LetoUVII PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, v nedeljo, dne 15. januarja 1939 štev. 12 a Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-03 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račnn: Ljubljana št. 10.650 it. 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica žtev.6. Ko se zbirajo poslanci Predbožični volivni vihar se je po volitvah 11. decembra umaknil božičnemu zatišju in miru. Sedaj pa naše politično življenje prihaja v novo razdobje. V ponedeljek se bo prvikrat eešla novo izvoljena narodna skupščina, ki je nositeljica volje večine jugoslovanskega prebivalstva. Sedaj nastaja vprašanje, kaj je z volitvami večina jugoslovanskih volivcev hotela povedati. Tukaj si moramo biti na jasnem, katera vprašanja notranje, zunanje in gospodarske politike so v volivnem boju bila odločujoča. Po teh geslih moramo tudi presojati naloge, ki čakajo novo skupščino, moramo presojati, kaj ljudstvo od svojih poslancev pričakuje. Ohranitev miru na mejah, ne da bi pri tem kakorkoli trpela čast Ln ugled naše države kot samostojne suverene države, to je bila prva točka, okrog katere so se zbrali volivci. Dasi svetovni mir za sedaj ni neposredno ogrožen, vendar je povsod dovolj netiva, ki ga skušajo podnetiti neodgovorni ljudje na vseh straneh sveta. Modrost dobre državne politike bo morala zlasti od malih držav odstraniti vse nevarnosti. V tem pogledu je treba ohraniti mirno kri in trezno sodbo ter zaupati voditeljem naše državne politike, ki so ee v pretekli evropski krizi tako izkazali. Gospodarsko stanje napoveduje, da se bliža doba nove prehodne krize, ki bo sicer kratkotrajna, ki pa bi ob neprevidni domači gospodarski politiki utegnila biti vendar le občutno boleča, zlasti za šibke socialne sloje. Zato je velike važnosti, da bodo novi poslanci to vprašanje budno spremljali ter podpirali vsa stremljenja vlade, da bomo ta val srečno prebrodili. Prav gotovo je namreč, da bi prejšnja velika svetovna gospodarska kriza v naši državi ne bila pustila takih hudih posledic, ko bi bili tedanja vlada in tedanja narodna skupščina sposobni ustaviti se temu zlu. Sedanja narodna skupščina pa je izraz ljudske volje, torej mora tudi v gospodarskem pogledu stati na straži, za kar pa ni dovolj le dobra volja, marveč je treba za to tudii znanja in sposobnosti. To oboje je v veliki meri pokazala vlada JRZ, ki je s smotrenim delom, večkrat vkljub nasprotovanju nesposobnih poslancev in praznih politikantov, vendar le ozdravila naše gospodarsko stanje. Z novo skupščino ob strani bo vlada lahko kos vsem težavam in gospodarskim meprilikam, zaradi česar smo trduo prepričani, da ne bomo razočarani. To dvoje pa so veČ ali manj vprašanja, ki zadevajo dandanes vsako državo, vsako vlado in vsak parlament sveta. Je pa pri nas še eno vprašanje, ki je naša posebnost. Nekateri ga imenujejo »hrvatsko vprašanje«, drugi ga imenujejo »sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi«. Lahko ga imenujemo tako ali drugače, v jedru pa je to vprašanje pravilno urejenega sožitja med tistimi glavnimi tremi narodi, ki sestavljajo Jugoslavijo. Urejanje tega sožitja ni zgolj narodna in kulturna zadeva, kakor trde nekateri, marveč je tudi socialna in gospodarska, ki pa je v 20 letih dobila svoj politični značaj ter jo je treba reševati s političnimi sredstvi, kakršne nam daje na razpolago le dobro pojmovana notranja politika. To so zapletena vprašanja, ki se ne dajo reševati v 24 urah, kakor je pred kratkim zapisal neki opozicijski politik, ki pa se morajo čimprej rešiti, ker ne prenesejo več odlašanja za novih 20 let. Kdor bi ta vprašanja hotel dandanes odlašati v nedogled, bi se igral z usodo države. Polov, ki vodijo k rešitvi, je kajpada več, kakor je lahko tudi več načrtov, kako naj se ta vprašanja rešujejo. Računati pa moramo z dejstvom, da sta sedaj tukaj dva činitelja, ki moreta to vprašanje sporazumno rešiti. Iz volitev sta namreč izšla dva legitimirana pogodbenika, ki sta dobila legitimacijo to vprašanje rešiti. Na eni strani je tukaj JRZ s svojimi tremi šefi, predstavniki Srbov, Slovencev in bosanskih muslimanov, to se pravi: Stojadinovič, Korošec in Spaho. Ti trije so 11. decembra dobili izrecno legitimacijo, da izvedejo tudi to pereče vprašanje sporazumno s Hrvati. Na drugi strani je hrvatski narod dal to legitimacijo dr. Mačku. In sedaj ne preostane nič drugega kakor začeti se dogovarjati. Vemo sicer, da so na delu sile, ki bi rade to preprečile. Vemo, da podtalno rujejo zaslepljeni vodje tistih strank, ki so pri volitvah pogorele. Tak, ki mu je ljudstvo pri volitvah odreklo svoje zaupanje in ga vrglo v politični penzijon, sicer lahko rovari, ker ne nosi za svoje delo pred ljudstvom nobene odgovornosti. Stranke pa, ki so 11. decembra od ljudstva dobile legitimacijo in mandat, to vprašanje urediti, se morajo zavedati svoje dolžnosti. In tako upamo, da bo tudi v hrvatskem narodnem gibanju zmagala tista zdrava misel, ki veli, da moder politični voditelj ne sme opustiti nobene prilike, ki se mu nudi, da se približa svojemu političnemu cilju Kajpada je prvi pogoj vsakega sporazumevanja obojestranska korektnost in lojalnost. Slovenski narod je 11. decembra kakor na plebiscitu izrekel svojo voljo, da izroča svojo usodo tudi v tem pogledu v roko svojega voditelja dr. Korošca in njegovih poslancev. V soboto 14. decembra so slovenski poslanci prišli v Belgrad. Zgodilo se je menda prvikrat v zgodovini našega naroda, da je slovenski narod poslal v svoje državno zastojistvo tako enotno delegacijo. Dr. Koroščevi slovenski poslanci so dne 11. decembra dobili stoodstotno legitimacijo, da ob strani svojega velikega voditelja le oni smejo govoriti v imenu slovenskega naroda. In ti poslanri so šli v Belgrad s trdnim prepričanjem in odločno voljo, zaupanje svojega naroda s poštenim delom jiovr-niti. V volivnem boju je bila vpričo našega voditelja dr. Korošca in desettisočev Slovencev iz Uspeh rimskega posveta Anglija pozna italijanske zahteve napram Franciji Italija pa pozna angleško stališče do teh zahtev Uradno poročilo Rim, 14. januarja. AA. Štefani: Izšlo je tole uradno sporočilo: V razgovorih, ki so se vršili /e dni meri Mussolinijem. in Chamberlainom v navzočnosti zunanjih ministrov obeh držav so proučili najvažnejša pereča vprašanja in razmerje med obema imperijema. Ti razgovori so imeli pečat kar največje prisrčnosti in so pripomogli k široki izmenjavi misli. Skupen sporazum je ponovno potrdil željo, naj bi se obstoječe razmerje med obema državama razvijalo v duhu prijateljstva in v smislu sporazuma z dne 16. aprila 1938. Obenem so sklenili čimprej podpisati posebne dogovore, ki jih ima o mislih navedeni pakt. V razgovorih so ugotovili tudi tokrat, da ohranita Velika Britanija in Italija svojo voljo, da nadaljujeta politiko, ki ji je namen, da na smotern način ohrani mir, politiko, ki ji obe. vladi posvečata vsa svoja prizadevanja in bosta posvečali tudi v bodočnosti. Različni odmevi „V prisrčnem ozračju" — »Italijansko- francoska kriza šele začenja" — „Novo ravnovesje" Uradno poročila o razgovorih med angleškimi in italijanskimi državniki je zelo jasno in potrjuje domneve, ki so krožile okrog rimskih posvetov. Razgovori so bili zelc* prisrčni. Italija je pokazala, da angleške goste rada vidi v Rimu in da želi, da bi prijateljstvo z Anglijo trajalo. Tudi Chamberlain je pokazal, da Anglija mnogo da na to, da bi z Italijo bila v prisrčnih odnošajih. Naravno je bilo, da so razgovori takoj prešli na edino polje, ki je za Italijo in za Anglijo pereče, to 6e pravi na italijanske težnje na račun Francije. Potek razgovorov je pokazal, da državniki niso šli v globino in se je Italija zadovoljila s tem, da je izvedela, kakšno stališče zavzemajo Angleži do njenih zahtev napram Franciji, med tem, ko so se Angleži zadovoljili s tem, da so izvedeli za točne zahteve italijanske vlade, ki se ne krijejo po,vsem s pisanjem italijanskega tiska. Italijanska vlada bo sedaj, ko pozna stališče Anglije, razmišljala o nadaljnji poti, ki jo bo zavzela, angleška vlada pa bo poučila francosko vlado, da bo ta vedela, kaj jo čaka in kaj ima stariti. Zaključek posvetovanj je bil torej ta, da sta sredi najbolj prisrčnega ozračja obe vladi ostali vsaka na svojem stališču, Italija pri tem, da vztraja pri svojih zahtevah napram Franciji, Anglija pa pri tem, da smatra francosko odklonilno stališče za upravičeno. Točno tako presojajo položaj v Parizu, Rimu in Londonu, kjer so polslužbcne vladne tiskovne agencije objavile podobne ocenitve rimskih posvetov. Značilno je, da je tudi nemško zunanje ministrstvo izdalo polurad-no izjavo, v kateri poudarja, da so italijanske zahteve upravičene jn da danes ni čas govoriti o »oka-menelih razmerah na Sredozemskem mo.rju«, marveč, da je treba tudi tukaj razmere prilagoditi novim stvarnostim, med katerimi je na primer italijanski imperij. neposredno seznanil z namerami italijanske vlade glede zahtev do Francije. To je mnogo doprineslo k razjasnitvi položaja, toda očividno je, da angleški ministrski predsednik ni mogel posredovati v italijansko-lrancoskem sporu, ki nima določnega značaja, kajti Kalija uradno ni izpovedala niti ene zahteve ter se je omejila samo na to, da odpove sporazum iz leta 1935. Iz tega sklepajo, da se je kriza šele zdaj začela. V Londonu London, 14. januarja. A A. (DNR) D.maSnji jutranjiki prinašajo obširne komentarje o rimskih razgovorih, razen tega pa priobčujejo tudi lunogo kombinacij svojih dopisnikov. Rimski dopisnik »Timesa« |>onovno ugotavlja, da je Mus-solini večkrat podčrtal svojo voljo do miru, čeprav je poudaril upravičenost italijanskih zahtev nasproti Franciji.. — >I)aily Telegraph« meni, tis se bodo rimski razgovori v kratkem nadaljevali. Kljub temu se zdi, da Italija ni opustila svojih zahtev, posebno ne glede Tunisa in Somalije. List poudarja, da so rimski razgovori rodili vsaj to, da ni na nobeni strani več možnosti nesporazuma. Chamberlain bo videl, ko so vrne v Anglijo, da ves narod odobrava njegovo stališče- V Parizu Pariz, 14. jan. A A. (DNB) trdili francoski listi, da so se končali s popolnim neuspehom. Še v rimski Danes petek so razgovori se opaža v komentarjih francoskih listov nekoliko stvar- nejši slog. Večina pariških listov trdi, da se je sestanek med angleškimi in italijanskimi državniki končal brez uspeha, vendar nekateri listi poudarjajo, tla je po teb razgovorih napetost nekoliko odlegla. Nekateri listi dajejo tudi razumeti, da je vendarle možen miren razvoj bodočih dogodkov. Chamberlain odpotoval iz Rima Rim, 14. jan. AA. (Štefani) Točno ob 12 se je Chamberlain odpeljal iz Rima. Postaja je bila vsa okrašena z italijanskimi in angleškimi zastavami, vsa v cvetju in preprogah. Oddelek italijanske vojske je bil uvrščen na trgu pred postajo, drugi oddelek pa na peronu. Oba sta izkazala angleškemu ministrskemu predsedniku vojaške časti. Na postaji so bili zbrani zastopniki civilnih in vojaških oblasti ler fašistične stranke. Na-vzofni so bili tudi veliki ceremoniahii mojster dvora italijanskega kralja in cesarja grof Santelli, argentinski veleposlanik, irski poslanik in številne druge osebnosti. Pred svojiln odhodom iz Rima je Chaniber-Iain izrazil željo, da bi govoril z zastopniki italijanskega tiska. Sprejel jih je v vili »Madama«. Chamberlain je izjavil, da smatra za svojo dolžnost, da v svojem imenu ter v imenu lonla Hali-faxa izrazi pred časnikarji svoje veliko zadovoljstvo nad sprejemom, ki so jima ga priredili v Italiji. »Vsi ljudje v Rimu,« je dejal Chamberlain, »od Nj. Vel. kralja in cesarja, od predsednika vlado do zadnjega Italijana, so mi priredili, kamorkoli sem prišel, sprejem, ki ga nikdar ne bom pozabil. Namen mojega obiska ni bil. da sklenem kakršenkoli poseben sporazum, pač pa, da pridemo ob intimnem stiku j, najvišjimi predstavniki do medsebojnega razumevanja stališč obeli držav. Ta cilj je bil dosežen v polni meri. Odhajava odtod. prepričana še bolj kot kdaj prej o dobri volji italijanske vlade. Prepričana sva, da je bilo doseženo najintimnejše spoznanje medsebojnih stališč in da bodo naši razgovori v bodoče rodili sadove ne samo, kar se tiče odnošajov med našima dvema državama, pač pa tudi glede našega evropskega delovanja sploh. Ciano v London London, 14 januarja. AA. Havas: »Daily Mail« prinaša izjavo grofa Ciana, ki jo je dal italijanski zunanji minister posebnemu dopisniku tega lista. Grof Ciano je izjavil, da upa, da bo v kratkem lahko obiskal London, in dodal, da je zelo zadovoljen z rimskimi razgovori; rekel je, da so bili zelo prisrčni. Razen tega pravi posebni dopisnik tega lista, da je Mussolini izjavil Chamberlainu: »Dam vam častno besedo, da mislim spoštovati dolo,čila angleško-ilalijanskega dogovora«. V Italiji Rdeča vlada beži Rim, 14. jan. AA. (Štefani) Časopisje objavlja pod velikimi naslovi uradno poročilo o rimskih razgovorih. Nekateri listi posvečajo objavljenemu uradnem poročilu celo svoje uvodnike. »Messag-gero« pravi med drugim, da so bila v Rimu raz-motrena najvažnejša vprašanja. To je pot, ki moro privesti do miru in novega ravnotežja v Evropi ter na Sredozemskem morju. S sporazumi od 16. aprila, ki so bili tako svečano spet potrjeni pri razgovorih te dni v Rimu. jc Velika Britanija pokazala smer delovanja, s katerim se morajo spraviti v sklad smernice vseh tistih, ki hočejo iskreno sodelovati pri delu za ohranitev ravnotežja na Sredozemske mniorju. — »Popolo di Roma« pravi, tla so angleško-italijnnski razgovori omogočili angleškemu ministrskemu predsedniku, da so jo iz Barcelone \ Ciano obišče prihodnji teden Jugoslavijo Belgrad, 14. jan. AA. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo prihodnji teden obiskal Jugoslavijo, da se udeleži na povabilo predsednika vlade dr. Stojadinoviča lova, prirejenega njemu na čast. Groi Ciano sc bo mudil v Jugoslaviji nekaj dni. Ta obisk, ki je izraz osebnega prijateljstva, ki druži oba državnika, bo dal tudi priložnost za izmenjavo misli o vprašanjih, ki se tičejo obeh sosednjih držav, združenih s paktom prijateljstva iz leta 1937. Ilendaje, 14. jan. dl. Iz Pariza javljajo, da so vsi člani katalonske vlade odšli v Valencijo. V Barceloni ostane samo predsednik katalonske vlade Companys in vojni minister del Vayo. Očitno se zaradi prodiranja Francovih armad rdeča vlada ni več varno počutila v Barceloni iu se je vrnila v Valencijo. Medtem se ofenziva Francovih čet nadaljuje. Prav na južnem delu bojišča so nove čele prekoračile široki Ebro iu popolnoma zasedle po hudih bojih Tortozo, kakor je bilo že včeraj javljeno. Te čele sedaj v naglih pohodih pode sovražnika proti severu, ki sc mora hitro Umikati, da mu ma-rokanske čete generala Yaguea pri Falsetu ne presekajo poti. Po zadnjih vesteh so zasedli ludi mesto Perello, ki je znano katalonsko kopališče blizu morske obale. Trikot med Falselom, Tortozo in Taragono bo hitro zaseden. Kolona, ki prodira po cesti iz Leride v Taragono, se je približala mestu Vallsu na 5 km. Prebivalci že slišijo ropotanje strojnic. Zdi se pa, o njih prišla doba mirnega in blagoslovljenega sožitja za Slovence, Hrvate in Srbe, da hi iz njih zrastln velika in močna naša skupna domovina Jugoslavija I Novi Francovi uspehi na katalonskem bojišču Salamanca, 14. januarja. AA. DNB: Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva potrjuje v vseh podrobnostih napredovanje nacionalistične vojske na odsekih Mantblanc in Tortoze. Pri teh bojih je bilo ujetih 1500 republikancev ter zaplenjenega mnogo bojnega materiala. Tako so bili zaplenjeni med drugim s) i rje tanki in mnogo strojnic. Nacionalistična letala so bombardirala vojaške objekte v Valenciji. Sestreljeno je bilo eno republikansko letalo. Zaragoza, 14. januarja. A A. Reuter: S padcem Tortoze so nacionalisti že v oblasti treh četrtin tarragonske pokrajine. Na severni fronti so nacionalisti zavzeli kraj Oso, 4 km jugovzhodno od Agramunta. Navarske čete so pa zavzele vasi Cojel Campo, Figuerolo, Margolelo in Fonsclabas. Nacionalisti še zmerom prodirajo proti Vallsu. 100.000 nacionalistov drobi fronto trikotnika, ki ga tvorijo Reus, Valls in Tarragoua. Polom neizbežen Francosko-rdeči posvet v Barceloni Pariz, 14. jan. b. Iz Barcelone poročajo, da je imel tamkajšnji francoski poslanik dane« izredno dolg razgovor s predsednikom republikanske vlade g Negrinom. Oba sta se pogajala glede pomoči republikanski Španiji, ki je nujno potrebna, sicer je ketastrofa neizbežna, kar bi imelo tudi za Francijo lahko zelo usodepolne posledice O tem je zlasti Negrin skušal prepričati francoskega poslanika, ki jc o splošnem položaju v Španiji nemudoma obvestil svojo vlado v Parizu. Po zanesljivih informacijah, ki so prispele semkaj, je g. Negrin obvestil francoskega poslanika, da bi se republikanska Španija lahko še držala do spomUdi letos, po tem času pa jc vsekakor nujno potrebno, da dobi potrebni vojni material, omogočiti pa je treba tudi prihod svežih mednarodnih (Nadaljevanje na 2. strani). Največja smučarska prireditev v Jugoslaviji DrugI smučarski zlet gorenjske zlmsko-športne podzvezo v Kranjski gori Kranjska gora, 14. jan. Gorenjci zagrabijo na veliko in na Široko. Smučarske prireditve na Gorenjskem so vedno največje in najboljSe, tako po številu tekmovalcev, kakor tudi po kvalitet!. Drugi smučarski izlet gorenjske zimskošportne podzvezs je lctoc neprimerno boljše organiziran in po številu tekmovalcev močnejši kakor prejšnja leta. — Gorenjci so to pot za svoj izlet izbrali Kranjsko goro. To je ena najlepših smučarskih točk, ki je zlasti r. novim smučarskim teriščem, ki ga je dala napraviti občina z županom g. Budinekom, zelo mnogo pridobila. Novo smučarsko tcrišče, za katerega znaša proračun okoli 25.000 din, i« v glavnem dovršeno, čeprav še ni v celoti plačano. Nov smuk na Podlesu nad Vi-panjcem je tudi idealno smučišče tudi za najbolj razvajene smučarje. Hkrati pa ie s tem teriščem dana možnost za izlete na višje ležeča smučišča na Rovtu. Vreme, nad katerim smo že obupali, nam ne bo delalo ovire. Danes dopoldne je padel sneg, popoldne pa se je začelo jasniti in modrina izza Karavank nam obeta kar najlepši dan za smučarsko prireditev. Upamo, da bo čist in lep dan v vseh ozirih, tako glede obiska, kakor tudi glede razpoloženja. Brez dvoma je, da bo vsa prireditev popolnoma uspela in da je vreme ne more več pokvariti. Častno predsedstvo tega izleta je prevzel minister za telesno vzgojo ljudstva Ante Maštrovič, prometni minister Spaho, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, komandant dravske divizijske oblasti divizijski general Lukič, Ciril Pavlin, predsednik zimskošportne zveze, m mr. phar. 2 a b k a r. Visoko pokroviteljstvo vse prireditve pa je prevzel predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadlnovlč. Generalni štab organizatorjev, ki neprenehoma delajo in pripravljajo ter ugibajo, kaj bi bilo najboljše, ie v občinski pisarni v Kranjski gori. Tu dobe vse informacije tekmovalci in obiskovalci, v veži pa se zbirajo tekmovalci, katerim kaže Franc Smolej načrt proge in jim jo razlaga. Živahno je povsod kot v panju. Tekmovalci se zbirajo Ob 11 dopoldne «e je pričelo zbiranje tekmovalcev. Prijavljenih za posamezne točke jih je nekaj čez 300. To je največja smučarska prireditev, kar smo jih sploh kdaj v Jugoslaviji imeli. Posamezni klubi so prijavili tekmovalcev: Ilirija 56, Bohinj 26, Dovje-Mojstrana 20, Tržič 13, Ljubljana 32, Gorenjec 31, Bratstvo 42, Skala 21, Poljane-Kranj 6, Jezersko 2, Kovinar, Maraton, Zagreb in Celje pa vsak po 1 Za posamezne discipline se je prijavilo: za tek za naraščaj 3 km 50 tekmovalcev, za tek na 5 km juniorji 41 tekmovalcev, za veleslalom seniorji 56, za slalom juniorji 70, za skoke seniorji 17, skoki juniorji 45, tek na 18 km seniorji 53. Število prijavljenih je ogromno, toda kljub temu velikemu številu je organizacija brezhibna. Popoldanski spored Spored sc je pričel že ob pol 2 z lepim sprevodom smučarjev skozi Kranjsko goro. Na čelu so šli štirje jezdeci brez sedel in s trakovi v narodnih barvah okrašenimi konji. Za njimi je korakal ves prireditveni odbor GZSP s predsednikom Godcem in kranjskogorskim županom Budinekom, za njimi pa smučarji s svojimi klubskimi zastavami in emblemi. Med njimi je korakala tudi močna četa orožnikov ra smučeh. Sprevod je bil dolg, lep in svojevrsten. Tekmovalci so združeno korakali, za njimi pa mo- gočna četa vseh brezimenih smučarjev. Ves sprevod je lilmalo filmsko podjetje »Zora« iz Zagreba. Sprevod je tudi močno poživela godba »Planinka« iz Hru-šice. Ustavili so se na travniku Podles, kjer jc bil start j) cilj za popoldanski tek in kjer je bila za funkcionarje postavljena tudi mala tribuna. Drugi smučarski izlet Gorenjske zimskošportne podzveza je s primernim nagovorom, c vzklikom Nj. Vel. kraju Petru in z državno himno začel predsednik Godec. Nato so pričele tekme, tek seniorjev na 18 km Med 53 tekmovalci ie čudni žreb postavil v isto vrsto najboljše tekmovalce in sicer jc potegnil Knific Jože številko 34. Tone Razinger 35, Klančnik Gregor 36, Smolej Franc 37, Knap Leon 40, Petrič Anton 41, Kerstajn Andrej 42, Žemva Lovro 44, Edo Bcvc 45, Jakopič Avgust 47, Klančn k Alojz 48, Mrak Franc 50. Pri seniorjih je manjkalo 8 tekmovalcev. Proga je vodila iz Podlcsa pod progo na desno po travniku, čez most Save, nato po obronkih Karavank, po senožetih v straneh na Podkorensko sedlo, od tod po polju v smuku navzdol, po travniku do drugega izvira Save, skozi viadukt na Kolovrate, vrh Velike doline, nato v smuku do Podkorcnskega kolodvora, po ravnili do Prsnice, nato pa je bil hud vzpo>i do novega terišča ter v ostrem amuku v cilj, ki je bil tudi na Podlesu. Proga je imela bolj alpski značaj. Višinska razlika \e znašala 300—350 m. Proga ni bila dolga 18 km, temveč 15 km. Pri teku so bili doseženi naslednj rezultati: 1. Klančnik Alojz, (Dovje-Mojstrana) 51,49.2. 2 Smolej Franc (Bratstvo) 52,01.3. 3. Žcmva Ivan (Bratstvo) 53,43. 4. Klančnik Gregor (Dovje-Mojstrana) 55,07. 5. Knap Leon (Ilirija) 55,53. 6. Knific Jože (Bratstvo) 55,58. Kerstajn Andrej (Ilirija) 55,59. Petrič Anton (Ilirija) 55,05. Bevc Edo (Ljubljana) 56.20. Lihteneger Franc (Bratstvo) 56,51. Tek je veljal za kvalifikacijo za klasično kombinacijo. Tekmovalci v tej panogi so se plasirali takole: 1. Klančnik Gregor (Dovje-Mojstrana), 2. Knific Jože (Bratstvo), 3 Kerstajn Andrej (Ilirija), 4. Petrič Anton (Ilir.ja), 5 Bevc Edo (Ljubljana), 6. Razinger Tone (Bratstvo) 57.25, Starman Lado 57.52, Pogačnik Tone (Bratstvo) 59.37. Takoj po nastopu seniorjev so se podali na pot tudi juniorji na progo, dolgo 5 km. Proga je šla po isti poti kot pri prejšnjih tekmovalcih do obronkov Karavank, vrh Stani, v smuku do Jalenove žage, kjer Skrivnostna smrt generala štefanika se pojasnjuje Strašno obtožilno pismo generalovega brata Slovaki so zdaj že večkrat javno načeli vprašanje smrti njihovega narodnega junaka in osvoboditelja, organizatorja čsl. legij in prvega vojnega ministra češkoslovaške republiko. Ko je pri.šel kot minister z letalom nad Bratislavo in so je spuščal k zemlji, se jo v hipu vnel knkih 150 m nad zemljo aeroplnn, se zrušil In pokopal pod sehoj pilota — Italijana in ministra dr. štefanika. Zagonetka njegovo smrti jo vse dozdaj nepojasnjena. Šlefanik se jo prelil v slovaškem narodu naravnost v legendo: mnogo jih veruje, dn je še živ ter se bo še povrnil na svoje Slovaško, mnogi pa so prepričani, da ne gre za nesrečo, temveč nameravan umor. Slovaška javnost si je stavila nalogo, da tudi to vprašanje reši: »Naša dolžnost je, da ugotovimo vse okolnosti, v katerih je umrl naš narodni junak,« pošejo »Narodno Noviny«, glnsilo protestantskih Slovakov, ki kot prvi tnk donesek k razjasnitve vprašanja prinašajo pismo brata pokojnega generala I gor a TI. štefanika, ki je protestantski župnik v Pnlanki v Jugoslaviji in je uredništvu poslal tole pismo, ki ga prinašamo kot mnenje najbližje Štefanikove rodbine: Generalov brat s Premišljen umor »Prihod generala štefanika iz Italije v Bratislavo ni bil nobena tajnost. Mnog" jih je vedelo o tem. Mrd njimi tudi nnša mati. vdova po Pavlu štofaniku, ter sestra Klena Szakova. pri kateri je mati živela, pa tudi minister dr. V. šrubar s svojim uradništvom in drugi. Želo jo padlo v oči, da, naravnost sumljivo je. da so jo minister dr. Sro-Imr prav 4. maja, ki» je bil napovedan prihod ministra Štefanika, oddaljil iz Bratislavo. S seboj je vzel več uradnikov svojega ministrstva ter odšel Dr. Tiso razlaga naloge Slovakov Bratislava. 14. januarja. AA. CTK. Predsednik slovaške vlade Tiso je sprejel včeraj zastopnike časopisja ter pri tej priliki poudaril zgodovinski pomen prihodnjega sestanka slovaške narodne skupščine. Tiso je izjavil, da slovaška vlada posveča svojo največjo pozornost temu, da slovaška skupščina s svojim delom pokaže vsemu svetu, da je Slovaška sposobna sama sebe upravljati. Med drugim je Tiso napovedal, da se bo sestal odbor strokovnjakov pri slovaški poslanski zbornici. Polovico članov tega odbora bodo volili, polovico pa bo imenovanih iz vrst strokovnjakov. Najvažnejša vloga slovaške narodne skupščine bo v tem trenutku, da da Slovaški ustavo. Tiso je tudi izjavil, da bo skupščina v najkrajšem času proučila vprašanja šol, agrarne reforme in judovsko vprašanje. Na Tesinskem je več Čehov ko Poljakov Na Tešinskem so poljski uradi razpisali nov popis prebivalstva 2. nov. 1938. V ponedeljek je bilo o tem štetju objavljeno uradno poročilo, ki je prineslo naslednje izide: k poljski narod- (Nadaljevanje s 1. strani) brigad, ker rdeči vojskj primanjkuje izvežbanega moštva. Dalje poročajo, da se republikanske čete še vedno panično umikajo proti Taragoni. General Miaja je odredil, da pošljejo v prve vrste izbrane bataljone, ki imajo nalogo nacionalistične čete zadržati tako dolgo, dokler se ne izvede izpraznitev Taragone in dokler se ne rešijo ogromne množine »■ojnega materiala, ki je zbran v tem mestu. Izpraznitev mesta se je že pričela že pred nekaj Inevi, takoj, ko 60 republikanci uvideli, da ne bodo nogli vzdržati na svojem obrambnem obroču, in je icdaj Taragona skoraj povsem prazna. Izpraznitev io izvedli v glavnem po morju in to zaradi tega, cer je na katalonski obali zbrano vse republikan-;ko vojno brodovje, ki lahko zaščiti ladje z ljud-itvom in vojnim materialom. Po poročilih iz glavnega nacionalističnega ita-■>», so Francovi častniki ugotovili po materialu in lokumentih, ki so jih zaplenili v zadnji ofenzivi, la so bile vse vesti o odpošiljanju mednarodnih jrigad iz republikanske Španije laž, ker s« te brigade ▼ vedno večjem številu borijo proti naciona-"istični Španiji in so se v zadnjem času pojavila na jojišču povsem »veže četa, ki so pred kratkim prispele v Španijo. Odpuščanje mednarodnih prostovoljcev iz rdeče Španije ja bila le komedl|a »panika vlade, ki je po raznih agencijah varala svetov- 10 javno mnenje. Tortoza, 14. januarja. A A. DNR. Poročevalec PNB-ja poroča z bojišča: Južno krilo nacionalistične vojske je zavzelo v pefek zvečer važno mesto Aimello ob morski obšli, 26 km severovzhodno od Tortoze. Po padcu Tortoze so čete južnega krila nacionalistične vojske napredovale ob morski obali m 30 km. Zavzele so nad 400 kvadratnih kilometrov ozem"- n o s t i se jo priglasilo 92.618 oseb, k češki narodnosti pa 07.245 prebivalcev. Nemcev je 6591, 1300 pa je »splošne narodnosti«, kar je posebna poljska iznajdba. V seznamu niso všteti Žirije. K temu številu po uradnem poljskem štetju navajajo zdaj češki listi še dejstvo, da je bilo čez 20.000 Cehov izgnanih iz teh krajev ter je tudi v Nemčijo zbežalo nekaj tisoč Nemcev. Tako govori najnovejša poljska statistika. Največji češki slavist umrl V četrtek je naglo umrl prof. Karlovo univerze dr. Miloš Weingcrt, ki je bil splošno priznan kot eden največjih sedaj aktivno delujočih slavistov na čeških univerzah. Bil je pravi poli-histor ter je obvladal vso panoge obširne vede, prav tako iingvistiko kakor tudi literarno zgodovino, da, celo glasbo. Pri vsem obširnem delu pa je bil tudi odkrit katoličan ter je v zadnjem času bil tudi med podpisniki listih vseučiliščih profesorjev, ki so naslovili odprlo pismo nn vse učitelje, naj vpeljejo v ljudske in druge šole s križ-žem, ki ga je ukazala vlada, tudi krščanskega duha in krščansko vzgojo. U njem in njegovem delu bomo še poročali. Lvovski vojvoda odstavljen Varšnva, 14. januarja. AA. DNB: Kakor poročajo, bodo nastopile nn položaju lvovskega voj-vodstva spremembe. Dosedanji vojvoda v. Bilik, ki se žo delj časa mudi na počitnicah, bo imenovan za generalnega ravnatelja raznih rudarskih podjetij. Prejšnji pomočnik notranjega ministra Pacorkowski bo prevzel vodslvo lvovskega voj-vodstva. v Skallce, bajo «sadit lipo» na spomin utemeljitve novo republiko. Zdi so, da jo tu uvertura krvavo dramo. Naši inatori je bil šo dan blaženi trenutek, dn jc mogla videti nad Donavo letulo z njenim sinom Milanom. Letalo jo popolnoma mirno in nemoteno letelo v smeri k Dinamitki (tovarni za diiiamit v okolici mosta). Kdor je ostal v ministrstvu, vsak ho je sklanjal skoii okni z začudenjem: Glej, general Štefanik lotil Samo izmišljotina j« bila, da so madžarski bnljševiki, stoječi na sredi donavskega mostn, streljali na avion in ga sestrolili. Ta sum izhaja prav od tistih, ki so ta zločin v resnici naredili ter sn ga hoteli potom odkloniti od sobo. Letalo jo namreč medtem šlo dalje ter krožilo nad Vajnoraini in Ivanko, včasih celo tako nizko nad strehami, da no bo marsikatere ženice bale, da so no zadano v dimnike. Cez nekoliko minut so jo Mulo dvignilo na polju med imenovanimi vasmi v višino kakih 150 m. Tedaj jo švignil plamen. Krila so so poveznila. Letalo pada. Dvo postavi skočila Iz njega (general Štofiinik in njegov pilot). Tedaj jo dnevna straža »modnišnico (Dinamitkc) javila po predpisu, da jo iz bližnjega hangarja p a dol strel, ki je vnel avion io ga |io d r I. Poš In t avtomobili so toda) prihiteli Hud je iz Bratislavo in okolnih vasi. Našli so uničen stroj tpr pod njim pokopani dve ožgani trupli, malo dalje na oboli straneh poljske poti pa še dva ubita človeka. Eden med njima, gonoral štelanik, »jo šo malo dihnb, ko se mu jc približal župan lllavatv iz Vajnor. Ni samo moje mnenje, temveč mojo trdno prepričanje, da generalovo smrt ni povzročil slučaj, ali nesreča, temveč premišljeno nameravan umor. Katastrofa letala jo bila že naprej določena. K temu kažo več stopinj, ki, samo čakajo, da bodo pojasnjene.« Tako piše brat pokojnega generala, ki prebiva z majhno pokojnino v Jugoslaviji, ter so to pismo priobčine bratislavske »Narodne Noviny«. Todn še v drugih listih se je načelo to vprašanje. List obljublia, da bo ohjavlial še tudi mnenja drugih očividcev ter na ta način skušal pojasnili zadevo, pa naj »pade sum na kogarkoli«. so prekoračili cesto in železnico ter na pol Prsnice v breg in po spodnjem terišču v cilj. Tekmovalci ao bili razdeljeni v dva skupini: od 16. do 18. leta in od 14. do 16, leta. Pri prvi skupini je zmagal Rožič Janez (Ilirija) 28,30, 2. Kapovnik Ljubo (Ilirija) 29.15, 3. Slivnik K ris ti (Dovja-Mojstrana) 30, 4, Ozvalt Lojze (Ilirija) 31.15, 5 Prislove Miha (Bratstvo) 32.12, Med mlajšimi v drug skupini pa je bil prvi Polda Janez (Dovje-Mojstrana) 30.12, 2. Merhl (Dovje-Mojstrana) 30.30, 3. Hrovat Janez (Ilirija) 31.29, 4. Logar Janez (Bohinj) 32.27, 5. Stana Roman (Bratstvo) 32.30. Tekme se bodo nadaljevale jutri in sicer bo ob 9 dopoldne veleslalom za seniorje na progi, dolgi tri in pol kra z višinsko razliko okrog 400 m. Ob 10 bo tek skozi vratca za juniorje, ob 14 bodo skakalne tekme v Kranjsk' gori. Istočasno bodo skakalne tekme seniorjev v Planici na 65 m skakalnici. Ob 18 je razglasitev rezultatov in razdelitev daril v Kranjski j gori. Dr. Stojadlnovlč se je vrnil v Belgrad Bclgrad, 14. januarja. AA. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič se je danes dopoldne vrnil v Belgrad v spremstvu šefa kabineta dr. Dragana Protiča. Na postaji sta ga sprejela in pozdravila prometni minister dr. Mchmed Spaho, ki ga je za časa odsotnosti nadomestoval, ter notranji minister Milan Aciniovič. Pri sprejemu predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča so bili danes zjutraj na bclgrajskeni kolodvoru navzočni tudi zastopnik upravnika mesta Bclgrada Cirkovič, generalni ravnatelj državnih železnic Ceurič, ravnatelj beograjsko železniške direkcije Dobeljevic, ravnatelj agencije Avale Kozomnrič, načelniki in uradniki iz kabineta predscduištva vlade in zunanjega ministrstva. Politično življenje v Belgradu znova oživlja Belgrad, 14. jaiuarja m. Zaradi bližnjega sestanka narodne skupščine in senata je zavladalo v prestolnici spet živahno politično življenje. V Belgrad so prispeli senatorji in novo izvoljeni narodni poslanci, ki so v glavnem danes v skupščini dvigali od volivnega odbora dana pooblastila zaradi verifikacije mandatov v narodni skupščini. Zaradi priprave za sestanek narodne skupščine v ponedeljek, so imeli poslanci v teku današnjega dne več sestankov. Senatorji, člani kluba JRZ, pa bodo imeli posvetovanje jutri dopoldne. Na enem se bodo pogovorili predvsem o sestavi novega predsedstva v senatu, ki ga bo treba izvolili zaradi novega zasedanja. Glede novega predsedstva narodne skupščine, kroži po. skupščinskih kuloarjih vse polno kombinacij, ki so pa zaenkrat zares šele samo kombinacije, ker o tem vprašanju še ni razpravljalo ožje vodstvo stranke. Slovenski poslanci, ki so davi prispeli v Belgrad. so v teku dopoldneva dvignili v narodni skupščini svoja polnomočja, oslali del dneva pa so porabili za posredovanje po raznih ministrstvih. Belgrad, 14. jan. m. Za višjega veterinarskega pristava je premeščen na okrajno načeistvo v Sje-nico Franjo Čuden, doslej v Raški. Belgrad, 14 jan. m. V umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič je bil danes dopoldne odkrit doprsni kip največjega srbskega komediografa, pokojnega Branislava Nušrča. Belgrad, 14. januarja, m. Na predlog vojnega ministra so kr. namestniki podpisali ukaz, s kater . rim so postavili za člane instituta za državno obrambo sledeče gospode: dr. Milutina Milakoviča, vseučiliškega prof. v Belgradu. Vojin Djuričiča, ravnatelja Drž. Hip. banke, dr. Radivoja Kašanina, izrednega prof. na belgr. univerzi, Miloša Bran-koviča, Aleksandra Damjanoviča, Slavka Djukoviča in Nikola Petroviča, vse iz Belgrada. Razpuščeno judovsko delavsko društvo Kakor poročajo sarajevski listi, je banska uprava drinske banovine v Sarajevu izdala rešitev, s katero se prepoveduje nadaljnje delovanje judovskega delavskega društva »Matatji«. Svoj ukrep utemeljuje sarajevska banska uprava s tem, da je bilo delovanje tega društva v navzkrižju z društvenimi pravili, ki so jih odobrile upravne oblasti, ter tudi v nasprotju s postavnimi določili. Društvo je bilo razpuščeno, njegovi prostori zapečateni, arhiv pa zaplenjen. Kaj bo? »Država', splitsko glasilo JRZ, p'še o izidu volitev ter nagjaša: »Novo leto 1939 se pričenja v znamenju boja dveh edino izrazitih političnih skupin: JRZ in gibanja dr. Mačka. Vse drugo je kakor zmotno padlo v vodo. Po tem takem bo usoda naše države odvisna od končnega izida boja ali sodelovanja teli dveh edino pravno priznanih in potrjenih političnih skupin, ki imata za seboj Rko-raj 2 milijona in pol od komaj 3 milijonov vseh vpisanih volivrev. Torej boj ali sodelovanje.« V belgrajski ^Samoupravi« pa piše njen zagrebški dopisnik Ante Mura med drugim tudi tole: »Noben pameten človek ne more od dr. Mačka zahtevati, da bi čez noč postal od federalista centra-list ali pa kaj podobnega. Vendar pa ni dvoma, da bi mogel dr. Maček, ne da bi se odrekel niti enemu svojih političnih načel, začeti voditi bolj realno Nova palača nemških kanclerjev Berlin (po poročilu Nemškega tiskovnega urada). Nova piilačn nemškega državnega kanclerja, ki jo je 6000 ljudi gradilo nekaj dni več kakor eno leto, je že v uporabi. Nemški kancler je že v njej sprejel diplomatski zbor, ko mu jo prišel čestitat k novemu letu. Je to najlepša zgradba v Nemčiji sploh in zgrajena tako, da je vredno bivališče za voditelju Velike Nemčije. Kanclerjev« palača sestoji i j. treh delov, iz stare knnclorjeve pnlnčo v Wilchelnistrassp, iz zasebne Borsigove palačo na oglu \Vilhelm- in Vossstrasso, ki je bila odkupljena in v novo stavbo vključena, ter iz nove zgradbe na Vossstrasso in Hermann Giiringstrnsse vzdolž Tiergarlena. V stari kanclerski palači je urejeno Hitlerjevo zasebno stanovanje. Odtam vodi pot v 66 metrov dolgo in 26 metrov široko častno dvorišče, ki je obdano od venca stebrov. Od tam skozi monumenlalen peristil v »Dvorano mozaikov«, ki jo 46 m dolga in 10 m široka, v »Okrogli prostor« pod 19 m visoko kupolo, odkoder so vrata v ogromno dvorano, ki nosi Ime »Dolga dvorana«, ki Je 12 m široka, 146 m dolga In 9 m visoka. Na eni strani je 20 ogromnih okenj v okvirih h rdečega marmorja, nasproti pa je pet monutnentalnih vrat, ki vodijo v pisarne. Srednja vrata vodijo v »Delovno sobo Ilitlerjevoi:, ki je 27 m dolga, 14 m široka in 10 m visoka, na znotraj vsa obdana od dragocenega lesa z marmornatimi vmesnimi stebri. Pet ogromnih oken so odpira na 170 m dolgo teraso, ki gleda na prostrani vrt. Na obeh straneh Hitlerjeve delovne sobe, ki je središče vse zgradbe, so pisarne Hitlerjevih najožjih sotrudnikov. Na koncu sDolge dvorane« je »Sprejemna dvorana«, kjer bo Hitler ob velikih svečanostih sprejemal. Zraven je dvorana za vladne seje V palači jo tudi posebna slavnostna obednicn, 52 m dolga in 12 m široka, ki imn oknn na vrt. V drugem nadstropju je velikanska kanclerjeva zasebna knjižnica. Vsa palača je na zunaj iz rezanega kamna, na znotraj pa vsa obložena z belim marmorjem. Le okviri oken ln vrat so iz hledordečega marmorja, tln pa iz temno-rdečih marmornatih plošč. Povsod ležijo ogromne preproee, nalašč nareiene za palačo. Svetilniki so ogromnih obsegov Pohištvo ie preproste zasnove, a iz nnibolj dragocenega blaga. Vsi nemški listi z navdušenjem popisujeio novo palačo In izražajo ponos, da ie voditelj veliko 80 milijonske Nemčije dobil palačo, ki je vredna narodove in državne veličin«- politiko, ki pa zato ni treba, da bi bila že oportu-nistična. In nobenega dvoma ni, da bi tako politiko ogromna večina Hrvatov od srca pozdravila in jo sprejela. Ali se mar dr. Maček vsega tega ne zaveda? Prav gotovo tudi njemu prihajajo take misli. . Čemu torej vstraja v svoji pasivnosti?« Drobne novice Berlin, 14. januarja, c. Znano nemško letalo »Condor«, ki se je na poti z Japonske enkrat ponesrečilo, se je danes popolnoma uničilo. Na zadnjem delu poti proti Berlinu je letalo zašlo v meglo in moralo zasilno pristati. Ko je pristajalo, se je zaletelo v hrib in zgorelo. Ko so reševalci prihiteli na kraj nesreče, je požar že uničil letalo. V6eh 10 članov posadke je tudi zgorelo in so našli samo njihova zoglenela trupla. Kopenhagen, 14. januarja. A A. DNB: Danes dopoldne ob devetih je umrl v 80. letu starosti najstarejši član danske kr. rodbine princ Val-demar. Princ Valdemar je pred nekaj časa obolel na gripi. Washington, 14. januarja. A A. DNB: Parlament je s 397 proti 16 glasovi sprejel predlog o dajanju podpore v nujnih primerih. S tem predlogom je določen kredit 725 milijonov dolarjev. Parlament je odobril predlog, toda z zmanjšanim kreditom Hoosevelt je zahteval kredit 875 milijonov dolarjev. Pariz, 14. jan. AA. (Havas) V informiranih diplomatskih in vojaških krogih ni še nič znano o zbiranju italijanskih čet na meji francoske Somalije, kakor poroča neka angleška brzojavka. Chamlierlain ad polurndno Bratislava, 14. jan. c. Predsednik slovaške vlade dr. Tiso jo povabil predsednika osrednje vlade Rudolfa Berana, da naj pride v Bratislavo na prvo sejo slovaškega parlamenta kot gost slovaške vlade. Predsednik vlade Rudolf Beran je odgovoril, da pride v Bratislavo s podpredsednikom vlade generalom Sirovim in pa predsednikoma obeh osrednjih zbornic, Malypetrom in dr. Soukourom. Prva seja novega slovaškega parlamenta bo 18. januarja. Tokio, 14. januarja. AA. Reuter: Angleški veleposlanik je obiskal japonskega zunanjega ministra ter mu izročil noto svoje vlade, s katero London odgovarja na vprašanja japonske vlade, kako Velika Britanija pojmuje novo japonsko politiko na Kitajskem. Doznava se, da angleška vlada vztraja pri načelu »odprtih vrat« na Kitajskem in da zavrača vsako enostransko spremembo pakta devetih sil. Zagrebška vremenska napoved: Topleje in oblačno. Zemunska vremenska napoved: Po večini oblačno na severni polovici države, kjer utegne tudi deževati ali snežiti. V južnem delu skoro popolnoma jasno Temperatura se bo nekoliko dvignila v zah.idnih krajih, na vzhodu pa bo padla Dunajska vremenska napovad: Brez bistvenih irprememb Vprašanje Velikega Maribora Razlogi za združitev okoliških občin z mestom in proti njej Ze od leta 1930., ko je mariborski mestni svet razpravljal o združitvi okoliških občin ali njihovih posameznih delov z mariborsko mestno občino, glasovi po združitvi, pa tudi protesti proti združitvi, ne potihnejo. Zdi se, da je vprašanje združitve postalo že tako pereče in tako splošno, da ga ne bo več mogoče, vsaj za dalj časa ne, odstaviti z dnevnega reda in da bo treba najti rešitev, ki bo zadovoljila mestno občino in okoliške občine, ki izražajo bojazen, da bodo z ustvaritvijo velikega Maribora udarjene, mestna občina pa tudi ne kaže navdušenja za tak korak, ker se boji velikih javnih del, ki bi jih bilo treba v slučaju povečanja mestnega občinskega ozemlja izvršiti in ki bi občini naložila velika bremena, pri katerih pa davkoplačevalci iz okoliških občin zaradi svoje slabe davčne moči ne hi občutno sodelovali in bi zato večji del bremena bil naložen finančni moči in finančnim virom, s katerimi razpolaga sedaj mestna občina sama. Minimalni in maksimalni načrti Kakor rečeno, je mariborski mestni svet prvič razpravljal o združitvi v proračunskem letu 1930-31, vendar takrat ni ničesar konkretnega sklenil. Ponovno je bilo vprašanje načeto 1. 1933., ko je bilo več sestankov mestnega župana z okoliškimi župani, vendar ti sestanki niso rodili pozitivnega uspeha. V tem letu je mestni svet sklenil dva predloga. Po prvem naj bi se z mestom združila le Krčevina, po drugem pa naj bi se z mestom združile vse okoliške občine, dokler pa se priključitev. ne izvede, naj se osnuje skupen odbor vseh županov za reševanje skupnih zadev in s skupnim proračunom. Do realizacije teh predlogov pa seveda ni prišlo. L. 1935. se je vprašanje ponovno pokrenilo. Takratni ban dr. Puc je na mestnem poglavarstvu sklical konferenco županov, ki pa je zopet ostala brezuspešna. V zadnjem času pa je gibanje dela prebivalstva v Krčevini v javnosti zopet vzbudilo zanimanje za vprašanje velikega Maribora. O tem so pred dnevi na posebnem sestanku ponovno razpravljali tudi okoliški župani, o čemer smo že poročali. Od 1. 1930., ko se je jelo razmišljati o velikem Mariboru, so se izkristalizirali trije načrti, po katerih naj bi se ustvaril veliki Maribor. Po maksimalnem načrtu naj bi se z mestom združile ne le tiste okoliške občine, ki mejijo na Maribor, marveč bi se naj priključile poleg Po-brežja, Studencev, Krčevine, Košakov in Tezna (mišljene so še stare, nekomasirane občine) tudi Limbuš, Pekre, Kamnica, Zrkovci in Radvanje. Po drugem osnutku naj bi se z mestom združile le tiste prejšnje občine, ki jih veže z mestom sklenjena zazidava, to so Pobrežje, Tezno, Studenci, Radvanje in Krčevina, pridružila pa naj bi se tudi nekdanja občina Počehova. Po tretjem načrtu bi v poštev pri priključitvi prišli le posamezni deli teh občin. Ta načrt pa rodi tudi največji odpor na strani okoliških občin, ki zatrjujejo, da bi s tem izgubile svoje najboljše dele. Glasovi za združitev Zagovorniki velikega Maribora navajajo kot glavni razlog za združitev popolno gospodarsko povezanost med mestom in okolico. Kmečkega življa v predelih,' ki bi prišli v poštev pri združitvi, skoraj ni, nezazidana zemljišča so po večini v rokah meščanov in okoličanov, katerim kmetijstvo ni glavni in edini vir za preživljanje. Z mestom ta naselja veže tudi sklenjena zazidava v toliki meri, da ni vidnega prehoda od mesta do okolice. Kot nadaljnji razlog za združitev navajajo policijsko službo, ki bi se morala iz mesta razširiti tudi v okolico, kjer varnostne razmere niso na taki višini kakor v mestu in odkoder se v mesto vtihotapljajo razni kriminalni tipi, ki v okolici, v katero meščani hodijo na sprehode, motijo varnost izletnikov. Tudi sanitetni razlogi govorijo za združitev. Nič ne pomaga mestu, če ima še tako vzorno izpeljano sanitetno skrbstvo, če uspehe tega skrbstva onemogočuje zaostalost okoliških občin, iz katerih se morejo zaradi ne-dostajanja kanalizacije in vodovodov širiti bolezni tudi v mesto kljub vsem njegovim sanitarnim ustanovam in ukrepom. Kot utemeljitev za združitev navajajo tudi elektrifikacijo, ki bo mogla biti v okoliških občinah do kraia izvedena le, kadar bodo postale sestavni del mestne občine. Protesti iz okolice Kakor kaže, 60 med okoličani za priključitev navdušeni le državni uradniki in upokojenci, ki od priključitve pričakujejo drugi draginjski razred, in nekateri hišr.i posestniki. Med ostalimi plastmi, vsaj po veliki večini, za priključitev ni zanimanja in ne navdušenja. Proti priključitvi se zlasti borijo okoliške občinske uprave, med njimi menda najbolj studenška, ki načelno odklanja vsako možnost priključitve in poudarja, da je stu-denška občina sposobna za dobro, samostojno življenje. Druge okoliške občine pa so mnenja, da vprašanje priključitve še ni dozorelo, pri tem pa glasno poudarjajo, da bo treba, kadar bo vprašanje zrelo, priključiti mestu ne le posamezne dele, marveč okoliške občine v vsem obsegu. Kot glavni argument proti priključitvi navajajo visoke mestne davščine, ki jih je po njihovem štetju 24, poleg tega pa ima mesto tudi dolgove, ki bi jih morali pozneje, v primeru priključitve, plačevati tudi okoliški davkoplačevalci, katerim poleg tega nova, združena občina ne bi ničesar nudila, češ da jim okoliške občine nudijo vse, kar potrebujejo, česar pa 6edaj še nimajo, pa jim bodo v doglednem času dale tudi močne okoliške občine s solidno davčno podlago. Zaenkrat lorej okoliške občine nočejo o združitvi ničesar slišati. Če bi kdaj nastopila nujnost združitve, potem se naj mestu priključijo celotne okoliške občine, ne pa le njeni posamezni deli, V mestu ni zanimanja Nekako do leta 1935 so se pri mariborski mestni občini večkrat bavili z vprašanjem __ priključitve, potem pa je zanimanje za to vprašanje zaspalo. Po letu 1935 je mestna občina v zadevi sprememb in popravila meja ustanovila le dva predloga. Po prvem, naj bi se mestu priključil MNOGO PRIHRANITE I če kupujete kvalitetne blago za zim- lil i l|| ske suknje, plašče in obleke pri tvrdkl Drage Scluuab ii£.B„Si?.H. A7 lllllilll Izgotovljene zimske suknje, obleke itd. lilllilil vedno v zalogi__ Lastni Izdelki I Moderni kroji I Mariborski otok, ki leži na teritoriju kamniške občine, po drugem pa naj bi so popravila meja katastrske občine Košaki, Oba predloga nista uspela. Po tem od mariborske občine ni bilo nobene iniciative. Združitev bi naložila združeni občini mnogo javnih del in z njimi velike izdatke, katerih pa se pri občini bojijo. Tako vprašanje priključitve zaenkrat ni aktualno, ker pri prizadetih faktorjih zanjo ni interesa. Poleg tega pa zavira razvoj tega vprašanja še dejstvo, da je za tako priključitev treba )x>sebnega zakona, ki bi zahteval mnogo časa in truda, preden bi se ga dalo spraviti pred narodno skupščino. Po približnem računu na podlagi ljudskega štetja iz leta 1931 ima sedaj Maribor okoli 36.000 prebivalcev, ki živijo na površini 706 ha. Skoraj gotovo je, da se bodo prej ali slej k mestu priključile le tiste občine, ki mejijo na mesto, to so (nekdanje nekomasirane občine): Krčevina, Košaki, Pobrežje; Radvanje, Tezno in Studenci, ki obsegajo teritorij 3634 ha. Po ljudskem štetju iz leta 1931 imajo vse te občine nekaj nad 16.000 prebivalstva,, ki se je pa od zadnjega štetja do danes zvišalo vsaj na 20.000. Veliki združeni Maribor bi- torej štel blizu 60.000 duš in bi obsegal teritorij 4340 ha. Površina Maribora bi se torej 5—6 krat povečala. Izjava mestnega župana g. dr. A. Juvana Mariborski mestni župan g. dr. Alojzij Juvnn nam je dal v zvezi z vprašanjem priključitve okoliških občin mariborskemu mestu naslednjo izjavo: »Uprava občine Košaki se brez razloga vznemirja. Mestna občina sedaj ni pričela nobene akcije za priključitev okoliških občin v sestav mestne občine. Mi sicer vemo,-da bi iz upravno-političnih razlogov bilo potrebno pristopiti k reševanju vprašanja velikega Maribora, vendar mestna občina proti volji okoliških občin priključitve ne bo for-sirala. Priključitev hi poleg nezadovoljne okolice, ako bi se priključitev izvršila proti njeni volji, naložila velika finančna bremena. Kadar bodo okoliške občine same pokrenile vprašanje priključitve, bo mestna občina radevolje vzela tudi to breme nase. Tudi vprašanje priključitve dela košnške občine ni načela mestna občina, ampak košaški občani sami, ki so prosili mestno občino, naj jih pri njihovi prošnji za priključitev podpira. O tej prošnji prebivalcev Krčevine je mestni svet razpravljal na svoji zadnji seji in načelno sklenil, da mestna občina nima nič proti priključitvi, ako bodo prošnjiki pri nadrejeni oblasti dosegli priključitev in da bo prošnjo s svoje strani podpirala. Vse drugo, kar se je v zvezi s tem vprašanjem govorilo in pisalo, sloni na napačnih informacijah ali pa se tudi vsa zadeva izrablja v strankarsko-politične namene.« Hotel Bellevue ob Bohinjskem jezeru Kdo ne pozna krasot Be.hinja in njegovega jezera, bisera Bohinjske doline? Pozimi pa je Bohinj še posebno lep. Najlepša smučišča v okviru mogočnih gora nudijo smučarju najlepše užitke. Zamrznjeno Bohinjsko jezero pa vabi drsalce na svojo gladino. — Sankači pa morejo najti svojo zabavo na zimskih poteh, ki se spuščajo iz pobočij v dolino. — Sneg je prvovrsten v dolini in gorah vse do pomladi. Blizu malega in velikega gradca, kjer so bila gradišča starih Slovanov, pa fitoji danes hotel Bellevue, najmodernejši hotel v Bohinju. — Centralna kurjava, topla, mrzla tekoča voda, dobre jedi za primerne cene, vso kar zahteva moderen konfort — vse je v tem hotelu na razpo,lago. Do hotela, ki stoji na griču in odkoder je prelep razgled na jezero in vso Bohinjsko dolino, je od glavne ceste le pet minut. — Na vse in od vseh vlakov so redne zveze s sanmi in avtolaksiji. Kdor hoče uživati lepo zimsko naravo, delati izlete v bohinjske gore, naj se poda v Bohinj, kjer naj se prepusti prijazni, solidni oskrbi hotela Bellevue ob Bohinjskem jezeru. V osvetlitev naših kulturnih razmer Na stalni glerlališko-strokovni poročevalec nam .je izročil privatno pismo, ki ga je prejel 13. t. ni. od ravnatelja opere g. Mirka Poliča. Ker se nam zdi to pismo preznačilno za naše kulturne razmere, se je uredništvo odločilo, da ga pokaže javnosti. Ob priliki uprizoritve operete »Frasquite« je izšla v našem listu 29. XII. 1938 ocena našega glasbenega poročevalca, v kateri se dotika nosilcev glavnih vlog ge. Poličeve in g. Sancina, češ-»da sta bila za ti vlogi prešibka«. Nato pa je načel načelno vprašanje zasedanja vlog v naslednjem smislu z besedami: »Umetnost ima svoje neizprosne postave in ne da se ukaniti. In še zlasti odrskim oblikovalcem so te postave trdo pisane. Lep je cvet in dober je sad. Toda pomlad ne rodi in jesen ne cvete. Vse skrajno hotenje, natrpano z vsem preostalim prirodnim zanosom in nakiteno z vsem razkošjem vabljivih oblačil, ne more zadržati preteklosti, ki neizpodbitno tone. Zato je osebna želja , zdržati se na mestu, ki pri-tiče sinovom in hčeram, v uresničenju odvratna in to še celo v umetniškem početju, kadar je količkaj vezano na sodelovan je pri rodnih silnic. Priznavali vsakemu času njegove pravice in dolž- nosti, to je umna rast — zajemati iz vsake dobe bridkost in lepoto, ki je v sebi nosi, to je smo-treni razvoj. Umetnost pa je pojav, ki je nam vsem postavljen za cilj hrepenenja in zato nam vsem nadrejen, vodeč in razsojajoč naše početje po svojih stilnih, vzvišenih in od naših malenkostnih osebnih želja povsem neodvisnih zakonih. Le kadar se umetniško delo urejuje |K) teh zakonih, .je plodno in smotreno. Podana uprizoritev pa je napravila mimo njih prevelik ovinek, da bi mogla biti umetniško uspešna.« Ne glede na to, da je pisana kritika v izredno obzirnem tonu in ne glede, na to, da je v njej zajet povsem splošni kritični princip, ki velja za vse odrske oblikovalko sploh, je vendarle odgovoril na to g. ravnatelj opere osebno s pismom, ki ima to značilno vsebino: Ljubljana, 11. I. 1939. ' Gospodu V. Ukmarju Ljubljana. Prilagam Vam pismo gosp. M. Husa v originalu, da se lahko prepričate, kako sodijo o Vas in Vašem početju neprizadeti in od naših razmer neodvisni gledališki ljudje. Kar je tam povd,W.|eii6 mi je v različnih'oblikah povedalo nešteto ljudi raznih staflbV. Kljub' temu nisem mogel še (Vdločjti, da bi prebral Vaše ljubeznivosti, ker me je strah, da lii se neki prizori mogli ponoviti v avgmentariji. (G. ravnatelj opere je namreč nekoč v živčni razburjenosti že na ulici pokazal voljo za dejanski napad. Op. uredništva, ki je ta stavek tudi podčrtalo.) Vendar Vas lahko zagotavljam, da se končnemu obračunu ne boste mogli izogniti. Če Vas mogoče zanima citirani članek (bilo bi mogoče le prav, da se vanj malce poglobite!) Vam sporočam, da je izšel v »Zagrebackom listu« od 1. I. 1939. Menda je to prva številka. Prosim Vas, da bi mi priloženo pismo čim preje vrnili. M. Polič. Priloženo pismo g. M. Rusa. Stadion v Atenah kjer je bila pred leti balkanska olimpiada, je naravnost vzoren z ozirom na lego, pa tudi na gradnjo. Saj leži globoko med dvema hriboma, tako da ob najvišjih sedežih rasto žlahtna južna drevesa. Tako je nekako vrezan v bregove, pa ves obdan v klesani marmor. Zanimivo je, da stadion nima stojišč, temveč samo marmorne sedeže Postavljen je ves v slogu starih grških stadionov ter ima tudi na tekališču ob ovinkih kipe dvoglavega mladeniča, ki gleda na prehojeno pot in na cilj obenem, kakor so stali tudi v starih grških tekališčih.. Ta stadion v Atenah ni antičnega izvora, temveč je moderna stavba v starem slogu ter spada med najdragocenejše stadione Evrope, Tudi ta stadion si je ogledal minister dr. Anton Korošec, Slomškov dom na Ponikvi Po.nikva, ob j. žel., 14. jan. 1939 Ponikva s 6vojo obširno okolico do letos ni imela prosvetnega doma, čeprav je tekla v naši župniji zibelka največjemu slovenskemu prosve-titelju, škofu in vzgojitelju A. M. Slomšku. 2c pred desetletjem je vzklila pri nas misel po zgraditvi »Slomškovega doma« in ljudski prosveti v duhu načel našega velikega rojaka, vendar so poznejše slabe gospodarske razmere našo namero preprečile. Šele lani je naša zavedna katoliška mladina osnovala gradbeni odbor pod predsedstvom našega duh. svet, g. Antona Kocipra. S krepko pomočjo domačinov in drugih Slomškovih častilcev se je preteklo leto priključila 16mX9m do.gla dvorana k stavbi naše Posojilnice, ki je bila že pred leti določena kot del bodočega »Slom. doma«. Stavba stoji sredi vasi, v neposredni bližini znamenitega »Slomškovega oreha« ter si utira pogled na rodovitno polje in prijazno cerkvico Sv. Ožbalta, kjer je mladi Slomšek preživel svoja otroška leta. Obsežna dvorana bo služila Prosvetnemu društvu, fantovskemu odseku in Dekliškemu krožku tako, da bo vsa stavba s posojilnico in stanovanji vred združevala v sebi vse kulturno in gospodarsko življenje v kraju. Na praznik sv. Treh kraljev je bila v okusno okrašeni in nabito polni dvorani slavnostna otvoritev z vprizorilvijo ljubke operete »Mlada Breda« in vzpodbudnim nagovorom g. predsednika. Vsem dobrotnikom, zlasti g. Slavku Zličarju, ki si je s podrobno organzacijo vsega gradbenega dela naložil najtežje breme, bodi izrečena posebna zahvala! Nov dom naj bo naši mladini v vzpodbudo in ponos, občanom pa v trajen in hvaležen spomin na svojega velikega rojaka Severovzhodno od atenskega trga se dviga grič, na katerem je še prav dobro ohranjen tempelj Theseion, v katerem so shranjene kosti Theseis, ki jih je Kimon prinesel z otoka Skyrosa v Atene. Tempelj je bil zgrajen okrog leta 465 pred Kristom. Tempelj ima 6 X 13 marmornatih stebrov, ki so visoki po 5 m 70 cm. Ob svojem bivanju v Atenah si je naš voditelj dr. Anton Korošec ogledal tudi ta tempelj. Na naši sliki vidimo dr. Korošca pred templjem. Ni važno v tem momentu, kaj piše g. openif pevec M. Rus, ko hoče poučevati kritika, da se gotove stvari tudi »suh rosa« ne smejo imenovati ter da to ni samo »farizejsko« temveč tudi ^nečloveško početje«, iznašati take izjave; ludi v tem hipu ni važno, kaj piše omenjeni zagrebški kritik, ki pa — mimogrede povedano, zastopa vprav isto teoretično stališče, kakot ga naš glasbeni poročevalec praktično uveljavlja že leta —; temveč je važno, da g. ravnatelj opere na načelno vprašanje odgovarja osebno z grožnjami osebnega obračunavanja. I)a smo objavili gornje pismo, k temu nas je nagnil odpor proti take vrste zadržanju, ki hoče preprečiti vsako objektivno poročanje in kritiko. Taka osebna reakcija g. ravnatelja proti kritikom sploh (kajti tudi poročevalci drugih časopisov vedo o tem marsikaj povedati!), je nevzdržna ter je ovira zdravemu razvoju naše operne kulture. Kaj pravite? Pri nek^m zborovanju katoliških moi je imel znani angleški založnik Sheed nedanno pomemben govor, o katerem je med drugim, izvajal: >Vzrok, zakaj je komunistična nevarnost danes večja, kakor pred desetimi leti, je o tem, da je svet Dedno bolj brezbožen. Ta jen je Boga postaja vse bolj splošen pojav. Brez Boga pa mora družba propastiI Katoličan, ki nI za vsakega komunista otipljiv in zgovoren dokaz za resničnost božjega bivanja, izdaja milost, ki jo je sprejel pri so. birm i. Karel Marx je tajil božje bivanje in ni nikjer poizkušal, da bi to svojo trditev tudi dokazal. Zastopal jc mnenje, da se končno more vse dokazati z gospodarskim činiteljem. '/.a to je navajal nekakšen izgodovinskit dokaz, ki pa je o resnici znanstveno že davno ovržen. Toda katoličan more in tudi mora bivanje božje z vsakim so o jim najmanjšim delom d o k a z a t i.€ Domače, slovensko milo je prav odlično, se bogato peni in dolgo traja. — Zato uporabljajte vedno HUBERTUS terpentinovo ali navadno milo. Koledar Nedelja, 15. januarja: 2. nedelja po Razgla-šenju Gospodovem. Pavel, puščavnik; Maver, orpat. Ponedeljek, 16. januarja: Marcel, papeži Be-rard in tovariši, mučenci. Torek, 17. januarja: Anton, puščavnik; Marjan, mučenec. Novi grobovi ■f* Na Visokem pri Šenčurju je umrl daleč naokrog znani vrvarski mojster Franc Sekne v 54. letu starosti. Zapušča poleg žalujoče žene 4 nepreskrbljene otroke, ki jim je bil skrben oče. Pokopali so ga v soboto, 11. januarja. Naj v miru počival Osebne novice — Pri apolacijskem sodišču v Ljubljani sta opravila sodniški izpit dr. Trampuž Milan in For-tuna Stanko, sodna pripravnika iz Maribora. Čestitamo! — Poročita se danes v Zlatem polju pri Lu-kovici g. prof. Milan Potokar z gdč. Reziko Klop-čič. Na novi življenjski poti jima želimo obilo sreče in božjega blagoslova. — Poroka. Danes se poročita pri frančiškanih v Ljubljani g. Ovsenjak Miha iz Murske Sobote in gdč. Kapiis Ivana z Bleda. Obilo sreče! = Na Viču sta se poročila g. Jože Marinko in gdč. Erna Mam. oba dolgoletna cerkvena pevca in vneta prosvetna delavca. Obilo sreče I Smrtna nesreča v Solčavi Pretekli četrtek «e je pri Semenovi žagi v Solčavi zgodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 30 letni delavec Jože Kumprej iz Ljubnega. Polomilo mu je obe roiki in nogi ter je kmalu nato umrl. Zapušča nepreskrbljenega otroka, — Josip Tomin-šek, Šmartno ob Dreti. Proti zaprlju o Oflaa r«|. S. br. 323» d« II. U. I«M. — Preložitev sedeža občine. Sedež občine Bloke v logaškem okraju se prenese iz kraja Nova vas v kraj Fara. — Zveza katoliških kmečkih deklet priredi v času od 18. do 24. februarja 1939 duhovne vaje s tečajem KA v Lichtenthurnu v Ljubljani. Vsa mlada dekleta, ki želite delati v K A, se priglasite za te duh. vaje do 5. februarja 1939 na naslov: Zveza kat. kmečkih deklet, Ljubljana, Masarykova 12. Celotna oskrbnina znaša 130 din. Vse udeleženke naj pridejo v zavod 18. februarja do 6 zvečer. — Odbor. — Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, ptujsko okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek, dne 19. .januarja, v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. Drama krasne, nepozabne vsebine in lepote!!! Višek filmske tehnike, režije in igre!!! WILLIAM P0WELL kot umetnik, LUISE RAINER kot njegov model M A v velefilmu Maškarada Režija: R. Z. Leonhard Kino Matica, tel. 21-24 Danes ob 10.30, 15., 17., 19. 21. uri! — Rezervirajte vstopni cel — Putnikov islet na karneval v Nieo. Družba »Putnik« priredi tudi letos izlet na karneval v Nico. Udeleženci izleta si bodo med potjo tja ogledali znamenitosti Benetk, na povratku pa Milana. Vse potovanje traja od 9. do 19. februarja. Odhod iz Ljubljane v petek, 10. februarja, ob 1.34. V nedeljo, 12. februarja, bodo izletniki gledali mimohod znamenitega karnevalskega sprevoda, ostale štiri dni bivanja na francoski Rivieri bodo povoljni izleti v tovarno parfuma, v Monte Carlo, Cannes in Marseille. Cene vožnji in ureditve z odhodom iz Ljubljane 2.240 din v III. razredu; dodatek za vožnjo v II. razredu znaša od Ljubljane 435 din. Potujemo s skupnim in osebnim potnim listom. Podrobna obvestila daje biljetarnica »putnika« v Ljubljani. Prijave za izlet se sprejemajo do dne 4. februarja. — Nova invalidska uredba v založništvu Združenja vojnih invalidov Oblastnega odbora v Ljubljani je izšla broširana. Komad velja 8 din. Prosimo invalide, vdove, knjigarne, trafike, odvetnike, urade itd., da nabavijo brošure. Naročajo se pri založniku, posamezniki proti plačilu vnaprej na ček. račun št. 12.156, prodajalci pa komisijskim potoni. Invalidi in vdove naj jih naročajo pri svojih krajevnih odborih. ... — Ženini. Črne in modne kamgame za obleke, črn palmaston in marengo za suknje, bele in barvaste cefirje, popline za perilo dobite v dobri kvaliteti in poceni pri manufakturni trgovini Janko Česnik, Ljubljana, Llngarjeva. — Dve leti ječe za uboj moža. Subotiško okrožno sodišče je obsodilo na dve leti ječo 27-letno kmetico Ružico Kovač iz Kraljevega Brega, ki je 5. novembra preteklega leta s sekiro ubila svojega moža. Na obravnavi je jokaje pripovedovala, da se ne čuti krive, ker je bil njen mož zelo hudobne narave. Stalno je pijančeval, jo pretepal in zlostavljal. Hotela se je ločiti od njega, toda on ji je grozil, da jo bo v tem primeru ubil. Kritičnega dne se je vrnil pozno ponoči iz gostilne ter jo spet pretepel. Nato je legel spat. Ko ga je zjutraj prebudila, da bi šel na delo, se je razjezil in jo spet pričel pretepati. V obrambi je pograbila sekiro in ga trikrat udarila po glavi. — Da bosto stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vain ohrani zdravje in mladostno svežost. — Tragična smrt belgrajskega zdravnika. V belgrajski bolnišnici je umrl belgrajski zdravnik dr. Dimitrije Konjevič, ki ga je povozil vlak. Z dvema tovarišema se je vračal z veslanja. Da bi si skrajšali pot do tramvajske postaje, so šli po železniški progi. Naenkrat je eden od njegovih spremljevalcev zaklical, da vozi za njimi vlak. Dr. Konjevičeva spremljevalca sta pravočasno od-skočila, njega pa je butnila lokomotiva vstran, da je z vso silo priletel v betonski zid ob progi. Pretresel si je možgane in čez nekaj ur umri v bolnišnici. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril svojo novo podružnico na Tvrševi cesti št. 22 in se za cenjeni obisk priporočam Kari Prelog. — V Službenem listu kraljevske banske upravo dravske banovine od 14. t. m. je objavljen »Izid volitev narodnih poslancev za narodno skupščino« dalje »Pravilnik za izvrševanje uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah Socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah in nalaganju v drž. vrednostne papirje«, »Spremembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje določb zakona o državnem računovodstvu«, »Popravek v navodilih za poslovanje in ravnanje s poslovnimi knjižicami«, »Razglas o ljudskem delu in odkupnini za samoupravne-ceste v letu 1939-40« in »Spremembe in dopolnitve odredbe o pristojbinah Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.« — Trčila sta dne 13. januarja tovorna avtobusa Vinka Čeha iz Sv. Lenarta v Slov. cor. in mesarja Benkota* iz MiMfce'!$6b8te' V tfJfrSV. Lenarta na voglu Žibertove hI Še," kjeVje razgled zelo otežkočen. ■ Ker sta 6b'a '^rj^ dice vozila zelo počasno, je Skoda na avtobusih le neznatna. Ranjen ni bil nihče. j ff r ; — Vlom. V noči na 13. januar je vlomil neznan tat v župnišče v Sv. Juriju v Slov. gor. Prišel je že v pisarno, a ni imel časa kaj vzeti, ker ga je kuharica pregnala. V splošnem se dogaja tukaj Veliko tatvin, posebno perutnino zelo kradejo. — V Trojanah bodo gradili vodovod. Dolgoletna želja vseh občanov, da bi prišli do zdrave pitne vode, se bo s tem Izpolnila. Trojane leže namreč na vrhu precejšnje vzpetosti, čez katero vodi tudi državna cesta iz Lukovice in Črni gra^ bon na Vransko in Celje, in nimajo dobrih studencev. Ena vas bo napeljala vodovod iz dva kilometra oddaljenega izvira, druga pa prav tako daleč z druge strani. Skupno rabijo torej Trojanci 4 kilometre vodovodnih cevi. Če bo vse po sreči, bodo že spomladi začeli z gradnjo. — Zidava palače kulturnih ustanov v Zagreba. Banska uprava savske banovine namerava v kraN kom razpisati natečaj za zidavo monumentalne palače, v kateri bodo nameščene vse zagrebške^ kulturne ustanove. Zemljišče za zidavo te palače je že določeno. Zagrebška inženirska zbornica je ob tej priložnosti naslovila na bansko upravo spomenico, v kateri zahteva med drugim, da mora biti zidava monumentalnih palač rezultat širokih natečajev in mišljenja mnogih strokovnjakov, ne KINO SLOGA, tel. 27.30 — Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri! — Hcns SBImker. Fita Benk- hot Rose Stradaer, Uršula Deinert Lord lokaj FIlm, ki dat« po svojt vsebini toliko zabavnih domislekov in razvedrila, da ne bo gledalca, ki gaiie bi navdušiti P* I — »Pazi, tu je obešen človek!« Že pred nekaj tedni je iz vasi Donji Sarampov izginil 77 letni kmet Andro Gregurinčič. Kljub vestnemu iskanju ga niso mogli najti. Te dnj pa sta šla skozi gozd Žutica, ki leži tam v bližini, dva kmeta. Precej globoko v gozdu sta opazila na nekom drevesu kos papirja, na katerem je bilo napisano: »Pazi, tu je obešen človek!« Nekaj korakov proč je viselo na veji že močno nagnito truplo obešen-ca. V truplu sta spoznala pogrešanega Gregurin-čiča. Listek z omenjenim napisom so obesili na drevo neki lovci, ki so tam lovili, pa se jim najbrž ni zdelo vredno, da bi obešenca sneli z veje in obvestili oblasti. —Kino Kodeljevo tel. 4i-64y Danes ob pol 3., po! 6. in pol 9. ter ! Jutri ob 8. uri Sveta noč - blažena noi Veličastni tirolski film o postanku najlepše melodije vseh časov, o neizmernoMi krščanske ljubezni, sovraštvu, o odpuščanju, o kal-variji dveh trpečih src. Pesem obtoiuje danes ob 4 ]>opoldne v celjskem mestnem gledališču. c Predstoiništvo mestno policijo v Coli« opozarja vse lastnike vozil, ki so registrirana," da jih prijavijo najkasneje do zadnjega v mesecu pred-6tojništvu. vp: Va Ljubljana, 15. januarja Gledališče Drama: Nedelja, 15. jan. ob 15: »Pikica ln Tonček«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Holly\vood. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 16. jan.: Zaprto. — Torek, 17. jan.: Zaprto. Opera: Nedelja, 15. jan. ob 15: »Don Kihot«. Izvan. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Pod to goro zeleno«. Izven. Znižane cene od 30 djn navzdol. •— Ponedeljek, 16, jan.: Zaprto. — Torek, 17. jan.: Zaprto. Rokodelski oder »Luč t gora« je naslov priljubljeni igri, ki jo prizori na Rokodelskem odru igralska družina . ajeniški dom danes zvečer ob pol 8. Hitite z nakupom vstopnic v predprodaji do 10 v Vajeniškem domu, Kersnikova ul. 4, od 10—12 dopoldne in pol ure pred pričetkom pa v društveni pisarni, Komenskega ul. 12. Prireditve In zabave Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani uprizori danes ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Cankarjevo dramo v 3 dej.» Jakob Ruda« v režiji M. Skrbinška. Predprodaja vstopnic danes od 10—12 in od 15 dalje pri dnevni blagajni. Predavanja Karitativno predavanje KZ, drugo v sezon? 1938-39, bo prihodnji torek, t. j. 17 .t. m. ob 8 zvečer v Beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Predavala bo gdč. voditeljica K. Hafner o; »Šola in karitas«. Vstopnine ni. Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljan! priredi v torek, 17. t. m. na svojem XXX. prosvetnem večeru ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skioptieno predavanje »o slovenskem slikar^ stvu«. Pregled skozi štiri stoletja. Predava ob krasnih slikah nisgr. Viktor Steska. Predprodaja vstopnic po enotnih cenah 3 din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani popust! Za 20 letnico Cankarjeve smrti bo priredilo Slavistično društvo v Ljubljani v petek, dne 20. t. m. ob 20 na drž. trgovski akademiji (Bleivveisova c.) javno predavanje. O Ivanu Cankarju bo govoril g. prof. dr. Anton Slodnjak, odlomke iz njegovih del pa bo recitiral režiser narodnega gledališča g, Ciril Debevec. Vstop prost. Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v Mostah od 16. do 21. t. m. vsak večer ob osmih v šoli pedagoški teden — vzgojna predavanja. Vabimo starše. Ljudska univerza v Ljubljani, Kongresni trg (mal^i. dvorana Filharmonijo). Po božičnih počitnicah se prično v sredo, 18. jan. Zopet rettna predavanja na Ljudski univerzi. V sredo bo ob 8 zvečer predaval docent dr. Fran Zvvitter o »Predhodnikih sodobnega nacionalizma«. Opozarjamo cenjeno občinstvo na aktualno snov. Vstopnine ni. Železniško strokovno filmsko predavanje bo danes od 10 do 12 v kinu »Sloga«, kjer se bodo predvajali strokovni tehnično-poučni filmi, kot so bili objavljeni v letakih. Vabimo vse železničarje na to zanimivo predavanje. Sestanki Prosvetno društvo Ljubljana-Moste. Občni zbor društva bo v nedeljo, 22. t. m. ob 4 popoldne v Društvenem domu. Morebitne predloge je vložiti najkasneje do četrtka, 19. t. m. F0 Ljubljana - Sv. Jakob ima v ponedeljek zvečer ob četrt na 9 svoj redni sestanek. Na sporedu je zelo zanimivo predavanje! Sestanki Zveza akademsko izobraženih žen vabi svoje članice na sestanek, ki bo v torek, 17. t. m. ob 20.30 v klubski 6obi kavarne »Union«. Predavala bo ga. Pavla Hočevar o kongresu v Edinburgu. — Odbor, Kino Zvočni kino Vič predvaja ob 4, 6 in 8 zvečer češki velefilm petja in glasbe »Maryša«. Za dodatek zvočni tednik. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Mi-klošičeca 29, in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. — V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Monumentalni kraljevski velefilm, ki je bil po vsem svetu kronan s triumfalnim uspehom I—IH'!llM'ffJ Ni napetejšega, zanimivejšega filma! Zato Vam ga nujno prinoročanio v ogled Predstave danes ob 10-30 dop. (po znižanih cenah) ter ob 15., 17,, 19: jn VI. uri Telefon 22 21 KfaO UflfOn Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Zunanjepolitična pozornost je bila v preteklem tednu posvečena obisku angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in njegovega zunanjega ministra lo.rda Halifaxa pri italijanski vladi in pri papežu. Z ameriške in azijske celine ni bilo nobenih večjih vesti. Nekoliko manjšo, a vendar značilno zanimanje je vzbudilo zcspetno približevanje Poljske in Nemčije, kakor tudi obsežne priprave za razne diplomatične obiske, ki se bodo prihodnji teden križali skoraj po vsej Evropi. Obisk angleških državnikov v Rimu je velik dogo.dek. Ne zaradi tega, ker bi po-menjal kakšen preokret v italijansko-angleških od-nošajih, kajti ti so popolnoma urejeni s pogodbo z dne 16. aprila 1938, ki je bila uveljavljena v preteklem novembru, marveč zaradi vpliva, ki ga je ta obisk moral imeti na razvoj odnošajev med Italijo in Francijo. Nad Evropo trenutno ne visi nobena nevarnost kakšnih trenj med Italijo in Anglijo, pač pa jo zelo razburja viharno ozračje, ki ga je povzro.čil spor med Italijo in Franci-j o. Navzlic vsem službenim in polslužbenim zanikanjem, da angleška državnika ne bosta niti poskusila vmešavati se v italijansko-francoski spor, je bilo vsakomur jasno, da bo uprav ta prepir ležal na mizi posvetov in da se mu sploh ne bo mojgoče izogniti, čeprav bi tako hoteli. Anglija ta spor, v katerem je Italija izrazila težnje po francoskih ozemljih, kar pa Francija ogorčeno odbija, zanima z dveh vidikov. Prvič s španskega vidika, drugič iz sredazem-6kega vidika. Anglija bi rada,'da bi v Španiji nastopil mir. Italija želi zmago generalu Francu. Franciji takšna zmaga ne bi bila všeč, ker sc boji, da bi Francova Španija stala pod vplivom Italije in bi Francija prišla v čuden položaj, da bi na vseh svojih suhih mejah imela nasprotnike, ki so povrhu še med seboj povezani. Italija pravi, da iz Španije ne gre, dokler Fracija ne neha podpirati rdečih, Francija pa pravi, da tudi ona ne neha podpirati rdečih, dokler bo Italija podpirala Franca. In ker se Italija in Francija ne moreta izkopati iz tega peklenskega vrtinca v Španiji, pa skušata druga drugi nagajati drugod, tako da bi druga drugo prisilili, da v Španiji odneha. Tako je treba razlagati italijanske zahteve po francoskih ozemljih. Te zahteve bi verjetno takoj usahnile, če bi Italija v Španiji dobila zagotovila, da je zmaga zagotovljena generalu Francu. Angleški državniki so šli posredovat, skušali so dobiti od Italije zagotovila, da bi mo,gli vplivati na svoje francoske zaveznike, naj tudi oni glede Španije odnehajo. Kakšen je bil uspeh tega posredovanja, še ni znano. S sredozemskega vidika pa je Anglija posredovala v francosko-italijanskem prepiru zato, ker prvič Angliji ni vseeno, kdo bo gospodar Tunizije, ki obvlada pomorsko pot skozi Sredozemsko morje, drugič pa zato, ker bi morala Anglija Franciji na pe.moč, če bi slednja prišla z Italijo v vojno. Angleška državnika sta hotela zvedeti za točen obseg talijanskih zahtev, da jih obrazložita svojim francoskim zaveznikom in jim morda svetujeta, naj Italiji nekoliko le ustrežejo, da bo preje mir. Uspeh posredovanja tudi še ni znan. " - Obi tjk An tf U šMb dr ž av n i ko *, »rj p a p e žu je imel svetovni odmev. Predsednik vlade največje države na svetu, ki je po ogromni večini nekatoliška, se je prišel poklonit poglavarju kato.liške Cerkve in s tem podčrtal željo Anglije, da v dobi, kq prevladuje surova sila, okrepi odnošaje z največjo duhovno silo na svetu. Posledice obiska poljskega zunanjega ministra Becka pri nemškemu kanclerju Hitlerju se že kažejo. Poljska je od voditelja Nemčije morala dobiti neka varnostna zago.tovila glede Ukrajine, ker iz časopisja je izginil 6trah pred tem vprašanjem. Neki listi so celo izrazili misel, da bosta morda enkrat Nemčija in Poljska skupno udarili na sovjetsko Rusjo ter pri tej priložnosti rešili Ukrajince, tako da bi Poljska dobila k sedanjim sedmim milijonom še nekaj novih milijonov tega naroda. Toda vse to leži še v negotovi bodočnosti. Na u k r a j i n s ko - m a d ž a r s k i meji, kjer so bili pretekli teden krvavi boji med madžarskimi tolpami in češko-s!o,vaškimi obmejnimi Vojaki, je sedaj nastopil mir. Toda v mednarodnih krogih prevladuje vtis, da je treba biti pripravljen na nova presenečenja v tem »vražjem kotlu«, kjer posebno madžarske spletke in denar rovarijo, dalje in povzročajo nemire, ki jih po.tem madžarska vlada izkorišča za svojo propagando, češ, da je treba to deželo zasesti. Važen dogodek preteklega tedna je tudi, da se je Madžarska priključila trozvezi proti Kominterni ter s tem stvarno pristoi-pila k zvezi med Italijo, Nemčijo in Japonsko, s pridržkom, da je najbolj tesno prislonjena na italijansko zaveznico. Notranji pregled 10. t. m. je glavni volivni odbor v Belgradu objavil uradne številke izida skupščinskih volitev dne 11. »decembra lanskega leta. Skupaj po vsej državi je dobila lista dr. Stojadinoviča 1,643.783, opozicijska lista dr. Mačka pa 1,364.524 glasov, dočim jih je Ljotič dobil samo 30.734 Volivnih upravičencev je 4,080.286, od teh je glasovalo 3,039.011. V dravski banovini je do,bila lista dr. Stojadinoviča oziroma dr. Koro.šca 170.257 ali 78.60%, lista dr. Mačka 45.226 ali 20.8%, lista dr. Ljotiča pa 1.127 ali 0.52% vseh glasov. Vseh volivcev je 320.361, glasovalo pa jih je 216.610 ali 67.6%. Vodja slovenskega naroda dr. Anion Korošec se je 13. t. m. zvečer vrnil iz svojega potovanja po Grčiji v Belgrad. Istega dne so odpotovali iz Ljubljane novoizvoljeni poslanci JRZ, ki so skupaj s svojimi mariborskimi tovariši prispeli v Belgrad 14. t. m., da začno svoje parlamentarno delo. Na dan sv. Treh kraljev se je pripeljal v Ljubljano minister dr, Miha Krek, ki je prisostvoval seji okrajne organizacije JRZ z a ljubljansko okolico. Navzoči so bili tudi vsi župani. Na tej seji je minister dr. Miha Krek, ki je obenem tudi predsednik okoliške o.krajne organizacije stranke, imel govor o političnem položaju, nakar so navzoči izrekli dr. Anionu Korošcu in dr. Mihi Kreku soglasno zaupnico,. Z merodajne strani se objavlja, da so govorice, češ da bo okrajno glavarstvo v Konjicah ukinjeno, brez vsake podlage in da se kaj takega nikoli ni nameravalo, niti se namerava. Okrajni cestni odbor Ljubljana je na svoji zadnji seji sklenil, da se zgradi novi betonski most čez Ljubljanico pri Zalogu. Potem se izvrše preložitvena, dograditvena in kanalizacijska dela na Jezeru pri Preserju, na Igu, Dobravi, Grosupljem in pri Sv. Jakobu ob Savi, v Polhovem Gradcu pa se zgradi most čez tamošnji potok. Za kritje primanjkljaja se bo pobirala 10% doklada na državne neposredne davke. — Ljubljanska mestna uprava, ki dosledno izvaja svoj velikopotezni gospodarski program, se pripravlja, da razširi ljubljanski vodovod, ker potreba vode v mestu čedalje bolj narašča, dosedanje vodovodne naprave pa še nekaj časa ne zadoščajo. Zelo napreduje Zveza združenih delavcev, ki se je ustanovila nekako pred dvema letoma. Tako je v Tržiču prestopil v to delavsko organizacijo ves odbor JSZ s člani vred. V Kočevju se je ustanovila nova delavska organizacija ZZD. Na Dobrovi so prestopili v ZZD vsi tamošnji stavbni delavci, v Duplici pa so slopili v ZZD delavci tovarne Remec. Pomemben kulturni dogodek je imenovanje predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. To častno mesto je po kraljevem ukazu dobil naš znani slavist prof. Rajko Nahtigal, ki slovi po vsem znanstvenem svetu. Ogabni zločini sarajevskega vampirja Pred nekaj tedni je padel v roko sarajevske policije »sarajevski vampir« lvica čokanovič, ki je bil več mesecev strah in trepet Sarajeva in okolice zaradi svojih ogabnih zločinov. Z njegovo aretacijo je bil odkrit cel niz pohotnih zločinov, ki jih je izvršil zverinski zločinec nad nedoraslimi dekleti. Prvi zločin se je zgodil meseca oktobra v bližini Pukraca. Neka deklica je nesla skozi gozd kosilo svojemu očetu. Med potjo je srečala mladega neznanca, ki jo je napadel in podrl na zemljo. De-kletčev odpor je bil kmalu zlomljen. Zločinec jo je nato zvlekel globlje v gozd, jo privezal na drevo in izvršil nad njo bestijaien zločin. Napol mrtvo so jo našli pozno ponoči starši. Sarajevska policija je z vso vnemo pričela zasledovati zločinca, ■toda dolgo ni imela uspeha. Med tem je bilo izvršenih še več takšnih zločinov. Naposled je policija nastavila zločincu past, v katero se je ujel. Pri njem so našli nekakšno poslovno knjigo o njegovih potovanjih, na podlagi katere mu bodo lahko dokazali nekatere ogabne zločine, ki jili je izvršil ne siuuo v Sarajevu in okolici, temveč tudi po drugih mestih in krajih Bosne. Iz Julijske krajine Šempeter pri Gorici. Ob novem letu smo slišali, da je bilo v lanskem lelu krščenih pri našem farnem krstnem kamnu Iti novorojencev, drugod pa še 10; skupno smo tedaj dobili 26 novih du-liovljanov. Ravno toliko jih je pa tudi umrlo. Porok smo imeli 13. sv. obhajil je bilo pa 15,800. Rudanje na Vipavskem. V zadnjem času smo praznovali dve poroki: vzela sla se gdč. Dora Uustja in g. France Lemut ter gdč. Marija Rusija in g. Jože Curk. Oba novoporočena para sla iz Dolge poljane. Želimo jima obilo sreče iu blagoslova božjega! Planina pri Vipavi. Bilanca ljudskega gibanja je bila ob novem letu v naši duhovniji naslednja: v župniji nas je ob koncu 1. 1938 bivalo 790. Med letom smo imeli 16 krstov, 0 pogrebov in 6 porok. — 9. januarja je umrl v najlepši moški dobi, star komaj 40 let, posestnik Franc Lav-renčič iz Dolenj. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. Naj počiva v miru! Žalujočim Iskreno sožalje! Ajdovščina je dobila novega župana. Dosedanji župan v Št. Vidu pri Vipavi g. Vincencij Glier-niandi je bil te dni Imenovan 7,a župana v Ajdovščini. Županske posle v Št. Vidu bo vodil zaenkrat prefekturni komisar g. Frid. Ticozzi. V Mariboru za 25 milijonov tobaka v zrak Ker ni več »eksportnih« cigaret, se je povečata poraba tobaka za milijona dinarjev dva Maribor, 14. januarja. Mariborčani so strastni kadilci, kar nam kaže vsakoletna statistika o potrošnji tobaka, ki jo napravi tukajšnja finančna kontrola. Lansko leto pa so bili mariborski kadilci še prav posebno marljivi, saj so spihali v zrak za 26,501.439 din tobaka — kar za 2,145.832 din več kakor v letu 1937. Ta napredek v potrošnji pa ne gre v toliki meri na račun porasta kadilske strasti, kakor na dejstvo, da je bila lani ukinjena prodaja »eksportnih; cigare!, ki-so bile za polovico cenejše od monopolskih, pa so Mariborčani znali najti sredstva in poti, da so v veliki meri prišli do njih, dasi so bile namenjene samo občinstvu, ki je potovalo v inozemstvo. Pokadili so Mariborčani največ seveda cigaret, in sicer izkazujejo kot veliki lokalni domoljubi največjo pozornost najcenejši »Dravi«. Dragih »Ka-ragjorgje«, ki so bile julija vzete iz prometa, so pokadili samo 090, »Vardar« brez nikotina se je prodalo 95.100, »Drina« brez nikotina 115.700, navadnih »Vardar« 260.500, navadnih »Drina« 591 tisoč 700, »Neretva« 586.300, »Morava« 11,045.400, »Zeta« /15,088.300, »Ibar« 20,555.500, »Drava« 37 milijonov 915.800, »Hercegovina« 13(1.800, »Mir.ja-na« 549.700, »Bled« 70.700, »Kosovo« 10.300, »Stru-mica« 4840, »Šumadija« 39.580 in »Mignon« 15.070 komadov. Cigaretnih kolekcij v škatljah jio 80 komadov se je prodajo 222, po 60 komadov pa 135 škatelj. Poraba luksuznih cigaret nazaduje, prodajajo se večinoma samo v poletju, ko prihaja v Maribor več turistov. Dosti se pokadi v Mariboru cigar. »Flor de Havana« je šlo sicer samo 225, »Perla de Kuba« 315, zato ]ia »Regalitas« 9480, »Trabuko« 10.760, »Britanika« 7680, -»Operas« 99 tisoč 680, »Kuba 89.000, »Viržinija« 58.450, »Por-torikac 110.100, »Brazilka* 252, »Viržinioza 26.700, »Mešane inozemske« 657.000, »Kratke domače« 63.300, »Cigari los < 36.800 komadov, nadalje Štiri kolekcije v škatljah j>o 22 komadov. Tobaka za cigarete se sedaj ne pokadi dosti, odkar je težko dobiti vtiholapljeiie stročnice in cigaretni papir. Trebtnjca ■ se je prodajo 4 kg, Neretva« 154.50, »Zet#. 348, »Suvat 8877 kg. Več gre sedaj tobaka za pipo. Med Mariborčani postajajo■ »piparji« pogosta prikazen, zlasti odkar se je tobak za pi|>o za polovico pocenil. »Amerikanca« je šlo 926 kg, »Dunavskega« 24.032 kg. Zaradi pocenitve tobaka za pipo se je konzuni skoraj podvojil, zato pa je nazadoval konzuni »klobas« za žvečenje, katerih se je prodalo samo 783.50 kg. Malo je v Mariboru tudi starih ljudi, ki še »šliofajo«. Porabilo se je tega tobaka samo 40 kg. Cigaretnega papirja so porabili Mariborčani 484.100 zavojčkov v vrednosti 251.125 din. Obveščam vse svoje cenj. odjemalke, da mi je uspelo kupiti v Franciji prav ugodno manjšo količino čipkastega blaga in to v najnovejših modnih barvah in vzorčili. — Cena za meter je od Din 60'— dalje. Prosim vse, ki hočejo imeti res lepo in apartno plesno toaleto po več ko ugodni ceni, da se pravočasno oglasite pri nas. Prislavljam, da imam od vsakega kosa samo za eno do dve obleki. GUSTAV WEILGUNY „Pod Lemenatom" Ljubljana, Nabrežje 20. septembra. Kdorkoli je kdaj hodil po gričih in gorah, je brez dvoma opazil med grmovjem nizek grmiček poln rdečega cvetja; pravimo mu navadni vol-č i n, ali izvin, lnodrasovec, kostenika, volčnik, divji poper, kačja češnja, božje drevce, Jezusovo drevo, kačji ali pasji les(ek) it,I. Čehi mu pravijo: Lykovec obecny, Poljaki: Wilcze lyko, Rusi: \Volczje lyoko, Nemci: Seidelbast in Lalinci: Da-pline iiiezereum. Volčin je do poldrug meter visok grm, le malo razrasel, z gladkim, sivkaslim ali sivkastorujavim lubjem. Listi so suličaeti, pri -oslreni, celorobi in stoje v začetku v šopih. Spodaj so nekoliko bledejši kot zgoraj Lepi, dišeči in rdeči cveti se razvijejo navadno pred listi. Včasih najdemo tudi belkaste cvete. Plod iči so koščičaste jagode, velike kot grah. Raste po Evropi, Aziji in pri nas predvsem po senčnatih in vlažnih gozdovih in je ena izmed prvih pomladanskih cvetnic, saj cvete od februarja ali začetka marca do aprila. V vseh svojih delih vsebuje, zlasti pa v ličju (lubju) in jagodah precej brezdušično snov me-zerein, dafnin, kokognin itd Zlasti prvi je hud strujr, ki povzroča na koži vnetje, mehurje in čire; prah te rastline pa kihanje. Za^trupljenje nastopa često pri otrocih, ki si privolijo lepih,'rdečih jagod. Zastrupitev se javlja z bljuvanjem, povrača-njeni, drisko, težkim požiranjem, žejo, vnetjem ledvic, krvavem seču, omotici, krčih, slabosti itd. Včasih nastopi tudi smrt. Pri zastrupi jen ju je najprej odstraniti strup iz želodca; bolnik naj jemlje živalsko oglje, sluznate snovi, pije naj vodo. Poklicali je zdravnika. V zdravilstvu ga dandanes le malo domačem le tu ali tam pri revnii. kožnih v homeopatiji v islih primerih. rabijo. V hnlpznih. Vrba pri Lukovici Zopet so zapeli zvonovi v Št. Vidu in sosednih cerkvah ter naznanili žalostno vest, da je v starosti 75 let umrla ga. Ivana Klop-čič, p. d. Linkčeva mama iz Vrbe. Lansko leto sta obhajala z zvestim zakonskim dru-gom zlati jubilej zakonskega življenja. V srečnem zakonu se jima je rodilo devel otrok, od katerih jili živi še sedem. Bila je dobra krščanska mati in usmiljena do vsakega reveža. Rada je prebirala krščanske časojiise. Bog ji naj bo bogat plačnik! Mestno gospodarstvo v Kamniku m so Kamnik, v januarju. Ko so bile Kamniku priključene okoliške vasi je bila tako ustvarjena velika občina Kamnik, nekateri meščani dvignili strašen krik in vik. Predstavili so to združitev v taki luči in navajali velikansko, nepopravljivo in usodno škodo, ki jo bo od tega imel Kamnik, da so celo nekateri trez-liejši meščani mislili, dn bodo okoliške vasi planile kot lačne kobilice na mesto in ga oglodale do belili kosti. Krivi preroki so visoko povzdignili glas in kazali na propast mesta, zraven pa šn alarmirali vse instance in jih poklicali na jiomoč ogroženemu Kamniku. 2e prvo lelo skupnega gospodarstva pa je pokazalo ravno nasprotno. Kamnik z okoliškimi vasmi sicer res ni nič pridobil, izgubil pa še manj. Do-klade se niso nič zvišale, vse potrebe mesta se krijejo s tekočimi dohodki in zaključek leta je pokazal, da občina v vseh povojnih ietili še nikoli ni tako točno plačevala obveznosti in tudi nikoli ni imela na razpolago toliko gotovine. Na zadnji občinski seji je poročal župan g. Nande Novak, da bo občina vse stroške :a zidavo nove klavnice, lo je nad 400 tisoč dinarjev, lahko plačala iz tekočih sredstev in ne bo ostalo na njej niti dinarja dolqa. Letos sp je tudi občina znebila žalostne ded-ščine iz nekdanje napredne vlade na našem magi- stratu. Mestna hranilnica je namreč v septembru plačala zadnji obrok dolga, ki ga ji je v obliki štirih milijonov izgube prinesel polom Slavonske banke. Mestna hranilnica je torej rešena težkega bremena, ki je zadnjih deset let ležal nad našim denarnim zavodom. Kamničani si lahko predstavljajo, koliko dobička bi imeli od svojega denarnega zavoda, če bi ga naši napredni občinski gospodarji tako lahkomiselno ne obtožili z velikanskim dolgom. Hranilnica je že lani'oprostila vloge do 5000 din, v novem letu pa bo lahko oprostila že večje zneske. N:i zadnji seji je še občinski odbor sprejel važne sklepe glede preureditve električnega omrežja iz napetosti 110 na 220 voltov. O tem vprašanju, ki zelo zanima naše meščane, bomo še spregovorili. Pokopališč" na Žalah bo najbrž še letos razširjeno proti Kalvariji do jirve kapelice. Občinski odbor je sprejel predloženi načrt in odobril preložitev poti izven novega jmkopališkega zidu. Odbor je nadalje izjavil, da nima kamniška občina nič proti temu, če se Blagovici podelita letno še dva sejma. Za tajnika je bii postavljen izmed treh prosilcev jurist g. Vinko Rernot iz Stranj, ki je že dalj časa opravljal te posle na občini v sDlošno zadovoljstvo. Liga proti alkoholizmu ustanovnemu občnemu zboru v ponedeljek, 16. januarja Dne 16. januarja bo v Ljubljani ustanovni občni zbor »Lige proti alkoholizmu«. Priprava na to veliko in za naš narod prevažno ustanovo je bil »Treznostni teden« v času od 28. maja rlo 4. junija 193K. V tem tednu so premotrivali zastopniki uradov in raznih ljubljanskih organizacij alkoholno vprašanje od vseh strani ter so prišli trebno, da podvzanieino kar najobširnejše ukrejie za ureditev alkoholnega vprašanja v naši domovini. V dosego lega je )>o-trebno sodelovanje vse javnosti, vsega naroda. •— Kakor sodelujejo v »Protituberkulozni ligi« za omejitev hude narodne bolezni, jetike, vsi sloji, tako naj sodeluje ves narod v boju proti alkoholizmu, ki je, žal, naša druga, nič manj nevarna, a šo bolj razširjena narodna bolezen, o čemer nam dovolj jasno priča statistika, ki nam je bila podana v treznostnem tednu. V ta namen je bil ob zaključku treznostnega tedna izvoljen odbor z nalogo, da sestavi pravila ter vse priprave za ustanovitev Lige proti alkoholizmu. Odbor je opravil svojo nalogo in je sklical za 16. januarja ustanovili zbor Lige. Po pravilih bo »Liga proti alkoholizmu« zveza krajevnih lig proti alkoholizmu ter ostalih društev in vseli organizacij v dravski banovini, katerih naloga je tudi delo proli alkoholizmu. Liga bo imela nalogo reševali vprašanja, ki so posredno ali nejiosredno v zvezi z alkoholizmom. Njeno delo pa se bo razširjalo ludi na drugo socialne bolezni, ki so v zvezi z alkoholizmom. Svoj namen bo dosegla: a) Z vsestranskim raziskavanjem alkoholizma v dravski banovini. b) Z vzgojnim in izobraževalnim delom in to: s prirejanjem vsakoletnega treznostnega tedna, s jJVedavnnji, sestanki, konferencami, izdajanjem poljudnih knjig in časopisov, letakov in lepakov, s sodelovanjem v časopisih, revijah ter ljudskih čitankah, s pospeševanjem obveznega in neobveznega pouka v alkoholizmu v ljudskih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah, s prirejanjem posebnih tečajev za učileljslvo vseh Sol. za zdravnike, gospodarstvenike in socialne delavce, z vzgojo žen in deklet, s prirejanjem razstav, kongresov itd. c) S socialnim in varstvenim skrbstvom, in sicer: s sodelovanjem v vseli vprašanjih, ki se tičejo sanacije mest in podeželja v banovini, tako stanovanjske reforme, prehrnne, gospodarstva, zaščite mater, dojenčkov in otrok, z zdravstven i ni skrbstvom za šolsko in šoli odraslo mladino, z zaščito po alkoholizmu ogroženih rodbin In gospodarstev, z zbiranjem in vzgojo primernega osebja za delo proli alkoholizmu itd č) Z zdravstveno službo in to: z ustanavljanjem, vzdrževanjem in podpiranjem dispanzerjev in sanatorijev, zdravilišč, zavetišč in drugih ustanov za zdravljenje in zaščito aikoholiziranih bol- nikov in po alkoholu ogroženih oseb; z ustanavljanjem in podpiranjem znanstvenih ustanov v svrho proučevanja alkoholijina in drugih ljudskih bolezni. d) S sestavljanjem predlogov in njih predlaganjem javnim korporacijam zaradi dopolnitve zakonodajo in administracije ter sodelovanjem z njimi. e) Z ustanavljanjem in podpiranjem krajevnih in drugih lig ler drugih organizacij ter sodelovanjem z njimi. f) S sodelovanjem z drugimi protialkoholnimi in trcznnstnimi organizacijami. g) S sestavljanjem delovne skupnosti med posameznimi zdravstvenimi ustanovami, humanimi in karitativnimi organizacijami v svrho skupnih akcij proti alkoholizmu. S tem obširnim in za blagor naroda tako važnim pogramoin stopa pripravljalni odbor pred slovensko javnost s trdnim prepričanjem, da bodo na ustanovnem občnem zboru Lige proti alkoholizmu* zastopane tako javne oblasti kakor tudi vsa društva in vse organizacije, ki hočejo celiti hudo in nevarno rano na našem narodnem telesu ter da bodo sodelovali v Ligi zlasti voditelji in vzgojitelji naroda ter sploh vsi, ki jim je mar narodno zdravje, narodno premoženje, naroda časi in ugled. ★ Ustanovni občni zbor Lige proti alkoholizmu bo v ponedeljek, dne 10. januarja I. I. ob pol osmih v magistralni sejni dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev: Nagovor predsednika pripravljalnega odbora. 2. Nagovori zastopnikov. 3. Poročilo pripravljalnega odbora. 4. Sprejetje pravil in poslovnika za sekcije 5. Volitev predsednika, članov u|>ravnega in nadzornega odbora. 0. Resolucija pripravljalnega odbora. 7. Predlogi. 8. Slučajnosti Vljudno vabimo vse, ki se za delo Lige proli alkoholizmu zanimajo, da se ustanovnega občnega zbora udeleže. Kamnik Izjava. Z oziroin na Izjave g. Vilka Cerarja urarja iz Kamnika, da la prodaja povsem iste apa rate »Radione« kakor pa tvrdka Gustav Slatinšek iz Kamnika,, toda znatno ceneje, izjavljamo sle deče: Aparate »Radione«, ki jih ima v prodaji g. V. Cerar, je podpisana tvrdka prodala v jeseni leta 1U.V neki zagrebški tvrdki. Ti aparati torej niso isti kot jih prodaja g. Gustav Slatinšek, ki prodaja le letošnje aparate »Radionet, in sirer neposredno od nas. Aparati »Radione., ki jih pro (laja Slatinšek, so zadnji lip modela 1939, aparati Radione , ki jih prodaja g. Vilko Cerar, pa predlanski modeli 1937. Nižja cena aparatov, ki jili prodaja g. Cerar. je torej zelo utemeljena v blagu saniPin. — Zastopstvo tovarne *Radione« »Radio«, dr. z o. z. v Ljubljani, Ljubljanske novice Prisrčna božičnica v giuhonemnici Ljubljana, 14. januarja. Danes ob 5 popoldne jo bila v guhonemnici prisrčna božičnica 7,a gluhonemo gojence tega zavoda. Prireditve sla se udeležila ban dr. Marko Natlačen in mestni župan dr. Juro Adlešič s svojima soprogama, načelnik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik, predsednik podpornega društva giuhonemnih, predsednik višjega sodišča v p. dr. Papež, zastopnik Društva giuhonemnih g. Ciril Sitar, ves učiteljski zbor z ravnateljem Franom Grmom in njegovim namestnikom Mirkom Der-meljem na čelu, mnogo prijateljev gluhonemo mladine, uslužbenci zavoda in končno 130 guhonemih otrok. Ravnatelj Urin je naglašal, da je dr. Natlačen prvi ban in prvi višji predstavnik državnih oblasti, ki je prestopil prag tega zavoda, sedanji g. ban je že svojčas kot predsednik samoupravne oblasti omogočil z rednimi dotacijami obstoj tega zavoda. Prosil ga je tudi za nadaljnjo očetovsko skrb, ker je zavod potreben razširitve. Gluhonemi otroci naj so usposobijo za koristne člane človeške družbe. Nastopili so nato gluhonemi otroci, deloma 7. deklamacijami kakor dečka Taškar in Gišpert, ki sta poklonila banu ljubki darilci, g. banici m g. županji pa šopke cvetja, pa tudi v zborih, kakor v Skupini sv. Treh kraljev s pastirjem dečkom Nikolajem PredoviČem na čelu in skupina deklic, ki jih je vodila gluhonema Frančiška Kogovšek. Kratek govor je imel nato g. ban, ki je naglašal, da smatra za svojo dolžnost, da jo obiskal Ta zavod, in sicer na dan božičnice. G. ban jo opozarjal otroke na svojo dolžnosti, ki jih imajo do svojih vzgojiteljev in učiteljev ter jih vzpodbujal, da postanejo koristni člani naroda, ne pa da bi mu bili v breme. Nato je g. ban čestital šo vrtnarju zavoda g. Marku Mijiču, ki ga je pred 30 leti privedel v zavod slovenski duhovnik Jeran. Gospod ban je izročil g. Mijiču lepo denarno darilo za jubilej. Nato je g. ban razdelil med otroke lepa darila. Vsak gluhonemi gojenec je dobil zavojček sladkarij in zavoj obleke. Ginljivo je bilo gledati, kako so se gluhonemi otroci glasno zahvaljevali z besedami >hvala lopa«. G. ban je nato obdaroval tudi uslužbence in vso člane učiteljskega zbora s primernimi darilci. Dvorana gluhonemnice je bila lepo okrašena z božičnim drevescem in jaslicami. Med. univ. dr. STANKO JEREB je otvoril zdravniško ordinacijo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 29/1 Ord!nira od 9.— 11. ure dop. in od 4.— 5. ure pop. 1 V počaščenje ge. fjosipine Stare je namesto cvetja daroval mg. ph. Anton U s t a r , lekarnar v Ljubljani, za mestne reveže 150 din. Mestno poglavarstvo se dobrotniku revežev najlepše zahvaljuje ter opozarja na čim pogostejše upoštevanje gesla ^Počastimo rajne z dobrimi deli I t 1 Trnovska Elizabctna konterenca se vsem darovalcem, ki so pripomogli k božičnemu obdarovanju revnih faranov, najlepše zahvaljuje. Srčna hvala bodi ludi g. Jelačinu za velikodušni dar! 1 Nov trgovski lokal. Na Gosposvetski cesti št. 4 je Ljubljana pridobila krasno urejeni trgovski lokal, v katerem bo trgovina z železnino, porcelanom in steklenino tvrdko B. Z i 1 i č A Komp. Poznamo g. lastnika trgovine g. Ziliča kot spretnega in solidnega trgovca ter mu zaradi tega želimo čim več uspeha v novem poslovanju, občinstvu pa ga priporočamo za obilen obisk, ki bo sigurno najboljše postreženo. 1 Sobotni živilski trg. Včeraj dopoldne je bil ljubljanski živilski Irg nekoliko bolj razgiban kakor prejšnje dni. Gospodinje so prišle v kar velikem številu na trg ter je vladala na njem znatna živahnost. Kljub slabemu vremenu no manjka povrtnine, zlasti ne zimske salate. V izobilju je rdečega radiča, pa tudi tako solate, ki jo goje v kleteh in v zaprtih gredah. Zimska zelenjava je sicer nekoliko dražja kakor poletna, toda za revnejše kupce je preskrbljeno z naravnost ogromnimi količinami zeljnatih glav, ki jih dovažajo predvsem Posavci in Ižanci na ljubljanski trg. Med prebivalstvom je tudi mnogo zanimanja za okopa-nine to je za repo, korenje in podobne pridelke, ki jih je tudi dovolj na trgu. Cene drugim živilom so stalne in skoraj neizpremenjene. Le pri mesu se opaža nekoliko rahla tendenca navzgor. 1 Senzacionalen in zanimiv film »Kronski biseri« v kinu Unionu. Sacha Guitry je danes eden najslavnejših teaterskih in filmskih umetnikov, pa tudi pisateljev, ki se ponaša že h celo vrsto odličnih filmskih del, v katerih tudi sam osebno nastopa in igra. Po vsem svetu doživljajo njegovi SVETOVNA RAZSTAVA V NEVV Y0RItU Nudi se ugodna prilika za obisk svetovne razstave v New Yorku kakor tudi za obiske v Severni Ameriki po znižanih cenah in to: Odhod ekspresnlh veleparnlkov v aprilu 1939: »BRF.MEN« 6. aprila 1039. »EUROPA« 15. aprila 1939. »BREMEN« 22. aprila 1939. Odhod ekspresnih vcleparnlkov v juniju ln juliju: »BREMEN« 23. junija 1939. »EUROPA« 30. junija 1939. »BREMEN« 11. julija 1939. Prevozne cene do New Yorka in nazaj preko Bremena v III. razredu dolarjev 17o, v turističnem (11.) razredu dolarjev 226; preko Cherbourga v III. razredu dolarjev 162, v turističnem (II.) razredu dolarjev 219. Vse Informacij« brezplačno: >vonunEvrsniFR u.mn. glavno *a*t«p;|; ZACiRF.B. Starčevlčev trg 4 — telefon »t. 42-00. Podružnica: B F. O T, R A I), Karadjordjera ulica 91. Zastopstva: I,.! U L J A N A , Tj ršera cesta 81. B O M M n O R . Karndjordjeva ulic« fi, NEMŠKE MARKE m^ke lastna pos«,! 100% možnost uporabe za vsa p o tov a n j a po morju (krožn«' 1»«™«»^ k.knr tudi z« potovanja po Sredozemskem 3 polarna potovanja, na SpiUberge, Se- t inv D. (SeveronemSkl Mojrdl. generalno *a-LLOVIM ineveron ZAGREB. Stsrčevičev z«««' «EOO R A P. Kan.d iord.leva ulica 91. LJUBLJANA, Tvr«»r» cest« Si. filmi triumfalne uspehe, zlasti, ker je on v režiji filma pokazal docela novo smer ter podaja svoje filme v pripovedovalni obliki, tako da gledamo njegove filme, kakor da bi čitali zanimiv, napet roman. Eno njegovih najodličnejših filmskih del je veliki film »Kronski biseri«, v katerem nam podaja zgodovino sedmih draguljev ter nam živo popisuje njihovo zgodovinsko pot od 1. 1518. dalje pa do najnovejše dobe, do I. 1937. I Vsi sliiZhodajalci, ki imajo služkinje in stalno postrežnice, morajo do 31. januarja nabaviti davčne karte za služkinje. Davčna karta stane 52 dinarjev. Istočasno morajo plačati tudi prispevek za bednostni klad po 25 din. — Takoj po 31. januarju se bo uvedla stroga kontrola in uvedlo proti zamudnikom kazensko postopanje po čl. 95 zakona o neposrednih davkih. 1 Šivalni in prikrojevalni, kakor tudi gospodinjski tečaji se zopet prično. Prijavite se v pisarni železničarske menze, 1'ražakova 19. Poskusite prvovrstne Peliccitfro£ krofe! Wolfova ulica, pole; »Ztezdc« in nasproti Uniona — Teltlon 3147 1 Akademski odbor Jugoslovansko-češkoslo-slovaške ligo v Ljubljani sporoča, da bo tečaj če-ščine zopet vsak ponedeljek od 18.80—20 v lokalu Lige (Zvezda, 11. nadstropje) Prvi tečaj bo 16. januarja in so na njeni lahko javijo ludi novi slušatelji. I Usodno srečanjo z detektivom. Detektiv ljubljanske policije g. Nerad je šel predvčerajšnjim po opravkih po Savski cesti. Na cesti jo srečal mlajšega moža, ki je nesel nabito polno aktovko, iz katere se je videlo perilo. Neradu se je inož zdel nekoliko znan, posebno sumljiv pa se mu je zdel nasmeh na obrazu moža. Nerad jo sumljivega moža prijel ler odvedel na stražnico. Tam so neznanca preiskali. Med kupom finega perila, raznih krem in dišav, ki so padle iz aktovke, je bilo tudi 16 stotakov. Mož je sicer trdil, da je vse to blago njegovo, prav tako denar, vendar mu na policiji niso verjeli. Komaj so na policiji delali prvi zapisnik s iein inožem, je Že prišla za njim brzojavna tiralica iz Preddvora pri Kranju. Tam je mož namreč ukradel 1700 din gotovine, zlato uro z verižico in nekaj drugih predmetov. Tat se je končno vdal in priznal, da je res zagrešil to tatvino na Gorenjskem. Tat je 27 letni Maks Gajšek, pristojen v Zetale, v okraju Šmarje pri Jelšah. Zaradi tatvin je bil že večkrat kaznovan. Pred kratkim je odslužil svoj prisojen! rok bivanja v prisilni delavnici v Stari Gradlški. Komaj pa je prišel iz prisilne delavnice, je že pričel krasti. Za perilo, kreme in dišave pa pravi, da jih je kupil od nekega delavca, v resnici pa jih je najbrž tudi kje ukradel. 1 Dve tatvini v Ljubljani. V naselbini Nove Jarše ob Šmartinski cesti je še nekaj starih železniških vagonov, ki služijo revnim strankam za stanovanje. V enem teh vagonov stanuje delavec Franc Hočevar, ki je imel te dni neljub obisk. Njegovo revščino je te dni obiskal neznan tat in odnesel kompletno moško čriio obleko ter nekaj perila. Hočevar trpi 1960 din škode. — Podoben obisk je imela hišnica Uršula Seifertova v Gregorčičevi ulici 17. Njeni hčeri Uršuli Cimermanovi je neznan tat odnesel 350 din gotovine, hišnici sami pa 20 din, povrh tega pa še zapestno uro iz kro-move kovine. 1 Samomor mladeniča na Rožniku. Včeraj malo pred poldne je šel poštni inšpektor v pok. g. Pavel Glaser na sprehod po rožniških stezah. Tik nad tivolskim gradom je slišal neko hropenje in ko je stopil bliže, je opazil na stezi v snegu ležati mlajšega človeka, ki mu je lila kri iz senc. G. Glaser je takoj obvestil policijo, ki je poklicala reševalce. Reševalni avtomobil je kmalu prepeljal mladega moža v bolnišnico. Mladenič, ki si je v samomorilnem namenu pognal iz revolverja kroglo v glavo, ie bil nezavesten. Zdravniki so v bolnišnici nudili mladeniču vso pomoč, toda njihov trud je bil zaman. Mladenič je ob pol 4 popoldne izdihnil. Sprva je bilo težko ugotoviti njegovo ime, pozneje pa so ugotovili, da je bil to 22 letni R. T., sin ravnatelja v pokoju. Vzrok samomora ni znan. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fran«-Josel« grenčice. V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrečno Rogaiko mineralno »odo. Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo zato hvaležen Mariborske novice Za nov prosvetni dom v Studencih pri Mariboru Katol. slovensko izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru moremo šteti med naša najstarejša prosvetna društva v mariborski okolici. Ustanovljeno je bilo 1901. Takratni ustanovitelji društva so uvideli nujno potrebo, da se v kraju, kakor so Studinci, ustanovi društvo, ki bo v predmestju Maribora med delavstvom širilo slovensko in katoliško zavest. Društvo jo po ustanovitvi živahno delovalo, dokler mu ni delavnosti onemogočila svetovna vojna. Sedanji društveni častni član g. Breznik je znal spraviti na varno društveno imovino ter jo po prevratu izročiti mlajšemu rodu. Po vojni je društvo zopet pričelo z delom in že pod predsedstvom pokojnega predsednika Janka Mlakarja pričelo misliti na svoj lastni prosvetni doni. Kmalu pa je prišlo veliko razočaranje. Mesto da bi društvo delalo za svoj dom. je bilo rnzpuščeno. Ko so se oblaki zopet razpršili, si je društveni odbor pod predsedstvom g. A. Krišto-fiča nadel nalogo, da čimprej zgradi društveni dom, ki bi društvu omogočil popolen razmah in nudil fantovskemu in dekliškemu krožku potrebno prostore. Sedaj se društvo s svojimi odseki stiska v majhni sobici v kapucinskem samostanu. Zalo je nov »Slomškov dom« v Studencih nujno potreben. Društveni odbor je zbral toliko sredstev, da je kupil potrebno zemljišče v Jurčičevi ulici, na katerem bo stal bodoči društveni dom. Odbor prosi, naj nihče ne odkloni prošnje za prispevek k zidanju studenškega prosvetnega doma, ki je tako nujno potreben. Tudi najmanjši dar bo pripomogel, da se bo dom mogel graditi in bo zato prav tako hvaležno sprejet kakor večji in veliki darovi. .in otroške vozičke vseh železno pohištvo vrst nudi najceneje ..onnova" r. ttovah, lurriceva ulica 6 m Križ na stolpu stolnico bo pozlačen. Kakor smo že pisali, so na stolpu mariborske stolnice ugotovili, da se mora izmenjati strešna konstrukcija, ker je stara čisto preperela. Tudi konstrukcija kupole na vrhu strehe je gnila ter bo izmenjana. Novo sidro te kupole bodo napravili iz hrastovega lesa. V petek so sneli križ z vrba stolpa ter ga bodo sedaj z jabolkom in zvezdo vred pozlatili. Ta križ je moral biti včasih bogato okrašen z raznimi ornameuti, kar pričajo sledovi na nosilnem drogu. m Sprememba gledališkega repertoarja. Zaradi obolelosti nekaterih sodelujočih, se uprizori danes popoldne namesto napovedane opere »Aide«, letošnji operetni šlager »Vse za šalo«. m 455.018 din je dosegel ob zaključku lanskega leta mariborski »protituberkulozni dinar«, (sklad za zgradbo protituberkuloznega azila). Sklad je v preteklem letu porastel za nad 100.000 dinarjev. m V Ljudski univerzi bo predaval o sodobni Kitajski v četrtek 19. in v petek 20. t. m. načelnik ministrstva v p. dr. Štampar. m Prosvetno društvo na Pobrežju priredi danes popoldne ob 5 v Slomškovem domu veseloigro »Tisoč vozlov«. m Mlada JRZ v Studencih ima važen sestanek jutri v ponedeljek ob pol 8 zvečer v gostilni Muliič na Kralja Petra cesti. m Predavanje o Hamburgu priredita Zveza za tujski promet in Združenje trgovcev v Mariboru v torek 17. t. ni. ob 20 v dvorani Ljudske univerze. m Fantovski odsek Maribor II. ima jutri, v ponedeljek ob 8 zvečer reden sestanek v običajnih prostorih. m Stari ljudje umirajo. No Tržaški cesti št. 1 je umrl bivši' čevljarski mojster Franc Vidmajer. Dosegel je visoko starost 86 let. V Dol. Pečohovi št. 6 je pobrala smrt 81 letnega posestnika Janeza Marinčiča. Naj počivala v miru. m Zvezdna vožnja v Monte Carlo — tako ime-novnna »raille Monte Carlof bo tudi letos vodila nekatere tekmovalce, ki bodo startali v Palermu na Siciliji, skozi Maribor. Maribor bodo tekmovalci pasirali 19. januarja. m 4 leta ječe zaradi uboja. Pred malim senatom v Mariboru se je včeraj dopoldne zagovarja! 24 letni delavec. Gabrijel Damiš iz Zcor. Korene. Obtožen je bil, da je dne 29. junija 1038 z debelo gumijevo cevjo večkrat udaril po glavi Viljema Vičanskega, nato ga je pa še sunil trikrat z nožem v prsi in ga zadel do smrti. Damiš se je skušal izgovarjati s silobranom, bil pa je obsojen na 4 leta in en mesec strogega zapora ter tri lota izgube častnih državljanskih pravic. m V zaporu umrl. V tukajšnji jetnišnici je umrl 23 letni Henrik Leskovar iz Slov. Bistrice, ki je bil obsojen zaradi tatvin na eno leto in tri mesece robije. Ječo bi bil odslužil 7. junija t. 1. Gledališče Nedelja, 15. januarja, ob 15: »Vse za šalo«. (Sprememba repertoarja). Ob 20: »Matura«. — Ponedeljek, 16. januarja: Zaprto. — Torek, 17. januarja ob 20: »Vse za šalo«. Red A. Ljutomer Danes po sv. maši ob devetih bo v veliki dvorani Katoliškega doma zanimivo predavanje »O življenju rastlin in živali*. Predava tukajšnji kmetijski referent g. Janko Lipovec. Prosvetno društvo ima na programu še več zanimivih predavanj, ki jih bo nudilo svojim članom. Danes teden pa bomo videli na našem odru velezanimlvo komedijo »Dva para se ženita«. Igra je polna dobrega in stvarnega humorja, tako da je primerna za vsakega. Naročite si vstopnice že naprej v knjigarni g. J. Sušeč v Ljutomeru, da boste prejeli udoben prostor. Iz okolice eo udeležencem zelo ugodne železniške zveze, da bodo lahko prišli pogledat in uživat veselo zabavo. Ptuj Sestanek voditeljev tretjega reda. V torek, dne 10. januurja je bilo v minoritskem samostanu v Ptuju lelno zboiovanje redovnih voditeljev tretjega reda. Navzoči so bili voditelji in vizitalorji od vseh Ireh vej prvega 1'tančiškovega reda: kapucini, mi-noriti in frančiškani. Zborovanje je bilo nekak uvod v letošnje jubilejne slovesnosti v Ptuju, ko bo namreč minoritski samostan obhajal 700 letni jubilej svojega obstoja. Zborovanje, ki je trajalo tri ure, Je poteklo v najlepšem razpoloženju. Vodil ga je frančiškanski prov. komisar tretjega reda P. Odilo O. F. M. Poleg njega so govorili še p. Mirko Godina O. M. Conv., gvardijan iz Ptuja, p. dr. Gra-cijan Heric, frančiškanski provincijal, p. Ladislav Hazemali O. M. Cap., kapucinski prov. komisar tretjega reda. Glavni referat pa je imel p. Silvin Lenartič O. F. M. o »Apostolatu tretjega reda«. Na zborovanju so bile določene smernice za delovanje tekočega leta. Sklenjeno je bilo tudi, da bomo imeli letos dva tretjeredna tabora, in sicer krajevnega v nedeljo, dne 4. junija v Nazarjih v Savinjski dolini — predvsem za dekani,je: Gornji grad, Bra-slovče in Šaleška dolina. — Drugi tabor bo za vso Slovenijo v Ptuju v nedeljo, dne 6. avgusta ob proslavi 700 letnice minoritskega samostana. Širši katoliški slovenski javnosti. Katoliška slovenska javnost bodi opozorjena in naprošena, naj v nedeljo, dne 6 avgusta 1939 ne prireja drugih katoliških slovesnosti, ker bo ta dan vseslovenski tretjeredni tabor v Ptuiu. Slovenski tretji red šteje okrog 80 tisoč najboljših katoličanov. Je to največja verska organizacija v Sloveniji in je prav, da se nanjo oziramo. Slovenski tretji red to tudi zasluži. Trbovlie Obiščite razstavo kanarčkov od 15. do 18. januarja pri Forteju. Jesenice rodoknica za god in 20 letnico. Jeseniški mestni župnik g. svetnik Kastelic Anton obhaja letos v mesecu januarju 20 letnico vodstva velike jeseniške župnije. Na predvečer njegovega godu, to je v ponedeljek, dne 16. januarja, mu priredijo žup-ljani podoknico s pevskimi in godbenimi točkami. Pričetek točno ob 7. Vsi vljudno vabljeni. Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah priredi v sredo, dne 18. t. m. prosvetni večer, ki bo posvečen zadnjemu svetovnemu evharističnemu kongresu v Budimpešti. Na tem kongresu je slovenska delegacija pred svetovnim forumom strumno nastopila. Predavanje bo imel ravnatelj Prosvetne zveze g Vinko Zor, njegovo besedo pa bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Ker se pripravlja v Ljubljani v poletju kongres Kristusa Kralja, zato je primerno, da se pripravimo že v naprej za ta nastop. Kranj Igro »Črna žena« bodo uprizorili dne 15. januarja ob 3 popoldne-gasilci na-Bregu pri Kranju. Šoboslikarski in pleskarski tečaj Združenja obrnikov v Kranju bo od 18. januarja do 4. febr. Natančnejše podatke daje Združenje obrtnikov. Staroznano kranjsko restavracijo »Pri Peter-čku« na Mestnem trgu št. 2 (pod pisarno okrajnega cestnega odbora) je prevzel gospod. Pavel Koncilja, prejšnji plačilni natakar v hotelu »Stara pošta«. Gosp. Koncilja, ki je že iz hotela »Stara pošta« poznan kot izredno postrežljiv napram gostom, se bo v svojem lokalu še posebno potrudil zadovoljiti svoje goste. V restavraciji so na razpolago tudi vsi naši časopisi. Spoti Zanimivo predavanje SPD Nemški alpinist Gorter Wolfgang je imel v torek zvečer v dvorani Delavskega doma zelo zanimivo predavanje o alpinistični ekspedic-iji v Hindukuš, na najvišji vrh Irana, Deniavend, na 5670 m visoko goro. S tem predavan jem je Slovensko planinsko društvo izredno ustreglo poslušalcem, katerih se je nabrala 6koraj polna dvorana. V priprostem ln lepem govoru nas je popeljal predavatelj v tuje in za naše razmere nepojmljivo pogorje. Z neštevilnimi diapozitivi je močno podprl predavanje in nam opi6al dolgo in utrudljivo pot, katero je napravil sam s prav majhnim spremstvom in z malimi finančnimi sredstvi. Kdor bi mislil, da pokrivajo to visoko pogorje sneg in ledeniki, bi se zelo motil. Ravno nasprotno: velika vročina vlada podnevi prav do vrha in namesto ledenikov so morali paairati debelo in razgreto kamenje, ki se je kotalilo pod nogami ekepedicije; in zato je bilo to predavanje prav v nasprotju z onimi, ki smo jih vajeni slišati o evropskih gorskih velikanih. Predavanje je bilo zelo zanimivo in predavatelj zelo dober in samo želimo, rla se nam SPD kaj kmalu zopet predslavi s sličnim predavanjem. Telovadba na olimpijskih igrah Finski organizacijski odbor za olimpijske igre lela 1940 je objavil sedaj tudi točen program za telovadne tekme na teh igrah. Olimpijski dvanaj-steroboj se bo pričel v ponedeljek, dne 29. julija, z obveznimi vajami na krogih, v skoku čez konja in v prosti vaji. 30. julija sledi poleni poljuben skok čez konja in poljubna prosta vaja. Nato pa obvezne vaje na bradlji, drogu in konju 7. ročaji. V sredo so potem poljubne vaje na bradlji, konju 7. ročaji, drogu in na krogih. Tekme se prično vsak dan ob osmih zjutraj na olimpijskem stadionu. Za isti dan zvečer pa imajo v načrtu, da nastopijo štiri najboljša moštva pri akademiji. Ker smo že ravno pri telovadnih tekmah za prihodnjo olimpiado, bi še omenili, da bo imel tehnični odbor mednarodne telovadne zveze dne 14. januarja v Bazlu sejo, na kateri bodo končno-veljavno določili obvezne vaje za tekme. Tudi sodelovanje telovadkinj bodo odloČili na tem sestanku. Norvežani so že definltivno odrekli svoje sodelovanje pri olimpijskih .telovadnih tekmah, ker njihovi telovadci še niso sposobni za tako težke borbe. S K planina, Ljubljana. Za danes napovedana med-kluh«k* smučarska tekma v Dolnlcsh ,1» z.radi ne-ugodnih soeinih razmer preloiaa oa nedeljo 29. jaa. Razpis prvenstva LZSP o klasični kombinaciji za sez. 1938-39 LZSP razpisuje podzvez.ino prvenstvo v klasični kombinaciji v teku in skokih v dneh 21. in 22. januarja 1939 v Zagorja ob Savi v izvedbi Smuškega. odseka SPD v Zagorju. Program: V soboto 21. t. m ob IG: a) tek jnnl-orjl (letniki 20—21); b) tek seniorji na eea. 15 km dolgi progi s startom in ciljem pri Sok -lskem domu. V nedeljo 22. t. m. ob 14 skoki za kombinacijo, istočasno konkurenčno skakanje za juniorje in ecni-orje na skakalnici v Zagorju. Prvak v kombinaciji prejme naslov »Prvaka LZSP v kombinaciji za sezono 1938 39». Prvi trije iz vsake grii'"! prejmejo darila. Ako prejme tekmovalec že eno darilo v kombinaciji, ne more sprejeti tudi dn rila za tek. l'rvi trije najboljši tekmovalci Izven ljubi j. klubov, članov LZSP prejmejo diplome. Snežne razmere Poročilo Tujsko prometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPL) in JZSZ z dne 14. januarja 1939: Kranjska gora Sin m: —1, delno oblačno, 65 cm snega, osrenjen, sankailšče ujmrabno. Bateče-Planica S70 m: —3, dolno oblačno, 3 cm prSiča, M cm podlage, skakalni ?a uporabna. Peč-1'etelinjek 1410 m: —3, delno oblačno, 211 cm pršiča, S8 cm podlage, smuka ugodna. Bled 501 m: +1, delno oblačno, 30 cm snega, Južen, d-sulišče neuporabni. Pokljuka 1300 tn: —1. sneži, 10'' ran snega, južen. Komna 1520 m: —2, drohm mede. 225 cm snega, pršič. norjuSe 1000 m: —2, oblačno, 50 eni snega, mirno. Zelenica 1534 m: —4, diobm mede, 20 cm pršiča, 140 om podlage Dom na Kofcah 1500 m: —I, delno oblačno, 15 cm pr-iiča 10,1 cm poillnge. Dom na Krvavcu 1700 m: 4—, 15 cm pršič«, 100 cm podi. Jezersko s90 m: O, oblačno, osrenjen sneg. Pnlievo 620 m. —i. del. obl., ln cm snega, osrenj. mirno Sodralicn: O. ohlačno, ln cm snega, južen. Skotja Loka 350 m: +2, oblač., 30 cm snvgn, juž., mirno. ZF0 Smuško tokme Mariborske Fantovske po(l-zvezo bodo v soboto 21. in v nedeljo 22. januarja v Guštanju >n okolici. Tekmovali bodo člani v loku 18 km, v smuku in slalomu, odsekovna moštva v patrolnem teku, mladci pa v leku 6 km in v smuku Pozivamo odseke mariborske pod-zveze, da takoj prijavijo svoje tekmovalce na na^ slov podzveze. Vse tekmovalce in ostale udeležence tekem o-iozariamo na navodila, ki jih bomo ta teden sproti objavljali v »Slovencu« pod rtb-ribo ZFO. — Zveza Fantovskih odsekov, podzveza Maribor. Smuško tekme Slomškovega FanloTskega okrožja, ki bi se morale vršiti danes pri Sv. Lovrencu na Pohorju ro zaradi slabih snežnih razmer preložene na Dozceiši termin. •• Dva svobodna naroda pod Karpati V krizi, ki jo je izzvalo sudetsko-nemško vprašanje, Slovaki in Ukrajinci urejajo svoje narodno življenje HANIE/v; Karpatska Ukrajina Deželica na južnem obnožju Karpatov, v zgodovini dolgo znana kot Karpatskaja Rus, ki je v zgodovini videla že vse mogoče gospodarje, je danes v okviru bivše ČSR več ali manj samostojna državica in se danes uradno imenuje Karpatska Ukrajina. Njeni prebivalci namreč nočejo biti Rusi, kakor jih je krstila bivša politika dr. Beneša, ki ni priznavala Ukrajincev, marveč le veliko rusko državo in narod, kateremu so tako zvani Vseslovani Ukrajince prištevali kot pleme. Toda Ukrajinci se tudi pod Karpati čutijo za člane 15 milijonskega naroda, ki se že eno stoletje bori za svojo združitev in svobodo. Po zlomu avstroogrske monarhije 1918-1919 so skušali Ukrajinci tudi na Poljskem in pod Karpati ustanoviti svojo državo, ki so ji pod monarhijo bili podložni. Toda zapadno Ukrajino je nova poljska država kmalu izbrisala in takratni voditelji karpatskih Ukrajincev so se odločili, da se rajši pridružijo češkoslovaški republiki nego poljski, ki je ukrajinskemu narodu najbolj sovražna in ga sploh noče priznati. Praga tem Ukrajincem obljubila popolno politično in kulturno avtonomijo, svoje obljube pa ni držala, kakor tudi ni izpolnila slovaških zahtev v tem pogledu, kar se je, kakor vemo, leta 1938 pod Masarykovo republiko kruto maščevalo. Gospodarsko je sicer Praga za Podkarpatsko Rus precej skrbela, tako da se je dežela kmalu dvignila iz velikega siromaštva in kulturne zaostalosti pod bivšim režimom madžarskega veleposestniškega plemstva, toda češka država je obenem skušala z vsemi silami Karpat-sko Rusijo potešiti, pozneje pa je skušala Praga v Karpatski Ukrajini ustanoviti domačo »karpat-sko-rusko« stranko iz dpjnačih intelektualcev, pravoslavne duhovščine in' nekaterih renegatov, ki so bili odvisni od židovske lesne industrije ter iz nižjega uslifžbenstva (vse višje in srednje uradni-štvo je bilo skoraj izključno češko, ker ukrajinskega v resnici tudi ni bilo na razpolago). Ta stranka naj bi umetno tvorila nek karpatski ruski narod, čeprav so ti ljudje pod uradnim vodstvom Prage morali ustvariti nek »boljši« ukrajinski jezik, ki so ga okrasili z nekaterimi ruskimi besedami in ga pisali z nekimi napol ruskimi, napol ukrajinskimi pismenkami. Iz tega se razvidi, do kako smešnih metod se zatekajo tako uradni poizkusi potvarjanja dejstev in nasiljevanja ljudske duše. Kljub tem poizkusom pa je ogromna večina ljudstva, ves grško-katoliški kler ter majhen del inteligence ostal zvest svojemu tisočletnemu narodnemu izporočilu, čeprav se je ljudstvo iz stare navade imenovalo »rusinsko« (bivše madžarsko uradništvo jih je bilo krstilo za »Ru-tene«). Zanimivo je, da so se od drugih, večinoma po praških vzorcih nastalih strank samo socialisti in komunisti oprijeli čistega ukrajinstva in so zato imeli v Karpatski Ukrajini velik uspeh, pa ne zaradi svojega marksističnega programa, marveč zato, ker so bodisi iz taktičnih razlogov,, bodisi zaradi svojih prevratnih namenov, svoje delo naslonili na nacionalni ukrajinski pokret, ki mu je stala na čelu katoliška duhovščina grškega, oziroma vzhodnega obreda. Zmaga narodne misli Ko je lanskega leta Nemčija sprožila sudet-sko vprašanje in so se Ukrajinci udajali nadi, da bo dr. Beneševa vlada toliko uvidevna, da bo vsaj v tem trenutku ugodila narodnim zahtevam in potrebam tako Slovakov kakor Ukrajincev, so se ukrajinski rodoljubi, čijih delo je vlada ves čas ovirala in skoraj onemogočala, zbrali in zahtevali ureditev države na podlagi narodne samoodločbe. Dr. Beneš pa se je zatekel k svojim starim metodam ter je sestavil novo vlado za Karpatsko Rus z ministrskim predsednikom Brody-jem, ki so ga pa pozneje razkrinkali kot madžarskega špijona, ki je s svojimi prijatelji vred samo mislil na to, kako bi zaradi osebnega dobička Karpatsko Ukrajino prodal Madžarski. Še preden je Praga sama spoznala, s kom ima opraviti, se je vse ukrajinsko ljudstvo dvignilo proti temu prodancu in praška vlada, ki je takrat imela pred svojimi durmi že nemške divizije, ki so bile pripravljene, da vkorakajo v republiko in si jo podvržejo s silo meča, se je morala ljudski zahtevi udati ter imenovati za ministrskega predsednika ukrajinske vlade starega borca za ukrajinsko svobodo msgr. dr. Avguština Vološina. V vladi je ostal kot zastopnik rusofilov, ki pa v resnici niso ničesar drugega kakor madžaroni, samo poslanec Baczynski, ki pa je kmalu tudi izginil, ker je bil tudi on osumljen veleizdaje. Vlada msgr. Vološina je za to, da bi nastopilo v težkih razmerah okrnjene republike in madžarskega ter poljskega navala, ki je Karpatsko Ukrajino oropal njenih glavnih kulturnih središč, pomirjenje, razpustila vse stranke ter ustavila vse rusofilsko oziroma madžaronsko časopisje ter ustanovila ukrajinski list »Novo svobodo:. Ljudstvo, ki so ga bili celih 20 let begali na eni strani vladni agitatorji, na drugi rusofili in madžaroni, da ne omenjamo razdirajoče boljše-viške propagande, je sedaj naenkrat kakor po čudežu doživelo v sebi popoln duhoven preobrat k čistemu in polnemu nkrajinstvu svoje narodne biti in zgodovine, ki je bila nesrečna in polna trpljenja za ta majhni in siromašni, a dobri narod, pa ga docela ni mogla potlačiti. Bodi to opomin vsem zagrizenim ccntralistom in drugim nasprotnikom naroda! Kot edino politično zastopstvo dežele se je osnoval ukrajinski narodni svet. Večina pravoslavne duhovščine, učiteljstva in ostalih intelektualnih slojev se je zavedla, da je bilo do zdaj na napačni poli in danes odkrito izpoveduje svoje ukrajinstvo. Pod vlado dr. Vološina se ljudstvo prebuja k novemu kulturnemu življenju in ustanovila se je mladinska organizacija, tako zvana »Karpatska Sič«, ki šteje že 8000 članov in ki se je postavila za cilj, da se vpostavi v polnosti ukrajinska misel, pa da se narod vzgoji ne samo v nacionalni zavednosti, marveč tudi v gospodarskem in kulturnem delu, ki more prav uspevati samo v svobodnem ljudstvu. Država dobiva obliko Vodstvo ukrajinskega naroda pod Karpati je v rokah osrednjega narodnega sveta Karpatske Ukrajine. Današnja Karpatska Ukrajina je manjša, nego je bila po svoji ustanovitvi 2. novembra 1938, ker je morala po dunajskem sporazumu odstopiti Ogrski 1423 km2, tako da šteje danes 11.175 km2 s 377 občinami in 660.000 prebivalci. Ukrajincev je 530.000, manjšina pa šleje 15.000 Madžarov, 13.000 Nemcev, 13.000 Romunov, 20.000 Čehov in Slovakov ter celih 60.000 Židov. Židi imajo v rokah skoraj vso trgovino in tisto malo industrije, kar je je v Karpatih, na ukrajinski tisk, kulturo in politiko pa Zidje nimajo nobenega vpliva. Sedež vlade, ki jo sestavljena iz ministrskega predsednika, in dveh ministrov, je mesto ilust s 20.000 prebivalci. Predsednik. vlade Volo-šin, ki se jo že pod bivšo Avstrijo 14 let boril za pravice svojega naroda proti Madžarom, je »naš batkoš to je naš oče, kakor ga vse ljudstvo imenuje; on upravlja tudi šolsko in narodno vzgojo. Drugi minister Julijan Revay, ki je poslanec v praškem parlamentu, upravlja važni prometni in gospodarski resor. Tretji minister še ni imenovan. Deželo so razdelili na osem okrajnih glavarstev, ki so jim na čelu sami Ukrajinci. V vseh uradih je uvedena ukrajinščina, kakor je tudi učni jezik po vseh šolah postni ukrajinski. Vlada bo ustanovila ukrajinsko univerzo v Hustu in več strokovnih šol. V Hustu ho tudi železniška direkcija. Treba bo deželo zvezali s češkoslovaško republiko in urediti finance, razum s Prago. zaradi česar ho potreben spo- Gospodarski položaj Ukrajini je zasigurana lepa bodočnost zaradi velikega bogastva na losu in drugih produktih, za katere je treba najti izvoza. Več ko polovica dežele jo lesa, namreč 610.000 ha, od katerih je 90% gostega lesa in od tega dobra polovica buko-vine. Več kot polovica gozdov je last države. Lesna industrija je primeroma malo razvita in so tukaj odprte zrlo široke možnosti. Seveda je treba zgraditi in izpopolnili prometno omrežje. Poljedelskega sveta pa je v deželi komaj 10% in najboljša zemlja je pripadla Madžarski. V prvi vrsii bo treba izvesti zemljiško reformo, da se prepreči se nadaljnje razkosavanje kmetske posesti. Tudi je potrebna regulacija rek. Mora se tudi dvigniti živinoreja in pašništvo. Rudno bogastvo pa je treba še proučiti in izslediti, ker zaenkrat se koplje samo rjavi premog in železo, čisto neizrabljena pa so še ležišča svinca, bakra, mangana, zlata in srebrn. Precej bogata je dežela na soli, koje produkcija se lahko zelo zviša. Predvsem pa čakajo »izkoriščanja bogate vodne sile, ki morejo dati električne sile vsej sosedni madžarski nižini. In-rhistrijo je treba iztrgati iz rok Židom in bo deželi potreben kapital od drugod. Gospodarske možnosti Karpatske Ukrajine so velike in ker uživa deželica velike.simpatije Nemčije, kateri se ima zahvaliti, da ni bila razdeljena med Poljsko in Madžarsko, ne bo treba dolgo čakat ne na kapital, ne na tehnične sile in načrte, da se bodo njeni zemeljski zakladi čim bolj izkoriščali 0 IZ Od našega dopisnika fe Bratislava Bratislava, v januarju 1939. Usoda slovaškega tiska Slovaška vlada je takoj ob svojem nastopu posvetila izredno pažnjo propagandi — dokazano najučinkovitejšemu sredstvu sedanje dobe. In tako je bila med prvimi uredbami slovaške vlade vpo-stavitev posebnega propagandnega urada z izredno razsežnim delokrogom in polnomočjo. Temu uradu, ki je organiziran po svojem vzoru iz sosednje Nemčije in kateremu je podrejen ves tisk, film, gledališče, predavanja, radio, razne brošure, narodna vzgoja in tolmačenja viadinih ukrepov in načrtov, načelju.je mladi in energični Šano M a c h, urednik »Slovaka«. Tako je v pogledu tiska — na Slovaškem danes najrazširjenejšega propagandnega sredstva — vlada takoj pristopila k energični rešitvi. Najprvo je ukinila vse domače komunistične in socialistične liste in prepovedala dovoz tiskovin z marksistično tendenco iz inozemstva. Dalje je postopoma vlada likvidirala vsa, sicer v slovaškem jeziku, pisana glasila centralističnih češkoslovaških političnih strank. Ta proces je bil končan ob koncu leta, ko je poslednjič izšel Slovensky Denik« (Slovaški dnevnik), vplivni in dokaj razširjen list, katerega je osnovala češkoslovaška agrarna stranka. Pred 20. leli, ob rojstvu češkoslovaške republike, je bilo nujno potrebno tako zaradi jezikovne razlike kakor zaradi teritorialnih razdalj zgraditi slovaški tisk. Dr. Milan Ho-dža je s pomočjo češke agrarne stranke postavil v Bratislavi ogromno palačo, v kateri je bila poleg obsežnih strankinih prostorov in upravnih pisarn razsežna tiskarna, opremljena z najmodernejšimi pripomočki tiskarske tehnike, in krasna uredništva, kjer je izhajal ves politični in strokovni tisk za Slovaško. Ta palača je — mimogrede povedano — med največjimi zgradbami v Bratislavi. Po ukinitvi »Slov. Denfka« se je v to palačo vselil slovaški propagandni urad in oficielna glasila sedanje vlade: »Slovake, popoldnevnik »Slovenska Pravda« (Slovaška pravica) in tednik »Slovenska politika« (Slovaška politika), ki so obenem edini tiskovni predstavniki sedanje Slovaške. Slovaška vlada se pa pri tem procesu poenostavljenja vsega tiska ni ustavila na pol poti, temveč je kot poslednjega ukinila »Slovensky Hlas« (Slovaški glas), ki je izhajal v Žilini. Ta izredno skrbno vodeni in dobro opremljeni lisi je komaj pred dobrim letom osnoval lakrnt ministrski predsednik dr. Milan Hodža kol svoj politični organ, ki jo bil sicer zavit v položaj neodvisnega dnevnika, vendar je pa tolmačil Slovakom politične nazore in poglede, ki so izhajali iz Hodžine teorije češkoslovaške narodne skunnosti. ne pripuščajoč samoupravne ureditve republike. Ko je po usodnih dneh meseca oktobra preteklega ieta tudi Slovaška dobila svojo avtonomijo, je »Slovensky 11 las < ižgubil svoj prvotni pomen, vendar se je pa takoj' preorientiral in vneto zagovarjal novo državflo ureditev in slovaško avtonomijo. 9. januarja 1. 1. .jo bil »Slovensky lllas« ukinjen in tako sedaj" obvlada vso Slovaško le tisk I-Ilinkove ljudske stranke, ki je s pomočjo urada za propagando usmerjen v krščanskem duhu in orientiran v slovaški narodni pripadnosti, istočasno pa podrobno in izredno točno informiran o obilnem in plodnem delovanju slovaške Vlade. — Vsa ta usmeritev vsega slovaškega tiska je bila pa izvršena toliko laže, ker se odslej urad propagande.kakor tudi cenlrala vsega tiska nahajata v isti palači. Nemška narodna skupina, ki na Slovaškem uživa tako svobodo, da naziv manjšina ni upravičen, izdaja v Bratislavi svoj dnevnih Grenz-bote«, ki je pisan v duhu totalizma in nemškega narodnega socializma. Slovaki vodijo prav tako pogajanja z madžarsko vlado, po katerih bi imeli Slovaki, ki žive v številu nad pol milijona duš na madžarskem ozemlju, pravico izdajati svoj dnevnik, za kar bi peščica Madžarov, ki so v Slovaški še preostali, svobodno dobivala dnevnike iz Madžarsko. Pred sklicanjem slovaške skupščine Volitve, ki so se 18. decembra vršile v prvi slovaški parlament, so izvenole v mogočen plebiscit, katerega so se doslovno vsi Slovaki udeležili z največjim navdušenjem. Izvoljenih je bilo na enotni listi vsega 63 poslancev, od leli 2 Ukrajinca, 2 Nemca in en Madžar, toda noben Čeh, ilasi jih na Slovaškem živi stalno nad 250.000. Predsednik češkoslovaške republike dr. Emil Ilncha je sklical slovaški parlament na redno zasedanje na 18. januar in se začetka zasedanja osebno udeleži, da tako poudari, kolike važnosti polaga vsa republika na ta zgodvinski dogodek. Za otvoritev so že sedaj delajo velike priprave; na predvečer bo v Bratislavi kakor tudi v ostalih krajih slavnostni nastop Hlinkovih gard — bodoče slovaške armade — kjer bodo njeni častniki prisegli zvestobo svojemu vrhovnemu poveljniku Karlu SIdorju, podpredsedniku osrednje češkoslovaške vlade. Slavnostna in začetna seja bo v šafarikovein amfitealru Komenskrga univerze v Bratislavi. Za prvega predsednika slovaškega parlamenta bo izvoljen dr. Martin Sokol, generalni tajnik H lin ko ve ljudske stranke. Slovaška zakonodajna skupščina stopa v življenje z veliko odgovornostjo pred vsem narodom. Znana »Pittshouruhska dohoda«, ki ie bila osnov- na zahfeva tn življenjski' program msgr. Hlinke, jo sedaj povsem izpolnjena. Danes ima Slovaška svojo upravo, sodstvo, šolstvo in slov. skupščina, ki se sedaj shaja, si bo izglasovala tudi svojo zakonodajo, kar bo vsekakor najvažnejša nalogu tega parlamenta. Druga ne manj važna naloga bo sprejetje slovaškega proračuna kakor tudi določitev vsoto, l vsekakor med najtežjimi problemi, ki jih bo moral rešili prvi slovaški zakonodajni parlament. Slovaški parlament stoji tudi pred rešitvijo judovskega vprašanja. Kakor povsod, jo tudi na Slovaškem judovsko vprašanje v glavnem narodnogospodarskega značaja, le s to razliko, da jo na Slovaškem še povečano, kor je istočasno združeno z raznarodilvijo revnih Slovakov (madžari-zacija). Slovaška vlada, kakor predvsem javno mnenje, podrobno proučuje to evropsko bolestno vprašanje in tako je že danes dejstvo, da bo slovaška skupščina proti Judom energično nastopila po vzoru sosednje Nemčije. Judovsko vprašanje na Slovaškem bo rešeno po zgledu znanih niirnbor škili rasističnih zakonih. Razmerje do Nemčije Po imenovanju slovaške vlade, po dogodkih, ki so v lesni zvezi z dunajskim razsodkom, ko jc morala Slovaška odstopiti Madžarski in Poljski tretjino svojega ozemlja in prebivalstva, po vseh teh dogodkih jo bilo razmerje med Nemčijo iu Slovaško več ko prijateljsko, kar je nemški tisk rad vedno glasno poudarjal in dunajska radijska postaja je v svojih vsakodnevnih slovaških poročilih slalno naglaševala, da je Adolf Ililler največji prijatelj Slovakov. — To prijateljsko razmerje obeh narodov se je naenkrat vidno ohladilo. Glavni razlog pn leži v toni, kor je slovaška vlada do zadnjega trenutka v največji tajnosti dne 31. decembra razglasila in izvedla neke vrste ljudsko štetje, popis prebivalstva. Slovaška vlada je la svoj sklep pravilno obrazložila s tem, da nujno potrebuje jasnosti in točnosti o številčnem stanju svojega prebivalstva, poudarjajoč pri toni, da je vsa svoboda ostalim narodnim skupinam ustavno zajamčena. Državni tajnik za nemško manjšino pri slovaški vladi, je proli temu postopku energično protestiral z izjavo, da slovaški Nemci loga popisa ne priznajo, ker se v pogledu narodnosti vrše očilne nepravilnosti, kar je po mišljenju Nemcev razvidno že iz lega, ker bo rezultat znan šele 15. januarja. Za njim se je seveda na isto stališče postavil ves nemški tisk. Sedaj so temu protestu sledili še drugi kakor: slovaška vlada je svojim Nemcem ob nastopu obljubila šolsko avtonomijo, kar še ni storila, vlada je odpustila večje število nemških delavcev, razpustila je dalje nekatere nemške organizacije in še ni pristopila k obljubi, da dovoli vsem Nemcem enotno sindikalno organizacijo. Ta predbacivanja so vzrok, da se je prijateljsko razmerje med Veliko Nemčijo in Slovaško močno skalilo in ohladilo. Na drugi strani pa imajo seveda vsi ti očitki lohl-ne in upoštevanja vr£dTW>""protira7jl(>Ke. Kljub, temu pn .je iskrena želja Slovaške, da živi v prijateljskih od noša jih z Nemčijo in zalo j« veliko upanje, da se v tem sporu najde zlata srednja cesta, ki bo obe strani zadovoljila, kajti oba naroda sta v današnjem položaju nesporno na sebo navezana! »Maginotova črta na Karpatih« Krvavi dogodki zadnjih dni na meji med Slovaško, Karpatsko Ukrajino in Madžarsko, ki so bili podobni pravi bilki, imajo psihološko svoj izvor v razpoloženju, ki ga v madžarski javnosti ustvarja opozicija proti vladi ministrskega predsednika Imredy.ja. Opozicija skuša vlado rušiti predvsem z ozirom na zunanjo politiko, ki da so je v mirovnih pogajanjih na Dunaju izkazala kot skrajno slabotno. Vodja stranke malih kmetov Eckordt ter šef-urednik »Magyar Nemzeta«, vplivni Aleksander Petho, žo precej časa vodita propagando zoper politiko Imredyja, ki da je čisto germanofilska, za približanje k Franciji in ostalim demokratičnim velesilam tor so bo.jita zlasti za gospodarsko neodvisnost Madžarske. Ta opozicija, ki predvsem deluje z levičarskimi gosi' in zato nima preglobokega odmeva, pa je dobila v zadnjem času močnega zaveznika v grofu Štefanu Bethlenu, ki uživa v krogih madžarske politike (ljudstvo slej ko prej na Madžarskem ne pride v poštev) velik ugled in vpliv. Grof Betlilen je v »Pesti Naplo« hudo napadel vladno zunanjo politiko. Očita ji, da niešctari za špansko steno« in da je hudo razočarala madžarske rodoljube, ko je pustila, da je pod pritiskom Nemčije Karpatska Ukrajina postala neodvisna država, namesto da bi bila Madžarska dobila svoje zgodovinske meje kot neposredna soseda Poljske. Grof Bethlen seveda igra na stari instrument, ki ga razume vsako madžarsko srce, namreč na bivše »ozemlje svetoštefanske krone", ki je segalo do Karpatov. Že zasedba Engeraua po Nemcih je Madžare hudo užalila in užalostila, pravi Bethlen, pa tudi z dejstvom, da je Bratislava ostala Slovakom, se Madžari ne bodo mogli nikoli pomiriti. Najmanj pa razume grof Bethlen, da se je Nemčija zavzela za Ukrajince pod Karpati. Noglede na lo, da je la deželica baje bila vedno pod krono sv. Štefana, Jo treba pomisliti, da so Karpati prirodna meja Madžarske, ki je brez Maginolove črte na Karpatih vojaško nezavarovana. Madžarska — tako se pritožuje grof Bethlen — je dvajset let doprinašala največje žrtve, ko se je odrekala vsaki politiki, ki bi bila mogla priti količkaj navzkriž s koristmi in bodočimi nnčrli Nemčije v srednji in vzhodni tor južnovzhodni Evropi. Zalo jo lahko upravičeno pričakovala, da Nemčija ne bo nasprotovala interesu madžarskega naroda, ki se raztezajo na zgodovinske meje vsoli dežela, pripadajo in so pripadale kroni sv. Štefana. Madžari upajo, da bo Nemčija svoje stališče glede slovaškega in ukrajinskega vprašanja izpremenila, saj ne more biti v njenem interesu, če bi bili Madžari prisiljeni, da zavzamejo nasproti Nemčiji tisto bojno stališče, ki so ga zavzemali 400 let nasproti Habs-buržanom. Nemški tisk je na Botlilonov članek odgovoril precej hladno. Opozoril je na to, da so se v Berch-tesgadenu in Monakovem ter na Dunaju nove meje določile kolikor mogočo po narodnostnem načelu, ne pa na podlagi zastarelega zgodovinskega prava. Izjava: Munja, tvornfca akumulatorjev d. d. Zagreb obvešča, da je oddala izključno zastopstvo akumulatorjev za ozemlje bivše Kranjske tvrdki A. Goreč družba z omej. zav. poleg nebotičnika; VAHTA original, in sicer: prodajo, vzdrževanje in popravila v na j moderne je opremljeni delavnici Varta-tervice, Gosposvetska 13 (Kolizej) Poštna hranilnica v letu 1938 Objavili smo že nekatere podatke o prometu Poštne hranilnice ter o stanju vlog na koncu leta 1938. Sedaj poročajo iz Belgrada, da je gotov tudi že računski zaključek za loto 1938 v glavnem ravnateljstvu (bilanca ter račun zgube in dobička). Računski zaključek je bil podpisan že 12. januarja, pregledaj ga jo tudi nadzorstveni svet hranilnice ter je tudi že finančni minister zaključne račune odobril. Iz poročila za leto 1938 je posneti, da je čekovni promet narastel za 9 milijard din v primeri z letom 1937, ko je znašal 85.5 milijarde dinarjev. Tudi je za Poštno hranilnico ugodno dejstvo, da se vedno več prometa razvija brez |>orabe gotovine (s prenosi). 55.7% prometa je bilo izvršenih na ta način (leta 1937 55.06, 53.47%). Nadalje pravi poročilo, da je Poštna hranilnica nadalje znižala lani obrestno mero svojim dolžnikom (t. j. predvsem državi. Op. uredništva). Ugodno so vplivali 3% krediti Poštne hranilnice kmetijskim zadrugam in njih zvezam na osnovi oddanih kmetskih terjatev Privilegirani agrarni banki. S tem so prišle večje vsote kapitala v podeželske zadruge, ki so lahko začele na novo z blagajniškim in kreditnim poslovanjem v večjem obsegu, zlasti pa so omogočili ti krediti večja izplačila vlagateljem. Obrestna mera za vloge je ostala neizpreme-njena: 4%. Iz računa zgube in dobička je razvidno, da so nastali Poštni hranilnici zaradi ustanovitve novih podružnic na Sušaku in v Podgorici večji iz- Promet zagrebške borze Pred dnevi smo objavili podatke o prometu ljubljanske borze za blago in vrednote, iz katerih je bilo razvidno, da je ves promet od 1937 na 1938 narastel od 380.8 na 402.0 milij. din. Sedaj so objavljeni podatki o prometu zagrebške borze, iz katerih je razvidno, da je promet celo padel od 1.846.94 na 1.752.4 milij. din. Nazadovanje prometa je pripisovati predvsem zmanjšanju deviznega prometa. Dočim je devizni promet na ljubljanski borzi narastel od 376.4 na 394.8 milij. din, je na zagrebški borzi padel od 1.767.2 na 1.661.55 milij. din. Valutni promet je znašal v Zagrebu 8.2 (1037 10.2) milij. din. Narastel pa je lani v primeri s prejšnjim letom promet v državnih papirjih, in sicer v dinarskih papirjih od 28.955 na 35.08 milij. din v obveznicah, v tuji valuti pa od 14.2 na 19.34 milijona din. Promet v delnicah je tudi slab In je še nadalje padel, tako da je na vseh naših borzah prav za prav malenkosten: znašal je v delnicah denarnih zavodov 0.5 (0.75), v delnicah industrijskih podjetij 1.2 (2.1) milij. din. Blagovni promet je narastel od 23.5 na 26.5 miljona dinarjev. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Joselova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joseiove« vode izborno urejuje funkcije črev. Reg po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15 485. 25 V. 35. Hotelirji in gostilničarji Od strani Državne zveze gostinskih združenj kraljevine Jugoslavije smo naprošeni za sledečo objavo: Vsled številnih vprašanj svojega članstva, ki so v zvezi s poročilom o konferenci in izredni glavni skuščini Jugoslovanske hotelirske zveze, ki je objavljeno v zadnji številki »Hotela«, smatra Državna zveza gostinskih združenj za potrebno, da rcsnici na ljubo popravi poedina iznašanja dotič-nega poročila. Predvsem ugotavljamo, da na teh sestankih Jugoslovanske hotelirske zveze niso bili prisotni in zastopani hotelirji iz večine banovin. V koliko pa so bili hotelirji prisotni iz nekaterih banovin ali bolje rečeno iz posameznih mest, niso predstavljali vseh hotelirjev dotične banovine, temveč samo svojo lastno osebo. Vsled tega zaključki posameznika niso in niti ne morejo biti obvezni za hotelirje iz vse države, niti za hotelirje posameznih mest, iz katerih so se poedinci pojavili na teh sestankih. Na konferenci Državne zveze gostinskih združenj kraljevine Jugoslavije, ki je bila dne 24. in 25. novembra 1938 na Sušaku, pa so bili dejansko prisotni zakoniti predstavniki iz vseh banovin ter je samo na tem in takem sestanku mogla biti izražena prava volja in želja celokupnega našega gostinstva in specielno hotelirstva Kar tiče izjave merodajnih faktorjev, katere so po objavi »Hotela« baje dali na sestanku Jugoslovanske hotelirske zveze, ne želimo, da bi na tem me6tu dajali obvestila, ker so našemu članstvu dovolj znane avtentične izjave istih faktorjev in Sprejmemo mladega rud. nadzornika (veterštajgerja) z rudarsko opremo. — Ponudbe na Rtanj Brače Minh, Beograd — poštni predal 106. Iščemo potnike Iščemo poštene in agilne potnike, ki bi se hoteli posvetiti akviziciji zavarovanj. Oglasite *e osebno ali pa pismeno na KARITAS, podružnica, Maribor, Orožnova_£ datkf, poleg tega so se tudi povečali izdatki zaradi napredovanja in povečanja števila osobja. Na drugi strani pa so se povečali tudi dohodki. Tako je bil čisti dobiček za 6,762.337 din vočji kot leta 1937 in je znašal leta 1938. 68.226.853 dinarjev Skupni promet je narastel od 300.1 na 334.3 milijarde dinarjev. Naslednja tabela nam kaže razvoj prometa in čistega dobička Poštne hranilnice v zadnjih 10 letih: promet čisti dobiček 1029 milijard milijonov 213.9 35.03 1930 239.7 35.34 1931 241.56 24.0 1932 217.9 27.44 1933 227.34 51.36 1934 234.24 55.2 1935 239.6 56.9 1936 255.74 59.2 'o 1937 300.1 61.46 1938 334.3 68.23 Iz tega pregleda je razvidno, da je promet dosegel rekordno višino, saj dosega preračunan na delovni dan promet Poštne hranilnice 1.100 milijonov dinarjev. Tudi čisti dobiček je dosegel doslej najvišje stanje. K višini čistega dobička za 1931 je pripomniti, da je tedaj odpisala Poštna hranilnica na tečajih vrednostnih papirjev 1416 milij., leta 1932 pa 17.5 milij. din, za koliko bi bil čisti dobiček večji, da ne bi bilo odpisov. sicer v vseh vprašanjih, dana na naši konferenci na Sušaku. Vsled tega bodo odredbe po izjavah teh faktorjev take, kakor odgovarjajo dejanskim interesom in potrebam v svrho okrepitve organizacije, ki je najmočnejši činrtelj za napredek našega turizma in za pravilen razmah celokupnega gostinstva. ★ Posebno taks« za potrdila Zavoda ca pospeševanje zunanje trgovine za izvoz sadja in marmelade, o katerih smo že poročali, so objavljene v »Službenih novinah z dne 13. decembra in so s tem stopile v veljavo. Dobave. Gradbeni oddelek ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne V. januarja t. 1. ponudbe hrastovih ploho,y, raztjroika, ra?u« železnine (železa, pločevine, vijakov itd.) in električno črpalke. " u ' Mednarodna pfcftttiU kWfe&nw'v Londona se je začela v ponedeljek, dne 10. januarja. Na konferenci je zastopanih 22 držav, med njimi tudi naša država. Namen konference je predvsem omejiti izvoz in tako spraviti svetovni pšenični .trg zopet v red. Za tako rešitev se navdušujejo posebno severnoameriške Zedinjene države in Avstralija. Ni pa govora o omejitvi poševne površine. Konferenca bo trajala nekaj dni. Borza Ljubljana, 14. januarja 1938. Denar Skupni devizni promet ljubljanske borze' Jte znašal ta teden 10.945 milij. din v primeri s 7.256, 10.96, 15.513 in 15.041 milij. din v prejšnjih tednih. Danes so banke plačevale za tuje valute na osnovi današnjega tečaja ca iunti ameriški dolar . t 52.— din kanadski dolar . . 51.50 din švicarski irank . • 11.90 din francoski frank ■ 1-40 din . češko krono . • • 1.— din angleški funt . . 248.— din Zflrich, 14. jan. Belgrad 10, Pariz 11.66, London 20.69, New York 442.75, Bruselj 74.80, Milan 23.28, Amsterdam 240.50, Berlin 177.50, Stockhobn 106.525, Oslo 103.975, Kopenhagen 92.37, Praga 15.15, Varšava 83.62, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfor« 9,1225, Buenos-Aire« 101.50 Cene živine in kmetijskih pridelkov Mariborski svinjski sejem 13. fan. Pripeljanih je bilo 86 svinj (prodanih 66). Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 85—110, 7—9 tednov 115—130 din, 3—4 mesece 270—340 dm, 5—7 mesecev 340—460 din, 8—10 mesecev 480—540 din, 1 leto 780—1100 din; 1 kg žive teže 6.50—9 din, 1 kg mrtve teže 9—11.50 din. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Šmarju pri Jelšah, dne 10. jan. 1939. Voli I. 4.50—5.50, II. 3 50—4.50, III. 2.50—3.50, telice I. 4.50—5.50, II. 3 50—4.50, III. 2.50—3 50, krave I. 4.50, II. 3.50, III. 2.50, teleta I. 5—6, II. 4—5, prašiči špeharji 10— 12, prašiči pršutarj 8—10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 10—12, II. 8—10, III. 6—8, svinjina 14. slanina 16, svinjska mast 18, čisti med 18—20 din, neoprana volna 15, oprana volna 30, goveje surove kože 10, telečje surove kože 12, svinjske surove kože 6 din za 1 kg. — Pšenica 200—250 din, ječmen 150—200, rž 175—200, oves 150, koruza 130 do 175. fižol 200—300, kroplr 100, seno 40—«0, slama 30 jabolka I. 300 II. 200, suhe češpljc 1000 din, pšenična moka 325, koruzna moka 250 za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3—4.50 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—6 din za liter. živinski sejem na Planici pri Sevnici dne U. januarja. Dogon: 190 volov, 38 telic, 110 krav, 31 juncev in 1 bik. Cene so bile naslednje: Voli: I. vrste do 5.50, II vrsto 4.75, III. vrste 4; telire: I. vrste 5 oO, II. vrste 4.50. III. vrste 3.50; krave: I. vrste 4.50, II. vrste 3.75, III. vrste 2.50; junci od 3.50—4.50; biki do 5 din kg žive teže. Živinski sejem r Smartnem pri Litiji dne 7. januarja 1939. Cene: Krave: za pleme 4, za meso 3; telice: za pleme 4.50, za meso 4 50; voli 4.24— 5.25; teleta 6—7; svinje: za pleme 7, za zakol 7.50 din kg žive teže. — Mleko 2 din liter, fižol 250, krompir 100, seno 100 din za 100 kg. TA-TA A. D. ODELENJE ZA KUPLJENO BLAGO «v v isce Samo mla;ši, resni in zaupni reflek-tanti z dolgoletno prakso in poznanjem nabavn h vrelcev, kateri so dorasli delavnim pogoiem v vel kih podjetjih, naj pošljejo pismene ponudbe s fotografijo na: prvorazredne in iskušene strokovnjake za: 1. kolonijalno blago 2. pariumerijo 3. pisarniški materijal in pisalni pribor TA-TA a. d. — Beograd Poštni predal 490 Konči Ahači?: 36 Jaka Spaka in čudodelna dlaka Jaka jo zamišljen ubere po neznani poti in prav nič ne ve, kam bi prav za prav. Tedaj pa zasliši za seboj žalosten sikajoči glas: »Povej majhni deček, kaj dela kraljična Marjetica? Zagledal sem jo na trati, jo vzljubil in poljubil in — umrla je. Oh. Kako kruto so se uresničile besede stare ženice!« Začuden se ozre Jaka in kar vztrepeta od groze. Vštric njega se plazi ogromna kača z blestečo krono na glavi. Ze poskoči Jaka, da bi zbežal, ko se kača milo razjoka: »Ne boj se me, deček I Saj ne veš, kako hudo me boli, da me vse zaničuje in da vsakdo pred menoj bežj in da mi nihče ne privošči prijazne besede.« Nato pove začarani vitez Črt Jaki svojo žalostno povest. Radio Programi radio Ljubljana: Nedelja, 15. jan.: 8 Vesel nedeljski pozdrav (ploi šče) — 8.I5 Prenos cerkveni; glasbe iz frauč. eorkve —t 8.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdign) — !) NapoveH. poročila — 9.15 Kozaki pojo (plošče) — 0.30 Koncert lahke glasbe: oddelek godbe iSloga« — 10.30 V svitu božiča. Vokalni in orkestralni koncert. Sodeluje Rad. komorni zbor in orkester — 12 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 13 Napovedi, poročila — 13.20 Pevski koncert r g. Jožo Oost.ič, član zagreb. opere, pri klavirju g. prof. Lipovšek — 14 Plošče (oddala prekinjena od 14.30 do 17) — 17 Kmetijska ura: Kmečko gospodarstvo pri nas iil njegova povezanost s svetov, tržišči (inž. Mežan) — 17.30 !>0 minut lahke glasbe. Sodelujeta Sornov kvartet in Ruski sekstet — 19 Nfn povedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Veseli zvoki. Radijski orkester - 21.15 Pesmi skladatelja A. Dvorska pojo gdč. Vida Rudolf, pri klavirju g. prof Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče). Ponedeljek, m. jan.: 1? Koncert Radij, šramla 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 llvorture in fans tazijo (plošče) — 14 Napovedi — 18 Zdravniška ura (g. dr. R. Magajna) — 18.30 Šramlt igrajo (plošče) _ 18.40 Sv. Rok pri Jelšah (vsenč. prof. g. dr. Fr. Stole) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Večer Antona Lajovica. Sodelujejo: ga. P. Lov-šetova (samospevi), g. prof. Lipovšek (spremljava) g. Slavko Ostero (predavanje) in Radij, orkester — 21.30 Ploščo: F.Igar: Godalni kvartet v e-moln, op. 83 (igra godalni kvartet Stratton) — 22 Napovedi, poročila —i . , Torek, 17. januarja: 11 Šolska ura: Od rude do jekla (g. .Tože Zabkar) — K Solistične točke lahka glasbe (plošče) — 12.45 Poi«Očila — 13 Nft-poved — 13. S» Opoldanski koncert Radijskega orke«t,ra — 14 Napo-, vedi — Koncert, Radijskega orkpstrn — 18.41 Pr.)* hlem malega naroda (g. dr. Fr. VebefV —~1!1 Napovedi, porodila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Vesela kronika — 20 Plošče: Rieh. Strauss: Vesele borke Ti lin F,nspiegla (simf. pesnitev) — 20.15 P. Rosegger: Vesela božja pot, veseloigra (izvajajo člani Nar. glod. v Ljnbljani) —i Napovedi, poročila — 22.15 Operetna glasba (Radiji ski orkester). DrugI programi: Nedelja, 15. jan.: Belgrad: Igra s petjem —t Belgrad II.: 21 Koncert — Zagreb: 20 Tambnraški koncert. 21 I r, francoskih oper. 22.20 Za ples — Praga: 19.20 Salonski orkester. 21.10 Koncert — Sofija: 20 Pevski koncert, 22.55 Operetni komadi — Varšava: 22.15 Pevski koncert _ Berlin: 20.10 'Madame Butterfly«, opera - Puccini — Budimpešta: 22 Ciganski orkester — il/i-lan: 21 Planinski koncert — Tlim: 21 Komedija. Ponedeljek, 16. jan.: Belgrad: 20.10 Prenos evropskega koncerta iz Danziga — Praga: 21.10 Veseloigra — Sofija: 19.») Beethovnove skladbe. 22.,'0 Koncert —■ Varšava: 22 Simfonični koncert — Budimpešta: ?2 Sai Ionski kvintet. 23.10 Cigani — Bukarešta: 21.20 M01 zartove skladbe — Dunaj: 20.10 Oporna glasba Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da je naš predobri soprog, brat, svak in stric, gospod Miroslav Zampa okrajni gozdar dne 14. januarja ob tri četrt na 6 zjutraj po daljšem trpljenju v starosti 57 let umrl. Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v ponedeljek, 16. januarja, ob pol 4. popoldne. Črnomelj, 14. januarja 1939. Žalujoča soproga in sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam lajšali gorje ob bridki Izgubi našega ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, deda, pradeda, brata, strica, tasta in 6vaka, gospoda Valentina Accetto stavbenika so tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gosp. primariju dr. Jenku, čč. duhovščini, čč. sestram, godbrnemu društvu »Sloga« za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 19. t m., ob pol 7. zjutraj y župni cerkvi Trnovo. Ljubljana, dne 15. januarja 1939. Žalujoči ostali. Nova slikarija v frančiškanski cerkvi v Kamniku Delo slikarja Cudermana. Kamnik, 13. januarja 1939. Kamniška frančiškanska cerkev, znamenita po svoji zidavi in zgodovini, je bila lani po zaslugi in vnetem prizadevanj gvardijana g. p. Bernardina Mlakarja poslikana. Že večkrat je bila javno l>oudarjena želja, da bi jo poslikal kak domač umetnik, lani pa se je tega kočljivega in odgovor- Cuderman: Jezus na Oljski gori (skica). nega dela lotil naš znani akad. slikar StaneCu-d e r m a n , ki je rojen Kainničan. Pred zimo je v glavnem dokončal delo, ki je v čast tej lepi hiši božji in v priznanje umetniku. Ko vstopiš v cerkev in 6e ozres proti stropu, učinkuje slikarija na te prvi hip kot velika pisana preproga, polna svetlih in živahnih barvnih kontrastov. Vse je tako pristno domače, polno življenja, skoraj veselo, vendar pa lepo v skladu z arhitekturo. Pri podrobnem razgledovanju slik pa opaziš, da se je slikar izkazal posebnega n oj-6tra v kompoziciji in razdelitvi efektov. Najprej obrneš pozornost na močno, rumenkasto svetlobo, ki ti sije nasproti izza pozlačenega svoda slavoloka. To svetlobo daje slika nad prezbiteriiein, ki zavzema ca. 100 m® velike kupole in predstavlja Jakobove sanje. Na pustih sivih skalah, s katerimi je slikar podaljšal, oziroma napravil nadvse posrečen prehod arhitekture oltarja v sliko, leži pa-tron frančiškanske cerkve sv. Jakob in sanja. V zlatorumenih tonih valovijo nad njim težki oblaki, katerih osredje se ritmično oblikuje v stopnišče, ki tiho izzveni v višave k žarišču vse svetlobe in njenemu izvoru — Bogu Očetu. Vsi angeli, stopajoči po stopnicah, so naslikani v lahnih prozornih barvah. — Najbližja imata mogočno razpete pe-roti — problem in delo, ki se ga slikarji navadno najrajši izognejo. Mojster Cuderman je to stran zelo dobro izvedel Barvno zanimiva je daljna krajina, mehko nebo in trdo odrezani obrisi oblakov, kar daje sliki prav poseben stil. Slikarija v kupoli še ni popolna. Zaradi velike razpetosti izgleda namreč [»slikana ploskev na obeh krajih, kjer segajo stranske stene vanjo, zelo speta. Slikar bo zato napravil letos še dve stranski sliki, ki bosta lepo izpopolnili praznino Slike v ladji predstavljajo scene iz Kristusovega življenja. Sedem slik nam prikazuje Kristusa kot učenika, čudodelca in odrešenika. V sliki na slavoloku je upodobljena Šaloma, ko prosi za svoja dva sinova. Impozantna je figura sedečega Jezusa v sredini, kako s stoičnim mirom posluša prošnjo priliznjene ženske. Okoli glavnih dveh oseb je razporejenih dvanajst apostolov, in 6icer v obliki vodoravno ležečega polkroga. Zelo ljubka je slika sv. Družine, kjer v senci hišice sedi Marija, za njo pa stoji sv. Jožef, oprt na sekiro. Oba opazujeta dete Jezusa, ki smehljajoč se hiti čez zeleno trato, nesoč v rokah od studenca vrč vode. Zraven je na drugi sliki lepo poudarjena tragika Oljske gore. Sliki Samarijanke in 1'2 letnega Jezusa v templu 6ta tudi zelo posrečeni. Na imitiranem mozaiku je slikar naslikal z močnim poudarkom štiri evangeliste, 6V. Cirila in Metoda ter sv. Mohorja in Fortunata. Banjasti strop v cerkveni ladji izpopolnjuje 12 angelov, ki trosijo cvetje in tako sijajne zaključujejo celotno slikarijo. Tudi veliko barvasto okno je delo slikarja Cuderman. Od katerekoli strani zagledaš slikarijo, na-pravlja kot celota lep vtis, ki bo pa še učinkovitejši, ko bo slikar naslikal še jKKlnožje v ladji in pa nekaj stranskih stenskih slik. Ko bo poslikana še cerkvena fasada, za katero pripravlja mojster prav originalen načrt, bo cerkev sv. Jakoba v Kamniku nudila obiskovalcem našega mesta prav posebno privlačnost, kar bo rezultat dela našega neumornega domačina akad. slikarja g. Staneta Cudermana. Cuderman: Sv. Marko (skica). na Pilsudskega. Umrla 6ta dva akademika, pesnik Lesmiana in dramatik Rostvvorovvski, namesto katerih sta bila izbrana pesnik Wierzynski in kritik Lorentowicz. Nagrado za mlade je v tem letu dobil pesnik St. Pientak za roman »Mladost Jaša Kunefala«. Vrsta literarnih nagrad se je letos povečala za nagrado mesta Kališa, ki jo je dobil pisatelj Otfinovvski. Druge nagrade so bile razdeljene takole: Državno knjižno nagrado je dobil kritik in literarni zgodovinar prof. W. Bo-rowy, nagrado mesta Varšave slavni pesnik akademik Leop. Staff, mesta Krakova H. Morstin, mesta Lvova prof. Bruchnalski. ki je nekaj mesecev nato umrl. Lelno nagrado časopisa Wiadomosci Li-terackie je dobil Jeremija Wasiutynski, bralci pa so izbrali Boya Zielenskiega. Še več revij je razdelilo nagrade, ki so jih dobili Galzynski, Z. Wa-silevvski, Gonsierovvski, A. Kawczynski ter Z. No-wakowski. Knjižni trg se jo letos izboljšal, čemur se zelo pri[>omogle jx>tovalne knjižnice ter novo ustanovljene vaške izposojevalnice. Največji uspeh ne samo tega leta, temveč sploh so dosegli zbrani spisi maršala Pilsudskega, katerih je bilo razprodanih 450.000 izvodov. Ob priliki 100 letnice rojstva pesnika Adama Asnyka so začela izhajati njegova zbrana dela. Napovedana so zbrana dela Dygasin-skiega Nadaljuje se izdaja pisem Orzeskovve in St. Veliko del poljske književnosti je bilo tudi letos prestavljenih v tuje jezike. Naj tukaj imenujemo samo nekaj najvažnejših: Estonci so prevedli Sienkiewiczevo trilogijo, Srbi prvikrat Malega viteza, ki izhaja prav sedaj v »Domoljubu« v tretjem slovenskem prevodu. Litvanci 60 prevedli Reymon-tove Kmete, Bulgari pa »Gospoda Tadeja« Mickie-viča. Izmed modernih pisateljev so prevajali »Za-rembino, Nalkowsko, Kuncevviczevo, Piaseckiega, Tuwima, Kaden - Bandrovvskiega, Ossendovvskiega, Morcinka itd. Mnogo so prevajali Pilsudskega ter knjige o raznih poljskih gosjXKlarskih in političnih vprašanjih v angleščini, francoščini, nemščini, madžarščini itd. Izšlo je več knjig v tujih jezikih tudi o poljskih problemih v preteklosti in sedanjosti, od katerih omenjam dva debela zvezka o poljskih-egipčanskih stikih. Gledališče Tega leta se je nenavadno povečal poset gledališč in to ne samo v prestolnici, temveč tudi na deželi. Sedaj je na Poljskem 33 velikih gledališč, od katerih jih je 14 v Varšavi, 6 pa je tako imenovanih potujočih gledališč. Izmed j>otu,jočih gledališč kaže največjo življenjsko silo gledališče v Katovvicah in v Bjaleinstoku. kjer so letos sezidali veliko monumentalno zgradbo. Novo gledališče je tudi postavljeno v Čenstohovi in v Varšavi. Staroslavno gledališče Boguslavvskega v Varšavi, v katerem je bilo sedaj kino, bo zopet posvečeno gledališki umetnosti. Največ uspeha na poljskih odrih je imela legionarska igra Z. Nowakov«kega »Kitica rožmarina«. Odlikovali pa sta se tudi drami Iwaszkiewicza »Maškerada« in Cwojdzinskiega »Temfieramehtf«: V inozemstvu pa so bile igrane: »Firma«, Hemarja ,v Ljubljani in .Zagr.e.l?u, razne igre Nalkowske, Iwaszkiewicza, Peržyns>kega v Estoniji, Finski in drugod. Skoraj vsa gledališča prirejaja tudi dijaške predstave. V Varšavi in Krakovu so celo stalna dijaška gledališča, kjer prirejajo igre iz pedagoških ozirov tudi za otroke. Neizmerno pa je tudi število diletanskih gledališč jk) vsej Poljski, ki se vsako leto s porastom ljudske kulture množijo. Film V področju poljskega filma tega leta ni prišlo do velikih sprememb, temveč se je ta panoga kulturnega udejstvovanja razvijala že po utrtih smernicah. Večino motivov je poljski film jemal iz znanih poljskih povesti, ki so že po svoji tradiciji pripomogli k večjemu razmahu kina. Razvoj se je pokazal samo v večji tehnični izpopolnjenosti, pri izdelovanju fotografij. Izmed filmov, ki so imeli kot umetniško delo največ uspeha, naj imenujemo: Ljudje z Vi6le, Strahovi, Meja, Profesor Vilču in Signali. Naslovi drugih tudi dobrih filmov pa so: Prva brigada, Kosciuszko pred Racla-vicami, Kraljica predmestja. Žene nad prepadom, Vresje. Materino srce. itd. itd. Veliko pozornost in velik napredek pa so vzbudila dela posameznih režiserjev in operaterjev kratkometražovega filma, ki lahko pokaže največji uspeh v filmu »Oderski ženij«. v katerem je uvekovečena igra Ludvika Šolskega. Filmski institut PAT skuša v sporazumu s šolskimi oblastmi dobiti čim več didaktičnih filmov, ki bi jih potem proizvajali v šolah kot pomožno šolsko sredstvo. Veliko upanje daje pred kratkim osnovano Društvo prijateljev poljskega filma, ki bo gledalo predvsem na višji umetniški nivo filma ter mu pomagalo tudi v propagandi. Škoda, da k nam tako redkokdaj zaide kak poljski film, če smo ga v Ljubljani sploh že kdaj gledali. Glasba Najzanimivejše središče poljske glasbe ni Varšava, temveč Poznanj, kjer je tudi odlično vodena opera. Tam je bil lega leta tudi prvi glasbeni teden na Poljskem z bogatim programom in visoko kvalitativno vrednostjo, ki je priklical v stolico Velikopoljske veliko tujih ljubiteljev glasbene kulture. Uprava opere v Varšavi sami pa je tega leta pripeljala vse udejstvovanje v katastrofo, kajti uslužbenci pri njej niso bili dobro plačani, kar je pripeljalo do splošnega štrajka. S pomočjo vlade ter drugih socialnih činiteljev se je posrečilo ta štrajk likvidirati v toliko, da opera deluje na istem nivoju, toda obstoj opere je še vedno odprto vprašanje. Končana so že pripravljalna dela za izdajo vseh glasbenih spisov slavnega Chopena pod uredništvom svetovno znanega vir-tuoza in bivšega predsednika poljske vlade Ignacija Padarevvskega. Tekom meseca januarja 1939 se bo pojavil na knjižnem trgu že prvi zvezek, fudi druga društva so v temelju izdala nekaj Chopenovih del, pa tudi biser staropoljske glasbo »Missa pulherrima«, ki jo je zložil Pienkel. V glasbenem svetu so bile zelo pogosto razne izmenjave in gostovanja v inozemstvu. Tako je orkester konservatorijskih dijakov gostoval v Stockholmu. opera Poznanjska v Milnchenu itd. Poljski pevci so odnesli po svetovnih odrih velike lovorjeve vence, tako pevka Eva Bandrowska v Breslavu, Londonu, Atenah in Bukarešti, Kiepura, slavni tenor, pa v Ameriki, kjer so imeli uspeh iudi Czapiicki, Werminska, ter zbor Dana, Wan-da Landovvska pa v Parizu in Milanu. Niedzielski v Afriki in Ameriki, Ada Sari v Pragi, Lintoiv.aH v Bolcariji, Turčiji in Grčiji, itd. itd. Si ran g Likovna umetnost Najvažnejši dogodek na polju likovne umetnosti je bila otvoritev Narodnega muzeja ,v novem monumentalnem poslopju, ki so ga prav lo leto končali in predali njenemu poslanstvu. V tej palači je zdaj nameščeno tudi vse državno likovno bogastvo »v večno hranjenje«, kakor pravi ofi-cielni akt predaje. Med najvažnejše razstave pa moramo šteti kolektivno razstavo kralja poljskih slikarjev Matejke, v varšavskem razstavnem j>a-viljonu ter v Krakovu, kakor tudi risbe in načrti v Narodnem muzeju ob priliki stoletnice njegovega rojstva. Prav tako je bila veleponionibna razstava Groltgerovih ciklov »Varšava-Polonia-Vojna« v spomin 75 letnice januarske vstaje. Dalje posmrtna razstava profesorja in rektorja akademije Axentowicza v Krakovu, jubilejna razstava Bratovščine sv. Luke v Varšavi, ter razstava poljske tkane umetnosti (preproge) davnih in sodobnih čaftv. kakor tudi razstava švedske in nemške umetne obrti Velik je bil uspeh poljske umetnosti na raznih mednarodnih razstavah, kjer je poljska likovna umetnost dostojno reprezentirala Poljake. Tako so bile na beneški Biennali poljski umetniki Boznanska, Wonsowicz, Szczepkovvski in Konia-szevvski razstavljeni v posebnem paviljonu. »Sodobna Poljska« je bila kolektivno razstavljena v Rapopersvvillti (skoraj 120 slik), kot svoj čas v Belgradu, prav tako v Atenah in Sofiji (150 grafičnih del). Rim in Milan sta videla razstavo polj-ske arhitekture, Chicago pa veliko razstavo poljske umetnosti sploh ter lepe poljske knjige. Razstava grafike je bila tudi v Amsterdamu, v Kanadi, v Newyorku, v Braziliji, Argentinijl itd. Velik uspeh kiparjev pomenita tudi ' nova spomenika Moniuszki v Lodzi, priorja Korde-ckega v Szczytnikah, ter Kurpinskega v Poznanju Šolstvo in narodna prosveta Razvoj šolstva v Poljski je še vedno aktualen, kajti veliko pokrajin je bilo svoj čas pod Rusijo in drug i mi tujimi državami zeio zanemarjenih Zdaj je število šolske mladino 5 milijonov, to je vsega prebivalstva. Skrb vlade gre za teiii da temu številu dijakov in otrok preskrbi zadostno število učiteljev ter da sezida higienske šole Kljub zmanjšanim kreditom je bilo letos ustanovljeno 2000 novih ljudskošolskih mest, 275 srednješolskih ter 200 strokovno-šolskih. Graditev novih sol, predvsem v vzhodnih okrajih, hitro napreduje. 1 ri tem kažejo veliko razumevanja za nove šolo posamezne okrajne oblasti, pa tudi privatniki, ki dobro sodelujejo pri ljudski prosveti s svojimi doneski. S priključitvijo Tešinskega je Poljakom pripadlo večje število šol ter kakih 700 učiteljev. I omembno dejstvo pri začetku šolskega lela je lo da se je veliko večje število dijakov kol prejšnja leta vpisalo v strokovne šole. Poljaki tako spoznavajo važnost strokovne izobrazbe ter nevarnost inteligenčne nadprodukcije brez stroge specializacije v stroki. Univerze delujejo normalno, trpe samo na pa pomanjkanju prostorov za svoje laboratorije, nsalnice itd. Zato so to leto dopolnili več univerz z novimi specialnimi poslopji in lo za štiri milijone zlotov. Ustanovili so sedem vseučiliških kateder. Za štipendije akademikom je država žrtvovala v letu 1938-1939 znesek 1,750.000 zlolov. Katoliška univerza v Lublinu je dobila yse pravico javnosti. Najmlajša univerza pa je Stomatološka akademija, ki bo v kratkem dobila svoje poslopje. IzvenšolsKa prosveta pa se je v tem letu posluževala istih melod kot prejšnja leta,, združevala se je v krožke pod vodstvom učiteljev (nad 200 takih krožkov!) ali pa na tečajih, katerih je bilo 6194. 12.000 učiteljev dela neutrudljivo za splosno izobrazbo zanemarjenih vasi, kar je zlasti jiotrebno na vzhodu. Poleg tega je organiziranih nad 5000 večernih tečajev za odrasle. Število javnih ljudskih univerz je bilo 139, internih pa 17. Prazgodovinska odkritja in varstvo spomenikov Delo na izkopavanju starih spomenikov se je to leto vršilo z največjimi uspehi na starem kraljevskem gradu Wawelu v Krakovu, kjer so pri kopanju kripte sv. Leonarda naleteli na grob škofa Maura iz XI. stoletja; dalje so izkopavali na grajski gori pri Wilni ter na razvalinah gradu kralja Balorega v Grodniu, pa tudi nadaljevali delo ob katedri v Poznanju. V Krakovu so pri cerkvi oo. dominikancev naleteli na ostanke Leška Črnega, pod Mogilnem pa so odkrili staro poljsko naselbino iz XI. stoletja. Izmed konservatorških del pa je bila najbolj važna v tem letu rekonstrukcija prelepe romarske cerkve iz XI. stoletja v Inovldzu pod Spalo, ki jo je ustanovil kralj Vladi-slav Herman. V Varšavi pa so odkrili odlomke stare utrdbe ter so uredili od temeljev stari zgodovinski arsenal. Kulturna izmenjava s tujimi državami Kulturne konvencije z drugimi državami so v tem letu zelo napredovale. V zadnjem času so jMidpisane kulturne konvencije s Finsko, dočim so podpisane že s Francijo, z Belgijo, s Švedsko, z Jugoslavijo, Ogrsko in Romunijo. V inozemstvu je sedem stolic za poljski jezik in književnost ter do-centur, poleg tega pa 27 lektoratov j>ol.jskega jezika ter 4 instituti poljske kulture. Da pa se te kulturne zveze z inozemstvom še bolj utrde, prireja država počitniške tečaje za inozemce, katerih je bilo to leto 100 in so preživljali odmerjen čas v Varšavi, Krakovu in v Poznanju. Smrt kulturnih delavcev Poljsko književnst je v tem letu zadela velil-.a izguba s smrtjo nekaj najboljših poljskih književnikov. Tako so umrli akademika pesnik Boleslav Lesmian in dramatik Hubert Rostvvorovvski ter starosta poljskih pisateljev Aleksander Svvienlo-chowski. Izmed likovnih umetnikov sta umrla rektor Axentowicz ter Stachievvicz. Poljsko znan-stvo pa je izgubilo več svojih predstavnikov, tako vseučiliške profesorje K. Twardowskegn, VVroblevv-skega, Pininskega, Ziechowskega, Bobovvskega, Bruclinalskega, Jankovvskega, Szobera. Izmed glasbenikov pa so umrli pevka Szymanowska, profesor Gantokovvski, K. Woycicki ter B. Koskovvski. -td. Vzdih za Karlom čapkom Vsak ti je rekel že kaj za slovo, le jaz nič, edino jaz; le rfike so padle mrtvd mi ob stas, ko ti je lek in življenje pošlo. Kako si me stri, moj mali, moj največji, s svojim odhodom v večnost in mraz; vkup sva živela, verjela sva sreči, umirala vkup — zdaj odvišna sem jaz. 01-stala važna kulturna središča za vso svojo okolico. Državna podjx>ra za razne štipendije, za znanstvene izdaje raznih knjik. podporo raznim znanstvenim društvom in umetniškim ustanovam je to leto zinašala 1,235.280 zlotov, kar je nekako 10 milijonov dinarjev. To je šlo iz tako imenovanega Fonda narodne kulture. Pri tej priliki naj omenimo ludi zgodovinske dni meseca oktobra, ko so Poljaki zopet zasedli Cieszyn z okolico, tako imenovano Zaolzje, kar so proslavljali po vsej državi kot veliko zmago njihove diplomacije Viden znak tega priznanja njihovim politikom je bilo tudi odlikovanje takih kulturnih ustanov, kakor so univerze v Lvovu in Varšavi, ki so dale doktorate honoris causae predsedniku republike Moscickemu, maršalu Smiglemu Ridzu ter zunanjemu ministru polkovniku Becku. Poljska akademija za literaturo pa je odlikovala bivšega poslanca v praškem parlamentu dr. Wolffa z lovorjevim vencem. . Znanost V znanstvenem življenju tega leta je bila največjega mednarodnega pomena »entretien«, ki jo je organiznral Mednarodni odbor za sodelovanje in-teligentov ter je bila posvečena razglabljanju novih fizikalnih teorij, ki je združila v Varšavi predstavnike prirodoslovnih znanosti vsega sveta, predvsem Evrope in Amerike. Ni pa bil to edini mednarodni kongres na Poljskem, kajti v Krakovu je bil kongres mednarodne komisije za mostove in inženirske konstrukcije ter tudi evropski shod ekonometričnega društva, mednarodni kongres livarjev, kongres mednarodnih zgodovinarjev in kongres filmol,jski in madžarski zgodovinarji svojo skupno znanstveno konferenco, na kateri eo sprejeli sklep, da izdajo zgodovino Madžarov v poljščini in zgodovino Poljakov v madžarščini. Poljski znanstveniki izkopavajo predzgodovinska najdišča v Egiptu, dalje raziskujejo podnebja na Islandiji, Finskem, Norveškem in Švedskem, se zanimajo za Spitzberge in srednjo Afriko. V velikem številu so 6e udeležili zgodovinarji mednarodnega kongresa zgodovinarjev v Curiliu ter ob tej priliki izdali veliko knjigo: Švica - Poljska, v kateri 60 zbrali gradivo vseh medsebojnih stikov. Poleg drugih kongresov po vsem svetu so se udeležili tudi medicinskega kongresa v Jugoslaviji. Njihove znanstvenike so vabili na razne univerze, kjer so predavali o svojih iznajdbah. Tako je n. pr. ravnatelj krakovske zvez-darne prof. Banachievvicz predaval tudi v Zagrebu. V teni letu je bilo ustanovljenih tudi več novih znanstvenih jx>stojank, tako n. pr. stolica letalskega prava na univerzi v Varšavi ter več observator.ij-skih postaj. Let v stratosfero, ki so ga pripravljali dve leti, pa se je zaradi j>ožara balona j>onesrečil. Izmed najvišjih znanstvenih ustanov naj imenujemo samo plodno delo poljske Akademije znanosti in umetnosti ter delovanje in izdajanje knjig društva Kase imena Miano\vskiega, ki izdaja tudi tro-jezični znanstveni časopis »Organon«, v katerem informira inozemstvo o vseh uspehih j>oljskega znanstva. Več znanstvenikov je dobila velika mednarodna odlikovanja, kot n. pr. predsednik republike Moscicki, ki je postal doktor honoris causae vseh oddelkov sofijske univerze. Znanstvene nagrade pa so prejeli tega leta bivši predsednik vlade prof. Bartel (mesta Lvova), zgodovinsko nagrado Fr. Bujak. znanstveno nagrado mesta Varšave prof. W6ycicki. Poljska akademija pa je nagradila celotno delo jirof. Briicknerja ter generala Kukiela za zgodovinsko delo »Vojna 1. 1912«. Literatura Poljska Akademija za književnost je tega leta dobila nova pravila ter je razširila svoj delokrog. Organizirala je predvsem polonistiične tečaje med srednješolsko mladino, s čemer je mnogo pripomogla k poglabljanju zanimanja za poljsko književnost. Sedaj pa se je lotila organizacije jx>moči za mlade književnike, da bi jih pošiljala na študije v inozemstvo s pomočjo novega fonda ime- MLADI SLOVENEC Mirko Kunčič: V vlaku Janezek bo postal pisatelj Trudna žalost z mano roma v .kraje tuje, kakor Črn gavran mi v srcu kljuje, kljuje. V nedogled brže vasice, potopljene v svetle sanje opoldanske mimo mene. Kakor lastovka nad rodnim gnezdom kroži misel moja in z jesenskim vetrom toži Tiho je mladost umrla tam za logom .,. Vlak ropočn v sive dalje: Zbogom, zbogom I Že teče ... Pnvelček je na cesti brcal žogo. Pa je žoga odletela z vso močjo v okno bližnje hiše in ubila šipo. Skozi ubito nkno je pomolil glavo razkačen mnž in zakričal: »Le čakaj, paglavec, šipn mi boš plačali« »Seveda,« se je zasmejal Pavrlček in se spustil v tek, »glejte, saj že tečem po denar!« Tončkova modrost Francek je pripovedoval Tončku: »Moj očka ima zrlo težko službo. Pismonnša je. Od jutra do večera mnra hoditi po mestu in raznašati pisma pn hišah.« Tonček je mnlo pomislil in zamodroval: »Ali ne bi bilo boljše, dn hi tvoj očka vsa ta pisma oddal kar na pošti?!« Raztreseni profesor Neki profesor, ki je bil daleč naokoli znan kot slaven učenjnk, se je napotil s svojim služabnikom v Afriko, da bi nabiral hrošče v znanstvrne namene. Nekega dne, ko je profesor ves zamaknjen ogledoval redkega hrošča, je njegov sluga zagledal leva, ki je lomastil proti njima. Sluga je prestrašeno zaklical: »Beživa, gospod profesor! Krvoločen lov prihaja !< »Pusti me pri miru!' pa je. zavrnil profesor. »Ujemi ga in vrži v steklenico s špiritom!« Kako pravimo... »Tale lonec pa teče ...« Ce ima lonec luknjo v dnu, pravimo, da teče. A tudi dečku, ki beži pred razkačenim k u ikoni, pravimo, da teče. Ta beseda ima torej dvojni pomen. Kako smešen prizorček bi bil, če bi lonec tekel pn dveh nogah, Tidimo na sliki, ki jo je imenitno pogodil mladi risar V e k o s I a v Ž i v i 6 , dijak I. dri. rel. gimn. v Ljubljani. Nadebudni pisatelj Janezek Piškur je zadnje čase napisal nekaj novih reči za svojo zbirko •Moje povesti«, ki jo bo izdal o sv. Nikoli. Iz te zanimive zbirke objavljamo danes na splošno željo spet tri zgodbe, da bo vesoljni svet videl, kakšen pisateljski talent je Janezek Piškur. Naš kozel Spisal Janezek Piškur, pisatelj. Na kozel imil spredaj glavo, zadaj pa rep. Če se obrne, ima pa glavo zadaj in rep »predaj. To jo zelo čudno Kdor ne verjame, naj pride pogledati Rcžunov Blaž, tisti, ki je bil »voj čas za konjederca, je rekel, da bi taksnega kozla lahko v cirk usti razkazovali. Režimov Blaž jo zelo moder in izkušen mož. Nikoli ne laže. Pod gobcem ima rusasto brado, na glavi pa roge. Z njimi pohode vsakega, ki se mu zameri. Zadnjič se je zaletel v samega gospoda župana, ki so mu z rdečo rutico mahali in ga dražili: »Meee, kozel, meee!« Ko so se gospod župan dostojanstveno pobrali, so si otipali trebušček, če je ie cel. Potlej so uradno požugali s pestjo in rekli: »To je žalitev slavne oblastil Slavna oblast je z menoj vred padla v blato. V ječo « preku-cuhom!« Hudo sem so z.bal za našega ubogega kozla, da ga ne bi obsodili na vislice. Pa ga niso. Gospodje orožniki so menda pozabili priti ponj. Sosedov Sultan Spisal Janezek Piškur, pisatelj. Pri sosedu imajo psa. Prav takšno ime ima, kot ga je nekoč imel turški cesar. Zakaj so mu dati lo ime, ne vetn. Sultan nima več turškega na sebi. Še rdečih hlač nel Edino, kar je podedoval po svojem znamenitem predniku, turškem cesarju, je velika požrešnost in krvoločnost. Požre vse, kar mu pride pod zobe. Zadnjič je celo škorenj našega očeta požrl. To se jc zgodilo takole: I Splezal sem na jablano v našem vrtu, da bi se prepričal, ali se jabolka kaj trdo držijo vej. Niso se držala trdno. Z lahkoto sem jih trgal in hrustal. Stričkov Dragi Kotičkov striček! — Dolgo Ti že nisem pisala, ker še zmerom čakam odgovora na svoje prvo pismo. Sama ne vem, kaj sem storila, da sem se Ti tako zamerila. Nestrpno vsak teden čakam nedelje, ko pismonnša prinese »Slovenca«. Najprej sežem o »Mladem Slovencu«. Zelo mi je všeč Tvoj ntiček. Posebno rada sem prebirala povesti mladega pisatelj« Janezka Piškurja. Najimenitnejša njegova zgodbica je bila »Naši ščurki«. Ali sem se smejala, ko sem jn brala! Lepo te pozdravlja M a r i joznal, da brata ni bilo več tu. Takrat je začel tuliti, da je vse v hiši vrelo skupaj. Mali ga je hotela potolažiti in mu je nežno prigovarjala. Vzela ga je v naročje in ga je zibala. Pa je bilo vse zaman. Markec je kričal in kričal. Tedaj ga je mati položila nazaj in mu je skušala dati steklenico. A jo je divje zadegal preko ograje na posteljici, da se je žvenketaje razbila. Ves dan 6e je na isti odločni način branil piti mleko. Tudi svoje sladke kaše, najljubše svoje jedače, ni maral jesti opoldne. Tesno je stisnil ustnice skupaj in jih je odprl le zato, da je obupno bruhal jok iz sebe. Kričal je, dokler ni bil ves vroč in se je izčrpan po-grezmil v vročični spanec, pa je venomer premetaval rokice okrog sebe in tipaje iskal. Dva dni je to trajalo. Brez moči in v solzah je vsa družina stala okrog posteljice. Dokler se ni zdravnik domislil, da bi Markca nesli na kliniko k njegovemu malemu bratcu. Mati ga je kar pograbila, zavila v odejo in odhitela na kliniko. Na kliniki je usmiljenka smehljaje se porinila še drugo posteljico k malemu bolniku, ki je bil pravkar zaspal. Obup novega kričača jo ie ganil. Vzela ga je v naročje in se z njim sklonila k obrazu spečega. Tedaj je Markec še enkrat za-ihtel, nato pa je vekanje utihnilo. Zdelo se je, da se je za hip sam začudil, da je bilo nenadoma vse tako tiho. Potem je z nežnimi rokicami segel po rjavih bratovih očeh, ki se je bil pravkar zbudil. Zasmejal se je in je gruleče kriknil, kakor se je bil od Levčka naučil. Nalo se je dal mirno položiti v posteljo in je izpil svojo steklenico hkrati z bratom. Od veselja in lakote je pil tako naglo, da se mu je dvakrat zaletelo, pa je le prvi izpil. Prazno steklenico je zmagoslavno držal kvišiku in jo kazal Levčku, ki je to z zadovoljnim smehljajem »vzel na znr.nje«. Toliko časa sta ostala skupaj na kliniki, dokler ni bil mali bolnik spet zdrav. Levčka bolezen ni oslabela in ni izgubil teka. Bratec zraven njega, ki je bil zmeraj dobre volje, |e poskrbel za to, da je vse tako ostalo, kakršno je bilo zmeraj med njima. Ne bojim se plamonečih bliskov žarnih, in ne strašim se beenenja sil viharnih. Groza me je le tiSin« negotove, ko srce pogreza v temne ae mrakove. Tega razodeti pa ne zna beseda, kar občuti duša, ko jo dvom razjeda. (Marija BrenčiS.) Posebna jabolčna jed Potrebuješ nekaj debelih jabolk, klobaatc.e, drobtine in presno maslo. Jabolka uiniješ, razpoloviš in izdolbeš. V iz-dolbine natlaftiš rezine klobasic in položiš jabolka v namazano skledo za peko, posuješ z drobtinicami Nato se je spet in spet trudil, da bi dvignil svojo plavolaso glavico. Tako dolgo jo je držal dvignjeno, dokler mu ni od napora kri šinila v glavo in se je začel tresti. A svojega malega tovariša nd za- Moške obleke Na sliki vidi*, da je moderno: Hlače ii fia- nelo so kratke. Ta moda je pa nastala tako, da je neki odlični Anglež vzel s seboj sinove, namesto svojih hlač, ko je odšel za več dni na obisk. Da se ne bi kdo norčeval iz njega, je tudi gostitelj obul prekratke hlače iz flanele. Ln že so bile take hlače v modi. Iz rokava gledajo manšeti. če se moreš vsak dan preobleči v svežo srajco, že moreš slediti to modo. Če pa nimaš toliko perila, pa ostani raiši pri stari modi z dolgimi rokavi suknjiča, sicer bo videti umazane manšete, ki bodo kukali iz prekratkega, a modernega rokava. Ni potrebno, da gre« na vsako svatbo. A če že moraš iti, tedaj se obleoi v contavav in se pokrij s cilindrom. Žakč ali smoking nista prijavna za take prilike. Isto velja za odlične obi- ske, č« se greš kam predstavit. Pomni, Ha Ima zdaj frak dolge škrice; v Parizu segajo baje do tal. Rokavice. Izberi si take, ki so ti prav. No imej umazanih belih rokavic; bolje nobenih. Kravata? Če imaš frak, ne smeš imeti črne pontljice, sicer bodo mislili, da si natakar. H coutavayu epada črna kravata. Rmnčarski telovnik je izjema, je brez modnih postav, a mora biti osebno poudarjena. Naj bo pestra, a taka, da pristoji osebi. Telovnik za k Iraku je bele barve. Ovratniki so odprti, a že se bolje počutiš v zaprtem, tt tega np more nihče zameriti. — Za razne prilike vprašai kroiača, ki pozna modne predpise. Saj se sicer večidel moških ne ogleduje v zrcalu drugače ko pri britju. (Preudari s pogledom na sliko, katero pokrivalo spada k tej ali oni oblekli) Na sliki vidiž čepico, ki sli® pokravalu Gren-landk. Praktična je zato, ker ad jo v burji moreš potegniti čez ušesa. Potrebuješ eno štreno rdeče in emo bele volne, dalje štiri pletilke št. 10 in štiri št 14. Pleteš najprej rob po ld. 11. Vzorec: 1. vrsto belo, 2. vrsto 3 bele p., 1 rdečo — do konca naokrog. 3. vrsto bglo, nato 3 vrste rdeče, pri čemer naj bodo lise bele in naj natančno vpa-dajo v vezivo rdečih. Vrsto začneš z 1 rdečo p., nakar sledi takoj 1 bela. Potem pleteš izmenoma 3 rdeče p. in 1 belo. Vse pa jasno razvidiš e elike. Začneš čepico spodal in nasnuješ na 8 pletilke št. 10 — 130 pentelj iz rdeče volne in pleteš rob 2 cm visoko. Potem začneš s pletilko št. 14 vzorec, in sicer z belo volno. Precej v prvi vrsti pomnožiš pentlje za 2 pentlji. Ko je čepica visoka 9 cm, spet snemaš po 2 pentlji in začneš kronico in se vedno ravnaš po vzorcu in pleteš: Pleteš 24 pentelj, nato vzameš 2 p. skupaj i,n to do konca vrste. Nato sledi 1 vrsta brez snemanja. Te dve vrsti ponavljaš, pri čemer spleteš pri slehernem snemanju po 1 p manj in paziš natančno na to, da so lise po vsakem snemanju na svojem mestu. Ko imaš le še 40 p. na pletilki, spleteš s tanjšimi pletilkami rob 2 cm visoko, nakar skleneš. Ta rob nato zavihaš, da tvori obroček. Kam je šel lovec? Na sliki St. 1. vidiš športnf muf, Id zahteva prav sočnatih, živih barv, na primer, belo in živo-modro. Spleteš si ga iz mehke, četvero-progaste volne, in sicer s 5 debelimi nogavičnimi pletilkami. Nasnuješ na 4 pletilke (50 pentelj modre volne in pleteš okroglo 8 vret levo in še 2 vrsti desno. Nato pleteš z b e 1 o volno, tako da napraviš v vsako pentljo po dve novi pentlji. S temi 120 pentljami pleteš okroglo 1 vrsto desno, 4 levo in še 2 desno. — Nato vzameš spet modro volno in naplaviš v vsako četrto pentljo 2 novi. Tako imaš 150 pentelj in pleteš 4 vrste desno, 6 levo in še 2 deeno. Potem sledi spet bela volna in pleteš brez dojemanja 2 vrsti desno, 4 levo, 2 desno —; nato z modro volno: 2 vrsti desno, 6 levo, 2 desiiio in spet z b e 1 o volno: 2 vrsti desno, 4 levo, 2 desno, nakar pleteš spet z modro volno: 2 vrsti deeno, 6 levo, 2 desno. Tako zmeraj spreminjaš barve, dokler ni muf zadosti velik in dokler ne začneš pentlje v zadnji desno spleteni progi snemati, da imaš v zadnji levi spleteni vrsti spet 60 pentelj. Na sliki šv. II. je muf iz enobarvne ali pisane, debele volne in pleteš z 2 debelima in 2 tenkima pletilkama. Najprej napleteš s tenkima pletilkama vrano 2 desno, 2 levo, nato z debelima in skleneš s tenkima. Slednjič, ko se&iješ muf, všiješ na primernem kraju torbico, ki se zapira na kovinasto zadrgo, ki ima njen premikač 2 čopki. (Glej sliko!) Ko muf izdeluješ, najprej sešiješ ličen, okrogel muf iz nekaj plasti vate, ki ga podložiš s svetlo, gladko svilo. Na ta muf oblečeš pletenega in ju sešiješ na stranoh močno skupaj. Neredna. s4a£ica. K upliva na vos organizem« obrosredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluj« in ima prijeten okus,]« ■ni ni. i. k. tmtru Zahtevajte povsod naš list! Zakon je razdrt Na več načinov je moči zakon porušiti, posledice porušenega zakona pa so zmeraj pretresljive. Globoko se zasekajo v gosjiodarsko in duševno življenje obeh zakoncev, še hujše vplivajo na otroke v družini, ki močno trpijo, če oče in mati nič več ne dasta drug na drugega. Zakon se utegne porušiti po zlobnih jezikih, po zakonolomstvu tega ali onega zakonca (ali obeh), |>o prepirljivosti, zanemarjenem gospodinjstvu in gospodarstvu ali zato, če so otroci prepuščeni sami eebi. Nikoli pa se ne bo zAkon razdrl ali omajal zaradi slabih gospodarskih prilik, a način, kako pronašaš pomanjkanje, pa more slabo vplivati na zakon. Vprav trpljenje in udaroi usode hi morali še tesneje povezati zakonca drugega z drugim, a histerični očitki, obtožhe in pritožbe in obupni izbruhi povzročajo hude rane zakonski enotnosti. Tu je na mestu stroga samozataja. Čeprav si v ■pomanjkanju, ki te zares boli, vendar si tega ne daj videti; resnična ljubezen je hudo prizadela ob pogledu na trpljenje svojega druga, čeprav more vsak sam v sebi vse pretrpeti. Zakon v prvih letih obstanka je ogrožen po nezdravih željah po zabavah, po lepih oblekah žene. Dobro je, če se družina že koj v začetku zaveda, koliko sme izdata za gospodinjstvo, koliko za stanovanje, obleke in razvedrilo. Z železno strogostjo morata paziti mož in žena na to, da nobeni lahkomiselni izdatki ne ovirajo gospodinjskih računov. Žena spada v hišo, tako so zahtevali v prejšnjih časih, vendar moremo tudi dandanašnji reči, da je srečna tista družina, kjer fti žena išče srečo v domačem krogu in kjer 60 ji otroci v najlepšo prisrčno zabavo. in poliješ s presnim maslom in daš v gorko pečico, kjer jed ostane, dokler niso jabolka mehka. Koliko časa bi to trajalo, ni moči povedati, ker niso vsa jabolka enake vrste. Preskusiš jih lahko s pletilko: čim gre lahko skozi jabolka, so jabolka za na mizo. Pustni krofi (Za 20 krofov.) Prespješ in segreješ 25 dkg bele moke in n«' rediš vtei>eno testo iz šestnaislinke litra mleka, 4 dkg ražfoptjoiie£h jtresiregft' masla, 2 rumenjakov, 5 dkg sladkorja, nekaj solii, žlice nima. 2V» dkg kvasa Vtepaš, da se more test6' Odločiti od ku-halnice, pokriješ s prtom in daš za 1 uro na toplo, da vzhaja. Nato razvaljaš testo na deski za Yt cm na debelo in izrežeš 40 okroglih kosov. Na vsak kos pride malo marelične mezge. Na vrh daš drugi kos, krof stisneš na robovih skupaj, spet izrežeš in polagaš krofe narobe na segret, z moko potresen prt. da spet vzhajajo. — V kožici razbeliš mast (dobro je, če je pomešana z maslom) in daješ vanjo »pet narobe krofe, tako da plavajo. Najprej jih cvreš v pokriti kožici, dokler niso na eni strani zlatoruineni: nato jih obrneš in ocvreš do konca v odprli kožici. Potem jih na situ ocediš, potreseš s sladkornim poprhom in še tople daš na mizo. Kdo more kocko sladkorja 7. vžigalico zažgati, tako da s plamenom dalj časa gori? Vsakdo se bo zaman trudil s tem, če no vč za malenkostno skrivnost: da je treba prej na skrivaj strpsti malo cigaretnega pepela na kocko, pa je že dovolj, da sladkor gori. Seveda daš drugim »neprepa-rirano« kocko. Pletena čepica s kronico Dva pletena mufa Naš domači zdravnik F. I. M. P.: Imate 15 let starega sina, ki ima pljučno in kontno tuberkulozo. Ko je bil slar 4 leta, se je zdravil v Topolščici. Vrnil se je zrlrav domov, čeprav je še 5 let pozimi pokašljeval. Pred dvemi leti je začel šepati. V bolnišnici je dobil mavec na noge. Internisti so ugotovili, da ima tudi pljuča močno prizadeta, in svetovali, da ga pošljete na Golnik. Kirurgi pa bo bili mnenja, naj bi šel iskat zdravja v Kraljevico. Napravili ste prošnjo in čakali 17 mesecev, dokler niste dobili obvestila, da je prostor za njega pripravljen. Medtem pa se jo bolezen razvijala in otrok je toliko oslabel, da ga je še samo kost in koža. Zelo kašlja, mnogo izpljuje, vročine ima do 38.5. Po zadnjem rentgenološkem pregledu ee je bolezen razširila čez obe jx>lovici pljuč. Svetujem naj vam, če bi bil še za na Golnik. Upanja vam, žal. ne morem veliko dati. Nadloga se naglo širi in veča. Menim, da bi bil za jx>t bolnik prešibak. Pokličite pa strokovnjaka za tuberkulozo, ki vam bo najlažje in najbolje svetoval. Pa tudi v tem primeru, če bi vam zdravnik odobril prevoz, se prej točno informirajte, če je prostor v zdravilišču, da ne boste otroka s prevozom brez jx)trebo mučili. Doma pa se ravnajte takole: Bolnika morate na vsak način izolirati. Naj ima sam svojo sobo, ki naj bo dovolj zračna in sončna ter primemo topla Pri postrežbi bodite previdni. Okužimo se lahko neposredno, če se n. pr. e takim bolnikom poljubljamo, ali pa jiosred-no. Nevarno je zlasti, če tak bolnik kašlja v nas Pri kašljanju letijo bolniku iz ust kapljice, ki vsebujejo velikansko množino (v 1 mg Izmečka 50(10 do 10.000) kužnih klic. Zato naj si bolnik pri kašlju vedno zasloni usta. Pljuva naj v nalašč zato pripravljene posode. Izmečke je najbolje se-žgati. Posode pa dobro razkužiti, najbolje prekuhati. Pa tudi s predmeti, ki jih bolnik uporablja, 6e lahko okužimo. Zalo si moramo roke |>o vsaki postrežbi bolnika skrbno razkužiti, n. pr. z lizo-lovo raztopino. Razkuževati pa moramo tudi predmete, ki jih bolnik uporablja. J. K. S. S. V. J. p. K.: Pri rentgenološkem pregledu so vam lansko leto ugotovili razširjenost srca. Zdravnik vam je predpisal kapljice. Nadloga se vam je do jeseni znatno izboljšala, kar sodile in opazujete po srčnih utripih. Čutili pa ste še vedno po hoji in težjih naporih močno utripanje srca. Zadnje čase se vam to dogaja tudi ponoči, ko popolnoma mirujete. Stari 6te 30 let, bolj sla- Pravni Robinska doklada za otroke državne uslužbenke. A. J. — Mati je poročena učiteljica, oče je že par let brez vsakega zaslužka. Vprašate, ali pripada materi-učiteljici rodbinska doklada za otroke? — Po uredbi o rodbinski dokladi državnih uslužbencev praviloma mati nima pravice do rodbinske doklade za otroke, če je ona državna uslužbenka, oče pa kakršnegakoli drugega poklica. Samo, če je oče siromašnega stanja in tudi nesposoben za pridobivanje, ima mati pravico do rodbinske doklade za otroka. Ako ji bo rodbinska doklada za otroka priznana, se ji bo izplačevala od prvega dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je vložila prijavo. Gostilničarja koncesija. F. Č. — Obrnile se na domače okrajno načelstvo, ki Vam bo dalo vsa potrebna navodila glede prošnje za gostilničarsko koncesijo. Izvršba na doto. K. F. — Bratu ste dolžni izplačati večji znesek dote. Bratov upnik namerava doto zarubiti. Mnenja ste, da sta Vi in brat zaščitena po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Vpra-šate, ali Ik> mogel upnik zarubiti bratovo doto in zahtevati takojšnje izplačilo? — Po našem mnenju ni nobene ovire za zarubitev bratove dote, ker se ta po uredbi ns smatra za kinetski dolg in ni zaščitena. Razširjenje služnosti pota. K. Š. — Preko vrta Vašega očeta je sosed vozil na svojo njivo in z njive. Pred leti je sosed njivo prodal, nakar je oče kupcu dovolil voziti preko vrta stavbni material za zgraditev hiše ter vse druge potrebne vožnje. Oče je posestvo izročil sinu. Vprašate aH sin lahko prekliče očetovo dovoljenje. Kupec, ki je kupil od očeta parcelo in zgradil hišo, namerava del parcele prodati tudi v stavbne svrhe. Ali more prevzemnik vrta zabraniti vožnjo stavbnega materiala za drugo hišo preko vrta? — Ako je bilo očetovo dovoljenje nepreklicno, ga sin ne more preklicati. Iz Vašega vprašanja izhaja, da je prejšnji lastnik vrta dovolil dovoz stavbnega materiala za zgraditev ene hiše. Zato 6e bo j>o našem mnenju lahko branilo dovažati preko vrta stavbni material za graditev druge hiše, ker bi to pomenilo pamolastno razširjevanje služnostne pravice poti preko vrta. Krajevni zbor. K. A. — Zakon o občinah izroča skrb za jiosebne pravice in koristi delov občin, ki tvorijo po svojem jioložaju in velikosti prirodne medsobojno razmejene edinice, krajevnemu zboru takih delov in krajevnemu starešini. Tudi \ aša občina je sklicala tak krajevni zbor zaradi elektrifikacije enega dela občine. Nekateri jiosestniki s sklepi krajevnega zbora niso zadovoljni in se ga tudi udeležili niso. Radi bi vedeli, če jih bo občina lahko prisilila, da plačujejo prispevke za daljnovod, čeprav ne bodo naročili elektrike? — V vprašanju samem navajate odstavke iz zakona o občinah, ki ga gotovo dobro |>oznate. Ker je bilo na Vašem zboru navzočih najmanj tretjina vpisanih volivcev, je zbor mogel veljavno sklepati. Samo zaradi nepravilnosti v poskoku krajevnega zl>ora se mora vsak volivec v roku 8 dni pritožiti na občinski odbor. Tak zbor lahko sklene pobiranje posebnih krajevnih naklad in to tudi za elektrifikacijo do-tičnega kraja. Zato se nezadovoljneži veljavnim sklejTom krajevnega zbora nd IhkIo^ mogli uspešno upirati, čeprav se zbora niso udeležiti. Plačilo kupnino z vložnimi knjižicami. K. J. — Pred 4 leti sle kupili hišo od denarnega zavoda in ete dpi kupnine poravnali z vložnimi knjižicami dotičnega zavoda. Zavod pa knjižic ni vzel v celoti v račun, ampak Vam je odbil nekaj procentov. Sedaj ste začeli o tem razmišljati in mislite, da je bilo tako postopanje zavoda nepravilno, zlasti ko Vam za ostanek dolga zaračunava visoke obresti. Vprašate, kaj bi se dalo sedaj narediti? — Sami ste pristali, da se pokrije del kupnine z vložnimi knjižicami in ste gotovo tudi pristali na odbitek, ker drugače ne bi bili izročili zavodu vložnih knji- iimmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMHiimuiiin ODREŽITE iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiimiiiimiiiiiiii ,,§M?iif!T mmmim^ | odgovarja samo na vprašanja, ka- § | terim je priložen tale odrezek. | | »Slovenec" 15. januarja S939 I puatuuuui illllllMllinitniMIIIIIIMtMIMIIimiMIIIIIIIMItlMIllIHtlllllllMIllllllltnillllMIlIlItlllMIlItllT?. botne postave, a zdravo in živale rodovine. Menite, da ste dobili to nadlogo pri vzdigovanju težkih bremen in v zadnjem času pri pregorečem iz|x>lnjevanju zakonskih dolžnosti. Menim, da bi bilo prav, če se ojunačite in stopite do strokovnjaka za notranje bolezni. Srce je zelo kočljiv organ. Brez preiskave prav in dobro svetovati je težko. Vsak bolnik rahi kolikor-toliko njemu odgovarjajočo nege. Ni, da bi zdravljenje kar posplošili, češ kar velja za enega, to velja tudi za drugega. Eno vam polagam na srce: Živite pametno, čimbolj mirno in preprosto. Držite se mere pri vseli svojih delih in pravilih, pa tudi v jedi in pi jači I K. P. B. P.: Pred pol letom ste zboleli za trebušnim tifusom. Od takrat vas stalno žene. Zdravili ste se že ponovno v bolnišnici in privatno, pa brez uspeha. Bolezen je postala kronična. Po vsakem zaužitju hrano vas boli tudi želodec. Oslabeli ste tako, da se bojite jetike. Stari sle 28 let, ne-oženjeni, dela sicer nimate pretežkega, ste pa vedno na nogah. Sklepam, da imate kronično vnetje črevesja, ki izvira iz prve bolezni. Nadloga je trdovratna in ji je težko priti do živega. Bolnik in zdravnik morata biti polna potrpežljivosti. Zdravljenje trnja mesece in mesece No smete pa izgubili poguma! Ozdravljivi so tudi najtežji primeri! Važna je prehrana. Vendar pa ne smemo skrčiti hrane preveč. Skušnja naš uči, da v takih primerih nimamo uspeha. Večkrat pomaga oslabelim prav to, da jih poredimo. S tem ojačimo odpornost tudi proti tej nadlogi. Predvsem se moramo ogibati jedi, ki vsebujejo dosti celuloze. Ne smete torej uživati: kompota, sadja, stročnic, orehov, črnega kruha, marmelade itd. Pa tudi mleka se morate ogibffti. V primerih, kjer ima bolnik malo želodčne kisline,' tudi krompirja v kosih ne sme uživati. Prav v težkih primerih pa moramo opustiti za nekaj časa tudi uživanje mesa, dovoljeno je le najbolj pusto in fino meso. Da pa se izognemo jTomanj-kanju vitaminov, ki so zelo važni za zdravje in rast človekovo, dodamo hrani majhne količine sve-žega soka ali soka korenja, rdeče pese in paradižnikov. To bi bila navodila, katerih se morate v splošnem držati. Menim pa, da je prav in dobro, če si izberete enega zdravnika in ne menjavate vedno, ker mora v tem primeru vsak vedno z nova začenjati. Zaupajte mu, prav gotovo vas pripelje do ozdravljenja! P. 0. v N. M. — Davčna kazen k pridobnini se vam je predpisala v smislu določb člena 137 zakona o neposrednih davkih, ker niste pravočasno vložili pridobninske prijave. Ako svoječasno, n. pr. zaradi bolezni, odsotnosti itd. niste bili v stanu, da bi pravočasno vložili pridobninsko prijavo, bi morali pač prosili davčno upravo, da vam v smislu člena 4 zakona o neposrednih davkih rok podaljša za določen čas. V tem primeru ne hi bilo davčne kazni. Vojnica. Pritožbe proti nepravilnemu predpisu vojnice je vložiti pri pristojni aavčni upravi. Rešuje jih finančna direkcija. V vašem primeru pa ne gre za nepravilno odmero vojnice, marveč za pogrešili vpis vaše osebe kot vojničarja v 6eznam vojnice, ki ga sestavljajo vojaška okrožja. V takem primeru kakor tudi |>ri nepravilni kategorizaciji je pa vlagati pritožilo pri komandi vojnega okrožja. Proti rešitvi komandanta vojnega okrožja je dopustna pritožila v 15 dneh na komando divizijske oblasti. Rentnina. Zakon o proračunskih dvanajstinah za leto 1030/37 z dne 29. julija 1035 (Službeni list št 68 iz leta 1935) določa v § 4fi glede odložitve odmere in izterjave že odmerjene rentnine kakor sledi: Kljub veljavnim zakonskim določbam se vzamejo zavezanci davka na rente, ki redno prijavljajo davčni upravi svoje terjatve in dogovorjene koristi od njih. ter dokažejo, da zaradi dolžnikove plačilne nezmožnosti ali zbog veljavnih zakonskih predpisov ne morejo dogovorjeno korist ostvariti, v posebno evidenco, davek pa se jim naknadno odmeri, vsakokrat od tistega dela koristi, ki se in kadar ee ostvari. Vsako korist, prejeto od takih terjatev, mora upnik v 15 dneh. ko jo je ostvaril, prijaviti. Drugače ga zadenejo posledice iz člena 138 znkonn o neposrednih davkih: če pa ga prijavi kdo drugi, ga zadenejo tudi druge, po zakonu določene posledica če lahko še kaj več od vas zahteva? — Kot nestalen delavec, najet samo za cepljenje drv, ni bil zavezan zavarovanju pri OUZ1) in zato ga vam ni bilo treba prijaviti. Nezgoda se je zgodila po nesreči delavca samega in mora zato sam trpeti posledice. Od vas ne more zahtevati nobene odškodnine. Koliko vajencev smo imeti obrtnik? R. K. Vprašate, ali sme imeti mojster, ki dela sam z enim pomočnikom, dva vajenca. Po uredbi o ureditvi razmerja učencev proti številu pomočnikov v trgovinskih in rokodelskih obratih in v delavnicah, v katerih se upravljajo rokodelske obrti, smejo biti istočasno na učenju: po en učenec, če dela imetnik obrta ali z enim pomočnikom; po dva učenca, če je zaposlenih v obratu 2—5 pomočnikov; po trije učenci, če je zaposlenih v obratu 6—10 pomočnikov; po štiri učence, če je zaposlenih v obratu več kot 10 pomočnikov. Več kot štirje učenci ne smejo biti istočasno na učenju v enem trgovinskem ali rokodelskem obratu. V izjemnih primerih, kadar je to )>o izrednih okolnostih ali po tehniki dela v taki stroki potrebno, sme odobriti ban i>o zaslišanju pristojnili zbornic, da se zviša število učencev za dotično 6troko nad določeno najmanjše število. Veroučna nagrada. A. P. Če vam občina ne izplača pravilno odobrene veroučne nagrade, se obrnite na pristojno nadzorno oblastvo, t. j. na okrajno načelstvo, ki bo že našlo način, da se občina pripravi do izplačila svojih obveznosti. Potrjen v 28. letu starosti. A. R. T. Mladenič je bil sprva potrjen, a po treh mesecih kot začasno liesjjosohen odpuščen iz vojaške službe. V 28. letu starosti je bil zopet poklican na nabor, kjer je bil potrjen in je bil nato poklican na odslužitev kadrovskega roka. Vprašate, ali nima pravice do ojirostitve, ker bo kmalu 28 let star. Po predpisih zakona o ustroju vojske in mornarice so med drugimi od službe v stalnem kadru odpuščeni začasno nesposobni, ki do dovršenega 27. leta starosti ne jiostanejo sposobni. Ako je bil mladenič po dovršenem 27. letu starosti spoznan za sposobnega in nato vpoklican, bi bil moral v treh mesecih od dne, ko se je izvršil nabor, vložiti pritožbo pri poveljniku pristojnega Vojaškega okrožja. Če se jo res zgodila jiomota, lahko vojaška oblast po uradni dolžnosti popravi poslovanje naborne komisije. Ta ugodnost ne velja za tiste upnike, ki jih kdo ovadi, preden podajo prijavo, najsi svojih terjatev še niso ostvarili. če je pa zavezancu po prej redno vloženih prijavah davek na rente že odmerjen, počaka davčno oblastvo na vloženo in dovolj utemeljeno upnikovo zahtevo z izterjavo neplačanega odmerjenega davka do plačila dotičnih obresti, odnosno kake druge koristi (rente!); odmero in izterjavo rentnine za prihodnja leta pa izvrši po določbi prvega odstavka tega Smisel to zakonske določbe je tale: Po členu 68 zakona o neposrednih davkih se odmeri rehtnina, in sicer vsako leto po višini obresti ali rente, ki tnu pritiče, ne glede na okol-nost, ali sem dotično dogovorjene obresti (odnosno dotično dogovorjeno rento) v predidočem koledarskem letu bodisi v celoti bodisi delno )>rc-jel ali ne. Za odmero rentnine zadošča torej po zgoraj citiranem členu 68 zakona o neposrednih davkih že pravica do obresti, oziroma pravica do rente. S proračunskim zakonom za leto 1935/36 je pa finančna uprava pristala na željo davkoplačevalcev na to, da se odmera rentnine, oziroma plačilo že odmerjene rentnine odgodi, ako upnik bodisi v celoti bodisi delno ni |>rejel dogovorjenih obresti ali pa dogovorjene rento. Teh davčnih ugodnosti je pa upnik deležen le pod pogojem: a) da je na predpisani način vložil prijavo za odmero rentnine. v kateri je navedel tako višino terjatve kol dogovorjene obresti, oziroma rento, b) da je v davčni prijavi ali pa s posebno vlogo izrecno zaprosil davčno upravo, da počaka z odmero rentnine, ker obresti, oziroma rente ni preje! v pretočenem letu. Čim upnik naknadno prejme obresti odnosno rento (bodisi v celoti, bodisi delno), mora lo prijaviti davčni upravi, ker ga sicer zadene davčna kaze a. VSak nima toliko denarja, da mo-HHHB re potovati v kopališče toda vsakdo ^^^^^^ bi moral dati za zdravje letno 100— ^ 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci iz RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI Nepreviden kupec. D. A. G. — Kupili ste parcelo na kateri je bilo vknjiženega nekaj dolga. Prodajalec se je zavezal, da bo do določenega roka preskrbel izbris vknjižbe zastavne pravice za do-tični dolg. Besede ni držal. Pač pa se je pozneje še zadolžil in se je novi upnik vknjižil na kupljeno parcelo. Vprašate, kaj bi sedaj storili in ali morete tožiti prodajalca, da preskrbi izbris vkniž-be. — Brez dovaljenja vknjiženih upnikov ne bo mogoče doseči izbrisa zastavne pravice. Upniki pa najbrže ne bodo dali dovoljenja, dokler ne bo dolg poplačan. Zato zahtevajte od prodajalca, da plača do.lg. Določite mu za plačilo dolga in za izbris vknjižbe zastavne pravice primeren rok, s pretnjo. da drugače odstopite od pogodbe. Vse je odvisno od tega, ali ima prodajalec kakšno imovino ali nc Če Ima zadostno imovino, boste pač lahko dosegli, da prodajalec izpolni pogodba. Če pa nima imovine, boste morali pa sami gledali, da upnike plačate in dosežete izbris dolga. Prodajalca pa v tem primeru lahko prijavite državnemu tožilstvu, ki ga bo preganjala radi goljufije. Vštetje vojnih let. B. M. L. — Odgovor na Vaše vprašanje smo objavili v nedeljo 11. dec. t. 1. Rodbinska pokojnina po očimu. M. B. Očim je adoptiral svojo pastorko. Vprašate, ali bi imela pravico do rodbinske pokojnine, ako ji umrje mati, ki ima pravico do pokojnine po možu. Ali bi pastorka dobila pokojnino po očimu, če ne bi bila adoptirana. — Niti pastorka, niti adoptiran (po.si-novljen) otrok nima pravice do rodbinske pokojnine po državnem uslužbencu. Rodbinska pokojnina pripada le zakoniti ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali po.zakonjenim. dnevno več mleka kol pri dvakratni molži. Pri pr-vesnicah pa zato ni priporočljivo, ker jim treba vime pogosto obdelovati, da se jim bo,lj razvija in postane krava bolj mlečna. Pri ostalih kravah pa lahko mirno preidete iz trikratne na dvakratno dnevno molžo. Vendar naj bo pri tem razdobje med o.bema molžema približno enaka: na primer zjutraj ob šestih in zvečer ob šestih. Koristno je tudi krmiti samo dvakrat na dan. Živina porabi manj krme, tisto pa dobro izkoristi, ker ima dovolj miru za prežvekovanje in prebavljanje. Tudi zaradi mraza manj trpi, ker se hlev prezrači samo dvakrat dnevno. Naš živinozdravnik F. II. č. V okolici Č. se je pojavil nenavaden primer, da poginjajo mladi psi od 1 do 2 leti stari. Psi postanejo otožni, nočejo jesti, iz"nosa'se cedi neka sluz, počasi hirajo, dokler ne poginejo. Doslej je na opisani način poginilo že okrog 25 psov. Prosim navodila, kakšna sredstva so proti tej bolezni. Odgovor: Ker o tej bolezni še nisem poročal v >Sloveneu«, jo bom zdaj natančneje opisal. Pasja kuga je akutna, nalezljiva kužna bolezen, kateri še danes ne poznamo vzroka. Francoski učenjaki menijo, da je vzrok nevidl.jiv povzročitelj, ki gre skozi najgostejiša cedila. Biva samo v začetku bolezni v slini. Če ga ubrizgaš zdravim psom, dobi jo po 3 do 4 dneh vročico, vnetje očesne veznice, vnetje nosne sluznice in kašelj. Po 8 do 10 dneh mozoljasto vnetje kože in gnojni nosni izliv, po 2 do 3 tednih pa smrtno kataralno vnetje pljuč. Drugi sumničijo bacil canicidus kot povzročitelja pasje kuge, tudi z njim se lahko umetno povzroča slika kataralne in živčne oblike pasje kuge. V Ameriki imajo bacil bronchicanis za povzročitelja. Kužna snov pride v telo najpogosteje z zrakom pri dihanju. Če se živali prehladijo, onieh-kužijo in nepravilno hranijo, nepravilno vzgoje, če izgubijo kri ali pa če imajo angleško bolezen, nagibi jajo k pasji kugi. Če jo prebolijo, se navadno delj časa ne morejo okužiti. Čas razvoja bolezni je povprečno 4 do 7 dni, najmanj pa 3 dni. Pasja kuga je najpogostejša kužna bolezen psov. Napade pse posebno od 1. do 2. leta življenja. Posebno pogosta je poleti in v večjih mestih. Od nje bolehajo tudi mačke, lisice, volki, šakali, hijene in opice. Slika bolezni je jako raznolična. Razlikujemo po organih, ki so zboleli razne oblike pasje kuge in to: kataralno, želodčno (gastrično), živčno in očesno obliko. Kataralna oblika se nahaja v sluznici čutil za dihanje. Zbolijo: nos, grlo in pljuča. Želodčna oblika se pokaže v kataru želodca in črev, pomanjkanju teka, bruhanju in propadu. (Smrdljivo sluzasto in krvavo blato). V seču najdemo beljakovino in žolčno barvo. Živčna oblika se pokaže v draženju in omrtvičenju središča živčnega sestava. Očesna oblika se pokaže v dveh raznih oblikah. ki jih razlikuje samo strokovnjak. Smrtnost je 50 do 60%. Bolezen traja 3 do 4 tedne. Zd ravljenje: Zanesljivo zdravilo proti pasji kugi ni znano. Zato so jo do pred nekaj leti zdravili po znakih (simptomatično). V zadnjih letih sem imel uspeli z Omnadinom, ki ga naj uporablja samo strokovnjak. Jugoslovanski »Seru niza vod« priporoča imuni serum proti pasji kugi »Behring« in »Yalren vakcinoc proti nuzinfekciji pri pasji kugi. Ker njih učinka nisem preizkusil, uspeha ne morem zagotoviti. A. B. T. Lj. Radi bi uničili svojega psa »Malte-zerjat, ki je bolan. Vprašate, kako bi to v Ljubljani lahko napravili. Odgovor: Na klavnici ne ubijajo psov z električnim tokom, temveč samo prašiče. Z injekcijo ciankalija je pes takoj mrtev brez bolečin. Zaradi tega bi se morali onrnili na sreskega živino-zdravnika gosp. Kovača ali pa g. dr. De Gleria na banovini. — Najbolje pa je, da ee obrnete na konjaca, ki ga ustreli in mu napravi grob. Širite katoliško časopisje! nasveti žic. Ker ste imeli pravico z vložnimi knjižicami razpolagati, 6te lahko iste izročili tudi pori nominalno vrednostjo. Če ste se sedaj premislili in mislite, da niste dobro postopali, se pač ne da s silo ničesar spremeniti. Lahko pa seveda prosite pri denarnem zavodu, da se Vam naknadno uračuna tudi tisti znesek, ki ga Vam je zavod tedaj odbil. S kakšno tožbo pa ne bo mogoče ničesar napraviti, Zamenjava nepremičnin z inozemskim državljanom. A. II. L. — Vaš sorodnik, ki je nemški državljan, ima v Nemčiji hišo. Rad bi se preselil v našo državo ter bi rad zamenjal svojo hišo v Nemčiji s kakšnim hišnim posestnikom, ki ima liišo v naši državi. Vprašate, ali bi našo oblasti tako nie-njavo dovolile, in katere oblasti so pristojne! za izdajo takega dovoljenja- vVpra«ata ti*divt<če^|iB so dala hiša, ki bi jo Vaš sorodnik na tak način dobil v naši državi, morda prepisati na sorodu i kovo ličer. — Za prenos lastninske pravice na nepremičninah s pravnimi posli med živimi je potrebno v naših krajih odobritev komisije za odobritev prenosa nepremičnin. Državljani tujih držav pa morejo pridobiti lastnino na nepremičninah, ki leže na ozemlju naše države, do 50 km od meje ali od morske obale samo s predhodnim dovoljenjem ministra za vojsko in mornarico in ministra za notranje |iosle. Brez te predhodne pritrditve ne smejo opraviti sodišča in ostala pristojna oblativa prenosa lastninske pravice na ime tujega državljana, niti sploh sodelovati pri takem poslu. Vaš sorodnik bi si moral za pridobitev lastnine hiše v krajih, ki jih navajate (Ljubljana, Maribor, Celje) najprej izposlovati dovoljenje navedenih ministrov. Šele jx>tem Ik> lahko predložil pogodbo v odobritev komisiji za odobritev prenosa nepremičnin, ki posluje na sedežu vsakega okrajnega sodišča. Če je sorodnikova hči naša državljanka in bi ona hotela pridobiti lastnino hiše v naši državi, bo treba pogodbo predložiti samo navedeni komisiji v odobritev. Nezgoda pri cepljenju drv. K. D. - Brezposel-niku ste dali cepiti drva. Pri tem si je po nesreči vsekal v palec leve roke. Za štiriurno delo in z ozirom na nezgodo ste mu dali 22 din. Vprašate, Kmetijski nasveti I. I. G. B. Prosimo ponovile vprašanje, ker uredništvo ni prejelo vašega pisma. Zmrzla krma je kravam nevarna. I. R. S. — Slišali sle, da krava zvrže, če požre kaj zmrzlega. Radi bi vedeli, če je nevarno brejim kravam po-kladati rezanco, ki ste ji primešali zreške pese in repe ter poškropili s slano vodo. Ker pustite to čez noč v krmil niči, vam zmrzne Je-li taka zmrzla krma škoduje? — Vsaka zmrzla krma, ki jo po-kladate brejim kravam, lahko povzroči zvrženje. Zato ne pokladajte take zmrzline. Pustite tako pripravljeno rezanco čez noč v hlevu, da se nekoliko ogreje in da ne more zmrzniti. Samo v takem stanju jo pokladajte, sicer se vam pri brejih kravah lahko dogodi nesreča. Zmrzla pesa se da še pokrmiti. S. R. O. — V mrzli kleti vam je zmrznila tudi pesa. Radi bi vedeli, če se še da pokrmiti in na kak način treba z njo postopati. — Zmrznjena pesa se da še uporabiti za krmo, vendar treba z njo previdno postopati; Zmrznjene je' ni pokladati, ker jc živina ne žre; če jo pa, tedaj se je bati prehlada prebavil, kar zna imeti hude posledice. S zmrznjeno peso je ravnati tako-le: Vzemite jo iz kupa toliko, kolikor jo rabite za enodnevno pokladanje v malih množinah. To postavite na topel prosto,r, na primer v hlev ali v svinjsko kuhinjo, da se počasi odlaja. Ko sc je odtajala, jo zložite na še bolj topel prostor, da se nekoliko ogreje. Šele tako toplo peso brez nevarnosti pokladate živini. Najbolje se izkoristi zrezana in pomešana med rezanci. Nikar pa ne pustite odtajene pese več časa na toplem prostoru, kajti taka začne kaj rada gniti ali se razkrajati in tedaj ni več za klajo. Bo.lje jo je pustiti na kupu zmrznjeno tako dolgo, dokler se jo ne rabi, kot na v odtajanem 6tanju, ker se taka ne drži. Škodljivo je tudi, če odtajano ko-restvo pokladama živini v prevelikih množinah. Tedaj kaj rado slabo vpliva na prebavila in živina oboli. Krave molsti dvakrat dnevno. F. D. Š. L. — Želite nasvet, če je dobro v zimskih mesecih krave molsti samo dvakrat na dan in to zjutraj in zvečer. — Seveda je to dobro za večino, krav, izvzete so le one, ki so po teletu oziroma, jih tele sesa in prvesnice. Teletne krave imajo veliko mleka, zato jih ne smemo tako dolgo pustiti neizmolžene, sicer 6e mleka v vimenu ne more naprej tvoriti. Torej pri trikratni molži dobimo pri teh kravah Davčna posvetovalnica Luža in vojskovodja Ko je Filippo Maria Visconti sklenil, da bo z vojsko napadel Benetke, je začel iskati novega vojskovodjo. Njegov dvor se je kar tresel, kadar se je vojvoda za kaj velikega odločil. Okrutnost tirana je bila prav tolikšna kakor njegova modrost. Strahotne stvari so se prišepeiavale o njem, govoričili so o grozotnih umorih, ki so jih izvrševali v njegovem imenu. Tistega dne, ko so ee mu morali predstaviti novi poveljniki In vojskovodje, da bi med njimi izbiral, je bil še posebej slabe volje. Slugi, ki mu je bil to jutro prinesel zajtrk, se je ponesrečilo, da je polil malce vina; vojvoda ga je dal prebičati. Tajni pisarji in tajniki, dvorni pesniki in ministri so drhte stali v sprejemni dvorani in so so komaj upali spregovoriti. Slednjič se je pojavil Filippo in je koj, kot je bila to njegova navada, pristopil k velikemu oknu. Lilo je ko iz škafa, in gospodje svetniki, ki so se vljudno postavili za kneza, so topo in plašno zrli na velikansko lužo, ki se je bila natekla na dvorišču. »Potrebujem,« je dejal vojvoda, »moža, jeklenega človeka, ki bi imel kaj v glavi in v srcu.« Takoj so začeli svetniki navajati imena. Imenovali so Piccininna, Braccia in še več drugih, a Filippo je molčal. Vsi so se oddahnili, ko je he-rold zatrobil v rog in je naznanil prihod vojskovodij. Filippo je stal pri oknu, gledal, kako so pri- ' šli na dvorišče, in je dejal: »Novi vojskovodja je Colleoni.« Druge je dal odsloviti in jih ni sprejel, kar je bilo neznansko nevljudno, a ta človek se ni nikoli dosti zmenil za ceremonije. Ko je vstopil Colleoni, velik, plečat mož, plamtečih, črnih oči, je vojvoda z njim jako prisrčno govoril, prosil ga je, naj ee kar po domače uredi v palači in ga je slednjič odslovil s takim prijaznim smehljajem, kakršnega nI bil še nikoli nihče deležen. Dvorjani ki, ki so se bili doslej komaj upali črhniti besedico, so vojvodi čestitali, da je izbral takšnega vojskovodjo. Jecljaje so izgovarjali razne vljudnosti, a Filippo jim je na kratko odrezal besedo, rekoč: »Nikar ne čvekajte! Vi bi mi bili čestitali, tudi čo bi si bil svojega dvornega norčka izbral za vojskovodjo 1« Eden od teh strahopetcev, ki je moral zmera kakšno povedati, da se Je razlikoval od drugih, je spregovoril z globokim priklonom: »Čestitamo ti, vojvoda, čeprav ne razumemo tvoje izbire, in naše čestitke so le poklon tvoji modrosti. Povej nam vendar, kaj te je napotilo, da si izbral vprav tega Colleonija, tega kmetavzarja iz Bergama?« »Povedal ti boni,« je rekel vojvoda, »čeprav si samo priskuten čvekač, le da si malo bolj drzen kot drugi.« Nato je vojvoda spet povzel: »Videl sem jih, kako so prihajali. Najprej je prišel mali Piccininno, ta opica, oblečen po španski modi, ves v žametu in v svili. Stopil je s konja, ko da bi imel krono na glavi, in ko je šel preko dvorišča, se j<» v velikem loku izognil luž. Nato je prišel Braceio, kot ste videli, umazal si je čevlje, in koj jo odstopil, tla bi si izbral drugo pot do vrat. In slednjič je prišel ta' Colleoni. Dolgih, okornih korakov je stopal preko dvorišča do luže, in treščil je kar v sredo luže, ta kinetavzar, ves se je umazal, kot ste videli, pa se niti za hip ni zmenil za obleko, še pogledal se ni. Prvi,« je govoril vojvoda dalje, »ki se je luži izognil, bo storil isto, ko bo zapazil prvo oviro na bojišču in se bo dal podkupiti po Benečanih. Drugi, ki je šel nazaj, bo pri prvi priliki zbežal. Tale klada iz Bergama pa pozna eno samo pot — najkrajšo. Kakor je pljusknil v tole lužo, prav tako bo treščil na sovražnika.« Vojvoda se je obrnil in je odšel iz dvorane. Še isto leto je Colleoni premagal benečansko armado. (R. Hess.) Planinska krčma Bilo je tisti dan po novem letu. Prazno, ravno cesto na planem je že davno tega zasnežilo. A beli sneg je še vedno neprenehoma padal na belo in tiho puščo med temačnimi vrhovi gora. Skozi padajoči sneg je bilo na vse strani videtii kopasle grbavine. To so bili gorski vrhovi. Planota sredi njih je bila ravna ko ralna zemlja. In tiha je bila, tako tiha, kakor prazna cerkev. Tu je vzduh rezal v pljuča in bil sladak kot zrelo sadje. Ničesar ni bilo tukaj, prav ničesar; le snežinke eo se tiho in navpično usipale na zapadli 6neg. Visoko zgoraj je bilo nemara nebo; toda težko, zakaj skoraj ni bilo verjeti, da je na svetu še kaj razen te ravne bele planote sredi kopastih gorskih vrhov in nepranehljivega sneženja. Zdajci je zavel od vzhoda sem človeški dih. Še malo, in pojavile so se tri postave — temne, čeprav jib je bil pobelil sneg. Tihe in sklonjene so ee prikazale druga za drugo. Vodnik je imel plašč čez glavo, puško s kopitom navzgor in z jermenom preko desne rame, navprek pa obešeni dve prtneni mošnji streliva. Obut je bil v črne škornje. Mlade in srepe oči so mu trudno strmele v snežni metež. Komaj da je privzdigoval noge in 6 škornji raz-grebai sneg in rahlo zemljo. Drugi jc bil v usnjeni suknji na pas. Ena roka mu je mlahavo visela, z drugo se je grabil za prsi. Gredoč se je ojiotekal, glava pa mu je kin-kala in se majala. Z ohlapnega pasu mu je opletal tul e pištolo. Plašč je bil okrvavljen, roka tudi, in na črnih golenicah, ki se je po njih talil smeg v kalne curke, je bila strjena kri. Gledal je izgubljeno, a zobe je imel stisnjene. Včasih je razklenil čeljusti, globoko zajel sapo in zahropel. Tretji je hodil pokonci. Bil je brez plašča in gologlav. Lasje so se mu kodrali in med kodre so se mu bile nabrale majhne redi snega kakor na kip pozimi. Imel je ponosen in pogumen bronast obraz, ki se ni zdel ne ganjen ne utrujen. Zdaj pa zdaj je stresel svoje veliko telo in sneg je odšelestel z obleke in s težkega svežnja, ki ga je nosil oprtiv. Vrh tega je imel pod pazduho še dvoje v svršnico zavitih pušk in v desni roki majhen lesen zaboj, navezan na usnjenem jermenu. Hodili so počasi, sledč si po stopinjah. Odtise nog je sneg sproti zasipal. Za njimi je ostajalo spet tiho, kakor je bilo poprej. Sprednji mož je postal ln dvignil oči, da se razgleda. Drugi se je opotekel vanj, zaječal ob bolečine in se ga s prosto roko oprijel, da se je udržal Tretji je postavil leseni zaboj na tla in preložil svoj 6veženj. »Kje le smo zdaj?« je vprašal. Njegov glas je votlo izzvenel v tišino, ki je vanjo nekajkrat puhnila vroča sapa, kakor izpuhne 6opara iz stroja, ki začne delovati. »Ne vem,« je zamrmral mož spredaj. »Pogum, poveljnik! Zdaj že ne moremo biti več daleč. Na cesti smo na vsak način. Prav tu pred nami bi morala biti. Pa le nič ne vidim. V kotanji je pač. Zato je ni videti.« »Kaj je v kotanji, Jack?« je poprašal ranjenec. »Naj ležem kar tu! Spet krvavi!« »Vztrajajte, poveljnik!« je bodril sprednji. Čez pol minute bomo v planinski krčmi. 0 Bog!« »Zadeni mi ga na hrbet 1« je velel zadnji. »Ti pa robo nosi!« »Ni treba. Hodil bom,« je zavrnil ranjeni. »Do tja bom že še. Ali onih ni nič videti?« Z očmi so buljili nazaj. A tam je bilo vse mirno. Le snežilo je, pošastno tiho in kakor da se spušča zavesa. »Naprej torej!« je rekel orni večji. »Poveljnik, naslonite se name!« Krenili so dalje. Ranjenec je ječal in noge so mu začele podrsavati. Ne dolgo, in začel je pod-molklo blesti. Spet so poslali. Ne da bi kaj rekel, si je večji nadel tovariša počez na pleča. Drugi si je natvezel opremo in znova so nadaljevali pot. Vrh pred njimi ee je zvečal. Nič več ni bil le brezoblična gmola. Skozi snežno zaveso se je zdel, kakor da se počasi pomika proli njim in na kvišku. Zrak je postal še redkejši. Bil je redek ko na visoki gori. A kmalu 6e jim je skozi mrč in sneg za trenutek pokazala daljna ravan med dvema gorskima vrhovoma. Tu spodaj je bila. tiha kakor jezersko dno. Pobočja gora so se ugrezala varno in postajala temnejša; zakaj tam doli ni anežilo. Torej ie bilo na evelu le še tudi kaj dru- gega kot sneg. Toda na oči je bila ta nezasneZena planota mračna in nepristopna. »Tu mora biti!« je dejal vodnik. »Zakaj neiki je ne vidimo? V zavetju te gore je! Nekaj macesnov in skedenj z rdečo streho! Saj sem vendar v tej krčmi že večkrat pil. Kje, za božjo voljo, pa je zdaj?« »Pojdi naprej! Pa nehaj govoriti!« se je obregnil kodroglavec. »Ne bodi nestrpen,« je zagodrnjal vodnik, šel naprej in se razgledoval v snegu, venomer mežikajo s trepavkami, ker so ga snežinke slepile. »Kaj, če smo navsezadnje le na .napačni poti? Saj pravijo, da ljudje včasih v snegu blodijo v krogu. Z druge strani jo je videti celo na daijo štirih milj, če je vreme jasno; hiša je dvonadstropna in na streho, pokrito s škriljem, sije sonce. Tudi s te strani jo je videti, ravno z vrha griča. Na njej je črna tabla z napisom »Na prodaj«. Galligan se piše mož. čigar je. Na Boga bi prisegel, da smo nekje blizu!« »Podvizaj se vendar!« ga je nahrulil kodira-vec. »V grlu mu grgra. Jezus! Njegova kri mi teče za vrat! Ali ne moreš brže?« »Hej! Kak kraj pa je to?« je prestrašeno zakričal vodnik. »Ali vidiš razvaline?« Obstala sta. Trenutek poprej ni bilo pred njima še nič razen snežne zavese ki se je za njo — kakor v 6anjah bolnega otroka — bližala temneča se praznota nezasnežene planjave in se ugrezala kakor črn oblak pred vetrovi. In zdaj se je čisto od blizu videl čudno moten kup. Hipoma je zrasel iz snega Hiša v razvalinah! Tudi zaudarjalo je. Izpod razvalin se je tu pa tam vzvil dim. ki je zamrl, brž ko je buknil, pa se spet znova prikazal. Moža sta strmela nemih obrazov Gledala sta pač, a ko brez občutka. Prečudno je bilo vse to! Planinska krčma je bila le še kadeča se razvalina. »Ni je več,« je zdihnil vodnik. »Kaj?« je zavpil kodravec. »Da je ni. praviš?« »Da. Pogorela je do tal. Mar no vidiš?« »Tako?« »Bog se nas usmilil V kakšni zagati smo!« Kodravec je na lepem togotno zakričal in se z bremenom opotekel naprej. Drugi je široko zaze-val, zajel na moč sape in trudno pobesil glavo na prsi. Potoglavil je naprej, vlekel puško za seboj jx> snegu in trepetaje s spodnjo ustnico stresal z glavo. Kakor šamljast je začel polglasno prepevati. Okoli razvalin so bili ljudje. Ko sta moža z umirajočim tovarišem bila že lako blizu, da so iu opazili, so ljudje obstali in ee zazijali vanju. Na ceeti pred hišo je na poveznjenem sodcu sedela ženska.. Bila je niršava, dolgega šiljastega nosu in redkih črnih las. V laseh, ki so ji zmr-šeni viseli po tankem vratu, so bile zataknjene vlasnice. Plaišč je imela zapet in ramena ogrnjena z moškim površnikom. V desni roki jo za krajec držala klobuk z rdečimi peresi. Zraven sta stala čudno oblečena in zavita deček in deklica. Bila sta niršava in šiljaslih nosov kakor mati, ki sta se jo tiščala. Noki mož je vlekel nekaj iz okna podrto hiše, drugi pa je molel glavo skozi okno. Nekaj je bil podal. Tretji je desno od hiše nakladal pločevinast zaboj na voz, ki je bil van vprežen konj. Tako so bili in zijali v prišlece. »Bog daj!« je pozdravil kodravec, ko so je ustavil blizu ženske. Nihče ni odgovoril. Tudi njegov tovariš se je približal in se opotekel k ženski, ki je sedela na poveznjenem sodcu. Otroka, ki sta od strahu molčala, sta se skrila za mater. Stisnila sta eo k nje, in neslišno nekaj mrmrala. »Ali ste vi mrs. Galligan?« »Sem,« je topo in mrzlo odvrnila ženska. »In kdo ste vi?« »Republikanski vojaki,« je pojasnil kodravec. »Z nama je umirajoč tovariš.« Varno je položi! ranjenca na tla. Nihče ni spregovoril in se zganil. Snežilo je še zmeraj. »Mama, mama!« je zakričal otrok. »Glejte, krvav je! O! Mama!« Otroka sta na ves glas zajokala. Umirajoči je opletal z rokama okoli sebe in mrmral. Kri ee mu je udrla in lila iz njega. »Za Boga svetega!« je zavpil kodravec. »Mar ste razbojniki, da se nihče ne prestopi? Ali ne more kdo po zdravnika? Ali ni v hiši nič?« Sklonil se je nad umirajočega; z obema rokama ga je oklenil in hripavo prigovarjal: >Le mirno, poveljnik. Pri vas sem. Jaok, pomagaj in zategniva mu obvezo.« Vsa iz sebe sta se oba začela ukvarjati z umirajočim poveljnikom. Otroka sta jokala. Umirajoči Je blaznil: »Pogum, fantje! Vztrajajte! Dobro...« Vse moči je napel, da bi ee usedel. Odprl je usta, a jih ni več zapil. Ženska je namršenega čela in stisnjenih ustnic zmedeno gledala. Moški, ki so stikali po razvalinah, so ee primikali. Tudi ti so se zdeli izbegani in prestrašeni. Kodravec je klečal zravnan in šepetal: »Umrl je. Bog se usmili njegove duše.« Položil je mrtveca na tla. Kri je še vedno |ila iz trupla. Tovariš se je odkril in bruhnil v jok, prav ko se je hotel pokrižati. Moški so prišli bliže ir. ee kakor v zadregi odkrili. »Ali je unirl?« je vprašal eden. Kodravec se je usedel na pete. »Umrl je. Prekleta naj bo ta dežela!« »Povejte! Kaj se je pa zgodilo?« »Zaseda — tu zadaj. Našo četo so ugonobili. Ali nimate v hiši prav nič?« Ženska se je vreščeče zakrohotala. Otroka sta nehala jokati. »Ce je kaj v hiši, ti podnevnl ropar?« je zakričala. »Sam poglej! Hiša je črna razvalina. Le pojdi noter! Pa vzemi, kar dobiš!« »Roparji!« je vzkliknil vojak, ki je bil jokal. ■»Pojdiva, Curly! Pomagaj! Ropar nisem! Bog! Dajte mi piti! Kaj jesti! Kristus! Umreti mi je!« Vstal je im se prestopil kot pijan. Kodravec ga je zadržal. »Jack, bodi pameten!« »Le oglejta si, kaj ste storili!« je vriščala ženska. »Hišo ste nii pognali v zrak! Vaša vojska mi je ugrabila dom in denar! O Bog! Zakaj 6e nebo ne zruši name!« »Mi vam vendar nismo razdejali hiše!« je zavrnil kodravec. »Od jutra smo iskali zavetja in tavali po gorah. Ženska, vsaj tiste, ki so umrli zate, bi morala sjx>štovati!« Ženska je pljunila in siknila vanj: »Naj mrjo! Zame ne mrjejo!« je izbruhnila. i Že tri leta me ugonabljatel Venomer se bijete, zdaj tu zdaj tam, pa ropate in odganjate poštene popotnike od mojih vrat! Tri dolga leta je bila moja hiša odprta vsem, zdaj se pa celo tu koljete ko stekli psi!« »Jezik za zobe!« se je zadri histerični vojak in hotel pobrati puško. »Stoj!« ga je okriknil eden od moških. .»Ona že ve, 7.aka.j govori! Ona že ve!« Mož je razburjen opletal z rokama in začel razlagati, ne da bi ogovoril prišleca, ampak svoje znance: »Danes so prišli v krčmo najprej republikanci, mi je povedal Galligan. Srečala sva se na cesti, ko je šel po Mc Gillitranov avtomobil. Dejal mi je, da so prišli republikanci, potlej... potlej pa še vladni vojaki, in začelo se je streljanje. Ženskam in otrokom so veleli pod belo zastavo. .Toliko, da me niso ustrelili, ker sem vzel pod streho vstaše,' mi je potožil. Hudo je. Človeka ustrele ponoči ali še huiše, odpel ie jo ga na avtomobilih. Bog ve kam! Da ga ubijejo in vržejo v jarek! Pa vendar nima nihče od nas pri vsem tem nič opraviti. Bog mi je priča, da ne lažem! Tri ftiilje daleč sem prišel v snegu, ko sem srečal Galligana. ,Nio in otroke bom v Mc Gilliganovem avtomobilu odvedel k teti Juliji,' mi je rekel.« »Kam so pa odšli?« je vprašal kodravec. »Tukaj sem našel že vse v razvalinah.« je nadaljeval moški, pljunil v sneg in se okrenil k ženski. ■•»Galligan mi je rekel, da so naredili to z bombo. Pravil mi je. da je bilo tedaj v hiši šest mož in da so bili vsi ranjeni. Dva je ubilo. Odnesli so ju na vratih. Vse so zvlekli v avtomobile! šo Galligana so hoteli vzeti! Tako, zdaj veste. — Blagosloviiena Devica, obrni svoje oči v nas!« »Da!« je vzdihnila ženska. »Dvajset let sem bila v tei hiši. vse odkar jo je oče kupil od Jobn-nyja Reillvja in se odselil iz vasi.« »Dvajset let.« je ponovila. »Od dines za naprej bo pač marsikdo hodil žejen po tei gorski poti.« se je oglasil nekdo. »Ali nam res ne daste nič iesti?« je zavpil histerični vojak in «e skušal iztrgati kodravcu, ki ga je šp zmeraj držal. Nekdo ie zagodrnjal: »Tu ni nič. dokler se ne vrne Galligan z avtomobilom. Bržčas je že na poti.« »Torej eo vse zaieli,« je momljal kodravec. »Vse!« so potrdili trije hkrati. »Sedi, Jack!« je velel zdaj kodrolasi. Potegnil je tovariša v sneg in sedel kraj njega. Glava mu je omahnila na prsi. Ostali so zlobno brezčutno motrili zbegana, izčrjiana vojaka in pa mrtveca. Gledali so sovražno Nepremično in molče so strmeli vanje a v njihovih očeh ni bilo usmiljenja Gledali so ju tako resno okrutno, kakor opazujejo otroci mučeno žuželko ter potrpežljivo in hladnodušno, kakor bi opazovali pogi-njajočo pošast. Kodravec se je moral zavesti, da ga ogledujejo. Zakaj dvignil je glavo in se skozi naletavajoči sneg bistro zazrl vanje. Vse je bilo tiho: le konj, ki je žvečil seno. je glasno škrnjal s čeljustmi. In snpg je padal in v medleči svetlobi zakrival grehe sveta Vojak, ki se doslej ni zdel ne boječ in ne utrujen, je na mah obupal. Našobil ie ustni in pri- BANKA. BARUCH II, Rne Auber, Pariš (9*) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprelemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 8064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pari«; Holandija: šte vilka 1458-66, Ned Dienstj Luksemburg: številka 5967. Luzembourg. — Na zahtevo pošljemu brezplačno naše čekovne nakaznice. pri oči. Celo se mu je namršilo in noemlce razširile. »Nič več ne morem I« je krlknll. »Nič ne pomaga. Poslušajte, ljudje! Pošljite koga povedat, da sva tukaj. Naj naju vzamejo. Naveličan sem bojevanja. Nič ne pomaga.« Nihče ee ni ganil. Nihče se tudi ni zmenil za šum, ki se je v tein začul s ceste. Negibni so molčali celo še tedaj, ko se je prikazal vojaški tovorni avtomobil. Na avtomobilu so bili vladni vojaki. Puške so imeli naperjene. Počasi so vozili bliže. Potlej so brumno poekakali z voza in pritekli sem gor. Oba republikanska vojaka sta dvignila roki, ' a nista vstala. »Roparji!« je zavreščala ženska. »Vse vas sovražim. Ropa-rji!« Njen mož se je pripeljal z njimi. »Mary, v avtomobil naju bodo vzeli,« JI jo dejal. »Obljubili so mi, da bodo skrbeli za naju. Fr. Considine je šel v vojašnico.« »Prekleti roparji!« je mrmrala ln vstajala s sodca. »A kdo jo to?« je vprašal častnik, ki je su rovo zagrabil mrtveca. Dvignil je mrtvečevo glavo. »Ila!« je kriknil. »Torej smo ga končno le dobili I Hej I Fantje, na avtomobil z njim! Le naglo! Spravite vse na voz!« Odpeljali so mrtveca In ljudi. Kjer Je bil ležal mrtvec, je bila zdaj velika črna lisa, ki je nanjo začelo snežiti. Odpeljali so vse, tudi konja in voz. Po strmi gorski poti so odšli v temno dolino, kjer ni snežilo. Na gorski planoti pa je bilo spet vse tiho. Ostalo ni nič ko črne razvalinie in črna lisa. Nočilo se je in snežinke so se kakor nežni beli cvetni listi usipale na te razvaline in to črno liso. (Angleško: Liam O' Flaherly) i »i t Zagonetna kitajščina V New Yorku so nekega Kitajca prijeli, ker je bil osumljen umora. Ubogi fant jo bil nedolžen. Sodnik ni razumel kitajščine, ubogi rumenopolti fant pa ni znal niti besedice angleščine. Zalo je moralo sodišče poklicati na pomoč še drugega Kitajca, ki je bil za tolmača. Sodnik je prebral precej obširno obtožnico in nato zaukazal: »Razložite obtožencu, česa je obtožen!« Tolmač je elušal. Kitajec, ga je pazljivo poslušal in so globoko zamislil; slednjič je odgovoril: »Hatohil« »Kaj je rekel?« je vprašal sodnik. Tolmač se je pri jeli za glavo, in je: začel : >P.wv. gospodi Rekel je, da dne 15. septembra sploh ni bil v New Yorku. Takratne bil v-Cikngri; pri mi". stres Dupont, neki ljubki Francozinji, ki stanuje na 12. aveniji, št 138, blizu Mičigenske avenije. Mistres Dupont je priredila zabavo v čast svoji nečakinji, ki je bila prejšnji dan prišla iz Pariza. Obtoženec se zaklinja, da je bil takrat, oh treh ponoči, na tej prireditvi, kjer je plesal z meči. Imel je velik uspeh in zato so ga nato še prosili, naj zapoje še nekaj pesmi o Rumeni roki. In je zapel »Kitajske modre noči« in »Tihe valove« in še druge. Šele ob štirih je z drugimi gosti vred odšel iz tiste hiše. Zunaj je čakalo nanje dvajset avtov in vsa družba se je z njimi odpeljala v Saint Louis, kamor so prispeli ob desetih dopoldne. Družba je popivala do opoldne in Kitajec je moral spet predvajati to in ono. Ob treh so ee odpeljali nazaj v Čikago, kamor so prišli ob devetih ... Obtoženec torej izjavlja, da mu je bilo že telesno nemogoče, da bi bil izvršil ta umor, saj je bival ob tistem času več milj daleč...« Tolmač je utihnil, si obrisal pot s čela in jo pogledal sodnika. Ta je bil že precej nejevoljen; tudi prisednika se je polotila že precejšnja razburjenost. Sodnik je nekaj časa premišljal, nato je dejal: »V redu. Vprašajte Kitajca, ali bi mogel privesti dve priči, ki sta bili takrat na tisti večerji z njim v Čikagu.« Tolmač je prevedel vprašanje. Zdaj pa Kitajec niti malo ni pomišljal, ampak je zažlobudral: »Havimajohalititakotala Javataja Hajhi Kola Kajo-tami Lapatikakava Silahihihatakavatana Kalipaho-hitavi . . .« Tedaj ga je prekinil sodnik, ki mu je že znoj curljal e čela, rekoč: »Za božjo voljo, tak ustavite vendar tega vražjega Kitajca! Kaj je pa zdaj na-čvekal?« »Na vaše vprašanje Je odgovoril, gospod sodnik!« je odvrnil tolmač. »In kaj je rekel?« »Gospod sodnik, rekel je: Da!« (Douglas Fairbanks.) Ni vsak..., ki... Ni vsak pisatelj, ki rad v kozarec pogleda, že Janez Trdina. Ni vsak glasbenik, ki so prička o svojo služkinjo. že Beethoven. Ni vsak učenjak, ki razcapan hodi okoli, že Diogenes. Ni vsak, ki se mu luč posveti, že Edison. Ni vsak, ki ne ve, ali živi ali no, že Homer. Ni vsak. ki se ne dž koj spoznati, že cesar Jožef II. Ni vsak, ki zmeraj liči v sobi, že Kant. Ni vsaka ženska, ki se smehlja, že Mona Lisa. Ni vsak, ki pozimi potuje v Rusijo, že Napoleon. Ni vsak, ki mrzi družinsko življenje, že Tolstoj. Ni vsak, ki hljuvn, že Vezuv. Ni vsak, ki ima Ksantipo, že Sokrat. Ni vsak. ki gre v zrak, že Zeppelin. Grobnice in spomenike Vam v zimskem času izvrši po globoko znižanih cenah kamnoseško kiparsko podjelje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 Kurenčkuva Neška ma tud beseda Nak, kej tacga pa še ne. Kene, če b tla jest zdej zbolt, b mogla pred Frtaučkuga Uustlna za duvulejne prost. Jest na vem, kliku je Iu, do ni tud še puvedu, če b ga žilier ustmen prueila, al b mogla šriftlih prosna ulužit, pa tak in tak štempel na . . prošna prpopal, če -^^bA. T^i čem, de bo držala. Lde boži, puvejte m, če ni tu preiiaiimen. Sej nč na rečem. Frtaučku Gusll sa res en velek gespud. Ke-der niinaja slučajen kačo u varžet, hodja že tku pukonc pu Iblan, koker de 1> mel cela Il. voz, 50. ura, 51. cena, 52. nivo, 53. žoga, 54. tapela, 56. roža, 57. Sedej, 59. idila, lil. Ruma, 62. sapica, (U. koča, 65. voda, 66. veja, 07. rev, 68. Aln, 69. kapa, 70. Dane, 71. ropa. Navpično: 1. kosa, 2. oko, 3. Panama, 4. trava, 5, peta, 6. Eva, 7. kadilo, 8. aroma, 9. teta, 10. osa, II. navada. 12. Atila, 13. rana, 14. Ana. 15. baraka, 24. Gera, 25. zona, 26. Sora, 27. moča, 28. šapa, 29. pika, 30. Sava, 31. lopa, 33. kolo. 34. žeja, 35. sova, 37. Tara. 38. Nora, 39. Lido, 40. raza, 42. vera. 43. Sana, 44 lava, 45. doge, 10. pnlika, 47. Motava. -IX. nižava, 49. Vodice, 51. celak. 52. nomad, 53. že-par, 55 piča. 56. ruda, 57. saje, 5«. Java, 60. Dol. 61. rop, 62. sen, 63. cep. Zlogovnica zvema usak dan, kuku je z no. Glili zadenč sem brala en tak puručil, ke sa časupisi puročal, de se mu je že na btilš ubrnil. Prec drug dan sa mel pa usi naš časupisi partelisle ud nega. Sevede, Ide sa so pol iz tega norca delal, ko sa naumen. Sej vender usak člouk ve, de je svet ena souzna dulina. Aston, če so člouk začne z:i na un svet pr-praulat. se mu ja na bulš ubrača. De je naša zemla res ena souzna dulina, je tud Iu en jasen dukaz, ke se usak člouk prec, ko zagleda luč tega uvela, začne jokat in se cinert, koker de b ga iz kože deval. Jest še nekol nisem slišala, de b ta al pa un, ke pride na svet, začeu prepevat in pa urisknt ud vesela, pa če sa prou liegau starši m i -ljunari. Vile, čc so pa ta nI pa un začne puslavlat ud tega svela, jo pa kar tih. Jokaja se pa za nim list, ke jih je zapustil u te souzne dulin. Sevede tist, ke prfakujeja. de boja za nim kej pu-verbal, se jokaja zavle leušga. Tist, ki nimaja nč un nega za prčakvat, se jokaja pa zavle lega, ke boja mogel šo naprej u te souzen dulin brunda toučt. No, zdej je pa res že zadost ud te bulezen. Ce bom še kej doug ud belezen žlebedrala, bote začel še vi jokat. Men žo souze lezeja not dol pu brad. Vesle, de hulan bil b blu še prerej lušten, če b čluveka nč na bulel. Ce sem zdrava, se nii-lieden še na zmen ne zame. Zdej. ke sem bla botina, sem mela pa ud zgodenga jutra pa tu trde nuči zmeri tu!k eneli ubisku, de me je kar groza. Usa žlabta, ta narmn du trinajstga kulena, me je usak dan ubiskvala. Kar drejn je biu pr men. fee pu štPiigah in pa pu vež je blu zmeri pouhen, koker na kasnem vuiiunem shod. še pulci se je začel Iu frdelitik zdet tku, de je blu zmeri pouhen detektivu ukul hiše. Sej je blu res navaren za videt tulk Idi ukul naše hiše. No, pol ke sa zvedel na pulci, de mani žoiične kamne u trebuh, me pa nisa več vahtal, ko so za žoučne kamne pulcija na zanima. Tm mo je še Ia narbl skrbel, kuku bo z mana, k emed bulezenjo na bom zvedla nubeneh nuvic. Mene pa, pu |>ravic rečen, glili nuvice še ta narbl pukonc držeja, druzga doherga tku nimam na tem svet, No, pa nuvic sem še več zvedla u soj bulezen, koker pred ke se mbla še zdrava Ce b vedla, de bom dle bouna, b začela še clu dru-žinsk, a! pa kašen drug tednih izdajat. Zadenč sem še clu zvedla, de bo zdej u kratkem enkut turističen klub »Skala« priredu ena prou zanimiva tekma. Srer ni blu tu u nubenem časupise za brat. Murde nisa nč zvedel, al sa jili pa vulitve tku zmešale, de nisa mogel na nubena druga reč več miselt. Jest sem zvedla lise Iu kar pud ruko Ampak čiftt iz zanesliuga, al verodo-stojnga vira. koker se reče, keder se nč tu prauga na ve. Namreč turističen klub »Skala« je sklenil, d obo zdej enkat priredu zanimiva plezalna tekma. Ta tekma s<» bo pa vršila pu se\'ern sten use-učiliske knižence, ke sa ja seziilnl tam u Gradiš. Kdur bo Ia peru prplezu gor du strehe, bo duhu za nagrada en velek krancol. Tu pa nisem mogla zvedet, al ho Ia krancel iz lorbarja, koker se pu-navad dajeja odlikvancem, al bo kasen krancel fig. Pa tu se bo že še zvedel. Ce dons ne. pa juter. Tku, zdej pa adija za dons. K. N. Iz sledečih 20 zlogov: bo—br—brv—ce—čc—do —do—ja—ka—kel—la—len—lo—ml—o—o—u—vec —ves—Zi — sestavi osem besed z naslednjim pomenom: 1. slovenski kraj na Koroškem, 2. slonov zob, 3. naslov japonskega vladarja, 4. del obraza, 5. kraj pri Poljčanah na štajerskem, 6. sodobni slovenski pisatelj, 7. mesto v Jugoslaviji, 8. slovenski kraj na Pri morskem. Ce fti dobil pravilne besede, ti njihove prve in zadnje črke, brane od zgoraj navzdol, povedo dvoje slovenskih katoliških časopisov. Leposlovna številnica 4 3.-8. 7. 14. 10. 5. — 6. 10. 14. 9. 15. 14. 16. 10. 13. — 6. 3. 8. 7. — 1. 3. 8. 7. — 14. 7. — 12. 13. 15. 16. 2. 7. 11. Ključ: j o. 3. 4. — del posekanpga drevesa, 5. 6. 7. 8. — pravljična žival, 0 jo. 11. — del vodovodne napeljave, 12. 13. 14. — bodica, 15. 16. — župnija južno od Ljubljane Ce si številke nadomestil s pravimi črkami, dobiš ime in priimek umrlega slovenskega pisatelja in naslov njegovega najboljšega leposlovnega del«. Tehnika; Uplinjač Odkar je bil zgrajen prvi uporabni eksplozijski motor, je postalo jioleg konstrukcije motorja samega pereče tudi vprašanje goriva in priprave goriva. Danes je laiku še najbolj poznan bencinski motor. Pri tem pa največkrat ne mislimo dosti, da se je bencin, kakor ga poznamo dandanes, začel pripravljali šele z vpeljavo eksplozijskega motorja. Do tedaj pa so od vseh produktov, ki so jili pridobivali iz nafte., še najbolj uporabljali petrolej, in sicer za razsvetljavo. Za motorje moremo uporabljati z uspehom le tisto gorivo, za katerega je bil motor izdelan. Cenejša goriva zahtevajo največkrat naprave, ki podražijo izdelavo stroja samega. Pa ne samo to Pri izbiri motorja se moramo ozirati tudi na namen, ki mu bo molor služil Praksa hoče n. pr., da je za lažja motorna vozila najprimernejši bencinski molor, dočim se za težja vozila vedno bolj uporablja tako imenovani Dieselov molor, ki se vedno bolj vpeljuje zaradi lega, ker rabi sorazmerno manj goriva za isti učinek kot bi ga porabil bencinski molor in ker je gorivo cenejše. Poraba goriva je seveda odvisna od tolikih faktorjev, da je nemogoče imeti pregled preko vseh problemov, s katerimi mora računati inženir-konstruktor. Eden izmed takih važnih problemov je priprava goriva v stroju samem. Vemo, dn bencin bencinskega motorja ne priteka naravnost v cilinder stroja, ampak da se v posebni napravi — uplinjaču uplini, to je, da se polrebna količina bencina spremoni v pare^ in pomeša z zrakom v pravilnem razmerju, ker šele pravilno pomešane pare ugorevajo v cilindru motorja. Precej težav je bilo treba premagati, da se je posrečilo izdelati take uplinjače, ki dajejo ob vsaki brzini stroja in ob vsakem premenu pravilno zmes. Prvi uplinjači so bili tako izdelani, da je tok zraka prešel skozi posebno posodo, napolnjeno z bencinom, preden je vstopil v cilinder. Zrak je vstopal v posodo skozi posebne dovode v dnu. Zračni mehurčki so se v bencinu navzeli hlapov in na la način je nastala potrebna zmes bencinskih par in zraka. Opisani uplinjači so delovali zelo nezanesljivo. Zlasti v hladnem in mokrem vremenu kar ni bilo mogoče spraviti motorja v tek. Tako so pozneje začeli izdelovati uplinjače, pri katerih je tok zraka iz posebne sapnice potegnil bencin. Bencin je pritekel v tankem curku, se je v zraku razpršil v drobne kapljice, ki se zelo hitro spremenijo v pare. Plinjači le vrste se uporabljajo še danes. V zadnjih letih pa se delajo poskusi, da bi se uplinjač sploh odpravil. Namesto da se gorivo najprej spremeni v pare, naj bi se s posebno črpalko ubrizgnilo naravnost v cilinder, da bi se lam razpršilo in uplinilo. Do sedaj so izdelali že več večcilindričnih letalskih motorjev na ta način. Pokazalo se je, da se je bilo pri tem porabilo manj goriva kakor pa z upliniačem. pa tudi upravljanje stroja je bilo mnogo lažje. V izdelavi bencinskih motorjev se nam torej obetajo še zanimive novosti. Križanka 1 2 3 4 5 1 1' 8 9 1 110 11 12 13 14 15 16 S 1 19 i 20 1 h 1 22 23 1 i24 1 1 ^ 1 iimMii 261 | 27 28 34 fllllH 29 ....... s | 30 s pr 32 33 J 135 i | 36 37 42 38 i I3' i ~ —~ ■ | Fi i 43 47 i 144 i j 1 i46 i r 1 r 50 51 J I52 1 i53 54 55 56 I 11 58 J r J | 60 61 62 03 | r 1 65 pr 67 l j 68 1 j 70 1 I71 i I2 V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začnejo pri številkah, nehajo pri debelejših čr-tali ler pomenijo: Vodoravno: 1. dan v tednu, 7. kraj nad Tržl-čpin na Gorenjskem, 10. naslov knjige Vladimirja Barlola, 16. zidarska potrebščina, 17. ptičji lovec, 18. naslov Shakespearove tragedije, 10. sodobni češki pesnik, 20. sodobni francoski pisatelj, 21. močvirna rastlina, 22. kraj v Dalmaciji, 23. trgovski izraz za predplačilo, 24. prometni pripomoček, 25. zimska proinelna o\ira, 27. skrajšano srbsko moško i lile. 28. puščava v Afriki, 30. slovenski učenjak matematik. 31. moško krstno ime, 33. kraj v obmejni Štajerski. 35. spodnji del noge, 36. druga beseda za čebelo, 38. del sobnega pohištva, 39. naslov Cankarjevo črtice. 40. domača perutnina, 41 domača perutnina, 43. rimski pozdrav, 41. nogometna potrebščina, 45 lesena hiša, 4(1 rečica na Štajerskem, 17. mesto v Vojvodini, 48. utemeljitelj francoskega naturalizma,. 49. starogrški bog morja, 50. del sobnega pohištva, 52. droben pesek, 53. tuja beseda za naslanjač, 55. morska žival. 57. tuja beseda za misel, 59. del poslopja, (10. druga bpsoda za držaj, 62. vseučiliško mesto v Angliji. 64. mesto ob Adiži v severni Italiji, 65. domača žival, 66. del telesa, 67. naslov Slrilarieve povesti, (38. sourednik ■Slovenca69. branilec domovine, 70. moško krstno ime, 71. strupena ZUŽOI Kil. 72. majhno svetišče. Navpično: 1. kiparski izdelek, 2. druga beseda za pomoč, 3 vrsta davščine, 1. desni pritok reke Volge, 5. sodobni indijski pesnik, 6. poglavar divjih 11 n nov, 7. obmorsko kopališče v severni Italiji, 8. poglavar družine, 9. mesto v južni Španiji, 10. tuja beseda za prijeten vonj, 11. kraj pri Poljčanah na Štajerskem. 12. kratica za akademski telovadni klub, 13 druga beseda za spremembo, 14. druga beseda za cesto, 15. tuja beseda za skupno ložo tovornega blaga, 24. vrsta plazilcev, 25 reka v Jugoslaviji. 26. vrsta padavin, 28. naslov Finžgarjeve povesti, 29. vrsta iger z žogo 30 druga beseda za znanost, 31. tuja beseda za gorski izlet, 32. zgodovinski kraj v Grčiji. 34. reka v Jugoslaviji, 35. druga beseda za liso, 36. poljski pridelek, 37. krnj pri Trbovljah. 39. prostor v gledališču. 40. polotok v severni Evropi, 42 ostanek pri gorenju. 44. obmejni krni na Notranjskem. 45. oglarska naprava, 46. lahka stvar, 47. kraj pri Ljubljani, 48. druga beseda za tepca, 49. trgovski izraz, 51. tuja beseda za gonilni stroj, 52. t u r.- k i vladar, 53. sodobni slovenski pisatelj, 54 tuja beseda /h prehodno darilo pri tekmah, 56. druga beseda za ležke sanje, 58. kraj med Starim trgom pri Ložu in Cerkniškim iozerom, Razvezano snopje Gledališče Gledališče je nastalo v Atenah v svoji prav značilni grški obliki, ki 6e je razširila po vsem svetu. V 5. stol. pr. Kr., to je v klasični dobi grške drame, Atene še niso imele stalnega gledališkega poslopja. Samo prizorišče v Dionizijevetn svetišču je bilo vedno na enem in istem mestu. Najbrže je bil tudi stalen prostor v obliki kroga za plesanje zbora. Poslopje za oder in gledalce je bilo za vsako uprizoritev postavljeno iz lesa in nalo zopet po končanih predstavah razdrto. Šele ob času Likur-ga, 338 do 327 pr. Kr., so postavili kamnitno gledališče. ki je ostalo v raznih spremembah še do danes. Ta ima prostor za zbor v obliki polkroga. Okoli tega polkroga so bili sedeži v obliki stopnišča. Naslonjal ni bilo in so bili sedeži večinoma vsekani v skale. Ista stopnica je bila hkrati kot sedež in prostor za noge onega, ki je sedel na višji stopnici. Te polkrožne vrste so bile presekane s stopniščem, po katerem so prihajali gledalci na višje sedeže. V spodnji vrsti so bili marmornati sedeži za svečenike. V gledališče in tudi na sedeže so ljudje prišli skozi dva oboka do vhoda, v sani gledališki prostor nato mimo polkroga, to je prizorišča, po stopnišču vsak k svojemu sedežu. Na nasprotni strani polkroga, to je na ravni strani, je bila scena, ki je v dolgi zgodovini antičnega gledališča doživela mnogo sprememb. Stena za sceno je bila v začetku prav skromna. Ta stena je dobivala v teku časa vedno večji pomen. Postala je gibljiva in se je nadomeščala s kulisami. Prvotno je bila slena 6kromno okrašena, bila pa je vedno bolj bogata in razkošno opremljena. Glavni deli antičnega gledališča so približno taki, kakor jih imamo še danes. Glavna razlika je edino v tem. da tedanja gledališča niso imela streh. Ker so bila tedanja gledališča nizka in brsz streh, je gledališki obiskovalec imel lako tudi lep pogled v prirodo. Pokrito gledališče se je po grško imenovalo odeion, po latinsko odeum. Prvotno je služilo za glasbene, pozneje pa tudi za gledališke prireditve. Primer takega gledališča je še danes v Atenah, ki ga je podaril Herodts Attikos okoli 150 po Kr. Atencem. Gledališča so tudi služila za narodna zborovanja in sodne razprave. — Rimsko gledališče je po|>olnoma odvisno od grškega. Prvo gledališče iz kamna je zgradil Pompej 1. 55. pr. Kr. Tudi to je deloma ohrajeno. Najbolj je ohranjeno ono, ki ga je-začel graditi Cezar in dokončal Avgust. Najstarejše ohranjeno kamnitno gledališče ni v Atenah, marveč v Sirakuzah, ki je iz petega st. Naboljše ohranjeno pa je v Epidavru. Po velikosti so imela la gledališča včasih prostora za 6 do 7 tisoč in tudi za 10.000, Pompejeva pa za 12.000 gledalcev. — Povsem različni so gledališča, ki jih imenujemo amfiteater. V gledališču, kot že zgoraj omenjeno, so bili sedeži v polkrogu, pred sedeži pa je bila scena. Amfiteatri pa so imeli obliko elipse in so bili sedeži v obliki elipse okoli arene. V amfiteatrih so se borili gladiatorji in so se tam vprizarjale borbe z zvermi. Pozneje, za časa preganjanja kristjanov, so bili amfiteatri prizorišča nečloveškega mučenja kristjanov. Šah Božični turnir v Hastingsu je končal z zasluženo zmago mladega madžarskega velemojstra Szahoja. Od 9 partij je le tri remiziral, v ostalih pa zmagal. Pustil je za seboj za Celo točko velemojstra Euvveja in našega velemojstra Pirca celo za točko in pol. Ta uspeli mu bo brez dvoma pomagal, da ga bomo kmalu mogli zasledovati v borbi s kandidati za svetovno prvenstvo na najmočnejših turnirjih. Za Euvveja je drugo mesto še uspeh, ker na turnirjih 011 ni tako nevaren kot v matsehih, za katere se je specialno izvežbal. Naš velemojster Pire je po slabem začetku rešil še častno mesto v dobrem finishu, v katerem je še ujel holandskega mojstra Landaua. Dr. Eu\ve — Landau. 1. d2—d4, Sg8—f6 2. c2—c4, g7-g6 (zanimivo je, kako prihajajo med šahovskimi mojstri v modo razne otvoritve. Griinfeldova obramba je že dolgo znana in je bila že večkrat potisnjena v ozadje, sedaj pa postaja vedno bolj priljubljena in jo več mojstrov uporablja z uspehom. Ta partija je za otvoritev Griinfeldove obrambe zelo važna, ker vzame mnogo strupa Botvinikovi poleži Ddl — b3.) 3. Sbl—c3, (17—cl5 4. Sgl—f3, Lf8—g7 5. Ddl —1)3, d5Xc4 (to je najmočnejši odgovor na jiotezo belega) 6. Db3Xc4. Lc8—e6' (s to potezo žrtvuje črni b kmeta. Kot pokaže lok partije, dobi črni za žrtvovanega kmeta toliko prednost v razvoju, da bi bilo za belega previdneje, da z Dc4—a4+ ali Dd4—d3 žrtev kmeta odkloni.) 7. Dc4—b5+, Sh8 —c6 8. Db5Xb7, Le6—d7 (črni grozi sedaj Ta8 —1)8, 1)1)7—a6, Sc6—b4 7. odločitvijo in bela dama mora takoj nazaj.) 9. Db7—b3, Ta'8—b8 10. Db3— dl, Ld7—f5 (beli je sedai potisnjen v mučno obrambo, ker so črne figure sijajno postavljene za naapd.) 11. Ddl—al, Dd8—d7 12. a2—a3, 0-0 13. e2—e3, Dd7—d6 (beli je zaostal v razvoju in črni izrabi to pa drugo postavo svo|ih figur za napad.) 14. Lfl—bo, Sc6—d8 (s tem ponudi črni belemu se ene^ja kmeta, ki pa era beli ne sme vzeti, ker bi po Sd8—1-6 grozilo Tb8—a8 in beli ne bi prišel do razvoja svojih figur.) 15. 0—0, Sd8—e6 16. b2—b4 (da bi preprečil črnemu c7—c,5, toda poteza ima slabe strani, ker slabi belo pozicijo.) a7—aol 17. Sf3—e5 (grozi Se5—c4, toda odgovor črnega razbije belemu vso nade.) c7— c5!l (sedaj bXc5 ne gre zaradi SXc5 in črni bi bil vedno močnejši.) 18. Se5—c4, Dd6—c7 (črna dama je sedaj ostala na važni diagonali proti belemu kraljevemu krilu, kjer se kmalu pozna odsotnost belih figur) 19. b4Xc5, SfO—g4l (izsili oslabitev belega kraljevega krila in odpre tekaču na g7 diagonalo.) 20. g2—g3, Se6Xd4H (s to sijajno žrtvijo figure se pozicija odpre in slabosti črne pozicije pridejo na dan.) 21. e3Xd4, Lg7X (14 22. Lc.l—f4 (sicer bi I)Xc5 hitro odločilo.) e7 —e5 23. Sc4Xe5. Ld4Xe5 24. c5—cO (na tega krnela zida še beli svojo obrambo.) Dc7—hO 25. Lf4X e5, Sg4Xe5 26. Dc4—f4, Db6—c5 27. Tfl—el, TbSXb5 (beli ni mogel preprečiti izgube kvalitete.) 28. Sc3XI>5, Se5-d3 29. Df4-d4, Dc5Xb5 30. Tel—dl, Sd3-e5 31. Dd4-d5, Db5-e2 (DX d.) je bilo solidneje) 32. Tal—a2, Se5—f3+ 33. Kgl—g2, Sf3—el+ (takoj Sf3-d2 je bilo precizneje) 84. Kg2—gl. Sel—f3+ 35. Kgl-hl?, Sf3 -d2l 36. Ta2X.I2, Lfo-e4+ 37. Rhl-gl, De2-f3 3,8. Dd5Xo4 (s samo trdnjavo proli dami beli seveda nima več izgledov) I)f3Xe4 39. c6— c7, De4 —c6 40. Td2—d7, Kg8-g7 41. Td7—e7, I)c6—c5 42. T.I1-,I7 42. Kg7-f6 43. Te7-e3, Dc5-cl + 44. Kgl— «2, Del—c6+ 45. Te3-f3 + , Io koj, ko bo postal guverner, izpustil Mooneya v svobodo. To je tudi storil, in Tom Mooney, ki ni.22 let videl drugega ko stene svoje celice, bo zdaj potpyaj,po. vsftm svetu, a najprej, je šel na grob svoje junaške niatere-rešiteljice. Wilson, Bernhard Shaw, Einstein se zavzemajo za kaznjenca Tom Mooney je prost! Vsakdo, ki je v poslednjem četrt stoletju zasledoval notranjo politiko Združenih ameriških držav, ve, kaj to pomeni. Preprosti tovarniški delavec je bil postal simbol, ali, kakor je nekoč dejal Bernhard Shaw, palica, ki je z njo delavstvo Združenih ameriških držav udrihalo po vladi. Znano je, da se delavstvo USA ni moglo strankarsko nikoli vplivno udeleževati politike, toda usoda enega iz njih srede je vzbujala simpatije, ki so se raztezale tudi v tabor političnih nasprotnikov. In za Mooneya so se zavzeli predsednik Wilson, ki je zahvetal revizijo procesa, dalje znanstvenik Einstein, župan La Guardia, mainski škof, pisatelj Dreiser, njujorški rabin in skoraj sto poslancev, tako da so se celo v angleški spodnji zbornici oglašali klici: »Izpustite Toma Mooneya!< Križev pot stare žene Navzlic temu je moral po nedolžnem obsojeni Tom Mooney čakati 22 let, preden je napočil dan njegove osvoboditve* Vsi njegovi tovariši, ki so se onkraj jetniškega obzidja borili zanj in ki so njegovo ime proslavljali po vsem svetu, bi ne bili dosegli zmage, če bi ne bilo stare žene, matere Toma Mooneya, ki pa ni več doživela končnega zmagoslavja. Mala, slabotna ženica, razkuštranih, sivih las, žena delavca, ki je v večnem pomanjkanju vzgojila svoje otroke, je imela od leta 1917 dalje samo en smoter, osvobojenje svojega sina. Dvakrat je napravila pot krog sveta, govorila je Kitajkam na Kitajskem, stopala je na čelu čeških, angleških, nemških in egiptovskih delavskih demonstracij, in njene izgarane roke so se oklepale table, ki je bilo na njej napisano: Tom Mo-oney mora biti prost! Pred dvema letoma je umrla, ko je minilo le nekaj dni, kar so ji od- 16 tednov v celici smrti Tom Mooney je prebil 16 tednov v celici 6inrti. Vsak dan je slišal, kako je njegov paznik, preden je prišel k njemu, zraven celice preiskoval napravo električnega stola. Nič ni vedel, da se je medtem zunaj med svetom bila zanj prva bitka in da je bila zmaga dobljena. Njegova mati, ta preprosta 70-Ietna izseljenka z Irske, ki je imela pisano volneno ruto na svoji trmasti irski glavi, je dosegla, da jo je navzlic vsem tajnikom in svetnikom sprejel predsednik Wilson. Wilsona je ganilo pripovedovanje te preproste žene, hkrati je bil pa osupel spričo te zgodbe in sodnih ob-dolžitev. ki so se tako razlikovale druga od druge. Dvakrat je nato brzojavil guvernerju Kalifornije, da naj odloži smrtno izvršitev. Sestala se je preiskovalna komisija, kateri je Mooneyev zagovornik pokazal fotografijo, kjer je bilo videti, kako stoji Mooney ob neki uri, ki je kazala natančno tisti čas, ko 6e je izvršil atentat. Toda ta dokaz nadolžnosti ni obveljal, ker so priče izpovedale proti Mooneyu in komisija je izrekla, da je fotografija ponarejena. Vendar so smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo. Izpolnjena obljuba Boj za Mooneya pa je trajal dalje. Že zdavnaj ni šlo več za osebo kaznjenca, marveč za spor med vedno opozicijo USA, to je konservativci, ki so po večini v republikanski stranki, in pa med liberalci, ki se njih večina prišteva k demokra- Amerikanci so iznašli novo športno obleko. K letošnjim gozdnim tekom so amerikaneki lahko-atleti pristopili v novih uniformah s kapucami, ki jim varujejo tudi ušesa. Odgovor na »Odprto pismo« dr. Inž. G vida Mayerja v »Slovencu« od I. I. 1039 Ne zaradi pisca samega, marveč zaradi slovenske javnosti in ugleda gostilničarskega stanu odgovarjamo podpisani na »Odprto pismo« dr. inž. Mayerja, ki je bilo naslovljeno na nas tri, dejansko pa namenjeno delničarjem OPL, da bi postali vendar enkrat dovolj zbegani in dostopni za plemenite namene dr. inž. Mayerja. Tej slovenski javnosti in tem delničarjem GPL dajemo z ozirom na vsebino odprtega pisma sledeča stvarna pojasnila. Sredi 1037 jo obvestil mene, dr. Roša, neki ugleden znanec iz Ljubljane po telefonu, da me želi zaradi GPL obiskati zastopnik pivovarniškega kartela dr. inž. Mayer ter me prosil, naj ga sprejmem. Kmalu nato sem prejel dopis, v katerem mi neki drugi znanec pismeno javlja prihod dr. Mayerja s priporočilom, naj se z njim razgo-varjam. Ko so je dr. inž. Mayer v najavljenem času zglasil pri meni, sem ga brez nadaljnjega sprejel. Skušal mi je dokazati, da je GPL ponesrečena stvar, ki bo zahtevala še ogromnih investicij, ne da bi obetala kak dobiček ter izjavil, da hi bil s svojo skupino pripravljen prevzeti zemljišče in poslopja GPL v Laškem za neko drugo večjo industrijo, ki jo pripravlja. Prosil me je, naj vplivam na svoje tovariše v upravnem svetu GPL, jih prepričam, da GPL nima bodočnosti in jih pripravim do tega, da bi prešla GPL v njegove, oziroma njegove skupine roke. Pri tem ml je namignil, da bom dobil za svoje »delo« posebno nagrado. O tem sem obvestil takoj svoje tovariše Majcna, inž. Uhlifa in Kovača Karla, jim tudi povedal, da mi je ponudil dr. inž. Mayer podkupnino ter jih prosil za nadaljnja navodila. Dogovorili smo se, da naj vodim z dr. inž. Mayerjem n a videz razgovore in jih čim dalje zavlečem, od dr. inž. Mayerja pa si naj dam podkupnino, na katero jo namigoval pri prvem razgovoru, obljubiti v čisto konkretni obliki, da bomo imeli na ta način v rokah dokaz, kakšnih sredstev se poslužuje dr. inž. Mayer. Tako sem tudi postopal. Pri nadaljnjih razgovorih mi je dr. inž. Mayer obljubil »nagrado' v tej obliki, da bom dobil za svoj trud 300.000 din pod krinko triletnega honorarja za zaslojistvo nove po dr. inž. Mayerju ustanovljene industrije v Laškem in še upravno mesto pri nekem uglednem industrijskem podjetju. O vsem tem sem sproti obveščal že omenjene svoje tovariše, sporazumno z njimi sem poslal dr. inž. Mayerju tudi pismo od 25. 3. 1038, katero citira v svojem »Odprtem pismu«. Vse to se je zgodilo samo v namenu, da držimo dr. Mayerja v šahu, dokler ne bo prišlo na trg prvo pivo GPL. Če trdi dr. Mayer, da ga je kdo izmed nas v 1. 1037. vabil k sebi, trdi neresnico! Prišel je sam, in sicer le k meni, dr. RoŠu, dočim sva ga podpisana Majcen in inž. Uhlif spoznala šele 3. 10. 1038. Tudi ni nihče od nas predlagal dr. Mayerju kako transakcijo z delnicami GPL. Razgovore je po-krenil on sam na svojo lastno iniciativo in ga nihče od nas ni klical. Kar pa omenja dr. Mayer o transakriji, zaradi katere je bila baje položena bančna garancija za znesek 2,20fi.000 din zato, da bi se s prevzemom 14.000 delnic, omogočilo razširjenje GPL potoni ustanovitve tovarne z.a izdelovanje jedilnega olja in o rezerviranju provizije 400.000 din s straivi nekih »naših prijateljev«, vse to smo izvedeli podpisani šele iz »Odprtega pisma« dr. Mayerja, ki naj svobodno objavi dotično listino, ker bi tudi mi radi poznali imena onih vprijateljev«, ki so se brez naše vednosti, brez vsakega pooblastila GPL, pa tudi brez vsake poslovne zveze z GPL baje spuščali v take »transakcije«. Pričakujemo torej, da bo dr. Mayer objavil dotično pri javnem notarju overovljeno listino. Čim prej bo to storil, tem prej bo stvar popolnoma razjasnjena. Ko so ta navidezna pogajanja ostala na mrtvi točki, je začel dr. Mayer s pomočjo raznih svojih sotrudnikov izdajati na delničarje GPL vznemirjajoče okrožnice. Te okrožnice so prejemali vsi delničarji, kar nam je bilo dokaz, da si je znal dr. Mayer brez naše vednosti in za našim hrbtom preskrbeti seznam vseh delničarjev. Kako si ga je preskrhel, to naj pojasni 011 sam. Ker pa smo takrat že vedeli, da bo prišlo prvo pivo GPL v promet v začetku decembra 1038, smo sklenili preprečiti nadaljnje beganje delničarjev ter 7. obnovitvijo pogajanj uspavati dr. Mayerja. Zaradi tega smo konec septembra 1038 njemu sporočili, da smo pripravljeni k nadaljnjim razgovorom. Dr. Maver se je vabilu odzval, sestanek se je vršil dne 3. 10. 1038 ob 16 v Kolodvorski restavraciji v Ljubljani. Udeležil se ga je za OPL poleg nas treh še g. Kovač Karel, dr. Mayer pa je pripeljal s seboj svoja dva zastopnika gg. dr. Lu-lika in dr. Ogrizka. Ker smo se hoteli zavarovati pred možnostjo vsakega sumničenja s katerekoli strani, smo naprosili ljubljanskega odvetnika dr. Cepudra, naj prisostvuje sestanku kot naš za- stopnik. Podpisani in g. Kovač smo Imeli dne 3. 10. 1938 v navzočnosti dr. Cepudra že ob 14 poseben sestanek, pri katerem smo si ločno razdelili vloge za razgovor z dr. Mayerjem. Midva, dr. Koš in inž. Uhlif, bi naj pri razgovoru z dr. Mayerjem kazala neko popustljivost in dostopnost za kompromis, jaz, Majcen Ciril, in moj tovariš Kovač Karel pa naj bi odklanjala vsak kompromisi Ta načrt se je tudi dosledno izvedel pri sledečem sestanku, pri katerem si je dr. Cepuder sproti zapisoval izjave navzočih. Ne moremo za to, če je industrialec, dr. in inž. Mayer nasedel ter dobil prepričanje, da si med seboj nismo enotni in da bo dosegel svoj namen. Lahko nam pa verjame, da smo bili po zaključku tega sestanka zelo zadovoljni, ker se nam je posrečilo to, kar smo nameravali! Ne v novembru, marveč že v oktobru 1038, sem nato jaz, dr. Roš, o priliki nekega razgovora dr. Mayerju omenil, da hi moral prispevati tudi nekaj za Gostilničarsko kreditno zadrugo. O tem sem seveda takoj obvestil svoje tovariše ter sem nato jaz, inž. Uhlif, preciziral ta zahtevek z zneskom 2,000.000 din. To sem storil, ker sem videl, koliko je dr. Mayerju ležeče na izvedbi njegovega načrta in sem se bal, da ho pristal na vse prejšnje pogoje, ki smo mu jih na videz slavili, s čemer bi prišli v nekoliko mučen položaj. Ta naša navidezna zahteva je bila predmet sestanka, ki se je vršil 30. 11. 1938 v Laškem. Ker je dr. Mayer pripeljal s seboj svojega zastopnika dr. Ogrizka, so midva, dr. Roš in inž. Uhlif, sestanka nisva hotela udeležiti, dokler dr. Mayer ni privolil, da-prisostvuje sestanku na njegove stroške g. dr. Dominik Drnovšek kot najin zaupnik. Člin je dr. Mayer ta pogoj sprejel, sva dr. Drnovška takoj poučila, da gre le za navidezna pogajanja, s katerimi se naj dr. Mayerju vežejo roke, dokler ne pride v promet pivo GPL, nakar bomo seveda razgovore z dr. Mayerjem enkrat za vselej prekinili. Dr. Drnovšek torej ni bil navzoč samo kot priča, marveč izrerno kot naš zaupnik ter je bil predhodno obveščen, da so vsi razgovori in vsi zahtevki, zlasti tudi zahtevek glede darila 2,000.000 dinarjev Kreditni zadrugi, le navidezni. Dr. Maver citira sicer svoj dopis od 3. decembra 1938, ni pa objavil našega odgovora od 5. decembra 1938, ki se glasi: »Od vsega početka, odkar ste stopili pred nas, smo se zavedali, s kom imamo opravka, v čemur so nas potrdile tudi dobljene informacije. Zato so se vsi razgovori, ki so se z Vami vršili prvotno po dr. Rošu in pozneje jk> inž. Uhlifu, nato še skupno, vršili po predhodnem informiranju celotnega odbora in po medsebojnem sporazumu in v naprej dogovorjenem namenu in po točno določenem načrtu. Pri tem se je zasledoval cilj: odbiti in varovati se nasprotnikov z onimi sredstvi, ki so se jih posluževali oni sami, to je 7. zvijačo vse do tedaj, ko nam ne bodo mogli več škodovati. Vse Vaše ponudbe in vsi naši odgovori so bili znani že v naprej tudi popolnoma neprizadetim uglednim osebam, ki bodo vsak čas pripravljene to tudi v javnosti potrditi. Vaše pismo z dne 3. t. m. nam je potrdilo pravilnost našega postopanja! Vaš ultimat prihaja tedaj pričakovano in je nad vse značilen1 fca Vašo miselnost. Naivni ste g. dr. Ma.ver, ako ste upali, da bomo nasedli Vašim obljubam ali obljubam neke Vaše imaginarne »grupe«. Čudimo se nadalje Vaši brezmejni naivnosti, s katero presojate Slovence in pa naše slovenske gostilničarje, ki so si ustanovili pivovarno iz razloga, da se osamosvojijo in da prelomijo kartel v pivovarniški stroki. Ta cilj je dosežen! Vaš ultimat in Vaše grožnje so več kot smele, zato jih odločno odklanjamo, poudarjajoč pri tem, da Vašo »grupo« ne zastopate posebno srečno. Mi vodilni člani GPL smo imeli in imamo pred očmi čut prevzetih dolžnosti napram vsem delničarjem brez razlike in pa cilj. oživotvoriti idejo lastne pivovarne, kateri je treba osigurati tudi njen uspešen obstanek. Zasledujoč ta cilj nismo opustili ničesar, kar služi temu cilju. Zato smo izvlekli iz Vas, kar smo potrebovali, pri Čemur smo so pa vedno tudi zavedali. da bi bilo v korist konkurenci in nam, če se odstranijo vsa nepotrebna medsebojna tren|a na polju proste in solidne konkurence. Žal, da ta ni našla primernejših potov. Pričakujemo sedaj Vaših napovedanih groženj, ki jih bomo znali parirati 7. vso odločnostjo in brezobzirnostjo, ako ne bodo Vaši mandanti znali poiskali drugih smernic. Z odličnim spoštovanjem Majcen 1. r., dr. Fran Roš 1. r., inž. Uhlif 1. r.« Nismo krivi mi, če smo se morali poslužiti teh svojemu značaju tujih načinov borbe. K temu nas je primoral dr. inž. Mayer, ki je sicer jugo- slovaiiski državljan in katoliške vere, ki pa kaže 110 le v svojem obrazu, marveč tudi z načinom svojega nastopanja sledove svojih prednikov, o katerih niti sam ne bo trdil, da so bili arijci. Le na ta način nam je bilo mogoče preprečiti, da dr. Mayer ni preveč zbegal delničarjev GPL. Ta cilj smo dosegli, pivovarnn je v obratu in vsa javnost ima priliko okušati njeno pivo. In to pivo je po svoji kakovosti najboljši dokaz solidnosti podjetja, najboljše .jamstvo njegovega prospeha, predvsem pa najjaČje pomirjevalno sredstvo za delničarju. Dr. Mayer pravi, da je padel konsum piva v naši banovini v času od 1930 do danes od prejšnjih 120.000 hI na sedanjih 30.000 lil letno. Padel jo res še pod 30.000 lil, toda zadnja leta konsum narašča in je sedaj dosegel letnih ca. 40.000 hI. Tudi ni ros, da bi GPL v sednnjem stanju ne mogla producirati več kot 5000 lil piva na leto. Ta količina jo prekoračena že dnnes, v par tednih pa bo mogln GPL brez vsako zadolžitve producirati preko 10.000 hI na leto. Sicer pa zadošča v tem oziru opozorilo na eno izmed obvez, ki jo je bil dr. Mayer pripravljen prevzeti, jo omenja sam v svojem »Odprtem pismu« in se glasi: »Nova skupina se obveže da izdeluje pivovarna skozi dve leti najmanj pn 5000 hI piva na leto, daljo skrbeti za izholjšanjo kakovosti piva ter za to, da pivovarna v Laškem dela brez dcficita, če bodo sedanje gospodarske razmere trajale še naprej.« Torej priznava dr. Mayer sam, da obratuje GPL brez deficita lahko že pri produkciji 5000 lil piva na letol Ker pa je znašala kapaciteta GPL že pri otvoritvi preko 5000lil na leto, sledi iz tega, da je bila GPL že v začetnem obsegu po lastnem priznanju dr. Mayerja donosna. Dr. Ma.ver izjavlja, da jamči osebno za to, da se bo sprovedel čeprav brez našega sodelovanja in proti naši volji njegov za delničarje baje ugodni načrt. Ker jo dr. Mayer jugoslovanski državljan, mu je odprta vsa širna Jugoslavija in res ne razumemo, zakaj se je zagledal ravno v GPL. Trdi, da ga vodi lo skrii za interese njenih delničarjev. Prav, toda potem ne razumemo njegove špekulacije. Z nakupom 9.000 delnic hoče dobiti v svoje roke večino doslej podpisanih delnic in postati s tem absoluten gospodar nad manjšino. Za teh 9.000 delnic je bil pripravljen plačati 4,000.000 din, ker bi plačal polovico delnic po nominalni vrednosti 500 din, polovico pa le po 400 din. Ker priznava, da podjetje že v današnjem stanju ni deficitno, da imajo torej delnice svojo polno vrednost, bi profitiral že pri nakupu delnic od »nezadovoljnih delničarjev« 500.000 din. Poleg tega bi pa postal gospodar podjetja, ki predstavlja že danes ogromno vrednost in hi lahko diktiral manjšinskim delničarjem svojo voljo. Dr. Ma.ver je hotel riskirati tudi 1,000.000 din kot »darilo« ubogi Gostilničarski kreditni zadrugi, poleg tega lep »honorar« za mene, dr. Roša, in provizijo •100.000 din za neznanega našega »prijatelja«. Očividno je storil tudi to le iz idelane brige za interese ubogih slovenskih delničarjev GPL! Dr. Mayer živi v Zagrebu, je pa doma tudi v Belgradu in ima v svoji neposredni bližini dovolj prilike zanimati se za resnične žrtve raznih krščenih in nekrščenih zelenašev. GPL pa naj pusti v miru! Kot je odletel sedaj, tako ho od-letel tudi v bodoče pod pritiskom stanovske zavesti in solidarnosti slovenskih gostilničarjev in delničarjev GPL. K ostalim njegovim trditvam: 1) Glede Gostilničarske kreditne zadruge: Ustanovljena je bila pred dvema letpma v jx>-1110Č slovenskim gostilničarjem. GPL nima nobenega njenega deleža, pač pa je njena komitenti-n.ja. Ravno potoni te zadruge se je posrečilo GPL mobilizirati znatne zaostanke delniške glavnice pri zamudnih delničarjih brez vsakršnih stroškov za delničarje. Na občnem zboru zadruge od dne 31. maja 1938 je bilo ugotovljeno, da so kriti iz donosov poslovanja vsi režijski stroški in so neporavnani le še ustanovni stroški v malenkostnem znesku 683,50 din. Pri tem [>ot>dnr.iamo, da sva podpisana dr. Roš in inž. Illilif navidezno zahtevala od dr. Ma.ver,ja znesek 2,000.000 din v korist rezervnega fonda te zadruge in da se rezervni fond po pravilih sploh ne more razdeliti med zadružnike. Denar bi torej prišel v dobro le zadrugi kot taki, ne pa posameznikom. 2) Glede ostalega: Dr. Mayer seveda ni zavlačeval dobave strojev GPL potom intervencij pri Prvi strojni tovarni v Brnu, pač pa je kot eksponent kartela podvzemal vse mogoče proti dovoljenju za uvoz teh strojev ter napravil s tem GPL in njenim delničarjem, za katere se sedaj tako zavzema, veliko škodo. Pivovarniški kartel, ki ga dr. Mayer zanika, dejansko obstoja. Če uporablja dr. Mayer za ta kartel ponižni naziv »lokalni sporazum pivovaren o rajoniranju«, je to stvar okusa in poslovnega naziranja. Kar pa se tiče koncesije za izdelovanje kvasa, je GPL to koncesijo leta 1932 že imela. Ker pa zaradi denarne zapore že l>ričetega izdelovanja kvasa ni mogla spraviti na obseg, ki bi omogočil rentabilnost, je to izdelovanje ustavila in je koncesija zaradi tozadevnih predpisov propadla. Ko pa je GPL prosila vnovič za tako koncesijo, je storil dr. Mayer po lastnem priznanju vse, kar je mogel, da tej prošnji ni bilo *W.>JMAPTOTECN | ________ImHfil I^AftTOTEUASd KNJIGOVODSTVO Prihranek na taksah Vam plača naše knjigovodstvo. Ljubljana, Tyrševa c. 15. Tel. 33-38 ugodeno. Tudi to je dokaz idealne ljubezni dr. Mayerja napram GPL in njenim delničarjem I Naša »lepa mesta« v upravi GPL! Nihče od nas doslej še ni imel nobenega dobička od svojega mesta v upravi, marveč le pota in stroške. Jaz, dr. Roš, sem moral kot odvetnik v resnici vlagati tožbe proti raznim zamudnim delničarjem, le kakih 10 tožb sem vodil sam, vse druge so vodili moji substituti izven Laškega. Moj malenkostni zaslužek pri tem je pa daleko odtehtan, ker sem opravljal za GPL brezplačno ogromno pisarniško delo in sem na lastne stroške odposlal na tisoče dopisov. Zalagal sem iz lastnega visoke takse, sestavljal listine, pogodbe, zemljiškoknjižne predloge itd., pa za vse to nisem nikdar ničesar računal. Jaz, Majcen Ciril, sem opravil že nebroj potov zaradi GPL, pa sem kril vse stroške iz lastnega žepa. Tudi jaz, inž. Uhlif, nisem nikdar niti zahteval niti dobil nič drugega kot delno povračilo gotovih izdatkov, ki sem jih imel s potovanji za GPL, čeprav sem opravil in opravljani vsa s postavitvijo in vodstvom pivovarne zvezana tehnična in upravna dela že devet let. Tudi zadolžitev GPL naj prav nič ne skrbi dr. Mayer.ja, ki naj ve, da so delničarji in člani upravnega sveta GPL možje, ki so si znali s svojo lastno pridnostjo in sj>osohnostjo, brez vseh podkupovanj in provizij ustvariti svoje današnje eksistence in toliko sredstev, da so jih lahko deloma potrošili za nakup delnic GPL. V svojem lastnem interesu, v interesu slovesa slovenskega gostilničarja bomo znali vsi skupaj voditi podjetje, da bo zdravo in donosno za delničarje. Če obstoja v zemljiški knjigi zaznamba vrstnega reda za nameravano najetje kredita, se naj dr. Mayer zaradi tega no razburja, kajti resnična višina obvez je znatno nižja. Zaradi tega so vse njegove kalkulacije [Kipolnoma zgrešene in je napačna tudi njegova bilanca. GPL nima izgube 2,000.000 din ter ni izgubljen doslej niti najmanjši del vplačane delniške glavnice. Da se to tudi v bodoče ne bo zgodilo, zato bomo skrbeli vsi, ki nam ni za prazno govoričenje in užaljeno trmoglavi jen je, marveč za resno delo, za katero bomo lahko vsak čas polagali račune. Seveda, samo delničarjem GPL, ne pa dr. Mayer.ju! Onim delničarjem pa. ki hi v resnici želeli, da dajo svoje delnice iz rok, smo naprošeni objaviti, da jih lahko prodajo Gostilničarski kreditni zadrugi v Ljubljani, Aleksandrova cesla 5, proti takojšnjemu plačilu. To zaradi tega, da se ne bo mogel nikdo napram sodelničarjem in javnosti zagovarjati, zakaj je prodal svoje delnice ljudem, ki hočejo našo Gostilničarsko pivovarno upropastiti. Oni delničarji, ki so na podlagi napačnih informacij morda že prodali ali obljubili prodati svoje delnice, naj to čimprej sporočijo imenovani zadrugi, da so ukrene vse potrebno v njih zaščito in morebitne take dogovore o prodaji delnic razveljavi. S tem odgovorom je polemika 7. dr. Mayer-jem za nas zaključena. To lahko izjavljamo zato, ker je dr. Mayer s svojim »Odprtim pismom« dosegel ravno nasprotno od tega, kar je hotel. Ogromna večina delničarjev GPL in celokupno javnosti je ravno zaradi tega »Odprtega pisma« spregledala. Zato lahko piše industrialec dr. inž. Mayer kar hoče, javnost si je ustvarila svojo sodbo, ki je zanj vse prej kot ugodna. Ta naša javnost in zvesti deličarji naše GPL naj sprejmejo našo iskreno zalivalo 7. zagotovilom: GPL obstoja, že njeno prvo pivo je prvovrstno, bo pa postalo še boljše in ga bo že poleti toliko na razpolago, da se bodo mogli z njim naslajati vsi, ki jim to danes še ni mogoče. Ljubljana, dne 13. januarja 1939. Majcen Ciril, dr. Fran Roš, ing. Uhlif Hugo. ----•• Najboljša kontenina.......... Macco šifon (iz egiptovskega prediva) . Original „Lilien šifon" Blago za rjuho 150 cm: Bela konlenina (Amerikan) . Zelo dobra bela kontenina Prvovrstna bela konlenina Šifon za rjuhe..... Izvrsten šifon za rjuhe .......... Platno za rjuhe............. Špecijalno blago za rjuhe, ki odgovarja naj- , večjim zahtevam........... Macco šifon za rjuhe ....•■•*••• Blago za kapne, ilrlna 180cm: Bela kontenina, zelo močna, širina 180 cm . Šifon, širina 180 cm, zelo fin ....... Platno, izredno močno, širina 180 cm . ... Macco, šifon za kapne, širina 180 cm * . • Brisače: Frotirke, male Frotirke, večje .• ...» ..«••••• Frotirke, velikost 075 X40cm. •••••• Din 375 475 675 8 — 775 875 9-75 1050 1250 12-75 Din 13-50 15 — 18*— 20 — 22 — 24 — 2575 24 — Din 1775 23-26 50 29 — Din 275 475 6-50 Frotirke, velikost 0-50 X 100 cm Frotirke, velikost 0 50 X 110 cm...... Frotirke, velikost 0 55 X 125 cm...... Frotirke, velikost 0 60 X 130 cm...... Frotirke, velikost 0 65 X 140 cm...... Stalnost barv je zajamčena. Blago za brisače, zelo trpežno ..••.« Modro blago za brisače, močno .«•••« Bel damast za brisače Pike za brisače ............. Prti In servlfetl: Blago za prte, širina 150 cm ....*•• Blago za prte, najboljše, širina 140 cm . . . Barvasto blago za prte........ • • Panama prti............... Karirasti prti, zelo lepi, velikost 140 X 140 . Beli servijeti, zelo trpežni ......... Kuhinjske krpe, močne.......... Kuhinjske krpe, čisto platno Pretile odeje: Prešite odeje, klotaste, ročno delo..... Prešite odeje, iz dobrega klota, ročno delo . Prešite odeje, iz brokat klota, ročno delo, fina vata.............. Prešite odele iz zelo dobrega klota s fino belo vato.............. Prešite odeje iz najfinejšega klota in fine bele vate............. Prešite odeje iz najfinejšega brokat klota . . Prešite odeje, svileni brokat........ Prešite odeje, svilene z najfinejšo vato . . . Din 950 18 — 21 — 24 — 29 — 550 6-50 8-— 8 — Din 18'— 22 — 30 — 25 — 28 — 550 4 — T— Din 67 — 88*— 115 — 120-- 138 — 165 — 178 — 250 — Opozarjamo Vas posebno še na naš naslov: Manufaktura M ANICA kom. dr. n££Z 17 Gradi za madrace: Din Gradi za madrace, šir. 120 cm, navadni 11*50 Gradi za madrace, šir. 120 cm, boljši . . . 16*—• Gradi za madrace, šir. 120 cm, zelo trpežen 19'— Damast gradi za madrace.......1950 21*50 Satin dradl za madrace, šir. 120 cm .... 22 50 Damast gradi, šir. 120 cm, trpežen, zelo pripor. 27*50 Damast gradi, čisto platno, šir. 120 cm . . . 34'— Platnen gradi, črtasti, skoro neraztrgljiv • • 34'— Razno: Din Inlet za perje, širina 80 cm . . • i • »i 9-75 Macco inlet za perje, širina 80 cm . . • . • 15*— Inlet, širina 120 cm........................16'— Inlet za perje, širina 120 cm, izredno dober . 20*— Atlas gradi za blazine, širina 80 cm .... 12*— Atlas gradi za blazine, širina 80 cm, res fin . 15*— Atlas gradi za posteljnino, šir. 120 cm, najboljši 22 — Gradi za moške spodnje hlače, dober . . . 10-— Marinegradl za moške spodnje hlače zelo fin in trpežen ....••...... . . 13*— Klot za prešite odeje, barvasti..............15*— Klot za prešite odeje, dober, v raznih barvah 17'— Klot za prešite odeje, najboljši............22"— Brokat klot za prešite odeje, v raznih barvah 18'— Brokat klot najfinejši, širina 160 cm za prešite odeje..............................35 — Brokat svila za prešite odeje najboljša . . . 60"— Oksford za moške srajce...... 550 875 Puplin fini za moške srajce.....II-— 17'— Fini puplin za damsko perilo v raznih barvah 975 Krasna svila za damsko perilo v raznih barvah 14*50 i. t. d. da se v slučaju zamenjave naslova ne bosle hudovaii na nas. Odjemalcem izven Ljubljane pošljemo po želji vzorce blaga, ki pride v poštev VODNE TURBINE ZATVORNICE, TRANSMISIJE, 2AGINE OPREME, DVIGALA STROJNO PODJETJE ING. BOR$TNAR LJUBLJANA-$I$KA, JERNEJE V A C. 18.. TEL. 45-60 Nemščino poučuje po B din na uro Smre-kar, Suvoborska 35. (u) Konverzacijo nemščine nudim poceni. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Konvcrzaclja«. (u) I Lepe stavbne parcele oh Šmartinski cesti naprodaj. Več se poizve na Vi-dovdanski cesti št, 9. (p) Malo posestvo blizu Domžal, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 386. Stanovanjsko hišo z vsemi prltlkllnaml — ugodno prodam. Takojšnja vselitev. Mizarstvo Kolartč, Sp. Dobrava 23, p. Maribor. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obražent posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, ro-zdov, trgovskih In stanovanjskih hiš in vil. - Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. Posestvo pri Celju z ugodnim prevžitkom -poceni prodam. - Naslov upravi »Slovenca« pod št. 519. (p) V Kranju naprodaj hiša : Savnikova pot 1 s 6 stanovanji, in hiša: Kopališka ul. 1 z 2 stanovanjema. Poizve se pri lastniku Lenardiču, Kranj Posestvo v okolici Maribora vzamem v najem. Plačam 600 din mesečno. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Posestvo« št. 114. (p) Prodam eno najprometnejšth gostiln v Posavju, z lepim posestvom ter vsem Inventarjem. Ponudbe na upravi »Slovenca« pod »Dobro naložen denar« št. 573. (P) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavblšča., vinogradi, sadovnjaki tn gozdovi ter zaokroženi deli Attemso vega veleposestva. - Po jasnlla pri Inž. M 1 k 1 a u Otmar, Brežice, . f Tovarniški objekt - v Ljubljani, obstoječ iz več poslopij in 2 velikih dvorišč, pripraven za vsako in dustrijo, naprodaj. Pojasnila daje: Florjančič Ludovik, -odvetnik, Ljubljana, Tyrše va cesta 1 a. (p) Trgovsko hišo pr! farni cerkvi z nekaj posestva, kupim. Vzamem tu di dobroidočo trgovino ' najem. Dopise upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Dobroidoča 129« št. 676. Vogalno parcelo ob Jenkovi in Korltkovi ulici, prodam. Poljanska cesta 47-1. (p) Hiša z vrtom v Vodmatu ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 643. (p) Večjo parcelo na Mirju, prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nizka cena« št. 634. Štiristanovanjsko vilo z lepim vrtom In dvorl-čem ugodno prodam. — Rožna dolina, Predjam-ska 43. (p) Posestvo srednje veliko, zaokroženo, kupim takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sončna lega« 624. Parcela 15.000 kv. m bil- kolodvora Dcv. M. Polju, naprodaj. - Pojasnila: trgovina Dejak, Polje. (p) Stanovanjska hiša enonadstropna, zelo do-Vrrlnut T>a -Glav nega trga, pocent naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov v Mariboru pod »Maribor« št. 6-39 kr. 72 Enonadstropno hišo s kultiviranim vrtom, 1700 kvadratnih metrov, ugodno za vrtnarje, naprodaj ali se pa zamenja za hišo v Zagrebu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trnovo 595«. (p) Gostilničarji in mesarji pozor! Naprodaj je takoj zaradi obolelosti lastnika, pod prosto roko, enonad stropna nova hiša. V njej je že preko 50 let gostil ničarska obrt, sobe za tuj ce, veliko gospodarsko poslopje, 2 vrta za sočivje, lep sadonosnik, njiva, vse pri hiši v zmeri 2 oralov, itd. Vse v najboljšem «taftju v Ptuju, Ormoška cesta št. 3 blizu sejmišča. Cena 700-tisoč din. Lahko se tudi prevzame vknjižena hipote ka od ptujskih denarnih Za vodov. (p) Hiše v Beogradu: za 1,900.000 din z majhno, zelo • ugodno, hipoteko. Točen dohodek. 310.000 din. Pritličje in 6 nadstropij, trdno zgrajenih. z najmodernejšimi komfortnimi stanovanji. Osebno in tovor, dvigalo ; za 1,100.000 din In 300.000 din hipoteke, z dohodkom 1S0.000 din. Nova. trdno zgrajena, v modernem slogu, z naj-luksuznejšimi komfortnimi stanovanji; za 530.000 din in 220.000 din hipoteke. Uprava fondov, s točnimi dohodki 77.000 din. Nova, izredno trdno zidana, s stanovanji po 2 ln 3 sobe, z modernim udobjem. Pozor! Našim kupovalcem preskrbimo s svojo veliko Izbiro hiš In s solidnim delom najugodnejši nakup Centralni zavod Beograd nhlllčev venac 38 Palača Ta-Ta. nasproti »Ruskega carja« Teleton 25-76*. Že riiftbe Fant srednjih let želi stopiti v zakon z gospodično al: vdovo z doto 25.000 din — če mojioče šivilja. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 684. (ž) Trgovec na deželi išče pošteno ženko s primemo dolo zaradi prevzema lepe domačije. Dopise v upravo »Slovenca« pod Sreča« 683. (ž) Obrtnik z dobro idočo delavnico v Ljubljani, soliden, pošten, star 33 let, želi zaradi že-nltvc poznanja s preprosto simpatično gospodično, ki bi bila dobra gospodinja. Po možnosti z denarjem, -Dopise s sliko, naslovom in opisom položaja na upravo »Slovenca« pod »Sreča« št. 650. (ž) Tračnice za poljsko železnico in dva vagončka prodam. A. Jer-ko, Črnuče. (1) Stolpno uro primerno za na tovamo ali delavnico in lončeno peč ugodno prodam. —■ Tušek, Jurčkova pot 55, Ljubljana. Voz s pnevmatiko za konjsko vprego, prodam. Nosilnost 1500 do 2000 kg. Ogled: Kastelic, Kranj — Ljubljanska cesta št. 1. (1) Opremo za konjski hlev za tri konje poceni prodam. školjke so iz rezanega kamna. Vprašati pri lilšnlku, Aleksandrova c. št. 10. ' O) Protfamnr ca. 8 m' bukovih ln Ja-vorjevih plohov ln prm. drv cepanic. suho blago. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 532. (1) Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala - kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamni ku. šutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru. Jurčičeva 8. Starejša gospodična pridna, poštena, želi poročiti starejšega gospoda z državno ali stalno službo, tudi upokojenca. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« št. 57. 25 let star fant trgovsko naobražen s sto-tisoč din gotovine, želi spoznati 20 letno dekle čiste preteklosti, k! ima trgovino ali gostilno. Ponudbe upravi »Siovenca« jx>d »Srečna bodočnost« št. 659, (ž) Mladenič trgovske stroke, že več let na vodilnem mestu, s«> želi osamosvojiti, bodisi s priženltvtjo ali z nevesto, ki razpolaga z odgovarjajočo doto in razumom. Resne ponudbe s sliko poslati upravi »Slovenca« pod »Spomladansko sonce« 584. (ž) Sadjarji, vrtnarji, pozor! Najnovejše brizgalke za sadno drevje, vinsko trto hmelj, desinfekcijo in be lenje po konkurenčni ceni Glavno zastopstvo Štefan Turkovič, Ljubljana, Mest trg 11-1. (1) Oblastv. konccslonlrana šoferska šola I. GABERSCIIC bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št 43 Telefon 28-28. Poučujem šivanje In krojenje dam-skih plaščev, kostumov oblik proti primerni odškodnini za lastno upo-abo. Ponudbo z znamki} za odgovor na upravo »Slovenca« pod »Moda« št. 6S6. (u) Automofor i Rabfjen avto kupim. - Ludvik Flerln, mesar. Ljubljanska ulica t. 44. Domžale. (f) Kupim cilinderski blok Chevrolet Truck tipa 31, rabljen, v dobrem stanju. Miklavžina, Braslovče. (f) ODDAJO: Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu. Florjanska ulica 11-1. (s) Prazno sobo s štedllnikcm oddamo. »Ju-lijana«, Kožna dolina, Cesta 8-23. (s) Dijaka sprejmem poceni na stanovanje, Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 648. (D) Večjo prazno sobo parketirano, sončno, oddam, poseben vhod, s 1. februarjem, Sv, Petra cesta št. 14. (s) Opremljeno sebo v centru oddam mirni gospodični. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 540. (s) Opremljeno sobico s strogo separiranlmvhodom takoj oddam. Poizve se na Sv. Petra cesti 62. I. nadstropje. (s) Lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice, v strogem centru, oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 574. (s) Tovorni avto 2 in pol tonski, v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 658. (f) Prazno sobo s posebnim vhodom oddam v centru mesta. — Istotam sprejmem na stanovanje dijaka po'd ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 689. (s) Znnni SALVAT CAJ prnti žolč-nim kamenčki m in holečinnin žnlčnega mehurja se dobiva pri glavnem zastopniku: Apoteka Sv. Ivana, Zagreli, Kaptnl 17. — Prospektu o zdravljenju pošiljamo vaaton). O. r. S. br. 27670-1036. Rn. 3487. Lepo posestvo ob državni cesti s trgovskim lokalom ugodno naprodaj. Informacije iz prijaznosti pri P. Miovič, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 57 1 Pohištvo I Novo spalnico preproge — drva — prodam takoj zaradi premestitve. Odstopim cnosobno stanovanje. Ogled popoldne. — Naslov v poslovalnicah »Slovenca« pod št. 598. Wlpa, Fis, Rotary, Jubl-loum, Dollfuss Itd., kupim. Označite ceno In število komadov. Franc Berger, Maribor4 »Meran«. POHIŠTVO Moderno in kvalitetno kuhinje, spalnice, jedilnice ln drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene sjialnlce in jedilnico, orehov les, že od 1500 clln naprej. Sprejemamo naročila po lastnih in danih načrtih. »OPRAVA« Ljubljana, Celovška c. 50 Spalnice kuhinje, posteljne mreže in drugo pohištvo, najceneje Andlovic, Komenskega 34. posteljne mreže, železne zložljive posteljo, otoma-ne, dlvane In tapetniške izdelke nudi najceneje Rudn« Radovan tapetnik - Mestni trg 13 Ugoden nakup morske travo, žime tn cvilha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. MAl od 98 do 250 ccm. - Po- nudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« št, 585. (t) Avto Ford (bebin) in motorno kold »Sumbeau« 500 ccm, pro^ dam. Resni kupci : Tyr< ševa cesta 12, Bufet Na-na. (fJ» Šivalni stroj nov, pogrezljiv, počen! pro-* dam. Hermes, Stari trg št. 21-1. Telefonska centrala avtomatska, hišna, rabljena z 12 aparati, se pod roko proda. — Tudi posamezni aparati naprodaj. Poizve se pri Singer, Zagreb, Praška št. 2. (1) Nov šivalni stroj prodamo za polovično ceno ter pol leta učimo brezplačno šivat obleke. »Ju-lijana«, Gosposvetska 12. Bukova drva lepa in popolnoma suha, lanskoletna dobavlja na debelo in na drobno Uprava graščine Zg. Ptuj dostavlja jih tudi naravnost v Maribor Posestnik v najlepših letih, dobro vpeljan trgovec ln gostilničar blizu Ljubljane — išče za čimprejšnjo ženl-tev gospodično ali vdovo brez otrok, staro 25 do največ 40 let. dobrosrčno, razumno za obrt ln primerno premožno za povečanje podjetja. Ponudbe (l>o možnosti s sliko) v upravo »Slovenca« pod »Resno 1939« št. 473. (ž) Starejša gospodična s premoženjem 30.000 din. bi poročila dobrega in mirnega gospoda nad 40 let starega, najraje železničarja. Dobra, pridna In skrbna gospodinja. — Vdovec nI izključen. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Skrbna gospodinja« St. 437. .<*> II Glasba Klavirsko harmoniko znamke »Hohner«, 80 basov, prodam. Franc Štrukelj, Križe, Gorenjsko, (g) Krasen nov pianino naprodaj za nizko ceno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 535. (g) Staro italijansko violino ugodno prodani. Cenjene ponudbe upravi »Slov. pod »Tcstove 1762« štev. 580. (g) Klavir lep, dolg, za 4000 din naprodaj. Obroki. - Ogledati od 14—15 v Mariboru, lr-žaša cesta, vodovod, pritličje. (g) Rabljen stjalni stroj kupfm, prodam pa rablje-; > slamoreznjča. Svolj-j šak Ludvik, Svctje, Med? vode. (k) Šival n« stroje večjo pošiljko, • pogrezljive, zelo- nizka ocne, tudi iab» ljene od 300 din naprej in; krojaške, čevljarske cilin-derce , prodaja najcenejše. »Triglav«, Kesf jeva c. PfaffoVi, Slngerfevl in še mnogo drugih popol noma novih šivalnih strojev t 20 fetrto garSeičijo — prav poceni naprodaj pri »Promet«,, nasproti križan-ske cerkve. (1) . Mizarski stroj univerzalen ln verižni rozkar. Kettenfr&smaschlj no, nudim za 3000 din. Trgovina strojev Ivah Dovžan, Frančiškanska 4, Ljubljana. (1> Diesel Meutz motor 5 ks, dva bencinska mof toria . 6 ks, mlatllnlco motorno kolo BSA 500 m', valjčni drobllec zrnja, težki vrtalni stroj (bor. mastna), pet rolej, plinsko luč 300 sveč - prodam. - S. Skrbinšok, Sp Ilajdlna, p. rtuj. (ti Čitaite in širite »Slovenca« Vložne knjižice »Prve hrvatske štedlonice« prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Vložne knjižice 131« 677. naložite varno in dobro v Hranilnici dravske banovine podružnici v Celju bivša Južnoštajerska hranilnica ustanovljena leta 1889 nasproti pošte, lastna hiša Dravska banovina jamči za vloge z vso davčno močjo ln vsem premoženjem. Safes - shrambe na razpolago I Daje proti zastavi vsakovrstna peresnice (federmadrace) otomane, kauče, zložljive postelje, mreže ter vsa v to stroko spadajoča dela in popravila sprejema komisijska zaloga pohištva F. SajovEc Ljubljana, Stari trg št. 6 Samo 360 din stane naša nova Izkoristite priliko E. Zakrajšek Ljubljana, Miklošičeva c. 34 Suhe gobe kupim. Firm, Kapiteljska 3. Zlatnike in zlato vsakovrstno, kupim. — F. čuden, Prešernova posojila. Financirja ali družabnika iščem za razširjenje mlinske industrije v najbogatejšem kraju predvojne Srbije. Potrebno je 600.000 din. Podjetje obratuje in je vredno 1,700.000 din. Za finanserja vknjižba na -prvem mestu. Samo resni ponudniki naj se javijo Gavriloviču, Kralja Milana 17, dvorišče, Belgrad. (d) BANČNO - KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE. KNJIŽICE bank In hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3"/i obveznice, bone in srečke, delnice itd. VALUTE VSEII DRŽAV PRODAJA SREČK državne razr. loterije Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica, št, 3 Znamke hotel (k) IŠČEJO: Štirisobno stanovanje komfortno, za maj iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Maj 1939« št. 620. ODDAJO: Enosobno stanovanje oddam s 1. februarjem v Ljubljani, Mala Čolnarska 4 Enosobno stanovanje oddam. Naslov pove upr. Slovenca« pod št. 613 (č) Dvosobno stanovanje 3 minute od tramvaja, oddam. Dolenjska cesta 81. Enosobno stanovanje pritiklinami — oddam s 1. februarjem. Tovarniška ulica 25, Moste. (č) Dvosobno stanovanje z vrtičkom se poceni odda, Opekarska cesta 17. Poizvedbe pri hišniku. (č) 6 dvosobnih stanovanj z vsem komfortom, odda 1. majem t. 1. v Clga-letovi ulici »Salus« d. d., Ljubljana. (č) Stanovanje 2 event. 3 sob, oddam mirni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 641. (č) šestsobno stanovanje z vsem komfortom, popolnoma separirano • takoj oddam v najem. Vprašati: Marlbort Livada 5. pritličje. " (č) mm IŠČEJO: Kmečki mlin v dobrem stanju, z nekaj zemlje, vzamem v najem. Ponudbe v upravo »SI.« pod št. 527. (m) ODDAJO: Boljšo gostilno ugodno oddam na zelo prometnem kraju blizu Ljubljane. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 647. (n) Vrtnarijo z dvosobnim stanovanjem oddam v Ljubljani blizu Tivolija. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 666. (n) Stanovanje večsobno, sončno s kopalnico, oddam s 1. marcem, aprilom ali majem. Poizvedbe v pisarni dr. Frlana, Miklošičeva cesta 4. (č) Pisarne za večji urad sedem velikih sob, celo II. nadstropje na Novem trgu št. 3, odda 1. maja 1939 v najetn Kmetijska družba — Ljubljana. (č) Dvosobno stanovanje kabinet in nekaj vrta — se takoj odda. Domžale, šolska ulica (predzadnja hiša). Poizve se pri so sedu Sitarju, mizarju — zadnja hiša. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, in enosobno slanova.nje, takoj oddam. Trata, nasproti tovarne Štora. Pojasnila: Cekada. Sv. Petra 16. (č) Gostilno oddam s 1. februarjem v najem ali na račun. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 444. (n); Trgovski lokal s stanovanjem, na prometnem prostoru tn križišču drž. ceste ter železnice. oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 427 Vilo ali hotel v Sloveniji, s parkom.: gozdom in priliko za kopanje, v bližini, opremljeno. z 20—60 posteljami žaK1fiterni.t, v juliju in avgustu vzamemo v zakup. Ponudbo upravi »Slovenca« pod št, 517. m Mehanično delavnico zaradi bolezini v bliž;n! Ljubljane, z veliko brez-konkurenčno okolico, oddam v najem. Ponudbe pod »Izredna prilika« 614. (n) Trisobno stanovanje sončno, s kopalnico, v I. nadstropju, oddam s 1. februarjem. - Florjančič Frančiška, Poljane 53. Št. Vid nad Ljubljano, č Cunje krojaške odrezke, sta papir, tekstilne odpadk, ter ovčjo volno' govejo dlako (arovco) •«— k u p vsako množino Arbei-ter, Maribor, Dravsltg. 15. ,(k) Staro zBaio, zlato zoftovfc in srebrne ttrone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar ljubliana, Miklošičeva 14 Enosobno stanovanje s pritiklinami, podpritličje, , oddam mjrnj, 2 do 3 članski odrasli družini s februarjem aii pozneje. -Ccfia' 250 ' din. štepanja Vas 86, »Kedeljevo, Ljubljana, (č) . Trisobno stanovanje lepo tn sončno, s predsobo, kuhinjo, shrambo, na Napoleonovem trgu, flvfe veltki sobi, primerni tudi za pisarno, atelje ali f,a.k>n, a &no ali dvosob-Jiiip stapovaijjem v kombinaciji ali posamezno -takoj oddamo. Vprašati pi-r Plerilč.lrjU, Miklošičeva cesta 10. tel. 29-79. č Lastniki koles Za 75 din imate v ognju lakirano ln generalno prečiščeno kolo. - Rotar, mehanik, Črnuče. (r)| Fina šivilja se priporoča po zmerni ceni na dom. Poizve se v Florjanskl ulici 9, v mlekarni. (r)] Predmete ki jih želite prodati, ponu« dite vedno najprej tvrdla »ABC«, Ljubljana, Medvedova cesta 8, tel. 24-44 — poleg Gor. kolodvora, (r) Cenjeno damo ki je v zimski sezoni kupila pri f ■rmi Goričar v Ljubljani za en ali dva plašča rjavega blaga po 140 do 160 din meter, prosimo, da pošlje vzorec na upravo »Slovenca« pod »Nagrada svilena bluza«. (r) Avfomobilisti! Avto hladilnik specialno popravlja, strokovnjaško, hitro in z garancijo Gustav Puc Tržaška c. 9 - tel. 26-97 Posojila različna, proskrblm hitro tn brez kakega predplačila Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore LJubljana, Gledališka 12 ■Znamka S din Zahvala Velečastitega gospoda , Antona Moižiseka upok. župnika smrt in zadnja pot nam narekujeta globoko hvaležnost vsem, ki so z nami sočustvovali.»Posebno hvaJežnost smo dolžni pre-vzvišenemu. knozoškoju, dr. Ivanu Tomažiču za blagoslovitev dragega pokojnika v baziliki in njegove liadpastirske tolažilne besede, g. stol. proštu dr. Maks. Vrabarju za vodstvo pogreba in globoko občuten poslovilni govor, vsej preč. duhovščini, vsem darovalcem prekrasnega rvetj.n, številnim pogrohcem in jiosebej III. redu, ki je v tako častnem številu spremljal svojega velikega člana na njegov zadnji dom. Žalujoči nečakinji in sorodstvo. Prodamo Šivalni stroji po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini SoloSna fro. dmZba z o. z. Št. Vid nad Ljubljano Rabljene stroje vzamem v račun. VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje TELEFON STEV. 25-73 ^ Pozor »X Prvovrstni grajjjofljjj™^^ po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16 — tel. 33-IS Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovle, Gregorčičeva ulica St. 6 (pri Gradišču). (l) Črna moška obleka zelo lepa, skoraj nova, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 539. (1) 400 kg pristnega medu Iz lastnega čebelnjaka - prodam. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Franko Ljubljana ali Celje« št. 443. Naprodaj 20 Izvodov knjig Leksikona v nemščini. — Na ogled in za ceno se Izve pri hišniku Ljudske posojilnice, Miklošičeva c. 6 Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj 1 Nova trgovina TyrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). Obrt Franc Jager tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 1 telefon 20-42 Velika zaloga vseh vrst žimnlo, otomaru najmo dernejšth couch-zof. . za'-~t vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohi štva Itd. - Solidno delo I Točna postrežba I Konkurenčne cenel Objave Prodaja na javni dražbi Dne 17. januarja 1839 ob 8 zjutraj so bo vršila prt okrajnem sodišču v Kam niku (soba št, 4) dražba enonadstropne hiše z go spodarsklmi poslopji, to varne za peči, več trav nikov in njiv. Nepremič nine leže v ravnini trgu Mengeš in so cenje ne na 234.490 din. Naj manjši ponudek je 128.002 din. Dražba se bo vršila po skupinah in v celoti Interesenti so vabljeni. Pojasnila daje Hrnnllnl ca in posojilnica v Kam niku. (o) MIZARSTVO VENTURINI LUDVIK LJUBLJANA - BARJE izvršuje vse vrste pOhlitVO strokovno solidno in po zelo ugodnih plačilnih pogojih. Lastni načrti in osnutki za vsako željo in okus. Vzajemna posojilnica r. c. z o. z. t Ljubljani, Miklošičeva cesta f poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5>% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. Pomočiiika ravnateljstvu z obširno trgovsko in po možnosti tudi tehnično splošno izobrazbo išče jugoslovanska železarna, topilnica in valjarna. Zaželjena je večletna praksa v večjih dobro organiziranih inozemskih obratih in temu odgovorno jezikovno znanje. Pri uspešnem udejstvovanju dobra bodočnost. Lastnoročno pisane ponudbe z življenjepisom, prepisom spriCevai in fotografijo naj se pošljejo pod značko »Železo 1939« na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Ilica 9 Pozor! PozorI Zaloga se bliža koncu zato pohitite z nakupom knjig pod polovično ceno: Germano: Življenje sv. Gabriela . , . Sv. čistost........< • • Samec: Za naše male ••••». Vole: Roka božja...... , , Turšič: Izgubljeni raj . . « • . • > Sardenko: Dekliške pesmi . . . . . Scharsch: Spoved malih grehov , . • Potočnik: Dobri pastir, I. del . • • . Potočnik: Dobri pastir. II. del . , . Potočnik: Dobri pastir. Ul. del . • . Teraš: Za visokim ciljem..... Teraš: Pri studencih zdravja in moči . Teraš: Po stezab resnične popolnosti . Vole: Otrok. I. del . Vole: Otrok. II. del • •••••• ■ i i • • i • din 10- diu 6- din 8- din 10- din 10- din 18- dln 25.- din 38-din 40,-din 40- dln 24-din 24-din 24- din 25,-din 24- Prekrasnt govori dr Mihaela Opeke, t |. 21 knjig, skupna cena 408 din---sedaj pa samo jedaj skupno samo din 15.— sedaj skupno samo din 50.— sedaj skupno samo din 30.— sedaj skupno samo din 20<— din 200.— TRGOVINA K. ničrrmri, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 Sodna dražba Dne 18. Januarja. 1939 bo pri sreskem sodišču v LJubljani, v sobi St. 18, ob 9 dopoldne dražba nepremičnine, vlož. St. 47, hiša na Vidovdanski cesti št. 1, ln vi. St. 727, dvorišče z dvoriščno stavbo. Najnižji ponudek din 470.523. Podrobnejši podatki se dobe na sodišču aH pa v pisarni odvetnika dr. Borisa Puca, LJubljana, Dalmatinova 11. o Javna dražba V Guštanju, Mežiška dolina, bo naprodaj 4. febr. 1939 valjčni-umetni mlin na stalni vodi in z električno napeljavo. - Dvonadstropna, zidana hiša in nekaj zemljišča. Daleč naokoli brez konkurence. Cenllna vrednost 128.000 din; najmanjši ponudek 86.000 din. Najlepša priložnost za podjetnega in pridnega mlinarja. - Podrobna pojasnila daje: Hranilnica In posojilnica v Prevaljah. (o) MEINEL*HER01D (I.Ov i«k.,vq,Nicl ailtMU MARIBOR u.102 Lepo darilo je nova gramofonska plošča, stane samo Din 15"— dokler traja zaloga R. Veleplč Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 25 ZAHTEVAJTE BCrPLAČEN CENIK meinei&HeROLD 0'1-O J- ZM TrOKMICA (UIUU MARIBOR BR-102 klavirje vijoline, kitare, tambura-ške instrum. i.t.d. strune in vse glasbene potrebščine kupite najceneje pri R. Warbfnek Ljubljana. Miklolliava cesta 4 Specljalist Vam posravl vsa godalna glasbila umit-like strokovnJaiKo. KLAVIRJI planini, harmoniji: STEINW AY & SONS, BLOTHNER, BOSEN DORFER, FORSTER, HOLZL, MANBORG so nesporno najboljši fabrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdki ALFONZ BREZNIK Ljubljana Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka iz-po-ojevalnina. Tudi pre-igrani klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun. lil <(JPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH! Mmmf mr ■r muw VELIKA itircnUirnci ODPRODAJA Inventurno blago in ostanki po neverjetno nizkih cenah a. Zlender L1UBLJANA, MESTNI TRG 22 Otvoritveno naznanilo Spošlovanemu občinstvu tem polom uljudno naznanjam da boin dne 16. januarja 1939 B .ZlLIČ otvoril na novo trgovino z železnino, porcelanom in steklenino na Gosposvetski cesti Stev. 4 (poleg trgovine SI am i č), katero bom vodil pod tvidko & Ko m p Zagotavljam, da bom slavnemu občinstvu nudil prvovrstno kvalitetno blago po najnižjih dnevnih cenah z najkulantnejšo postrežbo Priporočam se za obilen obisk in beležim z odličnim spoštovanjem B. Žilli & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 4 Mundlos šivalni stroji odlične kakovosti po zmerni ceni, dobite pri) Kleindienst & Posch, Maribor, Aleksandrova c. 44 Sodna dražba DVEH DVONADSTROPNIH HIŠ Z MANSARDO IN VRTOM V LJUBLJANI, StreliSka ul.. št. 22 in 24, 19 stanovanj, trgovina in gostilna, bo dne 9. februarja ob 9 dopoldne pri okrajnem sodišču v sobi St 16. Posestvo je sodno cenjeno na 2,371.315 din, najmanjši ponudek znaša 1,185.658, potrebna kavcija 237.132 din. Lepa priložnost za neveste Mongol svila po 12 din, Crepe satin po 20 din pri TRPINU v Mariboru, Vetrinjska ulica. 15 " 7 V BOJ ZA NASE ČASOPISJE! Otrotkl vozički naJ- Dvokolesa, Mvalnl »troji novel dih modelov motorji, trlelkljl pogreilJlvl Po Mlo nlikl eenll Ceniki franko I „TMBUNA" t. BATJEL, LJUBLJANA. KarlOvUca 4 Podrutnlea: Maribor. Alek.&ndrova eosta M Kurja očesa Na|boljl« sredstvo proti kurjim očesom j« mast CLAVEN. Dobit« v lekarnah, drogerijah ali naravnost is tvornic« in glavnega skladišča M. Hrnjok, lekarnar, Sisak Varujte ie potvorbi Zaičlinl mak $le vemo m ure - ne dneva... V zadnjem času je „KARITAS" med drugimi izplačala cele zavarovane vsote ob smrti sledečih članov in Članic: Kogovšek Franc, Škofja Loka, Poljanska c. 13; MarinSek Neža, Ruše 114; Kirbiš Franc, Zerkovce 40; Tratnik Marija, Zagrad 79, p. Celje; Kocelj Anton, Vodice 62; Fetrič Ana, Gradac 97 pri Metliki; Sever Marija, Črnuče 3, p Ježica; Kristan Franc, Vrba 2, p. Žirovnica; Orehovec Martin, Celje, Gosposka ulica; Sinko Ana, Dragotinci 31, p. Sv. Jurij ob Ščavnici; Vasle Marija, Pod vin 5, p. Polzela; Kolman Ivan, Turnišče 55; Šink Ivana, Stražišče 51; Bano Regina, Metlika 1; Oblak Jakob, Tooo! 10, p. Begunje pri Cerknici; Blažič Janez, I lom, p. Št. Janž; Roblek Gregor, Zgornja Dol-ina 104, p, Tržič; Razlag Jožefa, Ljutimer 53; Lederer Ana, Počehova 4 pri Mariboru; Rozman Jurij, Ravne 7, p. Bohinjska Bistrica; Šket Marija, Sv. Tomaž 16, p. Šmarje pri Jelšah; Podlipnik Franc, Boštanj 35; Repinšek Ana, Celje, Ipavčeva 16; Masten Marija, Maribor, Kopitarjeva 12; Spegtič Neža, Zgornja Hudinja 37, p. Celje; Volčič Marija, Jesenice, Podmežakla 35; Menard Janez, Fužine 5 b; Aleš Marija, Rašica 13; Domik Marija, Ncvlje 26, p Kamnik; Bregar Marija, Šmartno pri Litiji 17; Kokalj Jera, Stražišče 94; Parkeij Marija, Mirna peč 20; Ločičnik Ferdinand, Cclje-Gaberje, Lastni dom 2; VorSič Amalija, Ccl|e, Dečkova 1; Šentjurc Peter, Studence 34. p. Hrastnik; Poberšček Franc, Liubliana, Cesta 29. oktobra 5; VrhovSek Terezija, Dobrina 18, p. Loka p. Žusmu; Detz Pavla, Liubliana, Pred škofijo 6/II; MatoS A polonija, Studenci pri Hrastniku; ToS Neža, Brendova 32, p. Sv. Anten v SI. gor,; Prašnikar Alojzij, Golčaj 1, p. Lukovica; Celarc Jera, Vnanje gorice 6, p. Brezovica; Soklič Marija, Ljubljana, Sv. Florjana ul. 35; Kunstlj Leopold, Podlog 31, p. Sv. Vid pri Planini; čeč Martin, Brunška gora 6, p, Radeče; Ledi Maks, Celje, Gosposka j; Škrabl Alojz, Maribor, Krempljeva 8; Semlič Ignac, Lokavec 28, p, Marija Snežna; BrenkuS Anton, Zg. Besnica 59, p. Kranj; Hegeduš Jožef, Pelanjc: 72, p. Rankovci; Štirn Nikolaj, Zapoge 22, p Smlednik; Terdin Franc, Lačna gora 34, p. Oplotnica; JoSar Štefan, Murska Sobota. Aleksandrova 7; Hclmich Marija, Dvor pri Žužemberku 14; Čmak Jožefa, Gomilsko; ToporiS Marija, Tržič, Ljubeljska 31; Stefanciosa UrSula, Vrh 19, p. Sv. Rupert na Dol.; Dolenc Ciril, Ljubljana, Tavčarjeva 12/1; Topolnik Marija, Murščak 3; p. Slatina-Radenci; Šolar Ana, Dražgoše 79, p. Želemiki; Burkelc Matija, Kaplja v. 44, p. št. P. p. Preboldu; Majcen Blaž, Radeče nri Zid. mostu 65; PodgorSek Ivana, Ljubljana, Križevniška 9; Pohar Marija. Črnivcc 18, p. Brezje. Dvojno zavarovalno vsoto je izplačala KARITAS ob smrti sledečih zavarovancev; Sirovan Terezija, Stara vas 64, ker je umrla za opeklinami; Žirovnik Jera, Britof 20, p. Kranj, ker sc je pri padcu po stopnicah udarila na sence in zaradi tega kmalu umrla ter Zupan Franc, Hrušica 45, p. Jesenice, ker se je po nesreči udaril na roko in je po 10 dneh zaradi zastrupljenja umrl. Brezplačno sozavarovalno vsoto je KARITAS izplačala ob smrti 13 letne Doroteje, hčerke pri nas zavarovanih staršev JamSek Albine in Marjana iz Ljubljane. V decembru 1938 je ..KARITAS ' izstavila 1.394 novih zavarova'nih polic »KARITAS" »KARITAS" Ljubljana, palača Vzajemne zavarov. Maribor, Orožnova ul. 8 Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 ▼ svoji črtalnld razne poslovne knjige, ako niso že ▼ zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knpgoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posehni oddelek za izdelovanje damskib torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih tasonah. Cene skrajno nizke. Posluiite sel ■H mm m\m um mm «IS Zahvala Vsem k! so ob smrti našega predobrega soproga in latita, gospoda Ivana Stenovca šolskega upravitelja z nami sočustvovali, se najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. duh. svetniku župniku Betniku, gg. stanovskim tovarišem ter Sokolu, kakor tudi vsem drugim njegovim prijateljem in znanccm, ki so ga v tolikem številu spremili na zadnji poti. Domžale, dne 15. januarja 1939. Žalujoči ostali V globoki žalost! naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dotrpela naša dobrosrčna in nad vse ljubljena mama, stara mama, sestra, tašča, teta, gospa Amalija Karlovšek roj. Kristan posestnica in vdova dne 14. januarja ob 5 zjutraj, večkrat previdena s sv. zakramenti. Pogreb predrage pokojnice bo 16, januarja ob 3 popoldne iz hiše žalosti na domače župnijsko pokopališče. Šmarjeta pri Novem mestu, dne 15. januarja 1939. Mali, Mirica, Tinca, Juli, hčere; Janko, Joško, Franci, Stanko, sinovi — in ostalo sorodstvo Najnovejši model Zastopnik; LUDOVIK ŽITNIK Ljubljana - Kolodvorska ulica 26 Teleion 34-23 Pazite na kotle! „TEPALIN" Made in U.S.A. Edinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, ne da bi jih bilo treba razdirati. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija za kotle ministrstva zgradb. — Zahtevajte prospekte od generalnega zastopnika H0BBY, A. R.. Beograd, Uskoika 5, Telefon 23-013 Zahvala Vsem, ki so ob smrti naše ljube mame, stare mame in prababicc, gospe Marife Wurzer sočustvovali z nami, poklonili cvetje in jo spremili k večnemu počitku, se najisltre-nejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo preč. gg. duhovnikom, sosedom in vsem gospodom davčnega urada. Celje, dne 13. januarja 1939. Marija Žumer, vdova po davkarju v p„ hčerka; Ada, Maksi, Edi, vnuki; Bogdanček in Adica, pravnuka Gostilno in hotel v Rogatcu z vsem inventarjem oddamo v najem. Sredi trga, 10 tujskih sob, 4 gostilniški lokali, velika dvorana z gledališkim odrom, veranda, avtogaraža, shrambe in kleti, hladilne naprave, obsežen zelenjadni vrt. — Ponudniki, ki bi mogli izvrševati tudi mesarsko obrt, imajo prednost. Ponudbe z navedbo jamstva poslati Celiski mestni hranilnici v Celju ,SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5 Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega predobrega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Jakoba Petek sočustvovali z nami, izrazili pismeno sožalje, poklonili krasne vence in cvetje na njegov grob, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Še prav posebno zahvalo pa smo dolžni g. primariju dr. Rajšpu za njegov trud in požrtvovalnost, čč. duhovn koma, zlasti č. gospodu župniku iz Dramelj za lepe poslovilne besede, vsem pevcem, znancem in prijateljem, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Celje, dne 12. januarja 1939. Žalujoča rodbina Petek in sorodniki Zahvala Ob nenadni in prerani izgubi naše nad vse ljubljene soproge, mame, hčerke, sestre, slnahe, sestrične, svakinje in tete, gospe Berte Demšarjeve roj. Sabor izrekamo tem potom najiskrenejšo zalivalo vsem, ki so v težkih urah z nami sočustvovali, položili na njeno krsto toliko vencev in cvetja in jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Kranj, dne 13. januarja 1939. Žalujoči ostali Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim oseham Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne dobre mame, stare mame, sestre, tašče, tete in svakinje, gospe Marije Mesar se tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. zdravniku dr. Keržanu za izredno požrtvovalen trud in naklonjenost v vsakem trenutku. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so darovali prelepe vence in cvetje naši mrtvi mami za slovo. Zahvaljujemo se čč. duhovščini, gasilskemu društvu, sokolsk! godbi, vsem prijateljem in znancem ter končno vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni poslednji poti. Jesenice, 14. januarja 1939. Žalujoča rodbina Mesarjeva Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi moje nepozabne in nad vse ljubljene žene Marije Avsenek roj. Potočnik se tem potem zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so ob smrti sočustvovali in jo kropili, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujem g. kaplanu p. Klemenu za duševno tolažbo, g. zdravniku dr. Janezu Šarcu za lajšanje bolečin njene bolezni in g. dekanu Faturju za pokop. Vsem še enkrat najiskrcnejša hvala. Vrbnje pri Radovljici, 14. januarja 1939. Žalujoči mož in ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki ste ob nenadomestljivi in težki izgubi mojega soproga ALOJZIJA VODNIKA z menoj sočustvovali, ga obsuli s cvetjem ali na kateri koli način izrazili svoje sožalje, se najpri-srčneje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna izraziti čč. duhovščini, dr. Nastranu in gg. župnikoma Košmerlu in Finžgarju, primariju g. dr. Jenku, gg. zastopnikom banovine, predsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. Adlešiču za spremstvo, predsedniku Zbornice za TOI g. Jelačinu za presunljivi poslovilni govor, upravnim svetom in ravnateljstvom Ljubljanske kreditne banke, Združenih papirnic v Vevčah, Goričanah in Medvodah, banke »Slavije«, »Motvoza« Grosuplje, Tonniesovega gradbenega podjetja, vsem zastopnikom ostalih denarnih zavodov, trgovskih in industrijskih podjetij, vsem društvom in organizacijam, nadalje gg. pevcem za prekrasno petje in končno vsem od blizu in daleč, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku. Ljubljana, dne 14. januarja 1939 žalujoča IVANKA VODNIK roj. POGAČNIK li jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karei čeč Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenžič