št. 14 (1860) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 4. aprila 1985
Cena: 50 din
'3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom JftSLUGE ZA NAROD S SRFRRNIMI ŽARKI
I
YU ISSN 0416-2242
NOVI PREDSEDNIK AVGUST GREGORČIČ
nJREBNJE — Na skupnem zaseda-0u,- vseb treh zborov trebanjske inske skupščine, ki je bilo pretekli ■DriH* V ^rebnjem' 80 delegati potrdili
Gol Sn° PrenChanie funkc'je ivanu 0L.etu’ kl Je bil doslej predsednik lns e skupščine. Namesto njega so Predsednika izvolili Avgusta diaf0rč'ča’ ki bo to dolžnost opra-
»Ijal p n- C	*
■striiLr, m UUUUI CU*
delal' 3 Pav*a Agarja, ki bo prav tako Sovj t1bP°'<*'Cno' *van Gole odhaja v
Dr’^!Sk0-,ZVezo- k->er b0 delal
Predstavnih Slovenijalesa.
kot
Ribniška
priznanja
RIBNICA ^ Prazniku Podelili tudi Poznanja in občine so hai
— Na slavnostni seji
občine Ribnica so
letošnja občinska
nagrade. Priznanje
prejeli: Ciril Abra-
Naa £ st,- Rudolf Benčina.
a a “Jatnik, Mirko Goršič.
Jože v, Gregorič, Radomir Ilič,
Prei, ?n' Ladislav Moka, France
Šn-irSn Erance Šilc in Vinko oparovec.
Urbanov° nagrado sta prejela akademski slikar Bojan Golija iz MihaM.a. ter Pro.*osor in pisatelj
niški
a Mate iz Ljubljane, sicer rib-
rojak
li Fr! ^astnega občana so proglasi-roiaifnCeta v'dcrvola iz Kamnika, a lz Dolenje vasi pri Ribnici, že un v ~ keramik Vidcrvol, ki je ni,. Pokojen, pomaga pri oživlja-stil .P’ane lončarske obrti kot clan srečanj likovnikov.
Na slovesnosti je svoja priznani, Podelila tudi občinska oraa-'zacija ZZB NOV. Plaketo »Ogenj-alr!u Prejela KUD L
>a centra v
Stj* Prejela KUD dr. Lojzeta b aigherja iz Kliničnega Miljani in Berta Rupnik -p.uear s sinom Ivanom, li- m' 0 “Jelenov žleb- sopreje-An-?!3 Belcjan—Mimi. Anton ■ Zlc J~ Zamorec. Jože Černe. _Jlze Gabrovec, Aleksander Valič Muki, Alojz Terčič — Lojze, ^aJda Ilaš, Nasta Sever. Tone No-111 Anton Klemenčič.
ance Vidcrvol iz Kamnika je n.a slaynostni seji občinske “kupsčine Ribnica 26.
Proglašen
marca
„ —„ za častnega občana Clne Ribnica.
Dnevi računalništva na Dolenjskem
Prireditev bo od 10. do 14. aprila v CUI Boris Kidrič — Ustanovitev društva
NOVO MESTO — Od 10. do 14. aprila bodo. v centru usmerjenega izobraževanja Boris Kidrič v Novem mestu dnevi računalništva na Dolenjskem. Profesionalni del prireditve bodo zapolnili proizvajalci' računalniške opreme (med njimi Delta, lntertrade— IBM. Velebit in še nekateri) ter uporabniki: Krka, Novoles, Beti. Trimo, Labod. 1MV, Novoteks, Iskra iz Šentjerneja itd. Posebno-pozornost obiskovalcev bo gotovo pritegnil ljubiteljski del dnevov. ko bodo prikazali zmožnosti mikroračunalnikov Spectrum, QL, C-64, H R 84, N EC in še n ekaterih. V ta del prireditve se s svojo računalniško opremo lahko vključijo tudi obiskovalci. V okviru dnevov računalništva bodo organizirali tudi prodajo strokovne literature, predavanja, okrogle mize. tekmovanja, razprave, načrtujejo pa tudi ustanovni zbor društva ljubiteljev računalništva in informatike.
Kadrovanje pod drobnogledom
Medobčinski svet ZKS za Dolenjsko o nalogah v pripravah na volitve
NOVO MESTO — Glavna točka seje medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko, ki je bila 1. aprila, so bile naloge ZKS v kadrovskih pripravah na 10. kongres ZKS in 13. kongres ZK Jugoslavije.
spoštovanje delavcev, ki so sprejemljivi za kritiko, kolektivno delo itd. ZK bo morala v Kadrovanju zagotoviti lu-
V tem okviru morajo v občinskih organizacijah ZK takoj pripraviti načrte aktivnosti. Če naj bo zagotovljena možnost široke razpraveo vseh kandidatih, kar je nujno, časa ni več tako zelo veliko. Pri kadrovanju bo ZK upoštevala znana načela in merila kadrovske politike, sprejeta na 7. seji CK ZKS. Posebno odgovorno bo kadrovanje na odgovornejše funkcije, ki so bolj kot kdaj pod drobnogledom ljudi. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da bodo za taka mesta predvideni kandidati, ki sc odlikujejo z delavnostjo, strokovnostjo, vzorno moralno podobo, socialistično in samoupravno naravnanostjo, ki uživajo
di ustrezno zastopanost žensk, mladih. neposrednih proizvajalcev, kadrovsko svežino, saj dolgo presedanje s funkcije na funkcijo pomeni izgubo stika z vsem bogastvom praktičnosti.
S posebno pozornostjo naj bi v ZK na območju dolenjske regije kadrovali za odgovornješe funkcije na republiški ravni, saj že dolgo ugotavljamo, da smo tam kot regija premalo zastopani. kar seveda ni dobro. Zelo pomembna je zastopanost z ljudmi, ki pa morajo res imeti neke večje kvalitete. Nič manj pomembno ne bo
Vodilno vlogo zaslužiti
Mitja Ribičič v Krškem: nujna velika pomladitev kadrov — Gospodarski položaj bolj spodbuden
KRŠKO — »Na 13. kongres moramo priti z rezultati in odpreti perspektive. Morali bomo ugotoviti, da mora partizanska generacija preiti na veliko pomladitev, in sicer z generacijo, rojeno ž.e v samou-
MITJA RIBIČIČ MED MLADIMI — Predsedniki in sekretarji občinskih, univerzitetnih in mestnih konferenc ZSMS so dvodnevni posvet v Krškem začeli z nadvse zanimivim pogovorom s članom predsedstva CK ZKJ Mitjo Ribičičem, ki jim je odgovoril na vsa vprašanja.
pravni socialistični Jugoslaviji,« je med drugim dejal prejšnji petek član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič v Krškem na pogovoru s krškimi komunisti.
Govoril je o nalogah komunistov po 16. seji CK ZKJ, precej pozornosti pa je posvetil tudi protiinflacijskemu programu Jugoslavije. Menil je, da je gospodarski položaj bolj perspektiven. kot je bil lani. V Jugoslaviji je nujno ustvariti jedra skupnega tehnološkega razvoja, ker se raznim nadnacionalnim družbam lahko upre le dobro povezano združeno delo. Nasloniti se kaže na lastne moči. Zveza komunistov je vodilna, če je ugledna med množicami, za vodilno vlogo pa se mora ZK boriti, prav tako za oblast delavskega razreda in za njegovo vodilno Vlogo.
Zelo živahen in zanimiv je bil pogovor Mitje Ribičiča z mladimi iz vse Slovenije, ki so se zbrali v Krškem na dvodnevnem posvetu.
P. PERC
Nova žaga za ribniški praznik
Na otvoritvi govoril predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen — Na svečani seji podelili letošnja občinska priznanja in nagrade
RIBNICA — Ob prazniku občine Ribnica, 26. marcu, je bilo več prireditev, razstav, srečanj in otvoritev, najbolj svečano pa je bilo na sam praznični dan.
Najprej so odprli v domu JLA razstavo del akademskega slikarja Bojanu Golije pod naslovom »Ribniški ciklus 84«. Slikarja in njegova dela je na otvoritvi predstavil profesor Janez Debeljak. Otvoritve se je udeležil tudi nestor slovenskih slikarjev Božidar Jakac, pri katerem se je Golija učil.
ŽIVETI	Z
Iz sporočila republiškega komiteja za informiranje smo z dvotedensko zamudo zvedeli, da je JE Krško, od Z do 13. marca stala zaradi okvare na tesnilu ventila za vbrizgavanje vode v t/ačnik, da spada defekt v »kategorijo pričakovanih obratovalnih dogodkov« in da je bila zaustavitev načrtovana. Zastavlja se vprašanje, zakaj je Dolenjski list. daleč najbolj razširjen časnik v Posavju, zvedel za dogodek v nuklearki s tolikšno zamudo in šele s posredništvom komiteja za informiranje. Mar Krčani in okoličani, dolenjska in slovenska javnost niso zaslužili v vseh pogledih kakovostnejše informacije, mar po tolikih letih nriprav nekateri še vedno niso spoznali, da je »živeti z jedrsko« dvosmeren proces? hi kolikokrat že so ljudje zahtevali sprotno in natančnejše poročanje o dogajanju v JE Krško! Ali ni prav absurdno, da zvemo za »nepričakovan« odpis jedrske elektrarne v sosednji A vstriji še isti dan. z domačimi pričakovanimi, načrtovanimi in dogovorjenimi atomskimi zadevami pa nas seznanjajo po časovnih in drugih ovinkih?
PA VEL PERC
Božidarju Jakcu so ob tej priložnosti podarili ribniški šopek, on pa je podaril občini eno svojih del.
Na svečani seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je bil osrednji govornik predsednik občinskega izvršnega sveta France Lapajne. Na zasedanje je prišla tudi delegacija pionirjev, ki je delegatom čestitala za praznik in se hkrati zahvalila vsem. ki so pripomogli, daje ribniška osnovna šola med prvimi v Sloveniji dobila sodobno računalniško učilnico. S seje so delegacije odnesle vence k spomeniku padlim, spomeniku
POČASTILI SPOMIN NA PADLE
MAKOŠA PRI RIBNICI — Ob prazniku občine Ribnica je bila 25. marca v Makoši pri Ribnici svečanost, s katero so počastili spomin na padle v tej vasi pred 41. leti. Na njej je govoril predstavnik ZSM Sergej Lavriv. Spominske svečanosti so se udeležili borci, mladina in drugi občani. V Makošo je na svečanost krenila posebna pohodna enota iz Dolenje vasi. Izredno bogat kulturni program sp izvedli učenci podružnične osnovne šole iz Dolenje vasi.
“Trg
I
Proti koncu tedna bo jasno? in še vedno razmeroma toplo.
kadrovanje v temeljne delegacije.
Svet je obravnaval in sprejel tudi zaključni račun za lani in letošnji finančni načrt. Pri tem pa so člani zahtevali, da mora biti zaključni račun jasnejši, da morit vsebovati primerjavo s porabo v letu nazaj ter da bi nekje morali prikazati nova osnovna sredstva (avto. fotokopirni stroj), četudi je sredstva prispeval CK ZKS.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
RAČUNALNIŠKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Dolenjska se vključuje .v slovensko akcijo računalniškega opismenjevanja in združevanji! ljubiteljev računalništva; v sredo. 11. aprila, ob 18. uri bo v veliki predavalnici SŠTZU »Boris Kidrič« v Novem mestu ustanovni zbor dolenjskega društva informatikov in ljubiteljev računalništva.
AKADEMIJA OB SVETOVNEM DNEVU ROMOV
NOVO MESTO — V počastitev 8. aprila, svetovnega dneva Romov, bo v Novem mestu v nedeljo, 7. aprila, ob 15. uri v Domu kulture slavnostna akademija. Poleg domačih pevcev in recitatorjev bo nastopil še New Swing Quartet s pevcem Otom Pestnerjem, na prireditvi pa bo prikazan tudi film »Vonj telesa«.
BERITE DANES
v	•	i
na 4. strani:
• Novomeščani proti popuščanju
na 5. strani:
• Obrtniki »proti«
niso
na 7. strani:
• Dolenjska ni bila tako neopazna
svobode in spomeniku v Jelenovem žlebu.
Zago sta odprla predstavnik republiškega odbora sindikata lesarjev in gozdarjev Alojz Marolt in po stažu najstarejša članica kolektiva ribniškega Inlesa Marija Mihelič.
9 Na svečani otvoritvi nove žage je najprej govoril predsednik DS tozda Inles Ribnica Jože Tanko, nato pa predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Marjan Orožen, ki je govoril predvsem o nalogah sindikata v sedanjem obdobju. Poudaril je, da bi morali delo sindikata v združenem delu in delegatskem sistemu v občini razviti tako, da bodo organizacije pripravljene in sposobne sodelovati, zlasti kadar gre za najpomembnejše odločitve za delavca.
Na vseh prireditvah ob prazniku so bili kulturni programi, v katerih so sodelovali ribniška godba na pihala, mešani pevski zbor »Jakob Gallus«, Ribniški oktet, učenci ribniške glasbene šole in igralec Marjan Kralj.
J. PRIMC
na 9. strani:
• Tudi plazom
strah pred
na 10. strani:
• Vodik — bodočnosti
upanje
na 12. strani:
• Z avtom v deročo Krko
Zdrava mladina
— naše največje
bogastvo
Ob dnevu zdravja: iz sporočila dr. H. Mahlerja
Z dviganjem prahu na improviziranem nogometnem igrišču v brazilski vasici, s tekmovanjem v teku skozi grmičevje v Keniji, z borbo na rokoborskem turnirju v Bangkoku ali s postavljanjem svetovnih rekordov na olimpijskih igrah — povsod mladi dokazujejo, da je v njihovem življenjskem obdobju telesna zmogljivost na vrhuncu. V letu 1985, svetovnem letu mladine, bo svet požel največjo in najboljšo letino mladih v zgodovini. Današnja mladina je najbolj zdrava starostna skupina, pa tudi izobražena je bolje kot kdajkoli prej. Z lažjim dostopom v svetovno zakladnico znanja mladi lahko osvojijo in uporabijo nove ideje. V mnogih deželah so mlade oči uprte v zelene utripajoče ekrane računalnikov, mladi prsti hitijo prek ta-statur ali ustvarjajo nova vezja za nove računalnike.
Da bi te mladostne zmogljivosti lahko pravilno izkoriščali, sta potrebna razumevanje in podpora. Mladost je izreden čas s posebnimi izzivi. To je obdobje, ko otrok raste v odraslega-človeka. Za to starost sta značilni nestrpnost in radovednost ter velika želja, da bi bilo otroštva konec in bi se začelo obdobje neodvisnosti.
Več kot tri četrtine mladih med 15. in 24. letom živi v deželah v razvoju. Tu nas torej čaka največja naloga. Mladi si želijo boljšega življenja, zato kažejo veliko nagnjenje k temu, da se z dežele selijo v mesta. To načenja tradicionalno strukturo kmečke družine in jo nadomešča s stresnim načinom življenja obrobnih skupnosti, ki živijo v siromašnih predmestjih.
Če je za starost značilna previdnost, je za mladost značilno na-* gnjenje do tveganja. Te impulze lahko usmerimo v pozitivne oblike
— šport, aktivnosti na prostem, družbene poskuse, namesto da jih prepuščamo negativnim navadam, kot so kajenje, prekomerno uživanje alkohola ali odvisnost od mamil. Družba mora upoštevati tudi elemente, ki so značilni za mladostni duh — iskanje identitete in izraza ljubezni do soljudi.
Ob Svetovnem dnevu zdravja 1985, ko si preizadevamo za zdravje vseh, bi morala vsaka skupnost »narediti inventuro« svojih mladih moči in razvijati vse njihove sposobnosti. Radostna in eksplozivna energija mladosti in njena naravna radovednost čakata, da ju uporabimo za graditev boljšega sveta.
Mi
p   	____________
NOVA ŽAGA — Pogled na del nove žage v Ribnici, kije najpomembnejši in tudi najdražji objekt takoimenovanega »Kompleksa za primarno predelavo lesa« in za katerega je potrebno zdaj zgraditi le še osrednjo krojilnico lesa. (Foto: Primc)
2*. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
KRANJ, S. * IS. 4/85
— gozdarska in kmetijska mehanizacija
— lovska razstava in ponudba celotne lovske opreme
— razstava sira, mlečnih in prehrambenih Izdelkov
— razstava in ponudba opreme kmečkega turizma
— gozdarska razstava
— živinorejska razstava 13. 4. ob 10 uri
— razstava ovc
— vsak dan demonstracije in degustacije
— bogat spremljajoči program s posvetovanji in predavanji
— velika izbira in bogata ponudba blaga široke potrošnje
Sejem je odprt vsak dan od 9. do 19. ure
poslovno
prireditveni
<•/
gorenjski sejem kranj
L) uh! K m \ko
hi m- .
Kaj pravijo profesorji
Je izhod iz težav
LJUBLJANA — Zadnja leta vsak dan bolj čutimo veljavo Gregorčičeve misli, da življenje ni praznik. Ni treba poslušati radia ali brati o novih in novih.cenah, da bi se o tem prepričali, zadostuje že obisk v trgovini.
Draginja narašča na vseh kon cih in krajih. In zakaj narašča? Kolikor glav, toliko odgovorov!
Dr. Aleksander Bajt. vodja Ekonomskega inštituta Pravne fa kultete v Ljubljani, je v enem od intervjujev izjavil, da je splošna značilnost sredstev javnega ob veščanja pri nas v tem, da gospodarske razmere in ukrepe ekonomske politike ocenjujejo s stališča v preteklosti pridobljenega mesta v delitvi in porabi. S tem izražajo nesposobnost, da bi razumeli, da ni več možnosti za porabo tistega, česar nismo sami proizvedli. Zelo značilno je, da naš standard primerjajo s standardom neprimerno bolj razvitih držav, pri čemer pa prezrejo, da je absolutno nemogoče ob naši produktivnosti ohraniti tudi tisti življenjski standard, ki smo ga dosegli v preteklo sti.m ko smo porabljali tisto, kar ni bilo naše. Da bi se izognili ne varnosti drsenja v družbo solidarnega siromaštva, je potrebno jasneje in čimbolj energično potegniti mejo med delom in nedelom kakor tudi med tistimi, ki ustvarjajo in tistim, ki porabljajo in uničujejo.
Tudi dr. Josip Županov, profesor na Fakulteti političnih ved v Zagrebu, sodi, da bomo iz današnjih težav splavali le z boljšim delom. Brez večje proizvodnje in produktivnosti standarda pač ne bo — mi pa še kar naprej delamo malo, slabo in neorganizirano. Vsak dan več kot 600.000 Jugoslovanov sploh ne pride na delo. Zaposleni v povprečju ne delajo več kot 4 ure.
Po mnenju dr. Marijana Kor-ošiča iz Ekonomskega inštituta v Zagrebu je glavni krivec neznanje. Večji del naših gospodarstvenikov je neustvarjalnih, postali so apatični. N ukvarjajo se z organiza-cago jela, ne s proizvodnjo, tehnologijo, ampak kar naprej sestankujejo, podpisujejo nekakšne dogovore in sporazume, ki niso nikomur potrebni. Ta skupina gospodarstvenikov je postala zavora. drži pa vse nitke v svojih rokah, ker jim to omogoča naša slaba kadrovska politika.
Dr. Josip Županov je (v intervjuju za'Delavsko enotnost) celo bolj oster. Čeprav je inovativno delo parola, ga v glavnem zatiramo, pravi. Kdo? Srednji sloj! To so poslovodje, nižji vodilni in del administracije. Ti blokirajo vse napore in maltretirajo inventivne delavce, dokler jih ne uničijo. Ta sloj običajno nima niti formalne niti resnične kvalifikacije. Njihov položaj je vedno negotov, počutijo se ogrožene. Zato je tuja tehnologija jamstvo za mir v hiši. Nihče ne bo zameril tega, kar plačaš tujemu kapitalistu. Če pa bi le desetino tega dali skupini domačih inženirjev. bi vsi kričali, da so obogateli.
Po mnenju dr. Aleksandra Bajta je stvar jasna: v organizacijah združenega dela je treba ustvariti takšno organizacijo dela, da bo zagotovila oz. (glede na sedanje stanje) podvojila stopnjo izkoriščanja obstoječih sredstev in zmogljivosti. Osebne dohodke je treba dosledno povezati s stvarno produktivnostjo dela. brez omejevanja navzdol, torej tudi brez minimalnih zagotovljenih OD — da bi bili delavci, ki niso sposobni ustvarjati produktivnosti, ki joomo-goča sodobna oprema, prisiljeni v svojem lastnem interesu zapustiti tozd, kjer ne morejo uveljaviti svojih sposobnosti. Solidarnost je nujna, toda razen povsem osebne solidarnosti je treba vse druge oblike solidarnosti prenesti na raven družbenopolitičnih skupnosti.
VINKO BLATNIK
Zoper računalniško nepismenost
___Skupščina	MGZ	Posavja	ugodno	ocenila	delo	zbornice
SPOSOJENO TRNJE
• Dokler smo lakirali, je šlo gladko.	(Iz	Novosti)
• Naša pot je originalna. Vse drugo je po licenci.
(Iz lista NON)
KRŠKO — Medobčinska gospodarska zbornica Posavja se je kljub okrnjeni poklicni kadrovski zasedbi, toda ob veliki zavzetosti odgovornih ljudi v regiji, lani uspešno vključevala v reševanje posebnih gospodarskih problemov.
vanjskegtj gospodarstva in usklajevanja razvoja kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva ter izkoriščanja geotermalnih voda ob izgradn ji savskih H E.
Med temeljne programske naloge MGZ Posavja v tem letu je skupščina
Na nekaterih področjih so uporabili izvirne rešitve, pomembne za napredek poslovanja ali stroke, so poudarili na skupščini MGZ. Delovne skupine so sc potrdile kot ustrezna oblika strokovnega dela. Obilo dela so laže opravili poglobljeno, saj strokovno analitično proučijo posamezna vprašanja in oblikujejo cnačicc rešitev.
Predstavnik PTT Novo mesto se je zahvalil MGZ za sodelovanje pri zagotavljanju dopolnilnih sredstev za Trdinov vrh. Skupščina je uspešno ocenila delo zbornice pri gradnji pomembnih infrastrukturnih objektov, stano-
sprejela tudi širjenje računalniške pismenosti. V regiji bodo organizirali računalniške dneve, seminar za vodstvene in strokovne delavce iz osnov računalniško vodene poslovne informatike in proizvodnih procesov. Pripravili bodo tudi program opremljanja osnovnih in srednjih šol in študentov z računalniki.	p	p
POPRAVEK
V prejšnji številki Dolenjskega lista je tiskarski škrat pripisal Mihaelu Keršiču iz Sevnice, da je sekretar občinskega izvršnega sveta v Ribnici in ne v Sevnici, kar je v resnici. Za napako se njemu in bralcem opravičujemo.
Uredništvo DL
Radio za boljše obveščanje
Dobili smo Radio Novo mesto v ustanavljanju — V Pe- kariji predčasno preneha družbeno varstvo
NOVO MESTO — 28. marca so delegati zbora združenega dela novomeške občinske skupščine s 16 točkami dnevnega reda opravili v dobrih dveh urah, kar dokazuje mnogo boljšo izrabo časa.
Delegati so tokrat sprejeli dogovor o usklajevanju davčne politike v letu
• Ob treh poročilih, ki so bila delegatom na voljo ob uresničevanju ukrepov družbenega varstva v Žitu—tozd Pekarija in slaščičarna Novo mesto, so potrdili predlog, da se zaradi mnogo boljših razmer v tem kolektivu ukrepi družbenega varstva odpravijo takoj, ko bo izvoljen nov poslovodni organ.
1985 in odlok o davkih občanov v domači občini, kije v času javne razprave precej buril duhove, zlasti zaradi obdavčitve od premoženja — zasebnih stanovanjskih hiš. Sprejeti odlok sicer nalaga 'tovrstnim davčnim zavezancem dokajšnje obremenitve, vendar so oproščeni plačila davka lastniki hiš do 160 m- površine. Se pravi, da jih bo le malo ta davek tudi plačalo.
Ob obravnavi poročila o delu izvršnega sveta in upravnih organov so delegati dali priznanje za dobro delo izvršnemu svetu, niso pa povsem zadovoljni z delom v raznih občinskih uradih. Glede tega se v letošnjem letu obetajo znatne spremembe v korist strank.
Gradivo, ki nakazuje upravičenost ustanovitve Radia Novo mesto z možnostjo, da postane regijski radio.
sr) delegati sicer dobili šele na seji, vendar so glasovali za sklep o ustanovitvi radia kot enovite delovne organizacije. Bil je predviden že v prejšnjem srednjeročnem planu, z ustanovtvijo radia v ustanavljanju pa so pohiteli iz več razlogov. Predvsem zavoljo opre me. ki je iz dneva v dan dražja, in v zvezi z dejavnostmi ob izgradnji oddajnika na Trdinovem vrhu. Predvidoma bo Radio Novo mesto začel poslovati čez leto dni v gasilskem domu, dotlej pa bo potrebno zbrati 29 milijonov dinarjev. Ustanovitelja sta 8.7 milijonov din že zagotovila.
R. BAČER
ZA VEČJO POVEZANOST STROKOVNIH DRUŠTEV
NOVO MESTO — 28. marca so se v Novem mestu zbrali predstavniki strokovnih društev na Dolenjskem. Ugotovili so. da so ta društva preveč zaprta v svoje ozke strokovne kroge in da premalo medsebojno sodelu jejo. Zato so se dogovorili, da bodo v prihodnje skupno obravnavali najbolj ključne razvojne probleme Dolenjske in skušali podati tudi celovite iti ustvarjalne predloge. Večja medsebojna povezanost je še zlasti potrebna sedaj, ko snujemo dolgoročne programe razvoja do leta 2000 in srednjeročne programe do leta 1990. Predstavniki strokovnih društev na Dolenjskem, ki so se zbrali na pobudo socialistične zveze delovnega ljudstva in društva ekonomistov Dolenjske, so soglasno podprli predlog prihodnje organiziranosti Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto, ki naj do pričetka leta 1986 poštam;organizacija, ki bo celovito in dolgoročno urejevala razvojno problematiko Dolenjske.
Pretehtana naložba Iskre
Visoka ocena izvozno usmerjene investicije
NOVO MESTO — Novomeški izvršni svet daje vso podporo investicijskemu programu s sodobno tehnologijo, predvidenem ob združitvi obeh novomeških Isker. Naložba je zelo ugodno prestala vsa strokovna sita, vključno z mednarodno finančno korporacijo, zato z uresničitvijo ne bi smeli odlašati.
Tovarna napajalnih naprav v Bršli-nu je imela program za rekonstrukcijo in posodobitev proizvodnje izdelan že pred združitvijo z Elo, po cenah iz leta 1982 pa bi ta naložba veljala 700 milijonov dinarjev. Ker pa so bili z zd-
OB 40-LETNICI OSVOBODITVE
Za hrano je bilo najteže
Janez Banovec pripoveduje, kaj je delala ko-manda Novega mesta tik pred osvoboditvijo
NOVO MESTO — Novome-ščan Janez Banovec, spomeničar, upokojeni oficir JLA/dolgoletni 1 družbenopolitični delavec, danes pa stoodstotni invalid, je med mnogimi našimi ljudmi, ki jim je vojna obrnila usodo. Doma je s Tuševega dola pri Črnomlju. Bilje med prvimi, ki so začeli sodelovati z OF in NOV, potem pa je šel v partizane. Trikrat je bil ranjen; ko je kot oficir prišel zakrpan iz partizanske bolnišnice in za boj ni bil več sposoben, je postal komandant področja Novo mesto.
»Bilo je leta 1944. ko je komanda sicer okupiranega Novega mesta delovala v Seliščih pri Dol. Suši-cah. Tam je bil celoten štab, kije štel okrog 60 ljudi. Opravljali smo splošno mobilizacijo za partizanske enote, oskrbovali s hrano partizanske bolnišnice in etapno kuhinjo, skrbeli za zaščito naše civilne oblasti, opravljali pa smo tudi obveščevalno službo za partizanske enote. Imeli smo tudi prometni oddelek, vendar brez vsakega vozila. Taje imel na skrbi organizacijo prevozov ranjencev in hrane. Imeli smo telefonske zveze in kajpada obilo dela. Večk'-rat smo se selili, ker bi nas sicer sovražnik lahko izsledil, zato smo delovali dlje časa tudi v Dol. Toplicah. na Riglju. Uršnih selili. Verdunu in v Podgradu.«
Tovariš Banovec se še spominja imen nekaterih, ki so bili takrat v
Janez Banovec
komandi mesta. »Zvone Perc j e bil šef etapne kuhinje. Mirko Knafeljc je bil intendant. Hrenov Žanje bil obveščevalni oficir. Ivan Klevišar politdelegat. Hrenov Tonček pa je bil, šele dvanajstleten, naš kurirček. Komisar na naši komandi je bil Aldo; to je partizansko ime za dobrega tovariša, ki ima zdaj hišo v Toplicah. Najteže je bilo priti do hrane. Kašče so bile precej prazne, ker je ljudem jemala vojska. partizani v enotah in po bolnišnicah pa so tudi morali jesti. Gospodarska komisija nam je sporočala, kje je možno priti do hrane. Našim smo jo plačevali z boni. sovražnikom pa tudi zaplenili.« Dolžnost komandatna Novega •mest :' je Janez Banovec, ki je že v part tnih opravil oficirsko šolo. opi a.lj.il vse do aprila 1945.
»Dobri fantje so bili zbrani v naši komandi. Večinoma je šlo za težko ranjene borce, ki niso bili več sposobni za hude napore v brigadah. kar pa je bilo mlajših, smo jih izurili. Že smo se pripravljali na svobodo, ko sem bil zadnji mesec pred osvoboditvijo premeščen na Notranjsko za komandanta Starega trga pri Ložu. Tam sem bil spet samo mesec dni. takoj po osvoboditvi pa sem postal komandant bataljona v Mariborski brigadi. Dolžnosti so se v partizanih često menjavale, pač po potrebi. Po vojni sem bil načelnik vojaškega odseka v Celju, nato pa v Ljutomeru vse do upokojitve. Kot 90-odstotni vojni invalid sem bil šele pri 32 letih službe upokojen. Preselili smo sev Novo mesto, kjer pa sem še delal.«
Povojne generacije Novorne-ščanov se Janeza Banovca gotovo spominjajo kot , funkcionarja v ZK. v SZDL. sindikatih, v ŽZB, saj je bil 17 let predsednik terenske organizacije ŽZB NOV. nekaj časa pa tudi predsednik občinske borčevske organizacije. Tovariš Banovec ima poleg partizanske spomenice še 11 visokih odliko-, vanj, od tega sta samo dve civilni.
RIA BAČER
DOLENJSKI LIST
ružitvijo pri Eli pridobljeni novi prostori, ne bo potrebno toliko graditi in znaša zdaj ovrednoteni program 900 milijonov dinarjev. Od tega je potrebnih za manjšo dozidavo in preureditev prostorov le 70 milijonov dinarjev (v zidove). 540 milijonov dinarjev bo šlo za domačo in uvoženo opremo. 90 milijonov dinarjev za carino. ostalo za obratna sredstva.
Ker gre pri tej izrazito izvozno usmerjeni naložbi za povečanje zmogljivosti in modernizacijo profesionalnih naprav za telekomunikacije, računalništvo. energetiko in avtomatizacijo v industriji, je investicija pri presoji ekonomske upravičenosti dobila visoko oceno. Po bančnih merilih je ta program dobil 170 točk. medtem ko je minimalna zahteva 60 točk.
Pri skupni naložbi 900 milijonov dinarjev bo vloženih Iskrinih sredstev nad 200 milijonov, 273 milijonov bo mednarodnega kredita, ostalo vsoto pa predstavljajo krediti konzorcija bank. dobaviteljev opreme in izvajalca del.
Novomeški izvršni svet je pri obravnavi te obetavne naložbe poudaril, da je potrebno še letos priti do uresničitve, čimprej pa mora zaživeti tudi nova organizacija obeh združenih Isker. Nujno pa je takoj urediti kadrovske zadeve v vrhu nove delovne organizacije.
R. B.
Črnomaljski kompresorji na Kitajsko
Podpisana pogodba z danskim Danfssom
ČRNOMELJ — I. aprila so v črnomaljskem Gorenju začeli delati v dveh izmenah. Kljub temu pa njihovi stroji še vedno ne bodo polno zasedeni, ka jti druga izmena ni popolna. Računajo, da bodo letos izdelali 600 tisoč kompresorjev, torej za 200 tisoč več kot lani. Povpraševanje po njihovih izdelkih je tako veliko, da mu v celoti ne bodo mogli ustreči. V glavnem vse kompresorje porabijo v Gorenju, s skupnim dogovorom pa so se letos odločili tudi za večji izvoz (50.000 izdelkov) na Kitajsko. V Črnomlju menijo, da sc bo ta izvoz prihodnje leto še povečal, saj postaja sodelovanje med Gorenjem in Kitajsko vse tesnejše.
Sredi marca pa je Gorenje podpisalo z dansko tovarno Danfoss pogodbo o kooperaciji pri proizvodnji kompresorjev FR. ki jih bodo izdelovali v Črnomlju in ki so večjih moči iu novejše izvedbe kot sedanji. Ti pogovori o kooperaciji so potekali že dlje časa. zatikalo pa se je predvsem pri višini zneskov za prenos znaja. S podpisom pogodbe je bil narejen šele prvi korak. Sedaj v Danfossu pripra-. vljajo tehnično dokumentacijo, v Črnomlju pa upajo, da bo poskusna proizvodnja stekla prihodnje letev.
B. M.
Pravica na strani močnih
Ali je še pravica v lem našem svetu? Smo pravno varni v našem sistemu ati morda sodišča oz. vsi. ki imajo opraviti z delitvijo pravice ob iskanju resnic in razsojanju, niso vedno in povsod dovolj samostojni, ampak morajo iz takšnih ali drugačnih razlogov vsaj nekoliko podlegati trenutnim pravilom in normam v družbi ter avtoritetam, ki jim botrujejo in jih zagovarjajo? O vsem tem bi se dalo veliko govoriti, naša tokratna anketa pa kaže. da večina ljudi misli, da pravica leni enaka za vse. da se je treba zanjo krepko potruditi in imett nemalokrat veliko znanja in denarja. Tega pa vsi nimajo.
JANEZ VOKAČ, vodja delovne prakse v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu: »Pravica je za mnoge le prazna beseda. Kadar jo iščemo, ,so potrebne tudi zveze in poznanstva.
Mnogokje ni pravice pri delitvi stanovanj v delovnih organizacijah. Na prednostnih listah za stanovanja in posojila so zapisani tudi takšni, ki imajo vikend pa jahto. Kar poglejmo, kako je z akcijo »imaš hišo. vrni stanovanje«! V naši ustanovi smo vsi delavci enaki, zato nam pravice ni potrebno iskati zunaj. Vsakemu pripada po samoupravnih aktih.«
MI RO KOS. vzdrževalec v Trimu: »Ko* sodnik porotnik nisem opazil, da bi bila pravna varnost naših ljudi kaj manjša, tudi kazni so večali manj pravične za tatvine'
avtomobilov, v trgovinah itd. Zdi pa SL' mi. da so kazni za poneverbe, grabežcin gospodarske prekrške premile. Veliko je’ pritožb na odločitve sodišč, kar pomeni, da sodbe niso vedno najbolj sprejemljive za prizadete. Iz tega pa vendar ni mogoče’ narediti drugih zaključkov kot pravnega, da se je načeloma proti vsaki sodbi moc pritožiti.«
PETER VIJKIČ. upokojenec iz Metlike: »Pravica je. kakor za koga, večkrat se mora človek krepko potruditi, da jo doseže. Če bi bile pri nas vse barabe po zaporih, bi bilo na svobodi precej’manj ljudi. Do takih se mi vsi ne obnašamo pravilno. Barabije, lopovščine smo vsi pripravljeni kritizirati za vogali, da bi pa povedali tam. kjer je treba, to pa ne. Jaz. hvala bogu. doslej še nisem imel opravka s sodnijo. Se pa ljudje tožijo, da je kar grdo.«
ANICA TUBE1SHAT. predsednica K K SZDL Senovo: »Pravica po moje je-samo vsak je ne zna poiskati. Najdejo jo le vztrajni in sitni. Zdi se mi. da bi veliko storili. če bi imeli v krajevnih skupnostih llu' di. ki bi znali svetovati. Vsakdo namreč ne stopi rad na sodišče. Tudi v delovnih kolektivih, kjer imajo svoje pravnike ah cele službe, bi lahko veliko storili za pomoč ljudem. Vsekakor pa bi bila KS bolj dostopna.«
ZVONE PLANINC, delovodja pri Elektro Črnomelj: »Je že tako. da danes pri nas prevladujejo ljudje, ki zahtevajo več pravic, kot jih lahko dobijo oz. kot jim gredo, pozabljajo pa na dolžnosti. Tako nekateri mislijo, da imajo veliko pravic do rezultatov dela ne glede na to. koliko so ustvarili. Ne smemo pa posploševati.
Mnogi, ki še verjamejo v pravico na tem svetu, jo znajo deliti z drugimi.«
RATOMIR K LJ A KOVIČ, predsednik skupnosti stanovalcev Kvedrova 31 v Sevnici: »Poglejte: zadeva okrog brezvestne’ gradnje strehe na naši hiši se vleče od let® 1981! Inšpektor je ugotovil pomanjkljivosti, veča se škoda na družbenem premoženju in čeprav smo izkoristili že vse pravne poti — govoril sem tudi na seji občinske skupščine, smo še vedno tam. kjer smo bili — pri nestrokovno narejen' strehi. Poglavitni krivce je uspel s pritožbo, skupnosti stanovalcev pa se kot oškodovanki ni bilo dovoljeno pritožiti-Za pravno varnost moraš imeti denar m znanje.«
KARMEN GUMILAR, prodajalka v kočevski Nami: »Menim, da so razsodbe včasih tudi krivične, ker razsodniki upoštevajo. kako lep. simpatičen in na kakšnem položaju si. Prav tako menim, daje razsodba včasih odvisna od kuverte. Vse to je lepo pokazala TV nadaljevanka o inšpektorju Vinku. Bil je pošten, pa so vsi udarili po njem. A bi bilo dobro, da bi bili vsi taki kot on. Potem ne bi bilo krivic.«
ANDREJ TOMŠIČ, referent za SLO v Riko Ribnica: »Rikove pravne službe s° bile vedno na razpolago delavcem. Ko sem bil še sekretar, sem jim pogosto pis‘' pritožbe. Posebnih sporov pred sodiščem združenega dela ni bilo. Z aprilom sm° uvedli redno pravno pomoč našim J1' laveem. Menim, da je pri nas poskrbljen0 za pravno varnost. Res pa je. da smo včasih kaj rešili tudi mimo samoupravni aktov.«
JOŽEFA KUKOVIČIČ, čistilka na avtobusni postaji v Brežicah: »Pravice ni. Na sodišču je še nisem iskala in če bi jo. je zagotovo ne bi dobila. Vedno je bila in bo ostala na strani močnejših, takih, ki jim ni treba z metlo služiti kruha. Najboljeje. Ja človek opravlja svoje delo in da o takih stvareh ne razmišlja. Spremeniti tako ne
V more nič.«	t	^
Najvišje ocene vin 11. praznika posavskih vin
^asaiivignon 16,8 točke
ku
Čatež - r
Na zadnjem, 11. prazni-Posavskih vin je strokovna komisija pod vodstvom inž. Romana Šepe-lQVCa najv'^e ocen'la vina letnikov č*4 telt pridelovalcev. Janez Bizjak lrn|k), Jože Budič (Čatež), Alojz odrič (Vinji vrh) in Alojz Zorič (Šut-na) so dobili po 16,1 točke za °lenjsko belo; Franc Polovič (Sela) ln jvan Šekoranja — sta dobila po 16,5 l°eke 2a bizeljsko belo; Franc Kos-tanjšek (Srdmlje) je dobil 16 točk za rumeni plaveč; Marija Dušič(Pavlova Vas), Bogomir Oberč (Brežice) in Slo-vnt Bizeljsko—Brežice so zbrali po .6 točke za laški rizling; Rok Kržan Bizeljsko) 16,2 točke za zaleni silvanec, Marjan Vizjak (Brežice) 16,8
točk.
e za sauvignon, Janez Bizjak (Cir-
ntk), Fanika Lorber (Velike Malence), anfz Žar n (Nemška vas) in Jože Žarn rško) po 16.1 točke za cviček, Silvo eršič (Čerina) 16,1 točke za d za nlenjsko rdeče; Franc Balon (Bizelj-* o) in j0je siivšck (Zdole) po 16,4 neke za bizeljsko rdeče; Franc Polo-(Sela) 16,5 točk e za rose ter Martin ajger (Brezovica) in M-Agrokombi-"at tozd Vinogradništvo-kleti — po 'j točke za modro frankinjo.
A •	*	v	v
o ej m/s ca
NOVO MESTO — Na ponedeljkov sejem so rejci Pripeljali za prodajo 150 Prašičev, starih 7 do 10 tednov, in 200 prašičev, starih 10 do 12 tednov. Prodali so 162 živali. Mlajše so bile od 6.000 do 8.000 din. starejše pa od 8.000 do 10.000 din. Kmetje so prignali tudi 19 g|av goveje živine. Prodali sojih 15. Za kilogram žive teže je bilo treba pri volih odšteti od 180 do 190 din, pri kr.avah pa 100 do 110 din. Kilogram žive teže mlade živine je stal 200 do 210 din.
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 461 Prašičev, starih do 3 mesece, ter 10 prašičev, starih nad 3 ntesece. Lastnika je menjalo 351 prvih in 7 drugih živali. Za rolajše je bilo treba odšteti 350 jlin, za starejše pa 230 din za kilogram žive teže.
Naj vedno lačna vrana sito pita?
r
Kočevsko gospodarstvo ni niti dolžno niti zmožno pokrivati izgube kočevskega kmetijstva pri proizvodnji mleka in mesa, ki ga pojedo Ljubljančani_________
KOČEVJE — Kočevsko družbeno kmetijstvo ima ob sedanjih cenah pri kg mesa nad 70 din izgube, pri litru mleka pa 22 din, kar /.nese na mesec preko 50 milijonov din, na leto pa preko 600 milijonov din. O tem so v zadnjem obdobju razpravljali na občinskem izvršnem svetu, občinski gospodarski zrornici, na seji občinske konference ZK in drugod.
Vse dosedanje razprave pa so pripeljale do »bogokletnega« sklepa: če družba nima posluha za pokrivanje izgube kočevskega kmetijstva, potem to pomeni, da proizvodov kočevskega kmetijstva ne potrebuje in to lahko pripelje do postopnega zmanjševanja nedonosne kmetijske proizvodnje na raven, ko bo pokrivala le potrebe domače občine in tistih interesov, ki bodo pripravljeni plačati primerno ceno.
V Kočevju se zavedajo, da je ta sklep v nasprotju z našimi splošnimi načeli, da je treba pridelati čimveč hrane, hkrati pa je povsem v skladu s stabilizacijskimi ukrepi, ki pravijo, da je treba nedonosno opuščati in ukinjati.
V razpravah je bilo poudarjeno, da tudi znotraj kočevskega Kmetijskega gospodarstva ni vse v redu, vendar je tudi res, da so fizični kazalci proizvodnje kočevskega družbenega kmetijstva zelo ugodni v primerjavi s kmetijstvom v Sloveniji in Jugoslaviji. Prav to pa daje kočevskemu kmetijstvu moralno opravičilo, da zahteva za
Dobro seme ni nikoli preplačano
Kmetje ne poznajo vrednosti hladno testiranega semena koruze
Zaradi velike uporabnosti, možnosti mehaniziranja vseh delovnih postopkov od setve do spravila in velikega hektarskega pridelka se pridelovanje koruze povsod hitro širi. Žal pa ugotavljamo, da so naši povprečni pridelki koruze dosti nižji kot v poljedelsko razvitih deželah, čemur je vzrok slab sklop rastlin. Nezadovoljiv sklop pa je dosežen predvsem zaradi slabše dodelanega semena, nenas-tavljehih sejalnic in prevelike hitrosti setve.
V sorazmerno neugodnih rastnih razmerah v Sloveniji ob setvi in vzniku koruze (ohladitve, obilne padavine, zbita tla), dobro kali le seme z visoko vitalnostjo, zato smo letos testirali seme s hladnim ali COL.D testom na energijo kaljenja. V dosedanjem nekalibriranem semenu je bilo veliko mrtvih primesi in velik delež zelo drobnega zrnja, kar zmanjšuje enakomernost izmotavanja zrnja.
Nerazumljivo je, da kmetovalci odklanjajo nabavo kvalitetnega kalibriranega in testiranega semena, saj je samo to jamstvo za dosego enakomerne razporeditve rastlin in s tem večje pridelke.
Na mestu, kjer zrno ni padlo ali vzklilo, ne morebiti storža. Dražje kalibrirano seme bo zagotovo povrnilo in oplemenitilo vložena sredstva.
Pospeševalna služba KZ Krka Novo mesto
Kmetijski
Novo v dedovanju zemlje
. Kakor so po umetniški plati lepi pejsaži pisanih poletnih polj, tako Je za gospodarsko učinkovitost slovenskega kmetijstva njegova silna razdrobljenost skorajda pogubna. Množično uvajanje kmetijskih strojev je o tem prepričalo zadnjega nejeverneža. Ne da se zares napredovati brez zložbe zemljišč in večanja posesti, vsako nadaljnje robljenje samo še spodkopuje moč in tekmovalno sposobnost kme-’,Je- ki je takšna, kakršna ie zdaj v povprečju, obsojena na Zlvotarjenje.
Ker se drobljenje kmečke posesti še vedno nadaljuje, namerava republiška skupščina dopolniti nad 10 let star zakon o dedovanju kmetskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij). To naj zaščitilo kmetijsko zemljo pred drobitvijo in pripomoglo, da bi sčasoma oblikovale gospodarsko močnejše kmetije ter da,bi bila ze-Ja kar najbolje obdelana.
svoje proizvode ustrezno ceno. Sami najodgovornejši delavci v družbenem r kmetijstvu predlagajo, naj bi pregledali in ugotoviti, če ni morda pri njih kaj narobe, ob tem pa, da je treba oceniti sposobnost vodilnih .delavcev ter nesposobne takoj odstrani!i.
® Že po dosedanjem zakonu so imele tudi glede dedovanja poseben Položaj tako imenovane zaščitene kmetije. Teh je bilo doslej v Sloveniji
okrog 40.000, povprečno pa so merile nekaj manj kot 6 ha kmetijske zemlje in gozda. Zajele niso niti petine vseh obdelovalnih zemljišč, kar
Ij'gotovo premalo za korenitejše spremembe. Občine so se s kaj raz-iici—	-	■■
n° vnemo lotevale te zaščite, vsa stvar pa je zaradi tega precej zvodenela. Po novem naj bi bila zaščitena kmetija tista kmetijska in gozdnogospodarska celota, ki zagotavlja ali bi lahko zagotavljala ,°nomsko varnost vsaj enemu občanu, določila pa bi jo občinska skupna z odločbo.
0b tem. kar je žc doslej veljalo pri dedovanju zaščitene kmetije, je Pfedlagana novost, da bi kmetijo lahko dedovali tudi dediči i/ dednega reda, ki sicer ne bi bili pozvani k dedovanju, če bi bolje zpolnjevah pogoje za prevzem take kmetije. Po novem naj bi imel
•	.	t	o	j
, astnik tudi prednost pri dedovanju solastniškega deleža zaščitene tfetije. Pomembno novost 'prinaša tudi predlog, po katerem bi v
PHtheru oporoke oporočitelj z oporoko namenil zaščiteno kmetijo j i osebi, ki ni zakonit dedič, če bi le-ta izpolnjevala /zakonom o eoovanju zemljišč predpisane pogoje za prevzem kmetije.
VPRAŠAJ NAD MLEKOM
KOČEVJE, RIBNICA — Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah. obveznostih in odgovornostih v tržiti proizvodnji mleka in mesa v letu 1985 za območje ribniške in kočevske občine je podpisalo 17 podpisnikov. Ti so se zavezali, da bodo povečali stalež krav za 148 glav, govejih pitancev za 230glav, plemenskih svinj za 197 glav in pitanih prašičev za 1.347 glav. Načrtujejo, da bodo odkupili nekaj nad 14 milijonov litrov mleka. Že sedaj je vprašljivo, ali bo možno to obveznost tudi izpolniti. Že minuli teden sta dva predstavnika kočevskega KG zatrjevala, da imajo pri litru mleka izgube 20 din izgube. Zatrjujejo, da je nujno povečati cene. Potrebovali bi tudi okoli 500 milijonov din za novo gradnjo in prenovitev hlevov ter v druge namene.
Položaj kočevskega družbenega kmetijstva zaskrbljuje že vrsto let. Že 20 let nimajo dovolj sredstev, da bi oblikovali poslovni sklad, manjka obratnih sredstev, osnovna sredstva in oprema so že do okoli 90 odstotkov: iztrošena, osebni dohodki pa so nizki. Seveda pa je ena od možnih rešitev tudi ta. da kočevski kmctijci svojih proizvodov ne hi prodajali Ljubljani (če ta ni zainteresirana za pokriv anje izgube). ampak drugim središčem po Jugoslaviji. Kočevsko gospodarstvu namreč niti ni zmožno niti ni dolžno pokrivati izgube kmetijstva, saj se tudi samo otepa z velikimi težavami.
JOŽE PRIMC
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja: Tit Doberšek
Še o pozebi
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE T
NOVO MESTO — 1. aprila je bila novomeška tržnica v jutranjih in zgodnjih dopoldanskih urah kaj slabo založena s solato. Tudi kmetice niso imele naprodaj radiča, bilo je le malo motovilca in nekaj regrata. Endivjo je imela le ena prodajalka, in sicer po 200 din kilogram. Jajc je bilo tokrat dovolj, zanje pa so zahtevali od 18 do 20 dinarjev. Obrtniški del tržnice je bil zelo dobro založen, kot posebnost v tokratni ponudbi pa je bil prodajalec velikonočnih rekvizitov: pickov iz plastike, umetnih pisanic itd.
Suha krajina na dobri poti
Hude zime. ko trta pozebe, so bolj redke. Po dosedanjih pregledih in razgovorih z vinogradniki je moč sklepali, da letošnja zima le ni bila tako huda kot leta 1929. Obseg škode po letošnji zimski pozebi v vinogradih še ni znan. vemo le. da je škoda zelo različna, Da bomo bodočim vinogradnikom z izkušnjami letošnje zimske pozebe lahko kaj koristili, prosim vinogradnike, bralce Dolenjskega lista, da svoja opažanja in izkušnje napišejo in pošljejo Dolenjskemu listu ali piscu tega sestavka osebno. Dobro bi bilo (med drugim) ugotoviti, kako je v letošnjem letu v vinogradih z odpornostjo sort proti pozebi? Len/ Moser v knjigi »Vinogradništvo v novi obliki« (Zagreb 1957) piše, da so proti zimski pozebi odporne:
— podlage: aramon x rupestris 143 A in podlaga riparia portalis. križanci berlandieri x riparia so manj odporni.
Zanimivo bi bilo vedeti, kako je z. odpornostjo trt proti zimski
V
I
N
I
S
I
S
I
s
I
N
Velike rezerve v agromelioracijah — Kako pride KZ Žužemberk do deviz — Izvoz 100 konj
ŽUŽEMBERK — »Več dejstev priča, da suhokranjsko kmetijstvo
le stopa iz zaostalosti. Agromelioracije, pašne skupnosti, nove vrste proizvodnje, vse to dokazuje, da se vez med zadrugo in kmeti krepi in da gre za velike spremembe v miselnosti ljudi,« pravi Franc Gerden, direktor Temeljne zadružne organizacije Suha krajina.
»Prvi poizkus pašne skupnosti smo uspešno izvedli lani v Lopati na 35 hektarov površin, zaživela je pašna skupnost »Jarc« v Trebči vasi. zgradili
niranim izvozom 100 konj v Italijo in Nemčijo.«
Žužemberška zadruga > je lani poslovno leto zaključila z 2,5 milijona dinarjev ostanka dohodka, čeprav pri uresničitvi plana ni dosegla ciljev. Letina je bila znatno slabša zaradi toče in spomladanske pozebe.
»Trenutno imamo največ dela s sklepanjem dolgoročnih — desetletnih kooperantskih pogodb. Letos nadaljujemo z. izgradnjo 40 silosov, predvidevamo več investicij v kmetijsko mehanizacijo, pripravljamo pa tudi obsežnejša agromelioracijska dela v bližini Križev in Podlipe. Načrtujemo za 20 odst. večjo pridelavo mesa in mleka ter krompirja. V Suhi krajini imamo 2000 hektarov površin, ki bi jih z. agromelioracijskimi deli lahko usposobili za pridelavo hrane. To so ogromne rezerve, tudi republiška sredstva so na voljo, zato pospešeno delamo pri pripravi dobrih programov.«	g	BAČER
pozebi pri nas, to je trt. ki so^ cepljene na podlagi riparia portalis. T rt. cepljenih na tej podlagi, je v starih vinogradih še precej. Prav tako bi bilo dobro z vedeti, kako je glede pozebe s trtami, ki so cepljene (po zadnji vojni) na podlago berlandieri x riparia kober 5 BB in podlago berlandieri x riparia S04.
— žlahtne trte: v navedeni knjigi Moser piše, da so od žlahtnih trt proti zimski pozebi odporne: renski in laški rizling, veltlinci, muškat ottbnel. radgonska ranina. Srednje odporne sorte so: so-vinjon, žlahtniiie, burgundci, traminec. silvanec, rizvancc. frankinja. Manj odporne sorte so neu-burgovec. portugalka. žametovka. Tudi glede odpornosti sort proti pozebi bi bile domače izkušnje iz letošnje zimske pozebe dragocene.
Nekatere ugotovitve glede zimske pozebe so znane in jih upošte-rjmo. Jako vemo. da so slabo
Bodoči kmetijci med kmeti
gnojeni vinogradi bolj podvrženi zimski pozebi, saj so rozge zaradi pomanjkanja hranilnih snovi manj čvrste, rozga je puhla. Jesensko deževje preprečuje zorenje rozg, rozge so manj čvrste in bolj podvržene zimski pozebi. Zunanja znamenja odpornosti'rozge proti zimski pozebi so: gladek lub, tanek stržen, trd les. Slabo gnojenje in deževna jesen povzročata, daje les — rozga — puhel in zato manj odporen proti zimski pozebi.
Ne pozabimo na gnojenje trte
Dr. Lazar Avramov v knjigi »Praktično vinogradarstvo« (Beograd 1975) piše o negi po zimski pozebi poškodovanih trt naslednje: »I rta je zaradi zimske pozebe izgubila več svojih nadzemnih delov. Zalo je tem trtam treba posvetiti posebno skrb. Preden začne trta odganjali, je treba trtam pognojiti, pri čemer je treba povečati obrok dušika. V času bujne rasti rozg in grozdja (jagod) je neobhodno prehranjevati trto z dušičnimi gnojili«.
O važnosti gno jenja z dušikom v vinogradih je - že pisal Andrej Žmavc v knjigi »Vinarstvo« (Maribor 1925), ki pravi, da sta strokovnjaka Oberlin kot praktik in Wagner kot znanstvenik proglasila dušik za prvaka v prehrani vinske trte in ne kalij. Z dušikom ne pospešujemo samo rasti mladik. ampak povečujemo tudi rodovitnost trle.
Zaradi zimske pozebe bodo trte iz stranskih iti spečih očes pognale veliko število zelenih mladik in bodo zato potrebovale več hranilnih snovi, kar je odvisno od stopnje pozebe. Zato bomo morali ob začetku vegetacije trte močneje pognojiti, zlasti z dušikom. Pomagali si bomo s KAN ali ureo. la dušična gnojila trosimo v dveh obrokih in to ob začetku rasti v prvi polovici meja. drugič pa pred cvetenjem trte ob koncu maja.
NPK gnojila bomo trosili aprila.
Isto velja za hlevski gnoj. s katerim aprila še vedno lahko gnojimo. Če gnojimo sedaj s hlevskim gnojem, potem trt s KAN ni treba gnojiti.
I . DOBERŠEK j
V sevniški občini bo poleti kmetijska brigada
Franc Gerden: »Pred leti Suhokra-jinčani niso hoteli nič slišati o agromelioracijah, zdaj je zanje izreden interes.«
Inž. M. L.
*
*
*
i
\
*
I
i
S
*
S
4
4
*
*
*
*
*
*
*
*
*
P
smo 50 silosov pri kmetih, pri čemer je nekaj pomagal tudi interventni sklad za kmetijstvo v občini. Gradimo 15 sodobnih hlevov. Lani smo pri mlečni proizvodnji napredovali za 5 odst., največja pridobitev preteklega leta pa je zgrajen silos (s pomočjo sovlagateljev KI J ), kjer imamo skladišče in zbirno mesto za odpremo gozdnih sadežev, zelišč in medu. Letos bomo tovrstno dejavnost, ki je izrazito izvozno usmerjena, povečali za 30 odst., ponudbo tujim kupcem pa popestrili s polži. Devize bomožaslužili tudi s pla-
SEVN1CA — Strokovnjakom se vse preradoočita, da so kabinetski. skratka, da so premalo v stiku z življenjem. Pohvalno je, da prav slovenska mladinska organizacija- s kmetijskim strokovnim šolstvom daje pobudo, da letošnje poletje ustanovijo posebno delovno brigado.
Od 25 do 30 učencev slovenskih kmetijskih šol. večinoma 3. letnikov, pa študentov agronomske fakultete in veterine naj bi preživelo te počitnice okrog tri tedne na kmetijah po sevniški občini. V skupini naj bi bili tudi bodoči sociologi in celo računalnikarji. da bi res vsestransko proučili življenje na vasi. »Namera je. da to ne bo le enkraten stik mladih ljudi z našimi kmeti, marveč da z njimi tudi kasneje strokovno sodelujejo. Brigadirji bodo s svojimi mentorji, našim
kmetijskim pospeševalcem in seveda kmeti sodelovali pri pospeševalnih akcijah in kmečkih delih. Mladi bodo prišli v sevniško občino od 7. do 21. julija. kar je za to ugoden čas.« pravi inž. Jožica Mlakarjeva, vodja pospeševalne službe pri seviljskem kmetijskem.kombinatu.
Zaskrbljeno o zemlji, ki daje premalo
Usposobiti neobdelana in slabo obdelana zemljišča — Porazna ocena za Kočevje
»Štab« te posebne brigade bo pri kmetu Ivanu Pompetu na Križu pod Razborjem. kjer že dela vzorna agromelioracijska skupnost šestih kmetov. Lc-ti si po posebnem projektu kmetijskega zavoda iz Celja, inštituta in univerze prizadevajo meliorira-ti okrog 70 hektarov zamočvirjenega sveta. Brigadirji bodo imeli opraviti predvsem z napravo zmogljivega avstrijskega električnega pastirja za pašno
LJUBLJANA — Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije je pri Kmetijskem inštitutu Slovenije naročila izdelavo globalne ocene obde-lanoti kmetijskih zemljišč. Sedaj je ocena obdelanosli narejena, temelji pa na podatkih popisov kmetijske proizvodnje v letih 1961 in 1981.
Ocena kaže, daje skoraj v vseh občinah kmetijska zemlja slabše obdelana. Na dolenjskem in posavskem obm-
ogrado.
A. Z.
Načrtneje do večje molznosti
Na posvetu o razvoju sivo rjave pasme v Beli krajini so bili enotni, da je bilo doslej v živinoreji preveč nenačrtnega dela — Programi križanj_____________________
ČRNOMELJ — Pred kratkim je bil v Črnomlju posvet o perspektivnem razvoju sivo rjave pasme goveda v Beli krajini. Posveta so se udeležili predstavniki obeh belokranjskih kmetijskih /.adrug, večji kmetijski proizvajalci mleka, strokovnjaki iz Biotehniške fakultete. Zadružne zveze' Slovenije in Kmetijskega zavoda iz Ljubljane ter predstavniki Veterinarskega zavoda iz Novega mesta, skratka vsi tisti, ki so odgovorni za stanje in razvoj sivo rjave pasme goveda, ki v Beli krajini prevladuje.
Po dolgi, polemični razpravi so se
Posvet je bil organiziran zaradi tega. ker ugotavljajo, da je proizvodnja mleka v Beli krajini glede na število krav premajhna. Čeprav imajo v deželi ob Kolpi kar 6 tisoč plemcnic. prodajo od vsake na leto le 1.300 litrov mleka, morali pa bi ga najmanj 2.000 litrov, čeprav krave te pasme dosegajo tudi 5 tisoč in več litrov mleka na leto. Teleta te selekcijske usmeritve niso primerna za pitanje, zato se zaradi nizkega prirasta in klavnosti slabo prodajajo, a tudi za izvoz niso primerna. Četudi je sivo rjava pasma v Beli krajini osnovna selekcijska usmeritev, pa je bilo osemenjevanje doslej preveč stihijsko in nenačrtno.
udeleženci posveta strinjali, da je nizka molznost v Beli krajini posledica še vedno dokaj slabe prehrane in nenačrtnega. slabega selekcijskega dela. Zato je dr. Jože Ferčcj z Biotehniške fakultete pripravil daljše predavanje o tej problematiki. Ugotovili'so. daje premalo sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in veterinarsko službo, da imajo prekratek čas in premalo krav v A kontroli, da niso bili izdelani gospodarski načrti osemenjevanja za posamezne kmetije, da je bilo na kmetijah premalo rejskega dela ter da niso aktivirali odborov za živinorejo. Poleg te-ga.obroki za krmljenje živine niso us-
klajeni, premalo so se posluževali gospodarskega križanja, rejci pa niso seznanjeni, od katerih bikov je seme.
Zato bodo morali v Beli krajini glede na mlečno-mesno usmeritev živinoreje temu primerno podredili tudi križanje: okrog 60 odst. krav bodo križali z mlečnimi pasmami, ostalo pa s pitovnimi pasmami. Pospeševalne službe obeh kmetijskih zadrug bodo morale izdelali programe takšnega križanja za vsako kmetijo posebej. Večje rejce bodo seznanili s kvaliteto bikov v vzrejnem centru na Preski, okrepili bodo A kontrolo, nakupili plemenske telice izven Bele krajine. oživili živinorejske odbore ter -pospešili odpravljanje mastitisa in drugih bolezni. Selekcijska, pospeševalna in veterinarska služba bodo morale izvajati program enotneje kot doslej, pospeševalna služba pa posvečati posebno pozornost pridelavi kvalitetne krme.	M.	BEZEK
• V razpravah o varstvu kmetijskih zemljišč v kočevski občini ocenjujejo, da tudi odškodnina za spremembo kmetijskega zemljišča v stavbno, ki znaša od 40 do 400 din za kvadratni meter, ne odvrača investitorjev od nameravane gradnje na najboljših kmetijskih zemljiščih. Zato predlagajo, naj bi sprejeli tak predpis, ki bi nalagal investitorjem usposobitev nadomestnega zemljišča.
očju je ta problem pereč v Brežicah. Črnomlju. Kočevju. Novem mestu. Ribnici in Metliki, v Sloveniji pa še v 15 občinah. V več občinah seje zmanjšal stalež goveje živine, ponekod p;: se je površinsko in količinsko zmanjšala poljedelska proizvodnja, od naštetih občin najbolj v Kočevju. Kategorizacija kmetijskih zemljišč \ kočevski občini, ki jo je naročil, občinska kmetijska zemljiška skup nost, je pokazala, da je preko 81 odstotkov gozdov in da jih je bilo \ prvih povojnih letih pol manj. Razlo} za to je majhna poselitev ter bistveni premajhna skrb upravljalcev zemlje \ družbeni lasti.
ni
V. DRAGOŠ
J4UTO
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Naglo
padanje
standarda
Ogroženi upokojenci
NOVO MESTO — Konferenca novomeškega društva upokojencev, ki šteje 2196 članov, je 30. marca opozorila na vse slabši gmotni položaj članstva, sicer pa so pohvalili bogato društveno dejavnost.
Lani je društvo pridobilo okrog 300 novih članov, še vedno pa je v občini blizu 800 upokojencev, ki z društvom nimajo nobenih stikov. Kot je v poročilu poudaril predsednik Viktor Bartolj, upokojenci sodelujejo v krajevnih skupnostih, zlasti pa v dejavnostih Rdečega križa in mnogi so zelo aktivni. Zaradi občutka osamljenosti pa so zanje izrednega pomena organizirani izleti, društveno življenje, čemur posvečajo veliko pozornost.
V okviru novomeškega društva uspešno dela več športnih sekcij, pohvalijo pa se lahko tudi s kvalitetnim mešanim pevskim zborom, njegovimi številnimi nastopi in gostovanji ter samostojnimi koncerti. Ta zbor velja za enega najboljših upokojenskih zborov v Sloveniji.
Razprava je opozorila na naglo upadanje življenjske ravni članstva, posebno še zato, ker v novomeški občini poprečna starostna pokojnina 19.000 dinarjev dosega le 69 odst. poprečnega osebnega dohodka zaposlenih Socialna komisija prizadevno rešuje gmotne stiske posameznih članov, vendar je prenekaterega sram prositi za družbeno pomoč, češ da so s svojim dolgoletnim delom družbi prispevali toliko, da bi jim morala zagotoviti skromno, vendar dostojno upokojensko življenje. Prav zato bo društvo republiškim organom posredovalo zahtevo, naj se letos pokojnine med letom hitreje in z večjim odstotkom usklajujejo kot lani, sicer bo vse več članov socialno ogroženih.
Na konferenci so na zahtevo članov posredovali tudi informacijo o nameravani obnovi lastne stavbe v letošnjem letu. S pomočjo stanovanjske skupnosti bodo poskrbeli za nujno obnovo'strehe in preureditev prostorov, da bo klubska dejavnost postala za člane še bolj privlačna in sodobna.
OBRAMBNI DAN IN KURIRČKOVA POŠTA
V ponedeljek smo na podružnični šoli v Birčni vasi preživeli najlepši dan v tem šolskem letu. Zjutraj nam je Marija Moravec pripovedovala zanimive doživljaje iz NOB, ko je bila obvešče-valka. Potem smo pri spomeniku na Ruperč vrhu sprejeli kurirčkovo torbico. Pionirji so ob prihodu izstrelili iz štirih pušk salve. Srečno pot je kurirjem zaželel predsednik KO ZRVS tov. Boltar. Kurirji so ponesli pošto po gozdni poti proti Petanam. Presenetili sojih streli, a uspelo se jim je prebiti in torbica je varno potovala naprej. Po kulturnem programu smo k spomeniku položili šopke zvončkov.
Pionirji podružnične šole v Birčni vasi
Alojz Puhan
Vsi telefon
Uspešno leto v KS Dol. Toplice in Uršna sela
DOL. TOPLICE — V tem turističnem kraju je krajevna skupnost zelo delovna. Kljub slabim časom so lani naredili več kot prejšnja leta. O že končanih delih in letošnjih načrtih je pripovedoval Alojz Puhan, predsednik sveta krajevne skupnosti.
»Ogromno dela smo imeli v preteklem letu z zbiranjem denarja in gradnjo ceste na Sušice. lotili pa smo se tudi ene največjih povojnih akcij:	napeljave	telefonov	po
celotnem območju. Ker je bil zalogaj prevelik za našo krajevno skupnost, smo se teh del lotili skupno s krajevno skupnostjo na Uršnih selih. Letos bo akcija za telefonijo končana, vredna pa je 50 milijonov dinarjev. Kar 250 novih številk bo za območje naše krajevne skupnosti, ostale dobijo Uršenčani. Vsak zasebnik — novi telefonski naročnik je moral prispevati po 70.000dinarjev, obrtniki po 100.000 din, delovne organizacije pa po 150.000 dinarjev.
Ena velikih lanskih pridobitev je bilo sprejetje zazidalnega načrta za naselje Na kamenju v Toplicah, zgradili smo vodovod v Dobind-olu. razširili vaško ulico v Meniški vasi, zgradili most v Občicah, razširili cesto iz Poljan proti Riglju, asfaltirali vaške ceste na Dol. Sušicah itd. •
Imeli smo nad 32 milijonov din prihodkov, od tega je 24 milijonov din prihodkov občanov, v kar je vštet tudi krajevni samoprispevek. Delovne organizacije so prispevale dobrih 5 milijonov dinarjev, pri čemer pa moram izrecno pohvaliti dolgoletno dobro sodelovanje z GG, Novolesom. s Krko — tozdom Zdf avilišča in z domačim Borom.«
• Katerih večjih del se nameravate lotiti letos?
»Dokončali bomo telefonijo z dograditvijo AT centrale, zgradili bomo vsaj dve avtobusni postajališči, adaptirali bomo kulturni dom v Toplicah in vzdrževali ostale domove. Vneto si prizadevamo najti investitorja za sodobno trgovino, ki jeza naš turistični kraj nujna. Plan je finančno pokrit in če krajani ne bodo odrekli predvidene pomoči, moramo v vsem uspeti.«
R. B.
  Ji
Temeljite usmeritve za delo
S sobotne, vsestransko pripravljene in drugače zastavljene seje OK ZK
NOVO MESTO — Izčrpno in (samo)kritično kot le kaj so sc komunisti iz novomeške občine lotili priprav in zadnjo soboto v marcu tudi izvedli letno programsko konferenco.
Očitno je prevladalo spoznanje, da nima smisla mižati pred nakopičenimi težavami, bodisi iz sklopa gospodarskih ali družbenopolitičnih vprašanj. Že dlje časa namreč tudi beseda kriza ni prehuda, po drugi strani pa je nesporno, da je le ob ustrezno premerjenih težavah mogoče nakazati prave načine za uravnovešenje raznovrstnih gospodarskih, političnih, sploh družbenih dejavnikov. In, ne da bi vedeli, s kako razsežnimi težavami se spopadamo, tudi ne bi znali primerno vrednotiti uspehov, ki so marsikje že doseženi.
Izčrpno in (samo)kritično pa se o tolikerem, s čimer so imeli v zadnjem letu opraviti novomeški komunisti, kajpak ne da govoriti v enem dopoldnevu. Zato so o delovnem poročilu poprej razpravljali v treh komisijah. V teh je sodelovalo precej nad sto
LABOD: 213 NOVIH DELAVCEV
NOVO MESTO — V novomeški tovarni Labod so v preteklem letu zaposlili 213 novih delavcev, tako da seje število zaposlenih povečalo za 3.6 odst. V dobro pa je labodovcem šteti to, da so razmerje med režijsko plačanimi in neposrednimi delavci obdržali na načrtovani ravni. Ker v tovarni niso zadovoljni s kvalifikacijsko strukturo, so na novo podelili 61 štipendij, skupno pa imajo 120 štipendistov.
komunistov, v razpravo jih je posegla dobra tretjina, domala vsi njihovi predlogi pa so našli mesto v usmeritvah za delo novomeških komunistov v obdobju do bližnjih kongresov, nekateri pa bodo služili kot izhodišče za delo občinskega- komiteja, predsedstva in njunih organov; to še zlasti velja za ekološka vprašanja.
ZAKAJ ZMANJKUJE BELEGA KRUHA?
NOVO MESTO — Zaradi pomanjkanja nekaterih vrst moke. posebno bele, in uresničevanja družbenega dogovora v SRS novomeška pekarija zadnje čase dobavlja na trg manj belega kruha v hlebcih in štrucah. Od 1. aprila dalje bodo trgovine dobivale od naročenih količin pol črnega in pol belega kruha, pri tem pa so pri belem kruhu vštete tudi žemlje, francoski kruh itd. Črni in pol Beli kruh, ki sodita v osnovne vrste kruha, bodo dobavljali tako. da bo 30 odst. vse izpečene količine šlo vrtcem, šolam in bolnišnici, medtem ko bodo obrati družbene prahrene dobivali več specialnega črnega kruha in manj osnovnih vrst tega kruha. Tak položaj ni nikakršna novomeška posebnost, ampak velja novi režim za vso Slovenijo.
Kdo bi rekel, daje bila po tako izčrpnih in vsebinsko polnih pripravah, ki so omogočile kritično izmenjavo mnenj in opozarjanje na nehote prezrte žgoče stvari, programska konferenca le še gola formalnost, Daleč od tega. četudi je bilo na konferenci malo razpravljalcev; brez nepotrebnega »morali bi. prizadevali si bomo« in podobnih skokov stran od bistva vprašanj so smiselno dopolnili delo komisij, sicer pa je Lojze Pado-van. predsednik občinske konference, tako podrobno razčlenil šir in dalj torišča. na katerem so (pogosto pa. žal, tudi ne) številne naloge udejanjali novomeški komunisti, da v temle poročilu preprosto ni mogoče povzeti vseli obravnavanih vsebin, bodisi dobrih ali slabih, izdvajanje te ali one pa bi bilo pristransko. Navsezadnje so vse že našle svoj prostor in odmev v Dolenjskem listu. Pred novomeškimi komunisti je obdobje, ko se bodo morali še odločneje spopasti s težavami, brez. katerih ni domala nobeno življenjsko oz. delovno okolje; usmeritve za delo, ki so jih sprejeli, so tako vsestranske in zahtevne, da zahtevajo takojšnje ukrepanje.
D. RUST.IA
DOL. TOPLICE: VSAK DAN ZA STRANKE
DOL. TOPLICE — Krajcvnaskup-nost je s I. aprilom zaposlila stalnega tajnika, ki bo strankam na razpolago v stavbi krajevnega urada trikrat na teden dopoldne in dvakrat na teden v popoldanskem času.
Novomeščani proti popuščanju
Novomeška občina zahteva od medobčinske inšpekcije ostrejšo obravnavo
NOVO MESTO — V Novem mestu zagotavljajo medobčinski inšpekcijski službi vsa dogovorjena sredstva in ostale pogoje, zahtevajo pa več pregledov in poleg preventivnega dela tudi kazni za kršilce predpisov.
V zadnjih dveh letih se obseg dela v medobčinski inšpekcijski službi manjša. inšpektorji pa so preveč delovnega časa porabili za razna pisarniška in tehnična opravila, premalo pa so se zadrževali na terenu. Medtem ko so sc inšpekcije po vsej državi v preteklih mesecih bivanja s kontrolo med kršilci cen, prijavljale in kaznovale kršilce, je tržna inšpekcija v novomeški občini glede tega premilo ravnala.
Take so bile ugotovitve novomeškega izvršnega sveta, ki je 26. marca obravnaval lanskoletno delo uprave inšpekcijskih služb in njihov letošnji plan. Novomeščani želijo, da inšpekcija do konca aprila opravi pregled vseh gostinskih objektov in če ugotovi zanemarjenost prostorov ali opreme, naj obratovanje zapre. Pomanjkljivosti je potrebno odpraviti najkasneje v maju. da bi novo turistično sezono gostinski lokali pričakali spodobno urejeni. Tudi se ne sme več zgoditi, da bi bile v sezoni gostilne zaprte »zaradi beljenja«, kar je običajno le izgovorza dopust lastnika.
Izvršni svet je zahteval tudi dnevno kontrolo cen na novomeški tržnici in strožji ter stalni nadzor nad črnimi gradnjami. Od inšpekcije so zahtevali.
Nova delovna mesta v Zakanju
Po razširitvi proizvodnih prostorov v Žakanju do konca teta 60 novih delovnih mest — Večina zmogljivosti dela za izvoz — Dobre in slabe strani »lohn posla«
ŽAKANJE — Od petih konfekcijskih temeljnih organizacij metliške vrsti pa gre seveda za devize.« V Žaka-Beti so kar štiri zunaj metliške občine, najbližja od teh, v Žakanju, pa je celo v drugi republiki. V tozdu Otroška konfekcija v Žakanju ima sedaj delo 225 ljudi, v glavnem žensk iz obkolpskih vasi na hrvaški strani Kolpe.
Do konca leta se bo to število še povečalo in računajo, da bo zaposlenih okoli 260 ljudi.
nju se lahko pohvalijo, da v vseh teh letih niso imeli še nobene reklamacije.
»Nova delovna mesta gredo na račun povečanja proizvodnih prostorov. Pred časom smo na novo zaposlili 25 delavk, v začetku tega meseca pa je začelo z uvajalnim tečajem še 20 novih delavk,« je povedal direktor tega tozda Blagoje Tošeski, človek, ki je v tej Betini tovarni že od vsega začetka, se pravi sedmo leto; sprva je bil to obrat, četrto leto pa je temeljna organizacija in Tošeski je ves čas njen direktor. Lani so dogradili 1.100 m2 novih proizvodnih površin, tako da sedaj tozd meri 3.400 m2, od tega je 2.200 m2 proizvodnih površin.
Tako kot lani, bodo tudi letos v Žakanju delali v glavnem za izvoz, Gre za tako imenovani »lohn posel«, in to izključno za nemške firme, v glavnem za Triumph, Schober, Hudson, Adidas, ki so tudi njihovi dolgoletni poslovni partnerji. »Tako delo ima dobrein slabe lastnosti,« pravi Tošeski in med slabe uvršča zaostajanje pri kreacijah za domači trg, prav tako se lahko zgodi, da setakosodclo-vanje hitro konča, zunanji kupec pa tudi ne zasede vseh kapacitet po str-
ojih. »Ugodno pa je za nas. ker nas naši partnerji povsem oskrbujejo tako z osnovnimi kot pomožnimi materiali, poleg tega je tako delo za vsakega dobra šola natančnega in kvalitetnega dela, strogega spoštovanja rokov, v prvi
Tako kot druge konfekcijske tovarne, imajo tudi v Žakanju težave zaradi zastarelih strojev. Dejstvo, da imajo devize in da bi z novimi, sodobnimi stroji naredili več in bolje in več
Blagoje Tošeski: »Tudi glavnem delamo za izvoz.<
letos
• Osebni dohodki so se v zadnjem času precej popravili, tako da je povprečni osebni dohodek za februar, ne upoštevaje bolniške in porodniške, znašal 32 tisočakov, vedeti pa je treba, da je le okoli tretjina delavk kvalificiranih, ostale pa so priučene. V kratkem bo ta tozd prišel tudi do svojih prvih stanovanj.
izvozili, pač ne premaga birokratske nespameti, ki ji tudi to, da takih strojev v Jugoslaviji ne proizvajajo, ne more do živega. V Žakanju bi takoj potrebovali najmanj 20 novih strojev samo na račun povečanja števila zaposlenih, sproti pa bi morali stroje seveda obnavljati. Zaradi teh težav je stroje težje vzdrževati, potrebujejo več dragih uvoznih rezervnih delov, njihovi štirje vzdrževalci pa se morajo večkrat sami znajti, kakor vejo in znajo.
* A. B.
Koristna praksa
Šola v proizvodnji
METLIKA — Teh 14 dni, kar so na proizvodnem delu v metliškem Novolesovem tozdu Tovarna kopalniške opreme, je štirim dijakinjam 1. letnika novomeške administrativne šole prihranjena vsakodnevna vožnja z. vlakom iz Metlike v Novo mesto in nazaj. »Proizvodno delo bi sicer morale opravljati v Novem mestu, a so nam štirim iz Bele krajine v šoli uredili, da smo na praksi v Metliki,« je povedala Vesna Beg.
Dekleta delajo v proizvodnji, opravljajo pa različna manjzah-tevna dela. »Me smo z delom zadovoljne, z delavci se dobro razumemo in vsi nam radi pomagajo in svetujejo. Vsak dan prakse pišemo dnevnik, ki ga bomo po končanem delu oddale v šoli. svojo oceno našega dela pa bodo seveda dali tudi predpostavljeni iz Tovarne kopalniške opreme. Mislim, da so z nami in našim delom zadovoljni, saj smo že večkrat slišale, da smo pridne.«
Dekleta so sedaj, ko hodijo na delo, celo manj zdoma kot takrat, ko hodijo v šolo, kajti vožnja jim vzame po dve uri na dan. »Iz Bele krajine se nas nasploh veliko vozi v šole v Novo mesto, malo je takih, ki so v dijaškem domu.,Mi, ki se vozimo, se na vlaku tudi učimo oziroma tisti čas izkoristimo za ponavljanje snoyi. nasploh pa je vožnja prijetna zaradi družbe.« pravi Vesna. Dekle nima štipendije in tudi za zaposlitev se boji. da bo težko.
A. B.
naj v kali zatre dobesedno vse poizkuse novozačetih gradenj brez dovoljenja.
V inšpekcijskih službah so po besedah načelnika Zvoneta Bečaja hude težave, ker ni dovolj strokovnjakov, razen iz novomeške občine pa je iz vseh drugih zelo težko dobiti denar za redno poslovanje. Poleg tega pa so usmeritve izvršnih svetov posameznih občin tudi zelo različne. Kot je dejal, edinole Novomeščani zahtevajo oster kurz, druge dolenjske občine pa inšpekciji priporočajo predvsem preventivo in »življenjsko« obravnavo primerov. Kaj to pomeni, se ve!
R. BAČER
ZBOR KRAJANOV KS REGRČA VAS
REGRČA VAS — 23. marca so sev domu krajanov KS Regrča vas zbrali krajani na svojem prvem letošnjem zboru. Dosedanji predsednik svetuje podal poročila o finančnem poslovanju v preteklem letu in hkrati tudi opisal dela. ki so bila opravljena. Vsi prisotni so bili mnenja, daje izvršitev prve etape izgradnje kanalizacije, postavitev javne razsvetljave v osrednjem delu KS. poleg ostalih manjših del, velik napredek v razvoju te KS. V programu dela za leto 1985 so si v okviru finančnih možnosti zastavili: dokončno izgradnjo kanalizacije, izgradnjo telefonskega omrežja, ki jo bodo izvajali v sodelovanju s sosednjo KS Šmihel, izgradnjo vodovoda za naselje pri Roku. ter postavitev peči na trda goriva v dvorani doma krajanov. Krajani so na tem zboru potrdili tudi kandidaturo nove skupščine, dosedanji predsednik skupščine se je ob razrešni-ci v imenu vseh krajanov zahvalil tov. Zorku za njegovo požrtvovalno delo pri razvoju KS.
M. F.
STEKLINA V METLIŠKI OBČINI
PODZEMELJ — V krajevni skupnosti Podzemelj seje pojavila steklina, iz česar sklepajo, da je nižinski del metliške občine že okužen s to nevarno boleznijo, ki jo v glavnem prenašajo lisice. Danes se bo v Metliki sestal občinski štab za preprečevanje širjenja stekline in sprejel ustrezne ukrepe. Štab so imenovali že pred dvema letoma in nabavili potrebno opremo, štab pa sestavljajo predstavniki veterinarske službe, inšpekcije, združenega dela, postaje milice, lovcev in izvršnega sveta.
Novomeška kronika
ROKE — Referent za zapornice pn železniški čuvajnici Šmihel 85 je v nedeljo pozdravljal mimoidoče vlake brez uniforme, v copatah in z. eno roko v žepu, medtem ko seje druga oprijemala rdeče zastavice. Kaže, da so po planiški veleprireditvi roke v žepi" postale moda in način opravljanj3 pomembnih opravil. Kar je dovoljeno politiku si vdemokratični državi navsezadnje lahko dovoli tudi železničar.
ŽABE — Letos vreme ni bilo naklonjeno novomeškim Žabarjem, ki so v Krakovskem gozdu kljub uradu' prepovedi stikali za slastnimi kraki-Žabe so torej letos odnesle celo kožo, manj zadovoljni pa so člani kostanjc-viške ribiške družine, ki ima kot upra-vljalcc krakovskih mrestišč pravico preganjati in kaznovati divje lovce. Vsak krak stane Žabarja, ki ga za-sačijo, 780 dinarjev. Posamezni Novomeščani so Kostanjcvičanom za krake še od Jani dolžni 15.000 do 90.000 dm-
MATURA — Tudi maturanti niso več tisto, kar so bili. Udeleženci maturantskega plesa, ki so ga na Otočcu priredili dijaki zadnjega letnika dedinje nekdaj ugledne novomeškega11; nazije, so bili v soboto ob štirih zjutraj skoraj bolj trezni kot ob prihodu. Najbrž zato. ker bo za čase, v katere sto; pajo z mladim upanjem in velikim1 pričakovanji, najbolj značilna treznost.
Ena gospa je rekla, da bo zdaj, k° so ure premaknili za 60 minut naprej, morda tudi ona pričakala lepšo prihodnost.
OBVESTILO
KOMUNALA Novo mesto obvešča vse porabnike pitne vode na območju Novega mesta — center, da bo aprila izvajala nujna vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju, zato bo v
tem času motena oskrba z vodo.
Večje potrošnike bomo še dodatno obveščali.
Od 21. do 27. marca so v novomošk1 porodnišnici rodile: Majda Mirtič z Dvora — Klavdijo. Marija Črv iz Šmihela — Jerco, Elizabeta Jordanova iz. Črnomlja — Slaviša, Jasmina I I rnjičič iz Črnomlja — Pamelo. Zorka Savičič iz Uršnih sel -»- Biljano-Darinka Žnidaršič iz Krškega " Sanjo, Anica Glavan iz Gorenje vas'
— Andreja. Ružiča Pavlinac eja. Marija Fink iz Dolnjih Selc — Janjo. Mihaela Celič iz Gornjih Sušic — Milja-Ana Pravda iz. Bršljina — Attila, Ivanka Smrekar iz Kostanjevice na Krki" Ajdo, Vida Golobič iz Semiča " Petro, Darinka Bezenšek iz Metlike" Jureta, Viktorija Šutar iz Stare vasi" Jožeta, Jožica Turk iz Podturna " Blaža in Klaro. Marija Sitar iz Bistrice
— Aljaža. Jožica Nahtigal iz. Jurke va-si — Sandija, Dragica Laič J Jurovskega broda — Damirja, Manja Kremesec iz Metlike — Nadjo, Anica Ambrožič iz. Šentjošta — deklic0-Slavka Verščaj iz Gotne vasi — dečka in deklico. Darinka Zaletelj iz Meniške vasi —dečka in Alojzija Nosd Trebnjega — Damjana.
IZ NOVEGA MESTA: Jožica Ciljni k iz Vrhovčeve 11 — Tjašo, Danic Vrban iz Stritarjeve 4 — Igorja. Ma« ja Žura iz Ulice Starc pravde l^ '" Katjo in Nataša Vranešič iz č mlinov 43 — Aleša. Čestitamo!
Nad
Sprehod po MetlikiJ
SLOVENSKO LJUDSTVO B® STRMELO 14. aprila v televizij1*' zaslone, gledajoč kmetijsko oddal Pod lipo. ki jo bo prenašala ljubijo ska televizija neposredno s Krasin : Poleg resnih razgovorov o kmetij*.,
problematiki bo posvečen dobrše
1 i.i
l-n dc1
Za-
oddaje kulturnemu programu pišimo samo nekatere skupine m P sameznike. ki bodo imeli to srečo. ‘ bo šla njihova slika v svet: belokra J ski lovski pevski zbor, Mateja Ko c žnik, gribeljski pevski zbor s tain raši, folklorna skupina Ivan Navrai iz Metlike. Silvester Mihelčič. ° „ Vitis, Marica Cvitkovič, Ev^ Cestnik...
PRI METLIŠKI ZVEZI KULTUR' _-bn°
ponosili Mil ILDtllSKO SKlipiIlO /-	.
vice. naštudirala je Vdovo Rošlmk^’ sc spustila s hriba in sc predstavila1 tliškemu občinstvu. Čeprav je vel' dela na poljih in v vinogradih. je kulturni dom Edvarda Kardelja 1 mala zaseden do zadnjega stola, ko ^ Radovci prejšnjo soboto pcirustl* Metliko. Zadovoljstvo je bilo oboj ransko: gledalci so se nasmejan solz, igralci pa so spoznali, da nji" trud ni bil zaman.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
črnomaljski drobir
tfeEPROSTOVOUNI TUŠ — Ces, ie }plJa1!nostu.Pr‘ črnomaljski klav nici v o,)..	.° P°škodovano, da ob dežju
nviln/ ne odteče, ampak stoji
izsušiTCLna'vscm mostLI dokler se ne znati:	so	se mn°gi pešci ob dežju
da' 'n *5o.svoje: Ja jih ne bi oprhala vo-hodn:	avtomobilskih	koles, če bi
boli tv P° Plosku, so. si raje izbrali »vam ^§ano'a za njihovo suho obleko mosti|CJS° pot' klttdijo po sredini
tudi povozi.150 S° m0kn 'e‘ & j'h aV'°
bomn v?MALJSKE PIZZE - Da ne tokrat J J"uEr'k' vedno le grajali, naj malkL po, aEmo odločitev črno-Gra.t «ga nte8rala, kijevrestavraciji začetek°ReSlrR Ponudbo s pizzami. Za na ~ P|zzc ponujajo šele dva ted-jedi v l° na ‘zb'ro tr' ab štiri vrste teh vestno ?kegr,alu 1,11 zatrjujejo, da bodo seveito	ab pripombe gostov in jih
va upoštevali.
katere m^ ^ESA “ R-esda "«* skem , razJezij° kritike v Črnomalj-1n nj,: ^ob'rJu,-a očitno le za trenutek
P°Praviti T°L,nC’ da bi Poskušali kaJ Plošči	•	.so £rke na spominski
vednn a.roJstn' hiši Mirana Jarca še Popravi? dele-- 'n. i'h m 5e n'hče Parkir-1' ’ ,nesarJ> pri klavnici še vedno
"ašteva!? ?a pek pot' 'n šc h' se dal° kritikim' Enaredkih. ki je prisluhnila na Knkt'”a Svo^ ra^un- Je bila streha maP°mšilaVem Sradu, Iti seje kar sa-
POSVET *
tPlmRn„0MEU — dutr' bo v Črno-organil SV- s Predsedniki osnovnih sani ac'J'n konferenc osnovnih or-
skih2?vg|0^veze s’nJikatov in delav-
'^bniškT zobotrebci
občinfj^A KN->IGA — O ribniški 8°spodanr!Leni11 usPehih predvsem na dnjih let h ■ PodroŠ)u je bilo v zadanega n,velikonaPisanega in pove-niku Da ■ zaJnjem občinskem praz-Pr'liuhlide-S	a'0 nekoliko pretiraval
Krali r; ni sl°venski igralec Marjan naš n« 'r med drugim dejal, daje bil zlato k?-- Prance Prešeren vpisan v Ribnii-: /lg? ribniških študentov. V
)njcj v iiuuiaKin siuueniov. v ic rihSe«i nes n'rnajo univerze, ko Preš n . (osnovno) šolo obisko-rej eren> je ta premogla komaj dva
bi.fe.-n OKOLJE — Spet se lansko Za	okolja. Med
lja p0 0 Ze*° lepo očistili svoja nase-imaio. vaseh. v mestnih naseljih pa kot * y,edno vcb smisla za smetenje za čiščenje okolja.
‘obne iz Kočevja
JSč Jajca
V eni izmed
kočev jajca.
(.	' *“« J*** I * I l<41 IIVZ," JV. IZIl
5alr	• i'h -ic zc ria^rala* Pa je še
— v kili i/.iiilu
Za iait- tr8ov'n je občanka vprašala Ogovor ČSevt;da j.ih imamo,« je bil
s° šefov' • so.sveža. »Seveda so, saj ba ra. a-'' Je bil odgovor, ki gaje tre-kuri0	tako,	da	ima	poslovodja
trpQV: armo in /ato lahko oskrbuje j no vsak dan s svežimi jajci.
s,rokn.RA ^.UlKA — Pred kratkim so bljan nJaki za računalništvo iz Lju-til° ji| Predavali v Kočevju. Presene-spreic le' da je v Kočevju tako slab
EiablianateleVizijskega si8nala RTV
tako s|- n °.fevc' smo že navajeni na «,_ ■ ab sprejem slovenskega progra-
nta, c-.-	stovetisKega prugra-
sliko J mnpgi dobimo celo boljšo m a. Sfebškega prvega TV progra-
Ko&NALN|ŠTVO — Tudi v r.afunal„;Jse..Ved.no ve£je zanimanje za Un ja t nistv°. kar je pokazala tudi za-- tatvina
smo že navajeni na
'aložbe
POV|
v prodajalni Državne Povprečen občan (z nad
da b0 ni.m' dogodki) bi pričakoval. Zraven r.a£unalnik z vsem, kar sodi kjer Dr “1 k(?-kuPil tudi v trgovinah. bodo nt° t-*?-!0. televizorje in da mu re{ .ajalci pokazali tudi. kako ta račun..!1!1:'' Usposabljanje prodajalcev ra'sain!'t 0V b‘ gotovo prevzela Isk-jati, am ?v.°Ij računalnike leproizva-Pak jih je treba tudi prodajati.
Trebanjske iveri
VRSTo^E PR|ŠEI. zadnji na l'as Zarad' ”da' kaJ s' Pa mislite, da ,llesreili J take!e ranice na prstu mo-sPI°h ih, ci. Koliko razredov šole pa e, bi ?, au Ce b, imeli kaj soli v gla-jczila dež^1 poskrbeli tudi sami,« seje jskemUr?a mcdicinska sestra v tre-*ak o . zdravstvenem domu. Škoda S a,i v.-ta.°S’ v zadnjem času je bilo 3s’anovj	Pohvalnih besed o tej
P1 ^KunVSKO SKUŠTRANI ven Nhanist,?00 'tima vedno prav. menijo ?na iznje,| cyetlrčarkc. Kako bi sicer t Pvenca	tttranki odsvetovala na-
r°v°lj en	da-)e /a pokojnika čisto
jCnee! m. .sam skupinski ali vaški ■ s° nao„r 8'm ie dodala tudi to.
Da t01 “krmežljavi« in predra-nes,e|jern 3l^a dda ne opravlja z. ?°lj kot v« videti tudi na vencu. aPkovsL:0?*:11 je bil namreč podoben Dir ZUrk fOlg,TORJEM SE MAJEJO .želi beset	Delavci so hudo zares
e°soben ^c' da tisti direktor, ki m „lnarjev niaI°lov't' delavcem 22 tisoč i s,olčk i 7’ ne zasluži direktorske-,eugih s,var^rad' tega in pa zaradi I ektorju r Se Jc zamajal stolček a Pa Se :	cmenice, direktorju mote-
padel z njc/amajal tako močno, da je
14 (1860) 4. aprila 1985
Za razvoj obrti
Črnomaljski obrtniki ne bodo plačevali davka po najvišji stopnji
ČRNOMELJ — V dolenjskih občinah so se dogovorili, da bodo zavezanci plačevali davek iz dohodka gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, po stopnji 35 odst. Republiški družbeni dogovor je predvideval stopnjo od 28 do 35 odst., ker pa seje večina občin, tudi najbolj razvitih, odločila za stopnjo 32 do 34 odst., so tudi črnomaljski obrtniki, na nedavni seji zborov občinskeskupščinepredlagali nižjo stopnjo.
Res je, da bi se na to spremembo lahko spomnili že prej. v fazi osnutka, in ne šele sedaj, ko je odlok o davkih občanov oblikovan kot predlog. Vendar pa je njihov predlog tudi sedaj umesten, zlastiše. kersevčrnomaljski občini ne morejo prav pohvaliti z razvojem obrti, teh nekaj odstotkov, kolikor bi jih v občini žrtvovali za tak razvoj, pa bi bilošekakodobrodošlih. Ne toliko s finančne plati, saj je doslej plačevalo davek le 30 odst. davčnih zavezancev. ampak bi na obrtnike vplivalo predvsem psihično, češ da ne plačujejo ravno najvišje možne stopnje. S tem so se strinjali tudi delegati, ki so dvignili roke za 32 odst. stopnjo, saj mnoge bode v oči tudi podatek, du je poleg okrog 200'rcdnih obrtnikov v občini vsaj še toliko popoldanskih in šušmarjev, kar prav gotovo nespodbudno vpliva na tiste z redno obrtjo.
Itas prosi
Bolj bo treba »vase«
KOČEVJE — Prosimo, da nam bi kočevska pekarna omogočila nakup cenejšega kruha, lis!ega po 43.50 din. namesto- lega po 68.50 din. Tako bi samo pri nakupu kruha na dan prihranili 5.000 din. kar je veliko glede na sedanji težak položaj lta.su.
Tako seje glasilo vprašanje delegacije h asa na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje. Delegat je na lastna pobudo doda! še vprašanje., kaj misli občinski izvršni svet pokrenili. da se ho finančni položaj Itasa (ki posluje z izgubo) izboljšal. Opozoril je. da sedanja vodilna garnitura in tudi delavci Itasa ne ukrenejo nič učinkovitega.
Odgovor glede kruha je bil. da imajo pri cenejših vrstah prednost zdravstvo, šolstvo in otroško varstvo. Sele če ga bo kaj ostajalo, bi ga morda lahko namenili za /las.
Na drugo vprašanje pa je bil odgovor tak. da soodgovorni v občini že pred večini opozarjali, da s e nad / lasom zbirajo črni oblaki in da naj znotraj kolektiva kaj ukrenejo.
9 V občini še vedno prevladuje mnenje, da Ita.sove težave niso nerešljive. Zagotovo pa bodo potrebni tudi boleči ukrepi, ki jilt bodo morali izpeljali v Itasu. Če jih bodo takoj, bodo boleči za nekatere v Itasu. če pa bodo z njimi predolgo odlašali, bodo boleči za vc.s Itas ali celo za vso občino.
V Itasu so pred desetimi leti in več dosegali odlične gospodarske rezultate. Tudi osebne dohodke so imeli visoke, pa so kljub temu včasih celo štrajkali. češ da so prenizki. Tako so premalo vlagali na razvoj in mislili na bodočnost, kar se jim danes maščuje Dogaja se jim kol tistemu zidarju, ki mu poleti, v sezoni, iti bila nobena pečenka dovolj mehka, pozimi pa nobena suha tepka preveč trda.
J. PRIMC
gMSmm Cvetka Banovec: »V naše društvo bi radi vključili čimveč članov zato, da hi spoznali delo z duševno prizadetimi.«
Tiha skromnost
V društvu za pomoč duševno prizadetim
ČRNOMELJ — V Beli krajini že od leta 1976 deluje društvo za pomoč duševno prizadetim, ki ima svoj sedež v Črnomlju, vendar ga zaradi njihove izredne skromnosti marsikdo sploh ne pozna.
Društvu je začelo delovali že leta 1971. ko so v Črnomlju ustanovili šolo s prilagojenim programom, imenovano po Milki Šobar — Nataši, vendar pa so ga registrirali šele pet let pozneje. »Bistvo našega društva je, da pomagamo tem ljudem, predvsem pa njihovim družinam pri vključevanju v življenje. Prav tovrstna društva so zaslužna za velik premik, da je danes čutiti družbeno skrb za duševno prizadete.« pove predsednica belokranjskega društva Cvetka Banovec, specialna pedagoginja na črnomaljski osno.vni šoli s prilagojenim programom. »Sicer pa so ti ljudje tako skromni, da jim največkrat zadostuje že topla beseda. Pogosto jih obiskujemo in v začetku dela društva so nas marsikje pozdravili z besedami: .Prej nas nikoli ni prišel nihče pogledat.' Zanje pripravimo ob novem letu tudi srečanje ter vsako leto izlet, na katerem se srečajo z drugim društvom. Letos nam bo pri tem želo prav prišel denar, ki so nam ga podarili Bell in obiskovalci glasbenega večera .Šopek Belok-ranjicam'. za kar se jim najlepše zahvaljujemo.« je zadovoljna liano včeva .
Društvo šteje okrog 100 članov, predvsem prizadetih in njihovih staršev, strokovnih delavcev, letos pa sta se včlanili tudi dve zdravnici. Cvetka pravi, da si želijo tudi podporne člane. Najbolj si v društvu želijo, da bi rešili vprašanje zaposlitve težje prizadetih. Ti ljudje lahko delajo le v delavnici pod posebnimi-pogoji, ki bi jo radi ustanovili tudi v Črnomlju. Takoj bi namreč vanjo lahko vključili 20 prizadetih, na osnovni šoli Milke Sobar-Nataše pa je še več otrok, ki se ne bodo mogli vključiti v redno delovno razmerje.
B. M.
Izgubarji ne morejo iz težav
Črnomaljski komunisti o delu v preteklem in prihodnjem letu — V semiškem in črnomaljskem tozdu IMV vlada negotovost — Nadomestne volitve
ČRNOMELJ — Na programski seji črnomaljskega občinskega komiteja ZKS so ocenili delo v preteklem obdobju, katerega osrednja nit je bilo uveljavljanje sklepov 13. seje, sprejeli pa so tudi program dela. Da bi sena seji dogovorili*© najboljših usmeritvah za naprej, je okrog 80 delegatov, ki je zastopalo 1072 članov OK ZKS Črnomelj, združenih v 65 osnovnih organizacijah, razpravljalo v treh skupinah: v skupini za organiziranost in razvoj, za področje političnega sistema in področje družbeno ekonomskih vprašanj.
V vseh razprav ah so delegati poudarili. da se mora jo vsi. zlasti pa občinski komite in njegovo predsedstvo, zavzemati za uresničevanje sklepov 13. seje. ki so jih v občini opredelili v 81 operativno zastavljenih nalogah. V skupini za organiziranost in razvoj so bili enotnega mnenja, da morajo v vodstva ZK predlagati tiste komuniste, ki
O DELAVNICAH ZA PRIZADETE
ČRNOMELJ — Ker bi tudi v Črnomlju radi začeli z delom v delavnicah pod posebnimi pogoji za težje prizad-te ljudi, bo društvo /a pomoč duševno prizadetim pripravilo v torek, 9. aprila, posvet o delovanju takih delavnic. Pavle Smolej, direktor ljubljanskega varstveno-delovnega centra, bo pripravil predavanje z: diapozitivi, na katerem bo pokazal, kaj so duševno prizadeti ljudje sposobni narediti.
so z dejanji in ne z besedami potrdili, da to zaslužijo ter opustiti prakso, da so na seznamih možnih kandidatov samo že znani ljudje, ki so navadno že preobremenjeni s funkcijami.
V skupini za politični sistem so bili kritični do uveljavljanja o/, neuvlja-vljanja političnega sistema, ki šepa
• Na programski seji črnomaljskega občinskega komiteja ZKS so bile tudi ni nadomestne volitve za 5 članov OK. Novi člani so postali Jurij Kobe, Katica Plevnik, Boris Radojčič, Albin Schniuk in Jože Župan, članica statutarne komisije pa Marija Pečjak. ,
prav, zaradi hib v kadrovanju. Kadrovske službe namreč niso ustrezno zasedene, manjka jim strokovno delo, največkrat so le prijavno-odjavna služba. Porajalo se je kup vprašanj, od tega, ali imajo delavci v majhnih delov-
Do žage z združenimi močmi
Inlesova žaga veljala preko 300 milijonov din
RIBNICA — Za občinski praznik so pri ribniškem Inlesu odprli
novo žago, ki bo sestavni del »Kompleksa za primarno predelavo lesa«. Za to gradnjo je bil širši družbeni interes, saj sojo financirali Riko Ribnica, Slovenijales Ljubljana, GG Kočevje, »Djuro Salaj«
Krško, Aero Medvode, Industrija stekla Pančevo, Kovinoplastika Lož in Posestvo »Snežnik« Kočevska reka, ki so za to investicijo združili 146 milijonov din, medtem ko je celotna gradnja veljala 300,5 milijona din.
Inles Ribnica jn Gozdno gospodarstvo Kočevje sta že leta 1976 sklenila samoupravni sporazum o gradnji.
Najprej je bilo zgrajeno mehanizirano skladišče za lupljenje, krojenje in sortiranje oblovine iglavcev, potem kotlovnica z zmogljivostjo 12AJ cal/ura, zdaj pa še žaga. ki je najpomembnejši in investicijsko najdražji objekt. V naslednji fazi bodo zgradili še centralno krojilnico. s čimer bo naložba zaokrožena.
Pri gradnji in opremljanju žage so sodelovali Zidar Kočevje. Primorje Ajdovščina. Krivaja Zavidoviči. nemška firma Esterer. Industrijski biro Ljubljana. Industrijski biro Elektro-projekt Ljubljana 'ob sodelovanju z
Birojem za lesno industrijo Ljubljana.
Nova žaga daje skupaj z ostalimi enotami možnost za osvajanje tako imenovanega sistema integralne predelave lesa. Bistvo tega sistema je, da poskuša optimalno uskladiti vse predelovalne in materialne, tokove od gozdnih sortimentov do finalnih lesnih proizvodov.
»Ta delovna zmaga je dokaz, da je delavsko samoupravljanje edina pot. ki resnično povezuje delavce. delaVce različnih panog, ki je sposobno rušiti razne lokalne plotove kot posledico preteklosti, ki je sposobno združevati delo in sredstva in ki je tudi v težkih časih sposobno graditi nujno potrebne objekte za razširjeni) reprodukcijo in tako dajati pomemben prispevek za hitrejšo in uspešnejšo stabilizacijo gospodarstva, je ob otvoritvi žage dejal predsednik delavskega sveta tozda Inles Ribnica Jože Tanko.
J. PRIMC
nih organizacijah in enotah s sedežem izven občine sploh samoupravljanje in kako sodelujejo v delegatskem sistemu, pa do tega, kakšni so neposredni stiki z občani' v veliki krajevni skupnosti, kot jc na primer semiška.
V skupini za področje družbenoekonomskih vprašanj so pohvalili gospodarjenje je v občini v preteklem letu, saj so dosegli ali presegli večino rcsolucijskih usmeritev, zaskrbljujoče pa je,, da v organizacijah z izgubo ali motnjami ni bistvenih premikov na boljše. Grajali so neuresničevanje sklepov o nagrajevanju po delu, poudarili pa, da morajo letos doseči 5-odstotno rast družbenega proizvoda, sicer bodo imeli vrsto težav. Delegat iz IMV je povedal, da med delavci tozdov IMV v Črnomlju in Stmiču vlada negotovost, kaj bo z. njimi jutri, primanjkuje pa jim tudi pravih informacij.
B. M.
PODPORA
PREVENTIVNIM
AKCIJAM
TREBNJE — Na redni letni konferenci občinske gasilske zveze v Trebnjem. ki je bila preteklo nedeljo v Trebnjem, so sprejeli poročilo o preteklem letu in načrt za to leto. V usmeritve za letos so med drugim zapisali, da bodo skrbeli za izobraževanje članov gasilskih društev, spodbujali vse preventivne akcije, izvedli občinsko tekmovanje za memorial Matevža Haccta in organizirali proslavo ob 30-letnici občinske gasilske zveze.
KOMUNALNA SKUPNOST POTREBUJE 87 MILIJONOV DINARJEV
TREBNJE — Pretekli teden je bila tu seja skupščine komunalne skupnosti. Na seji so sprejeli poročilo o lanskem poslovanju*' skupnosti in Gradbeno komunalnega podjetja ter načrt del in denarnih potreb za letos. Sprejeli so tudi letno poročilo delovne skupnosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Komunalna skupnost bo letos potrebovala 87 milijonov dinarjv za svojo dejavnost. Največ denarja bo šlo za preskrbo z \ odo.
Gospodarili bolj uspešno
Tako ocenjuje izvršni svet OBS Kočevje
KOČEVJE — Na sestanku predstavnikov gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki ga je sklicala občinska gospodarska zbornica, so ugotovili, da je gospodarstvo kočevske občine minulo poslovno leto končalo celo nadpovprečno uspešno, družbene dejavnosti pa se otepajo z velikimi težavami.
Domala vse družbene dejavnosti se otepajo s pomanjkanjem denarja, posebno še zdravstvo, šolstvo in otroško varstvo. V kočevski občini so se stabilizacijsko obnašali že- pred uvedbo stabilizacije, zniževali so prispevne stopnje, da bi razbremenili gospodarstvo, ki pa ni^ako privarče-
vanega denarja vložilo v razvoj, ampak prelilo v osebne dohodke. Družbene službe so zaradi indeksiranja na zatečeno stanje dobivale vedno manj denarja za vzdrževanje stavb in zamenjavo opreme pa tudi /a osebne dohodke, tako da že zaostajajo za gospodarstvom. Več razprav Ijalcev je poudarilo, da varčevanje pri družbenih službah ne da pravega učinka, saj izgube v teh dejavnostih vedno poravna gospodarstvo. Končna.ugotovitev je bila, da je rešitev /a gospodarstvo in družbene dejavnosti le v večjem usti a-rjanju dohodka, ne pa v večjih prispevnih stopnjah,
J. 1’RI.MC
Mizarji nezadovoljni z dohodki
Hrast iz šentlovrenca je v vse težjem položaju zaradi nizkih OD
ŠENTLOVRENC — »Lani je bi! pri nas poprečni nlesečni osebni dohodek komaj 25 tisoč dinarjev, kar je veliko prentaJo glede na zahtevnost del, ki jih opravljamo pri nas. Toda več ne moremo izplačati, ker nam dohodek in akumulacija ne dopuščata povečanja. Ce bomo še naprej vztrajali pri resolucijskih omejitvah, bomo izgubili najboljše delavce. Kaj narediti v teh razmerah, ne vemo,« pravi Alojz Repovž, kije že 17 let direktor obrtnega mizarskega podjetja Hrast iz Šentlovrenca.
»Pri nas smo vedno varčevali, kolikor se je dalo. Ni bilo ne reprezen-
tančne kave nc potovanj, do lani celo počitniške prikolice nismo imeli. Vendar nam vse to varčevanje ni dosti pomagalo. Cene in stroški so za nas takšno breme, da ga -komaj zmoremo, čeprav smo kar seda malo obremenjeni tudi z režijo. Zavedamo se tega. da je povečanje produktivnosti za nas
izhod. A naša produktivnost m taka, kot v tovarni s serijskimi izdelki. Gre za visoko kvaliteto, kjer čas ni tako pomemben. Seveda bi lahko povečali število naših izdelkov, toda za to bi potrebovali stroje. Teh na domačem trgu ne moremo kupiti, ker jih pri nas ne delamo. Na zunanjem trgu tudi ne moremo kupovat) opreme, ker nismo izvozniki. Prav tu pa se kaže naš slabši
položaj v primerjavi z obrtništvom: zasebni mizar skoči čez mejo m po nekaj obiskih prinese domov strojček, s katerim je bolj konkurenčen kot nti.« pripoveduje Repovž.
Hrast i/ Šentlovrenca sodeluje največ z IGO in LTH. S kakovdstjo pri izdelav i sunkov se je tako proslavil tudi na našem Jadranu, da vsi zahtevajo Hrast za izvajalca. Seveda je to dodatna spodbuda, saj je vsa lesna industrija v velikih težavah zaradi majhnih naročil. Delavci sicer priznavajo, da jev teh razmerah lahko tudi delo Vrednota. toda bodejo jih razlike v osebnih dohodkih.
J. S.
EETRTK0V INTERVJU
Obrtniki niso »proti«
Trebanjska obrtna zadruga je že zaživela
TREBNJE — V trebanjski občini so že pred leti sprejeli v načrte razvoj drobnega gospodarstva. Kljub načrtom pa se ni zgodilo nič pretresljivega. Število obrtnikov je ostalo več ali manj enako, tudi vrste družbenih obrtnih organizacij se niso pomnožile. Vendar pa je bil lani le opravljen nov kvaliteten korak naprej. Ustanovljena je bila obrtna zadruga. Kaj je zadruga dosegla v preteklem obdobju, je povedal Ignac Škoda, predsednik obrtnega združenja Trebnje, ki je bil tudi eden izmed najvztrajnejših pobudnikov za ustanovitev zadruge.
»Pri ustanavljanju zadruge smo imeli veliko podporo družbenopolitične skupnosti, Beograjske banke. zanjo so se takoj ogreli tudi nekateri obrtniki. Za sodelovanje so se takoj odločili tudi v.organizacijah združenega dela. Vendar pa so nekateri obrtniki še vedno ostali zunanj zadruge. Seveda je to škoda. Mislim, da bodo pomisleki kmalu odpravljeni. Doslej je namreč obrtnike zadrževalo tudi članstvo v drugih zadrugah. Vendar pa to ne bi smelo biti ovira, saj
so obrtniki lahko člani dveh zadrug. Upamo, da to poslej ne bo več ovira za vključitev v zadrugo.«
V trebanjski občini ste veliko pričakovali tudi od povezav z združenim delom. Ali so se pričakovanja uresničila?
»Z veseljem lahko povem, da so z zadrugo takoj začeli sodelovati v Trimu, Dani. Tesnilih in to pričakujemo tudi od drugih. Torej sem, kar zadeva zadrugo, optimistično razpoložen. Vendar pa obrtniki še vedno čutimo marsikatero oviro pri našem delu. Nekateri se boje, da bo pri nas prišlo do spremembe sistema, če bo obrt krepka in razvita. Toda ta strah je votel. Obrtniki smo za sistem socialističnega samoupravljanja. Nekateri tudi mislijo, da se našim delavcem slabo godi. Moj delavec ima 30 tisoč dinarjev osebnega dohodka, meni pa ga družba prizna samo 18 tisoč dinarjev.«
V družbi se precej govori o obrti, drobnem gospodarstvu, zdi pa se, da obrtnikom ta publiciteta celo ugaja. Ali menite, da smo o obrti dovolj
obveščeni?
»Po mojem, se o obrti piše celo premalo. Tudi obrtniki so preslabo obveščeni. Obrtnik, glasilo slovenskih obrtnikov, opravlja svojo informativno vlogo samo pri obrtnikih. Občani pa premalo zvedo, kaj delamo, s kakšnimi problemi se ubadamo. Mi Tre-banjci sicer pozdravljamo novomeško glasilo obrtnikov, vendar je to, podobno kot Obrtnik, omejeno ie na ozek krog. Zato smo pri nas sprejeli pobudo, da bi imeli tudi v Dolenjskem listu svoj kotiček. Zdaj o tem že tečejo pogovori na ravni regije. Mislim, da bomo idejo uresničili,« je dejal Ignac Škoda.
J. SIMČIČ
DOLENJSKI LIST
ll
ti
Besed veliko, koliko pa dejanj?
Odgovornost komunistov do uresničevanja stabilizacije vnovič na tehtnici
BREŽICE — Delo v komisijah je na seji OK ZKS v sredo, 27. marca, omogočilo temeljitejšo razpravo, v kateri je prišla do besede dobra polovica udeležencev. V komisiji za družbenoekonomske odnose so preverjali učinkovitost delovanja komunistov pri izpolnjevanju stabilizacijskih nalog in se v povzetku vprašali, ali stabilizacijski program v občini sploh uresničujejo, ko pa učinkov ni čutiti.
V razpravi so se dotaknili nagrajevanja po delu, ki so ga ponekod učinkovito izpeljali, drugod pa se nikakor ne morejo prebiti do ustreznih meril. V občini z zaskrbljenostjo opažajo, da se zmanjšuje razpon med najvišjimi in najnižjimi OD. Nezadovoljni so zlasti izvozniki, ker finančni učinek ne dohaja njihovih naporov. Izvozne cene padajo, repromaterial se
draži. Predlagajo popravke v osnutkih zakonov.
V kmetijstvu seje nekoliko premaknilo dogovarjanje za sodelovanje in delitev dela med Agrario in Slovinom in sodeč po razpravah so s tem zadovoljni v obeh organizacijah, le iz krajevnih skupnosti prihajajo glasovi, da se nekatere stvari podvajajo. Izvršni sekretar Emil Štern je v sklepni raz-
Mimo po graku in po cestah
________V	Posavju	se	ustavlja	manj	tujcev
BREŽICE — Z lanskoletnim turističnim prometom so v Posavju zadovoljni in menijo, da je to rezultat večjih propagandnih naložb, boljših storitev in popestritve ponudbe s turističnimi prireditvami.
Število gostov se je povečalo za 9 odst., v Sloveniji za 1(X Domačih je bilo za 9 odst. več, tujih za 6, medtem ko je slika za Slovenijo ravno obratna, saj so zabeležili kar za 22 odst. večji .obisk tujcev in le za 4 odst. več domačinov. Podobno je tudi pri nočitvah. V Posavju so med lanskimi nočitvami prevladovali domači gostje (89 odst). Obisk tujcev v regiji se zmanjšuje. saj pri nočitvah lani niso dosegli ravni iz leta 1983.
Ko razglabljajo o razlogih, jih povezujejo s sestavo gostov, ki je vsako leto slabša. Na zmanjšanje prenočitev in obiska tujcev v Posavju deloma vpliva spremenjen način potovanja. Več gostov prihaja z avtobusi in letali in vedno manj je takih z osebnimi vozili, ki seobpotipogostoustavljajo.
V Posavju so zanje najbolj privlačne Čateške Toplice. Terme imajo zaradi tega najugodnejše razmerje med domačimi in tujimi gosti. V regiji ustvarjajo kar 73 odst. turističnega prometa.
Seveda se da še marsikaj spremeniti.
V Posavje bi lahko privabili precej več turistov, zlasti tujcev, če bi se tamkajšnje turistične in gostinske organizacije učinkovito povezale s prodornejšimi agencijami. Dolenjska je to pot že ubrala, zato ima več uspeha.
tega pa opozarja na izrabljenost opreme v gostinstvu, ki zaradi tega že izgublja na ugledu. Več bi morali torej vlagati v obnavljanje in posodabljanje.
J. T.
pravi pripomnil, da o komparativnih prednostih kmetijstva v Posavju nasploh premalo razmišljajo, da se premalo povezujejo in da gre samozadovoljstvo v občini že n a družbeno škodo.
Brežiške delovne organizacije so z. redkimi izjemami odpovedale tudi pri planiranju, kar sc odraža v resoluciji za 1985. in v slabi pripravljenosti za srednjeročno načrtovanje. Mnogi delovni kolektivi sploh niso analizirali svojih razvojnih možnosti. Poleg tega ni še razjasnjeno, katere reči so skupnega pomena za Posavje, Na dan je prišla pobuda za ponovno verifikacijo Posavja kot regije. Gre za vprašanje, kaj planirati v Posavju in kaj v drugih regijah.
Razprava je opozorila na neodgovornost pri kadrovskem štipendiranju. saj kljub slabi kadrovski sestavi ni skoraj nič štipendij za višje in visoke šole. Niz težav, ki se ta čas porajajo, namreč zagotovo izvira iz šibke strokovne zasedenosti delovnih organizacij in služb.
J. TEPPEY
NA BREZJU SI SAMI POMAGAJO — V brežiški občini, kjer so ob koncu preteklega leta izglasovali novi samoprispevek za zaščito doslej 122 km asfaltiranih cest, imajo še več sto kilometrov krajevnih poti, za katere pa v glavnem skrbe KS in vaščani. Tudi na Brezju se zavedajo, da do njihovih zaselkov in bolj oddaljenih hiš do konca tega tisočletja še ne bo asfalta, zato morajo sami poprijeti za delo. Ker zaradi hude zime poti niso prevozne, si pomagajo z navažanjem kamenja, take in podobne akcije pa še bolj utrjujejo vaško skupnost. (Foto: V. Podgoršek)
Po pomoč na ustavno sodišče __________________
Zaradi neučinkovitega dogovarjanja med občinami so v Posavju priza-____________dete	KS
BREŽICE — V Posavju nikakor ne morejo izpeljati delnega linaciranja krajevnih skupnosti po domicilnem principu. Gre.za delavec, ki se vozijo na delo v eno od obeh sosednjih občin, za katere naj bi delovne organizacije po neštetih razpravah, stališčih in sklepih v občinah in na medobčinski ravni nakazovale dogovorjeni prispevek za pokrivanje njihovih komunalnih in drugih potreb v kraju bivanja.
To pomeni, da mora združeno delo iz krške občine nakazovati ustrezen prispevek v sevnlško in brežiško občino, združeno delo iz. Brežic v krško in sevniško ter združeno delo iz Sevnice v krško in brežiško občino.
Spričo neučinkovitosti dosedanjega medobčinskega dogovarjanja so v krajevni skupnosti Artiče sklenili sprožiti ustavni spor. V tej KS so najbolj prizadeti, saj se kar polovica zaposlenih vozi na delo v sosednjo krško občino. Od dohodka, ki ga ustvarjajo tam. ne dobijo nazaj niti najbolj potrebnega komunalnega dinarja, zato je prikrajšana celotna skupnost, saj mora vedno znova krčiti programe.
J. T.
SOLSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI
S revi i marca smo imeli šolsko prvenstvo v gimnastiki. Nastopili so vsi. ki so pri gimnastiki osvojili ustrezno število točk. teh pa je bilo veliko. Na višji stopnji so bili med fanti najboljši: Franci Mencin (7. r.|. Marjan Mencin (8. r.) in Božo Vidmar (6. r.) 'in Mojca Bučar (6. r.). Veliko gibčnosti so pokazali tudi drugi nastopajoči.
MARKO PAPEŽ. 6. r OŠ XII. SNOUB Krmelj
Le boljša poslovna poročila
Občinski svet ZSS Krško pitev delavčeve zavesti
ocenil obravnavo zaključnih računov za 1984. — Kre-do pravice odločanja o razporejanju ustvarjenega
USPEŠNI GASILCI — Na sobotnem občnem zboru občinske gasilske zveze Krško, ki združuje več kot 1000 članov in 400 članic, so 21 gasilcem podelili potrdila o ta dan končanem tečaju za desetarje. Podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Tone Koren pa je izročil priznanje GZS 2. stopnje Alojzu Bog-olinu (levi) iz G D Drnovo.
KRŠKO — Občinski svet Zveze sprejel oceno svojega predsedstva o
Kakovost poslovnih poročil in sama izvedba obravnav, seje, razen nekaterih izjem, v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšala. Obravnave so potekale po sindikalnih skupinah, na delavskih svetih in zborih delavcev, bile pa so zelo različne: dostikrat so prevladovali obrobni problemi, ki bolj prizadenejo posameznike, kot celotno OZD. V okoljih, kjer so poslovali z motnjami, so bile razprave bolj raznolike, delavci pa so izrazili zlasti bojazen za nadaljnje poslovanje in razvoj. V večini primerov v razprave o zaključnih računih niso vključili obravnav o poslovanju in osnutkih programov interesnih skupnosti, čeprav je bilo gradivo tokrat pravočasno posredovano.
Z odkrito besedo med ljudi
Samokritična seja sevniških komunistov — Franc Pipan novi predsednik OK ZK Sevnica
SEVNICA — Kljub delu v treh komisijah se je v soboto letna programska seja občinske konference ZK zavlekla na pet ur.
Najobsežnejša razprava je bila v komisiji za družbenoekonomske odnose. Eden od sekretarjev v predsedstvu CK ZKS, Emil Štern je v zaključni besedi opozoril na besede najstarejšega komunista na tej seji, Franca Ilaša iz Dul pri Bučki, ki tudi tokrat ni govoril brez dlake na jeziku: »Če z odkrito besedo ne bomo šli med ljudi, je vse zaman.«
Gospodarski položajobčine(po narodnem dohodku 55. mesto v Sloveniji) ni zavidljiv. Predsednik izvršnega sveta je v uvodu naštel vse probleme v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Pozval je k strpnemu razreševanju nasprotij med gozdarji in žagarji (iz brežiške centrale je pred dnevi v Sevnico prispela nezaupnica v vodstvosev-niške žage): V sisih družbenih dejavnosti občine manjka deset milijard starih dinarjev, kronični primanjkljaj v občinski zdravstveni skupnosti je že nerešljiv. Iz Jutranjke opozarjajo na čudna pota. po katerih banke krojijo usodo
dohodka, ki ga pravzaprav ustvarjajo delavci. Iz Inpleta so poslali kar pisno razpravo, s katero tožijo nad nerazumevanjem svojih sovlagateljev. saj gredo že v tretje proizvodno leto brez proizvodnega načrta.
Večkrat je prišla na dan tudi zadeva »Stopar«. Dosedanji predsednik Janez Valant je v uvodni besedi opozarjal na dosedanje sklepe partijskih organov v občini, predstavnik Jutranjke pa je v komisiji ogorčeno nastopil zoper pisanje v časopisih. Vprašal seje, ali naj sedaj odgovarjajo poslovodni delavci, ki so v okviru pooblastil opozorili na nepravilnosti, ali tisti, ki je to storil.
Na koncu so izvedli nekaj volitev. Alojz Vidic, ki je to sejo uspešno vodil, ni več član občinskega komiteja. Novi predsednik je namesto Janeza Valanta sodnik sevniške enote temeljnega sodišča Franc Pipan, namesto preminulega člana medobčinskega sveta ZK Igorja Goloba je bil v ta posavski organ izvoljen direktor Kopitarne inž. Jože Štimec.
A.ŽELEZNIK
sindikatov v Krškem je prejšnji teden letošnji akciji »zaključni računi 84«.
Večina delovnih organizacij je obliko sodelovanja »zunanjega člana« v razpravah o poslovanju pozitivno
• Uspešnosti in učinkovitosti poslovodnih delavcev ter delavcev s posebnimi pooblastili niso nikjer celovito ocenjevali, čeprav so to v nekaterih razpravah tudi omenili. Razen redkih izjem ni bilo zaslediti niti analiz usklajenosti samoupravnih splošnih aktov s samoupravnimi sporazumi in zakonskimi spremembami. Ko so proučevali in ocenjevali vse vrste stroškov, so marsikje zahtevali tudi podatek o prispevkih za nerazvite, ob tem pa so delavci izražali nezadovoljstvo, da v preteklih letih porabljena sredstva niso dajala nove vrednosti.
sprejela in le malo jc okolij, ki takega
sodelovanja niso želela. »Iz nekaterih -
okolij, kjer niso vabili zadolženega
člana, žal nimamo podatkov. Gre za servis Zastava avta in Srednjo šolo Krško. Rudnik Kremen — Ravno, temeljni organizaeiji GG Senovo in Kostanjevica ter Pionirjev tozd Gradbeni sektor. Na nobeno obravnavo izmed treh naključno izbranih organizacij tudi ni bilo vabljenih predstavnikov republiškega sveta ZSS. MGZ in službe družbenega knjigovodstva.
V Kovinarski — tozd Industrijska oprema, kjer je bila razprava kakovos-tna. kot bi si jo želeli povsod, sta sodelovala vsaj še družbeni pravobranilec samoupravljanja in predstavnik občinskega izvršnega sveta. Izstopale so tudi razprave v tozdu Les tovarne Djuro Salaj, celodnevni osnovni šoli Milke Kerin v Leskovcu ter v Metalni in Lisci na Senovem. Razprave, ki niso bile povsem v skladu z usmeritvami, so potekale v M—Preskrbi. IGMP »Sava« in v M—Agrokombinatu.« je povedal sekretar občinskega sindikalnega sveta Tone Pleterski.
P. P.
SREČANJE STAROSTNIKOV
BRESTANICA — Krajevna organizacija Rdečega križa Brestanica je
24.	marca pripravila že 7. srečanje starejših krajanov brestaniške krajevne skupnosti. Tokrat jih je v prostore, ki jih je dala na voljo Elektrarna Brestanica. prišlo prek sto. Aktivisti krajevne organizacije RK so prevzeli prevoz starostnikov. Pri organizaciji zelo prijetnega srečanja so z denarjem pomagali »Djuro Salaj«, tozd Tcs Brestanica. Socialno skrbstvo Krško in KS Brestanica. Pester kulturni program so pripravili pionirji OŠ Brestanica. Senovski oktet, citraš s Senovega, za prijetno razpoloženje pa sta poskrbela tudi harmonikarja Brestaničani so lahko vzor drugim organizacijam RK. kako je potrebno pripraviti srečanje starostnikov.
Janko Hrovat
Delo, ki terja celega človeka
KRŠKO — Društvo kadrovskih delavcev v Posavju, ustanovljeno pred štirimi leti, se tudi naobčnem zboru prejšnji četrtek v Krškem ni izneverilo poglavitnemu smotru svoje dejavnosti. To pa je tudi skrb za nenehno strokovno izpopolnjevanje članstva.
Medse so člani povabili Jožeta Miklavca z republiške gospodarske zbornice, ki jc predaval o usposabljanju v sistemu usmerjenega izobraževanja. Članstvo si očitno želi neposrednih stikov s
• Za novega predsednika društva so izvolili Dušana Močnika iz krmeljske Metalne, za predsednika izvršnega odbora pa Alojza Sinkoviča iz krškega Sopa.
strokovnjaki s posameznih področij, saj seje raznih seminarjev, ki so jih pripravili v Posavju, po navadi udeležilo okrog 30 članov. Po besedah predsednika izvršnega odbora društva Ivana Tomšeta so nekatere pomembne analize in razprave šle praktično mimo društva. kar se poslej ne bi smelo več dogajati.
»Tudi v Posavju je strokovnost vodij kadrovskih služb na visoki ravni. Žal pa še marsikje nimajo kadrovske službe, te posle opravljajo drugi delavci poleg svojih rednih zadolžitev. Samokritično ugotavljamo, da se nam ni posrečilo poslati v šolo za kadrovske delavce dovolj kandidatov iz našega okolja čeprav smo sprejeli tako obveznost,« je poudaril predsednik Društva kadrovskih delavcev v Posavju Janko Hrovat in se še zahvalil strokovni službi skupnosti za zaposlovanje Posavja s sedežem v Sevnici za tvorno sodelovanje.
P. PERC
Delegati postali temeljitejši
Sveženj o davčni politiki sprejet šele v tretje — Ponovno zavrnjeno poročilo -— -----------------s------
SEVNICA — Od 17 točk dnevnega reda na zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine 25. marca je bila skorajda vsaka deležna razprave, še tista glede zapisnika prejšnje seje.
davka na zidanice.
zasebne hiše. pa tudi
Predlog resolucije o gospodarjenju
v občini jc doživel nekaj pripomb. V nasprotju s prejšnjimi resolucijami je ta bojda dobila celo republiško pohvalo« in sicer zato. ker navaja kooperacijo industrije in drobnega gospodarstva. Wezgodaj bi bilo govoriti, za kaj gre. rečeno je bilo. da Lisca in Jutranjka razvijata poseben program sodelovanja z obrtniki. V proračunu sisov manjka nad 80 milijonov dinarjev. česar zaenkrat ni kje vzeti. Predsednik IS Janko Rebernik.je navedel razmerja, ki povedo, za koliko imajo sosednje posavske občine nižje stopnje, da o ljubljanskih sploh ne govorimo, vendar pa sevniška občina zaradi premajhnega števila zaposlenih nikakor ne more zbrati dovolj denarja. Sevničani že vsa leta dajejo pobudo za enotno zdravstveno varstvo v
republiki in solidarnosti, pa s predlogom pri bogatejših ne prodrejo.
Sveženj odlokov in pravilnik o davčni politiki je bil na tej seji (v tretje) vendarle sprejet’ S seje na sejo so se ti papirji spreminjali, posebno še glede
• Kmet Alojz Zaloščak (ml.), delegat v skupnosti kmetov, ki je imel tudi pooblastilo boštanjske delegacije v krajevni skupnosti, je zahteval, da se razčisti poimenska odgovornost, kdo je prekategoriziral del Možieevc posesti v Boštanju v stavbišča, ko je že bila na krajev no skupnost in Ljubljano naslovljena pritožba zoper to. Na seji skupščine so pojasnili, da bodo pisno odgovorili.
Delegati so uspeli z zahtevo, da bo poslej neobdavčenih 400 litrov vina za domačo uporabo namesto najprej predlaganih 300. Predvsem na pobudo sevniške delegacije so v zboru krajevnih skupnosti ponovno zavrnili poročilo kmetijske zemljiške skupnosti. Delegati zahtevajo obrazložitev glede režije. Odmev je imela tudi boštanjska razprava o kategorizaciji kmetijskih zemljišč s -hudo obtožbo, češ da ta skupnost zemljišč ne ščiti.
Obilo je bilo delegatskih vprašanj. Poleg tistih, ki so se nanašala nadnev-ni red. je blanška delegacija opozorila na velik promet s tovornjaki, ki naj bi že dodobra uničili še tisti skromni asfalt. kolikor ga je. Delegacija iz šivalnice v Lisci zahteva ukrepe zaradi onesnaževanja zraka iz Jugotanina.
A.	ŽELEZNIK
Novo v Brd; ah
ZA ČUVAJA BO DOBER, men')0 v delovnih organizacijah, k o odloV o ljudeh za varovanjetovain. sklad**'
trgovskih hiš in drugih objektovzveii"
kim družbenim premoženjem-vadno zaupajo čuvajsko službo # lavcem. ki zaradi invalidnosti ali czni ne morejo več uspešno opravlja' svojega poklicnega dela. f’a. zadovoljni so, ker ubijejo dve mul’1.!' en mah in jim ni treba sprejeti v slu*?0 novega človeka. O tem ne razmišljaj0' da bolan in betežen varuh ponoči S kinka, in ne o tem. dasetatovom i”’0-parjem ne more postaviti po robu.
NA NEPRAVI STRANI. Zaradj površnosti in neupoštevanja sanl0j: pravnih splošnih aktov pa tudi žari prevlade posamičnih interesov je vedno največ sporov na sodišču * ruženega dela. Hudo narobe pa je ' da osnovne organizacije sindikata ze pogosto stoje ob strani, saj so prav0"’ pooblaščene zastopnice delavcev, “a postopke pred sodiščem združene? dela ne kažejo posebnega zanima1’) ' čeprav bi jim morale prisostvovati-ne samo to, postavijo se celo nadela cu nasprotno stran. Včasih se m°r3) ' toda to napravijo tudi takrat, strokovne službe nimajo prav.
I* BR*2I$K£<k1I PORODNIŠNIC*
Od®22. do 29. marca so v ”roZl^z porodnišnici rodile: Nevenka Suče*., Bidovca — Josipa. Marica Ratk” ^ iz Samobora — Ivana. Ivica Rož".. Brežic — Mihaela. Andrejka Obla* Krške vasi — Mateja. Anica Fr«* Krškega — Kristijana. Cvetka Brl1 ;!: Senovega — Anjo. Branka Hamzaf iz Samobora — dečka. Mirja ‘ Jeklencc iz Dola — Ivano. Man” Filipčič iz Pišec — deklico. Huj Čajič iz Krškega — dečka. Suza”3
Tonkovič iz Gradne — Suzano. Novak iz Jablanec — Damjana, na Zapušek iz Podgorja
Janj”
Mik'"
Maj”'
:>ža-
Alenka Rožman iz Zdol — Prim« (] Jožica Gramce iz Globočic — MoJJ: ‘ Martina Arh iz Selc — Špelo. Mi Hotko iz Globokega — Ves Čestitamo!
Krške novice
3ASILC1
TUDI VODILNI MED G - V nuklearki so 26. marca ustan«’
gasilsko društvo. Tone Simončič- « skrbi za požarno varnost, jc znal P vabiti tudi vodilne delavce, tako d‘U postal predsednik društva dircK kadrovskega sektorja Janko Spi’ poveljnik pa je Jože Zupančič, i* «|. ni gasilec iz Dobove. Čeprav so v n” ^ earki fantje iz vseh vetrov, se ji” J1, najmlajšem društvu v krški obči”1', doslej zbralo kar 37. Morda bi Bfsl)0 zaupali AMD NE. kako bi to prišlo” več članov...
VESELICE — Pionirji — Podbočja so za sobotni občni z. občinske gasilske-«veze v Krškem P ■ pravili zanimiv, duhovit kulju spored. Tako so okrcali tiste. tudi S silce, ki so prepričani, da so vese edina kultura.
JABLANE KOT MAGNET -j’. jjj petkovi problemski konferenci K'u [(] posavskih študentov iz Maribor” Ljubljane je mariborski predsed”^
razočaran nad slabo udeležbo pr' tavnikov delovnih kolektivov (P°s,
so 50 vabil, odzvalo se jih je manj 10!), dejal, da se nebi nikoli vrnil v' ^ savje, če ne bi imel doma sadov”!3 jablan.
obči”, iif”
največ pripomb Agrokombinat —. b. Čeprav bi morali v delegaciji pr'P. p viti amandma na predloge, saj je”1, ^
skega odloka o davk ih občanov je1 f ajveč pripomb Agrokombinat -7 . Čeprav bi morali v delegaciji pr'P. ^ .iti amandma na predloge, saj je”1. ^ pripombe čas. ko je bil v razpr?vvs£ osnutek, seje sestal izvršni svet 1”
hH«
pripombe zavrnil. Delegatki AčJJJ kombinata ni bilo jasno, kako je 1”%
nrišin iId Ir r:il Ir 1*0:1 vtik moti iZVr^ 1
prišlo do kratkega stika med izvr 0j-svetom in strokovnimi službami P ^ jetja, ko pa jc bil delavec Agrok««^
nata. ki je napisal pripombe
pri nastajanju odloka-sodelavec...
kot strok”’
Sevniški paherk[
. TRDNI TEMELJI — Redoll”'"
Šmarčani so se začeli spraševati, z s cestarji razbijajo komaj lani po«,’ tt asfalt na avtobusnem postajali*” j|{ gostilno »Na križišču«. Ko bodo te vrstice, jih bodo dogodki mor” ^ prehiteli: krajevna skupnost jenu^j. omogočila novo pridobitev •" strošek za čakajoče.
ŠE ENA AVTOBUSNA " |(r pripeljc po obsavski magistralk'3 |, v bus iz celjske smeri, potnika, ki f. Boštanj ne more odložiti tostran ^ Popeljati ga mora v Sevnico, saj1 z3 ustavi šele na postajališču, ki ) križiščem. To »vozakanje« je ver) elo vključeno v ceno vozovnice, s k ti vsak tak potnik plačuje c -|j ja daljnovidne urbaniste, ki so se bodo ljudje vozili samo iz. ene
— od Sevnice proti Krškemu. -
TOVORNJAK VSAKO
— Med odjugo so bili še P1 -ea ogorčeni krajani Dolnjega BreZ«0in’' Ugotovili so. da je skoz vas vsa". .jjk^ nuto med delavnikom hitel tovo - 3|j ki jc vozil v blanški rudnik ne th ki s” na tamkajšnja gradbišča. AslJ«’ 0|r ga gradili vaščani v potu svojeg _vl.. raza in za svoj denar, potej "°, L, st” ne zasluži več tega imena. Kdo , daj segel v žep za nujna popra*
DOLEMISKt UST	Sl.	14	0	8601	4.
Nova muzejska zbirka?
Radi bi jo v Črnomlju — Po treh letih spet občni zbor Belokranjskega muzejskega društva
METLIKA — Člani Belokranjskega muzejskega društva, ki skrbijo za ohranjevanje kulturne dediščine in seznanjanje ljudi o tem, so se pred kratkim po treh letih znova zbrali na občnem zboru. Resje, da mnogi občani za društvo sploh ne vedo, predvsem zaradi narave društvenega dela, a tudi zato, ker člani premalo naredijo za njegovo popularizacijo. Vendar je bilo v delo tega društva vloženega veliko truda. Poglejmo!
Na Vinici so odkrili ploščo Janezu Mihaelu Žagarju, obogatili zbirke belokranjskega muzeja z likovnimi in kiparr skirni deli, izdali knjižico o Partizanskih poteh ter štiri razglednice, v Črnomlju pa so ustanovili podružnico, ki je Postavila pred železniško pos-tajo parno iokomotivo, če na-
štejemo le najvažnejše. V letošnjem letu jih čakata tretja izdaja brošure »Metlika skozi stoletja« in druga izdaja vodnika po zbirkah Belokranjskega muzeja, saj sta publikaciji že pošli, potem postavitev spominske plošče Mihaelu Kambiču v Dragovanji vasi, potrudili pa se bodo, da se bo 138 članom pridružilo še več novih, predvsem mladih članov. Črnomaljska podružnica bo dala vzidati še spominski plošči Danilu Bučarju in radio-telegrafskemu tečaju, radi pa bi ustanovili krajevno muzej sko zbirko v Črnomlju.
Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo društva. Predsednik je postal Andrej Dular, kustos v Belokranjskem muzeju.
B.	M.
Celodnevna šola ne sme zastati
V Sloveniji je celodnevne osnovne šole ali podaljšanega bivanja deležnih že nad 60.000 učencev ali več kot četrtina vseh — Na posvetu v Kranju je Andrej Marinc dejal, da gospodarske težave ne smejo biti razlog za zastoj
Februarja je minilo deset let, kar smo na Slovenskem uvedli celodnevno osnovno šolo. V drugem polletju šolskega leta 1974/75 je namreč na nov način življenja in dela prešlo šest osnovnih šol z okoli 1.250 učenci. To je bil pomemben korak pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja, za kar so sc prej zavzeli tudi na kongresih in konferencah družbenopolitičnih organizacij. Sole s prvič uvedenim celodnevnim učnovzgojnim delom so sicer postale poskusne, a hkrati tudi vzorčne. Ker seje delo na njih dobro obneslo, so jim kmalu sledile številne šole. Največji razmah je nova šolska oblika doživela v letih 1978 — 1980.
V tem šolskem letu ima celodnevno	23 občinah, medtem ko v treh občinah
organizacijo vzgojnoizobraževalnega	še ne poznajo celodnevne šole.
dela že 151 šol v naši republiki. Obi-	Čeprav se je celodnevna šola pri nas
skuje jih nad 33.300 učencev ali 14.7	po(rdj|a paji širša javnost ni vedno
odstotka vseh osnovnošolcev: Poleg tega je 27.300 otrok na 323 šolah vključenih v tako imenovano 'podaljšano bivanje, ki vsebuje nemalo elementov celodnevne šole. V obe obliki je zajetih 26.7 odstotka vseh osnovnošolcev. Pri tem kaže poudariti, da je več kot četrtina učencev celodnevnih šol v osmih občinah, med. katere štejeta tudi Krško in Trebnje.
Manj kot deset odstotkov učencev je v
Zakaj ne kulturni dnevi delavcev?
Dolenjski muzej si želi še več obiskovalcev — Delovnim kolektivom daje pobudo  	za uvedbo tako imenovanih kulturnih dnevov delavcev____________________
tu,!^' 0 MESTO — V Dolenjskem muzeju dobro vedo, da je vsaka kul-U( I1®'."stanova, naj bo še tako velika, toliko pomembna in vredna, kolikor kai - e z oko|jeni ‘n za okolje, v katerem je zrasla. Zato jim ni vseeno,
VajSl ‘Judje mislijo ali govorijo o njih, kako jih obravnavajo tisti, ki prispe-ute S.r.e^tva za funkcioniranje oziroma dejavnost muzeja. Govorice, ki bi rav . škodovati ugledu te ustanove, najuspešneje pobijajo s pravilnim unjem. Najprepričljivejši odgovor vsem, ki nočejo videti, da seje v m Ze-!u marsikaj spremenilo, zlasti še zadnje čase, je odprtost Dolenjskega p 'e-la’ ujegova želja, da postane kulturno stičišče in žarišče v pravem 0 - enu- Napore v tej smeri je moč videti v vseh službah in oddelkih muzeja, roer se lahko vsak trenutek prepričajo tudi obiskovalci.
]jjc^tev '*° obiskov narašča. Za tojeve-Vo , St°rd sam muzej oziroma njegova   n ° Pedagoška služba. Ne samo.
da se več ne dogaja, da bi nenajavljene skupine naletele na zaprta vrata, ampak je zdaj tako, da takim skupinam
OTVORITEV »RIBNIŠKEGA CIKLUSA«— O* prazniku občine Ribni-a so v ribniškem domu JLA odprli razstavo del akademskega slikarja °jana Golije »Ribniški ciklus 84«. Otvoritve se je udeležil tudi nestor ovenskih slikarjev Božidar Jakac. Nekdanji Golijev profesorje ob tej P Možnosti dejal, da je Golija njegov najboljši prijatelj, prej pa je bil njegov Jljubši učenec, da je v njem izredno bogata ustvarjalna sila, kar da do-azuje tudi ta razstava. (Foto: J. Primc)
_0b Bratuševih aktih
V Dolenjski galeriji razstavlja svoja dela Lucijan Bra-_ tuš, predstavnik mlajše slikarske generacije
NOVO MESTO — V Dolenjski ^p*er|ji bodo do 24. aprila na ogled ■ke in risbe akademskega slikarja k UCv*na Bratuša, vipavskega roja-a- Na otvoritvi razstave v petek,
., • marca, je o njegovem delu govori J°žef Matijevič, kustos Dolenj-
ena tistih razstav, ki obiskovalca ne morejo dolgočasiti ali odvračati, zahteva pa vsaj tisto predznanje.; ki zna razlikovati med fotografsko vernim odslikavanjem motivov in domišljijskim ustvarjanjem.
c galerije, učenci glasbene šole arJana Kozine iz oddelka za žolončelo in klavir pa so izvedli fajsi program. Zapišimo še, da so Postavitev te razstave finančno Podprli »Gorjanci«.
Ii|5'eflrav je Bratuš med ljubitelj) ovne umetnosti na Dolenjskem oj znan, še nepomeni, dajena razs-p ■ Ja^ko gostovanje v Novo mesto sn k°t tujec. Mnogi se namreč še ominjajo razgrnitve njegovih del y tanmUt°Vem d kovnem salonu v Kos-^vici pred dvanajstimi leti. torej v (anU[ ko je bil Bratuš zaposlen na kos-daJCV|^k‘ osnovni šoli kot likovni pe-°bislf ^0t*a takral se je Bratuš k0, ■ ov‘dcem predstavil predvsem da n'2raZ't Srat'k- Seveda ni moč reči, 1 hste čase že tudi slikal, vendar pa
Je
šele kJ° s*'karsko paleto bolj razvil asrieje. Potem je enako inte-n° gojil oba načina izražanja.
nziv
Na
Pričujoči razstavi, ki sojo prvič rjji p,,, lanskega novembra v Gale-Po |	. Ljubljani, letos pa potuje
v*..^‘h znanih slovenskih razsta-n,e . ' močno prevladuje slikarski del, “Pok0-1 k° Je grafičnih listov le za po^Jo«. Slikam tudi velja glavna svojat, saj prinašajo nekaj zelo na l, .cPa; To so Bratuševe »variacije« v na°J aj' manj isti motiv, ženski akti tavitv^ul'^nej§*h kompozicijskih pos-pom ■' ^saka slika (ali grafika) ..res^n' korak bliže k spoznavanju n| mj-0 ° ,clesu". k nečemu, česar pa bsta . se^‘- In v slednjem je nemara neneL ra* iskanja, ki ustvarjalca ra*mišl° Vzncmirja in ga zaposluje, ko čimk ,:*a’ ako bi se »resnici o telesu« mbolJ približal.
Sekakor je moč reči tudi. da je to
Jubilejno srečanje brez naših
Ob shodu najboljših slovenskih lutkarjev
NOVA GORICA — Kar dvaindvajset lutkovnih skupin in lutkovnih gledališč iz raznih krajev Slovenije in iz zamejstva je nastopilo na jubilejnem. 15. srečanju lutkovnih skupin Slovenije, ki se je minuli četrtek začelo v tem primorskem kraju, predstave pa so bile še v Solkanu in Desklah, in sieer s pozdravno besedo dr. Matjaža Kmecla, predsednika republiškega komiteja za kulturo, na otvoritveni slovesnosti. V okviru jubilejnega srečanja so izvedli tudi 13. skupščino slovenskih lutkarjev in določili skupine, ki bodo slovensko lutkarstvo zastopale na prireditvah v domovini in tujini.
Kakor že nekajkrat, moremo tudi tokrat ugotoviti, da potekajo taka srečanja — prireditve najboljših — brez dolenjskega, posavskega in belokranjskega zastopstva. Še več, medtem ko drugod iz množice delujočih in dobrih izbirajo ndjboljšc. smo pri nas lahko veseli, da kakšna lutkovna skupina sploh še živi. V tem pogledu razvoj v tem delu Slovenije še vedno ne pozna drugega kot stopicanje na mestu, če ne celo hudo nazadovanje.
lahko zagotovijo tudi strokovno vodstvo. Sicer pa so naključni Obiski le še izjema, saj je muzej veliko naredil za to, da bi se skupine obiskovalcev prej najavljale in vnaprej sporočale, kaj si predvsem želijo ogledati v Novem mestu. Take namere je omenjena muzejska služba želela dobiti predvsem od delovnih in drugih organizacij, šol in ustanov iz samega Novega mesta ter njegove bližnje in daljne okolice. in sicer zato. da bi laže naredila »vozni red« obiskov in zagotovila tudi ustrezno strokovno vodstvo po zbirkah oddelkov. Žal pa odziv na to pobudo ni bil ravno vzoren, kar dokazuje razmeroma majhno število vrnjenih anketnih listov, sTcaterimi je muzej povpraševal posamezna okolja.
Muzej nenehno vabi na obisk, brezplačen ogled pa omogoča še posebej članom tistih delovnih kolektivov, ki mu finančno pomagajo pri izvedbi akcij. bodisi pri postavitvi razstav ali izdaji katalogov. Tem kolektivom celo svetuje, naj uvedejo kulturne dneve delavcev. Sc pravi, naj bi listi, ki bi si v Novem mestu želyli temeljiteje izglodati muzejske zbirke in druge kulturne1 ter zgodovinske znamenitosti, imeli ob takih priložnostih dela prost dan. Če bi to dosegli, bi uresničili velik del zamisli, kako približati kulturo delavcem. o čemer je bilo že toliko besed. Ne nazadnje bi tako tudi najučinkoviteje pobijali miselnost, da kultura vendarle ni nepotreben strošek, ki bremeni dohodek.
I.	Z.
FOTOGRAFSKA
RAZSTAVA
NOVO MESTO — V soboto. 6. aprila, ob IX. uri hodov fotogaleriji. ki deluje v okviru Doma kulture, odprli razstavo fotografij Dušana Arzenška. Avtor se bo predstavil z barvnimi fotografijami, ki so nastale v zadnjem letu.
8. MEDNARODNA RAZSTAVA UČIL
LJUBLJANA — Na Gospodar-skem razstavišču bodo v ponedeljek. 8. aprila, odprli mednarodno razstavo učil in šolske'opreme. To bo že osmu taka prireditev pri nas. na njej pa bo moč videti, kako in s čim opremljajo šole po s\etu, kakšna učila uporabljajo pri pouku. Zanimiva razstava bo odprta do 12. aprila.
Artiški pevci praznujejo
Koncert ob 20-letnici zbora bo to soboto
ARTIČE — Moški pevski zbor PD Oton Župančič slavi letos 20-letnico obstoja. Jubilej bo počastil s koncertom za domače občinstvo 6. aprila ob 20. uri. Tedaj bo zapel že novo ustanovljeni mešani zbor. Nastopil bo tudi oktet Boštanjski fantje, ki je bil ustanovljen istočasno kot artiški zbor, le dajeta pomaknil slavje v enaindvajseto leto.
Artičani so imeli prvi nastop X. marca 1964 in od takrat naprej so peli za vsak osmi marec. V brežiški občini je to edini zbor. ki ima vsa leta istega dirigenta —- Miha Hale-rja. Zbor je nastopal na enajstih posavskih revijah, v začetku pa tudi petkrat na šentviškem taboru. Artiški pevci so veliko sodelovali z lovskim zborom v Globokem, katerega-je devet let vodil Miha Haler.
Za bližnji jubilej pripravlja zbor tudi majhno razstavo o svojem delovanju. Odprli jo bodo4. aprila in jo združili s počastitvijo umrlih pevcev.
naklonjena. Na posvetovanju v Kranju, kjer je imel uvodno besedo Andrej Marinc, predsednik CK ZKS Slovenije, so med drugim navedli, da se ne-
• Pred začetkom kranjskega posvetovanja sta republiška izobraževalna skupnost in njen odbor za izobraževanje podelila šestnajst priznanj posameznikom in delovnim organizacijam, zaslužnim za razvoj celodnevne šole.. Med dobitniki sta tudi osnovna šola »Dr. Anton Debeljak« iz Loškega potoka in novomeška tovarna zdravil Krka.
razumevanje kaže na razne načine, delno pa izhaja tudi iz sedanjega gospodarskega položaja. Dejstvo je. da je treba za delo na celodnevni šoli malo bolj poseči v blagajne izobraževalnih skupnosti, kjer pa zmanjkuje denarja celo za financiranje temeljnih osnovnošolskih programov. Kot - jc' poudaril Andrej Marinc, pa finančne in druge težave ne smejo zavreti nadaljnjega širjenja že preizkušenega celodnevnega vzgojnoi/obraževalnc-ga procesa. Dodal je da bodo nov e celodnevne šole še rasle, čeprav morda postopneje in počasneje. Nadaljevanje je edini izhod, čeprav je celodnevna šola dražja, vrnitev na staro bi namreč pomenilo ne samo korak nazaj, ampak tudi usodno napako.
1.	Z.
ARTIŠKI TAMBURAŠI BODO ZASTOPALI SLOVENIJO V OSIJEKU
ARTICT: — Zveza kulturnih organizacij Slovenije pošilja tamburaški orkester iz Artič na zvezni festival ta-mburaških orkestrov, ki bo 11. aprila v Osijeku. Artiške tamburaše vodi prof. Drago Križanič. Orkester šteje
25.	članov in seje že do zdaj uveljavil s svojimi nastopi.
Predstave se vrstijo
Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja v Krškem nenehno odprt za nastope kulturnih skupin
KRŠKO — Prireditve v krškem Delavskem kulturnem, domu Edvarda Kardelja so vse bolje obiskane. To velja tudi za gostovanja raznih ljubiteljskih gledaliških skupin, med kakršne sodi tudi Amaterski oder PD Bratov Milavcev iz Brežic, ki je z Brešanovo družbeno satiro »Smrt predsednika hišnega sveta« tu pred kratkim dodobra ogrel dlani okoli 180 gledalcev. La-' ni je namreč predstavo »Moralnopolitične kvalifikacije tovariša Gubca« te skupine spremljalo le nekaj deset obiskovalcev.
Bo tudi gostovanje mlade gledališke skupine DKD Svoboda iz Brestanice z zabavrto-glasbeno komedijo »Neopravičena ura« v režiji Borisa Pšeničnika jutri zvečer, to je 5. aprila ob
19.30. potrdilo ta znamenja večjega zanimanja krškega občinstva za kulturne predstave? Brestamčani so bili do zdaj povsod dobro sprejeti, na Senovem je zabavne dogodivščine neke sedmošolke na neki gimnaziji, kot lahko na kratko označimo vsebino »Neopravičene ure«, spremljala nabito polna dvorana v Domu Štirinajste divizije. Ker kulture in razvedrila ni nikoli preveč. Brestamčani pričakujejo lep sprejem tudi v Krškem.
Ljubitelji pihalnih orkestrov pa bodo prišli na račun v soboto. 20. aprila. ko bo v veliki dvorani DKD Edvarda Kardelja na območnem tekmovanju pihalnih orkestrov moč slišati raznovrstno orkestralno glasbo, ki ima .tudi vse več mlajših poslušalcev.
P. P.
Nagrajena prizadevnost
LJUBLJANA — Minuli teden so tu na^ slovesnosti, na kateri je govoril predsednik predsedstva SRS Franc Popit, podelili Žagarjeve nagrade in priznanja za izjemno delo na vzgojnoizobraževalnem področju.	...
Nagrado, imenovano po učitelju, revolucionarju, komunistu in borcu Stanetu Žagarju, je letos prejelo sedem posameznikov, med njimi tudi Marija Brezovar iz Šentruperta na Dolenjskem. Za nagrade je bilo veliko predlogov — kar 42. Za priznanja so predlagali trinajst šolskih in drugih delovnih kolektivov, podelili pa so tri.
Marija Brezovar
Brezovarjeva je prejela Žagarjevo nagrado za življenjsko delo, ki ga je posvetila vzgoji mladine in izobraževanju odraslih. Že poleti 1944 je opravila dramski in učiteljski tečaj in jeseni istega leta začela poučevati na osnovni šoli Tribuče v Beli krajini. Potem je kar osemindvajset let, do decembra 1975. poučevala na osnovni šoli v Šentrupertu.
• Letošnje Žagarjeve nagrade so dobili: Marija Brezovar, Leopold Kejžar, Janez Kerčmar, Vida Kovač, dr. Franc Lazarini, Franc Pečnik in Vera Vezovnik, priznanja pa kolektivi COŠ v Prestranku in Žirovnici ter ravenske železarne.
Marija Brezovar je bila ves čas tudi družbenopolitično aktivna, za kar je prejela več priznanj in odlikovanj. Najbolj predana pa je bila svojemu učiteljskemu poklicu, pri čemer je uživala veliko zaupanje in spoštovanje otrok ter njihovih staršev. Vselej je vzgajala z vnemo, doslednostjo in ljubeznijo.
Dolenjska ni bila tako neopazna
Na republiškem glasbenem tekmovanju so učenci posavskih in novomeške glasbene šole prejeli več nagrad in pohval, Krško pa ima celo prvaka
Končano je XIV. tekmovanje učencev in študentov glasbe, ki je potekalo v Ljubljani od 14. do 16. marca za klavir, harmoniko, harfo in solo petje ter v Trbovljah od 22. do 24. marca za trobila in pihala.
Letošnje republiško tekmovanje je bilo v znamenju treh pomembnih manifestacij. kot so ev ropsko leto glasbe, evropsko leto mladine in 40-letniea osvoboditve. Po vojni je glasbeno
MAČEK POHVALIL MUZEJ — Minulo sredo je član sveta federacije Ivan Maček — Matija obiskal Dolenjski muzej ter se z njegovimi predstavniki in s člani odbora za varstvo spomenikov na Rogu pogovarjal o perečih vprašanjih spomeniškovarstvene in muzejske dejavnosti na Dolenjskem. Ogledal si je zbirke v Dolenjskem muzeju, še posebej oddelek NOB, in se pohvalno izrazil o ureditvi in bogastvu, ki ga hrani ta muzejska ustanova. Ivan Maček — Matija je obiskal tudi Pleterje ter pohvalil skrb za ohranitev samostana kot kulturnozgodovinskega spomenika, za ureditev katerega si je svojčas sam prizadeval. Na posnetku: Ivan Maček — Matija (četrti od leve) v družbi predstavnikov Dolenjskega muzeja in novomeške občine med ogledom Dolenjskega muzeja. (Foto: Ludvik Tončič)
šolstvo izredno napredovalo, kar se kaže tudi v tem. da imajo že manjši kraji glasbeno šolo. Povečuje se tudi kvaliteta dela na teh šolah, kar se pokaže tudi na tekmovanjih.
Za XIV. tekmovanje je bilo- prijav (jenih 236 učencev in študentov iz 37 glasbenih ustanov: nižjih in srednjih glasbenih šol. akademije /a glasbo, slovenske glasbene šole na Koroškem in glasbene matice iz Trsta. Prav je. da opozorimo tudi na prispevek dolenjskih glasbenih šol. čeprav morda ni tako viden kot delež drugih območij.
Že v eni prejšnjih številk Dolenjskega lista je bilo objavljeno kratko poročilo o uspehu Martina Šušteršiča- iz krške glasbene šole. ki je prejel prvo nagrado (95.točk) v II. kategoriji, ter Tatjane Saje. študentke glasbene akademije, ki je v V. kategoriji prejela tret jo nagrado (70 točk), vendar je dobila tudi nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih skladateljev za najboljšo izvedbo slovenske skladbe« L, M. Škerjanca.
V L kategoriji za klav ir je bilo kar 33 prijavljenih tekmovalcev, med njimi tudi dve učenki novomeške glasbene šole — Tea Jedločnik in Irena Ostojič, ki sta dobili tretjo nagrado za osvojenih 74.3 oziroma 72 točk.
Tekmovanja harmonikarjev sta sev
I.	kategoriji udeležila tudi učenca iz krške glasbene šole — Klavdija Felici-
jan in Željko Selak, ki sta dosegla 60 oziroma 66 točk in bila pohvaljena. V IJ. kategoriji je tekmoval Borut Campelj iz novomeške glasbene šole in za 61.3 točke prejel pohvalo. V isti kategoriji je Alenka Božič iz brežiške glasbene šole dosegla 70 točk in dobila Tretjo nagrado. Helena Krošelj iz krške glasbene šole pa enako nagrado za osvojenih 72 točk.
• Najskromnejše je bilo zastopstvo Dolenjske v Trbovljah, kjer so tekmovali pihalci in trobilci. Tomaž Kozjan iz. novomeške glasbene šole si je ob klavirski spremljavi Mojce Osolnik prislužil 66 točk in nagrado.
Ob koncu pa še pripomba na zapis v Delu. kjer seje pisec spotaknil ob premajhen delež dolenjskih glasbenih šol na omenjenem tekmovanju. Pisec je premalo upošteval dejstvo, da je število teh šol pri nas in učencev, vključenih vanje, v primerjavi z drugimi območji dokaj skromno, nezadovoljivo. Vsa Dolenjska ima namreč v glasbenih šolah 1350 učencev, kar je le nekaj več, kot jih šteje Glasbena šola Franca Šturma v Ljubljani (1000).
Zavedamo se. da so tekmovanja lepa spodbuda za boljše delo učencev in celotne šole, zato bomo na Dolenjskem temu področju posvetili večjo pozornost.
CVETKA HRIBAR
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
OBETAVNI
IGRALCI
RADOVIČA — KUD Radoviča je bilo ustanovljeno maja lani. V tem kratkem času je bilo društvo zelo prisotno v javnem življenju Radoviče, posebej dramska sekcija. Že pred uradno ustanovitvijo društva so v domačem kraju zelo uspešno uprizorili igro »Na Visokem«, Z njo pa so gostovali tudi v Metliki, na Suhorju, v Drašičih, Podzemlju ter brezplačno v domu počitka v Metliki. Uspešna in dobro obiskana je bila proslava v počastitev krajevnega praznika 26. oktobra lani. Društvo je v sodelovanju z mladinsko organizacijo letos pripravilo prisrčno proslavo ob dnevu žena, ki sojo ponovili za oskrbovance metliškega doma počitka. Sedaj so pripravili ljudsko igro »Vdova Rošlin-ka«. Premiera je bila 17. marca v Radoviči, z igro pa so že gostovali tudi na Suhprju in v Drašičih. Vse predstave so bile zelo dobro obiskane. 30. marca so se z njo predstavili še v Metliki v kulturnem domu.
JOŽE ŽLOGAR
t
Se: Zdaj grozi še antraks
Zakaj kamniška nadloga pri nas?
Pismo Panike Po/ek. objavljeno 14. marca, je tudi mene spodbudilo k pisanju, .saj sem /rasla bli/u i/vira Dobličice, ki napaja dobršen del Bele krajine. Stari ljudje so pripovedovali bajko, da je nekoč neka deklica padla / voli v prepadno jamo bli/u Kočev ja. Če/ čas je bil jarem, ovit / dekličnimi lasmi, v jezeru, i/ katerega da prihaja Dobličica. Ko st) po/neje barvali vodo. so ugotov ili, da je Dobličica povezana z Rinžo. Naši predniki niso bili raziskovalci k raških jam, a bili so trdno prepričani, da so povezane med seboj.
Čudno, da tega niso vedeli strokovnjaki (le kje so se šolali?), ki so nam tako ravnodušno postrgeli /. bacili okuženih poginulih živali. Ali res ni v Kamniških planinah primernega brezna, da bi tam pospravili svojo nadlogo? So jo morali odriniti prav nam? Vprašanje je tudi. kolikšna je bila nagrada za tako »humano« delo in kdo je je bil deležen. Med našim l judstvom je dovolj sposobnih ljudi. ki bi bili .pošteni svetov alci pri delu in v gospodarstvu, a žal ne pridejo do besede. Tako smo velikokrat prepuščeni na milost in nemilost neodgovornim na odgovornih mestih.
Vse kaže, da bo to. česar ni naredila Krupa, dopolnila Dobličica, ki je že sedaj tako nezdrava, da neprekuhane sploh ne bi smeli uporabljati. Ker ni drugega izhoda, jo toliko bolj klorirajo. Bodo morali Belokranjci sami skopati jamo in leči vanjo? Če bo šlo tako naprej. jih ne bo imel kdo zagrebsti, saj bodo naši nasledniki zastrupljeni že. predno bodo prišli na svet.
ANA KOLBI ZI-N Črnomelj
Namesto odškodnine 24 let zapora?
K pisanju samoupravne delavske kontrole Jutranjke o »primeru Stopar«
APLAVZ ZA RADOVIČANE — Komaj leto je tega, kar so igralci radoviške gledališke skupine prvič nastopili s krajšim dramskim delom, pred kratkim pa so se začeli na odrih kulturnih domov po metliški občini predstavljati že z drugim delom — »Vdovo Rošlinko«. V Metliki (od koder je posnetek) so preteklo soboto navdušili polno dvorano obiskovalcev, željnih podobnih prireditev.
Resnici na ljubo sem. tovariši iz Jutranjke, pričakoval vaš odgovor. Resda že veliko prej, takrat, ko sem pred domala poldrugim letom pod naslovom »Boj je dobljen, ne čutim zmagoslavja« priobčil prvi sestavek o življenjski tragediji Rudija Stoparja, vašega sodelavca, vendar sem tudi tokrat, čeprav šele po drugem pisanju (»Namesto odškodnine 24 let zapora«. Dl. 21. marca), z zanimanjem vzel v roke vaše pismo. A ostal sem razočaran. Morda sem pričakoval preveč, kajti moj namen je bil potrkati na zavest delavcev v Jutranjki, tistih, ki jim ni vseeno, kam je ušla njihova ustavna pravictf, ki ji pravimo samoupravljanje. Namesto obračuna z vsemi nepravilnostmi, napakami, absurdi, izigravanji pa berem v zadnji številki Dolenjskega lista, prispevek, v katerem skuša samoupravna delavska kontrola (!!!) Jutranjke najti opravičila za večletno grobo kršenje samoupravnih pravic v delovni organizaciji, pri tem pa najde tudi glavne krivce: tiste, ki so preko sredstev javnega obveščanja na nepravilnosti opozorili.
Ne morem mimo tega, da ne bi taisti samoupravni delavski kontroli v Jutranjki zastavil nekaj vprašanj.
Kje so bili njeni člani ves čas spora, kajti, če sem ase dovolj natančno prekopal skozi goro spisov in odločb, samoupravna delavska kontrola se tokrat prvič vključuje v več kot petletno borbo Rudija Stoparja s Karlom Vehovarjem, direktorjem Jutranjke, in Dragom Percem, direktorjem tozda Motiv. Izjema je le njihova seja 14. decembra 1983. ko so zahtevali, da se zoper Rudija Stoparja uvede disciplinski postopek, ker naj bi bil na seji OO ZK v tozdu Motiv trdil, da gredo vsi zapisniki delavskega sveta., predno se napišejo v čistopisu, v kontrolo direktorju delovne organizacije. Ne le, da je bil ta disciplinski postopek ustavljen, pač pa ga je obsodilo tudi predsedstvo OK ZKS v Sevnici.
Zakaj samoupravna delavska kontrola ni reagirala naugotovitvesodišč, organov za notranje zadeve in ne nazadnje ob sklepih, ki sta jih sprejela OK ZK v Motivu in predsedstvo OK
Hazardna vožnja v Krško
Nadaljevanje in zaključek polemike o nepravilnostih na avtobusu, ki vozi na progi Novo mesto — Krško
JRENA MIKLIČ iz Hudenj se huduje na uredništvo Dolenjskega lista, ker je objavilo članek potnika, ki jena svojem potovanju naletel na »nekaj nepomembnih nepravilnosti«. Sprašuje se, ali je mogoče šoferja suspendirati zaradi enega samega potnika, ki je prišel na avtobus s 1.000 dinarji, pa šofer ni imel drobiža, ali ker je šofer ustavil zunaj postajališč starejši ženici s prtljago, suspendirati brez dokaznega materiala, izjav večine potnikov in drugih dokazov in ugotovitev.
Javno opozorilo na nepravilnosti pri delu šoferja avtobusa Gorjancev, ki vozi na progi Novo mesto — Raka — Krško in nazaj, je zakuhalo nekaj vroče krvi in odzive potnikov, ki zagovarjajo ravnanja voznika ali se strinjajo s piscem prvega kritičnega prispevka. Dobili smo še nekaj pisem, ki pa ponavljajo že znana dejstva oziroma dodatnih pojasnil ne upoštevajo, zato tudi tokrat objavljamo le okrajšana prispevka Irene Miklič iz Hudenj in Mitje Fabjana iz Novega mesta. Z njima tudi zaključujemo polemično pisanje o tej stvari.
Se ugotavljajo resnico
O govoricah ob smrti T. Berlana (DL 28. feb.)
18. februarja so iz Doma telesne kulture v Kočevju klicali na pomoč zdravnika ZD Kočevje, ki je bil zadolžen za neprekinjeno zdravstveno varstvo oziroma za urgentne zdravstvene zadeve. Zdravnik je glede na (anamne-
Metalurški program ne pride v poštev?
Zagate v Črnomlju
Že drugo leto zapored Srednja šola Črnomelj in Livarna Belt izgubljata bitko v pridobivanju učencev za metalurško usmeritev. Kljub kadrovskim štipendijam odziv ni omembe vreden. Doslej so se prijavili le 3 učenci v skrajšani program. V letu 1984 generacija tak program že zaključila in vsi so se zaposlili. Zaskrbljuje nas lahko dejstvo, da se odločitve učencev vedno bolj razhajajo z realnimi potrebami združenega dela. Edina pot je načrtno usmerjanje učencev in prepričevanje staršev, da je zagotovljeno delovno mesto po končani šoli Velikega pomena. Kako bo Livarna lahko izboljšala kadrovsko strukturo zaposlenih, če pa so prisiljeni zaposliti kogarkoli, kije trenutno brez dela in brez ustrezne kvalifikacije? Delovni pogoji se bodo z. načrtovano naložbo tudi v tem poklicu izboljšali. Nesprejemljivo je, da se vedno več mladih odloča za zaposlitev takoj po končani obvezni šoli. Organizacije združenega dela morajo o takem zaposlovanju temeljito razmisliti, saj tako rušijo načelo usmerjenega usmerjevanja, daje treba celotno generacijo, ki konča obvezno šolanje, vključiti v izobraževanje. Preseči pa bomo morali tudi miselnost, ki se še vedno odraža v grožnjah: »Če se ne boš učil, boš moral pa delati«.
GABRIJELA VIDIC MIHELČIČ
stične) podatke menil, da gre za tako resno zadevo, da bo potrebno bolnika nemudoma poslati v bolnišnico in da mu bo prvo pomoč, če bo možna, lažje nuditi v zdravstvenemu domu kot pa na samem kraju, zato je odredil takojšen prevoz z reševalnim avtomobilom v zdravstveni dom. Ko je reševalec pripeljal Berlana, je zdravnik ugotovil, da je le-ta že mrtev in da je šlo za nenadno srčno smrt. Pri ugotavljanju okoliščin in po posvetu Z zdravniki ZD Kočevje, ki so vsi menili, da v takih primerih nenadne srčne smrti, ki nastane zaradi smrtonosnih motenj srčnega ritma (prekatno mige-tanje-ventrikularne fibrilacije), žal na terenu ni prave pomoči; če do teh pride pri bolnikih v centrih za bolezni srca, jim včasih uspešno pomagajo z defibrilaxorji (aparati, ki z električnim tokom uravnavajo, ali pa tudi ne, srčni ritem). Z omenjenimi aparati (defibri-latorji) je opremljeno samo nekaj Mercedesovih reševalnih vozil Ljubljanske reševalne postaje.
Menim, da ustrezne pomoči za pokojnega Berlana. žal. ni bilo in da bi prisotnost klicanega zdravnika na kraju tragičnega dogodka delovala samo na očividce psihološko ugodno in jih čustveno manj revoltirala.
Za splošno ambulanto službo ZD Kočevje
dr. FRANC RUPNIK
VSE O ZOBEH
Pred kratkim smo imeli naravoslovni dan. ki je bil posvečen zobem. Zjutraj smo se s šolskim avtobusom odpeljali v Krmelj, kjer nam je zobozdrav nica pregledala zobe in nam povedala, kako nastanejo luknjice v zobeh ter kako in s čim jih umivamo. Nato smo se v krmeljski šoli še pogovarjali o zobeh, o tem. kako jih varovati in skrbeti zanje. Spoznali smo tudi različne zobne paste in ščetke. Na koncu smo sklenili, da si bomo zobe redno umivali in pojedli manj sladkarij, ker najbolj škodujejo zobem.
METKA LISEC' JELKA TRŠINAR. 3. r OŠ Telčg, podružnica Tržišče
MITJA FABJAN iz Novega mesta želi dokončno pojasniti vse nepravilnosti, zato odgovarja na dosedanja pisma bralcev, ki so se oglasili v zagovor voznika. Moti ga, da se je oglasila tov. Jordan v imenu tistih potnikov, ki na tej progi uživajo prot ek-cije voznika, saj je prav v okolici Čučjc mlake voznik delal največ izjem. V Gorjancih bi po njenem mnenju morali ob suspenzu vprašati za mnenje tudi njih, češ da se že deset let vozijo na tej progi. Fabjan dodaja, da omenjeni voznik vozi na tej progi šele približno pet let, toliko časa pa seje z njim vozil tudi on. Piše, da se strinja z mnenjem tov. Jordanove, da je za vse krivo podjetje Gorjanci, vendar pa krivdo vidi le v tem.daso postavili za voznika avtobusa človeka z neprimernim odnosom do potnikov. Res je, vozniški kruh ni lahak, a izgovarjanje na slab dan, kot tov. Novosel opravičuje voznika, v tem primeru ne velja, ker je voznik mladino 'zmerjal in poniževal dokaj pogosto; imel je torej »slaba leta«. Fabjan v zaključku pisma piše: »Najina mišljenja s tov. Novoselom so lahko različna, vendar mi zaradi tega nima pravice očitati, da so opisani pripetljaji neresnični in za lase privlečeni, ker resničnost mojega pisanja lahko potrdi več mladih potnikov, ki so bili zaradi voznika oškodovani... Veseli me, da so zaradi niojega pisanja vsaj nekateri začeli razmišljati. Le tako bomo lahko prevozniku potnikov pomagali, da izboljša kakovost prevozov in si s tem dvigne ugled.«
Marijan Bregant
V soboto. 30. marca, so v kartuziji Pleterje položili k večnemu počitku Marijana Breganta, patra Nikolaja, kartuzijana. Rodil se je 1907. v Ljubljani, nekaj let pa je obiskoval tudi novomeško gimnazijo. V posvetnem življenju seje uveljavil kot plodovit in nadarjen prevajalec, saj je prevajal iz sedmih jezikov: iz nemščine, poljščine, španščine, makedonščine, francoščine in islandščine. Med drugim je prevedel slovito Ceramovo knjigo »Pokopane kulture«, Kirstov roman »0-8-15«, VValtarijev zgodovinski roman »Egipčan Sinuhe«, VVendtovo poljudnoznanstveno delo »Iskal sem Adama« in še številne druge knjige. Med zadnjo vojno je kot redovnik stal ob strani priorja Josipa Edgarja Leopolda — Lavova, ki je kartuzijo Pleterje usmeril proti okupatorju in v podporo osvobodilnemu boju.
ZKS Sevnica o tem sporu? Mar postopki niso pokazali kršitev določil vaših samoupravnih aktov, za katereje bilo izrečenih precej ostrih besed med komunisti in zaradi katerih je bil ob ostalih napakah iz vrst ŽK izključen direktor tozda Motiv Drago Perc?
Tovariši v samoupravni delavski kontroli, ste kdajkoli doslej zahtevali na vpogled celotno gradivo o »primeru Stopar«, kot ga imenujete v Jutranjki. ste pogledali, koliko vasje ta spor doslej že veljal, predvsem pa, ali je spor potekal v okviru samoupravnih in zakonskih predpisov? Ce ni, kdo je prestopal meje samouprave in zakonitosti?
Ste resnično seznanjeni s sklepom preiskovalnega sodnika Temeljnega sodišča Novo mestozdnc25. 1 L 1983,
Obsojamo pačenje N0B1
Protest KO ZB Raka
Vse pogostejša so izkrivljanja, pačenja NOB. Posamezniki ali skupinice želijo razvrednotiti naš boj, nekateri pa si celo upajo pozivati k spravi borcev za svobodo z narodnimi izdajalci in predlagati skupen obelisk.
Posamezni izobraženci, tudi v vrstah kulturnih ustvarjalcev, delajo vse to na zelo prefinjen način. Za tako ravnanje izrabljajo tudi sredstva javnega obveščanja, saj s pritiski v imenu demokracije in svobode umetniške besede izsiljujejo objavo svojih dogmatskih razprav. Borci znamo razbrati in oceniti take razprave in njihov namen. So nevarne, škodljive za demokracijo in svobodo naše družbene skupnosti, za bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter razvoj socialističnega samoupravljanja. Želijo razdor namesto bratstva. Pod krinko umetniškega ustvarjanja nastajajo stvaritve posameznikov, ki so krivične, polresnične ali neresnične, ki so sprte s pošteno kulturo, resnično znanostjo, socialistično demokracijo in samoupravljanjem.
Borci krajevne organizacije ZB NOV Raka smo na letni seji 23. marca ostro protestirali proti takim pojavom in jih obsodili. Zahtevamo, da posamezniki in skupinice prenehajo s svojim za našo socialistično samoupravno družbeno skupnost škodljivim, pritajenim in odkritim sovražnim delovanjem.
ALOJZ HODNIK, predsednik KO ZB NOV Raka
v katerem ta piše, da se zoper Rudija Stoparja ustavi preiskava, ker za kazenski pregon ni dokazov? Ste prebrali odločbo sodišča združenega dela SRS z datumom 31. januar letos, ki je ponovno oprostila Stoparja sleherne odgovornosti in krivde? Poznatedopis Lada Močivnika, takratnega sekreta-rja k o m i t ej a o bčinsk e kon fe renče Z K S v Sevnici, ki je vašega direktorja že 22. decembra 1981 obvestil, da na osnovi ugotovitev UNZ Krško ne obstajajo nikakršni elementi kaznivega dejanja za početje Rudija Stoparja?
Se bi lahko našteval, a več kot očitno mi postaja, da sta tako samoupravna delavska kontrola Jutranjke kot tozda Motiv precej enostransko informirani. Vaš dosedanji molk in zadnje pisanje v DO prejšnji teden sta dokaz več. da v Jutranjki še zdaleč ni vse tako. kot bi moralo bili in popolnoma na mestu se mi zdi vprašanje, kisi gaje ob koncu zapisa v zadnji Delavski enotnosti o dogajanjih v Jutranjki zastavil pisec: »Ali je pozitivni poslovni rezultat, dober (vsaj relativno) izvozni rezultat in (vsaj) povprečni osebni dohodek’ res že dovolj za nastajanje novih, tehnokratskih kraljev na Betajnovi?«
Za konec pa še tole: v vašem odgovoru govorite o več kot 10-letni diskriminacijski in protizakoniti praksi posameznikov do delovne organizacije Jutranjka, njenih organov in delavcev. za kar boste pred ustavnim sodiščem SRS sprožili pobudo za varstvo ustavnosti, ker za to obstajajo številni dokazi, osnove in skrajni razlogi, kot navajate. Zares iskreno dvomim o njih. a vendarle bi rad, da mi samoupravna delavska kontrola iz Jutranjke po vsem tem odgovori še na tole vprašanje: Le kam naj se za varstvo svojih pravic, ustavnih in zakonitih, obrne Rudi Stopar, vaš delavec, ki je premagal vsa poniževanja, dobil vse boje pred sodišči, a nadomestila za tistih 18 mesecev, ki jih je moral po nedolžnem prebiti na cesti, brez. službe, do danes še ni videl? Namesto tega je doživel sedem novih disciplinskih postopkov. Bojim se, da se za samoupravljanjem v Jutranjki skriva strah vzbujajoč avtoritativni center moči. ki za dosego svojih ciljev ne vprašuje za ceno. BOJAN BUDJA
KULTURNI DAN
V torek. 26. marca, smo imeli kulturni dan. Člani dramskega krožka so nam pod vodstvom mentorice Bože Ojsteršek zaigrali svojo novo igro »Srečna hiša Doberdan« Leopolda Suhodolčana. Po predstavi in malici nam je znani mladinski pisatelj Slavko Pregl podelil bralne značke. Povedal nam je tudi veliko zanimivega o svojem življenju.
ŠTEFICA KOZOLE, 6. b OŠ XIV. divizije Senovo
70 let Jožeta Ravbarja
Tiho in skromno, tako kakor je živel in še živi. je nedolgo tega Jože Ravbar praznoval svoj visoki življenjski jubilej.
Rodil se je ob zeleni Krki, v Jurki vasi pri Novem mestu, v številni družini malega kmeta. Kmalu po končani osnovni šoli, star komaj 17 let. se je zaposlil v takratni Pavlinovi lesni industriji v Straži, kjer zdaj stoji lesni kombinat Novoles. Tam je delal od 1932. pa do jeseni 1941. Že zelo zgodaj se je začel ukvarjati s sindikalnim in političnim delom med delavci. Postal je član takratnih Združenih sindikatov Jugoslavije, leta 1938 pa je aktivno sodeloval pri ustanovitvi prve sindikalne podružnice Zveze lesnih delavcev v Straži in deloval v njenem odboru vse do prenehanja delovanja teh sindikatov. Aktivno delo v sindikalni organizaciji in med delavci ga je
pripeljalo tudi med članstvo KPS. Že novembra 1939. je bil sprejet med kandidate za člana KPS. avgusta 1940. pa je postal njen član in hkrati sekretar partijski; celice v Straži. Še istega leta je kot delegat sodeloval na partijski konferenci za novomeško okrožje. Na konferenci je bil izvoljen za člana okrožnega komiteja in bil odgovoren za delo v sindikatih v okrožju.
Za vsakega predvojnega revolucionarnega delavca je bilo razumljivo, da je s svojim delom nadaljeval tudi v vojnih razmerah po okupaciji. Tako seje tudi Jože kot takratni član okrožnega komiteja KPS takoj vključil v osvobodilno gibanje in organiziranje OF slovenskega naroda na Dolenjskem. V začetku poletja 1941. je bil poslan za sekretarja rajonskega komiteja KPS
*- .Jr
ti/ralmiStoo' 'hoivnvJttaa/ iiMO/
Straža — Dolenjske Toplice. Jože je imel tam velik uspeh. S svojim preprostim in prepričljivim nastopom je znal pridobiti preproste ljudi za ideje narodnoosvobodilnega gibanja in boja. Kmalu so v vseh vaseh začeli delovati vaški odbori OF in narodna zaščita. Spomladi 1942. je prevzel odgovornost za organizacijo narodne zaščite v okrožju Novo mesto in bil imenovan za njenega komisarja. Junija 1942. seje udeležil konference KPS na Rogu. Kmalu po tej konferenci je bil imenovan za namestnika komisarja Krškega odreda. Na tej dolžnosti je ostal do jeseni 1942., ko je bil ob ustanovitvi Gubčeve brigade imenovan za namestnika komisarja te brigade, ob ustanovitvi Cankarjeve brigade pa je postal komisar te brigade.
Vendar v vojaških enotah ni ostal dolgo. Ponovno je bil poslan na terensko delo, postal je sekretar podokrožnega komiteja KPS Dolenjske Toplice, hkrati pa je bil tudi član okrožnega komiteja KPS Novo mesto.
Po vojni je nekaj časa deloval v okrožnem NOO Novo mesto, kasneje opravljal odgovorta dela v republiški državni komisiji in v kontrolni komisiji pri CK KPS, katere sekretar je tudi bil. Končal je višjo politično šolo »Djuro Djakovičv Beogradu. I985.se je ponovno vrnil v svojo Dolenjsko, bil je namreč izvoljen za sekretarja občinskega komiteja ZKS Novo mesto in kmalu zatem za predsednika okrajne kontrolne komisije Novo mesto. Na žalost pa v Novem mestu ni ostal dolgo, začela ga je napadati bolezen, tako da kljub predanosti in volji dodela ni mogel več prenašati delovnih naporov in se je konec 1961. upokojil. Danes živi v Ljubljani.
Kljub upokojitvi in nič kaj dobremu zdravju pa sc kot član sveta republike še vedno živo zanima za Dolenjsko, spremlja njen razvoj in še posebej razvoj območja, kjer je doma in kjer je med vojno tudi najdlje deloval. Tja se tudi vedno rad vrača.
Ves čas aktivno sodeluje v odboru aktivistov OF za bivše novomeško okrožje. Kot dober poznavalec gospodarskih in političnih razmer in predvsem še dolenjskih kadrov sodeluje v tem odboru konstruktivno in koristno. kar vsi aktivisti zelo cenijo.
Vsi njegovi prijatelji mu iskreno želimo zdravja in še mnogo srečnih let!
Njegovi prijatelji
KURIRČKOVA
TORBA
V četrtek, 14. marca, smo učen.(£ osnovne šole »Oton Župančič« i/ nice pripravili kratek kulturni pr(,£' ram oh prihodu kurirčkove torbe* Prinesli so jo učenci višjih razredov, sprejela pa jo je šestošolka. Pevsl^ /bofje zapel nekaj pesmi, posamezni učenci pa so recitirali.
RENATA VRI.lNlč OŠ Vinica
ODLIČNI STRELCI
* *
Učenci naše šole smo bili zelo uspešni na občinskem strelskem tekrm>vii' <■ nju. Osvojili smo vsa prva mesta in-tako tudi uvrstili na območno strelsko tekmovan je. Tudi tu smo.se dobro narezali. Dekleta so bila ekipno Prvf' fantje pa drugi. Dekleta so osvojila* drugo in tretje mesto v posamični kpn' kurenci. Pred kratkim smo dobili prI/' nanju za uspehe na občinskem tcknw vanju.
MAJDA ČRNK.
OŠ Črnomelj
VESELA ŠOLA
Pred kratkim smo imeli na šol' tekmovanje iz. vesele šole. Udeležilo-? j ga je 177 učencev. Najboljši so h"-Andreja Žunič, Samo Kuzma in An'c' Železnjak.
MATEJA ŠPEHAR;
OŠ ČrnomCJ
PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA V MIRNI PEČI
16. marca je naš krajevni praznik ajda n šole. Spominjamo se odhod prvih mirnopeških fantov v partizane-Čeprav je bila sobota, smo se vsi učen ci zbrali ob 7,30 v kulturnem domu-Ogledali smo si film Učna Iffta izumite Ija Polža, ki nam je bil vsem zelo všeč-Osrednja proslava seje začela ob ‘‘ uri. Slavnostni govornik je bil Živoj* Prosence—Palček. Potem nam T spregovorila še predsednica sveta N Mirna peč o lanskih dosežkih naše K ■ Tovarišica Hočevarjeva je predala us tini o častnem občinstvu Živojm Prosencu in Francu Murglju 1 Vrhovega. Iz Ljubljane so prišli Pr JJ tavniki L dolenjskega bataljona 1 podelili spominske medalje sorc’_ nikom padlih in umrlih borcev bataljona. Predsednik KK SZDL Aleksander Rupena pa je podelil 6 kraje ni h priznanj OF. Slavnost je zaključi podpolkovnik in komandant eiiotč-katero sodelujeta naša šola in KS, Vasilije Milinkovič. ki nam je izročil prl/' nanje za naše delo. Krajevni pia/m — dan šole je minil v prijetnem sreča nju z borci v tovarni Beti.
SONJA ŽAGAR. K a,
OŠ Mirna P*
Ciril Jasenc
Pred kratkim smo se v Stari ce^j pri Kočevju za vedno poslovil' spoštovanega, delovnega in skrou"T| ga občana Cirila Jascnca. ki Jc . rojen leta 1920 v Krtini pri Domžal*1 Kot delavec — proletarec je odJ‘
nizirano deloval v OF že od leta I"..
01' .
v začetku februarja 1943 pa je vsl0JV.J partizane — v Moravško četo. i”E vojno je bil v raznih partizanskih tah in to predvsem na P°l' s|ti dolžnostih, nazadnje v prvi slove11 topniški brigadi.
Kot poročnik NOV je tudi po v°^. sodeloval pri političnem oddelka ;1 armade v Ljubljani. Spomladi ^ .čjj. je bil zaradi bolezni, kije bila ca vojnih naporov in ran, določen^ političnega predavatelja na san''-šoli v Mariboru, kjer je delal do up ojitve leta 1951.
Na Kočevsko jc prišel iz zdravs^j,
nih razlogov. Dokler mu je zdravje
puščalo, je deloval še na P° ,Te lovstva, nazadnje je bil tajnik Le zveze Kočevje, prizadevno pa je -j, val tudi v drugih družbenopoht' jn
organizacijah. Za svoje junaštvo delo je prejel več vojaških in eiV odlikovanj in priznanj.
Na pokopališču se je od njega P1* ., dnjič poslovilo mnogo prijate J ^ znancev, soborcev in sodclav ^ Vojaki topniške enote in lovci so m zadnje slovo iztrelili častno salvo-
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
*>
R°t0 papir na stopnjj Vnotljivosti
^>J° neuresničenih sklepov o odpro-zoš!a 7^ 'n manjše"“ priliva od izvoza je Oj *'ška Tovarna celuloze in papirja nui°^a*a^ v l('-ak devizni položaj — tre-redn° ‘*ev':no nelikvidnost, ki ogroža spe° Pr°izvodnjo. Sredi marca so zato lat ~a^' P°spešeno iz važati (za iz voz de-je se[r<t,UI"° ^ar C*Va PaP‘rna stroja!), kar CVe<la povzročilo zmanjšanje dobav do-j Porabnikom papirja, skl ' ( 'n' 'zvršni svet je 10. januarja letos dje^ ‘*a mi)ra Narodna banka Jugosla-5 2 0<{Pr°doii proizvajalcem rolo papirja ' .bilijona dolarjev (3 milijone dolarjev „AU>0 Salaju« Krško, preostali znesek pa atrozu« Sremska Mitroviča) za pokri-lj ‘lrviznih potreb v letu 1984. Sklep rja ^ n' ^ nrcsničen. NBJ pa se izgova-, ce^° s tem. da ni dobita uradnega 0 trnka proizvajalcev niti sklepa ZIS o "°delitvi deviz.
Za letos so proizvajalci rolo papirja a levali 10,6 milijona dolarjev (»Djuro a aj" 5.9 milijona), da bi jugoslovanskim otrošnikom lahko zagotovili 124.000 ton popisnega papirja. Zahtevek so zvezni ti/01'" or8ani potrdili. ZIS pa o njem še ni 2 ePal- Ob zagotovilih, da bodo devizne 'trgate rešene, so v Krškem zmanjšali izv-°~' ,ako da /etos ne bi presegel 30.000 ton Papirja.
Podpisniki samoupravnih sporazumov o skupnem prihodku (na tej osnovi skušajo proizvajalci rolo papirja s potrošniki — časopisnimi hišami rešiti vprašanje pridobivanja dohodka) četrtletno načrtujejo skupni prihodek na temelju obračunskih ka/kulacijskih cen (OKC) časopisnega papirja in končnega izdelka. V začetku februarja letos so krški papir/ličarji svojim poslovnim partnerjem predstavili OKC. kar naj bi bilo osnova za obračun skupnega prihodka v letošnjem prvem četrtletju. Ta cena je za 46 do 48 odstotkov višja od tiste za zadnje četrtletje lani. Zaradi divjanja cen v tovarni »Djuro Salaj« niti niso mogli zajeti vseh podražitev, pri čemer navajajo, da se je. denimo, mazut podraži! za 113. nabavljena električna energija za 133. odpadni papir za 72 in les za 61 odstotkov. Tak porast stroškov so zabeležili odzadnje veljavne OKC. Skupaj s predvideno akumulacijo bi premik deleža tovarne »Djuro Salaj« v skupnem prihodku znašal 49.6 do 52.6 odstotka.
Tak predlog je naletel na protest časopisnih hiš. ki so tudi r zelo težkem gmotnem položa ju, zato je bilo izrečenih oz. zapisanih precej hudih obtožb na račun papir-ničarjev. češ da so monopolisti, kij izsiljujejo potrošnike. Doslej je ponujene cene sprejelo šest časopisnih hiš in tem so zagotovili redne dobave. V »Djuru Salaju« so izračunali, da izpad dohodka, ki je nastal zaradi nepriznavanja obračunske kolku/arijske cene. znaša samo za prva dva letošnja meseca okoli 760 milijonov dinarjev.
# Na sobotni skupni seji delavskih svetov delovne organizacije »Djuro Salaj« in tozda Papir so poudarjali, da je njihov kolektiv od vseh sodelujočih v poskusih reševa-
nja problematike v proizvodnji in preskrbi s časopisnim papirjem edini, kije storil vse « obljubljeno. Letos do 26. marca so jugoslovanskim časopisnim hišam dobavili 16.657 ton časopisnega pttpirja, kar je 886 ton več kot lani. Te dobave so r glavnem take, kot so načrtovali za letos. Delavce moti izigravanje zaupanja >' odločitve zveznih organov. Glavni direktor Silvo Gorenc je celo ponudil svoj odstop, toda živahna razprava, i’ kateri je sodeloval tudi Henrik Marko, predsednik republiškega komiteja Z.a industrijo in gradbeništvo, je potrdila, da so delavci in vodstvo tovarne »Djuro Salaj« storili vse, kar je bilo r njihovi moči, o razmerah pa so sprotno obveščati odgovorne. Sklenili so, da bodo dobave časopisnega papirja do 5. aprila normalizirane, če pa po tem roku ne ho rešeno devizno vprašanje, bodo poskrbeli za tak izvor deviz, ki ho pokril njihove potrebe.
PAVLE PERC
Tudi strah pred plazom?
Od lanskega septembra so imeli v trebanjskem motelu novega direktorja. V primerjavi s prejšnjim ni blestel. Prihajalo je do prvih kratkih stikov z delavci. Prvič pa je vzkipelo ob koncu leta. ko bi moral biti pripravljen plan za leto /985. vendar ga ni bilo. Po vrsti opozoril, da direktor, ki je nastopil lani septembra, ni sposoben za opravljanje vodilne funkcije, po sestankih med vodstvi družbenopolitičnih organizacij in dela vci motela je novi direktor konec preteklega leta da! pisno odpoved. Zdaj je
v. d. direktorice i’ Potnikovem motelu v Trebnjem Nada Mlakar, ki je bila doslej šefinja strežbe.
Več o dogodkih v motelu je povedala Anica Lavrih, finančna referentka, ki je v motelu že od leta 1967. ko je motel tudi začel delo vati. •>Delavci so prihajali k meni po nasvete. Potem so sledila opozorila predsednice zbora delavcev in predsednice sindikata, da direktor ne obvlada svojega dela. V tej smeri je tekla tudi razprava na januarskem zboru delavcev. Šli smo tudi na sestanek z vodstvom družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta. Povedali smo. da direktor ne obvlada samoupravljanja. da se ne razume na poslovanje, da ga ne zanimajo finančne zadeve. Dejali so nam. da ga bodo poklicali na sestanek, hkrati pa še prejšnjega direktorja Braneta Kirma, ki hi ga mora! o vsem poučiti. Menili pa so. da ga po tako kratkem času ni moč ocenili, da je bilo poslovanje ob koncu leta pozitivno, pri čemer pa so pozabili, da gre za plod dela r sezoni. k<7]e deloval tudi še prejšnji direktor. Skratka, dali so nam vedeti, da prehitro sklepamo, da direktorju nismo dali dovolj možnosti, da pokaže, česa je spoioben. Mi pa smo se bali. kako bomo ob takem direktorju izpeljali priprave na glavno turistično sezono.« je pripovedovala l.avrihova.
Spet so sledili obiski občinskih funkcionarjev. končno je popustil direktor franc Zidar in 20. marca dal odpoved. Delavci motela so izvolili vršilko dolžnosti direktorice. objavili razpis in zdaj čaka jo, kako se bodo zadeve razpletle.
• Čeprav i' Sloveniji že nekaj časa govorimo o akciji 22.000 dinarjev, kolikor naj bi delavec zaslužil za preživetje (če direktor tega ni sposoben zagotovili, naj bi odstopil), v trebanjski občini očitno niso bili navdušeni nad dogodki r motelu. Zdi se, da so delavci vzeli samoupravljanje malo preveč zares, da nimajo nobenega pravega »spoštovanja« do vodilnih ljudi in podobno.
Veselje nad izpričano samouprav/falsko zrelostjo, ki so jo pokazali delavci motela (in jo menda kažejo tudi delavci v drugih trebanjskih delovnih kolektivih) je zamenjal strah pred plazom podobnih zamenjav.
Tu bi lahko spet zastavili vprašanje, kdo je zaradi koga. pa tudi o tem. na čigavi strani so družbenopolitične organizacije. In morda še kakšno. Ne glede na vprašanja pa se delavci vse bolj zavedajo svojih pravic in nuli dolžnosti, pri upravljanju z družbenim premoženjem.
JOŽE SIMČIČ
Zeleno, ki te hočem zeleno
Inž. Lojze Senegačnik z republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na nedavnem regijskem posvetu v
Krškem ponovil zahteve za dosledno varstvo kmetijskih zemljišč. Pred tem je navedel konkretne primere, ki dokazujejo, da se v. Posavju celo v času interventnega zakona niso zmenili za prepoved gradnje na kmetijskih zemljiščih.
Lep primer, kako na eni strani na vsa usta trdimo, da je kmetijska zemlja nezamenljiva, v praksi pa jo trgamo po koščkih in kosih, je Boštanj. Tamkajšnja krajevna konferenca SZDL je morala nedavno celo ponavljati zbor krajanov o predvideni razvrstitvi kmetijskih zemljišč v sevniški občini, ki je pred tem doživela zavrnitev že v republiških strokovnih organih. Zanimivo je. da gre za gradivo, ki je sestavni de! prostorskega načrta 1981 — 1985 (!). Prav ste prebrali, načrtujemo in sklepamo za nazaj.
fe • Skoraj peturni drugi sestanek, prvi se je zaradi čudnih poti poslanih vabil izjalovil. je t' nabito polni dvorani TV D Partizana dokazal, da imajo Boštanjci za razliko od nekaterih >•planerjev« izjemen čut za neokrnjenost zemlje. Sklenili so, da je treba vsa kmetijska zemljišča na njihovem območju dati c /. kategorijo, kamor jih je po vseh lastnostih razvrstila tudi strokovno izredno podkovana Hmezadova študija. Če bo oh gradnji savske hidrocentrale potrebno zgraditi pomožni kanal, je treba po končanih delih poskrbeli za njegovo zasutje, z deponirano zemljo pa njive vrniti r prvotno stanje.
Boštanjci so se izrekli tudi zoper kratkovidno izkoriščanje - gramozu za potrebe krajevne skupnosti, glede Jutranjke pa so menili, naj se širi r hrib. na manj vredno zemljo. Tudi zasebne hiše naj bi \’ Boštanju postavljali na prisojno stran proti Gavgatn in Vet miku. ki bo kmalu komunalno opremljen.
Marsikaj, kur so sklenili na sestanku krajanov r boštanjskem domu TVD Partizan. se ne pokriva s stališči uradne občinske politike. Prenekatero zemljišče, ki naj bi bilo po mnenju Boštanjcev na karti označeno z zeleno barvo, bi la ali oni prebarval i’ rjavo. In to kljub dejstvu, da je c Boštanju kar precej primerov, ko so s kmetijskimi površinami >•planirano« delali kot svinja z mehom. Poglejmo samo spodnje boštanjsko polje, starejšim še znano kot Na brodit. Tam je že odveč stara makadamska cesta, saj je kraj z as faltno cesto povezan z novim mostom čez Savo. Ta asfalt diagonalno prečka skoraj tri hektare velik kmetijski kompleks. Po načrtih nove obvoznice ob gradnji hidroelektrarne pa bo odveč tudi ta cesta. Bodo gradili tret jo? Ob tem pa bo odveč tudi nova Petrolova črpalka, ki ob vsem tako opevanem prostorskem načrtovanju ni montažna, ampak iz nadvse solidnega železobetona. Ne glede na vse omenjeno in neomenjeno, so Boštanjci v svoji (ne)moči krajana in državljana tudi to polje označili z zeleno barvo. Bo tako ostalo tudi na karti, ko bo obveljala?
A. ŽELEZNIK
Je treznost Naprej °t>sojena -*to neuspe
občf* l'otl°l'ki in posledicami alkoholizma se v brežiški deu l riaiPogosteje srečujejo zdravstveni in socialni '' ver>dar ti ukrepajo le v posamičnih primerih, dr(J^Pa Se načrtno ne ukvarja s preprečevanjem tega ski ene9a zla. Zdaj prevzema to vlogo koordinacij-Bre^dp0r za boj proti alkoholizmu pri OK SZDL e' Opravil je širok program, toda njegovo ure-
shič,
Mi
evan
le zahteva temeljito spremembo družbene
'rne
aik0t, 2 n°č to ne bo mogoče, ker so ljudje do 0aera ‘!ma ze'° strP"L in prav ta neosveščenost boip, Preprečevanje najbolj razširjene socialne
V ^	^s.
taZŠir' Z'^' občini tudi ni na voljo pravih podatkov o tretr,j. n°sti alkoholizma Za alkoholike je bilo pred dorr,n k*vno spoznanih 53 zaposlenih, pri 94 pa so ifiej Va|r Pa so zasvojeni. Alkoholizem se pojavlja 9a
Vs®rni S|0jj jn v vse|1 starostnih skupinah odrasle-
rT"adinb'ValStva- posebej zaskrbljujoč je ta pojav med 0 Med njo sicer ni zasvojencev, vendar mnogo
^adih st
Sirj |\ja °Pa na tako pot. Zadnja leta se alkoholizem Odttgj3 *° Prav gotovo vplivajo družbene spremembe. njihovih*6 rnlacl''' 'z vas'v mesto, kar povzroča stiske v žerniji RClru*inah in pri ostarelih svojcih, ki so ostali na PrepUs- 2en ,e9a je mladina v prostem času veliko Priv|£l£nena utici, ker manjka organiziranih in zanjo tudi ^njavnosti. V gostilne in kavarne jo vlečejo
1 odraslih.
O škodljivih zdravstvenih posledicah je na voljo še največ podatkov, saj spremlja alkoholika nešteto bolezni, zaradi katerih se zmanjšuje njegova delovna sposobnost in skrajšuje življenjska doba. Dokazano je, da alkoholiki umirajo do trinajst let prej kot drugi ljudje Zelo zanimivo bi bilo zvedeti, kolikšna je gospodarska škoda, ki jo družbi povzročijo alkoholiki. Ti podatki bi morali vsebovati škodo zaradi zmanjšane,pro-
duktivnosti in izostajanja z dela, nesreče pri delu, prometne nesreče in kazniva dejanja v vinjenem stanju. Dopolniti bi jih kazalo s tragičnimi posledicami za družino, saj se prav zaradi tega povečuje število razvez, število vzgojno zanemarjenih in vedenjsko motenih otrok. Najhuje pa je to, da ti otroci v poznejših letih tudi sami postanejo alkoholiki. Učneinvzgojnetežave v šolah so nič kolikokrat odraz neurejenih družinskih razmer zaradi alkoholizma enega ali obeh staršev. Ce bi vso to škodo ocenili, bi se najbrž zgrozili nad posledicami za sedanjo in bodoče generacije.
Občinski skupnosti socialnega varstva in skrbstva sta skupaj s sindikatom, Rdečim križem, zdravstvenim domom in koordinacijskim odborom pri SZDL poskušali dobiti nekaj oprijemljivih podatkov o alkoholizmu v delovnih organizacijah. Razposlali so jim vprašalnike, ki pa jih niso povsod resno sprejeli, saj je nanje odgovorilo Ie46 do95 kolektivov. Tega jetri leta, vendar se medtem stanje ni izboljšalo, kvečjemu poslabšalo. zato nekaj ugotovitev ne bo odveč.
Program boja proti alkoholizmu so tedaj imele le tri organizacije. V večini tozdov je točenje in uživanje alkoholnih pijač na delovnem mestu prepovedano in so za kršitve predvidene sankcije: od opomina in začasne ali trajne odstranitve z delovnega mesta do prepričevanja za zdravljenje. Ukrepali so le v enajstih primerih, štirikrat z opomini, šestkrat s prenehanjem delovnega razmerja in enkrat s pogojno odpustitvijo. Večina anketiranih meni, d; 'nesreče pri delu niso povezane z alkoholizmom. V kolektivih, kjer zaposlujejo
alkoholike, jih v opitem stanju napotijo domov, jim zagrozijo z disciplinsko komisijo in jim pišejo dopust. Ponekod jih pustijo na delovnem mestu in le v 2 odstotkih primerov jih razporedijo na drugo nene-
.■*Mu
varno ali manj nevarno delo. Glede izostankov večinoma menijo, da je teh zaradi alkoholizma 1 do 2 odst., manjšina pa ocenjuje, da jih je 3 do 5 odst. Z alkoholiki imajo težave v mnogih kolektivih, vendar jih je le manjši del poskušalo prepričati za zdravljenje. Največkrat opažajo, da delavci postanejo alkoholiki po 40. letu starosti in da alkoholizma pri mladih, do 25. leta ni. Pri tem pozabljajo, da človek ne postane zasvojen čez noč, da je lahko dolgo časa zmeren pivec.
V delovnih organizacijah, ki so odgovarjale na vprašanje, so prepričani, da je v občini potreben usklajevalni organ za boj proti alkoholizmu, in ponekod so celo pripravljeni v ta namen odstopiti nekaj denarja. Skoraj vsi anketiranci menijo, da pri reševanju tega morata sodelovati s socialno službo tudi delovna organizacija in krajevna skupnost. Nekateri naštevajo zraven še zdravstveno službo, šole, sindikat, Socialistično zvezo, Rdeči križ. mladinsko organizacijo. Zvezo komunistov in športna društva.
V delovnih kolektivih opažajo, da njihovi delavci uživajo več alkoholnih pijač poleti, zlasti pri terenskem delu, razen tega se pogosteje opijajo delavci pred upokojitvijo. Tem to spregledajo in ne posegajo po disciplinskih ukrepih.
V navado je prešlo, da je več opitih delavcev v drugi izmeni Mnogi že spotoma kaj popijejo, medtem ko Zjutraj pred šesto uro to ni možno. V treh delovnih organizacijah pa ugotavljajo prekomerno uživanje alkoholnih pijač celo pri vodstvenih delavcih. V takem okolju je najbrž vsaka zahteva po treznosti vnaprej obsojena na neuspeh. Težave so tudi v gostinskih organizacijah, kjer je alkohol stalna skušnjava, razen tega ponekod celo zahtevajo, da bi jim za težko fizično delo pri malici ponudili kozarec vina ali dva. Čutijo se prikrajšane, ker na primer kopljejo v vinogradih in pijejo coca colo. tisti, ki so zaposleni v vinskih kleteh, si pa vino lahko privoščijo, če jim kdo dovoli ali ne.
J.TEPPEY
Fotoslišala: Milan IVIarkelj .Janez Pavlin
Ms
GLEJ, GLEJ, ZDAJ PA VEM, ZAKAJ SEM f URO DOBIL TAKO POCENI. NAZAJ SE VRTI!
NA PRTLJAŽNIKU NE BO UDOBNO, ALKOHOL PA BO HITRO SPUHTEL!
Zelo razvita birokracija
Težave z uvozom in izvozom zaradi predpisov — £ Izkoriščanje otrok — Zagovedni mesarji — Dražji £
fičo	4
PISATI O IZVOZU in uvozu je na prvi pogled naloga kot vsaka druga, čeprav zelo neprijetna. Letos je v vseh pogovorih, ki jih po kolektivih načenjajo o tem, zaslediti precej negotovosti. Slišati je pikre opazke na račun zelo razvitih predpisov, birokracije in odmaknjenosti od življenja. Tu in tam je že čutiti nezainteresiranost, ki je posledica negotovosti v oskrbi s surovinami iz uvoza".
NA PODROČJU VARSTVA otrok in mladine imamo še posebne probleme. Kmetje namreč najemajo iz sosednjih občin otroke iz socialno ogroženih družin, češ da jih bodo šolali, otroci pa naj bi pri njih samo pasli živino. V resnici jim ti otroci nadomeščajo hlapce in dekle ali pestunje in so vseskozi izkoriščani. To seje pokazalo tudi v šoli, ko je bilo treba plačati šolsko malico. Mnogi gospodarji tudi tega skromnega zneska niso hoteli utrpeti.
VSA LETOŠNJA PRIZADEVANJA za dvig življenjske ravni so odvisna predvsem od pametnega gospodarjenja. Če bo investicijska potrošnja ekonomsko utemeljena, če se bo pričel investicijski dinar čim hitreje vračati, potem lahko pričakujemo, da bomo ujeli tudi povečanje življenjskih stroškov, ki bo po predvidevanjih 6 odstotkov.
GOVEDINO LAHKO prodajajo, ne smejo pa biti zagovedni, mesarji namreč. Če se mesar zadira na stranko, s tem pač ne kaže svoje srčne kulture in poklicne ustrežljivosti. Meso je že brez tega dovolj drago in vsaka gospodinja bo vesela, če ji bo pomočnik v mesnici kulturno postregel. Skrbi ima že brez njegovega zadiičnega ogovarjanja dovolj.
TIK PREDEN je bil sprejet odlok o zamrznjenju cen, je uspelo tovarni avtomobilov v Kragujevcu podražiti zastavo 750 in 1300 — prvega za 170.000 din in drugega za 200.000 din. Svojo odločitev je kolektiv »opravičil« s podražitvijo surovin in kooperacijskih storitev. Po novem stane zastava 750 1,260.000 din in zastava 1300 2.250.000 din.	(Iz DOLENJSKEGA LISTA
1. aprila 1965)
I
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
\
4
n
SVETU OKOLI
TA ČAS, ko si na našem koncu sveta grejemo kosti v prvih toplejših sapah in preganjamo sledove nadvse hude zime, pa si ria nasprotnem koncu zemeljske krogle Avstralci oddihujejo od neza-slišene vročine, ki jih je zajela v februarju in začetku marca. Temperature so bile tako visoke, da se je topil asfalt in si ljudje niso upali iz umetno hlajenih hiš. Na letališču v Perthu so namerili polnih 50 stopinj Celzija. Avstralci so v najbolj vročih 23 dnevih menda prvič spali ponoči ob odprtih oknih (da so zajeli malo hladnejšega svežega zraka), ne da bi se kaj dosti bali tatov. Vročina je tudi njih pošteno zdelovala.
VROČE JE bilo tudi švedskemu pilotu Kennethu Erikssonu, ki je prevozil točno 20 kilometrov 6 metrov in 19 centimetrov samo po dveh kolesih s svojim 1300-kubičnim avtomobilom. Za naporno vožnjo je dobil ustrezno nagrado, po kateri je hrepenel: v naslednji Guinessovi knjigi bo napisan kot svetovni rekorder v takšni vožnji. Prejšnji rekord je znašal samo 9,01 km.
HIPNA VROČINA je zalila carinike na telavivskem mednarodnem letališču, ko so odprli kovček neke sumljive izraelske državljanke. Zenska seje odpravljala na letalo, pri tem pa zelo skrbno ravnala s svojim kovčkom. »Seveda, v njem se skriva nekaj nevarnega,« so menili cariniki in poskrbeli za pregled kovčka. Toda namesto eksploziva ali česa podobnega so v njem zagledali kopico strupenih kač, ki jih je pogumna tihotapka hotela prepeljati v ZDA in tam prodati, ker imajo na drugi strani Atlantika pač večjo ceno.
PODOBNO PRESENEČENJE
sta doživela starejša zakonca iz Chartresa, ki sta se pred dnevi vrnila domov in se odpravila spat, v spalnici pa sta zagledala pravega tigra. Ne nagateno žival ali zgolj krzno, marveč živo žival, ki je k sreči spala. Potihoma sta odšla iz sobe, poklicala policijo in kmalu so se oglasili lastniki tigra iz potujočega cirkusa. Žival jm je bila ušla, med potepanjem pa skočila skozi odprto okno in v naključno izbrani sobi zaspala.
Še tako blesteče delo je prazno in nepristno kulturno delo. če ni zraslo iz človeških bolečin in radosti, iz strahu in zmagoslavja, iz molitev in sanj sebi zvestega človeka.
E. KOCBEK
Krivično napram lepi Dolenjski
Minister dobil nezaupnico, ker so prekoračili naložbe — Malo izletnikov gre na ______Dolenjsko	—	Hranilnica	in	potres	na	Belokranjskem
(Poslanci) državnega zbora gredo na počitnice. Posebno važnega to pot niso napravili, saj moramo biti zadovoljni, da zbor sploh deluje. Bolj živahno je delovanje v odsekih in pododsekih. V železniškem pododseku je dobil železniški minister nezaupnico, ker bodo nove železnice stale veliko milijonov več, kakor pa je bilo preračunjeno. Prav žalostno ulogo je pri tem ravnal slovenski poslanec dr. Tavčar. Cehi so bili odločno za to, da se da ministru nezaupnico, in so računali nanj. Baron Sc-hwegel pa je bil proti nezaupnici, in je tudi računal na dr. Tavčarja. Da bi se nobenemu ne zameril, je pri glasovanju oddal bel, prazen listek. Korajža pa taka!
(Naši) izletniki in meščanstvo po Kranjskem hrepeni vedno le po Gorenjski, dočim se na Dolenjsko popolnoma pozablja, kakor da bi ona ničesar prijetnega in zabavnega ne nudila svojim obiskovalcem. Najbolj značilno so to opazuje ob nedeljah in praznikih pri osebnem prometu na državni železnici na Gorenjsko in pri onem na Dolenjsko. Med temi ko so na.pi v o imenovani vsi
vozovi navadno do zadnjega polni odličnega občinstva, izletnikov, vidi se na nasprotni železni-čni progi na Dolenjsko primeroma malo potujočega občinstva. To so razmere, ki so napram naši lepi, vinorodni Dolenjski neopravičene, krivične.
(V a ž n o) za Belokrajino. Dne I. aprila t.l. se otvori v Črnomlju mestna hranilnica, katera je prva enakega imena na Belokranjskem. Ta naprava je v narodnogospodarskem oziru za kmečki stan in sploh za vsacega posestnika na Belokranjskem velikega pomena.
(Šala.) Ribničan je kupoval v Ljubljani klobuk. Ko mu ga klobučar ceni jako visoko, pravi Ribničan: »Kje pa ima klobuk luknje?« Klobučar: »Luknje? Čemu pa bi bile?« Ribničan: »Da bi oni osel, ki da toliko za tak klobuk, vtaknil ušesa skozi nje!« Reče in odide.
(P o t r e s) so,čutili 12. marcija t.l. ob 7. uri 25 minut zvečer v Črnomlju, kije trajal 2 sekundi in se je sunek čutil od zahoda proti vzhodu.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC L aprila 1905)
Vodik: upanje za bodočnost?
Kaj, ko bo zmanjkalo nafte in plina — Premoga je veliko, uporaba pa je ekološko sporna — S soncem in vodikom v svet bodočnosti	_
Dandanes v svetu pokrivajo več kot polovico vseh energetskih potreb predvsem z dvema primarnima energetskima viroma: z na-Ito in zemeljskim plinom. Ker noben ni obnovljiv, je jasno, da bodo zaloge sčasoma izčrpane. Ekonomisti pričakujejo, da bo svetovna proizvodnja nafte in zemeljskega plina začela upadati že v nekaj letih, ker so zaloge že občutno načete. Potreba, da bi našli in se preusmerili na druge energetske vire. je iz dneva v dan očitnejša. Presenetljivo pa je, da jasnih usmeritev, kaj razviti in na čem utemel jiti bodočo energetiko, nimajo izdelanih v nobeni državi. Če v naslednjih sto letih ne bo prišlo do popolne zamenjave sedanjih primarnih energetskih virov z drugimi, potem se človeštvu obeta svetovni energetski mrk.
Tudi če bi odkrili nova velika nahajališča nafte in plina ali izpopolnili tehnologijo črpanja in pridobivanja iz manjvrednih ležišč. bi to energetskega mrka ne odložilo za več kot deset do dvajset let.
Najprej bo začelo primanjkovati nafte, s katero zdaj krijejo 40 odstotkov svetovnih energetskih potreb. Računajo, da bo proizvodnja začela upadati že v naslednjih dvajsetih letih, ko bodo vse znane zaloge prepolovljene. Seveda ob predpostavki, da se potrošnja nafte in plina, ki je vse od naftne krize izrazito varčnejša, ne bo povečala.
Pomanjkanje nafte bo hudo pretreslo ves svet. Prišlo bo do gospodarskega, političnega in nazadnje tudi do vojaškega zaostrovanja in napetosti, ki se bodo prav lahko sproščale tudi v spopadih. Dogodi se lahko, da se bo gospodarski razvoj, gledano v svetovnih razmerah, zaustavil in začel nazadovati, kar bo neposredno dodatno ogrozilo svetovni mir. In vendar o tem — kot je videti — kaj dosti ne premišljujejo.
Nekateri strategi ekonomskih tokov ne vidijo pomanjkanja nafte in plina v tako temni luči. Opti-mističnejši pogledi na energetsko bodočnost sveta jim dajejo predvsem velike zaloge premoga. Res je te energetske surovine ogromno, desetkrat^ več kot nafte in plina skupaj. Že zdaj premog uporabljajo za pridobivanje električne energije v termoelektrarnah, možno pa je tudi razviti tehnologijo pridobivanja umetnih goriv iz premoga. Vendar pa bi morali vložiti zelo veliko denarja v raziskave in nato še v izgradnjo velikih predelovalnic, če naj bi umetno gorivo iz premoga kdaj uspešno zamenjalo kot pogonsko gorivo nafto in njene derivate. Izračunali so, da bi ZDA potrebovale najmanj 20 takih velikih predelovalnic, ta začetni korak pa bi jih stal nič manj kot milijardo dolarjev. Očitno je, da bi tolikšen odliv sredstev prizadel vlaganja v ostale panoge.
Skoki čez plot kaznivi?
Pobegi iz zakonskega jarma skrbijo Kitajce
Na skoke čez plot iz zakonskega jarma gledajo v različnih kulturah po svetu zelo različno; ponekod takšni izleti na sosedovo njivo niso nič posebnega, drugod zakonsko nezvestobo ostro kaznujejo. Odkar je Kitajska bolj odprta svetu, vemo, da tudi njih boli glava zaradi zakonolomstva. Agencija Xin-hua je pred kratkim sporočila, da je Vsekitajska ženska zveza poslala predlog, da bi v kitajski kazenski zakonik vpisali vmešavanje tretje osebe v zakonsko skupnost kot kaznivo dejanje.
Ljubezenski trikotnik, se pravi »vmešavanje tretje osebe v zakon«, po mnenju zavednih Kitajk zbuja resno zaskrbljenost. Podatki govore, daje nezvestobe čedalje več in da razdira preveč zakonov. V lanskem letu je bilo za četrtino vseh razvezanih zakonov poglavitni razlog prav omenjeno »vmešavanje«. Tudi letos ne kaže najboljše. Od sto zakonov, ki sojih razvezali v Pekingu februarja letos, jih je bilo 20 razvezanih zaradi vmešavanja tretjega človeka v sožitje dveh.
Kdo je tisti, ki se vmešava, ali je med njimi več moških ali žensk, pa lahko sodimo po tem, da je za uvedbo kazni zoper zakonsko zvestobo ženska zveza.
Resen in iz dneva v dan očitnejši pomislek proti široki uporabi premoga_ imajo strokovnjaki za okolje. Že /daj močno zastrupljamo ozračje z i/gorevaninami, potem bi po povečanju števila termoelektrarn in ob izgradnji predelovalnic premoga onesnaževanje postalo zares strašno. Kakšne posledice bi prelvod na takšne energetske vire povzročil na okolje. človeka in življenje sploh, ni mogoče predvideti, a podoba je. po sedanjih izkušnjah sodeč, zelo zelo temna.
Druga možnost zamenjave za nafto in plin so biološka goriva, kot sta metan in lesni špirit. Toda tudi tu so resne ovire. Predvsem ni dovolj svetovnih zalog lesa za dodatno izsekavanje gozdov v ta namen. Nasajanje novih velikih gozdnih površin pa iudi ni rešitev, saj človeštvo že stiska pomanjkanje plodne zemlje za pridelovanje nič manj potrebne hrane, ki je v velikem delu sveta že zdaj primanjkuje in je bo še bolj. če se bo velika svetovna družina tako naglo večala.
Kaj torej? Po kateri poti kreniti, da se človeštvo izogne hudi energetski krizi in hkrati ohrani neuničeno okolje?
Luther W. Skelton. univerzitetni profesor za študije okolja, predlaga uvajanje alternativne energije, ki ne temelji na ogljiku kot nafta, premog in plin. Rešitev vidi v sklopu jedrske, sončne in hidrogenske energije. V transportu in ogrevanju bi morali preiti na elektriko, kar bi uspešno zamenjalo plin in nafto. Dovolj električne energije pa naj bi pridobili predvsem z jedrskimi in sončnimi elektrarnami.
Se boljša in trajnejša rešitev, ki bi bila ekološko čistejša (brez nevarnih jedrskih odpadkov), pa bi bila, če bi človeštvo začelo izkoriščati neizmerne zaloge vodika. Vodik je primeren kot pogonsko gorivo in kot kurivo v posebnih izgorevalnih celicah za proizvajanje elektrike in ogrevanje. Shranjevali in prevažali bi ga utekočinjenega, lahko pa tudi v mešanici kovin in vodika, tako imenovanem vodikovem prahu.
Lepo je slišati in enostavno '1 deti. Pa ni ne eno ne drugo, saj> na tej poti veliko težav. NajpreJlc seveda vprašanje, kje dobiti gijo za pridobivanje oziroma' očanje vodika iz vode. Protes" Skelton predlaga elektriko, k'
rab"
ko'
jo dobili na čist način: z upo'
obnovljivih energetskih virov
so sonce, veter, voda, rt101? ■
tokovi in plimovanje. Še PosCv;
slednje je videti obetavno. M<>rs j • ■	moc
valov in plimovanja v
elektriko.
so.ekološko čiste in so hkrati" samem viru vodika, se pravi vp". Toda izpopolnitev tehnologij"1 izgradnja teh naprav bi bila padanjih računih predraga. Dan" našnji se ne splača. Samb <-c “V*
pocenila, bi svetovni razvoj
lahko
krenil v to smer, ki jo že imcnujcJ vodikovo dobo, podobno. * poznamo kameno, bakreno,Zl ez.no in atomsko dobo. ..
Spremembe bi bile zares vel' 'j saj vsak velik tehnološki preob prinese globalne družbene sPrt membe.
Profesor Skelton nakazuje
en"
od možnih poti za družbo Pr^°t nosti. Lahko da so še druge. ua bodo odprle nove. zdaj še " slutene. Toda ta hip moramo is* ti drugo pot naprej. Zdajšnja" vodi v izropan, zasmrajen in za-rupljen svet!	^
(Vir: Economic Impa'
iact)
Človek se uveljavi .v prcnUiČ vanjent težav.
T. GAUTlrf
Svet je na en sam velik '"'J'" jm šega teka. veliko jabolko, j’1’1 steklenica, velika dojka, mi Pa samo. kar naprej pričakujem<>• Jz amo — in smo vedno -n razočarani.
E
Vse ljubo odide od nas. .. SUI.I.Y—PRUDUO
Razum odpira vrata ntodr toda najbolj žive modrosti n
k
razumu.
M
f. M AKTER!
Računalniška obdelava prstnih odtisov — Elektron1' ka v službi pravici — So možne zlorabe?
Slavnemu detektivu Sherlocku Holmesu sta zadoščala povečevalno steklo in bister um, da seje uspešno loteval tudi najbolj zapletenih kriminalnih zadev. Nič manj slaven inšpektor Maigret je k temu dodal še izostren občutek za psihologijo storilca. Njihovi nasledniki, ki se spopadajo z resničnimi problemi in delujejo v resničnem, ne literarnem svetu, pa se s kriminalom spopadajo že tudi s pomočjo računalnikov. Te elektronske naprave so omogočile kriminologom izredno hitro iskanje identitete in aretacij kriminalcev, kar vse je prej potekalo dosti bolj počasi.
Že primerjanje prstnih odtisov, ki je eno najmočnejših orožij za iskanje storilcev, je potekalo zelo počasi in dostikrat je storilec skrbno zabrisal vse sledove za seboj, preden so ga odkrili, tako
potem strokovnjak še Pose^ skrbno pregleda, da dobi PraVf,’,,(
Prihranjeni so dnevi.
ne ure.
mar''*
Praktična uporaba sistema
seJc
izkazala za izjemno dobro. V S Franciscusos pomočjojapons jj ga računalniškega sistema usp^ identificirati več kot stokrat storilcev kot poprej. Napravo ^ orabljajo od lanskega februafl ^ so uspešno identificirali PrtS0 1.000 kriminalcev, medtem k°
jih poprej po 70 na leto.
Seveda ni možno priti
tel1
tak"
pomembnih podatkov kar ,j Izkazalo seje, da bi bil boj P y kriminalu dostikrat mnogo -uspešen, če bi policaji že na te^( lahko dobili prave podatke- ^
je, denimo, lastništvo avtomO j
podatek, ali je ukraden, kjes ^ ukradli in kdaj, kar vse ornog ■. hitro izsleditev nevarnih kr ' nalcev. Tudi to je mogoče uT.n\i računalnikom. V Veliki Brit .( preskušajo sistem, ki P°verertii
kriminologa ali policaja natp^k" /eZe
iskalec informacije lahko vkU"^
z računalniškim središčem- Pfl telefona ali radijske z.vez"
Računalniški terminal v policijskem avtomobilu omogoča hiter in natančen dostop do pomembnih informacij, ki so včasih bistvenega pomena za pravilno ravnanje.
da ga niso mogli aretirati. Zdaj tokijsko podjetje NEC izdeluje samodejni odčitovalec prstnih odtisov, ki preveri 650 prstnih odtisov v kartoteki z dobljenim v eni sami sekundi. Tako v nekaj minutaj preverijo vso kartoteko, računalnik pa izdvoji nekaj najbolj podobnih odtisov, ki jih
računalniški sistem in hitro - „ iskani podatek. Za takšne k, vezave skrbijo posebne nap' .g, ki prevajajo človeški glas v V nalniško govorico, nakar 0 hj(r" va sporočenih podatkov }. steče. Vsak kolikor toliko aP3|j vičen sum se hitro ali Poir>nlfP zavrne, kar omogoči delavce’ ^ terenu, da ne tipljejo v pra marveč zadevajo v polno. ,j, Za kriminalce so to slabe u. Res pa je, da se tudi pošteni vljani boje računalnikov v* p,-policije, čeprav naj bi Pra'0sti njihovi zaslugi imeli manjs'"1 „ Proti zlorabam se je rn.0C|C' boriti. Kot trdijo načrtovale'
"" t*
ma, je mogoče kodirati gkj*
Ra1
tistih, ki iščejo informacijo- c nalnik razvozjja glas in samo- i pravi, sproži nadaljnji p°sl sicer pa se zagrne v molk. „ Takšna zaščita je že nekaj- ^ dar pa še vedno premalo- ^ ezadnje se tudi za avtorizira^ glasovi lahko skriva P°kv p<r nost. Pred takšno notranjo^, kvarjenostjo pa so odpoveda di drugačni sistemi.
nagrada v krško
hn^^A LOVŠE iz Podgore si I neN večernih uric lahko krajša-^s humorjem Tonija Gašperiča, fanim v knjigi z naslovom umoreske«. Knjigo je dobila za pr*a ’ ker je rešda »ašo na-, ? o križanko. Obilo sproščene Cbave ji želimo ob branju!
*** današnjo križanko in aJa Peljite najkasneje do 12. niti na ,nasl°v:‘Uredništvo Dole-e8a lista, Germova 3, 68000 mesto, s pripisom KRIŽAN-
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
Okus govorj o značaju, značaj usoda.
.	G. F. WILL
calastno trp!jenje je kakor zr-, v katerem spozna človek dol ■ drugih- Kdor ni trpe/ ,n'i’ ostane otrok in ni videl ZnlJenja.
N	I. CANKAR
ekaj skrbi, bolečin in težav ^Potrebnih vsakemu človeku.
Ja brez balasta je nestabilna n drži smeri.
SCHOPENHAUER
SUROVINA
ZA
ČOKOLADO
USTANOVA.
ZAVOD
SIROMAK
ORIENT. PRAŠEK ZA LASE/ PISAR
VRSTA
SIRA
PEVKA
NOVAKOVIČ
POMIJE
AFR.
ANTILOPA
STIL
OSMIJ
CIRILSKA
CRKA/
KOPNA
ZEMLJA
ALKO-
HOLIČNI
BOLNIK
TROPSKO
DREVO
GR. OTOK I0RIG.I
PRAPODOBA
/INFARKT
GL. M. GRČIJE
AM.
GLODALEC
(KRZNO)
POVRS.
MERA/
R0CN0
ORODJE
LASTNIK
KAVARNE
STOJALO/ EVR. SKUPNOST ZA ATOM. ENER.
GREDINA/
KUHAR
LOVRO
GROBO
DOMAČE
SUKNO
VENTURA
LINO
SLOG/
RIBJA
KOSCICA
GREDA.
OGON
OL
POSUSEN
ŽIVALSKI
MEHUR/
ANTIČNA
DONAVA
PRITOK
ILMEN-
SKEGA
JEZERA
Z. IME
VINO IZ HALOZ
OTOK V SRED. DAL MACUI/ SONDA
PRITOK VISLE/ MEDN. BEGUNSKA)  OBL.
KONICA
SAMOUPR.
INTERESNA
SKUPNOST
SPIS
JaPonce je obsedlo razvrščanje ljudi po krvnih skupinah — Izbira zakonskega partnerja, zaposlenih po A, B, AB, O — Sleparija_________________________________
K i
Slob iVe *(akšne vse so pobude in skuš° m°tivi, da ljudje po-san,aj0vso pestrost značajev po-prej Z|l?lkov strniti v pregled nješe dalfi	najstarejšimi	pre-
ra2tj !,so astrološki, ki so ljudi nebe	v*311101'*1	rojstva na
ča; Sn? znamenja zodiaka, znašate ^ odvisen od tega, pod p0, lrn znamenjem se je znašel črta]irTl,e|Zri'k. Podobno naj bi v lasn h i °L>liki glave, vrtincih tjih	';n’n 'n podobnih zuna-
kdo Znarnenjth ugotavljali, kam vSa sPada, kakšen je. Seveda so na ? Predalčkanja neznanstve-dan j Prav zelo priljubljena še pr anašnji. K starim veščinam ske	avanJa značaja in življenj-
je u,s°de iz zunanjih znamenj se »zn„ -I Pridružila še japonska nstvena« tipizacija ljudi.
Se 0 'okalih in uličnih vogalih so drQK°«av'*‘ avtomati, ki za nekaj ideai'Za Povedo, kakšen naj bi bil g|ejen Partner za posameznika prj e na njegovo krvno skupino.
P°die^fcnju se v nekaterih pin^etPh zanimajo za krvno skuti^ Pfosilcev, na nekatere za-nib yabij0 ljudi po njihovih krv-grej uPinah, v veleblagovnicah o2n ° dobro v prodajo majice z Ogl ,ba|ni krvnih skupin, v malih Žepj. Je tudi zaslediti vse od rarnih Ponudb do iskanja hono-krvn ^e*avcev glede na njihovo So n° lupino. Skratka. Japonci
ponore|j za A, AB, B in 0.
^Jjovi slepci
eWsmeriost kot resen ^jjžbeni problem
■*°Tiath neverjetno se slišijo trditve knjigj Kozola, ki je v svoji razgL | “Nepismena Amerika« piso, grozljive podatke o ne-drj(av-nosti v tej najbolj razviti raslig,1 !Veta- Najmanj tretjina od-aij na Američanov je nepismenih saj Samem robu nepismenosti, telef0So sposobni pobrskati po jo 0 lskem imeniku, ne razume-spoj^rZorilnih napisov in niso nav0j-,ni Prebrati najosnovnejših OiezniL ’ H' so natisnjena ob posa-tttia , 'zdelkih. Nepismenost Pos|ejeveda tudi težke politične Ptebiv^’ saJ se tretjina odraslega %ok7,Va ne more vključiti v hiiw; rat'^ni proces in izmenjavo
Ne V,isku'
n 0 v n a * ^rn en os, seSa tudi na os-dje, |^. 1lvljenjska področja. Lju-nei?0.1 spadajo v popolnoma
a|j ra&no tretjino, imajo teža-Jetreb-U sP'ob n'so kos nalogi, ko ti dr ^.’ denimo, v trgovini prešte-H v • '*■ Poiskati določen oddeli Javnih ustanovah itd.
b°leze'Srnenost -ie resna družbena rathouj S?j so nepismeni trik-daiijp„ darjeni: izključeni so iz se-
l?r'J,e8a drUŽh,.n.o., „r„n,., c
So res ljudje s krvno skupino 0 samozavestni, odločni, vešči govorjenja, tisti z A marljivi in z občutkom za drobnarije, oni z B ustvarjalni individualisti ter oni z AB pragmatični in družabni? Znanost pravi, da ne. Tošitaka Nomi pa, da.
Nomi je pred letom dni izdal knjigo »Nasveti o tem, kako dobro združevati krvne skupine«, ki je čez noč postala uspešnica in je glavni krivec za sedanjo norijo. Japonec trdi, da je raziskal primere 100.000 ljudi in ugotavljal povezavo med njihovo krvno skupino in osebnostnimi
Ulični avtomat, ki za nekaj drobiža pove, kdo je najboljši sodrug glede na krvno skupino. Nova japonska norija.
črtami. Pri tem je odkril, kot piše, skrivnost japonske uspešnosti, ki da je ni v organizaciji in občutku odgovornosti in za skupnost, marveč v dobri krvi. Skoraj polovica Japoncev ima kri skupine A, ta pa je značilna za vljudne, zadržane in redu privržene ljudi, ki ljubijo natančnost, spoštujejo pravila in običaje, so pa lahko sumničavi, hladni in živčni.
To ni bila prva Nomijeva knjiga. Prej jih je napisal že 34, vendar pa je bila prva, ki sojo ljudje začeli brati in ki je doživela takojšen velik uspeh. Splošen odziv na No-mijeve podmene pa je presegel vsa pričakovanja.
»Razvrščanje osebnosti po krvnih skupinah je zgolj sleparija z znanstvenim videzom,« pravi psiholog Masao Ohmura. »Veliko članov japonskega parlamenta pripada skupini 0, a veliko, kriminalcev tudi. To je nesmisel!«
Tudi japonski zdravstveni strokovnjaki gledajo z dvomom na Nomijeve teorije. Dejansko je krvnih skupin 240, 60 je klasilici-ranih, poglavitne štiri pa so zares široko okvirne. In tudi med živalmi je mogoče najti nekaj podobnega.
A glas razuma je brez veljave. Ve se, da so kritiki zgolj oblas-tiželjni, otročji in prepirljivi posamezniki iz skupine 0.
MiM
(Vir: Newsweek)
Jožef Stefan
150-letnica rojstva velikega znanstvenika
Prejšnji mesec smo praznovali 150-letnico rojstva svetovno znanega Slovenca Jožefa Stefana, po katerem se imenuje tudi osrednja slovenska raziskovalno znanstvena ustanova. Ob te; priložnosti je avtrijskji pošta, ki tudi sicer redno spremlja pomembne obletnice, izdala znamko za šest šilingov, posvečeno temu znanstveniku. Avstrijsci ga štejejo za svojega, saj je živel v času habsburške monarhije. Mi, vsaj po znamkah sodeč, ne: ni znano, ali bo v Jugoslaviji izšla kakšna znamka v počastitev te obletnice.
Poglejmo, kaj o Jožefu Stefanu pravi mala (samo to imamo v slovenščini) splošna enciklopedija.
Rodil se je 1835. na Koroškem, umrl leta I893. Bil je profesor in rektor na univerzi na Dunaju, član slovite akademije v Uppsali, dopisni član akademije v Muench-nu in Wuerzburgu. Kot uspešen teoretik in eksperimentator se je uveljavil v elektrotehniki, a tudi na drugih področjih fizike. Odkril je po njem imenovani zakon o toplotnem sevanju in na osnovi tega zakona izračunal temperaturo na površini Sonca. Pripomogel je, da seje širše uveljavila Maxwello-va teorija.
Omenimo še zanimivo, manj poznano dejstvo, da je bil znani strokovnjak tudi pesnik in navdušen glasbenik ter pevec.
SOP Krško tozd IKON Kostanjevica na Krki, Krška cesta 6, 68311 Kostanjevica na Krki,
razpisuje javno lipitacijo
za prodajo osnovnih sredstev
1. viličar IDOS 2,5 T letnik 1973 — v voznem stanju. Začetna cena je 250.000,00 din.
2. telefonska centrala Iskra Tip Epabx 16 — v uporabi je bila leto dni. Začetna cena je 400.000,00 din.
3. telefon s hišno centralo, 6 kos — začetna cena za 1 kos je 980,00 din.
4. telefon brez hišne centrale, 1 kos — začetna cena je 400,00 din.
Javna licitacija bo v petek, 12. 04. 1985, ob 14.00 uri v prostorih TOZD IKON Kostanjevica na Krki.
Ogled je možen dve uri pred pričetkom licitacije od 12.00 ure dalje.
Pri ogledu morajo zainteresirani kupci plačati 10% varščine od začetne cene;
Kupec plača na doseženo — izklicno ceno še prometni davek.
Licitacija bo po sistemu »videno — kupljeno«.
225/14-85
Delavski svet delovne organizacije SGP Pionir Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge
— direktorja Delovne skupnosti družbeni standard
Za direktorja Delovne skupnosti družbeni standard je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo komercialne, organizacijske, pravne ali sorodne usmeritve ter 5 ali 7 let delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja delovnega procesa,
— da ima srednjo izobrazbo ekonomske ali gostinske usmeritve ter 9 let delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja delovnega procesa,
— da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Kandidat bo sprejet na opravljanje delovnih nalog in opravil direktorja Delovne skupnosti družbeni standard za 4 leta.
Kandidati naj prilože vlogi ustrezna dokazila o izobrazbi in opis dosedanjega dela v 8 dneh po objavi, in sicer v zapečateni ovojnici z oznako »za razpisno komisijo DS družbeni standard« in na naslov: SGP Pionir Novo mesto, Kettejev drevored 37 (kadrovski oddelek). Kandidate bomo o razpisu obvestili v 30 dneh od dneva zaključka razpisa.
SGP Pionir — Interna banka razpisuje prosta dela in naloge
— referent devizne operative
Pogoj za sprejem je končana ekonomska srednja šola in najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju deviznega poslovanja.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in pogojem poskusnega dela.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: SGP Pionir, Kettejev drevored 37, Novo mesto (kadrovski oddelek).
217/13-85
rat n>
a<n0
RraJ^sa Uružbenega vrenja, kot se divjh V rJajraztičnejših pisnih grafih rezani so od zgodovin-■ J’ k' lahko pomagajo .e0i etl Sedanjost, in onemogo-'nte,. 0 pri izražanju svojih jetije v pisni obliki, ki je v sejo^ svetu še vedno prevladu-
brilgimi besedami, odrezani
oj
Pisav
e> ljudje postajajo butasti.
To je
jedro začaranega kroga pri urejanju neskladnih zakonov. Naši zdravljenci ga uspešno sekajo, ko se skupaj trudijo pri teku, pri gospodinjskih delih, na številnih pohodih v naravo, pri pogovoru, ob branju lepih knjig... In uspe jim. Pri paru, ki mu ne bo uspelo vzvaloviti na skupni valovni dolžini zakonske ljubezni in spolnega občevanja, tudi trajne treznosti ne bo.
Torek, 9. 3. 1982
Z današnjim sestankom uspešno končujeta intenzivni del družinskega urejanja v torkovi terapevtski skupini. O tem piše žena takole:
»Skupino ljudi, med katere zahajam vsak torek, doživljam kot prijatelje in dobre znance. Včasih kdo od njih reče: ,Dobro, da so možje pili, da smo se našli! Res je bil to drag pogoj, ampak kakorkoli že, našli smo se, zaradi načina delovanja v skupini pa smo postali prijatelji. V skupini je treba vsakega poslušati, imeti svoje mmenje in ga glasno povedati. Na ta način smo se naučili govoriti odkrito in naravnost. Tudi upamo si, kar sicer v življenju ni praksa. Kdor se med nami prvikrat pojavi, misli, da smo nesramni in grobi, ker ne govorimo v rokavicah. Vendar kmalu spozna,, da se je motil.
Mnogo bolj pošteno in lepo se mi zdi, če kdo pokaže na madež, ki je na meni, in reče: »Tukaj je, verjetno ga nisi opazila, očisti se!« Kdo drug pa bi to raje povedal za mojim hrbtom drugemu in tretjemu: »Poglej jo, kakšna je, pa sama sebe ne vidi!« In bi se mi posmehovali. Kdo je potem moj prijatelj?
Madežev, ki sem jih simbolično navedla, imamo gotovo vsi dovolj na sebi, vidnih in nevidnih. In ker imamo ljudje oči in ušesa zato, da vidimo in poslušamo druge, sebe mnogokrat ne vidimo in ne slišimo. Tako lahko v skupini opazujemo in poslušamo drug drugega in potem slišimo odkrito
mnenje o sebi. Prej ali slej se ovemo, kaj moramo storiti.
Med te ljudi rada zahajam. Všeč so mi, ker se vsakdo bojuje po svoje in nič ne jadikuje nad drugimi in nad razmerami.« *
Iz terapevtske skupine odhajata Gabrova v klub zdravljenih alkoholikov Kolodvor, ki ima sestanke vsakih štirinajst dni v naši ambulanti ob ponedeljkih zvečer od pol osmih do desetih. V njem so že njuni prijatelji, ki so končali skupino pred njima: Hrastovi, Mizarjevi, Rožančevi. Navadno vsako družino takoj, ko se vključi v zdravljenje, napotimo tudi v klub zdravljenih alkoholikov, Gabrovih pa nismo zaradi oddaljenosti (nad 50 km), ker zvečer sploh ne bi imela zveze za domov. Sedaj pa ne bosta imela težav. Že dobro leto se vozita z lastnim avtom. Tudi nakup avta je bil pri njiju sad urejanjaalkoholizma;dotlej ga niso imeli.
Listam po kupu njunih dnevnikov, tednikov, utrinkov in razmišljanj ob prebranih knjigah, popisih doživetij s planinskih pohodov. Pregledujem evidence skupinskih sestankov, tekov, pohodov. Koliko vsega tega sta opravila v poltretjem letu! Ob vsem tem se človek skoraj mora spremeniti, če le ni preveč otrdel!
Kdo bi rekel: »Preveč je bilo vsega tega! Kako sta zmogla?« Morda je bilo res preveč. Kdo bi znal na vatle zmeriti, koliko je ravno prav truda za to, da se neurejena družina nauči življenjske modrosti, kako bo stalno usklajala svoje odnose in živela zdravo življenje, kako se bo oskrbela z življenjsko radostjo brez omamnega užitka, kako dovolj trdno uspavala in čuvala uspavano odvisnost od alkohola, ko se pa tolikokrat pokaže, da ni bilo preveč, ampak premalo truda; ali da ni bil pravi, ko se zdravljeni alkoholiki celo po več letih treznosti vrnejo v svoj omamni opoj in propadanje. Bolje malo več truda kot premalo! Za
varnost. Saj vse to ni kako kemično zdravilo, ki bi tudi škodilo, ampak so same koristne vsakdanje dejavnosti za telo in duha.
Četrtek, 9. 4.1982
Na terapevtski skupnosti sta povedala svoje glavne življenjske izkušnje in spoznanja. Nad sto zdravljencev in njihovih družinskih članov je z zanimanjem spremljalo njuno sporočilo. Pogovor je pokazal, da sta jih obogatila, bili so jima hvaležni in večina, ki se je oglasila, je ob njunih spoznanjih glasno razmišljala o podobnih zapletih in razpletih pri sebi.
T udi mene sta pretresla in mi dala nova spoznanja. Na koncu sem si zabeležil: govorila sta tekoče, v lepem jeziku, brez treme, jedrnato sta orisala vse glavne dogodke v svojem življenju, ob njih pa globoko doživeto in s pronicljivim spoznanjem bistva razodevala svoja spoznanja. Nobena knjiga mi ne bi dala več, kot mi je ta ura.
Prejšnji mesec sta mi napisala spis Moje doživljanje vsak na osemnajstih velikih straneh. Pisalasta za mojo raziskavo doživljanja, obenem pa kot sklepno nalogo tega obdobja družinskega urejanja. Ta spisa sta vrhunec njunega dosedanjega poglabljanja v očitna dejstva in v skrite vitre njunih življenj in medsebojnega odnosa ter njunega doživljanja v dnu srca ob vsem tem. T a spisa bi gotovo sodila v te moje zapiske, če bi dovoljeval prostor.
Nekaj spoznanj:
Otroštvo oba pomnita v pretežno lepi luči. Pri enem in drugem pa so bile razmere take, da je ostal del osebnosti usodno okrnjen. Miho so vzgojili vzelo pridnega delavca in čutečega človeka, toda brez samozavesti, odločnosti in kritične samozavesti. Tončka pa je kot nezakonska hči ob očimu ter štirih polbratih in polsestrah čutila čustveno sušo in se zatekala v domišljijski svet o veličini lastnega očeta in o idili svojega bodočega zakona. Zapisala je:
POTA
Koga obvešča požarni signal?
Na Dolenjskem še zmeraj vrsta pomanjkljivosti v požarni varnosti — V Novem mestu imamo sistem avtomatskega javljanja požara, a je, žal, brez haska
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Praviloma je prav spomlad tista, ki ob povečanem številu požarov zaradi naše malomarnosti ali neprevidnosti spodbuja k razmišljanju, koliko smo naredili za našo požarno varnost. Navzlic izredno visoki lanski škodi, o čemer smo že pisali, dolenjski požarni inšpektorji še kar naprej ugotavljajo pomanjkljivosti.
čimprej razmislili o tem. da bi alarmni signal avtomatsko prenesli do Zavoda za požarno varnost?
Ena večjih pomanjkljivosti v Trebnjem pa je zagotovo neustrezna liram-
OB MOTORNO KOLO — Neznanec je 27. marca ukradel kolo z motorjem, last Antona Drganca iz Podgore. Vozilo je znamke APN 6-S, rdeče barve, številka motorja pa je 275752. Možje postave za motorjem in tatičem še poizvedujejo.
ŠE EDEN BREZ KOLESA — Brez prevoznega sredstva je 26. marca ostal tudi Martin Jevšek iz Cegelnice. Kolo z motorjem je stalo do prihoda tatu pred zdaj že znamenitim novomeškim lokalom »Kristal«.
KJE JE ORODJE — V noči na 26. marec je neznanec Jožetu Deželami iz Mihovice ukradel komplet ključev in ga oškodoval za okoli 15 tisočakov. Ljubitelja tujega orodja še iščejo.
KOMU SO NAPOTI ŽAROMETI? — V noči na 26. marec je nekdo s tovornjaka, last Avtoprevoza iz Ivančne gorice, ki je stal pred trebanjskim motelom Putnik, ukradel dva žarometa. vredna okoli 50 tisočakov. Še isto noč so s tovornjaka, parkiranega pred Putnikovim motelom, izginile luči. Vozilo je bilo prav tako last Avtoprevoza iz Ivančne gorice. Vrednost svetil ocenjujejo na 25.000 din.
NEKDO JE POTREBOVAL BRU-SILKO — Iz gospodarskega poslopja Janeza Rojca iz Žužemberka je med 16. in 18. marcem izginila električna kotna brusilka znamke Bosch. Lastnik je take ob 30 tisočakov, v tolažbo pa mu ostaja, da so miličniki storilcu že na sledi.
V črnomaljski občini je v sušnih spomladanskih mesecih zaradi požigov trave največ požarov. Za požarno varnost v Črnomlju So pomembne še tri ugotovitve: da v industrijskem delu mesta ni zadostnih količin požarne vode za gašenje, da sodi njihov tozd IM V med požarno najbolj neurejene v občini in da pomeni, še posebej spomladi, hramba komunalnih odpadkov stalno nevarnost za gozdne požare okoli smetišč.
In kako je v Metliki? Če odmislimo nevarnosti, ki prihajajo iz metliške Beti in Metka, je največja nevarnost požara v obratu IMV na Suhorju, kjer so bore malo naredili za varstvo pred požarom. Za Metliko so »značilni« tudi razni gradbeni posegi večjih razsežnosti, ki so bili izvedeni brez gradbenega dovoljenja in brez potrebnih požarno varnostnih ukrepov. Omenimo le preureditev stare šole za prostore družbenopolitičnih organizacij pa skladišče pletiva v DO Beti itd. V samem mestu naj omenimo neurejeno hidrantno omrežje, ki doslej navzlic izdani odločbi še zmeraj ni sanirano.
ODNESEL RADIOKASETOFON IN PRSTAN
NOVO MESTO — Neznanec je 29. marca iz novomeškega samskega doma Pavu Blaževiču ukradel radiokasetofon in ga tako oškodoval za 20
tisočakov, poleg tega je Blažičeve-mu sostanovalcu Čedu Truvunčeviču odnesel poročni prstan, vreden kakih 8 tisočakov. Za storilcem še poizvedujejo.
PO DOLENJSKI DEŽELI
® V ograjenem kokošnjaku Jožeta Klemenčiča iz Trnja je do prejšnjega tedna v miru prebivalo pet kokoši. Njihova edina skrb je bila, da se čimprej zredijo. Očitno pa je njihovo napredovanje opazoval še nekdo in z nočnim posegom prehitel gospodarja.
Štefka Starič iz Cikave je prejšnji teden na vrvi ob stanovanju sušila kavbojke. Hlače pa so bile po volji in meri še nekomu.
Nekdo se je za bližnjo velikonočno pojedino kar dobro zal-
ožil. Iz stanovanja Marije Glavan v Repljah pri Trebnjem je namreč izginilo deset parov suhih klobas, dva kosa suhega mesa, 10 jajc, liter žganja in še 5 stotakov gotovine. Mesnina sedaj verjetno ne bo deležna velikonočnega blagoslova, a ji to ne bo prav nič spremenilo okusa.
r
Prihranil dve (stari) milijardi
Upokojeni sprevodnik razklenil goreči viak
BREG — Sevniška občina je bila na republiški skupnosti požarnega varstva minuli petek uvrščena na vrh po požarni škodi. Pul-mana, potniška vagona brzca, ki sta minulo zimo zgorela blizu te postaje, sta bila namreč vredna 40 milijonov (novih, kajpak) dinarjev, ogenj pa je zahteval tudi človeško žrtev.
Za ta neslavni rekord pa v občini niso krivi, saj seje nesreča sama pripeljala po tirih. Naključje je hotelo, da se je primerila prav tu. Jurij Kosar, upokojeni železniški sprevodnik, ki je hkrati predsednik prostovoljnih gasilcev v tej vasici, ima zasluge, da niso ognjeni zublji pogoltnili še nadaljnjih 20 milijonov dinarjev.
»Stanujem v Šentjurju na Polju, torej ob progi. Ko sem videl, kaj se dogaja, sem bil tisto izjemno mrzlo noč takoj tam. Videl sem. da bo zgorela tudi čuvajnica, če stroj, ki je bil takrat še priklopljen, vlaka ne bo potegnil malo dlje. Zagrabil sem enega od gasilnih aparatov, da bi se prebil do tretjega vnemajočega se vagona. Žal je bil aparat prazen. Pot'so mi zavarovali sevniški gasilci. Odklopil sem ta vagon, nato pa poprosil ljudi, da smo vagon na roke odrinili stran od ostalih dveh,« opisuje dogodek, kot bi vse bilo včeraj.
železje zdržalo vsaj še toliko, da so vagone kasneje lahko vlekli po tirih. Železniški tozd iz Zidanega mosta se je čutil dolžnega, da svojega upokojenca za ta podvig nagradi. Imeli so nekaj težav, ker ne premorejo fonda za take priložnosti, a so mu naposled le izplačali star milijon.
Skromni Kosar seveda ne govori o tem, kako je železnici in vsej skupnosti prihranil nadaljnji dve milijardi, pove le da to zanj ni bil * prvi poseg. Ko je bil pri gradnji udarniške proge Šamac — Sarajevo, je pri Sremski Mitroviči ogenj zajel ves vlak. vseh deset vagonov. In Kosar seje takrat naučil, kako najuspešneje rešuješ vagone. Pač tako, da jih razkleneš.
A.ŽELEZNIK
N
Kosar je zatem vztrajal, da se gasilci spopadejo z ognjem, čeprav je bil boj brezupen. In vendar je
Jurij Kosar: »Najbolj žalosten sem bil na koncu, ko so miličniki in gasilci v enem od v agonov našli žensko truplo, in sedaj, ko slišim, kolikšna je škoda.«
»PREBLIZU ROBA CESTE j Josip Pokos iz Svibovca se je 28. ma^ca peljal s tovornjakom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri vasi Skopice je z vozilom zapeljal preblizu desnega roba ceste, tako daje zapeljal na neutrjeno bankino, ki seje pod težo
Med številnimi napakami v Novem mestu omenimo le eno: veliko število objektov v občini je opremljenih s sistemom avtomatskega javljanja požara. a brez stalno zasedenega delovnega mesta. Tako se signal sicer prenaša do centrale, a ker le-ta ni pod nadzorom, je sistem brez vrednosti in haska. Morda ne bi bilo narobe, da bi
# Na Dolenjskem je poglavje zase slabo organizirana dimnikarska služba, kar velja še posebej za oddaljene kraje in čas, ko je čiščenje dimovodnih in kurilnih naprav najbolj potrebno. Prav tako pa dimnikarji praviloma ne opozarjajo uporabnikov na morebitne napake na napravah, kar zna biti za požar še kako usodno.
UMRL MED GAŠENJEM
POŽARA
STARA LIPA PRI ČRNOMLJU — V ponedeljek. 1. aprila, je prišlo v vinogradu 78-letnega Boštjana Rogine iz Stare Lipe do hude nezgode. Rogina je v ponedeljek obrezoval trte, odpadke pa nato zažgal. Zaradi vetra sejeogenj hitro razširil po parceli, kjer je raslo precej suhe trave. Rogina je hotel ogenj pogasiti, vendar so ga med gašenjem pod vinogradom zajeli zublji in je zaradi močnega dima povsem omagal. Rogina, na katerem je zgorela vsa obleka, je bil takoj mrtev, požar pa je naredil škode za 50 tisočakov.
ba tekočega naftnega plina za potrebe gospodinjstev. Še najhuje je v Puščavi.
B. B.
V požaru za najmanj milijon dinarjev škode
Vzrok pogubnega ognja na kozolcu Alojza Zore-tiča še raziskujejo
DOLNJE VRHPOLJE — Vzrok požara, ki je 25. marca popolnoma uničil Kozolec 48-letnega Alojza Zoretiča iz Dolnjega Vrhpolja, zaenkrat še ni znan, zato pa je vsaj približno znana škoda, ki jo je ogenj povzročil.
Po ocenah bi je naj bilo najmanj za milijon dinarjev.
TUDI PODČASTNICE
SEVNICA — Na občnem zboru občinske gasilske zveze minuli petek so med drugim podelili spričevala šole za podčastnike. Številna društva v občini so dobila pomemben kader, kar enajst med njimi je tovarišic. Podelili so tudi priznanja za lansko občihsko pionirsko tekmovanje, na katerem je nastopilo kar 23 ek;p. Pri starejših pionirjih in pionirkah so bili najboljši gasilci iz Loke pri Zidanem mostu.
Ogenj se jepojavil okoli 14. ure, najprej v sredini kozolca, velikega 11 krat 6 metrov. Požar seje bliskovito razširil na celoten objekt in ga popolnoma uničil. Poleg kozolca je zgorelo še 3 tone sena. 700 kilogramov koruze, slamoreznica, deset vreč apna. prav toliko cementa, vprežnesani, 2kubika smrekovih ter trije kubiki hrastovih desk. Ogenj so gasili gasilci iz Šentjerneja, Grobelj, Dolnje Stare vasi in novomeškega Zavoda za požarno varnost.
Z avtom v deročo Krko
Pogrešanega Jožeta Papeža iz Velikega Lipja še iščejo — Šiška in Muhič hudo poškodovana
SOTESKA — V soboto okoli 18. ure zvečer je prišlo na cesti med Dvorom in Stražo pri Soteski do hude prometne nezgode.
22-letni Florijan Šiška iz Žužemberka se je s še dvema sopotnikoma peljal v svojem osebnem avtu bugi 1.200 po cesti proti Soteski. Tam je v blagem desnem ovinku zapeljal na levo na neutrjeno bankino in pri tem zadel
IZGINJAJO ŠPORTNA KOLESA
PUŠČAVA. NOVO MESTO — Prejšnji teden je neznanec iz kleti stanovanjske hiše Jožeta Mikca iz Puščave ukradel športno kolo z 10 prestavami, vredno okoli 30 tisočakov. Približno v istem času pa se je nekaj podobnega dogajalo v Novem mestu. Iz kolesarnice v Ragovski ulici sta izginili dve kolesi, dirkalno, last Nika Goloba, in kolo ponv. last Pavla Kovača. Vozili sta vredni preko 50 tisočakov. Za storilci teče temeljita akcija.
kamnito ograjo. Kakih 12 metrov jez avtom drsel ob ograji, nato pa je vozilo zletelo čez sedemmetrski nasip, se v zraku obrnilo in padlo v Krko. Med prevračanjem sta voznik in sopotnik, 22-letni Jure Muhič iz Žužemberka, padla iz avtomobila, medtem ko sopotnika na zadnjem sedežu. 22-letnega Jožeta Papeža iz Velikega Lipja. še pogrešajo.
Vozilo so že potegnili iz vode, vendar Papeža v njem ni bilo. Zaradi narasle in deroče Krke je iskanje pogrešanega zelo otežkočeno. Šiška in Muhič sta se v nesreči hudo poškodovala in se zdravita v novomeški bolnišnici.
VLOMIL V IZLOŽBENO OKNO
NOVO MESTO — V noči na 29. marec je neznanec vlomil v izložbeno okno prodajalne »Okras« v Novem mestu. Iz izložbe so izginili moški ročni uri, kristalni kozarec in skodelica iz_ porcelana. Vrednost ukradenih predmetov ocenjujejo na več kot 20 tisočakov. Predrznega vlomilca možje postave šč iščejo.
Mrtev obležal pod podrto smreko
Smrtna nezgoda v gozdu pri Škocjanu
tovornjaka udrla. Vozilo s priklopnikom sc je prevrnilo, škodo pa so ocenili na 500 dinarjev.
Našli motorno kolo — v
soboto so na Trški gori našli motorno kolo. ki je nekaj dni prej izginilo Antonu Drgancu iz Podgore.
ŠKOCJAN — V soboto okoli 14. ure je prišlo v gozdu blizu Škocjana do smrtne delovne nezgode, v kateri je umrl 64-letni Jože Krašna iz Škocjana.
Njegov sin je v tistem času podiral smreko, z njo pa hotel podreti še drugo, ki seje zataknila v veje hrastja. Ko jo je sprostil, je njena veja zbila očeta in ga tako hudo poškodovala, da je ranam podlegel na mestu nesreče. Vrh smreke je poškodoval tudi 24-letnega Bojana Kirarja iz Zavinka. ki je pomagal pri podiranju.
Smrtna nezgoda med spravilom lesa
Pod traktorjem je obležal 16-letni Janez Zupančič iz Igelnika
STUDENEC PRI VELIKI LOKI — 26. marca okoli 16.30 je prišlo v gozdu pri Studencu do smrtne delovne nezgode, v kateri je umrl 16-letni Janez Zupančič iz Iglenika pri Veliki Loki.
Zupančič je skupaj s 33-letnim Francem Ribičem, prav tako iz Iglenika, s traktorjem vlekel posekana drevesa iz gozda. Med opravilom se je lotil tudi že posekanega drevesa, ki pa se je zagozdilo v druge krošnje, in ga hotel spraviti na tla. Pri tem si je pomagal tako. da je bukev pripel za traktor in vozilo premaknil. Tedaj je pričelo drevo drseti po pobočju, odripilo je traktor, da seje prevrnil in pod seboj pokopal Zupančiča. Zaradi hudih poškodb po glavi je bil fant umrl na kraju samem.
OTROK ZANETIL POŽAR
ROSALNICF. — Prejšnji torek. 26. marca, je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Staneta Kočevarja v Rosalnicah. Ogenj je upepelil 2.000 kilogramov slame in 1.000 kosov strešne opeke. Kot se je pokazalo, je požar, ki je povzročil za prek 600.000 din škode, zanetil 4-lctni sin.
Skupščina občine Krško
razpisuje
po sklepu izvršnega sveta
javno licitacijo,
ki bo v sejni sobi »D« skupščine občine Krško dne 11.4. 1985 ob 9.00 uri za
— terensko vozilo UAZ, tip 469 B, letnik 1977, prevoženih cca. 70.000 km: izklicna cena 150.000 din (vozen)!
— osebno vozilo škoda 100 standard, letnik 1976, prevoženih cca. 45.000 km, izklicna cena 120.000 din (vozen).
Pred licitacijo je obvezen 10% polog od izklicne cene, predstavniki družbenih pravnih oseb pa so dolžni predložiti tudi pooblastilo za licitiranje. Prometni davek plača kupec.
Kupci si vozili lahko ogledajo eno uro pred pričetkom licitacije na parkirnem prostoru SO Krško. Vozili se prodajata po sistemu »ogledano-kupljeno«.
Podrobnejše informacije po telefonu (068) 71-711 int. 27, vsak dan med 8. in 14. uro.	234/14'^
Mercator KZ Krka Novo mesto TOZD Oskrba n.sub.o.
objavlja
javno licitacijo
rabljenih tovornih motornih vozil dne8.4.1985 ob 10. uri na dvorišču hotela »Kandija«, Zagrebška 2:
1. tovorno motorno vozilo TAM 5500 živinski
2. tovorno motorno vozilo TAM 5500 hladilnik Izklicna cena vsakega vozila je 200.000 din.
Ogled vozil je možen isti dan od 8. ure dalje, ko je potrebno položiti varščino v višini 10%.
233/14-85
SŠGT Novo mesto
razpisuje
javno licitacijo,
ki bo dne 13.4.1985 ob 8. uri na Glavnem trgu 30:
— kombi Zastava 435, letnik 1980, din 65.000,00
— ter nekaj iztrošene gostinske in druge opreme. Možnost ogleda bo eno uro pred licitacijo.
V prodajnih cenah je že vključen PD razen pri osebnem avtomobilu.
230/14-85
Avto-moto društvo Novo mesto
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo osebnih avtomobilov	.
2 kom. Z 750, letnik 19®1'
Licitacija bo 8. 4. 1985 ojj 15. uri na Ljubljanski ce» 8/b.	.	,
Interesenti morajo predi'0
tacijo položiti 10% varšči^ 241/14-85
KI
Ilc
Ar
bič
*r
Sk.
Ko
I
Novoles, lesni kombinat
Novo mesto-Straža, n.sol.o.
tozd Tovarna drobnega pohištva, Straža
Delavski svet TOZD TDP
razpisuje
prosta dela in naloge
1. vodje splošnega oddelka
pod naslednjimi pogoji:
— višja šola pravne, upravne ali druge ustrezne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
2. vodja proizvodnje skladiščenja in sušenja
pod naslednjimi pogoji:
— višja šola lesne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
vodja proizvodnje lakirnice
— pod enakimi pogoji kot veljajo za vodjo proizvodnje skladiščenja in sušenja
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevat'
še
— imeti morajo organizacijske in vodstvene lastnosti,
— pogoje iz družbenega dogovora o izvajan) kadrovske politike v občini Novo mesto.
Kandidati oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov: Novoles, lesu kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža, pripisom »za razpisno komisijo TOZD TDP«. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dne po končanem zbiranju vlog.	,
243/14-05
Belokranjska trikotažna industrija Beti Metlika
Delovna skupnost skupnih služb Metlika, Tovarniška 2,
razpisuje javno dražbo
za prodajo osebnega avtomobila OPEL COM^' DORE — IDA, leto izdelave 1981, ki bo dne 9. ^ 1985 ob:
T
\
H
’«n
%
°v
'?i,
H
8. uri za pravne osebe in 10. uri za fizične osebe na tovarniškem dvorišču.
S
CJ'
Izklicna cena je 1.200.000,00 din.
Ogled vozila je možen eno uro pred pričetkom dražu Udeleženci dražbe morajo pred pričetkom dražbe P° , ožiti varščino v višini 10% od izklicne cene. Prom®
■lu
OZUl varščino v vieiru iuvo uu	oenc.	riv” »g
davek v ceni ni vračunan in ga plača kupec. Kupec m o kupnino vplačati in vozilo prevzeti v roku 5 dni po dne
\
Hi
dražbe in sicer po načelu
■ogledano-sprejeto«. , 224/14'°“»
tl
%
odbojka
»E* LIGA, '8, k°L°:|U K A
' 4- Č 10,9)
'ONIR: ve
moški, ZA-
— PIONIR 3
Prim " ■'•rmS. Gregurek, Petro-
[rke. Brega™'”' K“mina- Škrbc'
V fužinar 32. Študent ietalac 20^ 28' Blcd 24‘Pionir 22'
j '9' kolu 'gra Pionir s Študentom.
2A^Kn?rw' ,6‘ KOLO: ROG-KOČEVJE 3 :2(-2. 13.14.-7.
riac Ti^R'iun- Levstik. Piškur, itrov Lapuh °bn'Č' Gornik' Ul'
Nnik 24*V\' ■*' B'e>L 26, 2. Paloma abor ?n < wJubl1H 2.4. 4. Partizan J!'	U'5-Mežica 18.6. Kočevje 14
alom^nt0 !Srajo Kočevke doma s ramkom.
LESTVIC A: I, Šoštanj 23. 2. Inles 22. 3. Ajdovščina 21. 4. Krško 13. 5. L) VZ Ponikve 13, itd.
V 14. kolu igrajo: Šoštanj — DVZ Ponikve. Ormož — Inles. Krško — Minerva.
SRL, ženske, 13. KOLO: BURJA — ISKRA 19 : 17 (11 : 10)
ISKRA: Bolte, Gorenc 2, Dolar 5. Kotar 2, Simončič, Turk 2. Rambus, Vide 2. Kovačič 4. Kos.
A L PL ES — ITAS KOČEVJE: preloženo.
LESTVICA: I. Ferrotehna 23. 2. Burja 21.6. Iskra 13. 10. Itas Kočevje 8 točk.
Pari prihodnjega kola: Itas Kočevje — Mlinotest. Iskra — Alples itd.
V desetih minutah le en zadetek
Zaradi krize ob koncu prvega polčasa doživele Novomeščanke prepričljiv poraz — Derbi SRL dobil Inles — Šentjernejčanke na pragu podviga v Sežani
Po pričakovanju so drugoligašice iz Novega mesta v sobotnem 13. kolu II. ZRL ostale praznih rok, a zdi se, da bi brez tistega kriznega obdobja ob koncu prvega polčasa lahko iztržile tudi kaj več. V obeh republiških ligah šobili tokrat doseženi pričakovani rezultati, dolenjski derbi je z veliko prednostjo dobil ribniški Inles, ki pa še zmeraj točko zaostaja za vodilnim Šoštanjem.
košarka
rokomet
'ESToL^“ske-13- KOLO: NOVO 7) ~~P°L>RAVKA 22: 28(11 :
'aste^-j-MESlO: Udovč, Pelko, ličiti |	1'	,	uPančič,	E.	Zupančič	I.
Kramar 3' 1>a‘
V‘s^lc,?: 1.
""Sto 3 točk'.' "1Jski 6-* kudarju''U potujej° Novomeščanke
8, Jerman.
L Dinamo 22. 10.
12. Novo
krško"fki;13- kolo: inles — b : 17(12: —
SKL, moški, 20. KOLO: NOVOLES — ILIRIJA 93 : 109 (41 : 43)
NOVOLES: Plantan 14. Župevec 23. Bajc 16, Lalič 12. Cerkovnik 9. Peljhan 15. Scničar 4.
LESTVICA: L Tima M H'38.2. Ilirija 36, 3. Slovan 34. 4. Novoles 24. 5. Jeklotehna 20 itd.
V predzadnjem kolu igra Novoles doma z Lokainvcstom.
SKL — ženske, zadnje kolo: NOVO MESTO — CIMOS 77 : 43 (22 : 27)
NOVO MESTO: Avguštin 6. Gal 4. Aš 8, Dragman 2, Smrke 5, Srebrnjak 11. Bunc 30, Adamič 11.
KONČNA LESTVICA: I. Mengeš 34. 2. Ilirija 32, 3. Novo mesto 26. 4. Jesenice 24 itd.
II ’^L-ES: c3- Sil,
10)
a —'lc:iGf?n l?eržck L Dejak, J. ^brožič \ ' J? - Karpov 6, Lesar.
^anovič ’	4'	FaJdiga 6-
3unkar^^,-Kastel>c. Kekič 3, Ravbar. !? L Av„ * L Starc5. Glazer l.lsk-0sina.	•
Bizjak, Šerbec 6,
nogomet
-RIJ-
(13;
T^P°N|KVL-
-ORMOZ27:22
^ FinLG,^*KVE: Jambrovič. Bam-Strnad 5, D. Strnad 4. Vrbinc 4. Vujnovič 5. 8elj 3. Doblekar 6,
Urh F'nk
f, ančič v atelj, Cevar
SNL, 15. KOLO: BREŽICE -DAR (TV) 0 : 0
BREŽICE: M. Veble. Krajnc. Kos. B. Veble. Milkac. Predanič. Soban. D. Kežman (Račič). Golobič. Barbič. Lazanski.
LESTVICA: I. Koper 23. 8. Brežice 13 točk.
V 16. kolu potujejo Brežičani v Koper.
II. SNL. zahod: ELAN — JADRAN LAMA 3:0(1: 0)
Igralke Podravke so bile v srečanju z Novim mestom velike favoritinje, kar so z rezultatom tudi potrdile, manj pa z igro. Gostje so po izenačenih prvih minutah povedle s 5 : 2. vendar so Novomeščanke zatem zaigrale izredno poletno, borbeno in tudi učinkovito, tako da so proti koncu prvega dela rezultat izenačile na 10 : 10. Ko je kakih 200 gledalcev pričakovalo preobrat, so Novomeščanke močno popustile. V desetih minutah so dosegle vsega 1 zadetek, gostje pa kar 7, poleg tega so gostiteljice zastre-Ijale še dve sedemmetrovki in niti številčne prednosti niso znale izkoristiti.
SOLSKO KOLESARSKO TEKMOVANJE
METLIKA — Metliško kolesarsko društvo pripravlja v sodelovanju s tukajšnjo osnovno šolo jutri, 5. aprila, šolsko kolesarsko prvenstvo. Pravico do tekmovanja, katerega start bo ob 16. uri pred metliškim gasilskim domom, ima vsak učenec osnovne šole. prijavijo pa se lahko tudi na startu. Mlajši bodo prevozili progo do Podzemlja in nazaj, starejši pa do Gradca in nazaj.
V FINALE KOČEVJE IN NOVO MESTO
KOČEVJE, TREBNJE — V finalnih dvobojih regijskega šahovskega tekmovanja za pokal maršala Tita v Trebn jem je ženska vrsta Novega mesta premagala Stari trg ob Kolpi z. 1,5 : 0.5. v Kočevju pa so bili domači šahisti boljši od ekipe Starega trga z. 2.5 : 1,5. S tema zmagama so se šahisti Kočevja in šahistke Novega mesta uvrstili v li-nalni del tekmovanja na območju Slovenije.
V. KOBE
slab sprejem servisa
n°vomeških odbojkarjev v 18. kolu II. ZOL na Reki — V soboto derbi s Študentom — Kočevke izgubile tekmo v Mariboru
0yseiji lon.'rjevih odbojkarjev v 18. kolu II. zvezne lige na Reki sicer ni 1a n o v 0 ^ f k.fvVa n ’ čeprav je bilo po zadnjih dobrih igrah Novo-•° PoročT °-^ Pr'_čakovati popoln izkupiček, še posebej pa zato, kot govo-■lo lahk' t IZ re.*ke dvorane Dinka Lukariča, ker so igralci Pionirja s ta-]■(.»,	0	dobili	prvi	niz,	v	katerem	so	gostiteljem	prepustili	le	4	točke.
j p. *• . . .
vila poleg Fužinarja verjetno najboljša ekipa II. zvezne lige. Za domače igralce pa je to vsekakor lepa priložnost, da z morebitno zmago vnovič potrdijo svoje velike možnosti in dobro formo.
ogorčenem boju so izgubile z 2 : 3, prav ta dva izgubljena niza pa bosta po vsej verjetnosti igralke Rogoze veljale izpada iz lige.
B. B.
>°tno ,IeL reai- kaj je odločilo .^kmo. Morda to, da so lni odpotovali na Reko
'V>šča
0|'lim
"ul |č —pv/ivzvan na i\inu /
'grjlci p?mino in brez Babnika
eJno, ! s0 JVef
Ne
' Pionirja pa so enotnega a Je glavni krivec za poraz sPrejcm serivsa. Prav ser-• Dre 'I0n?eščariom povzročali 'So ior - vnesli zmedo v 'ežaJ1' tako da so Rečani brez $obot osv°jili ostale tri nize.
Sečen kol° J® prineslo tudi veliko
°oto
- Pr?he’ Saj je ekipa Študenta, . °rano - aja v novomeško športno SkalaZ.Mar°f°m, gladko s 3 :0 •Sani . P° vodilnega Fužinarja.
tako le ^ -”■=
0v,
0rMčfre^ Studento
\z
točki če bi
Pre<J tedni uspel veli-ago nad Fužinariem. bi se
"Vf« -i
')>'Lod|ofalo
Fužinarjem, bi se šele v soboto v
na to pa se v uri obeta zanimiva in om ,,’jkarska predstava, saj eskim gledalcem predsta-
■norialni leki na 3yni gori
organizacija lekmc
ovalcev —
P° vreme
„>UinA0G0RA — V idealnem
nedelj0ni?aerTisokem snegu Je '«n;	"a	I ravni aori mn-
h|,, 'niem ° tekaško tekmo-
VJe l80 ,nv°r'al Majde Šilc. Nasto-
i!jr;?sk'h kliikm°Valcev ^'petnajstih
bPiški nh-°V',tckm°, ki jepočas-
Hr 3 Vh einskj praznik, je orga-
»cr^teli n. artizan 17 Sodražice,
"j|e apiŠimoJnbb" 00 ZZB iZ Rlb-°r8aniv., Icm- da je predsed-
'filto14 Podeli|C'Jie Xinko Kcrsnič naj-bjSkoje d^ ume m medalje,
CPlaketo Mask' TVD Part,zan
4s2an"acijo<>VLM /lLbl1 /J
*- ' enskc A. Režigar (Lj
Sirjj.Sskc
B: Majnar (Logatec).
b.e' ^čur n'1 U-oška dolina), pio-?kipno 'Logatec).
%(
CO ij, , 2™agal Logatec n Loško dolino.
pred
M. G-č.
V ženski republiški ligi so odbojkarice Kočevje ostale praznih rok v Mariboru v srečanju z Rogozo. Po
ZMAGOVALCA OS GRM IN ŠENTJERNEJ
NOVO MESTO — V športni dvorani pod Marofom je bilo pred dnevi občinsko rokometno prvenstvo osnovnih šol. V konkurenci pionirjev so se_ do finalnega turnirja prebile ekipe ŠŠD Polet iz Šentjerneja, ŠŠD 15. divizije z Grma in ŠSD Šmihel. Najboljši so bili mladi rokometaši z Grma. ki so brez težav opravili z obema nasprotnikoma. drugi so bili Šcntjernejčani. tretji pa Šmihclčani. Med pionirkami so na finalnem turnirju največ pokazale mlade igralke iz' Šentjerneja, druge so bile njihove vrstnice iz ŠŠD 15. divizije Grm. tretje pa učenkeŠŠD Janeza Trdine iz Stopič.
ELAN — JADRAN LAMA 3 : 0 (1 : 0)
NOVO MESTO — Novomeščani so v M. spomladanskem kolu območne skupine SNL (prvo je bilo zaradi slabih razmer preloženo) prikazali dobro in učinkovito igro. Dvakratni strelec za Novomeščanc je bil Bojan Avbar. usodo gostov pa je z zadnjim zadetkom zapečatil še Bradač.
M. G.
MLADI NOGOMETAŠI ELANA V FRANCIJI
NOVO MESTO — Mladi nogometaši novomeškega Elana so te dni odpotovali na velik mednarodni nogometni turnir v francosko Nico, na katerem sodeluje 12 ekip iz Švice. Italije, Zahodne Nemčije, Jugoslavije in Francije. Novomeščani bodo prvo srečanje odigrali v soboto proti ekipi Manelieu, še istega dne popoldne pa drugo tekmo s Charmegresom. Cetrli-nalna srečanja bodo na sporedu v nedeljo, polfinalni tekmi in finalepav ponedeljek.
M.GORENC
TO IN ONO IZ KOLESARSTVA
0 V nedeljo je bila v Pulju mednarodna kolesarska dirka za veliko nagrado Siporeksa. Novomeščani so dosegli lep uspeh, saj sta bila večji del dirke na čelu Novak in kasneje Robič, končni zmagovalec pa je bil Italijan Capo, medtem ko je Cilivar s 5. mestom dosegel doslej največji uspeh v članski konkurenci.
• Zvezni kapetan jugoslovanskih kolesarjev je določil ekipo za bližnje dirke Tour d’Grenadine v Franciji in veliko mednarodno dirko Praga-Berlin-Varšava. V najboljši jugoslovanski ekipi sta tudi Novomeščana Robič in Glivar.
• Te dni pa sta Robič in Glivar skupaj z Bojanccm. Novakom. Ropretom in Polancem odpotovala v francoski Ordene, kjer bo etapna enotedenska dirka. Jugoslovansko odpravo vodita Novomeščana Jagodic in Štih.
O Iz Kranja je prišla razveseljiva vest: Sandi Papež in Jože Smole, ki sta ta čas v Kranju na odsluženju vojaškega roka. bosta laljko poslej vozila za VP Kranj. To pomeni, da ju bomo videli v uradni konkurenci že na dirki po jadranski magistrali, skupaj z Bojanccm pa se bosta 5. maja udeležila velike ekipne dirke v Italiji.
• Jutri bo pod vodstvom republiškega kapetana Jožeta Majesa odpotovala v zahodnonemški Brauschwcig reprezentanca SRS. \ kateri so poleg Bonče in Štravsa še Novomeščani D. Papež. Šta-ngelj in Božič, udeležili pa se bodo sobotne krožne in nedeljske krite-rijske dirke.
• V Grosupljem je bilo v nedeljo republiško prvenstvo veteranov v ciklorosu. na programu pa sta bili še dve pionirski dirki. V kategoriji pionirjev B je zmagal Novomeščan Badovinac preti klubskim kolegom Mrvarjem. pri članih B pa Eržen, medtem ko je bil Fink 5., Šmajdek 6. in Kavšek 7.
Svoje sta v teh trenutkih prispevala sodnika, očitno naklonjena gostjam, tako. da je bilo v nadaljevanju srečanje za igralke Podravke zgolj rutinska zadeva. Končni rezultat: 28 : 22 /a gostje.
• Z zanimanjem smo pričakovali tudi dolenjski obračun v slovenski ligi meti Inlesom in Krškim (26 : 17). vendar so Ribničani dokazali, da se ne bodo pustili presenetiti v boju za vrh. Srečanje je bilo izenačeno le do rezultata 4 : 4. nato pa so gostitelji z duhovitimi nkci-
ŽE NA STARTU OGROMNA PREDNOST — Že na startu letošnjega državnega prvenstva v rallvju sta Brane Kuezmič in Rudi Šali ušla zasledovalcem za več kot 8 minut. Na posnetku: Rudi Šali ob novem avtomobilu Renault 5 Turbo in pokali, ki sta jih s Kuezmičem osvojila na letošnji prvi preizkušnji v Opatiji. (Foto: B. B.)
Dekleta ob koncu tretja!
Končano prvenstvo v ženski SKL: Novomeščanke 3. __________— Fantje doma praznih rok z Ilirijo______________
V soboto so zadnjič v tem prvenstvu stopile na parket košarkašice v slovenski republiški ligi, medtem ko imajo fantje do konca še dve koli.
Sobota pa je prinesla tudi velik uspeh novomeški ženski košarki, saj so dekleta — po zanesljivi zmagi doma nad Cimosom in porazom Jeseničank v Mariboru — pristala celo na 3. mestu, kar je vsekakor največje presenečenje prvenstva.
Fantje so doma — pred skoroda prazno dvorano — po pričakovanju ostali praznih rok v tekmi z ljubljansko Ilirijo.
Resda je rezultat po prvem polčasu srečanja med Cimosom in Novim mestom (22 : 27) kazal na prvovrstno presenečenje, vendar je trener Švent v tem delu igre dal priložnost za igro predvsem mlajšim igralkam, tistim, ki so v letošnjem prvenstvu igrale zelo malo. Brez Gaiove, Srebrnjakove in Bunčeve gostiteljice niso uspele zaključiti polčasa v svoj prid. zato pa se je pravo razmerje moči pokazalo v nadaljevanju. Nezadržna Bunčeva in zanesljiva Srebrnjakova sta polnili koš gostij, tako da so Novomeščanke ob koncu slavile zmago s kar 34 koši prednosti. Ob porazu Jeseničank dovolj za 3. mesto!
Srečanje moških ekip Novolesa in Ilirije je bila zgolj formalnost, saj so gostje boljša in bolj izkušena ekipa. Ljubljanačni so vodili ves prvi polčas, sredi drugega dela igre pa je že zadišalo po velikem presenečenju. Novomeščani so namreč z agresivno igro rezultat obrnili v svojo korist in povedli že z 9 točkami razlike (66 :57). Za igralce Ilirije je bilo to znamenje, da zaigrajo bolj zbrano in zavzeto. To se jim je obrestovalo, tako da so na koncu zabeležili visoko zmago 109 : 93. Navzlic porazu ostajajo Novomeščani trdno na 4. mestu, priložnost, da popravijo točkovni izkupiček, pa imajo že v soboto v srečanju z zadnj-cuvrščenim Lokainvcstom.
B. B.
BREŽICE — RUDAR (TV) 0 : 0
BREŽICE — Kakih 300 gledalcev je v nedeljo videlo malo dobrega nogometa, sodnik pa je v srečanju L spomladanskega kola v SNL podelil kar 5 rumenih kartonov. Ob tem je treba omeniti, da so Brežičani nastopili znatno oslabljeni, saj sta se malo pred tekmo v prometni nesreči poškodovala dva boljša igralca.
M. GORENC
Tristo smučarjev na Gačah
Uspešen veleslalom za memorial Vinka Paderšiča v smučarskem centru Rog nad Črmošnjicami
ČRMOŠNJICE — Konec marca je bilo na smučišču Gače nad Črmošnjicami smučarsko tekmovanje za memorial Vinka Paderšiča. Nastopilo je blizu 300 smučarjev vseh kategorij iz različnih klubov.
Rezultati — cicibankc: Rančigaj (Trimo). More. Vitezič (SD Rog), cicibani: Bevc (Trbovlje). Rangus (SD Gorjanci). Dular (Straža), vetecanke: Grubar (SD Šentjernej). Golob. Jarc (obe Novoles), veterani: Vesel. Avsec (SD Rog), Derganc (Straža), mlajše pionirke: Furlan (SD Rog). Hribar (Trimo). Artač (SD Rog), mlajši pionirji: Jakše. Vidmar. Henčič (vsi SD Rog), starejše pionirke: Gomilšek (Krško). Golob. Kusič (obe SD Rog), starejši pionirji: Šturm. Novak (oba SD Rog). Povhe (Trimo), mladinke: Jakša (SD Rog). Žitnik (Trimo).
13 EKIP V NAMIZNEM TENISU
SEMIČ — Preteklo nedeljo so v okviru športno-rekreativnih tekmovanj v semiški krajevni skupnosti zaključili prvenstvo v namiznem tenisu. Med trinajstimi ekipami so bili najboljši Blokarji I pred Kaščo II in Blo-karji II. V skupni uvrstitvi vodijo Blokarji (76 t.), sledijo jim tekmovalci iz Kašče (67 t.) in Vavpče vasi (54 t.). Konec meseca jih čaka še tekmovanje v zadnji, deveti disciplini, v košarki.
Popovič (SD Rog), mladinci: Jasmč. Koprivnik (SD Rog). Grandovec (Trimo), članice: Bevc (Trbovlje). Pugelj (Gorjanci). Potočar (Šentjernej), člani: Kušer. Šonc (oba SD Rog), Tratar (Šentjernej), itd.
Omenimo še. daje bila višinska razlika na progi 160 metrov, bilo je 24 vratič. najboljši čas pa je z 1.00.06 dosegel mladinec Marko Jasnič iz SD Rog. drugega pa z 1:00.59 njegov klubski tovariš Koprivnik.
BREŽIČANI NA POREZNU
BREŽICE — Prejšnjo nedeljo so se Brežičani skupaj s številnimi planinci iz vse Slovenije udeležili legendarnega pohoda na Porozen. Z avtobusom se je olo do Petrovega brda okoli 30 mladincev in starejših članov. Od tam so krenili peš do Porozna. Ustavila jih nista ne dež in ne sneg. Krajani sojih zelo lepo sprejeli in jim na poti ponujali za okrepčilo topel čaj. pivo in malico. Pohodniki iz Brežic sc bili nad tem prijetno presenečeni. Pot na Porozen jim bo še dolgo ostala v spominu. — Letos je bil to že drugi spominski pohod. Februarja so krenili na Stol. v vmesnem času pa se vneto pripravljajo na zahtevnejše izlete s hojo po planinski poti od Brežic do Cirni-ka. Stojdrage in od tam nazaj v dolino do Globočic.
%iHi
jami večali prednost in navdušili kakih 250 gledalcev v domači športni dvorani. Dokaj bolj izenačena je bila igra v Ivančni gorici med ekipama DVŽ Ponikve in Ormožem (rezultat 27 : 22 za domače), kar je zasluga tudi tega. da delegiranih sodnikov ni bilo na srečanje, njuno vlogo pa sta prevzela druga delilca pravice. Vse do 20. minule je bila igra izenačena in šele zatem so si gostitelji priigrali odločilno prednost.
Najzanimivejše srečanje ženske republiške lige je bilo nedvomno v Sežani. kjer sta se pomerila stara nasprotnika Burja in Iskra. Gostiteljice, ki se bore za sam vrh lestvice, so zmagale dokaj srečno, točki pa so si priboorilc šele v zadnjih minutah srečanja.
B. B.
1 ! I I 1 I !
Igrajo za točke in torte
Brigita Klun o ženski odbojki v Kočevju
KOČEVJE — Resda ženski odbojkarski šport v mestu ob Ri-nži nima večje tradicije, zato pa rezultati obetajo tej športni zvrsti v Kočevju še lepo prihodnost. Nekaj čez deset let je od tega, kar je neumorni športni delavec prof. Saša Bižal zbral okoli sebe skupino mladih igralk, učenk osnovne šole. Danes je od njih v ekipi le še Brigita Klun. kapetan kočevske odbojkarske vrste, sicer učiteljica telesne vzgoje na OŠ Zbora odposlancev.
»Več kot osem let nosim dres prve ekipe,- pravi Klunova, »v tem času pa sem odigrala že nešteto srečanj,- Vrsta Kočevk ježe dalj času članica prve srepu-bliške lige. njen največji dosežek pa je bilo 5. mesto pred tremi leti. Po letošnjih odličnih spomladanskih igrah je celo nekaj možnosti, da to uvrstitev presežejo.
»Res, letošnjo spomlad igramo zelo dobro, delovno vzdušje je odlično. morda je odločilo tudi to. da smo se dekleta dogovorila za poseben način nagrajevanja za vsako zmago. Vsak par točk prinaša nagrado v obliki torte in letošnjo spomlad smo jih pojedle že pet. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da bi bili naši rezultati še boljši, če ne bi bilo težav. Naj omenim le, da domala vso sezono nimamo trenerja, včasih nam priskoči na pomoč predsednik kluba Tone Krkovič. Zato z nestrpnostjo čakamo, da se s služenja vojaškega roka vrne trener Rado Lampe.-
Potem bo, domet kočevske ženske odbojke še višji. Tudi zato, ker skrbijo za njiraščaj. saj imajo v klubu še pionirsko selekcijo, s katero dela Brigita Klun.
M. GI AVONJIC
Brigita Klun: »Vsaka zmaga nam prinese eno torto.«
KOČEVSKE ROKOMETAŠICE V ČSSR
KOČEVJE — Rokometašice republiškega ligaša Itasa so se minuli teden udeležile močnega rokometnega turnirja drugoligaških ekip iz Vzhodne Nemčije. Madžarske, ČSSR in Jugoslavije. S precej pomlajeno vrsto so zabeležile dve zmagi in dva poraza, kar je bilo dovolj za odlično 5. mesto.
M G-č.
SKOKI V LOŠKEM POTOKU
LOŠKI POTOK — Kar 2 tisoč ljudi se je v nedeljo zbralo ob vznožju 60-metrske skakalnice-v Loškem potoku, kjer je bilo prvenstvo centralne regije Slovenije. Nastopilo je 35 skakalcev, med člani pa je bil najboljši V. Tepeš iz. Ilirije, pri mladincih Debelak iz Braslovč in pri pionirjih Martinčič iz Ilirije.
M. G-č.
SLAVNOSTNA SKUPŠČINA KZS
LJUBLJANA — V dvorani sozda Iskre v Ljubljani je bila pred dnevi slavnostna letna skupščina KZS. ki praznuje 35 let obstoja. Ob tej priložnosti so podelili nekaj priznanj. Od dolenjskih kegljaških delavcev so jih prejeli: Vinko Rodič. Roman Zal-nik. Milan Blatnik. Dominik Bratož. Slavko Dravihec. Robert Romih, Ivan Rovan. Janez Turk in Željko Goleš.
KOLMAN PRVAK SEVNICE
SEVNICA — ŠK Milan Majcen iz Sevnice je pripravil občinsko šahovsko prvenstvo v počasnem šahu. Prvenstvo je trajalo dva meseca. Zasluženo je naslov najbol jšega pripadel Jožetu Kolmanu, ki je zbral 9,5 točke, sledijo pa:	Lazič	7.5, Cvirn 7.
Derstvenšek 7. Mirt 7, Grahek 6 itd. Sodelovalo je 12 šahistov.
J. BLAS
aprila 1985 .
DOLENJSKI LIST
13
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 5. IV.
8.45	TV V ŠOLI: TV koledar. Obnašanje v prometu. Grozd v barvi. Francoščina. TV gledališče. Poročila
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
17.15 — 23.45 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 DOŽIVLJAJI MAČKA TOŠA, lutkovna serija
17.50	GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	ŠOLA PLAVANJA, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19:55 VREME	"
20.05	PRIČEVANJA O EDVARDU KARDELJU: Smeri. 7. del dokumentarne serije
20.55	NE PREZRITE
21.10 MIKE HAMMER. ameriška nanizanka
22.00	DNEVNIK
22.10 DRAKULA. ameriški film Leta 1913 se ob angleški obali potopi skrivnostna ladja s še bolj skrivnostnim tovorom iz Transilvanije. Na obalo morje naplavi razbitine in med njimi zaboj z grofom Drakulo. ki se je v ljudskih legendah spremenil v vampirja. Drakula se naseli v zapuščeni graščini, od koder hodi na svoje vampirske pohode.
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Mama. ata in jaz — 18.15 Ljudje pripovedujejo — 18.45 Humoristični klub — 19.30 Dnevnik — 20.00 — Oko glasbe — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Vidiki — 22.00 Nočni kino: Edithin dnevnik (nemški film)
TV ZAGREB
16.20	Video strani — 16.30 TV v šoli
— 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar
— 17.45 Mama. ata in jaz — 18.15 Ljudje pripovedujejo — 18.45 Humoristični klub —■ i9,30 Dnevnik —
20.00	Mike Ham.ner — 21.35 Mali koncert — 21.50 Dnevnik — 22.05 V petek ob 22h
SOBOTA, 6. IV.
15-. 50 ■
23.45
7.45	12.05	in
TELETEKST '	'	•
8.00 POROČILA
8.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O treh labodkah
8.25	J. Ribičič: NANA. MALA OPICA — Nepričakovani obisk
8.35	DOŽIVLJAJI MAČKA TOŠA. lutkovna nadaljevanka TV Beograd
8.50	MITI IN LEGENDE: Mezopotamski miti: EP O GILGAMEŠU
9.05 KAKO NAJ VEM. DA VSE TO NISO SANJE
9.30 KO JE POMLAD: Lučka -
10.00 PERISKOP
10.30 NAŠA PESEM — Maribor 84: Zbor S. Kosovel iz Ajdovščine
11.00 ČUDEŽI NARAVE: Kondorjeva obala
11.20	PRIČEVANJA O EDVARDU KARDEE.IU: Žetev, ponovitev 6. dela
• 12.00 POROČILA
16.05	POROČILA ,t.J6.|0 RAČUNALNIŠTVO, ponovitev angleške serije; L del
17.00 OTTO JE NOSOROG, danski mladinski film
18.35 BOJ ZA OBSTANEK: Kraljestvo deževne gosi. angleška dok. serija
19.00 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.50	VREME
20.00 PEKINŠKIH 55 DNI. ameriški film
22.35 ZRCAEO TEDNA
23.00 Sanremo 85 — FESTIVAL ITALIJANSKE POPEVKE. 3. oddaja
23.40	POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.35 Test — 13.50 Voščilo za rojstni
dan — 14.50 Bajka o carju Sultanu —
15.50	Nepokorjeno mesto — 17.55 Nogomet Bolgarija : NDR — 19.45 Rokomet (ž) Budučnost : iites —
20.30	Košarka — 22.00 Poročila —
22.05	Športna sobota — 22.30 Zgodbe izza vrtne ograje — 22.30 Poezija
TV ZAGREB
8.45'T V' v šoli — 12.40 Kritična točka — 13.10 Ciklus (iraški film) — 14.50 Romska glasba — 15.20 Poročila —
15.25	TV koledar — 15.35 Ma si pu (feljton) — 16.15 Prisrčno vaši —r
17.00 Mednarodni dan zdravja —
18.00 Otoki — 18.30 Okrogla miza: Sarajevska operacija — 19.30 Dnevnik — 20.00 Človek, ki ni hotel umreti (ameriški film) — 21.25 Dnevnik —
21.40	Za konec tedna
NEDELJA, 7. IV.
22.20.
8.35 — 13.05 in 13.45 TELETEKST
8.50	POROČILA
8.55	ŽIV ŽAV: Risanke, Pravljice z vseh vetrov
9.45	GRIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke
10.10	ŽIVLJENJE IN DOGODIVŠČINE N1CHOLASA N1CKLE-BYJA. ponovitev 1. dela angleške nadaljevanke
11.05	ČEŠKE PLESNE MINIATURE. 1. del oddaje češkoslovaške TV
11.35 625. oddaja za stik.z gledalci
12.00 KMETLJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.00 MOSTOVI
14.30 KOŽE. ponovitev 2. dela nadaljevanke TV Šarajevo
15.35	PREIZKUŠNJE NA KITAJSKEM francoski film
Režiser de Brocca je za osnovo filma vzel manj znano knjigo Julesa Verna in dogajanje prestavil v današnji čas. Če se' vsega naveličani mladi bogataš naveliča tudi življenja in poskuša narediti samomor vsaj devetkrat na teden, ga je treba postaviti na realna tla. Ko podpiše zavarovalno polico v korist svojega kitajskega učitelja in neverjetno nezanimive zaročenke, se prične njegova resnična borba za življenje.
18.1» TV KAVARNA
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50	vreme:
20.00 GENIJI ALI GENIJALCI: Usmerjeni in neusmerjeni. 7. del TV nadaljevanke
21.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
21.30	ŠPORTNI PREGLED 22.15’ POROČILA
DRUGI PROGRAM
9.00	Oddaja za J LA in jug. film Koza-ra — 17.10 Glasbeno popoldne —
18.25	Dediščina za prihodnost: Alek-sandar Zarin — 19.10 Prometni krog — 19.30 Dnevnik — 20.00 Razvoj človeške vrste — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 TV kinoteka: Holidav Inn (ameriški film)
PONEDELJEK, 8. IV.
8.45 TV V ŠOLI: TV koledar. Delo v šolskem vrtu. Slovenščina. Za učitelje. Arhitektura v kamnu in lesu. Poročila
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
17.15 — 22.30 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 POGLED, poučno zabavna nanizanka TV Sarajevo
18.05 JESEN V DOLINI RIBNIKOV
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45 GLASBENA PARADA — RADENCI 85:	Srečanje plesnih orkestrov .IRT
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 J. Valcrozc: POGREŠAM GA. 2. del francoske nadaljevanke
21.05 AKTUALNO
21.45 RECIT AL PAVLA IN NINE
KOG AN. glasbena oddaja 22.15 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.30 Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 Dnevnik — 20.00 Raziskovanja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21. i() Dinastija — 22.00 Stereovizija
TOREK, 9. IV.
8.55 TV V ŠOLI: TV koledar. Fašistične sile napadejo Jugoslavijo. Nastanek in razvoj starega Rima, Izbrali smo za vas. Kolašin. Poročila
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
16.05 — 22.25 TELETEKST
16.20 ŠOLSKA TV: Titova država, dokumentarna oddaja iz niza Ustvarjanje Titove Jugoslavije
17.30 POROČILA
17.35 NAŠA PESEM — Maribor 84. 10. oddaja
18.05 MITI IN LEGENDE —Antični miti: PROMETEJ, nanizanka TV Beograd
18.25 CELJSKI OBZORNIK
18.40 DANN Y.IEVO JAJCE, avstralski film
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.50 T. Georgicvski: TOBAČNICA, drama TV. Skopje
Osrednji lik drame je Goce Delčev (1872—1903), ideolog in organizator makedonskega narodno revolucionarnega gibanja ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Kot sposoben teoretik in pobudnik revolucionarnega boja za politično avtonomijo Makedonije je bil Delčev kmalu trn v peti oblasti. V drami se Delčev vrača iz Pariza z novimi idejami mladoturške organizacije. V vlaku sreča Negovske-
ga sina. kateremu se predstavi za trgovca, a ga mladenič prepozna. Čeprav bi ga lahko predal oblastem, tega ne stori, ampak mu v znak spoštovanja podari tobačnico.
20.50 INTEGRALI 22.10 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik
17.45
Kaj otroci
vedo o rojstnem kraju — 18.15 Čas knjige — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 Folk parada — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Revolucija, ki traja — 21.50 Krsto Hegedušič
SREDA, 10. iv.
9.00 TEST_
9.15 TV V ŠOLI: Obiščimo Samobor, Romanika. Poklicna or-ientrjcija. Poročila	—.	.
10.35 TV V ŠOLI -
12.30 POROČILA
17.15 — 23.15 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Konj, od kutefeefatvo padala zlata jabolka	-	c1	v.-,
17.50 KO JE POMLAD: Pazi na-otro-ka, TV nanizanka
18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
18.40 RAČUNALNIŠTVO, angleška izobraževalna serija 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 MEDNARODNA OBZORJA
20.55 Film tedna: FRANCOSKA
ZVEZA II. ameriški film 23.00 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
16.35 Dnevnik — 16.55 Sokoli — 17.25 Nogomet,Videofon: Željczničar — 19.45 Dnevnik — 20.(X) Topovi za . Cordobo (ameriški film) — 21,45 Včeraj. danes, jutri — 20.(M) I z koncertnih dvoran
7*6
ČETRTEK, 11. IV.
8.45 TEST	*'	■	•
9.00 TV V ŠOLI: Zgodba. Kako sc premikajo živali. Kemija, Gnojenje travnikov in pašnikov. Poročila
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
16.05 — 23.45 TELETEKST 16.20 ŠOLSKA TV: Titova država
17.30 POROČILA
17.35 I. Gruden: JOŽEK IMA HIŠICO
17.45 Z MO.ICEJ PRI KERN.IAKU
18.25 GORENJSKI OBZORNIK 18.40 DELEGATSKA TRIBUNA 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.03 I t:DlN t K
21.05 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.15 MOLIERE. 5. del francoske nadaljevanke 22.20 DNEVNIK
22.35 Retrospektiva domače TV drame z vsebino iz NOB — S. Vuga: GORJUPA BAJTA
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Jelenček — 18.15 Znanost — 18.45 Mali koncert
— 19.00Cioli z evropskih nogometnih igrišč— 19.30 Dnevnik — 20.00 Večni
klic — 2L05 Poročila 21.10
Umetniški večer — 22.30 Kronika MESS
OBVESTILO
Obveščamo občane, ki posedujejo v občini Novo mesto stanovanjske hiše (stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže) — v nadaljnjem besedilu stavbe, da je skupščina SR Slovenije 6. marca 1985 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov, s katerim se osnova za davek od stanovanjskih stavb zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine. Do sedaj se je osnova za davek znižala le za znesek, ki ustreza vrednosti 70 m2 stanovanjske površine. Davčno napoved morajo vložiti tudi tisti lastniki oz. uživalci stavbe, ki imajo manjše površine od 160 m2, čeprav ne bodo plačali davka. Davek od premoženja na posest stavb sev naši občini ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 115. in 116. členu zakona o davkih občanov, od stavb v višinskih krajih, ne plačujejo pa ga tudi lastniki stavb, katerih dohodki na družinskega člana ne presegajo 10% poprečnega letnega osebnega dohodka faposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu
Lastnikom oz. uživalcem stanovanjskih hiš, ki imajo stalno bivališče v krajih, ki se po odloku štejejo za višinske, ni potrebno vlagati davčne napovedi. Ti kraji so:
Krajevna skupnost Brusnice: Dol. Suhadol, Gor. Suhadol, Jugorje,
Krajevna skupnost Stopiče: Brezovica, Hrib, Mali Orehek, Pangrč grm. Vel. Orehek,
Krajevna skupnost Dolž: Dolž, Iglenik, Vel. Cerovec, Vrhe pri Dolžu, Zajčji vrh, Sela pri Zajčjem vrhu, Krajevna skupnost Podgrad: Jurna vas, Konec, Koroška vas, Mali Cerovec, Mihovec, Podgrad, Pristava, Vinja vas,
krajevna skupnost Mirna peč: Čemše, Globočdol, Golobinjek, Grč vrh.
Krajevna skupnost Bučna vas: Dol. Kamenje, Gor. Kamenje,
Krajevna skupnost Straža; Dol. Mraševo, Drganja sela,
Krajevna skupnost Dol. Toplice: Bušinec, Cerovec, Dobindol, Drenje, Mali Rigelj, Nova Gora, Gor. Sušice, Stare Žage, Verdun, Vel. Rigelj,
Krajevna skupnost Uršna sela: Laze. Travni dol, Uršna sela.
Krajevna skupnost Birčna'vasf Gor: Mraševo, Lakovriice, Marii Podljuben, Petane Vel. Podljuben, Krajevna skupnost Prečna: Kuzarjev kal, Suhor pri Prečni,
Krajevna skupnost Šentjernej: Apnenik, Drča, Javorovica, Mali Ban, Mihovo, Rakovnik, Veliki Ban, Vratno, Vrbovci,
Krajevna skupnost Škocjan: Gabrnik, Goriška gora. Gor. Dole, Jelendol, Klenovik, Male Poljane, Segonje, Stara Bučka, Stopno,
Krajevna skupnost Smarjeta: Čelevec, Dol, Grič. MalaStrmica, Obrh, Sela pri Zburah. Šmarješke Toplice’ Žaloviče,
Krajevna skupnost Bela cerkev: Vinji vrh.
Krajevna skupnost Otočec: Dol. Grčevje, Gor. Grčevje, Sred. Grčevje, Golušnik, Koti, Paha, Sela Prl Stravberku, Štravberk, Trška gora, Vrh pri Pahi,
Krajevna skupnost Žužemberk: Boršt, Brezova reber, Budganja vas. Dešeča vas, Gor. Ajdovec, Dol Ajdovec, Dol. Križ, Drašča vas, Gor. Križ, Gradenc. Klečet, Klopce, Lašče, Podlipa. Pleševica, Poljane, Reber, Sela pri Ajdovcu, Šmihel, Malo Lipje, Vel. Lipje. Mali Lipovec. Sred. Lipovec, Vel. Lipovec, Vinkov vrh, Vrhovo, Zalisec, Vrh;
Krajevna skupnost Hinje: vse vasi in zaselki v KS Hinje.
Uprava za družbene prihodke ugotavlja, da so nekateri občani v davčni napovedi navedli manjše stanovanjske površine, kot jih dejansko posedujejo. To povzroča negodovanje pri ljudeh, ki so svoje stanovanjske stavbe pravilno prijavili.
V zvezi z navedenim pozivamo tiste občane, ki še niso ali imajo nepravilno prijavljene površine stavb, naj to storijo do 15.5.1985, Obrazce — napovedi za odmero davka od premoženja na posest stavb dobijo na Upravi za družbene prihodke Novo mesto, Novi trg 6, prvo nadstropje, soba št 34, ali na pristojni" krajevnih uradih, kjer izpolnjeno napoved tudi oddajo.
V davčni napovedi je potrebno navesti koristno stanovanjsko površino, in sicer: tlorisno površino sob, predsob, kuhinj, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnic, stranišč, lož, shramb, kleti, poslovnih prostorov, ga" raž ter drugih zaprtih prostorov v stavbi.
Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
Napoved morajo vložiti tudi občani, ki posedujejo v občini Novo mesto stavbe, ki se uporabljajo za počiti oz. rekreacijo (vikendi, zidanice), kakor tudi za nenaseljene stanovanjske hiše, ki se uporabljajo sam0 občasno za počitek oz. rekreacijo.
Za prostore, ki se uporabljajo za počitek oz. rekreacijo, se ne prizna nobena oprostitev, ki velja za stanovanjske stavbe.
Vobčini Novo mesto se od stavb, ki se uporabljajo za počitek oz. rekreacijo, davek od premoženja ne plača od prostorov, ki so namenjeni za spravilo sadja, vina in orodja, vendar je lastnik oz. uživalec dolžan prijaviti celotno površino prostorov.
Občani, ki bodo od navedenega dne vložili omenjeno napoved, se proti njim ne bo izvajal postopek za davčni prekršek. Po tem datumu (15. 5. 1985) bo uprava začela preverjati — kontrolirati v napovedi podane podatke in bo tiste občane, ki so ali bodo dali nepravilne in netočne podatke, predlagala v kaznovanje.
Novo mesto, 29. 3. 1985
Uprava za družbene prihodke Novo mesto
229/14-85
BOSCH
m
mm	H1
j n ...	* T * * 1
mk	
t } ^TSStSBSSSmBSS	JI
. ' ' J	1
Gospodinjski aparati BOSCH še vedno do 35 % ceneje!
Hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje, pralni in pomivalni stroji, ^ gospodinjski aparati.
ali
Konsignacijska prodaja:
(t avtotehna .
Titova 36, Ljubljana, tel.: (061) 317'*'^/
]0Q - inovak okna z izolacijskim stekiom ko ■ kombivak nestekljena okna
omarica z roleto
mere so modularne
RV-8/9	RV-10/9
80/30/28 100/30/28
RV-14/9
140/30/28
RV-12/9
120/30/28
RV-14/9
140/30/28
RV-18/9
180/30/28
RV-8/12	RV-10/12
80/30/28	100/30/28
RV-12/12
120/30/28
RV-12/12
120/30/28
RV-14/12
140/30/28
RV-14/12
140/30/28
kombivak kombinirana okna Okna in balkonska vrata KOMBIVAK so zasnovana kot toplotno in zvočno izolacijska okna. Izdelana so iz lesa (smreka/jelka) s kombinirano trojno zasteklitvijo (enojno steklo + izolacijsko steklo). Les je globinsko zaščiten po posebnem postopku vakuumske impregnacije 5 do 10 mm globoko. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so medsebojno sestavljiva. Na okna KOMBIVAK lahko montirate omarice z roletami, polkna, medstekiene žaluzije ali druga senčila.
100/90
120/90
140/90
140/90
180/90
80/120
120/120
100/120
140/120
140/120
■NO 8/9
INO 14/9-0
IN0 8/12
KO 8«
KO 8/12
KO 10/12
inovak okna z izolacijskim steklom Okna in balkonska vrata INOVAK so izdelana iz lesa (smreke/jelke) in zastekljena z izolacijskim steklom. Les je impregniran in lazurno obdelan. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so medsebojno sestavljiva. Za zapiranje večjih odprtin lahko uporabite fiksne stene. Na okna in vrata INOVAK lahko montirate omarice z roletami, polkna ali druga senčila.
flV-18/12
'80/30/28
RV-8/14 RV-10/14	RV-12/14	RV-12/14
80/30/28 100/30/28	120/30/28	120/30/28
RV-14/14
140/30/28
RV 14/14 140/30/28
RV-18/14
180/30/28
RV-21/14
210/30/28
RV-10/18
100/30/28
RV-12/18
120/30/28
RV-8/22
80/30/28
roletna omarica z roleto
PVC. roleta je vgrajena v roletno omarico, ki je narejena iz furnirane iverke. Vodila rolet za okna so odmična, za vrata pa fiksna in izdelana iz eluksirane pločevine. RV omarice so enotne za program oken KOMBIVAK in INOVAK.
80/140
100/140
120/140
120/140
140/140
140/140
180/140
210/140
100/180
80/210
120/180
INO 8/14
INO 14/14
INO 12/14-D
INO 14/14-D
INO 18/14
KO 8/14
KO 10/14
IG - steklena okna s polkni
IG -oknain balkonska vrata s polkni so izdelana iz lesa (smreka/jelka) in zastekljena z izolacijskim steklom (4-12-4 mm). Les je inpregniran in lazurno obdelan. Okna in vrata se odpirajo okoli vertikalne osi in so medsebojno sestavljiva.
INOVAK OKNA • TERMOIZOLACIJSKA ZASTEKLITEV KOMBIVAK OKNA ■ NESTEKLJENA OKNA
način odpiranja oken in vrat
RV-B/22	RV-10/22
80/30/28	100/30/28
RV-14/22 140/30/28
RV-14/18
140/30/28
RV-10/22
100/30/28
RV-14/22 140/30/28
desno
gibljiva polkna
Polkna G sestavljajo okvirji in pomična polkna, ki so okovana, opremljena z zadržači in zapirali, kovinski deli so pasivizirani. Polkna G so lazurno obdelana in so namenjena za vgraditev na okna KOMBIVAK in INOVAK ter okna standardnih dimenzij.
80/220
100/220
140/220
140/180
100/220
140/220
INO 8/22
INO 14/18-F
sobna vrata
So sestavljena iz podboja in krila. Vratna krila so v izvedbi:
— ultrales
— mahagonij furnir
— finalizirana (lakirana) v izvedbi mahagonij ali afriški hrast (fine line)
Vratni podboji, univerzalni levi-desni:
—• masivni (smreka/jelka) za mokro vgraditev, grundirani
— suhomontažni za suho vgraditev, lakirni, v izvedbi mahagonij ali afriški hrast (fine line)
— slepi za mokro vgraditev in so obvezni za kasnejšo vgraditev suhomontažnega podboja.
vhodna, garažna vrata in stranski elementi
Vratna krila imajo lesen podboj (garažna kovinski), krila so obložena s profiliranimi letvicami iz lesa eksot ali trdih listavcev. Površinsko so lakirana ali obdelana z lazurnim premazom, zastekljena, opremljena s cilindrično ključavnico in odkapno eluksirano pločevino. Stranski elementi so izdelani iz lesa eksot ali trdih listavcev v dimenzijah, ki dopolnjujejo širino in višino vrat. So zastekljeni in površinsko obdelani kot vrata. Element LVS-1/P ima vgrajen pisemski nabiralnik. Mreže so kovinske in jih naknadno montirate.
Po posebnem naročilu vam lahko dobavimo:
— vezne letve
— pokrivne letve
— zadržači polken
— komplet sider za vgraditev oken in vrat
odpiranje po horizontalni osi
odpiranje po vertikalni osi
KO 8/22
ON- gibljiva polkna____________
JUG
-vezana okna s polkni
sobna vrata
Vratna krila:
— ultrales
— furnirana
— furnirana lakirana
Podboji:
suhomontažni SN 12-7 SN 12-8 SN 12-9 SN 16-7 SN 16-8 SN 16-9 SN 22-9 SN 28-9
100/90
120/90
140/90
80/120
modularna
mera
proizvodna
mera
GN8/12
70/205
61/198,5
80/205
71/198,5
81/198,5
vhodna, garažna vrata in stranski elementi
enokrilna vrata dim.: 107/209
120/120
140/120
100/140
80/140
120/140
GN12/12
GN8/14
JUG 12/12
dvokrilna vrata dim.: 130/209
polnilo
180/140
80/210
140/210
80/220
GN8/21
JUG 8/22
steklo
mere so modularne
garažna vrata dim.: 238/209
mere so modularne
GN - gibljiva polkna
LVS-2 dim.: 107/40
JUG nesteklena vezana okna
s polkni *
LVS-3 dim.: 147/40
140/220
LVS-1 LVS-1/P LVS-4 dim.: 130/40 dim.: 40/209
JUG 14/22
VEG-4
pridržujemo si pravico do konstrukcijskih sprememb, ki ne vplivajo na funkcionalnost
aprila 1985
DOLENJSKI LIST
»SOP« Krško
Komisija za delovna razmerja tozda Oprema
objavlja prosta dela oziroma naloge
električarja — elektronika
(1 delovno mesto)
Pogoji:
— končana poklicna ali srednja šola ustrezne smeri — šibki tok
— vsaj 5 let delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— OD po pravilniku
— stanovanj ni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: »SOP« Krško, kadrovska služba, 68270 Krško.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
214/13-85
-Vzgojno varstvena organizacija Novo mesto p. o.,
Ragovska 18
Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje
prosta dela in naloge v računovodstvu:
1. obračun osebnih dohodkov in vodenje drobnega inventarja,
2. računovodski delavec — programer.
Pogoji:
— pod 1.:
srednja izobrazba ekonomske usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj v računovodsko-knjigovodski službi,
— pod 2.:
srednja ali višja šola ekonomske usmeritve z izkušnjami na področju programiranja.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni. Vloge z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljite, na gornji naslov v osmih dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni 8 dni po sprejemu sklepa.
216/13-85
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško TOZD Energija
objavlja
prosta dela oz. naloge za:	?
izmenska vzdrževalna dela I. stopnje
— za 1 delavca
Pogoji:
— poklicna šola ustrezne strojne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— delo za nedoločen čas
Pisne prij'ave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
231/14-85
67891011121314151617
555 OPEKARNA ZALOG p.o. Novo mesto tel.: (068) 21-403, 22-291, p.p. 10
Delovna skupnost strokovnih služb požarnega varstva
občine Sevnica (skrajšano DSSS požarnega varstva občine Sevnica)
razpisuje dela in naloge	/
avtomehanik — šofer.
Poleg splošnih pogojev, ki so navedeni na obrazcu PD, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima šoferski izpit B in C kategorije, oziroma pogoje za opravljanje tega izpita
— da izpolnjuje pogoje za vpis v šolo za poklicne gasilce
— da stanuje v Sevnici, oziroma v bližnji okolici Sevnice
— da ima 5 let delovnih izkušenj (zaželeno na Diesel strojih), .
— da je star od 18 do največ 35 let
— da je zdravstveno sposoben za opravljanje gasilske službe
— da lahko dela v dopoldanski in popoldanski izmeni
— da je član gasilske organizacije (zaželeno v činu nižjega gasilskega častnika)
»	—	poskusno delo 30 dni
— rok objave: 15 dni
Rok obvestila o izbiri: 30 dni-
210/13-85
Komisija za delovna razmerja tozd Elektroliti Mokronog
objavlja
prosta dela in naloge:
1. tehnolog v vzdrževanju — 2 delavca
pogoj za sprejem: srednješolska izobrazba (V. stopnja) strojne smeri, dve leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok;
2. orodjar — 1 delavec
pogoj za sprejem: poklicna šola kovinarske smeri (IV. stopnja), odslužen vojaški rok, zaželene delovne izkušnje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA IEZE, tozd Elektroliti Mokronog — komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo obvestili v roku 30 dni P° opravljeni izbiri.
222/13-85
NOV DELOVNI ČAS V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM
Od 1. aprila do 30. septembra 1985 bo trgovina odprta vsak delavnik od 6. do 17. ure, ob sobotah pa od 6. do 12. ure.
— opeka BH 8, porolit 12 in 8, navadni, fasadni in silikatni zidak, dimne tuljave in vinotekar
— strešna kritina opečna, salonitna in cementna
— betonski bloki, potresniki in vogalniki
— šamotni dimniki
— cement, apno, maltit
— izoter, teraset
— bitumen, lepenka
— fasadni material (stiropor, demit, kombi plošče, ipd.)
— betonsko železo, armaturne mreže
— gramoz
za obisk se priporočamo!
Putnik n. sol. o.
Jugoslovanska turistična delovna organi' zacija
Zbor delavcev
tozd Putnik Trebnje n. sol. o.
Trebnje, Pod gradom 10,	*
razpisuje dela in naloge
direktorja tozda
za štiri leta
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenim1 dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da imajo srednjo izobrazbo gostinske, ekonomske ali družboslovne smeri, oziroma V. ali IV. stopnjo strokovne izobrazbe omenjenih smeri ter 3 leta delovnih izkušenj.
2. da pasivno obvladajo 1 svetovni jezik,
3. da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti-Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del in nalog naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
tozd Putnik Trebnje. Pod gradom 10,
— za razpisno komisijo
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa zbora delavcev.
221/13-85
Študijska knjižnica Mirana Jarca Cesta komandanta Staneta 26/28 Novo mesto
V skladu z določbami statuta in pravilnika o delovnih razmerjih in odgovornosti delavcev Študijske knjižnice Mirana Jarca
razpisuje komisija za imenovanje upravnika dela m naloge
individualnega poslovodnega organa
— upravnika v Študijski knjižnici Mirana Jarca, Novo mesto, za dobo 4 let.
• BLAUPUNK
izdelki še vedno do 35% ceneje!
Konsignacijska prodaja:
d avtotehna,
Titova 36, Ljubljana, tel.: (061) 317-044
Pogoji:
1. da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom,	_	.
2. da ima visokošolsko izobrazbo humanistične a1 družboslovne smeri,	.
3. da je ugleden znanstvenik, kulturni in družben delavec z najmanj petimi leti delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Razpisna komisija Stu* dijske knjižnice Mirana Jarca, Cesta komandant® Staneta 26/28, 68000 Novo mesto. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
211/13-8“
ZAHVALA
V 84. letu starosti smo izgubili našo ljubo mamo. staro mamo. prababico,
teto in taščo
ANO JANKO
roj. Štukelj (Boškovo mamo),
iz Lokev 19 pri Črnomlju
j tisrcno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih P magali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji ra i' 1v‘lUujem° se zdravnikom Zdravstvenega doma Črnomelj, posebno še dr. Strmčevi za zd-avljenje v času njene bolezni. ZB Petrova vas, učiteljicam COŠ Grm Novo mesto, pevkam za zapete tinke 'n župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni Lokve, Novo mesto, Cleveland, Črnomelj, Toronto in Sofija
ZAHVALA
V 63; letu nas je zapustil naš dragi mož, ata. stari ata, brat in stric
STEFAN SIMUNOVIC
iz Novega mesta
p0jLePse..se. zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih T07nr izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu ISKRA nje TENEL, OOZS, KS Majde Šilc, sosedom, župniku za opravljeni obred in vsem. ki so pokoj-sPremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 59. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil mož, brat, stric, svak
JAKOB ERJAVEC
Bršljin 61, Novo mesto
vali6113 ^va*a vsem, ki stez nami sočustvovali, nam pisno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu daro-sor jer?ce’ cyetje in ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem ja odr>ikom, znancem, kolektivu ŽTO TOZD UVP Novo mesto, družbenopolitičnim organizaci-tuj. KS, SZDL Bršljin ter prisrčna hvala govornikoma pri odprtem grobu. Zahvalo smo dolžni 1 Proštu Lapu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za pomoč
Žalujoči: žena Marija in vsi njegovi
Že ptički v logu pesmico pojo. že na vrtu rožice cveto. ai ta gruda črna pokriva ti telo.
V očeh se solza nam iskri, zaman srce si te nazaj želi.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega sina in brata
JANKA ZUPANČIČA
Iglenik 5, Velika Loka,
jateh tra8’čn° preminil, star korflaj 15 let, se iskreno zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, pri-
nW ln znancem,_ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, mu darovali vence in cvetje ter dijaLIZrckli sožalje. Še posebej hvala kolektivu DO Tesnila, učencem in Učiteljem OŠ Trebnje ter Ko,,01? 'n razredničarki 3. d DESŠ Novo mesto. Iskrena hvala tudi OO ZSM in govornici Vesni
r,vala '“j ‘z Velike Loke, pevcem za zapete žalostinke ter kaplanu za tako lep in ganljiv obred.
. tudi vsem, ki so našegaJanka v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. kujoči:
ati, mami, sestra Darinka, brata Bojan in Marko z družino ter ostalo sorodstvo
Šg}®2njšk° gospodarstvo Ljubljana Ljg^iška transportna organizacija
T
*a promet Zidani most
Na
ihvestidla9' 4- člena dogovora o oddajanju graditve ^*6v- 69/80)11 ot3iektov v družbeni lastnini (Ur. I. SFRJ
ra*Pi
lav
'Suiemo
ni
Stečaj
najugodnejšega ponudnika za
*Ovorn'r° najugodnejšega ponudnika za adaptacijo lflter ega skladišča na železniški postaji Sevnica. r'udboSept' Smei° sodelovati na natečaju samo z eno po-?ahieni Pr®težno se bodo opravila naslednja večja dela: tarnih Java strešne kritine, oken in vratter ureditev sani-dei bodr°Storov Natančnejši podaJtl o vrsti gradbenih *aji o , 0 interesentom na razpolago na železniški pos-
^isne dne 11 4' 1985 od 6 00 — 14 00 ure'
9arijCrnpJlnudt:3e zbira TOZD za promet Zidani most, Zi
kV, .	fcizil	U I W *— I—'	—U	VI	I I VV *— IVkUl II	1
'ost 61432 in sicer 15 dni po objavi natečaja.
Preljubi dragi očka naš. prezgodaj si odšel od nas.
V domu tvojem je praznina. v srcih naših bolečina.
Spel bodo gozdovi ozeleneli, ptički botlo glasno zapeli, tebe nikoli več prebudili. Kakor tiho si živel, tako liho si odšel.
V S P O M I N
Z bolečino v srcih se spominjamo 6. aprila 1984, ko je v najlepših letih ugasnilo življenje našemu dragemu očku, možu, bratu, stricu, svaku in
/etu
ANTONU AGNICU
iz Mlake 1 v Beli krajini
Hvala vsem, ki se ga še spominjate. V tihi žalosti: vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast. stari ata. brat, stric in svak
CIRIL JASENC
iz Gorenja pri Kočevju, borec XII. in L slovenske artilerijske brigade
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, vaščanom, prijateljem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste pokojnika v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta in ZD Kočevje, njegovim soborcem, tov. Žviplu. ZZB NOV, SZDL, Društvu upokojencev Kočevje in Delavski godbi iz Kočevja. Posebno zahvalo za ves trud smo dolžni LD Kočevje za opravljeno pogrebno svečanost, govornikom za poslovilne besede ter nosilcem praporov.
Žalujoči: vsi njegovi
zahvala
V 90. letu starosti je zatisnil svoje trudne oči naš dragi mož, oče. stari oče, praded, brat, stric in tast
ANTON GOLOBIC st.
po domače Orgnov Tone,
iz Vavpče vasi pri Semiču
Prisrčno se zahvaljujemo za pomoč v teh težkih trenutkih sosedom, posebno Kočevarjevim, Mer-nikovim in Vukšiničevim. Hvala za cvetje vsem. ki ste mu ga podarili. Posebej se zahvaljujemo govornikoma za tople besede slovesa, gasilskemu društvu Semič za spremstvo, organizaciji ZB Semič, pevskemu društvu iz Dragatuša za zapete pesmi, duhovniku za opravljeni obred in vsem. ki ste ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, otroci Mici, Toni in Iva z družinami ter ostalo sorodstvo
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem. in večni mir mi zaželite.
Z A 11 VAL
Po hudi dolgotrajni bolezni nas je v 78. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica
ANA KUŽNIK
rojena KEK,
s Podlisca 4
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojni podarili vence, cvetje in lučke ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala dr. Stanislavi Vilfan za lajšanje bolečin in patronažni sestri Majdi Smolič za obiske na domu. Lepo se zahvaljujemo delovnim organizacijam Litostroj, Želežniško gospodarstvo Ljubljana, D1NOŠ in Žito TOZD Maloprodaja za podarjene vence. Prisrčna zahvala duhovniku za opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke in govornici za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice
MARIJE CRNUGELJ
Grabrovec 3
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom Grabrovca za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vsem, ki sle jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvala velja tudi DO Beti Metlika. KZ Metlika. IM V Suhor, vaščanom iz Podzemlja, pevkam iz Bušinjc vasi. Angelci Bučar za poslovilne besede ter duhovnikoma iz Metlike. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Iskrena hvala za veliko prijateljsko pomoč Veri in Matiji Mazovcu, ki sta nam jo izkazala ob prerani in nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža in ljubečega očeta
to TONETA HOČEVARJA
Hvala inž. Petriču in inž. Bulcu za poslovilne besede, hvala vsem prijateljem zelene bratovščine, hvala Danici in Rudiju Bergerju ter hvala vsem, ki so nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in nam stali ob strani v težkih trenutkih.
Jelena, Mirjam in Janez Hočevar ter brata in sestri
i^aprila 1985
DOLENJSKI LIST
17
I I iž
| I ii # ^
i n u
# 11*
tedens|^le
H
riški Iilrn Bcdnco Bill\.
Četrtek. 4. aprila — Izidor Petek. 5. aprila — Cene Sobota, 6. aprila — Irenej Nedelja. 7. aprila — Herman Ponedeljek. 8. aprila — Valfi Torek. 9. aprila — Marinka Sreda, 10. aprila — Jelko Četrtek, 11. aprila — Filip
LUNINE MENE
5. aprila ob 12.32 — ščip
BREŽICE: 5. in 6. 4. ameriški lil m Strasti. 7. in 8. 4. ameriški film Maščevalec. 9. in 10. 4. ameriški film Pošast
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 4. 4. Ulmsko gledališče — jugoslovanski lil mr Zbiralci perja. 5. 4. ameriška risanka Heidi (ob 17. uri) in ameriški! dramii Francis (ob 19. uri). 6. 4. ameriška risanka Heidi (ob 15. uri); ameriška drama Francis (ob 16.30 in 19. uri); nočna predpremiera grškega erotičnega filma Mačji sindrom (ob 22. uri). 7.4. ameriška risanka Heidi (ob 10. uri), ameriška drama Francis (ob 19. uri). 8. 4. ameriška risanka Heidi (ob 17. uri). 9. in 10. 4. angleška kriminalka Zlo pod soncem. 11. 4. filmsko gledališče — ameriški glasbeni film Pevec jazza. — KINO DOM JLA: od 5. do 7: 4. ameriški pustolovski film Neonska džungla. Od 8. do 10. 4. nemška erotična komedija Resnične zgodbe.
iz močvirja.
KOSTANJEVICA: 6. 4. nemški film Brunhilda in Krinhilda. 7.4. amc-
SEVN1CA: 4. 4. angleški film 6 tednov. 5. in 6. 4. ameriški film Generacija 1984. 7. 4. ameriški film Tarzan in tovarišica. 10. 4. hongkonški film Enoroki boksar.
SLUŽBO DOBI
STROJNEGA MIZARJA ali delavca, priučenega, takoj zaposlim. OD 4 M. Matjaž Jurkovič, Straža 111.
ZIDARJA KV ali priučenega zaposlim. Informacije: Alojz Vrščaj, Lamutova 15 a. Novo mesto, ali telefon 21-793, po 15. uri.
MERCEDES 200 D, 1966. ugodno prodam. Kusič. Zagrebška 16/14. Novo mesto.
ZASTAVO 750. letnik oktober 1981. prodam. Senica, Podgora. Stražil.
ZASTAVO 101 lux, letnik 1978. prodam. Telefon 67-008. Andrej Cizelj. Loče 2, Dobova.
Ugodno prodam Z-101, 1. 1976. Ogled po 15. uri. Tomc Rajko. Brdav-ci, 68343 Dragatuš.
TANGVANJA
ENOSOBNO delno opremljeno stanovanje na Cesti herojev v Novem mestu prodam. Telefon 23-414, popoldne.
PETSOBNO centralno ogrevano stanovanje v Novem mestu, z garažo in uporabo vrta. prodam. Telefon (068) 22-278.
VEČJE stanovanje v strogem centru Novega mesta prodam. Telefon (061) 737-769.
UGODNO prodam lastniško enoinpolsobno (50 m2) stanovanje v Krškem, novo. vseljivo v treh letih. Informacije zvečer na telefon (068) 72-711.
PRODAM Zastavo 101 confort, letnik 1980 december. Informacije na telefon 84-994.
R 4, letnik 1977, prodam. Prisojna pot 6. Novo mesto, telefon 21-230.
Z 750, letnik 1981, in Z 101 C. letnik 1980, prodam. Ždinja vas 13. Otočec.
ZASTAVO 101, letnik 1977. prodam. Naslov v upravi lista (1770/85).
MOPED APN 4, brez izpita, dobro ohranjen, prodam. Gliha. Mali Videm 1, telefon 44-301, interna 56.
IM V kombi 2200 D, letnik 1978. prodam. tiostilna Žolnir. Kostanjevica na Krki. •
Motorna vozila
MOTORNO kolo NS prima prodam. Ogled popoldne. Pot na Gorjance 13. Novo mesto.
LADO 1200, staro 5 mesecev. 1200 S, prodam. Cena po dogovoru. Vitko Šmit, Stranje 3, Blanca.
PRODAM Zastavo 750, letnik 82, dobro ohranjeno in kasetni radio. Cena 22 M. Jevšček Srečo, Cegclnica 43 a.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, v zelo dobrem stanju. Telefon (068) 62-019.
PRODAM osebni avtomobil NSU 1200 C, vozen, neregistriran, za 6 M. avtomatik 3, lepo ohranjen, za 3 M, in veliko delov za liat 850. Telefon (068) 56-230, interna 349, samo do 13. ure ali doma: Zlatko Hajsan, Jurovo 2 a. Ribnik pri Metliki.
R 12, letnik december 1974. prodam. Telefon 23-230.
Z 750, letnik 1972, registrirano do decembra 1985, prodam. Dušan Hegler, Brezovica, Mirna.
ZDOMCI, POZOR! (in ostali) Z 750, letnik 1974, prodam. Srečko Brulc, Smolenja vas 69 a. Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 850, letnik 1982, motorno žago stihi 050 in školjko za zastavo 750, karamboli-rano, zadnji del nepoškodovan, ter razne dele za Z 750. Telefon 23-627.
AUSTIN 1300 in 126 P prodam. Telefon 23-391, popoldne.
PRODAM osebni avto škoda 100, motor po generalni, in 3000 kg sena za molzne krave. Franjo Simončič. Podsreda, telefon (063) 786-104.
ZASTAVO 750 SE, 1983, in MZ 250 TS, prodam. Gačnik, Boričevo 9, Novo mesto.
PRODAM dobro vzdrževano in ohranjeno navadno lado. Telefon 25-301, zvečer.
DIANO 6, letnik 1978. prodam. Mali vrh 14, Mirna peč.
FIAT 126 P, letnik 1979, v odličnem stanju, prodam. Telefon (068) 58-494. popoldne.
R 4, letnik 1976, registriran do marca 1986, ugodno prodam. Hrovat, Dolenjske Toplice 149.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodjatoz-da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 550 din, za razpise, licitacije ipd. 750 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 800 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefori uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa«23-6l0, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
FIAT 126 F. letnik 1978, prodam. Telefon 22-178. popoldne.
Z 750, letnik 1976. prodam, l elelon 21-633.
ZASTAVO 750, letnik 1980, prevoženih 16000 km. garažirano, prodam: Telefon 23-064.
FIAT 750, letnik 1971. registriran do maja. prodam. Tel. (068) 22-697. popoldne.
Z 750 lux, letnik 1976. generalno urejeno, prodam. Tel. 24-794.
ZASTAVO 750, letnik.1975. prodam. Župan, Veliki ban. Šentjernej.
RENAULT 12, letnik 1974,oktober, ohranjen, po, ugodni ceni prodam. Potočar. Potočna vas 10. tel, 22-199, dopoldne.
R 4, letnik 1977. in harmoniko Železnik HEA prodam ali zamenjani za CFB. Požes, Ulica Cankarjeve brigade 39, Trebnje.
GOLF diesel. december 1983. in RENAULT 8. letnik 1969. registriran, vozen, prodam. Leopold Vidmar. Gumber 4, 68222 Otočec.
RENAULT FUEGO TL — 1400 ccm, december 1982,23000 km. deklarirana plinska naprava, ugodno prodam. Štefanija Kreutz. Gubčeva II. Krško, tel. 72-711.
SPAČKA, letnik 1976, prodam. Tel. (068) 21-781. od 12. do 16. ure.
PRODAM ali zamenjam ŠKODO 120 L, letnik 1979, za F 126 P. Prodam tudi novo haubo za škodo in nov ako-mulator. Jože Kočevar, Križevska vas 22, Metlika, telefon dopoldne 58-261, interna 31.
R 8 v voznem stanju prodam za 2 M. Branko Prah, Jelenk 5, Raka.
VARTBURG, letnik 1982. prodam. Telefon 25-819.
MOTOR APN 6, letnik 1983. ugodno prodam. Alojz. Mesojedec, Zameško pri Šentjerneju.
jj Kmetijski stroji ji
PRODAM traktor Zetor 5911 z original kabino. ŠeniČar Srečko, Mali Slatnik 6, NM.
TRAKTOR bautz (18 KS) prodam. Franc Vovko, Drama 21, Šentjernej.
TRAKTOR ŠTAJER (18 KM) s koso ter 26 KM prodam. Brudar, Šentjernej 79. Ogled v večernih urah.
MOTORNO kosilnico agria prodam. Andrej Puželj, Ljpovšica 14, Sodražica.
TRAKTOR same delilno (32 KM) s krožno žago, odlično ohranjen, prodam. Žaga je regestrirana in pregledana od republiškega inšpektorja za varnost pri delu. Na pisma ne odgovarjam. Jože Veselič, Fučkovci 4, 68341 Adlešiči — Črnomelj.
TRAKTORSKO sejalnico za koruzo prodam. Anton Kastelic, Log pri Sela Šumberku, Žužemberk.
PRODAM eno leto staro traktorsko škropilnico z 8 m garnituro škropljenja. Ivan Bohte, Vinja vas 38 a. Novo mesto.
TRAKTOR štore 502 prodam. Jablan 10, Mirna peč, tel. 84-332.
TRAKTOR zetor 2511, zelo dobro ohranjen, prodam. Jože Bradač, Loška vas 2, Dolenjske Toplice.
NAKLADALKO sip 17, dobro ohranjeno, prodam. Jakše, Škrjanče 4. Novo mesto.
KABINO za traktor liat štore, novo, prodam. Telefon 84-009.
TRAKTOR zetor 4718 z originalno kabino prodam. Vovko. Potov vrh 26, Novo o mesto.
TRAKTOR ferguson (35 KM) ali porsche s koso prodam. Marjan Golob. Veliki Slatnik 15. Novo mesto.
TRAKTOR TV 522 s priključki — obračalni plug. freza in prikolica, prodam. Ludvik Blai, Pot na jez 36, Radeče, telefon (061) 819-825. Ogled in informacije vsak dan po 16. uri.
TRAKTOR štore 402 super s kabino in kompresorjem, ima 280 delovnih ur. prodam. Milan Kožar. Stopiče 19.
KOSILNIC O BCS diesel in bočno traktorsko kosilnico za zetor 4711 prodam. Alojz Tršinar, Stara vas 17. 68275 Škocjan.
TRAKTOR zetor (22 KM), letnik 1966. s kabino in kosilnico mertl prodam. Bergant, Verje 8. Medvode.
TRAKTOR univer/al 445 s koso ali brez nje, odlično ohranjen, prodam. Marjan Pečaver. Podhosta 2, Dolenjske Toplice.
POSEST
ZAMENJAM hišo /a manjše stanovanjc ali hišo v Dol. 1 oplicah aiix>koli-ci. NasloV^v.upravi lista (1771/85).
ZIDANIC O z vinogradom, elektrika, voda. 6 km od Novega mesta, prodam. Telefon (061) 772-860.
UDOBNO novo zidanicona LJIJB-NtJ pri Dolenjskih Toplicah z mladim vinogradom in sadovnjakom prodam Telefon (068) 20-395.
KMETIJO. 10 ha zemlje, dva konja. 4000 I cepljenega belega vina po 80.00 din, 12 km od Metlike (Hrvaška). Informacije na telefon (068) 24-714 (dopoldne).
GOZD. vinograd, skupaj 2 ha.smer Brežice — Sromlje, prodam. Informacije: Ivan Vretič. Curnovec l()/a. 68256 Sromlje.
PARCELI ZA VIKEND, velikost 1287 m- in 953 m'. 4 km iz Novega mesta, smer Šentjernej, prodam po 200.00 din za ni V Vera Gregorčič, Opekarska 6. Ljubljana.
PRODAM v Krškem na sončni legi podkleteno dvostanovanjsko skoraj novo hišo z garažo, z vrtom okoli 1000 m-’, v nadaljevanju z gradbeno parcelo okoli 2000 m:. Vasja Matjan, CKŽ 129, Krško, telefon (068) 71-569.
HIŠO v tretji gradbeni fazi v Grosupljem. lepa lega, v urejenem okolju, prodam. Možnost delavnice v hiši. Telefon (061) 721-401. zjutraj. in zvečer.
GOSPODARSKO POSLOPJE s 4 ha zemlje (vinograd, travnik, njive, gozd) v Vinjem vrhu pri Cerkljah ob Krki, oddaljeno 100 m od asfalta, prodam. Pismene ponudbe na naslov: Zofija Suban, Plintovec 29 a. 62201 Zg. Kungota.
ENOSTANOVANJSKO nedokončano hišo v Rosalnicah pri Metliki prodam. Informacije: Nemanič, Bo-žakovo 30. vsak dan.
ZDOMCI! Ugodno prodam vinograd na žici. Elektrika, vodovod, dovoljena gradnja v bližini Metlike — Drašiči. Anton Lovšin, Križevska vas 25. Metlika.
HISO v gradnji, 5 km iz Novega mesta, prodam. Telefon dopoldne (068) 23-311 lokal 22 — Tone.
5 a vinograda in 5 a gozda v Straži prodam. Telefon 25-887.
S TARO HIŠO s travnikom v centru Bizeljskega prodam. Prednost imajo zdomci. Telefon (041) 437-737. Informacije ob delavnikih.
KOSILNICO BCS 127 (bcncin-petrolej) prodam. Anton Javornik. Žalna 29. 61290 Grosuplje, telefon (061) 772-563.
TRAKTOR torpedo A 7506 z nakla-dačem in pogonom na vsa štiri kolesa, starejši žitni kombanj zmaj 780 spe-cial. nov kombanj za krompir in slamoreznico ultsa z motorjem prodam. Janez Kalan. Zapoge i I. 61217 Vodice nad Ljubljano.
KOSO za ursus 35 in 15 K W cleklro motor poceni prodam. Dobravc. Brod 7. Podbočje.
TRAKTOR (59 KM), nemški, tehnično v redu. enoosno traktorsko prikolico, gume 28 — 10 prodam. Dolšce I, Kostanjevica.
OBRAČALNIK za BCS. dobro ohranjen, prodani. Janez Jerele. Stara vas 26, Škocjan.
UGODNO prodam novo Oltovo koso. tritočkovni sistem, dvobrazdni Zedcr jev .plug. 10-colski in zamenjam za 12-colskega. Prodam tudi 3lone.se-na. Škrjanc. Kostanjevica, telefon 69-7"’5
KUPIM
SLIKO Jakčev pastel kupim. Ponudbe pod šilro: ..DOBER
PLAČNIK...
RAZNO
VARSTVO za 16-meseehega fantka iščemo na našem domu (v Plavi laguni). Telefon 20-374.
D L k L K Jo 25 let za skupno življenje išče miren temnolas Slovenec (20 let), nealkoholik, s stal no zaposlitvijo. Ponudbe pod šifro: »POMLAD«.
HIŠO (novejšo) in poslopje z 1400 m' vrta prodam. Naslov v upravi lista (1771/85), telefon (068) 22-068.
NOVO HIŠO, skoraj gotovo, v Škocjanu na lepem mestu, prodam. Telefon (041) 314-599 ali (041) 321-326.
V MALKOVCU prodam ali dam v najem vinograd (15 arov) in njivo (16 arov). Informacije: Mahkovec, Kaplja vas 17, v soboto 6. aprila 1985.
HIŠO z gospodarskim poslopjem, 75 arov zemlje, v Zburah — Šmarješke Toplice, ob glavni cesti in potoku, prodam, Informacije: telefon (068) 72-545. _
HIŠO v III. gradbeni fazi v Novem mestu prodam. Telefon 23-142.
GOZD v izmeri 72 arov prodam. Poizve se pri Jožetu Sajetu. Male poljane. Šmarješke Toplice.
ENOSTANOVANJSKO hišo v Novem mestu prodam ali zamenjam za manjše stanovanje z doplačilom. Telefon (068) 22-885.
PRODAM novo zgrajeno hišo pri železniški postaji v Dobovi ali zame-. njam za drugo, ki bi bila primerna za obrt — vulkanizersko. Telefon 67-566.
HIŠO z gospodarskim poslopjem prodam. Franc Janc, Vel. Brusnice 63.
TRAVNIK v Gotni vasi prodam. Tel. 21-253, popoldne.
PARCELO (572 m’) z nedograjeno hišo v Dolnji Nemški vasi pri Trebnjem prodam. Lepa lega. dohod po asfaltni cesti. Informacije po telefonu (064) 25-765.
ZEMLJIŠČE za vikend na Krku — Pineziči prodam. Informacije na telefon (047 ) 28-736.
PARCELO (3787 nr). gozd (7251 m’), kostanjev les, in njivo (1654 nr) prodam za 40 SM v Kotu pri Semiču. Adolf Kapš, Rače. Hadžijeva 22. 62327 Rače.
ZDOMCI! Ugodno prodam novo vseljivo hišo z vrtom. Vida Bavdaž. Ulica osvobodilne fronte L 68210 Trebnje.
STAREJŠO hišo z vrtom nad Krko v centru Novega mesta prodamo. Informacije na tel. (061) 265-934.
POSF.ŠTVO (6 ha) s hišo in gospodarskim poslopjem zaradi starosti prodam. Elektrika, vodovod v hiši. v okolici Brestanice. Zemlja je okoli domačije. Cena po dogovoru. Marija Senica. Dol. Leskovec 30. Brestanica.
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrt. velika njiva, sadovnjak. travnik m gozd na Malem vrhu nekaj kilometrov od Brežic prodam. Informacije na telelon (068) 61-107.
PRODAM
EMOCENTRAL etažno peč za <5.3 [
milijona proularm Vprašajte pri: Ru d L vina, Osrcčje 7, Škocjan.	I
HI—M stereo Iskra in ovce 7. mia-j ulici prodam. Košir, Dol, Straža • I TELEVIZOR, črno bel, iskra im ni rama, prodam. Ilič, Mestne njive „ <-I Novo mesto, telelon 24-758, -p<? > uri.	-:Mwk
JEKLENO cisterno 'in Sfrba*'« harmoniko melodija prodam. *CLjp 1 56-654	•	-	- H '
jmm
PRODAM dve kompletni spalnici in eno samsko spalnico i/ trdega lesa, primerni za kmečki turizem. Šifra »SPALNICA«.
PRODAM 500 kg koruze po ugodni ceni. Pavec Tone Cankarjeva 27. Novo mesto.
SENO in otavo (1000 kg) prodam. Lavrič, Loke 4 pri Opekarni Zalog.
PRODAM močnejšo kiper traktorsko prikolico, agregat tipa Tomos Končar ter šotor za štiri osebe, vse po ugodni ceni. Mirko Kočjaž, Vrhovo 3. Mirna peč.
GRADBENO BARAKO, primerno tudi za garažo, prodam. Tel. (068) 25-687.
SEDEŽNO garnituro z dvema foteljema poceni prodam. Volaj. C. herojev 22.
OBRTNIKI! Prodam novo ekscentrično žago za kovine, sistem KLAGER. list 400 mm. Tel. (068) 74-735 od 16. ure dalje.
PRODAM žrebico, staro eno leto. Draginc. Konec 11, Novo mesto.
PRODAM kovinsko cisterno 2.1001 in CTC gorilnik. Tel. 21-675.
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, novo. prodam. Tel. 44-268.
PRODAM kravo. Jože Zorko. Dol. Mokro polje 12. Šcntjerntj.
PRODAM približno 100 škupnikov. Cena po dogovoru. Zdravko Muhič. J urna vas 12. Novo mesto.
PARKET HRASTOV — lamelni, cca 40 m:. prodam. Tel. 23-979.
ZA OSEBNI AVTO prodam prikolico. nosilnost 1500 kg. Franc lvanež, Breg 14. Stara cerkev pri Kočevju.
BRAKO PRIKOLICO, ohranjeno, ugodno prodam. Iel. 24-590.
PRODAM 5 ton sena. tel. 84-923.
PRODAM 7 brejih ovac in plemenjaka. Vovk, Dvor 14.
UGODNO PRODAM omaro posteljo. jogi. pomivalno korito. Cesta herojev 33 a. Novo mesto.
UGODNO PRODAM trosed in dvosed. Tel. 21-613.
PRODAM kavč, 2 fotelja, hladilnik in zamrzovalnik, vgrajen. Tel. 23-561.
PRODAM zakonsko posteljo z jogijem in črnobeli televizor. Tel. 44-536 od 18. do 21. ure.
OTROŠKO POSTELJO ugodno prodam. Jerman. Gor. Straža 122. tel.
. 84-520 im. 5.
POCENI PRODAM samsko sobo. Tel. 22-757 od 15. ure dalje.
PRODAM KOLE za vinograd. Franc Kastelic, Vrh pri Pahi. Otočec.
PRODAM šivalni stroj z. omarico in sedežno garnituro. I el. 24-192.
PRODAM 20 ovc po 250 din za kilogram. Jože Gregorčič, Gomila 5. Mirila.
UGODNO PRODAM ohranjeno spalnico. 2 kavča in fotelja. Tel. 22-238. v četrtek od 18. do 20. ure.
ZMRZOVALNO SKRINJO ugodno prodam. Telefon 43-790.
OMARO z vitrino prodam. Popovič, Drska 27, Novo mesto.
BARVNI televizor gorenje prodam za 34.000,00 din. Telefon 25-534.
KONJA, dobrega, sposobnega za vsa kmečka in gozdna dela. prodam. Simonič, Stražni vrh, Črnomelj.
PRODAM dva konjska komata (27 in 28 col). Povše, Gorenji Globodol 4. Mirna peč.
POGRADA z jogiji prodam. Cena 3 SM. Breg 17, Novo mesto.
KOZO. staro leto dni. z dvema mladičema. ter ročno kosilnico in slamoreznico prodam. Neža Janež. Zapuže 5, Vas-Fara.
TOSCO stereo ugodno prodam. Vinkler. Heroja Maroka 4, Sevnica*
DVE FANTOVSKI OBLEKI (7do 8 let), modri, žametni, prodam. Pavla Gorenc, Dol. Nemška vas 42, Trebnje, tel. 44-469.
PRODAM 400 kosov strešneopeke, tip 272 vinkovac. Kupim suhe smrekove deske (2.5 do 3 cm). Ivan Prisc-lac. Drska 50. Novo mesto, telefon 20-387.
BELO POROČNO OBLEKO s klobukom. številka 38. .prodam. Telefon (068) 72-070.
DIATONIČNO harmoniko prodam. Informacije na telefon (061) 772-112. od 7. ure do 15. ure.
MARIJA MURN, Dolž 55.^^, d uje m delanje škode m vsakrs po moji posesti. Kdor tega ne	Jsl
ošteval, ga bom sodno Prc8a
C IRIL in MARTA PLAHL	na
Mali Rigelj 4. opozarjava vse _Oj|aZa| ali kupce, da ne kupujejo <>	g
PLAHUTNIKA ml., sedaj Zag	jh
ker nima pravice prodajati
•	 iArvio	n;i	DOS
NUl 11111 Ul [JI uviLV	■>	|V)SC
premičnin in nepremičnin na p ■ Mali Rigelj 4. ker ni njegova '<• ■
,-stvu
op
tal
JOŽICA CURL. Vel.
68321 Brusnice, opozarjam vsa
ki mi bo uničeval drevje n .	.
parcelna št. 1 17. v Vel. spodkopaval zemljo, da ga b( preganjala.
Dragi sestri in botre* ‘"'nujc NOSE iz Rumanje vasi 12.k'PF Tja-40. rojstni dan, želimo, da bi	n()gij
va in vesela in ji kličemo še n*	•	I
leta — Sestra Karolina z	i
rabab,c
Dragi mami, babici in Pujfia MARIJI ŽAGAR, po doma*■ isJ
ličevi, iz Birčnevasi, želijo zanj ^
licevi, iz ttircnevasi, želijo	ga
tni dan vse najboljše in	1“	jieJ
praznovala še veliko let	^
svojimi najdražjimi —vsi nj'fj	j# JI
Sandi in Katja poljubčkov
pa Ji
ff6tWEST0
ŠEN-TJf;
VULKANIZER JUDEŽ.5'
RNE.I. obveščam svoje SF jjče.
sem preselil delavnico na sej fazd
lavnica je odprta vsak 4 sobote, od 7.30 do
priporočam.
IZDELUJEM premične J^tij iške pluge za traktorje J • ialnarič, Cerovec. Semič, te-
niške
Malnanc, C e rov ec. pernic. ‘ 'jnestu Zt ŽAGAM drva v Novem m $1 okolici. Pokličite na telelon
SOi
li
ca
M
da
du
Pe
Za
STRANKE obveščamo
pričeli s prodajo rjavih kokosj
ki nesejo šele osem mesecev
bomo vsak dan od 15. ure
, dalje
Pršina. Dolenjske Toplice 82. 85,783.
ikebV
CVETLIČARNA
Julija Brinca iz
Metlike
manj tri vence skupaj
dosta
tudi v Novo mesto ■» j|ii Izdelujemo še žalne šop bane in druge cvetne ^ žmaje. Telefon:' 58-722 684.
popravek
Pri zahvali za JOŽICO r' p,? ' Metlike, ki je bila objavlje < ^
IZ MCIIIKC. KI JC ona OUJ..-.J 0t)j< šnji številki, je bilo portiotom . Ijneno sošolki Seki. pravilno.P' tanovalki Seki. Sc opravičuje'
se
zn
ni,
kil
Po
ra'
V ;
h
vil
DEL. siEC JOŽE KASTEN ^
Ža
■.______»■	ŠENTJOŠT	9	N	■	J,
• IZDELOVANJE TEHN DOKUMENTACIJE fiD
• STANOVANJSKE BE. OBRTNE DELA*' j GOSTINSKI OBf ^ KMETIJSKE ZGRA° pfi-
• SOLARNA TEHNIKA ^ SIVNA IN AKTIVNA BA SONČNE ENEP» ^
• ADAPTACIJE. LEG*
• ADAPTACIJE. --	^
C!JE. NOTR. OPREJO
NANJ A UREDITE^ -OBRTNIŠKI DETA* e (f,| KONKURENČNE ROK IZDELAVE
(068) '
S l REŠNO opeko kikinda — novo. model 727. 700 kom., kupim. Jože Arh. Veliki Podlog 67.	68273
Leskovec, telefon 75-806.
Honda agregat kupim. Telefon 85-155.
Cestno podjetje Novo mesto tozd »Gradnje«,
Novo mesto Ljubljanska 47
komisija za delovna razmerja tozda
objavlja dela in naloge
kuharice
Pogoji
poklicna gostinska šola ali priučitev za kuharsl<
— zaželen izpit B kategorije.
Delo se združuje za določen čas.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:	gjj-
Cestno podjetje Novo mesto, TOZD»Gradnje“' bljanska 47.	^ pO
Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 df objavi.
Isk
he|
Pl)i
hv:
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
ANA PETAN
rojena FORŠČEK,
ovci
jaši>	iz	Gor.	Mraševega7
' J^no se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem slK; nam ?ncem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, h'^l. sožalje, pokojni pa darovali vence in cvetje. Posebno ll 9 Dom3- Smo ^°ižni Marjanu Bradaču, ki je prvi priskočil na enil1 Vene č Zahva|jujemo se NOVOLESU TOZD Žaga Straža za slvU onr/r netu Liscu in sodelavcem za venca ter kaplanu za lepo tako r ' °^rec*' Vsem še enkrat iskrena hvala, ki ste pokojno v velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
a*ujoči: sinova Ivan in Rudi ter hčerka Anica z družinami in ostalo sorodstvo
19. marca 1985
Ob nenadni, prerani izgubi ljubega nroža, atka, sina, brata, strica in svaka
JOŽETA
CUGLJA
z Mirne 220
izrekamo
ZAHVALO
sodela
Liti
avcem in sodelavkam v delovnem kolektivu Titovi zavodi c, Jtr°i >n Mercatorju — TOZD Gradišče Trebnje, poslovalni-Mir ' s°š°lcem in delavcem OŠ Zapadnodolenjski odred
dar ” Sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, cjUll°VaJvCcni vencev in cvetja, govornikom za poslovilne besede, pev°Vs^'n' za lepo opravljeni obred, cerkvenemu zboru in CC|n KUD Svoboda Mirna za zapete žalostinke.
Žal
uJ°ci: žena Marija, hči Martina, sin Jožko, mama, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Mirna, 19. 3. 1985
°b bo|
ZAHVALA
eci izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA
PIRCA
mizarskega mojstra v pokoju
se
zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, cie*. nekdanjim sodelavcem ter družbenopolitičnim orga-
ntz,
kih jn Jn„'n društvom, ki ste nam pomagali v teh bolečih trenut-tstvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje in ravštvr1" P°Lojnega na njegovi zadnji poti. Hvala za pomoč zd-
MVPftp	JO	JO	'Jr'	»
v Zadn Lmu osebju ZD Krško in bolnišnici Novo mestoza nego ža|0st ^ t*neb življenja, godbi za zaigrane in pevcem za zapete vi|pe J”46 ter tovarišem Riedlu, Mikolavčiču in Mirtu za poslo-
žena Marija, hčerka Fanika in sin Marjan z družinama ter ostalo sorodstvo
Leskovec pri Krškem. 18. 3. 1985
ZAHVALA
V 36. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš sin in brat
STANE
CIZERLE
iz Velikega Mraševa
Is>kren
t1e*4dani'SC ^hvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in Podarja s<K*elavcem iz IGM Sava Krško za izrečeno sožalje. ‘'Val;,.: ° vvetje ter vsem, ki stega pospremili na zadnji poti. Za-0 se tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
žalujoči: mama, bratje in sestre z družinami
ZAHVALA
V 32. letu seje po težki in neozdravljivi «S§ bolezni za vedno poslovil od nas ljubi sin, brat, stric in svak
MARTIN IVANEŽ
Gaberje 66
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in vsem, ki stenam kakorkoli pomagali, pokojnemu prinesli vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni G D Gajserje za organizacijo pogreba, pevskemu zboru za zapete žalostnike, govornikoma za poslovilne besede, in sicer tovarišici Ivanki Boltez in Vinku Rukšetu, ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, sestra Marija, brat Franc in Jože z družinami
Preljubi sin naš. prezgodaj si odšel od nas.
V domu našem je praznina. v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi. čeprav te več med nami ni.
ZAHVALA
V 22. letu nas je tragično zapustil naš
sin in brat
DARKO
LEVSTEK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, še posebej vsem sosedom, ki so nam pomagali,v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala njegovim prijateljem iz Dolge vasi in Livolda, podjetju LIK Kočevje, pevskemu zboru Svoboda iz Kočevja ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: ata, mama, sestra Alenka in ostalo sorodstvo
Dolga vas, dne 20. 3. 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
NEZE
ZORKO
roj. Pirc,
iz. Ardra pri Raki
se prisrčno zahvaljujemo vaščanom, predvsem Kerinovim in Lončarjevi, za neizmerno pomoč, sorodnikom, znancem, kolektivu Djuro Salaj Krško TOZD Les in vsem, ki so darovali cvetje, sočustvovali z nami in spremili pokojno na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi duhovniku za opravljeni obred in sestram iz Marijenega doma na Raki.
Žalujoči: sin Franci, Jože in Ivan z družinama ter hčerka Milka in F'ani z družinama in ostalo sorodstvo
Ljubila si dom. ljubila si življenje, a dan je moral črni priti, težko bilo se je ločili.
ZAHVALA
V 22. letu je nepričakovano nehalo biti srce naše drage hčerke, sestre, vnukinje, tete in nečakinje
JOŽICE
MARKOVIČ
G. Jesenice 2
Iskrdho se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami. darovali vence in cvetje in našo drago Joži v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala velja kolektivom DANA Mirna in IMV Mirna, mladincem za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mami, ata, brat Lado z. družino, stara mama in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
IVANKI in RUDIJU
GRLICI
iz Brezovice pri Mokronogu
20. februarja je minilo sedemnajst žalostnih let. odkar nas je zapustila draga mama IVANKA, 4. aprila pa leto žalosti, odkar je ugasnilo življenje dragemu atu RUDIJU. Vsem, ki se ju še spominjate. iskrena hvala!
VSI NJUNI
ZAHVALA
Ugasnilo je življenje naše drage sestre in tete
ANE KNAFELC
iz Cegelnice
Tiho smo se od nje poslovili. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje, in duhovniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame. prababice, sestre, tašče in tete
URŠKE
ŠKUFCA
iz Pleša 5 pri Hinjah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje. Lepa hvala tudi duhovniku za opravljeni obred.
v
Žalujoči: vsi njeni
Novo mesto, dne 29. marca 1985
Draga naša mami. sadila si cvet je, ljubila si družino in dom. v zgodnji večerni spomladi, odšla si v večni dom.
V SPOMIN
DRAGICI
ŽUGELJ
Drašiči pri Metliki
Pred letom dni nas je v 68. letu starosti prezgodaj in za vedno zapustila pridna žena in mamica. Hvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigate svečke.
Neutolažljivi vsi njeni, ki jo imajo zelo radi.
Z A H VALA
Tiho nas je zapustila naša draga
SLAVICA
CIGLER
Hvala vsem, ki ste jo spremili.na zadnji poti.
Vsi njeni
Lig60) 4. aprila 1985
DOLENJSKI LIST
19
Vinski in kulturni praznik
0
*
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0 ■ 0
0
0
0
0
0
*0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
0
0
0
1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P 0 0 0 0 0 0 0
t
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0-
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
■X*
FRANC	P
Še štirinajst dni do pričetka 13. tedna dolenjskega cvička v Novem mestu ____________kulturnih prireditev — Središče dogajanj bo Glavni trg
•Vrsta
Njegovo ime v Brežicah že poldrugo desetletje povezujejo s Tovarno pohištva, kamor je 1969 prišel za direktorja in v zelo kratkem času uspešno izpeljal sanacijo. Sprejel je delovno mesto, na katerem je moral takoj na začetku uporabiti vse svoje sposobnosti, da se je kolektiv izvlekel iz težav.
Spremembe na tržišču porajajo težave vedno znova, zalo direktor Puhner trdi. da ne morajo nič planirali v oblakih.
“Do zdaj smo s preudarno analizo še vedno našli rešitev in dokazali, da zmoremo stvari, ki so bile na prvi pogled komaj uresničljive.« je dejal. To zahteva od direktorja, da posveti tovarni tudi veliko svojega prostega časa. Marsikaj mora prebrati in se dokopati do pravih inf ormacij, saj pri nas inf ormacijski sistem ni tako zravit. da bi mu s podatki postregli na direktorski mizi. Torej je nujno, da je v službi tudi takrat, ko sedi doma. Ta problematika ga zanima. nadomešča mu konjičke za prosti čas. kar je koristno zanj osebno in še bolj za podjetje. Enako resno kot delo r tovarni jemlje Franc Puhner tudi družbenopolitične in druge f unkcije v sozdu, v občini ih»’ republiki. Prepričan je, da se v firmi morajo vključevati v te tokove, da vidijo svoje mesto še iz druge perspektive in da pravilneje usmerijo poglede naprej.
XXXXXXXXXXX■
Puhner je zdaj peto leto podpredsednik sklada republiških rezerv. kar mu omogoča pregled nad Vsemi velikimi izgubarji in sanacijskimi progra-. mi. Od tam črpa spoznanja o tem. česa si y njegovi delovni organizaciji ne smejo dovoliti, če nočejo zabresti r podobne težave. Pred leti je bil tudi član družbenega varstva r brežiški Opekarni. Danes z zadovoljstvom ugotavlja, da so tedaj s preudarnim samoupravnim pristopom našli izhod za lega bolnika. ki zdaj ves čas posluje brez izgube. Za vodenje Tovarne pohištva tu in tam kdo reče. da diši po trdi roki. Direktor to zanika, ker r urejenem podjetju vsakdo pozna svoje dolžnosti, pač pa je potrebna čvrsta roka lam. kjer je nered Puhner tudi ne soglaša z mnenji, da naš sistem ne velja. Obratno, on celo misli, da je izreden, če bi se znali organizirali za njegovo nemoteno delovanje. Tako pa nobene stvari ne izpeljemo do konca in tudi sanacije se ne lotimo celovito.
Puhner do potankosti pozna stroko, i' kateri dela. zato se z delavci vred učinkovito spoprijema s težavami in zato ves čas živi s tovarno.
Začel je kot kvalificiran mizar v mariborski tovarni pohištva. v sedanjem Marlesu. Po rodu je Mariborčan. Oče in mati sta bila pred vojno zaposlena pri industrialcu Hitlerju. Franc je bil najstarejši sin in njegovo otroštvo sega r vojna leta. ko je mati morala sama preživljali tri majhne otroke. Nemci so očeta zaprli, ga obsodili na smrt in le po naključju se je malo pred koncem vojne rešil iz zapora. Tudi po tem je bilo še težko. Maribor je bil porušen in Franc se spominja, kako so otroci skupaj s starši udarniško obnavljali porušeno mesto. Mladi Puhner je po nižji gimnaziji končal poklicno šolo, nato pa se je ob delu zagrize/ v študij in končal tehniško srednjo šolo. V Posavje ga je 1963 pripeljala želja po stanovanju, ker si je med tem ustvaril družino. Prišel je kor konstruktor v Mizarsko zadrugo v Sevnico, kjer je bil nekaj časa tudi direktor.
JOŽICA Tli P PF Y % XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'.XXX
X
X
X
X
X
X
X
X
s
X
NOVO MliSTO — Še Štirinajst dni nas loči od tradicionalne, ie 1.1. prireditve tedna dolenjskega cvička, ki bo potekal med 25. in 27. aprilom. Kot je /mino. sc' je teden cvička letos i/ športne dvorane preselil na (davni trg.
Letošnja prireditev se bo pričela /c \ sredo. 24. aprila, /večer v Domu kulture s srečanjem pevskih /borov novomeške občine, uradna otvoritev 13. tedna dolenjskega cvička pa bo dan kasneje, v četrtek. Ob 15.30 bo na Glavnem trgu koncert godb na pihala i/ Novega mesta in Trebnjega, uro kasneje pa tradicionalni sprevod vinogradnikov od športne dvorane pod Marofom skoz mesto do Kandije, Slavnostna otvoritev s krajšim kulturnim programom bo ob 17. uri na Glavnem trgu. V petek ob H), uri bo otvoritev ra/stave pogrin jkov v hotelu
Metropol, popoldne pa bo na Glavnem trgu nastopila folkHorna skupina Kres. Sobota. 27. aprila, bo pra/nična. Začela se bo / budnico ob 7. uri. ob KI. uri bo na.Glavnem trgu nastop pevskega /bora i/ Pionirja, /večer pa bo zaključek prireditve.
l oliko o kulturnem programu. Vse tri dni bo poskrbljeno tudi /a zabavo. Predvideno je, da bo /gornji del Glavnega trga zabaviščni prostor, ki ga bodo zasedli gostinci in glasba, v
X
X
X
X
I
X
X
X
i
SEVNICANI RAZSTAVLJAJO NA JAPONSKEM
TOKIO — V deželi vzhajajočega sonca posvečajo veliko pozornost ustvarjalnosti mladih. Tako ima tam inštitut za inovacije že več kot 80-letno tradicijo. Konec marca je bila v osrednji tokijski blagovnici razstava izdelkov otrok iz vsega sveta, kar Japonci imenujejo tudi prispevek k svetovni enotnosti. Iz. Jugoslavije oziroma Slovenije sodeluje 12 otrok, med njimi tudi Andrej Leben, učenec 4. razreda. Helena in Ksenija Železnik. učenki 6. in 7. razreda osnovne šole Sava Kladnika iz Sevnice. Stik z daljno deželo je vzpostavila prizadevna mentorica za ustvarjalnost mladine Štefka Košič iz Ljubljane.
1 IZDELKI DOMAČE OBRTI
SEMIČ — Prireditveni odbor 9. razstave belokranjskih vin. ki bo od 26. do 28. aprila v Semiču, vabi k sodlovanju izdelovalce in ljubitelje domače obrti, ki lahko na razstavi vezenin in druge domače obrti sodelujejo z ročno izdelenimi vezeninami, domačim platnom, lončarskimi izdelki in drugimi predmeti, značilnimi za Belo krajino. Prijavite se najpozneje do 15. aprila pri Branki Muc. Semič 22. tel. 56-184 (zvečer), kjer dobite tudi podrobnejše informacije.
ORAČEVA RAZSTAVA ŠE DANES IN JUTRI
MLILIKA — V Ganglovem razstavišču v metliškem gradu bo še danes in jutri odprta razstava slik in akvarelov Janka Orača, mladega likovnika iz Novega mesta. Orač je ta cikel svojih del imenoval "Od svetlobe k temi in nazaj«, s čimer jetako že sam označil razpoloženjskost, ki jo ustvarjajo razstavljena dela.
Dokončati planinsko kočo
Kočevski planinci že več let s prostovoljnim delom urejajo kočo in njeno okolico — Kmalu otvoritev
KOČEVJE — Na nedavnem občnem zboru Planinskega društva Kočevje so sprejeli program dela in izvolili novo vodstvo društva, za novo predsednico pa Loj/ko Poje.
V program dela so med drugim zapisali, da bodo dokončali dela pri svoji planinski koči. in sicer uredili skupna ležišča, razsvetljavo, fasado in postavili nekaj klopi. Obnovili in nanovo bodo markirali planinske steze in postavili kažipote.
Prihodnje leto bo društvo slavilo 35-letnico obstoja. Zato bodo že letos
začeli zbirati dokumente in fotografije o delovanju društva.
Dela bo — sodeč po obsežnem programu — precej, čeprav ugotavljajo. da pohodništvo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov zaostaja. Bliža se tudi prva večja .letošnja planinska akcija — tradicionalni prvomajski shod planincev in občanov pri planinski koči pri Jelenovem žlebu za Mestnim vrhom. V kratkem se bodo spet začeli pohodi po kočevski planinski transverzali (Kočevje — Livoldski vrh — Fridrihštajn — Mestni vrh — koča planinskega društva — Kočevje), ki pozimi ni prehodna.
J. P.
Še en sejem rabljenih avtomobilov
Počivališče za podusti
Vodarji hitijo, da jih drst ne bi presenetila
Trebanjski AMD organizira 14. aprila sejem rabljenih avtomobilov in kmetijske mehanizacije
TJŠEBNJE — Avto-moto društvo Trebnje je že lani nameravalo orga-nizirati sejem rabljenih avtomobilov in traktorjev. Zaradi težav s prostorom pa je načrt za eno leto padel v vodo. Zdaj so vse ovire odpravljene in sejem bo začel delovati v nedeljo. 14. aprila, na Mirni.
»Čeprav bi se nam kdo utegnil posmehovati, smo vendarle prepričani, da je sejem potreben. Zanj govori -več argumentov. Z njim bomo popest-
DOLLNJI BOSTANJ — Ob znanem drstišču podusti na ustju Mirne je že živahno. Pomlad sicer šc ni priklicala drstnih rib. lahko pa jih vsak hip.
Težke tatre Vodnogospodarskega podjetja te dni vozijo na obrežje velikanske skale i/ kamnolomov pri Sv. Ani in i/ Zidanega mosta. Kamenje nameravajo zvaliti v strugo. Le-ta je namreč po regulaciji in prestavitvi izliva v Savo postala pravi deroči kanal. Drstišče ni več to, kar je bilo. Ribe potrebujejo /a svoj zanosni ljubezenski ples bolj umirjene vode.
kot so bile nekdaj v reki. Vodarji imajo pri tem nemalo težav. Kamenje so v Sevnico pripeljali z vlakom. Na postajnih rampah pa jim jih ne dovolijo razkladati. > Najbližja« rešitev je rampa v Brežicah (!'.’). dogovarjajo se za zasilno rešitev v Jelovcu. Vsega tovora je kar l.500 ton. Čas ni njihov zaveznik. Lani so tudi še poskušali voziti to kamenje; a jih je narava prehitela. Bo letos več sreče?
A. Ž.
S tem kamenjem bodo skušali ustvariti vsaj približno enake razmere.
Z MOTORJEM CEZ AMERIKO
• Sejem bo 14. aprila od 7. do 13. ure na parkirnem prostoru Kolinske tozd Tovarne za predelavo krompirja. AMD Trebnje vabi vse interesente, da st sejem ogledajo. Še posebej pa so vabljeni lastniki kmetijske mehanizacije.
rili našo dejavnost, lokacija se nam zdi ' zelo primerna, saj smo enako oddaljeni od Zagreba in Ljubljane. Poleg tega pti pri nas še nimamo sejma rabljene kmetijske mehanizacije in rezervnih delov /a traktorje in kmetijske stroje.« pravi Bojan Kolenc, predsednik izvršilnega odbora AMD Trebnje.
Medtem ko lani v Trebnjem ni bilo moč dobiti prostora, so se letos dogov-rili s Kolinsko na Mirni, ki jim bo odstopila parkirni prostor. Poleg tega bodo na tej lokaciji poskrbeli za vse spremljajoče službe in tudi za primerno potešitev žeje in lakote
S.
NOVO M ES I O — V Domu kulturo bo 8. aprila svetovni popotnik in dolenjski rojak Zvone Šeruga govoril o 40.000 km dolgi poti čez obe Ameriki. ki jo je opravil na motorju. Predavanje bodo spremljali diapozitivi. Šeruga je pripravil tudi krajši izbor posnetkov o srečanjih z revščino Azije in Afrike, med njimi so tudi pretres- • ljive slike iz doma za umirajoče v Kalkuti. ki ga vodi Nobelova nagrajenka za mir mati Terezija.
Tri dni bodo kajakaši tekmovali na divjih vodah — Neoskrunjena narava vabi
OSILNICA — Tri dni. od 12. do 14. aprila, bodo na Kolpi prt Osilnici kajakaška tekmovanja za memorial Toneta Ožbolta, tekmovanje /a prvenstvo Hrvatske in tekma KKK Slavija i/ Zagreba. Za tekmovanja je prijavljenih okoli 150 kajakašev iz Slovenije in Hrvaške ter Avstrije, Nemčije in Čehoslovaške.
Ta kajakaška tekmovanja v slalomu in spustu so tradicaonal-na in potekajo že osmič zapored. Pridobila so si ugled doma in v tujini. Pri organizaciji in izvedbi vzorno sodelujejo športni delavci in kra jani i/ Slovenije in Hrvatske.
Zgornjekolpska dolina sodi med najlepša območja pri nas. Okolje je tu še neoskrunjeno in čisto, saj je Kolpo do Osilnice moč piti brez bojazni za zdravje. Neoskrunjena narava privablja sem vsako leto več izletnikov in' turistov, ki si želijo miru in počitka.
spodnjem delu pa bodo številne stojnice, kjerbo moč kupiti vse, kar sodi k laki prireditvi: od sadik, orodja, okraskov. suhe robe, lončarskih izdelkov do značk, posterjev, trakov, nalepk, majic letošnjega balkanskega kolesarskega prvenstva, ki bo v Novem mestu. V času pi ireditvebo pripravljena tudi kulinarična razstava s posebnostmi dolenjske kuhinje.
B. II.
BRIGADIRJI LETOS V NEG OTI N
STREHA NI VEČ vzuKZjl
LA- Takje bil Kobetičev gra
potem, ko se mu je 24. ma udrla streha. Danes, teden <w ga je v
po začetku precej manj
resenja.
C RNOMI I.J — Brigadirji črno* maljskc mladinske delovne brigade Milke Sobar—Nataše bodo letos pr\ ič delali /unaj Slovenije. Doslej so bili /e na vseli akcijah v republiki, tokrat pa se bod*> udeležili /vezne akci je v Nego-tinii. in sicer od 7. julija do 3. avgusta. Bred kratkim so na občinski konferenci /SMS začeli evidentirati brigadirje. I Ipa jo* da jim jih bo uspelo zagotovili 50. saj so tudi lani imeli popolno brigado.
Dokončno
zapečatena
usoda gradu
----------zafo
Pretekli petek rušiti Kobetičev Črnomlju
ČRNOMELJ betičcvc hiše v Črnomlju
poW
PIONIRJI ZA REPUBLIŠKE NASLOVE
obeh cerkva najstarejse
stavbe *
lansk"
odločena
črnonuillf
li. skW
$TARI TRG — Pred dnevi so.odigrali finalne turnirje republiškega pionirskega šahovskega prvenstva. Pionirke Starega trga so v Šmarju pri Jelšah zasedle 6. mesto, medtem koso sc pionirji pomerili v Gornji Radgoni. Mladi šahisti iz Kočevja so osvojili osmo mesto.
mestu, je bila jesen, ko so zbori občinske skupščine sprejo o porušitvi. Vendar so mnog ' upali, da bodo za Kobetičev
kakor ga raje imenujejo doma ^,
i ku>
le našli rešitev, zlasti se. Zavod za varstvo narave m turne dediščine iz Novega j id
trdno zagovarjal stališče, da sl ,
V. KOBE
KOČEVSKA POP KUHINJA
KOČEVJE — Pop kuhinja je v petek, 29. marca, krepko ogrela maloštevilne poslušalce v Šeškovem domu. kjer so Kočevci lahko prisluhnili domačim pevcem in spoznali ustvarjalnost domačih pop moči. Nastopilo je 13 pevcev, skupina deklet pa je zaplesala izrazni ples. Pevec je-spre-mljal ansarhbel Kočevski medvedi, oddajo st;i vodila Nataša Gornik in Jože l.isac, vezno besedilo pa je napisal Dušan Bižal. Prvi kočevski zabavni festival je lepo uspel in upati je, da ni bil zadnji.
I. S.
RIBIČI ZA
klavrna podoba gradu, kibjč rušenja ogrožal sosednjo n stanovalce, ne bi smela biti m za rušitev.	i-
:dc up"
Po predzadnji marčevski nc
Iji, ko se je udrl del strehe. ravne službe črnomaljske ske skupščine zelo hitro ukrc’P V nekaj dneh so zbrale Pl>nl1^ rušiteljev in že pretekli P"
črn"'
popoldne so začeli član' ,f
maljske obrtne zadruge hišo P‘
nihslftJ
rati. »Naloga naših upravni' je. da uresniči sklep zborov s| pščine o porušitvi. Sicer pa1	■
popolne posnetke stavbe, not •
bi lahko.o
in zunanje, tako da
žnos11'!
bile boljše ekonomske moZn
VARSTVO VODA
SEVNICA — V nedeljo je’bila pri Osovnikarju redna letna skupščina ribiške družine hero ja Maroka. Sevniški ribiči so sprejeli vse načrte o gospodarjenju. med drugim tudi gospodarsko gojitveni načrt do leta 1990. V nov veliki ribnik v Lokvah so že naselili krape, uspešna je bila tudi vzreja potočnih postrvi v lastni drstilniei. Zbrano imajo tudi študijsko gradivo o onesnaženosti ribolovnih voda. ki jo je izdelal zavod iz Maribora.
na istem mestu enake oz. podobne •• g. oblike,« je povedal Jože Pclr(!!|2 predsednik komiteja za razvoj, in dodal, da sedaj imeli dovolj denarja niti zaP?5|c|
— najšibkejše' J
o« c,
J"
vilo strehe
gradji — saj ocenjujejo. - |» rekonstrukcija veljala okr e milijonov dinarjev.	ihitlM
Rušenje hiše bo po pogou j jalo 25 dni. do zaključka 4° bodo v Črnomlju odločil1-bodo namenili prostor: ah 7 nico ali za parkirni prostoCJ
ZELO UPORABNA CISTERNA ZA G oizvodnje kmetijske mehanizacije v tovarni
jASILSTVO — Stroko'^ J arni Creina v Kranju j>o . §0*
ali
cisterno CMG z lastno črpalko, ki na požar lahko pripelje
litrov vode. Posebnost novega izdelka je tudi ta, da je mogoče priključiti na vsak traktor, uporaba pa je tako enostavna, da j° celo otroci. Cisterno je mogoče napolniti iz hidranta ali vodnega ■ (,t pičlih treh minutah. Mogoče je priključiti šest cevi z ročniki, k' C'/’0 polni moči 8 atm. izpraznejo v dveh minutah. Uporabljamo jo lahk ^ prevoz pitne vode. Vzdrževanje skorajda ni potrebno. Manjša cb jjf sprejme 3200 litrov tekočine, velja 610.000 dm, večja s 5006 990.000 din. (Eoto: J. Pavlin)
PRVA ZMAGA
NOVO MESTO — Na kegljišču Loka je ženska vrsta Novega mesta dosegla svojy prvo zmago vil. republiški kegljaški ligi. Premagale so mariborski Branik / 2.341:2.214. V moški ligi so Novomeščani izgubili proti Braniku s 5.(8)6:5.130. Metličani pa proti Proletarcu s 5.100:5.182,
N (.
ANSAMBEL SPET DOMA — Ansambel Lojzeta Ogorevca seje pred kratkim vrnil z gostovanja v ZRN. Med rojaki je doživel navdušen sprejem. V organizaciji kulturno prosvetnega društva Mura v Besingheimu je imel dva nastopa. Ansambel je v tujini popestril tudi proslavo dneva žena, za katero so program pripravili rojaki na začasnem delu v ZRN. To je bilo že tretje gostovanje brežiškega ansambla v Nemčiji. Skupina deluje sedem let. Vodijo Lojze Ogorevc, v njej pa so še Jože l.esinšek. Eranci Požar, Vlado Kršlin, I me Šeberle in Bojan Pešec.
kozerija
1AZI
f-"X Ji
f F
DA C
V sejni sobi nas ni bilo veliko, ker je bil čas, ko pomlad preganja zimo. Takrat je članstvo veliko raje po vinogradih, njivah in vrtovih, kot da bi sedelo v zatohlem in z dimom napolnjenem prostoru, kar se zdi normalnemu človeku tudi pametneje. Zdelo se mi je, da smo vsi zamorjeni, zdolgočaseni, jezni in še kaj. Edinole tovariš Rde-čnik je bil videti nabasan z energijo. Zajel je sapo in udaril je naravnost: »Časi niso lahki. K tlom nas pritiskajo nizki osebni dohodki, nezadržna inflacija, vsakodnevna rast cen. Vendar se zavoljo tega ne smemo vdajati črnim mislim. Vsaj mi. člani, nc.
Na prebivalstvo moramo delovati spodbudno. Nedopustno bi bilo, če bi člani nergali, celo zabavljali čez oblast. Paziti moramo, kaj in kako bomo govorili. Naš nastop mora biti konstruktiven. kjerkoli in kadarkoli.
To zahtevata od nas čas in situacija.«
deset dinarjev napitnine. »Drobiž kar obdržite!« sem zavpil za
njim.
scdemJ^
Sklenil sem ga poslušati. Moja občutljiva dušica bi me pekla. če bi z najmanjšim namigom pripomogel k še večji majavosti našega, meni tako ljubega sistema. Ko mi je mrki natakar odnesel devetdeset-dinarjev za šprieer. sem mu dal
V košarico, ki sem jo vzel • raven blagajne v samopostrežni. sem položil: kilogram sladkorja. liter olja »Biser«, deset dekagramov čokoladnega prahu. pol kilograma kruha, liter kisa. t-i lir. one, pomarančo, štiri čebule in sedem strokov česna...
»Dva tisoč šesto sei dinarjev, tovariš.«
»Prosim?«	p;i
»Menda niste gluhi? Stce poglejte na blagajno.	ri
Buljil sem v številke 26701
iitsc1
mišjo
prijel
je manjkalo, da
suhe blagajničarke
golšo, četudi sem se zavect
Jal
m prt vse| stvari niti najmanj rtespo1
ikf
job: očb11
Odsotna blagajničarka je odtipkala cene z zavitkov, stroj je oddrdral svoje in ko seje naprava stresla in končno pomirilu, sem zaslišal:
va. Na ustih sem imt no besedo, ko se mi je pred , pokazal palček v podobi 1.. .0' riša Rdečnika. Dvignil jc_r° ,y-in rekel: »Pazi, kako boš g°
riu_ Dr0bd
»I u imate tri tisočake, v*.
kar obdržite,« sem se nasnif^o-TONI GASPE^1
©