih kruhov, cigar in cigaret. To je bil njegov postranski zaslužek. Dalje sledi. relija je neobljudena provinca, katero pokrivajo še pragozdovi in je posuta z jezeri. Dežela je bogata na lesu, na podzemeljs-^ kih zakladih, na kožu-hovini in to bogastvo bo mogoče izrabiti le sedaj, ko je s prekopom omogočen promet. ASSAiCvKTv Druživa sv. Ane (Marijanske kongregacije za žene) imajo zdaj edini in najboljši pripomoček v molitveni ku: ?yjQia. mati Ana. Cene od 321— do Bi— D. Pet različnih vezav. TISKAKHA SV. CIRILA, MARIBOR '(a • ? Dovršena ženska rajlepota ne more doseči v 3 dneh, ampak -Xsamo z rednim negovanjem kože, L—Mas, ust in zob. V to svrho je potrebno, da se negujemo sistematično stalno z enim in istim medicinsko zanesljivim sredstvom, ker z večno menjavo sredstev se lahko dražijo kožni organi. Zato dobro store tisti, ki ostanejo pri medicinsko zanesljivih Fellerje-vih Elsa proizvodih: Fellerjeva kavkaška El-sa-pomada za zaščito obraza in kože, Fellerjeva močna Elsa-pomada za rast las (2 lončka ene pomade ali po 1 lonček obeh pomad fran- ko 40.— Din), Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote (7 vrst: lilijono mlečno, krem-milo, gli-cerinovo, rumenjakovo, boraksovo, katranovo ter za britje), 5 komadov raznih Elsa-mil fran-ko 52.— Din, Elsa-Shampon, Elsadont-krema itd., pošilja po pošti lekarnar Eugen F. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina* Odobr. od Min. »oc. pol. i o«r. idr. Sp. br. 509 od 24. III. 1932, Sv. Urban pri Ptnju. Preteklo leto je bilo ljudsko gibanje kaj živahno. Rojenih je bilo 41 dečkov in 38 deklic, poročenih 31 parov, u-mrlih 76, 4 so se ponesrečili, 1 zmrznil, 3 je povozil avto in 2 sta se sama končala. — Na novega leta dan je bil občni zbor bralnega društva, ki je zopet začelo živeti-, in vabi v »voje okrilje vse, ki so dobre volje in krščanskega duha. = Podobarji Sojč, Šket in Golob «o nam pod podstvom konservatorja dr. Ste-leta prenovili veliki in Marijin altar v veselje vseh dobrih vernikov in res strokovno. 8odba dr. Steleta se glasi: »Renovirani altar ji •o zgovoren dokaz za to, kaj se lahko doseže g pravilnim delom pri navidez malopomemb-oih cerkvenih opremah. Celota učinkuje sedaj res dostojno in deloma kar odlično.« — Ljudje se v teh težkih časih oklepajo krščanskih listov in hočejo vsi mnogobrojni naročniki ostati zvesti »Slovenskemu gospodarju«. Poleašafc. Pretečeni torek se je vršila skupna seja g. župnika, gg. županov in občinskih odbornikov iz cele polenske župnije. Razpravljalo in razmotrivalo se je o razširitvi občine. Mišljenje in želja vseh je, da je najbolje, da ostane obseg nove velike občine o-«emlje domače župnije. Napačno pa bi bilo kako delenje in trganje dosedanjih mej. Upamo, da bodo naši predlogi upoštevani, ker s tem si olajšajo veliko dela oblasti in tudi obilne. To ne glede na to, ali dosežemo celotno število 2000 duš ali ne. Želimo in prosimo, da ostane naia stara iarna meja tudi zanaprej meja skupne obsežne občine Polenšak. Pole* šah pri P'uju Spet je eno leto za nv »i. Leto preizkušenj, gospodarskih težav in trpljenja. Nočemo niti razpravljati o tem, kar nas je v letu 1932 razočaralo. Želimo le, da tri sedanje leto bilo boljše in srečnejše. Hočem objaviti nekaj novic še iz starega leta, da bi kdo ne rekel, da se je polenski dopisnik v lanski suši posušil. Ne, počuti se še prav dobro in samo želi, da bi ga ta meglena zima ne vjela, ker tako potem upa, da vam bo še dosti novic poročal v tem letu v dragem nam »Slovenskem gospodarju«. — Pred in za bo-ilčne praznike so nam zvonovi vedno naznanjali, da se naši iarani pogosto selijo iz te doline solz. Na srčni vodeniki je umrla Marija Zavec iz Ilušaka. Vdova Ana Majcen iz Polenec, stara nad 70 let, je podlegla težki, .večtedenski holezni. Na Štefanovo pa smo ob oblini udeležbi faranov spremili na poslednji poti daleč okoli znanega kovača Franca Vičar iz Braclavec. Težka srčna hiba ga je spravila v hladni grob. Z njim sporedno so tudi nosili krsto šele 221etne Lize Janžekovič iz Polenec, katera se je zastrupila z arzenikom. Bog ji bodi mili sodnik. Vsem v lanskem letu preminulim večni mir in pokoj 1 Smrt je torej v lanskem letu imela pri nas obilo žetev! Letna bilanca kaže, da jih je več odšlo v večnost, kakor pa prispelo v to solzno dolino. Se bolj Čudno pa je, da smo imeli le šest parčkov poročenih. Gotovo tudi znamenje časa in njegove stiske. Bog daj, da bi bilo v tem letu vse boljše in srečnejše, kar vsem čitateljem »Slo. gospodarja« polenski dopisnik iz srca želi! — Se le par dni je minilo, kar smo prestopili prag novega leta in že smo pokopali 2 starca: PJlijia Ilojnik in Ivana Zelenko, oba iz Hlapo- nec. Prvi je bil blizu 90 let star, drugi okoli 70 let. Ta je bil močne narave, pa tudi hrust pri izdiranju bolečih zob. Marsikatero joka-jočo ženico in milo otožnega možakarja je rešil neprijetnega zobobola. Bil je v tem poklicu pravi mojster. Pa ne, da bi kdo rekel, da smo Polenšani spravili vse starce pod rušo. Kaj še! Še živijo stari očanci. Tam nekje v Polencih živi mož, ki je prav te dni dovršil 90. leto. In še se dobro počuti. Z zanosom govori, kako se je nekdaj v starih časih junaško boril proti Italijanom. Pa še več starcev premoremo, katerim vsem želimo, da bi bili vsi dnevi njihove jeseni srečni in zadovoljni! VeržeJ. Kljub splošni krizi napredujemo! Lani sta bila poročena dva para, pokopanih je bilo 10 oseb, krščenih pa 22 novorojenčkov, večinoma dečkov, bodočih šicarjev. Sv. Štefan nam Je tudi spremenil tam v megleni Ljubljani nekje našo vsem priljubljeno gdč. učiteljico Vičičevo v gospo Vybichal. Obilo blagoslova in zadovoljnosti! Tudi naše vrle cerkvene pevce moramo pohvaliti. Toliko so lani povzdignili naša cerkvene slovesnosti in praznike s svojimi lepimi in zmiraj novimi pesmicami! Še celo dveh latinskih maš se niso ustrašili in jih nam podali v splošno za-dovoljnost. Tudi to je za tako majhno farico in cerkvico, kot je naša, velik napredek in zato je naša cerkvica od faranov rada obiskovana. Pevci pa naj ohranijo še zanaprej svojo dobro voljo za čast in povzdigo službe božje, da si bodo z njo zaslužili vstopnice k nebeškim koncertom. Sv. Križ pri Ljutomeru. Dne 4. januarja je umrl v Bučečovcih bivši kmet in ugleden mož Franc Štibler, star 80 let. Zadnji čas je bil pri svojem sinu, restavraterju v Mariboru. Tam je zbolel in ker ni bilo upanja, da bi o-kreval, ga Je dal sin ;3 Maribora prepeljati i eden dan pre