mesecev; oktobra 1993 sem bil povabljen na kongres Nemškega etnološkega društva v Leipzig kot edini udeleženec iz Slovenije itd.), kolikšno zanimanje vzbuja šele KremenŠkovo "poglobljeno pretresanje nekaterih temeljnih izhodišč etnološke znanstvene discipline"!? Ali pa se morda motim?
Diskusija, h kateri se to pot v svojih Izvajanjih vrača Kremenšek, se je resda začela že pred domala tremi desetletji in je že tedaj akademik Niko Kuret dovolj natančno in argumentirano povedal vse, kar je bistveno. Očitno pa se bodo iz teh ali onih razlogov nekateri pisci še vračali nanjo. Zaradi obilice drugega dela (že na začetku aprila 1994 bom sodeloval z referatom na 9. kongresu evropeanistov v Chicagu, konec junija 1994 na 3. kongresu EASA v Oslu itd.) pa sam ne morem že vnaprej obljubiti svojega sodelovanja v njej.
Božidar Jezernik
(Op: Po mnenju nekaterih članov UD je polemika pisana na neustreznem nivoju in so zahtevali, da se to mnenje objavi.)
PISMO RADU BOHINCU
Prof. dr. Slavko Kremenšek Trubarjeva c. 61
61000 Ljubljana	Ljubljana, 7.2,1994
Prof, dr. Radu Bohincu, ministru za znanost in tehnologijo Ljubljana
Podpisani sem bil na začetku leta 1992 po dveh desetletjih dela v organih raziskovalne dejavnosti na ravni etnološke stroke in humanistike znova pritegnjen k delu kot nacionalni koordinator raziskovalnega polja Etnologija. Ce sem pravilno obveščen, je pobuda izšla iz vrst sodelavcev Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.26, februarja 1993 ste podpisali sklep, s katerim sem bil imenovan na omenjeno mesto za obdobje od 1.1.1993 do 31.12.1995. Poslana mi je bila celo Pogodba o delu.
Ne da bi odgovorne osebe na ministrstvu, ki mu načelujete, čutile potrebo, da me o tem obvestijo, ste me proti koncu leta 1993 z mesta nacionalnega koordinatorja 2a etnologijo predčasno odstranili. Kot rečeno, brez obvestila, brez obrazložitve, kaj šele opravičila ali celo zahvale za opravljeno delo. Personalno jedro raziskovalnega polja Etnologija Vam je poslalo svoj ugovor. Tako ste 18,1.1994 podpisali nov sklep, s katerim me imenujete na mesto nacionalnega koordinatorja in preklicujete veljavnost sklepa, ki ga ne poznam.
Gospod minister, Vašega sklepa o ponovnem imenovanju seveda ne morem sprejeti vse dotlej, dokler mi ne bo Vaše ministrstvo posredovalo dovolj detajlno
Glasnik 1994 34/1-2
75
obrazložitev resničnih razlogov, zakaj ste zavrgli sklep, ki ste ga podpisali februarja 1993. Ne morem in nočem namreč biti pion na šahovnici ministrstva.
Kopije pisma, ki Vam ga naslavljam, bom posredoval kolegoma dr.M. Guštinu in dr.A. černetu, ki ste ju seznanili z Vašim zadnjim sklepom, članom personalnega jedra raziskovalnega polja Etnologija in uredništvu Glasnika Slovenskega etnološkega društva. Menim namreč, da utegne postopanje Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije v omenjenem primeru zanimati tudi širše strokovne kroge.
S spoštovanjem,	Slavko Kremenšek
IZRAZ SPOŠTOVANJA IN TOPLE ZAHVALE
Prisrčna svečanost v Reziji za prof. Matičetova
Rezija ima novega občana, častnega. To je prof. Milko Matičetov, kateremu je občinski svet soglasno izročil častno občanstvo, ki so ga prisotni potrdili z dolgim in prisrčnim ploskanjem v znak spoštovanja in zahvale za vse, kar je prof. Matičetov storil za rezijansko stvarnost.
Na slovesnosti, ki se je odvijala v soboto dopoldne na županstvu, so bili ob številnih vaščanih prisotni tudi zastopniki raziskovalnega, kulturnega in družbenega sveta z obeli strani meje. Med njimi bi omenili dr. Cirila Zlobca za Akademijo znanosti in umetnosti in prof. Prima Mariniga, odbornika za kulturo pri videmski Pokrajini. Župan Luigi Paletti je podčrtal, da je častno občanstvo najmanj, kar lahko Rezija nudi svojemu velikemu prijatelju, priznanemu etnologu in raziskovalcu slovenskega ljudskega slovstva. "To želi biti naš izraz zahvale za neštete Študije in raziskave, ki ste jih posvetili rezijanskemu jeziku, kulturi in ljudskim tradicijam" je Še dejal. Odločitev občinskih upraviteljev iz Rezije je povsem upravičena, saj je profesor Milčko Matičetov res veliko storil za raziskovalno stvarnost v Reziji, še posebno na področju ljudske kulture. Že od vsega začetka se je lotil tega dela s pravim pristopom, z ljubeznijo in veseljem do tega, kar ga je zanimalo. Takšen način raziskovanja je rodil veliko zanimivega gradiva, ki ga je Matičetov objavit v knjigah, študijah, o njem pa spregovoril na neštetih študijskih srečanjih in simpozijih.
Za izkazano pozornost in častno občanstvo se je ob koncu srečanja na rezijanskem županstvu zahvalil sam prof. Matičetov, ki se je spomnil na svoja številna srečanja v Reziji ter imenoval veliko domačinov, s pomočjo katerih je odkril rezijansko dušo. Povedal je, da ga je sklep rezijanskega občinskega sveta globoko ganil, saj ni pričakoval, da ga v dolini pod Kaninom tako visoko cenijo. Dodal je, da je njegov prispevek le kamenček v mozaiku rezijanske stvarnosti in da je še veliko drugih, ki si zaslužijo podobno pozornost.
98